©ITATMJT! Prosimo, poglejte na I številka poleg naslovi ta dan, ko I Vaia naročnina poteče. V teb časih | splošne«- liianja cen, potrebu- | je v ^ ^delovanje. Skušajte I imv vnaprej plačano. IunuiTi^ini • i^r ^ na dan doHttSV .n^v /J C 'GLAS HAB ODI1' I ro pota naravnost madom ClTAJTE, EAS VAS ZANIMA Ko. 133. J?-^. \ (Telephone: OBalsea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, JULY 13, 1943. — TOREK, 13. JULIJA, 1943. _ ' yOLUHB LL JLETNIK LL ^ ______ O ____I___________________ GLAS NARODA Lisf sloVenslčih delavcev Y Ameriki. aaiilinl m Bmil Om Mati« Bn»liwfc'i Utk 1MI al tke Part Offic* a* New Ink. N. I, sata- A«t «f Cwpwi «1 Sank M, 1IS. 1« MEST NA SICILIJI ZAVZETIH Včeraj so zavezniki odbili 7 osiških protinapadov na Siciliji ter so v svojem stalnem prodiranju proti »everu zavzeli 10 mest, med njizni tudi zelo važjno pristanišče Siracuso.—Amerikanci, Angleži in Kanadčani so razbili osiške utrdbe ter prodirajo proti Ragusi, kjer se križajo železnice in ceste. INemški napadi v Rusiji pojemajo Rusi naznanjajo, da velika nemška osem dni trajajoča ofenziva, v kateri so imeli Nemci velikanske izguft^ polagoma ponehuje. Na celi 165 milj dolgi fronti pri Orelu, Kur-sku in Belgorodu so Nemci v pondeljek ves dan skušali prebiti rusko črto, toda vsak njihov napad,je bil odbit.------------ Slednjih so Nemci opustili upanje, da bi si mogli pribori- * ti kaj novega ozemlja in so i pričeli utrjevati svoje prvotne j postojanke. Rusi pa so pričeli z novo in zelo močno protio-fenzivo. , V pondeljek so Nemci izgubili 112 tankov ter 2622, od-' kar se je pred osmimi dnevi pričela ofenziva, aeroplanov pa so izgubili 1126 in samo včeraj pa 18. Rdeča armada je odbila mnogo sovražnih napadov pri Orelu, kjer si Nemci najbolj prizadevajo prebiti rusko črto. "Sovražnik pa napada z manjšo vdarno silo, kot doslej," pravi rusko poročilo. Moskovski radio je že dopoldne sporočil, da postajajo ruski napadi vedno močnejši, popoldne pa je 'berlinski radio naznanil. da šo Rusi poslali v boj močne rezerve. Včeraj ^o tudi Nemci bahavo po radio poročali o svojih u-spehih na ruski fronti: da jbo vjeli 28,000 Rusov in da so razbili 1640 tankov ki 1400 topov. * Rusi informirali nacije o invazije Sicilije Omrežje CBS je povzelo po britskem radiju vest, da so Rusi s pomočjo močnih zvončni-j kov informirali nacijsike čete na ruski fronti o invaziji Sici-j lije. — In da ne 'bi zgrešili no- j benega nemškega vojaka, so Ru si tudi hitro natiskali letake,1 ter iste z letali raztresli med I nemško vojaštvo na fronti in v j zaledju. V letakih je bila podrobno opisana invazija. Newyorski župan v Al as ki i\ew York, 12. iul. — Žup LaGuardia se nahaja danes nekje v Alaski in sicer je sedaj na potu domov. Župan je šel v Kanado, oziroma v Alasko na posebno misijo za Permanent Joint Board of Defense za Zdr. države in Kanado. Svoj tedenski govor, ki ga navadno poda vsako nedeljo v New Yorkn, je to pot poslal v transkripciji. V tem govoru je rekel, da bo v'sredo nazaj v New Yorku, ter je tudi pripomnil, da je obrambni položaj v vseh ozirih prvovrsten vseskoz ob severnazapadmem obrežju Zdr. držav in Kanade. Župan je omenil, da je videJ na velilkib pašnikih v Montani mnogo živinef, fear ga je sporni njalo na pomanjkanje mesa v New Yorku. V Kanadi, je dejal župan, imajo pa pomanjkanje pijačeH-fcato de priponndil Kanadčanom nekaj newyorškega žganega v zameno za kanadsko meso. —- Župan ni povedal, če so Kanadčani ponudbo sprejeli .. . ŠTIRI JAPONSKE LADJE POTOPLJENE Mornariški urad naznanja, J da se je pred dnevi vnela nova j pomorska bitka v Kula zalivu j pri New Georgia otoku v Salomonovem otočju in da je bila potopljena ena japonska kri-j žarka in trije rušilei. Morebiti .Rta 'bila potopljena še dva na-1 daljna rušilca. Mornariški urad 'pa pravi, da so o tej bitki do-sedaj prišla le še pičla poročila. Bitka se je bila severoza-padno od New Georgia otoka ter v Kida zalivu ali pa blizu, (kjer so ameriške bojne ladje prejšnji teden v po nočni bitki potopile 9 .sovražnih ladij. Dobra iznajdba ... Philadelphia, 12. julija. <—> William C. For, avtni mehanik,, je iznašel posebno formulo, potom katere si je oskrbel netani'di..— Proti njemu gta bili že poslani novi laški diviziji. Na Sicilijo prihajajo nove osiške čete in posebno ponoči jih dovažajo iz Italije. Zavermiška poročila s fronte naznanjajo, da zavezniške ar- , made stalno prodirajo in so prišle že daleč na otok. Toda1 naznanjeno je bilo, da postaja j osiški odpor vedno močnejši in i vsak čas lahko pridejo nemške oklopne divizije. Takoj pri vpadu v sdboto je' bilo vjetih 4000 Italjanov in i Nemcev, včeraj pa nadaljnih 2000. Največ je Italjanov, ki pripadajo 54. napoljski diviziji- Zavezniki naglo prevažajo vojaštvo in vojne potrebščine iz Tuni-zije čez Sicilsiko morsko ožino. Nad transportnimi ladjami krožijo napadalni aero-plani in bom/bniki, db sahrani pa jih varujejo bojne ladje. Neko poročilo s fronte na Siciliji naznanija, da so osiški ae-roplani potopili neko zavezniško bolniško ladjo 3 milje od picilskega ojbrežja. Vsa posadka je bila rešena, ka&or tudi 400 ranjencev. Pri osvajanjai Sicilije izvršu-jejo veliko delo bombniki, ki neprenehoma letajo nad Sicilijo in Italijo ter so samo v nedeljo uničili 400 osiških tru-kov z vojaštvom in vojnim mater jalom ter 47 aeroplanov. Aeroplani so poleg tega bombardirali letališča pri Cataniji in Gerbini, na vzhodu ter pri Milo in Sciacci na jugozapadu. Ka vno tako so bombardirali letališča v Italiji, zlasti v Beg-gio di Calabria in Vifoo Valen-tia v južni Italiji i stični vodja) je naslovila poslanico predsedniku Booseveliu, premierju Stalinu, ter Churchillu. | V novi skupščini so vključeni tudi Srfbi in Slovenci, ki žive na Hrvatskem in skupščina hwma je del Titovega "Naro-. dnega osvobodilnega sveta' so dejali informant!. Medtem pa partizanska ar-(mada nadaljnje s svojimi jiapa-di na osiščne čete in baze. Sku-! pine severnozapadno od Ljubljane pravijo, daso uničile dve J osiščni tovarni za orožje, ko so vprizorili nočni napad na Bi-J strico. — Gornje poročilo je prinesel list New York Post. Hrvatski patrijotje formirali lastno legislature Bern, Švica, 12. julija. — Hrvatski partizani so sestavili svojo lastno legislature ali veče na ozemlju, ki ga imajo ^ svoji posesti. Tako se glase poročila, katera so dosegla jugoslovanske kroge tukaj.______________ Zbornica je n&zvana tako, kot predvojna hrvatska legisla-tura, ki je bila poznana-pod i-menom Hrvatsko narodno veče. Vključene so v novi legisla-tudi štiri stranke in -sicer Se-ljaška, Neodvisna, Demokreti-čna ter Komunistična stranka. Kot so povedali tukajšnji krogi, se je vršilo prvo zasedanje 13. junija v Otočacu. Poet Vladimir Nazor, stair 76 let, je bil izvoljen za predsednika skupščine. Skupščina, pravi jugoslovanska vest, ki je obljubila podporo Osvobodilni armadi, ki je pod poveljstvom 41 Tita", (Josip Broz, črnogorski komuni- Boji v Jugoslaviji Srditi odpor jugoslovanskih guerilcev v vzhodni Bosni United Nations Information Office v New Yorku poroča ■sledeče: — Jugoslovanski gue-rilci—o katerih smo že poročali, da so prebili tri zaporedne linije nemako-italij ansko-usta-ško-holgarskih čet — so z veli kimi silami začeli protiofenzi-vo v Hercegovini in vzhodni Bosni. Na ozemlju vzhodne Bosne so zasedli guerilci štiri kraje in •sicer, Vlasenico, Srebrnico, 0-lovo in Han Pijesak. Srebrnica je važno središče lesne industrije. V Sloveniji so guerilci napadli dva vojaška, vlaka in u-ničili več lesnih žag, ki so delale za Nemce. Celokupne izgube jugoslovanskih gerilcev v peti ofenzivi "uničenja", katero je osi-sče poskusilo v teku mesecev maj in junij, štejejo 2000 mrtvih in ranjenih. V teku te o-fenzive je osiŠče — v cilju, da onemogoči domačemu prebivalstvu Hercegovine in vzhodne 1 Bosne podpiranje guerilske ak- ■ cije—kratko in malo vse civilno prebivalstvo dedoma pobilo, 1 deloma pregnalo. Izgnanci so ' morali v koncentracijska tabo- ■ rišča, katera so Italijani uredi-1 li pred nedavnim časom f—> se-! dem teh tafborišč so pripravili L samo za deportirance iz ^'me ; gore. V enem samem taborišču 'l v Kava ji se nehaj a 5000 Črno-' gorcev, dočim jih je 6000 v Burealu in na Baru. Štiri taborišča so odprli na albanskem ozemlju, toda koliko je tam interniranih, ni znano. Poroča Jugoslav Information Center, N. Y. C. Iz Slovenije "Uvedba novih zemljiščnih knjig na Spodnjem Štajerskem" "Madžarski minister zunanjih zadev opozarja madžarsko javnost potom časopisja na razglas, ki je izšel v "Grazer 1 Tagespost'1 od 6. marca 1943, ki naznanja, da bodo zemljiščne knjige v spodnje-štajerskih o-krajih Krško Ln Trbovlje preu-j rejene. *'Posestniki nepremičnin v teh okrajih morajo prijaviti svoja posestva v teku šestih tednov, ki slede 1. marcu, in predložiti uradu komisarja za civilno upravo svoje lastninske dokumente. "Polesr svojih zakonitih posestnih listin morajo prijaviti posestniki tudi svoje ime in svojo narodnost. "Kdor ne bi pravočasno prijavil svoje posesti in oddal zahtevanih podatkov, izgubi vse svoje lastninske pravice in po 31. decembra 1944 ne bo mogel zahtevati nikake odškodnine." fPreMttetljlvo je, m povsem neobičajno, da se madžarsko ministerstvo na zunanje zadeve nanaša na članek navadnega graškega časopisa — iz tega je treba zaključiti, da madžarska vlad« o tem ni bila uradno obveščeno. Verjetno je, da grozi razlastitev ne le slovenskim, temveč tudi drugim ne-nemški m posestnikom v teh krajih Slovenije. — Opomba JIC.) Izkoriščanje slovenske zemlje V svojem govoru o priliki proslave druge obletnice usta-' novitve Ljubljanske pokrajine,! je komisar Grazioli izjavil, da je Italija takoj po okupaciji Slovenije priskočila na pomoč lačnemu prebivalstvu. Na drugem mestu pa pravi, da je treba izkoristiti vsaki še najmanjši košček zemlje v Sloveniji za skupni blagor. Grabežljivi Lahi niso pozabili niti naših lepih gozdov. "Izkoriščanje gozdnega premoženja do skrajnih mej" je rekel Grazioli. Vprašamo kaj ima še vse na programu za skupni blagor. * Nasilno ponemčevanje Slovenije Budiinpeštanski Ust Pester Lloyd, ki izhaja v nemškem jeziku, poroča dne 13. aprila o "preureditvi" zemljiščnih knjig -»a Spodnjem Štajerskem, Iz tega poročila je razvidno, da nameravajo Nemci, ki so že razlastili — to je, oropali—na desettisoče slovenskih posestnikov in odgnali v suženjstvo skoro 200,000 Slovencev, še enkrat natančno pregledati dosežene rezultatte in nadaljevati konfiskacije. Besedilo tega članka je naslednje : ŠTORKLJE SO ZAPOSLJENE . ^UUVVIUI vx 11C 1*4* lem svetu sploh. Mlade matere te vojne dobe so namreč v resnici mlade in sveže po duhu in po svoji zunanjosti, neglede na dejstvo, da je med njimi mnogo takih, ki so že prekoračile trideseto leto starosti — kar se jim seveda v veliki večini slučajev na zunaj niti ne pozna. K temu veliko pripomore moda, ki je danes prikrojena za vse tipe žensk tako, da lahko slednja ženska izgleda čedno in svojemu poklicu in stanu primerno. Poleg tega pa so ženske (zdaj v splošnem bolj neobra žene v mnogih stvareh in to se , tudi pozna na zunanjosti žensk, | ki so bolj samozavestne in zna-; jo tudi paziti na svoje zdravje in na zdravje otroka. Prebrisan glavar Ki r i win a, Trobriand otoki. — Glavar nekega plemena na teh otočjih, se je izkazal za zelo premetenega, ko je pristalo i*a ibregu 18 Japoncev, ki so se borili v pomorskih bitkah v "Bismarck morju v preteklem marcu. Japonci so bili dobro oboroženi, domačini pa niso imeli niti primitvnega orožja pri rokah, ker niso pričakovali obiska Japoncev. Treba je bilo torej rabiti glavo in poglavar se je izkazal kos -svoji nalogi. Dejal je Japoncem, da jih bodo povedli njegovi ljudje po skritih stezah do japonskih postojank, toda če se hočejo -skriti pred Avstralci, se morajo razdeliti v majhne skupine, tako, da bo vsak domačin vodil tri vojake. Japonci so poglavarja poslušali in kmalu nato -so spoznali, da so ujetniki. Domačini so namreč skrivoma dobili od svojega poglavarja namig, naj jih pobašejo, kakor hitro so se Japonci razdelili v skupine, ki naj bi šle *t vodniki na pot — na pot so vseeno Šli, toda k belemu upravnemu .uradniku, kateri je začuden gledal ko je imel naenkrat v svoji oskrbi japonske ujetnike. Poglavar je bil na svojo -ddbro izvedeno strategijo zelo ponosen. ----- j 11-- "Zmago" pričakajo na varnem, kjer ne bodo mogli škodovati ameriškemu vojnemu naporu. BUNDOVEC URADNIK V VOJNI TOVARNI tele oblasti deportiran, se je uprl vojaškemu službovanju v tej deželi. Dejal je tudi, da bi ostal nevtralen v slučaju nemške invazije te dežele. Od treh žensk, ki so bile aretirane, je ena priznala, da rie mara ameriškega državljanstva, ter da bi radevolje pomagala kakemu pobeglemu nemškemu vojnemu ujetniku. Izjavila je odprto, da se bo Nemčija zadnja smejala. Sploh so^vsi aretiranci prepričani, da -je Hitler napravil prav, ko je šel z vojsko nad zaveznike. O kakem porazrn nemške vojaške sile se tem ljudem niti ne sanja. Oblasti jim bodo zato dale priliko, da nemško New York. —Zvezni agent je ' so prijeli in aretirali nadaljnih i osem nemških priseljencev ne-' državljanov in med temi je e-den, ki je bil za blagajnika pri 'neki družbi, ki izdeluje vojni materjal. ( E. E. Conrov, ki je na čelu federalne agencije v tem mestu, je dejal, da je omenjeni j Nemec priznal, da. je obiskova i bundovske seje in izrazil je tu | di upanje, da »bo Nemčija i^h 1 zmagovita iz te vojne. Ta ura i- dnik se je v letu 1939 tudi re-■ gistriral za vojaško službova-► nje v Nemčiji, ter je skušal iz poslovati v letu 1942 dovolje nje, da bi šel prostovoljno na aaj v Nemčijo. Ker ga niso "ha Stric Sam bo to leto obogatel za 2,800,000 novih prebivalcev, ki jih bodo po vsej deželi tekom tekočega leta nanosi le tetke štorklje. Pravijo, da bo ta letina dojenčkov tvorila eno najpomemb nejših generacij Amerike, ker bo že z rojstvom zadobila nalogo preosnovanja in prenovije-nja sveta, ki sedaj škriplje v svojih sistemskih tečajih, ki so stari, zarjaveli in polomljeni, pa se jih hoče vkljub temu spraviti v nadaljni tek s pomočjo potokov človeške krvi . , . Še nekaj pravijo o zvezi s. temi nadeibudniki, ki so že tu ali pa se znajdejo med nami še, pred koncem tega leta. To pra- j vijo, da imajo ti nebogljenčki; najmičnejše mlade mamice v" *UhMA Kkwmi* f Ktm it "GLAS NARODA" i (VOICE OP Tgfe PEOPtt" tf - J Owned and PuMlafced bj Bk>r«U* PntUlrttng Company, (A Corporation) Frank Sakser, President; Ignao Hod«, Treasurer; Joaeph To-števati, kakor turii naš-:* čitat: -Ije prosimo, do jih vpo«tevaj". Nikdo naj ne misli, dn je' prišlo med Mrn Kr«sno in 11-' pravo lista dokakoyn navzkri-' žja. Ne, med nami vlad« po-' polno soglasje in popolni spo-« razuift, kajti Mr?. Krasna imaj sen razum in svetovno po-, znanje in razumevanje ter je ž njo vsepovsod zelo lahko sku-j pno delovati. Sicer je le redko prihajala v'» nrad, ker ima dovolj drugih važnih poslov, toda veseli smo1 bili vselej, kadar je prišla, kaj_J ti ž njo se je mogoče razgovar-l jati o vseh stvareh, ki se tiče-j jo in tarejo Človeštvo. P^zna pa tudi šalo Iti £udi saion jr> i včasih, zla-sti, kadar je dobro razpoložena, zelo legava. Žal nam je; da ne bo mogla več toliko delati za list, kot je dosedaj, ker vemo, da jo bodo rtaši čitatelji zelo pogrešali. Toda v sedanjih resnih časih, moramo vsi vpoštevati razmere in ravno tako zaposlenost vsakega posameznika, in d& je Mrs. Krasna zelo zaposlena naj vseh koncih in krajih, to vemo mi, ki jo poznamo. Razmere so se tekom sedanje vojne zelo, zelo premenile in vsakdo moTa mnogo potrpeti, mnogo pogrešiti, marsičemu se odpovedati. Tako naj tudi naši čitatelji blagohotno pogrešijo sem pa tam kak članek: Mrs. Krasne. Pravimo: sem pa tam, kajti Mrs. Krasna bo Se dalje pisala svojo kolono, toda ne za vsak dan, temveč samo trikrat na teden: v pondeljch, sredo in petek. nih. Izkopavanje je bilo izvršeni pod nadzorstvom komisije, v i kateri eo bili: ukrajinski pisatelj Gordjenko, duhovnik oerk ve sv. Nikole, prota Ivan Pro-topopov, domačinka Beloor-kovskaja, zdravniki Gogin, Koščajov, in Ganjicin ter predstavnik mestnega Sovjeta Tukaj. — (Sledi uradni zapisnik:, ki dokazuje, da so bile šrtve pred ustrelitvijo mučene na zverski način. Izredni državni odbor je dognal tJorej naslednja dejstva: 1. Rostovski mrazej lepe u-metnosti je bil oplenjen in odnesen v Nemčijo od komandanta prve armade tankov, kon-jenfskega generala Mackenze-na in šefa propagandnega oddelka prve divizije tankov Mil-lera. 2. Bolniki umobolnice v ptogovu v kurski oblasti, so bili zastrupljeni na povelje nemškega komandanta Flacha in dr. Kerna. "For Whom the Bell ToJIs", Vsi prejemki premiere Hem- rngwayeve drame "For Whom the Bell Tolls'* v sredo 14. ju-' lija y Rivoli Theatre v New' Yorkra bodo izročeni National War Pond. National "War Fttad je nanovo ustanovljena. organizacija in ta premiera Ibo prva prispevala v njen sklad.1 Ta filmska drama je povzeta po Hemingwayevi noveli in so jo izdelovali 33 mesecev. Izdelana je visa v technicolor in na-j stopajo v njej Gary Cooper kot Robert JoVdan, Ingrid Bergman kot Maria ter AMm' Tamiroff, Katina Paxionoti,| Arturo de Cordova, Joseph! Oalleia in Mihail Rasrumnv. Vstopnice so po $4.40, $3.30 in $2.20 ter bodo naprodaj pri blagajni v sredo, 14. julije v Bivoli Theatre. ' Note za KLAVIR ali PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za $1.— H- Breezes of Sprlog Time of Blossom (Cvetni čas) * Po Jezeru Kolo * Tam na vrtal gredi Maribor Walt*. * Spa vaj Milka MoJe Orphan Waltz * Dekle na vrtu Oj. Harička, pegljaj * BarQca Mladi kapetane * Gremo na Štajersko ŠtajeriS * Happy Polke če na tujem * Slovenian Dance Vanda Polka * Zidana marela Veseli bratci * Ohio Valley Sylvia Polka * Zvedel sem neka] Ko ptlčlca ta mala. , * Pojdi » menoj Dol s planine * Kadar bog ti vandrat Sel ^ZYEZEK XQ SLO-VENSKIH PESMI za piano-axarmoplko zA $1. Po 25c komad MOJA DEKLE JE ŠE MLADA Naročite pri: Knjigami Slovenic Publishini? Co. New York 11, N. ¥, _Ž1S XV. IStfr Str«^------ NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možice in Ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 16. leta starosti. Članstvo: 62,000 Premoženje: $ 10,500,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNF*J Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave.. Chicago, ffl. fejer ga je pozdravilo vež visokih vojaških icastnikov. Po svojem prihodu se je takoj odpeljal v hotel v New Yorku. gel Vojni odbor za delo. i General Giraud v New Torka General Henri Honpre Gi-: raud, vrhovni poveljnik francoskih čet v severni Afriki, je sinodi ob 3.10 z aeroplanom dospel vt Was^ingtona na La Guardia Field v New Yorku, Jutri zvečer ab 10.30 na radio postaji WAEC nastopa kot solistinja slovita pevka Dorothy Maynor. Orkester Morton Gonlda Ibo spremljal Miss Mayaior v peitju. "Cresta Blanca Carnival'' KRIZA JUGOSLOVANSKE VLADE ■■■ " o--- V teku krize jugoslovansko vlade v izgnanstvu in pri sestavi nove vlade, sta prišli na površje dve malo znani imeni c-iširoka javnost jih niti ni zapazila. Prva teh dveh zadev je imenovanje generala Petra Živ-kovica za poslujočega vojnega ministra; v političnem pogledu je značilno in precej važno, kajti vsaj v neki meri bi to moglo pomeniti kompromis pri rešitvi delikatnega problema spornega generala I>raže Mihajloviča. Dodelitev vojnega ministerstva generalu Mihajlovieu — dodelitev, ki je čisto nominalna — je zvijača srbskih skstremi-=. me zadeve j—((ONA., Washington, D. C.) « ■ • ( L-Cot je bilo včeraj naznanjeno iz Londona, je jugoelovan-sivi kjibinet dovolil kralju Petru poročiti se s prinoezo Aleksandro. -— Op. ured.) * ' kovali, za društveno večerno življenje y. njihovem kraju. (Druge vesti, 'ki eo ravno tako zanimive, so novice o domačem mestu, kot splošni dogodki, raz na klepetanja, športne vesti posebno o domačih tirnih. Se-i dan je prilike — odmev, ki ga! ima vojna na domačo mesto,' racioniranje, pošlovtfe delovanje — vse to je tudi kar bi vo-! jaka interesiralo v pismih. Vojska povdarja, da so neke'" informacije nedov«o»ijene in da i ne smirjo biti vkljufene v pis-' ma vojakom. V sledečih sent' točkah so navedene: 1. N'ikdar ne vključite informacije o vežbanju čet, poki etih ali produkciji vojnega materiala "nikdar ne imenujte kakšno posebno svrho tega materiala. 2. Ne razpravljajte o kiorakih ki so podvzeti v rvamo^t tovarn lokalnih naprav a'li prevoznih sredstev. 3. Nikdar ne dajajte informacij o vremenu. 4. Ne govorite o klabih prilikah ki vplivajo na vašo farmo aLi na vaše delo. 5. Ne kritizirajte vojno vodstvo. Ya3e mišljenje mogoče np temelji na faktični podlagi. fi. Ko pošiljate «like, bodite sigurni, da ni v njih nobenih vojnih informacij. — FLIS. ODGOVORNOSTI VOJNIH ZLOČINCEV (JIC.) — Izredni sovjetski-državni odbor, katerega naloga raziskovati in nabrati dokaže za Zločine nermško-fa-šistienih okupatorjev in njihovih satelitov, ter škode, povzročene od njih meščanom, kolektivnim kmetom, javnim organizacijam, državnim pod-1 petjem in institucijam SSSR, je podal dne 25. junija 1943 izjavo, katero je natisnil inflar-! maci jski bilten sovjetske ambasade v Washingtonu. V tej ■ izjavi se nahajajo nekatera ; značilna mesta. [ Izredni državni odbor nada-1 ljuje nabiranje protokolov, v katerih so zabeležene izjave žr-• tev in prič očividcev glede zlo-i Činov, izvnšenih od nenw&ih - oblasti na sovjetski zemlji, ki - je začasno padla pod fašistični ' jarem. > 1. Nemški okupatorji so uni-1 j čili vse stare spomenike, oro-^[pali 'shrambe kulturnih vred-1 not narodov Sovjetske Unije - in oplenili vste vzgoine institu- > ci;e, muzeje in biblioteke. 3 Po naredbi nemške vrhevne Ameriške čete preko morja — in ravno tako tudi v tabo- : riščih v tej deželi — imajo to največjo željo; da redno dobi- : vajo pisma -od doma z doma- : "čtmi fvestmi. Urad za vojne informacija in oddelek za posebno službo so to uštariovfti na temelju rezultata skupne ankete . Ljudje, ki služijo v vojski, želijo vesela pisma polna novosti o sorodnikih in prijateljih. pTav posebno pa ne želijo takozvane "fan letters" od nekoga, katerega olj ne pozna, in k j piše kot član kakšnega kluba "Piši borcu." Vojaku tudi ne pomenijo mnogo pisma, ki jih dobi od navdušenih mla-deničev, kateri so slučajno culi njegovo ime in iso slučajno iz istega mesta, pa se mu v pismu klanjajo kot junaku. Izvlečki lat časopisja, posebno domačih časopisov, *o vedno zelo interesantni. ii> čeprav je hva'iezen akk> dobi paket s hrano, ,ga pisma od doma mnogo bolj razveselijo. Krr pod na^ vadnimi okolnostmi že dobi zadosti hrane v vojski, in mnogokrat se tudi zgodi da biskviti in bonboni pridejo v takem stanju, da jih ni mogoče jesti. Interesira ga dejstvo, da njegovi prijateji doma pomagajo domači fronti s tem, da veselo sprejemajo omejitve in pomanjkanje mnogih vsakdanjih potreb v hrani in pohištvu, ampak tudi ne mara preveč poslušati o tem. On ima dovolj svojih skrbi. Vesti o pomanjkanju doma lahko mnogokrat ošibijo njegovo nreralo; začnejo ga skrbeti prilike, v katerih ne more nič pomagati, in je vznemirjen pri njegovem resnem delu ako skrbi o svojem privatnem življenja. V tem smislu je bri^adni general Adams, šef Vojne pošte , rekel: "Mi 'lahko pravimo, da pošta vzpodbuja moralo vojakov. Ampak pošta tudi lahko uniči imoTalo vojaka, ako pismo ni prav pisano". j V neki postojanki prekto morja, je bilo nekaj vojaških [predstavnikov vprašano: — "Kakšne vrste stvari radi be-• jrete v svojih pismih od doma!" l | Pregled odgovorov je pokazal, ; | da vojaki radi dobijo pisma, ki pravijo kako njihove družine -'ekonomsko napredujejo. Tudi , radi berejo da njihove družine delajo vse, kar je mogoče, . da pomagajo v w>jnem naporu l in da nestrpno pričakujejo, da se vojaki vrnejo domov. Vo-L jakom že mnogo pomeni, če dobijo pisma, ki samo pokažejo, da se njihovim družinam dobro i godi in da so jzaposlene. l Vojaki tudi dobijo novice o . svojih prijateljih v vojski, in i o dekletih, katera poznajo (če . so samci). Radi tudi čujfejo o prijateljih ki so še doma, kakor tudi o družabnih dogodkih (kdo je koga poročil). Intere-sirajo se tudi za pretekle dogodke, za kraje, katere so obis- i f i« »■ * komande Alfreda Roaenberga, ' Reich^ministra za okupiran,ie ' vzhodne pokrajine, so bile od- ' nesene vse knjige iz 14, 15 in 16. Stoletja, vse originalne slike, risbe in kipi ruskih in zahodno evropskih umetnikov. V mesecu januarju 1943 komandant prVe armade tankov, konjeniški general Mackenzen v prisotnosti šefa propagadne-ga oddelka prve divizije tankov, MiMera, a-zel iz Hostovske- ' ga muzeja, ki je bil evakuiran v mesto Pjatlgorslc in nameščen v prostorih LiermOntovega muzeja, najdragocenejša dela Ribera, Rubensa, Murrilla, Jor-daensa, Vereščagiim, Korovi-na, Kramskoja, Poljenova, Rje-pina, Lagoria, Ivazovskega in Siškina, kipe Donatella in različne druge muzejske predmete. Objavljen je tudi zapisnik o tem postopanju nemške oblasti, ki rv vseh podrobnostih opisuj? plenitfcv. Dejstvo, da so neinšloo-faši-stičili osvajači opl^niii roetov-ski muzej dokazuje, da so Hitlerjeva vlada in nemške vojaške oblasti organizatorji plenjenja v okupiranih krajih. Dokazano je, popolnoma nedvomno da se nemilki generali osebno udeležujejo plenitve kulturnih vrednot, ki so last narodov Sovjetske Unije. V vasi Sapogovo, v kurski {oblasti, so nemški okupatorji zastrupili okoli 1,000 bolnikov, katere je lečila tamosnja umobolnica.. Dokaz tega strahotnega zločina je v naslednjem do kumentu: — (Sledi uradni zapisnik, potrjen od zdravnikov in bolničark, iz katerega je razvidno, da je bilo ftJo množično zastrupljenje izvršeno v roku tri do štiri dni.) Ko so bili Nemci pregnani iz mesta Kupjansk, v harkovski oblasti, so našli meščani 8 jam, v katerih se je nahajalo 245 sovjetskih državljanov, brutalno mučenih do smrti in ustrelje- Kratka Zgodba PETELIN—EVSTAHIJ fPo TUESDAY, JULY 13; 1943 Slovenski ujetniki v Indiani (tz ''Airier. &Bovenca.") ' - - bury, Internment Camp, Pox 20, General Post Office New York, tt. Y. HLASKJO Anton, rojen 10. jantiarja 1922, Ajdovščina, Goriško; oče Janez, mati Antonija Kreti?. GEUHEN OSKAR, rojen 28. * marca 1952, Šempas Gorica;'| \>fte Anton, mati Marija KoničJ i (JERN1GOJ BOJAN, rbjen 8.1 = marca 1920, Sempiiis Gorica;!' oče Filip, mati Marija Klarič. j' RAOAR JANKO, rojen 25.) marca 1922, iCafl nad Kanalom, i Goriško; oče Peter, mati Boža- 1 liia BTečavžek. TRAMtFTŽ JOŽE, rojen 2.'] marca 1922, Kostanjevica, Go- ; rica; oče Jože, mati Marija Pi- ' pan. • | KOKOSA® IVAN, rojen 8. < 'februarja 1922, Grahovo, Gto-ri- ' ca; oče Tvan, mati Marija Ken-da. : j BEANKOVIC MIROSLAV, ; rojen 21. julija 1921, Šeimpas, ] Gorica; oče Vinko, mati Krišti-na Žižroan. < PAV&fČ ALOJZ, rojen 25. i avgusta 1922, Šempas, Gorica; oče Alojz, mati Katarina Ene. : ŽNtmABSšlC JOŽE, rojen : 4. marca 1922, Druhovo. Gorica; 3 oče Jožef, mati Ana Mugtertji. ' IJOEEK FRANC, rojen 5. , februarja 1921 Ajdovščina, Gorica; oče Franc, mati —- • VALENJTTNiČIČ FR, rojen 17. septembra 1915, Bača, Gorica : oče Luka, mati Marija Eleč. 1 CEJ JANKO, rojen 15. junija 1932, Trnovp, Goric^; oče Alojz, mati Pepca Pod go mik. j KLANJŠHK JOŽE, Hojen 13. 'm&ifea 1922, Grgar, Gorica; oee Jože, mati Jožefa -— KOGOVŠRK IVA}* trojen 22 ; marca 1919, Proga rje, Be k a : oče Ivah, mati Katarina Kuret. I TREBI^AN FR., rojen 9. ' marca 1919, Košana, Trst; oče Franc, moti Viljemina Počkar. j SKRHNIK FRANC, rojen 26. j 1 septembra l920, Kopriva, Trst; [ .oče Alojz,, mati Ana Galjušek. "SEBMAK FRANC, rojen 13. •septembra 1922, Postojna; oče Franc, mati Marija Srebot. ! HRVATIN JOŽE, rojen 10. j avgusta 1922, Škofija. Trst; joče Rudolf, mati Marija Zadnik ČRLTLTGOJ FR. rojen 29. marca 1922, Če po van, Gorica; oče -—• mati Antonija. SIMiČIČ FTR. rojen 19. juHja [ 1914, Krmin, Gorica; oče Raj-I round, mati Pepca Zilej. BRATINA ANTON, rojen ! 12- januarja 1922. Ajdovščina, | Gorica :*oče Anton, mati Marija NACISTIČNI PRITISK ZA DOBAVE. (OWL) — Naciti pritiskajo i na dežele, ležeče v jugovzhodni ! EvrOpi, da bi povečali dobave | živil v Nemčijo, ki bo že zdaj : ogromfne — tako pravijo vesti j iz nemškega časopisja, katere j je prejel OWL Njenuška časniška agentura j DiNtB pravi v neki brzojavki, t namenjeni nemškemu časopisju ; v Evropi, da je postalo potreb-; rio, razširiti posle Centralne | prekupčevalne družbe na vzho j du v cilju, da se ji omogoči iz-i kršitev * * njene ogromne nalo-; ge" dobavijanja živeža za nem i j ško armado na vzhodu in polj Ciljanje "dodatnih kcfričin ži-[ ,4eža" v NeiriČijb. • Omenjena brzojavka DtNDB \ izjavlja: ^Naloga te dražbe) \ je, da dobavlja vsako leto za za-} Ibge, v tovarne in za transport j [milijone ton žita in oljnatih tfe-■ men, mlilijone repov živine, in } jako velike količine masti, jajc, I perutnine, rib, sadja, zelenjave, j krompirja in tekstilnih rastlin. [ Nemfci nameravajo uplorabiti I jugovzhodno Evropo kot vrt in : njivo za Ntemčijo. j Brzojavka IJINTB opisuje po-| slovauje Centradne prekupoe-[ vain© dražbe ha vzhodu in po-| toča, da se je hjena organža-: cija takta razširila da da-' V ujetniškem taborišču, ki je oddaljeno od mesta Indianapolis kakih 30 milj, se naha-j ja med Italijani tudi 22 staven-! skih fantov iz Julijske Bene-' «ije, staiih od 2» do 24 let V Afrikf šo zavezniki odbrali Po-! ljake in drtige slovanske ujetnike in jih vzeli t sVojo arma-rnado, te slovenske fante pa go1 nekako prezrli. V omenjenem taborišču v Iiidiani jih je po naključju odkril Vencel Batič, sin slovenskih staršev, /ojen v Ameriki. Ko je $el tam mimo, iga je eden * italijanskih* ujetnikov čez žično dgrajo $fo slovensko poprosil za cigareto. Ta fant se je potrudil in dobil imena ill po£is vseh ostalih Šlo-' vencev v ujetniškeni taborišču.' 1 Izročili so irru tudi pismo, vi katerem pHosijo, naj .se ameri-' ški rojaki potegnejo zanje, da bodo sprejeti v ameriško ar-' mado in se bodo tudi oni šli j lahko bojevat za svobodo Jugoslavije, ker so SDotencI, nel Italijani, najmanj pa fašisti. "Pa nt je seveda ne znajo angleško in si nikakor ne morejo pomagati. Vencfcl Batič je 1 imena in pisrrio prinesel .V Slovenski dom V Indianapolis ter L vse skupaj izročil Mr. S. Škor- * jhneu, ta je pa obvesti uredni-št v o Prosvete, ki je vse j zakikirikal zadnji pozdrav. KUHARSKA KNJIGA: mm Recipes sf AH 0HH Nations ysw recepti vseh narodov . - Slane aamb $2b°° ' ^Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranica * Keceptt ao napisani v ingletkem jeziku, ponekod pa m tudi t jeziku naroda, ki mu j« kaka jed poMbno v navadi Ti laijigi je nekaj posebnega n one, ki al sanimkjo u kuhanje lxš >4 hočejo ▼ njem Čimbolj ikrtfbatl in izpopolniti. i Jži. ai, KNJTGAltrrt ŠLOVENlC PtJttLiStilN& M 216 West 18th Street New York 11, N. t. 10 dni, da predvsem določi naj-pripravnejše metode za "boj proti živinskimi ftoleznfrn na podlagi sodelovanja vseh." DIJAKI PMSILrtm PBI-DRUŽITI SE K V8TASEH Vpoklici vseh za vojaško službo sposobnih mož v vtstašfcte oddelke, so zagrebško univerzo skoraj popkxLnoma izpraznili. Posledica je, da ima ta univerza zdaj tako malo s+ueateljev. da bodo ostale odprte v jeseni — glasom neke oddaje budim* pieštanskega radia, katero Je zapisal OWI — edimole fakultete medicin^ in farmacije. Hrvaški kvizlinški režim je napel vse svoje sile, da reši vsaj medicinsko fakulteto, ter je iopro-stil zadostno število dijakov, v cilju, da bi mogel zadostiti: naraščajočim nacističnim zahtevam izurjenih zdravnikov." S posebnim dekretom je bil crte-den prisilni^top vseh. dijakov v vstaske sile — celo visokJo-šolci, 'ki so telesno nesposoom, morajo vršiti pomožno službo. nee že 150 "glavnih central", 300 postranskih central in 13 društev za prekupčevanje z živili, ki poslujejo kot nekakšne podružnice Centralne družbe. Na koncu pra/vi brzojavka KN[B, da številčni podatki o resničnih količinah, ki gredo danes skozi skupni obrat te družbe, sicer niso za javnost, da se pa Ž5e zdaj u preživlja vo-jajftvo na vzhlodtf večinoma s pomočjo lokalnega pridelka in da gredo tudi precejšnje količi-.ne živeža v Rajh". Od osišča kontrolirani beograjski list "Donau Zeitung" trdi v nekem članku, ki je nedavno prišel v roke OWI, da je bil prirejen v Bratislavi ve1 terinarski shod v Rumunije, Hrvaške in Srbije. List pravi, da jte bil namen „te^ ga shoda, ki se je začeL dne 23. 1 junija in je hnel trajati 8 do > To glasovanje bo končano 15. julija. Kakorhltro mogoče bo zatem objavljen brtd glasovanj«, o Jidda tega glasovanja bodo prinesle radio postaje IH ame-rlfikJ liati. Pazite na izid rlasovanja in zapomnite Bi: pofiljite svojo glasovnico Se danes. č&mtf&mmmm ------------ FILME IN ZVEZDE -. , t Foreign Language Critics' Circle Vas naprosi da izberite najboljši film in pogla&tne zvezde za leto 19*3. , Citafdjl našega lista In vaeb tnjeje- potrebna. Zato zapi&te v gta8prq|co, žičnih ifstov ▼ Združenih drtarah bo tar ste izbrali In nam poBljlte Se DA- naprofieni, ua izberejo najboljšo film- NES. VaSe mnenje in izbira bo poma- <*o sliko ▼ prvih 6 mesecih 1»43. ka- gala določiti fjlme In zvezde, ki Jih ior tudi najbcdjfie igralce in igralke hočete v bodoče videti. I za iHti čas. To izbiranje vodi Foreign (Language FIT m Critics' Circle v sode- v naslednjem Je seznam vodilnih i lovanjn » fOmotco industrijo. filmov. Igralcev in igralk, ki SO na- I ■ ^ . ^ stopali prvo polovico,leta. V dolenjem j Ker. so obiskovalci gledaUnČ sodniki, seznamu Izberite v vsaki skupini tto- ki doženejo uspeh in neuspeh, zato Je je, kar vaip Jfe najbolj vi5eČ: to J« tri W)ira vsakega obiskovalca gledAIIBC slike, tri igralce, tri IprnltV . - " ■ . . f i , . SLIKE: 1. Palm Beach Story 8. Casablanca S. They Got Me Covered 9. The Human Comedy 3. Random Harvest 10. Hitler's Children 4. In Which We Serve 11. Star Spangled Rhythm 5. Commandos Strike at Dawn 12. X Night to Remember 6. Air Force 13. Hangmen Also Die 7. Ox-Bow Incident 14. The Moon Is Down IGRALCI: 1. Gary Cooper g. Spencer Tracy 2. Bob Hope ' 0. Humphrey Bogart 3. Monty Wooliey 10. Paul lldnl 4. Ray Mil land 11. Erich von 8trobeim 5. Paul Henreid 12. Henry Fonda 6. Walter Brennan 13. Brian Aherae 7. Mickey Rooney 14. Fred MacMurray IGRALKE: 1. Ida Lupino 8. Rosalind Russell 2. Ingrid Bergman 9. Dorothy La m our » 3 AUo« ^T« K). Barbara Stanwyck 4. Jean Arthur 11. Greer G arson 5. Anne Shirley 12. Katharine Hepburn a Teresa Wright 13. Betty Grabie 7. loan Leslie 14. Rita Hayworth GLASOVNICA: g?1'""------ . . = = ■ ■ ■ ■ -7 - ■ r r■ ■ SI Ike Igralec Igtalfc* Prva izbira St. ______________1................! .....................§t. .......... Drufa izbira it. _____________________________ §t_______________________________ ! Tretja izbiri SL _____________________________J št.___________________________ _ IME .......................................................... svetn ne verjel, da med smrtonosnim ognjem živi in poje — l5c telit. Nekega dne smo ' zapustili taborišče. Kaj naj storimo z tvstaJiijem? O aakolju ni bilo več govora. Niti toliko časa niemo imeli, da t>i ga lahko pravilno osknbili in speML Sklenili smo, ,da ga kot odškodnino i2ročimjo propagandni četi.. Njegovim novim gospodarjem se niso pra*v nič manj cedile sline, kakor so se naan, ko nam ga je izročil Ara-btc. * /ta zbirka Je taks pspslni, da Je za vsakega ae-..... _■ I/, iblwdiN potrebna tekom vojne ln pe v« J nI. prebivalstvo, glavna mesta in*-v/, vwju^eni.. «««i«inji ««ue»idi: -kraj na zemljevidu. ; V, Seznam mest in trgov-navajaV / £ ^^^^ tt ime kraja, okraj, m državo, pre-M tf«u«nit> republik. Bolgarska, Buannmka, Joge-bivalstvo in krafna zemljevidu. A;. ^-^^t^S^SX Zastave vodilnih držav-v I^M^^^JS^SS^. nih barvah, vsega skupaj 56; Ce-> / Joins Amerika (Jninl del), Afrika, Severna , « J? , Vi/' Amerika. Kanada. Zdrnlene drtave, Mehika. O- la vrsta narodnih barv. <4/. »rednja Amerika In Zapadna Indija. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOV J LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. -'--SEDAJ Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Jk f^k Ta atlas, U aam aeOe popravlja. Ima namen ■ ■ fš~h\f reAlti marsikatera nasprotujoča si vprašanja. W^M W/MA-J J ki nastanejo r raznih razgovorih. Strani to skladišče svetovnega znanja In podajajo ra*- eežnoot zemlje, prriiy* sončnega sestava, pokra- PO POSTI JI ne In globottno oceanov In Jezer, dolgost na}- rtwwwATT HalJSIh rek In prekopov. povHHno poglavitnih v V UKADU - 35 CENTOV otokov ln Vlaokost svetovnih gora. Tn so odgo* ..........................— - .....win......m vorl na mnojca dnna*uja vpr«Panja. --48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York 11, N. T. PREGLED NOVOSTI JUGOSLOVANI RUSIJO 2ELEZNICNI PROMET BBC je poročal pred krat- , kini, da so jugoslovanski patrioti v bližini pristanišča &i-benika zasedli važno železniško gledišče.* V stari Srbiji je bilo več železniških prog pretrgani li na različnih krajih, tako da je prevažanje čet in oekrbe za vojaštvo v južni Jugoslaviji in Grčiji v fvelikeni neredu. OWI NACISTIČNA SVEČANOST V BEOGRADU SE JE PONESREČILA (OWI) dan 22. junija drugo obletnico izbruha vojne na vzhodu so priredili Nemca v beograjski katedrali "spominsko svečanost" pri kateri je biio navzočih mnogo pred-^tanikov nacizma. To nacistič no svečanost eo pretrgali klici iz navzoč-tfega občinstva, ki so zahtevali "nepopustljivo borbo poroti Nemcem." Tadi v drugih okrajih Beograda je prišlo do različnih demonstracij proti mr^kemu tujcu, tako da je moralo Gestapo aretirati veliko število demonstrantov. G laični oddaje moskovskega radia, katero je poslušal 0W1, je bWo na cesti vfČ tisoč de-'monstrantov. FAŠISTI ŽELIJO SODELOVANJE Z VISTAfil. 1 Glasom neke oddaje rimskega ladia, katero je poslušal OWL so poslali ifalijani nedav- ■ no v Zagreb k italijanskemu . poslaništvu kot predstavnika i fašistične stranke, I^uigi Fioc-l ca v cilju, da ojači in poboljša i njihove odnosaje g hmaškihi . kvizlingi. FJocca je dobi1! na-r loaro, da u>tanovi najožje stike . med italijansko fašistično stran ko in vstaši. V času pred Mo-nakovim, je Italija redila Pavo-liča in njegove vstaše, ter jih pripravljala na njihovo izdaj -niško nalogo. Pavelič je vršil avoje kvizlinsko dellovanje v ■ Italiji, dokl'er ni s pomočjo italijanskih bajonetov prišel na ^ Hrvaško. — OWI. KOMANDANT ITALIJAN. ČET V ALBANIJI UBIT. (Komandant italijanskih vojaških čet v Albaniji, je nedavno padel v "boju proti albanskim patriotom, ki nadaljujejo svoj srditi odpor in tso do se- 1 daj prekrižali vse italijanske načrte, da v vojaškem pogledu konsolidirajo svoje pozicije v . tej dežejli. Smrt polkkxvnika L/udovico del Bartolomei je bi- 1 la javljena na rimskem radiu, glasom vesti, ki jih je prejel ■ OWI; padel je 13- junija, a italijanska radio oddaja je deja'la da je bil polkovnik "vedno v prvih vrstfah" slojih čet, ki * bijejo fežke boje. MADŽARI SE SELIJO V BAČKO . (OWL) — Po dolgi strahovladi, v teku katere je bila večina prebivalstva v Baeki ne-usmiljenio zatirana in ubita aj,i pa pregnana, je začel madžarski kvizlinški režim nanovo naseljevati te predele s priseljenci iz Madžarske. Budiinipt&tan-ski radio je poročal v neki oddaji ,da je v teku slavnostnih ceremonij, pri katerih je bil navzoč madžarski minister za trgovino Zsindelv, bil naslovljen priseljencem nujni poziv, "naj tudi v najhujših okoliščinah o-hranijo neomajno zvestobo in' ljubezen do domovine in loja!!-! ' nost do Madžarske.M Le kmetje, ki so zvesto vdani madžarskemu Wvizlinskemu režimu ter (čl an i zloglasne "Rongyos Gar-r?o dobili manjša posestva -[kot nagrado za svto-je usluge; ta l posestva so jim bila dodeljena j v t^h krajih kot nagrada za iz- - dajniške politične avanture v l prid kvizlinške vlade na Ma- - džnrs-kem. > NEMŠKE ČETE STRAŽJO ) NA BOLGARSKEM 1 Švedski list "Arbetaren" je 1 ponatisnil brzojavko iz Basi a, o kateri je zvedel OWI ki pravi - da nemške čete dražijo na Bol-i garskem vse strategično važne . točke kot železnice, tunele in . mostove. Mesta o«> bolgarski , obali in tudi prestolnica Sofija so bila "v velikem obsegu že t izpraznjena > _ Švedski časopis trdi, da je ' bolgarski narod ignoriral pri-i silno mobilizacijo za deio, tako i da je v mnogih distiiktih Bol-i garije prišlo do "lova za po- - beglimi obveaanci'*. i Brzojavka iz Basia pravi, da c f=o razmere na Bolgarskem zelo ? napete in da je bilo preko 400 - policijskih agfntbv v Sofiji r ubitih ali ranjenih "v teku spo i padov s prebivalstvom" v zad-1 njih mesecih. Število civilnih * žrtev v teh spopadih pa je bilo znatno večje,, toda vse število-, ne podatke je Cenzura dozdaj (j prikrila.. OWT UlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllltllllllllllllltllllllllllllllUlllllllilllllllllllll Visoška kronika ROMAN — Spisal Dr. IVAN TAVČAR. : ^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN « • I Pa ne s posebno veliko e-rect^ Kjer smo tičili na Šve- ' de, bo nas naklestili, in tu in tani smo iagubili generale in to- • pove.. V tistem časa ee je meni in Lukežn pridružil kamerad, k i je trdil, da se piše Jošta Schwarakoblerja, in da je doma iz Evrishouna, nt kje tam, kjer 'leži mesto Passau. Govoril je, , da je oženjen in da je pustil v domači vasi ženo in otiroka, ho-teč si pridobiti v vojski kaj denarja. Ni pil, ni igral, in go- j tovo je tudi on noeil pod kirasom težko mošnjo. Bil je člo- , vek starejši odTiaju, sam zase in njanj odkritosrčen, da ti ni rad pogledal oko v okkx ' Pri Dachau na Švabskem smo navsezadnje. zopet enkrat } Švede potolkli. Z Lukezem-in Schwarzkoblerjem smo za jahali, ko smo podili sovražnika, v njegovo bagažo. Tam smp uplenili vojno blagajno, katero smo s težavo prikrili tovari- 1 tfem. Vendar se nam je posrečilo, dai smo spravili na varno 1 in da smo jo zakopali v zemljo. Ravno ko smo bili z delom pri kiaju, j zadrževale. Jezdecem, ki so plačali malo odškodnino, so se popustili konji in še celo vojašfaa oprava z orožjem. iLukež je še vedno ležal v lazareta. IzUočil sem mu nekaj denarja in mu naročil, da naj pride poznejt v Škofjo Loko kjer že zve, kje me je dohiti.. S SchwarzkoWerjem pa sva se brez odloga odpravila na potovasije. Kupila sva si tovornega konja ter ga oblQŽila z vojno blagajno in z drugo šaro, ki je Človtek sam nositi ne mara. | Od Dachau tiaprej je mrgolelo po cesti in po poti znancev! m kameradov, ki so — ta na konju, oni peš — hiteli proti svo-l ji.n domovom. Srečevali smo se s tujci„ ki so prihajali od' e vera in od izhda. Ogovarjali so naju v najrazličnejših je-j r.ikih ker pa nisva govorila ne 'španskega, ne francoskega, ni-' sva dajala od^vorov. Veliko jih je gledalo na tovornega konjiča in čutila sva. da je v teh pogledih tičala nevoščljivoet. Posebno pte.*ci so bili nadležni ter so poudarjali, da dva človeka ne potrebujeta treh konj in bi torej vsaj enega lahko odstopila, tablo da bi v«ča*ih tudi pošten pešec rifzel v sedlo ter se oddahnil. Te pripombe so se dražile fi temnimi pogledi a sile delati si ni upal nihče, ker sva tičala v močnih kirasih ter sva takoj v rokah imela napete samokrese. ■Nikomur nisva zaupala, a zaupala tudi nisva drug drugemu. Takoj, ko sva v Dachau sedla na konje, ista «e nama pridružila dva hudiča. Eden je sedel k meni, druei k Joštu. Ze prve dni sva postajala zamišljena in prav malo'sva gfcvo-n!a. Oe sem pa pogledal po njtgovern aamišljenem obrazu, strm outil takoj, da šepeta hudi« Joštu na uho: "Čemu ti je treba deliti? Samokres imaš, bodalo imaš, in samotnih mest je na vsaki cesti veliko; tudi jarkov je dosti, da vržeš truplo r katerega, kjer ga do sodnega dne nikoli nihče ne iztakne." Ce pa je Jošt Schwa rzkobler opazoval moje zamišljene oči, je tudi vedel, da hudič za mnno ne molči in da polni tudi moja u?e«a z napetimi samokresi, ostrimi bodali, samotnimi mesti in z jarki, kamor se lahko za.kopl!je ubit človek. • Bila sva pre-brisana kakor dve. podlasici in vsak hip pripravljena da bi enega ali drugega ne prehitel strel iz samokresa ali pa sunek z dolgim, ostrim bodalom V začetku sva potovala, ee le mogoč p, v družbi s kakim konjenikom, ki ee je vračal s francoskega gojišča ali od koc" drugod. Ponoči pa nisva nikdar ostajala na cesti; vselej sva si na večer poiskala sel išče, da sva prenočila pod streho, da bi bili ljudje pri roki. če bi izkušnjava premotila mene afii Schwa rzkoblerja, da bi posegla po orožju* kaikor nama je -šepetal hudič na uho. Tako sva se vlekla od dneva do dneva naprei. Mesta, katerim pravijo Ingolstadt, Hegensburg, sva pustila za sabo! Nekega dne je imel Jošt nesrečo, da ie padel konj pod njim m da ni več vstal.. Sebe sva slabo Hedila, a še slabše siva pasla spehano žival; ker sva lazila po krajinah, katere sta se ravnokar pustošila general Tiren in Wrangel, dva besna in vedno lačna volkova. Jošt je vtzel sedlo, in ga vigel proč, vrgel ga je na tovornega konjiča, dasi je bil že itak preobložen. Od tedaj sem tičal en dan v sedlu jaz, drugi dan Jošt; pa niti eden, niti drugi bi ne bil privolil, da bi jezdec vodil konja e tovorom. Ce požene jezdec, lahko brez napora vzame s saibo tudi tovor, ker žival že itak rada sledi živali. Zatorej je vselej vodil otowjen'ega konjiča tisti, ki je moral hoditi peš. Približala sva se zopet Donarvi, in mislim da sva se bližala tudi mestu Passau. Izpregovoril mi je Sc^hrakobler; da je Eynshouen tako blizu, da bi ga z mesta, kjer sva odbstala, Zx skoraj zadela krogla, če bi se izstrelila iz topa. Vprašal je, hočeva-li tu deliti ali doli v vasi- Brez obotavljanja sem odgovoril: "Tu!* Tako nespameten nisem bil* da bi- delitev dovolil v hiši, kjer bi me imeli Schwarzkobler in njegovi v rokah '4Dobre,'* reče Schwarzkobler, "tu se cepi oesta; na levo teče do Eyn^houena, na desno pa proti meji. Cas ie da tu (teliva !M J ' . konja r t*1" J« privezala k drevesu. \ tej gošči je bila mala fcratina. Vrgla sva tovor na zemljo ter sedla. Med nama je tičala .vojna blagajna. Schwarz-kobler je dejal!: "Na samoti sva in prav lahko se zgodi, da se priplazijo' —ji, ko bova pri najlepši delitvi. Človek mora biti pre- (Nadaljevanja prihodnjič.) ^ i DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izila je nova knjižica U daje poljudna navodila, ^t ameriški državljan. PWef Tpralanj, U Jih oaradno •odnlkl atarUo pri lxpltn a ^ iaTlJanstro, vsebuje kajlilca ie ▼ IL (Wo nekaj rainih letnic la agodovlne Zedlnjenlh driav, t ILL delu pod^ naslovom Razno, pa Proslas neodvisnosti. Ustava Zedl-ajqilb držav, Lincoln ov gorat r Qettysburgn. Predsedniki ZedlaJ«. nih drtav ln Poedlne driav«. Cena kaJUd Je «amo 50 centov. ta ae doU pri: SLOVENIG PUBLISHING CO. SI« WmI lMk 8L, NEW YORK 11 ODLIKOVANJE LETALCEV (OWI.) — Anthony O. Yte-nalavage, ki je zdaj poročnik v osmi zračni armadi Združenih držav, je bil odlikovan z Distinguished Flying Cross in s sopWom hrastovega listja za svoje izredne zasluge v zračnih operacijah nad Evropo. Vojni department je nedavno javil, da je mladi poročnik, ki prihaja iz Kingston. Pa., že v posesti zračne kolajne in dveh šopkov hrastovih listov za to kolajno.. Ta odlikovanja je za?lnžil že prej v napadih na Nemčijo in na okupirano Evropo; podelitev Distinguished Flying Gross s še enim šopkom hrasto vega listja je zadnje odlikovanje, ki ga je dobil za svoje sijajne čine v teku operacij naših zračnih sil na evropskem bojišču. Poleg tega je bil nedavno im'enovan za porpčnika, d očim je imel prej le čin podporočnika. IZ JUŽNE AMERTXE. V Buenos Aires, v Argentini se je. smrtno ponesrečila rojakinja Fani Turel, doma iz Volčje Drage. Likala je perilo in pri tem delu je prišla v dotiko z električnim tokom, ki jo je usmrtil. Pokojnica zapušča se-strično Klanjšek. V VMnišnici v Cordobi pri Buenos Aires, je nedavno umr '!a rojakinja Metoda Gorjan, vdova, stara 33 let in rojena v Vogrskem pri Gori«i. V bolniišJ-nici jfe ležala 7 let. Za pušča dva otroka. 1 Pri deln, ko je kopal jamo na svojem zemljišču, se je sko-ilo zadušil 42 letni Viktor Se-devčič iz Bate pri Grgarju na Primorskem. Nezavestnega so ga odpeljali v bolnišnico, iir komaj so ga še ohranili pri živ-lienitL . , . . ' SMRTNA KOSA , V Milwaukee, Wis. je v soboto dne 3- julija umrl slovenski župnik Rev. Rudolf Potočnik, ki se je tam zdravil zadnji dve '.eti. Bojen je 'bil leta 1887 v Selcih nad Škof jo Loko. Novo itiavo je imel • 21 julija ; 1914 Med pivo svetovno vojno je , služil bot vojaški kura t, "kjer si je nakopal v velikem trpljenju razne 'bolezni. Po vojni je prišel v Ameriko in je župni-koval nekaj časa v Aliquippa, Pa. Po smrti Bev. Marko Pa-kiža je bil pa nastavljen za župnika v West Allisu, Wis. Potem je bil več let župnik na slovenski fari v Sheboyganu. Truplo so prepeljali v West Allis, kjer je bil v sredo pokopan. Naj mirno počiva v ameriški zemlji! t l V Presto, Pa., je umrla po > težki operaciji Franca Lesko-! vec, stara 58 let in rojena v ■ Repe n ta boru pri Trstu. V A-meriki je bila 27 let in tukaj L zapušča moža in štiri sinove, ■ od katerih je eden korporal pri VSI ne moremo iti i na bojišče se vojeko-I % vati proti sovražniku >. osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražil-1 ka, ako kupuje WAR BONDS in ZNAMKE redno. "i vojakih in je prišel domov k mate! i, predno je umrla. t . V Elk River, Minn, je pred dnevi umrla Mici Trobec, stara 58 h t. Bila je 23 let kuharica pri svojem bratu, župniku Johnu Trobcu in v Ameriki je bila 37 let. Poleg brata zapušča več drugih sorodnikov. t V San Francisco, Ca)L je pred dnevi naglo umrl Georže Štefan &tar 68 let in doma od Metlike v Beli Krajini. t V Reading, Pa., je pred dne-. vi umrl John Šimec, tar 60 Tet in rojen v Gribljah pri Ptod-zemlju v Beli Krajini. V Ame- ■ riki je bil čez 40 let. Bil je sam-. ?ki in v Ameriki ne zapušča nobenih sorodnikov. | Molitveniki lliuillllllillllllllllllllllllllllllllllllillll v krasni vezavi importi-rani iz starega kraja še pred vojno . . . Ko zaloga poide, je ne bo mogoče nadomestiti do ' konca vojne. NEBESA NAŠ DOM (Štev. 415) 2%X4% InCev Cena $1.— RAJSKI GLASOVI (Stev. 555) 2^X3% InCev, ▼ belem celolido; 384 strani. Cena $1,— Angleški: KEY OF HEAVEN Fino vemno; prvovrstna Izdelava; v umetnem usnju Cena $1.— i i Slovenski: N KVIŠKU SRCE (Stev. 415) 2%X3% InCev; 234 R strani. Cena 75c RAJSKI GLASOVI ^ (Bter, 408) 2*6*4 InCe; 255 stra- E nI — Všteva Sv. Krlžev Pot Cena $1.50 Slovenic Publishing Company216 w- lsth st » New York 11