delenatslci Domžale, 7. marec 1981, Št. 3 IZ DELA IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE Na seji 5.2.1°81 je danes Izvrsni svet Skupščine občine Domžale med drugim obravnaval tudi vprašanje stekline, kije zlasti na severovzhodnem delu občine postala že resen problem. Izvršni svet je že sredi decembra imenoval štab za zatiranje stekline (vodi ga tov. Peter Gubane), kije ukrenil vse, da se ta nevarna bolezen izkorenini. Kljub mnogim ukrepom tega štaba, ter kakor ocenjujejo dobri samozaščitni osveščenosti občanov pa se je bolezen od decembra še razrasla. Tu je nekaj podatkov, ki so jih za obdobje do 28. januarja posredovali na seji. Za domžalsko občino, kjer je pogostnost stekline glede na konfiguracijo terena nekoliko večja kot v drugih slovenskih občinah, ugotavljajo, da se ta huda bolezen še vedno razrašča. Do 28. januarja so na območju ubili 58 lisic, med katerimi so laboratorijski izvidi pozitivni v devetih primerih, nekaj pa je še primerov, za katere bodo izvidi šele znani. Ne glede na to so v Domžalah strnili svoje znanje in sppsobnosti. Veterinarski zavod Domžale -Kamnik lovske družine. Zdravstveni dom, Inšpekcijske službe ter Postaja milice. Ob tem delu pa se je na povečujočo pogostnost pokazalo nekaj problemov, ki jih bodo morali ob ukrepih in odredbah Izvršnega sveta o preprečevanju in zatiranju stekline odgovorneje uresničevati. Gre za otežkočeno oskrbovanje s cepivi, težave pri prevozu sumljivih živali, iztrebljanju klatežkih psov in mačk v urbanih naseljih in drugo. Strokovnjaki predvidevajo, da bo pojav stekline v občini trajal kaka tri leta. To pa je tudi čas, ko bodo morali vsi občani izkazati v ravnanjih najvišjo stopnjo samozaščite osveščenosti, da se ta nevarna bolezen Izkorenini. r 0 VSEM POMEMBNEM 10 ZBORI RAZPRAVLJAL Zbori Skupščine občine Domžale so prejeli program dela za preteklo leto v aprilu. Izvajanje programa je spremljalo predsedstvo Skupščine občine Domžale. V letu 1980 se je skupščina sestala na: - eni slavnostni seji dne 23.5.1980, - dveh skupnih zasedanjih in sicer 5.11.1980 in 29.12.1980 skupaj s petimi skupščinskimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, - devetih ločenih zasedanjih zbora združenega dela, - devetih ločenih zasedanjih zbora krajevnih skupnosti, - devetih ločenih zasedanjih družbenopolitičnega zbora. Po programu naj bi v letu 1980 obravnavali: - družbenopolitični zbor 70 zadev - zbor združenega dela 96 zadev - zbor krajevnih skupnosti 90 zadev - zbori naj bi skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi obravnavali Obravnavano je bilo: - družbenopolitični zbor - zbor združenega dela - zbor krajevnih skupnosti - zbori so skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi obravnavali 11 zadev Skupaj:267 zadev 43 zadev 62 zadev 58 zadev 10 zadev Skupaj 173 zadev Če potegnemo črto: Iz navedenega sledi, da so vsi obveščevalec Gradivo za prilogo pripravlja INDOK Center Domžale še stalne točke dnevnega reda: — izvolitev verifikacijske komisije, — poročilo verifikacijske komisije in potrditev mandatov delegatom posameznih zborov, — potrjevanje zapisnikov, — volitve in imenovanja, — delegatska vprašanja. Zbori Skupščine občine Domžale so obravnavali v letu 1980 še 45 zadev, katere niso bile predvidene s programom dela zborov skupščine. Iz navedenih podatkov izhaja, da zbori skupščine sicer niso realizirali celotnega programa, vendar pa je potrebno poudariti, da so bile točke, ki so bile obravnavane izven programa, tako pomembne in aktualne, da jih je predsedstvo uvrstilo na dnevne rede zborov skupščine prej, kot pa nekatere zadeve iz samega programa. Pri oceni opravljenega dela pa je treba upoštevati, da so bila nekatera zasedanja skupščine izrecno tematsko zaokrožena. Znotra obravnave tematsko zaokroženegt zasedanja so delegati mnogokrat obravnavali zadeve, ki niso bile napisane pod posebno točko dnev nega reda, četudi bi to po progra mu zaslužile. Gotovo je treba reči, da bi bil: zasedanja predolga (imela bi celo po 22 in več točk dnevnega reda) če ne bi pri uvrščanju zadev na dnevni red pazili na racionalnost Upamo, da smo zaradi te racio nalnosti uresničevali poglobljena delegatska razmerja v večji meri kot bi jih v primeru, če bi imeli obsežnejše dnevne rede. V celoti lahko ugotovimo, da je na zasedanjih naše delegatske skupščine zaživela v celoti najpomembnejša problematika, katere obrav nava je bila seveda predvidena tudi v programu. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦< DOMŽALSKO GOSPODARSTVO: Kakšno je bilo poslovanje v letu 1980 Planirana hitra gospodarska rast za leto 1980. ki temelji na novih proizvodnih zmogljivostih, ne bo v celoti dosežena. Na manjšo gospodarsko rast od predvidena so vplivali predvsem problemi pri preskrbi s surovinami in reprodukcijskim materialom od domačih dobaviteljev in iz uvoza. Z resolucijo je bila predvidena 9.5 % realna rast družbenega proizvoda, dosežena pa je bila 8,4 Ji. t s s s s s s s s s s ss~s s 'SSS SS* približno z 62 %. Poleg navedenega števila zadev Nekaj podatkov Fizično obseg industrijske proizvodnje se je povečal za 6.3 %. kar je za 3,7 indeksne točke manj kot je bilo predvideno t resolucijo za leto 1980. V primerjavi z^enakimi meseci preteklega leta je bila proizvodnja v oktobru za IH in v novembru za 2 % večja, v decembru pa je manjša za 10 %. Pomanjkanje surovin in reprodukcijskega materiala iz uvoza, kakor tudi od domačih dobaviteljev je vplivalo na zastoje v proizvodnji pri večini organizacij združenega dela in to predvsem v zadnjem kvartalu. Kumulativna rast industrijske proizvodnje se znižuje od 16 Ji v polletju na 10'/! v obdobju januar-september in na 6,3% v letu 1980. Fizični obseg zalog je na koncu decembra za 8 % manjši kot je bil v decembru preteklega leta. Uspehi v zunanji trgovini Na področju zunanje trgovinske menjave so rezultati zelo ugodni. Izvoz se je povečal od 30.7 mili- 7 %, mešanice trav in detelj za i 11 %, zmanjšali pa so se pridelki t krompirja, lucerne in sena na trav-j natem svetu. Prodaja kmetijskega blaga se je nominalno povečala za 66 %, realno pa je večja za 21%. Na veliko povečanje prodaje je vplivala predvsem večja prodaja mesnatih prašičev, ki se je povečala od 2.963 ton na 4.107 ton. Odkup od zasebnih kmetovalcev se je nominalno povečal za 31%, realno pa je manjši za 3 %. ji ! Za petino večji osebni dohodki i Skupaj izplačani osebni dohodki so se povečali za 20,8 %, od tega 1 so izplačila v gospodarstvu večja za , 20,4 % in v negospodarstvu za 122,6. Število zaposlenih na osnovi : delovnih ur se je povečalo za 123 } delavcev, to je za 1,2%, kar je manj kot je bilo predvideno v resoluciji. Povečanje zaposlenih v gospodarstvu je za 0,7 % in v nego-] spodarstvu za 4,5 %. ' Povečanje bruto osebnih ' dohodkov je v skladu z resolucijo in dogovorom o razporejanju dohodka inje 19,4 %. V gospodarstvu je povečanje poprečnih bruto osebnih dohodkov na zaposlenega za 19,7 % in v negospodarstvu za 17,3 %. Poprečni bruto osebni dohodki na pogojno nekvalificiranega delavca pa so se povečali od 5467 din na 6566 din, to je povečanje za 20,1 %. Nobena delovna organizacija v izgubi Ocena finančnih rezultatov kaže, daje doseženo povečanje nominalnega družbenega proizvoda za okoli 32 % in realno za okoli 8,4 %. Materialni stroški so naraščali hitreje kot družbeni proizvod tako, da je rast celotnega prihodka za okoli 35 %. Delitvena razmerja dohodka in čistega dohodka so se bistveno izboljšala, tako da je del čistega dohodka za osebne dohodke večji za okoli 20 % in za sklade za okoli 70 %. Z izgubo ni v letu 1980 poslovala nobena organizacija združenega dela. i Tabelarični pregled poslovanja v letu 1980: t 1979 1980 Indeks l Fizični obseg ind. proizvodnje 106,3 , skupaj izvoz v dolarjih 30.715.864 47.429.222 154,4 -skupaj uvoz v dolarjih 35.542.957 35.991.084 101,3 " - uvoz repromateriala v dolarjih 31.450.437 35.457.345 112,7 - uvoz opreme v dolarjih 4.092.520 537.296 13,1 1 % pokrivanja uvoza z izvozom 86,4 131,8 — zunanjetrgovinska bilanca v dolarjih - 4.827.093 + 11.438.138 — poraba umetnih gnojil v q 23.904 29.573 123,7 ' doseženi pridelki posevkov v q 40.036 44.306 110,7 1 doseženi pridelki koruze v q 39.065 45.129 115,5 i.doseženi pridelki krompirja vq 96.010 80.534 83,0 i doseženi pridelki sena v q 308.810 265.842 86,1 (> prodaja kmetijskega blaga v 000 din 173.164 287.739 166,2 ■odkup od zasebnih kmetovalcev v 000 din 50.163 65.876 131,3 i' zaposleni na osnovi delovnih ur skupaj 10.693 10.816 101,2 .zaposleni na osnovi delovnih ur v gosp 9.306 9.367 100,7 , zaposleni na osnovi del. ur v negospod 1.387 1.449 104,5 ' skupaj izplačani OD v 000 din 1.291.047 1.559.312 120,8 • poprečni bruto osebni dohodki na zaposlenega na osnovi delovnih ur 10.062 12.014 119,4 1 poprečni osebni dohodki na pogojno p nekvalificiranega delavca 5.467 6.566 120,1 i Podatke je na seji Izvršnega družbeno planiranje in družbeno-; sveta komentiral Milan Marolt, ekonomski razvoj, j dipl. oec. predsednik komiteja za ►♦♦♦♦♦4 POGLED NAPREJ: s I s s s < '1 SPREJELI BOMO OSNUTEK PROGRAMA DELA ZBOROV SKUPŠČINE Delegati zborov skupščine bodo dali v javno razpravo osnutek programa dela za letošnje leto. Že doslej se je pokazalo za vključevanje v to razpravo mnogo zanimanja, kar kaže, da delegatsko odločanje še bolj podružbljamo in mu dajemo večjo pozornost in težo. Objava osnutka, ki ga bodo delegati prejeli še v delegatskem gradivu, pomeni poziv združenemu delu in krajevnim skupnostim, da obravnavajo problematiko s svojega področja. Tako bo lahko dosežena še večja širina delegatskega odločanja, predvsem pa dana tudi boljša vsebina. i; Osnutek programa dela zborov Skup-[ ščine občine Domžale za obdobje , februar-december 1981 je pripravljen z namenom, da bi zajel vse tiste najpo-' membnejše zadeve življenja in dela v ■ občini, ki se morajo obravnavati in i usklajevati tudi v delegatski skupščini. Domžale, temveč pomeni usklajen dogovor za delo v letu 1981 med Skupščina občine Domžale, družbenopolitičnimi organizacijami v občini Domžale in samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini Domžale. Predloženi osnutek programa pred-stavlia i/ veliki meri tudi program dela denih skupnosti in organizacij. Izkušnje iz preteklega leta so pokazale, da je tako zastavljen program najprimernejša oblika za usklajeno delovanje v občini, poleg tega pa ocenjujemo, da ta delovni program zajame v precejšnji meri vprašanja in probleme, ki so takšnega značaja, da je nujno o njih organizirati in speljati kar najširšo razpravo ter se skupno dogovoriti za nadaljnje usmeritve in odločitve. PRI SESTAVI OSNUTKA PROGRAMA SO SE SESTAVUALCI OPIRALI PREDVSEM NA: — družbenopolitične naloge, ki jih je potrebno izvršiti v tem letu in je za razreševanje le-teh pristojna skupščina občine; — naloge, katere je na podlagi dokumentov družbenopolitičnih organizacij prvenstveno potrebno reševati v zborih skupščine občine; — nerealizirane naloge iz delovnega programa skupščine preteklega leta. >♦♦♦♦♦♦♦♦♦< rri ODravnavi osnuiKa programa moramo upoštevati, da je predloženi osnutek le osnutek, katerega bo prav gotovo potrebno po javni razpravi dopolniti in korigirati. Osnutek programa tudi letos vsebuje teme, razdeljene po posameznih mesecih, s tem, da so zadeve, ki jih štejemo za pomembnejše, uvrščene na prva mesta. Pri sestavi dnevnih redov pa bo predsedstvo Skupščine občine pazilo na zaokroženost dnevnih redov, kar pomeni, da naj bi bila zasedanja zborov sklicana predvsem za obravnavo ene ali največ dveh širših zadev. Preostale točke dnevnih redov pa naj bi bile namenjene sprejemanju normativnih aktov skupščine občine. Ob sprejemanju osnutka programa se moramo zavedati, da je program skupščine občine odprt in ga med letom nujno spreminjati ter dopolnjevati tako, kakor bo narekovalo družbenopolitično delo v občini in širši družbenopolitični skupnosti. Kako (slabo) gre domžalskim Po sklepu Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale z dne 5.2.2981 (22. seja), objavljamo seznam davčnih napovedi gostincev domžalske občine za leto 1980. Seznam ne želimo posebej komentirati, ker je že sam po sebi dovolj zgovoren. Bralce želimo opozoriti na to, da so davčni zavezanci iz tretje postavke (dohodek) dolžni plačati prispevke po določeni občinski stopnji, davke iz obrtne dejavnosti ter prispevke za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje za nosilca obrtne dejavnosti. Prijava dohodka za preteklo leto je pod pričakovanji, ob tem pa po podatkih Uprave za družbene prihodke SOb Domžale mnogo stvari govori za to, daje bil dejanski doseženi dohodek mnogo večji od prijavljenega. Objava teh podatkov, pa objava podatkov o novih kupljenih avtomobilih (o rabljenih avtomobilih, vikendih, parcelah ne poročamo) ne pomeni splošnega napada na zasebne gostinske davčne zavezance. Znano je namreč, da nekatere (tudi gostilne s seznama) obstojajo zgolj zaradi tradicije in da so nekatere hribovske gostilne (beri okrepčevalnice) odprte le v soboto in nedeljo. Kajti — kot pravijo na Upravi za družbene prihodke „pogača" se reže v dolini. O tem, kako (slabo) žive zasebni gostinci, pa naj se vsakdo prepriča po objavljenem seznamu sam. SEZNAM DAVČNIH NAPOVEDI GOSTINCEV ZA LETO 1980 Naslov Celotni dohodek Stroški Dohodek 1. Baloh Ivan, Učak 59.302 38.118 21.184 2 Barlič Pavla, Blagovica 410.952 331.847 79.105 3 Benkovič Mirko, Blagovica 1.079.145 883.671 195.474 4 Bcrgant Marija, Krašcc 351.912 256.903 95.009 5 Breznik Maja, Trzin 1.832.578 1.780.902 51.676 6. Burica Stane - Dani, Dragomclj 2.005.379 1.856.088 149.291 7 Cerar Alojz, Moravče 1.945.5')8 1.616.875 328.723 H Cerar Ciril - Lidija, Radomlje 3.041.132 2.317.371 723.761 9. Dobršek Amalija - Zvonimir, Rafolče 459.558 290.658 168.900 10 Gabršck Ivan, Moravče 532.391 393.555 138.836 11 Goručan Angelca, Homec 362.573 357.741 4.832 12. Igrcc Francka, Ihan 597.679 365.420 232.259 13. Janežič Valentin in Vida, Pšata 2.416.484 2.070.936 345.548 14. Januš Vinko, Podrcčjc 611.420 487.580 123.840 15. Jerman Ivan, Količcvo 525.357 416.151 109.206 16 Juhant Magda, Domžale 317.835 197.526 120.309 17. Juvan Mirko, Domžale 1.149.414 884.642 264.772 18, Jemcc Stane in Frančiška, Lukovica (od 17/8-1980 dalje) 469.111 318.815 150.296 19. Kavčič Alojz, Sr. Jarše 1.021.205 816.116 205.089 20. Klopčič Marija, Moravče 779.689 596.360 183.329 21. Kopina Antonija, Mengeš 406.406 257.926 148.840 22. Kovač Angelca, Domžale 1.081.439 880.605 200.834 23. Kralj Antonija, Mengeš 173.559 116.079 57.480 24. Kralj Franc, Prelog 745.643 621.429 124.214 25. Kralj-Lagoja Marija, Trzin 201.810 130.440 71.370 26. Lonček Dominik, Vrhpoljc 321.517 227.913 93.604 27. Lieber Boric in Pavlic Majda, Lukovica 2.352.623 2.037.682 314.941 28. Ložar Marija, Ihan 400.390 312.640 87.750 29. Majdič Dominik, Moravče 621.880 412.048 209.832 30. Markovič Dragoslav, Rodica 1.029.299 776.285 253.014 Podeljena Zvezna odlikovanja v mesecu decembru 1980 32. Miklavčič Anica, Domžale 1.098.992 33. Mohorič Janez, MengcS 1.697.772 34. Nagode Valentin, Domžale 954.318 35. Nakrst Ivanka, Krašnja 274.988 36. Nikolajcvič Miladin in Vidovič Stojanka, Mengeš 1.565.102 37. Orkič Ncvenka in Stane, Domžale 2.400.750 38. Pavovec Milena, Mengeš 962.147 39. Pogačar Ivana, Zlato polje 201.868 40. Požar Zdravko, Hrastnik (odprto samo ob nedeljah in praznikih) 8.492 41. Repanšck Anica, Domžale 796.036 42. Rcpansck Vid, Homec 942.693 43. Rodc Stane, Rova 401.594 44. Ručigaj Anton in Stane, Dobcno 828.755 45. Ručigaj Janez, Koča na Gobavici 233.699 46. Skok Vinko in Tatjana, McngcS 1.062.978 47. Soljc Rok, Vir 1.492.709 48. Strniša Jože, Domžale 1.419.847 49. Svetlin Oton in Viktorija, Radomlje 1.852.090 50. Skarja Jernej, Prevoje 439.131 51. Sraj Olga, Hudo 1.397.587 52. Tavčar Sonja, Loka pri Mengšu 439.409 53. Testen Terezija. Trzin 542.058 54. Urankar Francka, Limbarska gora (odprto ob nedeljah in praznikih) 47.942 55. Urbanija Franc 887.188 56. Vidcmšck Ana, Dob 860.360 57. Vrenjak Brigita, Vir 1.005.554 58. Zalokar Antonija, Krtina 276.739 59. Zaje Milan, Mala Loka 1.191.975 60. /m-i.it Anton in Marija, Prescrie 476.229 61. KosFani.McngeMzačcla 15/4 1980) 692.949 848.026 250.966 1.302.224 395.548 941.043 13.275 142.679 132.309 1.200.848, 364.254 1.689.389 711.361 771.716 190.431 179.262 22.606 6.499 610.352 825.776 392.594 530.324 193.910 786.921 1.278.383 1.121.594 1.666.277 319.028 1.094.612 323.134 396.497 24.264 792.424 648.442 769.576' 194.650 980.065 326.774 533.258 1.993 185.684 116.917 9.000 298.431 39.789 276.057 214.326 298.253 185.813 120.103 302.985 116.275 145.561 23.678 94.764 211.918 235.978 82.089 211.910 149.455 159.691 Skupaj: 54.195.905 4 3.284.4 25 1 0.911.4 80 OPOMBA: Davčna zavezanca VESEL PAVEL iz Moravč in ŽNIDARSlČ BOJAN iz Radomelj do 11/2 -1981 se nista oddala davčnih napovedi. KAKO POSLUJEJO DRUŽBENI GOSTINSKI OBRATI? V enotah Bife RACA, Bife KIDRIČEVA in Bife KOLODVOR je bilo doseženo v Realizacija v din Število zaposlenih izrač.iz ur Štev. zaposl. po stanju 31.12.1980 Bife Rača 5.535.256 7,1 1 8 Bife Kidričeva 2.633.305 3,12 3 Bife Kolodvor 1.551.309 2,04 2 Delež hrane (jedil) v realizaciji Bifeja RACA je 26,7 9?. druga dva bifeja ne nudita prehrane. OP.: Podatke je posredoval direktor NAPREDKA Domžale Stane SKOK. dipl. pravnik. NAKUPI NOVIH AVTOMOBILOV ZASEBNIH GOSTINCEV V LETU 1979 IN 1980 (Podatke je posredovala Uprava za družbene prihodke SOb Domžale) ALFA ROMEO PEUGEOT 305 FORD TAUNUS OPEL MANTA BMW 320 OPEL LIEFERVVAGEN OPEL LIEFERVVAGEN OPEL LIEFERVVAGEN OPEL LIEFERVVAGEN PEUGEOT 104 MERCEDES 307 D OPEL MANTA VW SCHIROCCO FORD FEISTA SIMCA HORIZON OPEL REKORD dinarski znesek VOLVO 244 327.000,00 din 269.000.00 din 225.000.00 din 336.000.00 din 349.000.00 din 231.900,00 din 231.900.00 din 232.400.00 din 232.400.00 din 218.500,00 din 355.800,00 din 314.400,00 din 356.200,00 din 150.000.00 din 200.000,00 din 417.000.00 din 712.500.00 din Cene v dinarskih zneskih veljajo za vrednost vozil v letu 1979. za zadnji dve vozili pa za leto 1980. Na podlagi 4. točke 337. člena Ustave SFRJ in 4. člena Zakona o odlikovanjih SFRJ, je predsedstvo SFRJ odlikovalo Franca AVBLJA-LOJKA, rojenega 1914 iz Vira, Borova 12 z REDOM REPUBLIKE Z ZLATIM VENCEM na predlog OO ZZB NOV Domžale, ki je kot nosilec Partizanske spomenice 1941 in narodni heroj s svojim dolgoletnim, aktivnim delovanjem pomembno prispeval k socialistični revoluciji, družbenemu razvoju in napredku ter ohranjanju revolucionarnih tradicij NOB; Vojislava SAVKOVIĆA, rojenega 1938 iz Domžal, Ljubljanska 65 z REDOM ZA VOJAŠKE ZASLUGE S SREBRNIMI MEČI na predlog OO ZR VS Domžale za družbenopolitične aktivnosti ter za aktivno delo na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Odlikovanja je podelil predsednik skupščine občine Domžale tovariš Jernej Lenič na zasedanju zborov skupščine 29.12.1980. Sekretariat za kadrovske zadeve SO Domžale Predstavljamo vam van ca: oba odliko Domžale, dne 11/2-1981 NAČELNIK. FRANC AVBEU - 1 OJKO Narodni heroj Franc Avbelj-Lojko je že naš stari znanec in smo ga že večkrat predstavili. Enaindvajset let je že v pokoju pa je vendar med zelo delavnimi na vseh področjih. Kje vse deluje, naj sam pove: Kje vse delujete tov. Lojko? Najbolj sem bil in sem delaven v Zvezi borcev, delam pa tudi v krajevni skupnosti. ZK. v SZDL, delam v različnih organih in komisijah kjer pač menijo, da je moja pomoč potrebna oz. da lahko nekaj prispevam. Delal sem v različnih krajevnih, občinskih in republiških organih -kdo bi se vsega spomnil. In odlikovanji? Odlikovanje, ki sem ga prejel, zagotovo ni le priznanje le mojemu sedanjemu delu, pač pa v njem priznanje za moje delo na vseh področjih. Kot osnovno bi želel poudariti, da sem skušal služiti skupnim interesom in znotraj teh skrbel za uresničenje pomembnih stvari kot To pa je hkrati tudi nagrada vsem onim. ki so delali ob meni in so prav tako doumeli naše skupne interese. Zelo ste delavni tudi pri oživljanju tradicij NOB .. . Pri tem se mi zdi najpomembnejše, da želimo dati mladim to, da bi vedeli zakaj smo se mi borili, da bi znali ceniti to borbo, žrtve in pridobitve te borbe, predvsem pa, da bi se tudi oni vključili v borbo ko bi bilo to potrebno, v borbo za iste cilje ... Tudi v športu se udejstvujete? Več kot osem let sem že predsednik športnega društva INVALID. Mislim, da je tudi športna kondicija del priprav na splošni ljudski odpor pa seveda skrb za zdravje, kar je tudi sicer pomembno. Zato se udejstvujem tudi I športu. VOJISLAV SAVKOVlC Tovariš Savković Je sekretari Občinske konference Zveze rezervnih vojaških starešin Domžale. Potem, ko je napravil srednjo šolo usnjarske stroke v Domžalah fc : delal v industriji usnja Vrhnika-M domžalski kemični industriji. V Domžalah ga sicer poznamo tudi kot športnika in športnega organizatorja. Kako ste sprejeli novico o visokem zveznem odlikovanju? Razporejen sem za delo v JLA kjer sem pridobil čin kapetana. Za to delo sem vedno čutil visoko mero odgovornosti, saj mi je vojaška dolžnost in vse v zvezi z njo eden najvišjih ciljev. Tako sem jemal tudi obveznosti, ki sem jih imel denimo na vojaški vaji Blegoš 77. Občinska organizacija ZRVS se tudi odlikuje po svojem uspešnem delu. Res je. Delo poteka po stalnem programu republiške konference; ta program smo seveda dopolnili z našimi občinskimi specifičnostmi. Kaj pa delo v novem srednjeročnem obdobju? Plan za srednjeročno obdobje imamo izdelan. V njem je predvideno normalno izobraževanje vnaprej. Rezultate, ki so bili že doseženi so rezultat odgovornega dela vseh v naši organizaciji, plan pa smo zastavili tako, da bomo vnaprej še uspešnejši. Vse to pa bo začrtal oz. predvidel tudi novi zakon SLO in družbeni samozaščiti. So predvidene kakšne novosti? Novost srednjeročnega programa občinske organizacije ZRVS je v tem, da se bodo v ZRVS vključili tudi tisti tovariši, ki delajo na področju SLO in družbene samozaščite po krajevnih skupnostih in TOZD. Ste zadovoljni z delom, ki ga opravljate? Skrb za rezervne vojaške starešine je v Domžalah intenzivna, velika širina izobraževalnih oblik pa daje že ustrezne rezultate. Množica tekmovanj, orientacijsi pohodi, obrambni dnevi po šolah — vse to pripomore k dvigu obrambe oz. samozaščitne usposobljenosti zlasti med mladimi. To pa me pri mojem delu posebno veseli. Ali propadajo šolski objekti? STARA ŠOLA, KDO BO TEBE LJUBIL, Izposodila sem si začetek znane slovenske narodne pesmi, leda sem jo prikrojila in lahko bi jo zapeli vsi učenci, ki so včasih obiskovali majhne podružnične šole, ki danes samevajo in bi jo nadaljevali KO BOM JAZ V CENTRALNO ŠOLO ŠEL. Vzrok za to pisanje pa je bil moj obisk Trojice, kjer me je prav presenetil (v negativnem smislu, da se razumemo) videz nekdanje šole, ki danes sameva in propada, saj kot je znano, v njej že dlje časa ni pouka, denarja za vzdrževanje pa tudi bolj malo. J Pa ni samo to osamljena šola, ustavili bi se lahko še v Zlatem polju, pa Šentožboltu in še kje bi se nasla kakšna ne najbolj ohranjena stavba, v kateri so včasih učenci nabirali znanje in se učili, kako je treba delati v socializmu, kako je treba skrbeti za družbeno lastnino, danes pa v večini primerov ta družbena lastnina propada. Krivce bi težko našli, kajti ko je bilo učencev premalo, so te stavbe, ki v večini primerov tedaj niti niso bile stare in v slabem stanju v soglasju s krajevnimi faktorji in občinsko skupščino zaprli in s tem so bila praktično vrata teh stavb več ali manj zaprta. Čas pa teče in čeprav se prostori ne uporabljajo, dežuje in piha veter, les trohni. omet odpada, kar spomnite se, kako je z vašo hišo, pa zanjo vendar skrbite kolikor se le da. Če so v takih stavbah ostali stanovalci, potem le-ti skrbijo vsaj za okolico, včasih celo zamenjajo kakšen počen strešni zidak, da pa bi popravljali omet, zamenjevali trohnela okna ali kaj drugega, za to nimajo denarja. Za 1 to pa nima denarja tudi občinska I izobraževalna skupnost, niti ga : nimajo matične šole, v proračunu : pa že itak najdemo celo vrsto stvari, ki vanj sploh ne spadajo. Vemo, da nove šole delamo s t..... 11 kredite, da se tako in drugače trudimo, da bi imeli vsi učenci ugodne možnosti in pogoje za šolanje in da nas že tu spremlja večni problem — denar, ki ga ni nikoli dovolj, kajti iz dneva v dan se vse draži in tako ni mogoče misliti, da bi od teh že tako majhnih sredstev odvzeli še nekaj za popravilo praznih šol, ki bi pa sicer bile primerne za različne druge stvari, problem pa bi bil verjetno zopet denar, denar ... Morda ne veste, da je verjetno najmanjša šola v naši občini, veliko jih ne boste našli niti v Sloveniji, v Češnjicah, 4 km iz Blagovice, kjer je na podružnični šoli le en kombiniran oddelek, katerega obiskuje 11 učencev. Že izpred mnogih let je znano, da je bila navadno šola tista, ki je bila središče dogajanja in učitelj tisti, ki je bil aktivno delal v šoli in izven nje, zato sino tudi tako dolgo in bomo še vztrajali na stališču, da ta in druge podružnične šole v naši občini ostanejo, kljub temu, da lahko ugotovimo, da je oddelek v Češnjicah eden izmed najdražjih v Sloveniji. Pa kljub temu vztrajamo, čeprav tudi tu niso najbolj ugodni pogoji in šola kar kliče po večjih popravilih. Če bo vse po sreči, bo ob koncu opravijenin neKaj najnujnejsm popravil. Sedaj pa k problemu, ki sem ga načela, kam s šolami, ki so ostale „same". Največkrat o njih govorimo, da so pomembne z vidika SLO in DS, vendar se vse premalokrat vprašamo, če bodo še pomembne, ko bodo propadle, in bomo morali vanje vložiti mnogo več sredstev, kot pa bi jih terjalo redno najnujnejše vzdrževanje. Ob tem naj omenim, da so vse te šole (verjetno) našle mesto v različnih obrambnih načrtih, kjer se vodijo kot uporabne, čeprav nekatere mogoče že sedaj niso, kako pa bo to čez nekaj let, si lahko samo mislimo. Razmišljanja vodijo tudi v drugo smer. Tako podružnična šola v Zlatem polju kot v Šentožboltu in ne nazadnje tudi na Trojici so obkrožene z lepimi smučarskimi tereni kot nalašč za postavitev manjše vlečnice in lahko bi tu rganizirali ' različne smučarske tečaje in nenazadnje tudi takoime novane šole v naravi, saj ne bi bilo potrebno veliko sredstev, da bi se uredili razredi in kuhinje, ki sedaj ?>amevajo, i;iko pa in pusiau živi m poceni možnost za smučanje naših otrok. Lahko bi bili zasedeni ves zimski čas, pa tudi poleti bi se verjetno našli ljudje, ki si želijo samote in izletov v naravi, ki ne iščejo komforta in bi v teh šolah lahko preživljali svoje počitnice. Morda ne bi bilo slabo o tem problemu spregovoriti v okviru občine, da bi o njem spregovorili občani in delovni ljudje, ki so v te objekte pred leti vlagali svoja sredstva in jim zanesljivo ni vseeno, kaj se z njimi dogaja. Verjetno se bo marsikdo ob tem razmišljanju nasmehnil in si rekel, ja kje bi pa dobili denar, da bi vse to uredili. Menim, da denar v tem primeru ne bi smel biti tak problem, čeprav je tudi res, da je stabilizacija in da si zategujemo pasove, kjer se le da. Vendar razmislimo, če se problema vzdrževanja teh stavb le ne bi lotili čimpreje, kajti lahko se zgodi, da čez nekaj let ne bo več kaj vzdrževati,ž tega pa si nihče ne želi, mar ne! Vera Vojska KAKO JE Z ODLAGALIŠČEM? . Na zadnjem zasedanju Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Domžale, so delegati nekaterih organizacij združenega dela iz Mengša in delegati Krajevne skupnosti Mengeš dali pripombe k osnutku družbenega plana občine Domžale za tekoče srednjeročno obdobje. Povedali so, da se ne strinjajo s predlogom projektantske organizacije, po katerem naj bi deponijo za odlaganje odpadkov pripravili v njihovi opuščeni glinokopni jami. Komisija Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale za pripravo prostorskega dela družbenega plana je izdelala pojasnilo z naslednjo vsebino: V zvezi s pripombami, ki so bile podane ob predlogu ureditve odlagališča odpadkov v izkopih opekarne po njihovem izkoriščanju podaja komisija sledeče: 1. Odlagališče bi uredili po izkoriščenju glinokopa in ne bi motilo sedanjih niti bodočih faz odpiranja glinokopa. 2. Odlagališče bi urejali kot del sanacije izkopa, ki se mora izvajati po potrjenem sanacijskem projektu. Ta mora biti izdelan v skladu z veljavnimi zakoni in vrniti prostor po izkoriščanju v prvotno stanje. Sanacijski elaborat mora biti del investicijskega projekta in nanj izdana potrebna soglasja in dovoljenja. Iz navedenega je razvidno, da je v taki obliki izvedba odlagališča smeti smotrna in gospodarsko upravičena ter vsklajena z zahtevami prostorskega plana glede površin občine. V kolikor v razpravo zainteresirani ne bodo vnesli novih argumentov, bo izvršni svet takšno odločitev potrdil in predlagal sprejem na zborih skupščine. J T A M I Z MENGEŠ Izdelovanje notranje opreme in pohištva Mengeš, Blejčeva 46 Komisija za medsebojna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge za nedoločen čas, s polnim delovnim časom 1. SAMOSTOJNEGA FINANČNEGA KNJIGOVODJE Kandidati morajo izpolnjevati sledeče pogoje: — da ima višjo ali srednješolsko izobrazbo, - da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj. Pismene ponudbe z dokazili pošljite na naslov: TAM IZ Mengeš, Blejčeva 46, komisija za medsebojna delovna razmerja. Svoje ponudbe pošljite v roku 15 dni po objavi.