Poitnj urad 9011 Celovec — Verlagsposfamf 9021 Klagenfur! Izhaja v Celovcu — Erscheinungsor! Klagenfur! Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov p. b. b. PREDSEDNIK DE GAULLE NA POLJSKEM: Srečanje izseljencev V nedeljo 17. septembra s pričetkom cb 14. uri bo pri Ogrisu v Bšlčovsu redni občni zbor Zveze slovenskih izseljencev, povezan s tradicionalnim družabnim srečanjem. Vsi izseljenci prisrčno vabljeni, da se prireditve udeležijo s svojimi družinami, prijatelji in znanci. Francoski obisk V AVSTRIJI V spremstvu zunanjega ministra Couve de Murvilla in državnega tajnika Bettencourta je od srede naprej na uradnem obisku v Avstriji predsednik francoske vlade Georges Pom-pidou, ki s tem vrača obisk kanclerja Klausa, kateri je leta 1965 v spremstvu takratnega zunanjega ministra Kretskega obiskal Francijo. 2a razmerje med Avstrijo in Francijo je Vsekakor značilno, da odnosi med obema državama temeljijo na tradicionalnem prijateljstvu. V novejši zgodovini naše države pa je pomembno še dejstvo, da je Francija ena izmed podpisnic državne pogodbe, ,s katero je Avstrija po drugi svetovni vojni spet postala svobodna in neodvisna država. Zato je povsem razumljivo, da pripisuje avstrijska javnost temu obisku velik pomen in da je predsednik francoske vlade v naši državi dobrodošel gost, ki je prišel kot prijatelj med prijatelje. Na vzdušje, ki vlada v odnosih med Avstrijo in Francijo, nedvomno vpliva tudi to, da v bilateralnem okviru med obema državama ni odprtih vprašanj, kakršna sicer igrajo Zelo pomembno vlogo pri razgovorih ob takih obiskih. Torej se avstrijski m francoski državniki tokrat lahko povsem posetijo vprašanju, kako sedanje odnose še poglobiti in razširiti sodelovanje. Tukaj imata obe strani konkretne želje, katerih uresničitev gotovo ne bo težka, saj bodo koristi obojestranske, poleg tega pa bo s tem ustvarjeno ugodno izhodišče za iskanje skupne govorice tudi v velikih mednarodnih vprašanjih. Ravno na tem področju pa pripisuje Pariz Avstriji kot nevtralni državi na stikališču med Zahodom in Vzhodom važno vlogo zlasti pri uresničevanju daljnosežne zamisli predsednika de Gaulla o postopni graditvi združene Evrope, ki naj bi vse države od Atlantika do Urala mimo ideoloških pregrad in političnih meja povezovala v duhu popuščanja, sporazumevanja in sodelovanja. Tozadevno so pariški krogi zelo občutljivi (er ne prikrivajo začudenja, zakaj Avstrija tako malo razume politiko de Gaulla v njenem zgodovinskem razvoju in presoji mednarodne stvarnosti; Avstrijcem celo očitajo, da so na primer v nemškem vprašanju bolj *divji« kot gotovi ekstremisti v Zahodni Nemčiji. Kljub takim obrobnim pojavom pa le gotovo, da se pogledi predstavnikov obeh držav v mnogih vprašanjih Povsem ujemajo. Premier Pompidou je pravočasno poskrbel tudi za ustrezno vzdušje, ko je na predvečer svojega obiska zagotovil, da bo Francija kakor doslej aktivno podpirala Avstrijo v njenih prizadevanjih za dosego aranžmaja z EGS. Pač pa v pariških diplomatskih krogih svarijo Pred vsakim prenagljenim korakom in v tej zvezi opozarjajo zlasti na nevtralni položaj Avstrije. Od Atlantika do Urala naj prevladuje popuščanje, sporazumevanje in sodelovanje Predsednik francoske republike Charles de Ganile je bival na večdnevnem uradnem obisku na Poljskem, kjer je bil deležen prisrčnega sprejema, ki ga je narekovalo tradicionalno prijateljstvo med francoskim in poljskim ljudstvom. Njegov obisk je z velikim zanimanjem spremljala tudi široka mednarodna javnost, ki je pričakovala, da bo stati general v doslednem zasledovanju svoje »samovoljne" politike (kakor jo radi imenujejo zlasti na Zahodu) tudi ob tej priložnosti podal izjave, ki marsikomu ne bodo ugajale. Tozadevna pričakovanja so se vsekakor uresničila. De Gaulile je celotni poudarek dal vprašanju zbliževanja in sporazumevanja med Vzhodom in Zahodom posebno v okviru »Evrope od Atlantika do Urala", kjer naj se uveljavi praksa popuščanja, sporazumevanja in sodelovanja. Pri tem morata po njegovem mnenju igrati vodilno vlogo Francija in Poljska, ki sta v različnih časih, zlasti pa v tem stoletju, trpeli zaradi germanskih ambicij. Po zlomu tretjega rojha in ko se Nemčija odreka prejšnji zločinski politiki, si Francija prizadeva da bi s svojo sosedo onkraj Rena zaživela v resnični spravi, glede Poljske pa že ad nekdaj priznava nespremenljivost njenih zahodnih meja. Podobna stališča so zastopali tudi predstavniki Poljske, ki so poudarili, da so zgodovinski rezultati zmage nad hitlerjevskim fašizmom temelj varnosti in suverenosti evropskih narodov. Vsak poskus rušitve teh temeljev bi pripeljal svet v prepad nove vojne, ki bi bila stokrat bolj uničljiva kakor zadnja, zato predstavljata odstranitev te nevarnosti in skupna akcija za o-krepitev miru načrt, glede katerega se Francija in Poljska povsem strinjata. Izrazili so pripravljenost, da naveže Poljska redne odnose tudi z Zahodno Nemčijo, vendar s pogojem, da ta država začne novo in realistično politiko. Mir namreč ni ogrožen zaradi socialnih in ideoloških nasprotij med evropskimi državami, temveč zaradi tendenc, da se zbrišejo rezultati zavezniške zmage nad tretjim rajhom in zaradi zahteve po spremembi sedanjih meja v Evropi. Na Zahodu so izjave, podane med obiskom de Gaulla na 'Polj- Pobuda za mir v Vietnamu Odkar ise vojna v Vietnamu nenehno stopnjuje in zahteva na obeh straneh iz dneva v dan večje žrtve, je bilo predloženih že mnogo pobud in predlogov za .iskanje poti, ki naj bi privedla do pogajanj in končno do miru. Na žalost pa so vse te gotovo dobro in iskreno mišljene pobude doslej ostale brez pravega odziva, kajti predlogi enih niso bili sprejemljivi za Hanoi, medtem ko se s predlogi drugih ni hotel strinjati Washington. Posledica 'tega je bila, da je vojna dobivala čedalje večji obseg, izgledi za začetek političnega reševanja problema pa so postajali vedno manjši. Kakšna usoda bo naklonjena najnovejši pclbud'i; ki jo je sprožila svetovna federacija združenj OZN v Ženevi, bo seveda pokazala šele bodočnost. Vsekakor se ta predlog bistveno razlikuje od vseh dosedanjih načrtov. Imenovana mednarodna organizacija, v kateri so zastopane vse Deželni glavar Hans Sima je bil na zasebnem obisku v Sloveniji Prejšnji teden se je koroški deželni glavar Hans Sima na povabilo predsednika Izvršnega sveta SR Slovenije Staneta Kavčiča mudil na zasebnem obisku v Ljubljani. V njegovem spremstvu so bili poleg soproge še deželni svetnik Erich Suchanek, ravnatelj deželnih uradov dr. Hauer in prezidiaini šef dvorni svetnik dr. Lebenwein, poleg tega pa sta koroško delegacijo spremljala tudi novi generalni konzul SFR Jugoslavije v Celovcu inž. Karmelo Budihna in konzul Željko Jeglič. V Ljubljani so si koroški gostje v spremstvu predsednika izvršnega sveta Staneta Kavčiča, članov izvršnega sveta Bojana Lubeja in inž. Franceta Razdevška ter avstrijskega generalnega konzula v Ljubljani dr. Heinricha Riesenfelda ogledali mednarodni vinski sejem. Ker je bilo to prvo srečanje med deželnim glavarjem Simo in novim predsednikom izvršnega sveta Kavčičem, sta predstavnika obeh dežel izmenjala mnenja o dosedanjih odnosih med Koroško in Slovenijo. Ob tej priložnosti je bila z obeh strani izražena želja, da bi se prijateljsko sodelovanje tudi v bodoče razvijalo na ravni, ki je že doslej privedla do zglednega medsebojnega razumevanja. skem, zabeležili z deljenimi občutki, ji, kjer se še vedno 'nočejo spri-Predvsem pa so francoskemu pred- jasniti s stvarnostjo, ki je nastala po sodniku zamerili v Zahodni Nemči- drugi svetovni vojni. V vprašanju Južne Tirolske še vedno ni enotnih pogledov in stališč države članice Združenih narodov, je namreč predlagala, naj bi se na vrhunskem sestanku sešli predsedniki vlad Sovjetske zveze, Velike Britanije, Poljske, Indije in Kanade, ki naj bi se posvetovali o tem, kako uskladiti različne pogoje, ki jih za začetek pogajanj o miru v Vietnamu postavljata Washington in Hanoi. Predsednik federacije jugoslovanski delegat dr. Aleš Bebler je v zvezi s tem predlogam izjavil, da je namen pobude »najti izhod iz začaranega kroga pogojev in nasprotnih pogojev, ki jih postavljajo za pogajanja« in •ki so doslej onemogočili vsa prizadevanja za mir. Navedenih pet držav so izbrali, ker so posebej povezane z vietnamsko problematiko: Sovjetska živeža in Velika Britanija sta sopredsednici ženevske konference o Indo-kini iz leta 1954, ostale tri države pa so članice mednarodne komisije za nadzorstvo nad mirom. Ob koncu minulega tedna so se v Salzburgu sestali zastopniki avstrijske zvezne vlade, tirolske deželne vlade ter južnotirolske ljudske stranke, da bi ponovno razpravljali o sedanjem stanju južnotirolskega vprašanja. Predmet tokratnih razgovorov ni bil več tako imenovani »paket", kakor splošno imenujejo zadnje ponudbe italijanske vlade za končno rešitev tega problema, marveč je šlo predvsem za način in obliko mednarodnega jamstva za pravice, ki bi jih Italija priznala južnim Tirolcem. Po poročilih s salzburške konference so bile med razpravo obravnavane tri možnosti takega jamstva: mednarodno sodišče v Haagu pod pogojem, da bi se jamstvo nanašalo iudi na nove razširitve juž-notirolske avtonomije; posebno razsodišče, o katerem sta se svoječas-no sporazumela že prejšnja zunanja ministra Kreisky in Saragat; razsodba Evropskega sveta. Ker stoji Italija na stališču, da more biti mednarodno sodišče v Haagu pristojno le za pariško pogodbo iz leta 1946, ne pa tudi za tako imenovani »paket" (na čemur vztrajajo južni Tirolci), so v Salžbugu pro- Deset let dejavnosti v vesolju Pod pokroviteljstvom predsednika SFR Jugoslavije Josipa Broza Tita bo v Beogradu od 25. do 30. septembra zasedal 18. mednarodni astronavtični kongres, za katerega se je prijavilo nad 1000 znanstvenikov, raketnih in astro n avti on ih strokovnjakov iz 29 dežel sveta. Kongres bo potekal v znamenju desetletnega jubileja neposrednih prizadevanj za osvojitev vesolja, kajti letos bo minilo deset 'let, odkar je bil 'izstreljen prVi umetni zemeljski satelit. Najbolj močno bosta na tem velikem mednarodnem srečanju zastopani obe »vesoljski velesili" Amerika in Sovjetska zveza, ki vseh deset let nosita glavno breme vesoljskih raziskav. Tako se je iz Amerike prijavilo 'kar 117 udeležencev, medtem ko je iz Sovjetske zveze napovedanih 90 strokovnjakov. Razmeroma močno zastopstvo je najavila tudi Francija, ki namerava poslati v Beograd 59 predstavnikov. Iz Zahodne Nemčije je prijavljenih 30, iz Velike Britanije 19 in iz Italije 18 udeležencev, poleg tega pa so najavljeni znanstveniki iiz Argentine, Avstrije, Belgije, Bolgarije, Češkoslovaške, Danske, Filipinov, Grčije, Indije, Izraela, Japonske, Jugoslavije, Kanade, Mad- žarske, Nizozemske, Peruja, Poljske, Romunije, Španije, Švedske, Švice, Venezuele in Vzhodne Nemčije. Letošnji kongres bodo začeli z uvodnimi pojasnili o rezultatih desetletne dejavnosti v vesolju. O tem bo med drugimi govoril tudi znani sovjetski strokovnjak dr. Leonid Sedov, ki je splošno znan pod imenom »oče prvega satelita". Poleg tega obsega program tega kongresa prvi simpozij o orbitalnem laboratoriju, prvi mednarodni simpozij o zgodovini astronavtike, tretji simpozij o mednarodnem Luninem laboratoriju, deseti kolokvij o kozmičnem pravu in sestanek mednarodne astronavtične akademije. Organizacijo te velike in izredno zanimive prireditve so zaupali jugoslovanskemu astronavtičnemu in raketnemu društvu, ki je sporočilo, da je programski odbor sprejel nad 300 referatov priznanih strokovnjakov iz raznih dežel. Delo kongresa bodo spremljali novinarji iz vseh delov sveta, jugoslovanska poštna uprava pa bo za to priložnost izdala tudi posebno znamko, na kateri bo upodobljen prvi umetni satelit — »Sputnik", ki ga je pred desetimi leti izstrelila Sovjetska zveza — ter emblem mednarodne astronavtske federacije IAF. učili še druge možnosti, kako bi bilo mogoče doseči mednarodno jamstvo, ne da bi Italija zaradi tega umaknila svoje najnovejše poudibe. Spričo dejstva, da so se razgovori v Salzburgu vrteli predvsem okoli vprašanja mednarodnega jamstva, je avstrijsko javnost splošno presenetil novi »vozni red" južnotirolske politike Avstrije, ki so ga tri dni po konferenci sporočili tisku predstavniki vlade in tirolske deželne Vlade. Zdaj namreč siploh ni več govora o resničnem jamstvu, marveč bi se Avstrija zadovoljila s tem, da bi o »urejenem sporu med Italijo in Avstrijo glede obsega in oblike avtonomije na Južnem Tirolskem" podala šele takrat, ko bi italijanska vlada uresničila pravice, ki jih je južnim Tirolcem zagotovila v »paketu". V javnosti prevladuje mnenje, da ta načrt ne pomeni nič drugega kat poskus OVP, prikriti polom svoje politike. Oboroženi spopadi na indijsko-kitajski meji... V zadnjih dneh je prišlo na indijsko-kitajski meji v območju Himalaje do ponovnih oboroženih spopadov, med katerimi so na obeh straneh zabeležili večje število mrtvih. Kdo je dal neposredni povod za novo zaostritev, verjetno nikdar ne bo pojasnjeno, kajti 'tako v New Delhiju kot tudi v Pekingu so objavili protastne note, ki vsebujejo medsebojne obtožbe. Vsekakor so bili sedanji spopadi, ki so obsegali tudi topniško obstreljevanje, najmočnejše po indijsko- kitajski mejni vojni pred petimi leti ter se v prestolnicah obeh držav sprašujejo, kje in kakšen je bil resnični namen najnovejše zaostritve odnosov med Indijo in LR Kitajsko. ... in ob Sueškem prekopu Tudi na področju Sueškega prekopa se vedno spet ponavljajo manjši spopadi med izraelskimi in egiptovskimi vojaškimi edinkami. Egiptovsko protiletalsko 'topništvo je sestrelilo izraelsko vojno letalo, ki je baje kršilo zračni prostor Združene arabske republike. Prav tako je prišlo do daljšega medsebojnega obstreljevanja 'S topovi, iki je bilo ustavljeno šele po posredovanju opazovalcev OZN. Agrarna politika na prelomnici Danes popoldne se bo v Celovcu ob navzočnosti zveznega ministra za kmetijstvo in gozdarstvo sestal občni zbor kmetijske zbornice, da presodi položaj, ki je nastal na področju kmetijstva in katerega posledice utegnejo najbolj občutiti kmečki ljudje alpskih pokrajin. Položaj, ki je nastal, korenini v tem, da so se težavam na trgu z lesom tekom leta pridružile se težave pri vnovčenju oz. izvozu živine in mlečnih izdelkov. Doslej je država ta izvoz subvencionirala, sedaj pa se tega brani, ker so sredstva, ki so bila v ta namen določena, izčrpana in ker gre samo letošnji deficit sklada za gospodarstvo z mlekom v več sto milijonov šilingov. Taisto vprašanje je koncem minulega tedna obravnavala že konferenca prezidentov kmetijskih zbornic, ki je bila v Linzu in ki se je razšla brez sklepov. O btej priložnosti je minister za kmetijstvo in gozdarstvo vrgel v diskusijo misel o potrebi nove ureditve trga s kmetijskimi pridelki. To misel pa so navzoči prezidenti kmetijskih zbornic sprejeli zelo hladno in jo odklanjali. Z trenutnimi agrarnimi vprašanji sta se minuli petek bavila tudi Nadzorni in Upravni odbor Slovenske kmečke zveze. Po vsestranskem pretresu položaja na trgu z mesom, mlekom in lesom ter letošnjega razvoja turizma na vasi in po osvetljitvi problematike, ki jo nakazuje pričetek razprav o osnutku državnega proračuna za leto 1968, sta odbora soglasno sklenila resolucijo, v kateri izražata mnenje, da se bliža obdobje pospeševanja kmetijstva, ki se je pričelo leta 1951, svojemu koncu. To pospeševanje je obstojalo v glavnem v subvencioniranju cen mleka in krušnega žita. Tako sta v letu 1967 od državnih sredstev za pospeševanje kmetijstva v višini 2963 milijonov šilingov odpadli skoraj dve tretjini na subvencioniranje teh cen, medtem ko je na ukrepe za usmerjanje kmetijske proizvodnje in za stopnjevanje produktivnosti kmetijstva odpadla le pičla tretjina teh sredstev. Posledica takega pospeševanja v času mednarodne liberalizacije trgovine so naraščajoči izvozni viški klavne živine in mlečnih izdelkov. Njihova vrednost je lani znašala 321,6 milijona šilingov, na inozemskem trgu pa jih je bilo mogoče spraviti v denar le z državno subvencijo v višini 16 milijonov šilingov. Temu nasproti smo v državnem merilu lani uvozili krmnega žita ter sadja in zelenjave v vrednosti 3630 milijonov šilingov, čeprav bi jih dobršen del lahko sami pridelali. Tako z avstrijsko agrarno politiko nekaj ni v redu. Na eni strani se z našim kmetijskim blagom nainozemskem trgu čedalje težje uveljavljamo, na drugi pa moramo drago uvažati pridelke, ki bi bili doma verjetno cenejši, če bi bila proizvodnja primerno regulirana in če bi v proizvodnih skupnostih pospeševali stopnjevanje njihove kvalitete, znižanje proizvodnih stroškov in zanesljivo vnovčenje na trgu. Vse to pa so vprašanja, ki kažejo potrebo po pregrupaciji sredstev za pospeševanje kmetijstva od subvencij cen kmetijskih pridelkov na pospeševalne akcije za reguliranje proizvodnje in za povečanje produktivnosti dela kmečkih ljudi. O tem vprašanju pa bo morala spričo težav pri vnovčenju mesa, mleka in lesa pasti skorajšnja jasna odločitev. Mednarodna trgovinska in zaupniška družba za poglobitev gospodarskega sodelovanja med Avstrijo, Jugoslavijo in Zah. Nem. V petek minulega tedna je bila na Dunaju ustanovljena mednarodna trgovinska in zaupniška družba z nalogo da pospešuje tehnično sodelovanje med Avstrijo, Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo in da omogoča kratko- in srednjeročno financiranje tega sodelovanja. Družbo so ustanovile „Bank fur Arbeit und Wirtschaft" na Dunaju, .Bank fiir Gemeinvvirtschaft" v Frankfurtu in juogslovanska banka za zunanjo trgovino. Imenovana družba je bila ustanovljena z namenom, da pospešuje intenzivacijo kooperacije industrijskih podjetij Avstrije, Jugoslavije in Zahodne Nemčije iin da poveča možnosti za vključitev Jugoslavije v mednarodno delitev dela. Družba ima svoj sedež na Dunaju, njen deležni kapital pa znaša 4,5 milijona šilingov, h kateremu je vsaka od imenovanih bank prispevala eno tretjino. Potreba po njej je nastala že pred meseci, ko se je po vstopu Jugolsavije v GATT kot polnovredna članica pričela blagovna menjava med njo na eni ter Avstrijo in Zahodno Nemčijo na drugi strani večati. Njena ustanovitev pa je povezana tudi z vrsto 'kooperacijskih sporazumov, ki so bili zadnje čase sklenjeni med industrijami teh držav. Ne navsezadnje pa je postala potrebna tudi zaradi tega, ker so medtem jugoslovanska podjetja prevzela v Avstriji in Zahodni Nemčiji vrsto gradbenih del. Tako gradijo jugoslovanska podjetja v Frankfurtu industrijske objekte Farbvverke Hochst, stanovanjske objekte pa v Limes-Schwelbachu in v bližini Nurnberga. V Avstriji sodelujejo jugoslovanska podjetja na gradbiščih delovnih skupnosti ARGE, poleg tega pa so prevzela na Koroškem tudi urejanje hudournikov. Minuli ponedeljek so se na Dunaju pričela pogajanja za nov trgovinski in plačilni sporazum med Avstrijo in Jugoslavijo. Ta sporazum bo temeljil na določilih GATT, po katerih je bila trgovina med obema državama liberalizirana, plačilni promet pa postavljen na konvertibilno valuto. To je dalo blagovni izmenjavi nove impulze, ki prihajajo zlasti v korist Avstriji, ki je letos že v prvem polletju po vrednosti dosegla dve tretjini lanskega izvoza v Jugoslavijo. Dvajset let Litostroja v Ljubljani Minule dni je minilo 20 let, odkar je bila na več kot stoletni tradiciji te vrste strojne industrije na Slovenskem ustanovljena nova tovarna »Litostroj« v Ljubljani. Ta tovarna je v razvijajoči se jugoslovanski industriji prevzela nalogo, da bo izdelovala turbine, črpalke in opremo za vodne elektrarne, nadalje črpalne postaje ter opremo za železarne, kemično industrijo, cementarne in opekarne. Ne smemo namreč prezreti, da je bila pred 100 leti v Dvoru pri Žužemberku izdelana ena prvih turbin v Evropi sploh. Tovarna »Litostroj« se je razvijala skladno s potrebami po tej opremi industrije v Jugoslaviji in v svetu. Njene turbine poganjajo 100 vodnih elektrarn v Jugoslaviji, Turčiji Pakistanu, Indiji, Etiopiji, Togu, Gvineji in Maroku, v Siriji in Egiptu pa deluje 60 njenih črpalnih postaj. Danes se s svojimi izdelki pojavlja na vseh tržiščih, kjer sklepajo pogodbe o tovrstni opremi. Zadnje čase so se na mednarodnem trgu uveljavila tudi njena dvigala. Najboljši dokaz za to je naročilo 800 tonskega dvigala za vodno elektrarno Djerdap, ki ga je dobila tovarna. To dvigalo bo eno največjih v Evropi sploh. Proizvodnja »Litostroja« je medtem narasla na 20.000 ton letno, njegov bruto proizvod pa je od vrednosti 293 milijonov sedanjih din. leta 1947 narasel na 18 milijard sedanjih din. v minulem letu. Danes zaposluje okoli 3000 delavcev. Med njimi je skoraj tretjina takih, ki v tem specializiranem podjetju delajo že več kot 10 let. Z vsakim naročilom pa se izkušnje tega že izvežbanega kadra še večajo, kar omogoča, da je tovarna kos tudi najzahtevnejšim naročilom doma in v svetu. OSIROKftDSVeCU DUNAJ. — Povsem drugače kot del avstrijskega liska, radia in televizije je na nedavne dogodke na avslrijsko-češkoslovaški meji odgovoril zvezni kancler dr. Klaus. Y svojem govoru po radiu je namreč ugotovil, da Češkoslovaška v svojem odgovoru na noto avstrijske vlade priznava posledice takih incidentov ter izraža pripravljenost, da bo spoštovala suverenost in nedotakljivost avstrijskih meja. Kako drugače pa so izzveneli članki v nekaterih avstrijskih listih, hi so bili polni strupenih izpadov proti sosedni državi ter so celo zahtevali prekinitev vseh odnosov s Češkoslovaško. GIBRALTAR. — Minulo nedeljo je bil v britanski koloniji Gibraltarju izveden plebiscit, pri katerem so se prebivalci lahko odločili za dososedanji status ali pa za priključitev Gibraltarja k Španiji. Od skupno 12.672 volilnih upravičencev se jih je 99,4 odstotka izreklo za to, da ostane Gibraltar pod britanskim gospodstvom in samo 44 oseb je glasovalo za priključitev k Španiji. Po mnenju političnih krogov pa s tem boj za bodočo usodo Gibraltarja verjetno še ni končan, ker Španija izida tega plebiscita noče priznati. BEOGRAD. — Češkoslovaški državni predsednik An-tonin Novotny je te dni na obisku v Jugoslaviji. Predsednik Josip Broz Tito je svojega gosta sprejel v svoji poletni rezidenci na Brionih. AMAN. — Predsednik jordanske vlade Saad Jumaa je na tiskovni konferenci pozval mednarodno javnost, naj pomaga rešiti problem beguncev. Dejal je, da bližnja zima ogroža življenje 250.000 arabskih beguncev, ki so zapustili svojo domovino, ko so bežali pred izraelskimi četami, katere so zasedle arabsko o-zemlje vzhodno od reke Jordan. WASHINGTON. — Republikanski guverner ameriške države Michigan George Romney je predsedniku Johnsonu in njegovim sodelavcem ponovno očital, da prikrivajo ameriški javnosti resnico o veitnamski vojni. Poudaril je, da je do nedavnega tudi on bil za .odločno roko" v tej vojni, toda zdaj ne more več podpirati vladne politike. BUKAREŠTA. število inozemskih turistov v Romuniji je v prvih sedmih mesecih tega leta preseglo že 500.000 oseb ter je bilo za 23 odstotkov višje kot lani. število inozemskih nočitev se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta povečalo za 60 odstotkov, dohodki inozemskih valut v avtobusnem potniškem prometu pa so narasli za 40 odstotkov. RIM. — Predsednik italijanske republike Sar^gal je v začetku tega tedna odpotoval na uradne obiske v Ameriki, Kanadi in Avstraliji. V okviru teh obiskov, ki bodo skupno trajali 22 dni, se bo Saragat prihodnji ponedeljek in torek sestal tudi z ameriškim predsednikom Johnsonom. TEXAS. — Povsem v nasprotju s stališčem, ki ga zastopa papež Pavel VI., se je o vojni v Vietnamu izrazil ameriški nadškof Robert Lucey. Na tiskovni konferenci je namreč zagovarjal vojno kot .moralno orodje za varstvo svobode in pravičnosti”. Dejal je, da je vojna .orodje miru” ter nujno potrebna, ker je na svetu toliko .hudobnih ljudi”. Države EFTA se gospodarsko čedalje bolj izpopolnjujejo Iz poročila držav, ki so članice EFTA, za letošnje prvo pollefje je razvidno, da so letos svoje gospodarsko sodelovanje močno povečale. Obseg njihove blagovne menjave je narasel za 14,4 odstotka, medlem ko so ga lani v prvem poletju povečale za 9,4 odstolka. Povečanje blagovne menjave je zlasti omogčila zadnja odprava medsebojnih carin koncem leta 1966. Vrednost medsebojne blagovne menjave je v prvem polletju dosegla 4175 milijonov dolarjev. Ta vrednost predstavlja pičlo četrtino celokupnega izvoza držav EFTA. Od tega je odpadlo na trgovino z EGS 3790 milijonov dolarjev, kar 'je za 1,8 odstotka manj kot v lanskem prvem polletju. Export v Združene države Amerike je narasel za 2,8 odstotka na 1490 milijonov dolarjev, export v ostale države zemeljske oble pa za 11 odstotkov na 101 milijona dolarjev. Tudi uvoz držav EFTA je bil v letošnjem prvem poleltju večji, kot pred letom dni. Znašal je 18.855 milijonov šilingov, pri čemer je porasel za 6,2 odstotka. Najbolj je porasel uvoz iz ostalih držav zemeljske oble in sicer za 5,4 odstotka na vrednost 6947 milijonov dolarjev. Na uvozu EFTA je bila EGS udeležena s 5702 milijona dolarjev, porast pa je znašal 3,8 odstotka, s čemer je bil za tri petine nižji od povprečja porasta med leti 1959—1966. Iz Združenih držav Amerike je EFTA uvozila za 2,2 odstotka več blaga, kot lansko prvo polletje, njegova vrednost pa je znašala 1855 milijonov šilingov. Povečanje uvoza iz EGS gre zlasti na račun Velike Britanije, Avstrije, Švice in Norveške. Razen Avstrije so vendar vse te države povečale tudi svoj Izvoz v 'EGS. TEL AVIV. — Čeprav je od oboroženega spopada med Izraelom in arabskimi deželami minilo že neka) mesecev, je v izraelskem ujetništvu še vedno okoli 5000 egiptovskih oficirjev in vojakov. Prizadevanja Rdečega križa, da bi pospešil izmenjavo vojnih ujetnikov, so se znašla na mrtvi točki. DUNAJ. — Ko se je zvezni prezident Jonas minulo nedeljo peljal na otvoritev mednarodnega dunajskega velesejma, je prišlo do prometne nesreče, pri kateri je bil lažje poškodovan tudi zvezni prezident, ki pa je vožnjo kljub temu nadaljeval in se šele po otvoritveni slavnost) odpeljal v bolnišnico. SOFIJA. — Med uradnim obiskom partijsko-državne delegacije Vzhodne Nemčije v Bolgariji so med obema državama podpisali 20-lefni sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči. Vzhodnonemško delegacijo sta vodila državni predsednik Walter Ul-bricht in predsednik vlade Willy Stoph. BEJRUT. — Jordanski kralj Husein bo meseca oktobra na povabilo sovjetske vlade uradno obiskal Sovjetsko zvezo. Prav tako ima predvidene obiske tudi v nekaterih zahodnih državah. HAAG. — Guvernerji lige društev mednarodnega Rdečega križa so svoje zasedonje v Haagu zaključili s pozivom za vzpostavitev miru na svetu in prepovdkl širjenja jedrskega orožja. Prihodnje zasedanje te organizacije bo leta 1969 v Turčiji. aktualno vprašanje našega časa: |^je korefiinijo gospodarske težave Avstrije? (2. nadaljevanje) Prav za to pa avstrijsko 'kmetijstvo ob vseh dosedanjih agrarno-palitičnih ukrepih še vedno ni sposobno. Leta 1966 je bil njegov izvoz klavne živine in mesa ter mašila in mleka v prahu mogoč le, ker ga je država subvencionirala s 160 milijoni šilingov. Pri tem je izvoz teh pridelkov lani predstavljal vrednost 1563 milijonov šilingov. Zaradi tega pa bo spričo resne težnje vlade po črtanju takih in podobnih subvencij kmetijstvu moralo kmetijstvo najprej znižati svoje proizvodne stroške za najmanj 12%, če bo hotelo na eni strani držati svojo produktivnost na sedanji ravni in če bo hotelo na drugi strani držati korak s konkurenco na mednarodnem trgu s kmetijskimi pridelki. Pri tem tudi nikakor ni mogoče prezreti faktorja domači trg in trg, ki ga v državi predstavljajo inozemski turisti. Trditev, da bo na obeh teh trgih prišlo v prihodnje do zastoja v povpraševanju, če že ne do njegovega upada, je v danih pogojih realnejša od nasprotne trditve. DEJAVNOST Z USLUGAMI V DILEMI Tretja skupina zaposlenih, skupina zaposlenih z uslugami torej v prihodnje ne more računati na nove impulze produktivnih skupin kmetijstva in industrije. Ta skupina se vendar pri nas ne bavi zgolj z zbiranjem, posredovanjem in delitvijo dobrin kmetijstva in industrije ter s posredovanjem drugače običajnih uslug. Dobršen del svojega zaslužka si je ta skupina doslej ustvarila z uslugami, ki jih je nudila inozemskim turistom. Obseg teh uslug iin s tem tudi določene produktivnosti te skupine pa je v zadnjih desetih letih skokovito naraščal. Leta 1957 je aktivni saldo turizma znašol 3118 milijo- nov šilingov in je leta 1964 narasel na 10.013 milijonov šilingov. Lani pa smo morali prvič vzeti na znanje, da tudi na tem področju drevesa ne rastejo do neba. Prvič smo namreč v tem razvoju lani zaznamovali stagnacijo, letos pa prvo nazadovanje turističnih nočitev. Letos je skoraj že gotovo, da aktivni saldo turizma ne bo dosegel salda leta 1964. Lepo bi bilo, če bi bil ta upad omejen le na leto 1967. Toda udajanje takim nadam nikakor nima stvarnih osnov. Bolj stvarno je pričakovanje, da se je tudi krivulja turizma — [sodobno kot krivulja metijstva in Industrije — pričela obračati navzdol. Zato pa tudi skupina zaposlenih z uslugami ne sme več računati na .mastna leta”, ki jih je preživljala. Prej mora računati na nadaljne pretresljaje in na recesijo, ki pa utegne biti močnejša kot v kmetijstvu in industriji. .BREZPLAČNI IZVOZ" NAJVEČJE AVSTRIJSKO ZLO Težave te skupine koreninijo tudi v razvoju avstrijske zunanje trgovine. Le-ta je v največji meri usmerjena na industrializirani Zahod, ki pa preživlja podobno gospodarsko recesijo, kakor jo preživljamo v Avstriji, čeprav ima njegova gospodarskd struktura in stopnja integracije ugodnejše proizvodne in tržne pogoje, kakor jih imamo pri nas. Zato avstrijski Izvoz v te države nazaduje, medtem ko uvoz iz teh držav narašča. Vrhu vsega stopa njihova industrija z zelo odločnimi koraki v konkurenco na vzhodnem trgu, ki so ga naša podjetja vse prepozno .odkrila” .in se na njem še niso primerno zasidrala. (Se nadaljuje) KINSHASA. — V glavnem mcsfu Konga se }e v ponedeljek začela konferenca najvišjih predstavnikov 37 držav, ki so članice Organizacije afriške enotnosti. Na dnevnem redu tega zasedanja so predvsem vprašanja Izkoreninjenja kolonializma in neokolonializma v Afriki, gospodarskega sodelovanja afriških držav ter Rodezije. WASHINGTON. — Grški kralj Konstantin je obiskal Ameriko, kjer je imel razgovore tudi s predsednikom Johnsonom. V političnih krogih menijo, da je glavni namen tega obiska v tem, da bi ameriška vlada preklicala svojo omejitev dobave orožja Grčiji. Pred vojaškim udarom v Grčiji je namreč Amerika dobavljala Grčiji letno za kakih 100 milijonov dolarjev orožja. Zdaj so te dobave omejene le na lahko orožje, mu* ničijo in rezrevne dele, medtem ko so bile pošiljke tankov, reaktivnih letal in drugega težkega orožja povsem ukinjene. PARIZ. — Včeraj je prispel na večdnevni obisk v Francijo jugoslovanski zunanji minister Marko Nikezlč« ki je gost francoskega zunanjega ministra Couve de Murvilla. Danes dopoldne bodo uradni razgovori med predstavnik) obeh držav, popoldne pa bo jugoslovanskega ministra sprejel tudi francoski predsednik de Gaulle. MADRID. — Španija ima zdaj 32,175.000 prebivalcev« od katerih Jih skoraj 11 milijonov živi v večjih mestih. Do sredine leta 1970 se bo število španskega prebivalstva povečalo na 33 milijonov. ISTANBUL. — Do jutri zaseda v Istanbulu tretja konferenca nacionalnih komisij za UNESCO balkanskih In skandinavskih dežel, na kateri sodelujejo predstavniki Bolgarije, Danske, Finske, Grčije, Islandije, Jugoslavije, Norveške, Romunije, Švedske in Turčije. Izdelali bodo načrte o sodelovanju med temi državami predvsem v mednarodnem letu človekovih pravic. Na pragu življenja Te dni se je tudi pri nas na Koroškem začelo novo šolsko leto. Z vstopom v šolo se začenja v otrokovem življenju novo, važno razdobje. Šola prinaša velike skrbi in je pravzaprav breme, ki ga lahko dobro prenaša le duševno in telesno zdrav otrok. S prvim šolskim dnem pa se začno nove skrbi tudi za starše; kajti oni so tisti, ki otroku najlaže pomagajo, da se v šoli znajde in da tudi v učenju lepo napreduje. Fizični razvoj otroka spremlja v teh letih velika želja po gibanju. Zato otroci zelo veliko tekajo, se igrajo in skačejo. Toda v trenutku, ko se zanje začne šola, je tega neomejenega gibanja konec. Otrok mora ostati vsak dan nekaj ur pri miru, biti mora zbran in zaprt je v šolsko poslopje. Premalo ima sonca in zraka ter se zato hitro utruja. Zato mu morajo starši omogočiti, da ta primanjkljaj nadomesti vsaj takrat, ho je v redu opravil svojo domačo nalogo. Otrok naj se le še igra, nikar mu ne govorimo, da je zdaj odrasel in da naj pusti igrače, ki so ga še včeraj spremljale skozi dan. Starši bi morali vedeti, da je tudi spanje eden bistvenih pogojev za o-trokov dober napredek in razvoj. Zato bi mu morali omogočiti vsaj deset ur spanja in vsaj štiri do pet ur dnev-nega gibanja po svežem zraku. Izogibati pa bi se morali vsakega preranega obremenjevanja na primer z učenjem glasbe itd. S tem poukom je treba prekiniti vsaj toliko časa, da se otrok navadi novega dnevnega reda. Starši bi morali svojega šoloobveznega malčka ob začetku šolskega leta peljati na zdravniški pregled. Zelo važno je, da zdravnik ugotovi, če so pri otroku morda vidne kakšne fizične ali psihične motnje. To ni pomembno samo zaradi šole, temveč predvsem zato, da otroka lahko čim prej zdravijo. Veliko pozornosti bi morali posvetiti otrokovemu zobovju. Praksa namreč kaže, da so prav prvošolčki tisti, ki imajo najbolj slabo obvarovano zobovje in da so močno poškodovani tudi že prvi stalni zobki. Zaradi intenzivne rasti in hitrega otrokovega razvoja bi morali starši paziti tudi na otrokovo prehrano. Običajno otrokom primanjkuje beljakovin živalskega izvora (mleko, jaj-ca, sir, meso, ribe) ter sadje in zelenjava. Da bi to zagotovili, bi morali otrokom dodeliti vsaj pol litra mleka na dan — sicer pa pestro in z vitamini bogato hrano. Del zelenjave naj otrok je surovo — paradižnik, zelena paprika, solata, zelje in podobno, kajti s kuho se velik del vitaminov uniči. Prav tako morajo starši poskrbeti za dobro malico, za katero si mora otrok v šoli vzeti čas in jo v odmoru lepo v miru pojesti. In še ena pomembna naloga: starši morajo otroku zagotoviti lep, topel dom. Slabi medsebojni odnosi v družini bodo povzročili, da bo mali šolar nesrečen, razdražljiv in nestrpen. Po pa slabo vpliva tudi na njegovo delo v šoli. Te težave so včasih lahko izrazite, da otrok začne močiti v posteljo, da grize nohte, da je napadalen in podobno. V stanovanju naj dobi šolar svoj kot za učenje. Ko dela, ga pustimo v miru; pomagajmo mu le toliko, kolikor je potrebno in nikar se ne rogajmo njegovim spodrsljajem in neuspehom. Med šolskim letom naj se starši večkrat posvetujejo z razrednikom °ziroma učiteljem o otrokovem delu. Po je pomebno ne samo zato, da Vedo, kako je z njihovim otrokom v soli, temveč tudi zaradi tega, ker je sodelovanje s starši koristno napotilo učiteljem za njihovo individualno delo z malim, tako zahtevnim šolarjem. Tukaj smo nakazali seveda le nekaj vidikov, ki naj bi jih upoštevali starši, katerih otroci so v teh dneh spet nastopili vsakodnevno pot v šolo. Vsekakor pomeni začetek novega šolskega leta velike skrbi in naloge tudi za starše, od katerih v veliki tneri zavisi, kakšen bo uspeh otroka v šoli, torej kakšna bo njegova podlaga za poznejše življenje. .Moja knjižnica1- zbirka otroških knjig Kako naj pomagamo otroku — mladini najti pravo knjigo, ubrati tisto pot, ki ga bo pripeljala v ..kraljestvo največjih duhov človeštva”, to je do branja del domačih in svetovnih pisateljev! Taka in podobna vprašanja si postavljajo povsod v svetu ter skušajo najti tudi odgovore, ki so ponekod bolj in drugod morda manj posrečeni. Zelo dober odgovor na to vprašanje je vsekakor naša ljubljanska založba ..Mladinska knjiga”, ki je pred dvemi leti ustanovila posebno knjižno zbirko z naslovom „Moja knjižnica". Tedaj je za šolsko leto 1966-67 na mah izdala v tej zbirki 48 knjig s skupno naklado skoraj tričetrt milijona izvodov, izbor domače in svetovne mladinske literature, posebej izbran za otroke od 3. do 8. razreda osnovne šole. Uspeh te zbirke je bil nepričakovano velik. Naj omenimo samo to, da je med naročnike te zbirke šlo na primer 18.000 izvodov Finžgar-jevega romana „Pod svobodnim soncem”. 'Posamezne knjige prvega letnika „Maje knjižnice" so bile takoj razprodane. Na podlagi izkušenj, ki jih je limeta založba v prvem letu izhajanja te zbirke, pa je v minulih mesecih pripravljala tudi že izbor za drugi letnik, namenjen za šolsko leto 1967-68. Letos bo ta zbirka obsegala 24 knjig, ki bodo izšle v skupni nakladi do 300.000 izvodov, in sicer v kolekcijah po štiri knjige za vsak razred. ■ Za tretji razred bodo izšle knjige »Tacek in druge zgodbe" (Ela Peroci), »Zlati ključek” (Aleksej Tolstoj), »Knjiga o Titu" (France Bevk) in »Okoli in okoli (Branka Jurca). ■ Za četrti razred je založba pripravila knjige »Mule" (Tone Seliškar), »Živalske podobe" (Fran 'Erjavec), »Udarna brigada" (Anton Ingolič) in izbor »Slovenske umetne basni”. • Za peti razred so napovedane knjige »Solzice” (Prežihov Vo-ronc), »Rdeča pest" (Josip Ribičič), »Tovarišija Petra Grče” (Mate Lov-rak) in priljubljena povest »Heidii”. ■ Za šesti razred so namenjene knjige »Pastirci” in »Grivarjevi otroci" (France BeVk), »Varuj se senj-ske roke” (Avgust Šenoa), »Leta moje mladosti” (Fran S. Finžgar) ter v enem zvezku povesti »Veseli Jože (Vladimir Nazor) in »Kanjoš-Macedonovič" (St. Mitrov Ljubiša). ■ Za sedmi razred so bile izbrane knjige »Tuje življenje" (Ivan Cankar), »Zlata kočija" (Miško Kranjec), »Detinstvo” (Maksim Gorki) in »Rokovnjači" (Josip Jurčič). ■ Za osmi razred bo založba 'izdala knjige »'Pripovedke iz Shakespeara”, »Dnevnik Anne Frank”, »Poti in mostovi" (Ivo An- drič) in »Junaki s Pohorja” (France Filipič). Kakor knjige prvega letnika, tako bo Imela tudi vsaka knjiga drugega letnika spremno besedo o avtorju in njegovem delu. Mnogo knjig bo opremljenih z ilustracijami znanih slovenskih umetnikov, sicer pa bo vsaka knjiga v barvastem in plastificiranem ovitku. Ena ali druga knjiga iz zbirke »Moja knjižnica" bo gotovo prikladna 'in zanimiva tudi za našo šolsko mladino, zato starše opozarjamo, da posamezne zvezke lahko naročijo v knjigarni »Naša knjiga", Celovec, V/ulfengasse. Cene teh knjig so vsekakor zmogljive za vsakogar, saj stane broširani zvezek le 18 in kartonira-na knjiga 24 šilingov. V času, ko se mladini vsiljuje toliko cenene ničvredne »literature”, imajo starši toliko večjo odgovornost in dolžnost, da svojim otrokom preskrbijo dobre in zanimive, predvsem pa poučne knjige. Najboljša pot k takim knjigam pa je zbirka »Moja knjižnica". Slovenska knjiga v tujih jezikih Medtem ko so se 'književniki 'iz šestih dežel srednje Evrope zbrali na svojem srečanju v Gorici (Italija), se je tudi Nova Gorica (Jugoslavija) predstavila z zanimivo prireditvijo, posvečeno knjigi. V razstavnih prostorih novogoriške občinske skupšči- Književnost -most med narodi V okviru tako imenovanih srednjeevropskih kulturnih stikov je bilo v Gorici večdnevno srečanje književnikov iz Avstrije, Češkoslovaške, Italije, Jugoslavije, Madžarske in Zahodne Nemčije. Organizator te prireditve je bila že drugič znana italijanska revija »InifkiHva Isontina”, pokroviteljstvo pa sta imela specializirana organizacija Združenih narodov za znanost in kulturo UNESCO ter dežela Furlanija-Jutijska krajina. Poseben poudarek je dalo srečanje pomenu književnosti kot mostu med narodi ter elementu združevanja, medsebojnega sodelovanja in prijateljstva. Za uvod v srečanje so na goriškem gradu odprli razstavo v zadnjem času prevedenih knjig na jezike držav-udeleženk te posrečene prireditve. ne so namreč odprli razstavo slovenskih knjižnih del, prevedenih v druge jezike. Razstava, kakršne v Sloveniji doslej še ni bilo, zgovorno priča o prodiranju slovenske knjige oziroma književnosti v širni 'svet. V dobrih sto letih so bila namreč slovenska knjižna dela prevedena v 29 tujih jezikov; samo s področja leposlovja je bilo prevedenih nad 500 del, ki so izšla v samostojnih knjigah. Največ slovenskih 'knjig je bilo razumljivo prevedenih v druge slovanske jezike, ki zavzemajo kar dve tretjini vseh prevodov. Zelo dobro pa so zastopane tudi italijanščina (41 samostojnih knjig), francoščina, angleščina in nemščina. Vendar pa je našla slovenska knjiga pot tudi v številne druge jezike, med katerimi so celo kitajščina, malajščina in tadzi-ščina. Med slovenskimi pisatelji, katerih dela so bila prevedena v zadnjih sto letih, zarvzema prvo mesto Ivan Cankar z 71 prevodi oziroma v tujini izdanimi knjigami. Z velikim presledkom mu na drugem mestu sledita Ksaver Meško in Josip Jurčič, vsak z 21 knjigami, medtem ko je France Bevk doslej dosegel 20 prevodov v tuje jezike. Po 18 prevodov navajajo za Franceta Prešerna in Prežihovega Voranca. Tujim narodom pa so bili v prevodih predstavljeni tudi mnogi mlajši avtorji. Razstava v Novi Gorici je izredno bogata. Skupno predstavlja 62 slovenskih pisateljev, pesnikov in dramatikov ter obsega štiri petine vse prevedene literature. Ob teh podatkih je razumljivo, da so imeli prireditelji ogromno in težavno delo, saj SOLSKA REFORMA NA $ VEDSKEM: Le še pet dni pouka na teden Vse kaže, da je Švede napadla prava bolezen reformiranja. Kakor smo poročali v zadnji številki našega lista, se 'je Švedska v začetku tega meseca odpovedala večstoletni tradiciji vožnje po levem. Toda ta spremmeba ni bila edini prelom s starimi navadami. Tudi na področju šolstva so izvedli Švedi zdaj reformo, ki ji je verjetno težko najti primerjave v svetu. Po večletnih raziskavah lin preizkušnjah so pristojne šolske oblasti namreč ugodile želji švedskih šolarjev in odredile, da bo pouk na šolah samo pet dni v tednu, posamezne učne ure pa bodo trajale po 40 minut. Tako od začetka tega šolsega leta okoli 900 tisoč švedskih šolarjev ne bo več imelo pouka v sobotah. Število učnih 'ur se zaradi tega sicer ne bo zmanjšalo ( v nekaterih primerih jih bo celo več), toda celotni čas pouka se bo po novi ureditvi skrajšal za štiri odstotke. Večletne preiskave v poskusnih razredih so pokazale, da učenoi zaradi tega niso dosegli manjšega uspeha; v znanju prav nič niso zaostajali za tistimi učenci, ki so jih poučevali po dosedanji ureditvi. V razredih s petdnevnim »delovnim” tednom se je pokazala celo določena prednost: od pouka je izostajalo manj učencev, povečali sta se pazljivost pri pouku 'in zanimanje za snov. »Glede delovnega časa je treba učence izenačiti z drugim prebivalstvom. Tudi učenoi potrebujejo več časa za družino ter več prostega časa za razvedrilo in oddih." Toko se glasijo ugotovitve sociologov, psihologov, vzgojiteljev in zdravnikov, ki so bili člani odbora, kateri je pripravljal sedanjo reformo. Nova ureditev obsega še razne spremembe. Med šolskimi urami, ki bado — kakor že povedano — trajale po 40 minut, bo razen krajših 10- do 20-minuinih odmorov tudi daljši enourni odmor za malico. Razen dolgih poletnih počitnic, ki bodo trajale od drugega tedna v juniju do konca avgusta, bodo imeli švedski šolarji še naslednje počitnice: okoli 20 dni ob božiču, 10 dni ob veliki noči lin »smučarski teden” v februarju; poleg tega še 4 do 8 »dni na svežem zraku” (za izlete) ter 10 prostih dni v vsem letu in 5 študijskih dni za učitelje. Za ponedeljke lin za druge dneve po praznikih učenci ne bodo dobivali domačih nalog, kar pomeni, da bo učenje doma več ali manj omejeno na štiri dneve v tednu. V okviru te reforme je ostalo odprto le še vprašanje, ali naj bi šolsko leto trajalo 39 ali pa 40 tednov. Zagovorniki šolskega leta, dolgega 39 tednov, deljenih na dve poletji, vsekakor menijo, da je treba na vsak način ohraniti dolge poletne počitnice in morda zaradi tega črtati nekaj predvidenih prostih dni. Ureditev, ki je bila zdaj uvedena za osnovno šolstvo, razumljivo privlačuje tudi srednješolce, ki se prav tako zavzemajo za dolge poletne počitnice. Pri tem navajajo zlasti dejstvo, da bi na ta način imel! gimnazijci in dajiki srednjih strokovnih šal kakih šest tednov na razpolago za delo in zaslužek, hkrati ipa bi jim ostalo dovolj časa tudi za oddih. „Mladi rod66 za novo šolsko leto Komaj so se odprla šolska vrata in se je za mladino po brezskrbnih tednih velikih počitnic spet začela resnost učenja, je izšla tudi nova številka šolskega lista za koroško mladino »Mladega rdoa”, ki je s tem stopil v sedemnajsti letnik. Na 32 straneh je spet zbranega mnogo zanimivega in poučnega branja, popestrenega s številnimi lepimi slikami in ilustracijami. Razumljivo je v tej številki, posvečeni mesecema september in oktober, najprej govora o novem šolskem letu, nato pa o »tretjem" letnem času — jeseni, ki pred zimskim spanjem še enkrat pobarva naravo v čudovitih barvah. Zelo bogata je ta številka spisov o naših domačih krajih in ljudeh. Tako predstavlja mladim bralcem našo znano pesnico Milko Hartmanovo, ki je letos obhajala svoj 65-letni življenjski jubilej. V prisrčnih besedah pripoveduje pesnica iz svojega življenja ter o knjigi in pesmi, ki sta dobra prijatelja In vzgojitelja. Nadalje beremo v »Mladem rodu” o Komiu in njegovi okolici, o »sončnih" Radišah ter o piiberškem sejmu in njegovi več kot pol tisočletja stari zgodovini, medtem ko nas spis o »pobiranju krapčev” povede v Ziljo. Prav tako zanimivi so prispevki o krompirju, o grbih, o nastanku imen, o gobah in začimbah ter o živalih v Afriki, seveda pa je treba omeniti tudi ugankarski kotiček ter rubriko otroških dopisov. Vsekakor obeta biti »Mladi rod" tudi v novem šolskem letu pestro in koristno čtivo. Starši, naročite ga svojemu otroku, da mu bo služil v šoli in doma! so morali marsikatero knjigo iskati celo v tujini. Toda njihov trud je bogato poplačan, kajti edinstvena razstava nazorno dokumentira, da književnost malega slovenskega naroda uspešno prodira v širni svet ter je postala sestavni del velike svetovne literature. KULTURNE DROBTINE # V okviru zasedanja mednarodnega združenja umetnostnih kritikov v Riminiju (Italija) so podelili več priznanj likovnim umetnikom in umetnostnim kritikom. Z zlato medaljo je bil ob tej priložnosti odlikovan prof. Zoran Kržišnik, ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani, ki je visoko priznanje prejel za aktivnost na mednarodnem področju organizacije sodobne likovne umetnosti. 9 Na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah je veliko nagrado — Zlatega leva sv. Marka — dobil fracnoski film Luisa Bunuela ..Lepotica dneva”” kateremu1 so hkrati podelili tudi nagrado mednarodne žirije novinarjev. Za najboljšo žensko igralko so proglasili Američanko Shirley tCnight za vlogo v britanskem filmu »Holandec”, medtem ko je nagrado za najboljšo moško vlogo prejel jugoslovanski igralec Ljubiša Samardžlč za vlogo v filmu .Jutro” Puriše Djordjeviča. Kot najbolj simpatično igralko so na festivalu nagradili z Zlato rožo Jugoslovanko Mileno Dravič. tt Graz je letos že tretjič prizorišče razstave likovnih umetnikov Iz treh sosednih dežel Avstrije, Italije In Jugoslavije, ki jo prirejajo pod imenom »TRICON”. Na razstavi zastopa vsako od teh dežel po pet umetnikov, hkrati pa je ta prireditev postala že tradicionalno srečanje predstavnikov kulture in umetnosti. 4p Slovensko filmsko podjetje Viba film je izdelalo dokumentarni film o znanem skladatelju Jacobusu Gallusu, katerega skladbe poje v filmu oktet »Gallus”. Režiser je bil Mako Sajko, ki je spretno izkoristil pičle podatke iz življenja tega velikega glasbenika. Film je bil izdelan v slovenski In angleški verziji, tako da bo dostopen tudi širši mednarodni javnosti. 9 Avstrija se kot izvoznik ni uveljavila le pri izvažanju industrijskega in podobnega blaga, marveč tudi pri »izvozu” visoko kvalificiranih strokovnjakov. V letih 1956 do 1943 se je samo v Ameriko izselilo 39i avstrijskih znanstvenikov in inženirjev, za zadnjih deset let pa znaša ta .izvoz” gotovo že okoli 500 strokovnjakov. • Na mednarodnem kongresu muzikolog, ki je bil v Ljubljani, so za novega predsednika mednarodnega muzikološkega društva izvolili Švicarja Kurta von Fischerja, medtem ko sta bila za podpredsednika izvoljena slovenski muzikolog dr. Dragotin Cvetko in Nizozemec Eduard Reeser. Janko Gačnik NAFTOVOD TRST—DUNAJ: V sredo minulega tedna smo v Libeličah pri Dravogradu stali ob njegovem odprtem grobu: njegovi soborci, njegovi poklicni tovariši, učenci in prijatelji, pravzaprav vsi, ki smo bili z njim tesneje povezani in navezani na njega, na njegovo delo in prizadevanje. Slovenska prosvetna zveza v Celovcu je bila zastopana z dvanajstčlansko 'delegacijo in oktetom podjunskih pevcev. Tužno so zveneli glasovi naših pevcev »zdaj vse minulo je, nič več pel ne bom«, ko se je pokojni Janko Gačnik za vedno poslavljal od svojega doma. Stiskalo nam je srce, še bolj pa ga nam je stiskalo pri nagrobni pesmi o »Vigredi«, ki »se povrne«. Z notranjo bolečino smo se osvestili, da ise poslavljamo od moža, učitelja, prijatelja in tovariša, ki je bil vsa dolga desetletja prežet z duhom borbenosti in vztrajnosti ter ljubeznijo do materine besede in do svojega naroda, ki je neprenehno bodril, ustvarjal, delal in pomagal, kjer je le mogel in komur je mogel. In morda nikoli poprej nismo tako jasno spoznali plemenitost Janka Gačnika in vrednotili njegov doprinos, da je naša pesem po Koroškem v povojnih letih znova zaživela in da jo povojni rod poje in goji z vnemo, kakor so jo gojili njegovi predniki, katerih vrli glasovi so medtem utihnili. Janko Gačnik je bil doma iz Libelič, dala nam ga je naša koroška slovenska zemlja, pred 72 leti. Kot študent je bil že v zgodnji mladosti izpostavljen pritisku nemškonacionali-stionih krogov na naše ljudstvo in zato je samo po sebi razumljivo, da se jim je uprl in se koncem prve svetovne vojne pridružil borcem za severno slovensko mejo. Pri Kotmari vasi je bil pomladi 1919 težko ranjen, postal je invalid za vse svoje nadalj-no življenje. Od 1920 je 'bil učitelj na Ravnah, kjer se je spoznal s Prežihovim Vorancem, 's katerim ga je družilo tesno prijateljstvo in tovarištvo v prizadevanju za kulturni in socialni napredek našega ljudstva. Druga svetovna vojna mu je prinesla novo trpljenje. Zaradi sodelovanja v osvobodilnem gibanju so ga fašisti v Ljubljani zaprli in internirali v Italiji. Od tam se je decembra 1943 prebil do zavezniških edinic in se v zbirnem taborišču Gravina lotil prosvetnega dela med svojimi rojaki. Napisal je »Taboriščno čitanko« in »Kratko slovnico za učni tečaj slovenščine«. Po drugi svetovni vojni se je pokojni Gačnik vrnil kot učitelj spet na Ravne, kjer je delal do svoje upokojitve, nakar se je s svojo soprogo preselil v Maribor. Tam se je ves posvetil delu v raznih organizacijah, zlasti pa v Skladu Prežihovega Voranca, katerega predsednik je bil. Dal je vrsto zglednih pobud za pomladitev naših zborov, za katerih koncerte po Mežiški in Dravski dolini, v Mariboru in po krajih prostrane Štajerske in Prekmurja je bil duša organizatorjev. Ob vtsakem teh gostovanj je znova zaživel, ko je v zborih gledal nove, mlade pevce in pevke, ki jim je priskrbel lepe narodne noše. Najbolj pa se je razveselil naših koncertov v Beogradu, Zagrebu in na Dunaju. Janko Gačnik je gorel za našo stvar, za njo je izgorel. Ni ga več med nami, ne bomo več slišali njegovih bodrilnih besedi. Za časa njego- Pogajanja o odškodnini za zemljišča se bodo pričela Družba za gradnjo in vzdrževanje naftovoda Trst—Dunaj je zaključila načelna pogajanja s kmetijskimi zbornicami o odškodnini za zemljišča, po katerih bo naftovod speljan. Kakor znano bo ta naftovod pri Wtirmlachu odcepil od TAL-naftovoda Trst—Ingolstadt in bo speljan ob Zilji ter po Rožu in Podjuni, kjer bo vzhodno od Žvabeka speljan skozi Dravo, od tam pa čez Soboth na Štajersko in naprej do Schwe-chata pri Dunaju. Po Koroškem bo naftovod tekel skozi 30 občin. Od njega bo prizadetih 5480 zemljiških parcel 2000 kmetov. Z vsemi temi bo družba začela neposredna pogajanja o odškodnini za zemljišča, ki jih bo potrebovala za naftovod in njegovo gradnjo. To je bilo minuli ponedeljek povedano novinarjem in zastopnikom okrajnih kmečkih zbornic s strani predstavnikov družbe za gradnjo in vzdrževanje naftovoda. V duhu načelne pogodbe med družbo in koroško kmetijsko zbornico, katere prepis lastniki zemljišč lahko dobijo, bo moral vsak lastnik prizadetih zemljišč zagotoviti, da bo v teku enega leta družbi dovolil gradnjo naftovoda na v poštev prihajajočih zemljiščih. Medtem ta zemljišča lahko obdeluje in koristi. Na prizadetih zemljiščih bo družba zahtevata za gradnjo 16,5 me-Koncem minulega tedna je izgle- v zahodnih predelih avstrijskih Alp ha širok pas. 8 metrov tega pasu dalo, da bomo doživeti četrto vre- tekem 24 ur padlo spet 60 in več bo obremenjenih s servitutom. Tam mensko katastrofo tekom dveh let. litrov dežja na kvadratni meter. bo tekel naftovod približno 1 me- Vesti, ki so tekom petka in sobote Da neurje koncem minulega te- ter globoko v zemlji, kar ne bo ovi-prihajale iz dolin Mele, Malte in dna ni sprožilo katastrofe, kakor ralo obdelave zemljišč, pač pa bo Lieser ter z zgornje Dravske in Zilj- neurja v zadnjih dveh letih, se ni prepovedana vsaka gradnja na sek doline, so kazale, da se bo zahvaliti le presledkom med de- njih. Družba si bo na njih zagoto-spet ponovilo divjanje sil narave, zevanjem, marveč predvsem pravo- vila servitutno pravico. Preostalih kakor smo ga doživljali začetkom časni intervenciji po najbolj nev- 8,5 metrov pasu bo družba potre-septembra 1965 ter lani avgusta in ralgičnih krajih neurja. Že v zgod- bovala zgolj pri gradnji naftovoda novembra. K sreči so nalivi tekom njih jutranjih urah so v petek priče- in bo na njem delala s svojimi stro-sobofe prenehali, toda nevarnost le po občinah, okrajih in pri dežel- ji- Ko bodo cevi položene, bo češe je ponovila v ponedeljek, ko je ni vladi delovati ekipe, ki so do- lotrri pas spet kultivirala in ga spra- ločene za primer vremenskih ka- vila v staro stanje, tastrof. Vojaščina, gasilci in .tetinič- Spet neurje na Zgornjem Koroškem D o B R L A VAS Pri podpisu pogodbe bo lastnine skupine so se začele boriti s si- kom zemljišča izplačala akontacijo lami narave, preprečile so narašča- 25 do 90 odstotkov sklenjene od-Po krajši težki in neozdravljivi hJe katastrofe in omogočile, da se škodnine, preostali znesek pa bo bolezni nas je koncem minulega )e škoda omejila na okroglo 125 izplačala po dograditvi naftovoda, tedna zapustila Marija R u t a r, so- ši!in9ov- Z gradnjo naftovoda bo pričela sre- proga trgovca in hotelirja Franca Tezisce neurja je bilo tokrat v di prihodnjega poletja, dokončala Rutarja v Dabrli vasi. V ponedeljek dolinah Malte in Lieser. Potoka, pa jo bo do konca leta 1969. Postno vse prerano umrlo podjetno kl Pnh°ja,a izpod Kalschberga in gajanja bodo precej dolgotrajna, ženo in skrbno mater položili k vzhodnega dela Visokih Tur, sta v saj mora družba skleniti pogodbe zadnjemu počitku. Ob odprtem gro- noč' na Pe'!ek Pr'čela naraščati, s 460 kmeti v šmohorskem okraju, bu se je od nje poslovilo ogromno PrestoPati bregove in rušiti mosto- v beljaškem okraju pa s 720 kmeti, število žalnih gostov od blizu in ve ‘n ceste- Do poplav in plazenja Potem bodo prišli na vrsto kmetje v daleč. zemlje je prišlo tudi v dolini Mele ostalih treh okrajih lin sicer v ce- Pokojna Marija Rutar je bila do- *®r V Zgf?ji Dr°v*ki {n Ziljski dolini, lovškem okraju 350 kmetov, v verna iz Remšenika. V prvih povojnih kJer M* .'«te m zelezmskaipro- ikavskem 400 kmetov in okraju letih je sklenila zakon s Francem 3a ™ neka, časa prekinjene. Neur- WoIfsberg za 70 kmetov Rutarjem. Skupno sta najprej usta- [® ’JS dWJ?°. tud' V ''arav°"kah. Skupna dolz.na naftovoda bo na navila v Dobrli vasi skromno trgo- ^ drug,m voda podprala Koroškem znašala 171 km, cevi pa vino, ki se je zlasti ob njeni prid- Ljube jsk,° CeS,1°, bllz,u Hud'«vega bodo imele premer 45 cm. Celo- nieni nrid 1 1 uvuu 'iincie premer 4J cm. c-f t k rnoS|fai da je bila do torka opol- kupne stroške gradnje cenijo nostr razvita v ponosno trgovsko .. . , - . , ... noci za promet zaprta, hišo. Ob skupnih prizadevanjih se r je ob njej v zadnjih letih razvil še ponosen hotel, ki je kmalu zaslovel po svoji domačnosti in prijaznosti daleč preko naše zemlje. Pokojna žena lin mati je nosila levji del naporov, ki jih je ta razvoj zahteval, sodov teh prizadevanj pa, žal, ne bo več mogla uživati. Ob njeni vse prerani smrti se klanjamo njenemu spominu, težkd preizkušenemu možu in družini pa izrekamo naše najgloblje sožalje. vega življenja smo se .mu lahko oddolžili le s Priznanjem Andreja Schusterja Drabosnjaka, ki ga mu je podelila SPZ ob svoji petdesetletnici. Sedaj pa se hočemo njegovemu spominu oddolžiti s tem, da 'bomo našo materino besedo in našo pesem po Koroškem tudi v prihodnje čuvali in gojili z vso vnemo, .kakor nas je učil in spodbujal Janko Gačnik. 1,5 milijarde šilingov. Po naltovo-ZANIMIVA RAZSTAVA V DOMU UMETNIKOV: Celovec danes in jutri Celovec je v zadnjih desetih letih močno spremenil svoje lice. Postal je lepši in prikupnejši za domače in številne goste, ki ga zlasti v poletnih mesecih obiskujejo in dan za dnem občudujejo. V zadnjih desetih letih je bila uresničena vrata načrtov, ki jih je vsebovala 'takratna razstava »Novi Celovec«. Razvoj mesta v zadnjih letih morebiti najbolj ponazarjajo naslednje številke: V minulem letu je mesto porabilo 30 milijonov šilingov za ureditev svojega cestnega omrežja. S 420 šilingov, iki -jih je po prebivalcu izdalo za gradnjo cest, se je postavilo na čelo avstrijskih mest. (Medtem se je število občinskih stanovanj povečalo na 3561, nadaljnih 822 jih ima mesto v načrtu. Leta 1949 so šole v mestu štele 120 razredov, sedaj se je njihovo število povečalo za 113 razredov, 102 razreda pa ima mesto še v načrtu. Iz tega izhodišča izhaja tudi sedanja razstava »Celovec danes in jutri«, 'ki jo je v petek minulega tedna v Domu umetnikov odprl celovški župan Hans AuSsenvinkler. Razstava prikazuje zlasti načrte za nadaljni razvoj in modernizacijo mesta. Njen namen je, da prebivalstvo mesta seznani z načrti mestnih očetov in njihovega gradbenega oddelka. S tem pa omogoča tako kritiko kot nove .pobude vseh, katerim leži nadaljnji komunalni, kulturni in turistični razvoj mesta pri srou. »GLOSARJEVI ZAPISKI«■ V času žetve Sole so zopet odprle svoja vrata. Za mnogo otrok prične s tem nov, napet odlomek v njihovem življenju. Toga se starši zavedajo posebno tedaj, kadar pošljejo svoje otroke v slovenske šolske ustanove. O pomenu in nalogah slovenske gimnazije je bilo že preveč napisano. Z začetkom šole pa se začne tudi izvenšolsko delo slovenskih gimnazijcev. Našlo bo svoj izraz pri zaključni slavnostni akademiji. Spet bomo proslavljali slovensko srednjo šclo, slavili bomo zaslužne može, organizatorje, vodje, učitelje, poklonili se bomo novim maturantom. Spet bomo v listih polnili stolpce o požrtvovalnosti in neizmernem idealizmu raznih pri tej akademiji udeleženih oseb, o mladini, ki se v prostem času vežba za akademski nastop. Da ti ljudje vse te izraze zaslužijo, to upamo; saj so področja, kjer 'so deležni priznanja, tudi njihov poklic; za to so prinesli s seboj strokovno izobrazbo vsak na svojem polju. Toda ko človek prisluhne zvokom in in-toniranemu vzdušju na akademijah slovenske gimnazije ali ko bere v slovenskem (in nemškem) tisku poročila o izrednih uspehih, ki jih je dosegel ta ali oni na tem ali onem področju z našo mladino, takrat se mi zdi, da so nekateri ljudje postavljeni v senco, ki ni primerna. Ta senca temni tem bolj, tem svetleje sonce obseva druge. Kajti le malokdo se spomni ob teh prilikah vseh tistih Slovencev, ki žive raztreseni širom po naši domovini, ki so brez imena, ki pa sploh omogočajo slovensko gimnazijo. Ne pozabimo, da nam slovenske gimnazije dejansko ne zagotavlja člen 7 državne pogodbe iz leta 1955 (zagotavlja nam jo na papirju), temveč slovenski otroci. Brez njih in brez tistih, ki jih usmerjajo v to šolo, bi ne bilo slavospevov n. pr. o pevskih dosežkih na tej šoli. N avzočnosti teh ljudi v našem narodnem življenju in njihovega pomena se premalokrat in prenaglo zavedamo. Niso vedno samo starši, ki skrbe za dijaški naraščaj, temveč oni zavedni in razgledani Slovenci, ki spregovore odločno in odkrito besedo za to šolo. In ki za te besede postavijo tudi dejanja. Čudež, da ob tisočletnem ponemčevanju in ob trdovratnih raznarodovalnih težnjah v deželi slovenska gimnazija doživlja tak dotok, da mora uvajati vsako leto paralelne razrede, naj bo vendar dovolj močan vzrok, da se poleg običajnih himn obrnemo s hvaležno kretnjo tudi do tistih narodnih delavcev, ki ne žanjejo stoje na odru pred napolnjenimi dvoranami, temveč sejejo v tihoti vsakdanjega življenja. Tisti, ki je sejal, je storil več, kot tisti, ki je požel. -nsch Z A H O M E C Minulo nedeljo smo imeli pri nas žegnanje, da že dolgo nismo več imeli takega. Motilo nas tudi ni slabo vreme in po stari pristni domači navadi smo opravili naše žegnanj-ske obrede štehvanje in rej poa lipo. Po dolgih letih so pri Hrebcu poskrbeli spet za žegnanjsko veselico s prijetno godbo. Pri štehvanju, kakor smo ga navajeni, se je pomerilo 8 fantov, rej pod lipo pa je zaplesalo 11 parov. Oba naša stara običaja sta privabila veliko gostov od blizu in daleč, 'ki se ni-tso mogli načuditi našim vrlim šteh-varjem in parom reja pod lipo. Kran-cl pri štehvanju je dobil Ravšov, ki je bil potem deležen zasluženih čestitk. Z letošnjim žegnanjem je sedanji Zahomec znova pokazal, da spoštuje naše stare običaje in da se zna veseliti pristno, kakor so se veselili naši predniki. /----------------------^ RAZPIS RAVNATELJSKEGA MESTA DRŽAVNE GIMNAZIJE ZA SLOVENCE Zvezno ministrstvo za pouk je z odlokom cd 9. avgusta 1967, šlev. 109.218-V/3b-67, objavilo razpis mesta ravnatelja Državne gimnazije za Slovence: V območju deželnega šolskega sveta za Koroško bo na novo zasedeno mesto ravnatelja Državne gimnazije za Slovence v Celovcu. Prošnje za zasedbo tega mesta je tre-ba službenim potom vložiti do 30. septembra 1967 pri deželnem šolskem svetu za Koroško. Prošnji je treba priložiti lastnoročno napisan življenjepis. V______________________ du bo v začekfu steklo 3 do 5 mi-pacitefa bo vendar znašala 10 milijonov ton, dosežena pa bo šele, ko bo zgrajena druga rafinerija ob iijanov fon nafte letno, njegova ka-naffovodu. TO IN ONO OD ŠMOHORA DO LABOTA VRBA. — Ob Vrbskem jezeru tudi z razvojnem turizma v avgustu niso zadovoljni. Po močnem nazadovanju nočitev v juniju in juliju tudi v avgustu lanskega števila nočitev niso mogli doseči. V Vrbi so našteli za Okroglo 10.000 nočitev manj -kot pred letom dni, rahlo nazadovanje nočitev javljata tudi občini Kriva Vrba in Otok, le Poreče pravijo, da ise je število nočitev povečalo za 4000. Skupno so v teh občinah avgusta našteli okroglo 591.800 nočitev, lani pa 597.900 nočitev. BILČOVS. — V Želučah je v nedeljo Drava naplavila truplo 22-let-nega zidarja Gerharda Radda iz Gmiinda, ki je v petek padel v reko Lieser. Truplo so spravili s helikopterjem na varno. Pri Galiciji so v petek potegnili iz Drave truplo zidarskega pomočnika Benjamina Waldnerja iz Gassen, ki so ga pogrešali od 27. avgusta. Močno narasla Drava je tudi pri Kazazah naplavila ženisko truplo, ki so ga našli v ponedeljek. Slutijo, da gre za 40-letno Margareto Trapp iz Ro-žeka, ki jo pogrešajo od 1. septembra. BISTRICA V ROŽU. — V nedeljo so odprli novo plezalno stezo po severni steni stola. Stezo so zgradili člani Avstrijske reševalne službe tekom enega leta. Za njeno izgradnjo je boroveljska KESTAG darovala potrebno železje in 270 m dolgo jekleno varnostno vrv. Slavnostni otvoritvi s ©prisostvovali tudi alpinisti iz Slovenije. BOROVLJE. — Koncem tedna je bilo v Borovljah peto tekmovanje športnih strelcev iz Furlanije-Ju-lijske krajine, Slovenije in Koroške. Pri tekmovanju je zmagalo moštvo iz Slovenije s 4232 krogi pred moštvom Koroške 4196 krogov) in Furlanije (4081 krogov). Najboljši strelci so bili Janez Otrin (551) in Vera Otrin (542) iz Slovenije ter Rudolf Natmessnig (542) s Koroške. ŽELEZNA KAPLA. — V Kočni so odkrili rove starega rudnika živega isrelbra. Potem, ko so se pri kopanju novega rova v aprilu smrtno ponesrečili trije delavci, je začelo neko štajersko podjetje zli delavci rov naprej vrtati. V 116 metrih globine so naleteli na stare rove, ki so še dobro ohranjeni. Doslej so jih očistili v dolžini 80 metrov, 400 metrov nad vzhodom pa so v Kočno začeli vrtati lijak, pri čemer so tudi naleteli na znake rude živega srebra. Izdajatelj, založnik in lastnik; Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik; Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasomelorgasse 10, tel. 56-24. — Tiska Založniška i-n tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. —• Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 2021 Klagenfurt - Celovec, Postfach 124. Sončevo dekle Nekoč je živela mati, ki je imela trii otroke. Mlajša dva je iz srca ljubila in lepo skrbela zanju, starejše hčere pa ni marala. Mnogokrat se je zgodilo, da je kupila novo obleko mlajšima, na istarejšo pa še pomislila ni. Mlajša dva ata jo lahko povsod spremljala, ljubkovala ju je, razvajala in ju vodila s seboj, starejšo hčer pa je vedno puščala doma in ji ob odhodu ukazovala: »Danes boš pasla naše race! Gorje, če se katera izgubi! Tepena boš, da bo joj!« Vse to je slišala tudi hiša, v kateri so živeli, ptice, ki 'sosedele na drevesu pred hišo, kuža na verigi pred hlevom, muca, ki je sedela pred hišnim pragom, drevesa in rože na vrtu. Ko je mati s svojima miljenčkoma odšla, je kuža veselo pomahal deklici in postrigel z ušesi tako umetelno, da se ji je na žalostnem obrazu pokazal smehljaj. Muca se je dvignila in se ji priliznjeno splazila v naročje, ptice na drevju pred hišo so poslale svojega sla kosa, Uzbeška pravljica |^jg p j Nekoč je vladal Gerantu padišah, ki mu je bilo ime Husein Barkam, in prav tisti čas se je razplodilo tam toliko muh, da je bilo komaj še mogoče živeti. — Zares, muhe so šiba božja! —je vzkliknil Husein. — Ali je kje kraj, kjer ne bi bilo muh? — Kjer tli ljudi, ni niti muh! — je, ne da bi kaj dosti premišljeval, odgovoril Ališer Navoj, ki je bil tisti čas veliki vezir. — Ne verjamem! — je vzkliknil šah Husein. — Stavim tisoč zlatnikov, da so muhe povsod. — Lahko vam dokažem, da nimate prav, — je vztrajal Ališer. Husein in Ališer sta zajahala konja in odšla iskat kraj, kjer ne bi bilo ljudi ne muh. Dolgo sta jahala, veliko prejahala in se nazadnje znašla v neobljudeni peščeni puščavi. Sklenila sta, da si bosta malce odpočila. Ališer je skuhal čaj. Medtem ko sta sedela na peščenem griču in pila čaj, se je naenkrat razleglo brenčanje in na rob Huseinove skodeli e c je sedla muha. — Ališer! — je zaklical šah. Rekel si, da -ni muh, kjer ni ljudi — zdaj poglej, vse naokrog je puščava, pa vseeno letajo muhe! — Kaj midva nisva človeka? — je odgovori! Ališer. Husein Bark ara je potegnil iz žepa mošnjo s tisoč zlatniki, jo ponudil Ališerju in rekel: — Prekosil si me! ki je na vrtu nabiral črve. Ta je brž priletel in se usedel v vrh visoke hruške pred hišo in vodil njih pevski zbor. Peli >so o sončevih žarkih, o oblakih, o pldsu mušic in komarjev nad mlakami in še o tistih drobnih zabavnih stvareh. Ko pa so se ptice utrudile iin odletele na obisk v sosednje kraje, je zašelestelo listje stare hruške najnežnejšo melodijo, kar jih je zmoglo in rože na vrtu -so zadehtele še bolj, da bi pritegnile njen pogled In jo razveselile. Race so ise mimo pasle po dvorišču in niti ena ni poizkušala pobegniti. Kakopak! Saj niso hotele, da bi bila deklica tepena. Tako se je dogajalo dan za dnem. Deklica ni bila osamljena. Družbo so j.i delali oblaki in sonce in mesec in zvezde in trave in hiša in ker so ji peli sleherni dan le najlepše pesmi, iki so jih znali, in govorili le najlepše besede, ki so jih poznali, je deklica rasla s pesmijo v srou, ki je ni skalila nobena slaba beseda. Kot skrivnost je -bila, ki je ni še nihče odkril. Leto za letom je minilo, leto za letom brez matere, brez njene ljubezni, a ljubezen, ki so ji jo dajali sonce, zvezde, ptice, rože in trave, je bila večja in zvestejša in nežnejša od vseh človeških ljubezni na Svetu. In deklica je iz te ljubezni zrasla v dekle. Nekega dne pa se je mati naveličala hraniti svojo neljubljeno hčer. Rekla je trdo: »Ko ptice dohranijo svoje mladiče, jih zapustijo in se ne brigajo več zanje. Pojdi od doma! Ta dom ni več tvoj! Tu te ne maramo več.« Takrat se je obrnila deklica k očetu in ga vprašala: »Ali me tudi ti ne potrebuješ več?« Oče je pogledal najprej mater in potem hčerko in rekel: »Ne. Od danes naprej nisi več moja hči.« oče, da mi daš vsaj lo, preden si najdem e pričakuj nobene pomoči več. Mar ne vidiš, da imam, razen tebe, še dva otroka, za katera moram skrbeti? Tvoji mali sestri moram pripraviti balo, da se bo lahko poročila, sina, tvojega brata, pa moram šolati.« »In meni ne moreš pomagati?« je vprašalo dekle. »Ne,« je rekel oče trdo. »Sama poskrbi zase!« Prijel je njeno culo in jo hotel odnesti skozi vrata na cesto. Mati pa je ukazala: »Spusti culo na tla! Sama naj si jo odnese!« In oče je spustil culico na tla in se postavil odločno ob mater, ki je stala na pragu. Dekle je vzelo svojo culico in odšlo v neznani svet. Bilo je že pozno zvečer, deževalo je in mrzel veter je tulil čez pokrajino. Dekle pa je bilo le slabo oblečeno. Dež ji je 'kmalu premočil borne čevlje in obleko, ko je hodila po cesti, za katero ise je zdelo, da nima konca. Hodila je in hodila vso dolgo noč in dež ji je sproti spiral solze z lic. Drugega dne ob zori je prispela v veliko mesto, ki ga ni še nikoli »Potem pa te prosim, malo denarja za prvo s: delo,« je prosila hči. »Nimam. In od mene r videla. Tu si je poiskala 'delo in si služila vsakdanji kruh. Kadar je po delu počivala, je hodila med rože in drevje, k žitnim poljem in pisanim travnikom in je pela z vetrom k (soncu in sinjim obzorjem. Nekega dne jo je srečal ob prostrani njivi vesel fant. Veter mu je mršil črne kodre, ko jo je vprašal: »Čigava si, dekle?« »Sončeva,« je rekla. »Ali imaš kaj prijateljev in znancev in kdo so?« je spet vprašal fant. »O, imam jih mnogo, kamorkoli grem,« je reklo dekle. »Kaj pa dom? Ali ga imaš?« »Ne, doma nimam. Imam pa grad, ki ga nihče ne pozna. In dvajset zvestih slug. Deset tekačev in deset garačev.« »Mar ti ni nikdar dolgčas sami v tem gradu?« jo je vprašal veseli kodrolasi fant. »Pač. Včasih . . . Malo ...« je reklo dekle in se ozrlo čez valovito žitno polje, iki se je zlato svetilo v sončnih žarkih. »Ali bi lahko ostal pri tebi?« je vprašal. Dekle ga je pogledalo z velikimi rjavimi očmi in pomislilo, potem pa odgovorilo z zagonetnim smehljajem na ustnicah: »Lahko, če hočeš.« , In je ostal. Dekle je ukazalo svojemu gradu: »Odpri se in sprejmi tega kodrolasega fanta!« in zvestim slugam je zaklicalo: »Pohitite z delom! Zdaj sva dva!« In grad se je odprl In pred očmi veselega fanta so se razkrile lepote, ki jih ni bil še nikoli videl in sluge so pohitele na delo in so trdo delale od jutra do mraka. Kmalu so z delom pričarali vse, kar je bilo potrebno in v toplem, prijetnem domu je mlada mati učila svoje otroke tiste velike ljubezni, katere so je naučili v mladosti njeni zvesti prijatelji: sonce, mesec, zvezde, ptice, drevesa, rože, trave, kuža in muca, veter in vode, dolina, v katere naročju je stala hiša, kjer je kot deklica rasla, in gore, ki so stražile to dolino pozimi z belimi kučmami na temenih, spomladi s cvetnimi venci v naročjih, poleti z zelenimi kapami na glavah, jeseni z živopisanimi klobuki. »Oh! Svet je bogat in razkošen dom ljudem. Tukaj nikoli ne zmanjka zabavnih zanimivosti,« je učila -svoje otroke in oni so jo poslušali in se živo zanimali za vse, kar jim je povedala. »Kar učite se!« je govoril oče — veseli fant. »To naše sončevo dekle že marsikaj ve.« Tudi sama sem prisluškovala, ko jim je nekega dne pela pesem o soncu in bi vas zato rada vprašala: »Ali ste že uganili, kje je stal njen grad in ali ste že spoznali njenih dvajset slug?« Mogoče pa premorete tudi vi tak grad in dvajset takih zvestih slug! Zlata Curk Kdor prisluškuje, o sebi čuje Živela sla bratec in sestrica. Sestrica je bila pridna in ubogljiva, bratec pa poreden. Nekoč je prišla na obisik teta in oba otroka sta morala iti v kuhinjo. Bratec je bil zalo radoveden in je začel prisluškovati. Prav tedaj pa je mamica pripovedovala teti, kako je sestrica pridna, bratec pa se ne uči, razgraja doma in v šoli in tudi prav nič ne pomaga. Bratcu je bilo zelo hudo. Sklenil je, da se bo poboljšal. Svojo obljubo je tudi izpolnil. Vsak dan je bil bolj priden. Mamica se je zelo čudila. Nekega dne ga je vprašala, zakaj je postal tako priden. Bratec pa ji je odgovoril: »Zadnjič ko je bila pri nas teta, sem slišal, da nisem tako priden kakor sestrica. To mi ni bilo všeč in sklenil sem, da se bom poboljšal." Kako je slavček človeka pameti učil Uje! je človek slavčka pa ga je hotel pojesti. A slavček mu pravi: ..Mene se ne boš najedel, človek. Izpusti me, pa ti dam tri dobre nasvete, ki ti bodo v stiski prav prišli." In človek je obljubil, da bo izpustil slavčka, če mu v resnici da tri nasvete. Pa mu da slavček prvi nasvet: ..Nikdar ne jej tega, kar ni dobro." In drugega: »Nikoli ne žaluj za tistim, kar se ne more vrniti." In tretjega: „Ne verjemi nespametnim besedam." Slišal je človek te tri nasvete in izpustil slavčka. A slavček je hotel preizkusiti, ali ga je človek razumel. Zletel je na vrh drevesa pa mu pravi: „Ej, narobe si ravnal, da si me izpustil. Če bi vedel, kakšno bogastvo nosim v sebi, me nikoli ne bi pustil. Velik dragocen biser je v meni, če bi ga dobil, bi na mah obogatel.” Ko je človek to slišal, mu je bilo stra šno žal, skočil je kvišku, prosi slavca, naj se vrne. Slaček pa mu reče: »Zdaj sem spoznal, da si bedak. Nisi poslušal kar sem te učil. In žal ti je za tistim, kar se ne more vrniti. In nespametnim besedam si verjel. Poglej, kako sem majčken. Kako naj bi se velik biser skrival v meni!” In je odletel. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiinimiiiniiiiiiHiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiii iiiiiiiH!iiHMiiiiiiiiHmmur;fiiiiiiMimm«mmHHitH„Jaz imam rajši vaše platnice," ji je odgovoril pisatelj. © VVinston Churchill je nekdaj obiskal znanega časopisnega magnata Hearsta, ki mu je pokazal neke svoje amaterske slike. Churchill, ki je bil, kakor je znano, tudi sam amaterski slikar — in sicer prav dober slikar — |je Hearstove slike dolgo časa ogledoval in naposled rekel: »Vaše slike so prav lepe, da bi pa lahko postali zares dober slikar, bi morali biti nekolikanj revnejši..." • Znameniti pianist Arthur Rubinstein ni sorodnik bankirja Sergija Rubinsteina, a njune življenjske poti so se pogosto križale. Ko je bil pianist še samec, je živel precej časa v pariškem hotelu »Majestic". Na naslov: Rubinstein, Majestic, Pariš je prihajalo mnogo brzojavk, ki jih je zaradi nepopolnega imena uprava dostikrat izročila nepravemu. Nekega dne je prišel Sergij Rubinstein s kupom brzojavk k Arthurju in mu rekel: »Mojster, lepo vas prosim: prepričajte mojo ženo, da ne poznam nobene Marije v Benetkah, nobene Elze v Pragi in nobene Margarete v Bukarešti!" »Prav rad," je odvrnil pianist in prav tako izročil soimenjaku sveženj brzojavk, »vi pa zato dopovejte mojim sorodnikom, da nimam treh milijonov dolarjev v neki ameriški banki in še 20 milijonov frankov v neki švicarski banki.” Nekega večera, nekako leto dni po mirti njegove žene Emme je starega Charlieja prebudilo brnenje avtomobila, ki je vse hitreje prihajal bliže. Nato je sledilo nekaj, da je starcu zledenela kri v žilah. Da, to je bilo smrtno hropenje njegovega psa Sama, ki je ob tem času pred spanjem odšel iz hiše. Starec je pozabil obuti copate in bosonog odhitel iz hiše. Sam je nepremično ležal dva metra od ceste. Na travi so bili videti sledovi avtomobilskih gum. To je pomenilo, da je psa nekdo namenoma povozil. Dvignil je mrtvega psa. — Kaj se je zgodilo, Sam? je jecljal starec. — Edino dobro bitje, ki sem ga imel. Ali si me tudi ti zapustil? Starec je uvidel, da je vse zaman, njegovo tarnanje in njegove solze. Spomnil se je prve svetovne vojne, ko je bil najmirnejši in najstarejši prostovoljec v četi in so mu vsi pravili očka. Ko je nekega dne padel najmlajši vojak v četi, je očka domala izgubil glavo, se še istega večera prebil prek sovražnikovih prednjih črt in se junaško maščeval za smrt mladega tovariša. Takšen je bil še zdaj. Za jok bo še dovolj časa, je razmišljal, ko je nosil pasje truplo v hišo. — Našel jih bom, Sam. Samo počakaj in videl boš, kako mi bodo to drago plačali, — je govoril na glas in položil mrtvega psa v naslonjač pred televizorjem. Charlie je živel v ulici, ki ni vodila nikamor. Za njegovo hišo so bile v ulici samo še tri hiše. V eni od garaž teh hiš bo prav gotovo našel avto, ki je povozil njegovega psa. Avto mora biti še topel. Ni mu bilo treba hoditi po cesti, šel je po bližnjici. Poznal je vsak pedenj zemlje, ker je bila nekdaj njegova. Charlie je bil takrat premožen človek. Naglo je stopal skozi hladno noč in se nagonsko izogibal kamenju in grmovju, ki ga ni videl. Kak mu je vzel njegovo Emmo in proti temu ubijalcu je bil brez moči, toda ubijalce tega večera bo našel. Avtomobil v prvi garaži je bil hladen. Motorja mu ni bilo treba niti potipati, iker je bilo vse naokrog tiho. Ne, Samovega ubijalca tu ne bo našel. Niso niti Bergerjevi, je pomislil, ko se je približal drugi hiši. Tam je živel miren zakonski par, ki njegovemu psu gotovo ne bi storil nič žalega/ vendar je le stopil v garažo, da se prepriča. Da, motor je bil hladen. Odpravil se je do tretje hiše. Toda zakaj bi iskal pri tej hiši, ko je točno vedel, da lastnika že nekaj mesecev ni v Ameriki in je njegova hiša prazna. Ko je prišel bliže, je videl stati v senci dreves vozilo. To je bil star avtomobil, in ko se mu je približal, je slišal, kako neka senca ob avtomobilu govori drugi: — Hiša je vsega polna, Eddie, in nikogar ni v njej. — No, Joe, zakaj bi delal v mlekarni, če ne bi vedel, kdo je v mestu in koga ni. Mar misliš, da za nekaj ušivega denarja, ki ga prejemam? Tako vem, kdo je odsoten in koliko časa ga ne bo. Pozneje je vse lahko. Če me boš poslušal, bova imela posla čez glavo, nato pa bova izginila iz mesta. senca. — Mrtva kakor pes, ki si ga tako mojstrsko povozil. — Ni bil ne prvi ne zadnji. Ko ga ujameš med žarometi, se pes popolnoma zmede. Čaka samo, da ga zadeneš, in konec. Charlie je ju je spoznal, ko sta stopila iz sence. Eddie je delal v mlekarni, a drugi, višji, v samopotsrežnici. Zdrznil se je, ko je zaslišal Eddijev glas: — Zakaj si vzel orožje, Joe? Saj sem ti povedal, da ne bo nikogar. — Tako je bolj varno. Kdo ve, ali ni ostal še kje kak pes, ki ga ni mogoče doseči z avtom? Charlie je postal in pričel razmišljati. Torej je našel ubijalca svojega psa in prejela bosta zasluženo kazen. Ne bo ju prijavil policiji, sam se bo maščeval. Tako se je zaklel in počasi odšel domov. Ni šel več v posteljo, ampak je prebil ostanek noči v naslonjaču pred televizorjem. Ko se je naslednje jutro odpravil v mesto, je že imel v glavi točen načrt. Odšel je naravnost v banko in KATHERINE ROBINSON: Mož beseda glasno, da so ga mogli vsi slišati, zahteval izplačilo denarja, ki ga je imel na svojem računu. — Vse do zadnjega centa, — je rekel. Se preden so mu odšteli denar, je že vse mestece vedelo, da je Charlie dvignil ves svoj denar v 'banki. Iz banke se je odpeljal naravnost do mlekarne in kupil eno od tistih kovinskih posod, ki so jih uporabljali za dostavo mleka. Sicer jih je imel doma precejšnjo zalogo, toda hotel je, da bi Eddie izvedel o tem nakupu. — Poslušaj, Tupp, — je pripovedoval prodajalcu, — toliko bank so že izropali, zato ne želim, da bi moj denar kdo ukradel. Vzel sem vse do zadnjega centa. To je denar, ki sem ga prejel za prodano zemljišče. Tam ga bom tudi varno skril. Tupp ga je poskušal odvrniti od te namene in ga je prepričeval, da je za 'starca nevarno imeti denar pri sebi. Toda vse je bilo zaman. Nato se je Charlie odpravil v samopostrežnico, kupil nekaj baterij in ponovno pripovedoval svojo zgodbo. Medtem ko je govoril, je pozorno — To je zares slepa ulica, — se je opazoval Joeja, kako je njegove bese ponovno oglasila prva, nekaj višja de napeto vlekel na uho. — Vse se razvija po moji želji, — je pomisli Charlie, ko se je odpeljal domov. Bil je zadovoljen s seboj in s svojimi igralskimi sposobnostmi. — Zvečer bom o tem pripovedoval Em-mi in Samu, se je glasno pogovarjal sam s seboj. Ko je prišel domov, je odšel v shrambo. Iz nekega kota je privlekel zavitek z dinamitom, ki ga je bil kupil, ko je na zemljišču razstreljeval skale. To je delal sam, saj je bil med vojno pri tehnični četi. — Vedel sem, da bom to še kdaj potreboval, si je mislil, ko je odšel nazaj v sobo in se takoj lotil dela. Del električnega stikala je pritrdil na notranji pokrov mlečne posode ter ga z žicami povezal z dinamičnimi palčicami in baterijami. Med delom je čutil, kako mu je srce močno razbijalo. Vendar ni hotel prenehati, da bi vzel kapljice za srce. Odkar mu je umrla žena, jih ni več jemal. Do večera je vse delo končal. Nato je odšel na bližnje zemljišče in pričel kopati jamo. Najprej je položil vanjo zaboj z mrtvim Samom in nato nad zabojem pozorno namestil mlečno posodo. Zatem je vse prekril z zemljo. Tega dela ni opravil posebno pazljivo, nalašč je pustil sledove, tako da se je videlo, kje je kopal. Za 74-letmega starca z oslabelim srcem je bilo vse to precej naporno. Lopato je pustil pred hišo in odšel v sobo s televizorjem. — Vse v redu, Emma, je govoril na glas. — Nisem tako bedast, kakor mislijo. Ti veš, da ne želim, da bi toliko denarja propadlo. Vse do zadnjega centa sem poslal inštitutu, ki dela poskuse z zdravili .Morda bom s tem pomagal rešiti druge pred boleznijo, ki je pobrala tebe. Naenkrat je umolknil. Slišal je brnenje bližajočega se avtomobila. Ni se hotel skriti. Če bosta prišla in vprašala kje ima denar, ne bo dovolil, da bi ga mučila. Čutil je, kako mu življenjske sile pešajo, slišal je korake in zatem Joejev glas: — Pobrigaj se ’ za starega, Eddie. in poglej, kaj se je zgodilo. Ali je mrtev ali pa se je samo potuhnil? Nato koraki in glas iz bližine: — Stari je že na poti na drugi svet. Odlično, to nama poenostavlja delo. — Torej morava samo najti denar. Kako ga bova prisilila, da spregovori. Eddie? — Zares si bedak! Ali nisi opazil, da je kopal pod drevjem?! Denar naju čaka, morava ga samo izkopati. Slišal je korake, ki so se oddaljevali, in udarce lopate. Slišal je tudi, kako je lopata udarila na posodo. Naenkrat je zagrmela silna eksplozija, nato pa je bilo zopet vse tiho. Zadnje, kar je slišal, je bilo lajanje psa v daljavi... TODOR DANAILOV: CORRY FORD: Nevarna podobnost Ne vem zakaj, toda ljudje me vedno zamenjujejo z drugimi. Celo čisto neznani ljudje me trepljajo po ramenih in vzklikajo: »Zdravo, stari moj George!" Potem stopijo za korak nazaj, me premerijo od pet do glave in se opravičujejo: »Oprostite, ampak podobni ste Georgeu kot jajce jajcu!" Tako se mi dogaja, kamorkoli grem. Stevardese v letalih mi vedno polagajo na kolena tuje plašče in potem pravijo: »Mislila sem, da ste vi tisti, ki sedi poleg vas." Leta in leta že zahajam v isti klub, pa me vratar še vedno nagovarja z »gospodom Forbishem" ali pa me opozarja, da moram nositi špecerijo za kuhinjo skozi vhod za služinčad. Celo živali si z menoj niso čisto na jasnem. 'Pred nekaj dnevi me je skušal pes mojega prijatelja na vsak način ugrizniti v nogo. »Prepričan je, da si naš pismonoša," mi je veselo pojasnjeval prijatelj. Kaže, da so ml drugi ljudje bolj podobni kot jaz njim. Vendar se mi redko pripeti, da bi me zamenjali s kako imenitno osebnostjo. Navadno se izkaže, da sem živa podoba kakega daljnega sorodnika iz Omahe, ki ni prav posebno bister, ali pa gola kopija Herberta Liffingvvella iz Monclaira, ki so ga aretirali zaradi poneverbe. Res pa je, da moja podoba ne ostane ljudem v spominu predolgo. Kadar na cesti navdušeno pozdravljam dolgoletne prijatelje, me navadno premerijo s praznim pogledom. »Ah, saj res... glej, glej, glej!" mrmrajo potem, ko jim podam roko in na obrazu jim vidim, kako se trudijo, da bi našli mesto v svojem spominu. »Kako je kaj, a?" pravijo potem, dvomeč o moji eksistenci. Ali pa recimo, da stopim v polno veleblagovnico, da bi si kupil srajco. Prebijem se do prodajne mize, s težavo opozorim nase prodajalca in mu sporočim številko srajce, ki bi jo rad kupil. Zleze nekam kvišku, vzame s kupa škatlo z mojo bodočo srajco, jo prinese k pultu in potem stoji in išče s pogledom po morju kupcev, da bi našel tistega, ki je naročil srajco. Brez uspeha. Dajem mu z roko znak, da bi mu pokazal, kje stojim. »Oprostite," mi pravi hladno, »toda tu jih je še precej, ki so prišli pred vami!" Prav poredkoma se mi zgodi, da stopim v sosed-njo gostilno in se ne bi primajal do mene pijanec in spustil neizbežni vzklik: »Glej, glej, moj stari vojni tovariš!" Delam se kot da ga nisem opazil, a možakar ne spusti z mene svojega zamegljenega pogleda. »Ali se me res ne spominjaš? Saj ni mogoče, da bi pozabil 368. regiment?" Že čutim kako me začenjajo gostje v gostilni opazovati z gnusom. S kakšno pravico se tako oholo vedem proti staremu tovarišu iz vojske samo zato, ker je malo pod paro? Ne preostane mi drugega, kot da mu velikodušno 'plačam naslednji vrček piva, on pa me prisrčno objame čez ramena in začne prepevati najnovejšo popevko. Konča se navadno s tem, da naju oba vržejo iz gostilne. Vsa zadeva postaja že prava manija. Vsako noč se mi sanja, da stojim sredi dvorane, polne ogledal, obkoljen s stotinami postav, ki so mi tako podobne, da ne morem ugotoviti, katera je pravzaprav JAZ. V zadnjem času sem se že večkrat zalotil, da prijazno kimam svoji lastni podobi v ogledalu, ker mislim da sem nekoga srečal. Včeraj me je nekdo poklical po imenu, potem pa me je bolj natančno pogledal in odkimal: »Prvi hip sem mislil, da ste Corry Ford," se je opravičeval. »Zdaj pa vidim, da sem se zmotil. Vidva si pa res nista prav nič podobna!" Kaj pa, če sem jaz sploh — kdo drug? Zakonca Gancev Ivan in Laika sta bila na koncertu. — Kako čudovita simfonija! je pomislil Gancev. — Treba bi bilo večkrat takole na koncert. Tudi Laika ima rada glasbo. Laika, oblečena v črno večerno obleko z bleščečo broško iz umetnega kamenja, si je podpirala glavo in zatopljena poslušala čudovito glasbo. Toda nenadoma ji je v ušesih zazvenela neka druga glasba. Toliko da se ni onesvestila. Najraje bi bila zgrabila črnolasko žensko, ki je sedela poleg njenega moža. — Nesramnica! je vsa iz sebe v mislih siknila Laika. —■ Rada bi odkrito koketirala z mojim možem, v moji prisotnosti? Glej, kako bulji v njega! A on ... jo tudi gleda. Najbrž se že dolgo poznata ... Ljubosumna zena ni več odtegnila pogleda od črnolase sosede. Mlada simpatična ženska, ki je sedela poleg Ivana, je v resnici obrnila glavo proti njemu. Od časa do časa je celo kimala, kakor da mu namiguje. Orkester je prenehal igrati, v dvorani so se prižgale luči in odprla vrata. Laika je nervozno vstala in ne da bi karkoli rekla odhitela proti izhodu. — Lola, greš v bife? je vprašal Ivan in stopil za njo. Laika se je naglo obrnila in jezno vzkliknila: — Lahko ostaneš! Zdi se mi, da te motim ... Vzela je plašč iz garderobe in se napotila proti domu. Nenadoma je obstala. — Kaj pa če se že dolgo poznata? Kaj če bosta skupaj odšla s koncerta in jo bo spremljal? Ne, tega ne bom dopustila. Vrnila se bom in ju zasledovala. Ko bom vse videla, bom zjutraj pobrala svoje reči in ga zapustila ... Nisem pokorna ovčka, ki bo vdano prenašala vse njegove nesramnosti. In se je počasi vrnila. Ko je prišla do koncertne dvorane, je občinstvo že odhajalo skozi osvetljena vrata v temo jesenske noči. Nenadoma je Laika stopala proti njej; nehote je obstala ko vkopana. — To je ona! Ona je! In brez njega. Najbrž bi rada stvar zakamuflirala. Ivan jo bo počakal v kakšni temni ulici. Črnolaska je mirno šla po pločniku proti Laiki. Ni vedela, da bo padla naravnost v roke razjarjene tigrice. Ta ni niti hotela čakati, da bi ji žrtev povsem približlaa, ko v dveh skokih znašla pred njo pričela kričati: — Oprostite, državljanka ... vi... že dolgo poznate mojega moža? — Prosim? Kakšnega moža? Ne razumem... — Tako! Zdaj me boste imeli še za norca? Povedala vam bom. Tistega, ki je na koncertu sedel poleg vas in ste z njim ves čas koketirali. .. — S kom sem koketirala? — Prav z njim. — Motite se, jaz sem poslušala glasbo. — Zakaj ste potem obračali lice proti njemu? Zakaj ste gledali v njega in ne proti odru? — A, tako, se je pričela smejati »zapeljivka«. — Zaradi tega ste ljubosumni? — Zdaj se boste še smejali? — Zakaj se ne bi smejala? Črnolaska je odstranila šop las in pokazala Laiki desno uho. — Na to uho skoraj nič ne slišim, je rekla, — zato sem sc morala obrniti, da bi poslušala z zdravim. Ali zdaj razumete? Laika ni vedela, kdaj se je znašla na drugi strani ulice. Ko je prišel Ivan, se ga je oklenila in odšla z njim. se je in Uzbekistansko glavno mesto Taškent lani razdejanje po potresu — letos mesto gradbišč Ko je lani aprila potres razdejal uzbekistansko glavno mesto Taškent, je bila bilanca materialne škode ogromna: uničenih je bilo okoli 85.000 stanovanj ali 2,000.000 kvadratnih metrov stanovanjske površine; streho je začasno zgubilo 70.000 družin; razdejanih je bilo 220 otroških vrtcev, 181 šol ter 200 ambulant in bolnišnic. Do letošnjega aprila so v Taškentu zabeležili še 700 nadaljnjih potresnih sunkov, vendar so največ razdejanja povzročiti sunki med 26. aprilom in 10. majem lanskega leta, ko je mestno središče dva tedna „jahalo na podivjani kameli", kakor v prispodobi opisujejo Uzbeki to strašno katastrofo. Od takrat je minilo dobro leto in kako je zdaj v Taškentu, ki je z 1,2 milijona prebivalci peto mesto v Sovjetski zvezi? Vse mesto je velikansko gradbišče. Pod nebo štrlijo gozdovi žerjavov, in sicer ne samo v središču, kjer rastejo iz tal upravne zgradbe, marveč tudi v obrobnih četrtih, kjer neposredno pomaga vseh 15 sovjetskih republik in posebej še velika mesta, kot so Moskva, Leningrad in Kijev. To je graditev na tekočem traku; vrstne hiše iz gradbenih elementov rastejo skoraj tako hitro, kakor otroci doma sestavljajo hišice iz kock. Doslej so zgradili že polovico razdejanega stanovanjskega prostora. Nastajajo nova potrošna središča, lepša kot prej. Novi Taškent bo zeleno mesto; v zelenju bo polovica mestne površine. Izginila bo meja med uz-beškim in ruskim mestom, v starem delu bodo ohranili samo tisto, kar je arhitektonske- ga in zgodovinskega pomena, vse drugo bodo nadomestile stavbe z mnogo stekla in barve. Vse stavbe — stanovanjski bloki bodo imeli do devet, vladne stavbe pa do 20 nadstropij — bodo grajene tako, da bodo kljubovale potresnim sunkom. Urbanisti pravijo, da bodo v dveh do treh letih zgradili pred potresom varno mesto s 5,6 milijona kvadratnimi metri stanovanjske površine. Mesta v Sloveniji V Sloveniji živi v mestih dobra tretjina vsega prebivalstva. Ob koncu lanskega leta je imela Slovenija dve mesti z nad 100.000 prebivalci, in sicer Ljubljano s 190.000 in Maribor s 110.000 prebivalci. Na tretjem mestu je bilo Celje s 33.000 prebivalci, medtem ko jih je imel Kranj 25.000. Nad 10.000 prebivalcev je imelo pet slovenskih mest: Trbovlje 16.500, Jesenice 16.000, Koper 14.100, Nova Gorica 10.900 in Novo mesto 10.700. V naslednji skupini so bila mesta Ptuj (9.400), Murska Sobota (8400), Izola (8000), Kočevje (6700), Idrija (6100), Škofja Loka (6500), Kamnik (5950), Piran (5800), Postojna (5400) in Slovenska Bistrica (5000). Nekatera druga slovenska mesta so imela naslednje število prebivalcev: Slovenj Gradec 4700, Bled 4500, Ilirska Bistrica 3900, Ajdovščina 3650, Brežice 3150, Lendava 2750 in Tolmin 2300. RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 10.00, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmetijska oddaja — 6.05 Pregled sporeda — 7.55 Gospodarske vetsi — 9.00 Pozdrav nate — 10.03 Za gospodinje — 11.00 Roman v nadaljevanjih — 12.45 Oddaja za podeželje — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Razglasi — 15.00 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 ulturna poročila — 18.30 Odmev časa — 19.00 Šport i,n glasba — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet. Sobota, 16. 9.: 6.05 Oddaja zbornice za kmetijske delavce — 8.05 Domači vrt — 8.45 Domoča književnost — 11.00 Naša lepa domovina — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Človek kot ti in jaz — 16.00 Iz vseh dežel zveni — 16.30 Pogovor z gostom — 17.00 Pisano sobtono popoldne — 18.20 Glasba za delopust — 19.30 Srečevališče — 20.20 Koncert orkestra Radia Dunaj. Nedelja, 17. 9.: 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zojtrk z glasbo — 10.30 Smejati se je znala, pripovedka — 11.00 Koncert v zelenem — 12.45 Ogledalo mestnega gledoVišča — 13.00 Operni koncert — 13.45 lz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Nič kot veselje z glasbo — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Afriko Afrikancem, slušna igra — 21.15 Kakor je priporočal prospekt. Ponedeljek, 18. 9.: 8.15 Pet minut med vratmi, monolog — 8.45 Srbska narodna glasba — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 17.00 Big-Band-Story — 18.00 Dobra pesem, dober zvok — 19.30 XY ve vse — 20.20 Iz zgodovine koroškega turizma — 21.15 Iz knjige za goste — 21.45 Zveneči prt. Torek, 19. 9.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrac — 15.30 Rad te imam — 15.45 Koroškpo pesništvo — 17.00 Zabavni koncert avstrijskih komponistov — 18.00 Četrt ure deželne vlade — 18.15 Koroška avto- in motorevija — 20.20 Smrt nočnega čuvaja, slušna igra — 21.35 Glasba za pihalne orkestre. Sreda, 20. 9.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Na-sobem — 15.45 Predstavljamo vam — 17.00 Zlato rokodelstvo — 18.00 Četrt ure deželnega mlodinskega sekretariata — 18.15 Vzgoja kot prilagoditev na duh časa — 19.30 Srečevališče — 20.20 Koncert radijskega simfoničnega orkestra iz Berlina. Četrtek, 21. 9.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Ni lepšega življenja — 17.00 Dunaj ima vedno sezono — 18.00 Kmetijska oddaja — 18.15 Pesmi v narečju — 19.30 XY ve vse — 20.20 Vedno ni poletje — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja. Petek, 22. 9.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Poletne zvezde, pripovedka — 17.00 V spomin Karla Eisela — 18.00 Umetnostna kritika — 18.10 Koroške pihalne godbe — 20.20 Začinjena pojedina. II. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje: 6.40 Jutranja opazovanja — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Razglasi — 16.30 Koncertna ura —- PECI in ŠTEDILNIKI v največji izbiri Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Dobria vas - Ebarndorf A »141 tol. (0-43-361 201 17.10 Kulturna poročila — 17.50 Koj slišimo danes zvečer — 22.10 Pogled v svet. Sobota, 16. 9.: 6.20 Govori Fritz Schilling — 9.00 Dobrodošli v Avstrij«i — 9.20 Gospodarstvo za vsakogar — 9.30 Otroška ura — 9.45 Stvaritve velikih mojstirov — 13.25 Odmev iz Avstrije — 14.00 Tehnični razgledi — 15.30 Velika simfonija — 16.30 Komorna glasba — 17.10 Šport in glasba — 19.10 Štirje stavki iz baletne suite Tarantella — 19.30 Nedaleč od zlate strehe na lasfno streho — 20.45 Festival popevk v Gmundnu. Nedelja, 17. 9.: 8.05 Ogledalo tiska — 9.10 Nedeljska jutranja satirična oddaja — 9.40 Chopinova glasba — 11.15 Orkestralni koncert — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Dobrodošli v Avstriji — 14.30 Pet minut med vratmi, monolog — 15.00 Ljudstvo in domovina — 15.45 On ne pripoveduje le o Piroški — 17.10 Operna scena — 18.00 Magazin znanosti — 18.30 Zaljubljene gosti — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Tisoč rdečih vrtnic — 20.15 Don Giovani v Pragi. Ponedeljek, 18. 9.; 6.20 Odkrito povedano — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja oper — 15.05 Zabavna glasba — 16.00 Otroška ura — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Knjiga meseca — 19.30 Rigoletto, opera — 21.30 Komorna glasba. Torek, 19. 9.: 6.05 Preden odidete — 6.20 Kratko in jedrnato — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Komorna glasba s pihali — 14.30 Dentistka Helena CALLE Celovec, Bahnhofstr. 38 z dopusta nazaj. Ordinacija dnevno od pol osme do desete ure dopoldne Dvorakove skladbe — 16.00 Zenska oddaja — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Na poti za poezijo — 19.30 Poznaš svet — 20.30 Robert Stolz dirigira — 21.30 Znameniti glasovi. Sreda, 20. 9.: 6.05 Odkrito povedano — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Stvanitve velikih mojstrov — 13.30 Za desetletnico smrti Jana Sibeliusa — 16.00 Otroška ura — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Lepa pesem — 19.20 Weekend es Suisse — 20.00 Glasba od blizu in daleč. Četrtek, 24. 9.: 6.05 Preden odidete — 6.20 Oddaja delavsko zbornice — 9.00 Dobrodošli v Avstrijti — 9.20 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Violinska glasba dvajsetega stoletja — 14.10 Zborovski koncert — 16.00 2enska oddaja — 17.15 Študij gradbenega inženirja — 17.30 Nemški pesniki, ki j,ih slavijo tuje dežele — 19.30 Ples in sanje — 20.30 Vsaka reč ima dve strani — 21.15 Duh diktature. Petek, 22. 9.: 6.05 Nihče ne bo zmagal — 6.20 Oddaja delavske zbornice — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja oper — 16.00 Otroška ura — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Satirična lirika dvajsetega stoletja — 19.30 Prazen izstrelek, slušna igra — 21.00 Serenada za noč — 21.45 Mi in gore. Slovenske oddaje Sobota, 16. 9.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.00 Zbori pojejo. Nedelja, 17. 9.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljomo in voščimo. Ponedeljek, 18. 9.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Iz ljudstva za ljudstvo — 18.15 Kar po domače. Torek, 19. 9.: 14.15 Poročila, objave — Športni mozaik — Koroški kulturni pregled. Sreda, 20. 9.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 21. 9.: 14.15 Poročila, objave — Za vsakega nekaj. Petek, 22. 9.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Rukovet — Cerkev in svet. RADIO LJUBLJANA oddaja na srednjem valu 237,1 — 257 — 212,4 m. UKV frekvence 88,5 — 90,1 — 92,1 — 94,1 —■ 96,4 — 96,5 97,7 — 98,9 MHz. Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.30. Dnevne oddaje: 5.15 Svetujemo vam — 5.30 Dokler ne kupite časopisa — 6.15 Napotki za domače turiste — 6.25 Informativna oddaja — 6.15 Danes za vas — 7.05 Telesna vzgoja — 7.45 Pregled sporeda — 7.50 Oddaja za ženo — 8.05 Glasbena matineja — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila — 13.30 Priporočamo vam — 16.00 Vsak dan za vas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice. Sobota, 16. 9.: 9.25 Fokstrot in kastanjefe — 9.45 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Dopoldanska parada koncertnih inštrumentov — 11.20 Narodne in zabavne viže — 12.10 Igrajo violončelisti — 12.40 Pri belem konjičku — 14.05 Melodije za dober tek — 15.40 Odlomek iz opere Car Sultan — 17.35 Igramo beat — 18.15 Igrajmo in zapojmo —- 18.50 S knjižnega trga — 20.10 Domenico Savino z Rimskim simfoničnim orkestrom — 20.30 Korporala se drži smola, radijska igra — 21.15 Pokaži, kaj znaš — 22.10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 17. 9.: 7.30 Za kmetijsko proizvajalce — 8.05 Rožencvet, otroška igra — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 12.05 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Igrajo domači ansambli — 14.30 Humoreska tedna — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.30 Goljufa, igra — 19.05 Glasbene razglednice — 20.10 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer. Ponedeljek, 18. 9.: 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Gasparone in Poljska kri, opereti — 10.35 Bolni otrok, podlistek — 11.20 Melodije za vas — 12.10 Violončelist Ciril Škerjanec in klarinetist Igor Karlin — 12.40 Poje Koroški oktet — 14.35 Voščila — 15.40 Moški zbor iz Ribnice na Dolenjskem — 17.05 Operni koncert — 18.15 Slovenske zabavne melodije — 18.35 Mladinska oddaja — 20.10 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 21.00 S festivala Ohridsko poletje. Torek, 19. 9.: 9.25 Z znamenitimi basisti — 10.15 Jugoslovanski ansambli in orkestri — 11.20 Slovenska zborovska in narodna glasba — 12.10 Operetna in lahka glasba — 12.40 Vzhodnonemški pihalni ansambli — 14.05 Ritmi in melodije — 15.45 V torek nasvidenje — 17.05 Iz naših koncertnih dvoran — 18.15 Domače pesmi in napevi — 18.50 Na mednarodnih križpotjiih — 20.10 Kitare, okordeon in klavir — 20.30 Lov na čarovnice, radijska igra. Sreda, 20. 9.: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Pesmi .Ln plesi jugoslovanskih narodov — 10.15 Tenorist Mitja Gregorač — 10.45 Človek in zdravje — 11.20 Od melodije do melodije — 12.10 Flavtist Boris Čampa — 12.40 čez zelene trate — 14.35 Voščila — 15.40 Odlomki iz opere Pri Szekeleyskih predicah — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Iz priljubljenih operet — 18.45 Naš razgovor — 20.10 Devica Orleanska na grmadi, dramatični oratorij — 21.30 Simfonične etude Roberta Schumanna. Četrtek, 21. 9.: 9.25 Kitajska pripovedka, baletna suita — 9.45 Prepir v orkestru, galsbena pravljica — 10.15 Naši solisti v Puccinijevih operah — 11.20 Zabavni orkester Vzhodnonemškega radia — 12.10 Iz liričnih skladb Edvarda Griega — 12.40 Slovenske narodne — 14.05 Od melodije do melodije — 15.40 Zbor Michiganske univerze v ZDA — 17.05 četrtkov simfonični koncert — 18.15 Turistična oddaja — 20.10 Četrtkov večer — 21.00 Literarni večer. Petek, 22. 9.: 8.55 Pionirski tednik — 10.15 Skladatelj Danilo Švara — 10.35 Bolni olrok, podlistek — 11.20 Zabavni orkestri in zbori — 12.10 Medjimurska rapsodija in kolo — 12.40 Tuje pihalne godbe — 14.35 Voščila — 15.40 Zabavni zbori — 17.05 Koncert pa željah poslušalcev — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Kulturni globus — 20.10 Zbor slovenske filharmonije — 20.28 V ritmu današnjih dni — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. RADIO TRST oddaja na valu 306,1 m ali 980 Kc/sek. Frekvenca 98,3, 96,1 in 100,5 MHz. Poročila: 7.15, 8.15, 11.30, 13j15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15. Dnevne oddaje: 14.15 Dejstva in mnenja — 20.00 Šport. Sobota, 16. 9.: 12.10 Alpska jezera — 13.30 Semenj plošče — 15.00 Glasbena oddaja za mladino — 16.00 Avtoradio — 16.30 Pravljice slovenskih avtorjev — 17.50 Ne vse, toda o vsem — 19.00 Počitniška srečanja — 20.35 Teden v Italiji — 21.00 Dogodivščine in spomini tajne vojne. Nedelja, 17. 9.; 8.30 Kmetijska oddaja — 11.15 Oddaja za najmlajše — 14.30 Sedem dni po svetu — 16.00 Rožni venec, droma — 18.30 Simfonične pesnitve — 19.30 Slovenski oktet — 20.30 Iz slovenske folklore. Ponedeljek, 18. 9.: 12.10 Počitniška srečanja — 13.30 Priljubljene melodijo — 17.50 Starokrščanske bazilike v Italiji — 19.10 Mrtvi se vračajo — 21.00 Slike iz narave v slovenskem pripovedništvu. Torek, 19. 9.: 12.00 Iz slovenske folklore — 17.50 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Koncertisti naše dežele — 19.00 Beli kit Moby Dick — 20.35 Norma, lirska tragedija. Sreda, 20. 9.: 12.10 Zena in dom — 13.30 Glasba iz filmov in revij — 17.50 Razvojne stopnje sodobne medicine — 19.00 Mrtvi se vračajo — 20.35 Simfonični koncert. Četrtek, 21. 9.: 12.10 Znanost in tehnika — 17.50 Odvetnik za vsakogar — 18.00 Deželni zbori — 19.00 Otroci na počitnicah — 20.35 Srce v kletki, rodijska igra — 22.30 Skladbe davnih dob. Petek, 22. 9.: 12.10 Med tržnimi stojnicomi — 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta — 17.50 Kam v nedeljo — 18.30 Slovenski solisti — 19.00 Mrtvi se vračajo — 20.35 Gospodarstvo In delo — 21.00 Koncert operne glasbe. Tudi v Avstriji: Motorizacija NENEHNO NARAŠČA V prvih šestih mesecih tega leta je bilo v Avstriji registriranih 68.322 novih osebnih avtomobilov, to je 3,4 odstotka več kot lani. S tem je bilo sredi tega leta v naši državi v prometu skupno že 934.066 osebnih avtomobilov, vseh motornih vozil pa celo 1 milijon 461.031. V istem času so kreditni zavodi odobrili za nakup osebnih avtomobilov na obroke posojila v skupni vrednosti 509 milijonov šilingov, kar pomeni, da znaša povprečna kreditna obremenitev za vsak avtomobil 7400 šilingov. AVSTRIJA Sobota, 16. 9.: 17.03 Kaj lahko postanem >— 17.30 čuda živalskega sveta — 18.00 Knjižni kotiček — 18.35 Drugi Udo — 19.00 Dežela smehljaja — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Okoli Karlovega trga — 21.30 Športni dnevnik — 22.20 Ognjeni zublji nad' Srebrnim jezerom. Nedelja, 17. 9.: 14.55 Evropski finale v lahki atletiki — 16.35 Svet mladine — 17.00 Prihaja Petter — 17.30 Film zate — 18.00 Pustolovščine dobrega vojaka Švejka — 18.30 Nedelja v Evropi — 19.00 Čas v sliki — 19.30 Nedeljski šport — 20.15 Posli grofa Kozsibrivskega — 21.15 Koncert dunajsikh filharmonikov. Ponedeljek, 18. 9.: 18.00 Tečaj francoščine — 19.00 To je samo v New Yorku — 19.30 Čas v sliki — 21.15 Klub možganov — 21.00 Prometni razgledi — 22.15 Avto-revija v Montrexu. Torek, 19. 9.: 18.00 Tečaj angleščine — 18.30 Nočni kurir javlja — 19.00 Avstrijska podoba — 19.30 čas v sliki — 20.15 Novinarji in politiki diskutirajo — 21.15 Frank V., komedija. Sreda, 20. 9.: 11.03 Smejati se je dovoljeno — 11.50 Civilna korajža — 17.03 Pavliha in možek v kletki — 17.50 človek in nebo — 18.00 Televizijska kuhinja — 18.30 Vaš ključ, film — 19.00 Nepoznani svet — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Voda za Canitobo, film — 21.50 Napredek potom skupnosti. Četrtek, 21. 9.: 11.03 Tirolska — 12.00 Komentar k časovnemu dogajanju — 18.00 Tečaj italijanščine — 18.30 Ljubljenci naših staršev — 19.00 Športni kaleidoskop — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Umor deklice, kriminalni film — 22.05 Ferry Radax. Petek, 22 . 9.: 11.03 Enaindvajset — 11.50 Voda za Canitobo — 18.00 Tečaj francoščine — 18.30 Voz, 54, prosim, javiti — 19.00 Široko področje notranje medicine — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Jean, glasbena veseloigra — 21.50 Z našimi najboljšimi priporočili. JUGOSLAVIJA Sobota, 16. 9.: 17.40 Vsako soboto — 17.55 Obzornik — 18.15 Mladinska igra — 19.15 Sprehod skozi čas — 20.00 Dnevnik — 20.40 Iz tuje glasbene produkcije — 21.10 Zabavno glasbena oddaja — 21.25 Serijski film — 22.15 Mediteranske igre. Nedelja, 17. 9.: 9.30 Poljudno znastveni film — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Malo za res, malo za šalo — 11.15 Kaleidoskop — 11.30 Film za otroke — 19.00 Serijski film — 20.00 Dnevnik — 20.50 Oddaja za pomorščake — 22.00 VVaterpolo Jugoslavija — Italija. Ponedeljek, 18. 9.: 10.40 Ruščina — 11.00 Osnove splošno izobrazbe — 17.00 Mali svet — 17.25 Risanka — 17.40 Kje je, kaj je — 17.55 Obzornik — 18.20 Jezikovna oddaja — 18.40 Vzgojna oddaja — 19.00 Narava in turisti — 19.15 Tedenski športni pregled — 20.00 Dnevnik — 20.40 Drama. Torek, 19. 9.: 10.40 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 13.35 Risanka — 18.50 Svet na zaslonu — 19.30 Obzornik — 20.10 Celovečerni film — 21.30 Bob iz Kranja. Sreda, 20. 9.; 17.05 Doktor Jojboli, lutkovna igra — 17.25 Poljudno znanstveni film — 17.55 Obzornik — 18.15 Oddaja za otroke — 19.00 Auschwitz danes — 20.00 Dnevnik — 20.40 Češkoslovaški folklorni ansambel Urpin — 21.40 Mednarodni jazz festival v Ljubljani. Četrtek, 21. 9.: 11.00 Angleščina — 17.10 Tiktak — 17.25 Slike sveta — 17.55 Obzornik — 18.15 Kaleidoskop — 18.35 Gost v studiu — 19.00 Dežurna utica — 20.00 Dnevnik — 20.30 Aktualni razgovori — 21.20 Ko je meč krojil pravico. Petek, 22. 9.: 10.40 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.10 Vaša križanka — 17.55 Obzornik — 18.15 Mladinski koncert — 19.05 človek, znanost in proizvodnja — 19.40 Petkov večer — 20.00 Dnevnik — 20.38 Celo večerni film. NAJBOLJ ZANESLJIVO RASTOČA SADNA DREVESCA NUDI DOMAČA DREVESNICA MARKO POLZER, pd. LAZAR pri St. Vidu v Podjuni Ribez, češplja in maravdel) polovična cena Ta teden vam priporočamo: K Karl Bruckner: VRABČJE MOŠTVO, roman iz življenja predmestnih otrok, 176 str., ilusfr., ppl. 28 šil. H Jože Ciuha: POTOVANJE V DESETO DEŽELO, zapiski s potovanja po Indiji, 128 str., ilustr., kart. 41 šil. KI Aleksej Tolstoj: ZLATI KLJUČEK, nenavadna zgodba o lesenem človeku, 120 str., ilustr., ppl. 20 šil. B Jonathan Svvitt: GULIVER MED PRITLIKAVCI IN VELIKANI, knjiga čudovitih dogodivščin, 152 str., ilustr., br. 22 šil. B| Helena Boguszevvska: ZA ZELENIM NASIPOM, mladinska povest iz življenja revnih ljudi, 104 str., ilustr., kart. 28 šil. H Elin Pelin: JAN BIBIJAN, neverjetna doživetja nekega dečka, 180 str., ilustr. kart. 25 šil. B| Ernest Thompson Seton: ROLF GOZDOVNIK, zgodba o preriji in pragozdu, 220 str., ilustr., br. 26 šil. K Karl May: ZAKLAD PRI SREBRNEM JEZERU, roman iz zgodovine Indjiancev, tri knjige skupaj 320 str., pl. 52 šil. Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti. Plačilo možno v obrokih. Knjigarna „Naša knjiga", Celovec, Wulfengasse