i 54 V Gorici, v soboto dne 7. julija 1906. hala dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto m ari predpoldne ter stane po p o S t i projomana rft«rici na ,lom PoSiliana: ' |'h .....18 K 20 v, ali gld. fi-GO f!f,'^. •'......B »60 » . » 3-30 ; j.) ;„ta.......3 • 40 * » * 1-70 'Vanlifm- številke stanejo 10 vin. '"" 50CA" i""ft nasleunjo izrc^a^prilogo: Ob,no- ,.',.(nitaiipot po GoriSkem in GradilŽanskem" "fnM iipot po I^ub^ani in kranjskih nVestih", daljo dva-, l \, tu ..Vozni red železnic, ptenikov in postnih ".. t'.r :!!^>'^n«> prilogo nSloveus|i'tehnik". !«farH,i!ii:'.' spivjeir.a npravniStvo v Gosposki ulici * - |. iiJii-ftr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabrščok. naroCiia brest doposlane naročnine se ne1 oiiwiao; ' fclasl in. poslanice se račtmijo po I Vtit-vrstah -lo ..^.; <-k):-t Hi v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka '"." V* činu po dogodbK.TfjBje. jtrkt« po prostoru. *, ;-.-_,. !n »piši v uredniškem dolu 80 v vrsta. Za » • -.! vvcliiio oglasov odkJaBJamo vsako odgovornost. Tečaj XXXVI. »Vse za on?iko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lami Uredništvo se nahaja v Gosposki uliol St 7 v Gorici v I. nalstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od ,8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Up ravni S t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v T. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plaCati loco Gorica. Dopisi naj se poSujajo le uredništva. Narofinina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravniStvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stanu vse leto 3 K 20 h ali gld. HO. »Soča< in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah : Schwarz v Šolski uL.lullersitz v Nunski ul., Ter. Loban na tekališču Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici. I. Bajt v po-kopalisčni ulici, I. 3Taliussl v ulici ormica71. Hovaiiski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobateirni Lavrenčič na trgu delto Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. - Telefon sit. 83. »Gor. Tiskarna«: A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavee) tiska in zal. KIJ kmet in trgovina I s kmetskimi pridelki. (Iz okolice.) Trgovina s krompirjem je pripra- trgovce do tega, da bo se jeli dru- V Gorici obstoji eksportna družba, kateri je 6 trgovcev; 4 Slovenci, 2 ^ba. Načelnik je Lah, goriški podžu-M3, upravitelj pa je neki Žid. Ta družba postavlja cene in po rojih agentih nabirajo krompir, če ože pričeti kdo drugi tržiti s krompir-?m, ima vedno pred očmi družbo, ker iko težko je priti naprej s kupčijo pri bstoječih razmerah. Oni so gospodarji cene. čo kdo tu um poseže ter privošči kmetu boljšo eno, brzojavljajo trgovcem, da dajo po akt in taki ceni, po kakoršni drugi ne jore %ti, fttv noče imeti izgube. Kon- jureaua je tu najhujSa, in družba si [ridobiva vedno bolj tako staliSče, da vsema v vedno večjem obsegu trženje krompirjem. Sta še dva druga Laha, se pacata s to trgovino v družbi. Ta m je »Soča« pred kratkim že ime- ©vala. Obljublja se točno plačilo in pri-aema cena, ali dogodi se, da plačilo li tako točno, in da se tudi ne izplača *o pogojeni ceni. če agenti berejo po %, ali se izplača po 4, je to pač krilca, prizadjana izmučenemu kmetu. In e toliko večja, ker pri gori omenjeni Iružbi mora plačati še pristojbino za ehtnico, poleg tare 4%; pri drugih dveh -ahih pristojbino za tehtnico, 1% za Kletarja. Kaj vidimo v tem? Vidimo, da tr-[orina s krompirjem ni tako na slabih logsh, kakor nam hočejo nekateri nat-'Sžiti; da ta trgovina mora dati znaten lobiC-ek. ter da imajo trgovci kmeta lopolnoraa v svojih rokah. Ni pa nam treba praviti, da je trgovina prosta, da se ne godi nič takega, kar bi bilo v nasprotju z zakonom; mi vse to dobro vemo, vemo tudi, da dobra špekulacija je doma v trgovini, ali ve' > konečno pa tudi, da bi kmetovalci pri drugih odnošajih pri trženju s krompirjem morali vse več zaslužiti nego zaslužimo sedaj. če so Slovenci v družbi z Lahi v tej trgovini, se nam zdi to tako, da smemo sklepati, da bi bili lahko tudi sami Slovenci v taki družbi, in da bi se morebiti dalo urediti to trgovino dalje tako, da bi imeli pridelovalci kaj več od nje. Sami med seboj bi se morda bolje razumeli; seveda ne tako, kakor se je zgodilo letos na izvoznem trgu od strani domačina! Prav na tem polju bi se bilo treba združiti in ustvariti položaj, ali da bi združeni tržili s tujim svetom, ali da bi se, če že prvo ni mogoče, uutvarile drugačne razmere med pridelovalcem in trgovcem. Sedaj je tako, da ni prav. Tega ne more izpodbiti nikdo. Pa še nekaj! Družba tehta blago na svoji tehtnici; prej se je tehtalo v Št. Andrežu dosti blaga, sedaj je odpadel prinesek, ki se prav pozna; tako je tudi za goriško občino odpadlo precej stotakov na leto; na Čelu družbe pa stoji goriški podžupan. Konečno moramo ožigosati šo čudno postopanje te družbe v narodnem oziru. Vse imajo le laško, in kar dobi kmet v roke od te družbe, je vse le laško. V družbi pa so štirje Slovenci in le dva Laha! Tako se mečejo Slovenci povsodi tujcu pod peto. —------- Hvalevredno je, da je odprla *Soča« prostor za taka razpravljanja. Cim več razprav so čuje, toliko lažje kaj dosežemo. In pomagajmo si v glavnem v gospodarskem pogledu, potem bomo mogli tudi v drugih kaj več veljati. Tako poroča kmetovalec iz okolice. Če imajo trgovci s krompirjem dobiček alt ne, pa poroča včeraj nam došli »Primorski gospodar« tako-le: „Dne 20. junija t. 1. prodajal se je letošnji italijauski krompir na dunajskem trgu po 15 do 22 kron. Naš krompir prodaja se tam navadno kot italijanski. Isti dan prodajal se je v Gorici po 5 kron. Prevažanje krompirja iz Gorice na Dunaj stane z raznimi stroški računano kvečemu 200 kron za 100 kvintalov, krompir stane torej trgovce ua Dunaj postavljen kvečemu po 7.00 K kvintal, a oni ga prodajajo najmanj dvakrat tako drago. Potem pa kričijo, da so reveži, da jih zmerjamo po krivem itd. Vidite, ljudje božji, za koga se prav za prav trudite. Preč s takimi trgovci, ki izkoriščajo naš reven položaj". Prihodnjič priobčimo glas s Krasa. Iz govora dr. Ivana Tavčarja v poslanski zbornici 27. junija t. I. Državni poslanec dr. Iv. Tavčar je imel v poslanski zbornici 27. pr. m. lep govor, ki je tudi pri nas v/.budii vseobčo pozornost in odobravanje. Iz tega govora priobčujemo drugi del, ki se glasi tako-le: »Gospoda moja, javno moram priznati, da so se na jugu, ko je bila znana najnovejša ministrska koncentracija, takoj culi glasovi ne-volje in ta javna nevolja se je brez izjeme obrnila proti onemu, ki je pripomogel, da je nastala ministrska koncentracija! Ko so pomirjujoči glasovi kazali na to, da sede v koncentriranem ministrstvu tudi slovanski možje — zlasti Pacak in Fort — je bil deloma upravičen odgovor, da ta okolnost ne bo imela nobene posebne koristi za nas. Ječali bodemo -- tako se je argumentiralo — kakor obstre-ljeni zajci, toda ta ječanja ne bodo daleč segala, ker nas bodo povsod odpravili s suhim odgovorom: V ministrstvu, v katerem sedita Pacak in Fort, vendar ne more biti za Slovence slabo! Ako so taki možje ministri, ne morejo Slovenci tožiti in če tožijo, gre se pri tem le za pretiravanja, toda za nobeno zati- ranje, za pretiravanja, ki so jih razbobnali v v svet nepokojni ljudje! Zelo se bojim, da je v tej argumentaciji morda precej logike, toda jaz za se ne argumentiram tako — moje argumentiranje je drugačno: Ako sta gospoda dr. Pacak in dr. Foft omogočila ministrsko koncentracijo, ako se nista strašila, vstopiti v ministrstvo, ki je dobilo svojo signaturo po imenih Prade in Derschatta, sta naložila nase s tem veliko odgovornost. Vsaka velika odgovornost pa povzroča veliko dolžnost in v tem slučaju pred vsem veliko dolžnost, da se ne umakneta na ozki češki krog. Oba se morata marveč, ko sta omogočila ministrsko koncentracijo, ko sta s tem pripravila v slab položaj slabe in majhne slovanske rodove v državi, tega zavedati, da je njihova dolžnost, da, njihov? častna dolžnost, te slabe varovati v kronskem svetu. Apeliram na gospoda ministra-rojaka Pa-caka, kakor tudi na gospoda trgovskega miui-stra Forta — grof Dzieduszvcki mi je hladen in takorekoč prekamenit, na njega se ne upam obračati — naj bi se odslej, ko sta dospela v bližino prestola, vedno spominjala slabih, ua jugu države/ onih slabih, ki so takoj, ko so se začeli politično zavedati, poznali samo eno zvezdo-vodnico, eno dogmo, na katero so vedno verovali: na nezmotljivo dogmo slovensko-hr-vaške in češko - slovanske vzajemnosti. (Pritrjevanje.) Naj bi gospoda ne pustila, da ta vzajemnost izpuhti v prazen nič. (Živahno pritrjevanje.) V vladni izjavi barona Becka zavzema volilna reforma prvo mesto. Grmenje proti Ogrski smatram bolj za cingljanje, za nedolžno zvončkanje s kraguljčki in sem prepričan, da se bo iz vsega skuhala ona zredčena kumi-nova juha, katere polno žlico je že dal poku-siti avstrijski delegaciji njega ekscelenca, predsednik upravnega sodišča. Tu se mu zdi, da bo sedanji parlament komaj mogel rešiti dva tako važna projekta, kakršna sta volilna re-.forma in rešitev ogrskega problema. S tem se zahteva nekaj nemogočega in če se ne bo vse zrušilo, predno bo rešen ta ali oni problem, potem zadene odgovornost one, ki so ta od starosti prepereli parlament poskusili, če prenese to otežitev. Koncentracijsko ministrstvo Grof Monte -Cristo. napisal fl!e*andre Dninas. (Daljo.) i Istočasno se mu oglase v ušesih Monte Cristov« besede, |k*w m« je rekel ta pred dvema urama: l -<-'o vam je česa potreba, Morreh pridite k meni, kajti p *a mogočen." f» hitrejše kakor misel odhiti po ulici Matignon na Eli-*m Polja. M,n» nemirom, „ali vam je zopet kdo zbolel?" »Da, doktor," vsklikne Villefort in z roko krčevito zgrabi m lasa, Mda!« Avrigny gft pogleda, kakor rla mu hoče reči: povedal sem vam že naprej." >ato reče počasi in d povclarkom sledeče besede: „In kdo ima pri vas umreti in katera nova žrtev vasi toži pred Bogom slabosti V" Bolestno ihtenje se izvije iz Villefortovega srca; približa se zdravniku in ga prime za roko. „Valentina," pravi, „zdaj je na vrsti Valentina." „Vaša hčerka!" pravi Avrignv, bolestno presenečen. „Vidite, da ste se motili," pravi prokurator. „Pojdite z menoj in prosite jo na njeni bolniški postelji oproščenja, da ste jo imeli na sumu." „Vsakokrat, kadar ste me klicali," pravi gospod dTAvrignv, Je bilo prepozno. Vendar pojdem. Toda hitiva, gospod, pri vaših sovražnikih človek ne sme izgubljati časa." „0, to pot mi ne bodete očitali slabosti, doktor. To pot hočem poiskati morilca in ga kaznovati." „ Predno misliva na maščevanje, misliva na to, da rešiva žrtev," pravi Avrignv. „Pojdiva!" In kabriolet, ki je pripeljal Villeforta, se vrne v hitrem diru isti hip, ko dospe Morrel Čisto brez sape pred Monte Cri-stova vrata. Monte Cristo je bil v svojem kabinetu, ves zatopljen v pismo, katero mu je pravkar prinesel Bertuccio. Ko mu javijo Morrela, ki ga je zapustil šele pred dvema urama, dvigne glavo. Gotovo se je moralo, kakor za grofa, tudi zanj zgoditi tekom teh dveh ur kaj zelo važnega, kajti mladi mož, ki ga je zapustil s smehljajem na ustnicah, se je vrnil ves potrt. Grof vstane in gre Morrelu naproti. „Kaj je vendar, Maksimilijan V ga vpraša. »Bledi ste, in vaše čeio pokriva znoj." Morrel bolj omahne kakor sede na fotelj. „Da," pravi, „hitro sem prišel, kajti govoriti moram z vami." „V vaši rodbini je pač vse zdravo ?" vpraša grof z izrazom tako nežne naklonjenosti, da bi nihče ne mogel dvomiti o njeni odkritosrčnosti. „Hvala, grof, hvala," pravi mladi mož v vidni zadregi, kako naj prične pogovor; „da, v moji rodbini je vse zdravo." „Tern boljše; toda vi mi imate nekaj povedati?" pravi grof, vznemirjen bolj in bolj. „Da,u pravi Morrel, „to je res; prihitel sem k vam iz hiše, v katero je vstopila smrt..." „Ali prihajate od gospoda Morcerfa?" vpraša Monte Cristo. nNe," pravi Morrel. „Ali je pri Morcerfovih kdo umrl?" „Pavkar se je ustrelil general," odvrne Monte Cristo. „0, strašno!" odvrne Maksimilijan. „Niti za grofico, niti za Alberta," pravi Monte Cristo;. „boljši je oče in soprog, ki je mrtev, kakor oče in soprog, ki je onečaščen; kri opere sramoto.'5 »Uboga grofica!" pravi Maksimilijan. „Njo pomilujem najbolj, ker je tako plemenita žena." „Pomilujte tudi Alberta, Maksimilijan, kajti verujte mi, to je vreden siti grofice. Toda vrniva se k vaši zadevi: rekli, ste, da ste k meni prihiteli. Ali me je morda doletela sreča, da me potrebujete?" „Da, potrebujem vas, oziroma vsaj toliko neumen sem, da pričakujem od vas pomoči tam, kjer mi more pomagati samo Bog." BGovorite,'' odvrne Monte Cristo. - „0," pravi Morrel, „res ne vem, če smem odkriti Človeškim ušesom tako skrivnost; toda nesreča me priganja k temu, • potrebnost me sili, grof." Morrel se obotavljajo prekine. je sedaj prevzelo Gautschevo volilno reformo kot dediščino po knezu Hohenlolieju. Ta dedni nastop se je izvršil sine beneficio inventarii na podlagi nepogojne dedne izjave. Z eno besedo: Baron Beckšedauesne ve, če je prevzel aktivno ali pasivno zapuščino. Stališče takega dediča je vedno fatalno, vsekako pa jako negotovo in največkrat zelo riskantno. Predvsem bi pa rad oiaenil še nekaj. Odkar se je baron Gautsch tako slavno prelevil, se je vse Avstrije polastila neka pijanost volilne reforme. Volilna reforma je pa problem kakor vsak drugi. Treba jo je natanko premotrifci, preizkusiti in pripustiti se mora — to poudarjam na prvem mestu — najsvobodnejši razgovor. Od vsega tega pri nas ni čutiti ničesar in najbolj značilna prikazen pri posvetovanju o volilni reformi je znabiti ravno j>kol-nost, da se za splošno, tajno in enako volilno pravico navdušujejo možje, ki so v srcu najhujši sovražniki tega volilnega sistema. Konstatirati je treba dejstvo, da je pri posvetovanju o volilni reformi... (Poslanec dr. Heilinger: Ljudska volja je to!) To bomo videli; taka volilna reforma, kakršna je zvarjena sedaj, prav gotovo ne! (Poslanec dr. Schalk: To je samo gosp. Heilingerja fagon de parler.) Znabiti da je nemški narod za tako volilno reformo. (Medklic.) Toda za to pa prevzamem jamstvo, da za to volilno reformo, kakršno so zvarili sedaj, slovenskega naroda ni dobiti. (Poslanec dr. Heilinger: Tudi najnižjim slojem se dostop k parlamentu ne sme braniti). Resnično, o tem bom še govoril. (Predsednik pozvoni.) Pri volilni reformi uganjajo mnogo hi-navščine, hinavščine in terorizma. In prav odkrito priznam, vkljub medklicem gosp. dr. Heilingerja, da se za to ne brigam in da si kot mož prisvajam svobodo, imeti in zagovarjati v tej zadevi svoje lastno naziranje. Zapri-čel je Mnavščino baron Gautsch sam, ki je izpočetka — kako uečuveno — preklinjal splošno volilno pravico, da jo je nekaj mesecev pozneje blagoslavljal. (Pritrjevanje.) Obenem je pa mož predložil volilno reformo za Vojvodino Kranjsko, ki je pa bila naravnost absurdna in ki je imela naravrtost tendenco, da meščanstvu po mestih da manjše zastopstvo, nego 90 volilcem v isti kuriji velepose-stva! Oe minister, ki je zagrešil v kranjskem deželnem zbora tako predlogo volilne reforme, v tej visoki zbornici navdušeno govori o splošni in enaki volilni pravici, pač ne morem verjeti takemu navdušenju. Nasprotno: tako ponarejeno navdušenje me kot svobodomiselnega moža in osobito kot Slovenca opozarja na največjo previdnost. (Pritrjevanje.) Pri nas velja za aksiom, da mora biti za splošno in enako volilno pravico vsak svovodoljub. Temu nazoru pa ne pritrjujem in sicer, ker se bojim, da bi me v zbornici poslanec za Tabor, zunaj zbornice pa ,Arbeiter~ZeitungK opetovano zasmehovala. Pa to me ne vznemirja. Da, ko bi šlo za uvedbo čistega principa splošne in enake volilne pravice, bi se takoj navduševal z g. poslancem za Tabor vred, čeprav bi niti potem ne hotel jamčiti, da bi tak volilni red bil v vseh okolnostih porok za svobodno in pravično volitev. Splošna volilna pravica daje na Francoskem volitve v roke vladi. Pri zadnji priliki je g. Clemenceau naredil te volitve; da bi prišla na krmilo Eibot ali grof de Mun, bi ta dva moža z isto splošno in enako volilne pravico predrla s svojimi vladnimi kandidati. O tem se torej da mnogo govoriti in si te svobode govoijenja ne dam kratiti. Tn v Avstriji pa obstoji še druga uevarnost. Državniki, ki v tej zbornici sede na levi ali na desni, so naziranja, da se splošna in enaka volilna pravica docela čista ne da uvesti. In v resuici dela, ki nam ga je predložil baron Gautsch in ki ga je princ Hohenlohe nato še poslabšal, ni zenačevati z uvedbo splošne in enake volilne pravice. Karikatura je to, persiflaž8, ali najmanj satira na splošno in enako volilno pravico. (Pritrjevanje.) Volilni red, ki ga je uvesti na novo, ne bo zatorej nič drug^pa; nego postavna določitev slovanske manjvrednosti in kodihciranje nemške prevlade. V svobodomiselnem pogledu bo ta a'um. red, če se uveljavi, če postane pravomočen, tak, da bo v to zbornico prispela popolna nazadnjaška večina, ki bo ovirala vsa svobodomiselna stremljenja in onemogočila v Avstriji vsak napredek. O vseh teh zadevah se bo pa še lahko govorilo, kadar bo odsek za volilno reformo po premlačenem delu predložil svoj operat visoki zbornici. Nedostojno je tudi, da se za tako veliko reformo zahteva taka premlatitev del. (Pritrjevanje.) Ta naglico, ta — če smem tako reči — hlastajoča na- glica, velike stvari, za katero gre, niti ni vredna. (Pritrjevarje.) Kadar bo pred visoko zbornico ležal operat, bo tudi čas, z gospodi socijalnimi demokrati govoriti besedo. Prav iz srca obžalujem, da svojega stališča niso zavzeli pravilno. In če sedaj vprašam, kdo bo plačal stroške nove večine in novega volilnega reda, lahko odkrito povem: socijalni demokrutje bodo to. (Klic: Zakaj ?) Zato, ker bodo do oblasti prišli klerikalci, ne pa soc. demokratje. Za te bi bila mnogo boljša politika, če bi bili peto kurijo reformirali v tem smislu, da ne sme v tej kuriji voliti nihče drugi nego oni, ki nima v nobeni drugi kuriji volilne pravice. To bi bila za soc. demokracijo boljša volilna reforma nego Kramar-Šusteršičeva. (Pritrjevanje.) Slišal sem medklic, da bodo reakcijonarci samo kratko časa vladali v tej Ybblrnia. T^mu mne^ nju ne morem pritrjevati. Reakcionarne stranke so izvrstno organizovane, in kar dobe enkrat roke, to drže z železno pestjo in ne izpuste nikdar. (Pritrjevanje. Veselost.) Ako se hočete s tem tolažiti, je to vaša stvar, za me to ni tolažilno. In sedaj, gospcui. moja, hočem se s slovenskega stališča dodati nekaj pripomb. E» •>'.:* v lenca g. ministrski predsednik je v svoji vladni izjavi naglašal, da ima volilna reforma nalogo, fiksirati posestno stanje posamnih narodov. Jaz smatram to za nevaren princip in sicer iz tega vzroka — tovariš gosp. dr. Pommer mi bode pritrdil — ker so Nemci, ki so sedaj še precej prevzetni, še dandanes mnenja, da je vsa Avstrija njihovo posestno stanje. (Medklici. — Posl. Hauck: Za nekdanje nemške zvezne dežele se brigamo!) Kranjska je tudi nekdanja nemška zvezna dežela, a hvala Bogu, ne nemška posest. Ne prepirajmo se, saj je nam to dobro znano! To načelo je prav tako nevarno kakor princip o davčni moči ju kulturi, ki se je žal zanesel v to zbornico s slovanske strani in ki po mojem prepričanju absolutno onemo-gočuje tako volilno reformo, ki bi bila pravična Slovanom. Po tem načelu — hiteti mi je h koncu, ker je g. piedsednik najbrže že nervozen (veselost in medViieij — da naj volilna reforma zagotovi posestno stanje poaam-nim narodom, se pa ni ravnala vlada, v kolikor se to tiče nas Slovencev. Napram Slovencem je nastopila vlada v zadevi volilne reforme z neko okorno zahrbt-nostjo. Vlada ve prav dobro, da se Slovenci dado najložje raniti na periferijah, in da bi pozornost Slovencev odtegnila od periferij, je za nas na Kranjskem, to moram naglašati, storila nekoliko preveč. (Klic: To je pošteno priznanje!) Morda nekoliko preveč, zakaj moje stališče, kot dober Slovenec, gosp. dr. Pommer, je, da je za nas en mandat na Koroškem morda toliko vreden, kakor trije mandati na Kranjskem ali en mandat na Spodnjem Štajerskem vsaj toliko, kakor dva na Kranjskem! (Poslanec VVastian: Dajte u. veliko veselico na vrtu gospoda Kodermaca. Vspored*. 1. Muhvič: »Slovanska koračnica", godba. 2. %* „Ti osrečiti jo hoti", možki zbor. 3. Parma: „Pozdrav z Gorenjskega", valjček godba. 4. Hubad: „Slovenske narodne pesmi", mešan zbor pevskega društva iz Št. Andreža, 5. MiliikerN^Postskriptum", mazurka, godba. G. *** »Voščilo", burka v enem dejanju. 7. Muhvič: „Veliki hrvatsko-slovenski potpouri", godba. 8. Vilhar: nProIjetno cvieče", možki zbor. 9. Čajkovski: ,,Pesem brez besed", godba. 10. Gruber: »Ljubezni zvijača", humo-ristična spevoigra s spremljevanjem glasovirja. 11. Parma: Intermezzo iz opere »Ksenija". 12. Hartmann: „Zanikerna triperesna deteljica", humoristična spevoigra s spremljevanjem glasovirja. 13. Linke „Lnna valjček", iz operete gospa luna, 14. „Črna paradna straža", hu-morističen kuplet v krasnih kostumih. 15. Ples. Pričetek ob 4l/8 popoldne. Sodeluje vojaška godba c. kr. pešp. štev. 47. iz Gorice. Vstopnina k veselici 40 vinarjev. Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 00 vinarjev, III. vrste 30 vinarjev. Veselica se vrši na prostem v senci. Za obilno udeležbo se toplo priporoča odbor. Odhod vlaka iz Gorice ob 2.15 popoldne. Odhod iz Rubij ob 9.39 zvečer in ob 10.34 zvečer. D os ta vek. — Iz predstoječega programa je razvidno, da se trudi društvo »Nada", da sestavi vedno le nov program do sedaj še nepoznanih točk. Program je zelo skrbno sestavljen in sicer le iz takih točk, ki bodo nudile izreden užitek. Pri taki suši za naše odre ni to malenkost. Tu je treba posebnega požrt-vovaaja in truda, ki zasluži gmotne podpore s tem, da se odzove p. n. občinstvo k veselici, ki bode nudila toliko neprisiljene zabave. Opozarja se slavno občinstvo sosebno na točke »Voščilo", burko, Spevoigri »Ljubezni zvijača" in „Zanikena deteljica". Za bombo se uprizori še enkrat „Crna paradna straža", koja je vsem pri prvi veselici tako ugajala. Pri veselici se bodo prodajale razglednice „Črne paradne straže", kolekovane s kolekom družbe sv. Cirila in Metoda, istotako tudi vstopnice. Naproša se občinstvo, da ima torej 2 vinarje več pripravljena za vstopnice. Slika »Črne paradne straže" je razstavljena v izložbi gosp. Gabrščeka v „Trgovskem Domu". V slučaju slabega vremena se prenese veselica na drugo nedeljo. Koncert koprskih učiteljiščoikov bo jutri zvečer „pri Jelenu" po vsporedu, kateri smo že objavili. Začetek ob 9. uri. Čisti dobiček je namenjen učiteljskemu konviktu. Vspored je prav lep, in brez dvoma ga učiteljiščniki izvedejo tudi v polno zadovoijnost občinstva, katerega se nadejamo obilo.! Letno poročilo fukajinjega ojnmazljt prinaša na uvodnem mestu nadaljevrnje razprave „Quel- lenkritik zur Geschichte des PatriaivW * I II. Gerra« iz peresa dr. E. Traven!!, 1 normalni učni načrt za laški jezik šolsiFr ročila. Z ravnateljem je delovalo v Si šolskem letu ua zavodu profesorjev in «,, 1 tov 30 s 3 stranskimi učitelji. V izkazu itS teke za učence nahajamo tudi voč siovi uživalo 49 učencev v znesku 8810 K u, Naznanilo za šolsko leto 190ti oT sano zopet samo v nemškem jeziku j,.j njeno pa slovenskim in laškim starigem Koncem leta je bilo na -*- učencev. Iz Gorice 110, iz Primerja drugih dežel ' *" "" ' "' inozemstva 5. drugih dežel v Avstriji 37, iz Ogrske'-1. Po jeziku 2(34 Slovencev \ Lahov in Furlanov, 31 Nemcev, i H^/l Poljak. Po veri: rimskih katolikov 4^4 "jI geljcev 1, izraelitov 5. Pristojnih vVL-J 104, drugam 326. Klasifikacijo smo j»f znalaill. ' Orfličfijak! slovenski so ti-ie: Y • Cejan Alojzij iz Gor. Vrtojbe, Q^A Josip iz Solkana, Jelinčič Josip i2 Lj nje, Jenko Albert iz Gorice, Kafo'r-3 iz Čepovana, Matelič Anton z Livk^li rih Anton v Št. Vidskegore, Po vsi iz Grgarja, Sclnvarz Ljudevit iz riaj Slo kar Franc iz Skrilj, Zora Ant>. Prvačine; I. c) Besednjak Kiigeli.-.-^' Gorice, Košiša Franc iz Gorice/:;..V, Josip iz Št. Andreža, Pavlin Josip L rj niče, Pertot Avgust z Nabrežiuc; \[ Doijak Iv. iz Samatorce, Jerkič Iras Dobravelj, Klanjšček Konrad iz k w jana. Koruza Josip iz Gabrij, Novak H rol iz Gorice, TerČič Franc: iz P.ilja:«-.V lik on j a Leonard iz Dola; III. h. h( č i č Adolf iz Kobarida, Mrak Ciril z \: Sivec Ivan z Libušenj; IV. razr. l'o:" sip s Srpenice; V. b; Bud al Andrej L Andreža, Gor kič Franc iz Vrtojbe, Mi k o č i č Josip iz Št. Andreža, Mavri .\-iz Trsta; VI. b) H robat Itudoll iz b}> velj, Korže Norbert iz Ribnice, M o z,:; Ivan iz Mirna, Tonkli Anton iz Gorice;! razr. Belfe Vaelav iz Višnjevika, Doku David iz Našice, Peric Filip iz ISeia. j. smo jih navedli zadnjič. Vse polno tiskovnih napak je letos v &* poročilu tukajšnjega gimnazija. Celo n«-ki dijaki-odličnjaki niso tiskani z debelimi irk: Šolski svetnik g. Plohi ni niti oimu-jp; vendar je podučeval slovenščino v Vili. -^ Kaj ni bil nikdo določen za to, da \k. dobre korekture? Slovenskih dijakov na pjmnaziju iz Gorite letos 44. * Odličfilaki v pripravljalnem razredu za \ so ti-le: C e b o k 1 i Andrej iz Kivda. b išče k Oskar iz Tolmina, Graf I-V^-j Trsta, K and u s Franc iz Kamenj, K^IJ Franc iz Zapotoka, Matelič Antoaiv: l'l:'::II Pertot Filip z Nabrežine, Kndovič Aa z Nabrezine, K e j e c Avguštin iz Sri'tlt;V| S e k u 1 a Ivan iz PirniČ, Z o r in ;i n Kar-.' Gorice. Krajevna slovanska Imena v poroii^ p| škega gimnazija so tuintam pisana te[ dasi morajo biti navedena le slovea.-b a kakoršna pač so. Kanal je Kanal iti n? M nale, Solkan je Solkan in ne Salcane >*** žina in ne Nabresina, Krušovlje — > ; kraj 'i Kobarid se ima pisaii, tujkr .ar nas nič ne briga, Devin in ne I)uir.», i'.' tem oziru je pač zadnji čaa, da se ti' '".:< pravilna pisava naših krajevnih iti .. lanska naj se pišejo furlansko, slo1 ^»k; slovensko. Na goriški višji realki je mi zakiju-*?k skega leta v četrtek. Učencev je bilo k;:1 leta 389; SloveucevJ13, Lahov 2W -V 40, 3 Hrvatje, 1 Čeh, 1 Poljak, ¦. z\ Prvi red 270, drugi red 70, ;> re i J skušnjo 24. Slovenska odiičnjaka sta ^ci". ger Franc in Terčič Anton. Na poivi še povrnemo. V DoberdOOU se je vrSita v neib-ijo : lija veselica, koje vspeh je bil na >, rečeno ¦-¦- dober. G. predsednik j«- s kein in jedrnatem nagovoru v kratkih K označil namen in cilj društva „Jezeru* vasici, v katero skuša na vse 'krii>l;e ? laški živelj in tam razširjati svojo inoc. i^J se pa Doberdobci nočejo upogniti \ :M smislu se je glasila tudi deklamarijs ;•" čolnič otniimo". Mladi diletantjc v L". > tresenea" so želi tudi obilo pohval«1. »^ bi bilo grajati nekatere male nedo^"' vendar priznati diletantom, ki so p"v''y jem življenju javno nastopili, mnogo l'-v* njihov trud, kateremu so se morali ui'--da so dosegli svoj cilj. Pri tej priliki =? obče pripoznati pridnost in gotovost. * *¦" sta nastopila pevski in tamburaški zl,(.rJ-limo si, da se Se večkrat snidemo v on--J vasici, kjer nas društvo rJezero" vsporedom razveseli in razvedri. Krčmarskl shod v Črnlčah. - zmy*f?\ marskega shoda dne' 4. t. m. v Črnka« j; udeležilo nad sto krčmarjev iz celega saškega in goriškega sodnijskega okraja / gnala jih je skupaj večinoma potreba. ^ pomenijo o svojih stanovskih težnjam sredstvih, kako bi bilo tem odporno^1, "J glavnem dalo se je duška splošni iu,/.fu0l nosti, da vlada pobira užitnino v lastni »f — Slišati je bilo najrazličnejših IjrltJ*J vednein naraščanju užitninskib nakladi °> strogih odredbah iztirjevanja istih tor (Dalje u prilogi.) - Jutri vsi na veselico društva ..NADA" v Sovodnjah!! Priloga „Snro" it. 54. i dne 7. julija 1806. postavljenih organov. Povdarjala <¦.¦¦ jo nujna potreba o združitvi vseh krfimarjov ua Goriškem ter o skupnem zastopanju stanovskih interesov. — Sklenilo se je tudi poslati rastne resolucije raznim zastopom! Pevsko In glasbeno društvo se udeleži s polnim zborom velike narodne slavnosti v Tolmin« dne & septembra t. 1. Vabijo se v to svrho vsi pevci in pevke, ki se izleta udeleže, na redne vaje, in sicer pevci vsak torek in petek ob 8.-9; zvečer,* pevke ^v8ak-yf*ojElHas*4 (leljek in četrtek od 0.—"t. zvečer. Vaje | za pevce prično torek dne 10., za pevke četrtek 12. t. m. . , Matura na |iflinazljU, — V četrtek je pričela matura na giumaziju. Izmed Slovencev so napravili do danes maturo z o dli k o^Jii.ag ajaij .Milan iz Soče, B r e 1 i h Ivan iz Podmelca, Vaninger liihard iz Bovca in Kemperle l^pold iz Hudejužne: zreli m D e v e t a k ffgiic iz Žt. Andreža, Jakončič Ilermene-jiii iz Parami v južni Ameriki, Kuzmin frucst iz .St. Andreža, Močnik Franc iz norij pri Cerknem; 1 je reprobiruu za celo ;(4o, 1 za 2 meseca, 1 je odstopil. Podružnica slov. plan. društva v Cerknem prišli v korist gradnje planinske koče na Porami streljanje in kegljanje na dobitke. Serija .') MrHov stane 20 v.; serija (> lučajev |.a -Ji) v. Streljišče je v gostilni gosp. Antona Kranjca, kegljišče v gostilni ^ Petra Jurmami. Dobitki za streljanje: 1. >, ka puška; 2. lovska torba; .'5. lovski plašč .inantiljaj; i. šaljivi dobitek; dobitki za kegljanje: 1. močno oralo: 2. velika stenska ura z nihalom; 3. ser-\W za kavo; 4. Šaljivi dobitek. Tekmovanje s> slovesno zaključi dne 30. septembra 1. l'.»Oi>. Natančnejša pravila so nabita na igriščih. K i.!,i!ni vdeležbi najuJjudneje vabi odbor. Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trg. društva ..Merkur" v LJubljani. v službo se sprejme: 1 poslovodja špecerijske stroke, i k:iji-¦jovodja. 1 koutoarist, f> pomočnikov mešane ^ivcki', '•> pomočniki špecerijske stroke, 4 pomočniki želez, otroke, .5 manufakturue stroke, 1 galanterijske stroke, 1 kontorifitinju. Službe iščejo: 1 kore.spondent, 1 kon-torJM. 4 pomočniki meš. stroke, (> pomočnikov t.\,v: otroke, 1.1 pomočnikov mi»š. in želez. .-iroke, 2 pomočnika manutakturne stroke, 4 ktmtoristinje, 2 učenca. Razpis dražbe. ¦ Deželni odbor razpisuje dra/.bo za steklarska dela in ga barvanje oken \i\ MiU v deželni norišnici. Pojasnila se dobijo i;;i iii-iulih deželnega odbora ali izmed slo-vvuMvili obrtnikov se ni treba nobenemu nuditi (in dež. odbora, ali celo napravljati jk>-i.uilU*. ker dokler bo gospodaril v deželni biši ii.\> t-tas-i .sovražnik Pujer ter bo v deželnem , miboru kimal upokojeni profesor P.erimč, ne ' ho ya>lu?il od deželnega odbora slovenski obrate uiti krajcarja ! »Ilirski Sokol" priredi sporazumno z dru-:hu\ društvi in rodoljubi dne 22. julija Ji»OG. v Ilirski P.i^rici ua prostranem vrtu hotela .IMrja" veliko ljudsko veselico. Za-j;«to\ljena je mnogobrojna udeležba bratskih hrvatskih društev iz Reke, Opatije, V otoške, -¦>akn, Trsata, Mihotičcv, Bakra i. dr. Vsled '\;;i mauitestirala se bode na tej veselici brat-.-'ca v/ajemnost z brati Hrvati. Kar najbolje lH;(ie pa tudi preskrbljeno za zabavo. Na vspo-r-Htii veselice je javna telovadba, petje, godba, 'Vs umetnini ogenj i. dr. Veselica se bo vr-'_'!». ob vsakem vremenu. Čisti dobiček vcse-.". f jo namenjen za nabavo prepotrebnega to-;o.'aInega orodja. . Z3 eksportHO zadrugo, o kateri je večkrat -."¦.»vora v dopisih o trgovini s kmetskimi pri-«;*Mii, :'e je podpisalo, kakor poroča »Primorski '»•^j.odur", v Št. Andrežu »>0 posestnikov, v k^.tkem borijo to boljši posestniki iz drugih tijit:. - - »Goriško kmetijsko društvo" sklicuje občni -¦*•;¦ /a dan 2i>. t. m. v dvorani hotela ...Jelenu '< fierici. Volilo se bo II. podpredsednika in s ottnurnikov. letOViikl liSt za Bled izkazuje za čas od 17. 's-1 •'*'. junija t. 1. 4!".") gostov. .,S9k0l" V PrtaČini vabi na redni letni občul zt-.T. kateri bode dm- 21. t. m. ob k1.,. V spored {¦o pravilih. Družba sv. Cirila in Metoda v LJubljani vsem , Njjli pDdniinicam. - Tvrdka Adolt Jakobi na i »'aa&ju ena prvih, če ne prva te stroke v I A\v/i»i - je sklenila '/. našo družbo jako ' «*o:ka pogodbo. Zavezala se je namreč, da !';,l«' iddajala gotove odstotke od skupljene ^f* za svalčične papirčke iu ovitke, kojih °H'i oziroma žkatljice se opremljene s sliko ^'- Hrila in Metoda, s slovensko trobojnico L-'r, U:iI'k°ni n^al položi dar domu na altar". Kakor se nani je zatrjevalo do sedaj z mero-¦ajnih strauij, so ti novi papirčki in ovitki »;iwr.e in brezkonkurenčne kakovosti. Kadilci ^ _tneada ne morejo boljšega želeti. Cena na jt''ueIo in drobno pa konkurira s ceno drugih izdelkov te vrste. Zato se pozivljemo danes za izlet v Tolmin prihodnji teden. Proste! se objavijo v sredo. DVB ponočni tlCi je kaznovala tukajšnja policija, vsako na 14 dnij zapora <* pišeta se Amalija Pik, _'<> let stara, iz Gorice, in Magdalena Makarovič, 'S,l let stara, h Deskel. Odprti lekarni, Jutri pop. bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kiirner. Ponočna služba v lekarnah. v času od s. do lf). t. m. bo ponočna služba v lekarnah Pontoni Kiirner. V hotelu „Pri zlatem jelenu" bodo jutri velik koncert, pri katerem s vira vojaška godba. Začetek ob lO',2 dop. Vstop prost. Izvleček iz poljedelskih poročil. - Da, da, vročina! t'e me je kdo v preteklem vročem poletju vpraSal; kaj bi, posebno pri delu na polju, proti hudi žeji storil, tedaj sem mu priporočil, kar s tem vsem svojim bralcem priporočam; poskusil je in se mi zahvalil za dober svet, in se nadejam, da bode marsikateri bralec teb vr.-tu, čeprav samo v mislih, storil isto, ako poskusi sam. Vzemi, sem mu rekel, 1 liter vode, primešaj ji jedno polno žlico, približno lsV20 gramov „ 1'rani'kovegsi'' pridatka h kavi, katera ima tvoja žena itak v kuhinji, in kuhaj to dobrih s") minut, potem postavi ta preiretek na stran za ;"> minut, da se sčisti, na to pa odliv prevretka postavi v klet, da se shladi (če ti bolje ugaja, lahko pridenež nekoliko sladkorja) in ga vzemi potem v steklenici s seboj na polje. Naj boljo je, če steklenico zagrebeS na kakem senčnatem prostoru, potem bode ta okrepfujoča pijača ostala dolgo časa hladna. Ako si žejen, popij prei.ejsnji požirek tega mrzlega ,,1'raiickovega" prevretka in čutil ne bodeS, da te žeja ne bode zopet nadlegovala dolgo časa. ,,Frani-k" torej ni samo najboljši pridatok h kavi, ker kot tak je itak splošno poznan, lemnč tudi prav primerno sredstvo za žejo. Razgled po suetu. Državni Zbor. -- Poslanska zbornica je odklonila nujnost predloga posl. Noske glede, povišanja pustnih in brzojavnih pristojbin, ker ni pobil dvetretjinske večine potem, ko je minister '/.?. trgovino izjavil, da se bo ob nameravanem povišanju pristojbin jemalo poseben ozir na zakonite interese trgovine in prometa. Potem je zbornica nadaljevala razpravo o obrtni reformi ter je v poimenskem glasovanju s 175 proti <» glasom vsprejela minori-tetni votum posl. Pacherja, po katerem ni prodajalcem obleke, in obuvala dovoljeno sprejemali naročbe po meri oziroma prenarejati prodane izdelke. Nato je bila vsprejeta skupina pet in sest obrtne reforme, na kar je bila rnprava prekinjena. Vlada je umaknila predloge glede na-godbe z Ogrsko. Občna senzacija! P.eck je rekel, da se je to zgodilo radi enostranskega postopanja Ogrske iu da dobi proste roke. OriavM Zbor bo odgoden najbrže sredi tek. meseca. Za Štajersko Koroška. v odseku za volilno reformo so glasovali tudi že za Koroško. Glasovali pa so tako po večini, da ostane vse po vladnem načrtu: to se pravi, da se zada koroškim Slovencem hud udarec, smrtonosen udarec. Zadnje čase niso imeli državnega poslanca, po volilni reformi bi jim pritikali trije, poslanci, ali vladni načrt je skovan tako, da se sicer pravi, da je en volilni okraj določen za Slovence, toda ne dobe najbrže nič, ker okrpj je popolnoma negotov. In to noj bo splošna in jednaka '\olilna pravica. In za take lopovščine glasuje tudi zastopnik soc. demokracije v odseku! Lv)\ Uar-toli tudi glasuje za take nečedne reči, ker misli kaj pridobiti za Lahe v primorskih deželah proti Slovencem. - - Vzlic vsem takim dogodkom pa se slovenski kler^aki držijo tega, da kričijo, da naj se le izvede volilna reforma; komaj čakajo volitev potem volilne reforme, nadejsije se klerikalne večine v poslanski zbornici. 8 tem je vse povedano, zlasti, da so jim obmejni Slovenci deveta briga! Za Kranjsko se bije sedaj boj v odseku za volilno reformo. Nemci hočejo po vsej sili nemški mandat za Kočevje. Pripravljeni so v tem slučaju dovoliti še en slov. mandat za Kranjsko. Nemški mandat najbrže dobijo. Avstrija In Srbija. - 6. t. m. je zaprla Avstrija mejo proti Srbiji. Duma za odpravo smrtna kazni. — v seji 2. t- m. je govorilo 5e več govornikov za odpravo smrtne kazni, na kar je duma vsprejela " if da se smrtna kazen odpravi, ter je v to svrho izvolila komisijo, obstoječo iz Id členov, ki izdela tozadevni zakonski načrt ter ga takoj predloži dumi. Na to je bila seja prekinjena. Ob 9. uri 45 minut je bila zopet otvorjena seja. Duma je soglasno vspre-je a predloženi zakonski načrt, ki ga je izdelala komisija. Na to je bila seja zaključena. Grof G0lUCh0WSkl O trozvezl. — V seji avstrijske delegacije 3. t. m. se je nadaljevala razprava o proračunu ministerstva za vnanje stvari. V razpravo je pDsegtll tudi minister grof Goluchowski. Govornik je trdil, da se namenoma slabo tolmačijo njegove izjave. Minister je ponavljal, da zveza vsebuje riziko, ali ta je enak za vse kontrahente. Nekateri za-trjajo, da se je trozveza preživela, da se ne izplača več vzdržavati jo ter da druge zveze slede jednakim svrkam, kakor trozveza, to je ohranjevanju miru. To je morda res, ali na vsaki način ima trozveza, pravico prednosti, ker ona je obstojala, ko se §e ni govorilo o drugih zvezah. Trozveza je prestala glavno izkušnjo v letu l^so., ko se je pokazala vrlo zaščitnico miru. t'e bi hoteli zapuščati tako solidno podlago ter loviti se za drugimi negotovimi kombinacijami, delali bi nestalno politiko pustolovstva, ali grof Goluchowski ne bi bil na razpolago zanjo. Zastonj je tudi govoriti o politiki Av-stro-Ogrske v Algesirasu (marofansko vprašanje. ) Vse to, kar se je reklo tu proti tej politiki, je že ovrženo s tem, da je inozemstvo odobrilo naše delo posredovalcev. Minister dr. FOft V TrStU. A Dunaja po- ročajo, da pride minister za trgovino dr. Foft prihodnjo dni v Trst proučavat zgradbe v tržaški luki. Minister GolUCtlOWSki O Srbiji. — V seji delegacije 3. t. m. se je dotaknil Golucho\vski tudi Srbije, rekoč da je Srbija s spremembo pogodbenega temelja ustvarila stanje, katerega nismo mogli vsprejeti, ter je naglasa), da je morala Avstrija, ki dobiva za 70 milijonov srbskega blaga, dočim izvaža v Srbijo le 28 do .'JO milijonov, zahtevati gotove kompenzacije, in to tem bolj, ker je Srbija povišala carinske? postavke. Minister je rekel, da če bi bili kar na prosto vsprejeli postopanje Srbije, t' Nj bi se bilo lahko očitalo ministerstvu vrnili., : stvari, da ne zna Ščititi interesov monarhije !! Hrvatski Sabor- — Kakor poročajo iz Zagreba, m hrvatski sabor sestane dne 7. ali «J. t. m. •Kazenska razprava proti morilkama Zeller. - Meseca januvarja t. IT je bila v nekem gozdu blizo Miirzzuschlaga umorjena zasebnica Mayer z Dunaja. Kakor krivi umora sta bili aretovani sestri Friderika in Marija Zeller, ki sta se z umorjeno Maver skupno pripeljali z Dunaja. V ponedeljek je pred porotnim sodiščem v Ljubnem pričela kazenska razprava. Obe sestri sta tajili, da sta izvršili zločin. Potem je pa stareja sestra Friderika priznala, da je ona izvršila zločin in umorila Marijo Maver. Ruska duma kmetskemu prebivalstvu. - Komisija dume, ki se ima baviti z vprašanjem, da se radi slabe žetve nakaže 50 mil. rubljev bednemu kmetskemu prebivalstvu, je sklenila takoj določiti kredit 15 milijonov. Finančni minister, ki je z ministrom za vnanje stvari prisostvoval seji, je predlagal, da se ta kredit pokrije z emisijo 4% državne rente. Trije členi komisije so rekli, da je emisija nepotrebna, ker se ima znižati nekatere dele proračuna, to tem več, ker je vlada izjavila, da je proračun za časa prvih štirih mesecev te-koCega leta pokazai prebitek 57 milijonov rubljev. Novi Lourdes. — V San Nicola pri Bene-ventu v južni Italiji romajo ljudje v velikih množicah, in sicer v zadujem času. Neka 10 letna epileptična deklica je izpovedala, da se jej je prikazala mati božja ter jej rekla, da je, na zemljišču markija Sersala pokopana neka čudodelna slika. Kopali so, pa niso nič uašli, potem je rekla deklica, da naj kopljejo naprej, da najdejo dleto. Kopali so in našli kamen z reliefom sv. Frančiška in dleto. Na to je začelo romanje, na tisoče ljudij je hitelo na „kraj milosti". Nabrali so pa tudi Že denarja, da postavijo tam cerkev. Za povzdlgo agrarnih razmer t Rusiji. — Vlada priobči komunike, ki pravi, da stavi na carjev ukaz dumi predlog, da se povzdigni in pomnoži kmetsko posestvo in da se zboljšajo kmet-ske agrarne razmere. Vlada namerava izročiti j krneti pod ugodnimi pogoji vsa kronska zem- 1 ljišča, sposobna za obdelovanje. Ako ne bo teh dovolj, nakupi vlada na račun krone privatna zemljišča," ki bodo na prodaj, ter jih po zmernih cenah proda kmetom, pri čemer se eventuelna razlika v cenah pokrije iz kronskih sredstev. Vlada namerava nadalje podpirati naseljevanje na nova zemljišča, ter povspeše- : vati naseljevanje v Sibirijo in Srednjo Azijo. 1 Da se zboljša gmnotno stanje bednega prebivalstva, se sestavijo posebne komisije ob udeležbi kmetskih zastopnikov. Trpvlna s suioji * Maroku v zadnjem času zopet cvete, zlasti v onih mestih, kjer se ustavljajo potniki in karavane. V Tangeru so bili med prodanimi sužnji belokožci. Opozor- . jene so na to prizadete oblasti od strani dru- I štev proti suženjstvu. Sicer je maroška vlada ' zabranila trgovino s sužnji, ali kdo se meni tam za take postave. Milijoni H zrak. — Od 1. jan. do 30. marca t. 1. se je pokadilo v Ogrski tabaka za 27,160.000 K, 1,392.000 K več od lanskega leta v istem času. Nove vojne ladije avstrooarske mornarice, — V ladjedelnici Stabilimento tecnico v Trstu se gradi 11 vojnih ladij. 1 oklopnica in 1 tor-pedovka sta že na Yodi, druge so še v arze-nalu. V Trstu delajo poskuse z ladijo, ki ima benzinski motor ter v^i s hitrostjo 37 km na uro. Med KsrlOVGem in heko se zgradi po odredbi trgovinskega ministra Košuta radi hitrejšega tovornega prometa še druga železniška proga. Proti anarhistom. — Državno pravdništvo v Madridu izda memorandum, v katerem se bode zahtevalo, da se uvedejo uajenergičnejše odredbe proti anarhistom. Policija v Madridu je obveščena, da je v zadnjem času odpotovalo iz Angleške 15 anarhistov. V Andaluziji na Španskem so prijeli nekega anarhista, ki je v duhovnika preoblečen prodajal sličice. Mislijo, da bi bil ta oni anarhist Avino, ki je lani vrgel bombo na francoskega predsednika in španskega kralja Alfonza. Trgovina Avstro-Ogrske z Natalom. — iz Av- stro-Ogrske se izvaža v Natal zlasti pohištvo,' kondenzirano mleko, papir itd. Izvoz raste. Posebno priporočljiva je trgovina s cementom' volneno robo, steklom in sličnimi rečmi. Obsojen anarhist. — V Bari v Italiji so sodih anarhista Miho Pantaleo, ker je bil vrgel stolico in več drugih rečij na porotnike, ki so bili obsodili drugega anarhista Sassanelliia na 13 let v ječo, in sicer radi napada na kanonika Galla za časa procesije. Pantaleo je obsojen na 2 leti in 6 mesecev zapora, za 700 lir globe in tri leta bo pod posebnim nadzorstvom. 14 ur je plesal. — V dvorani republijske palače v Parizu je plesal Lah Gualtiero Cor-sini za stavo 14 ur ter dobil stavo 1000 frankov. Plesali so zajedno tudi še 3 Francozi, 1 Lah in Rus, ki pa niso mogli tako dolgo vstrajati. Radi praznoverja bi bila zgorela kmalu cela vas. — V občiui Lipa v Hrvatski je treščilo v neko hišo. Hiša je gorela, ali ko so prihiteli ognje-gasci, praznoverni kmetje niso pustili gasiti, ker med njimi živi prazna vera, da če se ogenj gasi s silo, zgori cela vas. Orožniki in oblast so morali poseči vmes, da so končno mogli ognjegasci gasiti. Tragedija med milijonarji v Nevrjorku. — Milijonar Shaw, soprog bivše igralke, je ustrelil z revolverjem drugega milijonarja VVhiteja. Vsa rodbina in prijatelji Shawovi so se zauzeli zanj, časniki pa poročajo podrobnosti o Whitejevi pokvarjenosti, zlasti o njegovi zvezi s Sha-wovo ženo. Shaw je izjavil tudi, da se jahaja v povsem normalnem stanju ter se ni hotel podvreči psihiatrični preiskavi. Tožena bo tudi Shavvova žena. Kako gradijo Francozi železnice na Madagaskarju. — Ni še 10 let, odkar so si osvojili Francozi afriški otok Madagaskar, ali prihodnje leto že izročijo prometu veliko železnico, ki bo spajala primorje s središčem, kjer je glavno mesto Tananarivo. Ovire so bile radi gorovitega terena velikanske. Leta 1897. je bi /o tra-siranje železnice, leta 1900. je bi. ejet zakon za pokritje troškov, sedaj je izgotovljenih IGO km železnice, drugo leto bo izročena prometu. Pri nas v Avstriji gredo take reči po navadi bolj počasi! Zgorela vas. — V vasi Prestavlk med Slovaki je požar uničil poslopja in premičnine ter napravil škode za 150.000 K. Tudi 5 oseb je zgV " Brzojavka. Tolminsko glavarstvo dovolilo na postajah le deželne in cesarske zastave, slovenske izključene. Solnčniki u najuečji izberi po usahi ceni so ravnokar dospeli. J. ZOBNIK - GOBICA Gosposka ulica 10. Največja izbera msdereev vedno zadnje novosti idealnih krojev. samo pri J, ZOBNIK - GOBICA fiosposka ulica 10. Krasni okraski za spomladne in letne obleke so vže zadeli dohajati. J. ZOBNIK - GOBICA Gosposka ulica 10. Kdor hOČe kupiti OVOJČek Za 6 Vin., naj zaliteva izključno Ottoman-ov" papir za cigarete 'ii ii 21 ii & n §FWW Gorica # Gorica H5M jri zlatem jelenu" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s terasa — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. - kboma kuhinja Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko >prazdroj>-pivo. Zaščitna znamka: »Sidro* Liniment. Capsici comp. Nidoraesiek is P a i n - E x p • 11 • r je splošno priznano kot latrstno foftl bUžnjočo maello; cena 80 vin., K 1*40 ii K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Prnrjaknpovanjtrtegapovsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „8ldro* is Rlehterjeve lekarne, potem se je gotovo prejelo ___ originalni i2delek. ^ ^RICHTERJEVA MKARNA ..zlatem leva" v Pragi jabethgasse St. r> nova. Dnevno razpošiljanje. Poprava in komisijska zaloga dvokoles Waffenrad z dveletnim - - \ ^ in Bayal i enoletnim jamstvom Batjelu v Gorici! Via Duvaio štev. 3. Zahvala. O priliki nenadomestne izgube naše preljubljene soprogo in teto Cecilije Šinigoj zahvaljujemo tim potom vse naše sorodnike, prijatelje in znance za obilo udeležbo pri pogrebu ter za izkazana nam sožalja. Posebno zahvaljujemo prefi. duhovščino, si. obCinsko starašinstvo in gg. pevce ter oddaljene znance. Vsem srčna hvala! V MIRNU, dne 4. julija 1906. Žalujoči ostali. Naznanilo. Na predlog odbora upnikov S6 bode prodala v kon- .kurzno maso Ferdinanda Gostiše v Idriji spadajoča zaloga manufakturnega blaga z opravo vred, sodno cenjena na K 20.481*23, ofertnim potom, kakor stoji in leži, brez jamstva konkurzne mase za kakovost in količino. Pismene ponudbe opremljene z 10% vadijem je vložiti pri podpisanem upravitelju konkurzne mase najkasneje dne 15. t. m. in ostanejo ponudniki vezani na nje do Vštetega dne 22. 1. m. Kupnino mora plačati ponudnik takoj, ko se mu naznani sprejetje ponudbe; ko bo kupec plačal kupnino, se mu izroči prodana zaloga, in mora izprazniti prodajalniške prostore v hiši g. Franceta Didič-a do konca avgusta t. I. Inventurni zapisnik je na vpogled pri tukaj snem c. kr. okrajnem sodišču odd. I., natančnejša pojasnila pa daje podpisani. V IDRIJI, dne 3. julija i 906. Alojzij Pegah, c, kr. notar kot upravitelj konkurzne mase. Jutri v nedeljo bode u hotelu f> Pri zlatem jelenu" Surova svilaod gkl -m d0 s,d- *&& Mago za popolno obleko. Poštnine, in i čolni ne prosto v hišo. Bogato izbe: uzorcev j na razpolago. Tovarna svile Henneberg v Curihu. Buffet vTo!ik Nlatinee — = koncert Suira uojaška godba. Začetek oh I0f2.=— Vstop v Gorici z blagom in opravo vred je radi družinskih raznuc jako po cen I takoj na prodja. Prodaja se tudi kava, mleko, likerji, vino, pivo, sladčice ild. — Naslov pove upravniStvo. A. Primožič ===== optik ======== naznanja, da je otvoril svojo delavnico Uorica - ulica Velturini St. 3. Na prodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirito, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom. Zobozdravnik D B. Piki naznanja, da prične zopet ordinirati z dnem — 15. julija t. I. — Išče se = provizijskega zastopnika izvedenega v kemični stroki za staro dobro vpeljano kemično tovarno v bližini Dunaja. Ponudbo na W. D. 5133 Rudolf Mosse, Dunaj I. Seilerstittte 2. ^ \g& ,k$ <^» * ^med vseh vrst zavarovanja sejo najhitreje in najbolj '•$& V^Jv^ *C^^ udomačilo zavaravanje za doto. ker vsakdo, kdor je 9^ v<> Ay ^ doživel krasnih ljubezenskih dokazov starišev v tetn, da V\ •*-}& je dobi1, vstopivši v praktiško življenje, kot temelj za sa- ^, ^?v mostojno eksistenco kapital, katerega so stariši za ta slučaj f"\ d2C» zavarovali, ve ceniti dobroto te institucije. Toda on ob jeduem ^aj5 v priznava, da je njegova sveta dolžnost, to ljubezen vračati m jo v \? ^? nemanjši men izkazati svojim otrokom. jm Neposredna posledica tega je pomirljivi faktmn, da ne manjka danes ''Sar v noDe"' rodbini, kateri je skrb za blagor otrok, življenska polica. *|pf »Prva češka splošna dcln. družba za zavarovanje na življenje* v Pragi, obrača na zavarovanje za doto otrok posebno pozornost; nje to načelo zasledujoči pogoji, odgovarjajo • -m zahtevam dovršenega zavarovanja, pri tem so ze-io racijo-nalni in ob jčdnem kar najceneji. Ako se torej zavaruje preskrbitelj (oče, mati, boter, »trije itd.) da preskrbi 'Joto svojemu ljubljencu, izvoli s: rok za vplačilo, zavarovanega zneska tako, da se prilega starosti, v kateri naj bi se dete preskrbelo. Ako pa zavarovatelj ram doživi ta rok, izplača se njemu zavarovani kapital, in on ga zatnore porabiti po načinu, kakoršnega je prvotno določil. Ako pa zavarovanec (preskrbitelj) tekom zavarovalne dobe umre, preneha plačevanje nadaljnih premij takoj, vendar pa se namišljenemu otroku določeni dan izplača ves zavarovani kapital v polnem znesku. Primer: 30-letni oče zavaruje za svojo hčerko lO.OoO K, ki naj bi bile plačilne po 20 letih. Ako umre oče kadarkoli, preneba takoj nadaljno vplačevanje premij in vrh litega se izplača ves zavarovani kapital po 20 letih od pogodbenega dne namišljeni hčerki, ako bi pa tudi ta umrla, ostalim dedičem. Posebna ugodnost tega zavarovanja ae javlja iz sledeče prilike: oče, ki je plačeval premijo 2 leti, umre; namišljena hčerka umre v V.t. letu po sklenjeni pogodbi; pri otroških zavarovanjih, ki so drugje v navadi, plača zavarovalnica samo n. pr. 2 X 391-70 K (toraj za 2 leti plačano premijo brez obresti) „PRV A ČEŠKA" niti v tem slučaja zavarovanja ne zruši, ampak izplača za leto dnij rodbini popolno zavarovano svoto V zneska 10.000 K. „PRVA ČEŠKA" sploš. del. družba za zavarovanje na življenje ima vpeljane tudi sledeče načine zavarovanja: za slučaj smrti, za slučaj smrti in doživetja, kjer se obrestujejo vplačane premije stalno po 3%, za glavnice v slučaju vojaške službe m višjih študij, za razne dohodke aH rente, za prevžitke itd. Vsa naclaljna pojasnila daje. ter tozadevne eenj. ponudbe in oglase sprejema -.:¦¦¦¦¦.:.¦"¦'¦- zastopnlkzaGoriško== Josip Rovan komis. & agencijsko podjetje v Gorici, Stolni trg št. i). Be dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. REVMATIZMU in PROTINIU il! likfiP Rfllfina ,:2(lelftn v Tr8tu v lekarnah Rafael fiodinu, lekarna „Alla Madonna delle Stfute" pri Sv. Jakobu; Joalp Godina, JP I1RBI UUUIIM lakira« „4111* l0«»«, VI« dal Farnato 4. '"' cen« ¦teUealftj 11'40. Ii Trite 10 ne rgzpoJIIjt m*oj aego 4 eteklenice proti povzetja tli naprej poslaaim zneskom K t«— prosto poštnine. = :¦=¦„= i S: v Gorici na Komu v (lastni hiši) 0jP naroČila vsakovrstnega tudi^ajjfinejega peciva, torte, kolače za birmance „___.——— in porokei odlikovane vetikouoSne pince itd.---------------------- Prodaja različna fina vina in likerja na drobno alt v originalnih butelkah. pfooroča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo 'r B^* po jako zmernih cenah, -ti Sprejme se takoj a -.rinlifnklurnt široki z m ožnega ,ta v svrho obiskovanja zasebnih .!;, niča Treh Kraljev St. 19. s-10 dop. in od 0-8 pop. Levi. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi RaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaliče olrnberškeg« Id drobnega blaga ter tkanla, preje la nitij. ,Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hl*i, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Telefon it. 73. Račun poštne hranilnice Štev. 837.315. Vsled sklepa sklfpne seje načelstva in nadzorstva z dne 28. nov. 1902 se: Hranilna vloge obrestujejo po 41/, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vlog-e se sprejemalo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5»/,%, na varščino aH zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 5'/,%. Stanje 31. dec. 1905.: Zadružnikov 1790 z 5917 deleži v znesku 108.852 kron. — Hranilne vloge: 1,593.128-33, — Posojila: 1,599.647.39. — Re ser v ni z a k 1 a d: 79.082 62. — Vrednost hiš: 112.328-— j^5! POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaše in tevljarje* Sfetlnjlce. — RoŽn! venci. — MaŠne knjižice. lišna obuvala za ysb letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, ^ Postavno zavarovano. Vsako [oaarcjanje tn ponatis j? kaznjtv. Jetlino pristen je THlERRY-jev balzam z znamko zelena nuna. ueprckosljivo sredstvo proti motenju iw."/f!:iiJ;Bim kr.Vm. koliki, katarju, prsnim :'-z ::iijcnci Ud. itd. Cena: 12 malih, ali •» dvoj- E i'.tV.r?.v ali 1 velika posebna steklenica s pa- kr. unuškom BL 5 ji^tmuc prosto. IIEKttY-|evo Centifolijno mazilo % fcn ncp:ekoslJivo sredstvo proti M-tarelim ra-' r~'\ J'', p..-!;--.ih:im. ol 'klinam vseh vrst. I'ena: ¦'»- i 3t0 p.:;*nim» pri:.-to so razp-^iSja proti J.: *": r^p:afi:u m^ka. Lekarnar A. THiiRBT N'*»lJ pri Rogatcu-Slatini. Brošura s tisoreriiin p*.:.::.-; .u!-.\j!,i:;iš j> v. a razpolago zastonj ia [i!.<5t»!!.i- j-.rc-.to. acbvva se skoraj v vseh vetjih lekarnah in Nila-.csi. samo, anipnk tudi skusiti se raoru Steckenpferd lilijno mlečnato milo Bergmann 4 C.o, Drcsden in Dečin ob Labi prej Bergmannovo lilijno mlečnato milo (znamka 2 hribovca) za dosego nežne polti in odstranitev peg. Prodaja komad a 80 vin. = JOSIP ZOHNIK V GORICI. =* ^99*W999*999*^ Proda se voz od prekupca jako po nizki coni. Več se izve" pri Matiju Kavčiču na Ljubinju štev. 39. pri Tolminu. tvrdka pri kateri se stalni 4 poslužujejo le nad 30 fet! Druge reklamo ne potrebuje moja krojaška delavnica m trgovina z Vabim eenj. g. naročnike, i da si ogledajo vsak čas ! v moji trgovini te dneve dospelo i spomladansko in letno blago. Anton Krušič, = JJaškt mojster tn trgovec v Gorici lp« 35 — h*, loslpo Oerdi 33. RAZGLAS. Podpisana d usojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekočega leta dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči 4fc fe * Ji M in gonilnih naprau, kakor tudi vsa popravila upadajoča v to stroko. Z orirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Slemena & Halke) pričaknjeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno ohračalo na podpiaanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršite? vsakega naroČila spadajočega v našo stroko. Sprejemata eenj. naročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udana Ivan Potočnik & A. Hugel Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode Ia električne luči. V Cirid, iniiitiiti ittv. 11 HRISTGFLE laraizno arorfje h potodje vseh vrst Priznano telko poarebrnjana najlepše forme. j Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za I omakO; karo, fiaj, na-| miznl podstavki, umetni izdelkL Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pen. 'j one, gospo- O. kr. dvorni založnik! & C.ie - Dunaj I. Opernrlng 5 (Heimiclishof). — Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vaeh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki forajo tovaraiiko KOJimko in ime Oh rta to naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou - .-......-t —-:.....• ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. ¦;-¦¦——„—. Podružnica v Trata Via dl Piazza vocciila 1. Podružnica v Spljetu. Zastopstvo v Orljontu. Cene zmerne, delo lieno In solidno. Kerševani & Čuk : v Gorici Stolni trg it. 91 Pia22a Duomo) priporoča svojo zalogo šivalnih strojev naznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) Mehanična delavnica konec ^ Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo Šivalnih strojev, dvo-koles, pušk in samokresov. Šivalno stroja In poprava jamčiva od 5-10 let. ^^ ;^^_*W*»AWtai^ Jutri vsi na veselico društva „NADA" v SovodnjahH Hotel Balkan -Trst Kavarna in restavracija. -%