Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 1 V petek (-6/2 °C), soboto (-4/4 °C) in nedeljo (-3/3 °C) bo pretežno oblačno. Sreda, 30. decembra 2015 številka 52 | leto 62 TAKO mislim Slovesno ob dnevu samostojnosti Tudi v Šaleški dolini smo slovesno obeležili dan samostojnosti in enotnosti. Še posebej slovesno je bilo v dvorani Doma kulture v Velenju, ki so jo obiskovalci napolnili do zadnjega kotička. Slavnostni govornik je bil Jan Škoberne, ki je v svojem govoru strnil veličino plebiscitnega dogodka in obenem opozoril na S Šibilo do naslova(?)17) Rokometni klub Gorenje že ima novega trenerja. To je dr. Marko Šibila, dolgoletni trener v 1. slovenski rokometni ligi. V klubu so se dogovorili za sodelovanje do konca te in za naslednjo sezono, z možnostjo podaljšanja za sezono 2017/18. ■ mnoge napake, ki smo jih Slovenci storili v zadnjih 25. letih. S kulturnim programom so navdušili učenci in učitelji osnovne šole Livada, ki so s plesom, petjem in poezijo ter seveda z obilo mero otroške razigranosti in optimizma pripravili res pravo praznično razpoloženje. a mz Naj Vam novo leto natrosi veliko sreče na Vaši poti! Uredništvo -VO iu-l ■in =o ■u-t ii*"> ;o Pletemo sanje ob letu Boris Zakošek Kmalu bomo stopili v najbolj pričakovan dan v letu, najlepši dan bi rekli mnogi, čarobno noč, v katero bomo nesli neskončna upanja in hrepenenja. Zapolnili smo spet eno leto, ki je bilo nekaterim bolj in drugim manj naklonjeno in sedaj stojimo novemu naproti, za katerega upamo, da nam bo postreglo z več ali vsaj toliko obilja, kot smo ga imeli v tem. Je že tako, da se ob koncih leta celo radi domišljavo obregnemo ob prejšnje in si postavljamo nove velike cilje, velike želje. Ob tem ne vidimo, da majhni, kot smo, ljudje in država, morda zmoremo, kakšen večji korak, a le izjemam je dano, da jih storijo nekaj več. Še ti pogosto le zaradi spleta srečnih okoliščin in bolj poredko zaradi izjemnih znanj in sposobnosti, ki jih premorejo. A upanje umre zadnje in zato vsi nekako upamo, da nam bo sreča tokrat bolj naklonjena. Ob tem začuda ne vidimo, da večino od nas pravzaprav sreča obdaja na vsakem koraku. Le začutiti jo moramo, le uvideti, da živimo v neizmerno prijaznem delu sveta, v miru, v sorazmerni blaginji. Mnogi sicer to čutijo in vedo, premnogim pa sta potrošništvo in politično sivo črno risanje našega življenja, zastrla lastna premišljanja. In zato je morda ob letu čas, da si obljubimo, da si bomo malce bolj odstirali obzorja. Segli po kakšni knjigi, prisluhnili umnim ženam in možem, morda prebrali celo kakšen resen časopis, si širili pamet in bogatili znanja. Da si bomo potem znali, ne enoplastno, ampak večplastno odgovoriti, zakaj so v svetu eni ljudje brez vsake vrednosti, mi pa jo imamo, odgovoriti na dilemo, zakaj nam je vseeno, če v naši državi strada in živi v razdrtih družinah na desetine otrok, mi pa se bojimo že ene posvojitve istospolnih partnerjev, ovreči začudenje, zakaj nas bosta tujina in naši zanamci poznali po ksenofobni bodeči žici, po tem, da smo leta dopuščali, da nam isti ljudje v imenu demokracije praznijo vse bolj prazne žepe, po našem vazal-stvu do večjih in močnejših. Morda bomo po tem celo sposobni prisluhniti drug drugemu in res izbirati poti, ki nas bodo večinoma vodile k skupnemu, ne le osebnemu napredku in bogatenju. Morda bomo po tem le uvideli, da sta blaginja in sreča v tem, da živimo v sožitju, in mu skozi različnosti dopustiti, da nas bogati in plemeniti. Morda bomo tako le spoznali, da ni sreča le imeti, ampak je sreča dajati. In to ne, kot sedaj morda mislite, predvsem materialnih dobrin. Ne, ampak dajati tisto, kar dobrega nosimo v srcu. In potem morda ne bomo stali ob novem letu in si želeli zgolj teh sanj, ki smo jih pletli ob letu poprej. Četrti blok bo lahko obratoval Ljubljana, 23. decembra - Vlada je sprejela uredbo o mejnih vrednostih emisij snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav, ki prinaša nove, strožje mejne vrednosti emisij. Sprejela pa je tudi prehodni nacionalni načrt za velike kurilne naprave in tako nekaterim omogočila podaljšano obratovanje. S tem se nadaljevanje obratovanja omogoča tudi četrtemu bloku Teša. Velenjski župan in predsednik sveta ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje Bojan Kontič, ki je na težave, ki bi nastale, če uredbe ne bi sprejeli, opozoril pred tem predsednika vlade, je zadovoljen, da je kratkoročno razrešeno vprašanje ogrevanja Šaleške doline, ga pa vseeno moti, da niso bili pravočasno sprejeti potrebni ukrepi, da bi lahko ob morebitnem izpadu bloka 6 obratoval blok 5, ki je tehnološko popolnejši od štirice. a mz ■ Naš čas, 30. 12. 2015, barve: CM K, stran 10 2 SREČNO 2016 30. decembra 2015 Manj naložb in črtanje nadstandardnih dejavnosti V proračunu občine Šmartno ob Paki za prihodnje leto več odhodkov kot prihodkov -Potrdili nadomestno svetnico Marijo Cvetko Žunter Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 21. decembra - Na letošnji zadnji seji sveta Občine Šmartno ob Paki so tamkajšnji svetniki med drugim sprejeli občinski proračun za prihodnje leto in za nadomestno svetnico iz vrst stranke SDS potrdili Marijo Cvetko Žunter. Za dobrih 200 tisoč evrov več odhodkov Občina Šmartno ob Paki se je pridružila lokalnim skupnostim, ki že imajo sprejet občinski proračun za prihodnje leto. Svetniki so ga potrdili brez glasu proti. Predvideva 2,7 milijona evrov prihodkov in dobrih 2,9 milijona evrov odhodkov. Po zagotovilih šmarškega župana Janka Kopu-šarja bodo razliko v višini dobrih 200 tisoč evrov pokrili s prenosom sredstev iz tega leta, za izgradnjo prve faze kanalizacije Gavce pa bodo najeli dolgoročni kredit, za katerega bodo vir vračanja poiskali v najemnini Komunalnega podjetja Velenje. »Le tako bomo lahko uresničili pred- videno naložbo.« Poleg omenjene kanalizacije med večjimi naložbami predvidevajo še energetsko sanacijo vrtca, za katero Proračun za prihodnje leto je - po Kopušarjevi obrazložitvi -prilagojen trenutnim finančnim razmeram v državi in s tem tudi žalost bomo morali te za določeno obdobje črtati. Poskušali bomo breme primerno porazdeliti na vse.« Ob tem je Kopušar Protest zaradi nižjih povprečnin Vnovično zmanjševanje pov-prečnine kot pomemben vir občinskega proračuna na eni ter nenehno povečevanje obveznosti države na drugi strani je bil tehten razlog za to, da se je zah- Na letošnji zadnji seji občinskega sveta so sprejeli občinski proračun za prihodnje leto. Ta je odraz finančnih razmer v državi in s tem tudi v občini. upajo na sofinanciranje države. Ker se bodo pogoji za pridobitev državnih sredstev zaostrili, bodo pri tem proučili možnost javno--zasebnega partnerstva. v občini. Zaradi nižje povprečni-ne je manjši kot predhodni, kar se bo najbolj odražalo pri naložbah in nadstandardnih dejavnostih, ki so jih doslej imeli. »Na še opozoril, da sprostitev napredovanj javnim uslužbencem pomeni za lokalno skupnost večje odhodke. Marija Cvetka Žunter je nova svetnica. tevam po spremembi nekaterih členov Zakona o izvrševanju proračuna RS za leti 2016 in 2017 pridružila tudi Občina Šmartno ob Paki. Svetniki so na seji izrazili nasprotovanje določbam omenjenega zakona in se namesto za 522 evrov zavzeli za 536 evrov povprečnine na prebivalca. Namesto Jožeta Slemenška Marija Cvetka Žunter Nova občinska svetnica iz vrst SDS v preostanku mandata 2014-2018 je Marija Cvetka Žunter. Svetniki so jo potrdili na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. V14-članskem občinskem svetu je nadomestila umrlega strankarskega svetnika Jožeta Slemenška, v svet pa se je uvrstila na osnovi rezultatov lokalnih volitev. Žunter-jeva bo - na predlog občinskega odbora stranke SDS - nadomestila Slemenška tudi v vseh ostalih komisijah in odborih, v katerih je ta deloval. Bodo pa zaradi njene izvolitve v občinski svet morali imenovati novega člana nadzornega odbora, v katerem je Žun-terjeva delovala doslej. Na seji so svetniki potrdili še dolgoročno strategijo za kulturo v lokalni skupnosti do leta 2020, ki je doslej občina še ni imela, ter sprejeli Pravilnik o spodbujanju malega gospodarstva - podjetništva - v lokalni skupnosti. ■ Savinjsko-šaleška naveza Po obletnicah še kmečki punt v živo Različno polne malhe - Punt ob Sotli in na Ljubečni - Poznajo Štore svoj dolg? - Boljši časi za Polzelo in Swaty - Stradanje ni pomagalo (a LOKALNE novice Krajši delovni čas mestne blagajne Velenje, Šoštanj - Jutri bo Mestna blagajna Velenje še zadnjič obratovala v prostorih Mestne občine Velenje, in sicer po skrajšanem delovnem času med 8. in 11. uro. Od 4. januarja jo bodo izvajali v prostorih Delavske hranilnice na Šaleški cesti 20 v Velenju. S podjetji, ki jim bo mogoče plačevati položnice brez provizije, bodo sklenili nove pogodbe. Občina Šoštanj pa začasno ukinja brezplačno blagajno, saj z bankami še niso uspeli sklenili tovrstnih dogovorov. Mestna tržnica odprta jutri, v soboto pa ne Velenje - Mestna tržnica bo obratovala jutri, 31. decembra, od 7. do predvidoma 13. ure. V soboto, 2. januarja, pa bo zaprta. Priprave na BUMfest že stekle Žalec - V Žalcu bo od 22. do 24. januarja potekal že 10. mednarodni BUMfest, katerega častni pokrovitelj bo predsednik države Borut Pahor. Skupine in posamezniki tokrat prihajajo iz Avstrije, Belgije, Italije, Nemčije, Venezuele, Burkine Faso, Irana, Sirije ... in Slovenije. Praznični delovni čas TIC-a Velenje Velenje - Turistični informacijski center v vili Bianci bo obratoval tudi 1. januarja, in sicer med 10. in 16. uro. Vzdrževalna dela na sistemu Bicy Velenje - Zaradi potrebnih vzdrževalnih del avtomatiziranega sistema za izposojo mestnih koles sistem BICY ne bo obratoval od 31. decembra 2015 do konca januarja 2016. Kolesa bomo pospravili in opravili pregled celotnega sistema. a mz Popravka Dve napaki sta se nam prikradli v prejšnji številki. Tako smo pri članku o dobrodelnem koncertu rotarijcev zapisali, da je med drugimi nastopala Klara Kokec, pravilno bi bilo seveda Kikec, pri članku o novi skodelici za kavo lončarstva Bahor pa smo našo znano slikarko Ivano Kobilco preimenovali v Kobilico (čeprav še v stroki to ni dorečeno). Za napaki se opravičujemo. ■ Pa mineva še zadnji mesec letošnjega leta. Zaznamovalo ga ni le praznično razpoloženje, ampak tudi praznovanje nekaterih ob rezultatu referenduma o družinski zakonodaji, ki je še bolj razdelil Slovenijo. Razdeljenost se je pokazala tudi ob proslavi obletnice, ki je v času izvedbe pokazal veliko enotnost Slovencev. A kaj, ko nas je kasneje politika tako razdelila. Razdeljeni so tudi delavci; eni bodo dobili božičnico, drugi ne. In eni so ali bodo dobili drobiž, drugi po nekaj tisočakov. A to ni odvisno le od njihove pridnosti. Razlike so seveda tudi pri radodarnosti božičkov, ki obdarujejo otroke. Ja, po razlikah smo enotni. In ko so nekateri slavili, so drugi protestirali. V nedeljo so svojo nejevoljo zaradi žičnate ograje pokazali prebivalci z naše in sosednje strani Sotle v Imenem pri Podčetrtku. Tu je žica res zarezala v dobre medsosedske odnose. In ljudje seveda terjajo njeno odstranitev. Letošnje leto je tudi pokazalo, da se naši kmetje niso puntali le pred 500 leti, še zdaj se. Zadnji so to pokazali tisti z Ljubečne pri Celju in okolice. Vzrok pa podoben kot že ponekod drugod v porečju Savinje: to je očitek o neustreznih načrtih gradnje suhih zadrževalnikov. Kmetje pravijo, da bodo zaradi njih poplavljene velike površine kakovostne kmetijske zemlje. Tudi obljubljena odškodnina, ki jo bodo dobivali tudi v primerih, da poplav sploh ne bo, se jim ne zdi dovolj dobra rešitev. Ampak zdaj je praznični čas, ko pravih sogovornikov ne dobijo. In gradnja zadrževalnikov niti ne sodi v kmetijsko ministrstvo, ampak tisto za okolje in prostor, gradbinci pa hitijo delati. Seveda, saj jim gre vreme zelo na roko. Pa se lahko zgodi, da bodo kmetje morda dosegli svoj prav, a takrat bodo zadrževalniki že končani. Državi pa se mudi, ker nad njo visi »meč« vračanja evropskega denarja, če protipoplavnih ukrepov ne bodo pravočasno uredili. Nasploh, tarnajo kmetje, se je nad kmetijstvo spravilo veliko »škodljivcev«: od tistih pravih, do vremena, trgovcev oziroma »mešetarjev« in vse do čudne kmetijske politike, kot posplošeno radi rečejo mnogi. Težko pa se piše tudi občinam. Ne le zaradi škrte države, nekaterim tudi zaradi njih samih oziroma dela njihovih vodstev, ki so se uračunali. Tako je ugotovilo tudi računsko sodišče, v tej posebni što-riji se je znašla tudi Občina Štore. Ta se je močno zadolžila že zaradi dejavnosti prejšnjega župana. Komaj so do leta 2013 zadolženost znižali za skoraj polovico, se je začela dvigovati tudi pod novim vodstvom. In zato ni dobro, da so daleč nad povprečjem slovenskih občin. V tej zgodbi se je znašla tudi želja, da rešijo nekdaj »viden« Dom Svetina. A vsega niso naredili tako, kot bi morali, jim očitajo »računarji«. Se pa naj bi obetali boljši čas polzelski tovarni nogavic, saj je država malo odvezala mošnjiček in jim pomagala pri prestrukturiranju. Denar bodo porabili za nakup reprodukcijskega materiala ter ener-gentov. Kot smo že pisali, država očitno verjame v to družbo, morda jih je primamila tudi konoplja, s katero bodo obogatili izdelavo bioloških nogavic. Industrijska konoplja, seveda. Matjaž Merkan, direktor zreško-mariborske družbe Swatycomet in letošnji slovenski menedžer leta, pa ima novega gospodarja. Avtotehna, lastnica, je to družbo namreč prodala znani ameriški družbi, s katero je Swa-tycometpo malem že sodeloval. Športno povedano, sta se združila dva pomembna »igralca« na svojem področju delovanja. Sad tega sodelovanja naj bi bil tudi še večji prodor zreško-mariborske firme v ZDA. Merkan naj bi se tudi obdržal na vrhu družbe, bo pa novo vodstvo moral dobiti vitanjski Ksevt, Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij. Direktor Miha Turšič, ki je na težave opozoril celo z gladovno stavko, namreč meni, da »oni na vrhu« svojih obljub, da bodo rešili stvari, zaradi katerih je gladoval, niso izpolnili. Prst je najbolj usmeril proti kulturni ministrici. Čeprav je Ksevt vitanjski občinski javni zavod. Pa še to: na območju Kozjanskega in Obsotelja so združili moči. In to na področju, ki vsem občanom ni najbolj po volji. Imeli bodo skupni inšpektorat in redarstvo. Mnogi občani kritično pravijo, da bi zlahka preživeli tudi brez takega organa, predvsem pa brez njihove dejavnosti. a k NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. 30. decembra 2015 »^AS Naš čas, 30. 12. 2015, barve: CM K, stran 3 SREČNO 2016 Velenje je lahko primer dobre prakse 3 KA J^mâk jcT % nHA Utfï vi ~ .. ^HL 1 ti / J. " h I^BB ---H ¿^hÉfl H ÜW ' A ■TVIHL JI <* i m ¡^F1 J ^H O ^ Obiskovalci so do zadnjega kotička napolnili dvorano Doma kulture Na osrednji slovesnosti v domu kulture zaznamovali dan samostojnosti in enotnosti - Slavnostni govornik je bil poslanec SD v državnem zboru Jan Škoberne, kulturni program pa so pripravili učenci osnovne šole Livada Mira Zakošek Velenje, 23. decembra - V povsem napolnjeni dvorani kulturnega doma je potekala osrednja slovesnost v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole Livada, ki so pričarali obilo prazničnega razpoloženja in domoljubja s plesom, petjem in poezijo. Slavnostni govornik je bil poslanec Socialnih demokratov v državnem zboru Jan Škoberne, ki je najprej obudil spomin na zgodovinski dan za državljanke in državljane republike Sloveniji, ko smo pred 25 leti na plebiscitu s skoraj unitarno večino odločili, da vzpostavimo suvereno in neodvisno republiko Slovenijo. Med drugim je poudaril: »Svečanost dneva odločitve in razglasitve odločenosti, da uresničimo temeljno pravico vsakega naroda do samoodločbe, pa ni bila le plod nekega zgodovinskega trenutka, ki je med drugim prinesel tudi padec berlinskega zidu in konec hladne vojne. Šlo je za zaključno dejanje stoletnega boja slovenskega naroda, ki je skozi najokrutnejše zgodovinske preizkušnje počasi, vztrajno, a z neomajno voljo gradil pot do državnosti, ki je bila naposled po 10-dnevni vojni dokončno dosežena in z odhodom zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade tudi uresničena. Boj za dosego samostojnosti in zaščite nacionalnih pravic slovenskega naroda pa se je začel že mnogo prej.« V nadaljevanju je orisal vse pomembne zgodovinske mejnike, ki so vplivali na nastajanje samostojne Slovenije vse od leta 1848 v času pomladi narodov, Maistrovo osamosvojitev Maribora, narodno osvobodilni boj in številne druge mejnike. Opozoril pa je tudi na številne napake, ki smo jih po osamosvojitvi storili: »Hkrati pa moramo ugotoviti, da smo na notranjem planu storili preštevilne napake, da je tranzi-cijski pohlep odnesel pomemben del desetletja grajenega narodnega gospodarstva, da je privatizacija oropala dostojnega življenja generacije prebivalcev in da se danes, ko imamo po skoraj desetletju hude gospodarske krize zavidljivo gospodarski rast, soočamo z dejstvom, da v suvereni državi slovenskega naroda enega največjih izzivov za prihodnost predstavljajo revni zaposleni, tisoči visoko izobraženi, a brezposelni mladi, ter mnogi starejši, ki s svojimi mizernimi pokojninami še vedno čakajo, da končno ure- Na promenadi, kjer so udeleženci proslave nadaljevali druženje, jim je pel Šaleški akademski pevski zbor pod vodstvom Danice Pirečnik Slavnostni govornik Jan Škoberne je napovedal novelo zakona o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja in premoženja neznanega izvora ter davčno reformo. dimo vprašanje dolgotrajne oskrbe, osebne asistence in v premnogih primerih tudi zmožnost osnovnega preživetja.« Je pa Jan Škoberne v svojem govoru izpostavil primer dobre prakse Mestne občine Velenje: »V Šaleški dolini domuje največji slovenski izvoznik, ena najuspešnejših kmetijskih zadrug ter številna inovativna in prodorna podjetja, ki svoje priložnosti iščejo na mednarodnih trgih in so že davno prerasla okvire slovenskega gospodarstva. In prav tu, doma moramo prepoznati model, po katerem bi se morala zgledovati tudi celotna ljubljanska odlo-čevalska srenja, ki tako pogosto postrani gleda na Šaleško dolino in z mnogimi manevri išče pot, da bi omajala našo enotnost, trdnost in predanost delu, skupnosti in transparentnosti.« Ozrl pa se je tudi v državni zbor, katerega sestavni del je: »Odgovornost, ki jo s svojim delom v državnem zboru nosim tudi sam, tako nalaga, da se v prihajajočem letu z novelo zakona o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja in premoženja neznanega izvora dokončno od-povemo zavržnim praksam, ki v temelju ogrožajo finančno in fiskalno suverenost naše države, da z davčno reformo razbremenimo srednji razred, omogočimo višjo potrošnjo in s tem okrepimo obrt, mala in mikro podjetja ter da z nujnimi državnimi investicijami in podporo internacionalizaciji slovenskega gospodarstva ustvarimo temelje za državo, v kateri bo od poštenega dela mogoče ne le preživeti, ampak tudi dostojno živeti, v enakopravnosti in spoštovanju različnosti. In če bomo tudi vsi politični od-ločevalci znali uveljaviti logiko, da šteje rezultat, ne pa proces in ideološka pripadnost, potem tudi plebiscitna enotnost in občutek, da je v slovenski prihodnosti še vse mogoče, morda še nista povsem zrela za smetišče zgodovine.« Udeleženci proslave so druženje nadaljevali na praznični promenadi, ki postaja v teh zadnjih decembrskih dneh vse bolj živahna. Kramljanje ob zvokih prazničnih pesmi akademskega pevskega zbora pod vodstvom Danice Pirečnik je bilo prijetno. Mnoga srca je prevevala želja, da bi Slovenci postali znova bolj enotni, da bi znali pridobljeno postaviti bolj pozitivno in da bi znova strnili moči in z večjo enotnostjo udejanjili cilje, ki bi vodili k lepši prihodnosti. Upajmo, da bomo čim več tega ponesli v prihajajoče leto. ■ Dokazujejo, da lahko ... veliko storijo za skupno dobro Šmartno ob Paki, 26. decembra - V občini Šmartno ob Paki že nekaj let zaznamujejo dan samostojnosti in enotnosti na sam dan praznika z božično-novoletnim koncertom tamkajšnjega mešanega pevskega zbora, ki ga vse do začetkov vodi Matjaž Kač. Tudi letos se temu niso izneverili. Pevci so na oder šmarškega kulturnega doma tudi tokrat povabili domači moški zbor Franca Klančnika z zborovodjem Markom Lekšetom. Slavnostni govornik - šmarški župan Janko Kopušar - je ob tej priložnosti obudil spomin na dan, ko se je slovenski narod odločil, da želi živeti ter udejanjati samostojnost in neodvisnost v svoji državi. Rezultati plebiscita so takrat postavili pred voditelje zgodovinsko nalogo. »Vsi smo se zavedali, da ne bo lahko, toda za lepši jutri nas samih in naših otrok smo bili pripravljeni na marsikatero žrtev.« Ob pogledu na 25-letno prehojeno pot, je menil Kopušar, ugotavljamo, da vsa pričakovanja niso bila uresničena. »Doseženega je bilo sicer veliko, žal pa storjenih tudi pre- Ob koncu koncerta so družno zapeli Sveto noč. več napak ter nespretnosti, da bi še lahko govorili o zgodbi z velikim uspehom.« Praznovanje vidi kot priložnost, da na osnovi preteklih uspehov in pozitivnih izkušenj ustvarimo ugodno klimo za prihodnost. Osnova zanjo so številni izvedeni projekti, ki so bistveno prispevali k dvigu kakovosti življenja državljanov in državljank. »Podobno kot v državi je tudi v naši občini. Dokazujemo, da lahko s skupnimi prizadevanji, sodelovanjem in povezovanjem storimo veliko za dobro naše skupnosti in vsakega posameznika.« Po njegovem prepričanju se bodo z upanjem, enotnostjo in medsebojnim razumevanjem krepile vrednote, ki spodbujajo pozitivno energijo in optimizem. Prinašajo veselje, dobro voljo in vodijo do uspeha. Tako bomo v državi in s tem tudi v lokalni skupnosti lažje uresničili pričakovanja. ■Tp Razpis za sofinanciranje programov športa Šoštanj - Svetniki Občine Šoštanj so na zadnji letošnji seji sprejeli Letni program za sofinanciranje programov športa za leto 2016, lokalna skupnost pa je pred minulimi prazniki z objavo razpisa že poznala društva, klube k vložitvi prijav. Zadnji dan za oddajo vlog je 29. januar. Razpisni pogoji se od preteklih ne razlikujejo, je pa občina za sofinanciranje desetih različnih programov predvidela v proračunu dobrih 124 tisoč evrov, kar je precej več kot v letošnjem proračunu. Kar 50 tisoč evrov več je predvidela za sofinanciranje predvsem košarkarskega, nogometnega in odbojkarskega kluba, ki so se znašli v hudih finančnih težavah. ■Tp Korak naprej Šoštanj - Občina Šoštanj si je za razvoj turizma postavila pogumne načrte. Da bi na tem področju naredila korak naprej, so tamkajšnji svetniki podprli pobudo o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za turizem Šaleške doline skupaj z Mestno občino Velenje. Obe občini sta pri nekaterih projektih namreč doslej že sodelovali neformalno, z ustanovitvijo skupnega zavoda pa bosta to sodelovanje lažje okrepili in turistom ponudili skupen turistični produkt. Snujejo skupno promocijo, sodelovanje na sejmih ... Odlok o ustanovitvi javnega zavoda so že sprejeli, z imenovanjem vseh članov v njegovih organih pa bodo nadaljnje skupno delo ter projekte tudi konkretizirali. ■Tp Svet MO Velenje bo zasedal sedemkrat Velenje - Svetniki Mestne občine Velenje so že sprejeli svoj okvirni delovni program za letos. Zasedali bodo sedemkrat, in sicer 22. februarja, 22. marca, 24. maja, 28. junija, 25. oktobra in 13. decembra. ■ mz Naš čas, 30. 12. 2015, barve: CM K, stran 10 4 SREČNO 2016 Prvi izziv opravljen Ob odprtju Podjetniškega centra Standard je velenjski župan Bojan Kontič direktorico SAŠA Inkubarotja Karlo Sitar izzival, naj pisarne zapolni do novega leta - Po manj kot treh mesecih tam deluje 18 mladih podjetij in tri start up ekipe Tina Felicijan Podjetniški center Standard podjetjem, mlajšim od pet let, ki imajo razvojni potencial, nudi pisarne, ki so prav vse oddane, in prostor sodela, v katerem so prosta še tri mesta. Vsega skupaj tam deluje 44 podjetnih in ustvarjalnih ljudi, ki niso našli le mize in stola, ampak tudi navdih, spodbudo, poslovne partnerje in družbo. Sodelovanje V Standardu se je ustvarilo res dobro ozračje, pravi direktorica SAŠA Inkubatorja Karla Sitar. »Ljudje radi hodimo sem delat. Mislim, da je to poleg tega, da so naši prostori polni, najbolj pomembno.« Čeprav so trenutno vse pisarne oddane, poziva mlada podjetja, naj povprašujejo po mestih zase, saj SAŠA Inkubator stremi k temu, da se mlada podjetja čim manj časa zadržijo pri njih, hitro zrastejo, čim prej gredo na trg in seveda tudi zaposlujejo. Svoj kotiček v prostoru sodela pa lahko najamejo mladi kreativ-ci, ki še niso ustanovili podjetja. Ne gre le za poceni mizo in stol - mesečna najemnina 40 evrov vključuje tudi obratovalne stroške in tiskanje, ampak tudi za druženje. »Ideja 'coworkinga' je povezovanje. To resnično uspeva. Uporabniki se povezujejo pri različnih projektih in tako skupaj kandidirajo za kakšna sredstva, se potegujejo za posel. Inkubator pa pomaga s svojimi in zunanjimi mentorji ter organizacijo dogodkov na različne teme,« pojasnjuje Sitarjeva in dodaja, da sta se za enkrat povezali eno podjetje iz Standarda s podjetjem v Rudarskem domu, kjer delujejo starejša podjetja. Sicer pa je zanimivo, kako se ljudje z različnimi veščinami in znanjem povezujejo pri projektih in si medsebojno pomagajo s storitvami, pravi. Ne le prostor, tudi svetovanje Med posamezniki in skupinami v prostoru sodela kroži mentor SAŠA Inkubatorja Islam Mu-šic. »Uporabniki se najpogosteje sprašujejo, kako obdržati posel v pozitivi - da pazijo na svoje prihodke in odhodke. Nato pa jih obstaja. Treba je veliko in trdo delati, dobro razmisliti, se ne zaletavati, poiskati pravo strategijo in zaupati vase. Ob vsem tem pa se je treba zabavati. Če ne uživaš v tem, kar počneš, ne boš dolgo zdržal.« prostoru sodela vsakdan uživa v družbi, hkrati pa dela na eni lokaciji, ki obenem tudi »dobro izgleda«. Zaenkrat se je z Islamom pogovarjala le enkrat, ima pa veliko vprašanj, veliko zadreg, ker je to njeno prvo podjetje. nama je promet, več se druživa z ljudmi, izvedeli sva veliko novih stvari,« našteva pozitivne učinke 'sodela' na poslovno in tudi družabno življenje. »Ko prideš sem, sploh ni, kot bi šel v službo, ampak kot bi šel na kavo s prijatelji,« je navdušeno sklenila. Podjetniška klima vse boljša V Standardu zori tudi podjetje BF Dreams, ki se usmerja na trg malih živali. Načrtuje razvoj aplikacije, s katero bodo lastniki psov lahko komunicirali s svojimi štirinožnimi prijatelji na daljavo. Kmalu pa bodo zagnali mar- 30. decembra 2015 dard, tu pa so mu pomagali izdelek hitreje razviti do konca, ga plasirati, pomagala pa so mu tudi različna mnenja. »Ljudje z različnih področij imajo različen pogled na stvari. Ta odkriti pogovor z drugimi pa odpre nove perspektive o podjetju in izdelku.« Ker meni, da je Standard spodbudno poslovno okolje, želi, da bi privabili še več mladih ljudi in mentorjev, ki bi spodbu- > > Povprečna starost podjetij v PC Standard je dve leti in pol, najmlajše je staro tri mesece, najmlajši podjetnik pa 23 let. zanimajo promocija in marketing - kako svoje izdelke in storitve oglaševati, da bodo prepoznani kot kakovostni, kot nekaj novega, uporabnega,« pravi. Z njimi se najprej pogovori o strategiji. Kar se da natančno določijo kupca. »Namreč, če je ciljna skupina preširoka, za doseganje kupcev potrebujemo zelo veliko denarja. Preverimo, kje se gibljejo, določimo kanale, po katerih najlažje dostopamo do njih, torej iščemo način, kako s čim manj denarja čim bolj uspešno in kakovostno predstaviti produkt,« povzema in trdi, da imajo vsi v SAŠA Inkubatorju zelo dobre ideje in kakovostne izdelke, dela je pa še ogromno. »Sreča tu ne Vcoworking prostoru se družita tudi Vesna Puh in Andreja Mijatovic V prostoru sodela je kot na kavi A tudi zelo produktivno. Vesna Puh je iz Zadruge Vez, v Standardu pa razvija svojo idejo Jezikovne vezi, enega od zadružnih projektov. »Ker organiziram jezikovne tečaje, potrebujem tako pisarno kot prostore za izvajanje. Pri organizaciji jezikovnih taborov, raznih drugih dogodkov pa je coworking zelo dobrodošel, saj se eni uporabniki ukvarjajo s storitvami, ki jih mi potrebujemo, recimo oblikovanje, organizacija, vsak dan pa sodelujemo tudi s Start up Caffeejem,« je v šali namignila profesorica španščine in portugalščine, ki v Andreja Mijatovic pa s kolegico Suzano Popržen dela v podjetju Frizerski diskont. Prodajata profesionalno kozmetiko za salone, v prihodnosti pa se želita razširiti v tujino, odpreti spletno trgovino, da bodo njuni produkti bolj dostopni tudi gospodinjstvom. Ob začetku podjetniške poti sta največ pomoči potrebovali pri zbiranju poguma za začetek, reklami in marketingu, navezovanju stika s strankami, pa tudi pri urejanju dokumentacije, računov. V prostoru sodela sta se »povezali z različnimi ljudmi, izmenjavali izkušnje, dobili sva veliko nasvetov od Islama. Vse se nama je izboljšalo. Povečal se ketinško kampanjo za dizajner-sko pasje ležišče. Podjetje vodi Miro Pačnik, ki veliko potuje po svetu in pri nas v preteklosti ni videl prav veliko podjetniškega duha. »Zdelo se mi je, da smo v Velenju usmerjeni na tradicionalna, velika podjetja. Ni pa bilo spodbud za nove ideje. Bil sem žalosten, ko sem videl, da veliko ljudi odhaja iz Velenja. Upam pa, da se bo to začelo spreminjati in ta podjetniški center je korak v to smer,« je optimističen. Svojo poslovno idejo je razvijal, že preden je prišel v Stan- »Sliši se klišejsko, a če ne verjameš v svojo idejo, če ne greš z vsem srcem v posel, ga bo izpeljal nekdo drug.« Islam Mušic jali pogum in zaupanje, da je »v tej Sloveniji možno tudi nekaj narediti.« MOV bo podporo nudila še naprej Mestna občina Velenje je ves čas podirala in financirala Poslovni center Standard. V proračunu za prihodnje leto pa ni postavke za spodbujanje podjetništva, saj bo SAŠA Inkubator sam pridobival sredstva. »Znani smo po tem, da smo v zadnjih letih kar nekaj proračunskih sredstev namenili podjetništvu; danes posredno preko SAŠA Inkubatorja. Vsekakor pa je kar nekaj sredstev namenjenih projektom, ki ustvarjajo pogoje, da bodo ti podjetniki čez čas imeli tudi kam iti,« je dejal podžupan Peter Der-mol in sporočil, da so na Ministrstvu za okolje in prostor pri obravnavi trajnostne urbane strategije za MOV ugotovili, »da je naša strategija med vsemi tista, ki najbolj podpira podjetništvo. To pomeni, da smo na pravi poti, in verjamemo, da se bo na dolgi rok to obrestovalo.« Pristop v Šoštanju še ima prosta mesta Oktobra so v Mravljakovi hiši v Šoštanju odprli Podjetniški center Pristop. Do danes so v prostoru sodela zapolnili šest delovnih mest, še dve pa sta prosti in ju je možno uporabljati kot začasno delovno mesto posameznikom, ki nimajo potrebe po stalnem. Trenutno tam delujejo mizar, arhitekt, industrijski oblikovalec, serviser in monter, projektni vodja in izvajalec inženiringa ter izvajalec svetovalnega inženiringa - skupnost podjetnikov in posameznikov, ki verjamejo v moč povezovanja in sodelovanja, je zapisal vodja Pristopa Franci Pečnik. Poleg prostorov nudijo svetovanja iz računovodstva, podjetništva, arhitekture, zavarovalništva, prava, energetike in nepovratnih sredstev, od novembra pa vsak teden izvajajo podjetniški krožek zavoda Ustvarjalnik pod vodstvom Matije Goljarja. »Veseli nas, da je podjetniški center zaživel in smo zaradi majhnosti kraja tudi aktivno vpeti v delovanje lokalne skupnosti, kar je tudi namen centra - da živi z ljudmi in za ljudi,« je dodal in sporočil tudi, da so se z Občino Šoštanj uspeli dogovoriti za nadaljnje sodelovanje pri razvijanju vsebin tudi v novem letu, kažejo pa se tudi potrebe ustanovitve zavoda. ■ tf Sašo Smajlovič: »Staro leto je bilo zelo uspešno. Spoznal sem ogromno novih ljudi, ker sem se pridružil prostovoljski skupini Udarnik Mladinskega centra Velenje. Všeč mi je, če lahko pomagamo, tudi otrokom iz socialno šibkih družin, starejšim ljudem. Tudi poslovno je bilo zelo uspešno. Zadovoljen sem z vsem, kar je bilo, in če bi tako ostalo, bi bilo super. V letu 2016 pa si želim vsega dobrega, sreče, veselja, da bi občina še naprej omogočala otrokom tako lepo drsališče, kot je le malo kje.« a tf ■ Naš čas, 30. 12. 2015, barve: CM K, stran 5 30. decembra 2015 Še vedno izguba, a jo že zmanjšujejo Za Premogovnik Velenje se izteka zahtevno leto, ki so ga spremljale težke geomehanske razmere Mira Zakošek Čeprav so na Premogovniku garali vse leto, nakopičenih težav niso mogli odpraviti in bodo leto sklenili v rdečih številkah, ki so jih tudi načrtovali. Je pa vsekakor spodbudno, da izgubo zmanjšujejo in ustvarjajo pogoje, da bi lahko že prihajajoče leto sklenili tam okoli ničle. O tem sem se pogovarjala s predsednikom uprave mag. Ludvikom Golobom. Za letošnje leto sije Premogovnik Velenje zadal zahteven program poslovnega in finančnega prestrukturiranja. So rezultati njegovega izvajanja že vidni? »Takoj na začetku leta je bil med socialnimi partnerji in upravo Premogovnika Velenje podpisan socialni sporazum, ki je del stroškovne racionalizacije Načrta finančnega in poslovnega prestrukturiranja podjetja in je bil med drugim tudi osnova za uspešno izvedeno dokapitalizaci-jo Premogovnika Velenje. Učinki prihrankov iz socialnega sporazuma so izjemnega pomena, kar pozitivno vpliva tudi na urejanje odnosov do različnih deležnikov, kot so kreditodajalci, lastniki in drugi upniki v procesih finančnega in poslovnega prestrukturiranja.« Kaj pravzaprav sploh zajema poslovno prestrukturiranje? »Poslovno prestrukturiranje je osredotočeno na osnovno dejavnost pridobivanja premoga, procesno prestrukturiranje, uki- njanje nedonosnih programov poslovanja, dezinvestiranje vseh poslovno nepotrebnih stvari premoženja in dejavnosti, predvsem tistih, ki niso vezane na osnovno dejavnost. V okviru finančnega prestrukturiranja so bili uspešno izvedeni ukrepi za dolgoročni re- »Zaradi težkih geomehanskih razmer je v letu 2015 še načrtovana izguba iz poslovanja v višini dobrih 15 milijonov evrov, Premogovnik Velenje pa bi dokončno posloval pozitivno od leta 2017 dalje, v letu 2016 pa že predvidevamo rezultat okoli Predsednik uprave Premogovnika mag. Ludvik Golob: »Dajemo vse od sebe, da bi plan energetske vrednosti izpolnili.« program finančnih obveznosti. Vse zadeve tečejo skladno z načrti, rezultati so že vidni. Z učinki stroškovne racionalizacije v letu 2015 načrtujemo prihranek v višini 10,6 milijona evrov.« Kako poteka dezinvestiranje, ste kaj od načrtovanega že prodali? »Proces dezinvestiranja je v teku, a postopki še niso tako daleč, da bi o njih javno govorili.« V načrtih ste si zastavili, da boste nakopičeno izgubo odpravili do leta 2017. Boste letošnji plan na tem področju izpolnili? ničle. Vse pa je odvisno od doseganja proizvodnje in seveda odkopnih razmer.« Na odkopih premoga ste se srečevali s precejšnjimi težavami? Ste jih že odpravili in kako bo to vplivalo na uresničevanje zadanega proizvodnega načrta? »V letu 2015 bomo predvidoma nakopali med 3.150.000 in 3.200.000 ton premoga, kar je manj od osnovnega načrta proizvodnje v tonah, ki je znašal 3.571.000 ton. Vzroki za nižjo proizvodnjo so v predčasnem zaključevanju odkopa CD1, v 3-mesečni zakasnitvi začetka odkopavanja odkopa E -80, v zelo zahtevni montaži odkopa B na koti -80 in v nekoliko slabših startih obeh odkopov E in B na koti -80. Je pa razveseljivo, da je energetska vrednost premoga višja od načrtovane. Proizvodnja v energiji za letošnje leto znaša 36.677 TJ; kalorična vrednost pa kar 10,27 GJ/tono, dosežena ob koncu leta pa bo v višini med 11,4-11,5 GJ/t. Za dosego omenjene proizvodnje smo v proizvodnem procesu obratovali vse sobote v decembru in tudi v tem tednu, od ponedeljka do danes. Dajemo vse od sebe, da bi dosegli plan v energetski vrednosti.« Ste na Premogovniku izplačali regres in božičnico? »V Premogovniku Velenje letos zaradi izjemno zahtevnih razmer, v katerih je podjetje trenutno, ne načrtujemo izplačila bo-žičnice. Upravičenci do sredstev regresa so ga že prejeli, in sicer v višini minimalne plače.« Vaše želje za prihodnje leto! »Vsi smo popotniki, ki v sebi nosimo zmožnost ustvarjat novo - več in bolje. Za to potrebujemo pozitivne misli in energijo. Vsem bralcem v imenu uprave Premogovnika Velenje in v svojem osebnem želim mirne in vesele praznike, v letu, ki prihaja, pa veliko pozitivne energije, zdravja, ljubezni in medsebojnega razumevanja.« SREČNO 2016 GOSPODARSKE novice 5 Izboljšanje gospodarske rasti se nadaljuje Slovenija uspešno leze iz gospodarske stagnacije. Na uradu za makroekonomske analize in razvoj tako še vedno ostajajo pri jesenski napovedi o 2,7-odstotni rasti za letos in 2,3-odstotni krepitvi BDP-ja za 2016. Še vedno velika brezposelnost Oktobra je bilo v Sloveniji registriranih 107.488 brezposelnih oseb, kar je 2730 več kot septembra. Stopnja brezposelnosti je 11,7 odstotka. Delovno aktivnih oseb je bilo v tem mesecu 810.406. Med njimi je bilo 55,1 odstotka moških. Če se zgledujemo po boljših, je podatek o 11,7-odstotni brezposelnosti skrb vzbujajoč. V Avstriji, Nemčiji, Angliji, če vzamemo le nekatere, se giblje okoli 5 odstotkov. KLS beleži spodbudne rezultate Družba KLS Ljubno tudi letos beleži zelo spodbudne rezultate. Prodajo in proizvodnjo obročev za vztrajnike so v primerjavi z lanskim letom povečali kar za 20 odstotkov. Za naložbe so ob tem namenili več kot 14 milijonov evrov, kar je enkrat več kot leta 2014. Letos so med drugim zgradili 4000 kvadratnih metrov veliko halo, ki bo med drugim služila tudi za to, da bodo lažje uresničili zastavljen cilj, da dosežejo 20-odstotno pokritost svetovnih potreb po zobatih vencih. Trenutno oskrbujejo približno 14 odstotkov teh potreb. Vklopi račun, vzemi račun! Furs bo z uvedbo davčnih blagajn 2. januarja 2016 zagnal tudi nagradno igro Vklopi račun, vzemi račun, ki bo potekala celo prihodnje leto. Njen nagradni sklad znaša 124.000 evrov. V nagradni igri bo lahko sodeloval vsak, ki bo zbral 10 računov različnih izdajateljev in jih poslal na Finančno upravo. Furs je že 1. decembra omogočil tudi poskusni sistem vpeljevanja davčnih blagajn, a doslej ni bilo velikega zanimanja. Furs zato opozarja, da je davčnim zavezancem vendar pametno ponujeno priložnost ustrezno izkoristiti. Le en transakcijski račun Podjetniki imajo po novem lahko le en transakcijski račun. S tem se jim bodo zmanjšali stroški vodenja ločenega plačilnega računa. Če se bo podjetnik odločil za en račun, ga bo lahko uporabljal v zasebne in poslovne namene. Do nagrade z računom Ljubljana - Čeprav se nagradna igra sploh še ni začela, na Finančno upravo RS (Furs) že prihajajo prve pošiljke z računi, s katerimi se bo mogoče prihodnje leto v štirih žrebanjih potegovati za denarne nagrade. Nagradna igra z nagradnim skladom 124.000 evrov se začne 2. januarja 2016. a mz ■ Esotech se vse bolj usmerja na tuje trge Letošnje leto so zaznamovali uspešni kohezijski projekti - V Termoelektrarni Šoštanj zanje ni več posla, zmanjkuje pa ga tudi po Sloveniji Mira Zakošek Iztekajoče se leto je bilo za Esotech uspešno. Uspešno so zaključili številne pomembne tehnološke objekte. Največ jih je bilo s področja vodooskrbe, sofinanciranih iz kohezijskih skladov, ki so se zaradi razpisnih pogojev zaključili v jesenskem obdobju. Ob otvoritvah so se veselili dobro opravljenega dela ter delili ponos lokalnih skupnosti ob novih pridobitvah. > Letošnjega poslovnega rezultata so v danih razmerah veseli. nostim, v katerih smo delali zadnja leta, iskreno zahvaljujemo, da so nam omogočile sodelovati z njimi in si nabrati izkušnje za še intenzivnejše angažiranje > »Projekti vodooskrbe v Šaleški dolini, Mestinjah, na Jesenicah, Makolah in Poljčanah, ob porečju Sotle in v Pomurju bodo odlična referenčna popotnica za intenziven bodoči naskok tujih trgov. Dobre domače reference so seveda ključne za preboj na tuje trge, zato se lokalnim skup- njihovih virov in sposobnosti prinese tudi nove izzive. Poslovno leto so sklenili v okviru predvidenih poslovnih načrtov z rezultatom, ki so ga v za prihodnje srednjeročno obdobje. Seveda bomo zato izvajali vse ustrezne ukrepe, predvsem pa se močno oziramo čez meje, tako za novimi naročili kakor tudi orga- Po dolgih letih zglednega poslovnega in razvojnega sodelovanja zapuščajo TEŠ. drugje po svetu,« pravi direktor Marko Škoberne. Med pomembnimi projekti, ki so jih dokončali, je tudi del sekundarnih projektov na bloku 6 v Termoelektrarni Šoštanj. Žal jim je, da po toliko letih zglednega poslovnega sodelovanja počasi zapuščajo ta prostor, kjer so se marsikaj naučili, ustvarjali reference, si zagotavljali eksistenco ter skupaj vsaj delno delili razvojne premisleke aktualnega časa. Seveda še vedno verjamejo, da prihodnost ob pravilni oceni danih gospodarskih razmerah v Sloveniji lahko veseli. »Še vedno smo popolnoma poslovno stabilna gospodarska družba, z visoko boniteto in podoben trend, ob ustreznem angažiranju vseh razpoložljivih virov, načrtujemo tudi kaj večjimi naročili doma in na drugih trgih že tvorijo okostje izvedbenega načrta za leto 2016, simbolično tudi za 2017. Nekako nam je ob vseh siceršnjih tegobah leta - v smislu realizacije prodaje, december prinesel piko na i. Kljub vsemu pa bomo morali učinek prodaje močno > Velike poslovne priložnosti vidijo na trgih Balkana, kjer so veliko vložili v promocijo. Marko Škoberne, direktor Esotecha: »VSloveniji dela ni dovolj, napovedujemo precejšnjo selitev na zahodni Balkan.« nizacijsko,« poudarja Škoberne. Že dolgo čutijo kruto realnost, da v Sloveniji manjka naložbenih projektov. »V domačem okolju smo letos s prodajnega vidika pobirali tudi drobtinice, ki pa so prav tako dragocene in z ne- izboljšati,« je zazrt v prihodnost direktor Esotecha. Ugotavljajo, da so mnogo preveliki za trenutni tržni potencial v Sloveniji, premajhni za globalno okolje, na regionalnih trgih, kamor se primarno osredotoča-jo, pa je stopnja konkurenčnosti zelo visoka. A so tam že uspešno prisotni in upajo, da bodo še bolj. To je vsekakor nujno, saj želijo ohraniti enako velik kolektiv, ki bo kos razvojnim izzivom. »Seveda se bomo morali še zelo potruditi, imeti tudi malo sreče, predvsem pa bo morala naša država, resorna ministrstva, institucije in zveze ... pa tudi ključ- ni dolgoletni poslovni partnerji spoznati, da akumulirano znanje, pridobljene reference in veščine, poslovna stabilnost in boniteta, pozitiven odnos do sodelavcev ter okolja, v katerem živimo in delamo, ter popolna transpa-rentnost in korektnost poslovanja pa enostavno morajo postati tudi konkurenčna prednost. V nasprotnem primeru je vlaganje v te gradnike našega poslovanja brez pravega pomena in tako rekoč nesmiselno na tem geografskem trgu,« poudarja Ško-berne, ki napoveduje precejšnjo selitev na trge zahodnega Balkana, kjer so veliko vložili v promocijo in si obetajo kar nekaj poslov. V Srbiji že gradijo eno večjih industrijskih čistilnih naprav, v Črni gori bodo sodelovali pri načrtovanju in izgradnji termoenergetskega bloka 2, zanimivo pa je tudi v Bosni in Hercegovini, kjer kljub res hudi konkurenci računajo na posle. Seveda upajo tudi na kakšen slovenski projekt, še posebej v metalurgiji in energetiki pa tudi gradbenem inženiringu. ■ Naš čas, 30. 12. 2015, barve: CM K, stran 10 6 SREČNO 2016 »»^AS 30. decembra 2015 OD SREDE do torka Torek, 22. decembra Ministrica za notranje zadeve Vesna Gyrorkos Žnidar je za časnik Delo v zvezi s pogajanji med predstavniki vlade in policijskih sindikatov izrazila prepričanje, da bo kompromis možen. Upa pa, da se bodo pogajanja čim prej končala. Mojca Štruc Požig protestantskih knjig Delodajalci, ki so sodelovali v anketi Zavoda RS za zaposlovanje, v prvi polovici leta 2016 napovedujejo 0,6-odstotno rast zaposlenosti in 3000 do 4000 novih delovnih mest. Pred ljubljansko Mestno hišo so obeležili 415. obletnico požiga protestantskih knjig. Predsednika hrvaških strank Most neodvisnih list in HDZ Božo Petrov in Tomislav Kara-marko sta v četrtem krogu posvetovanj o sestavi nove vlade pri predsednici države Kolindi Grabar - Kitarovic sporočila, da imata 78 podpisov poslancev in s tem zadostno večino za oblikovanje vlade. V Evropo je letos prispelo že več kot milijon migrantov, je sporočila Mednarodna organizacija za migracije. Sreda, 23. decembra Slavnostni govornik na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti je bil predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič. »Za to državo smo odgovorni mi in nihče drug. Imamo državni zbor, ki sprejema zakone, imamo vlado, ki mora vladati, imamo sodstvo, ki mora soditi, in smo državljani, ki gremo ali ne gremo na volitve,« je dejal. Vlada je potrdila kandidaturo Danila Turka za generalnega sekretarja Združenih narodov. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar - Kitarovic je za mandatarja potrdila kandidata strank Most neodvisnih list in Desne Kandidat za generalnega sekretarja Združenih narodov. koalicije s HDZ-jem na čelu Ti-homirja Oreškovica. Sarajevske oblasti so zaradi onesnaženosti zraka odpovedale pouk na vseh osnovnih in srednjih šolah v glavnem mestu Bosne in Hercegovine. Grški parlament je podprl zakon, ki istospolnim parom zagotavlja pravice iz zakonske zveze. Četrtek, 24. decembra Iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so sporočili, da se starost za upokojitev v skladu s pokojninsko reformo tako za ženske kot za moške zvišuje za štiri mesece. Prestavljena so bila pogajanja med vlado in policijskima sindikatoma, ker je ministrstvo za notranje zadeve sporočilo, da mora pridobiti določene podatke o plačnih anomalijah in posebnostih, »kar terja malo več časa.« Kristjani so za večer pred bo- Pogajanja med vlado in policijskima sindikatoma so bila prestavljena. žičem začeli praznovati rojstvo Jezusa Kristusa. Papež Frančišek je med mašo polnočnico v baziliki svetega Petra opozoril na preprosto rojstvo božjega sina v jaslicah Betlehema. Iz Milana in Rima je prišla vest, da bodo prihodnji teden zaradi visokih koncentracij smoga omejili promet. Vlade treh držav s pretežno islamsko veroizpovedjo - Somalije, Tadžikistana in Bruneja -so letos prepovedale vsa božič- Spoštovane občanke in občani! Naj leto, ki prihaja, prinese sreče, zdravja in zadovoljstva v sleherni kotiček vašega srca in naj vas razvaja z uspehi! Svetniška skupina SMC na praznovanja, za kršilce pa je zagrožena do petletna zaporna kazen. Petek, 25. decembra Na božič, krščanski praznik Jezusovega rojstva, so po cerkvah po vsej državi potekale praznične maše in bogoslužja. strdka SMC 3^rnega Praznovali smo božič. Tudi papež Frančišek je ob božiču vernikom na Trgu svetega Petra podelil tradicionalni blagoslov urbi et orbi in ob tem pozval k miru ter spravi na svetu. Državni tožilec Bosne in Hercegovine Dubravko Čampara je sporočil, da so radikalni islami-sti, ki so jih prijeli v torek, za 31. december načrtovali smrtonosen napad v Sarajevu. V divjanju okoli 20 tornadov na jugu in v osrednjem delu ZDA je umrlo 14 ljudi, medtem ko jih je bilo vsaj 406 ranjenih. Na jugovzhodu Nigerije je v tovarni za predelavo zemeljskega plina odjeknila eksplozija, ki je zahtevala več deset smrtnih žrtev. Sobota, 26. decembra Borut Pahor je ob 25-letnici delovanja Svetovnemu slovenskemu kongresu vročil red za zasluge za prispevek pri povezovanju Slovencev v zamejstvu in po svetu z domovino. V predsedniški palači je bil dan odprtih vrat, ki ga je izkoristilo več sto državljanov. Dunajska policija je sporočila, da je »prijateljska obveščevalna agencija« opozorila več evropskih prestolnic na možnost strelskega ali bombnega napada v Evropi še pred novim letom, zaradi česar so se odločili za dvig stopnje varovanja v avstrijski prestolnici. Ruska pravoslavna cerkev je izključila očeta Vsevoloda Čapli-na, enega svojih vidnejših duhov- Na praznik samostojnosti in enotnosti je predsednik odprl vrata svoje palače. nikov in strogega konservativca, ki je pozival k močnejši in bolj neodvisni vlogi Cerkve v javnem življenju. Srbska policija je v obsežni operaciji proti korupciji prijela 79 ljudi, med katerimi so tudi nekdanji minister, politiki, direktorji javnih podjetij in poslovneži. Nedelja, 27. decembra Ob reki Sotli so slovenski in hrvaški državljani pripravili protest, s katerim so želeli izraziti nezadovoljstvo in nestrinjanje s postavitvijo žičnate ograje na meji. Proti žičnati ograji so protestirali tako slovenski kot hrvaški državljani. Doma je največ zanimanja požela vest iz Velenja, da je nekaj pred 4. uro zjutraj 46-letni moški v tamkajšnji zdravstveni dom pripeljal 33-letno partnerico, ki je umrla nasilne smrti. V iskanju rešitev za vse večje pomanjkanje nastanitvenih možnosti na Švedskem so lokalne oblasti napovedale, da nameravajo nekaj več kot tisoč beguncev namestiti kar na križarsko ladjo. V Veliki Britaniji so se spopadali s poplavami. Na severu Anglije je moralo zaradi naraščajoče vode domove zapustiti več sto ljudi, tisoči so ostali brez elektrike. Ponedeljek, 28. decembra Mediji so poročali, da so banke v Sloveniji v 10 mesecih ustvarile 193,7 milijona evrov čistega dobička, potem ko so imele pred letom dni še 9,6 milijona evrov izgube. Razveseljiva je bila tudi druga novica, ki so jo izbrskali novinarji: pretekli konec tedna so v koprskem pristanišču pretovorili 600 tisoči avtomobil, kar je nov rekord, odkar obstaja luka. Njen odstop je župana presenetil, a je dejal, dajo razume. Mariborska podžupanja Jelka Černivec je po letu dni na položaju nepreklicno odstopila. Hrvaški mandatar Tihomir Oreškovic je sporočil, da bo prioriteta njegovega dela o vladnem reformnem programu prepričati EU in bonitetne agencije. Po severu Anglije so se s poplavami spopadali na jugu ZDA. Jure Trampuš Žabja perspektiva Leto tehničnih ovir Še ni mimo, a skoraj je, leto 2015, srečno in nesrečno, takšno in drugačno, za ščepec veselja in grenkobe, je prineslo tem in onim in nam vsem, ujetih skupaj v ta čas; le še dan in dva, pa bo mimo na silvestrov večer. In nato še enkrat, od začetka, krožno v sneg in pomlad, da se vrne zopet tja, kjer vsakič se začne, konča. Pa na srečo znova v ravni vrsti, brez obžalovanj na križišču sanj ... Če se zazrem nazaj v odhajajoči čas, takole z narejeno retrospektivno objektivnostjo, je beseda, ki je zaznamovala leta 2015 »tehnična ovira«. Ne begunci, ne migranti, ne vojaki, humanitarnost, pomoč, sočutje, strah ali izkrivljenje, tehnična ovira, ta kafkovsko birokratski evfemizem je tisto, po čemer si bomo zapomnili leto 2015. Poimenovanje tehnična ovira je prelomno, vstopilo je v naš besednjak pomenov, se ugnezdilo v nezavedno in bo tukaj ostalo. Podobno kot v glavi odzvanja beseda dvojčka iz leta 2001 ali suverenost iz leta 1991... Tehnične ovire, ki kar rastejo po naši južni meji - iz dneva v dan jih gradijo, ne da bi nas to kaj skrbelo, sedaj jih imamo že več kot 130 kilometrov, jutri še kakšen meter zraven, tam tičijo brez pravega pomena. Koga predstavljajo? Koga varujejo? Komu nasprotujejo? Če bi migranti želeli priti v Slovenijo in bi jih na urejenih mejnih prehodih zavrnili ali pa bi bila procedura ali zanje ali za Hrvate ali pa za koga drugega prepočasna, lahko ta dva žičnata koluta, postavljena drug na drugem, speta med seboj na tanki žici, brez težav preplezajo ali pa se splazijo pod njimi. Gre seveda za nekaj drugega, za manifestacijo moči. Zgodovina nas uči, da noben zid, nobeno minsko polje in stroj-nična gnezda na koncu niso preprečila ljudem, da so odšli, kamor so zaželeli. Rimljanom na koncu ni pomagal Hadrijanov zid, ta simbol severne meje rimske civilizacije, veliki Kitajski zid je dolga stoletja varoval osrednjo Kitajsko pred »neciviliziranimi nomadi«, a nekajkrat je tudi padel, hkrati z njim pa cesarska dinastija. Povsem enako se je zgodilo z Berlinskim zidom, povsem enako se danes dogaja na južni meji ZDA in še mnogokje po svetu. Zidovi, ograje, koluti so izraz nemoči, slabih političnih odločitev, strahu, so nespametne, nečloveške poteze tistih, ki jih postavljajo. In točno tako je v Sloveniji; tujek, ki raste na naši meji, je v vsej svoj nadrealistični lepoti, ko ves tih in bodičast ob reki pritajeno čaka, zavit v meglo in jutranjo roso, da se od nekod pojavijo nesrečniki ali vsaj srne, dokaz, da obstaja druga Slovenija. Tista Slovenija, ki v imenu nadčasnih strateških ciljev, v imenu varovanja evropskega mejnega režima, nekega tehnicističnega pojma, ki že na samem začetku deli, ne pa združuje, pozablja, da je osnovni namen politike služiti ljudem, vsem ljudem, ne gleda na njihov izvor, ne glede na njihovo kožo, barvo, versko prepričanje. Kajti v trenutku, ko v imenu varnosti postavljamo nepotrebne ovire na meji z evropsko sosedo, hkrati postavljamo tehnične ovire v svojih glavah. V glavah politikov, v glavah tiste morda preplašene večine, ki se s postavljanjem ograj v 21. stoletju strinja. Kaj sledi ograjam z britvicami? Minska polja, kletke, apartheid, etična, generacijska, kulturna, socialna ločenost? Deportacije? Če lahko oblast postavlja bodečo žico, mi pa ji ob tem ploskamo, bo lahko jutri ta ista bodeča žica zrasla tudi okoli naših življenj. Le da bomo v drugo tudi mi sami na napačni stani Kolpe. Naj se torej leto 2016 začne tam, kjer se je leto 2015 končalo. Naj se obrne predznak, naj nekega meseca žica izgine tako, kot se je pojavila, naj izginejo tehnične ovire, naj vojska kilometre pospravi nazaj na svoje tovornjake in jih odpelje v čas, ki ga ne bo več. Beguncem, ljudem, ki iščejo pot v boljše življenje, pa naj se pomaga na boljši način. Ne z novimi bombami, z novimi napadi, preganjanjem, rušenjem, ne z novimi žicami, pač pa z umno politiko, ki bo namesto postavljanja žic ustavila vojno. Je to veliko? Je to prevelika želja za 2016? Verjetno je, zvenim kot kakšna miss, a vsaj kanček več pameti bi slovenski politični eliti prav prišel. Ne samo njej, tudi vsem in vsakomur med nami. Maja Sevčnikar: »Staro leto je bilo fantastično. Dogajale so se same dobre stvari, srečevala sem same pozitivne ljudi. Res je, da je bilo veliko ljudi v stiski, a smo jim lahko pomagali po svojih najboljših močeh. Sicer pa si bom leto 2015 zapomnila predvsem po mladinskih izmenjavah in potovanjih po Evropi. V novem letu pa si želim čim prej diplomirati in najti službo.« a tf a Naš čas, 30. 12. 2015, barve: CM K, stran 7 30. decembra 2015 Veselje in tudi zaskrbljenost Kljub nedokončanim delom, pomanjkanju kadra in nerešenim pravnim vprašanjem so v Celju odprli nov urgentni center - 50 novih zaposlitev Tatjana Podgoršek Celje, 21. decembra - Danes, 30. decembra, so v novem urgentnem centru Splošne bolnišnice Celje začeli sprejemati prve paciente. Izgradnja objekta je stala 12,7 milijona evrov, kar je več, kot so načrtovali. 85 odstotkov denarja je prispevala EU iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Za zdaj je edini urgentni center v državi s pediatričnim urgentnim centrom. Razprostira se na 1.500 kvadratnih metrov površine, v kletni etaži pa so uredili še 300 kvadratnih metrov za prostore dežurne ekipe in garderobe. Zaskrbljenost zaradi nedokončanih del Na novinarski konferenci na dan odprtja centra (prejšnji ponedeljek) je vodstvo bolnišnice izrazilo zadovoljstvo ob pomembni pridobitvi, hkrati pa tudi zaskrbljenost, saj ta še ni povsem končan, še vedno pa ostajajo odprta tudi nekatera druga vprašanja. Po besedah v. d. direktorja bolnišnice Marjana Ferjanca so že pred časom predlagali ministrstvu za zdravje, da bi odprtje centra zaradi nedokončanih obrtniških del, pomanjkanja kadrov in nerešenih vprašanj v zvezi s financiranjem, premaknili za tri mesece, vendar to zaradi dinamike črpanja evrop- Urgentni center so predali namenu (z leve): Franci Vindišar, ministrica Milojka Kolar Celarc in Marjan Ferjanc skega denarja ni bilo mogoče. Čeprav so v bolnišnici in celjskem zdravstvenem domu kot partnerju zaradi tega v hudi časovni stiski, bodo pacienti obravnavani na ustrezni zdravstveni ravni, je zagotovil. Med nerešenimi vprašanji je Ferjanc iz- bolnišnico. Težave so tudi s financami. Še vedno niso - tako Ferjanc - ustrezno postavljena merila za financiranje osnovne dejavnosti v urgentnem centru, še manj pa za pediatrični urgentni center. »Ne glede na to začenjamo delo v obeh, SREČNO 2016 7 postavil pravilnik o delovanju nujne medicinske pomoči. Ker ta ni bil noveliran pravočasno, se postavlja vprašanje, kdaj se prehospitalna enota Zdravstvenega doma Celje (ZDC) sploh lahko seli v od ministrstva za zdravje pa pričakujemo izpolnitev obljub o ureditvi financiranja v prvih mesecih prihodnjega leta.« Zaskrbljenost je izrazila tudi direktorica ZDC Alenka Obrul, ki od ministrstva in zdravstvene zavarovalnice pričakuje, da bosta čim prej pripravila pravne dokumente, na osnovi katerih bodo zaposleni zdravstvenega doma sploh lahko začeli delati v urgentnem centru. Miran Rajtmajer, strokovni direktor ZD, pa je pojasnil, da bo njihova dežurna služba za nujne primere delovala le podnevi, po 20. uri, med prazniki ter ob sobotah in > Naložba v urgentni center je vredna 12,7 milijona evrov, vrednost mobilne medicinske opreme je več kot 800 tisoč evrov. Bolnišnica je za potrebe centra kupila nov CT aparat v vrednoti 700 tisoč evrov iz svojih amortizacijskih sredstev. nedeljah pa bodo s svojimi kadri vključeni v urgentni center. »V tem prehodnem obdobju bomo sodelovali pri delu urgen-tnega centra zdravniki družinske medicine, na izobraževanju pa imamo kader za delo v urgenci na primarni ravni,« je povedal Rajtmajer. Še kakšna dva meseca bodo v urgen-tnem centru potekala zaključna obrtni- ška dela, ki naj ne bi bila moteča za bolnike. Čakajo še na računalniško in programsko opremo za digitalizacijo radiološke diagnostike. Nakup te opreme vodi ministrstvo za zdravje. Dobili naj bi jo čez tri mesece. Bolnišnica je za ta čas za potrebe urgence sama zagotovila minimalno različico digitalizacije. Ena vstopna točka za vse Franci Vindišar, strokovni direktor bolnišnice, je povedal, da v tej fazi v centru še ne bodo delovale vse ambulante. Delovali bosta obe kirurški, ambulante za ORL in okulistiko, ambulanti za ginekologijo in urologijo pa potrebujeta še nekaj dodatnih investicij v opremo. Dobili naj bi jo do konca februarja 2016. »Prepričan sem, da bomo težave uspešno sproti reševali in jih pacienti ne bodo preveč občutili. Trdim, da prinaša nova organiziranost urgentnega centra veliko dobrega za paciente, ki bodo pravočasno deležni kakovostne in učinkovite obravnave na enem mestu. Za vse paciente je le ena vstopna točka. Ob sprejemu bodo prejeli črtno kodo, ki jim bo skozi celoten potek zagotavljala jasno in hitro identifikacijo.« Po zagotovilih so na nove izzive osebje dobro pripravili, čeprav proces še traja. Usposabljajo se zdravniki urgentne medicine, ki jih doslej ni bilo, bolnišnica pa je objavila tudi razpis za 50 novih delovnih mest za medicinske sestre, višje medicinske sestre in drugo osebje. ■ 35 let Društva varnostnih inženirjev Velenje V ponedeljek, 14. decembra, so se sešli na slavnostni seji v počastitev jubileja - 35-letni-ce delovanja - člani Društva varnostnih inženirjev DVI Velenje, ki združuje strokovne delavce s področij varstva pri delu ter drugih mejnih področij varnosti, zdravstvenega varstva, požarne varnosti, ekologije idr. iz Koroške, Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Na slovesnosti so se spomnili ustanoviteljev društva, ki so 12. decembra leta 1980 kot sekcija celjskega Društva varnostnih inženirjev ob strokovnem posvetu o varstvu pred požari v Gasilskem domu v Velenju ustanovili samostojno društvo. Njegov prvi predsednik dveh mandatov je takrat postal Miroslav Mohorko. Društvo je v zadnjem desetletju poleg z Zvezo DVI Slovenije dobro sodelovalo s fundacijo Avgusta Kuharja, inšpektoratom za delo RS, zavodi za varstvo pri delu, medicino dela ter drugimi institucijami. Mednje sodijo tudi Slovensko društvo vzdrževalcev s sedežem v Velenju, Društvo za kakovost in ekologijo ter Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica Velenje. Predstavnika prvih dveh, Rudi Jožef Leskošek ter dr. Emil Šterbenk, sta ocenila sodelovanje za uspešno in izrazila čestitke ter spodbude za nadaljnje sodelovanje. Pri DVI Velenje, ki ga že drugi mandat vodi mag. Nikola Vlahovic, bodo zgodaj spomladi na programsko-volilni skupščini pomladili vodstvo, zato iščejo predane kolegice in kolege, ki bodo tem uspešnim 35 letom dodali znanje in napore za nadaljevanje plemenite tradicije. a Jože Miklavc SPREMEMBE CEN NA VODNIH DEJAVNOSTIH Na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št. 87/2012 in 109/2012) je Svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., na svoji 16. redni seji, dne 26. novembra 2015, sprejel sklep o spremembi cen na vodnih dejavnostih (oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadne vode). Spremenjene cene pričnejo veljati s 1. januarjem 2016 in so dostopne na spletni strani www.kp-velenje.si . Cene so razvidne iz spodnje preglednice. CENE STORITEV (1) Potrjena cena 2015 (2) Potrjena cena 2016 (3) Razlika 4 = 3 - 2 Voda Oskrba s pitno vodo - VODARINA (EUR/m3) 0,6486 0,6571 0,0085 Odvajanje Odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin - STORITEV (EUR/m3) 0,2302 0,2351 0,0049 Odvajanje padavinske odpadne vode s streh - STORITEV (EUR/m3) 0,1013 0,0950 -0,0063 Čiščenje Čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin - STORITEV (EUR/m3) 0,4831 0,4741 -0,0090 Čiščenje padavinske odpadne vode s streh - STORITEV (EUR/m3) 0,0763 0,0701 -0,0062 Storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami - STORITEV (EUR/m3) 0,3133 0,2724 -0,0409 OMREŽNINA (1) Potrjena cena 2015 (2) Potrjena cena 2016 (3) Razlika 4 = 3 - 2 Voda Oskrba s pitno vodo - OMREŽNINA (EUR/dN 20/mesec) NESUBVENCIONIRANI UPORABNIKI 8,5749 12,6077 4,0328 Oskrba s pitno vodo - OMREŽNINA (EUR/dN 20/mesec) SUBVENCIONIRANI UPORABNIKI 8,5749 9,1000 0,5251 Odvajanje Odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin - OMREŽNINA (EUR/dN 20/mesec) 2,4088 2,6095 0,2007 Odvajanje padavinske odpadne vode s streh - OMREŽNINA (EUR/m3) 0,0881 0,0894 0,0013 Čiščenje Čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin - OMREŽNINA (EUR/dN 20/mesec) 3,4710 3,4953 0,0243 Čiščenje padavinske odpadne vode s streh - OMREŽNINA (EUR/m3) 0,0455 0,0438 -0,0017 Storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami - OMREŽNINA (EUR/dN 20/mesec) 0,3055 0,4013 0,0958 Cene so v evrih, brez davka na dodano vrednost in brez okoljske dajatve. u KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d. o. o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje Na Gorici spremenjen režim parkiranja Do začetka aprila je parkiranje v garažni hiši na Gorici še brezplačno Konec novembra je v naselju Gorica začela obratovati nova modra cona D, ki velja 24 ur na dan, vse dni v letu. Od 1. januarja bodo vsi stanovalci v coni D, tako kot doslej, upravičeni do dveh letnih abonmajev za parkiranje; cena prvega abonmaja bo 8 evrov, drugega pa 30 evrov (enako kot v ostalih modrih conah v občini). Stanovalci morajo imeti abonmaje nameščene tako, da so v celoti vidni skozi vetrobransko steklo. Za leto 2015 so stanovalci cone D dobili abonmaje brezplačno. Ostali morajo za parkiranje v modri coni D s plačilom na parko-matu odšteti 40 centov. Brezplačno je možno parkirati za dve uri med tednom, ob vikendih pa za 4 ure. Parkirna mesta za invalide so brezplačna in označena z rumeno barvo. Stanovalci lahko brezplačno parkirajo v novi garažni hiši, v kateri je na voljo 660 novih parkirnih mest. Garažna hiša je razdeljena na tri etaže. Zgornja etaža (220 parkirnih mest) je rezervirana za stanovalce v novih stanovanjih Poslovno-stanovanjskega objekta Gorica, druga etaža bo namenjena imetnikom letnih in mesečnih kart, spodnja etaža pa vsem ostalim uporabnikom garažne hiše. Slednji bodo za uro parkiranja plačali 40 centov. Parkiranje v tej garažni hiši je do 1. aprila brezplačno. Urejanje parkiranja v modri coni D v naselju Gorica bo Mestna občina Velenje še naprej intenzivno spremljala. Na začetku prihodnjega leta pa načrtujejo tudi usklajevalni sestanek z vodstvom krajevne skupnosti Gorica. a mz Branko Tajnik: »V leto 2015 sem stopil s kar velikimi pričakovanji. Nekatera so se uresničila v celoti, druga ne. Leto je bilo kar burno, presenečenj ni manjkalo, sicer pa imam rad izzive in nekaj novega. Po čem si ga bom zapomnil? Po uresničitvi projekta v službi, zasebno pa po prizadevanjih za izgradnjo hiše, kar je danes lahko kar velik podvig. Tudi za prihodnje leto mi pričakovanj, želja ne manjka. Poskušal jih bom uresničiti v čim večji meri. V službi si želim še več izzivov, takih, ki bodo izvedljivi in bodo prinesli vsem želene rezultate. Ne bi bilo slabo, če bom hišo zgradil do te mere, da bi se vanjo lahko tudi vselil. Osnova vsem izzivom pa je in bo zdravje. Če to bo, potem sem prepričan, da bo tudi vse ostalo.« s Naš čas, 30. 12. 2015, barve: CM K, stran 10 8 SREČNO 2016 Raziskovalka in ljubiteljica gora Doktorica geografije Irena Mrak, ki predava tudi na Visoki šoli za varstvo okolja, je s štipendijo Fulbright obiskala Montano Tina Felicijan Pristna Gorenjka, doma iz Tržiča, že od malega goji ljubezen do geografije in gora. Šolala se je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je diplomirala, magistrirala in doktorirala iz geografije in tudi začela poklicno pot na oddelku za geografijo. Že pet let predava Načrtovanje in razvoj zavarovanih območij na dodiplomski ter Sonaravni razvoj rekreacije in turizma in Trajnostno načrtovanje zavarovanih območij na podiplomski stopnji Visoke šole za varstvo okolja. Leta 2012 je pet mesecev preživela v Združenih državah Amerike in gostovala na univerzi v Montani, saj ji je v močni konkurenci uspelo pridobiti Fulbrighto-vo štipendijo - podporo ameriške vlade tistim, ki v posameznih državah tako znanstveno kot v širšem družbenem življenju izstopajo. Na pogovor smo jo povabili prav zaradi njenih imenitnih raziskovalnih in znanstvenih dosežkov ter alpinističnih podvigov, s katerimi je postala tretja Slovenka, ki se je povzpela nad 8000 metrov, in je najuspešnejša slovenska alpinistka. Svojima dvema ljubeznima - znanosti in alpinizmu - se ni odpovedala niti, ko je med pettedenskim raziskovalnim delom o klimatskih spremembah v nepalski Himalaji nenadoma zbolela in skoraj izgubila življenje. Zazrta v gore Irena Mrak je ne le geografinja, ampak tudi alpinistka. Ker se tudi v prostem času odpravlja v najvišja območja na Zemlji, se je tudi pri svoji doktorski disertaciji ukvarjala s Karakoramom, kjer je proučevala učinke človeka na okolje, zlasti gorniških odprav, ter na to temo napisala tudi precej odmevno znanstveno monografijo. Prepletla je tako svoje pedagoško in znanstveno delo kot prostočasno udejstvovanje v gorništvu ter pridobila štipendijo Fulbright, ki je med 155 državami že skoraj 50 let na voljo tudi v Sloveniji. Ker med kakimi 30 kandidati z zelo kakovostnimi referencami izberejo le peščico, predvideva, da ocenijo človeka v celoti. Pot jo je odpeljala na »ameriško Gorenjsko«, kjer jo je gostil dr. Ulrich Kamp, prav tako geograf, s katerim sta si delila naklonjenost najvišjim območjem na svetu. Petmesečno delo pri njunem skupnem projektu, usmerjeno bolj Irena Mrak bo kmalu gostila Fulbri-ghtovo štipendistko Sarah Halverson z univerze v Montani. Del svojega raziskovalnega in pedagoškega dela bo opravila tudi na Visoki šoli za varstvo okolja in obogatila tako pedagoški kot raziskovalni proces. ESOTECH ; H o ?-r* iS i » O o Z V > h o O . " v Js - ■ _ " - s : O a - - o O , P ?>9 eT <3* 5 -- 3 " O 5 : ■ - - / * ^ - ' 3 Z m ^ .i*:-t-, i- _ . ■ - ■V- mavrico v vsak trenutek. Hvala za zaupanje in srečno 2016! nem z okoljskimi spremembami. Vključeval je tako geologe, geografe, arheologe kot tudi psihologe, usmerjen pa je bil v spreminjanje okolja v 20 tisoč letih, ko je bil človek vedno bolj prisoten in se je moral ukvarjati s hitrimi tako klimatskimi kot pokrajinskimi spremembami v okolju. »Naša 30. decembra 2015 tve Julijskih Alp, možnosti pojavljanja zemeljskih plazov in podo-rov v naših gorskih območjih in kako ogrožajo človeka,« razlaga znanstvenica, ki si v prihodnosti poleg vrnitve v ZDA vsaj za krajši čas želi pridobiti kakšen večji projekt, ki ji bo omogočal večjo stabilnost tako pri raziskovanju kot v naravne nesreče - kako ugotavljati naravno ogroženost različnih pokrajin, kako ugotavljati, kdaj lahko ponovno pride no neke nesreče, povezane predvsem s podnebnimi spremembami, geološko podlago, vegetacijo - je bilo lepa izkušnja, a kratka. »Prej je štipendiranje trajalo precej dlje, zato si želim, da bi jo dobila že kdaj prej, da bi lahko ostala dlje časa,« je v smehu povedala. Novi izzivi na terenu in v predavalnici Spoznavanje severozahodnega dela ZDA, kjer je način življenja podoben njenemu - veliko aktivnosti v naravi, tako v prostem času kot pri raziskovalnem in pedagoškem delu, je bilo dragocena izkušnja. Pa tudi spremljanje delovanja ameriške univerze: »Na kakšen način delajo študenti, kakšen je njihov odnos do predavateljev, kako prihaja do medsebojne komunikacije. Veliko bolj sodelujejo, kot smo vajeni v Sloveniji, veliko bolj jih zadeve zanimajo, bolj so aktivni.« Tak način dela poskuša prenesti zlati na Visoko šolo za varstvo okolja. »Poskušam aktivirati naše študente, saj najbrž zaradi precejšnjih kulturnih razlik niso vajeni aktivno sodelovati - niti spraševati niti odgovarjati na vprašanja. Komuniciranje med predavanji je precej težavno. Gre na bolje, ampak je treba zelo vztrajati z nenehno motivacijo,« opisuje pozitivne izkušnjez obiska Montane za svoje pedagoško delo. Na znanstvenem delu pa se pozna predvsem mreženje z drugimi profesorji in raziskovalci ter sodelovanje na različnih konferencah, ki so bile v času štipendiranja vezane bolj na naravne nesreče - od tega, zakaj se zgodijo, do tega, kako vplivajo na družbo in kako moramo biti pripravljeni na ogrožajoče pojave. Tako z znanstvenim kot pedagoškim delom se Irena Mrak bori za preživetje - dela pri raznih priložnostnih projektih, ki niso zelo tesno povezani z njeno znanstveno usmeritvijo - sicer pa je še med službovanjem na ljubljanski filozofski fakulteti sodelovala pri velikem interdisciplinarnem projektu, poveza- > »Poleg vsega sem v drugi luči spoznala Američane. Večinoma si jih slikamo v negativni luči, zlasti skozi politiko. V vsakdanjem življenju pa so se vsaj meni izkazali kot zelo prijetni, odprti in zabavni.« ideja skozi ta projekt je bila ugotoviti, kaj se lahko iz preteklosti naučimo za sedanjost in prihodnost. Mogoče smo si zadali velik zalogaj za triletno raziskovanje, saj je projekt že zaključen, precej izsledkov pa še čaka na objavo, denimo rekonstrukcija poledeni- pri pedagoškem delu. »Pri tem moraš biti zelo prilagodljiv, hitro presoditi, ali zmoreš, moraš pa si upati tudi takrat, kadar je dela in tveganja več, ker je potem uspeh toliko slajši,« je energično sklenila pogovor. V pravljični hiši Otroci iz enote Vrtca Velenje Ciciban so si pot do skrivnostne hiše ob gozdu na Gorici osvetljevali s čarobnimi svetilkami Pod tisto mogočno hišo, vila Herberstein ji pravijo, je dekle iz violine izvabljalo prijetno melodijo, na katero sta poplesavali vili in Goriški škrat. Pričakovali so otroke, ki so v soju svojih čarobnih lučk sledili vabljivim zvokom in tako prišli do skrivnostne hiše, kakor je vilo poimenoval pravljičar Vladimir Verdnik, ki pozna vse zanimive podrobnosti iz njenega življenja. Tokrat so vilo Herberstein obiskali otroci iz soseske, z Gorice, kamor sodi tudi vila. Strokovne delavke so namreč razmišljale, kako bi pričarale predpraznično razpoloženje tako, da bi otroci spoznavali tudi kulturno dediščino Velenja. Tako so otroci s starši že od začetka decembra prinašali različen odpadni material, iz katerega so si izdelali čarobne lučke, z njimi pa so v družbi svojih staršev odpotovali v svet pravljic, pripoveduje vzgojiteljica Dora Stevanovič. Znašli so se v vili Herberstein, kjer jih je pričakal avtor pravljice Skrivnostna hiša, saj jo vedno znova z veseljem obnovi za male obiskovalce, za katere je največje doživetje biti v hiši, o kateri so dotlej le brali. »Vsakoletni obiski otrok, ki pokukajo v vilo, jo pobožajo, ker jo jemljejo kot živo hišo, je strašno lep občutek,« pravi. Za pravljico je Vrednika navdihnila vila sama, saj se mu je zdelo, da je v njej še čutiti preteklost ostarelih ljudi, ki so v njej bivali, zato se v zgodbi pojavi motiv nostalgije za mladostjo in želja, da bi človek zadržal čas, se malo pomladil in se ne vedno srečeval z minevanjem. Govori o življenju, minevanju, pravičnosti, zato pisec pravi, da je pravljica za odrasle, čeprav jo otroci dobro sprejmejo. Do sedaj so izhajale predvsem njegove pravljice, ki so priljubljeno čtivo tudi v tujih jezikih, spisal pa je tudi cel sveženj novel, ki jih bo morda kdaj dal v branje. Sicer pa pod njegovim peresom trenutno nastaja roman, ki bo marsikoga presenetil, napoveduje. a Tina Felicijan Okoli 45 otrok in staršev iz Cicibana se je navduševalo nad resnično pravljično okrašeno vilo Herberstein, v kateri jim je gostitelj Vladimir Verdnik poleg naukov iz zgodbe Skrivnostna hiša ponudil tudi piškote in sok. ■ Naš čas, 23. 12. 2015, barve: CM K, stran 3 23. decembra 2015 SREČNO 2016 Rudar, igralec, politik in še veliko več 9 Karl Drago Seme že 50 let igra vlogo Dedka Mraza - Decembri so zanj vedno posebni -Za svoje delo na različnih področjih je prejel veliko priznanj in nagrad - Dve letošnji mu pomenita ogromno Velenje - Rodil se je v rudarski družini, ki je živela v rudarski koloniji v Breznu nad Laškim. Mama mu je v bolnici dala ime Drago, oče pa je na občini prijavil ime Karl, saj je želel, da sin nosi njegovo ime. Osnovno šolo je končal kot Drago, ko je šel po osebno izkaznico, pa je lahko to dobil le na ime Karl. Pa je začel uporabljati obe imeni, čeprav tega uradno nikoli ni uredil. Spominja se, da je v osnovno šolo vstopil kot najmanjši, potem pa je hitro rasel. V osmem razredu je v višino meril 180 centimetrov. Že v rani mladosti je rad recitiral, zanimala ga je tudi gledališka igra, zato se je kmalu priključil šolski igralski skupini. Mladost označi kot barvito, skromno, polno lepih spominov. Karl Drago Seme se je v Velenje preselil leta 1963, ko se je prišel učit enega od rudarskih poklicev. »Moji dedki, oče in strici, razen enega, ki je bil častnik, so bili rudarji. Čeprav sem se najprej izučil za trgovca, sem se odločil, da sledim družinski tradiciji. Za Velenje sem se odločil zato, ker so bile tu zelo dobre možnosti za učenje; bivanje in hrana sta bila zastonj, na praktičnem pouku smo dobili še nagrado. Življenje tu je bilo lepo,« pripoveduje. Že kmalu je postal družbeno akti- smo začeli pripravljati prireditve ob novem letu; v takratni mali dvorani doma kulture sem pripravil program za šolski center. Tam so me opazili člani gledališke skupine, ki so me povabili v svoje vrste.« Gledališču Velenje se je tako pridružil ob koncu leta 1964. Naključje je hotelo, da je že februarja 1965 na premieri zaigral vlogo zagovornika Veronike Deseni-ške v Celjskih grofih. Igralec, ki mu je bila prvotno dodeljena, je moral v vojsko. Že isto leto pa je odigral tudi vlogo Nandeta v Rokovnjačih. »To je bila ena redkih takratnih prireditev na prostem, saj smo igrali na Velenjskem gradu. Že isto leto pa sem prvič odigral tudi vlogo Dedka Mraza. »Kriva« je bila moja druga mama Elfi Am-brožič, ki je takrat vodila zvezo prijateljev mladine. Veliko me je naučila. Še danes jo rad srečam in se pogovorim z njo,« se spominja Seme. Prizna, da o Dedku Mrazu takrat še ni veliko vedel, so mu pa njegov lik pomagale oblikovati takratne osnovno- Prvič je kot velenjski gledališčnikzaigral leta 1965 v Celjskih grofih. ven. Že prvo jesen na takratnem rudarskem šolskem centru so ga izvolili za predsednika mladine. Organizacijo je vodil do prihoda Franca Žerdina, ki mu je predal funkcijo. »V tem času se je zgodilo veliko udarniških akcij, zgradili smo prvi mladinski klub, igrišča okoli šol. Ko smo se preselili v nov dom učencev, nad sedanjo A banko, smo zaživeli z družinami. Imel sem srečo, da sem živel v čudovitih družinah, ki so mi tudi vzgojno dale veliko,« se še spominja. Ponosen, ko v otroških očeh prižge iskrice Kmalu se je vključil v tukajšnje kulturno delovanje. Ko so odprli mladinski klub, so v njem pripravljali kulturne prireditve. »S Fra-njem Korunom in Miro Klančnik, kasneje poročeno Čretnik, smo skupaj pripravljali večere Karla Destovnika Kajuha, na katerih smo brali njegove pesmi. Prireditve smo pripravljali tudi v prenovljenem ferialnem domu. Potem Počasi bo »izpregel« Karl Drago si bo leto 2015 zapomnil po dveh posebnih dogodkih. V življenju je za svoje delo na področju kulture, pa tudi zaradi velike družbeno-politične angažiranosti dobil ogromno priznanj. Med njimi tudi plaketo in Velikokrat se, priznam, tudi razjokam. Takrat si vedno želim, da bi vsi odprli srca, da je vsak človek vreden življenja in dostojanstva. Ne bi smeli dopustiti, da bi komurkoli vzeli to dostojanstvo. Ob otrocih vedno doživim tisto, kar je v življenju najlepše,« iskre- »Kar zaslužim, z ženo ne porabiva zase. Že nekaj let niti na dopust ne hodiva. Pomagava vnukom, kar sedem jih imava, med njimi so že študenti. Skrbi pa me, ker je v Sloveniji vedno več revnih ljudi. In revnih otrok. To boli! Ni prav, da se mnogi bojijo jutrišnjega dne.« Življenje je posvetil rudarskemu poklicu. Leta 2000 je bil tudi častni skakač ob sprejemu mladih rudarjev v stanovski stan. Bil grb MO Velenje, pa tudi kar nekaj republiških. Ta je dobival tako za delo v kulturi kot »vojaščini« in v svetu za preventivo v cestnem prometu. »Ko sem letos dobil zlato Linhartovo značko, mi je to pomenilo ogromno, ker so mi jo poklonili moji stanovski kolegi iz kulture. To doživeti je nekaj, kar te gane. Prav tako me je ganilo, ko so mi na skupščini Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje povedali, da sem sedaj njihov častni član. V takih trenutkih vidiš, da to, kar si delal in še delaš, nekaj pomeni. Da s tem ljudem bogatiš življenje. Vidiš vse, od najrevnejših do najbogatejših. Predan je bil rudarskemu poklicu, v vlogi Dedka Mraza pa po 50 letih še vedno zelo uživa. Zato je ta fotografija za Karla Draga Semeta kar simbolična. no pripoveduje Karl Drago Seme. Tudi zato velikokrat svoje vloge opravlja povsem brezplačno, prostovoljno. Ne vedno, takoj doda. je tudi učitelj praktičnega pouka na velenjskem šolskem centru, kjer je mladim z veseljem predajal znanje. Zato mu ni lahko, ko ga vprašamo, kako danes gleda na dogajanje na Premogovniku in v energetiki. »To je zame res težko vprašanje. A dokler smo sami gospodarili kot dobri gospodarji, dokler smo živeli kot družbeno odgovorni, je vse uspevalo. Pomagali smo okolju, bili solidarni med sabo. Za to, kar se sedaj dogaja, ne krivim doline. Boli, da se je vse, kar je nekoč bilo družbeno, kar smo ustvarili tudi z udarniškim delom, izgubilo. V tej dolini smo veliko naredili. Zavedati se moramo - sam se še vedno ne -, da je čas socializma preteklost, da živimo v zelo trdi obliki kapitalizma,« razmišlja naš sogovornik. Ob koncu klepeta nam pove, da bo v letu in pol, največ dveh, kar nekaj funkcij, ki jih trenutno še opravlja, dal na stranski tir. »Želim si še malo uživati pokojnino. Imam polno delovno dobo, 50 let sem prostovoljec. Počasi čutim, da se staram, zato za nekatere stvari potrebujem vedno več časa. Ker hitrost nikoli ni dobra, ker je potrebna modrost, se bom najprej odpovedal tistemu, kar me najbolj obremenjuje in nosi veliko družbeno odgovornost.« Omeni svetniško delo v občinskem svetu in vodenje sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu. Nekaterim funkcijam v upokojenski organizaciji se je že odpovedal, odru pa se verjetno še ne bo. V življenju je odigral ogromno vlog v različnih gledaliških igrah, pripravil in nastopil je na številnih prireditvah, nekatere je tudi reži-ral. Napisal in interpretiral je več kot 1000 poslovilnih govorov na pogrebih, kar občasno še vedno počne. »Umaknil se bom tudi zato, ker želim, da dam prostor mlajšim. Vedno jim bom pripravljen pomagati, svoje izkušnje deliti z njimi,« nam Karl Drago Seme pove za konec. šolske učiteljice. »Letos mineva 50 let, odkar je moj december zelo delaven. Še vedno sem zelo rad Dedek Mraz. Na vlogo se pripravljam, vedno. Včasih traja dan ali dva, da se prelevim v okolje, iz katerega izhaja, iščem besede, pesmi, se učim gibe, saj se vedno želim posvetiti slehernemu otroku in celotni skupini, ki jo obiščem. Želim, da je otrokom prijetno z mano. V meni vsi vidijo dobrega dedka. Ponosen sem, ko mi to uspe. Otroci mi to vračajo s pogledi, pesmijo, veseljem,« pripoveduje. Le eno leto v 50 letih ni bil Dedek Mraz, v letu, ko je služil vojaški rok. »K sreči pa nikoli v decembru nisem zbolel. Uživam, ko sem med otroki, ko jim lahko s svojo igro polepšam otroški svet,« še izvemo. Kot tudi, da verjetno ne bi bilo tako, če ga ne bi pri tem vsa leta podpirala družina, ki je vedela, da ga decembra skorajda ne bo doma. Vedno se jim je poskušal oddolžiti, zadnjič v mesecu je dedka odigral tudi za njih, doma. ■ Naš čas, 30. 12. 2015, barve: CM K, stran 10 10 SREČNO 2016 »»^AS 30. decembra 2015 Novi Rezmanov roman zrcalo Velenju Roman Tekoči trak slika »najlepše urejenemu srednje velikemu mestu« zrcalo, v katerem bi se lahko prepoznal marsikateri domačin naše doline - Mladi gimnazijci navdušeni nad urbano zgodbo sodobnega časa Kot smo že omenili v prejšnji številki, je gimnazijce zadnji teden letošnjega pouka (18. 12.) obiskal domači literat in nagrajenec zbirke zgodb Skok iz kože Peter Rezman, ki je mladim bralcem predstavil svoj zadnji roman Tekoči trak. Roman je izšel pri Študentski založbi Litera na dan otvoritve letošnjega knjižnega sejma v Ljubljani, predstavlja pa zadnji del neformalne trilogije o Šaleški dolini (Skok iz kože, Zahod jame, Tekoči trak). Osrednja rdeča nit romana je ljubezenska zgodba med mladima različne narodnostne pripadnosti - Slovencem ,Enom' in Bosanko Dido, njuno subtilno izrisano in trpko zgodbo pa prepletajo trije pomembni štrajki v dolini - znameniti knapovski v začetku 70. let, upor delavk »tovarne neskončne rasti« in protest brezsramno izkoriščanih delavcev propadlega gradbenega podjetja. Seveda je vse zasnovano kot premišljena literarna univerzalnost, ki ji lahko najdemo prostor v kateremkoli tranzicijskem okolju naše postsocialistične dežele ali tudi širše. Poznavalci (bralci) Rezmano-vih del bodo tudi v tem romanu prepoznali njegovo prikrito kritično ost - sicer nikoli izrečeno neposredno, moralizirajoče, ampak v podrobnih opisih prizorov, pomenljivih dialogih med ključnimi nosilci družbenih vlog in v njihovih govorih, v podrobnih opisih delovnih procesov ... Iz vseh teh detajlov pa ne glede na očitno referenco na domače okolje nesporno govori o univerzalni človekovi naturi: človeški pritleh-nosti, sprenevedanju, ozkosrčno-sti, omejenosti in preračunljivo- sti in na drugi strani o neizprosni usodi malih ljudi, ki - če so še tako čisti in brez kakršnekoli »prtljage« - ne morejo z dna, če nimajo v ozadju nekoga, ki bi z zaslugami poskrbel za njegovo prihodnost . Roman odlikujeta tudi moderna pripovedna struktura (menjavanje časovnih perspektiv) in predvsem avtentična govorica - prepletanje več nivojev socialnih plasti jezika: od (že preizkušenega v prejšnjih delih) knapo-vskega žargona, mešane polslo-venske velenjščine (z različnimi variantami balkanskih jezikov) in narečnih posegov v govorih junakov iz primestnih delov doline, pa vse do slenga mladih -delujočih tudi v subkulturah, ki plujejo v tem babilonu modernih hitro menjavajočih se jezikovnih vplivih. Vsekakor izziv za lektorico, domačinko Alenko Šalej, ki 'Kak gost, kak zvezda' Križevci, Varaždin, Velenje, december - Velenjčan in Medžimu-rec Zlatko Kraljic je uveljavljeno ime v svetu literarne in likovne umetnosti. Enako uspešno namreč združuje slikarstvo in literaturo, pri čemer se ne obremenjuje, kateri zvrsti daje trenutno prednost. Tako v slikarstvu kot literaturi je prejemnik številnih nagrad. Piše v slovenskem in hrvaškem jeziku, velikokrat se izraža v svojem domačem narečju, ki ga navdihuje skupaj s pokra- jino in reko Muro, priljubljenim ustvarjalnim navdihom. Njegova poezija je izvirna, pripovedna, včasih trpka, drugič šegava, v SUJzgvQ 2.M(o li K A/J i o e" ALTERMATOR je v nekem smislu opravila tudi redakcijo teh govorov. Tekoči trak je nedvomno aktualna in živa literarno univerzalna slika slovenske tranzicijske zgodbe, ki tako družbeno kot intimno odslikava vso paleto (blišč in bedo) »naj« zgodb naše lokalne stvarnosti. Vse to pa je ubese-deno z ironično distanco, polno humornih in tudi poetično lepih opisov, duhovitimi dialogi in trpkimi spoznanji. Po mnenju glavnega in odgovornega urednika knjige najboljše Rezmanovo delo, ki čaka svoje bralce tako v dolini kot širše. Pogovor na gimnaziji je izzvenel v spoznanju, da se je tudi naše celotno moderno mesto kot literarni (anti?)junak uvrstilo na sodobni slovenski literarni zemljevid, ki ga ne bo mogoče obiti. ■ AŠ njegovem prepoznavnem slogu so tudi kratke zgodbe. Ravno na tem področju je na 7. srečanjih hrvaškega duhovnega literarnega ustvarjanja Stjepan Kanjčic v Križevcih prejel prvo nagrado za kratko zgodbo Tinčeka so ftopi-li. K prestižni nagradi so mu čestitali vidni predstavniki lokalne skupnosti in mesta Zagreba. Na natečaj, ki je potekal v letu 2015, je prispelo preko 170 del iz Italije, Avstrije, Nemčije, Italije, Hrvaške in Slovenije. Kraljič je visoko priznanje za kratko zgodbo prejel v družbi nagrajenke za poezijo Zdenke Maltar. A zadnje čase ga nimajo rade samo muze, njegovemu literarnemu delu je naklonjena tudi strokovna javnost. Veselju ob prejemu prestižne nagrade se je namreč samo tri tedne kasneje pridružilo veselje ob prejemu prve nagrade za pesem Kak gost, kak zvezda, kak vaš dušni pastir, v kajkavskem narečju. Nagrado je Zlatko Kraljic prejel na 23. recitalu sodobnega hrvaškega pesništva „Senje in meteori" v Varaž-dinu. Tudi tukaj so njegov uspeh pospremili številni zbrani, ki jih je Zlatko Kraljič poleg svoje uspešne predstavitve navdihnil z izredno bogatim opusom del, ki jih ima v pripravi. Če smo v začetku decembra v Velenju prisluhnili predstavitvi pred kratkim izdane pesniške zbirke Volčji trop, bomo lahko kmalu prebirali novo zbirko pesmi Achtung Auswitz, ki je že v tisku. Zlatkovega uspeha so iskreno veseli tudi člani Šaleškega literarnega društva Hotenja. ■ MBK Nova zaveza Aleš Ojsteršek Mladim Velenja ponovno velja izkazati priznanje za izvedeni proces priprave lokalnega programa razvoja delovanja mladih v mestni občini Velenje. Po letu 2010 gre že za drugega in predstavlja najlepšo mogočo obliko izkaza aktivnega medgeneracij-skega sodelovanja in aktivnega državljanstva. Priznanje je treba izkazati tudi občinski upravi in svetu MO Velenje, v slovenskem prostoru sta po merjenju posluha za mlade zagotovo v samem vrhu kot odličen primer oblikovanja in omogočanja sinergij. Finančni del strategije se v celotni zgodbi ne zdi posebej relevanten element in to vsemu skupaj daje posebej zanimivo noto. Zanimivo zato, ker je cilje mogoče dosegati ne zgolj skozi en mehanizem (razpis za sofinanciranje projektov bi na letni ravni zagotovil do 45.000,00 evrov), temveč tudi z načrti številnih mladinskih organizacij in organizacij za mlade, njihov seštevek je namreč večdesetkratnik tega, kar predstavlja občinski razpis sam. Res je, da so javni proračunski viri prisotni še pri katerem deležniku, vendar je slika zelo skladna in spodbudna, tudi če gledamo skozi prizmo aktiviranih zasebnih sredstev. Skratka, v programu smo priče veliki bližini med sprejetimi načeli in predlogi ukrepov za izvrševanje v praksi. Na ravni strukture program zajame vsa pomembna področja življenja mladih, spodbudno je, da je mogoče začutiti skrb za sovrstnike s posebnimi potrebami in na družbenem robu. Videti je, da program na daljši rok sledi ciljem, ki so skladni s cilji na nacionalni ravni. Na tako usklajen način je mogoče pričakovati nove sinergije in lažje mreženje že v samem startu. Takšna področja so na primer kazalniki krajšanja obdobja povprečne starosti selitve mladih od staršev, zmanjševanje deleža mladih, ki uživajo tobak, alkohol in droge, zmanjševanje deleža mladih med 15. in 29. letom, ki so brez zaposlitve in niso vključeni v nobeno obliko formalnega izobraževanja, ohranjanje visoke vključenosti mladih v izobraževalni sistem, zmanjšanje nezaposlenih mladih. Drugi del je teh, ki so posebej uveljavljeni za MO Velenje. Da sam program sega širše in v druge politike, je posebej spodbudno. Zakaj bi se namreč omejeval s težavo, da občina tudi sama nima veliko pristojnosti in neposrednega vpliva na zaposlovanje v segmentu trga. Že dejstvo samo, da se poudarja prioriteta in išče sinergije, je večkrat pol poti do rešitve. Dokument je s tega zornega kota kazalnik aktivne in angažirane mladine in kot tak že kaže na kulturo prihodnje generacije aktivnih občanov. Mogoče so s to svojo angažiranostjo mladi Velenjčani in Velenjčanke uspeli obraniti tudi avtonomijo, ki jim jo na nek način zagotavlja javni zavod Mladinski center Velenje. Lokalna skupnost je namreč pred odločitvijo, kako racionalizirati svoje poslovanje, in občinski upravi se zdi združevanje zavodov možni način za dosego cilja. Gre za mentaliteto sodelovanja, delitve znanj, povezovanja. Ta je v preteklosti izkazana tudi v praksi. Kjer so občinske uprave mlade izključevale iz procesov odločanja, so se jim mladi dobesedno zgodili. Povezali so se v nove skupnosti in vstopili v polje odločanja - skozi volitve v sam občinski svet in tako zdaj soodločajo in usmerjajo spekter politik, ki jih nujno niti ne zanimajo posebej. Pač še nekaj jalove energije. Hvala vsem, ker se tokrat to ne dogaja pri nas. Skozi objektiv Šoštanj, 22. decembra - Razstava skupine F8 v Mestni galeriji Šoštanj je razstava devetih fotografov. Skupaj delujejo šele dobro leto, kot posamezniki se s fotografijo ukvarjajo iz različnih razlogov in različno dolgo. Predsednik kluba je Luka Gruber, na odprtju pa je spregovoril Marjan Klepec, ki je osvetlil motive, ki so vodili posameznike k druženju. Eden teh je gotovo želja po strokovnem izobraževanju, ki si ga želijo čim več. Kot skupina si lahko med seboj izmenjajo izkušnje, saj je tudi objekt fotografiranja pri njih različen. Nekatere nagovarja portret, druge narava, tretjega detajli. Klepec je tudi razložil ime skupine in povedal, da so nekateri člani iz Šaleške doline, nekaj pa jih je iz Koroške. Ker delujejo povsem enakopravno, je tudi razstava postavljena iz enakega števila del in s fotografijami enakih velikosti. Na stenah galerije lahko torej sledite zgodbi devetih fotografov Romana Abrahama, Branka Čumurdžica, Uroša Grabnerja, Luka Gruberja, Helene in Vlada Jeharta, Marjana Klepca, Damjana Kljajiča in Claudia Sabolčeca. Vsak vas bo nagovoril s svojim pogledom skozi objektiv, zato vabljeni k ogledu do 10. januarja prihodnje leto. Dogodek je glasbeno obarval Gorazd Planko, nekaj besed dogodku na pot je dodal tudi mednarodno uveljavljen član skupine Vlado Jehart. ■ Milojka B. Komprej ■ IS.- hdi 7)eJUk Mrdi ž: je Vci^jei^ / t^jiŠhicoVA ^je, t j Naš čas, 30. 12. 2015, barve: CM K, stran 11 30. decembra 2015 Radijski in časopisni MOZAIK Srečno 2016! Le še en dan in obrnili bomo zadnji list v letu 2015. Zanj bomo lahko snovalci vašega četrtkovega sopotnika - tednika Naš čas in vsakdanjega programa Radia Velenje - dejali, da je bilo eno tistih, ki je zahtevalo precej naporov za dosego zastavljenih ciljev - višje, več in bolje. Skupaj s sodelavci smo se trudili, da bi zadovoljili potrebam čim večjega števila bralcev in poslušalcev, da bi ob poplavi najrazličnejših medijev prepoznali pomen verodostojne informacije, do katere pa ni vedno tako enostavno priti. GLASBENE novice Redkokdaj najdemo čas za druženje. Zagotovo pa si ga vzamemo ob koncu leta, ko se veselimo srečanja z našimi upokojenimi sodelavci. V letu 2015 smo izdali vse številke tednika Naš čas (52), kar pomeni, da nismo »manjkali« niti enkrat. Na 24 straneh vsake številke tednika smo z besedo in tudi sliko zabeležili zanimive dogodke, srečanja z ljudmi, ki so opozorili nase in svoje delo na najrazličnejših področjih delovanja. Zapisali mnenja, svoje poglede na aktualna dogajanja v lokalnem okolju in državi. Za Radio Velenje pa je bilo iztekajoče se leto jubilejno. 40 let preko valovnih dolžin (sedaj 107,8 in 88,9 MHz) »prijahamo« v do- move z informacijami iz Šaleške doline in tudi njej bližnje okolice, ki jih sicer ne bi mogli slišati nikjer. Jubilej smo praznovali s tistimi, ki smo jim namenjeni - poslušalcem in poslušalkam. Veseli smo bili polnega Titovega trga v Velenju, kar nam je dalo dodaten polet. Za leto, ki trka na duri, želimo zase in vsem, ki nas na poti spremljate kot zvesti bralci, sodelavci, poslušalci ali kako drugače, prijazno leto 2016 in vas vabimo, da ostanete v naši družbi še naprej. Srečno 2016! ■ Tp AC/DC objavili datume evropske turneje Po ameriški turneji, ki se bo pričela februarja prihodnje leto, bo legendarna avstralska skupina AC/DC obiskala tudi našo celino. Znani so tudi že datumi in kraji njihovih nastopov. Prvi evropski nastopi bodo že kmalu po prvomajskih praznikih. Začeli bodo v Lizboni in zaključili v mestu Aarhus na Danskem. Skupina bo najbližje nam nastopila 19. maja na Dunaju. Pred dobrim letom so avstralski rokerji objavili album Rock or Bust, nato pa je za te veterane rocka sledilo izjemno delovno leto. Nastopili so na podelitvi grammyjev, bili glavni nastopajoči na festivalu Coachella, odigrali 28 koncertov v Evropi, 14 v Severni Ameriki in 11 v Avstraliji ter Novi Zelandiji. Eagles of Death Metal ponovno v Parizu Ameriški rokerji Eagles of Death Metal se 16. februarja ponovno vračajo v Pariz. V francoski prestolnici bodo priredili koncert, s katerim bodo na nek način nadomestili nasilno prekinjen nastop v dvorani Bataclan, ki je bil tarča napada islamskih skrajnežev. To bo tudi njihov prvi samostojni koncert v Franciji po črnem 13. novembru, ko so med njihovim koncertom napadalci pobili 90 obiskovalcev. Koncert bodo tokrat priredili v dvorani Olympia, saj je ponovno odprtje teatra Bataclan in prvi nastop kake skupine v tej dvorani predviden šele v drugi polovici naslednjega leta. Billboardova imena leta 2015 Na letni lestvici Vročih 100, ki jo vsako leto objavi sloviti Billboard, ni velikih presenečenj. Prevladujejo Taylor Swift, The Wee-knd in Fetty Wap, ki imajo med 45 najboljšimi pesmimi leta vsaj po tri svoje uspešnice. Na prvem mestu je sicer pesem Uptown Funk Marka Ronsona in Bruna Marsa. Čeprav izdana že leta 2014, je med desetimi najbolj priljubljenimi pesmimi preživela kar 31 tednov, od tega štirinajst zaporednih na prvem mestu. S tem je hkrati postala pesem z drugo najdaljšo dobo na lestvici vseh časov. Ed Sheeran je s skladbo Thinking Out Loud pristal na drugem mestu, na tretjem pa sledi Wiz Khalifa z uspešnico See You Again. Najboljši izvajalec Vročih 100 je The Weeknd, ki je imel na prvem mestu dve uspešnici - Can't Feel My Face in The Hills, absolutna zmagovalka leta, ki se ponaša celo z najboljšim albumom, pa ostaja Taylor Swift. Čeprav je album z naslovom 1989 izdala že lani, so ga tudi letos na vrhu držali številni novi singli. Thriller Michaela Jacksona prvi album s 30 platinastimi nazivi Album Thriller pokojnega kralja popa Michaela Jacksona je postavil rekord najbolje prodajanega albuma vseh časov v ZDA. Prodali so ga v več kot 30 milijonih izvodov, s čimer je postal 30-krat platinast, kar pomeni, da ga ima v svoji domači zbirki pri- bližno vsak deseti Američan. Naziv platinast v ZDA pripada albumu, ki doseže več kot milijon prodanih kopij. Thriller je izšel leta 1982 in poleg naslovne prinesel še številne druge uspešnice, kot so Beat It, Billie Jean in Wanna Be Startin' Somethin'. Album, ki si je prislužil osem grammyjev (ob dvanajstih nominacijah) je tudi najbolje prodajani album po vsem svetu, saj naj bi ga po nekaterih trditvah po svetu prodali več kot sto milijonov izvodov. Čist hud videospot 3SOMS Domača glasbena zasedba 3SOMS, ki je pred dvema mesecema izdala svoj že četrti sin-gl Čist hudo je zanj posnela tudi videospot. Snemanje je potekalo v studiu na zelenem ozadju, pri čemer so poskrbeli za sodoben, urban in artističen videz članov zasedbe. V videospotu se poleg Maje, Nine in Marka pojavljajo tudi plesalke plesnega teatra Igen - Celje. 3SOMS se po besedah člana zasedbe Marka Maa-ga, ki je bil tudi režiser in animator nastalega spota, vedno trudijo biti sveži in drugačni. Kako jim je to uspelo tokrat, se prepričajte z ogledom videospota. SREČNO 2016 11 PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. ŽELJKO KRUŠLIN KRUŠKA & LATINO - Tebe trebam 2. ANJA ISTENIČ - Tvoj pogled 3. COLDPLAY - Adventure Of A Lifetime Po uspešnici Ne trebam snove da te sanjam so Željko Krušlin in skupina Latino v začetku decembra po dolgem času predstavili novo skladbo z naslovom Tebe trebam. Izjemno čutna skladba, ki sodi v decembrski praznični čas, je še ena potencialna uspešnica te popularne hrvaške zasedbe. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ognjeni muzikanti - Kaj naj ti kupim za božič 2. Unikat - Najin božič 3. Veseli Dolenjci - Pozabljen božič 4. Igor in zlati zvoki - Toplo domače ognjišče 5. Ansambel bratov Avbreht - Ta praznični čas 6. Ansambel Toneta Rusa - Božični večer 7. Slovenski zvoki - Zvezde na nebu gore 8. Golte - Snežna noč 9. Vera & Originali - Božiček s polno vrečo 10. Štrk - Božič za vse www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO NEISHA Pevka Neisha, ki letos praznuje 10 let glasbenega ustvarjanja, je nastopila na Kitajskem. Udeležila se je velikega dobrodelnega dogodka, na katerem je kot edina Evropejka premierno predstavila svojo aktualno pesem Meredith. Kot je povedala, jo bo pot morda že naslednjo pomlad ponovno peljala v Hongkong. HAPPY OL'MCWEASEL Mariborski veseljaki Happy Ol'McWeasel predstavljajo videospot za pesem Left Behind s še vedno aktualnega albuma Heard Ya Say!. Gre za pesem z resnejšim sporočilom, saj želi skupina opozoriti, da se kot družba nahajamo v krizi vrednot. Videospot je režiral Perica Rai, posneli pa so ga v Stari Ljubljani. SOKI Bobnar skupine Elvis Jackson Marko Soršak -Soki je v okviru svojega dobrodelnega projekta 20 za 20 v dobrem letu dni s pomočjo vseh, ki verjamejo v njegov projekt, zbral toliko denarja, da je z glasbili obdaril že 20 osnovnih šol v Sloveniji. Nazadnje tudi mariborsko osnovno šolo, ki jo je sam obiskoval, pri tem pa se mu je pridružil častni pokrovitelj projekta Borut Pahor. THE STROJ Tolkalski kolektiv The Stroj predstavlja pesem in videospot Skin Scream, prvo iz arzenala novih skladb, ki jih pripravljajo za naslednji, že peti studijski album. Z novim singlom zaključujejo uspešno koncertno sezono, v kateri so navdušili občinstvo na festivalih po Sloveniji, Hrvaški ter Makedoniji. Za naslednje leto načrtujejo več nastopov na festivalih po Veliki Britaniji. ČUKI Novo leto je pred nami in marsikdo ga bo pričakal kar na prostem. Kdor bo to storil v Velenju, bo v novo leto stopil ob zvokih priljubljenih Čukov, ki bodo letos skrbeli za dobro vzdušje na silvestrovanju na prostem na velenjskem Titovem trgu. Naš čas, 30. 12. 2015, barve: CM K, stran 10 12 SREČNO 2016 »»^AS 30. decembra 2015 M ■ ^ I - * k k Na čarobni promenadi v središču je vsak večer veselo rr in razigrano. Vrstijo se kulturni dogodki, navdušujejo ognjišča, ob katerih se je prav prijetno pogreti, seveda pa navdušujejo tudi »kuhančki«. Majda in Slavko Korenič sta si ga z veseljem privoščila, župan Bojan Kontič pa se je zaradi Čveka nekaj muzal, a je čvek videl, da se ga tudi on ni dolgo branil. Po čarobni promenadi se je ■ v zadnjih dneh veselo spre- hajala snežna vila. Bila je odlično sprejeta, a na vsa vprašanja ni znala v celoti odgovoriti. Kje se, vendar skriva babica Zima in kdaj misli pobe, liti našo deželo. Je res zbolela, kot ugibajo mnogi otroci in odrasli? Je, a je - nasmejana dobra vila obljubila, da se takoj, ko bo novoletnih praznovanj konec, . vrne k njej in ji skuha kakšen čarobni čaj, da pride spet med nas. S--' F Na silvestrovanje se v Šoštanju res temeljito pripravljajo. Župan Darko Menih, predsednica krajevne skupnosti Šoštanj Urška Kurnik in podžupan Viki Drev so takole vadili odštevanje. Manjka jim le še točna ura in to jih zdaj še najbolj skrbi, saj v nobenem primeru nočejo stopiti v novo leto niti sekunde prej, pa čeprav si od njega obetajo same dobre stvari. ZANIMIVOSTI Američani z ■ V» V • • I VI • božičnimi lučkami več elektrike kot nekatere države vse leto Ameriški Center za globalni razvoj je izračunal, da Američani z božičnimi okrasnimi lučkami porabijo več elektrike kot na primer Salvador ali Etiopija ali Tanzanija v vsem letu. Za okrasne lučke na drevesih, v hišah in stanovanjih, zunaj hiš in po dvoriščih namreč v ZDA porabijo 6,63 milijarde kilovatnih ur elektrike; Salvador vse leto porabi 5,35 milijarde, Etiopija 5,3 milijarde in Tanzanija 4,81 milijarde kilovatnih ur elektrike. Američani so letos iz Kitajske uvozili za 1,1 milijarde evrov božičnih okraskov za drevesa, pa tudi za 150 milijonov evrov umetnih božičnih dreves. Babica kradla za vnuka, policista plačala račun Pred prazniki so v Italiji v trgovini ujeli revno upokojenko, ki je skušala brez plačila vzeti nekaj sladkarij. »Nisem tatica. Vnuku sem želela samo podariti darilo, a mi je zmanjkalo de- je dejal eden od policistov, ki sta pohvalo za radodarnost dobila tudi od nadrejenega. Povračilu stroškov v znesku 27 evrov se je pozneje pridružila celotna policijska postaja. »Gre za primer, ki kaže na močno prisotnost naše ekipe na območju in našo povezanost z ljudmi,« je povedal poveljnik tamkajšnjih karabinjerjev. Našli sedem let pogrešano muco V Berlinu so med prazniki osrečili lastnico sedem let pogrešanega črno-belega tigrastega mačka go mačko, ki pa je med tem že poginila. Umrl najdebelejši človek na svetu Mehičan Andres Moreno Se-pulveda, ki je nekoč veljal za naj-debelejšega človeka na svetu, je umrl v starosti 38 let, in sicer le dva meseca po operaciji, s katero so mu zmanjšali želodec. Andres, ki je na vrhuncu debelosti tehtal 450 kilogramov, je umrl na poti v bolnišnico na severozahodu Mehike zaradi odpovedi srca. »Dobro mu je šlo, a je imel že prej dva srčna napada. Zmanj- migrantu. 35-letni Senegalčan z imenom Ngam je namreč v turističnem mestu Roquetas de Mar vplačal listek za redni španski loto in dobil 400 tisoč evrov. Ngam je pred 8 leti z družino pobegnil iz Senegala na Tenerife. Spominja se, da je bilo na ladji 65 beguncev, ko so doživeli narja,« je povedala 75-letnica, ki mora mesec preživeti s 400 evri pokojnine. Ko sta na kraj prišla policista, je nista popisala, temveč namesto nje plačala račun za blago. »Potreben je bil samo pogled h kolegu, pa sva oba takoj vedela, kaj morava storiti,« Mika, ki so ga našli v hodniku stavbe v berlinski četrti Kreuzberg. Ker je imel muc čip, so ga lahko vrnili sedaj 18-letni lastnici. »Nemudoma sem ga prepoznala,« je dejala Elena Hanke, ki je bil stara 11 let, ko je Miko odšel na sprehod na vrt hiše njene družine in se nikoli ni vrnil. Medtem ko je Miko taval po ulicah Berlina, je Elena dobila dru- kovalo mu je sape in umrl je v rešilcu,« je povedala njegova prijateljica Carmen Palacios, ki mu je tudi pomagala pri hujšanju. Na španskem lotu zadel migrant Precej prahu je med prazniki dvignila španska loterija, saj je bila sreča tokrat naklonjena brodolom. On in njegova družina so na srečo preživeli, rešila pa jih je španska obalna straža. Vsa ta leta je opravljal priložnostna dela, najpogosteje je v rastlinjakih skrbel za rože. Kot je povedal, je sedaj že dalj časa brez dela, a očitno je vseskozi verjel, da bo prišel dan, ko se mu bo sreča nasmehnila. frkanje » Levo & desno « Praznična Tudi letos nismo ravno množično in bučno proslavili praznika dan samostojnosti in enotnosti. Kako tudi le, saj nekateri menijo, da smo vse manj samostojni. Da o enotnosti sploh ne govorimo. Rekonstrukcija Vse pogosto opozarjamo, da so mnoge naše ceste zelo slabe in nujno potrebne rekonstrukcije, da bomo hitreje napredovali. V prihodnjem letu pa nas menda res čaka še ena pomembna rekonstrukcija -rekonstrukcija vlade. Tudi zato, da bomo hitreje napredovali. Jaslice in jasli V teh prazničnih dneh videvamo veliko velikih jasli s pravimi živalmi. Pogosto tudi z osli. Ob pravih jaslih po hlevih pa je vse manj živine. Nekateri pravijo, da tudi zaradi nekaterih oslov. Nedosledno Tudi politiki nam izrekajo praznične želje; večina njih nam želi vse najboljše. A kaj, ko ne delajo tako, da bi se nam to lahko uresničilo. Proti hudemu Pristojna državna agencija je le poskrbela, da se bodo v Rečici ob Paki rešili vsaj ene hude stvari. Hude grožnje, da bi lahko Hudi potok v ob kakem hujšem dežju spet povzročil hude težave. Iskanje dobrih V tem času nekateri iščejo, če bi lahko tudi v naši politiki našli kakšne tri dobre može. Morda so, a kaj, ko nekateri tudi pri dobroti gledajo na barvo, pa niso sprejemljivi za vse. Dejavnost Velenjski Vegrad nudi še vedno veliko dela in zaposluje. Daje delo delavcem pregona in sodiščem in jih že dalj časa močno zaposluje. Minister v zosu Naš finančni minister je novoletne praznike preživel v svojevrstnem zosu. Zos - Združenje občin Slovenije, terja njegov odstop. Tudi SOS - Skupnost občin Slovenije, zaradi njega že nekaj časa kliče na pomoč. Na vrhu Rokometaši Velenja in Celja so prvi del tekmovanja končali z enakim številom točk, in to na vrhu. Celjani bolj. Naš čas, 17. 12. 2015, barve: CM K, stran 11 17. decembra 2015 ""^Jis SREČNO 2016 13 Zemeljska znamenja Kozorog, 21. 12. - 19. 1. Vpliv Neptuna vas bo miril in pomirjal skozi vse leto. Čeprav bo vaš vladar Saturn, prehaja ognjenega strelca in bo vendarle imel na vas poseben in močan vpliv. V»čo strast in ljubezen lahko zaužijete oktobra, ko bo vaše osončje prečkal Mars. V tem jesenskem obdobju si privoščite več potovanj in opravka z osebami zunaj že znanega okolja. Staro lahko dobi nov blišč, novo pa poživi duha in telo. Jupiter v devici vse tja do devetega septembra ponuja veli-, ko poslovnih transformacij. Denar bo sam poiskal pot do vas. Sicer se boste bolj ali manj zanašali na že osvojena znanja in poslovne podvige. Pa vendar, če vam notranji glas šepeta o spremembah, jih upoštevajte. Mnogi predstavniki tega znamenja se boste naveličani odpravili novostim v naročje. Bolj ko se boste pomikali proti koncu leta, bolj se boste nagibali k razigranosti, svojo resnost in nedostopnost boste namreč odložili kot povsem odvečno kramo. To je sicer za vaše zdravje in psihofizično počutje več kot dobrodošlo. Devica, 23. 8. - 22. 9. i J r Jupiter vse tja do devetega septembra prehaja vaše osončje. Ne moremo reči drugega, kot da je napočil vaš kreativni čas. Življenje se bo vrtelo okoli že zdavnaj zastavljenih ciljev in ambicij. To je sedaj lahko vaš veliki met. A brez muje se še čevelj ne obuje - zatorej poskrbite za jasne odnose in odločitve že ob vstopu v novo leto. Močno podporo boste imeli pri sanjavem in mlačnem Neptunu, ki vas bo usmerjal na čustvenem področju. Venera vas bo malce zaobšla, zato se boste velikokrat znašli na razpotju. Marčevski sončni mrk bo nastopil kot sito, skozi katerega boste spustili odnose, v katerih ste se znašli. Ostane vam lahko samo tisto, kar bo za vas imelo posebno ceno in veselje. Dramatični vrtinci vetra se bodo vrteli tudi na finančnem in poslovnem parketu. Zlasti bodite previdni v vseh obdobjih čez leto, ko bo planet komunikacije in intelektualnih stvaritev potoval retrogradno. Soočeni boste z zaključevanji in srečanji z novim. Ker boste pod okriljem Marsa skoraj vse leto, se boste težko zadovoljevali kar s ponujenim. V spremembah in novostih boste namreč iskali ključ za svoje uspehe ter dobro počutje. Bik, 21. 4.*- 20. 5. Radi imate zan^^vost in varnost v vsem, kar počenete in živite. Satumfki je v ognjenem strelcu, vas bo vse leto malce-om^eval, še zlasti pa se bo to poznalo pri psihofizičnih naporih. A za velike pomembne preobrate, če ne že kar življenjske, bo poskrbel marčevski sončev mrk, ki nastopa v ribah. Nemalo bo bikov, ki boste v tem obdobju nekaj zaključevali ali se lotevali povsem novih izzivov. V maju, ko bo Venera prehajala vaše znamenje, boste najbolj privlačni, samozavestni, ljubeznivi in zaželeni. Mars bo v začetku leta potoval skozi škorpijona in ravno v tem zimsko-pomladnem obdobju boste občutili največ sle po čutnih užitkih. Zaslužek in poslovna kariera bosta malce potisnjena v ozadje. Povečanje poslovnih ambicij bo namreč zabeleženo od desetega septembra dalje, ko bo Jupiter že prehajal zračno tehtnico. Počasi in premišljeno se tudi daleč pride. Vaši odnosi in ideje bodo vsekakor dobili čudovita krila na jesen, z njimi pa bo mogoče poleteti daleč in celo v leto 2017. Globoko umsko sproščanje ali celo dobrodelnost vam lahko spremeni pogled na oseben in globalen svet. Ta pogled pa bo blagodejno vplival tudi na vaše splošno počutje. Zračna znamenja Vodnar, 20. 1. - 19. 2. Svobodomiselnost in nenavadnost dobro tržite. V letu, ki je pred nami, boste pripravljeni na velike poteze in izzive. Ljubezenski svet je za vas velik svobodni prostor. Priložnosti za ljubezenski razcvet bo veliko. Začelo se bo z vstopom Venere v vaše znamenje meseca februarja. Složen tempo se bo nadaljeval še v maj in junij. Intenzivna združitev ljubezenskih opojev in poslovnih vibracij bo združena čez jesenske mesece, ko bosta Venera in Mars skupaj prehajala vaše sončno znamenje. Poslovno in denarno se lahko dvignete do višav, pri tem vas bo podpirala Saturnova Energija, zlasti v marcu in oktobru. Skozi poletno obdobje boste več na poti in tako boste spoznavali nove ljudi in si pridobili nekaj novih poznanstev. Bolj ko se bo čas pomikal v jesen in zimo, bolj se boste opirali na te vaše nove prijateljeJČas retrogradnega Marsa vam lahko v teh vodah vnese nekaj nemira, stres/ali celo jeze. Previdnost ali čisto preprosto modro načrjpvanje vsega, kar želite početi ali ustvariti, ne bosta odveč. Poskrbite tudi za čisto pravo sprostitev, ki se vam bo še posebej obrestovala, če si jo privoščite avgusta. Dvojček, 21. 5. -2o. ^ r ij r./ rabiti kot barometer stanja svojega duha. Stik s sabo bo najpomembnejši tako v času prehajanja vašega Sonca skozi polje ribe kot tudi v obdobju, ko bo Sonce prehajalo še raka in škorpijona. Pomladno in zgodnje poletno obdobje uporabite za urejanje ljubezenskih vezi in odnosov nasploh. Oktobra in v začetku novembra bo pravšnja jjosiastica z Marsom v ribah za^uženje denarja. To obdibje vam- jtfnaklonjfcno tudi za spogledovanje z novim delom ali poslovno hišo. Za dobro počutje morate zaplavati vzvodi, in č£b»,str*sa-veliko, si to privoščite kar se d/ pogosto. TakoWe ohranili ravnovesje med željami in potrebami. Marčevski mrki pa vam lahko povzročijo kaj; nekaj sivih las ali"ce^ osvoboditev od slabosti. V tem obdobju lahko zaključile tiste zadeve, ki vam že dlje časa niso všeč. Zambijo počutje in zdravje je zelo pomembno, da »tavate s tokom in neproti njemu. Vaš vladar Merkur vam bo postregel z osvajalnjji pohodi, novimi odkritji in razčiščevanji s preteklostjo. Jnslednjga bo v letu, ki je pred nami, največ. Spremlj/jM retrogradno potovanje Merkurja, da v-teh obdobjih ne ustvarite spbi in okolici nepopravljivih težav. Sicer p/je posebej za vas zloščen ljubezenski parket do visokega sijaja. Le pokarati se morate in že ste lahko zaljubljeni ali v že stari vezi, ponovno pod vplivom Amorjevihčarov?Tydi stare ljubezni bodo za vas imele svojo čarobno moč: Septembra-š^ , Rak 21. 6. — 22. 7. posebej na široko odprite oči ter srce. Glede posla pogu-^ mno že v januarju. Mars namreč že v tem mesecukonča harmonijo z vašim Soncem, le ta aspekt pa vne$£optimi-stičneenergije v vse pore vašega življenja. Neptun lahko Neptun v ribah vam bo čez leto' dajal največ adrenalina in smisla za življenjske podvige. Opremljeni z qjofeOkimi sanjami in idealtziranim pogledom na svet boste'najbojje Ufr' _'I~GRI r . Mars je planet, ki vlada znamenju ovna in škorpijona. Ljudje Marsovega tipa imajo koleričen temperament in so izredno strastni, pogumni, bojeviti, energični, odločni in podjetni. Seveda ima tudi slabe lastnosti, kot so ukazovalnost, agresivnost, jezljivost, svojeglavost. Astrologi ga opredeljujemo kot moški planet, kot malefik ali mala nesreča. Marsov dan je torek, njegova barva je rdeča, okus pekoč. Kako prepoznamo ljudi Marsovega tipa? So srednje velike mišičaste postave, imajo bolj ovalen obraz, prodoren pogled, hitre in odločne gibe, so pogumni, energični. Tistim, ki imajo močen Mars v svoji karti, ki ga imajo v svojem domu ali na višini in z dobrimi aspekti, se njihova energija močneje izraža. Marsovo obdobje je v času od 43. do 57. leta naše starosti, ko deluje najmočneje. Poglejmo še, kateri so tipični Marsovi poklici. To so poklici, v katere je treba vložiti veliko poguma, boja, volje in odločnosti, na primer vojak, policist, športnik, kirurg, lovec, mesar in podobno. Če povežemo Marsove lastnosti, ki bodo izražene v letu 2016, bomo vtem letu bolj pogumni, hrabri, borbeni, energični, podjetni,aktivni,strastni, nepo sredni, tekmovalni. To energijo bodo še najbolj kazali ovni in škorpijoni pa tudi kozorogi, pri katerih je Mars na višini. Če imamo v rojstni karti Mars postavljen slabo, se nam bodo dogajale neprijetno sti, kot so egoizem, agresivnost, prepirljivost in podobno. Mars simbolizira kovinske ostre predmete, nože, orožje, železo, tudi vojno in kriminal. Marsovo predhodno leto je bilo 2009, doživeli ga bomo v letu 2016, prihodnje pa bo leto 2023. Leto 2016 bo izrazito Marsovo leto, polno strasti, spolnosti, osvajanja, poguma in seveda, kot se za Mars spodobi, z več energičnosti, spontanosti, podjetnosti, odločnosti, na žalost pa tudi boja, požigov, nasilja in umorov. Izražena bo potreba po obvladovanju sveta, po delavnosti in boju za že pridobljeno svobodo in pravico. sicer sredi poletja odigra nehvaležno vlogo v smislu neo-bjektivnih presoj, zato pri pomembnih odločitvah posvet z vašim osebnim astrologom ne bo odveč. Vaš duh in telo morata čutiti tako svobodo kot pripadnost drug drugemu, da se lahko izrazita tam, kjer ste vi najbolj doma. V besedah namreč. Tehtnica, 23. 9. — 22. 10. Vaš vladar je Venera in vse vaše življenjske dejavnosti se vrtijo okrog omenjenega planeta. Ljubeznivost in spogle-dljivost sta za vas nekaj povsem samoumevnega. Zrak, Sonce in Voda so pogoj, da lahko živite. V vašem življenju je vse en velik luksuz, tega pa je včasih težko vzdrževati pri življenju. Planeta poslovnosti Saturn in Jupiter sta vam naklonjena, da letos priskrbite za nove izzive, ki vam nosijo denar. Od desetega septembra dalje namreč ravno Jupitrovo prehajanje tehnice pomeni odskočno desko k uspehom. A ne le za leto 2016, temveč tudi za naslednje dvanajstletno obdobje. Vendar tudi brez ovir ne bo šlo, še zlasti v času, ko bo planet komunikacije Merkur potoval retrogradno. V teh obdobjih poskrbite, da razrešite zaostale situacije. Vsak še tako majhen korak k novostim se bo bogato obrestoval. Ljubezenski opoj bo čutiti že od februarja dalje. Pravo tinkturo romantične ljubezni pa boste doživeli v prvih treh tednih septembra, ko bo Venera prehajala vaše osončje. Vaše počutje bo zelo odvisno od vaših uspehov. Teh ne bo malo, zato se obeta za vas zdravo in srečno leto. Vodna znamenja Ribi, 20. 2. — 20. 3. Idealizem in daljnovidnost sta zelo povezana z vami. Vaš vladajoči planet Jupiter vas bo v prihajajočem letu spodbujal k različnosti in napredku. Dovolite sebi čustva upo- lovili življenjske uspehe. Dom in družina bosta za v/s imela poseben čar. Vse, kar je vezano na to primarnost, vas bo vedno navdajalo z optimizmom in srečo. Pomembne zaključke boste sprejemali tja do začetka julija, kasneje bo več želje po spoznavanju novosti in njihovem osvajanju. Romantična duša, željna večnega osvajanja, bo med Marsovim prehajanjem skozi škorpijona v januarju in februarju še bolj voljna. Leto, ki je pred nami, obeta veliko raznolikosti tako v zasebnih kot poslovnih odnosih. Sredi marca previdnost ne bo odveč, če ne želite, da vam Sončni mrk ne izbriše kakšnega do takrat za vas pomembnega prijateljstva. Je že tako, da se tudi vaš svet vrti okrog denarja, nekaj malega bo zasluženega, veliko pa lahko pridobite iz naslova »podarjeno«. Naučite se poslušati telo, to vam pravočasno sporoča, kako se v resnici počutite. Škorpijon, 23. 10. — 21. 11. Slovite kot privlačni, vztrajni in intenzivni ljudje. Leto 2016 bo za vas v večini dobro, romantično in srečno. Še zlasti marčevski sončni mrk v ribah vam bo prinesel več zabave, radoživosti in seveda tudi poslovne uspešnosti. Romantičnost doživljate globoko in resno. Zato bo nemalo predstavnikov, ki bodo težili k takšnim odnosom, in če ne bodo njihova pričakovanja izpolnjena, jih bodo mirno zapustili. Sredi leta se boste več družili in povezovali s tujci, odkrivali za vas malo bolj razuzdan svet. Kaj lahko v resnici pridobite iz tega, pa bo pokazal čas. Pomladno obdobje ni naklonjeno ljubezenskim vzgibom, več radosti in veselja boste užili na tem področju sredi julija in avgusta. Med tem pa bo za poslovno delovanje pomembno biti na pravem mestu ob pravem času vse od marca do prve polovice septembra. To je tudi obdobje, ko si boste želeli ali celo zahtevali več od sebe in seveda tudi od drugih. Jesenski meseci vam bodo ponujali navdih za stvari, ob katerih boste sprostili telo in duha. Oven, 21. 3/- 20. 4. Vaš vladar Mars vam bo kar nekajkrat čez leto postregel z obilico dinamike in notranje strasti. Uporabite jo za vse, kar vam srce poželi. Začetek leta bo za vas zelo intenziven. Podobne energije se bodo ponovile še marca ter oktobra. rt Venera bo avgusta in v začetku septembra vnesla nekaj nemira in zadržanosti. Na romantičnem parketu bo tako manj sprememb, kot ste jih vajeni. Staro in že znano lahko postane^onovno zanimivo in čarobno. Poslovne ambicije boste prilagajali glede na potrebe in možnosti, a ne bo malo takšnih, ki bodo za mnoge zavidanja vredne. Sprva vas bo k temu spodbujal Jupiter v devici in kasneje še SZturn v strelcu. Od aprila do septembra si napolnite mošnjiček, bančne kartice pa zaklenite v trezor. Sredina aprila vam prinaša soočenje s starimi znanci ali prijatelji ter možnost, da z njimi poravnate morebitne spore. Zaradi Plutonovih energij na začetku aprila se lahko znajdete tudi v vrtincu radikalnih preobratov že zastavljenih ciljev. Spremembe pa so lahko kakovostne in na dolgi rok . tudi zelo uspešne. Mirna vest bo tista, ki vam bo ponujala največ sprostitve in dobrega počutja. lev, 23.7. — 22. 8. Ob pomoči vašega vladarja Sonca boste zakorakali v začetek leta 2016 polni veselja in dinamičnega, kreativnega ustvarjanja. Ker ste radi v središču pozornosti, za vas noben izziv ni pretežak, še zlasti, če ima vonj po vašem zmagoslavju. Izkoristite obdobje februarja za novo delo ali podaljšanje poslovne pogodbe. Denar vam bo v izobilju pritekal in ostajal na vašem računu med majem in avgustom. Po prekomernih izdatkih v času marčevskega sončnega mrka se bo to prav prileglo, a večjim izdatkom se izognite še v prvih dneh oktobra. V spremstvu ognjenega Saturna in Urana bo sredina leta sovpadla z vašimi ambicijami po odkrivanju nečesa novega. Po naključju odkritih dejavnikov se boste počutili utesnjeno. Če ne boste našli sogovornika, si boste svobodo vzeli kar sami. Posle-^ dično so na vidiku poslovne in čustvene spremembe, ki bodo pač vključevale več svobode. Romantično gruljenje bo pri vas slišati že februarja. Vse tja do poznega poletja bosta ljubezen in čustveno razvajanje nekaj, česar ne boste ločevali, kasneje pa se lahko pokažejo tudi boleče vrzeli. Poskrbite za športno aktivnost. Strelec, 22. 11. — 20. 12. Dobri in spodbujajoči spremljevalec leta vam bo Jupiter. .&pliv bo imel tako na vaše poslovne, intelektualne,in navsezadnje tudi denarne odločitve. Izkoristite veliki met marca in aprila, še zlasti, če bo v igri delo- v tujini, potovanja, vezana na tuje dežele, ali preprosto sodelovanje s tujci. Vse, kar bo vključevalo svobodo, višja znanja in širo-kost, bo še dodatno pozitivno vplivalo na vaše poslovne dosežke. Bo že tako, da se boste morali zaradi vpliva Saturna za kariero zelo potruditi. Jesensko enakonočje vam odpira vrata v svet romantike in globokih čustev. Potegnite k sebi tisto, o čemer sanjate že vrsto let. Štela bo taktika in že zdavnaj osvojeno znanje o ravn/nju v trenutkih zaljubljenosti. Razgibano obdobje pa botrajalo vse tja do izteka leta. Ker bo leto za vas naporno in vi niste neuničljivi, se boste pač morali učiti od drugih, kako se spočiti. Nenehna hitenja vas lahko stanejo kakšne zlomljene kosti, za polnjenje osebnih baterij pa vam bodp v pomoč tako kratka kot daljša potovanja. Izkoristite priložnosti, ki jim niso priložena navodila. Naša življenja so pot skozi čas, ki je energetsko natančno začrtan. Ko se rodimo, se v nas sproži kozmična ura, ki določa čas in naravo dogajanj na različnih nivojih: vitalnem, čustvenem, intelektualnem, družbenem ... Kot astrologi-nja lahko na osnovi vaših točnih rojstnih podatkov (datum, ura in kraj rojstva) z veliko mero natančnosti predvidim, KDAJ in KAKŠNE spremembe se vam bodo zgodile v LJUBEZNI in drugih ODNOSIH, SLUŽBI, ZDRAVJU, FINANCAH ... Preprosto rečeno: kadar so planeti lepo postavljeni, smo uspešni in srečni. Kadar so postavljeni slabo, imamo težave. Če smo vnaprej opozorjeni na takšna in drugačna energetska obdobja, se slabim ne bomo mogli izogniti (saj so energije, ki jih ustvarjajo, neskončno močnejše od nas - so nam dobesedno usojene), lahko pa jih ozavestimo in se tako izognemo hujšim težavam. Seveda pa lahko tudi bolje izkoristimo dobra obdobja. ZAVEDANJE in NAČRTOVANJE sta ključa do uspeha. Avtor: Astrologinja Dora 031 830 751 Naš čas, 30. 12. 2015, barve: CM K, stran 10 14 KREVZEL instalacije -podjetje za izvajanje strojnih instalacij Metleče 14 a, Šoštanj Tel.: 03 898 18 50 info@krevzel-instalacije.si www.krevzel-instalacije.si SREČNO 2016 KREVZEL instalacije Leto 2016 naj vam prinese srečo, zdravje in uspeh. SG. decembra 2G1S Nagradna križanka - Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Praznična križanka Krevzel«, najkasneje do ponedeljka 11. januarja. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. baterija za umivalnik, 2. pipa za pralni stroj s sifonom, 3. ogledalo za nad umivalnik. Nagrade nagrajenci prevzamejo na sedežu podjetja KREVZEL INSTALACIJE, d. o. o., Metleče 14, Šoštanj. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. sestavil peps umetna smola na fenolni podlagi priprava za merjenje svetlobe stara fizikalna enota za delo NEKD. FRANC. TENISAČ. YANNICK t'' ptičji iztrebek, ptičjek dejavnost raketar-jev nekdanja jugoslov. rokome-tašica-katica ludolfo- vo število domače ž. ime kdor je nor na vse kar je tuje 30 po velikosti Sesti kontinent polica ali stojalo za knjige udarec s sekiro slavko kotnik ivan tavčar VISEČ SNEŽNI ZAMET gozd (pog.) tla, pod (knjiž.) otok v aleutih ENERGIJSKA STOPNJA ATOMA NIZEK ŽENS. PEVSKI GLAS IZDELOVALEC OPANK družina italijan s. graduel. godal iz cremone OTOK V JADRANSKEM MORJU medmet smeha 33 K ivan oman pisanje, sestavljanje spisov železniška proga, tračnica francoska igralka-magali strokovnjakinja za terapijo opazka, pripomba (redko) 12 lastnost strahopetnega človeka 20 27 vražni obesek, amulet 32 26 majhna kmečka soba, izba (nar.) 22 španski pesnik-tomas de (1750-1791) 21 vzdevek dwighta eisenho-werja grelno telo AMERIŠKI DIRIGENT-NIKOLAJ slovens. umetnost. zgodovinar-andrej trnat grm z zdravi ln. jagodami M vzdevek aleša kersnika josip tavčar NOVELA PISATELJA TURGENJEVA 15 GROBO OBDELANA DESKA norveški filozof-anathon (1867-1943) element (okrajš.) NAJBLAŽJA VRSTA _KâZUI_ del ljubljane K RAZPOKA. IZBOKLINA V STENI PREBIVALEC SRBIJE daljše časovno obdobje, vek slovenska tiskovna agencija BIKOBORBAH roger vadim musliman. m. ime otok v kornatih zavod za zdravljenje bolnikov 29 tj t£pP urejenost, tudi šolska ocena POROČEVAL. SLUŽBA V NEKDAN. NDR GORSKE REŠEVALNE SANI slovenski pisatelj (šorli) orna zemlja, oranje (star.) 18 LJUBEZEN DR. ŽIVAGA otakar vavra ŽOGA, VRŽENA IZ IGRIŠČA adamova žena 13 20. in 6. črka ŽUŽELKA, KI BOLEČE PIČI VZOREC, MODEL IZ LEPENKE všitek (redko) 28 UDOBEN BLAZIN-JAK 36 moški, ki onanira lojze kumer NASELJE NAD ŠKOF JO LOKO ZRAČNI TRANSPORT Nož z ZAKRIVLJENIM REZILOM (NAR.) PRILAGO-DITVENI ČLEN položaj telesa, lega AŠKERČEVA SOCIALNA PESEM ITALIJANSKA TOVARNA KAMIONOV moderna glasba EVROPSKA DRŽAVA (DUBLIN) arabski žrebec rimski državnik, tudi kato O ameriško m. ime priprava za odstranj. zobne gnilobe 19 SKUPNO IME ZA NORDIJS. BOŽANSTVA šaljivo ime za britansk. navadnega vojaka 11 PRITRDIL- NICA (DOMAČE) 37 CIMA, KLICA, POGANJEK HLADETINA, ŽOLČA, ZDRIZ SKRAJNI KONEC POLOTOKA raj, paradiž JAPONSKI DRAM ATI K-IZUMO skupek, celota (knjiž.) mera za ritem (glasb.) 31 34 TRAVA S KLAS KI V LATU nekdanja vzhodno- nemška 3ramofons tvrdka AMERIŠKI IGRALEC-TOMMY ZMIKAVT, KRADLJI-VEC RAZVOJ. STADL POVZROČIT. MALARIJE OST, BODICA (STAR.) K CAROL REED 35 arabski srebrnik 25 SORTA JESENSKIH JABOLK 16 NEKD. HRVAŠ. NOGOMETAŠ-GORAN mržnja, sovraštvo (knjiž.) sestra očeta ali matere LONČENA POSODA SIRSKI POLITIK-HAFEZ AL SLABO VINO, DELANEC DESTILAT PREMOGA, KATRAN O 17 23 AMERIŠKI PISATELJ-GEORGE oldrich černik 24 10 plastična masa za izdelavo gumbov žival s členastim telesom luknjač (star.) jean aleši 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 23 10. decembra 2015 '«'^CAS SREČNO 2016 15 Opravljajo odlično poslanstvo Šmartno ob Paki, 22. decembra - V občini Šmartno ob Paki deluje 27 društev in nanje so v okolju zelo ponosni. Tudi na tradicionalnem srečanju ob koncu leta v dvorani Ma-rof je šmarški župan Janko Ko-pušar v nagovoru poudaril nji- jih močeh stoji ob strani.« Ko-pušar je izrazil zadovoljstvo, ker so društva tudi v letu 2015 izvedla vse tradicionalne prireditve, tem pa dodala tudi nekaj novih. V prihajajočem letu je pred vsemi kar nekaj izzivov. Uvedba davčnih blagajn bo še bolj kot v novem letu nadaljujejo tako zavzeto kot doslej. Zagotovil jim je, da v nedavno sprejetem občinskem proračunu za leto 2016 denarja za dejavnost društev niso krčili, zato lahko ta pričakujejo podobno vsoto denarja kot letos. Se bodo pa za to morala pri- Na tradicionalnem novoletnem srečanju so predsedniki društev med drugim izvedeli, da občina v proračunu ni krčila denarja, predvidenega za njihovo delovanje. hov pomen v občini. »S svojo dejavnostjo pomembno bogatite življenje občanov in občank. Poslanstvo opravljate odlično, čeprav nimate na voljo toliko denarja, kot bi si želeli sami in lokalna skupnost, ki vam po svo- doslej poudarila odgovornost predsednikov društev, čeprav ti in ostali člani opravljajo dejavnost prostovoljno. Ne nazadnje so tudi časi taki, da je v svojih sredinah težko pridobiti zaupanje. Kopušar je izrazil željo, da javiti na razpis, ki ga namerava občina objaviti februarja prihodnje leto; razen gasilski društvi, ki jima je komisija za požarno varnost že razdelila predvideni denar. ■ Tp V korak s časom Velenje, 24. decembra - Učenci in učitelji Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje si bodo letošnji obisk Dedka Mraza zapomnili po lepem darilu, »ki za nas pomeni, da bomo lahko šli v korak s časom,« je povedal ravnatelj centra Aleksander Vališer. Dober decembrski mož jim je namreč prinesel nove računalnike in projektorje v vrednosti blizu 5.000 evrov. Da je bil lahko Dedek Mraz tako radodaren, je poskrbelo pet občin, iz katerih prihajajo učenci centra. Vališer nam je še dejal, da so učitelji izrazili željo po posodobitvi opreme in nakupu manjkajočih računalnikov. Ker denarja ni imel kje vzeti, se je prvič Štrbunk Ne ve se natančno, v kateri fari se je zgodilo. Najstarejši Velenjčani, ki jih že zdavnaj ni več, so si pripovedovali zabavno zgodbo, pri tem pa so se privoščljivo muzali. Gospod župnik so povabili sošolca in prijatelja iz mladih let - pomožnega škofa - na obisk. V nadobudnem župniku je sicer vseskozi utripala iznajditeljska žilica, kako bi kaj izboljšal v dobro ljudi, a ta žilica spričo njegovega stanu nikakor ni mogla priti do veljave. Treba je povedati, da takrat še ni bilo elektrike, vodo so ljudje zajemali iz vodnjakov, stranišča pa so imeli zunaj hiš in so jim pravili štrbunk. Le redke domačije so si lahko privoščile štrbunk pod hišno streho. Štrbunk so imeli tudi v župniji. Zgodilo se je po maši, ko so v farofu jedli z veliko žlico, dobrote pa je pripravila prikupna župnikova kuharica, ki je imela svojo sobico v odmaknjenem delu župnijske zgradbe. Nenadoma je spoštovanega gosta poklicalo na veliko potrebo, kar je gostitelj pred- Utrinekz obiska decembrskega dobrega moža obrnil na župane občin, iz katerih prihajajo njihovi učenci. Tako jim je Mestna občina Velenje poklonila 3D tiskalnik, od preostalih občin pa so se odzvale Šoštanj, Šmartno ob Paki, Ljubno, Luče ter Solčava. »Pet občin je prispevalo slabih 4.000 evrov, preostalo smo primaknili sami. Sedaj bomo mnogo lažje izvajali mednarodne projekte, ki so stalnica programa centra. Ne bo nam treba več čakati 20 minut, da se računalnik prižge, ampak se bodo lahko naši učenci pri pouku angleščine nemoteno pogovarjali s šolami iz tujine.« Učenci centra in zaposleni so se Dedku Mrazu zahvalili s prisrčnim kulturnim programom. ■ Tp videval. Zato je že poprej zaupno naročil mežnar-ju, naj se ob pravem času skrije pod straniščno desko, in ko bo cenjeni gost opravil, naj z metlico očedi. To se je tudi zgodilo, presenečeni pa se je sklonil in radovedno pogledal v odprtino. Mežnar je pomislil, da je oni zgoraj še enkrat sedel na desko, zato je ponovno uporabil metlico, gost pa je zatulil na ves glas in mislili so, da ga je kap. Ko so zagledali onesnažen obraz, je nastal preplah in prisotni se niso takoj znašli, kako bi pomagali. Končno so prizadetemu pljusknili vedro vode v naličje in zagato omilili. Župnikova inovacija je sicer delovala, a je imela očitno hudo lepotno napako. Častitljivi gost, ki je imel večkrat tudi kakšno za bregom, prijatelju ni ostal dolžan. Vžupnišču je po obedu zginila dragocena srebrna žlica, in ko je prejel prijazno pisemce, če jo je morda on po pomoti ali za šalo odnesel, je odpisal, da se srebrni-na nahaja pod rjuho v njegovi postelji, pri tem pa na koncu stavka naredil tri pikice. In še dodal, da tudi posvečeni ne pridejo avtomatsko v nebesa, ampak si jih morajo zaslužiti. a Bojan Glavač Randy in Joan Bell našla novi dom v Velenju Rojena v daljni Ameriki, Randy v Oklahomi, Joan v Albuquerqueju, sta našla ljubezen in skupno usodo kot oznanjevalca protestantske veroizpovedi - Izzivi so ju pripeljali na oddaljeni Balkan - Od Beograda do Velenja Družinsko življenje pripadnikov Evangeličanske cerkve Randy Bell se je rodil v Oklahomi v ZDA. Kot enoletni deček je bil s starši preseljen v Novo Mehiko, odraščal je v krščanski družini, se izšolal na osnovni ravni ter nadaljeval fakultetni študij ekonomije in menedžmen-ta v Eastern New Mexico University Portales. Že takrat je »slišal« notranji glas, da je morda poklican za širjenje poslanstva vere v Boga. Ko je srečal še mlajšo študijsko kolegico sociologije, sedanjo soprogo Joan, še sedaj pravo lepotico, je morda verjel, da mu jo je kot duhovno sporočilo in usodo za srečno življenje poslal prav On. Tudi Joan je bila zelo verna in tako ju ni oviralo prav nič, da sta si že kmalu ustvarila družino. Medtem ko je Randy nadgradil študij še z izobraževanjem na šoli teologije ter postal pastor v cerkvi v Mineral Wells v Teksasu, sta se jima rodili hčerki Bethany in Lidia. Ko so se preselili na prvo čezatlantsko poslanstvo v Beograd, se je Belloma rodila še tretja hči Lizi (vse tri pa so se kasneje izšolale na srednji stopnji v Srbiji, Sloveniji in Nemčiji). Zdaj so vse vključene v študij v ZDA, starejša Beth je že končala študij umetnosti in se je sredi poletja tudi že poročila z možem Aronom (poroka je bila v Mariboru). Iz Beograda v Maribor in od tam po 15 letih v Velenje Mlada družina je preživela prvih pet let v Beogradu, kjer je Randy delal kot pastor in ustanovitelj nove Evangeličanske cerkve. Po začetku balkanske vojne so novo službo in zavetje so našli v Mariboru, kjer sta Randy in Joan opravljala poslanstvo protestantske cerkve, pomagala pa sta tudi v Murski Soboti, Celju in Slovenj Gradcu. Spoznali so se tudi z verniki iz Šaleške doline, a ker tu ni bilo možnosti vključevanja v to versko skupnost, so bili stiki redkejši in pretežno v nekaterih drugih krajih. Ko so v Mariboru lahko prevzeli njihovo cerkev mladi domači ljudje, je pastor Bell začutil nov klic. Izziv je našel prav v Velenju, kamor sta se preselila z ženo in zdaj on od februarja 2015 dela kot pastor in učitelj Svetega pisma, ob tem pa raste nova skupnost te cerkve. »Stano- vanje imava v najemniški hiši na Gorici, naša skupnost pa ima v najemu tudi službeni prostor na Cesti bratov Mravljakov 1. Ker nam na tej lokaciji že primanjkuje prostora za predavanja in verska srečanja, posebej za otroke, iščemo nove, večje najemne prostore. Vključena je tudi soproga Joan, ki skrbi za slavljenja in čaščenja pri bogoslužju. Je tudi zborovodkinja za otroški pevski zbor ter vodja ženskega krožka za poučevanje Svetega pisma«, je povedal Randy. Na obeh velenjskih lokacijah ter v Šmartnem ob Paki in Slovenj Gradcu se sestajajo z biblijskimi Nova verska skupnost v Šaleški dolini se je približala ljudem »Tudi zgodovina in etnografija teh krajev je izjemno zanimiva, prav vabi v raziskovanje in nova doživetja. Sodelovanje med verskimi skupnostmi je tu veliko bolj tolerantno, strpno do različnih verstev in religij, kar je zelo pomembno za družbeno sožitje. Spoštujeva veliko religiozno svobodo. To je pomembna človekova pravica za vsakogar«. V tej dolini bi želela ostati vsaj še pet ali nekaj več let, do upokojitve. »Tu sva našla svoj mir, svoje lepo življenje in naj bo to v teh časih verniki in simpatizerji Evangeličanske cerkve. Srečujejo se tudi z ljudmi, ki iščejo svojo identiteto in pomoč. Novi pastor iz Velenja še doda; »Kar veliko gostov prihaja k nam tudi iz drugih dežel, da bi pomagali v oznanjevanju evangelija«. Na vprašanje, kaj je Bellovima v Velenju ter okolici delovanja všeč, sta oba povedala: »Všeč so nama ljudje, ki so večinoma odprti in prijazni. Zares je bil sprejem z njihove strani izjemen. Po slabem letu se že počutiva kot doma. Res je, da je Velenje manjše mesto, a ima človek tukaj vse, kar potrebuje. Tudi prijatelje sva že dobila, kar je izjemno pomembno in veseliva se tega. Pa narava je izjemno lepa, gore, planine, reke in jezera so krasni, izjemno lepi, in ker sva oba človeka, zaljubljena v naravo, pohodništvo, hribe, misliva, da sva tu našla še en lep, prijazen dom med dobrimi, solidarno naravnanimi ljudmi.« Joan in Randy Bel največ, kar si želiva, seveda ob največji želji, da ostanemo povezani tudi z družino, ki je spet pri svojih koreninah, v Ameriki. A danes Slovenija ni tako daleč (povezave po internetu, skypu, letalsko), da je ne bi hčerke in njihovi najbližji spoznali še bolj«, je dodala Joan. Ob vprašanju, ali sta že slišala za časopis Naš čas, pa smeh ... »Ja tale 'vaš čas' bi rada, da kaj piše tudi o nas, o naši veri, ki ima skupen cilj razumevanje Svetega pisma in evangelija, vse za dobro in mir ljudem, da ne bi bilo vojn in bi lahko ljudje ostali doma brez bojazni za svoja življenja.« In želje za prihodnje leto?! To sta povedala skoraj v en glas oba, Joan in Randy . »Želimo samo mir, ljubezen do bližnjega ter da človek veruje vsaj v druge ljudi, v sočloveka. In hvala ljudem, sosedom, prijateljem in drugim, da sva tako lepo sprejeta v najlepšem kraju, v Velenju!« a Jože Miklavc Teja Gorogranc: »Leto 2015 je bilo posebno leto predvsem v naših medsebojnih odnosih. Zelo veliko sodelovanja, druženja, timske-ga dela, veselja je bilo. Vesela sem, da sem nekaj svojih osebnih zadev doživela drugače in tudi pri sebi čutim neki mir v odnosu z drugimi ljudmi, ki jim želim zdravja, veselja, zadovoljstva predvsem v družinskem krogu, ker je ta zelo pomemben. Vse, kar se dogaja v družinah, zrcalimo v odnose, šolo, službo, nasploh v okolje. Bodimo drug do drugega bolj strpni - ne da obsojamo, ampak skušamo človeka v stiski razumeti s sočutjem. S takim pristopom tudi želim začeti leto 2016.« Naš čas, 30. 12. 2015, barve: CM K, stran 10 16 SREČNO 2016 Verjamejo v boljšo igro spomladi 30. decembra 2015 Rudarjeva točkovna bera je bila jeseni zelo slaba - Sedanje mesto bi jih vodilo v kvalifikacije za obstanek v družbi najboljših moštev Nogometaši velenjskega prvoli-gaša so jesen končali s skromnimi 22 točkami, kar je bilo dovolj zgolj za predzadnje mesto. Za vodilno Olimpijo zaostajajo kar za 24 točk. Če bi bilo konec prvenstva, bi bile pred njimi kvalifikacije za obstanek v ligi. V prvem delu so le petkrat zmagali, sedemkrat igrali neodločeno, kar desetkrat pa so z igrišča odhajali sklonjenih glav. Najbolj boleč poraz so doživeli v 16. krogu na gostovanju pri aktualnem prvaku Mariboru, ki jih je odpravil kar s 7 : 1. Na njihovo srečo imata prav toliko točk tudi osma Krka in sedmi Koper. Za šestimi Celjani pa zaostajajo le za točko. Moštvo iz knežjega mesta je bilo celo na repu prvenstvene razpredelnice, toda v zadnjih šestih krogih si je priigralo kar dvanajst točk, Rudar le štiri. Prav zato velenjski zeleno--črni niso in ne morejo biti zadovoljni z jesensko bero. Ta ocena je bila tudi prva, ki smo jo izrekli direktorju kluba Spasoju Bulajicu. Prezimujete na predzadnjem mestu. Najbrž niste zadovoljni. »Vsekakor je res, kar ugotavljate. Res pa je tudi, da naši cilji pred začetkom niso bilo tako visoki kot morda v prejšnjih sezonah. Glede na težave, s katerimi smo se morali spoprijeti na začetku prvenstva in že pred njim, je bil naš poglavitni cilj zagotoviti obstanek v prvo-ligaški druščini. Igrali smo dokaj spremenljivo, v igri so bila nihanja, igralce so pestile poškodbe ... Vmes nam je uspelo priti celo v sredino prvenstvene lestvice, na koncu pa je bilo spet slabše in trenutno smo deveti. Zavedamo se, da je liga zelo izenačena, da nas čaka veliko trdega dela. Še vedno bo najpomembnejši cilj približati se mestu v sredini, da si zagotovimo obstanek. Za kaj več pa najbrž nimamo možnosti.« Predzadnje mesto po jesenskem delu je gotovo tudi posledica dejstva, da ste zasedbo za novo sezono sestavljali še, ko je bilo prvenstvo že v teku!? »To, kar se je naši ekipi dogajalo ali bi se kateri koli drugi na začetku prvenstva, je zelo zahtevna, včasih celo nemogoča misija. Še nekaj dni pred njenim začetkom večina sploh ni imela pogodb, nis(m)o vedeli, kako naprej. Kljub temu nam je uspelo sestaviti solidno moštvo, v katerem so še določene pomanjkljivosti. Do nadaljevanja prvenstva jih moramo čim bolj odpraviti. Verjamem, da imamo še veliko rezerv. Predvsem moštvo ni bilo dovolj uigrano, kot bi bilo, če bi vsi igralci šli skozi pripravljalno obdobje. Na koncu se je pojavljala tudi utrujenost. V zimskem delu si želimo dobrih, kakovostnih priprav, da bi bili že v prvem krogu spomladanskega dela (27. februarja bo v 23. krogu v Velenju gostovalo Krško) čim bolje pripravljeni. « Torej lahko vaši ljubitelji pričakujejo napad na prvo polovico lestvice? »O tem je v tem trenutku težko razmišljati. Seveda si želimo na koncu biti čim višje. A nogomet je dnevni posel; to pomeni, da bo štela vsaka tekma, na vsaki želimo biti optimalni. Skratka, čim bolje pripravljeni in imeti svoj dan ter narediti vse, da bomo osvajali točke. To je edina pot, ki nas lahko pripelje k želenemu mestu in cilju v tem prvenstvu.« Bo moštvo doživelo kakšne spremembe? Bo kdo odšel, prišel? »V skladu s finančnimi možnostmi se želimo na določenih mestih okrepiti. To bo odvisno tudi od selekcije oziroma ali bodo vsi sedanji igralci ostali. Toda, kot sem dejal - če bodo finančne možnosti. Na spomladanski del se bomo začeli pripravljati 11. januarja. Ekipa skorajda že dve leti ni imela pravih priprav, ker - kot sem že omenil - trener še ob samem začetku sezone ni vedel, katere igralce bo imel na voljo. Po dolgem času načrtujemo tudi nekajdnevne intenzivne priprave v hrvaškem delu Istre, kot je to že bilo v preteklosti in kot je praksa v drugih klubih. Te so vsekakor potrebne. Igralci morajo biti nekaj časa skupaj in se poponoma posvetiti nogometu. To je nuja, če hočeš biti danes uspešen. Naredili bomo vse, da bomo drugi del tekmovanja začeli maksimalno pripravljeni. Vemo, da Rudar že dolgo pestijo finančne težave!? »Tudi trenutni položaj ni rožnat. S pomočjo Mestne občine in Premogovnika, ki je naš glavni pokrovitelj, ter nekaterih drugih manjših pokroviteljev želimo to vprašanje čim prej kolikor toliko urediti. Povezali smo se tudi s tujimi partnerji. Tudi z njimi skušamo zagotoviti najnujnejša sredstva za obstoj in normalno delovanje kluba.« Plače prihajajo še vedno z zamudo? Kako že ugotavljate: ko dobiš plačo, se ne moreš najesti za nazaj in naprej! Torej vaša novoletna želja? »Moja želja in želja celotne uprave je, da se zagotovijo sredstva za delovanje. S plačami smo približno v dvomesečnem zaostanku. Pomembno je, da igralci dobijo vsak mesec svoj prislu-ženi denar, in če bomo pri tem uspešni, bo gotovo tudi na terenu veliko lažje. Moram se jim zahvaliti za potrpežljivost, obenem pa morajo vedeti, da se vsi zavedamo zahtevnega položaja in da nas ne glede na to le dobro delo, vztrajnost in odločnost peljejo naprej. Smo na skupni ladji in želimo na njej tudi ostati oziroma še izboljšati njeno plovbo.« a S. Vovk Odstop Ferdinanda Krbavca Še vedno nabirajo izkušnje Velenjske rokometašice so jeseni v devetih krogih zbrale le šest točk - Od pomlajene ekipe veliko več tudi ni bilo mogoče pričakovati Šmartno ob Paki, 21. decembra - Prejšnji teden je z mesta predsednika Športnega društva Šmartno ob Paki oziroma Nogometnega kluba Šmartno 1928 nepreklicno odstopil njegov dolgoletni predsednik Ferdinand Kr-bavac. V odstopni izjavi je zapisal, da je v zadnjem času o tem koraku veliko razmišljal. Toda bolj ko je razmišljal o posledicah in odzivih na njegovo namero, saj klub preživlja težke čase, bolj je spoznaval, da je sedaj pravi čas za takšno odloči- O slovenski moški odbojkarski reprezentanci se je letos veliko govorilo, saj so presenetili tako sebe kot evropsko in slovensko javnost z uvrstitvijo na drugo mesto v Evropi in vstopom v svetovno ligo, v kateri bodo prihodnje leto igrali v tretjem kakovostnem razredu. Eden najbolj vidnih članov reprezentance je tudi Velenjčan Dejan Vinčič, ki je letos prejel tudi dve individualni nagradi, in sicer kot Best tev. Klub namreč stopa v novo obdobje delovanja, ki ga gradi na mladi generaciji. Z njo se bo, je prepričan Krbavac, znova začel dvigovati. Prav je, da se to zgodi z novimi ljudmi, polnimi zagona. Tega sam dolgoročno ne bi zmogel več. V zadnjem obdobju so sprejeli nekatere ključne usmeritve in tako zastavili temelje za nadaljnje delovanje kluba. »Čas je, da gradnjo prepustim tistim, v katere sam verjamem.« Klubu bo kljub temu stal ob strani ter mu pomagal po svo- Setter in Most Valuable Player v evropski ligi. »Seveda sem bil vesel nagrade, vendar je to zasluga celotne ekipe,« pravi Vinčič, ki trenutno igra v Franciji v klubu Beauvais in mu sedanji selektor slovenske odbojkarske reprezentance Andreo Giani pripisuje eno najpomembnejših vlog v našem moštvu. Dejan Vinčič je še vedno zelo povezan z Velenjem. Čeprav tu že dolgo ne živi, vedno poudar- jih najboljših močeh. Z enakimi željami poziva tudi ožjo in širšo športno javnost, v kateri se »nabira« preveč negativizma in strahu. »Verjemite mi, klub je na pravi poti.« Kot nam je še dejal, upa, da bodo v klubu njegovo potezo razumeli kot dobronamerno in da bo prispevala k še boljšemu delovanju društva. Ob tej priložnosti se je zahvalil še za uspešno sodelovanje in spoštovanje, ki so mu ga pri vodenju kluba izkazali. ■ tp ja, od kod izvira. Med prazniki, ko je tu obiskal mamo in druge sorodnike, ga je sprejel velenjski župan Bojan Kontič, ki se mu je zahvalil za velike dosežke in promocijo Velenja v Evropi. Predstavil mu je tudi veliko podporo, ki jo Mestna občina Velenje daje športu, kar je nujno, saj ta zaradi zaostrenega gospodarskega položaja izgublja dolgoletne sponzorje. a mz V ženskem rokometnem klubu so si seveda želeli, da bi prvi del prvenstva, v katerem so nekatere ekipe odigrale že enajst tekem (Zagorjanke in Brežičanke), druge pa šele osem (Ajdovke), končale kakšno mesto više. Prezimu-jejo pa na devetem mestu, torej na enakem kot nogometni rudarji. V prvem delu so v devetih kro- gih le trikrat zmagale in kar šestkrat ostale praznih rok. Na srečo jih od šestega mesta, na katerem so s tekmo več Koprčanke, ločijo le štiri ročke, enako prednost imajo pred njimi prav tako s tekmo več sedme Žalčanke in osme Ljubljančanke. Desete Braničan-ke za njimi zaostajajo za dve točki, enajste igralke Jadrana Blu-emarine iz občine Hrpelje-Ko-zina za štiri (tudi ti ekipi imata tekmo več od njih). Od teh treh ekip so bile boljše. Brežičanke pa so vse (enajstkrat) izgubile. Velenjska dekleta so upala, da bodo po tem delu vendarle imela kakšno točko več in s tem jesen končala tudi kakšno mesto višje. A zavedajo se, da je to stvaren odraz moči ekipe, kot lahko sklepamo iz besed trenerke Snežane Rodic: »Trenutno moram biti zadovoljna, saj imam zelo pomlajeno ekipo. Najbolj težko sem se sprijaznila s porazom (29 : 30) na sosedskem derbiju v 5. krogu, v katerem smo gostile igralke Žalca. Žal sreča ni bila na naši strani. Po prvem polčasu smo imele prednost enega gola. V zadnjih desetih minutah pa smo napravile nepričakovano veliko tehničnih napak. Žal. Mogoče je to edino razočaranje v jesenskem delu.« Najbrž je na to vplivala tudi mladost in neizkušenost igralk? »Gotovo je to glavni razlog, da smo na omenjeni tekmi ostale brez točk oziroma vsaj ene, pa tudi, da smo ostale praznih rok na nekaterih prejšnjih dvobojih. Sedanja dekleta so brez izkušenj, na začetku prvenstva so tako rekoč čez noč postale nosilke igre. To je bil zanje precejšen skok. V tako kratkem času seveda ne morejo kakovostno napredovati, dvigniti igro na takšno raven, da bi znale dobiti tudi takšno tekmo, kot je bila prej omenjena. Tudi bolj izkušenim, ne samo ženskim, ampak tudi moškim ekipam, se dogaja, da včasih izgubijo že dobljeno tekmo.« Drugi del se bo začel 20. januarja, nanj pa se bodo začele pripravljati 4. januarja. V ekipi bo samo ena sprememba. Njihova nova moč bo desna zunanja igralka Špela Okleščen iz Žalca, kamor je prišla na začetku prejšnje sezone iz Zagorja, prihaja pa iz novomeške Krke. Za trenerko je to pomembna pridobitev: »Z dolgoletnim igranjem v prvi ligi in s svojimi izkušnjami bo gotovo naša pomembna okrepitev. Obenem se bodo mlade igralke lahko od nje marsičesa naučile. Cilj ostaja enak - obstati v ligi. Po tej sezoni bodo dekleta spet bolj izkušena in v novi bomo morda lahko načrtovale kakšno mesto više.« Ob prazniku, kot je prihod novega leta, si zaželimo srečo in zdravje. Mlade velenjske roko-metašice pa si želijo dodatno srečo v obliki pravega pokrovitelja. ■ S. Vovk Župan sprejel srebrnega Dejana Vinčiča Drago Martinšek, Bojan Kontič, mama Gordana Vinčič, Dejan z družino ter Dejanov prvi trener Niko Jerončič Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 15 10. decembra 2015 ""^Jis 17 Motiv za pomlad bo velik V velenjskem rokometnem Gorenju želijo rešiti sezono z naslovom državnega prvaka ■ Od direktorja Mateja Avanza v začetku tedna še nismo zvedeli imena novega trenerja Na na direktorski stolček kluba je sedel v začetku oktobra. Bogate izkušnje, ki si jih nabral na Košarkarski zvezi Slovenije, bo skušal čim bolje prenesti v rokomet. Ob prihodu v mesto ob Paki najbrž ni pričakoval, da se bodo nekatere stvari razpletle, kot so se. Rekordno hitro slovo od pokala Evropske rokometne zveze, domačega pokala ... Ostane le še domači državni naslov. Ta pa ima seveda največjo težo? »Skušam ostati optimist; to bom tudi tokrat. V mislih imam pač osvojitev prvenstva. V boju za naslov je še vse odprto. Seveda si ga zelo želimo, toda sam sem še bolj osredotočen na naslednjo tekmovalno sezono. Želimo sestaviti ekipo, ki bo povsem konkurenčna, obenem pa glede na finančno stanje, v kakršnem je sedaj klub, tudi cenejšo. Upam, da nam bo to uspelo.« Na hitro ste se morali posloviti tudi od sedaj že prejšnjega tre- nerja Gregorja Cviji-ca, ki pač ni izpolnil želja kluba in tukajšnjih ljubiteljev rokometa. Upamo, da boste vi srečnejše roke pri izboru novega, kot so bili nekateri pred vami? »Kandidatov je nekaj, pogovarjamo se z njimi. Premor naših igralcev traja do 6. januarja, zato imamo dovolj časa, da najdemo pravega. (Z direktorjem smo se pogovarjali po zadnji prvenstveni tekmi). Naš cilj je, da ga imenujemo pred začetkom priprav za drugi del prvenstva. Pričakujem, da bo ta odločitev padla v prvih dneh novega leta.« Moštvo bo do nove sezone, kot ste že omenili, doživelo precej sprememb. Nekaterim so se v klubu že odrekli pred vašim pri- hodom (Luki Dobelšku že poleti), Marku Dujmovicu pa novembra (oba sta odšla v Celje). Po zadnji prvenstveni tekmi jeseni je odšel tudi mladi Kristian Beciri (21). »Naredili smo rez na položaju levega zunanjega in se sporazumno razšli z Dujmovicem. V klub prihaja Vid Levc (21), ki se je kalil v Slovenj Gradcu. Tudi na položaju krožnega napadalca imamo sedaj štiri igralce, ker imamo v Slovanu Darka Stojnica (18). Zato smo se odločili, da se zahvalimo Beciriju, s katerim smo se prav tako razšli pošteno. Želi si več igranja, kar je razumljivo, saj je še mlad. Ker smo za naslednjo sezono že podpisali pogodbo z Alenom Toskicem (33), bi se ta njegova želja težko uresničila. Prav zato smo se odločili, da se tudi z njim razidemo. Od novega trenerja pa bo odvisno, ali bo želel imeti v ekipi Darka Stojniča že v tej sezoni ali pa bo počakal na naslednjo.« Po koncu sezone bosta odšla tudi Mario Šoštarič in Staš Sku-be, ki sta gotovo med vašimi najboljšimi igralci. Se ne bojite, da bi bila 'obremenjena', enako velja za druge odhajajo- SREČNO 2016 17 Konec sanj Želja vsakega športnika je, da obleče reprezentančni dres. Tudi Gorenjeva igralca vratar Klemen Ferlin in levi zunanji Miloš Božovic sta se razveselila, da sta ju slovenski oziroma črnogorski selektor povabila v izbrano vrsto za nastop na evropskem prvenstvu, ki ga bo od 15. do 31. januarja gostila Poljska. Žal bo Poljska zanju ostala neizpolnjena želja. Ferlin si je na treningu reprezentance poškodoval koleno (menda si je strgal sprednjo križno vez), Božovic pa si je prav tako na reprezentančnem treningu zlomil kost v levem stopalu. Za prvega Gorenjevega vratarja je s tem izgubljen drugi del klubske sezone 2015/16, pred Božovicem pa je nekajtedensko okrevanje. Po poškodbi prvega vratarja Gorenje ostaja le z enim, Benjaminom Buricem, reprezentantom Bosne in Hercegovine. Najbrž se bo vrnil Rok Zaponšek, ki so ga pred nedavnim posodili Slovenj Gradcu. Pri sosedih si naj bi nabral dodatne izkušnje, v novi sezoni pa bi zamenjal prav Ferlina. če, ker bosta v novi sezoni oblekla dres madžarskega Pick Sze-geda in bosta morda v drugem delu sezone igrala bolj previdno. Pač strah pred poškodbami? »Podzavestno gotovo vsak malo gleda na svoje telo, kar je razumljivo. Verjamem in prepričan sem, da sta oba dovolj športnika in da je motiv za prihajajočo pomlad, da se v Gorenje vrne državni naslov, dovolj velik za vsakega športnika in tudi zanju. Ne bojim se tega. Je pa jasno glede na to, da imata podpisani pogodbi že vnaprej, da njuna glava morda ne bo vedno osredotočena samo na to sezono, ampak - res nimam strahov glede tega.« Srečno vsem, vam pa tudi, da vrnete v Rdečo dvorano gledalce in prvenstveno lovoriko!« Hvala, enako želim vsem našim ljubiteljem. Vabim jih, da nam v nadaljevanju prvenstva še z večjim obiskom pomagajo uresničiti to našo in njihovo željo. a S. Vovk ■ Kerling »Jaz bi bil pilot!« Srečanje z majorjem, vodjo selekcijskega letenja, izpraševalcem Javne agencije za civilno letalstvo RS Matejem Krajncem iz Šmartnega ob Paki Tatjana Podgoršek Med nami so ljudje, o katerih vemo bolj malo zato, ker nočejo v ospredje, čeprav bi zaradi tistega, kar počnejo, lahko. Eden takih je Matej Krajnc, 45-letni major iz Šmartnega ob Paki, kije hkrati namestnik poveljnika Letalske šole Slovenske vojske, izpraševalec pri Javni agenciji za civilno letalstvo, inštruktor letenja, vodja selekcijskega letenja za sprejem mladih fantov v štipendijsko razmerje s Slovensko vojsko... Top Gun v Mostarju »Pred 17. uro se ne moreva dobiti, ker pridem takrat šele iz službe,« je dejal ob povabilu za srečanje. Če ga ne bi poznala, bi mu težko pripisala vse prej omenjene naloge - preprost, topel, uglajen, na začetku z malo treme, kije v pogovoru o tem, kaj vse počne, izpuhtela. Je na odločitev, da bo pilot, ki bo vozil vojaška letala, vplival morda film Top Gun? Smeh na obrazu, nato pa: »Ko je bil ta film popularen, sem bil na šolanju v Mostar-ju. Smo pa imeli organiziran ogled filma, skupaj z učitelji. Tudi kadar nisem imel takrat kaj početi, sem ga pogosto gledal.« Pogum je potreben na začetku Matej je povedal, da je že kot otrok občudoval letala. Ko jih je videl v zraku, je dejal: jaz bi bil pilot. Po končani osnovni šoli je stopil na vse prej kot lahko pot in uspel uresničiti svojo veliko željo in jo tudi presegel. »Za dosego tega je bilo potrebnega veliko trdega dela, odrekanja, samodiscipline, tudi smisel, občutek za letenje je pomemben. Biti aktiven pilot vojaškega letala pomeni tudi temu podrediti življenje.« Kje pa je pogum? Smehu je sledil odgovor: »Ta je potreben na začetku. Kasneje ga nadomestijo izkušnje. Za mano je že več kot 3.000 ur lete- nja, 1.500 dih pilo-v zraku nec in ti jih je do-liko takih, je po ur poučevanja mla-tov. Z vsako uro raste tvoj uče-z njim. Veliko slej že bilo, veki jim Matej Krajnc: »Ko greš v zrak, odmisliš slabe stvari, pozabiš, da včasih vse ni najboljše.« uspešno opravljenem izpraševanju stisnil roko ob podelitvi ali podaljšanju licence za letenje. Njegovo zadovoljstvo pa je še posebej veliko takrat, ko tudi po več letih učenja mnogi med njimi pristopijo k njemu ob različnih priložnostih ali mu povedo, da z njim še vedno radi letijo. Če bi mislil, kaj se lahko zgodi ... Se je že kdaj znašel v položaju, ko je misli, da ... »Kakšne manjše odpovedi med letom so že bile, a nič posebnega. Tudi takrat sem razmišljal, kako bom rešil težavo in varno pristal. Nikoli ne mislim, kaj bi se lahko zgodilo. Tudi na akrobatskih nastopih na letalskih mitingih s šolskim letalom Zlin24 ne, čeprav sem že letel nekaj 10 metrov nad zemljo. Če bi, potem danes ne bi bil to, kar sem.« Morda o tem razmišlja, ko se pelje s potniškim letalom? Še en nasmeh na ustih, v nadaljevanju pa priznanje, da se je z njim nazadnje peljal še kot študent. Za potovanja uporablja predvsem avtomobil, na službeno pot v tujino pa leti s »svojim« letalom. Ga ni nikoli zamikalo upravljanje potniškega letala? »Ne«, je bil kratek in jedrnat. Pilo-tiranje vojaškega letala je bolj dinamično, piloti se med sabo bolj družijo ... Ne nazadnje pa je delo, ki ga opravlja, nekaj, kar si je želel. Daje mu tisto, kar je od njega pričakoval in »bom rekel, je smisel mojega življenja. Še vedno grem z veseljem v službo in to poskušam prenesti na fante, s katerimi delam. Če gre človek v letalo sproščen, zadovoljen, je tudi manjša možnost, da bo naredil napako.« Prostega časa ima zelo malo. Tri ure na dan mu vzame samo vožnja v Cerklje ob Krki in nazaj. Rad ureja okolice hiše, tudi ostala opravila pri njej. Pomemben del njegovega življenja so športne dejavnosti in družina. Kaj bi svetoval mladim, ki razmišljajo o tem, da bi postali vojaški piloti? Velikokrat ga pokličejo fantje in ga povprašajo za nasvet. »Zelja mora biti tako velika, da si temu pripravljen podrediti svoje življenje. Pripravljenost na trdo delo, odrekanja. Živimo pa tudi v časih, ko je potrebna še sreča. Ko sem se pri 14 letih prijavil in odšel v Beograd, nas je bilo 1100 iz vseh republik bivše Jugoslavije. V prvi letnih gimnazije v Mostarju nas je bilo blizu 100, končalo nas je 33. Sedaj se prijavi na razpis 10 do 12 fantov, v sistemu štipendiranja sta le dve mesti,« je sklenil pogovor Matej Krajnc. Letos v drugi slovenski kerling ligi tekmujeta tudi dve ekipi iz Velenja: Abo-oh Pro curling team in Rolba team. V otvoritvenem krogu letošnje sezone, kije potekal v ljubljanski dvorani Zalog, sta se spoprijeli obe velenjski ekipi, zmagal je pa je Abooh Pro curling team. Rolba team se je pomeril tudi z BMW X drive teamom in bil prav tako poražen. Naslednji krog druge slovenske kerling lige bo v sredini januarja. ■ Sašo Simič: »Leto 2015 je bilo uspešno. Vse se je izšlo, kot sem načrtoval, in sem zadovoljen. Zgodilo pa se tudi ni nič slabega. Moj najljubši utrinek v starem letu, ki se ga bom najraje spominjal, je dogodek MetalDays WarmUp, ki smo ga prvič organizirali z novo nasta- -lim društvom Železni aktivi-zem. Novo leto pa upam, da bo vsaj tako dobro, kot je bilo staro.« a tf Ana Matjaž: »Vesela sem, da se leto 2015 izteka in da ta skoraj zimski mesec prinaša nova pričakovanja ter upanje na bolj naklonjene čase. Odhajajoče leto je bilo predvsem v osebnem življenju polno preizkušenj, preobratov, težkih spoznanj, velikih odločitev in zdravstvenih težav. A je bilo hkrati navdušujoče, saj se mi ob pogledu na 2015 utrne veliko ganljivih in ponosnih trenutkov; tako v vlogi mame, žene, sestre in hčere kot tudi trenerke. Ob zavedanju pozitivnih sprememb, ki jih z našim klubom zastavljamo v slovenskem športnem prostoru, sem lahko samo navdušena, da se stvari, čeprav počasi, premikajo v pravo smer. Skupaj s Plavalno zvezo Slovenije smo letos zastavili delo reprezentance, z našimi plavalkami pa smo se udeležile kar petih mednarodnih tekmovanj. Jeseni sem se v klubu najbolj razveselila novih, mladih sinhronih plavalk in podpore staršev. To namreč daje slutiti, da v klubu delamo dobro. V novem, olimpijskem letu, se športne ambicije nanašajo predvsem na uspešno državno prvenstvo. Seveda pa upam, da se bomo v letu 2016 lahko ponovno dokazovale v tujini. V osebnem življenju si iskreno želim blagodejnega notranjega miru in veliko več zdravja. In prav tega želim vsem!« a Naš čas, 30. 12. 2015, barve: CM K, stran 10 18 SREČNO 2016 »»^AS 30. decembra 2015 Umor zaradi ljubosumja? 46-letni Velenjčan Romeo Bajde je v nedeljo zgodaj zjutraj med prepirom zadavil 13 let mlajšo partnerko Lidijo Škratek - Po dejanju je truplo odpeljal v velenjski zdravstveni dom - Štirje otroci ostali brez mame Velenje, 27. decembra - Praznični dnevi, ki se jih večina veseli tudi zato, ker imajo takrat družine več časa za druženje, so se v velenjski družini Bajde-Škra-tek končali tragično, sploh, ker sta si v soboto zvečer Romeo in Lidija zaželela zabave, zato sta šla na koncert v velenjsko Rdečo dvorano. V zgodnjih jutranjih urah sta se med potjo s koncerta proti domu na Jenkovi 15 močno sprla. Bajde je Škratekovo po podatkih policistov v bližini vrtca Najdihojca (za NLB na Rudarski cesti) večkrat udaril v glavo, nato pa zadavil. Pustil jo je na kraju zločina in odšel po avto. Potem je na Facebook napisal opravičilo, se vrnil ponjo, jo naložil v prtljažnik in odpeljal v zdravstveni dom. Tam je povedal, da jo je ubil. Lidija je maja osumljenca uboja prijavila policiji zaradi psihičnega nasilja, ne pa fizičnega. Drugih prijav z njene strani niso prejeli, je v ponedeljek pojasnila policija. Do njihove novinarske konference na PU Celje je v javnosti krožila vest, da se je uboj zgodil v stanovanju. Ljubosumen in hitre jeze 46-letni Romeo Bajde je 13 let mlajšo Lidijo v zdravstveni dom pripeljal v zgodnjih nedeljskih urah, nekaj pred 4. uro. Zdravniki ji niso več mogli pomagati. Policisti so Bajdeta, ki je zaradi nasilnih dejanj v preteklosti postal njihov stari znanec, takoj pridržali. Za uboj je pri nas zagrožena kazen 15 let zapora. V zaporu Bajde ne bo prvič, saj je v njem že preživljal triletno zaporno kazen, ki jo je dobil po treh pogojnih obsodbah zaradi nasilništva. Kazen je prestajal v Dobu, kjer je delal v pekarni zavoda, celico pa si je delil z Brankom Mačkom, ki je zaradi vožnje v nasprotno smer povzročil prometno nesrečo, v kateri so umrli trije mladi. Bajde je bil nasilen tudi do svoje prejšnje par- Facebook ob 3.16 uri napisal: »Vsem se opravičujem za moje dejanje. Bil sem slab in nisem veljal, bil sem dober in spet ne veljam. Kakšen naj bo potem človek v svojem življenju? Naj še kdo reče, da je bog na svetu! Ni boga! Ne verjemite vanj, ker ne obstaja.« To kaže, da mu je bilo po dejanju verjetno žal, a prepozno za Lidijo in njene otroke. Otroci so na varnem »Pretreseni smo,« so povedali na Centru za socialno delo Velenje, kjer smo preverjali, ali so se vključili v reševanje stisk otrok in dodali, da je primer prevzela regijska intervencijska skupina, saj se je dogodek zgodil med vikendom. Pridobili pa so informacije, da je z otrokoma vse v redu in da sta na varnem. Izvedeli smo še, da družino poznajo, saj je ta sodelovala z njimi. Žrtvi nasilja so predstavili vse oblike pomoči, to so nudili tudi povzročitelju. Poskrbljeno je tudi za otroke iz njunih prejšnjih razmerij. Vsekakor pa bodo verjetno vsi potrebovali dodatno pomoč. tnerice; pred devetimi leti se je stepel celo na velenjskem sodišču, kjer ga je takrat miril tudi takratni vodja zunanjega oddelka celjskega okrožnega tožilstva Dušan Roš. Na sodišču naj bi takrat z besedami in pestmi napadel bivšo partnerico in svaka. Opravičilo, ki ne odtehta dejanja Brez dvoma je Lidija Škratek v nedeljo zgodaj zjutraj umrla nasilne smrti. Njen partner Romeo Bajde, oče njunih dveh malih fantkov, je to noč na njegovem profilu na družabnem omrežju Poleg dveh sinov je Lidija imela še dve hčerki, ki pa nista živeli z njo, kot tudi ne trije Bajdetovi otroci iz prejšnje zveze. Sosedje, šokirani nad tem, kar se je zgodilo v njihovem bloku, niso zaznali, da bi družina imela večje težave. Bili naj bi dokaj mirni sosedi. Sploh, dokler so z družino živeli tudi Romeovi starši. Odkar jih ni več, naj bi bili prepiri, ki naj bi jih povzročalo tudi ljubosumje, vedno pogostejši. Romeo je bil vedno nagle jeze in velikokrat tudi hitrih dejanj. Da se je nekaj dogajalo med partnerjema, pove tudi zapis Bajdekove- ga prijatelja, ki je komentiral njegovo opravičilo na Facebooku. Zapisal je: »Tisti, ki so poznali zadevo od blizu, so vedeli, kam bo stvar pripeljala. Bajdeku smo tudi svetovali, da naj vse skupaj pusti in si uredi življenje, ampak žal je stvar ušla iz rok.« In žal je sedaj, po dejanju, prepozno tudi za Lidijo. Ta naj bi konec novembra odprla gostilno Škra-tekova pijana klet v Ravnah pri Šoštanju. Pri poslovanju naj bi imela kar nekaj težav, zato naj bi jo že zaprla. Ko je bil Bajde leta 2013 v zaporu, se je Lidija znašla v finančni stiski. Po pomoč se je takrat obrnila tudi na zavod Zadnje upanje, ki pomaga ljudem v stiski. V dobrodelni akciji so ji takrat pomagali pri plačilu elektrike in ostalih stroškov, darovali so ji tudi hrano in nujne življenjske potrebščine zanjo in njuna otroka, za kar se jim je zahvalila tudi pisno. Po tem, ko so Bajdeta pogojno izpustili, naj bi opravljal zaključna dela v gradbeništvu. Delal je tudi v tujini, lani v Katarju, letos pa v Avstriji. Pri delu naj bi bil pošten, zaradi njegove hitre jeze pa so tudi prijatelji vedeli, da morajo biti v pogovoru z njim previdni z besedami. Jezo je očitno znal sproščati tudi na pozitiven način - bil je namreč motociklist, sovoznik v prikoli-čarju, ki ga vozi Janez Remše. Letos sta v kategoriji starodob-nih prikoličarjev do 1000 ccm postala državna prvaka. Velika škoda ob vlomu v avto Žalec, 21. decembra - Policisti so obravnavali vlom v osebni avto. Storilec je na avtu uničil ključavnico in razbil steklo na prednjih vratih. Odnesel ni nič, je pa ob vlomu lastniku povzročil za dobrih 2 tisoč evrov škode. Pijan trčil v avtobus Velenje, 22. decembra - V torek ob 13.20 so velenjski policisti obravnavali prometno nesrečo, ki se je pripetila v ovinku pri Esotechu. Al-koholiziran voznik je s svojim vozilom zaradi neprilagojene hitrosti trčil v avtobus. Sopotnik na avtobusu se je v nesreči telesno poškodoval. Udaril se je v zapestje in koleno. Policisti so za pijanega voznika spisali obdolžilni predlog. Oropal ga je med sprehodom Velenje, 24. decembra - V četrtek ob 15.20 je neznanec napadel in oropal starejšega občana, ki se je sprehajal ob Velenjskem jezeru. Vzel mu je ključe stanovanja na Tomšičevi cesti. Potem je odhitel do stanovanja, vanj pa mu s ključi v rokah ni bilo težko vstopiti. Stanovanje je razmetal, lastniku pa je ukradel pištolo z orožnim listom in več naboji. Storilca roparske tatvine policija še išče. Dolgoprsta Srba prijeli v Velenju Velenje, 26. decembra - Velenjski policisti so bili v noči iz sobote na nedeljo preko Operativno komunikacijskega centra obveščeni, da je po vlomu v Stranicah avto z osumljenci odpeljal v smeri Velenja. Policisti so sumljiv avto z beograjskimi registracijami našli pri velenjski rdeči dvorani. Na zadnjem sedežu so že skozi okno opazili cel kup sumljivih predmetov. Prijeli so dva srbska državljana, ki sta, kot kažejo prvi izsledki, storila tudi rop v Stranicah. Požar uničil velik hlev Nazarje, 26. decembra - V kraju Brdo v občini Nazarje je v soboto okoli 10. ure zagorelo v hlevu velikosti 20 krat 40 metrov. Ogenj je uničil objekt, okoli 100 kubičnih metrov sena, puhalnik, sušilno turbino, prešo, dve motorni žagi in ročno orodje. Živino so iz hleva rešili. V požaru je nastala za okoli 40 tisoč evrov škode. Tuja krivda za nastanek požara je po podatkih policije izključena. Gasilci prostovoljnih gasilskih društev Šmartno ob Dreti, Nazarje, Gorica ob Dreti, Grušovlje, Pobrež-je ob Savinji, Mozirje, Okonina in Rečica ob Savinji so požar omejili in pogasili ter oskrbeli požarišče. Ukradli rdečega clia Velenje, 25. decembra - Na božič je brez avtomobila ostal Velenjčan, lastnik temno rdečega renault clia, letnik 1997. Tat ni imel težkega dela, saj je lastnik ključe avtomobila pustil v njem. Odnesli zlate prstane Paška vas, 27. decembra - Vlomilci so tudi čez minuli vikend opravili kar nekaj nečednih poslov na širšem celjskem območju. V nedeljo so vlomili tudi v hišo o v Paški vasi. Lastniki pogrešajo štiri starejše zlate prstane. Iz POLICIJSKE beležke Petard niso uspeli uporabiti Šoštanj, 22. decembra - Prejšnji torek ob 11. uri so velenjske policiste poklicali iz Osnovne šole v Šoštanju. Zalotili so učenca, ki je imel pri sebi večje število petard. Policisti so kmalu ugotovili, da ni bil edini, da je bilo učencev s petardami v žepih več. Vsi so jih kupili od bivšega učenca te šole. Dobra novica je, da nihče od njih petard ni uporabil. Policisti so jih zasegli, napisali pa so tudi obvestilo in ga poslali na Centre za socialno delo Velenje. Napadel ga je sosed Velenje, 23. decembra - V sredo ob 15.15 uri je starejši občan Velenja policiste obvestil, da ga je napadel in udaril sosed. Zaradi bolečin v predelu reber je šel iskat zdravniško pomoč. Glede na težo poškodb bodo policisti ukrepali zoper nasilnega soseda. Psa pokončala ovci Plešivec, 24. decembra - V četrtek sta dva psa v Plešivcu pokončala dve ovci. Policisti so že ugotovili, kdo je lastnik psov. Dobil bo plačilni nalog, kaznovan pa bo zaradi kršitve Zakona o zaščiti živali. Policisti pa še vedno raziskujejo, kdo je že v torek popoldne v Plešivcu oklal tri jagenjčke. Sumijo, da je pokol prav tako zakrivil pes. Pretep na božični večer Šoštanj, 24. decembra - V četrtek ob 18.30 je prišlo do pretepa v bistroju Gaberke 10. Tam je na božični večer občana napadel njegov znanec. Dvakrat ga je udaril v predel trebuha in enkrat v predel glave, bolj natančno po nosu. Zaradi bolečin je oškodovanec iskal zdravniško pomoč, osumljenega pa so policisti ovadili za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe. Varnost v iztekajočem se letu 2015 varnostno ogledalo Varnost v iztekajočem se letu ni obetavna, čeprav je to tema, o kateri se da razpravljati, (strokovno) analizirati in diskuti-rati. Zgodovinarji in vsi, ki se profesionalno ukvarjajo z varnostjo, bodo leto 2015 označili za tragično in zelo nevarno leto v globalnem pomenu. Ne zgolj zaradi milijonskega begunskega vala, ki je pošteno pljusknil čez evropske meje ter ponekod ustvaril (humanitarni) kolaps, ampak tudi zaradi neenotnih stališč Evropske unije, razkola evropskih držav pri obravnavi te humanitarne krize, pa tudi drugih ključnih vprašanj, ki so bistvena za obstoj in delovanje Evropske unije. Bolj skrb vzbujajoče je dejstvo, da je begunska kriza vendarle posledica »vojne proti terorizmu«ter vojaškega posredovanja zahodnih sil, ki se v zadnjih tednih še dodatno zaostruje, na čelu z Združenimi državami Amerike in njihovimi zavezniki, na bližnjem in daljnem vzhodu ter v afriških državah, kjer so destabilizirali posamezne države in regije, kjer ni več miru niti možnosti za normalno življenje. Prej omenjena »vojna proti terorizmu«je le ustvarila nove teroriste, ki so sejali smrt po vsem svetu, le da so nas dogodki s pariških ulic na začetku in proti koncu tega leta presunili in prestrašili. Vstop ruskih oboroženih sil v reševanje sirske vojne, strmo-glavljenje ruskega potniškega letala in pozneje še sestrelitev vojaškega letala, vojaški odziv Francije pod vplivom čustev in morda še česa so le dodatno zapletle razmere v Siriji in tudi v svetu, kjer ne manjka nasilja, nestrpnosti, sovražnega govora, strahu ... To zagotovo ni dobro ne za posamezne države ne za celoten svet. Številne vojne in oboroženi spopadi ob čustvenih in (nepremišljenih odzivih visokih državnih funkcionarjev le še dodatno stopnjujejo negotovost, strah in nevarnost, da se posamezni oboroženi spopadi ne zlijejo v eno samo (svetovno) vojno. Kar žalostno in hkrati tragično za zadnjo kolumno letošnjega leta, toda to je realnost sedanjega sveta, ki se zaradi vojn, oboroženih konfliktov, onesnaževanja okolja, izčrpavanja naravnih virov in podnebnih sprememb vse bolj poglablja v vrtinec negotovosti in (samo)ogro-ženosti. Varnost je sicer v veliki meri odvisna od individualnega občutka slehernega posameznika ter okoliščin in dogodkov, v katerih se je (letos) znašel in jih je doživel. Večina ljudi ni doživela prometne nesreče niti ni bila izpostavljena nevarnostim v svojem delovnem okolju, kar velja tudi za domače oziroma družinsko okolje. Toda navkljub temu je veliko ljudi doživelo neprijetne občutke zaradi ogrožene varnosti in so pri tem bili poškodovani, okradeni ali samo prestrašeni, ker bi se lahko dogodki končali tudi tragično. Kdor je doživel prometno nesrečo z materialno škodo ali tele-snimipoškodbami, bil deležen neposrednega ogrožanja ali celo napada s fizično silo ali orožjem, delovno nezgodo pri delu ., na varnost zagotovo gleda povsem drugače kot tisti, ki tovrstnih izkušenj niso doživeli. Prav vsi smo letos doživeli begunsko krizo, z njo pa tudi precej strahu zaradi nepregledne množice prebežnikov, ki bežijo z vojnih in kriznih žarišč z željo, da zaživijo v miru in normalno, kot se spodobi za človeka. Upamo le lahko, da bodo (ne)odgovorni ljudje prepoznali vzroke za trenutno stanje kot veliko nevarnost za svetovno varnost in obstoj tega planeta. Mi pa smo tisti, ki moramo to od naših voditeljev zahtevati, kajti v Ustavi Republike Slovenije je določeno, da ima vsakdo pravico do varnosti, ki je temeljna vrednota za življenje posameznika in sleherne družbe. Hkrati pa, da skrbimo, da z lastnim ravnanjem ne ogrožamo ne sebe in ne drugih. Z željo po miru v svetu navajam azijsko modrost, ki se glasi: »Če želiš urediti deželo, moraš urediti province; če želiš urediti province, moraš urediti mesta; če želiš urediti mesta, moraš urediti družine; če želiš urediti družine, moraš urediti lastno družino; če želiš urediti lastno družino, moraš urediti sebe.« Obilo miru in občutkov sreče v letu 2016! Proč s petardami Letos se nekoliko spreminjajo določbe Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih. Tako je prodaja ognjemetnih izdelkov 1. kategorije, katerih glavni učinek je pok, fizičnim osebam dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena od 26. decembra do vključno 1. januarja - in ne 2. januarja, kot je bilo doslej. Uporaba ostalih pirotehničnih izdelkov (rakete, fontane, baterije, pirotehnične vžigalice, čudežne svečke, zlati dež, tortne fontane, čmrlji ...) ostaja dovoljena skozi celo leto. a ■ Naš čas, 17. 12. 2015, barve: CM K, stran 17 17. decembra 2015 ""^Jis Blagoslov konjev v Šentilju in Šmartnem ob Paki Šentilj - Na Štefanovo, 26. decembra, tudi ob prazniku samostojnosti in enotnosti, je Turistično društvo Šentilj organiziralo že dvajseti blagoslov konj in njihovih vodnikov oz. lastnikov plemenitih štirinožcev. Domači župnik Andrej Mazej je ob kratkem nagovoru opravil skupinski blagoslov 85 konj iz širše Šaleške doline. Ob spremljajočem glasbe-no-kulturnem programu se je v izjemno lepem vremenu v Arna-čah zbrala velika množica ljudi -simpatizerjev ter lastnikov živali iz vseh predelov Šaleške doline. Letošnje srečanje je bilo bogato s kulturnim programom. Konjeniki Šaleške konjenice ter Konjenice Pirešica pri Vinski Gori so ob tem poudarili zasluge Mirka Vra-njeka iz Ložnice, ki je prvi začel in osemnajst let vodil organizacijo te popularne prireditve. Stane Tepej in Vlado Jezernik sta mu vročila konjeniški lenti v zahvalo in za spomin. Mirko je ob tem dejal: »Kot konjenik, velik ljubitelj živali in narave, sem kar 18 let organiziral ter vodil obredno srečanje lastnikov in konj. Zelo sem vesel, da to živi naprej!« Zagnana predsednica TD Šentilja Poldka Čas pa je pripomnila: »Ja, noro je bilo tokrat v Šentilju, hvaležna sem vsem, ki so pripomogli k organizaciji in izvedbi dogodka, seveda tudi vremenu!« Zares izjemen dan je zaznamovalo tudi družabno srečanje ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Čeprav je njihov namen drugačen, so koristni Šmartno ob Paki - Devetnaj-stič zapored so blagoslov konj pripravili tudi člani Konjerejske- Župnik Andrej Mazej je v Arnačah blagoslovil 85 čudovitih konjev in njihovih vodnikov. Mirku Vranjeku so ob 20-letnici štefanovanja v Šentilju konjeniki podelili dve konjeniški lenti. ga društva Šmartno ob Paki. V Martinovi vasi ob šmarški železniški postaji se jih je zbralo blizu 30, prišli pa so tudi iz sosednjih občin. Župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar se je članom domačega društva zahvalil, ker so ohranili lepo še- Tudi obisk na prireditvi v Šmartnem ob Paki dokazuje, da je takšno srečanje potrebno. go in z njo popestrili praznične dni iztekajočega se leta. V preteklosti so bili, je med drugim dejal, konji pomembni za delo in s tem za preživetje kmetov. Danes imajo te plemenite živali drug namen in pomen, a so kljub temu koristne. Vse dosedanje blagoslove in tudi letošnjega je opravil šmar-ški župnik in dekan Dekanije Braslovče Ivan Napret, kulturno noto pa so dogodku dodali člani domačega moškega pevskega zbora. a Tatjana Podgoršek, Jože Miklavc Janez Povše: »Leto 2015 je bilo zame uspešno, osebno in poslovno. Osebno, ker mi je služilo zdravje, poslovno, ker smo skupaj z zaposlenimi uspešno premagovali posledice krize. Izzivov nam ni manjkalo. Med velike uspehe uvrščamo pridobitev novih skladiščnih prostorov ter uvrstitev med 20 najboljših v državi v razredu proizvajalcev izdelkov iz plastičnih mas. Pridobljena bonitetna ocena AAA predstavlja vpetost podjetja v družbeno okolje, zadovoljstvo zaposlenih in kakovost izdelkov. Zelo ponosni pa smo tudi na pridobitev posla v konkurenci proizvajalcev medicinske opreme, v katerem je izdelek plod naših tehnoloških rešitev. Leto 2016 bo za nas znova leto izzivov. Kot lastnik in direktor podjetja se še kako zavedam, da en sam človek ne zmore bremen vseh, s skupnimi močmi pa lahko naredimo veliko. Upamo na proizvodnjo novega izdelka, nadaljnjo robotizacijo proizvodnje, s katero bomo nadaljevali prizadevanja za izboljšanje delovnih pogojev. Še zavzeteje bomo iskali priložnosti na področju medicinske opreme, saj želimo tudi v tem dokazati svoje sposobnosti. Tem željam dodajamo še tradicionalne - sreče, zdravja in zadovoljstva obilo v letu 2016!« Zgoono se je... od 1. 1. do 7. 1. - 1. januarja 1969 sta se velenjski trgovski podjetji Velma in Bazen združili v trgovsko podjetje ERA Velenje; - 1. januarja 1993 se je velenjsko podjetje ESO preoblikovalo v dve novi podjetji: ESO Opremo ter ESO Montažo, ki se od decembra 1996 imenuje Esotech; - v začetku leta 1961 so v centru Velenja (v tako imenovanem H ali Hartmanovem bloku na današnji Cankarjevi uli- ci) odprli mesnico in prvo ribarnico v Šaleški dolini; - na začetku januarja leta 1969 so tudi velenjski mali šolarji začeli nositi značilno rumeno rutico okoli vratu; - v začetku leta 1982 so objavili statistične podatke o narodnem dohodku na prebivalca, po katerih je bila leta 1979 občina Velenje na tretjem, leta 1980 pa na četrtem mestu v Sloveniji; - 4. januarja 1834 se je v Šoštanju v znani šoštanjski usnjarski družini rodil zdravnik, dramatik, publicist, pesnik, politik in slovenski narodni buditelj dr. Josip Vošnjak; - 4. januarja 1907 se je v Šentilju pri Velenju rodil drevesni-čar, strokovni pisec, kmet in pisatelj Anton Jelen; Fran Mayer (Foto Arhiv Muzeja Velenje) - 5. januarja 1919 je nova občinska uprava v Šoštanju zaprosila Narodno vlado SHS v Ljubljani, naj potrdi dr. Frana Mayerja kot regenta mestne uprave v Šoštanju in mu izroči ustrezno legitimacijo; ob prevzemu občinske uprave je bil za Mayeijevega namestni- ka imenovan Matko Zalar, ki je bil hkrati odgovoren za občinsko blagajno; vodja občinske pisarne je postal šolski ravnatelj Alojzij Trobej, občinski tajnik pa učitelj Miloš Tajnik; dr. Fran Mayer se v dokumentih omenja tudi kot »predsednik okrajne organizacije narodnega sveta«; - 6. januarja je praznik "svetih Treh kraljev" imenovan tudi "tretji božič", ko Cerkev slavi "epifanijo" oziroma "razglaše-nje Gospodovo"; ta praznik je rimska Cerkev sprejela zelo pozno in danes z njim končuje "božično dobo", s katero je dala poganskim "volčjim" nočem novo, blago krščansko vsebino; - v začetku leta 1970 je imelo Velenje 10826 prebivalcev. a Damijan Kljajič SREČNO 2016 HOROSKOP 19 Oven od 21. marca do 20. aprila Zadnje dni v veselem decembru pa tudi prve dni v novem letu, boste precej otožni, za kar boste težko krivili sebe. Splet okoliščin bo res čuden in naporen. Četudi se boste zdeli sami sebi precej osamljeni, v resnici ne bo tako. Veliko se vam bo dogajalo, a to ne bodo dogodki, ki bi vas osrečevali. Želeli si boste več, predvsem na ljubezenskem področju. Pogrešali boste metuljčke v trebuhu in poglede, ki bi vas osrečevali. Leto 2016 bo temu veliko bolj naklonjeno kot iztekajoče leto, ki ni bilo najboljše za vaše čustveno življenje. Novo leto vas bo pozitivno presenetilo že v prvih dneh. Možno je, da boste spet navezali stik z nekom, ki ga zelo pogrešate. Zdravje? Vsak dan boljše bo. T Ö Bik od 21. aprila do 21. maja Ne obremenjujte se preveč. Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi, vi pa ste vseeno žalostni in celo malo prestrašeni. Vzeli si boste nekaj dni le zase in si res napolnili baterije, saj veste, da bo januar bolj naporen, kot je bil iztekajoči mesec. Sploh, ker ste zadnjetedne kar malo preveč počivali, se zabavali in obveznosti potisnili na stranski tir. Začutili boste, da so dogodki preteklih tednov na vas pustili krepke sledi. Pred vami je namreč obdobje, ko se boste morali razdajati tako pri delu kot doma. Čuvajte energijo, ki je nimate na pretek. In bodite pozorni na poglede nekoga, ki vam je že dolgo všeč. V njih je več kot prijateljstvo, a tega doslej niste hoteli opaziti. Ko se boste odprli navzven, bo vse steklo, kot vama je namenjeno. 2 Dvojčka od 22. maja do 21. junija Priprave na konec leta bodo prijetne. Dneve in večere boste v naslednjih dneh preživljali v družbi tistih, ki jih imate najraje. Tudi silvestrovanje bo takšno, kot ga pričakujete in kot ste si ga že nekaj časa želeli. Pozabili boste na vse, predvsem pa na obveznosti. Že prve dni v novem letu vas bo jezilo, ker se načrt, ki ste si ga zastavili že pred časom, ne bo iztekel tako kot ste želeli. In to predvsem zaradi birokratskih zapletov, ki jih res niste pričakovali. Poskušajte rešiti, kar se bo rešiti dalo. Sploh, ker začetek januarja res ni pravi čas za urejanje uradnih zadev. Opazili boste nekoga, ki ste ga že videli. Tokrat ga boste videli drugače, bolj osebno. Če se vajine poti v naslednjih dneh še večkrat prekrižajo, se lahko iz tega rodi veliko več kot znanstvo. G Rak od 22. junija do 22. julija Še nekaj norih dni je pred vami. Veselite se jih kot majhen otrok. Čeprav bo proti pričakovanjem tudi januar živahen, se bo vaše življenje vseeno začelo umirjati že v prvih dneh. Čez kakšnem teden ali dva pa se boste bolje počutili tudi vi. Predvsem zato, ker se boste lahko z zadovoljstvom ozrli nazaj, načrti za novo leto pa ne bodo previsoki, saj se dobro zavedate vseh možnosti in zmožnosti. Vse, kar se vam bo za preživljanje prostega časa ponujalo danes, pa tudi v prihodnjih dneh, vam bo bolj malo všeč. Ker bo v vsem premalo iskric. Če bo vabilo za silvestrski večer, ki bo prišlo v zadnjem trenutku pravo, pa ga ne zavrnite! Nič ne bo narobe, če še spremenite načrte. Pri tem ne bodite preveč sebični, upoštevajte tudi partnerjeve želje. Če ne boste, se čez praznike ne bosta najlepše gledala. Lev od 23. julija do 23. avgusta Novica, ki bo do vas prišla najpozneje v torek, bo v sebi nosila grenak priokus. To vas bo sprva prestrašilo, potem pa tudi užalostilo. Kako lahko ukrepate, da bo škode čim manj, vam ne bo jasno prej kot v drugi polovici prvega tedna v januarju. Do takrat bodite previdnotakoz besedami kot dejanji. Nekega obiska, ki bočisto nepričakovan, se boste v teh dneh razveselili tako močno kot že dolgo ne. Ne le, da vas bodo obiskali ljudje, ki jih imate iskreno radi, žal pa ste le redko skupaj, ponudili vam bodo delo, ki ga boste težko zavrnili. Ni se vam treba odločiti čez noč, zagotovo pa ne čez praznike. Te posvetite drugim, bolj sproščujočim dogodkom. Vsekakor so dnevi, ki so pred vami, polni presenečenj. Več bo lepih, zato boste tudi na neko dokaj slabo novico lažje pozabili. Zdravje bo krhko, zato večkrat sezite po vitaminih. Pa ne tistih v tabletah, jedilnik popestrite s sadjem in zelenjavo. TffJ? Devica od 24. avgusta do 22. septembra Dnevi ob koncu zadnjega tedna v letu in začetku novega bodo prijetno naporni. Čeprav se vam zdi, da je obdobje, ki ga pravkar doživljate, čisto preveč živahno, se bo izkazalo, da ste potrebovali prav to. Sprostitev in pozabo. Psihična utrujenost, ki ste jo čutili v preteklih tednih, bo minila. Vsaj miselno se boste krepko odklopili in spočili, za spanje pa boste v naslednjih dneh tudi našli dovolj časa. Srečni boste tudi zato, ker boste zelo uspešni že pri prvih delovnih nalogah v novem letu. Bolj, kot ste si kdajkoli mislili. Vse se vam bo izšlo po vaših načrtih, celo bolje od njih. Tudi na čustvenem področju vam bo lepo, saj vas ima partner iskreno rad. To vam bo dokazoval vsak dan. Pogovarjala se bosta s pogledi in dotiki. To vam bo dajalo dodatno moč za vse, kar vas čaka v prvem mesecu novega leta. Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra V teh dneh bodo vaši dnevi tako polno zasedeni, da se vam bo zdelo, da še dihati nimate pravega časa. In če bi se le dalo, bi staro leto potegnili vsaj še za teden dni, saj vam za marsikaj res zmanjkuje časa. Uspeli pa si boste vzeti nekaj časa samo zase in se ukvarjati s stvarmi, ki vas resnično veselijo. Če je to kuhanje, boste pri tem zelo uspešni. Družino in prijatelje boste razvajali še bolj, kot po navadi, pri tem pa boste uživali tudi sami. V naslednjih dneh se bo, resnici na ljubo, vse odvilo tako, kot si želite, zato bo za vas slovo od leta 2015 lahko. Ni bilo tako dobro, da bi za njim žalovali, prej obratno. Novo bo boljše, verjemite! Da bo po svoje prelomno, že veste, prve znake novosti pa boste začutili že v prvih januarskih dneh. Odločitev, ki sta jo s partnerjem sprejela že pred časom, je bila odlična. Za oba. w Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Naslednji dnevi bodo polni prijetnih dogodkov v dobri družbi. Ne bo pa vse le zabava in smeh. Čeprav je ne boste želeli slišati, se ne boste mogli izogniti kritiki za svoje početje. Končno se bo našel nekdo, ki bo dovolj iskren in vam bo povedal, kaj delate narobe. Tega pa se je nabralo kar za cel spisek. Kar boste slišali, vas bo razžalostilo in preplašilo. Sploh, ko si boste priznali, da ima prijatelj prav. Že nekaj časa sami sebe prepričujete, da vam je v življenju zelo lepo. Pa to ne drži čisto, saj si žal nočete priznati, kaj si pravzaprav v prihodnosti resnično želite. Sploh, ker dobro veste, da si to tudi zaslužite. Najhujši strah pri vas je, da bi ostali sami. Znebite se ga, saj vam to grozi le, če se ne boste vzeli v roke. Partner ima zelo visok prag tolerance. Težke teme na najdaljšo noč v letu ne bodo imele prave moči. Zabava bo odlična. Strelec od 23. novembra do 22. decembra Čeprav boste v teh dneh le nemo opazovali, boste čisto pravilno slutili, da se obeta precej huda ura. V partnerju se je že nekaj časa nabirala jeza, sedaj, ko je najmanj treba, pa bo izbruhnila na plan. Ne bodite presenečeni, saj ste ga s svojim obnašanjem pripe ljali do roba vzdržljivosti. Ker se osebnim pogovorom vedno spretno izogibate, boste poskusili tudi tokrat. A ne bo šlo. Partner bo hotel izvedeti vse in to iz vaših ust. Med vama se je nabralo veliko zamer in nepojasnjenih stvari. Bodite iskreni, saj boste sicer položaj le še poslabšali. Praznični dnevi znajo biti tudi zato precej tihi. Zamera pa se bo vlekla in vlekla. Dovolj časa boste imeli, da si priznate, kaj si v resnici želite. Če to ni več partner, potem mu priznajte, kaj se vam dogaja! Bodite pošteni do sebe in njega, pa čeprav bodo posledice hude. Kozorog od 23. novembra do 22. decembra Zadnjih dni v letu se veselite kot majhen otrok. Tudi zato, ker pričakujete dobro zabavo, in ker boste obkroženi z ljudmi, ki vam pomenijo največ na svetu. Iztekajoče leto je bilo vsekakor po vaši meri, saj ste izpeljali nekaj zelo pomembnih stvari, ki so vam precej spremenile življenje. Ko boste ob novem letu nekomu, ki vam veliko pomeni, izrekali lepe želje, boste mislili zelo resno. Sploh, če boste v zgodbo vpleteni tudi vi! Skoraj nemogoče je, da ne bi bili, saj se čustveno neravnovesje vleče že nekaj časa. V nedeljo nepričakovan obisk, ki ga ne boste veseli. Tudi zato ne, ker bo partner izvedel nekaj, kar ste mu zamolčali. Ne bo vam odpustil. Vsaj kmalu ne. Sorodniki bodo od vas pričakovali kar nekaj uslug. Izpolnite želje le tistim, ki so tudi vam kdaj že pomagali. Postanite bolj sebični. Vodnar od 21. januarja do 18. februarja Vsi vas bodo spraševali, kaj si želite v novem letu, kakšni so vaši načrti za prihodnost. Odgovor bo težak, saj se zavedate, da ste na razpotju in da leto 2016 zagotovo ne bo mirno leto. Vedeli pa boste koga (ali kaj) zelo pogrešate. In to vsak dan bolj. Četudi si o tem v budnem stanju niti razmišljati ne boste upali, saj veste, da gre za prepovedan sad, boste o njem veliko sanjali. In tako spoznavali, da so vaša čustva pristna in ne le namišljena fantazija. Rahla utrujenost bo prišla za vami. Zna se zgoditi, da boste že na začetku januarja imeli nekaj zdravstvenih težav, saj vaš imunski sistem ne bo najboljši. Temu se še lahko izognete - več počivajte, hkrati pa rekreirajte. Zadnje čase ste se kar precej polenili, pa tudi v zaprtih prostorih ste preveč. Finance' Zadovoljni boste. Želeli pa si boste več. X Ribi od 19. februarja do 20. marca Zadnji dnevi leta bodo precej bučni in ne čisto po vaši meri. V prvih dneh novega leta si boste zato želeli več miru. Uživali boste, kadar boste sami s seboj. Tega bi se kaj lahko navadili, a se bo treba kar hitro vrniti na ustaljene tirnice življenja in dela. Ker od novega leta ne pričakujete prav veliko, začetek ne botežak. Vse kakor bo prvi teden v januarju manj naporen kot vsi naslednji, zato si le privoščite tudi vse tisto, za kar nikoli niste imeli časa. In ko boste čisto umirjeni, začnite pogovor s partnerjem, ki se ga že nekaj časa izogibate, čeprav vas to že nekaj časa močno moti. Ne boste mirni, dokler oba ne vržeta kart na mizo. To, da resnica boli, pa tako že dobro veste. A vas zna, kakšna njegova pikra izjava, vseeno močno prizadeti. Ne ostanite mu dolžni; bodite iskreni do njega tudi sami. Zadovoljni boste, ker ste v decembru zapravili manj kot po navadi. Četrtek, 31. decembra Naš čas, 30. 12. 2015, barve: CM K, stran 10 20 SREČNO 2016 30. decembra 2015 Petek, 1. januarja Sobota, 2. januarja Nedelja, 3. januarja Ponedeljek, 4. januarja Torek, 5. januarja Sreda, 6. januarja TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.00 Kultura 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 12.00 Duhec, 3/3 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Oder je iluzija, portret baritonista Jožeta Vidica 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Pod drobnogledom, tv Lendava 15.55 Penelopa, ris. 16.00 Firbcologi 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih 17.30 Silvestrska večerja s Primožem 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.05 Zajček Belko, ris. 18.10 Poldi, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Vse je mogoče na silvestrovo 21.40 Silvestrski pozdrav 00.20 Tanja Žagar, koncert ob 10. obletnici v Hali Tivoli 01.50 Let 25, koncert skupine Big Foot Mama 04.05 Kraljevi variete, ponov. 06.15 Aplavzi - Rudi Bučar TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Bob in Bobek, ris. 07.15 Jani in Nani, ris. 07.20 Knjiga o džungli, ris. 07.30 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.35 Prihaja Nodi, ris. 07.45 Jajo in Pajo, ris. 07.55 Neli in Cezar, ris. 08.00 Trčendol, ris. 08.05 Penelopa, ris. 08.10 Studio Kriškraš: Veliko novoletno slavje v Studiu Kriškraš 08.55 Firbcologi 09.30 Točka, glasb. odd. 10.35 Turbulenca 11.05 Halo TV 12.20 Dobro jutro 13.55 Nord. smuč., sp, novoletna skakalna turneja (M), kvalif., prenos 15.20 Avtomobilnost 15.55 Čas za Manco Košir: O sanjah 16.40 Conchita - kraljica Avstrije 17.45 Fina gospa, 1/10 18.20 Fina gospa, 2/10 18.55 Penelopa, ris. 19.00 Male sive celice, kviz 19.45 Infodrom 20.00 Koncert, ruski film 21.55 Muharjenje v Jemnu, ang. film 23.40 Banka, avstralski film 01.20 Bojevnik, am. film 03.35 Vnetljivo, ang. film 05.10 Sem za vse, am. film 06.50 Po sledeh za Marsupilamijem, belg.film pop 06.00 07.00 07.10 07.45 08.10 08.15 08.40 09.05 09.20 11.10 11.25 12.20 12.50 13.55 15.45 16.45 17.05 17.55 18.55 18.58 20.00 21.45 23.35 01.30 03.25 08.40 08.55 09.00 11.00 11.05 12.05 12.30 12.25 13.15 17.40 18.55 19.00 19.55 20.00 22.00 00.00 00.05 00.20 01.15 03.15 05.15 24ur, ponov. Mifi, ris. Želvica Lulu, ris. Trgovinica za živali, ris. Mašine pripovedke, ris. Peter Pan, ris. Heidi, ris. Tv prodaja Povest o Despereauxu, anim. film Tv prodaja Kuharski dvoboj tortic, am. ser. Tv prodaja Žametna mafija, nan. Madagaskar 3, anim. film Kar bo, pa bo, nan. Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan. Usodno vino, nan. 24ur, vreme 24ur Krudovi, anim. film Gremo mi po svoje, slovenski film Traktor, ljubezen in rock'n'roll, slovenski film Ne čakaj na maj, slovenski film Zvoki noči Prodajno TV okno Napovedujemo Silvestrska oddaja Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pop corn Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospotdneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Silvestrski program za otroke Napovedujemo Z nami v novo leto - silvestrski Dobro jutro Praznična Naj viža Srečno 2016! Zaplešimo v novo leto Iz arhiva VTV: CECA, posnetek koncerta iz Celja Koncert ans. Mihelič Iz našega arhiva: Posnetek koncerta na Špici v Celju Videostrani, obvestila 07.00 Bob in Bobek, ris. 07.05 A veš, koliko te imam rad, ris. 07.15 Jani Nani, ris. 07.20 Knjiga o džungli, ris. 07.30 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.35 Prihaja Nodi, ris. 07.45 Berta in Ufek, ris. 07.55 Neli in Cezar, ris. 08.00 Simfonorije, ris. 08.05 Abededa - A, anim. film 08.10 Studio kriškraš: Izbuljeno darilo 08.30 Ozi bu: Noč zaobljub, ris. film 08.55 Maks in Rubi, ris. 09.05 Hop in Jojo pokvarita božič, ris. film 09.25 Maks in Rubi, ris. 09.35 Izgubljen in najden, ris. film 10.00 Maks in Rubi, ris. 10.05 Maček Muri, anim. film 10.15 Lajt je čist odbit, anim. film 10.20 Princ Ki-Ki-Do in pošast iz močvirja, anim. film 11.15 Novoletni koncert z Dunaja, dirigent Mariss Jansons, prenos 13.45 Dnevnik, vreme, šport 14.20 Mostovi Hidak 15.20 Rdeča raketa, mlad. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Pogled na ... srednjeveške rokopise iz Žičke kartuzije 17.30 Slovenski magazin 17.58 Novice 18.00 Neli in Cezar, ris. 18.10 Ulica sanj, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Konceert ansambla Spev 2015, 1. del 21.25 Naj muzika igra: Alfi Nipič 21.50 Poročila 22.20 Sladko življenje, ital. film 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, ponov. 02.40 Info-kanal TV SLO T 08.40 Največje uspešnice Pesmi Evrovizije 10.10 Vse o Emi 11.15 Sreča na vrvici, slovenski film 12.45 Prehod, dok. odd. 13.50 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos 15.50 Nord. smuč., sp, novoletna tekaška turneja, sprint, prenos 17.30 I1 Divo na Japonskem, posn. koncerta 18.30 Fina gospa, 3/10 19.05 Olivija, ris. 19.15 Lojzek, ris. 19.20 Maks in Rubi, ris. 19.30 Firbcologi 20.00 Ludvik II. Bavarski, 1/2 21.30 Popravljena krivica, 7/10 22.20 Polnočni klub: Novoletna želja 23.35 Samo milijon nas je, veliki koncert z gosti ob 50-letnici Aleša Klinarja, ponov. 01.50 Zabavni kanal 02.15 Športni posnetki sledi Nord. smuč., sp, novoletna skakalna turneja (M), posn. 04.05 Nord. smuč., sp, novoletna tekaška turneja, sprint, posn. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Mifi, ris. 07.10 Waybuloo, ris. 07.30 Želvica Lulu, ris. 07.45 Florini zmajčki, ris. 07.55 Kaja, ris. 08.10 Čebelica Maja, ris. 08.25 Pikica in Pepermint, ris. 08.30 Tv prodaja 08.45 Madagaska 3, anim. film 10.30 Tv prodaja 10.45 Ne čakaj na maj, slovenski film 12.40 Tv prodaja 12.55 Žametna mafija, nan. 13.50 Tv prodaja 14.05 Krudovi, anim. film 16.05 Kar bo, pa bo, nan. 17.05 Odpuščanje ljubezni, nan. 17.55 Usodno vino, nan. 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Očka v krilu, am. film 22.15 Eurojackpot 22.20 Bralec, am. film 00.40 Ruby Sparks, am. film 02.35 Zvoki noči 08.40 08.55 09.00 09.55 10.00 11.15 13.15 13.30 13.35 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 21.40 23.15 01.15 Prodajno TV okno Napovedujemo Silvestrski program za otroke Oglasi Iz arhiva VTV: Praznični koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje Praznična Naj viža Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Koncert melodij dinastije Strauss v izvedbi K&K Filharmonije Film za praznik Z nami v novo leto - silvestrski Dobro jutro Videostrani, obvestila 05.00 Glasbeno jutro 07.00 Zgodbe iz školjke: Hišni ljubljenčki 07.20 Ozi bu, ris. film 07.45 Moj prijatelj Zajec, ris. nan. 08.05 Studio Kriškraš: Praprapradedek 08.30 Ribič Pepe 08.55 Firbcologi 09.20 Male sive celice, kviz 10.00 Intan, igrani film 10.15 Infodrom 10.25 V svojem ritmu: Punk rock 10.50 Dvorišče, anim. film 11.15 Ali - ali, nizoz. film 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.30 Kulturni vrhovi: Uršlja gora 15.00 Jejmo, postimo se, živimo dlje, dok. odd. 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Posebna ponudba 18.00 Z vrta na mizo 18.30 Ozare 18.40 Zu, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Pesmi naše mladosti, koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji, 1. del 21.30 Zapuščina (II.), 6/7 22.25 Poročila, šport, vreme 23.00 Hudičev dvojnik, nizoz. film 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, ponov. 02.05 Info-kanal TV SLO T 05.25 Magnifico in Balcountry Quartet, posn. koncerta 06.30 Slovenci po svetu 07.00 Najboljše jutro 09.00 Dober dan 10.00 Polnočni klub: Novoletna želja 11.25 Naj muzika igra; Alfi Nipič 11.55 10 domačih 12.30 Novoletna romanca, posn. koncerta 13.55 Nord. smuč., sp, novoletna skakalna turneja (M), kvalif., prenos iz Innsbrucka 15.35 Staro kolo, poljski film 17.15 Kraljevi variete 19.30 V svojem ritmu: Punk rock, 3/7 20.00 Ludvik II. Bavarski, 2/2 21.30 Il Divo na Japonskem, posn. koncerta 22.30 Zvezdana 23.10 Presenečenja, 2. sez., 6. del 00.00 Koncert skupine Manouche, Stisn Se K men, ponov. 01.20 Zabavni kanal 03.25 Nord. smuč., sp, novoletna skakalna turneja (M), kvalif., posn. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 OTO čira čara 07.01 Kaja, ris. 07.15 Želvica Lulu, ris. 07.40 Chuck in prijatelji, ris. 08.05 Radovednica Bibi, ris. 08.35 Smrkci, ris. 08.50 Maša in medved, ris. 09.00 Wendy, ris. 09.25 Winx klub, ris. 09.50 Peter Pan, ris. 10.15 Smetarčki, ris. 10.20 Tv prodaja 10.35 Ferngully - deževni pragozd, am. film 12.05 Tv prodaja 12.20 Usodno vino, nan. 13.20 Kleopatra, am. film, 1/2 15.35 Očka v krilu, am. film 17.55 Usodno vino, nan. 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Umri pokončno 2, am. film 22.15 Ameriški gangster, am. film 01.10 Divji dan v Los Angelesu, am. film 02.50 Zvoki noči 08.40 08.55 09.00 09.40 10.00 11.15 11.45 12.00 12.05 17.40 17.55 18.00 18.40 19.10 19.15 19.55 20.00 20.15 21.45 23.30 01.25 01.30 Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš: Kaj so internetni piškotki? Ustvarjalne iskrice (141), Gumb sreče Iz arhiva VTV: Praznični koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospotdneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Miš maš - MIŠ MAŠ Dotiki gora: Slapovi v Jami Pekel Videospotdneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Novice tega tedna Film za praznik: Admiral Koncert Pihalnega orkestra Zarja in ans. Saše Avsenika Silvestrski dobro jutro Videospotdneva Videostrani, obvestila 04.50 Glasbeno jutro 07.00 Živ žav sledi Penelopa, ris. 07.05 Lojzek, ris. 07.25 Tork, ris. 07.35 A veš, koliko te imam rad, ris. 07.45 Čarli in Lola, ris. 07.55 Timi gre, ris. 08.05 Kioka, ris. 08.10 Fifi in Cvetličniki, ris. 08.20 Prihaja Nodi, ris. 08.35 A veš, koliko te imam rad, ris. 08.45 Timi gre, ris. 09.05 Vse o Rozi, ris. film 09.30 Peter Zajec, ris. 09.45 Bi se gnetli na tej metli?, ris. film 10.10 Nabriti detektivi, 18/26 11.00 Na obisku 11.25 Ozare, ponov. 11.30 Obzorja duha: V leto z Obzorji duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 Koncert ansambla Spev 2015: Po Slakovi poti, 1. del, ponov. 15.00 Trije mušketirji, am. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Meglica, igrani film 18.40 Muk, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nova dvajseta, 17/18 20.25 Velika imena malega ekrana: Iztok Mlakar 21.20 Znorite!, dok. odd. 22.50 Poročila, šport, vreme 23.15 Ljubezen brez meja, ital. film 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, ponov. 02.05 Info-kanal TV SLO T 04.40 Samo milijon nas je!, veliki koncert z gosti ob 50-letnici Aleša Klinarja 07.05 Duhovni utrip 07.15 Glasovi strahu, koprod. odd. 07.40 Glasbena matineja 08.40 Posebna ponudba 09.55 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 1. vožnja, prenos iz Zagreba 11.20 Zaljubljeni v življenje 12.40 Alp. smuč., sp, SL (ž), 2. vožnja, prenos iz Zagreba 13.45 Nord. smuč., sp, novoletna skakalna turneja (M), prenos iz Innsbrucka 16.00 Šport v letu 2015 17.10 Silvestrski pozdrav 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Hačiko - zgodba o psu, am. film 21.30 Vse je mogoče na silvestrovo, ponov. 23.00 Vera (V.), 2/4 00.30 Zvezdana, ponov. 01.10 Športni posnetki sledi Alp. smuč., sp, SL (Ž), posn. 03.10 Nord. smuč., sp, novoletna skakalna turneja (M), posn. 05.00 Zabavni kanal Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Z vrta na mizo 10 domačih Vem!, kviz NaGlas! Peta hiša na levi, nan. Dnevnik, vreme, šport Velika imena malega ekrana -Iztok Mlakar Duhovni utrip: Največje darilo Poročila Dober dan,Koroška Lojzek, ris. Medvedek, ris. Danov Dinosvet, 1/26 Točka preloma: Ocena leta Poročila, šport, vreme V svojem ritmu: Jazz, 4/7 Novice Oddaja o RTV Pujsa Pepa, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, šport, vreme Tednik Slovenija v letu 2015 Odmevi, šport, vreme Opus Glasbeni večer Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik 05.55 06.10 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.15 10.40 11.10 11.55 12.25 13.00 13.30 14.40 15.00 15.10 15.55 15.45 16.00 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 22.00 23.05 23.40 00.40 01.05 02.00 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Bob in Bobek, ris. 07.05 A veš, koliko te imam rad, ris. 07.15 Jani Nani, ris. 07.20 Knjiga o džungli, ris. 07.30 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.35 Prihaja Nodi, ris. 07.45 Berta in Ufek, ris. 07.55 Neli in Cezar, ris. 08.00 Simfonorije, ris. 08.05 Zgodba iz školjke: Spretni prsti 08.25 Točka, glasb. odd. 09.10 Tiha zmaga, dok. portret 11.00 Halo TV 11.45 Dobro jutro 14.00 Polnočni klub: Novoletna želja 15.25 Ljudje in zemlja 16.15 Avtomobilnost 17.00 Halo TV 18.00 Fina gospa (II.), 4/10 18.30 Fina gospa (II.), 5/10 19.00 Olivija,ris. 19.15 Lojzek, ris. 19.20 Veseli Veselko, ris. 19.30 Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. 19.35 Intan, igrani film 20.00 Foylova vojna (IX.), 2/3 21.30 Maria Wern: Nestrohnjeno srce, 2/2 23.00 Putinove igre, dok. odd. 00.30 Točka, glasb. odd. 01.15 Halo TV 02.20 Zabavni kanal pop pop 24ur, ponov. OTO čira čara Kaja, ris. Želvica Lulu, ris. Chuck in prijatelji, ris. Radovednica Bibi, ris. Smrkci, ris. Maša in medved, ris. Wendy, ris. Winx klub, ris. Peter Pan, ris. Tv prodaja FernGuly 2, am. film Tv prodaja Usodno vino, nan. Kleopatra, am. film, 2/2 Bralec, am. film Usodno vino, nan. 24ur vreme 24ur Hobit: Nepričakovano potovanje, am. film Izredno glasno in neverjetno blizu, am. film Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 08.05 08.35 08.50 09.00 09.25 09.50 10.15 10.30 11.55 12.10 13.10 15.40 17.55 18.55 18.58 20.00 23.10 01.35 PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2 351. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Župan z vami: Bojan Kontič, župan MO Velenje 11.15 Koncert melodij dinastije Strauss v izvedbi K&K Filharmonije 13.00 Ob dnevu samostojnosti in enotnosti 14.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.50 Prodajno TV okno 15.05 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice 18.20 Miš maš: Kaj so internetni piškotki? 19.00 Pop corn 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Praznična NAJ VIŽA 21.55 Film za praznik: Admiral 23.35 Videostrani, obvestila 06.00 24ur, ponov. 07.00 Mifi, ris. 07.10 Waybuloo, ris. 07.30 Želvica Lulu, ris. 07.45 Florini zmajčki, ris. 07.55 Kaja, ris. 08.10 Čebelica Maja, ris. 08.35 Pikica in Pepermint, ris. 08.45 Tv prodaja 09.00 FernGully 2, am. film 10.20 Tv prodaja 10.35 Odpuščanje ljubezni, nan. 11.25 Tv prodaja 11.40 Kuharski dvoboj tortic, am. ser. 12.35 Tv prodaja 12.50 Dr. Oz, am. ser. 13.50 Zdravnica malega mesta, nan. 14.45 Plamen v očeh, nan. 15.50 Kar bo, pa bo, nan. 16.45 24ur popoldne 17.05 Odpuščanje ljubezni, nan. 17.55 Usodno vino, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Tistega čarobnega dne, am. film 21.55 24ur zvečer 22.30 Kosti, nan. 23.20 Kralji bega, nan. 00.20 Policijska družina, nan. 01.05 24ur zvečer, ponov. 01.40 Zvoki noči 05.45 Odmevi 06.05 06.55 Dobro jutro 06.55 07.00 Poročila 07.00 07.08 Dobro jutro 07.08 08.00 Poročila 08.00 08.08 Dobro jutro 08.08 09.00 Poročila 09.00 09.08 Dobro jutro 09.08 10.00 Poročila 10.00 10.08 Dobro jutro 10.08 11.00 Vem, kviz! 11.00 11.40 Obzorja duha 11.40 12.15 Peta hiša na levi, nan. 12.25 13.00 Poročila, šport, vreme 13.00 13.30 Slovenija v letu 2015, ponov. 13.45 14.35 Kaj govoriš?=So vakeres? 15.00 15.00 Poročila 15.10 15.10 Kanape, tv Lendava 15.40 15.55 Muk, ponov. 16.20 16.05 Ribič Pepe 17.00 16.30 Profil 17.30 17.00 Poročila, šport, vreme 17.55 17.25 Zdravje Slovencev: Rak prostate 18.00 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki 18.05 18.05 Muk, ris. 18.15 18.10 A veš, koliko te imam rad, ris. 18.20 18.20 Vem!, kviz 18.55 18.55 Vreme 19.00 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 20.00 Svet v letu 2015 21.40 20.55 Ogenj rit in kače, niso za igrače: 22.00 dokum. portret Milene Miklavčič 23.05 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Anton Brolih - pater 00.40 Polikarp 01.05 00.35 Profil 01.30 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 01.30 Dnevnik, ponov. 02.55 02.20 Info-kanal Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Opus Peta hiša na levi, nan. Poročila, vreme, šport Svet v letu 2015, ponov. Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil Poročila, šport, vreme Turbulenca, izob. odd. Novice Eko utrinki: Vetrnica pod Nanosom Sara in Raček, ris. Simfonorije, ris. Vem! kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Ogenj v strehi, franc. film Kino Fokus Odmevi, vreme, šport Naše matere, naši očetje: Drugačni časi, 1/3 Turbulenca Profil Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal 02.20 Info-kanal TVSLOr TVSLOT 06.00 Otroški kanal 06.00 Otroški kanal 07.00 Bob in Bobek, ris. 07.05 Ali veš, koliko te imam rad, ris. 07.15 Jani Nani, ris. 07.20 Knjiga o džungli, ris. 07.30 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.35 Prihaja Nodi, ris. 07.45 Berta in Ufek, ris. 07.55 Neli in Cezar, ris. 08.00 Simfonorije, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Bine - Hišni ljubljenčki 08.30 Točka, glasb. odd. 09.15 Bloški asi, dok. film 10.30 Oddaja o Rtv 11.00 Halo TV 12.15 Dobro jutro 14.25 Pesmi naše mladosti, koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji, 1. del 15.55 Dober dan 16.55 Nord. smuč., sp, novoletna skakalna turneja (M), kvalif., prenos iz Bischofshofna 18.25 Rokomet, prijat. tekma (M), Slovenija -Makedonija, prenos iz Celja 20.00 Verniki, dok. odd. 20.55 Presenečenja, 7. del 21.40 Hotel Lux, nem. film 23.25 Slovenska jazz scena 00.20 Točka, glasb. odd. 01.05 Športni posnetki sledi Nord. smuč., sp, novoletna skakalna turneja (M), kvalif., posn. 02.20 Rokomet, prijat. tekma (M), Slovenja - Makedonija, posn. 04.00 Zabavni kanal pop 24ur, ponov. Mifi, ris. Waybuloo, ris. Želvica Lulu, ris. Florini zmajčki, ris. Kaja, ris. Čebelica Maja, ris. Pikica in Pepermint, ris. Morska deklica H20, nan. Tv prodaja Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan. Kuharsk/dvoboj tortic, am. ser. Tv prodaja Dr. Oz, am. ser. Zdravnica malega mesta, nan. Plamen v očeh, nan. Kar bo, pa bo, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Usodno vino, nan. 24ur vreme 24ur Preverjeno 24urzvečer Kosti, nan. Kralji bega, nan. Policijska družina, nan. 24ur, ponov. Zvoki noči 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ponovitev 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.25 Videospot dneva 12.30 Prodajno TV okno 12.45 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 20 let Veselih Štajerk, 2. del posnetka jubilejnega koncerta 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 25 let VTV VAŠE TELEVIZIJE, posnetek prireditve 21.20 Regionalne novice 3 21.25 Na obisku ... pri Karlu Dragu Semetu 22.25 Iz oddaje Dobro jutro 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.10 07.30 07.45 07.55 08.10 08.35 08.45 09.15 09.30 10.20 10.35 11.25 11.40 12.35 12.50 13.50 14.45 15.50 16.45 17.05 17.55 18.55 18.58 20.00 22.10 22.45 23.35 00.30 01.15 01.50 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 25 letVTVVAŠE TELEVIZIJE, posnetek prireditve 11.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.05 Prodajno TV okno 12.20 Videospot dneva 12.25 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Otroški program 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2352. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Dotiki gora: Uršlja gora 20.40 Pogodba, film 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila 06.00 Otroški kanal 07.00 Bob in Bobek, ris. 07.05 A veš, koliko te imam rad, ris. 07.15 Jani Nani, ris. 07.20 Knjiga o džungli, ris. 07.30 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.35 Prihaja Nodi, ris. 07.45 Berta in Ufek, ris. 07.55 Neli in Cezar, ris. 08.00 Simfonorije, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Kje sem doma 08.30 Kanape, tv Lendava 09.00 Točka, glasb. odd. 10.00 10 domačih 11.05 Dobro jutro 13.25 Nord. smuč., sp, novoletna tekaška turneja: sprint, prenos iz Oberstdorfa 15.25 Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja, prenos iz Zagreba 16.45 Nord. smuč., sp, novoletna skakalna turneja (M), prenos iz Bischofshofna 19.00 Nord. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja, prenos iz Zagreba 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Bučke, satirično inform. parodija 20.20 Čas za Manco Košir 21.15 Sladko življenje - glasba ital. filma 22.45 Aritmični koncert - Borghesia 00.15 Točka, glasb. odd. 01.00 Športni posnetki sledi Nord. smuč., sp, novoletna skakalna turneja (M), posn. 02.50 Nord. smuč., sp, novoletna tekaška turneja: sprint, posn. 04.35 Zabavni kanal pop 24ur, ponov. Mifi, ris. Waybuloo, ris. Želvica Lulu, ris. Florini zmajčki, ris. Kaja, ris. Čebelica, Maja, ris. Pikica in Pepermint, ris. Morske deklice H20, nan. Tv prodaja Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan. Tv prodaja Kuharski dvoboj tortic, am. ser. Tv prodaja Dr. Oz, am. ser. Zdravnica malega mesta, nan. Plamen v očeh, nan. Kar bo, pa bo, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Usodno vino, nan. 24ur vreme 24ur Nore na denar, am. film 24ur zvečer Kosti, nan. Kralji bega, nan. Policijska družina, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči 06.00 07.00 07.10 07.30 07.45 07.55 08.10 08.35 08.45 09.15 09.30 10.20 10.35 11.25 11.40 12.35 12.50 13.50 14.45 15.50 16.45 17.05 17.55 18.55 19.00 20.00 21.50 22.25 23.15 00.10 00.55 01.30 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2352. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.25 Prodajno TV okno 11.35 Videospot dneva 11.40 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice 18.20 Otroška gledališka predstava 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Pogovor v studiu: Vem da zmoreš, Darja!, ponovitev 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn: Tinkara Kovač, Sheby 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 30. 12. 2015, barve: CM K, stran 21 30. decembra 2015 KNJIŽNI kotiček ""^jIS SREČNO 2016 21 DOWD, Siobhan: Barjanski otrok od - Odrasli / 821-311.2 -Družbeni romani Barjanski otrok je večkrat nagrajeni in zadnji dokončani roman pisateljice Siobhan Dowd, ki je žal že umrla. Bila je znana po svojem pogumu, aktivizmu in nesebičnem razdajanju za druge. Roman je prejel najuglednejšo Carnegiejevo medaljo, kritiki pa so ga uvrstili v ožji izbor za irski roman desetletja. Preveden je v osem jezikov, pri nas pa je dobil priznanje zlata hruška v kategoriji najboljša mladinska preve- dena leposlovna knjiga. Knjigo je prevedla in spremno besedo napisala Tina Mahkota. Zgodba se dogaja blizu meje med Severno Irsko in Republiko Irsko leta 1981, ko Irsko pretresa politična in humanitarna kriza. Zaradi gladovne stavke v zaporih umirajo pripadniki Irske republikanske armade, ki zahtevajo status političnih zapornikov. Med njimi je tudi Fergusov starejši brat Joe, ki tudi gladovno stavka. Glavni junak romana, 18. letni Fergus in njegov stric Tally pa medtem časom na visokem barju v šoti najdeta truplo deklice, ki naj bi bila po ugotovitvah arheologov žrtvovana v času železne dobe. To odkritje Fergusa zelo pretrese in ob soočenju s smrtjo se sprašuje: »je to edina pot, po kateri bomo šli vsi. Sredi življenja se nahajamo v smrti.« S tem spoznanjem se Fergus odpravi na novo pot v odraslo življenje. Zapusti ljubečo družino in nesrečno okolje in se poln načrtov odpravi na študij na Škotsko. Kljub težkim temam pa je roman zelo mnogoplasten, humoren in »svetlo« naravnan. BONE, Mia: Zdravilne zgodbice. 2. del ml - Mladina / C - Leposlovne knjige do 9. leta starosti V drugem delu v Zdravilnih zgodbicah se avtorici na zabaven in prisrčen način lotevata tematik, s katerimi se srečujejo star- ši majhnih otrok in otroci sami. Domišljiji puščata prosto pot in tako ustvarjata svet, ki je otrokom blizu. Ob skupnem branju teh kratkih, posameznih zgodbic, ki staršem dajejo priložnost, da se z otroki pogovorijo o določeni temi, otrokom pa pomagajo premagovati njihove stiske in težave, lahko starši preverijo rezultate zgodbic. Tako se otroci s pomočjo zgodbic lahko odvadijo izbirčnosti pri hrani, naučijo se deliti igrače, znebijo se strahu pred zobozdravnikom, sprejemajo drugačnost, premagajo ljubosumje, zgodbice pomagajo tudi pri jecljanju in izgovorjavi ter pomagajo pri drugih težavah. Primerne so tudi za branje v vrtcih. NESBO, Jo: Doktor Proktor in konec sveta. Mogoče. ml - Mladina / P - Leposlovne knjige od 10. leta dalje Jo Nesbo je poznan kot eden najboljših piscev kriminalk na svetu. Najbolj znani so njegovi romani z glavnim junakom detektivom Harryjem Holom. Piše pa tudi za mladino. Doktor Proktor in konec sveta. Mogoče. je tretja knjiga iz zbirke mladinskih fantastičnih romanov o doktorju Prok-torju. Gre za napeto, zabavno in dinamično branje, prežeto s čudaštvom, kjer dobro vedno premaga zlo. Na norveški televiziji vsi z velikim navdušenjem spremljajo veliko pevsko tekmovanje. Zborovsko tekmovanje je obnorelo skoraj vse, razen doktorja Proktorja, Bul-leja in Lize, ki imajo preveč dela, da bi dragoceni čas zapravljali z gledanjem televizije. Pozorni postanejo šele takrat, ko se začnejo dogajati čudne stvari in se nekateri ljudje začnejo nenavadno obnašati. Trije prijatelji se sprašujejo kaj je narobe, so Norvežani hipnotizirani, je človeštvo v nevarnosti. Pred njimi je težka naloga, jim bo uspelo rešiti svet in zaustaviti vdor lunarnih kameleonov? BARTON, Suzanne: Zimska pesem ml - Mladina / C - Sz - Slikanice zaboji Nova slikanica za najmlajše bralce govori o menjavi letnih časov in o spremembah v naravi. Vse živali v gozdu hitijo in se pripravljajo na zimo, ptice se odpravljajo na jug, le mala taščica veselo prepeva na svoji veji in opazuje dogajanje. Živali jo opozarjajo, da je zima huda, mrzla, pohlepna in da naj poskrbi zase. Tudi medved si išče toplo in varno votlino in taščica ga prosi, če gre lahko z njim. Medved kmalu globoko zaspi, taščica pa se zbudi in opazi, da je zunaj nekaj drugače. Prišla je zima, gozd je bil obarvan belo, vse se je svetilo, lesketalo in z neba so padale snežinke. Taščica ni mogla verjeti. Zima sploh ni bila tako strašna, bila je čudovita. AHČAN, Uroš: Super market lepote: z ostrino uma in ostrino noža od - Odrasli / 616-00 - Bolezni V sodobni družbi sta lepota in urejenost zelo pomembna atributa vsakega posameznika, poleg zdravja sta tudi najbolj iskani dobrini. V pričujoči knjigi so strokovnjaki iz različnih področij združili svoje znanje, moči in se lepotnih popravkov lotijo celovito. Predstavijo nam celo paleto možnosti, od ličenja, oblačenja, fotografiranja, telesne vadbe, medicinske kozmetike, estetskega zobozdravstva in nazadnje brez dlake na jeziku so predstavljeni tudi postopki estetske kirurgije. V izbranih poglavjih avtorji želijo bralca dobro izobraziti, mu dati moč, kajti osnova vsake odločitve so prave informacije. Knjiga Super market lepote naj bo naš vodnik, preden se podamo v supermarket lepote iz katerega naj bi prišli lepši, srečni in zadovoljni. a BL NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.comInascas kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 31. december 18.00 Titov trg Velenje Silvestrovanje za otroke z M Dance 20.00 Igrišče v centru Vinske Gore Silvestrovanje na prostem 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Silvestrska gledališka predstava Vse o Šejkspiru 22.00 Titov trg Velenje Silvestrovanje na prostem s skupino Čuki Sobota, 2. januar 9.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Rekreativno tekmovalno druženje Najhitrejši krog po kolesarsko sprehajalni poti 18.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Z baklami čez Lom 20.00 Restavracija Jezero Novoletni ples z ansamblom Tapravi faloti Ponedeljek, 4. januar 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Učilnica PLUS,Trg mladosti 6 Kako se pa to naredi? Papir, 1. del -Ustvarjalni mini klub za učence 16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6 Papirne igrarije, 1. del - Ustvarjalni klub za odrasle Torek, 5. januar 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v angleškem jeziku Sreda, 6. januar 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Po Rokovnjaški poti 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje Matjaža Lesjaka Štirje letni časi ŠOŠTANJ Četrtek, 31. december 11.00 Zbor pri Domu na Slemenu Kolesarski vzpon na Sleme 15.00 Trg svobode Otroško silvestrovanje 21.00 Trg svobode Silvestrovanje: Ognjeni muzikanti in Kvatropirci Ponedeljek, 4. januar 10.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni Sejem 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 5. januar 9.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Ročna dela Sreda, 6. januar 14.00 Kegljišče Šoštanj Kegljanje na kegljišču ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 31. december 10.00 Marof Glasbena pravljica Lunino kraljestvo s silvestrovanjem za otroke Petek, 1. januar 12.00 Prireditveni prostor ob Mladinskem centru Pozdrav novemu letu z zdravljico župana, kroniko leta 2015 in godbo veteranov Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje Sobota, 2. januar X Pohod na Smrekovec; PD ŠoP Ponedeljek, 4. januar 15.00 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola Gvido - solo petje 15.00 Hiša mladih - galerija Dile Glasbena šola Gvido - violina 18.00 Marof Zumba Big Stars; Plesna šola Mdance 20.00 Marof Zumba; Mdance 19.00 Sejna soba v Hiši mladih Svetniška pisarna skupine Liste za napredek občine Torek, 5. januar 14.15 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - kitara 15.30 Marof Zumba Lil Stars; Plesna šola Mdance 18.00 Marof Joga Sreda, 6. januar 16.00 Hiša mladih - Dile Plesna šola Spin Lunine mene 2. januarja,, ob 6.3G, zadnji krajec CITY CENTER Celje • Četrtek, 31.12., Biotržnica • Do 31.12. Božično-novoletni sejem • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra. Šoštanjska Zarja še naprej navdušuje V nedeljo, 20. decembra, je Pihalni orkester Zarja Šoštanj zopet pripravil svoj tradicionalni božično-novoletni koncert v športni dvorani OŠ KDK v Šoštanju. Tudi tokrat ni manjkalo presenečenj. Rdeča nit je bil Zarja mobil, ki so ga celo leto na pobudo Gregorja Andrejca delali člani orkestra. Gre za posebno vozilo na nožni pogon, ki pa je opremljeno z vsem, kar mora imeti vozilo v prometu. Povezovalca programa Francija Podbrežnika so godbeniki na oder pripeljali z njim, prav tako tudi gostjo večera Nušo Derenda. Nuša je bila navdušena, saj takšnega prevoza v svoji karieri še ni doživela. Koncert je popestril še Škot, ki je zaigral na dude. Tudi letošnji program godbe Zarja je bil zelo dobro izbran in odlično voden pod taktirko Mirana Šumečnika. Občinstvo je bilo navdušeno, tako da so morali v sicer dveur-nemu koncertu članice in člani orkestra od- igrati kar nekaj dodatnih melodij. Vse prisotne je nagovoril župan Občine Šoštanj Darko Menih, čestital je orkestru za tekmovalne uspehe, se zahvalil za odlično sodelovanje na skoraj vseh prireditvah v domačem okolju in vsem zaželel lepe praznike in obilo uspehov, zdravja in sreče v letu 2016. a Srečko Potočnik KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka PESEM MORJA Song of the Sea (Irska, Danska, Belgija, Luksemburg, Francija) Družinska animirana pustolovščina s podnapisi v slovenščini, 93 minut Režija: Tomm Moore Igrajo: David Rawle, Brendan Gleeson, Lisa Hannigan, Fionnula Flanagan, Lucy O'Connell, Jon Kenny idr. Petek, 1. 1., ob 18. uri Sobota, 2. 1., ob 18. uri Nedelja, 3. 1., ob 16.00 - otroška matineja VSI NA JUG Babysitting 2: All Gone South (Francija) Komedija, 93 minut Režija: Nicolas Benamou, Philippe Lacheau Igrajo: Philippe Lacheau, Alice David, Vincent Desagnat, Tarek Boudali, Christian Clavier idr. Petek, 1. 1., ob 19.45 Sobota, 2. 1., ob 22.00 Ponedeljek, 4. 1., ob 18.00 PEKLENSKI VAL Point Break (ZDA) Akcijski triler, 113 minut (ZDA) Režija: Ericson Core Igrajo: Edgar Ramirez, Luke Bracey, Ray Winstone, Teresa Palmer, Delroy Lind idr. Sobota, 2. 1., ob 19.45 Nedelja, 3. 1., ob 18.00 MORILKA Nie yin niang (Tajvan, Kitajska, Hong Kong, Francija) Akcijska drama, 105 minut Režija: Hou Hsiao-Hsien Igrajo: Qi Shu, Chen Chang, Satoshi Tsu- mabuki, Ethan Juan, Nikki Hsin-ying Hsieh idr. Petek, 1. 1., ob 18.30 - mala dvorana Sobota, 2. 1., ob 20.30 - mala dvor. SKRIVNOST NJIHOVIH OČI Secret in their Eyes (ZDA) Triler, 111 minut (ZDA) Režija: Billy Ray Igrajo: Julia Roberts, Chiwetel Ejiofor, Nicole Kidman, Dean Norris, Michael Kelly, Lyndon Smith, Joe Cole idr. Petek, 1. 1., ob 21.30 Sobota, 2. 1., ob 18.30 - mala dvor. Nedelja, 3. 1., ob 19.00 - mala dvor. VRNITEV DOMOV Gui lai (Kitajska) Romantična drama, 109 minut (Kitajska) Režija: Yimou Zhang Igrajo: Daoming Chen, Huiwen Zhang, Tao Guo, J ia-yi Zhang, Ni Yan Nedelja, 3. 1., ob 20.30 ZAKON TRGA La loi du marché (Francija) Drama, 93 minut Režija: Stéphane Brizé Igrajo: Vincent Lindon, Karine de Mir-beck, Matthieu Schaller, Yves Ory, Xavier Mathieu, Paul Portoleau idr. Ponedeljek, 4. 1., ob 20.00 - filmsko gledališče C VEGATEL Poslovna IP telefonija www.megatel.si * prodaja@megatel.si 03 777 00 77 nižji stroški in več funkcionalnosti kot pri klasični telefoniji brezplačna analiza prihrankov, uvedba in šolanje Sreč Naš čas, 30. 12. 2015, barve: CM K, stran 10 22 SREČNO 2016 30. decembra 2015 V prazničnih dneh Vam želimo obilo notranjega miru, v prihajajočem letu 2016 pa dovolj moči za nove izzive ter veliko ustvarjalnih in zadovoljnih dni. Kolektiv Toplice v Veterinarska bolnica Topolšica 15, Topolšica Tel.: 03 5892 236 03 5892 100 Gsm: 041 736 058 TOPLICA www.toplica-vet.net A ANORAGO^KI ZAVOD /C/t LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Zastopniki za znamke: W> ^srarLOF IP.'iwii'.Ul aooafrcAH Vulkanizerstvo Škale Škale 97, Velenje Tel.: 03/ 777 08 50 GSM: 031/ 340 850 www.gume-zivic.com info@gume-zivic.com Del. čas: pon - pet. 8.00 - 18.00, sob. 8.00 - 13.00 Avtopralnica Selo Selo 10 b, Velenje Del. čas: pon - pet. 8.00 - 20.00, sob. 8.00 - 16.00, ned. 8.00 - 13.00 ROČNO PRANJE AVTOMOBILOV - samo 8 €! Najpomembneje za stranke Vulkanizerstva in Avtopralnice Živic je, da so storitve kakovostno opravljene in cenovno zelo ugodne. Hvala za zaupanje in srečno vožnjo v letu 2016! ČETRTEK, 31. decembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 1. januarja I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Praznični utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 2. januarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 3. januarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 4. januarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercev; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 5. januarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 6. januarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 21. do 27. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 21. do 27. decembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 21 10. decembra 2015 ""^Jis DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA) STIKI - POZNAN STVA ČE si osamljena roža (vdova, ločena) med 55 in 65 pomladi, me pokliči, da skupaj ustvariva veselje, srečo. Gsm: 051 735 005 ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 NEPREMIČNINE POSLOVNO stanovanjski objekt primeren za trgovino, gostinstvo, pekarno, gril. 170 m2 poslovnih prosto- mali OGLASI rov, 130 m2 stanovanjski del, prodam za 175.000,00 evrov ali oddam v najem za 800 evrov. Frekvenčna lokacija. Gsm: 041 714 488 PLESNO dvorano (do 15 oseb) oddam v najem. Klima, ogledala, garderobe, wc, tuši, ozvočenje. Gsm: 041 714 488 PROSTOR za savno za dve osebi oddam v najem. Gsm: 041 714 488 PRIDELKI FIŽOL sivček prodajamo na kmetiji. Gsm: 031 350 928 SILAŽNE bale in kocke sena ter domače žganje prodam. Gsm: 051 388 874 JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI PRAŠIČA, krmljenega z drobljencem, travo in krompirjem, prodam. Gsm: 031 523 748 PUJSKE, težke od 25 do 100 kg ter plemensko svinjo prodam za zakol ali nadaljnjo rejo. Gsm: 041 445 315 RAZNO ŽAR na plin, gostinski, z jeklenko, prodam za 350,00 evrov. Gsm: 041 714 488 NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. habit nepremičnine Hnblt, d.o.o, Koroška 48, Veli tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223 3-sobno stanovanje v pe- torčku na Kajuhovi v Velenju, 69,6 m2, M2/nad., popolnoma obnovljeno 2008, klimatizirano. ER :E (105-150) kWh/m2a. Cena 65.000 evr. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 1. do 3. 1. - Jernej Dobelšek, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. Samostojno hišo v Ravnah pri Šoštanju, 212 m2, K+P+M, zgrajeno 1991, 1246 m2 zemljišča. V račun vzamemo stanovanje. ER: E (105-150) kWh/m2a. Cena 129.000 evr. 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si vec na ..... www.habit.si GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE Porok ni bilo. SMRTI Borovnik Cecilija, roj. 1951, Velenje, Šmartinske Cirkovce 5; Florjane Anton, roj. 1931, Šoštanj, Lokovica 94; Arzenšek Marta, roj. 1932, Šentjur, Vrbno 6; Čater Marija, roj. 1938, Celje, Mariborska cesta 195; Pergov-nik Marija, roj. 1939, Velenje, Kidričeva cesta 3; Weiss Stanislav, roj. 1940, Mozirje, Šolska ulica 4; Oblak Frančišek, roj. 1929, Mozirje, Šmihel nad Mozirjem 33; Praznik Jožef, roj. 1939, Nazarje, Kokarje 3. Profesionalno In s plototo poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših naldražllh SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Plačilo na obroke pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si SREČNO 2016 23 Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 KAMNOSESTVO PODPECAN Hvala za zaupanje. m Srečno 2016! SebastjanPodpečan, s.p. | 070 849 569 www.kamnosestvo-podpecan.si GP PIRC Gradbeništvo in druge storitve d.o.o 041 606 376 franc.brlec@siol.net Srečno 2016! i '■■■' J" AÚ -k' Zahvaljujemo se vam, ker verjamete v našo zgodbo in ostanitenaši prijatelji tudi v letu 2016. Srečno in veliko gurmanskih užitkov! Ekipa Sili testenin. DER Hvala, ker • ní^V* nía - 7 «.v B 1 TRGOVINA - BARVE - LAKI Mešalnica barv i ___m ■ nam zaupate. Srečno 2016. 1 JVvíS upate. o 2016. barv Kmetija Jevšnik Laze 40, Šentilj Prodaja kislega zelja in repe 4 454 - doma: pon - pet: 9 - 18, sobota: 8-13 Sne'čn,Q, - na tržnici Velenje ob sobotah od 8 -12 . i - v mesnici Dobnik v Starem Velenju Sveže zelje v glavah ali naribano • Glave za sarme M Krajevna skupnost Topolšica žeiTvsem in krajanom, da bi leto 2016 bilo mirno, doživeto, ' zaznamovano z uspehom in polno zdravja. Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, ati, dedi in svak FRANC GLAŽER Partizanska 66, Velenje 14. 7. 1945 - 23. 12. 2015 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam priskočili na pomoč, darovali sveče in cvetje. Hvala za iskrene besede tolažbe, za vsak objem in topel stisk roke. Hvala PGD Pesje, častni straži, praporščakom, pevcem, gospodu Kolarju za poslovilne besede, gospodu župniku Luku Mihevcu in Komunalnemu podjetju Velenje. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Zapustil nas je dragi oče, tast, stari oče in pradedi ANTON FLORJANC iz Lokovice, Šoštanj 24. 2. 1931 - 17. 12. 2015 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvala tudi medicinskemu osebju Bolnišnice Topolšica, gospodu dekanu za opravljen obred, vsem trem govornikom, praporščakom, lovskemu pevskemu zboru, Štajerskim rogistom, LD Smrekovec in pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hčerka Zalika z možem Dragotom, snaha Majda, vnuki Boštjan z Duško, Peter z Natašo, Igor, pravnuki Tjaš, Evelina, Jan, Neja Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 24 Silvestrovanja, pozdrav novemu letu V Velenju bo tradicionalno silvestrovanje potekalo jutri na Titovem trgu. Začeli ga bodo s programom za otroke ob 18. uri. Zabavali jih bodo Goriški škrati ter plesalke in plesalci Plesno-rekre-acijskega studia Mdance. Še zadnjič v tem letu bo prišel mednje dedek Mraz. Od 22. do 2. ure zjutraj bo obiskovalce na Titovem trgu zabavala glasbena skupina Čuki. Ob polnoči bo zbrane nagovoril župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Za udeležence bo brezplačno parkiranje omogočeno v garažah Mercator centra. V Šoštanju bo silvestrovanje na Trgu svobode, in sicer ob 15. uri za otroke, ob 21. uri pa se bo začela zabava z Ognjenimi muzi-kanti in Kvartopirci. Tudi Šoštanj čane bo ob polnoči nagovoril župan Darko Menih. V Šmartnem ob Paki pa so se letos odločili, da bodo popestrili prvi dan v letu. Tako bodo 1. januarja pripravili prireditev Pozdrav novemu letu. Pri tamkajšnjem Mladinskem centru jo bodo začeli ob 12. uri. Zbrane bo nagovoril župan Janko Kopušar, program pa bodo pripravili člani godbe na pihala seniorjev Univerze za III. življenjsko obdobje. a mz, tp Žive jaslice in silvestrovanje v Vinski Gori Člani Društva podeželske mladine Vinska Gora - pravijo si kar DPM - so v letošnjem decembru zopet priredili popestritev pod njihovim biserom, skalo pod cerkvijo v Vinski Gori. Tokrat jim je pri izvedbi živih jaslic poleg mešanega cerkvenega pevskega zbora pomagal še otroški cerkveni pevski zbor, seveda pa niso manjkali tudi oslički in ovčice. V predstavah je nastopilo 15 igralcev, za osvetljavo, zvok, tople napitke in vse ostalo pa še enkrat toliko članov DPM. Tako nadaljujejo že več kot 20 let staro tradicijo uprizarjanja Jezusovega rojstva, hkrati pa obiskovalcem, še naj- bolj pa otrokom, polepšajo praznične dni ob koncu leta. DPM skupaj s krajevno skupnostjo Vinska Gora letos ponovno pripravlja silvestrovanje na prostem na športnem igrišču v središču kraja. Za zabavo bo poskrbel ansambel Moment, dobitnik zlatega Termalčka na festivalu v Dolenjskih Toplicah. Začeli bodo ob 22. uri, takoj po polnoči pa obljubljajo tudi presenečenje za obiskovalce. a Foto: Rok Miška Slikanica, pravljica in pohištvo v enem Vila Rožle je od Zveze prijateljev mladine Slovenije dobila posebno darilo, ki so ga otroci navdušeno sprejeli Zveza prijateljev mladine Slovenije vsako leto skuša kako članico - društvo - razveseliti s kakšnim darilom, pravi generalna sekretarka Breda Krašna. »Letos je darilo res lepo, Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje pa smo izbrali, ker so letos dobili nove prostore v vili Rožle,« je povedala in se smejala, da bi »dala vse na svetu, da bi zveze in društva po Sloveniji imele takšne hiše, saj so res priložnost za otroke in izpolnjujejo naš namen, torej pomagati otrokom in družinam.« Z daritvijo je oblikovalka in ilustratorka Irena Gubanc zaključila dolgoleten projekt, ki se je začel kot vsakome-sečne ilustracije besedil Dušice Kunauer na temo starih poklicev za otroško revijo. Nato jih je želela razstaviti, a ker ni želela, »da bi bile ilustracije kot neka svetinja obešene na steni, otrokom ne v dotik in v rabo, sem razmišljala, kako bi jih postavila, da bi jih otroci lahko dobili v rabo.« Nastali so penasti kubusi, oblečeni v z ilustracijo in besedilom potiskan tekstil; ti so se kot neobičajna razstava selili med galerijami, muzeji, sej- mi. Zadnji korak pa je bila predaja otrokom, saj ni želela, da bi ti večnamenski kvadri postali prodajni eksponat, čeprav je zanje dobivala ponudbe. Naposled se je z Zvezo prijateljev mladine dogovorila, da jim bo unikatne kubuse podarila, ta pa je z njimi Zabavni in poučni kubusi bodo v vilo Rožle vnesli novo dimenzijo druženja, pravi sekretarka MZPM Velenje Kristina Kovač, saj jih bodo otroci uporabili tako za igro kot učenje. »Fino je, da začnemo otrokom bolj intenzivno prikazovati različne poklice, Petošolci OŠ Antona Aškerca so pokazali, kako lahko nekdaj razstavni eksponati zaživijo z njihovo uporabo. obdarila vilo Rožle. »Tako smo dosegli končni rezultat: otroci lahko te ilustracije primejo v roke, jih mečkajo, se posedejo, ule-žejo nanje, jih mečejo, berejo z njih, iščejo prepoznavne elemente iz same zgodbe,« besedila pa so primerna tako za bralno spretne otroke kot tiste, ki se s črkami šele spoznavajo. ki so bili v preteklosti bolj aktualni in za katere upamo, da se bodo obdržali v prihodnosti. S tem jim širimo obzorje in zavedanje, kaj vse lahko postanejo, če si le želijo,« je sklenila, preden je obiskovalce popeljala po skupnem domu velenjskih otrok, kjer je vse polno prazničnega ozračja. a Tina Felicijan Božiček na drsalkah Darilca dobili tudi otroci iz socialno šibkejših družin Praznični dnevi so tisti, ko dobra dela še posebej veliko štejejo, saj sta lepa gesta in dobra misel ljudem v stiski vsaj malo v oporo. To dobro vedo tudi prostovoljci iz skupine Udarnik Mladinskega centra Velenje, ki so te dni obiskovali starostnike, bolne in socialno ogrožene ter jim s kitaro, petjem, piškoti in veselo družbo popestrili praznike. V sodelovanju s centrom Hiša pa so priredili tudi Božičkovanje. Otroke iz družin, ki morajo tudi praznike preživeti skromno, so povabili na velenjsko drsališče, kjer so se v družbi prostovoljcev drsali, obiskal pa jih je tudi klovn Tom, ki je pokazal svoje spretnosti z zanimivimi predmeti iz svojega kovčka presenečenja. Zvečer sta jim ritem za drsanje narekovala prostovoljca Žiga Miklavc in Vasja Mihajlovič, ki sta pripravila kratek kitarski koncert. Seveda so se otroci najbolj razveselili daril - šolskih potreb- ščin, knjig, igrač, sladkarij, ki so jih zbirali v Mladinskem centru Velenje in zavili v centru Hiša, kjer so spekli tudi piškote in pripravili čaj. Z obdarovanjem, drsanjem in animacijo so jim želeli pokazati, da nekdo misli nanje, sta povedali prostovoljki Špela Verdev in Sara Vučkovič, hkrati pa otroke povezati, saj so se celo popoldne lahko družili na drsališču in tako občutili pravo zimsko ozračje, ki ga mnogi nestrpno pričakujejo. a tf * Festival Velenje ob 22. uri , skupino X / '%Vabljenil (¡¡J MESTNA OBČINA VELENJE