Posamezna številka 1 Slin Poštnina pavšallrana. Štev. 196, V LiublisnI, v petek 21. septembra 1923. Leto I. Izhaja vsak dan zjutraj, tzvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20'— Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „NovcstMjubljana“. UPravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon ŠL 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238. Občinske volitve na Češkoslovaškem. Kdor čita poročila o nedeljskih občinskih volitvah na Češkoslovaškem, si mora1 nehote reči: kako je vse drugače kot pri nas! In vendar datira njihova republika od onega dne kot naša skupna dlržava. Ako se še pomisli, da so morali Cehoslovaki z,graditi ves svoj državni aparat od temelja, medtem, ko smo mi samo razširili državni aparat kraljevine Srbije, moramo nehote občudovati politično zrelost in uvidevnost češkoslovaškega naroda. Kar se tiče volilnih rezultatov bi bilo omeniti, da je, izšla kot zmagovalka češka agrarna stranka, ki je po njenih’ izjavah zbrala na svojih listah okoli enega milijona glasov. Češki socijalni demokrati so bili potisnjeni na drugo mesto. Njim sledijo komunisti in takoj za njimi klerikalci. Peto mesto zavzemajo češkoslovaški narodni socijalisti, Šesto nemški socijalni demokrati in sedmo češki narodni demokrati Sledijo jim druge manjše stranke. Politična konstelacija se s tem ne bo spremenila. Kar so izgubili socijalni demokrati in narodni demolirati, so pridobili z njimi koalirani agrarci in klerikalna ljudska stranka. Koalicija agrarcev, klerikalcev, čeških socijaldem okratov, narodnih so-cijalistov, narodnih demokratov in vladi zvestih Slovakov razpolaga še vedno S trdno večino. Bolj poučno za nas je dejstvo, da je šlo k volilnim skrinjicam nad milijon volilcev, ne da M se slišale pritožbe o nasilju, sleparijah, podkupljevanju in drugih volilnih cvetkah, ki napolnijo dolge kolone naših listov, čim zmaga kaka stranka z veliko večino. Nam pač ne gre v glavo, da bi bila taka stranka V stanu zbrati okoli sebe toliko glasov, ne da bi se poslužila nasilnih sredstev. Taki glasovi so seveda le žalostna tolažba za volilce poraženih strank, kar smo lahko opazili tudi pri zadnjih občinskih volitvah v Srbiji, ko so se radikalcem očitale vse mogoče in nemogoče zlorabe. Cehi so šli na volišče z resnost» in v zavesti, da izvršujejo : svojo sveto državljanski dolžnost še znaOlnejše pa je dejstvo da okoli 50 odstotkov občin sploh n volilo, ker so se volUci že prej zedinil za skupno listo in ni treba v tem slu, čaju voliti. In vendar je tekmovalo med-seboj mnogo strank in političnih vodi. teljev. Toda premagali so stvarni raz. logi in politična razsodnost. 2e sam< dejstvo, da s tem oškodujejo državo z? velike volilne stroške, je pri volilcil prevladalo* da so glasovali takorekoi per acclamationem. To dejstvo nam ka, že na politično zrelost in požrtvoval nost češkoslovaškega naroda za svoj< domovino. Popolnoma upravičeno je napisal »Venkov« sledeče: »Pri volitvah so sali organi skoro vseh strank: zmaj smo. Tega pa ne bi smeli napisati: Popolnim zadovoljstvom pa lahko re tno, država je dobila. Ni dobila p« tem, da so zmagale koalirane stran marveč s tem, da je volilna nedelja ] fc^žala zrelost in zavednost naših vo cev, ki je trdno jamstvo za povol Politični razvoj češkoslovaške repul Poetičnim disidentom ne gre ž več v klasje. Ljudstva je pokazalo, mu ne gre za osebe, ampak, da se b za politične ideje, ki so mu dostopu Sicer pa so stremele vse stranke koj od ustanovitve republike za n uspešen razvoj. 2e od1 prvega dne n gledali na državo kot na nekaj tuje marveč so videli v njej uresničenje s’ Jih dolgoletnih dljev, spoznali, da njihova lastna usoda tesno zvezana usodo domovine. Ta zavest seveda mesta raznim cksperiini ixxm, ki so bii že v kali obsojeni fmrt. Stremljenje vseh strank j« §io konstrktivnim ne pa za destrunktivi delom. In vendar se je tudi njih< ndada republika zvijala v porodnih čih hi so bile stranke često prisili h korakom, ki niso bili vedno prijetni vse državljane, osobito ne za pr( državne elemente. Kljub temu pa se so ustrašile, marveč so šle svojo j mtorej dobro vedoč, da jih narod kot češkoslovaški ne bo obsodi. Kako vse drugače je v vsakem c ^u pri nas. Kakšni pritlikavci smo uapram širokogrudnosti češkostovašl sa ljudstva. Pred očmi imamo vec Otvoritev jesenskega zasedanja narodne skupščine. Reško vprašanje. Korektura meje v Sloveniji v našo korist? Skupščina pozdravlja rojstvo prestolonaslednika. Demokrati na čelu opozicije proti deiu v skupščini. Beograd, 30. septembra. (Z) Današnjo sejo narodne skupščine je otvo-ril ob 10. uri 35 minut predsednik narodne skupščine g. Ljuba Jovanovič. V klopeh je bilo precej malo poslancev. Poslanci džemijeta niso vsi prisostvovali, pač pa so. bili prisotni skoro vsi ministri. Na dnevnem redu je bila določitev dnevnega reda za jutrišnjo sejo in 8 interpelacij. Tajnik g. Kobasica čita zapisnik zadnje seje. Gospod Voja Lazič (zemljoradnik) vpraša, zakaj se ni sklicala seja pismenim potom, temveč potom listov. Gospod Ljuba Jovanovič je dal besčdo podpredsedniku parlamenta g. Ljubi Bakiču, ki je bil predsednik v tistem času, ko je skupščina bila odgođena. G. Bakič daje pojasnila g. Laziču, nato pa g. Ljuba Jovanovič v lepem govoru pozdravlja rojstvo prestolonaslednika, kateremu je tudi on prisostvoval kot predsednik skupščine. Poživlja narodno skupščino, da pozdravi ta dogodek. Poslanci so vstali ih zaklicali: »Živio!« Nato je sporočil g. Ljuba Jovanovič, da je umrl narodni poslanec Ivan Devetović, od bunjevačke stranke. Poslanci vstanejo in zakličejo: »Slava mu!« Nato se preide k dnevnemu redu. Tajnik ata predlog finančnega odbora, s katerim se zahteva, da se pred-log zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah proglasi za nujen.O predlogu se glasuje. Nato se čitajo razne prošnje in pritožbe. Na predlog nekaterih poslancev čita tajnik tudi zakon o drž. pomoči rodbinam vojvode Putnika in Mišiča, ter zakonski predlog o proračunskih dvanajstinah za oktober, november in december. Predsednik da nujnost tega predloga na glasovanje.Z radikali so glasovali tudi Nemci in džemtjei. Nato se preide na interpelacijo demokratov o reškem vprašanju, poslano ministru zunanjih del. Predsednik Ljuba Jovanovič odgovarja, da danes vlada ne more dati odgovora na interpelacijo, temveč da se bo sporazumel on sam z vlado. Demokratje protestirajo, zemljoradnik g. Voja Lazič napada vlado, ker ne obvešča naroda o poslednjih dogodkih na Reki. Nato se preide k čitanju imen tistih poslancev, ki se naj izročijo sodišču povodom raznih kažnjivih dejanj. Ci-tajo se interpelacije posameznih poslancev. Gospod Žebot (Mer.) napada ministra financ radi prehrane Slovenije. Odgovarja mu minister pravde, češ, da je on dal ministru socijalne politike ukaz, da se pomoč ne izdaja v denarju, temveč v naturi. Nato sta odgovarjala ministra Miletič in Stojadinovič na kratka vprašanja. Predsednik narodne skupščine g. Ljuba Davidovič zahteva, da se njegova interpelacija stavi na dnevni red. Predsednik g. Ljuba Jovanovič izjavlja, da se bo o nujnosti govorilo na jutrišnji seji. Večina sprejme dnevni red, na kar predsednik zaključi sejo ob 11. uri 50 minut, in sMicuje bodočo za 10. uro zjutraj. Poljski parlament. Varšava, 20. sept. (Poljska brzojavna agentura.) Načelniki parlamentarnih klubov levičarskih strank so poslali maršalu sejma pismo, v katerem zahtevajo glede na težaven gospodarski položaj države, da se čimprej skliče sejm. Maršal sejma je odgovoril na pismo, s terim je ugodil izraženi želji in sklical prihodnjo sejo na 25. t. m. Opozicija ovira delo. Beograd, 20. sept. (Z) »Tribuna« poroča: Danes ob 10. uri predpoldne je bila seja skupščine, na kateri se je določil dnevni red za prihodnjo sejo. Seja se je pričela mirno, a se je pokazalo, da je to zatišje pred viharjem. Opozicija je pripravljena na naj-energičnejšo in brezobzirno borbo proti vladi. Zlasti demokrati bodo uporabili po svoji včerajšnji seji vsa sredstva, samo da otežkočijo in preprečijo deio vlade. Radi take situacije bo vladi v sKupščini zelo težko, da jih privede do sprejetja dvanajstine in zakon o taksah v odrejenem roku, ker bo opozicija z vsemi sredstvi in tudi s tehnično obstrukcijo poskušala ovirati delo. Kljub temu pa vlada razpolaga z zadostno večino za delo v skupščini. fINANČNI ODBOR, Beograd, 20. septembra. (Z) Danes ob 10. uri dopoldne se ie vršila seja finančnega odbora, na kateri je bil razdeljen med člane zakouski predlog o trgovinski konvenciji med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Poljsko, ki je bila sMenjena dne 24. okt. 1922. Seja se je nate odložila. ZAKONODAJNI ODBOR. Beograd, 20. septembra. (Z) Danes popoldne ob 4. uri se je vršila seja zakonodajnega odbora, na kateri je tajnik Popovič prečital zakonski predlog o prometnem osobju, o katerem se bo razpravljalo na seji narodne skupščine, ki se vrši v pondeljek. NAŠA CONA V SOLUNU. Beograd, 20. septembra. (Z) Vlada bo-predložila parlamentu zakonski predlog o solunsM coni. Ministra gg. dr. Veiizar Jankovič in dr. Kojič sta se vrnila iz Soluna in poročala vladi o stanju. Razkol medi demokrati. Beograd, 20. septembra. (Z) Današnja »Tribuna« poroča: V paria-mentamih krogih se govori kako je o priliki včerajšnje seje v demokratskem klubu prišlo do burnih prizorov, ker Pribičevič in njegovi pristaši niso hoteli sprejeti predlogov Davidovičeve skupine, da se uvede najostrejša borba zoper radikale. Nekateri poslanci so celo predlagal}, da se skupščina zapusti in da odidejo vsi poslanci med ljudstvo in se tako bore proti radikalom. Ta predlog je propadel radi odpora desnice, ki ima večino v Mubu., ker je prepad med levico in desnico vedno večji. Sedaj se je med posameznimi člani Iduba razvil prepir o tem, kdo je kriv, da je demokratska stranka povodom zadnjih volitev pretrpela tako velik poraz. Davido-vičevci trde, da je popustljivost in servilnost Pribičeviča in njegovih prijateljev napram radikalom privedla do te situacije. VOLK SIT IN OVCA CELA. Rim, 20. septembra. »Agenzia Stefani« javlja iz Pireja: Oddelek grškega vojnega brodovja, ki je razvil italijanski prapor, je danes predpoldne italijanski eskadri, kateri sta se pridružili angleška križarka »Comus« in francoska križarka »Milhouse«, izkazal Čast s salvo 21 topovskih strelov. Ali ste že obnovili naročnino za Jutranje Novosti? vedno v mentaliteti suženjske dobe prejšnjih časov. Vse merimo z onim merilom, ki je bilo morda nekdaj dobro, ki pa danes nima nobene eksistenčne upravičenosti. Kadar se bo vzbudila v nas zavest, da smo država mi in da pademo z državo tudi sami, tedaj bomo Pač opazovali vse z drugega stališča. Tedaj pa bodo izginili tudi vsi krivi pro-r°ki, ki še danes slepijo ljudstvo in ne dopuščajo, da bi prišlo do onega, kar nujno zahteva sam naravni razvoj. Nasilna ni ona stranka, ki je vzela v teh težkih časih odgovornost na svoje rame, marveč ona, ki jo pri tem ovira, bi to podpirala» če že sama ni dovolj sposobna za državno politiko, ki je bila nam tuja in ki je še danes docela ne razumemo. Država ni občina in tudi ne pokrajina in ona zahteva na krmilu mož, ki jih imamo danes žal povečini samb pri bratih Srbih in tam najboljše v radikalni stranki. Stranka, ki res želi ljudstvu dobro, ga ne bo zaslepljevala, marveč bo napela vse svoje moči in agitacijske sile, da ga vzgaja in dovode do one stopnje politične zrelosti M je potrebna* da bo sodilo o državi in vsakokratni vladi z onega stališča, ki je predpogoj za napredek in blagostanje; iz stališča državne skupnosti V pričakovanju povratka zunanjega ministra dr. Ninčiča. B e o g r a d, 20. sept. (Z) »T r i b u -n a« piše, da je vprašanje Reke prišlo v drugo fazo, a vendar tvori glavni predmet diskusije v naših krogih. Vlada se na vsaki seji bavi s tem vprašanjem, ali sklenilo se ne bo ničesar, dokler se ne vrne minister za zunanje posle dr. Nin-čič, ki sedaj vodi razgovore z italijanskimi delegati v Ženevi. Za rešitev tega vprašanja bo važen sestanek med Pašičem in Mussolinijem, ki se bo vršil najbrž koncem tega meseca. V dobro obveščenih krogih se govori, da bi ta sestanek bil zelo velike koristi za rešitev tega težkega in resnega problema. Beograd, 20. septembra. (B) Dr. Ninčič, minister za zunanje posle prispe v Beograd v soboto na poziv g. Pašiča. V Ženevi ga bo zastopal Laza Markovič, član komisije v Društvu narodov. Pariz, 20. septembra. (Z) Beograjski dopisnik »Maiin-a« javlja od neke vplivne osebnosti v vladi da se sedaj vrše že več nego pet dni pogajanja med Rimom in Beogradom o tem, da se pride do sledečega rezultata: 1. aneksije Reke in okolice po Italiji* a Italija bi priznala kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev suverenost nad Delto in Barošem, 2. korektura meje med Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev v Sloveniji v korist kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloven- cev in razven tega ustanovitev svobodne cone v reški luki, 3. zaMjuček trgovinske pogodbe, ki bi zbližala obe državi in 4. zaključek politične in vojaške pogodbe med Rimom in Beogradom. PAŠIĆEVO PISMO MUSSOLINIJU. Beograd, 20. septembra. (B) Vaš dopisnik ie doznal iz uradnega vira, da se v pismu g. Pašiča, ki ga je poslal Mussoliniju, poleg ostalih nahajajo tudi sledeče točke: Datum za sestanek Mussolinija s Pašičem v kakem mestu severne Italije in to najdalje do 10. oktobra. Na tem sestanku bi se imeli vršiti razgovori o reškem vprašanju. Dalje je v pismu govor o ofici-jelnem posetu naše kraljevske dvojice v Rimu in to proti koncu prihodnjega meseca, kakor tudi o posetu Italijanske kraljevske dvojice v Beogradu. Beograd, 20. sept. (Z) »P r e p o-, rod« doznava, da je na včerajšnji seji; ministrskega sveta zastopnik ministra zunanjih del, g. Perič, obvestil ministr-| ski svet, da se je sporazumel z Rimom, da se ne bodo dajale nikake naredbe italijanskemu guvernerju na Reki brez predhodnega sporazuma obeh vlad. Do spopada ne bo prišlo. G. dr. Perič je na-, dalje izvestil, da se bo spor v krfi+P^ro mirnim potom likvidiral. Situacija v Bolgarski. vlada o komunistični zaroti. — Sofija, 20. sept. (Bolgarska brzojavna agentura.) Minister za notranje posle je informiral poročevalce listov o rovarenju komunistov, ki je dovedlo do aretacij voditeljev te stranke in do za-tvoritve strankinega tajništva. Iz listin, ki so se našle pri preiskavi v strankinem klubu, je razvidno, da bi se 16. septembra imela izvršiti z vednostjo zemljoradniške stranke protirevolucija. To gibanje naj bi se uvedlo s proklamacijo stavke železniških, poštnih in brzojavnih nameščencev, da bi se tako vladi preprečilo pošiljati njene ukaze. Ravno tako se je zaseženim spisom dokazalo, da je sovjetska balkanska komisija poslala eksekutivnemu odboru bolgarske komunistične stranke poziv, da podpira vojne načrte v Jugoslaviji v svrho, da povzroči oboroženi konflikt 2 Bolgarsko. V tem pozivu je bilo tudi govora o tem, da se izzovejo sovražnosti in na-sprotstva med Bolgarsko in Romunijo. Beograd, 20. sept. (Z) Iz Cari-broda javljajo: Preteklo noč sta prebegla iz Bolgarske bivša poslanca Stam-bolijskijeve vlade gg. Vasilij Bojadijev in Štefan Ivanov. Ta dva sta se sama prijavila komisarju železniške policije in prosila, da jih pošljejo v Beograd. Beg kmečkih poslancev. Beograd, 20. septembra. (Z) Iz Sofije javljajo: Na sinočnji seji ministrskega sveta se je sMenilo, da se mora vsak član komunistične stranke, za katerega se ugotovi, da je aktiv* o sodeloval v borbah proti današnjemu režimu, izročiti izvršilnemu odboru ma-kedonstvujuščih, ki mu bo sodil po kratkem postopku, t. j. izvršila se bo nad njim smrtna kazen. Bolgarsko oboroževanje. Pariz, 20. sept. (Br.) »Gaulois« poroča: Bolgarska armada, ki jo je neuillyška mirovna pogodba zmanjšala na 20.000 mož, ki se prostovoljno javijo za 12 let, je bila reorganizirana. Pustili so vstopiti v njo ljudi, ki pripadajo makedonskim organizacijam. Bolgarska si je nabavila orožje. Če se sme verjeti gotovim virom, je bilo to orožje pripeljano v bolgarska pristanišča v črno morje z ladjami, ki so prišle iz gotovih sredozemskih pristanišč. Znane so celo številke materijala, ki ga je Bolgarska dobila po tej poti: gre za 250.000 pušk, 600 topov (od teh 200 težkih), 4000 strojnih pušk in 20.000 avtomatičnih pušk. Dobava se je začela in se bo raztegnila na čas dveh let. Separacijski problem. Pariz, 20. septembra. (Havas) Listi smatrajo za srečen pojav dejstvo, da ministrska predsednika Baldwin in Poincare lojalno in pošteno priznavata, da je francosko-angleško sodelovanje podlaga svetovnega miru iu sodijo, da bo rezultat sestanka pomenjal javno potrditev uspešne Poincarejeve politike. Listi izražajo upanje, da bo Strese-mann končno uvidel neuspešnost svojih manevrov, da zaveznike razdvoji in da bo obnovo francoskega-angleškega zaupanja uporabil kot zadnji argument v to, da prepriča gotove stranke države. Pariz, 20. septembra. (Havas) Angleški ministrski predsednik Baldwin se je danes predpoldne mudil v Versaillesu. Jutri bo odpotoval v London. Iz Španske. Madrid, 20. septembra. (Agence Havas) S kraljevim ukazom se odreja ustanovitev meščanskih gard v vseh provincah in v afrikanskih kolonijah. Predsednik najvišjega civilnega sodišča se je odpovedal svoji službi. Vojaški direktorij je prepovedal vsako hazardno igro. Železniška nesreča. Budimpešta, 19. sept. (Madžarski dopisni urad.) Nedaleč od postaje Ercsi pri Budimpešti je danes ponoči več tovornih vozov, ki so jih premikali, trčilo skupaj s tovornim vlakom. Tri osebe, ki so spremljale vlak, so bile , _ Mhtte, dve m sta bilž težko ranied Irski parlament. Dublin, 20. sept. (Reuterjev ur.j Otvoritev irskega parlamenta se je izvršila brez incidenta. 44 republikanskih poslancev, od katerih jih je 33 v zaporu, niso bili navzoči, ker se branijo položiti prisego. Aretacije v Moskvi. Berlin, 20. septembra. »Ostex~ press« javlja iz Moskve, da je državna politična uprava zadnje dni izvršila celo vrsto aretacij, ki so zbudile v Moskvi veliko pozornost, ker gre pri tem za osebe, ki zavzemajo vplivna mesta v sovjetskem aparatu in pripadajo ruski komunistični stranki. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 20. sept. Zaradi hladnega zraka, ki veje na južno-vzhodni strani islandske depresije preko kontinenta, se je razvila nova fronta slabega vremena, kjer se srečavajo zapadni in tudi južni vetrovi. Pomika se od zapada proti Avstriji. Napoved: Začasno oblačno in deževno. Temperatura se zniža. Močni zapadni vetrovi, pozneje izboljšanje, hitro spremenljivo vreme. Današnje prireditve. nja« V Ljubljani: Kino Matica: »Divja lepotica Jačala«, Kino Ideal; »Most vzdihljajev«, II. del Kino Tivoli: »Maciste in kitajska skri- Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Piccoli na Du-.aaiskl cesti in Bakazčlč na Kariovik! XM& Reška zadeva. Beograjska »Samouprava« paše pod tem naslovom kratek članek, s katerega posnemamo sledeče: Z registracijo rapallske pogodbe pri Društvu narodov, ki se je izvršila s prostovoljnim pristankom obeh strank, ste obe stranki službeno manifestirali namen, da se reško vprašanje reši diplomatskim potem in sporazumom, ki bo s solidarnostjo dal trajnost in veljavo skupnim mednarodnim pogodbam. Taka rešitev se ozira — kar ni treba posebej povdarjati — na velike in važne interese realnega življenja, M jih obe stranki dovoljno razumevate in za čijih uresničenje vlada dovolj razpoloženja tako v Italiji kot v naši državi. Čeravno je v Italiji dovolj nestrpnih duhov (sicer jim imamo nekaj tudi pri nas), ki bi hoteli riskirati nepremišljena dejanja brez ozira na daljne posledice takih slučajev, je smatrala vlada g. Mussolinija za potrebno, da odpravi to možnost in je sklenila, da zasedejo italijanske čete Reko in vzdržijo red, da na ta način peši reško vprašanje z medsebojnim sporazumom med vladami. Njeno obvestilo smo mi sprejeli v dobri veri ®n počakali bomo v miru, da se njeni nameni pokažejo v dejanjih* čeravno nam je žal, da je prišlo do tega koraka, ki ga je smatrala v dejanjih italijanska vlada v danih razmerah za potrebno, ker daje nestrpnežem v naši državi in nasprotnikom zbližanja med Italijo in našo državo v inozemstvu povod za neprijetne kombinacije in komentarje. Da se te neprijetnosti odpravijo, je edino sredstvo v tem, da se pregovori o reškem vprašanju pospešijo in da se o priliki dogovorov definitivno ugotovi iskrena dobra volja za sporazum, iz katerega bodo izvirale številne in vdike, materijdne in politične koristi za obe strani. To tudi pričakujemo od vlade g. Mussolinija v trdni veri, da bomo od svoje strani storili vse, kar nam je možno, da se izognemo vsakemu nesporazumu, ter na ta način utrdimo prijateljske in sosedne odno-šaje med Italijo in našo državo. Pariz in evropski položaj. Od našega stalnega pariškega dopisnika katerim je sprejel francoski ministrski predsednik zastopnike tiska, je Ml za nuanco značilnejši kot običajno. Govori se o odporih, o neodoljivih težkočah, ki so pa končno izražene v kratki formuli jm tako lahko spoznamo, kako malenkostno in šepajoče je vse, kar navajajo z velikim ponosom naoijonalisiti obeh dežel proti možnosti sporazuma. Kot vzgled navajamo samo govore Strese-manna in Poincareja glede pasivnega odpora oziroma naloge, da je odprava pasivnega odpora predpogoj vsakega dogovora. Iz teh izjav so hoteli skonstruirati nepremostljivo oviro miru. Ako pa ne povdarjamo onega, kar loči, ampak to kar veže, pridemo do sledečih Poincarejevih izrekov: »Francija ne misli ostati v Poruhrju niti en dan, dalje kot zahteva zavarovanje zastavščin. Čim Nemčija plača ali nam da zanesljiva jamstva, da bo plačala, borno takoj odšli.« K položaju našega delavstva. Se nikdar tekom zadnjih petih povojnih' let se ni nakopičilo toliko konfliktov in niso izbruhnili nebrzdani na-cdjbnalni instinkti s tako silo* kot v zadnjem času. Evropska državna stavba stoj v žarkih plamenih in če ogenj kje poneha, prične goreti na drugi strani s tem večjo silo. Kort; občutljiv seizmograf registrira Pariz vse tresljaje evropskega organizma* Skoraj izgleda, kakor da ni nobenega spora, na katerega ne bi vplivala pariška diplomacija. Poznavalci španskih razmer so že davno predvideli pronuncimento, Iti so ga izdali ošabni voditelji s pomočjo oficirjev in nacij onalističnih politikov ustavni vladi. Polom v Maroku je povzročil valovanje vroče krvi in je naravnost čudež, da ni raznesel kak fašizem najradikalnejše tendence vse spone in odstranil vsako trezno razmotri-vanje. Z mrzlično napetostjo so čakali na Quai d’ Orsay-u na poročilo francoskega poslanika v Madridu, ki je končno prispelo in mnogo pripomoglo k raz-čiščenju položaja. Generali in politiki, ki poznajo marokanske razmere, so govorili že nekaj mesecev, da se zbirajo v sevemo-afriškem kotu razstrelilne snovi in da je treba največje politične in vojaške bistroumnosti, da se prepreiä izbruh odkritega spora med Španijo in Francijo, če bi izpadel pronunciamento nekoliko bolj radikalno, bi morali računati z najresnejšimi posledicami, kajti »prebujajoča Španija«, ki M po italijanskem in madžarskem vzgledu vzbudila nacijonalistične instinkte, bi pomenila veliko nevarnost za mir v zapadni Evropi Parizu ne moremo zameriti, da čuti nekako zadovoljstvo radi svoje posrei-dovalne vloge v grško-italijanskem sporu. Z očividnim ponosom je izjavil Poln care nekaterim skeptičnim novinar- ap. Pariz, sredi sept. jem: »Krfsito zadevo lahko smatramo za rešeno.« Oba dela se bosta brez-dvomno uklonila sklepom veleposlaniške konference. Samo iz Italije prihajajo vesti, da je zmagovalka, kar bi pa pomenjalo, da je Grčija premaganka in da je odločila sila ne pa pravica. V zadnjem času pa je dal Pariz Mussoliniju večkrat razumeti, da je Francija pripravljena storiti vse, da se ohrani mir in da ne bo dopustila, da bi se kršile pravice in življenski interesi narodov, ki jim je pripomogla do svobode. Neka ugledna politična osebnost je izjavila vašemu dopisniku sledeče: »Francija obsoja mir italijanskih oficirjev, ne more pa dopustiti, da bi Italija ta povod izkoristila v svrho pridobitev svojih koristi v balkanski politiki na račun naših najboljših prijateljev. Predpogoji so zdravi, državni razvoj, ki jih imajo tkzv. balkanski nerodi v tako veliki meri, se ne smejo uničiti z brutalnimi političnimi zahtevami kakega tujca. Francija ne bo nikdar privolila k zahtevam, ki nasprotujejo življenskim interesom in narodni časti tesno prijateljskega jugoslovanskega naroda. Ljubitelji jezikovnih izraaov so se v zadnjem času trudili* da M na® za sedanje direktne pogovore, ki se vršijo med Francijo in Nemčijo pravo besedo. Našli je niso, kar pa ne škoduje. Pesimisti tega niso hoteli nikdar verjeti in optimisti so izrazili tehtne dvome. Poin-carč in Stresemann pa sta našla pota in sredstva za dogovore in zatrjevanje, da želita obojestransko samo eno: mir, spravo, sporazum na pravični podlagi. Tokrat je bila javnost v resnici iznenađena. Francoski poslanik v Berlinu Margeri je našel že davno pot v Viljemovo ulico, še predno so sanjali celo drugače dobro informirani o podzemskih dogodkih in tudi znani nasmeh, S V soboto, 6. oktobra zborovanje NRS za mesto Ljubljana, v nedeljo, 7. oktobra pa kongres NRS za vso Slovenijo. Rad. Peterlin - Petruška: Šoiarji. Ljubljanske ulice so zopet oživele. Vse polno zdravih, mladih, veselih obrazkov se drenja po trotoar jih, hiti nekam v daljavo, se vrača, srečuje, pozdravlja. Najmlajši so v družbi starišev, ali starejših bratov, sester, stricev in tet. Čim manjši in mlajši so, tem večje kupe knjig nosijo pod pazduho ali v torbicah in v nahrbtnikih, tembolj važne se čutijo. Samozavest, ponos pomešan z nekaj malo začudenosti in strahu jim lesketa v nedolžnih očeh in igra okoli usten. Ponosni so, da gredo zdaj tudi oni v šolo; spominjajo se, kako so z zavistjo gledali svoje starejše bratce in sestrice, ko so se odpravljale v šolo, kako jim je dala mati vselej kaj priboljška za na pot; glej, in zdaj so tudi sami že veliki. Začudeni so, ko vidijo, da ne vzbujajo tako velike pozornosti med občinstvom, kakor so si sami predstavljali in pričakovali Celo malo strah jih je tega velikega prej nepoznanega mesta, te množice odraslih ljudi, ki hite vsak svojo pot po vsakdanjih opravkih in se niti ne zmenijo ne zanje.. Boje se, da Jih kdo ne sune s hodnika na cesto, da hm kldo ne stopi na nogo in ne pokvari lepo zlikanih čeveljčkov, ali da jih kdo ne omaže mimogrede s svojo umazano delavno obleko. Stiskajo se k spremljevalcem in se bojazljivo ogledu- jejo. In potem, ko je skušnjava prestana te je pošast šla mimo, to jim zopet za-fekre očesca in zastnehljajo se jim rdeči obrazki veselja, ponosa, samozavesti: Veliki so že, nič več samosrajčniM, nravi «ravsati Solarji. In imajo prav. Ker ta mladina, ti mali, majčkeni šolarčki so nada, bodočnost domovine. Učenje je svetloba, ne-učenje — tema. Čimveč ljudil si bo narod vzgojil v pravi luči resnice, tem lepša bo njegova prihodnost, tem več bo veljal med drugimi narodi. Le v šolo, le v šolo z otroci! Pa pravi kdo: »E, če se bojo vsi šolali in šolali, kdo pa bo potem delal!?« Prazne besede. Napak misli, kdor misli, da izšolan, takorekoč učen človek ni za nobeno pošteno delo več sposoben. Imamo celo vrsto primerov, da ni tako. Narobe pa je res, da človek, ki kaj ve in zna, si zna tudi v najtežjih časih hitro pomagati. Primer temu so ruski begunci, ki so skoraj izključno ljudje z višjo izobrazbo. Poglejte, ali jih ne najdete tudi pri najtežjem delu zaposlene? Jaz imam prijatelja, ki je končal ju-ridično fakulteto, ima vse državne izpite, bi lahko že sedel v svoji lastni odvetniški pisarni, ali pa bi Ml kje obče spoštovani, ugledni okrajni sodnik.. A njemu ni bilo to všeč in poiskal si je drugo fizično veliko težji posel, pri katerem često prezeba in prenaša razne vremenske nezgode, kateri pa je njegovi duši všeč. In nič ne pogreša časti in slave ih čuti se prav zadovoljnega: Torej le v šolo z otroci, kedar in kolikor je le mogoče in ni treba .biti nikomur žal teh dinarčkov, ki jih izda za šolanje svojih otrok, ker ta denar bo vedno več obresti prinašal njemu,, obtoku in državi, kakor pa v najboljši hrar nilnici naložen kapital. Pozdravljeni šolarčki z novim šolskim letom! Slovenske stranke proti okupaciji Reke. V četrtek, dne 20. t. m. se je vršil na povabilo demokratske stranke sestanek zastopnikov vseh političnih stranic v Sloveniji v svrho dogovora glede protestne manifestacije zaradi okupacije Reke od stram Italijanov. Italija je namreč izročila Jugoslaviji ultimat, ki naj bi bil rešen do 15. t. m., ker pa je vlada registrirala rapallsko pogodbo pri Društvu narodov, se je izjavila za nadaljna pogajanja, obenem pa zasedla Reko. Položaj je v resnici težaven, m pa nobenega dvoma, da vlada ne bi rešila ta spor ugodno. Demokratska stranka propada na vseh koncih in krajih, ker pa je v stranki še nekaj brihtnih ljudi, si še lahko izmišljajo različne knife, s katerimi bi se proslavili. Podoben trik je bil s povabilom zastopnikov vseh političnih strank, kar nam zlasti svedoči znana interpelacija demokratskega kluba v Beogradu ministrskemu predsedniku. Povabilu so se v četrtek odzvale sledeče stranke s svojimi zastopniki: Za NRS Podbevšek, za JDS Ribnikar in dr. Rape, za NNS Pustoslemšek, za SLS kaplan Ora-bovšek, za NNS Deržič in Brandner. za SKS pa Bukovec. Ostale stranke niso ..bil® zastopane. Sestanek je vodil g. Ribnikar, ki je pozval navzoče zastopnike, naj izrazijo svoje mnenje. Kot prvi se je oglasil zastopnik SLS, ki je izjavil, da so za vsako protestno akcijo. Q. Pustoslemšek se je ra-vnotako izrazil za akcijo, obenem pa izrazil več pomislekov, da je treba manifestacijo vsestransko dobro pripraviti, da morajo sodelovati vse stranke, da se morejo govorniki vnaprej določiti, da s® jim morajo dati gotove direktive tor da mora biti podana garancija, da se ne bi protestna manifestacija izrabljala v sebične strankarske namene. Približno istega naziranja so bili vsi ostali zastopniki z dodatkom, da se je nameravana akcija zakasnila ter da ni povsem aktualna, zato, ker je položaj še vedno nejasen in neizpremenjen. Sklenilo se je zasledovati politične dogodke ter se v podanem kritičnem momentu tekoj sestati ter preiti na delo za ogromno narodno .protestno manifestacijo, M bi imela v prvi vrsti namen vplivati na inozemstvo. — Na predlog Brandnerja sa je naloga sklicati potreben sestanek v bodočnosti prepustila demokratski stranki, pazile pa bodo na dani moment v slučaju potrebe sploh vse stranke. — Ker vemo, kako Izrablja demokratska, stranka vsako najmanjšo priliko, da vsled nepoučenosti dejanjskega položaja pridobi zase simpatije ljudstva, da celo izjavlja, da je, kar se tiče borbenosti, hujša od komunistov (!), potem vemo, da je bila napovedana protestna manifestacija dobro premišljen trik v sebične strankarske namene, ki pa se ni posrečil. Dolžnost demokratske stranke bi bila, še so v resnici »državotvorni«, podpirati vlado v njenih pravičnih ciljih, ne pa rušiti njeno avtoriteto ter ru-variti proti državi, kar se dnevno dogaja. Ce bi to delali, potem se ne bi upala Italija tako drzno proti nam nastopati, kakor se upa v tem slučaju, ko se zaveda velike politične razcepljenosti v naši državi. Jasno je, da se tega zavedajo vse stranke ter da bodo pazile, da se eventualna akcija ne bo izrabljala ter da bo izpadla častno za nas Slovence, katerim ne sme biti vseeno, kako da so take manifestacije pobarvane, strankarsko ali v resnici narodno. V nobeni državi ni delavstvo razcepljeno na toliko različnih političnih grup in pakcij, kakor pri nas. Dasi imamo kot agrarna država le neznaten procent poklicnega delavstva, vendar so pri nas zastopane med delavstvom vse socija-listlčne struje vseh mogočih barv. Vsak voditelj ima za seboj svojto lastno »stranko«, vsaka taka »stranka«, svoje glasilo. In ti voditelji in ta glasila se med seboj prekljajo in pobijajo za razne socialistične težnje, načela in principe, medtem, ko tava delavstvo neon j entirano o glavnih dnevnih vprašanjih, o ustroju državnega aparata in o svojem razmerju do države im javnosti. Zato ne more presoditi svojih moči, ne more videti in upoštevati ovir, ki so delavstvu na poti v dosego lastnih interesov, im posledica vsemu temu so često nepremišljene in premalo pripravljene delavske stavke, ki končavajo s fijaskom, uničujejo v njem moralno silo in ga izpostavljajo še večji bedi in pomanjkanju, kakor je bilo že pred stavko. Resnico teh trditev opažamo zlasti pri nas, v Mariboru, kjer je bila izbruhnila nepričakovano v delavnicah bivše južne železnice stavka. Stavka je bila docela nepremišljena, nepripravljena in se je vršila ob najbolj primernem času, ko je država itak obljubila izboljšanje gmotnega položaja z mesecem okti> brom in ko je prevzela južno železnico v svojo last. Po deset-urnem trajanju je bila stavka končana s popolnim porazom delavstva, ki je s tem zgubilo nad tri milijone dinarjev na zaslužku. Kaj pomeni ta vsota danes delavstvu ki živi iz rok v usta s svojimi družinami iin je že itak povsod zadolženo, si lahko mislimo. Vsled stavke se je beda znatno povečala, ker je izostal še tisti skromni zaslužek in rana* katero je vsekala delavstvu nepremišljena stavka, ne bo zacelila še mesece in mesece. Zato upravičeno kolne sedaj delavstvo aranžerje ponesrečene stavke, ko se je vrnilo v soboto po izplačilu praznih rok k svojim družinam. Tak je torej gmoten uspeh stavke. Prav nič boljši ni seveda moralen. Delavstvo je izgubilo vero v lastno moč, kar je velika gonilna sila za vsak pokret. Že preje je bilo nezaupno do številnih delavskih voditeljev in različnih frakcij in socijalističnih struj. To nezaupanje ni sedaj zginilo, ampak se je občutno povečalo, kakor se je lahko prepričal osebno sam dr. Lemež, ko je po končani stavki hotel kovati iz delavstva kapital za svojo lastno frakcijo, »nezavisno socijalistično stranko Jugoslavije«. Prav do tistega prepričanja je Maribor, 19. septembra. prišla lahko SLS, ki je dobila pri volt tvah nepričakovano število glasov delavstva, a se je sedaj vmešala; v stavko s svojim Žebotom, ter izgubila še tiste simpatije, ki so ji bile ostale, kljub ponovnemu varanju delavstva z neizpolnjenimi obljubami Zato je v »Straži« zapihal po stavki docela drug veter proti delavstvu, kakor je pa pihal pred in med stavko. Očita laž pa je, da M se bila radikalna stranka na kakršenkoli nčin vmešala v to delavsko gibanje m hotela že itak bedni položaj našega delavstva izkoristiti v svoje politične namene, kakor so hoteli natvesti po stavki našemu delavstvu tukajšnji demokrati. Edini uspeh stavke je ta, da je postalo delavstvo za eno žalostno skušnjo bogatejši hi bo prihodnjič previdnejše pri takih prilikah, ter ne bo več nasedalo različnim demagogom, ki ga samo izrabljajo v svoje lastne namene. Svoj čas smo že povdarjali na tem mestu, da je položaj našega delavstva v sedanjih razmerah tak, da v doglednem času ne more doseči potom sedanjih svojih političnih organizacij nika-kih večjih uspehov s silo in proti volji velikih parlamentarnih skupin. Uspeh je mogoč le s sodelovanjem strank, ki imajo moč in tudi voljo pomagati delavstvu iz sedanjega težkega položaja. Te moči pa vse naše socijalistižne, kakor so številne, še dolgo, dolgo ne bodo imele. To je uvidelo deloma tudi že delavstvo samo; zato se obrača vedno bolj v tabor strank, četudi ne nosijo bombastičnega socijalističnega imena na prvem mestu. Zadnjih gornjih stavkov nikakor nismo napisali v kakem agitatortčnem namenu za radikalno stranko, kakor Ml morda kdo mislil na prvi pogled. Ako naše delavstvo misli, da bodo naši klerikalci, demokrati, ali pa celo Radič izpolnili njegove zahteve in ga rešili iz bednega položaja, le naj se organizira v njihovih vrstah. Ako zaide na napačno pot, bo že samo uvidelo. Samo bojimo se, da bi že ne MU) prepozno. Radikalna stranka ni in tudi nemara obljubljati našem delavstvu nebes na zemlji, kakor to delajo razne socialistične stranke, čeprav se dobro zavedajo, da tega ne bodo nikdar dosegle. Pač pa hoče ustvariti tudi za naše delavstvo človeka dostojno življenje in ga rešiti jiiz sedanjega obupnega položaja. To bo delavstvo uvidelo še v večji meri prej ati slej samo po sebi, kakor «videva to že danes. Zato je docela njegova svobodna stvar, kako se opredeljuje. Zapiski. NEKDAJ JE PISAL DRUGAČE! Našemu kralju se Je rodil prestolonaslednik in »Slovenec« Je jako previdno, ne da bi sam pokazal svojo barvo, samo registriral to dejstvo. Ko se je Karlu Habsburškemu rodil sin — bilo je to v poslednjem času vojne, ko je že vsak pameten človek videl, da je Avstrija izgubljena, — je pa pisal tako klečeplazno in udano, da se nam to v resnici gabi ponatiskovati. — Takrat se je namreč šlo za porodico Habsburžana, sedaj pa za Karadjordjeviča. — »Novi Pravdi« v odgovor. Zadnjič smo pri opazki »Nove Pravde«, da prestopajo v radikalne vrste demokrati ter _ da gre demokratska stranka v franze, zapisali, da opažamo isti pojav tudi pri narodnih socijalistih. Sedaj hoče «Nova Pravda«, da naj ji točno odgovori uredništvo »Jutranjih Novosti«, kateri »kolovodje« NSS so že doslej pri radikalni stranki? Gospodje okoli »Nove Pravde«, zelo žalostno j«, če ne poznate svojih vrst ter ne veste, kateri kolovodje so pri nas. Kolikor mi vemo, nimate tako velikih mas za seboj, «Ja,tega n« bi vedeli. No, in če se še ne zbrihtate, vam povemo, da ste nekaterim svojim ljudem že prav lepa ljubezenska pisemca Pisali ter jih pozivali še celo na cesti, naj ostanejo Še nadalje zvesti pristaši. Vsa čast tem ljudem, ki so spoznali, da nima vica repenčiti se v mali strančici ter da je resničen uspeh mogoč samo v veliki, mogočni stranKi, ki je danes samo Narodna radikalna stranka. — Dozdevni Oroslav, Rešimo sokolski Tabori Organizacija MRS. — Jesenice. Na Jesenicah se je vršil v soboto, dne 15. t. m. shod naše stranke, na katerem je poročal g.Podbevšek. Po govoru se je razvila debata, v katero je posegel med drugimi g. Košir od Nezavisne delavske stranke. Ta Je poveličeval komunistično inteniacijcaialo ter jo povzdigoval v deveta nebesa. Njegova izvajanja je pokazal v pravni luči Podbevšek, ki je povdarial, da ne obstoja princip razrednosti, ier da temelji vse ie na harmoniji posameznih stanov. Govoril je nato še dir. Kersch-baumar, ki je podal točno sirka o sovjetski Rusiji, kjer imajo zakon o zaščiti državes proti kateremu Je naš zakon naravnost malenkosten. Izvajanjem naših govornikov so navzoči burno pritrjevali. Pokazalo se je, da je neobhod-no potrebno vzdrževati stalne vezi krajevnega odbora s tamošnjim delavstvom, M je v zadnjem času silno neusmerjeno. Na navzoče je porazno vplivalo poročilo iz Trbovelj, da so ekstremisti iz Turjaškega trga v svojih hazardnih namenih nalašč pustili pasti stavk», češ, imeli bomo nove celice, ki bodo krepko delovale v naš prid. — Vinica. Na Vinici se bo vršil v nedeljo, dne 23. 1 m. ob 9. uri dopoldne v hiši g. Rudolfa Maliča občni zbor kra1-jevne organizaije, ki se ga bo udeležil delegat iz Ljubljane. — V Mariboru se shajajo radikali vsak četrtek zvečer v posebni sobi hotela »Pri zamorcu«. Člani in prijatelji dobrodošli! — Krajevna organizacija NRS v Mariboru, I. okraj ima svoj I. redni občni zbor v soboto, dne 29. t. m. ob 20. uri v gostilni g Zaklan (Tscheligi) na Glavnem trgu. — Krajevna organizacija NRS v Cvetkovcih pri Veliki Nedelji sklicuje zaupni shod na dan 30. t. m. ob 10. uri predpoJdne v prostorih g. predsednika. Poroča delegat iz Maribora Prijatelji radikalov dobrodošli! — Krajevna organizacija NRS na Sp. Polskavi sklicuje zaupni sestanek na Pragerskem, dne 23. t. m. ob 2. uri Pop. v prostorih kolodvorske restavra-Mje. Poroča delegat iz Maribora. Prijatelji radikalov dobrodošli. _ v Dravogradu se vrši ustanovni občni zbor krajevne organizacije NRS v nedeljo, dne 23. ti m. Ura in zborovalni lokal m prijavi posebej z letaki — Krajevna organizacija NRS v Mariboru, II. okraj, sklicuje občni zbor na torek, dne 2. oktobra t. L ob 20. uri v gostilni Puntigam (g. Vidmar) v Mlinski ulici. Dnevni red navaden. Vstop imajo samo člani in po članih upeljani prijatelji h prosvetnega življenja. LJUBLJANSKA DRAMA. Gostovanje g. Vladimirja E Iškega. Vsak gost ima to prednost, da si lahko izbere vloge, v katerih se najbolj »izkaže« in. se eventualno zanje specijalizira, kot zantaiva izprememba pa draži radovednost publike. Iz teh razlogov je gostovanje po največkrat za gosta uspešno in tudi koristno. — Gospod Elski pa je gost, ki je neprostovoljno in pod težkimi pogoji nastopil v tujino svojo pot, pot umetnika, vodečo raz že davno doseženega vrha po hribu navzdol. V drami smo postali že precej Izbirčni To ni toliko kak specifično »lokalni okus« ali pretirano samoljubje. Naš ensambl je v splošnem že močno strjena celota, je enotno igralsko uglašen, ima dokaj samolastno režijo in je v posameznih vlogah — in to prav v »Hamletu« — dosegel pomembno višino. Ker ie sost nastopil v ruskem jeziku, je imel dvojno težko stališče. Vloga Hamleta daje igralcu vso prostost. Dozdaj smo ga gledali kot duhovitega obotavljača — sanjača z rahlo ironijo in nervozno vzburkano dušo. Gospod Elski ga je podčrtal realistična Pozna se mu, da se je na odru gibal dobršen del življenja, nastop je fin in umetniško resničen. Niiansiranle vloge pa se ie omejilo bolj na vnanji izraz. V slovitem monologu »biti ali ne biti« in refren »pojdi v samostan« le bilo pogrešati sile besede, mistične moči skrivnostnega danskega princa. Vsekakor pa je g. Elski __ če upoštevamo težke okolnosti, pod katerimi ie nastopil — mnogobrojno publiko povsem zadovoljil In že! mnogo priznanja. Ce je bila predstava za težko preizkušenega slovanskega gosta-prijatelja tudi gmotno uspešna, naj mu bo to v malo zadoščenje. — —ti SPORED KONCERTA ZBORA AKADEMIKOV UNIVERZE V KRAKOVEM, ki se vrši v pondeljek, dne 24. septembra 1923 ob 8 uri zvečer v veliki dvorani hotela Union: 1. a) Oorczycki: Gaude Mater Polonia. 2. Želenski: Pesem veslarjev. 3. Munloszko-Gall: Kozak. 4. Nowowejski: Domovini 5. Želenski: Naša Hanka. 6. Gali: Carl. 7. Swierzynski: Uspavanka. 8. Mas-zynskl: Dve usodi. 9. Moniuszko-Gall: Večerna pesem. 10. Ljudske pesmi prof. Swierzynski: Zbirka pesmi. 11. Lachman: Pjesmi guralske. 12. Raczynski: Sjedaj vec Marisko. 13. Hawiczka: Pjesma sloska. H. Gali: Krakovjak. 15. Gali: Podkovice dajo. 16. Wallek-Walewski: Serenada. 17. Swierzynski: V gorah. 18. — Poloneza iz XVUl. stoletja. 19. Monluszko: Pesem vitezov. Vstopnice so od sobote zjutraj dalje v wea-prodah v Matični knjigarni Dnevne novosti. *— Odlikovanja. Z redom belega orla V. Vrste je bil odlikovan Henrik Tomc, župan Ba Bledu. Z redom sv. Save V. razr. so bili odlikovani Vladislav Fon, okrajni komisar v Radovljici, Viktor Treven in Jožef Duiar, poštarja 4. razr, Mihael Luzner, poštar 5. razreda Pavel Rabič in Amalija Draksler, po-Starica VI. razreda, vsi pri poštnem uradu na Bledu. S srebrno medaljo za državne zasluge je bil odlikovan Ivan Močnik, polic, agent v Ljubljani. — Češki učenjak umrl v Skoplju. Ce-ški učenjak dr. Karel Vandaš, rektor visoke iole v Pragi, je na svojem naučnem potovanju po naši kraljevini v Skoplju umrl nenadne smrti Vzroki smrti še niso znani. — Odlikovana zastava. Na predlog ministra ver je kralj odlikoval z redom sv. Save III. vrste starinsko zastavo sv. Trifu-(ta v Kotoru in obenem oprostil plačanja takse. — Izobešanje zastav na kolodvorih. Ministrstvo za promet je Izdalo naredbo, da se morajo o priliki raznih proslav Izobešatl na kolodvorih državne zastave in poleg teh šele se smejo izobesiti tudi plemenske narodne zastave. — Vpisovanje na beograjski univerzi. Vpisovanje na beograjski univerzi se vrši v dneh od 25. do 30. septembra Incl. Vsak slušatelj, ki se vpiše v I. semester, naj si pripravi 3 fotografije, ki ijh mora pri vpisu izročiti svojemu dekanatu. — čisti dobiček razredne loterije je ministrstvo za poljedelstvo razdelilo kot podporo posameznim poljedelskim, rokodelskim In trgovskim ustanovam. Ker je bilo število teh ustanov, ki so dobile podporo iz razredne loterije veliko, Je za nekatere zmanjkalo podpore. Da se temu odpo-more, je ministrstvo sklenilo, da se pri sedmem kolu poviša cena loterijskim srečkam za 100%. S tem povečanim dohodkom bo mogoče pomagati omenjenim ustanovam. — Glavna skupščina zagrebške akcije JNU. Jugosovensko novinarsko udruženje, sekcija Zagreb, je sklicalo redno glavno skupščino za 3. oktobra. Izvolil se bo nov odbor. Vsled Izvolitve dosedanjega predsednika In tajnika zagrebške sekcije za predsednika in tajnika centralnega odbora se bodo na tej glavni skupščini izvolile nove osebnosti na izpraznjena mesta. Dosedaj se omenjata kot najresnejša kandidata za ta mesta gg. Gjurgjn, urednik »Nove Evrope« in dr. Dežman, urednik »Obzora«, za predsednike. — Izseljeniški komisarljat v Zagrebu opozarja ponovno vse one, ki se hočejo izseliti v Zedinjene države severoameriške, Pa ne dobe dovoljenja za prihod v te države zaradi omejenega števila izseljeniškega kontingenta, naj se nikar ne skušajo vtihotapiti v Severno Ameriko preko drugih držav, n. pr. Mehiko ali Kubo, ker je to zelo nevarno. Tako je pred nekaj meseci odšla skupina Hrvatov v Mehiko in skušala po ovinkih priti v Zedinjene države. Razen tega, da so morali odšteti težke novce posredovalcem, ki so jih hoteli spraviti čez mejo, so jih zajeli roparji in jim vse odvzeli, pretivši jim s smrtjo. Po dolgih odisejadah so prišli vendar čez mejo, toda brez denarja. Obrniti so se morali na naš generalni konzulat, oziroma na našega generalnega izseljeniškega komisarja, da jim je pp-magal za prvo silo. Ta skupina izseli enikov Pripoveduje, da tudi v Mehiki ni dobiti dela h» da so morali strahovito stradati in da ni-fo bili varni življenja. Posebno se opozarjalo Izseljenci naj nikar ne nasedajo raz-aim agentom, ki jim obljubljajo, da jih bodo proti visokim nagradam spravili v Zedinjene države skrivoma in protizakonito, Prf gr® navadno za gojufe. Zato naj jih ta-aoj prijavijo najbližjemu oblastvu, ki jih bo Izročilo pravični kazni. — »Klub napred. slov. akademikov v Celju« proslavi ISletnico septemberskih dogodkov v dneh 20. in 22. septembra 1923. V četrtek dne 20. septembra pobirajo v Celju in v celjski okolici klubovi člani knjige za koroško mladino in razprodajajo koleke v Prid klubovim ljudskim knjižnicam v obmejnih krajih. V soboto dne 22. septembra priredi klub s sodelovanjem celjskih narod-aih društev večjo slavnost v zgornjih prostorih Narodnega doma v Celju. Darujte knjige, kupujte koleke in udeležite se slavnosti v Narodnem domu. Pozivamo vsa narodna društva iz Celja in celjske okolice, jja pošljejo svoje zastopnike na slavnost. Posebnih vabil ne razpošiljamo. — Odbor. — Umrl je včeraj opoldne v maribor-ski javni bolnišnici mariborski odvetnik dr. Vladimir Sernec v 46. letu svoje starosti. Pred šestimi dnevi Je bil operiran na slepi- nastale komplikacije in s tem. spojeno ^strupljenje krvi pa so povzročile kata-^irofo. Dr. Sernec je bil znan kot odličen rodoljub-poštenjak, ki so ga leta 1913 zaradi Vegovega odločno narodnega prepričanja Otirali v graške ječe. Bil je član maribor-skega občinskega sveta, starosta maribor-skega Sokola in je tudi v raznih korporacijah in društvih deloval z vso vnemo. Po-Sreb pokojnika se vrši v soboto popoldne. , — Pevci ljubljanskih v »Zvezi« včlanjenih zborov! Skupna pevska vaja v soboto dne 22. t. m. točno ob pol osmih zve-™. v Pevski dvoran! Glasbene Matice za Dmje v počaščenje spominu septemberskih žrtev, ki se vrši v nedeljo dne 23. t. m. ob P0* še geslo »Nobene pare tujcu« v odgo- “a nemško preganjanje leta 1908 s tem, r* odpravimo Iz naših podjetij vse tujce, ki “«ledajo kruh sinovom našega naroda, domačinom. Naše geslo bodi »V podjetje do-Pa&s uradnike, v obrate domače delavce«, SpitaltetL6^110 naS dalijo tuji . •— Mariborski okrajni glavar dr. Sreč- Lajnšic je premeščen v nadaljnje ^aZnovanje k pokrajinski upravi y Ljublja- inienovanja novega glavarja je pre-c,z{el namestnik velikega župana dr. Vilko L* elf er tudi vodstvo okrajnega glavarja. Zaradi prevzemanja poslov sprejema ?*casno vodja okrajnega glavarstva stranke ob sredah in sobotah predpoldne, druge Ivo Pol * V zadevah vladni tajnik gpsm gorebitno poslovno poročilo za 1. 1922, v «mucor se to še ni zgodilo. dn 10. oktobra toll J11 ^edho, najkasneje do daLy. . a i^23 z navedbo občnega zbora HEiriev, k’ J® odobril letni račun in bi- lanco. —- Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 17. septembra 1923. Načelnik: dr. Marn 1. r. — Javni natečaj. Mestni dohodarstveni urad v Ljubljani razpisuje javni natečaj zidarskih del dveh novih mostnih tehtnic. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo na Gosposvetski cesti št. 17, kjer so razgrnjeni k vpogledu tudi načrti. Zadevne ponudbe se sprejemajo do 28. septembra t. !. opoldne. — Jubilej dela. Dne 22. t. m. praznuje 401etnico službovanja čil in zdrav g. Ivan Doberlet, strojevodja južne železnice v Ljubljani. Redki so jubileji, ki jih praznujejo strojevodje, ker po večini zbog težke in odgovorne službe omagajo tako zgodaj, da niti ne pridejo v položaj vživati zasluženo pokojnino. Jubilant izhaja še iz one generacije železnih mož, ki so bili zmožni s sivimi lasmi na glavi še opravljati težko službo na stroju, ki so sedaj zelo redka prikazen. Društvo strojevodij kraljevine SHS mu priredi v znak počaščenja in spoštovanja časten večer v hotelu »Tivoli« istega dne ob 8; uri zvečer. Upamo, da bo tudi naša državna uprava južne železnice znala ceniti ta izredni slučaj. Jubilantu naše najiskrenejše častitke! — Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Ljubljani znani špediter in hišni posestnik g. Rajmund Ranzinger st., ki je ustvaril s svojo neumorno podjetnostjo prvovrstno spedi-cijsko podjetje. Pokojnik je bil več let član Kreditnega društva in Kranjske hranilnice. N. p. v m.! — Službena pragamatika za državne nameščence je izšla kot XI. snopič Zbirke zakonov. Brošura, ki jo je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani, velja s poštnino vred Din 8.75. — Sneg na Kamniških planinah. Po predvčerajšnjem viharju so nas pozdravile včeraj zjutraj krasne kamniške planine v beli odeji. Sneg je zapadel prav do vznožja planin. Tudi vročina se je za letos poslovila in zadnje dni je posebno zjutraj in zvečer že občutno hladno. — Čegava je košara? Pri prihodu br-zovlaka na Jesenice na Gorenjskem so našli dne 10. septembra v vozu pleteno košaro, v kateri je bilo sledeče: 15 ženskih volnenih jopic razne barve in i;roja, 3 moške jopice, 2 para volnenih dokolenlc, 12 kosov lesenih obešalnikov in nekaj papirja zelene barve. Lastnik naj se zglasi pri obmejnem komisarijatu na Jesenicah. — Za Malgajev spomenik v Guštanju je sprejel odbor od sledečih gg. nabiralcev: Stegenšek Pepca, Laško Din 227, Vuga Fr. Grobelno Din 20, Pavlič M. Dravograd Din 700, Vižurek Sonja, Črnomelj Din 112, dr. Tone Gosak, Ptuj Din 230, dr. Juro Krašovec, Celje Din 1820, Pevski krožek »Kom-šija« Din 105.25, preje Din 2223, sedaj Din 3681.25, skupaj Din 5904.25. — Odbor za Malgajev spomenik izreka tem potom p. n. darovalcem najiskrenejšo zahvalo in se priporoča ostalim nabiralcem. — Kranjske novosti. Naše mesto. Kranj se zares lepo razvija, zidajo se tovarne in več hiš in bo imelo mesto kmalu drugo lice. Narodni dom stoji izven pristav in pokopališče bomo imeli tekom nekaj let v sredi mesta, če bi se zidalo na levem bregu Kokre, koliko lepše bi bilo mesto, če bi bil poleg hotela »Nova pošta« tudi most. Oče g. Fran Sajovica je v ta namen zidal ta hotel, ker je računal, da oo tod mimo velik promet. Ta mož je mestu dobro želel ali naš stari Badeni se je zbal pokanja bičev in je glasoval proti graditvi mostu in ker se je bal kot velik moralist za mladino, je bil tudi zoper predilnico. Nehigijenična podrtija št. 170 je torej razvitju mesta tudi na poti. Kakor se čuje, se namerava graditi nov most čez Kokro; zakaj se ne bi postavil na »Podrtini«. Tudi manjši most (Drahtseilbrücke) bi zadostoval. Zakaj bi bito to nemogoče? Potem pa Imamo lepe stavbene prostore onkraj Kokre. Med župniščem in škofijo, kjer stoji kapelica, bi se dal tak most uresničiti in se g. dekan temu gotovo ne bi protivil, in ker je to le v procvit mesta, bi dobili ta prostor gotovo prav po ceni. — Ljudsko predavanje. Dne 8. septembra je bilo iz kranjske prižnice dvakrat naznanjeno predavanje o kužnih boleznih In o griži, pa ni bilo nikogar v Ljudski dom, ne ob 7. in ne ob 9. url Ljudje žive v svoji domišljiji skrajno higijenič-no, vendar pa jih griža grize, ker se ne znajo varovati še sedaj prevladuje mnenje» da se kužne bolezni le z dišavami odganja, kakor so to delali v starih časih z brinjevim pokajenjem. In sedaj škropijo sobe z lizolovo raztopino, kot bi sobe že-gnali in to naj bi pomagalo. O sancta sim-plicitas. — Celjske novosti. Glasbena Matica v Celju ima danes v petek svoj redni občni zbor ob 20. uri v ravnateljevi sobi v šoli, nasproti farne cerkve. Vpisovanje je podaljšano do 2. oktobra. — Občinski lov občine Velika Pire-š i c a se bo oddal potom javne dražbe dne 22. septembra ob 10. uri dopoldne. Dražba se bo vršila v občinski pisarni v Veliki Pi-rešicl — Filatelistično društvo »Orient« se ustanovi danes v Celju. Ustanovni občni zbor se vrši ob 8. uri zvečer v hotelu »Balkan«. — Planinske koče v Savinjskih planinah so se zatvorile dne 20 t. m. Oskrbovano bo (udi po zimi samo Piskernikovo zavetišče v Logarski dolini — Ponovitev igre »Za Pravdo in srce«, katera se je vršila v torek v mestnem gledališču, je kakor prvič, tudi sedaj dobro uspela. Igralo se je dobro in tudi gledališče je bilo skoro razprodano. — Gospodinjski šoli so dosedanji prostori v meščanski šoli zasi-gurani tudi za naprej. Pričakuje se samo še imenovanje dveh strokovnih učiteljic za šivanje In kuhanje. Cim se to imenovanje Izvrši, se bo šola tako] otvorila. — Tombola Zveze bivših salez. gojencev v Mladinskem domu na Kodeljevem. Do sedaj se je oglasilo 20 kvatern. Nakazila za dobitke izdajajo v pondeljek dne 24. sept. ob 5. url popoldne povodom žrebanja za činke. Tablice so še na razpolago. Premog II. dobitku tombole je trboveljski. „KINO MÄTICÄ“ 24. 25. 26. t m. Lsra Hara v filmu Jsili sini stolf — Mariborske novosti Dne 6. oktobra dospe v Maribor okrog 100 češkoslovaških trgovcev in industrijcev. Za časten sprejem in nastanitev češkoslovaških gostov so osnovali poseben odbor, ki se obrača do prebivalstva s prošnjo, da bi pri pripravljalnem delu po možnosti pomagalo, zlasti glede stanovanj. — Na Frankopanovi ulici št. 15 stanujočemu Ivanu Kovaču je neznani tat ukradel ročni voziček vreden 750 Din. — Rot član vlomilske družbe, ki je izvršila vlom pri dvornem svetniku Fonu je bil aretiran Ivan Strasser iz Pobreža pri Ptuju. Strasser je kratko pred vlomom zapustil tukajšnjo kaznilnico, kjer je bil odsedel dveletno ječo. Po vlomu pri dvornem svetniku Fonu je odšel na svoj dom, od koder je pobegnil v Zagreb. Ob povratku je bil aretiran in izročen sodišču. Pri preiskavi so našli na njegovem domu tudi 15 kg masti, glede katere ni mogel navesti, kje jo je nabavil, vsied česar se domneva, da je tudi ukradena. — Mestno električno podjetje naznanja, da bo zaradi popravil na mestnem električnem omrežju v nedeljo dne 23. t. m. v času od 5. do 13. ure dobava električnega toka ukinjena. — Ptujske novosti Pretekli torek se je vršilo VI. predavanje našega akademskega društva; predaval je cand. juriš Kasper »O Japonski«. Obisk je bil srednji Konštatirati moramo žalostno dejstvo, da se udeležuje predavanj v glavnem le inteligenca, medtem ko drugi sloji skoro niso zastopani oni sloji, katerim so ravno namenjena predavanja naših akademikov. Prihodnje predavanje se vrši v torek dne 25. septembra kakor običajno v Narodnem domu; topot predava predsednik akademskega društva cand. juriš Sluga o temi »Uvod v narodno gospodarstvo« in bo s tem otvoril vrsto predavani iz narodno-gospodarske stroke. — Prihodnjo soboto dne 22. septembra vprizorijo člani mariborskega akademskega društva v dvorani mestnega gledališča veseloigro »Gospoda senatorja«, ne pa Nučičevega »Navadnega človeka«, kakor je bilo določeno začetkoma. Ker je namenjen čisti dobiček prireditve fondu za podpiranje revnih članov društva, pričakujemo, da se bo občinstvo radevolje ter mnogobrojno odzvalo vabilu. — Pred kratkem se je poročil v Mariboru tukajšnji železniški uradnik Evgen Poniš z uradnico tukajšnjega poštnega urada gdč. Maro Primožičevo. Vrlima novoporočencema želimo obilo sreče! — Tudi starodavni Ptuj se moderni* žira ter si pridobiva polagoma velemestnega značaja! Že več dni nam kratkočasi kabaret kavarne »Evrope« s svojimi plesnimi in pevskimi točkami. »Duo de Corffu« nam predvajata moderne plese kakor tango, shimmy itd. in vrhutega uživamo lepo petje češke operne pevke »Madame de Corffu«, ki je že dalj časa naš gost. Priznati moramo, da že precej časa nismo imeli kaj sličnega v našem mestu in razumljivo je potemtakem, da se občinstvo zelo zanima za to najnovejšo pridobitev Ptuja, ki pa nam bo ostala le še nekaj dni. —• Preteklo nedeljo se bi morala vršiti prvenstvena nogometna tekma med mariborsko »Svobodo« ter ptujskim športnim klubom; toda tekma se ni mogla vršiti kot prvenstvena, ker za tekmo določeni sodnik ni prišel; igrali so radi tega le prijateljsko tekmo, ki jo je vodil g. Ambroš in ki je tudi tokrat pokazal svojo nesposobnost za sodnika kakor predpreteklo nedeljo prilikom tekme med ljubljansko »Ilirijo« ter domačim moštvom. Novosti iz Primorske, — Zaradi slovenske pesmi v ječo. V neki vasi na Goriškem so fantje zvečer se» deli v gostilni In prepevali. Naenkrat vstopita dva karabinerja in jim ukažeta, nai se razidejo. Fantje jih seveda niso ubogali, ker še ni bfla policijska ura. Karabinerja sta odšla in se točno ob policijski uri vrnila. Tu sta brez nadaljnega uklenila Antona Zornika, po drugih pa začela udrihati s puškinimi kopiti. Zornika sta odpeljala s seboj zvečer, a drugi dan sta prišla še po druge in 13 mož in fantov uklenjenih odpeljala v zapor. Ovadbo pa sta naredila, da je ljudstvo na nju streljalo. Uboge žrtve pa bodo v verigah vlačili iz ene ječe v drugo, dokler se ne bo, kar gotovo ne bo prav kmalu, zljubilo visoki italijanski gospodi zadevo nepristransko preiskati — Hrvatske osnovne šole na Reki zaprte. Ravnateljstvo ljudskih šol na Reki je dobilo od mestnega reškega šolskega odbora dopis, da šolsko veče ni moglo nastaviti dosedanjih učiteljev. Tako so odpuščeni g. Julij Veljčič in Silvij Mihalič In učiteljice Marija Deželin, Ana Ferenčič in Olga Ju-rinčič. Z istim dopisom je šolski odbor tudi pustil zapreti šolo v Kantridi. Novo šoto so pa otvorili v Floppi, seveda čisto Italijansko. Najbolj karakteristično je to, da so zaprli hrvatsko šolo v onem kraju, ki je pripadel Reki po rapallskem dogovoru. — Težka železniška nesreča v Trstu. V Trstu se je pripetila 19. t. m. težka železniška nesreča. Osebni vlak, pri katerem se je pokvarila zavora, je z vso sito zavozil v odbijače, pri čemer je bito več voz razbitih. Oseb je 27 več ali manj ranjenih. Šolstvo. — Komercijalni tečaji na trgovski akademiji se pričnejo !• oktobra 1923; poučuje se: knjigovodstvo I. in II. kurz, korespondenca, narodna ekonomija, trgovinstvo, trgovsko računstvo, trgovsko obrtno in menično pravo, davčni in carinski predpisi, dalje stenografija (slovenska in nemška) in strojepisje. Ako se priglasi zadostno številu interesentov se otvorilo tudi kurzi za francoščino I. in H. kurz, italijanščino I. in II. kurz in srbohrvaščino, event. tudi za angleščino. Vpisovanje se vrši 24., 25. in 26. septembra 1923 od 18. ure dalje na dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani, Kongresni trg 2, I. nadstropje. — Večeral učni tečaj za slovensko stenografijo otvori 5. oktobra na drž. trgovski šoli v Ljubljani nadupravitelj Rudolf Binter, bivši učitelj stenografije na tukajšnji trgovski šoli. Prijave in informacije do 4. oktobra: Hrenova ulica 13, I. nadstr. od 3. do 5. ure popoldne. Iz društvenega življenja. — Udruženje gled. igralcev v Ljubljani, ima svoj redni občni zbor v nedejo, dne 23. t m. ob 10. uri dopoldne. Prosim točno, vsi in vse! — predsednik. — »Bratstvo« v Ljubljani sidicuje za v petek, 28. t m. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu (soba pod tajništvom NSS) Izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: poročila predsednika, tajnika in blagajnika ter volitev novega odbora. Člani in članice so dolžni udeležiti se občnega zbora točno in polnoštevilno, — Odbor. Francoski krožek v Ljubljani Sinoči se je vršil občni zbor ljubljanskega francoskega krožka (Cercle fran-cais). To društvo vrši od ustanovnega leta 1909 sem med nami važno kulturno nalogo, ki je širšim krogom občinstva le malo znana. Njegov namen je, razširjati francoski jezik in civilizacijo potom pouka in knjižnice. Tekom svojega obstanka je cercle prirejal celo vrsto francoskih kurzov, jezikovnih in slovstvenih in na ta način mnogo doprinesel za razširjenje francoske kulture pri nas. Dosedanji dolgoletni predsednik in ustanovitelj krožka, g. ravnatelj dr. Korun je vsled preobilice poslov odložil predsedništvo in na njegovo mesto je bil enoglasno izvoljen dosedanji agilni tajnik g. prof. A. Detela. Občni zbor se je zahvalil g. ravn. Korunu š tem, da ga je izvolil za častnega člana. V preteklem šolskem letu se je poučevalo v treh kurzih vsak dan od 6. ure naprej. Letos se je oglasilo še večje število frekven-tantov in se bo pouk vršil v večjih prostorih na I. drž. gimnaziji. Društvo hoče na podlagi sedanjih razmer svoje delovanje v vsakem oziru razširiti. Sport in turistika. — Slovensko planinsko društvo v Ljubljani naznanja svojim članom, da se dne 25. t. m. zatvorilo koča pri Triglavskih jezerih, spodnja koča na Golici in Kadilniko-va koča vrh Golice. — Prešernova koča »a Stolu se zapre v nedeljo 23. t. m. Event. poznejši posetniki jo smejo pohajati le v spremstvu oskrbnika Fr. Avsenika, bivajočega v Valvazorjevi koči, slednja bo vse leto odprta in oskrbovana. — Koča na Gozdu Kranjskogorske podružnice S. P. D. se zatvori v nedeljo dne 23. t. m. — Vsem turistom In zimsko športnikom v vednost! Koča na Veliki Planini, Turi-stovska koča v Kamniški Bistrici, hotela Sv, Janez in Zlatorog ob Bohinjskem jezeru ostanejo otvorjeni in oskrbovani tudi čez zimo. Dopisi. r— V Smledniku pijejo šolarji in učitelji vodo iz studenca, izvirajočega izpod pokopališča. Človek sicer ne ve, od česa se redi, vendar ni priporočljivo rediti se od take vode. — Iz Cerkelj nam pišejo: 17. t. m. sem se peljal zvečer iz Cerkelj prot! Kranju in glej, po vseh cerkvah do Luž je zvonilo. Menil sem, to pomeni kako cerkveno slavje ali kaj enakega — pa sem se vaial. Zvonilo je griži, ker je umrlo več otick za to boleznijo in vsi ti mrlički so doma na mrtvaškem odru. Na kmetih je vse božjast, in ker skoraj vsak v zadnjih trenutkih malo oči zavije, je kmečka diagnoza, notranja božjast, takoj pri roki in zvečer ima mladina priložnost, se pri mrliču shajati. — Skozi Velesovo teče potoček, da ga ena kravca lahko sproti spije in v tem pc točku perejo in to vodo tudi pijejo. Videl sem v tej vasi eno zares lepo dekletce, imela je hudo grižo. Mati njena mi je pravila, da pije dekle tudi to vodo in sem se zamislil, kako more skozi ta lepa usta tako gnusna voda. Ljudje bi ne smeli v potoku prati. Človeške odpadke z apnom razkuževati, pa jim ne gre v glavo. Kdo je pa prvi grižo dobil, vprašujejo, in če jim rečeš, da se kal te bolezni po deset let v greznici drži, te kar neverjetno pogledajo. — Slov. Bistrica. Poročil se je dne 17. t. m. v Oeblarnu na Zg. Štajerskem tukajšnji veleposestnik grof dr. Ferd. Attems z grofico Wando Nostic, sestro njegove umrle prve soproge. — Mesar Anton Stampfl je kupil posestvo vdove Dobocky v Vlso-lah. — V sredo zvečer okoli sedme ure je med hudo nevihto udarila strela v Rastei-gerjev kozolec nasproti mestnega kolodvora in je ogenj istega popolnoma upepelil. — Da tudi Bistričani s paznim očesom zasledujejo reško vprašanje, naj bo dokaz sledeča zanimiva dogodbica, ki se je dogodila pred nedavnim časom v neki tukajšnji gostilni Sedeli šo pri vinu prijatelji In živahno debatirali o luki Baroš. Nenadoma se dvigne že precej prileten, toda pošten možakar in z resnim obrazom povdari: Tega Luketa Baroša naj se ustreli, pa bo precej mir v naši državi! Ce bi imel človek kaj za govoriti, bi ga že spravil, kamor spada. — Seveda je mislil ta naivni politik, da se gre le za kakega italijanskega ali madžarskega rogovileža, o katerem se vedno piše in ljudi razburja. Navzoči so bili seveda zelo presenečeni In so zmoto svojemu prijatelju takoj raztolmačili — Maribor. Kakor blisk se je raznesla novica, da je naš okrajni glavar dr. Srečko Lajnšič razrešen svoje službe ter premeščen v Ljubljano, kar je Izzvalo obče veselje. Njemu se imamo zahvaliti, da je mariborskim Nemcem tako zrastel grebenj. Še pod Avstrijo je bi on Imenovan okrajnim glavarjem v tedanjem nemškem Mariboru; bil je tedaj že dobro opisan, toda na škodo Slovencev. — Veliki demokrat g. Zemljič, lastnik gostilne pri »Črnem orlu«, je poveril vsa zidarska dela velenemški firmi Kiffmann, dasiravno je pri njem shaja-Išče demokratov. Nadalje Je poverila zidarska dela podružnica ljubljanske tvrdke Adamič tukajšnjemu Nemcu Nassinbenl kojega osebje je ultranemško in je dobro znano iz napada na Slovence v Kamnici. Geslu »Svoji k svojim«, bomo posvečali večjo pažnjo. — Rak-rana v našem slovenskem Mariboru so delavnice bivše južne železnice. Kdor pride v te delavnice se mu dozdeva, da se nahaja tam kje v Nemčiji. Sedaj, ko so te delavnice prešle v državno upravo, zahtevamo, da se tudi tukaj napravi red In da se nastavijo na odgovorna Ln vodilna mesta naši ljudje. Sokolski vestnik. — Sokol L vabi svoje članstvo, da poravna članarino za drugo polletje v društveni pisarni na Taboru. Uradne ure vsaki dan popoldne od 16. do 19. — Sokol L je zatožil v prid stavbenega sklada plačilne listke. Prosimo naklonjene restavraterje, kavarnarje in gostilničarje, da si iste omislijo in razpečavajo. Listki se dobe v društveni pisarni. Brate in sokolstvu naklonjeno občinstvo pa prosimo, da zahteva po vsih lokalih naše listke in jih sprejema kot prepotrebno narodno breme v rešitev in očuvanje našega Tabora. Sila je velika. vsak dohodek je dobrodošel! §3 ti. Danes zvečer ob 6. uri v kavami »Evropi« šahovski brzo-turnir za prvenstvo Ljubljane v mesecu septembru. Dosedanji prvak v brzo-šahu je g. C. Vidmar, brat šahovskega mojstra dr. M. Vidmarja. —Ker ni določena za brzo-turnir nikaka vstopnina ter se ga udeleži med dr. tudi jugoslov. šah. mojster dr. M. Vidmar, ki bo igral s stolpom Tal naprej, je pričakovati obilne udeležbe. Izpred sodišča. PRIZORI IZ SOBE 28. Zakaj niste plačali ostanka čevljarju in gospodinji hrano in stanovanje, vpraša sodnik Antona Medveda. Obtoženec pravi, da je bil nenadoma odpuščen iz službe in da ni imel namena goljufati. Sodnik ga je oprostil, upnika pa zavrnil pred civilnega sodnika. — V sobo stopi Gregor Božiček In toži svojega tovariša, da ga je poškodoval na očesu. Ker pa se je njegov dobri prijatelj med tem že previdno umaknil v Hrvatsko Zagorje, bo moral Božiček počakati za odškodnino, dokler ga ne iztakne hrvatska žendarmerija. — Za lesenega konjička sta se skregali v Stepanji vasi sestrični Marija Videničeva in Marija Brunčičeva. Videniče-va, ki je bolj huda, je udarila Brunčičevo s kolom po roki in s čevljem po rami fer jo ozmerjala s ciganko in goljufivko. Lesen konjiček jo stane 150 Din globe, 320 Din za bolečine in stroške pravde. Vstopi suha postarna ženska. Sodnik: »Vi ste zmerjali.« »Nobene besede gospod, kokr je Bog v nebesih.« Rekla pa sem: »VI niste pošten, če boste po moji meji kole postavljal« Dalje je huda ženica Marija Potokarjeva nahrulila še šiviljo Rozalijo Rozmanovo z besedami: »Kaj pa misliš, da je »Mesar«, če hodiš tja tiste raztrgane cunje šivat, povedala sem mu že vpričo, da ni pošten.« Tako je ženica vse tajila, v isti sapi pa vse žaljivke priznala. Ko jo je sodnik obsodil na 100 Din globe, je odšla jezna iz sobe in rekla, da bo sodbo ovrgla. — Nato ste prišli na vrsto posestnica Franca Končano-va in pa pos. hčerka 161etna Marija Sirni-, kova obe iz Dravelj. Obe ste prodajali dne 25. avgusta na šišenskem trgu smetano za skoro 100% preko predpisane cene. Obsojeni ste bili obe radi navijanja cen in ker sta zmanjševali porcije življenskih potrebščin in sicer prva na 12 ur zapora in 50 Din globe, druga pa na 12 ur zapora in 25 Di# Borzna poročila. Beograd, 20. sept. (Z) London 221.50— 222, Pariz 546—547, New York 92.25—92.50, Ženeva 164&—1647, Solun 155 —165, Milan 412.50-^113, Praga 277—278, Berlin 1,000.000 mark: 0.65—0.66, Dunaj 0.1307—0.1310, Bukarešta 42.50-^13, Sofija 88.50— 89.50, Budimpešta 0.50—0.53. Zagrebška borza danes radi židovskega praznika ni poslovala. C u r i h, 20. sept. Berlin 0.0000027, New York 556, London 25.68, Pariz 33.60, Milan 25.30, Praga 16.9625, Budimpešta 0.00310, Bnkarešt 2.60, Beograd 6.10, Sofija 532, Varšava 0.0020, I>unaj 0.0079625, avstr, krone 0.0080. Praga, 20. sept. Dunaj 460, Berlin 0.20, Rim 153.75, avstr, krone 457, ital. lire 152.25, Budimpešta 17.25, Pariz 202.50, London 15330, New York 337.50, Curih 614.75, Beograd 36.87. Dunaj, 20. sept. Devize: Beograd 766 —110, Berlin 0.295—0345, Budimpešta 3.75 —3.85, Bukarešt 318—320, London 321.500— 322.500, Milan 3164—3176, New York 70.935 —71.185, Pariz 4182—1208, Praga 2125— 2135, Sofija 660—664, Curih 12340—12.590. Valute: dolarji 70360—70.960, bolgar. levi 638—646, nemške marke 0.30—0.35, angl funti 319.700—321.100, franc, franki 4145— 4175, ital. lire 3140—3160, dinarji 757—763, romunski leji 310—314, švicarski franki 12.425—12.505, češkoslov. krone 2107—2123, madžarske krone 2.35—2.55. Berlin, 20. sept. Dunaj 249.375, Milan 8,079.750, Praga 5,446.350, Pariz 10.773.000, London 822,937.500, New York 181.545.000, Curih 32,119.500, Beograd 1.795.500. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani $ ♦ Harry Piel pride v KINO TIVO! I £ 0 $ m Vremensko poročilo. Jutranje Novosti." — Ljubljana, dne 20. septembra 1923. Kraj Cas Zračni tlak Zračna temper. Veter Oblačno 0—10 Padavine mm 7 764-9 9-3 sev. up. obl. 16-8 14 763-6 16-3 »» več obl. 21 7637 12-6 ]Ug obl. 7 766-0 11-0 brezv. dež 9-0 7 7 764-4 10-0 zapad oblačno 4-0 7 763 9 7-0 jug jasno 140 7 766-6 5-0 1 brezv. obl 10-0 Barometer: nestanovit Temperatura zdii i' . ^ v' ' : ' :y * ■* 7 . ^ I ; :■ S S'- m lg-p r"-^. P'" ■- ■ :Wß^ 3».: n ^ H ■ ■ —T-~-"-. • .■ ' . . :.-; •>; <■■. Ä»;-:-#;. :&:V' ’kür . P n Rafko Ranslnger, špediter, naznanja v svojem in v imenu svoje soproge Helene roj. Schoeppl pl« Sonn* walden, svojih otrok fteinolfa, Else In Huberta, svoje mačehe Zofije roj. Hofner vdove Kottek, svojih sester Marije Ranzinger, Friede Panliczek, Ane Körnig in Marjete Duša, svojih svakov Ivana Panliczek, Romana Körnig in dr. med. Josipa Dnsa in svoje nečakinje Margit Duša žalostno vest, da je njegov predragi oče, oz. soprog, tast in stari oče, gospod Rajmund Ranzinger sentoršef spedacijske tvrdke E. Ranzinger danes dne 20. septembra ob 6-ih zjutraj previden s tolažili sv. vere v 73. letu svoje starosti po daljši bolezni izdihnil svojo blago dušo. Pogreb predragega ranjkega se bo vršil v soboto, dne 22. septembra 1.1. ob treh popoldne iz hiše žalosti Cesta na južno železnico štev. 7 k Sv. Križu, kjer se bodo zemeljski ostanki položili v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi pri Sv. Petra ¥ LfisMIasal, dne 20. septembra 1923. :|§,S| S&.U ss: «« ?&y?& iMmm v-%h^ .; M I.;K" lil . ‘ s ■} čk'-is:w i - Wf Bfit And. 3akil, SS K prodajalna Ljubljana, Poljanska c. 13° 7 .» rti„_ „« Bogate skladišče moških, ženskih in otro-^mzane Cene || gevijev jz telečjega boksa v vseh SoHdnO blago g a barvah, govedjega boksa in rjave kravine. o • 9 9 9 9 9 9 9 Risalni papir • Minister papir Uradni papir • Ovojni papir i M vse šolske potrebščine priporoča po g znižanih senati I 9 ® 9 9 N. Tičar, Ljubljana. BBB Fnoske in nemške prevode vseh vrst iz in razne jezike izvršuje in preskrbi sod-nijsko overovljenje prof. dr. Pavel V. Brežnik, sodno zapriseženi tolmač, uraduje dopoldne na realki, popoldne Dalmatinova ulica 2 /II. nadstr. levo. ipff r: V- Pil i m ftälfll § BBB mmi OGLASI: Cena osiasom do 20 besed Din 5*—; vsaka ncdaljna beseda 25 para. s davščino vred. BBB Izurjenega v trgovskih poslih s primerno kavcijo za Ljubljano in prodajalko za deželo sprejme Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo. Plača po dogovoru, nastop takoi ali 25. oktobra. Pismene ponudbe s spričevali je vložiti do 20. septembra t. L, osebna zglasitev vsak dan med 4. in 6. uro v pisarni Gosposvetska c. št. 2, Ljubljana. Načelstvo. jajmanj dve sobi išče srednješolski profesor poročen, brez otrok. Naslov v upravi lista. katerekoli stroke za Štajersko, prevzame večja tvrdka v Celju. Pisarna in lepo, suho, obsežno skladišče pri kolodvoru. Ponudbe na upravo lista. se sprejmeta na stanovanje In hrano. Naslov v upravi lista. samostojen, obenem perfekten korespondent (slovensko nemško, italijansko in francosko z večletno prakso, v vseh pisarniških poslih dobro verziran, agilen, dober organizator išče primernega mesta. Gre tudi na deželo. Nastop takoj. Cenj. dopisi pod „Zanesljiv“, na upravo lista. m i1 Invalidna družina brez vseh dohodkov, katere oče je invalid z 100 0/0 dela nezmožnostjo, mati pa tudi slaba, brez strehe in brez premoženja, skratka brez vsega, prosi dobrosrčne premožne sloje, da bi ji pomagali, bodisi v denarju, živežu ali obleki, ker so otroci vsi nagi in lačni. Naslov se izve v glavnem tajništvu NRS v Ljubljanu Hole se prevajanje in korespondenca v srpskem nemškem francoskem in italijanskem jeziku. Naslov pri upravi Jutr. Novosti. delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1. majhno, s posebnim vhodom iške služkinja za takoj, najraje v parterju ali dvorišču. Ponudbe s ceno upravni štvu lista. Vela li otroških vozičkov, dvokoles in motorjev. Orionetto, Motoretto, Omega, D. K. W., kakor tudi šivalnih strojev po nizki ceni. — Sprejemajo se v popolno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokoles, otroški vozički, šivalni in razni stroji. — Tribuna F. B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. dijak (maturant)" iz vseh predmetov (posebno iz matematike in latinščine). Cenj. ponudbe pod „Dober inštruktor“, na upravo lista. _____________________ na 2 para vesla Za 3 — 4 osebe se proda. Več se poizve pri J. Bitenc, nasip 40. mizar, Poljanski Zrnja» stanovanje, soba in kuhinja, pritličje v Rožni dolini za enakega v mestu ali izven. Mi se pekovski vajenec in vajenka za mešano trgovino, starost ne pod 14 let. Sprejmeta se samo iz dežele. Poizve se pri Ivan Vrtačnik, Ljubljana, Tržaška cesta štev. 19. ali večjo prazno sobo tudi v okolici Išče iz Trsta izgnana družina državnega uradnika. Nujno. Ponudbe na Andrej Škulj, Resljeva cesta 24/11. Posestno z živino in celoletno 1,000.000 K, polovico se plača tekom 2 let. Oilft £rajščini slična, s par-Ulill) kom za tovarno. Posestvo, pajšžine,.g„ od 3 do 175 oralov. Rnctilna na prometnem me-UUilllilia stu v Mariboru ugodno plačilo. TnnnnebD in stanovanjske H {Juvanu hiše, tovarne, vile proda realitetna pisarna ZflSOr-skl, Maribor, Barvarska ulica 3. z živo ograjo sadonosnikom 370 m8 na vogalu dveh ulic lepa solnčnata lega, pripravljena za zgradbo eno ali dvedružin-ske vile se proda. Ponudbe pod „Redkost" na upravo Usta. Upa sola v bližini univerze se išče za boljšega dijaka filozofa z 1. oktobrom. Cena s kurjavo, razsvetljavo in event. jutranjo kavo, pod „Lepa soba“ upravi tega lista. najmanj 2 sobi išče zakonski par brez otrok. Nagrada: eno leto francoske ure zastonj. Plačava tudi visoko najemnino, Najin naslov v upravi lista. konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalih. Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5. _________ Proda se 80 kom. lončenih peči razne velikosti in še v prav dobrem stanju. Interesenti naj se obrnejo na upravo hotela ..Slon“ Ljubljana. lin. la morska trava. Peter Kobal -Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morske trave, modroce na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgamitur. — Najnižje cenel — Najsolidnejšl izdelki! Zahtevajte oferte in cenike! Razitto pM stalno v zalogi. Zaloga „A-Z“ panjev. Zahtevajte cenik. Erman & Arhar, mizarstvo, Št. Vid nad Ljubljano 4. 2a svoj Pl kot temelji kamen ali preskrba za družino je tudi od nečlanov vsaka vloga od 10 Din dalje. Zelo ugodno obrestovanje pri „Moj mir“ registr. kreditni in stavbni zadrugi Maribor, Rotovški trg 1. Posluje vsako sredo in nedeljo od 9 — 11 ure dopoldne.______________ želi dopisovanja z vpokojeako. Pismene ponudbe pod „Obrtnik“ na upravo lista. Nad 25 let obstoječa tvrdka Mihael Hafner, Sp. šiška 162 vulgo: Zlata kaplja nudi interesentom trda in mehka drva, cela, žagana ali klana, kakor tudi oglje v vsaki množini po izredno nizkih dnevnih cenah. Postrežba točna. Drva se na željo dostav- j Ijajo na dom z lastno uprego.1 Nudi nadalje vsakovrstno naravno vino na debelo in drobno, po konkurenčno — nizkih cenah. Izrabite priliko ter se poslužite domače tvrdke. Vetje stanovanje se zamenja v Ljubljani. Ponudbe na upravo iista pod „ZAMENJAVA“. Največji uspeh dosežete samo z inseriranjem v „Jutranjih Novostih . V založbi v Ljubljani je začela izhajati „Splošna hnjim“ enotna zbirka leposlovnih mladinskih znanstvenih strokovnih i. at. književnih del v izvirniku in prevodu Lepa oprema Format 15 X 12 cm. Nizke cene. Pojasnila daje Zvezna knjigama Ljubljana, Marijin trg 8. Izdaja ia tiska »Zvezna tiskarna in knjigarna« v Ljubljani;