★
K3
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO
toto 2. štev. 315 - Cena 4.- lire Poštnina plačana v gotovini
^  Bpedizione in abbon. postale
PRIMORJE
TRST, sreda, 12. junifa 1946
ENO LETO
demokracije št. 11
6n'*m 'etom. 12. junija 5-. js/na£e ljudstvo doživelo »a dog-bdka: umik naše vojske
risureV Z6m oblas*;i P° anglo-ame-4 . jjj ®ebah v coni A. prvi dogo-nabe ljudstvo sprejelo z ^j®, drugega z začudenjem, .‘tavičena je bila- žalost, saj je 6 ljudstvo poslalo v svojo voj-* nešteto svojih najboljših si-Mnogi od njih niso učakali sode: junaško so padli za domovino, ki so jo z vztrajninj sa-^ “Utajevanjem ljubili vso dolgo j ^italijanske »demokratične* ,a fesistične okupacije. Upravi-to je bilo začudenje, ker si na-'^-tvo ni moglo pojasniti _7°ea, ki je naše zaveznike — osvoboditvi — privedel v Trst. dl dane3, po enem letu zavez, lina ^jo^ke uprave, si naše dstvo ni na jasnem glede nuj-no^ tega dogodka.
eMi so nairli da, so angleški ^ jaki prišli v Trst s stoodstotno ®Patij0 za naše upravičene zah-^ ia 3 stoodstotno antipatijo «tal'^a*'je’ a da ie danes njihovo koH * dru£ac-no- Mi ne vemo, ct 't°.^a tfditev odgovarja resni-®iii nam ni znano, zakaj se ®Premenilo mnenje angleškega
v°jak;
a! mi vemo samo eno: naše
škega
,Cfc do angleškega in ameri-
vojaka se tudi po enem le-
tli	3 C CUUi p'
a **v*zniJke vojaške uprave ni en>£nilo v ničemer. Tudi da. ®*natra naše ljudstvo angle-
bk£ in
ameriške vojake za svoje
^Veznike, za soborce, ki so pre-
.Ja*i svojo kri v skupni borbi za ISto -ti,
j., . le svobode, enakopravno-nJ ln bratstva med narodi. To je ^e*P0rna resnica, ki velja še da-y vsem svojem obsegu, kljub j °aaranju, ki ga je enoletna ne-°kratična praksa zavezniške
,,	48	uprave	prinesla	našemu
ihdstvu.
Naši
“zine
'jube;
sna
e ljudstvo ne pozna hinav. odkritosrčno je v svoji
l2ni in svojem sovraštvu: ja-pove svoje mnenje, odločno
. av°je pravice, pa če mu po-W sladkorja ali mu groziš s koi-C°’ nabe ljudstvo pa ne bo ni-ran S6el° po sredstvih dsgeneri-I ■ machiavellizma, na pod-hv ^Naterega lahko istočasno j. allb aH blatiš isto osebo, kakor tv ^ !ta^e trenutni položaj ali js trenutna korist. Ne, tega ljudstvo ne pozna, ken je Ve(. a sr*na kultura mnogo Vredna, kakor vse preveč o-nh »dvatisočletna* kultura, ^Praksi nikoli ne drži svoje
Se^a®® ljudstvo pa je svojo bc-ost °i d&'° enkrat za vselej in ji bo stva 0 zvesto do konca. Naše ljud-., 0 hi spremenilo svojega stali-
d n
sta	zaveznikov, ker ga eno-
u/10 he more spremeniti: nate v tu° je bi/o, je in ostane za-Vudstvo, ki nikomur «i-l,_ar ne dolguje, enako med ena-
-V
xnxa9°valeo meti zmago-
rPJal(0 stoje stvari. Kje tiči to-;;tri vZrok, da ednošaji med na-tUt, 'Judstvom, njegovimi zako-In	Predstavniki na eni strani
PraDrEani Zavezniške vojaške u-fcjjjVe na drugi-strani, niso tak-. Wčn, bi morali biti med ■Jj, °Pravnimi zavezniki? Kje J? vzrok, da med našim ljud-it^ ln ?avezniško vojaško u-n,0V° hi onega sodelovanja, ki hi r0^al° hiti med zavezniškimi na-
tn^Eov°r jfi na dlani. Odnošaji *ko tlab'im ljudstvom in Zavezniki J^z^ko upravo niso taki, kot
hioraij
biti, ker nas Zavezni-
•ti v^hdka uprava, odnosno tl-80 nas pod Zavezniško vo-JQ 0 upravo hoteli spraviti, ima-0$ pa Privesek poražene Italije, nnj.0(1 2a enakopravni zavezniški i»l ’ ki Je sam z lastnimi slla-krajlpravn s fašizmom v Julijski Porn^1 in 1,3111 v Julijskl krajini »o, kif* 2 nacizmom. Zato f64bo V9emu' Izdali znano od-l( p ^ 11, na podlagi katere prhvm°5taVl3a od zgoraj nov u-ko 3l* aParat, v katerem so lahkot fCCr ^udi Slovenci, a samo jaškg Unltclonarji Zavezniške vo-ru aPrave, v nobenem prime-toda ->0t zastopniki svojega na-
Zavi
jih
eznlSka vojaška upra-
sodelovanja. Ce hočemo sodelovati, moramo biti vsaj v dveh; odredba št. 11 pa pozna san*o funkcionarje Zavezniške vojaške uprave. Tako imamo v slovenskih in nekaterih italijanskih krajih anglo-amerišks guvernerje, v mestih pa italijanske conske in mestne svete, kjer sede nekateri Italijani, ki protestirajo proti dvojezičnim napisom, proti vrnitvi pravic žrtvam fašističnega nasilja, ki jih močno skrbijo slovenske šole in vse res ljudske manifestacije, ki se ogrevajo za itali-janstvo slovenske zemlje itd.; a ljudstvo je odsotno.	<
In ne samo to. Danes je vprav antifašistično ljudstvo Julijske krajine in Trsta izpostavljeno najrazličnejšim napadom s strani šovinističnih ostankov fašistične preteklosti, ki so v odredbi št. 11 našli svojo moralno oporo, na drugi strani pa je ista odredba hotela dvigniti pomen njihovega delovanja in jim vsaj navidezno dati mednarodno prednost, kar bi iz vprašanja Julijske krajine in Trsta moralo ustvariti najbolj zapleteno mednarodno vprašanje, v izključno korist onih, ki ne stoje na stališču pravic tukajšnjega prebivalstva samega.
Tak je dejanski položaj: Nihče ne more dolžiti našega ljudstva, da odklanja sodelovanja. Ker je naše ljudstvo sodelovalo z zavezniki, so danes naše vasi porušene, naša družine brez družinskega poglavarja, brez mater, brez o-trok, vsega tega pa naše ljudstvo ni pretrpelo, da bi danes moglo odobravati odredbo št. 11, ki predstavlja pokopališče njegove svobode. Odredbi št. 11, in samo tej odredbi se imamo zahvšliti, da je v Julijski krajini in Trstu danes položaj takšen, kakršen je.
Leto zavezniške vojaške uprave se zaključuje na škodo antifašističnega ljudstva Julijske krajine in Trsta. To je glavna in najostrejša kritika Zavezniške u-prave. «Naj kdo reče kar koli o ZVU, jaj! čutim, da v bodočih letih ne bodo gledali na dobo an-glo-ameriške zasedbe kot na naj-nesrečnejšo v zgodovini Trsta in Julijske krajine*, je izjavil g. polkovnik Bovvman. Dasi se z besedami g. polkovnika Bowmana docela strinjamo, smo mnenja, da predstavljajo zelo slabo tolažbo.
Pripombe k vprašanju Julijske krajine
Uredništvom uprava Piazza Goldoni St. 1 • L Tel, št. 9380b 1)3807, 93808. Kokopisi se ne vračajo
Prebivalstvo Julijske krajine ne bo nikoli odnehalo od zahteve, da se mu prizna pravica do samoodločbe, tako da sl lahko svobodno uredi svoj bodoči dom, v katerem mu bo za vedno za* jamčen nemoten kulturni razvoj in gospodarski napredek v prijateljskem sodelovanju in mirnem narodnem sožitju Slovencev, Hrvatov in Italijanov.
(Iz članica F. Bevka v listu «Le temps pc-esent»).
Francoski tednik «Le Temps presents je objavil te dnd članek o našem velikem vprašanju, ki ga je zanj napisal predsednik Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za‘ Slovensko Primorje, in Trst ter Pokrajinskega izvršnega odbora SIAU-ja, knjiievcik France Bevk. V naslednjem ga prinašamo v celoti:
Objektivni opazovalci prilik v Julijski krajini priznavajo, da narodnostni, gospodarski in moralni razlogi govorijo v prilog priključitve te de&ele k Jugoslaviji. In vendar meseci tečejo, a naše vprašanje ne najde rešitve, ampak raste, se veča in zav'ainje. Ni dvoma — ako bi vsi razlogi ali vsaj njih dobra polovica govorila proti nam, bi bila bolj gladka pot za pravico. Tu pa so trčila načela demokracije na «ne-kaje, česar Se nihče noče imenovati s pravim imenom, dasi je ie vsej javnosti znano. Treba je najti kompromis med dvema skrajnostimd, med pravico in krivico — treba je najti nemogoče: kvadraturo kroga.
Le tako je mogoče razumeti btsede, ki so padle nedavno tega, da bi bilo krivično izročiti Jugoslaviji nad pol milijona Ita,l:ja-nov. (Število je močno pretirano, tudi ako ne upoštevamo večine Italijanov, ki so za priključitev k Jugoslaviji). Plod istega prizadevanja je tudi načelo, naj ostane isto Število Slovanov v Italiji kot Italijanov v Jugoslaviji. To bi bilo pravično le, ako bi se upoštevalo strnjeno naseljeno slovansko in italijansko ozemlje, ne pa tudi ita'ijanski jezikovni otoki daleč v slovenskem in hr-vatskem zaledju. Krivično je, da hočejo zaradi teh otokov izročiti Italiji čisto slovensko in hrvat-sko strnjeno naseljeno ozemlje z jasno označeno narodnostno irto.
Naj podčrtam dejstvo, da svet ni bil tako tenkočuten nasproti Slovanom po prvi svetovni vojni, ko je brez pomisleka izročil Italiji veliko nad pol milijona Slovencev t» Hrvatov, ki so nato nečloveško zatirani nad petindvajset let zaman trkali na vest Evrope, ki je bi’a gluha in slepa za njihove klice. Današnja tenkočutnost in skrb za Italijane bi bila razumljiva in upravičena le, ako bi bili oni nad četrt stoletja
trpeli v naSem robstvu. Ker pa je bilo obratno, nam je toliko bolj nerazumljivo, da skuSajo zopet na tisoče in tisoče Slovencev in Hrvatov na milost in nemilost izročiti svojemu prejšnjemu tlačitelju. Ali mar niso Italijani s svojim ravnanjem z nami za vedno zapravili moralno kvalifikacijo, da Se kdaj vladajo nad najne-
Brzojavki maršala Tita Stalinu ln Molotovu
Beograd, 11. Tanjug. — Predsednik jugoslovanske vlade, maršal Tito je pred odhodom jugoslovanske delegacije iz Moskve poslal ge-neralisimu Stalinu sledečo brzojavko:
«Odhajamo iz vaše dežele s čustvi globokega zadoščenja in hvaležnosti do sovjetske vlade, ki je s svojo modro politiko utrdila bratsko prijateljstvo med našiima dvema državama. Prepričan sem, da se bo sodelovanje med našimi narodi še nadalje poglobilo in ojačilo*.
Maršal Tito je poslal tudi zunanjemu ministru Molotovu brzojavko, ki pravi:
Ob obhodu iz vaše junaške domovine vam pošiljam prisrčne pozdrave in izraze globoke hvaležnosti za topli sprejem, ki smo ga bili deležni.
Razgovori, ki sem jih imel čast voditi z vami v teku svojega bivanja v Moskvi, mi bodo ostali živo v spominu ter bodo pripomogli k nadaljnjemu cjačenju prijateljstva naših narodov*.
znatnejšo manjšino t Za njihov nefloveški postopek jih nihče ne kliče na odgovor, kakor je pričakovalo primorsko ljudstvo, nihče jih ne obsodi v povrnitev škode, ampak se jim obljublja za to Se nagrada. Kaznovano pa naj bo naše, ljudstvo za trpljenje, za svoj boj za svobodo, za svoje številne Žrtve z novim robstvom. Z moralnega vidika je to Žalosten
pojav, ki ne kaie na pomirjenfe sveta in nam vsem ne obeta dobrih perspektiv za bodočnost.
Italijanom v naših mejah se ni bati ničesar, ker so jim — ne kot narodni manjSini, ker tega izraza nočemo poznati, ampak kot enakopravnemu ljudstvu — zajamčene vse avtonomne prairice, To dobro ve večina Italijanov, ki se je brez strahu za bodočnost izrazila za priključitev k Jugoslaviji. Položaj Italijanov v Istri, ki pod jugoslovansko vojno u-pravo uZivajo vse pravice, govori za mojo trditev. Nasprotno pa Slovenci in Hrvatje nimamo ni-kakega jamstva, da bi se v primeru, ako bi zopet prišH pod Italijo, nad nami ne ponovile stare metode zatiranja. Izkušnje zadnjih mesecev, ko so fašisti in Šovinisti ponovno vrš'H r.asilja nad slovenskim prebivalstvom, nam to potrjujejo. Ako se to vrši Se danes, ko je oblast u rokah zaveznikov, kaj naj pričakujemo od bedočnostif
Iz diplomatske zadrege je zadnji čas padla tudi beseda o plebiscitu. 8’ovenci in Hrvatje smo, po prvi svetovni vojni kljub slovesnemu proglašanju načel o pravici narodov do samoodločbe, zaman zahtevali plebiscit, da bi izrazili svojo voljo. Da so nam ga dovoli’i, bi danes vprašanje Julijske krajine za nas in za svet ne obstajalo. Kako Se danes mi-jsVjo o iz'du takega plebiscita naši nasprotniki, priča naivna brzojavka, ki je bila nedavno poslana iz Trsta De Oasperiju, naj se Julijski krajini nemudoma priključi Se mdemska provinca. Le tako bi lahko upa1! v zanje po-voljen izid glasovanja.
Toda tudi ako bi se vršil plebiscit za celo Julijsko krajino, bi za nas pomenil krivico. Prvič se je plebiscit ie izvršil z borbo, ki sc je je udeležilo vse ljudstvo in dalo 42.000 žrtev. Drugič se je t’ dobi med dvema vojnama moralo izseliti okoli 100.000 Slovencev in Hrvatov deloma v Jugoslam-jo, deloma v Francijo in Argentino ter v druge de Sele sveta. Dalje so bili prestavljeni vsi slovenski in hrvatski javni nameščenci v notranjost Italije. Vsi ti ljudje bi z desettisoči žrtev za svobodo ne mogli glasovali, da ne omenjam naših izgub po raznarodovanju v nekaterih delih naše po-
Razprava proli Mikajloviču
Neovrgljivi dokazi o zločinskem sodelovanju Mihailoviča in njegovih sodelavcev z okupatorjem
Beograd, 11. Tanjug. — Prvi dan razprave proti skupini vojnih zlo-činčev z Dražo Mihajlovičetn na čelu se je brala obtožnica, ki obsega 158 tiskanih strani. Angleško besedilo obtožnice je bilo davi razdeljeno predstavnikom tujega tiska.
Prvi del obtožnice govori o zločinih, katerih se dolžijo poedini obtoženci. Obtožnica je podkrepljena s pisanimi dokumenti, pričevanji in podobnim. Draža Mihajlovič je obtožen 47 dejanj, ki jih je izvršil od .začetka Julija 1941. do aprila 1945. Obtožnica navaja samo neznaten del zločinov, ki so jih izvršili Mi-
°ha V P^^vlja in odstavlja; Ih <ja.tn Pzedplsuje kompetenca Jaj id e srnernice; Zavezniški vo-
E°v°rmPraVi ln samo nJ°j 80 od' to 28 °pravljeno delo. Vse
ro<in0 Pretvezo. čei da naši Na.
*a* vD,?V°b0dllnl °dhori niso iz-
V,11Jena 0^aa<:8a 1Judstvai ampak
VQ]a»l^n°m 'etu se je Zavezniška ti, da a uPrava morala prepričali edLNarodno osvobodilni od-** 'Juda*1* 'Jhdska oblast, vznikla •hi odbc>Va aame®f1, In simo s te-VaQJe. z ^ 1,110 h10?0^0 sodelo-°Ur®<tb0"j0 laBno' da na osnovi kaitr^n= 11 nl b*l° mogoče -ni-lil^v0 *odelovanje med našim' hpiaVo0ni 1,1 Zavezniško vojaško ta ■ Nor j0 omenjena odred-Vo nasprotje vsakega
hajlovlčevi četniki po njegovem na logu v vseh dolih Jugoslavije.
Dokument predvsem obtožuje Mi-hojloviča, da je v razdobju od pričetka julija pa do konca novembra 1941. organiziral v Jugoslaviji, ki je bila zasedana po nemških in italijanskih fašistih, četniško organi-zncljo, nazvano »Jugoslovanska armada v domovini*.
Sodelovanje * okupatorjem
Takoj po začetku narodno osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov proti okupacijskim silam, je jel sodelovati z italijanskimi in nemškimi zasedbenimi silami ter uporabil svojo organizacijo, da b! zadušil osvobodilno borbo jugoslovanskih m rodov in izvršil številne zločine. Tik po izbruhu narodnega TJon v Srbiji leta 1941. Je Mihajlovič vzpostavil stike z ministrskim predsednikom kvlzlinške vlade Nedičem. .	,
Novembra 1941. so vsi Mihailovičev; oddelki v r-biji ftteta ,na rov nalog sr’oSen napad na per-tl7ahe.	M	_
Obtožnica nato navaja Steviln
primere odkritega sodelovanja Mi-hajloviča in njegovih poveljnikov s sovražniki. Mihajlovičeve edinice so po navodilih, ki so jih dobili od njega, stopile odkrito v službo Nemcev in Italijanov in so se z njimi borile proti narodno osvobodilni vojski in partizanskim oddelkom.
Te Mihajlovičeve edinice so obo-roževall, oblačili in preskrbovali z živili ‘Nemci in Italijani.
V teku četrte ofenzive, ki je trajata od 15. januarja 1943. pa do srede aprila 1943., je Mihajlovič ket vrhovni poveljnik vodil operacije vseh četniških edinic, ki so se borile skupno z Italijanskimi, nemškimi ln ustaškimi edinicaml.
Po italijanski kapitulaciji so vse Mihajlovičeve edinice na področju Italijanske zasedbene cone po njegovem ukazu stopile odkrito na stran Nemcev in z njimi sodelovale.
Ko so aprila 1944. divizije narodno osvobodilne armade vdrle v Srbijo, so se Mihajlovičevi četniki borili proti njim skupno z Nediče-vimi in Ljotičevimi četami. Za časa operacij so nemški prevozni avtomobili prevažali četnike od ene postojanke do druge ter jim dobavljali strelivo, orožje ln hrano.
Poz'rni 1944.-45. se je Mihajlovič dvakrat sestal z zastopnikom nemške komande Staerkerjcm blizu Sarajeva ki »e z njim pogajal.
V marcu 1945. je Mihajlovič napotil v Zagreb pravnika Brašiča, da bi vzpostavil stike s pristaši dr. Mačka, nadškofom Steplncem, Paveličem ln drugimi.
Številni zločini Miha{!ovida In njegovih sode avcev
Obtožnica dolži Mihajloviča številnih zločinov. Mihajlovič je izdal ukaz svojim poveljnikom, naj neusmiljeno ubijejo slehernega borca, ujetnika in celo ranjenca, kakor tudi one, ki so pomagali narodno osvobodl'no gibanje ali so bil! samo njegovi simpatizerji.
Kot tesne sodelavce Mihajlovtča označuje obtožnica Stevana Molje-viča, Mlndcna Zujovjča in 7.ivko Topaloviča, člane vrhovnega vodstva izdajalske četniške organizacije v Jugoslaviji.
Djuro Vilovič, ki se je prld-užl' četniški organizaciji v Splitu leta 1942., je napisal v krajevnih listih članke, hujskajoč na bratomorno vojno ta' pozivajoč ljudstvo, naj pomaga Italijanom.
ObtrJsnica nadalje navaja zločine Mihajlovičevih komandantov Radoslava Radiča. RlavpUuba VranieJe-viča.in Miloša Gliliča, i so odkrito sodevolavl z ustaši in Nemci.
Obtožnica govori nato o zločinih, izvršenih so Slobodanu Jovanoviču, Božidarju Puriču, Momčilu Ninčiču. Obtoženi so da so kot člani emigrantske vlade vzpostavili in stal. no vodili politiko proti narodno o-svobodilnemu boju jugoslovanskih narodov in da so bili iniciatorji in sokrivci vojnih zločinov, ki so jih MihajlovičeVi četniki izvršili za časa osvobodilnega boja.
Povrh tega jih obtožnica obremenjuje, da so razsipali državno imovino za časa narodno osvobodilne borbe ter pošiljali denar izdajalskim četniškim odredom v domovini in ga uporabljali za svojo izdajalsko propagando v tujini.
Obtožnica obremenjuje Konstan. tina Fotiča, bivšega jugoslovanskega poslanika v ZDA, da je organiziral veliko-potezno propagando v prilog Mihajloviča, dasiravno je vedel za Mihajlovičevo sodelovanje s sovražnikom. Zalagal je ameriške liste z lažnim gradivom o sedanjem stanju stvari v Juogslaviji.
Danes je bilo drugo zasedanje
razprave proti Mihajloviču. Obtoženec je, ko je 9edel na klop za priče, da bi ga zaslišali, izjavil, da ni kriv zločina kolaboracionizma in Vojnih zločinov.
Dejal je, da je odklonil ameriške ponudbe, da bi ga branili na razpravi.
Mihajlovič je priznal, da so Titovi partizani začeli prvi z napadi proti napadalcem, medtem ko je on čakal «ugodnega trenutka*. Priznal je tudi, da je v letu 1941 sodeloval s srbsko lutkovno Ne-dičevo vlado.
Pred razpravo proti Tisu
London, 11. (VZN). — Radio Moskva je sporočil sinoči, da se bo na Češkoslovaškem prihodnji teden pričela razprava proti Josefu Tisu, ki je bil slovaški ministrski pred-sednlk za časa nemške zasedbe. Tiso so izročile češkoslovaškim o-blastem ameriške sile prejšnji nie-sec.
PRED NOVIMI NASILJI V GRČIJI
Objava novega zakona, ki uničuje že zadnje politične svoboščine
Atene, 11, Tass. — Objavo novega zakona o varnosti države, ki predstavlja novo Izzivanje, tolmači monarhistično časopisje kot sredstvo preti stataim vdorom tz Makedonije na grško področje.
Formalno je ta zakon predvsem usmerjen proti zastopnikom make. donske manjšine, ki jih obtožujejo zločinskega separatizma, v resnici služi le za pretvezo, da se uvede v Grčiji diktatura.
»Monarhisti*, piše list »Elefte-rla», »uporabljajo to pretvezo, da bi uničili vse ustavne svoboščine, ker vedo, da se drugače monarhija no da vzpostaviti.*
List »Vradini*, ki Je blizu ministrskega predsednika, cie taji, da ima zakon namen »nevtralizirati* komunistično partijo, List «Nea», piše, da Je ta zakoo, v rokah sedanje vlado, zgolj s-edstvo, da se i zadušijo ljudske svoboščine, da
prepoved zborovanj maši usta demokratom na predvečer plebiscita in da so zlorabe proti nedotakljivosti stanovanja izposojene od Ge-stapa.
List »Katimerini Nea* poudarja v uvodniku, da pomeni novi zakon samo nov val nasilij, terorja in umorov, ter da bo prisilil državljane . r.a samoobrambo in na beg v planine.
List »Elefteri Hellada* poudar-ja, da je novi zakon izraz strahu pred naraščajočim vznemirjenjem ljudstva. List opominja vlado, da je vse te nove mere že uporabljala Gestapo, ne da bi se ji posrečilo razbiti morale grškega demokratičnega ljudstva.
ItlM. — Danes popoldne je podpredsednik sveta Fietro Nenni sprejel delegacijo sovjetske mladine, ki mu Je darovala kip, izdelan po sovjetskih rokodelcih.
krajine. Možnost glasovanja pa bi imeli številni priseljenci in vsi oni, ki so nas zatirali, se borili proti demokracijam in sodelovali z okupatorjem.
In — kar je najvažnejše — kdo nam jamči glasovanje pod takimi pogoji, da bi lahko svobodno izrazil svojo voljo vsak primorski človek. To velja posebno za zapadni predel, kjer je bilo raznarodovanje najbolj kruto, naša emigracija in našt^žrtve največje, priseljevanje iz ostale Italije najštevilnejše. Slovenci imamo slabe izkušnje s koroškim plebiscitom po prvi svetovni vojni, ko so po zaslugi Italije, ki je bila v nadzorstvu in je odkrito delala proti nam. prišli pod Avstrijo čisto slovenski kraji. In vendar takrat nekateri niso bili tako direktno zainteresirani na KoroSki kot so danes na Julijski krajini ali njenem delu s Trstom, ko javno in z vso trdovratnostjo zagovarjajo italijansko stališče. Izkušnje zadnjih mesecev z zavezniško upravo, njeno civilno policijo in njenimi podrejenimi uradniki, ki so v večini bivši fašisti in šovin!sti, v polni meri opravičujejo naše nezaupanje, da ne Omenjam širokih možnosti moralnega in gospodarskega pritiska.
In končno: ameriški, angleški in francoski predlog bodeče rtte-ja med Jugoslavijo in Italijo. Ne more biti dvoma, da so izvedenci razmejitvene kom\sije isto gotovili in morda z malim1 razlikami tudi podali ista porolMa. Predložene črte, ki se niti toliko ne krijejo, da bi vzbudile videz pravičnosti, so nastale iz katerih koli razlogov, le ne na podlagi konkretnih ugotovitev, ker bi sicer ne mogle biti v tako kričečem nasprotju z geografskimi, narodnostnimi in gospodarskimi dejstvi. O tem nas lahko prepri. ča že površen pogled na zemljevid. Kdor pozna tiste kraje do potankosti, se ne more načuditi, kako je mogoče predloiiti tako državno mejo, ki seka reke, ceste, železnice in deželo od svojih prirodnih središč brez vsakega kriterija. Ne samo, da bi bil v takem primeru Trst odrezan od svojega naravnega zaledja Julijske krajine in velikega dela Jugoslavije ter tako obsojen na gospodarsko propast, ampak bi oba dela Julijske krajine vsak zase nikakor ne bila zmoina zdravega gospodarskega ilvljevja. Stroko zaledje bi na ta način izgubilo svoja stara, prirodna poli-tično-upravna, gospodarska, kulturna in cerkvena srediSča. To velja za vsa mesta v zahodnem pasu, posebej pa za Trst, Pulj in Gorico. Poslednja, ki ima vrhu tega v sedanjih občinskih mejah nesporno slovensko večino, bi bila nasilno iztrgana iz slovenskega ozemlja. Tudi ako bi se ne ozirali na moralne in narodnostne raz1oge in bi upoštevali le geografska. poliVčno-upravna in gospodarska dejstva, je taka državna meja nemogoča in je težko umljivo, da bi bila resno mišljena.
Naj so bili nagibi, ki so narekova-. Zi omenjene predloga, kakrSne koli narave, oni so v nespravljivem nasprotju z upravičenimi težnjami primorskega ljudstva. To more sprejeti in priznati le tako mejo, ki bi upošteva’a Julijsko krajino kot nedeljivo celoto in ki bi združila vse Slovence in Hrvate. Zatrdno je odločeno, da za nobeno ceno noče več pod Italijo, ki mn je kratila celo najosnovnejše človečanske pravice.
Danes je v razmeroma kratki dobi že drugič, da tuje koristi trčijo ob voljo primorskega ljudstva in njegove stoletne težnje. Toda kakor naše ljudstvo ni priznalo in mirno sprejelo krivice po prvi svetovni vojni, bi je ne priznalo tudi v tem primeru v zavisti, da je enotna volja kakega naroda prej ali slej zmeraj zmagovita, kar je stokrat dokazala zgodovina. Prebiva1stvo Julijske krajine nikoli ne bo odnehalo od zahteve, da se mu prizna pravica do samoodločbe, tako da si lahko svobodno uredi svoj bodoči dom, v katerem mu bo za vedno zajamčen nemoten kulturni razvoj in gospodarski napredek v prijateljskem sodelovanju in mirnem narodnem soilt-ju Slovencev, Hrvatov in Italijanov.
tj uJslro sc ne more pomirili
Val ogorčenja, ki je zajel vso deželo od Alp do Jadrana spričo namere, da bi cerkvena dostojanstvenika iz Gorice in Trsta letos po večletnem presledku, ko jima podeželski verniki kljub vsemu silnemu trpljenju, preganjanju, požigom in pokoljem niti najmanj niso bili mar, na lepem prav letos prišla med nje in birmala njihove otroke v dokaz zaupanja, ki naj bi ga ne le kot dušna pastirja, ampak tudi kot cerkvena oblastnika uživala med ljudstvom, se ne more in ne more poleči. Niti od daleč,ne utegnemo objaviti V3eh protestov, ki prihajajo iz vrst naših slovenskih in italijanskih ljudskih množic. Tako smo prisiljeni tudi danes objaviti le pičli del dopisov z vseh kon-
Pod nobeno pretvezo
Iz Socerba so vaščani vseh bližnjih vasi poslali tržaškemu škofu protestno pismo, v katerem užaljeni in resni ugotavljajo, kako je »popolnoma in z vsemi sredstvi pomagal fašistom, da so pobijali najboljše sinove našega ljudstva. Le dobro pomislite, koliko je vojnih sirot, katerih očetje so bili ustreljeni z orožjem, ki ste ga vi blagoslavljali... Zaradi tega zahtevamo za škofa le takega moža, ki je v najhujših časih stal ljudstvu ob strani ter zastopal stališče in pravice svobodoljubnega naroda. Tak škof bo imel prosto pot in pravico birmati naše otroke. Fašističnim elementom pa pri nas ni mesta ne v kakršnem koli in tudi ne v škofovskem plašču...*
Povsem podobno so se izrazili v svojih protestih tudi vaščani iz Šmihela in Nasirca pri Herpeljah. iz Vremskega Britofa; Gornjih in Dolnjih Vrem, Famelj in Gorice v Vremski dolini. Razpravljali so o letošnji birmi na svojih masovnih sestankih, na katerih so ugotavljati, da spadata škofa msgr. Santin in Margottl med one, ki so se kot »podporniki fašizma* uvrstili «mod sovražnike slovenskega naroda*.
Ogorčenja tudi v Istri
Med drugimi »mo prejeli tudi poročilo iz Sv. Lucije kjer je italijansko prebivalstvo na masovnem sestanku prav tako odločno nastopilo proti goriškemu in tržaškemu škofu. V svojem pismu, ki so ga poslala okrajnemu odboru SIAU-ja v Kopru, pravijo: »Predobro poznamo njuno fašistično zadržanje in zato ne bomo dopustili, da bi ta dva škofa, ki sta blagoslavljala orožje, s katerim so uničili in razdejali na~
Obletnica italijanskega
napada na Franc Jo
Pariz, 11. — 10. junija na obletnico italijanskega napada na Francijo, Je delegacija Narodne zveze bivših francoskih partizanov položila venec r.a grob neznanega junaka pod »Are de Triomphe*.
Jugoslovani, bivši borci v gibanju odpora na francoskem tlu, so položili venec z napisom »Jugoslovani v Franciji, borci gibanja odpora, v znak vedno živega spomina na podli napad.*
Priprave za konferenco
zunanjih m nutrov
Člani britanske delegacije odpotujejo jutri v francosko prestolnico. Britanski zunanji minister Be-vin bo v petek v Parizu, Bymesa, ki bo odpotoval z letalom v četrtek, Je včeraj sprejel predsednik Truman, da razpravlja z . njim stvari, ki se tičejo konference. V Parizu nadaljujejo namestniki zunanjih ministrov razpravo o vprašanjih, ki se tičejo načrtov mirovnih pogodb.
Včeraj so razpravljali o vprašanju ' italijanskih kolonij in o britanskem predlogu, naj bi komisija velikih sil odpotovala v Tripolita-Jnljo.
še kraje, pa tako podpirala strašnega sovražnika, polagala roke na našo mladino. Zato zahtevamo, da našim otrokom podeljuje sv. birmo škof, ki bo vreden takega poslanstva*.
Tudi v Golcu je ljudstvo na svojem množičnem sestanku odločno protestiralo proti škofu msgr. San-tmu, ki ga ne smatra, da bi bil kot pravi dušni pastir »vreden birmati otroke slovenskega ljudstva*.
Briške matere
Kakor drugod so se tudi v Brdih mimo množičnih protestov, ki so bili poslani v Gorico, oglasile posamič tudi matere iz Snežatnega a protestnimi pismi, ko si jih poslala na goriški ordinariat celo kopico.
«Ko so fašisti in belogardisti hodili po naši sveti slovenski zemlji*, pravi v svojem ogorčenem protestu Petra Obidičeva, »ropat, pobijat, požigat in zapirat nedolžne ljudi, jih tirat v koncentrancijska taborišča, kjer so jih sežigali in morili na strašne načine, takrat msgr. Mar gotti niste prišli nas obiskat in blagoslavljat. Sedaj vas ne potrebujemo.	,
Se še kaj spominjate tistega strašnega dne 23. maja 1943, ko so fašistične, belogardistične in hitler-janske tolpe pri Peternelu v zapad. nih Brdih sežgale 23 ljudi, starčkov, mater in nedolžnih otrok, in v Gornjem Cerovem postrelili 11 ljudi? To je bilo strašno za nas Slovence, msgr. Margottl. Nodeljo pozneje pa jo vaš neposredni sotrudnik msgr. Brumat pridigal v goriški stolni cerkvi, da so jih pobrii naši partizani. Ne mislite, da so mu verjeli. Ljudstvo dobro pozna naše partizane in tudi msgr. Brumata. In vi sta morali vse to vedeti*.
V enakem pismu ugotavlja Marija Jančičeva: »Darovala sem sina za uničenje fašizma, dve hčeri so mi odgnali v nemška taborišča in vsi ti opomini na fašistično gorje mi ubijajo čustva do vsakega človeka, ki bi hotel omadeževat naše žrtve in naše gorje, ki Jih vi niste blagoslavljali. Zato pustite vaše mesto drugemu, ki se bo zares posvetil svojem poslanstvu*.
S prav tako odločnostjo sta sa oglasili vsaka zase tudi Milka Ja-kinova in Frančiška Obidičeva in Snežatnega. Poslednja je še z živim spominom na grozote, ki jih je doživljala, ugotovila: »Sovražniki slovenskega naroda so metali naše nedolžne nebirmane otroke v goreč« plamene. Takrat ni bilo škofa, ki bi blagoslavljal katoliške žrtve*.
Italijanska mnnarhija šc i/ndnn spetkari
Monarhistične demonstracije v Neaplju
Rim, 11; AFP. — Ob 3. uri krajevnega časa se je ministrski svet, ki je zasedal sedem ur v dveh presledkih, da bi se De Gasperi mogel podati v Kvdrinal in se sestati s kraljem Umbertom, razšel.
Komunike pravi, da bo ministrski svet daces izdal konkretne u-krepe.
Na seji ministrskega sveta so zelo dolgo obravnavali vprašanje drugega referenduma. Mnenja so bila razna; več članov je izrazilo mnenje, da ne bi smeli odložiti proglasitve republike. V tem vprašanju ni moglo priti do soglasja
Po vesteh iz monarhističnih krogov je kasacijsko sodišče baje izrazilo vladi potrebo po novem referendumu.
Ko se je davi De Gasperi podal v Kvirinal, da bi imel nadaljnje razgovore s kraljem Umbertom, se je zdelo, da se bo spor italijanske vlade s kraljem poravnal.
De Gasperijeva vlada je sklenila, da se bo dihala številk, ki jih je objavilo vrhovno sodišče ter se je pripravljala, da bo postavila datum za uradni proglas republike.
Vlada je v resnici objavila danes «konkretna dejanja, izvirajoča iz danega položaja*. Toda kralj Um-berto je bil naklonjen novemu re. ferendumu.
De Gasperi je imel več razgovorov s kraljem o tej zadevi, ne da bi se megel z njim sporazumeti.
V demokratičnih krogih so upali, da bo v eni ali drugi smeri priJio do odločitve. Vsekakor pa bo kralj Umberto ostal na oblasti do uradne proglasitve nove vlade.
V teku dopoldanske seje italijanskega ministrskega sveta je De Gasperi obvestil svoje tovariše o nasvetih, ki sta mu jih dala načelnik zavezniške kontrolne komisije ad. miral Stone ter angleški poslanik sir Noel Charles. Obava menita, da odločitev najvišjega sodišča še ni dokončna.
Vlada je končno sklenila, »da Je treba ojačiti zakon in priznati odločitev sodišča*. Na osnovi zakona o referendumu preide oblast glavarja. države na De Gasperijn.
Dc^Gasperi je takoj sporočil kra-
lju odločitev vlade. Vlada »e bo ponovno sestala popoldne.
Neapelj, 11. AFP. — Akcijski separatistični odbor je dal nalepiti na tisoče letakov po zidovih. Zahteva odcepitev južnih pokrajin od ostalega dela Italije.
Razglas pravi, da je pakt iz leta 1870. prekršil goljufivi in samovolj-ni referendum, tako da so južne pokrajine prisiljene, da si, četudi z obžalovanjem, uveljavijo svojo gospodarsko in politično svobodo. Razglas poziva ljudstvo, naj ohrani mir.
Neapelj, 11. AFPi — Več 10.000 monarhistov je danes popoldne ma. nifestiralo po neapeljskih ulicah zahtevajoč, naj se razobesijo zastave. Ko je povorka prišla pred mest. no hišo in videla da na njej ne visi zastava s savojskim grbom, je naskočila zgradbo vkljub vodnim curkom, ki so jih nanje brizgah ognjegasci. Sipe na zgradbi so razbili. Ko pa je bila razobešena zastava s savojskim križem, so ma. nifestantje nadaljevali svojo pot proti središču mesta.
Manifesta/ntje so obkolili zgradbi dveh velikih listov ter razbili s kamni vse šipe. Vse hiše, tudi v glavnih mestnih ulicah, so bile za časa mimohoda manlfestantov o-krašene z zastavami.
Bidault kandidira
za predsednika viade
Pariz, 10. AFP — Izvršilni odbor republikanskega ljudskega gibanja je sprejel na nočni seji predlog o kandidaturi Georgesa Bidaulta 2a predsednika vlade.
Pošiljanje denarja
»z cone B v Jugoslavijo
Reka, 11. Tanjug. — Da bi se ojačili trgovski stiki ln olajšala plačila med Jugoslavijo in cono «E», jo finančni minister jugoslovanske vlade odredil, da je dovoljeno pošiljati zneske do 1.000 dinarjev oziroma 3.000 lir iz Jugoslavije v co-oo «B» in obratno brez posebnega dovoljenja ministrstva financ. Za večje vsote Je potrebno dovoljenj« finančnega ministrstva
PRIMORSKI DNEVNiK
12. junija
Pred pariško konferenco dajemo :
V NOVEM PLEBISCITU
NOVE OBVEZE JUGOSLAVIJI
Železničarji y St. Petrif\na Krasu so se obvezali: Y skupnosti bomo obnovili most v Prestranku in tako doprinesli svoj delež k obnovi porušene domovine
Kot vsi naSl delavci, ao tudi prometniki na Železnicah samoiniciativno prevzeli delo pri obnovi naših komunikacij.
Zdi se, da smo doslej vse premalo pisali o zavednih prostovoljcih, brezpogojno vdanih delu za obnovo domovine. Odkrito bomo od sedaj naprej obračunavali z gnilimi
Pismo iz Slov. Benečije:
Se odločnejši bomo!
Eno Izmed najhujših prejudiciranj italijanske državnosti na etnično neitalijanskem ozemlju se je vršilo ob zadnjih volitvah, ki so zapečatile italijansko monarhijo, v TrbiZu ioi Kanalski dolini. Siliti ljudi, da volijo kot Italijani, po vsem narodnostnem zatiranju, ki •o ga bili doslej deleZni s strani Italije, gotovo ni v skladu z načeli Atlantske listine in zavezniške stvari. Toda vsiljevati na ta način svojo državno suverenost nad o-zemljem, katerega usoda je še odvisna od mirovne konference — to je prestopek, preko katerega ne bi smele zavezniške okupacijske sile, katerim je poverjeno začasno nadzorstvo na tem ozelnlju!
Kaj se jo godilo 2. junija v TrbiZu, o tem priča dovolj zgovorno naslednji dopis:
Ko »o se Z. junija vrHle volitve v italijansko ustavodajno skupitino, je bilo ljudstvo v Trbižu in po vsej Kanalski dolini mirno ter se je zdelo, da so no udaja strankarskim strastem. Le posamezne skupinice priseljenih Italijanov so hitele na voliSCa, obregajoS so ob srebanju s svojimi političnimi nasprotniki. Zanimiv je prepirček med ženo znanega komunista In vodilnim demokristjanom v Trbižu. Po daljSem prerekanju mu je ona zabrusila, da ni nič kaj bogaboječ človek, nalcar je on priznal, da ni Se videl notranjosti trbiSke cerkve, dasiravno je že mnogo let v Trbižu. Drugi zelo viden trbliki demokristjan je celo zamahnil z roko proti cerkvi in rekel: tChe vadi suITodtia*. Pripomniti moramo, da so ti vodilni rka-toliki* sami veliki bogataSi, ki so st svoja bogastva nagrmadili tu v Trbižu.
Bkuplno slovenskih deklet, ki so prihajala Iz Zabnio, je hotel duhovnik Iste vosi pregovoriti, naj gredo volit, a neki avstrijski tovariš je to pravočasno preprečil.
Pred volitvami je trbiSkl dekan Don Fontana pozival otroke v cerkev na skupno molitev za razsvetljenje pameti stariem, da bi volili pravo, t. j. demokrlstjansko stranko. Don Fontana je bil odlikovan po Mussoliniju z viteSkim redom za zasluge, ki so nam vsem dobro znane. Trbliki kaplan pa je pri nedeljski pridigi pozival ljudi, naj se ne prodajo satanu in naj ne volijo za antikrista. Enako so pozivali raz prižnlo italijanski Šovinistični duhovniki svoje vaSčane iz okolice Trbiža, naj se udeleže volitev. Na ta način je duhovičlna In razne grožnje, ki so jih desničarji Sirili namenoma in ki so govorile o visokih kaznih, dosegle, da je marsikateri Sloveneo in Avstrijec res Sel volit. Znan je primer, ko je brigadir finance straSil neko u-bogo vdovo: eCe ne greste volit, boste prav gotovo plačala S.000 lir globe.*
A vkljub temu je razveseljivo dejstvo, da se je ogromna večina Slovencev In Avstrijcev vzdržala volitev, ne oziraje se na grožnje in prigovarjanje. Tudi ob tej priliki so Italijanske oblasti pokazale, kakine demokratične pravice mislijo dati Slovencem in Avstrijcem Kanalske doline. Se na misel jim ni prišlo, da bi povabili Slovenca ali Avstrijca k volivnl komisiji. Lahko smo jim le hvaležni, ker smo postali za eno spoznanje bogatejši. Na vsak način bomo odslej Se bolj odločni v nati pravični zahtevi po priključitvi k Jugoslaviji. Le tam bomo naSH Slovenci, Avstrijci in Italijani Kanalske doline nacionalne in socialne pravice brez razlike.
ostanki, ki poizkušajo ovirati zmagoslavni polet naših ljudskih mno-Zic v obnovi. Ako bi vsi delali za obnovo ruševin Jn ljudi s tako poštenostjo in odkritosrčnostjo kot se dela pri nas, ne bi bilo potreba postavljati nobenih «črt», in ne se sestajati na »konferencah* ter govoriti in frazariti o stvareh, ki so že zdavnaj urejene. Naj bi raje s poštenimi ukrepi preskrbeli lačnemu in strganemu delavcu vsaj najbolj aujne življenjske potrebščine.
V Prestranku pri Postojni ja bil pred vojno 114 m dolg dvotirni Železniški most, ki ni več ustrezal prometu zaradi slabe konstrukcije. Italijani so most večkrat popravili, ker je zidovje dobivalo nevarne razpok«. V marcu 1944. so zavezniški letalci temeljito bombardirali most in porušili dva oboka in en podporni steber. Nemci so ga nato zasilno popravili, toda pri umiku so ga zaminirali in pognali v zrak tako, da so ostale le ruševine. Prva skrb je bila, da so z zasilnimi pod-tev k Jugoslaviji, katerega dajemo
danes z našim delom za obnovo skupne domovine Jugoslavije, je tako silen in mogočen, da nihče tudi preko tega ne more.
Tolminke iekmujemo
Dne 6. t. m. so se Zene iz Tolmina zbrale na Titovem trgu z zastavami im orodjem; Bilo jih je okrog 40. Veseft pojoč so odšle k soškemu bregu pripravljat pesek. Delale so s tako požrtvovalnostjo, da so bile res vredne občudovanja. Presejale in pripravile so 9 m3 peska. Pri delu se je najbolj izkazala tretja četrt tolminskih Zena Tako tudi Zene doprinašajo svoj dele2 k obnovi naše domovine.
Idrijske žene obnavljajo
Okraj Idrija se je obvezal, da bo poleg drugega obnovil vas Vojsko. Del tega obnovitvenega dela so prevzele Zene. V zavesti, da je tudi njihova naloga pomogati prizade, j tjm prebivalcem z Vojsk, so se ob-
Z udamilkim delom obnavljamo
pomiki usposobili most za zasilen promet, Lani 24, maja je že stekel prvi vlak,
Ker pa je bilo vse delo opravljeno na hitro in je bila postavljena le ena tirna proga, je bilo potreba misliti ali na temeljito obnovo, ali pa na zgraditev novega mostu. Odločili so se za poslednje, ker so bili pri starem mostu vsi temelji popolnoma zrahljani zaradi velikega števila bomb, ki so padle v neposredni bližini.
Za čimprejšnjo Izgradnjo mostu je izšla prav iz vrst železniškega osebja v št. Petru pobuda, da bi železniški deta vel prosti čas uporabili v ta namen, da bi z udarniškim delom napravili vse potrebne izkope, temelje za progo samo in nasipe. Z navdušenjem so zamisel sprejeli in jo tudi že izvajajo. Preteklo soboto je odšlo na delo 84 železničarjev, tako uradnikov kot delavcev. Na kamiona, s katerima so se odpeljali, so napisali: V skupnosti bomo obnovili most na Prestranku in tako doprinesli svoj delež k obnovi razdejane domovine!
Ker bo delo zelo veliko in ker težijo za tem, da bi bil most dograjen v čimkrajšem času, so Železničarji povabili tudi člane sindikalnih organizacij v Postojni, Divači, II Bitrlcl in Gornjih Ležečah, da se pridružijo v prostem času delu za čimprejšnjo izvedbo zadane naloge.
Novi most bo iz železobetona, dvotiren s šestimi odprtinami. Tri z 12.60 m za pretok vode, tri pa z 10.30 m. Vse gradbeno delo je na lioltacijl prevzelo neko domače podjetje za 18 milijonov lir in z obvezo, da bo most v petih mesecih odprt prometu.
Ponudnikov za prevzem dela je bilo več, med temi tudi neka italijanska tvrdka, ki pa je zahtevala za delo 25 milijonov, kar pa so zaradi štednje odklonili.
Naš covi plebiscit za priključi-
vezale izvršiti nabiralno akcijo za živež, da bodo z njim oskrbele mladinsko delavno brigado. Vsaka družina se je obvezala, da bo dala najmanj 2 kg živil. Nadalje bodo žene pomagale pri čiščenju opeke, in to v toliki meri, da je pri zidanju ne bo primanjkovalo. Hodile bodo tudi na prostovoljno delo pfe kmete, in sicer pomagat pri piletvi, košnji, žetvi in mlačvi tako, da bodo pridelki pravočasno spravljeni in da razbremene v veliki meri kmečke tovariše.
Poleg tega Zene niso prezrle važnosti politične izgradnje in imajo vsak teden študijske sestanke. Tudi prosvetnega dela ne zanemarjajo, ampak so ustanovile' pevsl:: zbor in igralsko skupino. Končno so napovedale boj vsem tistim reakcionarjem, ki bi na kakršen koli način skušali ovirati naše delo.
Tov. Desanka iz Idrije je pred kratkim izjavila: «Me bomo pokazale vsem, s kakšnim poletom in s kakšno dobro voljo gremo na delo, če je to treba za Tita, za našo novo Jugoslavijo.*
Da bodo Zene čim bolj uspešno delale, so si posamezni Idrijski rajoni napovedali medsebojno tekme, vanje.
Ob tako velikih namenih, ki jih s svojim tekmovanjem zasledujejo, bodo gotovo uspeli!
Za Dijaško matico
Prosvetno dru.T-vo »Srečko Kosovel* Iz Tomaja je ob spominski proslavi pesnika S. Kosovela darovalo 790 lir za Dijaško Matico. Prosvetno društvo »Ivan Kralj Mirko* iz Domja pri Trstu je darovalo 1000 lir za Dijaško Matico.
Dobra srca
Tov. Mlač Helena iz Trsta, kuharica pri krstnem piru tov. Bori sa-Vojka, je odklonila plačo, zalo daruje njen ded tov. Kodrič 500 lir za siroto padlih partizanov. Srčna hvala!
Ob krstu našega tov. Borlsa-Voj-ka Kureta darujejo družine Kuret, Kodrič, Mlač, Sosič, Petovič 950 lir za sirote padlih partizanov.
Pismo vogrskih Zena - ZVU
Naših žrtev ne pozabimo! Vračamo vam knjige!
Zene — matere’ iz Vogrskega so 5. junija 1.1. vrnile okrajnemu guvernerju ZVU šolske knjige, ki jih je nedavno prinesel v šolo za njih otroke, ter mu v prilogi poslale pismo, ki med drugim pravi: <Tu Vam vračamo knjige, katere ste prinesli v našo Solo, ker nočete priznati knjige rNaša beseda*, ki nima prav nobene politične vsebine. To pa le zato, ker je na prvi strani stika marSala Tita. Ne vemo, zakaj ne bi smeli naši malčki imeti v knjigi sliko mola, s katerim so se borili in padali naši očetje, sinovi in bratje. Za nas je slika maršala Tita svetinja in ravno tako bi jo morali spoštovati zavezniki, saj smo z našo borbo, katero je vodil maršal Trto, doprinesli velik delež k zmagi nad skupnim sovražnikom — na-cifašizmom».
Nadalje pišejo matere: eZato Vam, g. guverner, m e matere otrok vračamo knjige. Prisegamo, da ne bomo nikdar pozabile na žrtve, ki smo jih morali doprinesti, in da bomo svoje otroke vzgajale tako, da bodo vredni nasledniki naših padlih junakov partizanov. Učile jih bomo tudi spoštovanja do zaveznikov, v kolikor Sl bodo oni to zaslužili*.
Matere iz Vogrskega
Predsednik okrajnega NOO za Sežano pred sodiščem
V ponedeljek 10. t. m. se je pred vidjim vojaškim zavezniškim sodiščem zagovarjal tov. Pupis Mirko, predsednik okrajnega NOO za Se. Žano. Obtožili so ga, da je preki-šil odredbo št. 1,5 in 11, ker je poslal učiteljem v Skopo, Dutovlje in Koprivo dopis, v katerem jim je priporočal, naj bi naslednji dan po-
slali otroke iz viJjih razredov sadit borovce in smreke na Prelovec, ki so ga nemški in italijanski fašisti med vojno pažgali.
Proti obtožencu so nastopile priče kapetan Simoni, njegov fotograf, policijski inšpektor dr. Gianquinto in Celar Danilo, učitelj iz Dutpvelj. Sodišče je po triurni razpravi od-sodilo obtoženca pogojno na tri mesečo zapora. Tovariš Puppis je že 2 in pol meseca v preiskovalnem zaporp.
Obtoženca je zagovarjal dr. Agne-letto. Komentar in potreben.
Za
resnico
Iz Kamna pri Kobaridu nam pišejo:
APrehitel nas jei «Slovenski Primorec*, ki je prinesel članek o naši prireditvi in igri «Na visokem*, ki se je vršila prvo nedeljo v maju. Niso nam potrebne pohvale »Sto o. Primorca*, ker imamo sami prosvetne delavce, ki skrbe, da se objavijo članki o našem delu v naših časopisih in ne v lažnivem tSlov. Primorcu*, s katerim nimamo nič skupnega.
Ta list je poleg drugega zapisal tudi to, da je bila ravzoča na prireditvi pivi/na policija, češ da mora nekdo skrbeti za red, ker smo ljudje včasih tako radi poredni. Gola laž! Ko se je vršila igra, civilne policije sploh ni bilo blizu, pač pa je prišla nekaj ur pozneje, ne da bi val sla leaj o prireditvi. Kar se pa tiče reda, smo pošteni vaščani vsi toliko disciplinirani, da si lahko sami delamo red brez pomoči od zunaj. In tudi nismo tako eporedni* kot po nekaterih sosednih vaseh, kier je potrebna policija zaradi razgrajanja tistih nekaj bivših okupatorjevih hlapcev in izdajalcev. Ti pa uživajo pod zaščito policije popolno svobodo in po svoji mili volji nadlegujejo in grozijo mirnemu in poštenemu ljudstvu*.
Na Nanosu smo
Bilo bi nas lahko mnogo več, Ce ne bi bilo ovir s strani uradov podrejenih ZVU
\
V nedeljo zvečer je Nanos oživel. Nanos, ki je bil naš tudi tedaj, ko so se po njem šopirili in gospodarili tujci, ko so ga prevrtali z rovi in utrdbami in prepletli s potmi ter z lakomnimi očmigledali tja proti Ljubljani; Nanos, ki je ostal kot trden branik, kot simbol našega odpora, v katerega so bile vprte oči z vsega Krasa, Vipavske doline in Pivke. Naše ljudstvo je vedno ljubilo to svojo goro, vedno je hodilo taborit ob Binkoštih tja k cerkvi St. Jeroma. Letos je na prvem planinskem ljudskem taboru v svobodi, ki so ga priredila planinska
društva, zopet poživilo svoje prihi-dicije in že v nedeljo zvečer prihitelo od vsepovsod. Ko se je zmračilo je zagorel na Pleši kres, prižgali so. ga partizani. Nato so zagoreli ognji tam okoli sv. Jeromna, pri Ježu in daleč v Konjski loki, kjer je bilo taborišče. Mrak je polagoma ovil vse vasice ob vznožju. Iz daljave so mežikale postojnske svetilke, proti jugu so se kraške vasi in vasice zdele kot majhni svetli otočki v*mračnem morju tam daleč blizu Trsta pa je svetil žaro. met, kot da bi nekaj iskal v temi.
Ob ognjih so peli, vriskali, se
Neprisiranosi ZVU
Nekai ugotovitev ob ovirah pri izletih
v Skocijansko jamo in na Nanos
Dne 26. maja t. 1. je ob otvoritvi Skocdjanske jame «Slovensko planinsko društvo* v Trstu vprašalo ZVU za dovoljenje za prevoz svojih članov. ZVU je to odbila. Vse drugače pa se je vedla napram tukajšnjemu italijanskemu šovinističnemu planinskemu društvu. «XXX ottobre - sezione Club Alpino Italiano* (to je odsek planinskega društva za vso Italijo). Dne 1. in 2. junija mu je ZVU dovolila 4 kamione v razne kraje Italije. Tudi S.U.C.A.I. - sezione universitaria Ciub Alpino Italiano je dne 1. in 2. junija debil dovoljenje za kamion, ki je vozil v razne kraje Italije. Tudi to društvo je le odsek
OD TRIGLAVA DO JADRANA
Grapa pr! Stopniku
ZGRADILI SI BODO SVOJO ELEKTRIČNO CENTRALO
Vaščani Grape pri Stopniku so si v borbi za našo popolno gospodarsko neodvisnost zadali tudi nalogo, da bodo čimprej zgradili svojo malo električno centralo. S tem bodo nudili električni tok poslopjem pri Janezu v Grapi, v Vovsjem, na Vresnici ter pri Marjani v Grapi in na Pstoti. Prebivalci pravijo, da bo v petnajstih dneh zagorela električna luč v Grapi, če ne bo posebnih ovir. Iz tega poročila je jasno razvidno, da se nase kmečko delovno ljudstvo zanima za vsa gospo, darska in obnovitvena vprašanja.
F. V.
Št. Peter na Krasu
POŽRTVOVALNOST ZENA
Članice ASIZZ-ja v St. Petru na Krasu so na svojem, zadnjem sestanku sklenile, da bodo sodelovale v udarniškem tekmovanje. Veliko število žena se je takoj prijavilo za delo. Izrazile so željo, da bi šle šivat v mladinski dom »Toneta Tomšiča^ v *5t. Petru na Krasu. Sklenile so, da bodo delale vsak dan štiri ure. Poleg tega so se tudi ..obvezale, da bodo pomagale kmetom pri polj »kem delu. Zene so tako pokazale, da se globoko zavedajo svoje dolžnosti. Danes je potrebno pomagati našim kmetem, kajti povsod primanjkuje delovnih moči. Anti-fašistične žene St. Petra na Krasu
so se obvezale tudi, da bodo ob šolskih počitnicah sprejele na letovanje revne tržaške otroke. Končno so rešile razna organizacijska vprašanja. Sestanka se je udeležilo mnogo žena.
Spodnja Idrija
POPRAVILI SO RAZDEJANO CESTO
Pretekli mesec so si vaščani Ma-kraške vasi pri Spodnji Idriji zadali nalogo, da bodo čimprej popravili cesto, ki vodi od Marofa proti Razpotju. Dela na cesti se je udeležilo precej vaščanov. Zlasti pridno se prostovoljnega udarniškega dela udeležujejo članice ASIZZ-ja in člani ter članice ZA-MJIC Pa tudi stari možje se pridno udeležujejo dela pri obnovi naših cest. Predvsem naj omenimo osemdeset let starega tov. Jurija Erjavca. Ta stari rudarsici upokojenec Je pa sedaj postal še udarnik v pravem pomenu besede. Navzlic svoji starosti je pri delu na cesti opravil že precej prostovoljnih u-darniških ur. Ko so ga nekateri vprašali, zakaj tudi on dela, ko je tako star je smehljaje odvrnil, da danes pač vse dela in da je tudi on popolnoma upravičen dati v*e svoje š§ razpoložljive moči za obnovo dežele, v korist skupnosti. Dejal Je še, da moramo prav vsi delati, če hočemo hitro obnoviti po okupatorju opuštošeno deželo, če se hočemo gospodarsko osamosvojiti.
F. V.
Spohoclža. in odjava
Prireditve, predavanja in sestanki
KULTURNI KROŽEK «R. RI-NALDI* javlja, da bo nocoj ob 20. uri velik kulturni miting s pestrim sporedom. Nastopili bodo antifašistični mladinci in mladinke k/ulturnega krožka. Na sporedu so tudi humoristični prizori, plesi in godba.
KULTURNI KROŽEK »M. KRALJIC* Javlja, da bo danes ob
20. uri zabavni večer kot navadno. Danes ob 17.30 uri se bo pvifflel tečaj o sociologiji. Vpisovanje na tajništvu kulturnega krožka.
KULTURNI KROŽEK »M. KRALJIC* javlja, da bo jutri ob 18.30 predaval tov. Rachic o temi »Zadružništvo*. Vstop prost!
Enotni sindikati
SINDIKAT KOV IN A R S K E
SINDIKAT TEKSTILNE IN OBLAČILNE STROKE. Vse člane direktivnih svetov, tovarniške zaupnike in člane tovarniških odborov in odborov podjetij vabimo na sestanek, ki bo 14. t. m. ob 19. uri v ulici Imibriani 5. Ker Je sestanek velike zažnosti, naj nihče ne manjka.
SINDIKAT OBČINSKIH DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV javlja, da je članom Enotnih sindikatov na razpolago večje število nizkih čevljev in škornjev iz usnja-Nakazila v ulici Zonta 2.
STROKE. Odbor za malo industrijo išče dva kolarja, dva tapetnika, dva pleskarja vozil in enega meha-ničarja. Zglasijo naj se nemudoma v ulici Imbriani 5/1, telefon 90273-
Razdeljevan*e živil
RAZDELJEVANJE SLADKORJA. Jutri bodo pričeli razdeljevati vsem potrošnikom tržaške občine in pokrajine po 200 g sladkorja za mesec Junij. Razdeljevanje se konča 30. t. m. Cena 50 Ur kg.
Izgubljeno
V Domu pristaniških delavcev v Trstu so našil kuverto, na kateri je napisano: Rakar Josip - Monte-calvo h. št. 438 . Iaola d’Istria, dokumenti.
Prvo sv. obhajilo
slovenskih otrok v Trstu in Gorici
5. t. m. so šli učenci slov. osnovne šole pri Sv. Jakobu in šole v ul. San Francesco na prvo sv. obhajilo. To prvo sv. obhajilo z obredom v slovenskem jeziku je bilo toliko bolj slovesno, ker gani bilo že od 1930. leta. Pri obredu so otroci molili in peli slovenski.
Po končani maši so otroke prav lepo pogostih v gostilni Jadran. Vse to so oskrbeli učiteljski zbor, šolski katehet msgr. Omerza in roditeljski svet. Najbolj pa se je treba zahvaliti prebivalcem iz šempolaja, Trnovce, Praproti, Prečnika, Padrič in Gropade, ki so darovali mleko in tov. Gašperčiču in Makovcu za slaščice. Na koncu so pogostile članice roditeljskega sveta otroke tudi s sladoledom, ki so ga kupile z nabranim denarjem.
Pred dobrimi štirinajstimi dnevi je k prvemu sv. obhajilu pristopilo tudi veliko število goriških otrok slovenske narodnosti.
KINOPREDSTAUE7
NAZIONALE, 16: «Seviljski brivec Tavagliani, C. Gobbi-
FENICE, 16: »Macao* (pekel igre), E. Stroheim, S. Hajrakava.
SUPERC1NEMA, 16: »Vrni se v Sorrento* - G. Bechi, A. Bennetti.
FILODRAMMATICO, 16:	«Dama
iz Malake* - E. Feuillere, P. Richard.
ITALIA, 16: »Halo, kdo govon?*, A. Bach, G. Bechi.
ALABARDA, 16: »Butterflyeve sanje*, M. Cebotari, F. Giachetti.
IMPERO, 16: «Nevidljlv človek*.
VIALE, 16: »Zelja* . E. Pardo, M-Giroti, C- Ninchi.
MARE, 16: »Male predrznosti*; jutri: «Pohujšljiva igra*.
MASSIMO, 16: «Sladka prevara* -K. Hepburn, F. Torne.
GARIBALDI, 16: »Pričenjamo živeti* A. Valli, F. Giachetti.
NOVO CINE, 16: »Morski angeli* -R. Scott, F. Dee, R. Bellamy.
ARMONIA, 15.30: «Malombra» - I. Miranda, A. Checchi.
ODEON, 15.30: »Narednik York» -G. Cooper.
SAVONA, 16: »Zimske norosti* -G. Rogcrs, F. Astaire.
MARCONI, 16: »Večna omama* -M. Auer, J. Arthur.
AZZURRO, 15:	»Zgubljen vlak*
RADIO, 16: »Oni s hribov* - A. Nazzari.
CENTRALE, 15.30: «Kčem svojo ljubezen* - G. Rogers, F. Astaire.
VITTORIA, 16: »Možje* - C- Cala-mai, A. Nazzari.
ADUA, 15.30: »Štirje mšketiri* -Frick in Frock.
VENEZIA, 15.30: »Tujka*.
CARDUCCI, 15.30: «Na mejah zapade* - J. Randall.
BELVEDERE, 16: »Hlramant* -Macarto.
ARGENTINA, 16:	»Ljubezen na
pohodu*.
LJUDSKI VRT, 21: »Pozabljena Zena* - S. Gurle.
KULTURNO PROSVETNO DELO
Tedenski	pregled
prosvetnih prireditev po deieli
Vsi ostali odseki prosvetnega društva so ilegalno delovali do 1927 leta. Tedaj so fašisti hoteli rekvi-nrati knjižnico, toda ljudstvo jih je prehitelo in poskrilo vse knjige po svojih domovih. Tako so delno rešili knjižnico, ki danes predstavlja osnovo nove ljudske čitalnice.
Prinašamo nekaj poročil članov prosvetnih društev 4» množičnih organizacij o kulturno prosvetnih prireditvah, ki so jih v zadnjih dneh imeli po naših vaseh, trgih in mestih.
DOLENJA TRIBUSA. Sredi
,esoca maja so v Dolenji Tribuši ovesno obnovili prosvetno dru-vo »Vodnico*. Ob tej priliki so ladinci in mladinke ter vsi osta-člani društva pokazali, kaj zrno-i dobra volja in vztrajno delo. okazali so, da zna tudi prepro-i človek doseči lepo uspehe na ultumo prosvetnem polju, da a kultura in prosveta last ljud-clh mnoiio im ne premožnejših isebnikov. Slavnost je otvorila ijnlca okrajnega odbora, nakar i sledila akademija. Pri te) so rireditelji pokazali, da se z neu-udljivim d lom lahko ogromno
doseže. Slavnostna akademija je dosegla najlepši uspeh. Kot zadnja točka je. bil fizkultumi nastop mladincev in mladink, pri čemer se je mladina iz Dolenje Tribuše zelo odlikovala.
Prosvetno društvo tVodnica* je bilo ustanovljeno leto 1912. Iz ohranjenih zapiskov je razvidno, da je društvo vedno imelo precejšnje število članov, da je razpolagalo s svojim odrom tn knjižnico, ki je imela preko 200 kmig, in da je dobro deloval tudi pevski zbor. Svetovna vojna je delovanje iega prosvetnega društva prekinila. Po končani vojni so zopet pričeti z delom. Društvo je vedno delovalo javno. Po komaj dveh uspešnih kulturnih prireditvah po svetovni vojni, so društvo ukinile fašistične oblasti. Dlani so tako prekinili delovati javno. Knjižnica je na skrivaj delovala vse do 19žj leta.
V času narodno osvobodilnega boja je kulturno prosvetno delo zelo oživelo. Pri tem je vaščanom, zlasti pa mladini, pomagala partizanska vojska. Prav za prav lahko rečemo, da je pobudo za to delo dala prav narodna vojska. Partizanski borci so na vsaki kulturni prireditvi sodelovali skupno z vaško mladino. V času osvobodilnega boja so priredili petnajst velikih kulturnih mitingov ki pričajo o čvrsti povezanosti med ljudstvom in narodno osvobodilno vojsko. Danes so vaščani obnovili svoje prosvetno društvo. Doseči hočejo še več na kulturno prosvetnem polju in prispevati ljudski skupposti.
dobe narodno osiobodilnega boja
tSvet brez sovraštva*. Zene so posamezne vloge zelo lepo in naravno podale. Zlasti posrečene so bile vloge Marije, Mojškrce, SpeU-oc, Svetolovke in Kolonelovke. Nekatere tovarišice so svoje vloge podale nekoliko pretirano, toda to je popolnoma razumljivo, saj so to prvi koraki na ljudskem odru. Tudi ostale, manj pomembno vloge, so bile popolnoma na mestu. Tu pa tam bi bilo potrebno paziti na pravilno izgovorjavo. Občinstvo je igralke nagradilo z burnimi aplavzi. Dobro bi bilo, da bi matere bolj pazile na svoje malčke, da ne bi biotili predstave. Neumornim igralkam je bila v zadoščenje do zadnjega kotička napolnjena dvorana. Vaščani si žele, da bi zopet kmalu videli požrtvoimlne vaške žene na ljudskem odru.
Martelanc Just
dtna skupno s pionirji in pionirkami uprizorila več iger, deklamirala iti recitirala nekaj leipih pesmi. Pevski zbor je zelo lepo zapel nekaj narodnih in nekaj partizanskih pesmi. Dobro se je izkazal tudi tamburaški zbor, ki je zaigral nekaj veselih partizanskih koračnic. Kulturnega mitinga sc je polnoštevilno udeležilo vse prebivalstvo male vasice. Vaščani, tako mlajši kakor starejši, so se celokupno odzvali tudi mladinskemu tednu in s tem pokazali svojo odločno voljo po priljučitri k Jugoslaviji.
Hrovatin Bogdan
PROSEK Antifašistična ženska zveza s Proseka je na binkošti uprizorila v dvorani prosvetnega društva na Proseku igro iz
PLAVJE. Dne 7. t. m. je, bil v Plavjah zelo lep kulturni miting s pestrim sporedom. Pripravili so ga na pobudo vaških mladincev in mladink, ki se z najvtčjo vnemo udeležujejo kulturno prosvetnega dela. Ob tej priliki je mla-
NABRE7.INA. Pred nedavnim je dramatski odsek prosvetnega društva v Nabrežini priredil Golarjevo veseloigro v treh dejanjih »Dve nevesti*. Ker je igra že sama precej dolga, ni bilo na sporedu drugih točk. Igro je dokaj dobro režirala tovarišica šolska nadzornica. Pri igralcih in igralkah se je zelo poznalo spretno vodstvo igre. Vsi so pokazali, da so vložili ves trud, da bi svoje vloge res dobro podali. In res, uspelo jim je. Vsi igralci in igralke so želi mnogo uspeha. Poseb-
no dobro sta se odrezali igralki Liza in Mimica. Prav dobro sta so v svoji vlogi vživela tudi igralca Nace in Miha. Tudi ostale vloge so bile vse v zelo dobrih rokah. Jasno Je, da so bile tu pa tam nekatere pomanjkljivosti. Toda to ni nič čudnega, saj je večina igralcev in igralk prvič nastopila na ljudskem odru. Opaziti pa je bilo, da so se ne samo dobro odrezali, temveč potrudili, da bi ljudstvu pokazali, kaj vse se da napraviti z dobro voljo, vztrajnim učenjem in sodelovanjem. To so prav lepi uspehi na kulturno prosvetnem polju. Splošna želja vaščanov je, da bi se zlasti jeseni im pozimi pripravljali za kulturne prireditve. Za to bi bilo potrebno, da bi se že v tem času vadili v raznih igricah in igrah ter deklamacijah in recitacijah. Med igro je igrala konoert-ne komade, domača godba na pihala. Pod vodstvom tov. Devetaka je godba v zadnjem času zelo napredovala. Uspeh konoerta je bil viden. Občinstvo, ki je dvorano napolnilo do zadnjega kotička, je igralce, igralke in godbo nagradilo z burnim ploskanjem.
Josip Trčon
iste italijanske vsedržavne pliania-ske organizacije.
Za izlet na Nanos dne 10. 6. je Slovensko planinsko društvo v Tr. stu spet poslalo na pristojni urad AMG - 13 Corps - Transportation, prošnjo, da bi mu dovolil prevoz njegovih članov iz Trsta v Razdrto.
Poslovodka tega urada je v'.ego zavrnila z utemeljitvijo, da mora biti opremljena z žigom C.O.N.I. -tržaški odssk («Comitato Olimpio-oico Nazionale Italiano*), t. j. organizacija za vso Italijo, ki je debila to organizacijsko obliko in ime v fašistični dobi, a'.i pa, da mora izrecno dovoliti nadrejeni urad g. polkovnika Smuisa. G. Smuts delegacije Slovenskega planinskega društva ni sprejel in je s pismenim odgovorom vrnil Vlogo v urad »Transportation*, češ da je ta za to pristojen.
G. kapetan, eačelnik tega urada, po desetminutnem razgovoru s po-slovodko, vloge ni odobril. Ko so poslovodko vprašali, zakaj je prevoz prepovedan, je odgovorila, da ni na razpolago bencina. Na ugovor, da si bencin sami poskrbimo, je odvrnila, da je dovoljenje za prevoz vezano z dodelitvijo bencina. — To je ena mera.
Na drugi strani pa lahko ugotovimo, da daje ZVU italijanskim šovinističnim planinskim društvom oz. tržaškim podružnicam italijanskih vsedržavnih organizacij, na razpolago dovoljenja in bencin, in sicer ne le za vožnje po spornem ozemlju Julijske krajine, temveč tudi v Italijo. Medtem pa to edini tržaški antifašistični planinski organizaciji sistematično odreka, čeprav je vprašala le za dovoljenje po Julijski krajini.
Dejstva na eni strani in dejstva na drugi strani — dvojne mere ZVU — so tako našim ugotovitvam jasen komentar!	ni-----
pogovarjali o borbah na Nan saj je bila na njem prva P,artI ' ska borba na Primorskem ze p® ■ la dl 1942. Tod so hodili Voj« junaki, tod so se borili proti MP cem. Vsepovsod so taborile S«T ne; v gozdu tik pod vrhom m , mladinci iz St. Petra na fcrasU, F* Sv. Jeromnom Sentjakebčani, ®J1 više pa so se okoli ognjd zbrali žjs z Razdrtega, vso noč PrePL li, zbadali druig drugega z do' r tako da ni mogel nih<4e>za3P®
Ko se je komaj začebo d5®*8
ko so zapeli škr jančki, ;je
vrelo tja gor proti Pleši; teli na vrh, da bi uživali1 sončnega vzhoda. Bilo je . jutro, na jugu se je svetlikale! H rje, po dolini so se vlekle mef;,| z vrha pa je žarela v jutran. soncu velika zastava, ki jo 3® f
Bila*
nesla s seboj šentpeterska j na- S Plese so planinci krenili P _
ti Konjski loki, kjer je bilo 5 J taborišče. Tam so na vrhovih P
V
polale zastave, v dolinico P°d
dom pa se je zgrinjalo vedno novih izletnikov. Pod šotori so F dajali vino, prigrizek in kolače, rejsi so polegli po travi, da * poči jejo, mladina pa je pela, vri la in se vrtela ob veselih z«0
harmonike. Vse je bilo živo,
vse j1
vrvelo, z obrazov pa je sijala rai1«'
Nato se je pričela otvoritev; ski zbori so zapeli «Pesem o bodi*. Spregovorili so zastol®1' planinskih druištev iz VipaveJ; Trsta in zastopnik PDS in VžM®;
primorskega okrožja. Pozdra'
.vili *f
zbrane planince, govorili o lju'^, ki jo je naše ljudstvo vedno do svoje gore in o borbah PrV‘*1 L morskih partizanov, ki jim je nudil zavetje. Ko so omenili *• pravične zahteve po Trstu, je zbrano ljudstvo z burnim P'°9 njem izrazilo svojo odločno s po priključitvi vse Primorske FLRJ. Nato je bilo razvitje pr^ ra Vipavskega planinskega “ štva, ki ga je njegov predsednik ročil zastavonoši. Sledila je sv. ®
nar00
ša, po maši pa je Slovensko no gledališče za Trst in Slove®^ Primorje uprizorilo na ProSt »Raztrgance*. Po predstavi so začeli ljudje razhajati, nekaj
tW9
dine iz bližnjih vasi pa je še os
UJUC in Uii/.ujm vam	j*'	^
da bi izpolnila zadnjo točko ep da, planinsko rajanje.
Med predstavo so se zbraM ustanovni občni zbor Zveze skih planinskih društev za9*°L,| ki enajstih edinic. Izvolili so g1® odbor; za predsednika je bil tov. Žagar.
O vseh vtisih, ki smo jfit ** brali, je težko govoriti.
omeh”
mo: čim več takih izletov, ka
Le enega naj ob kefleu -^j.
se udeležujmo vilu!
v čim večje®
stf
I Z K U
ur K
Tek za pokal
,Žrtev v ulici M. d Azeglio
Sl
Minulo soboto ob 19. uri je bil v navzočnosti velikega števila občinstva tek okoli Sv. Ivana za pokal «Zrtev v ulici M. d’Azeglio», ki ga je poklonil odbor II. okraja. Tekmovalo je lepo število fizkulturni-kov. Po končanih pripravah za start, ki so jih izvršili tovariši Tuoh, Udovič in Glerean, so se tekmovalci spustili v tek in pretekli poldrugi kilometer v šestih minutah. Prvi je dospel na cilj Janežič Karel, takoj za njim pa Tessera Pietro. Dobro sta se postavila tudi tekač Zollia in Pribao. V tekmi za pokal jo zmagal kulturni krožek iz Kolo-nje, ki je imel največ svojih tekmovalcev med prvimi desetimi, ki so dospeli na cilj. Drugo mesto je zasedel kulturni krožek »S. Škamperle*. Po tekmi je športni referent kulturnega krožka »S. Škamperle* tov. Udovič Franc nagradil tekmovalce. Z lepimi in preprostimi besedami ae jim je zahvalil in jih bodril, naj se dalje aktivno sodelujejo kot fizkultumlki. Tekači so prispeli na cilj po sledečem vrstnem redu: 1. Janežič Karol, kulturni krožek «Kolonja», 2. Tessera Pietro, kulturni krožek »Kolonja*, 3. Zollia Boris, kulturni krožek »Škamperle*, 4. Pribac Stellio, kulturni krožek »Škamperle*, 5. Gropajc Lucian, Kulturni krožek »Skorklja*, 6. Onim Atillj, kulturni krožek »školjeto*, 7. Zettin Vitto-rio, kulturnii krožek «Kolonja», 8. Purhnanl Mario, kulturni krožek »Kolonja*, 9. Koren Jože, kulturni kroick »Škamperle*, 10. Benčina Romano, kulturnik krožek »Kolonja*. Sledili so še Pacor, Barovina, Schillani, Zoch, Glavina, Vitri, Tasso, Lasič, Pečenko, Benčina B., Fabian, Debelli in Leschiutti.
oh
Finalne tekmo za pokal «Fino
Coverlizza»
Tekmi je prosostvovalo 6teviln<> činstvo. Proti vsakemu pričaK ^
LinoLvu, xriaali vadncuiu	^
nju so se belo-črni od Primorja ^ rili odločno in tovariško ter si
K'.«'
služili nadaljnji dve točki Pn ^ sifikaciji. Zmagovalci so bili 111 v krilcih, dobri v obrambi ibj. ločni v napadu. Igralci la so s svoje strani igrali zrr'£,. r Odlikovala se je zaradi točnos*1^ bramba in igralca Scarame111
Brombara. S to zmago je ^
stopilo na prvo mesto in kandidat za končno zmago. Ob J’.., četku igre je igrač Krečič p0®1 čedalje bolj nevaren pred nasJ.ji« nikovimi vratmi. V 30’ Monteb^J ni izrabili lepe prilike, da doSfji gol. V prvem polčasu je pokazalo neznatno premoč. V ^ gem polčasu so beločrni vz* v napadu in v 11’ zabili po Krečiča prvi gol. Potem so ^ vztrajali v napadu. Zadnje so plavi od Montebclla zapravib kaj lepih prilik, zaradi svoje glice. Ob koncu igre je enaj9*®^. Primorja še vedno napadala. * j_ govito moštvo: Pirjavec, Ukm^j,
Daneu, IJkmar II, TimfiU*,^*^
Torbelli, Mjchele, Krečič, Danielli.
Odg. urednik DUŠAN HRES
MALI OGLASI
Tovariš GABRIJELČIČ ANTO^Lti Ložič-e štev. 162, je izgubil Solkan- Plave listnico. Naja'\lVi-
j
vljudno naprošam, naj vrne mente, de-oav pa naj si P1"®
MOŠKE OBLEKE
izdelujem po meri* popravljam najhitreje 1®
F ceneje KROJAČNlCA
FRANJO PERT0
TRST, via Valdirivo 35-11 nad-
V okviru finalnih tekem za pokal »Pino Coverlizza* sta se srečali enajstorici Primorja in Monte-bella. Rezultat tekme Je 1:0 (0:0).
ZAHVALA
Vsem, ki ste v tako lepem številu spremili na njeni zad" nji poti našo dobro, skrbno ženo, mamo,
ANTONIJO GIULIANI
se tem potom prav prisrčno zahvaljujemo. Posebna h'* g. župniku Malalanu, godbi in pevskemu društvu »Slav©® •
soprog Anton; hčer in Stana; zet: ®a3or
RIcmanje, 11.6.1946.
Žalujoči:
Darinka m otduu,	'1afvo
Stanko Zuljan In ostalo soroa»lv \
KO TLARS <A ZADRUGA Iz Ajdovlčlne priredi v nedeljo 16 t. m. ob 15 uri v Vrabčah Godba Iz 1L Bistrice
JAVNI
na prostem
Vabljen'
NEDKA PRILIK Al	t
Zelo ugodne cene: spalnice, kuhinje, domača ln 8°‘J izdelava zajamčena. Trgovina s pohištvom TRS T, Via deli’ Istrla 13 vogal Via Pcnz