| SOSKl TEDNIK
Leto 1. Štev. G. ► Gorica, sobota tl. augusta 1945 <	Cena L. 2'—
feldmaršal Alexander pri naši uojski na Krasu
Biuši urhouni zauezniški poueljnik na Sredozemlju je odnesel najboljši utis o strumnosti in disciplini noue jugoslouanske uojske
Nikar
s šovinizmom
Razni uradi v Gorici so znova pričeli pošiljati uradne listine našim narodnim oblastem in zasebnikom po deželi v italijanskem jeziku. Mislimo, seve, po tistem delu naše okupirane pokrajine, koder prebiva le slovensko prebivalstvo. Naši krajevni odbori in zasebniki pošiljajo vse te dopise nazaj in jih na ta način kratkomalo zavračajo. To je dejanj sko stanje, pri katerem se hočemo nekoliko pomuditi.
‘Vsem tem višjim in nižjim uradom, vsem njihovim predstojnikom in načelnikom je dobro znano, kakšno vlogo je vprašanje jezika igralo v teh krajih zadnjih sto let in še prav posebej v poslednjih petindvajsetih letih fašistične uprave. Iz ljubezni do matere, do lastnega naroda se je porodila ljubezen do materinščine. Iz iste ljubezni je vzklilo tisto brezmejno hrepenenje našega ljudstva po pravici in resnici, po lastni kulturi in po lastni svobodi, ki je naš narod dvignilo v najkrajšem času na visoko stopnjo napredka in civilizacije. Že pod Avstrijo je naše ljudstvo uživalo na Goriškem in še posebej v Gorici kot svojem upravnem, kulturnem in gospodarskem središču, vse jezikovne pravice, ki gredo v Evropi vsakemu, še tako številčno majhnemu ljudstvu. “V Gorici smo imeli vedno slovenske in italijanske odvetnike. Poslednji so svoje posle s Slovenci reševali vedno v slovenščini.
Podobno je bilo z italijanskimi trgovci v Gorici. Z našimi ljudmi so govorili slovensko in skušali svoje posle raztegniti na naše podeželje. To je bilo tiste čase nekaj po vsem naravnega. Za Slovence smo imeli slovenska sodišča, na goriški gimnaziji je bilo več slovenskih dijakov nego italijanskih, ravnatelj je bil Slovenec. Tudi proti temu ni nihče protestiral.
Po aneksiji nalih krajev k Italiji, zlasti pa po prevzemu o-blasti s strani fašističnih oblastnikov, se je vse to ravnanje, tako odvetnikov, trgovcev, uradov, sodišč i.t.d. čez noč izpremenilo. Izšlo je geslo, da je treba slovensko prebivalstvo potujčiti. Glavno orodje pri tem delu naj bi bila prepoved slovenščine v vseh šolah, uradih, odvetniških pisarnah, sodiščih in v vsem javnem življenju. Naši italijanski sostanovalci dobro vedo in se spominjajo, kakšen teror je zavladal v naši deželi zaradi jezika in da je torej vprašanje materinščine bilo tisto, ki je zasekalo najgloblje rane ponižanja in potep-tanja naravnost v srce goriškega Slovenca.
Fašizem je bil zrušen že julija 1943. Večina tistih, ki so zad-nih dvajset let podpirali in izvajali jezikovno, kulturno in gospodarsko raznarodovalno politiko v naših krajih, si je tedaj ob zgodovinskem polomu fašizma temeljito premislila in se notranjepolitično orientirala k nevtralnosti, oziroma ne več v smislu direktnega izpostavljenja za nekdanje fašistične metode in strahovlado v naših krajih. Zato smo po polomu nacizma in fašizma upravičeno pričakovali, da je v sožitju med goričkimi Italijani in Slovenci nastopila nova doba. Res so se italijanske ljudske množice in delavske plasti oklenile gesel bratstva in enakosti, socialne pravice in skupnega dela za vsečlo-
Odred jugoslovanske vojske za Trst, Istro in Slovensko Primorje je v ponedeljek 6. avgusta imel svojevrsten praznik. Dosedanji vrhovni poveljnik vseh zavezniških sil na Sredozemlju feldmaršal Sir Harold Alexander je pred svojim odhodom na novo službeno mesto guvernerja Kanade prišel na obisk k jugoslovanskemu odredu na Krasu.
Na cesti, ki vodi od glavne ceste Trst-Gorica, so bili ta dan vsakih sto metrov postavljeni stražarji Jugoslovanske armade. V Kostanjevici, kjer je nastanjen štab odreda,, je bilo vse pripravljeno za parado in za svečan sprejem zavezniškega vrhovnega poveljnika. Nekaj minut po devetih so javili s štaba I. bataljona, da hitijo proti Kostanjevici trije luksuzni avtomobili z visokimi gosti. V Kostanjevici je bila na majhnem trgu postrojena častna četa v novih sivomodrih uniformah. Ko je feldmaršal Alexander, ki je prišel v spremstvu generala Hardinga, poveljnika 13. britanskega korpusa, izstopil iz avtomobila, mu je poveljnik jugoslovanskega odreda polkovnik Benčič Dragomir podal raport, nakar je zavezniški vrhovni komandant obšel častno četo, se nato ustavil in pozdravil z oficirji jugoslovanske vojaške misije pri 13. korpusu, ki ji načeluje polkovni!^ Rado Pehaček. Tov. polkovnik Benčič je nato seznanil feldmaršala Alexandra z oficirji svojega štaba.
veški napredek obeh narodnosti na tem ozemlju. Prepričani smo, da mislijo podobno tudi avtonomni italijanski meščani v Gorici.
Žal pa vidimo s strani premnogih višjih predstojnikov in uradov v Gorici, da ne mislijo tako in da bi se radi 'vrnili k starim raznarodovalnim metodam fašistične dobe. Mislijo morda, da bodo na ta način ohranili la-žiobraz naše dežele.
Nastopila je nova doba medsebojnega spoštovanja. Jezikovne pravice so tako osnovne, da jih nihče ne more osporavati.
Tu na Goriškem imamo Slovenci večino. Če smo mi s svojimi italijanskimi sodeželani vljudni, če z njimi govorimo pri vsaki priliki in rade volje v njihovi materinščini, zakaj bi tega ne delali tudi višji uradi in njihovi predstojniki ? ‘Vsako drugačno ravnanje nam je nerazumljivo. Za drugačnim postopkom v jezikovnem vprašanju se more skrivati le politična, šovinistična akcija, ki pa Je že vnaprej obsojena in ki jo bo ljudstvo v kali zatrlo.
Ne obnavljajmo skelečih ran iz polpretekle dobe! ‘Vprašanje jezika je tudi vprašanje takta, dobre civilne vzgoje, vprašanje srčne omike. Kdor tujega jezika ne razume in se ga ni hotel naučiti, naj vsaj pokaže sedaj dobro voljo in naj nikakor ne izziva z intervencijami pri Zaveznikih, ki za nekdanje raznarodovalne fašistične bojne načine pač nimajo ne razumevanja ne smisla. Preglobok je njihov čut za tako elementarne pravice materinščine v javnih uradih in v javnem življenju našega dvojezičnega ozemlja ...
M-Io
Po tem uvodu so se visoki zavezniški in jugoslovanski oficirji vsedli v avtomobile in odšli na bližnjo planoto, kjer so bili postrojenj borci odreda s svojim orožjem. Ko je feldmaršal Alexander v spremstvu polkovnika Benčiča, generala Hardinga, podpolkovnika Forresterja, pomočnika načelnika štaba 13. britanskega korpusa, majorja Brucea, osebnega svetovalca feldmaršala Alexandra, majorja Bavčiča, načelnika štaba odreda, politkomisarja odreda Des-
pota in drugih oficirjev obšel pehotne in radiotelegrafske oddelke, se je dalj časa ustavil pri topovih, kjer se je seznanil z oficirji divi-zijona, nakar je stopil do jurišačev in tankov, katerim je izrazil svoje priznanje in pohvalo rekoč, da se jim vidi, da so prestali mnogo bojev. Svoj pregled čet je feldmaršal Alexander zaključil s pozdravom: „Smrt fašizmu!"
S tega pregleda so se visoki gostje podali na skromno zakusko v štab odreda. Zavezniški oficirji
sodelovanje v vojni proti Japonski edini način, da se prepreči uničenje in nesreče, ki jih je morala že Nemčija pretrpeti, potem ko je odklonila predlog za popolno predajo.
S tem, da je Sovjetska zveza stopila na stran Zedinjenih držav Amerike in Velike Britanije v vojni proti Japonski, se je še bolj pojačal enoten zavezniški blok. Vstop Sovjetske zveze v vojno proti Japonski predstavlja nedvomno najvažnejšo odločbo konference v Potsdamu.
Ta vest o tesnem sodelo-
zerterje iz Jugoslovanske armade, ter na one, ki se niso odzvali mobilizaciji, v kolikor niso stopili v sovražnikove vrste, kakor na one, ki so klevetali našo vojsko in narodno oblast. Od amnestije so izvzeti: ustaši, Ijotičevci in pripadniki ruskega dobroveljskega zbora, razen onih, ki so bili prisilno mobilizirani po 1. januarju 1942. leta, dalje vsi oni, ki so v teh formacijah in organizacijah vršili zločine, člani kul-turbunda, gestapa in drugih fašističnih in sličnih političnih organizacij, ter končno ideološki po-četniki, organizatorji, voditelji in finanserji teh organizacij ter oni, ki so pred sodbo naroda pobegnili v inozemstvo.
so se dalj časa zadržali v prijetnem razgovoru z jugoslovanskimi oficirji. Feldmaršal se je zelo po-hva!no*izrazil o naši vojski in dejal komandantu odreda polkovniku Benčiču: „Videl sem že mnogo parad in vojsk, stvarno pa je name napravila najlepši vtis vaša mlada vojska s svojo strumnostjo, obo-roženostjo in disciplino!" Zanimal se je o tovarišicah, ki so v vojski, in odkod so borci iz odreda. Tov. polkovnik Benčič in polkovnik Pehaček sta feldmaršalu povdarila veliko hrabrost naših bork in njihovo požrtvovalnost pri reševanju ranjencev, kakor tudi, da tvorijo večino borcev odreda tovariši iz Istre in Pulja, Trsta in Beneške Slovenje, kakor tudi Dalmatinci, ki so se borili pri Dubrovniku, Kninu, Reki in Trstu.
Ob koncu je feldmaršal Alexander izrazil željo, da se da fotografirati v družbi s hrabrimi oficirji slavne jugoslovanske armade. Na dvorišču pred štabom odreda so napravili skupino, kjer v prvi vrsti sedijo felmaršal Alexander, ki ima na svoji desnici poveljnika odreda tov. polkovnika Benčiča, obenem z generalom Hardingom in polkovnikom Pehačkom. Za njimi so se pomešali britanski in jugoslovanski oficirji.	y- vt
Ob desetih je feldmaršal Alexander s svojim spremstvom zapustil Kostanjevico, potem ko se je prisrčno pozdravil s komandantom Benčičem in njegovim štabom.
Maršal Tito in feldmaršal Alexander, za časa obiska feldmaršala v Jugoslaviji meseca februarja t.l.
Soujetska zueza napovedala uojno Japonski
tesno sodelouanje zaueznikou za čimprejšnjo dosegoJ!,miru
Sovjetska zveza je napovedala vojno Japonski. To je prišlo potem, ko je Japonska odklonila predlog o popolni predaji, ki so ji ga poslali Velika Britanija, Združene države Amerike in Kitajska. Komisar za zunanje zadeve Molotov, je v svoji objavi japonskemu poslaniku v Moskvi Satu izjavil, da je sklenila Sovjetska zveza napovedati vojno Japonski, da s tem skrajša trajanje vojne, zmanjša število žrtev in da se čim-prej doseže splošen mir. Sovjetska zveza smatra, da je
Amnestija u Jugoslaviji
Predsedstvo Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ) je izdalo ukaz o splošni amnestiji in pomilostitvi.
Obče amnestije bodo deležni v prvi vrsti pripadniki četniških in Nedičevskih vojnih edinic, hrvat-skega in slovenskega domobranstva, nato muslimanska milica in vse ostale oborožene formacije, ki so bile v službi okupatorja ali so mu pomagale, pravtako pa tudi one osebe, ki so pripadale četniškim, domobranskim in sličnim političnim organizacijam ter odgovarjajoče nu upravnemu in sodnem aparatu. Amnestija se pravtako nanaša na one, ki so na kulturnem in umetniškem polju delali za okupatorja, in de-
vanju vseh zaveznikovjje gotovo zadovoljila vse prave prijatelje miru, ker vidijo v tem možnost, da se vojna skrajša na najkrajšo dobo in da bo lahko čimprej prišlo do mirtvne konference, kjer bodo rešena vsa pereča vprašanja gledejmej in gospodarskih vprašanj tudi v Evropi. Reakcijonarni elementi širom sveta pa so dobili s tem novo klofuto in njihovo rova-renje za to, da bi prišlo do nesporazuma med zavezniki je doživelo pravcati brodolom.
Naredba o tej amnestiji je še en dokaz, da je nova Jugoslavija dežela svobode in demokracije, v kateri vladajo zakonitost, pravičnost in širokogrudnost. Naredba je obenem izraz moči države Jugoslavije, ki je po zmagi, izvo-jevani v težkih borbah, stopila v dobo mirne izgradnje.
Kongres u Trstu
Na pobudo Antifašistične slo-vensko-italijanske zveze in Enotne narodno osvobodilne fronte za Istro se bo 12. avgusta t. 1. vršil v Trstu prvi kongres Antifašistične sloven-sko-italijanske zveze za Trst, Primorje in Istro.
Odprto pismo
Nj.V. knezonadškofu rnsgr. Margotti]!]
Goriški nadškof msgr. Margotti se je, kakor smo že objavili v našem listu, vrnil na sedež nadškofije v Gorici. — Prinašamo prevod pisma, ki ga je pred osmimi dnevi poslal ugleden italijanski meščan preko nadškofijske pisarne msgr. Margottiju.
Mi, ki smo po smrti goriškega nadškofa msgr. Sedeja osebno intervenirali in si na vse načine prizadevali pri Konzistoriju v Rimu, da bi imel blagopokojni spoštovani vladika vrednega naslednika, da bi imel vrline in lastnosti, ki bi odgovarjale važnosti položaja nadškofa v teh krajih, da bi našel razumevanje med »duhovščino in jo tudi sam razumel, kajti duhovščina je v veliki večini slovenska in zaradi tega njen duh, misli in pogledi niso italijanski ;
zadevali ste si, da odpravite eno izmed značilnih posebnosti goriške in julijske duhovščine: to je obleko in pokrivalo, ki jo je ločilo od italijanske duhovščine; ta noša je bila celo boljša in bolj zdrava kot italijanska in slej ko prej tudi odličnejša.
Isto velja za ves ceremonial, petje, obrede in tradicionalne procesije v Gorici.
3.	Vi ste takoj sprejeli vsak izmeček, ki je prišel v Gorico iz drugih italijanskih škofij, dali ste mu možnost, da se je uveljavil in povzdignil, medtem ko ste zapostavljali domačo duhovščino, ki je bila prekaljena v boju in vajena najhrabrejših žrtvovanj, na vidna mesta pa ste postavljali pustolovce v halji. Najnovejša zgodovina nam daje tudi poučne in
mi, ki smo opisali izredne pojave, ki so sledili po prisiljenem odstopu nadškofa Sedeja in ki smo prikazali apoteozo pravega plebiscitnega češčenja v Gorici o priliki njegove smrti ter pogrebnih svečanosti, smo se jokali in ganili do solz kardinala rimskega Konzistorija;
mi, ki smo se borili proti temu, da bi zasedel mesto goriškega nadškofa zloglasni apostolski upravitelj msgr. Sirotič;
mi, ki smo podrobno predočili položaj Gorice in Julijske Krajine Konzistoriju v Rimu, potem ko smo dobili oporo, svet in navodila od uglednih, vplivnih in pro-svitljenih nadškofov in škofov;
mi, ki smo prvi izvedeli za Vaše imenovanje za goriškega kne-zonadškofa;
mi, ki smo imeli najboljše upanje, da se bo z vašim imenovanjem in prihodom v Gorico rešilo vprašanje Gorice in Julijske Krajine v smislu resnice in pravice, smo morali potem doživeti grenko razočaranje.
Nekaj razlogov, kako je prišlo do te trpke spremembe lahko podamo takoj in jih objasnimo :
1.	Že takoj v začetku svojega pastirovanja ste pokazali, da vam je deveta briga zapuščina bla-gopokojnega nadškofa in vse njegove smernice, niste se prav nič zmenili za njegove dragocene izkušnje ; javno ste ignorirali pre-vzvišenega blagopokojnega goriškega nadškofa, najboljšega sina Gorice.
2.	Kot pravi ikonoklast (podo-bostrastnež) ste delovali na celi črti proti šegam, navadam in tradicijam krajevne duhovščine; pri-
zgovorne primere, ki se tičejo takšnih oseb kot so ti svečeniki in prelati, ki so prišli na goriško kot učitelji evangelija, ki mora biti „po besedi in resnici takšen, kakor ga razodeva Mussolinijeva Italija".
Ta slučaj, ki so ga zavzeli takšni prelati in duhovniki - reformatorji napram slovenski duhovščini, se da primerjati s stališčem, ki so ga zavzeli razni don Calcagno in oče Eusebio napram italijanski duhovščini.
Lik Vašega generalnega vikarja, ki se je vrnil iz Sicilije, ko jo je odkupil za vero in fašizem, ki ga je tamkaj izvajal, je tako nepozaben, da ga na goriškem ne morejo zgubiti s spomina, tako da se bomo morali z njim še posebej baviti.
4.	Vi, ki ste zakoniti naslednik Mohorja, Popona in Bernarda sv. Genezija v oglejskem patrijar-hatu, ste sprejeli in se niste protivili temu, da naj bo podrejen goriški nadškofijski sedež - beneškemu, s tem ste dopustili, da je padel oglejski patrijarhat, kar se Vašega dednega nasledstva tiče pod Gradež in na ta način je tudi Trst postal podložen Benetkam.
5.	Nekateri duhovniki so prišli k nam s pritožbo, da so sprejeli od Vas celo pismene vzpodbude, „naj prenehajo s stališčem rezerviranosti in molka, ki so ga zavzeli napram Mussoliniju in fašizmu".
6.	To vaše stališče pa zadobi jasen dokaz in stvarnost v slikah, ki so izšle v posebni številki revije, izdane ob priliki prihoda „dučeja" v Gorico in Soško dolino, leta 1938. Ko danes pregle-
PREGLED SUETOUniH DOGODKOV
Pomen konference o Potsdamu - Sodelovanje med zavezniki - Svet zunanjih ministrov petih velesil - Zavezniki nimajo namena uniCiti ali zasužnjiti nemškega ljudstva - flemčija bo plačala reparacije - Kouigs-berg bo sovjetski - Svetovna reakcija in sklepi iz Potsdama
Pomen konference v Potsdamu
Konferenca treh voditeljev : Sovjetske zveze, Združenih držav in Velike Britanije, ki se je vršila od 17. julija do 2. avgusta je zaključila svoje zgodovinsko delo. Doseženi so sklepi ki bodo utrdili zgodovinsko zmago svobodoljubnih in demokratičnih narodov nad nemško-fašističnim imperializmom. Sklepi objavljeni v
komunikeju „Treh velikih" po zaključku potsdamske konference bodo človeštvu zagotovili trden in pravičen mir. Sklepi in odločne mere proti poraženemu fašističnemu militarizmu pa so prav tako izraz vseh miroljubnih narodov sveta. K zmagi treh velesil so brez dvoma mnogo doprinesli tudi ostali mali narodi Ev-
rope, posebno pa Jugoslavija. Zmaga nad nemškim militarizmom je edinstvena v zgodovini človeštva. Potsdamska konferenca in njeni rezultati so dokaz potrebe nadaljnega sodelovanja med velesilami, ki so s svojo zvezo zagotovile v vojni zmago nad skupnim sovražnikom.
Utrdifeu sudelouanja med zavezniki
Sestanek „Treh“ je ojačal vezi med vladami velesil in dosegel svoj cilj. Odločila so se za še tesnejše sodelovanje, tako da bodo tri vlade in ljudstva skupno z drugimi združenimi narodi zagotovile ustvaritev pravičnega in trajnega miru. Generalisim Stalin je po porazu Nemčije dejal: „Vojna v Evropi je končana, začela
se je nova doba mirnega razvoja". Nova doba je nastopila, zato je največji dogodek po kapitulaciji Nemčije sestaneh „Treh“, na katerem so razpravljali o problemih, ki so istočasno v interesu vseh miroljubnih narodov. Glavno vprašanje na konferenci je bila Nemčija. Kajti interesi zahtevajo, da
se za vedno odstrani grožnja, ki jo predstavlja nemški imperializem. Uspehi konference pa so živ dokaz, da je bil dosežen sporazum v najvažnejših vprašanjih povojnega razvoja s konkretnim načrtom za nadaljnje sodelovanje velesil in vseh svobodoljubnih narodov.
Suet zunanjih ministrou petih velesil
V svet zunanjih ministrov treh velesil sta pritegnjeni Francija in Kitajska. Zunanji ministri navedenih držav se bodo sestajali od časa do časa, kakor je določeno v krimskih sklepih. Naloga sveta je napraviti načrte mirovnih pogodb z Italijo, Rumunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko, ter jih predložiti Združenim narodom, predlagati ureditve obmejnih vprašanj, ki so nastale po zaključku
vojne v Evropi. Svet zunanjih ministrov bo pripravil mirovno ureditev za Nemčijo.
Sporazum o politiki glede poražene Nemčije pomeni izvesti krimsko deklaracijo v delo. Zavezniki bodo skupno podvzeli vse ukrepe, do ne bo Nemčija nikdar več ogrožala svojih sosedov in svetovnega miru. Trajen mir je ne-
mogoč, dokler ni uničen nemški militarizem. Zatrt bo nemški vojni potencial in podlaga nemške težke industrije. Izkoreninjeni bodo vsi ostanki fašističnega režima, uničena bo nacistična stranka z vsemi podružnicami ter odstranjena sleherna možnost kakršnegakoli militarizma, fašistične delavnosti ali propagande. Ukinjeni bodo vsi fašistični zakoni, na katerih je temeljil hitlerjevski režim.
Zauezuihi nimajo namena uničiti ali zasužnjiti nemškega ljudstua
Zavezniki hočejo dati nemškemu ljudstvu možnost za obnovo njegovega življenja na demokratični in miroljubni podlagi. Tako pravi poročilo „Treh velikih* : Če se bodo v tem smislu trudili vsi Nemci bodo lahko ob pravem času zavzeli mesto med svobodnimi in miroljubnimi ljudstvi sveta. V ta namen se bo vsa vzgoja pre-osnovala v demokratičnem duhu
in se bodo obnovile krajevne samouprave. Ustanovljeni pa bodo najvažnejši osrednji upravni oddelki, kot finance, promet, zunanja trgovina in industrija. Naravno bo vse pod nadzorstvom nadzorstvenega sveta. Gospodarske sile kot karteli, razni trusti in monopolne ustanove bodo odpravljene, ker so to glavni viri nemškega imperializma. Nemčiji ne bo dovoljena
proizvodnja orožja, c+reliva in vse, kar je zvezano z obnovo težke industrije. Iz vsega pa vidimo, da bo nova Nemčija pri organiziranju svojega gospodarstva morala polagati največ na razvoj poljedelstva in mirovne domače industrije. Ukrepi sporazuma dokazujejo, da pa je Nemčiji odprta pot do organizacije, kateri dohodki ji bodo omogočili plačevanje reparacij.
Hemčiia bo plačala reparacije
Neusmiljeno vojskovanje in fanatičen odpor sta povzročila o-gromno žrtev. Nemško ljudstvo se mora prepričati, da je doživelo
Zibelka pruskega militarizma-Kčnigsberg in bljižno mestio področje se bo izročilo Sovjetski zvezi do končne odločitve na mirovni konferenci. Uredilo se je tudi vprašanje preselitve nemškega prebivalstva iz Poljske, Čehoslovaške in Madžarske. Komunike govori tudi o poljskih zapadnih mejah in
popolen poraz in da se ne more izogniti odgovornosti za škodo, ki je nastala v vojni. Zato bo Nemčija razpolagala z dovoljnimi sredstvi,
Komgsberg bo sovjetski
o jamstvu za zaščito poljskih interesov in njene vlade. Tri velesile so postavile na dnevni red mirovne pogodbe z Italijo, Romunijo, Madžarsko in Finsko. Zavezniki so upoštevali spremembe, ki so se izvršile v teh deželah kot posledice zmage združenih narodov. Vsem navedenim bivšim vazalom pa bo omogočen vstop v
ki bodo krili njene miroljubne potrebe in ljudstvo bo odgovarjalo za dosledno izvedbo vseh zavezniških določb.
organizacijo Združenih narodov seveda le tistim, ki bodo s svojim vedenjem in delovanjem opravičili svojo prošnjo. Isto velja za nevtralne dežele. Francova Španija pa ne more biti sprejeta v organizacijo Združenih narodov, ker je bila postavljena s pomočjo fašističnih sil in ker še danes predstavlja fašistično gnezdo.
Snetouna reakcija in sklepi iz Potsdama
Jasni sklepi konference in odločna izvedba sklepov je in bo težek udarec svetovni reakciji, ki se ne more umiriti z dejstvom, da
je bitka za njo izgubljena in da svetovna javnost v vseh deželah odkritosrčno pozdravlja enotno in zdravo sodelovanje „Velikih treh". Zaman se zaletava reakcija, da bi
izzvala sovraštvo med združenimi narodi. Dosledno izvedeni sklepi s Krima in Potsdama so garancije trajnega mirru in reda v Evropi.
dujemo te slike, vidimo neoporečno, kakšno stališče je zavzemal goriški nadškof in njegov generalni vikar napram Mussoliniju.
Potem ko smo vse to navedli, smatramo za svojo dolžnost, da Vas naprosimo, da pregledate ako je res umestno, da se še nadalje mudite v Gorici, posebno sedaj, ko se končno vendar začenja s čiščenjem fašistov in njihovih pomagačev.
Obračamo se na Vas s tem iskrenim pozivom še predno objavimo neizprosno obtožnico proti fašizmu in fašističnemu sistemu v Gorici in Julijski krajini, ki je že pripravljena za tisk in objavo.
Za nas bi bilo mučno, če bi morali objaviti ta poziv, v slučaju, da bi ga ne poslušali in bi vas obtožnica, ki bi prišla v javnost, zalotila še v Gorici.
Ne bo vam težko sklicati v primernem kraju v Gorici Vaš kapitelj in duhovščino, ki je ostala zvesta Vašim nameram.
Vedno so Vam na razpolago generalni vikar, reformator in znameniti obnovitelj msgr. Buttò, prenapeti italijanski sholastični kanonik s pokrivalom na štiri ogle, msgr. Tarlao, modri kanonik, ki proučuje fašistično moralko in etiko, msgr. De Agostini, ponosni belogardist msgr. Brumai Ne manjka Vam nit' organist in pevovodja, poznani Don Toniutti itd.
Tega poziva Vam ne pošilja kak Slovenec ali kak duhovnik, marveč preprost laik iz starih italijanskih pokrajin, ki je bil vzgojen po sledečih načelih :
a) Ni mogoče vsiliti drugega jezika narodu, ako nočemo uničiti
svetišča družine in prekiniti naraven odnos med materjo in otrokom ;
b) greh je, ako proglašamo italijanstvo Gorice in Julijske krajine po starem sistemu, ki je bil doslej v rabi, kajti to pomeni delati proti božjim zapovedim.
Nadejamo se, da ne boste upoštevali pri svojem sklepu vpliva demonstracij, ki so ga nedavno vprizorile nekatere ženske, za katere vemo, da so najzvestejše privrženke Don Calcagna in njegove zloglasne «italijanske križarske druščine" (Crociata Italica) in ki so se s takim dejanjem hotele proglasiti za najboljše katoličanke in vzorne Italijanke.
Gorica, 2. avgusta 1945.
A. G e n t a n o
IZ nnŠIH KRAJEV
Batuje
Dne 29. julija smo obhajali shod sv. Ane. Hvaležni smo duhovščini iz sosednjih vasi, da je stopila na mesto našega pobeglega župnika in se je vsa cerkvena slovesnost tako lepo izvršila. Po dolgih letih se je spet nemoteno slišal naš slovenski jezik in naše zastave so prosto zaplapolale v vetru. Pozno popoldne je bila lepo uspela kulturna prireditev, ki jo je priredila naša mladina. Naše žene S.P.Ž.Z. so izročile načelniku N.Z. lepo slovensko zastavo, za katero se je ta ginjen zahvalil. Tudi naši pionirčki so s svojim nastop 3m pokazali, da so kos svoji nalogi.
V
Črniče
Črniška mladina izpolnuje dosledno sklepe svojih sestankov. Na zadnjem uradniškem sestanku je mladina sklenila, da si postavi delovno četo, s katero bo čistila ostanke iz požganih hiš in tako pripravila, da se vsa požgana poslopja pokrijejo v najkrajšem času. Dne 2. avgusta se je zbralo 25 mladink in 20 pionirjev pri požgani vojašnici v vasi. Vsaka je imela svoje orodje, s katerim je odkopavala in potem nakladala material na kup. Pionirji so večinoma delali z rokami, da bi si po svojem mnenju prihranili orodje, kjer bo večja potreba. Na steno požgane vojašnice so zasadili slovensko zastavo, ki jih je spremljala pri delu do noči in na katero so se s ponosom ozirali. Ob slavnostih je povsod navada, da ne smejo nikdar izostati zastave. Delo pa je pri nas slavnost, zato razobešamo tam zastave.
Poleg pionirjev in mladine, ki se je tako polnoštevilno udeležila udarnega dela pri popravi svoje vasi, so tudi žene sklenile, da si bodo tudi one odločile dan udarnosti v enem izmed poznejših dni. Na ta način bodo skupno z mladino in pionirji delali pri-obnovi svoje porušene vasi
Komen
V	nedeljo 5. t. m. se je v Komnu, ki ga je okupator do tal požgal, po dveh letih in pol zopet vršila sv. maša, ki jo je bral komenski dekan, ki se je srečno vrnil iz internacije; bil je v Nemčiji skupno z domačim ljudstvom.
Bovec
V	naši vasi smo pred kratkim obnovili pevsko društvo „Rom-bon“, katero so pred desetletji fašisti ukinili. Zbralo se je čez 50 pevcev in pevk, med katerimi je mnogo starejših žena. Poučevanje petja je sprejel tov. Ivan Mihelič, ki je že svoj čas uspešno vodil naše društvo. Sedaj, ko se pripravljamo, da zopet začnemo' s kulturnim delom na Bovškem, se spominjamo z vso hvaležnostjo
naših partizanov, zlasti pa IX. Korpusa, saj smo se ravno pri njih naučili borbenosti in zaupanja v samega sebe, tako da nas tudi današnji čas ne dobi nepripravljene.
* * *
Delavstvo iz Bovškega okraja, ki je delalo v Rajbeljskem rudniku, je po polomu Nemčije popustilo in ni maralo delati v rudniku, kjer so zavezniki postavili na prejšnja mesta fašistične uradnike.
Ti uradniki so pošiljali ustmene pošte tem delavcem, da naj pridejo delat, sicer bodo izgubili vso pokojnino in vse druge pravice. Delavci so jim pa odgovorili, da zahtevajo, da se preje odstavijo iz uradov fašisti, potem pa bodo prišli na delo.
Obrnili so se na Okrajni Izvršni odbor Bovec in zahtevali, da jim pomagajo postaviti enotni sindikat.
Dne 5. t. m. so se delavci zbrali na sestanek in član Ok. N00. tov. Mlekuž Jožef „ Darjan" jim je podal politični pregled in pomen Enotnega Delavskega Sindikata. Orisal je pomen sodelovanja vsega delavstva, za obrambo delavskih interesov.
Izvolili so si iz svoje srede inicijativni odbor Sindikata. Predsednik, rudar tov. Marko Anton, tajnik, šofer tov. Hrast Henrik, oba iz Bovca in še osem članov, ki so iz ostalih vasi.
Inicijativni odbor si je zadal nalogo, da bo organiziral vse delavce v okraju in bo zato izvedel volitve aktivnega odbora. Delavstvo je zahtevalo takojšnjo odstranitev fašistov iz vodilnih mest in pravilno ureditev plač.
Rajbelj
Ing. Škija v Rajbelju (Trbiž) je bil prvovrstni fanatik fašistične stranke in je vedno trdil in govoril : Fašizem je neka sveta in neumrjoča stvar. Kdor se temu ne pokori, nima prostora v Italiji, kakor tudi ne v naši zavezniški Nemčiji.
Škij je bil odločen sovražnik vsakega, ki ni bil vpisan v P.N.E. Neumorno se je trudil za svoje črne srajce na račun ubogih delavcev (sužnjev). Danes je pa vendar tudi njega doletelo, da je tudi on odpuščen iz svojega zadnjega veievažnega mesta in bo baje moral tudi Rajbelj zapustiti obenem z drugimi sokrivci. V Rajbelju so Zavezniki odslovili 9 uradnikov, fašistov, med njimi je tudi ing. Škija.
Ročinj
Mladina v Ročinju je zelo marljiva in pridno dela. V teku štirinajstih dni je naredila na polju, največ pri košnji 1980 delovnih ur. Čeravno je trudna, se zbira zvečer v mladinskem domu, kjer se pogovarja, kako bo čim več koristila pri vsakem delu v vasi.
Z veseljem so sprejeli predlog
tovarišice Mladenke, da bi^ nabrali sadje za naše ranjence. Že drugi dan so nabrali 60 kg. sadja in ga z vozičkom peljali v bolnico v Tolmin. Ranjenci so bili tega zelo veseli in so se mladinkam priporočili da bi jih prišle še obiskat. Ko so mladinke v bolnici videle, da jedo ranjenci suh nemški krompir, so skupno z ostalo mladino, sklenile, da bodo še v tistem dnevu zbrale krompir za ranjene borce. Zbrale so 120 kg. svežega krompirja in ga kljub daljavi in dežju peljale v Tolmin.
Ivanjigrad
V	soboto dne 4. t. m. je gostoval v Ivanjgradu slavni pevski zbor „Srečka Kosovela", ki je sestavljen iz samih naših bratov Primorcev; med njimi je bila tudi tov.ca Vanda Siherlova, znana ljubljanska pevka.
Veliko število ljudi iz vsega Krasa, je z navdušenjem poslušalo narodne slovanske in partizanske pesmi in je bilo ponosno, ko je med pevci spoznalo tudi nekatere vaščane. V nedeljo je bil zbor gost Odreda J. A. v Opatjemselu. Po tem gostovanju se bo zbor začasno poslovil od naše države in odpotoval na Poljsko ter v Sovjetsko zvezo, da ustreže povabilu Poljske in Rdeče vojske.
Vipava
V	letu 1897. so zgradili 7 km dolgo cesto iz Predmeje do Slokarjev. Cesta pelje skozi tri predore in preko treh glavnih mostov. Posebno važen je bil po njej prevoz lesu iz Trnovskih gozdov. Da bi se zavarovali pred nenadnimi vpadi sovražnika so partizani že 1. 1943 porušili mostove na tej cesti. Danes pa s polno paro popravljajo mostove. Prvi most, ki pelje čez prepad Globnico v Čavnu so popravili in ga dne 30. julija izrotili prometu.'Prejšnji most je bil kame-nit, sedaj pa so zgradili lesenega, samo da bi se čimprej obnovil promet. Načrte za popravilo so izdelali domači inženirji, gradili so ga pa nemški ujetniki. Konstrukcija mostu, ki je dolg 24 m. in 4 m. širok ter pelje čez 30 m globoko grapo, je bila precej težavna in je graditeljem povzročila precej preglavic.
II. Bistrica
V	II. Bistriškem okraju ljudstvo pridno pomaga pri obnovi. Obnovili so že več mostov. V Bistrici so zgradili na mestu porušenega kamenitega mostu betonski most. Na cesti 11. Bistrica so popravili most, ki je bil dvakrat porušen. Težkoče pri obnovi tega mostu, ki je bil prej zgrajen iz betona, pa je povzročalo pomanjkanje lesu, ker takrat niso še delovale žage. Primanjkovali pa so tudi žeblji, ki so jih morali šele skovati. Toda ljudstvo se je zavedalo važnosti obnove in je vse težkoče z veseljem in vnemo premagalo.
Cesto Kontrina-Marsin so sedaj že toliko popravili, da se lah-
ko vrši po njej promet. Dela se pa še nadaljujejo. Do sedaj so navozili že preko 1000 kvintalov kamenja.
Večino hiš, ki so bile le delno porušene so že obnovili. Tudi lesne tovarne in žage so že pričele obratovati; zgradili so tudi apnenico, ki bo v kratkem dala okoli 900 centov apna.
Vojščica na Krasu
Nekatere kraje na Krasu je vojna tako prizadela, da so mnoge vasi ostale popolnoma brez prašičev. Da se to popravi so odbori poskrbeli, da vasi, ki imajo še dovolj prašičev odstopijo po enega ali dva najbolj prizadeti vasi. Tudi v Vojščico je prišlo kakih deset prašičev in ljudstvo, ki je toliko pretrpelo je upravičeno pričakovalo, da jih bo dobilo v rejo. Toda, žal, so vse te prašiče obdržali odborniki krajevnega odbora, ljudem na vasi pa je bilo rečeno, naj si pač pomagajo, kakor znajo in morejo. Ne vemo, čemu je krajevni NOO to storil, toda na vsak način je bilo storjeno napačno in je treba to napako takoj popraviti.
POSTOJNA
Postojnska jama se odkriva vam in vsemu svetu
Že dolga stoletja slovi Postojnska jama, čeprav je bil prejšnje čase znan le majhen del tistega, kar poznamo danes. Znamenita je zgodovina Postojne, saj je na hribu Soviču stala že za rimskih časov trdnjava in se je tod mimo razvijal velik promet. Vendar pa so začeli lepoto Postojnske jame v pravi luči razkrivati šele v teku minulih sto let.
Z velike terase pred vhodom v Postojnsko jamo se razgledaš po pokrajini, ki je ena najlepših na Notranjskem. Gledaš robove primorskega hribovja, bliže na desni je Nanos, široko se razgrinjajo polja, lagodno teče Pivka, ki pa se v bližini jame začne vijugati kakor kača v precepu. Domišljija se lahko uživi v davne čase, ko se je tod širilo veliko jezero, ki je ob vznožju Gore razjedalo krhki kamen in prodrlo v notranjost. Nešteta tisočletja je vodovje vrtalo v Goro in ustvarilo današnje veličastne dvorane, dokler ni našlo svoje sedanje globoke struge, po katerih se Pivka skrivnostno žene skozi podzemlje proti Planini.
Na terasi pred jamo stoji že nekaj let hotelsko poslopje, ki je v vojni precej trpelo, zdaj pa je prenovljeno in bo spet v polni meri ustreglo svojemu namenu. Povprečni letni obisk je v rednih razmerah pred sedanjo vojno znašal 200 tisoč gostov. Največji delež je seveda odpadel na bin-koštne praznike, ko je vsa jama
slavnostno razsvetljena, ko se v podzemski plesni dvorani sučejo stotine parov in ko poštni urad v jami odpravi po 70 tisoč razglednic.
Že sam vstop v jamo prevzame človeka, saj se v tem iznenada odpre očem veličastni, sivkasti 'Veliki dom, mogočna podzemska katedrala, vredna Dantejevega peresa. ‘V globini šumi Pivka, ki tam doli nemirno išče svojo pot v temni podzemski svet. Poldrugi kilometer daleč te vodi mogočno razsvetljena pot do središča jame, do znamenite Kalvarije. Ves prevzet si skrivnostnega podzemskega snovanja prirode. Še prav posebno je oko očarano, ko se razgleda po Rajski jami. Kdor pa želi še romantičnih doživljajev, se mora s posebnim vodnikom spustiti v Pekel, ki še ni odprt širokemu krogu obiskovalcev in so tu še na delu pionirji podzemlja. Za vse življenje, ti ostane v spominu biserni blesk in soj kapnikov, tišina podzemskih jezer in nčma veličina mogočnih skupin. Skrivnostna poezija oplemeniti človeško dušo s spoznanjem, kako majhni in minljivi smo spričo teh silnih dokazov večnega snovanja Prirode.
Postojnska jama vabi — kdor le utegne, naj je ne pozabi obiskati ob prvi priliki!
Za prevoz iz Gorice v Postojno je uprava Postojnske jame naprosila avtobusno podjetje Ribi & Co., ki je takoj stopilo v razgovore z Zavezniško vojaško upravo glede dovoljenja za prevoz 15. in 19. t. m., 400 oseb iz Gorice v Postojno. Uprava Postojnske jame je stavila družbi Ribi na razpolago ves pogonski material, ki je potreben za prevoz. Razgovori z ZVU so še vedno v teku, ker doslej ZVU, kljub temu da Uprava Postojnske jame stavi na razpolago gorivo, ni še dala dovoljenja za ta prevoz.
Prvi kongres ENO F Jugoslavije
Prvi kongres Enotne narodnoosvobodilne fronte je bil otvorjen v Beogradu. Udeležili so se ga zastopniki iz cele države ter so bila sprejeta temeljna programska načela Narodne Fronte Jugoslavije. Vse stranke in skupine, zastopane v fronti, so v 32 temeljnih načelih, ki so bila sprejeta, pokazale s tem enotno gibanje vseh zdravih sil naroda. Dr. Dragoljub Jovanovič je pojasnjeval v daljšem govoru našo osvobodilno borbo, njene politične in gospodarske uspehe, nakar se je oglasilo še čez 30 govornikov, ki so v imenu narodov in skupin, ki jih zastopajo, potrdili sprejem predloženega programa in to za boljšo in srečnejšo bodočnost naše nove Jugoslavije.
Na tej in na drugi strani modre črte ter v Sloveniji
Življenski standard. — Z avgustom so bili onstran demarkacijske črte ponovno zvišani obroki nekaterih važnih živil; zato bo zanimivo, če te količine primerjamo s količinami, ki smo jih prejeli tostran modre črte. Tablica mesečne dodelitve nam pokaže naslednjo sliko najvažnejših nakazil za 31 dni :
	Tostran modre	Onstran modre
	črte	črte
Moka . .	. 5.124,3 gr	9.300,- gr
ali Kruh .	. 6.200,- „	11.625,- „
Zakuha .	. 1.200,- „	3.000,— „
Maščobe	• ioo,- „	500,- „
Sladkor .	•	125,- „	500,- „
Sol . . •	• 200,- „	500,- „
Milo •. .	. 100,- „•	150,- „
Tostran modre črte smo prejeli še 100 gramov sira; moke pride na dan po 165,3 gramov na osebo; kruha pa 200 gramov. Vzame se lahko ali eno ali drugo. Težki delavci dobijo povrhu
186 gramov moke ali pa 225 gramov kruha. Najtežji delavci pa 330,6 gramov moke ali 400 gramov kruha.
Otroci od 0 do 3 let prejmejo 500 gramov sladkorja, od 4 do 18 let pa 250 gramov sladkorja; osebe nad 65 let istotako 250 gramov.
Na oni strani modre črte je stanje naslednje: Na dan pride po 300 gramov moke, ali 375 gramov kruha na potrošnika.
Najtežji delavci dobijo za avgust sledeče dodatke: 6000 gramov moke ali 7500 gramov kruha, 3000 gramov zakuhe, 500 gramov maščob in 40 gramov kvasa; noseče žene pa 3000 gramov moke, ali 3750 gramov kruha, 250 gramov sladkorja, 200 gramov maščobe, 30 gramov kvasa in pol litra mlek?i; otroci do vključno 3 leta starosti 250 gramov sladkorja in 300 gramov pralnega mila; dojenčki v pr-
vem letu starosti 250 gramov sladkorja in 10( 0 gramov pšeničnega zdroba.
Dodelitev živil je splošna in brez razlike ter obsega poleg okupirane cone B tudi vso Slovenijo.
V	kratkem bo s tablice racioniranih živil odpadel kvas, katerega je dovolj in pride v prosto prodajo.
Osnovna količina, katero prejemajo potrošniki, se je z avgustom posebno pri moki ali kruhu približala, dosegla ali ponekod celo presegla — gledano na življenski standard raznih predvojnih slojev — predvojno normalno potrošnjo. Družina petih oseb ima za avgust nakazanih 46 kg moke, ali 58 kg kruha in 15 kg zakuhe.
Piva je dovolj na razpolagof da ga bo prejela približno tretjina ljubljanskih gostinskih obratov.
V	kratkem času bo uvedena neomejena prodaja tobačnih izdelkov na ozemlju federalne Slovenije; prodaja tobačnih izdelkov bo svobodna na področju cele demokratske federativne Jugoslavije.
Iz gorenjskih tovarn je dospela prva pošiljka 4500 parov čevljev za Ljubljano. Ostala Slovenija prejme 50.000 parov čevljev.
Socialno skrbstvo v Sloveniji
Izplačevanje preživnin upokojencem. — Od 1. augusta 1945. dalje se v Sloveniji državnim in samoupravnim, o-sebnim in rodbinskim upokojencem ter osebam, ki prejemajo milostne oskrbnine, življenske rente, podpore, priznanja in pomoči, izplačuje preživnina in sicer v višini 70% prejemkov, ki sojini pripadali po predpisih, veljavnih dne 1. aprila 1941.
Preživnina ne sme z rodbinskimi dokladami vred presegati zneska 2.400 din na mesec. Po istih načelih se odmerja preživnina tudi osebam, ki so si pridobile pravico do pokojnine, če jim le-ta še ni bila priznana.
Denarna mesečna podpora se podeljuje nepreskrbljenim osebam, ki so postale nesposobne v narodno osvobodilni borbi in zavoljo tega niso spo-
sobne, da v zadostni meri pridobivajo; nepreskrbljenim rodbinam oseb, ki so bile v narodno osvobodilni borbi in ki so padle, ali ki še umrò zaradi ran, poškodb, hiranja ali bolezni; nepreskrbljenim rodbinam žrtev fašističnega terorja (žrtev okupatorja in njihovih pomagačev, ki so te žrtve ali ubili ali internirali, konfiniraii, odpeljali na prisilno delo in slično) ter nepreskrbljenim rodbinam vojnih ujetnikov.
Podporo dobč tudi družine onih, ki so umrli v zaporih, internaciji, konfi-naciji, ujetništvu, pri prisilnem delu in podobno, na poti v domovino ali neposredno po vrnitvi domov.
Pravico do denarne podpore imajo sledeči družinski člani: žena (zakonska ali izvenzakonska), otroci (zakonski, nezakonski in posvojeni), starši, bratje in sestre do 18, leta starosti; otroci, bratje in sestre imajo toliko časa pravico do podpore, če so popolnoma nesposobni za delo, dokler ta nesposobnost traja.
DROBNE NOVICE
*	V zadnjih tednih napadajo zavezniki z vedno večjo silo japonsko otočje. Amerikanci so pa prinesli senzacionalno poročilo, da se jim je posrečilo dovršiti atomsko bombo, kakršne dosedaj svet še ni poznal. Predsednik Truman je izjavil, da je rušilna moč te nove bombe 2 tisoč krat večja od rušilne moči 11 tonske angleške bombe. Silovitim letalskim napadom bodo sledili napadi sil na kopnem in na morju kakršnih svet še ni videl. Zdi se, da bo usoda japonske države v kratkem zapečatena.
*	Peter Karadordevič, jugoslovanski kralj, ki živi v Londonu, je v zvezi z govorom ministrskega predsednika Jugoslavije, maršala Josipa Broza-Tita na skupščini AVNOJ-a, kjer je dejal, da mora bodoča ustava Jugoslavije biti republikanska, preklical opolnomo-čja svojim namestnikom.
*	V Beogradu se pred višjim vojnim sodiščem JA nadaljuje proces proti kolovodjem in članom organizacije Draže MihajloviČa. Tekom zasliševanja se je jasno pokazalo, da so bili četniki D. MihajloviČa v tesnih zvezah z italijanskimi in nemškimi okupatorji.
*	Sovjetska zveza je vzpostavila diplomatske odnose z Romunijo in s Finsko. Generalni poročnik Susajkov je sporočil ministrskemu predsedniku Romunije, da se je Sovjetska zveza odločila za ta sklep, ker se je Romunija od avgusta 1944. borila na strani zaveznikov proti Hitlerju in s tem izpolnila pogoje premirja. Istočasno je maršal Ždanov iz enakih razlogov sporočil Finski sklep Sovjetske vlade, da se vzpostavljajo diplomatski odnosi. Romunska in finska vlada sta izrazili Sovjetski zvezi svoje veliko zadovoljstvo.
Poverjeništvo PNOO za Slov. Primorje, odsek za socialno skrbstvo sporoča:
Rcntniki cone B v Slov. Primorju!
POZOR!
Zaradi predstoječe reorganizacije socialnega zavarovanja v coni B, s katero bo na novo urejeno tudi Izplačevanje rent starim rentnikom, se pozivajo vsi v tej coni bivajoči uživatelji osebnih, družinskih in so-rodniških rent in naslova nezgodnega zavarovanja, dalje uživatelji rent tz naslova zavarovanja za starost, onemoglost In smrt, potem tudi vsi ostali civilni invalidi ozir. njih svojci, ki jim pripada odškodnina iz naslova obveznega za\ arovanja v kakšni drugi državi (Jugoslaviji, Nemčiji, Avstriji itd.), a so jo dobivali potom bivših italijanskih zavodov, da nemudoma predlože svoje tozadevne odloke (dekrete) na naslov: Poverjeništvo PNOO za Slov. Primorje, odd. za soc. zavarovanje, Ajdovščina. Nadaljno izplačevanje
rent se bo priznavalo samo na podlagi tako ugotovljene upravičenosti !
Istočasno se poziva vse delodajalce, ali njih pooblaščence, da prijavijo na isti naslov vse nezgode, ki so se pripetile po 1. maju 1945 (ali tudi iz prejšnje dobe če nezgoda še ni bila prijavljena), tako da se bo lahko takoj uvedel odškodninski postopek, čim bo ustanovljen novi zavod za soc. zavarovanje v coni B za Slov. Primorje. Če delodajalci nimajo primernih tiskovin, naj prijavo izvrše z običajnim dopisom, v katerem naj navedejo ime in priimek ponesrečenca, njegove osebne podatke, dan in kraj nezgode ter vzrok in posledice nezgode.
Signor Santini in Kmečki konzorcij
v
Skoda v živinoreji
Da se ugotovi škoda, ki jo je utrpela naša živinoreja v vojni, ker je bilo mnogo živine uropane, pobite ali odpeljane, naj poljedelci prijavijo to škodo na kmetijski odsek Mestnega Izvršnega Odbora v Gorici, Corso Vitt. Eman. III, št. 5.
Poljedelci goriškega okraja pa naj prijavijo tozadevno škodo pri svojih krajevnih izvršnih odborih.
OBJAVE
Denarni Zavod Slovenije — Eks pozitura v Ajdovščini, je pričela danes poslovati v Ajdovščini v prostorih Okrajnega Finačnega Odseka.
Da bi razbremenili pristojne organe, ki pregledujejo prošnjo za vpis, obveščamo:
V Društvo smejo biti sprejeti izključno politični preganjanci insicer: posvarjeni, ter oni ki so dobili opomin, konfiniranci in kdor je bil v zaporu; oni, ki so imeli proces, obsojenci, interniranci, pregnanci iz političnih razlogov; isto velja tudi za bivše partizane, ki so jih zajeli in poslali v internacijo.
Še enkrat opozarjamo prizadete, da steče rok za sprejemanje prošenj za vpis 31. avgusta 1945.
Trgovsko-obrtna zbornica obvešča družine ki nimajo v svojih stanovanjih električne napeljave, da bodo dobile za mes^c avgust po en liter petroleja.
Dvigniti ga morajo do 25. t.m. z odrezkom št. 6 na nakaznico, ki jo je izdal urad za živilske nakaznice.
Tvrdke, ki so pooblaščene za prodajo goriva, morajo poslati odrezke na našo Zbornico najkasneje do 30. t.m., kar nam bo služilo kot potrdilo, da je bilo gorivo prodano.
Telefon šteu. 714
ima sedaj KATOLIŠKA TISKARNA kjer lahko naročiš vsakovrstne tiskovine
Oseba ki je našla v soboto popoldne na Corso Vittorio Emanuele prstan s tremi kamni je naprošena, da ga proti dobri nagradi prinese na Upravo „Soškega tednika*4 -Gorica, Corso Vittorio Emanuele št. 5.
Pokrajinski kmečki konzorcij v Gorici (Consorzio agrario Provinciale) je bila pod fašističnim režimom poldržavna-polprivatna zadružna ustanova, ki se je pečala z zbiranjem in razdeljevanjem ra-cioniranih življenskih in gospodarskih potrebščin in strojev ter oskrbovala kmečko prebivalstvo.
Ta ustanova je bila privatna, v kolikor je služila članom, po večini latifundistom in včlanjenim fašističnim ustanovam, ki so imeli vložene dežele, kot sredstvo za izkoriščanje. Ustanova ni delala v korist ljudstva, temveč je od ljudstva zahtevala čimveč koristi. Z ozirom na velik promet so bile sorazmerno tudi velike cene, ki so presegale pri istih prodajnih predmetih višino cen po manjših privatnih prodajalnah. Torej je bil konzorcij res zasebno podjetje, ker je delovalo z velikim dobičkom, ki ga pa ni bilo deležno ljudstvo, čeprav bi ustanova morala delovati samo v korist ljudstva.
Danes je seveda nujno, ker je gospodarski položaj mnogo težavnejši kot pred vojno, da postane konzorcij splošno ljudska ustanova, da dobi javen značaj, neo-ziraje se na stara fašistična pravila, ki med drugim upostavljajo za konzorcij kompliciran in obširen upravni aparat, obširen pod fašizmom zato, da je lahko čimveč zaslužnih fašistov zasedlo dobre in rentabilne stolčke.
V	kolikor je bil konzorcij nekaka državna ustanova, so prešle sedaj pravice ministrstva za poljedelstvo in drugih fašističnih državnih institucij na AMG in ONOO.
Zanimive so zlasti razmere, ki vladajo zadnji čas v konzorciju :
V	„Giornale Alleato**, z dne 3. t. m., je bila objavljena vest o imenovanju ravnatelja pokrajinskega kmečkega konzorcija v Gorici (Consorzio agrario Provinciale) v osebi dosedanjega ravnatelja gospoda Ricciotti Santinija. Poverjena mu je polnomočnost in vodenje vseh poslov brez vsake kontrole, kajti ravnatelj je postal s tem absolutni gospodar in tako tudi predsednik konzorcija. Kdo ga more sedaj nadzorovati? In kdo more vedeti, da ne bo ta absolutna opolnomočenost izrabljena? To bo pokazal razvoj dogodkov...
Tednik *11 Lunedì** je 23. julija, prinesel članek o konzorciju in predlagal Zavezniški vojni upravi trojico oseb: dr. Fornasina, dr. Hughuesa in odvetnika Culota, od katerih naj bi izbrali predsednika, ker je prejšnji odstopil — zaradi
Okrožni Izvršni odbor za Goriško je razpisal tekmovanje za najboljše zbore volilcev, ki se bodo vršili v mesecu avgustu. Zbore volilcev bomo objavili v časopisju in najboljšega nagradili.
pre/ročih tal. Članek močno diši po „ribarjih v kalnem “.
Nadalje se bere v članku, da je ONOO, ki je bil od Zavezniške vojne uprave o zadevi poučen, postavil zahtevo, da se konzorciju postavi začasnega predsednika in predlagal zavezniški upravi od izvršnega odbora enoglasno izvoljenega dr. Bobiča, odločnega protifašističnega borca. Dejstvo je, da Zavezniška vojna uprava ne upošteva predlogov in sklepov Okrožnega Izvršnega odbora, ki je v tem primeru soglasno predlagal dr. Bobiča, ampak jc mimo predloga imenovala ne predsednika, pač pa ravnatelja z neomejenimi pravicami. Kdo je ta ravnatelj bomo videli kasneje.
Majhen dokaz, kako važno bi bilo postaviti konzorciju začasnega predsednika, ki bi nadzoroval vse delo v konzorciju do sklicanja občnega zbora je tihi sestanek članov Upravnega sveta, kjer se je na seji sestala druščina samih uglednih fašistov, med njimi dr. Marsano, Candutti, marchese O-bizzi itd., ki niso predstavljali niti polovice vseh članov Upravnega sveta, saj jo je, razumljivo, večina popihala od tod. Na tej seji se je delalo proti zakonom in so se kršila pravila konzorcija, kajti prisotnih ni bila niti polovica članov.
Zanimivo je tudi, zakaj se toliko zavlačuje sklicanje občnega zbora. Moral bi biti že davno sklican, če bi gospod bivši in zopet sedanji ravnatelj Santini Riccioti re odšel ob osvoboditvi in zasedbi jugoslovanskih enot na dvomesečni dopust, ker se je predobro zavedal svojih posebnih zaslug: kot član direktorija pokrajinske fašistične zveze na Goriškem, kot desna roka zveznega tajnika *federale-camerata“ Molino, čigar slika z avtogramom — „con la dedica al fedele camerata Riccioti** — je vedno stala na ogled občinstvu, ki je prihajalo v urad.
Kakšno je razpoloženje ljudstva do gospoda Santinija nam med drugim prikaže ta dogodek:
Žene iz furlanske vasi Romans d’isonzo so vdrle dne 26. julija dopoldne v občinski urad in energično med drugim zahtevale odstranitev gospoda Riccioti Santinija kot ravnatelja konzorcija v Gorici. Tako je razpoloženje proti Santiniju celo v Furlaniji.
To je samo nekaj zaslug, zaradi katerih se je gospod ravnatelj podal na daljši dopust, ker se je bal pravičnega obračuna s svojo preteklostjo. Ko je nevarnost minila se je gospod Santini vrnil. Sedaj je bilo treba osvojiti dobre pozi-
cije in zato ni časa za ureditev bilance za leto 1944, in za sklicanje občnega zbora.
Ta primer sedanjega delovanja konzorcija in ljudi v njem bi lahko mirne duše posplošili in prenesli na druge urade, ki so se po kratkem odmoru zopet obnovili po starem fašističnem sistemu in s starimi poznanimi in prikritimi fašisti.	Prizadeti.
Ljudstoo potrebuje pomoči
T zadnjih letih osvobodilnega boja' je civilno prebivalstvo utrpelo velike materialne irtve - po strahotnih pustošenjih okupatorjev in izdajalcev, ki v uničevanju niso poznali meja- na drugi strani pa je civilno prebivalstvo delilo vse trpljenje s partizani in se z njimi tudi skupno hranilo iz lastnih zalog, ter se tako skoraj popolnoma izčrpalo.
vsako presega danes število druiin, ki so zaradi sodelovanja v osvobodilni borbi utrpele velike materialne in človeške žrtve 4250 druiin. Skupno pa je preko 7000 druiin potrebnih pomoči in to so samo najpotrebnejše.
Odsek za socialno skrbstvo Goriškega okroija si danes prizadeva, da v mejah možnosti, ki so sedaj na y o riškem, pomaga, kjer je najbolj potreba. Pred kratkim je razposlal okrog 17 ton slanih rib, ki jih je poslal portugalski Rdeči Križ potom amerikanskega Rdečega križa za goriško prebivalstvo. Slovenski Rdeči Krit pa je poslal precejšnjo količino živil in sicer : 98 vreč bele moke, 52 vreč fižola, 65 vreč gra-ha, 8 vreč sladkorja, 3 sode olja, 12 zabojev mila, 41 vreč soli in 2 zaboja cigaret. Živila so bila dodeljena Komenskemu okraju, kot najbolj potrebnemu.
Podpore v denarju bo določevala komisija za podeljevanje podpor po sledečem ključu: za reditelja 1000.—lir, za vsakega otroka do 18 let in za dela-nezmožne člane družin pa po 150.— lir. Tistim, ki jim pa niti maksimalna podpora ne bo zadoščala bo s privoljenjem vaške skupščine, krajevnega NOO in komisije za podeljevanje podpor vsota z dodatno podporo zvišana. Vse dosedanje podpore so bile samo nekaka akontacija. Odsek je od maja do ‘začetka julija izdal za redne in izredne podpore ter prvo pomoč skupno 4,037.421 lir.
Ljudstvo je potrebno velike pomoči, ker se bliža počasi zima in z njo problem ljudi brez strehe, brez drv in brez zadostnih količin živil. Naše Oblasti sl prizadevajo, da bi izboljšale težaven položaj. 'Soda veliko je odvisno od zavezniške vojaške uprave, bi bo morala dati na razpolago gmotna sredstva.
Treba [bo učinkovito pomagati prebivalstvu, ki je za skupno zavezniško: zmago v narodno-osvobadilni vojni prispevalo skoraj vse, kar je imelo.
Zamenjava nemških mark v lire.
Vsi prebivalci, bivajoči na ozemlju pod zavezniško voj. upravor ki so bili internirani ali podobne, v Nemčiji, naj prijavijo in oddajo najkasneje do 31. avgusta t. 1. vse nemške marke vštevši zavezniške „Allied Military Marks“ v tukajšnjih bankah. -
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ - Za list odgovarja: ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava: GORICA, Corso V. E. 111., ŠL5/II. - Tel. 377 - Izdaja lista je odobrena od A. I. S Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici
M. ILJIN:	5
DOmOVIIM ŽITH
(Iz Knjige „Priroda in ljudje**)
Tu je na primer vas, v kateri so vse hiše lesene in razvrščene v nadstropjih. V sosedni vasi pa imajo hiše kamnitne temelje in ilovnate stene. V tej vasi govorijo jezik .darsi**, v drugi jezik „puštu“, v tretji jezik Kafirov. V prvi imenujejo sonce „avtub‘‘, v drugi *jelmar“, v tretji „sun“. Prebivalci dveh sosednih vasi se med seboj ne razumejo in so tudi po zunanjosti različni: eni so po belih obrazih in plavih bradah podobni Evropejcem, drugi pa so črni kakor Črnci. Eni nosijo pisane halje, široke hlače in turbane na glavah, drugi hodijo kakor praljudje okoli v kozjih kožah, ki nimajo rokavov, marveč samo luknje.
Kako je prišlo do tega, da so se znašli v istih gorah ti različni narodi z različnimi jeziki in običaji? Kdo je pognal v gore teh *trikrat devet** narodov ?
Pregnali so jih osvajalci.
Oddavnaj so bile afganistanske gore in stepe vrata, skozi katera so prehajale trume.osvajalcev. Po tesnih gorskih dolinah so se pomikali v neskončnih sprevodih zdaj bojni vozovi Asircev, zdaj čete partskih strelcev z dolgimi loki, zdaj pehota Aleksandra Macedonskega v težkih bakrenih bojnih opravah, zdaj Džingiskanovi stepni jezdeci na kosmatih konjičih.
Pred osvajalci so bežala v gore, v nedostopne soteske plemena, ki so živela po ravninah ob vznožju gora. In tam v novi domovini za visokimi gorami so ohranila svoje stare običaje, svoj jezik, svojo nošo. Ohranila so tudi tiste rastline, ki so jih gojila v prejšnji domovini.
Hudo je bilo poljedelcem med skalami in prepadi. Vsak najmanjši prostorček so si prizadevali očistiti in spremeniti v polje. Imeli so polja, ki so obsegala samo po nekaj kvadratnih metrov.
Tako se je naseljevalo v gorah pleme za plemenom kakor na stopnicah lestve. Vsako je živelo samo zase, ločeno od drugega. Niti sosedje
se niso med seboj obiskovali — težavno je bilo lesti čez gorske prelaze, povrhu pa so se begunci bali zlesti iz svojih brlogov. Prebivalce sosedne vasi so imeli v drugi vasi za razbojnike.
In v te vasi, podobne gnezdom, brlogom in uljnjakom, so se odpravili sovjetski raziskovalci.
Majčkene njivice, zeleni otočki v dolinah ob gorskih potokih so kakor nalašč zanje ohranili rastline davnih poljedelcev.
Domovina žita
Tako so sovjetski raziskovalci končno našli domovino mehke pšenice.
Za visokim zidom gora so spozna, vali po dolinah in po obronkih kar naprej nove in nove vrste te pšenice. Pri eni vrsti je klasje rdeče, pri drugi belo, pri tretji modro, pri četrti črno. Z enega klasa sršijo prst dolge rese, drugi ima kratke rese, tretji jih sploh nima. Ta klas je nežen in mehak, drugi raskav in krhek; ta je pokrit z žametnim puhom, oni pa je gol. Tudi zrna so najrazličnejša: ta so dolga,
ona jajčasta, tretja so skoraj okrogla, ena so velika, druga srednja, tretja majhna, ta so bela. ona rdeča.
Na enem in istem polju je po petnajst do dvajset vrst. Pritlikave pšenice, ki velja za zelo redko rastlino, so bila tu cela polja.
Zbirka raziskovalcev se je neprestano spopolnjevala z novimi vrstami, ki jih učenjaki še niso poznali in za katere je bilo treba izmisliti imena, slovesna latinska imena, kakor pristoji rastlini. Dobile so na primer imena:
Triticum vulgare Cabulicum Vav.
Triticum vulgare Heraticum Vav. et Kob.
Triticum vulgare Badahchanicum Vav. et Kob.
V teh imenih so spojene besede treh narodov in treh vekov.
Triticum vulgare se imenuje mehka pšenica v jeziku starih Rimljanov.
Kabul, Herat in Badahšan so imena afganistanskih mest in pokrajin, ki so ohranile še do današnjih dni srednjeveški obraz.
Vav. in Kob. sta kratici za imeni sovjetskih učenjakov Vavilova in Ko-beleva.
Muzej na trgu
Minula stoletja ne izginejo brez sledu. Preteklost živi še nadalje sredi sedanjosti.
Še dandanes so na zemlji mesta, ki so ostala prav taka, kakršna so bila pred stoletji.
O Heratu nam pripoveduje akademik Vavilov naslednje:
*Netlakovane in nerazsvetljene ulice. Pri vsaki hiši v tesnih ulicah He-rata so odtočne greznice. Nepazljiv pešec tvega, da ga polijejo z nesnago... V večjih ulicah se zbira nesnaga po žlebovih v majhne mlakuže, ki so zarasle z vodnim rastlinjem — to so zelena Jezerca Herata... Iz teh umazanih mlakuž zajemajo pitno vodo za ljudi in za živali. V poletnih mesecih je v vsem Heratu neznosen smrad".
Pred tri sto, štiri sto leti je bil Pariz prav takšen. Ni poznal uličnih svetilk. Tudi tlaka ni bilo. Sredi ulic so bili odtočni žlebovi. Venomer se je slišal klic: „Gare 1’eau !“ (Pozor na vodo !) Voda ! To je bila prenežna beseda za pomije, ki so jih zlivali z oken.