V Gorici trgovci z območja Travnika in Raštela na bojni nogi i i-11 Naftni derivati in hrana segreli decembrsko inflacijo Pogovor z zdravnikom Miranom Dolharjem o nalezljivem virusu gripe /7 Stanje nekaterih parkov dokazuje, da Neapelj ni tako daleč od Trsta Primorski SOBOTA, 5. JANUARJA 2008 Št. 4(19.094) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Temnopolti Obama slavil v beli Iowi Rado Gruden Šele novembrske volitve, na katerih bodo Američani izbrali naslednika (ali naslednico) Georgea Busha v Beli hiši, bodo pokazale, ali bo obveljal rek, da se po jutru dan pozna, ali pa tisti, ki pravi, da se najslajše smeje, kdor se zadnji smeje. V prvi rek verjameta demokrat Barack Obama in republikanec Mike Huckabee, ki sta v prvem spopadu kandidatov za predsedniško nominacijo v zvezni državi Iowi prepričljivo premagala svoje rivale. Rezultati so pokazali, da si Američani želijo sprememb. O tem priča velika volilna udeležba, še najbolj pa morda dejstvo, da je mladi temnopolti senator Obama slavil v »beli« Iowi in pustil za seboj tako Johna Edwardsa kot favorizirano Hillary Clinton. Zanimivo pri vsem tem je še, da je za Obamo glasovalo predvsem veliko mladih in žensk, ki svojega glasu niso oddale Clintonovi. Že v torek je na sporedu nova preizkušnja v New Hampshireu. Med demokrati bi lahko vbitki za nominacijo ostala samo še Obama in Clintonova, med republikanci pa bo guverner Arkansasa Huckabee težko zdržal do konca. Več možnosti imata veteran iz Vietnama John McCain in nekdanji newyorški župan Rudy Giuliani, ki je sicer v Iowi doživel hud poraz. Hillary Clinton in nekdanji newyorški župan Rudi Giuliani sta zato po sili razmer pristaša drugega pregovora. V kolikšni meri so njuna pričakovanja realna, in ali se bosta na koncu res smejala, pa bodo pokazale naslednje volilne preizkušnje in zaključni konvenciji (konec avgusta demokratska in v začetku septembra republikanska), na katerih bodo izbrali predsedniška kandidata, ki se bosta nato 4. novembra pomerila za mesto v Beli hiši. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) iowa - Temnopolti demokrat prvi na volitvah za predsedniškega kandidata ZDA Barack Obama krepi vizijo drugačne Amerike V vrstah republikancev je zmagal Mike Huckabee DES MOINES - Demokrat Barack Obama je zmagal na četrtkovih strankarskih zborovanjih v ameriški zvezni državi Iowa, v taboru republikancev pa je prvo mesto dosegel Mike Huckabee. Zmaga črnopoltega karizmatičnega Obame ima zgodovinski pomen, saj je kot prvi dosegel tolikšno uveljavitev v državi z veliko večino belopoltega prebivalstva. Hillary Clinton je bila med demokrati šele tretja, kajti drugo mesto je zasedel nekdanji senator iz Severne Karoline John Edwards. Po razpoložljivih podatkih se je demokratskih strankarskih zborovanj udeležilo dvakrat več ljudi kot republikanskih, kar je za slednje vsekakor zaskrbljujoč podatek, ki ga ocenjujejo kot realno voljo po spremembah. Na 11. strani ERC: Janša o možnosti blokade pristopnih pogajanj Hrvaške Na 3. strani Tokaj bo doma ostal Tocai, v tujini pa bo Friulano Na 4. strani Pogovor s prebivalci Skednja pred nedeljsko demonstracijo Na 6. strani Načrtovana zaščitena območja ogrožajo razvoj Nove Gorice Na 13. strani venezuela - Pogrešajo 14 turistov in 2 pilota Letalo strmoglavilo v morje Med potniki osem Italijanov LOS ROQUES - Nekaj minut po vzletu na območju otočja Los Roques (na fotografiji Ansa) v Venezueli je strmoglavilo letalo tipa Let 410 družbe Transaven, na katerem je bilo poleg dveh članov posadke štirinajst potnikov. Med temi je bilo osem italijanskih državljanov, kar so sporočile venezuelske oblasti in je sinoči potrdila tudi Farnesina. Točni vzroki strmoglavljenja še niso znani, vendar je pilot kmalu po vzletu sporočil po radijski zvezi, da ima težave z enim od dveh motorjev. Letalo je strmoglavilo v morje, takoj so na kraj odplu-le reševalne ekipe, usoda potnikov in posadke pa sinoči še ni bila znana. raziskava Večina Nemcev je srečnih BERLIN - Več kot polovica prebivalcev Nemčije je srečnih. V nedavno objavljeni javnomnenjski raziskavi Bertelsmann Stiftung je namreč kar 57 odstotkov vprašanih menilo, da so srečni, le pet odstotkov pa se jih je izreklo za nesrečne, poroča nemška tiskovna agencija dpa.V raziskavi, ki so jo izvedli konec septembra lani, so sodelovale 1004 osebe, ki so svojo srečo ocenjevale na lestvici od ena do deset. Najbolj srečni so glede na rezultate raziskave mlajši od 30 let in uradniki, ki so na desetstopenjski lestvici v povprečju dosegli 7,9 točke. Pri brezposelnih je to povprečje 6,2. Campionari t + f + + A & Company SAMO ZA VELIKOSTI 42 in 44 mtíka m¿m oblačila fxr zdor ugodnih Ctoak Ul. S. Kosovel, 9 Bazovica Tel. 040226244 2 Sobota, 5. januarja 2008 GORIŠKI PROSTOR SLOVENIJA TA TEDEN Za Slovenci uspešno, pred njimi pa naporno leto Boštjan Lajovic Lansko leto se je v Sloveniji začelo z uvedbo evra in končalo z odpravo nadzora na mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Vmes se je dogajalo še marsikaj, politično je bilo napeto, kot že dolgo ne, a bilo je uspešno leto. Tako za politike, vsaj za večino, kot tudi za navadne ljudi. Konec koncev smo v Sloveniji lani po dolgem času dočakali pozitivni naravni prirastek prebivalstva, število rojenih je bilo za približno 800 višje od umrlih. Letošnje leto se začenja s predsedovanjem »male Sloveniji veliki EU«, kot te dni radi zapišejo svetovni mediji, končalo se bo z ustoličenjem nove vlade. Koliko bo leto 2008 uspešno za politike, je seveda najbolj odvisno od podpore, ki jo bodo dobili na volitvah, za prebivalce Slovenije pa lahko že zdaj zapišem, da jih čaka naporno leto. Največja težava bo inflacija: lansko leto se je začelo z deflacijo, končalo pa z več kot 5 odstotno inflacijo, njeni rasti pa kar ni videti konca. Čeprav je res, da je precejšen del vzrokov za rast inflacije treba iskati na svetovnem tržišču, kjer se nafta rekordno draži, pa je dejstvo, da slovenska vlada doslej ni pokazala veliko iznajdljivosti v boju z rastj o cen. Ob tem velja navesti še opozorilo svetovno znane bonitetne hiše Dun&Bradstreet, ki ugotavlja, da bo vlada v prvi polovici letošnjega leta veliko energije in časa morala nameniti predsedovanju EU, zato ji bo zmanjkovalo časa za učinkovito vodenje domače gospodarske politike. Rast slovenskega gospodarstva naj bi bila letos nižja kot lani, ko je dosegla rekordne višine. Druga po- lovica leta pa bo v znamenju volitev in sestavljanja nove vlade, kar tu di ni naj bolj ko ris ten čas za spo -pad z inflacijo in spodbujanje gospo dar ske ras ti. Vladajoča politika veliko stavi na uspešno predsedovanje Evropski uniji. Morda bo res tako, čeprav se leto ni začelo obetavno: Hrvaška je kljub številnim opozorilom uveljavila zaščitno ekološko ribolovno območje v Jadranskem morju in tako spravila v škripce predsedujočo Slovenijo. Še dosti večji zalogaj bo iskanje rešitve za Kosovo, kjer se je Slovenija znašla med kladivom in nakovalom. Kakorkoli že se bo opre de li la, se bo za me ri la enemu od tradicionalnih prijateljev, s katerim ima tudi pomembne gospodarske povezave. Kako naj Slovenija kosovskim Albancem pojasni, da ne smejo uveljaviti samostojnosti, če pa je pred 17 leti to uspešno storila sama? In kako naj pojasni Srbom, da je Kosovo zanje dokončno izgubljeno, hkrati pa ostane v prijateljskih odnosih s Srbijo in Rusijo? Evropski in svetovni politiki od Slovenije veliko pričakujejo, saj naj bi kot poznavalka tega območja in zgodovine lažje poiskala sprejemljivo rešitev kot druge države. Predsednik kosovske vlade je v čestitki Sloveniji ob prevzemu predsedovanja nedvoumno zapisal, da pričakuje, da bo Slovenija storila vse, da Kosovo de iure postane samostojno, visoki ruski diplomati pa pričakujejo, da se bo v času slovenskega predsedovanja začela večkrat odložena pogajanja o sporazumu o partnerstvu med EU in Rusijo. Vsekakor težka naloga za slovensko diplomacijo. Kaj bodo imeli od predsedovanja prebivalci Slovenije? Ob nedvomnem povečanju prepoznavnosti in pričakovani rasti ugleda mlade države komaj kaj več. Ena od neugodnih stran skih po sle dic bo do pro -metni zamaški ob številnih obiskih pomembnih državnikov, ki bodo prišli v Slovenijo. Med njimi bo tudi ameriški predsednik George Bush, ki bo tako že drugič obiskal Slovenijo. Ve či na do god kov se bo si cer odvijala v novem kongresnem centru na Brdu, stran od prometnih konic, kar pa pri mnogih zastavlja dvom, ali ni država premalo izkoristila možnosti za promocijo slovenskih krajev. Ptuj, Maribor, Piran, Kostanjevica na Krki, Nova Gorica, vsi ti kraji bi lahko dobili pomemben tu ris tič ni pos pe šek, če bi se tam zbrala evropska smetana. Denar, ki ga država mora nameniti predsedovanju, se da porabiti na različne načine: Finska je v času svojega predsedovanja temeljito obnovila glavno mesto Helsinke, v splošno zadovoljstvo prebivalcev in tu ris tov. Da pragmatični Slovenci tudi na predsedovanje gledajo predvsem gospodarno, kaže podatek, da je 2000 priložnostnih zlatnikov, ki jih je Banka Slovenije izdala v čast predsedovanju, pošlo v vsega nekaj urah. Zlatnik, nominalno vreden 100 evrov, je bilo mogoče še isto dopoldne kupiti na svetovnem spletu, le daje bila cena bistveno višja. Prebivalci se torej znajdejo vsak po svoje, kolikšna bo cena in kakšen dejanski izplen predsedovanja za politike, pa bodo v celoti pokazale šele jesenske parlamentarne volitve. ODPRTA TRIBUNA Odprava meja mora še utrditi našo samozavest Drago Gašperlin Avgusta lani sva z ženo uživala v pokljuških gozdovih, ki jih obiskujeva že od leta 1976. Tja zahaja tudi več Tržačanov italijanske narodnosti, ki pa vražje težko zinejo kaj po naše. Zadnjič mi je eden le-teh po ve dal, da na bi ra tam jurč ke že polnih 27 let, a da kljub temu ne po zna ene sa me slo ven ske be se de. Pozneje se je izkazalo, da to ni res in da slovenščine s soprogo preprosto ne ma ra ta. Le ne kaj dni za tem, bi la je sončna nedelja, sem privozil iz goz da na par ki ri šče pred pen zi o -nom, pa je pri ko ra ka la mi mo mlaj -ša Gorenjka, pljunila pred avtomobil in bevs kni la, češ, ta le mo tor pa poganja varekina... Očitno zato, ker imam italijansko registracijo. Čeprav si je jezik nabrusila s frakeljč-kom, nama ni bilo prijetno. Teh pripetljajev ne obujam zaradi potrebe po ideološki uravni-lovki spričo odprave mejnih zapornic med Italijo in Slovenijo, saj sta se zgo di la mno go po prej, pač pa za -radi skepse, ki jo v meni vzbujajo triumfalistični odtenki premnogih na po ve di o dvo stran skem kul tur -nem sodelovanju v prihodnosti. Ne vem, ali bi ne sram no Go -renjko povezal z zadnjo mislijo v nedavnem uvodniku Primorskega dnevnika, ki se glasi takole: »Ena za drugo bodo padle vseh vrst meje, prostor bo zadihal, ljudje z njim. Pod pogojem, da se superiornost (italijanskih Goričanov, op. p.) ne bo čez noč spremenila v manjvrednost spri čo di na mič nih ter po mi - selnosti mladih in ponosnih slovenskih sosedov.« Besede in dejanja prenapetežev gre vselej najostreje obsojati, takšne imamo povsod, težko pa mi je verjeti, da lahko človek s podedovanim ali samovsilje-nim občutkom večvrednosti naenkrat zbo li za kom plek som manj -vrednosti. Za globlji miselni zasuk bo tre ba men da po ča ka ti še ge ne -racijo ali dve. Ravno zaradi tega, ker nisem prevelik optimist, se bolj nagibam k tezi iz Glose PD o tistih Italijanih, ki se z nami ne veselijo zaradi padca meje, ker se podirajo mejniki, s katerimi so se skušali ograditi pred našo prisotnostjo v tem prostoru. »Zanimivo bo opazovati, kako se bo do v tej no vi stvar nos ti znaš li,« piše zgodovinar Jože Pirjevec in izraža bojazen, »da s poudarjeno agresivnostjo, ki bo težila k tihi kolonizaciji, kar bo z druge strani povzročilo obrambni refleks Slovencev.« Lepo bi bilo, ko bi nam prihodnost podarila vsaj vmesno alternativo, vsekakor pa tak scenarij, po katerem bi v slovenskih gostiščih iz italijanskih grl vendarle privrela slovenska beseda. Zaradi tega ne bo nikomur krona padla z glave. Niti slovenskim trgovcem, gostincem in osmičarjem na Primorskem ne, če bi tuje goste najprej nagovarjali v materinščini... Ali se ne zavedamo, da ima mo vsi Slo ven ci za se boj su -vereno državo, suveren narod, suvereno nacijo, kar nam narekuje pokončno, samozavestno držo? ljubljana Lektorji slovenščine • • • - • • pri ministrici LJUBLJANA - Lektorji slovenskega jezika na več kot 50 univerzah po svetu opravljajo izjemno delo za promocijo slovenščine, je na včerajšnjem ponovoletnem sprejemu poudarila slovenska ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar. Ob tem je izpostavila prizadevanja vlade za vzpostavitev centra za slovenske študije v Clevelandu v ZDA. Državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan je napovedal tudi zamisel o ustanovitvi dvojezične gimnazije v Buenos Airesu. Ministrica se je zahvalila za delo lektorjev, ki več kot 1700 študentov na več kot 50 univerzah po svetu navdušujejo za slovenščino. Ob tem je pomemben podatek, da diplomski študij slovenistike poteka na kar 21 evropskih univerzah. Posebno zahvalo je ministrica namenila sodelavcem Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, ki so v minulem letu že tretjič prejeli evropsko jezikovno priznanje za projekt EU o jezikovni in kulturni integraciji. Med prednostnimi nalogami centra je tudi ustanovitev lektorata v Clevelandu. Ob tem je ministrica potrdila, da so aktivnosti vlade pri ustanavljanju Centra za slovenske študije v tem ameriškem mestu v polnem teku, obstaja pa tudi načelna pripravljenost na sodelovanje s strani nekaterih univerz iz ZDA. Center bo "pripomogel k ohranjanju značilnosti slovenske skupnosti, slovenske identitete, k ohranitvi materialne in kulturne dediščine za kasnejše rodove ter služil slovenskim in ameriškim zgodovinarjem, študentom in raziskovalcem". (STA) SKLAD MITJA CUK SVETUJE Z novim elanom Leto je še povsem mlado in mnogi, ki so si božični in novoletni premor podaljšali do Sv. treh kraljev, uživajo še zadnje bolj ali manj brezskrbne dneve pred ponovnim nastopom službe in obveznosti. Današnji čas, ki je tako nepredvidljivo zahteven in »neudomačljiv«, velikokrat povzroča po daljšem obdobju počitka, nekakšen strah pred novimi zahtevami, ki jih bo vsakdanjik zopet postavil pred posameznika in skupnost. Kako torej naprej, ne da bi izgubili svojega duševnega miru? Pri tem nam lahko pomaga funkcija človeške inteligence - kreativnost. Ustvarjalnost se pojavlja v številnih oblikah. V večji ali manjši meri jo ima prav vsak človek. Človeška inteligenca ima dve značilnosti: domišljijo in sposobnost abstraktnega mišljenja s pomočjo simbolov. Živimo po svojih zamislih in skladno s svojimi pričakovanji. Spremenjeno mišljenje nam spremeni tudi način življenja. Mnogi, ki so se takega spreminjanja lotili npr. v zvezi s hrano in prehranjevanjem, vedo, da to ni lahko (posebej ne sredi ustaljenih splošnih navad skupnosti). Je pa lahko v mnogočem in mnogokrat zelo koristno, še posebej v sodobnem času, ko nas življenjske okoliščine usmerjajo v čim večjo sposobnost fleksibilnega odzivanja na okolje. Na mednarodni ravni se vse več strokovnjakov ukvarja s problematiko odzivanja človeka na sodobni način življenja. Med njimi je priznani britanski strokovnjak Ken Robinson, kateremu priznavajo pomembne zasluge na mednarodni ravni za razvoj ustvarjalnosti, človeških virov in inovacij. Ta strokovnjak sodeluje s številnimi vladami, podjetji, mednarodnimi agencijami, kakor tudi z neprofitnimi organizacijami. Izredno pomembna in resna sporočila podaja privlačno z izrazitim občutkom za humor, z osebno zavzetostjo in zanosom. Prepričan je in to sporoča javnosti, da so danes ob globalizaciji neobhodno potrebne spremembe v podjetništvu, vzgoji in organiziranosti. Svoje zamisli razlaga tudi v knjigi, ki nosi naslov Out of our Minds - Learning to be creative, kar bi lahko prevedli v Iz svoje pameti - učimo se biti ustvarjalni. Na kakih 200 straneh naniza avtor svoje razmišljanje o tem, da je v zahodni kulturi ustvarjalnost prezrta in podcenjena, posebej še v vzgojno-izo-braževalnem procesu. Človek se preveč omejuje na ozko gledanje na stvari in dogajanje, namesto, da bi to, kar vidi, upošteval v celotnem kontekstu. Avtor s knjigo ne namerava dajati kratkoročnih rešitev, nasprotno - z njo želi odgovoriti na tri osnovna vprašanja: Zakaj je promocija ustvarjalnsoti bistvena? Zakaj je razvijanje ustvarjalnosti nujna? Kaj vse je vpleteno v ta proces? Nanizali bomo iz dela le nekaj zanimivih ugotovitev in napotkov, koristnih za vsakdanje življenje. Robinson govori o posameznikovi ustvarjalnosti kot o lastnosti, ki jo ima prav vsak človek, čeprav se mnogi ljudje sploh ne zavedajo, da so kreativni. Ustvarjalnost je najpomembnejši vir za razvoj sleherne organizacije, meni avtor. Za razvoj in širjenje ustvarjalnih lastnosti je potrebna sistematična strategija tudi v okviru sleherne organiziranosti. Eno izmed osnovnih ovir pri razvijanju ustvarjalnosti vidi Robinson v sodobnem vzgojno-izobraževalnem procesu. V organiziranem procesu torej, ki naj bi razvijal človekove naravne sposobnosti. Avtor nas opozarja, naj ne bomo naivni: vzgojno-izobraževalni proces nima le namena razvijati naravne sposobnosti mladih ljudi, pač pa vzgaja in izobražuje skozi dva osnovna filtra: ekonomsko (po tržnem načelu) in intelektualno. Na gospodarsko predvidljivost pa se pravzaprav da- nes ne moremo več docela zanesti, medtem ko intelektualna usmeritev prezre vrsto drugih pozitivnih človekovih lastnosti. Sodobna akademska inflacija tudi povzroča, da univerzitetna diploma posamezniku ni več garancija za službo. Tako so potrebne čedalje višje visokošolske specializacije. Mnoga podjetja pa se soočajo ob novih diplomirancih še z novimi zaviralnimi problemi. Četudi so diplomiranci morebiti dobro strokovno podkovani, imajo vrsto pomanjkljivosti na drugih za podjetje pomembnih področjih: ne znajo komunicirati z ljudmi, ne znajo delati v timu in ne razmišljajo dovolj ustvarjalno. Prav razvijanje ustvarjalnih sposobnosti pa je zelo pomembno. Vsi smo ujeti v družbeno in gospodarsko revolucijo, meni avor, katero lahko primerjamo z industrijsko revolucijo iz 19. stoletja. Za ugodno preživetje potrebujemo nov koncept o tem, kaj so človeški viri. Za razvijanje takega novega mišljenja pa je nujna popolnoma nova strategija. V prihodnosti namreč ne bomo preživeli samo tako, da bomo delali bolje to, kar smo počeli doslej, niti ne tako, da bomo standarde, ki smo jih dosegli, še zvečali. Posebej ne, če so ti standardi napačni dosežki. Potrebna so nova izhodišča. Celotno človeško zgodovino označuje spreminjanje. Tudi naš čas ji ne uide, zanj pa sta posebej značilna vrtoglavi ritem in obsežnost spreminjanja. Sodobne tehnologije vseh vrst spreminjajo samo naravo dela, ki ga opravljamo, način, kako kaj delamo, kdo dela, kje dela in za koliko časa. Družbenih zahtev in kulturnih izzivov je dandanes vse več. Tudi na področju zaposlitve je ideja o stalni službi, ki bo trajala do upokojitve, le še medel spomin. Trajnost, ki je tako zaznamovala generacije pred nami - oče trgovec je npr. ustvarjal trdno in zanesljivo trgovino za svoje sinove - je stvar preteklosti, danes nihče ne ve, če bo današnje podjetje čez štiri desetletja (ko se zaključi posameznikova delovna doba) še stalo na nogah, ali se preoblikovalo, zaprlo in ponovno ustanovilo. Tako je upanje, da bo že sama šola poskrbela posamezniku primerno izobrazbo za sodobno zaposlitev, povsem prazno. Sodobna gospodarska nestal-nost in spremenljivost vplivata tudi na celotno mišljenje sodobnega človeka. Spreminja se tudi način življenja. Mnogi mladi, ki niso pripravljeni na spremembe, ki so potrebne pri iskanju zaposlitve, ostajajo ob strani. Včasih celo ob robu družbe. Problematika sodobnega življenja je tako zajetna in tako spremenljiva, da se nam včasih od vsega kar zvrti in nas dela negotove. Avtor knjige, ki smo jo danes vzeli v pretres, nam sporoča, da je svet, v katerem živimo, nastal na podlagi naravnega okolja in človeške pameti. Naša rešitev je v tem, da poiščemo in najdemo sredstvo, ki nam bo v sodobnem svetu pomagalo, da se kljub spremembam počutimo v svojem elementu. Če želimo razviti svoj celotni potencial, naj se ne zanašamo le na šolo. Predvsem je pomembno spoznati potencial, ki leži v nas samih. Naše življenjsko nelagodje se včasih pojavlja zaradi tega, ker se naša pričakovanja niso uresničila. Morebiti tudi zaradi tega ne, ker pričakujemo rešitve na osnovi zastarelih pogledov na vzgojo in izobrazbo, od življenjske gotovosti ipd. in ne znamo preseči bregov, ki so nam bili tako udobno postavljeni. Če pa bomo odkrili obseg svojega ustvarjalnega potenciala in ga koristno uporabili, tako meni Robinson, se bomo tudi v spreminjajočem se svetu počutili udobneje. (jec) / ALPE-JADRAN Sobota, 5. januarja 2008 3 ljubljana - Pred uradnim obiskom italijanskega predsednika Napolitana v Sloveniji Predsednik Danilo Türk bo sprejel Pavšiča in Štoko Srečanje bo v torek - Predsednika SKGZ in SSO bosta Türka sezanila s položajem Slovencev v Italiji TRST - Ob skorajšnjem uradnem obisku italijanskega predsednika republike Giorgia Napolitana v Sloveniji bo predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk v torek, 8. januarja 2008, ob 10.30 v predsedniški palači v Ljubljani sprejel predsednika krovnih organizacij Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij Rudija Pavšiča in odv. Draga Štoko . Predsednika krovnih organizacij Pavšič in Štoka (levo) bosta slovenskemu predsedniku Turku (desno) predstavila trenutni položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji Ob tej priložnosti bosta predstavnika krovnih seznanila predsednika Turka o zdajšnjem položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, o njenih prizadevanjih v novih evropskih razmerah in njeni vlogi pri utrjevanju odnosov med Italijo in Sloveni- Pavšič in Štoka sta preko tržaške prefekture zaprosila tudi za sprejem pri predsedniku Napolitanu. Italijansko ribiško ladjo so v četrtek privedli v pristanišče na Visu spomnil, da to ni prvi tovrsten dogodek in povzel "zgodovino" podobnih zapletov, v katerih Hrvaška ni držala besede - t.i. sporazum Drnovšek-Račan, odločitev, da bo o vprašanju nekdanjih varčevalcev Ljubljanske banke v Zagrebu odločal Mednarodni denarni sklad in brionsko izjavo o izogibanju incidentom. Razlika med prejšnjimi dogodki in vprašanjem ERC pa je v tem, da so bili omenjeni trije zapleti v dvostranskih odnosih, tokrat pa gre za problem med Hrvaško in EU, je poudaril Janša. Oglasilo se je tudi slovensko zunanje ministrstvo, kije zavrnilo obtožbe nekaterih slovenskih politikov, objavljene v medijih, glede neodločnosti in popustljivosti slovenske vlade pri vprašanju hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone (-ERC). Tovrstni očitki so po pisanju MZZ "v celoti neutemeljeni". Vprašanje ERC je namreč prav po zaslugi odločne politike Slovenije znotraj EU postalo del odnosov med Hrvaško in EU, tako da sedaj vseh 27 članic EU solidarno ščiti interese, ki dejansko zadevajo predvsem Slovenijo in Italijo. Mandatar za sestavo nove hrvaške vlade Ivo Sanader pa se je včeraj v Zagrebu odzval na besede slovenskega premiera Janeza Janša, da obstaja možnost blokade pristopnih pogajanj Hrvaške z EU, če Zagreb ne bo spoštoval zavez, ki jih je glede zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) dal članicam unije. Kot je po ekološka ribolovna cona - Stališče predsednika slovenske vlade Janeza Janše »Na potezi nova hrvaška vlada« Slovenski premier govoril tudi o možnosti blokade pristopnih pogajanj - Globe in izgon iz Hrvaške za italijanske ribiče LJUBLJANA, ZAGREB - Hivaška z uveljavitvijo zaščitne ekološko-ribolov-ne cone (ERC) znova ni spoštovala danih zavez, je včeraj na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril slovenski premier Janez Janša. Slovenija po njegovih besedah upošteva trenutno stanje na Hrvaškem in pričakuje, da bo nova hrvaška vlada vprašanje ERC rešila po zaprisegi. Edina rešitev je, da Hrvaška drži besedo in spoštuje dogovor z Italijo, Slovenijo in EU iz leta 2004, razen če se bodo vsi strinjali s predlogom kakšne druge rešitve, je poudaril Janša. Za Slovenijo je rešitev iz leta 2004 "dobra in sprejemljiva in jo bomo upoštevali še naprej", je zatrdil slovenski premier in od 1. januarja tudi predsedujoči EU.Morebitnega predloga druge rešitve Slovenija sicer še ni prejela. Ob tem je premier znova opozoril, da rešitve v nedogled ne bo moč prelagati in da je na potezi Hrvaška, ne pa Slovenija ali Evropska komisija. Rok za slovensko vlado je enak kot za Evropsko komisijo, torej mora Hrvaška problem rešiti takoj, ko bo oblikovana nova vlada in bo sabor lahko sprejemal takšne odločitve, je poudaril premier. "Slovenija nikoli ne bo pristala, da jo položaj predsedujoče odmakne od tega, da bi branila svoje legitimne nacionalne interese. Če je kdo računal na to, se je zmotil," je bil odločen Janša. Če Hrvaška ne bo spoštovala zavez, ki jih je glede uveljavitve ekološko-ribo-lovne cone (ERC) dala članicam Evropske unije, po besedah premiera obstaja tudi možnost blokade pristopnih pogajanj. Janša je poudaril, da bi bila to bolj kot poteza Slovenije ali EU prostovoljna odločitev Hrvaške, ki je pristala na pogoje, zdaj pa jih ne izpolnjuje. Stanje v Jadranskem morju se s 1. januarjem, ko je Hrvaška uveljavila ERC, za slovensko vlado ni v ničemer spremenilo in v ničemer ne posega v suverene pravice Slovenije v Jadranskem morju in v nobeni točki ne more prejudicirati kakršnekoli rešitve o meji na morju med Slovenijo in Hrvaško, je zatrdil Janša. Slovenija zato ribičem ali policiji ni dala novih navodil za ravnanje v slovenskem morju, saj bi po besedah Janše to pomenilo, da sprejema vsiljeno stanje. Glede morebitnih ukrepov, ki bi jih Slovenija lahko sprejela proti Hrvaški, kot sta zaprtje meje ali odpoklic veleposlanikov, pa je premier dejal, da takšni ukrepi ne bi rešili ničesar. Janša je zaplet z ERC označil za "zgodbo o verodostojnosti". Ob tem je Obračun dela videmskih finančnih stražnikov VIDEM - Videmski finančni stražniki so v letu 2007 odkrili kar 75 milijonov evrov neprijavljenih dohodkov, katerim je treba prišteti še petnajst milijonov evrov neplačanega davka na dodano vrednost. To je obračun dela v lanskem letu, ki ga je podalo tamkajšnje pokrajinsko poveljstvo finančne straže. Agenti so med drugim opravili 1.615 davčnih preverjanj in preko 22.000 kontrol nad izdanimi potrdili, pri čemer so v preko tisoč primerih zabeležili nepravilnosti. Sodstvu so ovadili 107 oseb, od katerih jih je bilo pet tudi aretiranih. V okviru boja pri mednarodnim davčnim utajam so odkrili preko deset milijonov evrov neprijavljenih dohodkov, na področju kupoprodaje in najemanja nepremičnin pa preko dva milijona evrov. V okviru boja proti delu na črno so finančni stražniki odkrili 143 popolnih ali delnih utajevalcev za približno štirideset milijonov evrov in 424 delavcev, zaposlenih na črno. Poleg tega so zasegli preko 700.000 ponarejenih izdelkov ter približno tono pretihotapljenih cigaret in 21 vozil. V Vidmu zasegli kokain in heroin VIDEM - Agenti letečega oddelka videmske kvesture so včeraj v furlanski prestolnici zasegli dvajset de-kagramov droge, bodisi kokaina kot heroina. Do odkritja je prišlo na stopniščnem presledku v stanovanjski hiši na Drevoredu Ferriere v Vidmu, kamor so agenti dospeli, potem ko so jih nekateri stanovalci opozorili, da se tam nahaja sumljiv ovoj. Policisti so prišli, odprli ovoj in v njem našli kakih sto le nekaj centimetrov dolgih škatlic, v katerih so odkrili drogo, točneje kokain in heroin. Preiskovalci domnevajo, da je droga tam čakala, da jo odnese kak kupec. Danes novoletni nočni pohod po Pliskini poti PLISKOVICA - Razvojno društvo Pliska in krajevna skupnost Plisko-vica prirejata danes tradicionalni novoletni nočni pohod po Pliskini poti. Pohodniki, ki naj s seboj vzamejo varna svetila, se bodo zbrali ob 18. uri pod latnikom Evropskega prijateljstva v Pliskovici, od koder bodo krenili na 6 kilometrov dolgo učno pot, speljano v kraškem okolju z značilnimi kraškimi pojavi. Med potjo, ki bo trajala približno 2 do 3 ure, in na zaključku pohoda čakajo udeležence topli napitki in sladki prigrizki. (O.K.) poročanju hrvaške tiskovne agencije Hi-na dejal Sanader, ne verjame, da bo uveljavitev ERC upočasnila hrvaška pogajanja z EU. Na novinarsko vprašanje, kako bo nova vlada ukrepala glede ERC, je Sanader pojasnil, da so s partnerji ostali pri istem stališču: da je treba nujno zaščititi pravico Hrvaške do uveljavitve ERC, vendar pa tudi njen vstop v EU. Sanader je še napovedal nadaljevanje dialoga glede ERC z Evropsko komisijo, Italijo in Slovenijo. Sodnica za prekrške na Visu Sen-ka Acalinovic pa je kapitana italijanske ribiške ladje "Antonio Madre", ki so jo v četrtek zajeli v hrvaških ozemeljskih vodah, kaznovala z denarno kaznijo v višini 7760 evrov zaradi nedovoljenega ribolova in ilegalnega vstopa v hrvaške ozemeljske vode. Kapitanu so tudi odvzeli mreže in ga za leto dni izgnali iz Hrvaške. Ostala dva člana posadke kočarice so kaznovali z denarno kaznijo v višini 410 evrov in so ju prav tako za leto dni izgnali iz države, je včeraj poročala hrvaška tiskovna agencija Hina, ki se sklicuje na poročanje Radia Dalmacija. Patruljna ladja hrvaške vojaške mornarice "Šolta" je v četrtek zgodaj zjutraj pri otoku Palagruža zajela italijansko ribiško ladjo 'Antonio Madre". Ladja se je nahajala znotraj hrvaškega teritorialnega morja približno 2,7 navtične milje severovzhodno od otoka. (STA) slovenija - Po peticiji zoper cenzuro Šurc in Zgaga poslala še eno pismo LJUBLJANA - Pobudnika peticije zoper cenzuro Blaž Zgaga in Matej Šurc sta ob začetku slovenskega predsedovanja EU na več kot 350 naslovov doma in v tujini poslala še eno pismo. V njem prejemnike pozivata, naj prispevajo k ustanovitvi neodvisne komisije, ki bi preiskala navedbe iz peticije. Vlada ob tem meni, da Zgaga in Šurc nadaljujeta s širjenjem neresnic. DNS Zgago in Šurca podpira in izraža začudenje nad tem, da je vladni urad za komuniciranje v odzivu napadel novinarja, ki imata pravico povedati mnenje. "Tudi najnovejši poskusi vplivanja na eno od revij kažejo, da je ustanovitev komisije potrebna," sta v pismu zapisala pobudnika peticije zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji Blaž Zgaga in Matej Šurc. Ob tem je Zgaga za STA pojasnil, da so pri tem mišljeni poskusi vplivanja na revijo Mag. V odprtem pismu sta zapisala, da slovenska vlada in parlament nista uresničila zahtev mednarodnih novinarskih organizacij - Mednarodnega inštituta za tisk (IPI), Novinarjev brez meja (RSF) in Mednarodne zveze novinarjev (IFJ) - za ustanovitev neodvisne komisije, ki bi preiskala navedbe iz peticije. "Zato vas pozivava, da tudi vi po svojih močeh prispevate k uresničitvi te zahteve, kajti neodvisna komisija z mednarodnimi strokovnjaki lahko bistveno pripomore k pregledu dejanskega stanja in izboljšanju medijske svobode v Sloveniji," sta poudarila pobudnika peticije. Vlada z obžalovanjem ugotavlja, da Zgaga in Šurc nadaljujeta s širjenjem neresnic, zavajanjem domače in zlasti tuje javnosti o razmerah na področju svobode medijev v Sloveniji ter diskreditacijo Slovenije v času, ko ta predseduje Evropski uniji, so v včerajšnjem sporočilu za javnost zapisali v uradu vlade za komuniciranje. (STA) 4 Sobota, 5. januarja 2008 GORIŠKI PROSTOR gibanja - Po Istatovih podatkih za lanski december Zaradi podražitev goriv in živil inflacija zrasla na 2,6% Najvišja stopnja po letu 2003 - V Trstu enaka raven s podobnimi trendi RIM, TRST - Po pričakovanjih je decembrska inflacija v Italiji poskočila od 2,4 odstotka v novembru na 2,6 odstotka, kar je najvišje po letu 2003. Po Istatovih podatkih so se življenjski stroški v mesečni primerjavi, torej glede na november, zvišali za 0,3 odstotka, večina podražitev pa je zadeva dobrine in ne storitve. Povprečna mesečna inflacijska stopnja je bila v letu 20771,8-odstotna, kar je najnižje po letu 1999, ko je znašala 1,7 odstotka, medtem ko je bila v letu 2006 2,1-odstotna. Na dlani je, da so za decembrski inflacijski pospešek v prevladujoči meri kriva goriva in živila, še posebej kruh in testenine. Področje energije je zabeležilo 1,1-odstotno mesečno in 6,5-odstotno letno zvišanje cen, v prvi vrsti na račun podražitve pogonskih goriv. Bencin se je podražil za 1,5-odstotka v mesečni in za 11,6 odstotka v letni primerjavi, dizelsko gorivo se je podražilo za 3,7 oziroma za 15,4 odstotka, kurilno olje pa za 1,1 oziroma 13 odstotkov. Zaviralna dejavnika decembrske inflacije sta bila zdravila, ki so se pocenila za 0,1 odstotka v mesečni in za 2,7 odstotka v letni primerjavi, in telefonski aparati, kateri cena je v povprečju padla za 2,9 odstotka glede na november in za 7 odstotkov glede na december 2006. Med storitvenimi dejavnostmi so k inflaciji največ prispevale cene v restavracijah in barih, ki so se v letni primerjavi zvišale za 3,5 odstotka. Za 4 odstotke so se glede na december 2006 zvišale cene vzdrževanja prevoznih sredstev, za 3,6 odstotka pa zdravniške storitve, medtem ko so se letalske tarife v letni primerjavi pocenile za 1,7 odstotka. V Trstu so se življenjski stroški v decembru glede na november zvišali nekoliko več kot v državnem povprečju, in sicer za 0,4 odstotka, medletna inflacijska stopnja pa je tako kot v državnem povprečju znašala 2,6 odstotka. V mesečni primerjavi so daleč najbolj poskočili stroški prevoza (+1,5%), za 0,4 odstotka so se zvišali stroški za stanovanje, vodo, energijo in ogrevanje ter druge dobrine in storitve, medtem ko so se znižale cene na področju komunikacij (-0,3%) ter zdravstvenih storitev in stroški za zdravje. V letni primerjavi najdemo na prvem mestu podražitev stanovanje,vodo, energijo in ogrevanje (+6,6%), sledijo prevoz ter hoteli in gostinstvo (+4,6%), alkoholne pijače in tobačni izdelki (+2,7%), izobraževanje (+2,0%), zdravstvene storitve in stroški za zdravje (+1,9%). Negativni predznak ima samo indeks komunikacije, ki se je znižal za 7,5 odstotka. Poleg energije, goriv in prevoza postaja vse dražja tudi hrana KROMA gibanja ECB objavila razloge Visoka inflacija tudi v območju evra BRUSELJ - Segrevanje inflacije ne zadeva samo Italije, ampak še bolj Slovenijo in vse države članice evro območja. Na slovenskem finančnem ministrstvu so izračunali, da bi bila medletna inflacija brez povečanja cen hrane in nafte v letu 2007 podobna kot v letu 2006. Kot je znano, je v Sloveniji lani medletna rast cen dosegla 5,6 odstotka, povprečna inflacija pa 3,6 odstotka. Tako kot pri drugih članicah območja evra je bil razlog za visoko inflacijo povečanje cen hrane in nafte, ki so k skupni inflaciji prispevale 40 oz. 7 odstotkov. Letna stopnja inflacije v območju evra je po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat decembra znašala 3,1 odstotka in je glede na november ostala nespremenjena. Podrobnejše podatke o inflaciji v območju evra in v celotni Evropski uniji bo Eurostat objavil 16. januarja. Povečanje cen hrane in nafte pojasnjuje vzroke visoke stopnje inflacije v območju evra, je zapisano v biltenu Evropske centralne banke (ECB) iz lanskega decembra. Pri tem je bil vpliv cen hrane med državami območja zelo različen. Oktobra, ko je prišlo do največjega povečanja cen predelane hrane, je letna stopnja rasti cen teh dobrin v Sloveniji znašala 11 odstotkov, kar je bilo največ med 13 državami z ev-rom. Sledile so Belgija, Nemčija, Španija in Avstrija, kjer je bila rast cen hrane med 5 in 7 odstotki. V ECB takšne trende razlagajo z dogajanjem na globalnem trgu in s specifičnimi lastnostmi domačih trgov, kot so tržne strukture in konkurenčni pogoji v sektorju prodaje na drobno in distribucije ter različno dolga obdobja pogajanj o cenah med dobavitelji in trgovci. Medtem bo v Italiji danes prišlo do nove podražitve bencina, v Sloveniji pa se bo podražila hrana, v prvi vrsti olje, testenine, mleko in mlečni izdelki, moka, meso in mesni izdelki. Trgovci pojasnjujejo, da so podražitve posledica višjih cen dobaviteljev, ti pa zvišanje cen utemeljujejo z višjimi cenami surovin. vino - Sklep tehnično-upravnega omizja Dežele FJK in ministrstva Na tujih trgih samo Friulano, doma pa lahko tudi Tocai Friulano TRST - Tehnično-pravno omizje, ki je bilo včeraj na sedežu predsedstva Dežele FJK o Trstu v zvezi s problemom imena vina Tocai Friulano, je sprejelo sklep o sprejemu določil razsodbe deželnega upravnega sodišča (TAR) Lacija. Udeleženci sestanka, ki ga je sklical deželni odbornik za kmetijske politike Enzo Mar-silio, so se namreč po preučitvi nastalega položaja strinjali, da je to edina rešitev, s katero je mogoče priti do spremembe ministrskega odloka. S to spremembo bi namreč zagotovili začasno rešitev, ki bi omogočila uporabo imena Friulano za vino, ki se prodaja v tujini, medtem ko bi lahko proizvajalci na domačem trgu lahko uporabljali dosedanje poimenovanje Tocai Friulano ali pa Friulano. Ministrstvo za kmetijske politike bo na osnovi te odločitve pripravilo predlog odloka, ki ga bo nato poslalo v presojo deželne uprave FJK, ta pa se bo o njem posvetovala s predstavniškimi organizacijami vseh zainteresiranih proizvajalcev. Poleg deželnega odbornika Marsi-lia so se včerajšnjega sestanka v Trstu ude- ležili šef departmaja ministrstva za kmetijske politike Giuseppe Ambrosio, prav- na zastopnika stanovskih združenj Feder-doc, Confagricoltura in Coldiretti Marco Marpillero in združenj Confcoopera-tive in krminske zadružne vinske kleti Cooperativa Cantina Produttori Cormons Fausto Capelli. Deželni pravni urad je zastopal odvetnik Enzo Bevilacqua. V zvezi s tokajem je včeraj prišla še ena novica, in sicer, da so zgodovinski nasprotniki odprave klasičnega imena za trto tokaja s krminsko zadružno vinsko kletjo na čelu, vložili nov priziv na deželno upravno sodišče Lacija, v katerem zahtevajo tudi odpravo imena Tocai Friulano, potem ko so že dvakrat dosegli raz-veljavljenje imena Friulano. Predstavniki glavnih proizvajalcev tokaja v FJK, Coldiretti, Confagricoltura in FederDoc, pa so se v Vidmu dogovorili, da bodo vložili zahtevo za sklenitev začasnega sporazuma, na osnovi katerega bi lahko vino, ki bo proizvedeno v tem letu, poimenovali Friulano. Dogovor bi veljal do dokončne razsodbe Evropskega sodišča v Luxembourgu, tako kot določa zadnja razsodba lacijskega upravnega sodišča. Dežela Veneto potrdila konvencijo za gradnjo hitre železnice BENETKE - Na predlog odbornika za politike mobilnosti Renata Chis-sa je deželnih odbor Veneta včeraj ratificiral konvencijo, ki jo je Dežela Veneto konec decembra podpisala s podjetjem, ki upravlja italijansko železniško omrežje, Rete Ferroviaria Italiana (RFI), za preliminarno projektiranje nove proge za visoko hitrost in visoko zmogljivost Benetke - Trst. Konvencija se sicer omejuje na projektiranje prvega odseka, od Benetk do Quarto dAltina, za katerega je RFI namenila milijon in pol evrov kot predujem na svoj finančni delež dveh milijonov in pol. Chisso je ob tej priložnosti povedal, da je Dežela Veneto že leta 2004 izrazila pripravljenost, da anticipira denar, ki je potreben za projektiranje te prometnice na odseku med Mestrami in reko Tilment, kar je leto pozneje storila, zdaj pa je anticipirala svoj delež še za drugi del omenjenega odseka do meje z deželo FJK. Svoj delež za ta odsek je že nakazala tudi EU. Di Pietrova stranka podpira Boniciollija glede Fernetičev TRST - Italia dei Valori, stranka ministra za infrastrukture Antonia Di Pietra, je izdala zelo kritično tiskovno noto v zvezi z obnašanjem tržaških institucij, ki so gluhe za predloge predsednika Pristaniške oblasti Claudia Boniciollija, da bi tovorni terminal na Fernetičih namenili za potrebe tržaškega pristanišča. Na dlani je, piše v tiskovni noti, da je vzpostavitev ustreznega zalednega terminala za potrebe pristanišča prav tako pomembno, kot same obstoječe pristaniške infrastrukture. Poleg tega Fernetiči z odstranitvijo meja ne bi moglo imeti boljše vloge, kot je ta, da služi kot logistična baza za pristanišče, za povezavo na državno železniško omrežje pa manjka le sto metrov tračnic. Če bi bilo mogoče doseči tudi preselitev dela proste cone iz starega pristanišča na Fernetiče, bi dobil Trst pomemben gospodarski volan tako za svojo industrijo kot za pristanišče. Italia dei Valori zato poziva vse tržaške institucije, naj brez odlašanja prepustijo svoje deleže v Intermodalnem tre-minalu na Fernetičih edini ustanovi, ki je pristojna za upravljanje pristanišča, torej Pristaniški ustanovi. Evropska centralna banka 4. januarja 2008 evro valute povprečni tečaj 04.01 03.1 ameriški dolar 1,4727 1,4753 japonski jen 160,86 160,68 kitajski juan 10,7109 10,7291 ruski rubel 35,9780 36,0170 danska krona 7,4509 7,4532 britanski funt 0,74495 0,74480 švedska krona 9,3755 9,4078 norveška krona 7,8650 7,9250 češka krona 26,129 26,175 švicarski frank 1,6406 1,6422 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 253,64 253,67 poljski zlot 3,6016 3,6075 kanadski dolar 1,4553 1,4666 avstralski dolar 1,6710 1,6740 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,5775 3,6060 slovaška krona 33,339 33,446 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6985 0,6987 islandska krona 90,45 91,66 turška lira 1,7107 1,7292 hrvaška kuna 7,3444 7,3406 Zadružna Kraška banka 4. januarja 2008 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4921 1,4615 britanski funt 0,7543 0,7369 švicarski frank 1,6629 1,6224 japonski jen 165,2812 157,2187 švedska krona 9,6149 9,1550 avstralski dolar 1,7100 1,6379 kanadski dolar 1,4839 1,4274 danska krona 7,5963 7,3100 norveška krona 8,0821 7,6878 madžarski florint 260,0117 247,3282 češka krona 26,8293 25,5206 slovaška krona 34,2821 32,6098 hrvaška kuna 7,5241 7,1570 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna 4. januarja 2008 _evro_ nakup prodaja 1,5029 1,4440 0,7591 7,6029 1,4919 164,26 1,6775 8,0848 9,5948 1,7047 7,49 0,7294 7,3047 1,4334 157,81 1,6117 7,7677 9,2185 1,6378 7,19 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 4. januarja 2008 Indeks MIB 30:-1,62 delnica cena € var. % AEM 3,0525 +0,78 ALLEANZA 8,7 -0,83 ATLANTIA 25 -2,04 BANCA ITALEASE 8,45 -7,35 BANCO POPOLARE 14,59 -0,84 BPMS 3,475 -2,80 BPM 8,425 -5,17 EDISON 2,08 -3,08 ENEL 8,1 -1,16 ENI 25,17 -0,91 FIAT 15,55 -6,99 FINMECCANICA 21,22 -1,58 FONDIARIA-SAI 27,02 -1,49 GENERALI 30,43 -0,36 IFIL 5,68 -6,58 INTESA 5,275 -0,75 LOTTOMATICA 24,31 -1,06 LUXOTTICA 20,02 -1,85 MEDIASET 6,625 -1,41 MEDIBANCA 13,87 -0,50 PARMALAT 2,52 -1,87 PIRELLI 0,713 -2,01 SAIPEM 27,36 -2,18 SNAM 4,3175 -1,52 STMICROELEC 9,09 -4,03 TELECOM ITA 2,04 -1,59 TENARIS 14,76 -1,86 TERNA 2,8625 -2,24 UBI BANCA 18,24 -0,60 UNICREDITO 5,46 -2,45 Podružnica Trst O ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 5. januarja 2008 5 neapelj - Kriza zaradi nagrmadenih odpadkov Napetost narašča z obešenimi lutkami Napolitano je zaskrbljen, Prodi pa govori o nedopustni sramoti - Vnele so se tudi politične polemike NEAPELJ - Predsednik republike Giorgio Napolitano je vznemirjen in zaskrbljen zaradi krize nagrmadenih odpadkov v deželi Kampanija, predvsem pa v mestu Neapelj, ki se že dalj časa sooča s več tonskimi kupi smeti na ulicah. Še pred novim letom se je sestal s premierom Romanom Prodijem, kije situacijo ocenil kot nedopustno sramoto in se obvezal, da bo ob povratku v Rim, sam po-bliže sledil razvoju in razpletu dogodkov. Po predvidevanjih so se seveda takoj razvnele tudi politične polemike. Poslanec Nacionalnega zavezništva Mauri-zio Gasparri je mnenja, da mora o hudi situaciji odločati parlament, krivce te katastrofe pa je treba kaznovati, medtem ko tajnik sredinske stranke UDC Lorenzo Cesa, vodja skrajnega gibanja La Destra Francesco Storace in poslanec Levih demokratov Umberto Ranieri zahtevajo odstop guvernerja dežele Kampanije Antonia Bassolina. Slednji je ostre kritike in napade sprejel ter izjavil, da pozna svoje politične odgovornosti, nikakor pa ne namerava odstopiti. »Na svojem mestu ostajam, ker sem prepričan, da sem lahko še koristen in po svoje pomagam,« je izpostavil. Pripravljen je na soočanje in na dialog s prebivalci soseske Pianura v predmestju Neaplja, ki ostro nasprotujejo ponovnemu odprtju bivše deponije. Predstavnik Severne lige Roberto Calderoli je medtem apeliral na predsednika Napolitana, naj v Neapelj pošlje specialne ekipe vojske, ki bi rešile situacijo in pomirile nemirne, pravzaprav besne občane in posvarile krajevne upravitelje. Svoje mnenje je izrazila tudi neapeljska županja Rosa Russo Iervolino, ki je kritično ocenila delovanje neapeljskega prefekta Panse in izvedencev, hkrati pa se je spraševala, kam je izginil denar, ki ga je prejela dežela za ureditev problematike z odpadki. Vzporedno s polemikami pa narašča seveda napetost med ljudmi. Pred odsluženo deponijo v Pianuri se še vedno zbirajo protestniki, po neapeljskih ulicah pa gorijo kupi smeti. Poulično nasilje se stopnjuje in v noči na petek so protestniki sežgali štiri linijske avtobuse. Na Korzu Umberto pa se je včeraj pripetil dokaj neokusen prizor: na drogih in drevesih so nad kupi smeti odkrili 21 obešenih lutk z imeni predsednika dežele Bassolina in županje Iervolinove. Medtem je Nemčija ponudila svojo pomoč; odpadke bi se dalo odnašati na njeno ozemlje, taka rešitev pa je zaenkrat precej draga. Neokusne obešene lutke na neapeljskih ulicah ANSA jutri Povečan promet na avtocestah RIM - Jutri bo na italijanskih cestah ponovno dan intenzivnega prometa. Ob zaključku božičnih in novoletnih praznikov predvidevajo, da se bo na avtocestnem omrežju znašlo več kot osem milijonov avtomobilov, večinoma turistov, ki se vračajo iz letoviščarskih krajev. Del tega povratnega vala se bo kot po navadi sicer prenesel tudi na ponedeljkovo jutro, vendar bo zlasti v bližini velikih mest položaj najbolj kritičen v jutrišnjih popoldanskih in zgodnjih večernih urah. Težka tovorna vozila ne bodo smela peljati po avtocestnem omrežju jutri od 8. do 22. ure. Avtocestno podjetje zagotavlja maksimalno okrepitev služb, da lahko posežejo ob vsakršnem problemu, ki bi se pojavil. Prav tako so v pripravljenosti prometna policija in karabi-njerji, ki bodo nadzorovali najbolj kritične točke, kjer navadno prihaja do zastojev. Med najbolj prometne odseke sodijo avtoceste Milan - Neapelj, Milan - Brescia, Genova - Savona, Bolonja - Taranto, Trbiž - Mestre in Brener - Modena. legambiente - Vsakoletna raziskava Katero mesto je otrokom prijazno? RIM - »Televizija in časopisi poročajo o otrocih samo takrat, ko so v družini, šoli ali na ulici žrtve nasilja. Nikoli ne posvečajo pozornosti aktivni vlogi, ki bi jo lahko odigrali v družbi, dejstvu, da bi lahko sami sugerirali marsikatero izbiro. Že dolgo ni žal na vidiku nobene zanimive pobude, zato naj se italijanska mesta in v prvi vrsti njihovi župani angažirajo v kulturni bitki, ki naj spodbudi njihovo sodelovanje in v kateri bodo imele mlade generacije središčno vlogo.« S temi besedami je Rossella Muroni, generalna direktorica okoljevarstvene organizacije Legambiente, zaključila včerajšnjo tiskovno konferenco, na kateri so predstavili raziskavo o otrokom najbolj prijaznih mestih. Drugo leto zapored je prvo mesto osvojil Turin, takoj za njim se je uvrstila Ravenna, na tretje mesto Rim (ki pa je imel že preko deset točk zaostanka), nato Modena, Forli, Firenze, Pesaro, La Spezia, Livorno, Piacenza. Študija je analizirala serijo parametrov, ki naj bi bili pokazatelji pozornosti posameznih občinskih uprav do otrok in njihovega dobrega počutja. Če so na primer ustanovili mladinske konzulte in občinske svete, nudili otrokom možnost, da spoznajo javne institucije, zanje pripravili posebno kulturno ponudbo: ludoteke, knjižnice, muzeje, gledališke in filmske predstave, zabave in druge kulturne dogodke. Sodelavci organizacije Legambiente, ki tovrstno raziskavo izvajajo že dobrih deset let, so ocenili tudi delovanje uradov in odborništev, namenjenih mladim: ravno na tem področju se je najbolj izkazal »zmagoviti« Turin. Furlanija-Julijska krajina ni posegla po najvišjih, a niti po najnižjih mestih. Najbolje se je odrezal Pordenon (18. mesto), Videm j e pristal na 29. mestu, Trst na 33., Gorica pa na 39. V katerih mestih pa posvečajo otrokom in mladim najmanj pozornosti? V Trevisu, Leccu, Enni, Agrigentu in Crotoneju: med severom in jugom ni tokrat prav nobene razlike. volilni zakon Polemike v vrstah leve sredine Tajnik SKP Franco Giordano ANSA RIM - Zamisel o francoskem volilnem modelu, za katerega se je pred dvema dnevoma v pogovoru za dnevnik La Repubblica ogrel voditelj Demokratske stranke Dario Franceschini, še dalje povzroča polemike v vrstah leve sredine. Včeraj se je s kritičnim stališčem do Franceschinija oglasil voditelj Komunistične prenove Franco Giordano, ki je poudaril, da je njegova stranka proti konceptu predsedniške republike in se navdihuje pri nemškem volilnem modelu. Voditelje Demokratske stranke je Giordano pozval k jasnosti, kajti stališča, kakršna zagovarja Franceschini, po njegovi oceni vodijo le v konflikte. SKP je pripravljena na dialog in tvorno soočanje, vendar ne glede francoskega modela, je dejal Giordano. Do Franceschinijevega predlo ga je bil vče raj po le mi čen tu di Massimo D'Alema, kije poudaril, da je Veltroni glede reforme volilnega sistema opravil vrsto posvetovanj, predstavljen je bil predlog Vassallo, rezultati tega dela pa so bi li iz ro če ni pred sed ni kom pristojnih komisij obeh vej parlamenta. V snovanju je volilni zakon s proporčnim sistemom z ustreznim volilnim pragom in popravki, je dejal D'Alema in dodal, da je govor tudi o ustavni reformi, ki naj bi predvidevala tudi kanclerstvo in kunstruktivno nezaupnico. Na tej poti poteka iskanje dogovora med političnimi silami, zato ne gre začenjati znova, je bil do Franceschinija polemičen D'Alema. Franceschini pa se tudi včeraj ni umiril, rekoč, da je bila Oljka vedno za neposredno izvolitev predsednika republike in parlament po fran cos kem mo de lu. slabo vreme - Nadaljevalo naj bi se tudi čez vikend V severovzhodni Italiji tudi včeraj snežilo, najbolj v Liguriji in Piemontu, večjih težav pa ni bilo MILAN - Ceste v severno-vzhod-ni Italiji je tudi včeraj prekrivala v najboljšem primeru sol, v najslabšem pa debela snežna odeja: najhuje je bilo v Liguriji in Piemontu, ponovno je snežilo v Milanu, Emiliji in na toskanskih Apeninih. Pristanišče v Genovi (v tem mestu so zaradi obilnega snega zaprli tudi pokopališča) je bilo zaradi močnega vetra ponovno zaprto, kar je povzročilo kar nekaj težav avtoprevoznikom. Prekinjene so bile tudi pomorske povezave v Južni Italiji, predvsem med Sicilijo in manjšimi otoki (Lampedusa, Linosa, Pantelleria, Us-tica). Na nekaterih avtocestnih odsekih je bila tovornjakom tudi včeraj prepovedana vožnja: med najmočnejšim sneženjem so jih ob vstopu na avtocesto ustavljali policijski agentje in dovolili prehod samo plužnim vozilom in tistim, ki trosijo sol. Kot rečeno je sneženje povzročilo največ težav v Liguriji, predvsem na področju Savone, kjer je zapadla rekordna količina snega. Železniška proga Limo-ne-Ventimiglia je bila zaprta. V Piemontu, točneje v kraju Prato-nevoso, je snežni plaz zajel smučarja: samo takojšen poseg policijskega agenta je preprečil najhuje. Zato pa je mraz ponovno sejal smrt med brezdomci. Potem ko sta v prejšnjih dneh v Rimu umrli dve osebi, so v Firencah našli truplo štiriinštiri-desetletnega Indijca, ki je zmrznil. Tudi to se leta 2007 dogaja v Italiji... Vremenoslovci medtem napovedujejo otoplitve, čeprav je atlantska fronta, ki je zajela Severno Italijo še vedno prisotna nad njenim najvzhodnejšim delom. Ves konec tedna naj bi tako snežilo v Dolini Aosta, Liguriji, Piemontu in Lombar-diji, kar bi lahko povzročilo nekaj težav prometu, ki bo nedvomno gost, saj se bo okrog osem milijonov vozil vračalo z božičnih počitnic. Podjetje Autostrade per l'Italia ocenjuje, da bo najbolj kritično v nedeljo popoldne in ponedeljek zjutraj. Oblačno vreme z možnimi padavinami je medtem zajelo tudi Furlanijo-Julijsko krajino, večjih težav zaradi snega pa najbrž ne bo, saj se je meja sneženja dvignila na tisoč metrov nadmorske višine. Plužna vozila so tudi včeraj imela veliko dela ANSA 6 Sobota, 5. januarja 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it škedenj - Kaj pomeni vsakodnevno živeti z železarno? Ko se ti črni prah uleže občina trst Mladi: Barbo (DS) na knjižno polico in blazino ... o namenih Obisk pri prebivalcih stanovanjskih blokov ob železarni - V nedeljo protestni shod Dipiazze Ko se Škedenjc ali Škedenjka odpravita k okulistu, jima baje ni treba pojasnjevati, kje stanujeta.Informacijo dobi specialist že ob pogledu na njuno očesno roženico, na katero se dan za dnem useda prah iz škedenj-ske železarne. Tisti isti prah, ki ga prebivalci Škednja dnevno vdihavajo, ki s svojo črno tančico prekriva okenske police njihovih stanovanj, se tudi ob zaprtem oknu uleže na kuhinjsko mizo ali blazino. Včasih prekrijejo premog in grafitna vlakna tudi škedenjske ulice, da se bleščijo kot diamanti... Prebivalci Škednja, predvsem tisti, ki živijo v spodnjem delu naselja, se s temi problemi soočajo vsak dan, širša mestna javnost pa predvsem ...pred volitvami. V volilni kampanji je namreč vprašanje železarne posebno aktualno, po njej pa skoraj nerešljivo. Ške-denjska železarna se je tokrat, nekoliko neobičajno, pojavila v medijih tudi v prazničnih decembrskih dneh. Deželna uprava je namreč 28. decembra odobrila sklep, ki ji omogoča nadaljnje obratovanje, obenem pa gospodarja - podjetje Lucchini-Severstal - obvezuje k spoštovanju strogih predpisov. Dežela je prepričana, da bo tako zaščitila zdravje tamkajšnjih prebivalcev, kdor pa je v zadnjih desetletjih sledil »aferi železarna« predobro ve, da se je podjetje Lucchini-Sever-stal že večkrat požvižgalo celo na odredbe sodišča. Vox populi pravi, da so lastniki, zato da bi se v preteklosti izognili zaprtju, res nabavili filtre in druge pripomočke, ki pa jih niso nikoli namestili: njihovo vzdrževanje bi bilo baje predrago... Da bi se stanje v železarni lahko bistveno izboljšalo, je prepričan mlajši upokojenec, ki živi v stanovanjskih blokih v Ulici dei Gi-ardini, v neposredni bližini železarne ...kjer se resnici na ljubo naključnemu obiskovalci zdi, da se je nenadoma znašel v starem angleškem romanu (Oliver Twist?) ali filmu Ke-na Loacha... »Petindvajset let sem delal v njej, tako kot večina moških, ki živi v teh blokih. Železarna onesnažuje, ker nihče ne investira v njeno vzdrževanje, ker ne nameščajo potrebnih filtrov, ker se vse dela na prostem: saj sami vidite ogromne kupe premoga! Nihče ne poseže, v zameno pa imamo premog in prah tudi v svojih stanovanjih...« V še hujšem položaju je gospod srednjih let, ki tri leta živi v hiši ob železniški progi: od »ferjere« ga loči le nekaj metrov tračnic. »Najhuje je ponoči in ob nedeljah, ko jih nihče ne kontrolira: z vso silo skušajo "izprazniti" dimnike. Veste, kako poka? Kot najmočnejše petarde.« In potem tuljenje siren, žvižgi, večurno ropotanje strojev, dim. »In smrad: najhujši je tisti, ki nastane, ko se nad železarno dviga rdečkasta meglica. Tisti te res duši. In seveda prah, ki vstopa v hišo tudi ob zaprtih oknih. Včasih pa padajo z neba celo koščki premoga in ognja, kot bi živel pod vulkanom ... « Razne ustanove opravljajo sicer merjenja in kontrole, deželna agencija Arpa ima svoj kombi redno parkiran ob železniški progi, » najhujšega pa žal nikoli ne vidijo... « So pa tudi taki, ki jih življenje ob železarni ne moti. »Tu imamo vsaj zagotovljeno parkirišče,« pravi mlajši moški pol za šalo pol za res. »Res pa je, da pred tridesetimi leti nismo vedeli, da so železarniške emisije škodljive, medtem ko je danes seveda drugače. Zato je nedopustno, da se upravitelji železarne požvižgajo na naše zdravje in na okolje: ta brezbrižnost me moti, posebnega alarma pa ne vidim. Središče mesta je po mojem mnenju veliko bolj onesnaženo od Škednja. Ne razumem pa, zakaj niso med Škedenjci nikoli opravili zdravstvene ali okoljevarstve-ne raziskave. Nikoli me niso na primer vprašali, če imam astmo, ali težave z dihanjem ... « Tudi zato prirejajo Krožek Miani in razni škedenjski oziroma miljski odbori v nedeljo mestno demonstracijo. Zbirališče ob 11. uri na Velikem trgu, sprevod pa bo nato krenil po središčnih ulicah vse do Trga Oberdan. Poljanka Dolhar Nekatere stanovanjske hiše so od železarne in njenih smrdljivih dimov oddaljene le nekaj metrov KROMA Tržaški občinski svetnik Demokratske stranke Tarcisio Barbo v sporočilu za javnost komentira izjave župana Roberta Dipiazze, da se bo v letu 2008 občinska uprava posvetila mladim, pri čemer opozarja, da bo od odnosa do zahtev opozicije razvidno, katere so županove resnične namere. Barbo pri tem opozarja na neodzivnost Dipiazze do zahteve tržaških višješol-cev po srečanju z njim v zvezi z bojem proti revščini, dalje npr. na predlog o možnem znižanju davka na nepremičnine Ici v primeru stanovanj, ki jih imajo v najemu mladi univerzitetni študentje, ali pa tudi ustanovitev mladinske konzul-te. Iz spoštovanja do demokracije je potrebno, da o tem razpravljajo in morebiti soglašajo vse politične sile, meni Barbo, kar pa ni ravno duh in praksa dosedanjega delovanja desnosredinske občinske uprave, ki je v večini primerov navajena komunicirati z institucijami in političnimi silami bolj preko tiska kot preko institucionalnih kanalov. devin-nabrežina - Dve vprašanji svetnika Igorja Gabrovca županu Giorgiu Retu V Slivnem so že mesec dni brez javne razsvetljave, v Devinu pa reklamni pano zakriva spominsko obeležje So občinski uradi že sprožili postopke za popravilo na omrežju? - Omalovaževanje pomena obeležja padlim za svobodo V Slivnem ne deluje nočna razsvetljava, v De-vinu pa reklam ni pano, postavljen tik ob avtobus ni čakalnici, zakriva pogled na obeležje v spomin na padle v drugi svetovni vojni. Na problema v dveh vprašanjih, naslovljenih na devinsko-nabrežinskega župana Giorgia Reta, opozarja občinski svetnik levosre-dinske opozicijske liste Skupaj-Insieme Igor Gabro-vec. Številni prebivalci Slivnega so v minulih dneh že posegli pri pristojnih občinskih službah v zvezi s popolnim pomanjkanjem nočne javne razsvetljave v vasi. Do izpada razsvetljave je prišlo pred približno mesecem dni, do danes pa, opozarja Gabrovec, se očitno še nihče ni pozanimal za rešitev problema, mimo nevšečnosti in nevarnosti za promet pa je po svet-nikovih besedah tako dolgotrajna okvara nerazumljiva in nesprejemljiva. Zato Gabrovca zanima, ali je občinska uprava seznanjena s tem problemom, ali so pristojni uradi že sprožili postopke za popravilo okvare, od česa je okvara odvisna in kaj predvideva konvencija med Občino in podjetjem, ki mu je zaupano vzdrževanje omrežja. Poleg tega vasi ne dela lepe reklame božično drevesce, ki je bilo za praznike postavljeno na glavnem križišču, a se od postavitve dalje ni nihče več zmenil za dostojnost prostora okoli drevesca. Tako so bili va-ščani in vsi mimoidoči vse praznične dni priča ne ravno dostojni sliki, piše Gabrovec: »osamljeno in za silo okrašeno drevesce, pod njim pa navržena rdeča preproga z zasilno zaščitno ograjo.« (slika zgoraj) Blizu avtobusne čakalnice v središču Devina pa je bil postavljen reklamni pano, podoben drugim, ki so se v zadnjem obdobju pojavili v nekaterih predelih devinsko-nabrežinske občine, ki pa zaradi velikih dimenzij popolnoma zakriva pogled na spominsko obeležje, ki ga je Občina pred desetletij postavila v spomin na padle in na dogodke iz časa druge svetovne vojne ob tridesetletnici osvoboditve (na sliki spodaj): »Razume se, da lahko božično drevesce v prazničnih dneh omejuje pogled na spomenik na kmečke upore,« piše Gabrovec, ki pa opozarja, da reklamni pano problem nevidnosti pomembnega občinskega obeležja, ki priča o tragičnih in junaških dogodkih izpred več kot šestdesetih let, postavlja trajno in nepopravljivo. Za opozicijskega svetnika gre za omalovaževanje pomena spominskega obeležja in dogodkov, na katere se navezuje, za postavitev reklamne table pa bi lahko našli čisto dovolj prostora tudi drugje. Pri tem Gabrovec sprašuje župana, kako je mogoče, da so pristojne občinske službe in komisije dovolile postavitev panoja in ali je občinska uprava pripravljena premestiti pano na drugo, bolj primerno mesto. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 5. januarja 2008 7 zdravstvo - Virus gripe bo v januarju dosegel višek Gašper, Miha in Boltežar z darili prinašajo tudi gripo Pogovor z družinskim zdravnikom Miranom Dolharjem o koristnih informacijah in nasvetih Otroci se praznika svetih treh kraljev veselijo, ne vedo pa, da prijazni Gašper, Miha in Boltežar prinašajo poleg darov tudi nalezljivo množično obolenje -gripo oziroma influenco. Nižje temperature in relativno suhi zrak so namreč idealni pogoj za širjenje virusa gripe, za katerim vsako zimo oboli več kot milijon ljudi na svetu. Že v decembru je tudi v naši deželi gripa terjala veliko »žrtev«, v prihodnjih tednih pa bo dosegla svoj višek in po predvidevanjih bo polovica Tržačanov obležala v postelji. Da bi izvedeli kaj več o tem nadležnem sezonskem obolenju, njegovih simptomih in preventivnih ukrepih, smo se odpravili k družinskemu zdravniku Miranu Dolharju, ki nam je postregel s številnimi koristnimi informacijami in napotki. Najprej nas je Dolhar posvaril, da obstajajo virusna obolenja, ki napadajo človeka skozi vse leto, medtem ko je virus gripe značilen za ta zimski čas. Bolezenski znaki so nezmotljivi in se pojavijo takoj po okužbi: fizično nelagodje, bolečine v mišicah, kosteh in sklepih, visoka vročina (nad 38 stopinj Celzija), izrazit glavobol, kašelj, kihanje, zaprt nos in vneto grlo. Pri zdravem subjektu traja gripa do največ sedem dni, pri srčnih bolnikih ali pri tistih z oslabljenim imunskim sistemom pa je lahko doba nekoliko daljša in včasih se celo pojavijo komplikacije. Virus gripe je izredno napadalen in prenaša se s kužnimi kapljicami, se pravi s kašljanjem in kihanjem bolnikov, oziroma z vdihom okuženega zraka, tako da je prvi preventivni ukrep ta, da se izogibamo bolnikov in zaprtih prostorov, saj se virus izredno hitro širi, nam je povedal zdravnik. »Upoštevati moramo, da je obolenje virusnega značaja, proti virusom pa nimamo za enkrat pravega "orožja'. Proti visoki vročini lahko svetujem aspirin ali takipirin, zvečer pa je priporočljivo, da si bolnik v nos vbrizgne kapljice, ki mu omogočajo lažje dihanje skozi nos in ne skozi usta,« je opozoril, pri tem pa jasno poudaril, da so antibiotiki pri zdravljenju gripe povsem nepotrebni oziroma neučinkoviti, »tako kot blažena voda«. Po številnih mestnih ulicah je razobešen plakat, ki poziva k cepljenju KROMA Še jutri na ogled Kraja zgodovine Multimedijsko razstavo o protizakonitem preprodajanju umetnin Il furto della storia (Kraja zgodovine), ki je od 27. oktobra na ogled na gradu Svetega Justa, bodo jutri zaprli. Zainteresirani obiskovalci se lahko tako samo še danes in jutri (od 9. do 17. ure) seznanijo z ukradenimi antičnimi predmeti, nakitom, arheološkimi najdbami iz Grčije, Turčije, Italije, s Cipra in drugih držav. Razstavo je priredila Grška kulturna fundacija - državna kulturna ustanova, ki skrbi za širjenje grškega jezika in kulture v svetu; namen mul-timedijske razstave (na voljo so tudi dokumentarni filmi in računalniške igre) je predvsem seznaniti obiskovalce, da imajo antični predmeti samo v svojem izvirnem okolju pravo dokumentarno vlogo. Ustanova bo v kratkem odprla tudi svoje prvo predstavništvo v Italiji in to prav v Trstu, na Trgu san Giovanni. Ukradeni predmeti Tržaška občina sporoča, da so v občinski palači na Velikem trgu na voljo nekateri predmeti, ki so jih decembra našli na ulicah; gre v glavnem za šope ključev in mobilni telefon. Lastniki jih lahko dvignejo v sobi št. 37, od ponedeljka do petka, od 9. do 12.30, v ponedeljek in sredo pa tudi med 14. in 16. uro. Na sedežu podjetja Trieste Trasporti (Ulica dei Lavoratori 2) pa hranijo predmete, ki so jih našli na avtobusih. Zdravnik je med najuspešnejšimi preventivnimi ukrepi priporočil predvsem cepljenje, »čeprav ne nudi 100% garancije, da ne boš zbolel za gripo.« Cepivo je narejeno proti trem podtipom virusa gripe, ki posebej ogroža otroke (ti zboleva-jo tri krat pogosteje kot odrasli), starejše ljudi, bolnike s kroničnimi obolenji (srčni, pljučni in ledvični bolniki, diabetiki, itd.) in tiste, ki imajo oslabljeni imunski sistem. Sestava cepiva se vsako leto spreminja in se prilagaja virusom gripe, ki so pred šestimi meseci pestili prebivalce druge poloble. »Cepljenja smo se mi lotili pred devetimi oziroma desetimi leti in po naši izkušnji lahko trdim, daje povsem uspšno. Vsako leto cepim od dvesto do tristo ljudi in število obolelih za gripo se je res znižalo,« je izpostavil Dolhar. Pri njem poiščejo pomoč sedaj predvsem skeptiki, »ki se pred cepljenjem izgovarjajo, češ da oni tako ali tako niso nikoli zboleli za influenco. Kakor, da bi bili oni imuni...« Cepivo je na razpolago v lekarnah še do 31. januarja. Zanj je treba odšteti 10 evrov, medtem ko ga določene kategorije kroničnih bolnikov, osebe nad 65. letom starosti in pa tiste osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene možnosti okužbe (zdravniki, zdravstveni delavci, učitelji, gasilci, policisti...) prejmejo zastonj. Cepljenje običajno nima stranskih učinkov, ne smejo pa se ga posluževati tisti, ki so alergični na jajce ali tisti, ki so že bolni; nezaželene reakcije na cepljenje so izredno redke, najpogosteje se na mestu vboda pojavita le rdeči madež in manjša lokalna bolečina. »Sicer je sedaj že precej pozno: do konca januarja bo virus gripe dosegel svoj višek, solidna zaščita pred okužbo pa nastane vsaj deset dni po cepljenju. « No, veliko je tudi takih, ki meni, da je cepivo popolnoma brez haska in ne zmanjšuje rizika nastopa bolezni. Vsak pa naj sam presodi in ukrepa po uvidevnosti ... (sas) poštno podjetje Nove telefonske mobilne storitve Družba italijanskih pošt Poste Italiane je ob koncu lanskega le ta sto pi la na trg mo bil nih te le fon skih sto ri tev. Od slej si je mogoče izbrati »poštnega« po-nu dni ka Po ste Mo bi le, ki po leg obi čaj nih te le fon skih sto ri tev nudi možnost upravljanja lastnega te ko če ga ra ču na kar po te le -fo nu. S te le fon sko tip kov ni co je mo go če pre mi ka ti de nar pre ko pred hod no pla ča nih kar tic Po -stepay in preveriti zneske teko- čih ra ču nov. Z le tom, ki se je še le do bro za če lo, se bo do mož nos ti še po -množile, saj bo mogoče pošiljati te le gra me, pla če va ti ra ču ne in dru go, vse po te le fo nu. Sto ri tev že deluje in lahko zanjo zaprosimo v vseh 34 poštnih uradih tržaške pokrajine. Specializirani operaterji nudijo podrobnejše informacije v poštnih uradih na Tr gu Vit to ri o Ve ne to in v Ul. Mar co ni. odpadki - Žalostno stanje manjšega parka v Ul. Montecchi pri Sv. Jakobu Neapelj ni tako daleč od Trsta V bližini otroških igral so najrazličnejše smeti, od pločevink, razbitih steklenic in ostankov petard pa do živalskih iztrebkov in poginulih golobov Če sta v teh prvih januarskih dneh Neapelj in Kampanija na prvih straneh časopisov zaradi nerešenega vprašanja, kam z gorami neodpe-ljanih odpadkov, je istočasno prav, da - dobesedno - počistimo tudi pred svojim pragom. Da se to večkrat ne dogaja niti v našem severnem tržaškem mestu z domnevno avstroogrsko men-taliteto, nas je včeraj opozoril občan, ki živi pri Svetem Jakobu. Gospod Paolo Rutigliano namreč, tako nam je povedal, že leto dni opozarja občinsko upravo na ne ravno zgledno stanje manjšega javnega parka v Ul. Montecchi, ravno zraven stavbe našega dnevnika, a doslej brez uspeha. Dejstvo je, pravi Rutigliano, da se park ne čisti oz. da se čisti bolj poredko, tako da je pogled na prazne pločevinke, razbite steklenice, prepolne smetnjake in živalske iztrebke, posejane po par ku, že ne kaj obi čaj ne ga in vsak da nje -ga. Poleg tega se na območju sprehaja tudi nekaj pijancev, opozarja jezni občan, ki s prstom kaže na tržaško občinsko upravo, ki se po njegovih besedah ne odziva. Kot že rečeno, je Rutigliano začel opozarjati Občino, da se park ne čisti, že januarja lani, a kot kaže doslej ni imel uspeha: »Smetarji pridejo, počistijo, a potem pustijo neočiščeno tudi za mesec dni,« pravi, tako da ima kot občan občutek, da ga imajo za norca. Dogaja se tudi, da se po parku, v katerem se ponavadi mudi veliko otrok z družinami (tam so postavljena tudi igrala), sprehajajo tudi osebe v vinjenem stanju, sam Rutigliano pravi, da je opazil tudi brizgalke. Z gospodom Rutiglianom smo se včeraj popoldne podali na »prizorišče zločina«. Brizgalk sicer nismo videli, vendar splošna slika parka, ki bi moral prvenstveno služiti za razvedrilo otrok in ostalih prebivalcev predela, ni bila ravno navdušujoča in je v bistvu potrjevala vse prej povedano. Pri klopcah, ob robovih tlakovanega dela parka in na zelenih površinah so se bohotile najrazličnejše smeti. Tako je bilo mogoče najti izpraznjene pločevinke, ponekod je človek dobesedno hodil po steklu razbitih steklenic vina in piva, veliko je bilo ostankov petard, ki so v silvestrski noči, pa tudi že prej veselo pokale, dobesedno povsod pa je bilo mogoče najti nešteto iztrebkov psov in mačk, za katere so ljubitelji štirinožcev v bližnjem grmovju tudi uredili nekaj utic. Če je potem človek malo bolj pozorno pogledal po tem grmovju, je poleg ostale nesnage lahko naletel tudi na ostanke poginulih golobov. Sliko so dopolnjevali smetnjaki, ki so bili prepolni steklenic, najlonskih vrečk, praznih cigaretnih zavojčkov in drugih smeti. Očitno smetarjev ni še bilo. Ob našem prihodu v park se je tam igrala skupina otrok: kaj bi se zgodilo, če bi kdo od njih padel na kako razbito steklenico? »Kdor je pristojen, mora priti počistiti park, ker je ta javen,« pravi Paolo Rutigliano, ki opozarja, da so v podobnem stanju tudi nekateri drugi javni parki, medtem ko so nekatera druga območja bolje in bolj pogosto čiščena. Očitno Neapelj ni tako strašno daleč od Trsta... Ivan Žerjal Na sliki KROMA: smeti se bohotijo v parku v Ul. Montecchi, v ozadju je videti otroška igrala 8 Sobota, 5. januarja 2008 GORIŠKI PROSTOR trebče - Zborovska revija Nativitas V prazničnem obdobju božične pesmi in druženje Na s snežinkami obdarjenem večeru nastopila vokalna skupina Grgar in MePZ Skala Božične pesmi so nenadomestljiva sestavina prazničnega vzdušja in atmosfere, zato je zborovsko združenje USCI začelo pred leti združevati množico priložnostnih koncertnih pobud in s temi tudi zbore Alpsko-jadranskega območja v obsežno revijo Nativitas. Vrsta 63 koncertov s prostim vstopom, ki so se letos odvijali po vseh pokrajinah dežele FJK, v Trentinu, Venetu, Avstriji in Nemčiji, se je pričela zadnje dni novembra meseca in je vsak konec tedna zaživela z mnogimi, vzporednimi koncerti, od katerih so se nekateri odvijali v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev. Eden od teh je bil v če tr tek zve čer v cer kvi ci sv. Andreja v Trebčah. Tudi vreme je tokrat pripomoglo k ustvarjanju primerne atmosfere, saj so zunaj naleta-vale snežinke, ko so odborniki kulturnega društva Primorec pričeli program novoletnega koncerta s pozdravi gostiteljev in organizatorjev. Po uvod nih be se dah Bi ser ke Cesar je pokrajinski predsednik ZSKD Rinaldo Vremec poudaril, kako slovenska organizacija že več let stoji USCI-ju ob strani pri zahtevnem prirejanju vedno bogatejše revije, katere podpira osnovne cilje, in sicer obujanje starih božičnih pevskih tradicij in spodbujanje srečevanj med zbori. Slovenski zbori so vsako leto prisotni in občuteno sooblikujejo pobudo Nativitas, čeprav večina nastopa v glavnem v domačih krajih, saj so zaželene izmenjave med italijanskimi, slovenskimi, furlanskimi in avstrijskimi zbori delno neizvedljive iz organizacijskih in finančnih razlogov. V mrzli cerkvi v Trebčah je prišlo do povezave med tržaškimi in no-vogoriškimi pevci. Za začetek je zapela slovenska mešana vokalna skupina Grgar, ki je tokrat prvič nastopila na italijanskih tleh. Skupina mladih pevcev deluje namreč komaj od leta 2006 in si je od prejšnje sezone zastavila spodbudne cilje s študijem in izvajanjem bolj zahtevne zborovske literature. Program prijetnega nastopa na reviji Nativitas je zrcalil to usmeritev z zvoki antičnega božičnega čaščenja, od čiste izvedbe gre-gorianskega speva, skozi renesančno polifonijo in znane Praetoriusove »Es ist ein Ros« v slovenskem prevodu, do Merkujevih priredb starih slovenskih ljudskih božičnih pesmi. Mlad zborovodja Andrej Filipčič usmerja svojo skupino v okusno in smiselno izvajanje; taka literatura zahteva dolgo in skrbno vežbo za skupno doseganje, utrjevanje in obvladanje vokalnih, intonacijskih in splošno izvajalskih zahtev tovrstnih skladb, a novogoriški pevci so gotovo na pravi poti. Raz no lik je bil tu di nas top me -ša ne ga zbo ra Ska la-Slo van iz Gro pa -de in s Padrič, ki je segel v anglosaško, slovensko in francosko božično literaturo v italijanskem in slovenskem jeziku z izvedbo vrste priljubljenih klasikov, med katerimi sta bili Berli-nova »White Christmas« in lepa Vo-dopivčeva »Svetovečerna«. Zbor je disciplinirano, zaradi zbranosti neko-li ko res nob no, a do kaj meh ko pel pod vodstvom Hermana Antoniča. Za ra di bo lez ni v an sam blu je odpadel nastop domačega zbora, ki bi moral s svojim petjem uvesti novoletno revijo. Zadnje note večera so tako zazvenele v skupnem petju zborov in ob čin stva, ki so si vo šči li z ob če priljubljeno pesmijo »Sveta noč«. Vsi so nato nazdravili ob prigrizku v bližnjih prostorih Ljudskega doma. Večer je spadal v zadnji sklop prireditev mednarodne pobude Nativitas, ki se bo zaključila na praznik svetih treh kraljev v nedeljo ob 15. uri v stolni ci v Mi ljah. Nas to pi la bos ta moš ki zbor Lipa in tržaški ansambel harf »Girotondo d'arpe«. (ROP) Na zgornji sliki Rinaldo Vremec med pozdravom pred vokalno skupino Grgar, spodaj pa številno občinstvo KROMA Prispevki Pokrajine: podaljšanje roka za predložitev prošenj Pokrajina Trst sporoča, da je v pričakovanju zaključka postopka za sprejem novega pravilnika podaljšala rok za predložitev prošenj posameznikov ter javnih in zasebnih ustanov za koriščenje prispevkov za pobude oz. manifestacije v prihajajočem letu 2008. Rok zapade po novem 31. januarja 2008, da se zainteresiranim omogoči, da predložijo prošnjo na podlagi novih določil. Besedilo novega pravilnika in potrebni obrazci bodo od 14. januarja 2008 na razpolago na spletni strani www.provincia.trieste.it - Con-tributi, možno pa jih bo dobiti tudi v uradu za stike z javnostjo Pokrajine Trst v Ul. S. Anastasio 3 v pritličju, telefon 040-3798512, ob delovnikih (razen sobote) od 9. do 12. ure. Natečaj Kje domovina si? Slovenski kulturni klub in MOSP razpisujeta ob dnevu slovenske kulture »Likovni, fotografski in literarni natečaj za mlade (do 30. leta starosti) Iz zamejstva. Tema in tehnika sta prosti. Kdor želi, lahko ustvarja na temo: »Kje domovina si?« (Duma, O. Župančič, ob 130-letnici rojstva). Dela morajo biti podpisana le s psevdonimom; ime, datum rojstva in telefonska številka avtorja pa naj bodo v priloženi zaprti kuverti z istim psevdonimom. Dela lahko oddate v uradih Slovenske prosve-te (pon.-pet., 9.-17.) ali po pošti: ul. Donizetti 3, 34133 Trst, do 31. januarja 2008. Literarne prispevke lahko pošljete na: rast_mladika@hotmail.com. Dodeljene bodo 4 nagrade za vsako kategorijo (komisija bo podelila eno nagrado za absolutnega zmagovalca v vsaki kategoriji in po eno za najboljše delo za starostni skupini med 13. in 19. letom in med 20. in 30. letom; četrto nagrado v vsaki kategoriji bo podelila publika). Razglasitev zmagovalcev in nagrajevanje bosta v nedeljo, 10. februarja, zvečer. Devin-Nabrežina: vpis v v otroški vrtec v Sempolaju Občina Devin-Nabrežina obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Šempolaju za šolsko leto 2008/2009. Prošnje za vpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, do 31. januarja 2008. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v otroškem vrtcu. Informativni sestanek za starše, ki bi radi vpisali svoje otroke v občinski otroški vrtec bo v sredo, 23. januarja ob 16. uri v prostorih navedenega vrtca. Za informacije je na razpolago urad za šolstvo, telefonska številka 040 2017370- 371. rai - Slovenski televizijski sporedi Jutri zvečer Olgica in mavrica Lutkovno predstavo je v lanski sezoni pripravili Slovensko stalno gledališče za svoje mlade obiskovalce - Ponovitev v četrtek Jutri zvečer vas na slovenski televiziji RAI vabijo v gledališče. Ob 20.50 bo na sporedu lutkovna predstava Olgica in mavrica, ki je nastala v lanski sezoni Slovenskega stalnega gledališča. Po besedilu Mjute Povasnice in v interpretaciji mlade igralke Vesne Hrovatin jo je režiral Marko Sosič. Scenografija je delo beneške likovne ustvarjalke Luise Tomasetig, glasbo pa je napisal Aleksander Ipavec. Olgica in mavrica je poetična lutkovna igra o iskanju sreče, ki gledalce popelje na potovanje v domišljijo z drobnimi in dragocenimi izraznimi sredstvi, ki jih je mogoče najti v bogati dediščini beneškega leposlovnega izročila. Pravljica pripoveduje zgodbo o deklici Olgici, ki živi daleč med hribi in dolinami, kjer teče reka Nad-iža. In ko se nekega dne po nevihti na nebu izriše mavrica, pove babica Olgici, da tisti, ki se odpravi pod mavrični most do drugega konca mavrice, najde pod zemljo velik zaklad. Vendar pa je tisti kraj tako daleč, da še nikomur ni uspelo priti tja. Najprej se odločita zaklad poiskati Olgičina brata, ki hitita in hitita, da bi našla zaklad, a se po neuspelem poskusu kaj kmalu vrneta domov. Tako se v svet odpravi tudi Olgica. Kako bo njej uspelo, pa boste lahko videli jutri takoj po televizijskem dnevniku. Vabilo v gledališče velja tudi za četrtek ob istem času. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 5. januarja 2008 9 Včeraj danes Danes, SOBOTA, 5. januarja 2008 AMELIJA Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.35 - Dolžina dneva 8.45. Luna vzide ob 5.29 in zatone ob 13.36. Jutri, NEDELJA, 6. januarja 2008 TRIJE KRALJI VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,1 stopinje C, zračni tlak 1022,7 mb ustaljen, brezvetrje, nebo oblačno, vlaga 54-odstotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,2 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 31. decembra, do sobote, 5. januarja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (040 635368), Oširek S. Var-dabasso (bivša Ul. Zorutti 19 - 040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C(040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek S. Vardabasso 1 (bivša Ul. Zorutti 19), Korzo Italia 14 Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 (040 631661). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ut Kino ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 »Irina Palm«. AMBASCIATORI - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »Natale in crociera«. ARISTON - 16.30 »I vicere«; 18.25, 20.20, 22.15 »Lezioni di cioccolato«. CINECITY - 18.45, 20.35, 22.25 »Una moglie bellissima«; 15.15, 17.35, H Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje), Nabrežina 129 ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: - Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst 19.50, 22.05 »La bussola d'oro«; 15.10, 17.30, 20.00, 22.10 »Natale in crociera«; 14.45, 16.35 »Bee movie«; 14.55, 17.20, 19.45, 22.10 »Il mistero delle pagine perdute«; 18.20, 20.15, 22.10 »La promessa dell'assassino«; 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Leoni per agnelli«; 14.50, 16.50 »Uibu - Fanta-smino fifone; 15.10, 17.25, 19.55, 22.00 »Halloween the beginning«. EXCELSIOR - 15.40, 18.25, 21.15 »Lus-suria - Seduzione e tradimento«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.15, 20.15, 22.00 »Caramel«. FELLINI - 15.45, 17.15 »Uibu - fanta-smino fifone; 18.50, 20.30, 22.15 »La promessa dell'assassino«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00 »Come d'incanto«; 17.45, 19.55, 22.10 »L'amore ai tempi del co-lera«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.15 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 16.45, 18.30, 20.15, 22.10 »Leoni per agnel-li«. KOPER - KOLOSEJ - 16.10, 17.10 »Roboti z Marsa 3D + Božiček in Snežak 3D«; 15.10, 17.20, 19.30, 21.40, 23.50 »Alieni proti predatorju«; 18.50, 21.00, 23.10 »Hitman - Agent 47«; 15.00, 17.00 »Čebelji film«; 18.10, 20.40, 23.20 »V dolini smrti«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Halloween - The beginning«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il mistero delle pagine perdute«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La bussola d'oro«; Dvorana 4: 16.00, 17.30, 20.45, 22.15 »Bee movie«; 19.00 Come d'incanto«. SUPER - 15.30 »Ratatouille«; 17.15, 18.50, 20.30, 22.20 »Una moglie bel-lissima«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Natale in crocie-ra«; Dvorana 2: 15.45, 17.45, 20.10, 22.20 »Una moglie bellissima«; Dvorana 3: 15.30, 17.00, 19.50, 22.15 »Il mistero delle pagine perdute«; Dvorana 4: 15.00, 16.45, 18.30 »Bee movie«; 20.00, 22.10 »La promessa del-l'assassino«; Dvorana 5: 15.15, 17.30, 19.50, 22.10 »La bussola d'oro (The golden compass)«. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v osnovne šole in otroške vrtce informativni sestanki potekali v naslednjih dneh: OV Miškolin BORŠT - 8. 1. 2008 ob 16.00; OV Ke-kec BOLJUNEC - 8. 1. 2008 ob 16.15; OV Palčica RICMANJE - 9. 1. 2008 ob 16.30; OV Pika Nogavička DOLINA - 10. 1. 2008 ob 16.00; OV Mavrica MILJE - 14. 1. 2008 ob 16.30; OŠ »P. Voranc« Dolina - 7. 1. 2008 ob 16.15; COŠ »A. Bubnič« Milje - 7. 1. 2008 ob 16.15; COŠ »M. Samsa« Domjo - 7. 1. 2008 ob 17.00; COŠ »F. Venturini« Boljunec - 14. 1. 2008 ob 17.00. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. do 14. ure; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 30. 1. 2008. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri Sv. Ivanu vabi starše otrok rojenih v letu 2005, da se udeležijo »dnevov odprtih vrat«. V Lonjerju, na Lonjerski cesti, 240 (tel. 040-910073) imajo možnost obiska ob torkih in četrtkih, in sicer 8. in 15. januarja ter 10. in 17. januarja. V Barkovljah, v Ul. Vallicu-la, 11 (040-417393) pa ob ponedeljkih in četrtkih, in sicer 7. in 14. januarja in 10. in 17. januarja. NA OŠ OTONA ŽUPANČIČA pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4, bo potekal teden odprtih vrat ob vpisu v 1. razred od torka, 8. januarja do petka, 11. januarja 2008, s sledečim urnikom: torek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, petek od 8. do 13. ure. Vabljeni so vsi otroci, ki so godni za vpis v 1. razred ter njihovi starši. OŠ OTONA ŽUPANČIČA pri Sv. Ivanu, ul. Caravaggio 4, prireja informativno srečanje o delovanju šole ob vpisu v 1. razred v ponedeljek, 14. januarja 2008, ob 17.30. Vljudno vabljeni! OŠ F.S. FINŽGARJA v Barkovljah, vabi starše bodočih prvošolcev na informativni sestanek, ki bo v sredo, 9. januarja 2008 ob 16.15 na sedežu šole. Dneva odprtih vrat bosta v ponedeljek, 7. januarja 2008 in v sredo, 9. januarja 2008 od 8. do 15.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bodo skup- ni informativni sestanki in dnevi odprtih vrat ob vpisih za šolsko leto 2008/09 potekali po sledečem razporedu: v otroškem vrtcu v Škednju (reber De Marchi, 8), v torek, 8. januarja ob 11. uri; v otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu (Ul. Frausin, 12) v četrtek, 10. januarja ob 15.30; v otroškem vrtcu J. Ukmarja (Staroistrska cesta, 78) v petek, 11. januarja ob 11. uri; na osnovni šoli J. Ribičiča-K. Široka (Ul. Frau-sin, 12) v četrtek, 10. januarja ob 15.30 ter na osnovnih šolah I. Grbca in M. G. Stepančič (reber De Marchi, 8) v ponedeljek, 14. januarja ob 14.30. Na sestankih bo možno vpisati otroke v posamezne vrtce oz. šole. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da bodo dnevi odprtih vrat v vrtcih sledeči: OV Na-brežina 18. januarja, od 10.00 do 11.30; OV Devin 17. januarja, od 10.00 do 11.30; OV Mavhinje 15. januarja, od 10.00 do 11.30; OV Ga-brovec 08. januarja, od 10.00 do 11.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH vabi starše, ki nameravajo vpisati otroke v prve razrede osnovnih šol na »dneve odprtih vrat«, ki bodo potekala na posameznih šolah po sledečem urniku: OŠ Trubar/Kajuh-Bazovica 15. januarja 2008, ob 16.30; COŠ Tomažič-Trebče 9. januarja 2008, ob 15. uri; OŠ Gradnik-Repen 14. januarja 2008, ob 15.30; OŠ Sirk-Križ 14. januarja 2008, ob 15. uri; OŠ Černigoj-Prosek 15. januarja 2008, ob 8.30; OŠ Bevk-Opčine 15. januarja 2008, ob 15. uri. OŠ FRANA MILČINSKEGA vljudno vabi na informativni sestanek ob vpisu v 1. razred za šolsko leto 2008/09. Srečanje bo v lonjerskem vrtcu v torek, 15. januarja 2008 ob 16. uri. NIŽJA SREDNJA ŠOLA Sv. Cirila in Metoda (sedež pri Sv. Ivanu - glasbena smer in oddelek na Katinari - navadna smer) prireja dve informativni srečanji o delovanju obeh smeri in ki bosta: v sredo, 16. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu pri sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4 v Trstu in v četrtek, 17. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu na Katinari, Reška cesta (Str. di Fiume) 511. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da bo vpisovanje od 7. do 30. januarja 2008, v otroške vrtce za otroke, ki dopolnijo 3. leto starosti do 31. januarja in v prvi razred osnovne šole, za otroke, ki dopolnijo 6. leto starosti do 30. aprila 2009, na ravnateljstvu v Nabrežini. Urnik tajništva: vsak dan od 7.30 do 13.30, ob ponedeljkih tudi od 15.30 do 18.30. S Izleti SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 13. januarja 2008, avtobusni izlet na Gerlitzen. Odhod bo ob 6.30 z ul. F. Severo pred sedežem Rai in iz Sesljana ob 6.45. Za prijave in informacije lahko pišete na »smucan-je@spdt.org« ali pa v uradu ZSŠDI, ul. Cicerone 8, tel.: 040 635627. Vabljeni! ¿i Čestitke GUIDO GRIZONIC slavi okroglih 80 let. Še mnogo zdravja, veselja in sreče v domačem krogu in med prijatelji mu voščijo pevci zbora Jadran iz Milj. □ Obvestila BARKOVLJE - v cerkvi Sv. Jerneja, bo v nedeljo, 13. januarja 2008, blagoslov otrok med mašo od 11. ure. KMEČKA ZVEZA obvešča, da so podružnice zaprte do 6. januarja 2008. OBČINSKA KNJIŽNICA v Nabrežini obvešča cenjene bralce, da bo zaprta za praznike do 6. januarja 2008. PILATES-SKD IGO GRUDEN obvešča, da se v torek, 8. januarja nadaljuje redni tečaj vadbe s sledečim urnikom. Ob torkih : 18-19, 19-20, 20-21, ob petkih 18.30-19.30, 19.30-20.30 ter ob sobotah 9 -10. Uvajalni tečaj za začetnike bo stekel v petek, 11. januarja, od 18. ure dalje. Za vpis in pojasnila 040200620 ali 349- 6483822 (Mileva). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča cenjene člane, da bodo uradi od 21. decembra 2007 od 10.30 dalje do vključno danes, 4. januarja 2008 zaprti. Ponovno vam bomo na razpolago od ponedeljka, 7. januarja 2008 dalje. Želimo vam prijetne zimske praznike. DRUŠTVO SLOVENCEV miljske občine v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, Občino Milje in deželnim združenjem pevskih zborov USCI vabi na koncert Nativitas »S pesmijo vam želimo...« v nedeljo, 6. januarja ob 15.uri v stolnici v Miljah. Nastopili bosta Moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice in skupina keltskih harf Giro-tondo dArpe iz Trsta. STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da je za četrtek, 10. januarja 2008, sklican deželni svet stranke, ki bo potekal v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah (bivša osnovna šola) s pričetkom ob 20.00 uri. KRIŽKA SEKCIJA VZPI-ANPI E. An-tončič-Stojan in SKD Vesna, vabita na predavanje prof. Jožeta Pirjevca »Zakon džungle v današnjih mednarodnih odnosih« v petek, 11. januarja 2008, ob 20. uri v domu Alberta Sirka v Križu. O.N.A.V. - Vsedržavno združenje po-kuševalcev vina prireja tečaj degu-stacije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 25. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.00 do 22.30 v športno kulturnem centru v Lonjerju. Vpisovanje vsak torek od 19.00 do 20.00. Za informacije kličite na tel. štev. 333-4219540 ali 340-6294863; email: lucandek@ti-scali.it. 0 Prireditve ŽUPNIJA SV. MARTINA (Prosek) v sodelovanju z društvom Ivan Nabergoj vabita na celovečerni koncert MePZ Jacobus Gallus iz Trsta pod vodstvom Matjaža Ščeka. Koncert bo v nedeljo, 6. januarja. 2008, ob 17. uri. Toplo vabljeni! RAZSTAVA CLAUDIE RAZA bo na ogled v Bambičevi galeriji do danes, 5. januarja 2008, z naslednjimi urniki: 10.00 - 12.00 ter 17.00 - 19.00. V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI bo do 6. januarja 2008 na ogled tradicionalna razstava jaslic. Sodeluje gospa Vida Pacorini. Urnik: četrtek in sobota od 16. do 19. ure, nedelja in prazniki od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Možen je tudi ogled jaslic v cerkvi sv. Roka. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Nativitas: Bocen, Cerkev Cristo Re, 5. januarja 2008, ob 20.45, »Božični koncert«, nastopajo MePZ Lipa (dir. Tamara Raseni), Zbor Castel Flavon di Bolzano (dir. Loris Bortolato); Milje, Stolnica, 6. januarja 2008, ob 15.00, »S pesmijo vam želimo...«, nastopata MoVS Lipa (dir. Anastazija Purič), Girotondo dArpe (dir. Tatia-na Donis). SKLAD MITJA ČUK vabi v Bambičevo galerijo na razstavo akvarelov Clau-die Raza Svetlobni tresljaji. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10 do 12. ter od 17. do 19. ure. Razstava bo na ogled do 6. januarja 2008. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 7. januarja, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na prvi »ponedeljkov večer« v letu 2008. O lanski razstavi v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani in o nedavno izdanem zborniku HITLERJEVA DOLGA SENCA bodo ob okrogli mizi razpravljali avtorji Jože Dežman, Monika Kokalj Kočevar, Renato Podbersič in Alenka Puhar. Začetek ob 20.30. OBČINA DOLINA (odborništvo za kulturo) v sodelovanju s KD Fran Ven-turini in župnijo Boljunec vabi na božični in novoletni koncert v ponedeljek, 7. januarja 2008, ob 20.30 v cerkvi Sv. Janeza Krstnika v Boljuncu. Na koncertu nastopata MePZ Fran Venturini (dirigira Cinzia Sancin) in zbor Cappella Tergestina (dirigira Marco Podda). SKD VALENTIN VODNIK v sodelovanju s Pihalnim orkestrom Breg vabi v petek, 11. januarja 2008, ob 20.30 na Dolgo Krono, na tradicionalni pozdrav Novemu letu. Nastopili bodo Pihalni orkester Breg, MoPZ Valentin Vodnik ter Zmaga in Vittorio. Sledi veliko presenečenj. S Poslovni oglasi NUDIM LEKCIJE za nižje in višje srednje šole. Imam dolgoletne izkušnje in sem vedno na razpolago. Pokličite od 18.00 do 21.00 mob. 3281570245. PODJETJE IŠČE izkušene zidarje in vajence. Tel. 335-284754. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM IN GLASBENA MATICA prirejata pod pokroviteljstvom Slovenske Prosvete v soboto, 12. januarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Rojanu BOŽIČNI KONCERT.Sodelujejo: harfistka Tadeja Kralj, učenka GM iz razreda prof. Jasne Merlak Corrado, Rojanski cerkveni pevski zbor pod vodstvom Bogdana Kralja in mešani pevski zbor »F. B. Sedej« iz Števerjana pod vodstvom Mirka Ferlana. Priložnostno misel bo podala Tanja Prinčič Mamolo. Vabljeni! SKD TABOR - PROSVETNI DOM OPČINE - NOVOLETNI KONCERT Nedelja, 13. januarja 2008, ob 18. uri, POLICIJSKI ORKESTER SLOVENIJE. Dirigent: Tomaž Kmetič, solist: Jože Kotar, klarinet. Na sporedu: Viktor Parma, C.M. von Weber, Martin Ellerby, Alfred Reed. 0 Mali oglasi MALA BELA MUCA, KITTY se je zgubila 28. decembra v Mačkoljah. Stara je približno 8 mesecev. Kdor jo najde naj pokliče na tel. št.: 348-2230840. LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo enomesečno staro psičko mešane pasme. Tel. 040-229224. MLADA GOSPA z izkušnjami išče delo kot hišna pomočnica enkrat do dvakrat tedensko. Tel. št.: 040-43602. PRODAM Citroen C3, črne barve, leto 2004, prevoženih 30.000 km, v dobrem stanju. Tel.: 335-6407258. PRODAM kuhinjski pralni stroj Whir-pool 6th-Sense, zelo malo rabljen, še v garanciji. Tel. na št. 348-5183106. PRODAM skoraj novo hišo v Tržiču, veliko 130 kv. m.: mirna lega, veliko zelenja, dnevna soba, opremljena kuhinja, dve kopalnici, dve spalnici, shramba, terasa, podstrešje z možnostjo dveh sob in kopalnic, garaža, klet. Cena: 200.000 evrov, pokličite na tel. št. 347-2391220. V BORŠTU dajem v najem udobno opremljeno stanovanje veliko približno 80 kv.m., s samostojnim ogrevanjem in pečjo na drva, balkonom, lepim razgledom, parkiriščem, prostorom za psa, avtobusno postajo pred vhodom. Klicati v jutranjih ali večernih urah na tel.: 339-4484840. Id Osmice MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domači prigrizek. OSMICO je odprl Mario Milič, Zgo-nik 71. OSMICO je v Medjivasi odprla Nataša Pernarčič. OSMICO so odpri pri Batkovih, Repen 32. Tel. št.: 040-327240. V PREČNIKU ima odprto osmico Radovan Šemec. V SALEŽU na kmetiji Perčič smo odprli osmico. Toplo vabljeni. ZAHAR ima odprto osmico v Bor-štu 57. Prispevki V spomin na Zdenkota Corbattija darujeta Nadja in Fredi Bajec 20,00 evrov za SKD Slavec. V spomin na Mariuccio Coccoli darujeta Irma in Mira Kraus 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Marcella Betocchija darujejo žena Vera in otroci Darja in Matija 50,00 evrov za Slovenski klub. V spomin na Borisa Širco daruje Ivanka Colja 20,00 evrov za COŠ Pinko Tomažič v Trebčah. V spomin na dragega Borisa Širco daruje Alenka Colja 50,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič. 1 0 Sobota, 5. januarja 2008 K U LT URA / TOMIZZOV DUH v Cm M So Mazgoon! Milan Rakovac_ Posvetujem se z mladim hekerjem, kako naj odpravim težave na svojem računalniku; zasipa me s popolnoma nerazumljivimi nasveti. Kateri, kakšen jezik govori ta nova svetovna aristokracija? Aristokrati zato, ker se mi zdijo kar nekam vzvišeni! Ampak, jaz govorim zgolj z jezikom, jezik pa pre pro sto izginja, kot sneg se topi pred meta ne-jezikom bliskovite komunikacije. Naj obnemimo? Ča, da ce naša dica govoriti po talijanski i tudeški? Ubogi naši otroci, »zares Ščavi, zares Ščavi« je pisal Primorski, ma kaj spet? E a Trieste tutti quanti sara' Sloveni e tutto quan-to? E invesse tutti quanti parlaremo »la dolce favella« inglese! Može li dijalekt, narječje, taj pastorak jezika i kulture što ga je još Dante prognao na povijesnu marginu, sutra spasiti nacionalni jezik? Jer engleski, osobito reduciran na elek-tronsku kraticu, vec lakomo guta jezik kao ta-kav, pa i sam en gleski jezik. I dok se skutreni u strahu od zvijer-i globalizacije koja guta jezike i narode, pre-vrcemo u noc noj mo ri ho ce li na ši unu ci go -voriti engleski, talijanski ili njemački, oko nas se dogada pouzdana obrambena reakcija am-bijenta, lokalnih dijalekata, običaja, jelovnika. Tako je medu hrvatskim svijetom glamo-ura za partyje i vjenčanja i fešte odnedavno ob-ligatno odjenuti crno starinsko dalmatinsko odijelo, bez revera, na zakapčanje s pletenim viticama: lokalno čuva sebe samo i tako čuva nacionalno i ambijentalno od globalnog i njegove nivelacije. Istra prednjači, naravno, Čakavski sabor prije tri decenija uspostavio je kriterije i standarde za današnju gotovo ekstatičnu urbanu artističku produkciju zasnovanu na ambijen-tu i tradiciji. U književnosti, glazbi (ozbiljnoj, pop, rock, jazz), arhitekturi, likovnim umjet-nostima, kulinarici. ČA VAL, izraz za glazbe-ni dio suvremene istarske kulture, preplavio je sve, i to više nije lokalnoga, provincijskog zna-čenja. Dalmaciji je trebalo nešto više vremena, ali sada je i ona agilna, i vec sam naziv jedne otočke glazbene skupine svjedoči o tome da lo-kalno-jest-globalno: grupa se zove »ŠO MAZGOON«, krasna jezična doskočica u kojoj se zapovijed mazgi (magarcu) »šo!mazgun!« duhovito preklapa s anglo-globalističkim eskapis-tičkom, i opceprihvacenom, formulom civilizacije: »Show must go on«! I tako se ova naša jadranska, pogranična kul tura kako naj bolje mo že no si sa iza zo vima globalizacije, a što se Hrvatske tiče, najveca je njena sreca što su tri dijalektalne skupine us-pjele kulturalno, sve do akademskih visina, op-sta ti. Štokavica (ujedno književni standard), kajkavica i osobito čakavica. Kad velim »op-stati« onda mislim najprije na teško izbježiv jezični integralizam, koji je diljem Europe, u ime nacionalnog standarda, naprosto uništavao vlastito jezično nasljede u ime jedinstvenosti nacionalnog jezika. Niz faktora sudjelovalo je u očuvanju dijalekata kao jezika svakodnevne komunikacije (što nije samo hrvatski slučaj), ali i široj afirmaciji čakavice u kulturalni jezik. I propio to je dvignulo nivo kulture u Istri; fenomen ČA VAL. E tentavo, invano, de spiegar a certi amici taliani, che propio la man-canza del dialetto istro-veneto nella scola e cultura fa mal alla stessa cultura italiana in Istria. I tako me strah da slabo stoji dijalekt u Italiji i Sloveniji, a akademični standard ne more nas braniti, zato ča je konzervativan. Danas, istarska čakavica u dnevnoj komunikaciji , doduše kontaminirana standardom i anglizmima, postaje ne samo kulturalno dobro. Jer ona se odlično snalazi i u literaturi, estradi, medijima, ona sve jače djeluje kako na sam jezični standard, tako se i teritorijalno širi i iz-van čakavskih područja. Nije ovdje riječ samo 0 lokalnoj aromi, folkloru i tradiciji zatvorene sredine, nego o visokom artističkom urbanom uzletu, koji je prividno anakron. Mislim da je istarski ČA VAL intuitivno prepoznat i u drugim krajevima, čakavskim, poput Dalmacije, ali i kajkavskim, poput Me-dimurja gdje buja dijalektalna poezija i pop-muzika; i štokavskim. Tako da danas jedna uz-višena i razmažena metropola, što Zagreb jest, više ne može bez zvijezdi iz »provincije«, kao što je ča-jazzerica Tamara Obrovac, ili istarski čakavski Tex-Mex mix u izvedbi Edija Ma-ružina i njegovih »Gustafa«, ili splitski hip-ho-peri »The beat fleet«, ili »Zinedine Zidane«; ili medimurska autorica kajkavskih balada Lidija Bajuk; ali i raper Edo Maajka sa svojim bosanskim štokavskim dijalektom, ili zagrebač-ko »Hladno pivo« sa svojim urbanim slen-gom... Tako, eto, dijalekt, ostaje autentičan, i postaje trans-urban, baš zato što je autentičan, 1 tako služi kao odlično sredstvo očuvanja nacionalnog jezika. Naravno, riječ je tu i o širini slobodne, nesputane komunikacije, u kojoj jedan čakavac Franci Blaškovic bez pardona uzima, posuduje riječi iz drugih izričaja, ali i iz standarda - hrvatskog, slovenskog, talijan-skog ili en gleskog jezika. I tako se stva ra no -va kulturalna matrica. Ona je dinamična, gip-ka, kontradiktorna, ona bježi od standardizacije i bilo kakvih preciznih definicija. Seveda, standardizacija je temeljnega pomena za visoko kulturo in tehnologijo in ji je kot taki usojeno popuščanje pred naslednjo logično stopnjo kulturnega standarda - angli-zacijo. Ki pa ogroža samo srčiko nacionalne kulture. Narečja, marginalni pojavi, underground..., ne bežijo pred kontaminacijami, temveč jih sprejemajo, prekvasijo in uporabljajo. Tako postajajo bistven dejavnik ohranjanja te iste nacionalne kulture. Mal ce su ho paren sem da nes, vem, ven -dar skušam tudi na tak način predramiti globoko pospa le varuhe na ci o nal nih vrednot. prevodna literatura - Amanairis Izbor sodobne irske književnosti Antologijo je uredila Tina Mahkota Amanairis : antologija sodobne književnosti v irščini /izbrala Tina Mahkota in Gabriel Rosenstock/ ; uredila Tina Mahkota ; prevedli Nada Grošelj, Lučka Jenčič, Tina Mahkota et al.; spremna beseda Tomas Mac Siomoin. - Ljubljana : Društvo slovenskih pisateljev, 2007 -(Antologija Vilenice) V večstoletnih bojih z Angleži Irci niso zapadli v melanholično »filozofijo odpovedi«, temveč so se prav nasprotno povzpeli do »filozofije radosti«, do filozofije smeha, ki pa nikoli ni grenak ali trpek, saj naravnost izžareva živahno hudomušnost in prikliče zdravilni nasmeh na ustnice celo najbolj zadrtim pesimistom oziroma fatalistom. »Resnica, ki ne daje priložnosti za smeh, je zlagana«, pravijo in kar naprej ponavljajo tudi današnji prebivalci »zelenega otoka«, znanega po naravnost čarobni pokrajini, poseljenega s potomci Keltov in številnih drugih narodov. V tej deželi so poleg kulturno-zgo-dovinske preteklosti in mnogih ohranjenih tradicionalnih običajev zelo v čislih glasba in ples, prav posebno mesto pa od nekdaj pripada tudi književnikom oziroma njihovi pisani in govorjeni besedi. V okviru Vileniških srečanj 2007 so organizatorji pripravili tudi zanimivo in poučno srečanje z irskimi avtorji oziroma okroglo mizo o sodobni književnosti v irščini; skoraj istočasno pa se je na knjižnih policah pojavila knjiga »Amanairis« (antologija sodobne književnosti v irščini), ki ji velja nameniti vsaj nekaj besed. Vseh sedemnajst predstavljenih avtorjev in avtoric, večinoma prvič prevedenih v slovenščino, prihaja iz dežele, v kateri vsak kraj nosi dvoje imen (npr. Claonadh - Clane, Cill Dara - Kildare). Posebej velja omeniti, da so v tem izboru Tine Mahkota in Gabriela Rosenstocka zajeti avtorji, ki izvorno pišejo v irščini. A kot sta dvojezičnost in dvojezikovnost vpisani v zgodovino irske književnosti vse od njenega začetka (v srednjem veku kot dvojica irščina-latinščina, pozneje irščina-angleščina), je tudi njihov odnos do irščine večkrat bipolaren, raznoroden in raznolik. Nekateri so rojeni govorci irščine, nekateri pišejo v obeh jezikih, ki se govorijo na otoku, nekateri se sami prevajajo v angleščino, nekateri pa, kot denimo pesnica Biddy Jenkinson, prevode v angleščino odločno zavračajo. V sodobnem irskojezičnem leposlovju (tako v prozi kot v poeziji) se kaže izrazita težnja, da avtorji z užitkom razgrajujejo tradicionalno katoliško Irsko, »bolj papeško od papeža«, z vsem njenim kolesjem in pompom vred, kot pravi Tomas Mac Siomoin. V pričujoči antologiji poleg izvrstnih proznih tekstov veliko pozornosti zbujajo pesmi v ka- terih se zrcali občutek popolne odprtosti in svobodomiselnosti. Na pesniški fronti izstopajo tudi feministično razgledane pesnice, ki pokrivajo vso paleto ženskega izkustva. To pa je vsekakor zelo dobrodošel in kar nekoliko nepričakovan razvoj oziroma obrat za irsko skupnost, v kateri so bile patriarhalne vrednote še do pred kratkim malone samoumevne. Irski pišoči avtorji izpričujejo dvojno jezikovno realnost Irske, vendar ne le tisto zazrto v daljnjo preteklost, arhaičnost, mitskost, nostalgijo ali golo domačijskost in osamelo otoško vztrajanje v »morju angleščine«. Sodobna književnost v irščini, ki jo imamo sedaj vsaj »informativno« na razpolago tudi v slovenskem prevodu je pestra, drzna in splošno zanimiva, sicer pa jo lahko opredelimo tudi kot samozavestno, energično, dinamično književnost, pisano v jeziku, ki se ponaša z eno najstarejših vernaku-larnih književnosti in pesniških tradicij v Evropi. Irska literarna tradicija (z izjemo Bel-fasta pretežno podeželske provenience) je povezana s sanskrtom in latinščino, kljub pogosto nenaklonjenim in celo pogubnim zgodovinskim in političnim oziroma kulturnim spopadom pa vseeno traja, vztraja in se ohranja vse od 6.stoletja do naših dni. V današnjem času jo najbolj pesti majhno število govorcev (okoli 70.000) in bralcev, ki sicer praviloma raje posegajo po angleških prevodih. Ne nazadnje velja izpostaviti, da se predstavljeni avtorji oddaljujejo od folklorne tradicije ter razvijajo jezik in vsebino svojih del v smeri novih družbenih izzivov in sprememb, ki jih v določeni meri narekuje tudi veliko število novih priseljencev in z njimi povezan »kulturološki preplet« na »smaragdnem otoku«. V tem kontekstu gre razumeti razmislek uveljavljenega književnika in prevajalca Gabriela Rosenstocka, ki kot eden najbolj gorečih zagovornikov novodobne renesanse književnosti v irščini pravi: »velikani izjemne in bogate književne preteklosti (Wilde, Shaw, Joyce, Beckett, Yeats idr.) so samosvoja irska okna v svet, vendar tudi »osamljeni otočki«, saj pripadajo oddaljenim časom in razmeram; danes pa je pred nami poglavitna naloga - na stežaj odpreti vrata novi literaturi v irščini, ki brez zadržkov podira okostenele stereotipe in tabuje lastne preteklosti.« Tem besedam ni potrebno veliko dodajati, morda le dejstvo, da bo potrebno še veliko novih prevodov te izjemne književnosti v razne svetovne jezike (seveda tudi v slovenščino), ker je to edini način za njen preboj iz relativno ozkih »akademskih krogov« v širšo bralsko množico tako na Irskem kot drugod po svetu. Slavko Gaberc revije za otroke in mladino - Decembrska številka Pastirček v praznični preobleki Urednik je tokrat izbral predvsem na božič vezane zgodbice, uganke, igrice in križanke Mladinska in otroška revija Zadruge Goriške Mohorjeve - Pastirček, ki je v tem šolskem letu v 62. letu izhajanja, si je decembra nadela praznično preobleko. Urednik Marijan Markežič je v tokratni številki zbral na božič vezane zgodbice, uganke, igrice ter križanke, za zbrano gradivo pa je značilno, da ima še ved no igrivo vse bi no z enig ma ti ko in didaktiko. Naslovnico je tokrat prispevala Elia De-iuri, učenka 3. razreda osnovne šole O. Župančiča v Gorici, na uvod ni stra ni pa so tudi besede ured-ni ka, ki je v ime nu uredniš tva in upra ve vsem sku -paj zaželel veliko veselja in miru. V tej številki, ki jo bogatijo tudi zanimive ilustracije domačih avtorjev, lahko mladi bralci preberejo zanimivo pesmico Berte Golob, ki v verzih opeva dve zgodnji spomladanski cvetlici, in sicer na-r ci so in ma čeho. Pouč na je tudi zgodba, ki go vo ri o Štefanu, prvem mučencu, ki je zaradi krščanske vere daroval svoje življenje, zanimivo pa je tudi nadaljevanje zgodbice Marize Perat z naslovom Škrata Pikec in Pokec, maček Mrnjav ter njihove zgodbe in dogodbe. V tokratni številki avtorica opisuje dogodivščine Pikca in Pokca, ki ju odpelje Čarovnik Hokus Pokus. V nadaljevanju lahko bralci izvejo številne koristne podatke o dolžnostih ministrantov, v rubri ki Pas tir čko va poš ta pa so se v de cem - brski številki revije Pastirček znašli opisi različnih izle tov in šol skih do god kov ter izkuš nje ne katerih mladih ministrantov. To rubriko bogatijo tudi risbe učencev različnih šol in vrtcev, rdeča nit objavljenih risb pa ostajajo šolski izleti, zima ter decembrski dobri možje. Ob koncu revije radovedno oko ne more spregledati utrinkov iz spominov naših dedkov in babic, ki v tokratni številki obujajo spomine na jaslice in božič nekoč. Oblikovalci revije so se tudi v tej številki posvetili ročnim spretnostim, saj se bralci lahko naučijo izdelovati adventni venec. Čeprav je adventni čas že za nami, je v tej rubriki mogoče najti številne koristne namige za prihodnje leto. Da pa ima revija med drugim tudi poučni značaj, kaže prispevek Marijana Markežiča, ki je spregovoril o muzeju na prostem, ki se nahaja v Posočju. Tu so na mreč jeseni odpr li še zad nji od šes tih muzejev na prostem prve svetovne vojne Kolovrat. Prispevek dokumentirajo tudi barvne in črnobele fotografije. Zadnje strani decembrske številke Pastirček so posvečene duhovnim igram in zabavi. Z odgovarjanjem na vprašanja, svetopisemsko kri žan ko ter is kanjem raz lik na dveh ris bah se bo marsikdo razvedril, obogatil svoj besedni zaklad ter razširil obzorja. (sč) Brezplačno v muzeje Štirinajst francoskih muzejev in nacionalnih spomenikov je v januarju začelo sodelovati v šestmesečnem programu brezplačnega vstopa, da bi preverili, ali bodo na ta način pritegnili novo občinstvo. Raziskavo bodo izvedli, da bi ocenili vpliv brezplačnega vstopa na obisk muzejev. S tem eksperimentom želijo pritegniti nove kategorije obiskovalcev, je oktobra na predstavitvi programa dejala ministrica za kulturo Christine Al-banel. Poskus bo vključeval samo stalne zbirke v muzejih Guimet (azijske umetnosti) in Cluny (srednji vek) v Parizu, Muzeju zraka in prostora v Bour-getu in Muzeju mornarice v Toulonu. Noben od teh muzejev ni veliko obiskan. Brezplačen vstop pa bodo enkrat tedensko za mlade od 18. do 25. leta starosti ponudili tudi štirje veliki pariški muzeji: Nacionalni muzej moderne umetnosti centra Pompidou, muzej Orsay (slikarstvo in kiparstvo 19. stoletja), Louvre in Quai Branly (primitivna umetnost). V nekaterih državah že vodijo politiko brezplačnega vstopa v muzeje. V Veliki Britaniji so obiski stalnih zbirk galerij in nacionalnih muzejev brezplačni od decembra 2001. (STA) / SVET Sobota, 5. januarja 2008 1 1 des moines - V zvezni državi Iowa na volitvah za izbor predsedniških kandidatov predvidevanja Barack Obama prvi B°o?° v državi »belih« volilcev nekoliko Za republikance zmagal Mike Huckabee - 8. januarja na vrsti New Hampshire hladnejše? DES MOINES - Demokrat Barack Obama in republikanec Mike Huckabee sta zmagovalca četrtkovih strankarskih zborovanj v ameriški zvezni državi Iowa, kjer so volivci začeli z izbiro strankarskih predsedniških kandidatov. Predsedniška tekma se zdaj seli v New Hampshire, kjer bodo strankarske volitve 8. januarja. Obama se je z zmago že zapisal v zgodovino, saj to ni uspelo še nobenemu temnopoltemu predsedniškemu kandidatu v ZDA. Med republikanci se je na drugo mesto uvrstil nekdanji guverner Massachusettsa Mitt Romney, tretje mesto pa bo pripadlo bodisi nekdanjemu senatorju iz Tennessee-ja Fredu Thompsonu ali pa senatorju iz Ari zo ne Joh nu McCai nu. Sle di ji ma kon gres nik iz Tek sa sa Ron Pau -l pred nekdanjim županom New Yorka Rudyjem Giulianijem. Republikanskih strankarskih zborovanj se je udeležilo nekaj več kot 100.000 volivcev, pri čemer je bila za zmago Huckabeeja odločilna podpora krščanskih konservativcev. Med tistimi republikanci, ki jim vera ni ključnega pomena za izvolitev predsedniškega kandidata, je slavil Romney. Za republikance zaskrbljujoče je, da se je demokratskih strankarskih zborovanj udeležilo dvakrat več ljudi kot republikanskih. Med njimi veliko mladih, neodvisnih in takšnih, ki so šli prvič na volišča. Ti so s prepričljivo večino podprli Obamo, ki je slavil tudi pri ženskih volivcih. Zmaga Obame je toliko bolj izrazita ob dejstvu, da je v Iowi le okoli štiri odstotke temnopoltega prebivalstva. Na drugo mesto se je uvrstil nekdanji senator iz Severne Karoline John Edwards s tesno prednostjo pred senatorko iz New Yorka Hillary Clinton. Daleč zadaj so gu ver ner No ve Me hi ke Bil -l Richardson pred senatorjem Jose-phom Bidenom iz Delawarea in senatorjem iz Connecticuta Christopherjem Doddom, ki so dobili le po nekaj delegatskih glasov. Republikanci štejejo glasove udeležencev zborovanj, demokrati pa po zapleteni formuli te glasove objavijo s številom delegatov za državno konvencijo, kjer bodo do konca razdelili glasove za nacionalno konvencijo. To za nadaljevanje kampanje sicer ni toliko pomembno, kot je pomemben vtis vrstnega reda na volivce v drugih državah. Bi-den in Dodd sta pri demokratih nemudoma naznanila odstop od kampanje, pri republikancih pa tega takoj po razglasitvi rezultatov ni storil nihče. Zmaga tako Obame kot Huckabeeja pomeni, da si Američani po sedmih letih vladavine Georgea Busha želijo resničnih in ne le kozmetičnih sprememb. Tudi Huckabee je namreč med kampanjo večkrat kritiziral politiko, še posebej zunanjo, Busheve administracije. Baptistični pridigar, ki prihaja iz mesteca Hope, tako kot nekdanji predsednik in prav tako guverner Arkansasa Bill Clinton, je ugnal zagovornika Busheve politika Mitta Romneyja, ki je v Iowi porabil na desetine milijonov dolarjev več od njega. Clinton ima dobro mnenje o Huc-kabeeju, ki je znan tudi po tem, da mu je uspelo shujšati za več kot 50 kilogramov. Nedavno je namreč dejal, da gre za edinega republikanca, ki zna javno nastopati in hkrati povedati šalo. Prisrčnost, enostavnost, populizem, retorične sposobnosti, poudarjanje sodelovanja med republikanci in demokrati pa so poleg podpore krščanske desnice Hucka-beeju zagotovili pomembno zmago v Iowi, ki jo bo moral unovčiti v nadaljevanju tekme v državah, kjer krščanska desnica nima tako močnega vpliva kot v Io-wi. Republikanska tekma ostaja zaradi Huckabeejeve zmage odprta, saj se je Romneyju podrla strategija zmag v Iowi in New Hampshireu, nato pa na krilih teh dveh zmag premagati prednost, ki jo v nacionalnih anketah uživa nekdanji župan New Yorka Rudy Giuliani. Ta je Huckabeejeve zmage vesel, čeprav Barack Obama si je z zmago v »beli« Iowi zagotovil pri javnem mnenju dober startni položaj tudi na volitvah v zvezni državi New Hampshire ANSA se je med republikanci v Iowi uvrstil na predzadnje mesto, saj na uspeh v tej kmetijski državi nikoli ni niti računal. Vesel je tudi senator iz Arizone John McCain, ki je v anketah v New Hampshireu izenačen z Romneyjem, iz tekme pa ne bosta odstopila niti nekdanji senator iz Tennesseeja Fred Thompson niti kongresnik iz Teksasa Ron Paul. Pomembnejša zgodba se je odvijala pri demokratih, kjer je veljalo, da bi zmaga Hillary Clinton v Iowi zapečatila tekmo, zdaj pa velja, da se bo to zgodilo v primeru zmage Obame v New Hampshireu. Obama je dokazal, da lahko temnopolti kandidat osvoji povsem »belo« državo in če to potrdi v prav tako »belem« New Hampshireu, ga bo težko zaustaviti na poti do Bele hiše. John Edwards je sicer dobil nekaj več glasov kot Clintonova, vendar v New Hampshireu preveč zaostaja, da bi mu drugo mesto v Iowi zadostovalo za nov zagon in presenečenje 8. januarja. Obama, ki je pred kamerami nastopil kot zadnji, je uspel navdušiti celo cinične televizijske komentatorje, ki jih je težko presenetiti. Dejal je, da njegova kampanja prinaša resnično spremembo v ameriško politiko, ki bo prijaznejša navzven in bo presegala notranje delitve na rdeče (republikanske) in modre (demokratske) države. Ob tem je namignil, da bi se delitve nadaljevale tudi z zmago Hillary Clinton. Poudaril je, da njegova zgodba, sina očeta iz Kenije in matere iz Kansasa, govori o združevalnem potencialu Amerike, ki ji je dovolj izkoriščanja terorizma za zastraševanje volivcev in prepirov za prazen nič, namesto iskanja skupnega jezika. Obamo je v Iowi volila večina žensk, večina mlajših od 30 let in večina tistih, za katere je pri letošnjih volitvah najpomembnejša »sprememba«. Clintonova, kije tako izpadla kot kandidatka »kontinuitete«, pa je dejala, da se tekma šele začenja. (STA) LONDON - Temperature ozračja po svetu se bodo letos nekoliko ohladile, a bo leto 2008 kljub temu med desetimi najtoplejšimi v zadnjih desetletjih, napovedujejo britanski znanstveniki. Na malenkostno znižanje temperatur bo vplival vremenski pojav La Nina nad Tihim oceanom, so v letni napovedi zapisali britanski meteorologi in znanstveniki z univerze Vzhodna Anglija, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Povprečna temperatura bo po napovedih britanskih strokovnjakov 0,37 stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem 14 stopinj. Letošnje leto bo s tem najhladnejše po letu 2000, ko je bila temperatura 0,24 stopinje nad povprečjem. »Vremenski pojavi, kot sta El Nino in La Nina, imajo znaten vpliv na svetovno temperaturo. La Nina je trenutno močna in bo v letu 2008 omejila temperature,« je povedal profesor Chris Fol-land z britanskega meteorološkega urada. »A povprečna temperatura bo še vedno precej višja kot leta 2000. Segrevanje se bo verjetno nadaljevalo, ko se bo moč La Nine zmanjšala,« je dodal. Znižanje temperature pa ne pomeni, da se je trend segrevanja ozračja ustavil. »Dejstvo, da bo leto 2008 najhladnejše v zadnjih osmih letih, še ne pomeni, da globalnega segrevanja ni več,« opozarja profesor Phil Jones z univerze Vzhodna Anglija. Kar šteje, je dolgoletno povprečje. Obdobje 2001-2007 je bilo namreč za 0,44 stopinje toplejše od obdobja 1961-1990, pojasnjuje Jones. La Nina je vremenski pojav, ki znižuje temperaturo morja ob zahodni obali Južne Amerike, kar povzroča vremenske nevšečnosti na različnih delih sveta. El Nino pa segreva površino Tihega oceana in naj bi bil odgovoren za dolgotrajno sušo v Avstraliji, poplave na Afriškem rogu in v Boliviji ter močnejše zimske monsune v južni Aziji. (STA) priština - Hashim Thaci potrdil odločenost za neodvisnost Včeraj ustanovno zasedanje kosovske skupščine PRIŠTINA - Kosovska skupščina se je včeraj po parlamentarnih volitvah 17. novembra lani sešla na ustanovnem zasedanju. Poslanci skupščine, ki naj bi v kratkem razglasila kosovsko neodvisnost, so zaprisegli, nato pa zasedanje po 30 minutah preložili na sredo. Takrat naj bi po napovedih tudi izbrali predsednika skupščine. Kot je izjavil vodja misije ZN na Kosovu (Unmik) Joachim Rücker, naj bi skupščina v sredo že glasovala tudi o novi kosovski vladi, poročajo tuje tiskovne agencije. Nova skupščina se je sešla dan pred iztekom ustavnega roka. V soboto se namreč izteče rok, do katerega se morajo v skladu z ustavo po parlamentarnih volitvah 17. novembra lani konstituirati nove kosovske institucije. Kot je novinarjem dejal mandatar za sestavo nove kosovske vlade Hashim Thaci, je kosovsko vodstvo odločeno sodelovati z mednarodnimi partnerji, da bi Kosovo uradno postalo neodvisno in suvereno. V tretjem sklicu skupščine, odkar je Kosovo leta 1999 prešlo pod upravo Združenih narodov, ima doslej največja opozicijska stranka, Thacijeva Demokratska stranka Kosova (PDK), 37 od skupno 120 sedežev. Demokratska zveza Kosova (LDK) kosovskega predsednika Fatmirja Sejdiuja jih ima 25. Tretja je nova stranka Zveza novo Kosovo (AKR) Behgeta Pacollija, kije dobila 13 poslanskih mest, medtem ko jih ima Demokratična zveza Dardanije (DSD) bivšega predsednika skupščine Nedža- Mandatar za sestavo nove kosovske vlade Hashim Thaci ANSA ta Dacija 11. Zavezništvo za prihodnost Kosova (AAK) bivšega premiera in haaškega obtoženca Ramusha Haradi-naja ima deset poslanskih mest. Stranke, ki predstavljajo narodne manjšine, so ob 20 zanje rezerviranih poslanskih mandatov dobile še štiri, tako da jih imajo v kosovski skupščini skupno 24. Srbska skupnost ima v okviru omenjenih 20 poslanskih mest zagotovljenih deset mandatov. Kosovska skupščina naj bi danes odločala tudi o svojem predsedniku, ker pa PDK in LDK še nista dosegla koalicijske pogodbe, to ni bilo mogoče. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, naj bi PDK sicer pripadlo sedem ministrskih mest, LDK pa pet, medtem ko naj bi tri ministrske položaje dobili predstavniki manjšin. Med temi naj bi dva ministrska resorja prevzeli predstavniki srbske manjšine, ki je novembrske volitve sicer množično bojkotirala. Potem ko so med Beogradom in Prištino propadli pogovori o prihodnjem statusu Kosova, so kosovski voditelji zatrdili, da bodo v začetku leta enostransko razglasili neodvisnost. To naj bi se zgodilo po srbskih predsedniških volitvah, katerih prvi krog bo 20. januarja, drugi pa 3. februarja. (STA) 1 2 Sobota, 5. januarja 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it travnik - Trgovci nasprotujejo predčasni razširitvi gradbišča na parkirno ploščad »Če se ne bodo držali dogovora, se bomo obrnili na odvetnika« Občina skuša doseči kompromis - Romoli:»Pomembno je, da se dela čimprej zaključijo« Trgovci z območja Travnika in Raš-tela ne nameravajo popustiti. Če bo podjetje Luci costruzioni, ki je zadolženo za obnovo Travnika, razširilo gradbišče na območje parkirišča na Travniku pred mesecem majem, bodo najeli odvetnika. Trgovci zgodovinskega središča Gorice namreč zahtevajo, da se podjetje drži dogovorjene časovne preglednice. Le-ta je predvidevala, da bodo dela potekala po sklopih in da bodo parkirna mesta na Travniku dostopna kupcem čim dlje. Podjetje pa je pred nedavnim sporočilo občinskemu tehničnemu uradu, da namerava v pričakovanju na kamen, s katerim bo tlakovalo trg, začeti z deli na parkirni ploščadi. Ko so za odločitev izvedeli trgovci z območja Travnika in Raštela, so se vznemirili. »Dogovori so bili drugačni. Med srečanjem na občini so nam povedali, da bodo parkirišče zaprli maja. Ker pa so zamudili z izbiro kamna, so pred prazniki odločili, da bodo pospešili dela z razširitvijo gradbišča,« je povedal lastnik trgovine K2 Sport na Raštelu Benedikt Kosič in podčrtal: »Rezultat je, da bodo naše trgovine ostale izolirane ravno v obdobju popustov. Gradbišče se bo začenjalo pred našo trgovino s čevlji na Raštelu, meter in pol od izložbe, in se bo zaključilo pri predoru Bombi. Podjetje skrbi za svoje interese in se ne drži dogovorov, mi pa nastra-damo. Vsi pa moramo biti zaščiteni, zato ne bomo popustili. V primeru, da podjetje ne bo naredilo koraka nazaj, smo pripravljeni tudi najeti odvetnika.« Kompromis med potrebami podjetja in trgovcev išče občinska uprava. Vodja tehničnega urada goriške občine Igna-zio Spano se je včeraj pogovoril s predstavniki tržaškega gradbenega podjetja, prihodnji teden pa se bo srečal s tehnično komisijo. Za iskanje najboljše rešitve se je angažiral tudi župan Ettore Romoli, ki je odgovoren za resor javnih del. »Glede na vsebino razpisa javne dražbe, bi podjetje lahko takoj zasedlo tudi parkirno ploščad. Obljubili so, da bodo skušali to območje zapreti prometu kasneje,« je povedal župan in pristavil: »S pogajanjem si prizadevamo, da bomo vse zadovoljili. V sredo se nameravam srečati s trgovci, da jim predstavim položaj. Pomembno pa je, da se dela čimprej zaključijo.« Aleksija Ambrosi Bager pred prefekturo BUMBACA gorica - Marca bodo odprli odmevno likovno razstavo Poklon Benetkam Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice bodo na ogled tudi dela Canaletta in Tiepola to okoristilo tako s turistične kakor V prostorih palače Della Torre v Gosposki ulici v Gorici, kjer ima svoj sedež Fundacija Goriške hranilnice, bodo marca odprli na ogled slikarsko razstavo z naslovom »Le Meraviglie di Venezia«. Prireditelji so razstavo predstavili krajevnim medijem že v zadnjih decembrskih dneh, da bi lahko mestni turistični operaterji in prevozna podjetja uskladili svoje delovanje in ustvarili najboljše pogoje za množičen obisk razstave. »Cilj Fundacije Goriške hranilnice je razvijati kakovostne kulturne po nu dbe, od ka te rih se bo mes - tudi z gospodarske plati« je v imenu prirediteljev razstave povedal predsednik Fundacije Goriške hranilnice Franco Obizzi in dodal, da bo postavitev zaupana podjetju Ar-tematica, ki skrbi za razstavišča v milanskem Castello Sforzesco ter v nekaterih likovni galerijah v Trevi-su in Firencah. Na platnih stodvaj-setih razstavljenih slik, ki izhajajo iz zasebnih zbirk, bodo upodobljene Benetke osemnajstega stoletja. V portretih, ki so jih naslikali Giovanni Antonio Pellegrini ali v vedutah Canaletta in drugih slikarjev, kot so Johann Anton Richter, Francesco Zuccarelli in Lorenzo Tiepolo, bo obiskovalec lahko dojel življenje tistega časa in arhitekturno zgradbo bogatega trgovskega mesta ob Jadranskem morju. Razstava bo na ogled od 14. marca do 27. julija. Svoja vrata bo palača Della Torre odprla ob delavnikih, nedeljah in praznikih. Razstavo pod pokroviteljstvom dežele Furlanije-Julijske krajine, goriške pokrajine in občine gorica bo finančno podprl tudi bančni zavod Cassa di Risparmio del Friuli Venezia Giulia. (vas) Koncert na Sveti Gori V baziliki na Sveti Gori bo jutri ob 17. uri na sporedu tretji božično-no-voletni koncert, ki jih organizira društvo Planota. Glasbeni dogodek bodo oblikovali trije mednarodno priznani solisti: domačina Armando Mariutti (flavta) in Bernarda Paškvan (orgle) ter ameriška sopra-nistka Kay S. Raplenovich. Predstavili se bodo s sakralnim programom za flavto, orgle in glas. S sendviči niso zadovoljni V pričakovanju na deratizacijo men-ze, kjer so v sredo zvečer tekale štiri velike podgane, so delavci tržiške ladjedelnice Fincantieri tudi včeraj pokosili in povečerjali z dvema sendvičema, sadjem in pijačo. To je začasna rešitev, za katero se je podjetje odločilo s sindikalnimi predstavniki. Izredni ukrep pa ni zadovoljil delavcev, ki zahtevajo več jamstev za varnost in zdravje na delu. »Primernejša rešitev bi bila izredna dopolnilna blagajna. Le-ta bi omogočila temeljit ukrep specializiranega podjetja, ki bi v nekaj dneh omogočal uporabo menze, ne da bi bilo naše zdravje ogroženo,« je povedal delavec, ki je v sredo videl podgane v menzi. Premec na trgu ne prepriča Pobuda tržiške občinske uprave, ki namerava v okviru praznovanj stoletnice ladjedelnice razstaviti na trgu Republike dvanajst metrov visok premec ladje Carnival Dream, ne prepriča občanov. V prejšnjih dneh je svoje pomisleke v zvezi s pobudo izrazil občinski svetnik mešane skupine Antonaci, tudi mnogi Tržičani pa ocenjujejo, da je sprednji del mogočne ladje, ki tehta kar 220 ton, morda preveliko breme za nov pod osrednjega mestnega trga. Izbira ne prepriča niti predstavnika sindikata Fiom-CGIL Franca Butti-gnona, po katerem bi bilo primernejše, da bi denar vlagali v tečaje za varnost na delu. Pripravljeni na sneg Goriška občina je pripravljena na sneg. Ze 28. novembra so podpisali dogovorom z osebjem občinske cestarske službe, ki je do 31. marca v primeru slabega vremena in snežnih padavin na razpolago za čiščenje cest 24 ur na dan. Ob tem imajo na občini na zalogi tisoč sto-tov soli in 900 stotov peska, s katerimi bodo posipali ceste in mestne ulice, komaj bodo nanje padle prve snežinke. dol - Včeraj na Palkišču Poslovili so se od Ettoreja Mora Na Palkišču se je včeraj množica domačinov in prebivalcev sosednjih krajev poslovila od 83-letnega Ettoreja Mora. V Dolu je bil izredno priljubljena osebnost; vse od njene ustanovitve leta 1971 je bil član sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje, zatem pa je bil med ustanovitelji odbora za postavitev doljanskega spomenika padlim v NOB. Daleč naokrog so ga poznali tudi zaradi osmice, ki jo je do pred dvajsetimi leti redno odpiral na Palkišču. Moro se j e rodil leta 1924 na Vrhu; pred vojno je bil zaposlen na železnici, zatem pa je bil skupaj z drugimi številnimi primorskimi fanti odpoklican v posebne bataljone. Njega so dodelili v mestece pri Livornu; po razpadu Italije je uspel zbežati in priti do doma, kjer pa so ga kmalu zatem zajeli Nemci. Peljali so ga v Gorico in ga nato skupaj z drugimi ujetniki prepeljali v Nemčijo na vagonih za prevoz živine. Najprej je bil interniran v Dachau, zaradi močne postave pa so ga od tam premestili na prisilno delo v kraj Berchtesgaden, kjer so v hribu ujetniki gradili bunker za Hitlerja. Po osvoboditvi se je Moro vrnil domov, nato pa se je poročil z Almo Vižintin iz Dola in si skupaj z njo uredil dom na Palkišču. Rodila sta se jima dva otroka, sin Luciano in hči Alessandra. V povojnih letih je bil Moro zaposlen v kamnolomih v Medji vasi, Nabrežini in Dolu, pred upokojitvijo pa je nekaj časa delal tudi v tovarni. Svoja medvojna doživetja je Moro zaupal številnim zgodovinarjem in raziskovalcem; med drugim so njegova pričevanja objavili v knjigi »Battaglioni speciali - Kalvarija primorskih mladoletnikov v besedi in sliki«, ki sta jo napisala Sara Perini in Branko Čermelj, in v knjigi Karla Černica »Nočemo pozabiti«, ki je izšla ob petdesetletnici osvoboditve. Na včerajšnjem pogrebu so bili s praporom prisotni člani sekcij VZPI-AN-PI iz Dola-Jamelj in Krmina; cerkveni obred je vodil župnik Ambrož Kodelja, ob odprtem grobu pa je v imenu domače sekcije VZPI-ANPI spregovoril Patrik Zulian. gorica - Včeraj so se sestali predstavniki ožjega odbora županov V pripravi skupni dokument za zaščito goriškega zdravstva Izrazili bodo svoje pomisleke v zvezi s preureditvijo deželnega zdravstvenega sistema in zahtevali večja jamstva za Goriško in njene prebivalce. Skupno stališče bodo predstavniki konference županov goriške pokrajine podali v dokumentu, ki ga bodo pripravili v teku desetih dni in ki ga bodo na deželi predstavili ob priložnosti avdicije ob koncu januarja. Skupni dokument so predstavniki ožjega odbora županov začeli pripravljati med včerajšnjim večernim srečanjem, ki je potekalo v goriški občinski palači. Ob goriškem županu Ettoreju Romoliju in odbornici Silvani Romano so se včerajšnjega srečanja udeležili odborniki občin Tržič, Gradišče, Gradež, Turjak, Vileš, Šlovrenc in Štarancan. »Potrdili smo odklonilno držo do deželnega načrta za racionalizacijo zdravstva, ki predvideva spojitev goriškega in tržaškega zdravstvenega podjetja,« je po srečanju povedal župan Romoli in dodal, da je včerajšnje srečanje sklical na podlagi decembrskega sklepa širšega odbora županov. »Novo besedilo bo sinteza dokumentov o zdravstvu, ki so jih odobrili goriški in tržiški občinski svet ter pokrajina,« je Z včerajšnjega srečanja odbora županov povedal Romoli. Reforma zdravstva po mnenju županov lahko privede do neravnovesij, v primeru, da ne pride do kompenzacije na področju kakovosti storitev. Treba bo poskrbeti, da pride do potenciranja goriške in tr- BUMBACA žiške bolnišnice. Vlogo Gorice je treba ovrednotiti pri vodenju teritorialnega zdravstvenega podjetja, pravijo župani, po mnenju katerih je treba učinkovitost novega sistema preveriti v poskusnem obdobju. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 5. januarja 2008 13 nova gorica - Župan čaka na odgovor z ministrstva za okolje in prostor h v • ■ i v« • Zaradi zaščitenih območij pod vprašajem razvoj mesta Načrtovana širitev območij Natura 2000 proti Ajševici povzroča zaskrbljenost Kot smo že poročali je novogoriš-ki župan Mirko Brulc koncem decembra slovenskemu ministru za okolje in prostor Janezu Podobniku poslal pismo, v katerem ga je seznanil s hudimi razvojnimi težavami Nove Gorice, do katerih bi prišlo ob načrtovani širitvi območja Natura 2000, saj se mesto, ki je v strategiji prostorskega razvoja Slovenije opredeljeno kot središče nacionalnega pomena, ob upoštevanju omejitev območij Natura 2000 nima kam širiti.V pismu je Brulc ministra tudi po zval, naj se ude le ži pri hod nje se -je novogoriškega mestnega sveta, ki bo 31. januarja in na kateri bodo svetniki razpravljali o tej problematiki. Z ministrstva za okolje in prostor še niso odgovorili, za pojasnitev razmer pa smo se obrnili na oddelek za okolje in prostor na novogoriški občini, kjer pripravljajo gradivo za januarsko sejo mest ne ga sve ta. Zakonsko osnovo Nature 2000 predstavljata evropski direktivi o pticah in habitatih. Direktivo o ohranjanju prostoživečih ptic je ministrski svet Evropske unije sprejel že leta 1979. Direktiva o ohranjanju naravnih habita-tov ter prosto živečih živalskih in rast lin skih vrst pa je bi la s stra ni is te -ga organa sprejeta leta 1992. Oblikovanje mreže posebej varovanih območij Natura 2000 v Sloveniji pravno ureja zakon o ohranjanju narave, ki določa tudi, da slovenska vlada posebna varstvena območja in varstvene cilje na teh ob mo čij do lo ča po pred hod nem mnenju lokalnih skupnosti. Slovenska vlada je v letu 2004 z ured bo o po seb nih var stve nih ob -močjih Natura 2000 določila 26 takšnih ob mo čij za 41 vrst ptic. Na os no -vi direktive o habitatih je določila tudi 260 po ten ci al nih po seb nih ohra ni -tvenih območij za 56 habitatnih tipov in 111 rastlinskih in živalskih vrst. Čeprav bi mo ra la slo ven ska vla da pred -hodno pridobiti mnenja lokalnih skup-nos ti, te ga ni na re di la, češ, da ji ča sov -na stiska tega ni dopuščala. Oktobra lani je vlada sprejela še program upravljanja območij za obdobje 2007-2013, ki predvideva širitev območij Natura 2000, pripravljeni pa so tudi strokovni predlogi za vnos novih območij. Kot so pojasnili na občinskem oddelku za okolje in prostor, so v prejetih naravovarstvenih smernicah za stražice - Jutri Zagorel bo visok »pignarul« Jutri bo velik kres ponovno razsvetlil Stražice. Na sporedu bo namreč že tradicionalni »Pignarul«, ki ga že več let prireja okrož ni svet Stra ži ce v so de lo va -nju z okrožnima svetoma Podgo-ra ter Pevma, Štmaver in Oslav-je. Med organizatorji so tudi župnija iz Stražic in športno društvo Azzurra. Pričetek kresne ga ve če ra bo ob 19.30 uri na ošir ku med uli ca ma Bau zer in Kocjančič. Za veselo in praznično raz po lo že nje bo pos kr bel pi -hal ni or ke ster »Go riš ka Br da« z Dobrovega, najbrž pa tudi priložnostni godci in pevci. Po ustaljeni navadi bo velik kres (grmada je visoka kakih 10 m) prižgala dobra starka »Befana«, ki bo nad gr ma do pri le te la na met li z bliž -njega cerkvenega zvonika. Delovali bodo dobro založeni kioski s »pa ne to no« m, kuha nim vi nom, toplo čokolado in drugimi dobrotami. Med prireditvijo bodo delili koledar za leto 2008, ki ga je letos izdelal Arrigo Tonutti. Maja Šinigoj kaže problematično območje Ajševice FOTO N.N. pripravo občinskega prostorskega načrta navedeni strokovni predlogi novih posebnih varstvenih območij, ki jih veljavna uredba še ne vsebuje, podana pa je usmeritev, naj se jih obravnava na enak način, kakor tista, ki so z uredbo že določena. Izvedeli smo tudi, da ministrstvo za okolje in prostor v postopku spremljanja priprave občinskega prostorskega načrta mestne občine Nova Gorica zahteva dosledno upoštevanje takšnega priporočila strokovne službe, kije pripravila predloge novih območij, pa čeprav za to nima zakonske osnove in kljub temu, da slovenska vla da no vo go riš ke ob či ne zaen krat še ni zaprosila za mnenje o nameravani širitvi območja Natura 2000. Vodja službe za prostor Maja Šini goj je iz ra zi la pre pri ča nje, da je na -ravo vsekakor potrebno varovati, po-uda ri la pa je, da so na mi nis tr stvu pri tem bolj papeški od papeža. Povedala je, da je problematična predvsem načrtovana širitev območij Natura 2000, saj bi razširitev območja »Trnovski gozd in Nanos - južni rob« proti jugu ter vzpostavitev območja »Dolina Vipave« preprečila širjenje in razvoj Nove Gorice proti vzhodu, ki je edini možni prostor širitve. »Na severu mesto omejuje reka Soča, na jugu ob- čina Šempeter-Vrtojba, na zahodu sosednja država, tako da ostaja edina možnost širitev v smeri proti Ajševici, ob regionalni cesti Nova Gorica -Ljubljana, ki pa je zdaj postavljena pod vpra šaj in to kljub te mu, da je tam pre -cej stavbnih zemljišč,« je povedala Ši-nigojeva. Pojasnila je tudi, da je zara- di ome nje nih na pot kov z mi nis tr stva za okolje in prostor prostorsko planiranje precej bolj zapleteno in dolgotrajno, saj je treba ob kakršnikoli nameravani spremembi v prostoru preverjati vplive na tam živeče varovane živalske vrs te. Dodala je še, da predvidena širitev ob mo čij Na tu ra 2000 v ce lot nem slovenskem prostoru ni obsežna, na Go riš kem pa je kar pre cej šnja. O tem, kaj se bo dejansko zgodilo, je izrazila prepričanje, da ima sama občina premalo vpliva za pozitiven razplet in da bo brez širitve problematike v javnost oziroma brez njenega reševanja po politični liniji težko karkoli doseči. Povedala je tudi, da so v Sloveniji v okviru območij Natura 2000 zaščitili bistveno več kot dru god po Ev ro pi, še po se -bej pa izstopa Primorska, kjer je v okviru območja Natura 2000 na primer kar ce lot na ob či na Mi ren-Kos ta nje vi ca. Ob zaključku pogovora je še enkrat poudarila, da na oddelku za okolje in prostor novogoriške občine spoštujejo in podpirajo varovanje narave ter ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, a v nekih zdravo razumskih mejah in ne za vsako ceno, samo zato ker se na ministrstvu za okolje in prostor bojijo Bruslja in kot po stari slovenski navadi naredijo vedno nekoliko več, kot se od njih zahteva. Nace Novak štandrež Za hospic zbrali osemsto evrov Na človekoljubni bakladi, ki je prejšnjo nedeljo povezala Štandrež in Vrtojbo, so s prodajo sveč zbrali 805 evrov, ki so jih namenili hospicu za terminalne rakaste bolnike Vie di Natale v Avianu Štandrežci so se po dobrosrčnosti izkazali tudi ob priliki prazniku miru in prijateljstva, na katerem so zbrali 282 evrov za zvezo Unicef. Ob tem so posamezniki, vaška podjetja in bančna zavoda ob prazniku miru in prijateljstva ter za obdaritev starejših vaščanov zbrali skupno 790 evrov. Poleg tega je društvo Skul-tura 2001 namenilo 386 evrov organizaciji baklade, rajonski svet pa skupno 173 evrov za vse omenjene človekoljubne prireditve. Baklado, na kateri je bil prisoten tudi goriški nadškof Dino De Antoni, ki je blagoslovil novi mozaik, postavljen sredi nekdanjega mejnega prehoda, sta priredila štandreški rajonski svet in župnija; pri organizaciji pobude so sodelovali tudi prosvetno društvo Štandrež, športno združenje Juventina, ki je zagotovilo pogostitev, in Bojan Makuc, ki je poskrbel za razsvetljavo mozaika, z ostalimi člani Rumitrskega jusa pa tudi za topel napitek. Baklado so s petjem popestrili otroci štandreškega pevskega zbora, ki ga vodi Alessandra Schet-tino, vrtojbenske žene pa so vsem prisotnim nudile domače slaščice. vrh - Božičnica najmlajših članov prosvetnega društva Srečna okvara Na predvečer božiča so otroci ponesli pevsko voščilo v vse vrhovske domačije oslavje - Drevi Koncert pravoslavnih napevov Drevi bo ob 20. uri na vrsti še zadnji koncert v okviru glasbenega projekta »Vsi verujemo v ene ga Bo ga«. Po dob na glas be na večera sta bila že na sporedu v cerkvah v Pevmi in Štmavru ter sta naletela na dokajšnje zanimanje krajevne javnosti. Prireditelj teh koncertov, ki v svoji sporočilnosti izražajo željo po zbliževanju med katoliškim in pravoslavnim svetom, je kulturno društvo Sabotin, pokrovitelji projekta pa so okrožni svet za Pevmo, Oslavje in Štma-ver, ZSKP, župnija sv. Silvestra in Mavra ter goriško Združenje cerkvenih pevskih zborov. Z razliko od prejšnjih koncertov, ki sta oba bila v cerkvah, bo drevišnji glasbeni večer gostoval v domačiji Kusič na Borjaču na Oslavju (Lenzuolo bianco, 3). Koncert bo posvečen pravoslavnemu božiču. Oblikovala ga bo solopevka Francka Šenk ob spremljavi klaviaturista Tilena Drakslerja. Oba mlada glasbenika prihajata iz Lljubljanske Akademije za glasbo. (vip) Otroci med nastopom (levo) in aplavz gledalcev ob zaključku igrice (spodaj) BUMBACA »Hvala Jezuščku za pokvarjen avtomobil« je bil naslov božične igre, ki so jo člani otroškega pevskega zbora Vrh sv. Mihaela in mladi društveni člani uprizorili v vrhovski cerkvi prejšnjo nedeljo. Igrico je režirala Tatjana Devetak, številni domačini pa so si jo ogledali po maši, ki jo je ob dnevu družine daroval župnik Viljem Žerjal. Med verskim obredom je bil tudi blagoslov otrok in mladih, pel pa je mladinski cerkveni pevski zbor, ki ga vodi Sara Devetak. V igrici so mladi Vrhovci in Vrhovke prikazali zgodbo otrok iz sirotišnice, ki so ostali brez učiteljice glasbe. Pred božičnimi prazniki se je pred njihovim domom pokvaril avto mladi voznici, ki je nato vstopila v sirotišnico in zatem postala nova učiteljica glasbenega pouka. S petjem je dala otrokom novo upanje in jim omogočila, da so kljub stiski zaradi pomanjkanja staršev doživeli lep in vesel božič. Ob zaključku božičnice so člani prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela poklonili nastopajočim otrokom darilo, še posebej pa so obdarili mladi člane pevskega zbora, ki so čez vse leto pridno hodili na pevske vaje. Kar so se med letom naučili, so otroci pokazali tudi na predvečer božiča, ko so obiskali vse vrhovske doma- čije, vanje prinesli betlehemsko luč, zatem pa še ubrano zapeli. Prispevke, zbrane med koledovanjem, so zatem namenili otrokom in družinam v stiski, del denarja pa je šel tudi za jaslice, ki jih vsako leto postavlja- jo v vaški cerkvi. Na predvečer božiča so se izkazale tudi pevke mladinske vokalne skupine Vrh sv. Mihaela, ki so nastopile na oddaji televizije Koper-Capodistria Špor-tel. 14 Sobota, 5. januarja 2008 GORIŠKI PROSTOR »Bolšjak« v Novi Gorici V organizaciji krajevne skupnosti Nova Gorica bo danes od 8. do 13. ure na Bevkovem trgu potekal bolšji sejem, ki ga vse od leta 2002 prirejajo vsako prvo soboto v mesecu. Obisk bolšjega sejma je ne glede na vreme vedno dober. Prodajalci prihajajo z vseh koncev Slovenije, vse več pa jih je tudi iz Italije. Isto velja za obiskovalce oziroma kupce. Med prodajnimi izdelki prevladujejo predvsem starine in knjige. Tako kot na vseh dosedanjih novogoriških »bolšja-kih« bo prodajalcem zjutraj na voljo 30 razstavnih miz. Za vsako je treba plačati 5 evrov. V primeru slabega vremena se bo prizorišče dogajanja preselilo pod arkade stavbe novogoriške občinske uprave. (nn) Prenovili šolo V ponedeljek, 7. januarja, bodo predali namenu nov sedež višješolskega zavoda D'Annun-zio v ulici Brass v Gorici. Prisoten bo tudi pokrajinski odbornik za šolstvo Maurizio Salomoni. Obnova poslopja, v katerem je bil nekoč zavod za gluhoneme, se je začela marca 2006, zaključila pa se je oktobra lani. V teh dneh je podjetje zaključilo še z manjšimi deli v notranjih prostorih, zato bo pouk po praznikih lahko že potekal v novi stavbi. Vlakci na ogled Društvo »Amici del trasporto su rotaia« bo danes in jutri priredilo dan odprtih vrat. Društveni prostori v prvem nadstropju goriške železniške postaje bodo odprti obiskovalcem med 9.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Na ogled bodo makete in modeli modernih in starih vlakov. Zbiratelji bodo lahko preizkusili svoje vlakce na malih železnicah društva ATR, otrokom pa pripravljajo presenečenje. Razprodane vstopnice Za drevišnji nastop zbora Ruske armade v goriškem gledališču Verdi vlada veliko zanimanje, vstopnice pa so že nekaj dni razprodane. Po koncertu bo v restavracijah Le Palace na korzu Italia (tel. 0481-82166) in Stra-done na Majnicah (0481393174) na voljo poseben meni s srednjeevropskimi dobrotami. Božičnica v stolnici V goriški stolni cerkvi bo jutri ob 15.30 blagoslov otrok; sledila bo božična igrica, ki jo bodo oblikovali malčki iz vrtca v ulici Palladio. H Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo TAMOIL - Drev. Cosulich 21 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olives 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU ZANARDI, ul. Trieste 31, tel. 0481481252. Gledališče DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ pre-mierna komedija Primorske zdrahe (26. januarja 2008 ob 20. uri, v abonmajskem programu 27. januarja ob 17. uri). Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu; informacije na tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj) in v Katoliški knjigarni v Gorici. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU vabi za abonma »Sipario Musica« »Sipario Prosa«: 17. januarja »LAlva-ro« (Molière); »Sipario Ragazzi« (vsako nedeljo ob 16. uri) 13. januarja »Ha-ensel e Gretel«; informacije in vpisovanja v Občinskem gledališču (ul. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU: »SiparioRagazzi« 13. januarja 2008 ob 16. uri »Hansel e Gretel«; »Sipario-Prosa«: 17. januarja 2008 ob 21. uri »LAvaro« (Molière); informacije v Občinskem gledališču (ul. N. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU Proza: 14. in 15. januarja 2008 »L'uo-mo, la bestia e la vrtù«; informacije v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticketpointu v Trstu in v ERT-u v Vidmu. SSG IN SNG NOVA GORICA: v ponedeljek, 28. januarja 2008, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici drama Edwarda Albeeja Kdo se boji Virginie Woolf?; informacije na tel. 0481547051 (goriški urad SSG v KB Centru, na korzu Verdi 51). ui Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.10 »Natale in crociera«. Dvorana 2: 15.00 - 17.30 - 19.50 - 22.15 »Il mistero delle pagine perdute«. Dvorana 3: 15.20 - 17.30 »La bussola d'oro (The Golden Compass)«; 20.00 - 22.00 »Una moglie bellissima«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 21.30 »Lussuria«. Modra dvorana: 16.00 - 17.50 »Bee Mo-vie«; 20.00 - 22.15 »Leoni per agnel-li«. Rumena dvorana: 17.50 »Irina Palm«; 20.00, 22.15 »Halloween: The begin-ning«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.40 - 20.00 - 22.15 »Natale in crociera«. Dvorana 2: 15.45 - 17.45 - 20.10 - 22.20 »Una moglie bellissima«. Dvorana 3: 15.00 - 17.30 - 19.50 - 22.20 »Il mistero delle pagine perdute«. Dvorana 4: 15.00 - 16.45 - 18.30 »Bee Movie«; 20.00 - 22.10 »La promessa dell'assassino«. Dvorana 5: 15.15 - 17.30 »La bussola d'oro (The Golden Compass)«; 20.00 - 22.00 »Irina Palm«. NOVA GORICA: 19.00 »Elizabeta: zlata doba«; 21.00 »Zaga 4«. Razstave na Železniški postaji v Redipulji bo do 6. januarja 2008 na ogled fotografska reportaža z naslovom »Sentieri di Pace«. NA GORIŠKEM GRADU bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU NA SV.GORI bo do 6. januarja 2008 med 10. in 18. uro na ogled razstava jaslic. S svojimi eksponati se predsta- vljajo ljudski umetniki iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Na ogled so tudi skupinski izdelki šolskih otrok OŠ iz Romjana in OŠ J. Abram iz Pevme. V GOSTILNI KORŠIČ v Števerjanu bo do 13. januarja na ogled razstava Renata Elie z naslovom Brez meja. V GRADU DOBROVO bo do konca januarja 2008 na ogled razstava 40 akvarelov velikega formata in novejše izvedbe Andreja Kosiča; od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 12. in 16. uro. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici bo do 24. februarja 2008 na ogled razstava »Abitare il Settecento«. Ob nedeljah bodo vodeni obiski brezplačni. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7/a v Novi Gorici bo do 31. januarja 2008 med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte. V SPOMIN ALEKSANDRINKAM je naslov razstave, ki bo na ogled do 6. januarja 2008 v Kulturnem domu na Gradišču nad Prvačino. Odprta bo vsako nedeljo med 14. in 16. uro, možni pa so tudi skupinski obiski s predhodno najavo na tel. 0038653304600 (Turistično informacijski center Nova Gorica).  Koncerti zred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v Doberdobu (tel. 048178009) od 7. do 30. januarja 2008. @ Izleti ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK IN SKRD Jadro prirejata tradicionalni božični koncert v nedeljo, 13. januarja, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. Pel bo mešani pevski zbor Fran Venturini iz Domja (Dolina pri Trstu) pod taktirko zborovodkinje Cinzie Sancin. ANSAMBEL GAŠPERJI iz Gorenjske bo ponudil svojevrstno voščilo v glasbi v nedeljo, 6. januarja 2008, ob 18. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah. Glasbeni večer prireja sovodenjska občinska uprava. KD SABOTIN v sodelovanju z župnijo sv. Mavra in Silvestra, ZCPZ Gorica, krajevno skupnostjo Pevma, Štmaver in Oslavje ter ZSKP Gorica vabi vse ljubitelje glasbe na glasbeni projekt z naslovom »Vsi verujemo v enega Boga« danes, 5. januarja 2008, ob 20. uri na Borjaču domačije Kušič (okraj Len-zuolo Bianco 3 na Oslavju). Nastopila bosta pevka Francka Šenk in Tilen Draksler. Sledila bo družabnost. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: 18. januarja, ob 20.45 v teatru Verdi v Gorici Trio Matisse; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: v petek, 18. januarja 2008, ob 20.45 v Deželnem avditoriju v Gorici trio Matisse; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA DOBERDOB IN SOVODNJE prireja v nedeljo, 6. januarja ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici novoletni koncert. Nastopil bo kvintet Piazzolleky. Rezerviranje mest poteka na podružnicah banke. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OSNOVNIH ŠOL S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporoča, da bo vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v ul. Brolo v Gorici od 7. do 30. januarja 2008. SREDNJA ŠOLA IVANA TRINKA v Gorici obvešča, da rok vpisovanja otrok v prvi razred srednje šole in prvi razred višje šole zapade 30. januarja 2008. Starši otrok petošolcev bodo dobili vpisne pole na tajništvu Didaktičnega ravnateljstva v ul. Brolo oz. na Večstopenjski šoli v Doberdobu. Vpisne pole za vpis v prvi razred izbrane višje šole pa bodo starši dobili na srednji šoli Ivana Trinka od 7. januarja 2008 dalje. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOBERDOBU sporoča, da bo vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. ra- MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE prireja enodnevni avtobusni izlet na sneg na Piancavallo v nedeljo, 20. januarja 2008; informacije in vpisnina na tel.: 328-2580940 (Maja) PD NOVA GORICA v nedeljo, 13. januarja 2008 vabi na zahtevno zimsko turo na Sedlo Uršič v kaninski skupini z izhodiščem na Nevejskem sedlu. Prevoz z osebnimi avtomobili. Sestanek z udeleženci v četrtek, 10. januarja ob 18.30 na sedežu društva. Vodi Stanislav Jablanšček. PD NOVA GORICA vabi v nedeljo, 13. januarja na udeležbo na tradicionalnem pohodu v Dražgoše, prevoz z vlakom. Potrebna popolna zimska oprema. Hoje je cca 4 ure. Prijave sprejemamo na sedežu društva do četrtka, 10. januarja, ko bo ob 18. uri na sedežu društva tudi sestanek z udeleženci. Vodi Rajko Slokar. SPDG prireja za člane tečaje alpskega smučanja in deskanja, poldnevne in celodnevne. Tečaji bodo potekali 17. januarja, 10. 17. in 24 februarja pod vodstvom društvenih učitelje. Organiziran bo avtobusni prevoz. Vpisovanje samo na društvenem sedežu 10. januarja od 19.30 do 20.30 ter 14. in 17 januarja med 17. in 19. uro. Informacije (Dan-ja) 0481-536104, (Loredana) 3385068432 ter (Marta) 0481-22164. H Čestitke □ Obvestila Martina je DOMINIKA povila in našega Ciciota strašno razveselila. Srečnima staršema, bratcu Andreju in nonotom čestitajo tete in stric iz Vižovelj. DRŽAVNA KNJIŽNICA V UL. MAME- LI v Gorici sporoča, da bo do 5. januarja 2008 odprta samo zjutraj do 13.30. DRUŽBA se dobi 6. januarja ob 13. uri. DRUŠTVO KARNIVAL obvešča, da je odprto vpisovanje za vozove in skupine, ki bi se želeli udeležiti pustnega sprevoda; informacije in vpisovanje na tel. 0481-882119 (Ladi) ali na ZSKD (tel. 0481-531495, fax 0481-550004). Pustovanje v Sovodnjah bo od 1. do 3. februarja 2008 s sledečim programom: petek, 1. februarja 2008 - rock koncert; sobota, 2.februarja 2008 - ples s supino KINGSTON; nedelja, 3.fer-buarja 2008 - povorka in ples s supino THE MAFF SHOW. FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici bo do 6. januarja 2008 zaprta. FUNDACIJA PALAČE CORONINI CRONBERG obvešča, da bo do meseca marca palača Coronini Cronberg odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro. Za obiske ob nedeljah in za skupine z najmanj 15 oseb je potrebna najava na tel. 0481-533485 ali na »prenotazioni@co-ronini.it«. NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu Tržiške-ga kulturnega konzorcija, Vila Vicen-tini Minuissi, trg Unità 24, 34077 Ron-ke, do 12. ure v ponedeljek, 30. maja 2008. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana razpisuje 38. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2008, ki bo potekal 4., 5. in 6. julija letos. Rok za prijavo bo zapadel 1. maja (upošteva se poštni žig). Prijave na posebej pripravljenem obrazcu je potrebno nasloviti na naslov: SKPD F.B. Sedej, Trg Svobode6, 34070 Števerjan (Gorica, Italija). Podrobnejše informacije na sedežu društva (tel/fax 0039-0481-884037)ali, vsak dan razen sobot in nedelj od 14. ure dalje, pri Andrejki Hlede (tel. 00390481-884909, mobi 0039-3395720418, e-mail andrejkah77@ya- hoo.it), Franki Padovan (tel. 00390481-884160, mobi 0039-3387812271) in Filipu Hledetu (mobi 0039-329-0744269). TEHNIČNI URAD občine Sovodnje obvešča, da je bila sprejeta varianta št. 7 splošnega občinskega regulacijskega načrta, ki je vsem na vpogled v občinskem tehničnem uradu (ponedeljek in četrtek 12.00-13.00, sreda 16.30-18.00; tel. 0481-882876) v roku 30 dni po objavi obvestila v deželnem uradnem listu »B.U.R.« (dne 19. decembra 2007). Vsakdo bo lahko vložil pripombe v roku 30 dni na občini; v istem roku bodo lahko vložili ugovore lastniki nepremičnin, ki jih zadeva omenjena sprejeta varianta. TRADICIONALNI PIGNARUL, ki ga prirejajo rajonski sveti za goriške Stražice, Podgoro ter Pevma-Šmaver-Oslavje v sodelovanju z župnijo in ŠZ Azzurro, bo v nedeljo, 6. januarja, z začetkom ob 19.30 na travniku med ulicama Bauzer in Kocjančič. STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da je za četrtek, 10. januarja 2008 sklican deželni svet stranke, ki bo potekal v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah (bivša osnovna šola) s pričetkom ob 20.00 uri. Prireditve V CERKVI SV. IVANA v Gorici bo v nedeljo, 6. januarja, ob 10. uri slovenska maša, pri kateri bodo sodelovali otroci. Po maši bo v sosednji dvorani Franca Močnika ogled diapozitiv o tekmovanju v jaslicah in igrica Franke Fer-letič z naslovom Zimska zgodba. Nastopajo otroci, ki se v slovenski du-hovniji pripravljajo na prejem zakramentov pod vodstvom Fanike Klanjšček in Costanze Frandolič. Mali oglasi PRODAM suha gozdna drva akacije in hrasta z dostavo na dom; tel. 0481390238 ob uri obedov. V GORICI v ul. Duse 28 oddajamo stanovanje v najem; tel. 338-1797566. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Francesco Bianchi iz doma za ostarele S. Vin-cenzo de Paoli (10.00) v cerkev sv. Valeriana in na pokopališče v Gradišču; 12.00, Pupin Corinn z pokopališča v Romansu v stolnici v Gradišču in v Spi-neo za upepelitev; 10.30, Paglovec Teodora iz bolnišnice sv. Justa (Gorica) na pokopališče; 10.30, Kucler Dni-lo iz Vidma (9.20) v cerkev sv, Ignacija in na pokopališče. DANES V MAJANU: 11.00, Linda Fur-lan vd. Bergomas s kapele doma za ostarele Villa Rosa (Čedad ob 10.30) v cerkvev in na pokopališče. DANES V ROMANSU: 14.00, Ezio Miot-to v cerkvi in na pokopališču. DANES V VILEŠU: 11.00, Romano Nicola iz goriške splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče. Ob izgubi dragega Ettoreja Mora izrekata iskreno sožalje ženi Almi, sinu Lucianu, hčeri Alessandri in snahi Ivi ter ostalim svojcem Kulturni dom Gorica in zadruga Maja Ob izgubi Ettoreja Mora izreka ženi, sinu, hčerki in vsem sorodnikom iskreno sožalje VZPI-ANPI Dol-Jamlje / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 5. januarja 2008 15 ta teden edinost pred 100 leti Edinost je tokrat objavila protestno pismo nekega Barkovljana: »Že svojedobno je bila 'Edinost' primerno okrcala nekdanjega funkcijonarja finančne straže v Barkovljah Alojzija Pojan, ker je mož ob vsaki priliki kazal svojo mržnjo do naše narodnosti in našega jezika. Potem je bil ta sin Furlanije izginil ne vemo kam. A sedaj ga imamo zopet. Odšel je, povrnil se je, ali spremenil se ni...! Kakoršen je odšel, tak se je povrnil - sovražnik naše narodnosti in našega jezika. To svoje nasprot-stvo kaže sedaj kakor nekdaj v svojem uradnem poslovanju. Nekemu tukajšnjemu krčmarju je na primer na poli, ki izkazuje vino, nahajajoče se v kleti, in ki je ima ta gospod perijodično pregledovati, je mož kar prečrtal slovensko ime in je nadomestil z nemškim. In kakor je storil pri jednem, tako je storil bržkone tudi pri drugih, kajti ni verjetno, da bi bila njegova slavofobija izbruhnila slučajno le pri jedinem krčmarju. Stvar je sicer sama na sebi malenkostna, ali za nas je vendar važna kakor simptom za to, od kakega duha proti nam so prešinjeni nekateri ravno med tistimi organi finančne straže, ki so v vedni dotiki z ljudstvom, pri katerih bi bilo torej nepristransko in taktno postopanje še posebno potrebno. Opazarjamo na to višega inspektorja Pederzol-lija, ki naj izvoli vzeti na znanje, da so minoli časi, ko smo mirno prenašali vsako žaljenje in preziranje od strani državnih organov. Ako bi želel gospod viši inšpektor, smo pripravljeni tudi osebno potrditi to, kar smo tu napisali!« V Škednju se je te dni vršilo razglasovanje 'novih narodnih pesmic'. Velikemu ljudskem plesu, ki sta ga organizirali pevski društvi 'Velesila' in 'Slava', je prisostvovalo ogromno ljudi. Ti so z zanimanjem sledili proizvajanju novih narodnih pesmic in izkazovali svoje odobravanje. Velik uspeh je doživel predvsem Valentinčev valček 'Tvoj oči', ki so ga glasbeniki ponovili kar petkrat. ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK kazali, da ne znate pravilno oceniti to hudo stanje, katero najbolj občutijo žene. Naš odbor, ki ga sestavlja petindvajset žena delavcev CRDA in arzenala in je bil izvoljen na zborovanju, je večkrat zahteval, da bi ga sprejeli na razgovor. Na našo prošnjo pa nismo še dobile odgovora.« Ob koncu pisma so žene še poudarile v kakšnih razmerah živijo njihove družine po sedmih mesecih stavke in upajo, da bo vladni generalni komisar razumel njihovo zaskrbljenost in jih končno sprejel na razgovor. Te dni se v Trstu odvija akcija zbiranja prispevkov za 'sklad zimske pomoči'. Po mestnih ulicah so bili postavljeni veliki hranilniki, v katere lahko prebivalstvo položi svoj prispevek za zimsko pomoč brezposelnim. Največ prispevkov je sklad nabral med božičnimi in novoletnimi prazniki, predvsem v državnih uradih in zavarovalnih družbah. »Upati je, da bodo nabrali visoko vsoto, ki jo bodo nato razdelili brezposelnim delavcem.« Odbor žena stavkajočih delavcev CRDA in 'arzenala', ki je pred nekaj dnevi posredoval pri raznih oblasteh in zaman prosil tudi za sprejem pri vladnem generalnem komisarju, je naposled objavil odprto pismo vladnemu komisarju dr. Palmari, ki ga Primorski dnevnik delno objavlja: »Gospod komisar, prisiljene smo prositi za gostoljubnost krajevni tisk, da lahko objavimo to odprto pismo, naslovljeno Vaši ekscelenci, da boste lahko slišali naš glas, ki ga, kljub našim prošnjam, niste hoteli poslušati. Zdi se nam, gospod komisar, da bi kot najvišji predstavnik vlade, morali biti prva oseba, na katero bi se lahko vsi prebivalci našega ozemlja lahko obrnili. Vse osebnosti in predstavniki krajevnih ustanov, s katerimi smo se lahko razgovarjali, so nam obljubili, da se bodo zavzeli za našo stvar in nas tudi moralno podprli. Vi pa, gospod komisar, nas niste hoteli nikdar sprejeti. To nas je užalostilo in zelo zaskrbelo, ker ste najbolj poklicen za pozitivno posredovanje v tej zadevi, a ste do- FILMI PO TV Sobota, 5. januarja, Rai 1, ob 21.30 Shall we dance? Režija: Peter Chelsom Igrata: Richard Gere, Susan Sarandon in Jennifer Lopez Film "Zaplešiva" z oskarjevko Susan Sarandon v glavni vlogi se zagotovo uvršča med nadvse priljubljene filmske uspešnice. John Clark je deloholik, ujet v lastni monotoni eksistenci, v kateri vlada rutina. Ko nekega večera na poti domov ugleda prekrasno učiteljico plesa, se njegovo življenje popolnoma spremeni: lepotica v njem prebudi željo, da poišče pot iz ujetništva lastne eksistence in se vpiše v tečaj klasičnih plesov. Zdaj mora imeti lahek korak in izvajati zapletene manevre, če želi to novo in vznemirljivo strast obdržati in jo skriti pred družino in prijatelji. Nedelja, 6. januarja, Rai B, ob 2C.BC Balla coi lupi Režija: Kevin Costner Igrajo: Kevin Costner, Mary McDowell in Graham Greece Kot vojak, odlikovan v državljanski vojni, si je poročnik Dunbar zaželel spoznati življenje v ameriški puščavi, preden ta popolnoma izgine. Premestijo ga v zapuščeno utrdbo, njegovi edini sosedje pa so Indijanci iz plemena Sujev. Čez čas premostijo jezikovne težave, medsebojne strahove ter nezaupanje in postanejo prijatelji. Dunbar se zaljubi v lepo belko, ki je odraščala pri Su-jih. Spoznal bo njihovo kulturo, živel z njimi ter celo občutil edinstveno napetost lova na bizone, toda na koncu bo pleme izdano in vse, kar je Dunbar videl in doživel, ga bo začelo preganjati. Torek, 8. januarja, La 7, ob 21. uri Canone inverso Režija: Ricky Tognazzi Igrajo: Hans Matheson, Melanie Thierry, Gabriel Byrne in Lee Williams Film, ki ga je Ricky Tognazzi povzel po istoimenskem Maurensigovem romanu je zgodba, ki jo njen protagonist pripoveduje mlajšemu dekletu. Jeno je bil namreč posebno glasbeno talentirani otrok, ki je sprva igral violino na domači kmetiji, kasneje pa mu je uspelo priti celo do ugledne glasbene šole. Tam se je bratsko spoprijateljil s sošolcem, za katerega pa bo na koncu izvedel, da je bil v resnici njegov brat. Četrtek, 10. januarja, canale 5, ob 21.10 24 ore Režija: Luis Mandoki Igrajo: Charlize Teron, Kevin Bacon in Courtney Love Joe Hickley misli, da ima popoln načrt: ugrabiti otroka bogatih staršev. Žrtvi sta tokrat Karen in Eill Jennings: mlad, premožen par iz Oregona s prečudovito hčerko. Wil je uspešen anestezist na pragu odkritja novega zdravila, medtem ko je Karen uspešna oblikovalka. Čeprav je načrt do zdaj dobro deloval, pa v primeru mladega para stvari stečejo v povsem nepričakovano smer. Delno zato, ker je njuna hčerka Abby astmatik, delno pa zato, ker Jenningsa vesta precej več, kot bi želel Hickley... Petek, 11. januarja, italia 1, ob 21.10 Caos Režija: Tony Giglio Igrajo: Wesley Snipes, Jason Statham in Justin Waddel Ko vzamejo roparji za talce stranke in delavce banke, se želi njihov vodja pogovarjati samo s policistom Quentinom Con-nersom, ki je sicer suspendiran. V kaosu, ki sledi, uspe roparjem pobegniti, Connors in njegov novi partner, mladi začetnik Dek-kerpa se lotita lova nanje in kmalu spoznata, da je bil rop le krinka za bistveno večji posel. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO TEŽKA ŽLAHTNA KOVINA ANTIČNA REKA V ITALIJI PONAVLJANJE BESED V OBRNJENEM LOGIC. REDU FRANCOSKI PESNIK IN PISATELJ (ANDRE) ATAMAN-TOVA ŽENA ŠPANSKI FILMSKI IGRALEC (ANTONIO) BERI PRIMORSKI DNEVNIK BELI CIMET SPREMLJEVALEC RIMSKEGA BOGA LJUBEZNI NADZORNICA, PREGLEDNICA RIMSKA BOGINJA LJUBEZNI GLASBILO JIMIJA HENDRIXA SOZVOČJE TONOV KEMIJSKI SIMBOL ZA TANTAL REKA V BOSNI, DESNI PRITOK SAVE TURISTIČNO UREJENA OBALA ANGLEŠKI NOGOMETNI KLUB ... VILLA / VEČNO MESTO NAJVIŠJA ZNANSTVENA USTANOVA ŽENSKO LJUBKOVALNO IME DEL TELESA V SKLEPU POPAČENA, ZASMEHLJIVA PODOBA ČESA HUDA BOLEZEN PRITISKOMER ZUNANJA PLAST SADEŽA VEDA O KNJIŽEVNOSTI IN KULTURI ZDA SMRTNI ANGEL V APOKALIPSI NAŠ ODLIČNI HARMONIKAR (DENIS) VASCO ROSSI SAMODEJNI STROJ IZBRANA, OKUSNA JED MOŠKO LJUBKOVALNO IME VRATA, VHOD SL. IGRALKA (VERA) NEKD. NEMŠKI HITROSTNI DRSALEC SCHENK DELEC Z ELEK. NABOJEM KITAJSKI ZEN BUDIZEM DOLORES IBARRURI ČAŠČENJE HUDIČA SLOVENSKI PLESALEC IN KOREOGRAF OTRIN KRAJ V BANATU ZAPIT MOŠKI IGO GRUDEN AM. KOŠAR. PROFESIONALNA LIGA FRANCOSKI PISATELJ (CHARLES) NENAGLAŠE-NE BESEDE MARK TWAIN HIŠNI RIMSKI BOG BALZAMIRA-NO TRUPLO NAJLJUBŠA OSEBA PUTINOV ROJAK ČRKOVNICA, PREMETANKA LETALO, TEŽJE OD ZRAKA RICHARD BURTON LETOVIŠČE NA KRKU STOLPI OB MOŠEJAH PLOVILO ARABSKI ŽREBEC RICHARD EGAN PRIKRITJE DAVKOV DAVKARIJI FOTO LAKO REKA V RUSIJI MESTO PRI MANTOVI FILM. IGRALEC SHARIF SILOVITI NAPADI ONASSISOV VZDEVEK LIVARSKI IZDELEK VZKLIK PRI BIKOBORBI OBČINA V GORIŠKI POKRAJINI TUJE ŽENSKO IME AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (CHARLENE) DALMATINSKO ŽENSKO IME IVAN PETERUN VEJA ITAL. PARLAMENTA PORAZ V BOKSU RICCARDO ILLY DEL STANOVANJA VITEZ OKROGLE MIZE KRALJA ARTURJA ŽIVALSKA NOGA SREDIŠČE VRTENJA HČERKIN MOŽ POD GRŠKI BOG PASTIRJEV NEMŠKI FILOZOF (GEORG) ANTON PETJE SPEVOIGRA AM. FILMSKI IGRALEC PACINO PREBIVALEC AMERIŠKE ZVEZNE DRŽAVE PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC LADD KOFI ANAN SLOVARČEK - ARD = nemški drsalec Schenk • ČAN = kitajska oblika zen budizma • EJA = ruska reka • IKO = slovenski koreograf Otrin • LICERA = ameriška igralka • NEA = norveška reka • PER = slovenska igralka (Vera) 1 6 Sobota, 5. januarja 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it avtomobilizem - Danes bi se morala začeti 30. izvedba »Prevladal je razum« Relija Dakar letos ne bo Prireditelji so ga v zadnjem trenutku odpovedali iz varnostnih razlogov PARIZ - Najtežjega vzdržljivostnega relija na svetu, relija Dakar, letos ne bo. Prireditelji so ga zaradi varnostnih razlogov dan pred začetkom odpovedali. Danes bi se morala namreč začeti že 30. izvedba 6000 kilometrov dolgega relija s startom v Lizboni. V četrtek je francoska vlada izrazila zaskrbljenost glede varnosti udeležencev relija, saj so teroristi 24. decembra v Mav-retaniji ubili družino francoskih turistov, tri dni pozneje pa so v napadu umrli še trije vojaki. V nemirni puščavski državi je bilo načrtovanih kar devet etap od petnajstih. Francoska vlada je posvarila prireditelje, da obstaja velika verjetnost napadov na karavano, ki bi bila na »spornem« ozemlju Mavretanije med 11. in 19. januarjem, kar pomeni večji, predvsem pa odločujoči del samega relija. Predstavnik televizijske postaje France Televisions, ki je uradni partner puščavskega relija, Daniel Bilalian je ob tem dejal, da je prevladal razum. »Če bi se zgodil že najmanjši incident, bi to popolnoma uničilo kredibilnost prirediteljev,« je poudaril Bilalian. Sprva so bili prireditelji pripravljeni tvegati, toda pritisk nanje se je povečal, ko je na nevarnost potovanja v Mavretanijo opozoril še francoski zunanji minister Bernard Kouchner. »Opozarjamo jih, daje zelo nevarno. Upam, da so to dojeli, toda gre pač za njihovo stvar, saj so zasebna organizacija,« je že pred dnevi na prireditelje apeliral Kouchner. Vsakoletna preizkušnja motoristov, avtomobilistov in tovornjakarjev bi morala v soboto startati v portugalski prestolnici, kamor je že dopotovala večina udeležencev. Med njimi sta tudi slovenska motorista Miran Stanovnik in Tomaž Merhar, ki se bosta tako vrnila v Slovenijo ter italijanska motoristka Silvia Gianetti. Reli Dakar so nemoteno prirejali vse od leta 1979. V preteklosti so zaradi terorističnih groženj že odpovedali nekaj etap. Lani so na primer med dirko zaradi varnosti odpovedali dve etapi v Maliju, Stanovnik pa je namignil, da bi lahko kaj podobnega izvedli tudi letos. »Kaj pomeni odpoved dirke, si ne more predstavljati nihče, tega scenarija enostavno ni in ga nikoli ni bilo. Razumel bi, da lahko odpovejo, eno ali več etap, kot so to že storili. Nenazadnje so nas leta 2000 prepeljali preko nemirnega dela osrednje Sahare kar z velikimi transportnimi letali, toda dirko so izpeljali,« je ob novici o odpovedi relija sporočil Stanov-nik. »Ne vem, kako bo sedaj vsa ta množica ljudi odpotovala domov. Tudi sam imam namreč letalsko karto do Lizbone kupljeno le za eno smer. Kaj to pomeni zame, bom razmišljal na poti domov, sedaj moram najprej poiskati način za vrnitev,« je še opozoril na nov problem, ki je nastal ob odpovedi dirke. Na jubilejni 30. dakarski reli se je podalo 570 ekip, kar z organizatorji vred nanese krepko preko 2700 ljudi. Razen smrtnih žrtev so se pojavile skrbi tudi zaradi domnevne aktivnosti Al Kaide v severni Afriki, ki bi lahko povzročila težave na tej odmevni dirki. Mavretan-ska vlada sicer meni, da omenjene žrtve niso delo Al Kaide. Na sliki: v Lizboni se je zaman zbralo okoli 570 moštev različnih kategorij smučarski tek - Tour de ski Fabjanova na 12. mestu Pri ženskah zmagala Finka Kalla, pri moških Čeh Northug - Majdičeva na 15. mestu, skupno 17. alpsko smučanje Danes moški in ženski veleslalom Alpski smučarji bodo danes v Adelbodnu nastopili na veleslalomu, smučarke pa bodo tekmovale v češkem kraju Spindleruv Mlyn. Italijanka Denise Karbon bo skušala doseči še četrto zaporedno zmago. Položna proga je sicer tehnično zahtevna. »Vsako napako se drago plača: izgubljeno hitrost je na progi težko pridobiti,« je zahtevnost proge pojasnila Denise Karbon, ki je sicer že dokazala, da je odlična tudi na položnejših terenih. Moški bodo v Švici lovili nove točke svetovnega pokala. Med italijanskimi smučarji želi Max Blardone spet pre-sentiti, kot je to storil v Bad Kleinkircheimu. V slovenskem taboru pa je še vprašljiv nastop Aleša Gorze. Črnjan je na treningu začutil bolečino in zato trening prekinil. Vodstvo reprezentance se bo najbrž o njegovem nastopu na petem veleslalomu sezone odločilo tik pred začetkom tekme. Aljoša Orel 11 točk VARAZDIN - V srednjeevropski ligi je ACH Volley, kjer igra tudi Aljoša Orel, gladko premagala Varaždin s 3:0 (17:25, 15:25, 18:25). Blejci so igrali v okrnjeni postavi, brez brez treh ameriških okrepitev (priprave reprezentance) ter poškodovanih Pleška in Gasparinija. Najboljši posameznik v moštvu ACH Volleya je bil tokrat Aljoša Orel z enajstimi doseženimi točkami. Kopitar brez gola, a s podajo LOS ANGELES - Moštvo severnoameriške hokejske lige Los Angeles Kings je spet vknjižilo poraz. S 4:3 je Kralje ugnala ekipa Columbus Blue Jackets, slovenski hokejist Anže Kopitar pa je spet dobro igral: štirikrat je streljal v gol, a gola ni dosegel. V statistiko pa je vseeno vnesel točko, saj je v 22 minutah vknjižil podajo. Parker najboljši MILAN- Po izboru Gazzette dello Sport, v katerem je sodelovalo 100 novinarjev, trenerjev in igralcev iz 28 držav, je najboljši evropski košarkar leta 2007 Francoz Tony Parker (San Antonio Spurs), ki je prehitel Nemca Dirka Nowitzkega (Dallas Mavericks). Nemški košarkar si je laskavi naslov lastil zadnjih pet let. Po izboru je bil tretji Rus Andrej Kirilenko (Utah Jazz). ZDA peti naslov ASIAGO - Na šesti tekmi turneje Tour de Ski je zmaga šla v Skandinavijo. Pri ženskah je slavila švedska smučarska tekačica Charlotte Kalla, pri moških pa Norvežan Petter Northug. Pri ženskah je bilala Italijanka Arianna Follis četrta, pri Slovenkah se je najbolje odrezala 22-letna Kranjčanka Vesna Fabjan, ki je bila 12. Majdičeva je bila v svoji skupini tretja in je napredovanje v polfinale zgrešila za dve desetinki. Na koncu je bila 15., v skupnem seštevku pa se je z 18. povzpela na 17. mesto. Pri moških je slavil Norvežan Petter Northug, ki se je po polfinalu zapletel v ognjevit besedni boj z Italijanom Giorgi-om Di Cento, katerega je prej grobo zaprl. V finalu je bil Northug premočan za druge, drugi je bil presenetljivi Kazahstanec Nikolaj Čebotko, tretji pa Tor Arne Hetland. Italijan Cristian Zorzi je bil četrti, peti pa Pietro Piller Cottrer, Slovenec Bro-dar pa 48. V ženski konkurenci v skupnem seštevku še vedno vodi Finka Virpi Kuitunen, ki je bila v špritnu 11. Pred Švedinjo Kalla ima le dve desetinki prednosti. Pri moških pa vodi za minuto in 17 sekund Čeh Lukaš Bauer (v šprintu 42.) pred Norvežanom Gjer-dalnom. Danes bo v Val di Fiemmeju na sporedu tekma s skupinskim startom v klasični tehniki, jutri pa še finale z vzponom na Alp Cermis. BIATLONSKA ŠTAFETA - Norveška moška biatlonska štafeta je bila najhitrejša na preizkušnji svetovnega pokala na 4 x 7,5 km v nemškem Oberhofu. Drugi so bili Rusi, tretji pa Nemci. Slovenija je konačala na 12. mestu. PERTH - Reprezentanca ZDA je petič osvojila Hopmanov pokal, neuradno svetovno teniško prvenstvo mešanih parov. V finalu je premagala Srbijo z 2:1. Odločilno točko so si Američani zagotovili v igri dvojic, v kateri sta bila Serena Williams in Mardy Fish boljša od Novaka Djokovica in Jelene Jankovic s 7:6 in 6:2. Hingisovi dve leti PARIZ - Nekdanja prva dama tenisa Martina Hingis je bila tudi uradno kaznovana, potem ko so ji na testiranju v Wim-bledonu 29. junija 2007 dokazali zlorabo kokaina. Mednarodna teniška zveza (ITF) je uradno izrekla dveletno prepoved tekmovanja. Švicarska tenisačica je sicer že novembra objavila prekinitev kariere. Angleško prvenstvo najboljše BONN - Po izsledkih Mednarodne zveze za nogometno statistiko in zgodovino (IFFHS) je angleško prvenstvo najboljše na svetu. Zveza pripravlja raziskavo na podlagi rezultatov klubov v državnih, celinskih in medcelinskih tekmovanjih. Anglija, ki je bila leta 2006 tretja, je prehitela Španijo (letos 2.) ter lani vodilno Italijo (3.). Slovensko državno prvenstvo je na 60. mestu. smučarski skoki - Tretja tekma novoletne turneja v Innsburku Zaradi premočnega vetra morali odpovedati tekmovanje Tretja tekma novoletne turneje smučarjev skakalcev, ki bi morala biti včeraj v Innsbrucku, je bila zaradi premočnega vetra odpovedana. Prireditelji turneje štirih skakalnic bodo skušali tekmo nadomestiti danes v Bischofshofnu, kjer bo sicer jutri na sporedu zadnja, četrta tekma novoletne turneje. Danes bo ob 13. uri na sporedu trening, sledijo kvalifikacije za tretjo tekmo, ob 16. uri pa je na sporedu prva serija. odbojka - 15. memorial Mimmo Fusco »Azzurre« tretje Barbolini: »Nekatere igralke lahko pridejo v ožji krog reprezentantk za OI« RIM - Na Memorialu Fusco je italijanska ženska reprezentanca osvojila 3. mesto. V včerajšanjem finalu za tretje mesto je premagala Alžirijo s 3:1 (25:16, 25:10, 24:26, 25:19). Vitezova in soigralke so včeraj zaigrale bolj prepričljivo, tako v napadu kot v obrambi. Kljub temu pa je alžirska reprezentanca vseskozi nudila močen odpor, predvsem v tretjem nizu, ki so ga varovanke trenerja Barboli-nija izgubile. ključ poraza je bil predvsem padec koncentracije. Zmago 15. izvedbe rimskega Memoriala je osvojila ekipa Nocero Umbra, ki je v petek premagala »azzurre«. Ekipa, ki nastopa v A2-ligi, je v finalu premagala rimsko ekipo 1 Classe Roma s 3:0 (25:23, 25:20, 25:23). »To je perspektivna ekipa, s katero lahko še naprej delam. Mislim, da bodo nekatere igralke lahko vstopile v ožji krog tistih, ki se bodo pripravljale za nastop na OI v Pekin gu,« je po tek mi pojas nil tre ner Bar boli ni. Postava in točke Italije: Di Crescenzo 3, Arrighetti 7, Vitez 6, Cicolari 5, Cri-santi 8, Decordi 7, Rondon 6, Garzaro 5, Angeloni 6, Centoni 3, Stufi 6, Bosetti 5, Carocci (libero). Koprčanu ni uspel podvig JOHANNESBURG - Sedemnajstletni koprski jadralec Andraž Gulič je zadnji dan mladinskega svetovnega prvenstva v enosedu laser 4.7 zapravil izredno priložnost za osvojitev zlate medalje. V močnem vetru na jezeru flamingov pri Hermanusu v Južnoafriški republiki se ni dobro znašel in z vodilnega mesta po sedmih regatah nazadoval na sedmo mesto. Tako ga je med drugimi prehitel tudi reprezentančni kolega Jakob Božič, ki je osvojil peto mesto, Matej Valič pa je bil na koncu osmi.Med 115 tekmovalci je naslov mladinskega svetovnega prvaka osvojil Hrvat Filip Matika. / ŠPORT Nedelja, 6. januarja 2008 17 naš pogovor - Rokometaš tržaškega kluba Tim Tokic Čezmejnost mu je pisana na kožo V Kopru rojeni Hrvat odlično obvlada slovenščino (in še tri druge jezike), igra pa za italijansko reprezentanco Uradno je šengenska meja padla pred približno desetimi dnevi, za nekatere pa je obstajal neki skupni prostor že veliko prej. Nekdo, ki mu je bila meja le neka začrtana črta na zemljevidu, je nedvomno mladi rokometaš Tin Tokic. Letnik 1985 se je rodil v Kopru, v resnici je Tokic hrvaški državljan in vse do 14. leta starosti je z družino živel v Uma gu. Takrat pa se je odlo čil za seli -tev v Italijo. Iz študijskih razlogov se je namreč sam preselil v Trst. Vpisal se je na tehnični zavod Alessandro Volta in prav med pet let trajajočim višješolskim študijem je začel z igranjem rokometa pri društvu profesorja Lo Duce. A v tem obdobju je Tin Tokic živel v slovenskem Dijaškem domu, kjer so ga gostili in kjer se je odlično naučil slovenščine (celoten intervju z njim je potekal v našem jeziku, Tokic pa ob slovenščini brezhibno obvlada še hrvaščino, italijanščino in angleščino!). Sedaj Tokic stanuje z drugimi študenti v stanovanju, nadaljeval pa je študij na tržaški fakulteti, kjer bo v kratkem postal civilni inženir. Med prenatrpanim dnevom pa mu ob študiju in rokometu ostaja bore malo časa: »Imam res zelo poln dan aktivnosti. Najprej me čaka jutranji trening, nato tečem na fakulteto, sledi učenje, zvečer pa je na vrs ti še ve čer ni tre ning. Ko pridem domov pa je že tako pozno, da grem naravnost spat. In naslednji dan začnem znova cel postopek.« Je morda prepoln urnik raznih obveznosti razlog, da si se letos poleti kljub številnim ponudbam odločil ostati v Trstu? »Glavni razlog je prav študij. Manjka mi še zadnje leto, da dokončam študij. Zato se mi ni zdelo primerno, da zapustim Trst. Ob tem, so potrdili Ra-dojkoviča za trenerja in z njim se res odlično razumem. Veliko nas uči. Moram pa priznati, da so me avgusta meseca klicali iz Casarana in mi ponudili res ugodno pogodbo. Za trenutek sem pomisli, da bi odšel, nato pa sem se pogovoril z Radojkovičem, z Lo Duco in s starši, ki so me prepričali, da sem se premislil. Naslednje poletje pa bom premislil, kaj se mi splača.« Kljub temu, da letos nastopate v tretji ligi, so te vpoklicali v reprezentanco. Dokaj neobičajno v športu... »Sicer nisem sam, saj je tudi moj soigralec Visintin reprezentant. Moram pa priznati, da prehod iz tretje lige v reprezentanco ni enostaven Bolje se znajdem v reprezentančnem dresu, saj na Domači šport Danes, sobota, 5. januarja 2008 KOŠARKA MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Dolini: Breg - Perteole; 20.30 v Trstu, Ul. Forlanini: San Vito - Kontovel DEŽELNI UNDER 17 MOŠKI - 18.30 v Trstu, Ul. della Valle: San Vito - Bor NLB NOGOMET DEŽELNI POKAL - 14.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Ronchi ODBOJKA MEMORIAL R. ZUIN - 10.30 v Miranu (Venezia): nastopajo Val Imsa, Parma, Miranese volley in Montichiari. NAMIZNI TENIS DEŽELNE KVALIFIKACIJE - 15.00 v Zgoniku: prireja ŠK Kras ORIENTACIJSKI TEK PROMOCIJSKA TEKMA - 10.30 v Gropadi: prireja SZ Gaja Jutri, nedelja, 6. januarja 2008 KOŠARKA MOŠKA C1 -LIGA - 18.00 v Vicenzi: Vicenza Basket - Bor Radenska MOŠKA C2-LIGA - 18.00 pri Briščikih, Ervatti: Jadran mark - San Vito al Tagliamento DRŽAVNI UNDER 17 MOŠKI - 11.00 v San Giorgiu di Nogaro: Sangiorgina - Jadran ZKB NAMIZNI TENIS DEŽELNE KVALIFIKACIJE 9.00 v Zgoniku: prireja ŠK Kras pamet veš, kdaj moraš žogo podati in kdaj ti jo podajo, kako in kdaj križati. Tudi v obrambi so mi razni mehanizmi dosti bolj pisani na kožo.« Izbral si italijansko reprezentanco. Kaj pa če bi te povabili v hrvaško? »Nedvomno bi izbral hrvaško. Za to reprezentanco igra tudi moj rokometni zgled Karabatic. Po mojem mnenju je on najboljši igralec na svetu.« Z italijansko reprezentanco vas čaka serija zahtevnih tekem v sklopu kvalifikacij za SP, ki bo prihodnje leto prav na Hrvaškem. Začeli boste s tekmo v gosteh v Belgiji 9. januarja, nato pa boste igrali dvakrat zapored pred domačo publiko, 13. januarja znova proti Belgiji, 16. januarja pa proti Švici. Obe tekmi bosta v tržaški športni palači pri Čarboli. Imate kaj možnost, da se prebijete v nadaljnji krog? »Pot je zelo strma, saj se uvrsti le prvouvrščena ekipa, ki bo morala nato igrati dodatno tekmo proti višjerangi-rani reprezentanci (v tej fazi vstopa v igro tudi Slovenija, op.p.), tako da je uvrstitev na zaključno fazo svetovnega prvenstva zelo trda. Na pripravljalnih tekmah pa smo igrali zelo dobro, tako da se ne bomo vnaprej predali. Za Švico vsekakor nastopajo tudi nekateri igralci, ki igrajo v nemški bundesligi, najmočnejšem rokometnem prvenstvu na svetu.« Po domačem porazu proti Brix-nu pa vam trda prede tudi v prvenstvu. »Prvenstvo je dokaj čudno, saj so oni doma izgubili proti Cusu iz Benetk, mi pa doma proti njim. To pomeni, da se lahko zgodi karkoli. Mi smo slabo igrali tisto tekmo, do konca prvenstva pa je še precej tekem, čeprav sem skoraj gotov, da bo odločilna povratna tekma v Brixnu. Mislim pa, da jih lahko v gosteh premagamo.« Nazadnje pa še vprašanje vezano na tvoje znanje slovenščine. Kljub temu, da ne živiš več v dijaškem domu je tvoja slovenščina skoraj brezhibna. Imaš še priložnost se s kom pogovarjat v tem jeziku? »Poskušam govoriti čimveč v slovenščini. Večkrat se vračam v dijaški dom, kjer se pogovarjam v slovenščini tako z vzgojitelji kot z gojenci. Ob tem imam možnost sporazumevanja v tem jeziku tudi v ekipi. Na primer z Nado-hom govoriva izključno v slovenščini.« Iztok Furlanič Tim Tokic (letnik 1985) je visok 198 cm, težak pa 80 kg, igra pa v vlogi zunanjega igralca KROMA nogomet Deželni pokal: Zarja Gaja za polfinale Nogometaši Zarje Gaje bodo danes v Bazovici (pričetek ob 14.30) odigrali še zadnjo tekmo kvalifikacijske faze za deželni pokal. Njihov nasprotnik bo Ronchi, s katerim v 2. amaterski ligi delijo na lestvici tretje mesto. Zarja Gaja bi v primeru zmage, prvič odkar sodeluje v tem pokalu, z zdru že ni mi moč -mi napredovala v polfinale, razen v malo verjetnem primeru, da bi Costalunga (vodilna v ligi) istočasno premagala Villo z več kot petimi zadetki razlike. »Za nas je to velika priložnost, da do seže mo presti žen us peh. Ron chi je mo čen na -sprot nik, pro ti kateremu smo v prvi tekmi v ligi igrali neodločeno 1:1. Med prazniki smo redno tre ni ra li, ven dar s pre cej zde setkano zased bo, kar je zas -krbljujoče bodisi za pokalno tekmo, še bolj pa za naslednji prvenstveni dvoboj proti Costa-lungi,« je povedal predsednik Robert Kalc pred današnjim nastopom, v katerem bo potrebna predvsem ve li ka do za pož rt-vo val nos ti. košarka - C1 -liga in C2-liga Borovci proti presenečenju prvenstva, Jadran Mark s skromnim nasprotnikom V zadnjem krogu prvega dela državnega prvenstva C-lige se bo Bor Radenska po prazničnem premoru podal na najdaljše gostovanje v letošnji sezoni. Jutri (začetek ob 18. uri, sodnika Gallo in Scar-so iz Padove) ga v Vicenzi čaka nasprotnik, ki z 22 točkami (enajst zmag in samo trije porazi) deli prvo mesto na lestvici s Cornom. Veneti so pravzaprav veliko presenečenje jesenskega dela v skupini C. Gre za zelo mlado ekipo, ki je pred tremi leti v podobni zasedbi izpadla iz lige in se nato vanjo vrnila. Fantje iz Vicen-ze veliko trenirajo in predvajajo hitro in učinkovito igro. Uspeh moštva kroji v glavnem šest igralcev: to so play-maker-ja Fedrigo (edini veteran v postavi, trenerjev brat in njegova podaljšana roka na igrišču, lani v Padovi) in Gallina (zadnje sezone v Coneglianu), branilca Milani (letnik 1988, pravo odkritje lige) in Selle ter pod košema visoka in gibčna brata Umberto (letnik 1985) ter Andrea Campiel-lo (1987), z 18 točkami na tekmo prvi strelec ekipe. Med drugim je Vicenza v zadnjem nastopu pred novim letom visoko Marzio Krizman KROMA smučanje - Gadi na Trbižu Na nočnem slalomu najboljša dekleta Tekmovalci smučarskih klubov ŠD Mladina in SK Devin, ki trenirajo v okviru skupnega projekta Ski pool Gadi, so preživeli božične praznike na devetdnevnih pripravah. Od 22. do 30. decembra so trenirali na Trbižu: dečki in naraščajniki pod vodstvom Sebastiana Petriča, mladinci pa pod vodstvom Aleša Severja. V okviru priprav so se mladi smučarji preizkusili tudi na neuradnem nočnem slalomu, ki ga je organiziral klub Sci Cai Monte Lussari. Tekme na progi Di Prampero na Višarjah se je udeležilo več kot 200 tekmovalcev. Najboljši sta bili smučarki ŠD Mladina, Lara Purič in Veronica Tence, ki sta stopili na stopničke. Veronica je bila med mlajšimi mladinkami druga, Lara pa v kategoriji naraščajnic tretja. Ekipno je Mladina pristala na odličnem četrtem mestu, čeprav je nastopila zdesetkana zaradi poškodb in bolezni štirih tekmovalcev. Izidi: dečki: 1. Marco Kandutsch (Lussari) 43.10,5. Albert Kerpan (Mladina) 47.86. Naraščajnice: 1. Giulia Fior (Cimen-ti) 44.20, 3. Lara Purič (Mladina) 45.06, 16. Elisa Cosutta 55.55, 17. Ingrid Peric (obe Devin) 57.82. Naraščajniki: 1. Matteo Menoz- zi (Lussari) 40.04, 7. Aleksander Cosutta 44.53, 16. Minej Purič 48.26, 25. Matthias Butal (vsi Mladina), disk. Lenard Castella-ni in Štefan Žužek (oba Devin). Mladinke: 1. Chiara Codeluppi (Monte Dauda) 44.17, 3. Veronica Tence (Mladina) 44.54, disk. Mateja Hrovatin. Mladinci: 1. Giuseppe Muller (Lussari) 38.49, 7. Gianluca Gabri-elli 43.38,14. Daniel Simonettig 45.88, 22. Mattia Rožič (vsi Devin) 52.10. □ Obvestila SO SPDT prireja 13. januarja avtobusni izlet na Gerlitzen. Odhod ob 6.30 z ul. F. Severo pred sedežem Rai in iz Sesljana ob 6.45. Za prijave in informacije lahko pišete na smucanje@spdt.org ali v uradu ZSŠDI, ul. Cicerone 8, tel.: 040 635627. S K DEVIN prireja tečaje s šolo smučanja za odrasle in otroke vsako soboto in nedeljo od 12. januarja 2008 dalje z avtobusnim prevozom v kraj Forni di Sopra. Informacije in vpisovanje na info@skdevin.it, ali tel. 040 2024017 ali 348 1334086 (Erika) izgubila v Margheri, ko je dosegla samo 46 točk. Prav zato se bodo Borovi tekmeci, ki so med prazniki vneto vadili, doma skušali oddolžiti za ta spodrsljaj. Borovci so bili po zmagoviti tekmi 22. decembra proti Eracle-i prosti deset dni, spet pa so se zbrali v sredo in ta teden trenirali tri dni zapored. V četrtek so igrali tudi prijateljsko tekmo v Tržiču proti drugoligašu Falconstaru. Varovanci trenerja Mure imajo za sabo tri zaporedne zmage, zanimivo pa so doslej Kralj in tovariši imeli učinek po serijah: pet porazov, tri zmage, novi trije porazi in spet trije uspehi za dosedanji izkupiček 12 točk. Nihanja bo treba odslej odpraviti, če se ekipa želi potegovati za playoff oziroma za odrešilno deveto mesto. Jutri v Vicenzi bodo belo-zeleni skušali presenetiti močnega nasprotnika s svojo večjo izkušenostjo in preudarno igro. Trener naj bi razpolagal z vsemi igralci, čeprav je steber Marzio Krizman teden dni ležal z gripo in se je soigralcem pridružil šele sinoči na zadnjem treningu. JADRAN MARK - SAN VITO (ob 18.00) Računalnik se je v košarkarski C2 ligi takole poigral z razporedom tekem, da bo Jadran Mark prve tri dvoboje v novem letu igral doma. Prvega že jutri ob 18. uri (pri Briščikih bosta sodila Videmčana De Biase in Degano), ko bo nasprotnik ekipa San Vito iz pordenonske pokrajine. Jutrišnji Jadranovi gostje so izgubili prvih deset tekem in nato zmagali zadnje tri, potem ko so zamenjali trenerja. Vsekakor gre za na papirju skromno peterko, ki pa - kot opozarja trener Boban Popovič -je v vzponu in bo igrala pri Briščikih čisto neobremenjeno. Omembe vreden posameznik nasprotnikov je zlasti Hrvat Žarko Banjak, 37-letni robati center, ki že več kot desetletje v tej ligi kraljuje pod košema (je tudi dober strelec), v državnih prvenstvih v Italiji pa po pravilniku ne sme igrati. Jadranovci se ga dobro spominjajo kot nasprotnika v dresu Codroi-pa (igral je tudi v Cordenonsu in Porto-gruaru) v finalu C2-lige pred tremi sezonami, ko je Jadran napredoval v višjo lig°. Po desetih dneh oddiha so se kape-tan Oberdan in kolegi spet zbrali v sredo in imeli ta teden tri treninge. Če izvzamemo manjše prehlade, so vsi fantje zdravi in pripravljeni na nadaljevanje tekmovanja, v katerem vodijo v družbi Ronk (kraljevski dvoboj bo na sporedu že prihodnjo nedeljo). Tudi tokrat veljajo torej jadranovci za nesporne favorite, paziti se morajo kot običajno nevarnega podcenjevanja tekmecev, dobro pa se zavedajo, da si v takih srečanjih nikakor ne smejo privoščiti nenačrtovanih spodrsljajev. Trofeja dežel: FJK v polfinalu Ženska košarkarska reprezentanca FJK do 15. leta starosti , ki jo vodi naš strokovnjak Matija Jogan, se je uvrstila v polfinale Trofeje dežel. Včeraj je visoko premagala skromnejšo Emilio Romagno s 88:66. S prepričljivo igro v napadu so visoko povedle že v prvem polčasu (47:28), prednost pa v drugem še povišale. Joga-nove varovanke so nastopile v okrnjeni postavi. Poleg Mie Kravs in Fragiacomo-ve zaradi povišane telesne temperatura ni igrala niti Barobenejeva, ena izmed nosilnih igralk. Danes se bodo košarkarice FJK ob 17.00 uri pomerile z Lombardijo, ki je včeraj premagala Sicilijo in je glavna favoritka za naslov. Drugi polfinalni par pa sestavljata Kampanija in Veneto. V polfinale so se uvrstili tudi fantje FJK (pomočnik trenerja je Robi Jakomin), ki so gladko premagali Emilio Romagno. Odbojka: Val Imsa v Miranu Odbojkarji Vala Imse bodo danes igrali na Memorialu Roberto Zuin v kraju Mirano. Ob štadreški ekipi bodo nastopale tudi domača ekipa Miranese volley, Parma in Montichiari, sicer druga ekipa prvoligaša, kjer igra Loris Mania. Ob 10.30 se bodo pomerili s Parmo, popoldne pa bodo sledili finalni dvoboji. Sobota, 5. januarja 2008 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Frederick Knott: »Delitto perfetto« / nastopajo: Geppy Gleijeses,Stefano Santospago, Marianella Bargilli in Raf-faele Pisu; režija: Geppy Gleijeses. Urnik: v torek, 16. januarja, ob 20.30; v četrtek, 17. januarja, ob 16.00 in ob 20.30; v petek, 18. in v soboto, 19. januarja, ob 20.30; v nedeljo, 20. januarja, ob 16.00. La contrada Noël Coward: »Il divo Garry«. Nastopa Stalno gledališče iz Trsta. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: od 8. do 20. januarja, od srede do sobote ob 20.30 ob torkih in nedeljah ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče Luigi Pirandello: »L'uomo, la bestia e la virtù« / v ponedeljek, 14. in v torek, 15. januarja, ob 20.45. Režija: Enzo Ve-trano in Stefano Randisi. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Johann Wolfgang Goethe: »Faust«. Nastopa Compagnia Mauri Sturno. Režija: Glauco Mauri. Urnik: od 10. do 13. januarja ob 20.45. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper Danes, 5. januarja ob 20.00 / »Kako smo ljubili tovariša Tita«, koprodukci-ja Kosovelov dom Sežana in SNG Nova Gorica. SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 7. januarja ob 20.00 / Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana: »Fragile!«. V ponedeljek, 14. januarja, ob 20.00 / Slovensko ljudsko gledališče Celje: »Šah mat«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V torek, 15. januarja ob 18.00 / Raymond Queneau: »Cica v metroju«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 5. januarja, ter od 7. do 10. januarja, ob 18.30 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem«. V petek, 11. januarja, ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V soboto, 12. januarja, ob 19.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. V ponedeljek, 14. januarja, ob 19.30 in v torek, 15. januarja, ob 18.00 / Dane Zajc: »Jagababa«. Mala drama Danes, 5. januarja ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V torek, 8., v sredo, 9., in v četrtek, 10. januarja, ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. V petek, 11. januarja, ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V soboto, 12. januarja, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V ponedeljek, 14. januarja, ob 20.00 / Žarko Petan: »Fatalna komedija«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder V ponedeljek, 7. januarja ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. V torek, 8. in v sredo, 9. januarja ob 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«. V četrtek, 10. januarja, ob 19.00 / Joseph Stein, Jerry Back, Sheldon har-nick: »Goslač na strehi« V petek, 11. januarja, ob 19.30 / Pedro Almodovar, ivana Djilas: »Patty Di-phusa«. V soboto, 12. januarja, ob 19.00 / Joseph Stein, Jerry Back, Sheldon har-nick: »Goslač na strehi« Mala scena V torek, 8. januarja ob 18.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V sredo, 9. januarja ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. V petek, 11. januarja, ob 19.30 in v soboto, 12. januarja, ob 19.00 / Andreja Zelinka: »Vse življenje«. Slovensko mladinsko gledališče Hervé Guibert: »Mlado meso« / režija: Ivica Buljan. V petek, 11. januarja, ob 19.00 in v soboto, 12. januarja, ob 18.00. Šentjakobsko gledališče V petek, 11. januarja, ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švejka«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Giachino Rossini: »Il Turco in Italia« / premiera v petek, 11. januarja, ob 20.30; ponovitve: v soboto, 12. januarja, ob 17.00, v nedeljo, 13. januarja, ob 16.00, ter od torka, 15. januarja, do petka, 18. januarja, ob 20.30. PRIREDITVE Gledališče Rossetti »Istinto. Tango y musical«./ Urnik: danes, 5. ob 20.30 in jutri, 6. januarja, ob 16.00. Produkcija: Fox & Gould produzioni. Povzeto iz knjige Federica Moccija: »Tre metri sopra il cielo«, muzikal. Režija: Mauro Simone. Urnik: od 8. do 12. ob 20.30, v nedeljo, 13. januarja ob 16.00. Koncertno društvo - sezona 2007/2008 V ponedeljek, 14. januarja, ob 20.30 / Angela Hewitt in Daniel Muller Schott - klavir in violončelo. MILJE Stolnica Jutri, 6. januarja ob 15.00 / »S pesmijo Vam želimo...«. Nastopata: MoVS »Lipa«, Bazovica, dir. Anastazija Purič in »Girotondo d'Arpe di Trieste«, dir. Tatiana Donis. OSLAVJE Na Borjaču - Domačija Kušič Danes, 5. januarja ob 20.00 / Glasbeni projekt - Pravoslavni božični koncert. Francka Senk - pravoslavna solistka, Tilen Draskler - klavijatura. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V sredo, 9. januarja ob 20.45 / Sinfonia Varsovia. Dirigent: Peter Csaba. Klavir: Sergei Edelmann. V nedeljo, 20. januarja, ob 20.45 / SWR Sinfonieorchester Baden-Baden Freiburg, dirigent: Sylvain Cambreling. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče v Kopru V ponedeljek, 7., in v torek, 10. januarja, ob 20.00 / Večer z Iztokom Mlakarjem. V petek, 11. januarja, ob 20.00 gostovanje SNG Opere in baleta Ljubljana z baletom »Yin & Yang«. SEŽANA Kosovelov dom V torek, 8. januarja ob 20.00 / Koncert: Talent leta 2007 - Luka Sulic - violončelo, Mija Miljkovic - klavir. NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 14. januarja, ob 20.15 / Dušan Sodja - klarinet, Tatjana Kaučič - klavir in Marta Močnik Pirc - sopran. LJUBLJANA Cankarjev dom »Mnémosyne« komorna opera / Linhartova dvorana - glasba Gregor Strniša, režija Iztok Lovrič, solisti: Katja Konvalinka, Irena Yebuah Tiran, Aleš Marčič; v sredo, 9. januarja, ob 16.00, v četrtek, 10. januarja, ob 11.00 in v petek, 11. januarja, ob 20.00. Gospodarsko razstavišče Emmerich Kal man: »Kneginja čar-daša«. Nastopa SNG opera in balet Ljubljana. Urnik: danes, 5. ob 19.30, jutri, 6. ob 17.00 in v ponedeljek, 7. januarja ob 11.00. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče: do 14. januarja je na ogled osrednja razstava ob stoletnici rojstva Jožeta Cesarja. Urnik od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00 in med predstavami. IV. pomol: do 27. januarja je na ogled razstava »Spacal - umetnik brez meja«. Urnik: od 10.00 do 20.00; ob petkih in sobotah do 22.00. Galerija LipanjePuntin: do 2. februarja 2008, bo na ogled razstava »Supermodels II - Reale vs Unreal«. Odprto ob četrtkih od 19.00 do 22.00. Palazzo Vivante / do jutri, 6. januarja, bo na ogled razstava »I figli del popolo di Don Edoardo Marzari«. Urnik: ob delavnikih od 16. do 18. ure, ob praznikih od 10. do 12. ure. Muzej Revoltella / do jutri, 6. januarja, bo na ogled razstava »Beauty« Ema-nuele Marassi. Urnik: od 10. do 19. ure. Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih. Župnija sv. Marije Velike: »I sotterra-nei dei Gesuiti«. Odprto do jutri, 6. januarja, od 17.00 do 20.00, ob sobotah od 9.00 do 13.00. Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. V Narodni študijski knjižnici je odprta razstava Tadeje Druscovich. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Občinska umetnostna galerija G. Ne-grisin: do 12. januarja bo na ogled razstava »Giuseppe Negrisin - 19301987«. Odprto od torka do sobote od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00, zaprto ob ponedeljkih. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. GORICA Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; urnik: med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci, bo do jutri, 6. januarja, na ogled razstava o fotografskem arhivu semeniške knjižnice z naslovom »Sacra Itinera«; urnik: med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. ŠTEVERJAN V gostilni Koršič bo do 13. januarja na ogled razstava Renata Elie z naslovom Brez meja. TRŽIČ Občinska galerija sodobne umetnosti: do 17. februarja bo na ogled razstava »IM02 - L'immagine sottile«, odprta od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Informacije na tel. 0481-494369. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. -/ CODROIPO V Vili Manin bo na ogled do jutri, 6. januarja, razstava Giselberta Hoka. Urnik: od 9. do 18. ure. V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja 2008 bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. PORTOROŽ Avditorij: do jutri, 6. januarja, bo razstavljal akademski slikar Rajko Svilar. PIRAN Mestna galerija: do 4. februarja 2008 je na ogled razstava »Triptihi« Andraža Šalamuna. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. AJDOVŠČINA Pilonova galerija, (Prešernova 3): do 18. januarja so na ogled fotografije, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07. Razstava bo odprta od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V paviljonu poslovnega centra HIT bo do 31. januarja 2008 med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte. Mestna galerija, (Trg Edvarda Kardelja 5):do 14. januarja 2008 bo na ogled multimedialna razstava z naslovom IOS - Podobe duše Martina Avsenika. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto. GRADIŠČE NAD PRVAČINO V kulturnem domu je jutri, 6. januarja, razstava z naslovom V spomin alek-sandrinkam. Urnik: med 14. in 16. uro. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Mednarodni grafični likovni center: do 13. januarja bo na ogled razstava Edvarda Zajca »Umetnik in računalnik od začetkov do sedanjosti«. Urnik: od srede do nedelje od 11. do 18. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. glasbena scena - Bogat spored koncertov v Trstu Leto 2008 nas bo obdarilo s kakovostnimi glasbenimi dogodki Nastopili bodo Dionne Warwick, Mario Biondi, Gigi D'Alessio, skupina Pooh in Biagio Antonacci Kaže, da nas bo leto 2008 obdarilo z res številnimi in kakovostnimi glasbenimi dogodki. Program, ki sta ga v preteklih mesecih zasnovala Občina Trst in združenje Azalea promotion, je izredno bogat in pa, zanimivo, prime ren za vse sta ros ti. Po decembrskem koncertu priznanega pevca Zuc-chera, bo 15. januarja Trst (gledališče Rossetti ob 21. uri) obiskala legendarna ameriška pevska zvezda Dionne Warwick, ki je osvajala lestvice v 60-ih in v prvi polovici 70-ih let. Sestrična pri nas bolj znane pevke Whitney Houston je v svoji dolgoletni karieri med drugim sodelovala s priznanimi glasbeniki, kot so na primer Burt Bacharach, Elton John in Stevie Wonder. Za njo bo 11. marca (ravno tako v gledališču Rossetti ob 21. uri) na vrsti Mario Biondi. Pevec iz Cata-nie je glasbo vzljubil že od malih nog, saj ga je oče, si-cilski kantavtor Stefano Biondi, takoj uvedel v ta čarobni svet. Najprej je pel v cerkvenih zborih, nato pa je kot solist nastopal po Siciliji, od leta 1998 pa je zaslovel v taorminskem lokalu Tout Va, kjer je spremljal pevske le gen de, med katerimi celo Ray a Char le sa. Ko se je pre -selil v Reggio Emilijo, je ustanovil bend in se podal na turnejo v ZDA; pesmi iz njihovega albuma Whysky a Go Go so bile celo vključene v nadaljevanko Sex and the City. V zadnjih nekaj letih je osvojil več nagrad kot so The Voice Venice Music Awards, Mia Martini in Musica & Dischi. Njegovi oboževalci so si že novembra priskrbeli album Mario Biondi and Duke Orchestra, I Love you More - Live. Iz Neaplja se bo v naše mesto pripeljal tudi slavni pevec Gigi D'Alessio, ki se je od nastopanja na porokah kar hitro uveljavil na italijanskih lestvicah. Sloves mu je prineslo sodelovanje z Mariom Merolo in posledični številni nastopi na pevskem festivalu v Sanre-mu. Sicer je v zadnjih časih D'Alessio polnil strani revij predvsem zaradi ljubezenske zveze z mlado pevko Anno Tatangelo, ki ga navadno spremlja med turnejami. V tržaškem gledališču Rossetti bo Neapeljčan nastopil 21. marca ob 21. uri. Zimzelena zasedba Pooh je že večkrat obiskala Trst, tokrat pa se vrača z novim albumom Beat ReGeneration, s katerim se želijo pevci pokloniti nepozabni beat generaciji. Njihova turneja vzdolž Italije se bo začela 29. marca, v Trstu pa se bodo ustavili 2. aprila, kjer bodo nastopili ob 21. uri v športni palači PalaTrieste. Dulcis in fundo bo Trst obiskal šarmantni pevec Biagio Antonacci (na posnetku), kije s svojo zadnjo uspešnico Sognami očaral mlade in manj mlade ljubitelje glasbe. Njegov album Vicky Love je že skorajda razprodan, saj je sedem mesecev na samem vrhu italijanskih glasbenih les tvic. An tonac ci bo nas topil 9. aprila ob 21. uri v športni palači PalaTrieste. Za vse dodatne informacije o predprodaji in ceni vstopnic je na razpolago spletna stran www.azalea.it. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 5. januarja 2008 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2007: Opz Zvonček - Repentabor 20.30 TV Dnevnik Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija Rai Uno 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica - La tv che fa bene alla salute 9.05 Koncert za Epifanijo 10.00 Aktualno: Linea verde Orizzonti 10.30 Aktualno: A sua immagine 10.55 Sv. maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde - In diretta dalla natura 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica in - LArena, sledi Domenica In... Rosa 16.30 Dnevnik in vremenska napoved 17.40 Variete: Domenica In - Ieri, oggi e domani (vodi Pippo Baudo) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Soliti ignoti 21.30 Variete: Il treno dei desideri (vodi Antonella Clerici) 0.35 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.00 6.20 6.45 10.05 10.30 11.30 13.00 13.25 13.55 15.05 17.30 Dok.: Dalla Borgogna alle campagne di Lione Aktualno: Tg2 Eat Parade Variete: Mattina in famiglia Variete: Ragazzi c'e Voyager! Variete: Random Variete: Mezzogiorno in famiglia Dnevnik Šport: Alpsko smučanje: Moški slalom (2. manche) - Svetovni pokal (Švica) Šport: Smučarski teki - 15 km (moško, prosto) - Svetovni pokal (Trento) Variete: Quelli che il calcio e... Aktualno: Avtomobilizem - Predstavitev Ferrarija 2008 (Modena) 18.00 Dnevnik in rubrike 19.10 Risanke: Disney 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS - Caccia alla strega 21.45 Nan.: Criminal minds - L'uomo nel mirino 22.35 Nan.: Speciale Lost - Manuale di sopravvivenza 23.20 Šport: Speciale un anno di sport 0.15 Nočni dnevnik Rai Tre 7.45 Variete: E' domenica papa 9.05 Variete: Screensaver 9.25 Šport: Alpsko smučanje - Ženski slalom (1. manche) - Svetovni pokal (Češka Rep.) 10.25 Šport: Alpsko smučanje - Moški slalom (1. manche) - Svetovni pokal (Švica) 11.15 Aktualno: Buongiorno Europa, sledi RegionEuropa 11.55 Šport: Smučarski tek - 10 km (ženske, prosto; Trento) 12.50 Šport: Alpsko smučanje - Ženski slalom (2. manche) - Svetovni pokal (Češka Rep.) 13.20 Risanke 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.30 Dok.: Alle falde del Kilimangiaro 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vreme 20.00 Variete: Blob 20.30 Film: Balla coi lupi (western, ZDA '90, r.-i. Kevin Costner) 23.10 Dnevnik, deželne vesti 23.55 Nočni dnevnik, vreme ! Rete 4 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: Cuore Nan.: Michele Strogoff - Il corriere dello zar Aktualno: TV moda Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Suor Thérèse - Nel nome del padre Film: La signora Pollifax (groz., ZDA, '99, i. A. Lansbury) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Ieri e oggi in Tv Dnevnik in vremenska napoved Film: Walker Texas Ranger - Col-po grosso a Forth Worth (akc., ZDA, '93, r. V. W. Vogel, i. C. Nor-ris) Nan.: Shark - Il manuale del vincitore Nan.: Law & Order: Unità Speciale Nan.: Il commissario Moulin -Trittico di sangue Pregled tiska 10.50 11.30 11.40 12.00 12.30 13.30 14.00 16.00 17.00 18.00 18.55 19.35 Canale S 10.55 12.00 13.00 13.40 14.10 16.05 Dnevnik - Prima pagina Jutranji dnevnik Dnevnik - Insieme Nan.: Finalmente soli Film: Il sogno di Crumb (dram, '99 r. Maria Peters) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Providence - Grandi aspet-tative Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nan.: Il mammo (i. Natalia Estrada, Enzo Iacchetti) Resničnostni show: Amici Film: Il club degli imperatori (dram., ZDA, '02, r. M. Hoffman, i. K. Kline) Kviz: 1 contro 100 (vodi Amadeus) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Variete: Ciao Darvin Extra (vodi Paolo Bonolis) Nan.: Sex & Law Italia 1 14.20 16.15 17.10 17.55 18.30 19.00 19.25 21.10 22.05 23.00 Nan.: I-Taliani Risanke Nan.: Power Rangers Lost Galaxy Nan.: Raven - Cercasi sensitiva Nan.: Sabrina, vita da strega Nan.: La Tata Dnevnik in športne vesti Umetnostno kotalkanje na ledu: Golden Skate Awards Film: Drive me Crazy (kom.,ZDA, '99, i. M. J. Hart) Film. Una miss tutta tonda (kom., ZDA, '03, r. JD. barr) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Selvaggi Dnevnik in vremenska napoved Nan.: La vita secondo Jim Nan.: Una mamma per amica Film: La storia unfinita (fant., ZDA, '84, i. N. Hathaway) Dnevnik in vremenska napoved Film: Higlander - L'ultimo immortale (fant., ZDA, '86, I. Cristopher Lambert) ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 8.00, 8.30 Buongiorno con Telequattro: horoskop, svetnik dneva, vreme, pregovor 8.10 Storie tra le righe 8.50 Aktualno: A tu per tu (pisma Don Mazziju) 9.00, 11.00 Dokumentarec o naravi 9.30 Formato famiglia 10.35 Nan.: Don Matteo 5 13.30 Aktualno: Musa TV 13.55 Košarka Snaidero Udine 14.55 Dok. o naravi 16.10 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.30 Dnevnik, šport 20.55 Film: Inside Edge (triler, ZDA, '92, r. W. Clark, i. M. Nadsen, R. Lynch) 22.35 Klasična glasba 23.50 Film: Safari express (kom., It., '76, r. D. Tessari, i. G. Gemma, U. Andress) LA 7.30 8.50 9.20 11.25 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 20.00 20.30 22.30 23.30 0.30 0.55 La l Aktualno: Il meglio di Omnibus Aktualno: L'intervista Film: Due angeli in soffitta (kom., ZDA, '97, r. C. Taylor) Nan.: New Tricks Dnevnik in športne vesti Il commissario Scali Film: Milady - I quattro moschet- tieri (pust., Šp., '75, r. R. Lester, i. M. York) Film: Detective Extralarge - Magia nera (polic., It./Nem., '90, r. E. G. Castellari, i. B. Spencer) Film: Fracchia contro Dracula (kom., It., '85, r. N. Parenti, i. P. Vil- laggio) Dnevnik Nan.: L'ispettore Barnaby - Debito di sangue (i. John Nettles) Nan.: Sex and the City Nan.: Dirt (i. Laura Alen, Johan Urb, Ian Hart) Dnevnik Film: San Antonio (kom., Fr./VB/It., ZDA, '04, i. G. Lanvin) Jr Slovenija 1 6.15 Odmevi 7.00 Zgodbe iz pravljične školjke (pon.) 7.30 Iz popotne torbe: Potegavščina (pon.) 7.50 Oddaja: Simon Gregorčič (pon.) 8.25 Čudežno drevo, muzikal (pon.) 9.15 Kino Kekec - Risani film: Lotosovo svetilka 10.40 Polnočni kljub: Več kot samo žalost (pon.) 11.55 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.45 Zaljubljeni v živali 13.55 Poljuboznanstvena serija: Zaljubljeni v živali 14.15 Film: Gospodična Marple 15.55 Sobotno popoldne 16.10 O živalih in ljudeh 16.25 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.35 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik in vremenska napoved 19.15 Utrip 19.30 Vremenska napoved in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Film: Nedotakljivi 21.50 Dok.: Hilandar na Sveti gori Atos 22.30 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 23.00 Nad.: Huff Jr Slovenija 2 Zabavni infokanal TV prodaja Skozi čas Primorski mozaik (pon.) Magazin v alpskem smučanju Spindleruv: SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž), prenos 1. vožnje Val di Fiemme: SP v smučarskih tekih, (M), prenos Adelboden: SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž), prenos 2. vožnje Val di Fiemme: SP v smučarskih tekih 20 km(M), prenos Birmingham: angleški nogometni pokal, Aston Villa - Manchester United (prenos) Koncert ob podelitvi Nobelove nagrade za mir 2007 Slovenski magazin Sobotno popoldne Usihajoče pravice Zabavni infokanal 6.30 7.35 8.10 8.20 8.50 9.25 11.40 13.20 14.35 18.10 20.05 21.30 22.55 0.05 2.40 14.20 Euronews 14.30 Pogovorimo se o... 15.10 Sredozemlje 15.40 Športna oddaja 16.40 Arhivski posnetki 17.25 Globus 18.00 Brez meje (program v slovenskem jeziku) 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.45 Vzhod - Zahod 20.00 Košarka: Jadranska liga NLB 21.35 Alter eco 22.05 Vsedanes - TV dnevnik 22.20 Glasbena oddaja 23.00 Vsedanes aktualnost 23.30 World Strongman cup 2004 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 0.15 Čezmejna TV - TV dnevnik Tv Primorka 10.30 Dnevnik in vremenska napoved (pon.) 11.00 Video strani 16.45 Planet polka 18.00 Klepet z Nušo Derenda in Alfijem Nipičem 18.45 Video spot meseca 18.55 Med Sočo in Nadižo (pon.) 19.20 Ne prezrite 19.25 Kulturni utrinek 19.30 Settimana Friuli 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Zimska plaža v Novi Gorici 21.00 Brez strehe na glavo z Rebeko Dremelj 22.00 Ne prezrite 22.10 Vse najboljše EU - srečno Slovenija (pon.) 22.40 Modro 23.10 Videostrani Koper 12.45 Dnevni program 13.00 Alpsko smučanje: SP v veleslalomu - moški RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar in napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert Božični koncert okteta; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 17.40 Mala scena: Bratko Kreft: Kranjski komedijanti (r. Aleš Jan, 1.del); 19.20 Napovednik; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Namig za nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja, pregled dogodkov letošnjega leta; 14.45 Du jes?!; 16.15-19.00 SMS - Lestvica RK; 20.00 Legende s Tomažem Cindričem; 21.00 Indie ni Indija: Aljoša Mislej; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Ca-podistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Knjižnica za mlade; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po... ; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 S knjižnega trga; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Drevosled; 19.00 Dnevnik; Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 6.45, 8.20 Vremenska napoved; 7.30 Slovenske novice; 8.45 Kulturne prireditve; 9.00 Moja soseska; 9.40 Popevki; 10.00 Sobotna akcija; 10.33, 12.33 Svetovni pokal, alpsko smučanje, ž. veleslalom; 12.00 Zapisi iz močvirja; 13.00 Do 13-ih; 13.30 Svetovni pokal, alpsko smučanje, m. veleslalom; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 16.30 Smučarski skoki, novoletna turneja; 17.15 Rokomet, liga prvakinj; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Likovni odmevi; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Likovni odmevi; 17.00 Ob 90-letnici Tomislava Ne-ralica; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V pod-večer; 19.30 Giuseppe Verdi; 23.00 slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 5. januarja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika ^990 980 1000 1010 1020 — 1030 *10Íb a7 HELSINKI 5°SL° STOCKHOLM IK H V BENHAVN — < "2/"1 O A VARŠAVA O "9/ "7 MOSKVA -17/-iP O KIJEV -17 -7 BEOGRAD o "2/1 LIZBONA O 8/14 MADRID O 3/10 SKOPJE O "15/1 O SOFIJA "9/"5 O GRADEC "5/0 ¿3 CELOVEC O "5/1 TOLMEČ O 0/6 TRBIŽ O "2/3 O "4/3 KRANJSKA G. •O "4/"1 S. GRADEC M. SOBOTA O "3/1 MARIBOR O "3/1 VIDEM O 2/8 O PORDENON 3/7 ČEDAD O 3/7 GORICA O 4/8 PORTOROŽ O 4/10 O TRŽIČ -2/0 _ O KRANJ O LJUBLJANA -2/1 POSTOJNA O -2/2 W A, KOČEVJE REKA 5/10 CELJE -3/1 O PTUJ o N O N. GORICA 2/8 N. MESTO "2/0 O ____ ZAGREB "4/"1 O UMAG OPATIJA PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. .„ATENE ^ '4/9 Pretežno oblačno bo z zmernimi do močnimi padavinami. V gorah bo snežilo, meja sneženja se bo dvignila nad okrog 1200 m. Ob morju bo zapihal jugo. V zahodnih, južnih in osrednjih krajih se bodo pojavljale manjše padavine. Na Primorskem bo večinoma rahlo deževalo, po nižinah v notranjosti Slovenije pa sprva rahlo snežilo, nato bo sneg prešel v dež. Predvsem zjutraj in dopoldne bo zato žled. Popoldne bo zapihal južni do jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 1, ob morju okoli 4, najvišje dnevne od -1 do 3, na Primorskem do 10 st. C^ V Danes bo naše kraje prešla topla fornta povezana s ci-klonskim območjem nad Sredozemljem. Jutri bo naše kraje dosegla izrazitejša atlantska fronta. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.35 Dolžina dneva 8.49. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 5.29 in zatone ob 13.36. . A Nad severno in vzhodno Evropo je obsežno območje visokega zračnega pritiska, ki sega tudi nad Balkan. Nad severno Italijo je plitev ciklon. Z jugozahodnimi vetrovi v višinah k nam priteka topel in vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, z vremenom povezane težave bo imelo veliko ljudi. Okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. Moteno bo spanje v noči na nedeljo. -/^T-^ MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,2 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.41 najnižje -7 cm, ob 7.44 najvišje 40 cm, ob 14.44 najnižje -55 cm, ob 21.12 najvišje 25 cm. Jutri: ob 2.18 najnižje -8 cm, ob 8.16 najvišje 42 cm, ob 15.13 najnižje -59 cm, ob 21.41 najvišje 28 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............ 0 2000 m...........-1 1000 m............7 2500 m ...........-4 1500 m............2 2864 m...........-6 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. O GRADEC "1/4 CELOVEC O 0/5 TOLMEČ O 2/8 TRBIŽ O 0/4 VIDEM O 3/10 O PORDENON ČEDAD O 4/9 GORICA O 6/10 o "1/3 KRANJSKA G. S O N. GORICA 5/10 TRŽIČ 0/3 O KRANJ o LJUBLJANA 2/5 POSTOJNA O 2/6 KOČEVJE , O O "1/4 S. GRADEC CELJE 0/5 O MARIBOR O 1/7 PTUJ O M. SOBOTA O 0/5 N. MESTO 1/4 O ZAGREB 0/7 O Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Pretežno oblačno bo z zmernimi do močnimi padavinami. Meja sneženja bo nad okrog 1000 m, ponekod bo snežilo tudi v gorskih dolinah. Ob morju bo pihal jugozahodnik. V popoldanskih urah bo od severozahoda več spremenljivosti. Zvečer bo v nižinah in v gorskih dolinah nastala megla, ponekod je nevarnost poledice. REKA 8/11 ^ (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo oblačno z občasnimi, manjšimi padavinami, ki bodo popoldne postopno ponehale. Meja sneženja bo med 1000 in 1200 metri nadmorske višine. V ponedeljek bo večinama suho. turizem - Za letos pričakujejo še večji obisk New York najbolj popularna turistična destinacija v ZDA NEW YORK - Mesto New York je uspelo ohraniti svojo privlačnost za domače in tuje turiste, kljub terorističnim napadom 11. septembra 2001. Od vseh deset najbolj privlačnih ameriških turističnih mest je edino New Yorku uspelo povečati obisk tujih turistov na ravni višje kot pred letom 2000. Mestne oblasti New Yorka pričakujejo, da se bo obisk tujih turistov leta 2008 še povečal, kakor tudi njihova poraba, saj je vrednost dolarja v primerjavi z ev rom še na prej iz red no niz ka in ZDA so zato zelo privlačne za premožne turiste iz zahodne Evrope, ki po trgovinah Manhatta-na kupujejo vse, kar lahko nesejo za skoraj pol nižj o ceno kot do ma. Tujih turistov je bilo na primer v New Yorku leta 2007 le 17 odstotkov od skupaj 44 milijonov obis ko val cev mes ta, ven dar pa so porabili polovico od 24,7 milijarde dolarjev. Mestna davkarija se je ob tem veselila za 1,94 milijarde dolarjev debelejših blagajn. Tuji turisti porabijo več denarja tudi zato, ker potrebujejo prenočišča za dlje časa kot domači. Hotel ska za se de nost je bi la la ni na Man hat ta nu kar 90-od stot na, medtem ko je povprečje po ZDA le 65 odstotkov. Ne glede na to, da New York takoj za Orlandom na Floridi, kjer je sloviti Disney World, na leto obišče največ obiskovalcev, pa ima New York manj ho te lov kot Las Vegas, Chicago, Los Angeles in celo manj kot Atlanta. Trenutno v New Yorku gradijo 8500 do dat nih ho tel skih sob, kar je za 10 odstotkov več, kot znašajo trenutne zmogljivosti. Gradijo 59 hotelov, v načrtovanju pa so še najmanj 103. Cene hotelskih pre no čišč bo do mi mo ko nic še Na arhivskem posnetku je start nevvjorškega marartona, ki nedvomno predstavlja naprej ostale povprečno med 200 eno večjih atrakcij za obiskovalce tega ameriškega velemesta. ^00 dolarjev na noč. DunaJ - Kritično obujanje glasbene legende V ponedeljek odprtje muzeja Elvisa Presleyja ELVIS PEE5LEY | ARTIST OF TTHF CENTURY DUNAJ - Na Dunaju bodo 7. januarja odprli muzej Elvisa Presleyja (Elvis Presley Museum Vienna). Njegov namen je s številnimi izvirnimi eksponati iz Elvisovega časa približati tega legendarnega glasbenika predvsem otrokom in mladini. Pobudnik Wolf Memphis želi v muzeju, v katerem sta postavljena tudi klub za glasbo v živo in prodajalna spominkov, širiti "pravo življensko zgodbo" Elvisa Presleyja. Med več kot 200 razstavljenimi predmeti so originalni predmeti iz življenja tega glasbenika, v muzeju pa bo razstavljena tudi njegova prva plošča. Wolf Memphis, tudi sam glasbenik in član skupine Little Memphis, se je nad Elvisom navdušil sredi 70-ih let prejšnjega stoletja in odtlej zbira predmete, povezane s tem glasbenim zvezdnikom. "Elvis je tudi danes zgled mnogim zabavljačem", on je "iznašel vse, začenši z unplugged koncerti", trdi pobudnik muzeja. Po njegovih besedah je Elvis "najpomembnejši zabavljač". Vendar pa Memphis s svojim muzejem ne želi podpirati evforije okoli Elvisa. Njegov namen je pristopati s kritičnim marketinškim duhom in različnimi fazami Elvisove kariere. ZDA postajajo etnično vse bolj raznolike WASHINGTON - Ameriški urad za štetje prebivalstva ugotavlja, da se ZDA v zadnjih letih vse bolj spreminjajo. Prebivalstvo postaja starejše in tudi vse bolj etnično raznoliko. Med etničnimi skupinami iz vsega sveta so tudi Američani slovenskega rodu, ki naj bi jih bilo po podatkih iz leta 2005 v ZDA 173.000. Američani slovenskega izvora so najpogostejši na osrednjem zahodu, kamor spada država Ohio s Clevelandom. V celotni regiji so jih našteli 58.000. Na severovzhodu, to je med drugim v Pennsylvaniji, Connecticutu in New Yorku, jih je 16.000, na zahodu 15.000 in na jugu 12.000. Sicer pa je v ZDA 36 milijonov prebivalcev, ki so bili rojeni na tujem, petina osnovnošolskih otrok pa doma govori še kakšen jezik razen angleščine. Prebivalstvo v ZDA je od leta 2000 do 2006 naraslo za šest odstotkov na 300 milijonov, vendar pa se pri tem zmanjšuje delež belcev, ki niso latinsko ameriškega izvora. V ZDA belce delijo na tiste, ki so prišli ali prihajajo iz Evrope, in na tiste, ki prihajajo iz južne soseščine. Od 2000 do 2006 je belo prebivalstvo poraslo za 1,6 odstotka, temnopolto za sedem odstotkov, Američanov azijskega rodu je več za 24 odstotkov, latino-ameriškega pa za 26 odstotkov.