URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO VIII 4. marec 1963 ŠTEVILKA 7 VSEBINA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŽALEC 43. Odlok o splosniih pogojih m vzajemnih razmerjih med lastniki iposameznih delov stavb na območjm občine Žalec 44. Odlok o hišnem redu 43. Odlok o spremembi odloka o posebni odškodnini za uživanje vrtov, parkov, sadovnjakov in vinogradov 46. Odlok o občinskih taksah 47. Odlok o spremembi odloka o občinskem prometnem davku 48. Odlok o občanski dokladi na dohodke od kmetijstva, obrti samostojnih poklicev lin premoženja, od dohodnine v stalnem znesku, v odstotku od prometa, od kosmatega dohodka, od priložnostnih dohodkov in na dobitke Jugoslovanske loterije in športne napovedi za leto 1963 49. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o kategorizaciji učnih in vzgojnih zavodov in o merilih za delitev družbenega sklada za šolstvo 50. Odlok o družbeni denarni pomoči 51. Odlok o oprostitvi Zavoda za zaposlovanje invalidov Vransko plačevanja dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev za leto 1962 52. Odlok o oprostitvi podjetja »Reklamservis« Žalec plačevanja dela občinskega prometnega davka od prodaje na drobno za leto 1962 53. Odlok o oprostitvi Kovinskega podjetja »KOYO< Vransko plačevanja obresti od gospodarskih skladov in dela prispevka v družbene investicijske sklade za leto 1961 54. Odlok o zvišanju mesečnih nagrad vajencev za nekatere stroke 43. Občinski ljudski odbor Žalec je po 29. členu zakona o lastnini na delih stavtb (Uradni list FLRJ, št. 16-281/59, 48-764/59 in 12-143/62) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 14. februarja 1963 sprejel. ODLOK o splošnih pogojih in vzajemnih razmerjih med lastniki posameznih delov stavb na območju občine Žalec. 1. člen Vzajemna razmerja med lastniki, ki izvirajo iz etažne lastnine v posamezni stavbi, se določijo s splošnimi pogoji ali s pogodbo. Splošni pogoji so obvezni za lastnike posameznih delov stavbe. 2. člen Lastnik stanovanja ali poslovnega prostora kot posameznega dela stavbe je stanodajalec oziroma najemodajalec v smislu zakona o stanovanjskih razmerjih in zakona o poslovnih stavbah in prostorih. Lastnik stanovanja ali poslovnega prostora lahko odda stanovanje oziroma poslovni prostor drugemu v uporabo. Zato ima lastnik pravico sprejemati stanarino oziroma najemnino. 3. člen Lastnik stanovanja oziroma poslovnega prostora kot posameznega dela stavbe ima glede njenega upravljanja iste pravice, ki jih ima po zakonu o stanovanjskih razmerjih in po zakonu o poslovnih stavbah in prostorih nosilec stanovanjske pravice oziroma najemnik, ne glede na to ali ta posamezni del" uporablja ali ne. 4. člen Lastnik stanovanja ali poslovnega prostora kot posameznega dela stavbe mora sam trpeti stroške za tekoče vzdrževanje, ki jih po zakonu o stanovanjskih razmerjih in po odloku Občinskega ljudskega odbora Žalec trpi nosilec stanovanjske pravice. 5. člen Lastnik stanovanja mora ne glede na to ali uporablja stanovanje sam ali pa ga je oddal drugemu, plačevati v sklad za hišno upravo in v sklad, ki je namenjen za tekoče vzdrževanje tistih skupnih delov lise, kateri služijo hiši kot celoti, znesek, določen po predpisih občinskega ljudskega odbora za to stanovanje. (119. in 120. člen zakona o stanovanjskih razmerjih). Lastnik poslovnega prostora kot posameznega dela stavbe, ki sam uporabljal ta prostor, mora plačevati v sklade stavbe zneske, ki bi jih moral plačevati, če bi ta posamezni del uporabljal za stanovanje. Ce pa poslovni prostor odda v najem, pa mora plačevati od najemnine poleg stroškov za upravo in vzdrževanje iskupnih delov stavbe še zneske, ki jih je predpisal Občinski ljudski odbor Žalec (občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš), stanovanjski skupnosti. 6. člen Za skupne dele hiš, ki služijo stavbi kot celoti, se štejejo: temelji, glavne stene, podstrešje, pročelje, stopnice, hodniki, dvigala, električno, kanalizacijsko, vodovodno in telefonsko omrežje, vodnjaki, pralnice in sušilnice za perilo, streha, naprave za ogrevanje, dimniki in podobno. Vsi lastniki posameznih delov imajo trajno pravico uporabe. Za skupne dele hiš, ki služijo samo nekaterim ne pa vsem posameznim delom stavbe se štejejo: posebna vhodna vrata, stopnišča, dimniki, naprave za kurjavo in druge naprave, dvigala, podstrešni in kletni prostori, terase, vodnjaki, predelne stene med dvema stanovanjema ali prostoroma in podobno. Na teh delih hiš pa imajo pravico trajne uporabe lastniki teh posameznih delov. 7. člen Lastniki posameznih delov morajo prispevati k stroškom za vzdrževanje skupnih delov stavbe v sorazmerju med vrednostjo njihovih posameznih delov in skupno vrednostjo vse stavbe, če pa služijo skupni deli samo nekaterim lastnikom posameznih delov stavbe, pa v sorazmerju med vrednostjo njihovih delov in skupno vrednostjo tistega dela stavbe, v katerem so ti posamezni deli. Višino zneska, ki je potreben za vzdrževanje skupnih delov, ki služijo hiši kot celoti, določi na podlagi predpisov Občinskega ljudskega odbora Žalec, upravni organ pristojen za stanovanjske zadeve. 8. člen Splošne pogoje o vzajemnih razmerjih in pogodbo o vzajemnih razmerjih je mogoče spremeniti s pismeno privolitvijo lastnikov posameznih delov, ki se njihovih pravic ta sprememba tiče. 9. člen Odlok velja od 1. januarja 1963. Objavi se v Uradnem vestnijtu Okraja Celje. St. 36-6/63-3 Žalec, dne 14. februarja 1963. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Žalec Tone Delak 1. r. 44. Občinski ljudski odbor Žalec je po 2. in 13. členu zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 17-222/62) in 3. ter 8. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 2-22/59) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 14. februarja 1963 sprejel ODLOK o hišnem redu. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S hišnim redom se urejajo medsebojna razmerja med hišnim svetom oziroma lastnikom družinske stanovanjske hiše in nosilcem stanovanjske pravice. Z njim se določi obseg in način uporabe stanovanjskih prostorov, dolžnosti in pravice hišnega sveta oziroma lastnika hiše ter stanovalcev. Namen odloka o hišnem redu je, da se v 'hišah zavaruje mir, red, varnost in snaga in da se stavbe in stanovanja družbene in državljanske lastnine vzdržujejo v uporabnem stanju. 2. člen Določbe odloka so obvezne za vse osebe, ki stanujejo v stanovanjski hiši ali poslovni stavbi, v kateri je vsaj eno stanovanje. II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI HIŠNIH SVETOV IN ZASEBNIH STANODAJALCEV 3. člen Hišni sveti in zasebni stanodajalci (lastniki) so dolžni skrbeti za vzdrževanje stanovanjskih prostorov in omogočiti stanovalcem mirno im nemoteno uporabo. V ta namen so posebej dolžni: 1. občasno pregledati strehe, ostrešje, dimnike, dimniške in druge naprave, dvigala, poskrbeti za popravilo raznih Okvar in za odstranitev vnetljivih, škodljivih in dragih nevarnih snovi s podstrešja; 2. občasno pregledati hišne instalacije in jih zavarovati pred okvarami zaradi vlage in mraza oziroma preprečevati nepotrebno trošenje vode, plina, elektrike in podobno; 3. enkrat letno v navzočnosti nosilca stanovanjske pravice pregledati stanovanjske prostore zaradi ugotovitve potrebe glede morebitnih popravil in gospodarskega vzdrževanja stanovanjskih prostorov, naprav in instalacij; 4. enkrat letno po strokovnjaku pregledati strelo-vodne naprave in poskrbeti, da se ugotovljene pomanjkljivosti takoj odpravijo; 5. skrbeti za urejeno okolje in naprave v hiši, kakor tudi za zunanji videz stavbe; 6. skrbeti za pravilno uporabo in vzdrževanje okenskih rolet in za smotrno in estetsko nameščanje raznih anten; 7. določati vrstni red za smotrno uporabo in redno čiščenje skupnih prostorov — hodnikov, stranišč, podstrešij, odprtih kleti, pralnic, dvorišč in podobno; 8. določati čas in kraj sušenja perila in stepavanja preprog in cunj; 9. v hišah, kjer ni hišnika ali hišnega upravitelja, določiti osebo, ki hrani ključe od Skupnih prostorov. O gornjih Ukrepih sklepa v stavbah družbene lastnine hišni svet na sejah. 4. člen Skupni prostori in naprave morajo biti na razpolago vsem stanovalcem. Skupne prostore, kamor spadajo tudi skupna stranišča, morajo uporabniki vzdrževati v čistem stanju, kolikor ti posli niso v celoti ali deloma naloženi hišniku. C as in način uporabe ter čiščenje teh prostorov določi hišni svet oziroma lastnik hiše. 5. člen Vsaka hiša mora imeti na vidnem mestu seznam nosilcev stanovanjske pravice. Hiše v družbeni lastnini morajo imeti sezname inventarja, ki se uporablja. Tak seznam s cenitvijo posameznih predmetov hrani predsednik hišnega sveta ali hišni upravitelj. III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI STANOVALCEV 6. člen Vzdrževanje stanovanj bremeni stanovalce, ki so dolžni na lastne stroške: 1. po potrebi prebeliti prostore, najmanj vsako tretje leto pa kuhinjo; 2. sproti uničevati mrčes in drugo golazen; 3. po dimnikarju redno mesečno čistiti vse kurilne naprave v stanovanju; 4. s primernimi sredstvi ražkuževati suha stranišča: 5. dati popraviti oziroma nadomestiti naslednje predmete v prostorih: električna stikala, vtikalne puše in varovalke, svetilna telesa, ključe in ključavnice, zvonce pri vratih, vodovodna tesnila pri pipah, tesni'a v straniščnih rezervoarjih, blazinice straniščnih desk, potezne verižice v straniščih, kopalnih kadeh, umival-nih in pomivalnih koritih, razbite šipe, kljuke, ščitnike, pletene jermene in spojne kavlje pri roletah. 7. člen Uporabniki prostorov so odgovorni za vso škodo, povzročeno po njihovi krivdi. Razne prezidave, dozidave in spremembe zidnih odprtin kakor tudi kurilnih in dimovodnih naprav se smejo izvesti le z dovoljenjem upravnega organa, pristojnega za gradbene zadeve. Pismeni zahtevek vloži hišni svet ali zainteresirana stranka s pristankom investitorja hiše oziroma zasebnega stanodajalca. Ce investira gradbeno delo nosilec stanovanjske pravice, mora predhodno skleniti s hišnim svetom oziroma z zasebnim stanodajalcem pismeno pogodbo glede obračuna gradbenih stroškov za primer izselitve, obenem pa en izvod pogodbe predložiti upravnemu’ organu, ki je pristojen za stanovanjske zadeve, zaradi evidence. 8. člen Nosilec stanovanjske pravice mora sporočiti hišnemu svetu oziroma zasebnemu stanodajalcu vse okvare in pomanjkljivosti, katere je dolžan popraviti hišni svet oziroma zasebni stanodajalec, in sicer takoj ko škodo opazi. Če tega ne stori, odgovarja za nastalo škodo. 9. člen Stanovalci so dolžini paziti na red in snago v prostorih in se vesti tako, da ne motijo mirnega sožitja z drugimi stanovalci in z bližnjo okolico. Zato je posebej prepovedano: 1. uporabljati vodovodne, električne, plinske, ogrevalne in druge naprave tako, da se kvarijo; 2. hraniti kurjavo v večjih količinah, sekati drva ali drobiti premog v stanovanjskih prostorih; 3. prekomerno močiti tla in parkete ribati z vodo; 4. prati ali sušiti perilo v stanovanjih, če je na razpolago pralnica ali prostor za sušenje perila; zlasti je prepovedano sušenje perila na uličnih balkonih; 5. metati odpadke in druge predmete v stranišča, vodovodne školjke, odtočne cevi, kanale in jarke; 6. pritrjevati na nedovoljena mesta objave, plakate, pisati po stenah in vratih ali jih kakorkoli poškodovati; 7. metati odipadke, pljuvati ali drugače onesnažiti hišo, skupne prostore in naprave ali okolico smetiščnih jam oziroma posod; 8. polivati kurivo z vnetljivimi tekočinami; 9. puščati gorljive in druge nevarne predmete in razno navlako na podstrešjih, hraniti vnetljive tekočine in eksplozivne snovi; 10. poškodovati hišne vrtove, nasade in druge naprave pri hiši; 11. na nedovoljenih mestih in ob nepravem času iztepavarta preproge ali zračiti posteljnino; 12. puščati vežna vrata odklenjena v letnem času od 21. do 5. ure, pozimi pa od 20. do 6. ure; 13. s kakršnimikoli predmeti zastavljati veže, hodnike, stopnišča, dvorišča ali druge skupne prostore; 14. na okna postavljati nezavarovane posode s cvetlicami ali jih zalivati tako, da odteka voda po zidu; 15. uporabljati stroje in naprave, ki povzročajo prekomeren hrup ali smrad; 16. prekomerno uporabljati radioaparate v zvočno slabo izoliranih prostorih in s tem vznemirjati sosede; 17. kakorkoli motiti mir in počitek sosedov, zlasti pa od 22. do 6. ure; 18. imeti v stanovanjih živali (pse, zajce, kokoši in podobno), razen ptičev pevcev in ene mačke. 10. člen V sporu med hišnim svetom oziroma zasebnim stanodajalcem in nosilcem stanovanjske pravice glede beljenja ali razkuževanja prostorov, odloči na predlog prizadete stranke občinska sanitarna inšpekcija. IV. UPRAVNOKAZENSKE DOLOČBE 11. člen Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 10.000 din: 1. hiša oziroma zasebni hišni lastnik, ki krši predpise iz 3., 5. in 13. člena tega odloka; 2. nosilec stanovanjske pravice, ki kljub pismenemu opominu hišnega sveta ali lastnika hiše krši prepovedi iz 9. člena tega odloka. Kršitev 9. točke 9. člena se kaznuje po določbah temeljnega zakona o varstvu pred požarom (Uradni list FLRJ, št. 18-170/56). 12. člen Predlog za kaznovanje vloži hišni svet oziroma lastnik hiše ali zainteresirana stranka, ki prijavi prekršek občinskemu sodniku za prekrške. V. KONČNE DOLOČBE 13. člen Hišni red mora biti izobešen na vidnem mestu in v zasteklenem okviru v veži vsake hiše. 14. člen Natančnejša navodila za vzdrževanje hišnega reda predpiše zbor stanovalcev za vsako hišo posebej (3. točka 65. člena zakona o stanovanjskih razmerjih). 15. člen Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati vsi dosedanji predpisi Občinskega ljudskega odbora o hišnem redu. 16. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 36-5/63-3 Žalec, dne 14. februarja 1963. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Žalec Tone Delak 1. r. 45. Občinski ljudski odbor Žalec je po 114. členu zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 17—222/62) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 14. februarja 1963 sprejel ODLOK o spremembi odloka o posebni odškodnini za uživanje vrtov, parkov, sadovnjakov in vinogradov. 1. člen V odloku o posebni odškodnini za uživanje vrtov, parkov, sadovnjakov in vinogradov (Uradni vestnik okraja Celje št. 2-18/60) se spremeni 1. točka 2. člena tako, da se glasi: 1. zelen j adn ega vrta 2 din od kvadratnega metra mesečno. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 36-4/63-3 Žalec, dne 14. februarja 1963. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Žalec Tone Delak 1. r. 46. Občinski ljudski odbor Žalec je po 47. členu zakona o upravnih taksah (Uradni list FLRJ, št. 28-513/59, 23-389/61 in 53-730/62) v zvezi s 1. členom uredbe o občinskih taksah (Uradni list FLRJ, št. 3-23/60, 6-36/61 in 48-699/61) na seji Občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 14. februarja 1963 sprejel ODLOK o občinskih taksah. PRVI DEL Splošne določbe 1. člen Na območju občine Žalec se pobirajo občinske takse, ki so predpisane s tarifo v II. delu tega odloka. 2. člen Način uporabe občinskih taks se določi z družbenim planom občine Žalec. 3. člen Takse se plačujejo na način kot je predpisano v pravilniku za izvrševanje zakona o upravnih taksah (Uradni list FLRJ, št. 9-120/60 in 24-421/61). 4. člen Določbe zakona o upravnih taksah in uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov veljajo tudi glede občinskih taks. 5. člen Občinske takse po tem odloku se ne pobirajo v primerih, ko je priznana oprostitev taks po veljavnih predpisih. 6. člen Pojasnila in navodila za izvrševanje odloka daje odsek za dohodke občinskega ljudskega odbora. 7. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskih taksah (Uradni vestnik okraja Celje, številka 18-206/60). Odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 423-5/63-4 Žalec, dne 14. februarja 1963. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Žalec Tone Delak 1. r. DRUGI DEL Tarifa Tar. št. 1 Za uporabo javnega prostora za postavitev stojnic, vrtiljakov, športnih strelišč, cirkusov in za druge začasne namene se plača od m2 uporabljenega prostora dnevno......................................20 din Tar. št. 2 Za igralne karte, ki se uporabljajo za igranje v javnem lokalu od vsakega kompleta . . . 1.000 din Za biljard od uporabe v javnem lokalu letno 2.000 din Za avtomatični (električni) biljard in podobne igralne naprave od uporabe v javnem lokalu letno....................................... 3.000 din Tar. št. 3 Za izobešeno firmo (napisno tablo) se plača letno: a) industrijska podjetja, gradbena podjetja, kmetijske zadruge in kmetijski kombinati 30.000 din b) trgovskega podjetja (uprave), opekarne, go- stinska podjetja (družbeni sektor), obrtni centri in obrtna podjetja (servisi) . . 10.000 din c) poslovalnice trgovskih podjetij, proizvodni okoliši kmetijskih zadrug, delavnice obrtnih centrov, obrati kmetijskih kombinatov in prodajalne obrtnih podjetij (mesnice)................................ 2.000 din č) prodajalne tobačnih izdelkov, kruha in zelenjave ...................................... 500 din d) obrtna podjetja in gostinski obrati zasebnikov in druge fizične osebe, ki izvršujejo kakršnakoli pridobitna dela ne-glede na velikost napisa plačajo to takso po doseženem prometu v preteklem letu: do 1 milijona din letnega prometa .... 500 din nad 1 milijon do 5 milijonov din letnega prometa............................. 1.000 din nad 5 milijonov do 10 milijonov din letnega prometa............................. 2.000 din nad 10 milijonov din letnega prometa . . 5.000 din Tar. št. 4 Turistična taksa se plača: a) v turistični sezoni: julij in avgust od osebe dnevno............................160 din b) v juniju............................. 120 din c) v ostalem letnem času................ 80 din Glede popolnih in delnih oprostitev turistične takse in takse po tar. št. 7 veljajo določbe 4. in 5. člena uredbe o občinskih taksah. Osebe, naštete v 5. členu te uredbe plačajo turistično takso in takso po tar. št. 7 zmanjšano za 75 110. Člani Počitniške zveze Jugoslavije, Zveze izvidniških organizacij Jugoslavije, Zveze za telesno vzgojo »Partizan« in Planinske zveze Jugoslavije, ki prebivajo v lastnih počitniških domovih oziroma kolonijah ali v kolonijah, ki. jih organizira njihova zveza, plačajo turistično takso, ki znaša za vse leto 10 din od osebe na dan. Tar. št. 5 Za objave in oglase materialne koristi, ki se pritrjujejo na zidove, ograje in druge vidne kraje se plača: a) za V, Pole..................................... 10 din b) za Vz pole..................................... 20 din c) za celo polo ali večje oglase................. 50 din č) za stalne reklame se plača letno od m2 . . 500 din Tar. št. 6 Za sporočila, objave in razglase po lokalnih ozvo-čevalnih postajah za vsako objavo ali razglas materialne koristi.................................... 50 din Tar. št. 7 Za uporabo prostega prostora za kampe ali šotore. od vsakega šotora ali kampa dnevno ... 50 din Tar. št. 8 Za pse se plača letno: a) za pse čuvaje (priklenjene).............. 500 din b) za luksuzne pse.......................... 2.000 din Taksa po tej tarifni številki se ne plača za pse, ki se uporabljajo kot vodniki slepcev, za rasne pse z rodovnikom, za pse reševalce ter za pse, ki se uporabljajo za potrebe JLA in LM. 47. Po 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) v zvezi s 1. in 5. členom uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 19-118/53), 3. členom uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 19-325/61, 6-50/62, 11-125/62 in 4-45/63) in V. delom tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 25-329/62, 29-386/62, 31-433/62, 40-548/62, 42-586/62, 46-635/62, 51-675/62 in 53-749/62) je .Občinski ljudski odbor Žalec na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 14. februarja 1963 sprejel ODLOK o spremembi odloka o občinskem prometnem davku. 1. člen V odloku o občinskem prometnem davku (Uradni vestnik okraja Celje, št. 60-593/62) se v II. delu poglavja II tar. št. 11 spremeni tako, da se stopnja 15 % nadomesti s stopnjo 5 %. 2. člen V II. delu II. poglavja »storitve« se črta prometni davek na naročnine za telefonske in telegrafske naprave in pripomba, ki je s tem v zvezi. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1963. St. 421-5/1963-4 Žalec, dne 14. februarja 1963. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Žalec Tone Delak 1. r. 48. Občinski ljudski odbor Žalec je po 37. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, številka 52-644/57 in 27-492/59), 13. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52 in 1. in 2. členu temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19-194/55, 19-241/57, 55-710/57, 52-892/58 in 52-853/59) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 14. februarja 1963 sprejel ODLOK o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva, obrti, samostojnih poklicev in premoženja, od dohodnine v stalnem znesku, v odstotki: od prometa od kosmatega dohodka, od priložnostnih dohodkov in na dobitke Jugoslovanske loterije in športne napovedi za leto 1963. 1. člen Na območju občine Žalec se v letu 1963 pobira občinska doklada na dohodke od kmetijstva, obrti, sa- mostojnih poklicev in premoženja ter od dohodnine v stalnem znesku, v odstotku od prometa, od kosmatega dohodka, od priložnostnih dohodkov in na dobitke Jugoslovanske loterije in športne napovedi. 2. člen Občinska doklada je proračunski dohodek in se deli kot je določeno z družbenim planom. 3. člen Občinska doklada se odmeri in plačuje istočasno in na isti način kot dohodnina. 4. člen Predpisi uredbe o dohodnini z vsemi spremembami ter uredbe o izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov veljajo tudi za odmero in pobiranje občinske doklade po tem odloku. 5. člen Osnovo za občinsko doklado na dohodek od kmetijstva tvori za leto 1963 ugotovljeni katastrski dohodek, za ostale zavezance pa je osnova za Občinsko doklado ista kot osnova za dohodnino (čisti in kosmati dohodek). 6. člen Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado. 7. člen Stopnje občinske doklade so progresivne. 8. člen Občinska doklada se odmeri zasebnim kmetijskim gospodarstvom in drugim lastnikom zemljišč, ločeno za obdelovalne in ločeno za gozdne površine, po naslednjih stopnjah: Osnova (v din) Nižinski predel (% Srednjeviš. predel (%) Višinski predel (%) do 30.000 80 30 10 od 31.000 do 50.000 82 32 11 od 51.000 do 80.000 84 34 12 od 81.000 do 120.000 86 36 13 od 121.000 do 160.000 88 38 14 od 161.000 do 200.000 90 40 15 od 201.000 do 250.000 92 42 16 od 251.000 do 300.000 94 44 17 od 301.000 do 400.000 96 46 18 od 401.000 do 500.000 98 48 19 nad 500.000 100 50 20 Stopnja občinske doklade od katastrskega dohodka gozdov je za vse tri predele neglede na osnovo enaka in znaša 3 %. 1. V nižinski predel spadajo naslednja naselja: Arja vas k. o. Levec Braslovče Braslovče (del) Breg Polzela Brode Tešova (del) Cepi j e Prekopa (del) Doberteša vas Sv. Peter Dobriša vas Levec Dolenja vas Sv. Pavel Drešinja vas Levec Glinje Smatevž Gomilsko Gomilsko Gornja vas Sv. Lovrenc (del) Gotovi j e Gotovlje (del) Grajska vas Grajska vas (del) Kamenče k. o. Smatevž Kapla Ojstriška vas (del) Kasaze Kasaze (del) Latkova vas Latkova vas Levec Levec Letuš • Letuš (del) Ločica Polzela Ločica Ločica (del) Loka }} Črni vrh . (del) Ložnica Žalec Male Braslovče Male Braslovče Marija Reka Marija Reka (del) Migojnice Zabukovica (del) Ojstriška vas „ Ojstriška vas (del) Orla vas Orla vas Orova vas Polzela Parižlje Sp. Gorče Kaplja vas „ Latkova vas Pernovo Petrovče ;; Vel. Pirešica (del) Petrovče Podgorje Letuš (del) Podlog Zalog Podvin Polzela (del) Poljče Sp. Gorče Polzela Polzela Pondor Ojstriška vas (del) Prebold Sv. Pavel (del) Prekopa Prekopa (del) Preserje ,, Male Braslovče Rakovlje „ Braslovče (del) Sp. Roje „ Sv. Peter Sp. Gorce ,, Sp. Gorče Sp. Grušovlje „ Sv. Peter Šentrupert „ Orla vas Šempeter „ Sv. Peter Šešče Sv,. Lovrenc (del) Smatevž Smatevž Tabor „ Ojstriška vas (del) Topovlje „ Sp. Gorče Trnava „ Trnava (del) Vel. Pirešica Vel. Pirešica (del) Vransko „ Vransko (del) Vrbje „ Žalec Zakl Trnava Zalog Zalog (del) Založe Založe (del) Zg. Gorče Male Braslovče Zg. Grušovlje Zalog Zg. Roje Sv. Peter Žalec „ Žalec 2. V srednjevišinski predel spadajo naslednja naselja: Andraž k. o. Andraž (del) Braslovče Braslovče (del) Brode Tešova (del) Čepi j e Prekopa (del) Črnova Črnova Galicija ” Železno (del) Jungert (del) Gornja vas „ Sv. Lovrenc (del) Gotovlje „ Gotovlje (del) Grajska vas Grajska vas (del) Griže Zabukovica (del) Kapla Ojstriška vas (del) Kasaze Kasaze (del) Letuš Letuš (del) Liboje Sv. Neža (del) Iz)čica Ločica (del) Loke Črni vrh (del) Mala Pirešica Gorica Marija Reka Marija Reka (del) Matke Magdalena (del) Migojnice Zabukovica (del) Miklavž Miklavž (del) Ojstriška vas Ojstriška vas (del) Pernovo Velika Pirešica (del) Pirešica „ St. Janž na Vinski gori Podgorje Letuš (del) Podkraj Studence (del) Podvin Podvin (del) Podvrh Podvrh Pondor Ojstriška vas (del) Pongrac Pongrac (del) Ponikva Ponikva Prapreče Jeronim (del) Prebold Sv. Pavel (del) Prekopa Prekopa (del) Prelska Prelska (del) Rakovlje Braslovče (del) Ruše Gorica Selo Teševa (del) Stopnik Prekopa (del) Studence Studence (del) Šešče Sv. Lovrenc (del) Tabor Ojstriška vas (del) Tešova Tešova (del) Velika Pirešica Velika Pirešica (del) Vinska gora Št. Janž na Vinski gori Vransko Vransko (del) Zabukovica Zabukovica (del) Zalog Zalog (del) Zaloška gorica Gorica Založe Založe (del) Železno n Železno (del) 3. V višinski predel spadajo naslednja naselja: Andraž k. O. Andraž (del) Rrnica Kasaze Brode Tešova (del) Čeplje Prekopa (del) Čreta Tešova Črni vrh Črni vrh Dobrič Dobrič Dobrovlje Dobrovlje Galicija ” Železno (del) in Jungert (del) Gornja vas Sv. Lovrenc (del) Gotovi j e Gotovlje (del) Grajska vas Grajska vas (del) Griže Zabukovica (del) Hramše Železno Janškovo selo Prelska Jeronim Jeronim Kale Ponikva Kasaze Kasaze (del) Liboje Sv. Neža (del) Limovce „ Zaplanina Lipje „ Lipje Ločica Ločica (del) Loke j, Črni vrh (del) Lopatndk „ Lipje Matke Magdalena (del) Marija Reka Marija Reka (del) Miklavž Miklavž (del) Podgorje Letuš (del) Podvin Podvin (del) Podvrh Podvrh (del) Pongrac Pongrac (del) Pernovo Vel. Pirešica (del) Prapreče Jeronim (del) Prebold Sv. Pavel (del) Prekopa Prekopa (del) Prelska Prelska (del) Selo Tešova (del) Stopnik Prekopa (del) Studence Studence (del) Tabor Ojstriška vas (del) Teševa Tešova (del) Vel. Pirešica Vel. Pirešica (del) Vologa Jeronim Vransko Vransko (del) Zabukovica Zabukovica (del) Zahomce Ločica Zajasovnik Zalog (del) Zaplanina Zaplanina Zavrh „ Železno Založe „ Založe (del) Železno „ Železno 9. člen Razmejitev naselij za odmero občinske doklade za leto 1963 za kmečka gospodarstva se je izvršila na podlagi sklepov posebnih komisij krajevnih odborov (odlok o ustanovitvi komisij za revizijo dosedanje nedoločene razmejitve naselij na območju občine Žalec na predele zaradi odmere občinske doklade — Uradni vestnik okraja Celje, št. 42-404/62). Za razmejitev naselij so sestavljeni zapisniki po krajevnih odborih in hišnih številkah. Iz zapisnikov je razvidno v katero kategorijo spada vsak davčni zavezanec. Zapisniki so sestavni del odloka itn se nahajajo pri oddelku za finance ObLO Žalec. 10. člen Občinska doklada obrtnikov, samostojnih poklicev in od premoženja se odmeri za leto 1963 po naslednjih stopnjah: Osnova (v din) c? (%) II (%) III (%) Al V (%) do 100.000 9 4 6 8 4 od 101.000 do 250.000 11 5 7 10 6 od 251.000 do 500.000 13 6 8 12 8 od 501.000 do 800.000 16 8 10 15 — od 801.000 do 1,200.000 19 10 12 18 — nad 1,200.000 22 12 14 20 — Po I. lestvici se obdavčijo: mizarji, ključavničarji, kleparji, vodovodni inštalaterji, sodarji, žage, mlini, finomehaniki, soboslikarji, parketarji. Po II. lestvici se obdavčijo: krojači, čevljarji, peki, šivilje, kolarji, sodavičarji, vrtnarji, sedlarji, brivci, urarji. Po III. lestvici se obdavčijo: pletilje, kovači, mehaniki, slaščičarji, fotografi, vulkanizerji, polaganje podov iz umetnih zmesi. Po IV. lestvici se obdavčijo: gostilne, avtoprevozniki, duhovniki, advokati, zobarji, prodajalci apna. Po V. lestvici se obdavčijo zavezanci dohodnine od premoženja (zgradbe, cerkveni dohodki). 11. člen Zavezanci, ki plačujejo dohodnino v stalnem znesku, plačujejo v stalnem znesku tudi občinsko doklado in to v višini 25 % od dohodnine, ki je predpisana z odlokom o dohodnini v stalnem znesku za tekoče leto. 12. člen Občinska doklada za leto 1963 od dohodnine v odstotku od prometa in od kosmatega dohod-ka ter od priložnostnih dohodkov se odmeri po stopnji 5 %. Osnova za odmero občinske doklade je ista kot osnova za dohodnino. 13. člen Občinska doklada na dohodek od dobitkov Jugoslovanske loterije in športne napovedi znaša 10 % od dobitkov nad 5.000 din. 14. člen Pojasnila in navodila za izvrševanje tega odloka daje oddelek za finance občinskega ljudskega odbora. 15. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se za odmero občinske doklade za leto 1963. Št. 422-13/63-4 Žalec, dne 14. februarja 1983. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Žalec Tone Delak 1. r. 49. Občinski ljudski odbor Žalec je po 23. členu temeljnega zakona o financiranju šolstva (Uradni list FLRJ, št. 53-687/60) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora im na seji zbora proizvajalcev dne 14. februarja 1963 sprejel ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o kategorizaciji učnih in vzgojnih zavodov in o merilih za delitev družbenega sklada za šolstvo. 1. člen Odlok o kategorizaciji učnih in vzgojnih zavodov in o merilih za delitev družbenega sklada za šolstvo (Uradni vestnik okraja Celje, št. 29-277/61) preneha veljati. • 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 61-2/63-2 Žalec, dne 14. februarja 1963. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Žalec Tone Delak 1. r. 50. Občinski ljudski odbor Žalec je po 15. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 14. februarja 1963 sprejel ODLOK o družbeni denarni pomoči. 1. člen Nepreskrbljenim osebam s stalnim prebivahščem v občini Žalec daje Občinski ljudski odbor Žalec družbeno denarno pomoč po določbah tega odloka iz sredstev, ki so v ta namen določena v občinskem proračunu. Izjemoma so upravičene do družbene denarne pomoči tudi osebe, ki imajo stalno prebivališče izven občine Žalec, če so na območju občine zašle v tak položaj, da se brez družbene denarne pomoči ne morejo vrniti v kraj stalnega prebivališča. 2. člen Družbena denarna pomoč se daje osebam, ki so popolnoma ali delno nesposobne za pridobivanje in nimajo zadosti sredstev za preživljanje. 3. člen Za popolnoma nesposobne za pridobivanje se štejejo: 1. osebe, ki so trajno nesposobne za delo zaradi starosti, onemoglosti, bolezni ali telesnih oziroma duševnih hib in se ne morejo preživljati z lastnim delom, nimajo zadostnega premoženja, niti svojcev ali drugih ^seb, ki bi jih po zakonu, po pogodbi ah sodni odločitvi bile dolžne preživljati; 2. matere z enim otrokom do treh let ali dvema otrokoma izpod 7 let, če nimajo nikogar, ki bi mu lahko izročile otroka v varstvo, da bi se zaposlile; 3. nedoletne osebe brez staršev ali drugih svojcev, ki bi jih bili dolžni in zmožni preživljati ter nedoletne osebe, katerih starši ali ožji sorodniki zaradi raznih okolnosti ne skrbe zanje. 4. člen Za delno nesposobne za pridobivanje se štejejo osebe, ki si zaradi delne nezmožnosti za delo ne morejo ustvarjati zadostnih sredstev za preživljanje in z njimi kriti osnovne življenjske potrebe. 5. člen Družbena denarna pomoč je stalna, začasna ali enkratna. 6. člen Stalna družbena denarna pomoč se daje onim osebam, ki so nepretrgoma socialno ogrožene. Začasna denarna pomoč se daje osebam, ki so začasno zašle v gmotne težave. Enkratna družbena pomoč se daje osebam, ki so trenutno v stiski. V vseh primerih se daje družbena denarna pomoč le pod pogoji, ki so navedeni v 2., 3. in 4. členu odloka. 7. člen Oblike družbene denarne pomoči po tem odloku so: 1. splošne socialne podpore starim in onemoglim osebam; 2. podpore socialno ali zdravstveno ogroženim družinam ali posameznikom (TBC podpore); 3. študijske podpore socialno šibkim dijakom, učencem v gospodarstvu in študentom; 4. podpore odpuščenim iz zaporov; 5. oskrbnine nedoletnih in starih ter onemoglih v zavodih; 6. rejnine, ki se dajejo po zakonu o rejništvu; 7. pogrebni stroški; 8. prispevki za ortopedske pripomočke in za rehabilitacijo v zavodih. 8. člen Družbene denarne pomoči ne morejo biti deležne: 1. osebe, ki so sposobne preživljati se z lastnim delom; 2. osebe, ki imajo toliko premoženja oziroma dohodkov, da se lahko s tem preživljajo; 3. osebe, ki imajo svojce, ki so po zakonu, pogodbi, oporoki ali sodni odločitvi dolžni skrbeti zanje; 4. osebe, ki imajo pravico do socialne pomoči po posebnih predpisih; 5. osebe, ki imajo nad 5.500 din mesečnega dohodka na družinskega člana. 9. člen Višina posamezne stalne, začasne ali enkratne družbene denarne pomoči znaša mesečno: 1. podpore starim in onemoglim, podpore socialno ali zdravstveno ogroženim družinam ali posameznikom in podpore odpuščenim iz zaporov od 2.000 do 6.000 din. V težkih primerih, ko je podpirancu potrebna tuja pomoč, ali ko gre za številno ogroženo družino, sme biti znesek pomoči izjemoma tudi višji, vendar ne višji od 10.000 din. 2. podpore dijakom, učencem in študentom od 2.000 do 12.000 din; 3. oskrbnine za otroke in stare ter onemogle osebe v zavodih in prispevki za rehabilitacijo: za osebe, ki so nepreskrbljene v smislu 2. in 3. člena tega odloka, se plača celotna oskrbnina, za osebe, ki imajo premoženje, dohodke ali svojce, se plača ustrezni znesek do polne oskrbnine glede na plačilne zmožnosti s tem, da se taki osebi pusti 2.000 din od lastnih dohodkov za osebne potrebe. Oskrbnine se plačujejo le za osebe, ki jim je odobril zavodsko oskrbo upravni organ za socialno varstvo; 4. rejnine glede na starost in potrebe ter zdravstveno stanje rejenca znašajo do največ 9.000 din; ta znesek se manjša za toliko, kolikor znašajo lastni dohodki rejenca oziroma toliko, koMkor sta dolžna prispevati roditelja; 5. prispevki za rehabilitacijo in prispevki za ortopedske pripomočke se priznavajo glede na potrebe in razpoložljiva finančna sredstva. 10. člen Višina enkratne podpore se določi po presoji vseh okolnosti za posamezen primer po nujni potrebi. Povračilo pogrebnih stroškov se plača tistemu, ki je oskrbel pogreb socialnega podpiranca in sicer za najnujnejše izdatke pogreba. 11. člen Družbeno denarno pomoč lahko izjemoma prejemajo tudi osebe, ki imajo nepremičnine, proti poznejši vrnitvi na podlagi zemljiškoknjižnega zavarovanja. Kolikor pa te osdbe darujejo svoje premoženje splošnemu ljudskemu premoženju, se višina družbene denarne pomoči določi z darilno pogodbo. O podelitvi družbene denarne pomoči, ki je vezana na zemljiškoknjižno zavarovanje, se sklene ustrezna pogodba, ki jo za občino sklene in podpiše predsednik občinskega ljudskega odbora. 12. člen Pogoje za uveljavitev družbene denarne pomoči morajo prosilci izkazati z dokazili, ki se uporabljajo v upravnem postopku. 13. člen Družbena denarna pomoč se podeljuje na podlagi prošenj. Obrazec za prošnje predpiše oddelek za splošne zadeve in družbene službe. 14. člen Krajevni uradi morajo prošnje predložiti socialnovarstveni komisiji pri pristojnem krajevnem odboru, ki na seji prouči in da mnenje o upravičenosti posameznega prosilca do družbene denarne pomoči. Krajevni uradi so dolžni takoj po seji komisije odposlati obravnavane prošnje z mnenjem in obrazložitvijo komisije oddelku za splošne zadeve in družbene službe občinskega ljudskega odbora. Oddelek za splošne zadeve in družbene službe prouči prošnjo in mnenje komisije in izda po prostem preudarku odločbo o priznanju ali odklonitvi družbene denarne pomoči. Odločba o družbeni denarni pomoči se praviloma glasi na upravičenca in se tudi njemu nakazuje denar. V izjemnih primerih, če to predlaga krajevni odbor ali socialno varstvena komisija ali smatra to za potrebno upravni organ, se za upravičenca nakazuje denarna pomoč drugi osebi. Rejnine, oskrbnine in prispevki za zavode se nakazujejo rejmikom oziroma zavodom. 15. člen Pravica do družbene denarne pomoči pripada od prvega dne naslednjega meseca, ko je bila družbena denarna pomoč odobrena in se plačuje mesečno vnaprej, preneha pa konec meseca, ko so odpadli razlogi za upravičenost do družbene denarne pomoči. 16. člen Zoper odločbe, ki jih izdaja v zadevah družbene denarne pomoči oddelek za splošne zadeve in družbene službe, je dovoljena v 15 dneh pritožba na Svet za socialno varstvo občinskega ljudskega odbora. 17. člen Oddelek za splošne zadeve in družbene službe vodi evidenco o koristnikih družbene denarne pomoči in mora občasno o tem poročati Svetu za socialno varstvo. Opravljati mora tudi stalno nadzorstvo nad socialnim in drugim stanjem podpirancev in v primerih, kjer so se spremenili pogoji za prejemanje družbene denarne pomoči, proučiti in po potrebi izdati novo odločbo o spremembi višine ali o ukinitvi pomoči. En izvod vsake odločbe mora upravni organ dostavljati tudi pristojnim krajevnim odborom. 18. člen Uživalci družbene denarne pomoči so dolžni javiti oddelku za splošne zadeve in družbene službe vsako spremembo, ki bi vplivala na višino ali ukinitev družbene denarne pomoči. 19. člen Najmanj enkrat letno se mora opraviti revizija družbene denarne pomoči po komisiji, ki jo imenuje Svet za socialno varstvo. Komisija vodi o svojem delu zapisnik in po končani reviziji sestavi poročilo, ki ga mora predložiti Svetu za socialno varstvo. 20. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1963. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 554-1/63-2/7 Žalec, dne 14. februarja 1963. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Žalec Tone Delak 1. r. 51. Po 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 11. členu zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list FLRJ, št. 17-300/61, 44-650/61, 52-766/61 in 30-407/62) je Občinski ljudski odbor Žalec na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 14. februarja 1963 sprejel ODLOK o oprostitvi Zavoda za zaposlovanje invalidov Vransko plačevanja dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev za leto 1962. 1. člen Zavod za zaposlovanje invalidov Vransko se za leto 1962 oprosti plačila dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev. 2. člen Oprostitev se nanaša na tisti del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, ki pripada proračunu občine Žalec. 3. člen Odstopljeni prispevek iz osebnega dohodka delavcev mora zavod vnesti v svoj poslovni sklad. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se za leto 1962. Št. 422-67/63-4/3/7 Žalec, dne 14. februarja 1963. Predsednik Občinskega ljudskega odbora! Žalec Tone Delak 1. r. 52. Po 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) je Občinski ljudski odbor Žalec na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 14. februarja 1963 sprejel ODLOK o oprostitvi podjetja »Reklamservis« Žalec plačevanja dela občinskega prometnega davka od prodaje na drobno za leto 1962. 1. člen Podjetje »Reklamservis« Žalec se za leto 1962 oprosti plačila dela Občinskega prometnega davka od prodaje na drobno. 2. člen Ta oprostitev se nanaša na dopolnilno stopnjo občinskega prometnega davka pod tar. št. 2 III. poglavja tarife v odloku o občinskem prometnem davku (Uradni vestnik okraja Celje, št, 60-593/62). 3. člen Odstopljeni del mora podjetje obvezno vnesti v svoj poslovni sklad. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se za leto 1962. St. 421-1/63-4/4/7 Žalec, dne 14. februarja 1963. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Žalec Tone Delak 1. r. 53. Po 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 7. členu zakona o obrestih od gospodarskih skladov (Uradni list FLRJ, št. 8-63/61) in 4. členu zakona o prispevku v družbene investicijske sklade (Uradni list FLRJ, št. 8-64/61 in 52-764/61) je Občinski ljudski odbor Žalec na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 14. februarja 1963 sprejel ODLOK o oprostitvi Kovinskega podjetja »KOVO« Vransko plačevanja obresti od gospodarskih skladov in dela prispevka v družbene investicijske sklade za leto 1981. 1. člen Kovinsko podjetje »KOVO Vransko se za leto 1961 oprosti plačila obresti od gospodarskih skladov in dela prispevka v družbene investicijske sklade. 2. člen Oprostitev se nanaša na tisti del prispevka v družbene investicijske sklade, ki pripada občinskemu družbenemu investicijskemu skladu. 3. člen Odstopljena sredstva sme podjetje uporabiti izključno za svoj poslovni sklad. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se za leto 1961. St. 420-2/63-4 Žalec, dne 14. februarja 1963. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Žalec Tone Delak 1. r. 54. Občinski ljudski odbor Žalec je po drugem odstavku 3. člena uredbe o nagrajevanju vajencev (Uradni list FLRJ, št. 6-47/62) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 14. februarja 1963 sprejel ODLOK o zvišanju mesečnih nagrad vajencev za nekatere stroke. 1. člen Mesečna nagrada vajencev v občini Žalec, določena v pravilniku gospodarske organizacije ali samostojnega zavoda oziroma v učni pogodbi, mora znašati: 1. v prvem učnem letu — najmanj 5.000 din 2. v drugem učnem letu — najmanj 6.000 din 3. v tretjem učnem letu — najmanj 7.000 din 2. člen Mesečna nagrada vajencev iz 1. člena velja za naslednje obrtne stroke oziroma poklice: a) lesne galanterijske obrti: kolarji, sodarji, izdelovalci kadi; b) stavbne dbrti: zidarji, tesarji, pečarji; c) predelava zemlje, kamna in stekla: kamnoseki, ce-mentninarji; č) kovinske obrti: kovači, mehaniki koles; d) živilske obrti: mesarji, peki, slaščičarji; e) ostale obrti: vrtnarji, cvetličarji, dimnikarji in lončarji. 3. člen Gospodarska organizacija, samostojni zavod ali zasebni delodajalec se kaznuje za prekršek po 9. členu uredb.e o nagrajevanju vajencev, če določi vajencu manjšo nagrado, kot jo predpisuje ta odlok. 4. člen Nagrade, določene po 1. členu tega odloka, se morajo izplačevati z veljavnostjo od 1. januarja 1963. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 113-5/63-3 Žalec, dne 14. februarja 1963. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Žalec Tone Delak 1. r. Ldaja samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Odgovorni urednik Franc Svetina — Tisk ČP »Celjski tisk« __________________________ Uredništvo in uprava sta v Celju, Trg svobode št. 9 — Telefon 39-11, interna uredništva 12, uprave 22 — Naročnina znaša le In o 1200 din, cena posamezni številki 50 din — Tekoči račun pri Narodni banki Celje št. 603-11-603-10. GOSTILNA ŠMARJE PRI JELŠAH »COMET« PODJETJE ZA PROIZVODNJO UMETNIH BRUSOV IN MAGNEZITNIH IZDELKOV - ZREČE |!ll 111 S K : j,: • 1- • • ■ 3 • ^ • 2 ' 5 • 3 g I I 5 '5 I D Is i I o 11 ? I os ; 5 ca rt tr\ 2 s ® S 0_ >0_ & S 1 I Z | I -S S I I I °-s a s~ ! Is " . i ?f I „ i I s, IE s, =£> c O Jd Cfl ^ O O o m 0.2 ^ 'M ci irt sd s | | 'S1 o. I § 1 of <5 s s ^ d e I 1 s ti ti — O S 3 I O ti ti ti 51 1 " ■3 ti irt vd IS § 4 1 I — •S I- 1: s Q 'h ■Ss =« B. -S I M "3 4 rt ti irt -o ?! 45 si §: d-f oK ii c5 =5ti Ii = ti «3 ti-^ ii 51 c o 3 1 ^•3 £ § |“ 1-s 'N II o H C O O ti H ICC O h ti ti lO S2 5 o z M ti ti M lO M H 02 O O J H' O cc ti O «*! U ti H GO ti § O Q H O «2 H ec O O | S g “ § £ I M l S ti •- s I ti g ti G 8 5 Q I 3 v "S Š 1 I | l-t Sl ■g S •S .5 3 S I S = I 5 I 55 rt ti m" -d !S I I ffi r- -• 3 d. 3 ti d S ti 1 š ti o. •S ^ ti o ti ti G I r I 'i cj ti irt .d I I g <1 u, > 02 S S G 6 ti _ ti g iž • S ; '5 . S Š š S- l* § -5 fi ii •g 3 S ■5 = M g I I ii |S 3 £ ti it |1 £ 5 ti 5, 1" II fl i> 15 ti C/2 rt ti m* >d "E—" E;; f| GOSTINSKO PODJETJE »BRANIBOR« - CELJE OBRTNA DELAVNICA KLJ » M 2° w R 9^ ^ 0 m* te ti O «2 " !z Zti <0 o H tc - ti h < ti «5 H tc g O 3 O i> 3 I | 5' i 4 | * -S I " a S 1 1 I V5 Q OJ .5 i i ^ ^ 'E 11 on ti io I I h | ■|| 1 ^5 o i I I .§ 5 h ^5 tl O' •x ^5 * i; i ii.i 3 ■ » g l£ 1 gl č ti E ti oi 2 | 1 2 1 t3 'ti .5 ^ o I, ti ^ 3 ti io ti in so 1 I 3" i$ ,5S 51 ■M i s H O Ž O ut > o ti M o > H 02 ti -C N 233 82 909 3,014 3,972 17,501 Predscdn skovar A TJE »]\ dan 31. j | | 3 1 S i i ti ti 23,807 ' i • : Le O PODJE Bilanca na > :5:t: 5; ; ; 1 • • • td 02 ti < 3 O ti 02 O O in c-' go m to "41 L- OJ 'n tn in oi s a 5 I : I I «i I I ” •i 1 rt ti oi '-c a S 5 d -d ti 02 3 m to" ti £ I I i = II I I I g « g §■ j S • i i ^ d d ti i i! i i^ g-5 -s g g" e g s"9 g g-s g ^ g-g o a ~ a i j ■a 02 ti-a 5 ti 'g I "S I II ti2-1 h §:■ 11 f H *■« to ti tn so N. ON 00 lo xD tO ■'i* — t-i t'~» in in On_ ox_ ^ of in ti so 1 ■6 I 3 S i ! I ° I :E ! II ti s s ti oi to1 ti in ! I!31$ y 1 s S £ i I .5 o 6 C 5 ti ti cd 3$ £u °1 £ Bti f! h £1 oi to ti in >c 1- ji fl 3 M O «< Ut z 4 M 4 Z 3 4 Z P 5 O ut 11 i I I i" 1: e-i tM 35 1 a-6 1-9 1 = 1 g S5 8 • 3 i i ^ .5 ■5 5 i ji g 5 5 S s 3 S Pd -n d . C M !§ ! »•s E £=3 5 1 I xi « O «111 ti oi to ti in ;$ s 3 S E 5 s 03 ‘5 S jo I 5 g g I 5 1 'i I: 1: fi ti -■i 1 I1 fl E *.§ £■§ Is 1 11 p |l 1 I 6 £ 0.5 53 5 3 I I - J 1 i sO hJ 00 1! I O” P^: 4-E e>o n= = 1-2. e- S 'g 3 £3 h 23 -g0- ti d PEKARNA IN SLAŠČIČARNA - ROGAŠKA SLATINA KLAVNICA - MESARIJA, MOZIRJE I ” O S O o I 1 'E 5 I 3 •g i 6 -§ 5 s Q I O £ 8 to 3 1 3 5 B I i ! ■5 S I I '5 'S* Oi I =1 sl ^>g O-1 li f, ^>N sl St ar :5,a- 5 S S < a: M O «< O 5 H as ►j M «< 02 H g O Z s* < l-l d 00 O 00 00 m o o Cx in. m in O ►-3 I i 1 * i 11 D D I 1 'S ■§ S I I m oi tn 'ji in pJ 5 i E I I I I I š L/ D C 1 ! tl ito 1.2, El o ^ Š 1 g i (75 r q . ti ti 5 i to Q I 5l S5 to^ So 'F d 1 1 Q O ti in S | <1 > <1 > k I $ I 1 I ti I j a 3 s £ & Š5 1 S too << «to OO 'I I •g 3 II 2> 5-s o g: P li to Q •ti-a 6.9 it .| g to s O o »4 O as z n Bi tu S O >4 O Q H ^5 H M •s Q O Bn O as m Bi < Q O e. cc O O I >- Sl 2; -Š H >4 C on m oo no ■m vo in m m m go cn S 1 I 1 •c 3 li £s ig s 1= 1 31 r 31 S ti oi in in so oo in m oo o in m oo 'i* 'o E i 8 1 i= ji a ji ni «n ti in I" 1' li 1 <5