Possurxiezxiicfc števillta stane X Din. Leto IV«» štev. 106. V Cellu, sobota due 16. septembra 1922. PoštnlBB plains « gotovint. d..^^^^ JB(| ^^r^^B ^^b ^K ^^^^B I^H^^Bi ^^i ^Ib ^^^m^^v ^bmhI Stane letno H.8 Din, mesečno 4 Din, za inozemstvo Ictno 120 Din. — Oglasi za mm viSine stolpca 40 p. Reklame med tekstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posamezna štcvilka stane 50 p. Izliaja vsaR toreH, četrtek in soboio. ________________________ Urednl&tvo Strossmajerjeva ul. St. \, 1. nadstr. Telefon St. 53. Uprawnl&tvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon št. 65. pa RaCun kf. poStnega čekovnega urada Stev. 10.066. =3 Pomen Male antanfe. Zastopnik brnskih «Lidovih Novrru je in)el v Marijanskili Laznih Priliko, c*a se zgovori z ministrskim prcdsednikom Pašičem o najaktualneiših politician vprašanjih. Na prvo vprašanje o Mali antanti ?c izjavil Pašič: Mala antanta ima ve!h\ pomen in velik raisoii d' etre. ker svoj obstanek nc zahvali slueaiu. ampak dlK- tatu potrcbc. Mirovue pogodbe so «- btvarile v Evropi novo stanie, nmoffo vprašanj pa je ostalo odprtih. katerc je treba brezpogojno urediti in to zlastl v Srednji Evropi. V Srednii Evropi so na- stale nove razniere in tudi tcžkoče v delu za stvarjenjc in učvrščenje ten razmer. Casi so taki, da se moramo »a- , nii brigati za našo sigwnost. V sturem prijatelju po krvi, Ceškoslovaški, sum n.ašli tudi državnega pri.iatelja. Le'a 1920 smo sklcnili pogodbo, katere nn- men je bil, da ščiti one dele Saint Ger- uiainskega in Trianonskega mini, na katerih temeljili je počivala izgradnja liaših držav. Tej zvezi se ie orikljuCira tudi Rumunska, ker se je sešla z nami na tlcii skupnili interesov. Toda danes se je dclokrog dela naše zveze razSlril, nastale so nove potrebe, nove nevarmj- sti hi ž njimi nove dolžnosti. Nove na- loge niso samo gospodarske, ampak tu- di politiene narave. V dana§nji Evropi ne moreino pricakovati, da se velesilc brigajo za nas, ko vidimo. kakšno težko borbo imajo z Nemčijo, ki otežuje izvr- šitev mirovnih pogodb in oovzroča nove težku situacijc katerc more rešiti le bkupno enotno delo. Vidimo, da mir šc ni npostavljen in da sie mqraio zmagova«ci > premaganimi boriti za izvrSitev mirov- uiJi pogodb in reparacij. Ncmčija tega se ni zvršila in po njenem zgledu pridejo lahko Madžarska, Bolgarska in Avstrija. Doižnost Male antante je, da prevzame del teh skrbi nase in skupno poskrbi. Oa njene premagane sosedne države izpoi- nijo obvezic, ki jih Jim narekujejo mirov- ne pogodbe. Našo besedo mora čuti cc- la Evropa in zato smo smatrali potrebno, da narcdimo iz Male antante mo-can in čvrst organizem. To se nam ie posreci- lo. Tudi Poljska se nam je pridružila, v kolikor se njeni interesi približujejo n*- ¦ šim. Naša država in Cehoslovaška tvo- rite jedro Male antante. Pri naših zatt- njih posvetovanjih smo našli popolen sporazum in smo se medseboino zavu- zali v vseli vprašanjih. Jaz moreni saino konstatirati, da med nami ni bilo nikaKe razlike v mišljenju niti bi ne mogla nji- stati, ker so naši interesi vsi skupni. Na- ši odnošaji so pridobili s tern, da so skup- no delo razširili tudi na gospodarsko po- Ije. To načelo je izraženo posebno v naSi liovi trgovski pogodbi in v različnih fi- nanuiili prometnih vprašaniih. Hočemo, da nudinio dokaz lepega skupnega živ- Ijenjai v uajkonstruktivnejšem sniislu. Hočemo, da se izpolni naša želja, da se povrnejo normahie razmere reda in ire- la. V skupnih vprašanjih nam bo poma- I gala Rumunska in Poljska. Oni dve dr- žavi imata seveda interese, ki nas di- rektno ne tangirajo, v katerih jim hosie- uio mi samo z diplornatičnim vplivorn nuditi prijateljsko pomoč. Vprašanjc .za sc tvori Rusija. Na5e slališee do Rnsije je dovoli iasno in zna- iio. Üanasnja Rusija k dala dokaze, Chi hoec svoje življenje prilagoditi z življe- i:jem Evropc all to še ni dovolj. Res 7e, • ona je v marsičem popustila in se.mora postaviti na stališče, da ibode respektr- rala suvcivniteto drugih držav, kako t>i se nioftii med nami vstvariti norinalni odnošaji. Nimaiuo razloga, da se vme- savaino v notrania vRrašanJa Rustle, glede tega smo jasno povdarjali nafco nevtralnost, toda srečni bomo, ce Rusl eimpreje vstvarijo tako stanie, ki bi nam omogoeilo, da s topi mo x. nii mi zopei v odnošajc, kakor so bili pre.ie. 2e!eti »I bilo. da bi se notranjc razmere prilaffo- dile principu suvercnitcte naroda. ko bode to izvršeno, ne bode, ničesar rm potu obnovi normalnih odnošajev. Olede notranje politike ie izjavil Pa- šie: .Taz smatram promctno vprašauje y.i\ najvažnejše vprašanje našc države. Teinii vprasanju ne pripisujcm samo .?o- spodarski temvcč v prvi vrsti politieni pömen. Projektirane želcznice iinajo pri rias specijelno nalogo. da zvežejo naSe prostrane pokrajine in plemena. Prav v tfcni pogledu pričaktijcni da bodo želez- nice izvršile svojo veliko nalojro, ker že- leznice vodijo preko visokih gora, tečejo skozi brda in zbližujejo zemlio in ljucri. Kar se tiče jadranske železnice, mora- mo reči samo to. da se mi ne moremo zadovoljiti samo z eno progo. Oblika na- se države je taka, da moraio iti najmanj štiri žeiezniške proge do morja. Prosa proti Boki Kotorski je temelina prcga, kateri pripadcta dve nalogi: na eni stra- ni. da deluje na gospodarskem podroC- ju, na drug), da služi sigurnosti države. Upani. da bodo istočasno zgrajene tudi druge proge in da bode na vsak naCIii postavljena zveza med Splitom in Sara- jevom. Treba je zato časa. Verujem v bodoenost naše državc, ki se je iz nie razvila vslcd linbezni In patrijotizma našega naroda do svoje da- liašnje veličine. Vsi drugi problemi niso tako težki, da ne bi mogli biti rešeni. (Iremo hitro naprej in ta brzi naprecTek nam daie uverjenje in dokaz. da je vsa- ko omajanje samo trenutno. ter ne mo- re preprečiti prirodncga razvoja naSe novozgrajene drzave- ŠE ENKRAT SLOVENSKE BOLNICE. Sedaj je izšla o vprasanju sloven- skill bolnie službena izjava mjnistrslva uarodnega zdravja, ki jo prinašajo tudi ijubljaiiski dnevniki. Naš list .ie o sty an žc svojčas obširno pisal, ko ie izšlo prvo poročilo v beograjskih in zaurebškili Ii~ stih po izvršeni inspekciji nekaterili slo- venskih zdravstvenih zavodov, ki se K vršila v slavnostnili dnevih iugoslovair- skega sokolskega zleta v Ljubljanl. Slu.žbeii'0 poročiio .ic nekoliko drugaeno, • vsebujc pa veiidar niaisikaj. kar invCe nezasliiženo krivdo na uprave posamez- nHi bolnie. Dcjstvo je, ki se ne da uta- jiti, da so bili dohodki bolnie prenizW. da so sc bolnicc vsled tega zadolžcvate, ako so hotele služiti svojeinu namentt, ko so pa s porastkom draginjc pri ne- spremenjenili jiizkih dohodkih. zadolže- vanja zavodov dosegla viSek. so uprave bolnie na ukaz nadrejene sanitetne upra- ve oinejile sprejem boinikov na najnuj- nejše slučaje. Da so bolnice iz skroinnm prejemkov odplaeevalc predvsem stare neplačane račune, za koje so dobaviteljl že zahtevali visoke obresti in vlagalf tožbe, smatramo za naravno in v intc- resu euvanja državnega gospodarstva /'A posteno po elovešKi pameti. ki je mo- rala odloeati, ako ni bilo drugačnih u- radnih predpisov. Mi smo se za celo za- devo ves čas stvarno zariimali tcr .to tudi iz samo tega vidika obravnavaW. Ako se je v Ljubljani zavlekla na polje politiene strasti in gonje, je to le obža- lovanja vredna slika naših majlinih prl- lik, ki pa po našem mneniu kljub tern« ne bi bila smela izzivati orikazivanja teft prilik v nepravi in netočni luči, ker mo- rajo najvišja mesta uprave biti vsikdar samostvnrna in služiti samo le stvari, rfe pa dnevni politiki. ki strelia premnogo- krat čez cilj. To je naša konečnn beseöa o stvari, ki je, kakor cxiiemo, na port najboljšega saniranja in one ureditve. kl bi se bila od strani vlade oz. minlsterstva že davno pred mnogimi mesci mogla iz- vršiti, pa bi ne bilo ne krivcev v Beo- gradu, ne v Ljubljani, na.imani pa v bol- nicah po pokrajini, ki so na vsem tem pr.iv nedolžne. JDS. ~ LJUBLJANSKO NACELSTVO JDS IN URADNIŠKO VPRAŠANJE. M. septembra pop. se je vršila v Lju'bljani plenarna seja liubljanskega pokrajinskega načelništva -IDS, na ka- teri se je razvila obsima razprava o uradniškem vprasanju. Koncno je bila soglasno sprejeta in odposlana vladi, demokratskemu klubu in posebej še sio- venskim demokratskiin poslancem s»e- (!eea resolueija: »Načehiištvo JDS za liubljansko o- blast znova povdarja, da «e zadovolju- joča ureditev uradniškega vprašanla postala neodložlUva državna potreba. Načelništvo proiestira kar niiiodločnej- še proti zavlačevaniu rešitve tega vpra- sanj'a in zahteVa, da se s takoišnjo re- šitvijo službene pragtiiatike ukine inaK- siinirauje osebnih in draguijskili doklad, ki naj se zviš'«ijo (ako, da bodo odgo- variale višini današnjih cen življenskih potrcbščlii. V krit.Se teh izdatkov naj sc miino poiščejo novi davčni viri, ki sc dajo oživotvorili brez motenia gospo- diirskega prometa in produkciie. Poviga naj se v to svrho predvsem trošarhia na Catulle Mendes: Resnicoljubni Peter. (Iz francoščine) (Dalie.) Menih je nadaljeval: j »Dobro bi bilo, gospodie. ee bi nas spreinili do kapelice, ker v tei temi bi lahko zgrešili pot. Se po dnevii ni varnw lioditi tukaj okoli, kaj sele ponoči. Pov- bod preže roparji na mime potnikie.« Ce bi imeli strelci le malo namena roniati k oltarju svete Marcelane — kar Di ne upal trditi — bi se premislili, ko je začei medved, sedee na zadnjih tacah, reueati. To vpitje jc bilo res »orok, 'Ja je bil medved hudič. Služabniki avignon- skega sodnika so obrnili hitrn hrbet in vsak }6 hotel biti na begu prvi, kar je roparjem zelo ugajalo. Pouosni so bili na svoj stratcgieen uspch, zadovoljna je bila tudi gospodi&ia Hugeta, ker je lnislila, da je sedaj pot prosta in kava- lir izven ncvarnosti. Naenkrat se pa zasliši glas: »Ljudje božji, iz vas se noreujeju. Ta medved je pravi medved ne pa hu- dič. Ti ljudje pa, ki jih iinate za menilie, so tatovi in roparji. Boli me, da jih mo- ram izdati, ker so me rešili in mi po- magali. Toda jaz sem ncsnicoljubni Pe- i ter, kakor so sklenile dame.« } Tako je govorii Peter, ko se je pre- budil iz omedlevice, stal je pokoncu, obleeen v svojo belo srajco. Mugeta in Mariotta sta planili nanj, Itotec niu z roko zamašiti usta. 1'oda bilo je že pre- pozno. Strelci so se vrnili, prijeli do- i zdevnc menilie in jim strgali meniškc kute. Odkritosičiii '.'nvMriiik je nadalje- val: »Cilejic, ia jc Krokes, ki ga naziv- ijajo vojaki Opata Paroi, dekleta pa o- svajalca sre, potem je Pincedes, ki igra v krvi na trcbuhu svojih žrtcv, Kabot- Sakal, ki je eloveško meso; Musohault, ki jc zažgal škcdcn.j benediktincev, da je dal znanK'iije svojim iovarišem. Ogier- Pompej je ukradel v mestu Laon občin- sko blagajno. napolnjeno z denarjem.« »Zvežite jih z njihovimi lastnimi vrvmi, naložite vsak cnega na hrbet in nesite jih v ječo!« je zagrmel glas strel- skega naeelnika. Da so ga hoteli preslc- piti, ga je zelo jezilo. >^Kdo si pa ti?« je vprašal gospoda Petra. »Jaz nisem gospod, ki umira, ampak mož, katcrega so niieiiihi iz Saint-Oor- ffona obesili na vejo najvišjega topola.« »Torei si zaslužil kazen, najbržc si tstt ali pa še celo morilec. V ječo ž lijim!« Petra so trdo zvezali in eden ga j je vzel na hrbet. Mugeta pa ie tako brid- i ko jokala, da so padale solzc na travo in cvetlicc, ki so mislilc, da iih namaka Ze jutranja rosa. 9. poglavje. (Jospa Azalais. Uospa Azalais Je bila nilada sopro- ga starega Avignonca. Oblečena v fino srajco — ali bolje rečno slečena, če sc vam dopade ta izraz — ie sedela bllzu postelje pri mizi ter si privoščevala dobra jcdila. Mamijiv dull ie orihajal otl mize, a še prijetnejši od gospe Azalais. Težko bi bilo verjeti, da bi se bila giz- dala in lišpala ter tako dopadla svoje- mu soprogu, ki je bil star in srrd, s sivo brado. Nič ni imel na sebi vabljivega. Z zvijačo se ga je otresla, omenila inn je, da je dobila pismo od nekega sorodnika, ki je odšel pred desetimi leti na križar- sko vojsko. Vcliko let ie žalovala za njirn, sedaj se je pa naenkrat znašel v Avignonu. Pošteni mož ie bil nadi to novico zelo vzradoščen, oprostil se je pri ženi', ne seveda da jo zaousti, kajti bil je kljub visoki starosti do uses za- ljii'blien in zelo ljubosuinen. Podal se je proti mestu. Kaj bi s- zgodilo, ko bode spoznal junaka, na to gospa Azalais ni mislila. Da bi bila tepena, ko je bila prejšnji večer božana. Vse njene misli so se osredotočile pri njenem ljubljencu. katereimi je natanko razložila, kateri \ecer in ob kateri uri nai pride. Po pravici rečeno, ta prijatelj ni bil tak, da bi ugajal poštenim ženam, ni bil pleinenitaš, ampak sin navadnega mli- narja. Ker je prenaSal dan za dnevorn tcžke vreče, je imel vse ude zelo inocne. V celi okolici bi ne našla priDravnejšega mladeniea, da bi jo privil k sebi, kakor tega. Gospa Azalais ni bila ženska one vrste, da bi si pustila veliko dvorjanltl, nad čemur so se zgražale vse drugc ženske. Sedela je pri majhni mizi, nedaleč od postelje, na kateri je bila samo ena blazina. Tolkla je vsled pričakovanja In nestrpnosti s prsti po mizi, Cudno se ji je zdelo, da pričakovani ne pride. Kdo ga je pač zadržal? Morda se je ustavil pri kaki kmečki deklini, ali ni dobil ob- vestila? Jezila se je in če bi vstopil v tern trenotku, bi ga udarila. mesto da bi se mu pustila objeti. Cas je potekal, dra- goceni čas, v katerem bi se lahko oko- ristila. Kaj? Ali nehvaležnež res ne bo prišel? Je-li soproga zastoni poslala sorodniku naproti? Zastonj se je trudi- la in pripravila tako dober prigrizek. Jeza jo je popadla, hoteia ie razbiti ko- zarec, iz katerega bi l.iubimec pil. Ko- liko so trpeli ma!i prsti in zaljubljena usta! Vse upanje je zgubila, da bi pri- čakovani prišel. Tako lepo jc pnpravila posteljo, oblekla svežo srajco in sedaj bode morala sania ostati. 2al ji je bilo, Stran 2. »NOVA DO8A« Stey. 106. alkohol, fiiiančiii minister pa naj pospe- ši izdelavo velikega finančnega uačrra, ki bo / zadostniin in pravično na vse sloje in pokrajine razdelienun neposredf- nhn progresivnira davkom mogel oslgu- rati stalno r&vnotežje v proračunu. IVa- se zastopirike v parlamentu pozivljanio, da v dosego teh ciljev zastaviJo vse si- le, in jih pooblašeanio, da po svoji prc- vldnosti izvajajo konsekvence. Načelnf- štvo se strinja z energičnimi ukrepi vla- de proti draginji in jo pozivlje, nai z vso odlocnostjo vztraia na tej poti.« Poiitične vesti. Madžarske želje po Prekraurju. — Madžarski ziuiaiiji minister lianffy vocti v Zenevi jako živahno agitaciio za ko- rckturo naše meje napram MadžarsM. Naš zunanji minister dr. Ninčič je zahtc- val od vlade nove instrukciie, kako sta- lišče naj zavzame napram Banffyjevc- mu predlogu glede revizi.ie meie v PrcK- murju, za kar bi dobila naša država kon- oesije pri Subotici. Naša vlada — nav- Z'oci so v Beogradu samo 4 ministri — je naznanila dr. Ninčiču, na.l sc drži stro- go trianonske pogodbe in pa statusa quo ter naj za vsako ceno prepreči skupno z vso Malo antanlo ta madžarski po- izkus. Jugoslavia in oritMtsko vprašanje. Mala antanta zlasti .Fugoslaviia bo mo- rala v orientskcm vprašaniu zavzetf isto stalisče. kakqr v vprašaniu srednje Evrope. Kar se tiee Anglije, se poteguje za Grčijo, Francoska je pa za Kemala *n Bolgarsko. Jugoslovanska In rumunsKa vlada sta izjavili, da bodeta Grški v snt- čaju kakega konflikta na Balkanii po- magali. Jugoslavija je že mobilizirala in koncentrirala nekaj čet v okolici Skop- Ija. Naša vlada bo pozvana h konfercr,- ci, ki bo razpravljala o sporu med Or- čijo in Turčijo. Min. preds. Pašič odpo- tuje začetkom prihodnjega tedna v Lon- don, kar je gotovo v zvezi z reševanjem vzhodnega vprašanja. Zasedanje Zveze narodov. Šesta ko- misija je nadaljevala razpravo o manl- šinskem vprašanju. Hanotaux Jc pred- lagal, da se Murrayev predlog odstopi redakcijskemu odboru. Pri tei prillki je poudarjal, da ni dobro, če se težnjc na- rodnostnih rnanjšin po neodvisnosti prc- več podpira. Pri tej priliki ie naš zu- nanji minister Ninčič imel obširen go- vor, v katerem je kritiziral predloge, katere sta stavila delegat Južne Afrike Guil'bert Muray in lord Robert Cecil, či- jih predlogi so otežkočili položaj držav, ki so podpisalc pogodbo o manjšinali. Min. Ninčič je povdarjal, da se o manjSi- nah preveč razpravlja. V sedanjih cfe- mokratskih državah so zlorabljanja to- zadevnih pogodb popolnoma nemogoCa, mogoča so le v posameznih izoliranlh primerih. Veliko držav je nczadovoljntti, ker so iim bile narodne manjšine samo- voljno odcepljene, na drugi strani pa )e tudi veliko manjšin, katere bi büe raöe ostale pri prejšnji državi. Ko je dr. Nfn- čič končal svoj govor, je žel popoTno odobravanic konference. ki je nato sprejela resolucijo, ki veli: 1. procedura reševanja vprašanja narodnih manisln naj se čim prej koiu'a. 2. Narodne manj- šine se morajo obvezati k loialnemu za- držanju napram naiodoni ali državam, katerim so dodeljeni. 3. točka resoluclje se uanaša na postopauje držav, ki ne i>ripadajo Zvezi narodov. Rekonstrukcüa lieške vlade. Pred- sedniku Masaryku bo predložil dr. Sve- hla listo novega kabineta. v kateri prc- vzame sani ministrsko prcdscdstvo, dr. Rašiu finance, dr. Beneš \\\ obdrži zu- nanji portfelj. Orčiji preti revolucija. liegunci, ki prihajajo iz Male Azija, povzročajo med grškim prebivalstvom veliko demoraii- zacijo. Položaj je zelo kritičen, zlasti ker vsled slabe žetve preti lakota. V ne- katerih krajih so nmožice naskočile Ir- govine z živili in pekarne ter jili oplenile. Bati se je. da izbruhne v vsei deželi re- volucija. Konferenca Zveze narodov. Lord Cecil je predložil 12. tm. tretji koini- siji Zveze narodov predlog v katerent pravi, da je splošno izvcdeiui razoroži- tev inogoča, vcndar ;>a nioiaio doblt! države janrstvo za varstvo njihovega obstoja. — Lloyd George nriae začet- kom prihodnjega tedna v 2encvo. Ker vživa Zveza narodov na Angleskeni vclik uglcd, se ji hoče Llovd Oeorgc približati, zlasti še ker je njegova orient- ska politika vsled poraza Grkov doži- vela velik polom. Zavezniki oponiinja.io Angoro. »Ti- mes« javlja, da je vrhovno poveljništvo zavczniških čet v Carigradu sporočilo zastopnikn angorske vlade. da zavez- niki ne bodo dopustili nobene kršitvc nevtralne cone inkluzivno Bospor in Dardanele od kemalističiiih čet. Proklamacija angleškega mandata nad Palestino. 12. tin. je bilo v Jeruza- lemu svečano proklamirano. da stopa v moč angleški mandat nad Palestlno. Med vcčino židovskega prebivalstva vlada veliko veselie. Nežidovsko pre- bivalstvo — Arabci in kristjani — so pa v znak protesta demonstrativno zatvo- rili svoje trgovine ter niso izobesili za- stav. Celjske aravicie. LJUDSKO VSEUCILIŠCE V CEIJU. KaKor že v eui zadnjih številk »No- vc Dobe« omenjeno, se prične letošnje šolsko leto za redna predavanja in teča- je začctkom nieseca oktobra. Nabiralne pole za člane društva liudsko vseučili- šče so se razposlale sledečim celjskim korporacijam: Bratstvo, Celjska čitalni- ca, Celjsko pevsko društvo, Klub slov. naprednih akademikov, Kolo jugoslo- venskih sester, Okrajno nčiteljsko dru- štvo (učiteljstvu celjskih osnovnih in meščanskih šol), Orel. Profesorsko dru- štvo. Sokol, Splošno sloven, žensko drti- štvo, Svoboda in Zmernost. Te nabiral- ne pole naj se blagovolijo s pobrano elanarino vposlati do pondeljka 18. sep- tembra tajništvu ljnd. vseučilišča. Kdor bi želcl obiskovati ta ali oni predmej; iz da je poslala starega soproga v mesto- Neznosno je imeti sladko hrepencuje, ko človek misli, da je veselje že bliziij nazadnje pa zgine vse kakor v sanjah. Kaj naj počne? Najbolje bi bilo iti spat. To je dolg čas i'n kako slabo bo spahi. Počasi se je približala postelji. Ko je rnislila na poljubc, ki jih ni dobila, je za- ropotalo okno in pohištvo it» še predno se je obrnila, jo je stisnil nekdo k sebi. Bil je popolnoma tuj clovek brez obleke, božala ga je in poljubovala. Neznanec se ji je dop a del. imel je tako gladko ko- žo, poljubovati je znal tako nežno in ta- ko lepo jo je privil k sebi. Čez dve uri je Azalais prišla šele k sebi. Čudno se ji je zdelo, na kak način je ta človek prišel v sobo. In vrhu tega še nag, ona pa v srajci. Radovedna je bila. kai so je pri- petilo možu, da je priSel kar skozi okno in brez obleke, vedeti je hotela, kaj dela in kako niu je ime. «Bog mi jc priča, da ne bom nic pri- krival, vse vam hočem povedati,« je odgovoriL »Vedite, da sem bil sinoči, po raznih doživljajih — če bi jih vam hotel pripovedovati, bi bilo nredolgo -, prijet, oblečen samo v sra.ico in zvezan z vrvmi. In zakaj? Druzega nisem za- krivil, kakor da sem ljudem oovedal re- snko v obraz in zaprli so me. Kakor mrlič sem bil med štirimi stenami, med tern ko je na svetu toiiko lepih stvari, K! jih človek rad gleda in priiema. Mislil sem si, najbolje je, da uidem. Napcl sem prsa, vlekel roke narazen, zrahljal sem vrvi, ki so zdrknile z rok, odrinil sem vojake in tekel s tako hitrostjo, da bi se lahko kosal z lastovkami. Vojaki so me zasledovali. Kmalu so se ustavili pre- strašeni, ker so videli, da so istočasno zbcžali tudi moji popotni tovariši na drugo stran. Predno so se porazdelili v dva oddelka, sem bil jaz že daleč. Ce so moji prijatelji tako hiteli. \e. moralo biti smcsno videti vojake brez vjetnikov. Tekel sem po kamenju, opraskal sem si roke ob vejah. Kaj me bo doletelo? Kdo me bo vzel pod streho v Adamovi ob!e- ki. Vsedel sem se ob neki jarek ter pre- mišljeval. Zapazil sem razsvetljeno ok- no, približal sem se, okno ni bilo zaprto, nič več se nisem domislil nevarnosti, ječe, utrujenosti. Gledal sem vašo belo kožo, vaša biijna prsa, vašo malo nogo. Krasni ste! To je moj dogodliaj. Ime mi ie pa Resnicoliubni Peter, kakor so določile dame. Da zaslužim to irne, vam rečcm, da ni nobene ženske vam jednake ne po telesu. ne po obra- zu. Kdor poljubi vaše ustnice. ima ob- čutek, da je zrele murbe in vaše telo diši kakor najlepše vrtnice. Bog popla- čai roparjem, da so me slekii. da nisem tratil časa še s tern.« (Dalje priho'dniiC.) tečajev (predavala sc bo slovenščina, fizika, srbohrvaščina, knjigovodstvo s trgovskim računstvom in pa kemija). naj se pa zglasi sigurno v nedeljo 24. sept, med 8. in 1. ter med 14. in 16. uro v risalnici deške meščanske sole. Ako je kdo, ki ni clan nobenih zgoraj ome- njenih celjskih društev in bi rad pristopil kot clan k celj. ljudskemu vscučilišču (kot tak ima namreč pravico do proste- ga vstopa k vsem rednim predavanjem), naj se pa tudi zglasi due 24. sept, v mešč. šoli. — Občni zbor društva »Ljud- sko vseučilišče v Celju« se bo vršil ne- preklicno v torek 26. sept, ob 20. uri v meščanski šoli, na kateri važni sestanek se društveni člani že danes opozarjajo. Tudi se bodo na tern obcnem zboru raz- deljevale članom izkaznice za prost vstop k rednim predavanjem in sluša- ttljem tečajev. — J. B. Skrb za cel.isko bolnišnico. Dopls- uik mariborskc «Straže bodi izrečena naša pri- srčna zahvala. Naj bi blagi dobrotnfk i.-ašel v daljni Ameriki mnogo posnemo- valcer. Slovensko lovsko društvo, podruž- nlca Celje, priredi danes v soboto v ?o- kalih hotehi »Balkan« ob 8. uri zvefier družabni sestanek vseh lovecv. VsTeÜ začenjajoče se sezije je želeti, .da se ?s- tega udeleže vsi člani. Na sporcdu jc med drugim par šaljivih nastopov in koncert priznanih domačih godbenikov- lovcev. Odbor. Ponočni kravali. Zadnic case se je pojavilo po mestnih ulicah in v okolici ponočno vpitje in razgraianic. Prebivak- ci, utrujeni od dnevuega dela, se vležejo k sladkemn počitku v najlepši nadi, öa se dobro spočijejo za prihodmii dan. Pa glej ga spaka, komaj človek dobro za- spi1, ga že zbudi kaka ponoeiia zverlna. Cc posluša človek te razne glasove, sc nehote vpraša, ali je v kaki menežarlji ali pa v ameriških preiijah. Glasovi, Ki ti vdarjajo na ušesa, so razlicni, raedve- dovi, levji, volčji ali pa Sakalövi. Vines sc oglasi tudi večkrat nežni spol, ki h svoio frenko »štimco« spremlia glasove inenežarijskcga osobja. O organizaciii jugoslovenskih »Ska«, tov« ie imel v četrtck 14. tm. v CelJu v malt dvorani »Narodncga donia^« vele- zanhnivo predavanje sc. dr. Miloš Popo- vič iz Beograda. V Celju se ie osnovala med mladino skautska organizacija, ki zasleduje vzgojnc in ctičnie zadaoe. O stvari še spregovorimo. Gospodu preda- vatelju ki je prišel med nas z živo, lepo besedo sejat prvo seme lepe idejc, smo iz srea hvaležni in le obžalujemo, da ga ni moglo slišati več naših liiulij, ki niso bili obveščeni. V italüanski Kalabriii misli da ie človek, ako gre mimo starega gimnazij- skega poslopja v Celju pri farni cerkvi. Iz vseh okeu ti udarja na uho »prijetno« italijansko blebetanje. In čc onomniš te italijanašinje, katerih možje in očetje so pri nas v državni službi, da ic to ne- umestno in da naj govoriio slovenskl. te nemško nnhrulijo »wir reden wie wh* wollen, dass geht euch nichts an!« TaK shičaj se je zgodil v četrtek zvečer ob pol 7. uri. Opozarjamo te ljudi, da go- Žtev- 10t), » NOVA UP «A « tSre f>n nas sk>vbii.-.,iw, cC i>a Jüii mhivu >1own-$än:t, pa noj odidojo v Iialijo. Pozor iraiikantUe! Dne 16. sept. <>o . t. uri pop. se vr.š: v dvorani »Hotel pri Kronif v Celiu shod vse-h tfafikantov. Stvar .ic resha in nujnu. Vabitc se k 0- I Uhvi udeležbi. V skurmostj ;.c mn-5! ; Turistika in sport. Vlozirska koča ua Goltch # hilu 1. sept. zatvorjcna. Ki.ine sv.- dobS v jio- srilni »Pošta« v MoziTiu. ' , KoLa iia iKoro&ici *m Frischauiov doiu na Okreslju se /atvoriia -;0. sept- V t riscliaufovciu 'fomu se bode vbic 17. sept. pekel r>i'ašiČ. Planinci katero se za- nori letošnia turisfičua sozony. Piskernikovo zavctiščtj \' l.(»var zavarovamlne iii otfnjogasilni zakiad- Never.ietno je. da <-e na.ide.io še Uandancs ijudije. kateri na iKMJlagi 3/-5 prispevkov trdik>. da smo w,\ ga.silci pk'cani delavci na ool.iu člove- koljubja in Ii Liu die ukusajo svoje trditve i>odpreti $ tem, da tudi oni plačujejo 3/> v ognjegasilske ¦narnent in si zadtfvo n« morvjo drugac-e tolmačiti, nc?o tako, ca dobi gasilstva ta denur in cUi si gasilci s lean dcnarieni piacaio Udo. irud, zamu- tio časa in bog-sigavedi kai Sc vse. Pri ijudeli takcga mnenia Jii v doglednem času. pričakovat! razbistrilcv poimov in pravo luncvimje poiozaw, kaže nain pc:, oa nlso priinema poueeni. Poivčevati pa more sajTio tisri, ki poztra zadcvo. Ako >o pri jKisameznikih št» pormi lako avomljivj. je r:uvidno. da tudi .<>ir5a .uiv- iiost St Hi T>ri'v pouCiMia iu radi tega sem 1 *e oitUočii za le vrstice, üa bode .tavnrist Md-eJa »kako sij:\jna jc Tiasa »lačo.'< ^iasilec j-ma za $v«i trUif hi -svoic • aeio dvoino jilačDo, l*no »Jačilo jc za- dovoljnost s saniim seböj, kadiar -sß vrji- ¦ ča vnuicn in lačen |>o končanom Uciu 1/. pogonšča. Druffo piačilo nm daic j:iv- tioüi, kaie-ra ^>^pozna^¦Ht u.ieuovo po/.r;- vbvaJtnost in katera se v iaskavih besc- dah izraža o deloviiihi »tihih hniakm . Včasilj sü najde še kiiki. ix:ri iem, da ic gasüec prostovolien m cla su . nibie ne more siliti k takemu delavaniii, . ne pomislija pa os.obito. da h glavni vzrok zakasiiiivč jrasikc\' vcdiio le uc- , pravočasna vprc^st, nr» k3ters> ic Ireba ča^ati, ako jo sploli dobiš, tudi eno 11 ro in vet, ali pa so gasilci za ulafciTo «jiho- u":sra plernenitega dela še prhnorani, za- i'^ra'tii ludi ie vlotfo vprt'zne divine ii» ua- ^¦Uiio oTodje samotež oroni vseh svojih sij otnioA soscda •Ti z-vs-o ¦požrtvtA-ahiost.io branis ^sos<> dovo Jfospodarsko i)o,siopje. si si pji tern obfeal obraz in zažgal čevl.ie all abkko. ciobiš /a zahvaio, seveda po oogaSenem požaru v lice, da bi (rescw) rad pozual iiste^ž! icpca» kateri mu iu luutieiai *(>li- ko vodc Y 8'os.podarsko txrclnuje. da ic ' wstal'celo iunelj moker. Plačilo torcj: <>i>ž^an obrjiz, znisjaiii čeviji in r>j{ .,«;,.. pec». Air in to placilu t.iko sijahio, da se •<:plača, ]X)tegovati se zu sluzbß gasilca. *) zaba.vljanju, kat'ere^a sli^is. kadar si posaniezni gasilcc ali. 'w clatii etici-u drnslva po koučanein .i;asiiskein ddu. Orivoščijo \TČek piva ali četrt vina, nc rnarani govoriti, pribiti Iwcem le, da so ii zabavljači ali že sanü Čez me jo pogle- •Liali v kozarcek, ali delaio fe zavisti da se gasilci okrepčajo po težkeri- • odgo- ; voijULii ,1 ciovekoliubiteU! dulu, n\t\i i tern, k:o ic zabavljac sajno radovednast f pascl, all pa storijo to naine-noiua, da j iialijo ga^ilce in !^si's\; sr» n:ii-.i ^ phčua! ; FJa uaziii is stvuri. Vs>aK zavarova- j nee plaouje 1 roke zavarovalnic oa vplacane premijc 3^ za OÄiiiegasiJski zaklad. Vsc zavajovaiuii* itnaio voditi i ttaiaaični ratlin i« ob zakliučkii leta na poUla^i kn.iiß- izročiri dcžclui vLadi svo- ] to. katera se je nabrala iz 3% pri*pc\- : kov. Na ta luici» tiaslane pri dežclni vladi, oddeleK w notranie zadeve, sklad. katurega pn jc dežchia v 1st da deliia na j dvii dela in sicer v s:klad. v katerej(a se stekaia 2?» in sklnd. v katerega Sre \% od tch vplaeauili 3%. Navfctaio je to ijcsiniselno, take tnale odstotke pa Se j deliti. v res-nici te to prav dobro, kajti u vsakega takegu zaklada izhajajo pod- pore v posebne nuint-uie- 2%-n\ zaklad jc vir j)odpor. kaicru dobivaio gasilna : Uništrva, ako so potrebna. tudi lemo, si- , cer pa vsaka 2 ali .-J leia. Iz ti-'A9 zakut- J da dobivajo druStva, :iko so revncilj v resnici potrebnni orodij. Tore.i: dvoodsioimi za.klad je za ..pedporo gas. druStvoin v svrho nabaw jiovega ozir. d-opolniive ¦Stares» oroci.ia. 1% zaklad pa imp. naiiwrJi. poclpirati \- prvi vrsvl \- siužbi. poncsrcčenc ali obo- '¦ lele gasilcc. sicrbch za v slu^-W ostarek- in oslabcle dolgolctne gasilcc, nadaijc podpirali vdove 'n sirotc. osobito taki.h moil. ozir. uvietov. k;.«ieri so Diisiili svoje žMjenje na olüirju liubeziii do svojeK;i bllžiijega. Nadalje sc izplacuieio iz leg». zriklaUa prispeviii k zavarovalnmi pre- niijam, ako zavaruie eno ali dru^n drustvo svoje cbuic S3 posebti proti ne- zgadam Iz tega vira priha.iak) podpore za \- g.;vsiLski službi, tc *>e nravi, 11a poli k n\\ od pngorisča, pokvar.iene, olwl^lc ;iii pn cclo poginif.e vpi'eznc žrviiic. h zadnicga od^t;i\'ka ic \ideti. tia :,c k\ cmtcdsrotei) /a'k.lad ze.lo mnoico- strcmski m vender je na rastet na glnv- nico okrög ictrt milijojui kron. Ce po» sestnött vprežne živine m vedo, potem odpadc vsak tegovo1* g!ede odskcxltiinc in odpade vsaka bojazen. da bi posesi- nlk konj utegftll litrpcti preobcutno Skodo. (Kou^c nrih.) Dnevna kro»iikau Cunli, 15. ss-pt1. IVi. Na^ji kron« Zlatl zaklad hraiievinc SHS. Na Dr.- na,i je udpotovala k'.vnüsija. ÄjsMviienÄ ' iz članov financnega ministrstva in Na- rodne banke, da prew.ame vsoto 14 mi- l.ionov bCK) lisoe zlatilj kron. Id n?.m pr- padajo po sporazumu 0 li-kvidaciii Av- .vtro-ogrske bankc. Otrok se ie ubil. K<> m; je \Tacakf. I'.mytic.-j Ivana Toplak iz Zlžkarcev pr1 .Sv. Barbari u;' visoko s senoin ualože- n.em voztj doinov, so konii nenadoiua pofegnili, v torn tremitku pa je i>adlo njeiio 9 meseeno dcte pod voz in je biio lako-j itirtvo. Obirpima inati sa je hotefti usmrviti. a so prisotn: Kmttie oravočas-- i'o naniero preprečili. IJbUalčev« anirL V.TaiakJČ se na i:.!l>orc. je- Franc Germovc iwrinil l\. jiinijji v Hvicali jrosiilr/icarju PristorniK»; ! liož gk)bol;o v prsa tako, du nm ga .ie icm moshi izvleči. PrctckJü ucdcljo so .•mu P4 Pd Sv. Mariinu pri Vurbersü m.-d preteuotii rnzbili glavo. PrcpeljaM so ga v bolnico, kier ie knrahi mnn. yiottin se je izvrs;] u. maŠCevan.ia, Uer .!'.; biJ iibii' Oermovc in an nreiepiič. NajbOKatcji^ mesto v JuKoslavUl je ::Mlx)tica. J-:i je '?>>t7iicu zcmljiSc v vred- . ncsti 32 nrjli'iiird kron 111 pc)s«x!i!jt.> celo vrsto hiš, !;i so vredne 20 milliard krov. ' KHub iemv. dm nhig ne vodovod;i m- l:i- mvUzacijc. Stavka ti^karjev v Avstrijf konc-aita. Med lflstniki liskuren \n (ipo^raii ie prl- -41o 12. tm. do spnraziunfl. Stavka je ¦ koučana in listi so zaceli zopet i/hajati iMinimalna plača tiskariev znaš-i nn ie- den 370.000 avstri.iskih kron. tJubeztinsXa žaloisra v Trstu. l\'~ s-ctnajstlelna Carmchi Uivadoni ie l.u^ bimkala \ zadnjetn času z enaLndvu«:''- tetnhn kovijaženi Friinom PitVkom. Pred enun meseceiii ie šla Lavadoni v Videm obiskat svoje sorodmke. Kcwiija- i žu i«.- obijubila. da *>e by vrni'a čez |)ar f dni. Obljube pa ni izpoinila, anipak se j je vruila šele prcd par dnevi. 14. trn, Je ) 31a prisla Lavadoni po kosiiu na kocl- ! jaž€v dam. Sprejel je m nič kaj vljudno. j Kmalu stii se začela prepirati. V Tazbur- ienosti ie pograbii Piček ix, dolgctn ku- hinjskcm nožu in ga zasadil dcklici dv;t- krat v obraz. enkrat v levsv roko tti dvakrai v hrbet. Kanilec- ie odšei in se KU'il nrt poltciji. ki jca je odvedla v za- por, i-avadoni ie podlejjla ratmin. Mo- rilec jc bdel celo noč v ieči ii> v/diiio- val: ;>Mati, niu'i. kaj setn sioril... j Cjinnela ... IrUilavaaiskl /bor. V nedeljo. dnc 17. tm. se vrSi v l-aškeni zhorovunie siarejSin in aktivni« Triulavanov. Spa- red je sledeči: Po prihodu ix>poJdanskih \!.akov iz Mariborn in Ljubljaiie se vr- ši ob 3. uri v prostorili g. Henke-ja se- sUmek delegato\- Starcisinske zveze, ccntrale in obeli poJružnic. Po sestankti je istotai» zborovanje vseh starejšhi in aktivnih TrigLavanov, na katerein se bo obravnaval nied drugim tudi poslovnik. po.sebno razmerie centrale. dn podritž- nic in podružoiic med sabo. Nadajje se t)o fiksiralo tudi programaiič-no stallsče »Triglava«. Zborovanjc zakljuci druža- \ ben večer, katerega prirede 'jospodičuc v Utskem. Udeležba je za vse Triglavn- 110 obvezua, j>riiateli: dru-štv;i so vablie- n'\ in dobrodoSl'i. J. A. D. »Trlglav« v Zaurebti pov.iva \se svoje claue, kakor tudi člane duna.»- ^ke in ljubljanske podružnlce, da se u- cieleze Triglavanskegu zbora, ki se vršt j \ nedeljo. 17. frn. pop. v Laskem. Ker j ye bodo obravnavala tudi načelnn vpra- šanja, je udeježh;; /a vse Trigktvane ob- vezna. Odbor. Naprcdni oioiadinH Cuntraino ia.rt»i- &tvo imz. naprcdne oiiiladine 1/. Slovc.nijc [ \ LjuWjaui. zasnovano wed dobrim poi letom je razteftnilu svoi delokro« L<>¦/. vso Sloven!jo in je s tem napredna (*- niladina v Sloveniji dobila svojo repre- i zentanco. Oa se iniormira naše čkmsrvo ; tudi izven ccntrale o gospodarskem in kulmmopoliticneni položain napredne omladin-e. predvseni akademikov in abl~ I turijentov, sklicuje C. T. inionnativnc sestanke in «iccr v torek dm» 19. tm. v Mariboru ob 3. uri pop. v Nar. donm in \ sredo dne 20. i\v.. y Celju ob 3. pop. «.- Nar. domn. 'i'ovnri^i! Udeleiite se poi- ¦:oStevilmi svojih sestankov. kjer Vas nasi clelCKut! tociw informiraio 0 d!».v škeiTi uolozaju v Ljnbliani in drugod tcr dado pravec za bodočc dclo! Odbor. Loterija Ka lie /me$ala. Hlapcc An- drej S. star 54 let, sianujoč v Trslu. "e itnel slabo uavado, da je uescl v.sak v:* nar v ioterijo. Zade! pa ni nikoli nic'. Od saiuega prcmišljevunia kako bo obu- satcl. sc mu ic zmesala na ulici paniet. začel je kricati, On itna do ma par tisoc l!r. ki Sin je zadel v lot^riji. Prepeljali so x«'» na opazovalnico mestne bolnišnicc. Sllen poiar pri škediiju. V soboto zvečei je zapazil nek.i voiak. ki ie p;> truliral, da se vali sost dim iz neke ba- rake na skkwUScu lesa pod $>kednjem. Skočil je v bližnjo Železniško oostaio It» teleforiiral 113 glavito nostajo ogttje- gasccv. Med tein časom so na začeli ze Sviijfati plameni iz barak'O. Voter, ki W. r.ioono pihal, je ogenj še liiircje srril. Ogeni so gasiii 24 ur. Zgorelo je nad 300 tisoč desk in ^rvci. ^kodo ceniin n^ pet niilijonov lir. .Pogodba uiec» t! vein a jetnikoma v triaSkili /aporili. V u(>k] ocüci tržaskili znporov sta st- nahajula med druginii jetniki (udi dva tatova: Jos it Tarnboc- cMct in Hermune-A'ild Oustin. IVvi je kon-Čal preslano kazeu radi fatvine. ci'ri:- gi bi pa moral osrat: v zaj>oru Se nekaj rucsecev. Ou«;rin bi se bil rad znebi! za- pora. Zato je naprosil svoieira tavarisa 1 arabocchia. naj ga ptisti proti veliki od- kupnini, da b;j on, mesto niega izpuščeii rn\ sx-obodo. Tarabocchia ie bil zado- ¦\oljen s to pogodbo. Paznik /apora stop! v celico in zakriči: >vlosip Tara- 1 boccbia!« »Jaz sem.» sc je ojrlasil Ou- slin. )>Dan-es ste končali n re sta no ka-. zen, lahko odidele.;< Gus.tin odfde, a j kmalu po njcgovtm odhodu sn prisU na i zadevo. Policija zaslcduie Tmstina. Ta- i rabocclüa W. pa iiMzii-ntnen dr^nviuMini j l-'f'ivthiistvi!. Načrl razoružitvc, »Narcxlni Liv!v ¦• porocn.io: Cc .sprajmckj na konferenci Zveze narodov v /Üenevi razorozitvetü nacrt lorda Kspe.ra, bodo imcle CcS'ko.» 1 siovaška, iug-o.slavri? A-ngliia, GrSlca, ! Kumunija in Hola-tidska po 90.000 vo>a- ' ko\. f'raiicija 180.000. Itaiua in PoljsKu jx) 120,000, Danska, Svedska. Nonre3lvi> iij Španska po ^)0.000, iPorfasjalskn pa .'0.000 rnož. Nove Sokke knjigč. Začetkom teko- tega šolskega leia, uajjjozne.ie do konc^ meseca oktobra, izideji» sledeče uCnt- knjige v zalogi »Jugoslovanske kiijigaj-* ne«: Paik-Kržišnik, Zemljepis za srea- nje sole I. del. Sturm, Francoska vaa- vadna namizna vma; 2. v bolKa narmz- na vina; 3. lažja za butelike sjjosobna vina; 4, boljša buteljska vina in 5. vin- ske špecijalitcte; V prvo kategorik> v<- je uvrstilo 12%. v drugo tudi \2%, \ tietjo J8%. v t-etrto 25% in v peto 33% vseh razstr.vljcnih vin. Med špecijaliterr spadajo pod razstavno številko 3, 4, o. S in ° razstavliena vma Clotarja Bon- vierja v Gornji R.ndgoni; nadalje 18 ?m '9 vin. za.druge "L.intomer^an« pri Sv BolfenJai; 25 Autona Puklavca v Marj- .boru; 33 Gjuro Valjaka v Mariboru; AJ in 43 Franca Zemljiia v Mariboru; 44. . 45. 46, 47. 49. 50, 51 in 52 Frica Zemljiča S»m»4, * N O V 'K' D O B A « Žtev. 10o. v Ljutomeru; 62 GaSpam Ciaubeta v Sp&ntku; 67 uprave Jareninski dvor: BO fenaca Supaniča v Vajgnu; 90 in 92 Mišha Brenčiča v Spuhlji; 98,99, 100, 101, 102 in 103 Franca Osterbcrfferia v Ptuju; !04, 106 in 108 uprave posestev siaj. hranilnice v Podlehntku; 114 »Vina- rie« d. d. v Ptuju; 110 Antona Lipovše- ka v Smarjeti ob 'Pes.; 120 J. R, Pfri- meria v Mariiboru; 130 Srectca RobiCa v LitrrbuSu; 148 Antonijc Jagodič v •Ämarja pri Je&ah; 149, 150 hi 15vi v> rarskcffa nacrzorništva v Mariboru; 16 f Jakoba Zadravca v Središču: 163 Otnia- ra Dirmayerja v Onnožu; 166 Roberta Ko&arja pri Sv. Boiieiiku; 174 graščine .Veh Ne4elje; 176 in 177 Adolfa Stamen v Orrnoiu; 195, 196 in 197 Franca iVT:- freli&i v Zavrču. PresJutfnia vin posa- rneznih teategorii ter določitev na.rboi.f- Sib'vrst v dotični katetforiji še n't dovr- ^ena in se naknadno obiavi. Anšleška sodba o Jugoslavs, »The •ritjsii trade review« prinaša članck pod naslovom: »German capital and JuLo- Slavian Trade«, trtfec, da ie osao.an;» vsa moč maujsih industri'iskih potlietn, ki obetajo zelo veliko, Kakor hitro se odstrani ffiavna znpreka n.iihoverrm r.r/.- voju — slafoa .taimunikacija. Po iziavi tr- ^ovskega tajniky ansl-eškejra poslani- štva pri nas so vsa nova podvzetja, če- PTav so nacrjonahm. financirana z nem- Sk-im kapitalem. Nekateri celo trdijo pravl tajnik. -••• du ho-čc NetmMia pritf do nefcake ekononiskc kontrole nud JuLo- 1 slavfto. Dobro bi bilo, da hi pokazali angleSXi kapitalisti xetk: /.nnlntanjc za to dcždo. \-4 iiovica ie interesantnn. ker AngleSka nc more ireovatr ?. Jugo- slavijo, kakor Nemčlja. Kar tičc tekstii- mjffa blasa ie Anglcška irmoiro ZLiibila ¦ net iu&osl-ovanskem tržišcu vsled kata- *ti do volt vi- ' «wJsiO ceno dotičucmu biagu, i.la se izojfnc eventuehf! zgubi vskd padanh jujjosiov. v.slcte. Na drugi strnnl so or* iuäos!o • ; vaijski irgovci irint^j uiktobüi s pad- s' cjin nfcmske marke tor so tia-oravili do- I lire kupčije, ker so moftli blago veliko i ceh<.»ie prodajati kakor amrlesko. Dmgi razlojc za boljso in hitre.iso tr?ovhio r. NeiTičijo in Cehosiov^Sko ie bil pravii- uchsi teoaj dinarja naprani češki kroni id nem^ki inarki, ki ie redko varira! vl-c kakor 5%. mod tern ko ie biln variaciia uasproti fiHirn vcliku večia. Vrhu tega sc je laž.ie dalo uvcsti neko stalno ceno blagu, kuplk-nemu v Nemčiji aii Češko- slovaški. necjo vt. Manches Ira ali York- .schiwe. Morda bi se našln angk\skeimi b'affu lazje kupca \ .1 UÄ-oslaviü. če bi 3e otvoril kredit v funti^ v Londorni aii s pJačevan.ieiTi \- fivnHii Dotnm dalai-' mentov. PROBLEM TOCE. lJod tern nasiovon; citanio \- ^>C)T)- .:i>ni--. zaiirmi\o razpr-tvo. ki bo naše ii- tatelK' zelo inreresirala: »Od nekdaj s--> se Ijncljc frudüi, da bi rešili problem korv stantnosti zaloge vodc na zeineljski pn- vršhii. Z izpMrivanjem vodenih mas i'" povr,šini zemeljske oble in vsled neprc- stnne rnineralizacije vodv v '-rornjlh nia- steh zemeliske skorie bi se morahi zaio- %n vode pravzaprav zmanjšaii. V y.nc,- njem ensji sta inženier tlorhin^er u; privatni astronorn Panili sknsaln doluv- z?A\ kako se navidezuo zmnnisanje vr,- dcne /,alo.a:e ^r zemei.iski skorii nadonie- sca s kozmičnin)} vodenimi oziroma Ie- üenirni masanii, ki se od časa do ertsa spuäenjo v obli'ki toče na zenilio in po\- zroiaio često pravcate el'rmentarrv.- ka tast rose. Tako .ie doJeicla 13. julij;i. 1788 mk;j ivLitasrrofa Fr-ancosko. Od severa proti iiu?u stn se spiistüi v dolžini 1000 km iii v skupni sirini 50 kni dve takt i>rojvi to- v;e, ciia je bilo siioka IS. drilln 10 kni.- rnzdcljene med seboi ]>o dežiii. Sli^en sluč-aj s toco se ie priineril 22. juliin 1915 v državi Maryland v Se- ' venii Ameriki. Obsežneišs ie bila toča, ' ki ;c 27, maja 183-5 opiistošun. Rusfjo med Diiiestrom in Niemenom do Vo^c nu prostoru, ki obserra 1? stopinj do!^:ne in 10 širine. Srednja !iiirosi točo je bi*a . i pribKžno^M^km \nt mo, torai- Völikt» voC- ia kakor-tiriost brzovlaka. 7. iulija 1891 udarila je toča na Dimai, v sr6di hiesta K.1 znesla padavina 43.5 lnni. na'kvadrat- n! meter jo je padlo ^viovo 100- kj?-. Ko se }e Dretr.ÄU'1 oblnk ua-Madžarslveni 13. uilija 1913. so našli kose ledu ležke r.u 10 k^ in pet ledenm blokov ležkih vsak meter ski stot. Vsled tega trcli rlörbiii^er. du St- r:i- k\ pojavi toee ne- smejo sjTintrari kot relurijski kondenzacjjski j>rocesi, ker d' se morali ist-odobno poiaviti- nn veliltm lilo.^činah. pri n.iili ?c- na ravtio karaktc- ri.sticiiM okohiosi, da n:istopa.io vedno v dote'h in zelo ozkih prosali- Ravno taJco ni ino-Koce, da so tuisi;j!j kosi ledu, te2kl več kilograinov iz f»bl:ikov /emelrskili vodu. V;i ied pri veükih toC'.'i'li • trd! rifyrbjnffer prihaja od osnimnih fclis- piozi.j nil /.elo oddaljcnifi stain ill zver- diih. Pri laki kanistroii iiiL-ce /vez/Ja razuii kovinastih snovi ojjrornne koii- čine vrele vodene pare, ki sl! ohladifo ;n. v vsemirju zmr/iieia: ;: na riiihovi poi: skozi \.semirje jiii volikii vscmirskn tt1- :csa kakör n. pr. uase solnce s svoj'rrn planeti s pomoč.io svo.ie vclikv leže n.n- mejo in prirnorajd. dn sc spuste na;;i."!- hovo povrsino ozironn \ niiluivo h ar- mosfero. _ p ;• Pri pullen takih leduiiih mkis ini.tpo-'. v ršiiio solnca iiastane. k'u* ie cisto;'n;i- ravno, živahna de'avnosi. V jnrkii; Ki %n ie i-z-k-opyl iak Jeden kos. si.> rutkar.iv! oftTomiKi koliciua do skrain-osli nape re vodene |)are. ki to ledeno ma so, kapern sc ne more vsa raztopiti, vr/c naprl^i v vseinirje, z o,ui'on:no brzino s ce!o in;<- ao- vrelc pare, ki sc i;.' zbrab n;id ^nro. Pri tej prüilsi se ra/Jeii iedcni kos v;»nti- šveviinc niartjše kose. Zemeliska atmns- ten» imi zmanji»:» br/Jna. a zvisa irn-. pcraturo na povrSini. Ker ie led )iTah prevodnik ts>plotc, ne nu.-r<.' pro|refi toplota v noiranjost. kriiki in hiiro oi / ut?pop:srto j f?!(n).'itK)'M;i razmernii oAi pro»') ma»ti | - »raka. Ta kozmičtiu :te!erta wrodro siu '';xmeijs'ke atmosfere in se. razbijejo laa: krhkosri ni odpora zraka.'V zrakii s^ i?ojavliaio ko{ kosmati oblaki all pa v n~ bii'ki'fme be!e' koprene, /ieml.ki bi se brez tutdonieicanw \-ode i/, zralca postisilii, oe hi se pa vst: kozmiske ledene inase. ki iijj privle-Cc solncc, 'navaIHe na zemijo.'bi unela zen<- !.ia prevec¦ vode. Onigi-planeti-'posebh» Jupiter, Mars in na;s mesec. v.iarneju \eiikn ieh vodenih oziroma. ledenih rnas. liftrbinRer trdi. da so Dianeti' bbkriti na povrsiiu i !cdr>m, ker se specificna toža :-nm:iiijih pUmetov ne i"a/ločnie od sp?- cificnc (eže \ ode. Kako more zdroblien led ObsUjiaf; Koi ted v hladnem vserrtiiJn. kako mo ;,'rče. da se pojnvjin v' trdem a^re^av- üciij stanjtt. Morda, da bi bil izvnnredrn» iiizki'ilnk v vseni'i'ii v nlniovjH faz! svo- , texn .staiija.; Rawio tiiko asti \- obli'ki loci', hum tcml'ko hi se tnoralr, v višini 10 km ra.- tnpit!. Oblak toce' iina obliko sinlp«. Ce- :-j:ir baza ji- 500--1000 ,ih. vrh pa ll.lVv. •mv tropicni com celo. 16.000. Vjsoki <¦- l)iaki., katere uporabl.ia Morl>uuco.r /•.. .syojo teorijo niso oblaki toče* ampah obla^Jie koprcne na mt'ii dnsikpve sfer>.- iahkHi PÜJUA. Na dni.^i ts.traiii.pci -moramo .priznat.1 ¦¦.eliAC .elemeutarnc katastrofc -toče v> ;<;; !i:.s Liffau.%a: Nikdo' sc ni, razlf>:'!;. /:'ka;:!i:ii.;-;i iOsht pososio v r>odohi. agra - lili' iK-pravünih kosov. i,i \ iedenilr p-io ¦ sOicali in ne v' obliki ,>. rna.. zak-aj se ;k>- ji-tvljcs \- \i,-iiki]i kosili,. a-, pokrije sanr.) ozk.o jirojco zemije. Cudno je. tudi. (In .so-nc-sli \- taci.mait- k.'-.menčke,.,To. bi öü 'Jokü/.. da. je ti!og.o\>e...,da so ,t.i inineralni li-osčeki. ¦kozmičneKa in zcmel^kega rr- vora. Druji: zopei trdijo, da. so ; nizki /racni vrtinci vzeji s seboi i>rah in pc- sck iz zemeljske p()vrštnei)i srri-zctprli v Jedena zrna. kd-Ua in lisua; /ve/na tiskurna v Ceijn. iOd;iovorni urcclnik:. Lie. Edvard ^lmnlc. SlKji u iidientii is trgovmo pri Pranc: StrupJ, Krvili;» Petra ceela, Celje.' 2—1 Lout«» 8chludermann, mnitrčssp diplomas 1063 1 et de V italien ticmeure Ljublianska cest« 18. f»2 dobra pečarja a« iiSCeta zu takoj proti placi 5-6 Diu xua uro, belo-pečarji 7 Din na uso, Tvrdka iOU Ttodor Sanitter, Subotica. 2—1 ŽenilDd poDudba. Amejikanec s veleposcstvom ižče ne- ve»to, kl je dobra gospodinja, zdrav» ter Wc«5cna kuhaiica. - Cenjenc po nitdb« sc naj poiJjcjo pod „Ljubno pri Tsbi2u" na upravn!?tvo Novo Dobe. Na prodaj m 3 4tu i( 4L>broohranjenii iwitna voxova > ttrtbo. Ofledata st- pri Jurfju Yr»fiO| Radefe fit. '/<* pr* Zidanemmostu. *U prodöj |e 3\< leta Btara lahka limn, ^diAV». brez rtapake v Celju, _____Gaberje 21. J ¦Žte^"'l529/22. ^ «AZGLAS. lukujSno iiaredba z dnc 4. V. t. J. 5tev- HäÄ/22 zadevajoč-a poostreni pasji kontu- m&L še v ioliko sprcmeni, da morajo bit» pal, kl niso varno prlkfjeni f>ri hiSah, oprc- rtU^ni 2 dobrim, griaertjt ^ključajotim OMobinikom ali se pa morajo voditi na vr ^¦io. Vse ostak doloibe pa ostanejo v vc- i^ivl P«*estniki psov se opozartajo ponnv (to nu predpis Rffde pasjih znamk, >IESTN1 MAOISTRAT CELJSKi. due I? &epten»bra 1922. ¦fc j.. _ Za župana: Sutric s. r. Iscem proriojalho jiturejSo moč. ;:a trcjovino meSano^a blag;.», pluča po dogovoru. *ponudhsi je vposluti na trenvinn Pa/riik, ŠoStanj. Nastop takoi ali pozneje. 1 iorejci! Uco! ssdite iiio Velike prednosti pred na- vadno! NatandnejSa pojas- rilia dajc Trsnica .Vrbanjak' St. l!j pri Velenju. 2—1 Brusnice svežf, vsako mnozino, Ipecerijsko in kolonijalno blago po zmernih cenah. Ludovik Petek? ocfje, 1034 Canker jew» c. 4. s-- s Sprejmem instrukcijo v mat«matiki od 1. do 5. ßimmu. o/. 1. J. trg. Sole, i-.ventualnn poučujem tudi :m stanovanje ali za hrano. Naslovi n»j se od- dajo pri upravnifttvu Move Dobe. Prodo SB inlin ; na tri tečaje na F>oki pri Siorah. ijCtturief*1 sistern Oliver mbljfn toda v jako dobrern stanju, 7. vidno ptsavo je no prodaj. Jstotam jo na proda] lep 41/, ipta <^1ar lovsiii pes dolgodlaki istrijancc, posebno dober gortjač za srne in lislce. Ponudhe je pos^ati pod y»lovska sreča« na upra?- ni§tvo Nove Dobe. 2—2. Marija Baumgartner Ceij^t» Qosposka ulica St. 25 Znloffa lestnoga in (aretnišk'-:'.' ¦ pobiStva vsp.li slogo\' 5uH« 9«be, tipov'o (4etjc, brl- njcVc olj« in polish pridcJIjc ' plač/» najbolje tvrdka : 40--19 SIRC RANT, KRAHJ tetefon int. äti 9, in riudi no najnižjih cenah na ctebelb sladkor, riit tfl^e, kavo 5*d. Pfosim .'.a povzorjene. pontuihe gob. Češplje sv-e/e, kup! v^sako ntiiožino Robert Diehlf parna vele^anjarna Celje. si ca I K'upim po visoki ceni v:i«ikc> množinri k J jatnsKcga lesa piačljivo proti duplikaton). sVosinr ob- vezne ponucibe tranko vanron vseh po- staj na siaslov KoroSec Dragtjtiri, 67-14 lepna tr^ovina, BraslovfV, 8r- dernih kopitnih ohtikali" ah ama^ rikanskih oblfkab i?r; poslnncRa rrjiiterij.ila, pivovrsifrw, hirrn !n po ceni. Poset-"0 ^^!a " zmolno'-t v montirnnju zRornjil, • dejr»v ^ii ¦•'•¦¦ N-aUup. rtparatism iu prodaj. f * Wllohter, SuOotloA Viu v vsoli strokuh, ntüiicrne, imliti nJCntr.i2clH:n-H iihuv-.r!:! Zahtevajti' ptiispekt. 791 73—2-? Pozor! Zavaruj^ se lahko za par meseci*v. 'r.tmeuö nli piimmu) 949 Z&SfOp V E«ijÖ: iVflii- 15-12 Stev. 106. «NOVA DQBA« Stran 5. Ustanonljena 18B4. Hranilnica mestne občine Celje V lastni palaoi pri kolodvor»u. Ostanooljena 136?. I i 1 = 52-35 Stasijs hs*awilwih vlog K 35,000,000. Vx«ednost rezepvnega zaklada K 8,000,000. ro —*• o c I UJ HRANILNC vloge, ki se sprejemajo od usako- gar, užiuajo nojpopoinejšo uarnost in ngodno obrestouanje. Poštne poiožnice strankam brez- plačno nn razpolago. Rentnino plačuje zauod !z suojega. SPREJEMA tudi u uarno shrarnbo od strank in 5odi§C razne urednosine papirje, uložne knjl- žice i. t. d. Daje u najem PREDALE v svofih safeblagajnah, tako, da obdrii ključ slranka sama. OSKRBDJE suojim uložnikom prodajo in nn- kup «seh urst urednosinih papirjeu ltd. Izur- šuje za nje tudi inkaso in druga denarna opra- üila najluilantneje. IZPLAČILA u inozemstun izredno ugodno in promptno. Posojsla vseh vrst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasnila in strokounjaški nasueti u useh denarnih prašanp. ftcsgistpov. kveditna in at&vtoena ?j)di*ugaioin.KSYe _ OäIBii "LÄSTNI DOM" Sprejema hranilne vloge In jih obrestuje po 5% to je 5 Din od «to, proti odpovedt po SV3°/o Din od sto. Prl vedtih naložbah po dogovoru. Prva narodna brivnica 948 Lastnik 20—5 Matija Bukovčan, Celje, Kralja Petra cesta St. 27 Opo2arjam cenj. občinstvo v mestu in okolici nadobroin čisto postrežbo. Prevzemam tudi britve za brušenje z enoletnim jamstvom. Elehtrični stroji proizuod a E 6 riefttricni števci proizuod 9 E 6 žarnice Tungsram, vse elek- "9 trotehnlčne potrebščine v za- i logi p? zelo ugodnih cenah ELEKTROTEHNIČNA TVRDKA K9R0L FL0R39NČIČ. CELJE. Illl Proračunl brezplačno. 4 Obi. konc. posredoualnica ^ r za promet z realitetami: ^ 3nton F. flpzenseh CEUE Hralja Petra c II CELJE Posreduje pri ppodaji ozir. nakupu ] zemljišč, his, vil, gradov, velikih in J malih posestev, industrijskih podjetij j itd., itd. vestno in točno. 45—16 J Naznantlo« Vsem trgovcem, modistkam In cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvoril zalogo s KlobuKi in slamnikl v Celju, Oosposka ulica St. 4. 45—27 Trane Cerar, tovarna klobukov in slamnikov v Domžalah gMERIKANSKI SinflfiP äivalni stroji dobivajo ^1"^ se edlno le v naSI novi prodajalni v Mariboru, šoiska u. 2 zastopnlk za Celje: Josip Rojc Prešernova 16 mehanik Singer ;gie Singer oije Singei* sukanec Singer nadomestnl deli itd. SinCieV* š'valnl stroji za rod- *• blnske kakor za vse 1011 4-3 obrt. svrhe. Prodaja na mesečne obroke (24 mes.) Lastna mehanična delavnica za po- pravila vseh sistemov šivalnih strojev Zastopstvo v vseh večjlh mestihü Stavbeno in galanterijsko kleparstvo Franjo Dolžan Kralja Petra cesta CELJE Kralja Petra cesta isvršuje vsa iSela toCno In solidno. s S S Cene zmerne. 53 Proračuni na razpolago. 52—36 IJCISI IP YHOBSI W> ^ WJ Lm PRIZMO SOLIDNA POSTREŽBA FR9N30 F969NEL - CEL3E Gosposka ulica 26. worntva $ zenskim in mo&kim perilom ten igračami < FRANC KRAMAR 144 50-31 poprej pPica ^ Kramar Na drobnol CBLJB Na debelol Zaloga cigaretnih papie*Lkov in stročnic. itazširjaite „Novo Dobol" SU«NO 82 50—34 ppistno če&ko za mo tike in volneno I za ženske obleke in razno manufak- iupo kupite radi direktnega importa ' po čudovito nizkih cenah samo v veletrgovini in razpošiljalnici , R. Stermecki, Celje. ! Vloge nad K l.OOO.OOO.OOO*— Kapital in rczcrvč K 200,000.000 — SLfiUENSKA BflNKA \ PODRUŽNICfl CELJE Ljubljana - Zagreb - Beograd Bjelovar, ProdA S., Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monoštor, Murska Soboia, Osijek, Rogaška Slafina Sombor, Sušak, Sabac, Sibenik, Skofja Ioka, Uelikovec, Uršac, Budapest (Balkan bank), Split (Jugosl. ind. banka), Wien (M. R. RleJsander) Obrcstujc vloge na hraniine knjižcc in v tekočem računu po 4f/27o brez odoovedi 5% proti 30-dnevni odpovedi 51/0/ m /o proti 60-dnevni odpovedi 6% proti 90-dnevni odpovedi od dusva vloge do dneva dviga ter plačujc rentni In invallasK1 aaveK sama ---------------PoSfne poloinice so narazpoUgo Stran 6. »NOVA DOBA« Štev. 106. POSOJILNICA V CELJU NARODNI DOM (MA OGE.U V PRITKICJII) Stanje hran. vlog čez K 52,000 000 — Vrcdnost rezerv čez K 14,000.000--" Sprejema hranilne vloge na hranilne knjizice in tekoci račun ter jih obrestuje po 4l|2°|o brez odpovedE? 5 - 5'|2°|0 z odpovedjo, ve&je stalne naložbe po degovoru Obawlja vse denai*roev kredtff tie in posojilne traneakeije najkuiantn&je. Kupujemo lycopodij (omlišje), kumno, janež, lipo- vo cvetje po najviš- jih cenah. Drogei i jo „S9NITDS" Gslie. 99 104-50 Oglejte si manuf a&turnc f rgovimo GaheFJE St. 3 (gostilna Plevčak) nasproti Mestnego mlina. Priporoča se vsem odjemalcem: na drobno in d^b^So« Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. KAROL PAJK CELJE, KRALJA PETRA ^ESTA Priporoča se c. občinstvu za nakup manufak- turnega in modnega blaga, posebno moškega perila. V zalogi vse nove sokolske potrebščine. 807 25-9 ! w Mi m, gri% m mi sudje \ | in druge deželne pridelke kUpitfe in prodaja ( i Osefi Andres, Biaritoor ( Alekinndrova costa 57 818 69-18 Telefon 88 f I NflJFINfJšl IMEDKINflLNI KONJflW B8ÄÄftYfifiMBC LcELJE SLO»ENIJ/=jJ R&. .______ ---------------——— ———^^^^^^^^^^^^^^» Najfinejši medicinalni konjak in vse vrste žganja iz sadja Izdesuje FilRHR VELEŽGHHJftRlia, ROBE iT DIEHL C^EZX^OTJE: SLOVENIJA C2J3X^FJE2 60—16 S9\ Centrala: Razlagova ulica. Lastni kamenolomL Imosei iiiisiii Irin y Celja izvpšuje Äia0K»olbtte spomenike, Lrx>ob- MLloe,oltai?J©,poliIätv©nja, ctalje atopnice, pod- stavke in vsa v to st*»ol*o spadajoča dela.