Solkanska Livarna v postopku za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in v vrtincu protislovnih informacijy^14 V Nabrežini bodo v soboto zaživeli Poletni večeri pod zvezdami emokrati negativno o urbanističnih ukrepih na Krasu « Primorski dnevnik ČETRTEK, 9. JULIJA 2009_ št. 161 (19.560) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € 1. maj, nova krizna fronta za Slovence? Aleksander Koren V dolg seznam problemov, s katerimi se srečuje slovenska narodna skupnost v Italiji, se je v torek »uradno« in vnovič vpisal tudi stadion 1. maja v Trstu. S »protestnim odstopom« vodstva Športnega združenja Bor, ki upravlja zgodovinski objekt pri Sv. Ivanu, se je odprla nova fronta, ki ni nič manj boleča od mnogih drugih. Čeprav vse najpomembnejše organizacije manjšine imajo svoj dom v središču mesta, se stadion od večine izmed njih razlikuje po tem, da v njem delovanje ne poteka na institucionalni ravni, v uradnih urah ali občasno. Stadion je kraj »realnega « življenja, v njem utripa od jutra do večera. Ni le eno redkih zbirališč mladih in odraslih Slovencev, ki se udejstvujejo v tekmovalnem športu in rekreaciji ali v pobudah Kulturnega društva Škamperle, temveč se v njegovih dveh telovadnicah odvija tudi pouk telesne vzgoje dijakov in dijakinj naših višjih srednjih šol. Brez njega bi morali telovaditi v šolskih telovadnicah, nevrednih tega imena. Je tudi laboratorij sožitja z Italijani, ki se mu približujejo v vse večjem številu. Predvsem pa je stadion 1. maj simbol celih generacij Slovencev, saj je tako ali drugače povezan z življenjem čisto vsakega Slovenca, ne le mestnega, rojenega pred vojno ali po njej, tudi takih (in teh ni malo), ki so se v zadnjih desetletjih iz mesta preselili na Kras. Zdajšnje vodstvo ŠZ Bor je za rešitev vse večjih finančnih težav za upravljanje objekta izdelalo komercialni načrt za samo financiranje in razvoj stadiona. Gre za drzno in tudi objektivno sporno operacijo gradnje sodobnega wellness centra. Trdijo, da od manjšinskih institucij ne zahtevajo denarja, temveč le soglasje in moralno podporo za projekt, ki ima vse manjšinsko razsežnost. Pravijo, da je bil odziv mlačen ali ga sploh ni bilo. Pogrešajo kakršenkoli proti predlog. Počutijo se osamljene in potisnjene na rob manjšinskih skrbi in dogajanj. Drugih poti - tako pravijo - ne poznajo, zato se nepreklicno umikajo in vroč kostanj prepuščajo drugim. Kdo bo šel ponj v žerjavico, je vprašanje, ki se mu ne bo mogoče izogniti. Gre navsezadnje tudi za vprašanje, ali z ohranitvijo slovenstva v Trstu mislimo re- VRH G8 - Voditelji končali prvi dan tridnevnega zasedanja v L'Aquili V ospredju gospodarstvo in podnebne spremembe Usklajena ocena krize in zaveza za zmanjšanje izpustov Ameriški predsednik Barack Obama si je v spremstvu gostitelja Berlusconija ogledal porušeno L'Aquilo ansa L'AQUILA - Včerajšnji uvodni dan tridnevnega zasedanja vrha skupine sedmih industrijsko najrazvitejših držav in Rusije (G8) je obrodil prvi rezultat, saj so voditelji dosegli dogovor o okviru za boj proti podnebnim spremembam in se strinjali glede stanja svetovnega gospodarstva. Zavezali so se k vrnitvi svetovnega gospodarstva »na pot močne in vzdržne gospodarske rasti«, v osnutku sklepne izjave pa je zapisana potreba po ustreznih izhodnih strategijah za povečano javnofinančno zadolženost in za boj zoper davčne utaje oz. proti davčnim oazam. Na 3. strani Živahno dogajanje na Postaji Topolove Na 3. strani Opčine vabijo jutri na Poletni večer Na 8. strani Na obzorju dogovor o pravilih za vožnjo taksijev čez mejo Na 14. strani V goriški bolnišnici police lekarne padle kot domino ploščice Na 15. strani Posoški tehnološki pol v Podgori odpira vrata podjetjem Na 16. strani TRST - Po sklepu občinskega sveta Morski park potrebuje javne in zasebne investitorje TRST - Potem ko je tržaški občinski svet pred tednom dni podprl projekt o morskem parku, stopa načrt v naslednjo fazo. Glavna pobudnika, Trgovinska zbornica in Občina Trst, poudarjata, da bo za gradnjo velikega akvarija potrebnih 50 milijonov evrov. Finančna slika še ni povsem jasna, po napovedih naj bi dve tretjini investicij prispevale javne ustanove, preostalo tretjino pa zasebna podjetja. Tržaški župan Dipiazza, ki je zdaj hvaležen, da mednarodnega expoja pred leti niso dodelili Trstu, trdi, da bodo načrtovalci sledili zgledu lizbonskega akvarija. Na 6. strani Trieste FUNGHI GOBE IN GOZDNI SADEŽI JURCKI ^^ prvovrstni Miš od 8,80 € na kg BOROVNICE 1 kg po 5,80 € Mob. 339 3959569 Trst, Ul. XXX. Oktobra, 13 2 Četrtek, 9. julija 2009 VRH G 8 / L'AQUILA - Voditelji držav skupine G8 včeraj začeli intenzivno tridnevno zasedanje Prvi dan vrha med ruševinami posvečen gospodarski krizi in podnebju V osnutku sklepne izjave zaveza za vzdržne javne finance in za »znatno« zmanjšanje izpustov L'AQUILA - Včeraj malo pred drugo uro popoldne se je v L'Aquili z delovnim kosilom začelo tridnevno vrhunsko srečanje voditeljev skupine sedmih industrijsko najrazvitejših držav in Rusije (G8). Voditelji so najprej razpravljali o stanju svetovnega gospodarstva, nato pa so se lotili vprašanj podnebnih sprememb in energetske varnosti. Zvečer so imeli na dnevnem redu še razpravo o najbolj perečih mednarodnih političnih in varnostnih vprašanjih, kot so razmere v Iranu po predsedniških volitvah, korejsko jedrsko vprašanje in raketni preizkusi Severne Koreje ter izbruh etničnega nasilja v kitajski pokrajini Xinjiang. V javnost so medtem prišli prvi poudarki iz osnutka sklepne izjave. Voditelji G8 naj bi glede razmer v svetovnem gospodarstvu zapisali, da »razmere ostajajo negotove, tveganja za svetovno gospodarsko in finančno stabilnost pa ostajajo«. »Opažamo znake stabilizacije v naših gospodarstvih in menimo, da se bo zasuk v trendu še okrepil, ko bodo naše fiskalne spodbude začele polno delovati. Posamično in skupaj bomo storili potrebne korake za to, da svetovno gospodarstvo vrnemo na pot močne in vzdržne gospodarske rasti,« piše v osnutku sklepne izjave. »Zavezujemo se, da bomo še na prej izvajali makroekonomske spodbude v skladu s cenovno stabilnostjo in srednjeročno javnofinančno vzdržnostjo. Medtem ko imajo ti nujni ukrepi kratkoročni učinek na naše javne finance, se zavezujemo, da bomo na srednji rok zagotovili vzdržnost javnih financ,« se glasi besedilo osnutka. Obenem naj bi voditelji izrazili strinjanje o potrebi po ustreznih izhodnih strategijah iz povečane jav-nofinančne zadolženosti, ko bo okrevanje gospodarstev zagotovljeno, te pa naj bi bile odvisne od gospodarskih in javnofinančnih razmer v posameznih državah. Tako besedilo je nekoliko manj ostro od zahtev Nemčije, ki se zavzema za ambiciozne izhodne strategije, da se tako ne bi začeli postavljati temelji nove krize. Voditelji naj bi sodeč po osnutku izjave poudarili tudi, da ne bodo več tolerirali velikega obsega davčnih utaj in napovedali razpravo o širokem naboru ukrepov proti državam, ki se ne bodo zavezale k mednarodnim standardom preglednosti in izmenjav davčnih podatkov (t.i. davčnim oazam). Na koncu naj bi najbolj primerne tudi sprejeli. Ob tem naj bi državniki G8 zavrnili protekcionizem in se zavzeli za »hiter, ambiciozen, uravnotežen in celovit« zaključek po- Voditelji G8 s predsednikom Evropske komisije Barrosom, spodaj napis na griču nad L'Aquilo ansa gajanj o nadaljnji liberalizaciji svetovne trgovine (t.i. kroga iz Dohe). Pogajanja sicer potekajo že osem let, zastala pa so zaradi razlik med industrijskimi državami na eni strani ter državami v razvoju in velikimi kmetijskimi proizvajalci na drugi. V okviru boja proti podnebnim spremembam naj bi se države iz Foruma največjih gospodarstev, ki ustvarijo 80 odstotkov svetovnih iz- pustov toplogrednih plinov (G8 + G5 + Indonezija, Južna Koreja in Avstralija), na srečanju odpovedale dolgoročnemu cilju o 50-odstotnem zmanjšanju izpustov do 2050, čeprav naj bi ostale pri močni zavezi o znatnem znižanju emisij do tega leta, cilj pa naj bi določili na decembrski podnebni konferenci v Koebenhavnu. Obenem naj ne bi bilo niti dogovora o finančni pomoči hitro razvijajočim se državam za boj proti podnebnim spremembam, kar je ključno za vključitev najpomembnejših razvijajočih se držav v nastajajoč globalni režim. Pogovori o podnebnih spremembah na vrhu so sicer zaradi predčasnega odhoda kitajskega predsednika Hu Jintaa močno okrnjeni, saj je Kitajska pri tem vprašanju eden ključnih igralcev. Države G8 naj bi kljub temu izrazile potrebo po 50-od-stotnem zmanjšanju izpustov do leta 2050, pri čemer naj bi stare industrijsko razvite države svoje izpuste oklestile za 80 odstotkov. Zelo pomembna podrobnost izhodiščnega leta - leto 1990 ali kašno poznejše leto - pa ostaja odprta. ZDA si tako prizadevajo za poznejše izhodiščno leto (npr. 2005), saj so med 1990 in 2005 močno zvišale izpuste, EU pa se je zavezala, da bo do 2020 izpuste zmanjšala za 20 odstotkov glede na 1990. Pred vrhom G8 je bilo sicer bolj problematično vprašanje srednjeročnih ciljev do 2020, kjer so se države RIM - Ameriški predsedniški par na vljudnostnem obisku na Kvirinalu Barack Obama izrecno pohvalil moralno držo italijanskega predsednika RIM - »Predsednik Napolitano ima krasen sloves in si zasluži občudovanje vsega italijanskega naroda, ne samo zaradi svoje politične kariere, ampak tudi zaradi svoje moralne drže in prijaznosti. Je pravi moralni lider in na najboljši način predstavlja vašo državo«. S temi besedami je Barack Obama včeraj na Kvirinalu pohvalil italijanskega predsednika republike, s katerim se je najprej zadržal v 35-minutnem pogovoru na štiri oči, nato pa še drugih dvajset minut z delegacijama. Da sta se državnika odlično ujela priča tudi dejstvo, da je bilo za obisk določenih deset, največ petnajst minut, trajal pa je celo uro. V pogovoru z novinarji sta ameriški in italijanski predsednik izpostavila »močno strinjanje« obeh držav glede potrebe po prodornejši vlogi Evrope na svetovnem prizorišču, pri receptih za izhod iz gospodarske krize in za reševanje mednarodnih kriz. Obama, ki se je v Rimu na vljudnostnem obisku pri Napolitanu ustavil med potjo iz Moskve v LAquilo, je ob tem večkrat poudaril tudi »močno vodilno vlogo«, ki jo je odigrala Italija pri pripravah na vrh G8. Ameriškega predsednika je ob obisku na Kvirinalu spremljala žena Michelle, ki ji je delala družbo Napolitanova žena Clio, ta pa je po obisku uglednega para novinarjem povedala, da je Michelle Obama prav taka, kakršno si je zamišljala. Med ameriškim in italijanskim predsednikom se je vzpostavila velika osebna simpatija ansa EU zavezale k bistveno bolj ambicioznim ciljem kot ZDA in Japonska. Ostaja pa v osnutku sklepne izjave priznanje potrebe, da se globalni dvig povprečne temperature obrzda pod dvema stopinjama Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo, kar bi bilo sploh prvič, da bi se vse države iz skupine strinjale s tem ciljem. Mnogi pri tem vidijo pozitivne premike po prihodu ameriškega predsednika Ba-racka Obame na oblast. Protesti okoljevarstvenikov v termoelektrarnah družbe Enel RIM - Vrh G8 po vsej Italiji spremljajo protesti. Okoljevarstveni-ki so zasedli štiri italijanske termoelektrarne, različni protesti okoljevar-stvenikov in drugih pa potekajo tudi drugod po državi. Več deset okolje-varstvenikov organizacije Greenpeace iz 18 držav je zasedlo štiri termoelektrarne po vsej Italiji in nanje razobesilo transparente, ki pozivajo voditelje G8, naj prevzamejo vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. Družba Enel, ki ima v lasti tri zasedene elektrarne, je sporočila, da zaradi demonstracij ni motena oskrba z električno energijo. Zaposleni v dveh termoelektrarnah so na demonstracije okoljevarstvenikov odgovorili s svojimi protesti. V Rimu so si aktivisti človekoljubne organizacije Oxfam nadeli maske svetovnih voditeljev in se pre-oblekli vanje ter v loncu mešali model Zemlje, kar naj bi predstavljalo segrevanje ozračja. Na znamenitih španskih stopnicah v središču Rima so napol goli oko-ljevarstveniki s transparentom pozvali voditelje, naj »ohranijo hladno podnebje«. Policija je za kratek čas aretirala tri protestnike - Francozinjo, Američanko in Grka. Napovedanih je še več protestov, med katerimi bodo tudi protesti »presenečenja«. Eden od takšnih se je zgodil v L'Aquili, kjer so tamkajšnji prebivalci splezali na bližnji hrib in nanj pred prihodom ameriškega predsednika Baracka Obame obesili napis »Yes we camp!« (Da, taborimo!), kar je besedna igra s sloganom Obamove kampanje pred predsedniškimi volitvami »Yes we can« (Da, zmoremo). S tem so opozorili, da tri mesece po katastrofalnem potresu, ki je prizadel mesto, še vedno živijo v šotorih. Območje L'Aquile so včeraj stresli trije šibkejši potresni sunki z močjo med 2,2 in 2,8 stopnje po Richter-ju. To pa ne zadostuje za zagon »načrta B«, ki bi začel veljati v primeru potresa z močjo nad 4. stopnjo Rich-terjeve lestvice. Uradno ta načrt sicer ni potrjen. (STA) / ALPE-JADRAN Četrtek, 9. julija 2009 3 TOPOLOVO - Slabo vreme ni odvrnilo številnih obiskovalcev Na Postaji Topolove bo zelo živahno tudi v naslednjih dneh Včeraj gost Jan Cvitkovič - Še posebej pestro bo ob koncu tedna, ko bodo v ospredju film, glasba in literatura TOPOLOVO - Kljub večkrat slabšemu vremenu so prvi dnevi mednarodne kulturne manifestacije Postaja Topolove, ki letos poteka že šestnajstič, v majhno beneško vasico v občini Grmek privabili številne obiskovalce. V Topo-lovem pa bo živahno tudi v naslednjih dneh, saj se bo Postaja zaključila šele v nedeljo, 19. julija. Potem ko so bili včeraj gostje priljubljene beneške kulturne prireditve znani in mednarodno uveljavljeni slovenski režiser Jan Cvitkovič, ki je govoril o kinematografiji, arheologiji in svojih projektih za bodočnost, ter člani skupine BK Evolution, ki so predstavili svoje priredbe različnih ljudskih pesmi, bosta danes spet na vrsti predvsem film in glasba. Alberto Fasulo, ki je po rodu Fur-lan, bo predstavil svoj film Rumore Bianco (Beli ropot), ki je posvečen Tilmen-tu, kralju gorskih rek, in ljudem, ki so in še živijo na njegovih bregovih. Gre za dokumentarec, ki je požel že precejšen uspeh v različnih kinodvoranah in na festivalih v številnih državah. Ljubitelji glasbe pa bodo lahko uživali ob »čez-mejnem« koncertu dua Buran, ki ga sestavljata Giorgio in Jani, mlada glasbenika iz Gorice in Nove Gorice. Carlo An-dreasi bo predstavil drugi del svojih zapiskov »Appunti per Topolo«, oziroma, kar je »ujel« ponoči v okoliških gozdovih v kamero, registrator in na foto-ob-čutljiv papir. Še posebno pestro pa bo v Topo-lovem med vikendom. Jutri bo Američan Michael Delia, ki je znan po tem, da sestavlja glasbila iz odpadnega materiala, predstavil svoja zadnje dva inštrumenta: topolofon in enostrunofon (Mo-nocordofono). Tisti, ki jih bolj zanima književnost, pa so vabljeni v literarni kotiček Voci dalla Sala dAspetto (Glasovi iz čakalnice), kjer se bo Miha Obit pogovarjal s slovenskim pisateljem in scenografom Miho Mazzinijem (med njegovimi deli naj omenimo predvsem romana Telesni stražar in Kralj ropotajočih duhov, ki je bil preveden tudi v italijanščino). Kvintet Res_et bo nato predstavil svoj avdio in video projekt Vivere, comporre, esplorare il paese (Živeti, skladati, raziskovati vas). Peterica umetnikov je že več dni gost Topolovčanov. Istega dne pa bo na sporedu tudi prva od dveh Topolovskih lun (Lune di Topolo). Posvečena je prvim korakom Michaela Ha-nekeja, avstrijskega režiserja in zadnjega zmagovalca zlate palme na festivalu v Cannesu, v svetu kinematografije. Ponoči pa bodo začeli tudi s predvajanjem dokumentarca Franca Arminia La terra dei paesi. Arminiov dokumentarni film bo na ogled tudi v soboto, prav tako bodo obiskovalci še vedno lahko občudovali dela Michaela Delie in Carla Andreasija. V ospredju pa bodo predvsem trije dogodki. Prvi od teh bo koncert pianistke Stefanie Amisano, ki bo zaigrala nekaj skladb sodobnih avtorjev, kot sta Berio in Kurtag. Kasneje bo na vrsti srečanje s Pi-fom, enim izmed najbolj znanih televizijskih »Jen« (Hijen), ki pa je obenem tudi avtor številnih raziskav v manj poznanih krajih italijanske družbe. V Topolovem bodo v ospredju prav Pifove raziskave, ki jih je televizijska postaja MTV predstavila v svoji oddaji Il testimone (Priča). Sobotni večer pa bo v Juljovi hiši zaključil koncert Tržičana Micheleja Spanghera in Luigija Mastrandree iz Bologne. V nedeljo bo glavni protagonist Postaje domača židovska skupnost. Ob dveh popoldne se bo začel neke vrste glasbeni maraton: godalni kvartet Američana Mortona Feldmana bo namreč igral kar šest ur. Med tem bo v drugih delih Topolovega na sporedu srečanje z rezijanskim pesnikom Renatom Quaglio KULTURA - Razpisa Čezmejno sodelovanje med Italijo in Slovenijo LJUBLJANA - V Uradnem listu RS sta bila objavljena dva razpisa za prijavo projektov čezmejnega sodelovanje med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo, in sicer za t.i. strateške projekte, vredne nad milijon evrov, in za t.i. standardne projekte, težke od 50.000 do 1,5 milijona evrov. Vrednost javnega razpisa, objavljenega 3. julija, za predložitev strateških projektov v okviru druge stopnje postopka je 41 milijonov, vrednost javnega razpisa za predložitev standardnih projektov pa 60 milijonov evrov. Do sofinanciranja so upravičeni tudi projekti s področja čezmejnega sodelovanja v kulturi, in sicer na področju kulturne dediščine, medijev in umetnosti. Pogoj je partnersko sodelovanje institucij iz mejnih regij z Italijo z javnimi institucijami in/ali zasebnim sektorjem v Furlaniji-Julijski krajini, Venetu in Emiliji Romagni. Oba razpisa bodo predstavili tudi na informativnih dnevih v Vidmu (danes), Portorožu (14.7.), Bologni (16.7.) in Benetkah (21.7.). (v sklopu že omenjenega literarnega kotička, ki ga vodi Miha Obit) in koncert skupine Cameramia pod vodstvom Be-nečanke Giulia Qualizza. Ko se bo zmračilo, bo prišla na vrsto še kinematografija. Predvajali bodo kar dva filma: triler Labirint, ki ga je na Krasu posnela Jasna Hribernik, in film Medea, oltre il mito (Medeja, onkraj mita) Davideja Casalija, duše židovske skupnosti iz To-polovega. Posnet je bil v sami beneški vasici in Miljah. Dodatne informacije in podroben program so na razpolago na spletni strani www.stazionetopolo.it. V primeru slabega vremena bodo posamezne predstave v Juljovi hiši. (NM) Že na otvoritvenem večeru je prisotne navdušil korejski plesalec Pi Kehaovong iz Laosa, Davide Clodig pa je na harmoniko spremljal pripovedi Gian Luce Favette nm DEŽELA - Izredni prispevek Zadovoljstvo SKGZ in SSO zaradi prispevka špetrski šoli I Rudi Pavšič TRST - Predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, Rudi Pavšič in Drago Štoka, sta z zadovoljstvom vzela na znanje vest, da namerava uprava Dežele Fur-lanije Julijske krajine v tekočem letu nameniti izredni prispevek 60.000 evrov za dvojezično šolo v Špetru. Omenjena dvojezična šola je zelo pomembna za Benečijo in za celotno našo narodno skupnost, Drago Štoka zato sta krovni organizaciji tej šoli od vsega začetka stali ob strani in si po svojih močeh prizadevata za njeno čim večjo rast in uspešno delo. SKGZ in SSO sta bili tej šoli ob strani tudi ob nemajhnih težavah, ki jih je ta morala premostiti, zato ta omenjeni deželni izredni prispevek krovni organizaciji pozdravljata in sta prepričani, da bo Dežela FJK tej šoli tudi v bodoče naklonjena in ji tudi konkretno pomagala. TRST - V ponedeljek popoldne Igor Gabrovec prireja posvet javnih upraviteljev TRST - Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec bo v sodelovanju z deželno službo za institucionalne zadeve in sistem krajevnih avtonomij priredil krajši posvet z naslovom: »Pravice, pristojnosti in dolžnosti občinskih upraviteljev v Furlaniji-Julijski krajini«. Na posvetu, ki bo v ponedeljek, 13.7. ob 17. uri v konferenčni dvorani Tessitori v deželni palači na Trgu Oberdan 5, bodo predstavili publikacijo »L'ammini-stratore locale nel Friuli Venezia Giu-lia - Vademecum ad uso di sindaci, as-sessori e consiglieri di comuni e province«. Sodelovali bodo tudi Gian-franco Spagnul, direktor deželne službe za institucionalne zadeve in sistem krajevnih avtonomij, Chiara Fabbro, odgovorna pri deželni službi za pravno-administrativno svetovanje krajevnim ustanovam in Igor Giacomini, namestnik občinskega tajnika v Dolini. Že kot devinsko-nabrežinski občinski svetnik z izkušnjo tudi na Tržaški pokrajini - piše v tiskovnem sporočilu Gabrovec - sem svojim sloven- Deželni svetnik Igor Gabrovec skim kolegom v Nabrežini in v ostalih krajevnih javnih upravah predlagal, da bi se kot slovenski izvoljeni predstavniki povezali v koordinacijski odbor. Potrebo je utemeljil z dejstvom, da je na teritoriju toliko in tako zapletenih problemov, ki zahtevajo usklajene nastope tako na področju uveljavljanja narodno-jezikovnih pravic kot tudi pri izvajanju zaščitnih zakonov in spodbujanja gospodarskega razvoja. Ponedeljkov posvet predstavlja torej zametek tudi za boljše sodelovanje med lokalnimi upravitelji. MLADI - Od jutri do nedelje vrsta zanimivih dogodkov Draga mladih vabi v Koper Letošnji forum posvečen ustvarjalnosti in inovativnosti med mladimi - Delavnice in piknik na barki KOPER - Draga mladih je tradicionalni forum mladih iz Slovenije, zamejstva in zdomstva, ki bo letos potekal že devetnajstič. Tokratna izvedba, ki bo potekala v Kopru ta konec tedna, bo posvečena ustvarjalnosti in inovativnosti mladih. Prijave so možne vse do jutri ob 14. uri, ko je predviden prihod udeležencev v Središče Rotunda v Kopru ter njihova nastanitev v bližnjem dijaškem domu. Ob 17. uri bo izlet z barko, kjer bosta piknik in spoznavni popoldan. Ob 21. uri bo večer z gostom Japcem Jakopinom, bivšim profesorjem na ljubljanski medicinski fakulteti in svetovno znanim snovalcem bark ter soustanoviteljem slovenskega podjetja Seaway. Naslednji dan bo ob 10. uri okrogla miza Od inovativnosti do ustvarjalnosti, na kateri bo tekla beseda o tem, ali današnja družba sploh omogoča mladim, da razvijejo svojo kreativnost in talente. Sodelovali bodo pevka in glasbenica Tinkara Kovač, gledališki igralec in avtor Gregor Čušin, svetovno uveljavljen inovator Peter Florjančič in znanstvenik s področja umetne inteligence Jure Leskovec. Sobotno popoldne bo posvečeno kreativnim delavnicam (jadranje, igralska, debatna, kulinarična in celo ...izdelava robotov), večer pa sproščeni družabnosti. V nedeljo ob 10.30 bo okrogla miza Inovativnost in ustvarjalnost mladih, na kateri bodo časnikarjem, upraviteljem, politikom, profesorjem, vzgojiteljem itd. predstavili sklepe in deklaracijo Drage mladih. Dodatne informacije so na voljo na www.dragamladih.org. 4 Četrtek, 9. julija 2009 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Hvala bogu, da imamo vsaj kakšno dobro turistično kmetijo Jože Pirjevec Ne dogaja se prav pogosto, da bi mednarodni časopisi posvetili veliko prostora Sloveniji. Zato me je toliko bolj razveselil članek, ki ga je v so-botno-nedeljski številki objavil International Herald Tribune na strani, posvečeni umetnosti, potovanjem in hrani. Kot si lahko predstavljate, je zelo brana. Na uvodnem mestu je dolgo poročilo o naših krajih, konkretno o Tomaju, kjer je dopisnica, Hannah Wallace, odkrila turistično kmetijo Izidorja Škerlja in njene dobrote. »Veselica polja in vina v Sloveniji« -tako je naslovljen članek - in tri priložene fotografije, so zgovorne same po sebi: na njih je videti široko, komaj požeto žitno polje, ki spominja na Van Gogha, hišnega gospodarja v kleti z visečimi pršuti in salamami ter krožnik solate s fižolom. Članek je bil za mojo dušo kakor obliž. Kajti istega dne me je ranil drug zapis, tokrat izpod peresa Vojka Fle-garja, ki je izšel v Primorskem dnev- niku pod naslovom »Majhna, hudobna in polna prepirov«. Slovenija seveda. S svojim kritičnim stališčem do stanja duha in razmer v naši domovini ima seveda Flegar prav, saj se je težko izogniti vtisu, da tonemo v birokracijo in partitokracijo, za katero ni važno, kaj znaš in veljaš, temveč čigav si. V tem smislu je primer koprske novinarke Mirjam Muženič še kako zgovoren. Naj najprej povem, da gospo Muženič že dolgo poznam, ker je v zadnjih letih večkrat prihajala s svojo snemalno ekipo k meni na dom za razne izjave in intervjuje. Srečevala sva se tudi na prireditvah, predstavitvah knjig in ob družabnih dogodkih v Trstu in Kopru, pa tudi drugod na Primorskem. Kar me je pri njej najbolj privlačilo, je bila prirojena uglajenost, izbranost besede in misli, obveščenost o zamejskih razmerah in ljudeh. Pa tudi velika zavzetost prenašati to vedenje v osrednji slovenski prostor in ga obveščati o tem, kaj se s Primorci-zamorci pravzaprav dogaja. O njeni politični usmeritvi nisem vedel ničesar, dokler se ni odločila, da bo kandidirala na listi LDS za evropsko poslanko. Takrat sem se zanjo malo zbal, ker je bilo jasno, da nima velikih možnosti za izvolitev, saj je bila vprašljiva celo potrditev dotedanjega evropskega poslanca te stranke. Take hudobije, kakršno je gospa Muženič doživela po svoji neuspeli kandidaturi, pa nisem pričakoval. (Tudi ne zlobnega in privoščljivega komentarja dveh goriških predstavnikov SSO, ki ga je pred dnevi objavil PD). Dejstvo, da je vodstvo RTV Slovenija - o politični angažiranosti katerega ne more biti dvoma - izrabilo politično angažiranost gospe Muže-nič, zato da jo je praktično spravilo v karanteno in ji odvzelo možnost javnega nastopanja in poročanja, je groteska in sramota. Prav ljudje, ki so spremenili RTV Slovenija v svoj fevd in si dovolili marsikatero nekorektnost, si drznejo uvajati sankcije proti novinarki preprosto zato, ker ni »njihova«. Da bi bila zadeva še bolj bizarna, to počnejo, čeprav je koalicija, ki ji pripadajo, v opoziciji, stranka, za katero je gospa Muženič kandidirala, pa na vladi. Jaz sicer nisem zagovornik ameriške politične prakse, ki se ji reče »spoil system«, in katere bistvo je v tem, da po volitvah zmagovalec zamenja vladno in upravno ekipo. Da to ni dobro, je potrdil sam Barack Obama, ki je bil toliko pameten, da se tega pravila ni strogo držal. Toda tak širokogruden in inteligenten način obnašanja je mogoč le, če se vsi držijo pravil igre, ki naj sloni na spoštovanju profesionalnih zmožnosti sodelavca, tudi če pripada »nasprotnemu« taboru. Do te zrelosti, se očitno Slovenci še nismo dokopali: še vedno smo »majhni, hudobni in prepirljivi«. Hvala bogu, da imamo vsaj kakšno dobro turistično kmetijo. VREME OB KONCU TEDNA Pred nami je anticiklonsko obdobje s sončnim vremenom in poletno vročino Darko Bradassi_ Z odhodom včerajšnje vremenske fronte se je zaključil glavni del poslabšanja, vreme nam bo sicer danes in jutri še nekoliko ponagajalo, ob koncu tedna pa se bo postopno začelo daljše anticiklonsko obdobje s toplim, občasno kar vročim in povečini stanovitnim zrakom. Naše kraje bo v začetku prihodnjega tedna dosegel nov višinski greben s severnoafriškim zrakom, ki bo nad večjim delom Sredozemlja vztrajal predvidoma ves teden. Okrepitev subtropskega anticiklona bo tokrat izrazita, predvsem v drugi polovici tedna ga bo spremljal zelo vroč zrak, morda najtoplejši v letu. Od ponedeljka bo iz dneva v dan topleje, v prvi polovici tedna bodo najvišje dnevne temperature okrog 30 stopinj Celzija, v drugi polovici pa se bodo ponekod lahko približale 35 stopinjam in jih morda celo presegle. Najbolj vroče bo v nižinah, predvsem na Goriškem, ob morju bodo temperature za kakšno stopinjo nižje, ker bo čez dan povečini pihljal morski veter, ki bo hladil obalo. S subtropskih anticiklonom prihaja tudi zelo suh zrak, zato bo v prihodnjem tednu prevladovalo sončno in suho vreme. Tudi možnost za popoldanske vro- činske nevihte se bo zmanjšala, povečini bodo lahko nastajale le ponekod v gorskem svetu, težko da bo kakšna kaplja lahko padla tudi drugod. Za včerajšnjo fronto se je ozračje začelo občutno ohlajati. V Tržaškem zalivu je sredi jutra zapihala zmerna burja, ki je na pomolu Ban-diera dosegla hitrost 80 km/h, čez dan pa je postopno slabela. Padla je tudi temperatura, najvišje dnevne vrednosti so bile le malo nad 20 stopinjami Celzija. Pričakujemo, da se bo ponoči ozračje precej ohladilo. Najhladnejše jutranje temperature pa bomo predvidoma namerili jutri zjutraj. Zivosrebrni stolpec se bo v nižinah spustil pod 15 stopinj Celzija, ob morju bo le kakšna stopinja več. V višjih slojih pričakujemo, da se bo temperatura na višini 1500 metrov v prostem ozračju spustila malo pod 10 stopinj Celzija, kar je v bistvu za okrog 2 stopinji Celzija manj od dolgoletnih meritev. Za primerjavo naj povemo, da pričakujemo v prihodnjem tednu na isti višini temperaturo okrog 20 in morda celo blizu 25 stopinj Celzija. Ozračje se bo torej v prihodnjih dneh segrelo za dobrih 10 stopinj Celzija, morda tudi za kakšno stopinjo več. Velja pripomniti, da je bil letos nad nami najtoplejši zrak 25. maja, ko je radiosonda na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila 20,8 stopinje Celzija. Možno torej, da bomo v prihodnjem tednu namerili nov letošnji vročinski rekord. Vroče bo in soparno, predvsem pa zaradi stalnih in občutnih temperaturnih nihanj, na tako vročino nismo pripravljeni. Zato velja čimbolj izkoristiti sedanjo ohladitev in predvsem zgodnje jutranje ure za temeljito prezračevanje notranjih prostorov in jih nato primerno zaščititi pred neposrednim sončnim žar-čenjem. Kakorkoli že, kaže da vročinski val ne bo ravno dolgotrajen. Po sedanjih izgledih naj bi trajal po vsej verjetnosti dober teden, že v zadnji tretjini mese- ca pa kaže na novo vremensko spremembo. Danes in jutri bo še delno jasno do spremenljivo oblačno, predvsem jutri bodo še nastajale posamezne krajevne plohe. V soboto kaže na suho in delno jasno vreme z občasno povečano oblačnostjo. Še bo razmeroma hladno. V nedeljo bo več sonca in bo topleje. Na sliki: včeraj popoldne je fronta zapustila naše kraje, nad osrednjo Evropo pa še vztraja mrzel in nestanoviten zrak PODATKI IZ STARIH MATIČNIH KNJIG Dolinska župnija Matične knjige, ki jih hranijo župnijski arhivi, so večkrat vir izredno zanimivih podatkov. V tržaški pokrajini hrani najstarejše knjige, če izvzamemo Sv.Just, dolinska župnija, ki je bila v 17.stoletju zelo obširna, saj je segala do Gročane na eni strani, na drugi pa do Beke, Ocizle, Podgorja, Prešnice in Črnega kala. Samo Dolino niso imenovali vas (»villa«), ampak utrjeno mesto (»oppidum«). Ime vasi je bilo že pred 400 leti sedanje (in originalno) Dolina, medtem ko so z zapisi S.Odorico, Sant'Ulderico ipd. (seveda pa nikoli San Dorligo) tedaj označevali cerkev ali župnijo. Med zanimivejšimi knjigami je prva knjiga umrlih (»Liber defuncto-rum«), ki so jo tedanji župniki na začetku pisali v italijanščini in ne v latinščini, zgledujoč se očitno po Sv.Justu, kjer je bila prav tako večina vpisov v ita- lijansko-beneškem jeziku. Knjiga je zanimiva, ker umrle niso beležili kronološko, ampak po kraju, kjer so prebivali: Dolina, Boljunec, Brce, Prebeneg, So-cerb ipd. Zanimive pa so predvsem nekatere opombe župnikov: tako beremo, da so v Boljuncu 10. julija 1623 25-let-nega Ivana Luna (verjetno Kluna) spo-vedali in obhajali, nato pa obesili. Razlog za eksekucijo ni naveden. V istem kraju je 7.decembra 1633 34-letni Martin Poliach utonil v naraslem potoku, imenovanem »Globozach«.15.avgusta 1636 je 29 župljanov iz Boljunca, Prešnice, Socerba in Klanca, ki so s čolnom romali v Barbano, utonilo 2 milji stran od obale. Prav tako v Boljuncu je 4.junija 1637 bil ubit Nikolaj Slauaz (Slavec). V pripombi piše, da so istega dne med izgredi Boljunčani s kamni pobili šest drugih neimenovanih oseb, mogoče merilcev (»officiales ut vocant libratories«). Ni jasno, čemu so se domačini upirali in če so slednji ubili Nikolaja Slavca in so se potem domačini maščevali. V letih 1615, 1616 in 1617 pa je cela vrsta župljanov umrla med tako imenovanimi »uskoškimi vojnami«, ko so Habsburžani v Istri podpirali Uskoke proti Benečanom. 17.oktobra 1615 so beneški vojaki v Mačkoljah (v bližini »Pillona«) z arkebuzom ranili 40-letnega Jurija Mattheulicha iz Doline, ki je nato umrl. 14.januarja 1616 je bil Jurij Sa-gar (Zahar) iz Zabrežča ubit v Ospu. Na podoben način so Benečani istega leta 5.junija ubili štiri osebe v Prebenegu, 28.junija 80-letnega Antona Gradarja s Krogelj, 17.avgusta pa Matijo Comarja iz Ricmanj. Boljunčana Jakob Slauaz in Jurij Glauina sta 21.februarja 1617 šla z Uskoki ropat in požigat v Dekane in bila tam ubita. Med umrlimi tujci je naveden Ivan Stanich iz Hrpelj, ki je 10.februarja 1609 padel v jamo blizu socerbske cerkve. Marko Oblak DUTOVLJE - Jutri Odprtje razstave slik in idrijskih čipk DUTOVLJE - Turistično informacijski center Dutovlje bo v petek ob 19. uri odprlo razstavo slik Milenke Uršič z naslovom Iluzija narave. Hkrati bodo odprli tudi razstavo idrijskih čipk Metke Iskra in Jasne Apath Bobnar. Prireditev bo potekala na Bunčetovi domačiji v Dutovljah in jo bosta z glasbenimi točkami popestrila Jadran Bratuž in Andrej Rodica. Razstavo si bo mogoče ogledati do konca avgusta ob vikendih, v času uradnih ur TlC-a (ob petkih od 15. do 19.ure, ob sobotah od 9. do 19.ure in ob nedeljah od 9. do 13.ure). (O.K.) EVRO 1,3901 $ -0,85 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 8. julija 2009 valute evro (povprečni tečaj) 8.7. 7.7. ameriški dolar japonski jen 1,3901 131,02 9,4984 1,4019 133,61 ruski rubel 44,1250 67,9620 44,0625 danska krona 7,4469 0,86495 7,4465 0,86380 švedska krona 11,0600 9,077 10,9205 9,0565 češka krona 26,047 25,882 1,5181 estonska krona 15,6466 15,6466 273,20 poljski zlot 4,3738 1,6206 4,3740 avstralski dolar 1,7728 1,9558 1,7484 romunski lev 4,2178 3,4528 4,2117 3,4528 latvijski lats 0,7000 2,7686 0,6971 2,7321 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,3430 7,3425 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 8. julija 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,3 LIBOR (EUR) 0,6025 LIBOR (CHF) 0,1816 EURIBOR (EUR) 0,66 0,525 1,005 1,1 1,1725 0,38 0,5033 1,557 1,249 1,4937 1,4375 0,8033 1,44 ZLATO (999,99 %%) za kg 21.044,33 € -347,23 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 8. julija 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 9,84 -1,01 KRKA 66,39 -0,86 -0,93 MERCATOR 22,24 158,12 -2,07 -0,76 TELEKOM SLOVENIJE 297,47 155,08 -2,69 -1,25 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 29,65 DELO PRODAJA - -1,20 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 11,35 -0,87 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 37,46 13,99 +0,29 -0,07 SAVA 239,68 -1,32 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 18,95 -3,27 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 8. julija 2009 -2,04 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA 1,193 4,57 -2,37 -2,04 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA MPS 4,83 -5,01 BCA POP MILANO 3,85 -2,92 -4,52 ENEL 0,97 3,25 -0,26 -0,54 FIAT 6,57 -0,62 -2,38 GENERALI 9,78 13,89 +0,93 -1,56 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,13 -3,72 LUXOTTlCA MEDIASET MEDIASET 14,23 -0,45 -3,85 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,84 8,15 -0,61 PIRELLI e C PRYSMIAN PRYSMIAN 0,22 -4,52 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 15,92 -2,39 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,08 5,10 -0,64 +0,20 TENARIS TERNA 0,91 8,75 -4,06 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,33 0,26 +0,75 -3,49 UNICREDIT 8,77 1,67 -4,13 SOD NAFTE (159 litrov) 60,32 $ -3,07 IZBRANI BORZNI INDEKSI 8. julija 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.049,20 988,20 -1,26 -1,34 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 1.736,49 +0,01 FIRS, Banjaluka - - SRX, Beograd 248,86 -0,08 -1,15 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 14.298,95 2.330,39 +0,23 -1,26 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 8.149,62 1.408,19 -0,17 +0,24 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 876,29 929,89 4.572,65 4.140,23 -0,54 -1,17 -0,56 CAC 40, Pariz 3.009,71 1.985,61 -1,12 -1,27 PX, Praga 882,4 2.291,33 -0,19 -1,27 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.420,75 2.259,77 17.721,07 3.080,77 13.769,15 -2,35 -0,54 -0,79 -0,28 -2,83 / ALPE-JADRAN Četrtek, 9. julija 2009 5 SLOVENIJA-HRVAŠKA - Odziv iz Zagreba na torkov predlog iz Ljubljane Hrvaška pripravljena na pogajanja o mejnem sporu Toda v Zagrebu prepričani, da rešitev lahko temelji le na mednarodnem pravu ZAGREB - Hrvaška je bila in je tudi zdaj pripravljena na pogajanja za odpravo slovenske blokade hrvaških pogajanj z EU, katere vzrok je odprto vprašanje meje med državama, ki nima mesta v pogajalskem procesu, je včeraj dejal tiskovni predstavnik hrvaške diplomacije Mario Dragun in se tako odzval na torkove izjave uradnega govorca MZZ Milana Bala-žica. Dragun je poudaril, da mora rešitev glede meje temeljiti na mednarodnem pravu, da bo dosežena na mednarodnem sodišču, kot za podobne primere predvidevata tako mednarodna skupnost kot tudi EU v svojih dokumentih o širitvi. Ponovil je, da Hrvaška v pristopnih pogajanjih z EU ni poskusila prejudicirati meje ter da Zagreb spora o meji ni vpletal v svoja pogajanja z EU. "Bili smo pripravljeni in smo še vedno pripravljeni podati trdno pisno izjavo, ki bi omenjeno tudi potrdila. Če bi Slovenijo resnično skrbelo, bi sprejela takšno izjavo in ne bi z novimi spremembami Reh-novega končnega predloga poskusila vplivati na doseženi kompromis z uvajanjem elementov, ki niso sprejemljivi niti običajni v postopku urejanja meje na mednarodnem sodišču," je še dejal Dragun. Dragun je še povedal, da Zagreb od Ljubljane pričakuje, da dvostranskih vprašanj ne bo vpletala v postopek pristopnih pogajanj in na ta način "neutemeljeno in v nasprotju z evropskimi standardi in načeli" blokirala vstop ene izmed držav kandidatk ter s tem vplivala tudi na politiko širitve EU na jugovzhod Evrope. Zanikal je Balažičevo izjavo, da "hrvaška taktika pritiskov, lobiranja in včasih grobe ter nepremišljene retorike proti Sloveniji Hrvaško vodi proč od Evropske unije". "Nisem našel niti najmanjšega dokaza za tako težke ocene svojega slovenskega kolega," je odgovoril Dragun. "Če je vztrajanje pri evropskih načelih in vrednotah pritisk, vabilo na urejanje vprašanja meje na mednarodnem sodišču pa groba in nepremišljena retorika, potem s slovenske strani zares ne vidim iskrene želje po odpravi blokade, ki je nesprejemljiva in nepravična tudi po evropskih načelih," je sklenil Dragun. (STA) O meji v Piranskem zalivu se državi nikakor ne moreta sporazumeti Nekateri udeleženci ekskurzije pri Kugyjevem spomeniku v Ovčji vasi bartalot ČEZMEJNO SODELOVANJE - Strokovna ekskurzija Profesorji celovške Gimnazije za Slovence na obisku v Kanalski dolini KANALSKA DOLINA - V preteklih dneh je profesorski zbor Gimnazije za Slovence iz Celovca obiskal partnersko ustanovo v Kanalski dolini. Strokovna ekskurzija se je pričela s sprejemom na trbi-škem županstvu, kjer je odbornica za kulturo množični skupini orisala prizadevanja občinske uprave pri izvajanju večjezičnosti v javni upravi in se dotaknila problematike poučevanja manjšinskih jezikov tudi iz vidika uvajanja nove reforme v italijanskem šolskem sistemu. Sledil je obisk Beneškie palače v Naborjetu z ogledom zgoščenke, ki prikazuje zgodbe in tradicije večjezične Kanalske doline. Tu je naborješki župan v domačem narečju pozdravil navzoče in jim na kratko orisal socialno in gospodarsko stanje občine. Planika je gostom predstavila publikacije, ki jih je izdala v zadnjih letih, sledila je zanimiva razprava o temah, ki so si podobne predvsem v Kanalski dolini in na južnem Koroškem. Sledil je še ogled Kugijevega spomenika v Ovčji vasi in nagrobnika Jurija Prešerna, mlajšega brata največjega slovenskega pesnika. Gimnazija za Slovence iz Celovca in Slovensko kulturno središče (SKS) Planika sta v letošnjem šolskem letu intenzivno sodelovala predvsem v okviru dogovorjenega partnersva. Slovenska gimnazija je ustanovo iz Kanalske doline izbrala za partnersko organizacijo, saj šolsko leto 2008/09 sovpada z 150. obletnico rojstva znanega alpinista Juliusa Kugyja in 10. obletnico ustanovitve tako imenovanega ku-gyjevega razreda na celovški gimnaziji. V preteklih letih je to gimnazijo obiskovalo tudi nekaj dijakov iz Kanalske doline, trenutno pa jo obiskuje dijakinja. Partnersko sodelovanje in izmenjave so se začele ob božičnem času, ko sta dijaknji Glasbene matice in šole Tomaža Holmarja zaigrali na božičnici v Celovcu, sledila je udeležba otrok, ki pri Planiki obiskujejo izbirne tečaje slovenskega jezika na slavnostni akademiji gimnazije v Celovcu s projektom Jezik, slovenska gimnazija pa je sodelovala s programom na dnevu slovenske kulture v Kanalski dolini. R.B. LJUBLJANA Danes sestanek o Južnem toku LJUBLJANA - Na slovenskem ministrstvu za gospodarstvo bo danes sestanek s predstavniki ruskega Gazproma na temo plinovoda Južni tok, so včeraj sporočili z ministrstva. Več informacij o sestanku niso podali. Slovenija in Rusija še vedno nista podpisali meddržavnega sporazuma o gradnji plinovoda čez slovensko ozemlje, kljub temu, da je minister za gospodarstvo Matej Lahovnik maja napovedal, da bo ta predvidoma podpisan še junija. Kot je takrat dejal minister, besedilo sporazuma redakcijsko končujejo, finančni ministrstvi pa usklajujeta še področje obdavčitve. Kako sta strani rešili zadnja odprta vprašanja - glede davčnega položaja skupnega podjetja, ki bo gradilo plinovod v Sloveniji, razmerje deležev v skupnem podjetju in prostim dostopom do plinovoda - ni znano. Predlog za nov praznik - dan Primoža Trubarja LJUBLJANA - Skupina poslancev koalicijskih strank predlaga nov slovenski državni praznik - dan Primoža Trubarja. Trubarjev dan bi praznovali 8. junija, na domnevni dan rojstva tega velikega Slovenca. Predlog so včeraj v državnem zboru predstavili Samo Bevk, Majda Potrata (oba SD), Franc Žnidaršič (DeSUS) in Borut Sajovic (LDS). Novi praznik ne bi bil dela prost dan. Predlagatelji novele zakona o praznikih in dela prostih dnevih, novela ima dva člena, predlagajo sprejetje po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona. V obrazložitvi razlogov za sprejetje zakona obujajo genezo sprejemanja zakona, ki ga je pripravil še tedanji izvršni svet in je bil sprejet novembra leta 1991. Od leta 1997 se je v zakonodajnem postopku znašlo precej predlogov za njegovo spremembo, a predlogi iz različnih razlogov praviloma niso bili sprejeti. Večje spremembe zakona so sledile jeseni leta 2005. V Trubarjevem letu je Slovenski center PEN v državni zbor posredoval pobudo slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, dobitnika Prešernove nagrade in številnih mednarodnih priznanj, med drugim najvišjega odlikovanja Republike Francije legije časti, da se v zakon o praznikih in dela prostih dnevih "vnese tudi ime Primoža Trubarja, avtorja prve knjige v slovenskem jeziku in pobudnika oblikovanja zavesti o enotnosti slovenskega kulturnega, jezikovnega in posledično tudi političnega prostora". Zaradi utaje davkov v Maribou ovadili 5 oseb MARIBOR - Mariborski kriminalisti so zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zatajitve finančnih obveznosti in pomoči h kaznivem dejanju v torek kazensko ovadili pet ljudi, starih od 31 do 37 let, z območja Ptuja in Ormoža. Peterica je z utajevanjem davkov ob prodaji uvoženih rabljenih vozil državo oškodovala za več kot 85.000 evrov. Kot so sporočili iz Policijske uprave Maribor, so omenjeni od aprila 2005 do avgusta 2006 v okviru slamnate družbe iz Maribora organizirali uvoz rabljenih osebnih avtomobilov iz držav Evropske unije. Pri prodaji vozil na območju Slovenije so se izognili plačilu davka na dodano vrednost in okoljski dajatvi v vrednosti nekaj čez 85.000 evrov. KOROŠKA - Center za prvi sprejem beguncev Slovenska Enotna lista odločno nasprotuje načrtom deželne politike CELOVEC - Slovenska Enotna lista (EL) se je ostro odzvala na torkov sklep kolegija koroške deželne vlade, s katerim hoče s spremembo deželnega zakona preprečiti ustanovitev zbirnega centra za prvo sprejemanje beguncev oz. prosilcev za azil na Koroškem. Konkretno v dvojezični občini Železna Ka-pla. Kot je poudaril predsednik EL Vladimir Smrtnik, je treba sklep vlade, po katerem naj bi ustavna služba izdelala predlog, ki bi vseboval ureditev, da je za center potrebna posebna sprememba namena po zakonu za občinsko prostorsko urejanje, je treba odločno odkloniti že iz humanitarnih razlogov, obenem pa bi takšna ureditev občinam odvzela važne pristojnosti in s tem spodkopavala avtonomijo občin. Obremenitve za občine so vedno večje, število brezposelnih se veča, zadolžitev na Koroškem je ekstremna. Kljub temu se deželni glavar Gerhad Dorfler skuša profilirati s tem, da prepreči neki regiji do- Vladimir Smrtnik datna delovna mesta in dodatne finančne dotoke, poudarja Smrtnik v izjavi za javnost. Predsednik EL še posebej opozarja, da ljudje, ki morajo iz političnih ali verskih razlogov zapustiti dom, niso kriminalci in prišli bodo časi, ko bomo še veseli, da so prišli k nam, je še dodal Smrtnik. Glede očitnega napada na avtonomijo občin pa predsednik EL poudarja, da bo to še bolj privedlo do tega, da bodo občine postale »prosilke povsem nesposobnih deželnih politikov.« Zato v tej zadevi pričakuje jasno stališ- če deželne občinske zveze v zaščito interesov občin. Močno začuden je Smrtnik tudi glede postopanja SPO, BZO in OVP v občinskem svetu občine v Železni Ka-pli: omenjene stranke so namreč na seji v ponedeljek zvečer zavrnile kakršno koli pogajanje oz. celo razpravo o centru za azilante na območju Železne Ka-ple. To pa še preden so znani detajli projekta in še preden bi se lahko občina podala v pogajanja z ministrstvom o ugodnostih za občino. »Posebej pa preseneča, da se je od svojih načel povsem poslovila frakcija socialdemokratov in se podala na linijo rasistov in nestrpnežev,« je dobesedno poudaril predsednik Enotne liste. Ob tem je še pristavil, da takšna populistična politika le še potrjuje podobo dežele kot zakotne province s čudaškimi politiki na vrhu. »Na neodgovoren način se tu dela politika na hrbtu zatiranih in preganjanih in se begunci na nedopusten način enačijo s kriminalci.« Smrtnik zato opozarja zvezno vlado in člane koroške deželne vlade, da obstojajo smernice EU in tudi poseben člen avstrijskega ustavnega zakona, ki se jasno in pozitivno opredeljujejo do osnovne oskrbe beguncev. Za te sporazume in smernice EU sta se Avstrija in Koroška tudi odločili. Za kredibilnost dežele in države bi bilo dobro, če bi se politiki sporazumov in smernic za sprejem beguncev in zaščito človekovih pravic, ki so jih sami sklenili, tudi držali. Vprašanje zbirališča za begunce v Južni Avstriji je aktualizirala avstrijska notranja ministrica Maria Fekter (ljudska stranka), ki je občinam na jugu Avstrije, ki se odločijo za nastanitev centra za prvo zatočišče beguncev, obljubila, da bodo dobile med drugim tudi dodatna finančna sredstva. Ena izmed občin. ki se je odzvala na ponudbo notranje ministrice je Železna Kapla s slovenskim županom Franc-Jožefom Smrtnikom. Ivan Lukan 1 4 Torek, 7. julija 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu MORSKI Tiskovna konferenca na tržaškem županstvu Za uresničitev tržaškega akvarija potrebnih 50 milijonov evrov Gospodarska slika še ni popolna, dve tretjini sredstev naj bi prispevale javne ustanove - Zgled naj bo Lizbona Tržaški občinski svet je 2. julija s sklepom podprl projekt o morskem parku. Projekt s tem še zdaleč ni uresničen, gre pa za pomemben korak. Za pobudnike velikega znan-stveno-turističnega objekta, ki naj bi v nekaj letih nastal na tržaškem nabrežju (na območju nekdanjega skladišča vin), predstavlja sklep temeljni kamen, morski park pa bo spodbudil pravi kakovostni preskok za turizem in gospodarstvo v Trstu. Tako menijo predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, tržaški župan Roberto Dipiazza in občinski odbornik za finance Giovanni Battista Ravidà, ki so včeraj na tržaškem županstvu govorili o načrtu, njegovih vizijah in trenutnem stanju. Velik akvarij (v katerem naj bi kraljeval ogromen bazen s tremi milijoni litrov vode) in ostali objekti, ki bodo namenjeni turistom, raziskovalcem, šolam in otrokom, naj bi po mnenju pobudnikov privabili trume obiskovalcev ter ustvaril mnogo delovnih mest. Študija o izvedljivosti, ki so jo izdelali maja 2007 (medtem je prišlo do marsikaterih zasukov, med drugim so zamenjali lokacijo), je predvidevala, da bi morski park obiskalo 900 tisoč ljudi na leto: 65% naj bi predstavljali domačini, 25% turisti, 10% pa šolarji. Ključno vprašanje v zvezi z akvarijem zadeva njegovo donosnost. Dobiček je odvisen od prodanih vstopnic, a tudi od prodaje spominčkov, gostinskih dejavnosti, parkirnin, sponzorstev in posebnih dogodkov oz. prireditev; na drugi strani pa od gradbenih, vzdrževalnih in drugih stroškov. Študije predvidevajo, da bi akvarij ustvarjal dobiček. Akvarij v Genovi, ki je drugi največji v Evropi (po Valencii), beleži vsako leto 1,3 milijona obiskov, ustanova za zaščito živali EN-PA pa je pred nedavnim objavila dokument, po katerem naj bi bili stroški za vzdrževanje in promocijo genovskega akvarija izredno visoki. Pobudniki tržaškega akvarija poudarjajo, da podatki raznih študij krepijo določen optimizem, pa čeprav načrt še ni dokončno izdelan. Antonio Paoletti je včeraj izrazil svoje zadovoljstvo nad občinskim sklepom, »ki nagrajuje štiri leta in pol dela«. Zahvalil se je znanstvenemu odboru morskega parka, ki ga sestavlja 18 izvedencev krajevnih raziskovalnih ustanov, zavrnil pa je kritike nasprotnikov načrta: »Marsikdo je od vsega začetka izrazil dvome o naših podatkih, češ da morski park ne more biti donosen. Mi dokazujemo, da ni tako. Jasno je, da morajo načrt podpreti tudi zasebniki.« Ob tem je pristavil mnenje znanega ameriškega arhitekta Petra Chermayeffa, strokovnjaka za akvarije, ki naj bi vodil dela v Trstu. Chermayeff baje meni, da bi bili iztržki še višji. Župan Dipiazza si je s Paolettijem in Ra-vidajem marca letos ogledal največje evropske akvarije. »Genova in Valencia me nista navdušili, pravo presenečenje pa je bil akvarij v Lizboni,« je dejal. Organizacija je v portugalski prestolnici na višku in biologi, ki upravljajo objekt, imajo izredne menedžerske sposobnosti. Akvarij v Lizboni, ena izmed kreacij Petra Chermayeffa, bo torej zgled za tržaški morski park. Odbornik Ravidà je pojasnil, da je vsak dober načrt jalov, če ga ne podkrepijo primerne investicije. Ta vidik baje še preučujejo: poglavitno vlogo naj bi imele javne uprave. Začetna investicija bo znašala okrog 50 milijonov evrov, pri čemer naj bi javni delež znašal dve tretjini. Ko bi gradili akvarij na prejšnji lokaciji, pri tržnici za zelenjavo in sadje, bi stroški znašali od 114 do 130 milijonov evrov, vključno z dvema hoteloma. Na izbiro skladišča vin je vplivalo tudi dejstvo, da je tamkajšnje zemljišče v celoti v občinski lasti, medtem ko bi morali pri tržnici odkupiti polovico parcel. S finančnega vidika naj bi vidnejšo vlogo odigrale Dežela FJK, Trgovinska zbornica in Fundacija CRTrieste, potrebni pa bodo seveda zasebni investitorji. Po Paolettijevih besedah je več podjetij že pripravljeno sodelovati. Ekonomski okvir je treba še dodelati, od investicijskega načrta dalje pa naj bi akvarij gradili tri leta. Aljoša Fonda Z leve tržaški občinski odbornik za gospodarstvo in finance Giovanni Battista Ravida, tržaški župan Roberto Dipiazza in predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti; spodaj tržaško nabrežje iz ptičje perspektive kroma ACEGAS zamenjuje stare števce za elektriko z novimi bifaznimi V tržaški občini poteka zamenjava starih števcev za porabo električne energije z novimi. V nekaterih delih mesta so jih že zamenjali, po načrtu podjetja za distribucijo električne energije pa naj bi zamenjavo vseh starih števcev končali do konca leta 2010. Novi števci so bele barve, manjši od starih in predvsem z novo digitalno tehnologijo, ki odjemalcu elektrike omogoča celo vrsto dodatnih informacij in ne le odčitavanje porabljenih kilovatnih ur elektrike. Tisto, kar je za odjemalca gotovo najbolj zanimivo in predvsem koristno, pa je to, da novi števci omogočajo beleženje porabe v različnih časovnih pasovih, tako imenovano bifazno štetje in posledično dvojno obračunavanje porabljene elektrike. V časovnem pasu največje porabe energije bo namreč števec beležil porabo po tarifi 1, ponoči in v prazničnih dneh pa po cenejši tarifi 2. Tudi to je rezultat prizadevanj za varčevanje z energijo, ki se bo poznalo tudi pri družinskem proračunu. Zal pa bo treba na uvedbo dvojnih tarif elektrike za gospodinjsko uporabo počakati, in to najmanj do konca leta 2010, ko bodo za dvojno tarifo usposobljeni vsi odjemalci. Kdaj se bo to zgodilo, na Acegasu ne vedo povedati, saj se za zdaj na novo obračunavanje šele pripravljajo. MORSKI PARK - Tržaški župan Dipiazza »Še sreča, da nam niso dodelili expoja« »Še sreča, da nam leta 2004niso dodelili expoja,« je včeraj dejal tržaški župan Roberto Dipiazza. Pred štirimi leti in pol se je v Trstu takoj po diplomatskem porazu porodila zamisel za morski park, svetovna tematska razstava leta 2008 v Za-ragozi pa se s finančnega vidika baje ni izšla najbolje. »Povejmo po pravici: za Špance je bila organizacija expoja prava polomija,« meni župan, ki je bil sicer svoj čas odločen zagovornik tržaške kandidature. Zupan je prepričan, da bo morski park pritegnil trume obiskovalcev, »saj smo korak od najlepšega mesta na svetu - Benetk«. Nesporno je, da sam Trst privablja vse več turistov. »Miramar in ostale znamenitosti so nazadnje očarale goste vrha G8,« je pristavil Dipiazza. Navadne muzeje obiščemo v pov- prečju enkrat v življenju, medtem ko si akvarije in podobne atrakcije ljudje ogledujejo pogosteje, je dejal Dipiazza, ki je mimogrede omenil tudi obnovo starega pristanišča ter silosa, »da ne govorimo o logistični ploščadi, katere usoda je še nejasna. Kmalu bo Trst lahko vsekakor sam shodil,« torej brez tradicionalne podpore države. Morski park je ambiciozen načrt, ki po županovih besedah spodbuja »zdrav biznis«. Dipiazza je kritiziral občinske svetnike Demokratske stranke, »ki naj bi z besedami podpirali načrt, glasovanja v občinskem svetu pa so se vzdržali. Isto ne velja za nekatere druge člane opozicije, ki so sklep podprli.« Svetniki DS (in SKP) so se vzdržali po tem, ko je svet zavrnil njihove popravke. (af) ZAHODNI KRAS - V nekdanjem občinskem rekreatoriju Križ baza za rešilec službe 118 Na obnovljenem sedežu civilne zaščite bo uprava v kratkem uredila tudi šolsko telovadnico Rešilec službe 118 bo v poletnem času parkiran pred nekdanjim rekreatorijem v Križu Nekdanji občinski rekreatorij v Križu (danes ima tam sedež občinska služba za civilno zaščito) bo služil kot baza za rešilec službe za hitro pomoč 118. To sta včeraj sporočila občinska odbornika Franco Ban-delli (javna dela) in Claudio Giaco-melli (občinsko premoženje), ki sta tudi najavila, da bodo v stavbi ob robu vasi v kratkem uredili šolsko telovadnico. Rešilec na območju tega dela tržaške okolice bo na razpolago v poletnem obdobju. Vsa obnovitvena dela v stavbi nekdanjega rekreatorija (vključno s telovadnico za šolske potrebe) in bližnje okolice bodo Občino Trst stala okoli 150 tisoč evrov. Upravi je pri tem priskočila na pomoč deželna službe civilne zaščite. S tem denarjem bodo asfaltirali tamkajšnje območje, obnovili zunanjost stavbe in celotno zunanjo razsvetljavo ter tudi ograje okrog nekdanjega športnega igrišča. Poskrbeli bodo tudi za lepši videz tamkajšnjega javnega zelenja. / TRST Četrtek, 9. julija 2009 7 1 RICMANJE - Predsinočnjim srečanje občinske uprave s krajani Cela vrsta odprtih vprašanj Glavna težava je promet skozi vas Premolin: Na osnovi programskih smernic smo že marsikaj načrtovali - Gombač: Ricmanje so pepelka dolinske občine Ureditev zvočnih pregrad na avtocestnem viaduktu, gradnja stranišč in ureditev prostora pred vaškim pokopališčem, izboljšanje avtobusne povezave s katinar-sko bolnišnico, ureditev nekaterih občinskih cest in kanalizacije ter oblikovanje razvojnega načrta, pravica vseh vaških prebivalcev, da uporabljajo Babno hišo, predvsem pa rešitev glavnega problema, ki tare vaščane: prometa po pokrajinski cesti, ki teče skozi vas. O tem se je govorilo na predsinočnjem prvem srečanju prebivalcev Ricmanj z novo dolinsko občinsko upravo, ki je potekalo v prostorih Babne hiše, da je problematika občutena pa je pričala tudi številna udeležba krajanov, ki so pričakali županjo Fulvio Premolin, odbornice Alenko Vazzi, Tatjano Turco in Elisabetto Sor-mani ter funkcionarje Mitjo Lovriho, Igorja Giacominija in Marca Franzeseja, medtem ko je zapisnik vodila Mojca Švab. Dober del od sedemnajstih zahtev krajanov, ki jih vsebuje priložnostna spomenica, obsega vprašanje prometa po pokrajinski cesti št. 20, ki teče skozi vas in kjer domačini zahtevajo omejitev hitrosti, prepoved vožnje (z izjemo vozil stanovalcev, avtobusov in službenih vozil) v smeri proti Domju do kolesarske steze. Občinska uprava je imela glede tega že več srečanj in ogledov, je dejala županja, a se stvar še ni premaknila, ker tržaška pokrajina, ki je lastnica ceste, pravi, da nima dovolj sredstev, poleg tega se tudi postavlja vprašanje pristojnosti, saj je občina odgovorna za varnost, pokrajina pa za vzdrževanje ceste. Sama Premolinova bi lahko predlagala tudi možnost zaprtja starega vaškega jedra, a je treba videti, od kod do kod. Županja je tudi opozorila na nekatera dela, ki jih je občina v Ricmanjih že izvedla: asfaltiranje ceste na Barde ter asfaltiranje in ureditev infrastruktur na Koritih, ureditev pročelja ri-cmanjskega pokopališča in transakcija s krajevno srenjo. Na podlagi programskih smernic o okolju, solidarnosti in znanju pa je novi občinski odbor že marsikaj načrtoval tudi za Ricmanje, čeprav mora soodločati skupaj s pokrajino. Kaj pa najbolj žuli vaščane? Poleg pokrajinske ceste je tu še problem avtobusne povezave s katinarsko bolnišnico: avtobus št. 49/ namreč zaobide Ricmanje, zato bi morali vpeljati novo povezavo z manjšim avtobusom. Dalje je bilo slišati pritožbe na račun čiščenja cest, postavljena pa je bila tudi zahteva po ureditvi nekaterih starih občinskih cest, ki povezujejo Ricmanje z Borštom, ureditvi parkirišč, pa še po večji prisotnosti občinskih redarjev v vasi (občina jih ima le tri), čiščenju odpadkov pod viaduktom in postavitvi zvočnih pregrad na Številna udeležba priča, da je za srečanje v Babni hiši vladalo veliko zanimanje kroma slednjem. Županja je glede avtobusa opozorila, da pokrajina noče kriti dodatnih stroškov, za čiščenje cest pa bo občina imela vedno tri osebe na terenu, obenem pa bo izdala odredbo, ki bo obvezovala občane k čiščenju vsega, kar je v njihovi pristojnosti. Občina bo tudi skušala urediti vprašanje parkirišč, glede odpadkov pod viaduktom in pregrad na le-tem pa je opozorila, da je to v pristojnosti družbe za avtoceste Anas, ki je sicer obljubila, da bo za to poskrbela. Županja je drugače tudi obžalovala, da se je zelo malo krajanov udeležilo številnih srečanj, ki jih je občina priredila v okviru Agende 21 in na katerih bi lahko dali predloge. Z odgovori ni bil zadovoljen svetnik Boris Gombač, za katerega občinska uprava nima nobenega posluha za rešitev problemov vasi, ki je, meni Gombač, že od leta 1947 pepelka dolinske občine. Gombač, ki je tudi kritično posegel v razpravo na predsinočnjem srečanju, pravi, da se županja skriva za pokrajino, državno domeno in družbo Anas, medtem ko bi se morala zganiti in pritisniti na te ustanove ter predložiti razvojni načrt za pridobitev potrebnih prispevkov. Županja in njen bojeviti nasprotnik sta si na koncu vendarle podala roko in se dogovorila, da bosta septembra skupaj začela iskati rešitve za omenjena vprašanja. OD JUTRI DO NEDELJE Praznik demokratov na Trgu sv. Antona Na Trgu sv. Antona v središču Trsta bo od jutri do nedelje praznik Demokratske stranke. Njen pokrajinski tajnik Roberto Cosolini je na predstavitvi pobude poudaril, da ima praznik vse značilnosti tradicionalnega strankarskega festivala, a obenem vsebuje tudi vrsto novosti. Cosolini se je zahvalil vsem prostovoljcem, ki so že nekaj dni na delu za izvedbo te pobude. Demokratski praznik se bo pričel jutri ob 19. uri s srečanjem s Cosolinijem, ki ga bo intervjuval izvedenec za komunikacijo in nekdanji predsednik deželnega odbora za komunikacije (Corecom) Franco del Campo. V soboto ob 19. uri bo na sporedu okrogla miza o vse večji transportni izoliranost Trsta, na kateri bodo sodelovali predsednik pristanišča Claudio Boniciolli, de- želni svetnik Sergio Lupieri, pooblaščeni upravitelj tovornega postajališča na Fernetičih Claudio Grimm in tajnik UIL za FJK Luca Visentini. Sledilo bo soočenje o javni varnosti. V nedeljo ob 18.30 bo tekla beseda o mladih in politiki, uro pozneje pa o Trstu kot turističnemu mestu. Praznik bo, poleg raznih družabnosti, gostil tudi košarkarski turnir. Poletni praznik Demokratske stranke sovpada s pričetkom predkongresne razprave, ki se obeta živahna in polemična. Demokrati se bodo morali oktobra odločati o državnem in tudi o deželnem tajniku. Na državni ravni so doslej znane kandidature Daria Franceschini-ja, Ignazia Marina in Pierluigija Bersanija, na deželni ravni pa še ni nihče uradno predložil kandidature. Pokrajina: Trst mora dobiti glasbeni licej V luči reforme višješolskega študija v Italiji je potrebno, da Trst dobi svoj glasbeni licej. Tako meni predsednika tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Po-ropat, ki se je skupaj z odborni-co za šolstvo Adele Pino srečala z ravnateljem konservatorija Tar-tini Massimom Parovelom in tržaškimi parlamentarci. Šlo je za prvo informativno srečanje, katerega cilj je bil pojasniti obstoječa določila, trenutne predloge o le-teh in morebitno pripravljenost ministrstva za šolstvo za ustanavljanje glasbenih licejev tudi tam, kjer že deluje konser-vatorij. Šolska reforma predvideva namreč ustanovitev največ 40 glasbenih licejev v vsej državi, zato, če ne bo skupnega prizadevanja krajevnih institucij in parlamentarcev, Trst utegne tudi ne dobiti tovrstnega liceja. Vojašnica v Ul. Rossetti: poseg poslanca Rosata Tržaški poslanec Demokratske stranke in član komisije za obrambo Ettore Rosato je v tiskovnem sporočilu zahteval pojasnila glede usode vojašnice Vit-torio Emanuele v Ulici Rossetti. Rosato opozarja, da je vojska zapustila vojašnico že pred letom dni, tako občinska kot pokrajinska uprava pa bi želeli del objekta preurediti v šolsko poslopje. Tudi predsednik Dežele FJK Ren-zo Tondo se strinja s stališčem, da 12-hektarska vojašnica ne sme ostati prazna in neuporabljena. Kot piše Rosato, obrambni minister Ignazio La Russa naj ne bi prejel od deželne uprave nobenega predloga, Dežela pa medtem trdi, da pričakuje odgovor od vlade. »Do oktobra lani je vse kazalo, da je ministrstvo pripravljeno odstopiti zemljišče Deželi FJK in zatem krajevnim upravam. Upam, da je minister La Russa še vedno tega mnenja,« je Rosatovo stališče. Vejevje prekinilo železniški promet Zaradi slabega vremena se je včeraj na tračnice med postajama San Dona di Piave in San Stino di Livenza vsulo obilo vejevja. Železniški promet med Trstom in Benetkami je bil dalj časa prekinjen. Vlak intercity iz Benetk v Trst je na primer zabeležil tri ure, vlak iz Lecceja v Trst pa 74 minut zamude. BAZOVICA - Srečanje Demokratske stranke o novem tržaškem regulacijskem načrtu Na Krasu »razvoj« brez Kraševcev Kritika mestni upravi, da je odločala brez vsakršnega posvetovanja z lokalnimi dejavniki - Za Bane strateški načrt, a za koga in v kakšne namene? Srečanja v Bazovici se je udeležilo veliko ljudi, ki jih očitno zanima prihodnost Krasa kroma "Za Občino Trst je Kras strateškega pomena, obstaja pa konkretna nevarnost, da se bodo s tem »pomenom« okoristili vsi, razen Kra-ševcev. To je samo ena izmed kritik, ki jih Demokratska stranka namenja predlogu novega tržaškega regulacijskega načrta, o katerem sta na srečanju v Bazovici govorila predvsem občinska svetnika Štefan Ukmar in Fabio Omero. Navzoča sta bila tudi pokrajinski tajnik stranke Roberto Cosolini in občinski svetnik Slovenske skupnosti-DS Igor Švab. Ukmar je glede postopka oblikovanja regulacijskega načrta očital upravi župana Roberta Dipiazze, da se o tako pomembni zadevi sploh ni predhodno posvetovala z lokalnimi dejavniki. Bolj kot urbanistično-prostorski načrt se mu to zdi gradbeni projekt, od katerega bodo domačini imeli malo oziroma nič koristi, v glavnem škodo in probleme. V času globalnega razvoja teritorija bi zdrava pamet narekovala, da bi se Občina Trst posvetovala s sosednjimi občinami in, zakaj ne, tudi z občinami v Sloveniji, je poudaril Ukmar. Zelo čudno, a le do neke mere, se mu zdi, da je uprava označila predlog regulacijskega načrta za tajni dokument. Demokratska stranka je dolžna, da načrt, v kolikor se da, predstavi občanom, kar bo naredila tudi v drugih krajih v mestu, predmestjih in v okolici. Na vzhodnem Krasu sta, kot smo že poročali, dve veliki kritični točki. Prva zadeva »me-galomanski načrt« za Bane, druga pa »turistični pol«, ki ga načrtujejo na območju Padrič. »Projekt za Bane je Občina formalno označila kot načrt strateškega pomena, istočasno pa njegovo izvedbo poverila zasebnikom,« je poudaril Omero. To je veliko protislovje, zato bo leva sredina v občinskem svetu predlagala, naj se Banom odvzame »strateško vrednost«, urbanistični načrt naj to območje obravnava kot projekt občinskega pomena. Bane so v urbanističnem planu vključene v t.i. območja strateškega pomena 01, kar pomeni, da uživajo isti »trat-ma« kot npr. otroška bolnišnica Burlo in sejemsko območje. Zakaj takšna pozornost Banom ni jasno. Na sestanku na sedežu ŠD Zarja je prišlo do izraza kar nekaj »hladnih prh«, ki so jih domačini doživeli z novim regulacijskim načrtom. Pašniška zadruga iz Bazovice tako že vrsto let prosi, da bi dobila v zakup nekdanjo vojašnico, kateri so oblikovalci regulacijskega načrta sedaj dodelili rezidenčno namembnost. 8 Četrtek, 9. julija 2009 TRST / KRIZA - Unicredit Banca in tržaška jamstvena konzorcija trgovcev in obrtnikov Mala podjetja odslej lažje do virov financiranja Sporazum so predstavili včeraj na sedežu fundacije Fondazione CRTrieste Na osnovi sporazuma med banko Unicredit Banca in tržaškima jamstvenima konzorcijema Confidi Trieste in Confidi Artigiani e PMI Trieste, se je prav v Trstu začelo podeljevanje novih financiranj majhnim podjetjem iz sklada 150 milijonov evrov, ki ga je bančna skupina Unicredit namenila podjetjem v vzhodnem delu Trivene-ta v tem zahtevnem trenutku gospodarske krize. Pobuda je dobila uradni pečat včeraj na sedežu fundacije Fondazione CRTrieste, kjer je odgovorni za podjetja na območju vzhodnega Trivene-ta iz Unicredita Gino Garbin povedal, Z leve Franco Rigutti, Gino Garbin in Dario Bruni na predstavitvi sporazuma kroma da sporazum omogoča sprostitev financiranj, ki so predvidena v okviru projekta Impresa Italia (Podjetje Italija). Omenjena bančna skupina si je projekt zamislila v podporo lokalnim proizvodnim dejavnostim, za kar je za majhna podjetja v vsej Italiji namenila skupno vsoto sedem milijard evrov. Začetni sklad za vzhodni del Tri-veneta (kamor sodita Furlanija-Julijska krajina in vzhodni del dežele Veneto) znaša 150 milijonov evrov, ki so po sporazumu namenjeni podpori likvidnosti podjetij, ki so v težavah zaradi zamud pri plačilnih rokih, podpori pri naložbah (tudi za energetsko varčevanje), okrepitvi strukture podjetij in izboljšanju njihovega premoženjskega stanja. Sporazum predvideva tudi stalno mesečno preverjanje rezultatov iniciative. Kot sta poudarila predsednika obeh konzorcijev za posojilno jamstvo, Franco Rigutti in Dario Bruni, je dogovor prvo operativno dejanje sodelovanja, katerega cilj je vzpostavitev sistema, ki bo sposoben reševati probleme dostopa do kredita v odnosih z bankami in ki bo še okrepil nenadomestljivo vlogo jamstvenih konzorcijev v odnosih med podjetji in bankami. Rigutti je še dodal, da rastoče zaupanje v konzorcije potrjuje tudi ta konvencija, s katero konzorciji dobivajo vlogo neposrednega in ne samo dodatnega kreditnega jamčenja. Za dostop do konvencije Impresa Italia se lahko podjetniki obrnejo na svetovalce v agencijah in centrih za mala in srednja podjetja Unicredit Bance, kot tudi na oba tržaška konzorcija, Confidi Trieste in Confidi Artigiani e PMI Trieste. V parku nekdanje umobolnice Martina Feri in skupina Jazoo Glasbena matica bo danes ob 21.uri odprla niz glasbenih in gledaliških dogodkov za otroke in mlade, ki ga Pokrajina Trst prvič prireja v gledališču v parku bivše umobolnice pri Sv.Ivanu. Trojico glasbenih večerov za mlade, ki potekajo s koordinacijo bivšega učenca šole Iztoka Cergola, bo odprl jazz obarvan spored, ki ga bodo oblikovali pevka Martina Feri in njen bend ter skupina Ja-zoo. Tržaška pevka in docentka modernega petja na Glasbeni šoli 55 sodeluje kot solistka z raznimi bendi in posameznimi instru-mentalisti. Izpopolnjevala se je s priznanimi jazz pevci v Celovcu, Ljubljani in Perugi v okviru festivala Umbria Jazz s profesorji šole Boston Berklee College of Music. Tokrat bo nastopila s svojim bendom, ki ga sestavljajo kitarist Marko Cepak, trobentač Paolo Bernetti, kontrabasist Pietro Spanghero in bobnar Manuel Kos. V drugem delu sporeda bo na vrsti skupina Jazoo iz Slovenj Gradca, ki je s svojim delovanjem začela že leta 1996. Njeni člani so svojo electronic-funk-fusion-ambiental-nujazz glasbo ponesli po številni evropskih festivalih. Lani je skupina izdala svoj tretji studijski album Detached. Jazoo so: bobnar Enos Kugler, basist Nejc Haberman, flavtistka in pevka Katja Stare, saksofonist in pevec Matjaž Mlakar in pianist Tomaž Pačnik. Vstop je prost. KONTOVEL - Tradicionalna Ribada Ocvrti sardoni, vino, glasba in košarka Odprto igrišče na Kontovelu je bilo v torek prizorišče Ribade, tradicionalnega poletnega praznika Športnega društva Kontovel. V večernih urah so se na igrišču zbrali člani, prijatelji, simpa-tizerji in vaščani, ki so ob pristni kapljici domačega vina in ocvrtih sardonih (na sliki KROMA) preživeli prijeten večer. Za glasbeno kuliso je poskrbel duo s harmonikarjem Egonom Taučerjem in trobentarjem Thomasom Velikonjo. Pred občinstvom so se predstavile mlade ritmičarke, sledile pa so še družab- ne igre. Višek zabavno-športnega dru-žabnostnega večera je bila košarkarska tekma med mladimi in starimi. Na košarkarskem igrišču so se člani mlajših selekcij Kontovela, Jadrana in Sokola pomerili s starejšimi košarkarji, med katerimi so nastopili tudi člani »zlatega Jadrana« (predsednik Kontovela Marko Ban, Claudio Star in Robi Daneu). Tekma je bila vse do zadnjih sekund zelo izenačena, v končnici pa so za štiri točke prevladali mlajši. Praznik se je s petjem nadaljeval pozno v noč. (V.S.) OPČINE - Letos so pobudo pripravili drugič Openski poletni večer Jutri od 19.30 do približno 23. ure živahno dogajanje v vaškem jedru Tudi letos se bo drugi julijski konec tedna na Opčinah odvil v znamenju Openskega poletnega večera. Pobuda, ki je prvič stekla lani, se je v svoji prvi izvedbi izkazala za zelo uspešno, zato so prireditelji sklenili, da jo bodo letos ponovili. Njen spored so podrobneje prikazali včeraj dopoldne na tiskovni konferenci, ki je potekala v sejni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, oblikovali pa sta jo predsednica združenja Skupaj na Op-činah Marta Fabris in predsednica novo ustanovljenega konzorcija Centro in via/Opicina -Opčine Laura Stojkovic. Cilj pobude, ki bo potekala jutri zvečer od 19.30 do približno 23., je seveda ta, da po zgledu tej podobnih prireditev ponovno zaživi opensko vaško središče. Za to so se organizatorji pobude tudi letos dogovorili s tržaško občino, ki bo poskrbela za zaprtje cest v vaškem središču, zapora se bo začela ob 19.30, trajala pa približno do 24, segala pa bo od križišča Ba- zoviške ceste z Dunajsko, Narodna ulica bo zaprta pri Škavenci, Proseška cesta pa pri openski farni cerkvi sv. Jerneja. Obiskovalcem bo seveda na razpolago lepo število parkirnih mest, poleg obstoječih parkirnih površin bo namreč vrata svojega dvorišča odprla tudi Zadružna kraška banka, ki je tudi letos med glavnimi pokrovitelji prireditve. Vseh akterjev, ki so pristopili k organizaciji dogodka - to so po večini openski trgovci in gostinci -pa je približno šestdeset. Drugi openski poletni večer bo obiskovalcem ponudil marsikaj zanimivega. Trgovski obrati bodo namreč svoj delovnik raztegnili tja do 22.30, možno pa se bo seveda tudi zabavati ob melodijah, ki jih bodo izvajali trije znani tržaški ansambli, in sicer Vecia Trieste, Bandomat in Le mitiche pirie, ki bodo od 20. uri začeli svoje nastope na Škavenci (Nanoškem trgu), Proseški in Dunajski cesti. To pa še ni vse, saj se bodo od 20.15 dalje s svoji- Program letošnje pobude sta včeraj predstavili glavni organizatorki kroma mi tolkali predstavili člani potujoče skupine Berimbau, od 21. do 22.30 pa se bosta zvrstila nastopa aktobatske plesne skupine Cheerdance Millenium ter trebušnih plesalk skupine Naadirah. Poskrbljeno bo seveda tudi za zabavo otrok in najmlajših. Vse se bo zaključilo približno ob 23.00 na Škavenci s sadno poslastico, na kateri bodo delili lubenico. Kdor bo jutri zvečer v openskih trgovinah zapravil najmanj dvajset evrov, bo v malem šo-torčku v središču Opčin dobil majhen po-klon. Poleg tega, da se openskim trgovinam in gostinskim obratom da novega zagona, ki so ga seveda v tem času še kako potrebni, je cilj pobude tudi ta, da se opensko vaško središče predstavi tudi novim priseljencem iz mesta, pa tudi od drugod, ki jih je v zadnjem času na Krasu vedno večje število, zaradi sodobnih življenjskih ritmov pa se na Opčinah zadržujejo bolj malo. (ps) / TRST Četrtek, 9. julija 2009 9 1 DEVIN-NABREŽINA - V soboto se začenjajo Poletni večeri pod zvezdami Književnost, glasba, ples, šport in gledališče ... pod zvezdami Od sobote do 26. julija bo trg pred nabrežinskim županstvom povsem zaživel Književnost, glasba, ples, gledališče in šport so tudi letos glavne sestavine pestrega julijskega dogajanja v Nabrežini. V soboto se namreč že šesto leto zapored začenja prireditev Poletni večeri pod zvezdami, ki jo pred na-brežinskim županstvom prireja de-vinsko-nabrežinsko odborništvo za kulturo, šport, turizem in mlade s prispevkom tržaške Trgovinske zbornice, Dežele FJK, Pokrajine Trst in res številnih domačih društev. Kot lahko beremo v dvojezični zgibanki in kot so prireditelji včeraj povedali na srečanju z novinarji, se bodo poletni večeri začeli v soboto, ko bo po uradnem odprtju ob 21.15 v sklopu Folkesta nastopila legenda ameriškega country rocka George Frayne oziroma Commander Cody Band. Glasba pa bo protagonistka tudi drugih večerov v priredbi združenja Proloco Mitreo, z Umbertom Lupijem in prijatelji (16. julija) na primer, ali z Joplin ragtime orkestrom (21. julija) in pa ob nastopu plesnih šol Naadirah in pa Michele & Lara dance Studio (23. julija). Posebno novost pa predstavlja letos niz sedmih literarnih srečanj Pisatelji za vse letne čase, v priredbi kulturnih združenj Pier Paolo Vergerio in Sodalitas. Prvo bo na vrsti že v nedeljo, ko se bo ob 19. uri pred nabrežinskim županstvom z Borisom Pahorjem o njegovem zadnjem italijanskem prevodu Qui e proibito parlare pogovarjala Tatjana Rojc. Nedvomno ne gre prezreti srečanja s tržaškim pisateljem Pinom Roveredom, ki bo na sporedu v soboto, 18. julija, pa tudi ostalih literarnih poslastic o dalmatinskem morju in dolini Glinščice, o tržaški umetnosti in folklori, o zgodovinopisju in pripovedništvu, intelektualcih in pa popotovanjih. Pester program, ki so si ga zamislili člani Sosveta mladih devinsko-nabrežinske občine, pa bo pred županstvo privabil tudi mlade. Že v ponedeljek bo ob 19.15 zaživel tretji Rock & Music Young Festival, zanimivi pa bosta tudi športni prireditvi, in sicer turnir človeškega nogometa (v nedeljo in ponedeljek ob 17. uri) in košarkarski turnir 3 proti 3 (prihodnji konec tedna). Mladi in nekoliko manj mladi pa se bodo nasmejali ob zabavnih vicih čarodeja Mago de Umago, Gianfryja in škore Jolande (14. julija) in na podobnem večeru vragolij (dan pozneje) ter, zakaj ne, tudi na lutkovnem večeru (17. julija). Ponudbo bo tudi letos dopolnila serija štirih amaterskih gledaliških predstav v narečju v sklopu mednarodnega festivala Ave Ninchi. V ponedeljek, 20. julija, bodo ob 21.15 na svoj račun prišli ljubitelji operete z večerom Opereta Forever v priredbi mednarodnega združenja operete FJK, ko bo publika uživala ob najbolj poznanih in priljubljenih opernih arijah. Ljubiteljem godb pa bo namenjen večer 24. julija, ko bo v priredbi združenja Onorevoli colonnelli del Kentucky zaživela 1. revija godb. Sedemdesetč-lanska zasedba miljskih, tržaških in na-brežinskih godbenikov bo s pestrim repertoarjem koračnic in kakovostnih skladb postregla za nepozaben glasbeni spektakel. Po mnenju devinsko-nabrežin-skega župana Massima Romite prinašajo Poletni večeri pod zvezdami res veliko sreče tudi lepoticam: na finalni izbor v kraju Salsomaggiore se je namreč še vsako leto uvrstilo tudi dekle iz naše dežele, ki jo je izvolilo nabrežinsko občinstvo. Tokrat bo izbor za najlepši nasmeh v sredo, 22. julija, ob 21. uri. To pa še zdaleč ni vse, saj bo res vsak večer do 26. julija postregel vsaj z enim dogodkom. Ravno tako pa bo tudi v primeru slabega vremena, saj bodo literarna srečanja potekala v dvorani občinskega sveta, medtem ko bodo zabavna srečanja in koncerti našli zatočišče v nabrežinski telovadnici. (sas) Pobude za vse okuse in vse starosti so predstavili včeraj na Trgovinski zbornici kroma SDZPI - Ob pogrnjeni mizi Uspešen zaključek triletnega tečaja za kuharje in natakarje Komisija, ki jo sestavljajo predstavnik Dežele, predstavnik sindikata, predstavnik delodajalcev, predstavnik ministrstva za izobraževanje in ministrstva za delo, je na zaključnem izpitu, ob pogrnjeni mizi ugotovila, da so vsi kandidati dobro pripravljeni. Triletno šolanje so tako uspešno zaključili Daniela Babic, Erik Bandi, Grgič Saša, Jelerčič Luka, Mencinger Marco in Sancii Martina. Ženske v kinu: niz projekcij in delavnic Na lepem vrtu zdravstvene ustanove Androna degli Orti (v starem mestu) bo stekla osma izvedba niza Donne al cinema (Ženske v kinu). Cilj prirediteljev, združenja Luna e L'Altra, je ovrednotenje ženske produkcije na filmskem področju, a tudi na področju ostalih umetniških govoric. Uvod v žensko obarvan niz bo jutrišnji koncert Beatrice Anto-lini v parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu. Kantavtorka bo nastopila ob 21. uri, sledil pa bo tudi dj set Acquolina. Od sobote, 11. julija, do nedelje, 19. julija, pa bodo dogodki potekali v prostorih in na vrtu v Androna degli Orti: na sporedu so razne delavnice in debate, predvsem pa filmi. V soboto ob 21. uri bodo zavrteli Across the Universe režiserke Julie Taymor, v nedeljo pa izraelsko-francoski film Meduse. Četrtkovo vabilo v mestno knjižnico Zakaj ne bi četrtek popoldne preživeli v družbi literarnih junakov? Kulturni resor tržaške občine in njegov knjižničarski servis prirejata niz osmih po-poldnevov v knjižnici Quaran-totti Gambini (Ul. delle Lodole 7/A) in v knjižnici Stelio Mat-tioni (v naselju San Sergio). Posamezne predstave in animirana branja bodo pripravili člani skupine Teatro Studio Giallo. Prvo srečanje bo na sporedu že danes v knjižnici pri Sv. Jakobu ob 18. uri, kjer se bodo lahko gledalci vseh starosti zabavali v družbi klovnov in akrobatov. Liberty v Trstu V rastlinjakih Vile Revoltella bodo jutri ob 18.30 odprli fotografsko razstavo Liberty v Trstu. Na ogled bo preko osemdeset posnetkov o tržaških palačah v stilu Jugendstil, ki so jih posneli člani krožka Circolo fotografico triestino. Umberto Lupi na dveh mestnih koncertih Nadaljuje se »turneja« po tržaških rajonih priljubljenega pevca Umberta Lupija. Nocoj bo nastopil v športnem društvu Poli-sportiva Chiarbola, jutri pa na trgu pri Sv. Jakobu; oba koncerta bosta ob 20.30. ARTEDEN '09 - Pestra ponudba dogodkov za mlade in manj mlade Ustvarjalni duh zavel v Lonjerju Drevi koncert skupine Alter Ego, jutri pa kuharska delavnica za odrasle - Mladi se dopoldne zabavajo, gostje pa pridno ustvarjajo Že sedmo leto zapored se Lonjer na začetku julija spremeni v mednarodno stičišče kultur in likovnih izražanj, v vrelec kreativnosti in navdušujočih idej. Tudi tega je »kriv« Arteden oz. eksperimentalna delavnica likovnega izražanja, ki vsako leto v vas pod Katinaro privabi ustvarjalce z vseh koncev sveta in pa naše ljudi, ki se radovedno sprehajajo po ulicah, sledijo raznoraznim delavnicam in pa spremljajo večerno kulturno dogajanje. V Lonjerju so organizatorji - Slovensko kulturno društvo Lonjer - Katinara poskrbeli res za vsakogar. Tako so v dopoldanskih urah na vrsti razposajeni malčki, ki se med igro z Jasonom posvečajo angleščini, pri mizi pa se predajajo kuharskim mojstrovinam pod mentorstvom gospe Emilije Pavlič. No, ko bi tudi nekoliko starejši bralci radi izvedeli za kak okusen recept, se lahko odpravijo v Lonjer jutri ob 18. uri, kjer jim bo gospa Emilija zaupala marsikatero kuharsko skrivnost. Drugače bodo za posebno vzdušje v lonjerskem Športno kulturnem centru drevi poskrbeli člani glasbene skupine Alter ego, ki bodo na oder stopili ob 20. uri. Udeleženci pa bodo lahko spoznali letošnje goste bolgarsko fotografinjo Mariyo Efremovo, kurdskega slikarja Azada Karima, zamejsko fotografinjo Vesno Kranjec, tržaško umetnico Roberto Skerlevaj, latvijsko slikarko Gerdo Sture in pa tržaškega slikarja Luco Vanella. (sas) Ribaj, reži in ... postreži kroma 10 Četrtek, 9. julija 2009 TRST / SKD KRASNO POLJE - Tradicionalni društveni izlet Petdeset članov in prijateljev obiskalo Zagreb in Kumrovec Slovensko kulturno društvo Krasno polje Gročana, Pesek in Draga je v nedeljo, 7. junija, priredilo tradicionalni celodnevni društveni izlet v Zagreb in Kumrovec za vaščane, ki so sodelovali pri organizaciji in iz- peljavi septembrske šagre v Gročani. Petdeset članov in prijateljev društva si je tako ogledalo središče mesta Zagreb s katedralo Sv. Marka ter znano mestno pokopališče Mirogoj. Pot jih je nato peljala v Kumrovec, kjer je bil na sporedu še ogled etnografskega muzeja Staro selo s Titovo rojstno hišo. Lep dan pa se je zaključil z večerjo v stari furmanski gostilni v kraju Bizeljsko na slovensko-hrvaški meji. (Za) ŠC MELANIE KLEIN - Delavnica v vrtcu in osnovni šoli na Colu Spoznajmo čustva in gradimo pozitivne medsebojne odnose V otrocih so mentorice spodbujale empatijo, ovrednotenje čustvovanj ter skupinsko delo Med januarjem in aprilom je v vrtcu Antona Fakina na Colu potekala delavnica .Spoznajmo čustva in gradimo pozitivne medsebojne odnose. Projekt si je zamislil in ga izvedel Študijski center Melanie Klein. Trideset otrok med tretjim in šestim letom starosti je bilo razdeljenih v dve skupini: učili so se prepoznati in poimenovati osnovna čustva, kot so veselje, jeza, žalost, zavist in strah ter jih primerno izraziti v odnosu z bližnjim. Srečanja so potekala enkrat tedensko, petnajst predvidenih delavnih ur pa je bilo razdeljenih v tri sklope. Prvih pet srečanj je Ingrid Bersenda, s psihološkega vidika, posvetila prepoznavanju čustev z obrazne mimike ter njihovemu poimenovanju. Poleg asociacij se je posluževala kart z različnimi obraznimi izrazi ter pripovednih trenutkov, ki so bili sicer stalnica vseh treh sklopov srečanj. Za otroke je sestavila pesem o čustvih in čustvenih stanjih, ki so jo otroci zapeli in zaplesali; malčki so med spoznavanjem reakcij na posamično čustvo obogatili besedni zaklad in lastno zavest. V drugem delu, ki ga je vodila klinična pedagoginja Francesca Simoni, so se otroci v družbi marionete želve preko vizualnih iger učili razlikovati fizične simptome od psiholoških, na primer bolečino. Po pripovedovanju klasičnih pravljic, so malčki poosebili like in tako prepoznavali temeljna čustva in vzgibe v vsakem od njih. Skozi srečanja so se učili obvladovanja čustvenih stanj ter empatije, ki sta ključ medsebojnih odnosov v skupini. Cikel se je zaključil z delavnico namenjeno čustvenemu izražanju na fizični, umetniški način. Mentorica Živa Kušče je z likovnimi in gibalnimi prvinami pričarala mavrično paleto barv, iz katere so si otroci izbirali tiste, ki ponazarjajo njih same in individualno občutenje posamičnih afektov. Z risbami in odtisi so ustvarjali svojevrstne likovne izdelke, s katerimi so pripovedovali o sebi. Na zadnjem srečanju sta se skupini združili in se sprehodili po mavrici čustev, ki so jo skupaj ustvarili. Ob zaključku so malčki v spomin prejeli album z lastnimi fotografijami v različnih čustvenih stanjih in z likovnim gradivom. Program skozi igro spodbuja zdravo dojemanje sebe in okolice, zato so se za pet srečanj odločili tudi na OŠ Alojz Gradnik na Colu. Med srečanji je Francesca Simoni v otrocih spodbujala empatijo, ovrednotenje čustvovanja ter skupinsko delo. Delavnica se je zaključila zadnji teden v maju. (ŽK) Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 9. julija 2009 VERONIKA Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.55 - Dolžina dneva 15.30 - Luna vzide ob 22.04 in zatone ob 7.15 Jutri, PETEK, 10. julija 2009 LJUBICA VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,1 stopinje C, zračni tlak 1008,5 mb raste, veter 18 km na uro severovzhodnik, vlaga 79-odstotna, nebo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,4 stopinje C. [I] Lekarne Do sobote, 11. julija 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Trg Liberta 6 (040 421125), Škedenjska ulica 44 (040 816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Škedenjska ulica 44, Istrska ulica 18. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (040 7606477). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Coraline e la porta magica«. ARISTON - ARENA 21.15 »Louise Michel«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La rivolta delle ex«; 17.30, 20.00, 22.15 »Outlander, l'ultimo Vichingo«; 16.00, 17.30, 18.50, 20.30, 21.45 »Transformers: La vendetta del ca-duto«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Coraline e la porta magica«; 16.10, 18.10, 20.05, 22.00 »Una notte da leoni«; 18.10, 20.05 »La ragazza del mio migliore amico«; 16.00, 22.00 »Un'estate ai Caraibi«. FELLINI - 17.00 »Una notte al museo 2«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.15, 19.30, 21.45 »Ritorno a Brideshead«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.15, 19.30, 21.45 »Angeli e demoni«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »La rivolta delle ex«. KOPER - KOLOSEJ - 15.40, 18.20, 20.50 »Bralec«; 16.00, 18.00 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov«; 15.00, 17.00, 19.00 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov 3D«; 20.00, 22.00 »Prekrokana noč«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Outlander, l'ul-timo Vichingo«; Dvorana 2: 16.30, 19.00, 21.30 »Transformers: la vendetta del caduto«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una notte da leoni«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un matrimonio all'inglese«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.30 »Transformers - La vendetta del caduto«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »Outlander - L'ultimo Vichin-go«; Dvorana 3: 17.50, 20.00, 22.00 »La rivolta delle ex«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.00 »La ragazza del mio miglior amico«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.10 »Il mondo di Horten«. Čestitke Danes v Boljuncu IVAN ŠUČ svoj 5. rojstni dan slavi. Naj bo zdrav in vesel, vedno tako naprej mu želijo nona, stric Stojan in Felicija. Našemu dragemu DAVIDU čestitamo za odlično opravljeno maturo. Še veliko študijskih uspehov mu želijo: nona Anica, Claudio in Ful-vio. Člana KD »Kraški šopek« se veselita in sta srečna, da imata dve vnukinji, ki sta z odliko dokončala maturo. IVA v Trstu, HANA v Ljubljani. Srečno Pertotovke! Nona in Nono. Repentabrskim maturantom, ob uspešno opravljeni maturi, iskreno čestita župnijska skupnost. Med nami imamo pridne »pu-pe«. MILENA in ERIKA LEGIŠA sta uspešno zaključili izpit na nižji srednji šoli. POLJANKA DOLJAK in KAROLINA TRAMPUŽpa sta se lepo izkazali na maturi. Čestitamo in se z njimi veselimo vsi pri SKD Igo Gruden. Naš pevec in partizan PEZZA FILIP praznuje danes 80 let. Vse najboljše in polno zdravja mu želi kolektiv TPPZ Pinko Tomažič. Ob uspešno dokončanem študiju čestitamo našima pupama Aširi Purič in Nicoletti Ferfoglia SKD Vesna Neverjetno v Rojanu: Močo Vileda je pometel z univerzo. Čestitamo Krpanovci Naš Rajko je na relaciji Trst-Gasteiz napisal diplomsko nalogo o baskovskih in zamejskih medijih ter jo v torek zagovarjal na tržaški univerzi. Iskrene čestitke...in veliko uspehov v svetu komunikacije! Dolharji M Osmice Naš dragi BOŠTJAN ROMANO danes praznuje 27. rojstni dan. Včeraj pa je na tržaški univerzi uspešno zaključil specializacijo iz poslovne komunikologije. Iskreno mu čestitamo in želimo veliko poslovnih uspehov, nona Adrijana in nono Albino. BOŠTJAN ROMANO je uspešno dokončal drugo stopnjo univerzitetnega študija iz komunikacijskih ved. Iskreno mu čestitamo in mu želimo še veliko uspehov in zadoščenj Emil, Florjana, Erik, Marko in Matej. Dragi prijatelj in odbornik BOŠTJAN ROMANO, vsi pri SKD Slavec ti iskreno čestitamo za uspešno dokončano specializacijo iz komunikacijskih ved na tržaški univerzi. Danes praznuje visok okrogli jubilej tovariš PIPPO. Še mnogo zdravja in dobre volje mu želijo vsi pri SKP. Ob rojstvu drugorojenke ERIN čestita mamici Denise, sestrici Nini in očku Andreju občanska lista Skupaj za Repentabor. OSMICA je odprta pri Košutovih, Križ 422. Nudimo pristno kapljico in domač prigrizek. Tel. 040-220605. OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. 040-299806. OSMICO je odprl Iztok v Slivnem. Tel.št.: 040-200634. OSMICO sta odprla v Samatorci Stanko in Alma. Vabljeni. Tel.št.: 040229349. OSMICO je odprl Zidarič v Praprotu. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjivasi št. 14. Tel. št.: 040-208553. PRI BOGDANU IN MARLENKI v Ga- brovcu je osmica vrata odprla, za vsa žejna in lačna grla. Vabljeni! Tel. 0402296068. PRI REPI NA KONTOVELU sta odprla osmico Slava Starc in Dušan Križ-man. Tel. 040-225304. Vabljeni! V ZGONIKU št. 59 je odprl osmico Janko Kocman. Tel. 040-229211. S Poslovni oglasi ZAVAROVALNICA ALLEANZA ASSICURAZIONI s sedežem na Opčinah prireja tečaje za usposabljanje zavarovalniških posrednikov z možnostjo takojšnje zaposlitve. Potrebna sta diploma in stalno bivališče na Krasu. Za informacije in razgovor pokličite na 347/8924293 / TRST Četrtek, 9. julija 2009 1 1 r \ Skd Tabor M Izleti bo. Vpisovanje v uradih KZ v Trstu, tel. 040 - 362941, v Gorici, tel. 0481 -82570 in Čedadu, tel. 0432 - 730119. Poletje pod kostanjem 2009 Prosvetni dom - Opčine DANES, 9. JULIJA 2009, ob 21.00 VEČER SRBSKE FOLKLORE Nastopili bosta skupini Akud KOLO iz Kopra in Skd PONTES-MOSTOVI iz Trsta. V primeru slabega vremena bo večer v dvorani. Odprto bo parkirišče ZKB. V--✓ a Šolske vesti DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah, in sicer od 11. julija do vključno 22. avgusta ter dne 14. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJI TRŽAŠKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL pozivajo dijakinje in dijake, ki so pravkar zaključili 3. razred nižjih srednjih šol in njihove družine, da se čimprej javijo v tajništvih izbranih višjih srednjih šol za potrditev vpisa. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ F. MILČIN-SKEGA obvešča, da je še nekaj prostih mest in sicer za tabor »Z vetrom« 1. izmena (19. do 25. julija) - 2 mesti, 2. izmena (od 26. do 1. avgusta) 2 mesti, prijave sprejemamo do 16. julija. Za tabor angleškega jezika »Jezikajte« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico MIŠK@ pa sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: franmilcin-ski@gmail.com. TAJNIŠTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN prosi dijake, da dvignejo diplome III. razredov kvalifikacijskega izpita in mature od leta 1983 dalje. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRANA MILČINSKEGA obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte!« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico »Mišk@« sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: franmilcinski@gmail.com DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi dan pouka v šolskem letu 2009/10 v četrtek, 10. septembra 2009. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra. 3 Obvestila MI K GRJMO HODT N VIŠARJE v nedeljo, 12. julija, odpotujemo s trga v Nabrežini ob 6.51. Info: 347-6849308 (Igor). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU prireja v petek, 17. julija, izlet na Mašun, kjer bo potekalo tradicionalno družabno srečanje s pobratenim društvom iz Ilirske Bistrice. Informacije in vpisovanje do petka, 10. julija, med 9. in 13. uro na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040360072. SPDT organizira od petka, 17., do nedelje, 19. julija, tridnevni pohod v spodnje Bohinjske gore. Iz Bohinjske Bistrice se bodo povzpeli na Črno prst, Porezen in Hudojužno. Za vse potrebne informacije in prijave pokličite na tel. št. 040/220155 (Livio). Vabljeni! ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabijo v soboto, 18. julija, na romanje na Sv. Višarje (z avtobusom). Za vpis in vse ostale informacije pokličite na tel. št. 040-220693 ali 347-9322123. KMEČKA ZVEZA organizira v sodelovanju z Zadružno Kraško banko v nedeljo, 26. julija, tradicionalni enodnevni izlet na Kmečki praznik - srečanje kmetov treh dežel v Sele na avstrijsko Koroško. Cena izleta, ki krije samo stroške prevoza, je 20,00 evrov na ose- KRUT obvešča, da so društveni prostori odprti s poletnim urnikom od 9. do 13. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah o'pen bic. Tečaji bodo ce-lotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tečaj od 6. do 10. julija; 2. tečaj od 10. do 14. avgusta. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure ter ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858, e-mail info@yccupa.org ter na spletni strani www.yccupa.org. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 9. julija, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). 19. DRAGA MLADIH na temo »Ustvarjalnost in inovativnost« bo od 10. do 12. julija v Kopru, Središča Rotunda (stari zapori). Petek, 10. julija, ob 20. uri večer z inovatorjem Japecom Jakopinom. Sobota, 11. julija, ob 10. uri okrogla miza »Od inovativnosti do ustvarjalnosti« gostje: Jure Leskovec, Peter Florjančič, Tinkara Kovač, Gregor Čušin, od 15. uri dalje delavnice. Nedelja, 12. julija, ob 10. uri okrogla miza »Inovativnost in ustvarjalnost mladih« beseda udeležencem. Prijave in informacije: MOSP-Mladi v odkrivanju skupnih poti, Ul. Donizetti 3, 040-370846 ali www.dragamladih.org. ARTEDEN/09 vabi do petka, 10. julija, od 17. do 18. ure, na umetniškem prizorišču v Športno kulturnem centru v Lonjerju, »Workshop 4 teenager«, ustvarjalna delavnica za najstnike »Ples v barvah«, mentorici Daša Grgič in Jana Pečar. Informacije in prijave: Tel. št.: 333-5062494 predstavnica Skd Lo-njer-Katinara, mail: jana@arteden.org. ELIC - Umetnostna šola »Sintesi« vabi vašega otroka na likovne delavnice do petka, 10. julija, (Narava, ustvarjalnost in ročno oblikovanje: risanje, barva in origami) od 9. do 12. ure, ki jih vodi umetnik Leonardo Calvo, na Opčinah v Villaggio del Fanciullo. Informacije na tel. št.: 040-390823, 333-4784293, 040-774586. NOVONASTALI KONZORCIJ »SKUPAJ NA OPČINAH« vabi dne v petek, 10. julija, na Openski poletni večer s pričetkom ob 19.30. Zagotovljen pester program z večernim shoppingom, raz-norazno glasbo, plesom ter mnogim drugim. Vsi toplo vabljeni! TABORNIKI RMV sporočajo, da bo odhod na tabor v ponedeljek, 13. julija iz sežanske železniške postaje. Zbirališče ob 8.00 v krojih (kdor nima srajce, naj nosi rodovo majico in ruto). Odhod vlaka ob 9.23. Uro prihoda iz taborjenja v ponedeljek, 27. julija bomo še sporočili. Taborniški srečno! ODBOR KRAŠKE OHCETI vabi društva in zasebnike, ki nameravajo imeti za ohcet odprto osmico, na sestanek v ponedeljek, 13. julija, ob 20. uri v Bubni-čev dom v Repnu. Pogovorili se bomo o vsem. ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME organizirajo od 13. do 17. julija oratorij za otroke iz vrtca, ki imajo že štiri leta in več, za osnovnošolske otroke in dijake nižjih srednjih šol. Oratorij bo v Slomškovem domu v Križu. Progam je pester in se bo prilagajal udeležencem različnih starostnih dob. Za vpis in vse ostale informacije tel. št. 040220693, ali 347-9322123. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi na javni srečanji o novem regulacijskem načrtu tržaške občine v torek, padfietfe/ H IHHimPLIUB ALABAMA Prisotni smo na Opčinah, v Miljah, v Boljuncu in v Nabrežini Tel. 040 2158 318 14. julija, v Škednju v ljudskem domu Zora Perello in v sredo, 15. julija, na Opčinah v Prosvetnem domu, ob 20.30. Sodelujejo rajonski svetovalski SKP-EL, občinska svetovalca Iztok Furlanič in Marino Andolina in deželni svetovalec Igor Kocijančič. SKD VIGRED priredja od ponedeljka, 20., do petka, 24. julija, poldnevno otroško delavnico »Pojemo, plešemo, ustvarjamo, se igramo - radi se imamo« v Šempolaju. Delavnica je namenjena otrokom, ki so v prejšnjem šolskem letu obiskovali vrtec, osnovno šolo in prvi razred srednje šole. Prijave in informacije na tel. št. 380-3584580. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v petek, 24. julija, ob 17.30 obisk kleti Benjamina Zidaricha v Praprotu. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it ali na tel. št.: 3334219540 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt od 9. do 14. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 27. do 31. julija, od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 3. do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob viken-dih:10.,11.,12.,18.,19. julij; 3.: 24.,25.,26.julij, 1.,2.avgust. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Se-sljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858 ali po e-mailu info@yc-cupa.org in na spletni strani www.yc-cupa.org. SI STAR/A OD 18 DO 28 LET in bi te zanimala enoletna izkušnja civilne službe? Do 27. julija se lahko prijaviš na razpis in sodeluješ na projektu v trajanju enega leta s pričetkom oktobra 2009. Če želiš imeti nekaj več informacij, se oglasi na Zvezi slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 -Trst, tel.: 040-635626 ali na Arciservi-ziocivile, ul. Fabio Severo 31, tel.: 040761683. PILATES - SKD F. PREŠEREN iz Bo- ljunca obvešča, da se vadba nadaljuje do konca julija v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini vsak torek in petek, od 19. do 21. ure. POLETNE DELAVNICE TREBČE 2009 Slovensko kulturno društvo Primorec iz Trebč, v sodelovanju z Jusom-Srenjo Trebče in Amaterskim športnim društvom Primorec, organizira »Poletne delavnice Trebče 2009« za otroke, ki obiskujejo vrtec in prve tri razrede osnovne šole. Delavnice bodo potekale v Ljudskem domu v Trebčah v tedenskih izmenah do 31. julija, pod strokovnim vodstvom študentk in diplomiranih vzgojiteljic Pedagoške fakultete. Na sporedu bodo športne igre, likovno ustvarjanje, glasbene urice, kuharske delavnice, zabava, igre in še in še. Za informacije in vpis pokličite čimprej na tel. št.: 347-8386109 (Biserka). Vabljeni! POLETNO SREDIŠČE KRATKOHLAČ- NIK bo v prostorih otroškega vrtca Marjan Štoka na Proseku (Trst), do 31. julija, od 8. do 17. ure pod naslovom »Palček Kratkohlačnik potuje z ...«. Vpisi in informacije na tel. št.: 040212289. POLETNI CENTER NATURA vabi otroke od 6. do 13. leta na kreativni in zabavni oddih v Teniški center v Nabre-žini, in sicer do 16. avgusta s tedenskimi ciklusi. Teniški tečaj in aktivnosti v naravi. Info: 338-6376575 ali 334-9314040. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD bo letos potekala v Mladinskem hotelu v Pliskovici od nedelje, 23., do petka, 28. avgusta. Informacije in prijave: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel.: 040635626, fax: 040-635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 349- 7597763 (Nastja), 335-6278496 (Nikol) ali na info@cheerdancemillenium.com. OPZ IN MPS SLOMŠEK vabita nove pevce v svojo sredo. Pevski teden za OPZ 6-10 let bo od srede, 26., do petka, 28. avgusta, v Slomškovem domu Bazovici. Za MPS od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, v Savinjski dolini. Informacije na tel. št. 040/22684 (Sandra) ali 040/226480 (Zdenka) po 20.uri. KRUT vabi na skupinsko letovanje ob koncu poletja v Mali Lošinj, od 30. avgusta do 6. septembra. Vabljeni! Podrobnosti na sedežu, Ul Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. KRUT vabi v Šmarjerske toplice od 30. avgusta do 9. septembra, na skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b - tel. št.: 040-360072. SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.00-16.00) do 4. septembra. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi do petka, 11. septembra poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. 60-LETNIKI Z OPČIN in okolice organizirajo 13. septembra enodnevni izlet z avtobusom na Koroško s splavar-ji. Prijave na agenciji Ideja turizem v Sežani (bivši Kompas) vključno do 5. avgusta. Za informacije: 040-213682 (Igor), 040-215033 (Ana) v večernih urah. 0 Prireditve ARTEDEN LONJER/09 - Mednarodna likovna delavnica. Danes, 9. julija, ob 20. uri zabava in ples s skupino Alter ego; v petek, 10. julija, ob 18. uri kuharska delavnica za odrasle; v soboto, 11. julija, ob 19.30 At Vernissage-razstava del Artedna09 s spremljavo latinsko ameriške glasbe skupine Chi-rike. SKD TABOR prireja vsak četrtek v juliju »Poletje pod kostanjem 2009« v Prosvetnem dom na Opčinah na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah: danes, 9. julija, »Večer srbske folklore; 16. julija, gledališka predstava »Jamski človek«; 23. julija, celovečerni film »The Millionaire«; 30. julija, koncert ameriške pevke »Gwen Hughes«. Začetek večerov ob 21. uri. V primeru slabega vremena se bodo prireditve odvijale v dvorani. KRD DOM BRIŠČIKI vabi v petek, 10. julija, ob 20.30, h koritu v Briščike na koncert Godbenega društva Prosek. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 10. julija, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave Zdenka Vogriča »Bila so Brda...«. O avtorju in delih bo spregovoril direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič. Za glasbeni uvod bo poskrbel harmonikar Jari Jarc. Ob priliki razstave bo na ogled tudi originalna goriška ljudska noša iz fundusa Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. PRVI KONCERT čezmejnega Mladinskega orkestra Intercampus v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev, JSKD OI Piran in Občine Piran bo v četrtek, 23. julija, ob 20. uri na Tar-tinijevem trgu v Piranu. Vljudno vabljeni! ZAKLJUČNI KONCERT čezmejnega Mladinskega orkestra Intercampus v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev, JSKD OI Piran, Občine Milje in Društva Slovencev miljske občine bo v soboto, 25. julija, ob 18. uri na Trgu Marconi v Miljah. Vljudno vabljeni! OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. SKD VIGRED vabi na Poletne večere 2009. V ponedeljek, 13. julija, ob 20.30 na prostoru pod vrtcem v Šempolaju gostovanje gledališke skupine Dekani z komedijo Zapeljivka oddaja stanovanje ; v torek, 21. julija, ob 20.30 gostovanje Zelo male tržaške kabaretne bande z Monologom za dva; v ponedeljek, 27. julija, v Štalci ob 20.30 predvajanje filma Hit poletja. 0 Mali oglasi ŽIVA je nekje pozabila svojo plišasto (peluche) lisičko. Joče za njo in se ne potolaži. Poštenemu najditelju nagrada in zahvala. Tel. 040-211893. IŠČEM PLATIŠČA za VW Polo R14 185x55 ali R15 195x45. Tel. 3336925572. IŠČEM ZA NAKUP hišo z vrtom ali zazidljivo parcelo v okolici Opčin. Tel. 347-7866436. PRENOSNI ELEKTRIČNI KLAVIR »Gem Sprinter 61 B« z obsegom 5 oktav prodam po ugodni ceni. Klicati v večernih urah na tel. št. 349-8633811. PRODAJAM učbenike za klasični licej in gimnazijo. Tel. 329-1814250. PRODAM plafon (»soppalco«) za industrijsko halo, približno 120 kv.m., police za skladišče, pohištvo za urade in svetlobne napise. Tel. št.: 040228530 ali 347-1796350. PRODAM FIAT PANDA 900, letnik '99, prevoženih 75.000 km. Cena 1.000 evrov. Tel. 349-7047992. PRODAM SCOOTER suzuki burgman 250, letnik 1998, vedno servisiran, zelo dobro ohranjen. Tel. 040 - 771909 v večernih urah. PRODAM STANOVANJE 70 kv. m., v dobrem stanju, cona Ul. Conti-Ros-setti, po želji tudi garaža. Tel. 040 -771909 v večernih urah. PRODAM ZA 100 EVROV kopačico -priključek za motorno kosilnico Stihl. Tel. 040 - 201056. PRODAM nosilec za tri kolesa primeren za avtomobil station wagon. Tel. 3478004578. V GABROVCU dajem v najem nepremičnino, 50 kv.m., za katerokoli dejavnost. Tel. št.: 348-4459266. V NABREŽINI prodam stanovanje v odličnem stanju, 106 kv. m, tri sobe, kuhinja z malo teraso, kopalnica, shramba, terasa, garaža, podstrešje, zunanje ograjeno parkirišče in 120 kv. m. vrta. Tel. 333-6935024, od ponedeljka do četrtka. V NABREŽINI prodamo prostorno in sončno stanovanje po ugodni ceni. Tel. 040-200786 ali 333-8782315. Prispevki V spomin na Ivico Verginella daruje Ve-koslav Rupel 20,00 evrov za KD Pro-sek-Kontovel. V spomin na drago Ivico Verginella por. Prasselli daruje Vanda Emili 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Ivico Verginella darujeta Mirko in Milena 20,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Martino mamo Ivico Ver-ginella por. Prasselli darujejo prijateljica Jadranka, Romina, Martina, Klara in Antonella 150,00 evrov za onkološki oddelek otroške bolnišnice Burlo Garofolo. V spomin na Ivico Verginella darujeta družini Fabjan in Morgan 40,00 evrov za združenje AIRC. V spomin na Angelo Kralj darujeta Radovan in Danica Šemec 20,00 evrov za cerkev v Slivnem. Ob krstu malega Mihaela darujejo starši 50,00 evrov za cerkev v Bazovici. ZAHVALA Maria Skabar vd. Turk Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Repentabor, 9. julija 2009 ZAHVALA Zelo prisrčno se zahvaljujem tudi gospe Ligi Roberto za branje občutenega pisma ob odprtem grobu prijateljice Radoslave Premrl Prav tako se zahvaljujem njenemu soprogu Gianniju in drugim prijateljem. Boris Pahor Trst, 9. julija 2009 12 Četrtek, 9. julija 2009 KULTURA / LIKOVNA UMETNOST - Slovar umetnikov s Tržaške, Posočja in Dalmacije Prenovljena izdaja obsežnejša, vendar s kakšno pomanjkljivostjo Avtor publikacije, ki je izšla pri založbi Hammerle, je Claudio H. Martelli Izšla je četrta, prenovljena izdaja slovarja likovnih umetnikov s Tržaške, Posočja in Dalmacije v založbi Hammerle Editori iz Trsta izpod peresa umetnostnega kritika Claudia H. Martellija. Od prve izdaje iz leta 1985 se obseg strani večja in z njim tudi število prisotnih biografij, ki izpričujejo bogato prisotnost likovnih ustvarjalcev na tem specifičnem območju. Slovar se je doslej izkazal kot koristen priročnik za vse, od ljubiteljev do raziskovalcev, saj sega v bližnjo preteklost, ne prezira ustvarjalcev mlajše generacije in navaja obenem tudi bibliografske vire. Avtor piše v svojem predgovoru, da se je zgledoval po podobnih slovarjih Thieme-Beckerju, Benezitu in Comanducciju, z namenom, da bi zbral dostopno dokumentacijo ter jo organsko uredil. Nedvomno gre za nelahko delo, saj je zbranih kar 2.2000 biografskih zapisov, ki jih je avtor priredil na osnovi dostopnega gradiva v javnosti in specifičnih podatkov, ki so jih posamezniki posredovali. Ob listanju zajetnega slovarja v svoji novi, trpežni preobleki s trdo platnico živahno rdeče barve, naletimo tako na imena priznanih poklicnih ustvarjalcev kot na imena diletantov, saj ni pripadnost eni od obeh kategorij jamstvo za kakovost, Martelli pa nikakor ni želel aplicirati selektivnih kriterijev. Slovar ne želi biti umetnostno zgodovinsko poglobljen, a dejansko pričevanje prisotnosti umetnikov z različnimi kulturnimi koreninami, kjer srečujemo poleg italijanskih tudi: slovenske, avstrijske, nemške, hrvaške, madžarske, češke, ruske, francoske, grške in judovske mojstre. KOPER - Tartini Junior Uvodni tekst zgodovinsko umešča delovanje umetnikov na izbranem območju v času s posebnim ozirom na tržaško stvarnost, ki je zaživela šele za časa Marije Terezije. Beremo na strani št. 7, da se je leta 1719 s proglasitvijo proste luke prebivalstvo Trsta naglo širilo ter da so se slovenski prebivalci takrat priselili na podeželje. Gre za zgodovinsko netočnost, saj je dokumentirana prisotnost Slovencev v Trstu veliko prej v samem mestu in ne le na podeželju, pomembne prisotnosti Furlanov pa avtor sploh ne omenja. Mimo tega spodrsljaja je v slovarju prisotnost slovenskih umetnikov dokaj dobro zastopana, kljub pogostim tiskarskim škratom in netočnim izpisom imen, večinoma pa gre za pomanjkanje strešic ali za zamenjavo med črkama i in j. Slovar bogatijo manjše barvne reprodukcije del nekaterih avtorjev in ostaja nepogrešljivo sredstvo za vse, ki jim je likovni svet blizu. Pri tako zajetnem delu, saj obsega kar 400 strani, je razumljivo, da pride lahko tudi do kake pomanjkljivosti. Tako je v uvodniku napovedana prisotnost ilustratorjev v tej izdaji bila prikrajšana za pomembna imena, mednarodno uveljavljenih priznanih ustvarjalcev, kot sta npr. Nicoletta Costa in Febe Sillani. Morda bi veljalo v bodoče razmisliti o zbiranju gradiva tudi preko sodobne tehnologije, ki dovoljuje preko omrežja veliko hitrejši in stvar-nejši pretok podatkov kot dopolnilo pisnim virom in večjo ažurnost podatkov. Jasna Merku Claudio H. Martelli DIZIONÀRIO dc-çjli Arlisti di Trieste., dulHionlinti, cfeiriihia a ddlfl Dafrinizia Mitja Rotovnik bo še vodil CD Svet Cankarjevega doma (CD) je na včerajšnji seji podal pozitivno mnenje k imenovanju izbranega kandidata Mitje Rotovnika za generalnega direktorja javnega zavoda Cankarjev dom za še en mandat. Člani sveta so odločitev sprejeli soglasno in brez raz-prave.Pozitivno se je glede imenovanja Rotovnika na mesto direktorja danes dopoldne izrekel tudi strokovni svet zavoda, je na seji sveta CD povedala poslovna direktorica osrednjega hrama kulture Jana Kramberger. Dodala je, da je strokovni svet predlog ministrice za kulturo Majde Širca glede imenovanja Rotovnika potrdil soglasno. Mitja Rotovnik se je članom sveta zahvalil za izkazano zaupanje. (STA) Na ogled znamka Festival Ljubljana Na Ljubljanskem gradu je na ogled interaktivna razstava z naslovom Občutki, doživetja, ustvarjalnost. Na postavitvi, ki jo je ob 12-letnici sodelovanja pri razvoju znamke Festival Ljubljana pripravila agencija Pristop, je prikazan razvoj znamke in druge zanimive podrobnosti o Festivalu Ljubljana. Razstava je tridelna. V Peterokotnem stolpu je predstavljen razvoj celostne podobe Festivala Ljubljana od leta 2002 dalje. Razstava bo odprta do 26. julija, brezplačen ogled je možen vsak dan med 10. in 19. uro. (STA) Resna glasba na igriv način Na prvem koncertu se je predstavil Godalni orkester glasbene šole Škofja Loka s solisti V četrtek, 2. julija, se je v Kopru uspešno pričel projekt Tartini Junior, ki je vključen v tematski del koprskega poletnega dogajanja Izberi svoj val. Na prvem koncertu se je predstavil Godalni orkester glasbene šole Škofja Loka s solisti. Prikupni sestrici, devetletni Ana in Kaja Sešek sta odigrali Šav-lijeve Tri letne čase za dve violini in godala. Ana Dolžan, učenka SGBŠ Ljubljana in dobitnica številnih nagrad, je navdušila s Ciganskimi melodijami Pabla de Sarasateja. Za konec pa je orkester odigral še Preprosto simfonijo Benjamina Brittna. Občinstvo, med katerim je bilo tudi veliko otrok, si je z bučnim aplavzom zaslužilo še bis, hudomušno The Entertainer Scotta Joplina. Po uspešnem začetku že težko pričakujemo naslednji koncert, ki bo v četrtek, 9. julija, ob 20.30 v atriju Pretorske palače v Kopru. Trio Appasio-nato, ki ga sestavljajo flavtistka Vita Benko, violinist Nejc Avbelj in violončelist Zoran Bičanin, nam bodo predstavili dela G. Ph. Telemanna, L. van Be- Prikupni sestrici, devetletni Ana in Kaja Sešek na nastopu v Kopru ethovna, J. Goloba, R. Gliera in J. Haydna. Bliža pa se tudi Tartini festival, ki ga bodo v velikem slogu otvorili 28. avgusta. Pod vodstvom dirigenta Chrisa Pouwa bo nastopil skoraj 170-članski nizozemski zbor in orkester I Romantici. V amfiteatru Avditorij Portorož bodo postregli s čudovitim Verdijevim delom Messa di Requiem. Kot solisti se bodo predstavili Marieke Steenhoek (sopran), Maaike Poorthuis (mezzosopran), Angelo Villari (tenor) in Atfeh Ziyan (bas). Festivalsko dogajanje se bo nadaljevalo z devetimi koncerti, na katerih se bodo predstavili številni priznani mednarodni glasbeniki. V počastitev 200. obletnice smrti skladatelja J. Haydna bo tako 2. septembra v Izoli nastopil Haydn Trio Eisenstadt. 7. septembra pa se bo v piranskem Križnem hodniku predstavil odlični francoski violinist Pierre Hommage, ki je znan po solo izvedbah Tar-tinijevih del. Prvič letos bo Tartini festival z enim koncertom gostoval tudi na Ptuju. REVIJE ZA OTROKE IN MLADE Junijski Pastirček prežet s poletnim brezskrbnim duhom Pa smo že zakoračili v julij, mesec brezskrbnega poležavanja na plažah in poletnega igranja. Ta tema je tudi osrednja vsebina junijske številke mladinske in otroške revije Pastirček, ki večino svoje pozornosti namenja prav poletnemu za-bavanju, ob tem pa nas seznanja tudi s pomenom prijateljstva med počitnicami. Junijski pozdrav iz uredništva je tudi tokrat podal urednik Marijan, ki je svojim zvestim bralcem obljubil, da lahko septembra pričakujejo bogato številko, ki jo bodo oplemenitile počitniške risbe in doživetja mladih uporabnikov. Urednikovemu pozdravu sledijo zgodbice, pesmice, križanke in dopol-njevanke, za vse pa je značilno, da so letnemu času primerno obarvane. Na morje! je naslov prve pesmice, ki je nastala izpod peresa Vojana Tihomirja Arharja, govori pa o čisto pravem plavalcu Franciju, ki se predaja soncu, zraku in morju. Med pesmicami velja omeniti še uglasbeno pesem Podarim, ki jo je napisala Berta Golob, za njeno uglasbitev pa je poskrbel Dominik Krt. Zelo poučna je pobarvanka, v kateri bodo mladi bralci spoznali pomen hvaležnosti, ki je, kot pravi prispevek, prav lepa čednost, vzgojno-izobra-ževalno vlogo pa ima tudi duhovni prispevek o sv. Moniki, ki se je rodila okoli leta 331 v severni Afriki. Iz prispevka je mogoče izvedeti, zakaj je bila sv. Monika lep zgled matere, ki ljubi svoje otroke in moli zanje. Med leposlovnimi zgodbami sta se tokrat znašli dve zgodbici. Prvo zgodbo z naslovom Knjige so oživele v sanjah je napisala Mariza Perat, govori pa o knjigah, na katere so otroci čisto pozabili. Nuša Turk pa je za junijski Pastirček prispevala zgodbico Lia in sonce. Naj ob tem omenimo še basen o volu in muhi, ki je volu na prav poseben način pomagala ora-ti polje. V nadaljevanju lahko mladi uporabniki berejo še v obliki stripa pripovedovano zgodbo o črvičku, poučen in poletnemu času primeren pa je tudi prispevek Halo? Tukaj sladoled!, ki nam poleg podatkov o izvoru sladoleda ponuja tudi recept za pripravo slastnega bananinega sladoleda. Pastirčkove počitniške strani bogatijo še rubrika Kaj pa zdaj?, ki nam tokrat prinaša odgovore na vprašanje, kako se obnašamo, če nas je strah in če se ničesar ne bojimo. Bralci bodo iz te rubrike lahko potegnili nauk, da so najbolj pogumni tisti, ki znajo strah premagati. S pomočjo likovne delavnice bodo lahko mladi ustvarjalci naredili potniško ladjo, za izdelavo katere potrebujejo le jogurtov tetrapak, tulec toaletnega papirja in banjico od sladoleda. Stalnici Pastirčka tudi ob koncu šolskega leta ostajata rubriki Utrinki spominov naših babic in Trije na potepu. Prva nam tokrat prinaša življenjsko zgodbo najstarejše Slovenke, skoraj 110 letne Katarine Marinčič, ki živi v domu upokojencev v Novi Gorici. V potopisni rubriki pa tokrat lahko pobliže spoznamo pravo oazo na pragu Kopra, in sicer Škocjanski zatok, kjer domujejo zanimive ptice, druge živali in redke rastline. Ta prispevek dokumentirajo tudi zemljevidi in barvne ter črnobe-le fotografije. Dobršen del revije je tudi tokrat namenjen Pastirčkovi pošti, v kateri je mogoče prebrati zanimiva pisma učencev različnih šol, za razvedrilo in zabavo pa skrbijo še dopolnjevan-ke in križanke. (sč) / DNEVNE NOVICE Četrtek, 9. julija 2009 13 KITAJSKA - V prestolnici Urumqi po uradnih podatkih v medetničnem nasilju ubitih 156 ljudii V Pekingu napovedali smrtno kazen za krivce umorov v izgredih Kitajski predsednik Hu Jintao zaradi neredov skrajšal uradni obisk v Italiji PEKING - Razmere v kitajski provinci Xinjiang, predvsem pa v njeni prestolnici Urumqi, kjer je bilo v medetničnem nasilju ubitih 156 ljudi, so še naprej napete. Kitajski predsednik Hu Jintao je zaradi razmer skrajšal uradni obisk v Italiji. V Pekingu pa so napovedali smrtno kazen za vse, ki jih bodo spoznali za krive umorov v izgredih v Urumqiju. Na ulice prestolnice Xinjian-ga, Urumqi, se je po nočni policijski uri podalo več sto Ujgurov, oboroženih s provizoričnim orožjem. Ujguri so se očitno zbrali v znak protesta proti nasilju, ki so ga v Urumqiju po njihovem mnenju zagrešili pripadniki večinskega ljudstva na Kitajskem, Hanov. Protestniki so se na ulicah zbrali kljub velikemu številu pripadnikov pa-ravojaške policije, ki varuje glavne ceste v ujgurski četrti, in kljub letakom s pozivi k miru, ki so jih s helikopterjev odvrgle oblasti. Na letakih je bilo sporočilo sekretarja Komunistične partije Xi-njianga Wang Lequana k redu in miru, vendar se množice Ujgurov na poziv niso odzvale s prevelikim zaupanjem. Helikopterji so odvrgli tudi letake s sporočilom, da je nasilje v Urumqiju zanetila vodja Ujgurov v izgnanstvu Rebiya Kadeer, prav ti pa naj bi le še povečali število ujgurskih protestnikov. Ti so se, opremljeni s palicami, kovinskimi cevmi in kamenjem zbrali blizu četrti, v katerih živijo Hani, kjer so se znašli pred varnostnimi silami. Kitajske oblasti so sicer z namenom preprečiti nadaljnje izgrede v Urumqi poslale več sto tovornjakov policistov in vojakov. Nad mestom so krožili tudi z orožjem opremljeni helikopterji. Po trditvah kitajskih oblasti so Uj-guri v Urumqiju konec tedna napadli Ha-ne, ki v Xinjiangu veljajo za zatiralce. 156 ljudi je bilo ubitih, skoraj tisoč ranjenih, policija pa je zaradi umora, napada, plenjenja in požiganja aretirala več kot 1400 osumljencev. Ujguri v izgnanstvu krivdo valijo na oblasti, ki naj bi se na mirne proteste namerno odzvale s pretirano silo. Vodja Ujgurov v izgnanstvu Ka-deerova je za sredino izdajo časnika Wall Street Journal Asia zatrdila, da je kitajska policija v nedeljskih nemirih ubila 400 pripadnikov ujgurske skupnosti. Policija je, kot je dejala, v Urumqiju na Ujgu-re streljala in jih pretepala. Kadeerova se je pri tem sklicevala na vire znotraj »Vzhodnega Turkestana«, kot Ujguri imenujejo Xinjiang. Navedla je, da se nemiri iz Urumqija širijo tudi v druge dele te province na severozahodu Kitajskem, med drugim v Kashgar na skrajnem zahodu. Po nepotrjenih informacijah naj bi bilo tam ubitih 100 ljudi. Vodja Svetovnega ujgurskega kongresa je v prispevku še obsodila varnostne ukrepe proti Uj-gurom. Kitajske oblasti naj bi namreč preiskovale hišo za hišo in aretirale ujgurske moške. Kadeerova je ponovila, da so se razmere v Xinjiangu zaostrile, potem ko so se kitajske oblasti s prekomerno silo odzvale na sprva miren protest Ujgurov. Ob tem je obsodila tudi nasilje nekaterih Ujgurov med protesti. Peking zatrjuje, da so se razmere v tej prestolnici severozahodne kitajske province po več dnevih medetničnega nasilja umirile. Vodja kitajske Komunistične stranke v Urumqiju Li Zhi je zatrdil, da imajo varnostne sile nadzor nad razmerami na ulicah. Napovedal pa je, da bo vlada zahtevala smrtno kazen za vsakega, ki ga bodo spoznali za krivega umorov v izgredih v tem mestu. Zaradi napetih razmer v Xinjiangu pa se je sicer kitajski predsednik Hu Jin-tao odločil skrajšati uradni obisk v Italiji, v okviru katerega naj bi se udeležil vrha sedmih najrazvitejših držav in Rusije (G8) v LAquili. Hu se je za odhod v domovino odločil med torkovim obiskom To-skane, potem ko se je v ponedeljek srečal z italijanskim vrhom. Kljub temu na vrhu G8 sodeluje kitajska delegacija. Za zdaj ni znano, ali bo po vrnitvi na Kitajsko Hu odšel v Urumqi, ki je od Pekinga oddaljen kake štiri ure vožnje z letalom. (STA) Paravojaški kitajski policisti so kriče in oboroženi tudi s palicami nadzorovali ulice prestolnice Urumqi ansa AKTUALNO - Kdo so Ujguri, ki so te dni v ospredju zaradi nemirov Kitajska pokrajina Sinkiang bi lahko bila »Ujgurstan« Po lanskih izbruhih tibetanskih želja po avtonomiji ali celo odcepitvi od Kitajske, ki so jim v pretežni meri botrovale olimpijske igre, je sedaj aktualen problem Ujgurov, naroda kakih 11 milijonov po kitajskih navedbah, ali okoli 28 milijonov po ujgurskih. Ujgu-ri živijo na skrajnem severozahodu Kitajske, nekako južno, zahodno in severno od velike puščave Taklimakan. Kulturna prestolnica je mesto Kašgar, sedanji neredi pa so izbruhnili najprej v milijonskem mestu Urumči, ki je že pred leti postala kitajska izpostava za prodiranje v tujerodno pokrajino. Kitajci jo imenujejo kar Sinkiang (v najbolj enostavnem izpisu), kar pomeni »novo ozemlje«. Ze ime torej priča, da so pokrajino osvojili in bi po logiki pravičnosti ne imeli nad njo pravice. Po drugi strani imajo Ujguri na teritoriju globoke korenine, svojo kulturo in zgodovino. Najbolj svetlo je v njihovem izročilu obdobje od leta 630 do leta 840, ko so osnovali svoje cesarstvo, ki je pokrivalo občutno večje ozemlje kot je danes Sinkjang, ali Ujgurstan kot bi si želeli Ujguri. Cesarstvo je seveda olepšana beseda za določen nadzor nad številnimi narodi ali samo nomadskimi plemeni, ki so se premikala po širnih stepah srednje Azije. Kasneje se je ta državna oblika močno spojila z Mongoli, narodnost se je skupno z njimi razpršila in nekaj izgubila glede čistosti. Kitajski element pa je bil zelo zelo daleč tako etnično kot politično. O Ujgurih so veliko pisali zgodovinarji carske Rusije, Sovjetske zveze in seveda sami pripadniki tega naroda, ki so živeli ali še živijo izven kitajskih meja. Zelo važne so raziskave pan-turške-ga zgodovinarja Baymirze Hayita, ki je kot vojak rdeče armade končal v nemškem ujetništvu in nato ostal v Nemčiji. Hayit je s pomočjo Turčije preiskal vse mogoče arhive in zbral veliko materiala tudi o Ujgurih. Od leta 1755, ko so se Kitajci prvič v vojaški obliki predstavili v Ujgurstanu, do leta 1864 je tam izbruhnilo kar 42 večjih ljudskih uporov, ki so se pretežno zaključevali z zmagami domačinov, vendar je bila številčnost Kitajcev že tedaj element, ki je znova in znova omogočil sestavo novih armad, ki so prihrumele na območje in za nekaj časa vzpostavile svojo prevlado. Novo obdobje bolj obetavne neodvisnosti se je začelo po zadnjem uporu leta 1864, ko je nastopil Mohamed Jakup Beg, karizmatičen voditelj, Pripadniki naroda Ujgurov med demonstracijami ansa ki je še sedaj narodni heroj Ujgurov. Neodvisnost države so priznale Rusija (1872). Osmansko cesarstvo (1873) in še Velika Britanija (1874), ki je v Kašgarju odprla tudi svoje diplomatsko predstavništvo. Kitajci so znova navalili leta 1876 in Britanci so potegnili z njimi, ker so hoteli s tem onemogočiti Rusiji, da bi preko pomoči Ujgurstanu pridobila dodaten vpliv v osrčju Azije. V polnem teku je bila slovita »velika igra - great game« ali spletke med tedanjima velesilama za vpliv v srednji Aziji in v Indiji. Po vojaški zmagi Kitajcev je bil Ujgur-stan z novim kitajskim imenom 18.11.1884 priključen kitajskemu cesarstvu. Mir je bil samo navidezen, ker so se kmalu razplamteli plameni oktobrske revolucije, ki so oplazili tudi tiste kraje. S kaotičnimi razmerami na Kitajskem in z vdorom Japoncev je bila skrb za to odročno pokrajino dejansko nična. Oblikovali sta se najprej Vzhodna turkestanska republika (1932) in nato Islamska vzhodna turkestanska republika (1944). Za prvo se je ogreval Stalin. Zmaga Mao Ce Tunga v državljanski vojni je preko socialističnih načel vlila Ujgurom upanje na veliko mero avtonomije, temu pa ni bilo tako. Takoj po zmagi revolucije je skoraj celotna uj-gurska vodilna garnitura poletela v Pe- king, kjer naj bi samostojnost točno določili in parafirali. Iz neznanih razlogov je letalo doživelo nesrečo in Ujguri so bili na mah brez vodstva. Seveda se na ujgurski strani trdi, da je šlo za atentat. In verjetno je to resnica, kajti takoj zatem je v Ujgurstan vkorakala kitajska vojska in brez obzira vzpostavila svojo oblast. Pritisk se je v desetletjih stalno stopnjeval. Mesto Urumči je danes pretežno kitajsko, svojo utrdbo pa imajo Ujguri v Kašgarju, ki je iz etnološkega vidika najbolj pisano v srednji Aziji in cilj adrenalinskih potovanj. Ujgurska narodnost je zelo razpršena. Najdemo jo v vseh velikih kitajskih mestih, v srednjeazijskih republikah, v Rusiji, Turčiji in Evropi. Prav v zadnjih tednih je nastala ujgurska »skupnost« tudi na ....Bermudih! Tja so iz zloglasnega zapora v Guantanamu Američani izselili sedem Ujgurov, ki so jih sedem let zadrževali kot teroriste. Če bo sedanji upor Ujgurov še trajal (Kitajci pa so brezobzirni) se bo morda pojavila tudi njihova zastava, ki je grafično enaka turški, le da je modra in ne rdeča. V naletu atentata v New Yorku iz leta 2001 so se vsi muslimani znašli z oznako teroristov. Ne, da bi storili kaj posebno hudega, so se v tej kaši znašli tudi Ujguri in vzdevka se bodo težko otresli, čeprav so njihove težnje le po samostojni politični enoti. (dk) Opec znižal napovedi o svetovni porabi nafte DUNAJ - Povpraševanje po nafti je zaradi svetovne gospodarske krize tako drastično upadlo, da bodo potrebna štiri leta, da se bo znova vrnilo na lansko raven, so včeraj napovedali v Organizaciji držav izvoznic nafte (Opec). Organizacija je ob tem v letnem poročilu znova znižala napovedi o svetovni porabi nafte. Opec je med drugim v poročilu napovedal, da se bo poraba nafte do leta 2030 povečala na 105,6 milijona 159-li-trskih sodov na dan, kar je manj od prejšnje napovedi. V prejšnjem letnem poročilu je namreč organizacija do leta 2030 napovedala porabo 113 milijonov sodov dnevno, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob tem so v Opecu med drugim napovedali, da je malo verjetno, da bi države članice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki jih je kriza močneje prizadela, do leta 2015 popolnoma okrevale po krizi. Tako naj bi se poraba nafte v teh državah do konca leta še zmanjševala, nato pa do leta 2013 stagnirala. Ultrakatoliški Poljaki zahtevajo prepoved koncerta Madonne VARŠAVA- Ultrakatoliško gibanje na Poljskem zahteva prepoved ali pa vsaj preložitev koncerta ameriške kraljice popa Madonne, ki je načrtovan za 15. avgust, saj na ta dan Rimskokatoliška cerkev praznuje praznik Marijinega vnebovzetja. 70.000 vstopnic za koncert naj bi bilo kljub temu že skorajda razprodanih, medtem sporočajo organizatorji. V znak protesta proti koncertu bodo, kot je v torek sporočil vodja Odbora za obrambo vere in tradicije Marian Brud-zynski, od 1. avgusta naprej vsak dan pred mestno hišo v Varšavi organizirali molitve. Kot napovedujejo, bodo začeli z nekaj sto ljudmi, a so prepričani, da bo trg pred mestno hišo kmalu nabito poln pobožnih Poljakov. Med drugim je protestnike v torek podprl ikona boja proti komunizmu Lech Walesa. Madonna je verne katolike v preteklosti pogosto razjezila ne le s svojimi začinjenimi nastopi, ampak tudi z burkaškimi odrskimi spektakli, kot je bil npr. prizor križanja, s katerim se je na enem od koncertov ponorčevala iz krščanstva. Tudi njeno ime, Madonna, mnogim ni po volji, saj je to alternativno poimenovanje za Jezusovo mater, devico Marijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. DŽAKARTA Volilna zmaga dosedanjemu predsedniku? DŽAKARTA - Indonezijskemu predsedniku Susilu Bambangu Yud-hoyonu se glede na projekcije po zaprtju volišč na včerajšnjih predsedniških volitvah obeta velika zmaga. Po projekcijah televizije Metro TV naj bi namreč prejel 50,5 odstotka glasov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Njegova izzivalca na volitvah sta se uvrstila daleč za njim. Nekdanja predsednica Megawati Surkarnopu-tri je namreč glede na projekcije prejela 19,5 odstotka glasov, sedanji podpredsednik Jusuf Kalla pa 15,2 odstotka. Tudi druge indonezijske televizijske mreže so v projekcijah veliko prednost napovedale Yudhoyonu. Yudhoyono mora za zmago v prvem krogu drugih neposrednih predsedniških volitev v Indoneziji prejeti večino glasov na nacionalni ravni, pa tudi najmanj 20 odstotkov glasov v večini provinc. Uradni rezultati bodo znani šele čez nekaj dni ali tednov. 1 4 Četrtek, 9. julija 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu SOLKAN - Postopek za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja Livarna v vrtincu protislovnih informacij Direktorica obrata zatrjuje, da je bila dokumentacija razgrnjena v Gorici, kjer so trditev zanikali LIVARNA Del Sordi obžaluje novogoriški molk Na Agenciji Republike Slovenije za okolje, ki vodi postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja Livarni, včeraj dopoldne niso znali natančno odgovoriti na vprašanje, koliko pripomb je bilo podanih v okviru javne razgrnitve dokumentacije s tem v zvezi, ki je bila do konca junija na vpogled na novogoriški upravni enoti, saj naj bi bil vodja sektorja za izdajo IPPC dovoljenja na dopustu. Predstavnica za stike z javnostmi, Verica Vogrinčič, je pojasnila, da so vso do- Zgodba o solkanski Livarni se nadaljuje... foton.n. kumentacijo poslali na ministrstvo za okolje in prostor, ki je pristojno za komunikacijo na meddržavni ravni. »To bo še dolga procedura in mislim, da ni bojazni, da bi bilo kaj spregledano in da bi bil kdo prikrajšan. O tem, ali Livarna lahko pridobi to dovoljenje ali ne, bo še veliko govora,« je povedala in pojasnila, da je v primeru prekomernega onesnaževanja še vedno na voljo inšpekcija, ki lahko zadeve pregleda in ukrepa, ne more pa se tovarne kar zapreti, saj so pravočasno podali DOBERDOB Družinska tragedija Obdukcija potrdila, da je šlo za samomor Rane na truplu Anamarije Ferletič je povzročil nož, kompa-tibilne pa so tudi s hipotezo samomora. Tako naj bi izhajalo iz obdukcije, ki jo je včeraj na truplu 51-letnice izvedel sodni zdravnik Carlo Moreschi iz Vidma. Le-ta je z dvema sodelavca začel s pregledom trupla okrog 10. ure, iz mrtvašnice tržiške bolnišnice San Polo pa je izstopil okrog poldne. Zdravnik se ni hotel spuščati v podrobnosti in je izjavil, da se bo najprej pogovoril z javno tožilko Annunziato Puglia, ki koordinira preiskavo. Moreschi pa je potrdil, da je rane na truplu lahko povzročil oster predmet, kot je na primer nož. Hipoteza o samomoru ni še uradno potrjena, zelo možno pa je, da odgovarja resnici. Preiskava, ki jo vodijo karabinjer-ji iz Tržiča, se ni še zaključila, do posebnih presenečenj pa ne bi smelo priti. Ferletičeva je v soboto zjutraj v svojem stanovanju na trgu Sv. Martina v Doberdobu najprej skušala zabosti svojega 28-letnega sina Cristiana Pezzulicha, ki mu je k sreči uspelo zbežati, nato pa se je zaklenila v stanovanje in se je dvakrat zabodla v dimlje. Ko so reševalci odprli vrata stanovanja, je Državna tožilka Annunziata Puglia bumbaca bilo že prepozno: ženska je izkrvavela skozi femoralno arterijo, rano pa je imela tudi na prsih. V bolnišnici bodo opravili tudi toksikološke analize, ki bodo pokazale, ali je bila ženska pod vplivom kakega zdravila ali druge snovi. Rezultati bodo znani čez nekaj dni. V kratkem bo torej lahko potekal pogreb. 51-letno bolničarko, ki je bila zaposlena na oddelku za duševne bolnike goriške bolnišnice, bodo verjetno pokopali na Pal-kišču. Tam je namreč Ferletičeva živela s starši do 90. let, ko se je s sinom preselila v stanovanje v Doberdob, kjer se je v soboto zgodila tragedija. 28-letni Cristian, ki je bil v soboto operiran zaradi globoke rane na vratu, se zdravi na oddelku za otorino tržiške bolnišnice. vlogo. Glede nadaljnjega postopka oz. razgrnitve dokumentacije na italijanski strani meje, do katere po preverjenih informacijah še ni prišlo, pa nas je napotila na ministrstvo za okolje in prostor, od koder še vedno čakamo na odgovor. Po večdnevnih poskusih nam je včeraj vendarle uspelo priklicati tudi direktorico Livarne, Simono Stegne Ceraj, ki je na vprašanje, ali so v družbi seznanjeni z morebitnimi pritožbami in njihovo vsebino, pojasnila, da naj bi v času razgrnitve na novo-goriški upravni enoti prejeli le tri pritožbe na račun prekomernega smrada, ki pa so po njenem mnenju neumestne. O ugovoru s strani goriške občine je rekla, da o tem ne ve nič, in izrazila prepričanje, da goriška občina ni bila stranka v postopku. Večkrat nam je tudi zatrdila, da so imeli celotno dokumentacijo maja letos razgrnjeno tudi na italijanski strani meje, v Gorici, in s tem možnost pritožbe, ki je ni bilo, tako da naj bi šlo pri trditvah, da so bili iz odločanja izvzeti, po njenem za veliko sprenevedanje. Na goriški občini so trditev o tem, da je bila dokumentacija v Gorici že razgrnjena, včeraj kategorično zanikali. Cerajeva je povedala še, da pričakujejo okoljevarstveno dovoljenje iz dneva v dan, in potrdila, da je v fazi razgrnitve na novo-goriški upravi tudi dokumentacija za oko-ljevarstveno soglasje za zamenjavo obstoječe talilne peči za pripravo taline z zmogljivejšo, ki pa se obravnava v ločenem postopku od postopka za okoljevarstveno dovoljenje. Ob koncu pogovora je zatrdila še, da Livarna, v kateri je zaposlenih 50 delavcev, ravno toliko pa ima družba kooperantov, po izvedenih sanacijah posluje v skladu s predpisi in normativi, kar naj bi pokazale tudi meritve, in še enkrat izrazila prepričanje, da so vsi očitki neutemeljeni. Včeraj smo uspeli pridobiti nekaj konkretnejših informacij o številu pritožb in pripomb. Kot je povedala direktorica direkto-rata za okolje na Agenciji RS za okolje, Tanja Dolenc, so v času razgrnitve dokumen- FOLJAN Mauro Fumis umrl po enem tednu agonije Mauro Fumis je umrl v torek popoldne v bolnišnici v Padovi, kamor so ga odpeljali zaradi hudih opeklin na 90 odstotkih telesa. Že od vsega začetka so zdravniki povedali, da je njegovo stanje brezupno. 41-letni Fumis, ki je živel v občini Foljan-Redipulja, naj bi si sam zadal opekline, ki so ga privedli v smrt. Polil se je z bencinom in zanetil ogenj na dvorišču svojega bivšega doma v noči z nedelje, 28. junija, na ponedeljek, 29. junija. Skoraj nezavestnega so ga okrog 6.30 našli delavci smetarske službe pri podjetju Iris, ki so takoj sprožili alarm. Reševalci so ga odpeljali v Padovo, kjer deluje specializiran center za zdravljenje opeklin; sprejeli so ga s pridržano prognozo. Umrl je v torek, po enem tednu agonije, zaradi obsežnosti opeklin. Koža opravlja za življenje nujno potrebne funkcije, ker pa je bila Fumisova koža hudo poškodovana, je njegov organizem ostal brez zaščite. Opekline se namreč hitro okužijo, skozi opečeno površino pa poškodovanec izgublja veliko telesne tekočine, kar utegne povzročiti zastoj delovanja notranjih organov. To je doletelo 41-letnega Fumisa; vzroki za njegovo dejanje obupa niso še pojasnjeni, za obupom pa morda stoji huda materialna stiska, ki ga je prizadela tudi psihološko. tacije na novogoriški upravi enoti prejeli pripombe s strani tamkajšnje krajevne skupnosti oz. s strani dvanajstih podpisnikov. Prav toliko - dvanajst podpisnikov - se je podpisalo pod pripombe, ki so prišle iz industrijske cone Solkan. Družba Fluks & Decibel, ki prav tako deluje v solkanski industrijski coni, pa je vložila zahtevek za vstop v postopek kot stranski udeleženec oz. za priznanje statusa stranskega udeleženca. Dolenčeva je potrdila, da so pritožbo prejeli z občine Gorica. S tem v zvezi je dodala, da je ministrstvo za okolje in prostor že pred kakšnim mesecem vso dokumentacijo poslalo italijanskemu ministrstvu za okolje, z italijanske strani pa od takrat niso prejeli še nobenega odgovora, pa čeprav naj bi veljal dogovor, da se to naredi v mesecu dni oz. da se o časovnem roku dogovori in ga po potrebi podaljša. Na očitke goriške občine, da o teh postopkih ni bila obveščena, je Dolenčeva povedala, da država Slovenija komunicira z Rimom in ne s posameznimi občinami. V zvezi z aktualno razgrnitvijo dokumentacije za okoljevarstveno soglasje, ki je marsikoga zmedla, da je enačil okoljevar-stveno dovoljenje in soglasje, je Dolenčeva pojasnila, da so v Livarni že pred letom ali dvema na črno postavili novo, zmogljivejšo peč. Gradbeni inšpektor je ob obisku družbi naložil pridobitev soglasja, od takrat pa zmogljivejša talilna peč stoji. Izrazila je še prepričanje, da je zgodba precej zapletena, glede trditev direktorice Livarne, Cerajeve, da naj bi bila vsa dokumentacija maja razgrnjena na goriški občini, pa je povedala le, da o tem ne ve ničesar oz. da bi se hipotetično to lahko zgodilo, če bi dokumentacijo v Gorico poslali iz Rima ali pa z novogoriške občine kot znak dobre volje oz. dobrososedskih odnosov. Glede na podani zahtevek za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku pa je pričakovanja direktorice Livarne, da bodo okoljevarstveno dovoljenje prejeli v prihodnjih nekaj dneh, ocenila kot nerealna. Se nadaljuje... Nace Novak Francesco Del Sordi bumbaca Goriški odbornik za okolje Francesco Del Sordi je pisal novogoriškemu županu Mirku Brulcu. Predmet pisma je Livarna oz. dejstvo, da občina Gorica ni bila obveščena o novem postopku za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja solkanskemu obratu. Del Sordi obžaluje, da novogoriška občina s postopkom ni seznanila goriške uprave. »Z obžalovanjem ugotavljam, da naša občina ni bila obveščena o aktualnem postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za solkansko Livarno. Že lanskega februarja smo o uradni objavi dokumentov v zvezi z vlogo za pridobitev okolje-varstvenega dovoljenja izvedeli iz tiska, prav tako smo tudi letos po zaslugi Primorskega dnevnika komajda pravočasno izvedeli za omenjeni postopek. Čeprav vemo, da na upravni ravni vaša občina ni vključena v postopek, za katerega je pristojna Upravna enota, ki pa ima sedež v vaši stavbi, smo upali, da nas boste iz vidika čezmejnega sodelovanja in na podlagi skupnih interesov vsaj neuradno obvestili o objavi. Dejstvo je namreč, da smo slovensko Agencijo za okolje na pristojnem ministrstvu že večkrat zaprosili za sodelovanje v postopku izdaje okoljevar-stvenega dovoljenja, a smo vedno prejeli negativen odgovor in bili izključeni iz postopka, pa čeprav učinki industrijskega obrata močno vplivajo na naš prostor,« je zapisal Del Sordi, ki je prepričan, da bo v Brulcu našel »prizadevnega sogovornika«. GORICA-NOVA GORICA - Taksiji Preprečiti hočejo nelojalno konkurenco Slovenski taksisti izmikajo poseg goriškim kolegom bumbaca TAXI Goriški taksisti se pritožujejo nad slovenskimi konkurenti, ki jim z bolj fleksibilnimi urniki in nižjimi cenami »kradejo« stranke. Posel jim izmikajo tudi s tem, da potnike pobirajo na ozemlju goriške občine in jih vozijo v Novo Gorico ali drugam, pri čemer kršijo pravilnika goriške in novogoriške občine. Ta problem želita skupaj premostiti goriška in novogoriška uprava, ki iščeta rešitev, s katero bi zadovoljili italijanske in slovenske šoferje. Vprašanje taksijev je bilo v središču torkovega srečanja na novogoriški občini, kjer sta se sestala goriški podžupan Fabio Gentile in načelnica novogoriškega občinskega oddelka za gospodarstvo Tatjana Gregorčič. »Sodelovanje z gospodarskim oddelkom je res odlično. Gregoričeva je novogoriški pravilnik o delovanju taksijev že prilagodila našemu, saj je vanj dala vključiti člen, ki tudi tamkajšnjim šoferjem taksijev prepoveduje, da pobirajo kliente čez mejo,« je povedal Gentile in dodal, da je Gregoričeva to stori- la kljub kritikam novogoriških taksistov, po katerih ta člen krši pravila o svobodi trga znotraj EU. Gentile pa je opozoril, da pravilnik marsikateri slovenski taksist krši, in da so goriški mestni redarji enemu izmed njih pred kratkim izdali slano globo. Srečanja se je udeležil tudi direktor zveze Confartigianato goriške pokrajine Bruno Gazzulli, ki je predlagal, naj pride do srečanja med predstavniki taksistov z obeh strani meje, ki bi se lahko dogovorili o fiksnih cenah za nekatere proge. Gregoričeva je zagotovila, da se bo srečala s predstavniki novo-goriških taksistov, s katerimi se bo pogovorila o problemu kršitve pravilnika in o srečanju z goriškimi kolegi, ki bi lahko privedlo do skupnih pobud. Ob koncu gre še omeniti, da se goriška občina, zveza Confartigianato in predstavniki taksistov dogovarjajo o ideji, da bi Goričanom ponujali fiksne cene za prevoz s taksijem iz mesta do nekaterih točk, kot je na primer ronško letališče. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 9. julija 2009 15 GORICA - V splošni bolnišnici v ulici Fatebenefratelli Police lekarne padle kot domino ploščice Orietta Olivo: »Ko bi se zgodilo podnevi, bi lahko bile posledice zelo hude« Ko je včeraj zjutraj pristojni uslužbenec zdravstvenega podjetja odprl vrata lekarne nove goriške bolnišnice, se je znašel pred neverjetnim razdejanjem. V skladišču, ki je v spodnjih prostorih poslopja v ulici Fatebenefratelli, so se ponoči ena za drugo udrle več metrov visoke kovinske police, na katerih hranijo Vhod v goriško splošno bolnišnico bumbaca zdravila. Po tleh je bilo raztresenih na tisoče škatel zdravil, s katerimi vsak dan oskrbujejo goriško bolnišnico in druge ustanove goriškega zdravstvenega podjetja. »Ni nam jasno, kako je do tega prišlo. Zgodilo se je ponoči. Morda je bila ena izmed polic preveč natrpana ali pa pokvarjena. Zgleda, da se je ena izmed kovinskih struktur udrla, kot domino ploščice pa so se nato še ostale zvrnile ena na drugo,« je povedal direktor goriške bolnišnice Daniele Pittioni. Možnost, da je nekdo vstopil v skladišče in povzročil padec polic, Pittioni izključuje. »Na vratih ni bilo znakov vloma, ob tem pa ne vidim razloga, da bi kdo naredil kaj takega. Ne nazadnje imamo ob vhodih tudi kamere: posnetki kažejo, da ni ponoči nihče vstopil v prostore lekarne.« Pittioni je povedal, da so bile police nove (kupili so jih ob selitvi skladišča iz stare v novo bolnišnico), ter da so bile primerno pritrjene. »Police se nikakor niso majale,« je zagotovil in dodal: »Gre za nezgode, ki se pač pripetijo, zato posega sil javnega reda nismo zahtevali. Nove police smo vsekakor že nakupili in jutri popoldne (danes, op.ur.) bodo že vse na svojem mestu.« Drugačnega mnenja so pri goriškem sindikatu CGIL za javni sektor, kjer ocenjujejo, da je dogodek alarmanten. »K sreči so police padle ponoči. Če bi se zvrnile med delovnim urnikom, ko je v lekarni več uslužbencev, bi lahko bile posledice zelo hude. Police so namreč visoke več metrov,« je povedala sindika-listka Orietta Olivo in nadaljevala: »Še bolj zaskrbljujoče in hudo je dejstvo, da so nekateri uslužbenci v prejšnjih mesecih že opozorili na problem. Police so bile po njihovi oceni nestabilne, zato so jih pritrdili z železnimi oporniki.« Olivova je poudarila, da predstavlja lekarna bolnišnice kočljiv problem tudi iz drugih razlogov. »Prostori, ki so ji bili namenjeni v ulici Fatebenefratelli, niso primerni, saj so slabo razsvetljeni in jih ni mogoče prezračiti. Lekarna je med drugim zasedla prostore, ki bi morali služiti v druge namene,« je podčrtala predstavnica sindikata CGIL za javni sektor in dodala: »Padec polic je le dodatno znamenje, da je z lekarno nekaj narobe. Upamo, da bo vodstvo zdravstvenega podjetja začelo razmišljati o možnosti, da bi lekarno ponovno selili v poslopje stare bolnišnice v ulici Vittorio Veneto. Zdravila bi lahko v ulico Fatebenefratelli prinašali s kombijem.« (Ale) GORICA - V Dijaškem domu Zaplesali so dežju, ki jih je uslišal PT V goste so včeraj prišli Sten Vilar in otroci iz občinske ludoteke bumbaca K včerajšnjemu deževnemu dopoldnevu so prav gotovo svoje prispevali tudi otroci poletnega središča Dijaškega doma Simon Gregorčič iz Gorice, ki so že od ranega jutra ob spremljavi indijanskih bobnov plesali dežju. V Svetogorski ulici je bilo včeraj živahno, saj so druščino šestdesetih otrok poletnega središča Dijaškega doma obiskali animator Sten Vilar in trideset vrstnikov italijanskega poletnega središča goriške občinske ludoteke. Vilar se je malčkom predstavil z dvema animiranima točkama. Prva je bila namenjena medsebojnemu spoznavanju, zato so otroci skupaj prepevali tako italijanske kot slovenske pesmice. Zapeli so razigrano pesem z refrenom »Mi scappa la pipi papa«, pa tudi dobro poznani »komad«, ki pravi »Pika nogavička je navihano dekle, ki ima redeča lička«. V drugi animirani točki pa je bila pozornost otrok osredotočena na Vilarjevo skrinjo želja, iz katere je otrokom priljubljeni animator izvlekel čarobno palico in malčke za seboj popeljal v svet domišljije. Ob igri in sprostitvi je v poletnem središču časa dovolj tudi za številne delavnice, ki pod vodstvom vzgojiteljic potekajo na temo Indijancev. Otroci se učijo indijanskih plesnih korakov, indijanske pisave in igranja na indijanska glasbila, iz barvanih lepenk in vrečevine pa izdelujejo pisane indijanske perjanice in oblačila. Na dvorišču so ob dveh indijanskih šotorih postavili tudi totem, okoli katerega vsak dan zaplešejo. Poletno središče Dijaškega doma Simon Gregorčič, ki je namenjeno otrokom od četrtega do dvanajstega leta starosti, in Športna šola za otroke in mlade od desetega do štirinajstega leta starosti se bosta nadaljevala še ves prihodnji teden. Predviden je tudi obisk Hiše filma na Travniku v sklopu filmskega festivala za nagrado Amidei. V četrtek, 16. junija, v popoldanskih urah pa bo na dvorišču Dijaškega doma v Gorici zaključna prireditev. (VaS) DOBERDOB - Akcija društva Kulturagua Otrokom iz Nikaragve vračajo nasmeh Društvo Kulturagua bo tudi letos pomagalo mnogim otrokom v Nikaragvi. Z dobrodelno akcijo, ki je potekala v prejšnjih mesecih, so nabrali okrog 2.000 evrov, ki jih bodo namenili bolnišnici v mestu Leon in osnovni šoli v kraju Achuapa. Denar so jim pomagali zbrati učenci iz nižje srednje šole Igo Gruden v Na-brežini ter občani - predvsem Doberdobci -, ki so kupili društveni koledar ali oddali prostovoljne prispevke. »Nakupili bomo infuzijsko črpalko, zapestni oksi-meter za novorojenčke in žarnico za fototerapijo. Ob tem bomo kupili šolske potrebščine za otroke prvega razreda osnovne šole v Achuapi in potrebščine za likovno vzgojo, ki jih bomo namenili otrokom četrte- Voziček ter torbi z oblačili in zdravili, ki jih bo društvo Kulturagua odpeljalo v Nikaragvo ga razreda,« je povedala predsednica društva Jana Jarc iz Doberdoba in dodala, da so nabrali tudi več kovčkov z igračami in oblekami. Jutri bo član društva odpotoval v Nikaragvo, s seboj pa bo ob nabranem denarju odpeljal tudi en kovček z otroškimi oblačili (darovali jih bodo revni mestni četrti v Leonu), zdravila za bolnišnico v Leonu, igrače za vrtec v Achuapi ter invalidski voziček, ki ga je darovala družina Bertone iz Tržiča. Jarčeva se je zahvalila vsem, ki so društvu pomagali pri dobrodelni akciji, ter dodala, da prispevke za Nikaragvo še naprej zbirajo na bančnem računu Zadružne banke Doberdob-Sovodnje (štev. it-02-s-08532-64560-000000700108). (Ale) GORICA - Včeraj objavili še zadnje rezultate Matura le še spomin Dosedanjim trem stotičarjem sta se včeraj pridružili še maturantki z liceja Gregorčič Z včerajšnjo objavo izidov na znan-stveno-tehnološkem in družboslovnem li-ceju Simon Gregorčič se je zaključila letošnja matura v slovenskem višješolskem središču v ulici Puccini. Natanko opoldne, ko je bilo napovedano, da bodo na vhodna vrata razobesili rezultate, je na kraju že bila skupina maturantov, ki so se prišli seznanit z oceno za svoje učne napore. Državni izpit na znanstveno-tehno-loškem liceju so uspešno prestali Harjet Antonič (89/100), Ilenija Brajnik (60/100), Romina Cijan (87/100), David Croselli (83/100), Elija Fajt (82/100), Sara Ghezzo (70/100), Peter Giovannini (87/100), Francesco Ivone (76/100), Jerica Klanjšček (100/100), Aleš Kodric (82/100), Jasmin Le-giša (85/100), Mihal Nanut (78/100), Tina Pantelič (68/100), Lara Princic (86/100), Monika Škabar (77/100) in Gaia Varisco (89/100), na družboslovnem liceju pa Sara Baglieri (67/100), Mateja Bevčič (94/100), Ilaria Černic (71/100), Maja Drašček (97/100), Tanja Kušterle (73/100), Tania Laurentig (65/100), Matej Ozebek (82/100), Andrea Passoni (60/100), Mauro Peric (62/100), Polona Petrovič (100/100), Tadej Pipan (83/100), Valentina Sivec (75/100) in Alenka Tomsic (82/100). Letošnja bera znaša torej skupno pet stotic. Jerica Klanjšček in Polona Petrovič sta se pridružili Aljažu Srebrniču z zavoda Vega ter Anni Roversi in Albertu Voncini s klasičnega liceja Trubar, ki jih je komisija nagradila še s pohvalo. Maturantke pred razobešenimi izidi v ulici Puccini bumbaca 16 Četrtek, 9. julija 2009 GORIŠKI PROSTOR / PODGORA - Dela na območju tovarne Olympias so se zaključila Posoški tehnološki pol odpira vrata podjetjem V bivšem tekstilnem obratu si bo prostore uredilo 24 obrtnikov iz goriške pokrajine Tehnološki pol v Podgori odpira vrata podjetjem. Posegi za oživitev dela opuščene tovarne Olympias, ki jih je pred nekaj meseci začelo izvajati podjetje Frappa edilizia, so se zaključili, zdaj pa so na potezi obrtniki, ki bodo na posameznih parcelah uredili svoje delavnice. »V ponedeljek je še eno parcelo, ki meri 500 kv. metrov, odkupil vulkanizer. S tem imamo trenutno 24 podjetij, ki so si zagotovila mesto v Posoškem tehnološkem polu, in ki se lahko vanj že vselijo. Na voljo ostaja le še ena parcela, ki meri 300 kv. metrov,« je povedal pokrajinski predsednik zveze Confartigianato Ariano Medeot in dodal, da so nekateri obrtniki že začeli z urejanjem svojih delavnic. Prizadevanja goriške zveze Con-fartigianato, ki je želela na novo ovrednotiti 86.000 kv. metrov obsežno površino v ulici IV Novembre, so torej obrodila pričakovane sadove. Tekstilna tovarna, ki jo je podjetje skupine Benetton zgradilo v 90. letih, je samevala že šest let, bivše vodstvo zveze pa se je pred leti začelo truditi za njegovo oživitev. To ji je, gospodarski krizi navkljub, očitno uspelo. Medeot je pojasnil, da se bodo v Pod-goro preselila manjša podjetja iz goriške pokrajine, nekatere dejavnosti pa bodo odprli na novo. Podjetja delujejo na najrazličnejših področjih; prisotni bodo na primer avtokleparji, kamnoseki, selitvena podjetja, vulkanizerji in mehaniki. Delavnico si bo uredilo tudi podjetje Wa-vedogs, ki načrtuje, izdeluje in popravlja jadra. »Odprtje sedeža v Podgori se je podjetjem iz finančnega vidika splačalo, saj bi za gradnjo novih struktur potrošila veliko več. Parcele na območju bivšega obrata so odkupila po ugodni ceni,« je pojasnil Medeot in dodal: »V dela, ki so se pred kratkim zaključila, je bil vložen poldrugi milijon evrov. Šlo je predvsem za napeljavo vode, elektrike in plina.« Medeot je pojasnil, da je bil doslej usposobljen le del bivšega tekstilnega obrata; na voljo je še obsežna pokrita površina, ki pa jo je šele treba obnoviti. Območje bivšega obrata v Podgo-ri ne privlačuje le obrtniških dejavnosti. Predsednik rajonskega sveta Walter GORICA Hvaležno se spominjajo Livije Riaviz Livija Riaviz V četrtek, 2. julija, so sorodniki in prijatelji pospremili k zadnjemu počitku goriško rojakinjo Livijo Riaviz. Rodila se je v Gorici 13. novembra 1936 in je bila hčerka znanih goriških trgovcev. Mati Frančiška Jakel je bila doma iz Lokev pri Ajševici, oče Karol Riaviz s Trnovega pa je skupaj z brati imel mesnico na korzu Italia že pred vojno. Ko je bila Livija stara komaj pet let je izgubila očeta, tako sta z mamo in sestro Eldo živele same na domu v ulici S. Chiara v Gorici. Leta 1961 se je poročila z goriškim trgovcem Ivanom Terpinom. V zakonu so se jima rodile tri hčere, ki danes upravljajo v Gorici trgovini z opremo za ribištvo in lov ter z elektromate-rialom. Livija je bila prijaznega obraza, spoštljiva in vedno dobre volje. S posebno hvaležnostjo se je spominjajo bivši uslužbenci podjetja Terpin, v lepem spominu jo ohranjajo svojci. (sr) Tabla ob vhodu na območje nastajajočega tehnološkega pola v Podgori bumbaca Bandlelj je pred časom povedal, da obstaja zanimanje za odprtje kavarne, poštnega urada in zdravniške ambulante, s katerimi bi dodatno oživili doslej zanemarjen del vasi. Bandelj in Medeot sta se zato obrnila na goriško občinsko upravo s prošnjo po spremembi regulacijskega načrta, ki bi omogočila tudi vseli- GORICA Prezgodnja smrt Tiziane Battisti Tudi v goriških slovenskih krogih je zaznati prizadetost zaradi smrti 51-letne Tiziane Battisti. Bila je namreč mama 17-letne Giulie Battisti, ki je pravkar zaključila tretji letnik slovenskega klasičnega liceja Primož Trubar v Gorici. Poleg tega, da je Giulia odlična dijakinja in jo imajo na šoli radi, svojo življenjsko silo izkazuje tudi na drugih področjih; sodeluje z Dijaškim domom Simon Gregorčič, saj je od mame podedovala izrazit socialni čut, s posebno ljubeznijo pa se posveča gledališču in se je tudi sama udeležila gledališke delavnice v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev. Ob Giulii zapušča pokojna Tiziana še hčeri Deboro in Fabrizio, svojo mamo Rino ter sestri Fabiolo in Lorenzo. Tiziana Battisti je bila rojena 19. avgusta 1957 v Gorici; živela je v goriških Stražcah, nazadnje pa je bila zaposlena kot asistentka v domu za ostarele v kraju Aiello del Friuli. Njena smrt je posledica infarkta, ki jo je zadel 30. junija med preživljanjem počitnic v Gradežu, kamor je zelo rada zahajala. Za vedno je odšla v nedeljo v tržaški bolnišnici. Pogrebni obred bo jutri ob 11. uri v cerkvi Srca Jezusovega v Gorici, sledil bo pokop na goriškem glavnem pokopališču. tev storitvenih dejavnosti. Goriški občinski odbor je maja sklenil, da bo začel postopek za spremembo namembnosti. »V prejšnjih dneh so našemu pokrajinskemu direktorju Brunu Gazulliju na goriški občini še enkrat potrdili, da nameravajo vnesti varianto,« je bil zadovoljen Medeot. (Ale) ČRPALKARJI V zraku Trainijev odstop Pio Traini bumbaca Pio Traini po treh desetletjih odstopa z mesta pokrajinskega predsednika goriške zveze črpalkarjev FIGISC. Odločitev o odstopu naj bi sprejel v torek, ko so na sedežu zveze ASCOM v Gorici zasedali upravitelji bencinskih servisov. Sestali so se, da bi razpravljali o pristopu k včerajšnji stavki italijanskih črpalkarjev. K protestni mobilizaciji je naposled pristopil večji del goriških črpalkarjev, približno petnajst bencinskih servisov pa je delovalo normalno. Na zasedanju je beseda tekla tudi o predsedniku pokrajinske zveze FI-GISC. Trainija naj bi k odstopu prisililo okrog deset upraviteljev črpalk, ki so podpisali pismo z zahtevo o njegovem odhodu. Čeprav število podpisnikov še ni polovica črpalkarjev, je to vsekakor bila za Trainija huda klofuta. Njegov odstop je sicer večina zavrnila, z odstopno izjavo pa je dobila zveza črpal-karjev komisarja, ki jo bo upravljal do septembrskih volitev. Trainijev odstop odpira tudi možnost njegovega odhoda z vrha goriške zveze trgovcev ASCOM. V zvezi je Traini zastopal črpal-karje, če pa ne bo več njihov zastopnik, ne bo imel pravice sedeti med ostalimi predstavniki stanovskih skupin. Iščejo denar za goriški zapor Dežela FJK je pripravljena investirati v rešitev problema goriškega zapora. To je včeraj izjavil predsednik deželne vlade Renzo Tondo, ki je v Rimu srečal pravosodnega ministra Angiolina Alfana. Minister je povedal, da se bo čim prej sestal z vodjo uprave italijanskih kaznilnic, Francom Ionto, z izidom pogovorov pa bo seznanil Tonda. Predvsem bo preveril, v koliki meri bo lahko dežela FJK črpala iz državnega sklada za zapore. Tondo ga je še opozoril, da ob Gorici v nevzdržnih razmerah deluje tudi kaznilnica v Pordeno- Gorelo pri kamnolomu Včeraj okrog 16. ure se je pri kamnolomu na Palkišču vnel požar. Po besedah gasilcev, ki so požar pogasili brez večjih težav, je ogenj zajel skladišče z opremo. Vzrok požara bodo preiskali karabinjerji. Pomoč bolnim in osamljenim Po zadnjem primeru samotne smrti na domu - kot znano, so umrlega Goričana Jožeta Zabarja našli po tridesetih dneh -, je deželni svetnik Luigi Ferone naslovil na javnost poziv k večji pozornosti za bolne in osamljene ljudi, zlasti za upokojence. Frandolič danes o Kornelu Dario Frandolič bo danes ob 18. uri v goriški sinagogi govoril o Abelu Kornelu, ki je bil judovskega rodu. Javno srečanje na temo ene izmed tragičnih in pozabljenih evropskih zgodb prireja goriško združenje prijateljev Izraela. Kornel, ki je bil av-stro-ogrski vojak in pisatelj, je avtor knjige Carso - Kras, v katero je Frandolič prispeval predgovor in Kornelov življenjepis. Kratkometražca o Kugyju Društvo Hrast iz Doberdoba prireja nocoj ob 21. uri na svojem sedežu za cerkvijo predvajanje dveh kratkometražcev o Ju-liusu Kugyju, in sicer »Montasio, sulla nord del drago« (film o severnem pristopu na Montaž, poznanem kot »Direttis-sima Kugy«) in »La via eterna« (dokumentarec o Božanski polici »Cengia de-gli dei« z alpinistko Nives Meroi); oba krat-kometražca je režiral Giorgio Gregorio. V galeriji državne knjižnice v Gorici bodo danes ob 18. uri odprli razstavo »skritih listov« pokojnega likovnika Maria Di Ioria; razstavo je uredila Francesca Ago-stinelli. Ob tej priložnosti bodo tudi predstavili knjigo z naslovom »Mario Di Iorio, Frammenti di un'autobiografia«. NOVA GORICA - Komunala bo udobneje prala zabojnike Pogovori o čezmejnih sinergijah so popolnoma obstali Na novogoriški Komunali so včeraj predstavili novo smetarsko vozilo za pranje kontejnerjev na terenu. Kot je povedal Uroš Rosa, ki je v družbi zadolžen za zbiranje in odvoz odpadkov, je vozilo namenjeno za pranje kontejnerjev za mešane komunalne odpadke in biorazgradljive odpadke. »S pranjem smo na terenu že začeli. Izvajali ga bomo dvakrat letno po vseh ekoloških otokih v vseh občinah, ki jih pokri- Novogoriška Komunala dobila smetarsko vozilo za pranje kontejnerjev na terenu foton.n. vamo,« je pojasnil Rosa in dodal, da so si do zdaj tako vozilo izposojali od podjetja Komunala Koper, po novem, ko so za 180 tisoč evrov pridobili svoje vozilo, pa bodo lahko pranje izvajali še pogosteje kot dvakrat na leto, kakor predpisuje zakonodaja. Novo vozilo, na katerem je rezervoar s 1.000 litri vode, porabi za pranje enega kontejnerja z baromatom šest litrov vode, za razliko od tistega, ki so si ga izposojali, pa omogoča tudi običajno pobiranje od- padkov, kar je velika prednost, saj so morali do zdaj na pranje odpadkov vedno z dvema voziloma. Kot je povedal direktor Komunale Nova Gorica, Andrej Miška, je na območju novogoriške mestne občine 130 mest za ločeno zbiranje odpadkov od skupno 580 zbirnih mest. To število nameravajo postopoma zmanjšati na 345, s tem da bo mogoče na vseh mestih ločeno zbirati steklo, embalažo, organske odpadke, papir in mešane odpadke. Ob tej priložnosti je Miška spregovoril tudi o poteku pripravljalnih del za Regijski center za zbiranje in ravnanje z odpadki, ki nastaja v Stari gori. »Vsi pred-projekti so bili izvedeni, prav gotovo pa center še ni zgrajen do take mere, da bi lahko opravljal vse svoje funkcije. To bo trajalo še približno dve leti. Zdaj je urejeno odlagalno polje, manjka pa nam še obdelava odpadkov, tako kot večini odlagališč v Sloveniji,« je še povedal direktor Komunale in pristavil, da so naložbe po prvih izvedenih študijah ocenjene na več kot 45 milijonov evrov, kar bodo občine brez evropskih in državnih sredstev težko zbrale. V zvezi s čezmejnim sodelovanjem na področju zbiranja in obdelave odpadkov, ki je bilo pred časom kar aktualna tema, pa je Miška pojasnil, da so pogovori o tem povsem zastali. »Odkar je na goriški občini druga oblast in odkar je prišlo do zamenjave direktorja na sorodnem podjetju onkraj meje, tega je že dve leti, praktično nimamo več nobenih stikov,« je sklenil. (nn) nu 9131003090013030 / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 9. julija 2009 17 NOVA GORICA - Čezmejna združba Ukradli džip in skrivali mamilo Novogoriški policisti so bili v sredo okrog 21. ure obveščeni, da je v Novi Gorici nekdo ukradel terenski avtomobil znamke Mitsubishi pajero. Takoj so začeli z iskanjem in že 20 minut po prijavi našli ukradeni avto, ki je bil parkiran na makadamski poti med Kostanjevico in Pristavo. Nedolgo zatem je do praznega vozila iz smeri Pristave pripeljalo vozilo Suzuki vitara z italijanskimi registrskimi številkami, ki ga je vozil 25-le-tni italijanski državljan, v njem pa so bili še 20-letna italijanska državljanka ter 20-letnik in mladoletna oseba, oba iz Nove Gorice. V vozilu je bil najden tudi kontaktni ključ ukradenega dži-pa. Policisti so med drugim ugotovili, da je mladoletnik iz Nove Gorice iste- Državna meja na Pristavi, nedaleč od Kostanjevice foto n.n. ga večera protipravno odtujil omenjeni Mitsubishijev džip izpred stanovanjskega bloka v Novi Gorici. Zoper njega bodo policisti podali kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici zaradi suma storitve kaznivega dejanja tatvine. Po opravljenem ogledu so policisti terenski avtomobil vrnili lastniku. Med postopkom ugotavljanja identitete oseb na Pristavi je 20-letni Novogoričan odvrgel najlon-ski zavitek, v katerem je bila zvita aluminijasta folija, v foliji pa so odkrili rjav prah. Zaradi suma, da gre za drogo, so policisti zavitek zasegli in ga poslali v analizo. Če bo rezultat pozitiven, bodo zoper 20-letnika izvedli hitri postopek zaradi kršitve določil zakona proizvodnji in prometu z mamili. (nn) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 048140497. U Kino GORICA KINEMAX: zaprto. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Transformers - La vendetta del ca-duto«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Outlander - L'ultimo Vichingo«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »La ri-volta delle ex«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 »La ra-gazza del mio miglior amico«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Il mondo di Horten«. Koncerti GORIŠKI MUZEJ vabi na glasbena predavanja Glasbeni večeri z vinilnih plošč v amfiteatru ob gradu Kromberk (ob slabem vremenu v grajski veži): v torek, 14. julija, ob 21. uri glasbeni urednik Radia Slovenija Dragan Bulič bo predstavil rock glasbo 60. in 70. let. KLUB KANALSKE MLADINE (KKM) prireja glasbena večera na srednjeveškem trgu Kontrada v Kanalu ob Soči: v petek, 10. julija, bo koncert skupine Terrafolk in v soboto, 18. julija, ob 21. uri bo nastopila skupina Autoridad Loco iz Gorice. DVORNA GLASBA 2009: danes, 9. julija, ob 21. uri v goriškem gradu koncert »Ascolta questo liuto!« v izvedbi skupine Ens Musica Historica. V OKVIRU RAZSTAVE »QUEGLI ANNI CINQUANTA« v razstavnih prostorih palače Della Torre v ul. Carducci v Gorici bo v četrtek, 16. julija, ob 18.30 koncert z naslovom »Caffe Chantant« iz niza »Le Note dellArte«. Nastopila bo Marzia Postogna ob spremljavi kitarista Eduarda Contizanettija; vstop prost. MED ZVOKI KRAJEV: v sredo, 29. julija, ob 21. uri v cerkvi v Vilešu koncert tria Carlo Pinardi (klarinet), Marina Zuliani (fagot)Marius Bartoccini (klavir). 9 Šolske vesti SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na te tečaje: Tečaji po univerzi, uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), Priprava turističnih paketov za čezmejno območje in njihova promocija (80 ur), Upravljanje informacijske varnosti (80 ur) in podiplomski tečaj v sodelovanju s podjetji Tehnike finančnega posredništva 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience). Tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev Korzo 51 v prostorih KB Centra; vpisovanje in informacije na tel. 0481-81826 ali na naslov e-pošte go@sdzpi-irsip.it in na spletni strani www.sdpzpi-irsip.it. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj informatike Varni internet, orodja za iskanje in shranjevanje podatkov, namenjen nižješolcem, ki bo potekal od 13. do 17. julija od 9. do 13. ure na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev Korzo 51 v prostorih KB Centra; vpisovanje in informacije na tel. 048181826 ali na naslov e-pošte go@sdzpi-irsip.it. Na razpolago je še nekaj prostih mest. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 1. avgusta, piknik z izletom v Spilimbergo za obisk svetovno znane šole mozaikov in ogled mesta ter okolice. Sledil bo odhod v restavracijo Pri starem trajektu ob Tilmentu v lepem gozdičku in senci za kosilo, srečelov in družabnost. Prijave do razpoložljivih mest sprejemajo čim prej Saverij R. (tel. 0481390688), Ivo T. (0481-882024), Ema B. (0481-21361) in Ana K. (0481-78061). Predujem 20 evrov. VZPI-ANPI prireja danes, 9. julija, tradicionalni spominski izlet na Blegoš, GORICA - Dopoldne poseg gasilcev v Gosposki ulici Dež okrušil zid Zaradi včerajšnjega naliva je popustil tudi kos napušča in zgrmel na cesto - Voda zalivala kleti Naliv, ki je sredi noči s torka na včerajšnji dan trajal nekaj ur in spet zalival med včerajšnjim dopoldnevom, je povzročil škodo na hiši v Gosposki ulici v Gorici. Šlo je za starejšo zgradbo, na kateri se je zaradi obilice dežja krušil zid, popustil pa je tudi kos napušča in zgrmel na cestišče, ne da bi k sreči nikogar in ničesar poškodoval. Obvestilo so goriški gasilci prejeli sredi dopoldneva. Pohiteli so na kraj, ga zavarovali, s ceste odstranili padli material ter se z mehanizirano lestvijo povzpeli do strehe stavbe in za silo sanirali okrušeni zid. Zaradi gasilskega vozila sredi ceste je bil promet oviran, pločnik ob poškodovani stavbi pa je ostal zagrajen, zato da bi bili pešci zavarovani v primeru, da bi še padalo z viška. Gasilci so tudi povedali, da je včerajšnji dež zalil nekaj kleti, zlasti v Gradišču. kjer se bodo pred obeležjem poklonili padlim borcem 158. garibaldinske brigade Gramsci, ki so se v Škofjeloškem hribovju skupaj s slovenskimi partizani borili proti nemškim okupatorjem. Odhod bo ob 6.30 iz ulice Pla-niscig v Ločniku, ob 6.40 s tamkajšnjega trga S. Giorgio, ob 6.45 izpred športne palače v Podgori in ob 7.15 z mejnega prehoda pri Štandrežu. Ob 10. uri bo prihod v Škofjo Loko, sledila bo ceremonija na Blegošu, ob 13. uri pa odhod proti Ljubljani. Na pot vrnitve se bodo odpravili ob 18. uri; informacije na tel. 0481-390576, 333-9096427 (Luigi Franco), tel. 0481-798098 (VZPI-ANPI). SPD GORICA vabi v nedeljo, 12. julija, v okviru Kekčeve poti na izlet na Kriške pode. Odhod ob 7. uri s parkirišča pri Rdeči hiši; informacije na tel. 333-1581015 (Dino Paulin) in na tel. 339-3121833 (Marko Lutman) v večernih urah. Čestitke Naša prijateljica in soplesalka JASMIN je uspešno opravila maturo. Mateja, Martina, Sara, Jelka, Ivan in Marko ji želijo še mnogo nadaljnjih uspehov. Na klasičnem liceju Primoža Trubarja v Gorici je na letošnji maturi opravil zrelostni izpit s stotico in pohvalo domov košarkar ALBERT VON-CINA. ŠZ Dom Gorica, Kulturni dom in vsi belordeči domovci mu iskreno čestitajo. Nicoli in Cristianu se je pridružil Andrea Nona Karmela, nono Lucio in Mauro se ga veselimo, vse najboljše mami Romini, očetu Maxu in trem fantom iz srca želimo. □ Obvestila AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja 14. zamejski festival Diatlon 2009 v večnamenskem centru v Jamljah v nedeljo, 12. julija: ob 10. uri vpisovanje za otroški ex-tempore, od 14. ure do 15.30 vpisovanje godcev na diatonično harmoniko, ob 16. uri začetek nastopov harmonikarjev, sledila bo podelitev priznanj udeležecem in nagrad zmagovalcem, nagrajevanje otroškega ex tempore-ja ter ples s skupino Mladi kraški muzikanti. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja v sklopu festivala Diaton 2009 enodnevno plesno delavnico v soboto, 11. julija, v večnamenskem centru v Jamljah: prva skupina (od 5. do 8. leta) ritmična gimnastika, vodi Petra Dilli; druga skupina (od 9. do 13. leta) pom-pon ples, vodi Nikol Križmančič; tretja skupina (od 14. do 18. leta) hip-hop in moderni plesi, vodi Jelka Bogatec; četrta skupina (od 19. leta dalje) gledališki ples, vodi Raffaella Petronio; od 8. do 9. ure prihod in vpis, ob 18.30 zaključni nastop in predstavitev skupin; ob 20.30 Gasilci v Gosposki ulici v Gorici bo ples s Kvintetom Osminka; informacije na naslov e-pošte askdkreme-njak@gmail.com in na tel. 338-6495722 (Martina). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom in prijateljem, da bo v prihodnjih mesecih do konca leta 2009 izvedlo naslednje dejavnosti: 1. avgusta bo običajni piknik, tokrat povezan z izletom v Spilimber-go za obisk znane šole mozaikov; od 13. do 18. oktobra bo šestdnevni izlet na mandarine, v Medžugorje in po poti spominov na kraje nekdanje Jugoslavije, tudi iz časa NOB; 25. oktobra bo tradicionalna koncertna revija Starosta mali princ v Kulturnem domu v Gorici, povezana z jutranjo ekskurzijo v Oglej, v sodelovanju s Krut-om; v nedeljo, 8. novembra, bo martinovanje v znani vinski kleti na Dobrovem; v torek, 29. decembra, bo silvestrovanje prav tako v kleti na Dobrovem. Obvestila glede vpisovanja za vsako prireditev bodo objavljena ob pravem času v našem časopisju. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL obvešča, da je odprta od 8. do 16. ure. Za dopust bo zaprta od 17. do 28. avgusta. OBČINA GORICA obvešča, da bodo v juliju in avgustu vsi uradi odprti samo v jutranjih urah med 8.45 in 12. uro, razen urada za elektronske osebne iskaz-nice, ki bo odprt ob ponedeljkih med 15.15 in 17. uro ter urada za decentralizacijo, ki bo odprt ob ponedeljkih in sredah med 9.30 in 12.30; uradi v centru Lenassi bodo odprti od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro, uradi v večnamenskem centru v ul. Baia-monti pa ob ponedeljkih in sredah med 9. in 11. uro; okence za slovensko in furlansko manjšino bo odprto samo ob ponedeljkih med 9. in 12. uro; ob sobotah bo deloval urad za najavo rojstev in smrti pri anagrafskem uradu kot običajno med. 9. in 11. uro. OBČINA SOVODNJE razpisuje javni natečaj za dodelitev prispevkov za plačevanje nižjih najemnin. Informacije in obrazec lahko dobite na županstvu od ponedeljka do petka med 8. uro in 9.30 ter 12. in 13.30, ob ponedeljkih in sredah tudi od 16. do 18. ure ali na uradni občinski spletni strani www.savo-gnadisonzo.com. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta za poletni dopust od 13. do 31. julija. OSNOVNI TEČAJ JAMARSTVA bo potekal od 10. septembra do 15. oktobra; informacije in prijave do 10. septembra pri jamarskem klubu Kraški krti v Doberdobu, Jezerska cesta-Via Lago 17, ter pri Micheleju de Lorenzu (tel. 334-6012657) in Srečku Visintinu (tel. 335-5421420). SKD H RAST vabi danes, 9. julija, ob 21. uri v prostore sedeža za cerkvijo v Doberdobu na predvajanje dveh kratko-metražcev o Juliusu Kugiju, »Monta-sio, sulla nord del drago« (zgodovinski film o severnem pristopu na Montaž, poznan kot »Direttissima Kugy«) in La via eterna (dokumentarec o Božanski polici »Cengia degli dei« z znano alpinistko Nives Meroi). Oba kratkometražca je režiral Giorgio Gregorio. ZSKD obvešča, da so do 11. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. TABORNIKI RMV sporočajo, da bo od- bumbaca hod na tabor v ponedeljek, 13. julija iz sežanske železniške postaje. Zbirališče ob 8.00 v krojih (kdor nima srajce, naj nosi rodovo majico in ruto). Odhod vlaka ob 9.23. Uro prihoda iz taborjenja v ponedeljek, 27. julija bomo še sporočili. Taborniški srečno! IS Prireditve LETTERE MEDITERRANEE V TRŽIČU na trgu Falcone e Borsellino: danes, 9. julija, ob 21.30 bo srečanje s pisateljem Angelom Ferracutijem. ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE prireja srečanje z Dariom Frandoličem, ki bo pripovedoval o Kornelu Abelu, avtorju knjige »Carso«, danes, 9. julija, ob 18. uri v goriški sinagogi. KNJIGARNA EDITRICE GORIZIANA (LEG) na korzu Verdi 67 v Gorici prireja v soboto, 11. julija, ob 18. uri predstavitev knjige »Operazioni speciali al tempo della cavalleria 1100-1550«. Sodelovali bodo avtor knjige Yuval Noah Harari in profesorja Tržaške univerze Massimo Sbarbaro in Giuseppe Trebbi. L. Mali oglasi DAJEM V NAJEM dve stanovanji v mirnem kraju v centru Gorice (ul. Pellis 42) s samostojnim vhodom in z garažo za dva avtomobila. Prodam gliser Gobbi 5,20 m z motorjem Johnson 75HP in prikolico za prevoz; tel. 0481-390688. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Egidio Sfiligoi iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na pokopališče v Mošu; 11.00, Jože Zabar iz splošne bolnišnice v kapelo pokopališča in na pokopališču. DANES V LOČNIKU: 12.30, Orsola Per-co vd. Bellide (z goriškega glavnega pokopališča) v cerkvi. ZAHVALA Aleš Cej Prisrčna hvala vsem, ki so se v tako velikem številu poslovili od našega Aleša, sošolcem in prijateljem, ki so nosili krsto, in duhovnikom za tolažilne besede. Zahvaljujemo se tudi osebju oddelka za oživljanje, ki mu je lajšalo zadnje dni življenja, ter osebju oddelka za dializo. Zarni pokop bo v ozkem družinskem krogu. Družina ALEŠ CEJ, ohranili te bomo v spominu. Prijatelji iz Kinoateljeja Ob smrti dragega očeta Orlanda Gerina izreka globoko sožalje pevki Ne-viji in sorodnikom Cerkveni pevski zbor Doberdob Četrtek, 9. julija 2009 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA MILJE Trg Marconi V nedeljo, 12. julija ob 21.00 / Amatersko gledališče Quei de scala Santa bodo predvajali delo: »Xe riva el casti-gamati«. Priredba: Marisa Gregari in Silvia Grezzi. Režija: Silvia Grezzi. V petek, 17. julija ob 21.00 / Amaterska gledališka skupina Fariteatro F.I.T.A. bo v tržaškem narečju podala delo »La locanda de l'omo selvadico« v režiji Claudia Sigovicha. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi F. Lehar: »Vesela vdova«. 40. mednarodni operetni festival. Urnik: v soboto, 11. in v petek, 17. julija ob 20.30, v nedeljo, 19. julija ob 17.30, v sredo, 22. in v soboto, 25. julija ob 20.30. Dvorana Banfield - Tripcovich V nedeljo, 12. julija ob 20.30 / Splet madžarskih operet. Glasba: F. Lehar, P. Abraham in I. Kalman. Veliki trg V torek, 14. julija ob 21.00 / Carlos Santana, »Supernatural. A trip through the Hits«. V soboto, 18. julija ob 21.00 / Televizijska nagrada »Marco Luchetta«. V nedeljo, 20. julija ob 21.00 / Koncert: Brazilian All Stars play Jobim Trg Hortis V četrtek, 16. julija ob 21.00 / Jazzov- ski koncert: Auer Delago duo »Living room«. V petek, 17. julija ob 21.00 / Jazzovski koncert: Igor Solo; Park Stikney Trio; Arrigo Cappelletti - Andrea Massaria duo feat. Michele Rabbia. V soboto, 18. julija ob 21.00 / Touch n Go USAFE Band. MILJE Trg Marconi Jutri, 10. julija ob 21.00 / F. Lehar: »Grof iz Luksemburga«, opereta. Nastopa operno gledališče Verdi iz Trsta, vodi Stefano Furini. V četrtek, 16. julija ob 21.00 / Nastopa operno gledališče Verdi iz Trsta s »Carmino Burano«. V nedeljo, 19. julija ob 21.00 / Nastop plesnega kluba Diamante s klasičnimi in latinskoameriškimi plesi. V soboto, 25. julija ob 18.00 / Nastop Mladinskega orkestra Intercampus, ki ga vodi Tomaž Kmetič. BRIŠČIKI Pri koritu Jutri, 10. julija ob 20.30 / Koncert God-benega društva Prosek. MIRAMARSKI GRAD Jutri, 10. julija ob 20.30, prestolna dvorana / Violinist Matej Santi in pianist Aries Caces / drugi del: klavirski duo Beatrice Zonta - Vesna Zuppin. V sredo, 15. in v nedeljo, 19. julija ob 21.00 prestolna dvorana / F. Lehar: »Grof iz Luksemburga«, opereta. Nastopa gledališče Verdi iz Trsta. V soboto, 18. in v torek, 21. julija ob 21.00 prestolna dvorana / »Sogno di un valzer« na glasbo Oscarja Straussa v izvedbi gledališča Verdi iz Trsta. GRADEŽ Nasip Nazario Sauro V soboto, 11. julija ob 21.30 / Koncert Gina Paolija. PRIREDITVE V petek, 17. julija ob 21.30 / Koncert Davida Byrneja. V torek, 21. julija ob 21.30 / Koncert jazz glasbenika Feliceja Clementeja. KRMIN V cerkvi (Borgnano) Danes, 9. julija / "Nei suoni dei luoghi": Alstadt Trio. Koncert v sodelovanju z društvom Dante Alighieri iz Eisen-stadta. ■ FOLKEST2009 Danes, 9. julija, Ruda, vila Toppani / At First Light. Jutri, 10. julija, Beljak, Dinzschloss / Ed Schnabl & Band, Flaco de Nerja & Flamenico, Riccardo Tesi & Banditaliana; Fiumicello: Maxmaber Orkestar; Travesio, Trg XX. septembra: At First Light; Pradielis di Lusevara: To Loo Loose. V soboto, 11. julija, Beljak, Dinzschloss / Nafra, Trio Abado - Anastassiou -Bor, Zamballarana; na trgu pred občinskim poslopjem v Nabrežini: Commander Cody Band; Pušja vas (Venzone) pred občinskim poslopjem: At First Light. V nedeljo, 12. julija, Hrvatini / Nafra; Sv. Jurij v Reziji: Kjer igra violina. V ponedeljek, 13. julija, na gradu v Avianu / Nafra; Carpacciov trg v Kopru: Allan Taylor - Tom McConville; San Giorgio di Nogaro, v parku vile Dora: Napule. V torek, 14. julija, San Giovanni al Na-tisone, vila De Brandis / Allan Taylor - Tom McConville; Carpacciov trg v Kopru: Fanfara Tirana; Treppo Grande, Trg Marconi: Nafra (Malta); Gra-disca di Spilimbergo: Napule. V sredo, 15. julija, Povoletto, vila Pitotti: La Sedon Salvadie; Porcia, v parku vile Correr-Dolfin: Napule. _SLOVENIJA_ PIRAN Tartinijev trg V četrtek, 23. julija ob 20.00 / Nastop Mladinskega orkestra Inercampus, ki ga vodi prof. Tomaž Kmetič. LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana 09 Danes, 9. julija ob 20.00, Cankarjev dom / Gautier Capuçon - violončelo in Praški simfonični orkester. Dirigent: Jiri Kout. Jutri, 10. julija ob 20.00, Slovenska filharmonija / Mahler - odkritja. Godalni kvartet Kairos. V ponedeljek, 13. julija ob 20.00, Cankarjev dom / Simfonični orkester RTV Slovenija in Orchestre de Picardie. Dirigent: En Shao. Solist. Mate Bekavac - klarinet. V torek, 14. julija ob 20.00, Cankarjev dom / Ramón Vargas - tenor in Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Emmanuel Villaume. V sredo, 15. in v četrtek, 16. julija ob 21.00, Križanke / Terrence McNally -David Yazbek: »Do nazga«, muzikal. Nastopa zagrebško mestno gledališče Komedija. Režiser: Igor Mešin. Dirigent: Dinko Appelt. V petek, 17. julija ob 20.00, Križanke, viteška dvorana / Ansambel za sodobno glasbo MD7. V ponedeljek, 20. julija ob 20.00, Slovenska filharmonija / Georg Friedrich Händel: »Aleksandrovo slavje«, oda. Orkester in zbor Glasbenega festivala Schleswig - Holstein. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. REPEN Kraška hiša: od jutri, 10. julija (otvoritev ob 20.00) do 23. avgusta bo na ogled fotografska razstava Zdenka Vogriča »Bila so Brda ...«. Ob priliki razstave bo na ogled tudi originalna goriška ljudska noša iz fundusa Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. GORICA V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. KRMIN V muzeju Teritorija v palači Locatel- li, do 16. avgusta razstavljata Danilo Jej-čič in Franc Dugo pod naslovom »Di-vergenti affinità«. Odprto od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na -/ ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. DIVAČA V prostorih knjižnice bo od 14. julija (otvoritev ob 18.00) do 24. avgusta razstava »Življenje med nebom in zemljo«. Razstava predstavlja sedem območij Natura 2000, ki so bila razglašena zaradi ohranjanja ogroženih vrst ptic in je nastala v okviru Natura Primorske (PPS Interreg IIIA Slovenija - Italija 2000-2006). TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Galerija pri Valetovih: do 12. julija bodo na ogled fotografski portreti »Spa-cal - Černigoj«, fotografa Maurizia Frullanija. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA Grad Gewerkenegg: do 30. avgusta bo na ogled razstava Milene Gregorčič »Spomini, grafike z idrijsko čipko«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. REPEN - V Kraški hiši nova fotografska razstava Brda in svet, ki ga ni več Zdenko Vogrič se predstavlja z razstavo Bila so Brda - Odprtje jutri ob 20. uri V petek ob 20. uri so ljubitelji dediščine vabljeni v objem borjača Kraške hiše v Repnu, ker bo Galerija ponovno odprla svoja vrata. V organizaciji Zadruge Naš Kras bodo obiskovalci lahko občudovali nove fotografske posnetke. Tokrat bo svoj fotoalbum publiki odprl Zdenko Vogrič z izborom črno-belih in barvnih fotografij Bila so Brda ... »Zdi se, da je življenje, ki ga je v objektiv mojstrsko ujel Zdenko Vogrič, naš svet. Ko zremo v posnetke, verjamemo, da je vse, kar gledamo - vinogradi, trte, kmečko orodje, travniki, polja, klet, kuhinja, kmetija - resnično naše, del nas in na dosegu roke. Zdi se nam, da lahko vse, prav vse, zdaj in tu zgrabimo, primemo, objamemo, občutimo, okusimo. Zdi se nam, da lahko celo vstopimo v staro hišo, ki nam jo kaže slika, in nazdravimo z domačimi pri mizi. A to je prevara. Kdor gleda te fotografije, v resnici ne vidi resnice. Sveta, ki ga je Zdenko Vo- grič posnel pred leti, danes ni več. Ostale so le tihe sledi, neme priče o tem, kako so še nedavno tega živeli naši starši in njihovi starši, kako so živeli ljudje, ko smo bili mi še otroci. Od tistih časov, ko so bile posnete te fotografije, pa do danes, se je vse spremenilo. V nas, ki smo kot otroci s pogledi še ujeli življenje, ki je kopnelo pred očmi kot kopni sneg na soncu, je na ta odhajajoči ostal skrit spomin. A ta prezrti spomin se je v nas vtisnil, kot bi bil v kamen vklesan. Le ponovno smo ga morali odkriti v sebi!« Tako je v svojem uvodnem tekstu za priložnostno zgibanko zapisal Andrej Malnič, direktor Goriškega muzeja, ki bo v petek ob odprtju tudi spregovoril publiki o avtorju in njegovem dolgoletnem do-kumentarističnem in umetniškem delu. Ob Vogričevih fotografijah bo postavljena na ogled tudi originalna goriška ljudska noša, ki jo je ob tej priložnosti dal na razpolago Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Noša je eden redkih originalov z Goriškega, ki so se še ohranili, prava redkost pa je, da ga vidimo na razstavi. Za postavitev je poskrbela Franca Slavec. Na otvoritvenem večeru bo za glasbeni utrinek poskrbel mladi doberdobski virtuoz, harmonikar Jari Jarc. S študijem harmonike je začel pri 6. letu starosti pod mentorstvom prof. Dorine Cante (Glasbena matica), ki ga je še »mladega« pripeljala do diplome, za katero se je v letošnjem jesenskem izpitnem roku prijavil na konservatoriju G. Rossini v Pesaru. Sodeloval je pri dveh ploščah, ena je Kar se v prsih skriva - soundtrack istoimenske osrednje Prešernove proslave izpred treh let, druga pa je Snapshot tržiške skupine Jade, ki je med drugim sodelovala tudi s priljubljeno Eliso. GLASBA w 183 Četrtek, 9. julija 2009 ŠPORT / Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu KOLESARSTVO - Po peti etapi francoske pentlje Prva domača zmaga ni spremenila vrha lestvice Francoz Thomas Voeckler zmagal po uspešnem pobegu - Cancellara še v rumeni majici PARIZ - Francoz Thomas Voeckler (Bouygues Telecom) je zmagovalec pete etape kolesarske dirke po Franciji. Na 196 km dolgi preizkušnji od Le Cap dAgda do Perpignana je za sedem sekund ugnal Rusa Mihaila Ignatijeva, tretji je bil zmagovalec dveh etap Britanec Mark Cavendish. Rumeno majico vodilnega je obdržal Švicar Fabian Cancellara (Saxo Bank). Američan Lance Armstrong, povratnik in sedemkratni zmagovalec Tou-ra, za Švicarjem Cancellaro še vedno zaostaja za pičlih 22 stotink sekunde, kolikor je razlika znašala po torkovem ekipnem kronometru. Na včerajšnji peti etapi Američan pravzaprav niti ni poskušal z napadom. Včerajšnji zmagovalec Voeckler, ki je natanko pred petimi leti oblekel rumeno majico po pobegu, je s prvo francosko zmago poskrbel za prvo pravo slavje domačih ljubiteljev kolesarstva. Tokrat je Voeckler slavil tudi po zaslugi tekmecev, saj se največja moštva niso povsem uskladila pri vodenju glavnine. Etapo je zaznamovala prav šesterica ubežnikov, ki so glavnini ušli že po 15 kilometrih. Vse je kazalo, da bo glavnina šesterico ujela 20 kilometrov pred ciljem, ko pa je moštvo Columbie HTC prenehalo z »lovom», ostala moštva pa se niso takoj vključila v vodenje. Takrat se je ubežnikom ponudila nova priložnost, ki jo je najboljše izkoristil Voeckler. Francozu je odločilni beg uspel dobre štiri kilometre in pol pred koncem. Razdaljo je na koncu zmogel v solo vožnji, glavnina se je sicer približala na sedem sekund, ki pa so bile dovolj za prvo domačo zmago. Najboljši italijanski kolesar je bil včeraj Danilo Napolitano (Katjuša), ki je čez cilj privozil v glavnini na šestem mestu. Edini slovenski udeleženec Simon Špilak (Lampre) je bil 86. mestu. V skupnem seštevku pa ima še kar naprej dobrih pet minut zaostanka za Švicarjem (5:05) in je na 107. mestu. Pravi Tour pa se šele začenja. Danes bodo kolesarji nastopili na 181 kilometrov dolgi etapi od Girone do Barcelone, prvič pa naj bi kolesarji pokazali prvo formo na jutrišnji gorski etapi med Barcelono in Andoro. Takrat bo tudi jasno, kako dobro pripravljen je povratnik in rekorder Toura Armstrong. »Prave težave se šele začenjajo. Doslej vemo le, kdo je močan na ravnini in v sprintu,« je ob tem povedal zadnji francoski zmagovalec Toura Bernard Hinault. Mnogi so skeptični prav pri Američanu. »Še kar ne verjamem, da lahko zmaga. Za skupno zmago moraš biti najmočnejši tudi v gorah,« pa dodaja prav tako nekdanji zmagovalec francoske kolesarske pentlje Danec Bjarne Riis. Izidi: 1. Thomas Voeckler (Fra/Bouygues Telecom) 4:29:35, 2. Mi-hail Ignatijev (Rus/Katjuša) + 0:07, 3. Mark Cavendish (VBr/Columbia), 4. Tyler Farrar (ZDA/Garmin- Slipstream), 5. Gerald Ciolek (Nem/Milram), 6. Danilo Napolitano (Ita/Katjuša), 7. Jose Rojas (Špa/Caisse d'Epargne), 8. Lloyd Mon-dory (Fra/AG2R), 9. Oscar Freire (Špa/Rabobank), 10. Thor Hushovd (Nor/Cervelo), 11. Angelo Furlan (Ita/Lampre), 22. Fabio Sabatini (Ita/Li-quigas), 30. Marzio Bruseghin (Ita/Lam- Kolesarji Astane z Lancem Armstrongom so včeraj čez cilj prišli v glavnini. Američana, sedemkratnega zmagovaleca Toura, loči od rumene majice še 22 sekund ansa pre), 86. Simon Špilak (Slo/Lampre) vsi isti čas. Skupno: 1. Fabian Cancellara (Švi/Saxo Bank) 15:07:49, 2. Lance Armstrong (ZDA/Astana) + 0:00, 3. Alberto Contador (Špa/Astana) 0:19, 4. Andreas Klöden (Nem/Astana) 0:23, 5. Levi Leip-heimer (ZDA/Astana) 0:31, 6. Bradley Wiggins (VBr/Bradley) 0:38, 7. Haimar Zubeldia (Špa/Astana) 0:51, 8. Tony Martin (Nem/Columbia) 0:52, 9. David Zabriskie (ZDA/Garmin-Slipstream) 1:06, 10. David Millar (VBr/Garmin-slip-stream) 1:07, 19. Vincenzo Nibali (Ita/Li-quigas) 1:36, 28. Franco Pellizotti (Ita/li-quigas) 2:32, 31. Fabio Sabatini (Ita/Li-quigas) 2:50, 107. Simon Špilak (Slo/Lam-pre 5:05. APrinwrski ~ dnevnik NOGOMET Začetek A-lige 23. avgusta MILAN - Včeraj je nogometna zveza Lega Calcio napovedala, da se bo prvenstvo italijanske A-lige začelo 23. avgusta, zadnji krog pa bo v nedeljo 16. maja. Medtedenski krogi bodo na vrsti 23. septembra, 28. oktobra, 24. marca in 6. januarja. Zaradi nastopov z izbrano vrsto bo prvenstvo prekinjeno 6. septembra, 11. oktobra in 15. novembra. Prvenstvo B-lige pa se bo začelo v soboto, 22. avgusta, italijanski pokal pa 2. avgusta. NOGOMET - Vse kaže, da bo nogometaš Gaetano DAgostinoz še nosil dres Udineseja. Tako je včeraj potrdil tudi športni direktor furlanskega kluba Sergio Gasparini. Moštvo pa bi lahko zapustil Antonio di Natale, za katerega se zanima Parma. Medtem pa so se zamrznila pogajanja glede prihoda Filipeja Mela k Ju-ventusu. Zaplet ima korenine pri prihodu Marchionnija k Fiorentini: kluba se nista še domenila o denarni vsoti za prehod igralcev. Na italijanskem tržišču pa je še dejaven Real Madrid, ki je za nogometaša Rome De Rossija ponudil 30 milijonov evrov. SPRAVE ŠE NI - Potem ko sta sprti strani v formuli 1, Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA) in združenje ekip (FOTA) konec junija le dosegli načelen dogovor o prihodnosti tega tekmovanja, se je spet zapletlo. Sestanek, na katerem naj bi se dogovorili o najspornejših pravilih za sezono 2010, je osem moštev (med katerimi sta tudi Ferrari in McLaren) hitro zapustilo. RONALDO »ZBEŽAL« - Nogometni zvezdnik Ronaldo, ki se je v ponedeljek predstavil v polnem Ber-nabeu, naj bi po pisanju El Paisa in El Munda »zbežal« pred fotografi in fani na oddih v Lisbono. Milijarder, ljubimec žensk in zabave se bo v španski prestolnici moral najbrž odnavaditi britanske zasebnosti. Med tem pa uradna trgovina Real Madrida prodaja 2 majici z njegovim imenom na minuto. KOŠARKA V Ljubljano prihaja CSKA BARCELONA - V Barceloni so včeraj izžrebali skupine za košarkarsko Evroligo. Slovenski košarkarski prvak Union Olimpija se bo v skupini C pomeril s CSKA-jem (kjer igrata Slovenca Smodiš in Lorbek), Tau Ceramico, Maccabijem, rimskim Virtusom in moštvom iz dodatnih kvalifikacij. Montepaschi Siena bo v skupini A z Barcelono, Cibono in Fenerbahčejem, Žalgirisom in Asvelom. Skupino B sestavljajo Olympiacos, Partizan, Unicaja, Efes Pilsen, Lietuvos Rytas in kvalifikant, skupino D pa ob milanskem Armani Jeans še Pa-nathinaikos, Real Madrid, Ase-co Prokom, Himki Moskva in Oldenbrug. Prvi del bo potekal od 21. oktobra do 14. januarja, zaključni turnir pa bo med 7. in 9. majem v Parizu. Košarkarji Uniona Olim-pije bodo že 14. sezono zapored nastopali v evroligi. Po slabši lanski sezoni so se pred žrebom znašli v petem kakovostnem bobnu (od šestih) in tako dobili precej zahtevne tekmece. Zadnjega nasprotnika pa bodo določile še dodatne kvalifikacije: možni nasprotniki zmajev so berlinska Alba, francoski Le Mans ter grška Aris in Ma-roussi. ATLETIKA - Matic Osovnikar pred svetovnim prvenstvom v Berlinu Bori se za čas pod 10 sekundami Cilja na državni rekord - Na SP v Osaki je osvojil »naslov« najhitrejšega belca - Kmalu diploma iz stomatologije Iz evropskega prvenstva v Goete-borgu se je leta 2006 Matic Osovnikar vrnil z bronasto kolajno. Bila je majhna senzacija, ljubiteljem atletike pa se je leto kasneje naredila kurja polt, ko je Škofjeločan stal za startnimi bloki finalnega teka na 100 m svetovnega prvenstva v Osaki. Etnično edini Evropejec, najhitrejši belec v atletski formuli ena, ki je že desetletja domena postavnih tekačev pretežno izza velike luže. Olimpijske igre so lani Osovni-karja postavile na raven smrtnikov in čez dober mesec bo na vrsti preizkušnja v Berlinu: svetovno prvenstvo. S kakšnimi cilji bo Matic Osovnikar nastopil v Berlinu? »Osnovni cilj naj bi bil nov državni rekord, kar pa bo težko dosegljiv rezultat. Tekmovalno bi se s časom slovenskega rekorda prišlo v polfinale. To bi pa bil sanjski rezultat.« V času največje evforije je Osovnikar omenjal naskakovanje časa pod desetimi sekundami, kar je bil tedaj rezultat svetovnega formata. Tak dosežek je to tudi danes, čeprav se nekdo v svetovnem vrhu že spogleduje z mejo 9''50. »Zame je cilj še vedno čas pod 10 sekudami. Srčno si želim, da bi ga kdaj dosegel in zanj tudi treniram.« Pa so vendar letos rezultati počasnejši kot bi jih pričakovali mesec dni pred prvenstvom. Je bila morda priprava zastavljena preveč ambiciozno in se je nabrala pretirana utrujenost? Matic Osovnikar I-■—-- »Seveda se o tem domneva. Tudi sam o tem razmišljam. Če pa so priprave zastavljene brez večjih ciljev odpade del motivacije. Ko dosežeš določeno raven, se ne moreš več zadovoljiti z manjšanjem intenzivnosti dela.« Osovnikar je tudi študent stomatološke fakultete ljubljanske univerze. Bo v bodoče najhitrejši zobozdravnik na svetu? »Prišel sem do minus ena, kar pomeni, da mi do konca manjka le en izpit. Po letu suše sem v zadnjem akademskem letu opravil dva izpita. Študij na eni strani ter trening in tekmovanja na drugi niso prav enostavna za- deva. ...sicer pa se tudi v Berlinu lahko kaj premakne. Nikoli ne veš... « Matic Osovnikar (letnik 1980) ima za seboj že vrsto velikih tekmovanj. Ker smo pred svetovnim prvenstvom, začnimo kar z enim od teh. V Parizu (2003) je Osovnikar predtek na 100 metrov opravil v 10"31 in se uvrstil v četrtino finala, kjer je z 10"35 izpadel. Na olimpijskih igrah v Atenah je v prvem krogu tekel slovenski rekord 10"15, s časom 10"26 ni pa mogel preko drugega. Svetovno prvensttvo v Helsinkih (2005) ni bilo posebno uspešno: 10"40 v pred-teku in 10"46 v četrtini finala. V pred-teku pa je zabeležil zelo kratek čas sa- mih 144 tisočink sekunde med strelom in dejanskim startom. Leto kasneje je v Goeteborgu dosegel največ: 10"29 v predteku, 10"23 v polfinalu in 10"14 v finalu. Bil je tretji in popravil slovenski rekord. V Osaki (SP 2007) nov triumf: 10"21 v predteku, 10"13 v četrtini finala (meter za Asafo Powellom), 3. mesto v polfinalu s 10"17 in 7. mesto v velikem finalu s časom 10"23. Med samimi temnopoltimi tekači si je v tem teku pridobil »naslov« najhitrejšega bledokožca, kar v moderni atletiki ni malo. Lani je na OI v Pekingu dobro tekel le v drugem krogu, čas 10"24pa ni bilo dovolj za napredovanje. Trenutni slovenski rekord 10"13 iz Osake je vezan na nov zelo kratek odzivni čas samih 149 tisočink sekunde. Osovnikar navadno porabi med 170 in 176 tisočink, da se odrine od blokov, kar je v mejah svetovnega povprečja. V praksi razlika pomeni dve do tri stotinke sekunde, ki so lahko odločilne za novo rekordno znamko. V mladih letih je Osovnikar že nastopil tudi na mitingih v Trstu in Gorici. Njegov prvi čas pod 11 sekundami (10"76) je iz leta 1998. V kasnejših letih je dosegal naslednje najboljše čase: 10"75 (1999), 10"34 (2000), 10''39 (2001), 10"36 (2002), 10''22 (2003), 10"15 (2004), 10"24 (2005), 10" 14 (2006), 10"13 (2007) in lani 10" 16. Njegov najhitrejši čas na 200 m znaša 20''47 in je iz leta 2004. Del letošnjih zimskih priprav je s skupino slovenskih atletov in atletinj opravil v Južni Afriki. (dk) 20 Četrtek, 9. julija 2009 ŠPORT / NOGOMET NA MIVKI - V Lignanu od jutri do nedelje evroliga EBSL Michele Leghissa za evropski naslov V letovišču prva izmed štirih etap evrolige - Finale avgusta na Portugalskem LIGNANO - Vesnin nogometaš Michele Leghissa bo od jutri do nedelje ponovno oblekel dres italijanske reprezentance nogometa na mivki. V Lignanu bo prvi od štirih kvalifikacijskih turnirjev Evrolige EBSL za uvrstitev v finale (avgusta letos na Portugalskem), kjer bodo podelili naslov evropskega prvaka. Na prvem tridnevnem turnirju bodo v skupini A nastopile ob »azzur-rih« še Rusija, Švica in Poljska, v skupini B pa Grčija, Andorra in Romunija. Leghissa in ostali se bodo na peščeni plaži pomerili s Poljsko, ki sodi med šibkejše tekmece, Švico in Rusijo, ki pa sta se na prejšnjih mednarodnih turnirjih (Eurocup in Fifa Qualifer) uvrstili višje od »azzurrov«. Leghissa iz Mednje vasi igra za re-prezetanco že vse od njenega nastanka pod okriljem zveze Lega nazionale dilettanti leta 2004, med najboljše uspehe pa sodi lansko drugo mesto na SP v Marseillu. V dresu izbrane vrste, ki jo vodi trener Giancarlo Magrini, je zbral že več kot 80 nastopov in 20 golov. »Azzurri«, ki so pred nekaj tedni na kvalifikacijah za SP dosegli še zadnje razpoložljivo vstopnico za nastop med najboljšimi (od 16. do 22. novembra v Dubaju), se bodo v Lignanu ponovno predstavili z enakim ogrodjem. Spored: jutri, 10. julij ob 17.00 Poljska - Italija, v soboto, 11. julija ob 17.00 Italija - Švica, nedelja, 12. julij ob 17.00 Italija - Rusija. KOŠARKA - Novosti v deželnih prvenstvih C-liga ob sobotah, D-liga pa ob nedeljah ali petkih Deželna košarkarska prvenstva se bodo letos začela prvi vikend oktobra. V deželni C-ligi, kjer bosta nastopala Bor Radenska in Breg, bo 16 ekip. Prvenstvo se bo začelo v soboto, 3. oktobra, zaključilo pa v soboto, 24. aprila 2010. V deželni D-ligi, kjer bo 14 ekip v dveh skupinah, pa bo prvi krog v nedeljo, 4. oktobra, zadnji pa konec marca. Termine in druge novosti je v prejšnjih dneh objavila deželna košarkarska zveza. Med novosti sodi dan tekme: v deželni C-ligi bodo ekipe igrale vse prvenstvene tekme ob sobotah (le izjemoma bo dovoljena premestitev). Termin za tekme D-lige pa bo ob nedeljah ali ob petkih. Sobotnih terminov zveza v novem pravilniku ne dovoljuje. Iz deželne C-lige bosta v državno ligo napredovali dve ekipi (ena po rednem delu, druga po play-off), v D-li-go pa bodo izpadle štiri (dve p rednem delu, dve po play-outu). Iz D-lige pa bodo v deželno C-ligo napredovale tri ekipe (zmagovalki skupine zahod in vzhod ter zmagovalka play-offa), v promocijsko ligo pa bosta izpadli po dve zadnjeuvrščeni ekipi iz vsake skupine. V letošnji sezoni bo v D-ligi lahko igralo največ osem igralcev, ki so rojeni leta 1977 ali so starejši. Število se bo v naslednjih dveh sezonah zmanjšalo na šest. Nujno pa bodo morali biti registrirani najmanj trije igralci rojeni leta 1989 ali mlajši. Glede dvojnih registracij pa je zveza določila, da bodo mladi letnikov 1989, 90, 91, 92 in 93 lahko igrali mladinska prvenstva pri matičnem klubu kot določajo pravila, člansko prvenstvo pa lahko pri drugem klubu. Slednje ne sme biti nižje od D-lige oziroma U21 (vsi razen letnikov 1993), a le v primeru, da matični klub nima v teh prvenstvih svoje ekipe. Zveza je obenem potrdila, da lahko klubi v deželnih prvenstvih prijavijo dva igralca s tujim državljanstvom. STRELSTVO - Pri Sežani 3. Pokal Primorske v priredbi društva Doberdob Pozor, župani streljajo! Pred uradnim delom tekmovanja so priredili strelsko tekmovanje za župane in podžupane - Na tretji izvedbi pokala sodelovalo približno 50 tekmovalcev Strelsko tekmovanje za 3. Pokal Primorske, ki sta ga v Kazljah pri Sežani priredila Strelsko društvo Svoboda in Društvo slovenskih lovcev Doberdob, je letos imelo ugledne goste. Organizatorji so namreč povabili župane in podžupane obmejnih občin in jih vključili v otvoritveno tekmovanje, veljavno za Pokal Župana. Na povabilo so se odzvali župan Zgonika Mirko Sardoč, sicer član društva Doberdob, župan občine Devin-Nabrežina Giorgio Ret, podžupan občine Dolina Antonio Gersinich, župan občine Sežana Damjan Terčon in podžupan Božo Marinac ter župan občine Divača Matija Potokar. Povabilo sta prejela tudi župan občine Trst Roberto Dipiazza in župan občine Repenta-bor Marko Pisani, a se tekmovanja zaradi drugih obveznosti nista udeležila. Vsakemu županu in podžupanu (izjema je bil Sardoč, ki je opremo že imel) so organizatorji nudili celotno opremo; po krajši obrazložitvi delovanja pušk se je tekmovanje začelo. Župani in podžupani so se pomerili v streljanju na glinaste golobe in v streljanju z malokalibersko puško na tarčo srnjaka. Čeprav nekateri se puške niso dotaknili od mladih let, ko so služili vojaški rok, so takoj poprijeli. Ob strani so jim svetovali društveni strelski mojstri, tako da je tekmovanje hitro zaživelo. Župan Zgonika Sardoč je sicer bolj vajen merjascev, a tudi glinasti golobi so mu le s težavo zbežali. Župan občine Devin Nabrežina Ret mu je tudi sledil in precizno ciljal na glinaste golobe. Sežanski župan Terčon, ki je krepko pritiskal na peteline, se je prav tako izkazal. Po preizkušnji z malokalibersko puško so sestavili lestvico: Pokal Župana je osvojil Mirko Sardoč, župan občine Zgonik. Drugi je bil župan Devina Nabrežine Giorgio Ret, tretji župan Sežane Damjan Terčon, sledili so jim podžupan Sežane Božo Marinac, župan Divače Matija Potokar in podžupan občine Dolina Antonio Ghersinich. Pokal Župana je letos prvič zaživel, organizatorji pa so potrdili, da se bo sodelovanje z župani in podžupani nadaljevalo: »To je bila prva izvedba, ki jo bomo prav gotovo ponovili. Šlo je za prijeten družabnostni moment, obenem pa tudi za medijsko zanimivo prireditev,« je pojasnil predsednik Društvo slovenskih lovcev Doberdob Egon Malalan. Po jutranjem tekmovanju med župani in podžupani ter nagrajevanju so pred tarče in »golobe« stopili strelci in Letos so v okviru tekmovanja za Pokal Primorske nastopili tudi župani in podžupani obmejnih občin. Po tekmovanju za Pokal Župana je »ugledne« tekmovalce nagradil predsednik ZSŠDI Jure Kufersin lovci iz primorskih lovskih družin. Približno 50 tekmovalcev so letos razdelili v dve skupini: v prvi so streljali tisti, ki redno trenirajo, v drugi pa so se pomerili člani društev, ki se večinoma ukvarjajo z lovom. Pomerili so se v streljanju glinastih golobov v lovskem položaju ter na tarči srnjaka in merjasca z malokalibersko puško (na tarčo srnjaka z naslonom ob palici, na tarčo merjasca prostoročno). Kljub močni burji so se strelci dobro odrezali, prednjači-li pa so predvsem lovci in dobri strelci ekipe Ig. Od koncu so nagradili ekipe in posameznike v posamičnih kategorijah in kombinaciji. Zmagovalci v kombinaciji so prejeli še prehodni pokal Primorske. Člani društva iz Doberdoba bodo v nedeljo, 12. julija tekmovali na društveni tekmi v Miljah. IZIDI: Ekipno: MK puška: 1. LD Ig, 2. LD Rasa, 3. DSL Doberdob; glinasti golobi: 1. LD Ig, 2. LD Rasa, 3. DSL Doberdob; Kombinacija: 1. LD Ig, 2. LD Rasa, 3. DSL Doberdob. Lovci: MK puška: 1. Miha Čufer, 2. Egon Malalan, 3. Bernard Šau; glinasti golobi: 1. Bernard Šau, 2. Marino Bresciani, 3. Štefan Pleško; kombinacija: 1. Bernard Šau, 2. Miha Čufer, 3. Marino Brescia-ni. Strelci: MK puška: 1. Damjan Kandare, 2. Tomaž Končan, 3. Marko Ster-le; glinasti golobi: 1. Matjaž Benedičič, 2. Tomaž Končan, 3. Ljubiša Pavlovič,; kombinacija: 1. Tomaž Končtan, 2. Damjan Kandare, 3. Matjaž Benedičič. Društva: MK puška: 1. Štefan Puntar, 2. Egon Malalan; Glinasti golobi: 1. Massimo Sbarbaro, 2. Marino Brescia- ni; Kombinacija: 1. Maurizio Coretti, 2. Marino Bresciani. Sokolovke na odbojkarskem taboru v Savudriji Mlade Sokolovke (na sliki od leve proti desni) Marinka Devetak, Eleonora Doz, Ja-nika Škerl, Tereza Budin in Ivana Skerk so se od 1. do 7. julija udeležile Poletnega odbojkarskega tabora v Savudriji, ki ga je organizirala Odbojkarska šola Ljubljana. Dekleta so bila razdeljena po skupinah glede na njihovo starost in odbojkarsko znanje. Dopoldan je bil namenjen učenju in spoznavanju novih odbojkarskih elementov ter kopanju. Po kosilu so imele zaslužen počitek vse do popoldanske dejavnosti, ko so igrale odbojko na mivki ter se preizkušle še v drugih igrah z žogo. Po večerji je sledil zabavni večerni program. Tečajnice so si ogledale tudi Umag in se zabavale v Katoru na vodnih toboganih. PLANINSKI SVET Tridnevni pohod po Bohinjskih gorah SPDT vabi člane, da se udeležijo tridnevnega pohoda po spodnjih Bohinjskih gorah. Udeleženci bodo odpotovali v petek, 17. julija, ob 9.30 izpred spomenika v Križu. Prvi dan se bodo podali do Hudajužne, kjer bodo pustili avtomobile in se od tu z vlakom peljali do Bohinjske Bistrice. Sledil bo štiriurni vzpon na Črno Prst. Prespali bodo v domu Zorka Jelinčiča. Naslednji dan se bodo napotili proti Poreznu. Po poti SPP bodo hodili 7 - 8 ur in dospeli do doma Andreja Žvona - Borisa kjer bodo prenočili. S Po-rezna se bodo tretji dan vrnili v Hudajužno, kamor bodo dospeli predvidoma po treh urah hoje. Za vse potrebne informacije in prijave pokličite na tel. 040/220155 - Livio. Vabljeni! SPDG - Prisojnik Zaradi zime, ki je letos postregla z obilico padavin so v Julijcih še prisotna snežišča tako na južnih kot seveda tudi na severnih pobočjih. V takih razmerah bi bil vzpon po Han-zovi poti (zavarovana plezalna pot) otežkočen. SPDG se zato v nedeljo, 12. julija odpravlja na Prisojnik (2547m) iz južne strani. Izhodišče bo v nižje ležeči dolini Trente (886m) in ne na prelazu Vršič (1611m). Z vzponom bomo lahko spoznali kako so na Kranjsko in na Prisojnik-Prisank hodili v Valvasorjevih časih. Udeleženci naj imajo s seboj dereze in cepin. Zainteresirani, ki bi se izleta radi udeležili se lahko prijavijo na naslovih Vanja-sos@libero.it ali 3289728176 odgovarja Vanja Sossou. / ŠPORT Četrtek, 9. julija 2009 21 TRST - Odstop odbora ŠZ Bor Za predlagani načrt nihče ni imel alternativ Vodstvo mestnega društva pogreša skrb za usodo stadiona 1. maja pri Sv.Ivanu Ali se je stadion 1. maja, zgodovinski objekt Slovencev v Trstu, res vnovič znašel na razpotju kot leta 1994, ko je bil za njegov nadaljnji obstoj ustanovljen Odbor za ohranitev pod geslom Rešimo 1. maj? Odbor ŠZ Bor, ki je pod vodstvom predsednika Aleksandra Rustje upravljal objekt v zadnjih 15 letih je, kot smo na kratko poročali že včeraj, nepreklicno in protestno odstopil, poleg njega je slovo napovedal tudi dolgoletni upravitelj Gorazd Pučnik. Pri ŠZ Bor je tlelo sicer že nekaj mesecev, počilo pa je šele zdaj, zato so se klubi in odseki, ki delujejo pod okriljem Združenja, znašli brez vodstva, novega namreč ni, vprašanje pa je, ali ga bodo sestavili do konca tega meseca, ko naj bi bil na sporedu izredni občni zbor. Kaj bo z objektom in delovanjem v njem, je za zdaj negotovo, težko pa je pričakovati, da bi lahko nove odbornike črpali iz vrst tistih, ki so že tako preobremenjeni z delom v osnovnih Borovih organizacijah. Rustja je v svojem predsedniškem poročilu poudaril, da je njegov odbor vsa ta leta z veliko mero odgovornosti upravljal center pri sv.Ivanu, v znamenju nadaljevanja poslanstva, izvirajočega že iz sokolske-ga gibanja in se vprašal, zakaj »naši krovni ustanovi ne posvečata večje skrbi temu centru.« »Od obnove dotrajanega objekta sredi 90. let, ki jo je omogočil Urad za Slovence po svetu Republike Slovenije, je namreč obstoj centra že sedem let odvisen izključno od delovanja ŠZ Bor,« je poudaril predsednik. Sredstva pridobivajo z lastnim fit-nesom (v minulem letu je prinesel 17.000 evrov čistega dobička), z oddajanjem nogometnega igrišča in parkirišč, z vse manjšimi sponzorizacijami (daleč največji sponzor je podjetje predsednika Rustje), s prispevki včlanjenih društev in odsekov ter drugimi manjšimi aktivnostmi. Za ceno odpovedi - nazadnje so ukinili tajništvo, so v zadnjih treh letih uspeli zaključiti poslovno leto brez izgub, povedali pa so tudi, da je dolg zdaj trikrat manjši od podedovanega pred petnajstimi leti. Vendar menijo, da brez novih strateških usmeritev že kratkoročno Predsednik Rustja (zgoraj) in njegov odbor so odstopili. Kdo bo zdaj upravljal stadion 1. maja? kroma ni mogoče zagotoviti obstoja objekta in združenja. »Da bi temu izzivu dali primeren odgovor in ker smo zaslutili popolno odsotnost dejavnikov, ki bi se morali vsaj moralno zanimati za obstoj mestnega športnega središča, smo v zadnjih letih, s pomočjo strokovno kvalificiranih izvedencev, razvili načrt za izgradnjo wellness centra na našem nogometnem igrišču, takšnega, kot ga v mestnem središču še ni. Za to strukturo, ki bi delovala na samostojnih in gospodarskih temeljih, smo izvedli detaljno finančno analizo in delovno študijo. Izdelali smo tudi potrebni načrt za pridobitev gradbenega dovoljenja in pridobili možnost kreditiranja za dobo 18 let, vanjo pa bi se vključila deželna finančna družba Friulia, deželni Mediocredito in še dva bančna zavoda,« je zapisal Rustja. Investicija, vredna 6 milijonov evrov, ne bi bremenila manjšinskih finančnih pip, wellness center pa naj bi ustvaril dobiček za delovanje ŠZ Bor. Rustja je dejal, da so zaradi čuta odgovornosti s projektom že pred štirimi meseci seznanili ostale družabnike (lastnika objekta sta še KD Škamperle in Tržaška matica, skrbnik pa podjetje SIS) in ga predstavili obema krovnima organizacijama, senatorki Blažini in slovenskima deželnima svetnikoma. »Pred mesecem dni so nam poverjeni predstavniki SKGZ na sestanku izrazili skepso do načrta zaradi prevelikega tveganja, da bi se ta izjalovil in povzročil izgubo nepremičninske strukture. Predsednik SSO je telefonsko podprl načrt, ostali udeleženci aprilskega sestanka pa se niso odzvali,« je zapisal Rustja. Pri tem je še dejal, da se odbor zaveda tveganosti načrta, ne vidi pa drugih poti in ob pomanjkanju podpore za sedanje predloge pogreša hkrati pomanjkanje alternativnih predlogov, ki bi preprečili počasno umiranje njegove organizacije ali nujo po prodaji delov nepremičnih za preživetje. Od tod odločitev za odstop celotnega odbora, ki ga je Rustja v razpravi opredelil za »protestno dejanje.« Povedati je treba, da je načrt odbora ŠZ Bor za rešitev finančnih zagat, v prejšnjih mesecih razdvajalo njegove pridružene članice, kar je med razpravo na torkovem občnem zboru potrdil tudi podpred- sednik Košarkarskega kluba Bor Renato Štokelj, z njim pa je soglašal tudi predsednik Odbojkarskega društva Bor Pino Rojc. »Tudi mi smo bili kritični do načrta in nismo znali posredovati alternativnih predlogov. Odboru in predsedniku smo hvaležni za nesebično delo, ki sta ga opravila v vseh teh letih, vendar odločitev o odstopu nas potiska v zagato in ogroža prihodnost stadiona in organizacij, ki v njem delujejo. Do vašega odstopa tudi nismo iskali ljudi, ki bi prevzeli težko breme vodenja ŠZ Bor, saj to ne bi bilo korektno,« je povedal Što-kelj, z grenkobo ugotavljal, da »si moramo zdaj pomagati sami in najbrž od nikogar ne moremo pričakovati nobene pomoči« in apeliral na odbor, da bi izredni občni zbor prestavili na zgodnjo jesen. Vendar ta predlog ni prodrl in nova skupščina naj bi bila tako konec meseca (31. julija). Člani dosedanjega odbora so obljubili le, da bodo pri predaji poslov novim odbornikom, ki jih (za zdaj) ni, upoštevali potrebno po postopnosti. Nič ne kaže, da bi se lahko premislili. A. Koren POLETNI TEČAJI - V organizaciji Vala in Govolleya V Doberdobu so otroci spoznavali osnove odbojke, atletike, nogometa ... in tudi karateja Telovadnica v Doberdobu in tamkajšnji občinski park sta bili prizorišči prvega športnega kampa v organizaciji OK Val in ŠZ Govolley. Na dveh izmenah, od ponedeljka, 22. junija do petka, 3. julija, se je na kampu zbralo 55 otrok od 5. do 11. leta starosti. Prve petdnevne izmene se je udeležilo več starejših tečajnikov, na drugi pa je bilo več malčkov zadnjega letnika vrtca. Večinoma so bili to Doberdobci, nekateri pa so prihajali tudi iz Sovodenj in Štandreža, s koder sta kluba nudila tudi prevoz s kombijem. Otroci so na kampu v različnih skupinah spoznavali osnove odbojke, nogometa, košarke, atletike in karateja, jutranje ure pa je popestrila tudi sprostitev v občinskem parku. V Doberdobu so se otroci vsak dan zbrali ob 7.45. Od 9.00 do 10.00 so se tečajniki učili prvin kara-teja pod vodstvom Enrica Visintina, predsednika goriškega kluba Sinkaku Isonzo. Vadbo ostalih športnih panog pa sta vodila koordinator kampa Leon Hro-vat, sicer odbojkarski trener pri Valu, in Renato Srebrnič, bivši jugoslovanski re-prezentant v štafeti. Pod strokovnim vodstvom so otroci spoznavali prve atletske in gimnastične veščine, zabavali so se s skupinskimi igrami in najrazličnejšimi poligoni. Vseskozi so pri vodenju skupin pomagale tudi Giulia Bressan in Mateja Zavadlav, na pomoč pa je priskočila tudi Sofia Marušič. Vadba se je zaključila vsak dan ob 13.00. Zadnji dan športnega kampa so tečajniki izvedli poligon v karateju in atletiki ter prikazali vse naučene prvine. Tečajniki so vadili v občinski telovadnici v Doberdobu, sprostili pa so se v občinskem parku SKOKI V VODO I. Curri in S. Carciotti na poletnem DP Od jutri do nedeljo bo v Riccione-ju državno poletno prvenstvo v skokih v vodo po kategorijah. V konkurenci deklic bosta nastopili tudi dve slovenski tekmovalki tržaškega društva Trieste Tuffi, to sta Ivana Curri in Sofia Carciotti. Cur-rijeva, ki je prejšnji teden zasedla 10. mesto na mladinskem EP v Budimpešti, bo tekmovala le z metrske in trimetrske deske, v obeh disciplinah pa se bo skušala potegovati za kolajne, saj sodi med favorite. Carciottijeva bo tekmovala tudi s stolpa, kjer se bo prvič pognala v vodo z višine 7,5 metra. Njen cilj je, da potrdi napredek, ki ga kaže na treningih, saj je s tem športom začela razmeroma pozno. Obe tekmovalki sta v Riccione odpotovali že v torek, da bi se primerno pripravili na nastop. Prvenstvo se bo namreč odvijalo na odprtem, v Trstu pa vadita na pokritem. BALINANJE Danes drugi krog zamejskega prvenstva Danes bo na vrsti drugi krog Zamejskega balinarskega prvenstva. V A skupini bo Štandrež, ki vodi z dvema točkama na lestvici, počival. Na Opčinah bodo odigrali srečanje med Poletom in Aurisino, kjer bosta ekipi zasledovali prvih par točk. V skupini B bo Kras, ki ta-čas vodi, izvedel, kdo se mu bo pridružil na vrhu razpredelnice. Po vsej verjetnosti bodo to prvaki Gaje, ki bodo ob 18.30 gostili proseško Primorje. V skupini C pa si bo skušala Zarja pridobiti še večjo prednost na lestvici pred direktnimi zasledovalci. Gostila bo v Repnu pri nevarnem Kraškem domu, glavni favorit pa ostajajo gostje. Zarja se je namreč okrepila z igralcem iz Slovenije in ima potemtakem vse pogoje, da po lanskem spodletelem finalu poseže po naslovu zamejskega prvaka. V primeru slabega vremena bodo srečanji v Repnu in Opčinah prenesli na petek. (Z.S.) ORIENTACIJSKI TEK Na tekmi Gaje se lahko prijavijo tudi začetniki Ob priliki društvenega praznika prireja sekcija orienteeringa Gaje v soboto, 11. julija tekmovanje v orientacijskem teku. Kontrolne točke bodo organizatorji posejali v okolici padriškega športnega centra Gaja. Organizatorji bodo postavili dve različni težavnostno različni progi, ki bosta primerni za spretnejše tekmovalce pa tudi za vse tiste, ki se želijo preizkusiti s to športno panogo. Zainteresirani se lahko prijavijo v športnem centru Gaje na Padričah od 17.00, start pa bo ob 17.30. Za informacije in prijave po telefonu 349 6932994 oziroma po elektronski pošt: posta@ori-gaja.it. PLAVANJE Pelizon 3. v Kopru Četverica mladih plavalcev PK Bor se je udeležila mednarodnega mitinga za Pokal Kopra 2009 v priredbi domačega plavalnega kluba. Najbolj se je v mladinski kategoriji s 3. mestom na 100 m prsno izkazal Ivan Pelizon. Nastopili so tudi Helena Vidali, Williams Matarrese in Sile-na Bergamaschi. □ Obvestila AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OS Bevk na Opčinah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 3497597763 (Nastja), 335-6278496 (Nikol) ali na info@cheerdancemillenium.com. KOŠARKARSKI KLUB BOR in ZSSDI prirejata od nedelje, 30. avgusta, do nedelje, 6. septembra, že tradicionalni košarkarski kamp v slikovitem kraju Gorenje med Zrečami in Roglo. Priprav se lahko udeležijo košarkarji od letnikov 1991 do 2001. Informacije in prijave na telefonskih številkah 339-1788940 (Stojan Corbatti) in 338-3764446 (Robi Jakomin). 22 Četrtek, 9. julija 2009 ŠPORT / NOVOST - Prihodnje leto tudi različica s hibridnim pogonom Z Daljnega vzhoda prihaja luksuzni infiniti G37 coupe Samo s 3700-kubičnim bencinskim motorjem - V Italijo prihaja najkasneje CITROEN Krepijo proizvodnjo kompaktnih menjalnikov Prejšnji mesec so odprli razširjeno enoto za proizvodnjo kompaktnih mehanskih menjalnikov v tovarni Valencien-nesv regiji Nord-Pas-de-Calais. Slovesnost, ki je potekala ob prisotnosti lokalnih in regionalnih oblasti, je skupini PSA Peugeot Citroën omogočila tudi proslavitev izdelave 30-milijontega menjalnika v proizvodnem središču Valenciennes od njegove postavitve leta 1981. Enota bo začela obratovati februarja 2010, ko se bodo dnevne proizvodne zmogljivosti povečale s 1.750 na 2.625 menjalnikov. V proizvodnem središču Valenciennes je trenutno zaposlenih 2250 oseb. Tu izdelujejo štiri tipe menjalnikov, od teh sta bila dva lansirana v zadnjih treh letih: 5-stopenjski mehanski menjalnik BE, lansi-ran leta 1981; avtomatski menjalnik AL4, lansiran leta 1997; 6-stopenjski kompaktni robotizirani mehanski menjalnik (MCP), lansiran leta 2006; in nazadnje: kompaktni mehanski menjalnik (MCM), ki je izdelan na osnovi kompaktnega ro-botiziranega mehanskega menjalnika (MCP) in je bil lansiran konec leta 2007. Japonska znamka Infiniti je le pred kratkim prispela v Evropo in med zadnjimi je bila tudi Italija. Gre za luksuzno znamko japonskega velikana Nissan, tako nekako kot je Lexus luksuzna izvedba Toyote..Za sedaj je znamka prisotna le s prodajalnami v Rimu, Milanu in Padovi, kjer so salon odprli sredi junija. Infiniti ponuja limuzino, SUV, kupe in kabrio višjega razreda: vsi modeli so opremljeni z zmogljivim 6-valjnim 3,7-litrskim bencinskim šestvaljnikom. Koliko bodo ti modeli šli v denar, bomo videli v prihodnjih mesecih ali bolje letih. V Kanadi in v Združenih državah, kjer so modeli Infiniti že na prodaj, kot tudi na Tajvanu, Bližnjem vzhodu in Koreji, so se kar dobro odrezali, saj so v ZDA že dosegli 150 tisoč primerkov letno. Za prihodnje leto načrtujejo tudi model s hibridnim pogonom: bencinski motor bo še vedno 3,7-litrski šestvaljnik, dodali pa mu bodo še elektromotor, tako da bo vozilo zmoglo kar 600 KM. Infiniti G37 coupe ima dokaj do-padljivo športno zunanjost, notranjost, kjer je prostor za voznika, sopotnika na prednjem sedežu in dva manjša sopotnika na zadnjem, pa je zelo luksuzno opremljena. Armaturna plošča in centralna konzola, kjer se šopiri 7-palčni ekran, imata tipične poteze Infinitijevih modelov. Notranjost krasijo številni aluminijasti vložki. Zanimiva je tudi osvetlitev uric na armaturni plošči, ki se obarvajo z vijoličasto barvo. Šestvaljni motor zmore 320 KM ob 7 tisoč obratih v minuti in 350 Nm navora pri 5200 obratih. Izdelan je iz aluminija in sloni na dvodelni osnovni plošči, kar naj bi bilo mnogo bolj toga konstrukcija, kot če bi slonel na klasični enodelni osnovni plošči. Motor, ki je povezan po želji ali s 6 stopenjskim ročnim menjalnikom ali s 7-stopenjsko avtomatiko, požene 37 coupe do najvišje hitrosti 250 km/h, s pospeškom od 0 do 100 km na uro v 5,8 sek. Pri izvedbi S je zanimivo, da volan obrača tudi zadnji, gonilni, kolesi (4WAS), sicer samo za 1 stopinjo, kar pa vseeno prispeva k zelo dobri legi na cesti. G37 ima serijsko vgrajen sofistici-ran avdio sistem Bose s kar 11 zvočniki. Poleg različice S, ki je najdražja (48.400 evrov), sta tu še G37 coupe in G 57 GT coupe, ki pa veljata 44.300, oz. 45.900 evrov. Stran pripravil Ivan Fischer VOZILI SMO - Novi Jaguar XFS s 5-litrskim osemvaljnikom Mačka pod pokrovom rjove kot zver Namesto menjalne ročice vrtljiv gumb - Motor zmore kar 470 KM Le nekaj mesecev potem, ko so predstavili novi Jaguarjev XF, je bil pred kratkim na vrsti še XF S, kjer S pomeni supercharged, se pravi pošast z mehanskim puhalom. Motor je 5-litrski osem-valjnik, ki že poganja Jaguarjev kupe XKR, ki so mu moč sicer nekoliko znižali, ostaja pa še vedno pri več kot spoštljivih 470 KM. Najvišja hitrost, elektronsko omejena, znaša 250 km na uro, pospešek do stotice pa je 4,9 sek. XF Supercharged se na zunaj loči po značkah »Supercharged«, v sivo barvo obarvane zavorne čeljusti, kromiranih zaključkih izpušnih cevi in novih 20-palčnih platiščih. Kabina je kar se da luksuzno opremljena, z lesenimi vložki na armaturni plošči, s kontrastnimi šivi na armaturni plošči, sedežih in vratnih oblogah in z ogrevanim volanskim obročem. XFS ima inteligentni ključ, tako da se vrata odprejo ob dotiku z roko, motor pa se sproži s pritiskom na gumb. Ko pritisnete nanj, ne zbudite le jaguarja pod motornim pokrovom, ampak se dvigne še vrtljivi gumb, ki nadomešča prestavno ročico, približa se volanski obroč in razkrijejo se reže na armaturni plošči. Mor- da vse skupaj deluje malce spektakular-no, a vsekakor nenavadno in po svoje prijetno. Zelo posrečen je večopravilni volan, na katerem so uporabni gumbi za ukazovanje radiu, tempomatu in telefonu (sistem bluetooth) pa tudi za dotik občutljiv zaslon. Sedeži so zelo udobni, pri malo bolj športni vožnji pa se je izkazalo, da voznik in potniki v njih plešejo, saj jih sedeži ne objemajo , kot bi bilo treba. Jaguar XFS vas razvaja v mestni gneči, ko se voziš dobesedno v tišini prostega teka in pri polnem pospeševanju ti adrenalin kar brizga v žile, potem ni dileme: res je dober. Navora je za tovornjak s polno naloženo prikolico, zato ima DSC kar precej dela, da nadzoruje zdrs zadnjih koles in navdušenje voznika, ko končno pritisne stopalko za plin do temeljev. Pravzaprav ima osemvaljnik le dve pomanjkljivosti: porabo in ceno. Povprečne porabe goriva nam ni uspelo spraviti pod 17 litrov na 100 prevoženih kilometrov, zato je bil tudi domet le skromnih 400 kilometrov. Saj vemo, prisilno polnjenega V8 si ne kupiš, da bi var-čeval, a vseeno je na trgu že zelo veliko motorjev, ki ponujajo podobne zmogljivosti ob bistveno zmernejši porabi. Cena pa je seveda razredu in zmogljivostim primerna in presega 91 tisoč evrov. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 9. julija 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Števerjan 2008: ansambel Harmonija 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 LYNX, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Anima Good News 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate, vmes dnevnik 10.40 Nan.: 14°Distretto 11.30 13.30, 20.00, 23.15 Dnevnik 10.35 17.10 Vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nan.: Un medico in famiglia 4 16.50 Dnevnik - Parlament 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.30 Variete: Supervarieta 21.20 Dok.: Superquark 23.20 Aktualno: Speciale Tg1 sui lavori del G8 0.20 Sottovoce 0.50 Nočni dnevnik Rai Due 6.00 6.20 6.35 6.50 6.55 7.00 9.55 10.25 10.40 11.25 13.00 13.45 14.00 14.30 14.45 17.35 18.00 19.25 19.35 20.25 21.05 21.50 23.40 Aktualno: Cercando cercando 13.30 Aktualno: Tg2 E...state con Costume Dok.: Viaggio in Oman, tra deserto e la costa muscat 13.50 Aktualno: Zdravje Aktualno: Quasi le sette Variete: Cartoon Flakes Aktualno: Il cercasapori Nad.: Tracy & Polpetta Aktualno: Tg2 Estate Film: Otto giorni per la vita (dram., Kan., '06, r. N. Bailey, i. K. Rowan, S. Doyle) 20.30, 23.25 Dnevnik Aktualno: Tg2 Si, viaggiare 18.55 Nan.: 7 vite Risanke Kolesarstvo: Tour de France 2009 Dnevnik - kratke in športne vesti, vremenska napoved Aktualno: Tg2 speciale G8 Nan.: Piloti Nan.: Squadra speciale Lipsia Žrebanje lota Nan.: Ghost Whisperer - Presenze Nan.: Brothers & Sisters - Segreti di famiglia Nan.: Primeval Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.05 Aktualno: La Storia siamo noi 9.05 Film: I corvi ti scaveranno la fossa (western, It., '72, r. J. Wood, i. C. Hill, F. Sancho) 10.30 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia- mo Bene Estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.15 Dnevnik: Speciale Vertice G8 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 19.00, 23.25 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.55 Dnevnik - kratke vesti 15.00 Variete: Trebisonda 16.30 Atletika: Sredozemske igre, Pescara 17.00 Nan.: Squadra Speciale Vienna 17.45 Geo Magazine 2009 18.25 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Film: Le quattro piume (pust., ZDA, '02, r. S. Kapur, i. H. Ledger) 0.05 Dok.: Doc 3 1.10 Aktualno: Off Hollywood 2009 6.00 7.25 8.30 9.50 10.00 10.35 11.30 11.40 12.25 13.30 14.05 15.10 16.10 17.05 18.55 19.35 19.50 20.30 21.10 Nan.: La grande vallata Nan.: T. J. Hooker Nan.: Miami Vice Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Giudice Amy Dnevnik in prometne informacije Nan.: Doc Nad.: Distretto di polizia 5 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Balko Nad.: Sentieri Film: La mano sinistra di Dio (dram., ZDA, '55, r. E. Dmytryk, i. H. Bogart, G. Tierney) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Variete: Ieri e oggi in Tv Nad.: Tempesta d'amore Nan: Nikita Film: Over the Top (dram., ZDA, '86, r. M. Golan, i. S. Stallone, D. Mendenhall). 7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.30 Dnevnik 7.20 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled tiska 9.00 Domani si vedra 9.30 Nan.: Don Matteo 5 11.00 Aktualno: Il meglio di Formato fa-miglia 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.45 19.05 Aktualno: Divertiamoci... (pon.) 13.05 19.00 Radovednosti iz Trsta 13.15 Aktualno: Consigliando 13.50 ... Mescola e rimescola 14.30 Videomotori 14.45 Dokumentarci o naravi 15.50 Nan.: 2ge+her 16.30 Aktualno: Tractor Pulling 17.00 Risanke 20.00 Borghi nel FVG 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Talk show: Incontri al caffe de la Versiliana 22.10 Nan.: Shaka Zulu 23.02 Nočni dnevnik 23.45 Film: Giuro che ti amo (kom., '86, r.-i. N. D'Angelo, i. R. Olivieri) 21.50 23.55 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.10 Film: Papa dice Messa (kom., It., '96, r.-i. R. Pozzetto, i. T. Teocoli) 1.05 Pregled tiska LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.10 18.05 19.00 20.00 20.30 21.10 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Estate Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Cuore e batticuore Nan.: Mike Hammer Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: La sfinge d'oro (pust., It., '67, i. A. Ekberg) Nan.: Star Trek Dok.: La7 Doc Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Murder Call Dnevnik Variete: Grazie al cielo sei qui -Sketches Film: I giovani da leoni (dram., ZDA, '58, r. E. Dmytryk, i. M. Brando) Canale 5 Jt Slovenija 1 8.30 9.00 9.50 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.35 17.35 17.40 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Nan.: Finalmente soli Film: La banda Olsen e il mistero della miniera d'argento (pust., Niz., '06, r. A.L.Naess, i. O.M.Wolner, R. Opsahl) 16.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: Cento Vetrine Film: Rosamunde Pilcher: appun-tamento al fiume (kom., Nem., '07, r. S. Bartmann, i. S. Schutt, J. Sos-niok) Nan.: Settimo cielo Dnevnik - kratke vesti Nan.: Carabinieri 6 Kviz: Sarabanda (v. T. Mammuca- ri) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Variete: Zig Zelig Aktualno: Terra! Estate v Italia 1 6.25 6.35 7.00 7.55 9.45 10.20 11.20 12.25 15.00 15.55 16.50 19.25 19.40 20.15 21.10 23.00 0.00 1.00 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo Nan.: Hercules 13.40, 17.25 Risanke Nan.: Young Hercules Nan.: Xena - Principessa guerriera Nan.: Baywatch 18.30 Dnevnik in športne vesti Nan.: Dawson's Creek Nan.: Il mondo di Patty Nan.: Hannah Montana Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Buona la prima Kviz: Mercante in fiera (v. P. Inse- gno) Nan.: CSI: Scena del crimine (i. W. Petersen, A. Powers, J. Fox, M. Hel-genberger, E. Hayes) Nan.: The Closer Nan.: Prison Break Nočni dnevnik 6.55 Kultura, sledi Odmevi 7.40 Na zdravje! (pon.) 9.00 Ris. nan.: Nils Holgerson 9.25 18.40 Risanke 9.35 Pod klobukom (pon.) 10.45 Zdravje v Evropi (pon.) 11.40 Sveto in svet: Primož Trubar (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Hotel poldruga zvezdica: Odkrita kamera (pon.) 13.50 Čez planke: Kolumbija (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Animalija 16.10 Kratki dok. film: Daleč od doma 16.25 Enajsta šola 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Oddaja za mlade: Dolgcajt (pon.) 18.30 Žrebanje Deteljice 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tednik 21.00 Dok. odd.: Operacija Valkira 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.30 Besede in slike 23.45 Sedma moč osamosvojitve - TV dnevnik 9.7.1991 {p Slovenija 2 6.30 0.50 Zabavni infokanal 7.30 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 9.7.1991 8.05 Dok. serija: Sanjska potovanja (pon.) 8.30 Globus 8.55 Poljudn. serija: Po poteh Ushuaie 9.25 Na lepše (pon.) 9.55 Seja državnega zbora (prenos) 15.35 Evropski magazin - Oddaja Tv Maribor 16.05 Med valovi - Oddaja Tv Koper 16.35 Brez reza (pon.) 17.00 Mostovi - Hidak (pon.) 17.30 To bo moj poklic 18.00 Nad.: Želite, Milord? (pon.) 19.00 Dok. serija: Sedem obdobij rocka (pon.) 20.00 Film: Rainbow Warrior 21.35 Nad.: Jasnovidka 22.15 Film: Škrlatna roža Kaira (pon.) 23.35 Film: Dediščina Evrope: Rumena hiša (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.25 15.55 16.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.20 19.25 19.55 20.25 20.55 21.45 22.50 23.10 8.00 8.20 9.00 9.05 10.05 10.35 18.00 18.45 19.45 20.00 21.30 22.45 23.30 Dnevni program Čezmejna Tv - TG R FJK - Deželne vesti Euronews 27. mednarodni pokal v plesih Globus Dok. odd.: City Folk 19.20 Športna oddaja Med valovi 0.10 Vremenska napoved 22.30 Primorska kronika 22.00 Vsedanes - TV dnevnik Športna oddaja Glasbena oddaja »In orbita« Vesolje je... Artevisione Dok.: Ljudje in gore Avtomobilizem 100 let bolnišnice Valdoltra Komuna G7 i Tv Primorka Dnevnik - Tv Primorka 1.00 Videostrani 10.00 Novice 20.30 Mozaik 17.05 Hrana in vino (pon.) Videostrani z novicami vsako polno uro Mladinski kviz: Če me spomin ne vara (pon.) Na Primorskem (pon.) Monitor 23.00 Dnevnik - Tv Primorka, športne vesti in vremenska napoved Glasb. odd.: Med durom in molom Kulturni utrinek (pon.) Nad.: Jelena radio trst a 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni studio D; 11.30 Zdrava prehrana; 12.15 Berlin 1989 - čas odjuge; 13.20 Iz domače zakladnice, sledi Glasba za vsakogar; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, Odprta knjiga: Tolstoj, Vojna in mir; 18.00 Glasbeni slovarček; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Poletni izlet; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Radio Kažin; 22.30 Od glave do rapa. radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17.-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 11.35 Obvestila; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.10 Frekvenca X; 17.45 Šport; 18.00 Slo Top 30; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Večerni sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Koncert Simfonikov RTV Slo; 22.05 Radijska igra; 23.05 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 8 Sobota, 11. julija 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren °° dež 6 močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg gtg! sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1020 A ; dublin o' 11/18 , k0benhavn 14/24 O _ london o 13/21 amsterdam O 14/21 berlin 16/26 O varšava O 18/26 o kijev 17/29 TOLMEČ O 9/22 TRBIŽ O 8/21 o 8/20 KRANJSKA G. VIDEM O 14/29 O PORDENON 15/28 ČEDAD O 15/28 17/29 __________ CELOVEC O 12/23 9-c TRŽIČ 10/24 O KRANJ o GRADEC 12/24 O 10/23 S. GRADEC CELJE 9/25 O MARIBOR o 11/23 PTUJ O M. SOBOTA O 12/25 O N. GORICA 13/27 O LJUBLJANA 12/25 N. MESTO 12/25 ZAGREB 12/26 O O 11/23 PORTOROŽ O 16/27 KOČEVJE .\0 čO J ČRNOMELJ & M REKA 17/27 PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES Po nižinah in ob morju bo prevladovalo zmerno oblačno vreme; popoldne ali proti večeru ni povsem izključena kakšna krajevna nevihta. V hribih bo prevladovalo spremenljivo vreme, v popoldanskem času bodo nevihte precej verjetne. Ob morju bo čez dan pihal zmorec. Danes bo sončno, zjutraj bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo dopoldne pihala šibka burja. Popoldne odo nastale krajevne plohe in posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, ob morju okoli 16, najvišje dnevne od 20 do 25, na Primorskem do 27 stopinj C. Naša dežela je pod vplivom hladnih višinskih tokov. Jutri nas bo ponovno dosegla atlantska fronta; od sobote pa se bo začel postopoma krepiti anticiklon. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.55 Dolžina dneva 15.30 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 22.04 in zatone ob 7.15 Nad Skandinavijo je območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je pomaknila nad vzhodno Evropo in Balkan. V spodnjih plasteh ozračja s severovzhodnimi vetrovi doteka k nam toplejši in postopno bolj suh zrak. BIOPROGNOZA Vreme danes večji del dneva ne bo povzročalo težav. Proti večeru in v noči na petek se bo spet krepila vremenska obremenitev in občutljivi ljudje bodo imeli vremensko pogojene težave. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja je 21,6 stopnje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.58 najnižje -61 cm, ob 12.42 najvišje 33 cm, ob 18.03 najnižje -7 cm, ob 23.25 najvišje 37 cm. Jutri: ob 6.25 najnižje -58 cm, ob 13.16 najvišje 34 cm, ob 19.39 najnižje -5 cm, ob 23.47 najvišje 30 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........22 2000 m . 1000 m ..........16 1500 m ..........11 2500 m ............ 4 2864 m ............ 2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 10 in pol, po nižinah 9. TOLMEČ O 9/20 O GRADEC 13/20 5S TRBIŽ O 8/19 CELOVEC O 13/20 ¿3* o 10/18 KRANJSKA G. £ XvA VIDEM O X>* 15/28 O PORDENON 16/28 ČEDAD O 16/28 O TRŽIČ 13/21 O KRANJ o 11/20 S. GRADEC CELJE 13/22, MARIBOR O 13/20 PTUJ O M. SOBOTA O 14/21 6S GORICA O 18/28 O N. GORICA 15/25 O LJUBLJANA 14/22 POSTOJNA O 12/20 KOČEVJE N. MESTO 13/22 O ZAGREB 14/27 O REKA 18/26 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po nižinah in ob morju bo prevladovalo spremenljivo vreme. V hribih bo oblačno. Pozno dopoldne se bodo začele pojavljati nevihte, padavine bodo v glavnem zmerne, krajevno lahko močnejše. Ob morju bo popoldne zapihala zmerna burja. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo občasno spet deževalo, deloma bodo plohe in posamezne nevihte. V soboto dopoldne bo dež večinoma ponehal, čez dan se bo delno zjasnilo. WASHINGTON - Po napovedi Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Rast svetovnega gospodarstva za leto 2010 bo višja od predvidene, a okrevanje bo počasno WASHINGTON - Mednarodni denarni sklad (IMF) je včeraj v popravljeni gospodarski napovedi za leto 2010 napovedal 2,5-odstotno rast svetovnega gospodarstva, kar je za 0,6 odstotne točke več kot v aprilski napovedi. V IMF vseeno ocenjujejo, da bo okrevanje svetovnega gospodarstva počasno. Za letos medtem v IMF napoveduje 1,4-odstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP), kar je za 0,1 odstotne točke več kot so napovedovali aprila. V IMF sicer poudarjajo, da so se pogoji na finančnih trgih izboljšali nad pričakovanji, še posebej zaradi ukrepov držav za stabilizacijo finančnega sistema, zadnji podatki pa kažejo na to, da se padanje gospodarske dejavnosti upočasnjuje, čeprav se to upo-časnjevanje razlikuje po območjih. »Kljub tem pozitivnim znakom pa globalne recesije še ni konec in okrevanje bo po naših pričakovanjih še vedno počasno,« so zapisali in to pripisali predvsem dejstvu, da je finančen sistem še vedno delno v okvari, da bodo učinki paketov fiskalnih spodbud sčasoma vse šibkejši in da se bodo gospodinjstva v državah, kjer je kriza močno načela njihovo premoženje, vse bolj zatekala k varčevanju in posledično manjšala porabo. V IMF kot prednostno nalogo ekonomskih politik držav vidijo nadaljnjo stabilizacijo finančnega sistema. Obenem morajo makroekonomske politike še naprej spodbujati gospodarstvo, a obenem pripraviti temelje za izhod iz položaja povečane zadolženosti. Ukrepi morajo biti usmerjeni tudi v krepitev domačega povpraševanja v državah s presežkom na tekočem računu plačilne bilance (npr. Kitajska), da bi se kompenziral učinek padanja domačega povpraševanja v državah z velikim primanjkljajem na tekočem računu, kot npr. ZDA, so še zapisali. Razvite države naj bi po najnovejših napovedih v letošnjem letu zabeležile 3,8-odstotni padec BDP, v V»i s/ mr^. 1 * 11 n 13 II TOP IX 999.06 lt t I W Ift 12- 1.375 -Q.C7C prihodnjem letu pa se bo gospodarska dejavnost razvitih okrepila za 0,6 odstotka. Medtem ko se napoved za 2009 glede na april ni spreminjala, pa je napoved za 2010 za 0,6 odstotne točke višja kot pred tremi meseci. Nekoliko boljše so napovedi za ZDA in Japonsko. Po padcu za 2,6 oz. šest odstotkov v letošnjem letu bosta ameriško in japonsko gospodarstvo v letu 2010 po pričakovanju IMF zrasli za 0,8 oz. 1,7 odstotka. Nemški BDP naj bi v letošnjem letu upadel za 6,2 odstotka, v letu 2010 pa za 0,6 odstotka. Francosko gospodarstvo se naj bi letos skrčilo za tri odstotke, v naslednjem letu pa okrepilo za 0,4 odstotka, italijanski BDP pa naj bi tako letos kot 2010 beležil upad, in sicer za 5,1 oz. 0,1 odstotka. Območje evra naj bi v letošnjem letu beležilo 4,8-odstotni, v prihodnjem letu pa 0,3-odstotni padec gospodarske dejavnosti. Napoved za letos je za 0,6 odstotne točke slabša kot aprila, za 2010 pa za 0,1 odstotne točke boljša. Države v razvoju in hitro rastoča gospodarstva naj bi kot skupina v letošnjem letu beležila 1,5-odstotno rast, v prihodnjem letu pa 4,7-odstotno. Napoved za 2009 je za 0,1 odstotne točke slabša kot aprila, za 2010 pa za 0,7 odstotne točke boljša. Države srednje in vzhodne Evrope naj bi v letošnjem letu beležile petodstotni padec BDP, v prihodnjem letu pa enodostotno rast. Rusko gospodarstvo naj bi se letos skrčilo za 6,5 odstotka, prihodnje le- to pa zraslo za 1,5 odstotka. Kitajsko in indijsko gospodarstvo naj bi se letos okrepili za 7,5 in 5,4 odstotka, v letu 2010 pa za 8,5 in 6,5 odstotka. Pri vseh teh napovedih sicer po navedbah IMF še vedno nekoliko prevladujejo tveganja, da bo scenarij slabši, od možnosti, da bodo podatki na koncu boljši. So se pa ta negativna tveganja nekoliko zmanjšala, pravijo. IMF obenem napoveduje, da se bo obseg svetovne trgovine letos zmanjšal za 12,2 odstotka (-1,2 odstotne točke glede na april), prihodnje leto pa povečal za odstotek (+0,4 odstotne točke glede na napoved pred tremi meseci). IMF pričakuje še, da bodo inflacijski pritiski ostali na nizki ravni tudi prihodnje leto, in to kljub dvigu cene nafte in surovin. (STA) L J UBLJ ANA Nemec v Sloveniji odkril meteorit LJUBLJANA - Nemec Thomas Grau je po lastnih navedbah v Sloveniji odkril redek meteorit. Grau je v torek sporočil, da je v gozdu blizu Jesenic našel 2,35 kilogramov težak kos kamnine iz vesolja. Po njegovih navedbah je meteorit 9. aprila padel in se razlomil na območju Karavank, sam pa ga je odkril maja, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Grauovo odkritje naj bi sedaj preiskali znanstveniki v več evropskih državah. Ti bodo med drugim razjasnili izvor in starost meteorita. Grau je odkritje po lastnih navedbah nedavno že predstavil nemškemu meteoritskemu združenju. Kot je še povedal, je na območje Jesenic meteorit padel aprila. Številni tamkajšnji prebivalci so po navedbah Graura takrat mislili, da gre za potres, saj je prišlo do močnega grmenja, zaradi katerega so se zatresla stekla, dva dni pred tem pa je uničujoč potres stresel Italijo. Nemec Grau je sicer že marca odkril kos meteorita, ki je januarja padel na danski otok Lolland. Iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije so včeraj potrdili, da je 9. aprila letos ob 3. uri zjutraj nebo nad severozahodno Slovenijo in južno Avstrijo razsvetlil zelo svetel meteor, ki ga je spremljalo glasno bobnenje. Kot so pojasnili, pa Grau ni bil tisti, ki je dejansko našel meteorit. Strokovnjaki evropske meteorske mreže, med njimi Grau, so aprila nemudoma temeljito analizirali pot padanja meteorja in morebiten z njim povezan padec meteorita. Po objavi novice v brezplačnem dnevniku pa sta Jožef Pretnar in Bojana Krajnc maja našla meteorit in o tem obvestila Graua in Prirodoslovni muzej Slovenije. Vzorce meteorita sedaj analizirajo slovenski strokovnjaki, geologi in astronomi, v sodelovanju s tujimi. Pri-rodoslovni muzej Slovenije bo o rezultatih in samem dogodku javnost seznanili takoj, ko bo informacija celovita, predvidoma v oktobru. 7