Anati za istrs/(e in mediteransí^e študije ftnnad di Studi istriani e mediterranei ftnnaís for Istran and Mediterranean Studies 22/'00 UDK 009 Ann, Ser. hist. sociol., 10, 2000, 2 (22), pp. 271-608, Koper 2000 ISSN 1408-5348 A 1 1M C AnnaleN AnaCi za istrske in mediterans/(e študije AnnaCi di Studi istriani e mediterranei &nna(s jor Istran and Mediterranean Studies 22/'00 UDK 009 Ann, Ser. hist. sociol., 10, 2000, 2 (22), pp. 271-608, Koper 2000 ISSN 1408-5348 V». le ISSN 1408-5348 . 9 i i i -r u u J jtu i j 9771408534015 UDK 009 ISSN 1408-5348 NN A LE Anali za istrske in mediteranske študije Annali di Studi istriani e mediterranei Annals for I stran and Mediterranean Studies 22/2000 series historia et sociologia, 10, 2000, 2 KOPER 2000 ANNALES ■ Ser. hist, sociol. • 10 • 2000 • 2 (2000) Anah za istrske in mediteranske študije - Annaii di Studi istriani e mediterranei - Annals for Istran and Mediterranean Studies Ann, Ser. hist, socio!., 10, 2000, 2 (22) ISSN 1408-5348 (JDK 009 Letnik 10, ieto 2000, številka 2 (22) UREDNIŠKI ODBOR/ prof. Furio Bianco (IT), Tomaž Bizajl, dr. Milan Bufon, dr. COMITATO DI REDAZIONB/ Lucija Čok, dr. Lovorka Čoralic (CRO), dr. Darko Darovec, BOARD OF EDITORS: dr. Goran Fiiipi (HR), dr. Boris M. Gombač, Vesna Gomezei Mikolič, Aleksej Kale (iT), dr. Avgust Lešnik, prof, john Martin (USA), dr. Robert MatijašKi (CRO), dr. Darja Mihelič, prof. Claudio Povolo (iT), dr. Drago Rofar, Vida Rožac-Darovec, dr. Alenka Šauperl-Zorko, Salvator Zitko, Matej Župančič Glavni urednik/Redattore Capo/Chief Editor: dr. Darko Darovec Odgovorni u r edn i k/ Reda ttore responsabile/ Responsible Editor: Salvator Žitko Vrednlca/Redattrice/Fditor: Vesna Gomezei Mikolič Lektorji/Supervisione/Language Editors: Janez Mikic (sl./hr.), Vesna Gomezei Mikolič (si.), Jože Hočevar (si.), Henrik Ciglič (angl./sL), Sergio Settomini (it.) Preva\a\ci/Traduttori/Translators: Henrik Ciglič (angl/sl.), janež Mikic (sl./hr.), Sergio Settomini (it.), Tuilio Vianello (it.) Oblikovalec/Progetto grafico/Graphic design: Dušan Pod gornik Pre I om/Composizion e/ Typesetting: Franc Čuden - Med it d.o.o. Tisk/Stampa/Print: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana 2000 l7.da)ate\'}a/Editori/Publisbed by: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko/ Societa s tor i ca de! Litorale© - Z n a n st v e n o-ra z i s kov a i n o središče Republike Slovenije Koper / Centro d i ricerche scientificbe de! I a Repubblica di Slovenia, Capodistria/Science and Research Centre of the Republic of Slovenia, Kopei© Za izdajatelja/Per gli Editori/Publisbers represented by: Salvator Zitko, dr. Lucija Čok Sedež uredništva/5eefe della redazione/ Znanstvenoraziskovalno središče Republike Slovenije Koper, Address of Editorial Board: 51-6000 Koper/Capodistria, Garibaldi jeva/V/a Garibaldi 18, p.p./P.O.Box 61 2, tel.:++386 5 6126-000, fax 6271-321; e-mail: annales@zrs-kp.si, internet: http://www.zrs-kp.sl/ Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija te številke je bila zaključena 15. 11. 2000 Sofinancirajo/Supporfo finanziario/ Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, Financially supported by: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, Mestna občina Koper, Občina Izola, Občina Piran, Phare CBC Sloversija-ltalija, Banka Koper ter drugi sponzorji. Annates - series historia et sociologia izhaja dvakrat letno. Annales - series historia natural is izhaja dvakrat letno. Letna naročnina za obe seriji je 7000 SIT, maloprodajna cena tega zvezka je 2500 SIT. Nenaročenih rokopisov in drugega gradiva ne vračamo. Rokopise in naročnino sprejemamo na sedežu uredništva. Rokopise lahko pošiljate tudi članom uredništva. Nak\a&a/Tiratura/Circulation: 800 i z vod ov/copie/copies Revija Annales - series historia et. sociologia je vključena v naslednje podatkovne baze: Riferimenti Storici Giuliani (IT); international Medieval Bibliography, University of Leeds (UK). ANNALES • Ser. hist, socioi. • tO • 2000 ■ 2 (2000) Anali za istrske in mediteranske študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - Annals for Istran and Mediterranean Studies UDK009 Letnik 10, Koper 2000, Številka 2 (22) ISSN 1408-5348 VSEBINA / IND1CE GENERALE/ CONTENTS Ignacij Voje: Portret dubrovniškega trgovca Mihajla Martinušica .............................................. 271 A portrait of Mihajlo Martinušič, the Dubrovnik merchant JEZIKOSLOVJE LINGÜISTICA LINGUISTICS Goran Fiiipi: Ornitonimia istriana: i nomt popolari della pavoncelfa (Vanellus vanellus) ....... 283 Istrska ornitonimija: ljudska imena za pribo (Vanellus vanellus) Nataša Vivoda: Govor Slurna ................................ 287 The Idiom of the Village ofSlum UJETNIKI PRIGIONIERI PRISONERS Cario Spartaco Capogreco; Una storia rimossa. L'internamento dei civili jugoslavi da parte del V Italia fascists (1941-'43).................................. 307 Odstranjena stran zgodovine: interniranje jugoslovanskega civilnega prebivalstva s strani fašistične Italije (1941-1943) Nevenka Troha: Italijani v vojnem ujetništvu v Jugoslaviji 1944-1947 ......................................... 325 Gli italiani, prigionieri di gueira in Jugoslavia 1944-1947 Marco Cosiovich: Adelmo Nedoch: da "Pubbiica Accusa del popob" a "traditore" ............ 341 Adelmo Nedoch: od ljudskega tožilca do "izdajalca" FZULi, OPTANTI, IZSELJENCI... li. ESULi, OPTANTI, EMIGRANTI... H. EXILES, OPTANTS, EMIGRANTS... II. Piero Purini: Indagine su un campione di profught tratto dai documenti della "Pisarna za zasedeno ozemlje".............................. 371 Raziskava na vzorcu ubežnikov na podlagi dokumentov "Pisarne za zasedeno ozemlje" Francesca Krasna: Alcune osservazioni in mérito al "Censimento riservato" degli "alloglotti" del 1939 .............................................. 383 Nekaj pripomb k "Posebnemu popisu" iz leta 1939, namenjenemu "drugojezičnim" Alessandra Argenti Tremul: Anaíisi dell'esodo dall'lstria nord-occidentale da parte della stampa ufficiale dell'epoca ................................... 393 Analiza izseljevanja iz severozahodne Istre na podlagi povojnega uradnega časopisja Jure Combat: Izseljevanje iz Kopra in okolice v letih 1954-1956 ................................................. 411 L 'esodo da Capodistria e dal suo circondario negi i anni 7 954-1956 VINO iN VINSKA TRTA V ARHEOLOGIJI VINO E VITE IN ARCHEOLOGIA WINE & VINE IN ARCHAEOLOGY Verena Vidrih Perko: Amfore v Sloveniji .............. 421 Amphoras in Slovenia Robert Matijašic: Gospodarstvo rimske rustičke vile u Istri .............................................................. 457 L'economia della villa rustica romana in Istria Milan Lovenjak: Žigi in napisi na amforah ............ 471 Stamps and inscriptions on amphoras Elica Boltin-Tome & Snježana Karinja: Grubelce in Sečoveljska dolina v zgodnjerimskem času....... 481 Grubelce e la valle di Sicclole nei primi secoli dell'epoca romana Dean Krmac: Analisi dei movimenti migratori istriani nei censimenti asburgici (1857-1910) ........ 357 Analiza istrskih migracijskih gibanj v habsburških popisih (1857-1910) Iva Miki Curk: Vino, pivo, sodi, kadi, mehovi... (Nekaj rimskodobnih drobcev iz notranjosti Slovenije)......................................... 511 Wine, beer, barrels, vats, wineskins... (Some Roman fragments from the Slovene interior) ANNALES Ser. hist, socio!. 10 2000 2 (2000) Anali za istrske in mediteranske Študije - Annali d i Studi istriani e med i terra ne i - Anrtals for Istran and Mediterranean Studies Darko Darovec: Vinske mere in davki v severozahodni Istri v obdobju Beneške republike ................................................. 519 Wine measures and taxes in northwestern Istra during the Venetian Republic period Zdenko Brusič: Vinske amfore i posude za posluživanje vina sa hrvatske obale jadrana .......... 531 Anfore per il vino e vasellarne per servirlo della costa croata dell'Adriatico Vesna Gomezel Mikoiič: Slovenski slavistični kongres v Kopru .................................................... 582 Slovene Slavistic Congress in Koper Tomo Šajn: Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica. Pet številk zbornika Bistriški zapisi ........................................ 584 Association for the Local History and Culture Ilirska Bistrica. Five numbers of the Bistrica Records journal Ivo Fadič: Stakleni amforisci i amfore i stakleni oblici tipa amfore ..................................... 543 Anforischi e anfore di vetro e forme in vetro sui tipo dell'anfora Milan Sagadin: Poznoantični sodar z Grdavovega hriba pri Radomljah........................... 559 Late Roman barrel maker from Grdavov brib near Radomlje Andrej Malnič: Nekaj drobcev iz zgodovine vinarstva................................................................ 565 Alcuni frammenti di storia dell'industria vinicola Nina Zupančič: Uporaba geoloških metod v arheologiji ...........................................................569 Metodi geologici in archeologia ZAPISI, POROČILA iN OCLNE NOTE, RELAZIONI E RECENSIONI NOTES, REPORTS AND REVIEWS Dolores Rebula Udovič: Kronološki razvoj Gozdnega gospodarstva Postojna ........................... 575 Chronological development of the Postojna Forestry Egon Pelikan: International scientific meeting: Causes and effects for the migrations of people from Slovene Istra after World War II......... 577 Mednarodni znanstveni sestanek: Vzroki in posledice izseljevanj iz slovenske Istre po 2. svetovni vojni Vittorio Luglio: L'antico vescovado giustinopolitano (Dean Krmac) ............................. 586 Desanka Ko va če vič- Kojič: Trgov a čke knjige brače Kabužič (Caboga) 1426-1433 (Ignacij Voje) ......... 588 Trevor R. Shaw: Foreign Travellers in the Slovene Karst 1537-1900 (Brigitta Mader) ......................... 590 Hrvatska srednjovjekovna diplomacija (Margareta Matijevič) ....................... 591 Vivere in Friuli. Saggi di demografia storica (secc. XVI-XIX) (Aleksej Kale)................................ 593 .. Matjaž- K!em en čič: juri j Trunk med Koroško in Združenimi državami Amerike ter zgodovina slovenskih naselbin v Leadvillu, Koloradu, in v San Franciscu, Kalifornija (Milan Sufon) ........ 597 Buzetski zbornik 26 (Božo Jakovljevič)................. 599 Pascal Dibie: Etnologija spalnice (Jure Gombač) .. 600 Kazalo k slikam na ovitku ..................................... 604 Index to pictures on the cover Indice delle foto di copertina Navodila avtorjem .............................................. 605 Instructions to authors........................................... 607 ANNALES ■ Ser. hist, sociol. • 10 • 2000 • 2 (22) izvirni znanstveni članek UDK 929 MartinuSič M. N. prejeto: 2000-11-08 PORTRET DUBROVNIŠKEGA TRGOVCA MiHAJLA MARTINUŠIČA Ignacij VOjE redni univ. prof. v pokoju, SI-1000 Ljubljana, Pražakova 14 IZVLEČEK Predmet obravnave je "iibrettum" dubrovniškega trgovca Mihajla Nikole Martinušiča (de Martinussio 1349-1388). Mihajlo je bil v Dubrovniku znan zaradi svoje vsestranske trgovske dejavnosti in živahne aktivnosti v javnem življenju. Njegov "Iibrettum" je edinstven dokument, ki ga je kot dodatek k testamentu v notarsko knjigo testamentov prepisal notar. Iz vsebine izvemo med drugim, s kakšno trgovino se je Mihajio ukvarjal, s kakšnim trgovskim blagom je trgoval, kdo so bili njegovi trgovski partnerji, in h kakšnim trgovskim in finančnim oblikam se je zatekal. Ti podatki prikazujejo njegov moralni lik. Marsikje izjavlja, da je bilo njegovo trgovsko poslovanje na oderuški osnovi. Zato odreja velike vsote denarja iz zapuščine za povračilo škode, ki jo je s svojim nepoštenim ravnanjem povzročil svojim trgovskim družabnikom. Zelo močne so bile njegove trgovske povezave z Benetkami. Ključne besede; Mihajio Nikola Martinušič, biografije, trgovci, Dubrovnik, 14. stol. RITRATTO DEL MERCANTE RAGUSEO MICHELE DE MARTINUSSIO SINTESI Oggetto del contributo d il "Iibrettum" del mercante raguseo Michele Nicola de Martinussio (1349-1388). A Ragusa (Dubrovnik), Michele era conosciuto per le sue molteplici attivita commerciali ed una vivace partecipazione alia vita pubblica. H suo "Iibrettum" allegato al testamento e un documento unico nel suo genere, trascritto da! notaio nel registro det testamenti. Da esso veniamo a sapere, tra 1'altro, sulla na tura dei suoi commerci, sui vari tipi di mercanzia, chi fossero i sui partner d'affari e quali forme commerciali e finanziarie irnpiegasse. Sono dati che mettono in luce la sua figura morale. Come afferma in mold punti, la sua attivita mercantile si basava sull'usura. Percid dispone che una parte cospicua dell'eredita vada ai suoi soci d'affari, quale rimborso per i danni causati dal suo disonesto comportamento. Moko intensi furono i suoi legami commerciali con Venezia. Parole chiave: Michele Nicola de Martinussio, biografie, mercanti, Ragusa, XIV secolo 271 ANNALES • Ser. hist. socio!. • 10 • 2000 ■ 2 (22) ¡{¡nacíj VOjFl PORTRET DUBROVNíSKECA TRGOVCA MIHAJLA MARTINUŠIČA, 271-2B0 Zgodovinarjem je uspelo oživiti lik le redkih dubrov-niških trgovcev in hkrati obdelati njihovo življenjsko pot. Izjemno uspešen rezultat tovrstnega raziskovalnega dela so dubrovniški portreti Jorja Tadiča, in sicer ple-mičev (Marin Zamanjič, Serafín Gučetič, Frano Fr. Gun-dulič, Frano Lukarevič), meščanov (Marin Držič, Miho Pracatovič, Savko Bobaljevič, Vice Stjepovič-Skočibuha, Tomo Budisiavič) in žensk (Cvijeta Zuzorič). Časovno obdobje: od konca 15, do konca 17. stoletja (Tadič, 1948). Desanka Kovačevid-Kojič je obdelala dejavnost Žore Bokšiča, trgovca in protovestijarja bosenskih kraljev (Kovačevič-Kojič, 1962, 298-316). Bariša Krekič pa je orisal življenjsko pot plemiča Basiliusa de Basilio, ki je živel na prelomu iz 14. v 15. stoletje (Krekič, 1984, 171-181), in apotekarja Francisca, ki je v Dubrovniku deloval v prvi polovici 14. stoletja (Krekič, 1999, 15-49). Bencia del Buona, zastopnika firenskih trgovskih družb v Dubrovniku v tridesetih in štiridesetih letih 14. stoletja, je predstavil Ignacij Voje (Voje, 1971, 189-199). S podobnimi raziskavami dejavnosti in življenjske poti posameznih dubrovniških plemičev in meščanov bi dobili zelo zanimive metodološke prijeme in tudi izhodišča za preučevanje vsakdanjega življenja v določenem obdobju, hkrati pa tudi vpogled v razmišljanje tedanjega človeka. Pričujoči prispevek poskuša osvetliti lik dubrov-niškega plemiča Mihajla Nikole Martinušiča (de Marti-nussio, 1349-1388), ki je bil v Dubrovniku znan zaradi svoje vsestranske trgovske dejavnosti in živahne aktivnosti v javnem življenju. Bil je član sveta naprošenih (senata) in malega sveta, večkat je opravljal tudi funkcijo kneza (Mahnken, 1960, 307-309). V času vojne med Benetkami in Genovo zaradi otoka Tenedosa (1378-1381) je bila prekinjena trgovina med Benetkami in Dubrovnikom. Dubrovniški poslanci so bili navzoči pri razpravljanju o miru med Benetkami in Ogrsko po beneškem porazu pri Pulju po padcu Chiogge (Krekid, 1958, 36-37). Maja 1380 sta bila Mihajlo Martinušič in jakov Prodanelo poslana k banu Nikolaju Seču, da ga kot podložnika ogrskega kralja zaprosita, naj se dubrovniškim trgovcem na Neretvi vrne trgovsko blago, ki jim ga je odvzel plemič Radoslav Obriganič, nekoč plemič Durda Balšiča, sedaj pa bosen-skega kralja (Dinič-Kneževič, 1986, 37; Tadič, 1935, 412-413). Beneške tkanine so kljub vojni prihajale v Dubrovnik, vendar so jih dubrovniški trgovci kupovali v mestih severne Dalmacije. Tako je svet naprošenih 25. junija 1330 dovolil Mihajlu Martinušiču, da tkanine, ki jih je imel v Zadru, vkrca na občinski brigatin in jih prepelje v Ston. Od vsakega kosa tkanine je moral plačati 4 dinarje za prevoz (Dinič, 1951, 48). Ko so se Dubrovčani decembra leta 1382 odločili napotiti po- slanstvo v Bosno h kralju Tvrtku L, so sklenili, da mu pošljejo darilo v tkaninah, in to "unum pannum de scarleto de grana et unum moreilum de grana et quatuor tinti lanas" ali pa 400 dukatov. Ker ni bil sprejet nobeden od navedenih predlogov, so izbrali Marina Benešiča in Mihajla Martinušiča, da si ogledata tkanine in se odločita, katere naj pošljejo kralju, ter o tem obvestita svet naprošenih (Dinič-Kneževič, 1982, 58; Dinič, 1951, 266, 279). Med nekim potovanjem v italijo je Martinušič dobil februarja 1383 od vlade nalogo in pooblastilo, da skupaj z Martolom Crijevičem poišče sposobnega človeka, ki bi lahko prevzel dolžnost dubrovniškega kanceiarja. Če ga bo našel, naj mu omogoči prihod v Dubrovnik (Dinič, 1951, 311). Če bi v Dubrovniku obstajale družinske kronike, kot. so jih že v 15. stoletju pisali v Italiji, potem bi bilo tudi za posamezne Dubrovčane zelo preprosto napisati njihov portret in slediti njihovi življenjski poti. Dubrovniški trgovci so vodili predvsem poslovne trgovske knjige od 14. stoletja dalje, od katerih pa so se le redke ohranile do danes (Voje, 1980, 77-86). Izjemoma so v poslovnih knjigah njihovi lastniki zabeležili tudi kakšen pomemben družinski dogodek. Ena takšnih ohranjenih poslovnih knjig je knjižica Nikole Gučetiča (de Cozze) in njegove žene Marije. V njej so zabeleženi podatki o posesti, stroških družine in letnih dvorcev, poslovne listine, popisi posode in pohištva, dnevi in ure rojstva otrok ter imena njihovih botrov. V knjižici so prepisane tudi ženiine pogodbe, delitev imetja in oporoke članov družine (janekovič Römer, 1999, 360-361). Nekaj povsem drugega pa je "librettum", ki ga je kot dodatek k testamentu napisal Mihajlo Nikola Martinušič leta 1388. Na robu testamenta (PAD, TN, VII, 193) je notar napisal marginalno beležko, v kateri omenja, da je kopija vsebine "librettuma" prepisana na koncu iste knjige, v katero je registriral testament (PAD. TN, VII, 246v,-250v.). iz marginalne beležke tudi razberemo, da je original shranjen "in sachetto" v notariatu "in qeílo bancho che e per la apresso Ii finestra di notaría". 2al je zadnji del notarske knjige testamentov tako zelo poškodovan zaradi vlage, da je precejšen del teksta na nekaterih mestih nečitljiv.1 "Librettum" Mihajla Martinušiča je edinstven dokument. Iz njegove vsebine dobimo zelo jasen vpogled v Mihajlovo trgovsko poslovanje in aktivnost pa tudi v razmere, v katerih je "librettunV1 nastal. Med drugim Izvemo, s kakšno trgovino se je Mihajlo ukvarjal, s kakšnim trgovskim blagom je trgoval, kdo so bili njegovi trgovski partnerji, h kakšnim trgovskim in finančnim oblikam se je zatekal, kako je bila razvejena njegova trgovska mreža in trgovsko poslovanje. Najbolj zanimivi so tisti podatki, ki prikazujejo njegov moralni lik. Na 1 Pri branju in razumevanju teksi.3 mi je pomagal pokojni arhivski svetnik dubrovniškega arhiva dr. Zdravlco Šundrica. Dolgujem mu iskreno zahvalo. 272 ANNALES • Ser. hist sociol. • 10 • 2000 • 2 (22) Ignacij VOjE: PORTRET DUBROVNIŠKECA TRGOVCA MIHAH.A MA RT IN UŠI ČA, 271-280 ^ c"' / ncnrtt mvj tV) ccc^jj^o Uj "ôvc-î) mo *ifc nv\ IÎ-J» x^TiigV'. TTw^Mr.-imilb «^&rwt/«î^pmA rrvCmAlill'^ico h J r^\o uihmo .Tri-^n tJ'&'ihwY) V SsiT^-t^w^^^ ^^^^jrwl) ■ wmi ¿o ime ixjUmtè j ftllfW Cng» SA fa uc/Tl- ... .• VA • (V^ivét-^irt <£>uj)i -t'^Btcv -muc muficv:. 'îWfcb & y*na /JVn>ty t'^vvot^ C)jaa "T^ofo. ^p^cpw&Acno pv» jl<\ Œtnil ç^ ov.ftrmtS.'v'v fî> ^itto itk^, f^lto \vuy>"t&V:v\o * ^^UJ cv^mvo -GnA- Syn epu-b-aj ruû vu) vasfP <\Û *ckt+L fftA Tcwiviiî'ilÇ-.c. (for tehfiy fïfh dû&^Ç^ ^^^¿©'^tI- (iHU dAUXyj[ fcy^ Sk-^ ivfU} éW^^^«™^1^ * ' I 1 (^XTZ S^'VDotTir Sr QtVltjJb, * ■Ut U-j> ' f • • ^¿i TF-y^onX' vriTrtzi jrna ^p^hUi™ "^Tvfe^^o Sr-actu^iT & y^otrt^S^ntjpt l Geto (t.- pAvvS> Tp^vrii. r^to tt-oiAi-w /2. wee c/tid1 -fcfti) cvv1 p.wa crfenvi riic'rvtSi A j^wtrt j^&xG" cynvvTiiii - ajc a d^vnio & TrnOijh^na p-cr ctio^a VeSrn^ S.-^/ SI. 1: Testament Mihajla Nikole MattinuSka -1. marca 1388 (PAD. TN, VI, 193). fig. 1: Mihajlo Nikola Martimiiic's last wil - March 1st 1388 (PAD. TN, VI, 193). 273 ANNALES Ser. hisl. sociol. • 10 2000 • 2 (22) ígnscíj VOJF: PORTRET DUSROVNIŠKEGA TRGOVCA MIH AJEA MARTÍ NUŠiČA, 271-280 mnogih mestih v "librettumu" izjavlja, da je bilo njegovo trgovsko poslovanje na oderuški osnovi ("usuratico") (PAD. TN, VII, 247-248), da so bili njegovi dohodki nepošteno pridobljeni in da je goljufal svoje partnerje in državo. Zato odreja velike vsote denarja iz zapuščine za povračilo škode, ki jo je s svojim nepoštenim ravnanjem in nečednimi posli povzročil svojim trgovskim družabnikom. Seveda se lahko vprašamo, zakaj se je Mihajlo takole izpovedal in navedel svoje grehe in prestopke med trgovanjem? Se je pred smrtjo hotel oprati krivde in olajšati svojo vest? Za nas je vsebina njegovega "librettuma" zanimiva predvsem kot primer preučevanja oblik trgovskega poslovanja, uporabljenih v praksi. Kot bomo videli, se je Mihajlo pri poslovanju zatekal k najsodobnejšim oblikam trgovskega in finančnega poslovanja. Zeio intenzivne so bile njegove trgovske povezave z Benetkami, To se je dogajalo v obdobju, ko je Dubrovnik priznaval ogrsko suverenost, vendar je vedno bolj poudarjal svojo samostojnost in individualnost. Tudi.po zadarskem miru 1358 so Benetke ostale glavno tržišče, kjer so se Dubrovčani oskrbovali s tkaninami (Dinič Kneževič, 1982, 72-73). Na beneškem tržišču je Mihajlo opravljal trgovske posle za mnoge Dubrovčane kot njihov faktor (PAD. TN, VII, 248v-249). Zanje je nabavljal trgovsko blogo, največ tkanine, in jih pošiljal v Dubrovnik. Obratno pa je v njihovem imenu v Benetkah prodajal kože. Konkretno navaja v "librettumu", da je bil faktor Nikole Pal-motiča, Žive Buniča, Vlacote di Radohna, imenovanega Gladicosa, in drugih. Tudi Mihajlo je imel faktorje, ki so delali in trgovali zanj v Benetkah. Pri razdeljevanju in prodaji njegovega blaga je posredoval Romandino de J. maistro de la Zudecha, zato določa, naj se mu iz njegovega imetja izroči 10 dukatov (PAD. TN, VII, 248v.). Njegov faktor v Benetkah je bil tudi Elija de Radouan (PAD. TN, VII, 248v.), za katerega trdi, da je ime! z njim precej težav zaradi denarja. Mnogo trgovskih poslov je Mihajlo Martinušič opravljal v povezavi s trgovskimi družbami. Vanje se je povezoval z različnimi družabniki. Eden njegovih družabnikov je bil Nikola Andreja Sorkočevič. Izvršiteljem oporoke naroča, naj uredijo deleže v zvezi s stroški družbe (PAD. TN, VII, 246). Z Marinom Lovro Boda-čičem je v okviru trgovske družbe trgoval s tkaninami. Marinu, ki je vložil v družbo 40 perperjev, naj se ta vsota vrne. Od dobička družbe ni dobil nič (PAD. TN, VII, 247v.). V trgovsko družbo se je povezal v Vlahom Sokočevičem, Kolinom Dordevičem in Giovannijem iz Firenc. Družba je bila ustanovljena z namenom, da se družabniki ukvarjajo s strojenjem kož. Čeprav Mihajlo ni bil med ustanovitelji družbe, se vendarle spašuje, ali ni pri njem ostal del vloženega kapitala družbe, zato odreja, da se vsakemu od njegovih družabnikov izplača 50 dukatov (PAD. TN, VIi, 248v.). Ker so verjetno k družbi pristopili še nekateri družabniki, naroča, da je treba od njih zahtevati, da pod prisego navedejo, koliko denarja so vložili v družbo. Za tiste, ki so že umrli, naj priseže kdo drug, toda potomci umrlih naj dobijo le polovico. Žal se v notarskih knjigah ni ohranila nobena pogodba o trgovski družbi, ki se omenjajo v "librettumu". Zato ne moremo ugotoviti višine kapitala, roka trajanja in pogojev za delitvi dobička. Po spominu piše, da ima 313 dukatov od ser Dobre de Calicha, ki jih je skupaj s svojim denarjem vložil v posel-tgovino (in sta-zon) z Vlahom Sorkočevičem. Vlaho Sorkočevič ne ve, čigavi denarji naj bi to bili. Kapital družbe naj bi znašal 2340 dukatov. Dobiček ali škoda naj bi se delila na polovico. Iz tega kapitala je treba izločiti, kot piše v "librettumu", 313 dukatov in jih izročiti Dobri, ker so njegovi. Prišteti je treba še dobiček, v primeru izgube pa je treba nekaj odšteti, in sicer po odstotku, kakor je omenjeno v njegovi knjigi ("quademo") (PAD. TN, Vil, 250). Tudi s tastom Vitom Benešščem je sklenil trgovsko družbo, a je bila ta likvidirana. Mihajlu je pripadalo 300 perperjev, ki pa so Vitov zaslužek. Želi, da mu jih izplačajo, če je živ, če pa je mrtev, naj jih namenijo za pokoj njegove duše. Če omenjena vsota pripada drugim, naj se izroči njim (PAD. TN, VII, 247v.). Trgovsko družbo je ustanovil tudi z Nikolo Andreja Sorkočevičem. Njegov denar je porabil za popravilo svoje hiše. Izvršitelji oporoke naj denar, ki ga je vložil Nikola, povrnejo njegovi ženi, v primeru, da si je Nikola dal izplačati svoj delež že prej, pa ne (PAD. TN, Vil, 246). Mihajlo Martinušič se je ukvarja! tudi s kreditno trgovino, in to z različnimi kreditnimi transakcijami. Kot. je to razvidno iz teksta v njegovem "librettumu", se je njegovo načelo glasilo: "Raje vidim, da oni meni dolgujejo, kot jaz njim" (PAD. TN, VII, 248v). V notarskih knjigah zadolžitev se Mihajlo pojavlja predvsem kot upnik. Posojal je velike vsote denarja. Leta 1368 je da! štirim dolžnikom na kedit 1700 dukatov {PAD. DN, Vil, 1 58,159v.,161,1 64), leta 1380 pa trem dolžnikom 836 dukatov {PAD. DN, IX, 23, 25v., 33), med temi je bi! dolžnik tudi prezbiter Ratko, protovestiar kralja Raške in Bosne. Višina kreditov se je gibala med 100 in 1000 dukati. Seveda pa ni rečeno, da se Mihajlo ni zadolževal. Iz "librettuma" je razvidno, da je bil dolžan naslednjim upnikom: juniju de Ragnina 4 perperje, Braianu in Brajku de Nenada 20 perp. (pogodbe niso bile zakonite), Juriju de Pabora 2 in pol perp., mesarju Spisi 2 in pol perp,, mesarju Mihoju Gučetiču 2 in po! perp., Pavlu de Baraba 5 perp., Dobri in jokati Men-četiču 15 perp. (v času, ko je bil on pisar, sta delala v carinarnici), Maroju Menčetiču, svaku njegovaga brata Žunje, 30 perp., Marinu Bodačiču 40 pefp., Mati Menčetiču 5 perp., Mati Bordeviču 25 dukatov (na podlagi menice, ki jo je sklenil z njim za nekega Kotorana), Nikši Crijeviču 25 dukatov, Eliji de Radouano, njegovemu agentu v Benetkah, 12 dukatov, neugotovljenemu upniku 10 dukatov. In še navodilo izvršiteljem oporoke: "Če se bodo pojavile osebe, ki bodo zahtevale vrnitev 274 ANN ALES ■ Ser. hist. socio!. • 10 • 2000 - 2 (22) lgrut.1] VOJE: PORT RET DUBROVNIŠKEGA TRGOVCA MIHAILA MARTI NUŠIČA, 271-280 dolga, naj se izplača iz njegovega imetja." (PAD. IN, VII, 249v.). Svoje trgovske in kreditne posle je Mihajlo večkrat označil kot oderuške - "me per che lo contratto fo vxoratico" (PAD. TNr VII, 247v„ 248, 249). Pri tem je verjetno mislil na nedovoljene obresti. Posebej pride to do izraza v trgovini s suknom. Sukno je namreč nabavljal na obroke. Tudi v zvezi s keditnimi posli je bil Mihajlo mojster različnih transakcij. Najemanje kreditov je bilo pogosto povezano s pologom v nepremičninah (npr. hiša) ali premičninah (npr. nakit). Mihajlo je posodil nekemu Likudu iz Val one 50 dukatov in v zastavo dobil zlato krono (ne fino), okrašeno s perlami tn dragimi kamni-safirjt. Ta zlati predmet naj bi tudi on dal nekemu svojemu upniku naprej v zastavo. Ker je Likud vrnil denar, bi mu Mihajlo moral vrniti zastavljeno krono. Ker jo takrat ni imel, je odredil, naj se mu izročita dva prstana in en safir, če to ne bo zadostovalo, pa še en "balas" (prstan posebne vrste), ki ga sam nosi. Prstani so njegovi, drago kamenje je vredno 10 do 15 dukatov. To je treba odbiti. Če Mihajlo ne bo mogel dobiti krone, naj iz njegovega imetja vzamejo 15 dukatov (PAD. TN, Vil, 250). Ker neki njegov dolžnik ni mogel vrniti dolga, mu je zaplenil hišo. !z izjave v "librettumu" je razvidno, da je bila vrednost hiše večja, kot je znašal dolg. Zato določa, naj se sestri dolžnika Živi de Martinussio izplača 50 perperjev, kot znaša razlika med dolgom in vrednostjo hiše (PAD, TN, Vil, 246v.). Kot velik del dubrovniških trgovcev v tem času je tudi Mihajlo osebno vodil privatno poslovno knjigo "mi se scrive raxon in questo mio quaderno" (PAD. TN, VII, 250). V njo je zapisoval različne račune in verjetno tudi dolžnike. Žal se ta poslovna knjiga ni ohranila. Mihajlo Martinušič pri trgovskem poslovanju ni prizadejal finančne škode samo svojim trgovskim partnerjem, marveč je oškodoval tudi dubrovniško občino in Beneško republiko. Nekje izjavlja, da je opravljal več služb v dubrovniški komuni, in za neka trgovanja in mešetarske posle (sensale) ni plačal predpisane pristojbine. Zato zapušča dubrovniški carini 40 perperjev (PAD. TN, VII, 247). V Benetkah je trgoval z Dubrovčani in drugimi osebami trt pri tem ni plačal carine. Prav tako ni plačal pristojbine od mešetarjenja. Odreja, da se Beneški republiki izplača pavšal v višini 50 dukatov (PAD. TN, Vil, 248v.). Iz zapiska v 'libret-turnu" tudi izvemo, da se je v Benetkah zadrževal dalj časa in se ukvarjal z nedovoljeno trgovino ter s tem oškodoval Beneško republiko. Zato naj izvšitelji testamenta izročijo prokuratorjern sv. Marka v Benetkah 100 dukatov, ki naj sami določijo, kaj bi bilo najboljše za pokoj njegove duše (PAD. TN, VII, 249v.). Nekaj podobnega razberemo tudi iz oporoke Dive Gučetiča iz leta 1502. V strahu pred večno kaznijo prizna, da je porabljal državni denar za zasebne zadeve, ker je imel rad razkošna oblačila in je skrbel za zunanjo uglajenost. Svoje in bratove prestopke navaja poimensko: spre- jemala sta podkupnine, izmikala sta se plačevanju carine, goljufala pri denarnem kurzu, menjavala po~ srebren denar za srebro, protizakonito prodajala brago. V testamentu omenja prevare pri trgovanju in dolgove trgovcev, neizplačane plače slugam ter prodajo ukradene knjige o retoriki za 30 grošev, ki je bila last Frana Getaidiča (janekovič Römer, 1962, 29; PAD. TN, XXVIII, 161-165). Trgovina s tkaninami je bila Mihajlova poglavitna trgovska dejavnost. Tkanine je za dubrovniške trgovce kupoval v Benetkah in jih pošiljal v Dubrovnik. Te posle je opravljal kot njihov faktor. Za Ntkolo Palmotiča je v Benetkah s svojim denarjem kupoval sukno. Izvršiteljem testamenta naroča, naj mu vrnejo 50 dukatov, ker je mnenja, da je posle opravljal nezakonito. Dodatno naj mu še za neke druga trgovska posredovan/a izplačajo 1 5 dukatov (PAD. TN, Vil, 249). Tudi za Palka de Vitane je kupoval sukno. Nabavil jih je tako, da jih je menjal za vosek. Ker so bila sukna dražja za 30 peperjev, naj mu jih izvršitelji oporoke vrnejo (PAD. TN, VII, 247v.). Martolo Volčevtč, ki je bil v času pisanja "librettuma" že mrtev, je za Mihajla prodajal sukno. Poleg sukna mu je dal Mihajlo še neko vsoto denarja kot delež od dobička, ker je blago prodajal dražje. Mihajlo izjavlja, da se mu zdi, da 35 dukatov, ki jih je zaslužil pri prodaji, pripadajo Martolu. Pogodba je bila namreč sklenjena na oderuški osnovi. Sukna je prodajal na kredit. Izvršitelji testamenta naj s tem računajo in določijo tako, da bo imel mirno vest, saj ni prepričan, ali ta denar pripada Martolu (PAD. TN, VII, 247v.). Za nekatere dubrovniške trgovce bi moral Mihajlo po pogobi nabavljati sukno z odplačevanjem na obroke. Vlahu Sorkočeviču bi moral v Benetkah kupiti sukno "al termene", se pravi na kredit na obroke. Kljub temu je Mihajlo kupil tkanine za svoj denar s takojšnjim izplačilom. Kljub temu je Vlahu prodal tkanine tako, kot da bi jih bil kupil na obroke. Pri tem je zaslužil 100 dukatov. Ker meni, da je zasiužek prevelik, odstopa Vlahu od omenjenih 100 dukatov polovico, to je 50 dukatov (PAD. TN, Vil, 248). Za Nikolo Menčetiča je opravljal tudi trgovske posle v Benetkah in zanj kupoval nekakšna dolga sukna ("certi parmi longi"), prav tako na obroke. Mihajlo je ime! nameri, kot navaja v "libretturnu", trgovati na najboljši način in pri tem čim več zaslužiti, zato je iskal sukna "per ^ivan^a" (ni mi uspelo ugotoviti, kaj ta termin pomeni). Ker je omenjena sukna kupoval v obliki trampe ("montovali") na obroke, je tako zaslužil 35 dukatov. Omen jeni Vlaho, za katerega je nabavil sukna, je izjavil, da so sukna zelo lepa in da jih je dobil po zmerni ceni. Kljub temu ima Mihajlo občutek, da je omenjeno pogodbo sklenil na oderuški osnovi, zato morajo izvršitelji testamenta vrniti Vlahu omenjeni denar, poleg tega pa Še 5 dukatov za druge posle (PAD. TN, Vil, 248). Mihajlo je bil faktor Živa Buniča v Benetkah. Zanj je kupoval sukna na obroke. Ker jih je kupoval s svojim denarjem in jih je pošiljal njemu, si je vzel za zaslužek 15 dukatov in pri drugih 275 ANNALES • Ser. hist, socio!. - 10 ■ 2000 • 2 (22) [Rn.-icij VOSE: PORTRET OUSROVNIjKEGA TRGOVCA Mil lAfLA MASTINUŠIČA. ?7?-2flO Si. 2: Risba dubrovniške karake rta zidu žitnice - Rupe (16. stoletje). Fig. 2: Drawing of Dubrovnik carrack on the granary wall - Rupe (16th century). poslih Se 5 dukatov. Skupaj je torej zaslužil 20 dukatov. Ker pa je bil Žive povezan v trgovsko družbo (compañía) s Simom Buničem, naj se teh 20 dukatov razdeli med njiju (PAD. TN, Vil, 249). Mihajlu Martinušiču so Dubrovčani pošiljali v Benetke svoja sukna v posebno oziroma dokončno obdelavo. Veliko število suken so pošiljali v barvarnje, čeprav je v tem času v Dubrovniku že delovala barvarna (Dinič-Kneževič, 1982, 14). Kot trgovski agent mnogih Dubrovčanov v Benetkah je zanje kupoval sukna v Monzi in drugih mestih. Ko bi Mihajlo moral z njimi potrditi trgovsko pogodbo, je postavil zahtevo, da je treba kupiti neke barve za barvanje sukna. Čeprav je podpisal pogodbo, dogovorjenih barv ni uporabljal. Lahko sklepamo, da je uporabil cenejše. Tako je zaslužil 150 dukatov. Mihajlo je mnenja, da ta dobiček ne pripada njemu, ampak lastnikom suken. Zato naj izvršitelji oporoke ta denar vrnejo prizadetim trgovcem (PAD. TN, Vil, 248v.). Že omenjeni Vlaho Sorkočevič je posla! Mihajlu v Benetke v končno obdelavo svoja sukrta. Omenjeno je, da je prav tedaj prišlo v Dubrovniku do požara, v katerem so bila njegova sukna poškodovana. Zato naj Mihajlo da sukna "in lo pizzo" (PAD. TN, VII, 248). V Benetkah je bil Mihajlo v poslovnih odnosih z obrezovalcem sukna (cimator) Nikoletom Mazoso, ki je zanj obrezoval sukna. Ker je bil Nikoleto za Mihajla tudi porok, odreja, naj se mu izplača 15 dukatov, če je imel zaradi poroštva škodo (PAD. TN, VII, 248v). Mihajlo se je ukvarjal v Benetkah tudi s trgovino s platnom (fustag-no). Za Vlakoto de Radohna, imenovanega Gladicosa, je prodaja! platno. Od 40 dukatov izkupička pripada Vlakoti 20 dukatov (PAD. TN, Vil, 249). Mihajlo je v Benetkah na veliko trgoval s kožami. Te je nabavljal v Dubrovniku pri mesarjih in jih pošiljal v Benetke. Zato ni čudno, da je mesarjem dolgoval manjše vsote denarja. Žunu Marina de Ragnina, ki je imel mesarijo skupaj z mesarjem Stojkom, naj se vrnejo 4 perperji, mesarju Juriju de Pabora 2 perperja, mesarju Spisu 2 in pol perperja in mesarju Mihoju Gučetiču 2 in pol perperja (PAD. TN, VII, 246). S faktorjem Ivanom de Aresino! (?), krznarjem iz Monze, ki ga je priporočil ser Poluge apotekar, je trgoval s kožami. Za kože je vze! sukna v Monzi, vendar je zanje dal 100 dukatov več, kot bi bil moral. Zato je treba ta denar vrniti Ivanu (PAD. TN, VI!, 246.). Trgoval je med drugim z ovčjimi kožami, a njegovi partnerji niso vedeli, da se je medtem cena povečala. Vest mu veleva, da jim je dolžan 30 perperjev (PAD. TN, Vil, 246v). Prav tako je v Benetkah trgoval z Martolom Gučetičem. Odreja, da se mu iz zapuščine izplača 42 perperjev in 6 gošev. Dodaja pa, da so bile kože, s katerimi je trgoval, po izjavi omenjenega Mar-toia last trgovca Mi ¡gosta Stankoviča, zato mora omenjeni denar dobiti Milgost (PAD. TN, Vil, 246v.). Iz takšnih izjav lahko vidimo, kako zapleteno je bilo trgovsko poslovanje med trgovci. Podobne posle je imel Mihajlo še z Marojem Lampre Menčetičem. Ker mu je prodal kože po višji ceni, mu je teba vrniti 30 perperjev (PAD. TN, VII, 247). Zoru in Tihoču naj se izplača za ovčje kože 5 perperjev (PAD. TN, VII, 247v.}. Mihajlo se je povezal v trgovsko družbo z Vlahom 276 ANNALES • Ser. hist, socio!. ■ 10 • 2000 • 2 (22) Ignacij VOIE: PORTRET DURROVNtŠKf GA TRGOVCA MlHAiLA MAKTINUŠ1ČA, J7'| -2IJ0 5orkočevičem, Kolinom Dordevičem in Giovannijem iz Firenc. Ta družba naj bi se ukvarjala s predelavo kož, torej s strojenjem (PAD. TN, Vil, 248). V sedemdesetih letih 14. stoletja je dajal Mihajlo v Dubrovniku kože v strojenje in predelavo v delavnico nekega Benečana in njegovega sina, ki sta bivala v Dubrovniku. Julija 1374 je bila precizirana pogodba, v kateri sta se oba obvezala, da bosta za protiuslugo pri finansiranju njunega posla predelovala kože edino zanj, in to na način, ki je običajen v Benetkah. V primeru, da jima v treh mesecih ne bi dostavil nikakršnega blaga, bi lahko prevzela posel od kakega drugega trgovca. Pred iztekom teh treh mesecev bi lahko predelovala samo lastne kože. Če bi prekršila dogovor, bi morala plačati kazen v višini 50 dukatov (Mahnken, 1960, 307-308). Mihajlo Mart.inušič je pri trgovanju znaj uporabljati vse sodobne oblike finančnega poslovanja. Na svojih potovanjih v Benetke je za druge Dubrovčane opravljal prenos denarja in menične posle (PAD. DC, XX, 34). Iz "libretturna" je razvidno, da je prevzel izplačilo menice za Mateja Dordeviča, ki je bila naslovljena na nekega Kotorčana. Odreja, da se mu povrne 15 perperjev (PAD. TN, VII, 248). Moralni lik Mibajla Martinušiča pa prihaja do izraza v tistih delih "librettuma", kjer omenja sodelovanje pri kockanju. Videti je, da je pri igrah na srečo potroši! ve- liko denarja. Pred strastjo hazardiranja niso bili obvarovani prebivalci starega Dubrovnika. Kockalo se je povsod: na ulici, na Luži, kamor je imelo dostop samo plemstvo, v lazaretih, krčmah, privatnih stanovanjih in celo v cerkvah. Neki podatek iz leta 1320 zelo jasno kaže, kako razširjeno je bilo kockanje v Dubrovniku. Tega leta je bilo v Dubrovniku prodanih okrog 7000 kock, uvoženih iz Ancone. Kljub pogostim vladinim prepovedim hazard ni bil nikoli izkoreninjen. Kockali so predvsem mladi plemiči in bogati meščani. To je razvidno iz precejšnega števila oporok, v katerih igralci, ki jih je preganjala slaba vest, določajo, da se denar, priigran pri igrah na srečo, vrne tistim, ki so pri kockanju izgubili, ali razdeli med reveže. Seveda pa ni vedno šlo le za kockanje za zabavo in za majhne vsote. Tudi v Dubrovniku so kockali v velikem slogu. Lahko govorimo o pravih igralnicah, v katerih so se dobitki ali izgube vzpenjali v stotine zlatih dukatov. Kadar je igralcem zmanjkalo denarja, so iz svojih domov tajno odnašali dragocenosti v zlatu in druge vredne predmete. Nekaj takšnega odkriva oporoka mladega plemiča Pavla Štefana l.ukareviča. Ko se je star 26 let 1527. leta odpravljal na daljšo pot, je v testamentu, ki ga je napisal notar, navedel vse, kar je priigral s kockanjem, in odredil, da se denar vrne soigralcem. Izjavlja, da ne bi hotel umreti s tem bremenom na duši (Šundrica, 1973, 79-80). SI. 3: Srebrna posodica za kadilo, delo neznanega dubrovniškega zlatarja iz 16. stoletja. Ponazarja dubrovniško ladjo tipa karaka. Fig. 3: Silver incence receptacle, work of unknown 16th century Dubrovnik goldsmith, illustrating the Dubrovnik carrack type ship■ 277 ANNALES • Ser. hist. socioi. • 10 • 2000 ■ 2 (22) Ignacij VOJE: PORTRET DU8ROVNI5KEGA TRGOVCA MIHAJLA MART1NUŠICA, 271-280 V zvezi s kockanjem Mihajlo omenja v svojem "Iibrettumu" več peripetij. Z nekim don Marinom de Boris je igra! na srečo in pri tem pridobi! 20 dukatov. Njegova krivda naj bi bila toliko večja, ker je prav on nagovoril don Marina h kockanju. Izvršiteljem oporoke svetuje, naj ravnajo tako, da se bo zmanjšala njegova krivda (PAD. TN, VII, 248). Zanina in Jakoba Viamar (?) de la Zudecha je povabil na kockanje in pri tem priigral 30 dukatov. Kako naj se ta primer presodi, naj odločijo modri ljudje. Če jima je treba priigrani denar vrniti, naj se jima pač vrne. Dodaja pa, da jima glede na to, da sta prostovoljno igrala z njim, denarja ne bo vrnil (PAD. TN, Vil, 249). Kockal je tudi z Marinom Bodačičem. Ker ga je on pozval na igro, poziva izvršitelje testamenta, naj" mu vrnejo 250 dukatov (PAD. TN, Vil, 249v). V Dubrovniku je pri kockanju večkrat priigral 500 dukatov, ki niso njegovi. Iz tega denarja naj se kupi misal za cerkev sv. Marije na Mrkanu v vrednosti 25 dukatov (PAD. TN, VII, 249v.). Tako kot drugi plemiči je imel tudi Mibajlo Mar-tinušič na polotoku Peiješcu zemljo in živino, katere priplod je deli! s kmeti oziroma pastirji na polovico. Novembra 1375 je sprejel dva brata iz Trstenice kot svoja "homines". Izročil jima je, "in perpetuo", 4 solde zapuščenega vinograda, ki bi ga morala v štirih letih obdelati. Brata sta imela 50 ovac in koz ter 5 glav govedi. Enako število živine sta dobila od Mihajla. Pogodili so se, da bo Mihajlo povečal število svoje živine, če bi povečala število živine tudi onadva. Celoten prihodek od skupne črede bi delili na polovico (PAD. DiN, IX, 146v.). Leta 1376 je dal Ratku Berislaviču v na~ poličarstvo 226 ovac in koz ter 13 volov in krav. Poleg tega je moral Ratko obdelati 10 soldov Mihajlovega vinograda. Obvezal se je tudi, da trikrat na leto prinese Mihajlu kot darilo pogačo in kokoš (PAD. DiN, IX, 159). V "Iibrettumu" ureja Mihajlo odnose s svojimi kmeti (všlani). Njegov kmet Bogdan iz Šumeta mu je ostal dolžan posojilo, ki ga je porabil za saditev vinograda. Vračal naj bi ga od prvega pridelka. Odbija mu to, kar je že prejel v vinu. Vsi obračuni naj se napravijo na podlagi notarske karte (PAD. TN, VII, 250v.}. Kmetje iz Trstenice pri Orebiču so mu bili dolžni 20 perperjev. Z njimi je na podlagi notarske karte delil živino na pol. Tudi te odnose je treba urediti tako, da bo dobro za pokoj njegove duše. Od RarJoslava, Staniše, Boberga in Bogdana nima ničesar dobiti. Vse karte in listine naj se uničijo in so brez vrednosti, s tem se osvobodijo vseh obveznosti (PAD. TN, Vil, 250v.). Kot je bil takrat običaj, so ljudje pošiljali posameznike na romanja, da bi jim bili s tem oproščeni grehi. Mihajlo v "iibrettumu" odloča, naj izvršitelji testamenta pošljejo nekoga v Rim, pa naj stane kolikor hoče. Druge osebe naj gredo k sv. Frančišku v Assisi pod istimi pogoji. Zaobljubil se je tudi, da nekdo poroma v Ancono. Stroški naj se krijejo iz prodaje njegovega imetja (PAD. TN, VII, 248v.). Mihajlo Martinušič je določil različne vsote denarja za kritje potreb posameznim cerkvam. Po smrti brata duhovnika dona Nikole (umrl 1351) je verjetno podedoval njegov denar. Ta denar namenja za popravilo na cerkvi Domino 20 perperjev, za začetek del na cerkvi sv. Jurija v pristanišču Ploče 20 perperjev in za dela na cerkvi sv. Marije Magdalene znotraj ali zunaj obzidja (verjetno se graditev še ni začela) prav tako 20 perperjev (PAD. TN, VII, 246v.}. Za zidavo cerkve Domino daje še nadaljnjih 50 perperjev (PAD. TN, VII, 250). Samostanu na Lokrumu namenja 13 perperjev. Ta vsota pomeni višek nekega računa, ki ga je imel s prokuratorjem Alojzijem Gučetičem. O tega denarja naj dobi samostan na Mljetu 10 perperjev. Pet dukatov naj izročijo izvršitelji testamenta cerkvi sv. Lucije v Benetkah. Ta vsota naj se izplača iz denarja, ki bo ostal po izpolnitvi oporoke (PAD. TN, Vil, 248v.). Zakladničarjem (the-saurarii) katedrale sv. Marije namenja okrog 70 perperjev od neke hiše, v kateri je stanoval. Od omenjenih 70 perperjev je izročil Marinu Menčetiču pri veliki carinarnici 14 dukatov (PAD. TN, VII, 246v.). Zakladničarji sv. Marije morajo dobiti še 20 perperjev, kar je ostalo od oporoke njegove mame Rade. Ta denar je bil vložen v njegov vinograd na Šipanu (PAD, TN, VII, 246). Izvršiteljem testamenta prepušča, da sami določijo, koliko bodo dali za "decima" - ustaljena formula v testamentih (gre za neko določeno vsoto denarja, namenjenega za dobrodelne namene) - od imetja, ki ga ima v Stonu in na Peiješcu. Vse to za blagor njegove duše. Ker je, kot pravi, veliko grešil, odreja, da se zanj opravi več maš. Štiri maše naj se berejo v čast sv. Trojice, Zanje namenja 30 perperjev (PAD. TN, VII, 250v,). Nekaj maš naj opravijo v katedrali, druge pa v kakih drugih cerkvah (PAD. TN, VII, 250v.). Za maše za očeta zapušča 30 perperjev, za mamo 20 perperjev, za brata Paska tudi 20 perperjev (PAD. TN, Vil, 249v.). V veljavi naj ostane oporoka njegovega brata Marti-nussija, in sicer tisti del, ki se nanaša na njegov delež na Peiješcu in Stonu. To je dobi! v doto od matere Rade (PAD. TN, Vil, 250). Na podlagi zapuščine je dobil po sinu ser Nikole de Zauernego neki denar, kar znaša 500 perperjev, kot je navedeno v neki razsodbi z dne 3. marca 1365 in zabeleženo "in libro de le sententie". Izvršiteljem testamenta sporoča, da ta denar po zakonu pripada najbližjim sorodnikom (PAD. TN, VII, 247), Radi, bratovi ženi, naj izvršitelji izročijo 50 perperjev za vinograd v Šumetu, ki ga je, kot pravi, verjetno dobil od brata (PAD. TN, VII, 249v.). Vse tisto, kar je Mihajlo pridobil po krivici, naj izvršitelji oporoke 500 perperjev razdelijo med tiste osebe, za katere bodo menili, da so upravičeni do povračila. Tudi to naj bo za pokoj njegove duše (PAD. TN, VII, 230v.). Iz vsega navedenega sledi, da je Mihajlo hote! pred smrtjo poravnati vse svoje račune in obveznosti do bližnjih sorodnikov in poslovnih partnerjev. Kar bo od ostalo od njegovega imetja, potem ko 278 ANNALES - Ser. hist, socio!. ■ tO ■ 2000 ■ 2 (22) Ignacij VO^E: PORTRET DUBROVNIŠKEGA TRGOVCA MtMAtl A MARTINUÍ1CA, 2?!-280 bodo izvršitelji oporoke izpolnili njegove želje, navedene v "libreturrtu", pripada njegovim potomcem in za pokoj njegove duše. Zaključuje pa z naslednjo mislijo: "Žele! bi, da bi bolje poskrbel za svoje dediče, vendar je bila takšna usoda, da mi zaradi grehov ni bolje uspelo. Zapuščam skromno imetje. Naj jim Bog nakloni boljše življenje!" S sinom Cervo je napravil obračun prejšnje leto. Pri njem je ostalo od denarja brata Martinussija 420 dukatov in še nekaj, tako da mu je zapusti! 500 dukatov (PAD. IN, VII, 250v.). Trgovska in pomorska usmeritev dubrovniškega gospodarstva od 13. stoletja dalje je zelo vplivala na miselnost dubrovniškega plemstva. Prispevala je k hitremu ekonomskemu vzponu posameznih rodbin in postala temelj stanovskega izločevanja iz vrst ostalega svobodnega prebivalstva. V starih dubrovniških kronikah je omenjeno, da so posamezniki iz tega elitnega kroga trgovali z beneškimi tkaninami, nakitom in drugim dragocenim blagom, s kožami, soljo in sužnji (Annaies Ragusini, 1883, 235). Trgovina je imela zelo močan vpliv na njihovo mentaliteto, običaje, slog življenja in vrednote. Dubrovčan Benko Kotruljevič, pisec knjige o popolnem trgovcu, je te vrline strnil v naslednje karakteristike: umirjenost, razboritost, opreznost in podjetnost (Muijačič, 1989, 297-377). Te pa so bile de! kodeksa vedenja dubrovniškega plemiča-trgovca v času, ko se je ta sloj vzpenja! na družbeni lestvici. Kako prav je imel humanist magister Filip de Dtvesis, ki je v svojem delu o Dubrovniku v prvi polovici 15. stoletja zapisal, da je Dubrovnik "republika trgovcev, ki nosijo plemiški naziv" (Božič, 1973, 24). Temu krogu je pripada! tudi Mihaj!o Nikoltce Martinušič. Ko preberemo njegov "librettum", pa se sprašujemo, ali se je kot plemič in trgovec ravnal po tem kodeksu lepega vedenja? A PORTRAIT OF MIHAJLO MARTINUSIC, THE DUBROVNÍK MERCHANT Ignacij VOjE Reiired professor, SI-1000 Ljubljana, Prazakova 14 SUMMARY The aim of the present contribution is to elucidate the figure of Mihajlo Nikola MartinuSic' (de Maitinussio 1349-1388), a nobleman who was in Dubrovnik renowned particularly due to his versatile merchant as well as social activities in public life. Apart from being a member of the Senate and the so-called Small Council, he often carried out the function of a prince. A unique document is his "librettum", copied by a notary as a codicil to the last will. From its contents we can get a very clear insight into Mihajlo's business and activities. We learn, for example, what kind of trade Mihajlo was engaged in, with what kind of merchandise he traded, who were his business partners, what kind of merchant and financial transactions he was making use of, and how well his merchant network was branched out. The most interesting are those particular details that show this man's moral character. In many places he declared that his business had been carried out on usurious basis, that he had acquired his income dishonestly and that he had often cheated his partners as well as the state. This is why he earmarked some large quantities of money from his legacy for reimbursing his partners for the damages he caused to them with his dishonest activities. During his business transactions he resorted to the most modern forms of commercial and financial operations. He is known to have particularly tight commercial links with Venice. On the Venetian market he effectuated many commercial deals for several people of Dubrovnik, supplying them mainly with fabrics. In Venice, on the other hand, he was selling skins in the name of these people. With merchant companies he concluded a number of commercial deals via different partners. In Dubrovnik he was associated in a merchant company with a number of partners - the company that was supposed to be occupied with tanning of skins. The moral character of Mihajlo Martinusid becomes particularly distinct in those parts of "librettum", in which he is referred to in connection with gambling. The same as other noblemen he owned, on the island of PeljeSac, land and livestock, the increase of which he shared, on a fifty-fifty basis, with farmers or herdsmen. His relations with these people are described in the greatest detail. In order to be forgiven of sins he stipulated that the implementers of his last will were liable to send an individual on pilgrimages. For the same purpose he also earmarked different sums of money for the needs of various churches as well as masses. In the end he stated that he had wished to provide for his successors much better as he did, but unfortunately had not been able to do so due to his sins. The research carried into the life of Mihajlo MartinuSic' gives us a good insight into the way of thinking by the people of that particular time. Key words: Mihajlo Nikola Martinusic, biographies, merchants, Dubrovnik, 14ltl century 279 ANNALES • Ser. bist, socio!. • 10 • 2000 • 2 (22) Jgnarij VOIE: PORTRET DUBROVNiŠKEGA TRGOVCA M IE! A SLA MARTINUŠiČA, 271-2ÎÎ0 VIRI IN BIBLIOGRAFIJA PAD. DC - Povijesrti arhiv u Dubrovniku. Diversa can-celariae, ser. XXV, knj. XX (1365-1366). PAD. DN - Débita notariae, ser. XXXVI, knj. VM (1368), IX (1380). PAD. DiN - Diversa notarié, ser. XXVI, knj. IX (1370-1379). PAD. TN - Testamenta notariae, ser. X, knj. VII (1388), XVIII (1502). Annales Ragusini (1883): Annales Ragusini Anonymi Nicolai de Ragnina. MSHSM, 14, Zagreb. Božič, I. (1973): Filip de Diversis. Opis Dubrovnika. Uvodna študija "Filip de Divesis i njegovo djelo". Dubrovnik. Dinič, M. (1951): Odluke veča Dubrovačke Republike, I. Beograd. Dinič-Kneževič, D. (1982): Tkanine u privredi srednjo-vekovnog Dubrovnika. Beograd. Dinič-Kneževič, D. (1986): Dubrovnik i Ugarska u srednjem vekLi. Novi Sad. Janekovič Römer, Z. (1999): Okvir slobode. Dubrovnik. Kovačevic-Kojic, D. (1962): Žore Bokšič, dubrovački trgovac i protovestiar bosanskih kraljeva. Sarajevo, Go-dišnjak istorijskog društva BiH, XIII., 298-316. Krekič, B. (1958): Dubrovnik i rat oko Tenedosa (1 378-1381). Beograd, Zbornik radova Bizantološkog instituta, V., 36-37. Krekič, B. (1984): Ser Basilius de Basilio. Beograd, Zbornik radova Bizantološkog instituta, XXIII., 171-181. Krekič, B. (1999): Sul retroscena familiare di Franco Sacchetti: (I veneziano "Franciscus speciarius" ed il Fio-rentino "Bencius del Buono" a Ragusa neila prima meta del Trecento. Pisa-Roma, Studi veneziani, rs.s. XXXVII., 1 5-49. Mahnken, I. (1960): Dubrovački patriciat. Beograd. Muljačič, Ž. (ed.) (1989): Benedeto Cotugii Raguseo. Deila mercatura et del mercante perfetto. Venezia, 1573. Štmdrica, Z. (1973): Kockari u starom Dubrovniku. Dubrovnik, Dubrovnik, 1, 79-80. Tadic,}. (1935): Pisma i uputstva Dubovačke Republike, I. 412-413. Tadič, I. (1948): Dubrovački potreti. Beograd. Voje, I. (1971): Bencio del Buono. Beograd, Istorijski časopis, XVIII, 189-199. Voje, J. (1980): Privatne poslovne knjige dubrovniškib tgovcev (XIV. stoletje). Ljubljana, Zgodovinski časopis, .34, 1-2, 77-86. 280 JEZIKOSLOVJE LINGÜISTICA LINGUISTICS ANNALES • Ser. hist, socio!. • 10 ■ 2000 • 2 (22) saggio scientifico originale UDC 81 '373.22:598.2(497A!5 Istra) ricevuto: 1999-08-20 ORNiTONIMIA iSTRIANA: [ NOM! POPOLAR! DELIA PAVONCELLA (VANELLUS VANELLUS) Goran FIUPI Université di Fiume, Facolta di filosofía di Pota, HR-521Q0 Pola, [vana Matetica Ronjgova 1 Centro di ricerche scientifiche deüa Repubbüca di Slovenia, Capodistria, St-600G Koper-Capodistria, Via Gattbaidi "18 SiNTESl Nel saggio vengono elaborati circa 40 denominazioni popolari per ia pavonceiia (Vaneilus vanelius) in Istria e sull'isola di Veglia. L'autore offre le soiuzioni etimologiche per tutti i termini sloveni, croati, istroveneti, istrioti ed istrorumeni. Parole chiave: ornitonimia, dialettoiogia, Istria THE 1STRAN ORNITONIMY: THE POPULAR NAMES FOR LAPWING (VANELLUS VANELLUS) ABSTRACT The paper deals with about 40 bird-names for the species Vanelius vaneilus in Istria and on the island of Krk. The author offers ethymological solutions for each Slovene, Croatian, istrovenetian, istriotic and istrumenian term. Key words: ornitonimy, dialectology, Istra 0. !í presente saggio tratt.a i nomi popoíarí deila specíe Vaneilus vaneüus (pavoncella). La pavonee!la apparti-ene alia famíglía dei Caradriidi (Charadriidae), ordine dei Caradriiformí (Charadrîiformes). È presente pratica-mente in tutta la zona istro-quarnerina. Vengono offerte soluzioni etimologicbe ai nomi popolari raccolti dall'autore in istria e sull'isoía di Veglia. Cli ornitonimi presentati appartengono alie paríate ístro-venete, istriote, istrorumene, croate e slovene. i norni delle località intervistate vengono r i portât! in italiano e in croato/sloveno; se ¡a forma italiana non esiste, viene segnata solo quelia croata/slovena. 0.1. Tutte le forme raccolte vengono rappresentate con ¡'alfabeto fonético intemazionaie, adattato come si usa, per ragioni tipografiche, nei lavori di questo tipo. Le forme che si riportano dalle fonti scritte rispettano la grafía origínale. L'accento viene segnato secondo i repertori piü noti che riguardano le rispettive paríate. Da tener presente che i vaiori prosodia non sono ídentici per tutti gfi idiomí. Per !e forme slovene abbiamo usato i! sistema a due unitá di tipo non tonemico. 1. Elenco dei nomi popolari (le forme dalle fonti scritte si riconoscono fácilmente dall'abbreviazione del-I'opera): 283 ANNALES • Ser. hist. socio!. • 10 • 2000 - 2 (22) Coran FIÜPkORNITONIMIA ISTKiANA: I NOM! POPOLARI DEi.LA PAVONCELIA (VANBUUS VANEUUS). 283-286 Istroveneto: gata (Šverki), mačkica (Portole/Qprtalj), paunčela (Santa Dómente a/Lab ínc i, U mago/U mag), pavoncéla (Bertocchl/Bertoki, Bu i e/Büje, Šverki), pavon-čéia (Medolino/Meduíin, Portoie/Oprtalj, Salvore/Savu-drija, Torre/Tar, Monte grande - Pola/Veli Vrh - Pula), pavonzel (Trieste/Trst - DORIA 443; KOS 312; ROS 752), pavonzin (Trieste/Trst - DORIA 443; KOS 312; ROS 752), pavonzina (Trieste/Trst - DORIA 443), pavončela (Crassiza/Krasica, Visignano/Višnjan), pavun-čma (Torre/Tar). istrioto: pavincéla (Sissano/Šišan), pavoncéla (Valle/ Bale, Callesano/Galižana), pavunsin (Fasana/Fažana). Istrorumeno: vivka (Sussgnevizza/Šušnjevica). Croato: cafonfč (Strmac), ciifarica (Borutto/Borut), cufarica (Borutto/Borut), dfvja mačka (Vermo/Beram, Orsera/Vrsar), divlji mačak (Fontane/Funtana), mačkTč (Sumberg/Šumber), mačkica (Trget), paunčela (Škatari), paunčela (Crassiza/Krasica), paunčfna (Dragosetti/Dra-guzeti), pavéla (Škatari), pavinčSla (Valle/Bale), pavTn-čica (Čiritež), pavone)" n (Montona/Motovun), pavončela (Medolino/Medulin), pavuncfn (Beletičev Brijeg), pa-vunóéla (Hrefjiči), trebuška (Blaškoviči, Ceppich/Čepič), v?vak (Promontore/Premantura). Sloveno; pavoncéla (Scoffie/Škofije), pavonCéia (Ma-resego/Marezige). 2. I nomí piü frequertti sono di tipo pavončela/-ina, tutti diminutivi in -ina, -in, -ela, -el deli'ístroveneto pavón "pavo - Pavo cristatus" (ven. pavón, DURANTE 136, paón, DURANTE 132 < pavo, -one, REW 6313). il transfer del signifícate "Pavo cristatus" -> "Vanellus vaneilus" (da notare peró che le denominazioni per ía pavoncelia in questo caso sono sempre diminutivi) é dovuto alia somiglíanza de¡ due uccellí; ambedue Se specie hanno sulla testa simile ciuffetto ben visibile: "Na glavi ima koničasto, črno, peresno čopko" {GREGOR! 134 ~ za Vanellus vanellus); "Glavo mu krasi čopka z 20 do 24 na konceh kosmačasto razčehijanimi peresci" (BREHMS 290 - per Pavo cristatus). Giglioli, p. 377, riporta per l'lstria pavonzelta, per il Friuli pavonzin, e per la regíone veneta paonsina e paonsin. Pirona, p. 720, nota pavoncin, Boerio, p. 469, paoncina, e Piga-fetta, p. 160, pavonsina e, p. 157, paonassa e paonsina. Le forme croate e síovene di questo tipo sono presti t i dafi'istroveneto - i'ornitonimo pavinčica (ČiriteZ) è una forma ibrida, ¡I suffisso straniero viene sostítuito con il. suffisso diminutivo croato. 2.1. Anche gli ornitoními di tipo cufarica e sim. neile paríate croate devono la loro denomínazíone ai ciuffo: ciac. euf "ciuffo", prestito Ístroveneto cuf(o), ven zufo, BOERIO 824 < zuppfa (íangob.), REW 80.3}. 3. Neile paríate croate abbiamo annotato un certo numero di nomí con il contenuto principale di "gatta"; sono d'origine onomatopeica, esprímono ii verbo dell'ucceílo che è pratícamente idéntico a quello del gatto - strano che nessun repertorio omítoíogico di cui dísponíamo non descrive la voce dell'ucceílo come íl miago! ío del gatto; kivit (BREHMS 479), kivitkivítkivitkijuk (GjURAŠIN 272), kti-ui o kii-r-ui (PETERSON 97) e chii it o chiu chi ui ui (DRCHAL 90). II mtagoito del la pavoncelia si sente molto chíaro dalla cassetta audio che accompagna il libretto di janez Gregori Petje naših pf/c.1 La forma istroveneta mačkica è un prestito dalle paríate ciacave, ment re l'ornitonomo ístroveneto gâta (Šverki) è un calco lingüístico - t nomí di questo tipo non esistono neile paríate romanze ciell'ftaíia nord-orientale. 4. L'ornitonimo di Promontore vîvak è idéntico al nome nel croato standard, pe re i ô potrebbe essere un prestito dotto come anche I'istrorumeno vfvka?■ La voce non è presente sullo SKOK, mentre l'ARj XXI/47 sotto ¡I lemma vivak riporta secondo Ivekovtc: "ptica po glasu vi! tako nazvana". La spiegazione etimológica di Ivekovič potrebbe anche essere accettata, se a Ceppich e a BiaSkovici non aves.simo segnato la forma trebuška - un derivato in -ška3 del verbo croato trijebiti (se) "pufirfsi)" (ARj XV1II/6S1). Questo verbo, per quel che riguarda ¡I sígníficato, combacía perfettamente con il verbo vivad (se) "spollinarsi, ripulir le penne cof becco (i volatiii)" •■ PARGČ 1112.4 Si potrebbe pensare a una derivazione in -ak del verbo vivait (se), cosa perú poco probabile visto che tutti gfi ucceISi sí rípuliscono le penne con il becco; inoltre, nessun manuale ornitofogico di cui dísponíamo non evídenzia alcun particolare ¡nteresse per la pulizia nel nostro uccello, e nemmeo qualche modo particoiare nel lo spoflinarsi. 1 Cfr. maca {díntomi di Mostar), macudart, macutica (presso Nin in Dalmazia) e mačka (Kariovac) ■■ tutto HIRTZ 269. 2 Cfr. vivak (HIRT2 540 - BoSnjaci Županja, Varas in Slavonia), vivad ("pulius Vaneiii vanelli" -MIRTZ 541), vivka {HIRTZ 541 -Podgajd Posavski, Županja); vivak (VUK2 107); vivak (PARČIČ 1112); v'ívek (PLLTERŠNIK J1/773). 3 Per il suffisso cfr. p. es. saraška "Garrulus glandarius". 4 II verbo vivati viene riportato anche nel VUK2. 107 e neli'ARj XXI/47. Per ['etimología v. SKOK I1Í/&00). 284 ANNALES ■ Ser. hist, sociol. • 10 • 2000 • 2 (22) Gww HUPI : ORNITOMMIA ISTRIANA-1 NOM! TOPOL ARI DELIA PAVO SCELLA (VANCUUS VANttLUS), 2«3'2(Mi Priba (Vanellus vanellus) (folo: D. Tome). mono ¡I contenuto "dondolarsi".15 Indirettamente, io stes-so contenuto esprime anche f'omiionimo tedesco Kie-hitz^' e queilo oianciese kieviF: "Kao brojne druge ptice, vivak takoder trza repom, aii to trzanje je poiako i dostojanstveno pa vivak istodobno pomiče glavu i čitavo Ujelo tako da se ono zaljulja." (BREHM 480). La tesi di Ivekovic viene messa in discussion«? anche da! fatto che nemmeno gfi ornitonimi nefle altre lingue europee, aventi la materia iónica più o meno simile alie forme croate, come pare, non siano d'origine ono-matopeica: íe de nom i nazi on i vibe (dannese), vepja (islandese), vipe (norvegese) e tofsvipa (sveclese) espri- ISTRSKA ORNITONIMIJA: LJUDSKA IMfENA ZA PRiBO (VANELLUS VANELLUS) Coran FILIPI Univerza v Reki, Filozofska fakulteta v Puli, HR-52'tOO Pula, Ivana Matetida Ronjgova t Znanstvaio-raziskovaSrco središče Republike Slovenije Koper, SI-6000 Koper, Garibaklijeva 18 POVZETEK V članku je zbranih 40 ljudskih imenih za ptico pri bo (Vanellus vanellus) v Istri in na otoku Krku. Avtor ponuja etimološke rešitve za vse slovenske, hrvaške, istrobeneške, istriotske in istroromunske oblike. Ključne besede: ornitonomija, diaiektologija, Istra 5 Cfr. il tedesco wipen "dondolare" - HURM 827. 6 Hurm (344), sotto il iemrna Kiebirz, accanto ai signiticato "pavoncella" ri porta anche "os se iva to re importuno; clii segue con interesse ; un gioco (di carte, scacchi e sim.í". y Tutti gij ornitonimi in questo passe seconde NAE 33. 285 ANNALES • Ser. hist. socio!. • 10 • 2000 • 2 (22) G oran HUPI: OK N ¡TONI Ml A IST'KIANA: I NOMI PO TOI. AR i DEILA PAVONCEl.LA (VANEUUS VANEUUS), 2B3-2Bb ABBREVIAZION! DELI..E OPERE CITATE ARJ - Rječnik hrvatskega ili srpskoga jezika, i-XX i M, JAZU, Zagreb 1880-1976. BOERIO - C. Boerio, Dizionario del dialetto veneziano, Venezia 1856. BREHM - A. E. Brehm, Kako žive životinje, Otokar Ker-šovani, Fiume 1966. BREHMS - T. Jan (skrajšal, predelal in dopolni!), Brehm v barvah - Velika knjiga O živalih, Cankarjeva založba, Lubiana 1978 DORIA - M. Ooria, Crande dizionario de! dialetto triestino, Edizioni "Italo Svevo" - "il Meridiano", Trieste 1984. DRCHAL - W. Černy - K. Drchal, Impariamo a cono-scere gli uccelli, Istituto Ceografico Deagostini, Novara 1982. DURANTE - D. Durante - Gf. Turato, Vocaboiario eti-mologico veneto - italiano, F.ditrice "La Galiverna", Pa-dova1987. GIGLiOLI - E. H. Giglioli, Avifauna italica, Le Monnier, Firenze 1886. GJURAŠ1N - S. Gjurašin, Ptice, l-li, Naklada "Matice Hrvatske", Zagreb 1899, 1901. GREGOR! - j. Gregori - I. Krečič, Naši ptiči, DZS, Ljubljana 1979; j. Gregori, Petje naših ptic, Prešernova družba, Ljubljana 1989 (con una cassetta audio). HIRTZ - M. Hirtz, Rječnik narodnih zoologičkih naziva, jAZU, Zagreb 1938-1947. HURM - A. Hurm, Njemačko - hrvatskosrpski rječnik, Školska knjiga, Zagreb 1959. KOS - E. Kosov itz, Dizionario-vocabolario del dialetto triestino e della lingua italiana, Libreria internazionale "Italo Svevo", Trieste 1968. NAE - H. L jorgensen, Nomina Avium Europaearum, Kopenhagen 1958. PARČIČ - D. Parčic, Rječnik hrvatsko-talijanski, Zadar 1901. PETERSON - R. Peterson . G. Mountfort - P. A. D. Hoi-iom, Cuida degli Uccelli d'Europa, Franco Muzio and c. Editore, Padova 1983. PIGAFETTA •■ A. Pigafetta, Vocaboiario omitologico veneto, Istituto Veneto di Arti Grafiche, Padova 1975. PIRONA - G. A. Pirona - E. Carletti - G. B. Corgnali, Il nuovo Pirona - vocaboiario friulano, Societä filologica friulana, Udine 1983. PLETERŠNiK - Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, l-ll, Cankarjeva založba, Ljubljana 1974 (ristampa dell'edizione del 1894). REW - W. Meyer-Lübke, Romanisches etymologisches Wörterbuch, Heidelberg 1 972- ROS - E. Rosamani, Vocaboiario giuliano, Capelli Editore, Bologna 1958. SKOK - P. Skok, Etimologijski rječnik hrvatskega Hi srp-skoga jezika, 1-IV, JAZU, Zagreb 1971-1974. VUK2 - Vuk Stefanovič Karadzic, Srpski rječnik, 14!, Prosveta, Beograd 1986 (la ristampa dell'edizione di Vienna del 1852). 286 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 10 • 2000 • 2 (22) izvirno znanstveno defo UDK 821.1 63.42'282:81 !342.2 prejeto: 2000-05-25' GOVOR SLUMA Nataša VIVODA H R-52420 SuzeS, CoriCica 24 IZVLEČEK V članku so prikazana nekatere fonetske, morfološke in leksikalne lastnosti govora Slurna, vasi v Čičariji blizu slovenske državne meje. Od fonetskih lastnosti so prikazani samoglasniki in soglasniki slumskega govora, njihove spremembe in nekateri pojavi, povezani z njimi, kot tudi refleksi nekaterih praslovanskih glasov. Od morfoloških lastnosti so prikazani samostalniki, pridevniki, zaimki ter njihove sklanjatve, glagoli in njihove spregatve, glagolski čas in glagolski način. Na koncu so v sklopu leksikalnih lastnosti našteti nazivi za dele telesa, rastlin in domačih živali. Ključne besede: dialektologija, izgovorna fonetika, refleksi praslovanskih glasov, Čičarija, Hrvaška, Slum LA PARLATA DI SLUM SlNTESl Nell'articolo si presentano le caratteristiche fonetiche, morfologiche e lessicali dell a paríala di Slum, tin paese della Ciceria nei pressi del confine con la Slovenia. Fra le caratteristiche fonetiche sono presentate le vocali e le consonant! del dialetto, i mutamenti e i fenomeni ad esse collegati, nonché i riflessi di alcuni suoni protoslavi. Fra le ■caratteristiche morfologiche sono presentad sostantivi, aggettivi e pronomi e la loro declinazione, i verbi con le rispettive coniugazioni, i tempi e i modi. Infine, nell'ambito delle caratteristiche lessicali sono elencati i nomi di varíe parti del corpo, di piante e animali domestici. Parole chiave: dialettologia, fonética, riflessi di suoni protoslavi, Ciceria, Croazia, Slum UVOD Tijekom mog študija kroatistike i komparativne Slavistike na Filozofskom fakuitetu u Ljubljani, posebnu pozornost posvetila sam dijalektologiji tj. proučevanju govora. Naročito su me zanimali buzetski govori. Prostor Buzetske kotline po rnnogočemu je specifičan. Kao i u svim pograničnim mjestima, na ovom se području susreče nekoliko kultura, mentaliteta, i što je posebno zanimljivo, nekoliko govora. Svi se ovi elementi isprepliču i nemoguče ih jeodvojiti. Glede govora, na prostoru Buzeštine isprepliču se hrvatski, čakavski i slovenski jezični elementi. U svojim proučavanjima uvijek nastojim istražiti sve te elemente i utvrdit: njihovu zastupljenost u buzetskim govorima. Rezultati su uvijek isti i očekivani: iako se na ovom području koristi upitna zamjenica KAj, koja je uzrokom što mnogi buzetske govore nazivaju kajkavskima, svi su govori u svojoj osnovi čakavski. Zbog velike bližine slo-venskog govornog područja, u ovu su čakavsku bazu prodrli i mnogi slovenski jezični elementi, kao što je i razlikovanje otvorenih i zatvorenib glasova e i o. U svojim sam se proučavanjima zadržala na tri područja: na području fonetike, morfologije i rječnika. 287 AN NA LES • Ser. hist. socioL • 10 • 2000 • 2 (22) Nataia Vi VODA: GOVOR SI UMA, 287-30 i 6- Upravo su refleksi poluglasnika 1» i 6 bili ti koji su se u buzetskim govorima najrazličitije refiektirali, MORFOLOGIJA U sklopu morfološkog proučavanja, posebnu sam pozornost posvetila sklonidbama ili deklinacijama. Zanimali su me tipovi sklonidbe koji postoje u pojedinim govorima, a posebice sklonidbeni nastavci. Željela sam utvrditi pokazuju li postoječi nastavci pravilan refleks nastavka iz praslavenskog jezika, čuvaju li se neki arhaični nastavci koji su več stoiječima nepromjenjeni, te postoje li neke posebnosti ili specifičnosti koje se pojavijuju samo na ovom području, Osim sklonidbe imenica, proučavala sam i sklonidbu pridjeva i sklonidbu osnovnih vrsta za-mjenica. Veliko područje svakog govora čine i glagoli. Mene je zanimala konjugacija glagola kao i glagolski ob-iici i vremena koji su još uvijek prisutni u oclredenom govoru. Pokazalo se da buzetski govori poznaju samo one oblike i vremena koji se koriste u svakodnevnoj komunikaciji. Tako nišam naišla na primjere poznavanja aori-sta i imperfekta, koji su još uvijek prisutni u hrvatskom književnom jeziku, jer se ti oblici u dijalektima više ne koriste. Doduše, svi buzetski govori poznaju aorist po-močnog glagola biti, ali on se koristi isključivo za tvorbu kondicionala. I konjugacije glagola cesto pokazuju svoje specifičnosti, a pri prezentu, u 3. licu množine, ponovo se vidi utjecaj slovenskih govora. Od nepromjenjivih riječi posebno zanimljivima pokazali su se uzvtci za dozivanje životinja (krava, ovaca, mačaka i pasa). RJEČNIK Dijalekti nemaju bogat rječnik kao što to ima književni jezik. Svaki književni jezik ima bogatu terminologija te razvijen rječnik pojedinih struka. U govorima nailazimo na one riječi koje se koriste u svako-dnevnem govoru. Problem nastaje, jer, zbog utjecaja medija i još nekih čimbenika, u nase govore prodire sve više riječi iz hrvatskog književnog jezika koje na taj način potiskuju stare, arhaične i posebno zanimljive riječi. ipak, te se riječi još uvijek mogu pronači kod sta-rijih govornika, ali ih treba prizvati u njihovo sječanje, podsjetiti ih na njih. Nekim je starim riječima vrlo teško odrediti podrijetlo. Inače, u svojim se proučavanjima nišam bavila ¡straživanjem podrijetla riječi, odnosno eti-moiogijom, jer je to vrlo široko područje t zahtijeva duboku i podrobnu analizu, dok sam ja željela ukratko predstaviti pojedini govor, ipak, bilo je lako zaključiti da večina riječi potječe iz hrvatskog, slovenskog ili talijan-skog jezika, a postoje i riječi koje su ostale netaknute još iz praslavenskog jezika {npr. objisto za bubreg). Na-žalost, ove potonje pamte samo oni najstariji govornici. U početku su me naročito zanimali nazivi za dije-love vozova i plugova, no ubrzo se pokazalo da je vrlo teško nači govornika koji bi te nazive znao, buduci da se ni vozovi ni plugovi več odavno ne koriste (barem ne oni najstariji tipovi), a tirne su i nazivi za njihove dije-love pa I i u zaborav. Stoga sam se više zadržala na na-zivima za biljke, žitarice, domače životinje, nazive dije-lova tijela. Te su riječi još uvijek u svakodnevnoj uporabi, pa je sada i najbolje vrijeme da se zapišu i na taj način sačuvaju od zaborava koji im prijeti zbog prodiranja riječi iz književnog jezika. To se najbolje pokazalo u primjeru riječi "trepavica". Na i me, nijedan obra-deni govor ne poznaje poseban naziv za taj dio lica, več koriste ili riječ iz hrvatskog književnog jezika, ili riječ iz taiijanskog jezika. Sve sam riječi potražila u govorima pomoču slika koje prikaz.uju traženi pojarn, a riječi sam samo nabrojila te na njima označila iktus, tj. mjesto naglaska, ali ne i vrstu naglaska. Nišam se upuštala u akcentuaciju riječi jer je to široko i zahtjevno područje, a postoji i razlika u naglašavanju izmedu mladih i stari jih govornika, pa je teško odrediti pravo stanje. U ovom če članku biti prikazan govor Sluma, jednog od pograničnih sela Buzeštine. Tu de se najbolje vidjeti več prije spornenute specifičnosti buzetskih govora, utvrditi koliki je utjecaj slovenskoga jezika, odnosno, koliko lokalno stanovništvo danas čuva svoj autohtoni govor. Slurn je zatvoreno selo u kraskom polju iznad ruba Čičarije {zbog pripadnosti Čičariji, Matecki govor Sluma svrstava u čakavsko-slovenske govore, ali u čičsku grupu, dok ostale govore Buzeštine svrstava u huzetsku grupu čakavsko - slovenskih govora). Po popisu pučan-stva iz 1910. g, Slum je imao 364 stanovnika, a danas ih ima samo 35. Slum je jedno od onih sela iz kojeg se 288 ANNALES • Ser. hist. socio!. • 10 • 2000 • 2 (22) NataSa VÍVODA: GOVOR SIUMA, 2(17-304 stanovništvo neprestano iseljava, jer je prilično udaljen od grada, planinsko je selo, okruženo uglavnom kršeni i zato je tamo vrlo teško preživjeti. Stanovništvo koje je preostalo (uglavnom stariji ljudi) bavi se pretežno sto-čarstvom, obradenih poljoprivrednih površina ima jako malo zbog nepristupačnog i kršovitog terena. Ovo je selo nekad bilo samostalna župa, imala je i svoju školu, danas je dio župe Lanišče, a škola je več godšnama zatvorena. U Slumu postoje danas 4 prezirnena: Po-sedel, Božič, Finderle i Zlatic*. Nadimci u Slumu su: Pucçtovi, Markovi Tončetovi, Grànclovi, Pèrove, Mato-linovi. Za govor Sluma informatorica je bila gda Zlata Marzzi, rodena Posedei (r. 1950.), po zanimanju je eko-nomistica. Rodena je u Slumu, roditelji su joj iz Sluma, ali su se rano preselili u Buzet Gospoda Marzzi danas živi i radi u Buzetu. Prikazat ču fonetska, morfološka i leksička obilježja slumskog govora. FONETSKA OBILJEŽJA VOKALI VOKAL A lako dosta teško, u govoru Sluma može se još danas zamijetiti razlika izmedu dugog i kratkog glasa a. Dugi se glas a izgovara pomalo "rastegnuïo": zlâto - zlato, blato - blato, trava - tràva, tata - čAča, ¿ca. Kratki glas a istovjetan je književnome glasu a, a skimski govor ne poznaje prijelaze glasa a u o ili u diftonge, osim kod 1. lica prezenta pomočnog glagola biti koji glasi /as son (sličan primjer nalazimo i kod govora Sv. Martina, radi se o tendenciji prijelaza dugoga glasa a u o). Od starog ene nastaje a, več se uglavnom javlja e. Dugi se glas a još čuva (medutim razlika je gotovo neprimijetna, Što dokazuje da je samo pitanje vremena kad če i ova opozicija nestati kao što je nestala iz ostalih buzetskih govora): glava - glava, grad - gràd. Evo još nekoliko primjera glasa a: dva, stvar; par, prAšat, jaja, klas... VOKAL E Govor Sluma ne poznaje opoziciju dugog i kratkog glasa e, a isto tako teško razlikuje otvoreno i zatvoreno e. Ta otvorenost, odnosno zatvorenost najbolje je vidljiva u naglašenim slogovima téta, bêle, pét, léi, met, délç, dévêt, mçdvçd, dçtçlina, déset... U ovorn se govoru e nikad ne realizira kao diftong. Stari prasla-venski nazal e daje e koje može biti i zatvoreno i otvoreno; pedçsçt, pét, rçp, mçso, mçsçc, ime, tel oc, zéjik (jezik).,. Kao što vidimo iz ovih primjera, naglasno je mjesto u slumskom govoru pomaknuto u iijevo (ima nekoliko primjera u kojima je naglasak ostao na zadnjem slogu, ali oni su rijetki npr. medved). Na tu je pojavu upozorio još Ribarič u svojim proučavanjima. To znači da u slumskom govoru više nema nt čakavskog akuta. U Slumu kažu žgna, sptra. Evo još nekoliko primjera s glasom e: pučft (početi), žet, vpsélje, plgsat, stézat, šes... VOKAL ! Glas t je kratak glas, čisti, nema opozicije dug -kratak i izgovara se isto kao književno i: riba, kurito, dim... Redukcije ntsu poznate (trinájs). I ta j glas u nekim je primjerima ostatak praslavenskog jerija (y): štire, kulikp. U Slumu infinitiv nema krajnje i: reč, guvgret... Imperativ ima krajnje i: réci, péci, pécite... VOKAL O U govoru Sluma ne postoji dugo i kratko o, ali zato još uvijek možemo nači zatvoreno o i otvoreno g. No, i ovdje nam se javlja situacija slična glasu e: ta razlika sve više blijedi i najlakše se zamječuje u naglašenim slogovima: mgj, nós, vgda, pggača, pgtgk, róka... Pri-mječujem da se zatvoreno o puno bolje čuva od otvo-renog glasa o. Poznaju i neke redukcije vokaia o, i to o > d > e. ktjgbdk, tli o > u ¡upáta (ali pogača se kaže pggača - dakle ta se redukcija javlja samo u nekim primjerima, a ne dosljedno). Praslavenski nazal 9 može ponekad dati o: róka, góba, ali o tome ču pisati kasnije. Slumski govor ne poznaje diftonge, pa tako ni dugo o ne da je diftong. O koji nije pod naglaskom može se reducirati u u: duíénji (donji), gurénji (gornji), utrok (dijete), ¡¿trg (u posljednjem primjeru ova redukcija nije prevedena, vjerojatno zato što se več ispred u reducirao u 3). VOKAL U U slumskom govoru nalazimo samo jedan glas u koji je isti kao i u književnom jeziku, ali u ovom se govoru on često reducira u poluglasnik 9. Taj se poluglasnik izgovara isto kao i poluglasnik u slovenskim govorima: vdhp, škAtdla, krdh, mdha, d¿Sa, kapds, kljgbdčič. Vokalno 1 dalo je u: búha, jábuka, vuk, mučst... Ostalih posebnosti nema. REFLEKS é U govoru Sluma e može dati ikavski ili ekavski refleks. Zato i taj govor uvrštavamo u skupinu ikavsko -ekavskib govora. No, íkavskih ¡eflekasa ima vrlo malo. Buduči da ovaj govor graniči sa slovenskim govorima, vjerojatno zbog toga ima više ekavskih refleksa. Ispred glasova k, g, h nalazimo i ikavski i ekavski refleks e; mleko, siklra, snéh, brph, clóvek... Ispred glasova d, t, n, s, z, r, / refleks étakoder može biti ekavski ili ikavski, ali ekavski prevladava: rncsgc, réka, sténa, Igtit, góret, želet, léto, susét... Ispred glasova c, č, č, ž, S, j našla sam samo ekavski refleks é: bežat, svgča... Ispred 289 ANNALES • Ser. bist. socio!. • 10 • 2000 • 2 (22) Nalaša V1VODA: GOVOR SLUMA, 287-30'! glasova b, p, m, v naiazimo večinom ekavski refleks e, a ikavskt se javlja tek i zri i m no: črevo (crijevo), seme.; t em g, divdjka (dje vojka). i spred glasovnih skupova zd, st, tk, tv dosljedno naiazimo ekavski refleks: nevesta, zvezda, m6sto... Navedeni primjeri dokazuju da u govoru Sluma prevladava ekavski refleks e, no, buduci da postoji i ikavski refleks ta j govor treba uvrstiti u ikavsko -ekavske govore. REFLEKS NAZALA 0 U govoru Sluma postoje dva refleksa nazala p: on je mogao dati u iii o (najčešče se radi o zatvorenom glasu 0): muka < mpka < m lika, gljiva < gpba < goba, zuh < zpb < zuh, ruka < roka < rdka. Ostalih posebnosti u sveži s ovim glasom nema. REFLEKS NAZALA e Naza! p se denazalizirao u vokal e koji može biti 1 otvoren i zatvoren: zgt, pamet, devgt, dSset. Ostalih posebnosti nema, a takoder nema ni drugačijih refleksa iza glasova č, 2, j. REFLEKS GLASA Y Stari praslavenski y uvijek daje vokal i: dim, štire. Ostalih posebnosti nema. REFLEKSI POLUGLASNIKA U govoru Sluma, osnovni refleks za stare poluglas-nike je vokal o (može biti i otvoren i zatvoren, ali češče nailazimo na zatvoreno p): sedon, kdšplj, pStQk, pra-sgc.... Osim ovih primjera naišla sam i na jedan primjer u kojem se javlja vokal a: dhš < daš (kiša). Mislim da je ovo usamljeni primjer pa se može redi da u govoru Sluma poluglasnici daju vokal o. VOKALNO1 Vokalno 1 dalo je vokal u: v/na > viina, b}ha > buha, žit > žut, jablko > jabuka, dlg > duh, p In > pun. VOKALNO r Vokalno r pojavljuje se u svim položajima i uvijek bez popratnih vokala: krv, prs, vrba, brzo, zrno, trn, umrv... VOKALNI SUSTAV GOVORA SLUMA i d u e o § 9 a X Iz ovog je vokainog sustava vidljivo kako slumski govor poznaje 8 vokala, a od toga se čak 5 vokala razlikuje od onih u književnom jeziku. KONSONANTiZAM GLAS L NA KRAJU RIJEČI Slumski govor ne čuva krajnje / u riječima- Ponekad taj /jednostavno ispadne, a samoglasnik koji stoji ispred njega dobije dužinu: du: (dol), vu: (vol). Ako glas / ne ispadne, onda se zamjenjuje glasom v: vidiv, guvôriv, déiav. Kod glagolskog prid jeva rad nog za ženski i srednji rod, gdje / više nije na kraju, on je sačuvan: délala, délalç... i kod umanjenica i menica koje su za-vršavale na I, I ostaje sačuvan: vu: - vulič)■ Kod glagolskog pridjeva radnog za muški rod, / na kraju riječi može ispasti: rçkç- ž.r. rékla. GLAS M NA KRAJU RIJEČI Glas m na kraju riječi prelazi u n. To se najbolje vidi kod prezenta za prvo lice jednine: vidin, giédan, sédin, a isto je i kod imenica gdje m dolazi na kraju: Vçzçn (Uskrs). Ako riječ završava korijenskim glasom m, on je sačuvan: kurn, dim, prtom. Ispred glasova p t b m takoder prelazi u glas n. Ovo je tipično čakavsko obilježje. GLAS Nj Glas nj sačuvan je i izgovara se ugiavnom kao n': n'iva, iân'ski. Kad taj glas dolazi na kraju riječi, izgovara se isto kao književni glas nj: konj. U slurnskom govoru ne naiazimo depalataiizaciju glasa nj. GLAS LJ Slumski govor ugiavnom čuva glas Ij: kràij, ulje, pûljç, nçdélja, vçsçvljç, kašolj. Taj se glas izgovara isto kao i književno ij, mada bismo prije očekivali izgovor poput slovenskoga i + j. Kako su svi čakavski govori glas Ij pretvorili u j, vrlo me iznenadilo što sam //našla u govoru Sluma koji je u svojoj bazi čakavski. Buduci da se izgovara isto kao i književno Ij, vjerojatno su ga sa sobom donijeli štokavski doseljenici koji su se ovdje doselili bježeči pred Turcima, pa je ostao sačuvan do danas. GLAS Č Glas se č čuva, a izgovor je bliži glasu t': oča, Ščapdn (karanfil), čdkula... Glasovni skupovi skj i stj takoder daju gias šč: kuščica. GLAS J U slurnskom govoru imperativi čuvaju glas j: pij. 290 ANNALES • Ser. hist. socioi. ■ 10 • 2000 - 2 (22) Nataša VIVODA: GOVOR S t UMA, 287-304 Glas j jasno se izgovara i u komparativirna koji za-vršavaju na -ji: pametnèji. Kako smo več prije vidjeli, skimski govor poznaje glas Ij, pa stoga nema zamjene glasom /, jer se svuda čuva i epentetsko L Takoder govor sela Sluma gotovo da ne poznaje protetsku funkciju glasa j, a on se može pojaviti u to j uloz.i samo ispred samoglasnika e: npr. jes (jesti). Ispred glasa / proteze nema pa se izgovara npr. igla. Oblici ličnih zamjenica za 3. lice množine sačuvani su samo u dužim oblicima, tako da se umjesto njih ne pojavljuje /. U Slumu kažu npr. Vidin njih. Stari glasovni skup dj dao je u večini pri-mjera j: mlâji, rçjen, ali se ponekad javlja i d: andelič, no taj se glas izgovara vrlo meko, dakle poput d'. GLAS K Glas k izgovara se u slumskom govoru kao velamo -zatvorni glas kuharica, röka. Ostalih posebnosti nema, osim prijelaza glasa h Au riječi nokat, koji u Slumu izgovaraju kao nôhol G. nohta. GLAS G Glas se izgovara velamo: ôgçnj. Na kraju riječi glas g uvijek prelazi u glas h: vrâh, späh. Ostalih posebnosti u ovom govoru nema. GLAS H Glas h nalazimo u različitim položajima. Uvijek se izgovara čisto, isto kao i književni glas h. Nalazimo ga i na kraju riječi gdje dolazi umjesto glasa g. Ne postoje promjene ovog glasa: médih, gréh, sméh, muha, hrvà-cki, vêho, kûhat... GLAS C U govoru Sluma postoji glas c i izgovara se isto kao i književno c: mçsoc, téioc... Glasovni skup ts dao je c: hrvatski > hrvàcki. Glasovni je skup st sačuvan, tako da nema prijelaza u glas c: stçkio. GLAS Č Glas č izgovara se tvrdo, poput književnog glasa č, i vrlo se dobro čuje razlika izmedu glasova č i č (nikad na dolazi do zamjene ta dva glasa). Glasovni skup pš daje č: cçnica < pšenica, a skup cr daje čr: črn. Primjeri: mâcçk, mAčka, čelo, čl6vek... GLAS S U govoru Sluma glas S je glas tvrda izgovora; naš, Späh (uže), Skàtdia (kutija). Sačuvan je i u glasovnom skupu št koji je ovdje refleks za stari glasovni skup čt: pusten < počten, štet < čtet Š može biti zamjena za ta- li ja nski s i 55 fiesta, bfrša, Sóldi). Medutim, u slumskom govoru ima manje talijanizama nego u ostalim buzet-skim govorima. To je vjerojatno uvjetovano samim položajem Sluma, koji je malo planinsko selo u neposrednoj bližini slovenske granice. Zato umjesto talijanskih riječi imamo dosta riječi preti zeti h iz slovenskog jezika npr. gózd (šuma). GLAS F Glas f izgovara se kao i književno f. Ne poznaju prijelaz ovog glasa u neke druge glasove: faméja (obi-telj), fábrika, kafé... GLAS V U slumskom govoru početno v otpada ili prelazi u glas u: udovica, ráboc, zét (uzeti). Postoji i protetsko, v na početku riječi, i to ispred glasa u ili njegovog redu-ciranog oblika d: vásta (usta), véíiQ (uho). U slumskom su govoru proteze prilično rijetke (i protetsko v i protetsko j). Glas v može ispasti u nekim suglasničkim skupovima: frt(tvrd), štrli (četvrti). GLASOVI D I T Glasovi d i t takoder su dobro sačuvani. Ne postoje nikakve posebnosti, osim što glas d na kraju riječi prelazi u t: rét(red). Evo nekolik o primjera u kojima se na-laze glasovi d i t: putkóva, doma, sedunájs (sedam-naest), gledat, f^/p(tijeio)... GLAS Ž Glas ž izgovara se isto kao i u krtjiževnom jeziku, tvrdo i čisto: žlica, žaba, žrebe (ždrijebe). Na kraju riječi ž prelazi u š. ZVUČNI SUGLASNICI NA KRAJU RljLČI Vrijedi pravilo da zvučni suglasnici na kraju riječi prelaze u svoje bezvučne parnjake: d prelazi u t, žu š, b u p-.-Samo glas g ne prelazi u svoj bezvučrti pamjak k, več prelazi u glas h. Evo nekoliko primjera koji če pot-krijepiti ovu tvrdnju: grat, gróp, pot, br$h, snéh... GLASOVNI SKUPOVl U SLUMSKOM GOVORU « glasovni skup čr je sačuvan: črv, črn, črn/ca (modrica) • za glasovni skup mn nišam naisla na primjere u kojima bi se on pojavljivao. Za 17 kažu sedunájs (m je ispao). U rječniku koji sam ja uspjela prikupiti taj se glasovni skup nije ni jednom pojavio. • glasovni skupovi nk i ng izgovaraju se fjk i T]g: aTj-gúrja (lubenica) gijja 291 AN NALES • Ser. iiisí. socio!. • 10 • 2000 • 2 (22) Na!a5a VIVODA: GOVOR Sí.UMA, 2&7-ÍO'( • glasovni skupovi ki i gl su sačuvani: klešče, gledat • glasovni skup st je sačuvan: steklo • glasovni skupovi zri zdrsu sačuvani: zrev, zdravje DODAVANjE GLASOVA U govoru Sluma na kraju pojedinih riječi, osobito priloga, nalazimo glas r: nikamor, ponj^f (poslije). Taj glas označava povratnost i nastao je od praslavenskog že (ž je u praslavenskom jeziku, izrnedu dva vokala od kojih je drugi bio e, prešao u r). Tu pojavu danas nalazimo u slovenskim govorima. Na kraju ovog pregleda suglasnika, prilažern slumski suglasnički sustav. SUGLASNIČKI SUSTAVSLUMSKOG GOVORA SREDNJI ROD USNENICI ZUBNOUSNENIC (ZUBNO)DESNICI PREDNEPČANICI NF.PČANICI JEDRENICI b, p, m v, f d, t, n, c, z, s, r, č, ž, š Ij, j, nj, č (d) k, g, h MORFOLOŠKA OBILJEZJA DEKLINACIJA ILI SKLONIDBA IMENICA DEKLINACIJA IMENICA O - OSNOVE Po ovom se tipu sklonidbe sklanjaju ¡menice muškog roda koje završavaju konsonanlom, te ¡menice srednjeg roda. Evo nekoliko pršmjera: ŽIVO N. brek C, bréka D. bréke A. br^ka V. - N L. br£k G. ves G. njih, jih D. nan D. ven D. njin, jin A. nes A. ves A. njih, jih V = N V = N V ~ N L, nan L. ven i L. njih 1, nami i. vémi 3 I. njimi Prva je posebnost akuzativ zamjenice ja koji glasi sçbç. U svakom bi slučaju na ovom mjestu morao biti oblik ménç (isto kao genitiv). Moj informator kaže da takav oblik u svakodnevnom govoru nije mopuč, npr. nije moguče reči: Vidin mène, nego samo Vidin sebe. Medutim, oblik sébe ne pripada ličnim zamjenšeama, več povratnoj zamjenici se6eili se i u ovu je deklinaciju najvjerojatnije došao analogijom. Instrumental zamjenice ja glasi ménun. Posebnost je i akuzativ zamjenice dna koji glasi njo, jo, ali več znamo da u slumskom govoru imenice i zamjenice ženskog roda u akuzativu ¡maju nastavak -o. Za govor Sluma karakteristična je deklinacija zamjenica mi i vi. Kod zamjenice mi posebni su G i A koji glase nes, a kod zamjenice vi vokal e nalazimo u svim padežima. Moguče je da je taj vokal nasîao zbog dugog izgovora glasa a. U govoru Sluma kod svih oblika zamjenica izjednačili su se D i l, osim kod zamjenice oni, čiji L. glasi njih. Postoje duži i krači oblici zamjenica, ali ovaj govor ne poznaje redupli-kaciju. Koriste se ili samo duži oblik (kad nešto želimo istaknuti), ili samo krači oblik: Ménç buli glâva. Mç buli glâva. POSVOJNE ZAMJENICE U govoru Sluma nalazimo ove posvojne zamjenice: moj, tvoj, njegov, njéjin, naš, vaš, njih. Dekli ni raju se po pridjevnoj deklinaciji: N. moj N- tvoj G. mojega G. tvojega D. moj en D. tvojen A. mojega, moj, mojo A. tvojega, tvoj, tv^jo V = N V = N L. m^jen L. tv6jen i. mojen i. tvojen N. njegov N. njejin G. njggoviga G. njejiniga D. nj^govin D. njeji A. nj^goviga, njegAv, njegovo A. njejiniga, njijin, njejQ V - N ' * V - N I... nj^govin L., nj£ji L nj^govin I. njejin množina N. naš N. vaš N. njih G. našega G. vašega G. njihega D. naš?n D. v^šen D. njihen A. našega, A. višega, vaš, A. njihega, naš, našo v&šo njih, njiho V - N V - N V - N L. našen L. višen l. njihen I. našen t. vašeri I. njiheme Pri deklinaciji posvojnih zamjenica zamječujem da je naglasak uvijek na istom slogu. Zamjenice tvdj, njgggv, naš, vaš imaju isti D, L i I. Moramo razlikovati i kategoriju živosti u A m. r. Ostalih posebnosti nema buduči da se dekiiniraju po pridjevnoj deklinaciji. POKAZNE ZAMjENICE U govoru Sluma postoje pokazne zamjenice: ta, ta, to, te, tg, ta. Deklinacija izgleda ovako: jek DHL N. ta, to (sr.r.) N. ta N. te (m.r.), ie (ž.r), ta (sr.r) G. tega G. te G. teh D. téme D. te D. téme A. tega, ta, to A. to j A. tç (m i ž.r.), ta V= N V = N V = N L. teme L. te L. téh l.tèn 1. tin 1. tçme Prva je pokazna zamjenica ta - u književnom jeziku N. ti G. tébe, te > j' > D. tçhç, iç A. tçbç, te; V = N L. tèbé I. tàbon N. ona G. njç, je D. nje, je A. njo,jo V = N l. nje I. njo 295 ANNALES • Ser, hist. socio!. • 10 ■ 2000 ■ 2 (22) NaiaSa VI VODA: GOVOR SIUMA, 287-304 to bi bile zamjenice taj i!i ovaj. Nastala je iz praslavenskog oblika tTb, odnosno iz današnjeg oblika taj: j je ispao, a a se produžilo (zato u nekim buzetskim govorima na ovom mjestu nalazimo diftonge). Ova deklinacija slijedi pridjevnu dekiinaciju. U množini vidimo da su se izjednačili D i i. Več smo prije vidjeli da u Slumu najčesče dolazi do izjednačivanja ili čak miješanja padeža. Deklinacija u množini jednaka je za sva tri roda (os i m u N i A), a deklinacija u jednini ista je za muški i srednji rod, osim u N i A. U PITNE ZAMJENICE U siumskom govoru upit.na zamjenica za živo je ki, a za neživo je kaj. Deklinacija ove dvije zamjenice je ista (nema razlike npr. koga ■■ čega); N. ki C. kiga D. kime A. kiga V = N L. kemi I. kin N. kaj G. kiga D. kime A. kaj V = N L. kémi i. kin Posebnosti pri ovom tipu deklinacije nema. GLAGOLI TVORBA PREZENTA Tvorbu prezenta prikazat tu na pnmjerima: dat M 1. dan 1.damp 1. spn 1. smo 2. daš 2. daste 2. si 2. ste 3. da 3. dájp 3. je 3. Sp i« 1. jin 2. jiš 3. ji EÍÍ 1. pij^n 2. pij^s 3- Pij? 1. jimo 2. jist§ 3. jijo 1. pijemo 2. pij^ste 3. pijejo imat 1. iman 2.. imaš 3. ima govprit 1. govórin 2. govóris 3. govóri sédet 1. imamp 2. imast^ 3. imajo 1. govórimo 2. govóriste 3. govirijo 1. gl§dan 2. gledaš 3. gloria 1. gledamo 1. sédin 2. glédaste 2. sédiS 3. gl§dajo 3. sédi 1. sédimo 2. sédist^ 3. sédijo 1. lice jednine prezenta umjesto krajnjeg -m ima krajnje -n, to je tipično za sve čakavske govore. Ta-koder, 3. lice množine prezenta tvori se nastavcima -ajo, -ejo, -ijo (osim glagola biti). Krajnje i u infinitivu uvijek otpada. Osobitost sprezanja svakako je drugo lice množine prezenta: ono se tvori nastavkom -stg: dastg, imaste, g t ¿daste, gpvoristg. Taj nastavak ušao je u slumski govor iz slovenskih primorskih govora, koji takoder poznaju ovakve oblike. To je još jedan dokaz da isoglosa slovenskih govora prodire u čakavske govore i tako nastaju jezični oblici koji ne postoje u ostalim krajevima. Baš to čini buzetske govore specifičnima. Evo nastavaka za tvorbu prezenta u govoru Siuma: -n -š -0 -mo -ste -jo IMPERATIV Postoje imperativni oblici za 2. lice jd. i 2. lice mn., te složeni oblici za 3. lice jd, t 3. lice mn. Posebnost siumskog govora je u tome sto se složeni imperativni oblik tvori od nej + prezent (a ne naj kao što je to slučaj u ostalim buzetskim govorima - naj i nej znate neka). 2. lice jd. 2. lice mn, 3. lice jd. 3Jj!ce nm. daj PU glodaj sédi dájt§ pijt§ g!§dajt§ sedite nej da nej pije néj gleda nej sédi néj dájp néj píj^jp n|j gledajo néj sédejg Ovaj se obíik u Slumu tvori slično imperativu u književnome jeziku, pa drugih posebnosti nema. FUTUR Slumski govor poznaje samo futur /., koji se tvori od prezenta glagola htjeti ¡ infinitiva glagola. Prezent po-močnog glagola htjeti u govoru Sfurna glasi: čdn, češ, če, čem o, česte, četo. J ■ ' J»- " čin dat češ dat če dat con imat č^š imat imat cerno dat ceste dat cejo dat č^rno imat č<=st§ imat č^jo imat cón jés češ jés če jés čQn gpvprit češ govórit če govórit čemo jés če ste jes čejo jés čemo govprit č^ste govorit č§jo govorit 296 ANNALES ■ Ser. hisi. socio!. ■ 10 • 2000 ■ 2 (22) Natäia ViVODA'. COVOR SLUMA, 187-304 jas ben d£lav, -la, -Ip ti beš delav, -la, -lg on be delav, -la, -lo mi b£mo delali, -1^, -ia vi bist^ delali, -k-, -la oni bijg delali, -ia jas ben biv d^lav, -la, -Ip ti beš biv delav, -la, -lo on be biv delav, -la, -lo mi b^mg biii delali, -le, -la vi biste bili delali, -!e, -la ta 1 1 oni bijg biti delali, -le, -la KONDICiONAL I. jas b?n giedav, -la, -lo ti bes giedav, -la, -lo on be giedav, -la, -lo mi b^mo gledali, -le, -la vi bist^ gledali, -la Ani bijo gledali, -te, -ia jas ben ggvgriv, -la, -I9 ti beš gov6riv, -ia, -io on be govoriv, -la, -lo mi bemo govorili, -1$, -la vi biste govorili, -le, -la oni bijo govorili, -1$, -la KONDICIONAL II. jas ben biv giedav, -la, -lo ti bes biv giedav, -ta, -Ig on be biv giedav, -la, -lo mi bemo biti gledali, -1 Žitarice su se malo uzgajale u Siurnu (zbog nepristupačnog terena) i zato nema mnogo naziva za ove biljke. Uglavnom se sve kazuje opisno: krumpilj cvatg, krumpilj jg zr£v. Biljka na siici br. 3 ne raste u tim krajevima i zato nema ni naziva za nju (u književnom se jeziku ova biljka zove pit). CVIJEČE 1 - ružar 2 -ščapon 3 - martinka 4 - mladanica 5 - tihlipan 6 - m&čifhica 7 - nema podataka 8 - vj6lica 9 - durda / durdica 10 - nema podataka H - leiije 12 - mik ^^ ¿šmi i-^iHM "--¿bil \ i i..... 301 ANNALES • Ser. hist. sociok • 10 ■ 2000 - 2 (22) nataša vivoda: govor sluma, 287-304 DRVEČE d) H Ni ^ ^ hi^T?-' 1 - breza 2 - hras 2a - žalit 3 - jisen 4 - kpst^nj 5 - vrba 6 - nema podataka 7 - bor 7a - sk^ra 7b -babočka 8 - goba Breza je drvo koje u Slumu ne raste, zato je i naziv za nju preuzet iz književnog jezika. Najzanimljiviji su svakako nazivi za borove češere. Drvo na slici br. 6 u Slumu nije poznato, pa nema ni naziva za njega. J^ivi-fiftv r, \ ■ 'r < S1 PREGLED JEZIČNIH OBILJEŽJA Na kraju ovog članka, izdvojila sam čakavska i kajkavska obilježja govora Sluma. ČAKAVSKA OBILJEŽJA D dobro se razlikuju glasovi č i č, ne može doči do zamjene ta dva glasa, jer se čizgovara kao t'. krajnje -m zamjenjuje se glasom ~n umjeslo glasa d nalazimo j (d se javlja samo u onim riječima koje su preuzete iz hrvatskog književnog jezika). vokalno /dalo je u refleks eje ekavsko - ikavski glasovni skup št dao je šc glasovni skup č/ je sačuvan krajnje / u infinitivu otpada upitna zamjenica za živa biča je ki 10)aorist, imperfekt te pluskvamperfekt se ne koriste 11)ima mnogo talijanizama, a za talijanski glas s ili ss govori imaju s KAJKAVSKA (SLOVENSKA I HRVATSKA KAJKAVSKA) OBILJEŽJA 1) upitna zamjenica je kaj 2) postoji protetsko v ili j 3) nema sibilarizacije 4) 3. lice množine prezenta tvori se nastavkom -jo 5) zvučni suglasnici na kraju riječi zamjenjuju bezvučnima 6) A jd. za ž.r. tvori se nastavkom -o 7) razlikuju zatvoreno i otvoreno o i e se Čakavskih obilježja ima svakako više, a to je i razumljivo. No, kako u jeziku nema granica, normalno je da u ovu bazu ulaze riječi i oblici iz susjednog jezika, a naročito u ovakvim pograničnim govorima. Zato njima treba posvečivati više pažnje, a ne zanemarivati ih, jer se u njima krije t identitet ljudi koji i h govore. Na kraju prilažem literarni tekst u slumskom govoru. Informatorica koja mi je pomogia u proučavanju govora Sluma, gda. Zlata Marzzi, nije znala ni jednu pjesmicu ili pričicu na slumskom dijalektu, pa mi je ispričala sljedeče: N^ znan nanka gng pravico, ma mgren senakp kij pgveclat o n^gdanjih ibičajih u Sižrni, i u slcimskin semlji. Zaštitnik sveiyc j§ sveti Mateja, S^molj je u mesoci šetembri. Oni ki so prš i i u Slcfm iz Ra kit ovc a (Rakitijani) i iz Bresta (Bršlj&rsi) usi si pfšli na nige. Nikad4 je vijk biv pl^s. Tu ¿š jas pamtin, dok mi j^ oš ntlina bila živa. Na smi hodili iz grida u Sldm. Pučivali smp dva do tri bita, pf~vi bot u Draščičih, dr3gi bit na Počekajih, a tr^ti bot na vrh kroga. Nuna nas čakala. Najprvo srni šli h gurinji mini, ma sm6 drito t|kl§ h dulenji nuni, zatili ki nan j| bila bulja za m§ne i z k sestro, Z teto Marijo son vajk hpdila pp Sitimi i smp usi pozdravljali i buševali. Kada smi pfšle u hišo, t|ta bi mi znala reč: himo s^ dreto umit, da se umijemo ¿t tulikega buš^vanja. Uveč^r j^ znav bit pi^s. Plesalo se je na zemlji ki si je ki zni kulikp dn^vi prvo močili, da s§ zgmlja strdn^, a s§ je bili ogrijenp z granjgn. Za pAč pfesat s§ j^ moralo plačat. Vanih je vajk bili žen ki si škiljale skuzi granj^ i gledal^ ki s kin pieše. Ritko kada smi spali puli nun^, vajk smo na nig£ šli nazot darrnli. I oš ^no n^čon nigdar pozabit. Tu sq slimske maškare i nizot mpja tfjta. Lipo se spametin da si je obukla nekaj beliga, a za kite si jij stavila rešte ot č^sna. 302 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 10 • 2000 • 2 (22) Nalais VIVODA: GOVOR StUMA, 207-304 nanka = niti, pravica = priča, senako = ipak, povedat = ispričati, nggdanjih = nekadašnjih, semolj -sajam, šet^mbar = rujan, prš)i = došli, na noge = pješke, vajk = uvijek, nuna = baka, pučivaii = odmarali, bot = put, na vrh krpga - vrh brijega u buzetskom krasu, gurenja nuna ~ btika koja je živjela u gornjem dijeiu sela, dulinja nuna - baka koja je živjela u donjem dijeiu sela, bulja = bolja, buševali - ljubili, hiša = kuča, prvo = prije, vanih - izvana, škiljile ~ virile, skuzi = kroz, nkko = rijetko, nazot = natrag, damu = kuči, nigdar = nikad, spam§tin = sječam, kite - pletenice, rešt§ ut česna = češnjak upieten u pletenice B ¡L}EŠKE Objašnjenje znakova: e - zatvoreno e ^ - otvoreno e o - zatvoreno o o - otvoreno o e - nosnik cz q - nosnik A - rnjesto naglaska 3 - poluglasnik Kratice: m.r. = muški rod ž.r. = ženski rod sr.r. - srednji rod jd.= jeclnina mn. = množina N = nominativ G = gen iti v D = dativ A = akuzativ V - vokativ L = lokativ I = instrumenta! ZAHVALA Zahvaljujem se svima koji su mi pomogli ,u ostvarivanju ovog članka, ponajprije mojoj informatorici gdi. Zlati Marzzi. THE IDIOM OF THE VILLAGE OF SLUM Nataša VIVODA HR-52420 Buzei, Goričica 24 SUMMARY The article presents some of the more significant characteristics regarding the idiom of Slum, a village in the Čičarija district, which is due to its geographical position cognate to the Slovene language. It also attempts to establish which language group the idiom of Slum belongs to, namely, does it contain more Čakavski or Slovene characteristics. In the end it was manifested that like all other idioms of Buzet this one, too, belongs to the group of Cakavski languages, for it has more Čakavski distinctions, although the Slovene language characteristics cannot be excluded in view of the fact that the Slovene language reaches into this district as well. The idiom was studied in the field with the aid of a native speaker. The article is divided into three parts. The first part presents some phonetic characteristics of the Slum idiom, i.e. its syllables. It attempts to discover whether the Slum idiom has the same syllables as the Croatian literary language, whether it knows some new syllables, and whether it has lost any syllables from the literary language. Vowels, and particularly consonants, are presented separately. The pronunciation of these syllables is also described', as well as modifications occurring together with them. It was established that the Slum idiom contains more vowels than the Croatian literary language, for it possesses the open and closed e and open and closed o, which is one of the characteristics of the Slav languages. As far as consonants are concerned, it became clear that the Slum idiom possesses the same consonants as the literary language, and it is interesting that the consonant Ij has been preserved, which the Čakavski languages do not possess at all. The author of the article also followed the reflexes of some ancient syllables that were in use in the pre-Slavic language but do not exist any more. Most interesting here is the reflex of the ancient syllable ¡at, which it turned out to be Ekavsko-lkavski. In the second part of the article some morphologic characteristics are presented. Considering that morphology covers a very extensive field (It studies the types of words and their changes), some of its most significant spheres are presented herewith: vowels and types of declension, adjectives, their declension and comparison, the most important types of pronouns and their declension, verbs and their 303 ANNALES • Ser. hist, socio!. • 10 • 2000 • 2 (22) Nataia ViVODA: GOVOR SUJMA. 287-304 conjugation, as well as their tenses and moods. It was established that the Slum idiom knows fewer verb tenses than the Croatian literary language, for it no longer uses the aorist, imperfect and plusquamperfect. There exist the same declension types ¿is in the literary language, but the prolongations are more and more often not the reflexes of the pre-Slavic declension prolongations but were taken from the literary language. Some unaltered words are also stated. The third part presents some lexical characteristics of the Slum idiom, i.e. a part of the language fund, namely: the terms for parts of the body and head, for domestic animals, plants (varieties of grain, fruit, flowers and trees). Considering that the Slum idiom has been invaded, the same as all other languages, by the increasing number of words from the literary language, at least some old Slum words were attempted to be saved from oblivion in this way. In the article the author dealt neither with accentuation (each word is marked only with the position of the stress but not its type) nor with the etymology of words, which means that these issues remain open for some further investigations in the future. Key words: dialectology, pronunciation phonetics, reflexes of the pre-Slavic syllables, CiCarija, Croatia, Slum LITERATURA Bratulič, J. (1973): Pogled u kulturnu prošlost Buzeštine. Kaj 6. Vjesnik. Zagreb, 29-42. Draščič, N. (1995): Govor Sv. Martina. Buzetski zbornik 20. Buzet, Katedra Čakavskog sabora, 151-182. Jakov Volčič (1988): Jakov Volčič i njegovo djelo. Zbornik priloga i grade. Pazin, IKD J. Dobrila. Jakovijevič, 8. (1996): Biografski leksikon Buzeštine i opčine LaniSče. Pazin, Čakavski sabor. Kaisbeek, J. (1976): Položaj govora Nugle kod Roča unutar sjeverozapadnočakavskog kompleksa. Istra. Pula, 126-133. Maiecki, M. (1930): Przeglad slowianskih gwaru Istrji. Krakow. Peruško, T. (1965): Razgovori o jeziku u Istri. Pula. Ribarič, J. (1940): Razmještaj južnoslovenskth dijalekata na poluotoku Istri. Srpski dijalektoloSki zbornik 1X/194Q, Beograd. Rtibič, I., Jakovijevič, 8. (1961): Buzet i njegov kraj Buzeština. Narodno sveučilište A, Vivoda Buzet. Zagreb - Buzet. Šimunovič, P. (1970): Dijalekatske značajke buzetske regije. Istarski mozaik VIII, 5-6. Pula, 35-39. Šimunovič, P. (1976): Takozvana buzetska kajkavština. Istra 6-7. Pula, 41-45. Šimunovič, P. (1992): Ogledi govora na BuzeStini. Buzetski zbornik 17. Buzet, Katedra čakavskog sabora, 33-43. Težak, S., Babic, S. (1992): Gramatika hrvatskog jezika. Zagreb, Školska knjiga. 304 UJETNIKI PRIGIONIERI PRISONERS ANNALKS - Ser. hist, socio!. ■ 10 • 2000 • 2 (22) saggio scientifico originale ÜDC 94(497.1 "1941/43":325.254 ricevuto: 2000-09-23 UNA STORIÀ RiMOSSA. L'ÏNTERNAMENTO DEI CIVILI jUGOSLAVI DA PARTE DELL'iTALIA FASCISTA (1941-'43)* Carlo Spartaco CAPOGRFCO Fondazione internazionale "Ferramonti di Tarsia" par J'Amícizsa (ra i Popoli, il-67100 Cosenza, C. P. 159 e-mail: s.capogreco@tiscalirtet.il' SINTESi Il saggio fa il punto in modo sistemático su una pagina rimossa délia storia italiana - la deportazione fascista di civili dalle zone délia jugoslavia occupate dall'ltalia (Slovenia, entroterra di Fiume col litorale croato e il Gorski Kotar, Daimazia, Montenegro, Macedonia occidentale) dopo l'aprile 1941. Pariendo dalla constatazione che la política di genocidio cultúrale degli sloveni e dei croatí venutisi a trovare dopo ¡I '18 entro i confín i italiani fu ¡'antecedente deli'occupazione con caratteri esplicitamente razzisti dei territori jugoslavi, l'autore presenta numeri, modalité, ¡uoghi, particolarità, campi di concentramento e responsabili delle misure d'internamento e deportazione, nonché gli scopi e i fini dell'operato delie autorità militari e civili italiane. Una particolare attenzione viene prestata alia "bonifica" étnica avviata nella c.d. "Provincia di Lubiana" all'inizio del '42, che avrebbe portato all'internamente del 7.5% de/la popolazione totale di quel territorio. Parole chíave: deportazione, Italia, occupazione, jugoslavia, Slovenia, Daímazia, Croazia, Montenegro, Macedonia, internamente civili THE REMOVED PAGE OF HISTORY. THE INTERNMENT OF YUGOSLAV CIVIL POPULATIONS BY THE FASCIST ITALY (1941-1943) ABSTRACT The article presents a systematic review of the suppressed part of Italian history - the fascist deportation of civil populations from various parts of Yugoslavia (Slovenia, the Rijeka hinterland', the Croatian Littoral, Gorski Kotar, Dalmatia, Montenegro, Western Macedonia) that had been from April 1941 on occupied by Italy. Proceeding from the assessment that the attempt to carry out a cultural genocide of the Slovenes and Grafs, who after 1918 came under the rule of Italy, was a preliminary stage and an announcement of an openly racist. Italian military occupation of Yugoslav territories, the author presents numbers, manners, places, specificities, camps and the people responsible for these internments and deportations, as well as the purposes of the measures taken by the Italian military and civil authorities. Special attention is concentrated to the "ethnic rebate" that, the Italians began to implement in the so-called Ljubljana Province in early 1942 and which led to the internment of 7.5% of the population. Key words: deportations, Italy, occupation, Yugoslavia, Slovenia, Dalmatia, Croatia, Montenegro, Macedonia, internment of civilians 1 Ir questo serillo non sono prese in considerazione, di proposito, le vicende degii ebreí (jugoslavi e non) internad dalle autorstá itaüane nelle zorte occupate o anriesse della ¡ugosiavia. 307 ANNALES • Ser. hist, socioi. • 10 - 2000 • 2 (22) Carlo Spartóco CAPOCKECO: UN'A STORiA RIMOSSA. I'hVTERNAMENTO DF1 CI VILI IUCOSI.AVI DA PARTE DEU.'ITALiÂ~FASCt5ÏA ÍÍS-H-1«}, 307-324" ¡NTRODUZJONE Se i'attacco alla jugoslavia da parte deíl'Halia, corne ha scritto Piero Calamandrei, "è stato una ripetízsone délia pugnalata nella schiena data alla Francia" (Calamandrei, 1982, 336), inédito quanto a spietaiezza è stato il comportamiento deíle nostre truppe nei con-fronts delle popolazioni civili del paese occupaio. In Jugoslavia, infatti, il soldato italiano, oítre che quel lo del normale combatiente, ha svolto anche il ruoio del-i'aguzzino, non di ráelo facendo ricorso a metodi típicamente nazisti quali ('incendio dei villaggi, le fuci-lazioni di ostaggi, le deportazioni in massa dei civili e il loro internamente nei campi di concentramento (Les systèmes d'occupation en Vugosiavie, 1963; Moraca, 1964; Vujosevic, 1972; Pacetti, 1981; 2ivkov¡¿, 1991; Collotti, 1997). "L'intreccio tra memoria balcanica e storia nazionale incontra sempre, a mezzo secolo di distanza, reticenze e disorganicità di ricerche...", affermava dieci anni fa Teodoro Sala (Sala, 1990/91). Ed ancor oggi, malgrado l'apprezzabile ripresa di studi avutasi nell'ultimo de-cennio, la storia dell'occupazione italiana délia Jugoslavia rimane avvolta da tanti silenzi e rimozioni. Cosa partícolarmente evidente per Targomento affrontato in questo saggio - la deportazione e l'internamento dei civíli - che, secondo il giudizio di Milica Kacin Wohinz, "le poche opere reperibili nella storiografia italiana suíle guerre d'aggressione fasciste, tra ti a no nei modo peggiore, quando non passano del tutto sotto silenzio" (Kacin Wohinz, 1999). Le dimenticanze ed i "buchi neri" della nostra guerra nei Baicani, certamente favoriti dallo stereotípo della "bonîà italiana" e dalla "reiatívizzazione" dei crimini tascisti a fronte di quelli generalmente più efferati coro-messi daí nazisti, sono dipesi pure daíl'oggettivo inté- resse degli Alleati a "non colpevolizzare" un'ltalia che, alia fine della guerra, entrava ormai a far parte deíla loro órbita politico-strategica. Ció ha consentito che, dopo ii 1945, cadessero sostanzialmente nei vuoto le accuse di "internamento in condizioni disumane" e quelle relative agli altri crimini di guerra commessi dagli italiani, inoltraíe alie apposite commissioni íntemazionali dai governo jugoslavo e da quelli di altre nazioni aggredite da Mussoiini. E non c!é dubbio che la mancanza di una "Norimberga italiana" sia stata determinante nei far si che le nostre responsabiiitá restassero estranee ai bagaglio culturale degli italiani e, in buona parte, a! campo d'interesse della storiografía nazionale.2 Ne sono conferma, sia puré indirettamente, le pole-miche e le proteste scaturite, nei 1989, dalla messa in onda in Gran Bretagna del documentarlo di Ken Kirby sui crimini di guerra italiani del periodo 1941-45,3 come puré quelle che, nove anni dopo, hanno pre-ceduto e seguito IMncontro avvenuto a Trieste tra Luciano Violante e Gianfranco Finí. "Se c'é una questione di cu i la Repubblica deve farsi carico, e il non aver ¡mai fatto entrare nella propria memoria collettiva i crimini di guerra di cui I'Italia monarchico-fascista sí é macchiata in jugoslavia e non (anche in Etiopia e in Grecia, per esempio), e il non aver mai processato alti ufficiali e gerarchi del regime che emanarono ordini criminali di rappresaglía contro la popolazione civile", si leggeva nella dichiarazione-appello diffusa nei marzo 1998 da un nutriío gruppo di storíci italiani in seguito all'in-contro tra il presidente della Camera e il leader di Alleanza Nazionale.4 I firmatari, futía via, in quanto "ad-detti ai lavorí", probabilmente avrebbero dovuto farsi maggiore carico personale di una tale responsabilitá (Fogar, 1984).5 II comporta mentó duramente repressivo delle truppe italiane in jugoslavia non puó essere compreso piena- 2 Più cii 800 italiani, ira civils e militari, sono stati denunciati per crimini di guerra commessi durante la Seconda guerra mondiale alta War Crimes Commission delt'Orgamzzazione delle Nazioni Unke. Per i crimini commessi in jugoslavia e in Grecia, cfr. S a o peen je, 1946; Les atrocités, 1946. Sulla rimozione dell'internamento civile italiano/fascista cfr. Capogreco, 1999; Saletti, 2.000. 3 Tra le riflessioni più intéressant seguí ¡e alia messa in onda del documentado di Ken Kirby Fascist Legacy, segnato queiía di Siebert, 1992 {in italiano sulla rivista "Daedaius", n. 10, gennaio-giugno 1993). 4 II confronto Fini-Violante (sui tema "Democrazia e ¡den tita nazional: riflessioni da! confine orientale") si è svulto ii 14 marzo 1993 al Teatro Verdi di Trieste, neli'ambito dei seminario universitario su "¡i ruolo deila memoria nella política contemporánea". 1,'appelb ciiato - dei quale hanno ampiamente ríferito tan ti quotídiani nazíonati - a fine marzo era stato sottoscritto da 400 persone: soprattutto studios! e ricerc.atori. ma anche insegnanti, studenti, ex partigiani, semplici cittadini. Tante aitre prese di posizione (cito, una per «Me, la lettera di F. Degni pubbltcate dal setfimanale "Liberal" nei numero dei 16 apciie 1998), sia di storici che "di non addetti ai lavorí", sottolineavano negativamente il fatto che, irs quel dibattito, non si fosse coliegata la "questione délie foibe" a due fondamental; antefattí storici: 1) la "nazionalizzazione forzata" rnesss in atto dall'italia roonarchico-fntscista nei confronti dei 500 000 "allogeni" deíla Venezia Giulia; 2) ta durissíma repressione usata dalle nostre truppe nei confronti cfeiie popolazioni civili in seguito all'occupazione della Jugoslavia dell'aprile 1941. 5 Come è emerso daí convegno su identité e storia deíla RepubbHca, temitosi alia "Sapienza" nei giugno 1997, è ancora assai diffusa la propensione della storiografia italiana ad occuparsi delle "malefatte" alimi, piuttosto che di quelle di casa propria. Se è vero che "a diffondere i! mito delle foibe ha contribuito in misura considerevole la stessa Jugoslavia per avère strenuamente negato ie liquidazioni" ■■ ha affermato al convegno romano la storica slovena Nevenka Troha -, sarebbe perô opportuno cbiedersi "quando mai l'ltalia democrática abbia pubblicaîo i dati in suo possesso sugfi sloveni deceduti nei campi di concentramento a ¡tes ti ti daile sue autorità". Delta stessa Autrice cfr. Troha, 1997. 308 ANNALES • Ser. hist, socioi. • 10 - 2000 - 2 (22) c.i rio Span KO CAPOCRíCOr UNA STORIA RIMOSSA. L'iNTERN AMENTO DE¡ CIVIL! ¡UCOSIAVI DA PARTE DEt.lTTAUA FASCISTA (1941 -'431 307-32-1 mente se non considerando la ventennale política di violenza e di soprusi messa in atto soprattutto dal "fascismo di frontiera" nei confronti delle minoranze slovena e croata in Italia (circa 500.000 persone, alie quasi fu sempre negata la mínima dignitá etnico-cul-turale), che lo storico Elio Apíh, senza mezzi termini, ha definito di genocidio culturale. Proprio nei provve-dimenti di snazionalizzazione, di "díspersione" e di confino che avevano colpito duramente gií "alíogeni" della Venezia Giulia, possono cogliersi gli antecedenti dell'occupazione militare violenta ed espiiciíameníe razzista avviata in jugoslavia neil'apríle 1941.6 De! resto, l'internamento in massa della popolazione, olíre all'obiettivo di allontanare dalle principáis localita nuclei consistent! di civili suscettibili di aiutare i partigiani o di prendere ie armi contro l'invasore, perseguiva un al tro non secondario obiettivo, che era quello della "sbaicanizzazione" dei territori occupati. Un vecchio proposito fascista, che oggi pot rem mo definire di pulizia étnica, e che in Slovenia si pensó allora di realizzare aftraverso la "semplice" sostituzione delle popolazioni autoctone con "coloni italiani", provenienti da aitre provincie del Regno.7 L'atEacco alia jugoslavia inízió domenica 6 aprife 1941, quando le truppe tedesche e italiane (bulgari e ungheresi si sarebbero aggregati poco dopo), senza alcuna preventiva dichiarazione di guerra, violarono le frontiere di un paese sovrano. Dopo lo sfaldamento della monarchia deí Karadjordjevic - capitolata il 17 aprile. - la nazione ínvasa venne smembrata, secondo il volere di Hitler, con una ripartizione che díede a Mussolini le nuove "province italiane" di Lubiana, Spalato, e Cattaro; l'íngrandimento di quede gíá esístenti di fiume e di Zara; l'occupazione del Montenegro; l'an-nessione del Kosovo e di alcune porzíoni di territorio macedone ali'Albanta (Jukíc, 1974; Bianchini et al., 1993; USSME, 1978; Sala, 1983). Concíusasi in breve tempo la íase di occupazione, gli italiani ebbero alcuni mesí di relativa tranquil!¡ta, rispetto a¡ camerati tedeschi. Ben presto pero si sarebbero prospettate anche per loro le difficoltá di quello che non sarebbe stato un confÜtto tradizionale, hensi "una guerra sociale e nazionale ai contempo, che coinvolge[va'j masse enormi di uomini e donne d'ogni eta ed estrazione" (Sala, 1980, 90-91). Dopo la rapída disfatta deií'esercito jugoslavo, non tardarono infatti a costituirsi i due poli di quello che sarebbe divenuto il píü combattivo ed eroico fronte di resistenza dell'Europa occupata: da un lato la NOV (NarodnooslobodilaCka Vojska, l'Esercito di Liberazione Popolare) facente capo al partito comunista di josip Broz Tito; dall'altro il Moví mentó ¿étnico (dal Tantico termine cetnik, guer-rigliero) diretto da Dragoljub (DraZa) Mihajlovic (De-akin, 1972; Tomasevich, 1975; Bambara, 1988). Nelí'autunno 1941 Pattivíta dei partigiani jugoslavi andava ormai assumendo bast di massa e le sue azioni erano divenute realmente incisive. In Slovenia le autorità civíli italiane, con a capo f'Alto commissario" Emilio Grazioli, ritenevano ancora conveniente un'azione re-pressiva "a lento decorso", mentre il comandante delí'XI Corpo d'Armata, generale Mario Robotti, già da tempo richiedeva misure più pronte ed energiche. Analoga situazione si era creata in Dalmazía tra il governatore civile Giuseppe Bastianini ed il generale Quirino Armelíini, comandante del XVIII Corpo d'Armata. Frústrate da una guerra difficile che assumeva un ritmo pressante ed afíannoso, le autorità militari divennero sempre più critiche nei confronti dell'amrnínistrazíone civile (governatori, prefettí, questori, alti commissarí, ecc.), addebitandole la responsabilité della mancata "normalizzazione" e "fascistizzazione" del territorio, e riuscendo ínfine a farsi riconoscere daí governo centrale una smisurata possibilità d'intervento "a dífesa del-l'ordine pubblico" (Sala, 1990/91, 91-92; Ferenc, 1994, 19-121; Piemontese, 1946; Cuzzi, 1998, 141-162). Cosi, dal gennaio 1942 nella Slovenia e nei Rumano il potere dei militari dívenne pressoché assoluto. Li essi indicarono, tra le prime rnisure da adottare, l'internamento di massa delle popolazioni locali. In Slovenia, ¡i dissidio tra autorità militari e civili di occupazione veniva di fatto supéralo entro ¡I mese di agosto, con una sostanziale saíclatura avutasi "al livello della política di violenza" (Sala, 1990/91, 92). Anche in Dalmazía, dove maggiori erano la confusione e ¡a sovrapposizione di competenze, ¡1 risuitato fu quello di un aggravamento dell'azione repressiva e políziesca del Regio Esercito, mentre in Montenegro, dopo l'msurrezione popolare dell'estate 1941, era in vigore un ferreo regime militare, non diverso da quello vigente nelie regioni macedoní accorpate alia "Grande Albania" (SepiC, 1963; ¡aukovic!, 1963, 349-375; Todorowski, 1982). SLOVENIA La Slovenia venne divisa in tre zone di occupazione: la tedesca, ¡'italiana e í'ungherese. All'ltaiia tocco la parte sud-occídentale, con la Notranjska, la Dolenjska e la capitale, Lubiana. Fssa comprendeva un territorio vasto circa 4.550 km2, con una popolazione di 339.751 abiíanti (ai quali, presto, si vennero ad aggitingere circa 6 II termine "aliogeno", entraio in uso att'inizio degli anni Ventí, gtá recava in sé un tono di sprezzante emarginazione; cfr. Apíh, 1966; Pacor, 1964; Čermelj, 1974; Vinci, 1997, 247; Kacin Wohinz et al., 1998, 27- 67. 7 Suita "sbaicanizzazione" cfr., in particolare, T. .Sala, 1974; Kacin Wohinz, 1988; Cobo!, 1927; Sombig, 1927 íquesti ullimi due anicoü sono segnalat) in Colioti, 1997, 191). 309 ANNALES • Ser. hist. socio!. • 10 • 2000 • 2 (22) Carlo Spartaco CAPOGRECO: UNA SÏORIA RIMOSSA L'INTERNAMENTO DE! CIVIU lUGOSLAVI OA PARTE DEU.'ITAIIA FASCISTA (1911 '.Í3>, 3<37-324 17.000 profughí proveníenti daifa zona d'occupazione tedesca), che i! 3 maggio 1941 venne díchiarato "Provincia di Luhiana" in regime di pseudoautonomía.0 Nelia zona di loro competenza, i tedeschi avviarono súbito una política di snazionalizzazione, di depor-tazione e di terrore, mentre gli italianí, per ragioni tat-tiche, inizialmente preferirono mostrare urt voito diverso, concedenclo agí i siovení una certa autonomía culturale ed amministratíva. Ma, dopo l'avvio "mor-bido", passarono anch'essi ad un regime di occupazione duro e costellato di atrocíta. Gli internamentí e le razzie colíettive divennero frequenti a Lubíana e nelle Iocalita minori a partiré da! 19 gennaio 1942, data tn cui Mussolini affidd ail'esercito la "difesa dell'ordíne pub-blico" (Sala, 1966, 88).9 La repressione culmino in un'offensiva alia quale presero parte circa 65.000 soldati, che si protrasse da meta luglio sino all'ínízio di novembre. Con il ricorso frequente all'accoppiata "di-struzione dei villaggi/deportazione degli abitanti", essa determino lo spopolamento di intere zone abitate de! 1a Slovenia (Mikuz, 1950; Cuzzi, 1998, 163-182; Ferenc, 1994, 98-102; Ferenc, 1999).10 Progetti razzistici miranti alia deportazione degli sloveni nelle piü lontane provincie de! Regno ditalia o persino nelle colonie d'oltremare, figurano in innu-merevoli documenti e dichíarazioni dell'epoca: i! 10 giugno 1941 Benito Mussolini affermava che "quando la etnia non va d'accordo con la geografía, é l'etnia che deve muoversi"; e che, quindi, "gli sc.ambi di po-polazioni e l'esodo di partí di esse sono provvidenziali, perché portano a far coíncidere i confiní politici con quelli razziali...".11 F cosí Mario Robotti, il 2 agosto 1942: "Le autoritá superior! non sono aliene dal-l'intemare tutti g!i sloveni e mettere ai loro posto degli italianí (...), ¡n altre parole far coincidere i confini razziali con quelli politici".12 Non diverse erano le vedute del comandante della M Armata, generale Mario Roatta, che l'8 settembre 1942 esprirneva il proposito di "trasferire al completo masse ragguardevoli di popolazione, insediarle nel Regno e sostituirle in posto con popolazioni italiane" (Zlodni, 1946, 132), e quelle del Mínistero della Guerra, che, "per la soluzione definitiva del problema", nel gennaio '43 proponeva l'allontanamento dai "distretti slavi" e l'intemamento in Italia di "tutti i cittadini valídi fino al 55° anno d'etá ed i cíttadiní non valídi ma schedatí di tutte le classi" (ACS, 1) Nel marzo 1943, ancora, l'Ufficto prigionieri di guerra delf'esercíío invífava la Oirezione Generale del Genio ad "imprimere i! massimo impulso" alia costruzione di nuoví campi per ínternatí civil i al fine di rtsoívere il "problema slavo" (AUSSME, 1). E, per chiudere un elenco che potrebbe essere molto lungo, sí rícorda ínfine che Emilio Grazioli ípotízzó per anni di deportare, a guerra finita, tutti gli siovení in Libia, "sostítuendoli" con contadíní delf'ltalia meridíonaie. Mentre íl triestíno Aldo Vídussoní, segretario del partito fascista, secondo quanío scrítto da Galeazzo Ciano neí suoi diari, neí confronti degli sloveni espresse addirittura proposítí di sterminío.'3 Non é un caso, quindi, se durante íl ventennio i! numero dei condannati e confináis "slavi" sia stato par-ticolarmente elevato, e se dal giugno 1940 al settembre 1943 la maggioranza degli "ospítí" dei campi di con-centramento italianí sia stata costituita da civil i sloveni, fossero essi "aliogeni" della Venezia Qulía o - dopo l'aprile 1941- anche cittadini jugoslaví, in tre anni di guerra, proprio per la presenza massiccia di sloveni, croati e montenegrini, il numero totale dei civil i internati dal I'Italia fascista supero di di verse volte quello complessivamente raggiunto dai detenuti e confináis politici antifascisti in tutti i 17 anni neí quali furono in vigore le leggi eccezionali",14 8 In violazione .il diritto intemazionale che proibiva l'annessione di territori conquistati rnentre sono ancora in corso le operazioni belliche, la "Provincia di Lubiana", veoiva annessa al Regno d'ltalia il 3 maggio 1945. L'11. 9. 194! venivano emanati dall'alto commissario Grazioli i "Provvedimenti per la sicure^a dell'ordíne pubblico"; tuítavia la base "legale" per ia repressione, fu rap-presentata soprattutto dai bandi del duce del 3 e dei 24 ottobre contenenti le "Disposizioni penali per i territori annessi", cui seguiva, il 7 novembre, l'istituzione di una "Sezione speciale" del Tribunale militare di guerra della II Armata. Cfr. Piemontese, 1946, 11-16; Sala, 1966, 76; Ferenc, 1994, 65-66. 9 In data del 19 gennaio 1942, come si dirá, si ebbe anche la nomina del generale Roatta ai vertice délia Seconda armata. 10 Le sofferenze inferte alie popolazioni civils, trovano puntúale nscontro in mokeplici testi moni anze, sia di parte slovena che italiana. Cfr... ad esempio, Terrosi, 1956; Brlgnoli, 1973; Kocbek, 1974; Scalpelli, 1981, 603-617. 11 Discorso alia Camera dei Fasci e delle Corporaziorsi, in Opera Omnia di Benito Mussolini, 1960, 97. 12 Cosí Robotti nell'incontro con i comandan!.! di divisione tenu tos i il 2 agosto 1942 a Kočevje. Cfr. Pieiriontese, 1946, allegato XVI. ! 3 ¡potes! simili a quella di Grazioli sarebbero state prese in considerazione anche dopo la caduta di Mussolini: cfr, l'Appunto per il Duce del 3 luglio 1944 del fascista istriano Italo Sauro, ripreso da Sala, T 976, 32. Per l'affermai ione di Vidussoni, cfr, Ciano, 1960, 578. 14 Degli 8500 fascicoli relativi agiš Internati dall'Autorità civile, conservât! a Roma presse l'ACS, più di mille riguardano "ailogeni" fermati in concom¡tanza con l'invasione della Jugoslavia. Altre diverse migliaia di fascicoli appartengono a sloveni e croati (cittadini italianí e jugoslaví divenuti "italianí per an nés s ione"), arresta t i daii'Autorità civile tra il 1941 ed iï '43. Ma in Jugostavia, a partiré dai primi mesi de! 1942, sloveni e croati furono internati soprattutto manu militari e, molto frequen temen te, senza che a loro carico venissero istruiti dei fascicoli personal!. Cfr. Capogreco, 1996, 550-551. Questo saggio è apparso in lingua slovena (ma con molti refusi) sulla ri vista "Borec", Ijublj'ana 1998, n. 565/566. Suli'alto numero di confinât! "ailogeni" rispetto al resto della popolazione italiana cfr. Čermelj, 1974, 268-269. 310 ANNALES ■ Ser. hist, sociol. - 10 • 2000 • 2 (22) Carlo Spiirtaco CAPOGRECO; UNA STORIA RIMOSSA. L'INTERNAMENTO DEI C1VIU JUGOSIAVI DA PARTE DEU'ITAUA FASCISTA CiS-19'17l 325-340 padnikov divizije Garibaldi in brigade Italia (ASDMAE 22). Po italijanskih virih pa naj bi število Italijanov v vojnem ujetništvu v Jugoslaviji šele julija 1946 padlo na 12.000.7 (ASDMAE 17). V memorandumu apostolske nunciature v Beogradu 30. maja 1946 navajajo, da je v jugoslovanskem vojnem ujetništvu okrog 10.000 Italijanov, medtem ko naj bi bilo repatriiranih 30.000 ujetnikov, ki pa so v veliki meri bili italijanski vojaki, ki so se po kapitulaciji Italije pridružili jugoslovanskim partizanom. Te repatriacije je izvedla komisija, ki je zastopala italijansko vlado (AS D MAE 19). januarja 1946 je MRK razposlal sezname Italijanov, ujetnikov in zapornikov v Jugoslaviji, na katerih je bilo 9.892 imen. Med njimi je bilo tudi nekaj Nemcev. Ob tem so italijanske oblasti poudarile, da je že število 17.000 nižje od številk, ki so jih javljali različni viri, in da seznam ne upošteva tudi deportiranih civilistov iz julijske krajine (ASDMAE 20). Težave pri ugotavljanju števila in zlasti identitete ujetnikov so se pojavile tudi zato, ker so jugoslovanske oblasti imena na seznamih, ki so jih pošiljale MRK, spremenile v hrvaško obliko (ASDMAE 21). julija 1946 so se ponovno pojavile domneve, da je interniranih Italijanov, skupaj z deportiranimi iz julijske krajine, več, celo do 30.000. Ti dvomi so se pojavili ob pošiljanju paketov, saj naj bi bilo na prejemnih listkih mnogo tistih, ki jih v seznamu z 9892 imeni ni bilo (ASDMAE 17; ASDMAE 1).8 italijanske oblasti tudi niso imele točnega pregleda nad tem, kje se ujetniki nahajajo. Ugotavljanje, v katerih taboriščih so ujetniki, je postalo še težje potem, ko so jih razporedili v delovne bataljone, le-te pa razpršili po celi Jugoslaviji, zlasti za dela na cestah, v pristaniščih, v rudnikih itd. (ASDMAE 18). Po podatkih MRK iz novembra 1945 naj bi bili Italijani v jugoslovanskem vojnem ujetništvu v taboriščih v Tolminu, Vipavi, Pivki, Ilirski Bistrici, Prestranku, Ajdovščini, Kopru, Kozini, Hrpeljah, Postojni, Buzetu, Kočevju, Škof)i Loki (bolnica), Borovnici, Šentvidu (Ljubljana), Medvodah, na Su-šaku, v Karlovcu, Sisku, Sremski Mitrovici, Zemunu, Zagrebu, Slavonskem Brodu, Beogradu, Boru, Čačku, na Banjici, v Kraguievcu, Užicah, Valjevu, Kraljevem, Arandelovcu, Vršcu, kjer je bilo taborišče za oficirje. Poleg teh navajajo tudi kraje, ki so bili takrat v Coni A pod zavezniško vojaško upravo, kot je Rob i a no (Trst, šola in kasarna), Katinara (Trst), Pulj (bolnica) in Gorica (bolnica), zato je verjetno, da so na seznamu vsi kraji, za katere je MRK imel podatek, da so se tam kdajkoli nahajali vojni ujetniki - Italijani (ASDMAE 21). Ta se- znam so italijanski organi, ki so skrbeli za vojne ujetnike, dopolnjevali s podatki iz dopisovanja posameznih ujetnikov (ASDMAE 21). Po drugem viru pa naj bi bila večina vojnih ujetnikov poleti 1945, razen v taborišču v Borovnici pri Ljubljani, v taboriščih v Beogradu, Ljubljani, Boru, Arandelovcu, na Visu in v Makedoniji (ASDMAE 10). Delegat MRK v Beogradu, ki je dobil dovoljenje za obisk vojnih ujetnikov - Italijanov sicer že junija 1945, a je prvi obisk lahko izvedel šele 19. septembra,9 navaja, da je do maja 1946 obiskal taborišča na Sajmištu v Beogradu, v Kočevju, Vršcu, Karlovcu, zapore v Ljubljani in Novem mestu, bolnice v Zemunu, Indiji in Osijeku, vojaške bolnice v Zagrebu, Novem Vrbasu, Vršcu, Pančevu in na Zvezdari (Beograd). V njih pa je bilo malo Italijanov, razen v taborišču na Sajmištu in v Vršcu, kjer je bilo nekaj stotin italijanskih oficirjev in vojakov. Po njegovih podatkih naj bi bili ujetniki - Italijani tudi v drugih taboriščih, največ v Srbiji, v Demir Kapiji v Makedoniji, na Hrvaškem in v Sloveniji v Ljubljani, Kočevju, Novem mestu in Borovnici. Bili naj bi tudi v taborišču na Su-šaku, v Julijski krajini pa v Vipavi, Pivki, Tolminu, Ilirski Bistrici, Postojni in Hrpeljah. Pri tem je poudaril, da so to podatki iz različnih obdobij in zato tudi morda niso več točni (ASDMAE 20; ASDMAE 1 5). Italijanski viri v začetku leta 1945 ugotavljajo, da so Italijani v vojnem ujetništvu v Jugoslaviji sicer bivali v slabih pogojih, imeli pa so zadostno prehrano in boljši status kot vojni ujetniki sicer, saj so bili v delovnih bataljonih, imeli so tedenski prost izhod in so sploh uživali večjo svobodo kot nemški ujetniki (ASDMAE 25). Te, pomladi 1945 še dokaj ugodne razmere so se zlasti prve mesece po koncu vojne zelo poslabšale. Najpomembenjši vzrok je bilo veliko povečanje števila vojnih ujetnikov, ne le Italijanov, ampak predvsem Nemcev in jugoslovanskih sodelavcev okupatorja, in s tem povezane neurejene bivalne in higienske razmere ter zlasti neurejena preskrba, ki je bila posledica pomanjkanja prehrane v celi državi. Obenem viri italijanskega zunanjega ministrstva poročajo, da so ujetnikom odvzeli osebne stvari, delati so morali težka dela, bili so slabo hranjeni in oblečeni in stalno podvrženi represalijam. Poročajo tudi o krutosti nekaterih paznikov. Zaradi takih razmer je v prvih mesecih po vojni precej ujetnikov umrlo (ASDMAE 10). Konec julija 1945 izpuščeni ujetniki - Italijani v svojih izjavah poudarjajo, da so z njimi ravnali zelo slabo, večkrat so bili brez hrane in zdravniške oskrbe, 7 V opomniku TROHA: ITALIJANI V VOJNEM UJETNIŠTVU V JUGOSLAVIJI 1944-!