Inventivna dejavnost v naši občini
Akti še niso akcija
V pripravah na 10. kongres zveze sindika-tov Slovenije je občinski svet zveze sindika-tov Slovenije Ljubljana-Šiška organiziral te-matsko razpravo: »Vloga znanosti in vklju-čevanje znanja v proizvodnc procese in na-loge sindikata na področju uveljavljanja in-ventivne dejavnosti«.
Inventivna dejavnost je eden od pomemb-nih vzvodov za pospešen gospodarski in sploš-ni družbeni napredek. Razvijanje in pospe-ševanje inventivne dejavnosti je tako ena od najvažnejših sestavin stabilizacijskih napo-rov, ki bo omogočala premagovanje vseh ovir, ki so se nakopičile v sedanjem času.
2e pred šestimi leti je bil, ravno zaradi tako pomembne vloge, ki jo ima pri našem razvoju inventivna dejavnost, sklenjen druž-beni dogovor o inovacijah, kot osnova za sprotno uresničevanje politike o inovacijah. Zveza sindikatov kot ena od podpisnic tega dogovora je prevzela predvsem nalogo in s tem tudi odgovornost, da v organizacijah zdru-ženega dela spodbuja in krepi zavest o in-ventivni dejavnosti kot sestavini združenega dela.
In ravno priprave na 10. kongres zveze sindikatov Slovenije, ki bo od 11. do 13. ok-tobra v Ljubljani, so dale ponovno spodbudo, da je občinski svet preko svojega kluba sa-moupravljalcev organiziral tematsko razpravo o inventivni dejavnosti v naši občini.
Osnovni namen razprave je bil v izmenja-vi izkušenj na področju vključevanja znano-sti v proizvodne procese in da se nakažejo nadaljnje možnosti uveljavljanja inventivne dejavnosti v združenem delu. Razprava je zajela naslednja vprašanja:
—  inovacija kot ekonomska kategorija in njena naloga v razvojni funkciji delovne or-ganizacije;
—  planiranje inovacij in dohodek od ino-vaci j;
—  organiziranje množične  inventivne de-javnosti;
—  realizacija inovacijskih procesov od ide-je do dohodka;
—  inovacijska dejavnost kot osnova za se-lektivno razvojno politiko;
—  financiranje inovacijskih projektov;
—  tveganje v inovacijskih procesih;
—  primeri   in   konkretna   problematika   v praksi s predlogi;
—  normativno urejanje inventivne dejav-nosti.
Osnovna naloga sindikata je v ustvarjanju takšnih pogojev v družbi, v katerih se bo lah-ko. inventivna dejavnost množično razvijala, Sindikat mora vztrajati, da se v praksi uve-l.javi ustrezno vrednotenje inovacijskih do-sežkov, seveda skladno z načeli delitve po delu in rezultatih dela. Poudarjena nujnost vloge inovacijske dejavnosti, če jo hočemo spraviti na višjo raven, je tudi v tem, da pri prikazovanju doseženih rezultatov gospo-darjenja dejansko seznanimo delavce z učin-ki inovacij  pri ustvarjanju dohodka.
Sama normativna urejenost tega področja v samoupravnih aktih (poseben pravilnik o inovacijah) še ne zadošča. Vse preveč je pri-merov, ko se razni predlogi, izboljšave itd. zaradi različnih vzrokov, predvsem tistih sub-
jektivne narave, ne odrazijo kot ekonomski uspeh. Temu je kriva predvsem nevoščlji-vost in zavist posameznikov, ki zavirajo in onemogočajo, da bi inovacija prišla na dan, čemur se moramo postaviti po robu pred-vsem z enotno akcijo podružbljanja inovacij-ske dejavnosti znotraj kolektivov in tudi navzven, širše v družbi.
Prepočasno reševanje oziroma uresničeva-nje inovacij v praksi pomeni, da je še vrsta togosti na vseh ravneh, ki preprečujejo hi-trejše uveljavitve. Med ovire štejejo tudi raz-ne  birokratske metode  in postopki.
V razpravi je bilo postavljeno tudi nedo-rečeno vprašanje in problem inovacij delav-cev, pri katerih menimo, da je inovacijska dejavnost sestavni del njihovih delovnih na-log. To so zlasti delavci, ki opravljajo razvoj-no raziskovalne naloge, vodstveni delavci v proizvodnji in tudi vzdrževalci, torej delavci, ki lahko tudi največ prispevajo h kakovost-nim inovacijam. Tako je kljub temu, da smo sprejeli v družbi stališče, da imajo vsi de-lavci, ne glede na dela in naloge, ki jih opravljajo, pravico do uveljavljanja inovacij oziroma do posebnih nadomestil zanje. Ven-dar v praksi še nismo dovolj opredelili de-lovnih nalog in ob tem še nakazane stopnje inventivnosti pri opravljanju teh nalog. Po-leg tega še ni dodelana metodologija vredno-tenja ustvarjalnosti delavcev v teh organiza-cijskih enotah. nadalje so še velike nejas-nosti pri vrednotenju inovacijskih dosežkov in industrijske lastnine ter iz tega izhajajoče pravice do posebnih nadomestil na podlagi ustvarjalnosti. Ob poudarjanju problemov so bile navedene tudi konkretne pomanjkljivo-sti, ki so eisto subjektivne narave, od urav-nilovskih teženj do tehnokratskega mišljenja.
Da proces razširjanja inovacijske dejav-nosti ne steče uspešneje, je krivo tudi dej-stvo, da so prizadevanja za večji dohodek na podlagi inovacij težja in manj učinkovita kot enostavno doseganje porasta dohodka zaradi inflacije oziroma dvigovanja cen. Zato je bi-lo ponovno opozorjeno, da bomo morali za-četi prikazovati dohodek tako, da bi posebej prikazovali dohodek, ki je pridobljen s po-večanjem cen in posebej dohodek, ki je po-rasel na račun boljše produktivnosti in z uresničevanjem inovacij.
Posamezne OZD, denimo DO Lek in Lito-stroj, že vrsto let sistemsko in načrtno gra-dijo dohodek in svoj nadaljnji razvoj prav na podlagi vgrajevanja lastnega znanja in dokaj razvite inventivne dejavnosti med de-lavci v vseh okoljih.
Tudi v drugih OZD, kjer sicer še niso uspeli inventivne dejavnosti tako izraziti, so vendarle v zadnjem času (to velja za OZD Iskre, PAP, Color, IMP DO IKO itd.) do-seženi premiki. Ob naprezanju za uveljavlja-nje in boljše izkoriščanje lastnega znanja več-krat trčijo ob zid administrativnih ukrepov, ki onemogočajo hitrejši razvoj. Med temi je predvsem zapora uvoza nujne opreme, ki je pri nas ni, je pa eden prvih pogojev za ures-ničevanje inovacijskih idej. Nadalje prihaja do nedoslednega ali bolje rečeno pomanjklji-vega planiranja inovacijskih procesov in razvojnih nalog, kajU ni dovolj neko novo ide-jo uresničiti, temveč jo je ludi treba prodati in   tako   doseči   dohodek.
Ob poteku razprave je bila predstavljena tudi anketa, ki jo je izvedla šišenska občin-ska raziskovalna skupnost o razvitosti inven-tivne dejavnosti v občini. Ceprav na anketo
ni bilo odgovora iz vseh OZD, pregled le ka-že na to, da je sedanji gospodarski trenutek narekoval pravilno usmerjenost večine ozdov, da uporabljajo kar največ lastnega znanja in domače tehnologije.
Rezultati ankete bodo služili tudi za na-črtnejše delo občinske raziskovalne skupnosti.
Celovita razprava, saj se je k besedi pri-javilo dokajšnje število razpravljalcev, bo služila kot osnova za sporočilo 10. kongresu ZSS in predstavlja del aktivnosti občinske-ga sveta ZSS Ljubljana-Siška pri podružbl.ia-nju in širjenju inventivne dejavnosti v sle-herni organizaciji združenega dela naše ob-čine.