Ptuj, petek, 30. novembra 2007
letnik LX • št. 94 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: ^ 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
TRGOVINA. MONTAŽA
•vodovod
•	centralna kurjava
•	plinske Instalacije
•	kopalniška oprema
•	keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
Šport
Nogomet • Drava z zmago osma, sicer deveta
Stran 15
Atletika • Kolariče-va med 16 izbranci
Stran 15 Rokomet • Edino vodstvo zadostovalo za zmago
Stran 16
SONCHEK.com
Obišči Sonček, obišči svet!
TERME LENDAVA samo 39 €
Politika	Po mestni občini
Slovenija • Tresla Ptuj • Varnostni se je gora, rodila ... sosvet opozarja na Stran 2 anarhične razmere
Gospodarstvo	stran 5
Kidričevo • Zadeva Čevljarstvo znova pogreta
Stran 3
Po naših občinah Po naših občinah
Foto: Martin Ozmec v«
Videm • Kako naj bo volk sit in koza cela
Stran 6
Središče ob Dravi
• Mačehovsko do skupnih otrok
Stran 7
Destrnik • Dvigalo za desetletnega Jana
Stran 10
Po naših občinah Ormož • Vpliv alkohola na razvoj mladostnika
Stran 11
Gorišnica • Tik
pred izgradnjo novega vrtca
Stran 12
Slovenija • Konec stavke carinikov
Tresla se je gora, rodila se je ...
V torek popoldne se je v nedeljo opolnoči začeta stavka carinikov zaključila s kompromisnim dogovorom med vodstvom sindikata in ministrom Gregorjem Virantom. Kolone čakajočih voznikov na mejnih prehodih, zlasti kar se tiče tovornega prometa, pa so se začele nekoliko hitreje pomikati šele proti večeru.
_•_•_l_l
Foto: SM
Šoferji tovornjakov, ki so po nekaj urah čakanja kar ugasnili motorje, so ugibali, kdaj se bodo lahko premaknili naprej in kdaj se bo stavka končala ...
Na MMP Gruškovje je bilo še v torek pozno popoldne videti kilometrsko kolono tovornjakov, ki so stali kar z ugasnjenimi motorji. Jeza voznikov seveda ni bila majhna in slišati je bilo marsikatero ne ravno prijetno besedo na račun dela carine. Še daljše kolone kot ob izstopu iz Slovenije so bile na drugi strani mejnega prehoda Gru-škovje. Zadnji uradni podatki za MMP Gruškovje s torkovega popoldneva so govorili o osmih urah čakanja za vstop v našo državo in štirih urah čakanja za izstop iz države.
No, ampak v torek popoldne ob treh je bil sporazum sklenjen in podpisan; stavka carinikov se je s tem končala. Po sklenjenem sporazumu se je vlada zavezala, da zaenkrat (letos in drugo leto) števila zaposlenih carinikov ne bo zmanjševala, glede plač pa ostaja bolj kot ne „status quo", saj naj bi to vprašanje reševali naprej v okviru rednih pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor. Po-gledano nekoliko počez, „čez
prste", je bil uspešnejši minister, saj je že pred pogajanji napovedal, da se lahko dogovorijo marsikaj, o povišanju plač pa gotovo ne. Približno tako je sporazum tudi izpadel. Torej - letos in drugo leto odpuščanja carinikov naj ne bi bilo. Glede druge stavkovne zahteve, da naj ne bi
bilo odpuščanja tudi potem, ko bo Hrvaška vstopila v EU, se je Virant (verjetno z lahkoto) zavezal, da bodo v vladi že sprejeli potrebne ukrepe v smislu premeščanja delavcev na druga delovna mesta in upokojitve, da pa to vseeno ne pomeni, da ravno čisto nihče ne bo ostal brez službe ... Sicer pa je to bolj vprašanje dolgoročne prihodnosti, saj Hrvaška pred naslednjimi jesenskimi volitvami gotovo še ne bo v EU, in če se bo naša
(SDS). Ta podatek je uporabil v najnovejši polemiki s konkurenčnimi političnimi partnerji in nekako naj bi dokazoval, da je tako pri njem vse v najboljšem redu in da bi se morali predvsem v drugih strankah spraševati (in bati), kaj imajo v svojih vrstah.
Janez Janša je v siceršnje slovenske delitve vnesel še en element - bogatenje kot nekakšen predznak nečesa sumljivega, nespodobnega in nasploh problematičnega. Če se prvi človek vlade in lider ene izmed najmočnejših političnih strank na Slovenskem posebej ukvarja z dokazovanjem »nebogastva« v sestavi njegove stranke in nekakšnim kriminaliziranjem novih slovenskih kapitalistov, je nekaj hudo narobe. To seveda na veliko presega problem domnevnega novinarskega diskvalificiranja in »blatenja« slovenske države in resnično postavlja Slovenijo v čudno luč v Evropi in po svetu. V takšnih razmerah ni več poglavit-
vlada takrat zamenjala, bodo tudi tovrstni sklepi in ukrepi bolj malo veljavni - iz dosedanje prakse sodeč.
Z zahtevkom po zvišanju plač (govorilo se je o 10-od-stotnem povišanju) pa sindikati tokrat niso uspeli. Iztržili so sicer nekaj malenkosti znotraj sedanjega plačnega
na dilema, kdo ima rad Slovenijo in kdo ne, kdo je patriot in kdo ni, kdo o Sloveniji govori lepo in kdo grdo, ampak je poglavitno vprašanje, kdo v Sloveniji je sposoben (in predvsem tudi resnično zainteresiran) za funkcioniranje pravne države in za permanentno ustvarjanje in zagotavljanje pogojev za vladavino prava. Ta skrb seveda še zdaleč ni omejena zgolj na vladajočo koalicijo, čeprav je ona še posebej odgovorna in odločilna. Najnovejši nastopi predsednika vlade v zvezi s tem zahtevajo vsaj nekaj razjasnitev in dodatnih pojasnil. Gre namreč za pogled na funkcioniranje države. Kako deluje politični sistem, kakšne vrednote naj bodo prevladujoče, kakšna naj bo vloga države in drugih državnih organov? Je predsednik vlade predvsem kreator politike in ukrepov, ki bodo na vseh področjih družbenega življenja onemogočali deformacije, zlorabe in različne (nesprejemljive) stranske poti, ali pa zgolj nekakšen »vrhovni« kritik napak (za katere je objektivno kriv tudi sam) in arbiter, ki bolj ali manj zveličavno odloča, kaj je dobro in kaj slabo, kaj se sme in kaj se ne sme.
Ob najnovejšem »jurišu« Jane-
sistema oz. nekoliko drugačnega vrednotenja nekaterih delovnih mest, kot je recimo carinski svetovalec - inšpektor, ki naj bi v prihodnje s plačo startal z enake osnove, kot jo imajo primerljiva delovna mesta v ostalih državnih organih.
za Janša je pravzaprav še najbolj presenetljiva brezbrižnost in ane-mičnost drugih političnih liderjev in strank. Janša napoveduje kar nekaj novih »prijemov« in modelov za urejanje družbenih razmer, še zlasti na ekonomskem področju, diskvalificira in problematizi-ra posamezne gospodarstvenike in gospodarske sisteme, govori o »čudnih« poteh do večmilijard-nega kapitala, o bogatitvah čez noč, o spornih zvezah med kapitalom in posameznimi političnimi strankami. To so pomembne izjave in pomeljiva razmišljanja. V slovenski prostor vnašajo novo kvaliteto odnosov, ustvarja se ozračje novih sumničenj, tudi nove negotovosti. Vse po sistemu »čula-rekla«, brez dokazil. To pa je za normalno funkcioniranje države in še zlasti gospodarstva skrajno nevarno. Seveda ne mislim, da Janši že vnaprej ne kaže verjeti, ko govori o različnih sumljivih poslih in ljudeh. Njegova beseda in vsaka izrečena kritika imata posebno težo in zato je pričakovati, da vse skupaj ne bo ostalo nedorečeno in se spremenilo v novo metodo političnega bojevanja s polresnicami. To pa tudi pomeni, da tisti, ki jih tako ali drugače omenja, ne morejo in ne smejo molčati, če hočejo dokazati, da jim je do normalnega funkcioniranja države in do odpravljanja vseh zlorab, ne glede na to, kakšne barve so.
Za sedanje slovenske razme-
Kakorkoli že, bistveno je, da je stavka končana in da so se kolone, zlasti tovornih vozil, ki so v ponedeljek in torek zapolnjevala magistral-ko do Gruškovja, zraven pa še vsa odstavna mesta, počasi premaknile in razblinile.
SM
re je še najbolj pomenljivo tisto, kar je napisal v odprtem pismu predsedniku vlade Janezu Janši predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot, potem ko ga je le-ta kar nekajkrat javno obtožil za čudno delovanje in zaradi članstva pri Pahorjevih socialnih demokratih. Šrot očita Janši dvojna merila pri ocenjevanju »napak« in bogatenja pri tistih, ki so bolj njegovi, in pri vseh drugih. Vsekakor je značilno, da je podpredsednik Janševe stranke dr. Zver na petkovi proslavi govoril o škodljivosti slovenskih delitev na »naše« in »njihove«. Očitno pa je pri tem mislil na nekaj drugega kot Šrot.
S prvi človekom Pivovarne Laško je moč soglašati, ko se zgraža nad pavšalnimi napadi na posamezne slovenske gospodarske družbe in nad neargumentiranim blatenjem in obtoževanjem posameznikov, da so pridobili svoje premoženje na nedovoljen način. Če je to res, kaj je potem doslej delala vlada, zakaj tega ni preprečila oziroma sankcionirala?
In konec koncev, zakaj bo vlada šele zdaj okrepila boj proti tajkunsko-političnim povezavam, »ki s kriminalnimi dejanji še naprej iztegujejo lovke po celotnem nacionalnem tkivu in brezsram-no bogatijo«? Ali ni bila to stalna, prioritetna vloga in naloga te in vseh prejšnjih vlad!?
Jak Koprivc
Uvodnik
Ptički brez gnezda
Ločitev je grda reč. Kot znajo povedati socialne službe, najkrajšo potegnejo otroci. Včasih je treba računati tudi s trajnimi posledicami. Nekako tako je tudi, ko se loči občina. Iz varnega zavetja, kjer je bilo vse naše, se sedaj samostojni subjekti pulijo za dobrine, pridelane v času skupnega življenja.
V Ormožu imamo pravno-formalno ločitev že za sabo. Vsaka od občin je samostojna in z velikim optimizmom zre v svojo samostojno prihodnost. Kakšnih novih ženinov sicer še ni na vidiku, vsi pa so zadovoljni, da so se rešili nekdanjega partnerja. Eni zato, ker so mnenja, da jih je partner zanemarjal, drugi zato, ker so mnenja, da jih je zažiral. Glede skupne lastnine so se nekako dogovorili. Kot je pri ločitvah v navadi, zna vsak povedati, da je drugi dobil več, zaradi ljubega miru pa so se pač zedinili za takšno rešitev, s katero ni nihče povsem zadovoljen. Ampak očitno še vedno dovolj, da je pristal na takšno razdelitev.
Kaj pa ubogi otroci? Na začetku je bilo idilično, vsi trije starši (gre za moderno družino) so prisegali, da bodo plačevali alimentacijo in jih ljubili tako kot doslej. A kmalu se je začel udejanjati rek: „Daleč od oči, daleč od srca," in tako so nekateri starši na svoj zarod pozabili. Še več, skozi njihove izjave je slišati, da ga nikoli niso želeli, da ga ne ljubijo in ne želijo vzdrževati niti do polnoletnosti. V realnem življenju bi najbrž vmes posegli centri za socialno delo, ki so jih zadnje dni polni rumeni časopisi, v občinski fikciji pa se za Ljudsko univerzo, Javno razvojno agencijo, Mladinski center, Muzej, Zavod za informiranje in kar je še občinskih paglavcev ne bo potegoval nihče. Končna odločitev sicer še ni padla, a najbrž ne bo kaj dosti drugačna od napovedane, scenarij je znan.
Občina Ormož bo, kot vse samohranilke na svetu, po ponesrečenem zakonu imela pravico in dolžnost, da sama prehrani otroke, ki so bili z veliko ljubezni spočeti v skupnem zakonu, ki smo jih v srečnih časih skupaj gledali, kako rastejo, se razvijajo, so nam bili v ponos in veliko veselje.
Ja, je že tako, da v realnem življenju posameznikov in občin ceno prelomnih odločitev vedno plačajo nič hudega sluteči in nič krivi otroci.
Viki Klemenčič Ivanuša
Sedem (ne)pomembnih dni
»
Naši« in »njihovi«
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabirainik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02 ) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Kidričevo • Zadeva Čevljarstvo znova pogreta
Bodo po 13 letih zadevo vrnili v prvotno stanje?
Ob nedavnem obisku Roberta Marolta, državnega sekretarja na Ministrstvu za pravosodje, na ptujskem oddelku Državnega pravobranilstva, dogodek je 13. novembra sovpadal z obiskom slovenske vlade v Spodnjem Podravju, se je sekretar pogovarjal tudi z Milanom Krušičem in dvema sodelavcema iz Čevljarstva Kidričevo ter Rastkom Plohlom, predsednikom Neodvisnih sindikatov Slovenije.
Foto: M. Ozmec
V tej poslovni zgradbi v Kopališki ulici v Kidričevem so bili pred 13 leti proizvodni prostori Čevljarstva s 40 zaposlenimi.
Ker je bil pogovor zaprtega tipa, nas je po obisku Milan Krušič seznanil, da je bila beseda predvsem o 13 let trajajoči in po njegovem še vedno nerešeni zadevi Čevljarstvo Kidričevo. Seveda smo želeli izvedeti še več o konkretni vsebini pogovorov, o čemer je Krušič povedal:
„Na pogovoru z gospodom Maroltom sem sodeloval kot vršilec dolžnosti direktorja Čevljarstva Kidričevo. Pogovarjali smo se o napakah sodnikov pri vodenju stečajnega postopka in prisilni poravnavi, predvsem pa o nevročitvi sklepa o stečaju. Ta pogovor je posledica našega poprejšnjega dogovora s predsednikom vlade Janezom Janšo, ki nam je obljubil, da nas bo - če bo potrebno - sprejel na pogovor tudi osebno."
V čem je po vašem mnenju bistvo vseh problemov?
„Nevzdržno je predvsem, da mi, uprava Čevljarstva, že13 let čakamo na vročitev sklepa o potrjeni prisilni poravnavi v stečaju. Sodnica okrožnega sodišča na Ptuju Biserka Ro-jic, ki je bila predsednica 3-članskega stečajnega senata, namreč sklepa o stečaju ni poslala nam, čeprav bi nam ga morala, ampak na naslov TIS, d. o. o., Maribor, to pa je podjetje stečajnega upravitelja Branka Mariniča. Vedeti je treba, da šele ko bomo sklep prejeli mi, uprava podjetja, oziroma jaz kot vršilec dolžnosti direktorja Čevljarstva, bomo sicer najprej počakali osem dni, zatem pa postane Čevljarstvo podjetje v stečaju, kot smo ga tedaj nezakonito izgubili. In tedaj znova prične veljati statut podjetja ter vsi drugi akti, mi kot uprava podjetja pa nadaljujemo redno poslovanje."
Kako pa boste nadaljevali? Kolikor vem, nimate več ne poslovne zgradbe
in ne imetja.
„Moram povedati, da se po izročitvi omenjenega sklepa nam in po izteku pravnomočnosti vsa zadeva s pravno-formalnega stališča povrne za 13 let nazaj ter da tedaj postanejo nični vsi posli, od prodaje naših poslovnih prostorov, poslovne in strojne opreme oziroma celotnega imetja, saj je podjetje Čevljarstvo pravno-formalno še vedno v stečaju, natančneje v prisilni poravnavi v stečaju. In v stečaju mi kot uprava nismo mogli ničesar prodati, niti gospa Nada Jurančič ne, edino stečajni upravitelj bi lahko prodajal, ampak tedaj bi kupnina od vsega prodanega šla v stečajno maso in bi lahko izplačali neplačane osebne dohodke ter druge terjatve. Take pogodbe, ki jih je sklenil nekdo tretji, ki ni stečajni upravitelj, so nične."
Po besedah Milana Krušiča naj bi bilo torej Čevljarstvo, d. o. o., podjetje v stečaju, v družbeni lastnini vse dotlej, dokler mu ne bo vročen sklep o potrjeni prisilni poravnavi v stečaju. Šele tedaj naj bi bil stečaj ustavljen, podjetje pa naj bi ponovno prevzela uprava podjetja. Krušič je v pogovoru še enkrat poudaril, da je po 13 letih namernega zaviranja
in neizročitve tega sklepa kar naj bi namerno počela predsednica stečajnega sen ata sodnica Biserka Rojic vendarle čas, da se zadeva povrne v tedanjo stanje, vodenje Čevljarstva Kidričevo pa prevzamejo po njegovih trditvah še zmeraj legalno in s statutom določeno pravno-formalno vodstvo podjetja. Po njegovih besedah so to vršilec dolžnosti direktorja Milan Krušič, namestnik direktorja Leopold Karneža ter 5-članska skupščina, katere predsednik je Ivan Mesarec.
Po Krušičevih trditvah naj bi bil pika na i oziroma potrditev pravilnosti 13-let-nega boja za njihove pravice v številnih dopisih, klicih in dokazovanju, nedavni odgovor predsednika vrhovnega sodišča Franca Testena z dne 8. 11. 2007 (štev: Su28/ 2007-258), ki so ga prejeli 16. novembra 2007 in ki naj bi ga prejela tudi Biserka Rojic. V tem odgovoru, ki je naslovljen na Milana Krušiča, Čevljarstvo, proizvodnja, trgovina in storitve, d. o. o., Kopališka ulica 3, Kidričevo, je zapisano:
„V zvezi z vašim dopisom z dne 2. 11. 2007, v katerem predsednika Vrhovnega sodišča RS prosite, naj doseže, da se vam vročita dva
sklepa sodišč prve stopnje (sklep Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 25. 7. 1994 in sklep Okrožnega sodišča na Ptuju z dne 27. 6. 1995), vam sporočamo, da se s prošnjo za vročitev sklepa obrnete na obe omenjeni prvostopenjski sodišči. Če niste stranka v postopku, lahko vročitev sklepov zahtevate po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.
Glede pojasnila okrožne sodnice svetnice Biserke Ro-jic, ki ste ga priložili svojemu dopisu, je treba pripomniti, da je stečajni upravitelj po zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni listi RS št. 67/1993 in nasl.) zakoniti zastopnik gospodarske družbe, med katero je bil sprejet stečajni postopek."
Ta dopis po Krušičevih besedah potrjuje pravilnost njihove zahteve, zato čakajo, da bodo vso zadevo vrnili v stanje, kot je bilo pred 13 leti, natančneje na dan stečaja 24. 7. 1994. Vseh 40 tedaj zaposlenih delavcev naj bi zatem prejelo povrnjene osebne dogodke za 13 let nazaj, poleg tega pa še ustrezne odškodnine, pogodba o prodaji nepremičnine oziroma poslovne stavbe in imetja Čevljarstva v Kopališki 3 v Kidričevem naj bi postala nična, saj naj bi postalo vse tedanje imetje ponovno last Čevljarstva, vso proizvodno in strojno opremo, ki naj bi jo po Krušičevih besedah "napol zastonj" razprodala sodišča oziroma brez ustreznega sklepa imenovana tedanja vodja Nada Jurančič, naj bi jim povrnili, tako da naj bi ponovno ustvarili pogoje za nadaljevanje tedaj prekinjene proizvodnje. Čevljarstvo naj bi po Krušičevih trditvah pričelo ponovno redno poslovati s podobnim proizvodnim programom, saj naj bi imeli že zagotovljene po-
slovne partnerje v tujini.
Kaj meni okrožna sodnica Biserka Rojic
Seveda smo želeli slišati, kaj po vsem tem o izjavah Milana Krušiča ter o njegovih trditvah v zvezi s Čevljarstvom Kidričevo meni okrožna sodnica svetnica Biserka Rojica; predvsem pa smo želeli od nje izvedeti, ali je sodišče ravnalo pravilno, ko je sklep opr. št. 47/94 z dne 27. 6. 1995 vročilo samo stečajnemu upravitelju. Milan Krušič je namreč zatrdil, to pa naj bi mu potrdila tudi g. Marolt in g. Testen, da bi po zakonu moral biti sklep vročen njemu oziroma Čevljarstvu, d. o. o., v stečaju. Na naša vprašanja, ki smo jih posredovali v elektronski obliki, je okrožna sodnica svetnica Biserka Rojic prav tako v elektronski obliki odgovorila:
„V zvezi z vašimi dopisom in vprašanji vam sporočam, da Milan Krušič ne more nastopati kot v. d. direktorja družbe Čevljarstvo, d. o. o., Kopališka ulica 3, Kidričevo (Leopold Karneža in Ivan Mesarec pa ne kot namestnik direktorja oziroma kot predsednik skupščine), ker so se imenovali za direktorja, namestnika direktorja oziroma predsednika skupščine na srečanju somišljenikov, ki jim je prenehalo delovno razmerje, ko se je začel stečajni postopek nad dolžnikom Čevljarstvo, proizvodnja, trgovina in storitve, d. o. o., Kopališka ulica 3, Kidričevo.
Sklep o prisilni poravnavi, sklenjeni med stečajnim dolžnikom Čevljarstvo, proizvodnja, trgovina in storitve, d. o. o., Kopališka ulica 3, Kidričevo - v stečaju in njegovimi upniki pa je bil v skladu
z določbami ZPPSL vročen stečajnemu upravitelju (kot zakonitemu zastopniku stečajnega dolžnika) in nabit na oglasno desko sodišča, kar pomeni, da je rok za pritožbo zoper sklep o prisilni poravnavi osem dni od dneva, ko je bil sklep nabit na oglasno desko sodišča, in v tem času so se lahko upniki (med katerimi so bili tudi delavci stečajnega dolžnika in seveda tudi Krušič) pritožili.
Dolžnika, kateremu bi naj po zatrjevanju Krušiča bilo potrebno vročiti sklep o prisilni poravnavi - v stečaju pa je vse od začetka stečajnega postopka predstavljala le stečajna masa, saj je na dan začetka stečajnega postopka (26. 7. 1994) delavcem stečajnega dolžnika prenehalo delovno razmerje, pooblastila poslovodnega organa, zastopnika ter organov upravljanja dolžnika pa so prešla na stečajnega upravitelja (v stečajnem dolžniku se je po začetku stečajnega postopka sicer nadaljevala proizvodnja, vendar so delavci delali na podlagi pogodb o delu)!
Ko pa ne gre za prisilno poravnavo v stečaju, pa se sklep o prisilni poravnavi vroči dolžniku, upravitelju prisilne poravnave in se nabije na oglasno desko sodišča, saj so pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave drugačne kot pravne posledice stečajnega postopka - delavcem ne prenehajo delovna razmerja, pooblastila poslovodnih organov ne preidejo na upravitelja prisilne poravnave. Vse to je bilo Krušiču doslej že velikokrat obrazloženo in to nedvomno izhaja tudi iz odgovora predsednika Vrhovnega sodišča R Slovenije z dne 8. 11. 2007, ki pa ga Krušič ponovno napačno razume."
M. Ozmec
Ptuj • Odprli Spar v Rabelčji vasi
Spar odprl že svojo tretjo "ptujsko" trgovino
Prvo Sparovo trgovino na Ptuju so odprli že pred devetimi leti v Drava centru v Osojnikovi ulici 9, drugo v letu 2006 v Qlandiji, tretjo pa na nekdanji praznik republike v Rabelčji vasi, v naselju, kjer živi veliko prebivalcev oziroma potencialnih kupcev, ki pa se bo v prihodnjih letih še širilo. Po optimističnih napovedih naj bi se v ta del Ptuja v naslednjih letih po blokovski in individualni gradnji naselilo okrog 1500 ljudi. Glede na to, da se je Spar Slovenija odločil na Ptuju odpreti še tretjo trgovino, se ni bati, da se račun enega največjih slovenskih trgovcev ne bi izšel.
Odprtje 67. Sparove trgovine v Sloveniji, supermarketa Spar Ptuj v Rabelčji vasi, je pospremilo veliko število občanov, kot je to že v navadi ob odprtju novih trgovin. V imenu graditelja in soinvestitorja jih je pozdravil direktor GP Ptuj Borut Bernhard. Zahvalil se je vsem, ki so tako ali drugače sodelovali pri gradnji, ki so zaslužni, da je ta lepi trgovski objekt
zagledal luč sveta. Tudi Igor Domjan, prokurist Spar Slovenija, se je posebej zahvalil GP Ptuj, brez katerega ne bi bilo novega supermarketa, ki je stal štiri milijone evrov in v katerem bodo kupci lahko izbirali med več kot 1100 različnimi izdelki, ob trgovini pa je na voljo 135 brezplačnih parkirnih mest. Še v decembru naj bi v njem odprli dro-gerijo. S 67. trgovino prihaja
Spar Slovenija v naselje, kjer živi veliko prebivalcev, ki so z včerajšnjo otvoritvijo dobili trgovino po najmodernejših standardih in najnovejšem konceptu Spara. Spar Slovenija zaposluje 3800 ljudi, v novem ptujskem supermarketu je zaposlitev dobilo 27 občanov Ptuja in okolice.
Bruno Lah, vodja PC Spar, je poudaril, da Spar ne želi biti samo trgovina, v okolju
Foto: Črtomir Goznik
Vrvico najnovejšega Sparovega supermarketa, ki so ga zgradili v štirih mesecih, so prerezali Bruno Lah, vodja PC Spar, ptujski župan dr. Štefan Čelan, Borut Bernhard, direktor GP Ptuj, in Igor Domjan, prokurist Spar Slovenija.
Foto: Črtomir Goznik
„Spar ne želi biti samo trgovina, v okolju se želi uveljaviti in z njim tudi živeti," je na odprtju 67. Sparove trgovine v Sloveniji, supermarketa SPAR v Rabelčji vasi, povedal Bruno Lah, vodja PC Spar.
Ormož • Po letu dni županovanja Alojza Soka
se želi uveljaviti in z njim tudi živeti. Kot družbeno odgovorno podjetje so ob odprtju novega supermarketa Rabelč-ja vas podarili dve donaciji, donacijo Spara in GP Ptuj. Donacijo Spara v višini štirih tisoč evrov je prevzel direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh, porabili jo bodo za nakup prepotrebne medicinske opreme, donacijo GP
Ptuj v višini dva tisoč evrov pa je prevzela ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka Dragica Emeršič. Porabili jo potrebe izobraževanja in sprostitve svojih učencev. Tudi odprtje najnovejše Sparove trgovine na Ptuju je spremljalo sonce, po prepričanju ptujskega župana dr. Štefana Čelana in po stari ljudski modrosti to prinaša srečo in uspeh v poslo-
vanju. Vesel je nove trgovine, želi si, da to ni zadnja investicija Spara na Ptuja, veseli pa se tudi vseh novih delovnih mest, ki jih je prinesla.
Odprtje supermarketa Spar v Rabelčji vasi je pospremil tudi celodnevni zabavni program za otroke in odrasle z znanimi pevci in glasbenimi skupinami.
MG
Zupan z doseženim zadovoljen
Ob izteku prvega leta županovanja je ormoški župan Alojz Sok pripravil tiskovno konferenco, na kateri je spregovoril o narejenem. Izrazil je zadovoljstvo z delitveno bilanco, ki je pozitiven rezultat sodelovanja med občinami. Če je ne bi bilo, ne bi bilo na območju treh občin letos nobenih investicij.
Je pa delitvena stvar kompromisa, je povedal Sok, nekatere stvari so zato ostale skupne, kot recimo vodno zajetje, letno kopališče, geo-termalna vrtina in center za starejše občane. Pri zavodih so občine v fazi soustanovi-teljstva in novi občini podpirata večino zavodov.
Med velike pridobitve je župan uvrstil tudi podelitev koncesij v zdravstvenem domu in na ta način ustvarjanje konkurenčnih odnosov v zdravstvu, ki bodo imeli pozitiven vpliv. Zagotovili so večjo prisotnost zdravnikov v ambulantah pri Sv. Tomažu in v Ivanjkovcih. Načrtujejo tudi, da če bosta dobro pridobivali nove paciente, bodo tudi na teh dveh mestih podelili koncesiji.
Župana je v iztekajočem se letu razveselil tudi obisk vlade, ki je obiskala številne ustanove in podjetja, vendar obisk ni bil medijsko dobro
pokrit. Predsedniku vlade in ministrom je župan izročil pismo o razvojnih dilemah okolja. Prejel je odgovor, v katerem je zapisano, da so bila štiri ministrstva zadolžena, da odgovorijo. V pismu je Sok opozarjal na dve pereči točki. Prva je hitra cesta Slovenska Bistrica-Ptuj- Ormož, ki naj bi se med Ptujem in Ormožem začela graditi v prihodnjem letu. Druga pereča točka pa je obrtno-industrijsko cona v Ormožu. V njej je bila zgrajena cesta in nekatera infrastruktura, vendar je zemlja v privatni lasti in so cene zemljišč previsoke, zato se investitorji Ormoža izogibajo.
Sok je povedal, da je bil letos poudarek na cestni infrastrukturi in da trenutno potekajo dela na nekaj več kot 14 kilometrih cest. Niso se lotili le treh načrtovanih odsekov. V Velikem Brebrovniku so morali najprej zamenjati vodovodno omrežje in sedaj ča-
kajo, da se narejeno posede, asfaltirali pa bodo prihodnje leto. Pri odseku Vodranci-Godeninci so spregledali, da je cesta zajeta v projekt Turistične cone Prlekije. Če bi jo modernizirali, ne bi dobili denarja iz tega naslova. V Slenči vesi se prebivalci se
niso mogli dogovoriti, kje začeti, občina pa bi najraje modernizirala klanec. Prihodnje leto bodo za ta odsek kandidirali za sredstva za razvoja podeželja ali pa za urejanje cest na področju Schengena. Ostalo je nerealiziranih tudi 450 metrov v Podgorcih, zato
Ob prvi obletnici županovanja je Alojz Sok pripravil tiskovno konferenco, na kateri je predstavil svoje delovanje in novega direktorja medobčinske uprave Borisa Novaka.
pa bodo prihodnje leto odsek modernizirali v polni dolžini 1300 metrov.
Med večjimi investicijami je župan omenil odkup prostorov KS v Podgorcih, kjer je bil sklenjen 20-letni najem pod neugodnimi pogoji, odkup pa je občino stal skoraj 30 milijonov tolarjev. Urejen je bil tudi prostor pred ko-govsko cerkvijo, parkirišče na Svetinjah je bilo zaključeno, prekrit je bil zadružni dom v Miklavžu, ki so ga nameravali urediti v dveh letih. Poplačali so tudi vse stroške v zvezi z mrliško vežico. Začetna pogodba obnove ormoške vežice je bila vredna 20, na koncu pa je rekonstrukcija narasla na 35 milijonov tolarjev. Nabavili so tudi prireditveni šotor za potrebe društev, ki je bil doslej postavljen že štirikrat, in kmalu se bo investicija izplačala. Veliko so vložili tudi v občinska stanovanja. V Skolibrovi ulici so z individu-
alnim plinskim ogrevanjem opremili 20 stanovanj.
Ob tej priložnosti je župan predstavil tudi vodjo skupne občinske uprave. Povedal je, da so načrtovali, da bo uprava začela delati prej, vendar je bilo nekaj težav. Upoštevati je bilo treba voljo vseh občin. Občinski svet Središče ob Dravi je namreč zahteval, da je lahko v skupni upravi zaposlenih največ sedem ljudi in da je lahko direktor le eden izmed njih. Prijavila sta se Ivan Balažič in Boris Novak. Prvi kandidat je izpolnjeval vse pogoje, vendar je inšpektor in naj ga ne bi izbrali, da ne bi občine ostale brez inšpektorja. Zato so izbrali drugega kandidata, ki že sedaj načrtuje, vodi in odgovarja za investicije. Dela bo opravljal kot vršilec dolžnosti, ker mu za izpolnitev pogojev manjka eno leto delovne dobe. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Ptuj • Varnostni sosvet znova opozarja na anarhične razmere
Ponovna zahteva po omejitvi obratovanja lokalov po 23. uri
Člani varnostnega sosveta mestne občine Ptuj so ponovno opozorili na nenehno povečevanje kršitev javnega reda in miru v ptujskih nočnih lokalih in njihovi neposredni bližini. Splošna ocena je, da gre za pomanjkanje vrednot, ki so posledica tega, ker so „vajeti ušle iz rok", tako da se je demokracija sprevrgla v anarhijo. Zaradi tega je bila ponovno izražena zahteva, da bi vsem lokalom skrajšali obratovalni čas do 23. ure.
Foto. M. Ozmec
Na splošno pomanjkanje vrednot so opozorili (z desne) dr. Ljubica Šuligoj, Aleksander Solovjev, Ro-zika Ojsteršek in Jožica Težak.
Na drugi letošnji seji varnostnega sosveta, ki seje sestal v torek, 27. novembra, v sejni dvorani mestne občine Ptuj, je komandir policijske postaje Ptuj Darko Najvirt ob oceni varnostnih razmer ponovno kritično opozoril, da nastajajo vse večji, na čase skoraj neobvladljivi problemi z zagotavljanjem varnosti, predvsem v nočnem času, na območju ožjega mestnega jedra v Ptuju.
„Gre za znane lokale na območju Vinarskega trga, Lackove ulice in pred Mestno hišo. Poleg vandalizma, do katerega najpogosteje prihaja v zgodnjih jutranjih urah, se pred nočnimi lokali na tem območju dogajajo tudi vse pogostejše kršitve javnega reda in miru. Do konfliktnih situacij prihaja tudi zato, ker imajo lokali obratovalno dovoljenje do 4. ure zjutraj, prvi javni prevozi iz Ptuja pa so šele okoli 5. ure. V tem času obiskovalci lokalov, med katerimi so mnogi tudi pod vplivom alkohola ali drugih substanc, pohajkujejo po mestu in se iz objestnosti lotevajo vandalizma. Problem je še večji, odkar je v veljavi novi protikadilski zakon, saj je vse več obiskovalcev, ki ob kajenju na prostem pred lokali tudi pijejo. Običajno si pripeljejo pijačo kar v svojih osebnih avtomobilih, med popivanjem in pogovori pa je vse več primerov prepirov in množičnih pretepov pred lokali. Posebej pogosti so bili taki primeri v oktobru in novembru, zato zaskrbljen sprašujem, kaj bo šele v veselem decembru, ko se bodo razne prednovoletne zabave še podvojile," zatrjuje Najvirt.
Njegov službeni pomočnik Branko Horvat je k temu dodal, da se stanje ne izboljšuje, čeprav so izvedli že več nenapovedanih akcij in kontrol. Osredotočili so se tudi na ugotavljanje nepravilnosti pri varnostnih službah, a večjih kršitev do sedaj še niso uspeli izslediti, saj ni zakonskega določila, ki bi zahtevalo, da je število varnostnikov v lokalih sorazmerno številu obiskovalcev v njem.
Z obema se je strinjal župan MO Ptuj dr. Štefan Celan, ob tem pa povedal, da je zaradi številnih varnostnih problemov v nočnem času varnostni sosvet že predlagal, da naj bi vse lokale v Ptuju zaprli ob 23. uri. A so se temu odločno in z vsemi silami uprli gostinci oziroma lastniki omenjenih lokalov, ki so odprti v nočnem času. In tako so na mestni občini med dvema ognjema. „Na eni strani se otepamo očitkov,
da je ob koncih tedna mesto pusto in brez življenja, na drugi strani pa očitkov, da storimo premalo za varnost naših občanov, saj se predvsem ob koncih tedna v lokalih, ki so odprti do 4. ure zjutraj, in zadnje čase tudi v njihovi neposredni bližini dogajajo številne in vse pogostejše kršitve javnega reda in miru."
Eden najmlajših članov varnostnega sosveta Vanja Strelec iz mestne četrti Jezero je menil, da ne bi bilo nič narobe, če bi zapiranje lokalov ob 23. uri uvedli vsaj poskusno za nekaj mesecev. In predlagal, da bi to dejansko storili, saj bi lahko tako ugotovili, ali bo učinek pozitiven. Roziko Oj-steršek iz Orešja je zanimalo, ali se z avtobusnimi prevozniki ne bi mogli dogovoriti o prilagodljivosti voznih redov, ki bi zagotavljali prevoze tudi v zgodnejših jutranjih urah. Sicer pa je menila, da bi mlade morali spet navaditi na zakonitosti biološke ure: „Zakaj se ne bi na zabave odpravljali ob 18. ali 19. uri, kot včasih mi, in zakaj se ne bi zabavali le do 23. ali največ 24. ure, kot smo to počeli včasih? Zaradi razvad sodobne družbe in ponoče-vanja ob koncih tedna imajo starši in učitelji največ problemov, žal pa je vse več resnih
težav tudi zaradi zasvojenosti z drogami, kar se običajno dogaja po polnoči."
Tudi Janez Merc iz Mestne občine Ptuj je menil, da so pogovori o varnosti v lokalih in v njihovi bližini vse preveč usmerjeni le v ekonomski učinek, daleč premalo pa v druge vzgojne in sociološke vidike, ki so posledica nočnega delovanja lokalov.
Še bolj oster je bil Aleksander Solovjev s Centra za socialno delo, ki je prepričan, da je problem vsega le v naših vrednotah: „Tudi v moji mladosti so se dogajale podobne reči, a so bile vezane na vrednote, ki so bile tedaj zelo drugačne. Pred leti smo imeli tudi po 150 otrok, s katerimi so se zaradi podobnih težav ubadali psihiatri, danes dobivamo od tožilstva le po 3 ali 4 predloge. Mladostniku, ki je problematičen, lahko sicer izrečemo ukrep družbeno koristnega dela, a kaj ko tožilstvo pogosto motivira občane, da odstopijo od pregona. Menim, da bodo težave vse dotlej, dokler ne bomo spremenili našega odnosa do vrednot; majhno upanje pa se vendarle poraja s skorajšnjo uvedbo družinskih sodišč."
Solovjeva skrbijo tudi podatki o strmem naraščanju uži-
valcev drog v Ptuju: „V lokalni akcijski skupini za boj proti drogam imamo kombi, s katerim ob koncih tedna delimo preventivno-varstveni material, kot so sterilne injekcijske igle, kondomi in podobno; zadnje čase jih razdelimo nekaj več kot prej, saj so te stvari lekarne podražile za več kot 200 odstotkov. Žal lahko pričakujemo, da se bo situacija še poslabšala, saj so nekatere službe in organe zaradi regio-nalizacije v Ptuju že ukinili in jih preselili v Maribor."
Predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Franc Kozel pa je prepričan, da so med kršitelji in vandali v Ptuju v glavnem taki, ki nočnih lokalov ne obiskujejo. „Kar poglejte: ob petkovih popoldnevih se za avtobusnim postajališčem zabave pričenjajo že od 16. ure naprej. Starejše osebe, ki jih lahko prepoznate, delijo mladoletnikom alkoholne pijače kar brezplačno in jih celo silijo k pitju, samo da bi jih navadili nanje. Drugo tako zbirališče mladih, ki se opijajo, je ob koncih tedna, predvsem v nočnem času, tudi ob Ožbal-tovi cerkvi v Ptuju, tretje v neposredni bližini šole Ljudski vrt, četrto v mestnem parku in še kje. Prepričan sem, da prihajajo vandali predvsem iz takih sredin, tisti, ki se zadržujejo v lokalih oziroma disko klubih, običajno vandalizma ne povzročajo," je menil Kozel.
Očitno zaskrbljen župan dr. Štefanu Celan je ob tem lahko samo nemočno ugotovil: „Zadevo smo dejansko izpustili z vajeti, tako da je na žalost demokracija podivjala in prerasla v anarhijo, saj ima vsak nešteto pravic, dolžnosti in
obveznosti pa skoraj nobenih. Da bi zagotovili varnost, smo pred mestno hišo montirali video naprave in ne boste verjeli, kaj vse smo posneli: mladostnike, ki so si pred kamero zvijali džointe, jih kadili in puhali v kamero, popivali, pred vhodnimi vrati so celo kazali spolovilo in urinirali ter počeli še kakšno večjo neumnost. Pa vse skupaj ni zaleglo, saj vi-deoposnetki ne zadostujejo za kazenski pregon storilcev. In ker se podobne predrznosti dogajajo tudi drugod po mestu, pa nič ne zaleže, se bojim, da bodo komu popustili živci. Do sedaj strpni občani že grozijo, da bodo pravico vzeli v svoje roke. Pred časom me je poklical nek miren Ptujčan in mi odkrito povedal, da bo ukrepal sam, in če bo zasačil še kakšnega smrkavca, ki bo sredi noči pred njegovo hišo pijan lomil, brcal in kričal, bo enostavno streljal."
Da imajo velike in vse resnejše težave tudi komunalni inšpektorji, je pritrdila njihova šefica Jožica Težak, saj je tudi ona ogorčena ugotovila, da so zadeve zaradi anarhije dejansko že skoraj neobvladljive. „Žal pa tudi drugi občani strpnosti skoraj več ne poznajo, še manj samokritike, saj izgubljajo živce brez pravega razloga. Konec prejšnjega meseca je nek sicer miren, a očitno hudo jezen Ptujčan komunalno inšpektorico, ki mu je zaradi prekrška napisala plačilni nalog, enostavno udaril, tako da je morala iskati zdravniško pomoč!"
Na splošno pomanjkanje vseh vrednot je opozorila tudi dr. Ljubica Šuligoj iz MČ Jezero: „Včasih smo imeli hora
legalis že ob 21. uri, pa je zaleglo. Danes pa si česa takega ne moremo privoščiti, saj so drugi časi in druge vrednote, ki jih velik del mladih žal nima. Ne vem zakaj, vem pa, da imajo le veliko željo po uničevanju." S to in prejšnjo trditvijo se je strinjal tudi komandir Darko Najvirt in postregel s podatkom, da je zadnje čase vedno več nasilja in napadov na uradne osebe. Pa tudi drugi razpravljavci so menili, da bo zaradi že skoraj nevzdržnega stanja potrebno končno nekaj storiti in čimprej ukrepati, tudi v državnem merilu, kajti tisti, ki se s tem iz dneva v dan soočajo na Ptuju, so očitno ostali nemočni. Skupaj s policisti tako s strahom zrejo v bližajoče se praznične dni, ko se bodo zabave, ve-seljačenja in pijančevanja še stopnjevali. Policisti so sicer zatrdili, da bodo v predpraz-ničnem času svojo preventivno dejavnost poostrili, ter se dogovorili, da bodo pri tem okrepili sodelovanje z mestno redarsko službo. Več pozornosti bodo namenili tudi uporabi pirotehničnih sredstev, pri čemer že sedaj opozarjajo, da je prodaja uradno nabavljenih in dovoljenih pirotehničnih izdelkov dovoljena od 19. do 31. decembra, uporaba teh sredstev pa bo dovoljena le od 26. decembra do 2. januarja 2008, pri čemer bodo preverjali in nadzirali tudi druge vzporedne omejitve. Ptujčani pa se lahko z bojaznijo vprašamo, ali bodo dogovori o povečanih ukrepih za zagotavljanje varnosti v času skorajšnjih božičnih in novoletnih praznikov tokrat zalegli.
M. Ozmec
Foto. M. Ozmec
Nemočna ostajata tudi župan mestne občine Štefan Čelan in njegov svetovalec za varnost Janez Merc.
Videm • Z enajste redne seje
Kako naj bo volk sit in koza cela
Težko, ampak videmskim politikom bi znalo uspeti celo kaj takega - vsaj navzven, pred očmi javnosti. Videmski občinski svet se je namreč v torek zvečer sestal enajstič v novem mandatu; hkrati pa tudi že drugič novembra. Zanimivo je, da je bila deseta seja speljana „za zaprtimi vrati", saj mediji nanjo niso bili vabljeni ...
Kot možno opravičilo je sicer razumeti stavek župana, da so se že na deveti seji (oktobra letos) dogovorili, da bodo naslednjo sejo speljali takoj po praznikih, vendar pa so bili o točnem datumu očitno obveščeni le svetniki. Zakaj je bilo potrebno tako skrivnostno sestajanje, je drugo vprašanje, v odgovor pa je možno le ugibanje, da vsega, kar (si) povedo in zaupajo občinski možje, videmsko občestvo naj ne bi vedelo. No, iz zapisnika te skrivnostne seje je možno razbrati, da so obravnavali osem točk dnevnega reda. Tako so, med drugim, svetniki poslušali poročilo NO o rebalansu, ki je bilo sicer pozitivno, a s pridržkom - češ da naj se v bodoče za vsako odstopanje od proračunskih postavk pridobi najprej soglasje občinskega sveta. Svetniški zbor je nato rebalans tudi potrdil. V nadaljevanju so svetniki potrdili tudi dodatne ure za kombinirane oddelke v selški in leskovški podružnici OŠ, in sicer bodo za 8 ur v Leskovcu plačevali slabih 354 evrov mesečno, za 6 dodatnih ur v Selih pa nekaj manj kot 245 evrov mesečno. Potem so se strinjali še s 5-odstotnim dvigom vrednosti točke za NUSZ, ki bo tako od naslednjega leta naprej znašala 0,00132 evra (slabih 0,32 tolarja). Na koncu desete seje pa so svetniki zavrnili prošnjo občin Majšperk in Žetale, da videmska občina zanje še naprej opravlja javna dela. O
Videmski občinski svet v polni sestavi je na zadnji seji obravnaval četrto inačico proračuna za leto 2008; edino potrjeno dejstvo je, da se bo občina v prihodnjem letu morala zadolžiti za izvedbo nekaterih projektov, sicer pa naj bi bil proračun še z nekaj lepotnimi popravki sprejet na decembrski seji.
predlogu proračuna, ki je bil predstavljen na deveti seji, pa (vsaj po izdanem zapisniku) naj ne bi govorili.
Četrta inačica proračuna še vedno ni „ta prava"
Zato je bila pa obravnava predloga proračuna za leto 2008 osrednja točka tokratne, enajste seje. Zelo hitro je bilo razumeti, da je bil pred-
log proračuna do te seje pre-seciran in predelan na vseh obstoječih občinskih odborih, da je vmes padlo nešteto predlogov za popravke, da je že bilo veliko zadev usklajenih, ampak da kljub temu z doseženim vsi še niso zadovoljni. Še najbolj zadovoljen z zadnjo, menda že četrto inačico proračuna je bil videti in slišati vodja poslanske skupine SDS Stanko Simonič, ki je predlagal le, da naj se sprejme sklep, da se dodatna
Sveta Trojica • Seja občinskega sveta
Kritični do DARS in gradbincev
V torek, 20. novembra, so se svetniki občine Sveta Trojica sestali na 10. redni seji. Sprejeli so sklep o financiranju političnih strank, za kar namenjajo v letošnjem letu 1862 evrov. Proračunska sredstva pa lahko prejmejo stranke, ki so prejele najmanj 50 odstotkov glasov, potrebnih za izvolitev svetnika. Tako so do dotacije upravičene N.Si, SD, SDS, SLS in SNS.
V nadaljevanju seje so sprejeli odlok o ustanovitvi mdobčinskega inšpektorata, pravilnik o sofinanciranju obnove in vzdrževanja objektov naravne in kulturne dediščine in odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega in vzgojno-izobraževalnega zavoda Vrtec in Osnovna šola Sveta Trojica. V prvem branju so sprejeli tudi odlok o nagradah in priznanjih, ki ga bodo v drugem branju dopolnili še z nagradami, saj je predlagani pravilnik vseboval samo do-
ločila o priznanjih. Sprejeli so tudi pravilnik o najemu dvorane kulturnega doma Sveta Trojica in sklep o subvencioniranju najemnin tržnih stanovanj v občini. Svetniki so kar nekaj časa namenili točki Pobude in vprašanja. Kritični so bili do DARS in izvajalcev, ki gradijo avtocesto. Najbolj pa jih moti, da je že odprt nadvoz nad avtocesto v Spodnji Senarski in je zgrajen brez hodnika za pešce in kolesarje. Svetniki so sprejeli sklep, da podpirajo zahteve obča-
nov, da se na prehodih preko avtoceste zgradijo hodniki za pešce in kolesarje. Kritični pa so bili do izvajalcev pri adaptaciji osnovnošolske stavbe. Župan je povedal, da je kljub zapletom lahko adaptacija šole končana do roka, to je do pričetka naslednjega šolskega leta. Vsekakor pa bodo morali izvajalci sanirati razmočen omet in parket v vrtcu, saj so prostori zaradi odkrivanja strehe ob zadnjem deževju bili namočeni.
Zmago Šalamun
sredstva za obnovo OŠ Sela predvidijo za leto 2009, ker v proračunu za naslednje leto tega denarja enostavno ni več mogoče najti. So se pa z nekaj dodatnimi predlogi za spremembe postavk oglasili nekateri drugi svetniki; najprej Boris Novak, ki je povedal, da NO za pošteno in strokovno opravljeno delo ne dobiva dovolj plačila: „Poglejte, če se za nadzor ene same postavke porabi cel dan oziroma osem ur dela, če mora za to oseba vzeti dopust, potem 42 evrov gotovo ni pravo plačilo za to. Ali bi vi sedeli na seji za takšen denar?!" Svetniki tega niso komentirali in predlog o povišanju postavke za delo NO za 3000 evrov je bil sprejet.
Oglasil se je tudi podžupan Bojan Merc, češ da naj se v postavki za športno infrastrukturo posebej zapiše, koliko denarja je namenjeno za Leskovec, kjer bi morali sanirati nogometno igrišče. Debate okoli tega predloga je bilo kar veliko, uspeha pa ne, saj občina za izboljšanje športne infrastrukture pričakuje državno sofinanciranje, prednost pa ima nabava športnih tribun, zato bodo nogometaši v Leskovcu morali malo počakati. Na vztrajanje nekaterih svetnikov, še najbolj Merca, da nekaj denarja jim pa lahko namenijo, saj še nikoli niso zaprosili za nič, zdaj pa res potrebujejo pomoč, ker je že pripravljen projekt sanacije igrišča, ki se ob deževju utaplja v vodi, pa je župan povedal, da zgolj z jaški tega problema ne bodo rešili in da bo potrebna celovita in temeljita sanacija z
nasutjem, za kar pa 15.000 evrov, ki so jih v NK Leskovec pričakovali, ne bo dovolj. Glede na to, da je predlog Merca podprl še Novak, ki je mimogrede omenil še, da je tudi kultura v proračunu hudo zapostavljena sirotka in da bo potrebno tudi za društva najti nekaj več denarja, sicer jih počasi ne bo več, potem pa se je za igrišče v Leskovcu zavzel še Brane Orlač, je vseeno možno pričakovati, da kakšna manjša sanacijska dela vendarle bodo opravljena.
Brez kredita ne bo šlo
S predlogi in kritikami so se oglašali še drugi svetniki; Franci Kirbiš mlajši je „lopnil" po stari, boleči temi razdelitve denarja med občinske KS; češ da so nekateri programi KS zajeti in plačani iz skupnega proračuna, druge KS pa praktično ostajajo brez lastnih sredstev. Kaj prida uspeha ni imel, razen tega, da se je spet razvnela široka debata. Vmes se je oglasil nato še Rožman, ki je poskušal, sicer ne posebno ognjevito, napolniti mošnjiček domačih gasilcev, pa Kirbiš starejši, ki ga je zmotilo, da je iz proračuna izbrisana postavka s sredstvi za gradnjo doma upokojencev, kar pa po besedah župana naj ne bi bilo točno, ampak naj bi bila ta sredstva rezervirana na eni od drugih postavk. V splošni zmešnjavi bolj kot ne (ne)konkretnih pripomb svetnikov, ki jih je bilo težko spremljati, saj so zadnjo inačico proračuna videli le svetniki in občinsko vodstvo, so točko obravnave
proračuna zaključili z odločitvijo, da bodo nekatere predloge poskušali realizirati v okviru danega proračuna, sprejeli pa naj bi ga nato na decembrski seji.
Sicer, kot je povedal župan Friderik Bračič, bo videmski proračun za leto 2008 znašal okrog 6,1 milijona evrov na prihodkovni strani in 6,6 milijona na odhodkovni. Razliko oz. uravnoteženje bodo dosegli s kreditom, ki ga bo občina najela, potreben pa je za nadaljevanje izgradnje vodovoda (druga faza), ki bo zahteval okoli dva milijona evrov. Občina mora zagotoviti 35 odstotkov lastnega deleža pri tej cifri (torej okrog 600.000 evrov), in ker ga iz lastnih prihodkov ne more, bo pač potreben kredit, s čimer se občinski svet strinja. Po besedah župana pa naj bi bila višina najetega kredita približno 400.000 evrov.
Bodo zmanjšali število volišč ali ne?!
Med točkami dnevnega reda zadnje seje, ki so se jih svetniki še lotili, je bila tudi obravnava združevanja volišč v občini Videm. Trenutno jih je 19, po predlogu, ki ga je pripravil Franc Kirbiš starejši, pa naj bi jih bilo 13. Združevanje volišč naj bi se izpeljalo v haloškem delu občine, združevala pa naj bi se tista, na katerih je evidentiranih manj kot 100 volivcev, s čimer naj bi se zmanjšali stroški. No, predlog ni bil sprejet s posebnim navdušenjem, saj je Stopajnik predvidena združevanja volišč hitro izničil z dejstvi, da je eno teorija, drugo pa praksa, saj so predvidene združitve realno, zaradi terena in oddaljenosti volivcev, neizvedljive, in če se že nameravajo narediti, potem se morajo določiti druge skupne lokacije volišč. S tem so se svetniki strinjali in se dogovorili, da se pač naj na terenu preučijo možnosti, kje bi lahko bila skupna volišča. Na koncu pa je padla še misel, ali je to res sploh potrebno, saj navsezadnje volitve niso vsako leto (večkrat) in da potemtakem toliko volišč ne predstavlja ravno enorm-nega stroška za občino, prej obratno. Posledica združevanja in s tem manjšega števila volišč pa je lahko precej večja volilna neudeležba, ki že itak ni ravno blesteča, in da to morda ni toliko pomembno, ko gre za državne volitve - ko se pa volijo novi župani (in poslanci), pa zna biti vsak glas še kako hudo pomemben ...
Foto: SM
Vitomarci • Pogovor z županom občine Sveti Andraž Francijem Krepšo
Praznovali bodo v soboto
Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah, ki šteje približno 1300 duš, bo v soboto praznovala deveti občinski praznik. O izpeljanih in prihodnjih investicijah smo se pogovarjali s Francijem Krepšo, županom, ki občino vodi od same ustanovitve.
Najpomembnejša investicija, ki ji je bilo namenjeno največ sredstev v letošnjem letu, je odplačevanje dolga za osnovno šolo, vrtec in telovadnico. Ena najpomembnejših investicij v zgodovini občine bo občinski proračun precej obremenjevala tudi naslednje leto. Do konca letošnjega leta bodo Gradisu odplačali 110 tisoč evrov, medtem ko bo naslednje leto ta znesek še višji in bo znašal
okrog 200 tisoč evrov.
Ob odplačevanju dolga je občini v minulem letu uspelo izpeljati še nekaj manjših investicij, kot so dela na kanalizaciji, rekonstrukcija ceste in delna ureditev prostora ob igrišču. Krepša pravi, da bi si želel, da bi imeli na razpolago več sredstev, ki bi jih lahko namenili za investicije. „Gib-ljemo se v okvirih, ki jih imamo," poudarja župan. Očitkov, da je premalo sredstev
Spoštovane občanke in občani!
Ob 9. občinskem prazniku občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Vam iskreno čestitam in Vas vabimna osrednjo prireditev, ki bo v soboto, 1.12.2007, ob 19. uri v telovadnici POS Vitomarci.
V nedeljo, 2.12.2007 pa ste vljudno vabljeni na farno žegnanje v počastitev Sv. Andraža. Po obeh sv. mašah bo igrala godba na pihala, po pozni maši pa sledi še pogostitev občanov v organizaciji društev in župnijskega sveta.
Vljudno vabljeni.
Vaš župan Franci Rre;
Foto: Dženana Becirovic
Zupan Franci Krepša je zadovoljen, ker je v primerjavi z letošnjim za investicije v naslednjem letu namenjeno kar trikrat več sredstev.
namenjenih investicijam, je bilo s strani občinskih svetnikov precej. „Vsi bi si želeli več. Proračun je sestavljen in več, kot smo, ne moremo nameniti za investicije. Niso zadosti samo izjave nekaterih, da bodo v občino pripeljali denar, potem pa s tega ni nič," dodaja Krepša.
Medtem ko je bilo letos za investicije in odplačevanje dolga namenjenih okrog 270 tisoč evrov, bo prihodnje leto sredstev za to veliko več, saj računajo, da bo znesek skoraj trikrat večji kot letos. Občina, ki se je pred meseci prijavila na projekt Razvoj regij, je ena redkih, ki je bila tudi uspešna.
Projekt, ki ga bodo izpeljali v sodelovanju z občinama Juršinci in Cerkvenjak, je po projektni oceni vreden milijon in tisoč evrov. Za izvedbo bo 400 tisoč evrov zagotovljenih iz evropskih sredstev, 600 tisoč evrov bo namenila občina Sveti Andraž, ki je tudi nosilka projekta, preostanek
pa partnerski občini. Vsekakor bo 8,5-kilometrska cesta, ki jo bodo bodisi rekonstruirali bodisi naredili na novo, najpomembnejša investicija in obenem velik zalogaj za majhno občino, kot je Sveti Andraž.
Med precej pomembne zastavljene načrte občine Krep-ša šteje tudi iskanje kompromisa in sodelovanja med njim in svetniki. Kljub temu da je kazalo, da se stvari obračajo na bolje, je ponovno prišlo do nesoglasij med Krepšo in občinskim svetom. Krepša pravi, da je najverjetnejši razlog za to imenovanje Simona Druzoviča za podžupana občine. „Nekateri so pričakovali drugega," je poudaril Krepša, ki dodaja, da je nesmiselno to, da je občinska uprava v letošnjem letu veliko energije in časa vlagala v reševanje konfliktov s svetniki. „Upam, da se bodo zadeve zgladile. Takšen odnos med občinsko upravo in svetniki ni dober za razvoj občine," je še dejal župan.
Praznovali bodo v soboto
Morda pa bo pozitivnejša energija med županom in svetniki zavladala po občinskem prazniku. Praznovanje bodo začeli v soboto z otvoritvijo razstave. Ob 19. uri pa bo v telovadnici osnovne šole v Vitomarcih potekala osrednja proslava, na kateri bodo izpeljali kulturni program, odličnjakom podelili nagrade, izbranim pa podelili občinska priznanja. Praznovanje se bo končalo v nedeljo s slovesno mašo in farnim žegnanjem, ki ga bo popestrila godba na pihala Sv. Jurij ob Ščavnici.
Dženana Becirovic
Središče ob Dravi • O proračunu in zavodih
Mačehovsko do skupnih otrok
Svetniki občinskega sveta Središče ob Dravi so na nedavni 9. redni seji obravnavali 25 točk dnevnega reda, med njimi tudi predlog proračuna za prihodnje leto in osnutke odlokov o soustanoviteljstvu skupnih medobčinskih zavodov.
Pred sejo se svetniki redno sestanejo na več delovnih sestankih, na katerih se dogovorijo vse podrobnosti, najbrž občasno tudi sprejo ali vsaj ostro pogledajo, samo sejo pa na ta način spremenijo v golo formalnost, brez kakršnekoli napetosti ali presenečenja. Vse teče kot po maslu, kar je sicer zelo efektivno in najverjetneje tudi edino pravilno, a za opazovalca, sploh če nima pisnega gradiva, popolnoma nezanimivo. Zato v telegrafskem stilu: svetniki so naredili domače naloge in se sestali z večino direktorjev javnih zavodov, da so jim le-ti predstavili svojo vizijo dela oziroma stroškovni plan. Na koncu so se Središčani odločili, da se pridružijo soustanoviteljstvu za knjižnico, lekarno, zdravstveni dom, osnovno šolo s prilagojenim programom, glasbeno šolo in tudi zavoda za informiranje, ki pa naj se čimprej ozre po možnosti javno-zasebnega partnerstva, da se razbremeni proračun. Pri zavodih, ki so jih priznali za svoje, so predlagali, da se
preuči možnost skupnega računovodstva, zastopani pa želijo biti tudi v svetih zavoda. Očetovstva pa so se odrekli pri muzeju, javni razvojni agenciji, mladinskem centru in ljudski univerzi.
Svetniki so se pozitivno izrekli o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj, ki naj bi bil po njihovem predlogu v bodoče Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, zastopani pa želijo biti tudi v svetu zavoda.
S precejšnjo zamudo, menda zaradi računskih težav oziroma različnih pogledov na metodologijo, so svetniki potrdili tudi sklep o povrnitvi stroškov volilne kampanje, po katerem prejme N.Si 46,75, SDS 195 in SD 30,71 evra. Potrdili pa so tudi sklep o financiranju političnih strank, po katerem prejme N.Si 39, SDS 80,37, SD 21,90 in Desus 37,76 evra mesečno.
Župan Jurij Borko je predstavil tudi predlog proračuna za leto 2008. Prihodki znašajo skupaj 1.967.922,
odhodki pa 2.547.057 evrov. Največji odhodek so investicije, ki predstavljajo kar 54,7 % proračuna. Občina se bo v prihodnjem letu zadolžila za 260.000 evrov. Dejavnost občinskega sveta bo občino stala 28.000, od tega 19.100 evrov za delo svetnikov. Župan bo za svoje delo prejel 18.900 evrov. Za ureditev spletne strani občine načrtujejo porabiti 1800 evrov. Pomembno je tudi delovanje
sistema za zaščito, reševanje in pomoč, ki letno stane 16.500 evrov. Dejavnost gasilskih društev bo financirana s 6000, sofinanciranje nabave gasilskih vozil ter zaščitne gasilske in reševalne opreme pa iz dveh postavk skupno 5900 evrov. Občinski časopis bo letno stal 5000 evrov, prav toliko pa tudi izvedba protokolarnih dogodkov, kot so občinski praznik in dan starejših občanov. Za funkci-
Proračun je predstavil župan Jurij Borko.
oniranje medobčinske uprave treh občin bodo namenili 31.650, za administracijo lastne občinske uprave pa bodo odšteli 117.985 evrov, k čemu pa je potrebno prišteti še dobrih 40.000 evrov za materialne stroške. Za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo bodo v občini namenili 32.535 evrov, največ za nepovratna sredstva v kmetijstvu in za razvoj podeželja.
Velik izdatek proračuna predstavljajo ceste, za katere potrebujejo 588.500 evrov, od tega slabo desetino za upravljanje in tekoče vzdrževanje, 35.000 evrov za javno razsvetljavo, skoraj pol milijona evrov pa za investicije. Načrtujejo izgradnjo pločnika v Obrežu, preplastitev ceste v Šalovcih in javne poti v Go-denincih, sanacijo mostu na cesti Šalovci-Loperšice, ureditev javne poti v Godenin-cih po projektu Turistične cone Prlekije, rekonstrukcijo javne poti v Obrežu in ureditev trga Središče. Podpirati nameravajo tudi razvoj malega gospodarstva, za katerega
so namenili 5000 evrov. Postavka prostorsko planiranje in stanovanjsko komunalna dejavnost zahtevata skoraj naslednjega pol milijona. Veliko bo šlo za projekt bogatenja podtalnice, skupni projekt treh občin, pa tudi veliko bodo vložili v priprave planske in urbanistične dokumentacije, okrog 235 ev-rov bodo namenili urejanju komunalne infrastrukture v obrtni coni in za odkup zemljišč.
Za skupno ormoško knjižnico bodo prispevali 33.960, za ljubiteljsko kulturo v občini pa 13.600 evrov. Športna društva in klubi bodo prejeli 22.800 evrov. Največji izdatek v občinskem proračunu pa je izobraževanje, ki bo prihodnje leto stalo 862.053 evrov. Od tega 220.080 za vrtce, ostanek pa v največji meri za osnovno šolo, ki ji nameravajo s pol milijona evrov omogočiti dolgo pričakovano obnovo, ki se bo izvajala po etapah in ob sofinanciranju pristojnega ministrstva. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Ptuj • Letni koncert Moškega pevskega zbora „Jezero"
Za njimi je že 110 nastopov
V Domu krajanov Budina-Brstje je bil 25. novembra letni koncert Moškega pevskega zbora „Jezero" DU Budina-Brstje Ptuj, ki je tokrat v goste povabil Moški pevski zbor DU Duplek, s katerim so si že delili pevski oder na srečanju pevskih zborov „Štajerska poje" na Vurberku.
Kot je povedal zborovodja Ladislav Pulko, gre za majhno zasedbo z lepim petjem, zlasti izstopa še prvi tenor, z zanimivim programom in prefinjeno zborovodkinjo Jasno Cigler, ki zbor vodi zadnjih sedem let. Ustanovili so ga pred trinajstimi leti, skrbno pa se pripravljajo že na petnajstletnico delovanja, ko bodo izdali svojo tretjo zgoščenko.
Moški pevski zbor Jezero" DU Budina-Brstje je bil ustanovljen pred osmimi leti. Peto obletnico delovanja je obeležil z izdajo prve kasete in prve zgoščenke. Z nedeljskim letnim koncertom, program je povezovala Jožica Vajda, je doslej stopil na oder že 110-krat. Zbor od ustanovitve vodi Ladislav Pulko.
Letnega koncerta, ki ga zbor pripravlja že tradicionalno kot vrhunec delovanja v enem letu, so se udeležili tudi nekateri gostje, med njimi predsednik četrtne skupnosti Spuhlja Edvard Strelec, vodja OI JSKD Ptuj Nataša Petrovič, predsednika DU Destrnik Julijana Černezel, predsednica DU Duplek Slavica Golob in predsednica KD Ljudske pevke Jezero Ana Šori.
Program je bil razdeljen
Moški pevski zbor „Jezero" DU Budina-Brstje Ptuj je tudi letni koncert dobro odpel.
Foto: Langerholc
na dva dela, v prvem delu sta zbora zapela po štiri pesmi, v drugem delu pa pet z dodatkom. V prvem delu je domači zbor odpel zahteven program, med pesmimi so zapeli tudi Večerni ave, ki je bil kar soliden glede na njegove zmogljivosti, tudi pesem Le enkrat še je bila zelo zahtevna. Poznalo se je, da so jo pravkar naštudirali, še lepše pa bo zvenela, ko jo bodo za-
peli brez strahu, brez zadržkov. V drugem so domačini zapeli pesmi in ogreli dlani občinstva, ki so prijetne za uho in pevcem zelo ležijo. V dodatku pa so nepričakovano zapeli pesem Okoli hiše, ki so jo namenili eni od občank, ki je pred kratkim praznovala življenjski jubilej. Gostujoči zbor iz Dupleka je imel na programu znane pesmi, v prvem delu je z nastopom
navdušila tudi mlada citrarka Manja Golob. S pestro paleto pesmi, od borbenih do ljubezenskih, pa se je zbor predstavil tudi v drugem delu. V dodatku so zapeli pesem Slavček milo je razglašal, ki so jo zapeli že na srečanju pevskih zborov na Vurberku. V zaključnem delu koncerta sta zbora skupaj zapela Ipavčevo Slovenec sem.
MG
Ptuj • Literarni večer
Bralno značko zaključil Lainšček
Zaključek bralne značke za odrasle so letos v knjižnici Ivana Potrča Ptuj obeležili na svojevrsten način. V leposlovni dvorani knjižnice so pripravili literarni večer, katerega gost je bil Feri Lainšček, nastopila pa sta še violinistka Vita Gregorec in interpret Matija Puž.
Kot je uvodoma povedal mag. Matjaž Neudauer, direktor knjižnice Ivana Potrča Ptuj, je bralna značka za odrasle v letošnjem letu presegla vse meje pričakovanj. Branje knjig s seznama ptujske bralne značke sta svojim bralkam in bralcem predlagali tudi ormoška in mariborska knjižnica. Avtorica bralne značke, kot jo trenutno izvajajo v ptujski knjižnici, je pravljičarka Liljana Klemenčič, ki je projekt predstavila septembra na mednarodnem srečanju Knjižnica - igrišče znanja in zabave v Novem mestu. Pri izvedbi bralne značke pa je sodelovala tudi knjižničarka Jožica Sajko.
Tudi letos so pri izvedbi prisluhnili predlogom bralcev in bralni seznam še nekoliko razširili. Poleg predlaganih del določenih avtorjev je bila možna tudi izbira drugih naslovov istega avtorja.
Za osvajanje bralne značke za odrasle je bilo letos predlaganih štirinajst naslovov. Prebrati je bilo potrebno vsaj pet knjig, od tega tri iz predlaganega seznama, preostali
izbor pa je bil prepuščen lastnemu okusu in presoji sodelujočih.
Seznam knjig za bralno značko je bil pri udeležencih te akcije iz preteklih dveh let že od začetka leta težko pričakovan, zloženko in sezname pa je poiskalo veliko število bralcev.
Letos je izpolnjene zloženke s seznamom prebranih knjig in morebitnimi ocena-
mi ter pripombami vrnilo 130 bralk in bralcev, kar je bistveno več kot v minulih letih. Leta 2006 jih je bilo 105, leto prej pa samo 65. Z vrnitvijo izpolnjenih zloženk so udeleženci osvojili bralno značko za odrasle.
»Sicer pa številke niso tako važne. Pomembno je to, da je bralna značka za odrasle v naši knjižnici dobila svoj krog bralcev, ki ji ostaja zvest, in
Foto: Dženana Becirovic
Podelitev bralnih značk so popestrili z literarnim večerom, na katerem je gostoval Feri Lainšček.
tako bogati njeno ponudbo in hkrati vse, ki v njej sodelujejo, tako bralce kot tudi knjižničarje,« je dejala avtorica bralne značke Liljana Klemenčič. Med najbolj branimi deli so se letos znašla tudi dela Ptujčana Davida Bedrača.
Ob svečanem zaključku bralne značke so v ptujski knjižnici sočasno priredili tudi literarni večer, na katerem je gostoval pisatelj, pesnik in dramatik Feri Lain-šček. V pogovoru z Vladimir-jem Kajzovarjem je Lainšček predstavil novo knjigo Nedotakljivi - mit o ciganih. Izjavo, da je letošnje leto »Lainščkovo leto« je pisatelj komentiral: »Nameraval sem ga preživeti popolnoma drugače. Gojil sem željo, da bom več v Murski Soboti, a življenje gre svojo pot«. Pisatelj, ki sodi v ozki krog tistih, ki so s svojimi deli najbolj zaznamovali letošnje leto, je med drugim tudi prejemnik nagrade Kresnik, delovega priznanja za najboljši roman, po njegovi knjigi pa je bil posnet tudi film Petelinji zajtrk.
Dženana Becirovic
Od tod in tam
Ptuj •Tolkalni večer mladih glasbenikov
V sklopu cikla Glasbeni večeri, ki ga izvaja Zasebna glasbena šola v samostanu Sv. Petra in Pavla, so minuli vikend pripravili tolkalni večer, na katerem se je predstavil Murska percussion ensemble. Ansambel je ustanovil profesor Denis Dimitrič, ki je diplomiral na Glasbeni akademiji v Beogradu, smer tolkala. Pred petimi leti se je zaposlil na glasbeni šoli v Murski Soboti ter oblikoval in povečal oddelek tolkal. Aktivno sodeluje s tolkalskim pomladkom, tako je učence aktivno vključil v več prekmurskih godb na pihala. Hkrati je tudi ustanovitelj Murska percussion ensemble, v katerem je zbral svoje učence iz glasbene šole, ki so zainteresirani za skupinsko muziciranje in nastopanje. Skupina izvaja priredbe klasičnih in sodobnih skladateljev. Velik poudarek dajejo izvajanju solističnih skladb s spremljavo tolkal. Na ptujskem koncertu so se predstavili s pestrim repertoarjem, sestavljenim iz 14 skladb.
Dženana Becirovic
Ptuj • Kvalitetni prevzem obnovljenega Mestnega gledališča
Foto: Črtomir Goznik
Po tehničnem pregledu obnovljenega Mestnega gledališča, ki je bil 6. novembra, ko uporabno dovoljenje še ni bilo izdano, ker ni bilo soglasja požarnega inšpektorja, je bil 21. novembra opravljen še kvalitetni prevzem. Komisija v sestavi predstavnikov naročnika, izvajalca, projektanta in gledališča je pregledala, ali so vgrajeni materiali takšni kot po projektu in ali ustrezajo pričakovani kvaliteti. Ugotovili so nekaj manjših pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti v kratkem času, je povedal Ivan Vidovič iz družbenih dejavnosti MO Ptuj. Njihova odprava ne bo ogrozila odprtja, ki je predvideno za 14. december. Steklene stopnice, zaradi katerih se je odprtje tudi rokov-no odmaknilo, naj bi začeli montirati 28. novembra. Predvidoma jih bodo namestili v roku enega tedna.
MG
Ptuj • Mednarodni dan strpnosti v Vrtcu
Foto: Črtomir Goznik
Vrtec Ptuj se je med prvimi slovenskimi vrtci vključil v projekt UNESCO ASP-net, v okviru katerega obeležujejo različne mednarodne dneve.
V vseh enotah Vrtca Ptuj so 16. novembra obeležili mednarodni dan strpnosti. V enoti Narcisa - izmena je otroke „obiskal" slonček Elmer, kije nastal pod peresom pisatelja Davida McKeeja. S svojo drugačnostjo je vodil iz igralnice v igralnico. Otroci so razmišljali, kaj pomeni biti drugačen, kako sprejemati drugačnost, in na to temo ustvarjali različne likovne izdelke.
MG
Ormož • Akcija tekstilnega diskonta Kik
Topla oblačila za zimo
Minuli četrtek so v ormoški poslovalnici trgovine Kik z decembrskim obdarovanjem malo pohiteli. Od glave do pete so v nova zimska oblačila oblekli šest otok družine Krajnčič iz Gajevcev, ki so se nepričakovanega darila še kako razveselili.
Simona Cvetko, vodja župnijske Karitas Sv. Marjeta iz Gorišnice, je s kolegico pripeljala številčno družino Krajnčič v Ormož in povedala, da so preko dekanijske Karitas dobili povabilo, da predlagajo družino z več otroki, ki jo bo nova trgovina obdarovala. Predlagali so družino Krajnčič iz Gajevcev, kjer je kar šest otrok, in ker je bila to najštevilčnejša družina, so se odločili za njih. Mama Vesna Krajnčevič je bila pomoči zelo vesela. Z možem se trudita, da bi otrokom priskrbela vse, kar potrebujejo, toda odkar sta oba ostala brez službe,
je to težko. Živijo na manjši kmetiji, skupaj z nad 80 let starima dedkom in babico. Najstarejša dva otroka Martin in Janja sta že srednješolca, Uroš, Monika, Matej in Matic pa obiskujejo še osnovno šolo. Darila so bili tudi otroci zelo veseli, pri izbiri pa so jim pomagale tudi prodajalke. Ko je bila obleka izbrana, pa jih je čakalo še eno presenečenje, namreč izbrali so si lahko tudi igračo, šolsko potrebščino ali kakšno drugo stvar po lastni izbiri. Po nasmehu na njihovih obrazih in zagotovilu Simone Cvetko je šla pomoč tokrat v prave roke.
Kik-Textilien je nemško podjetje, ki izvira iz severne Nemčije in ima v Nemčiji, Avstriji, na Češkem in v Sloveniji okrog 2000 trgovin, vsak delovni dan pa odprejo eno novo poslovalnico. Prodajajo tekstil in neprehrambene izdelke. V Sloveniji so trenutno štiri Kik trgovine, v letošnjem letu pa bodo odprli še dve. "Naše podjetje da veliko na socialno noto in ob odprtju nove trgovine vedno povabimo kakšno družino z več otroki iz tega okolja, ki ji podarimo oblačila za otroke. Krajnčiče-vi so dobili komplet oblek za zimsko sezono. Po navadi se
Družina Krajnčič iz Gajevcev v družbi Janje Spindler, pomočnice direktorja podjetja Kik, ki je otrokom podaril obleko za zimsko sezono, primaknili pa so še kakšno igračo ali drugo darilce.
pri uresničevanju naše ideje obrnemo na Karitas, ker pa ga v Ormožu ni, smo poklicali najbližji, v Gorišnico, in tako prišli do družine Krajnčič. V
našem podjetju želimo, da pride pomoč direktno k družini, da si otroci lahko obleke izberejo sami, da vzamejo res tisto, kar jim je všeč, ne pa da
kar dobijo, in verjemite, veselje je veliko," je povedala Janja Spindler, pomočnica direktorja podjetja Kik. Viki Klemenčič Ivanuša
Slovenija • Podražili električno energijo
Lenart • Saubermacher Slovenija nagrajuje
So se o podražitvah Vikend paket za dve dogovorili?	osebi v Radencih
Račun za električno energijo za gospodinjstva se bo s 1. januarjem 2008 v povprečju zvišal za šest odstotkov, so sporočili iz Elektra Maribor.
V Elektro Maribor si v pogajanjih za nakup električne energije nenehno prizadevajo doseči čim ugodnejše pogoje nakupa, kljub temu pa je bilo zaradi neugodnih razmer na trgu električne energije povišanje neizogibno. »Razkorak med nakupno in prodajno ceno je prevelik, zato smo bili prisiljeni zvišati tudi cene za električno energijo, ki jo dobavljamo gospodinjstvom,« je dejal predsednik uprave Elektra Maribor Stanislav Vojsk. Novi ceniki Elektra Maribor za pakete oskrbe, ki jih ponujajo svojim odjemalcem, so dosegljivi na spletni strani podjetja (www.
elektro-maribor.si).
»Neugodne razmere na trgu in dolgoletno zaostajanje prodajne cene za nakupno so nas praktično prisilile v neizogibno povišanje cen električne energije za gospodinjstva. Račun za električno energijo gospodinjskih odjemalcev, ki jim elektriko dobavlja Elektro Maribor, se bo tako s 1. januarjem 2008 v povprečju zvišal za šest odstotkov,« je pojasnil prvi mož Elektra Maribor.
Kljub višjim cenam pa cena električne energije za gospodinjstva v Sloveniji še zmeraj zaostaja za dejanskimi tržnimi cenami. Ob tem se v pod-
jetju soočajo še z dejstvom, da ljudje jemljejo električno energijo kot samoumevno dobrino. To se odraža v vse večji porabi oziroma dvigu povpraševanja ob omejeni ponudbi, kar posledično prispeva k višanju cen električne energije. Prav zaradi tega v Elektro Maribor posvečajo veliko pozornost osveščanju odjemalcev o učinkoviti rabi električne energije. Zato so paleto paketov oskrbe z električno energijo dopolnili s paketoma Varčujem! in Var-čujem modro! ter na ta način poskušajo odjemalce spodbujati k varčevanju.
-OM
V petek, 16. novembra, so na sedežu podjetja Saubermacher Slovenija v Lenartu podelili prvo nagrado v nagradni igri, ki je potekala od julija do konca septembra, v kateri so morale njihove stranke pravilno odgovoriti na tri vprašanja.
Vprašanja so se nanašala na proces združevanja podjetij Letnik-Saubermacher, Saubermacher Slovenija in Eko Les v enotno podjetje Saubermacher Slovenija. Poslani odgovori so pokazali, da so njihove stranke dobro seznanjene s tem, kaj se dogaja v tem uspešnem podjetju, ki je nam najbolj znano po odvozu odpadkov od gospodinjstev, v bistvu pa se ukvarja s še veliko drugimi dejavnostmi, ki se nanašajo na ravnanje z odpadki. Na njihov naslov je prišlo veliko odgovorov in le redki so bili napačni.
Prvo nagrado je prejel Štefan Trstenjak iz Svetega Jurija ob Ščavnici, ki je nagra-
do osebno prevzel na sedežu podjetja v spremstvu soproge. Kot je povedal, bo nagrado - vikend paket za dve osebi v Termah Radenci - izkoristila celotna njegova družina. Nagrade so se zelo razveselili, saj je trenutno sam prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, ker so njihovo enoto Kruh peciva v Ormožu ukinili, soproga pa je zaposlena v Zdravstvenem domu Gornja Radgona. Po prijetnem druženju so gostitelji gostoma razkazali Center za ravnanje z odpadki v Lenartu z vsemi dejavnostmi, ki se izvajajo na tej lokaciji. Bila sta kar malo začudena, saj si nista predstavljala, kaj vse se dogaja z
odpadki, ki jih odpeljejo od hiš, odsluženimi avtomobili, ki jih odjavimo iz prometa, in nenazadnje z ostanki hrane, ki jih poberejo v bolnicah, vrtcih, šolah in menzah.
Ostale nagrade so nagrajenci prejeli po pošti: drugo nagrado Marija Kozar iz Sp. Ivanjcev, tretje pa Miroslav Uroševič od Svete Ane, Zvon-ko Kranjc od Svetega Jurija ob Ščavnici, Ivica Stolnik iz Radencev, Marjeta Kotnik iz Benedikta, Jože Lušanc iz Radencev, Vilma Bratina iz Radencev, Silva Strehar iz Radencev in Sabina Kapš iz Apač.
Zmago Šalamun
Foto: M.Ozmec
Da bi uporabnike pritegnili k varčevanju z energijo, v Elektru Maribor še vedno delijo varčne sijalke. Prejemniku nagrade Štefanu Ustenjaku iz Svetega Jurija je čestitala direktorica mag. Mojca Letnik.
Foto: vki
Foto: ZS
Destrnik • S pomočjo uspešne akcije Janu Vilčniku uresničili željo
Dvigalo za desetletnega Jana
Desetletni Jan Vilčnik z Destrnika, ki ima cerebralno paralizo, je doslej živel v precej težkih razmerah. Hiša, v kateri živi, je bila zgrajena veliko pred njegovim rojstvom in je nadstropna, kar je fantu zaradi invalidskega vozička marsikdaj onemogočalo samostojnost in prosto gibanje. Več let ga je mati Vesna nosila po strmih stopnicah, s pomočjo velikodušne pomoči donatorjev pa se jim je uresničila želja: dobili so dvigalo, s katerim se bo Jan odslej lahko sam peljal iz hiše na dvorišče.
Desetletni Jan, ki ima cerebralno paralizo, se je prvih nekaj let življenja s pomočjo mame in drugih lahko gibal. Pri treh letih pa se je njegovo zdravstveno stanje bistveno poslabšalo in Jan je pristal na invalidskem vozičku. Od takrat naprej ga je mati Vesna nosila po strmih stopnicah v domači hiši, saj je oče zaradi dela na terenu bil večino časa zdoma. Jan je rasel in postal izredno lep fant, ki pa je z leti imel tudi vedno več kilogramov. Nositi ga po stopnicah je bilo za njegovo mater iz dneva v dan težje. A prave rešitve niso videli. Vedeli so, da je dvigalo za Jana edina pametna in primerna rešitev, o tem pa so zaradi pomanjkanja sredstev lahko samo sanjali.
Janova mati se je pred tremi leti odločila ukrepati in na Humanitarni zavod VID je poslala prošnjo, v kateri je opisala situacijo, v kateri se z družino nahaja. Pred letom in pol jo je obiskala Mojca Oštir Pajestka iz Zavoda VID in se, kot pravi, nemudoma odločila poiskati pomoč za Jana. Ne ona ne nihče drug pa si ni misli, da se bo Jan z dvigalom vozil že letos. Po akciji, ki se je začela aprila lani in v kateri je sredstva prispevalo več kot 160 donatorjev, jim je uspelo zbrati sredstva za gradnjo dvi-
V petek se je družina Vilčnik zahvalila nekaterim sosedom, prijateljem, zavodu VID in drugim dona-torjem, ki so Janu pomagali do dvigala.
gala, vrednega približno 20 tisoč evrov. Živahnemu, pametnemu in prijaznemu Janu bo dvigalo poslej življenje spremenilo na bolje. Samostojno se bo lahko gibal in se na dvorišču s prijatelji igral, ko bo želel in kolikor dolgo bo hotel. Olajšanje je veliko tako za Jana kot njegovo družino, mamo Vesno, očeta Bogdana
in brata Jureta.
„Njegove želje po gibanju in samostojnosti so postajale z odraščanjem vedno večje. Ker pa je Jan postal zelo težek in velik, mu teh želja nismo več mogli izpolnjevati," je dejala Janova mama Vesna in izrazila globoko hvaležnost vsem ljudem, ki so Janu pomagali do uresničitve njegove
največje želje. Za plemenito dejanje se je družina Vilčnik v svojem domu povabljenim gostom zahvalila na slovesnosti, ki so jo pripravili minuli petek. Takrat je Jan vsem pokazal, kaj mu dvigalo pomeni, z njim pa so se obiskovalci lahko tudi popeljali.
Dženana Becirovic
Foto: Dženana Becirovic
Jan je z veseljem pokazal, kaj mu dvigalo pomeni in kako deluje.
Ptuj • Dan odprtih vrat minoritskega samostana
Celoten samostan ponovno v funkciji
18. novembra so v minoritskem samostanu na Ptuju organizirali dan odprtih vrat, tega dne so blagoslovili nekatere najnovejše pridobitve, med katere sodi samostanska kapela. Vrhunec dneva pa je bila sv. maša z mariborskim nadškofom in metropolitom dr. Francem Krambergerjem.
»Po dolgih letih nam je uspelo samostan ponovno urediti tako, da nam nudi dostojno bivanje. Na zunaj sicer zgleda malo luksuzno, v resnici pa smo še vedno precej utesnjeni, patri še vedno bivajo v sobah tri krat tri metre. Vsa dela v okviru projekta obnove so sedaj v glavnem končana, potem ko smo samostan dobili vrnjen. V zadnjih letih se ni toliko delalo v cerkvi, ker je ta toliko usposobljena, da služi svojemu namenu, čeprav smo tudi v njej še nekaj dodajali, nekaj vprašanj je še odprtih. Uredili pa smo samostan. Kljub temu da gre za ogromno poslopje, je stanovanjskega prostora zelo malo. Tretjina prostorov pod streho so hodniki. Sedaj, ko smo obnovo končali, tudi s pomočjo naših faranov dobrotnikov, ki so pomagali finančno in s fizičnim delom, smo se odločili za izvedbo dneva odprtih vrat. Samostan smo odprli, po njem vodili, vsak, ki je želel, je lahko prišel in si ogledal prostore.
Foto: Črtomir Goznik
Gvardian p. Martin Vidovič
Sočasno pa se je seznanil z vsemi našimi dejavnostmi, ki so povezane s samostanom in župnijo sv. Petra in Pavla, med katere sodijo Karitas, kulturne prireditve, ki jih imamo, še posebej pa smo ponosni na glasbeno šolo, ki smo jo odprli septembra letos. Ogled smo organizirali tako, da so lahko v živo doživeli pouk v glasbeni šoli.
Glede na velik dogodek za nas in župnijo smo pova-
bili mariborskega nadškofa in metropolita dr. Franceta Krambergerja, ki je po končanem ogledu opravil sveto mašo, ki je bila vrhunec dneva odprtih vrat. V svoji pridigi se je škof posebej ozrl na to, da je samostan po 66 letih ponovno dobil možnost, da je zaživel samostansko življenje, kot ga predvideva neki red. To pomeni, da je naša hiša dobila tudi novo hišno kapelo, v kateri lahko bratje
tudi čez dan odmolijo kakšen očenaš in kjer imamo skupne molitve ter opravila,« je strnil namen dneva odprtih vrat v minoritskem samostanu na Ptuju njegov gvardian p. Martin Vidovič.
V cerkvi dela še za deset let
V ptujskem minoritskem samostanu imajo obiskovalci kaj videti, vedno bolj je zanimiv tudi za turiste. Kot pravi p. Martin, je vabljiv iz treh razlogov. Vabijo moderna cerkev, minoritski refektorij in samostanska knjižnica, ki razpolaga z nekaterimi izjemnimi eksponati, kot so Trubarjev Novi testament, faksimile Gutenbergove Biblije in faksimile Pericop Henrika II. iz 11. stoletja.
P. Martin Vidovič je zadovoljen, da ima samostan dobre odnose z vodstvom občine oziroma lokalno skupnostjo nasploh. Župan dr. Štefan Če-lan se redno udeležuje vseh
slovesnosti, ki jih organizirajo, podpira njihove ideje. V prostorih samostana se odvija veliko kulturnih prireditev tako na dvorišču kot v refek-toriju in cerkvi, samostan je postal neke vrste kulturno središče.
Prihodnji načrti so usmerjeni predvsem na cerkev, ne toliko na samostansko stav-
bo, pravi p. Martin Vidovič. Potrebno bo dokončati rekonstrukcijo baročne fasade, ki je bila ena najlepših daleč naokrog; dela že potekajo. V cerkvi manjkajo še klopi, orgle in nekatera barvna okna. To so projekti, ki jih bodo gotovo zaposlovali še prihodnjih deset let.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Nova kapela v minoritskem samostanu je delo arhitekta Matije Suhadolca, barvni vitraži pa akademske slikarke Mire Krmpotič Ličen iz Pirana.
Ormož • Vpliv alkohola na razvoj mladostnika
Niso poskusili skupaj
OZ Rdečega križa Ormož, Medobčinska lokalna akcijska skupina Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž ter Območna obrtna zbornica Ormož so v mesecu boja proti odvisnosti skupaj organizirali okroglo mizo z naslovom Poskusimo skupaj - vpliv alkohola na razvoj mladostnika. Moderator Stanko Ivanuša je povedal, da so si okroglo mizo zamislili kot skupno prizadevanje tistih, ki zdravijo, sanirajo ali svarijo pred posledicami pretiranega uživanja alkohola, in tistimi, ki jim je točenje alkohola poklic. S skupnimi močmi naj bi našli način mladostnike namesto v alkoholike vzgojiti v kulturne, zmerne pivce, ki si jih vsak gostinec lahko le želi. Vendar iz skupnega razmisleka ni bilo nič, gostinci so preventivce pustili na cedilu.
Tisti, ki so se okrogle mize udeležili, so si bili edini, da je alkohol v našem okolju stalnica ne le po proizvodnji, ampak tudi po uživanju. Otroci v našem okolju alkohol zlorabljajo, nekateri celo dnevno. Stanko Ivanuša je povedal izkušnje, ki jih ima pri delu z mladostniki: "V 7., 8. ali 9. razredu se v pogovoru izkaže, da je vprašanje, kdo še ni pil piva, zelo smešno, tako kot kdo še ni poskusil vina. Ko vprašam, kdo še ni pil žganih pijač, se dvigne nekaj rok. Ko pa pojasnim, da med nje spadajo tudi domači proizvodi, kot so orehovec, borovniče-vec, višnjevec in podobno, pa še te roke padejo dol. Otroci prvič pijejo doma in žalostno je, da se nekateri ne spomnijo, kdaj so bili prvič drogira-ni z alkoholom. To se potem prenaša na ulico. Najlažje je dati liter ali dva domačega vina v šolsko torbo."
Njegove besede je z rezultati ankete, ki je pripravil dr. Aleš Friedl leta 2004 in jo je primerjal z rezultati iz leta 1999, podprla Maja Vaupo-tič Botolin. Na vprašanja je odgovarjalo 183 učencev povprečne starosti 15 let. Od tega 102 fanta in 81 deklet. Pivo so poskusili skoraj vsi, tri četrtine fantov je poskusilo tudi žgane pijače. Le 10 % jih je odgovorilo, da nikoli ne pije alkohola. Glede pogostosti pa so se izjasnili, da predvsem nekajkrat na leto. Kljub temu pa je s 4 na 8 % poraslo število tistih, ki pijejo alkohol 2- do 3-krat tedensko. 10 % fantov je bilo več kot 4-krat vinjenih. Otroci alkoholne pijače v 57 % uživajo doma, v manjšem obsegu pri prijateljih. Najbolj zaskrbljujoče pa je to, da se velik del 15-letnih otrok ne zaveda tveganja, ki ga povzroča pitje, le četrtina je zapisala, da lahko preko-
merno pitje povzroči zasvojenost.
Kaj pa energijske pijače?
Marijan Škvorc iz OŠ Velika Nedelja je v imenu osnovnih šol povedal, da za preventivo in ozaveščanje o vplivu alkohola na šolah organizirajo različna predavanja in aktivnosti ob različnih dnevih aktivnosti. Opažajo, da učenci vabljene goste bolj poslušajo in več dajo na njihovo mnenje. Je mnenja, da se otroci zavedajo posledic, ki jih prinaša alkohol, hkrati pa je prisotna tudi miselnost, da se to dogaja nekje drugje, da se meni to ne more zgoditi. Jasna Munda iz OŠ Središče ob Dravi pa je opozorila, da se poleg nevarnosti alkohola, ki so ga vnesli tudi v šolski red in ostale akte, vedno bolj pridružujejo tudi razni ener-
Strokovnjaki s področja zdravstva, šolstva, socialne službe in policije so imeli veliko povedati o zlorabi alkohola in posledicah.
getski napitki, saj se številni učenci in njihovi starši ne zavedajo škodljivosti energet-
Ormož • Zgodovinsko društvo praznuje
Jutri simpozij o dr. Kelemini
Zgodovinsko društvo Ormož je nastalo pred desetletjem in je zakoračilo v 11. leto delovanja. Okroglo obletnico so želeli obeležiti delovno, kar jim bo, glede na povedano na nedavni tiskovni konferenci, tudi uspelo.
Za ustanovitev društva je gotovo najbolj zaslužen Franc Krnjak, ki je bil tudi prvi predsednik, danes društvo vodi Anton Luskovič, ki je povedal, da z dogodki, ki se bodo zvrstili v naslednjih dneh, izpolnjujejo svoj letošnji delovni načrt. To jih zelo veseli še posebej zato, ker imajo pri svojem delu težave, saj je edini vir financiranja članarina članov. Le pri izdaji zbornika jim pomagajo sponzorji. Po desetletju delovanja
je Luskovič prepričan, da so našli svoje mesto in dejavnost na območju treh občin, sprejeli pa so tudi sklep, da se zaenkrat ne bodo delili na sekcije, nove občine pa tudi niso imele tega interesa.
Med naloge društva sodi tudi to, da opozarja na pomembne rojake, na katere naletimo le, če brskamo po kakšnem leksikonu, v domačem kraju pa so na njih domala vsi pozabili. Skupaj z Muzejem Ormož in KS Miklavž
Načrte Zgodovinskega društva Ormož so predstavili Franc Krnjak (z desne), namestnik predsednika, Anton Luskovič, predsednik društva, in Emil Trstenjak, predsednik KS Miklavž pri Ormožu.
pri Ormožu jutri pripravljajo simpozij, posvečen enemu takšnih rojakov dr. Jakobu Kelemini, pozabljenemu ormoškemu obrazu. Simpozij se bo odvijal na Jeruzalemu in je posvečen Keleminove-mu življenjskemu opusu, tudi predavatelji iz ljubljanske in mariborske Filozofske fakultete so se vabilu društva odzvali in našli razumevanje za prazno blagajno društva. Ker rojstna hiša dr. Kelemine še stoji, bodo na njej odkrili tudi spominsko ploščo, ki bo spominjala domačine, da je tam pognal korenine pomemben mož, ki je pustil velik pečat na področju germanističnih ved v Sloveniji. Dr. Kelemina se je ukvarjal s filologijo in etnologijo, raziskoval je tudi krajevna imena in druge reči, ki so se tikale njegovega domačega okolja. Bil je redni profesor in predstojnik germanskega seminarja na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
December bo za zgodovinsko društvo nasploh bogat z dogodki. 19. decembra bodo na prostoru pred OŠ Ormož postavili na ogled prenovljeno Francisovo turbino. Ne gre za kakšno izjemno najdbo, turbina je del tehnične
zapuščine in bo prihodnje leto napolnila 50 let. Našli so jo pred desetletjem pri Cirilu Pintariču, znanem mlinarju. Pred desetletji se je veliko ljudi poskušalo na nek način „znajti", saj so bili stroški elektrifikacije visoki. In ena od možnosti je bila takšna turbina.
Zgodovinsko društvo pa ponuja isti dan ljubiteljem zgodovine še en dogodek. Izdali bodo že četrte Zgodovinske zapise, ki lahko v decembrskem času služijo tudi kot priročno darilo, so menili. Letošnji zapisi so med najobsežnejšimi doslej, saj bodo izšli na 250 straneh. Ustvarilo jih je kar 19 avtorjev, ki so tudi prav zanimiva kombinacija. Besedila so prispevali profesionalci, zaposleni Muzeja Ormož, ljubiteljski zgodovinarji, objavili pa so tudi dve raziskovalni nalogi mladih raziskovalcev OŠ Ormož. Še posebej so poudarili, da so vse Zgodovinski zapise doslej vsi avtorji pripravili brezplačno, tudi lektorji in tehnična podpora so delali brez finančnega nadomestila, tako da jim pri izdaji zapisov ostanejo le stroški tiskanja. Viki Klemenčič Ivanuša
skih pijač.
Olga Popov, patronažna sestra, ki na terenu spremlja že drugo generacijo, ugotavlja, da je v naših krajih tolerantnost do alkohola prevelika. Zaradi pitja staršev imamo na Ormoškem kar nekaj otrok z alkoholnim sindromom, zanje so manjše možnosti, da bodo obiskovali in končali običajno osnovno šolanje. Na splošno je še vedno prisotno prepričanje, da bo pivo doječi materi dalo več mleka, pri tem pa se pozablja, da se enak efekt doseže tudi s pitjem čaja ali vode. Še vedno mame otrokom dovoljujejo, da popijejo peno s piva, namakajo dude v alkohol, vzorci se ponavljajo.
Marina Novak s Centra za socialno delo prav tako pritrjuje, da se posledice uživanja alkohola enega od družinskih članov poznajo na celi družini in da se vzorec pitja alkohola ponavlja iz roda v rod. Med ljudmi je zakoreninjeno prepričanje, da je droga res nevarna, če pa se ga tu in tam napijemo, pa ni hudega. „Res je, da imajo droge hitrejši vpliv, alkoholizem pa je zelo trdovraten in zahrbten. V družini ponavadi traja 20 let ali več, da se nekdo odloči, da se gre zdravit. V tem času pa je narejeno že toliko škode na otrocih. V najbolj kritičnih situacijah posegamo po zakonskih ukrepih, kot sta odvzem otroka ali oddaja otroka v zavod, zlasti, ko je osebnost otroka taka, da je moteča za običajno šolanje. S tem pa se ne reši problem alkoholizma. Veliko sodelujemo s policijo. Ko pridejo stvari tako daleč, da posreduje policija, se stvari v družini premaknejo. V
ostalih 70 % primerov alkoholizma pa se nikoli nič ne spremeni."
Nekaterim staršem za njihove otroke ni mar
Svoje težave pri obravnavanju vinjenih oseb ima tudi policija. Z. Medved s PP Ormož je povedal, da do 18. leta mladostnik alkohola uradno ne more kupiti, vendar to ne predstavlja problema. „Do pijače ni problem priti, saj si jo otroci nosijo od doma. Ko ponoči srečamo vinjeno mladoletno osebo, pokličemo starše. Polovica staršev se odzove klicu in pride po svoje otroke, ostali pa jih pustijo na nemilost, to so družine, ki so znanke Centrov za socialno delo. Letos smo zabeležili 14 prekrškov, ki so jih storile mladoletne osebe, in več kot polovica jih je bilo storjenih pod vplivom alkohola." Policija lahko kontrolira le izvajanje zakon o varstvu javnega reda in miru, ki preprečuje mladoletnim vstop v prostore, kjer točijo alkoholne pijače po polnoči, in zakon, ki prepoveduje prodajo alkohola mlajšim od 18 let oziroma vinjenim osebam. Če ugotovijo kršitve, lastnikom lokala izstavljajo plačilne naloge. Vendar lastniki v vseh primerih zahtevajo sodno varstvo in primer zastara. Nepoučeni pogosto očitajo policiji, zakaj ne posreduje, ko mladoletniki pijejo v parkih. S tem mladi ne delajo prekrška, niti ne kršijo nobenega zakona, saj ne obstaja zakon, ki bi mladoletnim prepovedoval pitje alkoholnih pijač. Za njih so dolžni poskrbeti starši. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Foto: vki
Gorišnica • Tik pred izgradnjo novega vrtca
Nov vrtec za 100 otrok
V občini Gorišnica so se letos, tako kot v številnih drugih občinah, prijavili na razpis Ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje gradnje vrtcev. Po prvotni klasifikaciji so se glede na kriterije uvrstili na osmo mesto, po popravljenem vrstnem redu pa so pristali na četrtem mestu.
„Glede na to, da se je ministrstvo odločilo sofinancirati pet projektov letno in da so nas že pozvali k predložitvi celotne dokumentacije z gradbenim dovoljenjem vred, kar smo jim že posredovali, bo gradnja našega vrtca na vrsti drugo leto. V začetku decembra pričakujemo sklep MŠŠ o višini sofinanciranja, takoj zatem pa bomo že izdali razpis za izvajalca del," pravi gorišniški župan Jože Kokot. Po njegovih besedah mora biti novi vrtec dokončan do začetka septembra naslednje leto: „Med razpisnimi pogoji, ki jih bo moral upoštevati izbrani izvajalec del, bo tudi terminski plan oz. rok za dokončanje del. Predvidoma so bo gradnja začela zgodaj spomladi, najkasneje aprila. Ker bo treba stari vrtec podreti, bo predšolsko varstvo zagotovljeno v prostorih osnovne šole. Učilnice so že rezervirane in tudi z ravnateljem sva vse dogovorjena. Čez poletje, v času počitnic, prostorske stiske ne bo, vrtec pa mora biti vseljiv v začetku septembra, ko se ponovno začne pouk."
Nov, šestoddelčni vrtec z jaslimi bo torej stal na lokaciji sedanjega, starega, ki ga po ugotovitvah strokovnjakov
nima smisla obnavljati: „Sedanji vrtec je preveč dotrajan, stoji že preko 25 let in je montažne izvedbe. Nov vrtec bo zidan in se bo fizično navezoval na šolsko zgradbo, kjer že obratuje skupna kuhinja, ki bo pokrivala potrebe tako vrtca kot šole. V novi vrteški stavbi tako kuhinje ne bo, ker za to ni potrebe, le razdelilni prostor."
Jože Kokot tudi pravi, da bodo vrtec zidali izključno z lastnim denarjem ob sofinanciranju ministrstva: „Stavbne pravice ne nameravamo podeljevati, ker je absolutno predraga in nerentabilna. Naš načrtovan vrtec je ocenjen na 1,1 milijona evrov in je predviden v nadstandard-
ni izvedbi. To pomeni, da bo sofinanciranje ministrstva nižje od zakonsko določenega. Pričakujemo nekje med 40 in 50 odstotki državnega denarja, kar pomeni okrog 500.000 evrov ali nekaj manj. Razliko, torej okoli 600.000 evrov, bomo zagotovili iz proračuna; sklep o tem je že potrjen in tudi postavka v proračunu za naslednje leto, saj smo letos sprejeli dvoletni proračun."
V novem vrtcu naj bi dobilo varstvo približno 100 otrok, prav tako pa bo vrtec prinesel šest novih delovnih mest in eno polovično. Trenutno je v gorišniškem vrtcu vpisanih okrog 60 otrok, približno toliko jih čaka na sprejem,
Sela • Druga prireditev V jesenski noči
Ob pesmi je vse lepše
Ljudske pevke kulturnega društva Sela so ob pomoči članov društva in še nekaterih domačinov minulo soboto uspešno izpeljale večer ljudskega petja pod zanimivim naslovom V jesenski noči.
Nastopilo je veliko skupin ljudskih pevcev od blizu in daleč, prav poseben aplavz pa so dobili domačini - kvartet Sion iz fare sv. Vida, ki ga vodi pater Slavko Stermšek in deluje šele od letošnje pomladi. Pojejo predvsem klasično-koralno
glasbo, pa tudi slovenske pesmi starejšega datuma, prihodnje leto pa se bo kvartet predstavil s celotno latinsko koralno sveto mašo.
Bo že držalo, da jesen vsako leto znova s seboj prinese nešteto čudovitih barv, še posebej
čudovite in dogodkov polne pa so jesenske noči. Za eno takih, z ljudsko pesmijo obogatenih, pa so drugo leto zapovrstjo poskrbeli v kulturnem društvu Sela. Prireditev je tudi letos vzbudila precej zanimanja obiskovalcem, med katerimi je bil
Ljudske pevke KD Sela s predsednikom Alojzom Auerjem so bile posebej pohvaljene za prijetno jesensko obarvano prireditev.
župan pa še pove, da imajo okrog 100 otrok v vrtcih po drugih občinah. „V občini Gorišnica je opazen trend poviševanja števila prebivalcev in tudi število rojstev se povečuje. To je bil tudi eden od pomembnih kriterijev pri vrstnem redu sofinanciranja s strani ministrstva."
Nov vrtec pa ne bo edina stavbna naložba v centru občine naslednje leto. Že kmalu po novem letu naj bi se namreč začela tudi izgradnja poslovno-stanovanjskega objekta na lokaciji zapuščene policijske postaje: „V teh dneh pričakujemo gradbeno dovoljenje za rušitev stare stavbe, takoj zatem bo izdan razpis za izvajalca del. Šlo bo za poslovno-zasebno partnerstvo in če zima ne bo prehuda, se bo gradbišče „odprlo" že januarja, sicer pa pač takoj, ko bo vreme to dovoljevalo," je še povedal župan Kokot.
Nekoliko več težav in nedorečenosti pa je še vedno povezanih z usodo starega vaškega doma. Sicer je vedno bolj jasno, da bo prej ko slej porušen, kaj se bo dogajalo na njegovi lokaciji v prihodnje, pa naj bi odločil občinski svet na januarski seji.
SM
tudi videmski župan Friderik Bračič, pridružili pa so mu še nekateri občinski svetniki, V jesenski noči pa se je predstavilo veliko pevk in pevcev. Nastopili so pevci FD Pobrežje, ljudski pevci DU Turnišče, ljudske pevke s Hajdine, pevke ljudskih pesmi Urbančanke z Destrni-ka, pevke društva podeželskih žena Klasje iz Rač, ljudski pevci FD Rožmarin Dolena, ljudski pevci fotografskega društva Maribor, kvartet Sion, ljudski pevci DU Dolena, pevke Druge pomladi DU Kidričevo, pevke Katoliško-kulturnega društva sv. Družina Kidričevo, ljudske pevke FD Lancova vas, pevke ljudskih pesmi Trstenke iz Pod-lehnika, pater Alojz Klemenčič z bratom in sestro, ljudske pevke DPD Svoboda Kidričevo in tudi domačinke, pevke iz Sel, ki bodo prihodnje proslavile že 10. obletnico delovanja.
Vsem nastopajočim sta se s priložnostno zahvalo in cvetjem ob koncu posebej zahvalila še predsednik KD Sela Alojz Auer in vodja pevk Antonija Kaučevič. Pevci, ob zaključku so se jim pridružili še ljudski godci, pa so ob povsem na koncu vesele jesenske noči zapeli še znano ljudsko pesem Pojdem na Štajersko in si že obljubili, da se jeseni prihodnje leto zagotovo spet srečajo, do takrat pa se bodo še veliko družili na številnih prireditvah in srečanjih, pesem pa jih tako spremljala na vsakem njihovem koraku.
TM
Tednikova knjigarnica
Nikec je najboljši
To je začetek novih Nikčevihprigod, ki so te dni izšle v tretji knjigi založbe Didakta:
Novi sosedje
Danes zjutraj smo dobili nove sosede!
Že od prej smo imeli soseda, gospoda Bledurja, ki je zelo prijazen in se kar naprej krega z očkom, ampak hiša na drugi strani naše hiše je bila prazna in so jo prodajali. Očka je dostikrat izkoristil, da ni nikogar v njej, in je čez živo mejo metal odpadlo listje z našega vrta in včasih tudi papirčke in druge reči. Ker je bila hiša prazna, ni bilo zato nobenih sitnosti, ne pa kot takrat, ko je očka vrgel na vrt gospoda Bledurja pomarančno lupino in gospod Bledur en mesec ni govoril z njim. Prejšnji teden pa je mami rekla, da ji je mlekarica povedala, da je hišo kupil neki gospod Podglajen, ki je vodja oddelka s čevlji v trgovini »Pri bistrem štedljivcu«, tretje nadstropje, in da je poročen z gospo, ki rada igra klavir, in da imata punčko, ki je stara toliko kot jaz. To pa je tudi vse, kar je vedela mlekarica, saj je povedala samo še to, da so najeli selivce službe Van den Pluig in da se bo stvar zgodila čez pet dni, se pravi danes.
»So že tu! So že tu!« sem zavpil, ko sem zagledal velikanski tovornjak, na katerem je pisalo »Selivci Van den Pluig«. Zdaj sta prišla k oknu naše dnevne sobe še očka in mami. Za tovornjakom se je ustavil osebni avtomobil in iz njega so stopili gospod z ogromnimi nasršenimi obrvmi, gospa, ki je prenašala zavoje in ptičjo kletko, in deklica, velika kot jaz, ki je imela v rokah punčko. »A vidiš, kako se je načičkala, soseda?« je rekla mami očku, »kot bi navlekla nase zaveso!« - »Ja,« je rekel očka, »mislim, da je njihov avto starejši letnik kot moj.«
Selivci so stopili s tovornjaka, in medtem ko je šel gospod odpret vrtna in hišna vrata, jim je gospa razlagala cel kup stvari in pri tem mahala s ptičjo kletko. Deklica pa je ta čas skakala okrog gospe in potem ji je gospa nekaj rekla in je deklica nehala skakati.
»Grem lahko na vrt?«sem vprašal. »Kar,«je rekel očka, »samo da ne boš motil novih sosedov.« - »In ne glej jih kot kakšnih divjih zveri,« je rekla mami,« moraš biti obziren,« in je šla z mano na vrt, saj je bilo strašno nujno, da zalije begonije. Ko sva prišla na vrt, so selivci ravno jemali s tovornjaka pohištvo in ga zlagali na pločnik, kjer je bil gospod Bledur in je čistil svoj avtomobil, kar se mi je zdelo nenavadno, saj kadar gospod Bledur čisti avtomobil, počne to v svoji garaži. In še posebej, če dežuje, kot danes...
Zgodbe o Nikcu pisateljskega in ilustratorskega genialnega tandema Goscinny in Sempe (Rene Goscinny, cineast in mojster stripa, 14.8.1926v Parizu - 5.11. 1977, Jean-Jacques Sempe, osupljiv časnikarski ilustrator, 17. 8. 1932 v Bordeauxu) so pravzaprav bolj zgodbe za odrasle. Zgodbe so napisane v prvi osebi, torej je pripovedovalec najmlajši in s tem nekako najšibkejši član družine. Nikec je poreden, objesten in ganljivo lahkoveren otrok, seveda, če ga ocenjuje odrasla oseba. Nikčeva družina, šolski okoliš, prijatelji sodijo med povprečne prebivalce, ki se prebijajo skozi vsakdanje težave v želji, da bi dosegli standard urejene, ljubeče, uspešne in denarno zadovoljive družine. A to ni lahko. Nikčeve zgodbe so duhovita podoba nekega srednjega razreda nedavneprete-klosti, brezčasnost in aktualnost daje prigodam podoba odraslih in medčloveški odnosi ter karakterne lastnosti, ki imajo večno enako podobo (sprenevedanje odraslih, moška in ženska opravila, medsosedska zavist, otrok in zdravnik, odnos moški-ženska, občutek za pravičnost, častihlepje, sklepanje prijateljstev,,,). In vse Nikčeve zgodbe so tako duhovite, da je njih branje in ogledovanje znamenitih ilustracij pravi literarni užitek.
In mimogrede, spoštovani bralci knjigarnice: v Cankarjevem domu Ljubljana še traja 23. knjižni sejem (še ta vikend), največja in najbolj pestra knjižna prireditev v Sloveniji, ki je letos prvič brezplačna za vse obiskovalce. Privoščite si knjižni družinski izlet!
Liljana Klemenčič
Foto: SM
Foto: TM
Piše: dr. Ljubica Šuligoj • Iz zgodovine Ptuja
Okrajno glavarstvo na po prevratu leta 1918
Ptuju
Nadaljevanje iz prejšnje številke
2. decembra 1918 je bil raz-puščen ptujski mestni svet. Potem ko je bila podžupanu Johannu Steudteju zagrožena nasilna odstavitev, je odstopil s pisnim protestom. V njem se je skliceval na dopis štajerskega Deželnega namestništva z dne 20. novembra 1918, češ da po sklepu avstrijskega državnega sveta Ptuj pripada Avstriji. Ob navzočnosti dr. Otmarja Pirkmaierja je gerentstvo oz. posle mestne občine prevzel dr. Franc Jurtela.
Ker so prihajajoči avstrijski agenti »na spornem ozemlju« razvili široko propagando (avstrijski parlament 22. novembra 1918 začrtal mejo po vrhu Pohorja, čez Pragersko, Makole, Haloze, ob stari hr-vaško-štajerski meji, vštric Vinice preko Drave, med Do-rnavo in Ormožem, skozi Slovenske Gorice proti Muri), je bilo nujno natančno določiti pristojnost organov oblasti. Odnosi med starimi uradi nekaj časa niso bili pojasnjeni, še zlasti ne odnos med Okrajnim glavarstvom in Narodnim svetom. Zato je Poverjeništvo za notranje zadeve v Ljubljani 5. novembra 1918 odredilo, da vsa oblast preide na redne organe oblasti. To je pomenilo, da narodni sveti in krajevni odbori, ne morejo posegati v uradno poslovanje. V naredbi z dne 6. novembra so zapisali, da morajo vsa županstva, podrejena narodni vladi, spet prevzeti poslovanje in da se nobena organizacija ne more vmešavati v njihovo delo. S tem je bila funkcija oblasti odvzeta narodnim svetom, ki so postali posvetovalni organi in so poslej predvsem skrbeli za javni red in mir.
Glede organiziranosti Okrajnega glavarstva po prvi svetovni vojni je potrebno zapisati, da je ta ostala nespremenjena, z izjemo davčnega referata. Le-ta je bil namreč 14. novembra 1918 z ustanovitvijo davčne okrajne oblasti, izločen iz njegove sestave. Torej so stari uradi (npr. gospodarski urad) ostali. Prišlo pa je do bistvenih personalnih sprememb.
Že Deželno namestništvo za Štajersko je v pričakovanju preobrata z odlokom 31. oktobra 1918 poverilo začasno vodenje Okrajnega glavarstva dr. Pirkmaierju. Toda dotedanji okrajni glavar Netoliczka tega dekreta dr. Pirkmaierju ni takoj izročil. Tako se je slednji sporazumel s Pokrajinskim narodnim svetom za Štajersko v Mariboru in s prvim dne preobrata pričel z delom kot vodja Okrajnega glavarstva (zaradi španske gripe od 2. do 9. novembra uradoval kar iz postelje). Dodajmo, da je predsednik Pokrajinskega narodnega sveta za Štajersko dr. Karl Verstovšek konec oktobra z grožnjo prepovedi izvoza živil iz slovenske Štajerske v nemški predel izsilil od zadnje
avstrijske vlade in štajerskega Deželnega namestništva imenovanje slovenskih okrajnih glavarjev na slovenskem Štajerskem. Nekaj dni za tem so bili razrešeni okrajni glavar Netoliczka, okrajni komisar dr. Alfons Wessely in dr. Egon Schrei, ker so se opredelili za Avstrijo.
Do srede decembra 1918 je bil dr. Otmar Pirkmaier na Okrajnem glavarstvu edina uradna oseba. Narodno nezanesljivi nižji uradniki so bili na začetku leta 1919 odpuščeni. Personalno se je Okrajno glavarstvo okrepilo, ko je narodna vlada na prehodu v leto 1919 imenovala nove uradnike, med njimi Matka Kandriča, Antona Kosija, Mihaela Meža, Ivana Forčesina, okrajnega zdravnika dr. Baeka in nato Živka Lapajneta. Hkrati se je širil delokrog Okrajnega glavarstva: Leta 1920 so bile Mestnemu uradu odvzete pravice do dodeljevanja državljanstva, sklepanja zakonskih zvez, vojaške zadeve, pravice do odločanja o trgovini in obrti, o socialnem zavarovanju, uku in bogočastju. Policijski oddelek je zdaj sodil pod okrilje Okrajnega glavarstva.
Do konca leta 1918 se je delo na Okrajnem glavarstvu že nekoliko normaliziralo,če-ravno so ga v prvi polovici naslednjega leta še vedno ovirale neustaljene razmere. Javna varnost je slonela na trhlih temeljih: po okraju so postopali vojaški dezerterji in delomrzneži, državna meja še ni bila določena in intenzivno so tekla nemška prizadevanja po priključitvi k Avstriji. Konec leta 1918 so se pojavila avstrijska letala in trosila letake z naslovoma: »Hočemo ostati, kjer smo bili!« in »Ali imam res lastno gospodarstvo?«. Tako bi naj omajali zaupanje v generala Maistra in vodjo Okrajnega glavarstva dr. Otmarja Pirkma-ierja. Januarja 1919 se je nekaj ptujskih Nemcev udeležilo demonstracij v Mariboru, na podeželju so bili na delu Orni-govi hujskači.
Okrajno glavarstvo je moralo ukrepati. 9. januarja 1919 je dr. Otmar Pirkmaier v razglasu opozoril prebivalstvo na huj-skaštvo v okraju. 9. maja je pod oznako »strogo zaupno«pozval občinske vodje na budnost: podrobno naj spremljajo avstrijske državljane, ki brez ustreznih dokumentov prihajajo čez demarkacijsko črto. Sploh je potrebno nadzorovati »tujerodno prebivalstvo«, ki pod tujim vplivom »ruje proti državi«, piše okrajni glavar.
Na binkoštni ponedeljek je Narodni svet organiziral protestni shod proti nemškim zahtevam po plebiscitu za ptujski okraj. Plakati z gesli: »Na branik domovine!«, so pozivali prebivalstvo na zborovanje. Tam bi naj opozorili pogajalce na pariški konferenci na
spoštovanje narodnih pravic. Ptujski list je 1. junija pozval »Slovence in Slovenke ptujskega okraja«, naj zahajajo le v slovenske gostilne in naj kupujejo pri slovenskih trgovcih. »Če že greste v nemške trgovine, govorite slovensko!« piše list. Ponovno je oživelo geslo iz leta 1908 »Svoji k svojim!«.
V	tem negotovem času, polnem nestrpnosti, je bilo narodno ozaveščanje prebivalstva še kako pomembno; ponemčeva-nje je pustilo posledice. V razreševanje tega problem se je aktivno vključil okrajni glavar dr. Otmar Pirkmaier.
Okrajni glavar je 9. junija 1919 opozoril šolske ustanove da odstranijo dvojezične napise in žige ter med drugim zapisal: »Že narodni čut in ponos sam mora velevati vsakemu javnemu funkcionarju v naši državi, naj čimprej odpravi sramotne zanke suženjstva.«. 27. junija je dr. Otmar Pirkma-ier naslovil Spomenico na Deželno vlado za Slovenijo in jo opozoril na vprašanje ukinitve višjih razredov ptujske gimnazije, ki se izrablja v protidr-žavne namene. To vprašanje, meni okrajni glavar, se navezuje na »narodnostno-politič-ni moment«, pri čemer je potrebno upoštevati premestitve narodno zavednih učiteljev v preteklosti in zato kaže v bodoče ravnati drugače.
Povejmo, da so se ptujski Nemci predvsem upirali slove-nizaciji gimnazije, nekdanjega »čuvarja nemštva na Spodnjem Štajerskem«. Smoter okrajnega glavarja pa je bil zaupati vzgojo »narodnozavednim rokam« in temu so sledili določeni ukrepi. V januarju leta 1919 je bil imenovan Okrajni šolski svet; ukinjena je bila šolska avtonomija mestne občine. 24. aprila je bilo odpuščeno nemško učiteljstvo, ker se je enoglasno izreklo za Avstrijo. Nemška šola in otroški vrtec v Ormožu sta bila ukinjena, enako šola v Rogatcu. Na Ptuju sta se združili osnovni šoli (deška in dekliška). Odprla se je petrazredna mešana šola s slovenskim učnim jezikom ter petrazredna šola z nemškim učnim jezikom (zaradi pomanjkanja nemških otrok jeseni trije nemški razredi). Leta 1919 se je ustanovila še taboriščna šola v Strnišču za otroke primorskih beguncev (Primorcem namenjena še pletarska šola) ter otroški vrtec v Središču ob Dravi. V juniju mesecu je bilo učitelj-stvo uvrščeno med državne uslužbence; premoženje Sudmarke in Schulvereina je bilo zaplenjeno.
V	omenjeni junijski Spomenici je okrajni glavar vlado tudi opozoril, da je v okraju vse več »zagrizenih« Nemcev. Zato se le z »dosledno koncentracijo zavedne inteligence« lahko zbriše nemški značaj Ptuja in le tako se bodo obrtniki in
drugi nižji socialni sloji spontano »spreobrnili« k svojemu slovenskemu rodu.
Z razmejitvijo po senžer-menski pogodbi se zamejsko nemštvo še vedno ni sprijaznilo. Graška Sudmarka se je v razglasu septembra 1919 obrnila na spodnještajersko prebivalstvo v Dravski dolini, Mariboru in Ptuju. Pozivala je vse tiste nemške rojake, ki so ostali izven nemških meja in trenutno prebivajo v slovenski državi, vendar še vedno na svoji zemlji - naj ohranijo nemško narodno trdnost, veličino nemškega duha, mladi pa svoj materni jezik.
Gotovo je, da je nemško ro-varjenje, vzbujalo odpor med slovenstvom. Primer je praznovanje 50-letnice ptujske Čitalnice (zaradi vojne zapoznelo), dne 7. septembra 1919. Dr. Otmar Pirkmaier v svojih spominih piše, da so takratni so-kolski obhod po mestu spremljale »ganljive manifestacije za neodrešeno domovino«; pri tem je imel v mislih primorske in koroške rojake.
Pod vtisom barantanja s Koroško in Primorsko so se vzbujala narodna čustva. Na Ptuju je bila 21. marca 1921 ustanovljena Jugoslovanska matica in tega dne je kakih 4.000 zborovalcev na Florjanovem trgu izražalo navdušenost, ker še ni padla odločitev o meji z Italijo. Razburjenje in potrtost pa sta zajela ljudi po koroškem plebiscitu; prebegli ptujski Nemci v Avstriji so še vedno vztrajali na plebiscitnem odločanju o ptujskem okraju.
Ob aktualnem narodnostnem vprašanju se je na Ptujskem odpiralo še socialno-eko-nomsko. Situacijska poročila okrajnega glavarja dr. Otmarja Pirkmaierja v letih 1919-1920 izpostavljajo »skrajno neugodne« razmere v okraju. Okrajni glavar je opozarjal na veliko draginjo ob razvrednotenju krone, kar je povečalo nezadovoljstvo med prebivalstvom in prizadelo revnejše sloje. V spominih dr. Pirkmaier podrobno piše o gospodarskem stanju, o kmetijstvu, ki ga je prizadela vojna: upadel je prirast govedi zaradi suše, zanemarjena je bila skrb za vzrejo plemenskih bikov, prisotne so bile posledice slinavke, parkljevke in svinjske kuge. Posledice vojne je utrpela tudi trgovina. Povojna sprostitev ni bila učinkovita zaradi pomanjkanja blaga, delne zapore državne meje in starih tržišč, zaradi nestabilnih finančnih razmer. Primer razpisa državnega posojila maja 1919 (za okraj 1.500 kron) nakazuje značilne razmere: gospodarsko premožni Nemci se nanj niso odzvali; slabe izkušnje z vojnimi posojili gospodarsko izčrpanega prebivalstva tudi ni pritegnilo.
Nadaljevanje prihodnjič
Od tod in tam
Ptuj • Prvi uspehi nove glasbene šole
24. in 25. novembra je na Primorskem potekalo 1. mednarodno združevanje mladih flavtistov, imenovano Flavtistra. Tekmovanje je organizirala glasbena šola Koper. Udeleženci so prišli iz kar sedmih držav: Avstrije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Madžarske, Srbije in Slovenije. Na »flavtistič-nem vikendu« je v soboto sodelovala tudi flavtistka roio: ut Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Urška Ljubec iz razreda prof. Natalije Frajnkovič (ob spremljavi prof. Cecilije Emeršič) ter tekmovala v prvi kategoriji (starost do 12 let). V konkurenci 51 flavtistov in flavtistk v svoji kategoriji si je prislužila tretjo nagrado, bronasto »flavtistro«. Prav tako je kot tretjenagrajenka sodelovala na večernem koncertu dobitnikov nagrad prve in druge kategorije ter s skladbo W. Poppa Španski ples odlično zastopala svoje mesto Ptuj in glasbeno šolo.
Cecilija Emeršič
Ljutomer • V znamenju 1. tabora
Pred 140 leti, 9. avgusta 1868, se je v Sršenovem logu (v parku ob sedanjem Domu starejših občanov Ljutomer) odvijal prvi slovenski tabor, množično zborovanje, ki se ga je udeležilo okoli sedem tisoč ljudi. Za obuditev izjemno pomembnega slovenskega dejanja se bo na predlog župana občine Ljutomer Franca Jurše prihodnje leto poimenovalo po tem zgodovinskem dogodku. Ustanovljen je že pripravljalni odbor za izvedbo vseh aktivnosti ob praznovanju častitljivega jubileja. Opravljen je tudi razgovor z državnim sekretarjem v kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije in predsednikom koordinacijskega odbora za državne proslave Aleksandrom Zornom inpredlaganoje, da se država vključi v financiranje in sodelovanje pri uresničitvi projekta. Kot je predvideno, se bodo slovesnosti v okviru občinskega praznika avgusta prihodnje leto udeležili visoki družbenopolitični predstavniki Slovenije.
NŠ
Gorišnica • Veselo na katarinino
Foto: NS
	
~ i " i XL J »et i T-,iImifrlP^jE ;, | «SB »m ^	t li ■ mik .■'*->:
Foto: SM
Dominkova domačija v Gorišnici je bila tudi letos prizorišče praznovanja tradicionalnega katre-jinega, kot pravijo domačini. Družabno srečanje so letos pripravili skupaj občina Gorišnica, KD Mala vas in vaški odbor Gorišnica. Zbrani so lahko prisluhnili venčku pesmi in melodij, ki so jih izvajali ljudski godci Trio Vetrnica, pevci vasi KD Mala vas, ljudske pevke KD Gorišnica in Jesenski biseri DU Gorišnica, izvedeli pa so tudi veliko o zgodovini praznovanja katarini-nega. Organizatorji so posebej pozdravili tudi staro gospo Angelo (na fotografiji), hčero Dominkove Kate, nekdanje gospodarice Dominkove domačije, vse ženske, ki se ponašajo z imenom Katarina (ali izpeljanko tega imena), pa so obdarili s cvetom. Tradicionalno praznovanje starega ljudskega običaja pa so zaključili s pesmijo in klepetom v poznih večernih urah ob dobro založenih mizah.
Majšperk • Obetajoča in konstruktivna 11. seja sveta
V proračunu 2008 okoli 4,7 milijona evrov
Svetniki občine Majšperk so v torek, 27. novembra, sklepali le o devetih točkah; čeprav so sprva oklevali, so vendarle soglašali s 6,2 % povišanjem cene vode, strinjali so se tudi s spremembami odloka o nadomestilu plačil za stavbno zemljišče ter odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, v prvi obravnavi pa soglašali tudi s proračunom za prihodnje leto, ki naj bi veljal dobrih 4,7 milijona evrov.
Ko so se lotili zahtevka Komunalnega podjetja Ptuj o povečanju cene proizvodnje in distribucije pitne vode na območju občine, je kljub pozitivnim stališčem odbora za gospodarstvo, ki ga je podal predsednik Zlatko Žnidar, svetnica Tatjana Vele menila, da je predlagano povišanje previsoko (Po izračunu Komunale bi bilo za pokritje lastne cene potrebno 19,32% povišanje, državna uredba pa dovoljuje le 6,2-% povišanje) saj je prepričana, da komunala ne vlaga v sistem distribucije skoraj nič, zato se s povišanjem ni strinjala. Njenemu mnenju se je pridružil tudi Adolf Kopše, ki je dodal, da bodo - če bodo povišanje sprejeli - ena redkih občin, ki se s tem strinja, tudi njemu pa se je zdel odstotek povišanja previsok. Tudi Franc Bezjak je menil, da se jim nikamor ne mudi, zato je predlagal, da bi odločanje o tej temi prestavili na naslednjo sejo. S tem predlogom pa se ni strinjal Branko Novak, ki je predlagal, da se o ceni vendarle odločijo na tej seji. Tako so menili tudi županja dr. Darinka Fakin in nekateri drugi svetniki, ker pa bi bilo potrebno po mnenju nekaterih nekaj podatkov še preveriti, so sklenili, da bodo o povišanju cene vode odločali v nadaljevanju seje, ko bo
občinska uprave postregla z želenimi podatki.
Ko so se nato v skrajšanem postopku lotili predloga spremembe odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, pri čemer gre v bistvu le za prilagoditev dosedanjih tolarskih zneskov v evro valuto, je Tatjano Vele zanimalo, koliko občina „kasira" od zasebnika Žolgerja, ki naj bi uporabljal travnik za skladišče gradbenega materiala in delovnih strojev. Županja dr. Darinka Fakin ji je odgovorila, da tega podatka ne more povedati na pamet, po krajši razpravi pa so spremembe soglasno v celoti sprejeli.
Po skrajšanem postopku so se lotili tudi obravnave sprememb odloka o organizaciji in delovanju Občinske uprave. Županja dr. Darinka Fakin je pojasnila, da gre le za popravek 16. člena, s katerim uvajajo tudi naloge, ki jih ima možnost opravljati novoustanovljeni režijski obrat občine. Tatjano Vele je ob tem sicer zanimalo, kako je z režijskimi obrati in ali jih imajo tudi v drugih občinah, a ji je županja Fakinova hitro odgovorila, da je to že praksa nekaterih sosednjih občin, kot denimo Kidričevo, Videm in Destrnik, cilj teh obratov je namreč zaposliti nezaposlene delavce. Franc Bezjak je tudi v tem primeru
vprašal, ali je nujno, da o tem odločajo na tej seji, saj bi lahko lažje odločali po sprejemu proračuna za prihodnje letu, ki zagotovo vsebuje tudi te spremembe. Županja pa mu je pojasnila, da gre za nujno zadevo, saj je razpis že zunaj in da bi bilo prav, če bi pohiteli, da ne bodo zamudili rokov. In svetniki so jih prisluhnili, saj so predlagan odlok skoraj soglasno sprejeli - proti je bil le en glas.
Tudi zaradi tega so skoraj brez pripomb soglašali tudi z navezujočim predlogom Odloka o režijskem obratu v občini Majšperk, ki med drugim uvaja možnost opravljanja različnih del znotraj občinske uprave in možnost zaposlovanja preko javnih del. Cilj odloka je uvedba režijskega obrata kot notranjo organizacijsko enoto v okviru občinske uprave. Adolf Kopše je sicer predlagal, da bi k predlaganim dodali še dejavnost proizvodnje, distribucije in oskrbe s pitno vodo, saj imajo na območju občine svoje izvire z zdravo pitno vodo in bi to veljalo izkoristiti, hkrati pa bi bila cena domače vode zagotovo bistveno nižja. Županja dr. Darinka Fakin mu je pojasnila, da žal za to dejavnost v občini niso usposobljeni, da pa ne bi bilo napak, če bi svoja zajetja vode vendarle pričeli izkoriščati,
Foto: M. Ozmec
Bodo tudi majšperškim svetnikom „gore" pisnega gradiva kmalu zamenjali s prenosnimi računalniki?
nato pa so predlagani odlok po skrajšanem postopku soglasno oziroma dokončno sprejeli.
V proračunu 2008 okoli 4,7 milijona evrov
Po pričakovanju so se maj-šperški svetniki najdlje zadržali pri prvi obravnavi predloga odloka o proračunu za leto 2008, ki predvideva okoli 4,7 milijona evrov prihodkov ter okoli 5,2 milijona evrov odhodkov. Županja dr.
Kitajska • Jutri nova mis sveta
Naši Tadeji dobro kaže
Za letošnjo krono mis sveta se v Sanyi poteguje kar 106 lepotic s celega sveta. Naša mis Tadeja Ternar (na fotografiji s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom, ki ji je med prvimi čestital za slovensko lepotno krono) je v dosedanjem bivanju na Kitajskem pustila dober vtis, kar naprej se fotografira, tudi s predsednico žirije Morleyjevo se je slikala.
Tadeja je sodelovala v štirih tekmovanjih najviše se je uvrstila v športnem tekmovanju. V okviru predstavitve na Kitajskem je podarila in predstavila tri slovenske minerale in kamnine. Na sobotni sklepni prireditvi se bodo mišice predstavile v treh izhodih kopalkah, kitajskih narodnih nošah in v večernih oblačilih. Upamo, da se bo Tadeja, ki je v mesecu bivanja na Kitajskem znala opozoriti nase, na stavnicah kotira na desetem mestu, uvrstila kar najboljše. Doslej namreč še nobeni naši mišici ni uspel veliki met, uvrstitev med deset finalistk.
Tadeja se bo v Slovenijo vrnila v prvih dneh decembra, zatem pa jo čaka vrsta obveznosti, med njimi tudi humanitarne. Otroke na otroškem oddelku ptujske bolnišnice bo obiskala 20. decembra.
MG
Darinka Fakin je njegovo vsebino podrobneje predstavila ter sproti pojasnjevala posamezne postavke. Ob pospešeni modernizaciji cestne in komunalne infrastrukture bo ena največjih investicij prihodnjega leta zagotovo Turistična ureditev Ptujske Gore, ki bo veljala blizu milijon evrov, dobri dve tretjini sredstev pa so pridobili iz evropskih strukturnih skladov. Čeprav so predsedniki občinskih odborov drug za drugim poročali, da se člani s predlagano vsebino proračuna strinjajo, saj je po njihovem mnenju dobro naravnan in uravnotežen, je Branko Novak opozoril, da ob ureditvi Ptujske Gore ne smejo pozabiti na tamkajšnje krajane, ki se jim zaradi tega kvaliteta življenja zagotovo ne bo izboljšala, ter predlagal da bi na Gori uredili še kanalizacijo, kakšno cesto in še kaj. Franc Bezjak je predlagal, da v drugi obravnavi proračuna upoštevajo tudi njegove pripombe, ki jih je podkrepil v pisni obliki, a v razpravi se je pokazalo, da je večina njegovih pripomb neutemeljena, soglašali so le z njegovim predlogom, da iz proračuna črtajo investicije, ki nimajo podpore občinskega sveta. Pa še za to so ugotovili, da takih postavk v proračunu ni, ker se z vsemi strinjajo. Adolf Kopše je svetnike in županjo pozval, da bi bilo prav, če bi nekaj sredstev rezervirali tudi za nakup prenosnih računalnikov za člane občinskega sveta, saj bi bilo pošiljanje gradiva po elektronski pošti enostavneje in povrhu bolj racionalno, kot pa po nekaj kg težko pisno gradivo za vsako sejo. Županja predlogu ni nasprotovala, vendar
pojasnila, da imajo v prihodnjem letu še kup drugih za občane nujnejših investicij. Sicer pa so svetniki soglašali z vsebino predlaganega odloka o proračunu za leto 2008 in ga s predlaganimi dopolnitvami v prvi obravnavi skoraj soglasno (tudi tu je bil proti le en glas) vendarle sprejeli.
Po tem, ko je direktor občinske uprave Marjan Gor-čenko postregel z želenimi podatki s področja vodoos-krbe, so brez posebnih težav soglašali tudi s predlaganim 6,2-% povišanjem cene pitne vode, tako da bodo po novem v občini Majšperk za kubični meter vode gospodinjstva plačevala 0,5547 evra, gospodarstvo 0,8230 evra, negospodarstvo pa 0,7408 evra.
Ko so se seznanili z dokumentom identifikacije investicijskega projekta Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka v Ptuju, je bila Tatjana Vele ogorčena, ker meni da je investicija precenjena za okoli 40 %, saj naj bi kvadratni meter novogradnje veljal prek 1.000 evrov, kar je očitno preveč. Po njenem mnenju bi bilo ceneje, enostavneje in bolj gospodarno, če bi sedanjo stavbo, v kateri domuje omenjena šola, temeljito prenovili. Branko Novak ji je prijazno odgovoril, da je trdno prepričan, da ta investicija zagotovo ne bo precenjena, saj gre vendar za pristojnost „njenega" ministra Zvera. Ta mu je žogico prijazno vrnila, ko je tarnal nad nekim drugim problemom, češ da je pa ta problem v pristojnosti „njegovega" ministra. In za-čuda se je tokratno kljub vsemu konstruktivno sejanje v Majšperku končalo z nasmejanimi in očitno zadovoljnimi obrazi vseh sodelujočih.
M. Ozmec
Foto: MG
Rokomet
Ormožani vodili le enkrat, a zmagali
Stran 16 Ljubo Javoršek »Ukvarjam se z razvojem karateja«
Stran 16
Kolesarstvo
Ptujčani v novo sezono mlajši in boljši
Stran 17
Košarka
Lanski prvak lige PARKL na kolenih
Stran 17
Nogomet
Kidričani z zadnjima zmagama do 5. mesta Stran 18
Strelstvo
Staša Simonič v Ljubljani do prve zmage Stran 18
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
RADIOPTUJ
tta. afeletcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Liga prvakov
Sredine tekme so dale malo odgovorov
Klubi, ki so se že uvrstili v nadaljnje boje v Ligi prvakov, prihajajo iz nogometno najbolj razvitih dežel in s tem samo potrjujejo mnenje večine, da so španska, angleška in italijanska liga najmočnejše na svetu. Vsi ostali pobirajo drobtinice.
Že odpisani Lyon ima še vedno možnosti za nadaljevanje, toda naloga bo vse prej kot lahka, saj bo v zadnjem krogu potrebno slaviti v Glasgowu. Podobne načrte imajo tudi Rangersi, tako da se nam resnično obeta prava poslastica in boj »na nož«. Roma bo ob Manchestru, ki si je že prej zagotovil nadaljevanje, drugi predstavnik iz skupine F, ki si je zagotovila nadaljevanje, po tem ko so se v torek v Kijevu poigrali z domačini. Velja omeniti ponovno odlično predstavo Črnogorca Vučinica, ki iz tekme v tekmo dokazuje, da se razvija v vrhunskega nogometaša. Arsenal je spočil nekatere ključne igralce in v andaluzijsko prestolnico pripotoval z nekoliko mešano zasedbo, kar je Sevilla s pridom izkoristila in z zmago zavzela vrh skupine G.
Veliko več negotovosti (kar se nadaljevanja tiče) kot v torek je bilo na sredinih srečanjih, saj še v nobeni od skupin niso jasni potniki za osmino finala. Tako tekme morda niso bile lepe na oko, kar je razumljivo, saj je bil v igri velik kos pogače, ki ga nihče ni hotel izpustiti iz rok. Napredovanje sta si že zagotovila le aktualni evropski prvak Milan in Chelsea, vsi ostali pa bodo živeli v določeni napetosti in negotovosti, ki jo bo razrešil šele zadnji krog predtekmovanja. Porto je imel pred tekmami petega kroga vse niti igre v svojih rokah in vodil na lestvici, toda Liverpool je še enkrat več vstal od mrtvih, dokazal, da mu ni težko igrati pod pritiskom in kot tak bo v nadaljevanju (če se bo ta seveda uvrstil) zagotovo zelo nevaren. Modri iz Londona so se znesli nad presenečenjem dosedanjega tekmovanja Rosenborgom, ki pa ima kljub porazu še vedno lepe možnosti, saj sta preostala nasprotnika v medsebojni tekmi le remizirala. Tudi sloviti beli balet si je z nepričakovanim porazom proti Werderjem precej zakompliciral vstop v nadaljevanje. Na srečo v zadnjem krogu igrajo doma z La-ziem, za zanesljivo napredovanje pa jim zadostuje že točka. Milanu je bila dovolj osvojena točka z Benfico, ki jo je s svojo značilno »cattenaccio« igro tudi dosegel. Za 2. mesto se bosta v zadnjem krogu borila Celtic in Šahtjor; vsaj na papirju pa bodo nekoliko lažje delo imeli Ukrajinci, ki bodo gostili Benfico, Škoti namreč gostujejo v Milanu.
tp
PrvaLiga Telekom
u Slovenije
1. SNL
S tekmami 20. kroga se bo v nedeljo končal jesenski del prvenstva v 1. SNL. Derbi kroga bo odigran v Domžalah, kjer gostuje drugouvrščeni Koper. Za zanimivost samega prvenstva bi bilo veliko bolje. če bi slavili gostje, ki bi s tem zmanjšali zaostanek na znosnih 6 točk, vendar se Domžalčani s tem zagotovo ne bodo sprijaznili brez trdega boja na igrišču. K prebujenim Mariborčanom prihaja v goste Gorica. To bo (po napovedih) zadnja tekma, ki jo bo vodil Branko Horjak, saj v Ljudskem vrtu že intenzivno iščejo trajnejšo rešitev na mestu trenerja.
Na svojih igriščih bosta skušala visoka mesta potrditi Interblock in Nafta, ki gostita MIK CM Celje in Livarja. Predvsem Celjani si želijo, da prekinejo niz šestih zaporednih porazov (nazadnje so zmagali 7. oktobra na Ptuju), ki jih je precej oddaljil iz borbe za sam vrh. (JM)
Pari 20. kroga - SOBOTA ob 13.30: Nafta - Livar, Maribor - HIT Gorica, Interblock - MIK CM Celje, SOBOTA ob 16.00: Domžale - Koper; NEDELJA ob 13.30: Primorje - Drava.
1. DOMŽALE	19	13	3	3	39:15	42
2. KOPER	19	9	6	4	35:23	33
3. HIT GORICA	19	9	5	5	26:20	32
4. INTERBLOCK	19	8	4	7	25:21	28
5. NAFTA	19	6	9	4	27:32	27
6. MARIBIBOR	19	7	5	7	30:27	26
7. MIK CM CELJE	19	7	3	9	23:22	24
8. PRIMORJE	19	6	3	10	25:23	21
9. DRAVA	19	5	4	10	23:39	19
10. LIVAR	19	3	2	14	21:52	11
Strelci za Dravo: 4 zadetki: Kmetec, Zilič, Kelenc; 2 zadetka: Bošnjak, Sahiti; 1 zadetek: Grbec, Ogu John, Kronaveter, Tisnikar, Prejac, Emeršič, Drevenšek.
Nogomet • NK Drava
Z zmago osmi, sicer deveti
V nedeljo bo padel zastor na prvoligaških nogometnih igriščih. Nogometaši bodo še zadnjič letos stopili na zelene površine in se poizkušali na kar najboljši možni način posloviti od jesenskega dela tekmovanja. Po koncu bodo najbolj zadovoljni v Domžalah, kjer trdno držijo prvo mesto, najmanj pa pri novincu v ligi, Livarju iz Ivančne Gorice, ki je trdno na zadnjem mestu. Vsi, vključno s ptujsko Dravo, pa bodo naredili vse, da bi v zadnjem krogu k doslej osvojenim točkam dodali še kakšno.
Drava je v nedeljo doma izgubila s sosedi iz Maribora, takšni porazi pa so posebej boleči. Ptujčani so res izgubili, vendar s svojo igro niso razočarali. V dinamičnem srečanju (predvsem v prvem polčasu) so bili za odtenek boljši gostje, ki pred koncem jesenskega dela prvenstva pod vodstvom Branka Horjaka pridno zbirajo točke. Drava je zdrknila na predzadnje mesto, v nedeljo pa odhaja v Ajdovščino k Primorju. Slednji v jesenskem delu niso ravno blesteli, še posebej po odhodu trenerja Bojana Prašnikarja, ki je odšel v Nemčijo. Primorci so v zadnjem krogu zmagali v Celju, kar nakazuje dvig njihove forme; to je za Dravo seveda grenko spoznanje pred gosto-vanjm v Ajdovščini, kjer so vedno težko osvajali točke.
Foto: Črtomir Goznik
Herman A. Zupan (Drava, modri izkoristil ponujene priložnosti za
dres) proti Mariboru ni najbolje igro. Bo bolje v Ajdovščini?
Trener Milan Buričič na tem srečanju ne bo mogel računati na dva nogometaša, in sicer Marka Kmetca in Mitjo Emer-šiča, ki bosta počivala zaradi štirih prejetih rumenih kartonov. Potrebne bodo korekcije v ekipi in še najbližje temu je, da se bo po dolgem času v ekipi pojavil kapetan Emil Šterbal. Le-ta je imel težave z zdravjem, ki pa bi naj bile po mnenju zdravnikov sedaj že preteklost. Emil že nekaj časa tudi normal-
no trenira. »Zadovoljen sem z izvidi in mnenjem zdravnikov in da sem dobil zeleno luč za normalno vadbo. Težko je tekme gledati od daleč, pri tem pa ne moreš nič storiti. Povsem drugače je, če si na igrišču. Sicer pa so fantje proti Mariboru igrali dobro in bi se vse skupaj lahko končalo tudi drugače. Na koncu so imeli več sreče gostje,« je dejal Emil Šterbal.
V zadnjem srečanju v Ajdovščini za Dravo vsekakor ne bo
lahko. Ajdovci spadajo poleg Drave in Maribora med ekipe, ki so pred prvenstvom pričakovale višjo uvrstitev na prvenstveni lestvici. O pričakovanjih pred zadnjo letošnjo prvenstveno tekmo je Emil povedal naslednje: »Res je, da je uvrstitev nižja, kot si po mojem mnenju zaslužimo. Dobro delamo na treningih, vendar tega nikakor ne prenesemo še na prvenstvene tekme. Verjamem, da bo v drugem delu prvenstva bolje. Kar pa se tiče gostovanja v Ajdovščini, bi dejal, da se bomo borili do konca in poizkušali zmagati. Tri točke bi pomenile skok na osmo mesto, s katerega bi lahko vsaj nekoliko bolj vedri krenili na odmor.«
Emil je izkušen nogometaš in ve, da točke ne pridejo same od sebe, ampak moraš za njih težko garati vseh devetdeset minut. Verjamemo pa, če bo seveda dobil priložnost za igro, da bo dal vse od sebe, saj je kapetan Drave vedno pravi borec. To srečanje bo verjetno še posebej pomembno za nekatere nogometaše, ki se na dosedanjih tekmah niso posebej izkazali: dokazati morajo, da so dovolj kvalitetni ali da bi lahko tudi na pomlad 2008 igrali za Dravo. Zato bodo v Ajdovščini nastopili še bolj motivirani in seveda odločeni, da se na Ptuj vrnejo neporaženi.
Danilo Klajnšek
Atletika • Mlada selekcija Slovenije
Kolaričeva med 16 izbranci!
Leto 2007 je bilo leto največjih slovenskih atletskih uspehov doslej. Vrhunec predstavlja srebrna kolajna Primoža Kozmusa v metu kladiva na svetovnem prvenstvu v Osaki, zelo odmevni pa so bili tudi finalni nastopi Osovnikarja, Lan-gerholčeve, Šestakove in Vodo-vnika. S ciljem, da bi tudi v prihodnosti obdržali visoko raven slovenske atletike, je Atletska zveza Slovenije minuli teden predstavila srednjeročen program mlade selekcije. Vanjo je bila vključena tudi Nina Kola-rič, najboljša atletinja Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj v zadnjih letih. Gre za še eno potrditev njenih letošnjih rezultatov in razvojnega preskoka, ki ga je napravila v zadnjih letih. V AZS nanjo polagajo velika pričakovanja za prihodnost.
Cilji selekcije, ki jo sestavlja šestnajst obetavnih slovenskih atletov in atletinj, so naprej finalni nastopi in medalje na velikih tekmovanjih za mlajše in starejše mladince ter člane do 23 let, kasneje pa tudi uspehi na velikih članskih tekmovanjih, od članskega evropskega prvenstva leta 2010 v Barceloni preko članskega svetovnega prvenstva leta 2011 v Daeguju (Južna Koreja) do olimpijskih iger leta 2012 v Londonu. »V AZS želimo poskrbeti, da bodo sedanji uspešni članski rod zamenjali mlajši. Zato smo se odločili, da tudi nadarjenim mladim športnikom omogočimo take razmere, da bodo lahko še uspešnejši. V letu 2008 bo za mlado selekcijo na voljo 39.600 evrov, višina štipendij bo odvisna od kategorizirane
Nina Kolarič, eden glavnih upov slovenske atletike
skupine in niha od 1200 do 4200 evrov na leto,« je za Štajerski tednik povedal predsed-
nik AZS Peter Kukovica.
Namen projekta Mlada selekcija je podpreti mladince in mlajše člane do 23 let, s čimer naj bi jim omogočili manj boleč prestop v člansko vrsto in jih zadržali v športu, kjer vlada zaostrena svetovna konkurenca. Pri zahtevnem prehodu iz mladinske v člansko konkurenco pride do največjega osipa nadarjenih mladih atletov. Mladi, ki so bili v nižjih starostnih kategorijah pri vrhu, praviloma padejo na rep v absolutni članski konkurenci in se morajo soočiti s ponovnim dolgotrajnim vzponom. Tovrstni projekti so nujno potrebni tako z vidika sorazmerne majhnosti slovenske atletske baze kot tudi z vidika vedno večjih stroškov, ki jih narekuje kvaliteten trening.
Uroš Esih
Foto: UE
Rokomet • 1. A SRL (m) - MIK liga
Edino vodstvo zadostovalo za zmago!
Foto: Črtomir Goznik
Iztok Korpar (jeruzalem Ormož, beli dres) je bil z devetimi doseženimi zadetki najboljši strelec svoje ekipe na tekmi s Trimom; kar 7 jih je dosegel v 2. polčasu!
Rokomet • RK Gorišnica
Prihaja neporažena Ribnica
Jeruzalem - Trimo 29:28 (13:17)
Ormož - Športna dvorana na Har-deku. 300 gledalcev. Sodnika: Nenad Krstič in Peter Ljubič (oba Kozina).
Jeruzalem: G. Čudič (13 obramb), Cvetko (1 obramba); Korpar 9, Krabo-nja 1, Belšak 6, M. Bezjak 4, Bogadi, R. Bezjak 3 (2), Radujkovic 2, B. Čudič 4, Sok, Hebar, Žuran, Potočnjak, Ko-rez in Pisar. Trener: Saša Prapotnik.
Trimo: Imperl (7 obramb), Ferlin, Makovec (6 obramb); Korelec, Krže 4, Kovalenko 3, Zupančič, M. Radelj 8, B. Radelj, Grandovec, Se. Skube 6, Cehte, Miklavčič 7, Sušin, Musa, St. Skube. Trener: Marko Šibila.
Sedemetrovke: Jeruzalem 2/2; Trimo 1/0.
Izključitve: Jeruzalem 6; Trimo 6 minut.
Igralec tekme: Iztok Korpar (Jeruzalem Ormož).
Ormožani so kljub slabemu dnevu osvojili pomembne točke proti solidni zasedbi Trima, ki na Hardeku ni znala vzeti
1. A SRL moški
Rezultati 11. kroga: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje 29:28 (13:17), Rudar EVJ Trbovlje - Gold club 25:38 (14:23), Gorenje - Knauf Insulation 34:22 (14:12), Cimos Koper - Slovan 35:31 (19:14), Intra Gorica Leasing -Celje Pivovarna Laško 24:38 (14:21), Sviš Pekarna Grosuplje - Prevent 26 :29 (14:10).
1. CELJE PIVO. LAŠKO	11	10	0	1	20
2. GOLD CLUB	11	8	1	2	17
3. CIMOS KOPER	11	8	1	2	17
4. TRIMO TREBNJE	11	7	0	4	14
5. GORENJE	10	6	1	3	13
6. JERUZALEM ORMOŽ	11	6	1	4	13
7. KNAUF INSULATION	11	4	1	6	9
8. PREVENT	11	3	2	6	8
9.SLOVAN	11	3	2	6	8
10. RUDAR E. TRBOVLJE	10	3	1	6	7
11. SVIŠ P. GROSUPLJE	11	2	0	9	4
12. GORICA LEASING	11	0	0	11	0
ponujenega. V 1. polčasu smo spremljali pravo uspavanko, kjer so se bolje znašli Trebanj-ci. Slednji so gostitelje povsem zmedli z igro v napadu, ki je temeljila na prehodih na drugega krožnega napadalca. Ormožani niso našli prave rešitve za krožnega napadalca Marka Radlja, ki se je odlično odkrival in re-šetal mrežo Čudiča in Cvetka. Ob tem je z razdalje zadeval še levoroki Miklavčič (6 golov do odmora) in Trimo je na odmor odšel z lepo prednostjo štirih golov, 17:13.
Na začetku 2. polčasa se je pričakovala popolna ofenziva Jeruzalema, vendar se je zgo-
dil popolnoma drugi scenarij. Trimo je trdno prevzel vse niti igre v svoje roke in v 33. minuti povedel s +6, 20:14. Hardek je onemel ob nemočnih domačih rokometaših, ki niso imeli prave ideje v napadu in ne prave rešitve za goste v obrambi. Dobrih pet minut kasneje pa se je zgodba začela obračati na glavo. Obramba Jeruzalema je postala vsa trdnejša, Gregor Čudič je »čudežno« zaustavil nekaj poskusov Trebanjcev, v napadu se je razigral robustni Korpar (kar 7 golov v 2. polčasu) in Jeruzalem je v 43. minuti po protinapadu Žurana zamudil prvo priložnost za izenače-
nje na 23:23. Nekaj drobnih napak Jeruzalema v naslednjih minutah so hitro izkoristili gostje in v 53. minuti povedli s 27:24. Sledila je minuta odmora na zahtevo domače klopi, ki
Saša Prapotnik (trener Jeruzalem Ormož): »Vsaki ekipi je pripadel po en polčas. Trimo je bil boljši v prvem delu in na uvodu v 2. polčas. Z izjemno borbenostjo smo se vrnili med žive in na koncu nam je celo uspelo slaviti proti odlični zasedbi Trima. Čestitke fantom za nepopustljivost do zadnje sekunde tekme.«
je obrodila z dvema zaporednima zadetkoma Korparja za zaostanek s 26:27. Ob tem je Krabonja z desnega krila (met desnih kril, Soka in Krabonje, 1/7) zadel vratarja Makovca in Trimo je v napadu spet ušel na
V soboto bo v športni dvorani v Gorišnici zanimivo in atraktivno rokometno srečanje, saj bo domača ekipa Moškanj-ci-Gorišnica gostila vodečo ekipo Ribnico Riko hiše. Gostje so trenutno še brez poraza, vse svoje nasprotnike pa so do sedaj premagovali brez večjih težav. Tudi v sobotnem srečanju bodo favoriti za zmago.
Iz ekipe, ki se je v minulem prvenstvu borila za obstanek, so se sedaj rokometaši Mo-škanjci-Gorišnice prelevili v ekipo, ki je strah in trepet nasprotnikov; v osmih krogih so doživeli le dva poraza. Ob tem so do sedaj igrali doma le tri tekme, v gosteh pa pet (od tega so bili uspešni štirikrat). Zato lahko z optimizmom pričakujejo Ribničane. »Kljub težavam, ki smo jih imeli (bolezni, rahle poškodbe), smo nazadnje zmagali v Ajdovščini, kjer smo dobro igrali skozi vso tekmo. V soboto pričakujemo liderja prvenstva, ki ima kvalitetno, izkušeno igralsko zasedbo, sedaj
+2, 28:26. Igralcem Jeruzalema se je še enkrat uspelo vrniti v igro s serijo 3:0. Bojan Čudič je 77 sekund pred koncem tekme zadel za prvo vodstvo na tekmi, 29:28. Sledil je zapravljen napad Trima in nato še Jeruzalema. Trimu je ob koncu zmanjkalo časa za izenačenje - »Fort Hardek« je bil spet na nogah. Navijači nikakor niso mogli verjeti, da je zmaga ostala v Ormožu. Še en dokaz, da je rokomet nepredvidljiv in zelo zanimiv šport.
Uroš Krstič
so njihovi rokometaši večinoma igrali v prvi ligi. Prihajajo kot favoriti, mi pa praktično nimamo kaj izgubiti, kvečjemu dobiti. V primeru zmage, ki bi nam veliko pomenila, bi imeli lepo prednost pred drugimi. Igrali bomo na zmago, na koncu pa videli, kako se bo izšlo,« je pred sobotnim srečanjem dejal trener domačinov Ivan Hrupič.
V čem je ključ uspeha v letošnjem prvenstvu in to kljub temu, da je odšlo veliko roko-metašev. »Tu ni velike filozofije. Fantom sem na treningih zastavil visoke cilje in sedaj nam to uspeva prikazovati tudi na tekmah, zlasti na srečanjih, kjer gostujemo. Vse je v dobrem delu, treningu, sistemu igre. Velik poudarek dajemo igri v obrambi, iz katere nato sledijo hitri nasprotni napadi. V napadu poizkušamo igrati čim bolj kolektivno, ravno v kolektivu je ključ uspeha,« je zaključil pogovor Ivan Hrupič.
Danilo Klajnšek
gleda samo skozi materialno plat, sam razvoj karateja pa jih ne zanima. Nihče ne razmišlja o tem, da bi bilo potrebno s kontinuiranim delom, od najmlajših do članskih kategorij ustvariti jedro reprezentance, kjer bi bila prisotna neka stabilnost. To zahteva strokovno delo. Ko sem bil sam selektor slovenske reprezentance, sem želel v delo vnesti doslednost, red in disciplino, poskušal sem biti tudi menedžer. Po mnenju tistih, ki so dosegali ta nivo, mi je to tudi uspelo. Nekaterim, ki tega nivoja niso dosegali, pa sem bil s tem napoti in so se me želeli rešiti; meni so v končni fazi s tem storili uslugo. Nekaj časa sem sicer to prebo-leval, a sedaj delam to, kar me popolnoma zadovoljuje; to je moja pot.«
Kaj vam karate pomeni v življenju?
Ljubo Javoršek: »Karate mi je dal vse, tudi ta trenutek, ko se midva sedaj pogovarjava. Pri vsakem vdihu ali izdihu je karate vedno z menoj, pomaga mi preko ovir in mi daje samozavest. Ko oblečem kimono, sem kot na drugem planetu; ni me na tem turbo-ekonomsko-podi-vjanem svetu. To je moje življenje, tega mi nihče ne more vzeti. Prenesti ta odnos vljudnosti v karateju, to stoletno tradicijo v vsakdanje življenje, v naš tempo, to je zelo težko. Zato je potrebna velika borba in s tem se stalno soočam. Zaenkrat v tej borbi še nisem zmagal!«
Jože Mohorič
Karate • Ljubo Javoršek, mojster karateja:
»
Ukvarjam se z razvojem karateja
«
Ljuba Javorška ljubiteljem športa, tudi tistim manj pozornim, ni treba posebej predstavljati. Je legenda slovenskega, pa tudi jugoslovanskega, evropskega in svetovnega karateja. Doslej se mu med njegovimi sodobniki v Sloveniji nihče ni niti približal, kaj šele, da bi ponovil njegove uspehe, ki so z zlatimi črkami vpisano v zgodovino karateja. Med drugim je Ljubo večkratni državni prvak nekdanje skupne države Jugoslavije, nosilec številnih medalj z največjih prireditev, največji uspeh pa je dosegel leta 1985, ko je na Poljskem postal svetovni prvak. Ponaša se z nazivom mojster karateja, 7. dan.
Ljubo Javoršek se je pred šestimi leti preselil na Hajdino, kjer živi še danes. Z njim smo se pogovarjali na sprejemu, ki ga je hajdinski župan Radoslav Simonič pripravil za svetovnega prvaka v fitnesu Petra Love-njaka. Med povabljenimi gosti je bil tudi Ljubo Javoršek; pod njegovim vodstvom je namreč ob prazniku občine Hajdina v tamkajšnji telovadnici potekalo veliko osnovnošolsko tekmovanje v karateju. »Šlo je za tekmovanje osnovnošolske lige, že 5. tradicionalno prvenstvo, ki smo ga letos poimenovali Euro East Hajdina 2007. Udeležilo se ga je 74 tekmovalcev iz 17
osnovnih šol, letos pa so prvič sodelovali tudi predstavniki iz dveh OŠ iz Novega Sada. Pričakovali smo še več tekmovalcev iz republik bivše skupne domovine, vendar je nastal problem pri pridobitvi vizumov za Slovenijo. Na samem tekmovanju je vladalo izredno pozitivno, prijetno vzdušje, tudi borbe so potekale tekoče, skratka tako, kot sem si zamislil. Pozitivne kritike so nam podali tudi starši, ki so spremljali otroke. Mnenja sem, da je pri nas premalo takšnih tekmovanj. Tudi v bodoče ne želimo širiti tega tekmovanja preko vseh meja in narediti industrijskega' prvenstva, ampak samo do razumnih mej, kjer bomo še lahko popolnoma obvladovali situacijo,« je svoje videnje tega podal Ljubo Javoršek.
Kakšno je vaše delovanje tukaj na Hajdini, s čim se ukvarjate?
Ljubo Javoršek: »Na pobudo nekaterih ljudi, ki so me poznali, smo na začetku ustanovili celo karate klub, a prave volje za delo potem ni bilo. Sam se sedaj seveda ukvarjam z drugimi rečmi, prvenstveno z razvojem karateja. Tudi akademija, katero vodim v Sloveniji, gre v to smer. Moram reči, da je ta pot razvoja precej težja kot tista, po kateri sem stopal, ko sem
še tekmoval. Na eni življenjski poti je nujno prehoditi te stopnice, če hočete na vrh. Moram pa reči, da se pri tretji ponavadi ustavijo vsi, četrte sploh ne vidijo več. Zame pa je to poseben izziv, ki me zelo osrečuje. Tukaj na Hajdini, kjer se sicer zelo dobro počutim in sem tudi našel življenjsko srečo, bi
si želel, da bi nekdo nadaljeval to moje delo, da bi izkoristil to mojo pripravljenost, da delim pridobljeno znanje z vsemi. Pri meni ni skrivnosti! Seveda pa morajo biti vsi pripravljeni to sprejeti in to delati, to mora postati način življenja.«
Kakšno pa je po vašem mnenju stanje karateja v
Sloveniji?
Ljubo Javoršek: »To je zelo zanimivo in kompleksno vprašanje. Neskromno lahko rečem, da sem eden izmed pionirjev karateja v Sloveniji; tudi po tekmovalni plati sem najtrofejnej-ši karateist slovenske in nekoč jugoslovanske reprezentance. O sedanjem stanju v karateju pri nas nimam dobrega mnenja. Ni mi všeč, da se sedanje vodstvo karate zveze ukvarja samo s tekmovanji, to pomeni, da prireja številna tekmovanja ne vem kakšnega visokega nivoja, na katerih pa se vse
Ljubo Javoršek: trdo delati.«
Foto: Črtomir Goznik
»Pri meni ni skrivnosti: znanje sem pripravljen deliti z vsakomur, ki je pripravljen
Triatlon • SP v ironman 70.3
Miha Brodnjak najboljši Slovenec
V soboto, 10. novembra, je v mestu Clearwater (Florida, ZDA) potekalo svetovno prvenstvo v disciplini IRONMAN 70.3. To je triatlon, ki je sestavljen iz 1,9 km plavanja, 90 km kolesarjenja in 21,1 km teka. Tekmovanja se je udeležil tudi Ptujčan Miha Brodnjak, ki si je nastop zagotovil z uspešno opravljenimi junijskimi kvalifikacijami v avstrijskem St. Poelt-nu. Tam je potekala ena izmed 21 izbirnih tekem; Miha je dosegel najboljšo uvrstitev med Slovenci, tako da se je tudi na svetovnem prvenstvu največ pričakovalo od njega.
Na Floridi je med 179 tekmovalci z odličnim nastopom tekmovanje končal na 15. mestu v svoji kategoriji. Po plavalnem delu je sicer kazalo še bolje, saj je za 1,9 km plavanja potreboval dobrih 27 minut, kar ga je uvrščalo med deset najboljših. Sledilo je kolesarjenje, kjer je 90 km dolgo progo prevozil s
povprečno hitrostjo 41,5 km in začel s tekaškim delom kot 6. Sledilo je še 21,1 km teka, za katerega je Miha porabil 1 uro in 31 minut. Žal mu je v drugi polovici teka začelo zmanjkovati moči in takrat je izgubil nekaj mest. Tekmovanje je končal s skupnim časom 4 ure 16 minut in 46 sekund. S tem je postavil tudi najhitrejši čas in dosegel do sedaj najboljšo uvrstitev med Slovenci na tem tekmovanju. Glede na to, da je bil to šele njegov drugi nastop, je rezultat še toliko bolj presenetljiv. Prvič je na tej razdalji tekmoval na kvalifikacijah in je eden redkih tekmovalcev, ki se mu je že v prvem nastopu uspelo kvalificirati na svetovno prvenstvo.
Mihu Brodnjaku so nastop omogočili številni sponzorji in Triatlonski klub Ljubljana, katerega član je.
Urška Vrabič
Namizni tenis • 3. SNTL
Četrti krog tekmovanja v 3. slovenski moški namiznoteniški ligi je bil za ekipi NTK Ptuj in ŠD Cirkovce samo polovično uspešen. Oboji so premagali drugo ekipo iz Lendave ter izgubili proti tretji ekipi Keme iz Puconcev. Cirkovčani so bili bliže uspehu, saj so izgubili z minimalnim rezultatom. Rezultati 4. kroga: Merkur Kranj
-	Škofja Loka 5:2, Branik Markizet
-	Melamin II. 1:5, Ptuj II. - LMKO Lendava II. 5:0, Cirkovce - Kema Puconci III. 4:5, Cirkovce - LMKO Lendava 5:1,
Ptuj II. - Kema Puconci III. 1:5, Branik Merkazlt - Kajuh Slovan II. 2:5.
1.	MERKUR KRANJ	7	7	0	14
2.	KEMA PUCONCI III.	7	6	1	12
3.	MELAMIN II.	6	3	3	6
4.	CIRKOVCE	6	3	3	6
5.	KAJUH SLOVAN II.	6	3	3	6
6.	ŠKOFJA LOKA	7	3	4	6
7.	PTUJ II.	6	3	3	6
8.	BRANIK MARKEZIT	6	15	2
9.	LM-KO LENDAVA II.	6	0	6	0
Danilo Klajnšek
Odbojka • 3. DOL vzhod (ž)
Napredek je zadovoljiv
Rezultati 7. kroga: Nova KBM Branik II. - Kurent SK Company 3:0, Kema Puconci - DŠR Murska Sobota II. 3:0, Ecom Tabor - Ruše 2:3, Galeja Vega - Svit Unimetal 3:1.
1.	KEMA PUCONCI	7	7 0	21
2.	NKBM BRANIK II.	7	6 1	17
3.	GALEJA VEGA	7	5 2	14
4.	MURSKA SOBOTA II.	7	3 4	11
5.	RUŠE	7	3 4	9
6.	ECOM TABOR	7	2 5	6
7.	SVIT UNIMETAL	7	16	4
8.	KURENT SK COMPANY	7	16	2
Nova KBM Branik II. -Kurent SK Company 3:0 (30, 23, 19)
Minulo soboto so kurentice gostovale pri drugi ekipi Nove KBM Branik. Na presenečenje Mariborčank, gledalcev in nenazadnje tudi Ptujčank je bila tekma zelo izenačena in negotova do samih zaključkov nizov. Kot že nekajkrat v tej sezoni so kurentice začele dobro in držale korak z nasprotnicami v uvodnih minutah prvega niza. Pri rezultatu 9:8 pa so branikovke pričele razliko večati do 18:10. Pri 20:14 je že kazalo, da bo niz kmalu zaključen, toda zatem se je zgodil fantastični preobrat, v katerem
so gostje iz Ptuja rezultat na 23. točki izenačile. V razburljivem zaključku, v katerem je vsaka izmed ekip imela po štiri zaključne žoge, so bile srečnejše domačinke. Dejstvo, da v drugem nizu nobena izmed ekip ni uspela povesti za več kot dve točki, verjetno pove dovolj o izenačenosti. Tudi tokrat so bile v zaključku srečnejše branikovke, gotovo pa je svoje prispevala tudi neizkušenost gostij. V tretjem nizu so Ptujčanke malo povesile nosove, ker jim je dvakrat tako malo manjkalo zmage. Malenkost manj zavzeto igro gostij so domačinke takoj in neusmiljeno kaznovale; šele v teh trenutkih se je pokazalo proti kako dobri ekipi kurentice igrajo.
Končan je prvi del prvenstva in v taboru Kurenta so z igro zadovoljni. Izmed vseh ekip je novinke v ligi dejansko nadigrala le Galeja. Napredek, ki so ga punce dosegle v treh mesecih od formiranja ekipe, je zadovoljiv in če se bo s takšnim tempom nadaljeval, bodo že v tej sezoni, seveda z nekaj več sreče, vpisale še kakšno zmago. Kurentice s svojo igro tudi nakazujejo, da lahko v naslednjih sezonah dosežejo tudi kakšne pomembnejše rezultate, če bodo za svoj razvoj imele normalne pogoje.
UR
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Ml ■ V	■	■ Iv I I	I	11 vI
Ptujcam v novo sezono mlajši in boljši
Profesionalno moštvo Perutnine Ptuj bo v novi sezoni štelo dvanajst kolesarjev. Direktor kluba Rene Glavnik bo dal možnost še štirim mladim kolesarjem, ki se bo pridružili osmim dosedanjim tekmovalcem. Najmočnejšo slovensko ekipo zapušča le Aldo Ino Ile-šič, ki si je novega delodajalca poiskal pri kranjski Savi. Nova imena so Kristjan Koren, katerega pot gre v obratno smer od Ilešičeve, Jure Kocjan in Kristjan Fajt prihajata iz ljubljanskega kluba, Mariborčan Luka Rakuša pa gre po stopinjah Jureta Golčerja, saj bo gorsko kolo (Team Ganesha) zamenjal za cestno.
Tekmovalci, ki prihajajo, bodo po letih med najmlajšimi, vendar ne tudi po izkušnjah. Vsi imajo izkušnje z največjih tekmovanj v kategoriji članov do 23 let, Fajt je letos v Nemčiji nastopil še na cestni dirki profesionalcev. Zato je razumljivo, da so jih v svojih sredinah dosedanji klubi želeli zadržati, vendar jih je želja po napredku vendarle pripeljala na Ptuj. Prvi se je za prestop dogovoril Koren, ki mu je letos potekla pogodba s kranjsko Savo. Rakuša prav tako ni dolgo okleval, več težav pa je bilo z obema ljubljanskima kolesarjema, saj ju pogodba še eno leto veže z dosedanjim delodajalcem. V ptujskem klubu se borijo, da bo do prestopa prišlo brez zahtevane odškodnine. »V pravilniku slovenske kolesarske zveze so klavzule, ki omogočajo takšne prestope. Kot je razvidno iz obeh pogodb, je povsem realno, da bo do tega tudi prišlo,« je dejal Rene Glavnik.
Druga zgodba je Matija
Kdo se bo v novi sezoni na stopničkah pridužil Mahoriču in Staretu?
Kvasina, za katerega je bilo že skoraj gotovo, da se seli v Novo mesto. Zagrebčan si je na koncu le premislil in s ptujskim klubom podpisal novo dveletno pogodbo. »Dolenjci so se obnašali zelo nekorektno, saj so Kvasini obljubljali prestop v višji kakovostni razred, s čimer so nam ga želeli le speljati. Na koncu so se pokazale prave karte in smo podaljšali sodelovanje. S fanti smo se o podaljšanju pogodbe resno pogovarjali že med sezono in jih nismo želeli puščati v negotovosti. Z letošnjimi rezultati smo namreč izredno zadovoljni, vsi so svoje delo opravili maksimalno,« je še povedal Glavnik.
Ptujsko moštvo bo v prihodnje močnejše kot je bilo v letošnji sezoni. Odgovornost rezultata je doslej ležala le na
štirih kolesarjih, zdaj se bo ta krog nekoliko razširil. Dobro so v klubu pokrili vse kolesarske discipline, s Korenom so se precej okrepili v vožnji na kronometer, gorske kolesarje imajo že zdaj med najboljšimi v Evropi, manjka jim le izrazit sprinter tipa Borut Božič. Njegovega odhoda Stare in Ilešič letos nista mogla nadomestiti, veliko težav pa bo imel tudi Kocjan. Čeprav Glavnik poseduje argumente za prestop ljubljanskih kolesarjev, bo zeleno luč morala prižgati še kolesarska zveza. Kot trenutno kaže, bodo zraven omenjene peterice v ptujskem klubu vrteli pedala: Mitja Mahorič, Gregor Gazvoda, Matej Marin, Andrej Omulec, Matej Stare, Kristjan Durasek in Radoslav Rogina. Na čelu moštva ostaja
dosedanji strateg Srečko Gli-var. Del moštva na terenu sestavljajo še: mehanika Boštjan Pihler in Miran Kelner, koordinator Marjan Kelner ter maserja Dušan Kovačič in Daniel Kvasina.
Cilji kluba ostajajo podobni letošnjim (podrobnosti bodo znane v začetku novega leta), saj bo tudi s širšim in kvalitetnejšim naborom tekmovalcev velik uspeh izboljšanje letošnjih rezultatov - deseto mesto v ekipnem točkovanju Europe tour (2. mesto zgolj v konkurenci Continental moštev), 11. mesto Radoslava Rogine, 22. Mitje Mahoriča ter 29. Matije Kvasine posamično. Največ so k temu prispevali s 17 zmagami, 22 drugimi in 17 tretjimi mesti.
Uroš Gramc
Košarka • OMREZJE.NET & PARKL
Prvak na kolenih
S tekmami 1. kroga se je pričela enajsta sezona lige Parkl. Tudi letošnja sezona bo šla v zgodovino, saj se število sodelujočih ekip povečuje iz sezone v sezono. V letošnji sezoni tekmuje 18 ekip, žal so tri ekipe zaradi prepozne prijave ostale brez udeležbe. Osem ekip tekmuje v prvi ligi, ostalih deset je v drugi ligi razdeljenih v dve skupini.
V	prvi ligi bodo ekipe tekmovale po dvokrožnem sistemu, nato sledi razigravanje med prvimi štirimi ekipami za prvaka. V drugi ligi igrajo ekipe po dvokrožnem sistemu, nato najboljše štiri v vsaki skupini pričnejo z razigravanjem na izpadanje. Zmagovalec končne tekme bo napredoval v prvo ligo, poraženec bo imel še možnost imeti dodatno tekmo s sedmouvrščeno ekipo prve lige za napredovanje.
V	derbiju prvega kroga sta se pomerila lanska finalista. Bolje so pričeli gostje iz Starš, ki so povedli 7:0. Po začetnem šoku sta se ekipi uravnotežili ob koncu prve četrtine. V nadaljevanju so »dobri dečki« doživeli hladni tuš, saj so si gostje kot za šalo priigrali šestnajst košev prednosti. Nikakor niso mogli zaustaviti razigranih gostov, ki so zadevali iz vseh pozicij kot za šalo.
V	drugih tekmah prve lige so Pragerčani visoko in brez težav premagali ekipo iz Rač. Presenetila sta novinca v prvi ligi, ki sta dobila uvodni tekmi. Kidričani so slavili v končnici tekme, Dornavčani so tekmo dobili bolj suvereno, kot kaže rezultat.
V	drugi ligi bo tekmovanje zelo izenačeno in dolgotrajno, saj si bo potrebno priigrati finalno tekmo, ki bo pomenila možnost napredovanja v prvo ligo. Rezultati so bili več ali manj pričakovani, vendar še prave tekme prihajajo in zanimivosti ne bo zmanjkalo.
Rezultati: 1. liga
Rezultati 1. kroga: Good Guys - KK Starše 80:97 (18:18, 9:25, 25 :36, 28:18), KK Pragersko - KK Rače 90:70 (24:7, 20:20, 23:19, 23:24), ŠD Kidričevo - Neman 64 :58 (17:14, 8:17, 20:11, 19:16), ŠD Slam - KMO Dornava 80: 83 (13:27, 22:18, 18 :21, 27:17) - tekma je bila naknadno registrirana 20:0 za KMO Dornava.
1.	KK PRAGERSKO	110	+20	2
2.	KMO DORNAVA	110	+20	2
3.	KK STARŠE	110	+17	2
4.	ŠD KIDRIČEVO	110	+ 6	2
5.	NEMAN	10 1	- 6	1
6.	GOOD GUYS	10 1	- 17	1
7.	KK RAČE	10 1	- 20	1
8.	ŠD SLAM (-1)	10 1	- 20	0
Igralci KK Ptuj (na sliki) so v prvem krogu tesno premagali ŠD Ptujska Gora.
2. liga
Rezultati 1. kroga: ŠD Cirkovce - KK Avtoefekt 69:60 (11:15, 10:17, 21:11, 27:17), ŠD Majšperk - KK Pragersko 76:63 (14:17, 19:16, 22:15, 21:15), ŠD Ptujska Gora - KK Ptuj 58:61 (16:16, 17:13, 7:23, 18:9), KK Starše mladi - KK Podlože 66:80 (14 :19, 18:8, 24:29, 10:30). Prosti sta bili ekipi KK Nova vas in ŠD Destrnik.
2. A-liga
1.	SD CIRKOVCE	110	+9	2
2.	KK PTUJ	110	+3	2
3.	ŠD PTUJSKA GORA	10 1	- 3	1
4.	KK AVTOEFEKT	10 1	- 9	1
5.	ŠD DESTRNIK	0 0 0	0	0
2. B-liga
1.	SD PODLOZE 110 +14 2
2.	ŠD MAJSPERK 110 +13 2
3.	KK PRAGERSKO VET. 10 1 - 13 1
4.	KK STARŠE MLADI 10 1 - 14 1
5.	KK NOVA VAS MB 0 0 0 0 0
Lestvica najboljših strelcev po 1. krogu:
1. Aleš Milič (KK Starše) 34, 2. Filip Majal (Good guys) 28, 3. Gregor Bien (Šd Slam) 27, 4. Robi Avguštin (Šd Podlože) 25, 5. Boštjan Dolenc (Šd Ptuj. Gora) 25 košev.
Pari naslednjega kroga:
1.	liga: Goog guys - KK Pragersko, Šd Kidričevo - KK Rače, KMO Dornava - KK Starše, Neman - Šd Slam
2.	liga: KK Starše mladi - Šd Majšperk, KK Nova vas MB - Šd Podlože, Šd Ptujska Gora - Šd Cirkovce, Šd Destrnik - KK Ptuj. Prosti sta ekipi Pragersko veterani in KK Avtoefekt.
Radko Hojak
Foto: UG
Strelstvo • 2. krog državne mladinske lige v Ljubljani:
Črna pika rokometnim klubom
V soboto se obetajo ljubiteljem rokometa na našem področju kar tri zanimive tekme: Jeruzalem Ormož gosti v svoji dvorani v MIK ligi ekipo Slovana, ekipa Moškanjci-Gorišnica igra derbi 1. B lige doma z Ribnico, v 2. SRL vzhod pa je na sporedu lokalni derbi med Veliko Nedeljo in Dravo. Bi si morda želeli ogledati dve tekmi ali mogoče kar vse tri? Žal ne bo šlo, saj se dve začneta ob 19. uri, ena pa ob 19.30! Za pomik terminov bi bilo verjetno potrebno le malo dobre volje in organiziranosti, ki pa je v tem primeru zagotovo ni bilo!	(JM)
Do nove zmage Rok Pučko, prvič Staša Simonič
V	nedeljo je na centralnem strelišču v Ljubljani potekal 2. krog državne mladinske lige, kamor so se ponovno napotili tudi najboljši strelski podmladki iz klubov Spodnjega Podrav-ja in znova pokazali nekaj zelo dobrih strelskih nastopov.
V	kategoriji kadetinj s pištolo je svojo prvo zmago v tem tekmovanju svojih vrstnic iz celotne Slovenije dosegla dornav-ska strelka Staša Simonič, ki je tokrat dosegla 356 krogov in s tem dosežkom prevzela vodstvo tudi v skupnem seštevku posameznic, saj je njena največja konkurentka Simona Molan iz Brežic s 345 krogi s tekmovanjem končala šele na 4. mestu. Med kadeti s pištolo je lahko z dobrim rezultatom 339 krogov zadovoljen tudi juršin-ski strelec Niko Pšajd, ki je s tem dosežkom osvojil 7. mesto, njegova ekipna sostrelca Ivan Druzovič in David Kekec pa sta dosegla 314 in 305 krogov ter osvojila 17. in 22. mesto. V ekipnem delu je zmagala ekipa iz Slovenskih Konjic s 1013 krogi, juršinski strelci pa so z 958 krogi osvojili 6. mesto. V kategoriji kadetov s puško je trojno zmago dosegla ekipa iz Gorenje vasi, kjer je bil najboljši Andrej Peternel s 391 krogi pred bratoma Gašperjem in Lenartom Oblakom s 387 in 385 krogi na 2. in 3. mestu, s 378 krogi pa jim na 5. mestu sledi še kidričevski stre-
Foto: Simeon Gönc
Dornavska strelka Staša Simonič je v Ljubljani dosegla svojo prvo zmago v 1. državni mladinski ligi; v skupnem seštevku kadetinj je s tem prevzela vodstvo.
lec Uroš Mohorko, ki dosega konstantno dobre rezultate iz kroga v krog in počasi, vendar vztrajno leze proti vrhu. Ormoški strelec TS Grega Ivančič je tokrat s 342 krogi tekmovanje končal na 24. mestu, Barbara Muhič, SD TS Ormož, pa je med kadetinjami s puško s 355 krogi tekmovanje končala na 8. mestu. V ekipnem delu je slavila nepremagljiva ekipa iz Gorenje vasi s 1163 krogi (daleč najboljši rezultat v zadnjem obdobju!), ormoška ekipa TS pa je s 1052 krogi osvojila 7. mesto.
Med mladinci s pištolo svoje rezultate še naprej stopnjuje juršinski strelski virtuoz Rok
Pučko, ki je tokrat s 375 krogi dosegel še drugo zaporedno zmago in konkurenco preostalih strelcev pustil daleč za seboj. V isti kategoriji nastopa še Ptujčan Rok Veršič, ki je dosegel 334 krogov in osvojil 11. mesto, med ženskimi predstavnicami s pištolo pa je znova dober rezultat s 353 krogi uspel tudi Ptujčanki Mateji Pešakovič, ki pa je s krogom zaostanka za najboljšimi, osvojila žal nehvaležno 4. mesto. Med mladinci s puško je Leon Antolič s 348 krogi zasedel 17. mesto.
V 2. krogu pokala prijateljstva, tekmovanja najmlajših strelcev pionirjev, so odlično
streljali ormoški strelci iz Kovinarja, ki so v ekipnem delu s 522 krogi zasedli 2. mesto, z dvema krogoma boljšim rezultatom pa so jih prehiteli zgolj strelci SD Sonja Vesel iz Ivanč-ne Gorice. Med posamezniki se je na stopničke za zmagovalce prebil Rok Šumak, SD Kovinar Ormož, ki je dosegel 179 krogov in osvojil 3. mesto, stopničko višja uvrstitev pa mu je ušla zaradi manjšega števila desetic(4:3) proti Luki Kaste-licu iz Sonje Vesel. S krogom zaostanka se je na 4. mesto uvrstil ormoški strelec Grega Polajnko, svoj daleč najboljši rezultat pa je dosegel kidričev-ski strelec Aleš Pernat, ki je s 177 krogi osvojil 8. mesto. Tretji strelec Kovinarja iz Ormoža, Tilen Vnučec je s 165 krogi osvojil 33. mesto, Niko Visoč-nik je s 161 krogi pristal na 44. mestu, Ptujčan Sašo Stojak pa je s 157 krogi osvojil 50. mesto. Med pionirkami so se ekipnega pokala veselile tudi strelke iz Kovinarja iz Ormoža, ki so s 520 krogi osvojile 3. mesto. Med ormoškimi strelkami je najboljšo uvrstitev dosegla Petra Vernik s 181 krogi na 3. mestu, Melanie Habjanič je s 175 krogi osvojila 7. mesto, Melisa Kosi je s 164 krogi zasedla 17. mesto, takoj za njo pa se je na 18. mesto uvrstila Ptujčanka Sara Rojko s 158 krogi.
Simeon Gonc
Nogomet • 1. SML in 1. SKL
Kidričani z zadnjima zmagama do 5. mesta
i. SML
Mladinci in kadeti Aluminija, ki nastopajo v 1. SML in 1. SKL, so v zadnjem krogu jesenskega dela prvenstva (v katerem so odigrali 16 krogov) premagali sovrstnike iz Britofa. Mladinci so slavili zmago z 2:0, kadeti, sicer varovanci trenerja Simona Vidoviča, pa so svojim tekmecem iz okolice Kranja nasuli kar deset zadetkov. Ti dve zmagi (šest novih točk) pa jih v skupnem seštevku obeh selekcij uvrščajo na visoko peto mesto (mladinci so sedmi, kadeti pa peti). Vsekakor so te uvrstitve dobro izhodišče za spomladanski del prvenstva.
V skupnem seštevku vodijo Mariborčani, ki so jim prednost zagotovili mladinci. Le-ti v tem delu sezone niso doživeli niti enega poraza.
Rezultati 16. kroga: Aluminij
-	Britof 2:0, Koper - Bilje Primorje 4:1, Domžale - Rudar Velenje 0:0, Svoboda - HIT Gorica 0:2, Dravograd - Interblock Factor 0:2 Triglav
-	MIK CM Celje 1:1, Mura 05 - Maribor 0:1.
44 31 27 27 26 26 25 24 22 19
i. MARIBOR	i6 i4		2	O	S2:S
2. DOMŽALE	i6	9	4	3	36:i6
3. TRIGLAV	i6	S	3	S	3S:29
4. RUDAR VELENJEM		7	6	3	3S:2S
5. MIK CM CELJE	i6	S	2	6	34:23
6. MURA 05	i6	S	2	6	23:29
7. ALUMINIJ	i6	7	4	S	22:i7
8. INTERBLOCK F.	i6	7	3	6	2S:23
9. HIT GORICA	i6	6	4	S	32:24
10. KOPER	i6	S	4	7	27:2S
11.	DRAVOGRAD 16	4 2	10	15:26	14
12.	BILJE PRIMOR. 16	4 2	10	19:37	14
13.	BRITOF 16	3 1	12	12:47	10
14.	SVOBODA 16	2 1	13	12:47	7
Aluminij - Britof 2:0 (0:0)
Strelca: 1:0 Kušar (51) in 2:0 Vajs (79).
Aluminij: Lipovac, Rotman, Rešek, Bečiri (Ravnjak), Hojski, Vajs, Lešnik, Kušar, Pečnik (Lončarič), Krajnc in Dimc. Trener: Bojan Flis.
1. SKL
Rezultati 16. kroga: Aluminij - Britof 10:3, Koper - Bilje Primorje 3:1, Domžale - Rudar Velenje 6:1, Svoboda - HIT Gorica 0:2, Mura 05
i6 ii 4 i6 iO 3 i6 iO 3
i6 i6
- Maribor 1:0, Triglav lje 0:0.
1.	DOMŽALE
2.	HIT GORICA
3.	KOPER
4.	MARIBOR
5.	ALUMINIJ
6.	INTERBLOCK F. 16
7.	TRIGLAV 16
8.	BILJE-PRIMORJE 16
9.	MIK CM CELJE 16
10.	BRITOF
11.	DRAVOGRAD
12.	MURA 05
13.	RUDAR (V)
14.	SVOBODA
- MIK CM Ce-
i6 i6 i6 i6 i6
9 2 S 4 S 4
5	3 7 4
6	4 4 4 3 3 3 i 3 i i 2
i	43:i3	37
3	39:i0	33
3	32:i2	33 S	36:20	29
4	4i:i7	2S
4	27:i6	2S
5	2S:23	27
5	32:2S	2S
6	34:i6	22 S	26:47	i6
iO	i6:SS	i2
i2	i7:29	iO
12	i4:S4
13	S:S3
iO S
Aluminij - Britof 10:3 (5:1)
Strelci: 1:0 Milec (5), 2:0 Čeh (14), 3:0 Delamea (25), 4:0 Hajšek (27), 5:0 Hajšek (34), 5:1 Jelar (35), 6:1 Delamea (48), 7:1 Mlakar (55), 8:1 Milec (60), 9:1 Milec (64), 10:1 Hajšek (67), 10:2 Jelar (75) in 10:3 Košnik (76).
Aluminij: Zajc (Poljanec), Rumež, Polajžar, Petek (Babšek), Mlakar, Milec, Delamea, Kek, Hajšek, Perger (Kajtazi) in Čeh. Trener: Simon Vidovič.
SKUPNA LESTVICA 1. SML IN 1. SKL
Foto: Črtomir Goznik
Mladinci Aluminija (rdeče-beli dres) so skupaj s svojimi mlajšimi kolegi iz kadetske ekipe po jesenskem delu prvenstva na 5. mestu.
1. MARIBOR	32 23	4	S	SS:2S	73
2. DOMŽALE	32 2O	S	4	79:29	6S
3. HIT GORICA	32 i6	7	9	7i:34	SS
4. TRIGLAV	32 i6	6	iO	66:S2	S4
5. ALUMINIJ	32 iS	S	9	63:34	S3
6. KOPER	32 iS	7	iO	S9:4O	S2
7. INTERBLOCK F.	32 iS	7	iO	S2:39	S2
8. MIK CM CELJE	32 i4	6 i2		6S:39	4S
9. BILJE-PRIMORJE 32 ii		6 iS		Si:6S	39
10. RUDAR (V)	32 iO	7	iS	49:S2	37
11. MURA 05	32 ii	3	iS	4O:SS	36
12. DRAVOGRAD	32 7	S 2O		3i:Si	26
13. BRITOF	32 7	S 2O		3S:94	26
14. SVOBODA	32 3	3 26 20:i00			i2
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 20. kroga - SOBOTA ob 13.30: Nafta - Livar, Maribor - HIT Gorica, Interblock - MIK CM Celje, SOBOTA ob 16.00: Domžale - Koper; NEDELJA ob 13.30: Primorje - Drava.
Rokomet
1. A-SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - moški
Pari 12. kroga: Jeruzalem Ormož - Slovan (sobota ob 19.00), Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje, Cimos Koper - Knauf Insulation, Gorenje - Gold club, Rudar EVJ Trbovlje - Prevent, Sviš Pekarna Grosuplje - Intra Gorica Leasing.
1.	B-SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - moški
Pari 9. kroga: Moškanjci Gorišnica - Ribnica Riko hiše (sobota ob 19.30 v ŠD Gorišnica), Dobova - Krka, Mitol Sežana, Istrabenz plini Izola - Klima Petek Maribor, Grosuplje - Dol TKI Hrastnik.
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA VZHOD - moški
Pari 8. kroga: Velika Nedelja - Drava Ptuj (sobota ob 19.00), Šmartno 99 - Črnomelj, Arcont Radgona - Pomurje, Sevnica - Celje.
Odbojka
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ženske
Pari 11. kroga - SOBOTA: Luka Koper - ŽOK Ptuj, Prevalje - MZG Grosuplje, LIP Bled - Epic Sloving Vital. Srečanje Benedikt - Nova KBM Branik je bilo odigrano med tednom.
I.	DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - moški
Pari 11. kroga - SOBOTA: Calcit Kamnik - Svit Unimetal, Adtec Triglav - Salonit Anhovo, Krka - Galex MIR, Marchiol Prvačina -Olimpija.
3.	DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ženske
Pari 8. kroga - SOBOTA: Ecom Tabor- Kurent SK Kompany, DŠR Murska Sobota II. - Svit Unimetal, Galeja Vega - Ruše, Nova KBM Branik
II.	- Kema Puconci.
Mali nogomet
LIGE MNZ PTUJ
Razpored - NEDELJA: ob 8.30: Klub ptujskih študentov - KMN Blisk, ob 9.10; Mogg - Mitmau, ob 9.50: Club 13 - ŠD Polenšak; ob 10.30: Draženci - Mark 69 starejši dečki; ob 11.10: Casino Joker MSM International - ŠD Apače Capri; ob 11.50: Bar Gloria Bukovci - ŠD Ptujska Gora; ob 12.30: ŠD Rim - KMN Remos; ob 13.10: Bramac Juršinci - Bar Korže; ob 13.50: Jure MTS Hajdina - Bar Saš; ob 14.30: Mark 69 ABA - Hobit Pub Apače; ob 15.10: ŠD AS - Poetovio Petlja; ob 15.50: KMN Majolka - ŠD Vitomarci.
Tenis
2. ZIMSKA LIGA 2007-2008
Pari 3. kroga - SOBOTA ob 9.00: TK Skorba gad - Kellerssport, TK Enigma - TK Štraf; ob 12.00:TK Gorišnica - TK Tigri.
Namizni tenis
1. SNTL
Pari 8. kroga: Maribor Finea - NTK Ptuj, Kema Puconci - Sobota, Krka - Melamin, Tempo Velnje - Prevent, Edigs Mengeš - Ilirija.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
Na Ptuju 4. mednarodni turnir U-8
NŠ Poli Drava Ptuj organizira v soboto, 1. 12., v dvorani Gimnazije Ptuj 4. mednarodni zimski turnir U-8; pričel se bo ob 10. uri. Za ekipe U-8 bodo igrali igralci, rojeni po 1. 1. 1999.
Sodelovalo bo 12 ekip iz Slovenije in tujine, med katerimi so tudi ekipe nekaterih uveljavljenih prvoligaških klubov: NK Interblock, ND Triglav Kranj, NK Aluminij, NK Simer Šampion, NK Bravo Publikum, MNK Fotex, NK Medimurje, NK Hrvatski Dragovoljac, NK Bjelovar, NK Mik CM Celje ter dve ekipi NŠ Poli Drava. Finalni del se bo odigral (okvirno) ob 15. uri. VSTOPNINE NI! Vabljeni na ogled tekem!
Turnir v Ormožu
Klub ormoških študentov (KOŠ) v soboto, 8. 12. 2007, s pričetkom ob 9. uri v športni dvorani na Hardeku prireja 2. turnir v malem nogometu. Sodelovalo bo 16 ekip. Vse prijavljene ekipe morajo poravnati prijavnino, ta znaša 60 €, najkasneje do torka, 4. 12. 2007. Denar nakažite na TRR: 03123-1000058788 s pripisom imena ekipe. V sredo, 5. 12. 2007, ob 19. uri bo opravljen žreb ekip v prostorih kluba ormoških študentov (Kerenčičev trg 11; Stara komunala). Nagrade: 600, 400, 200, 100 EUR in pokali. Nagrajeni bodo tudi naj vratar, strelec in igralec turnirja. Kontaktni osebi sta Uroš Hozyan (041 604 277) in Uroš Krstič (031 510 892).
NŠ Poli Drava Ptuj
Turnir v Sladkem vrhu U-8
Selekcija U-8 NŠ Poli Drava se je v soboto, 24. 11., pod vodstvom Borisa Emeršiča udeležila turnirja v Sladkem Vrhu. Turnirja za prehodni pokal Palome se je udeležilo 11 ekip. Rezultati:
NŠ Poli Drava : Radgona 3:0 NŠ Poli Drava : Malečnik 2:1 NŠ Poli Drava : Maribor 1:0 NŠ Poli Drava : Lenart 0:0 V finalu se je ekipa Poli Drave pomerila z Jarenino in jo zanesljivo premagala, rezultat je bil 3:0. Ptujčani so tako že drugič zapored osvojili prehodni pokal »Paloma 2007«.
nerja Borisa Emeršiča je nastopila v skupini 10 ekip. Rezultati:
NŠ Poli Drava : Leutschach 0:2
NŠ Poli Drava : DSC 4:1
NŠ Poli Drava : Flavia Solva 3 3:0
NŠ Poli Drava : Flavia Solva 2 2:0
Osvojili so 3. mesto v skupini.
U-10 A in U-10 C
Selekciji U-10 A in U-10 C je v Avstriji vodil trener Borut Šalamun.
U-10 A: Sašo Brec, Bruno Gale, Rožle Grager, Matevž Kukovec, Tilen Lacko Kolar, Denis Majerič, Luka Petek, Žan Potočnik, Luka Šalamun, Alen Toplak.
NŠ Poli Drava : Mureck 2 6:0
Zmagovalka turnirja v Sladkem vrhu: ekipa NŠ Poli Drava Ptuj U-8 s trenerjem Borisom Emeršičem.
Za ekipo Poli Drava U-8 so igrali: Miha Kostanjevec, Jaka Vajda, Urška Bratuša, Bor Pahor Jurc, Tomaž Brumen, Damir Zagoršek, Timotej Krajnc, Žiga Ramšak in Saško Ristov.
V	konkurenci samih dečkov je največkrat zatresla mrežo Urška Bratuša ter s tem osvojila laskavi naziv »najboljše strelke« turnirja.
Turnirji v Avstriji
Selekcija U-7 tretja
V	soboto, 24. 11. in v nedeljo, 25. 11., so se različne selekcije NŠ Poli Drave Ptuj udeležile mednarodnega turnirja v sosednji Avstriji. Turnir je organiziral AC Linden - Leibnitz.
NŠ Poli Drava Ptuj U-7 (trener Boštjan Krajnc): Tim Pernat, Tim Roškar, Blaž Furjan, Marko Hozjan, Niko Šalamun, Jure Kovačič, Gvido Kovačič, Leon Perger, Rene Jurak Moran. Rezultati: Wildon : NŠ Poli Drava 1:1 NŠ Poli Drava : Tus Tondach-Mureck 2:0 SV Thal : Poli Drava 0:4 Nastopilo je 10 ekip. Ekipa Drave je osvojila 2. mesto v skupini in se potegovala za 3. mesto v končnici turnirja. V tej tekmi so premagali ekipo Heilienkreuz s 4:0.
Ekipa U-8 3. v svoji skupini
Selekcija U-8 pod vodstvom tre-
NŠ Poli Drava : Leutschach 2:0 NŠ Poli Drava : Varteks 3:0 NŠ Poli Drava : AC Linden 3:0 Na turnirju so osvojili 1. mesto.
Za selekcijo U-10 C so igrali: Tim Verdenjak, Nejc Pesek, Filip Muhič, Tadej Toplak, Tomaž Pesek, Davorin Irgl, Tomaž Tepež, Timi Pungaršek, Žan Lovrec, Aljaž Bojnec, NŠ Poli Drava : Fotex 0:1 NŠ Poli Drava : Mureck 0:2 NŠ Poli Drava : AC Linden 1:1 Na turnirju so osvojili 5. mesto.
Zmaga ekipe U-11
Selekcija U-11 pod vodstvom trenerja Boštjana Zemljariča je osvojila 1. mesto v konkurenci 10 ekip.
Ekipa U-12 tretja
NŠ Poli Drava U-12 (trener Dejan Vilčnik): Urban Goričan, Dominik Korpič, Sebastjan Krajnc, Žan Krajnc, Aljoša Mar, Marko Pajnkiher, Thomas Pihler, Domen Zupanič, Robert Koletnik, Miha Tetičkovič. NŠ Poli Drava : Flavia Solva 0:1 NŠ Poli Drava : Ac Linden 1:1 NŠ Poli Drava : Fotex 0:0 (poraz po 7-m)
Tekma za 3. mesto NŠ Poli Drava : Leutschach 2:0.
UR
Ptujska pikado liga
A liga
Rezultati 6. kroga: Zaga - Opel 12:4 (26:15), Winston - Zeleni gaj 4:12 (13:26), Zabica - Sharky 10:6 (22:14), Ring II - Justa 3:13 (11:28). Pri Stolpu - Ring I je bilo prestavljeno.
1. Zabica	6	6	O	O	68:28	l8
2. ZELENI GAJ	6	5	O	l	6O:36	l5
3. JUSTA	6	4	O	2	5T:39	l2
4. WINSTON	6	3	l	2	49:4T	lO
5. Zaga	6	3	O	3	53:43	9
6. RING I	5	2	l	2	4l:39	T
7. SHARKY	6	2	O	4	4T:49	6
8. PRI STOLPU	5	l	l	3	34:46	4
9. OPEL	6	l	O	5	36:6O	3
10. RING II	6	O	l	5	l9:TT	l
B liga						
12:4 (25:12), II 5:11 (14:26) II 5:11 (14:23) 14:2 (28:9).
1.	ZELENI GAJ II
2.	DARINKA
3.	DOLENCE
4.	TOBIJAS
5.	SHARKY II
6.	RUNDA BAR
7.	ESA
8.	ČRNI GAD
9.	MARK 69
10.	OJNIK
11.	CAPRI
12.	B.S.HESSOL
Mark 69 - Sharky , Ca pri - Zeleni gaj , Esa - B.S. Hessol
3 0 4
l	T8:34	l8
O	65:4T	lT
2	62:5O	l5
2	63:49	l3
3	63:49	lO
4	58:54	9
4	55:5T	9
4	4T:65	9
3	44:68	8
4	5T:55	T
5	5O:62	6
6	3O:82	l
Rezultati 7. kroga: Darinka - Oj-nik 10:6 (22:16), Črni gad - Dolence 6:10 (16:24), Tobijas - Runda bar
Pari 8. kroga (30. 11., ob 20 uri): Zeleni gaj II - Tobijas, Runda bar - Darinka, Dolence - Mark 69, B.S. Hessol - Capri, Sharky II - Esa, Ojnik - Črni gad.
JM
Vaterpolo • VK Terme Ptuj, U-12
Dvanajstletniki startali z zmago
Ptujski vaterpolski dečki so v sobot startali v sezono z dvema tekmama v Kranju. Dvanajstletniki so v uvodnem krogu prvenstva visoko premagali domačo Kokro, nato pa nekoliko nesrečno izgubili z drugim mestnim tekmecem Triglavom. V drugi četrtini so namreč že vodili z rezultatom 3:0, a so jih nasprotniki ujeli. Ptujčani so nato še dvakrat po-vedli (4:3, 5:4), na koncu pa so morali priznali premoč domačinom.
»V obeh tekmah je ekipa igrala bolje kot sem od njih pričakoval. Kondicijsko smo odlično pripravljeni, vendar jim je na koncu vseeno zmanjkalo nekaj energije, saj smo imeli le eno menjavo. Zelo sem zadovoljen tako z vratarjem, ki me je pozitivno presenetil, kot tudi z
Turnir Kranj, sobota, 17. november
1.	krog: Terme Ptuj - Kokra 11:2 (4:0, 3:1, 1:1, 3:0)
Terme Ptuj: Anej Miletič 5, Tadej Gerečnik 2, Mario Lju-bec 2, Vid Erčevič 1, Aljaž Va-upotič 1, vratar: Aljaž Ciglar.
2.	krog: Triglav - Terme Ptuj 6:5 (0:1, 3:3, 2:1, 1:0)
Strelci za Terme Ptuj: Lju-bec in Miletič 2, Erčevič 1.
Ekipa dečkov Terme Ptuj s trenerjem Boštjanom Maračičem
ostalimi, ki so prikazali ekipno igro. Na tem bomo gradili tudi vnaprej,« je bil s prikazanim zadovoljen trener Boštjan Ma-račič.
Naslednji turnir bo 9. decembra v Ljubljani, ko jih čakajo kar tri tekme. Do takrat bodo svojo plavalno formo izboljševali v ptujskem bazenu, po vaterpolsko pa se bodo odpravili na kakšen trening v mariborski Pristan. Upajo, da se jim bo do takrat še kdo pridružil.
UG
Nogomet • MNZ Ptuj, lige mlajših selekcij
Po vodstvom MNZ Ptuj več kot 1000 mladih!
Pred kratkim se je končalo tekmovanje v 2. SML in 2.SKL - vzhod (o tem več prihodnjič) kot tudi v vseh ligah mladih, ki jih vodi MNZ Ptuj. Vse skupaj izgleda zelo enostavno, vendar temu ni tako, saj je vzgoja mladih nogometašev zahtevno delo. Za to skrbijo nogometni delavci v klubih in trenerji, veliko breme pa pade tudi na starše in na organizatorja tekmovanja - MNZ Ptuj.
V vseh ligah mladih kategorij, od cicibanov (U-8) do mladincev, je v tekmovalni sistem vključenih 86 ekip, skupno torej preko tisoč nogometašev! To je že zelo velika nogometna družina in seveda baza za klube iz našega okolja, ki iz teh mlajših kategorij dobivajo nogometaše v članskih ligah. Če upoštevamo še tekmovanje na višjih nivojih
-	1. SML, 1. SKL, 2. SML, 2. SKL
-	vzhod, U-14 in kadetinje ŽNK Ljudskega vrta, potem je to število seveda še veliko večje. Te množičnosti vsekakor ne gre prezreti, saj se vsi skupaj vedno bolj zavedamo, kaj pomeni redno ukvarjanje s športom. V času računalništva in preostalih »dobrin« sodobnega sveta je težko motivirati mlade za telesne aktivnosti, za trenažni proces. Očitno pa je nogomet še vedno tisti šport, ki privablja mlade fante in v zadnjem času tudi vedno več deklet (ne glede na slabe igre slovenske nogometne reprezentance). Ob takšnem trendu se ni bati za prihodnost nogometa na našem področju.
MLADINA - vzhod
1.	GORIŠNICA 6 5 1 0 26:3 16
2.	ORMOŽ 6 3 2 1 17:8 11
Kadeti Slovenje vasi po jesenskem delu prvenstva vodijo v zahodni skupini lige MNZ Ptuj.
3.	STOJNCI	6	3	0	3	29:9 9
4.	ZAVRC	6	3	0	3	11:23 9
5.	PODVINCI	6	2	13	17:13 7
6.	CIRKULANE	6	2	1	3	11:20 7
7.	DORNAVA	6	0	1	5	4:29 1
MLADINA - zahod
1.	PODLEHNIK	6	5	0	1	20:7 15
2.	HAJDOŠE	6	4	1	1	23:12 13
3.	VIDEM-TRŽEC	6	4	0	2	15:10 12
4.	PRAGERSKO	6	3	0	3	26:16 9
5.	SKORBA-HAJD.	6	3	0	3	9:11 9
6.	ZG. POLSKAVA	6	1	0	5	11:36 3
7.	APAČE	6	0	1	5	7:19 1
KADETI - vzhod
1.	ZAVRČ-POLI	7	6	10
2.	ROGOZNICA	7	6	0	1	3
3.	PODVINCI	7	5	0	2	4
4.	ORMOŽ	7	3	1	3	3
5.	SREDIŠČE	7	3	0	4	1
6.	STOJNCI	7	2	2	3	2
7.	BUKOVCI 7	1	0	6	11:39	3
8.	GRAJENA 7	0	0	7	6:88 0
KADETI - zahod
1.	SLOVENJA VAS 6	5	0	1	42:1 15
2.	VIDEM-TRŽEC 6	5	0	1	35:7	15
3.	LESKOVEC 6	5	0	1	24:7	15
4.	OPLOTNICA 6	3	0	3	14:19	9
5.	BOČ 6	2	0	4	11:23	6
6.	SP. POLSKAVA
PRAGERSKO 6	1	0	5	6:24	3
7.	GEREČJA VAS G. 6	0	0	6	1:52	0
MLAJŠI DEČKI - vzhod
STAREJSI DEČKI
1. ZAVRC-DRAVA A 9 9 0	0	99:5	27
9 9 0	1	96:10	24
9 7 0	2	93:17	21
9 6 0	3	65:14	18
9 5 0	4	53:40	15
9 4 0	5	38:38	12
9 3 0	6	25:73	9
9 1 1	7	17:73	4
9 1 1	7	16:94	4
10. GRAJENA 9 0 0	9	4:142	0
MLAJŠI DEČKI - zahod
2.	ORMOŽ A
3.	POLI DRAVA A
4.	ORMOŽ B
5.	PODVINCI
6.	ALUMINIJ B
7.	HAJDINA GOL.
8.	STOJNCI
Mali nogomet • ZL Ormož
22 sodelujočih ekip
	1. DORNAVA 9	9	O	O	5l:l	2T
	2. CIRKULANE 9	T	l	l	6l:T	22
l9	3. ZAVRČ-P. DRAVA 9	6	2	l	55:8	2O
l8	4. SREDIŠČE -1 9	5	l	3	32:39	l5
l5	5. ORMOŽ 9	4	l	4	24:lT	l3
lO	6. ROGOZNICA 9	4	l	4	29:33	l3
9	7. MARKOVCI 9	3	l	5	32:39	lO
8	8. GORIŠNICA 9	2	O	T	ll:54	6
	9. TRŽEC-VIDEM-1 9	l	O	8	2O:6l	2
k	10. HAJDINA GOL. 9	O	l	8	9:65	l
1.	ALUMINIJ 9
2.	BISTRICA 9
3.	BOČ	9
4.	ZAVRČ- DRAVA B 9
5.	POLI DRAVA B 9
6.	GEREČJA VAS G. 9
7.	BISTRICA B 9
8.	OPLOTNICA 9
9.	ZG. POLSKAVA 9
10.	POLS.-PRAG. -1 9
9	O	O	l84:O	2T
T	O	2	5T:l9	2l
6	1	2	50:15	19
6	1	2	38:13	19
5	1	3	1731	16
4	1	4	23J9	13
3	0	6	29:38	9
2	O	T	l6:9O	6
l	O	8	5:Tl	3
O	O	9	3:66	-l
Danilo Klajnšek
Skupina A
Rezultati 1. kroga: Mladost Prevozništvo Pesrl - Slikopleskarstvo Kukec Cvetkovci 3:0, Kog - Pušenci mladi 3:1, Včerajšnji - Blue Team 1:2, Aries IT Fiposor - Kog SK računalništvo 3:2, Klub ormoških študentov - Vikingi 4:2, prosta Avtošo-la Prednost.
Pari 2. kroga: Pušenci mladi - Včerajšnji (ob 13.20), Avtošola Prednost - Mladost Prevozništvo Pesrl (ob 14.00), Blue Team - Aries IT Fiposor (ob 14.40), Kog SK računalništvo - Klub ormoških študentov (ob 15.20), Slikopleskarstvo Kukec Cvetkovci - Kog (ob 16.00).
Skupina B
Rezultati 1. kroga: Belcont - Sugar Boys 12:1, Mihovci Bar pri križu
-	Središče 10:1, Lordi Dioniz bar
-	Svetinje 0:6, Borec - Mladost Pleskarstvo Špendija 1:1, Stora Gora
-	Inox ograje Majcen 1:7, prosti Zidarstvo Čurin.
Pari 2. kroga: Mladost Pleskarstvo Špendija - Stora Gora (ob 10.00), Sugar Boys - Mihovci Bar pri križu (ob 10.40), Svetinje - Borec (ob 11.20), Središče - Lordi Dioniz bar (ob 12.00), Zidarstvo Čurin
-	Belcont (ob 12.40).
UK
Planinski kotiček
Sevniška planinska pot
Nedelja, 9. december 2007
Planinske poti so v jesenskem času prava paša za oči. Zlato-ru-meno listje in meglice po dolinah nas spremljajo med hojo po grebenih sredogorja. V tem času je posebej mikavno Posavsko hribovje, kjer poteka Sevniška planinska pot. Tokrat se bomo podali iz Radeč čez Brunk in Budno vas v Jelovec. Z vlakom se bomo vrnili nazaj v Ptuj do 18.30.
Udeleženci izleta se zberemo v nedeljo, 9. decembra, ob 5. uri na železniški postaji Ptuj. Z vlakom se bomo popeljali do Radeč in se iz Jelovca vrnili nazaj proti domu. Opremite se planinsko za sredogorje (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik ...) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in v podeželski gostilni.
Cena izleta vključuje povratno vozovnico za vlak do Jelovca ter organizacijo in znaša 6,90 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo v društveni pisarni PD Ptuj do torka, 4. 12. 2007. Vodil bo Uroš Vi-dovič.
Foto: UG
Foto: JM
Zeliščarstvo • Perspektivna kmetijska panoga
Slovenija je idealna za zeliščarstvo
Zeliščarica Veronika Fabinc se na svoji kmetiji v bližini Brežic z gojenjem zdravilnih rastlin ukvarja že štirinajsto leto. „Za to dejavnost sem se odločila hitro po osamosvojitvi Slovenije, ko se je dejansko postavil meja s Hrvaško kot drugo državo in je bilo jasno, da naša kmetija z 12 hektarji zemlje, usmerjeni v govedorejo, nima prihodnosti. Vedeti je treba, da smo bili mi pravzaprav predmestje Zagreba in je bilo naše trgovanje z mesom in zelenjavo usmerjeno tja, ne pa v Ljubljano kot novi center, ki je bil za naše kraje veliko preveč oddaljen," je svojo odločitev najprej pojasnila Fabinčeva.
Veronika Fabinc se z gojenjem zelišč ukvarja že skoraj poldrugo desetletje in pravi, da je to panoga, s katero se lahko preživi, hkrati pa tudi pomaga ljudem.
„Tako sem hitro začela iskati novo dejavnost, s katero bi lahko uspela na domačem tržišču. Najprej sem gojila di-šavnice, ki pa sem jih zadnja leta zanemarila na račun zelišč. Preusmeritev v zeliščarstvo je bila pravzaprav nujna, saj trg z dišavnicami pri nas sploh ni urejen, večja industrija, ki se ukvarja s predelavo le-teh, pa temelji na uvozu, kar je pač zanje ceneje. Poleg tega je slovenski trg dišavnic veliko preskromen, podjetja pa izgubljajo tudi uvozne subvencije, če odkupujejo doma."
Fabinčeva je prepričana, da je gojenje zelišč v Sloveniji perspektivna kmetijska dejavnost, ki pa ji nihče ne posveča dovolj pozornosti: „Skorajda smo že pozabili na zdravilne lastnosti določenih rastlin, ki pa imajo veliko preventivno moč za ohranitev zdravja. Včasih je imela vsaka družina, še tako revna, kos vrta z nekaj temi zdravilnimi rastlinami, ki so jih lahko uporabljali. To se je zdaj že zelo pozabilo. Po drugi strani se da s tem vseeno tudi zaslužiti, čeprav je trg še vedno precej neurejen in tudi zakonodaja še hudo nepopolna in daleč od
Voditeljica je v uvodu predstavila sv. Elizabeto Ogrsko, ki goduje meseca novembra in je zavetnica Karitasa. Sledila je duhovna misel domačega duhovnika Jožeta Pasičnjeka, ki je poudaril, da smo sodelavci Karitas v času, v katerem živimo, svetli žarek upanja ljudem.
Iz poročil posameznih Karitas je bilo razvidno, da se vse pripravljajo na teden Karitas, ki bo letos od 26. 11. do 2. 12., in dejavnosti v tem tednu.
tega, da bi bila ugodna. Vseeno pa mislim, da je Slovenija idealna za gojenje zelišč, ker je še čista, še ni onesnažena, veliko je majhnih kmetijskih površin, pesti nas precejšnja stopnja brezposelnosti. Po mojem mnenju je zeliščar-stvo panoga, kjer se lahko zasluži dovolj za preživetje, lahko pa tudi za kaj več."
Veronika Fabinc se je po začetnih korakih odločila zastaviti zeliščarstvo bolj velikopotezno: „Trenutno gojim uradno samo štiri vrste zelišč, in sicer citronko, ameriški slamnik, drobno-cvetni vrbovec in ognjič. V poizkušanju pa imam še dve rastlini. Citronko sem začela gojiti bolj kot izziv, ker je to tropska rastlina in v Sloveniji naj ne bi bila prezimna. A jaz jo že od leta 1993 gojim kot trajnico in mi uspeva, čeprav so pri nas hude zime. Ognjič sem začela gojiti, ker je bil po krivem vržen iz naših vrtov, rada bi, da bi ga začeli gojiti nazaj zaradi njegovih zdravilnih učinkov, za bolj sigurno preživetje pa imam pogodbo z Lekom za ameriški slamnik, ki ga gojim na večji površini. Zadnje zelišče, ki sem ga začela gojiti komercialno, je pa
Župnijska Karitas sv. Miklavž v Zavrču pripravlja družini Hohnjec hišo za selitev, v Župnijski Karitas sv. Marko pa so družini iz Stojncev pomagali urediti hišo po požaru. Vse župnijske Karitas se bodo udeležile romanja na Ponikvo, dobrodelnega koncerta c Celju v sredo, 28. 11., in dobrodelnega koncerta na Ptuju v petek, 30. 11..
V tednu Karitas bodo po trgovinah na območju Ptujske in Završke dekanije postavljene košare, kjer bomo
drobnocvetni vrbovec, ki ga zdaj že tudi izvažamo v ZDA."
Po besedah Fabinčeve ci-tronka deluje zelo široko, nekako tako, kot včasih kamilica: „Težava je v tem, da se je dolgo časa za vse bolezni uporabljala kamilica, naši organizmi so se tega navadi-
zbirali prehrambene artikle. Že v naprej se zahvaljujemo za Vašo pomoč in darove, hkrati pa se zahvaljujemo tudi poslovodjem trgovin in trgovcem za velikodušnost in pomoč pri zbiranju darov v tednu Karitas.
Vsa sredstva, ki se bodo zbrala s tradicionalnim dobrodelnim koncertom na Ptuju, nabirkah v nedeljo Karitas (2. december) in po trgovinah, bodo namenjena najbolj socialno ogroženim družinam in posameznikom, zato se vsem, ki nam v tednu Karitas kakor koli pomagate, iskreno zahvaljujemo.
V župnijski Karitas sv. Marija potrebujejo: otroško posteljo, štedilnik na trdo gorivo in hladilnik. V župnijski Karitas sv. Trojica v Halozah prav tako potrebujejo štedilnik na trdo gorivo in krompir.
Geslo tedna Karitas glasi: „Ali me imaš rad?". Imejmo se radi! Tako bo svet lepši zame, zate in za vse ljudi!
A. T.
li in kamilica je imela vedno manj učinka. Podobno zdaj deluje citronka; se pravi, da pomaga pri psihičnih težavah, pozitivno deluje na prebavo, bakterije, odvaja vodo in čisti kri. Citronka krepi vse te telesne segmente, ki so povezani in se je doslej izkazala odlično. Tudi pri zbijanju holesterola."
Za ognjič je splošno znano, da je to rastlina, ki je po nasvetih patra Ašiča najboljše zdravilo za črevesje. „Ogrom-no ljudi ima zaradi načina hitrega prehranjevanja probleme s črevesjem in prebavo, pri čemer ognjič veliko pomaga, super pa je tudi za jetra in žolč, za sečila, deluje protibakterijsko, pa tudi proti glivicam. Iz ognjiča pripravljam kapljice in domače ognjičevo mazilo, ki ne bi smelo manjkati v nobeni domači lekarni, saj pomaga pri vseh kožnih spremembah ali boleznih. Jaz mazilo pripravljam po stari klasični metodi na svinjskem salu brez vseh konzervansov, dodajam le čebelji vosek, rezultati doslej pa so res dobri."
Ameriški slamnik pa Fabin-čeva večinoma prideluje za prodajo oz. predelavo v Leku, vendar ga nekaj predela tudi sama doma: „Delam kapljice za odpornost, delujejo pa proti ustnim aftam in razjedam. Dovolj je, če se brizgne nekaj kapljic na mesto žarišča okužbe in hitro pomaga. Zanimivo je to, da slamnik deluje tako proti virusom kot proti bakterijam in proti glivicam, za razliko od ognjiča, ki je neučinkovit pri virusnih obolenjih. Sicer sama iz slamnika delam še mazilo, ki deluje podobno kot ognjičevo, s tem da je učinkovitejši pri raznih gnojnih ranah, ki so lahko tudi virusnega izvora
in kjer ognjič nič ne pomaga. Pomaga pa tudi pri kakšnih tujkih pod kožo, zelo dobro pa se je izkazal še pri sladkornih bolnikih, ki se jim rane težje celijo."
Drobnocvetni vrbovec pa je po besedah zeliščarice odličen za težave s prostato, ledvice in mehur. „Povedati pa moram, da nisem zagovornik čaja iz drobnocvetnega vrbov-ca, saj zahteva posebno pripravo in se mora redno piti točno 20 minut po tem, ko je skuhan, kar je recimo težko dejansko izvajati na tešče vsako jutro. Če uživanje tega čaja ni redno in pravilno, potem pa ni učinka. Zato sem sama začela izdelovati kapljice, ki dejansko veliko bolj pomagajo. Pacientom jih priporočajo tudi zdravniki. Seveda ne gre zgolj za kapljice, obvezno zahtevam, da se pacient zdravi tudi pri zdravniku, torej, da je pod zdravniško kontrolo in terapijo ter sočasno jemlje tudi kapljice"
Sicer pa Veronika Fabinc svojih receptov ne skriva, saj pravi, da to nima smisla: „Ne vem, zakaj bi recepte skrivala, celo z veseljem jih povem, ker mislim, da tisti, ki ima voljo in veselje do priprave zelišč, naj to naredi pravilno. Je pa tudi res, da so kvalitetni izdelki iz zelišč odvisni tudi od občutka človeka, ne le od strogih navodil. Nekako tako kot rek, da 'kruha ne dela moka, ampak roka!' Pri zeliščih ne sme biti na prvem mestu zaslužek, ampak želja pomagati, potem pa pride še vse ostalo."
Fabinčeva pa ljudi rada opozori na številne druge rastline z zdravilnimi učinki, ki rastejo povsod okrog nas in jih sploh ni potrebno načrtno gojiti v vrtovih: „Pred-vsem bi rada opozorila na rman, ki zelo dobro deluje
na želodec, pomaga v meni, pri kakih problemih z rodili. Iz rmana se lahko pripravljajo čaji in kopeli, iz svežih ali posušenih rastlin. Za čas pač uporabimo cvetove in zgornje dele rastline, za kopel pa lahko namočimo celotno rastlino, brez korenin seveda. Poleg tega je rman odlično preventivno sredstvo za oste-oporozo."
Zelo koristna je tudi šent-janževka, vendar jo je treba znati pravilno uporabljati, saj je sicer lahko tudi nevarna. „Pri šentjanževki moramo vedeti, da skrajšuje delovanje zdravil! In zato se absolutno ne priporoča ljudem, ki jemljejo kakršnakoli zdravila! Tega pa ljudje večinoma ne vedo. Šentjanževka je sicer tudi zdravilo na recept in je v evropski farmakopeji opredeljena kot zdravilna rastlina, prodaja pa se lahko le v lekarni. Je pa treba vedeti tudi, kdaj se jo uporablja. Recimo; šentjanžev čaj se niti slučajno ne sme uporabljati preden gremo na sonce! Zelo lahko pride namreč do fotoefek-ta, preobčutljivi postanemo na sonce, kar ljudje spet ne vedo. Posledice so seveda sončne opekline na koži. Zmotno je tudi mišljenje, da šentjanževo olje prepreči opekline. Ni res, gre samo za to, da lahko z njim ublažimo posledice opeklin, ne moremo pa jih preprečiti. Šentjan-ževo olje nima zaščitnega faktorja! Če hočemo imeti olje z zaščitnim faktorjem, je treba pripraviti šentjanževo olje, pred tem pa še zelene orehe, ki jih namočimo oz. zrežemo v olivno olje. Potem se pa to zmeša in šele taka mešanica ima blagi zaščitni faktor."
Kot še pravi Fabinčeva, za gojenje zelišč ni potrebno imeti velikih površin, tudi če gre za dejavnost in ne zgolj za ljubiteljstvo. „Zelišča gojim ekološko, je pa to precej bolj zahtevno kot recimo ekološka pridelava paprike ali paradižnika. Za zelišča je treba skrbeti ves čas, vsak dan, veliko oz. večinoma gre za ročno delo. Ves plevel je treba odstranjevati ročno, saj je zelišča praktično nemogoče saditi skozi folijo, ker je potem onemogočeno žetje. Letos se je glede zeliščarstva nekoliko popravila vsaj zakonodaja, saj je priznano kot dopolnilna dejavnost na kmetiji, prej to ni bilo možno. Vendar pa bi vsem, ki bi se morda odločili za to vrsto dopolnilne dejavnosti, svetovala, naj izberejo manj rastlin in tiste kvalitetno gojijo. To pravim iz lastnih dolgoletnih izkušenj. Če hočeš imeti kvaliteto in tudi nek učinek, se moraš specializirati na nekaj rastlin."
SM
Obvestilo
Karitas Ptujske in Završke dekanije prirejata v „tednu Karitas", ki poteka pod geslom: „Ali me imaš rad?", 13. tradicionalni dobrodelni koncert, ki bo v petek, 30. novembra, ob 19. uri v cerkvi minoritske-ga samostana na Ptuju. Vstopnino (8 EUR po osebi) in prostovoljne prispevke zbrane s koncertom bodo namenili za pomoč ljudem v stiski. S svojim prispevkom boste lahko pomagali drugim, zato vabljeni, da se udeležite koncerta! Predprodaja vstopnic bo v Slomškovi knjigarni (v mestnem stolpu) in po župnijskih Karitas.
Ptuj, Zavrč • Iz dekanijske Karitas
Ali me imaš rad?
V novembru so se predstavniki župnijskih Karitas Ptujske in Završke dekanije sestali na rednem mesečnem srečanju pri župnijski Karitas sv. Miklavž v Zavrču. Srečanje je vodila Ana Vindiš.
Haloze • LAS Haloze ob prvi obletnici delovanja
Evidentiranih je preko 250 projektov
Lokalna agencijska skupina (LAS) za Haloze v teh dneh, ko se na Ptuju še dajejo okoli pravnoformalne oblike organizacije, obeležuje prvo obletnico obstoja. V skladu s sprejetim programom dela in obveznostmi trenutno pripravlja predavanja o možnostih črpanja denarja iz odprtih razpisov PRP.
„Namen teh predavanj, zadnje je bilo v Vidmu, je seznaniti ljudi s tekočimi in pričakovanimi oz. napovedanimi razpisi, kamor se lahko prijavijo. Trenutno sta aktualna razpisa iz ukrepov posodabljanja kmečkih gospodarstev in pomoč mladim prevzemnikom kmetij. Smo pa tudi že seznanjeni z najavo razpisa iz t. i. tretje osi, gre pa za nepovratna sredstva, ki se bodo lahko dobivala iz naslova diverzifikacije dejavnosti. Ta razpis zna biti zelo zanimiv za turistične kmetije in za razne dopolnilne dejavnosti na kmetijah, nanj pa se lahko prijavijo tudi, recimo, podjetniki in drugi, ne le kmetovalci. Po napovedih naj bi bil razpis objavljen že ta mesec; pričakujemo ga torej v kratkem," je najprej povedal Jernej Golc, ki skrbi za poslovanje LAS.
Predvidoma v začetku naslednjega leta naj bi bil izdan tudi razpis za projekte in programe LAS: „V tem razpisu bo na razpolago denar iz t. i. Leader osi, torej bo namenjen le delovanju LAS. V Sloveniji naj bi delovalo skupno 31 tovrstnih skupin, delež denarja za LAS v obdobju 2007 do 2013 pa znaša dobrih 33,7 milijona evrov."
V LAS Haloze so širok izbor projektov za haloške občine že pripravili, še vedno pa ga je mogoče dopolnjevati ali spre-
Jernej Golc: „Za uspešno delo LAS je izjemnega pomena dobro finančno zaledje!"
minjati: „Skupno smo evidentirali 51 skupnih projektov, za določeno ciljno skupino jih je 177, individualnih pa 27. To je samo za naše področje Haloz. Kaj od evidentiranega bomo prijavljali na razpis, pa zdaj še ni znano. Gre namreč za nabor projektov za celotno obdobje do leta 2013, za razpis naslednje leto pa se bodo pripravili in prijavili le nekateri izmed njih; pač tisti, ki imajo največ možnosti za takojšnjo realizacijo oz. za takojšne začetek naložbe. Računamo na 50-odstotno sofinanciranje. Prav zaradi najave razpisa že zdaj obveščamo občine in posameznike o predvideni kandidaturi, da se tako lahko pravočasno pripravijo na izbrane nalože; v občinah, recimo, morajo
potem takšno naložbo predvideti v proračunu, pa tudi za posameznike je nujno, da vedo finančno načrtovati investicije vnaprej."
V haloškem LAS pripravljajo projekte in dokumentacijo oz. vloge za posamezne razpise; tako za občine kot za društva ali posameznike, cene priprave vloge za razpis pa so različne in se gibljejo od 500 do 1500 evrov; pač glede na zahtevnost naložbe.
Društvo ni pametna oblika organizacije
LAS Haloze je organiziran kot zavod, saj Golc pravi, da so se vsi ustanovitelji takoj strinjali, da je to pač najbolj optimalna oblika formalnega
V kletnih prostorih poslovnega objekta podjetja HALO v centru Cirkulan naj bi uredili vinski center oz. vinsko klet; čakajo le še soglasje občine kot lastnice sosednjega zemljišča, da dovoli gradnjo prizidka bližje meji.
statusa. Ustanovna seja je bila šestega decembra lani, LAS pa ima natančno določeno notranjo strukturo organov odločanja, in sicer imajo po 33 odstotkov članstva javne službe (občine), 33 odstotkov agencije in zavodi, 33 odstotkov pa zasebna iniciativa (združenja, podjetniki ...).
V EU sicer ni predpisanega pravila, kakšno pravno formalno obliko naj ima LAS, vsak se lahko odloča po svoje. Velja pa nenapisano mnenje
Ljubljana • Deseti slovenski festival vina
Ormožani pometli s konkurenco
Od 22. do 24. novembra je v hotelu Slon v Ljubljani potekal 10. slovenski vinski festival. Ormoška vina in vinarji so se odlično odrezali.
Strokovna komisija pod vodstvom doc. dr. Mojmirja Wondre je med več kot 80 vini izbrala za najboljše sladko vino sovinjon, suhi jagodni izbor, letnik 2006, vinarstva Herga iz Ormoža. Posebnost letošnjega ocenjevanje je bilo tudi to, da so vina ocenjevali tudi tuji degustatorji. Isto vino je slavilo še v kon-
kurenci najbolj všečnih vin po mnenju obiskovalcev. Pri Hergovih so priznanja še toliko bolj veseli, saj so priznanje za najbolj všečno vino prejeli že drugič zapored. Sicer pa je vinogradništvo Herga hiša sovinjona, saj mu posvečajo še posebno pozornost, raste pa na čudovitih lega Vinskega Vrha, katerega ime samo
Foto: osebni arhiv
Nagrado je v imenu vinarstva Herga prevzel Mitja Herga.
pove, čemu je namenjen.
Iz podjetja Jeruzalem Ormož pa so sporočili, da so prejeli nagrado medijski bakhos za svoj polsladki tra-minec. Nagrajeno vino je v prvem krogu ocenjevanja zmagalo v kategoriji polsladkih belih vin. Ob hkratnem ocenjevanju šestih zmagovalcev iz posamezne tekmovalne kategorije pa so se novinarji odločili, da si nagrado prisluži omenjeno vino. Polsladki traminec iz vinske kleti Jeruzalem Ormož zaznamuje bogat in močno izražen okus, hkrati pa je vino posebno in zapomnljivo zaradi svoje bogate arome. Nagrajeno vino zaznamuje zelo zrelo grozdje, končno aromo in okus vina pa je dopolnilo še večletno zorenje vina v steklenicah. Grozdje polsladkega tramin-ca je zorelo na izrazito peščenih tleh. Pokušnjo vina je tudi zaradi tega zaokrožila sortna cvetica, ki spominja na vrtnice, v vinu pa je moč čutiti tudi eksotičen okus.
Medijski bakhos 2007 za
posebne dosežke se podeljuje vinarju, ki je dosegel izjemne uspehe pri pridelavi in promociji vina. Letos je ta nagrada šla v roke Stanku Ču-rinu, čigar vina zaznamujejo tradicionalnost in skladnost. V obrazložitvi so zapisali, da je Stanko Čurin vinogradnik in vinar s poslanstvom. Njegova vinska zgodba je posvečena predikatnim vinom, ki so na mnogih mednarodnih ocenjevanjih dobila najvišje možne ocene. Njegova vina potujejo na vse konce sveta in sporočajo, da je Slovenija vinska destinacija. Čurinova vina nastanejo s predanim delom v vinogradu, kjer se zgodi tisto najpomembnejše: izkaže se rastišče, ki je že stoletja namenjeno plemeniti Vi-tis vinifera. Zato vina odlikuje izjemna skladnost med sestavinami in umetelno vgrajen neprevret sladkor, ki dopolni več plastno aromatsko podobo. V imenu Stanka Čurina je nagrado prevzel njegov vnuk Borut Prapotnik.
Viki Klemenčič Ivanuša
oz. priporočilo ministrstva, da naj bi se ta dela opravljala v okviru že obstoječih institucij, ki se že ukvarjajo s podobnimi zadevami, ne pa, da se ustanavljajo nove: „Naš zavod PRJ Halo je ponudil svoje usluge za organizacijo ter vodenje LAS in so se vsi strinjali, da je to tudi najbolj smiselno. Menim, da je precej težko LAS ustanoviti kot društvo, ker se je treba zavedati, da gredo preko tega potem vse finančne transakcije, zakonodaja o društvih pa je precej drugačna kot poslovanje pri zadrugah in zavodih. Treba se je zavedati, da je projekte treba financirati vnaprej in da se sredstva dobijo šele potem, po izvedbi, kar pomeni, da mora imeti nosilec dobro finančno zaledje, se pravi, vsaj dobre in močne bančne aranžmaje za seboj. Za društva bo to težje. Mi smo bili pred kratkim na ogledu dobrih praks v Španiji, kjer sistem LAS deluje že preko 20 let in tam je to utečena stvar; dejansko je tako, da ima tam neki investitor, zasebnik ali vaška skupnost, pač idejo za projekt, in če jo LAS odobri, jo tudi financira takoj, ne šele po izvedbi. Sredstva se dobijo že v treh dneh. Društva bi po mojem prepričanju finančno zelo težko izvajala zelo drage projekte."
LAS torej po besedah Gol-ca ne pomeni le agencije za pripravo, zbiranje in kandidaturo projektov na razpisih, ampak si hkrati nalaga tudi obveznost finančne podpore izbranim projektom. „Seveda je pri nas zadeva še zelo „v povojih", trenutno smo v procesu pridobivanja bančnega zaupanja in s tem tudi bančne podpore s ciljem pridobivanja garancij. Brez ugodnih aranžmajev z bankami ni in ne bo šlo; že če samo pogledamo izvedbo projekta Turistične cone Haloze-Zagorje, je treba vedeti, da je bil vreden 100 starih milijonov tolarjev in da tega denarja ne more
dati nobena občina, zato je bila pomoč banke nujna."
Čakajo občinsko soglasje za začetek gradnje vinske kleti
Vodenje LAS Haloze pa še zdaleč ni edina dejavnost, ki se odvija znotraj poslovne stavbe agencije Halo. Slednja je namreč tudi ustanovna članica OPV (Organizacije proizvajalcev vina) Haloze in zanjo opravlja dejavnosti trženja, promocije in prodaje vin vključenih vinarjev. V kratkoročnem načrtu pa so si zastavili še ureditev vinskega centra oziroma skupne vinske kleti. V igri naj bi bili najprej dve lokaciji; in sicer na gradu Borl ali v samem centru Cirkulan, v kletnih prostorih poslovne zgradbe podjetja Halo. Ker se obnova in tudi dejanska namembnost gradu Borl pomikata nekam daleč v prihodnost, se je kot realna izkazala opcija ureditve kleti v kleti poslovne zgradbe Halo, vendar pa bi bilo potrebno v skladu z zakonodajo nekoliko povečati sedanjo kapaciteto kleti, če hočejo v njej izvajati tudi degustacije in prodajo vina; za začetek prvih petih članov OPV, nato pa tudi vseh ostalih pridruženih. „Lokacija za dogradnjo kletnega prizidka je na zadnji strani stavbe; predvidena je širina petih metrov, s čimer pa se neposredno približamo meji sosednjega zemljišča, ki je v lasti občine. Uredili smo že vso dokumentacijo za ta kletni prizidek, vendar pred začetkom del potrebujemo soglasje občine, da bi se lahko toliko približali meji. Upamo, glede na dejstvo, da smo občini prošnjo poslali že dva meseca nazaj, da bomo soglasje vendarle kmalu pridobili in tako lahko začeli z uresničevanjem projekta vinskega centra," je še povedal Jernej Golc.
Foto: SM
Foto: SM
Kuharski nasveti
Kardamom
Kardamom spada med večletno tropsko rastlino, ki spominja na trstiko. Ima dolge, zelene in suličaste liste ter podzemno koreniko. Do 4,5 metra visoka rastlina razvije ob vznožju do 60 centimetrov dolge cvetne poganjke, na katerih se razvijejo bledo zeleni cvetovi. Iz cvetov se razvijejo tridelni glavičasti plodovi, ki so veliki 10 do 20 mm in vsebujejo 15 do 20 majhnih semen, ki so rdeče rjave barve in nepravilnih oblik.
Kardamom raste divje v vedno zelenih tropskih gozdovih jugozahodne Indije. Indija je hkrati tudi največji proizvajalec in izvoznik te dragocene začimbe, saj je kar 80 % te začimbe indijskega izvora, ostali delež prispevajo še Guatemala, Tanzanija in Sri Lanka. Kot izrazita tropska rastlina karda-mom potrebuje za svojo rast obilo dežja in toplo klimo s temperaturo 10 do 35 stopinj C pri celotni rastlini začimbo predstavljajo plodovi.
To so aromatična semena, naravno shranjena v svojih strokih. Na tržišču se plodovi pojavljajo v treh oblikah. Najbolj so cenjeni zeleno obarvani in umetno posušeni plodovi. Nekoliko manj cenjeni so svetlejši na soncu sušeni plodovi. Tretja prodajna oblika so zaradi lepšega videza s kemikalijami beljeni plodovi kardamoma. Včasih v prodaji še najdemo najmanj cenjena, nezavarovana semena, ki so med predelavo kardamoma izpadli iz stroka. Zaradi njegove prefinjene aroma karda-mom uvrščamo med najbolj cenjene in najdražje začimbe.
Kardamom ima prijeten aromatičen vonj in pikanten okus. Količina in kakovost eteričnega olja sta odvisna od kraja, kjer rastlina izvira, in klimatskih pogojev. Plodovi vsebujejo 2 do 8 % eteričnih olj, poleg eteričnih olj vsebuje še okrog 9 % vode, 11 % beljakovin, 7 % maščob, ostali delež pa predstavljajo ogljikovi hidrati. Pri pobiranju in sušenju je pomembno še nekaj, in sicer, da sveže obrane plodove kardamoma operejo, pri tem se ne smejo poškodovati stroki, saj kardamom nato sušijo, naravno ali umetno. Pri tem je pomembno, da stroki ostanejo zaprti, saj preprečujejo hlapenje eteričnih olj iz semen.
Pred uporabo kardamom zmeljemo, danes na tržišču tako in tako dobimo pretežno fino mleti kardamom. Me-ljemo lahko cele plodove ali semena, seveda je kardamom, ki je mlet le iz semen, izredno bolj aromatičen in bolj dragocen kot s stroki vred mleti kardamom. V kuhinji ga uvrščamo med sladke začimbe in v kolikor ste se kdaj spraševali, zakaj imajo nekateri medenjaki tako fini okus ali kakšno drugo božično novoletno drobno pecivo, je ta
Tačke in repki
Kužek se drsa po zadnji plati
Bralka Sonja iz okolice Ptuja ima 3 leta starega koker španjela. V zadnje času opaža, da se kužek pogosto drsa po zadnji plati in se pogosto liže pod repom. Kužku je dala zdravila proti glistam, vendar se stanje ni izboljšalo. Kužek je zaradi pogostega drsanja po zadnji plati nervozen in vzkipljiv. Skrbi jo, kaj je lahko narobe in kako naj ukrepa.
Za tako imenovano vožnjo kočije oz. drsanje po zadnji plati pri kužkih so najpogostejši vzrok močno polne perianalne vrečke. Gre v bistvu za dve vreč-
okus običajno prispeval kardamom. Saj z njim začenjamo peciva, predvsem medenja-ke, sadne solate, mlečni riž in druge podobne jedi. Mleti kardamom je tudi ena izmed sestavin začimbne mešanice curry. Zraven peciv karda-mom uporabljamo še pri pripravi nekaterih vrst likerjev, brezalkoholnih pijač, nekatere države pa pripravljajo tudi kavo iz dragocenih semen kardamoma.
Najbolj fini kardamom, ki je mlet iz semen, ga skoraj vedno uporabljamo za pripravo drobnega peciva ali ga dodajamo h krhkemu testu. Milejši, tako imenovani črni kardamom, ima občutno večje plodove in ga dodajajo v mesni industriji pri pripravi obarjenih klobas ali ga uporabljamo v indijski kuhinji za pripravo številnih mesnih in zelenjavnih jedi. Kardamom pogosto nastopa v kombinaciji začimb, kot so cimet in mleti klinčki, oziroma pri pripravi božično-novoletnega drobnega peciva.
Kardamom lahko dodamo tudi receptom, ki jih dobro poznamo, vendar nam delujejo že manj zanimivo. Tako
si lahko pripravimo brizgano pecivo z dodatkom kardamoma. Pripravimo ga tako, da 30 dag kvalitetne margarine dobro penasto umešamo oziroma mešamo s pomočjo električnega mešalnika tako dolgo, da postane popolnoma gladka, nato dodamo 2 velika ali 3 drobne rumenjake ter 18 dekagramov sladkorja v prahu in zopet mešamo tako dolgo, da dobimo zelo gladko zmes. Nato primešamo 45 de-kagramov gladke moke, ki ji dodamo žličko kardamoma. Lahko pa dodamo le 42 deka-gramov moke in ostali delež moke nadomestimo z negren-kim fino mletim kakavom. Testo z roko dobro premešamo, da je gladko.
Pečico ogrejemo na 200 do 220 stopinj C, s pomočjo dresirne vrečke z nazobčanim tulcem nabrizgamo na pomaščen pekač ali na peki papir enako velike kekse, ki jih v vroči pečici spečemo. Ohlajene lahko do polovice namočimo v čokoladni obliv. Saj se tudi čokolada in karda-mom po okusu dopolnjujeta.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
ki, ki ležita ob analnem sfing-tru. Med evolucijo pri razvoju psov so te vrečke izgubile prvotni pomen, ki je bil prvinsko namenjen označevanju terena. Z vsebino vrečk, ki je sicer močnega ostrega vonja, so kužki označevali svoj teren, po pasje to pomeni, da so markirali. Po vonju teh vrečk se psički tudi prepoznavajo med seboj. Kužki si perianalne vrečke praznijo sami ponavadi med izločanjem blata, potem v raznih stresnih položajih, pogosto pa je potrebno na praznjenje vrečk kužka pripeljati k veterinarju oziroma se lastnik nauči prazniti vrečke
Foto: Emil Senčar
sam.
Vzrokov za zaostajanje izločka v vrečkah je več. Pogost vzrok je, ker ima kužek preveč redko oz. mehko blato in za to ni mehaničnega pritiska na vrečke. Če ima kužek normalno trdo blato, le-to z mehanskim pritiskom izprazni vrečke, ki ležijo tik ob črevesu ob zadnjični odprtini. Lahko so vrečke zaradi genetske predispozicije prevelike in kljub normalnemu blatu praznjenje ni mogoče. Nekaterim kužkom je potrebno vse življenje prazniti vrečke. Pri kužkih, ki imajo prepogosto težave in se pojavljajo tudi reakcije po koži v smislu ek-cemov in srbenja, perianalne vrečke operativno odstranimo in s tem trajno rešimo problem. Operacija je zahtevna za vse tri, za operaterja, kužka in lastnika, vendar kasnejša umiritev problematike praskanja, ekcemov in drsanja odtehta vse težave.
Pri nas jo uspešno opravljamo že dolgo vrsto let in smo tako pomagali že mnogo kuž-kom od blizu in daleč.
Za drsanje po zadnji plati je lahko vzrok tudi vnetje kože v okolici analne odprtine, ki nastane kot posledica driske pri živali. Če ima kužek nekaj dni trajajočo drisko in ga redno ne umivamo, pride do vnetja kože, ki ga močno skeli in z drsanjem po zadnji plati si hoče kužek pomagati. To vnetje lahko lastnik prepozna sam, saj je koža pod repom močno rdeča in tudi ku-žek reagira na dotik z bolečino. V tem primeru lahko uspešno sami pomagamo, če prizadeto področje umijemo z blagim
Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralni-k@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
medicinskim šamponom, ki ga dobimo v veterinarki lekarni. Pogosto svetujem svojim strankam, da uporabijo mazilo za vneto dojenčkovo ritko, ki zelo hitro umili skelečo bolečino. Seveda je treba ustaviti drisko pri kužku.
Tretji vzrok za zgoraj omenjeno problematiko je lahko srbež, ki ga kužek občuti zaradi glistavosti. V vsakem primeru je priporočljivo uporabiti zdravila proti glistam, ki jih dobimo prav tako v veterinarski lekarni, in to vsaj štirikrat letno. Le tako vemo, da je naš kužek prost za-jedavcev.
Gospe Sonji svetujem obisk v naši ambulanti, kjer bomo postavili natančno diagnozo in se pogovorili o metodi reševanja problema. Svetovali ji bomo, kako lahko sama izprazni vrečke pri kužku. V skrajnem primeru se bomo pogovorili o operaciji in tako zagotovili njenemu kuž-ku mirno prihodnost. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Slovo listopadu, pozdrav grudnu
Iztekel seje še poslednji jesenski mesec, mesec spominov, listopad, čas, ko se je narava odpravila k zimskemu počitku, pričenja pa se že prvi zimski mesec december, ki smo ga Slovenci po njegovem značilnem dogajanju pri zimskem mirovanju v gozdovih, sadovnjakih, vinogradih, travnikih ter zaledenelih grudah na preoranih poljih in prekopanih vrtovih imenovali mesec gruden. V mesecu decembru, ki bo bolj prazničen kot delo-ven, se v lepih sončnih dneh, ugodnih za opravila na prostem, še podamo na vrt, kjer je še mogoče mnogo postoriti, sicer pa se že prično načrtovanja in priprave za vrtnarjenje v naslednji sezoni.
V SADNEM VRTU nadaljujemo s sajenjem sadik sadnega drevja, ki ga lahko opravljamo vse, dokler zemlja ne zmrzuje. V mesecu grudnu pa je tudi najprimernejši čas za presajanje starejših sadnih dreves in okrasnih drevnin, ker jih je potrebno presaditi skupaj s koreninsko grudo v začetni fazi zimskega mirovanja, da se bo do spomladi rastlini dobro sesedla zemlja za boljše vkoreninjenje.
Pri prenosu sadnih sadik, ki jih v tem času nabavljamo, in njih hranjenju, če nas pri sajenju moti vreme, smo posebej pozorni, da korenine ne pozebejo ali ovenijo. Korenine rastline, ki so v tleh ves čas od kalitve naprej najbolj zavarovan njen organ od zunanjih vplivov, so zato tudi najbolj občutljive, česar ne smemo spregledati, ko rastline sadimo ali presajamo.
Ponovno pregledamo po krošnjah sadnega drevja, sedaj ko je dokončno odpadlo listje in poberemo spregledane zasušene in gnile plodove. Vanje so se naselili nekateri sadni škodljivci ter mnoge sadne bolezni. Pobrano okuženo sadje odstranimo iz vrta ter uničimo, da ga zakopljemo ali sežgemo.
Listje, ki ga je veter ponovno nakopičil v zakotne predele, pograbimo ter porabimo za kompostiranje ali zastirko pri varovanju rastlin pred pozebo.
Mlajša sadna drevesa z nizkimi ogrodnimi vejami, ki bi jih pozimi utegnila z glodanjem debel in vej poškodovati divjad, zavarujemo z ureditvijo dovolj visokih ograj, ovijanjem drevesnih debel ali premazom z apnenim bele-žem ob dodatkih pripravkov, ki divjad odvračajo od ob-
V	OKRASNEM VRTU grme rododendromov obsujemo z igličevjem ali šoto, okrog grmov pa v zemljo vbodemo vejice smrekovine, ki jim povežemo vršičke, da so cvetni popki zavarovani pred zimsko pozebo in težo snega. Z vrtne trate pograbimo in odstranimo listje, ki ga je nanjo naneslo jesensko vetrovje, da preprečimo gnitje travne ruše, ki ga povzroči neprodušno zlepljena vlažna plast listja. Travna ruša je v razmočeni ali zamrznjeni in pogostoma teptani zemlji ter obremenjena s kakršnimikoli odloženimi materiali izredno občutljiva za poškodbe do propadanja. Okrog barbarinega, ki goduje 4. decembra, narežemo vejice češnje, jablane, forsitije, jasmina, leske, drena, okrasne kutine ali drugih zgodaj pomladi cvetočih okrasnih drevnin, vložimo v posodo z vodo, ogreto na sobno temperaturo, kjer bodo na toplem in svetlem mestu okoli božiča polno zacvetele. Režemo jih tako, da ne skazimo vzgojne oblike okrasne drevnine, rezati pa smemo, ko les ni zmrznjen.
V	ZELENJAVNEM VRTU še pobiramo nekatere pridelke poznih vrtnin, sicer pa po opravljenem globokem prekopavanju in gnojenju s hlevskim gnojem gredic za pomladanske setve in posaditve, tod postalo zatišje v pričakovanju, da ga prekrije snežna odeja, da se bo zemlja dobro napojila s snežnico in varno prezimili ozimni posevki vrtnin.
Preden nastopijo zimske vremenske razmere zmrzali z vrta pospravimo naprave in opremo, ki je med letom služila za namakanje, zalivanje, škropljenje in pranje. Vodo zapremo v notranjih prostorih ali jaških, cevovode izpraznimo in prezračimo, pipe pa pustimo skozi zimo odprte. Zbiralnike in posode za vodo izpraznimo, očistimo ter zapremo, da se vanje ne zbira in zmrzujepadavinska voda.
Miran Glušič, ing. agr.
BMokdar: 30. novembra - 6. decembra
30 -petek *	1-sobota #	2-nedelja #	3 -ponedeljek
4-torek	5- sreda S*	6 - četrtek	
Krvodajalci
8. oktober: Boris Petrovič, Markovi-čeva 11, Maribor; Mario Ploh, Dolga lesa 2; Andrej Mlakar, Lovrenc 105, Lovrenc na Dravskem polju; Slavko Krnjak, Partizanska 10, Središče ob Dravi; Zvonko Cesar, Zg. Jablane 36; Nejc Barkovič, Pleterje 18; Matej Reš, Ulica Mike Volk 69, Orehova vas; Janko Erker, Spodnja Polskava 209; Leopold Zabukovšek, Dragonja vas 2; Klaudija Bela, Spuhlja 92; Robert Belca, Dragonja vas 22; Jože Gereč-nik, Stražgojnca 44; Danilo Jevšovar, Šikole 64/a; Martin Novak, Cirkovce 49/a; Franček Trčko, Šikole 3; Aljoša Rozman, Rogaška c. 56, Ptuj; Nino Moškon, Zgornje Jablane 17; Franc Vindiš, Soviče 18; Boris Kurbus, Pre-polje 18/a; Zvonko Perkovič, Staro-šince 28; Darjan Predikaka, Lovrenc na Dravskem polju 3; Danilo Unuk, Zg. Jablane 38; Miha Novak, Cirkovce 49/a; Rozalija Sobotič, Sp. Jablane 32; Damijan Golenko, Sp. Jablane 10/a; Sebastijan Žnidar, Cesta na Hajdino 24; Matej Goljat, Cirkovce 19; Mirko Dolenc, Dragonja vas 2/b; Milan Munda, Pongrce 28/a; Branko Ferlež, Lackova 7, Kidričevo, Anton Sagadin, Gerečja vas 61; Željko Dovnik, Šikole 61/a; Sandi Kralj, Ul. Borisa Kraigherja, Kidričevo, Stanko Lah, Pongrce 15; Tadej Strmšek, Zg. Jablane 28; Dragica Novak, Cirkovce 49/a; Janko Beranič, Pongrce 3; Branko Mlinarič, Štuki 35; Rajko Robar, Šarhova 34, Pragersko; Srečko Baklan, Sp. Jablane 16; Ivan Murko, Zg. Pristava 41/a; Stanko Vrbek, Cir-kovce 42; Janez Bombek, Ul. Nikole Tesla 21, Kidričevo; Mladen Sobotič, Sp. Jablane 32; Franc Štih, Savinjsko 39; Anton Oman, Mihovce 3; Anton Strmšek, Zg. Jablane 28; Martin Golenko, Sp. Jablane 10/a; Melita Brmež, Gabernik 4; Neža Skrbinšek, Ulica Lackove čete 21, Ptuj; Branko Mlakar, Šikole 78; Alen Milinovic, Cirkovce 49/a.
11.	oktober - Franc Cizerl, Zagorje 10/a; Viljem Trstenjak, Vinski Vrh 30; Tatjana Petek, Rucmanci 39; Marjan Cizerl, Zagorje 10/b; Boris Ilec, Gor-ca 81/a; Karmen Gajser, Gubčeva ul. 27, Ptuj; Marjan Kirbiš, Markovci 13; Vinko Cvetko, Hlaponci 53, Peter Žnidarič, Dupleški Vrh 16; Janko Vo-grinec, Muretinci 37; Robert Kranjc, Hlaponci 52; Renata Jupič, Mestni Vrh 6/a; Anton Ciglarič, Bodkovci 32; Milan Munda, Ul. Žetalskega Jožeta, Ptuj; Viktorija Kopljar Šenkiš, Podvin-ci 95/a; Daniel Kuhar, Senešci 68; Janez Lovrenčič, Breg 56; Vlado Cvetko, Formin 32/a; Dušan Prosenjak, Brstje 17; Sabina Žumer, Orešje 149; Klemen Žmauc, Dragovič 9; Slavko Ci-glar, Kicar 11/a; Stanko Rakuša, Po-lenšak 15; Miran Ljubec, Zabovci 61; Dušan Mastnak, Vintarovci 72; Janez Murko, Vitomarci 33; Alojz Rakuša, Hlaponci 49; Martin Sok, Bukovci 92; Franc Kunčnik, Ormoška 70, Ptuj; Marjan Horvat, Krčevina pri Ptuju 72; Srečko Čuš, Spodnji Velovlak 1/b; Emil Pravdič, Rucmanci 6; Bernarda Selinšek, Trubarjeva 9, Ptuj; Franc Bezjak, Majšperk 85; Miran Ornik, Trnovski Vrh 52; Silva Cafuta, Ptujska Gora 110/b; Vesna Sedlašek, Videm pri Ptuju 10/b; Marko Kukovec, Ul. 25. maja 15, Ptuj.
12.	oktober - Tamara Kokot, Majšperk; Mitja Obran, Zamušani 41; Andrej Jazbec, Žetale 14/a; Dominik Turk, Cirkovce 21/a; Rok Dolenc, Pleterje 10; David Slanič, Mestni Vrh 6/e; Tadej Čuk, Drbetinci 5/b; Dejan Veselič, Dornava 116/d; Marko Reš, CMD 10, Ptuj; Alenka Valentin, Vodo-va 10, Ptuj; Eva Reberc, Gorišnica 23; Tanja Veg, Stogovci 15/a; Romana Zelenjak, Dornava 142/e; Karmen Kokot, Korenjak 6/d; Janez Kojc, Čermožiše 62/a; Sandra Kristovič, Pacinje 13; Alenka Šuman, Gorišnica 40; Aleš Ban, Pobrežje 137; Anja Čuš, Žamenci 10; Damjana Kroši, Sa-vinsko 38; Tadej Valenko, Moškanjci 1/e; Tadej Medved, Župečja vas 60/ a; Miroslav Korenjak, Hajdoše 43/e; Maruša Zorli, Zamušani 54/a; Matjaž Klemenčič, Mezgovci ob Pesnici; Diana Majcen, Grajenščak 6; Matic Skok, Žetale 49; Maja Halec, Jamna 3, Ptuj.
Ob zori ljubezni
www.poravnava.si
Vodnar (21. 01 - 18. 02.)
Duh svobodne ljubezni (2)
Vodnar - Tehtnica
Skupni jima je element »zrak«, kar pomeni, da se vsak na svoj način znata sprostiti, se zabavati in biti aktivna v širši skupini ljudi. Pomembno vlogo igra erotičnost, ki jo najdeta lahko v umetnosti, hrani in drug v drugem. Seveda je pomembno omeniti tudi to, da jima skupaj ne bo nikoli dolgčas, kajti znata si popestriti vsak dan in vse dni, ki prihajajo. Poleg tega jima je skupno tudi nakupovanje, potovanja in obisk tistih reči, ki so izziv. Zvezde so prepričane, da je njuna avantura nekaj, kar ju na vsak način vznemirja, obeta pa tudi zelo srečen zakon. Usojena jima je zlata poroka - toda pot do tja je še dolga.
Vodnar - Škorpijon
Pri tej kombinaciji človek dobi občutek, kot bi se želela spustiti v avanturo pes in mačka. Tako Vodnar kot tudi Škorpijon imata svoje specifične poglede in Vodnar prav gotovo ne bo prenašal, da mu bo Škorpijon postavljal meje in ga omejeval s svojimi ljubosumnimi izpadi. V nasprotnem primeru pa je Škorpijon tisti, ki vidi, da slepi idealizem Vodnarja nikoli ne bo pripeljal do tistega cilja, ki si ga želi. Besedno se znata ostro obračunavati in ko Vodnar uvidi, da ne bo našel tistega, kar išče, hitro pobere kovčke in se odpravi naprej po prašni poti usode iskat svojo srečo. Avantura je nekaj zelo kratkega in zakon tudi.
Vodnar - Strelec
Avanturistični duh je tisti, ki ju združi in se širi na vsa področja življenja. Dejstvo je, da jima skupaj ni nikoli dolgčas in da vedno lahko delata tisto, kar jima je všeč. Dobro se ujameta v intimnosti, kjer vedno odkrivata nove tehnike in položaje. Seveda jima je blizu družabnost. Njun dom je prava oaza zabav
in zabavnega življenja - le pospravljanje je nekoliko bolj mučna zadeva. Lahko se odločita in gresta na potovanje okoli sveta, no to je bolj abstraktna zadeva. Vsekakor pa potovanja - tako daljša kot krajša - ostajajo strast. Obeti tako za avanturo kot zakon so odlični.
Vodnar - Kozorog
Čeprav sta zodiakalna soseda imata veliko nasprotujočih si mnenj in trditev v značajski shemi. Zanimivo je, da je Vodnar večno zaljubljen v ideje in Kozorog se zaveda samo tistega, kar lahko otipa ali organizira. Težko se ujameta v intimnem življenju in na splošno imata vsak svoje poglede na življenje. Vodnar je v svojem bistvu zelo radoveden in ga zanima okolica, Kozorog pa se drži starih in uveljavljenih načel. Znano je tudi to, da je Vodnar zapravljiv in Kozorog varčen. Tako pride tudi dan, ko se odločita, da gre-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Svetovanje za vas, za vse nas ...
Kako do dobrega počutja?
Izboljšajmo svojo samopodobo
Nadaljevanje iz prejšnje številke
5.	korak: Učim se spopadati s stresom. Stres je posledica našega preteklega življenja, je pokazatelj, kako smo živeli, kako smo skrbeli zase, za svojo notranjo samopodobo.
6.	korak: Razmišljam pozitivno: tisto, kar je v naših mislih, se odraža tudi navzven. Če mislimo slabo o sebi, se bomo na tak način tudi obnašali in tudi drugi bodo videli slabo v nas. Če to spremenimo in zavestno naše misli preoblikujemo, bo podzavestno tudi naše obnašanje boljše.
7.	korak: Prevzemam odgovornost za svoje vedenje. Ko opazujemo svoje življenje, svoja pretekla dejanja, ugoto-
vimo, da smo za vse, kar se nam je dogodilo, krivi sami -v pozitivnem in tudi negativnem smislu. Če želimo boljše rezultate, bomo ravnali bolj odgovorno.
8.	korak: Zavedam se, da sem edinstven in neponovljiv človek. Vsak je unikat, svetal ali teman. Za svoje neponovljivo življenje bom naredil vse, da ga bom preživel v sreči in blagostanju.
9.	korak: Postavim se zase. Spoznavam, kaj je dobro zame in temu sledim. Če želim sebi dobro, bom delal tudi v dobro drugih, saj mi to vsi vračajo. Stojim za svojimi besedami in dejanji - ponosen sem nase in to odkrito priznavam.
10.	korak: Prepoznavam,
080 13 14
Rok Snežič,
univ. dipl. prav.
Nenad Dukič,
mag., MBA
sta naprej vsak po svojem bregu reke življenja. Skupna pot jima je namenjena pod pogojem, da se ujemata osebna horoskopa.
Vodnar - Vodnar
Odlično se ujameta in znata zelo dobro podirati drug drugega. Seveda se spodbujata tako telesno kot umsko. Seveda pa imata tudi svoje tihe dneve, v katerih rada živita drug mimo drugega. Lahko se navežete tudi na svojo okolico in nikoli ne čutita, da morata biti skupaj vse življenje - kajti predajata se notranjim občutkom in tisto, kar se jima zdi smotrno v nekem danem trenutku, tudi z veseljem prakticirata. Resnica je, da spada med trezne, razumske in zmerne ljudi. Skupna pot je spodbudna, ker si dajeta mnogo manevrskega prostora in si ne postavljata omejitev. Ukvarjata se s številčnimi dejavnosti. Skupaj se obeta uspešen zakon.
Vodnar - Ribi
Če Vodnar slovi po neodvisnosti je Ribina lastnost odvisnost. Pravijo, da se nasprotja privlačijo, toda Vodar se s tem ne misli ukvarjati. Sprva je vse lepo in dajeta občutek neke prijateljske ljubezni in ko se Riba na to navadi, vedno zahteva to na novo. Zadeve se stopnjujejo in ko pride Vodnar do ugotovite, da je padel v nevidne vezi čustvene Ribe, se odloči in hitro zapusti prizorišče. Kajti njune potrebe, interesi in značajska razhajanja so povod, da zadeve ne gredo po tisti poti, ki je zanju nujna. Avanture so zelo obetavne, zakon pa ne preveč in slovi po kratkotrajnosti.
Zrno modrosti:
Dokazovanje je nekaj, kar počne sleherni človek, da dobi priznanje in samozavest. Toda smisel življenja je tudi dejstvo, da si vzameš pet minut ali pa pet ur časa zase, da delaš tisto,
Poravnava, d.o.o., odgovarja
Vprašanje
Z ženo sva se poškodovala v prometni nezgodi. Zanima naju, kakšne so prednosti podjetja Poravnava, do.o. pred preostalimi odškodninskimi podjetji oz. zakaj bi po vašem mnenju prepustila najina odškodninska primera v reševanje vašemu podjetju./ofe in Zdenka, Maribor
Odgovor
Podjetje Poravnava, do.o. je največja odškodninska družba v Sloveniji. Trenutno ponuja pomoč oškodovancem v 20-ih pravnih pisarnah po vsq Sloveniji Smo tudi prva odškodninska družba in pionirji odškodninskega prava v Sloveniji Vsi zaposleni so dobri poznavalci odškodninskega prava, stranki pa se posvetijo od nezgode, pa vse do izplačila zavarovalne odškodnine. Do izplačila odškodnine stranka nima nikakršnih stroškov. Poravnava, d.o.o. beleži največje število odškodninskih zahtevkov, vloženih na vse zavarovalnice v slovenskem prostoru. Dokaz za to so številne zadovoljne stranke, kajti uspešnost podjetja je 95%. Da pa vam navedemo še en bistven podatek; podjetje Poravnava, d.o.o., na leto zastopa več kot 5000 zadovoljnih oškodovancev po vsej Sloveniji Odločitev je vaša!
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d. o. o., Vodnikova uL 2,2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št 0801314.
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 T ^te^l ™ 080 1 3 1 4
kar ti je blizu in kar osreči tvojo dušo. Nikoli ne pozabite, da je en človek osamljen, v dvoje pa cveti kot jablana vsako pomlad. Jabolko - sad - pa je spoznanje
slabega in dobrega - to pa je življenje. Živite ga.
Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si. Tadej Šink, horarni astrolog
Duševno zdravje
sprejemam in izražam svoja čustva. Prepoznam, zakaj sem slabe volje, kaj je tisto, kar me bremeni in to odkrito povem. Ne potiskam slabih občutkov vase, ampak jih priznam in tako se razbremenim. Pohvalim se za svoje pozitivne dosežke, ti so mi v podporo tedaj, ko mislim, da ni rešitve iz trenutnega problema.
Mnogo metod mi lahko pomaga, da izboljšam svojo samopodobo in s tem svoje življenje. +
Če ne veste, katera je tista prava za vas, ali menite, da ne morete nič spremeniti zase, nas pokličite in skupaj bomo našli najugodnejšo rešitev za vas.
Milena Jakopec,
Društvo Feniks 051 413 354.
Demonstracije
Novembrske demonstracije delavcev, upokojencev in študentov pod vodstvom šestih sindikatov so razgalile vso bedo stotisočih slovenskih delavcev, ki se morajo tako ali drugače skozi mesec prebiti s 500 oziroma še manj evri, trda pa je tudi skorja kruha številnih upokojencev s 300 evri pokojnine. Mnogi se vprašujejo, kje je morala te družbe, za ene vse, za druge drobtinice. Ali v resnici gre samo za moralno vprašanje, vprašuje Emil iz okolice Ptuja, tudi zato, ker naj bi družba za svoje uspešno funkcioniranje potrebovala delo slehernega človeka.
Demonstracije in stavke so pogosto v demokratičnih družbah načini, kako delojemalci (delavci, uslužbenci)poskušajo doseči tisto, kar ne morejo z dialogom z delodajalci (lastniki kapitala, državo) in Slovenija seveda ni izjema. Krute razlike med dohodki so nastale, ko se je začela tran-zicija, saj so se nekateri spretno okoristili s prej družbenim premoženjem, ne da bi imeli svoj lasten kapital, takšni načini moralno spornih bogatitev pa se, po poročanju naših medijev, nadaljujejo še danes. Po drugi strani pa monopolni karteli dvigujejo cene, ponudba je vedno večja, ljudje zadovoljujejo vedno bolj predvsem umetne potrebe in seveda, ker je potrošnja večja, narašča tudi inflacija, plače in pokojnine ostajajo enake oziroma se le minimalno dvigujejo. Nezadovoljstvo postaja vedno večje in prihaja do demonstracij. Res je psihološki problem v tem, da je pred tranzi-cijo dvigu cen vedno sledil tudi dvig plač in pokojnin, kar je skregano z ekonomsko logiko, inflacija je spet narasla, plače so se dvignile, in začaran krog se je nadaljeval. Sedaj to ni več možno in seveda dodaten psihološki problem je v tem, da mnogi ljudje ne zmorejo sprejeti tudi nujnega dejstva, da lahko živijo dobro le, če sami zmorejo najti sebi takšno delo, ki je plačano tako, da lahko zadovoljijo večino svojih predvsem resničnih potreb. Res smo po ustavi socialna država, ta pa zagotavlja nek optimalni minimum socialnih pravic, vse ostalo pa si mora izboriti posameznik sam in tudi v tem nastajajo razlike med ljudmi.
Nemoralno je vsekakor, da logika dobička brez regula-tivne soudeležbe delavcev pri tem povzroča zmanjšanje možnosti mnogih tistih, ki delajo, da dostojno živijo, zato so te novembrske demonstracije popolnoma razumljive in morda celo nujne, da se ponovno začne demokratični dialog, katerega rezultanta bo plačilo za delo, ki bo omogočalo tistim, ki delajo, in njihovim družinam dostojno življenje.
Mag. Bojan Šinko
Info - Glasbene novice
Čas je zanimiv faktor v glasbi, saj nekatere pesmi s časom postajajo vse boljše, prav tako pa se, ko slišimo kakšno staro dobro pesem, spomnimo, kako v resnici čas beži.
Članice skupine SUGABABESso Keisha Buchanan, Heidi Range in Amelle Berrabah. Tri mačke so trenutno še pri vrhovih lestvic s hitom About You Now in tega bo zamenjal lagoden, a glasbeno sila pozitiven preplet popa in soula v pesmi CHANGE (*****).
Najbolj opevana britanska pevka leta je nedvomno AMY winehouse, kije doma v letošnjem letu tudi edina prodala več kot milijon izvodov albuma Back To Black. Pevkina kontraverznost in glasbena predrznost sta garancija za uspeh komada LOVE IS LOSING GAME (***), ki je zaspana fuzija starega in novega soula in r&b-ja.
Žive legende ali ikone soul in r&b glasbe so nedvomno BOYZ II MEN, ki so pred kratkim dobili od ameriškega statističnega glasbenega podjetja podatek, da so do sedaj v karieri že prodali več kot šestdeset milijonov plošč. Ta podatek se bo z novo kompilacijo Motown Hits še malo povečal in napoved za to slikovito glasbeno mojstrovino je večglasna srednje hitra mojstrovina THE TRACKS OF MY TEARS (****) in jo je v originalu leta 1965 zapel Smo-key Robinson.
ALI CAMPBELL je v osnovi glavni član zasedbe UB40, a to jesen je ponudil samostojen projekt Running Free. Posebna zanimivost plate je v sodelujočih gostih, saj v duetih sodelujejo Katie Melua. Mick Hucknall, Smokey Robinson, Beverley Knight in Lemar. A najbolj cool je nedvomno duet z reagge ikono Bittyjem McLeanom, s katerim sta fenomenalno priredila klasiko WOULD I LAY TO YOU (*****). To pesem sta Charles & Eddie v izvirniku pela leta 1972.
Ameriška pevka BRITNEY SPEARS skače iz težave v težavo, a pri vsem tem ima največ rumeni tisk. Njena nova velika plošča Blackout je plastična in tudi njen prvi hit z nje Gimme More ni dosegel vrhov svetovnih glasbenih lestvic. Enako se bo zgodilo tudi z novim elektro zadušenim pop komadom PIECE OF ME (***), a vrhunec te pesmi je kar malo sporno avtobiografsko besedilo.
Tehno! Tehno! Tehno! To so vzkliki najpopularnejše tehno skupine vseh časov, skupine SCOOTER. Trio je to jesen že udaril z pravim plesnim komadom The Question Is What Is The Question, ki mu sedaj sledi še hujši buta buta plesni komad AND NO MATCHES (***).
Nemško-angleška studijska zasedba CASCADA je skoraj vse svoje hite ukradla. Sedaj ste se verjetno vprašali, kako to mislim? Namreč med popularnimi so bili z priredbami hitom Everytime We Touch, Truly Madly Deeply in A Neverending Dream. Trio tudi tokrat ni presenetil, saj je v bum bum plesno pop obliko spravil komad WHAT HURTS THE MOST (***), ki je veliko boljši v originalni baladni izvedbi pevke Jo O Mear.
Gruzijska pevka Ketevan Katie Melua je od 14. leta naprej študirala glasbo v Veliki Britaniji. Njen sijajen vokal je odkril Mike Batt in jo takoj priporočil založbi Dramatico. Od tu naprej vam je zgodba o uspehu verjamem da znana in pravim glasbenim sladokuscem priporočam njene tri zgoščenke Call Of The Search, Piece By Piece in Pictures. S slednjega bo diva kmalu navdušila s svojo popolnoma umirjeno parodijo z naslovom MARY PICKFORD (****).
Med adult glasbenice oziroma glasbenice za starejšo in zrelo občinstvo nedvomno sodi tudi NORAH JONES. Ameriška pevka je letos ponovno ponudila umetnino Not Too Late, a njena nova klavirska pop, jazz in soul mojstrovina AMERICAN ANTHEM (****) ima kruto besedilo in jo je Jonesova posnela za dokumentarni film War.
Pisalo se je leto 1986, ko je bila ustanovljena skupina RADIOHEAD. Pravo veljavo je kvintet dobil v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so leta 1992 tudi zablesteli z nepozabno rok balado Creep. Skupina je zadnja leta v slišni ustvarjalski krizi, ki se nadaljuje tudi z njihovo novo zamorjeno indie rok skladbo BODYSNATCHERS (**) in albumom In Rainbow.
David Breznik
Glasbeni kotiček
Taking Chances - Celine Dion
(2007 - Columbia - Menart)
Kot magnet deluje že štirin-trideseti album Taking Chances pevke Celine Dion, saj vas bodo glasbene silnice vedno bolj vlekle k raziskovanju. Brez metaforike povedano je glasba odlične pevke tokrat zahtevnejša in hkrati tudi pestrejša, saj vse ne sloni na enostavnih pop linijah. Že res, da je osnova skoraj vseh pesmi pop, a le-ta se velikokrat poveže ali nadgradi recimo z rokom, soulom, r&b-jem in celo gospelom. Šestnajst pesmi ima svojo dramatiko, a glavni poudarek je na besedilih, ki so sicer malo preveč subjektivna, vendar so obdelana do najmanjših detajlov. Zvočni spekter je brez presenečenja večinsko baladno usmerjen, vendar si je kanadska izvajalka v nekaterih pesmih upala in tudi je naredila kakšen spekta-kularen ter zanjo neznačilen glasbeni zasuk. Gledano v celoti je album Taking Chances še en pomik naprej v karieri Celine Dion, saj je odraz zrele ženske ali izvajalke, ki zmeraj znova očara s svojim izjemnim vokalom in nepozabnimi izjemnimi ljubezenskimi napevi.
Osnovno dejstvo skoraj vseh pesmi na albumu Taking Chances je, da vam bodo zlezle pod kožo šele po nekajkratnem natančnem poslušanju. Naslovna atraktivna počasna pop-rock pesem je meni precej časa delovala kar malo prestrašeno ali neodločno, vendar me je vlekla in vlekla, tako da sem šele čez čas odkril njeno pravo glasbeno dimenzijo in celo zabavno retoriko. Te je še več v priredbi klasike Alone zasedbe Heart. Pri priredbah vedno znova delamo primerjave, vendar je v novi izvedbi gospe Dion skozi vso skladbo prisotna večja napetost, saj se skozi vso skladbo pojavlja večji instrumentalni spekter kot pri originalu in glavni vrhunec je nedvomna silovita vokalna zmaga odlične pevke. Eno izmed pevkinih presenečenj projekta je zahtevna retro rok balada That's Just The Woman In Me, v kateri se Celine razpoje in tokrat s svojim hripanjem celo malo spominja na edinstveno Janis Joplin. Daleč od tipičnih pop standardov se je pevka oddaljila v energičnem rok komadu
Filmski kotiček
Postreli jih
Vsebina: Skrivnostni g. Smith, čigar zgodovina in ozadje sta neznana, se odloči rešiti neznano nosečnico, na katero se spravi ducat profesionalnih morilcev. Čeprav nesrečnica ne preživi, g. Smith ostane sam z dojenčkom in legijo ubijalcev za svojimi petami. Vprašanja dežujejo kot dež: kdo je bila nesrečna mamica? Zakaj hočejo umoriti dojenčka? Kdo je umor naročil? Za kakšno afero gre?
Jasno je, da so zgornja vprašanja zgolj retorična, saj so pravzaprav popolnoma nepomembna. Povejmo le, da Clive Owen še enkrat beži pred neskončno točo metkov z dojenčkom v naročju, popolnoma enako kot v Otrocih človeštva, le da se tokrat iz te svoje vloge na debelo ponorčuje. Film Postreli jih je enocelična teflonska radirka možganov, ki je videti kot bi bila narejena po računalniški igri, a je hkrati v svojem akcijskem delu tako pretirana, da se spogleduje z absurdom. Ne, tak film ne more biti posnet po računalniški igri, niti ni mogoče
Shoot 'Em Up
Igrajo: Clive Owen, Paul Giamatti, Monica Belluci Režija: Michael Davis Scenarij: Michael Davis Žanr: komična akcijada Dolžina: 87 minut Leto: 2007 Država: ZDA
Vsako sre¿o in ng<M¡¿? mgd 19-10 in 2.0. uro
Kdo je režiser filma Postreli jih?
Odgovor:_
Ki
NAGRADNO I VPRAŠANJE
■■O
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Igor Kotolenko, Goričak 12,2283 Zavrč. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikendu v ptujskem Mestnem kinu.
Odgovore pošljite do srede 5. decembra m naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info).
Fade Away, ki ima zelo udaren ritem, cool refren in vrhunsko besedilo o odpuščanju, potem ko te zapusti partner. Še večje presenečenje je komad Eyes Of You, saj gre za lahkotno plesno pop pesem z izrazitim etno prizvokom bližnjega vzhoda. Nenavadna, a privlačna novost na albumu Taking Chances, ki ima še en šok ali presenečenje v čistem dinamičnem plesnem pop štiklu This Time. Glavna pop-rock balada se imenuje Surprise Surprise in skorajda ne dvomim, da si jo boste kmalu zapeli in zato prilagam najbolj iztopajoči del:"Just when you think you've got me figured out/ just when you think you know me well/ baby you barely even broke the ice/ my river runs white/ and you're not in sight/ but you're closer than you were." V polje izrazitejših pop-rock balad albuma Taking Chances sodita My Love in New Damm, medtem ko so odlične umirjene pop pesmi naslednje Ain't Got Nothing To Left. Right Next To The Right One in Skies Of LA. Pravi diamant albuma pa je magična kla-
virsko ljubezenska žalostinka Song For You, ki vsebuje tudi niz elementov klasične glasbene spremljave in na splošno deluje zelo pomirjajoče, k čemu prispevajo tudi fenomenalni violinski solo deli.
Celine Dion se je brez dvoma zmagovalno vrnila z bolj zahtevnim glasbenim izdajanjem Taking Chances, ki je tako iz pro-dukcijksega kot tudi iz tekstualnega gradiva njeno najboljše delo do sedaj. Melodije tokrat ne sledijo enostavnemu popu, ampak so k popu nadgrajene določene glasbene zvrsti, ki celotno glasbeno gradivo naredijo malo težje. A čaroben glas kanadske dive vas bo ponovno v trenutku očaral, prav tako pa boste navdušeni nad pesmimi albuma Taking Chances, ko si boste vzeli dovolj časa, da jih boste pozorno poslušali in boste spoznali njihov širši pomen ali celotno dimenzijo odličnega projekta.
David Breznik
teku prinesel le izgubo, a bo ob izidu na DVD-ju verjetno takoj postal manjši kult neke težko določljive specifične subkultu-re. Postreli jih je točno to, kar so letos poleti hoteli biti Trans-formerji, pa jim kljub desetkrat večjem proračunu to ni uspelo: brezmožganska non-stop akcija, ki je celo zabavna in mestoma vzgojna za mladino: kajenje je škodljivo, raje jejte korenje, ker je zelenjava zdrava. Le opozorilo: film ni primeren za nežne in občutljive dušice, pa tudi kakšni mladi starši znajo ob v filmu prikazanih precej nekonven-cionalnih metodah starševstva pasti v nezavest.
Matej Frece
po njem ustvariti igro. Čeprav so osnove - nenehna akcija od prve minute pa prav do konca - pripravljene, gre film preko vseh meja, tako tehničnih kot vsebinskih. Stripovsko risan-kasta bizarnost poskrbi sicer poskrbi za salve smeha, prav tako se ni bati, da se bo film izpraznil po prvih 15 minutah, a v nekaterih prizorih gre tako daleč, da se gledalec upravičeno sprašuje, kako je mogoče, da so tako subverziven in politično nekorekten film sploh posneli. Da se razumemo, povprečnemu gledalcu, zavitemu v običajni hollywoodski celofan, so producenti s filmom Postreli jih napravili uslugo, čeprav so verjetno jedli nore gobe, ko so mu dali proračun in zeleno luč. Ne gre za to, da film meje zgolj preseže ali jih prestavi za pe-denj naprej. Nikakor. Film gre v takšne ekstreme, ob katerih so Tarantinovi filmi videti kot dolgočasni recitatorji na kakšni zadušnici, John Woojevi pa kot
depresivne monološke drame o umirajočih duhovnikih. Čeprav Postreli jih temelji ravno na eni sceni iz Woo-jevega Hard Boiled pa njen koncept ekstra-polira onkraj sprejemljivega. Ne samo, da smo presenečeni ob takšni količini brezkompromisnega epskega razčefuka (pade natančno 100 trupel), temveč smo še bolj presenečeni, da so naši vrli distributerji imeli jajca to odkupiti. Vaš kronist si ga je ogledal v popolnoma prazni dvorani, kar niti ne preseneča - publika, ki je takšne filme požirala v sedemdesetih je nad politično korektno plastiko multipleksov že zdavnaj obupala. Film bo v svojem kino
CID vabi!
KLUBSKI PROGRAMI Razstava sporočilo v steklenici
Razstavo tvori 12 plakatov s skupnim sporočilom, ki osvešča javnost o varni količini popitega alkohola oziroma o tveganjih, ki jih prinaša pretirano uživanje alkohola. Razstava je del programov v okviru meseca preventive, ki jih za območje Ptuja koordinira LAS MO Ptuj. Na ogled do konca leta. TA VIKEND
Tribute to Jimi Hendrix
Petek, 30. novembra, ob 20. uri: koncert Cidovih učencev kitare. Učenci kitare so pod umetniškim vodstvom Marka Korošca pripravili večer Hendrixovih skladb, ki jih bodo poskušali odigrati čim bolj v duhu tega izjemnega glasbenika. Nastopili bodo: Antonio Koderman, Vito Vičar, Timotej Prelog, Tomaž Rojko, Matic Samobor Gerl, Žan Šabeder, Jurček Šprah, Blaž Ciglar, Primož Ciglar, Ana Furjan, Katja Vidovič, Anamarija Meznarič, Živa Brglez, Dora Lenart, Nika Šeru-ga in nekateri gosti. Spremljevalni "Hendrixland" band sestavljajo Aleš Zorec, Jure Letič in Marko Korošec.
Sobota, 1. decembra, ob 20.30: trio Oko. V goste prihaja legendarni slovenski rockerski trio OKO, ki s predelavo Hendrixovih ter avtorskih skladb navdušuje poslušalce že od leta 1972. V CID Ptuj nastopajo brez vstopnine! SKUPNOSTNI PROGRAMI Praznične ustvarjalne delavnice
Petek, 30. novembra, ob 16. uri in sobota, 1. decembra, ob 10. uri: izdelava adventnih venčkov
Petek, 7. decembra, ob 16. uri, in sobota, 8. decembra, ob 10. uri: izdelava angelčkov iz volne in filcanje DNEVNI CENTER
Namizni tenis, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za druženje in učenje - vsak dan »po pouku«.
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, ob petkih od 9. do 23. ure, ob sobotah od 19. do 23. ure, za prireditve, seminarje, delavnice, tečaje, srečanja, zabave .... pa po urniku uporabe prostorov in po dogovoru izven teh terminov. vsak delovni dan od 9. do 18. ure, zunaj tega časa pa po dogovoru. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
OSTUDNA ŽABA, KROTA
OBALNO PODROČJE S KOPALIŠČI
POMOL IZ HIŠNEGA ZIDU
SRBSKA ZNAMKA UR
TATJANA DREMELJ
GRŠKA BOGINJA MIRU
NAŠ MATEMATIK (ALOJZIJ)
GRADIVO, SUROVINA
RADO DEMŠAR
NOVA HIŠA
KONEC MOLITVE
AVSTRIJSKA RTV
PEVKA DEŽMAN
BOSANSKI NOGOMETAŠ (ŠEFIK)
BABILONSKI ZLI DUH
XXXXXX XXXXXX XXXXXX XXXXXX
AMERIŠKI PIANIST (ROBERT)
RADOVAN GOBEC
ZVEZDA V VOLARJU
KRCEVINA V HRIBIH, ROVT
VULKAN V KOSTARIKI
MUSLIMAN. MOŠKO IME
RAZTOPITEV CELICE
MAŠNI STREŽNIK
IZ BESEDE ALTMAIER
ANGLEŠKI SLIKAR (BASIL)
ZNAMKA FOTOGRAFSKIH PRIPOMOČKOV
ROMUNSKO MESTO OB
ZAPREKA, NAPOTA, BARIERA
PREBIVALEC GRČIJE
SRAMOTEN UMIK
BELO ZLATO
KRANJ
ZRAK
(LATINSKO)
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Skoff, Maori, omlat, Atkin, Marot, KS, časopisar, slastnost, egalite, decimiranje, kamgarn, etanol, Rees, Oriana, prolaktin, Na VT, Olmi, LA, Ratimir, Nana, jenki, kela, oči, ilinden, Ejdus, Komac, katraza, kamp, atona. Ugankarski slovarček: ASREF = muslimansko moško ime; DETT = ameriški pianist in skladatelj (Robert Nathaniel, 1882 - 1943); KARKOSCHKA = nemški skladatelj (Erhard, 1923 - ); LACA = hrvaški pisatelj (Josip, 1946 - ), MUFRID = zvezda v ozvedju Volarja; POAS = vulkan v Kostariki, visok 2708 m; RILINDIJA = šiptarski časopis; SANOK = poljsko mesto ob reki San; UTUKKU = babilonski zli duh, prinašalec nesreče in bolezni.
Zanimivosti
Zdravje največja božična želja Nemcev
Stuttgart, 27. novembra (STA) - Na
seznamu božičnih želja pri Nemcih prvo mesto zaseda zdravje in ne LCD televizorji, modne ure ali računalniki. Splošna želja po blaginji je na drugem mestu, ki ji sledi želja po miru, tej pa želja po počitnicah in potovanju, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pokazala anketa inštituta za raziskavo javnega mnenja Em-nid, opravljena za revijo Reader's Digest.
Anketa, ki jo bo revija objavila v decembrski izdaji, je pokazala, da si 34 odstotkov Nemcev ničesar ne želi bolj goreče kot zdravja, pri čemer ni bilo pomembno, ali so bili vprašani ženske ali moški oz. prebivalci podeželja ali mesta. Izjema so vprašani v starosti med 14 in 29 leti, med katerimi je željo po zdravju z desetimi odstotki presegla le želja po lastnem avtomobilu, ki
si ga želi 12 odstotkov vprašanih v tej starostni skupini. Starejši kot so anketiranci, večji je odstotek tistih, ki si želijo zdravje. Tako je ta odstotek v starostni skupini med 30 in 39 leti starosti dosegel 24 odstotkov, v starostni skupini nad 60 leta pa kar 48 odstotkov.
Na drugo mesto seje z le 11 odstotki uvrstila želja po blaginji in bogastvu. Največji odstotek takih, ki si želijo bogastvo, je anketa zaznala v starostni skupini od 30 do 39 let. Želja po miru je z osmimi odstotki dosegla tretje mesto, največji odstotek pa je dosegla v starostni skupini nad 60 let, kjer se številni, kot piše dpa, še spominjajo vojne.
Najlepše darilo je za večino vprašanih družina. Ali rojstvo vnuka, družinsko srečanje, poročna ponudba ali preprosto obstoj zakonskega partnerja - vedno znova se ljudje vrtijo v tem krogu, piše revija. "Najpomembnejše v življenju ni sreča, temveč čutnost. Družina spodbuja predvsem čutnost, saj nam ta bolj kot karkoli drugega daje povezanost in dolgoročno
navezanost na druge ljudi," je rezultate komentiral predstavnik univerze Erfurt Wilhelm Schmid, ki se ukvarja z raziskovanjem sreče.
Genetska raziskava: Indijanci potomci skupine Sibircev
Detroit, 27. novembra (STA) - Raziskava ameriških genetikov je podprla trditve, da so Indijanci potomci ene od priseljenih skupin, ki je po pasu kopnega, ki ga danes ni več, prišla iz današnje Sibirije na Aljasko. Študija je obenem zavrnila ugibanja, da naj bi bili Indijanci potomci več velikih skupin, ki naj bi se v več valovih selile iz Azije v Ameriko, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Raziskava strokovnjakov na ameriški Univerzi Michigan je temeljila na analizi genov domorodnega prebivalstva iz Severne in Južne Amerike ter pripadnikov dveh sibirskih skupin. Analiza je pokazala, da je vsem Indijancem skupna ena sama
specifična kombinacija genov, kar nakazuje, da so vsi potomci iste skupine. "Če bi prišlo do množičnih migracij in večina od priseljenih skupin te variante ne bi imela, potem ta mutacija ne bi bila tako široko razširjena v obeh Amerikah," je pojasnila strokovnjakinja za genetiko Noah Rosenberg, ki je tudi sodelovala pri raziskavi. Omenjeno kombinacijo genov je mogoče najti le pri prebivalcih vzhodne Sibirije in nikjer drugje na svetu. Antropologi in arheologi se že dolgo prepirajo, ali so do-morodni Američani potomci priseljencev, ki so se pred 12.000 leti po kopnem selili iz Sibirije proti severozahodu, ali več valov migracij po kopnem in morju iz različnih delov Azije in Polinezije, ki so se začeli že pred 30.000 leti. Raziskava, katere izsledki so bili objavili v ponedeljek v strokovni reviji PLoS Genetics, je tudi pokazala, da se genetska raznolikost Indijancev povečuje z oddaljenostjo od Beringova preliva, ki danes ločuje Aljasko in Sibrijo. To jepri-čakovano v primerih, ko je val priseljevanja "relativno nedaven".
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 ° 104,3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 1. december:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). NEDELJA, 2. december: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30
in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasveti (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). PONEDELJEK, 3. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45).
11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). TOREK, 4. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO: Sredi življenja (Marija Slodnjak). 19.05 AVTO-RaDiO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio
Triglav Jesenice). SREDA, 5. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtič-karije (Tatjana Mohorko in Miša Pu-šenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). ČETRTEK, 6. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in
17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje). PETEK, 7. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Am-brožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Zaključek meseca novembra je minil s svetlobno hitrostjo in tako boste kovali načrte prihodnosti. Blesteli boste v ljubezni, tam se bosta cedila med in mleko. Se vam ne zdi, da je čas, da se sprostite, da se odpravite v naravo. Na dan sv. Miklavža (6. december) pričakujte prijetno presenečenje.
BIK
Možno je, da boste počeli nekaj, kar bo vezano na delovne obveznosti. Nenazadnje pa vas bo življenje poneslo tudi v svet duhovnega izročila. Tihi zimski večeri bodo primerni, da se poglobite v pisanje. Delo na vrtu bo zamenjalo nalivno pero, vsaka doba ima pač svoje čare.
DVOJČKA
Povabljeni boste na mnoge zabave, vsega se ne boste morali udeležiti, toda na srečo ste prilagodljivi. Energije usode se bodo zasukale v vašo korist. Obdani boste z ljudmi, s katerimi se veliko naučite. Na delovnem mestu prihaja neko pomembno obdobje projektov, izplačala se bo diplomacija.
RAK
Vajeti usode boste na svoj način držali v rokah in spretno krmarili na razpotjih življenja. Energije bo veliko in preprosto ne boste vsem kos. Dobro je, da si vzamete uro ali dve časa zase, da se sprostite in pogledate življenje s svetle strani. Tisoč zvezd na nebu, tisoč želja v srcu.
LEV
-i^ Negovati morate svojega notranjega otroka v sebi. V primeru, da Imate svoje otroke, se zavedate, da so vam lahko iz dneva v dan izziv. Postavite se v zlato sredino in bodite na delovnem mestu nekoliko bolj sproščujoči. Besede bodo kot bistri potoček. Odprite svoje srce.
DEVICA
Če imate zimski vrt, boste tam našli sprostitev. Ugodno je, da se naučite kvačkanja ali pletenja nogavic - tako se boste sprostili in razgibali roke. Seveda gre pričakovati popolnost na delovnem mestu, ampak spodbudno je, da najdete notranji mir. Namig je dinamična glasba.
TEHTNICA
Ples snežink vnaša neko čarobnost in harmonijo. Dajali boste občutek harmonije In sledili notranji uravnovešenosti. Zunanji videz je kot fasada, notranje pa se morate še uskladiti. Obremenjeni boste s službo, bistveno vlogo igra preteklost. Partnerjeva dlan bo trdna zaveza ljubezni.
ŠKORPIJON
Sonce sreče bo močno sijalo na poljanah ljubezni. Skozi ta magični jezik se zdravite In pridobivate na tistih majhnih trenutkih. Naravno je, da ljubljeno osebo objamete in da tako začutite, da je v dvoje prijetno. Napredek je viden pri službi in še bolj pri denarju. Evro na evro palača.
STRELEC
Bistveno vlogo bo igrala komunikacija, poglobili se boste v svet llteraturo in poglobili svoje znanje o vsem tistem, kar vam je tako ali drugače neznanka. Rdeča nit prvega decembrskega tedna bo prav gotovo radovednost. Ugodne povezave so vidne če se odpravite na neko krajšo pot.
KOZOROG
Če želite dodobra spoznati sebe, morate pred tem še ljubljeno osebo. Zdelo se bo, da bodo ljudje v vašem življenju prihajali in odhajali. Angeli sreče in blagostanja vas bodo obdajali v ljubezni. Na splošno se vam bo nasmehnila sreča in tako lahko doživite notranjo preobrazbo.
VODNAR
mwm Naredili boste obračun In se vese'''' noveSa meseca' Seveda pri tem določene stvari pometete pod preprogo. Vabile vas bodo zabave in zabavno življenje. Partnerjeva potrpežljivost bo tista, ki bo dokazala, da ljubezen zna premagati vse. Službene obveznosti bodo zelo prijetne.
RIBI
Nežna glasba bo božala vašo dušo, prisluhniti pa velja indijanskim ali orientalskim zvokom. Pridobili boste občutek, da ste na pravi poti in da je včasih potrebno zelo malo, da dosežete vse tisto, kar vam je obveza. Vezanost je včasih omejitev in v tem tednu spoznate, da je tudi pot svetlobe.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
NEUMEN
SLANO PECIVO
RENIJ
KIP, PODOBA
BARIJ
Juršinci • Kaj znamo pri svetem Lovrencu
Prireditev, kot je pri nas še ni bilo
V občini Juršinci je veliko zanimivih ljudi, ki imajo poseben hobi, ročno spretnost ali se ukvarjajo z glasbo. Na tej osnovi je nastala ideja za prireditev, v kateri so se lahko predstavili. Poimenovali so jo Kaj znamo pri svetem Lovrencu. Za takšen naslov so se odločili, ker je sveti Lovrenc farni svetnik Juršincev.
Prireditev, ki je v nedeljo popoldan napolnila večnamensko dvorano OŠ, je pričel otroški pevski zbor, sledil je govor župana Alojza Kauči-ča, in sicer v narečju, kot se spodobi. Farni župnik Štefan Casar je podal nekaj zanimivih podatkov, pridobljenih v sedemintridesetih letih službovanja, ravnateljica OŠ Juršinci Jelka Svenšek pa je povedala, kako ona občuti kraj in učence Juršincev.
Na prireditvi so igrali glasbeniki in pevci, doma iz jur-šinskih vasi. Mešani pevski zbor KUD dr. Antona Slodnja-ka je obiskovalce s pesmijo poučil, kako so nekoč vasova-li. Sledila je recitacija pesmi o juršinskih vaseh, ki jo je leta 1984 napisal vaščan Fran-ček Holc, za tem pa pesem ljudskih pevk, ki že več kot
deset let ohranjajo ljudsko izročilo s pesmijo. Tomi in Franci Verbančič ter Tadej Ciglarič so raztegnili harmoniko ter ogreli dlani obiskovalcev. Poseben čar je pridala glasba Orkestra Slovenske vojske v malem, saj sta nastopila Tomi in Igor Berlak s prijatelji iz orkestra; prvi v zasedbi trobentarjev, drugi pa klarineta in pozavn. Brata Daniel in Roman Novak sta zaigrala pesem Med prijatelji nam je lepo, po nekajletnem premoru so ponovno zapeli Juršinski fantje. V posebni zasedbi se je predstavil tudi ansambel Interval, saj člana tega ansambla Ida in Stanko Žnidarič prihajata s Kukave. Obiskovalce so z glasbo razveselili tudi člani ansambla Stanka Plohla, ki ga poznamo kot Kovačečjaka. Tudi an-
Foto: Damjan Simenko
Foto: Damjan Simenko
Tomi in Igor Berlak s prijateljema iz orkestra Slovenske vojska Juršinski fantje
Franc Plohl, eden od razstavljavcev
Foto: Damjan Simenko
sambel Muralisti, katerega član je Milan Žohar iz Gabr-nika, so zaigrali poskočni narodni pesmi ter tako zaključil prireditev.
Vzporedno z glasbeniki so se predstavili tudi razstavljavci. Zeliščarica Ana Roškar iz Zagorcev je predstavila veliko izdelkov, značilnosti domačega vrta, pomen saditve rož med ostale vrtnine, pohvalila pa se je tudi s svojo najljubšo cvetlico, z več kot 100 let staro vrtnico. Franček Rajšp nas je poučil o pomenu čebelarstva, dopolnil pa ga je predsednik Društva čebelarjev Juršinci Franc Križan ter pozval vse, ki jih čebelarjenje zanima, da se jim pridružijo. Jaslice, ki krasijo juršinsko cerkev, je izdelal zanimiv sogovornik Franc Plohl.
Povedal je, da je za izdelavo porabil več kot 1000 ur in veliko denarja. Ludvik Kokol je zbiratelj starih predmetov. Ima veliki muzej v malem, in sicer ob svoji hiši na Kukavi. Hrani zelo stare in zanimive predmete, najljubši pa mu je motor, ker se lahko z njim še kdaj pa kdaj popelje. Je sicer aktiven član Društva rojaka Janeza Puha in Društva za ohranjanje in razvijanje kulturne dediščine Juršinci, katerega delovanje je v nekaj besedah predstavila njihova predsednica Marta Toplak. Društvo je širše poznano po juršinski edinstveni prireditvi Zahvala jeseni in po Gospodinjskem prazniku, katerega naše članice Društva gospodinj slavijo v začetku julija. To je praznik, s katerim
se gospodinje predstavijo s kulinaričnimi dobrotami, na nedeljski prireditvi pa so se gospodinje Marija Munda, Marija Simonič, Angela Slodnjak, Milica Mateljan predstavile z ročnimi deli, kot odlične izdelovalke voščilnic, izdelovalke rož iz papirja in celo s pesmijo. S kvačkanjem prtov se je predstavila Marta Jerič, z izdelavo gobelinov Silva Kosec, z našitki Marija Čuš. Jožica Nedeljko je predstavitveni prostor olepšala z razstavo svojih slik, na katerih pogosto najdemo prav motiv Juršincev in okolice. Prav poseben hobi pa ima Konrad Vršič iz Grlin-cev, ki izdeluje lesene figure različnih velikosti, vse od kolovratov do klopotcev, prav zanimiva pa je bila vprega s
hrano za "Strojanove".
Med glasbenimi točkami in predstavitvami obrtnikov so učenci OŠ Juršinci na šaljiv način in v narečju predstavili vseh trinajst vasi. Prireditev sta vodili učenki osnovne šole, Doris Erhatič in Marajka Toplak, ki sta na izviren način povezovali glasbene točke, prikaze rokodelcev in skeče s predstavitvami vasi.
Na koncu se je Dragica Toš Majcen, predsednica Odbora za družbene dejavnosti, zahvalila vsem sodelujočim in tistim, ki so sodelovali pri pripravi in organizaciji prireditve, predvsem učiteljem osnovne šole. S prireditvijo so občani Juršincev pokazali in dokazali, kaj vse znajo in vejo pri svetem Lovrencu.
Dragica Toš Majcen
Dolena • Promocija druge zgoščenke ljudskih pevcev
Pesmi iz prelepih Haloz
Ljudski pevci Folklornega društva »Rožmarin« Dolena tudi po dobrih 25 letih prepevanja in skupin nastopov ostajajo tesno povezani s svojimi rodnimi Halozami. Po dveh letih so v skupini uspeli posneti še drugi glasbeni projekt z naslovom Prelepe so nam Haloze, ki pa so ga svečano predstavili pred tednom dni v domu krajanov v Doleni. V nedeljskem popoldnevu pa so lahko obiskovalci uživali ob spremljanju ljudskih pesmi številnih pevcev in godcev iz domačega ter bližnjih krajev.
nadaljuje, da bodo še naprej ohranjali lepe ljudske pesmi, in če jim bo le služilo zdravje, potem bodo skupaj lahko še dolgo ostali.
O ljudski pesmi, ki je nekaj zelo živega, pa o pomenu njenega ohranjanja in nasploh skrbi za to zvrst dediščine, pa je zbrane v Doleni na kulturni prireditvi nagovorila tudi predsednica FD »Rožmarin« Slavica Petrovič. Poudarila je, da so lahko srečni tisti
ljudje, ki so to pesem doživeli, jo vzljubili s srcem in ob njej tudi spoznali, da je ob vsej preprostosti to lepota, ki še danes človeku polepša življenje: »Naše društvo se čuti dolžno, da neizmerno bogastvo naše dediščine ohranja s hvaležnostjo in spoštovanjem, saj nikdar ne bomo mogli izmeriti njene vloge v oblikovanju današnje podobe naroda."
TM
In prav med haloškimi griči se je »rodilo« veliko ljudskih pesmi, ki včasih zvenijo pristno in veselo, včasih pa tudi otožno, povedo pevci, ki so že dolgo skupaj in z veliko ljubeznijo ter neverjetno voljo na jesen življenja ohranjajo to malo ljudsko bogastvo. Blizu 200 imajo pesmi, mnoge zaenkrat zabeležene le z naslovom, pravi Hedvika Ostroško, vodja skupine in tista, ki skrbi za skorajda vse zapise in jih skrbno hrani v posebni knjižici.
Mnoge od teh pesmi so pristne, take, ki jih drugod po Sloveniji ne poznajo in so zato toliko bolj ponosni v FD Rožmarin, da so jih uspeli najti, zapisati in jih pevci tudi
zapojejo ob posebnih priložnostih. V dveh letih, odkar so dolenski pevci ob pomoči folklornega društva izdali prvo kaseto in zgoščenko, pa je bilo dovolj časa, da so s tonskim mojstrom Davorinom Jukičem posneli že pesmi za drugi projekt, na katerem pa je kar 17 ljudskih pesmi, zraven teh pa še dve instrumentalni melodiji. Pevci rož-marinovci namreč velikokrat v roke vzamejo tudi ljudske instrumente, narejene doma, iz prav posebnih domačih materialov, mojster zanje pa je bil kar Franc Topolovec, ki poje v skupini. Poleg ribež-la in lesene kitare si je omislil še lončeni bas, ki mu ponekod v Halozah po domače rečejo kar »repjek«, namesto glavnika, ki ga tudi pogosto
zasledimo med ljudskimi instrumenti, pa je vključil prav posebne, doma narejene tro-bentice.
Na vajah so dobivajo v Do-leni in ponavadi te vaje izzvenijo kot prijateljska druženja ob pesmi in včasih tudi kozarčku domače kapljice. Tudi ob takih trenutkih obujajo spomine na čase, ko je bilo marsikaj drugače, a pesem je zvenela vedno enako in danes so prav vsi pevci še kako ponosni, da lahko glas o svojih prelepih zelenih Halozah ponesejo širom po Sloveniji in tudi preko meje naše države, radi so v družbi s pevci in ljudmi dobre volje. Ostro-škova pa z veseljem doda, da je pesmi ostalo za še eno zgoščenko in tista bo morala biti že zlata, doda v šali in
Pevci so zapeli in zaigrali na enem od svojih zadnjih jesenskih druženj v Pobrežju.
Foto: TM
Iščete svoj stil	^
Eva v oblačilih, ki spominjajo na angleško modo
Eva Srnko je 24-letna trgovka, doma v Goričaku (občina Zavrč), trenutno brezposelna, ki išče zaposlitev na območju Ptuja v trgovini z živili ali s tekstilom.
Rada se sprehaja v naravi. V sezoni gob pa je strastna nabiralka gob. Za akcijo Iščete svoj stil se je tako kot večina udeležencev prijavila iz radovednosti. Njena največja želja je, da se ji uresničijo želje oziroma cilji, ki jih imata z zaročencem. Poroko načrtujeta v letu 2008, Eva pa si tudi želi, da bi čimprej dobila zaposlitev.
Eva je prvič obiskala kozmetični salon, zato ji je kozmetičarka Neda v Kozmetičnem salonu Neda podrobneje obrazložila pomen pravilne nege kože, da bo ta izgledala dobro še v pozni starosti. Pri tem so pomembni mleko, losjon in krema, ki mora ustrezati njenemu tipu kože. Po površinskem čiščenju kože so pri njej ugotovili mastno kožo. S pilingom so ji odstranili odmrle celice. Tudi njena koža potrebuje globinsko čiščenje v kozmetičnem salonu.
Eva ima zelo bujne lase, odločila se je za naravno barvo, zato se je frizerka Stanka Peršuh iz Frizerskega salona Stanka poigrala s striženjem, ki ji je bilo pravi užitek, ker
KOLEKTIV SALONA
inosKo m sensKo Fííizetíscvc 2
Slomškova 22
10 % popust v decembru
Foto: Črtomir Goznik
Eva prej ...
. in pozneje
se je tudi Eva kot model popolnoma prepustila strokovnim rokam. Ker je Eva kljub rosnim letom zelo resna, se je odločila za bolj razgiban izgled. Njen nasmeh jo je na koncu nagradil.
Vizažistka Minka Feguš je pri Evi obraz bolj rahlo poudarila z nanosom pudra v prahu. Z bronz kremnim senčilom je obarvala veki, rahlo poudarila pa z rjavim odtenkom senčila. Za malo močnejši nanos se je odločila pri trepalnicah in ustnicah, ki so s tem dobile močnejši poudarek.
„Eva je mlada punca, ki se je odločila, da se nam za en dan prepusti. Rada ima naravo in sprehode. Tudi njej ni naklonjeno, da bi se kljub vedno novim trgovinam zaposlila kot trgovka, zato ji za sprehode v naravi ostane
veliko časa. V teh dneh je na naše kraje ponovno posijalo sonce in vsaj začasno pregnalo mrzle dni, ki so nas že strašili. Tako sem se odločila, da bom Evo poslala na sprehod na angleški dvor, kjer se bo lahko sprehajala po mili volji. Da pa ne bodo ugotovili, da ni domačinka, jo bomo preobrazili s pomočjo oblačil. V trgovini Mura imajo med drugim tudi nekaj kosov oblačil, ki nas spominjajo na angleško modo. Z njihovim klasičnim karo vzorcem v jesensko rjavih odtenkih bi si lahko omislili tako bermuda hlače kot jakno. Odločila sem se za jakno, ki pa je klasična le v izbranem karo materialu, določeni detajli pa ji dajejo duh današnjega časa. Jakna je malo daljša, tako da nas ne more presenetiti tudi kakšna stopinja manj. Tudi čokolad-
no rjave hlače sem izbrala v trgovini Mura. Material s svojim elastanom še vedno daje občutek ugodja pri nošnji, hkrati pa hlače dajejo videz urejenosti in elegance. Bombažna bež majica z dolgimi rokavi in zanimivim detajlom ob vratnem izrezu spredaj bo Evi omogočila čim ugodnejši sprehod. Seveda pa bi brez dodanega tankega šala v barvi majice in zvezanega čez hlače ter večplastne verižice okrog vratu nekaj manjkalo.
Obuvalo za Evo sem izbrala v Alpini. Odločila sem se za aktualne gležnjarje v barvi majice s sicer nekoliko višjo, vendar udobno peto, tudi za ležerni sprehod v naravi. Tudi torbica je iz Alpine, ki pa mora biti dovolj velika tudi za kakšen sendvič, če bodo Evi ob dolgi hoji pojenjale moči. Torbica je v barvi hlač in ima dovolj veliko število še kako potrebnih žepov. Eva si lahko umisli tudi kakšno krilo, ki se lahko od bokov naprej rahlo razširi, vendar ne sme biti predolgo. K takšnemu krilu naj si omisli krajšo jakno, ki naj sega le do višine bokov. Tudi barve niso zapovedane, barvna paleta je zelo široka in naj se ne začne in konča pri črni," je zelo podrobno opisala Evino preobrazbo sti-listka Sanja Veličkovič.
V Kozmetičnem studiu Olimpic so Evi podarili pe-dikuro in manikuro, oboje je bilo zanjo prvič, je poveda-
la kozmetičarka Silva Čuš. Glede na izkušnje z bolečimi nogami, z njimi imajo opravka vsi, ki delajo pretežno na nogah, so se pri njej odločili še za refleksno masažo stopal, ki je sproščujoče vplivalo na telo. Kot je povedala Eva, je bilo tako, kot bi imela
„nove" noge. Pri manikuri so pozornost posvetili negi nohtov, ki so v tem zimskem času izsušeni, po masaži rok pa so ustrezno zaščitili še nohtno ploščo. Eva je bila z pedikuro in manikuro zelo zadovoljna.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Eva v oblačilih iz Mure, čevljih in torbici iz Alpine.
Hajdina • Po sedmih letih obnov v župniji sv. Martina
Restavriran Martinov oltar
Msgr. dr. Stanislav Slatinek, rektor bogoslovnega semenišča, je na god sv. Martina na Hajdini vodil osrednjo praznično mašo, ob tej priložnosti pa je blagoslovil restavriran Martinov oltar, star dobrih 120 let, novi daritveni oltar, sliko sv. Jožefa, obnovljeno župnijsko gospodarsko poslopje in prostore župnijske Karitas. S tem slovesnim dejanjem pa so v župniji sv. Martina na Hajdini zaključili s sedemletnim obdobjem obnov, a že prihodnje leto nadaljujejo z obnovo zvonika in zunanjo podobo farne cerkve, ki je vključena tudi v evropsko kulturno pot sv. Martina Tourskega.
smo nekaj sredstev uspeli pridobiti še z denacionalizacijo. Ampak zdaj se ne bomo ustavili, čakajo že nove ideje in nove obnove, in že prihodnje leto se bomo lotili obnove zvonika in zunanje podobe cerkve, obnove so potrebni tudi zvonovi in lahko že napovem, da bomo v treh letih, kolikor naj bi trajala ta obnova, v zvoniku imeli po novem štiri zvonove.«
Dosedanje zadovoljstvo in mnoge pohvale hajdinskega župnika Fesla ženejo kar na-
prej in pravi, da bodo nadaljevali z obnovami, ki so še potrebne, tudi s pomočjo dobrih ljudi v župniji. Zaenkrat nedotaknjen pa ostaja prezbiterij še iz časa prvotne cerkve z letnico 1390, v njem so namreč re-stavratorji iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine odkrili tudi freske iz 14. stoletja. V hajdinski fari obnove pre-zbiterija še ne načrtujejo in ta v cerkvi ostaja kot dragocena posebnost, vredna pogleda.
TM
Začelo se je že v letu 2000, ko so se v župniji sv. Martina odločili, da se korenito lotijo prenov, tako notranjosti cerkve kot tudi župnijskega doma, gospodarskega poslopja in ureditve okolice. Farni župnik naddekan Marijan Fe-sel pravi, da je bilo teh sedem let posvečenih najrazličnejšim obnovam in prenovam zares dolgih, delavnih in kdaj tudi napornih, vendar pa se je splačalo, saj je zdaj vse obnovljeno tako, kot so si tudi želeli in farna cerkev je spet zasijala v vseh pogledih. Župnik Fesel je bil zraven pri vseh delih, v njegovih rokah je bil glavni nadzor, pa tudi domala vse ideje so njegove, saj si zaradi prevelikih stroškov nekega posebnega strokovnjaka in svetovalca v fari niso mogli privoščiti. Pomemben je bil le pogovor z mojstri, pove
Fesel, z idejami in temeljitim pogovorom pa so uspeli narediti vse to, kar je danes lepo vidno v Martinovi fari, na vseh poslopjih, ki so v lasti fare. In še sreča, da so imeli z mojstri srečno roko, pove Fe-sel in doda, da lahko zdaj po zaključku vseh obnovitvenih del mirno priporoča vsakega od njih, še posebej pa mojstra Rudija Polnerja iz Vinarij pri Mariboru, ki je zelo natančno in strokovno opravil prav vsa restavratorska dela.
»Ne bomo se ustavili, obnavljamo naprej«
»V zadnjih letih smo naredili ogromno, od tega, da smo v farni cerkvi zamenjali omete, opleske, obnovili elektrifikacijo, ozvočenje, zamenjali vsa okna in vrata, kompletno
opremo v cerkvi, na novo uredili in opremili zakristijo, nove so tudi orgle v župnijski cerkvi, restavrirani so vsi oltarji in križev pot. Obnovili smo tudi župnijski dom in v obnovo prav tako vložili veliko truda, da dom izgleda precej bolje kot pred leti, obnovili smo še gospodarsko poslopje, povsem na novo uredili današnjo Martinovo klet, v vseh teh letih pa smo opravili še več manjših del po vsej župniji. Naši župljani so nam pri tem veliko pomagali, povprečno se jih je vključila četrtina, dejal bi okrog 400 družin od skupaj 1600, kolikor jih imamo v župniji. Darovali in pomagali so tudi posamezniki od drugod, pa seveda domača občina Haj-dina, s katero zares dobro sodelujemo. Za nekajletna obnovitvena dela pa smo porabili okrog 800.000 evrov, sicer pa
Mojster, restavrator Rudi Polner s sodelavci, ko je le nekaj dni pred godom sv. Martina nazaj postavljal restavriran Martinov oltar.
Foto: TM
Ptuj • Pogovor z novo vinsko kraljico Slovenije Svetlano Širec
Ptujsko krono zamenjala za slovensko
Na jesenski pust je prva ptujska vinska kraljica Svetlana Širec iz Krčevine pri Vurberku svojo krono in naloge, ki jih prinaša ta naziv, predala svojo naslednici Tatjani Caf, študentki slovenščine in matematike z Grajenščaka, tudi nosilki nekaj lepotnih nazivov in ljubiteljski igralki. Svoje dvoletno poslanstvo je Svetlana, ki je študentka magistrskega študija uprave v Študijskem centru Ljubljana, nadvse uspešno opravila, 13. novembra pa se je odlično izkazala tudi na slovenskem izboru za vinsko kraljico. Nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije je Pomurski sejem. Pred strogo osemčlansko komisijo, nastop oziroma preverjanje je trajalo kar pol ure, se je nadvse izkazala. Med osmimi kandidatkami ga je najbolje opravila, zbrala je največje število točk, izstopala je tudi po splošnem vtisu.
Novo slovensko vinsko kraljico so izbrali na podlagi preverjanja sklopov splošnega znanja oziroma razgledanosti, vinogradništva in vinarstva v Sloveniji, ponudbe in postrežbe vina ter javnega nastopanja v slovenskem in enem od svetovnih jezikov. 12. vinski kraljici Slovenije bo letošnja vinska kraljica Maja Benčina krono predala predvidoma 11. januarja 2008. V teh dneh bodo Svetlani tudi predstavili njene obveznosti in naloge, ki jih bo kot nova vinska kraljica Slovenije izpolnjevala v letu 2008.
Po uspešno zaključeni Fakulteti za upravo v Ljubljani se je Svetlana odločila še za magistrski študij uprave, ki ji bo prinesel naziv magistre upravnih znanosti. Dokončati ga želi v letu in pol, prepričana je, da če se človek zna dobro organizirati, zmore veliko. Njena želja je delati v upravi, v povezavi s politiko, zlasti še vinsko. Želi si razgibano delo, malo v pisarni, več pa med ljudmi. Čeprav ji študij vzame veliko časa, si za študij denar službi sama. Sprejela pa je tudi povabilo Park hotela Ptuj, kjer bo skrbela za promocijo vin v povezavi z vinskimi dogodki, ki jih bodo organizirali v tem ptujskem družinskem hotelu.
Povabilo za izbor prve vinske kraljice Ptuja je Svetlana Širec (pred leti tudi udeleženka naše akcije Iščete svoj stil in izbora za mis Štajerske) sprejela, ker ima rada nove
izzive v življenju. S tem, ko je bila izbrana, se ji je njena želja uresničila. Priznava, da so bili začetki težki, tudi zaradi tega, ker pred njo še nobeno dekle na Ptujskem ni bilo izbrano za vinsko kraljico, ki bi ji lahko pomagalo z nasveti in izkušnjami. Ker pa so Širčevi znani vinogradniki in vinarji vinogradništvo in vinarstvo zelo dobro pozna, prav tako vsa vinogradniška in vinarska opravila. V njihovih vinogradih raste kar 25 tisoč trsov modrega pinota, traminca, šardoneja, belega pinota, sivega pinota, rumenega muškata. Pri vseh opravilih sodeluje vsa družina, edino rez vinske trte je bolj ali manj očetov, ker je ta kot vedno poudarja najpomembnejši za dober pridelek, zato drugih ne spusti zraven. Za Svetlano je med vsemi opravili najlepša trgatev, ljudje so veseli in srečni, zaključuje se neko obdobje v vinogradu, ko se pospravi pridelek, ko je vinogradnik bolj ali manj zadovoljen. Večino grozdja po pogodbi oddajo Ptujski kleti. V njihovih sodih zori okrog pet tisoč litrov vina. „Smo na začetku, naš najstarejši nasad je star devet let, vedno bolj delamo na prodaji vina in promociji. Bomo videli, če se bo odprla kakšna nova pot, bo v naših sodih zorelo več vina," pravi Svetlana, ki ima nadvse spoštljiv odnos do samega dela, povezanega z vinogradništvom in vinarstvom. Za dobri pridelek in
Foto: Črtomir Goznik
Svetlana Širec je 13. novembra po odločitvi posebne komisije Pomurskega sejma, ki je nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije, bila izbrana za 12. vinsko kraljico Slovenije 2008.
kvalitetno vino je potrebno narediti zelo veliko, že ena sama zgrešena poteza lahko uniči pridelek enega leta.
Pri vinu
najpomembnejša vonj in okus
V mandatu ptujske in slovenske kraljice mi vino pomeni vse na svetu, poudarja. Pri vinu jo vselej najprej pritegneta vonj, pri bolj aroma-tičnih vinih so to vonji po sadju, in okus. Vino izbira povečini po razpoloženju, pri nedeljskih kosilih si Širčevi natočijo bolj sladka vina, ne izbirajo pa jih toliko po tem, koliko naj bi ustrezala določeni vrsti hrani. Vse, kar je v njihovi kleti, radi podegustirajo.
Foto: Črtomir Goznik
Svetlana Širec, prva vinska kraljica Ptuja, med letošnjo trgatvijo v ptujskem Mestnem vinogradu, ko še ni vedela, da ji bo uspelo osvojiti tudi slovenski vinski prestol.
Svetlana je prepričana, da bo potrebno pri kulturi pitja vina na Slovenskem še veliko narediti. Tako mladi kot starejši v pretežni meri ne spoštujejo vina. Na kulturo pitja bolj ali manj danes prisegajo tisti, ki so povezani z vinogradništvom in vinarstvom.
Kot vinska kraljica Ptuja je Svetlana skrbela za promocijo vinogradništva in vinarstva, vina ter dvig vinske kulture. V tej vlogi je sodelovala na vseh prireditvah, povezanih z vinom, od rezi v Mestnem vinogradu do trgatve, na ocenjevanjih, na grajskem vinskem prazniku, na dobrotah slovenskih kmetij, kjer sta se
povezala hrana in vino, mar-tinovanjih. Prireditev je bilo veliko doma, nekaj pa tudi v tujini. Z opravljenim delom je zadovoljna, tudi odzivi ljudi so pozitivni. Slovo od krone ptujske vinske kraljice, priznava, je bilo težko, posebej tisti prvi trenutek, ko je krono predala naslednici. V tem času je navezala veliko stikov z ljudmi, vini, ki jih želi ohraniti. V času vinskega kraljevanja je ugotovila, da jo to delo veseli, da se dobro počuti v družbi s prijetnimi ljudmi. V mislih pa je tudi že bila na izboru za novo vinsko kraljico Slovenije, po nastopu pred strogo komisijo je imela
mešane občutke, čeprav je bila prepričana, da se je dobro odrezala. To so kasneje potrdili tudi uradni rezultati. Uresničila se ji je želja, še naprej bo kraljevala z vini, se družila s prijetnimi ljudmi, ki znajo ceniti dobro vinsko kapljico, ki vedo, da je vsaka kapljica povezana s trdim delom.
V prostem času se nova vinska kraljica Slovenije rada druži s prijatelji, priznava, da jih je zadnje čase zanemarila, rada prebere tudi kakšno dobro knjigo, občasno tudi lenari. Po vseh napornih trenutkih človek potrebuje tudi sprostitev.
MG
Ljutomer • Usposabljanje častnikov
Uspešni v sodelovanju s prebivalstvom
V Stročji vasi pri Ljutomeru so častniki, vključeni v Zvezo slovenskih častnikov (ZSČ), opravili vojaško-strokovno usposabljanje in spremljali potopis stotnika Ernesta Pleha, namestnika načelnika Šole za častnike, ki je sedem mesecev doživljal mirovne operacije v Afganistanu.
Usposabljanja se je udeležilo okoli 60 članov zveze, o pomenu vojaško-strokovnega dela v ZSČ pa je prisotnim predaval predsednik Zveze polkovnik Miha Butara. »V zadnjih nekaj letih smo pripeljali to področje delovanja na dokaj visoko raven, tudi zato, ker imamo podpisan letni načrt sodelovanja s Slovensko vojsko, na podlagi katerega dobivamo strokovno, kadrovsko, logistično in podobno pomoč. Zaradi tega nam je delo v precej neugodnih razmerah, ki pestijo nevladne organizacije, v precejšnji meri olajšano," je izpostavil Butara ter poudaril,
da je ZSČ nekakšna vez med slovensko družbo in vojsko. »Vojska, pa tudi takšna organizacija, kot je Zveza slovenskih častnikov, nima perspektive, če nima dobrega in kakovostnega sodelovanja z lokalnim, civilnim prebivalstvom. Dejansko smo prvi, ki bi branili našo državo v primeru, da bi bilo to potrebno, ob tem pa izvajali tudi druge aktivnosti, ki jih ima država na mednarodnem področju, ko je potrebno naše interese zastopati v mednarodnih mirovnih operacijah,« dodaja Butara, ki obljublja članom v prihodnjem letu enotno opremljenost.
Vodstvo ZSČ se zaveda, da je nastala nuja po reorganizaciji zveze, predvsem v smislu
krepitve njihovega dela. Tudi v prihodnje se bodo zavzemali za utrditev sodelovanja
s Slovensko vojsko, z enotami in štabi na terenu. Tako so že pripravili izvajanje letnega načrta sodelovanja med Zvezo slovenskih častnikov in Slovensko vojsko v letu 2008. Zavedenih je okrog 90 dogodkov, kot je povedal stotnik Janko Ljubič, ki je sekretar ZSČ, pa je načrt ovrednoten na okrog 100 tisoč evrov. Dokument bosta 6. decembra na Vrhniki podpisala Miha Butara v imenu ZSČ in poveljnik sil poveljstva Slovenske vojske brigadir Alan Geder.
V nadaljevanju usposabljanja je general Alojz Šteiner govoril o aktualnih vprašanjih,
vezanih za delovanje Slovenske vojske doma in na mednarodnem področju dela ter o pomenu delovanja ZSČ za Slovensko vojsko. Udeleženci usposabljanja so si ogledali vojaško opremo, ki jo je na ogled v Stročjo vas pripeljal poveljniški bataljon LOGE-VOJ iz Slovenske Bistrice (na posnetku), predstavljeno jim je bilo kadrovanje za potrebe Slovenske vojske, usposabljali so se iz topografije in prve pomoči, pomerili pa so se tudi v streljanju z malokalibrsko puško in lokom ter metanju ročnih bomb.
NŠ
Foto: NS
Mali oglasi
STORITVE
PROFINISH kemično čiščenje osebnih in tovornih vozil in usnja. Stanko Zagoršek, s. p., Drstelja 23 b, Destr-nik, tel. 031 554 415.
PREMOG, drva, gramoz (sekanec) zelo ugodno z dostavo. Prevozništvo, Vladimir Pernek, s. p., Podlehnik, Se-dlašek 91, tel. 041 279 187.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
BETONSKI ZIDAKI širine 12, 20, 25 in 30. Bruno Šurbek, s. p., Cemen-tninarstvo, Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane, tel. 02 8025 303.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si.
MS
AVTOSERVIS, avtoličarstvo, avtokleparstvo, sklepanje zavarovanj Adriatic Slovenica, dela izvajamo za vse zavarovalnice, Miroslav Slodnjak, s. p., Dornava 24, 041 755 253.
ZIMSKE GUME - 30 % - Vulka-nizerstvo, Ivan Kolarič, s. p. Ptuj, Rajšpova 14, Ptuj, telefon 771 15 65. Bukovci 121 c, telefon 788 81 70.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
A
TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
FASADE iz stiroporja, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98. tel. 041 226 204.
PREDSEZONSKI popust za zimske avtoplašče in posezonski popust za letne avtoplašče do 30 %. Vulkanizerstvo, Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. tel. 02 629 62 77.
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNI krediti, upoštevamo vse vaše prihodke. Poplačamo blokade, izvršbe, dražbe, rubeže - bančne, zavarovalniške, davčne, stečajne in druge obveznosti. Telefon 051 624 950, Baten, d. o. o, Zagrebška 20, Maribor.
STE BILI poškodovani v prometni nesreči, na javnem ali zasebnem prostoru, pri delu ali na delovnem mestu - uspešno izpeljemo postopek za izplačilo denarnih odškodnin. Telefon 051 624 950, Baten, d. o. o., Zagrebška 20, Maribor.
PRODAJAMO novoustanovljena podjetja, preoblikujemo samostojnega podjetnika v gospodarsko družbo - d. o. o. in svetujemo pri reorganizacijah gospodarskih družb. Telefon 051 624 950 Baten, d. o. o., Zagrebška 20, Maribor.
ZASTOPANJE, ZAGOVARJANJE IN SVETOVANJE v izvršilnih, nepravdnih, pravdnih in kazenskih zadeva, v stečajnih, likvidacijskih in prisilnih postopkih. Sestavljamo javne in zasebne listine. Telefon 051 624 950, Baten, d. o. o., Zagrebška 20, Maribor.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
RAČUNOVODSTVO za s. p.,
d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo, Vladimir Petek, s. p., Sovreto-va pot 42, Ptuj.
35 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Se priporočamo. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
KMETIJSTVO
PRODAM 140 L mešanega belega vina letnik 2006 šp 0,80 €/L. Kličite po 16. uri. Telefon 031 733 157.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte janagold, zlati delišes, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, tel. 769 26 91, možna dostava.
PRODAM brejo poni kobilo in žrebca, navajena otrok. Tel. 041 485 174.
PRODAM enoosno kiper prikolico Tehnostroj. Tel. 041 358 960.
PRODAM odojke. Žlahtič, Muretinci 6, tel. 740 367.
PRODAM 100 in 150 kg težke prašiče. GSM 041 403 197.
PRODAM dvobrazni IMT plug 12 ccol, cena 250 €; dvobrazni Oltov plug 10 ccol, cena 150 €; predsetve-nik širine 2 m, cena 250 €, traktor Štajer 180 A, letnik 57 in kvalitetne silažne bale - okrogle po 30 €/kos. Tel. 031 422 067.
PRODAM dvoosno kiper prikolico. Tel. 031 416 412.
PRODAM pujske težke od 25 do 30 kg. tel. 740 9 0 58.
PRODAM dva prašiča domače reje, težka okrog 200 kg. Tel. 745 990 1,
PRODAM prašičke od 25- do 30-kg. Tel. 766 87 91.
PRODAM staro luščeno koruzo ter krmo seno in otavo v balah. Tel. 776 62 91.
BELE KOKOŠI 4-kg po 3,30 € za žival. Naročila po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM bikca simentalske pasme, starega 3 mesece, ter kupim traktor in bikca, starega do 20 dni. Tel. 041 588 741.
PRODAM okrogle silažne bale in na-kladalko SIP 25. Tel. 751 39 31.
PRODAM večje število odojkov. Tel. 051 423 260.
V NAJEM vzamem zemljišča v okolici Ptuja. Tel. 041 837 079.
PRODAM telico, brejo v osmem mesecu, simentalko. Telefon 753 00 35.
PRODAM telico, brejo v devetem mesecu, simentalko, cena po dogovoru. Telefon 753 68 11.
PRODAMO več svinj domače reje od 100 do 250 kg. Tel. 031 562 712.
PRODAM mlado brejo kravo ter ne-brejo kravo. Telefon 041 299 383.
NEPREMIČNINE
V	NAJEM oddamo enoten prostor velikosti 240 m2, višina 2,70 cm, v 1. nadstropju, samostojni vhod in sanitarije, v industrijski coni Ptuj. Možnost preureditve prostora za najemnika. Cena po dogovoru. Informacije: 041 706-237. Zaščita Ptuj, d. o. o, Rogozniška cesta 13, Ptuj.
PRODAM dvostanovanjsko hišo v Ptuju. Informacije na telefon 0049 1608631422.
V	NAJEM oddam poslovne prostore na Potrčevi cesti na Ptuju, vhod z uličen strani. Tel.: 031 680 844 ali 041 604 002.
PRODAM zazidljivo parcelo v Obrtni coni - Špindlerjevi ulici v Ptuju v izmeri 2049 m2. Parcela je komunalno opremljena, gradnja možna takoj. Tel. 051 395 085.
PRODAM PARCELO v Zavrču, 300 m od mejnega prehoda v izmeri 1200 m2, zelo primerno za vsakršno gradnjo, vključno za obrtno dejavnost. Tel. 051 395 085.
V	NAJEM oddamo enoten prostor velikosti 240 m2, višina 2,70 cm, v 1. nadstropju, samostojni vhod in sanitarije, v industrijski coni Ptuj. Možnost preureditve prostora za najemnika. Cena po dogovoru. Informacije: 041 706 237. Zaščita Ptuj, d. o. o., Rogozniška cesta 13, Ptuj.
V	NAJEM oddamo parkirišča v parkirni hiši na Vodnikovi 2 (pod novo pošto) na Ptuju. Informacije 041 325 925. Milan Hebar, s. p. Miklošičeva 3, Ptuj.
RAZNO
DELO
RESNIM, željnim dela in dobrega zaslužka (tudi mlajši upokojenci) Slovenske novice in Delo ponujata sodelovanje kot zastopniku naročniškega oddelka na terenu. Pisne ponudbe v 8 dneh na naslov Delo, d. d. Stros-smayerjeva ul. 26 a. (naročnine).
IŠČEMO žensko za pomoč invalidni osebi (nega in gospodinjska dela). Tel. 041 462 869.
ZAPOSLIMO kreativno, inovativno, dinamično osebo, ki zna svoje znanje izpolnjevati in dopolnjevati. Foto Langerhorlc, Prešernova 2, Ptuj. Tel. 041 345 661.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
PRODAM trosed in enosed, modre barve, lepo ohranjeno. Tel. 031 242 663.
Prireditvenik
Propeler, d. o. o., razpisuje 1 kadrovsko štipendijo za študij arhitekture za potrebe našega podjetja. Interesenti naj pošljejo pisne prijave na naslov Propeler, d. o. o., Podmilščakova 25, 1000 Ljubljana, s pripisom Za kadrovsko štipendijo. Prijave sprejemamo do 8. 12. 2007
Petek, 30. november
12.00 Ptuj, Galerija Magistrat, slovesna otvoritev fotografske razstave Borisa Fariča »2012« 16.00 Ptuj, CID, prva praznična delavnica, izdelava adventnih venčkov, pod mentorstvom Ane Žmavc Težak
16.30 Ormož, v osnovni šoli, svečana akademija ob 50-letnici rokometa v Ormožu in VII. Rokometni večer
19.00 Ptuj, hotel Primus v Termah Ptuj, prvi vinski večer »Praznični čas penin« 19.00 Ptuj, CID, tolkalska delavnica
19.00 Ptuj, cerkev minoritskega samostana, 13. tradicionalni dobrodelni koncert
19.00 Hajdina, dvorana DU pri cerkvi, monokomedija Čistilka Marija avtorja Toneta Partljiča, v
izvedbi Dramske sekcije KPD Stane Petrovič Hajdina 20.00 Ptuj, CID, koncert »Cidovih učencev kitare« -	Ptuj, CID, na ogled je razstava »Sporočilo v steklenici«
Sobota, 1. december
9.00 do 12.00 Ormož, Kerenčičev trg, Božični bazar, organizator TD Ormož in MCO 10.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije Ptuj, gledališka predstava »Nerodna Avguština, za
abonma Kresnička in izven 11.30 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije Ptuj, gledališka predstava »Nerodna Avguština, za
abonma Zvezdica in izven 16.00 Draženci, dom vaščanov, 7. gospodinjski večer z tekmovanjem v ročni izdelavi domačih rezancev, prireja Društvo gospodinj Draženci, ogledati pa si lahko tudi razstavo na temo »Spoznavajmo glino« 17.00 Ormož, Grajska poročna dvorana, Literarno-športno-potopisni večer z Vikijem Grošljem 17.0 Ptuj, CID, žonglerska delavnica
18.0 Videm, prostori KD Videm drvarnica, razstava starih razglednic
18.00 Podgorci, v kulturni dvorani, Folklorni večer, 30 let folklorne skupine
19.00 Hajdina, dvorana DU pri cerkvi, monokomedija Čistilka Marija avtorja Toneta Partljiča, v
izvedbi Dramske sekcije KPD Stane Petrovič Hajdina 19.00 Cirkovce, dvorana, revija pihalnih orkestrov »Leva ..., desna ..., 1 ..., 2 ... 20.30 Ptuj, CID, koncert skupine »Trio oko«, to je legendarna slovenska rokerska skupina, ki s predelavo Hendrixovih ter avtorskih sklad navdušuje poslušalce
-	Ptuj, CID, novinarska skupina, dopoldan
-	Ptuj, CID, tečaj bas kitare, popoldan
Nedelja, 2. december
10.00 do 12.00 Videm, prostori KD Videm drvarnica, razstava starih razglednic 10.00 do 13. 00 Ptuj, pedagoška soba na gradu, Miklavževa delavnica 10.00 do 18.00 Draženci, dom vaščanov, na ogled je razstava domačih rezancev 16.00 Videm, prostori KD Videm drvarnica, razstava starih razglednic 19.00 Hajdina, dvorana DU pri cerkvi, monokomedija Čistilka Marija avtorja Toneta Partljiča, v izvedbi Dramske sekcije KPD Stane Petrovič Hajdina
Ponedeljek, 3. december
17.00 17.00
Ormož, avla Občine Ormož, brezplačno javno vodstvo po razstavi »Kamen v davnini - kamnine, fosili, kamnita orodja, ob dnevu odprtih vrat slovenske kulture do 14.00 Ormož, grad, brezplačno vodstvo po razstavah na gradu Ormož, ob dnevu odprtih vrat slovenske kulture
do 14.00 Velika Nedelja, grad, brezplačno vodstvo po etnološki zbirki v gradu, ob
dnevu odprtih vrat slovenske kulture
Majšperk, šolska telovadnica, proslava ob dnevu šole
Hajdina, gasilski dom, delavnica - izdelava voščilnic pod mentorstvom goste Cesilije Bernjak
Ptuj, trgovski center Qulandija, Žveglin sejem Ormož, dom kulture, Ta veseli dan kulture
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Talum Kidričevo prehaja v novo strategijo razvoja. Slovesnost ob 80-letnici delovanja Doma upokojencev Ptuj. Predsednik vlade obiskal vrtec Zvonček. Prižgane svečke za več varnosti na cestah. Veliko priznanje Ljudski univerzi
Ptuj. Projekt Vitalizacija ptujskega jezera svečano preden namenu. Svečana podelitev diplom pri generaciji inženirjev Mehatronike. Zasedanje otroškega parlamenta. 106 let Otilije Holc. Mit in resničnost s Ferijem Lainščkom v ptujski knjižnici. Območno srečanje literatov in predstavitev zbornika literarnih del. Razstava izbora novosti v umetniški zbirki Talum. Finale državnega prvenstva v Kickboningu. Koncert Perpetuum jazzile. Poljudna oddaja »Moč polnega življenja«.
Kino Ptuj
28. in 29. november, ob 20.00 Petelinji zajtrk - romantična komedija. 30. november ter 1. in 2.
december, ob 19.00 Žaga 4 - grozljivka. Ob 21.00 Petelinji zajtrk - romantična komedija.
POSOJILA
TEL.: 02/252 77 01 GSM: 051/204 654
Gorfin d.o.o. PE Mlinska ul. 1, MARIBOR
Kranjska c. 4 Radovljica
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po v. 0038549 372-605
piHilillMJiHiWIir C 02/2280110
3
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
Izdelujemo in montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh
-	žlebovi in kleparski izdelki
Možnost plačila na 5 obrokov brez obresti
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
30 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 30. novembra 2007
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICEI
Prodaja vo:
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53. Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
Znamka Letnik		Cenífo	Oprema	Barva
AUDI A41,8 T KARAVAN	1998	5.300,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE SCENIC 1,9 DCI AIR	2002	7.930,00	SERV. KNJIGA	BELA
OPEL ASTRA 1,216V	1998	4.890,00	SERV0 VOLAN	KOV. ZELENA
VOLKSWAGEN BORA 1,6	1998	5.600,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
ROVER 75 2,0	2000	7.540,00	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
PEUGEOT 307 2,0 HDISW	2003	8.400,00	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
RENAULT LIMUZ. LAGUNA 1,9 DCI EXPR	2001	7.740,00	PRVA REG. 2002	BELA
RENAULT LAGUNA1,616VRXE	1998	4.190,00	KLIMA	KOV. MODRA
NISSAN MICRA 1,2 ADVANCED	2005	7.990,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
OPEL AGILA 1,0	2004	5.500,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
MAZDA 6 2,0 CD KARAVAN	2002	11.450,00	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
CITRONE C4 HDI16VVTR PACK	2005	10.690,00	TEMR	KOV. B. RDEČA
VOLKSWAGEN MULTIVAN 2,5 TDI	2003	24.800,00	PRVI LAST.	KOV. RDEČA
FIAT STIL01,9 JTD	2004	7.990,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,11	2001	4.700,00	SERV0 VOLAN	KOV. MODRA
RENAULT MEGANE 1,416V RT BREAK	1999	4.500,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE 1,5 DCI AUTHEN.	2003	8.400,00	PRVI LAST.	MODRA
SEAT AROSA 1,4 TDI	2001	5.090,00	KLIMA	RUMENA
ŠKODA FABIA 1,2	2004	6.990,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGOT 2061,4	2002	5.970,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
PEUGEOT 307 2,0 HDI MONOSPACE SW	2004	10.490,00	PRVI LAST.	KOV. S. ZELENA
RENAULT MEGANE BREAK 1,4 RT	1999	4.500,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
SEAT LEON 1,4	2000	5.590,00	PRVI LAST.	KOV. RDEČA
RENAULT CLI01,2 EXPRESSION	2001	4.990,00	SERV0 VOLAN	KOV. OLIVNA
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	CENAu,	OPREMA	BARVA
ALFA ROME01471,9 JTDM	2006	15.395,90	AVT.KUMA	RDEČA
BMW SERIJA 3:318 D	2002	11.490.00	DVOJNA KUMA	ČRNA
BMW SERIJA 5:5250	2004	26.400.00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
RMW SERIJA 7:730 D	2003	27.999,90	AVT.KUMA	KOV. SIVA
FIAT PUNT01.21GV DYNAMIC	2004	5.999,90	KUMA	KOV. T. MODRA
FORD ESCORT 1.41	1999	2.295.00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
KIA CARNIVAL 2.9 CRD	2004	5.999,90	KUMA	ČRNA
MERCEDES COUPECL500	2000	24.900,00	AVT.KUMA	KOV. B. RDEČA
NISSAN TERANO 2.0 TD	2005	16.999,90	KUMA	KOV. SRERRNA
PEUGEOT 307 BREAK 2.D HDI	2004	9.499.90	KUMA	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA GRANUT. 2.2 DCI	2004	9.999,90	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
ROVER 400 414 SI	1997	2.450,00	KUMA	KOV. SREBRNA
SKODA OCTAVIA COMBI 2,0 ¡	2992	9.700,00	AVT.KUMA	SV. MODRA
VW PASSAT 1.9TDI	2996	20.900.00	AVT.KUMA	KOV. T. MODRA
VW SHARAN 1.9TD1110 KM	2990	7.790,00	AVT.KUMA	RDEČA
www.radio-tednik.si
PORAVNAVA, d.o.o
VODILNO ODŠKODNINSKO PODJETJE V SLOVENIJI!
Oškodovancem na razpolago 24 ur na brezplačni številki 0801314 in v 18-ih pravnih pisarnah po Sloveniji.
Učinkovito in hitro zastopanje pri izplačilu zavarovalnih odškodnin v primeru prometne nezgode ali nezgode na delovnem mestu je glavna dejavnost največjega odškodninskega podjetja v Sloveniji, podjetja Poravnava, d.o.o.
Ustanovitelja in družbenika Rok Snežič, univ. dipl. prav. in mag.
Nenad Bukič sta idejna snovalca odškodninskih družb v Sloveniji. S to idejo sta se vrnila domov po krajšem bivanju v ZDA. Tam ostajajo tovrstne pisarne že vrsto let in odškodninsko pravo je na zavidljivi ravni.
Tudi vlogo tistega, ki se trudi ozaveščati širšo javnost o njihovih pravicah v primeru škodnega dogodka, skuša Poravnava, d.o.o odigrati v našem prostoru.
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA:
0801314 POR^NAVA
Strokovnost je najpomembnejša
mag. Nenad Bukič, MBA
Vsi zaposleni so dobri poznavalci odškodninskega prava, stranki pa se posvetijo od nezgode pa vse do izplačila zavarovalne odškodnine. Do izplačila odškodnine stranka nima nikakršnih stroškov.
Poravnava, d.o.o. beleži največje število odškodninskih zahtevkov vloženih na vse zavarovalnice v slovenskem prostoru.
V najkrajšem času do najvišje denarne odškodnine je Poravnavin slogan, od katerega ne odstopa. Dokaz M to so številne zadovoljne
stranke, kajti uspešnost podjetja je 95%.
Če oškodovanci pred leti niso vedeli, na koga se obrniti po pomoč, da bi jim od zavarovalnice uspelo iztržiti primerno odškodnino, so danes v neprimerno boljšem položaju. Podjetje Poravnava, d.o.o. jim nudi celotno storitev od nezgode do izplačila odškodnine. Za svoje storitve podjetje zaračunava 10% provizijo, a šele ob izplačilu odškodnine.
Rok Snežič, univ. dipl. pravnik
Do izplačila odškodnine stranka nima nikakršnih stroškov
Previdnost ni odveč
Oškodovance je tukaj treba opozoriti, da nekatera "kvazi" odškodninska podjetja, ki se v zadnjem letu pojavljajo kot gobe po dežju, zaračunavajo tudi smešno nizke provizije (25%), vendar je pri njih višina in sama odškodnina zelo vprašljiva. Podjetje Poravnava, d.o.o. ne prevzema odgovornosti za ostala "kvazi"
odškodninska podjetja. Preden se odločite komu zaupati vaš odškodninski primer, se je priporočljivo pozanimati o številu zaposlenih in njihovi izobrazbi, tradiciji podjetja in uspešnosti podjetja, Mnoge odškodninske družbe žal delujejo nekorektno in celo goljufivo do oškodovancev. Zato pozornost in informiranost nista odveč.
Z letom 2005 se je podjetje Poravnava, d.o.o. še bolj približalo oškodovancem in prvo v Sloveniji ponudilo storitev obisk našega pravnega svetovalca na vašem domu kjerkoli v Sloveniji. Tudi ta storitev je za oškodovanca brezplačna do izplačila odškodnine. Kadar je za odškodninski zahtevek potrebno narediti izvedeniško mnenje, ki ga lahko poda le zapriseženi izvedenec medicinske stroke, založi denar za izdelavo mnenja podjetje Poravnava, d.o.o. in ga stranka poplača šele ob izplačilu odškodnine. Naša stranka je
lahko vsak pomoči potreben državljan.
Najdete nas v 18-ih večjih mestih v Sloveniji: Ljubljana, Zaloška cesta 69 (dvorec Selo v Mostah); Maribor, Sokolska ulica 46 (pri Kranjskem Merkurju na Studencih); Celje, Ljubljanska 20 (garažna hiša-Spar); Kranj, Maistrov trg 11; Koper, Vojkovo nabrežje 32 (stavba Intereurope); Ptuj, Vodnikova ulica 2 (glavna pošta); Trebnje, Baragov trg 1 (center); Murska Sobota; Slovenj Gradec; Velenje; Novo mesto; Nova Gorica; Postojna; Kočevje; Trbovlje; Ilirska Bistrica; Črnomelj in Jesenice.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA	OPR.	BARVA
AUDI A41,61	1999	6.390,00	ABS	KOV. SREBRNA
AUDI A61,9 TDI KARAV.	2003	14.980,00	6XAIRBAG	KOV. ČRNA
ALFA SPIDER CABRIO 2,2 JTS	2007	31.600,00	4XAIRBAG	KOV. ČRNA
BMW SERIJA 5 T0URING	2005	26.980,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
CITROEN BERLING0 2,0 HDI	2004	8.950,00	KUMA	KOV. MODRA
CITROEN C51,6 HDI	2005	12.500,00	AVT.KUMA	BELA
LANCIA PHEDRA 2,2 JTD EXECUTIVE	2004	13.980,00	AVT.KUMA	KOV. SV. MODRA
MERCEDES BENZ C 200	2000	9.980,00	4XAIRBAG	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 407 2,0 HDISW KARAV.	2004	13.980,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
ROVER 620 Sl	1999	3.980,00	ABS	KOV. MODRA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI EXPRESSION	2004	10.790,00	AVT.KUMA	SREBRNA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI EXPRESSION UMUZ.	2004	9.980,00	8XAIRBAG	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI GRANDT.	2005	12.400,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
SEATALHAMBRA 1,9 TDI	2001	10.980,00	AVT.KUMA	SREBRNA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAV.	2005	13.600,00	AVT.KUMA	KOV. SIVO ZELENA
Na zalogi preko 40 vozil.
Petovi%vto
PETOVIAAVTO PTUJ d.d., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL LETNIK		CENA	KM	BARVA
RE GRAND SCENIC 1.9 DCI PRIV. LUX	2006	15.999	111.600	GRAFITNA
RE SCENIC 1.5 DCI/100 EXPRESSION	2004	9.900	119.664	ČRNA
RE SCENIC 1.5 DCI/80 EXPRESSION	2005	10.400	105.021	MODRA
RE MEGANE 1,5 DCI GRANDTOUR EXP.	2005	9.509	99.900	MODRA
RE MEGANE 1.5 DCI RERLINE	2005	10.509	96.074	TEMNO SIVA
RE MEGANE GRAND. 1.9 DCI EXPRESS. 2005		10.700	121.362	SIVA
RE MEGANE GRAND. 1.5 DCI PRIVIL.	2005	12.000	121.213	SIVA
RE CLIO 31,416V EXCEPTION	2006	11.509	2.300	SIVO MODRA
RE MODUS 1.416VALIZE	2005	8.399	24.396	ČRNA
RE MEGANE 1.9 DCI DYNAMIO. SPORT. 2003		8.100	130.000	SIVO MODRA
ESPACE 1.9 DCI EXPRESSION	2004	14.000	129.300	TEM. SIVA
RE LAGUNA 2,016V INITIALE	2004	12.400	33.400	B0RD0RDEČA
PEUGEOT 306 XS 2.0 HDI SPORT	2005	11.509	112.010	ČRNA
CU01.216V ST0RIA	2097	ŽE DD 7.509	VEČ VOZIL	VEČ BARV
FORD FOCUS C-MAX	2904	11.389	108.230	VIJ0LA
,vrti|j ^dogodkov
►	o * *
* * V	„ *
Trgovski Center Ptu|¡;|]
Špindlerjeva 3, Ptuj	'
Vabljeni na Mercatorjevo drsališče! ■ *
Drsališče je odprto vsak dan: JC.šf od 10.00 do 21.00 ure. *	'
nedelje:	J*"^
od 10.00 do 14.00 ure. ■ * —'
Ledene radosti za vse obiskovalce naših Centrov, ^ f še posebej pa otroke!
brezplačna Izposoja drsalk, animacija za otroke, zdrava zabava, gostinska ponudba.,
Tn^^sJ?___-S_____ _____*
Sobota, 1. december, ob 10.00 uri
Glasbene voščilnice * * fefAffi^
otroška ustvarjalna delavnica
* .
ODPIRALNI ČAS CENTRA: * * od ponedeljka do sobote: od 8.00 do 21.00 ure nedelje v decembru: od 8.00 do 15.00 ure *
m
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Andreja Toplak, dr.dent.med V Rajšpovi ulici na Ptuju
SAMOPLAČNIKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Maribonki culi), Iti.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
#
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nižje od 400 EUR
-	poplačamo vam stare kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milena Prapotnka.p. PMrava ulica 19/a,2260 PTUJ
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve,
stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o, Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
FIAT ST1L01.9 JTD 3V DYN VW PASSAT 1.8T MITSUBISHI OUTLANDER 2,4 4X4 FIAT MAREA WEEKEND 1.8 ELX CITROEN XSARA PICASS01,8 FIAT PANDA 1,2 4X4 CLIMBING RENAULT LAGUNA 2,0 RT RENAULT SCENIC 1,9 DCI FIAT ULYSSE 2.2 JTD PEUGEOT BOXERmrf OPEL ASTRA K^Wn OPEL VECTRA 2,2 DTI AlfARM^yVTS FIAT ST1LPÜ3JTD DYNAMIC FIAT DOBLO CARG01,9 JTD SX SEAT ALHAMBRA 1,9 TDI
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Barva
Letnik Cena.
KOV. T. MODRA TEMNO MODRA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA TEMNO MODRA TEMNO RDEČA
TEMNO SIVA
KOV. SREBRNA
Hladilnik tovornega prometa
KOV. SREBRNA
KOV. SREBRNA
KOV. SREBRNA
KOV. SREBRNA
BELA
KOV. SREBRNA
2003 1997
2003/04 1997 2001 2006 1997
2004
2005 2002 2007
2003
2004 2002 2003 2002
7.490 3.900 15.900
I.990 6.490 10.590 2.590 9.990 14.990 9.990 14.990 9.990 8.990 6.990 5.290
II.990
SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
MESTNA OBČINA PTUJ ŽUPAN
Na podlagi 50., 60. ter 3. odstavka 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07-ZPNačrt) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07), Mestna občina Ptuj objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za osrednji del območja P11-S1/1 Sovretova pot.
1.
Javno se razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za osrednji del območja P11-S1/1 Sovretova pot (v nadaljevanju: osnutek OPPN), ki ga je pod številko 806/2007 izdelala družba Plan B, d. o. o., Maribor.
2.
Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za osrednji del poselitvenega območja P11-S1/1 Sovretova pot (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št, 8/07) določa, da občina z javnim naznanilom in v svetovne spletu na krajevno običajen način obvesti javnost o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka akta.
Osnutek OPPN obravnava postavitev skupaj 4-6 enodružinskih stanovanjskih stavb v osrednjem delu območja P11-S1/1. Površina območja meri približno 0,7 ha in vključuje zemljišča s parcelnimi številkami 178/6, 178/7, 178/8, 178/9 in 178/10, vse k. o. Krčevina pri Ptuju.
3.
Javna razgrnitev osnutka OPPN bo v času od petka, 7. 12. 2007, do vključno ponedeljka, 7. 1. 2008, v prostorih Mestne občine Ptuj, soba št. 2/I (mala sejna soba).
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava osnutka OPPN izvedena v torek, 18. 12 .2007, ob 16. uri na sedežu Mestne občine Ptuj.
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu osnutku OPPN na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na raz-grnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Javno naznanilo so objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Mestne občine Ptuj (http://www.ptuj.si/).
Dr. Štefan Čelan, župan
Mestne občine Ptuj
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da tebe več med nami ni.
SPOMIN
26. novembra mineva eno leto, odkar je mnogo prerano umrl dragi mož, ata in dedi
Janez Murko
Hvala vsem, ki postojite ob grobu, mu prižigate sveče in se ga z lepo mislijo spominjate.
Žalujoči: žena Kristina ter otroci z družinami
Eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, zato pot nas vodi tja, ker tihi dom le rože ti krasijo in svečke ti v spomin gorijo.
V SPOMIN
naši dragi
Ivanki Lovrec
IZ PODVINCEV 6
V nedeljo, 2. decembra, mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prerano in nenadoma zapustil . Hvala vsem, ki ji poklonite lepo misel, droben cvet ali svečko v njen spomin.
Vsi njeni
www.radio-tednik.si
mm
www.evroavto.si
posredniška prodaja rabljenih vozil d.o.o.
Mariborska c. 43, PTUJ TELEFON: 02/7BB-5115, 041/757-760
Posredniška prodaja vozil				
Znamka	Letnik	Cena	Oprema	Barva
VW TOURAN 2.0 TDI	2004	14.900,00 €	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW GOLF 1.9 TDI	2000	8.390,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW MULTIVAN 2.5 TDI	2007	33.500,00 €	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW PASSAT 1.9 TDI	2002	10.890,00 €	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW POLO 1.2	2002	6.690,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW POLO 1.2	2003	6.990,00 €	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT TWINGO 1.2	2004	5.990,00 €	KLIMA	KOV. ČRNA
VW GOLF 1.9 SDI	1998	5.500,00«	KLIMA	KOV. ZELENA
VW GOLF 1.9 TDI	2001	8.390,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
TOYOTA CELICA 1.8	2000	10.990,00«	KLIMA	ČRNA
PEUGEOT 2061.4	2001	5.890,00«	KLIMA	KOV. RDEČA
AUDI A6 2.7 TDI KARAVAN	2005	29.400,00«	KLIMA	KOV. ČRNA
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI	2004	15.290,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
AUDI A4 2.0TDI LIMUZINA	2005	18.900,00«	KLIMA	KOV. SIVA
VW SHARAN 1.9 TDI	2005	16.450,00«	KLIMA	KOV. MODRA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE (KREDIT, LEASING)
VOZILA Z GARANCIJO
www.evroavto.si
Svet javnega zavoda Center interesnih dejavnosti Ptuj razpisuje delovno mesto:
DIREKTORJA.
Kandidati morajo zraven splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
•	univerzitetni študijski program,
•	najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih mestih,
•	vidne dosežke na področju mladinskega dela,
•	reference s področja vodenja in organiziranja,
•	znanje najmanj enega svetovnega jezika,
•	predložitev strategije razvoja zavoda za petletno obdobje. Direktor bo imenovan za mandatno obdobje petih let. Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela ter dokazila o izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa s priporočeno pošto na naslov Center interesnih dejavnosti Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, z oznako »za razpis - ne odpiraj«. O izidu razpisa bodo obveščeni v 8 dneh po opravljeni izbiri.«
Nataša Zagoranski, predsednica sveta zavoda
Sonce vedno sije, srce samo enkrat bije. Tvoj nasmeh v naših srcih živi in nihče ne ve, kako boli.
ZAHVALA
Ob prerani in nenadomestljivi izgubi ljube žene, skrbne mame in babice
Matilde Muršec
IZ NOVE VASI 113, PTUJ
roj. 16. 2. 1951 - 20. 11. 2007
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za svete maše, izrazili sožalja in jo v velikem številu spremljali na njeni poslednji poti.
Posebej se zahvaljujemo ge. Veri za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke. Hvala gospodu župniku za opravljen obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Slavek, hčerki Simona in Darinka
z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
Martine Božičko
S PTUJSKE GORE
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste se prišli od blizu in daleč poklonit naši mami ter jo v tako lepem številu in z lepo mislijo v srcu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala za izrečena ustna ter pisna sožalja.
Hvala gospodu župniku, patru Gavdenciju za lepo opravljen cerkveni obred, hvala tudi patru Vidoviču in patru Gašpariču za spremstvo.
Hvala pogrebnemu podjetju Mir za odigrano Tišino, pevcem in spremstvu.
Hvala gospe Hedviki in gospe Nadi za ganljive besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Z bolečino v srcu: hčerki Karolina in Martina ter vnuki Zlatko, Mirko in Branko z družinami
Nisem umrl,
ker ne bi hotel živeti -
umrl sem zato,
da sem nehal trpeti,
in v tihem jesenskem večeru
utrujen za vedno zaspal.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega
Stanislava Bedrača
IZ HAJDOŠ
nazadnje stanujočega Tržec 44 a, Videm
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem W&G Maribor, delavcem TOM, prijateljem, znancem, sorodnikom ter sosedom za darovano cvetje, za sv. maše in molitve. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju iz Ptuja in OI Ljubljana. Hvala govornikoma, pevcem Taluma, za odigrano Tišino, g. župniku za opravljen obred, podjetju Mir ter vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Angela in vsi njegovi
«
Slavko Peršuh
30. 5. 1953 3. 12. 2003
Solza, žalost, bolečina
vas zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli.
SPOMIN
Marija Peršuh
14. 8. 1927 7. 1. 2003
Alojz Peršuh
15. 6. 1925 4. 11. 2001
Vaši najdražji
Sremčica • Velika humanitarna akcija veleposlaništva Republike Slovenije
Črna kronika

Slovenija in Ptuj so se ponovno izkazali
Devetega novembra je bil v Sremčici, domu za otroke in mladino, zaostale v duševnem razvoju, nedaleč od Beograda, praznični dan. Obiskali so jih Irena Luci, žena veleposlanika Republike Slovenije v Srbiji, pobudnica humanitarne akcije za ta dom, veleposlanik RS v Beogradu Miroslav Luci in zaposleni v Ljudski univerzi Ptuj skupaj z direktorico mag. Klavdijo Markež, ki so se ponovno odzvali klicu humanitarnosti.
Ob tej priložnosti so otrokom predali darila v obliki humanitarne pomoči, ki jim bodo olajšala bivanje v tej ustanovi. Zbrali so jih v Ljudski univerzi Ptuj, Karitasu Ptuj, Gorenju Beograd in podjetju Špica center Beograd. Veliko je pomagal tudi Zoran Ulič, ki že dolgo živi v Beogradu in ima slovenske korenine. Mag. Klavdija Markež je povedala, da so jim pri zbiranju pomoči pomagali tudi udeleženci izobraževanja v programih Ljudske univerze Ptuj v humanitarne namene, za nakup šolskih potrebščin in kozmetike pa so namenili tudi sredstva, ki bi jih sicer porabili za nakup poslovnih daril. Lani so ta sredstva namenili družini v Strejacih. Dodali so tudi nekaj računalniške opreme. Pred Sremčico so obdarili tudi že otroke brez staršev v domu v Zvečanski ulici, kjer je tudi sedež rezidence slovenskega
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/4800141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
veleposlanika v Beogradu. V paketih za Sremčico so bile šolske potrebščine, kozmetika, računalniki, odeje, posteljnina, oblačila, obutev, Gorenje Beograd pa je dodalo še novo gospodinjsko opremo - štedilnik, pralni in pomivalni stroj.
Ideja za pomoč Sremčici se je Ireni Luci porodila ob predstavitvi dela te ustanove v Beogradu. »Morda je tudi to priložnost, da spoznamo, da obstajajo različni ljudje, da to sprejmemo in postanemo so-
lidarni z njimi. Mislim, da je dobro, da živimo vsi v slogi,« je ob tej priložnosti poudarila.
Slovenski veleposlaniški par je eden najprepoznavnej-ših v Srbiji. Lani je slovenska ambasada organizirala obisk Slovenije za najboljše učence osnovnih šol iz južne Srbije, pomagala pa je tudi domu za otroke brez staršev v Zvečanski ulici v Beogradu. Novo humanitarno akcijo načrtujejo 9. decembra v okviru božičnega bazarja, ki bo organiziran v okviru beograjskega sejma. V
tem trenutku se ja na račun Sremčice že nabralo novih tisoč evrov, je te dni sporočila Irena Luci.
Direktor doma v Sremčici Milenko Čurovic je ob obisku veleposlaniškega para in zaposlenih na Ljudski univerzi Ptuj, katerih obisk je zelo odmeval tudi v srbskih medijih, poudaril, da so vse donacije brez izjeme velike. S pomočjo interesnih dejavnosti, z delovno terapijo in delom z živalmi skušajo pri vseh gojencih kar najbolj razviti njihove preostale sposobnosti, pri čemer je poudaril, da mentalna retar-dacija ni bolezen, je status. Ta populacija je zmožna narediti
veliko, o tem govorijo njihova dela, ki so vredna vsega občudovanja. Pri strokovnem delu se vse bolj zgledujejo po slovenski praksi, zanje urejajo bivalne enote, skušajo jih čim bolj privaditi na samostojno življenje v skupini, družini in širši družbeni skupnosti. Predvsem pa skušajo preseči tabuizacijo retardiranih.
Humanitarna akcija za Srem-čico je pokazala, da za ljudi odprtih src meja ni. Vsi, ki jih je povezala, napovedujejo novo veliko humanitarno akcijo, ki jo bodo na srbskih tleh izvedli ob zaključku predsednikova-nja Slovenije EU junija 2008.
MG
ABA
PVCOKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
PT UJ	Štukl 26a smer Grajena
I Biiit|antaiiiis.|i. Tel.: 02 787-86-70, 041716-251
Foto: Petja Janžekovič
Mag. Klavdija Markež, direktorica Ljudske univerze Ptuj, direktor beograjskega doma Milenko Čurovic Kičavski, Irena Luci, pobudnica akcije za Sremčico, in veleposlanik Republike Slovenije v Srbiji Miroslav Luci na sprejemu v domu za otroke in mladino, zaostale v duševnem razvoju, v Sremčici.
Foto: Petja Janžekovič
Ptujska delegacija z Ireno Luci, direktorjem in gojenci
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ in IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija
Tel.: 02 78 79 630 - trgovina Faks: 02 78 79 615
lnlb@tehcenter.3i www.tehcenter.sl
O
TRGOVINA
•	Črna in barvna metalurgija
•	Varilni material in varilna tehnika
•	Električno orodje
•	Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje
•	Rezilno orodje
•	Merilno orodje
•	Stroji in naprave
•	Vijačni material in okovje
•	Barve in laki
•	Ležaji
•	Verige in bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo pretežno jasno, po nižinah se bo pojavljala megla ali nizka oblačnost, tudi ob morju. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do -4, ob morju malo nad 0, v alpskih dolinah do -7, najvišje dnevne od 2 do 6, na Primorskem do okoli 10 stopinj C. V soboto bo na Primorskem pretežno oblačno, drugod povečini jasno. Po nižinah se bo še pojavljala megla ali nizka oblačnost. Zvečer se bo od zahoda pooblačilo. Čez dan bo ponekod zapihal jugozahodni veter. V nedeljo bo pretežno oblačno z občasnimi rahlimi padavinami.
ODSLEJ!
r i AG ER
■ "CENTER PTUJ
info> 02 / 798 03 10
i
Hh- -läv -äf
1
MUSTANG
T*" JEANS
f 1AGER
■ ' PTUJ
-18%
OTVORITVENI
POPUST DO
1.12.2007
Jagros d.o.o., Laše 1/b, 3241 Podplat. Slike so simbolične brez aranžerskih dodatkov. Akcija traja do prodaje zalog.
• •
T1AGER
■ W PTUJ
Teden umirjanja hitrosti
Na območju PU Maribor so policisti med 15. in 25. novembrom izvajali preventivno akcijo »Teden umirjanja hitrosti«, katere temeljni namen je bil vplivati na voznike motornih vozil, da bi upoštevali omejitve hitrosti oziroma hitrost vožnje prilagajali prometnim razmeram. V poostrenih nadzorih so ugotovili skupaj 312 kršitev cestnoprometnih predpisov, od tega 203 prekoračitev hitrosti. Zaradi prekoračitev hitrosti so kršiteljem izrekli 199 glob, zoper dva so podali obdol-žilni predlog, dvema kršiteljema pa so izrekli opozorilo.
Preventivne in represivne aktivnosti, usmerjene v najpogostejše vzroke hujših prometnih nesreč (neprilagojena hitrost in s hitrostjo povezani vzroki, alkohol) bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Hkrati voznike motornih vozil policisti pozivajo k strpni vožnji in spoštovanju cestnoprometnih predpisov.
Prevrnjen šolski avtobus
Na lokalni cesti Črešnje-vec-Leskovec, izven naselja Črešnjevec, se je 22. novembra okoli 13.45 zgodila prometna nesreča, v kateri je bil udeležen avtobus, ki je prevažal šolske otroke. 25-letna voznica avtobusa je vozila iz smeri Črešnjevca proti Leskovcu. V izteku levega preglednega ovinka je z vozilom zapeljala na bankino in dalje po nasipu ceste na travnato površino, ki je 1 m pod nivojem voziščem. Tam se je avtobus prevrnil na desni bok in obstal. Vsi potniki, okoli 15 otrok, so po prevrnitvi skozi strešno okno avtobusa splazili iz njega. Voznica avtobusa je bila v prometni nesreči lahko telesno poškodovana. Naknadno so v mariborski bolnišnici še trije otroci iskali zdravniško pomoč. Bili so lahko telesno poškodovani.
Neprevidno s parkirišča
Na parkirnem prostoru pred Zdravstvenim domom v Lenartu se je 22. novembra ob 12. uri zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. 32-letni voznik osebnega avtomobila Fiat bravo je med vzvratnim speljevanjem s parkirnega prostora trčil v 80-letnega pešca. Ta je padel po vozišču, zaradi poškodb pa je bil kasneje z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor.
Vlomi, tatvine
V noči na 24. november je neznan storilec vlomil v delavnico v Spuhlji, od koder je odtujil dva elektroaparata za varenje in plinski rezalnik. Podjetje je oškodoval za okoli 3000 evrov.
Neznan storilec je 25. novembra s parkirnega prostora na Šolski ulici v Slovenski Bistrici odpeljal osebni avtomobil Renault clio registrskih številk MB 51-08S, sive barve, letnik 1993.
Neznanec je v noči na 20. november vlomil v kontejner na gradbišču v Miklavžu pri Ormožu in iz njega odnesel udarno kladivo Hilti in plinski grelec, skupaj vredno okoli 1000 evrov.
Neznani storilec je v noči na 20. november v Močni pri Lenartu ukradel osebni avtomobil znamke BMW 318 is coupe, rdeče barve, letnik 1993, registrskih števil MB E9-25C.
Neznani storilec je med 18. in 19. novembrom na Zadružni ulici v Slovenski Bistrici ukradel osebni avtomobil Citroen AX, registrskih številk CE X0-033, rdeče barve.