W ▼»slu, v p^ImK ms. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVH Vbm*. i* v jeaif fMi^dNi. «Nfc Asilkegi it 20« L o«4strap|c. Doptol tu A— — rakopM «e a« I raj. Ured»i§tvo: uffc* sv. frtaSiiks prtl!js}o artir i N« r*. -se tdajate? IiIm Oerbcc. — Usto« tt«*sraa Edtasst Tisk tiski znala ta mese: L ?.-, S mota L 19.60, pol leta L 33 ^ m i iifnu 4 Mce mL — TcWm weiniSv* -- Possmezne številke v Trstu ia okolic! po 20 cent — Oglasi se računajo t Brokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev ia obrtnikov mm po 40 ccflfc osmrtnice »hvale, poslanfct ta vabila po L 1.—, oglati denarnih invotfov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L Z — Oglasi, naročnina in reklamacije te poifljajo iaMjttčno upravi Edinosti, v Trste, alica it Frančiški Asiikeg* štev. 20. L nadstropje. — Telefon uredniStva in uprav« 1143. NEZVESTE V ZMAGI Tedaj so kričali Nemci o slovanskem režimu, ki da slabi državo in jo odtega me zgodovinski nalogi. To je bila največja zgodovinska — laž? Kajti proces postanka avstrijske države, nje zemlje-- - - - m Nemci v pokojni Avstriji so bili gospodarji države. O časih do konca 19. stoletja, ko so bili v tej državi — čeprav so tvorili le manjšino — Nemci državljani ne le z vsemi pravicami, marveč --------------_ , , »udi vsemi privilegiji, in Slovani pod a-j pisni položaj, nje narodnostni sestav ni ki v najhujšem pomenu te besede, brez! pa nje resnični interes bi bili zahtevali oa vsakih pravic: o teh časih niti ne govo-jnje, da ubira pot do sporazuma s svojimi rimo. Pa tudi po letu 1848, ko se je bilo slovanskimi plemeni. ^ zazdelo, da je tudi Slovanom Avstrije O kaki taki neogibno potrebni preori-zasveiila luč svobode, je prišla reakcija z jentaciji v dunajski politiki, ali točneje vso silo oermanizatoričnegj pritiska m rečeno, v politiki cesarskega dvora, v res-dušenja vsakega svobodnega diha za slo- ajci nj bilo govora. Četudi nemški noe-vanske narodnosti. Ta doba Bachovega raicii s svojimi pangermanskimi priveski, absolutizma se je zrušila z nesrečno vojno niso sedeli formalno na vladi, sta ^^ leta 1859, ki je sklonila dunajske mogotce, nloč in vpliv nemšiva— v zvezi z madžar-da so monarhijo pretvorili v ustavno dr-|sjvom — nezmanjšana v smislu in duhu žavo, AH tudi potem je bilo nemštvo, s • krilatice pokojnega cesarja Franca Jo-svojim vplivom in svojimi zvezami, gospo- žefa: rajše sem le nemški knez, nego pa dujoč činitelj v Avstriji. In to svojo po^i- j slovanski cesar. cijo je ohranilo tudi po letu 1867. kljub j ^ ^ilo temu tajCO| ne bi bil Dunaj državnemu temeljnemu zakonu s tistim; y < JlHatlemlKS-fnšlsil prt MossolinljH Diiasko gibanje ožigosano. — Za izvedbo Gen-tilejcve relorrae- R1M, 13- Davi jc ministrski predsednik spre-■el v palači Chigi zastopnike laSistovskih aka-demicnih udruženj, ki so te dni razpravljali o načinu nastopa proti dijaškemu gibanju in o sredstvih za vzpostavitev visokošolske laši-stovske zveze. Sprejem je prisostvoval tudi glavni tajnik fašistovske stranke on. Giunta, ki je predlagal ministrskemu predsedniku, da bi podelil doktorat ' hotioris causa > vsem v lašistovski revoluciji padlim akademikom, ministrskemu predsedniku je ta predlog zelo ugajal in jc obljubil, da ga bo podpiral. Glede dijaškega gibanja je ministrski predsednik naprosil navzočne dijake, da naj povejo svojim tovarišem, da sc lahko upirajo, dokler hočejo, da pa ne bodo na ta način dosegli prav nič od iasistovske vlade. <• Od vseh reform- — je rekel predsednik —, ki smo jih odobrili, je Gen-tifejev zakon edini v resnici revolucijonaren, je spremenil dejansko stanje, ki je trajalo že od leta 1859, Po mesecih, ko bo to takozvano gibanje le še nesrečen spomin, se bo lahko o opra vilo kako postransko določbo te reforme: Fašistovska vlada rabi nujno vod.lnt razred V teh 14 mesecih fašistovske vlade sem spoznal da nimamo še fašistovskega vodil. ga razreda. Baš zaradi tega, ker smo ubogi in zadnji moramo dobro oborožiti svojo mbe-ligcnco, ako hočemo napraviti novo Italijo, lo so globoki vzroki Gentilejeve reforme, ki jjo smatram za največjo revoiucijonarm črn iasistovske vlade. Nagrada 30.000 lir izsledilcu morilca poslanca Pietravalle RIM, 13. Sinovi poslanca Pietravalle, podpredsednika poslanske zbornice, ki je bil pred nekaj meseci napaden v Neapolju pri belem dnevu, so položili pri glavnem ravnateljstvu policije svoto 30.000 lir kot nagrado onemu, ki identificira ali vlovi morilca. Policijsko ravnateljstvo bo izpla- prenesejo v jugosl. državo, čaio omenjeno svoto onemu, ki bo do 31. V roku enega leta po uvel javi jenju kon-decembra 1923. poslal varnostnim oblast- vencije smejo prenesti državljani obeh 3'om zanesljive podatke, na podlagi ka-1 držav svoje premoženje v lastno domo- Ratifikacija gospodarskih konvencij med Jugoslavijo in Avstrijo BEOGRAD, 13, Narodna skupščina je včeraj odobrila štiri konvencije, ki so bile povodom obiska avstrijskega kancelarja Seipla v Beogradu sklenjene dne 24. februarja 1923. ™ed jugoslovensko in avstrijsko vlado. Prva konvencija se tiče v glavnem se-kvestrov ter odrejuj«, da se morajo v roku 15 dni po uveljavljenju konvencije dvigniti vsi sekvestri in druge omejitve nad premoženjem, pravicami ali interesi avstrijskih državljanov v JugosUviji in narobe. Vsa ta premoženja in pravice smejo biti od lastnikov prenesena v lastno domovino, ako se to tekom 6 mesecev po uveljavljenju konvencije vladi prijavi. Avstrija je obvezana, da pri tem postopa po režimu, določenem v senžermenski pogodbi. Za izvoz avstrijskih vrednostnih papirjev veljajo tozadevne avstrijske posebne naredbe, od katerih pa so izvzete avstrijske državne obligacije, izdane v zlati ali srebrni ali kaki tuji valuti, ki so po 10, septembru 1919. prešle v jugoslovenske roke. Določbe o ukinjen ju sekvestrov ne veljajo za teritorij bivše Srbije in Črne gore, kjer ima država likvidacijsko pravico nad imetjem avstrijskih državljanov. Avstrijske predvojne obligacije, ki se po tej določbi prenesejo v Jugoslavijo, so do maksimalne nominalne vrednosti 68 milijonov K oproščene žigosanja, ki je bilo v Avstriji odrejeno leta 1921., ako njih lastniki ne prebivajo na teritoriju avstrijske republike, odnosno nimajo tam nobenega svojega podjetja in če niso kupili teh obligacij šele po 16. juliju 1920. Jugoslo-venska vlada bo v roku 6 mesecev izročila avstrijski vladi seznam obligacij, ki se naj poštne hranilnice ter iz zavarovalnih pogodb in iz socijalnega zavarovanja, za katere se predvideva poseben sporazum. Za plačilo veljajo sledeče določbe: 1) za obveznosti, prevzete povodom podpisovanja avstrijskih vojnih posojil (lom-bardni dolgovi), velja relacija 100 aK, to je 100 starih avstrijskih K; 2.) za vse druge obveznosti velja relacija 100 starih avstrijski K, t. j. 8 Din. Plačila na osnovi delnih obligacij, hipotekarnih listov, delmc itd. se imajo izvrftlt po kurzu 100 jugosl. K t j. 100 starih K, ako ima dolžnik svoje bivališče v Jugoslaviji ter po kurzu 100 aK t. j. 100 starih K, ako domirilira v Avstriji. Za državne obligacije veljajo predpisi mirovne pogodbe, .Avstrija izroča Jugoslaviji 1. palačo bivšega skupnega finančnega ministrstva, kjer se nahaja sedaj jugoslovensko poslaništvo, 2.) 28.000 delnic Steinbeissove družbe, 2600 delnic železne industrije v Zenici, 4830 delnic sladkorne tovarne v Usori, 3847 delnic ter 1103 «Genusschei-ne» železarske industrije v Versu ter 69 kuksov rudnika «Bosniq». Jugoslavija plača Avstriji tekom 60 dni 10 milijonov dinarjev. , Obširne določbe vsebuje četrta Konvencija, ki ge tiče prenosa sedežev delniških družb iz Avstrije v Jugoslavijo. Ju-goslovenska vlada ima pravico zahtevati, da industrijske in transportne delniške družbo, ki imajo tfiavni obrat v Jugoslaviji, prenesejo svoj sedež iz Avstrije v Jugoslavijo. Te pravice se bo Jugoslavija poslužila najdalje do 31. decembra t. I. in to le glede tistih družb, ki so obstojale že na dan X. novembra 1918 Družbe, ki imajo svoj sedež v Avstriji, glavne obrate pa v obeh državah, se morajo na zahtevo Jugoslavije delia Posebni predpisi so dogovorjeni glede obdačenja prenesenih delniških družb- ,, . t • Konvencije z Avstrijo stopijo tako; v veljavo, čim jih po odobritvi v parlamentu podpiše kralj in se objavijo v «Služb eni h Novinah». Avstrija s svoje straiu jih je. ze ratificirala, S tem je to vprašanje deh«*-tivno rešeno. _______ Portugalska vlada odstopila LISBONA, 13, Vlada je podala ostavko. (Štefani). Kako se )e razvila vstaja MADRID, 13. Iz Lisbfcne ni prispela nikaka vest. lista «Information» in poca* orinašata podrobnosti o vojaškem pucu: OkoK 20. ure je bilo dano znamenje za vstajo s tem, da je bilo s torpedolovci «Donro» izstreljenih več strelov; rrazpo čilo je tudi po mestu več bomb. Tedaj so se zbrale veiike množice upornikov v bližini ladjedelnic in na trgu Don Pedro. Toda republikanska straža jih je kmalu raztfnaiaf uporniki so vrgli več bomb proti stražnikom, ranjeni so bili le konji. Druge skupine so istočasno napadle predsedniško palačo; straža je odbila napad. Uporniki so z velikim krikom spet napadli; a tudi to pot je straža vzdržala napad. Uporniki so se hoteli očividno polastiti predsednika republike TeUeira Gomez Zdi se, da je vodil gibanje kapitan Car-valho bivši minister za "»omarico, v zadnjem čisu poveljnik torpedolovca «Douro* vstaje so se pravzaprav udeležili samo civilisti. Vlada je že bila prej obveščena, da se pripravlja vstaja; radi tega je zbrala vso posadko v vojašnicah m dala zastra-žiti javna poslopja. Ministrski svet se ,e sestal v vojašnici Campekde. ukoli je predsednik razposlal poročilo, da je bi vzpostavljen red; ob 2. uri zjutraj je posla upornikom na torpedovki ultimatum, naj se vdajo. Kmalu nato se je skrcala vsa posadka s kapitanom Carvalho na čelu ter se vdala. Vsa posadka je bila zaprta v utrdbo Sv. Ivana. Nekaj civilistov se je vdalo takoj; tudi ti so bili aretirani. Listi pišejo, da vstaja ni nikogar presenetila; i vstaja se je izjalovila, ker se je v odločilnem trenutku veliko upornikov prestrašilo in ni sledilo ukazom voditeljev. Uporniki so tudi prekinili telefonsko in brzojavno zvezo med Lisbono in Oportom; zveze so že vzpostavljene. Kavarne, gostilne in gledišča so že spet odprta. Novi predsednik Švicarske republike BERN, 13. Zvezna skupščina, ki sestoji iz obeh zbornic, je izvofiU g. Ernesla Chouard za predsednika Švicarske zvezne republike ter g. Jcena Musy za podpred sednika za leio 1924. Ravnovesje romanskega proračuna BUKAREŠTA, 13. Državni proračun za leto 1924 izkazuje ravnovesje. Predvidene so potrebne svote "za plaćanje obresti za notranja in zunanja posojila in tudi svote za nnhovo amortizacijo* Pred novimi volitvami no Angleškem Laburisti pripravljeni prevzeti vlado — Liberalci odločilni činitelj — Otvoritev nove zbornice LONDON, 13. Včeraj se -je sestal izvršilni odbor delavske stranke (Labour Party), da zavzame stališče z o žirom na možnost, da bi stranka prevzela državno krmilo kljub temu, da sedi na državnem prestolu kralj, kar jc seveda proti programu socialističnih strank. Izvršilni odbor je sklenil, da bo stranka še nadalje ostala v opoziciji; v slučaju pa, da nastane potreba po sestavi laburistične vlade, bo ; parlamentarna skupina lahko direktno j prevzela vladno odgovornost, ne da bi se pri tem kompromitirala s kako koalicijo. Obenem je izvršilni odbor sklenil, naj se vsi voditelji stranke pripravljajo na vo-itve, ki bodo po njegovem mnenju gotovo spet razpisane. Tudi konservativci se spet pripravljajo na volilni boj. Kakor znano, se je Baldvvin odločil-, da se predstavi novemu parlamentu. Laburisti nameravajo staviti predlog, v kate rem bodo grajali postopanje Baldvvina, ker je razpustil zbornico in razpisal volitve. Odločilnega pomena za obstoj Baldwinove vlade bo nastop liberalcev. Konservativci se tega zavedajo in skušajo radi tega pridobiti liberalce, da bi vsaj prikrito podpirali Baldw£na. V tem slučaju bi konservativci opustili vse zakonske načrte, ki ai ne bili v skladu s programom liberal-Nekateri konservativni poslanci pa mesto Baldwina radi stavili Bal-iour-ja. Liberalni listi namreč napadajo Baldwina, ker se sploh upa stopiti pred cev. t>i na Tudi nemška vlada zeli po vesteh WoI-fovega dopisnega urada, da bi delo obeh" izvedeniških odborov ugodno napredo* valo. V nemških krogih so zadovoljni, da se ugotovijo takozvane nemške glavnice, ki se nahajajo v inozemstvu in v inozem* skih podjetjih in tudi, da se ugotovi velika posest tujih deviz. Toda po mnenju uglednih nemških politikov je z ugotovitvijo plačilne sposobnosti Nemčije tesno zvezano, vprašanje Porurja in Porenja. Neposredna pogajanja, v katera bo Nemčija skušala v kratkem stopiti z zavezniki, bodo morala rešiti velik kompleks vprašanj, Delo posebnih povenjskih komisij bo moralo prenehati z začetkom teh pogajanj. Konvencije z «Micum> so bile sklenjene, da se za silo odpomore veliki bedi. Pogajanja bodo morala pričeti v kratkem, ako r,e želi, da privedejo do zaključka do 15, aprila 1924, dneva, do katerega veljajo sedanje konvcncije. Za ureditev nemških financ je potrebna podpora inozemstva. — Ustaljsajc nemške valute. BERLIN, 13, Listi, ki se pečajo s finančnim položajem države pravijo, da ne bo mogoče urediti nemških financ, če ne priskoči na pomoč inozemstvo. Listi naglašajo, da se bo Nemčija obrnila na vse sile, ki so podpisale versaiUesko mirovno pogodbo in tudi na nevtralne države. Oblika za ta proglas še ni ustanovljena, vendar pa je gotovo, da bo nova vlada nadaljevala zunanjo politiko prejšnjega kabineta. Sicer pa je po poročilih Wolfovega dopisnega urada izjavil finančni minister Scbacht, da sc čuti ustaljenje nemške valute. Vendar pa jc znatno zboljšanje nemške industrije odvisno od kreditov v zlatu. Radi tega bo nujna naloga nemške vlade, da za iste poskrbi. novo zbornico. Po odstranitvi Baldwina ffglllČIJ3 ZQ tUrSUtlia ISOgCi&fljt! S FfSlIKijO • f '1 ___i____1 __r*«! m4-t«/v/i/>ln_ . .. _ — « m bi bila možnost vsaj prikritega sodelovanja liberalcev s konservativci nekoliko večja. Toda voditelj liberalne stranke Asquith noče ničesar slišati o kakem sodelovanju; jasno je to povedal v nekem tukajšnjem liberalnem listu, Baldwin je sicer povabil Asquitha in Mac Donalda, voditelja delavske stranke, k sebi na razgovor. A londonski tisk ne pripisuje temu razgovoru nikake politične važnosti. Sodeč po pisanju liberalnih listov, je večja verjetnost, da bo prišlo do sodelovanja, četudi tajnega, med liberalci in laburisti. Ti listi namreč ugotavljajo, da so zadnje "volitve pokazale, da je Anglija krenila na levo; liberalci morajo torej podpirati laburiste in ne konservativce. V parlamentarnih krogih prevladuje mnenje, da se bo zbornica sestala 8. januarja. Razmerje med strankami bo v novi zbornici naslednje: konservativci 254 (v prej. zbor.) 346 delavska stranka 192 « 145 liberalci 158 « 115 druge stranke 7 « 9 skupaj 611 PovolinI izgledi konference Izvedencev AmeriSka udeležba na prošnjo Nemčije — Amerika polaga na konierenco veliko važnost — Zadovoljstvo v Parizu — Z nemško plačilno sposobnostjo je zvezano vprašanje zasedenih krajev PARIZ, 13. Kakor smo že poročali, pošlje Amerika v oba odbora izvedencev, ki bodo ugotovili finančno stanje Nemčije, swjega opazovalca, ki je v najnovejšem i^ednarodnem pravu pogosta prikazen. New York Herald* prinaša besedilo Coo-lidgejeve izjave glede ameriške udeležbe pri komisiji izvedencev. Izjava se glasi: «Vlada se zaveda velikega pomena načrta za preiskavo, kajti Zedinjene države so med nemškimi upniki in *so nasplošno in-teresirane na gospodarski obnovitvi Evrope in radi tega se je vlada izjavila v prilog udeležbe ameriških izvedencev pri obeh komisijah«. Cooiidge spominja, da je stavil tozadevni predlog prvi predsednik reparacij-ske komisije Barthou, Končno so bili v tem soglasni vsi zavezniki, kar znači velik napredek na potu evropske konsolidacije. Tudi dejstva, da je Nemčija prosila za ameriško udeležbo, je velikega pomena in pričakovati je, da bo s svojim zadržanjem olajšala delo komisij. Vest o ameriški udeležbi je vzbudila v Parizu splošno odobravanje- Jasno je, pravi «Matin», da ne bodo za delo izvedencev odgovorne dotične države, toda imelo bo veliko tehnično in moralno vrednost. 2 ozirom na to dejstvo predstavlja ameriška udeležba odličen element. da bi spravila v red državno gospodarstvo PARIZ, 13. Poročila iz Berlina pravijo, da se je nemška vlada odločila stopiti glede Porenja in Porurja v direktna pogajanja s Francijo. Nemški odpravnik poslov v Parizu bo stavil tozadevno vprašanje na Quai d'Orsayu. Kakor se vidi, se Nemčija resno trudi, da bi napravila konec neznosnim razmeram v zasedenih krajih in obenem spravila v red svoje lastno državno gospodarstvo, ki je prišlo ravno radi zadržanja raznih nemških vlad in predvsem zadržanja Cunove vlade s svojega normalnega tira. Znižanje cen živilom v Nemčiji. BERLIN, 13. Wo!fov dopisni urad poroča, da se jc indeksna številka cen živilom znižala od 1515 na 1269. Istočasno se je znižala indeksna številka za trgovino na debelo za 4'7 %. Tudi v Perurju se opaža zboljšanje gospodarskih razmer. KOELN, 13. cKolnische Zeitung* poroča, da _ je opažati malenkostni napredek v zboljšanju ' U \ Al ^ gospodarskih razmer tudi v Porurju- V delo je (v prej, zoor.J olD sprejct neznaten del brezposelnih rudarjev. List pa naglasa, da bi bilo želeti Še marsikaj, kar pa ne bo mogoče doseči pri sedanjih raz.-merah. Ameriška pomoč nemškim otrokom, BERLIN, 13. Wolfov dopisr.i urad poroča iz Washingtona, da jc obvestil general Allen odbor za prehrano revnih nemških otrok, da sla odplula v Nemčijo dva ameriška parnika, da proučita prehranjevalne razmere nemškega naroda. To se je godilo na posredovanje nemškega predsednika Eberta. VstaSi pred vrati Mehike Zvezne čete premagane cd revolucijoaaTjev. PARIZ, 13, Iz Washingtona poročajo, da so oddelki revolucionarjev zasedii mesto Tcpic ob Tihem oceanu- Precejšnja vojaška sila vsta-Šev koraka s štirimi baterijami artilerijc proti Mehiku vzdolž medoceanskc železniške proge. Drugi oddelki se bližajo glavnemu mestu z druge strani. PARIZ, 13,Brzojavka iz New Yorka potrjuje, da so po poročilih glavnega stana melii-kanskih vstašev revolucijonarji povsod premagali vladne čete. Vojska iz Vera Cruza je na pohodu proti Mehiku dobila močna ojačanja ter pognala zvezne čete pri prvem spopadu v beg. General Adolfo de la Huerta, sedanji poveljnik revolucionarjev, je brzojavil mehikan-skemu konzulu v New Yorku, da se smatra za novega predsednika Mehike. Zadnje vesti pravijo, da so vstaši prispeli pred vrata Mehika. __ Šesft ameriških torpedovk odplulo proti Hong - Kongu NEW - YORK, 13. Listi poročajo, da je šest torpedovk brodovja Zedinjenih držav odplulo proti Hong Kongu radi položaja, ki vlada v okolici Kantona. DNEVNE VESTI 2upnlk Zvdfek — v slovo! Prejeli smo: Spoštovani gospod urednik, bodite tako prijazni, da uvrstite v naslednji številki «Edino-sti» te-le vrstice: • V nedeljo dne 18. m. m. sem prejel od kom-petentnega oblastva dekret, s katerim se mi nalaga, da nenadoma zapustim Gologorico, in z njo Istro, ter da s« izselim v svojo domovino, čehoslovaško državo. Glasom tega famoznega dekreta mi je bilo zagotovljeno celo tudi častno spremstvo. Kr, orožniki so dobili nalog, da me pospremijo do Postojne. Toda jaz nisem mogel tako hitro odpotovati, ker sem moral prej urediti svoje duhovniške stvari. Z ozirom na to sem se obrnil na preč. triaiki Škofijski ordinarijat s prošnjo, naj se zavzame«zame pri tamošnjih oblastvih. Ali preč. ifrfrttfc^ ordinarijat (menda v znak hvaležnosti za moje vestno župn»kovanje v Istri) ai smatral za umestno, da bi interveniral pri italijanskem oblastva, da bi jaz ostal v Golo-£orici vsaj dotlej, dokler ne uredim svojih stva- ri, Resnici na ljubo moram priznati, da sem našel pri kr. orožnikih v Cerovlju več razumevanja, nego nadškofijskem ordinarijatu v Tri stu, Čchoslovaskemu konzulu sc imam zahvaliti, da mi je bilo moje mudenje v Istri, kjer sem služboval 34 let in 4 mesece — a od teh samo v Gologorici 33 let in 4 mesece — podaljšano za nekoliko dni ter da sem mogel svobodno — brez vsakega apremstva — odpotovati preko meje. S kakim srcem sem te zapuščal drago ljudstvo, o tem ni trebm niti, da pišem. Težko mi je bilo pri srcu, ko sem pomislil na vse tisto* kar si pretrpelo m kar te še čaka; posebno pa. sedaj, ko ostajaš brez svojih duhovnikov, ki so te ljubili in trpeli zate. Sedaj ostajal osamljeno, brez obrambe, izpostavljeno nai milost in nemilost onim, ki te tlačijo. Ali kljub vsemu temu — ae' obupuj! Pride dan pravičnosti, ko uvidijo tudi tvoji nasprotniki, da trpiš po nedolžnem. Vse tvoje trpljenje bo a rdečimi črkami zabeleženo v zgodovini, takfl da bo tudi poznejši naraščaj občudoval tvojo izseljeniškcga agenta, se je prijazna ponudil, vztrajnost in bo še močneje ljubil tvoj jezik, fda mu pomore iz zadrege ter da mu prčskrbi ....... - * " ~— potrebne dokumente, seveda proti primerni ki ga ti, dobro ljudstvo, Govoriš. Tvoja tužna Istra, ki je pietočila toliko »oiz in prestala toliko udarcev, bo stala kot nobena zvezda na zemeljski kroglji, ki bodo uprte vanjo oči vseh narodov, ki bodo občudovali tvoje trpljenje in vztrajnost 300 let preganjanja katoliške vere, ki jo ti, ljudstvo, ljubiš, v rimskem cesarstvu in zmaga te vere naj si bo jamstvo, da bo enkrat konec tudi tvojega predavanja in tudi ti izideš ovenčano z lovorovom vencem iz prahu današnjega ponižanja. Bodi zložno in prosi Boga, da ti podeli vstrajnosti v borbi za pravično stvar! Ne obu- puj! , Nasilno odgnan, kot državljan čehoslovaški, iz Istre, ki sem jo skozi 33 let žarko ljubil in v kateri sem želel ostaviti svoje telesne ostanke, pozdravljam na svojem žalostnem razstan-ku tem potom vse svoje drage in mile tovariše. prijatelje in znance ter jim kličem prisrčni — Z Bogom! Ljudevit Zvacek, dosedanji župnik v Gologorici. nagradi. Lahkoverni Dalmatinec je verjel Sco- Mussolini namerava imeti za časa dopusta, ki ga je dal parlamentu, več važnih političnih govorov v nekaterih pokrajinah Italije. Najvažnejši govor bo menda v Neapolju, kamor se poda ministrski predsednik povodom zopetne otvoritve tamkajšnjega fašija, ki je bil svoj čas raz-puščen. Italijani v Tunisu, francoski koloniji v severni Afriki imajo svoje šole, kulturne ustanove, bolnišnice in še mnogo več^ tako da tvorijo nekako državo v državi. Tako vsaj pravi poročilo, ki je bilo predloženo te dni komisiji za zunanje zadeve v francoskem parlamentu. Kaj bi rekla Mussolini in Gentile, ko bi francoska vlada zaprla z eno potezo peresa vse te ustanove tuniških Italijanov, kakor sta storila cnadva z našimi šolami? Davek na napise. Tukajšnja občinska uprava je objavila pravilnik o odmerjanju in pobiranju občinskega davka na javne napise, oglase in sploh vsa znamenja, ki služijo za javno reklamo. Napisi so razdeljeni v dve kategoriji. V prvo spadajo napisi v mestu, v drugo napisi v okolici. Davek se bo odmerjal po črkah in bo znašal dvakrat toliko, ako znaša površina napisa več nego en kvadratni meter. Od vseh napisov v tujih jezikih se bo moral plačali štirikraten davek! Davek znaša za j J. kaiegorijo 1 liro od vsake črke (ali ste- > vilke), za drugo kategorijo pa 50 stotink» od vsake črke (ali številke). Prodaja božičnih dreves. Tukajšnja občina naznanja, da je prodaja božičnih dreves dovoljena od 15. decembra do 15. januarja v ulici Fabio Severo za zidom ulice Romagna in na trgu S. Lucia. Prodaja je dovoljena od 8. ure dopoldne do 11. zvečer. Prodajalci morajo plačati navadne pristojbine, a za dovoljenje se jim je obrniti iia poveljstvo mestne straže. Pismene skušnje za natečaj za 700 mest državnih didaktičnih ravnateljev in za 100 mest didaktičnih ravnateljev se bodo v smislu tozadevnega sklepa naučnega ministra vršile 29. t. m. ob 9. uri zjutraj po vseh mestih, kjer je sedež šolskega skrbništva. pollitovim besedam in moža sta se pogodila. Dujmović je izročil pretveznemu agentu znesek 2C0 lir kot predujem nagrade, ki je znašala 700 lir; par dni potem, ko mu je Scopol-lito obljubil, da mu v kratkem izroči dokumente, mu je Dalmatinec izročil šc ostalih 500 lir. Od tistega dne pa je Scopollito izginil, kot kafra in tudi obljubljenih dokumentov ni bilo od nikoder. Končno pa je Dujmović vendarle uvidel, da je šel na limasice premetenemu sleparju; naznanil je pretveznega agenta na policijskem komisar^atu v ulici SanitA. Predsi-nočnjim sta dva policijska agenta zasledila Scopollita in navihani ptiček se sedaj pokori za svojo sleparsko mešetarijo v zaporu v ulici Coroneo. Nesrečen padec. Ko se je kamnosek Leopold Miiller, stanujoč pri Sv. Ani št. 884, predsinoč-njim vračal domov, se je spodtaknil na pragu ter padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo v gležnju. Mož je sprva mislil, da se ni posebno hudo pobil, a ker ga je noga začela vedno bolj boleti, se je včeraj daj prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirur-gični oddelek. Z otrokom ▼ naročju je pada. Včeraj opoldne je zasebnica Bice Puffich, stanujoča v ulici Enrico Toti it. 19, prinesla v mestno bolnišnico svojo komaj 11-mesečno hčerko Albo. Ženska je povedala, da je malo prej. ko je tla z otrokom v naročju po stopnicah, padla tako nesrečno, da je otrok prišel pod njo. Zdravnik je dognal da ima AIba pretresene možgane, zato je mala ponesrečenka morala ostati v bolnišnici. V IDRIJI Št 473 se oddajo prostori kjer je bil. BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Lfir-do sedaj Meroskusni urad z novim letom v bezniva oskrba. Največja snaga. Tajnost za-najem. Pojasnila daje lastnik France Kos i jamčena. Govori slovensko. Corso Garibaldi v Idriji. 1735 I 23._1679 BABICA, aviorafrana, sprejema noseče. Nizke KRONE, srebro, zlato in platin kupujem, cene. Govori slovensko.- Tajnost zajamčena. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Al-Slavec, via Giulia 29. 1677 bert, Trst, via Mazzini 46. 58 LISTNICA UREDNIŠTVA. L Mahnič starejši, Podbrdo: V včerajšnjem odgovoru se nam je vrnila neljuba tiskovna pomota, in sicer mesto «tukajšnjega* se ima zdravnika. Tr$ovsko-obrtna zadruga v Trstu naznanja da bo, pričenši s pondeljkotn 17. t. m. poslovala po sledečem blagajničnem urniku: zjutraj od 9—1, popoldne od Vi4—Vi6 ob sobotah samo zjutraj od 9—12. in Zoklsane Jegulje iz občinskih ribnikov o Comacchio. Glavno zastopstvo za Trst, Istro, Reko Dalmacijo pri tvrdki A. A. BRANDENBURG Zaloga pri tvrdki WITTINE & C.O Trst, Via Oloacchino Rosslni št. 20 poštni predal 136. (574) Hočete prihraniti? Pdletots (Ranglan) od L 99.— naprej Moške obleke. . „ „ 99.— Obleke za mladeniče „ „ 65.— Hlače iz debelega Maga „ 32.— 40-1 U Ili IH - 40 40 - Via Cardacci - 40 n •I »» 575 ŠIRITE „EDINOST 99 mora biti praktičen In prikladen Evo imenik: Za moSke: kakega privatnega Borzna poročila. Valuta na triaSkon trgu. ogrske krone • 0*11 avstrijske krone ..«.••••• 0*0322 češkoslovaške krone 67.2o dinarji m 9 ••«•«•••■*• 25-90 leji • •••••«..«•*•* • marke • • • • • —w'— dolarji ««•••••••••* • 22.96 francoski franki 131.70 švicarski franki 490.— . . • • 106-69 angleški funti papirnati CI2 0.0527 67.65 26 10 12.— 21-07 12210 40«.— 106*30 Poslano*) JAVNA ZAHVALA. Podpisana se napskrenejše zahvaljujem gosp. Dr. Loigi Cannoniere, zdravniku v Kanalu, ki me je po pravilni diagnozi moje bolezni s prav dobrim uspehom ozdravil. Poskniala teai že vsa mogoča zdravljenja, a Jele sedaj se nri je to posrečilo, za kar se mu ponovno najsrčnejše zahvaljujem. (676) Medvefšček Terezija - Kanal. *) Za flub pod Um saalovom odgovarja nifttvo !• toliko kolikor mu zakon valova. Mali oglasi SPODNJA SRAJCA ali spodnje hlače mešana volna, moderne barve "......L SPODNJA SRAJCA ali spodnje hlače, volna, sistem Jšger..........L SPODNJA SRAJCA ali spodnje hlače z belo baržunasto bombaževlno . . . . . .L SPODNJA SRAJCA ali spodnje hlače zmešano baržunasto bombaževi: ......L SPODNJA SRAJCA ali spodnje hlače s pristno baržunasto volno .........L TELOVNIK z velblodjo dlako ali volno * L GOLENICE volnene, Športne.....L I«.50 35.— 11- 18." 35.'° 55.— 12.5® Za ženske: JOPA (pletena), debela bombaževina L 6.— »n JOPA ( „ ) pristna volna.....L 18.— JOPA ( „ ) „ - „ bela . . . L 19.*« JOPA ( „ ) it p z naramnicami L 17.80 MAJA ali hlače, volna, sistem Jager . . L 3S.— HLAČE (culotte) bombaževina, izborna vrsta L 8.7* HLAČE (culotte) volnene.......L £7.** NOGAVICE volnene debele . * od L 9.*° naprej NOGAVICE, voln , 14.50 podnogavice voln. L 12.5® ROKAVICE, tricof ROKAVICE volnene • i» so L 5. Lr8.*° » fi ROKAVICE tricot od ROKAVICE tricot, volnene od . L 3.90 naprej . L 6-— DECEMBRSKA JADRANKA prinaša v letnem kazalu razen pesmi prevodov, kratkih slYa člankov sledeče spise: Naš zarod, Naša za- Zvišanje dodatnih pristojbin za telelonske \ nemarjena mladina, Mati vzgojiteljica, Naši pcpovore. Brzojavni komisarijat za Julijsko j nam kopljejo grob, Higijena telesa, Možitev Bcncčro sporoča, da velja z ozirom na tečaj- učiteljic, Nezakonska mati, Ženska m potući za telefonske pogovore Trsi-Zader in nik, Prvotnost sedanjost Slovanstva, Wa-fteka-Zadcr dodatna pristojbina 360%. i rodna cerkev, Matija Gubec, Mrtvo mesto -- . Potnpej, Rimske katakombe, Častna zmaga SF&sltvene vesti jn povest Nova Zadruga. _ 1735 Pevsko točno ob 20. M£BURANA ^ s< ^da odličnemu gospo- vaja za ženski zbor ločnost! — Udbon . v;a O TWaccio 9111 vrata 8. 1735 Odborova seja