LJUBLJANA, SOBOTI,15. MUCK 1958
Pravila® razdeljevanj® dohodka vpliva
na dviganje življenjske ravni
je dejal v svojem govoru v Novem Sadu podpr edsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar
Vukmanovič
NOVI SAD, 14. marca. (Tanjug).Trg svobode v Novem Sadu	Podpredsednik Vukmanovič	bovati z dotacijami, dokler se
anes ni mogel sprejeti vseh volivcev iz Novega Sada in oko-	je nadalje govoril o razvoju	ne razvije gospodarstvo na nji-
ice, ki so hoteli slišati govore svojih poslanskih kandidatov,	komunalnega sistema, ki je	hovem področju.
Ikoli 60.000 ljudi je toplo pozdravilo poslanske kandidate v no- prav tako ustvaril pogoje, za Decentralizacija sredstev ni osadskem okraju, podpredsednika zveznega izvršnega sveta	nadaljnje razširjenje pravic	in ne more biti sama sebi na-
ivet-ozarja Vukmanoviea, predsednika Ljudske skupščine Srbi-	državljanov.	men. Njen glavni smisel je V
e Jovana Veselinova in sekretarja okrajnega komiteja ZK	rnennniiBiTOll?	-8m' j3 °^ogocl. heposrednej-
ladovana Vlajkoviča, ko so se okoli 17.30 pojavili na slavnostno	se zadovoljevanje potreb ko
krašeni tribuni.	V K0MUN8H	munalne skupnosti brez biro-
Velikemu predvolilnemu zborovanju so prisostvovali tudi v nQvih okoliščinah, ko je	P°eS^^a:k„
»redsednik Ljudske skupščine Vojvodine Stevan Doronjsk., elan	z vsem sistemom družbenega	trphp ° m	cklenaH n
K ZKJ Isa Jovanovič, podpredsednika izvršnega sveta Voj-	upravljanja omogočeno, da se	nifh p.pntralizjrano Nien smi-
odine šoti Pal in Pet ar Refm predsednik ljudskega odbora v okviru k	rešuj	vpra.	^	^	kQ_
ovosadskem okraju Dando Kek,c m drug..	sanje razmejevanja meo oseb- muna sredst g katerimi sa-
Zborovanje je začel sekretar okrajnega komiteja ZK y no-	    raznolaea	čimboli	racio-
osa-dskem okraji: in poslanski kandidat Radovan Vlajkovic, ki	?	,	®..5	x	.	*
e dal besedo podpredsedniku zveznega izvršnega sveta Sveto-	SHHHH	g^SSin“S
nrilinJ irnvArnieti oder ie množic*	® najDOiJSl ucmeK, naivec.,^
LJUBLJANA, 14. marca. Tovariš Edvard Kardelj, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta je obiskal danes delovni kolektiv tovarne »Telekomunikacij«. Najprej si je ogledal delovne prostore, nato pa je obširno odgovarjal na vprašanja, ki mu jih je postavil delovni kolektiv.
HRUŠCEV 0 REŠITVI MEDNARODNIH VPRAŠANJ
Začnimo s stvarnimi ukrepi
no potrošnjo delavcev kot neposrednih proizvajalcev ter splošno in komunalno potrošnjo delavcev kot državljanov iste komune, je v glavnem
ukinjena materialna osnova, na kateri je v prejšnjem sistemu rastel birokratizem centralnih organov državne uprave. Napačno pa bi bilo misliti, da so s tem popolnoma odstranjene vse korenine birokratizma in birokratičnega odločanja posameznih organov državne uprave. Točno je, da se v novih okoliščinah delovanja našega gospodarskega sistema, v komunah samih, ustvarja tista materialna podlaga, ki omogoča njihovo samostojno funkcioniranje. Pozitivna pridobitev našega gospodarskega sistema je to, da se komune usmerjajo na večjo gospodarsko aktivnost in s tem tudi na večji dohodek iz podjetij, ne pa na dotacije od centralnih organov državne uprave. Kolikor je komuna napačno vodila investicijsko politiko, razvijala tiste gospodarske panoge, ki nimajo dovolj perspektive za razvoj in podobno, more ostati brez zadostnih
sredstev, toda ne smelo bi se dogajati niti to, da bi posamezne komune bile prikrajšane pri razpolaganju dohodkov na svoiem področju, ne po svoji krivdi, temveč zaradi vpliva planskih in finančnih instrumentov.
Podpredsednik Vukmanovič je dejal, da bi bilo nesmiselno zahtevati, naj bi se vse komune izravnale v proračunski potrošnji na posameznega prebivalca, točno pa je tudi to, da se ne sme niti nerazvitih komun pustiti brez najpotrebnejših sredstev, ki se ne morejo ustvariti iz gospodarstva, temveč se morajo še vedno oskr-
ponovil znanih devet' sovjetskih predlogov za sestanek na naj-
višjd ravni, poudarjajoč poleg
tega, da je SZ pripravljena
proučiti tudi vprašanje izkoriščanja vse mir j a v vojaške namene in vprašanje likvidacije vo-jaških oporišč na tujih ozemljih. kakor tudi proučiti vprašanje sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo in vprašanje raz_ širitve stikov. Dejal je, da je treba začeti s konkretnimi Ukrepi za sklicanje sestanka zunanjih ministrov in sestanka na najvišji ravni. Ko je govoril
Hruščev je med drugim dejal, da se Sovjetska zveza žarama za razvijanje kulturnih
in trgovinskih, odaošajev z vsemi državami, za koeksistenco in sodelovanje zato je dal svoj predlog za sklicanje sestanka na najvišji ravni. Na tem sestanku bi . proučili aktualne probleme. Po njegovih besedah bi ne mogli rešiti vseh teh problemov, toda tak sestanek bi bil lahko dober začetek in osnova za nadaljnje delo v tej smeri.
V nadaljevanju je Hruščev
Predvolilna zborovanja v Kranju in Bohinjski Bistrici
VAZNO OBVESTILO
V jutrišnji števflki našega lista bomo začeli objavljati vrsto člankov O novih pogojih gospodarjenja v naših gospodarskih organizacijah. —
Dr. France Bučar bo na
poljuden način razlagal nove zakonske predpise o gospodarskem sistemu, ki jih je konec lanskega leta sprejela zvezna Ljudska skupščina ter dopolnitve teh predpisov, ki so bile pred kratkim sprejete. Članke bomo objavljali z namenom, da bi organom delavskega upravljanja in ljudskim
odborom olajšali izvaja-nje omenjenih predpisov.
Delegacije in obiski
liji, Veljko Mičunovič, ter član CK ZKJ in član izvršnega komiteja CK ZK Makedonije, Krste Crvenkovski, sta z letalom odpotovala iz Moskve v TJlan Bator, kjer se bosta kot delegata .ZKJ udeležila 13. kongresa mongolske ljudsko-revolucionarne partije, ki bo 17. marca v Ulan Batorju.
JUG0SL0VANSK0-GRŠK1 GOSPODARSKI RAZGOVORI
Beograd, 14. maroa. Jugoelo-vansko-gršiki gospodarski razgovori, na katerih bodo razpravljali o blagovni izmenjavi in plačilnem promeitu za dobo od 1. aprila 1958 do 31. marca 1959, se bodo začeli 17. tega meseca v Atenah. Jugoslovansko delegacijo bo vodil Drago Flis, sv etn’k v državnem sekretariatu za zunanje zadeve. Dosedanja blagovna izmenjava .ned obema državama je potekala na podlagi trgovinskega sporazuma, podpisanega v začetku leta 1953 in dopolnilnega protoikola iz leta 1953.
Vrednost lainske izmenjave je znašala 21 milijonov dolarjev, od
katerih odpade na jugoslovanski izvoz 13, na,uvoz pa 8 milijonov dolarjev. (Jugopres).
VREME
Stanje 14. marca: Področje nizkega zračnega pritiska z jedrom nad Panonsko nižino se 'odmika dalje proti jugovzhodu. V višinah pa doteka v naše kraje toplejši zrak, zaradi česar se bodo temperature dvigrdle.
Napoved za soboto; Delno bo zmerno oblačno vreme. Naj nižje nočne temperature okoli —8, na Primorskem okoli 0, najvisje dnevne do 11, v vzhodni Sloveniji do 8 stopinj Celzija. _
Snežne razmere: Vršič 225, Erika 120. Dom Planica 130, Tamar 200, Kranjska gora 80, Livek 70, Ribniška koča 155. Loška koča na Starem vrhu 120. Rovte — Zaplana 80, Pokljuka 200. Zlatorog — Bohinj 60 centimetrov snega.
1 sir. 7 SLOVENSKI POROČEVALEC 7 st M - m marca iotb     I '__________________________________________________
Za splošno uveljavitev delavskega razreda GOVOP tOV. OtlhmOHOViČO U N0U6I11 SfldU
in v komuni
Na včerajšnji konferenci Zveze komunistov ma riborskega okraja so kritično presojali vse ao-
sedanje delo komunistov
V veliki dvorani doma JLA v Mariboru se je začela danes okrajna konferenca ZKS za mariborski okraj. Konferenci prisostvuje nad 300 delegatov, kot gostje pa so navzoči tudi sekretar CK ZKS Miha Marinko, člana izvršnega sveta LRS Tone Bole in Vladko Majhen, poslanska kandidata inženir Pavle Žavcer in Marija Vilfan ter zastopnika JLA general Stane Potočar in polkovnik-Milan Kalinič.
Uvodno poročilo je nato podal sekretar OK ZKS Miloš Ledinek. Popoldne so se začele razprave v komisijah. Posebno živahne razprave so bile v komisiji za komunalni sistem in v komisiji za vaško politiko. Plenarno zasedanje se bo nadaljevalo jutri dopoldne.
Sekretar Okrajnega komiteja ZK Maribor Milo« Ledinek je v svojem poročilu o vlogi komunistov v gospodarskem in družbenem življenju poudaril, da so bili na VI. kongresu jasno postavljeni odnosi v proizvodnji, ki danes že žanjejo uspehe v našem gospodarstvu/ V mariborskem okraju se je v letih 1S54---1957 povečal fizični obseg proizvodnje od indeksa 100 na 125,3 investicije na 151, amortizacija na 172,2, zaposlenost v socialističnem sektorju na 1157, porast prebivalstva
le na 105,1 plače in dodatki na plače na 162,3 in pokojnine ter plačila iz socialnega zavarovanja na 134,2. V proizvodnji smo v zadnjih letih krepko napredovali ter so se plače posebno
v zadnjih dveh letih prilično dvignile — zadnje leto nominalno za 16 odst., a realno glede na porast cen za 13 odst. Prav tako so se tudi cene na trgu močno ustalile. Tudi perspektivni plan gospodarskega razvoja :v- okraju v letih 1957— 1S-61 kaže, da se bo skupni družbeni proizvod povečal za 57,6 odst., narodni dohodek za 54,4 odst. Povečane bodo tudi realne plače ter skupni sklad osebne potrošnje. Takšno je objektivno gospodairsko-politično poročilo v letu 1957 in takšen je naš perspektivni razvoj.
TEŽAVE Se vedno obstajajo
V nadaljevanju svojega poročila je tov. Ledinek poudaril, da kljub ugodnemu gospodarskemu položaju imamo še kup težav objektivnega značaja, ki jih nujno narekujejo neenakomerno razvite pokrajine, dis-proporei v gospodarstvu, neuravnovešena plačilna bilanca,
ne d-o kraja razvit gospodarski sistem, napake v naši trgovski mreži itd. Zato so naši plani še ved.no napeti, še zahtevajo žrtev in odrekanja. Na drugi strani pa, če nam je situacija jasna, zakaj potem dovolj ujemo, da se objektivne težave še povečujejo z nerazumevanjem doseženih uspehov, s poskusi izigravanja naših predpisov, z neodgovornim delom, itd. Prav komunisti se morajo danes ob novih gospodarskih ukrepih in ob vlogi komun za razvoj standarda de. lovnega človeka zavedati, da postaja subjektivni faktor vse važnejši in vse odločnejši in da bodo administrativni ukrepi od zgoraj stopali vedno bolj v ozadje predvsem v uporabi sredstev, ki so namenjena za potrošnjo.
KAJ NI NEGATIVNO
Po besedah tov. Ledineka se moramo tega tembolj zavedati, saij z okoli 40 odst. od skupnega družbenega proizvoda (narodni dohodek an amortizacija) iz gospodarstva socialističnega sektorja upravljajo delavski sveti v podjetjih, da z okoli 22 odst. skupnega družbenega proizvoda iz socialističnega sektorja razpolagajo ljudski odbori z organi samoupravljanja in da z 11 odst. istega skupnega družbenega proizvoda upravljajo organi socialnega zavarovanja. Taiko se
o-krog 73 odst- teh sredstev pretaka nekje med podjetji in ljudskimi odbori in da za pretakanje in uporabo teh sredstev nosijo komunisti polno odgovornost. Menim, da ni negativno, če naši ljudje postavljajo vprašanje, kako se dele plačni fondi in kako se nagrajuje Ijudj — po zaslugi ali ne, da ni negativno, če postavljajo zahteve po stanovanjih, raznih komunalnih napravah dtd. Ni negativno to zato, če pride to iz ust našega iskrenega delovnega človeka, kar pač čuti potrebo po vsem tem in iskreno pričakuje od socialistične družbe in želi to imeti. Postane pa to negativno, če vseh teh zahtev n,e preana-liziramo, če se ne razčisti, kaj je danes že mogoče, kaj ni in zakaij ne, postane to negativno, če se za neizpolnitev vseh teh zahtev krivi naš gospodarski sistem in če se krivi zapostavljenost neke pokra) ir e, okraja ali
občine; postane pa negativno,
če se zahteve, kj se postavljajo in so upravičene, pa bi se ob boljši uporabi sredstev že lahko izpolnile, a se niso, ker se sredstva neracionalno uporabljajo; postane tudi negativno, če se vsem ter« morda upravičenim zahtevam, a trenutno še neuresničljivim, pridruži nekritično tudi naš aktiv, komunisti, da zavalovj neko vsecbče negodovanje in nerganje. ’ V letu 1953 bodo znašala sredstva okraia in občin, gospodarskih organizacij, socialnega zavarovanja in ostalih organov v okra,ju 27 milijard 953 milijonov dinarjev. Menim da se je ob teh ustvarjenih sredstvih treba zamisliti: kdo z n.jimi gospodari in kako se gospodari.«
ZA POLNO AFIRMACIJO
DELAVSKEGA RAZREDA
V PODJETJU IN KOMUNI
Z uveljavljanjem komunalnega sistema, z novimi zakonski-
mi določili o razdelitvi skupnega dohodka in o prenosu kompetenc na občine so se odnosi v
komuni bistven« sprmenili — je nadaljeval tov, Ledinek. Ce
smo potem še postavili za nas najbližji etapni cilj izboljšanje življenjskega standarda, kar brez povečane višje proizvodnje ni uresničljivo, potem zahtevi po uveljavljanju delavskega razreda podjetju in v komuni nista dve stvari, temveč enotna zahteva, da se proizvajalefc pojavlja sočasno v komuni kot proizvajalec in potrošnik, ker
standard ni on ne more biti ne-. kaj ločenega od proizvodnje, ker ustvarjanja družbenih sredstev ne smemo odvajati od potrošnje teh sredstev. Delavsko upravljanje je nosilec našega gospodarskega in družbenega sistema, ki bi naj imelo v sindikatih svojo politično gonilno silo. Marsikje so se komunisti v sindikatih uspavali« in je zavladala nezdrava miselnost, da je sindikat poleg delavskega sveta nepotreben.
PREMIJE, NORME, ANALITIČNA OCENA DELOVNIH MEST
Praksa kaže, — je dejal tov. Ledinek — da bo treba okoli analitične ocene 'delovnih mest, norm, tarifnih in premijskih pravilnikov več 'razprav v sindikatih, da ne bo takih anomalij pri realizaciji plač in premij, kot je to bilo letos. V našem okraju — razen nekaterih trgovskih podjetij — se ni posebno prekoračilo nekih moralnih norm v dajanju premij in plač iz dobička. Ni pa bilo nekega enotnega kriterija dajanja premij v tovarnah iste stroke.
Pri plačah in premijah ni nevarna višina, če ima ta realno baizo, t. j. da je oseba to resnično prispevala k boljšemu rezultatu. Premija ' 200.000 din osebi, ki je s svojim delom, napori, izboljšanjem proizvodnje podjetju dala nove težke milijone, ni amoralna, toda zaslužena. Vprašanje pa je, kje so bili komunisti v podjetju na odgovornih mestih, pa tudi komunisti v ljudskih odborih, da niso pravočasno zavrli . izplačilo 12 plač nekaterim mariborskim trgovskim podjetjem. Menimo, da je okrajni kot občinski ljudski odbor pravilno ravnal, ko je končno posegel vmes, da se del
teh plač vrne. Kot je na eni
strani škodljiva ožina • in zloraba _ premijskega nagrajevanja, se je pa na drugi strani z vso odločnostjo boriti proti teoriji enakih želodcev. Izvajanje in sestava tarifnih in premijskih pravilnikov bi naj bila stalna skrb nadzora subjektivnih sil v kolektivih in v komunah. Posebno je treba videti. ka'j vse se nagrajuje in kdo vse prejema premije.
ZA RAZVOJ SOCIALISTIČNIH SIL NA VASI
Vaška politika ni stvar le vasi, temveč zadeva nas vse, tako vas kot mesto, tako kmetijskega ko industrijskega proizvajalca — je nadaljeval tov. Ledinek. Ekonomsko stanje na vasi se je v letih 1952-57 vidno izboljšalo, saj je narodni dohodek v okraju porasel za 78 odst., davek le za 32 odst-, z občinskimi dokladami skupno 61 odst. Obdavčitev leta 1952 je znašala ■ 1:4,8 odst. narodnega dohodka ^vasi, a leta 1957 13,9 odst., torej manj. V letu 1958 bodo družbeni skupnosti kmetje prispevali 25,6 odst, a uslužbenci in delavci 74,4 odst. za kritje proračunskih poteeb. Če pa razumemo še ostale dajatve gospodarstva, potem se pokaže, da
je vas za 15 odst. niže obremenjena kot mesto, a se je gotovinski promet, v kolikor j e kontroliran, povečal v teh letih za 113 odst. Tu pa ni zajet dohodek nekmetijske dejavnosti vasi in tisti dohodek, ki se ustvarja mimo kmetijskih zadrug neposredno pri potrošniku posebno v bližini mest in industrijskih centrov (diferencialna
renta), kar bo še najmanj za 30 odst. povečalo dohodek kmeta pri odkupu. Ce k temu dodamo še to, da smo od prispevka vasi vrnili neposredno vasi 81 odst., če bi pa k temu dodali še to, kaj družba daje za zdravstvene in socialne ustanove, šole in kulturne ustanove, ki jih koristi vas brezplačno, potem bi lahko brez zadržka rekli, da vas od družbe več dobi, kot daje. Odgovornost za razvoj socialističnih odnosov na vasi ne nosijo le organizacije ZK vasi, temveč
v enaki meri organizacije ZK po naših industrijskih podjetjih in terenske organizacije v mestih.	M.	K.
(Nadaljevanje s prve strani) koristi za skupnost ter čim popolneje zadovoljuje potrebe r-> njihovi dejanski prioriteti. To pa je mogoče doseči samo tedaj, ako se ves ta proces ustvarjanja in trošenja sredstev .postavi pod de'-insko učinkovito kontrolo skupnosti, pod dejansko demokratično upravljanje in odločanje. Razen tega mora biti politika uporabljanja srpdstev zlasti tistih, ki vplivajo na razvoj gospodarstva, v skladu s splošno politiko gospodarskega razvoja, s splošnimi proporci in nalogami naših družbenih planov. Samo tedaj bomo mogli uspešno kombinirati dva glavna činitelja našega razvoja, enotno politiko planskega razvoja našega gospodarstva z maksimalno, iniciativo in neposredno udeležbo pri odločanju organov družbenega samoupravljanja.
Še vedno pa se dogaja, da se sredstva neracionalno uporabljajo, zlasti takrat, kadar v organih upravljanja v komunah zanemarjajo najširšo pritegnitev vseh državljanov k reševanju posameznih problemov komunalne ali gospodarske politike. Pojavljajo se tudi težnje, da usmerjajo posamezni ljudski odbori vso svojo dejavnost na izvajanje obsežnih programov gospodarskih investicij in na nabavljanje sredstev za tako investicijsko izgradnjo, pri čemer pritiskajo na »višje organe«, ali pa skušajo čim večja sredstva iztisniti iz gospodarskih podjetij na svojem področju, ko jih obremenjujejo s posebnimi obveznostmi.
Pri tem ne upoštevajo dovolj, da more to povzročiti motnje v noložaju gospodarskih podjetij, znotraj vsega gospodarstva, da more to izzvati težnjo po povečanju cen, v skrajni meri pa zavreti stabilizacijo trga in izboljšanje standarda državljanov. Ako pogledamo s stališča investicij na lansko leto, bomo videli, da
se je končalo z znatnim prekoračenjem investicijske izgradnje, kakor je bilo po planu določeno in nad dohodki. Ce dodamo še dejstvo, da te povečane investicije niso mnogo vplivale na povečanje dohodka, oziroma niso bile usmerjene na razvijanje racionalne proizvodnje, vsekakor pa niso bile usmerjene na zmanjšanje primanjkljaja v plačilni* bilanci (kolikor ga niso otežkočale), potem se lahko vidi, kako je potrebno, da letos tudi na tem področju nosredu-jejo zvezni organi zaradi pre-
M mladino v
NOVA GORICA, 14. marca. V veliki sejni dvorani OLO Gorica se je okrajne konference Zveze komunistov za goriški okraj udeležilo tudi mnogo gostov, med njimi dr. Aleš Bebler, poslanski kandidat zvezne skupščine in organizacijski sekretar CK ZKS Ivan Maček, sekretar okrajnega komiteja ZK Koper Albert Jakopič-Kajtimir in delegacija goriške pokrajinske federacije KPI z njenim sekretarjem Salvinom Polet-tom na čelu.
Po izvolitvi konferenčnih organov in komisij so delegati z velikim zanimanjem poslušali obsežno 'poročilo, ki ga je prebral sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov Tine Remškar.
PRISPEVKI ZA SKLAD MOŠE PUADA
Beograd, 14. marca. (Tanjug). Ob obletnici smrti Moša Piijada je večje število delovnih kolektivov ;n družbenih organizacij izrazilo željo, da bi položili vence na nijegov grob. Predsedni-štvo mestnega odibora SZDL je predlagalo, naj namesto tega pošljejo prispevke v siklad za pospeševanje likovnih umetnosti »Moša Pijade«.
Sklad »Maša Pijade« je bil ustanovljen lani zaradi podpiranja razvoja mladih likovnih umetnikov in pospeševanj a likovnih umetnosti v Jugoslaviji. V ta sklad se stekajo proračunske .do.ta.clie, darovi, zapuščine m drugi dohodki.
Prispevki se lahko pošiljajo na tekoči račun pri glavni centrali Narodne banke FLRJ številka 91—20ff.
V svojem poročili} je nameno •
ma govorili predvsem o slabostih in nalogah, ki bi jih morali ko- ; munisti goriškega okraja v bodoče odločneje reševati. Močna volja-.po aktivnejšem delu in uveljavljanju Zveze komunistov je prišla do izraza že na občinskih konferencah. Se večji polet .pa jim je dalo pismo izvršnega komiteja CK ZKJ, ki so ga goriški komunisti sprejeli z velikim odobravanjem. Med slabostmi je Tine Remškar. omenil oportunizem med člani ZK, ki se skriva za takoimenovano »voljo
ljudstva«. V zvezi s tem je poudaril, da komunisti ne morejo biti malikovalci ljudske misli, marveč morajo te misli oblikovati, razvijati in jih politično usmerjati. Čestokrat namreč slišimo nepravilna mnenja, pa ji'n vzamejo le na znanje, namesto da bi se vsak član ZK čutil dolžnega boriti se protj talfcim gledanjem in s‘prepričevanjem dokazati dejansko stanje ter hfcra-
Reševanje mottfrne ladje 0 »Srbija«
Reka, 14. marca. V Urinj, kjer je pred dvema dnevoma nasedla motoma ladja »Srbija« na podmorske čeri, je .prispela dianes tudi ladja Jugoslovanske linijske plovbe »Triglav«, da bi pomagala pri reševanju. Doslej so s »Srbije« pretovorili oikoli 2000 ton blaig.a. Od časa do časa so tudi skušal; ladjo izvleči, vendar brez uspehe.. Ko je popoldns nastala plima, so štirje remor-kerji in ladja «Triglav« skušali izvleči »Srbijo« s plitvine.
OSNUTEK PROGRAMA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE bo izšel v slovenščini 20. marca letos. Obsega 200 strani in sta--ne 160.— dinarjev.
Naročila sprejema Cankarjeva založba v Ljubljani, Ciril-Metodova 5. Denar nakažite po oošti na tekoči račun številka 60-KB-6-Z-21.
bi nakazovati ljudem perspektivo. Opažia sc, da se komunisti vsie premalo dosledno bore proti raznim težavam in .pomanjkljivostim, boječ se zamere, Zaradi oportunizma so mnogi komunisti na repu množic.
Odnos do sipremeja.nja mladine in delavcev v članstvo ZK ni najboljši. Polno je namreč deklaracij o pomoč; mladini, ko je treba konkretno kaj narediti, pa
Naša družba teiija še več pogumnih in zavednih ustvarjalcev z zavestjo dolžnostii do skupnosti!
vse odpove. Ali ni to razhajanje besed z dejanji ■— je dejal Tine Remškar. Na Goriškem namreč obstoja vrsta organizacij ZK, ki imajo le 4 do 10' članov in ki po-
časii odmirajo, ker že leta in leta nilsto sprejele nobenega novega člana. To pa zaradi nepravilnega odmcisa do pomlajevanja članstva ZK. Te odnose bo treba vsekakor bistveno spremeniti ter sprejemati v naše vrste mladino, ki bo s svojim aktivnim delom vnašala več elaina, borbenosti in kritičnosti. Na mladino moramo gledati tako, kakršna je danes in pomisliti nia to, da se politično zgrajeni komunisti ne rode, ampak jih je treba potrpežljivo vzgajati.
Nato je Tine Remškar navedel še nekatere probleme delavskega dn družbenega upravljanja, nove delitve dohodkov ter poudaril večjo skrb zra raizvoj in življenje delavcev.
Konfeirenca je poročilo odobrila in o rujem raiapravljala popoldne v treh komisijah: prva komisija o vprašanjih gospodarstva, de-
lavskega in družbenega upravljanja. druga o delu komunistov na vasi in tretja o politično-o-rganizacajsfcih vprašanjih.
Jr
KNJIŽICA ZA MLADE VOLIVCE
Te dni je Centralni komite Ljud* ske mladine Slovenije izdal drobno knjižico »MLademu volivcu«, ki obsega 90 strani in vsebuje precej priročnega gradiva o naši družbeni ureditvi ter o splošnem, gospodarskem in kulturnem razvoju Jugoslavije po osvoboditvi. Mlade volivce seznanja z nalogami in dosedanjim delom zvezne in republiške ljudske skupščine III. »klica, nadalje z osebnimi svoboščinami in pravicami državljanov, z deležem mladih v našem družbenem življenju, načinom volitev zveznih in republiških poslancev, ko m analnim sistemom, petletnim perspektivnim pianom gospodarskega razvoja itd. Zadnji del brošure vsebuje zanimivo statistično gradivo ter druge podatke.
Omenjena knjižica bo lahko mladim volivcem dobro služila ne le kot priročnik, temveč jim bo ostala kot dragocen spomin na pomemben dogodek, ko so se prvič udeležili volitev v naše najvišje predstavniške organe — v zvezno in republiško ljudsko skupščino.
Josip Vidmar je govoril v Ribnici
Ribnica, 14. • marca. Nocoj ob 19. uri je bilo v tukajšnjem domu TVD Partizan predvolilno zborovanje, na katerem je številnim poslušalcem govoril kandidat za poslanca zvezne ljudske skupščine Josip Vidmar.
Uvodoma je tov. Vidmar poudaril, da pomenijo bližnje volitve važen dogodek v procesu, ki se je začel z narodnoosvobodilnim bojem leta 1941 in ki vodi do končne osvoboditve jugoslovanskega ljudstva. Osnova te osvoboditve in te samostojnosti je izgradnja našega gospodarstva. O naporih in uspehih, ki smo jih dosegli v naši gospodarski izgradnji najbolje priča dejstvo, da se je industrijska zmogljivost v Jugoslaviji v primerjavi s predvojno povečala za trikrat. Ogromna sredstva, ki' smo jih investirali v industrijo, so bistveno spremenila socialni sestav jugoslovanskega prebivalstva in bistveno izboljšala življenjski položaj jugoslovanskega delovnega 61o-
Govoreč o netranjem razvoju naše socialistične družbe je tov. Vidmar opozoril na vrsto zakonov, ki jih je v zadnjem
času sprejela ljudska skupščina in ki so vsi usmerjeni k decentralizaciji in nadaljnji
demokratizaciji naše družbene
ureditve. Ljudski odbori vseh stopenj na eni strani in delavski sveti ter družbeno-upravni organi na drugi strani predstavljajo edinstveni sistem socialističnega in globoko demo-
kratičnega upravljanja; V teh demokratičnih organih sodeluje danes na sto tisoče državljanov, kar samo po sebi najbolje priča o resnični demokratičnosti našega življenja. Toda ta proces se bo še nadaljeval. V družbeno upravljanje bodo pritegnjeni še novi in novi ljudje, ki bodo sami in samostojno odločali o vseh problemih svojega življenja in nedvomno je, da nas ta pot zanesljivo vodi k velikemu cilju — k ustvaritvi družbe, v kateri bo prišla do popolne veljave svoboda naših narodov in svoboda slehernega posameznika.
Tov. Vidmar je razložil tudi načela naše zunanje politike. Temeljno geslo v zunanji politiki je boj za mir. Zaradi tega se tudi z vsemi silami trudimo za aktivno koeksistenco, za sožitje in sodelovanje med narodi, pri čemer pa upoštevamo in spoštujemo enake pravice slehernega izmed njih
Na koncu je tov. Vidmar pozval volivce, naj se polnoštevilno udeleže bližnjih volitev in s tem izpolnijo svojo državljansko dolžnost.
prečenja, preseganja obsega investicijske izgradnje, in zaradi njenega močnejšega usmerjanja.
Prizadevanje komun, da čimbolj razvijejo gospodarsko delavnost na svojem področju, je vsekakor pozitivno, toda .eka-tere komune in podjetja še vedno mislijo, da se more dohodek povečati le z gradnjo novih objektov s porušcnjem starih proizvodnih prostorov itd., ali z enostransko usmerjenostjo c ustanavljanju industrijskih podjetij, pri čemer pa zapostavljajo kmetijstvo, obrt, trgovino, čeprav so izredni pogoji za razvoi teh gospodarskih panog itd.
Taka usmerjenost komun prizadeva prav njih same, ker so skoro v vseh komunah pogoji, da bi z majhnimi investicijami izobrazili nove kadre, kupili nove stroje, uvedli nove tehnološke procese, povečali delovno storilnost, razširili proizvodnjo v sedanjih podjetjih itd. Dohodek se bo povečal mnogo prej s takimi majhnimi naložbami, kakor pa z gradnjo novih objektov. Takšna napačna usmerjenost nekaterih komun in podjetij, bo znatno otežkočena spričo delovanja novega sistema razdeljevanja dohodkov, ker bo izločanje sredstev za investicije direktno prizadelo minimalne osebne dohodke delavcev, ki bodo morali zaradi tega po svojih delavskih svetih
bolj direktno izvajati kontrolo nad celotno investicijsko iz-. gradnjo in skrbeti za racionalnejše investiranje.
0 RENTABILNOSTI INVESTICIJ
Podpredsednik Vukmanovič je za tem kritiziral težnjo po enostranskem razvoju »svojega« področja, ki se kaže pri nekaterih ljudskih odborih, kjer ne upoštevajo ali je tak razvoj v skladu s koristmi gospodarstva in gospodarskega razvoja v celoti.
Takšni pojavi izvirajo tudi iz dejstva, da v nekaterih primerih dajejo pogoji na našem trgu napačno sliko rentabilnosti investicij za razvoj posameznih panog, razen tega pa sedanji sistem usmerjanja investicij dejansko še ni popolnoma zgrajen in izpopolnjen.
V našem gospodarstvu še ni odstranjena velika razlika med cenami glede na svetovne cene, kar daje napačno sliko rentabilnosti naložb v posamezne gospodarske panoge. Na
drugi strani je v zunanje-trgo-vinskem režimu cela vrsta koeficientov, premij, zaščitnih carin, ki so prišle kot posledica nesorazmerij cen v našem gospodarstvu, ki pa prav tako prispevajo, da se problem rentabilnosti investicij v posameznih panogah še bolj kom-plicira. To postaja z vsakim dnem važnejše, čimbolj se na našem trgu pojavlja na sto in sto samostojnih skladov, ki jih ustvarjajo V gospodarskih organizacijah'in komunah in ki jih uporabljajo pogosto za razvoj takih gospodarskih panog ali podjetij, ki kažejo rentabilnost v sedanjih okoliščinah spričo deformacij v cenah, ki pa bodo v bližnji ali daljnji bodočnosti postala nerentabilna, čim bo odstranjena sedanja dispariteta cen. čim bodo odstranjeni preveč široki ukrepi za zaščito našega gospodarstva proti inozemskemu itd.
V takih okoliščinah se družbena skupnost ne more odreči intervenciji tudi na področju investicijske dejavnosti, oziroma na področju usmerjanja investicijske izgradnje. Gre za to, da se v sistemu planskih in finančnih -instrumentov ustvarijo ugodnejši pogoji, da bi lahko gospodarske organizacije s svojimi združenimi skladi razvile proizvodnjo surovin v državi in na ta način ustvarile pogoje, da bi mogle razširjati svoje zmogljivosti, ko bodo preskrbljene s surovinami. Družbena skupnost bi se morala v takih primerih odreči vsem dohodkom iz novega podjetja, ki proizvaja surovine, dokler ne izplača prejetega kredita z obrestmi tistim gospodarskim organizacijam, ki so mu ga dale.
Izpopolnjevanje sistema usmerjanja investicij, kakor tudi podrobnejše preciziranje tistih kriterijev, ki omogočajo ocenjevanje rentabilnosti vloženih sredstev, naj pripomore, da bi se samostojna aktivnost ljudskih odborov in podjetij kot investitorjev čimbolj vskladijo s splošnimi potrebami razvoja gospodarstva, kakor tudi s proporci in okviri, ki se postavljajo z družbenimi plani. To bo obenem pripomoglo tudi k likvidaciji osnov, na katerih morejo nastati negativni pojavi, o katerih sem govoril.
SISTEM IN POLITIKA NAGRAJEVANJA
Podpredsednik Vukmanovič je nato govoril o uporabljanju zakonov in predpisov, ki jih je zadnja zvezna skupščina sprejela ob koncu svojega zasedanja in s katerimi je bila razširjena samostojnost podje-
tij pri razdeljevanju dohodka, s čimer šo bile ustvarjene večje možnosti za stimulacijo in povečanje delovne storilnosti, Pri tem je opozoril na možnost, da posamezna podjetja, čeprav bi dosegla večjo delovno storilnost, kakor sorodna podjetja, ne bodo mogla na
ustrezen način nagrajevati svojih delavcev. Centralni organi imajo nalogo, da čimprej izpopolnijo ves sistem s predpisi, ki bodo pravilneje urejali zadevne odnose, predvsem s predpisi o minimalnih plačah in z zagotovitvijo popolnejših pogojev za izvajanje Stimulativne politike nagrajevanja.
Politika plač naj bi popolneje omogočila boljše nagrajevanje delavcev v tistih panogah, kjer so delovni pogoji
težji, nevarnejši itd., pa tudi v tistih panogah, ki naj bi jih izjemno stimulirali in razvijali. Sistem in politika plač naj bi popolneje izražala tudi razlike v delovni- storilnosti med posameznimi podjetji. Ne smelo bi se dogajati, da bi podjetje, kjer je delovna storilnost manjša, imelo ugodnejše pogoje za formiranje plač, kakor druga podjetja, ki imajo večjo delovno storilnost. Seveda mora politika glede splošne ravni plač izražati tudi splošne materialne možnosti gospodarstva (plačni skladi morajo biti namreč v skladu z blagovnimi skladi). Važno je torej, da se morejo plače po pravilno odmerjenih odnosih neovirano gibati v skladu s povečanjem delovne storilnosti, ustrezni instrumenti pa naj postavijo meje takemu povečanju osebnih dohodkov, ki ne izvirajo iz povečane delovne storilnosti. Te omejitve pa nikakor ne bi smele preprečiti pravilnega nagrajevanja vsakega povečanja delovne storilnosti, kajti vsako povečanje osebnih dohodkov, ki izvira iz povečane delovne storilnosti, prispeva samo tudi k okrepitvi našega
gospodarstva in izboljšanju gmotnega položaja delovnih ljudi.
KREPITEV VLOGE ORKANOV SAMOUPRAVLJANJA
CELJE, 11. marca. — Okrajne konference ZKS so se udele-žili tudi član izvršnega komite-jaCK ZKJ Franc Leskovšek-Luka ter zastopniki sosednjih okrajnih korriitejev. Po izvolitvi organov konference je o nalogah Zveze komunistov poročal serkretar OK ZKS Celje tov. Franc Simonič.
Tov. '-monič je že na začetku svojega referata poudaril, da -mora biti konferenca kot sestavni del priprav na VII. kongres ZKJ objektivna, realna in kritična ocena dela in vloge, ki so jo komunisti kot vodilna politična sila v o-kraju odigral,; v
razdobju zadnjih dveh let, zlasti v skrbi za delovnega človeka, za razvoj družbenega upravljanja ter komunalnega sistema iin končno, da mora konferenca dat; konkretne smernice za bodoče delo. Ko je v nadaljevanju opozoril na velike uspehe na vseh področjih družbene dejavnosti, je dejial: dosedanja praksa nas opozarja, da je za nadaljnji razvoj socialji-stiične demokracije trenutno najvažneje razvijati, usposabljati in izboljševat; o-bli-ke ter vsebino dela organov družbenega in delavskega upravljanja, komunalnih in stanovanjskih skupnosti, kmetijskih zadrug itd.
V nadalje vanju govora je tov. sekretar analiziral glavne značilnosti 5-let-nega perspektivnega načrta razvoja gospodarstva in v tem glavne posebnosti pri izpolnjevanju gospodarskih nalog celjskega okraja. Lanskoletne' izkušnje ob 17-odstotnem povečanju fizičnega obsega proizvodnje in pni 8-odstotnem prekoračenju planiranih nalog so pokazale, da imamo v celjskem okraju velike možnosti, da se z boljšo organizacijo dela in boljšim nagrajevanjem močno poveča storilnost in s tem proizvodnja v celoti. Precej je tudj kolektivov, ki so s sistematičnim uveljavljanjem dela Po normi pokazal; veliko Pripravljenost za povečanje in izboljšanje proizvodnje. Med te spadajo predvsem velenjska rudnik lignita, tovarna emajlirane posode »Aero«, steklarna v Rogaški Slatini, tovarna nogavic v Polzeli, cinkarna dtd. Ko pa je analiziral razloge za povečanje osebnih dohodkov, je poleg pozitivnih ukrepov ožigosal nerealno izplačevanje dobička nad plačam; po tarifnem pravilniku in na zaslužene premili e. V tej zvez; je tud; predlagal, naj bi bili zaslužki vseh zaposlenih stvar javnosti.
V drugem delu referata pa je najprej analiziral vlogo stanovanjskih skupnost; kot tistih organov, ki naj hi Skrbel,i za pravočasno, ceneno ter kvalitetno vzdrževanje stanovanjskih hiš. za ureditev okolij, za ureditev skupnih pralnih, sušilnih in čistilnih naprav, ponekod pa tud; za lastne obrate družbene prehrane, za trgovinoS. in podobno, nato pa še naloge v zvezji z izboljšanji em in povečanjem kmetijske proizvodnje ter za
krepitev zadružnih organizacij.
Po Manili
Zasedanje ministrskega sve-|a pakta SEATO je končano. Zunanji ministri vseh držav-članic so odpotovali domov, ::iai veliki trije, ki so prišli, da bi vlili novega življenja obrambni organizaciji, ki zadnja leta ne ve več, proti komu -Mi bi se pravzaprav branila. S:!wyn Lloyd se vrača v London, kjer bo — verjetno — spet pomagal Macmillanu ‘.skati samostojno zunanjo pozo, Pineau se vrača, v Pa-kjer ga čaka pomenkovanje s Tunizijo in Gaillar-dov prezgodaj in po nepotrebnem spočeti sredozemski p::’zt, Dulles pa v Wahsing-ton, kjer bo Eisenhovoerju pomagal sestavljati pisma in odgovore.
'radno sporočilo, ki so ga pojavili po sestanku v Manili, j: po svoji slabokrvnosti prav 1 ne ujema z optimističnimi izjavami državnikov na leta-l'’:ču v Manili pred odhodom domov. O gospodarskem sodelovanju skoraj ni bilo govora, o zvezah z ostalimi za-rrdnimi pakti le malo več — •> še te zveze so bile omejene s jrazo »kolikor bo položaj prepuščal« — in glavni po-. rek je bil na subverzivni dr javnosti, karkoli že naj to teni. Težko si Je predstav-■ , kako naj takšen mogo-. : - vojaški pakt uredi vpra-žcuje subverzivnosti, zlasti ker je znano, da je za Ame-- ~ne subvenzivna dejavnost to, če — denimo — Ja-
pr-.ci na Okinavi zahtevajo oj vod Američanov, ali če za-
 jo filipinski pristaniški
' vci stavkati. In še to so ■■vranje zadeve posameznih držav, zaradi katerih je le violo verjetno, da bi se sproti ves aparat SEATO. Kot r ; boljši primer tega je prav -nji upor v Indoneziji, ki s.? ga sporočilo SEATO sploh rž dotaknilo, čeprav so mini-izjavili, da jih položaj v Indoneziji zelo zanima. Gre :	. da ima SEATO v več-
delu Azije tako slabo da si ga ne morejo še k kvariti s tem, da bi se ir koli vmešavali v notra-
■ ■ zadeve drugih držav, v
primeru Indonezije. V "r utku, ko bi to storili, bi vo konec paktovega življenja.
Azijske države, ki so sedaj . >rice pakta, so razmeroma maloštevilne in še te med c st.alimi nimajo prevelikega \ '-da. Večina ostalih držav
■ proti temu, da bi se vključevale v bloke, zlasti odkar Kitajci ne rožljajo več z orož-
ampak kažejo prijazen
■ ■•nešek vsakomur, ki se ne : pogledati v njihovo .smer
V sedanjem položaju si je še posebno težko predstavljati. '■■ž:o naj bi SEATO povečal
■ vri vpliv med ostalimi, ne-■\talnimi državami, ki jim, je bleja o brezatomskem pod-rečeju v Aziji, kot jo je predlagala Sovjetska zveza in ta-
’ :	podprta Kitajska, mnogo
bolj všeč kot ameriško rož-■ je z orožjem. Vse kaže da bodo imeli »veliki« dovoli čela. če bodo SEATO hotel' r držati pri življenju in ni riti govora, da. bi rahitični o‘ročiček kaj dosti zrastel iv sc okrepil. Drugo bi morda bilo, če bi se dejavnost SEATO usmerila predvsem no potpodarsko področje — toda o jem ni govora glede na sedanje razpoloženje ameriškega kongresa, prazne žepe Londona in obubožanost Pariza. Tiradi teh treh. bo gospodarita dejavnost še naprej ostala na dosedanji ravni, ki je bila 'v.di po mnenju zahodnih komentarjev premajhna.
Razveseljivo pa je, da se je slišal iz Manile vsaj en dober Jas: trije zahodni ministri so se menda sporazumeli, da bi se bilo treba dobro sestati na najvišji ravni s Sovjetsko zvezo in sicer naj bi bil ta sestanek že do julija. O tem bo po istih virih Dulles obvestil Eisenhoiverja, ki mu Prav sedaj sestavljajo odgovor na Bulganinovo pismo Torej je le dobro, da so se bije modreci sestali v Manili čeprav ima tj le malo zveze
■ paktom SEATO . . .
-af
REDNA TISKOVNA KONFERENCA V DR2. SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE
Mt gledamo negativno
na raketna oporišča
BEOGRAD, 14. marca. Predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve tovariš Rafael Tabor je na današnji redni tiskovni konferenci za domače in tuje novinarje pojasnil stališče Jugoslavije glede nameščanja raketnih naprav v sosednjih 'državah.
Ko je govoril o možnosti razširitve brezatamske cone, je predsednik republike Tito v
svojem intervjuju dopisniku »New York Timesa« gospodu Sulzbergerju omenil s tem v zvezi Italijo in druge države, Ali je tu govora —je bilo prvo vprašanje na današnji konferenci — o razširitvi brezatomske cone, kot jo predvideva plan poljskega zunanjega ministra Rapackega?
Tovariš Tabor je na to vprašanje odgovoril:
»Ideja o vzpostavitvi brezatomske cone v tej obliki, ni
alternativa načrtu Rapackega, ki ga Jugoslavija podpira takega, kot ga je predložila poljska vlada. S tem, da bi se prepre-
n j eno, da je v Zahodni Evropi, še posebej pa v Italiji, bilo slišati razne . pripombe glede bojazni, ki jo je izrazil predsednik Tito zaradi privolitve Italije, da se na njenem ozemlju namestijo naprave za raketno orožje. Mnogi opazovalci so s tem v zvezi pripomnili, da Jugoslavija ni protestirala zaradi privolitve
čila razširitev atomske oboroži- Grčije, da se na njenem ozem-
m r. Tre* n	n	1 *     i   -   : X X —    1 i
tve na vse širše področje, bi bili olajšani ne samo mednarodni sporazumi, temveč bi to bil tudi pomemben korak k atomski razorožitvi velikih, sil. Jugoslavija je neposredno zainteresirana, da se ne znajde sredi atomsko oboroženega področja, kar ustreza tudi interesom vseh narodov tega področja«.
V zvezi z brezatomsfco cono, je bilo na konferenci tudi ome-
Neugodna novica
(Od našega stalnega dopisnika)
TRST, 14. marca. (Po telefonu.) Tudi ta teden je prišla Iz, Rima neugodna novica: Tržačani letos ne bodo volili treh senatorjev; kot je predvideval zakonski osnutek, ki so ga najprej v senatu, nato pa še v poslanski zbornici pri prvem čitanju že odobrili z dvotretjinsko večino, predpisano za vsak zakon, ki spreminja ustavo. V torek zvečer pa so krščansko demokratski senatorji nenadoma pri drugem čitanju zakon bojkotirali in se glasovanja vzdržali, tako da ni dosegel več dveh tretjin glasov in izpadel z dnevnega reda.
Predložili so namesto tega navaden zakonski osnutek, ki predvideva za Trst samo dva senatorja,” ker je tak-o v skladu z ustavo, toda proti temu so glasovali vsi senatorji, razen krščansko demokratskih, ki so po-novn° ostali osamljeni.
Osamljeni pa so tudi v Trstu, ker se j© proti krščansko demokratski sabotaži dvignil val protestov. Najiprej so se pojavili
po zidovih lepaki KPI, ki poleg n-aj.novejše sabotaže poudarjajo, da je krščanska demokracija
kriva za imenovanje komisarja na občini, kjer bi morale biti že pred meseci nove volitve kot določa zakon, da je preprečila ustanovitev avtonomne dežele, da je po njeni krivdi v Trstu še vedno vladni komisar, ki je po nalogu krščansko demokratske vlade pred kratkim odstavil predse dniika trgovinske zbornice in ga zaimenj al s krščanskim demokratom itd. Socialisti ■ pa poudarjialjo v svojii protestni izjavi, da je Nenni prvi zahteval, da mora imeti Trst svoje predstavnike v parlamentu in ugo-tavljiaijo, da tisti, ki zanikajo Tržačanom predstavnike v senatu, nimajo pravice od nrjah zahtevati glasov za izvolitev poslancev. Flodobne izjave so objavile vse °stale stranke. Krščanska demokracija pa se izgovarja, da so njeni senatorji spremenili stališče zaradi spoštovanja
Plenarno zasedanje PZDP
Varšava, 14. marca (Tanjug). Včeraj je bilo plenarno zasedanje varšavskega komiteja PZDP, katerega se je udeležil tudi prvi sekretar CK PZDP Wladislaw GotmuLka. Poročilo o gospodarskem položaju v Varšavi in nalogah partijskih organizacij na osnovi sklepov XI. plenuma CK PZDP je imel sekretar CK PZDP im prvi sekretar varšavskega komiteja Wirtold Jarosz-inski; Posebno je opozoril na problem delovne sile, odpravljanja neupravičenih izostankov z dela in pravilno razmeščanje delovne sile. Dejal je, da je treba odstraniti odvečno delovno silo s posameznih podjetij ter delavce, kS so preveč poslati v podjetja, kjer potrebujejo delovno silo.
ustavnega postopka. S svojimi lepaki odgovarja komunistom z zelo neprepričljivimi argumen— ti.
Tako bodo Tržačani letos volili samo poslance, a senatorje verjetno šele prihodnje leto, čeprav nekateri predlagajo, naj bi se tudi senatne valitve v Trstu določile letos jeseni, ko bi morale biti predvidoma tudi volitve v tržaški občinski svet. Hkrati pa obstoja možnost, da bodo tudi te preložene na drugo leto. Edina tolažba s katero razpolaga vlada za Tržačane, je izglasovanje 45 milijard lir kreditov za javna dela v Trstu in Furlaniji. To bo tudi njihov glavni predvolilni argument, čeprav je že tri im pot leta star in je bila' preije številka precej večja — 70 miililjard.
P. L.
lju namesto oporišča za raketno orožje, kakor tudi ne zaradi namestitve takih naprav v Albaniji. Kaj lahko izjavite s tem v zvezi — so vprašali novinarji
Tovariš Tabor je odgovoril da je tu govora o konkretnem vprašanju, katerega kot takega tudi postavljamo. Mi — je poudaril tovariš Tabor — gledamo negativno na vzpostavitev oporišč za raketno orožje sploh, še posebej negativno pa gledamo na vzpostavitev oporišč za raketno orožje v sosednjih državah.
Tovariš Tabor je dalje cbvei stil novinarje o vsebini nove note jugoslovanske vlad« Franciji v zvezi z ladjo »Slovenija«. Jugoslovanska vlada — je dejal — j e v svoji naj novejši noti z dokazanimi dejstvi ovrgla neutemeljen© razloge francoske vlade, s katerimi je le-ta v svoji noti, poslani jugoslovanski vladi 15. februarja poskušala opravičiti nezakonito ravnanje- svcijih organov. V naši noti še vedn0 izražamo upanje, da bo francoska vlada ponovno proučila dejansko stanje in zadostila upravičenim zahtevam jugoslovanske vlade.
Predstavnika državnega tajništva za zunanje zadeve so na koncu tiskovne konference še vprašali, kakšen j-e najnovejši položaj/ v zvezi z našo zahtevo ZDA za izročitev zločinca Ar-tukoviča.
C udi nas — ije poudaril tovariš Tabor — da je sodnik tudi po odločitvi- ameriškega vrhovnega sodišča pustil zločinca Artukoviča na svobodo, na podlagi minimalne kavcije 1000 dolarjev. Vendar pa upamo, da to ne bo prejudiciralo končne odločitve sodišča glede na zahtevo za izročitev in da bo tej zahtevi z ozirom na zločine, zaradi kateri h zahteva mo izr očitev Artukoviča, tudi ugodeno.
» -
/.•/vV-VtoiŽŽ
ib	< iTf	•-'.■'kr
-	'	-	v	■»«.	co.	o-	■
Washington, 14. marca. (Reuter.) Sef informacijskega urada ameriškega letalstva, general Luehmann je po radiu izjavil, da je bilo doslej šest incidentov z letali, ki so nosila atomske bombe; Javnost je bila obveščena samo o treh. Dodal je, da je večina vaj s temi letali nad morjem. O zadnjem incidentu je v teku preiskava, menijo pa, da je prišlo do nesreče zaradi, napačnega upravljanja, napake v mehanizmu ali pa je napako povzročila posadka. Londonski »Daily Mirror«, list, ki ima največjo naklado v Veliki Britaniji, pa poziva britansko vlado, naj ustavi poskuse z vodikovimi bombami in prepove polete letal, ki j>renašajo te bombe ter naj ne privoli v graditev oporišč za izstrelke, dokler ne bodo končana mednarodna pogajanja na najvišji ravni. (Na sliki: Kraj, kamor je padla atomska bombi V desnem gornjem kotu je vidna jama, ki jo je naredila bomba, levo pa so poškodovane hiše.)
PO DEMONSTRACIJAH POLICAJEV V PARIZU
SkraJno	šibka vlada
Voditelji skrajne desnice so izkoristili demonstracije pariških policajev za fašistične provokacije proti skupščini
PARIZ, 14. marca. (Tanjug.) Velike sinočnje demonstracije policajev v Parizu, ki so jih voditelji skrajne desnice izkoristili za fašistične provokacije proti skupščini, ocenjujejo danes v vseh parlamentarnih krogih kot »dokaz skrajne šibkosti vlade«. Ves francoski tisk, od komunističnega »Humani-tea« do konservativnega » Aurore«, izraža- obžalovanje zaradi tega »nesramnega dejanja«, ki, kakor piše »Pariš Journal«, »ne dela časti niti vladi niti Franciji«.
V sporočilu socialistične stranke pa je poudarjeno, da je vlada dolžna zaradi tragičnih dogodkov narediti potrebne sklepe. Socialisti večinoma izražajo stališče, da je policijsko obsedanje skupščine predstavljalo »poskus fašističnega puča«. Socialistični ministri pa bodo na nocojšnji seji vlade zahtevali odstop notranjega ministra Bo-urges-Maunouryja, kakor tudi zamenjavo pariškega prefekta policije.
Dopoldne je nad 7000 policajev, inšpektorjev in agentov demonstriralo pred prefekturo ter zahtevalo izenačenje svojih plač s plačama žandarjev in republikanske garde. Popoldne pa so dobile demonstracije v izrazito politični in fašistični značaj, ko so policaji korakali pred skupščino, zaustavili promet in grozili, naj se »skupščino požene v zrak«. Ob podpori poslancev skrajne desnice je velika skupina demonstrantov kljub
GRČIJA
Zaupnica uradniški vladi
Vlado je podprlo 225 poslancev, 60 pa jih je glasovalo proti — Vse manjše stranke grškega
parlamenta so glasovale proti novemu volilnemu zakonu
ATENE, 14. marca. (Tanjug.) Grška skupščina je sinoči izglasovala zaupnico uradniški vladi Konstantina Georga-kopulosa, ki je bila sestavljena, da bi pripravila nove volitve. Vlado je podprlo 225 poslancev, 60 pa jih je glasovalo proti. Proti so glasovale manjše stranke, ki so na ta način izrazile nezadovoljstvo nad novim volilnim zakonom, ki ga je Georga-kopulos včeraj predložil skupščini. Stranke menijo, da je novi zakon nedemokratičen, ker daje prednosti velikim strankam.
tako da so nekateri volivci in politični kadri že zaprosili tudi za formalen pristop k radikalom. Po ■ drugi stran« pa u.eo-
Po dvodnevni skupščinski de-batii o novem volilnem zakonu menijo politični krogi v grški prestolnidi, da je najmočnejša stranka . — radikalna unija bivšega premiera Karamanldsa uspela preprečiti nadaljnji odtok članov iz svojih vrst. »Smatrajo, da je to zelo pomembno za njen uspeh na prihodnjih volitvah. Skupina desiidentov iz te stranke, ki jo vodita bivša minlistra Ralis lin (Papaliguiras po povzročitvi padca, vlade, ni uspela med sedanjim zasedanjem povečati svoje izglede niti povzročiti nadaljnjega cepljenja v radikalni stranki. Njihova utemeljevanja, da novi volilni zakon daje prednosti le-
vi ai in. pozivi nacionalističnim strankam, naj se združijo v borbi proti levičarski stranki. EDA, so ostali brez odmeva hi praktičnih rezultatov, ker so levo usmerjene skupine v skupščini opozarjale, da je ta zakon zelo -neugoden za njih.
Medtem pa predvidevajo, da bo druga najmočneijša stranka Papa ndreuovii din Venizeloisovi ltiberalci, izšla iz volitev oslabljena. Vzrok za take domneve vidijg v dejstvu, da so liberalni v zadnjem času zelo približali svoja stališča do vprašanj grške zunanje in notranje politike stališčem radikalne stranke. To je povzročilo nezadovoljstvo v desnem knilu stranke,
Poraz konservativcev
izdelavi novega volilnega zakona ter sprejela , načelo okrepljenega proporcionalnega sistema, čeprav so se še do nedavna izjavljali za navaden proporcionalni sistem.'
Dejstvo, da so vse manjše stranke grškega parlamenta glasovale proti novemu volilnemu zakonu, kaže na možnost njihovega sodelovanja v času pred volitvami. Možna je tudi sestava volilnih blokov, v katere bi se vključile nekatere od manjših strank kaikoT tudi politiki, ki pni zadnjih volitvah ruiso bili izvoljen; ali pa njihove stranke niso uspele priti v skupščino. Domnevajo • tudi, ds bosta šef populistične stranke Caldaris in bivši premier Kane-lopulos skušala zbrati kadre populistične stranke v vsej državi in se predstaviti s samo-■ stojno listo.
odporu garde prodrla v salone skupščine ter prisilila predstavnike strank, da so poslušali njihove zahteve. Samo komunistični poslanci so odklonili te ■ zahteve in vztrajali na nujni debati. Zaradi zmede med poslanci je predsedujoči prekinil sejo.
Združenje pariških policajev je danes zagrozilo, da bo v torek proučilo »možnosti novih drastičnih akcij«, če ne bodo takoj sprejete njihove zahteve.
V imenu komunistov je poslanec Wa!deck Rochet poslal sinoči vladi interpelacijo, zahtevajoč »Kaznovanje fašističnih elementov v policiji, ki so ob podpori desničarskih poslancev vdrli v skupščino«. Strankino glasilo »Humanite« pa poleg tega v uvodniku poziva vse levičarske stranke k enotnosti za obrambo republike pred pojavljajočim se fašizmom.
Tudi predstavniki' konservativnih strank so vznemirjeni zaradi velike akcije fašističnih provokatorjev, smatrajo pa, da je »brezbrižnost vlade za potrebe policajev glavni vzrok nezadovoljstva in demonstracij«. Voditelj konservativcev Antod-ne Pinay je izjavil, da bi zaradi teh dogodkov njegova stranka lahko nastopila proti vladi, ko bo v torek glasovanje o zaupnici.
Glavne vzroke pa je treba iskati v nerešenem alžirskem vprašanju in stalnem popuščanju vlade desničarski večini in njenim zahtevam za »čim širša pooblastila v borbi za francoski Alžir«. Pariški policaji so tako dobili pravico, da lahko brez predhodnega opozorila streljajo na vsako »sumljivo osebo«, toda oni. zahtevajo sedaj višje premije za to »tvegano opravičilo«. Nezadovoljstvo policajev pa izkoriščajo v prvi vrsti fašisti, ki jih opogumlja dosedanje popuščanje vlade in razdvojenost republikancev v skupščini.
Tri glavne stranke vladne koalicije. — socialisti, katoličani in neodvisni -— so za jutri sklicali zredne seje svojih vodstev.
Od našega stalnega dopisnika
Neznana letala mečejo orožje upornikom na Sumatri
Jjakarta, 14. marca (AFP) ialci indonezijske vojske so zeli' petrolejsko središče v stu Rumbai na Sumatri. To dišče je last ameriške pe-ejske družbe »Caltex«. idonezijski premier Džuan-Kartavidzaja je izjavil, da da posveča potrebno pozor-t poročilom o tem, da leta-katerih identitete niso ugo-ili, mečejo orožje uporni-(i v osrednji Sumatri. Pre-:r Džuanda pa ni hotel od-oriti na vprašanje, čigave izvodnje je orožje, ki ga jemajo uporniki na Suma-
London, 14. marca. (Po telefonu). Komaj mesec dni po Ro-■chdaleu so konzervativci doživeli nov poraz v Kelvingroveu. To je tretje mesto, ki so ga laburisti odvzeli konzervativcem pni naknadnih volitvah po letu 1955. Čeprav volilna kampanja v Kelvingroveu ni bila tako srdita in hrupna kakor v Roch-daleu, vendar poraz v tem kraju ni nič manj pomemben. Nasprotno, lahko bi rekli, da je v psihološkem pogledu za bonzer. vativce še neprijetnejši. Poleg izgube še enega mesta v parlamentu kaže dohodek v Kelvingroveu, da s torijevskimi volivci ni vse v redu ali bolje rečeno, s torijevsko politiko.
V Kelvingroveu so nastopili štirje kandidati. Dva neodvisna nista bila nevarna, kar dokazuje število glasov, k; sta jih dobila. Skupaj nekaj nad 2000. Glavna bitka se je bila med dvema ženskima kandidatoma konservativne in laburistične stranke Liberalci niso sodelovati, zaradi česar je poraz za konzervatrivce še bolj neprije-
ten. Laburistični kandidat Mary Mcalister je dobila prvo mesto z 10.210 glasovi, a njena konzervativna nasprotnica Katherina. Elliot, žena dosedanjega konzervativnega poslanca 8.850 glasov .
Poraz gospe Elliot, ene vodilnih žena v konzervativni stranki in -predsednice zadnje strankine konference, je. posledica nepopularnega zakona o stanovanjskih najemninah, kar priznava tudi konzervativni tisk. Padec konzervativnih glasov v primarij avk z letom 1955 za 6000, je precejšen, ne glede na to, da ti glasovi n,iso bild dani nasprotnemu kandidatu. V Rochdaleu je bil padec-., glasov polovičen, sedaj pa je izgubljenih več kot ena tretjina glasov. Torijevci imajo dovalij razloga za vznemirjenost, toda tudi laburisti ne smejo »počivati na lavorikah«.
Oni so sicer v Kelvingroveu dobili novo poslansko mesto, toda tudi število njihovih volivcev je padlo za 1700 glasov, podobno kot v Rochdaleu, kar ke-že, da se morajo tudi laburisti v bo-
doče boriti ne samo za nove volivce, temveč da se bodo morali potrudita tudi za to, da ab-dirže, kair so imeli leta 1955. V teon smislu predstavlja zmaga v Kelvingroveu “tudii za zmagovalce poraz, ker če 40 odst. volivcev abstinira, je to najboljši znaik, da noben od predloženih kandidatov, ni mogel teh volivcev predramiti iz njihovega političnega mrtvila. Kelvingirove je samo ena epizoda v stalnem merjenju sil in vpliva dveh glavnih političnih strank. No že čez štirinajst dnd se bodo lahko znova spopadli - na volitvah v Torringstonu, na katerih bodo morali konzervativci poskušati odstraniti nevarnost »drsenja navzdol«, laburisti pa, da bi dobili še eno novo mesto v parlamentu.
Jože- Vrhoveo
'Naj živi in se razcveta bralska skupnost enakopravnih narodov - socialistične Jugoslavijel
tavljajo, da so liberalci med zadnjim skupščinskim zasedanjem povzročili” ostre proteste drugih meščanskih strank centra, ker so privolili na sodelovanje s Karamanliso-m pri
»Francija na robu«
Washington, 14. marca (Reuter). Današnji »Washington Post« piše, da se bo nujno poslabšal položaj in • bo Francija doživela še večje ponižanje, če ne bodo naglo našli novega načrta Za Severno Afriko. Kriza v Severni Afriki vpliva na ves zahodna svet — poudarja list. Nobena pametna osebnost ne želi ponižanja Francije, toda ponižanje in še hujše stvari so neizogibne, če ne bo naglo izdelan »velikodušen načrt«. V uvodniku pod naslovom »Francija na robu«, list poudarja, da' so vesti, ki zadnje dni prihajajo iz Pariza, najmračnejše v zadnjih dvajsetih letih. Obstaja resen strah pred oživitvijo De
G-ud'eia7 -l, c('-'t-ii-ph voj-ašk-m
udarom, če Gaillardova vlada ne bo skušala doseči bomporo-
, . v * -'-v	r-.; v Al Siru —
piše »Washington Post«.
TELEGRAMI
SANTIAGO DE CHILE — Sef jugoslovanske trgovinske delegacije Ivo Barbalie in jugoslovanski poslanik Dragutin Djurdjev sta obiskala čilskega zunanjega ministra Sepulveda ter ministra za gospodarstvo in trgovino Corea ter se z njima razgovarjala o razširitvi trgovinske izmenjave.
NEW DELHI — Predsednik indijske vlade Nehru je sprejel jugoslovanska kirurga dr. Izidorja Papa in dr. Vinka Amerija, ki sta že dva meseca v Indiji. Nehru se jima je zahvalil za strokovno pomoč, ki sta jo nudila nekaterim indijskim zdravnikom v času njunega bivanja v Indiji.
D2EDA — Vlada Saudove Arabije je sporočila, »da je prebivalstvo v Džedi skušalo napasti' egiptovsko veleposlaništvo«. Predstavnik vlade je dejal, da je »saudska vlada ukre-štvo«. Predstavnik vlade jie dejal, da je »saudska vlada ukrenila vse potrebno, da bi zaščitila veleposlaništvo«.
MANILA — Ameriški zunanji minister Dulles je odpotoval v Taipeh, kjer bo imel konferenco z ameriškimi diplo-skimi predstavniki v deželah Daljnega vzhoda.
DUNAJ — Sovjetska vlada je sprejela avstrijski predlog, da bo kancler Raab obiskal ZSSR od 13. do 20. julija 1958«
FORT WORTH — V ZDA so izdelali majhno hidrogensko bombo, ki jo bodo lahko prenašali lovci-bombniki.
LUKSEMBURG — Podpredsednik komisije za Evratom, Enrico Medi, je izjavil, da so izdelali načrt ža nuklearne raziskave in šolanje v okviru Evratoma. Za izvedbo programa bodo uporabili tudi sredstva, ki jih bodo dobili od privatnih industrijskih'družb in ne samo finančna sredsta članic vlad Evratoma.
NEVV DELHI — Podpredsednik indijske republike doktor Radakrišnan je z letalom odpotoval v ZDA, kjer bo ostal mesec dni. V tem času se bo sestal s predsednikom Eisen-howerjem, podpredsednikom Nixonom in zunanjim ministrom Dullesom.
1 ati. J SLOVENSKI POBOCEVILEC f St. «2 - u. marca »sb
Zbor proizvajalcev celjske cb?i-ne pa bo priporočil delovnim kolektivom, v katerih so bile izplačane premije im plače nad tarifnim pravilnikom večje od št ir" h rednih mesečnih plač, naj natančno analizirajo premijske
pravilnike in proučijo proizvoda ne odnose ter odnose med temeljnimi im bruto plačami. Mimo
tega bo zbor proizvajalcev še priporočil, naj bi v prihodnje administrativni uslužbenci bili zajeti v premijsko izplačevanje.
« O napakah, pni lanskem izplačevanju premij je te dni razpravljala tudi sindikalna podružnica Tovarne organskih barvil. Na seji so sklenili priporočiti delavskemu svetu, naj pregleda in popravi premijske osnove za lansko leto in s tem tudi popravi oziroma zmanjša že izplačane p-emije. Po novih merilih naj b; znašala najvišja premija za lansko leto le okoli 150.000
borih. Razprava je pokazala, d* je premijski sistem kljub napakam pni minulem izplačevanju premij, kot celota vendarle dosegel svoj namen, bo je v večini kolektivov močno spodbudil prizadevanje za večjo in boljšo proizvodnjo.
Na pobudo sveta za delo pri Okrajnem ljudskem odboru v Celju so nekateri občinski zbori proizvajalcev že razpravljali o revizij,i premijskih pravilnikov in hkrati tudi priporočili nekaterim delovnim kolektivom, naj odpravijo slabosti iz pravilnikov in postavijo premijske osnove na konkretne pokazatelje. Tako je na primer zbor proizvajalcev konjiške občine'sklenil, naj se izvede revizija premijskih pravilnikov obenem pa se priznajo izplačane premije v lanskem letu. S takim stališčem so se strinjali tudi vsj delovni kolektivi.
Lanske napake pri izplačevanju premij v celjskem okraju eo dvignile veliko pr^hu. Bilo je dosti govorjenja na cestah in zborovanjih; slišali smo veliko upravičenih, še več pa neutemeljenih in nenačelnih kritik. Napake so vselkakoT bile, zlasti tarna, kjer so posamezniki ob kupu tisočakov pozabljali na socialistično zavest in moralo >n kjer premijske osnove ni.so bile vezane na izboljšanje proizvodnega procesa, temveč le na redno izpolnjevanje službenih dolžnosti.
Spričo takih ugotovitev je predsedstvo Okrajnega sindikalnega sveta v Celju sklicalo širše posvetovanje. Razen sindikalnih funkcionarjev so se ga udeležii-še zastopnik; nekaterih delovnih kolektivov, predstavniki komisije za plače pri OLO in svetov za delo pri občinskih ljudskih od-
hi.gienske barake, v katerih stanujejo še vedm0 njihovi delavci. Prvega maja bo za če.a obratovati adaptirana splošna
in zobna ambulanta. V tovarni imajo tudi Prostor za udcma-čenje srn, ki l'-th skrbno krmijo De1avf,Vr-1v,’7v'Qnr''"
vzacirja je dobila nov-e kotle. Za pr v; -ii drug, o:ijc.,l in opremili novo jedilnice dopoldanske malice. Nočna mena dobi brezplačno enolon -ndoo. Tovarna bo pomagala občini Tezno zgraditi otrošk; vrtec. V Omišlju s0 kupil; dve vlili in postavili pet vveekend hišic za letn; dopust članov kolektiva.
napreduje, tudi nova proizvodnja kamionov in avtobusov »Deutz«, saij bodo letos izdelali že ‘ 650 teh vozil. Doslej so v tovarni osvojili okrog 35 odst. delov za ta kamion kot na primer zaboj, notranjo inštalacijo, kabine, blatnike in montažo.
-S februarjem je Tovarna avtomobilov znižala ceine svojih vozil »Pionir« od 8 do 10 odst., kar znaša v dinarjih od 250 tisoč do 300 tisoč din. To znižanje cen je omogočilo povečantje proizvodnje za 4.5 odstotkov pni isti delovni sili, zlasti pa določene ra ci ona liza oi-j e. s 'katerimi so ustvarili milijonske prihranke. Tako so racionalnejši način končne montaže avtomobilov dosegi; s tem, da so namesto vzporednih montažnih linij uvedli pravokotne. S tem so poenostavili in pospešili zadnja montažna dela. Mimo tega so skrajšali postopek montiranja motorjev za 73 minut pni komadu. V kovačnici so izboljša h tehnološki proces pni uporabi orodja, zlasti pa utopov. V zadnjih letih so zmanjšali tudi izmeček na minimum. Hkrati s tovarno so znižali cene svojim izdelkom tudi njeni kooperanta za okrog 10 odstotkov. Podjetje »Rudi Čajevac« v Banja Luki je znižalo cene termometrom, amparmetrom in manometrom za' 8 odstotkov. Cene so znižali tudi železarna Ravne ha Koroškem za jeklene odlitke, »Saturnus« v Ljubljani in Ljubljanski inštitut za elektrozveze za razna svetlobna telesa itd. Strokovno akl TAM so skupno s strokovnjaki ostalih kooperantskih podjetij izdelali ^ načrt za zavorne bombe iz - sive litine namesto jekfenih in , tako pocenili proizvodnjo zavornih bobnov z& polovico.
Skrb za delavce je značilna za podjetje TAM. Do leta 1959 bodo zgradili 235 novdh stanovanj. Doslej SO Zgradili že več stanovanjskih blokov. Podrli' bodo končno tud,; stare m ne-
O potovanju na svetovno razstavo
Cez mesec dni bodo odprli svetovno razstavo v Bruslju, na kateri bo sodelovala tudi Jugoslavija. Zanimanje za obisk te razstave je po vsem svetu in tudi v naši državi izredno veliiko. Ze dosedanjih prijav je toliko, da posegajo naše gospodarske možnosti. Zaradi tega je bilo potrebno ta potovanja omejiti na določeno število. Poglavitni vzrok je v zvezi z našo plačilno bilanco, oziroma z boljšim gospodarjenjem z deviznimi sredstvi, ki jih moramo porabljati predvsem za neposredni dvig življenjske ravni.
Pri delu v zobni polikliniki
TRG S KMETIJSKIMI PRIDELKI Odkupne in maloprodajne cene zelenjavi na Goriškem so se gibale na višini preteklega ledin. Sneg in mrzlo vreme v zadnjih dneh je občutno zmanjšalo ponudbo zelenjave.
V celjskem okraju odkupujejo manjše količine krompirja za n-voz. V novomeškem okraju -,o zadnji čas padle cene mesna' ni prašičem za 10 do 14 din pri kg. Potrošniki upravičeno pričakujejo, da bodo temu sledile tudi cene svinjini. Pač pa so zaradi ?-iikega povpraševanja spet po-n-i čile cene mladim prašičem. T o je pretekli ponedeljek kupila '
ka zadruga iz Dalmacije 86 prišlekov. Prav bi bilo, da bi tudi
prašičke zajele v svoje odkupe
zadruge.
Cena Cena Cen?, pri na na KZ drobno debelo
KROMPIR:
Maribor	8	12
M. Sobota	6—7	i:
Celje	8.50	12
Novo mesto	8	10
Koper	10	14
Nova Gorica	11	14
ZELJE:
Maribor	18	28
M. Sobota	15	25
Koper	40
FIŽOL:
Maribor	45—55	54-
M. Sobota	50	60
Celje
(v zrnu mešan)	45	60
( ,, enobarvni)	75	110
Novo mesto
(mešani)	45	65
(enobarvni)	60	80
Koper	00—
ČEBULA:
Maribor
(makedonska)	33	45
M. Sobota	50	60
Celje
(ptujska)	60-
(makedonska)	46-
Koper	30	40
Nova Gorica	40	46
CESRN:
Maribor	s25	160
M. Sobota	100	130
SOLATA:
Maribor	62	76
M. Sobota	70
Celje	90-
Koper	70	90
CVETAČA:
Maribor	62	75
M. Sobota	80
Koper	60	30
Nova Gorica	35	40
ŠPINAČA:
Maribor	50	70
M. Sobota	.	60
Nova Gorica	38	50
JABOLKA:
Maribor	90—120	70—l
M. Sobota	80
Celje	85^-	90-
Koper	90
Nova Gorica	90
GOVEDO SREDNJE KVJ Maribor	100—138	200
Celje	130	250
Novo mesto	105	240
Koper	135	265
Nova Gorica	113	266
TELETA:
Maribor	170—190	300
Celje	180	300
Novo mesto	185	320
Koper	215	360
Nova Gorica	205	324
PRASlCl:
Maribor	210—225	390
Celje	230	380
Novo. mesto (mesnati)	230
(mršavi)	210	420
Koper	225	380
Nova Gorica	205	360
JAJCA:
Maribor	11	14
M. Sobota	8—9	10-
Celje	10	12
Novo mesto	10	12
Koper .	15	17
No.va Gorica	13	15
MLEKO:
Maribor	22—28	35
M. Sobota	20—23	2f
Celje	23.30	3f
Novo mesto	21	32
Koper	25	32
Nova Gorica	22	:
Živela Federativna ljudska republika Jugoslavija — bratska skupnost enakopravnih narodovi
v od nje. Če označimo to vrednost v letu 1954 s 100, tedaj je lani znašala 300.
Razmerje med vrednostjo predelanih rib, po katerih je bil Argo predvsem znan pred tem, in vrednostjo drugovrstnih živil, je leta 1954 znašalo še 85:15, lani se je spremenilo v 58:42 in bo letos doseglo 50:50.
Pravijo, da teknejo Argo juhe moškim bolje kot ženam. Ni vredno načenjati jalovega spora o okusu, vsekakor pa je več kot verjetno, da so žene Argu hvaležne pa tudi gospodinje, ki so doma. Zato ni odveč, če se spomnimo ob teh vrsticah tudi šefa tovarniškega laboratorija ing Bena Sakside, ki je vložil v neštete poskuse za te juhe in kocke ogromno truda in časa. Recepti zanje namreč ne ra sto po drevesih ali gredicah in so v vseh tovarnah te vrste po svetu njihova tajna. Zakaj ne bi ob na zunaj tako vidnem uspehu omenili še tega, ki iz laboratorija še ni prodrl v javnost? F. M.
TOVARNA DUŠIKA RUŠE
vinah tem pridružili grahova In fižolova juha, maja pa še — kurja. Nekako isti čas bodo prišle na trg že nezakuhane juhe v kockah. Lani so dali na trg 4 milijone juh (v zavitkih); letos pa bo to število doseglo 30 milijonov. Trg še dolgo ni zasičen; čeprav sta šla (po poti Argo tudi »Podravka« iz Koprivnice In Franck iz Zagreba. Tri leta nazaj pa poznajo naši ljudje Argo tudj po marmeladah. Na leto so
je predelali tudi že GO -,agonov.
Z drugimi,besedami: od 8 vrst izdelkov, kolikor jih je bilo na seznamu proizvodnje v tej tovarni pred kratkimi 4 Isti, so oziroma bodo Še letos prišli na 25. Ta razširitev izbiTe se pozna
v tovarni v velikem povečanju zaposlenih (od 420 na več kot 1000) in vrednosti bruto proiz-
\ Italiji je okrog 300, v Zahodni Nemčiji menda celo 500 večjih ali manjših podjetij, ki izdelujejo takšne ali drugačne juhe; v kockah in zavitkih. Nič čudnega, da so se s^ojčas nekateri naši ljudje, ki so prišli v eno izmed teh dveh dežel, vračali tudi s kockami ali vrečicami in doma razkazovali »čudež«.
Danes to ni več potrebno. Ta »čudež« imamo tudi že doma. Kocke za juho (Da—Da) je dala, kot prva, na trg tovarna Argo iz Izole, še dobro pa nam je vsem v spominu lansko poletje, ko so se po naših trgovinah pojavili (iz te tovarne) tudi zavitki goveje juhe z vkuhanimi testeninami
in kmalu nato gobova juha s krompirjem.
Konec tega meseca ali najkasneje aprila, se bosta po trgo-
SEFA RAČUNOVODSTVA
Pogoj: dovršena ekonomska fakulteta z nekajletno prakso na vodilnih položajih v gospodarskih organizacijah ali ustanovah ali dovršena ekonomska srednja šola z vsaj destotetno prakso ne vodilnem
položaju.
Naj živi socialistična Jugoslavija, domovina svodobnih ljudi in enakopravnih narodovi
Tovarna »FRUCTAL« pospešuje kmetijstvo
Malokdo je slutil, da se bo mali obrat za žganjekuho, ki je bil v Ajdovščini zgrajen v jeseni 1955, razvil v pomembno tovarno &a predelavo kmetijskih. pridelkov. Goriški ' kmetije pozdravljajo rast tovarne, ki jim omogoča boljšo prodajo kmetijskih pridelkov, s tem pa omogoča in vzpodbuja večjo pridelavo. Iz drobnega kmečke-
ga pridelovalca se naš kmet postopoma razvija v tržnega pridelovalca, ker ima v tovarni gotovega kupca. Vzemimo samo primer paradižnika, ki so ga prej gojili komajj za domače
potrebe. Dane,s je na Goriškem paradižnik pomembna industrijska vrtnina, kajti tovarna je
pred nekaj leti začela izdelovati paradižnikovo mezgo Takrat
Ajdovščini (foto
je bilo treba paradižnik uvaža,- na pr. tovarna odkupila in preti celo iz Dalmacije, letos pa delala 1300 ton paradižnika, la-bo tovarna odkupila na Gori- ni pa že nad 4500 ton. Vzpored-š-kem okrog 5000 ton svežih pa- no s tem raste tudi predelava
radižnakov.	jabolk, hrušk, češenj, sliv, ma-
Tovarna »Fructal« v Ajdovšči- lin itd. v razne kompote, mar-ni in sorodno podjetje »Arigo- melade in sadne sokove. Letos nj« imata na y Primorskem v bodo v glavnem končali rekon-glavnem že dovolj surovin. Ob strukcije, za kar imajo zagotov-sodelovanju s kmetijskimi stro- 1'jenih 37 milijonov din. To jim
kovnjaki okrajne zadiružne zve- bo omogočilo dvigniti predela-ze v Gorici je tovarna organi- vo za nadaljnjih 40% in dvig-zirala predavanja in nasvetova- niti bruto-produkt brez bistve-la kmetovalcem pridelavo so- nega'povečanja delovne sile za čivja, sadja in vrtnin. Priskr- 800 milijonov din, tako da bo bela je tudi kakovostno seme letni bruto-produkt znašal, in sadike paradižnika. Sedaj 1.011,000.000 din. Letos se obeta .majo domače vrtnarije, zadru- ugodna sadna letina, zato bodo
ge in posamezni kmetje dovolj
tega semena in sadik. Tovarna
bo tudi letos odkupovala neo-
dalj na tr-g mnogo več jabolčnega soka, ki bo za 50°/o cenejši kot l-etos, ko so bila zaradi
mejene količine P^adižmka,	lgtine	jabolka	aa
Tovarna »Frucktal«
Selhaus)
graha in belušev po z-ajs najnižjih cenah 13 din^ za kg kakovostnega paradižnika, 30 din Za kg graha in 200 din za kg belušev. Ce bodo dnevne cene višje, ga bo plačala po dnevnih cenah. Vse ostale pridelke kot so sadje in maline pa bodo odkupovali pirefco kmetijskih zadrug po dnevnih cenah.
Odkup kmetijskih pridelkov raste iz leta v leto. Leta 1954 je
predelavo silno draga. Pomembnosti tega	obrat,o
kmetijstva in povečanje pridelave sadja in vrtnin se zauruz-ni organi kot tudi kmetje v polni meri zavedajo. Okrajni ljudski odbor Gorica je odobril posojila za gradnjo novih bazenov in drugih izboljšav.	J.	P.
Sejmo plemenita in prečiščena semena
Vprašali se boste, kaj neki predstavlja gornja slika- Ali lupino ali bob? Niti lupino niti
vect&tft
Včasih je bila kmečka žena zaprta v svoj dom in ni poznala drugega kot delo na polju. Osvobodilni boj in razgibano obdobje po njem pa sta tudi kmečki ženi odprla pot k omiki in družbeni veljavi. Lepo število kmečkih zena se danes'živo zanima za napredek kmetijstva: kmečke žene pa si tudi prizadevajo, da bi bil ta smoter dosežen. V tem prizadevanju prednjačijo žene za-družnice, ki jih je v Sloveniji '30.373 ali 24 odstotkov. Pri povečanju narodnega dohodka, pri povečanju proizvodnje mesa in mleka (lani za 20 odstotkov več mleka in mesa) je tudi kmečka žena prispevala precejšen delež. — Kmečkih žena, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo, je 60 odstotkov. V pridelovalnih skupinah so nekatere lani dosegle kar presenetljive uspehe. Tako je n. pr. Frančiška Bradeško iz Velike L igojna
»ML1P ČEŠNJICE««
na Češnjici,
pošta Železniki
sprejme v delovno razmerje:
1 AVTOMEHANIKA in 1 ELEKTKOMONTERJA.
Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takcj.
Ponudbe poslati na naslov podjetja.
1352-R
pridelala 430 metrskih stotov krompirja na hektar. Anica Prohnič iz Videm-Dobrepolja pa 412 metrskih stotov Tem dvem slede še mnoge druge napredne kmečke žene.
Kmečka žena-mati se danes lahko mnogo laže in bolje posveti umnemu kmetovanju in lastnemu izobraževanju ter izobrazbi svojih otrok, ker ji ob tem dosti pomaga skupnost. Recimo, 90 odstotkov šolskih otrok prejema malice v šolskih mlečnih kuhinjah. Za te malice samo en del prispevajo starši, večino pa skupnost in mednarodne človekoljubne organizacije. Mnogo več je kmečka žepa deležna pomoči s strani vzgojiteljev. Na roditeljskih sestankih lahko odkriva sVbje težave, dobiva nasvete in pomoč. V zadnjih letih je opaziti precejšnjo razgibanost in veliko zanimanje kmečkih žena za izobraževanje. Preteklo leto se je raznih izobraževalnih tečajev udeležilo nad 12.000 žena Na teh tečajih so se žene seznanjale z zdravstvom, prehrano, vzgojo in drugimi za ženo važnimi rečmi.
Danes je mnogo bolje poskrbljeno za zdravstveno in vsestransko zaščito kmečke žene. Mnogo več zdravniške pomoči so deležni tudi otroci v srečo staršev, saj imamo mnogo otroških dispanzerjev in poliklinik. Pred vojno smo imeli le 10 ambulant, zdaj jih imamo 215. Nadalje imamo sedaj veliko število materinskih posvetovalnic. Število zdravniških obiskov in pregledov nosečih žena z vasi stalno raste, pada pa umrljivost dojenčkov. Pred vojno je
umrlo 15 odstotkov dojenčkov, zdaj pa komaj 2 do 3 odstotke. Kmečke žene se včasih niso posluževale porodnišnic, danes pa je komaj 2 odstotka kmečkih žena, ki iz raznih razlogov ne prihajajo rodit r, porodnišnico. — Zdravstveno prosvetljena žena na vasi nima predsodkov in bojazni, kako si bo pomagala. Seveda, ponekod, kjer prosvetljevanje še ni prodrlo do kmečkih žena, je precej teže. Po krivdi premajhne omikanosti so nekatere (čeprav ce) družine še vedno zanemarjene, kar povzroča razne nalezljive bolezni in druge neprijetnosti Napredne kmečke žene pa se morajo v prvi vrsti boriti, da bi se takšni škodljivi vzroki na srečo vse naše skupnosti in žena čimprej odpravili.
Pavla Janež
bob, temveč seme lucerne — vse skupaj je seve, močno povečano. Vse skupaj, pravim, kajti samo na levi polovici slike je očiščena lucerna, na desni pa je med semenom pomešano seme predenice (foto ing. Tulij Budau). Ta parazit uniči vsako leto velike površine, zasejane z lucerno. Dovolj je, da je med semenom lucerne le eno samo seme predenice in že tretje leto, ravno ko daje lucerna največji pridelek, moramo njivo preorati. Vsak kmetovalec, ki je to doživel in se zavedel gospodarske škode, ne bo nikoli več sejal neprečiščenega semena. Še do nedavnega nismo imeli strojev za čiščenje detelj, pred lobrim letom pa smo takšen stroj uvo-sili iz Nemčije (v sredini — foto Edi Selhaus). Na kakšnem principu dela ta stroj?
Še enkrat si oglejte gornjo sliko! Vidite, da je seme lucerne nekoliko večje in gladko, seme predenice pa je hrapavo. Neprečiščeno seme v posebnem mešalcu pomešajo z železovimi opilki, nakar ga pošljejo skozi omenjeni stroj. Tu se vsiplje preko vrtečega se bobna, v katerem je elektromagnet, ki pritegne nase železove opilke in z njimi vred tudi seme predenice. Na ta način se zanesljivo znebimo tega parazita. Z vetrenjem
Pridelovalne skupnosti v občini Laško
POVEČUJMO m UMNEJE UPOBSBLJflJMO DRUŽBENI SREDSTVI Z I HITREJŠI KIPREBEK
NIŠE VISI
Led je prebit. Tako pravijo strokovnjaki po kmetijskih zadrugah v občini Laško. Prebili so ga z raznimi predavanji, dokazovanji in s praktičnimi poizkusi ter z gmotno pomočjo, ki so jo kmetijske zadruge nudile v obliki kratkoročnih kreditov posameznim članom.
Ze v lanskem letu so krompirjeve pridelovalne skupnosti dosegle nepričakovano visoke hektarske pridelke. Dosegli so povprečno 360 metrskih stotov krompirja na hektar, kar je pridelovalcem v ponos. Prejeli pa so tudi nagrado 250.000 din, ki jo nameravajo kar najbolj smotrno izkoristiti pri svojih prihodnjih načrtih za pospeševanje kmetijstva. Za gojitev krompirja so laški pre-
deli kot nalašč, zato bodo skušali v letošnjem letu zajeti v pridelovalne skupnosti za. pridelavo krompirja vsaj 50 hektarov zemljišč. Tudi žitne skupnosti so v lanskem letu že obstajale, vendar se pridelovalci zaradi poznega mraza in toče, ki je v času zorenja udarila pridelovalni okoliš Rimskih Toplic, ne morejo pohvaliti s posebno dobrimi pridelki. Kmetijska zadruga bo tudi letos poizkusila z žitno skupnostjo, vendar si posebno dobrih hektarskih pridelkov ne obetajo z ozirom na to, ker nima — razen področja Vel. Grahovš, Debra in Strmce — nekih, za to posebno ugodnih njivskih površin.
Na področju kmetijske zadruge Laško ustanavljajo
skupnosti" za pridelavo lanu in so s tem v zvezi že sklenili pogodbe za 8 ha površin, kaže pa, da se bo ta površina v prihodnjih dneh podvojila. Nameravajo ustanoviti tudi skupnost za jagodičevje, vendar je bilo pri tem malo zastoja, ker je okrajna komisija za rajonizacijo izločila nižinski predel KZ Laško od gojitve črnega ribeza. Sedaj se bo ta nepravilnost na odločno zahtevo samih pridelovalcev odpravila in so s tem v zvezi že naročili- ribezove sadike.
Kmetijska zadruga Rimske Toplice pa ima ugodno lego tudi za gojitev hmelja. V teh krajih so do prihoda dkupa-/torja hmelj že gojili in je dajal zelo dober pridelek; včasih je bil ocenjen celo bolje
od savinjskega. S tem v zvezi so se odločili, da bodo ustanovili hmeljarsko skupnost in začeli z investicijami. Pobudo za to je dalo državno kmetijsko posestvo, čemur so sledili tudi zadružniki. Obstojajo vsi pogoji, da bo omenjena skupnost lahko uspevala.
Poglavje zase pa je ustano vitev živinorejskih skupnosti To se pojavlja v vseh kmetijskih zadrugah. V želji, da b: čimprej prišli na pogodbeno pitanje mlade živine, je kmetijska zadruga Laško organizirala več sestankov z živinorejci, vendar kažejo zelo malo zanimanja za to koristno pobudo.
Tone Knez
in podobnimi postopki odstranijo Se puhlo in slabo seme, nakar ga polnijo v vreče, ki jih posebna komisija iz Kmetijskega inštituta Slovenije zapečati in vzame vzorce. Te vzorce v inštitutu natanko preiščejo iii preizkusijo njihovo kaljivost. Isto napravijo tudi v laboratoriju Semenarne za Slovenijo (slika spodaj — foto M. Sva-bič). Šele, ko so znanj rezultati “raziskav gre seme ali ponovno na čiščenje ali pa, če je njegova plemenitost in čistost potrjena, v prodajo. Vzorce vsakega semena posejejo v treh različnih krajih, da tudi praktično dokažejo plemenitost semena- To jim služi kot dokumentacija pri morebitnih reklamacijah.
Iz tega, kar. smo povedali zgaraj, je razvidno, kakšna natančnost je potrebna, če hočemo, da bosta naš trud in vloženi denar bogato poplačana. Zatorej, pazimo, kakšno seme kupujemo in sejemo! Poceni kupijeno seme od raznih krošnjarjev in barantačev se nam strašno maščuje Takšno seme je vzrok obsežnim okužbam. To je gotovila naša kmetijsko pospeševalna služba, tega pa se zaveda tudi Semenarna za Slovenijo, zato je -nižala cene semenu lucerne na '780 in semenu črne detelje na 530 din za kilogram. Upamo, da so te cene dostopne vsem našim kmetovalcem in da bodo zasejali z deteljo večje površine kot doslej. To je potrebno tako zaradi kolobarja (da se zemlja spočije) kot tudi za boljšo rejo živine.
Ob koncu spregovorimo še nekaj besed o Semenarni za Slovenijo. Vse do leta 1955 smo morali uvažati deteljna in travna semena, pa tudi druga. Od tega leta dalje je semenarna organizirala domačo pridelavo semen Semena pridelujejo na-
Nekaj značilnosti
gorenjskega kmetijstva
površine družbenega lastništva, celo le 5. Število kmečkega pre- vzemale le 628 hektarov. Od te-To narekuje 'občinam različne bivalstva na 100 ha pa je zelo ga zavzema skoraj polovico ze-naloge. V ravninskem predelu različno po posameznih gospo- Ije, mediem ko je nekaterih je kmetijska zemlja splošnega darstvih in v okraju je že ve- vrtnin premalo, da bi zadostile ljudskega premoženja v glav- liko takih gospodarstev, ki ni- potrebam trga.
* "	" majo za delo sposobnih ljudi. Krompir je med poljedelski-
Povečanje blagovne pridelave mi pridelki najpomembnejši v v kmetijstvu in boljša preskr- kmetijski blagovni pridelavi.
 	______ ba industrijskih središč s kme- Letos so ga na Gorenjskem pri-
čin v kmetijstvu. Nekaj obdelo- 1#te‘kimi pridelki bosta zmanj- delali kar .209 metrskih stotov
šala dejavnost nekmetov v kme- na en hektar in s tem dosegli
nem vključena v socialistična kmetijska posestva in je pomoč za hitro in dokončno ureditev teh posestev glavna naloga ob
p-j-jv:	o sestavi zemljišč	hektarov in to	predvsem	na	dajati prednosti eni vrsti kme-	valne in kmetijske zemlje skup-	___
kažejo,'da se je na Gorenjskem škodo njiv in travnikov.	tijske dejavnosti. Potrebno pa nosti izkoriščajo razna podjet- tij^ um P°£« zemljišč ' evropsko povprečje,
v zadnjih letih odnos med ob- Gorenjska je zelo pestro kme- . je, da si posamezne občine pri- ja in ustanove Ostanek druz- oddaljen je nphovm ^e K	Razveseljivo	je da se rastlm-
delovaln'mi in kmetijskimi po- tijsko področje. Lahko rečemo, zadevajo za napredek predvsem bene zemlje dajejo v majem obd-lov je	J	S	ska predelava stalno povečuje,
vršinami* ter gozdovi in nerodo-	da je la pestrost	samosvoja.	Ni-	tistih kmetijskih panog, za ka-	privatnikom, večinoma vsako	zacijam.	Leta	l952	so reCimo na Gorenj-
vitno zemljo močno spremenil, kakor namreč ne moremo trditi, tere je največ pogojev in ki leto sproti, posledica tega pa je	D . . 1 .	skem pridelali na hektar le 10.4
Njiv smo imeli lani na Gorenj- da je Gorenjska predvsem ži- dajejo 'občini razmeroma naj- neracionalno izkoriščanje zem-	Tridelen Se pOVeCUje metrskega stota pšenice, leta
skem 2.400 hektarov manj kot	vinorejsko ali	sadjarsko	ob-	več narodnega dohodka.	Ije in stalno zmanjševanje nje-	Za dosedanjo	zasebno kme-	1957	pa	12.9 metrskega stota;
leta 1939. Seveda podatki niso močje, niti ne, da je poljedel-	^_____ _	ne rodovitnosti. Nič bolje ni^_? tijsko pridelavo je značilno, da ovsa leta 1952 7.7 metrskega sto-
natančni	do	zadnjega hektara	sko ali izključno	gozdno gospo-
(zlasti ne	tisti iz leta 1939), ven-	darsko območje.	Gorenjska ima
dar nam	—	upoštevajoč to —	namreč vse to,	čeprav ^ se po-
lahko dobro	kažejo na nekatere	samezne panoge	močneje uve-
ljavljajo le v določenih okoli-ših.
drobnih gospodarstev
V kmetijstvu je bil po vojni gotovo eden izmed najzanimivejših pojavov pretok .zemlje iz zasebnega v družbeno last-
povrsme se
rašč šenic v manjšem obsegu pa tudi
izkoriščanjem	skupnih pašni-	ve£jna kmetijskih gospodarstev	ta, lani 14.7; detelje 1952. leta
kov, ki jih v	glavnem uprav-	prideluje vse pridelke ne glede	36 metrskih stotov, lani pa 44
ljajo kmetijske	zadruge. Zago-	na naravne in tržne pogoje,	metrskih stotov itd. Hektarski
toviti trajno racionalno izkori-	kakšno kmetovanje, ki je po-	donosi	vseh pomembnejših	po-
ščanje teh zemljišč je ena iz-	siediCa ukoreninjene samopre-	sevkov	na Gorenjskem so večji
med najvažnejših nalog komun. skrbe, povzroča še večje drob- kot povprečni donosi v Slove-
Omenili smo že, da se število	njakarstvo že tako majhne pri-	niji in	še mnogo večji pa	kot
kmečkega prebivalstva po vojni	delave tržnih presežkov. Pojav-	v vsej	Jugoslaviji.
,,	na Gorenjskem stalno zmanj-	ljajo pa se že gospodarstva, ki	Tudi živinoreja je dosegla po
Z	šuje. V zadnih	petih ietih se je	so se usmerila na pridelovanje	vojni lepe uspehe. Sedaj redijo
-- -	— 3275 ljudi, med- rentabilnejših kultur.	na Gorenjskem okoli 8000 pra-
pojave.
Zanimiv pojav je, recimo, pre ceišnje povečanje gozdnih po-	V poljedelstvu so najpo- n;štvo. Na Gorenjskem je še
vršin"	—	v	zadnjih	osemnajstih	membnejše občine Kranj, Go-	vedno	od vse zemlje največ po-
letih kar za 10.012 hektarov, renja vas, Škofja Loka, Radov- vrgin v rc>kah zasebnikov (54.4 na Gozdne površine se povečujejo ljica in Cerklje, saj imajo 70.5 Odstotkov). Drugačna pa je po
z naraščanjem pašnikov in ko- odstotkov skupne obdelovalne dobaj če pregledamo posamezne zmanjšalo, za	.	..	...	.	...	,	,. „-nn
višinskih krajih, v zemlje okraja.	vrste zemljišč in posamezne ob- tem ko se je evi o v g	Tako	se	je	površina-	zi v o ®*c®v*	.	1	J=.	,	.	d
največ	eine	v občinah Bled Bohinj	bivalstva	povečalo za	8.030	nosu na	vs0 orno	površino	50 °/o	vec	perutnine kot	pred
drenja	Tržič	in Jesenice je recimo naj-	oseb.	zmanjšala	v primerjavi z letom	vojno. Kljub	temu	pa se	z do-
VzrokTza' to‘J so: 'zmanjševanje vasln' JeTentod; 'te občine ima- več gozdov družbena last. V Povprečno število kmetijskega * 1939 za 10<Vo. Za to površino so mačo P^ej “^Ihnn^ovefem števila kmečkega prebivalstva j0 55 4 o/0 kmetijske površine občinah Tržič in Jesenice pa je prebivalstva na 100 hektarov ge v enakem razmerju pove	p	p	w .40
v	gorskih	vaseh,	nedonosnost	Okraja.	tudi	več kot polovica kmetij-	kmetijske	površine pa je	kljub	površine	vrtnin m	krmskih	mesu	v	zadošeto
,...... u J	.	...	         ..	lotih še r-==tivn maka skuoina za okoli maci odkup prašičev zadošča
obdelovanja strmih zemljišč m
Za živinorejo imajo
pa to, da gozd z razvojem industrije in z boljšo ceno lesa že dlje pridobiva na svoji vrednosti.
nrida ima vsaka občina več skih zemljišč (obdelovalne zem- zmanjšanju v zadnjih letih še rastlin, vsaka skupina za okoli mači _ odkup^ prašičev u-o? kmetskih površin Največ Ije s pašniki in košenicami) v vedno nekoliko veliko, zlasti 50/0. To je povsem pravilno, saj komgj za četrtino potreb po kot kmetijskih ppvrsm. niaj	ckunnosti	še če ga primerjamo z dru- vemo, da Gorenjska ni preveč svinjskem mesu.	_
gozda v pumerj	^ 2eJez_ Največji odstotek obdelovalne gimi državami. Tako je prišlo primerna za gojitev žit. Med O perspektivah -razvoja kme-
površino	imajo	_	_________ i„„+r>;?+Tro	lrmotinciTP	površine	povrtninami so se v glavnem tijstva na Gorenjskem, zlasti
niki (67.1%). Trzic
:0;
V nižinskem delu okraja se je zaradi gradnje hiš. tovarn in cest povečala površina nerodovitne zemlje po vojni za 1670 Gorenjskem
1953 pov- povečale površine s krompir- družbenega kmetijstva, ter o
Td 'Smetilo panoga31”5^0	občin.	Sreč^«	^Sklh^prebivaicev.	jem;	ta	je'bil v letu 1957 posa- raznih oblikah kooperacije pa
glavna kmetijska panoga _	tem	ki	j	J	^	^	i_____,n na Dan_ jen na 3411 harf medtem ko so bomo pisali prihodnjič.
kmetijska panoga.	tem	ko	imajo
r, nm-wianeea se vidi. da na kjer so skupni pašniki in pla- v vsej Jugoslaviji 70,	__
nikakor ne ka:že nine. velik odstotek kmetijske skem Da samo 32, v ZDA pa vse ostale vrtnine skupaj
predui kmetje v kooperacijili z zadrugami, ki so za tovrstno pridelavo sklenile z Semenarno pogodbe. Nadalje pridelujejo semena posestva: Selo in Starše,
Medlog pri vrtnarski šoli. v Celju, v Murski Soboti, Radvanju, Ragozi (Maribor), Radljah, Vidmu ob Ščavnici, v Apačah in drugod: tudi v dragih republikah. Pridelava in plemenitenje semen se povečuje iz leta v leto, iz leta v leto pa se povečuje tudi izvoz (od 19’5. leta izvoz raste, vsako leto za milijon deviznih dinarjev). Tudi notranji promet s semeni stalno raste. Vendar pa ima semenarna zastarele obrate, nekaj v Ljubljani, nekaj pa na Selu pri Radohovi vasi. To, predvsem
prevozi, znatno podražujejo stroške čiščenja, polnjenja in odpošiljanja- Zato je v načrtu gradnja modernega semenar-skega obrata, ki ga bodo zgradili ob Tovarni močnih krmil (lokacija je že odobrena). Mnogo odpadlega semena služi za
močno krmo, pa ga bodo pri »sosedovih« ročno predelali. Vse to bo pocenilo pripravo semen,
pa tudi v veliko povečalo dohodke. ki jih prinaša naše kmetijstvo.	S.	F,
Krepimo gospodarsko sodelovanje med kmetovalci in zadrugami!
Predvolilna zborovanja po
Na Jesenicah in v drugih večjih krajih jeseniške občine je že bilo več predvolilnih zborovanj, kljub temu pa jih bo precej tudi te dni. Zborovanja bodo tudi v manjših krajih. Predvolilna zborovanja pripravljajo tudi po raznih delovnih kolektivih, glavno zborovanje pa bo v ponedeljek, 17. marca popoldne v veliki dvorani Titovega doma na Jesenicah. Govoril bo poslanski kandidat za zvezni
zbor proizvajalcev in sekretar
centralnega odbora sindikata rudarjev in metalurgov Franc Taler.
Za volitve je domala po vseh krajih jeseniške občine precejšnje zanimanje. V občini pa so se te dni začeli dajati navodila volilnim odborom, medtem ko Eind likalne organizacije pridno skrbijo za tehnične in druge priprave z% volitve novih delavskih svetov. Krajevne in terenske organizacije Socialistične zveze pa so že zaključile /priprave za občinsko konferenco, ki bo kmalu po skupščinskih volitvah. Zelo živahne so tudi priprave za bližnjo predkongresno konferenco ZK.
Osnovna'organizacija Sociali-
stične zveze za' III. teren v Škofji Loki je te dni povezala svoj občni zbor s predvolilnim zborovanjem, ki se ga je udeležil poslanski kandidat Cvetko Kobal. Govoril je o velikem pomenu skupščinskih volitev, o uspehih, ki smo jih doslej dosegli pri nas in o nalogah v prihodnje. Po govoru poslanskega kandidata so poročali odborniki osnovne organizacije SZDL o delu terenskega odbora, ki je bilo v preteklem letu
kar zadovoljivo. Navzoči so se zlasti zavzemali za to, da bi v prihodnje bolj pogosto prirejali razne sestanke ter ra<zno--vrstna predavanja.
Predvolilna aktivnost je na področju Slovenskih Konjic iz dneva v dan večja. Te dni bo v večjih krajih še več predvolilnih zborovanj, na katerih bodo
govorili • poslanski kandidati. Tako pripravljajo za nedeljo zborovanje v Vitanju in Ločah, za ponedeljek zvečer pa še v Slovenskih Konjicah. Te dni so na sporedu tudi zborovanja po delavnih kolektivih. Eno takih zborovanj so že imeli v tovarni usnja »Konus«, ki se ga je udeležilo več sto delavcev iz raznih
konjiških podjetij. Govorila sta poslanski kandidat za zvezni zbor proizvajalcev inžč. Džinov-ski in kandidat za republiški zbor proizvajalcev Bojan Leskovar. Oba sta govorila o uspehih našega gospodarstva. V začetku prihodnjega tedna pripravljajo podobno zborovanje tudi v TKO v Zrečah.
V začetku prihodnjega tedna
bodo imele volilne komisije več sestankov s člani volilnih, odborov, ki bodo šteli skupno s kurirji nekaj sto ljudi. Kurirji bodo prenašali poročila od oddaljenih volišč. Vse kaže, da se konjiški volivci pridno pripravljajo na volitve in da bodo tudi tokrat opravili svojo dolžnost tako uspešno kakor pri volitvah novih ljudskih odborov.
Priprave v Gprišnic
Predvolilne priprave so v občini Gorišnica v polnem teku ter se izvajajo hkrati z volitvami vaških odborov Socialistične zveze. Pred dnevi so zaradi bližnjih volitev sklicali vse vaške odbore Socialistične zveze ter vse ostale politične in družbene organizacije po krajevnih uradih Cirkulane, Goruišnica, Bakovci, Polenšak, Podgorci in Zavrč. Na teh konferencah z vaškimi odbori SZDL in drugimi organizacijami je bilo mnogo govora o kooperaciji in drugih kmetijskih vprašanjih. V Podgorcih je bilo hkrati tudi predvolilno zborovanje, na ka-
■y.y.y.u
x- :x, ■ ,
Nov plavalni bazen v Radečah pri Zidanem mostu — (Foto Šelhaus)
Vsi kraji elektrificirani
Živahna komunalna dejavnost v ajdovski občini - Iznajdljivost krajevnih odborov
Občinski ljudski odbor v Ajdovščini posveča v zadnjih letih mnogo skrbi komunalni dejavnosti. Tako bodo letos zaključili elektrifikacijo s tem, da bosta dobili zadmjii dve neelektrifici-rend naselji Kovk in Otlica električno luč. Mimo tega imajo «' občini dokaj dobro urejene ceste. Pri licitacijah za ureditev občinskih cest so se za sredstva potegovali predvsem krajevni odbori. Tako pridobljena sredstva pa so porabili v druge namene. Kljub temu pa jih zaradi
tega ne smerno obsojati, saj so pokazali pri tem veliko iznadlji-vcst dn marsikaj uredili glede javne razsvetljave, kanalizacije jm drugih izboljšav v posameznih krajih.
Povsod so se dabro zc.vedali, da je treba urediti ceste prej kakor pa marsikaj drugega, zato so to vprašanje rešili nadvse zadovoljivo in morda celo boljše, kot če bi prevzelo dela kako
podjetje. Člani krajevnih odborov so namreč dopovedali ljudem, da ceste lahko sami popravljajo s prostovoljnim delom, za nagrado pa bi dobili javno razsvetljavo ali kako drugo potrebno komunalno napravo. Tako so s pridnim in samo prostovoljnim delom 'uredili ceste m porabili za ta dela dokaj več časa, kakor bi ga katerokoli podjetje ob	določenih sredstvih.
Delo so povsod zadovoljivo opravili.
Ti pirimeni nas poučujejo, da so ljudje pripravljeni sodelovati
pni raznih komunalnih delih, ki so predvsem njim samim v korist. Lami so v občini marsikaj storili tudi za ureditev vodnjakov in vodovodov. Popravili in uredili pa so tudi številne šole. V zadnjem času je bilo zgrajenih v občini tudi več stanovanj. Medtem ko so imeli v oo-čitni lani na razpolago za komunalno deja-vnost 14 milijonov dinarjev, jih bodo imeli letos okrog 16, porabili pa jih bodo predvsem za- elektrifikacijo in ureditev vodovodov, pa tudi za druga komunalna dela.	J.	F.
terem. je govoril republiški poslanski kandidat Franc Belšak-Simon o razvoju našega gospodarstva v letu 1057, o dosedanjem delu ljudske skupščine ter o nalogah kmetijskih zbornic. Udeležba na zborovanju je bila zadovoljiva-
Na Polšaku bo 16. marca dopoldne predvolilno zborovanje, na katerem bo.govoril dr. Jože Potrč. V Zavrču in Gorišnici bo predvolilno zborovanj o 15. marca, na katerem bo govoril zvezni poslanski kandidat za kmetijsko skupino proizvajalcev Franc Lubej. V Cirkulanah bo predvolilno zborovanje 16. marca ter se ga bo udeležil podpredsednik OZZ Maribor Janez Petrovčič.
Hkrati z volilnimi pripravami potekajo tudi občni zbori kmetijskih zadrug. Tako so že bili občni zbori kmetijskih zadrug Muretinoi, Gajevci, Mo-škanjci, Gorišnica in Zavrč-. Najuspešnejši občni zbor kmetijske zadruge je bil v Zavrču, kjer so ugotovili, da je KZ dobro organizirala odkup živine, vina in sadja. Pretekla leta je ta kmetijska zadruga zaključevala poslovanje z izgubo, medtem ko je letos ustvarila 1,9 milijona dinarjev dobička. Na vseli občnih zborih so razpravljali o kooperaciji ter o melioraciji zemljišč.	M.	K.
Mozirje '
Področje mozirske občine je razdeljeno za skupščinske volitve na 42 volišč. Od zadnjih občinskih volitev so število volišč povečali za štiri z namenom, da bi volišča približali volivcem. Zlasti je to važno v hribovitih iri raztresenih naseljih. V vseh volilnih odborih bo sodelovalo nad 500 volivcev. Vse tehnične priprave za volitve potekajo' v redu. Revizija volilnih imenikov je bila pravočasno in dobro opravljena. Sedaj še pripravljajo izpiske za posamezna volišča. Skrb za : okrasitev in ureditev volišč so prevzele 'politične organizacije, predvsem pa mladinske. Na drugem zboru volivcev v Šmihelu nad Mozirjem pa so vilivcj napovedali tekmovanje vsem voliščem v občini glede udeležbe na vcditvah.
R.Z.
Vsak uspeh pri povečava-nju materialne moči države je korak k blaginji in sreči delovnega človekal
Kratke iz Maribora
Obnovili so Dom kulture. V
Radvanju so odprli Obnovljeni Dom kulture. Ob tej priložnosti -je domače kultura oum etn iško društvo pripravilo slovesnost s
Gospodinjstvo v Halozah
RAZGOVOR S POSLANSKIM KANDIDATOM ZALO DROZINA
Tovariš,ioa Zala Drožina kandidira za ljudskega poslanca v
Žetalah. Ko smo jo te dni obiskali, smo jo vprašali, kako namerava Okrajni zavod za napredek gospo-djnjstva v Mariboru obravnavati vprašanje gospodinjstva v Halozah. Tovarišica Drožina (je namreč direktor tega zavoda. Pojasnila nam je, da zavod najprej prouči zdravstvene .in socialne .razmere za vsako področje, kjer namerava prirediti gospodinjske
tečaje. Šele kp si ustvari točno sliko kraja, izdela načrt in se nato pomeni s tamkaj srnjimi ženami.
Okraljni zavod za napredek gospodinjstva kakor tudi občinski zavodi stremijo za tem, da bi naučili gospodinje v danih možnostih, kako naj skrbijo za vse tisto, kar družina potrebuje in kar pomeni zanjo izboljšanje, izogiba pa se tečajev, ki ne bi prispevali do kakega zboljšanja.
S takim delom otrje mariborski Zavod za napredek gospodinjstva ledino na svojem področju im že spoznava, da je taka pot pravilna.
Tov. Drožina smo tudi po-vorašH V -	-	° 1	—— -
ske tečaje, ki jih prirejajo po
raznih a.-s^ ...i v i.. _ okrajju. Odgovorila nam .ie, da ti tečaji ne dosegajo tistega, kar bj lahko. Marsikje obiskujejo te tečaje leta in leta ista dekleta ali pa dekleta premožnejših družin, medtem ko slabše situirane družine od takih
tečajev nimajo velike koristi, kar se jih članice takih družin zaradi pamamjkairljia sredstev ne morejo udeleževati. Poleg tega pa taki tečaji ne sežejo glcbje v prehrambeno problematiko večine prebivalstva področja, za katerega prirejajo. tečaj. Tudi vsebinsko so taki tečaji iz leta v leto enak/, ali vsElj zelo podobni. V prihodrlje bodo morali organizatorji tečajev _ upoštevati dosedanje metode in izkušnje zavoda in ni dvoma, da bo zavod v nekaj letih s svojo novo delovno metodo prodrl v vsako še tako zakotno vas ter žene in dekleta res naučil naprednejšega gospodinjstva.
■ Poslansko kadidafko smo povprašali tudi, kakšne recepte '-ima Okrajni zavod za napredek gospodinjstva in ali je v Halozah mogoče izbolijšati gospodinjstvo. Zvedeli smo, da sestavlja zavod nove recepte po krajevnih možnostih. Vsak recept preizkusi komisija, v kateri so člani, ks vedo, kaj potrebuje človeški organizem ob raznem delu in kaj lahko ljudje žrtvujejo za hrano. Preizkušen; in vsestransko proučeni recepti pridejo potem na tečaje. V Halozah je poleg kuhe pereče tudi vprašanje higiene zaradi težav z vodo. Na podeželju bo treba še precej storiti za napredek gospodinjstva, ker se bodo s tem zboljšale tudi splošne razmere v družinah, ki sedaj večkrat zapadejo malodušju. Ob njem pa jim (je težko pomagati.	V.	J.
pestrim sporedom. Tokrat je prvič nastopila domača folklorna skupina.
Ponovni sneg v Mariboru in severni Sloveniji. V sredo so imeli delavci Uprave za ceste in Komunalnega podjetja obilo dela pri čiščenju snega, ki je v gostih kosmičih padal prejšnji dan in vso noč. Snežni plugi so orali ceste po vsej severni Sloveniji. Cesta iz Slovenske Bistrice proti Šmartnem na Po. horju je bila zaradi visSkih snežnih zametov 'zaprta za ves promet. Kljub požrtvovalnemu delu delavcev sekcije PTT v Mariboru, ki so vso noč otepali telefonske žice, je bilo v Mariboru prekinjenih 157 naročnik ških telefonskih linij. V sredo ni prispel avtobus iz Bučkovec, ker je obtičal v snegu- Tudi popoldanski' avtobus za Ribnico na Pohorju je vozil samo do Podvelke. Železniški promet se je kljub snegu normalno odvijal, kar je zasluga požrtvovalnega osebja in delavcev, ki so čistili progo in naprave.
•
Agilna dramska skupina.
Dramska skupina DPD »Svoboda« Tabor bo 5. in 16. marca uprizorila v fizkulturnem domu' v Studencih Berijevo veseloigro »Rokai Haringtonova« v režiji Draga Goloba. To je v zadnjem mesecu že druga premiera, saj so nedavno uprizorili Markičevo »Komedijo o komediji«.
•
Prostovoljno gasilsko društvo Pobrežje bo aprila nadaljevalo ■ z razširitvijo oziroma povečavo tamkajšnjega gasilskega doma. Ker nameravajo uvesti stalno dežurno sjužbo, bodo uredili garderobe in spalnice za članstvo ter povečali orodjarno. Za
Nnnrnvimo vse zn uresničenje noveaa perspektivnega načrtal
prerureditvena dela bodo porabili 12 milijonov dinarjev. Pri gradnji poslopja bodo sodelovali s prostovoljnim delom člani
društva, pričakujejo pa tudi pomoč ostalih občanov. Svoj gasilski dom je društvo Pobrežje pričelo graditi prod 12 leti in to postopoma, kakor -o dopuščala sredstva. V požarno varnostnem tednu je društvo uredilo uspelo razstavo v gasilskem domu, v tamkajšnji šoli pa so vsak dian prirej ali predavanja s področja požarne varnosti. J-
NOVO NOGOMETNO KOLO V OBEH VRHNJIH LIGAH
Spet bodo točke če..
Vsi nogometaši se še niso prebudili iz zimskega spanja, toda vsi glavni privrženci te najbolj udomačene igre so že v pravem zaletu in jutri bodo spet odigrali popoln spored naslednjih dveh kol v spomladanskem delu tekmovanja.
V mislih imamo predvsem XVI. kolo I. conske lige, v kateri se za sloves in ugled slovenskega - nogometa trudijo tijdi trije slovenski zastopniki Branik, Odred in Ljubljana (vrstni red je po naključju takšen, kakršnega kaže zadnja prvenstvena tabela).
Jutrišnja 'nedelja — tako bi vsaj radi — naj bi bila po možnosti podobna zadnji, ko smo iz-dveh tekem samih dobili vse štiri točke (tretjo tekmo pa imamo še v dobrem). Situacija pa je tokrat nekoliko manj rožnata kakor pred tednom dni, kajti to pot bo imela samo Ljubljana prednost domačega igrišča, ostala dva iz Ljubljane in Maribora pa morata na druge travnike.
Ljubljanski Odred potuje v Varaždin. kjer se bo srečal z nasprotnikom manj slavnega spomina Tekstilcem — ta je medtem spremenil ime na Varteks, kar pa verjetno ne bo nič spremenilo na njegovem hotenju, da bi ostal, kjer je ali se dvignil še više — kjer bo treba precej zavihati rokave, da ne bo kaj narobe.
Mariborčani, ki se zdaj sončijo na relativno čednem mestu in imajo tudi največ moralnih sil, bodo igrali v Kaštelu, ki pa je od zadnje nedelje na zelo slabem glasu. Dosedanje informacije niso popolnoma zanesljive ali bo igrišče sploh odprto ali ne, ker so se odgovorni ljudje v pri-sto j n cm odboru resno ukvarjali z mislijo, da bi ga sploh zaprli, ker je bilo zadnjič občinstvo tamkaj preveč bojevito. Najsi bo kakor koli, Branik čaka z Jadranom precej nerodna naloga in malo bi dali za to, da bo od morja prinesel kar ves izkupiček.
Ostala srečanja tega kola so razporejena takole:
V Zagrebu: Lokomotiva — Ul-janik (že danes ob 15. uri) in Trešnjevka — Segesta, v Šibeniku: Šibenik — Metalac, na Reki: Rijeka — Elektrostroj.
Prav gotovo torej točke bodo. če si Jih bomo zaslužili.
Hkrati s consko štirinajstorico bo nastopilo v prvenstvu tudi
vseh 14 kandidatov v najvišji nogometni konkurenci, ki se prav t3ko — še nekoliko nagleje od conskih moštev — bliža koncu tekmovanja za sezono 1957-58. Pogled na spored kaže, da bodo najzanimivejši del tega XVUJ. kola v Beogradu, kjer se bosta sestala Partizan in Hajduk ter Crvena zvezda in Raclnički, v ostalih parih pa pa so favoriti več ali manj vidni že na papirju. Sicer pa poglejmo pare same!
V Zagrebu: Dinamo — Buduč-uost, v Skoplju Vardar — Velež v Splitu Split — Zagreb, v Sara-, jevu Zeljezničar — Spartak in v Novem Sadu Vojvodina — Beograd.
Nil SKAKALNE TEKME — V ŠIŠKO!
Velika skakalnica v Šiški je pripravljena. Naprava in sneg sta kakor sredi največje zime. Ker je sneg zelo hiter, se bo dal morda jutri zrušiti tudi rekord skakalnice. Včeraj sta se na njej najbolj izkazala Rogelj in Oman, pa tudi ostali se hitro vračajo v staro formo.
Ker bo ta prireditev na skakalnici sredi mesta prav gotovo zadnja v tej zimi, opozarjamo ljubitelje belega športa, naj si jo ogledajo. Cene za vstop so propagandno nizke, in sicer za odrasle 50 din, za študente, dijake in vojake 30 din, za otroke pod 10 let pa vstopnine ni.
Danes in jutri — jahonnski pokal
Smučarsko-alpinistična ocenjevalna vožnjo
Emisija za aLpinizem pri PZS bo priredila jutri smučarsko-alipinistično ocenjevalno vožnjo na terenih pod btorži^em, in sicer na 2000 m dolgi progi^ z višinsko razliko 700 m. Tek-inovaie bodo ekipe po tri osebe. Proga bo označena s smernimi vratci z različno obarvanimi zastavicami. Vsi udeleženci bodo morali prepeljati skozi vsa vratca, ker bodo sicer diskvalificirani. Za vsak padec bo tekmovalcu pribita kazenska točka. Komisija bo določila tudi relativni čas za prevoz proge in kdor ga bo presegel, bo prav tako prejel kazensko točko. Kdor bo prispel z nepopolno opremo, mn bo prištetih 10 kazenskih točk. Ekipa, ki bo imela najmanj kazenskih točk,, bo ocenjena najbolje. Če bi imeli dve ekipi enako število točk,	zmagala ekipa, ki
bo smučala pozneje.
Najboljša ekipa bo prejela prehodni kip alpinista-partizana, ki ga mora društvo za trajno last osvojiti trikrat zapovrstjo ali petkrat v presledkih. Razen tega bodo tekmovalci
Ere jeli lepa praktična darila. Naj-oljši alpinisti bodo prišli v poštev pri izbiri-udeležencev za visokogorske smučars-ke tečaje v Avstriji. Ocenjevalna smučarsko-alpinistična vožnja je posvečena spominu padlega partizaua-alpinista Roka Kramarja.
Danes se na Jahorini začne letošnje tekmovanje za Jahorinski pokal, in sicer z veleslalomom in konča jutri. Tekmovanja v smuku ne bo, ker proga ne ustreza mednarodnim pravilom. Tekmovanje je vneseno v
PO REMIJU FRANCIJA : ŠPANIJA 2:2
Francozi so zadovoljni
Francoska nogometna reprezentanca je predvčerajšnjim — tako pišejo vsi francoski listi — opravila zrelostni izpit za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu na Švedskem.	,
Pred 40.000 gledalci in 4 milijoni francoskih naročnikov na televiziji je ta dan v Parizu igrala neodločeno z reprezentanco Španije 2:2 (0:1). Strelci golov so bili za Spance Kubala in Suarez. za Francoze pa srednji napadalec Fontaine in desna zveza Piantoni Vsi nogometni strokovnjaki se strinjajo v mnenju, da so Francozi v tej tekmi popravili oba zimska poraza v Londonu in Bruslju. Nekateri naj večji optimisti zatrjujejo celo, da ima ta remi za francoski nogomet vrednost zmage.
KOLCIN — PRVI Oslo, 14- marca. Včerajšnja prva disciplina • n-a sporedu mednarodnega smučarskega -tekmovanja v Holmenkollenu se je končala z zmago Sovjetska zveze. V teku na 15 km je zmagal Pavel Količin v času 43:29 pred dvema Norvežanoma, in sicer Rruisvenom (49:08) in nom (49:15).
koledar mednarodne smučarske federacije in bo po prijavah sodeč najpomembnejša letošnja prireditev v alpskih disciplinah pri nas.
ISTa Jahorino so že odpotovali udeleženci tega tekmovanja iz Avstrije, Koroške, Vzhodne Nemčije. Švice, Romunije. Bolgarije in ZDA. številni so seveda udeleženci iz štirih naših republik, predvsem iz Slovenije (kot največja favorita Klinar in Dornik).
Borba za mesta bo zela huda, saj je med inozemskimi smučarji nekaj tekmovalcev, ki so se letos udeležili najpomembnejših mednarodnih tekem. Snežne razmere so prav ugodne.
S,WE
dan ob 16 7 Mestnem
Bren.de-
PRUETN0 ZDRUŽITI S KORISTNIM
Nad 200 članov in članic se je zbralo na občnem zboru aerokluba »Žarka Majcna« v Mariboru. Iz poroči ja sekretarja je bilo razvidno, da je delo tega kluba v minuli sezoni teklo zelo zadovoljivo, čeprav je društvo večkrat zadevalo na razne težave.
Klub je delal v glavnem v * štirih sekcijah, in sicer modelarski., jadralni, motorni in padalski.
Po mrtvilu, ki je bilo že dlje opazno med • modelarji, je zadnje leto ta sekcija spet oživela. Dvema dosedanjima modelarskima delavnicama se je .pridružila zdaj še tretja na tezenski osemletki. Skupno deluje v kilubu nad 80 modelarjev.
Nad 200 skokov, to je bLIanca preteklega leta za mariborske padalce. Razen tega so opravili 51 A izpitov, 20 B izpitov, 3 C izpite in 1 srebrni C izpit. 2 a! tej sekciji primanjkuje vaditeljskega kadra.
Izredno delavni so bili jadralni letalci, ki so bili v višavah skoraj 1800-krat ali skupno 387 ur. Razen treningu že izkušenih
jadralcev so se najbolj posvečali šolanju mladih kadrov.
Šola za motorne pilote je opravila 381 ur letenja. Mariborski motorni piloti so sodelovali utdi pri snemanju filma »Ne čakaj na maj«.
V razpravi so udeleženci predvsem govorili o bodočih nalogah kluba. Sklenili so še okrepiti svoje vrste, tovarišem, ki so življenja žrtvovali za letenje,- postavili spomenike, navezali bodo tesnejše stike z vodstvi mladinskih organizacij, prikazovali filme o letalstvu itd. V kratkem bodo osnovali okrajni letalski odbor, ki bo združeval delo ptujskih, slovenjegraških in mariborskih pripadnikov te športne zvrsti.
Mariborski aeroklub »Žarko
Majcen« praznuje letos 30—letnico in v tem znamenju so na občnem zboru podelili več priznanj najbolj zaslužnim delavcem.	D.	G.
V proslavo 50-letnice telesne vzgoje na Bledu priredi domače TVD Partizan skakaine tekme za Jakopičev memorial na 40-metrski skakalnici, odprte za člane in mladince vseh partizanskih in smučarskih društev. Prijaviti se je treba do jutri opoldne prireditelju. Tekme bodo ob 14. uri.
V stekleni dvorani Direkcije železnic (Pražakova ulica) bo drevi dvoboj v dviganju uteži Herkules (Bač) : Ljubljana. Začetek ob 19. uri.
Jutri 16. t. m. bo na smučiščih pri Celjski koči okrajno prvenstvo v slalomu in smuku. Mimo tega pa bo celjska smučarska podzveza priredila ta skoke na skakalnici parku v Celju.
Smuk na Golovcu. S K Krim prireja jutri tradicionalni smuk z Golovca z 3 orehodni pokal. Tekmujejo lahko člarfi in mladinci smučarskih klubov in TVD Partizana. Start ob 10 dopoldne. Prijave eno uro pred začetkom tekmovanja pri ribniku za Rakovnikom.
Namiznoteniška ekipa akademskega kolegija je v prijateljskem srečanju premagala gozdarsko srednjo šolo 9:0.
Zveza nogometnih trenerjev Slovenije sklicuje za nedeljo 16. t. m. letno skupščino in sicer v prostorih Nogometne zveze Slovenije, Likozarjeva .9. Začetek ob
DRUGI V BRATISLAVI
V tekmovanju za namiznoteniški donavski pokal v Bratislavi so Jugoslovani zasedli drugo mesto — pred PoLjaki in Avstrijci.
V zadnjih treh nastopih ^so opravili takole: proti Avstriji 3:0, proti Poljski 3:2 in proti CSR (A) 0:3.
Zmagovalci turnirja so bili igralci prve ekipe CSR s 6 točkami pred Jugoslavije (4), Poljsko (2) in Avstrijo (brez točke).
Šahovski šampion at v SARAJEVU
V 14. kolu so se do 19,30 končale samo tri partije in sicer: Dju-raševič : Vukovič. Karaklajič : Matanovič in Vukovič : Ivkov — vse remi. Puc je v nekoliko boljšem položaju v igri z Miličem.
Z vztrajnim delom v organih družbenega amouprav-ljanja bomo hitreje uredili vprašanja., od katerih sta odvisna napredek in srečnejše življenje vsakega posameznika in vse skupnosti!
ah
ELEKTR0PREN0S
Podjetje za prenos in transformacijo električne energije LJUBLJANA, Hajdrihova 2
razpisuje delovna mesta:
1. GLAVNEGA INŽENIRJA
Pogoj:	fakultetna	izobrazba	z	10	let	prakse
sred strokovna izobrazba s 14 leti prakse;
2. SEFA G0SP0DARSK0-RACUNSKEGA SEKTORJA
Pogoj:	fakultetna	izobrazba	z	8	let	prakse	ali
sred. strokovna izobrazba z 12 let prakse;
3. SEFA OBRATOVANJA .
Pogoj:	fakultetna	izobrazba	s	6	let	prakse	ali
sred. strokovna izobrazba z 10 let prakse;
4. SEFA INVESTICIJ
Pogoj:	fakultetna	izobrazba	's	6	let	prakse	ali
sred!, strokovna izobrazba z 10 let prakse;
5. SEKRETARJA — PRAVNIKA
Pogoj: fakultetna izobrazba s 6 let prakse in delovna mesta:
1. INŽENIRJA ENERGETIKA
2. INŽENIRJA PROJEKTANTA
3. FINANČNEGA KJIG0V0DJ0
4. STROŠKOVNEGA KNJIGOVODJO 0B0L1STA
5. KNJIGOVODJO OSNOVNIH SREDSTEV '
Za vsa delovna mesta imajo prednost reflektanti s prakso v elektrogospodarstvu.
Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe čimprej. Ponudbe pošljite na gornji naslov do 25. marca 1958.
1365-R
DELAVSKI SVET PODJETJA
»Agrotehnika
export-import, Ljubljana,
razpisuje delovna mesta za:	v
KOMERCIALNEGA DIREKTORJA
RAČUNOVODJO
DVA STEN0DAKT1L0GRAFA
K0RESP0NDENTA za tuje jezike
DAKT1L0 GRAFA
FAKTUR1STA
Pogoji in prejemki so določeni s tarifnim pravilnikom podjetja.
Pismene ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve pošljite na naslov
AGROTEHNIKA — export-import — sekretariat, Ljubljana, Titova cesta štev. 19.
Vse potrebne informacije dobite v sekretariatu podjetja.
1345-R
s
Sobota, 15. marca: Klemen.
s*
D-ne 15. marca 1957 je umrl v Parizu na povratku iz Londona, kjer je vodil parlamentarno delegacijo, predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade, dosledni] revolucionar in prvoborec za stvar delavskega razreda.
*
Na romanistiki je diplomirala Breznik — Kobal Nada. Čestitamo! Sorodniki.
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO L URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN. Zdravstveni dom VIC: dr. Hodalič Milan, Emonska 10, tel. 20-497. — Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Rimska c. 31, od 3.—14. ure, tel. 21-797.
Zdravstveni dom BEŽIGRAD:
dr. Štrukelj Milan. Lavričeva 5-a, tel. 31-23G. — V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-800. Zdravstveni dom SISKA: dr. Pugelj Andrej. Černetova 31, tel. 22-831.
Zdravstveni dom CENTER: dr. Podobnik Jože, Gorupova l-III., tel. 21-516. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-200. Za otroke do 7 let starosti kličite tel. 39-151, od 7.—20. ure. Zdravstveni dom MOSTE: dr. Trobec Helena, ZL> Moste, Krekova 5, tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300.
Zdravstveni dom RUDNIK:
dr. Slanovic Saša, Ambulanta Ižanska c. 3, tel. 20-167. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18 dalje Pred vsako jedjo ali po njej s*e prisiljeni misliti na svoj že-iodec, ki ga morda zdravite brezuspešno z raznimi medikamenti. \'aibrž pa še niste poiskusili s preizkušenim in učinkovitim pri-odnim zdravilom:	rogaškim —
PON AT — vrelcem. Zahtevajte ra v trgovinah, pri* »Prehrani«, Ekonomu« in »Mercatorju«.' DRUŠTVO GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV LRS ima kaneš ob 9. uri redni letni občni :bor v verandni dvorani hotela ;nion. V dopoldanskem programu sta tudi predav.:	tov. K. Lavren-
perspektivni plan gradbeni* ,va in tov. ing. F. Čepon, Pro-
blemi stanovanjske izgradnje v
Ljubljani. Ostali dnevni red je natisnjen na vabilih. Po konča-. m občnem zboru bo v isti dvo-: : ni interni družabni večer. Strokovni izpiti za bibliotekarje ,i knjižničarje bodo od 20. V. 1958 dalje. Rok za prijave in oddajo ■ alog je 6. maja 1958. Izpitna komisija (Narodna in univerzitetna knjižnica).
Društvo glasbenih pedagogov Siovenije bo imelo redni letni občni zbor v nedeljo, 13. aprila 958 v Hubadovi dvorani,. Vegova ob 9. uri.
Zaradi nujnih del na pre-nosnih napravah bodo v nedeljo. 16. marca, ob ugodnem vremenu brez električne energije odjemalci, ki se napapajo iz trafo postaj: Moste. Vodice, Bukovica, Skaručna in Zapoge od 7. ure predvidemo do S. ure;
Komenda od 7. predvidoma do ll. ure; Mengeš-jug od 7. ure predvidoma do 17. ure.
Elektro-Ljubljana okolica
»FLEX« dobiš pri trgovcu, kjer kupuješ za svoje gospodinjstvo. Zahtevaj »FLEX«, Če hočeš kvaliteto! Idealno čisti mastne madeže.
DOBER NASVET! Ce želiš odlično mastno kremo, potem zahteva-, samo ULTRAGIN-sport kremo. — Dobiš jo v vseh parfumerij ah.
ZA OTROŠKO KOZO
JPoiat
NAJBOLJŠA KREMA!
"gledališke novosti
Občinstvo opozarjamo na uprizoritev Kogojeve opere »Črne maske«, za katero* so izvajalci dirigent Samo Hubad, režiser Hinko Leskovšek in baritonist Samo Smerkolj za upodobitev lika vojvode Lorenza, prejeli letošnjo
Prešernovo nagrado. Jutrišnja repriza »Črnih mask« bo edina iz-. en - abonmajska predstava tega dela in poslej ne bo več izvajana. Vstopnice so še na razpolago.
P HEB fl ¥ SK J S
ZADRUGA SADJAR IN VRTNAR
priredi v nedeljo, 16. marca, ob 8. uri na Poljanski cesti 4, levo, predavanje:
»Kako zatiramo bolezni in škodljivce na sadnem drevju 'in na vrtninah.« Po predavanju bo občni zbor zadruge. Pogovorili se bomo. kako poglobiti delo zadruge poc terenih, da bodo imeli člani še večje koristi.	P
KONCERTI
V ponedeljek, 17. marca koncert za rumeni abonma. Dirigent Samo Hubad, solisti Vanda Gerlovič, Bogdana Stritar, Janez Lipušček, Zdravko Kovač. Na sporedu Stravinski. Simfonija psalmov, Janaček. Glagolska maša.
Prosimo cenjene abonente, da poravnajo zapadle obroke.
OBVESTILA
OBVESTILO
HI. redni letni občni zbor Republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo bo v Ljubljani, dne 29. in 30. marca z začetkom ob 9. uri v veliki dvorani Doma sindikatov na Miklošičevi 28.
Predlog dnevnega reda:
1. Volitev organov občnega zbora,
2. Poročilo Republiškega sveta? o delu med II. in III. občnim zborom,
3. Referati Republiškega sveta,
4. Volitve.
Na občnem zboru bomo preči-tali naslednje referate:
Družbena funkcija in mesto sindikatov *v naših družbenih prilikah — tovariš Stane Kavčič.
Odnosi v gospodarskih organizacijah in delo sindikatov v njih — tovariš Roman Albreht.
Komuna in delo sindikatov v njej — tovariš Ivan Janžekovič.
Problemi prosvetnega, kulturnega in družbenega življenja in izobraževanje delavcev — tovariš Ivo Tavčar.
Kadrovski in organizacijski problemi sindikatov — tovariš Rudi Ganziti.	°
RAZPISI
RAZPIS
Uprava Reševalne postaje v Ljubljani. Zaloška cesta 25, razpisuje mesto
ADMINISTRATIVNEGA USLUZBENCA-KE Zaželena je oseba z administrativno ali njej sorodno šolo in večletno prakso.
Ponudbe z opisom šolske in strokovne izobrazbe ter življenjepisom pošljite na gornji naslov, najkasneje do 20. 3. 1958. Nastop službe 1. V. 1958 'ali po dogovoru.
R
RAZPIS
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »Ljubljanske mlekarne« — Vodovodna c. št. 94 razpisuje naslednja delovna mesta za:
1. poslovodjo mlečne restavracije na glavnem kolodvoru,
2. poslovodkinje za mlečne restavracije in prodajalne,
3. prodajalke za mlečne restavracije,
4. servirke za mlečne restavracije,
5. kuharice za mlečne restavracije,
6. kuhinjske pomočnice za mlečne restavracije,
7. šoferje C in D kategorije, *>
8. nekvalificirane delavce in delavke,
9. kovinostrugarja.
Pogoji; ad l. visokokvalificiran gostinski delavec z večletno prakso na vodilnih delovnih mestih v gostinstvu,
ad 2. in 3. kvalificirane gostinske ali trgovske delavke s prakso, ad 4. kvalificirane ali ' polkvali-ficirane servirke s prakso, ad 5. kvalificirane kuharice. Interesenti naj se javijo pismeno ali osebno na gornji naslov do 22. m. 1958.	.	R
RAZPIS
Po členu 36 Zakona o javnih uslužbencih razpisuje Natečajna komisija Zavoda za duševno zaostale otroke in mladino v Stančiču, pošta Brckovljani pri Du-gem selu
NATEČAJ
za
DVE MEDICINSKI SESTRI
in
DVANAJST BOLNIČARK ter OTROŠKIH NEGOVALK Pogoji:	odgovarjajoča šolska
izobrazba. Stanovanje in hrana preskrbljena. Osnovna plača po Zakonu o javnih uslužbencih, položajna pa 5.500 do 6.500 za medicinski sestri in 3.000 do 4.000 za bolničarke.
Prošnje z življenjepisom in podatki o dosedanjem delu pošljite v 20 dneh po objavi na naš naslov.
MA RI2GB
»KURIVOPRODIUIi«
Trg. podjetje s kurivom in gradbenim materialom, LJUBLJANA, Celovška cesta 34
prodaja v komisijski prodaji drva KMETIJSKEGA GOZDARSKEGA POSESTVA KOČEVJE po znižanih
cenah:
BUKOVA DRVA AB klase po 2700 din za 1 prm BUKOVA DRVA okrogljice po 1980 din za 1 prm MEHKA DRVA iglavcev in listavcev 1750 din za 1 prm
Pri vagonskih pošiljkah še poseben popust.
Drva so kvalitetna — po izbiri suha ali sveža lahko vsak čas ogledate.
in si jih
Sindikatom dobavljamo kurjavo na večmesečno obročno plačevanje. — Po konkurenčnih cenah nudimo v poljubnih količinah tudi vse vrste premoga in nekov. gradbenega materiala (cement, apno itd.)
Naročila po gornjih cenah sprejemajo -samo poslovalnice Janševa ulica, Žibertova ulica, Šentvid in Stožice ter uprava podjetja na Celovški cesta 34, tel. 22-95G, kjej-dobite tudi vsa potrebna pojasnila.	1366-R
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega nepozabnega
TONETA PEČARJA
se prisrčno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem In stanovskim tovarišem za njihova sočustvovanja ter pismeno in ustno izrečena sožalja. . Iskrena hvala kolektivu blagajne in Sindikatu PTT uslužbencev pošte Ljubljana 1 za počastitev pokoj'-nika in nam izkazano pomoč. Topla zahvala'dr. Ustarjevi. asistentu dr. Bohinjcu, dr. Kastelicu -ter vsemu zdravstvenemu in strežnemu osebju interne Klinike za trud in potrpljenje v času bolezni zadnje tedne pokojnikovega že pojemajočega življenja. Topla zahvala dr. Orlu in dr. Naglasu za lajšanje trpljenja in pomoč dragemu pokojniku. Prisrčna zahvala številnim Metličanom, ki so se prišli poklonit spominu pokojnika, ga spremili do groba in mu izkazali poslednjo čast.
Žalujoči: žena Nežka, sinova Tone in Andrej ter sorodniki.
ZAHVALA
Ob smrti naše ljube mame, tašče, stare mame in tete
IVANE SEFICEVE
upokojenke Tobačne tovarne
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali mnogo vencev in cvetja ter jo_ spremiii na njeni zadnji poti.
Žalujoča družina Soštar in ostali sorodniki.
Maribor, Graz. Ljubljana.
ZAHVALA
Ob nesreči, ki nas je zadela s smrtjo našega
JANEZA KERZARJA pravnika ste nam v tako velikem številu izkazali svoje sožalje, da se ne moremo zahvaliti vsakemu posebej. Zato se tem potom zahvaljujemo zdravnikom Splošne bolnice Brežice ki so storili vse, da bi mu rešili življenje, predsedniku Ob. LO tov. Kolencu in Ob. LO Brežice za vso skrb in pomoč, govornikom za lepe poslovilne besede, pevcpm in godbi iz Brežic, vsem. ki s tč ga obsuli s cvetjem ali kakorkoli v tem hudem trenutku pomagali in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti v Brežicah in v Ljubljani.
Keržarjevl.
Ljubljana. Jesenice. Slov. Bistrica, Litija ih Novo mesto.
UMRL!
Sobota, 15. marca.
Dežurna lekarna; »Melje«. Meljska C. 2.
RADIO
5.00—8^6 Preno sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti; 8.05—8.15 Objave; 8.15—8.35 Hle-, sne melodije igrajo naši ansambli; 8.35—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte; 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00 do 17.10 Domača poročila; 17.10— 17.20 Objave; 17.20—17,30 Nekaj dalmatinskih pesmi;	17.30—17.40
Radijska reportaža; 17.40—18.00 Pohorski fantje pojo in igrajo; 18.00 do 23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
ZAHVALE
ZAHVALA
Ob smrti' našega dragega nepozabnega in skrbnega moža, očeta brata, strica in svaka
ALOJZIJA VETRIHA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam pomagali, izrekli ustno ali pismeno sožalje, darovali vence in cvetje in ga spremili na njegovi poslednji poti. Posebej se zahvaljujemo tov. dr. Tičarju za daljše zdravljenje vsem zdravnikom interne klinike ter čč. duhovščini.
Žalujoči Vetrihovi
Ljubljana. 13. marca 1958.
Neutolažljivi sporočamo žalostno vest, da je po mučni bolezni dotrpela v 81. letu starosti naša nenadomestljiva zlata mama, stara mama, teta, tašča in svakinja
MARJANA POVSETOVA roj. JERAJ p. d; Strausova mama Pogreb nepozabne mame bo v nedeljo, 16. marca 1958, ob 15. uri izpred hiše žalosti. Stepanjska 1, na ondotno pokopališče, kjer jo bomo položili v rodbinski grob k večnemu počitku.
Naj počiva v miru.
Žalujoči:	hči	Minka,	sinovi:
Anton, Karel. Vinko, snahe: Ivanka. Anica, Ružiča, Minka, z družinami, brat Janez, Jeraj. vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo.
.Lj., Smlednik, San Luis, 14. 3.1958.
Dotrpela je naša najdražja mama. tašča, stara mama. sestra, teta in svakinja
FRANČIŠKA MAZOVEC roj. PAVLIC
K zadnjemu počitku Jo bomo spremili v soboto, 15. marca 1958, ob 15.30. uri iz hiše žalosti na pokopališče na Homcu.
Žalujoči:	sin Franc, hčere
Frančiška. Marija por. Ulčar, Ivanka por. Jerman, Ani por. Gostič, snahi Lojzka in Mi-helca, zeta Pavel in Ciril, vnukinje, vnuki, hrat. sestra in ostalo sorodstvo.
Homec Novo mesto Ljubljana, Kamnik,' 14. III. 1958.
Po dolgi in mučni bolezni je
nenado-ma zadet od kapi umrl
naš oče in brat
FRANC HRIBAR upokojenec Mestne plinarne in posestnik
Pogreb dragega pokoj nilka bo
v nedeljo, 16. marca 1958, ob 16.30.
uri izpred pokop, na Viču. Do
pogreba Ježi na svojem domu
Tržaška 143
Žalujoči: hčerka Ivanka, Anica, vd. Jelnikar, sin France, vnuk Bojan Jelnikar in sestri Marija vd. Valentinčič in Franja vd. Kavšek in ostalo sorodstvo.
Ljubljana, 14. marca 1958.
ZAVOD za proučevanje in organizacije dela in varnosti pri delu, Parmova 33-2/1, sprejme: knjižničarka -ko; pogoj: dovrš. sred. šola, znanje strojepisja in pasivno znanje angleškega in nemškega jezika. Honorarno strojepisko: znanje vsaj za drugi razred. Honorarnega uslužbenca za kurirja. Plača po uredbi. Nastop takoj. Osebne prijave vsak dan od 10. — 12. ure; telefonske prijave: štev. 32-408.	R	738-1
FOTOGRAFSKEGA POMOČNIKA sprejmemo takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe na »Foto Jadran« Koper. R 743-1 KUHARICO za obratno menzo sprejme takoj Kresniška industrija apna, ■ Kresnice. R 732-1 SEKRETARJA PODJETJA — dipl. pravnika z najmanj dveletno prakso v ind. podjetjih sprejme takoj Kresniška industrija apna, Kresnice.	R	732-1
POSLOVODJO -kinjo za večjo trgovino z galanterijskim modnim in konfekcijskim blagom sprejmemo. Nastop po dogovoru. Plača od 16.000 do 18.000 din. Prednost imajo moški zaradi nabavne službe in v stroki izučene moči. Naslov v ogl. odd.
! R 730-1
TRGOVSKEGA POMOČNIKA in
pomočnico modne in' konfekcijske stroke (lahko tudi manufak-turista) sprejmemo. Nastop po dogovoru. Naslov v ogl. odd.
2 PEKOVSKA POMOČNIKA —
sprejmemo. Nastop službe takoj. Ponudbe pošljite podjetju »Delikatesa« Kranj.	5148-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem. Naslov v ogl. odd.
5119-1
KMEČKEGA FANTA ali upokojenca. ki je vajen kmečkih del, potrebujem za pomoč na mali kmetiji. Vprašajte pri Plantari-ču, urarju, Škofja Loka. 5074-1 SPREJMEMO več soboslikarskih in pleskarskih pomočnikov. Služba stalna. Delo na terenu. Plača po akordu. Crko-sobosli-karstvo ' in pleskarstvo »Slikar«, Koper tel. 73. Javite se pismeno ali ustno v upravi podjetja.
R 745-1
KMETIJSKA ZADRUGA Straža sprejme takoj trgovskega poslovodjo. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe z opisom dosedanjega	službovanja pošljite
na gornji naslov.	5137-1
V TEHNIČNEM ODDELKU (lahko
založbe) sprejmem službo. Ponudbe z navedbo plače pošljite v ogl. odd.	pod »Stalno«. 5134-1
DELAVCA	vajenega, kovinske
stroke zaposlim takoj. Naslov v ogl. odd.	5128-1
ZASTOPSTVO PODJETJA katerekoli stroke za Hrvatsko s sedežem v Zagrebu prevzame izkušeni trgovec. Pisarna s telefonom v	lastnem stanovanju.
Ponudbe v ogl. odd. pod »Dolgoletna praksa«.	5123-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — 30—10 let staro, čisto in pošteno, z znanjem kuhe in vseh gospodinjskih del potrebujem takoj ali po dogovoru. Plačam dobro. Trubarjeva 93.	5073-1
' IZURJENO PRODAJALKO sprejme bife »Daj — Dam« Ljubljana.	„	5064-1
MLAJŠO UPOKOJENKO sprejmem v podeželsko gostilno. Dragomelj 27.	4960-1
POSTREZNICO za nekaj ur dnevno sprejmemo takoj. Plača dobra. Rebolj, Ljubljana — Šiška, bloki, Cesnikova 16.	5088-2
8 kg ODPADNEGA CELULOIDA in hladilnik za Fiat 1100 prodam. Kaplja. Radomlje.	5072-4
NOVO tračno žago, kolesa 70 cm, dolžina tračnega lista 5 m. brezhiben motor NSU 200 ccm in pisalni stroj 01ympi a prodam. Ogled pri Korenu Albinu. Celje. Veselova 3.	5037-4
HLADILNIK za tovorni avto prodam. Informacije na Tržaški 15 ali po telefonu 20-579.	5010-4
MOTORNO KOLO Roler Puch 50 ccm in gumi voz z 20 gumami kupim. Penca, Aleševčeva 10.
5084-5
NOVE GAJBICE zamenjam za slamo. Rotar, Črnuče 157. 5091-6 STROJNE tehnike, šoferje C ln D kategorije, ključavničarje, strugarje, kleparje, karoseriste, avtomehanike, kvalificirane in visoko kvalificirane mizarje0ter mlajše delavce za priučitev v zgoraj navedene poklice z odsluženim vojaškim rokom sprejmemo. Osebno se zglasite v upravi podjetja Električna cestna železnica, Ljubljana, Celovška c. 164 — Remiza.	R-l
STAVBENO PARCELO v bližini Kranja prodam. Orehek 59, Kranj.	5147-7
ENOSOBNO VSELJIVO STANOVANJE kupim v Ljubljani. Naslov v ogl. odd.	5033-7
MALO POSESTVO 5.50 ha prodam v bližini Vojnika. Leber Jože, Orla vas, Braslovče.	5036-7
KMETIJSKO GOSPODARSTVO — OZZ Mozirje razpisuje delovna mesta: delovodje z nižjo kmetijsko šolo, traktorista z izpitom za traktorista, knjigovodjo, oziroma administrativne moči z veseljem do knjigovodstva. Nastop službe z 1. 4. ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku.
R 760-t
SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJO
išče Konfekcija papirja, podjetje za predelavo papirja, Videm Krško.	R 759-1
ŠTUDENTKE, POZOR! Ljubljanske mlekarne. Vodovodna 94. sprejmejo za sezono 1958 več oseb, ki bi bile honorarno zaposlene kot servirke v mlečnih restavracijah v obmorskih letoviščih. Ponudbe sprejema Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij do l. aprila 1958.	R 758-1
ABSOLVENTA Kmetijske srednje' šole z nekaj prakse sprejmemo po dogovoru. Stanovanje, tudi družinsko, preskrbljeno. Ponudbe pošljite Kmetijskemu posestvu Smlednik.	R 757-1
KMETIJSKEGA SAMSKEGA DELOVODJO in nekaj sezonskih delavcev sprejme takoj vinogradniško posestvo Kmetijske zadruge. Videm-Krško levi breg.
R 756-1
KMETIJSKA ZADRUGA KRESNICE razp.isu.1d mesto knjigovodje -kinje. Nastop službe takoj. Pismeno ali osebno se zglasite v upravi zadruge.
R 655-1
VEČJE TRGOVSKO PODJETJE v
Ljubljani sprejme: trgovske pomočnike — prodajalce, vodjo ' blagovnega ekspedita. administratorko z znanjem strojepisja, skladiščne delavce — težake in • saldakontista. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Veletrgovina«.
R 752-1 —-----
Belo ali pisarje — za prant* somos
»RIO« - Zlatorog
GOSPODINJSKO POMOČNICO —
brez znanja kuhe, potrebujemo. Ljubljana, Rimska c. 4.	5299-1
ŠOFER — MEHANIK 35 let vozi vse vrste osebnih in tovornih vozil do 3 t, honorarno v popoldanskih urah. Ponudbe v ogl. odd', pod »Trezen«.	5287-1
UPOKOJENKO — gospodinjo za 2 osebi sprejmem. Kamnogori-ška 26.	5274-1
SPREJMEMO VAJENCA za učenje ličarja, ključavničarja, avtomehanika in avtoelekt-ričarja. Osebno se zglasite v upravi podjetja Električna cestna železnica, Ljubljana, Celovška c. št. 164, Remiza.	R	-3
AVTOMOBILSKE DELE za »Mercedes« 170 tip 1938 (razne rabljene) proda Reševalna postaja Ljubljana, Zaloška cesta 25.
R 754-4
TRGOVSKO PODJETJE »KOČNA« v Kamniku odproda od osnovnih sredstev: osebni avto. Wanderer — limuzina, računski stroj 4 opr. ANTARES, pisalni stroj UNDERWOOD, visok; pisalni stroj Portabel po zelo ugodni ceni. Prednost nakupa imajo podjetja in organizacije. V slučaju nezainteresiranosti - bomo ta
sredstva po 14 dneh prodali privatnim osebam. Ogled predmetov med uradnimi urami. R 753-4
»VESPO« model 1954 nujno prodam. Ponudbe • pod »150.000« v ogl. odd.	5314-4
OHKANJENČ MOTORNO	KOLO
»Ardie« 250 ccm prodam. Vraničar Franc. Buč 30, p. Šmartno, v Tuhinju. Zamenjam tudi za -dvokolo.	R 749-4
OLVMPIA 1952! Nove inozemske
naylon prevleke sedežev prodam. Trobec, ličarstvo, Kozarje št. 112, ob Tržaški.	5267-4'
KRAVO s teletom proda. Peruzzijeva 116, Barje.	5258-4
P. G. D. MATENA pri Igu	ugod-
no proda skoraj nov kiler dinamo, štaltar, dromeljne in še več drugih stvari. Ogled vsak dan.
5268-4
MOŠKI srednjih let, visok, čedne zunanjosti, obrtni mojster strojne stroke, v dobri službi, želi spoznati vdovo ali ločenko od 26—38 let z lastnim domom ali obrtno delavnico. Ženitev ni izključena-, Ponudbe v ogl. odd. pod »Samo resna«.	5286-11
NEOPREMLJENO sobo iščem. Dam visoko nagrado. Ponudbe pod »Zelo. zelo nujno« v ogl.
odd.	1958-9
PRAZNO, opremljeno sobo ali kabinet iščem proti visoki nagradi. Ponudbe pod »A-15« v ogl. odd.	1958-9
ŠTUDENTKA matematike -išče sobo. Po dogovoru inštruira. Na sobo lahko počaka nekaj mesecev. Ponudbe pod »Matematika« v ogl. odd.	5086-9
PREPROGE vseh vrst sprejemamo v popravilo in čiščenje. Seiman. Ljubljana. Poljanska c. 13, tel. 32680.	3507-11
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA za skozi šivana dela (kršek peta) potrebujem Ješe Bogo, Cesta na Loko št. 20, Ljubljana. 5117-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — al: varuhinjo (lahko tudi upokojenka) k enemu otroku sprejmem. Nastop takoj. Nudim hrano in stanovanje. Plača po dogovoru. Kajfež Fani, Ljubljana, Jenkova 11.	5245-1
KNJIGOVESKO ali kartonažno delavko, priučeno ali novinko, sprejmem. S. Ogrinc, Breg 2, Ljubljana.	5235-1
PEKOVSKEGA POMOČNIKA — sprejme Pekarna »Mirje«, Gradišče 17. Ljubljana. Služba stalna.	5197-1
PERICO IN LIKARICO sprejmem takoj. Milčinskega 8.	5190-1
ODLIČEN FIAT 1400 Zastava z radiom in grelcem prodam. Ponudbe pod »Gotovina« v ogl. . odd.	5252-4
ROČNI RAČUNSKI STROJ, malo rabljen, prodam ali zamenjam za gradbeni material. Naslov v ogl. odd.	5251-1
Velika žehla.
malo truda —
• če uporabifaš
»RIO« - Zlatorog
MODERNO ZAKONSKO SPALNICO prodam po zelo nizki ceni, tudi posamezne dele. Naslov v ogl'. odd.	5244-4
MEHANIČNI VALILNI APARAT z dinamo 220 W s kapaciteto 3500 jajc prodamo. Naslov pove ogl. odd.	5231-4
KLAVIRSKO HARMONIKO »Hoh-ner«, 120 basno s 3 registri ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.
5159-4
KOLARSKO TRAČNO ZAGO (—
(Bandžago) kupim. Funtkova 44, Ljubljana.	R	747-5
ŠIVALNI STROJ vzamem v na-* jem. Za plačilo pomagam v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Gospodinjstvo« v ogl. odd. 5193-8 SOLIDEN ŠTUDENT išče kabinet. Lastna posteljnina. Ponudbe v Ogl. odd. pod »C-3«.	5182-9
Sporočamo žalostno vest, da je v 81. letu starosti umrl naš ljubi oče
FRANC REBOLJ
upokojeni učitelj v Podorehu pri Moravčah
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 16, marca 1958, ob 9. uri iz hiše žalosti-na pokopališče v Moravče. Žalujoči: sinova Stanko in Franc, hčere Tinea, Milka, Jožefa, Ilca in Lojzka ter ostalo sorodstvo.
RADIO
SPORED ZA SOBOTO Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00.	15.00.	17.00,	19.3o,	22.00,	22.55
5.00—8.00 Pisan glasbeni spored; 6.40—6.45 Naš jedilnik; 8.05 Lepe melodije; 8.35 Spomlad prav luštno je (narodne pesmi o pomladi);
9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — Frane Milčinski: Drugo uvodno glasbo, prosim!- 9.30 Pogled v partiture Viktorja Herberta; 10.10 Iz glasbene galerije shakespearskih junakov;
11.00 Pionirski tednik; 11.15 Dor mači zvoki izpod zelenega Pohorja: 12.00 Opoldanski operni koncert; 12.30 Kmečka univerza — Ing. Lojze Hrček; Letošnji program in uspehi zadružništva pri obnovi sadovnjakov; 12.40 Melodije v ritmih Latinske Amerike; 14.20 Zanimivosti iz znanosti i.n tehnike; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.40 S knjižnega trga;
16.00 Glasbene uganke; 17.15 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 17.30 Godala v ritmu: 18.00 Okno v svet: Tunizija, neodvisna republika; 18.15 Slovenski zbori in samospevi; 18.45 Prof. dr. Mirko Rupel:	Jezikovni pogovori: 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Zabaven sobotni večer; 21.00 Sobotna panorama popevk in melodij; 22.15 Oddaja za naše izseljence:	23.00
do 23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
II. PROGRAM
(na valu 202,1 m in 98,9 mHz) 14.00 Od • melodije do melodije;
15.00 Poročila; 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila:	15.25—16.00 Janez Matičič: Simfonija v e-mo-
• U MALI OGLASI
SLIKE ZA LEGITIMACIJE izdela najhitreje FOTO HOLTNSKI,
Cankarjeva 8.
FOTO HOLYNSKI se priporoča za vsa fotografska dela v ateljeju in na terenu. Fotografiramo povsod, kjerkoli želite. Telefon 21-689.	3349-2
HOTEL V LJUBLJANI sprejme takoj knjigovodjo, portirja za hotel, sobarico, točaja, natakarja. Ponudbe z osebnimi podatki in podatki o dosedanji zaposlitvi pošljite oglasnemu oddelku do 20. marca pod »Ljubljana«.
4915-1
X
OBVESTILO!
Vse svoje cenjene odjemalce, dobavitelje, poslovne prijatelje in strokovne sodelavce
obveščamo, da sta se podjetji
TELEKOMUNIKACIJE
Industrijsko podjetje za elektrozveze
Ljubljana, Pržanj 24
in	m
INSTITUT ZA ELEKTROZVEZE LJUBLJANA, Linhartova 35
O
po sklepu svojih delavskih svetov združili v eno podjetje pod novim skjipnim imenom
(EV • LJUBLJANA
INDUSTRIJA ZA ELEKTROZVEZE
JUGOSLAVIJA
Poštni* predal 247
Telegrami: IEV LJUBLJANA ,
Telefoni (do preklica):
— centralna URrava in obrat, na Linhartovi 35: 39-261
— obrat Pržanj 24: 39-201 do 39—209
— ostali obrati: nespremenjeno.
i	•
S to združitvijo je prevzelo novo podjetje nase vse materialne in moralne obveznosti, ki sta jih imeli doslej imenovani podjetji, zato naslavljajte v bodoče vsa vprašanja, ki zadevajo katero izmed bivših podjetij, izključno na upravo novega podjetja.
Za dosedanjo naklonjenost se iskreno zahvaljujemo in se Vam priporočamo za nadaljnje
plodno sodelovanje.	1349-R
IEV • LJUBLJANA
INDUSTRIJA ZA EJ.EKTROZVEZE
JUGOSLAVIJA
DANES
LJUBLJANA
Drama ob 19.30: Brecht »Svejk v drugi svetovni vojni«. Izven .in za podeželje. (Razprodano.)
Opera ob 19.30: Donizetti »Lucia L^mmarmoorska«. Abonma red E. (Stojišča v prodajil.)
Mestno gledališče ob 20: Rattigan
' »Globoko sinje morje«. Premiera. Izven.
Mestno lutkovno gledališče ob 17: Fengov-Simončič »Zlata ribica«.
KINO
• UNION«; nem. barvni film »NI PROSTORA ZA DIVJE ŽIVALI«. Tednik: Zimska radost. — Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 22 premiera franc.-ital. barv.
filma »FRANCOSKI KANKAN«.
Ob 10 je matineja amer. barv. filma »ZGODBA O JOLSONU«.
»KOMUNA«: amer. barvni cine-' mascope film »PRINC IGRALCEV«, ob 15, 17, 19 in 21.
»SLOGA«:	— sovi. barvni film
»ZGODBA O GOZDNEM VELIKANU«. Brez tednika. Predstave Ob 15, 17, 19 im 21.
•VIC«: amer. barvni cinemascope film s stereofonskim zvokom »VRT ZLA«. Brez tednika. Predstave ob 15. 17. 19 in 21.
»SISKA«:	— amer. barvni film
»ZGODBA O JOLSONU«. Predstave ob 16. 13.30. Ob 21 premiera franc.-ital. barv. filma — »FRANCOKI KANKAN«. PRODAJA vstopnic v vseh kinematografih od 9.—1L in od 14 dalje.
V KINU KOMUNA PREDVAJAMO ob 10 nemški barvni tehnični film O SODOBNI AVTOMOBILSKI PROIZVODNJI.
MLADINSKI Kino »LM« Kotnikova g. __ amer. barv. film »NA DALJNEM SEVERU«, ob 10 in 15
»TRIGLAV«:	amer.	barvna! film
»KLEOPATRA«. Tednik, predstave ob 16, 18 ln 20.
»LITOSTROJ«:	franc. barv. film
»KADET ROUSELLE«. Tednik. 10. Ob 18 ih 20.
JESENICE
Mestno gledališče ob 19.30: Arthur Miller »Lov na čarovnice«.
KRANJ
Prešernovo gledališče ob 20:	F,
Hadžič »Vsi smo samo ljudje«, komedija. Gostovanje Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. Izven.
MARIBOR.
Narodno gledališče ob 19.30:	—
Smetana »Prodana nevesta«. — Premiera. Izven in za premierski abonma.
)	SVEČINA
Gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora ob 19: — S kvark in »Tuje dete«.
PIRAN
Primorske prireditve ob 20: A. P. Cehov »Utva«. Izven.
Najboljše varčevanje, [e stalno pranje z
»RIO« - Zlatorog
V OSTALIH KRAJIH
ŠENTVID »Svoboda«: amer. barv. film »STEZA SLONOV«, ob 17 in 19.
GUNCLJE; amer. barv. film »SA-skaCevan«, ob 19.30.
VEVČE:	amer. barv. film »RO-
BINZON CRUSOE«.
ZADOBROVA:	vzhodno nemški
barvni film »KAMENITO SRCE«, ob 20.
CRNUCE: amer. barv. film »NEŽNI AKORDI«, ob—19.
DOMŽALE: angl. barv. film »SEMENJ ZELJA«, ob 18 in 20.
KAMNIK »DOM«: — franc, film »JULIETA«.
BLED:	amer. barv. film »ROB
ROV«, ob 17 ln 20
NOVO MESTO »KRKA«:	amer.
barvni film »DZUBILI«.
KRANJ »STORZlC«: amer. barv. cinemase. film »PRINC VALI-ANT« ob 16. 18 in 20.
KRANJ »SVOBODA«;	premiera
amer film a »DOBRA ZE1VILJA«, ob 19".
KRANJ »TRIGLAV«;	premiera
angl barv. filma — »JUNAKI SHERWOODKEGA GOZDA«, — ob 19.
RADOVLJICA: — slov. film »NE ČAKAJ NA MAJ«, ob 20.
JESENICE »RADIO«:	ital. barv.
film »MLIN LJUBEZNI«, ob 18 in 20.
JESENICE »PLAVŽ«: ruski barv. film »PROLOG«, ob 18 in 20.
ŽIROVNICA: amer. film »PROTI VSEM PRIČAM«, Ob 19.30.
DOVJE:''ital. film »UMBERTO D«, ob 20.
MURSKA SOBOTA: ob 17.30 im 20 amer. barvni film »TRIJE NOVČIČI V VODNJAKU«.
-PTUJ; — ameriški glasbeni film »UKROČENA TRMOGLAVKA«.
SOBICO oddam ženski za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Miren dom« v ogl. odd 5164-9
NEMŠKA SIVA OVČARKA, ki sliši na ime »Ajda« se je izgubila 12. marca. Javite prosim Ke-picu. Cesta na Loko 3.	5156-10
PROSIM NAJDITELJA denarnice z osebno izkaznico, izgubljeno dne 12. marca 1958, od Titove ceste do Erjavčeve. Prosim če jo vrne najditelj na naslov v osebni izkaznici: D. V. Slomškova 15, Ljubljana.	5335-10
CEMENTfiBJl!
UMETNI KAMEN Ljubljana, Stožice 139
(ob Tiitovi cesti) sprejme v službo:
10 CEMENT ARJE V in TERACERJEV 10 POLKVALIFICIRA-NIII CEMENTAKJEV in TERACERJEV Plača po dogovoru!
UPORABLJAJTE
ODLIČNE KVALITETE
vmM
^.oxurwoop
3 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC /
St. 62 — 15. MARCA 1958
LOV NA MERJASCE
V INBUI
Indija, dežela prastarih t biča je v in čudnih navad, pozna tudi poseben lov na divje prašiče. Lovijo na konjih, ki morajo biti zelo okretni in vztrajni. Iste lastnosti mora imeti tudi lovec. Merjasec je, kadar začuti nevarnost, ■zelo nevaren in prav lah_ ko nespretnega lovca podere s konja din razmesari z okli. Lovijo simo merjasce, nikoli divjih svinj. Edino orožje lovca je ostro kopje- Dobro merjen sunek s kopjem ubije žival na mestu. Tak način lova poznajo le še v okolici Tangerja in nikjer drugje iia svetu.
Indijci omalovažujejo domače prašiče. Spoštujejo pa merjasce, ker je najvišjd indijski bog Višnu — tako pripoveduje pravljica — v eni svojih preobrazb nastopil tudi kot- merjasec.
Slika je podoba boga Višnu — merjasca — v nekemifindli-jekem templju.
Otroške
Enkrat moramo priznati: tudi otroci imajo težave z odraslimi! Seveda ni zmeraj lahko biti vzorna mamica ali očka. Pa tudi otroku ni nič laže biti vzoren sinko ali hčerkica! 2e kot čisto majhen človeček mora poznati kup stvari, ki so prepovedane, dovoljene, ali zapovedane. Kasneje ga starši pošljejo v šolo, kjer od vneme za izobrazbo izgubi prve zobe. Tisto malo prostega časa, ki ostane, mora porabiti za domače naloge, učenje jezikov, glasbe ali kaj podobnega. Namesto oddiha mu mamica naloži, da se mora igrati kake prav trapaste igre z ....-j....... bratci ali sestricami.
Je že tako: nič drugega^ kot jezo imajo otroci z odraslimi!
V več deželah Evrope so razpisali mednarodno anketo, na katero je odgovorilo 120.000 ' otrok. Otroci so odgovarjali na vprašanje, kakšne starše si želijo. Analiza ankete je pokazala, da so otroci v svoji kritiki selo objektivni in da
niso njihove zahteve prav nič pretirane. Otroci so navedli v glavnem naslednjih deset glavnih želja glede staršev:
■ Starši naj se ne prepirajo, če so otroci prisotni!
■ Oče in mati naj se med seboj spoštujeta!
■ Do vseh otrok v družini morajo biti starši enako pravični!
■ Pokažite otrokom, da so v družini tudi oni važni!
■ Bodite ljubeznivi do otrokovih prijateljev in prijateljic!
■ Ne. glejte zmeraj samo otrokovih napak — pohvalite tudi njegove uspehe!
Želeli bi, da si vsi starši vzamejo k srcu teh »deset otroških zapovedi«!
MAMICA SI PRI VZGOJI POMAGA Z ITONOM ZUPANČIČEM:
Kanadski -volk •
V državi Ontario — ZDA — so imenovali komisijo, katere naloga je opazovati nekaj let divje živali. 2e po prvem poročilu komisije je vlada izdala nalog o zaščiti volkov pasme Timber. Lani je prav ista vlada plačala 50.000 dolarjev za pobite volkove, t. j. 25 dolarjev za vsakega. Volk Timber je istega rodu in enake rasti kot prerijski volk — kojot. Ko so jih iztrebili, so postale podgane, miši, zajci in srne prava nadloga za poljedelstvo
Presajanje zob
Dvema ameriškima zobozdravnikoma je uspelo presaditi zobe, o čemer je poročal članek v ameriški dentistični reviji. Chester Fong in Gor-don Agnew sta zaposlena v zobotehničnem inštitutu kalifornijske univerze. Neki deklici sta izpulila' zob, ki je šele pričel rasti, in ga presadila na mesto drugega, ki je manjkal. Presajeni zob, ki je bil šele v procesu rasti, se je neverjetno dobro razrastel v praznini čeljustnice. Po osmih mesecih so korenine toliko zrasle, da se je zob popolno-utrdil. Ta ' uspeh ameriških dentistov dokazuje, da je v določenih primerih možno presaditi zob.
Utrjujmo bratstvo in enotnost naših narodov, temelj naše neodvisnosti, našega napredka in naše lepe prihodnosti!
in gozdarstvo. Farmarji, ki so poprej služili lepe denarce s pobijanjem volkov, sedaj nujno zahtevajo, da se te živali zaščitijo! Poročilo komisije odkrito priznava, da ontarijski volkovi niso napadali človeka in domačih živali, pač pa
Čudovit spomin konja
Stevanu Dubajiču iz okolice Gospiča v Liki so ukradli pred devetimi leti konja Zučka. Tatu niso našli in lastnik je že pozabil na žival. Neke deževne februarske noči pa je Žučko zahrzal pred Dubaji-čevo hišo. Nekdanji gospodar mu je odprl in konj je stopil naravnost na mesto, kjer ga je tat odvezal pred devetinji leti. Toda konj se ni vrnil prazen! Na hrbtu je nosil dva polna meha odličnega dalmatinskega vina.
so brzdali razširjanje miši, podgan, zajcev in srn. Sedaj so izdali odlok o njihovi za-
Najprej perilo potem klobase
V nemškem mestu Lam-brecht so zasledili nehigienično mesnico. Mesar je v kotlu, ki mu služi za izdelovanje klobas, izmenoma pral umazano perilo svoje rodbine in kuhal klobase. Kljub temu mu niso vzeli obrtnega dovoljenja.
CICIBAN MISLI:
TAKRAT SI PA PA SE DOMISLI:
DANES SE NISEM UMIL DANES SEM RES CICIFUJ
FEJ, FUJ,
■ Povejte otrokom zmeraj resnico, četudi ni prijetna!
■ Ne kregajte otroka pred njegovimi vrstniki!
■ Otroku odgovarjajte na vprašanja!
■ Ne str Osa j te slabe volje na otrocih!
Italijanski pevci - milijonarji
Najbogatejši med italijanskimi pevci je gotovo Claudio Villa, ki ga včasih slišimo tudi v ljubljanskem radiu. Za vsak koncert dobi do 350.000 lir. Takoj za njim je na »lestvici«
■	c&©©	-a©®®®
DROBIŽ
LUCY RANDAL iz St. Louisa
je dobila razvezo, ker je sodniku dokazala, da njen mož
že več let ni preoblekel spodnjega perila ...
NANCY DUNFIELD so izvolili na neki televizijski oddaji v ZDA za »idealno soprogo«. Sele naknadno so ugotovili, da je gospa Dunfieldova že četrtič poročena in da so vsakokrat dosegli razvezo njeni možje zaradi njene krivde.
POLICIJA je zaprla neko bolnišnico v glavnem mestu Južne Koreje — Seulu — ker je ugotovila, da je vseh šest zdravnikov bolnice padlo pri državnem zdravniškem izpitu in so nato podkupili uradnike, da so jim dali kljub temu potrebne dokumente za opravljanje njihovega poklica.
ZALOŽBA LAROUSSE pripravlja v Parizu elektronski leksikon. Kdor bo potreboval neko pojasnilo, bo pritisnil na enega izmed 1200 gumbov in bo prebral pojasnilo na razsvetljeni tablici.
©
©
a
©
©
©
9
%
s
s
5
Gino Latilla, kateremu plačajo do 250.000 lir. Nekoliko ceneje zapojejo Nilla Pizzi, Li-ciano Taioli, »Duo Fasano« in ostali prvaki italijanske lahke glasbe.
Najboljši italijanski pevci zaslužijo mesečno povprečno milijon lir. Najmanj jim plača radio, televizija plača več, največ pa zaslužijo na koncertih, festivalih in pri filmu.
V desetih letih je Claudio Villa postal bogataš. Danes je lastnik velike palače v Rimu, filmskega podjetja in osebnega letala. Pred desetimi leti je še raznašal kruh in razen prijetnega, toda neizšolanega glasu ni imel ničesar.
Sam se je operirai
Ta nenavaden podvig ]e naredil neki romunski kirurg, da bi tako dokazal, kako učinkovita je nova metoda lokalne anestezije, ki jo je odkril s svojimi sodelavci. To se mu je tudi posrečilo. Uspešno je operiral lastno kilo brez vsake tuje pomoči.
PRAGA — Nad 100.000 tujih turistov bo letos obiskalo Češkoslovaško. Največ jih bo prišlo iz Francije, ZDA, Belgije, Avstrije, Velike Britanije, Skandinavskih držav in vzhodnoevropskih držav. Skupinski obisk turistov pa bodo organizirali iz ZDA, Francije, Belgije, Avstrije, Švice in Zahodne Nemčije.
MOSKVA — V severnem delu tomske pokrajine v severnem delu tomske pokrajine v Sibiriji so našlri ležišča nafte, ki so prva v Sibiriji. Raziskovanje se nadaljuje.
SAN DIEGO — (Kalifornija) — Predsednik ameriškega tehnološkega instituta v Kaliforniji, Du Bri-dge, je izjavil, da bo umetni satelit »Raziskovalec lil«
spremljal na poti okrog
Zemlje srebrn halon s premerom 3 m. Zaradi tega balona bo satelit viden z Zemlje s prcstim očesom, seveda, če bo izstrelitev satelita uspešna. Znanstvenik pa ni povedal, kdaj namerava ameriška armada izstreliti tretji umetni satelit.	.
GLASGOAV — Sinoči Je umrl eden izmed četvor-čkov, ki jih je predvčerajšnjim rodila Hilda Bol-ling. Ostali trije dojenčki so zdravi.
LONDON — Britanski astronom Lovell je izjavil, da izgublja drugi ruski umetni satelit višino in da bi mogel še sredi aprila priti v gostejše sloje zemeljske atmosfere ter zgoreti.
PROMETNA MILICA
Tak-J e nebotičnik s 44 nadstropji bodo postavili drugo leto v New Yorku, na mestu, kjer bodo podrli znani »Carnegie Hall« v srcu Manhattana. Nebotičnik bo stal na pogreznjenem trgu, ki ga bodo imenovali Carnegieplaza.
76. Baree je z zadržano sapo opazoval živahno vrvenje bobrov. Ko je napasel oči na Zlomljenem zobu in njegovih podanikih v vodi, je pritegnil njegovo pozornost nov šum na bregu. Izza nizke vrbe se je na blatno obalo prizibal mladiček Umisko, ljubka, mehki kepici podobna stvarca, za njim pa so prišli trije njegovi prijatelji.
77. Vsi so bili debeli in kosmati, pa vendar tako prijazni. Baree jih je veselo ogledoval ih ni se mogel načuditi de belini repkom, ki so jih kot sanke vlekli za seboj. Ka naenkrat je skočil Umisko na prijatelja in ga prevrnil. Kot bi trenil, se je četvorica mladih bobrov v razposajeni igri kotalila po pesku in zadovoljno cvilila.
»Takoj, ko sem vas zagledal, sem se spomnil, da prehitro vozim in sem pritisnil na zavoro!«
78. Ta prijetna igra je bila za Bareeja močno mikavna.
^Skočil je na noge. Pozabil je na vse, le ena želja je zaživela v njem: da bi se mogel poigrati skupaj s temi dlakastimi žogicami! Tiho je zacvilil — bobri ga niso slišali. Prestopil se je in se jim počasi bližal, ves srečen -v radostnem pričakovanju. Prijazno je mahal z repom.
»Kakšna čudna družba pa je to? Od kod neki so se vzeli vsi ti ljudje? To je strašno delo za takole mlado dekle. Lahko si zamišljam, kaj mora revica prestajati.«
Fred se je veselo zasmejal.
»Nikar si ne ženi tega k srcu, draga moja. Ona to imenitno opravlja. Zagotavljam ti, da so ženske iz našega kroga za to zelo pripravne.«
• »Ali si zoprn!« se je razhudila Puciatycka. »Dvomim, da bi bil zadovoljen, če bi si morala tvoja sestra na tak način služiti svoj kruh.«
»Zakaj pa ne? Če bi dobro zaslužila?«
»Fred!«
»Resno govorim. To je sama prevzetija. Nekdanji časi so minili. Jaz celo že resno začenjam razmišljati, ali naj sploh odidem v inozemstvo.«
»Ali si znorel?« je oživel Puciatycki.
»Nikakor ne. Imam tu resne ponudbe.«
»Ti? «
»Da boš vedel. Imenitna služba. Kadar koli lahko postanem šofer pri Prezidiju ministrskega sveta.«
Za mizico je zavladal molk. Prekinil ga je šele smeh Puciatvckega.
»No, ta je dobra! To se ti je posrečilo. Imenitna šala.«
Teležynski je skomignil, s
»Nikakor ni šala. Nedavno tega sva se videla z Dominkom Paninskim. Veste, kaj mi je povedal? Čaka samo, da pridejo v Varšavo zamejska poslaništva, in takoj se bo potegoval za službo šoferja pri kakšni ambasadi, angleški ali ameriški. Prav zdrava misel. Dominik imenitno šofira. Jaz tudi.«
Puciatycki je napel šobo s spodnjo ustnico.
»No, veš kaj, dragi moj, boš že oprostil... je pa vendarle neka razlika: voziti angleškega ambasadorja — ali pa gospoda
Osobko. Nikar ne pretiravajmo. Ostanimo v mejah zdrave pameti.«
Staniewiczeva se je odločila, da bo poravnala ves ta prepir.
»Neznosni ste!« je nalahno udarila Freda po roki. »Govorite kakor muhast deček. Bom že jaz poskrbela za to, da boste vendarle odpotovali in da ne boste postali... počakajte, kako bi se temu reklo? Menda predsedniški šofer, ali ne?«
»Kakor se mi zdi, bi bilo po vašem koristneje voziti s taksijem v Parizu ali v Londonu?«
»Kaj, zaboga, pa je to?« se je razjezil Puciatycki. »Zmeraj isto. Mar Teležynski ne more biti na svetu nič drugega kakor šofer?«	9
»Ko pa samo to dobro znam,« je rezko odgovoril Fred. »No, lahko bi bil tudi še plesalec, če bi me kdo najel.«
»Zanimivo,« je* zategnil Puciatycki posmehljivo. »In kaj še?«
»Bojim se, da nič več. Tako so me vzgojili.«
Vstal je, rekel: oprostite —. in odšel od mizice. Gospa Katja je visoko, dvignila obrvi.
»Kaj se mu je zgodilo?«
»Norec!« je Puciatycki zamahnil z roko. »Vsi Teležynski so trčeni.«
Medtem je Fred od zadaj prišel k bifeju. Kristina ga je zagledala in mu pokimala. Kmalu, nato je prihitela k njemu.
»Kako se imaš, Fred? Si spet v .Monopolu1? In še trezen?«
»Kakor vidiš?«
»Si mar zato tako čemeren?«
»Eh, dosti mi je že vsega tega.«
»Česa, Fred? Pijače?«
»Pusti to. Vsega tega provizorija,* tega nenehnega čakanja na ne vem kaj ...«
* Začasnost, začasno stanje.
Pogledala ga je vprašujoče in malce začudeno.
»Fred, ne prepoznam te več.«
Prijel jo je za roko.
»Poslušaj, Kristinica, ti si pametno dekle . ..«
»Hvala ti.«	>
»To nikakor ni kompliment.«
»Tembolj.«
»Ali bi bilo to čisto brez pomena, če bi... samo nikar se mi ne smej.«
»Prav nič se ne smejem. Tak kaj če bi?«
»Če bi vzel na priliko službo šoferja?«
»Zakaj brez pomena? Saj vendar izvrstno šofiraš.«
Fred se je razveselil.
»Vendar pametna beseda! Ti si zlato dekle!«
»Fred!« mu je požugala s prstom! »Svarim te, da se ne boš spet tako strašansko napil. Tako kot včeraj.«
»Tudi to je mogoče. Pa si le zlato dekle.«
Hrup ob točilni mizi je nenadoma narastel.
»Zal moram iti, Fred.«
»Trenutek. Tukaj sem s starima Puciatyckima.«
»Tako?«
»Veš, iz Chwaliboge.«
»Domišljam se. Toliko se pa še razvedam v višjih krogih. Tak kaj?«
»Po vsej sili se hočeta seznaniti s teboj. Stori jima to uslugo. Sicer sta dolgočasna, ampak ...«
»Seveda. Samo malo kasneje, če ti je prav?«
»Kadar hočeš.« \
»Ko bo prišla Lilka Hanska.«
»Imenitno! Kaj boš vso noč delala?«
Kristina je 'omahovala.
*Ne vem Se. Morda se prej oprostim.«