Fridolin Kavi: Znameniti Slovenci.
77
Znameniti Slovenci.
Spisuje Fridolin Kavi.
i. Jurij Mihelec.x)
ne 22. suca 1. 1805. ob polupetih popoldne se je porodil ljubljanskemu krmarju Juriju Mihelcu na Traki cesti, gospodarju h. t. 48-/8. tretji sin, katerega je krstil upnik Peter Zupan v trnovski cerkvi na oetovo ime. Prvorojeni sin Janez je prevzel po oetovi smrti gostilnico, drugorojenec Franiek je postal po dovreni spodnji gimnaziji uradnik pri ljubljanskem tobanem uradu in je umrl v Ljubljani okolu 1. 1859. kt c- k. oskrbnik tobanega skladia. A tretji in naj-daroviteji sin, Jurij, je dovril v Ljubljani gimnazijske nauke ter se je el na Dunaj pravoslovja uit.
Ze v Ljubljani je bil zaslovel Jurij za izvrstnega igralca na klavirju in na goslih, kar pa seveda prozajinima in edljivima roditeljema nikakor ni bilo po godu, e, da se nadarjeni Jurek ne izpridi. Toda prirojen nebeki dar se ne da zlahka zatreti, in tako se je tudi Jurek pri prijateljih skrivaj uril na klavirju brez vsakega navoda ali uitelja; bil je torej samouk v pravem pomenu besede.
Ko pride na Dunaj, se mu ele prav raziri godbeno obzorje. Ognjeviti mladeni je slual ves zamaknjen glasove Beethovnove ter Schubertove godbe; tial je vedno v gledaliih in koncertih, poleg tega pa seveda zanemarjal pravoslovne nauke; posvetil se je z vso duo godbi. Neka skrivna mo ga je tirala do nje ter mu navdajala kipee srce z velikimi upi, e, da postane slaven skladatelj, da si okrasi elo z lovorikami. Toda trnjeva so pota umetnika. Posreilo se mu je vender, da se seznani na Dunaju s slavnim godbenikom Beethovnom; le-ta, zapazivi Mihelev izvenredni glasbeni dar, pregovori naega rojaka, da da za vselej slovo pravoslovnirn naukom ter se poprime z vso svojo mladeniko ognjevitostjo in oduevljenostjo uenja kontrabasa.
Genijalni Beethoven, dasi v obevanju neprijazen in oduren lovek, si izvoli Mihelca za prijatelja ter mu ostane do svoje smrti zvest in naklonjen.
e leta 1826., kot jedenindvajsetleten mladeni, se je proslavil Mihelec v dunajskem gledaliu v Leopoldovem predmestju (Leopold-
*) Mo sam se je pisal Micheuz in pozneje Micheux.
78
Fridolin Kavi: Znameniti Slovenci.
stadter Volkstheater) kot skladatelj. Igrale so se tri njegove komine opere z najboljim uspehom. Te tri opere se glase: i. Vilino dete (Das Kind der Fee). 2. Udan sluga (Ein treuer Diener) in 3. Radikalno zdravilo (Radicale Cur).
Ta sijajni prvi uspeh ga je e bolj podgal, tako, da je 1. 1827. za gledalie v Joefovem predmestju (Josefstadtertheater) uglasbil kantato Potnik in potok (Der Pilger und der Bach); leta je v gledaliu navzoemu glasovitemu skladatelju Schubertu segla tako globoko v srce, da je osobno estital Mihelcu na velikem uspehu ter po onem veeru bil Mihelcu naklonjen prijatelj.
L. 1835. je uglasbil opero Planerje (Die Planeten), 1. 1840. pa opero Maska (Die Maske). Poudarjati morem, da so se te opere igrale na deskah vseh najvejih nemkih gledali z velikim uspehom ter je njih skladatelj, slovenskega krmarja sin, Jurij Mihelec, el za nje mnogo slave in denarja.
L. 1840. odpotuje Mihelec kar nanagloma na Ogersko, kjer je ivel kot uitelj glasbe do L 1842. Kaj neki ga je do tega koraka napotilo, ko si je vender na Dunaju priboril toliko uspeha ? Ni mi bilo mogoe tega dognati. Da mu je pa ostalo bivanje v Madjarski v prijetnem spominu, to nam pria skladba, ki jo je pozneje v Parizu objavil pod zaglavjem: Glas iz Ogerske (Stimmen aus Ungarn).
L. 1842. se je preselil Mihelec v Pariz, kjer je odslej ivel, deloval in tudi umrl. V Parizu si je ime Mihelec (Micheuz) pofrancozil v Mi-cheux. Kolikorkoli sem si prizadeval, da bi poizvedel kaj zanesljivega o konnem delovanju in o smrti Mihelevi, ni se mi posreilo, dasi se je gospod Louis Leger, professeur au college de France v Parizu, na mojo pronjo mnogo trudil, da bi to stvar razjasnil, toda zaman; le nekoliko podatkov mi je poslal, katere sem porabil pri sestavljanju te ivotopisne rtice. Za to trudoljubivost naj mu izreem na tem mestu javno zahvalo; takisto iskreno zahvaljujem vrlega starino, gospoda dr. Jerneja Zupanca ter prijaznega uenjaka, gospoda dr. Franika Simonia na poslanih mi prispevkih.
Sosebno prinos gospoda dr. Jerneja Zupanca bode moje rojake izvestno zanimal. G. dr. Zupanec je spremljal 1. 1849. gl"fa Szecsenva, poznejega avstrijskega poslanika na berolinskem dvoru,; kot vzgojitelj na potovanju po Evropi. Ko sta dola v Pariz, je ul dr. Zupanec, da mu biva rojak profesor Mihelec v francoski metropoli. Ko dojde v stanovanje Mihelevo, ga najde pioega pri mizi; nagovori ga francoski. Ko pa mu, nadaljujo svoj nagovor, pove slovenski, da mu prinaa pozdrave iz domovine, poskoi Mihelec radostno osupel
Fridolin Kavi: Znameniti Slovenci. 79
s sedea ter objema dr. Zupanca. Pomenkovala sta se potem v materinini, in Mihelec je bil zvest cicerone grofu Szecsenvu in dr. Zu pancu za njiju bivanja v Parizu.
Feti, Biographie universelle des musiciens, 2. edition. Pari 8. tom. VI, 1864 navaja o Mihelcu sledee rtice:
Micheux (G.) pianiste et compositeur d' oeuvres legeres pour son instrument, naquit en Styrie(?) et vivait a Vienne en 1829. II s'y trouvait encore en 1840. Depuis plusieurs annees il est fixe a Pari. On connoit sous son nom environ cent oeuvres d' etudes, fantaisies, themes varies, mazourkes et polkas pour le piano.
In v dopolnilu (Supplement, tom. II. od leta 1880.) pripoveduje: Micheuz Georges, pianiste, professeur et compositeur, ne vers 1815 et fixe a Pari, s'est livre a T enseignement et a publie pour le piano environ cent cinquante morceau de genre qui sont faits non sans gout, mais qui n'ont pas pu reussir a faire sortir son nom de 1' obscurite. Au nombre de ces compositions, parmi lesquelles on peut surtout citer les deux recueils intituls Echos de Hongrie op. 50 et Six Melodies sympathiques op. 112.
2. Dr. Jurij Starovasnik.
Porojen 2. aprila 1748. 1. v Kamniku, se je olal v Ljubljani ter se posvetil zdravnitvu na Dunaju. Ze 1. 1774, so pozvali sloveega zdravnika na univerzo freiburko za profesorja zdravilstva; tam si je stekel kot zdravnik, uitelj in humanist veliko nevenljivih zaslug. Spisal je mnogo znamenitih knjig zdravilstvene vsebine. Umrl je 26. marca 1. 1792. kot rtva poklica svojega za kugo, dopolnivi komaj 44. leto.1) Njegovi ostanki poivajo na pokopaliu freiburkem, kjer so mu postavili prijatelji in astilci kamenit spomenik s sledeim znailnim napisom, ki nam ve pove, nego nam more povedati najvestneji ivotopisec.
Hier ruht der edle Mann, der volle achtzehn Jahr Uns alles, Arzt, Freund, Rath, des Volkes Liebe war, Der mit dem besten Kopf. das beste Herz verband; Im Wohlthun nur sein Gliick, sein frtihes Eude fand.
Mi Slovenci pa smo dali slovei univerzi freiburki dva uenjaka: pravnika Jelen ca in zdravnika Starovasnika To univerzo je
*) Engelbert Kiipfel v Necrologium sodalium et amicorum pripoveduje: Sta-ravasnig wurde im Jahre 1792 mit dem Pestgift angesteckt, das ihn am 26. Mar des-selben Jahres todtete. Nachdem er verschieden, wurde die Leiche schvvarz wie ein Mohr, so schrecklich wirkte das Gift!
8 o
Fridolin Kavi: Znameniti Slovenci.
ustanovil 1. 1456. avstrijski nadvojvoda Albert VI; 1. 1856. so praznovali slovesno tiristoletnico njene ustanovitve.
Starovasnik je objavil sledea dela :
i) Dissertatio inaug. medica sistens animadversiones in prae-cipuas viscerum inflammationes (Viennae 1773, 8.);
2) Dissertatio de reconvalescentibus (ibid. eod. a. 8.); Dissertatio de inflammatione uteri (ibid. eod. a. 8.); Dissertatio de erroribus fraudibus ac inertia medicamentorum (Freib. Brisg. 1774, 8.);
4) Abhandlung von den ausserordentlichen Fasten der Maria Monica Mutschlerin zu Rothweil. i. Theil. Mit einem Kupfer (Frei-burg 1870); 2. Theil. Wien 1782, 8., .... welcher Fall in Hoch-kreisen grosses Aufsehen erregte ;
5) Dissertatio de sterilitate humana (Friburgi 1781, 8.);
6) Dissertatio de constitutione anni 1782 totius et anni 1783 usque ad solstitium aestivum, cum observationibus nonnullis circa morbos per eum occurentes, praecipue circa morbos biliosos, catarrhum epidemicum, scarlatinum et morbilos (ib. 1783, 8).
Dasi se je Starovasnik sam vedno podpisaval Staravasnig, navedel ga je Mensel (Das gelehrte Deutschland, Lemgo 1787, 8.) napano z imenom: Starakasnig. Isti uenjak mu je v knjigi Le-xicon der vom Jahre 17501800 verstorbene teutschen Schriftsteller (Leipzig 1813, Gerh. Fleischer d. Jiing. 8., tom XIII,, na strani 287.) e ponemil pristno slovensko ime v Neuhofer, kar je seveda napano ; S t a r o v a s n i k a bi si Nemec moral ponemiti v Al t d o r f e r j a, ne pa v Neuhoferja.
3. Dr. Florjan Sentimar.
Porodil se je okolo 1. 1785. v Kranju. Ko je dovril ljubljanske ole, se je el 1. 1804. na Dunaj zdravilstva uit. Z Dunaja se napoti v Heidelberg in Pariz. L. 1812. je spremil veliko vojsko francosko na Rusko. Po znanem nesrenem izhodu te vojne je ostal v Moskvi, in
v
ondukaj mu je slovenski jezik kakor nekdaj slavnemu igi Herber-steinu mnogo koristil.
Za kolere 1. 1830. se je posebno odlikoval; spisal je o tej bolezni tudi neko knjigo in izvod te knjige poslal kranjskemu zgodovinskemu drutvu. Iz Petrograda je priel 1. 1836. na Nemko.
Ve o Sentimaru pa ne vem povedati. Morda napotijo te vrstice koga, da kaj ve poizve in pove o ivljenju tega naega rojaka.
^^UpSi^
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si