1.20. V Gorici, v torek dne 19. februvarja 1907. Tečaj XXXVII. haja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek uma aH v Oorici na dom poSiljana: vse leto ........1"' K ..-............10 » _ ..amičiie številke stanejo 10 vin. S O CA" i|lia nasleanje izredna, prilogi.': Ob-no- . -Ju .jltaiipot po Goriškem InGredišeanskfeaf^i*** «Mt po MaMjaai in kratjskih mestih", daljo u v a- v Wn „Voz«i red železoSc» pamikov in poštnit Ž. ter naeuno prilogo „Sloven8ki Tehnik". IvoČnino sprejema apravništvo v Gosposki ulici t I nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček. "ntrofiila brez doposlane naročnine se ne .ozirajpj),,. Masi ia poslanice se računijo po Perit-vrstah Se 0 1-krat 1« v, 2-krat 14 v, 8-krat 12 v vsaka Večkrat po dogodbi. Večjo črk« po prostora. - Reklam" in SP'^ v uredniškem delu 30 v vrsta. Za ',., j„ VSebuio oglasov odklanjamo* vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr, K. Lavrič. Uredništvo so nahaja v Gospovi ulici St. 7 v Gorici v I. nad tr Z nrednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 13. , dopoludne tor od 2. do 5. popoldne; ob nedoljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r a v n i § t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. uadstr. na levo v tiskarni. ffarofinino in oglase Je plaCati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. NaroSnina, reklamacije in druge refii, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« jn »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Scbwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališ&i .Tos Vordi^ Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovaiiski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Casenna. ' -Odgovorni....urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Tolofon it. 83....—.... »Gor, Tiskarna« A. GabrSček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Deželni zbor. I. seja. Vjersj dn«3 18. t. m. je bil otvorjen ,riJ4i deželni zbor. Po slovesni maši so se zbrali po- ,cj v deželnozborski dvorani ob 11.20 do- [De, in deželni glavar je otvoril zasedanje. laszoč je Ml pri seji tudi nadškof in knez Uc B o r g i a, kateri je prišel prvi v dvo- Bprerastvu dvornega svetnika grofa i tem s a. Na slovenski strani ni bil navzoč" ijjanec dr. T u m a, na laški sta manj kala joslanca P a n i g a i in V a 1 e n t i n i s. Navzoča nekoliko občinstva, med njim več duhovnov. Poslanci in občinstvo stojijo. Deželni glavar dr. Fajer otvori na ibiiijen način deželni zbor ter pozdravlja klance, povdarjaje, da je preteklo že nad tto (Inij od zadnjega zasedanja deželnega bora, radi česar se je nabralo mnogo mate-ijala za razpravljanje. Govoril je najprvo Mko, potem slovensko: Častiti gospodje laslovenski stranit S pravim ve-eljemvidim, daste došli v svrho t rešite v tolikih in toliko važnih iredmetov, katero dežela priča-Uje od složnega delovanja dežel-lega zbora. — Itekel je, da pričaraj e njihovo pomoč ter želi najboljši i s p o h. - Potem je nadaljeval po Mko, ime/tjaje splošno volilno pravico in njen da-ekosežen pomen; na to se spominja smrti ladvojvode Otona precej široko ter omenja, la je deželni odbor izrekel takrat sožalje riadarski hiši. Zaključil je z običajnim pozivom na 3 iratni vzklik na cesarja, čemur se odzovejo f,slam'i z nekaterimi „Evvivatt in „Živio"-klici. 1 Na to predstavi glavar zastopnika vlade ivornega svetnika grofa Attemsa, ki že 'H let zastopa vlado v deželnem zboru ter * je kazal vedno dohrohotnega dež. zboru. Naznanja imenovanje nadškofa in kneza "i"- Iranca 'lorgia Sede j a, kateri stori na u- oltljulio v slovenskem jeziku. | ZiMopnik vlade grof A t tem s pozdravil* de/fini zbor v imenu vlade najprvo laško, poten1 slovensko, se zahvaljuje glavarju za prijazne besede; pravi, da je uverjen, da se posreči dognati dve važni zadevi, to sta stavbinski in zdravstveni zakon; zagotavlja, da ga bo veselilo, če bo mogel podpirati delovanje deželnega zbm. ' Deželni glavar naznani drugo sejo za popoldne ob 5. uri, kakor je star običaj. Na to zaključi prvo sejo ob 11.40 dop. n. seja. Druga seja je bila napovedana na 5. uro včer«j popoludne, ali pričela je po stari navadi šele malo pred 6. uro. Navzoči so bili vsi poslanci, razven dr. Turne, deželni glavar m zastopnik vlade grot Attems. Deželni glavar se je spominjal takoj začetkom seje ranjkega dr. Abrama, dolgoletnega deželnega poslanca in odbornika. V toplih besedah je omenjal njegovo požrtvovalno delovanje ter koncilijantno postopanje. V znak sožalja so se dvignili poslanci s sedežev. Prva točka dnevnega reda je bila: V o-litev in ustanovitev deželnozbor-skih odsekov. V finančni odsek so izvoljeni po dogovoru : Berbuč, Bolko, Jakončič, Holzer, Pa-nigaj, Verzegnassi, Naglos. V peticijski odsek: Gregorčič, Bom-big, Klančič, Faidutti, Lapanja, Holzer, Štrekelj. V šolski odsek: Dr. Treo, Falconer, dr. Egger, Berbuč, dr. Gregorčič, Grča. V tehnično-ekonomični odsek: Holzer, Panigaj, Štrekelj, Lapanja, Valentini«, Verzegnassi, Klančič. V železniški odsek: Holzer, dr. Marani, Berbuč, Jakončič, dr. Treo. V pravni odsek: dr. Treo, dr. Egger, dr. Marani, dr. Gregorčič, dr. Verzegnassi, Lapanja, Bombig. Zakonski načrt s spremembami glede zatiranja poljskih misij ss sprejme. Pravnemu odseku se izroči zakon, s katerim se spremene §§29., 3SJ, 35. in .'}7. občinskega volilnega reda Istemu odseku se izroči tudi zakon o ureditvi zdravstvene službe. Potrdi se odborov sklep, s katerim se je podelile občini gradiščanski 200 K za brambaa dela ob Soči. Odobri se izdatek, katerega je dal deželni odbor na razpolago c. kr. finančnemu ravnateljstvu3 v priznanje za sodelovanje finančnih organov pri pobiranju doklad na užitnino. Znaša 14.000 K. Tehn. gosp. odseku se odda zahteva 700 K v svrho izdelanja splošnega načrta za preskrbi te v Krasa s pitno vodo. Druge točke se oddajo odsekom ter pridejo svoj čas zopet na dnevni red; dovoli se 400 K za potovalni pouk v košarstvu na Žagi. Koncem seje je čital dr. Egger svojo interpelacijo, v kateri je vprašal vlado, zakaj da še ni sankcijoniran zakon glede pelagre, sprejet v deželnem zboru leta 1905. Prihodnja seja bo jutri popoldne ob 5. uri. Hirajte narodne pesmi! Obeta se nam nekaj zelo imenitnega na polju narodne pesmi, Kaučno niinisterstvo namerava zbrati in objaviti vse narodne pesmi vseh avstrijskih narodov, da se pozabljivosti otmo dragoceni ti biseri. Maja bo obsegala besede in melodije na notah. V svrho nab";anja narodnih pesmi je ministerstvo postavilo zr, vsako narodnost posebne nabira-teljske ali delovne odbore, ki naj vodijo nabiranje. Za slovenske narodne pesmi je slovenski delovni odbor, kateremu načeluje vseučiliški profesor dr. Karel Štrekelj, zvršil vsa pripravljalna dela in razpošilja prav kar po vseh slovenskih krajih „poprašalne pole" in ..osnovna načela", hoteč pred vsem zaslediti vire, kje je dobiti še narodnih pesmi, in pridobiti čim največ posameznih nabiralcev in zapisovalcev. „Po-prašalne pole" in »osnovna načela" so se v 15.0oO izvodih deloma že razposlala, deloma se še razpošiljajo. Ali pravega vspeha je pričakovati samo, ako se vprašalne pole res tudi izpolnijo in izpolnjene odboru vrnejo. Zato se slovenski delovni odbor obrača javnim potom do vseh, katerim so se vprašalne pole poslale, ali se jim še pošljejo z nujno prošnjo, naj jttrr interesu dobre stvari čimprej izpolnijo in izpolnjene odboru vrnejo. Kdor sam ne more ali ne utegne pole izpolniti, naj jo odda komu drugemu, ki bi bil za to pri volji. Kdor ne more na kako vprašanje odgovoriti, naj ( pusti prazen prostor. Posebno važna so ona i vprašanja, ki hočejo izvedeti imena in naslove onih oseb, ki znajo peti mnogo narodnih , pesmi, in pa onih oseb, ki so sposobne za-j pisati pete melodija prav v notah. Kadar izvemo imena vseh teh oseb, tedaj se bomo Se posebej obrnili do njih. Zapisovalce narodnih pesmi v notah opozarjamo že sedaj, da se melodije ne smejo po svoje harmonizirati, ampak da jih je zapisati natanko tako, kakor se pojo, in to ali enoglasno ali dvoglasno ali večglasno. Ce zapisovalec o kaki pesmi ve, da se poje večglasno, a mu je znan samo napev, naj.zapiše samo napev z dotično pripombo. Sploh pa priporočamo vsem, da marljivo čitajo »osnovna načela", kjer je vse razloženo, kar treba vedeti. Zapisovalcem narodnih pesmi v notah bomo poslali posebnega notnega papirja, da bode oblika povsem enaka. Za njih trud se bodo primerno nagradili. Samo po sebi je umljivo, da se nam gre pred vsem za take pesmi, ki Še niso objavljene. Že objavljene pesmi je zapisovati le tedaj, če je melodija bistveno drugačna ali če ima kake še nepoznane posebnosti. Besedilo se ne sme nič spreminjati ali olepšavati. Napiše naj se v tistem narečju, v katerem se pesem poje. .' Komu je vrniti izpolnjene popraševalne pole, odnosno v tekstu in melodiji zapisano pesmi? Koncem vsake popraševalne pole je opomnja, ki to natanko razloži. Pošiljajo naj se onemu gospodu odborniku, ki je postavljen za dotično ozemlje, ali pa na naslov: Odbor za nabiranje slovenskih narodnih pesmi v Ljnbljani (»Glasbena Matica"). Vsi prijatelji prelepe slovenske narodne pesmi se končno prosijo, naj blagohotno pospešujejo to velevažno delo. Ko bomo zbrali vse pesmi iz vseh krajev, tedaj bo to neprecenljiv zaklad, s kakršnim se ne bo mogla pona- ])vajset let pozneje. Nadaljevanje ^ ,5Treh mušketirjev". = Francoski spisal: ^^ ALEXANDRE DUMAS. = \ (Dalje.) "^ -Jaz pa vain hočem vse povedati, odvrne Ana živela *a. Torej čujtel Povedati vam hočem, da so v oni dobi resnično štiri udana srca, štiri po- ili več "*a* duša, štirje zvesti vojaki, ki so mi e8° življenje, gospod: rešili so mi čast. ~" Ah! vi torej to priznavate, pravi Mazarin. L .."""" ^a3 j8 samo pri zločincih lahko čast v nevar-L u rt>osP0<*> *a kaj ni mogoče, onečastiti koga, zlasti j^fko, samo s pomočjo zunanjih okoliščin ? Da, oko-* »ne so govorile proti meni, in skoro bi bila oneča- a» in vendar, prisegam vam, jaz nisem bila kriva, r 'segam vam... s kraljica je iskala kako svetinjo, da bi mogla pri-g ' ^n V5seia je iz omare, skrite med tapetami, leseh ebrom okovan zabojček rožnate barve, ga posta-j,la Pred se ter nadaljevala: jjju Prisegam vam pri teh svetih relikvijah, lju-ttiaJ • 8°8Poda Bucklngharaa, toda gospod Buckin-rmmb" moj ljubimec! hadam ?* ^^& B0 te re*ikv*ie» Pri katerih prisegate, Nm m? vpraša Mazarin smehljaje; ker povedati Wvh« ?' da sem kot Rimljan zelo neveren: med vnmi m relikvijami je razloček. Kraljica je snela z vrata majhen zlat ključek ter ga dala kardinalu. -- Odprite, gospod, je dejala, in prepričajte se sami. Mazarin je začuden vzel ključ ter odprl zabojček, v katerem je našel samo od rje razjet nož in pa dve pismi, katerih jedno je bito s krvjo omadeževano. — Kaj je to? vpraša Mazarin. — Kaj da je to ? ponovi Ana Avstrijska ter iztegne s kretnjo kraljice svojo roko proti zabojčku, tisto roko, ki je vkljub letom ostala še vedno lepa, povedati vam hočem, gospod. Ti dve pismi sta jedini, ki sem mu jih kedaj pisala. Ta nož je oni, s katerim ga je zadel Felton. Gitajte ta pisma, gospod, in videli boste, če sem lagala. Vkljub temu, da je dobil dovoljenje, je vzel Mazarin, mesto da bi bil čital pisma, v roko nož, ki si ga je bil Buckingham umiraje potegnil iz rane ter ga, kakor pravi Laporte, poslal kraljici; jeklo je bilo že vse razjedeno, zakaj kri se je bila izpremenila v rjo; ko je Mazarin opazoval nekaj trenutkov ta nož, dočim je bila kraljica tako bleda kot pregrinjalo na oltarju, kamor je bila naslonjena, ga je postavil v zabojček na pranje mesto ter se nehote streseL - "rav, gospa, je dejal, sedaj verujem vaši prisegi. — Ne, ne! pravi kraljica ter skrči obrvi; čitajte! hočem, ukazujem vam to, zato da bo ta stvar s tem za vselej končana, kot sem sklenila, in da ne govoriva o tem nikdar več. Kaj mislite, je pristavila s trpkim nasmehom, da bom pripravljena v prihodnje odpreti ta zabojček na vsako vašo obdolžitev? Mazarina je premagala ta odločnost, in čital je pismi skoro mehanično. Prvo je bilo ono, v katerem je prosila kraljica Buckinghama, naj ji vrne nakit: nesel mu ga je bil d' Artagnan, in prišlo je še pravočasno. Drugo je bilo ono, katero je bil nesel vojvodi Laporte in v katerem ga je obvestila kraljica, da ga hočejo zavratno umoriti, in to pismo je prišlo prepozno. — Prav, gospa, reče Mazarin, na to se ne da nič odgovoriti. — Pač, gospod, pravi kraljica, zapre zabojček ter se nasloni (z roko nanj; pač, gospod, še nekaj vam imam odgovoriti: vedno sem bila nehvaležna proti tem ljudem, ki so rešili mene in ki so storili vse, da rešijo tudi njega; ničesar nisem dala temu vrlemu d' Artagnanu, o katerem ste ravnokar govorili, razun svoje roke v poljub in razun tega-le dijamanta. Kraljica je iztegnila svojo lepo roko proti kardinalu ter mu pokazala čudovit kamen, ki se je lesketal na njenem prstu. — Prodal ga je, kakor je videti, v trenutku ve- . like stiske; prodal ga je, da me. je drugič rešil, zakaj storil je to zato, da je mogel poslati k vojvodi sla, ki naj bi ga obvestil, da ga mislijo zavratno umoriti. — D'Artagnan je torej to vedel? — Vedel je vse« Kako mu je bilo to mogoče, ne vem. Prodal ga je pa gospodu Essarts, na čegar prstu sem ga videla in od katerega sem ga kupila nazaj; toda ta dijamant je njegova last, gospod; izročite mu ga v mojem imenu, in ker ste tako srečni, da imate poleg sebe takega Človeka, skušajte ga vsaj porabiti. — Hvala, gospai pravi Mazarin, vaš nasvet izkoristim. • . °: Hirajte narodne mi! Sati vsaka narodnost. Storil se bo s tem ve-levažen korak v napredku narodne prosvete. V to svrho pa kličemo zopet in zopet: Nabirajte narodne pesmi! Odbor za nabiranje slovenskih pesmi. DOPISI. \l Tolmina. — Uslužbenci železniškega podjetništva so že davno odšli iz našega trga, a kdor misli, da je odšla tudi nemškutarija ž njimi, se bridko moti. Eazni c. kr. ljudje, med njimi seve par slovenskih janiearjev, predobro skrbijo, da tudi v Tolminu ne pozabimo na znani ,,I)rang nach Siiden". Pred kratkim se je nemška kolonija pomnožila za par mož ; steber za most do Adrije bo toliko trdnejši. Zato pa le krepko v vrstah nasprotnikov stojte, slovenski odpadniki, le pomagajte zatirati lastno kri. Mi pa mirno glejmo, kako pošiljajo med nas nemško zagrizene uradnike, ki v srcu sovražjjo ljudstvo, med katerim živyo. Na pepelnični večer je priredila v društvu „kazinou združena nemška >n odpadniška družba za nas Slovence v narodnem Tolminu izzivajoči aH:irringschmausu. Vse je bilo v pangermanskem duhu. Še po veži hotela „ Modrijan" so razvesili izzivajoče nemške table in plakate. Glavni prireditelj te prismodarije je bil pleme-niti nadzornik Lasič, ki je sploh duša v „kazinu". Že ve, kje se najboljše počuti. Ali ni žalostno, da tak človek nadzoruje narodno Čuteče učiteljstvo? Za to pač ne dobi zaupnice. Pa se Še dobijo ljudje, ki Lasiču na ljubo po časnikih popravljajo, da v Tolminu ni kazina, če treba, priobčimo vsa imena njih udov, med katerimi je tudi nekaj takih Slovencev, ki režejo na dve strani. Kako so naši „kazinotia zagrizeni, kaže tudi to, da vračajo naše Ciril-Metodove žveplenke in zahtevajo nemške. Sram jih bodi! Ali jih je tako učila slovenska mati. Tudi druge potrebščine kupavajo v Gorici pri naših nasprotnikih; glavarstveni uradi jemljejo vse pri PaternoKju. Bo treba posvetiti takim ljudem več pozornosti, da bomo videli, če so oni tukaj za ljudstvo ali morda narobe. Čas je, da nehamo biti ponižne ovce. Domače in razne nouice. Zi Gregorčičev spomenik je poslal našemu upravništvu gospod Jan Vukasovič-Sti-bil, kraljevi srbski podpolkovnik, 10 kron. Nabranega je sedaj pri nas skupno 292.30 K. Brošura, v kateri bo obsežen program, organizacijski statut, pT a v i 1 n i k z a k r a j n e in o k r a j n e odbore, poročilo o shodu zaupnikov ter nov državnozborski volilni red izide v kratkem. Krajdl Odbori se pridno konstituirajo. Izvr-ševalnemu odboru prihajajo redno naznanila o konstituiranju. Pričakuje se, da bodo v kratkem konstituirani vsi krajni odbori v deželi, na kar začne pravo medsebojno delovanje v korist našega ljudstva. Zi volilno reformo zi deželni zber In občinske astope. — Iz Skrilj na Vipavskem nam poročajo, da je stavil g. Anton Vrčon v starašin-stveni seji 16. t. m. predlog, naj se županstvo obrne na deželni zbor z ulogo, v kateri se zahteva splošna, tajna, direktna injednaka volilna pravica za deželni zbor in občinske zastope. | Predlog je bil sprejet soglasno, kar naj bi bilo v izgled drugim občinam. ' Uspeh! koncem prvega semestra na tuka|šn|e» gimnaziji! niso bili, na sploh računano, preslabi, ali v L in II. c-razredu je rezultat tak, daje " groza. VI. c-razredu je padlo od 29 slovenskih dijakov kar 21; v II. c-razredu tudi izredno veliko. Ti e razredi so nekako določeni v to, da se jih izprazni do tretjega razreda. Glavna žrtev so Slovenci. Tako se dela prav 2 sistematično. — V I. c-razredu je razrednik trd Nemec; učni jezik "nemški, In razred" je označen se — torej se sme pričakovati že kar naprej le dvojk. Verjamemo, da vstopijo v prvi razred tudi taki dečki, glede" katerih je bolje, da čimprej izstopno, ali odstotek teh. je jako neznaten — glavno krivdo na takih neuspehih je iskati vf sistemu, v nemškem profesorju in trdi nemščini. Naši parlamentarci posvečajo takim okol -nostim mnogo, mnogo premalo paznosti! Poštnin nadzornikom v Trstu je imenovan poštni tajnik dr. Fran Temmel. Poštni nadzornik A. Willenik je dobil naslov poštnega svetnika. ! Dar. — Preblagorodni gospod Anton baron Sessler-Herz inger je daroval štanjelski cerkvi 1200 kron, in sicer 200 kron za obhajilnik in 1000 kron za napravo novih orgelj. Čitalnica goriška naznanja čestitim društve-nikom, da bode vsako soboto do velike noči predavanje v društvenih prostorih. Vstop k tem predavanjem imajo tudi nedruštveniki. Za pokritje stroškov znaša vstopnina za ves ciklus 1 K. Čisti prebitek je namenjen za Gregorčič spomenik. Pričetek vsakokrat točno ob 6. uri popoludan. a) 23. t. m. predava g. prof. Zupančič o planinah in planinkah (turistika); b) 2. in 9. marca g. prof. dr. Ozvald o pesniku Sim. Gregorčiču; c) 16. marca g. zdravnik dr. Brecelj o bakterilogiji; d) 23, marca odvetnik dr. Turna o Levu Tolstoju. Odbor. Kako neumno lažejo. — »Gorica'? laže, da so dobili naši zaupniki po deželi nalogo; naj slepijo ljudi, Češ, da pod svobodne! šolo se razume, da bo vsakemu na prosto dano pošiljati otroke v šolo ali pa ne. — Kaka bedarija 1 Tako pot i z šole bi si napravili radi klerikalci, kajti če bi imeli ti vso moč, bi hitro odpravili šolsko obveznost, ker ni jim ljubšega od nevednega kmeta. Pot i z še že leni katehetje! Zdravstveni zakon je torej končno le prišel na dnevni red našega deželnega zbora. Upati je, da se dožene ta zakon še v tem zasedanju, ali tako, da bomo imeli res korist od tega zakona ter da ne bo preveč v rokah deželnega odbora. Društvo slovenskih knjliftv.ilkov in časnikarjev je imelo v soboto v »Narodnem domu" v Ljubljani svoj redni občni zbor. Društvo se razvija mirno ter deluje intenzivno. Predsednikom je bil izvoljen z nova dr. Zbašnik. Pfltrjeu zakOR. — Cesar je potrdil zakon, sprejet v deželnem zboru, po katerem se razdeli občina Sv. Križ v dve občini. »Zakramenti na upiala", — v Gorici se je poročil neki železničar. Duhovnik je zahteval 6 K. Železničar pa je rekel, da jih nima. Duhovnik seveda ni bil zadovoljen, ker ni dobil denarja; rekel ja jezno železničarju : Ali mislite, da se delijo zakramenti na upr nje? — Oglasil se je tudi mežnar za l E, pa je tudi ni dobil. —- Ali velja poroka ali ne ? ! Vojaško veteransko društvo za Goriško in Gradi- ŠČanskO vabi k občnemu rednemu zboru v nedeljo 24. febTuvarjr 1907. ob 11. uri predporodne v prostorih Hotel Post v Gorici. — Dnevni red: 1. Otvoritev zborovanja. 2. Či-tanje in odobritev zapisnika zadnjega zbora. 3. Poročilo o društvenem napredku in poslovanju. 4. Poročilo društvenega blagajnika. 5. Dopolnitev društvenega predstojništva. 6. Drugi nasveti in predlogi. BrlSka ieleznica. — V nedeljo se je vršil shod za briško železnico v Šmartnem. Shod je otvoril župan Obljubek, Predsedoval je poslanec Jalsončič. Po njegovem govoru je govori župan Obljubek. .Sprejete so resolucije 1. vsi briški župani in podžupani zahtevajo od deželnega zbora, da ukrene vse potrebno v tem zasedanju, da se čimprej zagotovi železniška zveza med Gorico in Krminom skozi Brda; to naj se predlaga tudi pri prvem zasedanju drž. zbora; 2. zahtevajo od poslancev, da se živo zanimajo za zapuščena Brda ter podpirajo akcijo v dež. in drž. zboru; 3. za-hte ijo od poslancev, da porabijo vse sile in moči, da pridobijo v sedanjem zasedanju dež. zbora primerno svoto za proučevanje in merjenje briške železnice. Govoril je tudi dr. Gregorčič. — V odboru so župani vseh briških občin iu posl. Jakončič; predsednik je župan Obljubek. Pismeno izjavo v prilog briški železnici je doposlal poslanec dr. T r e o. — Naj se uresničijo vse želje Bricev! V BukOVlCl pri Biljah je neki štacunar in krčmar, ki ima v svoji prodajalnici na prodaj „Legine" žveplenke. Kdor ukupi te žveplenke, zakrivi naroden greh, ker pomaga Lahom proti Slovencem na šolskem polju. * Mislimo pa, da bo prizadeti krčmar in štacunar toliko zaveden, da takoj odstrani laške žveplenke ter naroči slovenske! Zvišana kazen. — Bivši sodnijski kancelist Evg, Juch je bil v zadnjem porotnem zasedanju obsojen radi poneverjenja na leto dnij ječe. Proti kazni se je pritožil. Kazaeijska sodnija mu je na to zvišala kazen od 1 leta na 3 leta. Bralno In pevsko društvo „Čaven" v Skriljan vabi na občni zbor, ki bo dne 24. t, m. ob 4. uri pop. v bralni sobi. Dnevni red po pravilih. K obilni udeležbi vabi odbor. Sleparji Iz Madrida se zopet oglašajo. Ljudje dobivajo pisma iz Madrida, v katerih jJros-pomoči neki »jetnik«, ki obljublja tretjino od 925.000 frankov, Če se mu pomaga, D je to vse skup sleparija, je razvidno na hit, Da pa vendar nikdo ne sede na španske it manice!! Izpred sodnlje. — 25 letni al Cotič bgt Petra je bil obsojen na 5 meseeev ječe, ]$er je ranil z nožem P. Čarga. — Anton Marinič s Krasnega je bil obsojen radi težke telesne poškodbe, storjene Jos. Medveščeku, na 10 mesecev v ječo in poškodovancu ima pla^« 450 K odškodnine. Iz Zgonika na Krasu smo dobili pretekli teden dopis, iz katerega je razvidno, da so y občini huda nasprotstva glede občinskifi ^ tev. Stojita si nasproti bela in črna stranka Želimo, da se vsa reč reši končno tako fla se povrne mir v občino. Socijalni demokratje In držatnozborske i% — Za prihodnje volitve so določili socijalni demokratje sledeče kandidate: a) Na Kranj. skem: 1. volilni okraj: Mesto Ljubljani-, Sodrug Etbin Kristan, pisatelj v Ljubljani 2. volilni okraj: Ljubljanska okolica: Sodrug Josip Petri č, namestnik strojevodje c. kr državnih železnic v Ljubljani. 3. volilni okraj: Radovljica, Kranjska gora, Tržič: Sodrug Josip Kopač, delavski tajnik v Trstu. 0. volilni okraj: Vrhnika, Logatec, Idrija, Cirknica: Sodrug Josip Kopač, delavski tajnik v Trstu. 8. volilni okraj: Litija, Višnja gora, Radeče: Sodrug Ivan Cankar, pisatelj na Dunaj« b) Na Štajerskem: 27. volilni okraj: Celje in Vransko : Sodrug Vinko V i dni s r, blagajniški uradnik v Gradcu. 21». volilni okraj: Brežice, Sevnica, Laško: Sodrug Mih Čobal, vodja konsum. društva v Zagorju ob Savi. 30. volilni okraj: Marenberg, Šoštanj, Slovenji Gradec, Gornji Grad: Sodrug Vinko Vidmar, blagajniški uradnik v Gradcu, ti Goriško: 2. volilni okraj: Goriška okolica: Sodrug Fran M i 1 o s t, časnikar v Gorici. 3. volilni okraj: Ajdovščina, " Komen, Sežane: Sodrug Vinko Ker m olj, uradnik pekovske bolniške blagajne v Trstu, č) Trst: 5. vo lilni okraj: Zunanja okolica: Sodrug Antc, Jernejčič, uslužbenec c. kr. glavnih skladišč v Trstu, d) Koroško: 3. volilni okraj: Borovlje, Dobrlavas, Železna Kapla, Pliberk: Sodrug Etbin Kristan, pisatelj v Ljubijati Ustnica. — Radi pomanjkanja prostori smo morali marsikaj odložiti za prihodnjič. Socijalne uesti. Gibanje železničarjev. — v dvorani „Dei doma" v Trstu so imeli shod železničarji drl. in juž. železnice. Kakor znano so dne 4. t. m. sklenili podaljšati rok za odgovor na svoje spomenice. Južna železnica je že odgovorila, a državna obljubila odgovor. Enoglasno je bil sprejet predlog: 1. počaka naj se na odgovor drž. žel., 2. skliče naj se skupni shod juž. in drž. železničarjev, na katerem se stori skupni končni sklep, 3. sklicati odbore trto- — In sedaj, pravi kraljica, kakor uničena od razburjenosti, me imate še kaj vprašati? — Ničesar, gospa, odvrne kardinal s svojim naj-nežnejšim glasom, prosim vas samo, da mi odpustite moje krivično sumničenje, toda ljubim vas tako, da ni čudno, če sem ljubosumen celo na preteklost. Na kraljičinih ustnah se je prikazal smehljaj, katerega izraz se ni dal določiti. — Torej prav, gospod; če me nimate ničesar več vprašati, zapustite me; lahko razumete, da sem po takem prizoru potrebna samote. Mazarin se je poklonil« — Odhajam, gospa, je dejal; ali mi dovolite, da se vrnem? — Da, toda jutri; ves ta čas mi bo komaj zadostoval, da se 'nairim. Kardinal se je sklonil nad kraljičino roko ter jo galantno poljubil; nato je odšel. Komaj je bil izginil, ko je odšla kraljica v sobo svojega sina ter vprašala Laporta, če je že šel kralj k počitku. Laporte je pokazal z roko na otroka, ki je spal. Ana Avstrijska se je vspela k postelji, se dotek-nila z ustnicami nagubanega čela svojega sina ter ga lahno poljubila; nato je odšla tiho, kakor je bila prišla, ter rekla strežaju samo te-le besede: — Skušajte vendar, dragi Laporte, da bo kazal kralj kardinalu malo lepši obraz, saj se mu imava on in jaz toliko zahvaliti. V. fiaskoaec h Italijan. Med tem je bil prišel kardinal v svoj kabinet, kjer je bdel na vratih Bernouin, katerega je vprašal, če se ni pripetilo nič novega in če ni prišlo od zunaj nikako poročilo. Ko je ta odgovoril, da ne, mu je dal znamenje, naj odide. Ko je ostal sam, je šel odpret vrata na koridor in potem v prednjo sobo; d' Artagnan je utrujen spal na klopi. — Gospod d'Artagnan! je zaklical tiho kardinal. D' Artagnan se ni ganil. — Gospod d' Artagnan t je zaklical glasneje. B'Artagnan je spal dalje. Kardinal je stopil k njemu ter se dotaknil s prstom njegove rame. Tedaj se je d' Artagnan stresel, se vzdramil ter še na pol v spanju skočil pdkoncu kot vojak v orožju. — Evo me! je dejal; kdo me kliče? — Jaz, je odvrnil Mazarin z najljubeznivejšim nasmehom. — Oprostite, eminenca, se je opravičeval d'Artagnan, toda bil sem tako utrujen... — Ne opravičujte se, gospod, pravi Mazarin, zakaj utrudili ste se v moji službi. P' Artagnan se je čudil kardinalovi ljubeznivosti. — Glejte! si je mislil sam pri sebi, kaj je resničen oni pregovor, ki pravi, da pride sreča v spanju? — Pojdite z menoj, gospod! pravi Mazarin. — No, no, je mrmral d' Artagnan, Rochefort je držal dano besedo; toda kod pri vragu je odšel? In pogledal je po najskrivnejših kotičkih v kabinetu, toda Rocheforta ni bilo več. — Gospod d' Artagnan, je dejal Mazarin ter se vsedel udobno v svoj naslanjač, vi ste se mi vedno zdeli vrl in uslužen človek. — Mogoče, si je mislil d' Artagnan, toda dolgo je rabil, predno mi je to povedal: pri tem pa se je priklonil kardinalu prav do tal ter mu tako odgovoril na njegov poklon. — Prav torej, je nadaljeval Mazarin, prišel j« trenutek, da porabite svoj talent in svoje zmožnosti. Častniku so zažarele oči v ognju veselja, ki je p* takoj zopet ugasnil, zakaj vedel ni še, kam meri kardinal. — Zapovejte, Monseigneur, je dejal; pripravljen sem slušati Vašo Eminenco. — Gospod d' Artagnan, nadaljuje Mazarin, & časa zadnjega kraljestva ste izvršili izvrstne čine... — Predobri ste, eminenca, da se spominjate-Res je, vojskoval sem se s precejšnjim uspehom. Ne govorim o vaših vojnih činih, pravi Maza- rin, kajti, dasi se je tudi o teh govorilo, so bili vendar oni drugi čini mnogo slavnejši. D' Artagnan se je delal začudenega. — No torej, nadaljuje Mazarin, ali nič ^ °"^ vorite ? — Čakam, odvrne d* Artagnan, da mi M°n8ei* gneur pove, o katerih činih govori. . — Govorim o dogodku... E, saj dobro veste, hočem reči. — Žal, ne! Monseigneur, odvrne d'Artagnan v začuden. — Diskretni ste, no, tem bolje. Govoriti »0Če.D1JLJ oni dogodbi s kraljico, o onem nakitu, o oni po"» ste jo nastopili s svojimi tremi prijatelji. .( — He! he! si je mislil Gaskonec, morda so limanice ? Držimo se dobro! In podelil je svojemu obrazu tak izraz za* da bi ga bil gotovo zavidal za to Mondori ali pa » lerose, najboljša komedijanta one dobe. ^ Izvrstno t vsklikne Mazarin; bravo! reklo.^eni je po pravici, da ste vi mož, kakršnega potreb j Prav, kaj bi hoteli vi storiti zame? (Dalje pride.) Lih delavskih organizacij, da se stori enoten tL i« 4. mej tem naj centralno vodstvo \ 1 crg. na Dunaju stori še zadnje korake pri H upravah, da se mirno izvojujejo zahteve. trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. ^Hranilnica in posojilnica v ^rlljah", registroma zadruga z neomejeno zhMd,^abiWVfr;* Ljii občni zbor, ki se bode vršil v nedeljo ye 3. marca t. 1. ob 3. uri popoldne v za-Lžni sobi v Skriljah. — Dnevni red: 1. [Lotito načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. ;potrjenje računa za teto 1906. 4, Volitas-na- «istva in nadzorstva. 5. Morebitni predlogi » nasveti. Za slučaj, da ne pride zadostno izvilo udov, skliče se drugi občni zbor ravno 'jjjii a8fl ob 4. uri popoldne. ZloUšanJe kraških travnikov. - Dežeini_ odbor •e izdelal pravi la za r azYeTit eT p o d-or: Glavni namen podpor je ta, da se na Krasu zboljša živinoreja, ki je sedaj radi ponuja krme zanemarjena. Prosilcem ni torej skrbeti samo zato, da iz nekaterih paš-nikov iztrebijo kamenje in jih tako spremene fK travnike, marveč se morajo brigati tudi za \o rta bodo pridelovali na izboljšanih žemljici kolikor mogoče krme. To pa dosežejo, it zasejejo potrebljena in zravnana zemljišča i dobrimi krmskimi rastlinami ter jim pospe-fjio raščo z umetnimi gnojili. Z ozirora na to veljajo glede podelitve podpor n podelavo kraških pašnikov v dobre travnike naslednja pravila: 1. Za razdelitev nagrad med izboijše-,alee kraških pašnikov v senožeti se imajo porabiti zneski, katere sta v namen dovolila deželni zastop in c. kr. vlada. 2. Podpore so namenjene vsem lastnikom takih paznikov, ki se lahko z uspehom spremene v travnike. ;). Kdor namerava prositi za nagrado, mora to pred delom naznaniti županstvu, katero o tem poroča deželnemu odboru in c. kr. okrajnemu glavarstvu. 4. Župan ali njegoy namestnik skupno eenilconi oceni kakovost kraškega sveta in preračuni s prosilcem po svoji najboljši vesti, koliko dni dela in koliko voz gradiva za od-vazefije kamenja in morebitno privažanje zemlje f potrebno za predelavo, da se napravi za-dosina plast rodovitne zemlje in proračuni tuO.i, koliko bo treba potrositi za nabavo semena in umetnih gnojil. Prošnje, opremljenje s poizvedbami, ki so se vršile kakor zgorej omenjeno, se mo-| rajo predložiti deželnemu odboru, kateremu j pristaja odločiti sporazumno z naraestništvom h podpori, ki se ima zajamčiti prosilcem za projektirano izboljšanje travnikov. 5. Površina zemljišča, ki se ima zbolj-iati, mora obsegati vsaj 1000 štirjaških metrov. (I Kdor se poteza za podporo, mora se takoj lotiti dela in je brez presledkov nadaljevati, dokler je konča. (Konec prih.) Nota obrtni novela potrjena. — Cesar je potrdil zakon glede spremembe in spopolnitve obrtnega reda. hnm\i it opite državni železnice. — Poročajo: »Mini st er ski svot je glasom dožlih informacij sklenil važne odloke o investicijah za ogrske državne železnice*. Mi-»isterski svet je dovolil 60 milijonov K za aujno nabavo vozov in lokomotiv za ogrske državne železnice. Naročiti se ima 129 loko-m°tiv, 930 osebnih vozov in 4000 tovornih ,0*ov. Istočasno je poslalo trgovinsko mini-slerstvo finančnemu ministerstvu dopis, v ka-tet«tt zahteva velike svote za investicije za °8r- drž. žel. Trg. min. zahteva baje 4 do 5 ^»jonev kron«. Razgled po soetu. Tržaški &&*»* zbor je sklican na dan 25. il- fl- — Prihodnja avstrijska poganska zbornica bo |7n 5l6 poslancev in sicer jih bo pripadalo: češki 130, Galiciji 106, Niže Av-roH• °4' Moravski 49> Štajerski 30, Ti-Bfe •' Got!lie AvstriJski 22> ŠlezijI 15, Um1 ^ KwnJski 12> Dalmaciji 11, Ko-L f !o> Soluograški 7, Istri 6, Goriški 6, i ra™ J) in Predarelski 4 poslanci. Iskem ^ tfBt ltor* ~~ Med zak> naCrti v če" «i dež. zboru fe tudi zak. načrt o volilni p«*, a Mjbrže ne bode sprejet. hjeval °8rska **WI 3&HHH je 16. t. m. nada-cev D-ftfneraln0 debat0 ° zavarovanju delav-BDtaiVT ne/godam ia boleznim. Predloga je j PreJfit« ^ podlagi specijalne debate. Atentat na glagolleo. — iz Rima javljajo zadarskemu „ Narodnemu listu", da je odlok kongregacije za obrede od 18. decembra 1906., kakor ga, je priobčil »Corriere della Sera", veren prevod latinskega izvirnika. Ta odiok je izdan sporazumno z našo diplomacijo. S tem se ne uničuje samo glagolica v naših krajih, ampak se odpravlja tudi hrvatsko pe-va*|e^epJSiQleJ^ taitski ritual. To je atentat na glagolico in ob enem pljuska škofom, duhovščini in vsemu narodu. Preko dunajskega nuncija je zaukazano škofom, da se mora doslovno izvajati gori omenjeni odlok, jjfon se zaderski nadškof Dvornik povrne iz Badena, bodo imeli — kakor se čuje — dalmatinski škofje sestanek v Zadru. V narodu i p. med duhovščino v Dalmaciji vlada velika nezadovoljnost Nu, ker se v tem pogledu priznava škofom prvenstvo, čakajo, da vidijo, kake korake ukrenejo ti poslednji in s kakim vspehom. izpred porotne sodnije v Trstu. — V petek se je vršila razprava proti 28-letnemu Koloman Balogu. Brata Koloman in Josip Balog sta meseca julija 1905. odprla veliko trgovino z ma-nufakturuini blagom. Tri mesece pozneje sta trgovino skrivaj prodala trgovcu Aliju Alpron. Brata Balog sta pobegnila in pustila 32.787 K dolga. Upniki in oni, ko so zalagali z blagom, so bili osleparjeni. Leto pozneje je zvedela policija, da biva Jos. Balog v Berolinu. Tam je bil aretovan in priveden v Trsi. Lani je pred poroto obsojen na 2 leti težke ječe. Ko-lomana je policija dalje iskala in pred kratkim zvedela, da biva v Trstu, in da je odprl prodajalno za neko budipeštansko tvrdko. Koloman je bil aretovan ter se je moral zagovarjati, obtožen osleparjenja upnikov. Dognalo se je, da je bil Koloman le pri bratu v službi z mesečno plačo 120 K. Josip Balog je pisal iz ječe iz Kopra predsedniku porote, da je bil Koloman pri njem le v službi. Koloman je bil oproščen in takoj spuščen na svobodo. Protestni shodi t Trstu. — »Soča« je že poročala, kako nameravajo Lahi tržaške Slovence prikrajšati po volilni reformi za občinski zastop, oziroma deželni zbor. Dne 17. svečana so bili zaraditega protestni shodi in sicer v Rojanu, Rocolu in Skednju. Shodi so se zaključili z jeduoglasno sprejeto resolucijo: Javni shod zbran dne 17. svečana (v Rojanu, Rocolu, oz. Skednju) protestira najodločneje proti skrajno rekcijonaraemu in posebno proti slovenski okolici krivičnemu načrtu volilnega reda za mestni oziroma deželni odbor in z ozirom na to, da od vladajoče stranke sploh ni pričakovati pravičnejšega načrta, poživlja visoko vlado, naj sama predloži načrt volilnega reda, ki bo odgovarjal političnim, narodnim in socijalnim faktičnim razmeram tržaškega ozemlja. Shodi so bili zelo dobro obiskani. Radodaren deželnezborski kandidat. — Pri zadnjih volitvah za ogrski državni zbor je neki kandidat vprašal volilca: »Povej mi, ljubi moj, koliko ti je pa dal moj protikandidat za tvoj glas V* „ Štiri goldinarje, vaše blagorodje !" RKaj, samo štiri goldinarje, takemu revežu, ki ima ženo in otroke! Ta umazanec! Tega ne smeš sprejeti! Voli rajši mene in ti dobiš 5 goldinarjev !u To rekši, stisne kmetu petak v roko in si da od njega izplačati tiste 4 goldinarje nasprotnikove. In pri volitvah je zmagal ta prebrisani kandidat. - Sestanek hrvatskih in slovenskih odvetnikov Istre In Trsta. — 17. svečana so se sestali v dvorani j,Slavjanske Čitalnice" v Trstu slovensk. in hrvatski odvetniki. Glavni del razgovora so bile jezikovne razmere na istrskih in tržaških sodiščih. Enoglasno je bilo sklenjeno, da se predloži na kompetentno mesto spomenica, v kateri se ima povdarjati nedostatke glede* rabe slov, in brv. jezika na trž. in istr. sodiščih. Giordano Bruno. — V Italiji so bile v nedeljo po vseh večjih mestih velikanske proti-klerikalne manifestacije v spomin 307-letnice, odkar je bil sežgan na Campo dei fiori v Rimu Giordano , Bruno, veliki laški svobodo-mislec. Volilna pravioa za ženske na Angleškem. — v angleškem parlamentu je napovedal v petek poslanec Tikinson zakonski načrt, po katerem se razširi volilna pravica tudi na ženske. Strinja se s tako volilno pravico okoli 400 poslancev. Angleške feministke. — Dne 13. t. m. je hotelo par sto žensk v parlament, katere odločno zahtevajo tudi žensko volilno pravico. Ko jim je policija preprečila pot, je nastala zmešnjava, ki je trajala eno uro. Ranjenih je 30, katerim se je posrečilo v parlament, in tam so energično nastopile napram vratarjem, ki jim niso dovolili vstopa. Na ulici je nastala druga zmešnjava & policijo. Ranjenih 10. Pri borbi j>, sodelovalo tudi mnogo najuglednejših gospodov. Poročajo dalje, da so za volilno pravico boreče se ženske na Angleškem z dne 13. t. m. obsojene na 40 šilingov globe, ali na mesec dni zapora. Feministke so privolile zapor. •- ' --•«-. Fran Sakser — porotnik. — Slovenec Fran. Sakser v Ne\v Yorku je dobil povabilo za po-rotniško službo. Pomaranče V Ameriki. — V Ameriki so pridelali 30.000 vagonov pomaranč. Ribiči na plOŠČi ledu. — Štirinajst ribičev je odnesla velika plošča ledu v zaliv Riga. Ribiči so bili pri delu, kar se je odtrgal led, veter pa jih je zanesel na prosto morje. Sedaj jih iščejo-parniki. -—- Cerkveni boj na Francoskem. — Semenišče v Sanih Meenu so morali izprazniti z vojaško silo. Vhodi v semenišče so bilizabarikadirani. Več oseb je bilo aretovanih. V Biku na Ruskem je bil umorjen načelnik luke. Požar v tovarni. — Dne 14. t. m. ob 2. uri pop. je izbruhnil požar v tovarni črnila za tiskanje Gerson in Spitzer v Budimpešti. Vsa zgradba je uničena. Škode 400.000 K. V tovarni je bilo zaposlenih 400 delavcev. Velika tatvina. — V Niagara Falls v Ameriki so nepoznani tatovi ukradli gospej Katie Me Keuna diamantov za 30.000 K. 106 let Stara. — V New-Havenu v Ameriki je umrla zamoika Nancy White v starosti 106 let. Pokojnica je bila v mladosti sužnja. O reformi zakona. Ana Levičeva je obiskala svojega brata v mestu. Po raznovrstnem pogovoru se je razvil med njima sledeč dialog: Povej mi vendar, dragi brat, kako je s tisto reformo zakona, kev se toliko bavi ž njo časopisje. Gotovo je zopet kaj političnega, kakšna reč socijalnih demokratov, kajneda l Socijalnih demokratov? Ha! Ti imajo sedaj druge skrbi. Socijajni demokrati se ravno preveč ne zanimajo za reformo zakona. Podpirajo seveda to gibanje iz principa; sicer je pa ta Reforma za srednje sloje, za kmeta naravnost važna, kakor za delavca. Delavci so jedini brez posebnih kapric, a kadar postanejo nesložni, ali, da se ne strinjajo s tem in onem, se razidejo; ti so si že davno vstva-rili svojo svobodno reformo zakona. Toda malim obrtnikom, uradnikom, gostilničarjem, učiteljem, tem je jako neugodno, da se vseli nesloga v zakonsko življenje. Kaj za-počne gostilničar, ki je ločen od žene? On mora imeti žensko pomoč! Saj veš ti sama, kako se človek zanese na tuje ljudi. Vsak hip mora človek povsod biti, inače je vse v neredu, ali vsaj vse površno storjeno. Ali naj najame tujo osebo, jo dobro plača, ki ga pa še na vseh koncih in krajih goljufi. V takem Saju mora propasti vsako podjetje. Dostojno osebo imeti pri sebi, no, tako ljudstvo brezobzirno imenuje „ljubica", „priležnicaB itd. Kaj mu »preostaja ? Mora si lahkomiselno dobiti, in sam mora postati površen, če hoče, ali ne. No, to mi je neumljivo — odvrne Levičeva — kako so vendar šele sedaj spoznali, da zakonsko pravo ni za nič. Stoletja je že zakon, ali kar naenkrat so našli vse slabosti in sedaj hočejo vse prekucniti. O, draga sestra, davno so že premišljevali, kaj bi ukrenili, toda mislili so, da bi se zakon težko reformiral, ker smo mi Avstrijci vsepovsod zadnji. V drugih državah je moderna reforma zakona že uvedena, tudi na Ogrskem je stara zakonska pravica izgubila svoje pravice, zakaj bi torej v Avstriji ne ˇ^a^mqd^a_n^bnDa.?._.______l_____ i— Pa pravijo, da uvedejo prosto ljubezen. Vsak moški ima povoljno število žensk, če hoče. Ako mu žena ne dopade — najdi No, jaz se pač lepo zahvaljujem, da bi me moj mož odslovil, kadar bi se mu zahotelo. ' • Kdo te je tako napačno podučil? Saj si vendar pametna ženska, pa veruješ takim be-dastočun. Prosta ljubezen ? Lj, draga! Ta že dolgo eksistira I Za to nam ni več treba postave. Poglej, kako živijo visoki krogi! Ti imajo prosto ljubezen. Kdor hoče vpeljati prosto ljubezen, tenfu ni treba postave. Revež tega ne more niti poskusiti, ker nima — denarja. Ozri se v Turčijo, Tam ima lahko vsak Mohamedan poljubno število žensk) Mar misliš, da ima raditega harem? Da, bogataši, miljonarji, toda nižji sloji? Kdor iuiamiljone, temu ni treba, da je Turčin, mu ni treba postave in proste ljubezni in tudi ne nikakega dovoljenja; on ukrene, kar sam hoče, živi, kakor se njemu prilagodi. Dandanes niso razmere za to, da bi vsak zemljan razkošno živel. Težko je Že vzdržavati eno ženo. Lepo vse to! Pa postave ni — in moškim dandanes ni verjeti. Ha! Mar misliš, da s postavo vezeš moža nase ? Srce je glavna reč, srce I •¦"- Naj bo postava kakoršnp hoče, Čete mož neljubi, si bode gotovo drag' iskal. Seveda, možu tudi čas MU 1 — Staro vino je navadno sladko, toda z zakonom je drugače. Podlaga dobrega zakona je ljubezen, na katero se opira zvestoba, značaj, tega je treba, ne pa pokveče-nega paragrafa. Če te 3iož ne ljubi, če gre od tebe proč, ti ga ne privede policija nazaj. Pa zakaj bi ravno mož igral glavno ulogo? Tudi žena ima svoje želje! Ej, koliko zakonov poznam, mož je star, siten, čmoren, a žena mlada, krepka, vesela. (Pride še.) Adolf Fey urar in optlker na vogla Tekališča Frana Josipa in Via Leoni v GORICI Vsprejetna poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst. Zaloga žepnih, nazldnih ur budilk vseh vrst -------- in optičnih predmetov. -------- Za Vsako uro se jamči 1 leto. Ad 1772|06. Razglas. Županstvo Tolmin na Goriškem razpisuje mesto občinskega zdravnika z letno plačo 2000 kron. Natančneje podatke o službenih pogojih izdaja občinski urad. Prošnje za podelitev službe vložiti je do 31, marca t. L ŽUPANSTVO TOLMIN NA GORIŠKEM dne 18. februvarja 1907. Zupan: Gaberščik i. r. Dr. Ferdinand ffluller naznanja, da je otuoril oduetniško pisarno u CelODCU Kramergasse št. 1. Gramofon nou z 20 ploščami je na prodaj radi preselitve. Jako ugodna prilika. Naslov pove pravništvo „Soče". Oro^akmunicije, predmeti za lov, dinamitne , patrone. ===== Keršeuani & Čuk v Gorici = Stolni trg št 9.= HRISTOFLE tabu int\t Ii poudjs wefc \mt PrisMtno teflco poarabntfeM najlepše forme. I Kompleta« kasete namlz- I B«ga orodja, pogorja za •maka, kavo, eaj, na- Miaal podstavki, umetni lidelkl j Jeiino aadomestilo pravega srebra. Posebni hd«Hri ta hotele, restavracije in kavama, kakor tadi pensijone, gospo- ¦¦"¦^ ¦•¦¦¦ cfinjstvo itd. — C kr. dToral založniki Christofle & C.ie - Dunaj L Operarlag 5 (Helnrlchshol). oenfk na zahtevaiije. — V nnti meartih zastopano po prekupcih. EM{mwtr§ mh isvirsoati Imajo naši izdelki 0**4» imm&BMtakoklK* Okrk.oflA Denar jrilrai Mor M izginHio pltro Ant. Brešcak-u v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 (v lastni liiši) kateri ima u zalogi najbog«t^*o IjMto pohišiua vseh slogov za vsaki stan, priprl nejega izdelka. UBJu llllll Ha ODI UKlS. šipe in platno, ogledala žime in platno. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. ====== Cene brez konkurence. ========= Odlikovana pek?rija in Madčičarna Karol Draščik v Corici na Komu v (lastni hiši) zvrftuje naročila vsakovrstnega tudi najfi. nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in litctrj, na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za iudo-,,." j brojna naročilu ter obljublja solidno po^r,^ j Ur- po jako zmernih cenah, -to „Goriška ijudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lamini hiši, Gosposka ulica it. 7, 1. nadstr.) — Telefon it. 79. Račun poStne hranilnice Štev. 837.315. Valed sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 28. nov. 1902 se: ^ Hranilne vloga obrestujejo po 41/« % • Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57»%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deložl obrestujejo koncem leta po 5'/, %. Stanje Sl.dec. 1905.: Zadružnikov 1790 z 5917 deleži v znesku 108.852 kron. — Hranilne vloge: 1,593.128-33. — Posojila: 1,599.647.39. — Reservni zaklad: 79.082*62. — Vrednost hiš: 112.328*— Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici ¦¦«*¦ trg Korenj št. ti. *~<* Pfaffovi šivalni stroji so res najboljši za rodbinsko rabo, kakor na pr. za šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Neprekosljivi za obrtne namene, bivajo naprej in obratno, tiho in iiirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let. Glavna zaloga in zastopstvo SAUNIG & DEKLEVA V GORICI Magistratna ulica štev. 1. Imava v zalogi fudi šivalne stroje raznih drugih vrst in to varen ------Cene zipernc, pogoji ugodni. - Slavno občinstvo js naprošeno, da pred nabavo šivalnega stroja zahteva -mik, kateri se pošlje zastonj in franka. Največja zaloga slik 0 modernih in antlhnih okuirjih, — umetniške »rednosti. — Slike proiii slovanskih slikarjeu. — nabožne slike slouečih slikarje«. — francoske, angleške in amerikanske grauure uelike umetniške urednosti v okuirjih po želji odjemnikou. -4c *&M?-*& *m ^C Razstaua slik o,IRQODSKeiTl 4 Domu". - ------------ A Strjenje krvi I td. zdravi: P. Ziervas, Ka!k pri Kolinu si. -Jtl, Gospa G. v M. piše: „Uaše sredsluo mi je hitro pomagalo1, Havre-New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparmki Francoske prekomorske dn iht Edina najkrajša črta čez Baze!, Pariz in Mavre v Ameriki Veljavne vozne listka In brezplačna pojasnila daje samo Cd. Šmarda, oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta 18, v »ovi InSi „Kmetske posojilnice", v.^rm znane gostilno pri „Figoveua. Čujte! Ciyte! Prej 18 K sgp> sedaj 7 K -1* Knjigarna in trgovina z umetninam A. Gabršček \I Gorici. Poskusite in priporočite m —* « = izdelke ss ITgdiiDiie tonarne hranil ¦ p Pragi VIII. CenocnihinsN- Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh le&arn*0« REVMATIZMU in PROTINU te liker fiadiaa ^lan T Tr!lV lekara<* *•««¦¦ «o«m, laltaraa „Alls Marfo-ana dslla SsluU' pri ftv. Jakobu; Josip fio-ilaa 1 itaklnltM i M li Trite it ¦• rnitfolilji nmn] nego 1 iteU»iM proU povitt)a tli atprtl poiUnlm iiaikom E !•- proito poltniot. kr,:--.!.i r-r.:--iH'.-:r-ii:.>ri1i srebrna ura * samo 7 kron J. KONIC tovarna ur. Dunaj VII. Wtsstbahiistrass« 3t> 3f- Zatoga Šivalnih strojev in dvokoles različnih sistemov. Lastna delavnica in popravljalnica orožja dvokoles in Šivalnih strojev.