LETO XXXI.. ŠT. 8 Ptuj, 23. februar 1978 CENA S DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUD8TVA IZ VSEBINE Predlog: zadruga z osem TZO (stran 2) Gostinec, gost (nelvljudnost (stran 4) Pod čigavo streho (stran 5) Občani hočejo šolo (stran 6) Praznovanje pomladi - nastaja nov film (stran 7) Nočni motiv iz Ptuja Foto: Kosi Sneg je presenetil - tudi delavce cestne in komunalne službe Obilno in nenadno sneženje zadnjih dni je povzročilo veliko zmedo na naših cestah. Pred kratkim smo zapisali, da je zimska služba v Ptuju pripravljena na presenečenja, vendar se je ob nenadnem sneženju zataknilo. Delavci komunalne in cestne službe, so sicer 25 ur nepretrgoma plužili ceste (delali so od 16. ure v nedeljo, do 17. ure v ponedeljek), zmanjkalo pa jim je soli. Cestna služba v temeljni organizaciji Ceste komunalnega podjetja si je zato morala sol sposoditi pri Cestnem podjetju Maribor — temeljna organizacija Ptuj — nazadnje je tudi slednjim zmanjkalo soli. Kot zatrjujejo zaloge soli ni bilo mogoče ustvariti, ker dobavitelj ni izpolnil naročila. Vse kaže, da bomo morali biti previdni, da ne bo prišlo do neljubih posledic, saj so ceste postale prave drsalnice v malem samo zato, ker niso dovolj ,,slane". MG FRANCE POPIT JE OBISKAL PTUJ IN ORMOŽ V torek, 21. februarja je France Popit, predsednik CK ZK Sloveni- je obiskal, dopoldne ptujsko, popoldne pa še ormoško občino. V Ptuju so se v domu Franca Krambergerja zbrali: predsednik Popit s sodelavci, družbenopo- litični delavci mariborskega območja, člani komiteja OK ZKS Ptuj in ostali predstavniki ptujske in ormoške občine. Skupno so ocenili priprave na oba kongresa, posebej pa so ocenili ne le predkongresno aktivnost v vrstah ZK, temveč predvsem delo komu- nistov v vseh družbenopolitičnih organizacijah. Ob tem so obravnavali družbe- noekonomski položaj delavcev, delovanje in uveljavljanje delegat- skih odnosov, izvajanje določil zakona o združenem delu, razmere v kmetijstvu, industriji in trgovini. Tovariša Popita je med drugim zanimala aktivnost družbenopo- litičnih organizacij, predvsem sindikatov v združenem delu. Posebej še vloga, ki jo imajo organizacije sindikatov pri spreje- manju in izvajanju določil zakona o združenem delu. V razgovoru je stekla beseda še o delu in prizadevanjih članov ZK na področju družbenega in politične- ga življenja ter o prihodnjih nalo- gah Zveze komunistov. France Popit je obisk sklenil v občini Ormož, kjer se je s tamkaj- šnjimi družbenopolitičnimi delavci prav tako pogovarjal o uresničeva- nju ustave, o razvoju kmetijstva in o usmeritvi razvoja ormoškega gospodarstva, o investicijskih vlaganjih in o gradnji tovarne sladkorja. Več o vsebini obiska bomo poročali prihodnjič. N. D. Osrednja proslava - 7. marca Ob mednarodnem dnevu žensk Ob mednarodnem dnevu žensk — 8. marcu bo v ptujski občini vrsta priložnostnih proslav in prireditev; osrednja proslava dneva žensk bo 7. mar- ca ob 19. uri v ptujskem gledališču. Tako so sklenile članice sveta za spremljanje družbeno-ekonomskega in političnega položaja žensk in občinski konferenci SZDL Ptuj. V program dela za letošnje leto pa so si članice sve- ta zapisale vrsto nalog. Najpomembnejša naloga je ustanovitev svetov za spremljanje družbeno-ekonom- skega in političnega položaja žensk v vseh krajevnih skupnostih. Mnogo bolj kot doslej bo potrebno prisluhniti problemom kmečke ženske. Članice odbo- ra so tudi soglašale, da je v program potrebno vključiti različne priložnostne razstave, na katerih bi se naj predstavile ženske z izdelki, ki jih izdelujejo v prostem času. MG Pred sejo zborov skupščine občine Ptuj Pomem- bne odločitve Jutri, 24. februarja se bosta^ zbora združenega dela in krajevnih skupnosti sestala že na 40., družbenopoUtični zbor pa na 39. redni seji Značilnost jutrišnjih ločenih sej zborov skupščine občine Ptuj ni le obširni dnevni red, temveč številni predlogi dakumentov, o katerih ne bo potrebno razpravljati, saj je bil za to čas na prejšnjih sejah, ko so bili v obravnavi osnutki, temveč jih bo treba sprejeti ali zavrniti, dopol- niti pa jih je moč le v utemeljenih primeril po postopku, ki ga določa poslovniK skupščine. Med najpomembnejšimi doku- menti bo prav gotovo predlog resolucije o pohtiki uresničevanja družbenega plana občine Pt ui za obdobje 1976-80 v letu 1978. O osnutku resolucije so razpravljali zbori SO Ptuj že na seji 2. decembra, šte>alne pripombe so dale tudi razne komisije, sveti in odbori ter delovne organizacije in skupnosti. Vse to je podrobneje obravnaval izvršni svet SO Ptuj, kI predlaga vrsto sprememb in dopolnitev k prvotnemu osnutku resolucije, kar je tudi ustrezno utemeljil Nadalje obsega dnevni red predloge odlokov: o delegiranju delegatov v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, o obveznem prispevku za financi- ranje srednjeročnega plana razvoja požarnega varstva v občini Ptuj, o pooblastitvi organizacij za oprav- ljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja v ptuj^i občini, zbor združenega dela pa bo tudi imel „popravni izpit" iz predloga odloka o novih lestvicah katastrskega dohodka za območje ptujske občine, ker je na prejšnji seji zavrnil predlog za hitri postopek. Med ostalimi točkami dnevnega reda velja omeniti še predlog dapolnitve družbenega dogovora o pospeševanju malega gospodarstva v obdobju do leta 1980, predlog sklepa o pooblastitvi izvršnega sveta, da določa cene geodetskim storitvam, predlog družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SRS in vrsto sklepov o izvolitvi volilnih komisij ter raznih imenovanjih. Posebej velja omeniti osnutek odloka o proračunu občine Ptuj za letošnje leto, pa tudi izhodišča za oblikovanje skupne porabe v občinL Prav o teh vprašanjih bo na sejah zborov verjetno precej vročih razprav, saj je denarja mnogo premalo za vse tisto, kar bi v občini radi pokrih iz naslova splošne porabe. Ker v letošnjem letu ptujska občina ne bo več prejemala dopolnilnih sredstev iz repubhškega proračuna, pač moramo uskladiti splošno porabo v občini z možnim prihodkom proračuna in v okviru tega zagotavljati posamezne potrebe, upoštevajoč sprejeta izhodišča o financiranju splošne porabe v občini Iz osnutka občinskega proraču- na je bilo treba letos izločiti vse tiste obveznosti ki po zakonskih predpisih ne spadajo več v splošno porabo. Tako izvršni svet predlaga delegatom vseh treh zborov osnutek proračuna z izračunom 78,992.913 din prihodkov, ki so v enaki višini tudi razporejeni za posamezne namene. Računajo, da bo s tem možno pokriti najnujnejše potrebe in že nastale obveznosti iz prejšnjih let Čeprav bo o tem v delegacijah še mnogo razprav in predlogov, vendar se bo nazadnje treba sprijazniti z dejstvom, da je želje in potrebe treba spraviti v okvire dejanskih možnosti FF Dosedanje priprave na volitve OCENA - DOBRO Na seji predsedstva OK SZDL v Ptuju so med drugim ocenili tudi prve seje temeljnih kandidacflskih konferenc v ptujski občini ter opozorili na zelo široko družbenoekonomsko in družbenopolitično aktivnost v OZD in krajevnih skupnostin. V združenem delu so intenzivno pripravljali še nekatere samoupravne sporazume in diuge akte, ki jih zahteva zakon o združenem delu, tekle so konference 00 ZKS, sindikalni občni zbori in druge aktivnosti med katerimi so zelo pomembne tudi priprave na volitve. Delovni ljudje in občani so imeli v tem obdobju kar 154 temeljnih kandidacijskih konferenc na katerih so predlagiH možne kandidate za člane dele^cg v zbore občinske skupščine, tako združenega dela kot krajevnih skupnosti. Nekatere pomanjk^ivosti pa so zabeležene predvsem v tistih delovnih organizacijah, ki imajo manj kot 30 zaposlenih. Tudi te bi morale opraviti temeljne kandidacijske konfaence in obravnavati bodoči odlok o delegiranju delegatov v zbore občinske dcupščine in zbore uporabnikov pri samoupravnih interesnih skupnostih, hkrati pa tudi oceniti kadrovske rešitve možnih evidentiranih kandidatov Za vodilne in vodstvene funkcije v ptujski občini. Na teh TKK je bik) za dele^cge v zbor združenega dela oblikovanih 119 delegacg z okrog 925 delegati V,35. KS pa je bilo oblikovanih ravno toliko dele^cij za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine z 349 delegati V zvezi z oblikovanjem delegacg za SIS smo se odločali za posebne, združene in splošne delegacije. V združenem delu in v krajevnih skupnostih je bilo oblikovanih 169 posebnih delegacij s 1214 delegati Večina OZD in v KS, kjer je na voljo dovolj sposobnih ljudi za obUko vanje takšnih de lekcij so se Za to obliko odloči h na osnovi predloženih političnih dokumentov. Občani in delovni ]yudje pa So se v veliki meri odtočali tudi za združene posebne IARTINA KOREZA" PODLEHNIK za voUlce naseUj Podlehnik od št. 1 do 70, Gorca od št. 1 do 13 in Sedlašek od št. 1 do 13 99. PRI JEZA JOŽEFU, PODLEHNIK 92 za voUlce naseja Podlehnik od št. 71-106 100. PRI BELŠAK JAKOBU, Gorca 43 za voUlce nase;ya Gorca od št. 14 do 94 in Dežno od št. 10 do 22 (razen št 19) 101. PRI KRNEČ ALBERTU, ZAKL 38 b za voUlce naseUj Zakl od št. 1-18 Dežno od 1 do 9, Stanošina od 31-40 in štev. 14, 15, 16,17, 17 A in 18 (razen 41) 102. PRI VAUPOTIC JOŽEFU, JABLOVEC 32 za volilce naselja Jablovec od št 21-54 103. PRI MLAKAR ROZALIJI, Zakl 4 a za volilce naseUj Zakl do št. 1-18, Jablovec od št. 1-20, Stanošina od št 10 do 13 a in S trajna od št. 36-45 104. PRI ŠEGA ANDREJU, STANOŠINA 7 za volilce naseUj Stanošina od št. -9 in 41 Sedlašek od št. 95-128, Kozminci od št. 1 do 27, Zgornje Gruškovje št. 17 105. V ŠOLI ZGORNJE GRUŠKOVJE 1 za voUlce naseda Zg. Gruškovje od št. 1 do 32 (razen št. 17) 106. PRI BRACiC JANEZU, ZGORNJE GRU- ŠKOVJE 35 za voUlce naselja Zg. Gruškovje od št. 33-65 in Sedalšek od št 84 do 94 107. PRI DREVENŠEK JOŽEFU, STANOŠINA 25 za volilce naselij Stanošina od št. 19 do 30 in Sedlašek od št. 43 do 83 108. PRI TRAFELA FRANCU, SP. GRUŠKOVJE 5 za voUlce naseUj GruScovje od št. 1-22 in Sedlašek od st 14 do 42 109. PRI PERNEK MATEVŽU LOŽINA 8 za voUlce naselja Ložina od št. 1 do 35 110. V OSNOVNI SOLI RODNI VRH za voUlce naselja Rodni vrh od št. 1 do 46 in Dežno od št. 23 do 44 111. PRI KAJZER VIKTORJU, STRAJNA 27 (VECERICEVO) za volilce naselja Strajna od št. 1 do 35 in 46 do 60 16. KRAJEVNA SKUPNOST ,P OLEN Š AK 112. PRI KEKEC MAKSU, BRATISLAVCI 43 za volilce naseda Bratislavi 113. PRI RAKOŠA ANTONU, HLAPONCI 14 za voUke naselja Hlaponci od h. št 3 do 30 in od 40 do 62 114. V OSNOVNI SOLI POLENSAK za volUce naseUj Polenšak, Polenci, Slomi, Brezovci ter Hlaponci - del od h. št. 32 do 48 115. V GASILSKEM DOMU ŽAMENCI za voUlce naseUj Žamenci, Strjanci in Strmec 116. PRI HORVAT MARTINU, PRERAD 41 za voUlce naselij Lasigovci in Prerad 17. KRAJEVNA SKUPNOST PTUJSKA GORA 117. V PISARNI KRAJEVNEGA URADA PTUJSKA GORA za voUlce naseUa Ptuiska gora in za del Podlož od h. št. 1 do h. št. 42, Slape od h. št. 1,2,4, 7, n. h. 9 in 11 118. PRI TOPOLOVEC SILVOTU, PODLOŽE 67 za irnse^e Podlože (gornje) od h. št. 42 do h. št. 86 119. PRI SLUGA MARIJI, STOGOVCI 48 za voUlce naseBa Stogovci 120. PRI SAJKO BOGOmRJU, Slape za voUlce naseUj Slape (razen št. 1,2, 3,7,9,11 in n. h.) ter dela naselja Janški vrh od št. 41-63 121. PRI RODOŠEK LEOPOLDU, JANŠKI VRH 10 za voUlce naseda Janški vrh od h. št. 1-40 122. PRI KAMENŠEK ROZALIJI V DOKLE- CAH 9 za volilce naselja DokJece 18. KRAJEVNA SKUPNOST ROZGOZNICA 123. V DOMU SLOVENSKOGORIŠKE CETE ROGOZNICA za voUlce naseda Nova vas 124. V DOMU SLOVENSKOGORIŠKE CETE ROGOZNICA za volilce naseja Rogoznica 125. V OPEKARNI ŽABJAK V ŽABJAKU za voUlce naselja Žabjak 126. V GASILSKEM DOMU V PODVINCIH za voUlce naseda Podvinci 127. V GASILSKEM DOMU V PACINJU za voUlce naseUa Pacinje 128. V GASILSKEM DOMU V SP. VELOVLAKU za voUlce naselja Sp. Velovlak 129. V GASILSKEM DOMU V KICARJU za voUlce naseja Kicai 19. KRAJEVNA SKUPNOST STOPERCE 130. V OSNOVNI ŠOLI STOPERCE za volilce celotnega območja krajevne skupnosti Stoperce 20. KRAJEVNA SKUPNOST TRNOVSKA VAS 131. V GASILSKEM DOMU BiŠ za voUlce naselfl Biš in Sovjak 132. PRI ROJKU JANEZU V BIŠECKEM VRHU za voUlce naseUj Bišečki vrh in Trnovska vas 133. V OSNOVNI ŠOLI TRNOVSKA VAS za volUce naseUj Trnovska vas, Ločič in Crmlja 21. KRAJEVNA SKUPNOST VI DEM PRI PTUJU 134. V DRAVINJSKEM VRHU 32 V HIŠI KK PTUJ za voUlce naselij Draviigski vrh od št, 14—54, Vareja št 50,51,55 m 56 135. PRI TURK FRANCU, LANCOVA VAS 35 za voUlce naseda Lancova vas od št 9-95 136. V MAJSKEM VRHU 56, V HIŠI KK PTUJ za voUlce naselij Majski vrh od št 8-57 m Ljub stava od 35-46 137. PRI TRAFELA JOŽEFU, LJUBSTAVA 15 za volilce naseUj Ljubstava od št. 1—34 in Vareja od št 58-65 138. PRI SELINŠEK FRANCU, POBREŽJE 64 za voUlce naselja Pobrege od št. 1-79 in 166-172 139. PRI DREVENŠEK FRANCU, POBREŽJE 96 za voUlce naseda Pobrežje od št. 80-120/a 140. PRI BELŠAK FRANCU, POBREŽJE 140/a za voUlce naseja Pobrežje od št 121-165 141. PRI CAFUTA JOŽEFU, SOVICE 4 za voUlce naseUj Dravci, Soviče m Vareja od št. 2-49 in 52 142. V GASILSKEM DOMU TRŽEČ za voUlce naseUj Tržeč, Lancova vas od št 1-8 in Majski vrh od št. 1-7 143. V OSNOVNI ŠOLI za voUlce naseUj Videm pri Pti^u, Sturmovci in Dravmski vrh od št. 1-13 in od št. 55-67 ter Vareja št 1 22. KRAJEVNA SKUPNOST VITOMA RCI 144. V STARI ŠOLI V VITOMARCIH. za voUlce naseUj Vitomarci, Drbe- tinci in Novinci do hiš. št. 11 145. PRI CUCEK IVANU V HVALETINCIH 5 za voUlce naselij Hvaletinci in Rjavel 146. PRI KRAMBERGER LUDVIKU V SLAVŠINI 6 za volilce naseUj Slavšina, Gibi- na in Novmci (od hiš. št. 12 dalje) 23. KRAJEVNA SKUPNOST ZAVRC 147. V GASILSKEM DOMU ZAVRC - GORICAK 1 za voUlce naseUj Belski vrh, Gori- čak, Hrastovec in Zavrč 148. V GOSTILNI VESELIC, TURŠKI VRH 51 za voUlce naseUj Gorenjski vrh, Ko- renjak, Pestike, Turški vrh - del, h. št 16, 20, 30, 46-59, 87, 105-107, 110-111 ^ . 149. PRI LEVANiC JOŽETU, TURŠKI VRH 74 za voUlce naseUj Drenovec in Turški vrh- del, h. št 1-15, 17. 21-29, 31, 37-45, 60-86, 88-104 m 108-109 24. KRAJEVNA SKUPNOST ŽETALE 150. V PROSVETNI DVORANI ŽETALE za voUlce naseja - dela Žetal 151. PRI JUS ELIZABETI, ŽETALE 96 za voUlce naselja — dela Žetal 152. V OSNOVNI SOLI ŽETALE za volilce naselja Cermožiš 153. PRI POTOČNIK JOŽEFU, NADOLE 50 za voUlce naseha Nadol 154. PRI ŽELEZNIK LEOPOLDU, KOCiCE 1 za volilce naseja - dela Kočic 155. PRI PREZELJ LEOPOLDU, KOCiCE 45 za volike naseja - dela Kočic 156. V OBRATU PLETARNE „OLGA MEGLiC" DOBRINA za volUce Naselja Dobrma. 25. KRAJEVNA SKUPNOST TU RNIŠ CE 157. V DVORANI OBCANOV TURNIŠCE, SELŠKA C. 2 Za voUlce: Zidanškova uUca, llčeva ul., Golobova uL Sagadmova uL, uL Pohorskega bataljona, UL Šercerjeve brigade, Majdina pot, UUca XIV. Divizje, Žunkovičeva uUca,Selška cesta. Na postajo, Tumiška uUca, Sodnice, Suha veja, Mestni log. 158. V DVORANI DOMA OBCANOV TURNIŠCE, SELŠKA 2 za volilce: Mejne ceste, UUce 1. maja, Toplakove uUce, Jezove uUce, UUce TEDNIK 23. februar 1978 ŠPORT IN DRUŠTVA - 9 Zetalskega Jožeta, Ulice HaloSkega voda, Dražendce ceste, Zagrebške ceste od hišne št. 32-122, Gjomove ulice, Spodnje Hajdine (del) hišne št 144,144/1 a, 144/b, 144/cin 146/b. 26. KRAJEVNA SKUPNOST „1 V A N S P O L E N J A K" (BREG) 159. V DVORANI DOMA OBCANOV ZADRUŽNI TRG 2 za volilce: Mlinske ulice, UKce Aleje bratstva in enotnosti, ob Studenčnici, Zadružnega trga, Zagrebške ceste od h. štev. 1-31, ob Dravi, Mariborske ceste od h. štev. 1-20. 160. V GOSTILNI IVANE ROZMAN, MARIBOR- SKA 54 za volilce: Abramičeve uUce, Trajanove ulice, Vespazia- nove ulice, K Mitreju, Rimske uUce od 1-9 Mariborske ceste od h. štev. 21 dokonča. 161. V OSNOVNI ŠOLI IVANA SPOLENJAKA, PTUJ za volilce: Rogaške ceste, Spolenjakove ulice, Ob železnici. Na obrežju, Prežihove ulice, Cehove uUce, Čopove ulice, Meškove ulice, Seliškarjeve ulice, Hauptmaničeve ulice, Lmhartove ulice, Trdinove ulice, Lazarje ve ulice, Tavčarjeve ulice, Hreničeve uljoe,. Kersnikove ulice, Slekovčeve ulice in Poljske ceste od h. štev. 1-20. 162. V PROSTORIH TOZD - KOOPERACIJA HAJDINA, SP. HAJDINA 17 za volilce: Gubčeve uUce, Pergerjeve ulice, Koresove ulice, Povodnove ulice, Mežanove ulice in Rimske ceste (9-14). 27. KRAJRVNA SKUPNOST „OLGAMEGLlC" 163. V DVORANI DOMA OBCANOV, SLOM- ŠKOVA 5 za volilce: Vičavske poti, C. Olge Meglic, Škrabarjeve ulice, Ferkove ulice, Ketejeve ulice, Kosovelove ulice, Mumove ulice, Tomšičeve ulice in Slomškove ulice. 164. V DELAVNICI OBRTNIKA LAH ZVONKA, CESTA KURIRJEV NOV za volilce: Ceste kurirjev NOV, Dajnkove ulice, Keleminove poti, Kuharjeve ulice, Plcgeve ulice, Savinove uUce, Sovretove ulice, Strme uUce, Vaštetove ulice, Modrinjakove ulice, naseja Ckege, 28, KRAJEVNA SKUPNOST „B R A T O V R E Š" 165. V GOSTILNI CEBEK TONCKE, PIVKOVA ULICAH za volilce: Reševe ulice, Cufarjeve ulice, Pivkove ulice, Zavčeve uUce, Crtkove ulice, naselja Štuki, 166. V RAZREDU ŠOLSKEGA CENTRA ZA KOVINSKO STROKO, RAIČEVA UL. za voUlce: Maistrove uUce, Erjavčeve ulice, Gajzearjeve uUce. 167. PRI GOMILŠEK JANEZU, KRCEVINA 27 PRI PTUJU za voUloe naseja Krčevma pri Ptuju od štev, 1—86. 29, KRAJEVNA SKUPNOST »DUŠAN K VEDER" 168. V PRITLIČJU ZGRADBE MAGSTRATA TRG MDB 1 (Davčne uprave - knjigovodstvo) za voblce: Slovenskega trga in uUce Heroja Lacka, 169, V PRITLIČJU ZGRADBE MAGISTRATA, TRG MDB 1 (Davčne uprave - odmera) za voUlce: Murkove uUce, Krempljeve ulice, Vodnikove uUce, Zelenikove uUce, Trg MDB in kin Trga svobode, 170, V DVORANI KLUBA NILADIH, TITOV TRG 14 za volike: Miklošičeve uUce, Bezjakove uUce, Pleterske uUce, Trstenjakove uUce, Titovega trga. 171, V RAZREDU EKONOMSKE SREDNJE ŠOLE, RAICEVA UL. 2 za voUlce: Srbskega trga, Tihe poti. Ob Grajeni, Med vrti, Jenkove uUce in Raiceve uUce, 172, V RAZREDU GIMNAZIJE DUŠANA KVEDRA, PREŠERNOVA 31, za voUlce: Grajske ulice. Na gradu, Prešernove ulice od 1-20 173, V RAZREDU GIMNAZIJE DUŠANA KVEDRA, PREŠERNOVA 31 za voUlce: Na hribu, Muzejskega trga in Prešernove uUce od št 21 38. 174, V MAU DVORANI NARODNEGA DOMA, JADRANSKA 13 za volUce: Aškerčeve uUce, Jadranske uUce, Vošnjakove uUce, Vrazovega trga 175, V GLASBENI SOLI „KAROL PAHOR", HRVATSKI TRG 3 za volilce: Cankarjeve uUce, Muršičove uUce, Cafove uUce, Dravske ulice, Cvetkovega trga. Hrvatskega trga. 30. KRAJEVNA SKUPNOST „J O Ž E P O T R C" 176, V PISARNI GP STAVBAR TOZD DRAVA, OSOJNIKOVA 4 za volilce: Osojnikove uUce in Ciril Metodovega drevoreda št 2, 4, 6, 8,10,12,14,16. 177, V PIONIRSKI SOBI ZGRADBE HIŠNEGA SVETA, KVEDROVA 2 za voUlce: Kvedrove uUce 178 V (STAREM) OTROŠKEM VRTCU, POTR- ČEVA 9 za volilce: Panonske uUce od štev, 1-4, Groharjeve poti, Potrčeve ceste od h. štev, 1-29 (neparne) in CkU Metodov drevored od štev,l, 3,5,7, 9,11, 13,15,17,19, 179. V SPREJEMNI PISARNI SPLOŠNE BOL- NICE J. potrCa za volilce: Gregorčičevega drevoreda, 180. V KLUBU SZDL (KIDRICEV BLOK), POTRČEVA CESTA 44 za volilce: Potrčeve ceste od h. štev, 2-54 (parne) 31. KRAJEVNA SKUPNOST ,„BORIS ZIHERL" 181. V (STAREM) OTROŠKEM VRTCU, PO- TRČEVA 9 za voUlce: Ziherlove ploščadi, Remčeve ulice in Panonske uUce štev. 5 182. V DVORANI DOMA UPOKOJENCEV PTUJ VOLKMERJEVA 10 za volilce: Jurančičeve uUce, UL Borisa Krajgerja, Peršonove uUce, Hercegove uUce, Frankovičeve uUce, naselja Rabeicja vas ter del Nove vasi pri Ptuju od štev. 27, 28, 29, 30, 31, 31 a. 183. V AVLI NOVEGA OTROŠKEGA VRTCA, POTRČEVA 9/a za voUlce: VoDcmerjeve uUce 32. KRAJEVNA SKUPNOST ,„FRANC OSOJNIK" 184. V OSNOVNI ŠOLI FRANC OSOJNIK, ŽUPANČIČEVA 10 za volilce: Župančičeve uUce, Zoisove poti, Kajuhove ulice. 185. V OSNOVNI SOLI FRANC OSOJNIK, ŽUPANČIČEVA 10 za voUlce: Trubarjeve uUce, Vodove ulice, Osterčeve uUce, UUce Anice Kaučevič, Meglo ve poti, UUce Lackove čete, Langusove uUce in dela naseja Nova vas pri Ptuju štev. 1, 2, 3, 7, 9 in 18, , 186. V OSNOVNI ŠOLI FRANC OSOJNIK, ŽUPANČIČEVA 10 za voUlce: Žgečeve uUce, Levstikove poti, Ljudskega vrta, Krambergerjeve poti, Svajgerjeve uUce, Bevkove ulice, Flegaričeve ulice^ Kariževe uUce, Obrtniške uUce, Natašme potim Potrčeve ulice od h. štev, 31 do 69 (neparne in od h. štev, 56 do 70 (parne) 33. KRAJEVNA SKUPNOST „TONE ŽNIDARlC 187. V PISARNI KK OBRAT JELKA, ROGOZNI- ŠKA CESTA za volilce: Rogozniške ceste, Špindlerjeve uUoe, Stojkove ulice ter dela Domavske ceste od h. štev. 1 do 9. 188. v domu franca krambergerja, CuCkova 1 za voUlce: Ormoške ceste, Cučkove ulice in Žrudariče- vega nabrežja. 189. V PISARNI SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA, ORMOŠKA 15 za voUlce: Na tratah. Vrtnarske poti. Nove ceste, Rajšpove uUce, Vegove uUce, Arnušove uUce in Kogejeve poti 34, krajevna skupnost „BUDINA - BRSTJE 190. V AVU NOVEGA VRTCA V BUDINI, BELŠAKOVA UL. za voUlce: Belšakove uUce, Strafelove uUce, Šeronove uUce, Severove ulice, Hermanove uUce, Kerenčičeve uUce, Macunove ulice. Mladinske uUce, Satlerjeve uUce, Wilhelmove uUce in naseja Brstje. 191. V GOSTILNI KUHAR ANTON, BUDINA 39 za voUlce: naseja Budine, 35. KRAJEVNA SKUPNOST „SPUHLJA 192. V GASILSKEM DOMU SPUHLJA (I) za volilce: naseja Spuhlja od h, štev. 1 do 80 193. V GASILSKEM DOMU SPUHLJA 01) za volUce: naseja Spuhlja od h. štev, 81 do konca. Ta odločba začne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem glasilu občine Ptuj oz. v Tedniku. Številka: OVK-5/78 Ptiq,dne 20. febr. 1978 Tajnik občinske volilne komisije Maks ŽMAUC L r. Predsednik občinske volilne komisije Jože VIDOViC 1. r. Člani: 1, Ignac MURKO, L r. 2, Anton PURG, L r. 3, Karel RAJNIS, L r. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ občinska vc^ibia komisija ODLOČBA Po drugem odstavku 125. člena in v zvezi s 36. členom zakona o voUtvah in delegiranju v skupščine (Uradni Ust SRS št. 24-1508/77) Občinska volilna komisija v Ptuju določa za delovne ljudi — kmete, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadrugah in v drugih oblikah trajnejšega sodelovanja z organizacijami združenega dela, za volitve članov delegacij za delegiranje v zbor združenega dela Skupščine občine Ptuj in za volitve članov delegacij za delegiranje v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki bodo v nedeljo, dne 12. marca 1978 (oz. v četrtek, dne 9. marca 1978 za Kooperacijo Hajdina) naslednja volišča: 1. Za izvolitev članov delegacij za delegiranje v ZZD in članov delegacij SIS: — TOZD Kooperacija KK Ptuj — kmetje kooperanti — TOZD Kooperacija MK Perutnina Ptuj — kmetje kooperanti — Kmetijske zadruge Lovrenc Drav. p. — kmetje kooperanti — GG Maribor OKG Ptuj — kmetje kooperanti, se opravijo volitve na istih voliščih, kot jih je določila Občinska volilna komisija Ptuj o glasovanju delovnih ljudi in občanov o izvolitvi delegatov v DPZ Skupščine občine Ptuj, št. OVK-5/78, dne 20. februarja 1978, razen volišč: — št. 61,62 in 63 KS Kidričevo — št. 160 in 162 KS ,,Ivana Spolenjaka" Ptuj — št. 163 KS ,,01ga Meglic" Ptuj — St. od 168 do 175 KS ..Dušan Kveder" Ptuj — št. od 176 do 180 KS ..Jože Potrč" Ptuj — št. od 181 do 183 KS ..Boris Ziherl" Ptuj — št. od 184 do 186 KS ..Franc Osojnik" Ptuj — St. 188 in 189 KS ..Tone Žnidarič" Ptuj Volitve kmetov kooperantov vodijo volilne komisije kmetijskih delovnih organizacij in kmetov, ki so navedene v prvi točki te odločbe. 3. Ta odločba se objavi v Tedniku. Številka: OVK-lO/78-Kmet. Ptuj. dne 20. feb. 1978 Predsednik Občinske volilne komisije Jože VIDOViC I. r. Tajnik Občinske voUlne komisije Maks ŽMAUC 1. r. Člani komisije: 1. Ignac MURKO 1. r. 2. Tone PURG 1. r. 3. Karel R.AJNIS 1. r. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ OB občinska volilna 1; u misij a ODLOČBA Po drugem odstavku 125. člena in v zvezi s 37. členom zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS št. 24-1508/77), Občinska volUna komisija v Ptuju določa za skupnost delovnih ljudi v občini Ptuj, ki delajo v obrtni in drugi podobni dejavnosti z delovnimi sred- stvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, za volitve članov delegacije za delegiranje v zbor združenega dela Skupščine občine Ptuj in volitev članov delegacij za delegiranje v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, v občini Ptuj, ki bodo v četrtek, dne 9. marca 1978 naslednja volišča: 1. Osrednjo volišče v Ptuju, ki bo v dvorani na Trgu mladinskih brigad l/II. nadstropje (magistrat), za volUce delovnih ljudi, ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti iz območja mesta Ptuja (vseh novo-ustanovljenih KS) ter KS Hajdina in KS rogoznica. VoUšče v Ptuju bo odprto od 7. do 19. ure. 2. Dve pomožni volišči (potujoča volilna odbora) za volilce delovnih ljudi, ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti za območje zunanjih krajevnih skupnosti za desni in levi breg Drave po časovnem razporedu, ki ga bo določila volilna komisija Skupnosti obrtnikov Ptuj in ONPZ-PANORAME Ptuj. Časovni razpored s posebnimi vabili bodo vpisani volilni upravičenci delovnih ljudi prejeli skupaj z vabilom. Volitve delovnih ljudi, ki delajo v obrtni aU drugi podobni dejavnosti, vodi voUlna komisija Skupnosti obrtnikov v občini Ptuj in ONPZ-PANORAME Ptuj. Ta odločba se objavi v Tedniku. Številka: OVK-lO/78-Obrt. Ptuj, dne 20. februarja 1978 Predsedruk Občinske volilne komisije Jože VIDOVIC 1. r. Tajnik Občinske volilne komisije Maks ŽMAUC 1. r. Člani komisije 1. Ignac MURKO 1. r. 2. Tone PURG 1. r. 3. KarelRAJNlSl. r. Prvo kolo 4. fmi.ii Člani iniciativnega odbora za pripravo Ugaškega tekmovanja pionirskih košarkarskih ekip so na minulem sestanku sklenili, da bo začetek tekmovanja 4. marca. Tekmovanja se bodo udeležile ekipe osnovnih šol: Majšperk, Tone Žnidarič. Podlehnik, Franc Osojnik. Dornava in Kidričevo. V ekipah bodo sodelovali učenci petih in šestih razredov; poleg pionirjev bodo nastopile tudi pionirke omenjenih šol. razen osnovne šole Kidričevo. Tekmovanje se bo zaključilo v mesecu juniju z veliko prireditvijo v Športni dvorani ,,Mladika". Košarkarski klub ,,Drava" bo nastopajoče ekipe opremil z dresi. V prvem kolu se bodo srečale ekipe: Podlehnik: Tone Žnidarič, Kidričevo: Franc Osojnik in Majšperk: Dornava. Do konca tekmovanja se bo zvrstilo 10 kol. V programu kluba pa je tudi seminar za inštruktorje pionirske košarke. MG STRELSTVO Strelska družina Tumišče je organizirala 19. februarja 1978 v Stčastitev 25 let obstoja strelske užine, meddružinsko tekmo- vanje na streUšču SD Tumišče. Tekmovalo je 18 ekip po 5 Članov ter en posameznik iz SD »Jože Lacko." Posamezne ekipe so dosegle naslednje rezultate: 1. mesto ekipa SD Turnišče II 869 krogov; 2. mesto Kidričevo 834 krogov; 3. mesto ekipa Merkator Ptuj 825; 4. mesto ekipa Podgorci 818 krogov; 5. mesto ekipa AGIS - Ptuj 802 krogov; 6. mesto ekipa Železničar-Perutni- na 769 krogov; 7. mesto ekipa Opekar Ptuj 760 krogov; 8. mesto ekipa Železničar Ptuj 753 krogov; 9. mesto ekipa „01ga MegUč" 752 krogov; 10. mesto Draženci 734 krogov. Ivan Gobec V krosu Zupanič in Lebar solidna Minulo nedeljo je bUo v Ljubjani v organizaciji AK Obmpije XXXL državno prvenstvo v krosu, ki se gaje udeležilo prek 400 tekmovalcev iz vseh klubov v JugoslavijL Tekmovanje je bUo v izredno težavnih pogojih, saj so bile proge ledene in zasnežene pa tudi med samim tekom je ves čas snežUo. Letos predstavniki SR Sloveruje niso bUi tako uspešni kot lani, vendar so od sedmih prvih mest pobraU kar tri državne naslove. Pri mlajših rnladmkah je zmagala Majda Fras iz Maribora, pri članicah Andreja Šverc iz Vtlcnja, pri članUi pa je bil najhitrejši Stanko Lisec iz Celja. Tako kot druge predstavnike atletike v Sloveniji je tudi Ptujčane nekoliko omejUa gripa, zato niso odpotovaU kompletni, to veja zlasti za mlajše mladinke, ki bi se lahko potegovale za vidno ekipno uvrstitev v SFRJ. Najboljši Ptujčan je bil Franc Zupanič, ki je osvojU pri starejšUi niladUicih zelo dobro 16. mesto in je bU tretji najboljši Slovenec. Žarko Markovičpa je v tej kategoriji pristal na 39. mestu. Med mlajšimi mladinkami je bila Marjana Radovič na 43. mestu. Solidno je tekmoval tudi Alojz Lebar, kije v najtežji konkurenci pri članih na 12.000 m dolgi progi zasedel zelo dobro 21. mesto, če upoštevamo, da je, bU na repubUškem prvenstvu enajsti, mu je na državnem prvensjvu šl<>,'yBekakor mnogoboje. rž ,, ^j^^, OP jfier naraščal rokometašev Z reorganizacijo vsega našega športa je dobilo poseben pomen tekmovanje selekcij. Tako smo priča pionirskim mladinskim in članskim selekcijam. Ptuj ima trenutno rokometno selekcijo čla- nic, ki zelo uspešno nastopajo v slovenski ligi. Zraven ženske član- ske in mladinske selekcije tekmuje v slovenski mladinski ligi. še selekciia mladincev iz Ptuja. Fant- je radi trenirajo. Trening in pa volj a sta pogoja za nadaljnje športno udejstvovanje v vrhunskem športu. S takšnim delom kot ga imajo se- daj, lahko pričakujemo, da bo marsikateri iz mladinske selekcije Drave ..zaigral v članski selekciji za katero nastopa ekipa Ormoža. Besedilo m posnetek: D. Klajnšek Rokometna selekcija mladincev iz Pti^a. 6-IZNASlHKRAJEV 23. februar 1978 TEDNIK Stoperce o vzgoji, prehrani in obnovi šole v sredo 15. februarja 1978 seje sestal učiteljski zbor in svet staršev šole Stoperce. Razprava je tekla o podili žbljanju vzgoje, prehrani učencev in o popravilu sole, Učitegski zbor si prizadeva, da bi bila skrb za vzgojo otrok širša in odprta vsem občanom. Skromni podcusi so sicer začeti, vendar so nastale težave zaradi kadra, V KS je premalo kadra, ki bi lahko občutnejše sodeloval v procesu vzgoje in izobraževanja. Zaenkrat bomo iskah možnosti predvsem pri svobodnih aktiv- nostih učencev. Svet staršev tn učitelji so posvetili razpravo tudi o proble- matiki kombiniranega pouka. Pedagoški delavci ugotavljamo, da so učenci zaradi kombiniranega pouka doma brez nadzora, nimajo urejene prehrane in se ne morejo vključiti v podaljšano bivanje. Tudi učiteljevo delo je pri kombiniranem pouku težje in razbito, učenci pa so pri tem prizadeti. Zato je bil sprejet sklep, da bi našli ustreznejšo obliko pouka. Clam sveta staršev so se, sanimah za šolsko prehrano. Vodja šolske mlečne kuhinje je poročala o prihodku in odhodku. Iz teh podatkov je bilo razvidno, da je ŠMK v prvem polletju delovala na robu finančne zmogljivosti Da bi popravili stanje smo bili primorani sprejeti sklep o malenkostnem povišanju prispev- ka za prehrano. Starši sicer pomagajo še s prispevki sadja, krompirja ali fižola, vendar se s težavo borimo proti nenehnim podražitvam mesa in drugih živilskih potrebščin. Vodja podružnice je na kratko poročal o popravflu šole. V razpravi smo ugotovili, da se bodo morali tudi občani vključiti z delom, da bi lahko čimveč naredili. Ljudski pregovor pravi, da je po toči prepozno zvoniti. To prav gotovo drži tudi za reševanje stanovanjskega problema učiteljev v Stopercah. Vsa leta so mnogi učitelji zapuščali kraj, ker so bila učiteljska stanovanja brez stranišč in kopalnic. Prav zaradi tega bodo čez kakšno leto Stoperce ostale brez učitelja, ki bi še bival v kraju. S tem pa kraj izgubi gonilno silo napredka, saj bodo poštah vsi učitelji vozači To je bila huda napaka pri politiki reševanja stanovanjdcih problemov učite- ljev. To napako bomo tudi z veliko dobre vo^e le s težavo popravili. PJ Ivanjkovci Občani hočejo šolo Obljuba dela dolg, pravi star pregovor. Ta pregovor bi nekako veljal tudi za krajevno skupnost Ivanjkovci kjer si občani in delovni ^udje zelo žeUjo nov, boUši in svetlejši šolski prostor. Želje po novi osemletni šoli so stare najmanj 17 let. Ze tedaj se je mnogo govorilo o novogradnji, krajani so celo zbirali material in denar za gradnjo. In kako je danes? Svetlega šoldcega prostora še vedno nI Občani o tem problemu takole razmiš^ajo: Štefan Kociper iz Ivanjkovec: „Šola je v našem kraju potrebna, morda celo bolj kot kjerkoli drugje. Mnogo let je že minilo, ko smo prvič začeli razmišljati o gradnji Pred leti so nam že obljubili gradnjo, vendar iz tiste moke ni bilo kruha. Res je, da imamo štiri razredno šolo, vendar za krajevno skupnost ne ustreza. Otrok imamo dovo^, zakaj se danes otroci morajo voziti v ormo3co osnovno šolo, ko bi znanje lahko pridobivali v domačem kraju. Gradnja osnovne šole se mora uvrstiti v srednje- ročni program razvoja občine Ormož. fSrajevna skupnost je priprav]yena sodebvati tako po finančni kot tudi po materialni plati" Matilda Štuhec iz Mihalovcev: „ Otrok imamo v krajevni skupnosti dovolj, zato pomanjka- nje šolarjev nikakor ne sme biti vzrok, da nimamo popolne osemletke. V krajevni skupnosti si občani zelo želimo novo osnovno šolo, zahtevamo, da se čimprej rešijo vprašanja in problemi v zvezi z novogradnjo. Kakšno trpljenje je ta stalna vožnja naših otrok. Namesto ■ da bi otroke navajali na dom, ga že mladega odtujigemo od domačega kraja m rojstne hiše. Osnovna šola nam veliko pomeni zato se moramo dcupno z občino, združenim delom in izobraževalno skup- nostjo dogovoriti o ^adnji šolskega pror*ora. Ivanjkovci imajo tokrat prednost pred drugimi Tudi sama bom pomagala pri gradnji" zk Štefan Kociper foto: zk Matflda Štuhec foto: zk Gnes, v ndelo, gdo van jaz toto delegatsko gradivo fkuper sprovla^ se je drgoč zima gor na lepo vremen sprovla no sen si po nasveti nioj'^ lube no dobre iene Mice, moga drgoč duge gate gor oblečti. Saj vete, zqj tota kripa razsoja no človik resen ne ve s kokšnimi antikripini bi zavarva. Moja Mica nekšne tabletke zoble, jaz pa vsoko utro zarana en Stamprlček slivovke šluknen. Provijo, ke tota kočja slina najpret grip^ zadrgne. Zodje cajte smo tudi v naši krajevni skupnosti Suhi breg dosti dek okoli volitev meli. Vsi povprek smo se evidentirali no kandidirali no mislin, da mo tudi po volitvah dobro dale naprej našo KS forali. Mojo Mico, ki je ie od negi negda zlo šarf, smo za predsednico poravnalnega sveta kandidirali. Una je hujši kak kokšni advokat no ne bi rad v koii bija tistemi, ki de ga una prek dobila. To v soboto, gdo je tisti sneg zapadna, sen moga po nekšnih opravkih na Ptuj hoditi. Po pločnikih, cestah no ulicah bla tokšna poledica, ke sen moga pri prvi gostilni parkirati, drgačik bi se kot pešadinec, čista zagvišno med paciente na poškodbenen oddelki ptujske betežnice vpisa. Pri nas na deieli je navoda, ke led s pepelon ali pa ^ peskon posiplemo po mestah pa navadno te sol trosijo. Zgleda, ke je Ptujčanon sol sfalila, zimske komunalne sluibe pa so se kak zgleda $ pepelon no drugin posipnin materjolon samo po glovi potrosle. Na srečo je sunce hitro led pojelo, tistin, ki so si zavolo poledice avte razbili pa priporočan, da račune za popravilo zimskin sluiban pošlejo, ki niti tejko neso bile dobre, da bi po radiji voznike no pešce opozorle naj si na avte no noge drsalke montirajo. Drogi brolci še na nekaj vas opozorjan. Pre ke so v vrtcih no šolah drgoč vuši obrodle. To je letošji prvi pridelek naše iivinorejske letine no zato rejce totih malih iivoli opozorjan naj se v petroljomi skoplejo. Jai man toto srečo, da sen ie čista plešasti no si vuši na moji glovi vei nemrejo gnezda noreti, man pa zato aerodrom za muhe. Tolaiin se s pregovoron, da lasje samo pametne glave zapušajo, če glih eni provijo, da lasje samo z nore glave pobegnejo. Srečno, vaš LUJZ Člani mladinske igralske skupine pri vaji. Foto: R Mladi vurberški igralci pred premiera Mladinska igralska skupina pri prosvetnem društvu na Vurberku se v teh dneh marljivo pripravlja na nedegsko premiero, ki bo v domačem kulturnem domu. Pod režiserskim vodstvom Komada Bezjaka študirajo dansko pravKič- no igrico HODL DE BODL, ki na zanimiv in privlačen način slika Jubezenske dogodivščine reveža m bogataša, pepritet^e službo- jočega policaja in srčne težave rgegovih dveh hčerk ... Seveda se vse arečno konča v' zadovoljstvo mladih zaljubljencev in še v večje vesele gl^alcev...! V i^ici tudi tokrat mnogi nastopajo prvič in jim je to nekak preizkus za poznejše sodelovanje z odraslo dramsko skupino na Vurberku, ki se že pripravka na tradicionalne poletne prireditve. Tudi za letošnje srečanje so izbrali dramsko delo s številnimi nastopajočimi pisanimi kostumi - skratka tako za ^udi, ki že nekaj tet nazaj iz predstave v predstavo polnijo dvorišče nekda- njega vurberškega gradu. Povezava med delovno organizacijo in krajevno skupnostjo Kidričevo Ustavne opredehtve vloge kra- jevne skupnosti so se v celoti zavedali tudi delavci v TGA „Boris Kidrič" v Kidričevem, ko so razj)ravljali o programu srednje- ročnega razvoja do leta 1980. Spozniali so, da brez vlaganja skupnih naporov pri zagotovitvi materialnih in finančnih sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb ni napredka v krajevni skupnosti kjer delavci živijo. Tako so tudi v TGA delavci vzporedno z razvojem delovne organizacije planiraU del sredstev iz čistega dohodka za financiranje razvoja krajevne skupnosti Za tak samoupravni dogovor so še zlasti zainteresirani tisti delavci, ki živijo na območju KS Kidričevo. Pri tem velja poudariti da je TGA Kidričevo že doslej dosledno izpolnjevalo svoje sprejete obvez- nosti do financiranja krajevnih skupnosti, česar ne bi mogli trditi za vse druge delovne organizacije na območju ptujske občine. Ni treba posebej omenjati daje TGA še zlasti povezana s KS Kidričevo, saj je naselje zraslo prav ob tovarni in na tem območju živi tudi največ delavcev tovarne. Zato so tudi skupni interesi delavcev kot samouprav- Ijalcev v temeljnih organizacijah, v delovni skupnosti skupnih služb in v krajevni skupnosti Ti interesi so združeni v planskem dokumentu KS Kidričevo za obdobje do leta 1980. Ti skupni interesi začrtani v programu, so predvsem ureditev vodovodnega omrežja, zgraditev bencinske črpalke (razgovori so že v teku), zgraditev TRIM steze (že zgrajena in služi svojemu name- nu), urejanje zelenic, parkov in cvetiličarn gredic, dokončanje rekreacijskega centra (predvsem kopalni bazeni in okolje), zgraditev plinovoda in centralne kurilnice, ureditev alarmnih na- prav, kar se že ureja in še razne drobne naloge, začrtane v planu. Govora bo še o novi avtobusni postaji, o gradnji doma družbe- no-političnih organizacij, zlasti slednje bi za Kidričevo pomenilo ■veliko pridobitev li je problem že dalj časa prisoten na vseh zborih in sestankih. Naj posebej zapišemo, da so vsa dosedanja prizadevanja KS Kidri- čevo rodila že bogate sadove, za kar ima v veliki meri zasluge kolektiv TGA, ki vestno izpolnjuje sprejete obveznosti tudi do ostalih KS na območju ptujske občine. Posebej velja poudariti da pri vseh akcijah pomagajo tudi krajani sami s prostovoljnim delom, tu se je še zlasti izkazala mladina. Omeniti je treba tudi kr^evni samoprispevek, za katerega so se krajani odločili na referendumu. Prav na tem področju pa se pred krajani pojavlja nova naloga, ker bo sedanji samoprispevek potekel sredi letošnjega leta, to velja za naselje Kidričevo I. Razpisati bo treba novi referendum, na katerem se bodo krajani odločali, če so pripravljeni prispevati tudi svoj delež za še hitrejši razvoj krajevne skupnosti. France Meško Prizidek otro^cega vrtca v Kidričevem je zgrajen iz samoprispe^a občanov naselja Kidričevo I. Foto: K. Zoreč KRATKENOVICE ORkOVCE: Skrb lovcev, povezanih v družini ki sodi med aktivnejše v občini postaja vse večja in odgovornejša. Poleg skrbi za divjad na svojem območju in aktivnosti pri varstvu okolja, deiuj^o tudi v družbeni samo- zaščiti. O svcgem dosedanjem delu in-nalogah za naprej so obrširneje spregovorili v petek zvečer na redni skupščuii lovsske družine. zk KIDRIČEVO: V TGA „Boris Kidrič" so predvolilne priprave v polnem teku. Na temejnih kandidacijdcih konferencah, ki so jih opravili v vseh TOZD in DS skupmh služb, so obravnavali možne kandidate za delegate v zbor združenega dela SO Ptig in v skupščine SIS. Ker so o kandidatih že prej razpravljali na sestankih v OOS, kjer so jih tudi evidentirali, zato na landida- cgskih konferencah ni bilo posebnih pripomb. Sedaj urejajo vse potrebno za nadaljnji voUlni postopek, da bodo volitve v četrtek, 9. marca potekale nemoteno. FM POLJCANE: Na pobudo konference mladih iz KS je bil pied kratkim ustanovljen poseben koordi- nacgski svet ZSMS Poljčane. Svet bo združeval vse mladinske aktive z območja krajevne skupnosti po delegatskem sistemu. To je bilo potrebno, ker na območju KS PoBčane deluje kar sedem 00 ZSMS. Čutijo potrebno, da jih povezujejo in enotno usmerjajo akcijo, zato so tudi ustanovili kooidinac^ski svet, ki je prvi te vrste v bistriški občini. Svet šteje 17 delegatov, na območju KS Po^čane pa živi čez 700 mladih, med njimi je le dobra tretjina organizirana v ZSMS. Koordi- nacijski svet bo delovanje mladih usmerjal predvsem na skupne delovne akcije, organiziral kul- turne prireditve in svečanosti ter športna in rekreativna udejstvo- vanja. VH PTUJ: Predstavniki General Motorsa z Dunaja so prejšnji teden v Mariboru izročili zlati znački in posebni priznanji Rudgu Grego- recu in Janezu Širecu, šoferjema reševalnih avtomobilov ZZD Ptuj. To priznanje sta prejela zato, ker sta z avtomobilom Opel-karavan prevozila brez generalnega popra- vila čez 200.000 kilometrov. Obema šoferjema tudi naše čestitke! -OM PTUJ: Že prve zelene povrane ob novi stanovanjski soseski v VoDcerjevi ulici in Zihorlovi ploščadi dajejo videz urejenosti naselja. Čeprav je stanovanjska gradnja na tem območju v polnem teku, še m sprejet dokončen ureditveni na- Srt, niti ga nima Komunalne podjetje Ptuj, ki je izvajalec ureditvenih del Zaradi tega Še ni določeno, kje bodo tako potrebna otroška ignšča, nasadi m druge zelene površine. V reševanje teh problemov se bodo morali bolj vključiti hišni sveti prav gotovo pa tudi vodstvo nove krajevne hrupnosti MG SLOVENSKA BISTRICA: Pred nedavnim je blizu 2000 članov delovnega kolektiva IMPOL prejelo letošnjo prvo številko svojega glasila Metaiiur^, ki izhaja enkrat mesečno ze polnih 15 let. Zadnja leta pa se to gasilo vse uspešneje uveljavlja tudi na celotnem območju občine, saj skoraj ni kraja iz katerega ne bi bilo zaposlenih vsaj nekaj občanov v tem največjem kolektivu v občini Glasilo izhaja v 2300 izvodih in ga poleg zaposlenih prejemajo tudi številne organi- zacije, društva in posamezniki Ocenjujejo, da glasilo prebere čez 5000 občanov in se tako uvršča med pomembna informativna sredstva v občini. V. H. POLJCANE: Tudi mladi iz KS Po^čane letos že drugo leto izdajajo svoje glasilo MI MLADI. Izšla je že peta zaporedna oziroma prva letošnja številka in sicer v 300 izvodih. Glasilo obravnava široko področje delovanja mladih. Gradivo priprav- |ajo komisge, ki jih povezuje uredniški odbor. Prizadevajo si da bi pritegnili k sodelovanju svoje vrstnike tudi iz drugih krajev občine. Za glasilo kaz^o velfico razumevanja tudi starejši krajani in delovne organizacije z območja krajevne skupnosti _________¥.Ii.. VSAKDANJA REKREACIJA Ormož v Ormožu večjih možnosti za rekreacijo v tem zimskem času nI Edino možnost občani in delovni ^udje vidijo v ormoškem keglji- šču, ki je bilo zgrajeno leta 1975. Od takrat do danes si je kegljišče pridobilo velik renome. Na kegljišču, ki Je v atmoScem hotelu, se vsak dan menja okoli 100 k^jačev. Ko smo jih povprašali, kako so zadovoljni 2 rekreacgo, so bili enotnega mnenja: možnosti ni, čeprav imamo poleg kegljišča tudi telovadnico v posebni osnovni šoli, vendar je ta namenjena predvsem šolarjem. V kegljišču se zbira veliko ljudi največ mladUi- Prav gotovo bi bilo potrebno razmisEti o oblikovanju keglja* škega kluba, ki bi tako rekreacflO pa tudi tekmovanja organizirano vodil Dobrih kegl^čev v Ormožu ne manjka, zato ni bojazni ^. wčjih skrbi da telesno kultui^' skupnosti ne bi bilo mogoce aganizirati in oblikovati kegljaS^i khib. Sedaj v Ormožu kegljajo kf tako, malo zaradi rekreacije malo za zabavo. Večkrat so organizirali sindikalna tekm"; vanja. No, to pa je tudi vse. \ Ormož radi prihajajo delavci ^ Maribora, Ptuja in iz kraje'^ sosedne Hrvatske. Vezalo združiti že|e in ljudi organizirati dobro rekreacij^' Nekaj možnosti v Ormožu je to. Ormoško kegljišče sodi med najsodobnejše, ima tri steze in avtomatsko postavljanje ke^jev TEDNIK ~ februar 1978 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 30 let moškega pevskega zbora »Svoboda" Kidričevo v kulturni oddaji radia Ptuj, ki je bila na sporedu v četrtek, 16. fe- bruarja, smo vam predstavili moški pevski zbor DPD Svoboda iz Kidričevega, ki letos praznuje 30-letnico svojega delovanja. Nekateri ste tako že lahko slišali njihovo petje. V času od ustanovi- tve leta 1948 pa do danes se je v njem izmenjalo veliko pevcev, pa tudi zborovodij. Pa začnimo od začetka. Leta 1948 so na pobudo delavcev — graditeljev tovarne ustanovili prvi moški pevski zbor v Kidričevem. Ta je štel okoli 20 članov. Pogoji za vadbo so bUi težki, saj so vadili v leseni baraki v Gradu. Kljub temu so pevci imeli veliko dobre volje in zbor se je počasi množil. Leta 1952, ko je zbor prevzel Branko Rajšter, je bilo že 36 pev- cev, ki so želi precej uspeha. Ta- krat so prirejali koncerte, ki so bili dobro obiskani, veliko bolje, kot danes, saj so ljudje imeli za zborovsko petje tudi več posluha. Po odhodu Branka RajSterja je v zboru nastala določena vrzel, ki je trajala vse do leta 1963, ko je zbor prevzel Alojz Krajnčan. Pod njegovim vodstvom so bili pevci do leta 1972. Takrat je zbor pre- vzel Ladislav Pulko iz Ptuja, ki ga še danes uspešno vodi. Pevci so z njim izredno zado- voljni. Pravijo, da je zelo zahte- ven, trudi se, da bi iz pevcev nare- dil čim več, da bi celoten zbor dvignil še višje — in po njihovem petju sodeč mu to vse bolj uspeva. Sicer pa je to le bežen pregled skozi zgodovino moškega pevskega zbora DPD iz Kidričevega. Za njimi so številna gostovanja doma in na tujem, za njimi so polne dvorane ljubiteljev zborovskega petja, prisrčni sprejemi pa številni aplavzi, ki so pevcem največja na- grada. Kajti, če je z njimi za- dovoljno občinstvo, potem so za- dovoljni sami še toliko bolj. Na- vsezadnje pojejo za nas in ne zase. Sedanji predsednik zbora Jože Huzjan, ki to dolžnost opravlja že drugo mandatno dobo in je dolgo- letni član zbora, se številnih gosto- vanj takole spominja: ,,Prek naših meja smo se prvič odpravili leta 1970, pod vodstvom takratnega zborovodje Alojza Krajnčana. Takrat nismo bili čisto samostojni, saj smo imeb skupne nastope z ormoškim zborom. No, naš prvi nastop v tujini je lepo uspel. Pod Hradčanimi v Pragi smo želi aplavz za aplavzom. Pa tudi za nas je bilo to doživetje, saj smo takrat bili prvič na tujem. Le- ta 1975 smo bili ponovno v Pragi, takrat pa že pod vodstvom današnjega zborovodje Ladislava Pulka. Nepozabni so naši nastopi na slovenskem Koroškem, v Leobnu in drugod." In kaj meni o pevcih sedanji zborovodja Ladislav Pulko: ,,Člani našega zbora niso le krajani Kidričevega in niso le delavci iz TGA, ampak tudi možje in fantje iz širše okolice od Apač do Ptuja. Prav ta raznolikost pa povzroča, da je težko dobiti vse člane istočasno na redne vaje. Delo je zato otežkočeno, bolj počasno, homogenosti ni mogoče doseči. Borimo se za zlitost glasov in pre- ciznost. Sicer pa je med pevci ne- kaj takih, ki so zelo redni, je pa precej takih, ki jim je obiskovanje vaj onemogočeno zaradi časa službe ali iz drugih razlogov. Mar- sikomu tako manjka pred na- stopom polovica vaj ali še več. Zboru najbolj leže borbene in delavske pesmi, saj je to pri njih že tradicija. V zadnjem času segamo po nekoliko zahtevnejših pesmih in v zboru se tako že kaže določen napredek. Posebej smo zadovoljni, da je zbor že začel s samostojnim kon- certiranjem, da niso njegov glavni smoter le priložnostni nastopi. V zadnji sezoni je zbor dobil nekaj novih mlajših pevcev in njihova glasovna svežina se že čuti. Vsem priporočam, naj bodo vztrajni, vzdržljivi, redni, kajti v tem je upanje, da se bo kvaliteta zbora kot celote nenehno dvigala." Toliko torej o moškem pevskem zboru DPD Svoboda Kidričevo. Njihove pesmi pa boste lahko poslušali še v samostojni oddaji, ki bo na sporedu v nedeljo, 5. marca ob 15.15. Upamo, da vam bodo všeč. M. Ozmec Člani moScega pevskega zbora DPD Svoboda iz Kidričevega v sedanji sestavi Foto: R »Praznovanje pomladi" novi slovenski film o pustnih običajih iz okolice Ptuja Sredina 18. stoletja — čas pro- svetljenstva, ki hoče odpraviti z misticizmom in praznoverjem h kateremu po mnenju Marije Tere- zije spada tudi kurentovanje. Za- radi tega pošlje pred pustnim ča- som slavna cesarica skupino svojih vojakov v kurentovo deželo z nalogo, da preprečijo praznovanje prastarih običajev. Vojaki, med katerimi je tudi pred petimi leti prodani domačin Simon, ki še vedno misli na svojo izvoljenko Suzano, se skozi zasne- ženo pokrajino približujejo skromni vasici, v kateri prav ta dan poteka svatovski obred. Tako so vojaki in svatje srečajo, Simon in nevesta Suzana pa si bolestno zazreta v oči. Vojska ni mogla za- treti predpustnega vzdušja in tudi ne kurentovanja. Se več. Strast kurentovanja in želja, da si ponov- no pridobi svojo izvoljenko pre- maga tudi Simona, ki kljub zapri- segi pred cesarico na samotnem kraju sleče vojaško uniformo in si nadene kurentovo opravo, da bi tako pod masko demona opravil s Suzaninim novim izvoljencem — Štefanom. Sovražnika se res spo- padeta, vendar odločitev v krva- vem plesu prepreči hauptman, ki vidi v kurentovanju strašno in ne- varno omamo. Simon — vojak, odpadnik domačinov in preklet celo od svo- jega očeta zopet odvrže masko in obleče uniformo. Masko čez čas najde Štefanov brat Jurij, v kate- rem že dolgo th skrita želja, da bi postal kurent. Brez pomisleka si jo nadene in se pomeša med ostale. Nenadoma pa ga zadene smrtono- sen udarec in Štefan ki je prepri- čan, da je pokončal svojega so- vražnika, se kot zmagovalec vrne k Suzani... To je le okvirna zgodba pravkar nastajajočega slovenskega celove- černega filma ,,Praznovanje pomladi". Film, ki ga s sodelavci režira znani slovenski režiser Fran- ce Stiglic pridobiva svoje metre te dni na Ljubljanskem barju, kjer so postavili filmsko vas, kakršna je značilna za pokrajino niže od Ptuja. Vas na Barju so kljub zahtevnosti postavili v pičlem me- secu, kar je rekorden čas za tako mojstrski scenografski dosežek. Na vprašanje zakaj so se odločili za gradnjo takšne vasi na Lju- bljanskem barju, je režiser France Stiglic povedal, da tudi po temelji- tem pregledu celotnega Dravskega in Ptujskega polja ni bilo mogoče več najti niti delčka vasi, ki bi bila primerna za snemanje. Povsod so že električni drogovi, asfalt, televi- zijske antene, vse to pa zdaleč ne sodi v film, ki prikazuje dogajanja pred dvema stoletjema. Veliko te- žav imajo snemalci z vremenom. Vse dogajanje namreč temelji na zimskem vzdušju. Režiser se je tokrat odločil za razmeroma mlade igralce, med nji- mi tudi za debitantko iz Ptuja Zvezdano Mlakar v vlogi Suzane, in je z njimi precej zadovoljen. Zadovoljstvo izraža tudi direktor filma Ivan Mažgon, ki je povedal da bo ..Praznovanje pomladi" eden največjih slovenskih filmov v zadnjih nekaj letih, prvič pa bo predstavljen zadnje dni julija na letošnjem jubilejnem filmskem fe- stivalu v Puli. Torej pričakujemo lahko mojstrovino, ki bo ovekove- čila mnoge folklorne znamenitosti prav iz naših krajev, saj poleg ku- rentov nastopajo v filmu še neka- teri drugi originalni pustni liki. Snemanju, ki bo na Barju traja- lo predvidoma okrog petdeset dni, bodo dodali še nekaj prizorov iz gradu v Veliki Nedelji, tako da vso ekipo čaka do premiere še precej trdega dela. Besedilo in posnetki: B. VODUSEK Snemabia ekipa Praznovanja pomladi v „prlead vasicf* na Ljub^anskem barju med pripravami na snemaige. Eden od prizorov - zadovoljni kmetje v pričakovanju pustnega dneva in kurentovanja. ^Jivljenje, glej tvoj pevec.,." Pretekli teden je bila v Matični knjižnici Sloven- ska Bistrica svečanost v okviru praznovanj slovenske- ga kulturnega praznika, ki so ga združili s praznova- nji ob 100. obletnici rojstva Otona Zupančiča. V prostorih Matične knjižnice se je zbralo večje število mlajših in starejših občanov. Člani knjižnice so izvedli kulturni program, v nadaljevanju pa je o vtisih iz srečanj z Otonom Zupančičem spregovorila pisateljica Nada Kraigherjeva. Prireditev so končali z odprtjem razstave ,,Življe- nje, glej tvoj pevec", posvečene življenju in ustvarja- nju Otona Zupančiča. Prikazane so številne fotografije iz njegovega rojstnega kraja in Bele kraji- ne, območja v katerem je živel in ustvarjal Oton Zupančič. Med knjigami so bila razstavljena skoraj vsa njegova dela in prevodi. Širše je prikazana tudi vloga Otona Zupančiča pri ustvarjanju in oblikova- nju Cicibana. Razstavo so dopolnjevali še številni predmeti iz bogate narodopisne preteklosti na območju občine Slov. Bistrica. Zaprli so jo v soboto 18. februarja. V. Horvat 36. nadaljevanje UPORNIKI V JURŠINCIH Na območju tedanje občine Juršinci sta netila upor, kakor že vemo, dr. Metod Špindler, zdravnik v Juršincih in študent agronom^e Franc Toplak iz Mostja. Pri dr. Špindlerju so se oglašali organizatorji vstaje iz raznih ?redelov. To so bih: Štefan Kovač iz Prekmurja, Vinko Megla od bmaža pri Ormožu, Jože Kerenčič iz Jastrebec pri Središču. Obiskal pa ga je tudi sekretar pokrajinskega komiteja KP Slavko Slander. Sem sta prihajali Kerenčičeva kurirka Milena Bokša-Boža in Kuharjeva kurirka Slavica Zemljič-Sonja iz Ptuja. Pri njem se je oglasila tudi njegova sestrična Anica Korošak, ki je prinašala tisk OF. Dr. Špindler je bil pred nemSkim vdorom, od februarja 1941, na orožnih vajah v Mariboru. Domov se je vrnil nekaj dm po nemški zasedbi Slovenskih goric. Njegove starše so izselili v Srbijo. Njegovo sestrično Dano Ročnjkovo pa so pozneje poslali v Auschwitz. Njegova dva brata učite^a Dušan in oficir JV Bogdan sta bila z družinama najprej v Medžunurju, nato pa v Mali Nedelji pri Ljutomeru. Vsi so bili povezani v OF. 26. junija sta dr. Špindler in Franc Toplak pripravila pomemben sestanek OF pri Toplakovih v Mostju. kjer so se sesli orgaiiizatorji vstaje v Slovenskih goricah ui iz Prekmurja: Štefan Kuliar-Bojan, Štefan Kovač, Jože Lacko, Miha Anžel, dr. Špindler, njegov brat Bogdan, Jože Krenčič. Za območje Ptujskega polja je bil navzoč Franček Simonič. Na sestanku so sprejeli pomembne sklepe za razvoj OF. ARETACIJA DR. ŠPINDLERJA IN SODELAVCEV Ko se je maturant klasične gimnazije v Mariboru, Alojz Zor man, doma v Sakušaku v Slovenskih goricah napotil po naročilu dr. Špindlerja 23. avgusta 1941 vMariboa:,je bil na javki pri Mari Cepičevi aretiran. V tem času se je pripravljal Franc Toplak na odhod na Pohorje v Pohorsko četo. Na javko v hajdinskem gozdu, kjer je bilo domenjeno zborno mesto še za druge prostovoljce, ga je nekega večera po dvajsetem avgustu zapeljal dr. Špindler. Zmenek je bil na južni strani ceste ob gozdu Hajdina-Strnišče. Ko pa sta se do tja pripeljala in avto ustavila, ter z baterijo razsvetljevala kraj zmenka, so k avtu ^ileteh neki ljudje, ki so obstreUli Toplaka v nogo, ko je izstopil iz avta. Dr. Špindler je tedaj hitro pognal avto ko je Toplak vstopil v vozilo, ga nekje hitro obrnil ter s polno hitrostjo peljal mimo mesta streljanja in skozi Ptuj v Mostje. Tam je ranjencu nudil izdatno pomoč, saj mu je med potjo le zašilo nogo obvezal, da bi ne izkrvavel Doma pa mu je rano razkužil Bila je prav bhzu gležnja. Rano je nato prevezal in mu dal nogo v mavec. O tem dogodku je pripove- doval Janža Toplak, Frančev brat, ki je začuden zagledal drugega dne svojega brata v posteči z nogo v mabcu. Brat mu je zaupal, da je peljal dr. Špindler na Hajdino,kier . sta namesto na partizane, naletela na neke oborožene ljudi, ki so ga ranili s strelom v nogo. Toplak in dr. Špindler sta mislila, da ju je kdo izdal, ah pa izdal vso skupino, ki je nameravala na Pohorje. Vsiljuje pa se vprašanje, če ni prišlo do velike zmote. Saj so tedaj v hajdinskem gozdu zbrani partizani povedali, da so ugledali na cesti policijski avto, se mu približali in obstrelili policista, kije iz njega izstopil No, pozneje so ti partizani seveda prepričani o resničnosti svoje domneve, povedali dalje o svojem napadu na policijski avto v hajdinskem gozdu, in časniki Osvobodilne fronte so o tem pisali lq>e hvale. Zaradi zgodovinske resnice je potrebno vse to pač preveriti in priti resnici tudi do dna. No, Franc Toplak je čez nekaj dni, bilo je 30. avgusta 1941 (njegov brat Janža pa je menil, daje bilo 28. avgusta) učakal aretacno. Pri njem je bil njegov pr^atelj Ivan Šok. Ko so nemški policisti skočili iz avta na cesti, je Sok hitro zbežal v gozd za hišo in se real Toplak pa zaradi ranjene noge ni mogel bežati. Tako je učakal aretacgo. Iz Mostja je avto odpe^al v Juršinci še po dr. Špindlerja. Oba sta se znašla za zapahi ptujskih zaporov. Sledila so zasliševanja in mučenja na gestapovski postaji v Ptuju, nato pa borlski zapori. POSLEDNJA PISMA Iz ptujskih zaporov je pisal Franc Toplak svojemu bratu Janžu šest pisem. Oddal jih je pazniku Dominiku Ghišiču. Ta pa jih je s kolesom odpeSal v Mostje. V pismih piše o Krampusu in Sirovem Tonetu, ki naj bosta brez skrbi, ker le on ve za njiju. Sporočil je, daje njegova rana na nogi že precej zaceljena, vendar se boji, da bodo le ostale slabe posledice, da bo šepal V zadnjem pismu 30. oktobra, na dan, ko so njega in prijate]ya dr. Špindlerja odpeljali Nemci na stre^anje v Maribor, sta oba napisala poslednje pismo. Toplak ga je napisal materi Nadaljevanje prihodnjič POPRAVEK V prejšnji številki Tednika, v zadnjem odstavku 35. nadaljevanl8 „Uporne Slovenske gorice" nam je ponagajal tiskardci škrat in ,,napisal'. da so aretirano Štefko Kmmbergerjcvo Nemci pozneje ,,ustrelili' , pra^ pa je, da so jo pozneje IZPUSTILI iz zapora. (Štefka Kramberger, por Lačen je še namreč danes živa in zdrava). Dr. Metod Špindler, organi- zator vstaje *na območju Juršinec, ustreljen kot talec 30. oktobra 1941 v Mariboru. Franc Toplak, študent agro- nomge iz Mostja, ustreljen skupaj z dr. Špindlerjem Alojz Zorman, abiturient klasične gimnazije v Mari- boru, doma iz Sakušaka, je bil kurir dr. Špindlerja. Nemci so ga 23. avgusta 1941 aretirali v Mariboru in ga ustrelili v Šoštanju 10. oktobra 1941. Toplakova domačija v Mostju ob Pesnici, kjer je bila 26. junija 1941 pokrajinska konferenca OF , 4 - DELEGACUE OBRAVNAVAJO 23. februar 1978 — TEDNIK Ocena dosedanjega dela Delo skupščin za zaposlovanje v mariborski regiji je teklo v skladu s sprejetim programom dela, čeprav udeležba na sejah ni bila vedno zadovoljiva. Udeležba je bla v povprečju nad 70 %, v ptujski bočuii 73 %. Skupščuie se niso ukvarjale zgodlj s formalnimi vprašanji temveč ,tudi z vsebin- skimi zadevami Čeprav ni moč trditi da je bilo delovanje skupščin v zadostni meri približano združenemu delu, pa so vendarle delegati z velikim intersom posegali v razreševanje najbolj aktualnih problemov na področju zaposlovanj^a. Na današnji seji bodo delegati ocenili tudi delo izvršilnega odbora, ki je bilo dokaj obsežno. Glede na to, da določenih problemov iz gradiv za republiške skupščine enot zaradi časovne stiske niso mogle obravnavati, je bilo to delo preneseno na izvršilni odbor. Te naloge pa je odbor opravljal tako, da je skupaj z izvoljeno delegacijo oblikoval določena stališča, ki jih naj zastopa delegacija na republiškem nivoju. Delegati bodo razpravlljali tudi o delu zbora delovnih ljudi, ki je doslej opravljal naloge delavskega sveta. Ocenfli pa bodo še delo odbora za medsebojna razmerja in strokovnih skupin za zaposlovanje in posredovanje^ dela, poklicno usmerjanje in štipendiranje, za splošne zadeve, analize in statistike ter za finančne zadeve. N. D. O ponudbi in postežbi Gostinec - gost - (neMjudnost Več ali manj poznamo ptujske gostinske lokale, tudi gostince, ki delajo za šanki in gostinskimi mizami. Tudi njihovo težko delo poznamo. Ko smo pripravili anke- to nas ni toliko zanimalo delo natakarjev, temveč smo občane in delovne ljudi povprašali, kako so zadovoljni s ponudbo in postrežbo v ptujskih lokalih. Nekateri so z enim in drugim zadovoljni, drugi spet ne. Vsem smo zastavili enaka vprašanja. Zanimalo nas je, kaj mishjo o prostorih, o ponudbi in postrežbi ter o čistoči. Marija Petek iz Ptuja: ,,S postrežbo sem zadovoljna, vendar moram pripomniti, da le redko zahajam v lokale. E)elavci v lokalih so različnih značajev, zato tudi postrežba dostikrat zavisi od tega. Mene so še vedno vljudno in dobro postregli. V lokalih me moti pred- vsem to, če v njih vidim vinjene mladostnike, ki celo nadlegujejo gostinsko osebje. Mnenja sem, da vinjenim osebam natakarji ne toči- jo alkoholnih pijač. Tako bi marsikateremu tudi pomagali. O čistoči ne bi govorila." Karel Cucek iz Ptuja: ,,Se kar sem zadovoljen s f>ostrežbo. Res pa je, da bi gostinski delavci lahko bili urnejši pri opravljanju svojega dela. Ponavadi dobim tisto hrano, ki jo želim. Opozoril pa bi na dejstvo, da moramo večino gostin- skih lokalov obnoviti in jim dati lepši notranji in zunanji videz. Vsem proizvajalcem in prodajal- cem brezalkoholnih pijač pa priporočam, da znižajo cene. Sokovi so predragi. Zaradi mojega poklica sem primoran, da vsak dan obiščem kak gostinski lokal. Moti me razgrajanje in pijančevanje. V tem oziru bi morali strožje postopati in preprečevati prekomerno pitje in nesolidno obnašanje." Zalika Bombek iz Ptuja: ,,V lokale ne zahajam pogosto. Doslej sem bila zadovoljna s postrežbo. Posebnih želja ponavadi nimam, zato ne bi mogla oceniti kakšna je ponudba. Povedala pa bi, da so lokali potrebni čistoče in prezračevanja. Zadovoljna bi bila, če bi v Ptuju bilo več specializira- nih lokalov. Zelo me moti pijančevanje in razgrajanje obča- nov. Res je, da so gostinci v večini primerov pri takšnem početju nemočni. Zato bi morala skrbeti naša družba kot celota. Pijančeva- nja bi moralo biti manj." Marjan Verlak iz Bukovcev: ,,Nisem reden obiskovalec gostin- skih lokalov. Ce pa tja že zaidem sem še kar zadovoljen s postrežbo in ponudbo. Z nekaterimi gostinskimi delavci nisem zadovo- ljen, kajti ne zavedajo se odgovornosti pri delu. Predvsem jim manjka etike, vljudnosti, če že hočete. Takšna ocena velja samo za nekatere lokale v Ptuju. V loka- lih pa bi vseeno morali obogatiti in popestriti jedilnik, predvsem z domačimi specialitetami. Tudi stranišča so poglavje zase. Skoraj vsa so zanemarjena. No, naj po- vem, da bi tudi gostje morali paziti na red in čistočo." Peter Zmazek iz GoriSnice: ,,S postrežbo in ponudbo nisem naj- bolj zadovoljen. Potrebno je povedati, da se Se vedno opazi, da gostinski delavci ne dobivajo plačila po opravljenem delu. Premalo so zainteresirani do gosta. Ponudba je enolična klasična. Ve- lik problem v vseh gostinskih lokalih so sanitarije in prti. Redko se zgodi, da je oboje čisto in prijetno na videz. Tudi tam, kjer pobirajo denar, ni pravega r«la. Z ozirom na to, da ljudje iz dneva v dan postajamo zahtevnejSi, ponudba zaostaja in ne sledi razvoju in zahtevam sodobnega človeka. V Ptuju bi morali imeti več specializiranih lokalov in več obratov družbene prehrane. Razmišljati bi bilo potrebno o ponudbi divjačine, vseh vrst rib, domačih specialitet in podobno. Lokali se morajo spremeniti." besedilo in slika: zk Marija Petek Karel Cucek Zalika Bombek Matjm Verlak Peter Zmazek Odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v občini Ptuj v hotenjih za družbenim napredkom, človek vse bolj posega v prostor in pri tem pogosto uni- čuje njegovo prvotno podobo. Premnoga zelena površina in drugi spomeniki narave so doživeli uni- čenje. Boj za njihovo ponovno oživitev je dolgotrajen. Družba mu v zadnjem času posveča precejšnjo pozornost, kajti skrb za ohranitev naravnega življenjskega in delov- nega prostora je ena od prednost- nih nalog družbe v bodoče. 2e v letu 1973 je bil sprejet za- kon o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v naseljih. Na osnovi tega zakona je nekaj občin že sprejelo odloke o ureja- nju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin in odloke o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave na območju posamezne občine. Tudi na območju ptujske občine smo že doslej z odloki zavarovali nekaj površin: z odlokom o varo- valnem gozdu TGA ,,Boris Ki- drič" Kidričevo smo zavarovali zeleni pas v okolici tovarne; z odlokom o razglasitvi varovalnega gozda v okolici Ptuja smo zavaro- vali zeleni pas okoH mesta. Sprejeli pa smo tudi odlok o razglasitvi gozda v Rogoznici za začasno va- rovalni gozd. Z republiškimi pred- pisi pa so zavarovani pragozd na Rogaški gori, grajski park Turni- šče, Dornava in Bori. Delovna skupina izvršnega sve- ta, ki je pripravila osnutek odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v občini Ptuj je mnenja, da je potrebno o vsebini odloka širše razpravljati, saj je prepričana, da obstaja še vrsta zelenih površin in objektov, ki bi jih bilo potrebno zavarovati. O delovnem osnutku odloka so 1 na minuli seji razpravljali tudi čla- ■ ni izvršnega odbora samoupravne interesne skupnosti za varstvo okolja za območje občine Ptuj. Takrat so tudi sklenili, da se delovni osnutek skupno s sezna- mom objektov in območih pošlje v javno razpravo. Le-ta še posebej zavezuje zemljiško skupnost, goz- darje, ribiče, lovce, komunalno skupnost in krajevne skupnosti. Pripombe iz razprave je potrebno predložiti do 1. marca. Z odlokom o urejanju, vzdrže- vanju in varstvu zelenih površin v občini Ptuj hočemo zavarovati vse pomembnejše zelene površine. Za zelene površine štejemo (druga teza delovnega osnutka odloka): drevorede, zelenice, parke, nasade, skupine gozdnega drevja na povr- šini 5 arov, gozdove s posebnim namenom in tista zemljišča, ki se po zakonu o gozdovih štejejo za gozdne površine, posamezne skupine dreves in posamezno za naravno okolje pomembno drevje, zelene površine stanovanjskih so- sesk in naselij, zelenice ob javnih komunikacijskih in vodnih površi- nah, ob spomeniških in zgodovin- skih objektih ter posameznih turi- stičnih, zgodovinskih in drugih javnih objektih; kopališča, športna in otroška igrišča, vrtovi in poko- pališča. Delovna skupina izvršnega sveta predlaga, da se zavarujejo nasled- nja območja in spomeniki: — zeleni pas mesta Ptuja, ki ob- sega celotno ureditveno območje mesta Ptuja, — zeleni pas v Kidričevem, ki zajema varovalni gozd TGA ,,Bo- ris Kidrič" Kidričevo in parkovni gozd krajevne skupnosti Kidriče- vo, vključno z graščino in oko- ljem, — varovalni pas v okolici farme bekonov, — vodozbirna območja v Hajdi- ni, Lancovi vasi, Kidričevem in Sikolah, — vaški trg v Kungoti, vaška ozelenitev na Ptujski gori, okolica župne cerkve v Vidmu, Gorca, Rodni vrh, Janški vrh, Bolfenk (pokopališče s cerkvijo), Zetale (župna cerkev), cerkev v Gruškov- ju — grajski park: Majšperk z grobnico. Bori (površine do hle- vov, z gozdnim robom ob cesti), Dornava (park gozd in drevored lipe), Turnišče (grajski park z oto- kom in izviri Studenčnice), — Ravno polje (grajski hrib, drevored) in park pred graščino, Svabovo (Hratovec pri Zavrču), ^avrč (grad z okolico cerkve sv. Marjete, — gozdovi: zeleni pas mesta Ptuja, varovalni gozd Kidričevo in varovalni gozd na novem pokopa- lišču v Rogoznici (že obstojijo odloki), gozdovi in posamezna drevesa na Ptujskem polju med Gorišnico in Budino), gozd v Ki- carju, pragozd na Donački gori, — rastišča: krajevno območje Drenovcev, okolica cerkve sv. Mohorja kot rastišče lovorolistne- ga volčina in ciklame, zemljišče ob Pesnici kot rastišče močvirnatega tulipana, Resenik kot rastišče ju- vanovega netreska, — spomeniki NOV — Mostje (Tešava in Laze), Jelovice, — arheološka najdišča — pred zgodovinsko gradišče v gozdu v krajevnem območju Krčevine pri Ptuju, — ostalo: Gomila — stolp, posamezna drevesa, spisek lip, štorkljina gnezda, spisek naravnih spomenikov nacionalnega pomena. Javna razprava naj omenjeni osnutek odloka dopolni s predlogi, ki v predlogu skupine izvršnega sveta še niso zajeti. Ob tem naj povemo, da je delovni osnutek odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu varstvu zelenih površin v občini Ptuj splošen, saj ne našteva konkretnih objektov zavarovanja. Potrebno se bo torej odločiti za enega ali dva odloka s tega področja. Osnutek odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v občini Ptuj je prvi odlok te vrste v ptujski občini. V obliko- vanje njegove vsebine se morajo v polni meri vključiti vsi prizadeti. MG Polškavsko območje sodi v sklop Dravsk^a po^a. Omejeno je s cestami Ptuj-Maribor, Maribor -Slovenska Bistrica in Vrhloge -Sestrže-Ptujska gora. Dravsko polje delimo na suhi in mokri del. Suhi del se razprostira na jugu do naselg Sela, Apače, Lovrenc, Mihovcein Cirkovce. Ta del bo v kasnejših letih potrebno namakati zaradi intenzivne kmetijske proiz- vodnje. Območje Drav^ega po^a, ki leži južno od navedenih vasi, se imenuje Polškavsko območje. To je območje, ki je sedaj zaradi neurejenega vodnega stanja pre^ mokro in zamočvirjeno in zato ni primemo za intenzivno kmetijsko proizvodnjo, temveč je izkori- ščeno le za slabo živinsko krmo. Glavni vodotok tega območja je potok Polskava, ki izvira ob vznožju Pohorja- na nadmorski višini okro gl300 metrov. Pri Zgornji Polskavi izstopi iz gorovja v ravnino in teče proti vzhodu po zamočvirjenih in premokrih tleh. Pri Tržcu se izliva v Dravinjo. Celotna dolžina tega vodotoka je okrog 41 km in ima ob izlivu 188 kvadratnih kilometrov vodozbir- nega prispevnega območja. Od tega je v gorskem svetu 79 kvadratnih kilometrov, gričevju 16 in na ravninskem predelu 93 kvadratnih kilometrov. Zraven Polskave sta večja vodotoka še Framski potok z 49 in Devina s 23 kvadratnimi kilometri povodja. Polškavsko območje je bilo z vidika mehoracij zanimivo že v stari Jugoslaviji. Prvi resnejši projekt, ki pa ni bil izveden, prve geodetske meritve so bile izvedene med leti 1936 in 1939. Tudi po narodnoosvobodilni vojni se ni takoj pričelo z urejanjem tega območja. To pa iz razloga, ker je bilo oDmočje Pesnice projektno bolj pripravljeno. Ta dela so imela prednost zaradi velikih škod, ki so jih povzročale vsakoletne poplave v dolini Pesnice. Osnovna odvodna mreža v Pesniški dolini je sedaj irejena do železnice Maribor -Šentilj. Detaljne melioracije pa so v teku tudi na območju ptujsKe občine in bodo zaključene predvi- doma še v tem srednjeročnem obdobju. Zeleno luč za urejanje območja Polskave pomeni sprejetje tako- imenovan^a zelenega plana. S kmetijskega vidika je to območje najbolj zanimivo v naši regiji, saj bo možno osušiti in izboljšati zemljišča na površini okrog 6600 hektarjev. Večina te površine je na obn^očju ptujske občine. Id^ni projekt za ureditev tega območja je že izdelan. Najprej je na vrsti regulacija Polskave od Tržca navzgor do železnKe Mari- bor-Ljubljana. Dolžina tega odse- ka znaša okro g20 kilometrov. Regulacga bo odvajala desetletne visoke vode. To pomeni takšno varnost, da se takoimenovana visoka voda lahko pojavi enkrat v desetih letih. Omogočala bo kasnejše urejanje ostalih potokov in odvodnikov kot so Framski potok, Kameniščnica, Glina in Devine. Ob regulaciji navedenih potokov in odvodnikov bo zgrajen tudi zadrževalnik Požeg s površino 70 hektanev in prostornino okrog 1.600.00(5 kubnih metrov. Predvi- deni zadrževalnik bo zadrževal visoke vode Framskega potoka kar pomeni nizvodno od zadrževalni^^ ka cenejšo regulacgo. Ta tako- imenovana osnovna odvodnja bo izvedena postopoma. Osnovni izkop na Pol^avi je že izveden do ceste Lovrenc-Ptujdca gora-M^- šperk. V letošnjem letu pa bodo r^ulacgo nadaljevali do ceste Šikole-Sestrže. Regulacija Fram- skega potoka bo letos oprav^ena v dolžini približno 4 kilometre. Med izvajanjem letošnjih regula- cijskih del pa projektanti že pripravljajo projekt detajlne meli- oracije površine okrog 2000 hektarjev med cestama Lovrenc -Ptujska gora in Sikole-Sestrže. Z melioracijami bodo pričeli v nasledigem letu. S takšnim tem- pom izvajanja del, ki so zapisana v srednjeročnem programu Območ- ne vodne dcupnosti Drava in Vodnogo-^odaracega podje^a Ma- ribor, bodo v tem srednjeročnem obdobju, torej do leta 1980, izvedU regulacije in detajlne melioracije nekako do železnice Maribor-Ljubgana. Omenili smo že, da regulacfle izv^ajo na desetletno varnost z vkopanim koritom in brez nasi- pov, kar zadostuje za izvajanje detajlnih melioracg. To varnost bodo postopoma povečevali na 30 ali celo 50-letno varnost. Doseli jo bodo z zgraditvgo zadrževal- nikov na Polskavi in veijetno po potrebi na Devini, omeniU pa smo že zadrževalnik Požeg na Fram- dtem potoku. Na Polskavi je predviden zadrževalnik med opu- ščeno železnico Pragersko -Medvedce, cesto Medvedce -Sestrže in železnico Pragersko -Ljub^ana. Najprimernejše je, da delno visoke vode zadrži ta zadrževalnik, ki je na najnigem terenu. Ta zadrževalnik bo imel površino 132 ha in prostornino 2,5 milijona kubičmh metrov. Drugi zadrževalnik na Polskavi bo takoimenovani zadrževalnik Loka nad Zgornjo Polskavo. Površina tega bo le 18 ha, prostornina pa kar 2,3 milijona kubičnih metrov, torej bo zelo globok. Zadnji zadrževalnik, imenovan Šentovec, bo zadrževal visoke vode Sentov- skega potoka in potoka Devine. Površina tega zadrževalnika bo 22 ha in prostornina 1,1 milijona kubičnih metrov. Naloge zadrže- valnikov niso le zadrževanje visokih voda, temveč tudi enako- merna porazdelitev koUčine vode, ki je potrebna za industrijo, vodovod, namakanje in podobno. In kako je z zagotav^anjem sredstev? Za dela na odseku Tržec-Sela je Kmetijska zemljiška skupnost občine Ptuj prispevala 6,3 milijona dinarjev. Od Sel do ceste Lovrenc-Ptujska gora in naprej proti toku Polskave bo vsa dela financirala Območna vodna skupnost Drava iz vodnega prispe- vka in z najetem kreditov. K začetnemu financiranju je prispe- vala tudi Kmetijska zemljiška *upnost občine Maribor 3 milijone dinarjev. Kmetijska zem- ^iška skupnost občine Slovenska Bistrica se bo v financiranje vk^učila, ko bodo dela potekala na območju te občine. 1. kotar Del urejene stroge Polskave pri Lancovi vasi Foto: M. Ozmec Tok Polskave od Lovrenca proti Selam pa je še vedno kot stihijni hudournik F oto: M. Ozmec TEDNIK -23. februar 1978 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Predlog za povišanje najemnin V eni izmed številk ,,Tednika" smo vpraševali, kako najti us- trezne prostore za prodajo kruha. Dobili smo veC odgovorov, najpo- gostejši med njimi je, da ima že vsaka trgovina urejeno prodajo kruha. Žal s takim odgovorom ne moremo soglašati, da smo s tem ustrezno uredili tudi prodajo kru- ha, vsaj ne način prodaje in možnost, da na enem prostoru zberemo celotno ponudbo pe- kovskih izdelkov. Drugih namenskih lokalov, razen novih trgovin v starem mest- nem jedru (nova krajevna skup- nost Dušan Kveder) nismo odpira- li. Oddaja poslovnih prostorov je v celoti v pristojnosti upravnega odbora enote za gospodarjenje s .stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini pri samoupravni stano- vanjski skupnosti Ptuj. V centru mesta so možne lokacije zasedene, ostaja sicer Se nekaj prostorov (predvsem kleti), ki pa ne ustrezajo pogojem za prodajo kruha. Vsaka dodelitev poslovnega prostora je povezana z določeno udeležbo. Ostaja možnost za sovlaganje pri gradnji novih objektov na novih lokacijah. Veliko lažje bi bilo to vprašanje reševati ob soglasju gospodarskih organizacij, družbenopolitične skupnosti in drugih zainteresira- nih. Vsa hotenja bi zapisali v od- lok, v katerem bi med drugim opredelili, kje je možno odpreti določene lokale, kje ne in po- dobno. Tudi nemensko združeva- nie sredstev za re$evai\ie širših družbenih problemov naj ne bi bilo izvzeto. V letošnjem letu je sicer pred- videno občutno povišanje naje- mnin, o tem bodo razpravljali tudi na prihodnjem zasedanju skupšči- ne samoupravne stanovanjske skupnosti. Vendar tudi povišanje, ne bo prineslo zadostnih sredstev za nove naložbe v ureditev določe- nih lokalov. Zbrana sredstva bodo porabili le za tekoče stroške vzdrževanja stavb. Ob vsem tem se ponuja možnost za odprtje novih poslovnih lokalov v Prešernovi ulici. O tem bomo morali razmišljati, ko bomo iskali tudi praktične rešitve razvoja malega gospodarstva v občini Ptuj do leta 1980. MG ZAKAJ TAKO? Tale posnetek smo naredili v „preoblečenem" delu struge reke Polskave. V okoli 30 cm globoki rečici je obtičal kadaver svinje. Čeprav truplo ni bilo videti kdove kako razkrojeno, se je po okolici razširjal močan smrad. Le kdo je to storilyi smo se vprašali. Kje je občanov &ut za čisto okolje? Obrnili smo se na sanitarno inšpekcijo pri SO Ptuj, kjer smo zvedeli, da so takšne in podobne nepremišljene poteze popolnoma odveč. Občanu, ki mu pogine ka- kršna večja domača žival, je le po- trebno zavrteti telefon, poklicati veterinarski zavod v Mariboru, kjer deluje posebna higiensko-teh- nična služba, in posebna ekipa s higienskim kesonom bo v najkraj- šem času brezplačno odstranila kadaver poginule živali. Toliko v vednost, pa naj se nikoli več ne pripeti kaj podobnega! Fotovest: M. Ozmec i Preprečevanje živalskih kužnih bolezni Najprej cepljenje psov proti steklini Zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi določa, da se na območju SR Slovenije prepre- čujejo določene živalske kužne bolezni in je to preprečevanje za živinorejce brezplačno. Pred krat- kim so izšli predpisi, ki opredelju- jejo izvajanje nalog iz posameznih členov. Za kmetovalce sta najbolj zanimiva dva predpisa. To sta odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1978 in odlok o pristojbinah za zdravstvena spriče- vala in potrdila za živali. Odredba opredeljuje katere živalske kužne bolezni smo dolžni preprečevati in zatirati v vsaki občini. V prujski občini so to že po običaju vranični prisad (v Sloven- skih goricah in Halozah), kokošja kuga, tuberkulinizacija pri govedu, cepljenje psov proti steklini, pregledi na brucelozo pri kravah in pregledi čebel na pršico pri če- belarjih, ki vozijo na pašo. Odred- ba pa opredeljuje tudi cepljenje proti slinavki in parkljevki v družbenih govedorejskih obratih in osemenjevalnih središčih, cepljenje proti prašičji kugi na farmah ter preglede na kužno monokrvnost pri konjih. Po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi v občini obliku- jemo posebni račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni. Ta sred- stva so namenjena pokrivanju stroškov pri preprečevanju bolez- ni. Tako je preprečevanje za kmetovalce brezplačno. Sredstva se stekajo iz pristojbin za zdravst- vena spričevala za živino. Te pristojbine pa so sedaj spremenje- ne in so naslednje: za govedo in konje 50 din, za žrebeta in teleta 25 din, za prašiče 20 din, za perutnino (namenjeno v zakol z brojlerskih farm) 0',25 din za kos in za čebelji panj 4 dinarje. Prva akcija bo cepljenje psov proti steklini. V ptujski občini jo izvajamo vsako leto in ji z ozirom na iz leta v leto večjo nevarnost posvečamo posebno pozornost. Obdravski zavod za veterino in živinorejo bo s to akcijo pričel že v tem mesecu. Lastniki psov bodo o akciji obveščeni prek javnih informativnih sredstev in obvestil v posameznih krajih. Pristojbina za cepljenje — to sedaj imenujemo podaljšanje potrdila o registraciji in cepljenju psa proti steklini — je večja in znaša 150 dinarjev. Z ozi- rom na to, da je ta bolezen nevar- na tudi človeku, moramo k ceplje- nju resno pristopiti. Prav tako bo potrebno razmisliti o številu psov, izdelati registre in v gospodarstvih odločiti ali je smotrno imeti več kot enega psa. Obdravski zavod s posebnimi, nebolečimi in humani- mi metodami lahko odvečne pse odstrani. Naslednje akcije bodo tekle sko- zi vse leto. Največja bo tuberku- linizacija govedi. Letos bo obvezna in brezplačna. Pričeli jo bodo izvajati marca in aprila v posamez- nih krajevnih skupnostih. Pregledi mlečnih vzorcev na brucelozo bo- do potekali po posameznih zbiralnicah in nekaterih hlevih. Akcija bo povezana s pregledi na mastitis. Proti kokošji kugi bodo cepili perutnino, ki je v neposredni bližini večjih brojlerskih farm. 1. kotar Zbor turističnih delavcev na Gomili Na 21. zboru so se v nedeljo, 19. februarja zbrali člani turističnega društva Gomila v Slovenskih gori- cah. Ob tej priložnosti so člani društva pregledali delo minulega obdobja. Da je bilo uspešno, potrjuje tudi posebna diploma za množične akcije, ki jo je društvu podelila Turistična zveza Sloveni- je. Društvo je s prispevki, ki jih je dobilo z raznimi prireditvami, sodelovalo pri modernizaciji in asfahiranju cest in pri gradnji vodovoda. Trije člani društva, ki delujejo v društvu že 30 let so na zboru prejeli posebno priznanje in monografijo Ptuja. Med prihodnje naloge društva spada predvsem pospeševanje in razvoj kmečkega turizma. Društvo pa ima v načrtu še obnovo razglednega stolpa, sklenili so, da postane julijska prireditev doma- čih običajev, tradicionalna. Poseb- no pozornost v programu je namenjena tudi stalnim oblikam sodelovanja z Občinsko turistično zvezo Ptuj. Še o kurentovanju 78 Pod čigavo streho Ko so člani odbora za pripravo kurentovanja po prireditvi sedli za mizo, da bi ocenili vsebinski in estetski videz le-te, so se znašli na razpotju: ali v prihodnje še nadaljevati s prireditvijo ali ne? Odločitev m le v rokah prireditega, temveč se moramo zanjo izreči v širS družbeni skupnosti Člani odbora se s tem Srašanjem srečujejo že nekaj let oblemi rastgo iz kta v leto. Tistih, ki prireditev „olepšajo" v sklepnem delu, je veliko, zelo malo pa je takih, ki žele pomagati tako moralno kot tudi materialno. Slednje je največji problem. Folklorna skupina mora živeti »življenje" preteklosti Oprema je dotrajana, potrebna je torej nova - vedno se zatakne pri nakupu opreme za folklorne skupine, ker ni dovolj denarja! Skupma mora živeti tudi skozi vse leto in ne samo na prireditvi! Del bogastva smo že izgubili, vsak novi dan pa ostankom preteklosti prinaša vedno novo nevarnost. Že letošnje kurentovanje je dokazalo, da je kiurent v »izumiranju". Ce bomo prireditev opustili, ga čez leto ali dve ne bo več. Rešitev priredit\'e je v zagotovitvi stalnega vira financiranja, ki bo omogočal, da bodo skupine skozi vse leto skrbele za svoj izraz in nastop, da ne bo prišlo do izkrivljal^ dediščine. Zavedati se maramo, da folklora kot del etnologije ne more biti samo okras muzeja, živeti mora tudi v c^olju, iz katerega je iz§la in v katerem se preteklost bije s sedanjostjo. Čeprav bomo kurentu in ostalim maskam našega območja z mednarodnim strokovnim posvetom, ki bo predvidoma prihodnje leto, zagotovili ,,spomenik" mednarodnega pomena, mora živeti tudi dcozi živo prireditev. Svoje mesto bo dobil tudi v zbirici mask. Poziv velja vsem odgovornim, da po 18. letih živ^enja i^ireditve najdejo skupen jezik in tako prireditev postavijo na trdna tla. MG Dr. Fran Brumeri) Zastrupitve s svincem (2. nadaljevanje) Eksperimenti na živalih so pokazali, da svinec zastruplja najmanjše delce telesnega organizma — celico. Sprejemanje strupenih snovi se vrši v glavnem z vdihavanjem v različnih oblikah: PRAH, IZPARITVE IN DIM. Vstopanje strupa v telo prek prebavnih sluznic je drugotnega pomena in je odvisna med drugim od topljivosti snovi. Čim večja je topljivost, tem večja zastrupljenja tudi po tej poti. Zastrupitve skozi kožo opažamo skoro izključno pri svinčevem tetraetilu, ki ga imenujejo tudi ,,etil-nuid" In ga dodajajo bencinu zaradi boljšega delovanja pri izgorevanju v motorjih. Ta snov je bolj strupena le v koncentriranem stanju. Strupene svmiene snovi se nekako kopičijo v kosteh, jetrih, vranici in ledvicah. Za akutna zastrupljenja je ta strup odgovoren le tedaj, kadar v posebni kemični vezavi kroži v krvi. S specijalnimi krvnimi preiskavami stanje zanesljivo pojasnimo. Telo izloča svinčene strupe predvsem skozi črevo in sicer v glavnem z žolčem, nekaj manj skozi ledvice, pa tudi z znojem. Vendar tako izločene količine niso dovolj stalne in enakomerne, da bi mogle zanesljivo služiti za dokončne ugotovitve stopnje zastrupljenja. Zato so potrebne še dodatne preiskave. Tudi pri svinčenih snoveh delimo zastrupitve v akutne in kronične oblike. Akutna zastrupljenja pri poklicnih obolenjih ne pridejo praktično v poštev, pač pa tembolj tipično kronične oblike. Ker je SIMPTOMATIKA ZELO PESTRA (pojavi različnih znakov), je priporočljivo, da bi jo delavci, ki delajo na ogroženih mestih, dobro poznali. Začetni znaki zastrupljenja so dokaj značilni, razvijajo se pa razmeroma leno in prikrito pod krinko nejasnega slabega počutja. Poprej popolnoma zdrav človek začuti, da z njegovim zdravjem nekaj ni v redu, pri čemer pa ne more takoj navesti bolj določenih začetnih težav. Nekakšna živčna neuravnovešenost, apetit popušča, eventuelno še neopredeljene želodčne težave. Dokaj značilen je pojav zapeke, ki jo opazijo posebno tisti, ki so do tedaj imeli povsem urejeno prebavo. Stanje se počasi stopnjuje v splošno utrujenost, ki preide polagoma v telesno oslabelost z značilnimi bolečinami v čelnem in senčnih predelih glave ter omoticami. V še bolj napredovanem stadgu zastrupljenja se pojavyo najbolj značilne ČREVESNE KOLIKE, ki jih imenujemo tudi svinčeve kolike (krčevito boleče zavijanje v trebuhu). Te sicer za zastrupljenje s svincem zelo značilne kolike pa kljub vsemu mnogokrat privedejo do zgrešenih diagnoz, ker podobno potekajo nekatera druga obolenja (vnetje slepiča, črevesni zapleti, napad žolčnih kamnov). Temu se je mogoče izogniti le tako, da se prizadeti vnaprej seznanijo s takšno možnostjo in da s posebnim poudarkom OPOZORIJO ZDRAVNIKA NA SVOJO PO- KLICNO ZAPOSLENOST. Najbolj značilna sta takoimenovana PODOBA SVINČEVEGA KOLORITA — rahla zlateničnost s sivkasto prsteno barvo kože, posebno na obrazu in SVINČEV OBROBEK ob narastišču zob na zoberinah (gingivah). Ta pojav lahko mnogokrat zamenjamo tudi s slabo nego zob, vnetjem zoberin, s paradentozo, ki je svojevrstna bolezen mehkih obzobnih plasti, kjer nastajajo podobne slike. Vendar za omenjene bolezni, kot samostojna obolenja v svincu ne moremo iskati povzročitelja, čeprav je lahko soudeležen. Ohromitveni znaki površinskih gibalnih (motoričnih) živcev, predvsem v območju izteznega mišičja (mišice, ki ude v sklepih iztezujejo — izravnavajo) se pojavijo najpogosteje na podlaktju in sicer na palčni hrbtni strani — simptom takoimenovane POVEŠENE ROKE. Med redkejše posledice svinčevega zastrupljenja spadajo kataralna vnetja želodčnih sluznic in razjede v želodcu ter v dvanajstniku (ki potekajo nekoliko drugače, kot one, ki nastopajo na podlagi porušenega živčnega ravnotežja in spadajo zato v skupino takoimenovanih psihosomatskih boleznih. Tudi pri/adesti jeter spadajo v skupino redkejših komplikacij. Zaradi zanesljivejšega diagnosliciranja svinčevih /aslrupljenj so Postale dandanes komplikacije, ki so najele pod skupno oznako SVINČEVIH OBOLENJ MOŽGANOV, takorekoč prava redkost. Sledi 3. nadaljevanje in konec Nezadovoljstvo nastopajočih v ptujskem karnevalu Pustni čas se je hitro približeval. Mladinci na vaseh so pridno izko- ristili zimske počitnice, saj so se vsi do zadnjega pripravljgdi na sodelo- vanje v ptujskem karnevalu. Orga- nizator tega karnevala, torej ptujsko turistično in folklorno društvo, je vabilo vse občane k sodelovanju. Obljubili so lepe na- grade za udeležbo. Oprijeli smo se dela. Mladinci iz Brstja smo pripravili za povorko dve skupini, ki naj bi bili vsaka za- se deležna nagrade, kot so obljubi- li na turističnem društvu v Ptuju. Prva skupina je prikazala pereč problem onesnaževanja okolja v Brstju v gramozni jami, ki je v neposredni bližini bodočega mo- dernega ptujskega pokopališča. Nesoglasje teh dveh projektov je očitno. Pitna voda bo kmalu močno onesnažena, vodovoda iz Ptuja pa še ni. Ta skupina je torej predstavljala združitev smetišča s pokopališčem in ne krematorij, kot je bilo navedeno v Tedniku. Druga skupina je predstavila gledalcem izumirajočo domačo obrt ,,sodarstvo". S sabo je imela redko staro orodje, ki ga danes vidimo le še po muzejih. S so- darskim delom je skupina močno navdušila gledalce in tudi zgodovi- narje, saj smo dobili ponudbo, da to orodje odkupi muzej. Organizatorju zamerimo, da ta skupina ni dobila nobene nagrade, niti tolažilne, čeprav je na gledalce ptujskega karnevala napravila lep vtis. Menimo, da ocenjevalna komisija ni bila pri dodeljevanju nagrad. To vidimo iz tega, da je od 13-nastopajočih podjetij kar 11 podjetij po vrsti na vrhu ocenje- valne lestvice. Obiskovalci se niso tako navduševali za samoupravne sporazume, ki so jih podjetja prevažala po tovornjakih, ampak mnogo bolj za vaške skupine, ki so jih s svojim nastopom res spravile v smeh in dobro voljo. Zato predlagamo, da se v pri- hodnje predvidene denarne nagra- de razdelijo na dve enaki polovici in sicer: prva za podjetja, druga za skupine iz vasi in posameznike, komisija pa naj oceni podjetja zase in ostale skupine zase. Dobro bi bilo, da bi se v ocenjevalno komi- sijo vključilo tudi nekaj gledalcev, ki pridejo iz različnih krajev gledat ptujski karneval in ti bi res najbolj objektivno ocenili nastopajoče skupine. Ce bi se ta dva predloga v pri- hodnje sprejela, bomo zadovoljni tako nastopajoči v karnevalu kot gledalci. Ce pa se predloga povsem zavrneta, potem vaščani in mladi- na na vasi ne bomo imeli nobenega veselja do ponovnega sodelovanja v naslednjih ptujskih karnevalih. Marjan Janžekovič Kidričevi Za ureditev naselij V razpravi o osnutku teme^nega prostorskega načrta občine Ptuj za obdobje do leta 2000 so občani KS Kidričevo imeli tudi pri- pombo, da se naj v 7. členu opredeli tudi naselje Kidričevo II, ker \ doslej to območje bilo obravnavano le kot industrijska cona, ^udje namreč žele vedeti v katero smer se bo to območje razvijalo. li^v tako je tieba bc^ opredeliti gradnjo naseda Strnišče, ki bi naj postalo zaključena strnjena celota. Novo^adnja v Njivercah teče naprej v skladu s sprejetimi načrti in tu ni vprašarg, zato pa bo potrebno večjo slab usmeriti k ureditvi naselja Kidričevo II, oziroma sploh dobčiti nadaljnjo usodo teg3 naseda ter dokončno urediti vprašanje naseda Strnišče. Razprava je bila tudi o stanovanjskih problemih v nek- danjem gradu v Kidričevem Razi^ava o osnutku prostor- skega načrta teče naprg, zato moraio biti pripombe, predlogi in dopolnitve od zainteresiranih občanov kar najbolj prisotne, da se jih bo lahko upoštevalo pri dokončnem oblikovanju doku- menta, ki bo le tako imel svojo pravo vrednost France Me3co Novo nasede v Njivercah se sicer počasi, vendar načrtno razvija Foto: K. Zoreč Zbor mentorjev pionirskih hranilnic Na zboru mentorjev KB Maribor, Poslovne enote Ptuj, ki je bil 10. februarja, so zbrani mentorji v skladu z nalogami v sistemu bančnega preoblikovanja, izvolili delegate za odbor mentorjev poslovne enote. Odbor mentorjev šteje 5 članov. V ptujski občini je po podatkih 28 pionirskih hranilnic. Pionirski varčevalci imajo zbranih okoli 550.000 dinarjev. Mentorji so na zboru govorili predvsem o vzgojnih momentih pionirskega varčevanja in o momentih poklicnega usmerjanja, s katerim se pionirji—delavci v pionirskih hranilnicah srečujejo. Ob tej priložnosti so tudi povedali, daje ,,priznavanje" mentorjevega truda pri delu pionirskih hranilnic razbčno vrednoteno: ponekod dobe učitelji za svoje delo ustrezno nagrado, drugje ne. Zalo so predlagali, da je ta problem potrebno enotno rešiti. MG1 10-ZA RAZVEDRILO 23. februar 1978- TEDNIK HUMOR v skladu s ^adnejšim razvojem vseh območij Slovenije, je letos po dolgih letih spet sneg enakomerno prekril vso Slovenijo. Zato si lahko privoščijo zimsko rekreacijo tudi na manj razvitem panondcem območju____ Ne renči vendar nad mano, saj imam prav tak^ pasje življenje kot ti! Jeli pazi, tebi pa nič ne plačajo zato, da name paziš? OD 23. 2. DO 2. 3. 1978 od 21. 3. do 20. 4 Dovolj je skrivanja, z besedo morate na dan. Se- daj, ko ste si uredili življe- nje in ljubezen, morate po- skrbeti še za druge. Nikar ne bodite tako grabežljiv človek. Sodelavci vam bodo zamerili, če jim boste kradli kos prjsluženega kruha. Pismo. od 20. 4. do 20. 5. Vaš položaj je postal zelo resen. Iz zaupnih pogovo- rov boste zvedeli, da vam pripravljajo presenečenje. Ne stojte križem rok. Pri delu morate aktivno sodelovati in zavedajte se pregovora, da brez dela, ni jela. V šoli se boste spoznali s prikupno deklico. V sredo obisk. od 21. 5. do 21. 6. Plavolaska vam je še ved- no za petami. Ne pozabite na odgovorno delo, ki so vam ga naložili, šele po opravljenem delu si privo- ščite izlet z njo. Ne bodite tako nezaupljivi do nje. Govori resnico. Bilo bi prav, če bi se sredi tedna pozanimali za otroka. __ od 22. 6. do 22. 7. Delo, ki so vam ga zaupali, je zares prijetno. Kar ostanite na tem delov- nem mestu, ne bo vam žal. Ob koncu tedna vas nikar naj ne preseneti neprijetna novica. Poleg vas je, in ona zna človeka potolažiti. Kar priznajte, da ste se zaljubili v njene oči. od 23. 7. do 23. 8. Šele sredi poti ste, pa že mislite odnehati. Nikomur ni po volji vaša odločitev. Tudi njej ne, veliko verjame v vas, toda vi jo na vsakem koraku globoko presenetite. Ob koncu tedna se morata odločiti za skupno življenj- sko pot. Dovolj je šale in neprijetnih besed. od 24. 8. do 23. 9. V ponedeljek je dan za obisk. Pojdite k njej in se pogovorite o problemih, ki so skupni. V tovarni so se v zadnjem času medsebojni odnosi nekoHko popraviU. Veliko ste si prizadevali, da uredite človeške odnose, uspelo vam je. Ona je zelo ponosna na vas, tudi otroci. od 24. 9. do 23. 10. Bolezen je pred vrati. Gripa je že načela vaše zdravje. Čimprej stopite k zdravniku in upoštevajte njegov nasvet. Ob koncu tedna se srečata, poljub bo dolg in sladak. Nikar se ne zanimajte za njegovo preteklost. Pomagajte mu in reših ga boste vseh težav. od 24. 10. do 22. 11. Nespečnost bo kmalu minila. Zdravnikove nasve- te morate poslušati. Delov- no opravilo je zahtevno, še bolj se morate potruditi, kajti vaš prejšnji osebni dohodek ni bil visok. Ob koncu tedna se vam je zgodila manjša nesreča. Še sreča, da je bil zraven, rešil vas je muk. od 23. 11. do 21. 12. Zelja se vam bo uresniči- la, dobiU boste denar, ki so vam ga obljubili. Nikoli ni prepozno, vam je rekel. Tu- di vi ste takšnega mnenja, zato se bosta odločila za skupno nadaljevanje življe- nja. Hči bo vesela vajine odločitve. Konec tedna se bo prijetno končal. Darilo. od 22. 12. do 20. 1. V petek ste ji pomagah, hvaležna vam je zapomoč. Na sesti morate biti bolj previdni. Tudi za oči skrbi- te. Zdravnik vam je poma- gal, pomagajte tudi vi nje- mu. Sredi tedna se ne odločite za avanturo, kajti slabo se bo končala. S prijatelji bodite vljudnejši. od 21. 1. do 19. 2. V šoli vam gre zelo dob- ro. Sošolci so vam zelo pomagali pri učenju. Ze v torek boste presenečeni nad početjem očeta. Preveč pije, zato je takšen. Ne pomagajte mu z denarjem, ampak z besedami. Zelo čustven človek je. Ob koncu tedna pojdite na skupen iz- let. Prijetno bo. od 20. 2. do 20. 3. Popolnoma ste ga osvoji- li. Sedaj ko imate mirno vest in sladko spanje ste se spremenili. Tudi vam gre hitreje od rok. Prihodnji mesec se vam obeta zanimi- vo potovanje. Toda to ni avantura, temveč delovni obisk. S starši ste _končno našU skupen jezik. - M bral, kako zDor združenega dela skrbi za nas kmete? - Kaj dcrbi, navajeni so počasi delati, zato so pa bili proti hitremu postopku! - Poglejte, kako vozi po predpisih! - Pa res, če bi bil v mercedesu se ne bi čudil. UGANKARSKI SLOVARČEK ANATAS = titanova ruda, titanov dioksid (Ti02) EGK = nemški skladatelj_in dirigent, avtor opere ,,Ča- robne gosli" (VVerner, roj. 1901) ERATOSTENES - grški učenjak, ki je kot prvi pre- računal zemeljski obseg I BRC = muslimansko mo- ško ime LOIR = 311 km dolg pritok reke Sarthe v zahodni Fran- dji, ki izvira v področju Perche NEGRI = filmska igralka poljskega porekla, ena od slovitih ,,zvezd" nemega filma (,,Hotel Imperial") ORIKS = afriška bodoroga antilopa s sabljastimi rogovi PELKO = slovenski slikar in ilustrator (Lojze) TACEN = kraj pod Šmar- no goro, kjer so kajakaška tekmovanja REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: Kapela, anatom, virago, amater. Klan, reta, PD, kobila, Ito, lob, pravopis, Rugovo, um, kronist, košeninar, Sailor, črevesa, Rjavina, Yesan, ca- rinik, mreža, ON, Dani, Ikar. TEDNIK -23. februar 1978 OGLASI !IM OBJAVE-11 TV spored TV LJUBLJANA Četrtek, 23. februarja: 9.00 TV v šoH: Veliko pristanišče, Amazonka, Pravljica; 10.00 Ty v šoli; Francoščina, Risanka, Kemija; 15.00 TV v šob - ponovitev; 16.00 Šolska TV: Ustvarjamo z materkli iz plastične mase, Hrvaško-slovenski kmečki upor leta 1573; 16.35 Svetovno prvenstvo - smučarska štafeta 4 x 10 km iz Lahtija; 17.20 Poročila; 17.25 Po sledeh Marka Pola - nadaljevanka; 18.25 Obzornik; 18.35 Mozaik; 18.40 Zgodbe iz Kalevale; 18.50 Tehtnica za natančno tehtanje; 19.15 Risanka; 19.20,Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 20.00, Bombaški proces - konec; 21.00 8 dni Maroka ali dvogovor s turističnim vodnikom; 21.55 TV dnevnik; 22.10 Košarka Jugopla- stika: Brest; PETEK, 24. FEBRUARJA: 9.00 TV v šoli: Ruščina, Zelo potrebna stvar. Pesem; 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodo- vina; 15.00 TV v šoli ponovitev; 17.05, Poročila; 17.10 Kako je revež prodal zajca bogatinu; 17.35 Deček Dominik; 18.00 Obzornik; 18.10, Domači ansambli; 18.40 Mozaik; 18.45 Kako bomo volili; 19.20 Cikcak; 19.30.TV dnevnik; 20.00 Izvolite, kar naprej; 21.05 Razgledi: Po dolgem m počez iz dkla Kanadski mozaik; 21.50 TV dnevnik; 22.10 Serpico - barvni film; 22.55 Poročila. SOBOTA, 25. FEBRUARJA: 8.00 Poročila; 8.05 Zgodbe iz Kalavele; 8.15 S. Makarovič: Kosovirja na leteči žlici; 8.30 Vrtec na obisku - Pri čevljarju; 8.45 Tehtnica za natančno tehtanje; upor kta 1713; 17.25 Poročila; 17.30 Mozart v izvedbi Isaca Sterna; 18.00 Obzornik; skakalnici; pribl. 12.20 Jugoslo- vanska trimska televizija; 12.55 Poročila;... P.ojočila;____ TV igra; 17.35 Obzornik; 17.45 Mozaik; 17.50 Medle sanje - barvni film; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 tv dnevnik; 20.00 G. Durieux: Paul Gaugin - nadaHevanka; 21.10 TV Žehtnik; 21.45 TV dnevnik; 22.00 Rafaela Canra - zabavno glasbena oddaja; 22.30,625; 23.10 Poročila. NEDEUA, 26.FEBRUARJA: 8.30 Poročila; 8.35 Za dobro jutro: Srečanje oktetov 77; 9,05 625 ; 9.45 M. Kerstner: Gruntov- čani- nadaljevanka; 10.45 včeraj, ko a bil še mlad - mladinska oddaja; 11.25 Mozaik; 11.30 Kmetgska oddaja; 12.30 Poročila; POPOLDNE: Svet, v katerem živimo — Okrogli svet Poročila - Svetovno prvenstvo v smučar- skih tekih na 50 km - posnetek - CAT BALLOU - film - TV žehtnik; - Športna poročila - Risanka; 17.45 Košarka Radnič- ki:Borac; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 20.00 D. Marko vič: Vrnitev odpisanih; 21.00 Propa- gandna oddaja; 21.05 1000 rnilj do ostalega sveta; 21.30 TV dnevnik; 21.50 Športni pregled; 22.20 Reportaža z nogometnih tekm; 23.20 Poročila. PONEDELJEK. 27. FEBRUAR- JA: 9.05, TV v šoli: Crka kot številka. Celinski gozd, K. Baranovič, Lectovo srce; 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis; 11.10 TV v šoli: Za najmlajše; 15.05 TV v šoli - ponovitev; 16.00 TV v šoli - ponovitev; 17.15 Poročila; 17.20 Risanka; 17.30 Svet, v katerem živimo - barvni film; 18.00 Obzoarnik; IB.IO Oljno slikarstvo - serija Slikarske tehnike; 18.40 Mozaik; 18.45 Mladi za mlade; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 20.00 M. Meretti: Proces proti Gicffdanu Brunu; 21.10 Kulturne diagonale; 21.50 TV dnevnik; 22.05 Mozaik kratkega filma. TCREK, 28. FEBRUARJA: 8,30 TV v šoli: Angleščina, Gozd, Cesta, TV vrtec. Kultura govorjenja; 10.00 TV v šoli: Glasbena vzgoja, Risanka, Prirodo- slovje; 14.30 TVv šoli: ponovitev; 16.05 Šolska TV: Prometni-sistem SFRJ, Slovenski kmečki upor leta 1635 in tolminski kmečki upor leta 1713; 17.25 Poročila; 17.30 Mozart v izvedbi Issaca Sterna; 18.00 Obzornik; 18.10 Mali svet; 18.40, Mozaik; 18.45 Po sledeh napredka; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19,30 TV dnevnik; 20.00 Mednarodna obzorja; 20.50 G. E,, Clancier: Črni kruh - konec; 21.35 Glasbeni magazin; 22.15 TV dnevnii:. SREDA, 1. MARCA: 8,30 TV v šoli: Dnevnik 10, Naša obala, Hercegovina, Slovnica; 10.00 TV v soU: Predšolska vzgoja, Risanka, Izobraževalna; 17.20 Poročila; 17.25 S. Makaro- vič: Kosovirja na leteči žlici; 17.40 Potovanje v deželo lutk; 18.00 Obzornik; 18.10 Na sedmi stezi - športna oddaja; 18.40 Mozaik; 18.45 Mavrica; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Film tedna: Berač; 22.15 Miniature: Plesni orkester Zavoda za glasbeno in baletno izobraže- vanje, barvna oddaja. radio ptuj ČETRTEK, 23. februarja: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Za- bavna glasba, vmes EPP, 16.30 Pionirji zdravo v OS Destrnik, I. del, 16.45 Ljudske pesmi iz okolice Ptuja, 17.00 Novice, 17.05 Kulturna panorama — glasbena šola in pihalni orkester, 17.20 Jugoslovanski vokal. instr. ansambli, 17.35 Delo gasil, društva Jablane, 17.50 Vedri ritmi. PETEK, 24. februarja: 16.00 PoročUa in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Radijska univerza, 16.40 Pojo fantje na vasi, 17.00 Novice, 17.05 Mladi danes, 17.35 Igramo za razvedrilo. SOBOTA, 25. februarja: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 V soboto popoldne (zabavna in popularna glasba, magnetofonski zapisi, nasveti, gost oddaje...) NEDELJA, 26. februarja: 11.00 Tedenski pregled dogajanj in obvestila, 11.20 Zabavna glasba, vmes EPP, 11.30 Organizacijska in tehnična izvedba volitev, 11.40 Iz vasi v vas Leskovec II. del, 12.30 Čestitke poslušalcev. PONEDELJEK, 27. februarja: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 šport in društva, 16.45 Zabaval vas bo The Les Huphries singers, 17.00 Novice in EPP, 17.10 Iz stare diskoteke, 17.30 Delegacije obravnavajo, 17.40 Melodije iz musiciov. TOREK, 28. februarja: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Naš komentar o demografski študiji, 16.35 Viže s ptujskega festivala, 17.00 Novice in EPP, 17.10 Delavec v kolektivu ,,Izbira" Ptuj, 17.20 Poje vam Bili Wyman, 17.35 Predstavljamo vam kmečko proizvajalko Kristino Jus iz Stoperc, 17.45 Veliki orkester Glenn Gray. SREDA, 1. marca: 8.10 Dobro jutro in poročila, 8.15 Pogovori v Živo, 8.30 Obvestila in EPP, 8.45 Cicibani, dober dan, 8.58 Povzetek in odpoved oddaje. V ostalem času prenašamo prvi radijski program RTV Ljubljana. Osnovna šola Juršinci Razpisna komisija osnovne šole Juršinci objavlja proste naloge in opravila RAČUNOVODJA KNJIGOVODJA, za nedoločen čas, s po lovičnim delovnim časom. Pogoj: ekonomska srednja šola. Nastop dela 1. marca 1978 ali po dogovoru. Prijave pošljite na naslov: Osnovna šola Juršinci. razpis Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vpra- šanja SKUPŠČINE OBČINE PTUJ razpisuje prosta deta in naloge načelnika oddelka za no- tranje zadeve Skupščine občine Ptuj. Zahtevana strokovna usposobljenost in delovne zmožnosti: — višja ali visoka izobrazba in 5 let delovnih izku- šenj, — posebna strokovna razgledanost in sposobnost analiziranja, kreiranja ter vodenja in — moralno politična neoporečnost. Razpis velja 15 dni od dneva objave. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje naj pošljejo pismene ponudbe s priloženimi dokazili, kol- kovane s 4 din upravne takse, komisiji za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja SO Ptuj. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja SO Ptuj Ptuj, 15. februarja 1978. f^^mA CERTUS MARIBOR n. soL o. MHI Hm Turistično, gostinsko ^^Pa^^H in prometno podjetje |^Br^H| TOZD Potniški promet l^^^^^j Ptuj b. o., Rajšpova 14 razglaša proste naloge in opravila: 1. KOMERCIALNI POSLI pogoj: srednja ekonomska šola ali komercialna šola in dve leti prakse v stroki Z POMOŽNA OPRAVILA V MEHANIČNE DELAVNICI pogoj: enoletna praksa v mehanični delavnici 3. ČIŠČENJE AVTOBUSOV IN PROSTOROV - delo je za določen čas, za nadomeščanje delavke, ki je na po- rodniškem dopustu. Pismene prijave sprejema kadrovska služba, Maribor, Lin- hartova 22, 15 dni po objavi razglasa. ^^^^ KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ, TOZD živilska industrija PETOVIA PTUJ razpisuje na podlagi sklepa 12. redne seje sveta za medsebojna razmerja pri TOZD Petovia Ptuj z dne 2. februarja 1978 naslednja prosta delovna opravila in naloge: 1. VODENJE MATERIALNIH KARTOTEK, izračun inventur in primerjava s skladiščnimi karto- tekami Z SESTAVA DOBAVNIC - FAKTUR ter vodenje potrebnih evidenc Pogoji: a) srednja strokovna izobrazba — ekonomski tehnik z nekaj delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas s pol- nim delovnim časom; b) administrativna šola, znanje strojepisja. Razpis velja 8 dni po objavi, prijave pošljite na naslov: Kmetij- ski kombinat Ptuj, TOZD Petovia, svet za medsebojna razmerja. mali oglasi POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ razpisuje delovno mesto hišnika na gradu za nedoločen čas. Pogoj: kvalifikacija ali polkvalifi- kacija. Imeti mora pozitiven odnos do muzejskih predmetov in biti komunikativen. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite upravi muzeja, Muzejski trg 1. Razpis velja 15 dni od objave. IŠČEM OPREMLJENO SOBO, po možnosti s kopalnico v Ptuju ali bližnji okolici. Dobro plačam. Naslov v upravi Tednika, v VARSTVO VZAMEM otroka na dom. Kajuhova 1, stanovanje 29 v Ptuju. PRODAM traktorsko prikolico za prevoz živine. Naslov v upravi Tednika. PRODAM prikolico za osebni av- to. Naslov v upravi Tednika. NUJNO IŠČEM VARSTVO za 8- mesečnega fantka od meseca mar- ca naprej. Jelka Kojc, CMD 15, Ptuj. KUPIM GUMIVOZ 15—16 col. Mestni vrh 30, Ptuj. UGODNO PRODAM PARCELO 15 arov vinograda v Pohorju, na lepi sončni legi. Cesta v vinograd. Anton Kolednik, Pristave 21, Cir- kulane. PRODAM 64 arov travnika v Zg. Pristavi. Naslov v upravi Tednika. PRODAM trobento—jazz po ugodni ceni. Majcenovič, Krem- pljeva 6, Ptuj. MLAD PAR BREZ OTROK IŠČE SOBO IN KUHINJO, vzame v na- jem tudi hišo v Ptuju ali okolici. Marija Lorbek, Turški vrh 95, p. Zavrč. V Halozah blizu Ptuja, prodam zemljišče, primerno za vikend. Prodam tudi 80 arov gozda v Pod- lehniku, vinske sode in prešo. Na- slov v upravi Tednika. KUPIM STARO DOTRAJANO HIŠO z nekaj zemlje, po možnosti z elektriko, na relaciji Apa- če—Hajdina—Videm. Naslov v upravi. PRODAM novo hišo 12 x 5 z gospodarskim poslopjem ob as- faltni cesti, zveza z avtobusi. Hiša je nedograjena, vendar vseljiva. Naslov v upravi. PRODAM 61 arov gozda v Grajenščaku. Ivan Zagoršek, Drstelje 23. PRODAM TRAKTOR STEVER 28 KM, registriran s kabino, čelni nakladač, dvobrazdni obračalni plug z jermenico. Vprašajte v Dražencih 65, Hajdina. PRODAM KOBILO z rodovni- kom, staro 4 leta, Franc PerSuh, Pleterje 40, p. Cirkovce. UGODNO PRODAM dobro ohranjeno kosilnico BCS 127 in obračalnik. Stanko Ziher, Bresnica 17, 62273 Podgorci. TOPLO SOBO IŠČE starejša ženska v Ptuju ali bližnji okolici. Informacije pri Liziki Rebernak, Krempljeva 2, Ptuj. V VARSTVO NA DOM vzamem dva otroka. Stuki 18. NUJNO MENJAM enosobno stanovanje za enakovredno ali manjše na Mariborski 18 40 kv. m v Ptuju. Interesenri lahko pridejo vsak dan od 8. do 12. ure na na- slov: Albina Gabrovec, Muršičeva 10, Ptuj. NUJNO PRODAM rabljeno spalnico, plačilo po dogovoru. Al- bina Gabrovec, Muršičeva 10, Ptuj. ČRNO-BELl TV sprejemnik R-Niš poceni prodam. Vidovič, Mari- borska 58. PRODAM obnovljen mizarski stroj, širine 20 cm, z dodatnim orodjem. Franjo Majcenovič, Gruškovec 118, 62282 Cirkulane. IŠČEM VARSTVO na domu za dva otroka, stara 2—4 leta. In- formacije popoldan, v soboto in nedeljo celi dan. Milan Berghaus, Trg svobode 3. PRODAM Zastavo 750, letnik 1975. Milorad Belič, Potrčeva 36, Ptuj. PREKLICU JEM spričevalo 8. raz. OŠ Markovci, štev. 25 z dne 15. maja 1976. Marija Kokol, Kukava 15, p. Juršinci. PRODAM novo leseno, negovano ogrodje (kolesa in ostalo ogrodje) vprežnega voza izdelano na klasi- čen način (kolesa okovana) izdela- na za prevoz tovora v hribovitih predelih in dvoje koles za voz ,,parizar". Naslov v upravi. IŠČEM ŽENSKO za čuvanje na domu 9-mesečnega otroka. Here- ga, Miklošičeva 8, Ptuj. ČETRTEK, 23. februarja: LOVCI NA DOTO, am. barv. ko- medija; PETEK, 24. februarja: ZORRO, fr.-it. barv. pustolovka; SOBOTA, 25. in NEDELJA, 26. februarja: TRIJE NEUSTRAŠNI, am. barv. akcijski film, v NEDE- LJO OB 10. uri bo sovj. barv. film KRVOLOČNI VOLK; TOREK, 28. februarja in SREDA, 1. mar- ca: TIŠINA, SMEJEMO SE, am. barv. vistav. film, ob 18. in ob 20. v SREDO ob 20. uri bo z. nem. barvni film IZGUBLJENA ČAST KATARINE BLUM. motokros Avto moto društvo rtuj pripravlja koncem februarja tečaj za športne funkcionarje. Aktivno športno delovanje v društvu narekuje, da vzgoji večje število tovarišic in tovarišev za dolžnosti na dirkah v kartingu in motokrosu. Vsi, ki se zanimajo za avtomoto šport se naj prijavijo v pisarni AMD Ptuj ustno ali po telefonu 77033,do 1. marca 1978. AMD Ptuj obvestilo Tečajnikom esperanta 2. stop- nje! Vse tiste, ki so bili 13. t. m. službeno zadržani obve- ščamo, da bomo nadaljevali s tečajem ob četrtkih ob isti uri. Torej 23. februarja pridite! Prijavite se tudi lahko intere- senti za novi začetni tečaj. Esperantska sekcija ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV PTUJ proda na javni licitaciji vozilo ZASTAVA 750. Vozilo je registrirano in ima veljaven tehnični pregled, je v voznem stanju, leto izdelave 1974. Licitacija bo v sredo 1. marca od 8. do 9. ure za družbeni sektor, od 9. ure dalje pa za privatni. Vozilo je v garaži Združenja šoferjev in avtomehanikov Ptuj. Pred pričetkom licitacije predložijo predstavniki družbenega sektorja pooblastilo, privatniki pa 10% polog izklicne cene. Iz Rogoznice, 9. februarja 1978: Marjan Serdinšek, Nova vas 58; Marica Serdinšek, Nova vas 58; Ivan Cuaerman, Pacinje 22; Karel Fras, Placar; Anton Horvat, Nova vas; Ludvik Mohorko, Vodova 15; Jelka Arnuš, Kicar 51; Rozalija Kekec, Kicar 45; Terezija Arnuš, Kicar 75; Anton Kline, Kicar 36; Boris Somer, Kicar 7; Drago Pavlinek, Frasova 2; Ivan Kekec. Nova vas 64; Franc Ficijan. Sp. Velovlak 35; Marija Ficijan, Sp. Velovlak 35; Joži Brenčič, Zabjak 4; Ivan Goričan, Kitar 140/a; Ana Duh, Kicar 137; Marija Krojne, Kicar 1 35/a; Janez Krajnc, Kicar 135/a; Marija Fuks, Nova vas 36; Jožica Duh, Kicar 118; Anton Vorih. Kicar 126; Stanko Vilčnik, Kicar 125; Ivan Krajnc, Nova vas 70; Ivan Zagoršek, Pacinje 31; Milan Lesjak, Nova vas 57; Marija Lovrenc ič, Rogoznica 28/a; Justina Arnuš, Podvinci 43; Franc Viher, Nova vas 96. Iz Podlehnika, 14. februarja 1978: Anton Gosak, Gorca 53; fianc Rodošek, Sedlašek 115; Ivan Klep, Podlehnik 6/a; Ida Gaj ser, Zjt. Hajdina 45; Danilo Cafuta, Sedlašek 32; Janko Gajšek, Podlehnik 19; Milica Gajšck, Podlehnik 19; Alojz Gajšek, Podlehnik 19; Janez Kuiež, Podlehnik 29; Janko Gajšek, Podlehnik 19; Franc Trafela, Podlehnik 101; Franc Gajšek, Podlehnik, Gorca 3; Franc Cafuta, Sagadinova 15; Rudolf Vindiš, Rodni vrh 25; Angela Rep, Gorca 35; Liza Podgoršek, Ložina 2; Slavko Fric, Podlehnik 6; Marija Jeza, Podlehnik 92; Rozahja Cafuta, Zagrebška 119; Mihca Jeza, Podlehnik 92; Stanko Sakelšek, Sedlašek 87; Danica Cemas, Gorca 72; Milica Vražič, rK)rca 72; Andrej Vrečar, Jablovec 47; Janko Milošič, R)dlehnik 50; Marija Feguš, Podlehnik 5/a; Franc Milošič, Podlehnik 50; Marija Ekart, Šikole 20; Marta Maučič, Zakl 41; Franc Oiš, Hlaponci 24; Alojz Milošič, Podlehnik 50; Franc Trafela, PobrežLe 138; Marija Planjšek, Gorca 58: Jože Benko, Goica 6; Janez Trafela, Gruškovje 4; Marija Feguš, Sedlašek 12; Stanko Grabrovec, Podlehnik 3; Alojz Grabrovec, Podlehnik 3; Stanko Vaupotič, Stanošina 12; Edi Gajšek, Podlelinik 19; Janez Feguš, Sedlašek FraaCjCurič, Sedlašek 34. ZAHVALA Ob tragični izgubi naše ljubljene sestre in tete Age Pongračič upokojenke iz Zavrča 6, se iskreno zahvaljujemo družinama Murkovič in Pongrac iz Zavrča 6, tov. SLmoniču in Žuncu za izrečene poslovilne besede, vsem njenim prijateljem in znancem, ki so jo spremljali na zadnji poti in ji darovali vence ter cvetje. Hvala tudi g. dekanu iz Zavrča za opravljen cerkveni obred. ŽALUJOČI: sestra Rozalija s hčerkami in njune družine. z javne rac^e kviz odibp ,,Spoziiavap^ PTUJČANIV POLFINALE RTV Ljubljana je v sodelovanju s Klubom mladih iz Ptuja preteklo soboto v športni dvorani Mladika pripravila javno radijsko kviz oddajo ..Spoznavajmo svet in domovino." Pred okoh 400 pretežno mladimi gkdalci v športni dvorani in pred poslušalci 1. programa ljubljanskega radia sta se med seboj pomerih ekipi medobčinske- ga društva slepih m slabovidnih iz Ljubljane in občinske konference ZSMS Ptuj. Oddajo sta vodila MUanka Bavcon in Vili Vodopivec, napovedovalca RTV Ljubljana, v zabavnem delu pa so sodelovah: mlada mariborska pevka Branka Kraner, Edvin FUser, v okviru glasbene mladine Slovenije pa je nastopil še študentski oktet Miloš Zidansek iz Maribora. Svoj delež k oddaji je tudi tokrat prispeval tednik Mkidina, igralec Maks Rujan pa je bral odlomke iz Uterarnih del, ki so pojasnjevah težka vprašanja Lkipo OK ZSMS Ptuj so sestavljali dijaki: Dii) ilo Klajnšek, Majda Zoreč, Bojan Klarič, Jože KodeUi in Alojz Pluško. Ze po prvUi vprašanjih so prevzeh vodstvo ter ga ohranili do konca. R) zadnjem 16. vprašanju je bil rezultat več kot zadovoljiv: 7:5 za ekipo Ptuja. Ploskanje v dvorani je potrdilo veselje naše ekipe in seveda nas vseh, kajti Ptujčani smo se tako prebUi do polfinala in v naslednji oddaji se bodo naši predstavniki pomerili z ekipo Dravograda ah Kopra. Kakorkoh g^j^nosni smo lahko na sobotni -OM Ekipa medobčinskega centra slepih in slabovidnih iz Ljubljane (v sredini, desno ekipa Ptujčanov) Foto: M. Ozmec 8 km peš do šole Vendar vedri in nasmejani Šolarje na sliki, ki so se kljub rdečim in premraženim noskom in Učkom spuščaU po strmini navzdol s težkimi torbami v rokah tiez rokavic seveda smo ujeh v objektiv sredi haloških gričev tik pred Nadolami. Kam pa? V šolo ah iz nje smo povprašah? „Iz šole" je odgovoril najstarejši Janez Cep iz Kočic 16. ,,Jaz grem peš že iz Majšperka, kamor hodun v 6. razred, moja brata Francek in Jožek pa iz Narapelj, kjer obiskujeta prvi i drugi razred. Pa saj ne hodimo zmeraj peš, navadno se peljemo z avtobusom, danes pa smo s poukom končali prej, pa smo jo mahnUi proti domu kar z nogami. S tremi bratci je bil še Milan Ifernek, učenec 2. razreda OS v Narapljah: „Jaz imam najdlje do doma, Iz Siteža sem m do Nadol gremo skupaj. Potem se ločimo. Pa vseeno cas prej mine če smo do tja skupaj. Jaz grem večkrat peš v solo ah iz nje, težko bi bilo, da bi vsak dan plačeval dinar za avtobus. Doma nas je pet otrok in vsi moramo jesti." Tako je torej s temi fanti. Gotovo jim noben izmed vas ne zavida. Pl k aj češ, v šolo je treba tako ali drugače. Saj poznate tisti pregovor: „kar se Janezek nauči.,." Ko bodo tile fantje veliki njihovi otroci gotovo ne bodo hodili več peš v šolo. Za tem stremimo vsi mi, vsa družba. Besedilo in slika: M. Ozmec Zavrč Referendum je uspel v nedeljo so se krajani krajevne skupnosti Zavrč na referendumu odločali o uvedbi dodatnega samo- prispevka za moderniziranje cest Hrastovec—Turški vrh—Pestike in Goričak—Drenovec, v skupni dolžini okrog 6 kilometrov. Delež krajanov pri modernizaciji bo zna- šal 20 odstotkov. Kljub neugodnim vremenskim razmeram je od 1115 vpisanih glasovalo 1056 krajanov ali 94,7 odstotka. Za uvedbo samoprispevka se je odločilo 1033 ali 92,6 odstotka glasovalcev. Le dva odstotka jih je bilo proti uresničitvi dolgoletne želje. Z moderniziranjem cest bodo pričeli že v tem letu. Nedeljsko glasovanje v krajevni skupnosti Zavrč je primer, kako z dobro pri- pravo in organizacijo uspešno uresničujemo želje in potrebe kra- janov in pomagamo k hitrejšemu razvoju. 1. kotar Ustanovljen teniški klub Ptuj Kljub temu, da je tenis bolj malo znan našim občanom, ima v ptujski občini tradicijo, saj so ga igrah že pred drugo svetovno vojno. B-ed tremi leti je skupina privržencev ustanovila teniško sekcijo v okviru TVD Partizan Ptuj. S prostovoljnim delom so obnovili dve igrišči v Kidričevem,ob izgradnji Ptujskih topUc seje število igrišč povečalo še za šfuL Prvi korak k bolj organiziranemu razvoju in vključevanju občanov v to športno panogo pa pomeni ustanovitev kluba. Tako se je v petek na ustanovni skupščini zbralo okrog 40 bivših članov sekcije in gostov, Ustanovih so teniški klub Ptuj, ki bo skrbel za organizirano vadbo, vključevanje mladih in starejših, dvig kvalitete, vzgojo mladih v duhu sociaUstičnih načel, razvoj tenisa in za sodelovanje z ostaUmi osnovnimi telesnokulturnimi organizacijami. Klub bo vključen v Teniško zvezo Slovenije in občinsko zvezo za telesno kulturo. Pred vodstvom kluba, ki ga vodi Franjo Gnilšek, sta sedaj v ospredju fridobitev igrišč m vključevanje novih članov. Predstavniki teniških lubov Branik in Železničar iz Maribora so članom novega kluba zagotovili pomoč in sodelovanje zlasti pri vzgoji potrebnih kadrov, ki bodo vodih vadbo in skrbeh za dvig kvahtete. 1. kotar Zlatoporočenca Elizabeta in franc il^la/car Na magistratu v Ptuju so v soboto svečano razglasili za zlatoporočenca 76-letnega Franca in 67-letno Elizabeto Mlakar iz Nove vasi pri Ptuju 109. Po poklicu sta kmetovalca, imela sta 8 otrok, ti imajo danes 16 vnukov, razveseljuje pa ju tudi že 5 p^avnukov. Foto: Langerholc Šahovsko društvo „lzbira" Ptuj Prizadevanja za množičnost Kot že leta doslej prireja tudi le- tos SD ,,Izbira" Ptuj moštveno šahovsko tekmovanje ekip krajev- nih skupnosti ptujske občine. Le- tos bo tekmovanje v soboto, 25. februarja ob 8. uri v Domu JLA v Ptuju. Ekipo sestavlja 6 tekmovalcev, od tega 4 člani, članica in en mla- dinec, igralni čas pa je 30 minut. Na tekmovanju pa ne bodo sodelovali prvokategorniki in ig- ralci z višjimi naslovi. Organizator je za ekipe pripravil tudi pokal in diplome, o razpisu tekmovanja pa je obvestil vse krajevne skupnosti. Prepričani so, da se bodo tekmo- vanja udeležile ekipe iz vseh krajevnih skupnosti z območja ptujske občine. N. D. Vsi občani razmišljajo o gradnji in vsi so za gradnjo Kdaj nova šola v Ivanjkovcih Krajevna skupnost Ivanjkovci sodi med večje SKupnosti v občini Oimož. V vaseh živi okoh 2700 ljudi, od tega je nad 300 šoloobveznih otrok. Otroci iz krajevne skupnosti obskujejo štiri razredno šolo v lvi.njkovcih, višjo stopnjo osemletnega šolanja pa nadaljujejo v Cenz evcih, Ormo- žu in Ljutomeru, n. da še kje. V Ivanjkovcih je šola potrebna. To je na dlani Ni pa na dlani, kdo bi šolo gradil in kdaj bo zgrajena nova, svetia in sodobna šck. Do leta 1980 ni možnosti, pravijo predstavniki izobraževalne skup- nosti občine Ormož. Gradnja tudi ni predvidena v srednje- ročnem pregramu razvoja občine Onncž. Tudi sredstev ni in ne kreditnih možnosti, skratka možnosti za gradnjo ni. Toda kljub temu v Ivcijkovcih obstaja neusahljhra želja po novi šob. V ta namen so v Ivanjkovcih prejšnji petek skhcah problemsko konferenco o gradnji osnovne šole. Frontna organizacija, to je sociaUstična zveza, je tokrat zares frontno delovala. Ni človeka v krajevni skupnosti, ki ni sez- naniem s celotno problematiko gradnje osnovne šole. Imeti takšno socialistično zvezo je skorajda idealno. Zakaj? Kinodvorana v Ivanjkovcih je bila nabito polna. Zbralo se je nad 200 ljudi, kar pomeni, da je na konferenci oziroma razširjenemu zboru obča- nov sodelovalo skoraj vsako gospodinjstvo. Neverjetno, toda resnično. Občani so na zboru tudi mnogo razpravljah. Vsi so bih konkretni, njihova domača beseda in klen jezik sta zahtevala šolo, šolo in samo šolo. Svoje zahteve so gradih na osnovi obljub . .. Ze pred 20 leti, pravzaprav sedemnajstimi so občanom občm- ski vrhovi obljubih gradnjo osnovne šole, vendar je obljuba še danes neizpohijena. Takrat pred 17 leti so krajani že zbiraU gradbeni material, tudi denar in drugo, da zgradijo osnovno šolo, vendar jim to ni uspelo. Že zgodaj so se ivanjkovški otroci naučili bežati od hiše in si boljši kos kruha navadUi odrezati v Ormožu, Ptuju, Mariboru, Celju, Ljubljani. Naj v okvir tega zapisa sodi še podatek, da so si leta 1896 dosti bolj prizadevali za gradnjo šole v Ivanjkovich kot pa danes. Takrat so namreč postavili kar dve učilnici.. . Ob koncu burne razprave so na zboru občanov sprejeli tudi več pmembnih sklepov. Tako so sprejeU sklepe, da se uredi šolski okoUš v krajevni skupnosti, da nobena delegacija krajevne skup- nosti nima pravice glasovati proti sklepom petKove razprave, potreb- no DO napraviti vrstni red gradnje šo!s,l ih prostorov v občini in ugotoviti zakaj gradnja osnovne Ivle v Ivanjkovcih ni stekla. Tako je beseda bila o vseh problemih v zvezi z gradnjo šole, o problemih šolarjev-vozačev, o laži, ki ima kratke noge, skratka na konferenci so občani in delovni ljudje nanizali vrsto konkretnih vprašanj in odgovorov v zvezi z gradnjo šolskega prostora. Beseda je bila tudi o usmerjenem izobraževanju. Ob tem so krajani sprejeU sklep, da se podpre predlog o razpisu referenduma za osnovnošolski prostor za letošnje leto. Tako se bo v občini Ormož potrebno opredeUti ali bodo prednost pn referendumu dah gradnji osnovnih šol ^h šolskega prostora za usmerjeno izobraže- vanje. Ivanjkovčani so menih: zakaj se ne bi tudi ormoški šokrji vozih v Ptuj, če se že Ivanjkovčani morajo. Torej občani krajevne skupnosti Ivanjkovci dajejo pred- nost gradnji osnovnih šol v občmi Ormož, njihova šola pa mora imeti vso prednost. zk RODILE SO: Štefka Žuna, Lackova 8 — dekUco, Marqa Serec, Pušenci 40 - Tomaža, Majda Vidovič, SpuhMa 26 - dečka, Marija Belec, Koracice 12 - deklico, Marija Rižnar, Gajevci 46 - deklico, Mariia Pavlinek, Frasova 2 - Sanci^a, Ivanka Hadolin, Dobrina 45 - deklico, Jožica Perger, Majski'vrh 12 - dečka, Marga Bečan, Miklavž 28 - Suzano, Marta Munda, Vičanci 9 - dečka, Marija Rihtarič, Župečja vas 9 - Mojco, Mariia Horvat, ZlatoUčje 42 - dečka, Marija Marinič, Senešci 54/a - dekhco, Kristina Horvat, Zagojiči 14/a - Alenko, Antonija Bogša, Koracice 22 - Danijeio. POROKE: Janez Kos, Trnovska vas 32 in Frančiška Cvetko, Trnovska vas 56, Franc Svenšek, Sp. Velovlak 44 in Marija Polak, S p. Velovlak 44, Milenko Petrovič, Muzejski trg 1 in Dragica Zoreč, Volkerjeva 7, Dušan Vinkler, Budina 27 in Sonja Gunžer, Videm pri Ptiqu 31. UMRLI SO: Maksimilflan Novak, Vinski vrh 46, roj. 1914, umrl 13. februarja 1978, Julgana Strakl, Vinsld vrh 69, roj. 1893, umrla 10, februar^ 1978, Janez Golob, Mezgovci 33, roj, 1909, umrl 15. februarja 1978, Marija Kosi, Krištovci 9 pri Ljutomeru, roj. 1903, umria 15. februarja 1978, Marjga Plohi, Nova vas pri Ptuju 14, roj, 1904, umrla 12. februaija 1978, Antonija Kramberger, SpuhHa 10, roj. 1891, umik 11. ffibtuaga 1978.. TEDNK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TED- NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefon (062) 77-079 in 77-226. Celoletna naročnina znaša 150 dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-106-^9. Tiska ČGP Mariborski tisk. ^Ja podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni i'avek od prometa proizvodov. Pozor/M^ed^mim tatvinam/! Pomočnik komandirja postaje mihce Ptuj, Aleksander Majdič je opozoril na problem, ki je v zad- njem času vse pogostejši na našem območju. Vse več je namreč ka- zenskih prijav o žepnih tatvinah. Te so storjene predvsem na avto- busni postaji v Ptuju. V nekaterih primerih je šlo za večje zneske, tu- di prek 10.000 dinarjev. V vseh primerih ovadb so miličniki ugoto- viU, da gre predvsem za malo- marno čuvanje denarja. Pri tem je bilo tudi ugotovljeno, da so bile tatvine storjene v največ primerih pri vstopu in izstopu iz avtobusov. Po zbranih podatkih gre za organizirano skupino 4—5 mlajših moških, ki svojo ,,žrtev" najprej obstopijo, napravijo veliko gnečo, pri čemer spretno zmaknejo denar. Oškodovanci največkrat nosijo de- nar v zadnjem hlačnem žepu, ki je za storilce najlažje dostopno mesto. Predvsem pa je na žepne tatvine treba opozoriti kmečko prebi- valstvo. Ob raznih sejemskih dne- vih, ko prodajajo kmetovalci živino in podobno, prejmejo obi- čajno večje vsote denarja, ki ga shranijo cesto skrajno malomarno. Storilcem je tako delo še poenos- tavljeno. Vsi moramo vedeti, da je treba denar čuvati na primernejših mestih, bolj skrito, ne pa da že debela denarnica pove vse. Treba je izbrati najprimernejši žep, pa buden moraš biti še posebej. Le s takšnim odnosom bomo prispevali k večji varnosti svojega osebnega premoženja, hkrati bo- mo onemogočali povzročitev takšnih in podobnih kaznivih de- janj. Vsi se moramo zavzemati za dvig varnostne kulture in družbene samozaščite, zato naj gre to ob- vestilo od ust do ust, naj ne izzveni v prazno. _______________________________ _ -QM ČRNA KRONIKA Kljub slabim vremenskim razmeram je teden od 13. do vključno 20. februarja minil brez hujših prometnih nesreč. Miličniki postaje milice Ptuj in njenih od- delkov so posredovali le v štirih lažjih prometnih nesrečah. Pri tem so zabeležili 5 laqih poškodb in materialno škodo okoli 40.000 dinarjev. NEPREVIDEN MOTORIST V sredo, 15. februarja se je na Potrčevi cesti v Ptuju zgodila lažja prometna nesreča. Okoli 17.30 je voznica osebnega avtomobila Gabrijela Habjanič iz Ptuja peljala po Potrčevi cesti proti Rogoznici. Ko je zavijala v Zupančičevo ulico na levo stran, jo je nenadoma za- čel prehitevati voznik motornega kolesa Jože Svenšek, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja z ne- registriranim vozilom. Prišlo je do trčenja, pri čemer je dobil Svenšek lažje telesne poškodbe, na vozilu pa je za okoli 8.000 dinarjev mate- rialne škode. Obstaja sum, da je Svenšek vozil pod vplivom alkoho- la. PREVELIKA HITROST! V f)etek, 17. februarja, ob enih popolnoči se je zgodila lažja pro- metna nesreča v Trnovcih. Voznik osebnega avtomobila Rafael Zolger iz Majšperka 30, s sopotnikom Jankom Tajnikarjem prav tako iz Majšperka, je vozil od gostilne Svenšek v Selah proti do- mu. Zaradi neprimerne hitrosti je Zolger v Trnovcih zapeljal pred mostom reke Polskave s ceste v 2,40 m globok jarek. Avto seje pri tem večkrat obrnil, osebi v njem pa sta pri tem dobili lažje telesne poškodbe. Povedati je treba, da varnostni pasovi niso bili upo- rabljeni, sicer ne bi prišlo do zna- čilnega udarca v prsa. Razen tega pa obstaja sum, da je voznik vozil pod vphvom alkohola. vreme do nedelje, 5. februarja 1978 Pohia luna je bila danes ob 2,26. Napoved: Okrog polne lune lahko pričakigemo snežne mete- že. Padlo bo precej snega. Od 28. februarja do 5. marca bo lepo vreme. Temperatura zraka se ne bo bistveno spremenila, ostrejši mraz bo le v jutranjih urah. Občasno bodo pihali mrzli vetrovi. Sonce bo 1. marca vzšlo ob 6,43, zašlo pa ob 17,40. Dan bo ddg 11 ur in 6 minut. Alojz Cestnik, tn hribček bom /cupU, bom trseli sadil... Oživljanje bogatih folklornih tradicij in ljudske umetnosti, ki je izražena v pesmi in glasbi — je bi- lo letos osnovno vodilo za organizacijo večera ljudskih ple- sov, pesmi in glasbe, ki ga je pripravilo Folklorno društvo Ptuj, sekcija Anton Strafela Markovci. Prireditev je bila v soboto 7. januarja v Markovcih, ko se je pred polno dvorano hvaležnega občinstva predstavilo devet skupin iz Apač, Stojnc, Zabovec, Velike Nedelje, Markovec, Tumišča pri Ptuju, Zabjaka, Jablovca pri Podlehniku in nekaterih drugih krajev. Pod geslom EN HRIBČEK BOM KUPIL, BOM TRSEK SA- DIL..., je vsaka nastopajoča skupina pričarala kanček tistega iz bogate folklorne zakladnice Haloz, Ptujskega in Dravskega polja ter Slovenskih goric, kar je nekoč našega človeka spremljalo od zibelke do groba, v trpljenju in radosti, ob rojstvu in smrti. Ljudska godca Martin Polanec in Andrej Smigoc sta nekoč že orala ledino pri markovski folklo- ri, ko sta ji bila v veliko oporo v dneh po vojni, v času rojevanja plesne folklorne skupine. Leta 1948 so plesalci iz Markovec že zaplesali po njunih taktih v gosteh pri graditeljih Novega Beograda. Tudi po tohkih letih sta ostala zvesta domači ljudski glasbi, Andrej Smigoc pa še danes aktivno sodeluje z godbo na pihala. Kljub sedmim križem, ki jih nosita na svojih plečih sta mladostno zaigra- la gostiivanjsko HODI LE VUN in priljubljeno polko ČRNI KOS. Na južnem delu Dravskega polja leži vas APAČE, kjer so v zadnjih letih močno poživeU kulturno prosvetno dejavnost. V skrbi zanjo so zgradili tudi novi dom občanov v katerem radi zapojo in zaigrajo. Tako marljive pevke, ki jih vpdi Marija Valentan kot Matilda in Martin Mojzer, ki rada vzameta v roke svoja instrumenta ob katerih je pesem še prijetnejša, še bolj vesela in razigrana. Pred vojno so v Markovcih in okolici plesali zelo znan ljudski ples SALTO STAJERIS, ki je bil v tem kraju izključno domena moških. Menili so, glede na takratne razmere in verske predsodke, da je za ženski svet celo nemoralen zara- di nekaterih elementov v plesu. Zaplesali so v zimskem času ob raznih kmečkih opravilih, največ pa na gostijah in gre za edinstveni primer tega plesa v Sloveniji. Člani folklorne skupine v Markovcih so se domačemu občinstvu prvič predstavili z njim, plešejo pa ga tako, da po dogovoru mečejo ene- ga prek roke v ,,salto" ali premet, pri tem pa morajo strogo paziti, da se pri plesu ne spustijo z rokami- Tudi pevke in pevci iz Stojnc so se predstavili v Markovcih prvič, čeprav so skupno že zapeli ob raz- nih priložnostih, — predvsem do- ma, na vaških prireditvah, za dan republike, ob dnevu žena. Skupina ljudskih pevcev se je ,,rodila" povsem slučajno. Možje so veliko- krat z doma, angažirani vsepov- sod, tudi ob kozarčku dobrega vi- na v vaški gostilni kjer radi zapo- jo. Zene so se tega kratkomalo naveličale, prišle za njimi in ob veseli družbi ter kozarčku dobrega vina je zazvenela priljubljena domača pesem. V času mrzlične gradnje je sko- raj že vsak sosed postal zidar, če že ne pravi pa priučeni in na njihov račun je skupina zapela šaljivo ZIDARSKO in tisto znano — RE- VEŽ, KAJ SEM STORIL. Trstenke in orglice — kot jim pravijo v Halozah, sodijo v skupi- no zelo starih ljudskih glasbil, ki je bilo precej razširjeno tudi pri nas, na ravninskem področju. Mnogi starejši ljudje vedo povedati, da so ob dolgih zimskih večerih celo zaplesali ob zvokih orglic, mnogi pastirji so si na paši krajšali čas z igranjem na orglice. Čas je opravil svoje. Redki so še kraji v katerih ^udje še poznajo to preprosto, a vendar toliko cenjeno ljudsko glasbilo, še bolj redki pa so orgličarji. Vendar na srečo še živi- jo ljudje, ki na ta istrument igrajo in ga tudi sami izdelujejo. Tak je tudi Franc Laporšek iz Jablovca pri Podlehniku, ki je gostoval že na mnogih folklornih festivalih, obhodil številna srečanja ljudskih pevcev in godcev ter tudi v Markovcih nastopil skupaj s svo- jim prijateljem Maksom Herne- cem, ki sta skupaj na orglicah in žvegli zapiskala v dvoje. Pred vojno in še tudi nekaj let po njej so se ljudje v Markovcih in okolici vozili na kmečke gostije z vozovi ali kot so jim v teh krajih rekli — paruči. Gostiivajnci so poleg vsega drugega na gostijo morali morali obvezno prinesti okrašeni BOSMAN, ki ga je držala ženska na kolenih, ko se je z mo- žem in otroki peljala na gostijo. Sele po nekaj dneh, ko se je gostija nagibala h kraju, je starešina uka- zal prinesti vse bosmane v hišo in začel se je ples z bosmani, ki je po navadi trajal tako dolgo, da so opravili vsa poljska dela na osno- vih katerih so nato lahko spekli bosman. Vsaj enega od številnih bosmanov je starešina krstil in mu dal ime pojedeš, ker ga je nato razrezal in ga dal poskusiti slehernemu gostu. Nekaj lepih trenutkov iz tega ljudskega običaja je pričarala domača folklorna skupina. Tudi ljudska godca Jože Doliška iz Turnišč pri Ptuju in Anton Za- vec iz Nove vasi pri Markovcih se rada spomnita mladih let, ko sta kot dobra prijatelja godla na kmečkih gostijah. Jože Doliška se nerad spominja svojih otroških let, ko je na bližnji turniški graščini pasel krave in za prisluženih nekaj kron kupil harmoniko. Danes jih je zamenjal že pet. Anton Zavec — Tomašinčov ata, pa je ostal vse do svojega sedmega križa zvest trobenti in klarinetu. Skupaj sta zaigrala valček BLEDI MESEC in koračnico ZLATA PRAGA. Vaški tamburaški zbor iz Velike Nedelje danes nadaljuje tradicijo tamburašev, ki so se prvič zbrali v letu 1921 v okviru gasilskega društva. Ni čudno, da so danes ponosni na svojo prehojeno pot in tudi v Markovcih so jih številni gledalci toplo pozdravili, ko , so pod vodstvom Jožeta Praprotnika zaigrali Mihovsko polko in valček Ne hodi ti k meni ponoči. Večkrat radi govorimo o glasbe- ni tradiciji, ki jo poznajo tudi pri Petkovih v Zabjaku. Oče Alojz so- di k tistim godcem, ki igrajo po spominu, tega pa se je naučil od starejših. Harmonika mu je še da- nes v veliko veselje, hodil je igrat ,,godovna" in zagodel ob številnih drugih priložnostih. Njegov sin Marjan se je lotil klarineta in tako sta se lepo ujela v ritmu harmonike in klarineta godca iz Zabjaka, Petkova — oče in sin. Ljudske pevke iz Zabovec so stare znanke markovških priredi- tev. Svoj krst so doživele ob kmečkem prazniku v Markovcih leta 1974 in vse do danes uspešno nastopajo pod vodstvom Terezije Maroh — nekdanje voditeljice markovške folklorne skupine, ki se je vsa posvetila ljudskemu petju z eno samo željo, da prelepa domača slovenska pesem ne bi šla v poza- bo. S svojim petjem so nam obudile spomine na nekdanjo ,,štero", ko so čevljarji po več dni delali pri eni hiši, spomnile pa so se tudi tragedije v zaselku Siget, kjer je pred 44 leti zgorelo sedem hiš, požar pa je terjal tudi življenje moža in očeta. Po tej veliki nesreči je nastala ljudska pesem SEDEM HlS V PLAMENIH. Za konec tega prijetnega sreča- nja z ljudskimi pevci, godci in plesalci se je Se enkrat predstavila članska folklorna skupina iz Markovec, ki skupaj s pionirsko, ta je prireditev začela, predstavlja danes pomembne ohranjevalce folklornega izročila, ki jih uspešno in z veliko mero požrtvovalnosti vodita Franc in Silva Kolarič. Zaplesali in zapeli bodo tudi prihodnje leto, zagodli tako kot so jih naučili in če bodo ohranili vsaj delček tega bogastva so storili veliko. Hvala vam! m. šneberger doma skupina iz Marifiovec VaSci tambura^ orkester iz Velike Nedelje Pevke in pevci iz Stcgncev Na trstenke in haloško žveglo sta zaigrala Franc Laporšek in Maks Hemec Domača markov^ folklorna skupina med plesom Foto: Kosi Franc Milošič 2 O Rogaški gori se kar vrstijo pravljice in pripovedke. Za nekatere od teh je značilno, da sploh ne zvenijo kot izmišljene, ampak kot resnično možne in prav te razburjajo celo resne znanstvenike in raziskovalce. Tako so baje že Kelti imeli na gori Hertino svetišče.Takoj pa je potrebno povedati, da je zgodb o svetiščih in templjih na vrhu Rogaške dovolj in da lahko v vse bolj ali manj opravičeno dvomimo, saj vrh ne ponuja za to primernega prostora. Nekateri znanstveniki so domnevali, da je rimsko ime Mons Claudius, gora na meji rimskih provinc Norika in Panonije, pravzaprav Rogaška gora, vendar za to do danes še nimamo oprijemljivih dokazov. Mons Claudius naj bi dobila ime po rimskem cesarju Tiberiju Klavdiju (Tiberius Germanicus Claudius), ki je v času svojega vladanja med 41. in 54. letom našega štetja v okolici gore ustanovil prve rimske naselbine; v bližini gore je potekala cesta in ob vznožju je stala rimska postaja. Po nekaterih starih zapisih so Rimljani na vrhu gore postavili tempelj bugu Mitri (mitrej). Da se je kult tega boga svetlobe razširil iz Perzije prek Rima v naše kraje, je nesporno dejstvo, dvomimo lahko le, da je njegovo svetišče stalo na vrhu Rogaške gore. .Najdemo lahko celo zapis, da je do mitreja vodila rimska cesta. Če bi bilo to res, bi se prav gotovo; kje na gori ohranila njena sled, saj vemo kakšni mojstri so bili za ceste I Rimljani. Oboje, mitrej in cesta, sta plod ljudske domišljije, ki je ■ mogočnemu Rimljanu zavidala njegovo mogočnost. Leta 1896 ugotavlja Orožen: ,,Pravljica pripoveduje, da je stalo to svetišče na vrhu Rogaške gore, kjer so baje pozneje sezidali cerkvico, i Najbrže pa je stalo to pogansko svetišče niže doli ob nekdanji rimski \ cesti. Kakor sem že prej omenil, ni bilo na vrhu prostora takemu j svetišču." • Tudi o cerkvici, ki je nadomestila mitrej, je nastala pravljica, kij pravi, da jo je dal zgraditi neki ,,jako slavohlepni bogatin, ki si je ; bogastvo pridobil na nepošten način". Hotel je pokazati ljudem svojo ; vzvišenost in moč in prav za to je vrh Rogaške gore kot naročen, saj sem ^ že povedal, koliki del sveta leži razgrnjen pred njim. Se iste noči, ko je j umrl bogataš, je v njegovo cerkvico svetega Donata udarila strela in silen j vihar jo je popolnoma razdejal. Nepoškodovani so ostali le vsi trije \ zvonovi, ki so se skotalili po pobočju v dolino. Obstali so baje tam, kjer danes stoji cerkev sv. Donata. Orožen poroča tudi o ,,dvoru", to je prostoru med vrhom Rogaške! in cerkvijo, torej tistim, kjer so se po pravljici kotalili zvonovi. Tu so baje j sledovi nekdanjih bivališč, ostanki mesta ali trdnjave. Verjetno je, da je bila na tem mestu kdaj rimska naselbina ali pa' omenjeni mitrej. Tu so našli nekaj denarja, sulic in žlindre iz časa predi preseljevanjem narodov, pa tudi rimski spomenik z napisom: TEMPLUMi DEl SOLIŠ INVICTI MITHRAE AVREL. JUSTINIANUS U. P. DUX LABAFACTUM RESTITUIT (razrušeno svetišče nepremaganega boga! sonca Mitre je obnovil Avrel. Justinijan, vojvoda obeh Panonij)., Aurelianus je bil rimski cesar v letih 270 do 275 in je znan po tem, da je: Rim zavaroval z dolgim obzidjem. 1868. leta so pri cerkvi našli sarkofag, j pozneje pa še grob s kostmi ter novec rimskega cesarja Trajana (Marcus Ulpius Traianus), ki je s svojimi zmagovitimi vojnami pridobil največji del tedaj znanega sveta v meje svojega imperija, ki mu je vladal od 98. do 117. leta po našem štetju. Rimljani so na gori verjetno našli ,,žrmljenšak", o katerem bo še govora. Z rimskimi osvajalci so v naše kraje prišli mnogi kulturni elementi, zato je opravičeno mnenje, da je ,,v stoletjih Rimljanov okrog gore cvetelo blagostanje". (Verk Miloš). Svetnik Donat med Slovenci ni znan in tako je cerkev sv. Donata Se danes spomin na dobo oglejskih patriarhov, ko so jo verjetno prvič pozidali. Oglejska patriarhija (568—1751) je od leta 811 združevala tudi Slovence južno od Drave. Zato lahko rečemo le, da prva cerkvica ne sega pred leto 811; točneje pa njenega nastanka ne moremo določiti. Zbega pa nas drugi podatek, ki pravi, da so postale Haloze najvzhodnejši del patriarhije že leta 796. Razlika teh petnajstih let pa niti ni tako pomembna, ker nam niti ena niti druga letnica ne pomaga k točni ugotovitvi nastanka cerkve. S patriarhi je v naše kraje prišel tudi severnoitalijanski patron Donat in se naselil prav pod RogaSko goro. Se več, v zadnjem času ji je celo poskušal spremeniti ime, kar mu je med večino Slovencev, ki goro poznajo vsaj po imenu, že uspelo. Nekateri so poskušali izvor tega hrvaško — nemškega imena iskati v starogermanskem bogu Donarju, gospodarju nevihte. Tu je šlo le za povezavo božanstva s pogostimi pojavi neviht na gori in ne za iskanje resnice. Peto stoletje so označili silni pohodi Gotov in Hunov. Divje čete konjenikov so se valile ob vznožju gore in pod kopiti so ostajale ruševine trdnih zidav in razdejane rimske ceste. Atila in Alarik sta sejala strah in razdejanje. Za njima pa so se kmalu začeli sem seliti mirnejši Slovani. Prihodnjič: ,,Dvakratni strel znači poročilo, da se bliža Turek" 2 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA 23. februar 1978- TEDNIK Predstavljamo vam: Terezijo Matjašec -Zinko Bralcem Tednika je že dolga leta znana pod psevdonimom Zinka, saj se je priložnostno s svojimi pesmicami oglašala na straneh Tednika, Lansko leto, v okviru prireditev ob prazn3cu dneva žensk, se je s svojimi pesmimi predstavila ptujskemu občmstu skupno z drugimi Ormožankami in Ptujčankami, na prireditvi v razstavnem pa\Tljonu Dušana Kvedra. Letos, pred 8, marcem smo ji dali možnost, da se ta skromna, preprosta, z materinsko ljubeznijo prežeta 70 letna gospodirga iz Ptuja, Na Tratah 13, predstavi našim bralcem sama. Kajti še s tako izbranimi besedami je ne bi mogli predstaviti tako neposredno kot jo predstavi aj o njene pesmi. Foto: R Strte peruti Nisem delala mature glava mi učena ni, vendar pa mi po papirju večkrat pero zadrsi. Ko enkrat v otroški dobi sem izražala želje v odgovor vedno sem dobila ta neizprosen ne! Jaz sirota mala še kaj mi je storiti, zatrti moram vse želje in se pokoriti. Ostala — krave pasti sem saj taka moja je bila usoda in zadovoljila se s tem, kar dala je priroda. Zato če kak neroden verz. mi izpod peresa gre, naj nikdo ne zameri, tešim si le želje. Peruti moje strte in upi vsi ubiti, toda želje so ostale ni moči jih krotiti. Partizanska Moj očka je bil partizan, moj očka bil je junak, na rami puško je nosil kdo bil je njemu enak? Oh kolikokrat stal je na straži, naj brila je burja, vihar, da reši zasužnjeno zemljo, daje ne stare barbar. Rad bi svobodo dočakal a zaman bilo je vse, prej krogla sovražna prebila je njega, junaško srce. Boril se je za svobodo, dočakal je ni. bil je kot talec ustreljen, s tovariši dvajsetimi spi. Tako smo sirotice male, brez očeta ostale, naša prisega je sveta, maščujmo maščujmo očeta. Vrnitev Hitim čez hribe, doline, ne ustrašim se strmih planin, saj vedno korak moj podžiga domovjapresrečen spomin. Domovina kako naj te pozdravim, kot potnik se vrnem nazaj, pozdravljena zemlja domača, pozdravljen rojstni mi kraj. Kaj mami naj rečem, kako jo nagovorim, po dolgem ti srečanju mama veselja in sreče želim. Končno je konec trpljenja, konec naporne poti, saj tukaj ob bistrem potoku že rojstna mi hiša stoji. Ko vstopim in srečam se z mamo, nemo v objem ji planem, potem brez besed v naročju kod sad na drevesu ostanem. Cvet svobode Tam v daljavi sredi jase na samotnem grobu roža rase, nikdo ji zemlje ne rahlja, junaku klije iz srca. Kdo je junak ki tukaj spi, ki grob mu en sam cvet krasi, partizansko tu t rohni srce svoboda roži je ime. Junak, ki pod zemljo leži slovenske bil je krvi, v borbi za svoj narodpal, srce svobodi daroval. Življenje v blagor naroda, a srce za te svoboda, razvijaj se in cveti, s cvetjem rod opleti. Pot Življenja Otroški zlati čas, kam tečeš, kam hitiš, komaj se začenjaš, že kot sneg skopniš. Nastopi šolska doba, z njo brige in skrbi in kakor piš viharja, se tudi ta zgubi. Ljubezni sreče čas, kot burja prihiti, a komaj se zavedaš, veselja sreče ni. Danes si mladosti, tožno dal slovo, jutri pa že starost, ponuja ti roko. Radoveden se sprašuješ, kam sedaj od tod, končno pa pogrebec, ti zastavi pot. Nepozabljeni Danes, ko grobove cvetje krije, ko na vsakem grobu luč gori spominjam se in se sprašujem, kje ste junaki borci vi. Kje počivaš dragi oče, rodni brat, edini sin, rad na vaše spomenike, lovorjev bi venec zvil. A zaman po vas sprašujem zaman vas iščejo oči ker na vaših domovanjih nobenega znamenja ni. Ne oznanja groba rezan kamen, ne zlat napis ne les navskriž, grobovi vaši so na samem, daleč proč do rojstnih hiš. Če znamenje groba ne oznanja napis nad grobom ne žari, vendar je spomenik vaš večen, ki ste vklesali ga sami. Naj je gomila v črni grapi, vrh planin ali sredi livad, vsaki izmed vas nam kliče čuvajte nam borbe sad. Dan mrtvih i Gomila na planini, -\ zapuščen mali grič na dan mrtvih se približa mu s cvetjem mlad deklic.' Kdo pod njim počiva, i deklici znano ni \ s tresočima rokama \ grob s cvetjem okrasi. j Ne ve kje počiva njen očka pod zemljo, zato zdaj okrasila je gomilo to. ; Morda grob očetov ] krasi neznanec kak, \ da danes na dan mrtvih \ grob drugim bo enak. \ Če pa kje sameva zap uščen sred' planin, naj cvetje na tem grobu tudi njemu bo v spomin. ; Kje si mladost Zvezde svetle, ki stoletja žarite z jasnega neba, sklonite se in mi povejte kam je mladost moja šla. Pomlad se nam vedno vrača, kje let je mojih cvetni maj ne molčite mi povejte ali se vrne še kedaj. Sonce, ki od vekov plavaš nad zemljo čez nebesni svod bi li znalo mi povedat kam je mladost šla od tod Pomlad sopotnica je moja z mano vedno vrača se mladost kot leto v večnost tone a nazaj ne vrne se. .< Ni poti nazaj Mislil sem ko sem zapuščal ta mili rodni kraj, premožen da čez leto, dve se vrnem spet nazaj. Bil stopil v parnik z rodne zemlje ves s srečo sem objet, mislil, da onkraj luže, cedi se mleko, med. Sedaj tukaj žalost, skrb me spremlja vse dolge dni noči, saj iz te obljubljene dežele nazaj povratka ni. Za materinski jezik moj ušesa vsa so gluha od zore in do mraka se borim za košček kruha. Ko v bolezni omagujem me nikdo ne pozna, tujina goljufiva zakaj si brez srca? Vse mine Spominjam se vas srečna mlada leta, spominjam se veselih srečnih dni, pod cvetočo lipo bila sva objeta, uživala kras majske sva noči. Le malo časa skupaj sva živela užila sva le malo srečnih dni, bolezen neizprosna srečo je skalila, ostale so le brige in skrbi. Smrt kruta jo je ugrabila, spremiti smo na grič jo kraj vasi, prst črna krsto je pokrila, od tam pa več nazaj povratka ni. Zavist z zavistjo zrem na vas, vi hribi in doline, ki živi spomenik, ste mojih davnih dni. Nehote se vsili mi v spomin vse mine. Narava vedno znova oživi. Se vedno rada tja nazaj se vračam, ker tekel čas je mojih mladih let. Vse kot nekdaj živi, brsti, poganja, le moj korak postal okoren je in trd. Prav kod nekdaj se trata v cvet ode v a med petjem ptica si gnezdo gradi, kuku in cicifuj od vseh strani ; odmeva, le dušo mojo že jesenski mraz mori. 14. oktobra 1969 Megla jesenska se je na zemljo sklonila šolo Tomaževsko v črni plašč je zavila. Otroci veseli so šli na izlet a slutili niso, da spremlja jih smrt. Bila je megla, gosta ko mrak na železniškem tiru v nje treščil je vlak Mrtve potegnili so iz razbitin, za njimi ostal je le grenki spomin. V grobu preranem zdaj trupla ležijo usta negibno molče govorijo. Dokler bo tekel življenja vam čas sošolci vi dragi ne pozabite nas. Staro leto Staro leto se je poslovilo, kakor utrnil bi sončni se žar se v morje neskončne večnosti skrilo nazaj se vrnilo ne bo več nikdar. Nastopilo zopet nam novo bo leto, a tudi to poslovilo se bo, tako bo končano kakor začeto, nazaj tudi tega nikoli ne bo. Le sonce nam vedno eno vzhaja, dan vsak se ob zori novi budi, človeškega življenja dan, ko zatone. Le sonce nam vedno eno vzhaja, dan vsak se ob zori novi budi, človeškega življenja dan, ko zatone, na njegovo se mesto nov človek rodi. Tako je otrok tudi tvoje življenje, čas se minuli ne vrne nazaj, zato ne zamudi sreče užiti, dokler ne zatone mladosti ti maj. Kje si mati Kje si mati moja mila, kje je ljubek tvoj nasmeh, kje je tvoja vsa milina, ki sem čutil jo v otroških dneh. Jaz te iščem mati moja. iz groba te nazaj želim, jočem, kličem brez pokoja, a odziva ne dobim. t^je je griček razcveteni, kje gomila ti leži, tam pod ploščo kamenito srce večno spanje spi. S cvetjem bom krasil gomilo in prižigal bom luči, svoje ti gorje bom tožil, solzne brisal si oči. Ali kaj ti hoče cvetje, s ko za tebe ne diši, ] in svetloba vrhu groba, '■ več ti ne odpre oči. Pa še naj tako ti tožim, gluha si za tožbe vse, ko me smrt v grob položi, pokoj našlo bo srce. : Popotnica Kot ptico selivko te vleče od tod. ne kratim prostosti ti sreče, če ravno si v srce dragi moj sin rane mi vrezal skeleče. Popotnica ti palico dajem na pot, z izmučeno roko trpečo, korak moj spremlja sleherni tvoj, užij zaželjeno srečo. Če pa zajame trpljenja te val, da iskal zaman boš utehe, spomni brezskrbnih srečnih se dni, očetove spomni se strehe. Pozna jesen Milo jesensko sonce, žarke je razlilo, polje in vinograd je v plašč rumen zavilo. Privel jesenski veter čez polje prek dreves, veje je zazibal ogolel je les. Po polju pride starček, na palico oprt hrbet se mu sklanja že pod težo let. Rahlo podrhteva mu osivela brada, ko gleda kako z drevesa poslednji list odpada. Pod drevjem ogolelim nemo obstoji v glavi snežno beli nešteto misli se roji. Se sledi mi Radovednost me je gnala, sem na tuja tla, sedaj srce nazaj želi. tja kjer sem doma. Tukaj mi poti so tuje ceste in ljudje, kje si draga rodna zemlja, kjer moj jezik govore? Kje si prijazna vas domača kje rojstna hiša si kje ste dragi vi rojaki, kje si mati ti? V samoti tavam premišljujem, kako ste srečni vsi, kaj storil sem objokujem nazaj mi moči ni. Med svojce v domači kraj spomin nazaj mi sili kjer prepeval, pasel sem nekdaj, oh blagi vi spomini. Vrelec Vre bistra voda iz pečin, po dolini se pretaka, kod pelje ga njegova pot, tam polje vrt namaka. V vrtu majskih rožic cvet, lepo cveti duhti, saj voda hladna iz planin, jih dan za dnem poji. Tudi zame je na svetu vrt, v njem rožica se skriva in rožica sredi vrta, se bol srca naziva. Ne poji je voda iz pečin, ki po dolini se pretaka, rožico v vrtu mojem, potok solz namaka. Šumljaj potoček svojo pot, dokler sonca žar ne mine, dokler mi luč ne ugasne, mi lajšaj bolečine. Ubežnik Noč temna vse povsod, le bleda luna v presledkih, izza oblakov pokukava in razsvetli nebesni svod. Počiva vse v bližini list šušti, v daljavi sliši se, bučanje razbesnele reke, ki glasno buta ob peči. Ustavim se, prisluhnem tu za hip povsem jasno razločujem, šuštenje lista trepet je moje duše. bučanje reke pa srce utruja. Svetli kaže luna svoj obraz, brezbrižno tam po nebu, pot svojo nadaljuje, le kam ubežnik jaz Kam dal bi se, obraz svoj kam bi skril. preganjan tu iz teme, v prazno tavam, obleko v vrv sem zvil. Oblaku Kam ploveš bledi oblaček kam. po širni zračni cesti, pelje vetrič te lahan, kam hoče te odvesti. Ostani kličem za teboj, pomudi se pri meni, kje zadovoljstvo sreča sta to mi razodeni. Priplaval sem čez širni svet, sreče ne zasledim, zavijam trpeče v plašč teman, na nje solze rosim. Coln življenja Človeškega življenja čas, ima prav čudna pota, enkrat ti jih preraste cvet, spet s trnjem so posuta. Pomladi moje čas meglen, ni mi nudil mnogo, porušil je načrte vse, oropal zlato dobo. Veselje moje je bilo, učiti se, v šolo iti, odločil oče je drugače tako se moralo zgoditi. Edini up živel je še, da bom se kaj izučila, na ljubo staršem, sem tudi to opustila. Ko odločat so začeli, o zakonski sreči, takrat prvič sem sklenila, pokorščino odreči. Ko oče želje je izrazil, kdo naj mož bo moj, upor se v menije oglasil in sem podvzela boj. Ukaze vedno, želje vse sem izpolnila točno, a na življenja novo pot, veslat čem lastnoročno. Izbrala torej sem moža po lastnem si okusu imetek ves kar je imel, blago srce in dušo. Tako sva skupno praznih rok na življenje pot krenila, veselje in trpljenje vso, sva v složnosti delila. Le plavaj plavaj čolnič moj. Življenje mirno vodi, saj tukaj me ni varal svet, hvaležna sem usodi. Spomini v dolini rožni sem zazrla luč življenja a zame cvetel je le redek cvet, pot moja je bila polna trpljenja, zavita v meglo doba mladih let. Z dežele pot me je pehala v mesto, odprta bila mi je cesta v svet, sredi burje mestnega vrvenja, izginil kmalu je svobode sled. Prišel je tujec kruti brezobzirni me pahnil je v tujino v bojni hrup, kljub vsemu kljubovanju trdni volji, prizanesla nista mi ne beda ne obup. Prišlo je sonce sreče, povratek v rodni kraj, le leta izgubljena v tujini, več nočejo nazaj. Zahaja sonce, lega mrak na dušo, na glavo padel je jesenski mraz, potrta, bolna občudujem vnuka, začel živeti je kot jaz v davnih letih. Ljudske pevke iz Zabovec pri Ptuju Foto: Kosi TEDNIK -23.febmar1978 LITERARNA PRILOGA TEDNIKA - 3 Franjo Brumen (Biografski roman petih rodov) L nadaljevanje Navadno je v bliinjem stolpu zvonilo ie se- dmo poletno uro, ko je Janko utrujen odloiil čistilna orodja, ki so bila skrbno spravljena v posebni pri vratih na steno obešeni omarici. Ponovno je šel k studencu, se slekel do pasu in se drugič umil tudi še z milom, kije bilo ure- zano v velikem kosu, trdo osušeno in ostrih robov, kakršnega so ienske same skuhale iz domačih ostankov pokvarjene masti. Zlezel je nazaj nad parmo v svojo čumnato in se kmalu preoblečen vrnil na dvorišče, kjer je na studen- čnem nadzidku posedel na soncu, dokler Trezi- ka ni poklicala k zajtrku. Tak je bil slednje ju- tro njegov kratek počitek vse dneve v letu, ka- dar je sijalo sonce in še ni pritisnil jesenski mraz. ,,Dobro jutro, Janko, si ie kaj lačen? Hitro in dobro se moraš podpreti, danes nas čaka mnogo teikega dela... Veš kaj? Se vedno malo zaudarjaš po hlevu. Si se dobro umil in preo- blekel? Bom ti raje dala sveie perilo, da bo naš Janko še bolj mikaven fantič!" je Trezika ogovorila Janka, ko je prisedel k teiki hrastovi mizi v veliki kuhinji, kjer je dišalo po različnih boljarskih dobrotah. Janko je malo zardel, prizadelo ga je, obenem pa mu je bilo prav, saj je vedel, da Trezika ne misli nič hudega, kaj šele, da bi ga ialila. Človek lastnih vonjav pač ne občuti tako kot drugi. Janko niti ni bil toliko neroden, da ne bi vedel, da tudi Trezika rada obrne svojo pozor- nost in pogled nanj. Kako ne bi, bil je mlad, stasit in krepak, lepo raslega telesa, oči pa so se iskrile od mladosti. Najprej jajček s popečenimi koščki prekajene svinjine iz tunke. Na vrh pa še veliko lambaro ječmenove in figove kave s kosom domačega soriičnega kruha, ki je bil dobro spečen z debelo skorjo in sočno sredico, ki svei diši lepše kot vse meščanske torte. Krepak zajtrk za teiek dan. Nič ni govoril, slastno je pospravil dobrote, se pokriial in zahvalil skrbni Treziki. Bil je si- cer njenih let, a ienske prej dozorijo, so bolj podjetne in samostojnejše. Nekaterih moških pa se nerodna puberteta drii tja do vojaških let. Ana Potokarjeva je bila odlična mati in vzorna gospodinja. Tudi ona je imela vedno polne roke dela. Zjutraj je najprej podelila naročila in načrte za domače opravke in dela po poljih in goricah. Medtem so se po vrsti odpirala vrata otroških sob ob podolinem hod- niku in vsi so se napotili v pralnico ob kuhinji, kjer je bilo vedno primerno toplo, ker so v njenih stenah bili speljani glavni dimniki. V pralnici je bila obenem umivalnica in kopalni- ca. Večji so ie za silo sami opravili jutranje toa- lete. Mlajše pa je vzela v roke mama. S fantički je lahko pohitela, z deklicama pa je bilo več dela, ker jih je bilo treba česati in spletati kite. Posebno starejša Boia je imela bujne lase in do pasu dolgo košato kito. Z najmlajšo Veroniko pa je bilo največ truda. Bilo ji je treba še pri vsem pomagati. Pa je mama večkrat prizadeto vzdihnila: „Dete nedolino, kaj je le še tebe tre- ba bilo!" Že tedaj, ko jo je še nosila pod sr- cem, je slutila neko negotovost, ,,če bo deklica, bo nosila ime ialosti Veronika". In tako se je zgodilo. Zase ji ni preostajalo kaj prida časa. Le tu in tam, kadar je bilo slabo vreme, ki je zavrlo zu- nanja opravila po posestvu, ali pa ob nedeljah in v počitnicah, ko so šolarji lahko brezskrbne- je poleiavali, je pohitela zjutraj k rani maši. Tja se je zadnja leta, odkar iivljenje ni več tek- lo tako gladko, vedno pogosteje zatekala, čeprav druiina prvotno ni spadala med pretira- ne poboinjake. Tam je iskala utehe za vse raz- lične teiave, ki so se nad njihovim domom kopičili kakor oblaki na nebu, ki jih tudi naj- močnejši vihar le s teiavo raziene. Potokarjeva hiša je bila po svoji zunanjosti in opremi boljarska in se je vidno razlikovala od ostale soseske. Povsod je bilo videti, da je domačijo zasnoval in tod gospodaril že mnoga leta trden rod, ki je gojil tradicije velikoposestniškega življenja. Nad veznimi vrati na ulico je bil na obok pribit nekakšen rodbinski grb in na njem dve črki „AP" in letnica, ki je bila že skoraj nečitljivo lazpokana. Tudi sedanji gospodar se je pisal prav tako kot začetnik rodu Anton Potokar. V mlajših letih je bil še dokaj potruden in je skrbno nadziral in vodil večja opravila na obširnih njivah in bogatih vinogradih. Z leti pa je njegova skrb za gospodarjenje vidno pojemala. Ko se je pribhžal Abrahamovim letom, je meni nič, tebi nič, vse skrbi gospodarstva brezbrižno prepustil ženi Ani. Počasi se je prelevil iz kmetiškega življenja in se pomešal med gospodo malega podeželskega mesteca, kije še vedno v svojih glavnih obrisih kazalo osnovne znake bogatejšega kmečkega trga. Posedoval je toUko oralov strnjenega posestva, da mu je po tedaj veljavnih zakonih pripadalo lastno lovišče manjšega obsega, ki je zajemalo obširna polja na ravnici od prečne poljske ceste, pa tja do potoka. Tam so bile razvrščene številne, skrbno obdelane njive s pestrimi posevki, ki so bili kljub skrbnemu kolobaijenju razvrščeni tako, da je divjad imela v vsaki letni dobi bogato pogrnjeno mizo in dovolj kritja. Taka lovišča so bila nekoč polna življenja. Eden je gospodaril in isti je tudi lovil. Ni bilo onega, ki bi nagajal. Na sredini ob'irne poljane, ki se je v jasnem poletju kopala v vročem soncu, je bUa pravcata domovina jerebičk, ki so se vsak dan v zgodnjem mraku, ko se polja umirijo, iz stoterih grl s čirikanjem klicale v nočni zbor. Po predelih ob potoku, ki je bil obdan z vrsto visokih jelš in med njimi posamezne stare košate vrbače, na manj vrednili tleh, je na gosto preraslo grmičevje robidja in trnine. SernJcaj so se v poznem večeru urnih nog vračali z bUžnjih njiv lepi azijatski priseljenci, katerih krasne glavice so se z belimi obročki na vratovih kovinasto bleščale v zahajajočih zarjah. Njihovega krikanja je bilo toliko, da so bile višj e jelše na gosto obložena z lepin: p-enočevalci. Na drugi strani potoka se svet dviga v prisojno pobočje, ki zapira severnim vetrovom pot. Tudi tukaj se po vzponu vrstijo nižje ležeči travniki, nekoliko višje pa njive, ki so zorane poprek po pobočju. Nad njivami se temnijo manjši gozdički, ki so vsi v spodnjih legah porasli z mešanim drevjem in se v višjih kotanjastih strminah zgostijo z iglavci, kjer so nekoč prevladovale vitke smreke in smolnati bori. Le posamezni rjavkastozeleni macesni stojijo navmes kot mejniki in kažejo letečim materam pot do njihovih gnezd. Po kotanjah, ki so bile na gosto porasle z grmičevjem, se je skrivala srnjad. Tudi zanjo so bili življenski pogoji odlični. Na izbranih mstih so se v gozdne izseke zajedale njivice, ki so bile posejane s sočnimi deteljami. V takih kotičkih, kjer so se njive zajedale najgloblje v gozd, so bile postavljene stalne visoke preže, z njih je segal daljnosežni razgled po pisanih ozarah. Te zelenice so bile namenoma izsekane v gozd na takih mestih, kjer so se nad njimi poglabljale temačne globače, zarasle z neprehodnim grmičevjem. Le tu in tam so to goščavje svetu odpirale shojene stečine, po katerih je iz skrivališč v zgodnjih jutranjih urah in v mirnih večerih prihajala srnjad na sočno pašo. Zadnja leta je Anton Potokar posvečal svojemu lovišču čedalje več skrbi in zanemarjal tista dela, ki so družini prinašala kruh. Na oblih vzpetinah sredi polja je opuščal oranje in obdelavo. Tako se je svet počasi spreminjal v ledino, ki seje vedno bolj zaraščala z gostim plevelom. Ponekod pa so se začeh razraščati ceh kupi gostega grmičja. Na teh prisojnih legah so rade gnezdile jerebičke. Tod je bil svet toliko napet, da se je voda tudi cb daljšem deževju po oprečnih razorah hitro odtekala in so gnezdeča ostajala vedno na suhem. Na teh predelih niti košnje ni več dovolil. Sčasoma so morah celo pastuji opustiti pašo, samo da bi divjad v miru bolje uspevala. Posestnik Potokar se je tako počasi prelevljal iz nekdaj skrbnega kmetica v mikiivnejšo vlogo malega kralja na Betajnovi, ki je s svojim majhnim, a lastnim loviščem čedalje bolj postajal privlačna vaba za jaro gospodo malega mesteca. Dol.tor Janez Smrekar je bil okrajni načelnik tistega dela slovenske pokrajine, ki se je zajedala s svojim severovzhodnim koncem do narodnostnih meja avstrijskih Nemcev in bolj vzhodnili Madžarov. Po svoji funkciji je bil najuglednejša in seveda najvpHvnejša oseba svojega kraja. Ni bil sicer domačin, priselil seje s Kranjskega, pa se je znal tako prilagoditi, da se je počasi popolnoma vrasel in zlil z domačim življenjem. Prevzel je njih šege in navade in končno ga je ločila le še pojoča krajnska govorica, ki se je močno odražala od tršega štajerskega narečja. Njegova srednjevisoka postava je bila kljub dDzorehm moškim letom še vedno vitka in elegantna. Bil je ugledno oblečen po tedaj ustaljeni modi visokih uradnikov. K temnosivi barvi obleke se je kaj lepo prilegel nodrikastozeleni metuljček na ovratniku snežnobele, vedno trše oškrobane in skrbno zlikane srajce. Obraz mu je bil prikupno oblikovan, markantnih potez in rjavih oči z umirjenim pogledom cesarskega uradnika. Spoštljivi obraz je še bolj zaostrila koničasto porasla bradica in na kratko pristriženi brki, ki so čepeh pod nekoliko šiijastim nosom, kakor da bi bili zarisani z o^jeno kredo. Zalisci so mu šegah do spodnjega roba ušes, bili so že narahlo posipani s prvim snegom pozne jeseni in so ozek obraz nekoliko razširjali v prikupnejšo oblino. Govoril je umirjeno s prijetnim glasom. Besede so bile vselej skrbno pretehtane, ciljno usmerjene in so previdno počasi sledile druga drugi, tako da je bil vsak stavek lepo zaokrožena celota. Zavedal se je pač svoje vodilne vloge in je z vsakim dejanjem in gesto čuval svojo veljavo. Za življenjsko družico si je še v svojih akademskih letih izbral postavno dunajsko damo svetlih kostanjevih las' in zelnnkasto modrih oči. Rodila mu je dve hčerki, Bredo in Silvo. Mlajša je bila temnih las in črnih oči, Breda pa je bila modrooka blondina. Tako sta imela oče in mati tudi po zunanjosti vsak svojega potomca. Glavarjeva družina je živela mirno meščansko življenje. V lepem prostornem stanovanju v prvem nadstropju uradnega pglavarskega poslopja so se ob dveh uhc^ vrstile razsežne sobane ogelnega stanovanja. R)samezne sobe so bile povezane s podolžnim hodnikom z visokimi dvokrilnimi vrati in so jih osvetljevala neobičajno velika široka okna. Visoke zavese sinjemodrih in nežno rožnatih barv so pritajeno zavirale dnevno svetlobo in prikrivale pogled z uUce in nasproti stoječih liiš. Za temi zavesami sta se skrivah plašni hčerki in večkrat zvedavo motrili življenje na liici in bližnjem trgu. Starejši je življenjska pomlad že obogatila vitko telo z vsemi mikavnostmi nežnega spola. Bujni lasje so bili spleteni v debelo kito, ki ji je segala do pasu. Po vsej svoji zunanjosti in biti, pa tudi po rastopu je bila odraz romantične nravi. Nekoliko velike, malce nad običajnost napete oči so spominjale na podobe baročnih slikarjev. Njih sanjavi pogled seje lepo skladal z romantičnimi stavki Chopinove glasbe, ki se je izpod nežnih prstov v toplih poletnih večerih blagodejno razlegala skozi zavese velike ogebie sprejemnice. Breda je bila čustveno dekle, glasbeno nadagena in njeni dolgi tenki prsti so rahlo in ubrano valovih po klaviaturi še dobro ohranjenega glasovirja, ki ga je Amalija podedovala po svojem dunajskem očetu, kije izhajal iz češkega porekla.., Meščani malega mesta radi posnemajo ljudi večjih in velikih mest in skušajo tako malo bahavo in stremuško ustvariti videz, ki naj bi prikril značihiosti podeželskega dolgočaga. Trdno so se oklepali že davno uvedene promenade, ki je ob lepih večerih poživljala glavno uhco mimo stanovanja glavarjevih, zavila na prostornem trgu okrog spomenika sv, Florijanu in mestnega vodnjaka ter se ponovno vrnila nazaj v prvotno smer. Lepa Breda je ob vsakih dijaških počitnicah izkoristila promeniranje in igrala števihii publiki, ki je ni videla, ne ona njih. Povezovale so jih lepe melodije zvočnega klavirja. To priliko pa so izkoriščah tudi študentje, ki jih ni bilo malo v tistem mestecu in med njimi seveda stasisti mladi Potokar, Na nasprotnem pločniku, galvaijevim čez cesto so se zbrah gimnazijski in univerzitetni študentje in strmeU v zagrnjena okna. Poslušanje melodij je bilo prikrito hrepenenje po lepi plavolaskL Vsako melodijo so poplačah z bogatim ploskanjem Ploskanje je bila preračunana vaba, da bi se Breda prikazal na oknu. To bi ona sicer morda rada storila, pa ni smela biti nečimerna, kar je nasprotno stran še bolj vzpodbujalo. Ko so ploskanju pridružiU še vzklikanje in je odigrala odbrane kompozicije, se je končno, skromno za trenutek za zaveso prikazala Breda. Kaj bi moglo biti lepšega v toplem poletnem večeru, kakor ponos v Bredinem in idealno hrepenenje v srcih na ulici.., V Potokaijevem boljarskem rodu je bilo nagnenje k lovu atavistično trdno vrojena Ni bilo nedelje, ne praznika, aH kake druge prilike, da se Potokar ne bi s svojo dmščino odpravil na lov. Povabil je prijatelje in lovce iz domačega mesta, pa tudi odf dalje je prišlo nekaj lovskih tovarišev. Zborno mesto je bilo seveda vselej v ulici pred Potokaijevo domačijo. Tam je ob določeni uri že stala bleščeča kočija z vpreženima vrancema. Na posebnih kočijskih komatih so se bleščali številni večji in manjši medeninasti obročki, našiti na okrasnih jermenčkih. Povodci in vsi usnjeni deU so bili izličeni do popolne svetlobe. V ranča sta s stmmno privzdignjeno glavo od časa do časa prskajoč s kopiti udarjala ob zemljo in včasih zahrzala, kakor da bi se jima mudilo, kakor da bi klicala zapoznele goste. Na sprednjem sedežu na levi strani je sedel v zakmašno obleko oblečeni konjar Janko. V levici povodce, v desnici pa bič s posUkanim bičjakom. Točno ob uri, ne prezgodaj, ne prepozno, so se gostje zbrali Nekateri, ki so bili od daleč, so se pripeljali z lastnimi kočijami, bhžnji so prišli peš. Vselej pa je bilo vseh skupaj tohko, kolikor so vse kočije premogle sedežev. Zadnji je po navadi izza ogla prihajal ^avar, češ ko pride on, mora biti že vse nared. Veljak doktor Smrekar je imel že ustaljeno zamudo petih minut, da je tako dal povdarek svoji veljavi. Nihče ni rad videl, da bi kdo prišel še za njim. To bi bUo potrebno že posebne utemeljitve. Skoraj istočasno so se odprla velika Potokarjeva vezna vrata, izstopil je Potokar, v rokah šilce in manjšo majoliko z ročajem, napolnjeno z doma nažganim sladkmm kumnovcem, ki je bil tečnejši od vseh kupljenih likerjev. Prvi napoj je seveda veljal Smrekaiju, potem po vrsti, kakor so pač staU, med ostaUmi ni smelo biti nobene razlike, niti prednosti, ne glede na poklic ali poreklo. Tako je bila počastitev poglavaija ponovno povdarjena. Zadnji je dvignil šilce vsem v pozdrav Potokar in zaželel vsem dobrodošlico. Trezika je prinesla gospodarju na prag lovsko torbico z brašnom, puško in pas z naboji in odnesla je pijačo. Gostitelj je povabil doktorja Smrekarja na desno stran zadnjega sedeža, na levo pa prisedel sam. Paznik Jože je z lepim pogrinjalom pdkril oba po kolenih in jima spoštljivo zavil noge v toplo odejo in hitro sta se s štirinožcem zavihtela na desno ob Janka. Medtem so se naložili tudi ostali in Janko je pognal na čelu vrste po glavni ulici skozi mesto proti severu mimo železniške postaje. Kočije so glasno zdrdrale po trdem tlaku še deloma nagramozanegp cestišča in meščani so pokukah dcozi okna s pripombo „Potokar se p«;lje na lov". Mnogi so iz radovednosti odpirah vezna vrata in jim mahaU v pozdrav, ki je veljal seveda v prvi vrsti gospodu poglavarju. Pravemu rojenemu lovcu na lovu nikdar ni dolgčas. Na takem lovu, kakršen je bil Potokarjev, pa se razvnamejo srca in poživijo duhovi,kakor ni mogoče ob nobeni drugi priliki. Hladnemu jesenskemu jutru, kije ponekod po nižjih dolinah nadihaJo ob potokih sive meghce in je prva slana pobehla zelen travnike, se je rodil prekrasen sončen dan, kateremu je botrovala najlepša jutranja zarja. Po sredinski poljski cesti so se zapeljali pod .hrib jerebičnik, kjer je na nekoliko vlažnem podnožju rasla večja skupina belih topol, ki so • v svoji nežni belini lepša od brez in so za umetniško oko privlačnejša, ker je njih rastenje sproščeno v svobodno rast. Lepo brezovo drevo se strogo ravna po vrojenih lastnostih, ki prehajajo skoraj v neomajno pravilo, da mora vs^a veja in vejica, ki poganja iz debla, v vsakem primeru rasti, temveč poljubno spreminja odprtost kotov psameznih izraslih vej, ki se v bizarnih vijugah kot bele kače vijejo med visoke krošnje. Tako so mi všeč, da bi si izbral belo topol za simbol svobode. Pri tem topolovem gozdičku je bilo za ta lov stalno taborišče. Tukaj so čakali naročeni gonjači, katere je vodil med njimi najstarejši stalni gonjač, ki je obenem kot paznik Jože, dabro vedel, kako morajo potekati in kje so začeti posamezni pogoni, da je bilo pričakovati najboljši uspeh. Gonjače so razdelili v dve enaki skupini, v vsako pol večjih in polovico slabotnejših. Eno [kupino je vodil Jože, drugo pomožni paznik, ki je tudi imel pravico nositi puško. Po določenih vratnikih, kolovozih in mejicah sta vsak po svoji strani zajela obsežni del polja. Enako so se razdehli na dvoje tudi lovci. Toda pri njih niti po velikosti, niti po uglednosti, temveč za vsak pogon tako, kakor je določil gospodar Potokar. Le trije so bili vedno enako upoštevani, poglavar, zdravnik in seveda gospod župnik. Ti trije so bili stalno v tisti skupini, ki jo je vodil gostitelj. Nadaljevanje prihodnjič 4 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA! 23. februar 1978 - TEII«i^IK Legendarni Pohorski bataljon Iz Dolenjske se je leta 1942 odpravilo na Pohorje okrog 500 partizanov. Na poti so imeli teža- ve. Ker je prišlo do večjih in manj- ših spopadov, je na cilj prispelo le okrog 100 partizanov. Na Pohorju sta se jim pridružili še Ruška in Savinjska četa. Pohorski bataljon je imel tudi ženski vod, ki ga je vodila Pavla Mede Katarina. Bata- ljonski komandant je bil Rudi Me- de Groga. Pohorski bataljon je unel nalogo, da požiga po Pohorju planinske koče, da ne bi bile so- vražniku za postojanke in opravlja razne diverzantske akcije: minirali so železniške proge, napadali so tr- govine nemškutarjev in odnesli vse, kar je bilo uporabnega. V Cezlaku so napadli kamnolom in zaplenili dinamit. V Oplotnici so zažgali žago, občinsko poslopje in uničili žandarmerijsko postajo. Hud mraz jih je prisilil, da so se utaborili. Zaplenjeno hrano so vskladiščiU v bližini taborišča. Nekaj dni po novem letu so borci opazili dva nemška smučarja. Niso ju mogli ujeti, ker sta bila na smučeh pre- hitra. Komandant Groga je dal povelje, da se morajo takoj na- slednje jutro umakniti. Ponoči je zapadel sneg in jim preprečil umik, saj bi Nemci našli sled. Komandant Groga je vedel da bosta smučarja izdala taborišče. Ukazal je borcem, da se morajo pripraviti za boj. Zabičal jim je, naj vsak prihrani zadnji naboj za- se. Nikogar ne smejo ujeti živega. 7. januarja leta 1943 so se Nem- ci zbirali v Oplotnici in v Rušah. 8. januarja navsezgodaj so krenili proti Osankarici. Ko so Nemci pri- šli na Osankarico so obkolili tabo- rišče s tremi obroči. Bataljon se je junaško boril. Toda borci niso ve- deli, kako močan je sovražnik. Ob 12. uri je boj malo ponehal. Sovražnik je izkoristil priliko in partizane pozval k predaji. Parti- zani so odgovorili s strelom in pesmijo^ Drug za drugim so padaJTbofci bataljona, med njimi Minka Namestnik, komandant Groga in njegova žena Katarina, Sarh s tremi sinovi in drugi. Ujet je bil le ranjeni Franc Ku- naver-Sulc. Nemci so ga ustrelili 30. julija 1943 leta pri Primožu blizu Ljubnega. Po borbi so po taborišču ležala razmrcvarjena trupla padlih bor- cev. Rojs Vlado, Dobršek Marjan, 6. b OŠ Minke Namestnik-Sonje O zimi Zima Je prišla, snega nam nasula, mi se bomo sankali in veselo smučali. Nam bo lepo, ptičke bo zeblo, hiške bomo naredili, vanje hrano natrosili. Vsi pridni otročajo hiške smo jim dali. zrnja jim nasuli, ptički lačni vse so pozobali. Ko pomlad bo prišla, ne bo več snega, bodo ptičice vesele, prav lepo nam pele. Renata Medved, 3/a, OŠ Majšperk Trije tovariši - Kristina Vodušek, 7/b OŠ Martina Koresa Podlehnik I5ranta - Drago Rakuša, 6/c OŠ Toneta Žnidariča HUDOBIJA „ To je strašna hudobija, " — v močnejšo se razvija, — ona svet pobija! Zdaj zavija in ovira, polja grize, domačije, ruši zemljo preorano, svet svobode z veliko rano: „to je strašna hudobija!" Ona je nastala, v srcu vsakem obtičala, v dobrem bo zagnila, v slabem še v večjo — močnejšo se razvija! In ta, kdor jo pozna, naj kojjo pokonča, , saj okuiila bo svet, komu potem bo za iivet? ona svet pobija! Strelec Suzana, „ . ^^JiSJdina, 8 a Obiskali smo dom borke Minke Namestnik -Sonje Nekaj pionujev naše šole nas je skupaj s tovarišico Miro in tovari- šico Jadranko obiskalo dom mlade borke Pohorskega bataljona, Min- ke Namestnik-Sonje. Z nam.i je bila tudi partizankina sestra, tova- rišica Veler Malka. Teta in stric partizanke Minke sta nas lepo sprejela. Razkazala sta nam hišo, v kateri se je rodila Minka Namest- nik-Sonja. Teta Minke Namestnik nam je veliko povedala o tej hrabri borki. BiU smo veseli, da smo se lahko z njo pogovarjali. Ponosni smo, da se bo naša šola unenovala po Minki Namestnik-Sonji — neu- strašni borki za svobodo. Preden smo odšli, smo se vsi skupaj slikali. Teti, stricu, bratu in sestri Minke Namestnik-Sonje smo se lepo zahvalili za gostoljubnost, ki so nam jo izkazali. Žnidar Maks 7. razred OŠ Minke Namestnik-Sonje Kumrovec - Likovniki OŠ Hajdina Ob partizanovem grobu Vsako leto se prvega novembra spominjamo vseh mrtvih. Na ta dan okrasimo grobove in mislimo nanje, ki ležijo pod črno rušo. Neko popoldne sem se sprehajala po gozdu in naenkrat naletela na zapuščen grob. Bil je obraščen s travo, na majhnem kamnu pa je bilo napisano: Tukaj počiva hraber kurir Marko. Sklenila sem, da bom okrasila grob. Naslednji dan sem se odpravila v gozd z motiko in s cvetjem. Ko sem okopala in okrasila grob, je rahlo zapihal jesenski veter, ki je prinesel spomin na mladega kurirja Marka. Zazrla sem se v napis in zdelo se mi je, da vidim Marka, kako prenaša pošto in kako počez in podolž meri gozdove, travnike in loke. Sonce se je spustilo za gore in zadnji žarki so padali na grob. Počasi sem se odpravila domov in med potjo premišljevala, koliko ljudi se je moralo boriti in žrtvovati za svobodo, ki jo danes uživamo. Ponoči se mi je sanjalo, kako sva si s kurirjem segla v roko, potem pa dejal: ,,Hval! Vesel sem, ker si se spomnila name." Noč je odnesla sanje, v meni pa je ostal svetel spomin na kurirja Marka, ki se je žrtvoval za našo svobodo. Irena Kolarič, 6. c POLETNI DAN Čeprav je bil čas počitnic, sem se vsako jutro prebujal ob šestih, najbrž zato, ker se časovni ritem šolskih dni ni mogel ujeti s počit- niškim časom. In zgodilo se je, da sem se tisto jutro zbudil že ob šti- rih. Vstal sem in odšel na dvorišče. Zunaj me je pričakala jutranja zarja, ki je zarila nebo v vseh od- tenkih vijohčaste barve in dosegla svoj višek na skrajnem robu vzhodnega dela obzorja. Ves za- maknjen v to lepoto sem obstal kakor prikovan. Lahen poletni vetrič je vel čez polja in mehko bo- žal listje na jablani, ki je bilo že nekohko porumenelo. Na vasi je vladala mrtva tišina. Na vzhodu se je dvignilo sonce, najprej z robom, potem pa vse vi- še, dokler ni sončna obla zagospo- darila na nebu in s svojimi rumeni- mi žarki osvetlila zemljo. Takrat se je v višavah oglasil slavec, ki je za- pel vehčastno melodijo. Odmevala je pod jasnim jutranjim dnevom in pretrgala tišino — rodil se je dan, ki ga je pozdravljal slavec. Za njim so se oglasili petelini in vas je oživela. Pogled se mi je ustavil na pajčevini, ki jo je pajek spletel morda pred dnevi, morda celo v zgodnjem jutru. Na pajčevi- ni so kot tisočeri biseri visele rosne kapljice, ki so se kopale v jutra- njem soncu. Podoba, ki jo lahko ustvari samo narava. Ko sem se vrnil v hišo, so doma- či že sedali k zajtrku. Vprašali so me, kaj sem počel v tako rani uri. Ker jim lepote, ki sem jo pravkar doživljal, ne bi mogel opisati in ker je tudi ne bi sprejeli tako, kot sem jo jaz, sem molčal. Po zajtrku je brat odgnal na pa- šo, jaz pa sem odšel v hlev. Ko se je brat vrnil s pašnika, sva se odšla kopat na Bori. Ker je bilo že več dni vroče, je bila tudi voda pri- jetno topla. Kopanje nama je zelo prijalo. Kaj hitro je minil čas, za naju skopo odmerjen, in morala sva se vrniti. Doma naju je čakalo zapoznelo kosilo, ki nama je kljub temu dobro teknilo, saj naju je vo- da precej izčrpala. Po kosilu nama je mama naroči- la, da morava okopati repo, ki je prejšnji dan nismo utegnili. Zemlja je bila tako trda, da sta se motiki kar odbijali. Pri delu sva se pošte- no oznojila in pot nama je curko- ma lil po obrazu. Ko sva po opravljenem delu prišla na domače dvorišče, me je mama že priganja- la na večerno pašo. Krave so se zelo pridno pasle. Cas je tekel in kmalu se je dan prevesil v zaton. Sence so se veča- le, nebo se je obarvalo krvavo rde- če in temno rdeča krogla je počasi tonila za Pohorjem, dokler se ni izgubila za gozdnatimi obronki, kakor bi se vžgaH vsi pohorski gozdovi in goreli z enim samim plamenom. Nad polji se je pričela leno pretegovati bela meglica, ki se je spuščala vse niže in niže, dokler ni v svojo prozorno tančica ovila polja, travnike in loke. Na nebu so se jele prižigati zvezde in tudi luna, ki je doslej čepela v temi vesolja, se je pomaknila na svetlo in se kopala v lastnem siju. S srebrnimi žarki je rahlo osvetlila zemljo.Tamkaj od vzhoda se je ti- ho priplazila noč in se pogreznila na zemljo. Poletni dan je umrl. Danijan Zamuda, 8- ^ RUsa — Darko Klajderič,6/c OŠ Toneta Žnidariča Ptuj Minka Namestnik je bila trgov- ska pomočnica iz Ruš. Rodila se je 26. 8. 1925 očetu Francu in materi Ani, roj. Ozim. Kot mlado dekle je odšla v partizane 13. oktobra 1942, ko so Nemci v Rušah areti- rali sedem ljudi. Na spisku za are- tacijo je bila tudi Minka, ki pa se ji je posrečilo pobegniti. Priključi- la se je borcem Ruške čete, kjer je začela svojo junaško pot mlade partizanke. Ponoči od 1. na 2. november se je s partizansko patruljo, ki je pri- šla v Ruše, oglasila na svojem domu. Vzela je nekaj obleke in pe- rila in se vrnila v Ruško četo. Ta je štela 23 borcev in bork in se je 3. novembra 1942 priključila Pohorskemu bataljonu. Minka — s partizanskim imenom Sonja, je bila vključena v ženski vod Pohor- skega bataljona pod vodstvom kurirke Katarine. Tu so se borci seznanili tudi s komandantom Sta- netom, ki je obiskal Pohorski ba- taljon. Partizanka Sonja se je v bataljo- nu izkazala kot hrabra in neu- strašna borka. Prijavljala se je kot prostovoljka za razne akcije: — pohoda v Mislinjo v noči od 4. na 5. novembra 1942, ko so partizani likvidirali izdajalca Ložnjaka in dobili mnogo orožja in hrane za bataljon, — akcije za zbiranje hrane 6. novembra, ko so pri kmetu Ur- bancu partizani dobiU krompir, — akcije na Gojkovem domu na Legnu, kjer je prišle* do spopada' z orožniki. Pohorski bataljon je prišel na Osankarico 21. 12. 1942, kjer so borci in borke prve noči prespali na golih tleh, pokriti s šotorskimi krili in odejami. Tretji dan so po- stavili šotore, nato pa začeli kopati zemljanke. Se ta dan je bila mlada partizan- ka Sonja v skupini prostovoljcev, ki je kljub slabemu vremenu odri- nila po hrano na Roglo. V trdi temi niso našli poti do taborišča. Ostali so v snegu, zakurili ogenj in tam prenočili. Zjutraj so ugotovili. da niso bili oddaljeni od tabora niti 500 metrov. V teh akcijah in bojih je iz nežnega, mladega, lju- beznivega dekleta postala Sonja junaška, neizprosna in prekaljena borka Pohorskega bataljona. V mrzli zimi so pod izredno težkimi pogoji tekli dnevi Pohor- skemu bataljonu vse do njegove poslednje junaške borbe 8. januar- ja 1943, ko je na planoti pri Treh žebljih izgubilo življenje 69 bor- cev. Med mrtvimi borci je ležalo tudi mlado dekle Minka Namestni- kova-Sonja, ki je v poslednji borbi pokazala vso svojo ljubezen do domovine, vso svojo hrabrost in junaštvo. Nemški obroč je od vseh strani pritiskal na postojanko. Sonja je bila obkoljena. Ni se ho- tela živa predati sovražniku. V zadnjem trenutku je vrgla bombo v napadalce. Bomba je eksplodira- la in ubila tudi njo. Njeno juna- štvo so občudovali tudi Nemci in so o njej pripovedovali v Rušah, njenem rojstnem kraju. O junaški smrti Minice Minke Namestnikove — partizanke Sonje je prišlo med ljudi mnogo poročil, vsi so z obču- dovanjem govorili o velikem juna- štvu tega mladega dekleta. Neki nemški izprijenec je poka- zal Sonjino sliko in pripovedoval: ,,Bila je kot razdražena zver, kar pokonci je skakala od smreke do smreke in streljala. Ko se je znašla v tesnem obroču Nemcev, so jo pozvali na predajo. Živo bi radi dobili. Ona pa je vrgla bombo na- ravnost v gručo. Istočasno je tudi sama poginila. To vam rečem, če bi se vsi Nemci tako borili, kakor so se tile tukaj, bi kmalu imeh ves svet v svojih rokah. Jurišali so in prebili tri obroče, četrtega pa niso mogli več. Ko jih je ostalo deset, so videli, da jim preti, da jih uja- mejo žive, so zapeli in se končali z bombami." (Podatki so zbrani iz knjige Franceta Filipiča ,,Pohorski bata- ljon"). Orači - Roman Emeršič, OŠ Toneta Žnidariča Ptuj