Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/III
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050

Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Oek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 59.011. Praga-Du na j ,24.79'
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992
izhaja vsak dan zjutraj, razeu pon deljka in dneva po prazniku
Rudarski problemi
Generalna rudarska direkcija za šume in rude Je sklicala v soglasju z ministrom za šume in rude rudarsko konferenco za 28. in 29. julij. Konferenca bo v Sarajevu, v poslopju mestnega magistrata, s sledečim dnevnim redom: 1. Pomoč rudarjem, ki jih je zadela sedanja kriza. 2. Vprašanje zaposlitve nezaposlenih rudarjev v tu in inozemstvu. 3. Zavarovanje brezposelnih rudarjev. 4. Reciproci-tetna pogodba med našo državo in Francijo v zadevi socialnega zavarovanja.
Pred kratkim smo poudarili v našem časopisu, da jo rudarsko vprašanje državno vprašanje. To vprašanje zavzema tolik obseg v zadevi socialnega zavarovanja, da ga more rešiti le država.
Za danes bomo omenili nedostatke v starostnem zavarovanju.
Vsak rudar prispeva za starostno zavarovanje povprečno po 400 Din na leto. Aka bi ta znesek nalagal po 6%, bi prištedil
po 10 letih..........5.300	Din,
po 20 letih..........17.600	Din,
po 30 letih..... 36.000	Din,
po 35 letih..........49.000	Din.
Enaka vsota se zbira pri bratovskih skladnicah za vsakega rudarja od strani podjetja.
Zato pomenjajo čl. 48 in 49 pravilnika za bratovske skladnice, ki določajo, da izgubi rudar, ki je prekinil delo za 6 mesecev odnosno le za 6 tednov (v slučaju svojevoljnega izstopa iz dela ali »kazenskega« odpusta) za rudarja že v normalnih časih nepravično trdoto.
Take določbe so nam znane le iz statutov podjetniških podpornih blagajn, ki so jih ustanovili poslodavci ne manj v svojem, kakor v javnem interesu. Ni nam pa znan noben slučaj javnega socialnega zavarovanja, ki bi dopuščalo kaj sličnega. Kljub naši že večkrat izraženi ostri kritiki teh določb starega pravilnika, se vprašanje prekinitve članstva tudi v osnutku novega pravilnika ni zadovoljivo uredilo.
Prav posebno težko se čutijo določbe tega člena v slučajih velikih redukcij. Za slučaje redukcij določa pravilnik:
Polnopravni člani, ki morajo izstopiti brez svoje krivde iz službe (n. pr. ob redukciji dela pri podjetju itd.), ohranijo pri bratovski skladnici pridobljene pravice in se jim računa prejšnji čas službe, ako v teku šestih mesecev stopijo v delo pri kateremkoli rudarskem podjetju v kraljevini.
Seveda baš v slučaju redukcij nikakor ni pravilo, da je mogoče dobiti v 6 mesecih v kraljevini delo.
Primerjajmo, kako rešuje vprašanje prekinitve službe nemški Reichsknappschaftsgesetz. Citirali bomo tozadevne paragrafe doslovno:
§ 46. pravi: člani penzijske blagajne, ki izstopijo, ne da bi bili nesposobni za rudarsko delo, iz rudarskega poklica, si morejo s plačevanjem letne priznalne pristojbine, koje višina se določi v pravilih, zasigurati, da se jih sprejme nazaj v članstvo na ta način, da se jim priznajo pri tem vsa odslužena leta.
§ 47.: Pravice po čl. 46. ugasnejo, ako član eno leto priznalne pristojbine ni plačal.
§ 48.: A ludi v lem slučaju prej pridobljene pravice zopet ožive, ako je bil rudar ponovno šest mesecev v članstvu bralovske skladnice.
Predlagamo, da se čl. 47., 48., 49. In 50 Pravilnika za bratovske skladnice, še predno se izda v celoti nov osnutek Pravilnika za bratovske skladnice, ukinejo in da se uredi vprašanje prekinitve članstva na enak način z uredbo ministrstva za šume in rude, kakor v Nemčiji.
šele v tem slučaju imamo moralno pravico zahtevati, da se celo prestop v inozemsko rudarsko podjetje ne smatra za prekinitev članstva.
Naši rudarji zahtevajo, naj se dela na to, da se sklene tudi z Francijo reciprocitetna pogodba o socialnem zavarovanju, kakor je bila sklenjena 15. decembra 1928 med našo državo in Nemčijo (Službene Novine št. 231 ex 1929).
Ta pogodba določa v čl. 15., da se članska leta, pridobljena v eni izmed obeh držav, vštevajo, ne da bi so upošteval pri tem kak prekinilveni rok.
Reducirani rudar bo izgubil v Trbovljah po preteku šest mesecev vsako pravico do od njega in za njega vplačanih prispevkov v bratovsko skladnico.
Le v enem slučaju mu pravice, ki temelje na teh prispevkih, zopet ožive: ako se izseli v Nemčijo.
Brez dvoma bi se vsi pri nas reducirani rudarji, ako bi se bilo sploh mogoče izseliti v Nemčijo, peslužili te čudne dobrote zakona. Ker pa je, kakor znano, v Nemčiji velika brezposelnost, to ni mogoče.
Zato zahtevajo rudarji, naj se vzame pri pogajanjih o reciprocitetni pogodbi s Francijo, ki so v teku, za vzorec zgoraj citirana reciprocitetna pogodba z Nemčijo.
Mislimo pa, da je skrajni čas, da popravimo tudi za domače delavcc zakonske člene, ki jih pred svetom ne bomo smeli pokazati, kadar bomo sklepali reciprocitetne pogodbe, ker bijejo vsakemu čutu pravičnosti v obraz. V konkretnem slučaju bomo preprečili, da ne bodo plačali reducirani rudarji milijonskih vsot svojih prispevkov v korist srečnejšim tovarišem, ki so ostali še v službi
Morda je rečeno preveč, če bi rekli, da bi z zgornjimi določili lo preprečili. Mi bi dali z njimi reduciranim rudarjpm le možnost, da si ohranijo pridobljene pravice pod pogojem, da vstopijo v bodoče kdaj zopet v rudarsko delo.
Dnevi groze in razdejanja v Italiji
Mesto Vittanova izginilo - V grozni noči mečejo matere otroke skozi okna -
Tisoče mrtvih pod razvalinami
Rim, 24. jul. as. Oficielno so se danes objavile sledeče številke, kolikor so zbrani dosedaj rezultati:
Provinca Avellino 1392 smrtnih žrtev, 2072 ranjenih, 30 poškodovanih občin; Benevento 24, 87, 21; Foggia 120, 1557, 13; Potenca 232, 535, 19; Neapelj 8, 13, 2; Salermo 2, 0, 6; Bari 0, 0, 1; Campobasio o, 0, 3. — Skupaj: 1778 mrivih, 4264 ranjenih, 3188 porušenih in 2557 poškodovanih hiš. Samo v provinci Avellino se je j>o-drlo 2066 hiš. Državni podtajnik za javna dela Leoni, ki je odpotoval v potresno ozemlje, je prizadete kraje razdelil v tri cone: Lacedonija, Akvi-lonija in Villanuova. Med Lacedonijo in Akvilonijo je katastrofa dosegla višek z mnogimi mrtveci in ranjenci. Skoro vse hiše so se podrle. Prebivalstvo biva na prostem. Samo v Villanuovi, ki šteje 3000 prebivalcev, je 1500 mrtvih! Tu so se porušile skoro vse hiše.
Centrum potresnega ozemlja najbrže ni v okolici Melfija, lem več severozapadno na kraju, kjer se križata železnica Foggia—Salermo in cesta, ki vodi v Potenzo na Apeninski visoki planoti.
2500 mrivih
Poluradno se ceni skupno število mrtvih na 2500, računa pa se s tem, da bo število še naraslo, kajti veliko ljudi se pogreša. Katastrofa samo zaradi tega ni bila še večja, ker se zidajo tam samo enonadstropne hiše. Karabinerji, milica in prostovoljci pridno pomagajo pri reševanju žrtev izpod razvalin. Ranjence vozijo z vsemi mogočimi sredstvi v bolnišnice v Neapelj, Benevento in Avellino. Razdeljujejo se prebivalstvu šotori, odeje, živila in zdravila.
10 provinc odrezanih od sveta
Ker so pokvarjene številne brzojavne in telefonske proge kakor tudi železniške zveze in je deset provinc odrezanih od sveta, manjka še vedno zaključno poročilo o številu žrtev. Železniški progi Neapelj—Foggia in Ancona —Brindisi sta bili že včeraj zopet popravljeni. V višje ležeče kraje Kam-pagne in severozapadne Apulije, iz kalerih še manjkajo natančna poročila, ker živi prebivalstvo daleč od železniških prog, so uvedli avtobusne zveze. V potresno ozemlje so poslali mnogo letalcev v svrho poročanja iz onih krajev, kjer še ni brzojavnih in telefonskih zvez.
Novi sunki. Rušijo se cerkve
Rim, 24. julija, as. Ob 15.50 so v Melfiju in okoliških krajih čutili nov potresni sunek, ob 18.33 pa še enega. Prvi sunek je podrl zopet več hiš, posebno v Ricandilu in pri Melfiju, drugi sunek pa ni napravil škode. »Štefani« jioroča, da mora hiti pod razvalinami kolonije vil pri Melfiju pokopanih še mnogo žrtev. Cesta od kolodvora v mesto ima
globoke razpoke. Grad Friderika II. je napol porušen. Največje razdejanje je napravil potres v bližini 1300 m visokega ugaslega vulkana Monto Vulture, ki leži med Melfijem, Rionero in Barile. Strašen pogled je na kraje ob deželni cesti v Avellino in železniški progi Salermo-Benevento. V Arianu in Arpini so je podrlo več cerkva. Vas San Sossio-Baronia je podrta do tal.
Obup, beda in slrah
Rini ,24. julija, as. Kralj Viktor Emanuel se je danes zvečer iz svojega gradu Valdieri s posebnim vlakom odpeljal v potresno ozemlje, da pomaga prebivalstvu. Mussolini je sklical izreden ministrski svet, da sklepa o jiomoči za prizadeto prebivalstvo. Kraji Avellino, Ariano, Monte Calbo, Villanuova, Del Battista, Soffio, San Nicola, Baroni« Ciungoli in Montagaeo so razvaline in je tam silna beda. Ob cestah stojijo preplašeni vaščani in zahtevajo od vsakega mimo vozečega avtomobila poročil. Na trgih teh krajev bivajo skupaj ljudje vseh slojev, ki jih je nesreča pobratila. V Pratoli, Pietra de Fusi, Denteranu in okolici so poslopja tako podrta, da ni mogoče v njih bivati. Ariano jo en sam kup razvalin. V vseh krajih so potegnili izpod razvalin neštete mrtvece. Povsod jo enaka slika obupa in bede, strah se bere z vseh lic. Ca-stel Barionia, Valata in Trevico so tako zatrpani z razvalinami, da ni mogoč dostop v te kraje. Brezupen jc pogled na Melli, kjer so hiše zgrajeno iz lave vulkana Vulture. V tem kraju imajo vsako leto potres. Ljudstvo plaka pri transportu mrtvecev. Mnogi ljudje so radi izgube sorodnikov zblazneli. Ganljivo jo gledati otroke, ki so zgubili starše in brate. Med tem pa še neprestano prihajajo iz Foggie pomožni vlaki. Iz Barija so dospele vojaške čete in milica, ki vršijo reševalna dela ter se jim prebivalstvo hvaležno zahvaljuje. Po zadnjih vesteh iz Melfija število smrtnih žrtev še vedno raste. Na jiokopališču v Melfiju so mogli pokopati samo 40 mrtvecev, ker za več ni prostora.
Razdejana Viltannova
Rim, 24. jul. ss. Poročila, ki prihajajo iz potresne cone, potrjujejo in presegajo vsa strašna pričakovanja. Sicer še niso na razpolago uradne ugotovitve o številu mrtvih, ki so poginili v katastrofi, vendar so listi mnenja, da je žrtev več tisoč. Melfi jo bilo središče potresa. Od tam se stegajo kakor žarki solnca pasovi prizadetih pokrajin. Med Melfijem in Neapljom sploh niti eno samo selišče ni ostalo nepoškodovano.
Villanuova, 24. jul. ss. število mrtvih, ki leže pod razvalinami mesta, presega 3000, tako da je mesto skoroda izumrlo. Rešilne komisije hodijo po zasutem mestu in delajo noč in dan, da bi mrliče
rešili iz strašnih grobov. Za njimi se plazijo kol sence vsi preplašeni še in napol zblazneli redki pre^ bivalci Villanuove. v pričakovanju, da morebiti vendar le še na čudežen način najdejo svojce pri življenju* Predmestje Tattista je popolnoma porušeno. Podobno je kupu kamenja, opeke in prsti. Nad mestom leži ležka plast sivega prahu, ki skoroda ne prepušča solnčnih žarkov in melanholijo mesta grozote še jiovečuje.
Rim, 24. jul. ss. Potres se je čutil tudi v itapolskem zalivu. Prebivalci mesta Pozzuoli so v nepopisni paniki zapuščali svoje stanove in se razpršili po okolici.
Sirašna noč v Napolju
Neapolj, 24. jul. ss. Oficijelna poročila priznavajo, da je v okolici Neapolja bilo ubitih 263 oseb in težko ranjenih 842. Mesto Venosa ne jbsloji več, tako silna je bila moč potresnega sunka, ki je v par sekundah izbrisal cveloče mesto in ga spremenil v kup groblja! Iz Rima prihajajo neprestano dolgi rešilni vlaki z vojaštvom in bolniškim osobjem. Mussolini je mobiliziral italijanski Rdeči križ, da prične s širokopotezno rešilno akcijo. Očividci opisujejo grozote potresne noči v Neajx)lju. Neapolj je sorazmerno le malo trpel, a ljudstvo je bilo tako prestrašeno, da je skakalo v morje, misleč, da bruha Vezuv. Proti jutru so pritekli iz Melfija begunci, ki so odnesli življenje. Nekaleri izmed njih so zblazneli in ne vedo, kaj delalo. Veliko ljudi je bilo žrtev panike. Ko so se začele majati hiše, so matere v divjem strahu grabile za svoje otroke ter jih metale skozi okna. Kakor pobesneli so prebivalci stanovanjskih hiš drli po stopnicah in pri tem pohodili več Žensk in olrok. V Rionero jo porušena sirotišnica in več otročičkov je med mrtvimi.
Neapolj, 24. jul. ss. Potres je bil najhujši ob 1.10 in je trajal eno minuto. Sunki so bili tako močni, da so zvonovi po cerkvah začeli sami zvoniti. Ljudstvo je začelo .med strahovitim vpitjem bežati na polja in še do danes ga ni bilo mogoče spraviti nazaj, ker se boji, da bodo sledili šc drugi sunki.
Nov potresni sunek
Rim, ai. jul. as. Nadaljnja poročila javljajo, da je bilo v Arianu 150 mrtvih in nad 300 ranjenih. Občinska hiša se je porušila. Glavna cerkev jo brez streho. Reševalna dela so zelo otežkočena, ker se potresni sunki jx>navljajo.
Danes dopoldne ob 9.15 je bil nov potresni sunek, ki je med prebivalstvom povzročil ogromno paniko in napravil mnogo škode. V nekaterih vaseh in mestih v provinci je prevzela občinsko upravo vojaška oblast. Villanuovo je danes obiskala vojvodinja Aosta. Reševalna dela napredujejo zelo počasi.
Rivaliteta med Japonsko in Ameriko
Ljudstvo ne odobrava pomorske pogodbe — Japonska je plačala
stroške anglosaksonske zveze
Tokio, 23. jul. pp, United Press poroča iz Tokio, da je pomorska komisija, ki je imela nalogo, da oceni londonski pomorski dogovor, končala svoje delo in dogovor zavrgla, ker število pomorskih brodov, ki so bili Japonski priznani, nc odgovarja dejanski potrebi Japonske.
London, 24. jul. pp. Angleški politični krogi so z velikim zadovoljstvom sprejeli novico, da so Zedinjene države priznale londonsko pomorsko pogodbo. Kar tiče Japonsko, je pa prognoza zelo pesimistična, ker se iz vseh slojev, osobito pa iz pomorskih krogov pojavlja silen odpor proti »ponižujoči pogodbi«. Takoj po zaključitvi pogovorov v Londonu se je dvignil po celi Japonski krik nezadovoljnosti, visoki častniki so iz protesta proti delegaciji, ki je »izdala interese domovine«, izvršili harakiri in tudi ministru mornarice se je dostavilo bodalo s pripombo, naj izbriše madež s samomorom. Admiral Tarakabe pozivu ni sledil in sc trudi, da bi premagal opozicijo, ki jc čedalje hujia in preti izzvati notranjo krizo. Japonska ljubi svojo mornarico. Mornarica je za Japonca predpogoj njegove eksistence, njegova bramba in njegova čuvarica. Od vzhoda in zapada so navalile velesile, Anglija in Zedinjene države, da bi preprečile ekspanzijo Japonske po Tihem oceanu, da bi zasedle vse pomorske točke, ki so za razvoj naroda, ki je zdrav in se množi z nečuveno naglico, nujno potrebne. Zato narod sovraži vsako politiko, ki bi oslabila brodovje.
Sicer vlada grofa Hagamuši krije politiko pomorske razorožitve, a tudi med ministri ie razpoloženje zelo različno. Minister za vojsko, general Ugaki je demisijoniral, ravnotako načelnik Štaba vojne mornarice.
Ravnokar se nahaja v Londonu admiral
Yamamoto, ki je katoličan po veri in zelo ugledna osebnost na japonskem dvoru. Vaš dopisnik ga pozna že izza mirovnih konferenc in je bil od njega sprejet. Admiral mora seveda biti diskreten, da ne ovira normalnega razvoja tega vprašanja, osobito pa, da ne kompromitira mikada, ki bo o londonskem paktu rekel zadnjo in odločilno besedo. Yamamoto je mnenja, da vlada hoče na vsak način in kljub velikemu nasprostvu odobriti londonski pomorski pakt, ki določa, da se zniža število velikih oklepnih križark na 15 za Ameriko in Anglijo in na 9 za Japonsko, iz razloga, ker hoče odstraniti napetost med Japonsko in Ameriko. Še ni dolgo tega, ko so svetovni listi govorili o konfliktu med tema državama, ki naj bi izbruhnil vsak čas. Amerika je večkrat dala čutiti Japonski, da se hoče enakopravno vmešavati v razmere na Kitajskem in da skrbno nadzira japonsko politiko v Mandžuriji. Na londonski konferenci pa so Zedinjene države Japonski priznale, da ima ona glavne interese v Kitaju in v Sibiriji. To gesto je japonska vlada sprejela z zadovoljstvom ter je sklenila, da ludi od svoje strani pokaže dobro voljo. Zato je pristala na omejitev svojih oklopnic. Vlada je na drugi strani z zadovoljstvom konsta-tirala, da bo znižanje mornariškega proračuna prineslo državi 120 milijonov yenov prihrankov. Japonska preživlja strahovito gospodarsko krizo in vsak prihranek v državnem proračunu je dobro-doiel. To so razlogi, ki jih je Yamamoto navedel kot odločilne za stališče vlade v vprašanju pomorske razorožitve.
Iz admiralovih besed pa zveni isti nemir, ki ga opaža človek pri vsakem razgovoru s predstavniki države vzhajajočega solnca. Japonec je skeptičen in ne veruje Evropejcu. On se mora
vkloniti razmeram, mora sprejeti nase, kar smatra za ponižanje, ker tako zahteva svetovna politika, a v dnu njegove duše se vendar skriva bojazen, da je bil prevaran in izkoriščen, pri tem pa melanholično gleda na milijone, ki doraščajo na Japonskem in za katere bo treba iskali kruha. Pacifizem je glavna črta Japonca, in on misli, da bi njegovi pomorsiki sosedi morali njegov pacifizem razumeti.
Češko-romunsko
prijateljstvo
Praga, 24. julija. AA. Listi poročajo o toplem sprejemu delcgacijc češkoslovaških oficirjev na Romunskem. Delegacijo tvori 44 članov. Minister vojne je njim na čast priredil kosilo, ki sta ga jx>-častila s svojim prihodom ludi kralj Karol in princ Nikolaj. Kralj je pozdravil goste in rekel, da bo po-set delegacije mnogo pripomogel v učvrstitvi medsebojnih stikov, zlasti jia k jx>globitvi srčnega raz merja, ki jc solidni temelj vsake alijansc.
Nade poljske opozicije
Praga, 24. julija. AA. »Pravo lidu« objavlja intervju s fKiljskim socijalno-dcmokratskim poslancem Nedzalkovskim, ki sc že teden dni mudi v Pragi, nato pa poseti Slovaško, da prouči napredek demokratskega jiokreta. Na vprašanje, kako se bo v bližnjem času razvijala |x>ljska notranja politika, je Nedzalkovski odgovoril, da tvori opozicija 3 skupine, ki so si edine v tem, da sc mora sedanji sistem ukiniti. Vlada ni sjx)sobna izvršili kakršnihkoli iz-prememb, a pri drugih strankah sc čedalje bolj utrjuje prepričanje, da sedanja nestalnost nc more več dolgo trajati, da postaja ojx>zicija od dne do dne čvrstejša in da potemtakem ui druge rešitve kakor razpust sejma in nove volilve. To bi bila prva etapa v notranjem razvoju. Verjetno je, da bo demokratska ojiozicija pri novih volitvah nastopila solidarno. Ce bodo volitve |iojiolnoma svobodne, bodo rezultati za stranke vlade zelo nepo-voljne, ker pri mnogih nedavnih mestnih volitvah stranke vlade niso dobile niti enega mandata.
Paril. 24. jul. as. Poslopje sovjelskoruskega trgovinskega zjistopslva v Parizu bo prišlo te dni na sodno dražbo.
Dunajska vremenska napoved: Oblačno, deževno, hladno. V splošnem je pričakovati, da bo sedanji značaj vremena trajal dalje.
Odmevi volivne borbe v Nemčiji
Splošno veselje nad razpustom parlamenta — Obsežne pregrupaeije med
strankami — „ Pustimo mrtve"
Mtinchen, 24. jul. pp. Iz vsega časopisja diha neprikrito zadovoljstvo, da je razpuščeni parlament izginil za vedno. Bil je nerodoviten do skrajnosti in je s svojo delanezmožnostjo v teku dveh let dokazal, da je politični demokratizem, ki iz držav-'jana ustvarja pristaša stranke in državne interese degradira v strankarske interese, strup v razvoju moderne države. Dve leti so morale vlade v Nemčiji vegetirati s pomočjo manjšin in biti vsak dan pripravljene na odhod. Dve leti so s parlamentom, ki je bil samo ovira, skušale likvidirati vojsko in njene posledice, in ko bi Nemec, ki po svoji naravi ni bil nikdar demokrat, ne bil klonil glave pred železnimi značaji, ko je bil rajni Stresemann ali kot je maršal Hindenburg, bi bilo Porenje še zasedeno in reparacijsko vprašanje nerešeno. Vplivna osebnost nemške ljudske stranke mi je na> večer, ko se je novica o razpustu parlamenta razširjala po neštetih točilnicah piva v Monakovem, rekla, da je vse, kar je bilo do sedaj v Nemčiji pamet-lega narejeno, storjeno ali z diktatorskim paragrafom 48 al! pa iz strahu pred njim. Pred vojno je t slučaja potrebe zakomandiral Viljem in narod je stopil v »Reihe und Glied«. V povojnem času je moral maršal Hindenburg neštetokrat zarentačiti v nemiki politični vrvež in vsakokrat Se so vdarile pete ob pete v simbolični pokorščini, ki je v zgodovini nemškega naroda bila gonilna sila in taj-noet za velike uspehe, ki jih je dosegel.
Vodilni politiki se že od prvih republikanskih dni sem resno bavijo s tem, da bi si ustvarili parlamentarni aparat, ki bi bil v stanu voditi nemški narod. Oni vedo, da je delo brez discipline v
Nemčiji nemogoče. Ako se obdrži republika, potem bo moral parlament biti delaven, če pa bo parlament zanič, potem je povratek v monarhijo v Nemčiji neizbežen.
Zanimivo je konstatirati, da so se v volilni borbi, ki pričenja, politične stranke začele zavedati tega dejstva. Brez dvoma so prišle direktive iz predsednikove palač«. Tako opažam, da se na desnici in v sredinskih strankah vrši nepričakovan preporod, ki naj bi v bodočem državnem zboru stavil vladi na razpolago (izraz je tipičen) brezhibno večino, ki bo v slepi pokorščini stala za vlido in odobravala sproti, karkoli se bo parlamentu predložilo. Vsakdo ve, da do danes še nobena vlada v Nemčiji ni predložila državnemu zboru kaj kvarljivega za dobrobit nemškega naroda.
Prvi, ki se je pojavil na volišču s parolo: združimo se, je mladi minister Treviranus, Imel sem priliko izmenjati ž njim par besedi, ko je bil na svojem volilnem pohodu. »Hugenberg je že napravil samomor. Pustimo mrtve. Naša stranka bo poskušala dobiti stike z grofom Westarpom, s katerim imamo veliko sorodnosti. Kmet je konservativec po tradiciji. Mogoče ustvarimo v Nemčiji veliko konservativno stranko, ki bi obsegala celo desnico brez Hugenberga.« To so njegove besede, ki nam jih je mimogrede nametal na pragu volilne dvorane, a ki pričajo, da so nove sile na delu. V istini, kot zvem, so se vršila že pogajanja med Landbundom, ljudskimi konservativci in skupino Westarp, iz katerih bi naj vzrastla nova konservativna stranka. Upi, da se obkroževalnemu po-
kretu pridruži tudi nemška ljudska stranka, so sicer obstojali, a bili so zelo majhni, dokler da predsednik ljudske stranke dr. Scholz ni počel z veliko ofenzivo za »združitev vseh atrank v Nemčiji, ki hočejo dejansko delati za dobrobit države«. Povabil je na sestanek krščansko socijalno stranko, ljudske konservativce ministra Treviranusa, nemško demokratično stranko, grugo grofa Westarpa in gospodarsko stranko.
Iz Berlina se mi je danes zjutraj telefoniralo, da se tudi okrog centruma vri« pogajanja, ki naj bi imela za cilj zbrati v eno stranko vse skupine, ki priznavajo krščansko etiko za bazo državnega, socijalncga in političnega življenja. Centrum se prizadeva, da najprej v svoji sredi napravi red in ublaži nasprotstva med levico in desnico, nadalje da se privedejo bavarski kmetje zopet nazaj v frakcijo. Pogajanja se vrše nadalje s krščanskimi socijalisti vseh barv in s protestantskimi strokovnimi organizacijami za skupno listo pri volitvah.
Najnovejša je akcija »KSlnische Zeitung«, ki je izdala parolo za ustanovitev ne samo prijateljskih vezi med strankami ali skupinami, ampak hoče ustanoviti iz sredinskih grup, brez centruma in desničarskih skupin brez Hugenberga tako zva-no Državno stranko, z zaenkrat zelo lahno in komaj vidno nacionalistično barvo. Izključitev centruma dokazuje, da se okrog tega pokreta zbira svobodomiselstvo.
Najbolj žalostno figuro igrajo socijalisti. Dosedaj se pri njih še ni pokazala kaka nova inici-jativa. Socijalisti se od udarca še niso odpočili. Socijalisti bodo plačali račun volitev dne 14. sept.
Proti vele špekulaciji z žitnimi cenami
Pariz, 24. jul. as. V soboto bo seja ministrs' ega <>veta pod predsedstvom predsednika Doumerguea, na kateri bodo razpravljali o zopetni podražitvi živil. Razpravljalo se bo tudi o interpelaciji radikal-nosocialncga poslanca Mayerja. Radikalnosocialni poslanec Mayer, župan v Le Havru, namerava namreč vložiti interpelacijo radi podražitve živil, posebno pa žita, ker je cena žitu na pariški borzi v zadnjih dveh mesecih silno poskočila, kar je popolnoma nerazumljivo, ker jc zadnja žetev dala 110 milj. stotov, dočim znaša povprečni letni pridelek 80 milj. stotov. Po mnenju poslanca Mayerja je vlada sama izzvala hausse, ker je žitni trgovini do-:rt+olila eksportne premije po 50 frankov za stot in za 6 milj. stotov. Pariški listi vidijo vzrok za hausse "V Parizu tudi v tem, da se je mnogo poklicnih špekulantov iz efektne borze preselilo na produktno oorzo, ker v vrednostnih papirjih že več mesecev ni nobene kupčije.
Dem-sifa Rykova ?
Moskva, 24 julija. A A. Po nepotrjenih vesteh je Rvkov podal ostavko kot predsednik svela ljudskih komisarjev.
Splošna prepoved orožja v Nemčiji
Berlin, 24. jul. as. Notranji minister je za vso Nemčijo z zasilno naredbo prepovedal nošnjo orožja, ker hoče preprečiti, da bi bodoči volivni boj radi ra-iikalizma desnice in levice nc postal krvav.
Svečana izročitev dekretov
hanshim svetnikom
Velik požar
Maribor, 24. jul. V lepo okrašeni mestni posvetovalnici se je ob 0 zvečer ob polnoštevllni udeležbi občinskih svetnikov In odličnih gostov in v navzočnosti bana Serneca, okrožnega inšpektorja dr. Scliauharha in okrajnih načelnikov Ipa-viea in Haeina vršila slavnostna izročitev dekretov novo imenovanim članom banskega sveta, 13 po številu, iz območja mariborskega okrožju.
Uvodoma je mentni župan dr. Juvan otvoril sejo in pozdravil bana Serneca, ki je vedno stal ob strani mestne občine mariborske v vseh intervencijah in zasledoval njene interese. Pred izročitvijo dekretov je imel ban Sernec na novo ime-noviine člane nagovor, v istem smislu, kakor v Ljubljani.
V imenu novo imenovanih banskih svetnikov se je banu zahvalil župan dr. Juvan z daljšim govorom, v katerem je prosil g. bana, naj sporoči Nj. Vel. kr lju in visoki vladi predsedniku vlade generalu Živkoviču udano zahvalo, da je blagovolil navzoče imenovati za člane banovinskega sveta. Obenem je zagotovil vlado vernosti in globoke udanosti svetnikov.
Župan je nadalje omenil, kako je uradništvo šlo vedno vzgledno naprej in spravilo banovino v res vzoren red. Vendar pa uradništvo ne more poznati vseh potreb prebivalstva. Zato je potreb-
na iniciativa banskega sveta. Banski svet je gospodarska korporacija. Vsaka politika je v njem izključena. V banovinski svet smo prišli samo zato, da ustvarimo vez med ljudstvom in banovino ter da delamo v korist ljudstva in države po kraljevih intencijah. Prepričan sem, da bomo z vsemi svojimi močmi pripomogli k zboljšanju razmer v naši banovini.
Naj končam te svoje besede z vzklikom: Naj živi Nj. Vel. kralj, naj živi lepa Jugoslavija]«
Ban se je zahvalil za pozdravne besede in izjavil, dn bo tolmačil njegove izjave na pristojnem mestu. Nato je župan dr. Juvan predlagal pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju in predsedniku vlade generalu Živkoviču, ki no ju navzoči sprejeli z burnim odobravanjem.
Ban Sernec je navzočim izročil dekrete. Nato se je seja zaključila.
V Županovi sobi se je nato vrSil razgovor med banom Serneeem in bansklmi svetniki glede bodočih nalog, ki čakajo banski svet in glede nekaterih perečih vprašanj v Dravski banovini, ki se bodo razpravljala o priliki sklicanja banskega sveta v septembru in ki se tičejo pred vsem gradnje test. bolnišnic, zlasti p» gradnje umobolnice in dcugih važnih vprašanj naše banovine.
Moderen rudarski zakon v Angliji
Bukarešt, 24, jul. as. Včeraj popoldne je nastal v Galacu v nekem skladišču ogenj in se strašno hitro razširil. Najprej na neko tovarno zabojev, potem pa še na sosednje hiše. Hud veter je otežkočil gasilcem delo. Pri gašenju je bilo več nesreč. V neki sobi drugega nadstropja so zaostali trije otroci. Gasilci so pristavili lestve in vrgli otroke na razgrnjene plahte. Med lem pa so se vnele lestve in se gasilci niso mogli več vrniti iz drugega nadstropja. Skočili so na cesto in se težko poškodovali. Trije gasilci so se radi dima onesvestili. Pogorelo je 23 stanovanjskih hiš, skladišče tovarne zabojev in poslopje policijskega komisa-rijata. Škoda se ceni na 20 milijonov lejev. Vzrok požara še ni znan.
Kosola zastrupljen
Kodanj, 24. jul. as. Voditelja finskih Laponcev Kosola so radi zastrupljenja morali prepeljati v bolnico, kjer je pod stalnim nadzorstvom treh zdravnikov. Prebivalstvo je zelo razburjeno, ker se domneva, da je bil izvršen nanj atentat, Širi se pa tudi druga govorica, da je hotel Kosola izvršiti samoumor.
Dvig nemškega brodovja
London, 24. julija. AA. Srečno so dvignili oktopno križarko »Hindenburg«, ki so jo potopili Nemci pred 11 leti v Scapa Flovvu. Krov ladje moli iz vode. Ladja je dolga 750 čevljev in široka 96. šteje 28.000 ton. Dviganje, ki ga smatrajo strokovnjaki za eno najtežjih, je vodila tvrdka C.ox et Bank, ki je dvignila že prej 29 nemških vojnih ladij. Od ladij, ki so še v morju, upajo dvignili »Von der Tann« in »Princ Regent Luitpold«.
Mednarodni kongres
za Razenslio pravo
Praga, 24. julija. AA Mednarodni kongres za kazensko pravo, ki bo v avgustu v Pragi, je izzval živo zanimanje. Najavljeno je mnogo delegatov iz Anglije in Amerike. Ameriške Združene države pošljejo 21 uradnih delegatov. Anglosaških tu stopil i kov bo okoli 200.
London. 24. julija. AA. Politični krogi so zelo I zadovoljni s sporazumom med lordsko in spodnjo i zbornico v vprašanju premogovnega zakonskega načrta. Manjka sedaj sedaj samo še kraljeva sankcija, da stopi ta zakon v veljavo. Meseca decembra bo uveden v vse angleške rudnike 7 in pol urni delovni čas. Znižanje delovnega časa za pol ure in nova razpredelba delovnih ur bo veljala od 1. decembra do 1. julija. Tedaj bo stopil v veljavo 7-urni delovnik, ki je veljal pred letom 1926. Glede izvedbe prodajnega načrta sedanjega zakona so napravile narodne organizacije in krajevna društva lastnikov prve korake.
Narodni načrt, ki veže 21 okrajev v vsej deželi in določa produkcijo vsakega okraja, je že pri-
pravljen.
V pripravi so ludi krajevni-načrti. Te morata morala odobriti narodno združenje lastnikov in trgovinsko ministrstvo. Kakor poročajo, je načrt južnega Walesa najbolj dovršen in najbližji določbam zakona. Zato bodo drugi načrti najbrže izdelani po tem vzorcu.
Vsak premogovnik bo imel standardno tonažo in vsak bo moral producirati v skladu s potrebami domačega in inozemskega tržišča in na osnovi proračuna združenja lastnikov. Načrt predvideva polno kvoto premoga za industrijo železa, jekla in za druge industrije, ki iinajo izredne potrebe. Zakonski načrt računa tudi z izvozom premoga. Občinstvo je zavarovano pred vsakim navijanjem ccn.
Nov trošarinski pravilnik
Belgrad, 24. jul. m. Današnje Službene Novi-ie prinašajo obširen trošarinski pravilnik, ki urejuje prodajo pod trošarino spadajočih predmetov ter plačevanje trošarine. Pravilnik obenem podrobno ureja razmerje trgovca do konzumentov, oziroma konzumentov in trgovcev do državnih oblasti. V ix>sebnein delu ponovno prinaša posamezne oddelke o trošarinah, med drugim o trošarinah na vino.
Državna trošarina na vino znaša za 1001 100 Din. Za vino se smatra samo vino iz grozdja, ki je odkipelo, Od vinskega mošta se ne plača trošarina, dokler ne zavre in sicer najdalj« do 20. nov. Vse vino, ki vsebuje več kakor 18% alkohola, se smatra za špirit in se tudi tako zanj plačuje trošarina.
Vinogradniki ne plačujejo državne trošarine za tista vina, ki jih porabijo za hišno potrebo. Pod hišno polrebo se razume samo tisto vino, ki ga uporabi vinogradnik doma, ne da bi za to vino prejel kako plačilo, kakor tudi tisti, ki ga vinogradnik konsumira pri obdelovanju posestva. Ce vinogradnik ne stanuje na področju tiste občine, v kateri se nahaja njegov vinograd, potem mu finančna direkcija r.a prošnjo lahko dovoli prenos vina iz vinograda za hišno uporabo največ do 2001 mesečno.
Na ekslrakte, esence in elerska olja se brez ozira na njihovo uporabo plača na 100 kg 30C0 Din trošarine.
Podrobne postavke so o trošarini na električno
in plinsko razsvetljavo, na špirit in na žganje. Na žganje se plača jx> 14 Din od hektoliferske stopnje. Žganje, ki se uvaža iz inozemstva, se fioleg carine zatrošarini prav tako z 14 Din. Ne plača se trošarina za žganje, ki se uporablja doma. Prav obširni so predpisi o tem, kdo sme in koliko sme žgati doma in v kakšnih pripravah.
Od bencina se plača za 100 kg 300 Din državne trošarine. Ne plača se za bencin, ki se uporablja za pogon obratnih motorjev, industrijskih in kmetijskih strojev.
Določene so tudi kazni, ki so precej občutne, za pregreške proti zakonu o državnih trošarinah.
Orkan v Italiji
Milan. 24. jul. as. Na bivšem bojišču ob Piavi Montelk) v provinci Treviso je divjal strašen ciklon, ki je napravil ogromno škodo in zahteval več smrtnih žrtev. Več kol 50 rodbin pa je bilo ranjenih. Najhuje so prizadeli kraji Volpago, Nervesa in Su-segana, Brzojavne zveze so prekinjene, tako da še ni podrobnih poročil. Iz Trevisa so odšle gasilske čete iu oddelki Rdečega križa na pomoč.
6000 povabljencev
London, 24. julija. AA. Danes se je vršila v buckinghamski palači vrtna čajanka, ki jo smatrajo splošno za zaključno prireditev londonske družabne sezijc. Udeležilo se jc je 0000 povabljencev.
Evharistični kongres v Zagrebu
Zagreb, 24. jul. zz. Osrednji odbor za evharistični kongres se je izpopolnil. Kot predsednik je poatavljen dr. Dominik Premuš, pomožni škof. Podpredsednik pa je dr. Stjepan Bakšič, urednik katoliškega lista. V odboru so ugledni zastopniki katoliškega življenja v Zagrebu in zastopniki najkrepkej-ših organizacij v Zagrebu.
Izjava novega gen. ravnatelja državnik železnic
Belgrad, 24. jul. m. Za generalnega ravnatelja državnih železnic je imenpvan, kakor smo že poročali, Inž. Creplovlč. Današnja »Pravda« prinaša tole njegovo izjavo:
»Čeprav sem mnenja, da naj predvsem govorijo rezultati dela. vendar smatram za potrebno, ko prihajam na tako visok položaj, da izjavim naslednje: Kljub vsem neverjetnim težavam, g katerimi se mora naša železniška uprava boriti po vojni, so se razmere znatno popravile na vseh naših železnicah. Priznati se mora, da se čuti znaten napredek na vseh poljih službe. Še daleč smo od trenutka, ko se bo lahko o naših železnicah reklo, da so dosegle v jiogledu rentabilnosti in kvalitete usluge, ki jih storijo občinstvu, idealno višino. Veliko si prizadevamo za notranjo reformo in da bi se s spremembo dela eksploatacija železniškega prometa pocenila in zboljšala. Zato so pred nami številni problemi, ki jih moramo podrobno in resno proučiti.«
Španski poslanik
v Zagrebu
Zagreb, 24. jul. AA. Davi je prispel iz Belgrada španski poslanik na našem dvoru grof De Torrio«. Popoldne se je v konzulatu svoje države sestal s konzuli in častnimi konzuli kraljevine Španije v Jugoslaviji, šlo je za dogovor o konzularnih poslih. Zatem je grof De Torrios sprejel zastopnike jugoslovanskih gospodarskih krogov, ki odpotujejo jutri v Španijo. Po sestanku z zastopniki gospodarskih krogov se je španski poslanik napotil v novodograjeni novinarski dom. španski poslunik je bil v mladih letih novinar in je bil zato močno vzradoščen, ko je videl, da so zagrebški novinarji z gradnjo tega svojega doma pokazali, kako resno pojmujejo svoj stan, da jim gre za uvel javi jen je v javnosti in da so si postavili osnovo svojega socialnega zavarovanja. Grof De Torrios je z nocojšnjim brzovlakom odpotoval na Sušak, odkoder se prihodnjo soboto vrne v Belgrad.
Agrarna refiorma
Belgrad, 24. jul. p. Seje odbora za likvidacijo agrarnih odnešajev v južnih krajih so se odgodile, ker več ministrov ni v Belgradu. Vprašanje publi-ciranja zakonskega projekta o likvidaciji agrarnih vprašanj v Dalmaciji je povoljno rešeno, ker je finančna baza za ta zakon zasigurana. Projekt, se bo kralju predložil v podpis.
Nov parnik „J. L."
London, 24. jul. m. »Jugoslovanski Lloyd«, parobrodna družba, je te dni sklenila kupno pogodbo za potniško in blagovno ladjo t. družbo >Royal Maik. Ladja bo imela 10.000 ton. Kupni pogoji so ugodni. >JugosIovanski Lloyd< bo s lem parnikam oskrboval promet z južno Ameriko.
Belgrajske vesli
Belgrad, 24. jul. 3. avgusta se bo izročila javnemu prometu novo zgrajena proga Trebinje — Lastva, ki znaša 12 in pol km. Otvoritvi te proge, ki je nova važna zveza v Hercegovini, bo prisostvoval tudi minister za promet Laza Radivojevič.
Belgrad, 24. jul. p. Pariško jioslanižtvo je obvestilo trgovinsko ministrstvo, rla se bo od 20. do 25. januarja 1931 vršila razstava kmetijskih siro-jev in kmetijskega orodja. Na razstavo je povabljena ludi naša država.
Belgrad, 24. jul. z. že 22. maja je zveza in-dustrijcev iz Zagreba poslala vlogo na proinelno ministrstvo, v kateri prosi za 20% popust pri voza-rinskih tarifih za kurivo, O tem se bo govorilo na seji tarifnega odbora 18. avgusia. Zvedelo se je, da se je prometno ministrstvo odločilo, da zviša tarife za 15%.
Belgrad, 24, julija, m. Danes so položili temeljni kamen m novo zgradbo vseučiliškega observatorija. Zgradba bo stala okoli 5 milijonov dinarjev. Imela bo sedem velikih paviljonov za astronomska in druga opazovanja.
Zapuščina anglik. primasa
London, 24. julija. AA. Lanibeški lord David-son, bivši kanterburški nadškof, ki je umrl meseca maja, je zapustil premoženje vredno 34.000 funtov eterlingov (119,350.000 Din). Razen življenske rent« svoji soprogi je zapustil 10.000 funtov na prosto razpolago kanterburškemu nadškofu za razne cerkvene potrebščine.
Zakonska sreča 76letne princese
Pariz, 24. jul. as. Ker se hoče 76 letna princesinja de Brogli poročiti s 43 letnim princem Parma in kljub ugovorom sorodnikov ne popusti od , svoje namere, se je sklical rodbinski svet, na ka-, terem bo zastopano vse francosko visoko plemstvo. ! Rodbina je že vložila predlog na sodišče, da se prin-ccsinji prepove poroka, princesinja sama pa tudi hoče na sodišču uveljaviti svojo pravico do pozne zakonske sreče. Princesinja je lastnica enega izmed največjih premoženj v Franciji.
Okrog agrarnega bloka
Bukarešt, 24. jul. as. Romunska, jugoslovanski* in madjarska delegacija za agrarno konferenco so imele danes v trgovinskem ministrstvu svojo zad j njo sejo in razpravljale o odgovoru konference na , vprašanja, o katerih se bo jeseni razpravljalo v Ženevi. Posamezne delegacije so podpisale tozadevne listine. Predsednik zadnje seje je bil predsednik madjarske delegacije baron Kornield.