133. *tev. Poštniina pdačana r potavimi. Celje, petek 23. novembra S928. Leto X. Izhala v pondeijek, «redo In petek. Stane mesečno Din T- ra inozemstvo Din 20*—. Posamezna atevllka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Urednlfttvo In upravnistvo i Strossmayerjeva ullca 1. pritličje. Rokopisov ne vračamo. Oglasl po tarlfu. Telefon Int. §tev. 65. Proračunska premislje- vanja. Te dni je foil predložen Narodni .skupsc'ini proračun za 1. 1929/30. Proraoun znaša skupno 12.158 mili- joriov, t. j. za celih 578 milij.onov vec ko za 1. 1928/29. Stvarno sicer ta po- višek ne pomenja veliko večje obre- menitve, ker tvorijo naivecji del po- viska roparacije (vojna odškodnina od premaganih držav), katere so letos prvič prišle v proračun. Z njimi se mislijo odplaičevati obresti in anuitete naših vojnih dolgov. Sodi se pa, da je to le del reparacij, toliko. kolikor dr- žava za omen jene obresti in repara- cije potrebuje — z osialimi repara- cijami se še vedno gospodari brez kon- trole javnosti. Zanimivo je, da priča- kuje država za 1. 1929/30 proračun- sko pri davkih le za 114 milijoriov di- narjev vec doihodka (od direktnih dav- kov 10.(5 milj. in ad taks 104.3 milj.), dočim računa, da bodo vrgle trošarine 30 milj. dinaTJev manj. carine 187.9 niilijonov dinarjev manj. monopoli za 1.5 milj. dinairjev manj. Država sama je torej zacela obupa- vati nacl plačilno zinoznostjo in kon- zumno silo svojih državijanov. Ima prav, toda ceni nas še vedno previso- ko. Naš državni proračun je še vedno veliko previsok. Vsi vidimo, da na- .stopa splošno osiromašenje naroda. Denarja nima niti kniet niti meiščan. Vsled ponianjkanja sredstev se no modernizira in intenzivira naše kme- tijstvo, vsled »krize« stoji nam obrt in industrija, je blaffovni obrat v na- ših trgovinah vsako leto manjši. Zato je nemogoče vzdržati ta-ko visoka jav- na bremena, zato bode treba misliti na rnočiio znižanj« našega državnega proračuna, pa tudi na znižanje oL- lastnih, okrajinih in občinskih prora- cunov. Drugače so posledice jasne. proračuna ne bode miogoce izvršiti, ker bodo manjkali potrebni dohodki. Zato bode država ostajala vkljub se- dan jemu moiiebitnenm delnemu od- plačilu iz švedskega vžigaličnega po- sojila še naprej dolžna razne svoje na- bave, to je, delala bode »leteče dolgo- ve«, kar gre tako dalee, da zaostajajo celo placila malenkostnih zmeskov. Kdor je imel kedaj posla z državnimi dobavami, je to bridko občutil, toliko bridkeje, ker je moral daiti visoke pro- vizije za sam'o izplačilo tega, kar mu je Mo. Slo bo še dalje, Ker ne bo dohod- kov, se bodo tudi crtaJi izdaitki za produktivne svrhe, to je, za investici- je v p'oelopja, ceste in podobno. To bo- de vše kraijšalo možnasti za za.služek, brezdelje in izseljevanje bode se ino- ralo narascati, če se bode še našlo ka- ko prekmorsko deželo za sprejem na- sega glndujoeeiga delavca in kajžarja. Brez investicij, brez pospeševanja go- spodarstva pa ni napredka. To vidimo vsak dan. Vsa posvetovanja, vse an- kete o napredovanju nazega kmetij- stva, obrti in industrije so mdarec v vodo, ako se ne iaboljsa in poceni že- lezniški promet, ako ni dobrih cest, ako ni modeimizacije kmietijstva. Z žalostjo v srcu gledamo. kako napre- dujejo sosednje držaive. celo preje be- raiška in zaostala Italija. Kajti vse naise državne dohodke bo- de vzel administraitivni apairat in ar- lnada. Vsak trinajsti človek naše dr- zave je v javni službi, uradnik, slug:», j In še se ustvarjajo novi uraidi, kon- i trole, sprejemajo se vedno in vedno ' novi ljudje, ki stradajo vsi skupaj in . nimiajo obenem možnosti, da bi kaj ' ustvarjali., ker »nema kredita«. Tako I se maze papir in delajo akti — če je »kredit« za — pisarniške potrebscine. Administraoija pa ne sme postati ni- koli sama sebi naimen, drugaiče nasta- ja autonmticno splošna nezadovolj- nost na vseh koncili in krajih in dru- gače se delaijo celo dolgo\ri za — upra- vo. Ak'o privaitnik ne more sproti to- liko zafilužiti, da bi žive4, je slabo za njega. To ve vsaik, to vedo najbrže tn- di nail »očetje domovine« v parla- mentii, vkljub tcmn pa ne misli nikdo na odponioč. V tej splošm guspodaTski upravni in giQspodarski mizeriii pa smo dobiii še oblasti. Te zaipušč-ajo ono pot, ki se jiiu je prvotno začrtala. namreč, da so lokalni pomožni organi državne upra- ve, ki bi naj z večjo spretnostjo in z večjim poznaivamjem kraiievnih raz- mer ])orazdeljevale državne izdatko 7.a t-o kraje. Ne, one se razvijajo v države v državi, z lastnim, vedno večjim \u dražjim upra/\rnim aparatom in z ved- no manjšo investicijsko možnastjo. To se žalibože kaže že po dveh letih! Lami so znasali oblastni proracuni v državi 683 inilj., od katerih je daila držaiva za prevzete bolnišnice, kmetijske zavode itd. 174 milijonov. Letos bodo pa zna- sali oblastni proračuni preko milijar- do dinarjev! Pri tern se vidi, da je strankairska korupcija v oblastnih upravah se veliko hujsa ko v držav- nih! Ustvarjajo se povsod milijonski subvencijski fondi, ki jih poberejo največ razni »zaslužni« agitatorji — plačujejo pa za nje vsi da.vkoplaoeval- ci, najiveč tisti, ki ne dobe nicesar. Vidi se, da se bode moralo vse te razmere preurediti: luksuza. konip- cije, dvotirne uprave na.sa država ne more i)renesti, če nočemo doživeti splasnega l>afnkr'ota. Ic(tn Kni.jnc: Celjani pri osvoboditvi Maribora. C'.e že ne bode zanimalo drugih, bo pa gotovo zanimalo Geljane, kako smo sodelmali Geljani v bivšem 87. p. p. pri osvoboditvi Maribora izpod nem- žke oblasti. 0 Vseh svetih. sem prišel po mukapolnem potovanju iz Vidma v Benečiji preko Koroske v Celje. Medpoitoma sem v Gelovcu kupil edini kosček slovenske trobojnice za kokar- do, katere del sem odstopil neznane- niu ceskemu častniku. To sta bili pr- vi slovenski kakardi v Gelovcu. Celja- ni so me takoj zgraMli, zakaj se se ni- sem javil za jugaslovansko armado, ces da nujno rabijo vojake. Ves na- vdusen sem takoj odhitel v taikratno gemalno vojašnico. Predstavil sem se tedanjemu komandantu vojašnice ča - stniskemu naniestniku g. Avg. Dolin- šeku. kateri me je pozdravil z velikim veseljem. Dodeljena mi je bila kasar- niška služba.. Klo smo nastopali v vrstah, je bilo največ podčastnikov. prostakov \xa. malo, tako da so morali dostikrat »t'rajitarji« in korporali stati na straži. Neko noč sem odprl vrata tovornemoi aN'tomiabilu, na katerega so takoj naitovorili kar na.jveč dobro- voljcev za j)onnoe Malgajevi četi. S strojnicami in drugače do zob oboro- ženi so odhiteli preko Velenja v Dra- vograd. Da nisem imel slučajno takrat službe. bi bil odšel z njimi. Očital sein si nekakšno naicijonalno malomar- nost. da me ni v tej družbi. Vendar so mi je uresnieila želja, da pomorem novi jug'osloven ski domovini s svoji- mi skromniini mocmi. Ker nimam pisnienih belezk, naj se mi blagohotno oproste pomote v datumih. 10. novem- bra so nas naglo postavili v vrsto, na.š Ijubeznivi komamdant nadporoc- nik Viktor Rode nas je preigledal in razdelil v dve kompaniji. Na vozove so natovorili municijo za na»s in dve strojnici ter jih poslali na kolodvor. Prejeli smo orožje in municija, nato pa v vrste in odhod na postajo. Odhod je bil prarv slovesen. Po Ljubljanski cesti je ta čas prikoraikal s fronte celjski pešpolk (bivši 87.), približno' 120 miož z godbo. Mi smo se postavili' v vrste in jim izkazali bratski po- zdrav in cast. Nato so nas razvrstili pred magistraitom vzdoli Vaničeve trgovine. na magistraAnem balkonu so se pojavili celjfiki slovenski veljaki in zastopniki nove državne oblasti, bili so navduseni govori in bodritev nas dobrovoljcev. naj zastarvimo vse svoje moc'i, da bo nasa severna meja kar najliolj proti severu, naj pomagamo junaku Mmlgaju in naj osvobodimo tu- di Maribor za Jugoslavijo. Obdarili so nas z malimi slovenskimi zastavica- mi. Nato smo prisegli svoji novi do- movini. Navdusenj-e je bilo ogromno in skoro vsi celjski Slovenci so nas spremili na kolodvor do vaigonov. Da pa se zakrije cilj in namen, so nas naložili v dva odprta premogar- ska vagona z visokimi stenami, da se nas ni moglo opaziti od zunaj. Od- peljali smio se ponoči in prispeli smo ob 2. uri zjutraj na glaivni kolodvor v Maribor. Medpotoma smo ugibali, kam nas pasdiljoiio. Do Pragerskega smo vsi mislili, da na madiarsko mem visokem konju postavni nadporodnik Viktor Rode, mi smo prepevali iiacijonalne pesmi. Videli so, da z naani ne bo dobro imeti poslas zato so nann naglo napra- vili sirok prehod. Pri novem drzavnein mostu nas je eakal general Maister Defilirali smo pred njim tako gromko in s tctkšnim navdusenjem, da je bil vpričo iiemÄkutarske sodrge gotovo vesel naze pomoci in upani, da tudi ponosen na takšno navdušeno öeto. V dragonski vojašnici ni bilo za nas prostora, zato so nas prestarvili v ar- tilerijsko vojasnico v lepe, čiste sobe, kjor smo si uredili svoje za,casno do- movanje. Takoj so nam dodelili stra- ženje raznih objektov, tovoirni kolo- dvor na Teznu, novi državni most, vo- jasko skladišče s pekarno, z<\-časno bolnico in patruljiranje po mestu. Na kolodvoru v Teznem je bila straža Ce- ljanov pod poveljetvom častnika iz meljske vojasnice ali komande mesta. Oče Kondelik in ženin Uejvara Geški spisal Ignat Herrmann. 12 Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil SUinko Svetina. Zastonj je pričakovaJa Pepica go- spoda Vejvara na plese, na katere se je zapisad v ])lesnem redu. Izginil je na nejasen naicin, kakor bi ga kdo od- nesel — nihče ni vedel, kam se je djal. Prisli so sioer drugi plesalci, prišel je tudi gospod Hupner, toda v srcu Popičinem je bilo prazno od teiga tre- nutka. Ah, da, gospod Hupner je pie- sal No, dobro, Pepica, če te to nic več ne vesedi, pa gremo. Ampak ostaJi bi lahko tudi do dveh — oče je ravno v tako dobrem razpoloženju.« >Torej, kakor hočeš, mainica«, je rekla Pepica mrtvo. x Ko je po povratku od »Nageljev« v hiši Kondelikovih vse potihnilo in se je slišalo sanio mirno hropenje moj- strovo, je pogletlala gospa na bela vra- ta, za katerimi je spala hcerka Pepi- ca in napol v spanju ji je poslednjič prišlo na misel: »Da bi to bil on? — Gospod Vej- vara? . . .« Na to vprasanje ni mogel za sedaj nikdo odgovoriti. 7V. Zvpet so se srecali. — Tajni zlet rodbine Kondelikove. üavno je minil pust. — Gospodična Pepica je bila pri maškeradi v Beseel i, ali njena tiba nadeja, da tam ugileda gospoda Vejvaro, se ni izpolnila. Re- kel je sicer Pepki oni večer pri »Nag- ljih«, da se pripravija na nrnskerado. da p'ojde kot Faust — toda oko ga ni opazilo. Prigodba z galošarni je bila zanj neizrečena nezigoda. Z nicesar drugega bi si kaj ne storil, pred vsemi »Naglji« in pred celo Besedo bi bil plesal makari z dveroa paroma galoš — samo gospodicni Kondelikowi se ni upal priti pred oči. Znal je nje.no ime, gos])od Hupner mu je podal pri naj- bližji priložnosti podrobne podatk©. Tako je prešel predpust, pust, pri- šla je pomlad — a mladi ljudje se niso videli. Frančišek Vejvara, ki se je milo spomiinjail na svojo »vijoli- často« plesailko od Kaske. se ni pre- drznil poiskati prilike, da bi se z njo sesel. In ko si je včasih domislil, da bi se naglo znašel pred njo, iz obličja v obličje, se mu je zdelo, da bi se od sramote pogreznil. V tern letu je bila pomlad veto gor- ka, staJna, in vse je kazalo, da bode še pred casom kraano poletje. St run 2 »NOVA DOE A- Stev. 133 Prodno so se postaivile straže na ce- lem kolodvoru, je minila več ko ena ura in kmalu j*e bilo treba z rioviini stražami oditi, da so se izmenjale stare. Pokalo je celo noč okoJi na.s, toliko so imeli ljudje zunaj moiiiicijö , in orožja. Morali smio biti vedno Voprezni, ker je ,h']te> ta,m več vagonoV mimicijo. Zelo težka in najbolj mrzla služba je bila na dravskem niostu. Za mraiz nismo bili nikdar dovolj ob- leeeni. tako je brilo. (Nadaljevanje sledi.) Kaj je s procesGm Puniše Račiča? Iz Beograda poročajo, da je preis- kovailni sodnik s svojim delom razven neke malenkosti gotov in da hače od- da.ti te dni celi maiterijal sodišču, ki bode potem v smislu srbskega kazen- skega zakona o njem sklepalo. Proti temu sklepu je še možna pritožba na aipelacijsk'o in kasacijsko sodišoe, ka- kor se želi proces požuriti ali zaivlače- vati. Verojetno je, da bodo zagovorniki Puniše Račica in tovarišev .proces za- vlaicevali. Trdi se, da je z obeh strani za proces angaziranih okrog 200 (?) odvetnikov in da bo nastopilo 150 prič. Sedaj iščejo po Beogradu dv'o- raaio, v kateri bi se mogla vršiti ob- ravnava, ker je računati s silnim navalom novinairjev in drugega ol>- činstva. Puniša Račič je bojda druga- če miren, silno pa se jezi na pašicev- ce, s katerimi je preje sodeloval, se- daj pa: so g.a na shiodu v Prokuplju javno obsodili. Vsak torek in petek sprejeme obiske posameznikov in eel ill rod bin. Popovic-Lune je že 3 mesece v splošni ¦drzaivni bolnici; zdravniki pravijo, da je njegova bolezen laž.jo narave. Tudi Popovic sprejema vsak dan obiske. Domače wests. d f Dr. Joža Goricar. Vcerarj, 22. riovenibra ob 6. zjutraj je nenadoma umi'l gosp. dr. Joža Goiričaiv okrožni zdra.vnik in posestnik v Mozirju. Od- pravljftÜiftöl^e nl'luov. pa mü je ne- nadoni apostaTb slabo in je uimrl. Po- kojnik je iz znnme stare rmazirske rod- bine Gorioarjov; oče Anton je bil v Mozirju postar, pbsestnik in gostilin- čatr in je dosegel visoko starost. Dr. Joža Goričair je bil rojen 1. 1.871. Štu- diral je v Gel in in Gradcu, na kar^e j,o naselil kot zdralviiik naijpreje na Pin- i ninirpri Kozjera, poznej» ¦ pa v svo- jem dornaicem trgu, kjer je deloval več ko četrtstoletja. Bil je splošno priljub- Ijen in spoštovan ne le kot zdravnik, temvec tudi kot kremonit narodnjak, ki se ni bal nikjer dela, kaidaa* je šlo za javen blagor. Deloval je dolga leta kot občinski odbornik in tudi kot žu- pan v Mozirju. nadailje v gornjegraj- skem okrajnem zastoim, ki ga je vodil še kot gerent v kritičnem času velikili poplav v gornji Savinjski dolini. Po- sebno to mu je delalo velike težave in povzT'Oicalo težke skrbi, ki jih je ju- naško prenašal, dasi se ni čutil več popolnoma zdravega. Da je bil pokoj- nik agilni in prav mn'ogokrat vodilni clan v nuozirski.il narodnih društvih, je bilo vzpričo njegovega nairodnega. navdušenja skoraj saimoobsebi ume\'- no. Naprednemu gibanju se je pri- ključil takoj 1. 1906 in je 'ratal tudi v kritionih časih kljub vsem na.pad.ojn zvest bojevnik v naših vrstaJi. Njegova: zguba je osobito v stranki. skoraj no- naidomestljiva. Zaipustil je v globoki žalosti gospo Anico, rojeno Lipold in dvoje otrok, od katerih je sin jurist v Zaigrebu. Naj bode oliranjen ljubez- nivemu možu med nami časten spo- rn in! Suknje rimske iz finega 'double, dolge, 595 do 1050 Din, kratke 398 do 730 Din, finega črne^a siikna 995, 1190 Din, kratka usnjona 980 do 1250 Din, fantoVska suknja iz double 2f>0 do 380 Din, anglcškega sukna 265 do 3?5 Din, hubertus pla?či in pelerine za gospode 430 do filO Din, fan- tovske 220 do 310 Din, dežni plašči 160 do 690 Din, dclavni plaSči 98 do 180 DWi, oblcU-p iz vseli vrst blaga 335 do 1050 Din, dalje modernej sportno, pump in Stajerske lilačc, klobnke v vseh modernih barvah, čepice, kravatc, naramnke, rokavice, nogavire, dežnike kupite naj- cem-jše v vcletrROvini R. Stermecki, 'Celje. Oglejte si izložbe in opromno zalogo. Nakup neprisiijen. E5 Različni strapac-artikli po enotnih cenah IB MB HB BI lUffr IH JB fl^. 9B KB flH JtHf Celje, Aleksandrova ul. 1. MaribOf, Gosposka ullca 17. yptuj, Slovenskfi Irg, „Pefovia" d Slavnoslna akademlja «Celjskega Sokola» v proslavo lOletnice Ujedi- njenja se vrši, kakor že iavljeno, v petek 30. novembra ob 20. uri v celj- skern mestnem gledališču. Na programu je slavnostni nagovor in izbtane telo- vadne točke vseh oddelkov. Vstopnice za to akademijo prodajajo le dni čia- nice po mestu. Segajte pridno po njih! Gledališče mora biti zasedeno do zad- njega kotička. d Miklavževo praznuje «Sokolsko društvo» v Celju 5. decembra popoldne ob pol 15. uri v Gaberju za deco in naraščaj, zvečer ob 20. uri pa v Na- rodnem domu za odrasle. d Slavnostnl koncert ob de-etlet- nicl Ujedinjenja v Celju se vrši ne- preklicno v soboto, dne 1. decembra ob 20. uri v veliki dvorani Celjskega doma — ne pa 7. decembra, kakor se je pomotoma javilo. Poleg skupnega nastopa združenih moških zborov pod vodstvom g. Al. Mihelčiča in samo- stojne točke g. ravnalelja K. Sancina na gosli, izvaja pomnoženi orkester «Celjskega godbenega društva» pod voistvom svojega kapelnika g. Lovra Kubište Mo/artovo overturo k operi «Tit» in skladbo žalskega rojaka g. Rista Savina «Večerna» iz Jugoslo- vanske suite. Sattnerjevo kantato «V pepelnični noči» izvaja pod taktirko gosp. Peca Šegule pevski zbor CPD s 70timi pevci in pomnožen orkester CGD z 38timi godbeniki. Skladatalja p. Hu- golin Sattner in Risto Savin se ude- ležita koncerta osebno. d Ljudsko vseučillšče v Celju. V pondeljek 26. t. m. predava gdč. šolska upraviteljica lvanka Zupančič o svojem potovanju po Nemčiji in o novodobnem šolstvu, ki si ga je ogledala po šolah v Hamburgu in Lübecku. Predavanje se vrši kot obicajno ob 20. uri v ri- salnici de.^ke meščanske sole. d Iz železniške službe. PremeSčen je železniški uradnik g. Josip Piano iz Štor v Celie. d Prenos Južnoštajerske hranünice v Celju. Dne 20. nov. se je vršila v Celju seja, katere so se udeležili za- sthpniki okrr.jnih zastopov Vransko, Gornjigrad, Šoštanj, Šmarje in Sevriica ter predsednik mariborskega oalastnega odbora dr. Leskovar. Zastopniki okraj- nih zastopov so privolili v to, da se Južuoštajerska hranünica pretvori v mfriborsko oblastno hranilnico in se prenese njen sedež v Maribor, dočim ostane v Celju podružnica, kakor se nam zatrjuje, s precejšnjo autonomijo. Za odškodnino dobi vsak okrajni za- stop po 200 000 dinarjev, sevniški pa Se 50 000 dinariev povrhu, ker Ieži v ljubljanski oblasti in se ne bo mogel posluževati bodoče mariborske oblastne hranilnice. — Res je, da bi se v Ma- riboru lahko osnovala oblastna hra- nilnica poleg JužnoStajerske in bi v tern slučaju ušle interesiranim okrajem lepe vsote, ki jih sedaj dobe. Res je pa na drugi strani tudi, da je bolje biti lasten gospod kakor pa tuj sluga. Da se ni treba preveČ zanašati na kulanco mariborske gospode, se je pokazalo takoj pri volitvi odbora oblastne hranilnice. Dvoma tudi ni, da bodo hitro obrezali sedaj dano ali obljubljeno avtonomijo celjske filijalke. Zato smo mnenja, da gerenti priza- detih okrajnih zastopov niso storili prav z odstuporn hranilninice — kakor je sploh vprašanje, če so snieli kot gerenti ta posel izvršiti. Misümo, da se ne mudi tako hudo in bi bilo bolje po^akati- vsaj na volitve v okrajne zastope. Z zgubo tako močnega hipo- tečnega zavoda pa utrpi tudi cela celiska kotlina v,pliko gospodarsko škodo. d Triglavanl ! Sestanek starejšin JA «Triglava» iz Celja in okolice se vrši v petek 23. novembra ob 20. uri v Celjskem domu. Udeležijo se se- stanka tudi delegati zagrebškega in ljubljanskega «Triglava». Radi važnosti dnevnega reda pridite polnostev'lno ! Poverjeništvo za celjski okraj. d Iz vojaške službe. Prestavljen je g. podpolkovnik Josip Šmid, ki je bil doslej prideljen k poveljstvu vojnega okrožja v Celju, kot pomočnik povelj- nika vojnega okrožja v Petrinjo. d Desetletnica osvobodltve Mari* bora je baš danes. Zato priobčujemo na drugem mestu članek, v Icaterem opisuje g. Ivan Kranjc, kako so Celjani pri tem dogodku sodelovaü. Prihodnji teden nadaljujemo potem zapiske g. Ivana Sancina. d Podpomemu društvn za revne Jötroke v Gäber jih .i« dar oval -g-ospod dr. Mojak v Colju po neki poravnavi znosek 100 Din, za kar se iskreno za- hvaljuje odbor. d Iz pošlne službe. Iz 3. skupine v 2. skupino zvaničnikov ie napredoval A. Kolonik v Celju. — Za zvanienika 2. skupino je iniieiiovan' telužitolj Iv. Loučar v Celju. — Premeščeni so iz Ljubljana v Cedje Iv. Tratnik, Martin Jvit/ler in E. Uršič, Ida Tavčar pa v G orn jig.rad. d Prvi zfičetki savinjske regulacije. Tod Starim grjiclom so vceraifŽRČeli •/. oclka[)anjcm kamenja, namenjenega za savinjsko regulacijo. Ljudje so gle- tlali. to cudo božje . . . Kakor se vi-di. ni nič nejpqg,očoffci na:.svotu in nnordq, so res energieno prično ppva dela za i'ogiilacijo Savinje in njenih pritokov ]>ri. Cclju. d Predavanje o Mont Blancu. Sa- viniska podružnica S. P. D. v Celju priredi v torek 4. decembra ob V27. zvečer v Mestnem kinu poučno preda- vanje o Mont Blancu in o švicarskih Alpah. Predava znani turist in planinski humorist g. profesor Janko Mlakar iz Ljubljane. Čisti prebitek predavanja je narnenjen za spominsko kapelo pok. planinskega župnika g. Jakoba Aljaža v Vratih pod Triglavom. Planinci ! Da se oddolžimo g. Aljažu za vso delo v v prospeh S. P. D., napolnimo dvorano do zadnjega kotička. d Uradnl dan sreskega gremija tr- govcev v Celju. (Poziv vsem lesnim trgovcem v območju sreskega pogla- varstva v Gornjemgradu!) Z ozirom na številne pritožbe iz vrst legijimnih trgovcev /. lesom proti šušmarjern, ki se v zadnjem času prav pogostp po- javljajo v kvar redne in realne, lesne trgovine v območju gornjegrajskega sre- za, je treba proti tem elementom na- stopiti z vscmi razpoložljivimi sredstvi in jim onemogočiti neopravičeno de- lovanje na polju lesne trgovine. Radi tega želi načelstvo sreskega gremija trgovcev v Celju, da se na uradni dan gremija, ki se vrši dne 26. t. m. pred- poldne od 11.—-13. ure v Gornjemgradu v gostilni F. Veršnik in popoldne od 14.—-16 ure v Mozirju v gostüni „Pri pošti", zglasijo vsi lesni trgovci, da se dogovori o načinu pobijanja šušmarstva. V interesu prizadetih bo, da se zane- sljivo odzovejo pričujočemu vabiiu. d Za ustanovitev podružnice celjske Glasbene mat!ce se trndijo^;LaŠČani. Laški občinski odbor je sklenitW zadnji svoji seji, da ponudi v to svrno brez- plačno jeden räzred v bivši nem§ki sou. Slavat itirtvlnil Mozart; REQUIEM V CELJU 25. novembra 1928 Sie*. 133 »NOVA DOBA« Stran 3. ODEJE šivane in flanelaste, posteljne garniture, zavese, dobite najceneje pri Franc Ko&ezen, Celje, Prešernova ulica 3. d Vitanjskl autoomnibus bo odslej odhajal iz Vitanja že ob 6. uri zjutraj, tako da bodo potniki lahko dosegli še oba jutranja vlaka, ki odhajata iz Celja po 7. uri v Maribor in Ljubljano. d Iz Vitanja. Na tukajSnji ljudski Soli je nastavljen za učitelja po do- služenem kaderskem roku gosp. Anton Ambrož. tl Iz celjske policijske kronike. N a - pad v Gosposki u 1 i c i. Ko je l>red par dnevi ob 19.30 stopil 31-let- ni slaščičairski pomocnik Albin Kun- stič iz slaščičarne Maintel v Gosposki ulici, ga je brez vsakaga povoda na- padel 20-letni mesarski pomočnik Jo- sip Likovšek. Vrgel je Kunstiea dv-i- krat ob tla, mu izpulil šop las, ga su- val z nogami in z roko udaril po zo- beh, da je pričel krvaveti. Likovšek je ]>o napadü izginil in ga policija še ni nasla. — Nepošten podna- j e in n i k. Ga. Mari ja Train ik ova, stanujoča na Lavi, je naznanila, da jl je njen podnaijemtriik, 24-letni kro- jaški poinoonik Ivan Tušek rlne 10. t. in. ukraidel iz nezaklenjene sobe eno- krovno niklasto žepno uro z niklasto verižico in dverna obeskoraa, vredno 300 Din in polsvileno "isanioveznico, vredno 15 Din. Tušek je izginil, ne da bi bil poravnal dolg za hirano in stanovanje v znesku 70 Din. Njegov mojster mu je z 21. t. m. odpovedal službo. Tušek pa je odšel že poprej in doslej še ni prišel po svojo poselsko knjižiro. — I z g u b a : štirioglata l>roša, viedna 250 Din. — Na j d b a : rujava ročna torbica s parom belih darruskih -rokavic, belim žepnim rob- cem, toalötnimi predimeti in 23.40 di- narjev gotaviue. - f'^-> d Intrli so v celjski' jävni bolnici: 22. novembra gasp. Josip Rabzelj, slu- žitelj pri upravnem sodišču. v Celju, v sta^o^ti 63 let. Zapustil je ženo in dva oirbka. Bil je še včeraj zdrav; ko je popoldne ža#al drva, mu je postalo slabo. Zapeljali so ga v bolnišnico. kjer je naglo urarl. '¦— Istotako je na- glo uinrl nocoj vi bolnici" «Tože Zaba- kovšek, posestnik iz Senovice v šmar- skem okrctju. kmalu potem ko so ga pripeljali. — Danes je uinrla Marija Ka.stelie, 61-letna žeflhr Westnovega kočijaša. doma iz Lokrovca. Nadalje je umrl G8-let»i posestnik Jakob Škor- janc \7. Doberteševasi in 21. novem- bra 60-letna prevžitkarica Maxija Vedenik iz Predkraja pri Radečaih. d S.cinjski sejm. v Celju. Pripelja- nih je bilo 137 prašičev, prodanih nad polovico. Gene so se zboljšale. Proda- jali so: 2—3 mesečne po 250—350 di- nar jev^jj—4mesecne po 350—500 di- nairjev, 4—5mesečne po 500—550 di- narjev, 5—6 mesečne po 550—700 di- narjev, 6—7 mesečne po 600—750 di- narjev. 8—9 -mesečne po 800—1000 (linarjovr'Vnoletn.e po 1500—1800 di- nar jev. d V4om. Neznani storilci so vlomili v trgdVino Kmet. konzumnega društva v Smahnem ob Paki in so odnesli raznegfr'blaga za 11.517 Din. Halo! Halo! Pri tej izbiri telovnikov se nudi vsakemu pristajajoče Telovniki zada- me in gospode iz čiste volne v modnih barvah, eno- in več- barvni od 80 do 3.50 Din. Pul- verji za dame in gospode v naj- novejšihmodnih barvah, eno- in večbarvni od 155 do 380 Din. Velika izbira telovnikov z vi- soko zapetimi ovratniki, smo« kingbluze,svitri , beli in sivi od i,230 Din dalje. Sportne noga- vice, rokavice, dokolenice, ka- pe, trikotperilo itd. kupite naj- bolje pri L. PUT AN, CELJE Proslmo, oglelie si izložbe! Za erne suknje, obleke ter sportne plaščo dobite najceneje v novi manufakturni in modni trgovirii« FRANC KOLBEZEN, Celje Prešernova ulica 3 d Prlpravljaln! odbor Dramatlčnega društva „Volga" na Ostrožnem pri- redi v nedeljo, dne 2. decembra v gos- tilni g. Mihaela Zagodeta na Ostrožnem Miklavžev večer. Začetek ob 5. uri po- poldne. d Gasilno drustvo v Celju. Tedensko službo ima od. nedelje, dne 25. t. m. do sobote, dne 1. decemibra III. vod pod poveljstvom g. Edmunda Bandeka. d Izprememba v polltični službi. Prestavljen je okrajni glavar dr. Ivo Poljanec iz Maribora v Črnomelj in dr. Lovro liacin iz Črnomlja v Maribor. d mppodinje — prepričajte se o izbornf kvaliteti pražene kave — fino aroinatičnih mešanic tvrdke A. Faza- rinc, Celje. Lastna, na j moderne je urejena pražarna. 37 Senčnike pupe, preoblači in izdeluje M. Š RIB AR, Celje, Gosposka ul. 27. Kino» d Mestni kino v Celju. V soboto 24. in nedeljo 25. novembrai: »Krailjev ka- valir«. V glavni vlogi Ramon Novar- ro, znan iz »Ben Hur ja«. Lepa pokra- jinska slika s spanskih otokov. — V pondeljek 2G., torek 2.7. in sredo 28. novembra: »Ljoibica Nij.,1 Visokosti«. Zabaven film, v glavni vlogi najbolj- ši n—L ipnj ola!aj6 idi; ifja» 'jn pz oqos oua a[aj6 /up 6)| OL 'O)O|do) oujafud u; OAßjpz eüiszea Zephir-peč porabi na 24 ur 10 kg kuriva in drži sobo vednoenaknmerno toplo. Brezplačen opis na zahtevo. Čuvajmo se pred manj-, vredno ponaredbo. Zephir-tvornica peči, Subotica. Sarnoprodajalec za Celje: Peter fflajdič, »Merkur«, Celje. Poročevalce za irgovske lnlormaclje točne in zanesljive iz vseh krajev bivše Stajerske in Prekmurja iščemo. Dober stalen postranski zaslužek. Pi- smene ponudbe na poštni predal 224, Ljubljana. Soba s kuhinjo. se odda mirni stranki brez otrok. Proda se po zelo ugodni ceni moika zim- •ka auknja, črna obleka in pisalna miza. Naslov v upravi. Lepa hišica 3 sobe in veliki vrt, 20 minut od Celja za Din 46.000- - in krasna dvonadstropna hiia v centrumu Celja za Din 43J.000 — na prodaj. K. Breznik, Celje, Dolgo polje I. flMAmniv VL vsen rudnikov in FrßlUOu naibo|iše vrste I I VIIIVI] dobavlja in do- stavlja najcenejše Franfo Joit, Celje, Aleksandrova ul. h Ena večja in ena man]Sa lončena PEČ poceni naprodaj F. lakowitscb, Celje, tl SODE vseh velikosti ima vedno v zalogi po naj- nižjih cenah Fran Repič, sodarsko podjetje, Ljubljana, Trnovo. Pomočnike sprejme v stalno delo. 15-15s M. Joštov paromlin Medlog — Celje Na debelo Na drobno! Lostnihom QVtomobÜOV in vsem cenjenlm strankam vljudno naznanjam, da izdelujem lu- ksuzne avtokaroserije vseh vrst ter jih tudi popravljam. Izdelujem tudi tovorne vozove in kočije vseh vrst ter vsa v to stroko spadajoča dela. Za naročila se toplo priporočam JOŽe StajnkO, Izdelovateij avtokareserij CELJE, Ljubljanska c. 19, (v hlši g. Gregl, kovač). Postrežba točna. Cene aolidne. ]esensfte obleke in komplete, puloverje, veste, lemberčke po najnovejših vzoreih in konkurenčnih cenah nudi na drobno in debelo tovarna pletenin ffllCfl HHIŽflHIČ, Celje, 28 Polule 4. 35 Prevzema tudi podpletanje nogavlo. Gospodinje ! uporabljajte za čiSčenje: pas"ketaf Einoleja, ples- kanih tal, pohišftva, sip itd. samo „KOMET", tekoči vosek ki je najizdatnejša, najcenejša in naj- boljša politura za tla. Čiščenje ž njim je brez truda. Zahtevajte j?a v trgo- vinah ali direktno pri Drago ŽN1DARIČ, 40 Celje, Javno skladiSče. 46 Izposodite si elektrlönl aparat ! Slabi zobie .-•Avarijo najlepai obraz. Neprijcten duh ust je zoprn. Obe hibi odstranite z vporabo krasno osvežujoCe Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj -lonovine, posebno z vporabo zobčaste Chlorodont-ščetke, kor ista čisti zobe tudi i,a njih stranicali ter odstranjuje ostanke jedi, ki povzročajo giiilobo. Poskusite najprci z malo tubo Chloro- dont-paste, ki staue Din. 8'—. Chlorodont Sčetka za otroke, za dame (mehke äcetine), za gospode (trde sßetine). Pristno samo v originalnem modro zelenem omotu z napisoiBj Chlorodont. Dobiva se povsod. — Leo-Werke A. G., prokvodnja in lastopstvo za Jugo- alavijn: Pvornico Zlatorog, Maribor. Bramofoni in plašče iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Goričor l Leskovšsli, Celje knjigarna in veletn*go«ina s papirjem, pisalnimi in ri^alnimi predmeti. ftivAflfvatlA Yi poročilo. 2. Računi in bilarica za 1. 1927—28. 3. Vporaba dobička oziroma kritje izgube. 4. ČitanJG revizijskcga poročila. 5. Nasveti po § 23., odst. 2. NAČELSTVO. Gornjesavinska posojilnica v Mozirju javlja turobno vest, da je preminul nagle smrti nje načelnik, gospod dr. Jcsža Goričar okro-ni Jcd^avpJk itd. dne 22. novembra 1928. Pogreb blagega pokojnika se bode vršil dne 24. novembra ob 10. uri dop. MOZIRJE, dne 22. novembra 1928. &3AÖELSTVC}. HBliha narodna fppyina 26-25 V Prešernova ulica št. 15 Zaloga sukna, modnega vol- nenega blaga. — Sezonske novosti po najnižji ceni. 2§ 26 Švlcarske ure, ziato, sreöro, briljante, optika, ocala Najvčeja delavmca za vse v to stroko spadajoča dela. Anton Lečnife urar, luvellr, optlR CELIE, Glavnt srg 4. V globoki neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naš iskreno Ijubljeni soprog, predobri oče, brat, svak in stric, gospod dr. )oža Goričar okrožni zdravriik In poseslnšk v četrtek, dne 22. novembra ob 6. uri zjutraj v 57. letu starosti nenadoma za vedno zapustil. Pogreb dragega pokojnika se vrši v soboto, dne 24. novembra ob 10. uri predpoldne na farno pokopališče. MOZIRJE, dne 22. novembra 1928. Zena z otroki in ostali sorodnikl Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odffovoren za izdajatelja, tiskarno in redakcijo Milan Četina v Celju.