URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 12 Ljubljana, petek 13. aprila 1984__________ Cena 60 dinarjev Leto XLI 620. Na podlagi 119. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82) izdaja predsednik Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve PRAVILNIK o zdravstvenih pregledih voznikov motornih vozil in traktorjev ter o izdajanju zdravniških spričeval I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zdravstvene organizacije, pooblaščene za opravljanje zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil, zdravstvene pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vozniki tr^ctorjev, način in postopek izdajanja zdravniških spri^val, ter ureja tehnična vprašanj^ v zvezi z opravljanjem zdravstvenih pregledov in izdajanjem zdravniških spričeval kandidatom za voznike in voznikom motornih vozil ter traktorjev. 2. člen Zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika in voznika motornega vozila izda pooblaščena zdravstvena organizacija na podlagi pregleda zdravnika specialista splošne medicine ali zdravnika specialista medicine dela. Zdravniško ‘ spričevalo o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika traktorja izda na podlagi pregleda zdravnik splošne medicine. Zdravniško spričevalo izda po določbah tega pravilnika tudi posebna Zdravniška komisija (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki oceni telesno in duševno zmožnost kandidata za voznika in voznika motornega vozila ter traktorja na njegovo zahtevo za ponoven zdravstveni pregled. 3. člen Zdravstveni delavci, 'ki opravljajo preglede kandidatov za voznike in voznike motornih vozil, si morajo pridobivati ustrezno usposobljenost s področja medicine in psihologije prometa. Zdravstvena organizacija, v kateri se opravljajo zdravstveni pregledi kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil, mora omogočiti zdravstvenim delavcem, ki opravljajo te preglede, da pridobijo ustrezno usposobljenost po prejšnjem odstavku. H. PRISTOJNOST 4. člen Zdravstvene preglede kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil opravljajo zdravstvene orga- nizacije oziroma njihove strokovne enote na območju občine, ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede prostorov, opreme in kadrov ter so pooblaščene za opravljanje teh pregledov (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena organizacija). Pooblaščena organizacija opravlja zdravstvene preglede kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil, ki imajo stalno ali začasno prebivališče na njenem območjVi. Za delavce organizacij združenega dela in organov, ki imajo posebej organizirano zdravstveno varstvo svojih delavcev (enota medicine dela), lahko opravlja te preglede tudi ta enota pooblaščene organizacije. > Ce v občini ni pooblaščene organizacije, ali če pooblaščena organizacija ne more opravljati zdravstvenih pregledov, jih opravlja pooblaščena organizacija, ki je najbližja stalnemu ali začasnemu prebivališču kandidata za voznika oziroma voznika motornega vozila. 5. člen Zdravstvene preglede kandidatov za voznike traktorjev opravljajo zdravniki splošne medicine v zdravstvenih domovih in njihovih strokovnih enotah, na območju katerih imajo kandidati' stalno ali začasno prebivališče, ali enote pooblaščene organizacije iz drugega odstavka prejšnjega člena. , 6. člen Zdravstvene preglede kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil ter traktorjev opravljajo tudi komisije, ki jih določi predsednik. Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo. V komisiji ne more sodelovati tisti, ki je na prvi stopnji ocenil telesno in duševno zmožnost kandidata za voznika oziroma voznika motornega vozila ter traktorja. 7. člen Administrativno delo v zvezi z zdravstvenimi pregledi v pooblaščeni organizaciji in pri komisiji opravlja organizacija, pri kateri se opravljajo pregledi oziroma pri kateri je sedež komisije. 8. člen Univerzitetni inštitut za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani pomaga pooblaščenim organizacijam in komisijam pri reševanju strokovnih vprašanj, kadrovskih problemov, pri zboljševanju strokovnosti njihovega dela in podobno. f Ul. OPREMA, PROSTORI IN KADRI 9. člen Pooblaščena organizacija oziroma enota medicine dela, ki' opravlja preglede kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil, mora imeti primerne prostore in tehnično opremljenost, ki omogočajo strokovno ustrezno delo. 10. člen Minimalna tehnična opremljenost in prostori, ki morajo biti zagotovljeni medicinski ekipi za opravljanje zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil ter traktorjev, bodo določeni v posebnem navodilu. V navodilu iz prejšnjega odstavka se določi tudi tehnična opremljenost in prostori za delo komisij. 11. člen Tehnična opremljenost prostorov in opreme, ki služi za opravljanje zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil, se mora dopolnjevati v skladu z razvojem medicinske in drugih znanosti. V skladu z izpolnitvijo tehnične opremljenosti morajo tudi strokovnjaki, ki opravljajo te preglede, dopolnjevati metodiko in tehniko svojega dela z novimi dosežki medicinske in drugih znanosti. 12. tim V navodilu iz 10. člena tega pravilnika se določi tudi medicinska ekipa, ki lahko opravlja zdravstvene preglede kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil ter traktorjev. 13. člen Komisijo sestavljajo: zdravnik specialist medicine dela, zdravnik specialist za očesne bolezni, zdravnik specialist za živčne bolezni in psiholog. Komisija lahko po »potrebi pritegne še druge strokovnjake. IV. ZDRAVSTVENI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI VOZNIKI TRAKTORJEV 14. člen Kandidati za voznike in vozniki traktorjev veljajo za zmožne voziti traktor v cestnem prometu, če ne bolehajo za kakšno izmed bolezni in če nimajo kakšne izmed poškodb ali hib iz 3. člena pravilnika o zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozniki motornih vozil (Uradni list SFRJ, št. 5/82). V. NAČIN in postopek izdajanja 1 - ZDRAVNIŠKIH SPRIČEVAL 15. člen Zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika oziroma voznika motornega vozila izda pooblaščena organizacija na podlagi ugotovitev opravljenega zdravstvenega pregleda in »Nravstvene 'dokumentacije lečcčega zdravnika. Ce je pri zdravstvenem pregledu, sodeloval tudi drug zdravnik specialist ali psiholog, se zdravnlSoo spričevalo izda potem, ko so dali svoje strokovno mnenje tudi ti strokovnjaki. Zdravniško spričevalo podpiše na podlagi opravil enega zdravstvenega pregleda zdravnik specialist splošne medicine ali zdravnik specialist medicine dela. Zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika traktorja podpiše na podlagi zdravstvenega pregleda zdravnik splošne medicine. 16. člen Pred zdravstvenim pregledom je treba ugotoviti identiteto kandidata za voznika motornega vozila oziroma traktorja tako, da predloži osebno izkaznico in zdravstveno izkaznico. 17. člen \ Zdravnik mora zahtevati zdravstveno dokumentacijo lečečega zdravnika o bolezni, poškodbah ali zdravljenju, ki so pomembni za oceno kandidatove telesne ali duševne zmožnosti za voznika motornega vozila ali traktorja. Ce zdravnik ne more dobiti zdravstvene dokumentacije lečečega zdravnika iz prejšnjega odstavka, zahteva od kandidata, da mu le-ta podpiše izjavo, da po svoji vednosti ni bolehal oziroma da ni imel določenih telesnih ali duševnih bolezni, hib ali nagnjenj, ki izključujejo sposobnost voziti motorno vozilo. 18. člen Ce zdravB>jk pri zdravstvenem pregledu kandidata za voznika motornega vozila oziroma traktorja zaradi zapletenosti primera, podanega suma ali utemeljenega opozorila na morebitno bolezen ali hibo ne more dokončno odločiti o telesni in duševni zmožnosti kandidata, ga napoti na specialistični ali psihološki pregled. •19. člen V zdravniškem spričevalu se ugotovi, ali je kandidat zmožen voziti motorno vozilo določene kategorije oziroma traktor. Če se na podlagi zdravstvenega pregleda ugotovi, da pregledani ne izpolnjuje predpisanih zdravstvenih pogojev, aM jih ne izpolnjuje le začasno, ali jih izpolnjuje z določenimi omejitvami, je tako ugotovitev treba vnesti v zdravniško spričevalo. Pri oceni »zmožen z omejitvami« mora biti navedena določena omejitev oziroma način kompenzacije ugotovljene funkcionalne motnje, pri oceni »začasno nezmožen« pa trajanje nezmožnosti. Začasna nezmožnost opravičuje ponovni zdravstveni pregled, ko poteče rok začasne nezmožnosti. 20. člen Zdravniško spričevalo se izroči kandidatu za voznika motornega vozila oziroma traktorja, kopijo spričevala pa hrani zdravstvena organizacija, ki ga je izdala. Ce je s pregledom ugotovljena trajna ali začasna nezmožnost, oziroma zmožnost z omejitvami za vožnjo motornega vozila oziroma traktorja, se en izvod zdravniškega spričevala pošlje tudi občinskemu upravnemu organu za notranje zadeve, ki vodi voznika v evidenci. 21. člen Zoper oceno v zdravniškem spričevalu kandidat za voznika in voznik motornega vozila oziroma trak- tor j a lahko z ugovorom zahteva ponoven zdravstveni pregled pri komisiji v 15 dneh od vročitve spričevala. Ugovor se vloži pri zdravstveni organizaciji, ki je izdala zdravniško spričevalo. Ta mora ugovor z vso dokumentacijo takoj poslati pristojni komisiji. Komisija mora opraviti ponoven zdravstveni pregled v 30 dneh od njegove vložitve. Zdravniško spričevalo, s katerim je komisija rešila ugovor, se v enem izvodu z vso dokumentacijo pošlje zdravstveni organizaciji, zoper katere spričevalo je bil vložen ugovor, en izvod zdravniškega spričevala pa se vroči kandidata 22. člen Če je po ugotovitvi komisije potrebno opraviti v določenem roku ponoven zdravstveni pregled, se ta praviloma opravi v pooblaščeni organizaciji razen če komisija, določi, da se pregled ponovno opravi pri komisiji. 23' člen Zdravniškemu spričevalu ni mogoče podaljševati ve'javnosti Novo zdravniško spričevalo se izda le na podlagi ponovno opravljenega zdravstvenega pregleda. 24. člen Za kontrolne preglede voznikov motornih vozil, ki se opravljajo na podlagi določb zakona o varnosti cestnega prometa, se primerno uporabljajo določbe tega pravilnika. VI. EVIDENCA IN DOKUMENTACIJA 25 člen O opravljenih zdravstvenih pregledih in o izdanih zdravniških spričevalih vodijo zdravstvene organizacije enotno evidenco. 26. člen Evidenca obsega naslednjo dokumentacijo oziroma obrazce: — knjigo preg’edov, — zdravstveni karton, — zdravniško spričevalo pooblaščene organizacije, — zdravniško spričevalo komisije, — mapo zdravstvene evidence. 27. člen V knjigo pregledov se vpiše vsaka oseba, ki pride na zdravstveni pregled kot kandidat ali voznik z namenom, da dobi zdravniško spričevalo. V to evidenco se po zaporednih številkah vpisujejo podatki o pregledani osebi. Ta evidenca se lahko vodi tudi na evidenčnih kartonih. 28. člen Zdravstveni karton vsebuje: osebne podatke kandidata oziroma voznika navedbo kategorije vozila, podatke o dosedanjih boleznih, poškodbah in zdravljenju, izjavo kandidata oziroma voznika o zdravstvenem stanju, podatke o soclalno-medionskih ugotovitvah ter oceno zdravstvene zmožnosti. 29. člen Zdravniško spričevalo pooblaščene organizacije m zdravniško spričevalo komisije vsebuje podatke o tem, kdo izdaja zdravniško spričevalo, osebne podatke kandidata oziroma voznika z navedbo kategorije vozila ter oceno zdravstvene zmožnosti z obrazložitvijo. Zdravniško spričevalo, ki ga izda pooblaščena organizacija, vsebuje tudi pouk o možnem ugovoru. Zdravniški spričevali iz prejšnjega odstavka sta sestavni del tega pravilnika in sta objavljen, skupaj z njim. 30 člen V mapi zdravstvene evidence se hrani vsa medicinska in druga dokumentacija o kandidatu oziroma vozniku. 31. člen Vso dokumentacijo, ki je bila zbrana v zvezi z opravljanjem zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike oziroma voznike motornih vozil oziroma traktorjev, hrani organizacija, ki opravlja zdravstvene preglede, kot arhivsko gradivo po veljavnih predpisih. VIL POSEBNE DOLOČBE 32. člen Organizacija, ki opravlja zdravstvene preglede, mora zagotoviti evidenco in dokumentacijo plačanih stroškov zdravstvenih pregledov. 33. člen Strokovno-instrukcij sko nadzorstvo nad pooblaščenimi organizacijami izvaja Univerzitetni inštitut za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. 1 34. člen Pooblaščeni organizaciji, ki ne izpolnjuje več pogojev po tem pravilniku oziroma jih ne izpolnjuje le začasno, predsednik Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo prekliče pooblastilo oziroma začasno prepove opravljanje zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 35. člen Navodilo iz 10. člena tega pravilnika mora biti sprejeto v roku treh mesecev po uveljavitvi tega pravilnika. 36. člen Dokler ne bodo v skladu s tem pravilnikom določene pooblaščene organizacije za opravljanje zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil, opravljajo te preglede sedaj pooblaščene organizacije. 37. člen Dokler ne bodo pripravljeni obrazci v skladu s tem pravilnikom, se uporabljajo sedanji obrazci. 38. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, neha veljati pravilnik o zdravstvenih pregledih voznikov motornih vozil in kmetijskih traktorjev in o izdajanju zdravniških spričeval (Uradni list SRS, št. 18/76). 39. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 51-4/83-84 Ljubljana, dne 5. marca 1984. Predsednik Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo Borut Miklavčič L r. Soglašam Republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl Ir. (pooblaščena organizacija, zdravstveni dom, strokovna enota in sedež) ZDRAVNIŠKO SPRIČEVALO o telesni in duševni zmožnosti za voznika motornega vozila oziroma traktorja Evid. številka Ime in priimek kandidata oziroma voznika Rojen Poklic Zaposlen Stalno oziroma začasno prebivališče Občina stalnega oziroma začasnega prebivališča Reg. št. osebne izkaznice in kdo jo je izdal Kandidat za voznike motornih vozil kategorije A B C D E — traktorja Voznik motornih vozil kategorije A B C D E — traktorja Kandidat za voznika inštruktorja za motorna vozila kategorije A B C D E Voznik inštruktor kategorije (ustrezno obkrožiti) A B C D E Pregledan na predlog Po opravljenem zdravstvenem pregledu imenovanega izdaja pooblaščena organizacija na podlagi 117. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82), pravilnika o zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozniki motornih vozil (Uradni list SFRJ, št. 5/82), ter pravilnika o zdravstvenih pregledih voznikov motornih vozil in traktorjev ter o izdajanju zdravniških spričeval (Uradni list SRS, št. 12/84) naslednjo oceno: (ime in priimek) — je zdravstveno zmožen za voznika motornih vozil kategorije ................................ — traktorja — je zdravstveno zmožen za voznika motornih vozil kategorije ...............................- — traktorja z naslednjimi omejitvami ................,..............................................................- — je zdravstveno nezmožen za voznika motornih vozil kategorije ............................. — traktorja za dobo ...............................................................................................— — je zdravstveno trajno nezmožen za voznika motornih vozil kategorije -.......................... — trak- torja (vnesti ustrezne podatke in neustrezno prečrtati) • Posebne pripombe in obrazložitve gornje ocene: Zoper to oceno je v 15. dneh od vročitve tega spričevala možen ugovor na posebno zdravniško komisijo z zahtevo za ponoven zdravstveni pregled. Ugovor se vloži pri pooblaščeni organizaciji, ki je izdala to spričevalo. Stroški zdravstvenega pregleda v znesku din so plačani in evidentirani. V dne zdravnik specialist medicine dela ML P. zdravnik specialist splošne medicine zdravnik splošne medicine POSEBNA ZDRAVNIŠKA KOMISIJA pri (zdravstvena organizacija pri kateri je sedež komisije) ZDRAVNIŠKOSPRICEVALO posebne zdravniške komisije o telesni in duševni zmožnosti za voznika motornega vozila oziroma traktorja Evid. številka Ime in priimek kandidata oziroma voznika Rojen Poklic Zaposlen Stalno oziroma začasno prebivališče Občina stalnega oziroma začasnega prebivališča Reg. št. osebne izkaznice in kdo jo je izdal Zdravniško spričevalo pooblaščene organizacije, evid. številka je izdala pooblaščena organizacija e dne Ugovor je tdožen dne Po opravljenem ponovnem zdravstvenem pregledu imenovanega izdaja posebna zdravniška komisija na podlagi 118. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS. št. 5/82) m na podlagi določb pravilnika o zdravstvenih pregledih voznikov motornih vozil in traktorjev ter o izdajanju zdravniških spričeval (Uradni list SRS, št. 12/84) naslednjo oceno Obrazložitev: Ta ocena je končna in zoper njo ni možen ugovor. V dne Posebna zdravniška komisija: Zdravnik specialist medicine dela Zdravnik specialist za očesne bolezni Zdravnik specialist za živčne bolezni Predsednik komisije: M. P. Poslano: en izvod pooblaščeni organizaciji en izvod kandidatu 621. Na podlagi 119. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82) izdaja predsednik Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo ODREDBO o določitvi posebnih zdravniških komisij, ki opravljajo zdravstvene preglede kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil ter traktorjev I Posebne zdravniške komisije, ki opravljajo zdravstvene preglede kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil ter traktorjev, so: — za območje Medobčinske zdravstvene skupnosti Celje: posebna zdravniška komisija pri TOZD Center medicine dela, prometa in športa Zdravstvenega centra Celje; — za območje medobčinskih zdravstvenih skupnosti Koper, Kranj, Ljubljana, Nova Gorica in Novo mesto: posebna zdravniška komisija pri Univerzitetnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani; — za območje medobčinskih zdravstvenih skupnosti Maribor, Murska Sobota in Ravne na Koroškem: posebna zdravniška komisija pri Centru za medicino dela, prometa in športa TOZD Socialna medicina in higiena Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. n Člani posebnih zdravniških komisij bodo imenovani z odločbo. ra Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o določitvi zdravniških komisij druge stopnje, ki opravljajo zdravstvene preglede kandi- • datov za voznike in voznikov motornih vozil in kmetijskih traktorjev (Uradni list SRS, št. 18/76, 30/76 in 10/79). IV Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 51-4/83-84 Ljubljana, dne 27. marca 1984. Predsednik Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo Borut Miklavčič 1. r. 622. Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83 prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in pla- čevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke . SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1884 (Uradni list SRS, št. 8/84, 9/84, 10/84, 11/84) I. V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 44 občina Ribnica: — v stolpcu 5 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,35, — v stolpcu 6 vnese stopnja 0,20, — v stolpcu 7 stopnja 0,40 nadomesti s stopnjo 0,60, — v stolpcu 18 stopnja 10,01 nadomesti s stopnjo 10,26, — v stolpcu 19 stopnja 24,35 nadomesti s stopnjo 24,60. 2. Pri zaporedni številki 50 občina Šentjur: — v stolpcu 16 stopnja 0,64 nadomesti s stopnjo 0,45 — v stolpcu 19 stopnja 27,01 nadomesti s stopnjo 26,82. 3. Pri zaporedni številki 51 občina Škofja Loka: — v stolpcu 6 vnese stopnja 0,15, — v stolpcu 18 stopnja 12,38 nadomesti s stopnjo 12,53, — v stolpcu 19 stopnja 27,33 nadomesti s stopnjo 27,48. 4. Pri zaporedni številki 55 občina Trebnje: — v stolpcu 5 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo 0,35, — v stolpcu 18 stopnja 11,90 nadomesti s stopnjo 11,75, — v stolpcu 19 stopnja 27,11 nadomesti s stopnjo 26,96. II. Pod zaporedno številko II. A a) in b) »Prispevek iz dohodka, po osnovi osebnega dohodka« se: pri zaporedni številki 50 občina Šentjur: — v stolpcu 3 stopnja 10,92 nadomesti s stopnjo 10,70, — v stolpcu 4 stopnja 0,31 nadomesti s stopnjo 0,22. III. Pregled stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS Št. 420-16/84 Ljubljana, dne 6. aprila 1984. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. J. 623. , Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 34/82, 67/82, 71/82, 77/82 in 68/83) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke ODREDBO o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti V odredbi o prehodnih računih za , vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 39/83, 2/84, 3/84, 4/84, 5/84, 6/84, 7/84, 8/84, 9/84, 10/84, 11/84), se stopnje v tabelah IV. a in IV. b v stolpcih pod zaporedno številko 3 (zbirna stopnja) pri posameznih občinah nadomestijo z naslednjimi novimi številkami: — pri zaporedni številki 44 občina Ribnica se stopnja 10,01 nadomesti s stopnjo 10,26, — pri zaporedni številki 51 občina Škofja Loka se stopnja 12,38 nadomesti s stopnjo 12,53, — pri zaporedni številki 55 občina Trebnje se stopnja 11,90 nadomesti s stopnjo 11,75. St. 420-16/83 Ljubljana, dne 6. aprila 1984. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 624. Republiška volilna komisija SR Slovenije na podlagi 28. člena zakona o volitvah in odpoklicu Predsedstva Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/81) objavlja POROČILO o izidu glasovanja o izvolitvi predsednika Predsedstva ter o nadomestni izvolitvi člana Predsedstva Socialistične republike Slovenije 1. O kandidaturi za izvolitev predsednika Predsedstva in o kandidaturi za nadomestno izvolitev člana Predsedstva Socialistične republike Slovenije so glasovali na skupnih sejah zborov združenega dela, zborov krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih zborov vseh občinskih skupščin ter skupščin mesta Ljubljane, mesta Maribor in obalne skupnosti Koper, in sicer v času med 21. in 30. marcem 1984. 2. Kandidata za izvolitev predsednika Predsedstva in kandidata za nadomestno izvolitev člana Predsedstva Socialistične republike Slovenije je določila republiška kandidacijska konferenca dne 28. februarja 1984. Republiška volilna komisija je dne 29. februarja 1984 ugotovila, da sta kandidaturi -sestavljeni v skladu z zakonom. 3. V vseh občinskih skupščinah ter m skupščinah mesta Ljubljane, mesta Maribor in obalne skupnosti Koper je skupaj 6.517 delegatov. Na volilnih sejah je bilo navzočih 5.220 delegatov ali 80 »/o. Na vseh sejah je bila navzoča večina delegatov vsakega zbora in so bile vse volilne seje sklepčne. 4. Republiška volilna komisija na podlagi prejetih volilnih spisov ugotavlja naslednji izid glasovanja: A. za predsednika Predsedstva: a) skupaj je glasovalo 5.190 delegatov ali 79,6 % vseh delegatov, b) za kandidata je glasovalo 4.065 delegatov ali 74,6 »/o vseh delegatov, c) proti kandidatu je glasovalo 279 delegatov ali 5,4 ”/o delegatov, ki so glasovali, d) neveljavnih je bilo 46 glasovnic ali 0,9 °/o, oddanih glasovnic; ' B za člana Predsedstva: a) skupaj je glasovalo 5.183 delegatov ali 79,5 vseh delegatov, b) za kandidata sta glasovala 5.102 delegata ali 78,3 %> vseh delegatov, c) proti kandidatu je glasovalo 55 delegatov ali 1,1%> delegatov, ki so glasovali, d) neveljavnih, je bilo 26 glasovnic ali 0,5 V» oddanih glasovnic. Kandidat za predsednika Predsedstva in kandidat za člana Predsedstva Socialistične republike Slovenije sta dobila večino glasov vseh delegatov v vseh občin-skitUskupščinah ter v skupščini mesta Ljubljane, mesta Maribor in obalne skupnosti Koper. 5. Republiška volilna komisija ugotavlja, da sta kandidat za predsednika Predsedstva in kandidat za člana Predsedstva Socialistične republike Slovenije v smislu 26. člena zakona o volitvah in odpoklicu Predsedstva Socialistične republike Slovenije izvoljena. 6. Za predsednika Predsedstva Socialistične republike Slovenije je izvoljen: France Popit rojen 1921, družbenopolitični delavec, Ljubljana.' Za člana Predsedstva Socialistične republike Slovenije je izvoljen: Janez Stanovnik rojen 1922, svetovalec v Zveznem izvršnem svetu, Ljubljana. . St. RVK 3/1-1984 Ljubljana, dne 3. aprila 1984. Tajnik Predsednik Franc Grad 1. r. Tomo Grgič 1. Člani Milutin Mužič 1. r. Mara Žlebnik 1. r. Marko Herman 1. r. Boštjan Markič 1. r. Davorin Gregorič 1. r. 625. Republiška volilna komisija SR Slovenije na podlagi 117. člena v zvezi s 106. členom zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) objavlja POROČILO o izidu glasovanja nadomestno izvolitev osmih delegatov v Družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije 1. O listi kandidatov za nadomestno izvolitev osmih delegatov v Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije so glasovali na sejah družbenopolitičnih zborov vseh občinskih skupščin ter skupščine mesta Ljubljane, mesta Maribor in obalne skupnosti Koper, in sicer v času med 21. in 30. marcem 1984. 2. Listo kandidatov za nadomestno izvolitev osmih delegatov v Družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije je določila Republiška konferenca SZDL Slovenije, dne 28. februarja 1984. Republiška volilna komisija je dne 29. februarja 1984 ugotovila, da je lista kandidatov sestavljena v skladu z zakonom. 3. V družbenopolitičnih zborih občinskih skupščin ter skupščin mesta Ljubljane, mesta Maribor in obalne skupnosti Koper je skupaj 1.585 delegatov. Na volilnih sejah je bilo navzočih skupaj 1.426 delegatov ali 78,6 %>. Na 66 volilnih sejah je bilo navzočih več kot dve tretjini delegatov in so bile tako seje sklepčne. Na dveh volilnih sejah glede ugotavljanja sklepčnosti niso bile pravilno uporabljene določbe 101. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine, vendar ta pomanjkljivost ni vplivala na izid volitev v posameznem družbenopolitičnem zboru. 4. Na podlagi prejetih volilnih spisov Republiška volilna komisija ugotavlja naslednji izid glasovanja: a) skupaj je glasovalo 1.245 delegatov ali 78,5 6/o vseh delegatov, b) za listo kandidatov je glasovalo 1.245 delegatov ali 78,5 % vseh delegatov, > c) proti listi kandidatov ni glasoval noben delegat, d) neveljavna ni bila nobena glasovnica. Lista kandidatov je bila sprejeta v vseh družbenopolitičnih zboflh občinskih skupščin ter skupščin mesta Ljubljane, mesta Maribor in obalne skupnosti Koper. 5. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Željko Cigler 1.244 glasov Janez Drnovšek 1.244 glasov Lojze Fortuna 1.240 glasov Franc Grešak 1.245 glasov Milisav Jankovič 1.244 glagov Božena Ostrovršnik 1.239 glasov Vika Potočnik 1.242 glasov Jože Ulčar 1.245 glasov Ker so kandidati dobili predpisano večino gla- sov v smislu 116. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine, Republiška volilna komisija ugotavlja, da so izvoljeni za delegate v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije: 1. Željko Cigler, rojen 1958, absolvent politologije, Celje, Šlandrov trg 3, 2. Janez Drnovšek, rojen 1950, magister po-slovno-organizacijskih znanosti, Izlake 112 A, 3. Lojze Fortuna, rojen 1927, diplomirani politolog, Ljubljana, Poljanska 30, 4. Franc Grešak, rojen 1927, upokojenec, Trbovlje, Majcenova 25, 5. Milisav Jankovič, rojen 1957, orodjar, Ptuj, Kraigherjeva 13, 6; Božena Ostrovršnik, rojena 1939, predmetna učiteljica, Ljubljana, Trg komandanta Staneta 4, 7. Vika Potočnik, rojena 1957, pedagoginja, Ljubljana, Zavetiška 2, 8. Jože Ulčar, rojen 1925, metalurški tehnik, Jesenice, Titova 2. St. RVK 3/1-84 Ljubljana, dne 3. aprila 1984. Tajnik Predsednik Franc Grad 1. r. Tomo Grgič 1. r. Člani Milutin Mužič 1. r. Mara Žlebnik 1. r. Marko Herman 1. r. Boštjan Markič 1. r. Davorin Gregorič 1. r. 626. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe točke f) drugega odstavka 33. člena pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo Zdravstvenega centra Brežice, TOZD Zdravstveni dom Brežice, po javni obravnavi dne 2. 4. 1984 odločilo: Ugotovi se, da določba točke f) drugega odstavka 33. člena pravilnika o osnovah in merilih, za razporejanje dohodka, čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo Zdravstvenega centra Brežice, TOZD Zdravstveni dom Brežice z dne 24. 1. 1978 ni v neskladju z ustavo in zakonom. Obrazložitev Družbeni pravobranilec samoupravljanja Krško je s predlogom začel postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku odločbe navedene določbe pravilnika. Po izpodbijani določbi pravilnika gre zdravnikom, ki so na voljo pretežno 2'4 ur dnevno za nudenje zdravniške pomoči občanom občine Brežice, dodatek v višini 8 l‘/o za izjemne pogoje, ker je ta pripravljenost stalna, ne giede na dnevni čas in vremenske razmere. Zdravnikom, ki ne stanujejo v občini Brežice in ki opravljajo redno svoje obiske po končani ordinaciji, pa gre dodatek v višini 4 “/o za izjemne pogoje, da te obiske opravijo redno, ne glede na vremenske razmere. Predlagatelj je mnenja, da je ta določba pravilnika v nasprotju s 17., 22. in 204. členom ustave, ki opredeljujejo jjlačiio po delu in tudi omejujejo’delovni čas in da uvaja avtomatizem pri določanju osebnih dohodkov zdravnikom splošne prakse. Meni, da je ta določba pravilnika v nasprotju tudi z določbami 128. do 129. in 1-34. člena zakona o združenem delu in predlaga, da jo ustavno sodišče razveljavi. Delavci v temeljni organizaciji s samoupravnim splošnim aktom določajo osnove in merila za delitev sredstev za 'osebne dohodke (prvi odstavek 23. člena ustave, prvi odstavek 127. člena ZZD). Z njimi zagotavljajo, da se njihovi osebni dohodki ugotavljajo na podlagi prispevka k delu in odvisno od rezultatov dela in poslovanja, ki jih doseže temeljna organizacija (drugi odstavek 129. člena ZZD). Prispevek delavca k delu je odvisen od količine in kakovosti dela, upoštevajoč zlasti obseg in zahtevnost dela, kakovost doseženih rezultatov dela, uspešnost pri uporabi delovnih sredstev, pri delu dosežene prihranke, izrabo delovnega časa, odgovornost pri delu, in tudi pogoje, v katerih delavec dela (tretji odstavek 129. člena ZZD). Poseben pogoj dela delavca zdravstvene organizacije je med drugim tudi stalna pripravljenost, med katero mora biti vsak čas dosegljiv zaradi morebitne potrebe po zdravstvenih storitvah v nujnih primerih (tretji odstavek 116. člena zakona o zdravstvenem var- # stvu — Uradni list SRS, št. 1/80). Na podlagi navedenih zakonskih določb so delavci temeljne organizacije z izpodbijano določbo pravilnika lahko določili obveznost stalne pripravljenosti zdravnikov, ki prebivajo na območju občine Brežice, da 24 ur dnevno nudijo zdravstveno pomoč občanom ne glede na dnevni čas in vremenske razmere ter obveznost zdravnikov, ki ne stanujejo na območju občine Brežice, da po končani ordinaciji redno opravljajo obiske bolnikov na domu ne glede na vremenske razmere, za posebne pogoje dela teh zdravstvenih delavcev. V skladu z ustavo in zakonom je tudi samoupravno dogovorjeni način vrednotenja teh posebnih pogojev dela zdravnikov, ki je izražen v določenem odstotku (8°/o oziroma 4%) od osnove njihovega osebnega dohodka. S tem se ne uvaja avtomatizem pri delitvi sredstev za osebne dohodke zdravnikom splošne prakse, saj se sicer delovni prispevek delavca oziroma njegova delovna uspešnost pri opravljanju nalog in opravil določenega delokroga ugotavlja po kriterijih za merjenje količine z individualnimi in skupinskimi normami in kakovosti dela ter gospodarnosti (14. do 20. člen pravilnika), • medtem ko se vrednotenje posebnih pogojev zdravnikovega dela odraža v osnovi osebnega .dohodka. V skladu z načelom nagrajevanja po delu je zato zdravnik posebej nagrajen tudi za vsak opravljeni obisk pri bolniku oa domu. Izpodbijana določba pravilnika tudi ni v neskladju z ustavnimi in zakonskimi določbami o delavčevi pravici do omejenega delovnega časa (prvi in drugi odstavek 204. člena ustave in prvi in četrti odstavek 184. člena ZZD). Stalna pripravljenost zdravstvenega delavca se bistveno razlikuje od obvezne navzočnosti delavcev V zdravstveni organizaciji v času dežurstva. Med .stalno pripravljenostjo je lahko delavec doma ali kje drugje, da je le vsak čas dosegljiv zaradi morebitne potrebe po zdravstvenih storitvah v nujnih primerih. Zaradi tega se stalna pripravljenost zdravstvenega delavca utemeljeno šteje le za poseben pogoj dela, ki se na ustrezen način odraža v delavčevi udeležbi pri delitvi sredstev za osebne dohodke, v 'delovni čas pa se ne všteva. Zato tudi ni v neskladju z ustavnimi in zakonskimi določbami o omejenem delovnem času. Ustavno sodišče je glede na navedeno na podlagi prvega odstavka 25 člena, zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je razvidno iz izreka odločbe. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo v sestavi: Predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole. Janko Česnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar. Št. Ul 63/83-12 Ljubljana, dne 2. aprila 1984. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. 627. Na podlagi 20. člena dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 42/83) objavlja služba družbenega knjigovodstva PREGLED kazalnikov delovnih in poslovnih rezultatov organizacij združenega dela s področja gospodarstva v SR Sloveniji po podskupinah dejavnosti za obdobje januar— december 1983 in poprečnih reprodukcijskih stopenj v obdobju 1981—1983 I Kazalniki delovnih in poslovnih rezultatov organizacij združenega dela s področja gospodarstva v SR Sloveniji po podskupinah dejavnost za obdobje januar—december 1983 in poprečne reprodukcijske stopnje v obdobju 1981—1983 so naslednji: I •X »d jd 08 ti 'E ti 1 p. • o ti. « 00 ? s. £ * O 00 S32 e* 5 O « 'ti > ^2 « > n ;5 js |1 »1 T3 ce o « ft -8 S E6 %£ 5 .§ «5 v E | 'g » .2 S3 “ g c “ > S 5 g ti <» » Ci ^4 t> CO O, O) OD CM CN | loc-oa 1 - --------- - -------- »-iinmmo*coort«w-i(MCDcomocM CM . ‘rf CO t-< CM ^ CO CM t—t CO CM CO CM o,,^i>cMCMoococMi>02 0rhcqcot^cqco'«^ino5CMt-.co^co^ScocMi-icqpocMcq M rfi irt ct> cc ^-i i> id cm' m’ co o cd ' »-i cd rt« ed os co OaCOlrtlhOilrtOCOlOCrtOlrtC^COCOCOr-iCO^COCMi—iTf.I>b-COCMl>OOCDIOOC~ coeocooopoti^eOcococo^cocococococrtcococococococMCsicrtcocMCrtcooococM CMO»-«OOOt-t^005’-'COOCOOCOD'COl>OCOCOCiOOCOCMTfrfOOlrtCOCO,^t‘ CrtOO-rhCrtC^lOOOCOCOl^-OV-CCCOOOr^COCOr-.OlrtCrtCOCOCMIrt^fC^OOC-l Irt CM CM o !> CO o CM O Oi CD C5 Irt -rr CC O Crt •sp r- CO V- r-. L— C0 05 Irt CM »—« CO CM C2 CM O) to 05 CM od od 05 ti11 Irt iti Irt O L— CM »ti M . CM Irt t> cd »ti tp tti CM CM Vrt "ti C5 CO 05 C5 Irt O Irt Cft r)»rf.»—»»—<»—'COCOOO^lrttO 05 CM O l'“ G5 O O O »—< LO O ■^•■^crtcoTfirtcococortiTrcrtTrrti^coco^^-^cocrtcococrtrfcCicorr^^rcoco «,„™„ „ ! I88858Sm5E88IE6589lgl8$883i88Sl - »m« .- S ||111 $| | gg I |s;| s = 1 5$ g 2 11$ 1$ S|$ g g™ I (o^reuiioap uua z •/« a) I lA^spaas ! ^ 9. ^ crt_ o cq o o_ co o 1 ,u.ru,nqeaod s [ab.Usu, -pd a 5tapoqud ru;0I»D j r-.»-.^t-(^cM»-''-Ht-<^^^r-i»-^cM»^^-»-.»-.cM^.cM — ^r- ^ I c°.. °0 | OM o. O CO co co Crt Cj Lrt^ C5 O rti V to 05^ jo | o»—scr-.iocrttocorr,ccioc5C5 >Isod luiiuafjqe.ioda cm' oT m' t- l—' o" srt" tti cti cm" ^ c~ ud cc co" cd iti C5 o' irf jr cc cm ud co »ti cc »— cm *v iti cc iti" riuiUAoisod ouoaadod s lABfaauiud i A oCpytnpojdaj bz BA^spaag (o^tiBLupap oua z «/, a) |A;spaas j ruitUAOisod TUituaCiqBa(Xln ^ 1 cm co o_ co o cm o co in ca 05^ co rr ic^ »-h oa cc ^r_ t> xr_ rti cc i- 05_ o o irt co^ co C5_ rr cq_ ounajdod s lABpauiud ; cm 05 co cc co" rti' rr" !> [ti cc' cd cd ud co" co" rd co" co" -ti [ti o>" o' cc" rti co" co cm" -ti o' co" co" ~r a oLpatnpoadaj bz BA|spaJS ^ ^ ^ —.r-. ^ ^ — co ^-.^^^cm—cmcm—i—. o? •O > Z RSOUABfap BJJfS CMirtirti>cai-crtCMirtco CM r-i CO —. r-( CO rf CM rH rH Irt r-< CO Crt Srt »-. rti CM Srt oa CM r- 02 0$ . 85 llSs| išS" - S 5 v . % u a « cs >Š b -M .5,^5, >- ||;| «3 ||| g S| S-lgca« 3 •X > O tič > j3 'cD Tu "a; N ^ -p •a 'a rj i>il lili j« c a >>> sJ >>>> > "3 ^ N N N N N NNNNNPlNN 00000000000)00 M U L« U ViUiV.t-.U.^t-.^1 CU P* CL tti &i 0jCL.D^PhD4DhO-.P-i ooooooo^^rH^^S^rrr aa0C5C5 05rOC:cMC'JCi ScccocaS^-^^ oa O S OaOOOO^^^CMCM CMCMCMrtlrtlCMCrtCrt OOOOOOOOOOOOOOO O—<»-Hr-<—H»- rr' »-T rvf co" cd' oo'cTid'^'r>cdcocd'iocoo^' i c^tdocoif^cocvrcriOLf^crr-rcrirrE^csr | »-T ?d' i>“ tjT i co cT c3cMrC'-<0)r-ico^-.r-.Doocooocoi>i>cčNrcoc3tDL'-ooi>Oii>-0)ior~rr’-''sra505da ” cn in 05 o iri oš ti c od c-^ ir> o ud r-i o qd t-I o o" m cd io o; cn i--' id f-i cd - o ®

Lncooir3CN050003 OOOOCOCNCSICNeOcneOOOCncSlCNlMlMCNCNCOCSICNCNCNOOCOlMCNlCncn-^COCNCSINCNCNCNCnCslCOC^CNCneOCSI-VaSCSi C) ^ l- S ^ ^ tn to r * rh o v:'1 m o? r: b: o cc ro td cn un i-' tn cc co -rr ^ o) t>; o: d- ^ o to ti d- eo r- ” O) od S o — t> rrr CD "d ti -r ir. o: 'o r-i ^ cn cn) in ti o ^-i cm" cm io —. r-- ti ti cm m ir-^ rr m" o ti —* ti m t- ti ti ti • co se ti ti c- Lnc^^TCNOOCCinL^COOC-f CCODOrM^CO^CTlCO—'D-. mcnincNC^i—'CDCOOOCOCOLOCCOr-mtOrfiCDrrOCDrji rOtoCOOOCOOOCOcOCOCCCOOOCSICOCOCOCvJCOCsaiMOJOOCOCOCOCNi-^COlOCOOOCOC^CNCNlCSJCOCOrriOC^^COCO^COCO »T i.'- m (^5 cc ^ r<: o — —i ^ cc •— oc toi co co to to -.r o to (M in in t-i cd o —4 esi cm in »m 03 r-i i> o o cn co ’ in ti ti ^ un 'r ^ to ti c-i ti ti co ^ r-i cd tr; t-1 ~' cc —< oi r- ti ti c*- ti ti ti ^ cd i> ti c-- ti ti »r c~ in ti ti cd ti iLOoD-o^-rccccorcicMcMcctoOcccNiCDLn.coccc-co^c^^cDirocoTriincot^cccoco^rTirjrruDCNiosto^mc-soc-oc^sDSDtr-osooocoit^coeozNtr-c^oio^mcooair-eo^c-ic-r-icotr-ijic^co^cOL-eoci^moovr-HC-oco rH rr 00 00 ^ ca ud I> M rh O) iq co_ cq eo i> ^ cn co -h in *h co n m o, cd cb «5 » co to 'eh -eh ca rn ca S ^ S 51S 2 £ g S- S 2- £2 S o- S- , , 5 S S S- , SSJSS-S- I ^ s s s- § 5 s- s g- g :• s s g- s s- & ? s-^ 15 5- s 3 s s- g s s- s-1 s s g-1" | § s-11 s- » =t » « -f? n m:M. O. 03 cq W n - l-n. n t-„ C3 10 o o m c-„ o « as. « CD c- E 'd > •E s £ -H s ž -I s «s Su š s S^'?'- f ^ Ui O O ^ .. . X •" > o |.§! ■5 c § ;s -o do 5 ti) ti r9 u X: DJO O U^O -C y' Cjj 0 'O xs § S -ti " DD g ra S 'E c c a > .s S E E šl O G O > -H C s > > > > > > >>>>>> .ti .ti ti .ti .ti .ti .ti .ti .ti .ti .ti .ti 8 2 £ £ £ S S S 2 2 2 2 PhO^P^CIiO^CIiuLiOjP^ Qh CU Oh o -a Ds:..-M' S' o g 8 2 ° O -3 2 R ^ is E do -a 'a cS d & > 2 >“>2 g ^ -S1 O f c §^51do ^ e; “ “C ^ -b > > > > > > 1111! I i Cu a. O. Oh Oh Oh Ph Ui CS .&! ,15 Š o E P. 01 . S g_ ra tS “ o-ra 2 S > o E P M M ž 'd ¥-a *5 ti E DO m ra E N S N DO S -3 = d | |sI = | lil IS! ^ r* m rrt .g ^ ^ C ^ d2 > O . 5 tž >>>>>>>>>>■>> c.- >>>>>>>> ro N, NNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNbO 2-E 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 £ 2 '2 '2 E 2 8 2 S a4(ilcup.a.a.n.&.ain.n.n.P.-p<&ia1a1a,silcuc.(i.Q X2 cQ 33 ■ lliillillllllllllilil!ll|BB||ls!llš||l|ii||!l|| «-“< r-' r-H »— — r—« —— t-< r—< T-' »—I •—■ —1 •—1 r—« t—< ^ ‘ * * ' _‘ ‘ * ooooooooo o o o o o o o oooooooo ooSoooooooooooooooooooo COt-OL-Or-^t-D-CCt-CO O CO o LO T—< r-^ XO^ CO_ 0D_ 0_ CSl^ r-^ 0_ lO^ rf^ C)_ r-^ S^SSc^co oo i^* cd c" eo os O) rp" cd i> o in in r--< tri r-< tri cT-iT-(t>CO»-*t**l>»-inrp’ojci>cdcdc^inorpcdLnini>iinioincbo3t>ocdo3cdodocc OinrPLO—itnL— rPOCDm-rpOOCNt-. oCDCNJCOOlr-HCOrPC-LCrfcO^OtoD-—'O CO t~ L- CO 00 00 O t- L- t- L- o-.' CO Ol L-CMrpI>inOrpinin03C-C0I>inC0 50 50OC0int-l>C003C0C003OC0inin50L'-LnC003Ot-Olt~*50I>t-C00C 03 50CC «N «. r' '. *". CO 03 03 O rp CO m in (N CO 50 O CD 03 50 03 03 50 CO^ rH 00^ 00^ 00^ 50^ 03_ CO_ l> r-^ lO^ CO^ in^ 03^ 00_ 03^ 50_ 50_ r-J_ r-^ 0_ rp^ 00_ rp^ r-^ ZO Oi r-* CC od 50 5cT C--' t—T cd' O-f r-T O D- cn rp' r-T rp" co o od rp1 CO in I-i' o" rp" Tp" cd I^r (xT o" 50 co in T-T o" in CO in 5cf 50 l> t> 1-T o C0rpC0CMf-iC0rpC0CL'^’—■t>50I>ininrpC050rr,CSIC0i—»rPCSI T-Ht-li— in 03 03 rH CO CO 03 CN 50 00^ 03 COOrp L"* r-<_ 50_ 03^ 50 CO. O m 03^ CO. O. 00^ r-^ 50 «-< 50 I>00iCQ.rP^00^50C0xC3^03C0^Oin^50^ esT in CO r-T o' r-i rS CO rp" 5cT CO cd CO C— m o' rp" CO COt-CDrPOt^-t^ini—iC^C-ICOC^COC^C^rpr-^OC^COing^D-t—ID-t-iOCvI -H t> 50 m CO CO CN in CO CO t> rp OJ CO o CO O COt^t^C^roOCOCO rp o CO rp_ 50 (N CO 50^ CO CO^ r-^ I> C1 CO Ol Ol. CD 50 in^ r CO irT esT 50 50 O cd rn" ^ cT 03 -i' c4 l>r o 03 in CO O 03 03 oa Co" csj UO ^3 CO c- 5o" O CO 00 ^ CO 50 ^ SO* ^ in r- Co' rp' 50 03 ^ rp C- in in 50 C^l CO ^ T^ io o in ^ 03 in lf^ in rP^ rp^ CO CO 03 ICC CC co^ rp^ in^ CD rp^ co^ rp^ CNJ ^ P-e 00 » OJ^ 00 03 -h 60 oi co co co" 03 o oa co rp' o' oa oq t> —‘ os" in ^ o rH o co cn os co »n oš ro o o" m n" in co ro 03 o o co" in cd" co cd 50 50(MC0I>C0rpC0in«Mr-4CMCMCOr-imr-l50COOI>COin50rP60 03inr-lOrPI>OOCO CO r-i CM rH t—I 50 r-i CO Tl rH rH CM 'd .2 e a> a g OJD . N«w'gO,lu(VM '!3iJ0.e8OOSBCJ2'N>>>>>>>>>>CL)> >>> .3 .3 .3 .3 .3 .3 .3 .3 .3 .3 “ ^3 .3 3 .3 1IIŠIIIIIII®-8-8-88 ^|!li ^ >N >N >N v v '■s.sfsgs|J“ ° ° ° ” - " -i gs-!s > > m > > > > > ▻ NNrunNNNNNN 00^000000 OjGOCLiPuD^GCLG |d||11111 s g s 'S b g a > > > > > > > > > .g .H .g .g .g .H .g .g .g S2SSSSSSS a. o- o. cl o. n, c„ a, a. ■d cd o C cd 5 C ^ S '5* Is" 5 = • d' P o -r-A llill >>>▻ >■ N N N N N •■—i •■—i »i—i •—• — o o o o O S_iUUi-U CU G CL G CL = >| S | s •« g d c .3 rt > ‘S a 5 d a -o s ^ ▻ > " N .3 ^ .3 H co ^ c- m m o TO eo o_ n m so eo to c- to_ oj os to co o_ to_ i> rt co rt_ « in •# t- in rt ta rt_ 'in rt_ q_ rt_ o_ to rt. o_ o_ in so_ 1-1 —Trt'o^TO'o' j OrtOSrtTOOSOrtTO SOrtTOCOOSrtOOinTOrtrtTO | s3:22£g3S£8STOgSgggs5g£!3S2Š8S;ŠS??££ggSTO88rt8S8£8rt28f|; OlAO^I^N^i-iOr-ilr-OtMCDO) »-HOCDCS^OCOiMOMCOinLOC-CDOCSlCOCOOO ^CilOCOCij-HCOL^COCOCl g2ggS^SS2SSgKSgggSFiegS2§£Sl|Sg|g?|K|S||g£|||S!| COMCNlC^iraCKJCNJCOCOCNlCOCMCvJCSJCSJ COCNJCOCSlCslCOCMCOCS]C O I> O O o in rr 1-4 in t> 05^ t> M rr -t S L- S co' in | C~ ci 2 ^ ^ ^ ^ M ^ tn r-T ^ CO cf ^ 2 ^ O rtT co ^ | CO O 05 t- CO rr CO 05 05 CO O O ^ o rH o ^|S2TO-TO-|“|TO^-SSTO-S5Srt-rt-^|S-S-^^^S5rt-§rt-S5|?5|S|TO-|5rt^-S-S-g- ' r-t m o CM c-1 o lO to co o 05 co co 'T c-') 05 to 05 co 'T m co t> T-, CO m in co to co^ ^ —t. ^ ^ “v ^ ^ ^ ^ ^ ^ 1 00 rH o V cvf c-f ^ i> in 00" in" to o" ro V o ^ ^ ^ to co «n co co - in to. b-- h- c-i to ^ co co m co co v-4 ♦-< ti« o co co co ce [> CO O CO 1-1 1 .5 ■S C S ■g > y “ TO S S -is ~ !le n, ^ o. .5. § 03 C c ^5 ^ XJ ^ ^ 52 E « S 'O .H -r—i •—1 CO o > o -S;s € ■ v: > c £ -S B Q > 1 5 S .g ° rt "1.5 ” ° ¥ = 11 5 dd •s ^ c I ‘ a; I ni . ">>>>>> > J;4<,XNNNNS1N i i 11 ■’ G C G ^ ’y C ^3 > CO 3 • . O cO Crt • • > > > 75 >u > > > i3 co Oti C c cu S o §2 cu T3 5. CO 'D ;§ s 'g ^ & > .^ o 0 > rS 73 c :S V S > -p l§ S g O a a > > o- s cu s* o -M 0) s JO 73 ▻ 3 oi dd .52, d ° -g •§ 2 § 3Sh'S I a O S S £ . 5 O N CO Oti - ■II Il«li|i!i|f!!^l S S .R _ >N o _ ^ 5 o a h ^ "S “ ^ N o " " "O p o g “ ra|.5 85 “o N I e rt r -S 2 č d d 3 "S s I a O O.U ^ CO O a c s ^ a.|§a iS C ca co > > ^ . (U G> q> co >N >N >N r* J u u p 2 > > > > (14 > s o > co = ^ 9 2 g g 2 g g rt 2 2 2 TO S g g g 5 g S § 2 TO« § S 3 !i!!II!!!!!!lII!!l!!!!!IIiI!Il!lll!11118lllllll -/ 0_ CO^ CD C<^ in O 00 ^ O r0_ CO co CO l> os O ^ t}* to 10 t- -rs CNJ 00 m O t> c~^ CS_ CS_ rt^ rt^ 05^ 03 1-4^ Ift C~^ o_ 'ehcotOi—»t^sco^co | t-«M gS2 2s$2ggg?;gggggSKSgg22dgggggs;sgiSsg^ggggdš5dsdg rrtfococ^^coe^cotforfcococ^c^Ncsicocococo^coeocococ^cocorrrocacoco^^^coeorr^r^eoTroorhmio SggS5g£;51ggEggdgE252gggggEgggg22dgg52SggdS5:dEg2 •-«t>*t0C0lf303t— tOtOCMOTOi—rhThlf3^|>^icOOSCOCOtOt^lOlOCOtOCOCOmcslb-r-4mc(Mir5coTrcoosrrioos cocoTrcoorhf-r-moososmoos OtH^CD^JOOČOO | b— 00 to CO C-T T—T Oi IrT t—T ccT CO CO trf tjT co' rjf csf co lO^ esf irsOOTfCO—»O^C-LOCOt-COOCOUOOOrr to ^ © M 03 CO UO c^ t- CO CSI !> rt« co c- os to to to in CO O O OS CSI os co co CO ^ OT UO W t> TO to co co^ O M cs^ t> t> ro of co ^ *-4 o to* co" od in' o TO o »-< r}4~ csf co zo ^ cd ird co' ^ m' co' co- irs co' i> m d-- cm' cc o' cs i> co r— m' r-- co 00_ C^ 0_ CO to CO, CO •—<_ —^ CO^ CM m t— ©CSJOSCOCOCOCOCOOOCOCOlO-^C—COr—i CM CXD_ CN_ tr-__ c_ CC_ 02 o_ CO^ TO coThoti^otoosto i-TOCOr-l TOTOrHiH OtOCOOSC^OSOSr-t^OOS^COOSr-tC^COCO LTSROlMTOtOinTfCOOOT^^c^r^^ šš 1 ^ u O, o« a« co idil s s o g o >« > > 01 > El 8 8 « o 0.S S g 8 > > "o ^ *5 E g g 2 §.£ a e. S ra -: •s 1-gS " ra „ > G .-s G J2 S BVZV o > .2 J3 3 s: E E g E ^ll-d-d s lil “lil C ^wCT5ii3>NJsja^dcJg VltCNNt/)NNVlt/).QtflrD ^D2D2D2D2DdD^2D2D^2D2D oooooooooooo UL^d<$-i$-lUUS-,UUl-4t- raTJrarOrOTJT3T3rOT3T3'D o^^^icocococococococaeococcro >™rtv>GGGGCCGCCCGZ: 0) 5 ^ N C o . > t- OJ OJ N TJ c ^ ^ > o o o ^ CUO 'C *t5 oiofloj)ti£tijbojbojbojbojbbi)bjbab HHEhHHHEhHEh^HH a 11e 2 2 2 Ef S CQ Q H H i H, »n -a ra N M N J3 2 2 !,I ■šil N CZ) V) N 0 U e| 01 M != ll 04 N gggragggggggg oi) M hi ai. a: 'f M oi oo oi oč ni i-, l-. s-i s-, ►- t-. s- t- HHHHHf-HHHHHE-1 5P 3 J3 s > •a n "o . c n > ’S 2 n 2 n n 'N c ^ ^ -g -S ^ N N g g g g g22 ^ S ^3 ;N - ra 2 ^ gic^=- . > s-j ’g o =: 5 N-g E - ogoggSg§§SS§^MMr",^S^S:SSS5^^C?(? —cr. r- C^J ^O ^ ^2 TO r-CS©OOOOCD OOOOOOOoSoocSS^^^”"^^^^^^^^^^ p ^ ^ ^ c 1 o c: Š ' o ~ ~ p ^2 di c~ cjr Cr ^■c^dr^r^r^irldrLr o © o o v- r— r- r— r- o r~ c— t^- tr- o- d- c— O1 r- oooooooooo ©©oooooo co cn io ec o_ cm^ co co co i>^ co^ co oi^ o co o: in rr ol_ co lo_ r--_ ir^ o co tr^ if7 csi^ os o’ ro" o l—’' r-T ep* xtT co rjf o o" pf ^ ^ i> ^ ^ of ^ oT r-i ^ of g~ of ^ po o' c7 -- c^i cni t - cni lc cr. o : tt cc r- SE:?ggSšSSS£'S2^S§5Sg2S2SSSg§?gSSE:f:§SgSlSggKS.S|Sg COCsJC^CMCslCM m in a 01 O) •# m c-, h » ” V $2. == t' =, 91 -1 n °! ‘R X ” ^ i-iCNCOC^r-4T-«eOir)OONiHeQCNl>OI> lO 05 rH 03 t> 00 03 00 CD CO^ —05 O 00 IfO 03 1 rr- in" co in OD t>' to cf os od' o" oi' t> i> cc o o cc th m co co co t> o t— i- r-t eo L-- CC C) 05 O m ^ -t. C5, ^ ^ ^ ^ «> O OT, 05 CO TT CD rr CD IC C5 CO ^ ^ rT CC .O UD ^ O rH ^ CD 03 rH CO 03^ I> CC CO C5_ Trt O C5_ 05 CC rh Tfco^^oo-cocOr-.cst-i^D-^coL-^mcDOTr-^Tr—.inco^C5C50coinrHOrr^C5in^o»nTrcocpt^oo505^D^H rHo^^oo-rHi^t^incorHLnrH^cirHH-iD^oicOrHcposincoinoirHin^Th^incocDOcomrH^eoip^o-osM I _ rt 5 I! .E E >• ^■s | - _ liir" lir 6 D 2 Q F IJ lil “i s i; ti CZ) O a i" g ^ # tz a.E Š3 = i g-S~ $h’ O. o CC -4-» y JliCiSi '8 s e 3 » Š 5 ra1' I , « > •r 2 ! = cu c a > Eti | 44 m I "Š ■? ra n 5 ^ 11 1 c. "d •§ Igss slM| E 5 ti 8 D- .ti ti 46 ■S« 1 O o E a a “ 45 '5 isš-Ssi S ^ E a" iti?! asrl S | w sr a 5 § i > i E Ei.a-2 S 2h .. ^ #11110 il 1 -s ^ r t-s | a| § i | 3 r- -r s.' s H Oi U •• | ti 13 gl -S "S r 1 -S -a -5 -S "S I I ® v| O olMishislhpsssssssSisaaslss ^ 3-9i 43 “"O C ti o s s > S § .2 4) .2 .2 -S K ts -p-a x3 ^ c o > .9, ▻ > 'ti N (D •- „ .ti g .ti .ti .g 9 s? S C tiOtitiClOOtin > ra" S M ” 5 E c « n "-* 55 « •S 46 -S| SEI 22 2 Eli 1 §222 2 E BBEBŠElEE’222 2 S EllS S — — .—. — ,— —. — ,—. ,— .—. .—, ,—. .—. —. ^ n-, h-, z—n -h r~. ^ n—i /—< .-—s •—irr—< CO Th CO CM CM CO CO rf T—'COOlrfCOr-ICMCOCOO 05 CO O tO CM CO *—I CM 05 05 ocococMOcoco^o^r to ’Ch I>O5C0i>C0C0C0lOCO02O5 05lOC005C'O5C0lOC0O5C0 'cPrhCOCMCO^CO-sPCOCOcM 04 05 CO 05 CM CO CO ^ CO rf y—i CO CO 05 CO O CMCMIOCOCOCO—cqtniocqo5coL-~r-o to co — c-i o' tt' to to rr o t'- id cd cd 05 CO CO O CO rf* CO CM CM CO CO CO CO »—i CO-^-^PLOlOlO^CO^COCOlOCO-^CO II Objavljene kazalnike uporabijo organizacije združenega dela za primerjanje delovnih in poslovnih rezultatov z rezultati enake oziroma sorodne dejavnosti ob razporejanju sredstev za osebne dohodke in akumulacijo v letu 1984. St. 42-3/84-II Ljubljana, dne 2x aprila 1984. Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji Generalni direktor mag. Franc Knafelc l.r. cocorhco.—icocccMcoThininTf— OCOOCOCOr^inC^CO—" CD CD CO "-h CO CO CM Tf O C— CO O O Tf CD CO CD 05 t— C— CO CM CO D— CO O CD CO ID 05 lO —CO O r-4 t> t> CD CO tn l> CD CD 'ch T-4- CM* —* CO* CD* t> C5* rr CD 05* O* C-* CM id TT* LO* CD 05 CM O CO •—< O 05 C— 05 O •—< cd cq_ 03_ 05 ro cm^ cm^ 05^ o_ ^ co_ ^ 05*' id co* co* i-T 'd cd* cd id c-* o* id tf* c-* ^h* r-1 t—( CM r—< t-H CM CO CM^ TF CD_ cq_ rF^ CM^ I> t> CM^ CO_ CD I> CM^ cd cd* cd r-T tf* 'F* cm* cd o* cd cd id t> d tf* T—t T—< r—I •—< 1-H CM r—i CM r—t T—< CM t-H CM CO CD^ ^ TF^ CO CO t- i-t © CD^ 05^ lO^ c-i ©* ©* m* tf* td i-T co* o* o* cd t>* cm* ©* id r-i r—i i-l 1—( CM f—I CO l—< i-l CM 1-4 OCOCOC-1-4—‘-F^FCMCOCCCOOinCM r-i CO m t-4 TF 1-4 1-4 1-4 (D «ds .. .24^ g Z O c ^ li o d " 2^ sl =-1 iiiiirg|i3iigi „ 8S = >1^ g sl o « m 5 111 Ufi Pilil I O U P5Qn,OQSSOOHMOtdOQ CMO5i-4CMCOTFm©i-<©i-4CMC0mO5 ©00000001-4CM00000 CO CO rF TF TF rF rF m © © © © 05 © © ooooooooooooooo i—4 i—4 •—4 i-F i—4 i—4 r—4 i—4 r—4 r—4 i—4 i—4 i-H i—4 i—4 rH iH r—4 i—4 i—4 i-F rH i—4 i—4 i—4 i—4 r—4 rH i-F rH 628. Na podlagi 7. člena statuta Zdravstvene skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 13/82) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije dne 28. marca 1984 sprejela SKLEP o pripravi in sprejemu planov zdravstvenega varstva v Zdravstveni skupnosti Slovenije za obdobje 1986 do 1990 in za obdobje od leta 1986 do leta 2000 1. člen Srednjeročni plan zdravstvenega varstva se v Zdravstveni skupnosti Slovenije pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1986 do 1990, dolgoročni plan zdravstvenega varstva pa za obdobje od leta 1986 do leta 2000. Zdravstvena skupnost Slovenije bo pri pripravi srednjeročnega in dolgoročnega plana izhajala iz: — dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, — načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v SR Sloveniji, — politike razvoja družbenih, dejavnost kot faktorja gospodarske stabilizacije, — temeljev in okvirov dolgoročne socialne politike, — družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986 do 1990 in dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000. 2. člen Za pripravo srednjeročpega in dolgoročnega plana je odgovoren koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije. 3. člen Koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge bo skupščini Zdravstvene skupnosti Slovenije predložil naslednje dokumente za pripravo in sprejem srednjeročnega plana: — analizo razvojnih možnosti — v juliju 1984, — smernice za pripravo plana in elemente za skle- panje samoupravnega sporazuma o temeljih plana — v oktobru 1984, — osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana — v decembru 1984 in predlog samoupravnega, sporazuma o temeljih plana — v maju 1985 in — osnutek plana — v juniju 1985 in predlog plana — v oktobru 1985. Za pripravo in sprejem dolgoročnega plana bo skupščini predložil: — analizo dolgoročnih razvojnih možnosti — v juliju 1984 — predlog smernic za pripravo dolgoročnega plana — v juliju 1984, — osnutek dolgoročnega plana — v oktobru 1984 — predlog dolgoročnega plana — v januarju 1985. 4. člen Koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge določi program dela za pripravo srednjeročnega in dolgoročnega plana, v katerem določi roke za posamezna opravila in njihove nosilce. 5. člen Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in iž-delavi srednjeročnega, in dolgoročnega plana je Zavod SR Slovenije za zdravstveno varstvo. Skupna strokovna služba samoupravnih interesnih skupnosti zdravstva in socialnega varstva Slovenije bo organizirala pripravo srednjeročnega in dolgoročnega plana in sodelovala pri pripravljanju planov. ' 6. Sen Potrebna sredstva za pripravo srednjeročnega in dolgoročnega plana določi Zdravstvena skupnost Slovenije v vsakoletnem finančnem načrtu. 7. člen Skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije predlaga občinskim in medobčinskim zdravstvenim skupnostim, da v enakih rokih predvidijo planske aktivnosti v svojih skupščinah, da bi tako zagotovili sočasno planiranje in omogočili medsebojno usklajevanje. 8. člen S pripravo srednjeročnih in dolgoročnih planov je treba pričeti takoj. 9. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o pripravi dolgoročnih planov zdravstvenega varstva v SR Sloveniji od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 14/79). 10. člen Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 19-30/11-84/2 Ljubljana, dne 28. marca 1984. Predsednica skupščine Tatjana Kosovel L r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 629. Na podlagi 17. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 6/81) in zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, sprejmemo delavci in drugi delovni ljudje ter občani, organizirani v občinskih skupnostih socialnega skrbstva ANEKS št. I k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije za obdobje 1981 do 1985 1. člen 1. člen sporazuma o temeljih plana se dopolni talko, da se na koncu člena dodajo nove 4., 5. in 6. točka ter nov odstavek: 4. točka »Nadomestilo za invalidnost duševno in telesno prizadetim osebam po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb«. Nadomestilo je določeno v enotnem znesku, ki znaša 35 •/o osnove. 5. - točka: »Dodatek za tujo nego in pomoč duševno in telesno prizadetim osebam, ki potrebujejo tujo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, v znesku, ki predstavlja 20°/» do 30% od osnove«. 6. točka:. »Dodatek za tujo nego in pomoč duševno in telesno prizadetim osebam, ki potrebujejo tujo pomoč pri opravljanju večine osnovnih življenjskih funkcij v znesku, ki predstavlja 10% do 20% osnove«. Osnova za določitev višine nadomestila iz 4., 5. in 6. točke je povprečni mesečni čisti dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu. 2. člen Za 4. členom se doda 4. a- člen, ki glasi: 4. a člen: »Udeleženci sporazuma bomo za uresničevanje zagotovljenega obsega pravic iz 4"'., 5. in 6. točke 1. člena združili v 1984. letu 300,000.000 dinarjev in v 1985. letu 454,000 000 dinarjev (v cenah za leto 1984). Ta sredstva bodo zagotavljali delavci v združenem delu, delovni ljudje, ki samostojno opravi j ajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so last občanov, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost, In delavci, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi oziroma drugimi nosilci samostojnega osebnega dela, s prispevkom iz osebnega dohodka na podlagi osebnega dohodka. Udeležene# sporazuma bomo združevali sredstva za ta program v skladu s planskimi akti občinskih skupnosti socialnega skrbstva od 1. 5. 1984. leta dalje, in sicer na podlagi enotne prispevne stopnje, M bo znašala v letih 1984 in 1985 0,15 •/•. Konkretno višino nadomestila določi Skupnost socialnega skrbstva Slovenije. Udeleženci soglašamo, da bomo v svojih aktih določili, da SDK v SRS prazni v breme vplačanih računov občinskih skupnosti socialnega skrbstva in prenaša na račun Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije ustrezen delež sredstev, zbranih s prispevkom iz osebnega dohodka za socialno skrbstvo v skladu z določbami 1. in 2. odstavka tega člena. Zavezanci za plačilo prispevka za ta program, ki imajo stalno prebivališče na območju SR Slovenije, obračunavajo prispevke po domicilnem načelu ne glede na dejstvo, da je prispevna stopnja določena enotno za vso SR Slovenijo«. 3. člen Dopolni se besedilo prvega odstavka 18. člena, tako da se na koncu prvega stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo: »razen zneskov iz 4. a člena, ki so določeni v cenah leta 1984«. 4. člen Ta aneks je sklenjen, ko k njemu pristopi večina občinskih skupnosti socialnega skrbstva. Predsedstvo Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije objavi aneks v Uradnem listu SR Slovenije, ko ugotovi, da ga je sprejela večina udeležencev. Aneks velja od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 5. 1984. leta. St. 19-29/1-83/5 Občinske skupnosti socialnega skrbstva v SR Sloveniji LJUBLJANA 630. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skup- nosti (UAdni Ust SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 77. 79. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 22. seji zbora združenega dela dne 26. marca 1984 in na 22. seji zbora občin dne 26. marca 1984 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna mesta Ljubljane za leto 1983 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna mesta Ljubljane za leto 1983, katerega sestavni del je tudi zaključni račun sredstev rezerv. 2. člen 1. Zaključni račun proračuna izkazuje: din . — prihodke 535.927.823,60 — odhodke 535,927.823,60 2. Zaključni račun sredstev rezerv izkazuje: din — prihodke 25.099.460,45 — odhodke 1,304.000,00 — presežek prihodkov nad odhodki 23,795.460,45 3. Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka. 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki pri sredstvih rezerv se prenese v sredstva rezerv za leto 1984. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-1/84 Ljubljana, dne 26. marca 1984. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. A. PRIHODKI Bltoaeai prihodkov in odhodkov prerečuna mesta Ljubljene se lete 1688 skupina Glavni namen Plan in poznejše, spremembe Realizacija 78 Prispevki iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti • ^ Ljubljana Bežigrad 102,296.000,00 102,296.000,00 Ljubljana Center 62,550.000.00 62,550.000.00 Ljubljana Moste-Polje 85,596.000,00 85,596.000,00 Ljubljana Šiška 161,965.000.00 161,965.000.00 Ljubljana Vič-Rudnik 90,043.000,00 90,043.000.00 Skupaj 502,450.000,00 502,450.000,00 77 Drugi prihodki 32,648.298,60 32.648.298,60 70 Prenešena sredstva iz preteklega leta 829.525.00 829.525,00 Skupaj prihodki 535,927 823,60 535,927.823,60 B. ODHODKI skupina Glavni namen Plen in pozriejše spremembe Realizacija V. 40 Sredstva za delo upravnih organov 312,735.161,00 312,735.161,00 4l Sredstva za posebne ih druge namene za delo uprav- nih organov 46,968.515,00 46;9d8.5l5,00 42 Sredstva za LO ih družbeno samozaščito 6,891.000,00 6,891.000,00 43 Sredstva za intervencije m druge potrebe 16,922.000,00 16,928.000,00 44 Sredstva prenesena drugim družbenopolitičnim skup- nostim 58,747.540,00 58,747.540,00 46 Sredstva za druge splošne potrebe 87,006.217,00 87,006.217,00 47 Izločena sredstva rezerv 5,347.795,00 5,347.795,00 48 Drugi odhodki 1,309.595,60 1,309.595,60 Skupaj odhodki 535,927.823,60 535,927.823,60 100 631. Na podlagi. 16 in 23 člena zakona c financiranju splošnih družbenih potr^h v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 3D'74 in 4/78), 210. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) in določil družbenega dogovora o izvajanju politike na področju sp'ošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1984 je Skupščina občine Brežice na ločeni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnost; m družbenopolitičnega zbora dne 28 marca 1384 spr jela ODLOK o proračunu občine Brežice za leto 1384 družbenega dogovora o izvajanju politike na1 področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji V letu 1984, se izločajo na poseben račun proračuna in se uporabljajo za modernizacijo upravnih organov, obnovo in modernizacijo oddajnega in prenosnega sistema RTV, razvoj informacijskega sistema in financiranje prostorskih delov planskih aktov in prostorskih izvedbenih načrtov. 4. člen Prihodek od taks na promet parklarjev in kopitarjev, del ki pripada občini se v celoti prenaša na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva, uporablja pa se za kritje stroškov pri zatiranju živalskih kužnih bolezni v občini. 1. člen Predvideni prihodki proračuna občine Brežice v letu 1984 znašajo din 162,504.200 Od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo — sredstva izločena za poseben račun proračuna občine Brežice, presežek na dovoljeno porabo — obvezna proračunska rezerva — obveznosti iz preteklih let 143,883 110 270.000 15,815 630 1.485460 1,100.000 5. člen 90 % prihodka od turističnih taks se prenaša na žiro račun Občinske turistične zveze Brežice, uporablja pa se namensko za pospeševanje turistične dejavnosti občine Brežice, 10 °/o prihodka od turističnih taks pa se prenaša na račun Turistične zveze Slovenije. 6. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih dohodkov Sredstva za redno dejavnost organov in organizacij se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno z izka^ zanimi potrebami v okviru odobrenih sredstev. 2. člen Od vseh izvirnih proračunskih prihodkov po 1. členu tega odloka se vlaga 1 “/o v rezervni sklad proračuna, razen presežkov izvirnih prihodkov nad dovoljeno porabo. 3. člen Prihodki od davkov občanov, ki se realizirajo nad višino rasti splošne porabe, opredeljene po 1. členu 7. člen Če prihodki ne pritekajo, kot je predvideno v proračunu, lahko izvršni svet začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posamezne namene, ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti skupščino občine in predlagati Ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 8. člen V primeru, da posebna razporejena sredstva ne bodo med letom uporabljena, lahko izvršni svet prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo. 9. člen Izvršni svet odloča o sredstvih, s katerimi se bodo v okviru tega proračuna usklajevali osebni dohodki delavcev občinskih upravnih organov z gibanjem osebnih dohodkov delavcev v združenem delu. 10. člen Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo uskladiti izvrševanje svojih nalog v mejah sredstev, ki so jim odobrena s proračunom. Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki presegajo z občinskim proračunom določena sredstva. Organi in drugi uporabniki družbenih sredstev, ki se financirajo iz proračuna, oziroma delavci delovnih skupnosti teh organov ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva. Delavci delovnih skupnosti teh organov pa lahko s pogodbami in samoupravnimi sporazumi prevzemajo obveznosti v breme svojih osebnih dohodkov oziroma sredstev sklada skupne porabe. 11. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organom in drugim uporabnikom družbenih sredstev odobrena iz občinskega proračuna je odgovoren predstojnik (uporabnika) oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. 12. člen če skupščina občine ugotovi, da se splošne družbene potrebe na njenem področju ne zadovoljujejo ali da se naloge ne izvršujejo v skladu s splošnimi interesi (zaradi nesmotrne razporeditve sredstev v finančnih načrtih organov oziroma drugih uporabnikov) bo sprejela ustrezne ukrepe, s katerimi določi prerazporeditev oziroma uporabo teh sredstev skladno z nameni za katere so bila sredstva dana. 13. člen Prihodki, ki jih organi ustvarijo s svojo dejavnostjo (po samoupravnih sporazumih oziroma pogodbah) se uporabljajo v skladu z obstoječimi predpisi za modernizacijo in napredek organov uprave in za zagotavljanje osebnih dohodkov skladno z družbenim dogovorom. 14. člen Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune uporabnikom: — upravnim organom družbenopolitične skupnosti in regije — pravosodnim organom — družbenopolitičnim organizacijam — krajevnim skupnostim — ljudski obrambi in družbeni samozaščiti — posebnim računom — drugim uporabnikom. 15. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine. Za odredbodajalca je pooblaščen predsednik izvršnega sveta občine. Izvršni svet skupščine občine skrbi, da se med letom delijo prihodki skladno z njihovim dotokom. 16. člen Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se pooblašča izvršni svet skupščine občine, da odloča o uporabi začasnega posojila sredstev rezervnega sklada. 17. člen Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada proračuna iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti do višine 500 000 dm. 18. člen Izvršni svet skupčLne občine je dolžan trimesečno spremljati gibanje splošne porabe in pri tem upoštevati določila dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. Dosledno mora spremljati realizacijo izvrševanja nalog in programov za posamezna področja potrošnje. 19. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem trimesečju dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene so sestavni del tega odloka. 20. člen Bilanca prihodkov, splošni del razporeda prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 21. člen Splošni del proračuna in razporeditev sredstev po posebnem delu proračuna se objavi v Uradnem listu SR' 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi ▼ Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. St. 400-V84 Brežice, dne 28. marca 1984. Predsednik -Skupščine občine Brežice Mirko Kambič L r. Pregled prihodkov m razporeditev prihodkov proračona za lete 1984 A. PRIHODKI B. ODHODKI Vrste prihodkov Znesek Razporeditev po namenu Znesek 70 Del presežka prihodkov, prenesen iz 40 Sredstva za delo upravnih organov 60,230.700 preteklega leta — 41 Sredstva za posebne namene in dru- 71 Prihodki od davka od dohodka OZD 720.000 ge namene za delo upravnih orga- 72 Prihodki od davkov od osebnih do- nov 13,068.900 hodkov 86,538.100 42 Sredstva za ljudsko obrambo ih 73 Prihodki od^davka od prometa pro- družbeno samozaščito 9,136.800 izvodov in storitev, od davka pro- 44 Sredstva, prenešena drugim DPS in meta nepremičnin in pravic 35,371.500 SIS 33,422.300 74 Prihodki od davka na prihodek od 45 Sredstva za družbene dejavnosti 16,820.300 premoženja in premoženjskih pravic 46 Sredstva za druge splošne družbene ter drugih davkov 8,424.600 dejavnosti 11,342.710 75 Prihodki od taks 11,580.000 47 Izločanje sredstev rezerv 1,485 460 77 Prihodki po posebnih predpisih in 48 Drugi odhodki 17,047.030 prihodki od organov in organizacij DPS 19,920.000 Prihodki skupaj 162,554.200 Odhodki skupaj 162,554.200 632. Na podlagi 9., 17. in 19. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 152. člena ter 158. člena statuta občine Brežice je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1984 sprejela ODLOK o urbanističnem redu za območje občine Brežice 1. člen S tem odlokom se predpisuje urbanistični red za območje občine Brežice (v nadaljnjem besedilu: urbanistični red). Določila tega urbanističnega reda se uporabljajo za vsa naselja in območja v občini, za katere ni predvidena izdelava ali izdelan urbanistični načrt, ali zazidalni načrt ter z odlokom predvidena zaščita naravovarstvenega območja, varstva kulturne dediščine in območja rezervati pitne vode. 2 3 2. člen Območja in naselja, kjer se lokacije objekta obravnavajo z urbanističnim redom, se delijo na naslednja: 1. Naselja, kjer so določene meje gradbenih okolišev s pogoji in načinom gradnje objektov, katera so zajeta v elaboratu Projektivnega biroja Regi on Brežice,ušt. 431/U-68 iz marca 1970 (grafični in tekstualni del). 2. Vsa naselja, kjer niso posebej določene meje gradbenih okolišev z elaboratom PB Region Brežice in območja izven določenih gradbenih okolišev. 3. Območja, kjer je možna gradnja gospodarskih objektov z bivalnimi prostori (vinska klet). Med ta območja se opredelijo naslednja: Podaljšek naselja Bregansko selo izpod Kamenj aka severno od poti, Mala Dolina, od Ponikev do Pisank (kota 448), Straža Čerina Kozek, Vitovc, Malenški vrh, Piroški vrh, Vinji vrh, Gadova peč. Be-linje. Stara vas, Vitna vas. Brezovica, Gradišče, Janeževa gorca, Orešje, Podgorje, Pilštajn, Orehovec, Bu- kovina, Golek, Vesel vrh, Gaberška gorica, območje pod Sv. Jedertjo nad Ravnami, Mali vrh pri Sv. Jakobu, Blatno-Kamenski breg. 3. člen V naseljih, opredeljenih v 1. točki 2. člena tega odloka, je možna gradnja stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij, manjših obrtnih delavnic ter pomožnih objektov v conah, ki so opredeljene kot gradbeni okoliši. Lokacija takih objektov (razen pomožnih) se dovoli na podlagi izdelane lokacijske dokumentacije, katera mora poleg splošnih pogojev o lokaciji, legi in funkciji objekta, vsebovati tudi podatke o kategorizaciji predmetnega zemljišča in izris iz grafičnega dela urbanističnega reda, Kolikor pooblaščena organizacija za izdelavo lokacijske dokumentacije ugotovi, da predlagana lokacija objekta leži na I., II. ali IV. kmetijski kategoriji, katera so trajno namenjena kmetijski proizvodnji, ne izdela lokacijske dokumentacije, ampak o tem obvesti stranko in občinski upravni organ, pristojen za urbanizem. Za ugotavljanje kategorizacije kmetijskih zemljišč se uporabljajo karte kategorizacije v merilu 1 :5000, katere je sprejela skupščina KZS Brežice v letu 1983. 4. člen V naseljih, opredeljenih v 2. točki 2. člena tega odloka in v ostalih naseljih izven določenih gradbenih okolišev (1. točka 2. člena je možna gradnja stanovanjskih hiš kot zapolnitev, gradnja nadomestnih stanovanjskih hiš in gradnja nadomestnih gospodarskih objektov z bivalnimi prostori (nadomestnih vinskih kleti) ter gradnja gospodarskih poslopij v okviru obstoječih gospodarskih dvorišč. Gradnja stanovanjske hiše kot zapolnitev je možna na zemljišču, ki je najmanj s treh strani omejeno s cesto in stavbiščem, kjer je prostora le za en objekt v tem, da odmik med že obstoječimi stanovanjskimi hišami ne presega 45 m. Zapolnitev ni možna, če je zemljišče L, II. ali IV. kategorije. Lokacija stanovanjske hiše kot zapolnitev se dovoli na podlagi izdelane lokacijske dokumentacije, ki mora poleg splošnih pogojev o legi, funkciji in oblikovanju objekta, vsebovati tudi podatke o izpolnjenih pogojih za zapolnitev in kategorizaciji zemljišč. 5. člen Za nadomestno gradnjo se smatra gradnja objekta na mestu, kjer je še vedno obstoječi objekt, oziroma so vidni vsaj obodni zidovi objekta ali v neposredni bližini takega objekta v okviru funkcionalnega zemljišča. Izjemoma se dovoli tudi gradnja nadomestnega objekta kolikor investitor lahko dokaže, da star objekt ni bil odstranjen pred več kot petimi leti in je takšen objekt vrisan v katastru. Lokacija takih objektov se dovoli na podlagi lokacijske dokumentacije, ki mora zraven splošnih pogojev o legi, funkciji in oblikovanju objekta vsebovati tudi podatke o gabaritih in stanju starega objekta. Nadomestna gradnja objekta se dovoli pod pogojem, da se bo star objekt po dograditvi novega odstranil. Ta pogoj se uradoma vpiše v zemljiško knjigo po pravnomočnosti lokacijskega dovoljenja. 6. člen 1. V območjih, opredeljenih v 3. točki 2. člena tega odloka je možna gradnja gospodarskih objektov z bivalnimi prostori (vinskih kleteh) pod naslednjimi pogoji: — da ima lastnik 15 arov zemljišč ter od tega najmanj 10 arov formiranega nasada skladno z rajoniza-cijo kmetijskih zemljišč; — da je lokacija objekta možna ob poti in v sklopu obstoječih vinskih kleti; — da je objekt arhitektonsko prilagojen karakteristikam našega območja: 2. Objekti arhitektonsko prilagojeni našemu območju morajo biti oblikovani po naslednjih kriterijih: tlorisne dimenzije: podolžni tloris in sicer tako, da je razmerje stranic 1 : 2, 1 :3, 2 : 3, 3 : 5, 4 : 7, 4 : 9, s tem, da krajša stranica ne sme biti manjša od 3,0 m, tlorisna površina objekta pa ne sme presegati 40 m2, streha: obvezna simetrična dvokapnica s smerjo slemena vzporedno s pobočjem, naklonom 40—50° (možnost izkoriščenega podstrešja), kritina rdeče ali temno rjave barve. Priporoča se izvedba strehe s čopi. Prepovedana je uporaba salonita za kritino; višina objekta: a) *Na ravnem zemljišču mora biti klet v celoti zakopana v teren (kota tal v pritličju max. 0,30 m nad terenom); b) Na zemljišču v nagibu mora biti klet vsaj s treh strani v celoti zakopana v teren: c) Objekt se lahko izvaja v dveh etažah (klet in pritličje) kolikor površina kleti presega 32 m2. — kolenčni zid je lahko le tako visok, da je skrit pod napuščem. Obdelava fasade: omet mora biti svetle barve (grobi in obrizg); leseni deli morajo biti zaščiteni s temno barvo; — okna morajo biti takšna, da so vedno višja kakor široka ali da je višina enaka širini. Priporoča se namestitev polken. Vgrajevanje tipskih garažnih vrat ni dovoljeno. Vrata v klet naj bodo izvedena v lesenem masivnem podboju. Balkoni oziroma ganki morajo biti nadkriti z napuščem. — okoli takih parcel je prepovedana gradnja raznih železnih ograj ter betonskih opornih zidov. Možna je le gradnja opornih zidov iz lomljenca. gradnja pomožnih objektov ni dovoljena. 3. Vse adaptacije in dozidave objektov so možne po prej navedenih kriterijih, navedenih v 2. točki tega člena. 4. Lokacija gooppdarskih objektov z bivalnimi prostori (vinske kleti) se dovoli na podlagi izdelave lokacijske dokumentacije, ki mora poleg splošnih pogojev vsebovati tudi podatke o velikosti in kulturi zemljišča. Kolikor pooblaščena urbanistična organizacija ugotovi, da predlagana lokacija ne izpolnjuje pogojev iz 1. točke tega člena, ne izdela lokacijske dokumentacije, ampak o tem obvesti stran' h občinski upravni organ za urbanizem. 7. člen Gradnja gospodarskih objektov z bivalnimi prostori (vinskih kleti) izven področij, navedenih v 4. točki 2. člena pa je možna v skladu s politiko KZS Brežice in njihovim soglasjem za lastnike, ki v svojih nasadih pridelujejo tudi večje tržne viške oziroma imajo večje kmetijske površine. Lokacija teh objektov se dovoli na podlagi izdelane lokacijske dokumentacije, katera mora poleg splošnih pogojev vsebovati tudi soglasje KZS Brežice. Lokacijska dokumentacija za te objekte se izdela ob pogojih iz 2. točke 6. člena tega odloka. Gradnja objektov, večjih od 40 m2, je možna samo takrat, če KZS Brežice v prej omenjenem soglasju ugotovi, da lastnik potrebuje večji objekt glede na večjo površino nasada. To določilo glede večje površine objekta se uporablja tudi pri gradnji objektov z bivalnimi prostori v področjih, opredeljenih v 3. točki 2. člena. 8. člen Gradnja počitniških objektov je omejena na področja, kjer so že izdelani zazidalni načrti za gradnjo počitniških hišic in območje Mrzlavskega gaja, ki je opredeljeno z grafičnim okolišem v urbanističnem redu. Za to območje se glede oblikovanja objektov uporabljajo določila 2. točke 6. člena tega odloka. 9. člen Za graditev družinskih stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij, vinskih kl(eti in ostalih objektov v naseljih oziroma območjih, kjer se gradnja objektov ureja z urbanističnim redom, se določajo lokacijski pogoji v lokacijski dokumentaciji po predhodnem lokacijskem ogledalu. Za navedene objekte si je obvezno pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje. To določilo velja za vse gradnje, ki so v skladu s sprejeto urbanistično dokumentacijo za Inove in nadomestne gradnje in za vse gradnje, ki jih je smatrat! za manjši odmik od sprejete dokumentacije. 10. člen Manjše odmike od sprejete dokumentacije predlaga s svojim sklepom posebna komisija za urbanizer>, katero imenuje Izvršni svet Skupščine občine Brežice oziroma pristojni upravni organ, kateri tudi odloča o predlogih komisije. 11. člen Za prizida ve, nadzidave in podzidave obstoječih objektov si je obvezno pridobiti lokacijsko dokumentacijo; izdaja lokacijskega in gradbenega dovoljenja pa je združena tako, da se izda le gradbeno dovoljenje. 12. člen Za pomožne objekte, kjer ni potrebno lokacijsko dovoljenje, se štejejo: a) drvarnice, svinjaki, skednji, steljniki, objekti, za "rejo malih živali, kozolci, lope, čebelnjaki, silosi za krmo ter drugi podobni objekti pod pogojem, da so v leseni izvedbi in v sklopu obstoječih domačij oziroma gospodarskih dvorišč; b) gradnja hišnih vodnjakov, kapnic ter hišnih vodnih zajetij; c) gradnja greznic in gnojišč z grezničnimi jamami; d) gradnja opornih in podpornih zidov. Navedena dela je potrebno priglasiti občihskemu upravnemu organu za urbanizem "v skladu z 13. členom ZUP in 36. členom ZGO. 13. člen Za tekoča vzdrževalna dela na obsto^čih objektih, za adaptacije, s katerimi se spreminja zunanjost, velikost ali namen obstoječih objektov, se štejejo naslednja dela: a) postavitev začasnih objektov in naprav pri prireditvah, proslavah in podobno in za postavitev turističnih opozorilnih tabel, panojev in reklam; b) zamenjava strešnih konstrukcij, lesenih stropov, manjših oken z večjimi in obratno; c) oblikovne spremembe v okviru obstoječih gabaritov; d) vgrajevanje instalacij v že obstoječe objekte; e) druge podobne adaptacije. Navedena dela je potrebno priglasiti občinskemu upravnemu organu za urbanizem v skladu z 19. členom ZUP in 36. členom ZGO. 14. člen Gradnja ograj v naseljih in območjih, ki jih ureja urbanistični red je možna pod naslednjimi pogoji: — dovoli se postavitev ograj višine največ 1,20 m, postavljenih na betonski cokel višine največ 40 cm nad terenom in širine cokla maksimalno 20 cm; — oddaljenost takih ograj od cestnih objektov se določi sporazumno z upravljalcem, oziroma najmanj 2,0 m, če z drugimi predpisi ni drugače določeno; — oddaljenost ograje od sosednjega zemljišča je 0,3 m od parcelne meje ali bliže s soglasjem mejaša; — postavitev ograje se dovoli kot provizorij pod pogojem, da bo investitor ograjo odstranil na svoje stroške, kolikor bo to zahtevalo javni interes. Postavitev ograje mora investitor priglasiti po 36. člen* ZGO občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za komunalne zadeve, priglasitvi pa mora predložiti soglasje mejaša za manjši odmik od 0,3 m in so*-glasje upravljalen ceste. 15. člen Gradnja stanovanjskih in drugih.objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji na kmetijskih zemljiščih, I., II. in IV. kategorije, ki so trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo, je možna samo izjemno, kolikor je predlagana lokacija v podaljšku obstoječega stavbišča. Potrebo za tako izjemo ugotovi KZS Brežice s svojim soglasjem na podlagi svoje politike kmetijskih zemljišč. 16. člen Urbanistični red mora občinska skupščina najmanj vsakih pet let, po potrebi pa tudi prej, pregledati in vskladiti s spremenjenimi družbenimi in gospodarskimi razmerami in potrebami. 17. člen Nadzorstvo nad izvajanjem urbanističnega reda opravlja občinski urbanistični inšpektor. 18. člen Zakoličenje objektov, kjer je izdano lokacijsko dovoljenje ali samo gradbeno dovoljenje, se vrši na način, ki je določen v 33. in 34. členu zakona o urbanističnem planiranju. 19. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati odlok o urbanističnem redu za območje občine Brežice (Uradni list SRS, št. 12/75), odlok o spremembi in dopolnitvi odloka (Uradni list SRS, št, 28/81) in odlok o pogojih za gradnjo gospodarskih objektov z bivalnimi prostori in počitniških hiš (Uradni' list SRS, št. 38/81). St. 350-4/84-4 Brežice, dne 28. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič 1. r. 633. Na p .. „ gi 6 , 16., 17. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79) in 162. člena statuta občine Brežice je Skupščina občine Breži-se na seji zbora združenega dela dne 28. marca 1984 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1984 sprejela ODLOK o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji 1. člen S tem odlokom se določa, stopnja prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Slove- nji, ki ga plačujejo organizacije združenega dela, ki so registrirane za opravljanje kmetijske, dejavnosti, predelavo, dodelavo in promet s kmetijskimi produkti, gozdnogospodarske organizacije združenega dela, lovske organizacije, organizacije združenih kmetov, zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti ter drugi zainteresirani. 2. člen Zavezanci za prispevek od dohodka iz združenega dela, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana plačujejo prispevek iz dohodka po stopnji 0,69 in sicer: GG TOZD Gozdarstvo Brežice Agraria TOK Brežice Agraria TOZD Kmetijstvo GG TOZD PG Brežice. 3. člen Zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti plačujejo prispevek po stopnji 3,72 “/o od katastrskega dohodka. 4. člen Zbrana sredstva so dohodek Samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije in so namenjena za pokrivanje materialnih in funkcionalnih stroškov tistega dela sistema obrambe pred točo, ki ga predstavljajo strelna mesta. 5. člen Prispevek iz 2. člena tega odloka pobira in odmerja Služba družbenega knjigovod^va, prispevek iz 3. člena tega odloka pa odmerja občinski upravni organ pristojen"za davčne zadeve. 6. člen Prispevek po stopnji, določeni v 2. členu tega odloka se plačuje mesečno in sicer od 1. 4. 1984 dalje, prispevek po stopnji, določeni v 3. členu odloka pa se plačuje trimesečno od 1. 1. 1984 dalje. 7. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-7/84-1 Brežice, dne 28. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič 1. r. CERKNICA 634. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74, 4/78 in 18/80) in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1984' sprejela ODLOK o proračunu občine Cerknica za leto 1984 1. člen Proračun občine Cerknica za leto 1984 obsega: din 1. Prihodki v skupnem znesku 81,618.000 — od tega lastni prihodki 67,160 000 — dopolnilna sredstva republike 14,453.000 2. Razporejeni prihodki 80,808.000 3. Nerazporejeni prihodki-tekoča proračunska rezerva 810.000 2. člen Od prihodkov, ki bodo doseženi v letu 1984 se izloča 1 °/o v rezervni sklad proračuna. Sredstva se izločajo po preteku meseca. Obveznost izločanja se lahko odloži za čas, ko se zaradi' neenakomernega dotoka proračunskih prihodkov uporablja posojilo iz rezervnega sklada. 3. člen Sredstva za redno dejavnost organov in organizacij se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno z izkazanimi potrebami v okviru odobrenih sredstev oziroma doseženih prihodkov proračuna. člen Vsi porabniki proračunskih sredstev morajo organizirati opravljanje nalog iz svojega področja v mejah sredstev, ki so jim določene s tem proračunom. Porabniki ne morejo na račun proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1984 in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinske proračune naslednjih let, če niso take obveznosti dogovorjene ali določene z odlokom ali drugim aktom občinske skupščine. 5. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi rezervnega sklada v namene iz I. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in o tem obvesti občinsko skupščino. 6. člen O razporeditvi tekoče proračunske rezerve, ki je namenjena za pokrivanje nepredvidenih potreb odloča izvršni svet ter o porabi teh sredstev poroča občinski skupščini. 7. člen Ce se med letom ugotovi, da posamezne postavke v okviru namena ne bodo v celoti realizirane se pooblašča izvršni svet, da ostanek razporedi na ostale postavke v okviru istega namena. 8. člen Tabela »Bilanca prihodkov in splošni razpored prihodkov« je sestavni del tega odloka. 9. člen Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1984. St. 400-2/84-9 Cerknica, dne 22. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r. Bilanca prihodkov in splošni razpored prihodkov proračuna občine Cerknica za leto 1984 v 000 din A. Prihodki B. Odhodki Vrsta prihodkov din Razporeditev po namenu Del presežka prihodkov, prenesen Dejavnost organov DPS 54.498 iz preteklega leta 385 Dejavnost ljudske obrambe 4.889 I. Davki na dohodek in davki iz OD 21.710 Dejavnost D PO 4.676 II. Prometni davek, davki na premoženje Negospodarske investicije 5.426 in na dohodek od premoženja 22.230 Socialno skrbstvo 6.334 III. Takse 4.215 Zdravstveno varstvo 150 VI. Prihodki upravnih organov in drugi Komunalna dejavnost 2.420 prihodki 3.500 Dejavnost KS 805 VII. Odstopljeni prihodki ■ Splošna dopolnilna sredstva 15.120 Odstopljeni prihodki 810 14.458 Krediti, vezana in izločena sredstva 800 Tekoča proračunska rezerva 810 - 81.618 81.618 635. Na podlagi 6., 11. in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1984 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS št 12/83 in 39/83) se v 5. členu prvi odstavek spremen; in se glasi: »Davek od osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,35 “/o.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi' dan •• po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja lES-f Št. 422-18/72-9 Cerknica, dne 22. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r. 636. Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 41/83) in 136. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. marca 1984 sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984 1. člen Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1984 se s tem odlokom uvaja prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1984 in sicer po stopnji 0,28 %>. x 2. člen Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1984 usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih: » — za osnovno preskrbo občanov ih organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in — za intervencije s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov. 3. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka se usmerjajo v Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Cerknica (žiro račun 50160-654-49500). Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za občinske blagovne rezerve, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja in morebitnih drugih stroškov povezanih z občinskimi blagovnimi rezervami. Namensko uporabo teh sredstev spremlja Izvršni svet Skupščine občine Cerknica. 4. člen Osnova za obračunavanje' in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje, na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1984. St. 402-10/84-9 Cerknica, dne 22. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), družbenega plana občine Cerknica in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščine občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1984 sprejela ODLOK < o zazidalnem načrtu Grahovo — nova pozidava 1. člen Sprejme se zazidalni načrt Grahovo — nova pozidava. 2. člen Zazidalni načrt se izvaja za območje in na način kot je to opredeljeno v tehnični in programski dokumentaciji, ki jo je izdelal Zavod za urejanje prostora Cerknica pod šifro 81/IX-9 v mesecu marcu 1984 in obsega dve mapi projektov ter pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta. Tehnična dokumentacija in pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta sta sestavni del tega odloka. , 3. člen Izvajanje odloka nadzoruje urbanistična inšpekcija Medobčinskega inšpektorata v Postojni. 4. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled ob uradnih dneh na Komiteju za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo občine Cerknica in v prostorih Zavoda za urejanje prostora Cerknica. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po' objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-1/84-9 Cerknica, dne 22. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r. 638. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), družbenega plana občine Cerknica in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1984 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu Stari trg — S-3 Ograde — dopolnilna gradnja 1. člen Sprejme se zazidalni "načrt Stari trg — S-3 Ograde — dopolnilna gradnja. 2. člen Zazidalni načrt se izvaja za območje in na način kot je to opredeljeno v tehnični dokumentaciji, ki jo je izdelal Zavod za urejanje prostora Cerknica pod šifro 83/III-20 v mesecu marcu 1984 in obsega eno mapo projekta ter pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta. Tehnična dokumentacija in pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta sta sestavni del tega odloka. ' 3. člen Izvajanje odloka nadzoruje urbanistična inšpekcija Medobčinskega inšpektorata v Postojni. 4. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled ob uradnih dneh na Komiteju za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo občine Cerknica in v prostorih Zavoda za urejanje prostora Cerknica. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-2/84-9 Cerknica, dne 22. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r. . 639. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), družbenega plana občine Cerknica in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1984 sprejela \ ODLOK e zazidalnem načrtu Cerknica - Peščenk — blokovska in individualna gradnja 1. člen Sprejme se zazidalni načrt Cerknica - Peščenk — blokovska in individualna gradnja. 2. člen Zazidalni načrt se izvaja za območje in na način kot je to opredeljeno v tehnični in programski dokumentaciji, ki jo je izdelal Zavod za urejanje prostora Cerknica pod šifro 81/IX-5 v mesecu marcu 1984 in obsega dve mapi projektov in šest prilog ter pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta. Tehnična dokumentacija in pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta sta sestavni del tega odloka. 3. člen Izvajanje odloka nadzoruje urbanistična inšpekcija Medobčinskega inšpektorata v Postojni. ' 4. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled ob uradnih dn^h na Komiteju za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo občine Cerknica in v prostorih Zavoda za urejanje prostora Cerknica. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 350-3/84-9 Cerknica, dne 22. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r. 640. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), družbenega plana občine Cerknica in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1?84 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu poslovnega centra Rakek 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za poslovni center Rakek. 2. člen Zazidalni načrt se izvaja za območje in na način kot je to opredeljeno v tehnični in programski dokumentaciji, ki jo je izdelal Zavod za urejanje prostora Cerknica pod šifro 82/IX-13 v mesecu marcu 1984 in obsega 2 mapi projektov ter pravilnik za izvajanje zazidalnega tfhčrta. Tehnična dokumentacija in pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta sta sestavni del tega odloka. 3. člen Izvajanje odloka nadzoruje urbanistična inšpekcija Medobčinskega inšpektorata v Postojni. 4. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled ob uradnih dneh na Komiteju za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo občine Cerknica in v prostorih Zavoda za urejanje prostora Cerknica. 5. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 350-4/84-9 \ n Cerknica, dne 22. marca 1984. ' Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r. 641. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), družbenega plana občine Cerknica in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1984 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu Cerknica Sinja gorica — dopolnilna gradnja 1. člen Sprejme se zazidalni načrt Cerknica Sinja gorica — dopolnilna gradnja. 2. člen Zazidalni načrt se izvaja za območje in-na način kot je to opredeljeno v tehnični in programski dokumentaciji, ki jo je izdelal Zavod za urejanje prostora Cerknica pod šifro 83/VII-18 v mesecu marcu 1984 in obsega 2 mapi projektov ter pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta. Tehnična dokumentacija in pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta sta sestavni del tega odloka. 3. člen Izvajanje odloka nadzoruje urbanistična inšpekcija Medobčinskega inšpektorata v Postojni'. 4. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled ob uradnih dneh na Komiteju za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo občine Cerknica in v prostorih Zavoda za urejanje prostora Cerknica. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po .objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-5/84-9 Cerknica, dne 22. marca 1984. Predsednik Skupščine občine \ Cerknica Edo Lenarčič 1. r. GROSUPLJE 642. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 44i in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78), je Skupščina občine Grosuplje na seji družbenopoh-tičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. marca 1984 sprejela Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo mesečno, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev. 7. člen Vsi prihodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno. 8. člen ODLOK o proračunu občine Grosuplje za leto 1984 1. člen S proračunom občine Grosuplje za leto 1984 se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Grosuplje v letu 1984. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1984 znašajo: in se razporedijo: — za tekoče občinske potrebe v posebnem delu proračuna — za tekočo proračunsko rezervo — za odvod na izločen račun po družbenem dogovoru o omejitvi splošne porabe v letu 1984 3. člen Od prihodkov občinskega proračuna za leto 1984 se izloča za sredstva' rezervnega sklada občine Grosuplje en procent vseh prihodkov, -razen prenesenih sredstev iz preteklega leta. din 138,785.000 122,062.750 1,168.250 15,554.000 Občinski upravni organ uporabi prihodke, ki jih pridobi s prodajo tiskovin za posebne namene in prihodke od komisijskih in meritvenih del za redno dejavnost. 9. člen Upravni organ Skupščine občine Grosuplje samostojno razpolaga s sredstvi, ki so mu bila dodeljena za redno dejavnost, kakor tudi s sredstvi, ki jih pridobi po 8. členu tega odloka. 10. člen Če zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne bo mogoče uravnovesiti, lahko izvršni svet za začasno kritje razporejenih sredstev uporabi sredstva rezervnega sklada proračuna. 11. člen Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene v okviru proračunskih namenov, če bi se izkazalo, da so jim zagotovljena sredstva v višjem ali nižjem znesku kot bi jim pripadala po sprejetih programskih nalogah. 4. člen Prihodki doseženi s taksami na promet parklarjev in kopitarjev se namensko odstopajo v višini 100 "/o posebnemu računu za zatiranje živalskih kužnih bolezni v občini Grosuplje. 12. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1984 morajo orgamzirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim bila odobrena s tem proračunom. 5. člen Turistične takse se v celoti uporabljajo za pospeševanje turistične dejavnosti v republiki in občini po že sprejetem družbenem dogovoru o namenski uporabi turistične takse v obdobju 1982—1885. 6. člen Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — upravnemu organu občinske skupščine — občinskemu sodniku Za prekrške — temeljnemu sodišču — sodišču združenega dela — družbenemu pravobranilcu samoupravljanja — temeljnemu javnemu tožilstvu — javnemu pravobranilcu — upravi javne varnosti — medobčinskim inšpekcijskim službam — družbenopolitičnim organizacijam in društvom — krajevnim skupnostim — posebnim računom. 13. člen Za zakonitost in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja proračuna. 14. člen Odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine Grosuplje je predsednik izvršnega sveta občine Grosuplje. 15. člen Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje je pooblaščen, da razpolaga in razporeja sredstva izločena na posebno partijo žiro računa proračuna občine Grosuplje po DD o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1984 za kompenzacije za zaščito življenjskega standarda in oblikovanje blagovnih rezerv na območju občine, del sredstev pa usmerja in zagotavlja samoupravnemu skladu na ravni SR Slovenije za intervencije v porabi hrane in za financiranje programa blagovnih rezerv v SR Sloveniji. • 16. člen Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje je pooblaščen, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada v smislu 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) za ostale namene iz 1. točke 39. člena citiranega zakona v zvezi z določbami drugega odstavka 43. člena pa odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada do višine 500.000 din. 17. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren IzVršni svet Skupščine občine Grosuplje, ter skrbi, da se med letom prihodke razporeja skladno z njihovim pritekanjem. Če bo zaostalo pritekanje proračunskih prihodkov v taki meri. da ene bodo doseženi v višini 2. člena tega odloka, bo Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje, da bi zagotovil proračunsko ravnovesje, zmanjšal zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene, vendar največ za 10 °/o ali pa začasno zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena. O tem ukrepu mora izvršni svet obvestiti Skupščino občine Grosuplje. 18. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračuna občine Grosuplje v prvem trimesečju 1984 (Uradni list SRS, št. 2'64) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posebne namene, se pora-, Čunajo v smislu določb tega odloka v okviru odobrenih sredstev proračuna. 19. člen Pregled in razpored prihodkov po glavnih namenih, bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka'. Pregled in razpored prihodkov proračuna po glavnih namenih se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SRS. 20. člen Organi in organizacije, ki se financirajo iz občinskega proračuna v letu 1984 obračunavajo obseg amortizacije v višini sredstev, ki so jim za ta namen zagotovljena v posebnem delu odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1984 na postavki »amortizacija«. 21. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984. St. 400-8/83 Grosuplje, dne 21. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov predloga proračuna občine Grosuplje za leto 1934 Prihodki: din 1 Davek iz osebnih dohodkov 61,300 000 2 Prometni davek, davek na premoženje in dohodke od premoženja 42,700.000 3 Takse 7,850.000 5 Prihodki po posebnih predpisih (denarne kazni) 4,280.000 6 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki ' 19,400.000 9 Prenesena sredstva iz leta 1983 3,255.000 Skupaj prihodki: 138,785.000 Razpored prihodkov din 01 Dejavnost organov DPS 91,739.050 02 Dejavnost ljudske obrambe • 4,008.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 6,772.300 ■04 Negospodarske investicije 159.100 08 Socialno skrbstvo 6,950.000 09 Zdravstveno varstvo 80.000 10 Komunalna dejavnost 4,539.300 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 2,950.000 13 Odvod na druge račune 2,500.000 16 Intervencije v gospodarstvu 1,225.000 17 Nerazporejeni prihodki — tekoča proračunska rezerva 16,722.250 18 Odvod v rezervni sklad 1,140 000 Skupaj razpored prihodkov 138,785.000 HRASTNIK 643. Na podlagi zakona o obračunavanju In plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti .(Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Hrastnik na seji obeh zborov dne 22. februarja 1984 sprejela SKLEP o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo v letu 1984 1. člen S terti sklepom se določijo Osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost ter drugih občanov. 2. člen Prispevek za zdravstveno varstvo plačujejo delovni ljudje — kmetje (dosedanji zavarovanci starostnega zavarovanja kmetov ter združeni in ostali kmetje iz 10. In 11. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju — Uradni list SRS, št. 27/83): a) od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 21 %>, b) pavšal na kmetijsko gospodarstvo 1.335 din. Prispevek v znesku 1.335 din letno na osebo plačujejo: — 'za preužitkarje in njihove zakonce — tisti, ki je obremenjen s preužitkom, — za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z •njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske člane — lastniki zemljišč. 3. člen Združeni kmetje, ki dosegajo z združevanjem dela in sredstev in drugih virov najmanj tolikšen osebni dohodek, kot je na podlagi zakona določen najnižji osebni dohodek delavca, plačujejo od tako doseženega osebnega dohodka prispevek v višini 1,63 % od 1. 1. do 31. 3. 1984 in v višini 0,95 Vo od 1. 4. 1984 do 31. 12. 1984 za zagotavljanje socialne varnosti, v zvezi z zdravstvenim varstvom. 4. člen Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti), ter vrhunski športniki plačujejo prispevek od osnove, ki je enaka povprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji. 5. člen Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge, storitve (arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji, prevajalci znanstvenih in književnih del, glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dentisti, fotografi, rejnice, nogometaši — neamaterji, manekeni in modni delavci, artisti, plesalci, kolporterji tiska, športniki — amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki, prtljažni nosači) ter druge osebe, ki niso naštete v tem sklepu, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Te osnove so tudi za odmero pravic iz socialne varnosti. 6. člen Za (delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizacije in sicer: — v primeru, da jim je zdravstveno varstvo v tujini zagotovljeno v breme občinske zdravstvene skupnosti, po osnovah, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invahdskega zavarovanja v SR Sloveniji, — v primeru, da jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini v breme občinske zdravstvene skupnosti, iz doseženega osebnega dohodka v preteklem letu Če je delavec več kot eno leto na delu v tujini, se tako ugotovljena osnova poveča za odstotek, za katerega se povečajo osebni dohodki v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji. Za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo ista, kot jo določi Skupnost po- kojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. 7. člen Osebe, zaposlene pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med osebo in tujo organizacijo. Osnove iz prejšnjega odstavka so tudi osnove za odmero pravic iz socialne varnosti. Če oseba iz prvega odstavka prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi Narodne banke Jugoslavije, veljavni na' danr ko je prispevek vplačan. 8. člen Višina prispevka iz 4., 5., 6. in 7. člena tega sklepa se obračunava in plačuje po stopnji 12,52 % od 1. 1. do 31. 3. 1984 in po stopnji 12,60 %> od 1. 4. do 31. 12. 1984. 9. člen Višina prispevka za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, je določena v pregledu stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samopuravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 39/83 in št. 8/84). Osnova za obračunavanje prispevka za delovne ljudi iz prvega odstavka tega člena je določena v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb ha področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80). 10. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 545 din mesečno na posameznega upravičenca. 11. člen Za osebe, ki delajo na podlagi 74. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstveno varstvo osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa. Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka in po stopnji objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 39/83 in 8/84. 12. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin, razen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 0/o. * 13. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, plačujejo zave- zanci prispevek za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicne bolezni po stopnji 6% od bruto prejemka. 14. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali', ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela. Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je povprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila kakšna druga okolnost iz prvega odstavka tega člena. Prispevek za zdravstveno varstvo iz tega člena se obračunava in plačuje po stopnji iz 8. člena tega sklepa. 15. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo v letu 1983 (Uradni list SRŠ, št. 2/83). 16. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja predlog za' varstvo pravic na pristojno sodišče združenega dela. 9. člen Če se na javni oglas za sklenitev delovnega razmerja ne prijavi noben kandidat, ali če izmed prijavljenih kandidatov nihče ni izbran, se javni oglas ponovi. V primeru, da nihče od prijavljenih kandidatov ni jitbran, lahko firma določi, da sklene delovno razmerje za določen čas vendar največ za eno leto z enim od prijavljenih kandidatov, če je taka zaposlitev neogibna zaradi nemotenega opravljanja del in nalog v Predstavništvu firme Rok iz predhodnega odstavka začne teči. z dnem, ko je delavec začel delati. Sklenitev delovnega razmer ja" brez javnega oglasa ' 10. člen Delovno razmerje brez javnega oglasa se lahko izjemoma sklene v naslednjih primerih: — če gre za nadomestitev začasno odsotnega delavca, — če gre za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje del in nalog, ki po svoji naravi trajajo največ 60 dni, — v drugih primerih, določenih z zakonom. V primeru sklenitve delovnega razmerja brez oglasa, mora firma v roku 8 dni obvestiti pristojno skupnost za zaposlovanje. Preizkus delovne sposobnosti, poskusna delo 11. člen Strokovne oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti in druge sposobnosti se lahko poprej preizkusijo. 12. člen Delavec je za določen čas na poskusnem delu, kolikor je to potrebno, da pokaže svoje strokovne in druge z delom pridobljene delovne zmožnosti, če tega ni mogoče zagotoviti s poprejšnjim preizkusom. Poskusno delo sme trajati največ 3 mesece, podaljša pa se le v primeru začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni in v drugih podobnih primerih. Sklenitev delovnega razmerja 13. člen Delavec začne delati v firmi z dnem sklenitve pismene pogodbe. V tej pismeni pogodbi, ki jo podpišeta firma in delavec, se določi dan pričetka dela. V pogodbi se določi pravice in obveznosti, izhajajoče iz te kolektivne pogodbe. 14. člen Pogodba c delovnem razmerju mora biti napisana v petih izvodih, od katerih en izvod zadrži ob registraciji občinski upravni organ, pristojen za delo, po en izvod pa prejme delavec in firma, medtem ko pošlje en izvod firma v roku 8 dni po opravljeni registraciji skupnosti zdravstvenega varstva in občinskemu sindikalnemu svetu. 15. člen Vse naknadne spremembe ali dopolnitve sklenejene pogodbe o delovnem razmerju morajo biti regulirane z aneksi oziroma dodatki. 16. člen Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Delovno razmerje, sklenjeno za določen čas 17. člen Delovno razmerje za določen čas se lahko izjemoma sklene:' — če traja izvršitev takšnega dela ali nalog po svoji naravi določen čas, vendar ne več kot 9 mesecev, — če se začasno poveča obseg dela, ki ne traja več kot 6 mesecev, — če je treba nadomestiti na delu začasno odsotnega delavca, — če gre za delavca, ki sklene delovno razmerje zaradi izpep'"' '-ja in usposabljanja. 18. člen V pogodbi mora biti določilo, da delavec sklepa s firmo delovno razmerje za določen čas. Delovno razmerje, sklenjeno za določen čas preneha delavcu z dnem, ko opravi delo oziroma -nalogo, za katero je sklenil delovno razmerje, s pretekom določenega časa, ali z dnem, ko se vrne na delo odsotni delavec. Delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas na podlagi objavljenega oglasa, ima v primeru, če delavcu, ki ga je nadomeščal, preneha delovno razmerje, ali če začasno povečani obseg dela postane trajen, pravico, da sklene delovno razmerje za nedoločen čas. V tem primeru se delovno razmerje sklene brez oglasa. 19. člen Če delavec iz neopravičenih razlogov ne prične delati v roku, ki je določen v pogodbi o delovnem razmerju, se smatra, da ni sklenil s firmo delovnega razmerja. Razporeditev delavca 20. člen Delavec ima pravico in dolžnost opravljati dela in naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljenim delovnim zmožnostim, za katere je sklenil delovno razmerje. V izjemnih primerih mora delavec nadomeščati začasno odsotnega delavca, ne glede na značaj dela in nalog, katere opravlja ta odsotni delavec. Za čas nadomeščanja 1 pripada delavcu razlika do višine osebnega dohodka delavca, katerega nadomešča. 21. člen V času trajanja delovnega razmerja lahko firma razporedi delavca na vsako delo oziroma nalogo, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljenim delovnim zmožnostim, zlasti: — zaradi boljšega koriščenja delavčeve delovne sposobnosti za določena dela in naloge, — zaradi uvedbe nove organizacije dela ali izpopolnitve obstoječe organizacije firme, — zaradi zmanjšanja ali povečanja obsega dela, — zaradi zdravstvenih razlogov. 22. člen Delavec je dolžan opravljati dela oziroma naloge, ki ne ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljenim delovnim sposobnostim v primerih: — višje sile (požar, potres, druge elementarne nesreče), ki je že nastopila ali pa se neposredno pričakuje, za toliko časa, kolikor je nujno, da se višja sila odvrne, rešijo življenja ali da se firma zavaruje pred škodo, — nujnega nadomeščanja nepričakovane odsotnosti drugega delavca, — v vseh drugih nenadnih primerih, katere bi imele za posledico škodo za firmo. O razporeditvi delavca v navedenih primerih, odloča vodja Predstavništva firme. 23. člen Delavec ne sme biti razporejen na dela oziroma naloge, če mu je izrečen od firme varstveni ali drug disciplinski ukrep, zaradi katerega ne more opravljati teh del oziroma nalog, dokler traja takšna prepoved. V takem primeru je, delavec dolžan opravljati tudi dela oziroma naloge, ki ne ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljenim delovnim zmožnostim. III. DELOVNI C AS IN RAZPOREDITEV DELOVNEGA ČASA Trajanje delovnega časa 24. člen Poln delovni čas traja v firmi 42 ur na teden. Tedenski delovni čas je razporejen na 5 delovnih dni. V pogodbi o delovnem razmerju se določi razporeditev delovnega časa, o začetku in koncu trajanja delovnega dne ter koriščenju prostih sobot, ki so dela prost dan. 25 člen Delovni čas je lahko med letom neenakomerno razporejen, če to zahteva narava določenih del oziroma nalog v firmi, zaradi organizacije dela, boljše izkoriščenosti delovnih sredstev, racionalnejše izrabe delovnega časa in v drugih podobnih primerih. V primerih iz prejšnjega odstavka se upošteva 42 urni delovni teden kot poprečna delovna obveznost posameznega delavca za obdobje enega leta. Delo s krajšim delovnim časom 26. člen Kadar terjajo koristi otroka, lahko delavka sklene s firmo delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega, vendar ne manj od polovice polnega delovnega časa. Po prenehanju razloga za delo s krajšim delovnim časom, opravlja delavka delo s polnim delovnim časom. 27. člen Delavec, ki opravlja dela oziroma naloge, za katere je določen krajši delovni čas od polnega delovnega časa, ima obveznosti in odgovornosti delavca, ki dela poln delovni čas, svoje pravice iz dela pa uveljavlja v obsegu, ki je odvisen od trajanja delovnega časa in od doseženih uspehov pri delu. Delo prek polnega delovnega časa 28. člen Delo prek polnega delovnega časa sme trajati v primeru potresa, požara, poplave ali druge elementarne nesreče, ali v primeru, da se elementarna nesreča neposredno pričakuje, le toliko časa, dokler je nujno, da se obvaruje materialna sredstva pred škodo, rešijo življenja ali obvaruje zdravje delavcev. Delo prek polnega delovnega časa iz predhodnega odstavka se ne šteje za .poseben delovni pogoj. 29 člen Delo prek polnega delovnega časa se izjemoma uvede tudi v primerih: 1. ko je nujno, da se začeto delo nadaljuje, da bi se končale nujne delovne naloge, da bi se preprečila materialna škoda, 2. ko je treba nujno dokončati pogodbene storitve v kratkih rokih, 3. če nastane potreba po takšnem delu zaradi nepredvidenega izostanka ali odsotnosti delavca, ki bi moral opraviti delo oziroma naloge, 4. če narava dejavnosti terja, da se brez prekinitve opravijo določena dela oziroma naloge na temelju pogodbenih obveznosti. Sklep o uvedbi dela prek polnega delovnega časa izda vodja Predstavništva firme. Delo prek polnega delovnega časa se šteje kot poseben delovni pogoj. 30. člen Delo prek polnega delovnega časa se ne sme uvesti, če ga je mogoče opraviti s smotrno organizacijo in delitvijo dela kot tudi z razporeditvijo delovnega časa. 31. člen Delo prek polnega delovnega časa lahko traja samo toliko časa. kolikor je nujno potrebno, vendar največ 30 ur na mesec. IV. ODMORI, POČITKI IN DOPUST Odmor med delom 32. člen Delavec ima pri delu z nepretrganim delovnim časom pravico do odmota 30 minut. Ta odmor ne sme biti določen ne na začetku, niti ne na koncu delovnega časa. 33. Sea Delavec ima pravico med dvema zaporednima dnevoma do nepretrganega delovnega počitka najmanj 12 ur. Delavec ima pravico do nepretrganega tedenskega počitka najmanj 24 ur. Če je nujno, da delavec dela na dan Svojega tedenskega počitka, mu mora biti zagotovljen tak počitek kak drug dan, praviloma v naslednjem tednu. Dan tedenskega počitka je nedelja. Državni prazniki 34. člen Delavec ima pravico do počitka ob praznikih Socialistične federativne republike Jugoslavije in ob praznikih Socialistične republike Slovenije, ki so z zakonom določeni kot dnevi, ko se ne dela. Delo na dan državnih praznikov se šteje kot poseben delovni pogoj. Letni dopust 35. člen Delavec ima pravico do letnega dopusta, ko mu preteče 6 mesecev nepretrganega dela. Če delavec v koledarskem letu ne izpolni tega pogoja, ima pravico do letnega dopusta,.sorazmerno času, prebitem na delu. 36. člen Letni dopust traja najmanj 18, največ pa 30 delovnih dni V posameznem koledarskem letu, ne glede na to, ali dela delavec poln delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. 37. člen Delavcem, ki so stari najmanj 50 let, ne glede na starost pa delavcem, ki jim je priznana najmanj 60 °/o telesna okvara (invalidna oseba), delovnim invalidom, ki imajo pravico do skrajšanega delovnega časa ter delavcem, ki negujejo in varujejo težje telesno ali * zmerno težje in težko duševno prizadeto osebo, se prizna letni dopust povečan za 5 delovnih dni, vendar ne več kot 35 delovnih dni. Pogoji za dopust 38. člen Dolžina letnega dopusta je odvisna od naslednjih pogojev: 1. delovnih pogojev, 2. delavčeve delovne dobe in drugih obdobij, ki se vštevajo v delovno dobo, 3. delovnih uspehov, doseženih pri delu, 4. posebnih pogojev. 39. člen 1. za delovne pogoje: a) delavcem, ki opravljajo dela in naloge, za katere se zahteva visoka strokovna izobrazba o b) delavcem, ki opravljajo dela in naloge, za katere se zahteva višja strokovna izobrazba c) delavcem, ki opravljajo dela in naloge, *e katere se zahteva srednja popolna strokov- dud na izobrazba 3 d) delavcem, ki opravljajo dela in naloge, eza katere se zahteva nepopolna srednja strokovna izobrazba 2 2. za delovno dobo: — od 5 do 10 let 2 — od 10 do 15 let 3 — od 15 do 20 let 4 — od 20 do 25 let 5 — od 25 do 30 let 6 — nad 30 let 7 3. za posebne pogoje: — materi z enim ali več otroki do 7 let starosti 3 — delavcem samohranilcem z enim otrokom do 7 let starosti 2 — delavcem samohranilcem za dvoje ali več otrok do 14 let starosti 3 — delavcu, ki je delovni in vojni invalid II. in III. kategorije 2 — udeležencem NOB s priznanim statusom borca 3 — delavcem krvodajalcem za najmanj 10- kratno darovanje krvi 2 — delavci, stari najmanj 50 let 5 — delavcem, ki negujejo in varujejo tež- je telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadeto osebo 5 Odmera dopusta 40. člen Letni dopust se odmeri tako, da se mimimalnemu številu dneva dopusta, ki šteje 18 dni, prišteje število dni, do katerih ima delavec pravico po merilih iz predhodnega člena, vendar s pogojem, da letni dopust po vseh merilih iz predhodnega člena, ne more znašati več kot 30 dni, razen, kadar gre za delavce, ki izpolnjujejo pogoje iz 37. člena te kolektivne pogodbe, kateri dopust lahko znaša največ 35 delovnih dni. Izraba dopusta 41. člen Delavec izrabi letni dopust praviloma v nepretrganem trajanju. Izjemoma in iz opravičljivih razlogov lahko delavec izrabi letni dopust v dveh ali več delih, pri čemer pa mora en del dopusta trajati najmanj 12 delovnih dni. 42. člen Delavec izrabi letni dopust za tekoče koledarsko leto praviloma do konca koledarskega leta. Izjemoma lahko delavec izrabi del letnega dopusta nad 12 delovnih dni najkasneje do konca meseca februarja naslednjega koledarskega leta, v primerih: — če zaradi bolezni ni mogel nastopiti letnega dopusta do konca prejšnjega leta, — če mu je bil onemogočen nastop letnega dopusta zaradi del in nalog, katere je moral opraviti, — drugih opravičenih razlogov. 43. člen Čas odsotnosti z dela, ki se prizna za delovno dobo, se ne odbije od letnega dopusta. Delovnih dni 5 4 Ce med trajanjem letnega dopusta delavec zboli, ali v drugih primerih, ko je delavcu priznana začasna odsotnost z dela, zaradi bolezni, se mu ta čas ne všteva v letni dopust. 44. člen Delavci gredo lahko istočasno na letni kolektivni dopust: — če bi bilo smotrno glede na naravo in organizacijo dela, , — če je ta kolektivni dopust določen v planu firme, — če nastopijo izjemne okoliščine ali višja sila, s tem pa do zmanjšanja obsega dela ali do prekinitve dela in se normalno poslovanje ne more urediti z začasno prerazporeditvijo delovnega časa. Izredni plačani dopust 45. člen Delavec ima pravico do 7 delovnih dni odsotnosti z dela (izredni plačani dopust) v posameznem koledar- skem letu, zaradi osebnih okoliščin in sicer: din 1. ob sklenitvi zakonske zveze 3 2. ob sklenitvi zakonske zveze v ožji družini l 2 3. ob rojstvu otroka delavca 2 4. ob smrti v ožji družini (oče, mati, mož, žena, otrok, brati ali sestre, očim. mačeha, pastorek, polbrat, polsestra, posvojitelj, posvojenec) 2 5. pri selitvi v drugo stanovanje v istem krdju 1 6. ob selitvi iz enega kraja v drug kraj 2 7. krvodajalec ob posebnem pozivu zdravstvene organizacije 1 8. ob elementarnih nesrečah do 3 9. ob vpoklicu k vojaškim vajam, ki trajajo nad 10 dni 1 10. pred odhodom na odslužitev vojaškega roka 2 11. za sodelovanje pri kulturnih, družbe- nopolitičnih, športnih ali posebnih zdravstvenih akcijah do 6 12. ob drugih izjemnih primerih 1 Odsotnost z dela do 7 dni (delovnih) odobrava vodja Predstavništva firme. 46. člen Več kot 7 delovnih dni odsotnosti z dela v posameznem koledarskem letu (izredni plačani dopust) se lahko odobri delavcu samo za izobraževanje ali strokovno izpopolnjevanje po predhodni odobritvi firme. Izredni neplačani dopust z 7 čl. n Delavcu se lahko oduuii odsotnost z dela (izredni neplačani dopust) v primerih: 1. za gradnjo lastne stanovanjske hiše, 2. za topliško ali klimatsko zdravljenje na lastne stroške, 3. za nego obolenega družinskega člana preko roka, ki ga določajo predpisi o zdravstvenem zavarovanju, 4. v vseh drugih utemeljenih primerih. Odsotnost z dela v navedenih primerih odobrava do 7 dni vodja Predstavništva firme, nad 7 dni pa firma. V. OSEBNI DOHODKI Meriie 48. člen Osebni dohodek se določi s pogodbo o delovnem razmerju, sklenjeno med delavcem in firmo, upoštevajoč zahtevnost del in nalog, delovne pogoje, rezultate dela, mihulo delo in strokovno izobrazbo delavca. V primeru povišanja življenjskih stroškov se osebni dohodek delavca revalorizira v odstotku, ki ga objavi Zavod za statistiko SR Slovenije v Uradnem listu SRS za preteklo leto. 49. člen Glede na delovno dobo, ki se vrednoti kot kriterij minulega dela, pripada delavcu na pogodbeno določeni osebni dohodek posebni dodatek, ki znaša: Delovna doba Najvišji */• obračunske osnove mesečnega OD delavca od 2 do 5 let 1 nad 5 do 10 let 2 nad 10 do 15 let 4 nad 15 do 20 let 6 nad 20 do 25 let 8 nad 25 do 30 let 10 nad 30 let 12 50. člen Izhajajoč iz temeljnega načela, ki velja v SFR Jugoslaviji in v SR Sloveniji, da je delavec plačan za delo in vložen delovni prispevek pri doseganju rezultatov delovne organizacije, firma izplača delavcem Predstavništva ob izplačilu mesečnega osebnega dohodka za mesec december, še en dodatni mesečni dohodek v višini zneska iz pogodb o delovnem razmerju. Ne glede na izplačilo dodatnega osebnega dohodka iz predhodnega odstavka tega člena, pripada delavcem Predstavništva pravica do izplačila učinka za preseganje planskih nalog Predstavništva po merilih matične firme. Dodatek za delo prek polnega delovnega časa 51. člen Delavcu pripada poseben dodatek za delo prek polnega delovnega časa (nadurno delo), razen v primerih iz 28. člena te kolektivne pogodbe (primeri višje sile), za nočno delo, za delo na dan nedelje, na dan državnega praznika, ko se ne dela ter za delo v deljenem delovnem času, v naslednji višini: — za nadurno delo 50 %, — za delo v nočnem delovnem času od 35 •/• de 50 •/», — za delo na dan nedelje od 35 •/« do 50 */•, — za delo na dan državnega praznika 50*/e. Dodatek za delo na dan nedelje in na dan državnega praznika se izključujeta in se uporabi dodatek, ki je višji. Določitev višine dodatka iz predhodnih alinej tega člena temelji na sklepu firme. Posebni dodatek iz tega člena pripada delavcu na osebni dohodek, ki je določen v pogodbi o delovnem razmerju. Najnižji osebni dohodek 52. člen Najnižji osebni dbliodek* ki pripada delavcu v normalnih delovnih razmerah ob polnem delovnem času 182 ur na mesec in pri doseganju normalnega delovnega uspeha, je izražen v razmerjih na osnovo 100 ter znaša: L skupina za najbolj enostavno delo nekvalificiranega delavca — 100 IIi skupina za delo pblkvalificiranega oz. priučenega delavca brez strokovne izobrazbe — 110 III. skupina za delo, ki zahteva 3. ali 4. stopnjo usmerjenega izobraževanja delavca ali delavca z osemletno šolo ali 2-letnO administrativno šolo — 170 IV. skupina za delo, ki zahteva visoko kvalifikacijo z ižbitom, delavca, ki je končal popolno srednjo šolo, srednjo ekonomsko šolo, srednjo tehnično šolo ali delo-vodsko šolo (5. stopnja usmerjenega izobraževanja) — 200 V. skupina za delo, za katero se zahteva delavca s končano višjo šolo ali I. stopnjo fakultete (6. stopnja usmerjenega izobraževanja) — 230 VI. skupina za delo, za katero se zahteva delavca z diplomo visoke šole ali fakultete (7. stopnja usmerjenega izobraževanja) —■' 270 Osnova 100 predstavlja 60 V o poprečnega mesečnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu, ki ga ugotovi in objavi Zavod SR Slovenije za statistiko. Nadomestila 53. člen Nadomestilo osebnega dohodka pripada delavcu: — za čas letnega dopusta nadomestilo, izračunano na podlagi dnevnega poprečja njegovega osebnega dohodka v zadnjih 3 mesecih pred mesecem, v katerem koristi dopust, — za dan praznika, ko se ne dela nadomestilo, izračunano na podlagi poprečnega dnevnega osebnega dohodka v zadnjih 3 mesecih pred mesecem, v katerem je praznik. — za čas odsotnosti z dela V primerih iz 45. člena te kolektivne pogodbe nadomestilo, izračunano na podlagi poprečnega dnevnega osebnega dohodka v mesecu, v katerem koristi to pravico, — za čas prekinitve dela, do katere pride brez krivde delavca nadomestilo za ure ali dneve, v katerih ni delal, v višini pogodbenega osebnega dohodka za redni delovni čas, — za čas odsotnosti z dela med trajanjem odpovednega roka, zaradi iskanja nove zaposlitve nadomestilo, Izračunano na podlagi poprečnega osebnega dohodka na uro ali dan v preteklih treh mesecih, — za čas odpovedanega roka, ko ima delavec pravico ostati še na delu, pa firma zahteva prenehanje dela pred iztekom odpovednega roka nadomestilo v višini skupnega zneska pogodbenega osebnega dohodka do izteka odpovednega roka, — za čas odsotnosti z dela zaradi Vojaških vaj, usposabljanja in pouka za obrambo in zaščito teritorialne obrambe in civilne zaščite, ko se delavec odzove pozivu vojaških in drugih organov ter med opravljanjem javnih funkcij nadomestilo, izračunano na podlagi poprečnega osebnega dohodka v preteklih 3 mesecih, — za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni do 30 dni nadomestilo v višini 90 °/e mesečnega poprečnega osebnega dohodka delavca, izplačanega v preteklem koledarskem letu. Podlaga za nadomestilo zaradi bolezni do 30 dni se valorizira vsake 3 mesece v skladu s statističnimi podatki o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu v SR Sloveniji v višini, ki jo bo ugotovila in objavila Skupnost socialnega varstva SR Slovenije, Strokovno izobraževanje 54. člen Delavec ima pravico in obveznost, da izpopolnjuje svojo strokovno izobrazbo in razvija svoje delovne zmožnosti s stalnim izobraževanjem in usposabljanjem. 55. člen Delavcu, ki je z odločbo odstranjen z dela (suspendiran) zaradi uvedbe postopka za kršitve delovnih obveznosti, pripada za čas odstranitve z dela po pravnomočni odločbi, nadomestilo osebnega dohodka v višini 50-%>, če preživlja družino, sicer pa 1/3 akontacije osebnega dohodka, izplačanega v zadnjih treh mesecih pred odstranitvijo Če je delavec odstranjen z dela, ker je moral v pripor, se mu za čas pripora izplačuje 1/3 osebnega dohodka, če pa preživlja družino 50 °/o osebnega dohodka v višini poprečnega osebnega dohodka, doseženega v preteklem koledarskem letu za redni delovni čas. Nadomestilo se izplačuje v breme organa, ki je odredil pripor. 56. člen Če je s pravnomočno odločbo ustavljen postopek zaradi kršitve delovnih obveznosti, če je bil s pravnomočno sodno odločbo ustavljen kazenski postopek oziroma če je bil delavec s pravnomočno sodbo oproščen od obtožbe ali je bila obtožba zavrnjena, se mu izplača razlika do polnega nadomestila osebnega dohodka, obračunanega v višini poprečnega osebnega dohodka, doseženega v preteklem koledarskem letu za redni delovni čas. Razlika v nadomestilu iz predhodnega odstavka tega člena se izplača v breme organa, ki je odredil pripor. 57. člen Za čas prestajanja zaporne kazni, največ 6 mesecev, delavcu ni prenehala lastnost delavca pri firmi, nima pa pravice do osebnega dohodka oziroma nadomestila. Povračila stroškov 58. člen Povračila stroškov delavcem pri opravljanju del in nalog na službenem potovanju v državi in v tujini (dnevnice, prevozni stroški, stroški prenočevanj in pod.) se izplačujejo v višini, ki je določena v splošnem aktu matične firme. 59. člen Delavcu pripadajo še naslednja povračila stroškov: 1. za ločeno življenje, ko je delavec ločen od svoje družine, ker dela izven kraja svojega stalnega bivališča ter stroški za prehrano in bivanje presegajo običajne stroške — v višini, ki je določena v splošne aktu matične firme, 2. za selitev, če se delavec z družino preseli iz kraja njegovega dosedanjega stalnega bivališča v drug kraj, zaradi upokojitve ali smrti — v višini dejanskih stroškov po predloženih računih, 3. prihod na delo in odhod z dela delavca, ki je najmanj 1 km oddaljen od mesta, kjer opravlja delo — v višini cene delavske mesečne vozovnice za javno prometno sredstvo, tako, da delavec participira 1 °/t poprečnega čistega osebnega dohodka v SR Sloveniji v devetih mesecih preteklega leta. VI. VARSTVO PRI DELU Zagotovitev varstva pri delu 60. člen Delavcu mora biti zagotovljeno varstvo pri delu, da ga lahko opravlja brez nevarnosti za zdravje in življenje. Pri delu mora delavec izvajati predpisane varstvene ukrepe in opravljati varstvene naprave. Pred sklenitvijo pogodbe o delovnem razmerju in pred nastopom dela je delavec dolžan opraviti predpisani zdravniški pregled. Firma mora zagotoviti delavcem vsako leto periodični splošni zdravstveni pregled. Delavka ima pravico do posebnega varstva med nosečnostjo, med porodom in v zvezi z materinstvom. 61. člen Nosečnici in delavki, ki ima otroka starega do 1 leta, se ne sme odrediti delo prek polnega delovnega časa, niti ne pomoči. Delavki, ki ima otroka starega od 1 do 3 let, se sme odrediti delo prek polnega delovnega časa ali ponoči, samo po njenem predhodnem soglasju. Porodniški dopust 62. člen Med nosečnostjo in po porodu Ima delavka pravico do nepretrganega porodniškega dopusta 105 dni. Delavka sme nastopiti porodniški dopust na podlagi zdravniškega izvida 45 dni pred porodom, mora pa ga nastopiti 28 dni pred porodm. Po preteku nepretrganega porodniškega dopusta ima delavka pravico do porodniškega dopusta še 141 dni ali delati 21 ur na teden, tako, da dela praviloma 4 ure na dan do 12 meseca otrokove starosti. 63. člen TDelavka, ki rodi dvojčke ali več živo rojenih otrok ali telesno ali duševno, prizadetega otroka, ima pra- vico do daljšega porodniškega dopusta kot je to določano v 62. členu. 64. člen Delavka, ki izrabi porodniški dopust iz 62. člena ima pravico, do nadomestila osebnega dohodka po obstoječih predpisih. 65. člen Delavka ima pravico delati 4 ure na dan, ko otrok dopolni 12 mesecev starosti, dokler ni star 3 leta, če mu je glede na njegovo splošno zdravstveno stanje potrebna skrbnejša materina nega. Delavka, ki dela 4 ure na dan od 12 mesecev do 3 let otrokove starosti, ima pravico do osebnega dohodka v višini dejansko vloženega dela. 66. člen Delavka ima pravico ostati na porodniškem dopustu 42 dni od dneva poroda, če se otrok rodi mrtev ali, če umre po rojstvu med porodniškim dopustom. 67. člen Pravico do skrajšanega delovnega časa od polnega, pravico do porodniškega dopusta še 141 dni oziroma delati 21 ur na teden, pravico v primeru rojstva dvojčkov ali več živo rojenih otrok, kot je to določeno v 63. členu in v primeru iz 65. člena, ima delavec — oče otroka, če se tako sporazumeta z materjo delavko, kakor tudi v primeru, če mati umre, zapusti otroka in če je na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravstvene organizacije trajno ali začasno nesposobna za samostojno življenje in delo. Delavec — oče otroka oziroma delavec, ki neguje otroka, če mati umre, zapusti otroka oziroma, če je na podlagi izvida in mnenja zdravstvene organizacije trajno oziroma začasno nesposobna za samostojno življenje in delo, ima pravico do nepretrganega porodniškega dopusta v obsegu, zmanjšanem za toliko, kolikor je mati to pravico že izrabila, najmanj pa za 28 dni. Varstvo mladine in invalidov 68. člen Delavci, ki še niso dopolnili 18 let starosti in invalidi uživajo posebno varstvo in ne smejo biti razporejeni na delo in naloge pri katerih zaradi specifičnosti brez prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije. ■^9. člen Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti ni dovoljeno naložiti, da dela več kot poln delovni Sn» *U ponoči. 76. člen Delavec, pri katerem nastopi invalidnost, ima pravico opravljati svoje delo ali drugo ustrezno delo, če ga lahko opravlja glede na preostale delovne zmožnosti brez prekvalifikacije oz. dokvalifikacije. Za delavca, ki mu je zmanjšana zdravstvena ali delovna zmožnost in je z rehabilitacijo usposobljen za določeno delo, se šteje, da je zmožen za delo, za katero je z rehabilitacijo Usposobljen. 71. člen Delovni invalid in druge invalidne osebe v delovnem razmerju s firmo, imajo pravico, da se jim v skladu z zakonom zagotovi prekvalifikacija in dokvalifikacija. VII. ODGOVORNOST ZA DELOVNE OBVEZNOSTI , . vseh goved v občini Mozirje. Tuberkulinizirati je potrebno osnovno govejo čredo Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje na obratu Repene. Rok izvršitve 30. 6. 1984. 11. člen Na brucelozo je potrebno preiskati v letu 1984: — krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstenastim preizkusom: v primeru sumljive reakcije je potrebno odvzeti kri živalim za serološki pregled, — osnovno čredo' goved Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje na obratu Repene s serološko preiskavo krvi. — ovce s serološko preiskavo krvi, ki se ku-. pujejo ali prodajajo, 12. člen Na govejo levkozo je treba pregledati v letu 1934 osnovno čredo govedi last Zgorn j esavin j ske kmetijske zadruge Mozirje obrat Repene. Vzorce krvi vzame Savinj sko-Saleška veterinarska postaja Mozirje do 30. 9 1984. Pregled seruma s preizkusom v ager-gel testu opravi' VTOZD za veterinarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani. 13. člen Plemenske bike v prirodnem pripustu je potrebno pregledati enkrat v letu 1984 na mehurčasti Izpuščaj pri govedih (IBR-IPV). Odvzem krvi opravi Savinj sko-Saleška veterinarska postaja Mozirje do 30. 9. 1984, serološke preiskave pa VTOZD za veterinarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani. 14. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba pregledati žrebca plemenjaka pri Vrhovnik Ivanu, Loke ih Prek Jakobu, Radmirje ter vse na novo nabavljene kopitarje v okuženih hlevih. Vzorce krvi odvzame Savinj sko-Saleška veterinarska postaja Mozirje do 30. 9. 1984, pregled krvi v Coggins testu pa opravijo na Biotehniški fakulteti VTOZD za veterinarstvo v Ljubljani. 15. člen Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnici Pod-• volovjek pregledati vzorce matične jate rib pred smukanjem. Vzorci rib morajo biti poslani v preiskavo od junija do 31. decembra 1984. 16. člen Pri gamsih, sumljivih na garjavost je potrebno odvzeti del kože z roba spremenjenega mesta in poslati v preiskavo Biotehniški fakulteti VTOZD za veterinarstvo v Ljubljani. 17. člen Prekrški po tej odredbi se kaznujejo po določbah 4. poglavja zakona o varstvu pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78). 13, člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-5/84-8 Mozirje, dne 9 februarja 1934 Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje i Franc Miklavc, inž. les. ind. 1. r. MURSKA SOBOTA 619. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni- list SRS, št. 3/73 in 17,83) in uspešno izvedenega referenduma dne 11. marca 1984 je skupščina krajevne skupnosti Gančani na seji dne 13. marca 1934 sprejela SKLEP o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Gančani 1 Za območje krajevne skupnosti Gančani se uvede samoprispevek v denarju za razdobje od 1. IV. 1984 do 31. III. 1989. 2 Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabila za: — poravnavo obveznosti iz prejšnjega referendumskega programa (odplačilo kreditov), — komunalno ureditev vasi (obnovitev mrliške veže, vzdrževanje asfaltiranih cestišč, prometno ureditev cestišč, čiščenje jarkov in druga dela), — pokrivanje stroškov vzdrževanja in poraba električne energije za ulično razsvetljavo, — vzdrževanje poljskih poti, — nabavo mrliškega vozička. — ureditev prostorov in nabavo opreme za SLO in družbeno samozaščito (gasilci). -— razvijanje samoupravnih, kulturnih in telesno-kultumih dejavnosti ter socialno pomoč. »— vzdrževanje prostorov družbenopolitičnih organizacij in društev v KS Gančani. 3 Krajevni samoprispevek znaša: 1 % od neto OD iz delovnega razmerja — 25 °/o od katastrskega dohodka, ki je veljal do leta 1983, — 1 »/o od neto OD iz delovnega razmerja — 2 °/o od čistega dohodka obrtnikov (OD in ostanek čistega dohodka po odbitku davkov), — 0,5 °/o od pokojnin (razen od pokojnih, ki so z zakonom izvzete), — denarni znesek 3.000 din od obrtnikov — pav-šalistov. — ; vn .rni znesek 4.500 din od zaposlenih v tujini. Svvt KS je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenimi gibanji cen na novo ovrednoti samoprispevek zaposlenih v tujini in obrtnikov — pav-šalistov. S povečanjem osnove za odmero katastrskega dohodka se zgoraj določeni odstotek 25 “/o temu primerno zniža tako, da ostane obremenitev na krajevni samoprispevek od katastrskega dohodka ista. Samoprispevka so oproščeni občani KS od socialnih podpor, invalidnin, otroškega dodatka, štipendij dijakov" in študentov in nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. ''4 S krajevnim samoprispevkom zbrana sredstva bodo predvidoma znašala 7.030.090 din. Skupščina krajevne skupnosti Gančani bo zbrana sredstva samoprispevka z letnim planom uporabila za namene iz 2. točke tega sklepa. 5 Krajevni samoprispevek od katastrskega dohodka in obrtnikov obračuna davčna uprava Skupščine občine Murska Sobota, od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in pokojnin se obračunava ob vsakem izplačilu, krajevni samoprispevek za občane zaposlene v tujini in obrtnike — pavšaliste pa izterja svet krajevne skupnosti Gančani. 6 Svet krajevne skupnosti Gančani je dolžan spremljati zbiranje sredstev in izvajanje referendumskega programa v skladu z letnim planom skupščine ter o uporabi zbranih sredstev sproti, vendar najmanj enkrat letno seznaniti skupščino KS. 7 Sredstva samoprispevka se zbirajo na posebnem računu KS št. 51900-842-035-8285 pri SDK podružnica Murska Sobota. e Tb sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. IV. 1984 dalje. Gančani, dne 18. marca 1984. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Stefan Maučec 1. r. SEVNICA \ 659. Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 4. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Sevnica je skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Sevnica dne 27. marca 1984 sprejela SKLEP o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984 ' 1 Pravico do denarne pomoči ima vsak otrok delavca oziroma delovnega človeka v znesku: — 1.900 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada do 4.900 din na družinskega člana mesečno; — 1.100 din na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 4.901 do 5.600 din na družinskega člana mesečno; — 600 din na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 5.601 do 6.000 dih na družinskega člana mesečno. 2 V dohodek družine v kateri otrok živj oziroma v katero spada se štejejo vsi dohodki in prejemki, ne glede iz katerih virov ali na podlagi katerih predpisov jih družina ima. Kot dohodek delovnih ljudi, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevka oziroma davka. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v 13-kratncm znesku katastrskega dohodka. Mnenje o socialnem položaju družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, da krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela, ali pristojna organizacija za socialno delo. •Kolikor se posameznega dohodka ne da natančno ugotoviti (npr. priložnostno delo), krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela oceni Višino dohodkov, ki vplivajo na ugodnejši socialni položaj družine. 3 Pravico do denarne pomoči ima otrok iz kmečke družine in druge družine, ki ji je pomoč nujno potrebna v znesku 600 din na mesec ob pogoju:. — da je dohodek iz kmetijske dejavnosti glavni vir za preživljanje družine in skupni katastrski dohodek ne presega 2.800 din oziroma 9.000 din katastrskega dohodka letno na družino oziroma družinskega člana, ali je družina brez dohodka; — poleg katastrskega dohodka se upoštevajo tudi drugi dohodki družine in tudi drugo okoliščine zavoljo katerih je družina v ugodnejšem oziroma težjem socialnem položaju. 4 Otrok, ki ima pravico do denarne pomoči je upravičen do povečane denarne pomoči v znesku: — 600 din na mesec, če je težje telesno ali duševno prizadet; — 400 din na mesec, če ima enega hranilca. Upravičenost do povečane denarne pomoči iz prvega odstavka tega člena se ugotovi na podlagi ustreznega izvoda in mnenja o težji prizadetosti, ki je nastala pred 15 letom starosti otroka, ter za edine - hranilce po izračunu, kadar pokojnina ali preživnina otroka ne presega 3.200 din mesečno ali po mnenju pristojne krajevne skupnosti oziroma socialne službe. 5 Občan, ki s člani svoje družine na kmetijskem posestvu sorodnika po katerem ima katerikoli elan njegove družine pravico do zakonitega dedovanja se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti. Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek kmetijske dejavnosti dela na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima. 6 Za družinskega člana se šteje občan, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti, otroci in starši občana ali njegovega zakonca. Starši občana ali njegovega zakonca se štejejo za družinske člane, če so brez lastnih sredstev za preživljanje ali imajo lastna sredstva za preživljanje, vendar njihovi poprečni mesečni dohodki skupaj s katastrskim dohodkom ne presegajo življenjskega stroška za starostnika. , Dohodki enega od staršev občana ali njegovega zakonca pri upoštevanju poprečnega mesečnega dohodka iz prejšnjega odstavka te točke se delijo na oba starša. Enako načelo velja tudi tedaj, kadar imata oba starša občana ali njegovega zakonca dohodek. 7 Komisija za uveljavljanje pravice lahko ne glede na določbe 1. točke tega sklepa po svobodnem preudarku dodeli denarno pomoč ali pa jo odreče, če ugotovi, da živi otrok v težjih ali ugodnejših socialnih razmerah. 8 Komisija za uveljavljanje pravic lahko dodeli otroku, ki živi na območju občine enkratno, večkratno ali stalno pomoč v funkcionalni oblači ali v denarju. Pri presoji upravičenosti do te pomoči komisija za uveljavljanje pravic upošteva okoliščine v katerih otrok živi in dostopnost do vzgoj novarstvenih storitev. 9 Denarna pomoč se praviloma izplačuje roditelju, drugi fizični ali pravni osebi, ki pretežno skrbi za otroka. Za otroke, ki so vključeni v vzgoj novarstvenih organizacijah v celodnevno osnovno šolo in v drugih organizacijah, se lahko denarno pomoč preusmeri za povračilo prispevka varstva in prehrane. 10 Občani, ki denarno pomoč že prejemajo, morajo vložiti zahtevek po tem sklepu na obrazcu SP-2 »Sporočilo o spremembah podatkov v vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic« najpozneje v tridesetih dneh po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS (uradnem glasilu občine). 11 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu SRS (uradnem glasilu občine), uporablja pa se od 1. maja 1984 dalje. Sevnica, dne 27. marca 1984. Predsednica skupščine Jožica Mlakar I. r. SLOVENSKE KONJICE \ 651. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) in 168. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS,. št. 23-1205/82) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. marca 19'84 sprejela ODLOK o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1984 1. člen S proračunom za leto 1984 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje Splošnih družbenih potreb v občini Slovenske Konjice v letu 1984. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna din za leto 1984 znašajo 102,390 722 in se razporedijo: — za občinske potrebe 101,371.052 — za tekočo proračunsko rezervo 1,019.670 Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dpla občinskega proračuna. 3. člen V sredstva rezerv občine Slovenske Konjice se izloča 1 »/o od skupno doseženih prihodkov proračuna. 4. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali s posebnim sklepom Skupščine občine,Slovenske Konjice ali njenega izvršnega sveta ni drugače določeno. 5. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo uporabljati sredstva za namene, za katere so jim bila dana skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi. 6. člen Organi in organizacije, ki se financirajo iz občinskega proračuna, obračunavajo obseg amortizacije v višini'sredstev, ki so jim v okviru sredstev za redno dejavnost za ta namen zagotovljena v posebnem delu proračuna za leto 1984. 7. člen Prihodki, ki jih dosežejo upravni organi s svojo dejavnostjo, se uporabijo kot sredstva za delo upravnih organov. 8. člen Da se zagotovi skladnost uporabe proračunskih sredstev z njihovo namembnostjo, bo za finance pristojen občinski upravni organ opravljal kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja proračunskih porabnikov, ki so jim zagotovljena sredstva iz občinskega proračuna. 9. člen Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v poseb- nem delu občinskega proračuna proračunskim uporabnikom, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti Skupščino občine Slovenske Konjice in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo proračuna. 10. člen Izvršni svet skupščine*"občine je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv občine do višine 500.000 din v posameznem primeru, vendar samo za namene iz prve točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78). 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-5/84-1 Slovenske Konjice, dne 28. aprila 1984. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. 652. Skupščina občine Slovenske Konjice je na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), 2. in 10. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjskih hiš oziroma stanovanj (Uradni list SRS, št, 13/80) in 169. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82), na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1°34 sprejela ODLOK o poprečni gradbeni ceni za stanovanjsko površino in odstotku za izračun odškodnine-za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Slovenske Konjice 1. člen S tem odlokom se ugotavlja poprečna gradbena cena za m2 3 stanovanjske površine in odloča odstotek od poprečne gradbene cene stanovanjske površine, ki služi za izračun oziroma določanje vrednosti odškodnine za razlaščene stanovanjske hiše in za stavbna zemljišča, na katerih je prenehala lastninska pravica. 2. člen Poprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine brez stroškov komunalnega urejanja stavbnega zemljišča na območju občine Slovenske Konjice znaša 27.934 din. 3. člen Korist za 1 m2Razlaščenega stavbnega zemljišča in zemljišča, na katerem je prenehala lastninska pravica, znaša 0,6 'odstotka od poprečne gradbene cene m2 stanovanjske površine. 4. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni za stanovanjsko površino in o določitvi posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št 13/83) in odlok o določitvi odstotka za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 13/83). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-11/84-1 Slovenske Konjice, dne 28. aprila 1834. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. z. 653. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 3., 8. in 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-255/72 ter 8-470/78) in 169. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) ti a seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1984 sprejela ODLOK o sprejetju sprememb zazidalnega načrta Prevrat 1. člen Sprejmejo se spremembe zazidalnega načrta Prevrat, ki jih je izdelal Zavod za urbanizem Velenje pod št. 336-B v mesecu marcu T 2. člen Osnutek sprememb zazidalnega načrta Prevrat je bil razgrnjen na javni vpogled s sklepom Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 37-1502/83). 3. člen Spremembe zazidalnega načrta obsegajo tekstualni del in grafične priloge. Zazidalni načrt Prevrat z njegovimi spremembami je stalno na vpogled organizacijam in občanom pri občinskem upravnem organu, ki je pristojen za urbanizem. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska urbanistična inšpekcija. 6. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi' v Uradnem listu SRS. St. 350-1/84-1 Slovenske Konjice, dne 28. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. \ , ŠMARJE PRI JELŠAH 654. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Šmarje pri Jelšah na 6. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 28. marca 1984 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški '1 Preživnine, določene do konca leta 1982, ki so bile v letu 1983 že valorizirane, se povečajo za 33,7 °/o. 2 Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1983 se povečajo sorazmerno času, ko so bile določene in sicer, če so bile določene: za •/. do konca januarja 1983 33,7 do konca februarja 1983 30,9 do konca merca 1983 28,1 do konca aprila 1983 25,3 do konca maja 1983 22,5 do konca junija 1983 19,7 do konca julija 1983 16,8 do konca avgusta 1983 14,0 do konca septembra 1983 11,2 do konca oktobra 1983 8,4 do konca novembra 1983 5,6 do konca decembra 1983 2,8 — prihodki skupaj 87,872.916 — odhodki 82,912.203 — presežek prihodkov nad odhodki 4,960.713 Presežek je sestavljen iz: — presežka do dovoljene porabe 1,728.342 — presežka izločenega na posebni partiji proračuna 3,232.371 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki proračuna v višini 1,728.342 din se po zaključnem računu razporedi na: — neizplačane osebne dohodke v letu 1983 v višini 628.342 din — anuitete za ceste 1,100.000 din Presežek prihodkov izplačanih na posebni partiji žito računa proračuna v višini 3,232.371 din pa se po zaključnem računu razporedi na naslednje namene: 1. za program občinskih blagovnih rezerv 969.711 din 2. za obveznosti do republiškega intervencijskega sklada 2,262.660 din. 4. člen Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 3/11-010-02/81 Vrhnika, dne 29. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. 3 Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Predsednica skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Šmarje pri Jelšah Andreja Tašner 1. r. VRHNIKA 655. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupno-sih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 201. člen statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. marca 1984 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Vrhnika za leto 1983 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Vrhnika za leto 1983. 2 2. člen Družbeni dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1983 so naslednji Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna za leto 1983 1 I. Prihodki Davki iz osebnega dohodka in na din dohodek 43,404.094 2 Prometni davki, davki od pre- moženja in prihodkov od premoženja 33,788.380 3 Takse #. 4,820.000 4 Del odstopljenih denarnih kazni 1,875.596 5 Lastni prihodki upravnih orga- nov 5,471.310 Skupaj prihodki 87,872.916 1 II. Odhodki Sredstva za delo organov DPS din 45,708.597,50 2 Sredstva za ljudsko obrambo „1.010.000,70 3 Sredstva za spodbujanje razvoja in intervencije v gospodarstvu 3,315.621,00 4 Sredstva prenesena drugim DPS In SIS 16,098.011,80 5 Sredstva za družbene dejavnosti 1.822.605.15 6 Sredstva za krajevne skupnosti 3 506 618.00 7 Sredstva za DPO 5.243.395,00 8 Sredstva za splošno komunalno porabo 5,121.116,60 9 Sredstva za zdravstveno varstvo 128100.00 10 Krediti, vezana in izločena sred- stva 958 137,25 Skupaj razporejeni prihodki 82,912 203,00 656. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 201. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na 23. seji zbora združenega dela dne 29. marca 1984, na 22. seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1984 in na 23. seji družbenopolitičnega zbora dne 29. marca 1984 sprejela ODLOK o proračunu občine Vrhnika za leto 1984 1. člen S proračunom občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Vrhnika. 2. člen Predvideni prihodki občinskega proračuna za leto 1984 znašajo 99,116.000 din od tega — za razporeditev v posebnem delu proračuna din 98,124.840 — za tekočo proračunsko rezervo 991.160 3. člen V sredstva rezerv se v letu 1983 izloča 1 °/o skupnih tekočih proračunskih prihodkov občine Vrhnika, vplačujejo pa se mesečno na poseben žiro račun sredstev rezerv pri Skupščini občine Vrhnika. 4. člen Državni uporabniki sredstev morajo organizirati opravljanje del in nalog iz svojega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo dogovorjene zneske, razen če se s posebnim aktom ne določi drugače. 5. člen Upravni organi in drugi uporabniki v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Lastni prihodki, ki jih bodo upravni organi ustvarili z lastno dejavnostjo ali z opravljanjem del po pogodbah, so dohodek proračuna občine Vrhnika za leto 1983 in se namenjajo za modernizacijo dela v upravnih organih. 6. člen Za smotrno in zakonito uporabo sredstev proračuna Skupščine občine Vrhnika sta odgovorna predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika, kot odredbodajalec ali drug čian izvršnega sveta, ki ga ta za to pooblasti in vodja proračuna kot računo-dajalec. Za smotrno in zakonito uporabo sredstev, ki so v proračunu odobrena upravnim organom pa predstojnik upravnega organa ali druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec in vodja proračuna kot raču-nodajalec. 7. člen Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je pooblaščen da odloča o uporabi sredstev rezerv do zneska 1.009.000 din za izdatke nastale kot posledica izrednih okoliščin (1. točka 39. člena zakona o financiranju potreb v družbenopolitičnih skupnostih). 8. člen Za proračun pristojni občinski upravni organ izvršuje nadzor finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja upravnih organov občinskega proračuna in po potrebi predlaga izvršnemu svetu skupščine občine sprejem morebitnih ukrepov. Organ iz 1. točke tega člena tudi ugotavlja, kako upravni in drugi organi, ki se financirajo iz proračuna, izvršujejo dogovorjena merila o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter s tem seznanja izvršni svet občine. V primeru neenakomernega pritoka prihodkov med letom lahko izvršni svet omeji porabo, za izplačilo osebnih dohodkov pa začasno uporablja sredstva rezerv. 10. člen Bilanca prihodkov in splošni razpored prihodkov sta sestavni del tega odloka. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984. dalje. St. 3/11-010-03/81 Vrhnika, dne 29. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. Pregled prihodkov in razporeditev prihodkov proračuna občine Vrhnika za leto 1984 A. Prihodki Vrsta prihodkov Znesek din 1 Davek iz OD in davek na dohodek 45,800 000 2 Prometni davki in davki na dohodek od premoženja 40,446.000 3 Takse 4,820.000 4 Denarne kazni ^ 2,000.000 5 Prihodki upravnih organov 6,050.000 Skupaj 99,116.000 B. Razporeditev prihodkov Glavni namen Znesek din 01 Sredstva za delo organ. DPS 56,421.736 02 Sredstva za ljudsko obrambo 500.000 03 Sredstva za spodbujanje razvoja in intervencije v gospodarstvu 2,100.000 04 Sredstva prenesena drugim DPS in SIS 19,102.928 05 Sredstva za družbene dejavnosti 2,428.648 06 Sredstva za krajevne skupnosti 4,259.882 07 Sredstva za DPO 6,443.175 08 Sredstva za splošno komunalno porabo 5,507.000 09 Sredstva za zdravstveno varstvo 266.400 10 Krediti, vezana in izločena sredstva 2,086.231 Skupaj 99,116.000 657. Skupščina občine Vrhnika je na podlagi drugega odstavka 3. člena zakona o zagotav'janju in usmerjanju sredstev za intervencije V proizvodnji hrane v obdobju 1932—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82), 3. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 26/83) ter 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82), na zboru združenega dela m zboru krajevnih skupnosti dne 29. marca 1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 1. člen 2. člen odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 se spremeni in se na novo glasi: . »Prispevek iz osebnega dohodka delavcev za intervencije v proizvodnji hrane se plačuje po stopnji 0,8 V«.« 2. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/3-010-013/82 Vrhnika, dne 30. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. 658. Na podiagi 201. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. marca 1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o davkih občanov 1. člen Odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12/83 ih 1/84), se v prvem odstavku 4. člena stopnja »0,50« nadomesti s stopnjo »0,35«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 4/1-10-06/84 Vrhnika, dne 29. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. 659. Na podlagi 3. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 17. člena zakona p ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78), 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 12/77. 30/78 in 23/81) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni hst SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrh- nika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1984 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu smeti in odpadkov na območju občine Vrhnika 1. člen Spremeni se prvi člen odloka o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu smeti in odpadkov na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 10/79 in 1/82). Besedilo 1. člena se glasi: »V KS Vrhnika - Center, Vrhnika - Breg, Vrhnika - Vas, Sinja gorica, Stara Vrhnika, Verd, Dragomer - Lukovica, Drenov grič - Lesno brdo, Log in Borovnica, razen naselij na Pokojiški planoti, je obvezno zbiranje in odvažanje smeti in odpadkov iz stanovanj, industrijskih objektov, javnih zgradb, dvorišč, parkirišč, parkov in drugih virov, na posebno odlagališče, na način, ki ga določa ta odlok.« 2. člen Spremeni se 6. člen odloka. Novo besedilo se glasi: »Upravljale! in lastniki zgradb in objektov na območju iz 1. člena tega odloka morajo odlagati smeti in odpadke iz gospodinjstev in drugih virov v tipizirane smetiščne posode, le izjemoma v PVC vrečke in kontejnerje, katerih uporabo določi sanitarna inšpekcija (v nadaljnjem besedilu: smetiščne posode).« 3. člen Spremeni se 21. člen odloka, ki se glasi: »Za pobiranje in odvažanje smeti iz 1. člena tega odloka ter upravljanje in vzdrževanje odlagališč, so dolžni lastniki oziroma upravljale! zgradb in objektov plačevati mesečni prispevek tudi v primeru, če storitev ni bila opravljena po njihovi krivdi, iz 2. člena tega odloka pa po dejanskih stroških.« 4. člen Spremeni se drugi odstavek 26. člena, ki se na novo glasi': »Z denarno kaznijo 300 din se kaznuje takoj na mestu, kdor stori prekršek iz 1., 2.. 8., 10. in 11. točke 25. člena tega odloka, če gre za lažji prekršek ali če prekršek ni povzročil hujših posledic.« 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/8-010-03/79 Vrhnika, dne 30. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. 660. Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 41/^3) in v skladu z 201. členom statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS. št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. marca 1984 sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984 1. člen V občini Vrhnika se s tem. odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1984 in sicer po stopnji 0,15 % za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvajanje programa blagovnih rezerv v letu 1984. : 2. člen . • Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1984 usmerjajo za obhkovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih: — za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in — za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov. 3. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo pri Samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Vrhnika in se sprotno preusmerijo na poseben račun blagovnih rezerv občine Vrhnika. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za stalne blagovne rezerve občine, obnavljanje teh rezerv, zagotavlianje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv in kritje manipulativnih stroškov. 4. člen Namensko uporabo teh sredstev za izvajanje srednjeročnega in letnega programa stalnih občinskih blagovnih rezerv spremlja in kontrolira Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika. 5. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih, skupnih ter splošnih družbenih potreb. Prispevek se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS. št. 33/80 in 23/831 določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1984. St. 3/4-010-02/84 Vrhnika, dne 29. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. 661. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70, 7/72) ter 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je. Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29 marca 1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Vrhnika 1. čtea V odlok o turistični taksi na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 6/80 in 13/82) se. prvi odstavek 2. člena spremeni in glasi: Taksni zavezanec je oseba, ki začasno prebiva na območju občine Vrhnika, takso obračuna in pobere gostinska, turistična ali druga organizacija ali zasebnik, ki oddaja prenočišče: — za nočitev v hotelih, motelih, penzionih in gostiščih za domače goste 25 din za tuje goste 50 din — za nočitev v zasebnih sobah 15 din 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1985. St. 4/1-010-08/84 Vrhnika, dne 30. marca 1984. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. C. . 662. Na podlagj, zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) sklenemo delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v Občinski zdravstveni skupnosti Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva 1. člen V 45. členu samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/83) se zneski spremenijo, tako da sedaj pri uveljavljanju posameznih oblik zdravstvenega varstva prispevamo uporabniki k ceni zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov naslednje zneske: tttn 1. za prvi kurativni pregled pri zdravniku v osnovni zdravstveni dejavnosti 65 2. za obisk zdravnika na domu, ki je op- ravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 300 3. za vsak prvi pregled pri zdravniku v, specialistični ambulantni dejavnosti z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana 140 , b) pavšal na kmetijsko gospodarstvo 1.SCO din. Prispevek v Znesku 1.500 din letno na osebo plačujejo: — za preužitkarje in njihove zakonce — tisti, ki je obremenjen s preužitkom, — za uživalce stalnih preživnin — organ oziroma organizacija, ki plačuje preživnino, — za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njimi v' delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske člane, — lastniki zemljišč. 3. člen Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) in tisti, ki prvič začenjajo samostojno opravljati poklicno dejavnost, plačujejo prispevek od osnove, ki je enaka 80 %> povprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku v preteklem letu v gospodarstvu v Sloveniji. 4. člen Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (prtljažni nosači, športniki — amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki, kolporterji tiska, artisti — plesalci, manekeni in modni delavci, športniki, nogometaši neamaterji, rejnice, arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji, prevajalci, znanstveniki, književniki del, glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, fotografi) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o koperaciji ter druge osebe, ki niso naštete v tem sklepu, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Te osnove so osnove za odmero pravic iz socialne varnosti. 5. člen Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizacije in sicer: — v primeru, da jim je zdravstveno varstvo v tujini zagotovljeno v breme občinske zdravstvene skupnosti po osnovah, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. — v primeru, da jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini v breme občinske zdravstvene skupnosti iz doseženega osebnega dohodka v preteklem letu. Če je delavec več kot eno leto na delu v tujini se tako ugotovljena osnova poveča za odstotek, za katerega se povečajo osebni dohodki v preteklem letu v gospodarstvu v SRS. Za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo ista, kot jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. 6. člen Osebe, zaposlene pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med osebo in tujo organizacijo. Osnove iz prejšnjega odstavka so tudi osnove za odmero pravic iz socialne varnosti. Če oseba iz prvega odstavka prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi NB Jugoslavije, veljavni na dan, ko je prispevek plačan. 7. člen Osnova za izračun prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo delo in se jim po predpisih o davkih občanov ugotavlja dohodek, je ugotovljeni dohodek tekočega leta. e 8. člen • Prispevna stopnja za dejavnost iz 3., 4., 5., 6. in 7. člena tega sklepa znaša 12,53 odstotka. Prispevna stopnja za pokrivanje izgube leta 1981 in 1982, 1983 pa znaša 1,60 oziroma od 1. 4. 1984 dalje 0,80. 9. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 520 din mesečno na posameznega upravičenca. . 10. člen Za osebe, ki delajo na podlagi 74. in 75. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa. Prispevek se obračunava In plačuje la dohodka pa osnovi osebnega dohodka In po stopnji objavljeni v Uradnem listu SRS. 11. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin razen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 %>. 12. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce — upokojence In druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in obo- lenja za poklicno bolezen po stopnji 6 °/o od bruto prejemkov. 13. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce katerim odobrijo neplačani dopust ali, ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela. Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je poprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena. Prispevek za zdravstveno varstvo iz tega člena se obračunava in plačuje po stopnji iz 8. člena tega sklepa. 14. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo občinski zdravstveni skupnosti od 1. januarja 1983 dalje. 15. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. Predsednik skupščine OZS Zagorje ob Savi Jože Omahne 1. r. V VSEBINA REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI G20. Pravilnik o zdravstvenih pregledih voznikov motor-nih vozil * in traktorjev ter o izdajanju zdravniških spričeval ’ 781 631. Odredba o določitvi posebnih zdravniških komisij, ki opravljajo zdravstvene preglede kandidatov za voznike in. voznikov motornih vozil ter traktorjev 786 622. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in' stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1984 786 623. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre- hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj da\r-kov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnost! ' 787 REPUBLIŠKA VOLILNA KOMISIJA 624. Poročilo o izidu glasovanja o izvolitvi predsednika Predsedstva ter o nadomestni izvolitvi člana Predsedstva Socialistične republike Slovenije 787 625. Poročilo o izidu glasovanja za nadomestno izvolitev osmih delegatov v .Družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije 788 USTAVNO SODIŠČE SR SLOVENIJE 62G. Odločba o ugotovitvi, da določba točke f) drugega odstavka 33. člena pravilnika o osnovah In merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo Zdravstvenega centra Brežice, TOZD Zdravstveni dom Brežice z dne 24. 1. 1978 ni v neskladju z ustavo in zakonom- 788 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 627. Pregled kazalnikov delovnih in poslovnih rezultatov organizacij združenega dela s področja gospodarstva v SR Sloveniji po podskupinah dejavnosti za obdobje januar—december 1983 in poprečnih reprodukcijskih stopenj v obdobju 1981—1983 789 Stran 628. Sklep o pripravi in sprejemu planov zdravstvenega varstva v Zdravstveni skupnosti Slovenije za obdobje 1936 do 1990 in za obdobje od leta 1986 do leta 2000 796 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OB CINI 629. Aneks, št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije za obdobje 1981 do 1985 630. Odlok o zaključnem računu proračuna mesta Ljubljane za leto 1983 631. Odlok o proračunu občine Brežice za leto 1984 632. Odlok o urbanističnem redu za območje občine Bre- 633. Odlok o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema j) hramb e pred točo v osrednji Sloveniji (Brežice) 634. Odlok o proračunu občine Cerknica za leto 1984 635. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Cerknica) 636 Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve letu 1984 (Cerknica) 637. Odlok o zazidalnem načrtu Grahovo — nova pozidava (Cerknica) 633. Odlok o zazidalnem načrtu Stari trg — S-3 Ograde dopolnilna gradnja (Cerknica) 639. Odlok o zazidalnem načrtu Cerknica — Peščenk —• blokovska in individualna gradnja (Cerknica) 640. Odlok o zazidalnem načrtu poslovnega centra Rakek (Cerknica) 641. Odlok o zazidalnem načrtu Cerknica Sinja gorica — dopolnilna gradnja 642. Odlok o proračunu občine Grosuplje za leto 1984 643. Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo v letu 1984 (Hrastnik) 644. Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih delavcev državljanov SFRJ. ki delajo v tuji firmi Ets. TECHEM CHEMICAL TERMINALS, Vaduz, Lichtenstein, Predstavništvu v Kopru 645. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od- l. januarja 1984 dalje (Litija) 646. Odlok o pripravi družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986—1990 647. Sklep o uskladitvi družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1SS1—1985 z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in zako- * nom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti 648. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih. ter drugih preiskavah živali na območju občine Mozirje v letu 1934 649 Sklep o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Gančani (Murska Sobota) 650. Sklep o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984 (Sevnica) 651. Odlok o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1984 652. Odlok o poprečni gradbeni ceni za stanovanjsko površino in odstotku za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Slovenske Konjice 653 Odlok o sprejetju sprememb zazidalnega načrta Prevrat (Slovenske Konjice) 654. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Šmarje pri Jelšah) 655. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Vrhnika za leto 1983 656. Odlok o proračunu občine Vrhnika za leto 1984 657. Odlok o spremembi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1932—1985 (Vrhnika) 658. Odlok o spremembi odloka o davkih občanov (Vrhnika) 659. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu smeti in odpadkov na območju občine Vrhnika 660. Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984 (Vrnnika) G6i. Odlok o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Vrhnika 662. Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva (Vrhnika) 663. Sklep o zaključnem računu Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika za leto 1983 664. Ugotovitveni sklep o veljavnosti sprejete prispevne stopnje za pokrivanje dela Izgube občinske zdravstvene skupnosti iz leta 1981, 1983 in 1983 v letn 1984 (Zagorje ob Savi) ^ 665. Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1984 dalje (Zagorje ob Savi) 797 798 799 801 803 804 805 805 80G 806 806 807 807 $08 809 811 821 822 822 823 824 825 826 827 827 828 828 829 829 830 830 830 831 831 832 832 833 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1984 950 din, inozemstvo 1900 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke -- Uredništvo in uorava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/V1I — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šei: računovodstva 224 323, prodaja 224 337. računovodstvo naročnine 211814 — Žiro račiin 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72