JL E T E gJ S JK H OKTOBER 1985 # ŠT. 19 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA, „ LETO XXVI ---------------------------------------------------------22 8 5 14---------- Potrebna je hitra, učinkovita in trajna akcija Zbora delavcev za več samoupravnih delovnih skupin skupaj, ki smo jih opravili 7. oktobra letos, je sklical predsednik delavskega sveta Mirko Lovše na predlog glavnega direktorja. S posebno akcijo smo dosegli, da je bilo na zborih navzoča večina delavcev. V čem je bila tolikšna pomembnost zborov? Sprotne analize proizvod- tovane rasti proizvodnje in nih dosežkov in poslovnih produktivnosti, pa tudi ne učinkov kažejo, da po osmih dohodka in čistega dohodka mesecih ne dosegamo načr- kot smo ju načrtovali in, ki Glavni direktor Jože Mirtič na skupnem zboru delavcev dopoldanske in popoldanske izmene: »Ob koncu osemmesečnega obdobja imamo delavci Predilnice Litija povprečni osebni dohodek 47.000 din, do konca leta načrtujemo doseči povprečje 57.000 din na delavca, kar bo v vrhu slovenske tekstilne industrije. Zagotavljam, da je ta cilj uresničljiv, če se bomo vsi enotno zavzeli in ga krili z rezultati. Prepričan sem, da imamo še toliko moči, energije in lastnega prepričanja, da se opremo na lastne moči in uresničimo predložene ukrepe«. pogojujeta rast osebnih dohodkov. Rast osebnih dohodkov je v tem obdobju prehitela rast dohodka. To je treba do konca leta »opravičiti« z rezultati, tako kot določa resolucija in naši samoupravni akti. Še več, načrtujemo še nadaljnjo rast osebnih dohodkov, vendar je močno odvisna od dosežkov v preostalih treh mesecih do konca leta. Glavni direktor Jože Mirtič, ki je že po sprejetju letnega plana, takoj v začetku leta, predložil delavskemu svetu tudi program dejavnosti za izvedbo plana in doseganje nadplanskih rezulta- tov, je v uvodu poročal, da tega programa nismo uspeli v celoti realizirati, niti ni dal vseh pričakovanih učinkov. Zato se je po oceni devetmesečnih rezultatov odločil za dodatne ukrepe, s katerimi je možno do konca leta še bistveno popraviti proizvodne in poslovne rezultate. In s temi ukrepi je želel seznaniti delavce na omenjenih zborih. Ukrepi zahtevajo takojšnjo, učinkovito in tudi trajno akcijo (ne samo do konca leta) delavcev v vseh delih delovnega procesa in še posebno vseh strokovnih (Nadaljevanje na 2. stranij V tej številki • Predlagane so spremembe statuta skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja SRS tako, da je za sedanje in bodoče upokojence, ter invalide II. in III. kategorije, ugodneje; pomembne spremembe pa so predvidene tudi v zakonu o varstvu pri delu. • Na sestankih SDS, ki bodo sklicani do 25. tega meseca, bomo govorili o rezultatih letošnjega devetmesečja in določali kandidate za delavski svet, disciplinsko komisijo in samoupravno delavsko kontrolo. • O volitvah delegatov za delavski svet, disciplinsko komisijo in samoupravno delavsko kontrolo. • Hladilniki v garderobah — da ali ne! • Razpis prednostne liste za dodeljevanje stanovanj. v_____________________________________________v Na popoldanskem zboru delavcev Potrebna je hitra, učinkovita in trajna akcija (Nadaljevanje s 1. strani) služb, česa pa seveda ne bo mogoče izpeljati brez dodatnih in povečanih naporov. Na zborih je izpostavil le nekaj najpomembnejših ukrepov, ki zadevajo vse delavce. • doseči nadplansko letno proizvodnjo; cilj je 8.100 ton (lani 7.913 ton), kar lahko dosežemo: — z večjo odgovornostjo vseh delavcev proizvodnega sektorja spremljajočih služb in še predvsem vodstvenih kadrov v proizvodnji, — z nadurnim delom v oktobru, novembru in decembru moramo doseči 90 ton dodatne produkcije; — s tekom strojev v času odmora pa nadaljnjih 41 ton produkcije; • s tako povečano proizvodnjo, ob višji povprečni številki preje, bi se produktivnost povečala za 4,5 %, • ob povečanju proizvodnje je treba posvetiti vso pozornost in izpostaviti odgovornost za doseganje naj višje kvalitete, da bomo prejo lahko tudi prodali; • z organizacijskimi ukrepi in odgovornostjo vseh delavcev je treba doseči zmanjšanje odpadkov na minimum; • z vso odgovornostjo je treba zagotoviti vestno in tekoče vzdrževanje strojev, klima naprav in ostalih delovnih priprav; S zmanjšati zaloge nedokončane proizvodnje, polproizvodov in gotovih izdelkov na najmanjšo mero (dvodnevno proizvodnjo); • povečati izvoz, ki mora preseči 10 % celotnega prihodka, kar pogojujejo tudi olajšavo pri obdavčitvi dohodka, pa tudi zato, ker je to neizbežna opredelitev jugoslovanskega gospodarstva; • prav tako je treba iskati nove kupce na domačem trgu in jim ponuditi nove vrste preje, kar pomeni hkrati začetek načrtnih aktivnosti za prodajo bistveno povečane produkcije v prihodnjem letu; • izvesti hitre in učinkovite ukrepe za izboljšanje plačilne sposobnosti delovne organizacije, s čemer lahko znatno vplivamo na višino ustvarjenega dohodka; • tekoče analizirati in spremljati izvajanje opredeljenih ukrepov. To so le globalni ukrepi, ki so jih strokovne službe posa- meznih sektorjev že podrobneje opredelile v operativnih programih. Ti programi vsebujejo še več posameznih aktivnosti in nalog, ki zahtevajo zelo odgovorno delo teh služb in bodo imele prav tako močan vpliv na končni poslovni učinek. »Ukrepi in cilji so jasni in točno opredeljeni, naravnani v korist osebnega standarda delavcev Predilnice Litija in uresničitev razvojnih nalog delovne organizacije,« je ob koncu svojega izvajanja poudaril glavni direktor. Da smo pripravljeni Nadaljevanje na 4. strani -Ki Kljub pravočasnemu sklicu in okrepljeni aktivnosti sindikata in vodij za udeležbo na zboru delavcev in še predvsem pomembnosti obravnavanih zadev, se nekateri delavci še ne zavedajo pravice in dolžnosti za sodelovanje v tej pomembni obliki samoupravljanja; prezrejo zbor in odidejo domov. Upamo, da vsaj ne bodo prezrli na zboru opredeljenih nalog in se odgovorno vključili v njihovo izvajanje. Petintrideset let samoupravljanja (V) Spremembe v gospodarskem sistemu V začetku šestdesetih let so delavci v svojih podjetjih razpolagali le z enim delom ostvarjenih rezultatov — dohodka. To je del, kateri je bil namenjen ohranjanju proizvodnje in zadovoljevanju potreb delavcev. S sredstvi, namenjenimi razvoju gospodarstva in napredku proizvodnje je še naprej, v imenu družbe, razpolagala država, oziroma družbeno-politične skupnosti. Tak sistem, čeprav na začetku nujen, je ustvaril možnosti za krepitev birokratskega načina upravljanja gospodarstva in družbe. V takih okolnostih je bilo samoupravljanje v okvirih gospodarskih podjetij. Zaradi vsega tega, je bilo nujno izvršiti spremembe v družbeni in politični ureditvi, s širjenjem samoupravljanja, z istočasnim omejevanjem pravic države v gospodarskem in družbenem življenju. To je bilo storjeno s sprejetjem ustave leta 1963. Z uredbami te ustave je še posebej okrepljen položaj delovnega človeka in delovnega kolektiva kot nosilca gospodarskega in družbenega življenja. Samoupravljanje v gospodarstvu in drugi družbeni dejavnosti je postavljeno kot neodtujljiva pravica delovnih ljudi. V decembru 1964 je bil v Beogradu osmi kongres ZKJ. Naj višji partijski zbor se je zavzel za nadaljni razvoj družbenega samoupravljanja in postopno zmanjševanje vloge države v družbenem življenju in družbeno ekonomskih odnosih. V dokumentih kongresa se zahteva oblikovanje svobodnejšega trga in večja vloga gospodarskih organizacij v procesu družbene reprodukcije. Osnovna misel je bila, da je star gospodarski sistem preživel, da povzroča samoupravljanju težave in da ga je potrebno čim preje zamenjati. V svojem govoru na 8. kongresu je tovariš Tito poudaril: »Naš splošni materialni in družbeni razvoj je dosegel tako stopnjo, da je nujno vlagati nove napore v smeri nadaljnjega razvoja in poglabljanja samoupravljanja in neposredne socialistične demokracije, da bi napredovali hitreje in uspešnejše. A to pomeni, da imajo danes vse zavedne socialistične sile nalogo, da se dosledno zalagajo za nadaljnjo krepitev materialnih osnov in odnosov v katerih se neposredni proizvajalci, delovni ljudje in občani, vse bolj dvigajo na nivo svobodnih in zavednih upra-vljalcev družbenih del, v katerih mora vse bolj in neposredno priti do izraza taka upravijalska vloga vsakega delovnega človeka«. To leto je bilo gospodarstvo razbremenjeno mnogih obvez. Ukinjeni so bili družbeni investicijski skladi, a sredstva pre-nešena na banke. Gospodarstvo pa je bilo medtem še naprej usmerjevano centralistično in s tem polno nesorazmerij in neenakosti, katerih po administrativni poti niso mogli odpraviti. Zaradi tega je bilo sprejetih več družbeno-ekonomskih ukrepov pod skupnim nazivom — gospodarska in družbena reforma. To je bil ukrep s ciljem, da se gospodarstvo postavi na novi tir, s ciljem povečanja produktivnosti, rentabilnosti in zmanjšanja investicij. Sprejeti ukrepi so naleteli pri delovnih ljudeh na polno podporo, ker so bili usmerjeni k prekinitvi s centralizmom in na krepitev samoupravljanja, pa čeprav niso zajeli ves gospodarski sistem. V izvajanju reforme je bilo tudi precej težav, med katerimi moramo omeniti nastajanje neopravičenih socialnih razlik in izrazitejšo brezposelnost. To je povzročalo tudi druge probleme, tako da je prišlo do nesoglasij v samem političnem vrhu. Na četrtem plenumu CK ZKJ leta 1966 so nasprotniki demokratičnega razvoja doživeli nedvoumen poraz. Problemi na ekonomskem področju so izzvali tudi mednacionalna nasprotja, ter tudi nezadovoljstvo nekih družbenih slojev, kar se je najostreje izrazilo v študentskih demonstracijah leta 1968. Opredelitev za nadaljni razvoj samoupravljanja so potrdili tudi republiški kongresi ZK koncem leta 1968 in deveti kongres ZKJ marca 1969. Kongres ZKJ je postavil zahtevo po krepitvi vloge delavskega razreda na vseh področjih družbenega življenja in sicer tako, da bo zagospodaril s skupnimi rezultati tekočega in minulega dela. Spremembe, nastale po kongresu so bile motivirane z interesi baze družbe in potrebe nadaljnjega razpadanja državnega centralizma. Kongres je bil praktična osnova za ustavne amandmaje iz 1971. leta, odnosno »reformo federacije« in spremembe v družbeno-eko-nomskem smislu. (Se nadaljuje) J. Petrov Spreminja se statut skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja SR Slovenije in zakon o varstvu pri delu Sindikalna konferenca Predilnice Litija in delegacija v skupščino IPZ v Litiji, sta na razširjeni seji razpravljali o osnutku sprememb in dopolnitev Statuta SPIZ-a in osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu. Podprli so: predlog o vštevanju nadurnega dela v pokojninsko osnovo; spremembo pri odmeri nadomestil invalidom II. in III. kategorije; o kriterijih pri odobravanju varstvenega dodatka pa bomo pisali v eni prihodnjih številk Predilca. Na sestanku so prav tako podprli osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu s pripombo, da naj se pred sprejetjem zakonskih aktov pouči, če so dani vsi pogoji za izvajanje tega zakona. Poleg tega so sklenili, da služba za varstvo pri delu prepove kajenje v obratu družbene prehrane v času malic. V LETU 1986 BO SKUPŠČINA SR SLOVENIJE SPREJELA ZAKON O VARSTVU PRI DELU Sedanji zakon o varstvu pri delu (ZVD) je bil sprejet leta 1974. izvajanje ZVD je pokazalo določene pomankljivosti pri urejanju varstva pri delu, ki so posledica napredka na vseh področjih družbenega življenja. Sedaj je v razpravi osnutek zakona o varstvu pri delu. Na podlagi pripomb na osnutek s strani delavcev, strokovnih zavodov bo sprejet predlog ZVD, pred dokončnim sprejetjem samega zakona. Kakšne spremembe vsebuje osnutek ZVD? Spremenjeni ZVD bo vseboval določbe sedanjega s posameznimi spremembami in dopolnitvami. Varstvo pri delu obsega celoto ukrepov, postopkov in opravil, s katerimi si delavci ustvarjajo in zagotavljajo varno delovno okolje, delovne in življenske razmere ter s tem uresničujejo pravice do varstva pri delu. Varstvo pri delu obsega tudi izvajanje predpisov s tega področja z opisom vsebine nalog iz področja tehničnega, zdravstvenega, pravnega in socialnega varstva. Določeno je tudi nadzorstvo nad izvajanjem ZVD in drugimi zakonskimi predpisi in to s sankcijami, kaznimi, v primerih da delavci, odgovorne osebe ozi- roma delovna organizacija opusti varnostne ukrepe. Za zaposlene v Predilnici Litija so pomembne predvidene spremembe in dopolnitve. V osnutku ZVD se določajo potrebni zdravstveni in psihofizični pogoji, ki jih mora izpolnjevati delavec pri delu, kjer so nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare večje. Vodena bo evidenca o poklicnih boleznih in ne samo evidenca o poškodbah. Razširjen bo seznam poklicnih obolenj. Naglušnost, ki je posledica prekomernega hrupa na delovnem mestu se šteje za poklicno obolenje. Revmatična in druga obolenja sklepov, ki so posledica neurejenih klimatskih pogojev se obravnava kot zdravstvena okvara, ki so posledica neurejenih razmer. Delavci s poklicnimi okvarami bodo imeli enake pravice do od- škodninskega zahtevka do delovne organizacije kot v primerih invalidnosti kot posledica poškodb na delu. Razširjena bodo strokovna opravila službe medicine dela, služb varstva pri delu in drugih oseb na delu. Prenešena bo neposredna odgovornost za izvajanje vsakodnevnih nalog iz varstva pri delu na delavce, ki vodijo delo. Predvidene so tudi spremembe pri gradnji objektov, nabavi novih strojev in drugih priprav. Poleg ostale tehnične dokumentacije bo potrebno predložiti programe varstva pri delu s pismeno izjavo kateri varstveni ukrepi so bili pri projektiranju oziroma novi strojni opremi upoštevani. Osnutek novega zakona o varstvu pri delu skrajšuje roke periodičnih pregledov delovnih priprav in naprav. Pomemben člen je tudi izobraževanje iz varstva pri delu. Naravnost revolucionarno v osnutku je določilo, da je iz zdravstvenih razlogov prepovedano kajenje vsem osebam na delu. Če bo prepoved kajenja na delu (vključno za pisarniške delavce) sprejeta bo potrebno za vnete kadilce predvideti kadilnice. Predvidena je prepoved kajenja na sestankih, v javnih prevoznih sredstvih. Novi zakon o varstvu pri delu zagotavlja delovnim ljudem takšno delovno okolje in takšne delovne razmere, ki zagotavljajo zdravje in osebno varnost pri delu ter varstvo pred drugimi nevarnimi in škodljivimi vplivi na njihovo zdravje in delovno zmožnost. Franc Lesjak Vštevanje nadurnega dela v pokojninsko osnovo Izvršni svet SRS ter zveza sindikatov Slovenije sta predlagali spremembo 21. člena statuta v tem smislu, da se v pokojninsko osnovo všteva tudi osebni dohodek za nadurno delo, ki se šteje kot poseben delovni pogoj, in sicer brez preračunavanja na polni delovni čas. Tu gre predvsem za drugačen način vštevanja tega osebnega dohodka v pokojninsko osnovo tako, da bi se le ta zvečala, temu primerno pa bi bile večje tudi pokojnine. Zaradi nizkih pokojnin, ki niso značilne samo za našo delovno organizacijo, bo ta sprememba, če bo na skupščinah sprejeta, dobrodošla. Vendar je tu potrebno povedati, da se bo dohodek za nadurno delo štel v osnovo od takrat dalje, ko se je od tega dohodka plačeval tudi prispevek za invalidsko pokojninsko zavarovanje. Pri nas ga plačujemo od leta 1983 dalje, ko so to dopuščali predpisi. Tako bodo v primeru, da skupščina IPZ sprejme te spremembe, lahko vsi delavci oz. upokojenci, ki so od leta 1983 dalje v pokoju oz., ki imajo v pokojninski osnovi leto 1983, zahtevali ponoven izračun te osnove. Spremembe pri odmeri nadomestil invalidom II. in III. kategorije Na pobudo številnih delovnih organizacij, med njimi tudi naše, so predlagane spremembe 65., 66, in 69. člena statuta. Spremembe so naslednje: 65. člen sedaj določa, da se delovnim invalidom izplačuje nadomestilo med letom kot akontacija (osnova je osebni dohodek preteklega leta), po zaključnem računu pa se dokončno odmeri to nadomestilo. Predlagana je sprememba oz. dopolnitev v tem smislu, da bodo imele delovne organizacije možnost, da akontacije, ki jih delovni invalidi prejemajo, med letom sproti prilagajajo medletnemu porastu osebnih dohodkov v DO. To pa pomeni, da bi invalidi prejemali že med letom večjo akontacijo in ne bi bili toliko prikrajšani pri osebnem dohodku. 66. člen naj bi se spremenil tako, da bi bilo možno tistim delovnim invalidom, ki ne dosegajo normalnih delovnih rezultatov na ustreznem delu (lažjem delu) oz., ki presegajo normalne delovne rezultate, zmanjšati oz., zvišati nadomestilo. Npr.: delovni invalid na lažjem delu presega normalne delovne rezultate — temu bi se nadomestilo zvišalo za procent preseganja, ali pa obratno. Predvidene spremembe pri 69. členu statuta, pa pomenijo uskladitev statuta z 51. členom zakona o IPZ. Po tem so dolžne delovne organizacije odmerjati in izplačevati nadomestila delovnim invalidom. Sedanja določila statuta pa so omogočila, da v praksi še naprej ugotavlja višino nadomestil skupnost. Sedaj je praksa takšna, da skoraj nobena delovna organizacija ni prevzela te odmere, zaslediti je le tako imenovane »tihe sporazume« v tem smislu, da si skupnost v bistvu lasti pravico do odmere nadomestil. S predlagano spremembo pa se to ukine. Le tiste delovne organizacije, ki imajo za to vzrok, bodo lanko s skupnostjo sklenile pismene sporazume o nadaljnem odmerjanju nadomestil v skupnosti. Mi smo zavzeli stališče, da se ta nadomestila izračunavajo in izplačujejo v DO, saj so to želeli naši invalidi, ko so to zahtevali že na sestanku, decembra 1984. Pripomniti je treba, da so predlagane spremembe v teh členih izključno v korist delovnih invalidov, saj bodo le tako prejemali nadomestila skupaj z osebnim dohodkom in to tako, da se bodo tudi nadomestila sproti prilagajala medletnemu porastu OD, hitrejša pa bo tudi sama odmera, ker ne bo potrebno pošiljati podatkov na skupnost. Če bodo te spremembe uveljavljene, bodo stopile v veljavo s 1. 1. 1986, temu pa bomo morali prilagoditi tudi naše samoupravne akte. L. S. Sklic sestankov SDS V skladu s 66. členom statuta delovne organizacije, sklicujeva sestanke SDS, v vlogi: a) zborov delavcev za obravnavo poročila o devetmesečnem poslovanju in sklepanje o začasni delitvi čistega dohodka za to obdobje; b) kandidacijskih konferenc (sindikalni sestanek) za določanje kandidatov za volitve v delavski svet, odbor samoupravne delavske kontrole in disciplinsko komisijo. Celotno gradivo za sestanek bodo prejeli vodje SDS, povzetke pa bomo objavili v dnevnih Informacijah nekaj dni pred sestanki. Sestanke SDS je treba sklicati do vključno 25. oktobra 1985. Predsednik sindikalne Predsednik konference: delavskega sveta: Ivan Markelc Mirko Lovše v---------- ■■ ..........—J) Stekla so volilna opravila Z razpisom volitev v delavski svet, odbor samoupravne delavske kontrole in disciplinsko komisijo so stekle priprave na volitve, ki jih v tej fazi vodi sindikalna organizacija. Ta se je v aktivnosti vključila že prej, saj je odgovorna tudi za pravočasno povezavo z organizacijami zveze komunistov in zveze socialistične mladine v delovni organizaciji, predvsem pa dolžna zagotoviti struktoro kandidatov, ki bo obdržala socialno strukturo kolektiva. Kandidiranje za volitve kandidatov je eno najbolj pomembnih opravil v postopku za volitve samoupravnih organov. Kandidate za delegate določijo delavci na kandidacijskih konferencah, na predlog sindikalne organizacije ali na predlog delavcev na sestanku kandidacijske konference. Vsaka samoupravna delovna skupina določi za delavski svet svojega kandidata, ima pa pravico in priložnost podati mnenje tudi k predlaganim kandidatom ostalih SDS, saj v končni fazi volimo delegate delavskega sveta na enotni kandidatni listi. Prav tako obravnava in predlaga kandidate v odbor samoupravne delavske kontrole in v disciplinsko komisijo, in tudi za vodilne funkcije vseh treh voljenih organov. Pomembno je, da se v samoupravni delovni skupini odločimo za kandidata, ki nas bo odgovorno zastopal v delavskem svetu in tekoče seznanjal z njegovim delom, seveda pa je treba ob tem upoštevati tudi usmeritve sindikata, da bi zagotovili ustrezno sestavo organa, ki ga bomo volili. Delavski svet je imel že v dosedanjem obdobju pomembno vlogo v upravljanju delovne organizacije, z novimi družbenimi usmeritvami za nadaljnji razvoj samoupravljanja pa se postavljajo pred ta organ še večje odgovornosti, na račun zmanjšanja referendumskih odločitev. Zaradi zaostrenega odnosa za utrditev discipline v delovni organizaciji, je imela disciplinska komisija že v tem mandatu veliko dela. Njena odgovornost ter obseg dela tudi v naslednjem obdobju ne bo nič manjša. Prav tako delo odbora sa-mouporavne delavske kontrole, v katerega je treba imenovati prekaljene in zavzete upravljalce (tri petine članov mora biti iz neposredne proizvodnje!), ki bodo preudarno posegali s svojimi stališči v poslovanje in samoupravljanje delovne organizacije. Opozarjamo na nekaj določil, ki jih je treba upoštevati pri sestavi kandidatne liste: — da so zastopani vsi deli delovnega procesa (vse SDS); — da ne kandidiramo delavcev, ki po zakonu ne morejo biti izvoljeni v te organe (individualni poslovodni organ in delavci s posebnimi pooblastili); — da kandidatna lista ustreza socialni strukturi vseh delavcev (po spolu, kvalifikaciji in starosti); — ali je kateri izmed delegatov že bil dvakrat zapored izvoljen v isti organ; — ali so kandidature nezdružljive glede na volitve v delavski svet, organ samoupravne delavske kontrole ali disciplinsko komisijo. Končni predlog kandidatne liste bo v tem smislu preizkusila volilna komisija in tudi razglasila končni predlog kandidatne liste o katerih se bomo odločali na razpisanih volitvah. M. Kralj Na podlagi čl. 76. statuta delovne organizacije, je delavski svet na seji dne 30. 9. 1985 sprejel. Sklep o razpisu volitev delavskega sveta, disciplinske komisije in odbora samoupravne delavske kontrole Predilnice Litija. I. Razpišejo se volitve za delegate v delavski svet DO, disciplinsko komisijo in odbor samoupravne delavske kontrole. II. Volitve v delavski svet se bodo izvedle dne 27. novembra 1985. III. Od 1. oktobra 1985 začnejo teči roki za izvedbo posameznih volilnih dejanj. IV. Na volitvah se voli 33 delegatov v delavski svet, 7 članov disciplinske komisije in 7 članov odbora samoupravne delavske kontrole. V. V delavski svet voli vsaka samoupravna delovna skupina po enega delegata, z enotno kandidatno listo DO. VI. Volitve bo izvedla volilna komisija v sestavi: 1. Anton Primožič, predsednik Branko Bizjak, namestnik predsednika 2. Lidija Skubic, tajnica Martina Kralj, namestnica tajnice 3. Vojko Bizjak, član Ivica Dernovšek, namestnica člana V. Imenuje se komisija za sestavo volilnih imenikov v sestavi: 1. Magda Verbajs, predsednica 2. Joža Zupančič, članica 3. Fani Vrhovec, članica Predsednik DS: Mirko Lovše 1. r. X_______________________________________________/ Potrebna je hitra, učinkovita in trajna akcija (nadaljevanje z 2. strani) poprijeti, je bilo dano soglasje s spontanim aplavzom prisotnih delavcev na dopoldanskem zboru. Glavni direktor pa je to priložnost izkoristil tudi za ponovno informacijo kolektiva o pomenu in poteku izvajanja investicijskega programa delovne organizacije, saj nekateri posamezniki v tovarni »umno« ugotavljajo, zakaj so potrebne tako velike investicije v tako težkih časih. Poleg tega, da je ta investicijski poseg, ki je dejansko eden največjih v naši tovarni, in je življenjsko pomemben za sedanji in bodoči obstoj delovne organizacije, je ta načrt v okviru uresničljivih finančnih možnosti, ki ne bodo ogrožale li- kvidnosti, osebnih dohodkov ali kako drugače poslabšale materialni položaj delavcev. Nasprotno, cilj je naravnan k bistvenemu izboljšanju. Pri tem nosijo veliko odgovornost strokovne službe, ki so odgovorni nosilci izvedbe programa, pa tudi vsi delavci v tem smislu da bodo načrtovani učinki investicijskega načrta doseženi.« Da bi čas za sestanke in zastoje med delom kar najbolje izkoristili, smo na omenjenih zborih opravili tudi javno obravnavo osnutkov o temeljih srednjeročnega plana DO, pravilnika o amortizaciji in pravilnika o revalorizaciji obratnih sredstev, namesto, da bi še posebej sklicevali sestanke SDS, kot smo prvotno načrtovali. M. K. Površni opazovalec gradnje novih objektov ne opazi kakšnega bistvenega napredovanja del na gradbišču. Dela so le nekoliko zaostala predvsem zaradi prestavljanja komunalnih vodov. Na mestu kjer bo prizidek k čistilnici potekajo kar trije komunalni vodi: mestni vodovod in kanalizacija ter napajalni vod za industrijsko vodo od savske črpalke do rezervoarja. Za omenjene prestavitve je bil izdelan projekt, ki pa smo ga morali kasneje spremeniti in ga prilagoditi dejanskim razmeram, ki ga projektanti v celoti prej niso poznali. Kanalizacijo premera 60 cm smo vodili pod tlakom bodočega prizidka k čistilnici. Omenjena prilagoditev je izvedena z revizijskim jaškom 100/100 ki je zgrajen neposredno ob odprtem zidu prizidka. Globina jaška je 6 m. Pod tlakom hale je položena cev s premerom 70 cm zaradi zmanjšanega padca kanala. Mestni vodovod ter napajalni vod bosta izvedena z PVC cevkami. Ko bodo vsa omenjena dela opravljena, se bo lahko pričel široki zemeljski izkop za oba prizidka. Računamo, da bomo ob ugodnem vremenu še letos imeli oba prizidka pod streho. Investicijska dela v polnem zamahu O zgrajeni novi kompresorski postaji v skladišču gotovih izdelkov smo že poročali v našem glasilu. Takrat pa postaja še ni bila zgrajena v celoti. Medtem smo zmontirali še eno kompresorsko postajo TV 2 PAK proizvajalca Fagram iz Smedereva. Pred montažno zgradbo pa ste lahko opazili postavljeno jekleno cisterno. To je rezervoar za komprimi-ran zrak, ki preprečuje preveliko nihanje tlaka v cevnem razvodu. Vsebina rezervoarja je 10 m3. Dimenzioniran je na maximalni tlak 10 barov z varnostnim ventilom za pretok 10,6 m3/min. Rezervoar je postavljen v parku, ker mora biti zavarovan pred eventuelnimi udarci in poškodbami z vozili. Rezervoar za kompromiran zrak bo v kratkem priključen na cevni razvod. M. S. Zahodna fasada prizidka k predilnici sintetike že kaže pravo podobo, končana je obloga sten s fasadno opeko ter zasteklena okna. Končno obliko pa bo fasada dobila z montažo opreme za klimatske naprave. Skladiščni šotor na nekdanjem parkirišču že pol nimo z balami bombaža. Utrinki s kolesarjenja po Nemčiji in Avstriji Že pred leti, na potovanjih po Evropi na razne načine (avtostop, vlak, ladja), se mi je porodila ideja o možnosti potovanja s kolesom. Letos poleti sem to uresničil. Ker tako potovanje zahteva precej velike finančne izdatke, zaradi kolesa in ostale opreme, sem prosil za podporo tudi Predilnico Litija. Delovna organizacija mi je prijazno priskočila na pomoč in sedaj bi izkoristil priliko, da se zahvalim celotnemu kolektivu za izkazano razumevanje. Tura je vodila čez ozemlje Avstrije preko Villacha, Spit-tala, Heiligenbluta, čez Grossglockner (najvišji vrh Avstrije 3797 m) in Edel-weiss Spitza (2576 m), s čudovitim spustom v dolino Zeli am See, sloviti turistični kraj Avstrije z znanimi smučišči. Nadaljeval sem pot proti Nemčiji, s prestopom meje pri Berchtesgaden, prav tako znanim turističnim centrom Nemčije. Tukaj je tudi začetek znamenite turistične ceste, ki vodi po K prijavi na razpis priložite: — zdravniška potrdila o zdravstvenem stanju družinskih članov (stanovanjske razmere vplivajo na zdravstveno stanje; upoštevajo se potrdila, ki niso starejša pd dveh let;) — potrdilo o številu družinskih članov (npr. izvenza-konska skupnost in podobno); — potrdilo o OD družinskih članov, ki niso zaposleni v naši delovni organizaciji in sicer za leto 1984 (nekateri prosilci, ki ste uvrščeni na sedanji prednostni listi, ste ta potrdila že priložili): Vso dokumentacijo je potrebno priložiti v razpisanem roku. Postopek sestave prednostne liste bo enak dosedanji praksi, kot je predvideno v samoupravnem splošnem aktu. Po objavi osnutka prednostne liste in obravnavi pripomb, bomo sestavili prednostno listo, ki jo bomo objavili tudi v našem glasilu. alpskem svetu — odtod tudi ime Deutsche Alpen Strasse. Ta vodi preko znanih zimsko športnih središč (Garmisch Parten-kirchen, Pfronten, Oberstdorf ...), kot tudi znamenitih mest z izredno kulturno zapuščino (Fiissen, Linderhof, Menscanstein, Ettall, Bod Tolz). Cilj te je v mestu Lindau ob Bodenskem jezeru. Ta je na tromeji Švice, Avstrije, Nemčije. Tukaj je bil tudi cilj mojega kolesarjenja; seveda, s povratkom na kolesu. Tokrat bomo sestavili samo dve prednostni listi in sicer eno za dodeljevanje dvosobnih in trisobnih stanovanj ter za eno za dodeljevanje enosobnih stanovanj, garsonjer in sob. S tem bo omogočeno članom odbora za stanovanjska vprašanja hitrejše in lažje delo, kajti v zadnjem času ni veliko interesentov za sobo oz. garsonjero, en družinski član oz. samski delavec pa ima pravico do enosobnega stanovanja. S tem bo tudi odločitev prosilcev, na katero prednostno listo se bodo uvrstili, precej lažja. Torej vsi interesenti oz. delavci, ki še nimate rešenega stanovanjskega vprašanja, se najkasneje do 8. novembra 1985 zglasite v kadrovsko splošnem sektorju Predilnice Litija, pri Vlasti Grom, ki sprejema prijave na razpis. Pri njej pa lahko dobite tudi dodatne informacije. Kolesarjenje je trajalo 18 dni. V tem času sem prevozil približno 1700 km. Povem naj, da je kolesarjenje gotovo oblika potovanja, na kateri najbolje doživiš deželo, njene ljudi, njeno naravo. To pa je tudi moto mojih potovanj. Kot sem omenil je kolesarjenje enkratno doživetje, še posebej pa, če voziš po deželah kot sta Avstrija in Nemčija; deželi z izrednimi naravnimi lepotami, kulturno dediščino in nenazadnje tudi s samo urejenostjo. V opisu bi se omejil le na nekaj ključnih naravnih lepot in kulturnih zapuščin avstrijske in nemške turistične ponudbe. Pojdimo po vrsti: Grossglockner 3797 m, najvišji vrh Avstrije, preko katerega je speljana prelepa cesta imenovana Grossglockner Hoch alpen Strasse, katere 50-le-tnico praznujejo letos. Sledi spust v dolino Zeli am See. To je resnično doživetje, kajti pogledi na prostrane doline, potoke, ki nastajajo iz snežnikov, ter se preko previsov prelivajo v slapove in daljne vrhove gora, so nepozabni. No, potem je tukaj Nemčija. Če ima morda Avstrija, s svojim enkratnim alpskim svetom, nekoliko prednosti pred Nemčijo, pa ima slednja prav gotovo kulturno dediščino, kateri lahko zavida vsakdo. Naj omenim samo nekaj biserov. V prvi vrsti Nevsasnstein, pravljični grad, ki ga je zgradil Ludvig II, predzadnji bavarski kralj, v letih 1869—1886; nadalje Haken Schwargen ter Lin-denhof. Sem sodi še samostan v Ettalu, prav tako zgrajen v tistem obdobju. Nadalje so tu še mesta Bod Talz, Etine, Lindav, Konstanz, Badreichenhall, Reit in Win-kel, ki potrjujejo trditev, da je Bavarska najlepša pokrajina Nemčije. Ob tej cesti je še ena lepota narave, brez katere ne bi bila to alpska cesta. To so jezera, kar 21 jih je, verjetno pa še več, kajti številka zajema le tista največja in najbolj znana. Ta jezera dopolnjujejo harmonijo alpskega sveta in so čudovito urejena, prav tako njihova okolica. Ko smo v Nemčiji oziroma bolj točno, v njihovih alpah ne moremo mimo Zugspitze-a (2963) naj višjega vrha Nemčije. To goro Nemci izredno častijo, prinaša pa jim tudi precejšen turistični izkupiček. Dostop na to goro je možen na dva načina, z zobato železnico iz Garmischa ali pa z gondolsko žičnico od Eibsce-a. Vse te stvaritve narave in človeka se ne da opisati, temveč jih je treba videti, da človek občuti njihovo veličino. No, jaz sem kolesaril naprej, in prispel v Lindau na cilj. Pred menoj je bil še povratek domov, ki je bil prav tako zapolnjen z enkratnimi prizori narave in na drugi strani z doživetji med samim kolesarjenjem. Tukaj pa je verjetno tudi razlog, da sem si že med povratkom zadal obljubo za bodoče, da se spet odpravim po svetu na podoben način, kajti ceste, poti, ki vodijo po širnem svetu so neizčrpan vir dogodivščin in pripetljajev, ravno to pa človeka vleče znova in znova v neznano. Silvo Zupančič Ugankarski slovarček KERATIN — roženina TATE — galerija v Londonu EDIRNE — mesto v evropskem delu Turčije EKSTRA ORDINAREN — poseben, izreden, nenavaden SION — mesto v Južni Švici VETO — prepoved, ugovor SILT — otok pred Hamburgom (SYLT) ESKORTA — vojaško oboroženo spremstvo RIMESA — menica poslana v izplačilo Razpis prednostne liste za dodeljevanje stanovanj V skladu s 44. in 45. členom samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev Predilnice Litija, razpisujemo prednostno listo za dodeljevanje stanovanj, v času od 1.1. do 30. 6. 1986. Po tej prednostni listi bomo razdelili vsa izpraznjena stanovanja in tudi stanovanja, ki jih bomo kupili, in bodo dograjena konec leta 1986. Odločili smo se za nakup: — 3 enosobnih stanovanj (po 34 m2) — 1 enoinpolsobnega stanovanja (pio 48 m') — 1 dvosobnega stanovanja (po 71 m2). Razpis traja od 20. oktobra 1985 do vključno 8. novembra 1985! Vtisi s šole v naravi, v našem počitniškem domu V Pineti nam je bilo lepo Že četrto jesen so se učenci petih razredov šmarske šole zadnjo soboto v avgustu s polnimi potovalkami in velikimi pričakovanji vsedli na avtobus in se odpeljali proti morju. V Pineti nas je čakalo sonce, morje in prijazni nasmeh osebja predilniškega počitniškega doma. Že takoj smo vedeli, da nam bo lepo, in res je bilo tako. Šole v naravi se je udeležilo 71 učencev, nekaj pa jih je žal zbolelo tik pred odhodom. Imeli smo čudovito vreme, sonce pa je morje v vročem poletju tako ogrelo, da ga ni ohladil niti veter z dežjem, ki se je prikradel v sredo. Sicer pa smo lahko vse načrtovane ure posvetili plavanju in tudi rezultati niso izostali. Od vseh učencev sta ostali samo dve neplaval-ki, ker je bil njun strah pred vodo močnejši kot ves trud pri učenju plavanja. Značke, ki potrjujejo dobro plavanje, pa je dobilo kar 57 učencev. Za nas je bila to rekordna »bera« plavalcev. Dan nam je poleg plavanja zapolnjevalo delo pri ostalem pouku, športnih dejavnostih, zabavno-kultur-nih večerih, petju in še čem. Bili smo veseli in zadovoljni, kar se je odražalo tudi na dobri disciplini otrok. En dan smo posvetili tudi spoznavanju okolice: učenci so bili pri izlivu reke Mirne, ogledali pa so si tudi mesto Novigrad. Za vse lepe trenutke se zahvaljujemo celotnemu kolektivu Predilnice, ki nam je omogočila bivanje v Pineti, za prijetno bivanje pa hvala vsemu osebju v Pineti. Upamo, da se bomo prihodnje leto spet vrnili! Dragica Mravlja Hladilniki niso najprimernejši V poletnem obdobju je v nekaterih proizvodnih oddelkih (predvsem predilnicah) zelo visoka vročina. Zaradi tega so delavke iz teh oddelkov predlagale, da se nabavijo hladilniki, kjer bi lahko hladile pijačo. — Ali so hladilniki res najboljši? Kakšna pijača se priporoča za delo v vročini? To sem vprašal dr. Matijo Gorška, specialista za medicino dela, ki opravlja sistematske preglede za naše delavce. Povedal je, da nabavo hladilnikov odsvetuje. Pitje zelo hladnih tekočin pri delu v vročini je zelo škodljivo za brebavne organe in lahko pride tudi do kroničnih obolenj. Prišlo bi do tega, da bi hladilnike naravnali na zelo nizko temperaturo hlajenja. — Katera pijača pa je najbolj primerna za pitje pri delu v vročini? Radenska, Stil, Jupi, Cockta, Tonik, mleko, soda? — Nobena od teh! Nobena od teh pijač ne nadomesti izgubljene tekočine in soli, ki se pri znojenju izločata iz telesa. Poleg tega večina teh pijač vsebuje ogljikov dioksid, pitje, takih pijač pa pov- zroča vnetje sluznice. Tudi občutek žeje ostaja. Lahko popijete 51 Radenske pa imate še vedno občutek, da ste žejni. Najbolj primerne pijače so: malo ali nič sladkan, ohlajen čaj; skoraj grenka žitna kava (lahko tudi mešana s pravo); nekateri napitki npr.: Maratonih, ki nadomeščajo sol, tekočino in energijo. Očitno, da nabava hladilnikov ne rešuje problema napitkov oz. osvežitve v vročih dnevih. Vsekakor je do poletja še dovolj časa, da se zadeva prouči in sprejme najprimernejša rešitev. Aktualen pa ostaja tudi sklep komisije za varstvo pri delu, da morajo vse strokovne službe proučiti kaj se da storiti za izboljšanje delovnih pogojev v poletnih dnevih. Andrej Krhlikar Šola v naravi v našem počitniškem domu, na kopnem in v vodi. ( ----------------------------------------------------------\ ZIK Litija razpisuje gledališki in filmski abonma Vabimo vas, da postanete stalni obiskovalci predstav v okviru 5. sezone gledališkega abonmaja 1985/86 v Litiji. S predstavami bomo začeli v mesecu oktobru, ki si bodo sledile predvidoma vsak tretji petek v mesecu tja do pomladi. V okviru programske komisije smo za vas letos izbrali vedrejši program: M. Mikeln: Fraklova vrnitev — satirični kabaret, nastopa Zlatko Šugman (25/10-85) D. Jančar: Veliki briljantni valček (Grumova nagrada 85 za najboljšo slovensko dramo) (22/11-85) I. Sivec: Disco pod vaško lipo — veseloigra, Šentjakobsko gled. Ljub. (13/12-85) F. Hadžič: Državni lopov — komedija, Prešernovo gled. Kranj (24/1-86) G. Feydean: Bolha v ušesu — komedija, Slovensko ljudsko gled. Celje (21/2-86) Predstave se bodo pričenjale ob 19.30 uri. Cena abonmajske vstopnice (5 predstav) je 900,— din, cena vstopnice za posamezne predstave pa 200.— din. Letos z veseljem in ljubeznijo pripravljamo za vas še novost — FILMSKO GLEDALIŠČE. Obsega sedem posebej iz- branih in zelo kvalitetnih filmov: Operacija Banzai — francoska komedija 3/12-85 Beat Street — ameriški glasbeni 7/1-86 Gandhi — angleški zgodovinski 28/1-86 Vojna romanca — sovjetska drama 18/2-86 Dvoriščno okno (Hitchock) — ameriški triler 4/3-86 Na svidenje v naslednji vojni — slovenski 1/4-86 Čas nežnosti — ameriška melodrama 22/4-86 Naš sodelavec je skrbno pripravil krajše uvode, s katerimi vas bo pred vsako predstavo seznanil z ustvarjalci filma, igralci, nagradah,... Pri nekaterih filmih pa bo poskušal pridobiti tudi ustvarjalce, ki nam bodo podrobneje predstavili to »sedmo umetnost«. Filmsko gledališče bo vsak tretji torek ob 19.30 uri. Cena abonmajske vstopnice bo 770,— din, cena vstopnice za posamezne predstave pa 150.— din. Rezervirali smo 50 abonmajskih vstopnic za gledališče in prav toliko za filmsko gledališče. Člani kolektiva in naši upokojenci plačajo za gledališki abonma 400 din, enako tudi za filmsko gledališče. Razliko bomo krili iz sredstev skupne porabe. Abonmajske vstopnice bodo na razpolago za: — proizvodni sektor pri Joži Poznajelšek (telefon 94), — sektor vzdrževanja pri Mojci Femec (telefon 36) in — skupne službe pri Zvonki Razpotnik (telefon 86). Komisija za kulturo in izobraževanje P. L. v--------------------------------------------V Rezultati našega športnega tekmovanja BALINANJE Franc Cirar, mirne roke in sedmo mesto. Lahko zapišemo, da se največ ekip, če že ne tudi udeležencev, udeležuje tega tekmovanja. Najprej se pomerijo med seboj ekipe v predtekmovanju — v dveh skupinah, tem pa sledi finalno tekmovanje, kjer dobimo najboljše štiri. Vrstni red po končanem predtekmovanj u: Skupina »A« 1. Predpredilnica 3 2. Predpredilnica 1 3. Vzdrževanje 1 4. Vzdrževanje 2 5. Sukalnica 2 6. Predpredilnica 5 7. Predilnica Skupina »B« 1. Predilnica 2 2. Vzdrževanje 3 3. Predpredilnica 2 4. Sukalnica 1 5. Skupne službe 1 6. Predpredilnica 4 7. Skupne službe 2 Končni vrstni red: L Predpredilnica 3 2. Predilnica 2 3. Vzdrževanje 3 4. Predpredilnica 1 STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO Od 31 tekmovalcev so prva tri mesta dosegli krogov 1. Jančar Marjan (VZ) 142 2. Kos Janko (PP) 137 3. Škoberne Milan (PP) 133 KEGLJANJE Na obnovljenem kegljišču v Litiji se je na našem tekmovanju zbralo 43 delavcev — tekmovalcev. Najboljši trije so bili: L Jože Vizlar 2. Franc Mešič 3. Janko Kos Vrstni red za najboljši oddelek točk L VZDRŽEVANJE 207 2. PREDPREDILNICA 185 3. SKUPNE SLUŽBE 131 4. PREDILNICA 83 5. SUKALNICA 78 o- ■■■. -.......... ^ Nagradna križanka Rešeno nagradno križanko oddajte do ponedeljka, 21. oktobra 1985, v skrinjico ali pošljite na uredništvo Predilca. Nagrade so: 400, 250 in 150 din. LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona (061) 881411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: (1700 izvodov)