378
Knjievne novosti.
strok lepe knjievnosti. Med poezijami izdala je letos pesme mladega bosen-skega pesnika Alaupovia, ki je, ako se ne motim, profesor v sarajevski gimnaziji. On pripada stareji pesniki oli, ki speva v mehkunem slogu vsakdanje predmete ljubavi do ene, dece, domovine, ednosti, kreposti, prijateljstva. Kakih originalnih predmetov ie zastonj in vendar bi ba ivljenje njegovih rojakov v Bosni podajalo mnogo gradiva za pesniko obdelovanje. Le redko se dotika bratskega razkola, ki deli po veri prebivalce Bosne in takrat skua prikrivati rane in priporoati pozabljenje starih razmeric. Ljubezenske pesmi so vse mirnega znaaja, tu ni nikakrnega izraza iveje strasti, vse tee nekako osladno tuno. Tudi pesnike slike in metafore, sicer bogato upotreb-ljane, se dosita cesto ponavljajo: tajni duh, tajne uspomene, cvijece, srebro, zlato itd. Nikjer ne opazi krepkejih akcentov; neka seta lei nad vsemi pesmimi; toi o hudi srei, a kaj se mu je zgodilo, nihe ne more iz pesmi posneti. Ako nas ne zanima vsebina pesmi, moramo pohvaliti tenost jezika in arenost dikcije. i?. Peruek.
Ivo Vojnovi. Dubrovaka trilogija. U Zagrebu. Naklada Matice Hrvatske. 1902. m. 8. str. 158. Ivo Vojnovi, sam lan dubrovnikega plemstva, slika nam v prvem delu, Allons enfants imenovanem, propast Dubrovnika, ki je bila tedaj gnila drava, podorana z onimi idejami, katere je raz-irjevala francoska revolucija. Na elu vlade je stal knez s senatom, ki je bil sestavljen iz lanov najukoeneje aristokratije; ljudstvo si je elelo svobode ter je mislilo, da mu jo prineso francoski bataljoni marala Marmonta. Senat je sklenil, da se prepusti v mesto francoska vojska. Zastonj se je trudil Orsat Veliki, da se ukine ta sklep senatov, nego da se ouva stara plemenitaka republika; asa je bilo e dosti, da se mesto ubrani navalu francoskemu in da se zbero pomone ete ruske, rnogorske in turke. Ali veina senatorjev je bila protivna tej nameri, da bi Vlahi in Turki in Grki (= Rusi) reili samostojnost Dubrovnika. Onim je bilo ve do mirne udobnosti, do knjievnega uivanja, nego do resnega dela. Narisana je v igri vsa praznota velikaev, visoko svojo glavo noseih, kakor n. pr. podobe tete Orsatove, Ane Menze-Bobalieve in raznih senatorjev. Orsat je zaljubljen v svojo rojakinjo Djeo Palmotico, a ona, premda ga ljubi, se noe venati njim, ker noe, da bi bila njena in Orsatova deca to, kar sta imela postati ona, namre roba tuje vlasti. Francoska vojska prihaja v Dobrovnik sprejeta z veselimi vzklici in ivljenje se ni izpre-menilo v mestu, nego je ostalo isto, eprav je bila izpremenjena vlada. Orsat spozna, da je njegov trud zastonj.
Kdor hoe to dramo razumeti, mora natanneje poznati zgodovino dubrovnike, okupacije po Francozih in vse diplomatske finoe, kar se od navadnega, etudi sicer izobraenega loveka ne more zahtevati. Kdo ve, kdo so bili Fonton in Sinjavin itd.? Treba mu je poznati tudi lokalne razmere, ako hoe umeti razline fraze, n. pr. Glasovi (eljadi najegjene, nestalne, nemirne). U svojoj si kuci! Mahnit je! Sad? na dvadesetetiri ?! ne! ne! Kdo more zahtevati, da bi kdo razumel, da je to isto, kar italijanski alle venti quattro (scilicet ore)? In tako se vrste taki lokalizmi in infinitum in oteujejo razumevanje spisa. Tudi obe neznanih besed mrgoli vse polno.
Slog je vzhieh, a drama sama bi se teko dala predstavljati. Kdo bi n. pr. mogel prikazati tele napotke v oklepajih v Allons enfants, str. 26.: Gospodje (prihajajo). (Med njimi so stari, mladi, srednji, debeli, ukusni, ne-
Knjievne novosti.
379
esni(?), ali vsi, ta bolj, oni manj, nosijo znake starodavnih plemen in oblike ljudi, ki so od vekov zapovedovali in drugim pravico krojili. Tisoletna oblast in neteti red brezprikornih aristokratskih zakonov so jim vtisnili znamenje posebne, eprav rvotone, ali vendar povsem ostre individualnosti. Med njimi so udaki v hoji, v kretanju, v nonji; med njimi so starci e z vlasuljo Louisa XVI., mlaji so vsi po najnovejem empire-odelu, v formi las in za-liscev; ali vsak je za sebe oseben tip. Posebno zdaj, ko so med seboj, ko jih nihe od ljudstva in priprostih ljudi ne motri in ne sodi, sedaj ko usodni hi-storijski as odkriva tajne pege in skrivne razpokline izcejenih karakterjev in istiskanih du. Sedaj ima vsak mig, vsak epet, vsak poluglas svoje markantno, nezmotno znaenje. Velika burja potresa suho listje prastare republikanske dobe in nam pokazuje pomalo vse zglobe, vse zaveze, vse rupe jadnega izumrlega debla njegovega, razgaljuje mu vso golotinjo razpeenih (pomehkuenih), oguljenih, prebitih patrkljev (debel brez listja). Kostur (kostnik == smrt) se e kesi (rei) pod prosueno koo trhle starosti.)
Ako e pomislimo, da je ves dialog presekan in poln stvarnih in jezikovnih lokalizmov, bode dosti jasno, daje drama Nedubrovnianu teko umevna.
Drugi del trilogije Suton (zahod veernega solnca) igra leta 1832. Zadnji ostanki starih vlastelinov se tolaijo s svojo prolostjo in izkuajo zakriti svoje siromatvo, svojo nievost z umiljenim dostojanstvom. Celo Pavla, najmlaja hi gospo Mare, ki je zaljubljena v Luja, pomorskega kapetana, sina bivega kmeta Marinega, odbija ponudbo Lujino, ker noe zapustiti topee se ladje plemenitatva. Pavla si odree kite in stopi v samostan. Tipi so tu izborno prikazani, igra jasneja in odrediteja.
Tretji del je Na Taraci (terasi) in se dogaja leta 1900. V njem so popisani poslednji potomci stare vlastele. Eni so ohranili svoje stare tradicije in akajo v neomajenem ponosu smrti, drugi so okueni po tujcih in provajajo svoje ivljenje v razkalaenosti obsojeni tudi oni na propast. Ida grofica Luccari, rojakinja imenitnih Menceticev, sprejme mesto zaasne uiteljice, da ni treba stradati njej in njeni materi. Gospar Luksa pa eni svojega nezakonskega sina Vuka z Jelo, kmetico ter ga poilja v Ameriko, odkoder se je vrnil
Lujo Laic kot bogata in baron.
R. Peruek.
Hrvatske narodne enske pjesme (muslimanske). Svezak prvi. Sabrao i uredio Mehmed-Delaluddin Kurt (hafiz mostarski). Mostar. Hrvatska dionika tiskara. 1902. v. 8. 233 str. Neumrlom hrvatskom otadbeniku dru. Anti Star-eviu prijatelju islamskoga naroda u znak najdublje harniosti posveuje sabira. Ukusno uvezano, krone 3 60, nevezano 2 kroni.
Na prvih 16 straneh predgovora se hudo toi skuplja na srbske zbiratelje narodnega blaga, imenoma na Vuka St. Karadia, kateremu oita, da je nabral mnogo enskih pesmi islamskega sveta, pa premenil imena, n. pr. Meho in Fata s srbskima Jovo in Mara, ali pa tudi islamske pesmi iz narodnega ovinizma presadil v svoj vrt pod slavno srbsko ime, da tako svetu oi zaslepi. Ta posel nadaljujejo volii, ki so se izlegli od starega Volka. Mi se ne smatramo pozvane, da ta prepir med Srbi in Hrvati razsodimo. Po naem preprianju peccatur intra et extra muros Iliacos. Knjiga obseza 88 pesmi, katere je zbiratelju narekovala njegova mati. Dva bodoa zvezka hoe napolniti s pesmimi, ki so mu jih narekovale druge muhamedovske ene
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si