Ameriška Domovina
ArMME RI	Ul—H'
[HEHI
AMCRICAN IN SPIRIT v PORSIGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 81
SLOV6NIAN
HORNING N€WSPAP€B
liiMfc
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 26, 1982
VOL. LXXXIV
Novi grobovi
»	Emil J. Kozely
V soboto, 23. oktobra, je v Euclid General bolnišnici po dolgi bolezni umrl 68 let stari Emil J. Kozely, sin Ru-dolpha in Jennie, roj. Svigel, Koželj (oba že pok.), brat Addie M. Humphrey, Wil-liama J., Sonie K. Barron, Elsie J. Thompson, Theodore-a J., Thelme S. Coffee <Tenn.) ter že pok. Rudolpha, Stanley) a in Lillian, član Društva Naj sv. Imena pri Mariji Vnebovzeti, društva Kras št. 8 ADZ in Collin-woodskih upokojencev. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v sredo, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9. dopoldne, od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru. bo danes, v torek, od 2. do 9. zvečer.
Catherine (Kaye) Zordic
V soboto, 23. oktobra, zvečer je v Brentwood bolnišnici umrla 58 let stara Catherine (Kaye) Zordic, hčerka Eli-ja (pok.) in Barbare, roj. Pausa, Zordic, sestra Mrs. Ray (Agnes) Kleinsmith, teta Ronalda in Richarda Kleinsmitha, 4-krat prateta, prijateljica Velme Finney, zaposlena do svoje upokojitve kot nadzornica v Valve Division pri Tapeo. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shorg Blvd. v četrtek, 23. oktobra, v cerkev sv. Barnabe v Northfieldu ob
10.30	dopoldne, od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. ter jutri, v sredo, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Harold Udovič
V Veterans bolnišnici je po dolgi bolezni umrl 56 let stari Harold Udovič s 18702 Kewa-nee Ave., kjer je bival zadnjih 41 let, sin Josepha in Mary, roj. Barbič (pok.), brat Billa, stric Karen Hare, Billa fiH. in Josepha, veteran druge svetovne vojne. Pogreb je bil včeraj, v ponedeljek, iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na B- 152. cesti v cerkev Naše Cospe Pomočnice, od tam na Kalvarijo.
Stanley F. Florjančič
Umrl je Stanley F. Florjanič st., mož Jean, roj. Yetz,' oče Stanleyja W. ml., Rober-P. in Diane Morrow, brat Williama (pok.), Edwarda, Rudolpha, Paula in Mrs. Josephine Kreiger, 7-krat stari oče. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Mullally na 365 E. 156. cesti jutri, v sredo, v cerkev sv. Jeroma ob 10. dopoldne. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Joseph S. Lindič
V soboto, 23. oktobra, je umrl Joseph S. Lindič, mož Pauline, roj. Jeareck, oče Laurenca, Leslie, Lionela, Leona in Luciana, 12-krat stari oče, brat Marie Patete. Pogreb bo iz Brickmanovega Pogrebnega zavoda na 21900 Euclid Ave. danes, v torek, v cerkev sv. Roberta ob 9.30 dopoldne, od tam na Kalvarijo. Darovi v pokojnikov spomin American Heart As-^tion bodo s hvaležnostjo
r..........■ ■ ■
¥ LJUBLJANI OBSODILI NA PETNAJST LET ZAPORA BIVŠEGA DOMOBRANCA
Do arabskega priznanja Izraela !e pod zelo zahtevnim pogoji 1
WASHINGTON. D.C. — Po srečanju delegacije Arabske Lige s predsednikom Ronaldom Reaganom pretekli petek, je maroški kralj Hassan dejal na tiskovni konferenci, da so arabske države res pripravljene priznati obstoj izraelske države, a le pod določenimi pogoji.
Prvi neobhodni predpogoj je, da Izraelci zapustijo vse kraie. ki so jih bili zasedli od 1. 1967. Gre predvsem za zahodni breg Jordana in Golansko višavje. Slednje je izraelski parlament že priključil Izraelu. Brez tega izraelskega umika, je rekel kralj Hassan, ne bo nič.
Ko se bo to zgodilo, je nadaljeval kralj, potem bomo druge arabske države uradno priznale veljavnost vseh mej na Srednjem vzhodu, vsaj tistih, povezanih z izraelsko zadevo.
Nadalje je Hassan omenil člen 7 iz komrmikeja arabskih držav, objavljenega po nedavnem sestanku Arabske Lige v Fezu, Maroko. Ta člen govori o neodvisni palestinski državi, ki bo, po svoji u-stanovitvi, živela v miru z vsemi sosednjimi državami, tudi Izraelom.
Torej Arabska Liga ne odstopa od zahteve po neodvisni Palestini, ki pa ostane povsem nesprejemljivo Izraelu. Izraelske vlade so že ponovno zanikale vsakršno možnost, da bi bil Izrael pripravljen živeti oz. obstajati v okviru mej, ki sb bile.v veljavi pred ta-koimenovano 6-dnevno vojno pred 15 leti.
Hassan je dodal, da je bila delegacija, ki ji je načeloval, zadovoljna s pogovori v Beli hiši in državnem tajništvu. ------------o-----
VREME
Pretežno sončno danes z naj višjo temperaturo okoli 59 F. Sončno tudi jutri in nekaj topleje. Naj višja temperatura okoli 62 F. V četrtek zopet sončno z najvišjo temperaturo okoli 64. Tudi za petek napovedujejo vremenarji lepo vreme.
- pr-'*
——O——	f
Sporočajte osebne in krajevne novice!
| Zadnje vesti
? • Detroit, Mich. — Danes glasujejo delavci Chrysler Corp., ki so člani UAW, o tem, ali naj bo oklican štrajk zoper to podjetje že prihodnji ponedeljek, ali pa naj čakajo do začetka prihodnjega leta. Kot kaže, so delavci d el j e n e g a mnenj a glede štrajka. Vodstvo UAW očitno želi, da bi do štrajka ne prišlo, zadnjo besedo pa bodo izrekli delavci'sami. Opazovalci ameriške avtomobilske industrije soglašajo, da bi dolgotrajni štrajk uničil Chrysler Corp. Delavci želijo p o vi š a n j e svojih osnovnih plač, pristojni pri Chrysler-ju pa trdijo, da ni denarja. -------------o------
Libanonski predsednik nima popolne podpore niti krščanske milice
BEJRUT, Li. — Poveljnik libanonske krščanske milice, najmočnejše privatne vojske v tej narodnostno in versko globoko sprti državi, je izjavil, da bo podpiral prizadevanja predsednika Amina Gemajela, naj Libanon zapustijo vsi tuji vojaki. Ako bi predsednik Gemajel odstopil od te politike, je nadaljeval poveljnik milice Fady Frem, bi nastale drugačne razmere.
Točno število krščanskih miličnikov ni znano, opazovalci libanonskih razmer pa menijo, da gre za 10,000 do 20.000 oboroženih oseb.
Frem je govoril na slovesni komemoraciji v spomin na Baširja Gemajela, izvoljenega predsednika Libanona, ki je bil ubit od atentatorja, še predno je, mogel zapriseči. Baširjev brat Amin je bil izbran za novega predsednika, očitno pa je, da nima toliko podpore pri falangistični stranki in še posebno ne pri milici, kot jo je imel pokojni brat.
Frem je dejal tudi, da zahtevajo falangisti odhod vseh članov PLO iz Libanona, prav tako popoln umik sirijskih čet.
V Jeruzalemu je izraelska vlada ponovila svojo zahtevo, da morajo Libanon zapustiti naj prvo PLO gverilci in Sirij ci. Šele potem bo mogoče govoriti o umiku izraelskih enot.
LJUBLJANA, Slov; — V mestu se je 6. oktobra končalo sojenje bivšemu slovenskemu domobrancu, sedanjemu avstrijskemu državljanu Vinku Teliču. Telič je bil obtožen raznih vojnih zločinov. Obsojen je bil po zakonih, ki predvidevajo za uboj in mučenje civilistov kazen 15 let zapora in za uboj ranjenega partizana 13 let zapora. Telič naj bi bil mučil neko partizansko simpatizerko, ubil partizana ter sodeloval pri uboju drugega partizana. Sodišče mu je izreklo enotno kazen 15 let zapora.
Sodna obravnava zoper Teliča je trajala več tednov. Dnevna poročila v vodilnem ljubljanskem dnevniku “Delu” niso bila obširna, čeprav so poudarjali zgodbe tistih, ki so pričali pred sodiščem zoper Teliča. Kot kaže, zadeva ni šla tako gladko, kot so si bili želeli pristojni v Ljubljani. Nekaj prič, med njimi bivši partizani na Koroškem, so dejali, daje Telič nedolžen. Prav tako so bile mnoge obtoževalne priče zelo mlade .za. časa vojne. Tchč : v n -j‘--priznal, da je res bil domobranec med vojno in da se je boril zoper partizane. Zanikal pa je, da bi bil zakrivil zločine, o katerih je govorila obtožnica.
Na Avstrijskem so časopisi posvečali veliko pozornost sojenju. Velika večina člankov oz. poročil je bila v prilog Teliča, kar ni moralo biti vladi v Ljubljani všeč.
Med zanimivostmi procesa je dejstvo, da je Telič v letih pred aretacijo velikokrat obiskal Slovenijo in se celo zadržal v krajih, kjer naj bi bil zagrešil zločine. Poleg tega, ko je zaprosil za avstrijsko državljanstvo, ni imel težav. Celo ko je prosil za izbris iz jugo slovanskega državljanstva, ni imel težav. Končno, je sam šel pred leti na jugoslovanski konzulat v Celovcu in preveril, da njegovo pri-padništvo v medvojnih protikomunističnih oddelkih ni več kazensko pregani) ivo v SFRJ.
Ozadje procesa zoper Teliča, ki živi v Avstriji vse od leta 1945, seveda ni znano. Nekateri menijo, dg je hotel režim s procesom odvrniti pozornost Slovencev od sedanjih gospodarskih težav, ki se očitno večajo. Drugi pa menijo, da je sojenje Teliču dokaz o vrnitvi stalinizma v Slovenijo. Tega mnenja je bil na primer člankar v goriškem Katoliškem glasu.
Predsednik senata je obrazložil obsodbo v govoru, ki je trajal kar 2 in pol ure. Poročevalec ljubljanskega Dela je pisal, da je bila sodna dvorana nabito polna, Po zakonu sta imela tako javni tožilec kot zagovornik Vinka Teliča 15 dni časa, da bi vložila pritožbo zoper obsodbo na vrhovno sodišče.
Teličev odvetnik je fes vložil proti tej obsodbi ljubljanskega sodišča priziv.
------o—----
Zadnje vesti
•	Jeruzalem, Iz. —- Obrambni minister Ariel Šaron je pričal pred posebnim odborom, ki preiskuje pokol palestinskih civilistov v taboriščih blizu Bejruta. Do pokola je prišlo v dneh od 16. do 18. septembra letos. Šaron je prevzel odgovornost za odločitev, po kateri so izraelske enote dovolile prihod krščan-skih miličnikov v palestinska taborišča. Niti na misel pa mu ni prišlo, je dej dl Šaron, da bi nastal pokol. Obrambni minister je tudi branil Me-nahema Begina v zadevi, šaron je rekel, da Begin ni nič vedel o prihodu miličnikov v taborišča. Če bo preiskava pokazala, da sem odgovoren, je pripomnil Šaron, bom odstopil.
•	New York, N.Y. — Cene delnic na newyorški borzi so padlč včeraj za 36,33 točke, kar je drugi naj večji padec v zgodovini borze. Menda so investitorji zaskrbljeni nad možnostjo novega povišanja obrestne mere.
Vladna zamenjava na vrhu Zahodne Nemčije
n.
Ko je decembra 1973 isti Brandt v Pragi podpisal še sporazum o normalizaciji odnosov s Češkoslovaško, je bilo nekako končano obdobje njegove “Ostpolitik” - politike do Vzhodne Evrope. Potem pa so se kmalu pričele težave gospodarskega značaja. Jeseni 1973 so arabske države, da bi kaznovale Zahod zaradi njegove podpore Izraelu, sprožile naftno zaporo, kar je prineslo grožnjo brezposelnosti, saj je predelovalna industrija živela predvsem od nafte in njenih derivatov.
Bonn je najprej zaprl meje za nadaljnje zaposlovanje tujih delavcev. Kancler Brandt se je povrh zapletel v spor z mogočnimi sindikalnimi voditelji. Ko pa so v njegovi bližini odkrili še vzhodnonemškega vohuna Guillau-
mea, je bilo Brandtove politične kariere konec. Nasledil ga je finančni in že prej o-brambni minister ter podpredsednik v vladi Helmut Schmidt.
Odtlej so koalicijo s ocial-demokratske in liberalne stranke vedno bolj zaposlovala gospodarska in socialna vprašanja. Helmut Schmidt je sicer ohranil nadaljevanje Brandtove vzhodne politike, toda ko je leta 1979 spoznal resno nevarnost vse številnejših sovjetskih raket na vzhodni meji, je dal v NATO paktu pobudo zla dodatno o-borožitev. To ga je skoraj odtujilo od stranke.
V slabših časih bi skorajda nihče ne bil mogel prevzeti odgovornosti za vlado v Bonnu, kot je to moral storiti Schmidt. Socialdemokrati so bili na naj nižji stopnji ugleda in samozavesti, na dežel-
nih volitvah so nizali poraze, gospodarski zastoj je prinesel naj višjo stopnjo brezposelnosti. Tedaj se je Schmidt izkazal kot kancler socialnega miru. Umel je obnoviti voljo do nadaljevanja skupnega dela pri obeh koalicijskih strankah, predvsem pa je uvedel v vladi mnogo strožjo disciplino kot je bila pri Brandtu.
V času Schmidtovega vladanja so dobili zaposleni v podjetjih znatno razširjene pravice do soodločanja v notranji ureditvi podjetij. Prvič so dobili tudi tuji delavci možnost in pravico, da predlagajo svoje zastopnike v podjetniške svete. Zvezni zakon o pospeševanju izobraževanja je omogočil otrokom iz siromašne) ših krogov pravico do podpor, ki pa so bile istočasno tudi vezane na uspeh pri študiju. Zgrajenih je bilo mnogo univerzitetnih in dru-
gih višješolskih poslopij, kar pa je povzročilo naval na te šole. Treba je bilo vpeljati omejeno število slušateljev, kar je seveda povzročilo hudo kri med mladimi.
žrtve vojne so bile pokojnine, katerih povečanje je vezano na splošno gospodarsko rast. Tistim, ki odhajajo v pokoj, je bila priznana pravica, da se moški lahko upokojijo dve leti, ženske pa tri leta pred zakonsko p r e d p i sano starostno mejo (65 oz. 60 let). Pomoč brezposelnim je bila znatno povišana (681« dotedanje plače). Zahodna Nemčija si je v času Schmidtove vlade zgradila eno majstrož-jih zakonodaj za varstvo okolja in sprejela načelo, da mora za zdravo okolje poskrbeti predvsem tisti, ki ga ogroža in onesnažuje.
(Dalje prihodnjič)
Iz Clevelanda in okolice
Koleda nocoj—
Nocoj ob 7.30 gostuje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. folklorna in glasbena skupina Koleda iz Velenja, Slovenija s programom slovenske folklore. Jutri zvečer ob isti uri gostuje Koleda v avditoriju euclidske višje šole na 711 E. 222. cesti s programom folklore narodov in narodnosti, bivajočih v današnji Jugoslaviji. Vstopnice za vsako prireditev so po $6, ves dobiček pa je namenjen Slovenskemu domu za ostarele.
Gostovanje v Chicagu—
To soboto zvečer gostuje Slovenski folklorni inštitut v veliki dvorani pri cerkvi sv, Štefana v Chicagu na Slovenskem dnevu. V nedeljo pa ima skupno romanje s sv. mašo v Lemont.
Fairfieldski festival—
Pretekli soboto zvečer so Fantje na vasi in Alpski sek-stet gostovali na Slovenskem festivalu 1982, ki je bil pri cerkvi sv. Križa v Fairfieldu, Conn. Nastopila sta tudi lokalni pevski zbor Zvon in ga. Marija Ahačič-Pollak iz Toronta. Dvorana je bila polno zasedena, saj se je zbralo okoli 500 gostov, povsem navdušenih nad glasbenim programom in zabavo, ki je sledila. Spored je vodil Ivan Kamin. Bilo je res prijetno srečanje z rojaki, ki bivajo na vzhodnem delu ZDA. V nedeljo so se Clevelandčani, ki so potovali z avtobusom, mudili krajši čas pri slovenski cerkvi sv. Cirila v New Yorku ter si ogledali mesto. Turo je vodil inž. Simon Kregar.
Richard Celeste vabi—
Kampanjska organizacija demokratskega guvernerske^ ga kandidata Richarda Cele-ste-a vas vabi nocoj od 7. do 9. zvečer v spodnjo dvorano Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Na razpolago—brezplačno—bo hrana, pijača, dobra glasba, vstopne nagrade in več drugega. Politično prireditev bosta vodila državni poslanec Ron Šuster in Clerk of Courts Jerry Kra-kowski.
Sv. maša—
V ngdeljo, 31. oktobra, ob
10.30	dopoldne se bo po namenu slovenske mladine v cerkvi Marije Vnebovzete darovala sv. maša za vse slovenske protikomunistične žrtve.
Martinovanje—
Štajerci in Prekmurci vabijo na svoje martinovanje, ki bo v soboto, 6. nov., v avditoriju pri Sv. Vidu. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci. Za rezervacijo vstopnic, lahko pokličete na tel. 951-0501 ali 531-4346.
Belokranjski klub vabi na veselo, tradicionalno martinovanje, ki bo v soboto, 13. novembra, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Za rezervacijo vstopnic, pokličite na tel. 481-3303 ali 289-0843
Spominski dar—
Jožica Malnar, Don Mills, Ont. je darovala $10 v tiskovni sklad Ameriške Domovine v spomin na prvo obletnico smrti Ivana Malnarja, ki je umrl 9. novembra 1981. Iskrena hvala!
Slomškovo kosilo—
V	nedeljo, 31. oktobra, ob
10.30	dopoldne bo v cerkvi sv. Vida darovana sv. maša za vse pokojne in žive člane Slomškovega krožka in za vse dobrotnike istega. Po sv. maši ste pa vsi lepo vabljeni na kosilo, ki ga Slomškov krožek prireja v avditoriju. Serviranje bo od 11.30 dopoldne do 1.30 popoldne. Pri krožku lepo prosijo mlade slovenske mamice, ko pripeljejo otroke v soboto v Slovensko šolo pri Sv. Vidu, da jim pridejo za kakšno uro pomagat v kuhinji.
Prošnja za pecivo—
Pri Slomškovem kosilu v nedeljo, 31. oktobra, pri Sv. Vidu, bo tudi prodaja peciva. Slomškov krožek lepo prosi gospodinje, da bi spekle in darovale domače pecivo. Vse bo s hvaležnostjo sprejeto. Zadušnica—
V	ponedeljek, 1. novembra, ob 7. uri zvečer bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za Emanuela Grasselli ob priliki 17. obletnice njegove smrti. Jesenski festival—
Vsakoletni jesenski festival pri Sv. Vidu bo 12., 13. in 14. novembra.
------o------
Najnovejši podatki o gospodarstvu ZDA n’so nič spodbudni
WASHINGTON, D.C. — Podatki o gospodarskih gibanjih v ZDA v tretjem letošnjem četrtletju, ki jih je zbralo in objavilo trgovinsko tajništvo, niso nič spodbudni in tudi ne kažejo, da bo kmalu konec večletnega ekonomskega zastoja. Naj novejši podatki so boljši, je pojasnil trgovinski tajnik Malcolm Bald-rige, vseeno pa potrjujejo, da se nahajajo ZDA nekje med gospodarskim zastojem in napredkom.
Prepričani smo, da so postavljeni pogoji za znatnejšo gospodarsko oživitev, je dejal Baldrige. Kar pa trenutno ne vemo, je, kdaj se bo ameriško gospodarstvo res oživilo. Edino, kar je o tem hotel reči, je bilo, da ne pričakuje oživitve vsaj do začetka prihodnjega leta.
Priznani harvardski ekonomist Francis M. Bator je pa bil precej črnogled glede najnovejših razpoložljivih podatkov. Bator ne izključuje možnosti, da se ne bo v naslednjih mesecih odstotek brezposelnih delavcev povzpel do 11 ali celo 12.
Cene delnic na newyorski borzi so dosegle najvišjo točko v zadnjih 10 letih ta teden in se približujejo borznemu rekordu. Cene delnice so bile najdražje 12. januarja 1973, finančniki pa menijo, da bo borza postavila nov rekord v doglednem času.
Mnenje mnogih finančnikov je, da trenutne cene delnic na newyorski borzi predvidevajo stanje ameriškega gosodarstva za dobrih 6 mesecev vnaprej. Na podlagi te sicer nepotrjene domneve, menijo, da ima Reaganova vlada prav, ko tako vneto zagovarja skorajšnji konec gospodarskega zastoja.
------o------
če še niste naročnik Ameriške Domovine, postanite še danes!
(
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — CLEVELAND, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00-za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaia- $15 00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only $15 00 per year — Canada and Foreign $20.00 yr.
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
POSTMASTER: Send address changes to American Home,
0117 St. Clair Ave.: Cleveland, OFI 44103
No. 81 Tuesday, Oct. 26, 1982
Slovenski narodni praznik
29. OKTOBER je slovenski narodni praznik. Nata dan pred 64. leti smo se Slovenci z lastno voljo in močjo osvobodili stoletne zatiralne nemške nadvlade in oklicali svobodno Slovenijo. Ob 50-letnici tega praznika sem opisal tedanji slovesni, a težki položaj v knjižici “Svoboda v polmraku”, od koder so posneti naslednji podatki in misli.
“Konec oktobra 1918 je bil slovenski narod po razpadu Avstro-ogrske monarhije v skrajno kočljivem položaju. Vse meje so padle, od vseh strani so pritiskali na slovensko ozemlje sovražni sosedi, da bi se ga polastili. Da se razgaljeni ozemeljski enoti, naseljeni na bivšem avstro-ogrskem področju s Slovenci, Hrvati in Srbi, zagotovi značaj državnosti, je bilo ustanovljeno v Zagrebu Narodno Viječe, ki mu je predsedoval dr. Korošec. In da bi Narodno viječe utrdilo svojo oblast pred svetom, je Korošec sklenil s predsednikom srbske vlade Pašičem Ženevski pakt, s katerim je srbska (zavezniška) vlada na Krfu priznala Narodno viječe za zakonito vlado Jugoslovanov bivše monarhije... Kaj bi se bilo zgodilo s Slovenijo, če bi bilo naše narodno vodstvo zavrglo idejo majniške deklaracije o skupni državi s Srbi in Hrvati ter ustanovilo samostojno državo Slovenijo? Odgovor je naknadno nakazala druga svetovna vojna, ko so nas pregazili Nemci, Italijani in Madžari.
Eden glavnih razlogov, da smo bili 1. 1918 za Zedinjeno Slovenijo ogoljufani, je bila narodno-obrambna šibkost slovenskega naroda. Stali smo takorekoč z golimi rokami nasproti organiziranim armadam naših sosedov, ki so do zob oboroženi, tudi s težkim orožjem, pritiskali na naše ozemlje. Človeka so tačas obhajali zelo deljeni občutki: srce je bilo polno navdušenja nad tem, da je narod rešen tisočletne tuje nadvlade, in da v Ljubljani ne sedi v vladni palači Nemec, marveč slovenska narodna vlada, a razum in pamet sta temu navdušenju prilivala grenke kaplje zaskrbljenosti, kako bo mogoče vzdrževati svobodo, red in mir, ko so se avstro-ogrske armade valile z italijanske fronte čez slovensko ozemlje, za njimi pa je pritiskala italijanska vojska...
Bili so tedni in meseci ob koncu 1. 1918 in začetku 1919, ko v resnici ni imelo veljave nič drugega kot dobro organizirane, prvovrstno opremljene in izvežbane ter modefno oborožene lastne vojaške enote. Bil je čas, ko so uspešno govorile le puškine cevi in dim iz strojnic. Očividno so bili člani Narodnega viječa uverjepi, da sovražnika z zapada (Lahov) in severa (Nemcev) ne bo mogoče ustaviti drugače kot s hitrim detašma-nom vsaj majhnih edinic srbske vojske na glavne linije sovražnega vdora; Srbija je bila zaveznica zmagovalcev. To potrjuje primer srbskega majorja Švabiča, ki je pri Vrhniki ustavil prodirajoče laške kolone v smeri Ljubljane, češ da je to ozemlje zasedla že srbska vojska, dočim akcija generala Maistra na Štajerskem pomeni nasproten primer.
Vojaške enote generala Maistra so izjema in zgled. Če bi njega ne bilo, bi tekla meja po štajerski deželi v našo škodo drugod, kof teče danes. Žal je Maistra potrebovala Štajerska, a bil je samo eden, geni j alen vojak in poveljnik in prav tako velik rodoljub. Ko bi bili imeli še enega Maistra za Koroško'in enega za Primorsko, bi se verjetno meje Slovenije ne bile zarisale tam, kjer so se: skoraj pol milijona Slovencev je ostalo zunaj. Zelo verjetno bi bile potegnjene v našxprid in oklic slovenske države bi bil v okviru stvarne možnosti. ■
Mladi rodovi niso doživljali veličastnih prizorov vstajenja naroda, ki se je začelo meseca maja 1917 (Majniška deklaracija v dunajskem parlamentu), in zato motrijo dogajanja onih dni skozi očala neljubih posledic. A zaradi očal, ki prizore po svoje barvajo, resnica sama ni nič drugačna... Ne zahteva se v Majniški deklaraciji ustanovitev slovenske narodne države, marveč (dobesedno): “...združitev vseh po Slovencih, Hrvatih in Srbih naseljenih predelov monarhije v eno samovladno in na demokratični osnovi zgrajeno državno telo...” Kar so poslanci Jugoslovanskega kluba v dunajskem državnem zboru imeli v mislih, je bila enotna država Slovencev, Hrvatov in Srbov, sestavljena iz treh enakopravnih in samoupravnih enot, katerih ena bodi Slovenija.
Beseda iz naroda...
Nastop “Korotana’ v Chicagu
Med nami v Chicagu se širi vesela novica — obeta se nam obisk, kulturna prireditev na najvišji stopnji, ki jo premore izseljensko slovenstvo. Pevski zbor “Korotan’' iz Clevelanda naštopi v veliki svetoštefanski dvorani na 22nd Place, Chicago, v soboto, 13. novembra 1982, ob 8. uri zvečer.
Opozarjamo in vabimo vse ljubitelje slovenske pesmi iz bližnje in daljne okolice našega velemesta, da se pridružite nam članom zbora “Slovenska Pesem”, da v polno zasedeni dvorani sprejmemo naše goste. Pokažimo jim slovensko gostoljubnost, navdušenje nad njihovim delom in hvaležnost za njih trud.
Naša prisotnost bo bogato poplačana ne samo s pestrim in umetniškim izvajanjem koncerta, ampak tudi pri prosti zabkvi po programu, ko bomo uživali plesne melodi-' je clevelandskega ansambla “Jasmin”. Redkokdaj se nam nudi prilika, da se sprostimo ob pristni, veseli, slovenski godbi. Res se vsem obeta e-dinsfveni užitek. Pridite k Sv. Štefanu,od blizu in daleč v soboto, 13. novembra.
Kaj pomeni pevski zbor “Korotan” za nas Slovence, raztresene po a m e ri š k e m kontinentu? Z eno besedo USPEH. Zbor obstoja že skoraj 30 let. Je gotovo najobsežnejši tako v številu članstva, kakor tudi v umetniški pevski dovršenosti — pravi biser med vsemi pevskimi " zbori v tujini. Dosegel je tudi to, kar nobena druga organizacij a ne more — stanoviten prirastek novih članov — sinov in hčera ustanoviteljev tega zbora. Tako je ostal svež, a zvest in nepremakljiv od Svojih idealov in v duhu mladosti nadaljuje delo, zamišljeno ob svojem početku.
Z razočaranjem in žalostjo gledamo, kako se slovenska kultura počasi spreminja le v bankete in plesne prireditve. Redke so take skupine, kot je “Korotan”, ki še danes vztraja in skrbi za duševno in ne le telesno hrano naših ljudi. Sedanji pevovodja pevskega zbora “KOROTAN”, g. inž. Franček Gorenšek, ki vpdi zbor že 16 let, zasluži naše priznanje in' pohvalo za svo-i jo sposobnost, daljnogled-nost, razumevanje mladine in sigurnost ciljev.
Pevski zbor “Korotan” podaja redne nastope v Clevelandu, vendar ne drži svojih uspehov samo ^ase, temveč jih nudi tudi drugim slovenskim naselbinam. Že dvakrat : je gostoval pri nas v Chicagu, zadnjikrat na Barago-‘ vem dnevu v Lemontu. V Torontu je nastopil s tremi koncerti. Povzdignil je slovesnost blagoslovitve Slovenske kapele v Ameriškem svetišču v Washingtonu. Zasto-
pal in predstavil je Slovence na Evharističnem kongresu v Philadelphiji. Višek uspeha je zbor žel lansko leto na svoji turneji po Evropi med našimi koroškimi in primorskimi brati. Vsi ameriški Slovenci smo ponosni na ta ‘uspeh, saj je zbor zastopal nas vse in pokazal, da še živita slovenska pesem in beseda med nami.
Za konec se obračamo na vas, člane “Korotaha”, s prošnjo, da vztrajate pri svojih ciljih. Prosimo in rotimo vas, ne izgubite volje do dela za slovensko pesem, kljub problemom, ki jih najdemo povsod. Ostanite še v naprej prvenstveni slovenski pevski zbor. Ako začnete popuščati vi in člani podobnih organizacij, bo ostala od slovenske kulture v Ameriki res še samo polka, potica in klobasa. Tudi ne iščite rešitve za ohranitev naše dediščine pri profesorjih, ali v knjigah in teorijah. Tam je premalo zanimanja za delo med ljudmi.
Prava živa kultura se nadaljuje pri naših ■ zborih, pri slovenskih farah, pri vsaki slovenski maši, v slovenskih šolah, med folklornimi sku-
orije, če pa ne bo več Slovenca v Severni Ameriki, ki bi jih prebral? Torej, dragi člani zbora “Korotan”, vedite, da je na vaših ramah bodočnost slovenstva v Ameriki. Vedite tudi, da ste prisrčno vabljeni k nam v Chicago. Kličemo vam:	Dobro'
došli med nami!
Lojze in Krista Arko
------o-------
pinami in dramskimi društvi. Tu, tu med ljudmi, je edino hvalevredno delo za ohrani-, tev slovenske besede in pesmi ter slovenskega duha. Kaj nam pomagajo knjige in te-
MU New York se zaMjgsle
NEW YORK, N.Y. — Ob Misijonski nedelji se prav prisrčno zahvalimo vsem našim dobrotnikom, da nam je tako lepo uspelo do $1,170.00 čistega dobička za vse naše misijonarje in misijonarke.
Prav lepa hvala našemu župniku p. Robertu za vso naklonjenost in dobroto. Tako tudi g. Tonetu Osovniku, ki nam vedno pomaga pri vstopnini. Prav nobenega ne prezre. Topla zahvala vsem gospodinjam za toliko domačega peciva, za vsa darila in posebno vsem za pomoč; vsem, ki so nastopili in tako obogateli naš program, smo tudi dolžni prisrčno zahvalo.
Naj omenim tu le gdč, Mirjam Lango, ki nam je prvič zaigrala na klavir. Le tako naprej! Višek vsega pa je bilo igranje na harfo.
Vsi smo uživali, saj kaj takega še nismo slišali. Prav veseli pa bodo slovenski misijonarji, ko bodo za Božič dobili znesek od naše prireditve.
Za MZA New York: Helena Klesin
Iz življenja Slovencev v llwaukeeju
MILWAUKEE, Wis. — Tri-glavani so zborovali. — V nedeljo, 10. oktobra, ob 2. uri popoldne šo imeli Triglavani v Domu parka svoj vsakolet-občni zbor. S polurno zakasnitvijo je predsednik Janez Limoni začel zborovanje in prebral dnevni red. Duhovni vodja društva dr. Jože Gole je izmolil molitev za srečo zborovanja, Marija Kadunc pa je nato prebrala odlično sestavljen zapisnik zadnjega občnega zbora, ki je bil v celoti z odobravanjem sprejet. Lepo duhovno misel, ki jo je zatem podal dr. Gole, so zborovalci z zanimanjem poslušali.
Sledila so poročila upravnega odbora: Frank Menčak je na kratko poročal o poslovanju društva in se vsem zahvalil za sodelovanje. Posebej se je še zahvalil Mariji Kadunc za vzorno zapisnikar-sko delo, dopisniku Ameriške Domovine pa prav tako za poročanje o delu, vabilih in življenju društva. Marica Rozina je v blagajniškem poročilu prikazala jasnp sliko, finančnega stanja društva, Jože Kunovar pa kot upravnik Parka, gospodarsko plat tega, kakor tudi napredek dela pridnih rok članov in članic.
Poudaril, je predvsem naj-
Slovenski narod je deklaracijo sprejel in odobril z velikim navdušenjem, sredi strašne vojne, ki je deloma divjala na njegovem lastnem ozemlju. Že dolgo prej, in tudi takrat smo Slovenci nosili v svojih dušah podobo Združene Slovenije, ki naj bi se uresničile v lastni narodni državi. Toda politični voditelji so vedeli, da morajo kot vodniki malega naroda biti neskončno previdni, da svojega malega brocla ne razbijejo ob prvih čereh in da ga ne pogoltnejo zahrbtni vrtinci.
Majniška deklaracija in proglasitev slovenske svobode cine 29. oktobra 1918 sta odprli vrata narodu v novo življenje. Nato pa so se razmere zapletale in razpletale v 'dolgotrajni borbi za vsebino in obliko pridobljene svobode. Boj ni končan, tem manj, ker je narod med tem spet zgubil svobodo, sicer zgubil na drugačen način, vendar ni svoboden. Začeti boj bo dobojevan šele, ko si bo narod priboril popolno, suvereno neodvisnost v lastni, na resnični demokraciji zgrajeni državi.
L. P.
vidnejša dela:	temeljito na-
suta in z oljem polita cesta, za kar pripisuje največ dela Ralphu Coffeltu in njegovemu traktorju, nabava “industrijskega” plinskega štedilnika v kuhinji v olajšanje delavcem v kuhinji, nova vodna črpalka, povečanje in izboljšanje terase ob jezeru in mojsterska prenovitev skalnjaka istotam. Omeni ogromno delo čiščenja in košnje ter posebno lepo vzdrževanje precej velikega dela Parka pred kapelo. Omenja novo cerkvico, ki vzbuja pozornost in o b č u d o vanje prišlecev. (Kapelica je resnično v o-kras Parka in simbol vernosti našega človeka.) V oklepaju moja pripomba.
Posebej omeni Alberta Zy-goja ter se v imenu vseh zahvali za mnoge reči, ki jih . je za društvo in Park posredoval ali celo podaril. Še bi lahko našteval dela, ki so bila narejena, je dejal, sami ste videli, shmi radi pomagali v zavesti, nekaj doprinesti za lepoto Parka v prid skupnosti. Vsem lepa hvala!
(Ena reč pa je,' ki gotovo ne krasi Parka — tista jama, listnica tam, katero bi se dalo z nekaj dobre volje in dela spremeniti v lep delček Parka, ki je v bližini cerkvice!) Moja opomba.
Odlično podano je bilo tudi poročilo o delu in uspehih številnih nastopov v domačem in javnem krogu, pred ameriškim svetom, nastopi folklorne plesne skupine, katerega je podala voditeljica ih učiteljica omenjene skupine Triglava, Biba .Kralj-Bambičeva. Uspehi skupine so vneseni v poročilo kulturnega referenta Vlada Kralja, katerega poročilo sledi v celoti:
Park Triglav, 19. okt. 1982.
Porošilo Vladislava Kralja, rejerenta za prosveto.
Ob prestopu v novo društ-
veno poslovno leto 1982-83 je prav, če se ozremo na preteklo lansko dejavnost. Čeprav dramskih iger že dolgo ni več med nami, nam pogled nazaj še kaže živ utrip našega kulturnega življenja. Ta utrip je folklorna plesna skupina društva Triglav, tu rojena naša mladina, ki pod vodstvom Bibe Kralj-Bambič častno zastopa naše društvo. Skupina nastopa na raznih banketih in zabavnih prireditvah številnih slovenskih društev.
Lansko leto 14. novembra je nastopila na Slovenskem večeru s pestrim sporedom, ki ga je priredilo društvo USPEH v Red Carpet hotelu. Na prireditvi sta nastopila in recitirala Prešernovo zdravico v slovenščini Vladislav Kralj in v angleščini Helenca Coffelt.
V dneh 20., 21. in 22. novembra je naša folklorna skupina nastopala na Mednarodnem festivalu v mestni Areni. Tu nastopa vsako leto nad 40 narodnostnih skupin. Za to priliko je Biba pripravila nov ples. Skupina je s svojim dovršenim nastopom, oblečena v narodne noše, vzbujala pozornost in pohvalo. Loni Limoni ml. pa je v slovenskem paviljonu poskrbela za razstavo naše ročne umetnosti.
Dne 6. decembra so naša dekleta pripravila miklavže-■ vanje, namenjeno našim najmlajšim. Predvajale so dva božičnemu vzdušju primerna filma, tema je sledil vsem že znan svečan prihod Miklavža v 'spremstvu angeljnov in ro-gatcev. Dobri svetnik je obdaril vso mladino, pa tudi nekatere starejše. Po njegovem odhodu je bilo za udeležence servirano brezplačno -sendviči, pecivo, kava. Ohranimo radodarnega Miklavža še naprej. Tretja generacija se množi, malčkov je že cel kup.
V soboto pred pustnim torkom je plesna skupina pustnemu veselju primerno okrasila dvorano in nastopila v maskah s Kurentom na čelu. Prikazala nam je, kako je Kurent opeharil smrt in se rešil smrti. Maškarada je gmotno sijajno uspela.
Dne 15. maja smo v Parku praznovali Materinski dan. Po odpetih litanijah in Marijinih pesmih, je vse navzoče pozdravil in o materi govoril predsednik Janko Limoni. Cankarjevo črtico “Mater je zatajil” je z močnim občutkom prebrala Helenca Coffelt. Nato so dekleta in fantje predvajali materam dva plesa in vsaki posamezni izročili rdeč nagelj in vse povabili na okusen prigrizek Materinska proslava je interna triglavanska prireditev in nanjo javnost ni vabljena.
Dne 31. maja je bila na redu kot vsako leto na Spominski dan “žalna manifestacija” za padlimi protikomunističnimi bojevniki. Pred kapelico sv. Cirila in Metoda je rev. dr. Jože Gole daroval sv. mašo za padle junake. Predsednik Limoni je pozdravil navzoče in napovedal spored. Sledila je pod vodstvom E. Majheniča pesem “Vigred se povrne”, govor Ludvika Kojmana in pesem' Pavla Borštnika ^‘Pozdravljena zemlja”. Recitiral je Franc Rozina. " .
Za zaključek je pevski zbor zapel “Glejte, kako umira pravični” in D o m o bransko himno. Sledilp je okusno kosilo in prijateljski razgovori.
Na Baragovi slovesnosti dne 5. septembra je plesna skupina nastopila z velikim uspehom na predstavi v milwau-ški škofijski stolnici. Rev. David Janeš je iz Baragovih pisem in njegovega dopisovanja s škofom iz Cinpinnatija ter drugimi izoblikoval zani-
mivo podobo Baragove živ* Ijenjske poti. Lektor je z be' sedo povezoval prizore, ki j^1 je v koreografiji Bibe Kralj' Bambič dramatično in razgi' bano izvajala naša plesa3 skupina. Do solz so ganili pd' zori: Odhod Barage iz Slove* nije, Vihar na morju, Bara; ga med slovenskimi pionir]1 in Indijanci. To nenavada0 prireditev je občinstvo na«' vse pohvalilo., .
Dne 20. junija smo irne‘1 prvi piknik, drugega 22. aV' gusta in 26 septembra ko zadnjo prireditev v letošnj sezoni vinsko trgatev.
Moralen in gmoten usp60 sta nam vsem v zadoščenj6 in pahvalo. Vsem, ki so sode lovali pri predpripravah na' ših nastopov tisočera hvaja' Novoizvoljenemu odboru že' lim vso srečo in obilo uspe hov v korist slovenske skup" nosti.
*
Po končanih poročilih ie bila služba starega odbora končana.
Predsednik nadzornega ° bora K. Majerle je rešnico s pohvalo!
V nov odbor so bili izvolj3 ni: predsednik Jože KunoVa“ pedpreds. Johni Bambič, nik Frank Menčak, blagaj11^ čarka Milka Modic, pom. lenca Coffelt, zapisnikar1^ Marija Kadunc; uprava P3 ka: Franjo Mejač in Jože mermančič; bara:	Dar
Brginc, pom. Albert
itil
kuhinja: Loni Limoni st. USPEH:	Loni Limoni _
Petje: Mara Kolman. NadzG ni odbor in razsodišče: odborniki. Za duhovnega v° jo društva je bil v odso^ šti soglasno imenovan ^ Jože Gole. Za šport pa , di v odsotnosti — Janez k
jaȑ
Novemu odboru želimo » ^ drega vodstva, mnogo oSP
ha in božjega blagos
jod1'
ah'13'
Starim pa naša lepa z; la!
VSE NAJBOLJŠE! — V J boto, 9. t.m., je Slovea5^ kulturna radijska ura P0^, la lepe čestitke zvestima slušalcema in podpornik0 , Jožetu in Veri Ornik za H srebrni poročni jubilej. _ .e C e s t i t kam se pridruži tudi društvo Triglav, k3^ rega predsednik in odbor je bil Jože pred leti. Na s 9 jem občnem zboru 10. B meseca jima je društvo s <j stitkami vred izročilo .), lepo plaketo (v odsotno5^, katero jima je potem na ,, mu izročil tajnik F.
Naša želja je, da bi oba 5 ^ nem Jožetom še naprej 11 ^ nami gradila našo slov®135!.; zavest, kakor poje pesek1! ^ smo jo z Jožetom včasih “ doma: “... v trudu in zk0^, polnem radosti, domu ž1"3, mo slavo in čast.” Bog žlVl
VSE NAJBOLJŠE kU°^ s tega mesta tudi p. Pe^a^t Majheniču v bližnji za 70-letni življenjski j^jj! lej. Dragi gospod Pe|a pj Spoznali smo Vas tukaj Vašem bratu Erniju, ki nad 30 let vodi cerkveni
ski zbor sv. Janeza in uči jj
,zh3
dN'
smo Vas kot prijetnega ^ žabnika in Veselega Pa J
elok1,
rodne pesmi tukaj. Sp0
Že dolgo let je Vaš del v lemontskem samos \ kjer vršite delo svojih stojnikov, kjerkoli Je jji' prijeti, v ponižnosti'in skr ^ nosti svojega vzornika ,, Frančiška — služiti 1® višjemu Pastirju.
Te vrstice so naše skr° .ip želje, ki Vam jih jih P05^!' mo Vaši prijatelji iz ^o' waukeeja z željo: Še na^ ga leta in Bog Vas žN1’
* ■
Misijonski krožek i ^ -s posredovanjem PreC^'.. K Coffelt in zavednih nas (Dalje na str. 3) ■
4.
Kanadska Domovina
s
Zgodovinski obisk
TORONTO, Ont. — Dr. A- j lojzij Šuštar, metropolit slo- < venske Cerkve, bo koncem ' oktobra obiskoval naše rojake v Argentini. Ob tej priliki slovenska Cerkev izvršuje važno versko in narodno nalogo, ki je dolgo čakala na izvršitev.
Po tragediji iz leta 1945 je del naroda izbral pot begunstva. Temu delu naroda so se pridružili premnogi duhovniki s pokojnim ljubljanskim škofom, dr. Gregorijem Rožmanom na čelu. Vse dokler je živel ljubljanski uradni škof dr. G. Rožman med nami, ni bilo obiskov slovenskih škofov med izseljenci. Poleg drugih faktorjev, je obisk škofov bil skoraj nemogoč zaradi silno težkega' stanja, ki mu je bila podvržena Cerkev v slovenski republiki.
Spomnimo se samo na nasilne smrti duhovnikov in se-meniščnikov že po končani vojni, zapora vsaj 300 duhovnikov in skoraj uspelega poskusa, da bi zažgali škofa dr. A. Vovka. Stanje se je kasneje izboljšalo in izseljenci smo bili veseli obiskov naših škofov.
Vzpostavljena je bila zopet zveza med izseljenci-verniki in slovensko Cerkvijo. Čutila se je zbpet povezanost, kot mnogokrat v zgodovini, s slovensko Cerkvijo, ki je v naši preteklosti in še posebej v najbolj tragičnih dneh revolucije pokazala z besedo in
dejanjem posluh za malega, vernega in preganjanega človeka.
Po številnih obiskih škofov v Severni Ameriki pa se je čutilo, da bi bil sedaj čas, da se napravi obisk tudi našim rojakom v Argentini. V duhovnem pogledu je ta obisk toliko bolj pomemben, ker so še posebej v Argentini našli zatočišče Slovenci, katerih življenje med in po vojni j© bilo najbolj povezano s tragedijo naroda in Cerkve. Najdlje od domovine in zadnje čase. še gmotno zelo prizadeti so ravno naši Argentinci.
Naš cerkveni knez bo predal našim dragim argentim skim rojakom pozdrav domovine, tiste verne domovine, ki še danes kljub vedno večjim težavam živi in deluje. Potrdil bo njihovo vero in u-trdil upanje v boljšo bodočnost našega naroda. Nedvomno je ta obisk še posebej vezan s težavami s strani slovenske svetne oblasti, ki še danes, 37 let po zmagoviti revoluciji, ne najde nekega humanega odnosa do Slovencev-svobodnjakov. Slovenska diaspora zato toliko bolj ceni ta važni korak našega metropolita.
Dr. Peter Urbanc
(Po zadnjih vesteh naj hi hil nadškof Šuštar odpotoval v Argentino 16. oktobra. Po objavljenem sporedu se namerava vrniti v Ljubljano v petek, 5. novembra. Ur.)
Jesen - življenje in smrt
MILWAUKEE, Wis. — V Ameriki je praznik vseh mrtvih v maju, naj lepšem mesecu v letu, dočim v starem kraju praznujejo ta praznik
1.	novembra, na dan Vseh svetnikov in dan Vernih duš
2.	novembra, torej v mesecu listopadu, ko je že vse golo, sivkasto in mrzlo. Mnogi od nas, kateri živimo v Ameriki in drugod po svetu, imamo v Ljubljani in širom Slovenije in Jugoslavije na pokopališčih svoje naj dražje, starše, brate, sestre in prijatelje, ki v tamkajšnjih grobovih ležijo in počivajo v spanju brez sanj. Naj se ob prazniku Vseh mrtvih spomnimo' in poklonimo njim, ki so že na drugi strani večnega življenje s Prešernovo
MEMENTO MORI
Dolgost življenja našega je kratka.
Kaj znancev je zasula že lopata.
Odprta noč in dan so groba vrata;
al’ dneva ne pove nobena prat‘ka.
Pred smrtjo ne obvarje koža gladka, od nje nas ne odkup’jo kupi zlata,
ne odpodi od nas življenja lata
veselja hrup, ne pevcev pesem sladka.
Naj . zmisli, kdor slepoto ljubi sveta
in od veselja do veselja leta, da smrtna žetev vsak dan bolj dozori.
Znabiti, da kdor zdaj vesel prepeva,
v mrtvaškem prtu nam pred koncem dneva molče trobental bo:
Memento mori. V
V Jesenskih mesecih, v oktobru, posebno pa v novembru, so steze po parkih in travnikih nastlane s šeleste-čim listjem in če se sprehajaš po njem, slišiš, če si le malo
muzikalen in sentimentalen, sladko in umirjeno jesensko melodijo. Pri pesnikih in pisateljih november že od nekdaj ni bil priljubljen. Že s praznikom Vseh' svetih se začne mračno razpoloženje, ki je navadno megleno in deževno, saj november ima najmanj sonca v letu. Dnevi postajajo čemerni in čemernost se naseljuje tudi v nas, ki je desetkrat bolj nalezljiva pri starih ljudeh kot pri mladih.
Mnenje mnogih zdravnikov je, da okrog praznika Vseh ‘'mrtvih pri starejših in bolnih ljudeh nastopi takozvani “vsesvetski sindrom”. Že od otroških let nas je ta praznik spremljal žalostno in z neprijetnimi občutki in mislijo na smrt, ali pa na kako žalostno obletnico'. Z leti, ki minevajo in bolj ko se staraš, se te podobe in misli spet prikažejo z vso močjo. Človek postane bolj nebogljen, upognjen, boli ga na vseh koncih, težko hodi, izgublja tek, nima veselja za nobeno stvar, vsega je naveličan, žalosten tava o-krog, ve, da se bliža mrzla zima. Toda po par dnevih po Vseh svetih pa so ti stari bolniki pozabili na ta žalostni praznik in izgubili so “vsesvetski sindrom”!
Toda niso vsi tako srečni. Mnogim je čemernost prirasla k srcu in takim rojakom in rojakinjam je zapisano, da živijo v dolgočasju in samo-tarjenju. Gorje, če se predaš tej bolezni. Edino volja in ljubezen do življenja, do svojih dragih in prijateljev, ti dajejo moč, da se otreseš tega najhujšega zla v starosti. Naj bo jutro, ki raste v dan, sončno ali deževno, ga z ženo sprejmeva z veseljem in sva hvaležna Bogu, da nama je naklonil v dobrem zdravju uživati vse radosti in tudi bridkosti našega življenja. Torej proč s čemernostjo in veselimo se življenja, od Boga nam dano. Vsem lep jesenski pozdrav!
Povsem razumljivo se nam zdi, da nosimo dojenčke v zibelke, da predšolske otroke pošiljamo v razne otroške vrtce, učence v šolo in tako naprej. Zelo težko pa je mlajši družbi sprejeti danes, da je čimdalje več starejših ljudi, ki dočakajo visoko starost, ki pa prav tako potrebujejo skupni dom, v katerem so lahko deležni posebne starostne nege in skrbi. Zavedati se moramo, da čas hiti, ne da se vsaj malo ustaviti, ali vsaj malo zavrteti nazaj. Žalostno je, da to ni mogoče.
Leta se nabirajo in mi starejši ljudje s priprtimi očmi opazujemo, kako naši vrstniki drug za drugim odhajajo v pokoj, v bolnišnice in v starostne domove, mnogi pa tja na oaze večnega miru in pot čitka. Nič protestov? To je še edini zakon pravice, ki je o-tal še neokrnjen. To je zakon pravice, katerega ne morejo še tako prebrisani advokati — “jezični dohtarji” prekavsati ali napraviti nezakonitega. Življenje pa bi bilo veliko lepše, če bi se nekateri ljudje zavedali, da niso prišli na svet samp zato, da bi bili učeni in slavni, marveč zato, da bi delali v korist človeka in s tem dvigali življenjsko raven ubogim na duhu in telesu!
*
Pred kratkim je v 84. letu življenja umrla v Zagrebu ena naj večjih jugoslovanskih opernih umetnic Zlata Gjun-gjenac, ki je bila v letih 1930 do 1937 stalna članica in primadona ljubljanske opere. V njeni začetniški, umetniški karieri jo je vodil dirigent Niko Štritof, ki je zanjo tudi prevedel veliko vrsto opernih besedil, med njimi znano Traviato, Manon, Madame Butterfly, La Boheme in nešteto drugih.
Kdo izmed starejših se ne spominja zasedbe Traviate: Gjungjenac - Gostič - Janko, ali pa v Massenotovi Manon: Gjungjenac - Gostič - Primožič - Beteto, to je bila zasedba, da bi se lahko kosala z večjimi operami na svetu.
Takrat je bila zlata doba ljubljanske opere. Velikokrat
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA BRATA
FERDINANDA
GOSPODARIC
ki ga jc Bog poklical k sebi 21. oktobra 1981
Že leto je minilo odkar si, dragi brat, odšel od nas.
Pa vedno lep spomin je nate, pogrešamo Te vsaki čas.
Žalujoči:
Josepina Kovač — sestra Albin Gospodarič — brat Mimi in Marija Gospodaric— svakinji
Dori Scott, Marija Urbančič in Joži Odlazek—nečakinje in drugi sorodniki
Cleveland, Batawa, Šentrupert. 21. okt. 1982
so nas osrečili naši operni u-metniki. Sopranistka Zlata Gjungjenac pa nas je s svojim pevskim in igralskim šaripom očarala, zato je bila izjemna ljubimka ljubljanske muzikalne publike. Poročena je bila z velikim teatrologom in znanim režiserjem dr. Brankom Gavellom. Hvaležni spomin na umetnico Zlato Gjungjenac nam ne bo usahnil, dokler tudi nam ne bo usahnilo življenje.
*
V torek, 2. novembra 1982, bodo zopet volitve za gotove senatorske kandidate, guvernerje, kongresmane in tudi za razne lokalne kandidate. V državi Wisconsin ne bo velikih presenečenj, edino za mesto guvernerja bo ostra borba med demokratskim kandidatom, levo usmerjenim in liberalnim Anthony Earlom in zmernim republikanskim kandidatom Terry Kohlerom.
Med enimi in drugimi kandidati bo veliko govorjenja, obljub in pranja umazanega perila. Po mojem prepričanju pa so republikanci veliko boljši gospodarji, kot so demokrat j e. Republikanci pravijo: “Ce zaslužiš na teden 100 dolarjev, potroši samo 90 dolarjev, prihrani pa 10 dolarjev za slabe čase, dočim demokratje trdijo:	“Če ti je
premalo 100 dolarjev, pridi k nam in posodili ti bomo, kolikor potrebuješ, če ti ne boš mogel vrniti, bo vrnil tvoj sin. Radi tega je danes v A-meriki gospodarski zastoj.
A. G.
------o------
Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju
(Nadaljevanje z 2. strani)
na je pripravil prodajo domačega peciva pri Sv. Janezu. Izkupiček gre za slovenske misijone v Afriki. Vsem sodelujočim in darovalcem naj Bog obilo povrne!
m*
Po dolgem trpljenju in bolezni je umrl tukaj dobro poznani Lojze Gorenc — poslovodja usnjarne Fister & Fo-gel. Žena Ana mu je umrla komaj pred nekaj meseci. Zapušča številno družino in veliko sorodnikov tukaj. Naj v miru počiva. Sorodnikom
pa naše iskreno sožalje!
*
Slovenska kulturna radio radio ura je danes, 16. t. m., po zračnih valovih poslala lepe čestitke Metki in Ricku Buddy-Rozina ob rojstvu hčerkice-prvorojenke in starim staršem Francetu in Marici Rozina. Metka z Rickom se za pozdrave in čestitke
lepo zahvaljujeta!
*
Na obisku iz Dola pri 'Borovnici je pri svoji sestri Mari in Franku Mernik ga. Fani Trček. Dobrodošla med nami!
❖
Mesec november in spomin na naše rajne se naglo približuje. Obiskali bomo v duhu grobove naših rajnih doma in mnogo drugih naših, po vsem svetu raztresenih. V molitvi bomo prosili Vsemogočnega za njih večni mir in pokoj!
F. Rozina ------o—-----
fOO-Ietnica prve elektrarne v Ameriki
Pretekšlo soboto, dne 4. septembra, je poteklo 100 let od onega važnega znanstvenega in industrijskega dogodka v Združenih državah A-merike, ko je Thomas Edison odprl prvo električno centralo v New Yorku. To se je zgodilo 4. septembra 1882.
Prva Edisonova elektrarna je stala v nekem prezida-
nem skladišču na 255 Pearl Street in ozemlje, ki ga je zavzemala, je obsegalo komaj 2000 čevljev v obsegu. Priprave za proizvajanje e-lektrike so sestajale iz šestih bipolarnih dinamov, znanih pod imenom “jumbo”. Vsak je imel 125 konjskih sil. Tok iz centralne postaje je bil dostavljen odjemalcem potom vodilcev, ki so bili položeni pod zemljo. Brzojavne in telefonske žice šo bile prej speljane po drogovih. Edison je izpopolnil incandescentno svetilko leta 1879. Elektrarna in distribucijski sistem sta bila zgrajena v letih 1881 — 1882. Poskusi v njegovem laboratoriju in v njegovem domu v Menlo Parku, N.J., so dokazali, da je tak način razsvetljave zelo praktičen.
Toda kot pri vseh naprednih iznajdbah, sp se tudi tukaj pojavili razni neverni Tomaži. Naznanjeno je bilo, dabodo sprožili elektriko dne 4. septembra 1882 popoldne. Velika skupina ljudi Se je zbrala na postaji ter čakala, ko bodo obrnjena stikala. Vsi so se bali velike razstrelbe, ali pa ognja. Drugi so bili zbrani po raznih poslopjih, kamor je že bila napeljana e-lektrika. Pri izložbah na Nas-saus Street so se trle množice ljudi. Ob določeni uri so obrnili stikala in žarnice so zažarele. Razen presledka, ki ga je povzročil ogenj 1. 1890, je ta prva električna centrala neprenehoma delovala.
Ob 100-Ietnici uporabe e-lekrike v Ameriki se moramo poleg Edisona spominjati tudi Nikole Tesla, rojen- v Dalmaciji (Srbi trdijo, da je srbskega rodu), ki je z Edisonom skupaj deloval in izpopolnil marsikak Edisonov izum.
------o-------
For Sale
4 bdrm. home in Mentor. Call after 6 p.m., 943-0429.
(80-83)
FOR RENT
DUPLEX — Completely newly remodeled, 3 bdrms., liv. r. din. rm. kitchen, 2 baths. 431-7343
(81-82)
OFFICE VACANCY
M.D. retiring. Office suite available. L & M Medical Bldg., 780 E. 185 St. For further information call John Lokar, any evening at 731-5515.
(81-92)
FAMILY STYLE RESTAURANT
at Nordic Village 7480 Warner Road, Route 307 Madison, Ohio 44057 I	GENEVA I
84
l-90ai
*307
534
a
m

ONE FAIRLANE DRIVE
society'
Since 1914 ...
JOUET, IL 60434
,.. the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest In Insurance protection at low, non-profit rates to Catholi cs only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
)
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesua, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Schola-ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuna.
t. Additional scholarships for needy boys and girls.
t Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
I. Bowling, basketball and little league baseball 8. Social activities.
Podpirajte slovenske trgovce I
MALI OGLASI
FOR RENT
Next to St. Vitus church, nice clean carpet, 4 rooms, down. No pets. Deposit.
Call 1-653-9419
(79-82)
T.K. General Contractors
We do all carpentry, painting, wall covering, electrical, plumbing, carpeting, roofing, and driveway jobs.
TONY KRISTAVNIK Owner 831-6430
(X)
7. Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družine
Officer«
President .................. Joseph J. Konrad
First Vice-President ....... Ronald Zefran
Second Vice-President ...... Anna Jerisha
Secretary .................. Robert M. Kochevar
Treasurer ................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary ......... Nancy Osborne
First Trustee ............... Joseph Šinkovec
Second Trustee .............. Frances Kimak
Third Trustee ............... Anthony Tomazin
First Judkial ............... Mary Riola
Second Judicial ............. John Kovas
Third Judicial .............. Frank Toplak
Social Director ............. Mary Lou Golf
Spiritual Director ..........
Medical Advisor ............ Joseph A. Zalar, M.D.


D2 - D3 Liquor License with fixtures. Move or stay $12,000. Or will sell license separately.. 431-6224, 585-4693 after 5. — 4 rooms & bath. Also store or any type of business.
(X)
SMALL CITY FARMS CHOICE OF THREE WICKLIFFE — 11 acres, ranch style home, pond, wooded, unique property near all conveniences.
WILLOUGHBY HILLS — 4
acres, plus 3 bedroom cape cod, two rental cottages, some woods, located near S.-O.M. center Rd. & Chardon Rd.
MENTOR— 4 acres plus, beautiful cape cod in outstanding condition, attached garage, barn, ideal for two horses, possible future development.
Asking price — $125,000 each
Call Joseph Delchin 943-4595 C-P-M Realty 944-3232
; I , : :	(80-83)
CLOCK, WATCH, and small ELECTRICAL APPLIANCES REPAIRED.
CALL 361-5850
Noly Family Society of the U.S.A.
Minutes of the Supreme Board Annual Meeting August 7,1982
Members of the Supreme Board received notices from the Society’s Secretary, Robert M. Kochevar, to attend the annual meeting on August 7, 1982.
The Supreme Board members of the Holy Family Society of the U.S.A. met at the Home Office, One Fairlane Drive, Joliet, Illinois at 11:00 a.m. on Saturday, August 7, 1982.
The meeting opened with a prayer led by our Second Vice-President, Anna Jerisha.
The Recording Secretary then called the roll call of officers with the following members being present: President Joseph J. Konrad, First Vice President—Ronald Zefran, Second Vive President—Anna Jerisha, Treasurer—Anton J. Smrekar, Secre-'tary—Robert M. Kochevar, First Trustee-Moseph Sinkovič, Second Trustee—Frances Kimak, Third Trustee—Anthony Tomazin, Recording Secretary—Nancy Osborne, and Social Director—Mary Lou Golf.
All of the members of the Supreme Board received a copy cf the minutes of our previous Board Meeting held on March G. 1982 for their review. Since there were no changes or corrections, a motion to dispense with the reading of the minutes and to accept the minutes as prepared was made by Ronald Zefran. Fran Kimak seconded the motion. Motion carried.
The Supreme Board members then signed the minutes of the meeting held on March 6. 1982.
Anton J. Smrekar, our Treasurer, was called upon to present the financiahstatement of the Holy Family Society for the period of January 1, 1982 to June 30, 1982. He then continued on with the presentation of the security transactions for the same period. The reports are as follows:
(80-83)
(To be continued)
Vote for
AUGUST PRYATEL H. ANTHONY MAROLT
and
RALPH LOCHER
Pryatel Is necking re-election for Judge to the Court of Appeals.
Marolt is a candidate for the office of Judge in Cuyahoga County Common Pleas Court.
Locher is a candidate for re-election for Judge of the Supreme Court of Ohio.
Each is highly capable of efficiently filling the office he seeks. I therefore urge favorable consideration of their respective candidacies.
Frank J. Lausche
Bethesda, Maryland
Dear Editor:
Crime is a serious problem that affects all of us. Did you know that dderly people in our community are being killed during robberies in their own homes? We can stop this senseless murder by electing people who have a proven voting record of being tough on crime. Senator Skali is one of us. He supported and voted for the death penalty, along •with many other tough anti-crime bills. His opponent voted against the death penalty and against making it a crime to conspire to deal in marijuana. We can help stop crime by returning Ben Skali to the Ohio Senate. We need someone to fight for US and not the criminal.
I appeal particularly to my Slovenian friends in Euclid and the northeastern Cleveland area to vote to return Senator Ben Skali.
Sincerely,
Ralph J. Perk
Paid for by the Skali for Senate Committee, -Gladys Olson, Treasurer 2201 Acacia Park Dr., Lyndhurst, Oh. 44124
For Juvenile Court Judge - Ken
ROCCO
ENDORSED BY:
•	Democratic Party
•	Slovenian Democratic League
•	State Representatives, Frank Mahnič and Ron Šuster
•	AFL-CIO, UAW
•	Greater Cleveland Bar Association
•	Cuyahoga County Bar Association
•	The Citizens League
•	The Cosmopolitan Democratic League
Paid for by Elect Ken Rocco Judge Committee Graig Gorris, Chmn., 10054 N. Court, Cleveland, Ohio 44141
ANDREJ KOBAL:
SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE
V civilnem življenju je bil učitelj neke podeželske srednje šole. Bil je pobožen baptist brez vsake slabe navade. Ni pil in ni kadil, kot samec je še pri svoji starosti zardel, če se je omenila ženska. Kot tak je bil v oficirski menzi deležen neprestanih šal ^na svoj račun.
General Crane ni vedel, .kakšne naloge naj mu v komisiji prideli, 'zato mu je dal odgovornost za nakupovanje življenjskih potrebščin v Sofiji in okolici, to seveda s pomočjo vojaka, ki je zanj tolmačil. Tak posel je zahteval dnevno stikanje po Sofiji. Miličniki so to opazili in niso mogli verjeti, da podpolkovnik kupuje krompir, solato in podobne potrebščine. Zato so ga osumili, kot je
Pri tem razgovoru me je presenetil z zgodbo o našem podpolkovniku N., katerega so Bolgari in Rusi dolgo smatrali kot ameriškega političnega obveščevalca, in zato napravili nanj čisto drugačen in bolj človeški atentat. Leksi se je smejal, ko mi je pripovedoval to storijo, katero sem dobro poznal. Nisem pa vedel povoda, zakaj so se ga hoteli r iznebiti, da je moral zapustiti Bolgarijo.
Podpolkovnik N., skoraj 50 let star, ni bil sposoben za vojaško službo, še manj pa za precej visoki oficirski čin.
Samo v vojnem času se najdejo taki v armadi, ki y potrebi vse pobere. Kako je prišel do podpolkovniškega čina, pa je bila zagonetka vsem v delegaciji zvezne komisije.
■ ^ •	.....* ‘	R	• L :	• •••
PFEIFER VS. METZENBAOM
Hitro se približujemo volitvam. Ena vaših najvažnejših odločitev bo, koga boste volili za zveznega senatorja iz Ohia. Kot veste, boste izbrali enega od dveh pomembnejših kandidatov: Paul Pfeifer in Howard Metzenbaum.
Howard Metzenbaum je dobro znan kot najliberalnejši ameriški zvezni senator. On je liberalec, ki veruje v obdavčevanje in zapravljanje. Ta gospodarska in politična filozofija, ki jo zagovarja v zveznem senatu, je ogromno prispevala k ustvaritvi gospodarske bede, ki tako močno vpliva na nas danes.
Žalostno je, da tekom zadnjih 6 let propada Ohia je bila država zastopana v zveznem senatu s senatorjem, ki je namenoma sledil proti-poslovni politiki in ki je podpiral politiko, zaradi katere so bile mnoge industrije prisiljene zapustiti državo. Zaradi tega je bilo izgubljenih več tisoč službenih mest.
Howard Metzenbaum sigurno ni prijatelj industrije. Tudi ni vaš prijatelj.	|
Današnje gospodarsko stanje zasenčuje Vse druge zadeve, ki so pred volivci. Kandidati morajo bjti prešo jeni po tem, koliko so prispevali k rasti gospodarskih težav in koliko lahko pomagajo pri odpravi le-teh.
Napadi Howarda Metzenbauma na industrijo storijo nekaj, kar je zelo učinkovito: Pospešujejo odhod teh industrij in njih delovnih mest iz države zelo hitro, s katastrofalnimi posledicami za nas vseh. Ali se lahko to nadaljuje in kako dolgo lahko to trpimo?	:	|.	! j
Poleg svoje gospodarske filozofije, so stališča Howarda Metzenbauma glede drugih zadev zelo zaskrbljujoča. Primerjajte vaša osebna stališča s tistimi, ki jih zagovarjata Paul Pfeifer in-Metzenbaum v zvezi z zadevami, ki so za vas zelo pomembne!
Stališče Pfeiferja
Leksi pripovedoval, da vse tako nakupovanje ne more* biti nič drugega kot kritje za špijonažo. Izmislili so si način, da dokažejo, da je spij on, in ga bo zato morala zvezna komisija odsloviti.
Leksi mi je rekel, da on sam ni nikdar verjel, da je podpolkovnik špijon, vendar je bil izdelan načrt, da se dokaže. Ko se je N. nekega večera vrnil v svoje stanovanje, je našel štiri lepotice: Vero, Deso in Milo, blondinke, ter Ljubo, brinetko. Ni jih mogel odpoditi. Mali in suhljati podpolkovnik ni vedel, kaj storiti. Kar obesile so se nanj, ga božale in nadlegovale s poljubi in izpraševanjem, obenem prebrskale njegove papirje in osebne stvari.
Podpolkovnikov harem je na svoj način zaslovel. Vsa ameriška kolonija v Sofiji je vedela o njem in se zabavala s pripovedovanjem in dovtipi. On sam je oficirje v menzi presenetil z nenavadno prelevitvijo v čisto drugačnega oficirja.
Navdušen nad žensko druščino je vse lepotice obdajal z darovi, čokolado in gumijem, cigaretami in parfumi, zlasti pa s cenjenim milom. Vse te predmete je jemal iz majhne vojaške prodajalne (P-X), katere vodstvo je bilo pod njegovo kontrolo. Sam je začel kaditi cigare in malce popivati, glavno pa, našel je sposobnost zasmejati se, ko so oficirji v menzi povedali kako grobo.
Leksi je vedel za načrt proti podpolkovniku in priznal, da so bolgarski miličniki najeli lepotice za ‘napad’ nanj. Dejal sem mu naj se v bodoče, če mislijo, da je kak oficir med nami res škodljiv, poslu-žijo podobnega atentata. Saj se je njih “napad” na podpolkovnika N. izkazal za povsem uspešnega. Učiteljček je moral biti odslovljen iz razloga, da je za ženske zapravljal potrebščine za vojaštvo, se zapil in ni bil več sposoben za nobeno službo v delegaciji.
(Dalje prihodnjič)
Stališče
Metzenbauma
Povišanje vašega zveznega davka
za 10% v 1. 1983.	Da	Ne
Zniževanje nepotrebnih izdatkov
zvezne vlade.	Ne	Da
Ali naj bi bilo proti zveznemu zakonu, razpečavati preko mej žveznih držav gradivo, ki. prikazuje otroke izpod 16 let
v spolnem občevanju?	Ne	Da
Podpora za strog zvezni zakon o
registriranju revolverjev	Da	Ne
Na teh volitvah želi Paul Pfeifer premagati Howarda Metzenbauma. Paul Pfeifer ima 16 let izkušnje v ohijski vladi. Bil je namestnik državnega tožilca, član spodnjega doma ohijske zakonodaje, namestnik okrajnega tožilca in senator ohijske zakonodaje. Rojen je bil 15. oktobra 1942 v Bucyru.su na mlekarski farmi svoje družine.
Ohio potrebuje senatorja, ki zastopa Ohijčane. Metzenbaum ne drži koraka z Ohijčani in ne zagovarja želja naših ljudi.
Paul Pfeifer pa drži korak s potrebami prebivalcev Ohia in bo njihov zagovornik v zveznem senatu.
Glas za Paul Pfeiferja je glas za Ohio.
Paul Pfeiferja podpirajo sledeči: The Cincinnati, Post, The Dayton Journal Herald, The Columbus Dispatch, The Columbus Citizen Journal, The Toledo Blade, The Akron Beacon Journal, The Chiilicothe Gazette, The Fraternal Order of Police in Ohio Teamsters Union.
PAID FOR BY PFEIFER FOR U S. SENATE COMMITTEE, CHARLES SHANKLIN, TREAS.
ISKRICE
Dom ne stoji na zemlji, ampak na ženi.
(Slovenski pregovor) Materino srce je otrokova šola.
(Herodot)
Poravnajte naročnino pravočasno!

Voters' Ethnic and Democratic Guide
Published by
Cosmopolitan (Nationalities) Democratic Leagues of Cuyahoga County. Founded in 1932.
(Both Men & Women’s Leagues) composed of ethnic groups like Polish, Italian, Czech, German, Slovak, Slovenian, Hungarian, Greek, Lithuanian, Lebanese, Croatian, Ukrainian, Romanian, and others. • • • •
Vote For a Proven Man Re^ gleet State Auditor
Thomas E. Ferguson Also Endorsed By
Senator John Glenn Congressperson Mary Rose Oakar Former Congressman Charles A. Vanik
X
X
X
X
X
X
Quality Public Service Endorsed Lifetime Democrat Experience Counts Proven Friend of Nationalities For Honesty and Sincerity United Ethnic Endorsement
He^eiecf State Auditor
Thomas E. Ferguson
DEMOCRAT November 2, 1982
John Zonak, Chairman, 3700 Mouhtvrew, Columbus, Ohio 43220
GRDIN0VA POGREBNA ZAV00A
1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd.
431-208«
531-1300
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
Experienced Treasurer
Blneliarto for State Treasurer
As Treasurer of Ohio’s second largest county, Dana G. Rinehart has the experience to clean up the mess in the State Treasurer’s Office. That’s why Rinehart has the support of influential leaders and groups all across Ohio and especially in the Greater Cleveland area including Mayor George V. Voinovich, U.S. Mint Director Donna Pope of Parma, American Nationalities Movement of Ohio and many others.
ENDORSED BY: Cleveland Plain Dealer, Waechter und Anzei-ger, Federation of German-American Societies in Greater Cleveland, Slovak League of American, United Ukrainian Organization, Akron Education Association.
Vote For
Rinehart
For STATE TREASURER
Sponsored by the Committee for Dana G. Rinehart,
George V. Voinovich, State Chmn.
G01 Lakeside Ave., Cleveland, Ohio 44114, Jack Wiewel, Co-Chairman