r Jesen. Letošnja lepa in topla, z obilno letino na poljih in v sadovnjakih. A tudi jesen precejšnjih izdatkov in letos najvišjih cen, ki jih bomo morali obrzdati in jih ujeti v sprejemljive vajeti. Z jesenjo se je začela tudi široka delegatska in družbenopolitična aktivnost, sestanki in seje, skratka, delo navseh področjih. Vendar pa: ob koncu tedna naj se zbistrijo misli in razgiba telo v prijetnem sprehodu med jesenskimi barvami . . . Foto: F. Perdan ko XXXII. Številka 83 ^uovitelji: občinske konference SZDL Kranj, Radovljica, Škofj« Loka ? Trti* - Izdaja Časopisno podjetje "*«Krinj - Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Zalar Uasilo SOCIALISTIČNE ^■»s——■...............■■■■■■■iiNii..................................■■ Kranj, petek, 19. 10. 1979 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Manj časa za sprejemanje stališč - Se iofovarjanje v gospodarstvu naj gre v širino, preko občinskih mej, ImuriU družbenopolitični delavci ljubljanske in gorenjske regije, ki kv sredo in včeraj zbrali na posvetu na Brdu. — Foto: F.Perdan X-, Wtujemo eno, praksa gre po svoje Slaba kadrovska politika KRANJ — Prav v obdobju, ko si na vso moč prizadevamo, da K sestav zaposlenih v kranjskem gospodarstvu izboljšali za kakšen Vlitotek ali dva, so podatki pokazali, da je odstotek delavcev z vi-*ko in višjo izobrazbo celo nekoliko padel. Zmanjševanje števila fchvcev z visoko in višjo izobrazbo pa v prizadevanjih za korenit *wuk iz ekstenzivnega gospodarjenja v intenzivno nikakor ne more fcnenlti napredka. O preprečevanju »odliva pameti« kot slikovito j Jnrfmo odhajanju strokovnjakov iz gospodarstva ene občine v togo aH, kar Je še slabše, celo v druge, predvsem v ljubljansko Igljo, smo morda doslej vse preveč uporabljali le besede, to pa Je tajpaJt vse prešibek jez za kakršno koli zajezitev bega. Niti delovne taardzadje v občini, na katerih praktično sloni gospodarstvo, se j »jtoh ne morejo primerjati po odstotku kadra z visoko in višjo Obrobo s podobnimi organizacijami v razvitejšem svetu. Samo »enem letu je Število tega kadra v kranjskih delovnih organizacijah i tad sto zaposlenimi padlo od lanskih 1448 delavcev na letošnjih m Odveč bi si bilo zastavljati vprašanje, kaj bi se utegnilo zgoditi t nacrti za posodobitev tehnologije, od katere si v prihodnjem ob-tobju prav v kranjskem gospodarstvu veliko obetamo, če se bomo to drug) strani znašli pred dejstvom, da strokovni kader ne ostaja j »gospodarstvu. Najbrž ne gre le za to, da visoko izobraženi kader »e lice rad dela v »umazani« industriji in tišči zato v negospodarno, pač pa je močno narobe še kup drugih stvari od ustreznega Vgrajevanja naprej do premagovanja »mojstrske« miselnosti, s katero ie marsikje nismo opravili. S takšno kadrovsko strukturo je kranjska občina nekje na repu v republiki; kljub veljavi že pet let j ttarega družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike pa se kaj dosti ni spremenilo. Celo nasprotno: analiza kadrovske službe pri skupščini občine ItranJ. Id je zajela 53 organizacij združenega dela, ugotavlja lahko uporazne rezultate pri izvajanu kadrovske politike. V delovnih or-jmtzacijah namreč še niso dojeli pomembnosti vključevanja kadrov-ft*ga planiranja v razvojne programe: niso dojeli, da je načrtno »»janje poklicnega usmerjanja, štipendiranja in izobraževanja še bko odvisno od kadrovskih potreb. Doslej je večina organizacij Woćala le število zaposlenih v prihodnjem obdobju, niso pa se ipuićale v take »podrobnosti«, kot so številke o potrebnih delavcih Moćenih profilov v posameznih izobrazbenih stopnjah. Takšna praksa se izkaže za neustrezno ob uresničevanju razvojnega programa, kjer je kadrovski vidik običajno na zadnjem mestu. Tako se iogaja, da nekateri sprejeti razvojni programi s premalo izdelanim kadrovskim razvojem lahko pomenijo za delovno organizacijo sicer Mrvzno razvojno politiko, za širšo družbeno skupnost pa nikakor V. če se že zavzemamo za izboljševanje kadrovske strukture, si pač l taktnim izvajanjem kadrovske politike, kot je v večini delovnih SfganizaciJ, delamo medvedjo uslugo. Kakšen naj bo potem vpliv tsruzenega dela na usmerjeno izobraževanje, če pa potrebe po ksdrih ne moremo ali ne znamo predvideti na »daljši rok«? Prilož-•tst za popravljanje napak iz preteklega obdobja je prav sedaj — t piani bodočega razvoja v naslednjih petih letih. L. M. Na skupnem posvetu o aktivnosti družbenopolitičnih organizacij pri prizadevanju za stabilizacijo gospodarstva in razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov so se v sredo in četrtek na Brdu pri Kranju srečali medobčinski sveti ZSS Ljubljane in Gorenjske ter sekretarji občinskih konferenc ZKS, mestne konference ZKS in medobčinskih svetov ZKS. Ugotavljajo, da je okrog samoupravnega družbenega planiranja sindikat razgibal veliko aktivnost, vendar pa v nastajanje planskih dokumentov delavci še niso posegli. Smernice so še vedno izraz majhnih ambicij. Nujno potrebni bi bili skupni plani. Se vedno se dogaja, da se nekatere proizvodnje podvajajo. Zato je treba pogledati čez občinske meje, v regijo in od tu v cel slovenski prostor. Ljubljano, Gorenjsko m ostalo Slovenijo je treba pn planiranju napraviti za en prostor. In povezava občin je nujna na vseh področjih, tudi pri agrozivilskem razvoju. Akcije naj bodo sočasne, kompleksne. Ce hočemo vpeljati planiranje, tako, kot bi moralo biti, potem moramo vpeljati tudi plansko disciplino. Sicer ne bo uspeha. In sprejemanje planskih dokumentov naj spremlja tudi sprejemanje samoupravnih sporazumov za sredstva. Neporavnane obveznosti Kranj — Med kranjskimi delovnimi organizacijami je tudi nekaj takih, ki zelo neredno ali pa sploh ne plačujejo prispevkov po družbenem dogovoru za gradnjo družbenih objektov v krajevnih skupnostih za obdobje 1975—1980. Zamudnikov, ki niso poravnali obveznosti še iz preteklih let, je trinajst, skupni znesek pa presega 5,3 milijona novih din. Obveznosti iz letošnjega prvega polletja pa prav tako dosegajo 8 milijonov din. Sredstva za poravnavo obveznosti po tem družbenem dogovoru delovne organizacije nakazujejo iz sredstev, razporejenih po zaključnem računu za prihodnje leto. Čeprav med zamudniki ni večina takih, ki bi lansko leto sklenila z izgubo, pa je verjetno kar precej takšnih, ki zaradi motenj v poslovanju niti ne morejo formirati poslovnega sklada. Verjetno pa so tudi takšne delovne organizacije, ki po zaključnem računu ne rezervirajo sredstev za plačilo obveznosti v prihodnjem letu. Delovnim organizacijam, ki zaključijo poslovno leto z izgubo, ni treba plačevati družbenih obveznosti, kot je na primer združevanje sredstev po družbenem dogovoru, malo pa je razumljivo, da se med njimi najde tudi takšna, ki pozablja na plačevanje že peto leto. več za akcijo Ob polletnih obračunih ni bilo razprav in tudi odločanja ne. Pri 9-me-sečnem obračunu pa naj se ponovi aktivnost zaključnih računov. Le tako bomo do konca leta uspeli še 'popraviti določene slabosti. Akcija za stabilizacijo našega gospodarstva mora biti stalna, kajti zakon o združenem delu moramo izvajati vsak dan, ne samo ob obračunih in zaključnih računih. Težko gospodarsko obdobje je pred nami. V prihodnjem letu moramo vsaj za četrtino zmanjšati naš primanjkljaj v zunanjetrgovinski plačilni bilanci. Premalo je skupnih vlaganj, premalo povezave na osnovi dohodkovnih odnosov. Združeno delo bi moralo čimveč problemov reševati med seboj. V Sloveniji imamo 55 SOZD, pa tretjina teh še ni zaživela, kot bi morala. Samoupravni sporazumi naj dobe svojo težo. In njihovo izvajanje in spoštovanje je treba nadzorovati in če je treba izvajanje tudi kaznovati. Kljub vsej politični aktivnosti, smo še vse premalo naredili, da bi delavci spoznali srž dohodkovnih odnosov. Zakaj je nagrajevanje po delu urejeno le v materialni proizvodnji? In premikov pri svobodni menjavi dela skoraj ni. Skupne službe se drže kot odtujeni štabi, ki jim proizvodnja mora dati sredstva, nihče pa ne meri njihovega dela. Ugotavljamo tudi uravnilovko pri višini osebnih dohodkov strokovnih delavcev. Niso rezultat dela, temveč notranjih dogovarjanj. Prav tu bi morali svoje narediti Zveza komunistov in sindikati. Pripravljenost, da bi to spremenili, je velika, vendar bi to akcijo morali peljati širše, ne v vsaki občini posebej. Na vseh področjih pa bo uspeh le, če bo v našem političnem delu več akcije in manj porabljenega časa za sprejemanje stališč. Vsekakor pa je nujen nadzor sklepov, na katere sproti pozabljamo. D. Dolenc Skladnost s potrebami združenega dela Preobrazba vzgojnoizobraževalnega sistema, vsebine in organiza ciie vzgoje in (izobraževanja, je že vrsto let v središču pozornosti mladine staršev in vseh delavcev, tistih, ki neposredno delajo v vzgoji in izobraževanju, in tistih, ki kot samoupravljavci odločajo o programih in sredstvih. Posebej se je zanimanje za vzgojo in izobraževanje povečalo v zadnjih letih, ko smo na podlagi izhodišč, sprejetih v Zvezi komunistov začeli oblikovati konkretne rešitve, kako idejna izhodišča, namene in cilje uresničiti v življenju. Javna razprava o osnutku zakona o usmerjenem Izobraževanju je sklenjena in je, v celoti vzeto, potekala zelo uspešno. Z bogastvom razmišljanj, konkretnih predlogov, pobud, opozoril in stališč v vseh samoupravnih in političnih ravneh organiziranosti delavcev, delovnih ljudi In občanov je prispevala k zboljšanju besedila osnutka zakona o usmerjenem izobraževanju. Njen vsebinski krog se je razširil ne samo na podobo bodočega zakonskega besedila, marveč tudi na sklop samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, na planiranje kadrov, na vzgojnolzo- brazbeno vsebino. Nova zasnova usmerjenega izobraževanja pa zahteva tudi preoblikovanje mreže izobraževalnih organizacij, ki bodo izvajale izobraževalne programe, ter uskladitev njihovega sestava, zmogljivosti in prostorske razporejenosti s cilji in nalogami usmerjenega izobraževanja. Usmerjeno izobraževanje namreč zajema vzgojo in izobraževanje po osnovni šoli ter omogoča delovnim ljudem in občanom, da si pridobijo strokovno izobrazbo In usposobljenost ter se nenehno izpopolnjujejo v skladu s potrebami dela, samoupravljanja, osebnega življenja in lastnega celovitega razvoja. Skladnost s potrebami združenega dela, s predvidenimi srednjeročnimi in dolgoročnimi kadrovskimi in izobraževalnimi potrebami ter splošnimi zahtevami družbenega razvoja je temeljno načelo prf načrtovanju mreže organizacij za usmerjeno izobraževanje, ki se ga bomo morali oprijeti tudi na Gorenjskem, ko bomo sklepali o tem, kaj bomo v naši pokrajini izobraževali in kje. H Jelovčan DOGOVORIMO SE SEJE ZBOROV Na 6 in 7 strani objavljamo gradivo za redne seje vseh treh ) eirim^TMi? zborov skupščine občine Radovljica ter povzetke sklepov z zadnje SKUPŠČINE skupne seje zborov in ločenih sej vseh treh zborov Delegati bodo or^imf v torek, 30.oktobra, in v sredo, 31.oktobra, razpravljal predvsem ; UDtm,i o prehodu na ekonomske stanarine ter o samoupravnih družbeno-RADOVLJICA ekonomskih odnosih v stanovanjskem gospodarstvu. _j 12 MEDNARODNI K SEJEM OPREME KRANJ 12.-21. okt!79 UGODNI NAKUPI OPREME ZA VAŠ DOM: — bele tehnike — kuhinje, kopalnice — kamini, savne — tekstil, dekorativa — gobarska razstava NASLOV: O L,AS 2.STRAN PETEK, 19. OKTOMA Tito na Kosovem Predsednik republike Josip Broz — Tito je sredi tedna obiskal avtonomno pokrajino Kosovo, kjer so ga seznanili Z razmerami v tem delu Jugoslavije in hkrati poudarili, da je njihova pokrajina kljub pomoči vseh jugoslovanskih narodov*še vedno močno zaostala. Stopnja razvitosti Kosova je padla na vsega 28,8 odstotka povprečne razvitosti naše driave. Na Kosovem je zaposlenih nekaj čez 166 tisoč oseb v druibenem sektorju, kar je malce več kot desetina prebivalstva. Neustrezna razvojna dinamika in neugodna struktura vloienih sredstev nista omogočili bolj produktivnega zaposlovanja. Tudi gospodarstvo ni doseglo proizvodnje, kot jo predvidevajo planski dokumenti. Razlog je v neustrezni gospodarski strukturi in v veliki zadolže-nosti. Na skupni seji predsedstva pokrajine in komiteja ZK je spregovoril tudi predsednik republike: »Celo Kosovo bi moralo občutiti skrb vseh naših narodov, vse naše skupnosti, in ne samo vodilni ljudje. Tudi med ljudstvom naj bi se več vedelo o pomoči, o tem, komu se daje in za kaj se daje ... Vsem mora postati jasno, da vsak zase ne bi bil nič, enotni in združeni pa zmoremo vse.« Problematika Kosova mora najti svoje mesto tudi v planskih dokumentih, čimprej pa bo potrebno sprejeti družbeni dogovor med republikami in pokrajinama, ki bi zajel celovit program hitrejšega razvoja Kosova. Enostranska maloobmejna menjava Medobčinska gospodarska zbornica, ki deluje za štiri severnoprimorske občine, posveča mnogo pozornosti krepitvi obmejnega sodelovanja gospodarstva severnoprimorske regije z gospodarstvom sosednjega italijanskega območja. Rezultatov zaenkrat še ni, saj se maloobmejna menjava z Italijo poslabšuje. Manj je prehodov preko meje, maloobmejni promet pa postaja vse bolj enostranski, saj mi porabimo za nakupe v sosednji Italiji mnogo več kot pa Italijani za nakupe pri nas. Po tržaškem sporazumu naj bi letos izvozili iz Jugoslavije v Italijo za U milijard lir blaga in za tolikšno vsoto tudi uvozili, po goriškem sporazumu pa za 5,7 milijard lir. Podatki ob koncu letošnjega avgusta pa kažejo, da imamo po obeh sporazumih primanjkljaj. Delovni pri oblikovanju f planskih dokumentov Svet v tem tednu Kot ugotavljajo na občinskem svetu ZSS v Kanju, potekajo razprave in aktivnosti ob srednjeročnem planiranju po pogramu. Člani občinskega sveta ZSS v sodelovanju s predstavniki občinske konference ZK in izvršnega sveta obiskujejo delovne oganizacije in z družbenopolitičnimi delavci posameznih delovnih organizacij vodijo razgovore okrog uresničevanja programa dela. Poseben poudarek dajejo organizacijam, kjer smernice niso bile pravočasno izdelane in zato kasnijo tudi z razpravami. Osnovne organizacije zveze sindikatov so dolžne preučiti vzroke neizpolnjenega programa dela, odgovornost nosilcev posameznih nalog in zagotoviti resnejši pristop k oblikovanju planskih dokumentov. Osnovne organizacije zveze sin. dikatov morajo v razprave vključiti tudi uvodničarje oziroma razlagalce predlaganih smernic, ki naj bodo vodilni ali strokovni delavci oziro- ma člani odbora za pripravo planskih dokumentov. Do 15. oktobra so osnovne organizacije sindikata morale pripraviti načrt poteka razprav v osnovnih organizacijah in o materialih, ki jih je pripravil republiški svet ZSS. Smernice za pripravo planov in elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov morajo biti sprejete po razpravah z osebnim izjavljanjem delavcev do 20. oktobra. O vsej svoji aktivnosti okrog planiranja in priprave planskih dokumentov so osnovne organizacije v kranjski občini izpolnile tudi poseben vprašalnik, ki jim ga je poslal občinski svet. In kot kaže, so v vseh delovnih organizacijah sindikalni delavci pri tem zelo delavni. Večina planskih dokumentov je že narejenih, le nekaj jih je še v konceptu, ki pa bodo v kratkem nared. D. Dolenc Kitajska delegacija v Radovljici Radovljica — Med bivanjem v Sloveniji je bila v soboto, 13. in v nedeljo 14. oktobra, na obisku v radovljiški občini 10-članska študijska delegacija Komunistične partije Kitajske iz pokrajine Liaoning pod vodstvom prvega sekretarja pokrajinskega komiteja Ren Cung Jia. V razgovoru s sekretarko komiteja občinske konference ZKS Radovljica Vlasto Vidic, člani komiteja in predstavniki občinske skupščine, so se kitajski gostje zanimali za gospodarski, zlasti pa turistični razvoj občine, posebno podrobno pa so se želeli seznaniti z organiziranostjo in delovanjem osnovnih organizacij ZK v delovnih kolektivih in v krajevnih skupnostih ter z njihovim vplivom na uveljavljanje samoupravljanja. V Lescah so obišli po lastni želji dve delavski družini. V občinskem središču so si poleg drugega gostje ogledali čebelarski muzei, Linhartovo spominsko sobo in Sivčevo hišo. Na Bledu so njihovo pozornost pritegnili turistični objekti, v Bohinju pa muzej Tomaža Godca in dom Joža Ažmana. Obiskali so tudi Pokljuko, kjer so se pri spomeniku poklonili spominu padlih borcev Prešernove brigade. Orientacijski pohodi Radovljica — Člani predsedstva občinske konference Zveze rezervnih vojaških starešin Radovljica so na zadnji seji sklenili, naj vse krajevne organizacije pripravijo in izvedejo taktično orientacijske pohode ter organizirajo izpite za člane ZRVS. Taktično orientacijski pohodi v krajevnih skupnostih so bili do 14. oktobra, izpiti pa bodo od 5. do 14. novembra. Vprašanja bodo sestavili v obliki testov. Seminar o informiranju v šolah Prvi Ziherlovi dnevi V spomin na Borisa Ziherla, uglednega slovenskega družbenopolitičnega in znanstvenega delavca ter svojega nekdanjega sodelavca je Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo iz Ljubljane sklenila pripraviti vsako leto znanstveno srečanje, namenjeno obravnavi nekaterih najbolj aktualnih družbenih vprašanj današnjega časa. Letošnji Ziherlovi dnevi so se pričeli z osvetlitvijo Ziherlove marksistične misli in končali s kritično opredelitvijo razvoja in dela FSPN. Sočasno ta fakulteta v teh dneh odpira Center za družbenopolitično izobraževanje, ki bo po svoji programski zasnovi postal osrednja stro-kovno-znanstvena institucija, za področja družbenopolitičnega izobraževanja v Sloveniji. Bled — Center za obveščanje in propagando in konferenca mladih v vzgoji in izobraževanju pri republiški konferenci ZSMS organizirata od 19. do 21. oktobra v hotelu Svoboda na Bledu seminar o informiranju v šolah. Na seminarju bodo največ pozornosti posvetili vlogi in pomenu informiranja ter oblikam informiranja v osnovnih in srednjih šolah. Ob slovesu so člani delegacije izrazili navdušenje in zahvalnost za gostoljubje in izjavili, da so zvedeli precej. Izkušnje, ki so jih pridobili pri nas, zlasti pa to, kar smo dosegli v NOB pod vodstvom Tita bood posredovali rojakom v domovini. Od spomenika do spomenika Podnart — Na razširjeni seji krajevne organizacije ZB NOV Podnart so razpravljali o komemoracijah ob 1. novembru, proslavah ob krajevnem prazniku in 29. novembru, o zdravstvenih pregledih članov ZZB NOV v dispanzerju v Radovljici ter o nekaterih drugih vprašanjih. Na seji so se dogovorili, da bo komemoracija v spomin padlim v sredo, 31. oktobra, ob 16. uri pri spomeniku padlim na Ovsišah. Pionirji pionirskega odreda Alojz Rakovec iz osnovne šole Ovsiše bodo položili cvetje iri prižgali sveče pri vseh sedmih spominskih obeležjih v krajevni skupnosti. Člani osnovne organizacije ZSMS pa bodo šli od spomenika do spomenika v četrtek, 1. novembra dopoldne. Tudi letos bo praznovanje krajevnega praznika in 29. novembra združeno. Program je pripravila krajevna konferenca SZDL, slavnostni govornik pa bo Tone Vi-dic-Todor. Ciril Rozman Dopisna šola marksizma Radovljica — V sredo, 10. oktobra, je začela z delom tretja generacija dopisne šole marksizma Radovljica. Tokrat se je v to obliko idejnega izobraževanja prijavilo 16 mladih komunistov iz Verige, Almire, Vezenin, Sukna, osnovne šole Radovljica in Lesce, Zavoda za pospeševanje in razvoj turizma Bled, Hotelskega turističnega podjetja Bled, LIP in Elmonta. Predstojnik medobčinskega študijskega središča politične šole CK ZKS Kranj Jože Bohinc je mladim komunistom spregovoril o smotrih idejnopolitičnega usposabljanja, o metodah dela in programu dopisne šole marksizma. Ob tej priložnosti so komunisti dobili posebno številko biltena, ki jo je izdala lanska generacija dopisne šole marksizma iz Radovljice. Bilten so poslali tudi vsem osnovnim organizacijam ZK v radovljiški občini, družbenopolitičnim organizacijam, marksistične-mu centru in politični srednji šoli pn CK ZKS. Pertini pri Titu Uspešno in vsestransko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo — Tito na Kosovu — Otvoritveni govor Fidela Castra — Kitajski predsednik po zahodni Evropi Med najpomembnejšimi dogodki minulega tedna je prav goto« obisk italijanskega predsednika Sandra Pertinija v Jugoslaviji in nieeovi pogovori s Titom. Oba predsednika sta z zadovoljstvo« ugotovila da se medsebojni odnosi med državama krepijo in d> slonijo na nadaljnjem dogovarjanju in prijateljstvu ter razrdev* niu še aktualnih problemov. Italija in Jugoslavija imata v mira-katerem pogledu sorodna stališča, prizadevata pa si za nenehno krepitev odnosov dobrega sosedstva in prijateljstva med obeme državama. Po odhodu Sandra Pertinija je tudi ves italijanski tisk dal rar den poudarek obisku v Jugoslaviji, še posebno pozornost pa namenil sklepnemu sporočilu. Sklepni dokument vsebuje več tem kot je popuščanje napetosti, neuvrščenost, sodelovanje v Evropi, križane Bližnjem vzhodu. Organizacija združenih narodov, Ciper, nova gospodarska ureditev, osimski sporazum, manjšine, trgovski odnosi K sodelovanje na Jadranu. Prav osimski sporazumi dajejo široko osne vo za razvijanje gospodarskega sodelovanja na vseh področjih ie opozarjajo na to, kako lahko dve državi različnih družbenih uredite* miroljubno poravnavata sporna vprašanja in povezujeta svoje nr pore za uresničevanje pomembnih in za obe strani koristnih stikor Prav na gospodarskem področju pa so med Italijo in Jugoslavijo še možnosti tesnejšega sodelovanja, če se omejimo le na industrijo in na energetiko. Sandro Pertini je bil z obiskom zelo zadovoljen in je poudaril da se je sam prepričal o velikih uspehih sosednje in prijateljske Jugoslavije, še posebno pa je poudaril vlogo in pomen našega roditelja predsednika Tita. Tito je tudi sprejel povabilo italijanske^ predsednika, da obišče Italijo. Predsednik republike Josip Broz-Tito pa se je tri dni mudil u* Kosovu, kjer so ga prisrčno sprejeli. Na obisku v socialistični avti? nomni pokrajini Kosovo se je pogovarjal tudi z voditelji ter v rtf govoru poudaril, da je izredno vesel vsesplošnega napredka Kosov* in da pričakuje tudi v prihodnje podobne rezultate. Kosovo mor* tudi ob gospodarskih sovlaganjih ostalih republik postati raz\K> pokrajina, v korist samega Kosova in v korist celotne jugoslov-anstf socialistične skupnosti. Svet je z nestrpnostjo pričakoval govor Fidela Castra v patf OZN ob East Riverju, saj se je kubanski voditelj tako prvič rf 6 vrhu neuvrščenih moral opredeliti kot koordinator gibanja neutf ščenih. Fidel Castro je bil v svojem govoru umirjen, čeprav ne bt* svoje značilne retorike. Ponovil je osnovna določila in načela listih neuvrščenih ter predvsem poudarjal gospodarski red v svetu in položaj gospodarstva, spretno pa se je izogibal nekaterim politični poudarkom. Bil je strpen in ni ponavljal znanih obtožb na rotf* strmoglavi j enega režima Pola Pota, kar je odraz večinskega mnenj* v gibanju neuvrščenih kot tudi OZN, ki je potrdila navzočnost 9 gacije demokratične Kampučije v svetovni organizaciji. S tem p* da se je prav nekaterim problemom in pojavom izogibal ali pa» po svoje interpretiral, je po mnenju opazovalcev hotel uveljar? svojo nalogo koordinatorja nevrščemh, pokazal pa je tudi, da osa? po svoje zvest svojim pogledom. V Ameriki se že začenja volilna kampanja za izvolitev atneriitf' ga predsednika, proces, ki ga bodo končali novembra prihoda^ leto. Tekmovanje med demokrati bo osredotočeno na dvoboj m predsednikom Carterjem in senatorjem Edwardom Kennedvjem, f pa se je razmahnila kampanja tudi med republikanci. Na Flori* so že izvolili delegate za demokratsko stranko in za njeno kon«' cijo novembra in ta naj bi se izrekla za kandidata: predsed^ ali senator. Nihče od njiju pa ni še izjavil, da se bo pote«** za predsedniško mesto. Tudi v Turčiji se odločajo za vlado in po prvih delnih voliti j je doživel hudo razočaranje turški premier Bulent Ecevit, sai se' več kot 8 milijonov volivcev v veliki večini izreklo za Demlreio^ opozicijsko stranko pravice. Volivci so tako volili očitno W slabega stanja v deželi, saj je moral premier poseči po dokaj fa^H ukrepih za stabilizacijo gospodarskega položaja. Država je 3 dolžna več kot 15 milijard dolarjev, stroški so se zelo povisi zaslužki pa zaradi devalvacije zmanjšali. Ukrepi med ljudstv/ niso bili priljubljeni, zato so se obrnili na stranko pravice. Francija pa je izredno slovesno sprejela kot prva kapitalistih država predsednika KPK in kitajskega premiera Hua Guofena* je tako začel svojo tritedensko turnejo po zahodni Evropi. Franci* ki je prva poslala v Peking veleposlanika in ki je bila tudi pr5* zahodna dežela, ki je sprejela kitajske študente, je pričakala kite' skega predsednika z izjemnim spoštovanjem. Po obisku v Franc*'* bo Hua Guofeng obiskal še ZRN, Veliko Britanijo in Italijo. D.Sedej sr. loka V ponedeljek, 22. oktobra, ob 12. uri se bo sestalo predsedstvo občinske konference SZDL. Na dnevnem redu je med drugim obrav: nava analize o možnostih razvoja družbenega varstva otrok v občini v prihodnjem petletnem obdobju, poročilo o javni razpravi o preobrazbi družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu in pobuda za postavitev spomenika Borisu Ziherlu. TRŽIČ _ Prejšnji tedne se je sestal svet za mednarodne in mednacionalne odnose pri občinski konferenci SZDL Tržič. Govora je bilo predvsem o tem, kako naj se podružblja sodelovanje z zamejstvom na osnovi družbenopolitičnih stališč in o tem, naj bi krepili tako medrepubliško kot meddržavno sodelovanje, in sicer po predhodno verificiranih programih, ki jih bo mogoče tudi finančno ovrednotiti. Tako naj bi vsi v tržiški občini, ki na kakršenkoli način sodelujejo v drugih republikah ali državah, pripravili izčrpna poročila o sodelovanju in program za prihodnje leto. H. J. Veletrgovina Živila Kranj TOZD Veleprodaja razpisna komisija na podlagi 108. člena statuta razpisuje prosta dela in naloge direktorja TOZD Veleprodaje Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naV nje pogoje: — visoka ali višja izobrazba komercialne, ekonomske ali or/ nizacijske smeri, 5 let delovnih izkušenj na odgovornih de# — organizacijske sposobnosti za vodenje, — moralnopolitične vrline. Pismene prijave z dokazili naj kandidati predlože v zaprti P verti z oznako: Razpisna komisija za imenovanja direktorf TOZD Veleprodaja, Veletrgovina živila Kranj, poslovni prW Naklo, št. 252, 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po * ključku razpisa. Mandat direktorja traja štiri leta. Kdor čaka, doča ka JRŽIĆ— Izvršni svet skupščine %nr Trijč je letos spomladi do-*tf stanovanjski zadrugi Črne tov j S Kranju zemljišče na Pavlinovi m v Bistrici, rta kateri naj bi ^mdesei članov zadruge gra-mine hiše. Celotno zemlji-* so nameravali najprej kontu-%o opremili in prek z/t druge buditi do prve plošče, kar bi bilo to mogoče z£ do letošnje K Pavlinova jasa je še vedno *hkoi je bila. Zakaj je gradnja 'vala? Zalo, ker bi cene gradbe-iti in ma teria la pa dale, p ra v ^flvfl ne. Lise so si puli/i člani "trup in verjetno bi komu celo **t'jivili, če bi smeli. Zataknilo se ' mmreč pri odkupu zemljišča, ^ufrtnci« upravnega organa :k\ leh tal ni več na občini, da I vojo malomarnost odgovar-!*«— so namreč »pozabili« odku-^ifliO kvadratnih metrov zem-■* nujno potrebne za izgradnjo '%nalnih naprav. htfastitveni postopek . je, ker graditelji in zadruga seveda ^pni, rešila administrativna izvrš-izda la \sija pri republiškem N iveiu. Odločbo je Oktobra. Vendar pa je zdaj vpra -\, kaj se bo do začetka zime ^■mljisćuše dalo napraviti. Kaj "'■ ud priprav na komunalno ure-S> verjetno ne. Trdo privarče-\ dinar graditeljev bodo torej j J| spomladi plemeni tile »visoke« ^Sint obresti, ki naj bi odtehtale %ojo. Vendar, kdor čaka, do-\ četudi izgubo. H. Jelovčan Planiranje zaostaja Občinska konferenca ZKS Radovljica o pripravljanju srednjeročnih planov v temeljnih organizacijah in v krajevnih skupnostih — Manjka strokovnih delavcev Radovljica — Na seji občinske konference ZKS Radovljica, ki je bila v torek, 16. oktobra, so člani največ pozornosti posvetili pripravam na srednjeročne plane v temeljnih organizacijah in v krajevnih skupnostih ter se pogovorili tudi o izobraževanju in o pripravah na volilne konference. V občini danes ugotavljajo, da so se v večini temeljnih organizacij in v krajevnih skupnostih dela pri analizi dosedanjega srednjeročnega plana ter priprav na naslednje srednjeročno obdobje zadovoljivo lotili, V nekaterih delovnih sredinah pa še šepa. Tako nekateri zaostajajo tudi po mesec dni in bodo le težko do konca leta uresničili vse naloge. Tudi nekaj večjih delovnih organizacij, tako v trgovini, gradbeništvu, komunalnem gospodarstvu ter v nekaterih zdravstvenih in izobraževalnih ustanovah planiranje precej zaostaja. V nekaterih krajevnih skup nostih so se potrudili in bodo zdaj sprejemali smernice, nekaterim krajevnim skupnostim pa hudo primanjkuje strokovnega kadra in jim bo očitno potrebna precejšnja pomoč. Drugo vprašanje je kvaliteta izdelanih in pripravljenih programov in nato končno njihovo usklajevanje. Prav usklajevanje bo zahtevalo strokovno in temeljito delo ter sodelovanje sindikatov, komunistov in vseh drugih družbenopolitičnih organizacij. Dosedanje priprave pa so med drugim pokazale, da je še hudo vprašljivo sodelovanje predvsem trgovskih in proizvodnih delovnih organizacij. Še premalo se temeljne organizacije povezujejo s krajevnimi skupnostmi, jasneje pa bi morali v prihodnje opredeliti tudi vpliv delavca na devizni dohodek. V razpravi so se člani konference zavzeli za kvaliteto srednjeročnih planov ter za čimprejšnjo pripravo tam, kjer še zamujajo. Predvsem komunisti se bodo morali zavzeti in pregledati, kako planiranje v njihovih organizacijah in v krajevnih skupnostih poteka ter pospešiti aktivnost. Potrebna bo resna pobuda in spodbuda ter vsestranska pomoč, kajti od kvalitete planiranja je odvisen nadaljnji razvoj delovnih in temeljnih organizacij ter krajevnih skupnosti. D. Sedej Odloča naj dobro obveščen delegat Pri pripravah smernic v tržiški občini sicer nekoliko zaostajajo, vendar bodo sprejete do roka — Problemska konferenca o delovanju delegatskega sistema, socialistične zveze in drugih družbenopolitičnih organizacij ter o informiranju TRŽIČ — Razen v dveh krajevnih skupnostih tržiske občine imajo smernice za pripravo srednjeročnih, planov izdelane povsod, vendar pa I/Radovljici načrtujejo nova parkirišča &rtjica — Na pobudo sveta )i£vne skupnosti Radovljica so se teden sešli na posvet predati upravnih organov za urba-^ in gradbeništvo občinske ^tene, samoupravne interesne Analne in stanovanjske skupno-^komunalne komisije pri svetu $vne skupnosti Radovljica ter ^tkih delovnih organizacij Murki*** in Merkur-Zeleznina Rabita. Beseda je tekla o možno-)!a ureditev novih parkirnih yNrov pred vhodom v stari del dogradnji ceste obvoznice, da ukinili promet skozi stari tVsta ter o gradnji objektov za dejavnosti v stanovanj-^ VAeskah. govorili so se, da je za prido-; novih parkirišč edina rešitev i^enju zgradbe na Gorenjski ce-v kateri ima svoje prostore frizerski salon Nada. Ker načrtujejo izgradnjo radovljiške obvoznice med Lancovim in Lescami, ki naj bi bila gotova že leta 1981, bodo s tem uresničili dolgoletno zahtevo obča-no, da ukinejo sleherni promet na Linhartovem trgu v starem mestnem jedru, ki ga pospešeno obnavljajo. Na posvetu so sklenili, da bodo čimprej pripravili predlog samoupravnega sporazuma o uresničevanju in o financiranju programa rušenja stavbe in ureditve okoli 50 parkirišč. Stanovanjski skupnosti so predlagali, da pri bodoči izgradnji novih stanovanjskih naselij načrtuje tudi objekte, v katerih bi dobile prostor storitvene dejavnosti, ki jih je v Radovljici zaradi pomanjkanja prostorov iz leta v leto manj. Za frizerski salon Nada so predlagali, naj bi zgradili objekt, ki bi bil razmeroma poceni in tudi hitro pod streho. DOGOVORILI SO SE \'U ~ Najbolj živahni sta bili »Minulem zasedanju zborov skup občine Tržič seji družbenopo-zbora in zbora krajevnih \&Ali, medtem ko zbor združe-3* dela, podobno kot na vseh se-2 Wi tokrat ni bil posebno akti-£ ham delegacije Peka se v vseh V"k - z drobnimi prebliski — i^iajo kot da jim ni kaj dosti Jkakini so končni sklepi, naj-celo tedaj ne, ko gre za *Hanja, povezana z denarjem iz r%*ga dela. >t>dnja točka dnevnega reda ■Jje skupščine je bila analiza .sevanja družbenega plana raz-občine Tržič v letošnjem letu. ^doa konjunktura, ki je v pol-vplivala tudi na dokaj dobre darske rezultate, v tričetrtlet-| toda, je bilo rečeno na seji. Si-2 pa so delegati zbora krajevnih ZVati menili, naj bi v bodoče £«i dodajali še primerjalne po-Jje za Gorenjsko in republiko, ^ka 2. kazil Iskra O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka za vložitev prijav. Sprejeli prednostno listo Radovljica — Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti sta po zaključku javne razprave pregledala pripombe na osnutek prednostne liste priča-kovalcev stanovanj, pridobljenih iz sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samoupravne stanovanjske skupnosti Radovljica za leto 1979 in jo predlagala delegatom skupščine. V končnem predlogu je 73 družin z nižjimi osebnimi dohodki, 49 mladih družin, 37 starejših ljudi ter 20 udeležencev NOB. Posamezniki, temeljne organizacije in krajevne skupnosti so imele na osnutek 28 pripomb. O uvrstitvi na prednostno listo bodo obvestili vse prosilce, pismeno pa odgovorili tudi na pripombe temeljnih organizacij in krajevnih skupnosti. S sprejemom nove liste je prenehala veljati dosedanja lista. Na novo zgrajena in izpraznjena stanovanja, pridobljena iz sredstev družbene pomoči, se bodo dodeljevala po vrstnem redu, ki ga določa prednostna lista. Zgrajena stanovanja v Bohinjski Bistrici, v Gorjah, v Radovljici, v Mošnjah in na Bledu se bodo dodeljevala predvsem upravičencem iz naštetih širših območij. Cilj razvoja v KŽK: Večja proizvodnja hrane Pridobitev novih obdelovalnih površin ob letališču — Nova sirarna bo lahko odkupila dnevno 100.000 litrov mleka — Korenita sanacija klavnice v Kranju — Modernizacija hlevov prepočasna — Bomo le dobili tovarno margarine? — Cokla razvoja našega kmetijstva so administrativno določene cene in razdrobljene kmetijske površine — Gorenjska ima v kmetijstvu še velike možnosti Mleko, meso in krompir so glavni pridelki, s katerimi Kmetijsko živilski kombinat Kranj preskrbuje Kranjčane in Gorenjce, poskuša pa z viški pridelkov prodreti tudi na ostali slovenski trg in tudi v druge republike. Pri tem pa si prizadeva za čim višjo stopnjo predelave pridelkov. Prav zaradi tega je že v tem srednjeročnem načrtu načrtovala novo sirarno, preurejen obrat predelave mesa v klavnici, tovarno margarine, pridobitev novih obdelovalnih površin, modei nizacijo hlevov v Hrastju, na Bledu, na Sorskem polju in v Cerkljah, postavitev novih steklenjakov za vrtnarijo na Zlatem polju in pa seveda nabavo novega strojnega parka. Vendar prav zaradi slabih pogojev gospodarjenja — cene kmetijskim pridelkom so administrativno določene — je večina teh investicij padla v letošnje in prihodnje leto. Tako bodo, načrtujejo, v letu 1980 pridobili okrog 150 nektarjev novih obdelovalnih površin za proizvodnjo koruze za krmo in silažo, za proizvodnjo semenskega krompirja in ostalih krmnih rastlin. Gre za trajen najem zemljišča ob letališču na Brniku. Za agromelioracijo tega zemljišča bodo predvidoma porabili dobrih sedem milijonov dinarjev. Nova sirarna, ki so jo pričeli graditi letos, bo lahko odkupila dnevno 100.000 litrov mleka. Danes je njena zmogljivost 67.000 litrov mleka. Ob novi, moderni mlekarni obetajo tudi vrsto novih sirov. Dnevno bo lahko predelala po 70.000 litrov mleka v sir. Gaudo, tilzit in podobne poltrde sire bodo največ proizvajali. Z gradnjo so začeli letos aprila in drugo leto jeseni bo verjetno že začela poskusno obratovati. Združili so 170 milijonov dinarjev sredstev, sovlagatelji so bili vsi kmetje, ki kranjski mlekarni dobavljajo mleko, kmetijske organizacije, sama mlekarna, Zavarovalna skupnost Triglav, pretežni delež pa je dala Temeljna banka Gorenjske. V stari mlekarni bodo pridelovali mehke in plesnive sire, skute in jo gurte. Z novimi kapacitetami bodo sposobni pokupiti in predelati vse mleko, kar ga lahko da cela Go renjska. Klavnica je potrebna korenite sanacije. Čeprav je obrat za predelavo mesa star komaj 11 let, je zastaran. Gorenjske klavnice, v Kranju, na Jesenicah, v Tržiču, Radovljici in Skofji Loki se dogovarjajo za delitev dela na Gorenjskem in z novo rekonstrukcijo kranjske klavnice bodo potešene potrebe vse do takrat, ko bo na Trati postavljena nova mesna industrija. Sama rekonstrukcija kranjske klavnice bo stala 20 milijonov dinarjev, računajo pa, da bodo z deli pričeli v letu 1980. V pol leta pa mora biti rekonstrukcija gotova. Anton černe, dipl. ing., generalni direktor K ž. K: V kmetijstvu ie treba enkrat za vselej določiti pravi odnos med cenami posameznih pridelkov: med kilo gramom koruze in litrom mleka, med mlekom in govejim mesom, med govejim mesom in telečjim mesom in tako naprej. In ta odnos naj drži! Tako se pa dogaja, da je bila pred leti cena mleku 1,80, 1 kilogram železa je bil pa takrat 1,60 din. Letos pa je mleko 4 din, železo je pa že 15 din V tem srednjeročnem programu niso realizirali celotnega programa modernizacije hlevov. V Hrastju, na farmi krav molznic, bi bilo treba začeto rekonstrukcijo nadaljevati in urediti stara dva hleva za visoko breje krave in teleta, dograditi prostore za veterinarske posege, postaviti silose za krmo, senike in podobno. Obnove sta potrebni tudi farmi na Sorskem polju in v Cerkljah, ki sta stari že 16 let in praktično predstavljata glavnino mlečne proizvodnje družbenega sektorja. Sanacija farme na blejskih Blatih še vedno stoji, ker je niso mogli izpeljati zaradi zadržkov, ki jih imajo radovljiški urbanisti in KS. Računajo pa, da bodo dela tu stekla po opravljenih melioracijskih delih, ki so v teku. Le Poljče so urejene in so danes zgledna farma. Krave molznice dajo tu tudi 7.200 litrov mleka na glavo. Trenutno imajo na vseh farmah 960 glav, lahko pa bi jih bilo še vsaj enkrat toliko, če bi bili pridelki cenjeni toliko, kot so vredni. Zaradi tega pa njihove farme, polovico. Vsako zavlačevanje gradnje pomeni podražitev. Sedaj še traja družbeno preverjanje. Izvršni svet skupščine občine Kranj je na zadnji seji tej naložbi dal vso podporo in jo postavlja v občini kot primarno. Upati je, da bomo tovarno margarine vendarle dobili. Za rekonstrukcijo vrtnarije na Zlatem polju so pripravljeni načrti, toda še vedno je ostalo samo pri načrtu. Morda bodo dela stekla prihodnje leto. Pri Kmetijsko živilskem kombinatu Kranj se dobro zavedajo svojega poslanstva in družbenega pomena. Nosilci agroživilskega razvoja na Gorenjskem so skupno z Gorenjsko kmetijsko zadrugo, Živinorejsko veterinarskim zavodom Gorenjske in še nekaterimi drugimi. Dobro so povezani med seboj, tudi posameznega kmeta vključujejo v svoje investicije, pa tudi potrošnika, nikakor pa ne morejo vključiti trgovine. Tu se veriga pretrga. Po njihovem so največja cokla razvoja kmetijstva pri nas administrativno določene cene in pa razdrobljenost kmetijskih površin. Veliko si obetajo od novih interesnih skupnosti za pospeševanje kmetijstva in za preskrbo, ki naj bi ju ustanovili v kranjski občini. Vsekakor bi moral biti interes vse naše družbe, da bi Gorenjska izkoristila vse svoje možnosti v kmetijstvu, predvsem pa je treba kmetijskemu proizvajalcu dati socialno varnost. Veliki nedrobljeni kompleksi zemljišč so pogoj za dobro gospodarja* v kmetijstvu. — Foto: F. Perdan Dopolnitev programa žičnic D. Dolenc Jesenice — Na seji izvršnega sveta jeseniške občinske skupščine 2. oktobra, so člani med drugim razpravljali o predlogu jeseniškega biroja za urbanizem in stanovanjsko poslovanje glede spremembe odloka o sprejetju programa za izgradnjo žičnic in smučišč v gornjesavski dolini ter predlogu Turist progres inženiringa iz Radovljice za dopolnitev tega programa. Kot je načelnik oddelka za urbanizem, gradbene in geodetske zadeve pri jeseniški občinski skupščini seznanil udeležence seje, se prvi predlog nanaša na spremembo namembnosti zemljišča na območju kranjskogorske Jasne, kjer je s programom za iz- ...ljonov to pokriti ostale TOZD K2K. Največji problem pa je seveda načrtovana gradnja tovarne margarine v Oljarici v Britofu. Surovine so zagotovljene najmanj za 20 let. Stroji so že tu in škoda je, da stoje. Skupna naložba K2K in Kolinske naj bi veljala 240 milijonov, vsaka delovna organizacija bi prispevala Industrijski kombinat Kranj TOZD Blagovni promet Po sklepu delavskega sveta objavljamo javno licitacijo: za prodajo osebnega avtomobila Citroen D super 5, leto izdelave 1974, v voznem stanju, izklicna cena 80.000 din za prodajo osebnega avtomobila Zastava 101, leto izdelave 1977, nabavljen leta 1978, avtomobil je karam-boliran, izklicna cena je 30.000 din. Javna licitacija bo v sredo, 24.10. 1979 ob 11. uri v Planika Kranj, Savska loka 21. Ogled vozil je možen eno uro pred začetkom licitacije. Pravico udeležbe na javni licitaciji imajo pravne in fizične osebe. Interesenti morajo pred začetkom licitacije položiti 10-odstotno varščino od izklicne cene vozila, za katero nameravajo licitirati. gradnjo žičnic in smučišč predvideni izgradnja .smučarske proge Številki 19 in vlečnice številka 23. Kezerot za izgradnjo proge in vlečnice « zajeda v coni naselja Jasna, ki & že pozidani s počitniškimi hišicam; lz utemeljenih razlogov biro pred laga opustitev rezervata, z uredit venim načrtom tega območja pi predvideva izgradnjo 14 počitniški objektov. Člani izvršnega sveta so po razpravi ugotovili, da so razlogi spremembo programa utemel Ker gre za spremembo namembno« zemljišča, so sklenili, da je tnta razgrniti osnutek spremembe uxt dalnega načrta in ga pred tea ustrezno dopolniti. Ob tem so ude*-ženci seje poudarili, da bo moni oddelek za urbanizem, gradbene a geodetske zadeve med razgrnitve osnutka pridobiti mnenja stroko« nih izvedencev in kranjskogorsu krajevne skupnosti. Pri drugem predlogu gre za dopiv nitev veljavnega odloka o sprejets programa za izgradnjo žićnu B smučišč v gornjesavski dolini. Potrebo po dopolnitvi programa ter p» novnem ovrednotenju obravnavane ga območja narekuje nenehni rti mah smučarskega turizma v Krap.--ski gori oziroma preobremenjen«! sedanjih smučišč. Tako bi z dofxv nitvijo veljavnega programa zadow-1 j ili predvsem potrebe po smuč** za začetnike in poprečne smučat* Predloženi investicijski program obravnava aktiviranje območja v smučišč na Preseki mimo Podkorau do Planice oziroma izgradnjo pw zovalnega sistema žičnic in smučk' od Kranjske gore do doma v Plana N ovost dopolnjenega programa, k bi ga uresničili v dveh delih, je prrf vsem izgradnja dveh dvosedežnici smučarske proge za tekmovalce. Po razpravi je izvršni svet do' dopolnitev odloka o sprejetju p* grama za izgradnjo žičnic in smuč* v gornjesavski dolini po prtdkfc nem investicijskem programu. S.Sijl NA DELOVNEM MESTU JELA CORIC — SNEMALKA V TOZD KODRANKA Svoje čase je delo v kodranki veljalo za enega najtežjih v škofjeloški predilnici. Pri prehodu nylon niti skozi grelec so se stvo rili strupeni plini in vročina je zlezla tudi čez 40 stopinj. Z leti kodranko delajo že od leta 1960 — so se pogoji dela tu zelo spremenili. Na bolje, seveda. Posebne naprave zdaj odsesavajo pline, klima naprave pa drže temperaturo tam pri 28 stopinjah. No, poleti je tu še kakšna stopinja več. Toda da se delati. Najhuje, kar še teži delavke pri kodranki, je štiriizmensko delo: šest dni delajo, dva dni so pro ste. Toda še vedno je tu nočno delo in vse sobote in nedelje. Za nočno delo so na teh strojih hoteli svoj čas priučiti moške, toda ni šlo. Hitro so ušli. Tu je potrebna spretnost in ženska potrpežljivost ... Kaj je pravzaprav kodranka? Gladko nvlon nit je treba za pletenje nogavic skodrati, da postane elastična, plastična, dobi poln otip. Nitka teče skozi grelec, ki je segret na 200 stopinj, od tu pa je napeljana skozi vretena, kjer se skodra in dobi čez 5000 zavojev na 1 meter. Zgoraj se skodra-na nit navija na vretena in ko so polna, jih je treba snemati. Jela Corić je prišla v škofjeloško predilnico pred petimi leti iz Topolje pri Belem Manastiru. Le eno leto bo delala na kodranki, so ji obljubili, zdaj pa je tu- že pet let. Ni težko delati, tudi osebni dohodek je kar velik, saj zasluži vsak mesec čez 8.000 dinarjev, seveda skupaj z vsemi do- datki, kot so za nočno delo, za nedelje, za štiri izmene, kar z leti raste, toda najhujše je delo ob nedeljah. Tudi ponoči ne tako kot ravno ob nedeljah. Med tednom je namreč delo organizirano tako, da delavke, ki oskrbujejo stroje, oskrbe stroje tudi za noč in mora snemalka le snemati vretena in sem in tja vezati potrgane niti. Ob nedeljah pa je za vse sama. Snema, veže, oskrbuje stroje. Osem strojev po 188 vreten. Kajti stroju morajo tu teči noč in dan, brez prestanka. Ce se ustavi stroj, se nitka v grelcu prežge in da poženejo spet en sam stroj, traja dve, tri ure, da na novo napeljejo vse nitke. Za več strojev gre pa tudi cel dan. »Prostovoljno sem prišla na .fiksirke' pred petimi leti,« pravi Jela, »in zagotovo bom morala še ostati, ker je tako težko dobiti delavke za sem. Vsaka se otepa tega dela. Se za nadomeščanje za dopust je težko. Vendar vseeno mislim, da bi morali za ponoči in ob sobotah popoldne in ob nedeljah dati še dve delavki na oddelek. Prehuda je. Včasih jih je v eni izmeni delalo po deset, zdaj je pa ponoči in ob nedeljah le po ena. Rečeno'mi je bilo sicer, naj delam le svoje, toda ne gre brez vezanja. Ce vidiš delo, ga je hitro dovolj in pošteno moraš poprijeti. Najhuje pa je, ko je menjava materiala. Takrat je dosti trganja, se pa zgodi, da tečejo vretena tudi po štiri dni skupaj, pa se ne odtrgajo. Pretrge šteje mojster vsake štiri ure in osebni dohodek zavisi tudi od njih. Manj pretrgov, več plače. Pravzaprav pa to niti ni tako hudo, U» nedelje... Ce bi dali pomoč, bi šlo res veliko lažje.« D. Dolenc Železarji manj prodal Jesenice — Devetmesečni proiz- lje izkoristili zmogljivosti, posl vodni rezultati jeseniške železarne za manj izmeta in za manjše sna prav gotovo niso zadovoljivi, saj ške ter višjo produktivnost. Z btft proizvodna zaostaja za planirano za šo notranjo organizacijo bi zna* 21.000 ton. Vzrokov za to, da niso šali zastoje ter odpravili druge & dosegli planiranih 350.000 ton, je bosti, ki se pojavljajo v nekaterih več, izkazujeo pa se v manjši pro- temeljnih organizacijah združene« daji srednje in tanke valjane plo- dela. Prav za jeklarno so med in> čevine, deloma tudi debele ploče- gim izdelali poseben program i» vine. Pod planom so v hladni va- braževanja, vse ostale temeljne or> ljarni Bela, najbolj v težavah v te- ganizacije pa bodo temeljito ro> meljni organizaciji združenega dela pravljale o devetmesečnih re bluming-štekel, kjer so do 3.000 ton ter o ukrepih varčevanja v slehens manj prodali in v temeljni organi- delovni skupini. Slabši poslovni re zaciji žebljarna, kjer so zaradi po- zultat nedvomno vpliva tudi na »rs manjkanja vložka ob razumevanju delovalno industrijo v okviru §k> delavcev začasno ustavili proizvod- venskih železarn, zato si bodo pa njo. Prav žebljarna pa je tista de- zadevali, da do konca letošnjetn k> lovna organizacija, ki predstavlja ta vsaj deloma izboljšajo rezultate. 70 odstotkov izvoza na konvertibil- Ob tem pa je upravičena odločit« no področje. železarne, da zgradi novo elektrok) Železarna za svoje proizvode po- klarno, kjer naj bi dvignili pjojj. trebuje material od drugod, tudi iz vodnjo na 200.000 ton kvalitetnem Smedereva in od drugih dobavite- elektroiekla letno. Prve količine)? ljev. Iz Smedereva pa so dobili le 40 odstotkov pogodbenih količin. Precej jih je prizadel tudi ukrep zveznega izvršnega sveta, ki je že marca omejil uvoz materiala in so ga tako na Jesenicah dobili za 40 odstotkov manj. Ob manjši količini pa so ostali precejšnji stroški proizvodnje, ki pa jih niso prekoračili, saj so poiskali notranje rezerve ter poskrbeli za zdravilne hitre ukrepe. Sami stroški so po devetih mesecih letošnjega leta za 200 milijonov di-darjev večji od planiranih. Železarji so morali plačevati višje cene za repromaterial in za energijo, medtem ko so cene na domačem tržišču ostale zamrznjene. Vsem tem številnim vzrokom za težave so se pridružili še notranji problemi v delovni organizaciji, saj tudi nova naprava za kontinuirano vlivanje in takoj začela obratovati, kot so načrtovali. Nikakor pa ne zanikajo tudi, da bi sami lahko bo- kla nai bi izdelali v novi ieklarni^ | leta 1983, tako, da bi elektrojett* 1 no začeli graditi leta 1980. IZ GLASIL DELOVNI ORGANIZACIJ *'» JELOVICA V NASLEDNJIH PETIH LETI SKOPJA LOKA — Jelovica *W naslednjih letih razvijala na vrni srednjeročnega programa, ki bo i«| osnova dolgoročnemu razvoju Jtferin do leta 2000 na naslednjih d«j»vnc«fc stavbno pohištvo, montažni objekti w razvoj trgovine s posebnim poudari« na trgovski mreži. Osnovno natoo n» voja je v specializaciji Industrijske a> izvodnje, na osnovi modeme tttaoi* je z avtomatizacijo. SOVODENJ praznuje 20- Letnico obstoja Z novimi prostori, ki so jih odprli pred 2. tetom a, so se bistveno izboljšali pogoji dela. — Foto: F. Perdan Življenjska povezanost tovarne in kraja Hid Termopola iz Sovodnja praznujejo danes 20-letnico svoje de-r*V organizacije. Tovarna je v tem odročnem kraju Poljanske do-V»kateri delajo predvsem domačini, zrasla zares samorastniško. Wu)e jo prizadevnost in zanos zaposlenih, ki v preteklih letih ni-'* bila poplačana tako kot so zaslužili. Njihovo delo se ni izkazalo ■'otetoju in napredku Termopola, temveč so z lastnim delom In J&to družbene pomoči dvignili svoj kraj iz pasivnosti in nerazvito-^ S tem so postavili temelj nadaljnjega razvoja, ki ga danes smelo snujejo. UPORNI ZAČETKI ,Wdaj beremo ali slišimo, da ii ta delovna organizacija zra-''iko rekoč iz nič, z dobro voljo >ajnostjo delovnega kolektiva. ' »onrastniški sovodenjski Ter-M to zares velja. Rodila ga je domačinov, ki so vedeli, :Su»kopa zemlja ne bo dajala dovolj kruha. Trdno so vztrajali, čeprav je bilo često zelo težko. Z vestnim delom in iznajdljivostjo so si izborili, da je v njihovem kraju zrasla nova gospodarska stroka. Ozrimo se ob današnjem jubileju na prve začetke razvoja tovarne za predelavo plastičnih mas. Za mizo so jo začeli graditi že leta 1956, ko so v zadružnom domu postavljali kinoprojektor in sta se Matija Ivanu-ša in Janko Zabukovec zapletla v pogovor o možnostih ustanovitve majhnega podjetja za varjenje plastičnih mas. Misel je bila mikavna, saj jih je bilo tedaj na Sovodnju in v okoliških naseljih veliko, ki so želeli dobiti delo, predvsem žensk, ki se niso mogle odtrgati od krpe zemlje in ostarelih staršev, da bi se zaposlile v oddaljenejših krajih. Raz- voj industrije je bil tedaj usmerjen v industrijsko cono na Trati, zato na kredite ni bilo moč računati. Ideja je postala oprijemljivejša 1.1959, ko je bil tovariš Ivanuša zadolžen za tehnično plat izpeljave — za izdelavo strojev in kratek strokovni in praktični tečaj s prvimi delavkami. Tovariš Zabukovec pa je prevzel denarno plat in urejanje formalnosti in potrebnih dokumentov za ustanovitev podjetja. Elaborata ni bilo moč sestaviti, saj še niso vedeli, kakšna bo zmogljivost stroja, kakšni bodo izdelki, kako se bodo prodajali, saj v Sloveniji tedaj še ni bilo podobnega podjetja. Zato ideja tudi mi dobila podpore pri itedanjem občinskem vodstvu. Na pomoč je priskočila sovodonjska kmetijska zadruga, ki je namenila prostore v zadružnem domu, nekaj denarja so posodili krajani. Tako so se lotili izdelave strojev. Sredi aprila 1959 so organizirali 14-dnevrai tečaj za bodoče delavke. Prošnje so kar deževale in sprejetih je bilo prvih šest: Ivanka Sifrar, Jerneja Frelih, Marica Burnik, Katarina Lapa j ne, Anica Pe-ternelj in Ivanka Platiša. 4. maja 1959 je bilo vzdušje v delavnici najbolj napeto. Začela se je redna proizvodnja povsem novih izdelkov: vrečk z zadrgo, plastičnih hlačk za dojenčke, vrečk za emba- Ptrlen, vodja proizvodnje in pkutiTermopolov delavec, nam iy*aifil preprosti varilni stroj, Mtttm so začeli delati pred frtimi leti. Danes kot spomin f*t začetke stoji v kotu proiz-> dvorane. — Foto: F. Perdan p, plastične mase varijo na polnoavtomatskent stroju za visokofrek-■ r\enje. Prihodnjih pet let bodo največ vlagali v posodobitev pro-'fe posebno pozornost bodo posvetili rednemu in izobraževanju ob >i mer nameravajo dvigniti produktivnost dela. — Foto: F. Perdan Delovni ljudje Termopola iz Sovodnja se bodo ob 20-Ietnici svoje delovne organizacije danes ob 12. uri zbrali na proslavi, ki so jo naslovili »Delo in kultura«, s čimer hočejo poudariti pomen medčloveških odnosov pri delu. Na proslavi bo o razvoju Termopola spregovoril direktor, ing. Janko Pogačnik, slavnostni govornik pa bo Viktor Žakelj, predsednik škofjeloške občinske skupščine. Podelili bodo trideset priznanj za dolgoletno prizadevno delo v kolektivu, nekaj so jih namenili tudi delovnim organizacijam, ki so bistveno prispevale k razvoju Termopola. Proslava bo obogatena s kulturnim programom, v katerem bo nastopil oktet Jelovica, sovodenjski učenci in člani domačega kulturno umetniškega društva. Po končani proslavi bo tovariško srečanje vseh delavcev in gostov v hotelu Eta v Cerknem, s pri-četkom ob 13. uri. V prostorih jedilnice pa bodo odprli razstavo o razvoju delovne organizacije. lažo, map in majhnih etuijev. Material so morale delavke rezati z navadnim nožem. Mesec dni kasneje se je zaposlil krojač Miha Eržen, ki je začel pripravljati šablone iz leso-nitriih plošč. Začeli so izdelovati dežne plašče, obleke za motoriste in plastična pokrivala za orodje, s katerimi so se leta 1960 pojavili na Gorenjskem sejmu. Uspeh je bil presenetljiv in že prvi dan so prodali vse, čemur je botrovalo tudi deževno vreme. Za naslednje sejemske dni so delali dan in noč. Trg se je začel odpirati in širil se je proizvodni program, zaposlovali so se novi delavci. Z 'nemalo težavami so se morali spoprijeti v prvih letih. Za večino je bila to prva zaposlitev, zato so orali ledino tudi na področju samoupravljanja. Razvojna pot je bila v začetku le grobo začrtana, brez čvrstih in jasnih ciljev, ki jih je bilo praktično zelo težko določiti. Ob ustanovitvi Termopola so se pri nas izdelki iz plastičnih mas komaj pojavili na tržišču. Podobnih delovnih organizacij, po katerih bi se lahko zgledovali, v Sloveniji ni bilo. Danes povsem znana in razumljiva teh- nologija sitotiska in varjenega tiska je bila tedaj v povojih. Sami so morali snovati načine izdelave in recepte za uporabo barv in kemiki/.lj. Toda vztrajali so. čeprav je bilo često težko irt so bili uspehi manjšn od pričakovanih. Toda slehernega so bili po otročje veseli. TRDNI TEMELJI NADALJNJEGA RAZVOJA Danes, po dvajsetih letih dela, lahko rečemo, da so uspeli. Najboljši dokaz je nova tovarna, kf so jo odprli pred dvemi leti in je l*7 zaposlenim prinesla predvsem boljše pogoje dela. Ce je bil pred tem obstoj Termopola često ogrožen, pa je uresničevanje tekočega srednjeročnega načrta prineslo trdne uspehe. Leta 1974 so zapisali, da želijo vsem krajanom zagotoviti delo m vir dohodka ter preprečiti zaostajanje za razvitimi predeli. Da so uspeli, dokazuje, da imajo danes vsi krajani možnost zaposlitve v domačem kraju. Beležijo kar 30-odstotno poprečno letno rast prihodka m 89-odstotno poprečno letno rast realizacije. Največji uspeh je naložba v nove prostore, ki je danes že 80-odstotno odplačana. Veliko so v teh letih namenili za stanovanjsko izgradnjo, saj so združevali sredstva v višini 8,5 odstotkov od bruto osebnih dohodkov. Skupno je kredite dobilo 38 delavcev, torej tretjina zaposlenih, nekateri celo večkrat. Številni krajani so se tako lahko lotili gradnje ali obnove stanovanj; skih hiš in težko bi danes tod našli zapuščeno domačijo. Povečali so se tudi osebni dohodki, saj je lMete porasta v zadnjih petih letih //o, kar je nad republiškim povprečjem. Res je startna osnova tega izračuna nizka in z ravnijo osebnih dohodkov niso zadovoljni. Znatna sredstva so namenili za nove delovne prostore in odplačevati so morali investicijski kredit. Pričakujejo, da bodo do konca leta osebne dohodke lahko dvignili na raven sorodnih strok. Tudi izobraževanju so posvetili vso pozornost. Stipendije danes prejema 11 učencev na srednjih šolah in 5 študentov na višjih m visokih šolah. Vsekakor so v zadnjih šestih letih bistveno izboljšali svoj položaj, vložili znatna sredstva v nove prostore ki so zagotovili boljše delovne pogoje in odplačali investicijske kredite. Ti uspehi so jim osnova za smelo načrtovanje razvoja v prihodnjih petih letih. Potrebne bodo predvsem naložbe v opremo, da bodo lahko stare stroje zamenjali novimi in vse bolj opuščali seda-še vedno obrtniški način izde-... Vso pozornost bodo posvetih v/.podbudnejšemu nagrajevanju, izobraževanju ob delu, večji kvaliteti izdelkov, s čimer naj bi bistveno povečali produktivnost dela. Smernice plana za prihodnjih pet let vsebujejo tudi pomoč krajevni skupnosti pri uresničevanju njenega programa, za urejanje cest, vodovoda, električne napeljave in drugih ureditev, ki so v skupnem interesu. Morda največja Termopolova zasluga pa je, da se Sovodenj z okoliškimi naselji danes enakopravno vključuje v družbene tokove. Ljudje so ostali doma, kjer imajo možnost primerne zaposlitve, zaustavljeno je propadanje hribovskih zaselkov, ni težkih socialnih problemov ostarelih, saj so mladi ostali doma. z nji lave SICER PA, PRISLUHNIMO IZJAVAM PRVIH DELAVCEV: Ivanka Sifrar iz Sovodnja Začetek je bil zares težak. Po 14-dnevnem tečaju, na katerem smo se spoznale s plastiko, sem začela delati na varilnem stroju. Tedaj nismo poznali prostega časa. Ce je bilo delo ,smo delali, tudi dan in noč, tudi ob nedeljah. Da, včliko nedelj sem pustila v tovarni. O nadurah se nismo pogovarjali .enostavno jih nismo poznali. Zaslužil smo pač, kolikor smo naredili. Vsak novi delavec je pustil tovarni 14 brezplačnih dni. Janko Kalan iz Sovodnja Kot lahko vidite, se pri nas danes zelo veliko gradi. Težko boste našli zapuščeno kmetijo. Razvoj, ki ga je v kraj prinesla tovarna, je gotovo zelo pomemben tudi za splošni ljudski odpor. Zelo zanimivo je, kako je prišlo do ustanovitve. Ko sem bil leta 1972 dalj časa na bolniški, sem opisal razvojno pot Termopola. Želel sem, da se ohrani spomin na svojevrstni začetek podjetja, saj je bila njegova pot res edinstvena. Bodočim rodovom naj bo napotek, kako je mogoče nekaj ustvariti z veliko dobre volje, prizadevnosti in samoodpovedovanja. Marica Burnik iz Stare Osellce Težko sem čakala, da sem začela delati. Bilo je sto prošenj za delo, doma sem imela majhne otroke in treba je bilo nekaj zaslužiti, zato sem bila zelo vesela, da sem dobila delo. Začeli smo z dvema strojema, učilo nas je delo samo, saj tedaj nismo poznali ne strojev ne materiala. Težko je bilo, toda vedno sem rada hodila na delo. Danes je drugače, razlika je ogromna, sploh se ne da primerjati. Danes imamo toplo malico, tedaj smo bili zadovoljni s kosom kruha in hruško, kar smo pač prinesli od doma. Tisti, ki smo preživeli te težave, smo danes na tovarno zelo navezani, ponosni smo na to, kar smo dosegli. O LAS 6.STRAN. PETEK, 19.OKT0MA ® Radovljica S ko k sta n a ri n e - boljši stanovanjski standard V sredo, 31. oktobra, bo ob 16. url redna seja zbora združenega dela skupščine občine Radovljica v veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica V sredo, 31. oktobra, bo ob 16. uri redna seja zbora krajevnih skupnosti občine Radovljica v mali sejni dvorani skupščine občine Radovljica V torek, 30. oktobra, bo ob 16. url redna seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica v mali sejni dvorani skupščine občine Radovljica V radovljiški občini bodo prešli na ekonomske stanarine do leta 1985 — Kriteriji za izračun ekonomske stanarine — Še vedno delne nadomestitve stanarin — Stanarina za stroške vzdrževanja in amortizacije in v krajevnih skupnostih, delovni ljudje in občani ter skupščina občine Radovljica s pravočasnim sprejemanjem normativnih aktov in ukrepov za pospeševanje razvoja obrtnih in drugih dejavnosti, ki so potrebne za gospodarjenje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini. Razen teh pa seveda tudi samoupravna stanovanjska skupnost občine z uresničevanjem plana vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v občini ter spremljanjem sporazuma. RADOVLJICA — Pred delegati ra-dovljiške občinske skupščine so pomembne odločitve, ko naj bi samoupravno potrdili prehod na ekonomske stanarine v občini Radovljica. O prehodu na ekonomske stanarine so družbenopolitične organizacije, skupnosti, delovne organizacije in krajani že temeljito razpravljali in se odločili, da je prehod nujen, saj ga narekujejo družbene zahteve in potrebe. Dnevni red Delegati bodo navječ pozornosti posvetili pomembnim vprašanjem stanovanjskega gospodarstva ln obravnavali: — predlog odloka o določitvi In upravljanju lokalnih In nekategoriziranih cest v občini Radovljica — predlog odloka o načinu oplojevanja 11 val i na ob moč) u občine Radovi |lca — STANOVANJSKO GOSPODARSTVO V OBČINI RADOVLJICA: — ugotovitveni sklep o pristopanju k samoupravnemu sporazumu o prehodu na ekonomske stanarine — samoupravni sporazum o prehodu na ekonomske stanarine — predlog odloka o prehodu na ekonomske stanarine v občini Radovljica — predlog stalttt, sklepov in priporočil skupščine SR Slovenlle za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji — predlog za Izdajo zakona o stanovanjskem gospodarstvu — predlog za Izdalo zakona o spremembah In dopolnitvah o stanovanjskih razmerjih s tezami za osnutek zakona — predlog za Izdajo zakona o »premem bah In dopolnitvah zakona o gozdovih — predlog za Izdalo zakona o »premem bah ln dopolnitvah zakona o varstvu pri delu z osnutkom zakona — delegatska vprašanja KAJ PRINAŠAJO EKONOMSKE STANARINE? S samoupravnim sporazumom o ekonomskih stanarinah se bodo udeleženci sporazuma odločili za temeljne cilje, usmeritve in naloge za oblikovanje ekonomske stanarine, določili kriterije in merila za izračun, notranjo delitev in porabo stanarin ter za ukrepe za zavarovanje življenjskega standarda stanovalcev z nižjimi dohodki, tako da se bodo med drugim stanovanja bolje vzdrževala, ekonomske stanarine pa uveljavljene kot družbeno priznana cena za uporabo stanovanj ter osnova za krepitev vpliva delovnih ljudi in občanov na odločitve. Ekonomske stanarine so materialna podlaga za samoupravno dogovarjanje in odločanje pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter zagotavljajo razvijanje samoupravnih socialističnih in produkcijskih sil na področju stanovanjskega gospodarstva. Prav tako bodo stanarine po novem zagotavljale boljše usmerjanje stanovanjske gradnje. Za vse te naloge bodo zadolženi stanovalci v zborih stanovalcev stanovanjskih hiš v družbeni lastnini Katere so lokalne ceste? Vrsta pripomb na osnutek odloka o lokalnih in nekategoriziranih cestah v radovljiški občini — Odlok, ki naj bi ga delegati sprejeli, bodo še ob koncu letošnjega leta dopolnili MERILA IN KRITERIJI Ekonomske stanarine bodo določili na osnovi potrebnih sredstev za amortizacijo, vzdrževanje in upravljanje s stanovanji tako, da bodo upoštevali revalorizirano vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš na zadnji dan lanskega leta. Stanarine se bodo uveljavile do konca 1.1985, dogovorjeni višini pa se bo vsako leto priračunalo potrebno povečanje zaradi vsakoletne revalorizacije stanovanj in stanovanjskih hiš ter vi§-jih cen vzdrževalnih del in stroškov upravljanja. V letih prehoda na ekonomske stanarine se bo povečanje stanarin uveljavilo vsako leto meseca junija, v okviru medobčinskega sodelovanja in dogovarjanja pa se bodo poenostavili in uskladili kriteriji za določitev ekonomske stanarine za stanovanje enake velikosti in kvalitete, upoštevajoč značilnosti občine. V sporazumu se opredelijo in določijo tudi enotni kriteriji za delno nadomestitev stanarin. Ob tem pa je še kako pomembno, da ne bo nova stanarina »podivjala«, temveč bodo morali vsi skrbeti za to, da se bodo uveljavili minimalni standardi za gradnjo stanovanj, s čimer naj bi pocenili gradnjo in zmanjšali obremenjevanje stanovalcev z ekonomsko stanarino. Pri roki je že družbeni dogovor o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji v Sloveniji ter družbeni dogovor o racionalizaciji stanovanjske gradnje v Sloveniji. šice ali drugih nepremičnin, imaio osebni avto ali so iz neopravičljivih razlogov nezaposleni. Seznam upravičencev do delne stanarine bodo vsako leto tudi javno objavili. IZRAČUN EKONOMSKE STANARINE Do konca lanskega leta so temeljne organizacije združenega dela, skupnosti in druge organizacije vložile v sklad stanovanj in stanovanjskih hiš v družboni lastnini pri stanovanjski skupnosti 1896 stanovanj v 297 stanovanjskih hišah. Ta stanovanja so večinoma v krajevni skupnosti Radovljica, v krajevni skupnosti Lesce, na Bledu in v Bohinjski Bistrici. Tako je osnova za izračun ekonomske stanarine: planirano števi-' lo stanovanj, število točk, površina, letna stanarina in vsakoletna revalorizacija vrednosti točke ob predvidenem vsakoletnem povečanju cen novih stanovanj za 12 odstotkov. Izračunali so, da bi vrednost točke leta 1985 dosegla 109 dinar- Občinske skupščine so pooblaščene, da določijo lokalne in nekategorizirane ceste v občini z odloki. Odlok, ki bo na mizah pred radovljiškimi delegati, našteva lokalne ceste, vseh ostalih prometnih površin v javni rabi, ki se štejejo za nekategorizirane ceste pa odlok ne našteva. Posebna določba v odloku je opredelitev dovozne ceste glede vzdrževanja, rekonstrukcije in gradnje, za kar so pristojni koristniki objektov, ki jim te dovozne ceste služijo, glede poti pa večinoma uporabniki poti. Po odloku je za upravljanje in gospodarjenje z javnimi prometnimi površinami pristojna samoupravna komunalna interesna skupnost občine Radovljica, pristojnost te interesne skupnosti je pomembna zlasti za javne prometne površine v mestu in delih naselij mestnega značaja. Pristojnost samoupravne komunalne interesne skupnosti je pomembna tudi zaradi enotnega kriterija izdelave programov vzdrževanja, rekonstrukcije in novogradnje ter za ostala vnrašanja. Odlok bodo dopolnili nroti koncu letošnjega leta, ko naj bi bil sprejet noveliran zakon o javnih cestah. Tako bodo uredili še vorašanie evidentiranja, katastra, predpisov razvrstitve nekategoriziranih cest. Po javni razpravi na samo besedilo odloka ni bilo bistvenih pripomb. Vse pripombe so se nanašale na seznam cest in predlagajo, da se določeni odseki cest tudi uvrstijo med lokalne ceste. Tako naj bi se spre-iela pripomba krajevne skupnosti Srednja Dobrava, da je lokalna cesta tudi cesta Globoko—Mišače— Otoče, pripomba krajevne skupnosti Lancovo, da je lokalna cesta tudi cesta Lancovo—Bodešče, pripombi Plamena pa ni bilo mocoče ugoditi. Povezava zaselka S toč je s Kropo prek Doline ni izvedljiva, saj sedanji stanovanjski objekti predstavljajo takšne ožine, da bi bilo treba razmisliti o zapori te ceste za javni promet. Ugodili naj bi tudi pripombi krajevne skupnosti Bohiniska Bistrica in vkliučili odseke Nomenj, Lenence in Bitnje, vendar pa po določilih odloka ne tudi dovozno cesto v vikend naselie P^l'e. od depandanse Bellevue do HE Savica. Vzreja plemenskih živali V Sloveniji smo letos sprejeli Zakon o ukrepih v živinoreji. Zakon predvideva za zadeve posebnega družbenega pomena službe reprodukcije, selekcije, kontrolo proizvodnosti in rodovništva. Določbe zakona se nanašajo na rejo goveda, prašičev, konj, perutnine, ovac, rib in čebel. V zakonu je določeno, da mora posamezna občinska* skupščina predpisati na svojem območju način oplojevanja živali in skrbi za njegovo izvedbo. Tako se bo z odlokom o načinu oplojevanja živali na območju občine Radovljica, ki naj bi ga sprejeli delegati, usmerjala živinoreja v načrtno odbiro in vzrejo plemenskih živali za povečanje živinorejske proizvodnje. Organizacija in strokovno delo za naloge na področju reprodukcije, selekcije, kontrole proizvodnosti in rodovniške službe so dali območni strokovni organizaciji združenega dela Živinorejsko veterinarskemu zavodu Gorenjske v Kranju. Na območju občine Radovljica se opravlja osemenjevanje krav in telic z osemenjevanjem, druge živali se oplemenjujejo z naravnim pripustom licenciranih plemenjakov. Naravno pripuščanje krav in telic je dovoljeno v naseljih Podjelje, Koprivnik in Gorjuše, naravno pa se smejo pripuščati le plemenjaki, ki so letno odbrani. Osemenjevanje in pripuščanje plačajo lastniki plemenic, za uresničevanje nalog v zvezi z naravnim pripustom in zaradi naravnih in gospodarskih razmer se del stroškov za pospeševanje živinoreje pokriva va iz sredstev družbenopolitičnih skupnosti na osnovi družbenega dogovora med občino in Živinorejsko-veterinarskim zavodom Gorenjske v Kranju. LETNO POVEČANJE ZA 24 ODSTOTKOV Upoštevali so enotna izhodišča in kriterije in vzeli za osnovna merila za oblikovanje in za prehod na ekonomske stanarine revalorizirano vrednost točke, letni odstotek vrednosti stanovanja za letno stanarino, planirano gradnjo družbenih stanovanj do leta 1985 ter s tem povečanje stanovanjske površine in število točk, predvideno povišanje cen stanovanj za 12 odstotkov, rast osebnih dohodkov za 15 odstotkov. Taka stanarina bo največ namenjena za amortizacijo, za vzdrževanje iz združenih sredstev v okviru stanovanjske skupnosti, za vzdrževanje hiš v okviru zbora stanovalcev, za stroške upravljanja in delo strokovne službe ter za funkcionalne stroške. Ekonomske stanarine bodo do leta 1985 dosegli z letnim povišanjem sedanje stanarine za 24,35 odstotkov. Za gospodarjenje s stanovanji v okviru zborov stanovalcev bodo namenili poprečno 11 odstotkov sredstev stanarin. Največji stroški bodo pri stanovanjih najvišjih kategorij, pri starih stanovanjih, v stanovanjskih hišah, ki so starejše kot sto let, pa se bo za tako vzdrževanje namenila tudi amortizacija. DELNA NADOMESTITEV STANARINE Da bi zavarovali življenjski standard občanov z nižjimi dohodki ter skrbeli še naprej za socialno varnost najemnikov stanovanj, bodo uveljavili tudi sistem delne nadomestitve stanarine. Pravico imajo vsi, ki izpolnjujejo pogoje in kriterije, vendar pa bo vsak imetnik stanovanjske pravice dolžan, ne glede na družinski dohodek, prispevati 20 odstotkov stanarine. Tako v Radovljici velja delna nadomestitev a tiste, kjer pride na člana družine do 28 kvadratnih metrov površine, na dva člana do 42 kvadratnih metrov, na tri člane do 57 kvadratnih metrov in na štiri člane do 66 kvadratnih metrov ter za vsakega nadaljnjega člana še po 10 kvadratnih metrov. Tu so odstopanja možna le pri nefunkcionalnih stanovanjih, •starejših od petdeset let. Tako je višina delne nadomestitve stanarine odvisna od dohodka družine. Manj pa za stanovanja ne bodo plačevali tisti, ki oddajajo del stanovanja v podnajem, so lastniki vseljivega stanovanja, počitniške hi- ■i wmm DOGOVC RIMO Sfc jev, povprečna stanarina na dratni meter je 35,75 dmarj tem, da bi se stanarine letno čale za 24,35 odstotkov. Vsak valeč si lahko zelo enostavne izračuna stanarino, ki io bo ^ val, tako. da sedanjo stanarino množi z bazičnim indeksom za katereea želi stanarino izrai ti ter deli s 100. Ce je bila. r mer, zdajšnja stanarina 500 jev, pomnoži z 239 (kolikor ieiiu. za leto 1982) in deli s 100. Renil* 1.195 dinarjev je stanarina za 1.19C Ce pogledamo še povprečne sl rine glede na osebni dohodek spodinistva do leta 1985, števanju 15 odstotkov rasti osebnih dohodkov. -predvideni povprečni dohodek spodinjstva 11.608 dinarjev, pov na stanarina 484,25 dinarjev, stanarine v odstotku od povr ga osebnega dohodka ie stotkov. Naslednje leto bo stanarine 8,17 odstotka od nega osebnega dohodka, n leta 1981 in leta 1985 12,27 Do leta 1985 naj bi prešli k ekonomski stanarini za višji sto standard... Za red na pokopališči! Odlok o redu, čistoči in miru na pokopališčih — Obu uporaba mrliških vežic — Parkovna ureditev novih kopališč Občinska skupščina z odlokom predpiše pokopališki red. S pokopališkim redom se uredijo vprašanja reda, čistoče in miru na pokopališčih, dodeljevanje grobov, vzdrževanje grobov, razpolaganje z opuščenimi grobnicami ter zanemarjenimi nagrobniki in spomeniki ter druga vprašanja. Radovljiška občinska skupščina je sprejela odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Radovljica že leta 1965. V praksi se je pojavilo več pomanjkljivosti odloka, zastarele so bile organizacijske oblike, kazenske odločbe in drugo. Prav tako pa je bilo potrebno z ozirom na zakon o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena razmejiti pristojnosti med komunalno skupnostjo in komunalnim gospodarstvom Radovljica. Tako so pripravili splošni akt, odlok o pokopališkem redu, ki je dolgo trajnejše narave in je veljaven za vsa pokopališča v občini. O tem je potekala javna va, pripombe so posredovale jevne skupnosti Lesce, TOZD Ko nala Bohinj in Komunalna skup.., Radovljica, medtem ko sta knW skupnost Lancovo in Ljubno od|^ vorili, da k osnutku odloka nin posebnih pripomb. Ostali ude ci v razpravi so torej soglašali obvezno polaganje pokojnikov mrtvaški oder v mrliški vežic pokopališče ima. Odlok nadaiie^] vori tudi o najemnih pogodbi*,;] pieteti na pokopališčih in o da/, nih kazni. Vsa nova pokopališč »^j bi urejali parkovno, v sklac. : črtom pokopališča. Na ostalih pališčih pa je velikost nagnA spomenikov in drugih znamer, zasaditev grmičevja in pritlibV drevja dovoljena le po natot« /1 kopališča in v skladu s pravilni/1 upravljavca. r o* a* I* ' v le» unr fi 'm to i« asr 9 sfc s * ir nr I* &e ti titt _*»*ljtfka občina je bogato po-J z gozdovi in bodo zato dele JlriT gotovo z zanimanjem sle-'Wlogu zakona o spremembah Htaitvah zakona o gozdovih. Sto let do kvalitetne smreke o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih %ša vrsto tehtnih novosti — Več denarja in več gozdnih cest — Temeljne razvojne smeri Gozdove vse bolj vrednotimo zaradi domače surovinske osnove kot tudi zaradi njihove primarne funkcije, ki se izraža v varovanlu človekovega okolja. Podatki kaželo, da Varstvo niso le gumijasti škomji •ftupšćina SRS predlaga zakon o spremembah in ^polnitvah zakona o varstvu pri delu — Povečali *aj bi nadzor in tudi ustrezno lahko ukrepali pri ne-^onitostih, ki se pojavljajo pri zasebnikih, ki zaposlujejo delavce RADOVLJICA — Družbeni pravobranilec samoupravljanja Slo-^je in republiški inšpektorat dela sta lani seznanila republiški **nnmt za delo in republiški svet zveze sindikatov o svojih latovitvah oziroma s problematiko varstva pri delu in delovnih :*0aerij delavcev, ki delajo pri samostojnih obrtnikih, ki niso jjttrirani v Sloveniji. Pojavljajo se nezakonitosti, zato naj bi ^od o varstvu ustrezno dopolnili. Tako ugotavljajo, da organizacije združenega dela s samostojeći obrtniki sklepajo kooperantske pogodbe za izvršitev posamez-i^del. Kooperant ima navadno samo delavce, večinoma nekvali-*hne, manj je takih, ki imajo tudi svojo mehanizacijo. Pri pretilu obrtnih dovoljenj so med drugim v Mariboru ugotovili, da en obrtnik po štiri obrtna dovoljenja in je na vsako zaposlil lijepo število delavcev. Na obrtnih dovoljenjih ponavadi razen *K8a in priimka ter imena vasi ni bilo drugih podatkov. Delovne gradbene organizacije so začele vedno bolj oddajati kooperantska dela in se tako izognila večjemu številu zaposli. Samostojni obrtniki prihajajo v Slovenijo največ iz Make-^je in Kosova z obrtnim dovoljenjem za gradbena dela. Delavce ftdjejo s seboj ali pa jih poiščejo v Sloveniji. Za varstvo pri delu Sala ne skrbijo, često jih zaposlujejo tudi več, kot je dovoljeno. *a»ei pri samostojnih obrtnikih, ki niso registrirani v Sloveniji, *Hljo delati vsa najtežja in slabša dela na gradbišču, večkrat brez ^Bnednega nadzorstva. Večinoma so nekvalificirani ali pa tudi cjfelDmi, zanje ni ustreznih izobraževalnih tečajev ali šol. Zdrav-Sbo so pregledani le redki delavci, ki so pri obrtniku stalno Vodeni, občasno zaposleni pa sploh ne. V pismenih dogovorih 4^8pnih varstvenih ukrepih je navadno določeno, da osebna zaščit-^iRdftva za svoje delavce zagotovi samostojni obrtnik-kooperant. %i izrabljenih zaščitnih sredstev, gumijastih škornjev, rokavic, %laah oblačil, nimajo delavci nobenih zaščitnih sredstev. Nesreče pri delu niso dosti znane. Inšpekcijskim organom jih %rijajo največ postaje milice, organizacije združenega dela, sam ^Siojni obrtnik pa nikoli, saj ga navadno ni na delovišču. Pri Ijtfovanju poškodovanih delavcev ni mogoče zaslišati, saj »odpo-Sk domov. Kot pravijo ostali delavci, so poškodovani delavci Wani« in odpuščeni. , Po zdajšnji pravni ureditvi inšpektorji niso imeli pravne pod-^ za ukrepe proti kršiteljem, zato bodo s predlaganimi spre-*Hjbami in dopolnitvami odpravili to vrzel v zakonu. Stanovanjski« zakoni ^delegate prihaja priloga Po-JbiDredlogi stališč, sklepov JWtfl skupščine SR Sloveni-!*da!jnji razvoj samoupravnih Neekonomskih odnosov v sta-Mem gospodarstvu v Slove->dlog za izdajo zakona o sta-Sttm gospodarstvu in pred-*fadajo zakona o spremembah Setvah zakona o stanovanj-Hanerjih s tezami za osnutek "t . ■ . agi stališč, sklepov m pripo-nadalinji razvoj samouprav-tbenoekonomskih odnosov v injskem gospodarstvu teme-5 jripombah, ki smo jih dali kS^ji. Vsebujejo vprašanja, ki finega pomena za uresniče-^ družbenoekonomski h odnosov, U iz načel doslednega druž-palniranja. V teh so oprede-% in pomen vseh, ki so dolž-l**r*> sodelovati in delati, vsi J in občani, ki so združeni v »arijah združenega dela, kra-71'» drugih skupnostih. Jono stanovanjskem gospodarju enoten zakon, ki obravnava »kavno organiziranost stano-Kn gospodarstva na vseh rav-Iftltm in postopek planiranja, \joekonomske odnose na pod-V__- ročju razširjene in enostavne reprodukcije, ugotavljanje vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter vsa druga vprašanja, ki se pojavljajo v stanovanjskem gospodarstvu. Stanovanjska razmerja so urejena z zakonom o stanovanjskih razmerjih, potrebo po spremembi tega zakona pa narekuje odprava pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri praktičnem uresničevanju zakona, ustanavljanju posebnih sodišč združenega dela za stanovanjsko gospodarstvo. Razen tega je bilo treba zakon tudi uskladiti s predvidenim zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in s tem, da ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih tudi dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske pod določenimi pogoji enake posledice kot zakonska zveza. Razen tega so bila hišniška stanovanja večkrat prazna, graditelji so zavlačevali z gradnjo svojih hiš, družbeno najemno stanovanje pa je ostalo še naprej zasedeno na škodo drugih upravičencev. Vse to in še drugi so bili razlogi za predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskih razmerjih s tezami za osnutek zakona. Osnovno zdravstvo Gorenjske TOZD Zdravstveni dom TR2IĆ objavlja prosta dela in naloge ZDRAVNIKA SPLOŠNE MEDICINE ZA OBRATNO AMBULANTO Bombažne predilnice in tkalnice Tržič 'ogoj: — visoka izobrazba medicinske smeri. % se združuje za nedoločen čas. •kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo * V) dneh od objave na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, %D Zdravstveni dom Tržič, Blejska 10. ^ izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku roka za Vejemanje prijav. le novršina gozdov vedno večja, zaradi opuščanja kmetijskih površin predvsem v hribovitem svetu. Zaradi načrtnega gosnodarienia z gozdovi smo z njimi bogati, le ponekod prihaja do večjih škod zaradi sušenja gozdov, ki jih povzročalo plini «11 drugih vzrokov. Še vedno pa imamo v Sloveniji okoli 200.000 hektarov malodonosnih gozdov, ki jih je treba meliorirati. Zaradi stalnega uoadanla reproduktivne sposobnosti gozdarstva in skromnih sredstev, ki se zdrufulelo v interesni skunno-sti za gozdarstvo Slovenije, potekalo ta dela sorazmerno počasi. Ce bomo tako nadaljevali, bi potrebovali za melioracijo teh površin približno sto let. Za vse gozdove imamo gozdnogospodarske načrte in v tem obdobju prvič tudi načrte gozdnogospodarskih območii, ki so instrument družbeno-eosnodarskeera usmerjanla gospodarjenja z gozdovi. Cilji srednjeročnega načrta se uresničujejo v skladu s predvidevanji. Sečnja in tržna proizvodnja naraščata hitreje v družbenem kot zasebnem sektorju. Marsikje pa bo Se treba poskrbeti za ustrezne dohodkovne povezave lesno-predelovalne industrije ter gozdarstva ter krepiti vlogo samoupravnih Interesnih skupnosti. Prav tako bomo v pri-hodniem srednjeročnem obdobju bolj skrbeli za razširjeno reprodukcijo, za gradnjo gozdnih cest, za skuono gospodarjenje z gozdovi. Prvine prejšnjega zakona obdrži tudi novi zakon, z dopolnitvami pa prvine še boli utrdi in ohrani. Med drugim morajo imeti večji vpliv samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo ter vsi, ki skrbilo za varstvo in golenje gozdov. To so predvsem gozdnogospodarske orga-nizacile. ki gospodarilo v določenem gozdnogospodarskem območju. Slabša Zakon o gozdovih načrtuje smotrno izkoriščanje in varstvo gozdov tudi z večjim vlaganjem v gozdove in v gozdne komunikacije. gospodarska pričakovanja Na minulih sejah zborov občinske skupščine Radovljica so delegati največ pozornosti posvetili dosedanjim gospodarskim rezultatom — Po ocenah do konca leta slabše Radovljica — Na minuli skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica, so razrešili predsednika izvršnega sveta skupščine občine Radovljica, Franca Pod j eda, ker opravlja pomembne naloge v Gospodarski zbornici Gorenjske. Nov predsednik izvršnega sveta je Stanko Slivnik, diplomirani ekonomist z Bleda. Delegati so potrdili tudi nov sestav radovljiškega izvršnega sveta. V njem so Matija Markelj, predstojnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Jere Franc, ki je odgovoren za krajevno samoupravo in komunalo, Zlato Kavčič, vodja poslovne enote Radovljica Temeljne banke Gorenjske Radovljica, Ivo Cučnik, predstojnik oddelka za gospodarstvo in finance, Boris Pra-protnik, inšpektor obmejne kmetijske inšpekcije, Mihael Kozinc, pred- DOGOVORILI SMO SE Delegate zanima... Kdaj denar tudi za načrtovani center v Stari Fužini ? — Koliko za omilitev posledic suše? — Odslej pismeni odgovori na delegatska vprašanja vsem delegatom Na minuli seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica so imeli delegati več vprašanj. Krajevna skupnost Radovljica ima skrajno neugodne delovne prostore in bo ta ,problem treba v prihodnje kar najbolje rešiti... Delegacija krajevne skupnosti Begunje ugotavlja, da so ob obnovi osnovne šole v Poljčah začeli tudi z urejevanjem kanalizacije v vasi, vendar je nameravajo obnoviti le pol. Delegacija je bila mnenja, da bi morali v vasi urediti vso kanalizacijo... Delegacija krajevne skupnosti Gorje je na svoji seji razpravljala tudi o domu kulturno^prosvetnega društva Svoboda Gorje, ki je v izredno slabem stanju in se podira. Delegate zanima, kako namerava ukrepati kulturna skupnost, saj je bilo v izgradnjo tega doma vloženo veliko dela in truda ... Krajevna skupnost Koprivnik-Gorjuše sprašuje za asfalt na cesti Jereka—Gorjuše. Zagotovljeno jim je bilo, da bodo septembra začeli z asfaltiranjem ceste iz Jereke proti Koprivniku, toda do danes z deli še niso začeli... Delegacija krajevne skupnosti Stara Fužina ugotavlja, da so predvidene družbene gradnje le v središču občine, le za njihov družbeni center se nikjer ne predvidevajo sredstva, čeprav bo januarja že leto dni, odkar krajani plačujejo samoprispevek... Delegacija krajevne skupnosti Ljubno sprašuje, če se za področje sosednjih Podbrezij načrtuje sprememba urbanističnega reda za potrebe gradnje asfaltne baze Cestnega podjetja Kranj. Menijo, da bi o tem morali biti pravočasno informirani, predvsem pa se čudijo naglici spremembe urbanističnega reda... Na seji zbora združenega dela so delegati HTP Bled zahtevali pospešitev del pri ureditvi okolice blejskega vrtca ter pri gradnji otroškega igrišča ob njem ... Kmetijska zadruga Bled pa je tudi dobila odgovor na vprašanje o posledicah suše na radovljiškem območju. Za omilitev suše so regresirali nakup v višini 1.200 ton umetnih gnojil iz sredstev za pospeševanje kmetijstva v višini 520.000 dinarjev. Na vsa vprašanja bodo delegati na prihodnji seji prejeli pismeni odgovor. Delegati so sprejeli zelo umesten predlog predsednika zbora združenega dela, da poskrbijo za odgovore na delegatska vprašanja ln jih v pismeni obliki posredujejo vsem delegatom tako, da je z vsebino in problematiko seznanjena vsa skupščina. Le s takim načinom bodo tudi prispeval« k učinkovitosti razreševanja problematike, ki se pojavlja v občini. stojnik oddelka za notranje zadeve, Alojz Pogačnik, odgovoren za družbeno samozaščito, Jože Rebec, predstojnik oddelka za družbene dejavnosti in občo upravo, Marjan Ro-pret, svetovalec glavnega direktorja Iskra Elektromehanika in Janko Rozman, predstojnik oddelka za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Podpredsednik izvršnega sveta je Mihael Kozinc. PORABA PREHITEVA Zbori občinske skupščine so na ločenih sejah obravnavali več pomembnih vprašanj. Strinjali so se s predlogom o spremembah in dopolnitvah odloka o srednjeročnem programu uresničevanja in financiranja geodetskih del, s predlogom odloka o ustanovitvi centra za opazovanje, obveščanje in alarmiranje, potrdili pa so tudi sklep o uporabi sredstev solidarnosti za odpravo vo škode, povzročene po neurju v občini Šentjur pri Celju. Prav tako so potrdili tudi poročilo o gradnji doma Joža Ažmana in muzeja Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici ter se strinjali, da se dodelijo sredstva za prostorsko urejanje pogojev dela krajevne skupnosti Kamna gorica. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Radovljica adaptira v Kamni gorici stanovanjsko-poslovni objekt, v katerem bodo poleg stanovanj tudi prostori za pošto in za potrebe krajevne skupnosti. Po predračunu odpade sofinanciranje na krajevno skupnost sorazmerno prostoru, ki ga bo uporabljala za svojo dejavnost v višini 9,96 odstotka od obračunskega zneska 42.240 dinarjev. Delegati družbenopolitičnega zbora in zbora združenega dela so posvetili precejšnjo pozornost rezultatom radovljiškega gospodarstva. Kazalci so vsekakor ugodni, vendar se v njih odraža visoka rast cen na vseh področjih. Se vedno ugotavljajo, da vse vrste porabe rastejo hitreje kot so predvidevali, porasla pa je tudi investicijska poraba. Izgub je sicer manj, vendar pa napovedi do konca leta niso najbolj obetajoče, saj pričakujejo znatno slabše rezultate. Delegati so opozorili še na kadrovske težave v gospodarstvu, predvsem v gostinstvu, na vprašanje omejitve uvoza in na povezavo med proizvajalci ter tistimi delovnimi organizacijami, ki ustvarjajo devize. Pomembna pa je tudi delovna disciplina, notranja organizacija dela ter storilnost. Na vseh treh sejah so tudi soglasno sprejeli sklep, da se Kovačič Janez iz Kranja imenuje za namestnika temeljnega javnega tožilstva v Kranju, Bernarda Kastelic iz Radovljice pa za opravljanje del in nalog tajnika izobraževalne skupnosti Radovljica. G LAS 6.STRAN PETEK. 19.0KT0UU1I/1 GORENJSKI MUZEJ V Mestni hiši je na. ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesavski dolini. V Prešernovi hiši s'ta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernove hiše si lahko ogledate razstavo knjig in otroških likovnih del OTROK V VOJNI, ki sta jo ob Mednarodnem letu otroka in 60. letnici SKOJA pripravila Pionirski oddelek Osrednje knjižnice Kranj in Osnovna šola Simon Jenko v Kranju. Razstavo dopolnjuje pod okriljem revije Pionir prikaz kiparskih prvencev METODA FRLICA iz Osnovne šole v Gorenji vasi. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava del akad. kiparja ALADARJA ZAHARIASA, v Mali galeriji Mestne hiše pa se predstavlja s skupino olj Flora slikar VINKO HLEBŠ. V ba ročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih pa so zaprte. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosred-njeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. V Stari Fužini je odprta stalna razstava Planšarska kultura v Bohinju. Odprta je vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. FEDJA RUPEL V PUSTALSKI KAPELI Škofja Loka — V ponedeljek, 22. oktobra, se bo ob 19. uri v kapeli puštalskega gradu predstavil priznani glasbeni umetnik Fedja Rupel iz Ljubljane. Igral bo na flavto, ob njem bosta nastopili Draga Ažman, prav tako na flavti in Vlasta Doležal-Rus na klavirju. Koncertni program obsega dela Telemanna, Pepuscha, Bizeja, Glucka, Dopplerja, Pessarda in Prebanda. Fedja Rupel, danes profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, je v Jugoslaviji, Italiji, Avstriji, Franciji, Romuniji in Nemčiji priznani koncertni umetnik. Požel je številna priznanja in nagrade. Škofjeloškim ljubiteljem komorne glasbe se torej spet obeta prijeten večer. Spet filmsko gledališče Nov koncept filmskega gledališča, ki je tudi širšega družbenega pomena Ponovno gledališki abonma V jeseniškem amaterskem gledališču Tone Ćufar so po mnogih letih zopet uvedli gledališki abonma — Spored predstav in dogajanja za odrom je v pogovoru predstavil umetniški vodja in vršilec dolžnosti upravnika gledališča na Jesenicah, Miran Kenda od del bodo igralci domačeea gledališča v okviru abonmajskih predstav uprizorili po petkrat. Na Jesenicah bodo gostovali s po eno predstavo Mestno gledališče ljubljansko, šentjakobkko gledališče iz Ljubljane, Slovensko narodno gledališče iz Celja, Primorsko gledališče iz Nove Gorice in Prešernovo gledališče iz Kranja. Za gostovanja izbiramo predstave, ki smiselno dopolnjujejo domači repertoar. Sezono začenjamo z gostovanjem Mestnega gledališča ljubljanskega, ki je 7. oktobra uprizorilo Vdovo Rošlin-ko.« »In kakšen je celotni program Jeseniškega gledališča v letošnji sezoni?« »V načrtu imamo, da bomo izven abonmaja pripravili dve lutkovni predstavi in otroško predstavo ob novem letu, kolikor nam bodo dopuščala finančna sredstva, pa bomo organizirali vsaj še dve gostovanji drugih gledališč. Na sporedu imamo v glavnem nova dela. Program ni prelahek, čeprav je v njem več komedij. Enoten je v tem, da skuša pritegniti občinstvo. Ker vsebuje tako slovenska kot hrvaška, srbska in tuja dela, je tudi dovolj pester. In še to! S kranjskim gledališčem se dogovarjamo, da bi za naslednjo gledališko sezono pripravili eno skupno predstavo.« »Povejte še nekaj o dogajanju za odrom, o težavah, s katerimi se srečujete pri delu v amaterskem gledališču Tone Cufar na Jesenicah!« »Spomladi je umrl dotedanji upravnik gledališča Nace Smolej. Zaradi bolezni so odsotni štirje delavci. Ker smo v gledališču trenutno samo trije delavci, nas najbolj pestijo kadrovski problemi. Razen tega se otepamo s financami; v letošnjem letu bomo od jeseniške kulturne skupnosti dobili predvidoma 110 milijonov starih dinarjev. Med vzroki za slabši obisk predstav pa je prav gotovo tudi stara in zanemarjena stavba gledališča. Naš igralski ansambel je sicer dovolj velik, vendar mu manjka moških, predvsem zrelih igralcev. Pozna se tudi, da je imel zadnja leta pomanjkljivo vzgojo. Zato bomo letos imeli dve predstavi z mladimi igralci, ob katerih se bodo le-ti učili, v načrtu pa imamo tudi študijsko predstavo, ki jo bomo s pomočjo poklicnega režiserja vadili celo leto. Ob tem je treba poudariti, da si prav tako pomagamo s sodelovanjem igralcev iz okoliških društev, ki se med igranjem v uprizoritvah našega gledališča tudi nekaj naučijo. V našem ansamblu nimamo potreb le po izkušenih igralcih, ampak tudi po drugem, predvsem tehničnem kadru. Prizadevali si bomo, da bi jeseniško gledališče v prihodnjih treh letih spet spravili na noge. Pričakujemo, da bo gledališki abonma prispeval k zanimanju občanov za kulturno življenje in da bo med njimi zbudil pozornost za dejavnost našega gledališča.« g. Saje V četrtek, 25. oktobra, bo pričel teči nov ciklus filmskega gledališča v kinu Center v Kranju. V tem ciklusu se bo že poznala nova usmeritev programskega sveta filmskega gledališča, ki sedaj deluje pod okriljem Kulturne skupnosti Kranj in Kinematografskega podjetja Kranj. Pri oblikvanju dolgoročnejšega koncepta filmskega gledališča so poleg teh dveh ustanov sodelovale tudi nekatere družbenopolitične organizacije (OK ZSMS Kranj, OK SZDL Kranj in ObSS Kranj). Svoj osnovni koncept naj bi filmsko gledališče obdržalo skozi vse nadaljnje cikluse. V vsakem ciklusu naj bi bilo devet filmov, ki bi bili razdeljeni v tri podcikluse. Tako naj bi s tremi filmi enega avtorja predstavili pomembnega avtorja v svetovnem ali pa v domačem merilu. Drug pod-ciklus sestavljajo trije žanrsko sorodni filmi; in sicer eden zahodne proizvodnje, eden, ki je nastal v vzhodnih državah in en domač film. S tem bi videli pozicijo iskanj in kvalitete domačega filma glede na dogajanja v svetovnem merilu. Tretji podciklus pa naj bi združeval tri filme, ki se ubadajo s podobnimi vprašanji, ne glede na žanr v katerem se ti problemi obravnavajo. Ciklus, ki je sedaj na vrsti, sicer »Kateri razlogi so vas vodili k odločitvi, da v vašem gledališču ponovno uvedete abonma, pa katera dela ste vanj uvrstili?« »Edini razlog, da smo no mnogih letih v letošnji gledališki sezoni uvedli abonma, je želja, pritegniti širši krog občinstva k ogledu gledaliških predstav. Abonma je izrazito sindikalen; naše obiskovalce smo sklenili pridobiti v sodelovanju z osnovnimi organizacijami sindikata v delovnih organizacijah. S tem skušamo poživiti tudi vlogo sindikalne organizacije na področju kulturnih prizadevanj. Kakor kaže prvi odziv na razposlane abonmajske programe z naročilnicami za vstopnice, bo abonma prav gotovo uspel. V abonma smo uvrstili pet uprizoritev domačega gledališča in prav toliko gostovanj drugih slovenskih gledališč. Naš ansambel bo zaigral Kleistovo komedijo Razbiti vrč, Ste-vensovo komedijo iz sodobnega ameriškega življenja Zakonski vrtiljak, komedijo iz našega vsakdana Novaka Novaka Gugalnik in dramo Jclačič-Bužimskega Preludij za dobre Mudi s trga. Pripravil bo tudi gledališki večer, sestavljen iz veseloiger Jurčiča in Kersnika Berite Novice, pa Ogrinca Kje je meja, ki ga bodo igralci povezali z deklamator-skimi in pevskimi točkami. Vsako RAZPIS LINHARTOVIH PLAKET RADOVUICA — Kulturna skupnost Radovljica je te dni poslala vsem kulturnim in družbenopolitičnim organizacijam in organizacijam združenega dela s področja kulture razpis za prijavo predlogov kandidatov za Linhartovo plaketo 1979. To najvišje priznanje kulturne skupnosti Radovljica, ki ga podeljujejo za Linhartov dan, 11. decembra, prejmejo posamezniki, organizacije in društva za dosežke na področju kulturnega ustvarjanja in za zasluge pri organiziranju kulturne dejavnosti v občini. Vsako leto podelijo največ tri takšna priznanja. Živemu človeku se vse zgodi Zdaj, ko se je ozračje po vroči kuhinji v puljski areni že nekoliko ohladilo, lahko z bolj treznimi očmi gledamo vse naše filme. Toda priznati moramo, da film, ki v izvirniku nosi naslov Živi bili pa vidjeli, še vedno z nezmanjšano močjo navdušuje gledalce. Film živemu človeku se vse zgodi je eden najboljših izdelkov lanskoletne jugoslovanske filmske proizvodnje. Ansambel Buldožer, ki je dobil za glasbo v filmu zlato areno, pa je verjetno edini, ki je v letošnjem Pulju areno resnično zaslužil, brez kuhinje. Glavna odlika filma je, da Živi, prinaša izsek življenja nekega časa in neke sredine. Bruno Gamulin in Milivoj Puhlovski, obetavna filmska delavca, sta se Z neprikritimi simpatijami postavila na stran glavnega junaka, ki ga kažeta kot upornika. Poln idealov, ki mu jih dajo izobraževalne ustanove, je Janko postavljen v kruto resničnost, v življenje, v katerem sta prisotna karierizem in podkupovanje. Gamulin in Puhlovski sta odlično ujela trenutek študentskega življenja. Uporabila sta zagrebški dialekt, tako da film ni mrtev, živemu človeku se vse zgodi je torej film, za katerega resnično drži naslov: Živeti — videti. Božo Grilj FILM Barvna risanka o SNEGULJ-ČICI je minuli teden zbudila največ zanimanja med kranjskimi obiskovalci kina. Gneča je bila tolikšna, da je bila predstava nekajkrat celo razprodana. Za »zamudnike« bodo prikupno pravljico zato zavrteli še v nedeljski matineji, naslednji teden pa si jo bodo lahko Ogledali tudi otroci iz nekaterih kranjskih vrtcev in osnovnih Sol. A usmerimo se raje v filme, ki jih je kino podjetje pripravilo za odrasle gledalce. Štiri premiere bodo v teh dneh na sporedu. TOBOGAN SMRTI je ameriški akcijski film, ki pripoveduje o izsiljevalcu. V zabaviščnih parkih nastavlja bombe, ki jih je pripravljen odstraniti le za milijon dolarjev. Igrajo sami znani igralci: George Segal, Ri-chard Widmark, Suzan Stras-berg in Henry Fonda. Italijanski film KO BOTER PLAČA sodi v zvrst kriminalne komedije. Glavni junak je revni advokat Saša, ki vidi veliko priložnost v delu, ki mu ga ponuja šef neapeljskega podzemlja. Tudi VROČICA POLETNIH NOČI je komedija, glasbena in povrhu še seksi. Verjetno bo dovolj, če povemo, dd sta režiser in glavna igralka ista kot v Grških smokvicah. ROMEO IN JULIJA IN ANTI-BABY PILULE je naslov, ki ga na naših filmskih platnih skorajda ne bi smeli videti. A je že tako, da prav taka dela privabljajo največ gledalcev, žal. malce odstopa od te programske usmeritve (izpadel je domač film), vendar je to zaradi objektivnih težav, ki so nastopile v zadnjem trenutku. Takšen koncept kot si ga je sedaj zastavil programski svet, je pomemben predvsem pri oblikovanju mlade osebnosti v kritičnega ocenjevalca in spremljevalca dogajanj na naših filmskih platnih. Ni pa namen programskega sveta pripraviti filmsko gledališče samo za mladino. Tudi marsikateri starejši gledalec je še kako potreben filmske vzgoje in nikoli ni prepozno, da se človek tudi v tem pogledu izobrazi. Zato bosta na sporedu po dve predstavi. Tako bo predstava ob 18. uri namenjena predvsem mladini in zato sta Kulturna skupnost Kranj in Izobraževalna skupnost Kranj delno dotirali predstavo ob 18. uri in tako je sedaj abonmajska cena za ciklus teh predstav le 40 din. Abonma ob 20. uri pa bo stal 120 din, kar pa je še vedno manj kot cena redne filmske vstopnice. Hkrati z abonmajsko vstopnico bo vsak obiskovalec dobil tudi bilten s kritikami teh filmov, ki pa bodo zasnovane tako, da bodo bolj izhodišče za nadaljnjo debato med obiskovalci predstav. Spored tega ciklusa filmskega gledališča je naslednji: 25. oktobra bo na sporedu odličen sovjetsko-japon-ski film DERSZU UZALA v režiji japonskega režiserja Akira Kurosa-ve. 1. novembra bomo lahko videli španski film KACA V NEDRIH, režiserja Carlosa Saure, ki se ga mnogi spominjamo po odličnem filmu Ana in volkovi. Ta podciklus bo končan 9. novembra s kranjsko premiero filma DREVO ZA COKLE, za katerega je italijanski režiser Ermanno Olmi dobil lani eno največjih filmskih priznanj — Zlato palmo na Cannskem filmskem festivalu. Naslednji film, ki bo na sp 15. novembra, je odličen an hlm režiserja Paula Mazur.„ NASLEDNJA POSTAJA GREMS! VILLAGE. Temu filmu sledi 22. novembru, nimiv glasbeni film GUSTAV MA> j LER v režiji Angleža Kena Russtaj K temu podciklusu pa spada sovjetski film MONOLOG, ki ga režiral Ilija Averbah, na sporedu: bo 6. decembra. Sledi podciklus, v katerem predstavljen nek avtor. Kot pni na vrsti eden najpomembnejših, tor jev današnjega časa ALTMAN. 13. decembra bomo vi "i|gov film KALIFORNIJSKI KER, 20. decembra sledi še dru. kranjska premiera, to bo najnoiM ša Altmanova umetnina: PORC Jesenski ciklus pa bo bil se npr. s pomočjo mehani«! že spreminja v pravo gibljivo plastiko. 2ivo nasprotje omenjenim ra» banim kompozicijam predstav^ skupina plastik z značilnim imen« Ujete forme. Pri njih je gibanj« » vrto, uklenjeno v kovinsko lupu* zdi se nam kot bi bilo na p5fi način konservirano: Ujeta vfc Ujeta rast. Ujeti val itd. Te oMib, ujete v prostoru nakazujejo no« možnosti razvoja plastičnega obiskovanja Aladarja Zahariaša. V >v<> jem gibanju zavrte forme narvw dujejo v odnosu do obdajajocep prostora možnosti nastajanja S različnejših konfliktnih stanj a zraven najbolj spremenljivih a»i nosti njegovega reševanja, npr. Prodor I.—nT., Lom, ZadNa forma, Kotalenje, Gibanje, Vibrao je itd. Nosilci tega gibanja so jt reometrični liki, ki se kasneje wk> jo na različne biološke forme T{ oblike na svoj način uravnavajoč namiko gibanja, nekdanjo nugvk Cene Avgufca s om e~.>l' MCi m m. k* « i * nI h iv IER' KUB OIA »i« 2£.V .J* o. 6 .d* N * i M: uto SXY Ij.i [ nfc >r.:v Rt ** i* a* •r. i Še enkrat: Pokljuka kliče: Na pomoč Odgovor na članek, objavljen v Glasu dne 5. 10. 1979, pod naslovom »Pokljuka kliče na pomoč« lomiica Darinka Sedej uvodo- segmente gostov, prav tako tudi za letno glavno sezono. Želimo pa biti I itoiavlja, da je bila januarja se dni in sedem noči ena sama *qe v ipon hotelu na Pokljuki. Hrj0 se zanjo prižigale vse luči v Nmi, opevali vsi radiatorji, ogre-*plavalni bazen, zanjo se je zvečer Mul disko klub, na voljo so ji bile '! rjnene v strežbi kuhinje, ves *s* hotel z vsem osebjem skupaj, 'č nasprotju s tem pa podatki kaie-i k je bilo v mesecu januarju v ho-Pokljuki ustvarjenih 3248 no-br pomeni 83 % izkorišče-* kapacitet ali povprečno 105 go-*» na dan pri 126 ležiščih; v prvem 1979 pa je bilo opravljenih 1 nočitev 10245 v primerjavi z "brni nočitvami 11340 ali izkori-wm kapacitet 90 % (hotel Šport 'kpandansa Jelka). Iz tega sledi, It resnica popolnoma drugačna, "tflprikazuje avtorica članka, hi je, da ima TOZD Hoteli Po-44« izgubo že vrsto let zaporedo-*i *f pa je tudi, da so delovni ko-fatdrugih TOZD DO Gostinstvo in filb Alpetour, ki poslujejo pozida, no izgubo v skladu z določili ""uh samoupravnih aktov solidarni t polnim razumevanjem pokri-^ m da se torej niso ponašali mače-*iio kot ugotavlja avtorica ftfc hi je tudi, da so bili stroški rekon-4q/e Spon hotela visoki in da se teh stroškov tudi odražajo x'Movanju. Žal vsaka zima pusti ty*m posledice na objektih, *** bi moral kolektiv čimprej odvrnili ne šele pozno v jeseni, hitovski problemi so v tej TOZD **k uredno težkih delovnih in živ-tykih pogojev še večji, kot so 7 v panogi gostinstva. Na Poklju-t družinskih stanovanj, ni šol, M trgovin, kina, zdravnika, ter velikokrat na odre zanos t statik krajev. 'določenih obdobjih je ^depan-Jelka resnično zaprta, kar pa tv/malno zaradi sezonskega znd-'*>poslovanja. Prav zato se v sana-programu lotevamo proble-tafo, da bi bila sezonska nihanja manj odvisni od sezon in bolj kot doslej izkoristiti naravne možnosti Pokljuke, saj tempo življenja, razni stresi itd. prav vzpodbujajo k sodobnejšim pristopom raziskave trga. Tovarišica Sedej v svojem članku omenja, da so na Pokljuki morali cene znižati, da je sploh kdo prišel, da pa je iz dolgočasja na Pokljuki tudi kmalu odšel. Podatki pa kažejo, da ima hotel na Pokljuki poprečno dobo bivanja za l. četrtletje 5,83 dni, kar je napram hotelom v ŠRS zelo ugodno. Res pa je tudi, da so prodajne cene penzionov nizke z ozirom na stroške, zato so prizadevanja usmerjena v zboljšanje kvalitete storitev in večjo zasedbo, s tem pa tudi prilagoditi cene kvaliteti opravljenih storitev. Sanacijski program Alpetoura ni program za pokljuški nebodigatreba, kot navaja avtorica članka, pač pa se je k sanacijskemu programu za ■leto 1978 pristopalo strokovno in družbe no-politično odgovorno. Pri izdelavi sanacijskega programa so sodelovale vse TOZD DO Gostinstva s svojimi strokovnjaki, kakor tudi DSSS in strokovnjaki SOZD in drugi sodelavci. Sanacijski program izhaja iz napak v preteklosti, katere se ne bi smele v bodoče ponavljati in daje rešitve za trajno sanacijo stanja. Eno od izhodišč je tudi ureditev infrastrukture oziroma zgraditev manjkajočih infrastrukturnih objektov, ki niso pomembni samo za goste Šport hotela in depandanse Jelka, pač pa za vse delovne organizacije, ki imajo počitniške domove na Pokljuki ter za lastnike zasebnih vikendov; Alpetourove kapacitete predstavljajo manj kot 20 % vseh težišč na Pokljuki. Če izhajamo /z teh ugotovitev, sanacijski program nakazuje rešitve za izgradnjo manjkajočih infrastrukturnih objektov, to je asfaltiranje priključka na cesto, rešitev oskrbe z vodo, kanalizacijo, razsvetljavo, telefon in tudi »nekaj sto metrov makadama«. Naj izpostavimo samo problem oskrbe z vodo, ki ni tako pomemben po mnenju avtorice članka. Za normalne sodobne ;e Ro i K V* a« <» \\V otfi VtiS bi m k nt ta Molk i v delegatskih klopeh Večkrat slišimo ali beremo: razprave ni bilo, delegati so le pili roke v potrditev; delegati gradiv niso prebrali; delegati so i tiho' delegat« očitno ni zanimalo, saj niti eden ni razpravljal, tako'dalje in tako naprej, ta molk v delegatskih klopeh mora ■iv vsaki sredini posebej dovolj zgovoren. Ce le poznamo razme-*,U se nam le ljubi ocenjevati in že imamo nekaj ugotovitev *Fomojem prepričanju, ki izhaja iz prakse, so delegati največkrat tiho zato, ker gradiv in materialov res niso prebrali. A ne zato, ker jim je kaj malo mar in so povsem brezbrižni, prebran niso ato ker marsičesa že v uvodu niso razumeli. Pa spet ne zato, ■a bi bili butasti. Preprosto in enostavno zato ne, ker so naši ljubi Tateriali ki plovejo v delegatsko bazo, tako nerazumljivo spisani, I jim še spisatelji komaj držijo rep in glavo. Tisti jezik, ki obiluje delegatska gradiva, je čisto zares nekaj svojevrstnega, edin-.",enega predvsem pa edinstveno nemogočega. Že res, da vsak uuem Jn vsaka družbena ureditev nujno izoblikujeta tudi svoje Klitično in gospodarsko izrazoslovje, a naše se je oblikovalo že I »iste razsežnosti, da je postalo ne le nerazumljivo, ampak že useino. Vsak sestavljalec ima svoj stil, vsak kaj prida stavkom t jih bogati s svojimi imenitnicami tako v nedogled, da prihajajo | delegatske klopi res »skrpucala«. Posledica je molk, vse druge Mledice ki izhajajo iz tega molka, pa potem še boli boleče in še Joij občutne. Pojavljajo se dezinformacije, nezadovoljstvo, kljubo-rrcc /hi jc DRUŽINA, posamezni člani v družini m čustvene vezi, ki vimm med njimi. Otrok, ki raste v družini, ki ga čustveno sprejema, v ktiten se čuti varnega, sprejetega, bo kaj kmalu pokazal prve oblike iCl NJA. V ugodnem čustvenem vzdušju ho že kot dojenček nosncnuii prve glasove, ob koncu prvega leta prve besede.' Ob tem se bo čutil zadovoljnega, razširjal bo dalje svoj besedni zaklad. V tem obdobju tudi drugače začne aktivno posegati v svoje oko ji Poskuša doseči, kar si želi m željeno tudi obdržati. Otrok, ki je v tem obdobju oviran, tudi kasneje v šoli ne kaži' veselju v osvajanju noveli, oziroma se tega celo boji. Najbolj so ovirani otroci, ki so prikrajša* (materialna in čustvena prikrajšanost), pa tudi otroci, ki jih prenč razvajamo. Otrok se enostavno ne nauči, da s svojo aktivu zaželeno dobi. V naslednjem obdobju približno med 2. in 3. letom razvije vw»j* prva nezavedna načela, norme, razvije svoje prve delovne navšit, ki so podlaga za kasnejše učne navade, razvije tudi svoje prve interne, spretnost, iznajdljivost, začne se zavedati, kaj sme, česa ne sme. /učik se prilagajati A VTORITETl, katero sprva predstavljajo suirii. kasneje dragi vzgojitelji. Vse to pa bo otrok zmogel le, če je čiimu-ii« sprejet, če se more enačiti z. željami svojih staršev, ne /hi da ga tn> do discipline pripravil le strah. Će se čuti primoran, prisiljen, zavrem zdrav raz.voj samoaktivnosti in iniciative. Tak otrok je lahko kasneje v šoli vodljiv, ubogljiv, natančen, je pa stalno neodločen, neinuiamrn. v sebi pa nesrečen. Z dopolnjenim 6. letom starosti je otrok v marsičem socialno m intelektualno dovolj razvit. V obdobju med 4. in 6. letom raste v sobnosti, da sprejema navodila in da jih tudi izvršuje, še nadalje r tirajo, in s sireno odpeljejo. Policij v civilu mi hoče zapleniti foto aparat, pa v tem trenutku dobi steklenico z bencinom. Z ognjeno glavo pade >ia tla. Zasmradii mi k zrak. Pomešal sem se med bdec>. Šele sedaj se zavem, da sera v do mači Evropi. Pred 7 meseci sem se na pot cd-pravil z avtostopom. Tudi vrnil « bom z avtostopom. Na avstnisA, meji me naložita Jeseničana s to vornjakom in me čez Ljubelj pripeljeta prav do Naklega. Klobasa ie zašpičena! Vrnitve ne bom komentiral, ker to nikakor ni konec neke poti, ampak le začetek neke now. Manjka le še ideja! Tomo Kriinar I10KTOMM 1979 11 STRAN G LAS Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE VAŠA PISMA ZAKAJ TAKSEN KRUH? M :d let pripeljejo kruh iz "i Podbrezje. Moram reči, '* t H kruh vseh vrst res odli-"i '■sem jedla boljšega kot je R ;r$ki. Zadnje čase pa je precej izgubil na kvaliteti. KisAtal je v sredini premalo Mm. Ha ialost ni več tisti od-*itrtuki kruh, ki smo ga jedli *ii Zdajšnji se je poleti več-^jokvaril, tako, da sem ostala " 'tddjah in praznikih brez %.Patudiza nedeljo in praz-^.jripeljejo kruh ie op petkih *Wtu, da ne dobimo več sve-'H. Mmi še gre, poleti pa se 1 ?Avari. tiijtako? Saša Pretnar Podbrezje menjava izkušenj '^rMjica — V soboto, 13. okto-}rodili na dvodnevni obisk v ^ aktivisti Rdečega križa iz V;tte občine. S tem so vrnili R (ajsjgriiaji organizaciji Rdeli (.Tta, katere predstavniki so •jutje v Radovljici prejšnji iraidinu so se radovljiški gost-,tywrili o poenotenju progra-u,dejavnosti krajevnih organiza-'K?obeh občinah, o izmenjavi 'medsebojnih izkušnjah krvoda-(tijro drugih oblikah sodelo- t. ospešno teče že dobrih pet Jjltivo je, da so bili prvi stiki fejvljeni na pobudo članov RK, .^jejo tudi v kulturnih dru-J» obeh občinah. Kulturna dru 11, bila razen teh stikov po-■ prijateljskega sodelovanja (-d planinci, foto kino klubi idaterimi drugimi organiza- Drugi pohod Vrjto društvo Novinar in Z TKO \tjt&srad prirejata v nedeljo, Sn, l pohod čez Rašico s štar-U H ari na začetku t rim steze v kukam, moškim nad 40 let •mdjiko slabše pripravljenim Sani prireditelj priporoča mno-"kkW na (-kilometrski progi, mla-i Mtalfan pa tekmovalni pohod »•ttometrov. Organizator bo spre-* x1Jm na ttartu uro pred tek-S», ni udeleženci, ki bodo na kartone z odtisi kontrolnih 1 m bodo prejeli t rimsko značko Stt Pohod čez Rašico Je obeti priprava na smučarsko se- Srečanje finskih vodnikov *Ht - Na pobudo Planinske H/trenije, komisije za vzgojo ^zevanje, je bilo v Tamarju -J 13.oktobra srečanje sloven-jbninskih vodnikov. $kxi so se pogovorili o p roji, o novostih pravilnika o pla-vodniku, poslušali predaji urarstvu narave in prehrani. Hj poudarek in pozornost je % tem Cas in svet, v kate-Mpj, ki jo je podal predstavniškega sveta za notranje S. U je deževno vreme botro-4jbi udeležbi in političnemu 'vrcanu delu na terenu. so se udeležili tudi vod-vsojskega Planinskega dru-; u v> ugotovili, da so uresni-Mfcjf program planinskih po-' n tur Začeli so jih januarja Mlakim pohodom v DražgoŠe, '4,na Porezen in na druge do-? t tuje vrhove. Caka jih le še 'fctaa tura v neznano, ki bo letos. Peter Leban Marjan Manfreda o vzponu hnjika Bela — Na Bohinjski l ttet krajevne skupnosti in fcMpotitićne organizaeje za pe-V^tobra, zvečer pripravljajo Arnem domu predavanje do-\ Marjana Manfreda- Marjo-_ lefcfenca jugoslovanske odpra-i< t letos osvojla najvišji vrh VEverest. Ustava malih živali na Vrhniki .***o gojiteljev malih živali z *te bo tudi letos od 26. do Mm pnpravilo razstavo ma-Wafi v dvorani Doma krajevne fcssjil na Vrhniki. V društvu I , Boste omleto z gobami V Mariboru imajo tudi sejem Se do nedelje, 21.10., si lahko na mariborskem sejmišču ogledate MEDNARODNI SEJEM MLEKA, MLEČNIH IZDELKOV in OPREME ZA MLEKARSTVO. Folklorni ples v Železni Kapli Slovensko prosvetno društvo Zarja in folklorne skupine prirejajo Jutri ob 20. uri v hotelu OBIR v Železni Kapll FOKLORNI PLES. Naši rojaki so poleg folklornih nastopov pripravili bogat srečolov, pa tudi za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. Za ples bo igral ansambel Fantje izpod Obirja. Zanimiva ponudba nemških železnic Zvezno republiko Nemčijo in njene turistične zanimivosti si lahko ogledate tudi z vlakom. Nemške železnice nudijo posebno vozovnico, imenovano DB-TURISTICNA VOZOVNICA, s katero lahko potujete neomejeno z vsemi voznorednimi vlaki kamorkoli polnih 9 ali 16 dni. DB — turistična vozovnica stane odvisno od časa potovanja (9 ali 16 dni) in od razreda (I. ali II.) od 280DM do 390 DM. Otroci od 4. do 14. leta starosti imajo 50 odstotkov popusta. V ceno vozovnice je poleg uporabe vseh voznorednih vlakov vključen tudi brezplačen prevoz z avtobusi nemške avtobusne linije »Deutsche Touring GmbH« po »Romantični cesti« (VViesbaden, Frankfurt, VVurzburg, Augsburg, Munchen, Fussen) in še nekaterih linijah. Vozovnico, ki seveda velja samo na ozemlju ZRN in na progi do zahodnega Berlina, si lahko kupite tudi za dinarie v Turistični poslovalnici TTG, v Ljubljani na Titovi 40, tel. (061) 311-851. ... ali raje pražene gobe, ali pa piščančja jetroa z gobami, ali pa go bov golaž, pa gobov golaž z mesom? Ali pa ste za zrezek v gobovi omaki ali hrenovko z gobovo solato...? Domišljija nam sploh še ne »nese« tako daleč, koliko se lahko pripravi jedi z gobami. Kranjski gobarji jih imajo takole poprečno po dvajset vrst vsak dan na jedilniku zdajle na sejmu opreme. In prav v zadregi je človek, kaj naročiti, ko bi pa vse naenkrat najraje pokusil. Priznati moramo, da smo se od vsakoletnih gobarskih razstav kranjske gobarske družine in njihove kuhinje na jesenskem gorenjskem sejmu, le že kaj naučili. In če bo šlo tako naprej, bomo Gorenjci postali pravi specialisti za gobe in gobje jedi. Kar na smeh mi je šlo, ko sem oni dan na sejmu ob skodelici juhe slišala starega gobarja, kako je po svoje pohvalil jed iz sejemske kuhinje: »Saj moja žena, moram reči, dobro kuha, ampak se pa pred tole njena juha daleč skrije ...« Res je bila dobra, kot je dobro prav vse po vrsti, kar pride izza žaklovinaste pregrade v gobarskem paviljonu. Tam so si kranjski gobarji uredili zasilno kuhinjo. Veliko je bilo opraviti, da so 2nesli skupaj vse potrebno. Vsak je kaj prinesel od doma, pa še pri Mayerju so si nekaj pribora sposodili. Po štirje so ves dan v kuhinji. Dela pa je s temi gobami, to pa. Pa čeprav dobe vse gobe skrbno očiščene in od komisije še enkrat pregledane, tako da nimajo skrbi, če dajejo v lonec res prave gobe. Pa je vseeno še v kuhinji en gobar, ki skrbi za kuhinjo in seveda gredo gobe še skozi eno kontrolo. Menjajo se dežurni v kuhinji. Oni dan smo naleteli na Franca Žumra, ki je predsednik komisije za organizacijo kuhinje. Po- prime, kjer je treba. Dopoldne, pravzaprav navsezgodaj zjutraj, je gobe nabiral. Potem je vskočil pri razlagi gob obiskovalcem in zdajle je pri štedilniku, kjer vneto meša gobe za polnjenje omlet, pa za pražene, gobe s smetano in podobno. »Veliko dela je z gobami. Samo čebulo sem pražil skoraj uro in pol, zdaj pa že gobe mešam tri četrt ure. Veliko več dela je še zato, ker pri gobah ne moreš pripravljati velikih količin naenkrat. Ostajati ne smejo, dolgo stati tudi ne. Vse mora sproti na krožnike. No, gob res ne manjka. Trenutno jih razstavljamo 415 vrst in 90 odstotkov teh gre v lonec. Gob j a jed pa je vsaka veliko boljša, čim več vrst gob je v njej. če so pa želje take pa naredimo jed samo iz določene vrste gob. da za gobarja to nikoli ni okus... Vsak dan imamo nov /nrfint. kajti vsak dan pripravljamo iw» jedi za kosilo. Radi bi ljudem izkazali čim več, da bi se gobanii kultura pri nas še bolj razvilo.« Anica Pavlinova iz Kranja je * krat pip ra vi jala recepte, pri kali pa ji pomagata še Anica Česen«, Rafaela Lahajner, Venceli Pavla jej pa za ekonoma. Da je gobja jedi* bra, so povedale kuharice, je t« seveda tudi pravih dišav. Cebua. česen in peteršilj morajo biti n> ven, vse ostalo pa zavisi od \^š:j jedi. No, o tem vam bomo pa ni koristnega svetovali na naši žensk strani... D. Dolenc Čeprav prihajajo v sejemsko gobarsko kuhinjo gobe prebrane in očiičm, imajo vsi polne roke dela. — Foto F. Perdan II OKTOMA 1979 13.STRAN G ci in razstavljale! o sejmu opreme tmiselno urejen z raznovrstno ponudbo S - iSejcmske prireditve v ^jiiev zadnjem času soočajo *taerimi kritikami na rovaš mSlčh usmeritev, vendar pa je tj* strani 500-letna sejemska f^-a m pa ugoden odziv med pjMn, delovnimi ljudmi Go-T šarkarsko super ligo sodeluje letos B ekip. med njimi tudi štiri z Gorenjih _ Triglav lz Kranja, Lokainvest i Škofje Loke in Košarkarski khib b dovljlca. V tekmovanju bodo etipt razdeljene tako kot lani v pet skupki ki so bile določene z žrebom. Trttja« ln Lokainvest nastopata v B skupki skupaj z Elektro (Šoštanj), Konus« (Slovenske Konjice) ter Domiahai KK Radovljica pa se bo v skupini 1 boril s Fructalom (Ajdovščina), Koto jem, Tomosom (Koper), Trnorfn (Ljubljana) ln Postojno. Eni od pni tekmovalnih skupin se bo najverjeae je pridružila še Jezica, ki zaradi dear nlh težav najbrže ne bo zmogla na* pa v drugoligaškl konkurenci. Žrebanje skupin Je bilo oprarljnv v Novem mestu, kjer je košarkarju zveza Slovenije pripravila dvodneni seminar za skoraj 120 košarkarski trenerjev. Trener Triglava Peter Bn> men pri žrebu ni imel najbolj srete roke, saj je skupina B nedvomno ta> težja. Tu je nekdanji drugoUfaJ Dua> žale, star rival Elektra s svojo ranata dvorano, kjer ni .bilo nikdar ban i-rrati ln še težje zmagati, pa Koaa\ kt se ie okrepil z nekaterimi igraki I drugollgaškega Celja. Seveda pa m gre pozabiti na vedno težak Joutt derbi z Lokalnvestom. Nič lažje ne te škofjeloškim košarkarjem, saj si t Ti glavom delijo Iste nasprotnike. Rado* ljlca nastopa v lažji skupini, venfc bo verletno morala plačati davek sto* neizkušenosti. Vsi gorenjski predstavniki se ni te kmovanle v SKL pripravljalo le od 1 gusta. Zaželimo jim le ie čimveč satrt ne sreče, kajti slednjo bodo vsi tal potrebovali. D. AmbroN Smučarski skoki Ivo Konc novi profesionalni trener Rekreacija za občane TRŽIČ — TVD Partizan v Tržiču In v Križah ter TKS — komisija za rekreacijo tudi letos pripravljajo rekreacijsko vadbo za vse občane v večernih urah. Vadba poteka pod strokovnim nadzorstvom po naslednjem razporedu: OS heroja Bračiča: moški — vsako sredo od 20. do 21.30 in za ženske vsak ponedeljek ob isti uri; v osnovni šoli heroja Grajzerja je vadba le za ženske vsak četrtek od 1930 do 20.50 in v OS Kokrškega odreda v Križah za ženske v ponedeljek od 20. do 21.30 in za moške vsak petek ob isti uri. J. Kikel J Japelj najuspešnejši TRŽIČ — Komisija za rekreacijo pri TKS v Tržiču Je na igrišču pred osnovno šolo v Bistrici pripravila letošnje občinsko prvenstvo la moške v atletiki. V petih disciplinah, v teku na 100 ln 1500 metrov, v skoku v višino in daljino ter v metu krogle. Je nastopilo več kot 60 tekmovalcev. Najuspešnejši Je bil Silvo Japelj, ki Je zmgaal tudi v skupnem seštevku v treh prosto Izbranih disciplinah. REZULTATI: 100 mrl. Gosar (RK Peko), 2. Marin (Mappet shovv), 3. Kuhar (Kovor), 4. Japelj (HDK Partizan) — vsi 12,0; 1500 m2 1. G ros (Bistrica) 433. 2. Rozman 4,45, 3. Meglic in Toporlš (vsi Lom) 4,46; višina: 1. Pehare (Pristava) 165, 2. Japelj (HDK Partizan) 160, 3. Lauseger (Bistrica) 160; daljina: 1. Japelj (HDK Partizan) 610. 2. Markič (Bistrica) 598, 3. Draksler (Mercator) 596; met krogle: 1. Perko (Bistrica) 11,26, 2. Hafner (HDK Partizan) 11,23, 3. Valja-vec (Peko — orodjarna) 11,11; skupno :1. Japelj (HDK Partizan) 1699, 2. Draksler (Mercator) 1317, 3. Valjavec (Peko • orodjarna) 1485, 4. Gosar (RK Peko) 1443, 5. Vester (Bistrica) 1378. J. Kikel metrov: 1. F. Prešeren 52,0, 2. L. Seljak 523, 3. D.Jenko 57,0. ^* L. Kogovšek Povabilo na akcijo »Hoja in tek« KRANJ — Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja SZS Kranj vabi v nedeljo, 21. septembra, na družinski izlet v naravo pod naslovom »Hoja in tek«. Zbor udeležencev pohoda bo ob 730 pred domom TVD Partizan v Stražisču, od koder bodo krenili po gozdnih stezah na Smarjetno goro, do Jošta in dalje do Mohorja. Nedeljsko razvedrilo bodo zaključili v Nemlljah, vasici s smučarsko tradicijo, ob 13. uri, ker bodo vsem podeliti značke tnmčka — planinca, nakar se bodo izletniki z avtobusom odpeljali do Kranja. Nedeljska akcija »Hoja in tek« je namenjena vsem tistim, ki nameravajo v zimski sezoni stopiti na smuči. Zdaj je namreč čas za nabiranje telesne kondicije, prepotrebne na snežnih »kucljih«. Zato zbor vadite ljev smučanja iz Kranja priporoča vsem udeležencem rekreativnega Izleta, da vzamejo s sabo tudi smučarske palice ali podobno oporo, da bi pot Izkoristili za krepitev rok ln ramenskega obroča. Pohod pod ge slom »Hoja ln tek« nima tekmoval nega značaja, cilj je le utrjevanje svojega zdravja, krepitev telesne kondicije in spoznavanje narave. J. Dolenc KRANJ — S 1. septembrom je prevzel posle profesionalnega trenerja za smučarske skoke v kranjski občini Ivo Konc, absolvent Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani. Ivo Konc Je v zadnjih petih letih kot amaterski trener odlično vodil skakalce iz SebenJ, še pred tem pa Je bil nekaj let trener v kranjskem Triglavu. Po združitvi skakalcev lz Sebenj In kranjskega Triglava Ima na skrbi nedvomno najboljšo mlado generacijo skakalcev v Jugoslaviji. Vsi skakalci Iz Sebenj in Kranja bodo odslej tekmovali pod skupnim Imenom SK Triglav. Pred dnevi so predstavniki obeh društev TVD Križe In SK Triglav podpisali sporazum o dolgoročnem sodelovanju. Podpisnika pa sta Triglavanom prva tri mesta LJUBLJANA — V nedeljo je bUa v. Ljubljana tretja, predzadnja tekma za pokal SRS v smučarskih skokih za starejše pionirje. Nastopilo je 45 skakalcev iz desetih slovenskih klubov. Največ uspeha so imeli tekmovalci Triglava iz Kranja in Križev, saj so osvojili prva tr| mesta. Zunaj konkurence so nastopili tudi gostje iz Zahomca. Njihov skakalec Franc Niegele je s skokoma po 38,5 metra zasedel prvo mesto. REZULTATI TEKME ZA POKAL SRS: 1. Poljanec (Triglav-Križe) 2243 (38, 40.5), 2. Silar (Triglav-KranJ) 2213 (38, 38), 3. Žabkar (Triglav Križe) 218,1 (37, 373), 4. Debelak (Braslovče), 5. Erjavec (Ilirija), 6. Cimžar (Triglav-KranJ), 9. Kavčič, 10. Eržen (oba Žiri). Na 45 metrski skakalnici so se na meddruštveni tekmi pomerili mladinci. Konkurenca je bila skromna. Zmagal je Zlatko Suzlč (46 in 453 m) pred Žagarjem in Tepežem (vsi Ilirija). I. Konc bili tudi tržiška in kranjska TKS •» roma ZTKO. Novi profesionalni trener bo prw stveno skrbel za najboljšo aekkdji skakalcev. Njegov pomočnik Je Jata Bukovnlk, ki je v zadnjih letih s prizadevnim delom vzgojil vrsto skakalcev, ki sedaj sestavljajo jat* mladinske ln pionirske državne res** zentance. V delo s skakalci pa so spit vključili Dejana Sinka. ki bo sknal predvsem za starejše tekmorakt. b najmlajše skakalce, predvsem deftant pa bo skrbel mladi trener Jani Grik Cerkelj, pomagal pa mu bo Brane IV žgar, ki Ima na skrbi predvsem sajah slovenske skakalce lz Obirskcga nt 1 roškem. U V soboto in nedeljo skoki na Gorenji Savi KRANJ — Na dveh s plastiko» kritih skakalnicah na Gorenji Sni bodo to soboto In nedeljo zakllufa tekmovanja letošnje sezone prtre* tev na olastičnlh skakalnicah v Sb> venlil. V soboto. 20. oktobra, ob K uri se bodo starejši pionirji potat rili na 30-m skakalnici za prvaki SRS na plastiki. Hkrati pa bodo mlajši pionirji tekmovali za pokal SRS. Glavna prireditev zaključka srn ne pa bo v nedeljo, 21. oktobra, ca 10. uri. Na obnovljeni 50-m skakala, ci se bodo pomerili člani, stare ji i mlajši mladinci. Tekmovanje bo ts> dl z mednarodno udeležbo. (Jrtaat zator SK Triglav se Je odločil, da i bodo tokrat gledalci ogledali ofe prireditvi brezplačno. J. J. jat ni R IS. OKTOMA 1979 15 STRAN GLAS Visoke zmage Preddvorčank Uw - V četrtem in petem kolu ** f%le republiške rokometne lige rokometašlce Preddvora *Jfcjo t lerijo uspešnih iger. Kar Srtal rod razlike so v gosteh Srn ekipo Kamnika, s že večjo *Nwdoma odpravile Olimp!jo *a taraza vodijo. V nedeljo ob 1N bo v Preddvoru zanimivo "k Preddvor : Alples (sodnika _Maak). JCamnlčanke pa bodo * '»17. ari gottile OUmpijo. k> W Kamnik : Preddvor 2:22 'topih : Kočevje 8:19 (3:7), Pore* d P* m* %b 15:12 (8:7), Duplje : Domža-;t% Domžale : Kamnik 5:5 (2:1), L hfy 14:12 (8:6). Kamnik 5:5 (2:1), Itas : Polje **■ kolu so v vodstvu brez po-* jatake Preddvora z desetimi *P '•t pred Poljem, ki Jih ima osem, 11 a Koćevja, Alplesom s šestimi I'itd. J. Kuhar V nedeljo Žabnica: Piran V moški drugi republiški an-zahod so bili rokometašl ^■spesni v četrtem ln petem ko-Spetih kolih prvenstva ostaja- * ima mesta ie vedno kot ne-S.feeo«tovanlu v Izoli so zrnati taetJmi goli razlike, kar do-^asa za letošnle tekmovanje * saro pripravljeni. V petem !*irtmaf»ll ie ekipo Slovana. Kamnika so v četrtem ko-*i točko proti Piranu, v petem _» a morali priznati premoč I H> dopoldne ob 10. url se obe-i*aW izredno zanimivo prven-^•Kavk Piran : Zabnica (sodni S Stecovec). Gostje lz Pira-sedal izredno uspešni na *H» n tmatmo. da tokrat ne %š točk tudi iz 2abnlce! Ro-N Kamnika gostujejo v Ilirski tokbimrlk : Piran 20:20 f9:10), ~ kVmatrica 28:32 (14:16). Ja-W : Grosuolle 31:26 (17:8). Uma 15:25 (9:14). Slovan : Us-*4 (11:11); V. kolo: Žabnica : •Hl (1*5), Grosuplje : Krka %|, n. Bistrica : Izola 28:16 tajar : Kamnik 17:20 (8:4), Pi-*m Thnav 17:28 (12:8). •sj kota so brez poraza v vod-%mtt*U 2abnice z devetimi ^atdJadran-Tlmavom s sedml-% in H. Bistrica jih imata H ie Kamnik s petimi točkami J. Kuhar Križe v vodstvu IJ-Odigrani sta bili 5. In 6. Heasd rokometni ligi. V 5. ko. |ta«a»ao zmago v gosteh zabe-^banetasi veteranov Save v S, prvi dve točki pa je uspelo * 11 kota Veteranom v sreča-V> Dnpljanakih veteranov. Za-%B vremena In mraza bo«1o toj zadnji dve koti odlgraU iS* • VtaJ J. kolo: Križe : Duplje 24:18, %: Sava • Vet. 24:25, Krvavec : M, »tortU : Huje 14:12, TrHč Veterani 3fc31, Duplje vete-W 26:25, Besnica : Zabnica llar. Duplje : Gumar 21:20, Ve- Rtapije veterani 24:23, Zabnica werani 26:31, Sava : Storiič m% veterani : Krvavec 26:27, hmmr 22:14. po VI. kolu so rokometa-Vll točkami pred Dupljanskl-V* bi veterani Tržiča z 9. točili)« pa Preddvor in Krvavec * »ekrani 7, Storžič 6, Duplje ln ". Zaboka, Besnica in Sava 4 terasi 2, in Huje brez točk. J. Kuhar Žabnica še vodi KRANJ — Konec tedna je bilo odigrano novo kolo v drugi slovenski rokometni ligi za moške. Zabnica, ki doslej šc ni izgubila nobene tekme, je tokrat doživela poraz v Kamniku. Čeprav so v prvem polčasu Zabničani vodili za tri gole, pa so na koncu izgubili z 19:17. Kljub porazu ekipa še vedno vodi na lestvici. Jelovica prevzela vodstvo KRANJ — Odigrani sta bili četrto in peto kolo v republiški mladinski rokometni ligi — center. Rokometaši Jelovice so v obeh srečanjih z visokim rezultatom premagali v gosteh Mokerc in ekipo Kamnika ter prevzeli vodstvo. Pomembni zmagi so zabeležili tudi mladinci Kranja, ki so z osmimi točkami na četrtem mestu. Jutri ob 17. .uri pa bo derbi srečanje sedmega kola Kranj : Jelovica. Rezultati: IV. kolo: Grosuplje : Kamnik 10:24 (4:11), Olimpija : Peko 17:29 (7:15), Ponikve : Inles 14:18 (6:10), Riko : Kranj 21:24 (9:9), Mokerc : Jelovica 15:27 (7:12); V. kolo: Mokerc : Ponikve 18:4 (7:3), Inles : Riko 23:11 (13:7), Kranj : Olimpija 18:16 (9:9), Kamnik : Jelovica 6:16 (3:6). Jutri derbi Alples: Škofije KRANJ — Odigrani sta bili četrto in peto kolo v drugi republiški rokometni ligi za ženske, skupina — zahod. V četrtem kolu so rokometašlce Dupelj premagale ekipo Stopič, v petem kolu pa izgubile z vodečo ekipo lige, roko-metašicami Škofij. Pomembno točko v gosteh so osvojile rokometašlce Kamnika, igralke Alplesa pa so uspele iztržiti točko proti ljubljanski Olimpijl. Jutri ob 17.30 pa se obeta izredno zanimivo srečanje v Železnikih med drugouvrščeno ekipo Alplesa in vodečo ekipo iz Škofij. Srečanje bosta vodila sodnika Sušteršič in Udir. Izidi: IV. kolo: Olimpija : Radeče 23:12 (11:10), Kamnik : Škofije 15:20 (8:11), Duplje — F. P. : Stopiče 20:12 (11:7). V. kolo: Radeče : Kamnik 8:8 (6:4), Škofije : Duplje-F. P. 17:12 (10:4), Alples : OHmpila 9:9 (7:7), Stopiče : Za-gornje 19:21 (10:14). V vodstvu Je po nepopolnem petem kolu brez poraza ekipa Škofij z osmimi točkami. Ker le ekipa RK Sežane Izstopila od nadaljnjega tekmovanja, se bodo vsi rezultati, doseženi s tem klubom. Izbrisali iz prvenstvene lestvice. Na drugem mestu so rokometašlce Alplesa, na tretjem Duplje s petimi točkami, na četrtem mestu Olimpija, na petem Peko s štirimi točkami itd. J. Kuhar Smučarska izkaznica v Kranju KRANJ — Smučarski klub Triglav bo danes začel s prodajo »SMUČARSKE IZKAZNICE«. Podobno kot v zadnjih letih jo bo možno (vsak dan) nabaviti v »Slaščičarni SINK« v Kranju. Tu boste lahko dosedanji člani obnovili članarino za novo se-ono in prejeli bone za koriščenje ugodnosti v letošnji zimi. Smučarski zvezi je za letošnjo sezono uspelo pridobiti še nekaj novih ugodnosti, tako da je za vse rekreativne smučarje več kot ugodno nabaviti izkaznico oziroma obnoviti članarino za sezono 1979 80. članarina bo enaka kot doslej. Mladina bo plačala 60.— din, odrasli nad 15 let starosti pa 150.— din. Ker je smučarski klub letos nabavil le omejeno količino izkaznic oziroma bonov priporočamo vsem Mubiteljem smučanja, da »SMUČARSKO IZKAZNICO« čimprej nabavijo. Enako velja tudi za vse dosedanje člane, da takoj obnovijo članarino za novo sezono. J. J. 1 LOTERIJA Srečka št. Din 0 20 07370 2.020 16820 1.020 41720 5.020 408070 10.020 2 20 17442 1.020 22672 1.020 486452 10.020 14 40 34 30 74 50 304 80 50274 1.050 78254 2.000 107984 10.000 86 30 2946 500 9216 400 102816 10.000 138496 10.000 148786 10.030- 38 40 88 30 98 40 378 200 54938 2.040 88858 1.000 99588 2.030 150298 10.040 162648 10.000 377998 10.040 394558 500.000 398708 10.000 448568 10.000 Srečka št. Din 31 40 91 30 11451 1.000 40401 1.000 62311 1.000 287221 10.000 588601 10.000 413 100 0383 500 8833 400 31203 1.000 39303 1.000 80723 1.000 65 50 005 80 885 80 137445 10.000 27727 74507 207037 267787 376977 444417 39 49 59 89 079 12599 31159 43989 47119 1.000 1.000 10.000 10.000 50.000 10.000 50 30 30 70 100 5.000 5.030 1.070 1.000 Tovarna obutve Tržič ponovno objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Komerciala prosta dela in naloge VODENJE PREVZEMNEGA IN ODPREMNEGA ODDELKA Pogoj: — eikonomsko-komercialni tehnik — 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih. Posebne zahteve: — sposobnost sodelovanja, — sposobnost vodenja in organiziranja^ — samostojnost pri delu, — sposobnost logičnega mišljenja. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj oddajo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi v kadrovskem oddelku tovarne. Urbane peti na državnem prvenstvu LJUBLJANA — Na kegljišču Satur-nusa iz Ljubljane Je potekalo v soboto in v nedeljo 17. mladinsko državno prvenstvo za posameznike. Nastopilo je 31 tekmovalcev, med njimi tudi štirje predstavniki iz Kranja. Naši mladinci so tokrat zaostali za pričakovanji. Se najboljši je bil Urbane iz kranjskega Triglava, ki je v močni konkurenci zasedel peto mesto. Državni prvak je postal Mohaći, član keglja-škega kluba Debeljača s 1855 podrtimi keglji. Omeniti velja še kegljače iz Podreče, ki so osvojili šesto (Jurkovlč), deveto (Juvančič) in enajsto mesto (Jeras). r. Glavač DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 20. oktobra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 13. ure, v nedeljo od 7. do 11. ure. V soboto pa so dežurne sledeče prodajalne TOZD od 7. do 19. ure: prodajalna Na Klancu, Oprešnikova 84, prodajalna Hrib, Preddvor, prodajalna Kle-menček, Duplje, prodajalna Na vasi, Šenčur, prodajalna Krvavec, Cerklje, prodajalna SP Pri nebotičniku, Sto-šičeva 1, samopostrežna prodajalna Planina — Center, Gorenjskega Odreda 1. , , „ JESENICE: Specerija Bled — Su-permarket Union, Titova 22 ŠKOFJA LOKA: Market Novi svet TRŽIČ: Poslovalnica Merkator, Trg svobode 21, poslovalnica Merkator, Deteljica, Bistrica, poslovalnica Merkator, Pristava TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 12 din, špinača 20 din, cve-tača 14,40 din, korenček 9,60 din, česen 36 din, čebula 8,20 din, fižol 20 din, pesa 8 din, kumare 15 din, paradižnik 12 do 15 din, paprika 15 din, slive 7,60 din, jabolka 6,70 do 8,80 din, hruške 20 do 25 din, grozdje 20 din, limone 26,40 din, ajdova moka 28,50 din, koruzna moka 12 din, kaša 17,30 din, surovo maslo 98,80 din, smetana 45,50 din, skuta 34,90 din, sladko zelje 5,40 din, kislo zelje ll,50din, kisla repa 11 din, orehi 257,90 din, jajčka 2,60 do 2,90 din, krompir 5,10 din. KRANJ Solata 20 do 24 din, špinača 40 din, cvetača 40 din, korenček 12—14 din, česen 45 do 50 din, čebula 12—14 din, fižol 28 do 30 din, pesa 12 do 14 din, kumare 10 din, paradižnik 12 din, paprika 18 din, slive 40 din, jabolka 10 do 12 din, hruške 18 do 20 din, grozdje 20 do 24 din, med 80 din, ajdova moka 38 do 40 din, koruzna moka 12 din, kaša 30 din, surovo maslo 100 din, smetana 38 do 40 din, skuta 20 do 22 din, sladko zelje 12 do 14 din, kislo zelje 20 din, kisla repa 12 din, orehi 220 din, jajčka 2,80 do 3 din, krompir 6 do 7 din, kostanj 20 din. NESREČE TRČENJE V KRIŽIŠČU Jesenice — V ponedeljek, 15. oktobra, ob 17.55 se je v križišču magistralne ceste in ceste za Planino pod Golico pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Beton (roj. 1940) z Jesenic je pripeljal s stranske ceste na magistralno, prav tedaj pa je po prednostni cesti z leve strani pripeljal voznik osebnega avtomobila Leopold Mulej (roj. 1945) z Jesenic. V trčenju je bil voznik Beton ranjen in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilih je za 30.000 din. KOLESAR V AVTO Šokfja Loka — V četrtek. 17. oktobra, nekaj pred 18. uro se je v križišču Lipica pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Marta Sušteršič (roj. 1947) iz Reteč je pripeljala proti Skofji Loki. Ko je zapeljala v križišče Lipica, ji ie z desne strani s stranske ceste pripeljal pred avto kolesar Anton Erbežnik (roj. 1937) iz Drage. Ko ga je voznica zagledala, se mu je skušala umakniti v levo, vendar je kolesar kljub temu trčil v avtomobil in padel. Ranjenega so prepeljali v Klinični center. L. M. Zaradi kopja kratek stik Radovljica — V torek, 16. oktobra, popoldne, so bile štiri večje delovne organizacije v radovljiški občini dobro uro brez električnega toka. Zoran K. iz Radovljice je namreč na koncu Cankarjeve ulice treniral met kopja. Ko je aluminijasto kopje vrgel proti električnemu vodu, ga je veter dvignil med žice visoke napetosti; ko se je kovina dotaknila žic, je nastal kratek stik in ena od žic je pregorela. Zaradi tega so bili brez električnega toka Almira, Jelplast, Iskra Lipnica in Plamen Kropa. Škoda zaradi izpada električne energije še ni ocenjena. Utonil v jami Cerklje — V ponedeljek, 15. oktobra, ob 22. uri se je utopil v jami pri hiši št. 17 v Adergasu Franc Čebul} (roj. 1914) iz Adergasa. Pokojni se je malo pred 22. uro vračal proti domu mimo hiše št. 17; tu pa je zavil v desno na dvorišče in se napotil proti hlevu, ki je v gradnji. Na neosvetljenem dvorišču je padel v 2,8 metra globoko izkopano jamo, v kateri je bilo pol metra vode. V bližnji hiši so slišali njegove klice na pomoč in mu takoj skušali pomagati, vendar so ga potegnili iz jame že mrtvega; zdravnik je lahko ugotovil le utopitev. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, svaka, strica in starega očeta IVANA ROBEŽNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste mu darovali cvetje, sočustvovali z nami in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Bajžlju in bolniškemu osebju bolnice Golnik in Jesenice in vsem, ki so se trudili za njegovo zdravje, ter g. kaplanu za lep obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi! V^oćamo žalostno vest, , m vmtM dom pa je pustil odkkajaV Morda je osamljen ln itH MtfcK razumevajoče starševske be*-»I Komu naj zaupa težave? Nekateri odraščajoči otrod* zato osamljeni in svoJejrtsTiar jih nihče nikoli ne posluh tat noče razumeti. Zato pot od doma in pri tem ne slijo, kako so lahko tudi saj imajo starše, ki jih mtm\ otroci nimajo. Toda ka) )ta ft menijo starši, ki pijejo, «a* ki nikoli nimajo časa najt f jih ne zanima, ali so otrssf hlače predolge, prekratke al ar široke. Ne zanima jih, v kifc-f družbo njihov otrok nhtt-Tako lepega dne otrok pottatf narkoman, huligan. Ker n trti ni razumel, se začne prefekti alkoholu ln mamilom Je to prav? Se res »aroksr ga« življenja mladih, kakor *t vi jo temu nekateri, ne da bat popraviti, izboljšati? Morfe » bi jim bil rešilna bilka le a* rin topel nasmeh ln prijatelja^ stisk očetove roke. Irena Pečnik, osn. šola Jeseniško-bohinjski odred. Kranjska gora Radioamaterji v akciji NNN V soboto in nedeljo je potekala akcija Nič nas ne sme presenetiti, v kateri smo sodelovali tudi radioamaterji. V vsaki občini je morala delovati ena radijska postaja in tako so nas, besniške radioamaterje, namestili v Tržič. V soboto smo se že ob treh zjutraj- odpeljali v Tržič. Tam smo najprej postavili UKV postajo FT225RD, antena pa je že stala. Ekipo smo sestavljali: Janez Bešter, Lojze Tomaževič, Tone Potočnik in jaz. Ze ob Štirih smo ujeli zvezo z republiškim štabom za civilno zaščito, ki je vodil akcijo. Ves dan smo potem sprejemali in oddajali sporočila štabu. V stavbi smo imeli tudi vojaški telefon, po katerem smo v štab civilne zaščite v Tržiču sporočali, kakšna iyk_ smo dobili iz Ljubljane T. m smo opra\ ljali ves dan. Obishfl so nas tudi razne delegact.*. j sedmih zvečer smo prejeli mk iz štaba. Naročalo je, na: m nimajo nočnega dela, zapusti v! stajo in se vrnejo naslednje ja_ V nedeljo zjutraj pa smo ^m*. sporočilo, da gremo lahko Tako tudi radioamaterji skusili svoje znanje in pn . nost. Zelo o se izkazali trt& čani, ki so ves čas akcije st_ z nami. Nazadnje so nam pg še džip, ki nas je po končan; L z vso opremo prepeljal v Im Marjan Pogačnik, i a rosa Lucijan Seljak, Kranj MB.19.0KTOMU 1979 _____17. STRAN G L A RJ EVIZIJA lat bi* i h» i a> prit 20. OKT. U!Z besedo in sliko — A. Martić: radka 'lite in čarobna lučka, "•■/ta serija I i-jcc na obisku: Pri urarju {itefenica za natančno tehtanje 'Jjiodnevna šola, oddaja _ sjenke TV M tkdeh napredka -/,c.wntarna oddaja '«•4 lobtoi: Trnova pot. Ti nadaljevanka V/:,ia '•*>txa. hočeš igrati v filmu, mjettki mladinski film I vf/net Olimpija : Osijek, rsjM - v odmoru , ;-v54ji.idna oddaja Jlrv Kažipot P CM nai vsakdanji, . fcsoristična oddaja nafti ■II dnevnik P* L N. Tolstoj: Ana Karenina, s&ljevanie in konec Im M oblačimo * *r slovenske zabavne glasbe T/ dnevnik ■■"trn devica, francoski film Skt II. TV mreže: ■«:* IIhb- glasba * '/>«.anentarni film ! y< vi! prizori, ki slikajo >/, otroštvo, njen pri-" '/nos z materjo, tim DEVICA je ko-■'■ ', v kateri blestita tGirardot in Philippe ??, vrhunska igralca, ttta dvigniti docela pome vstavljen film na mjiv nivo. Zgodba mttvljapar, ki se sreča * pikvarienem avtomo-1 Oba sta osamljena pa h je srečanje več kot mUb. ■Vedelja kvMtelji oper bodo prišli J e/un ob nedeljskem saj je opera RU-mk Btdricha Smetane najbolj melodioznih, k je izrazito prav-Imska priredba pa ¥\ slih predstavo opere 'jndbi najboljših čeških '' m. Torek m* Te Kaj« OcW I istsv ijc it ) cW ter-. tj iT hA štirimi leti je ured-%t m resno glasbo pri- pravilo serijo s tega področja. Oddaje, ki so se zvrstile pod naslovom Po belih in črnih tipkah, so prikazale glasbeno ustvarjanje zadnjih štirih stoletij. Projekt za novo serijo KOMORNA GLASBA SKOZI STOLETJA pa je bolj obširen, saj zajema prikaz komornega muziciranja od začetkov do danes. Serija ima deset oddaj po trideset minut. Sreda Švedski film HEMPOV BIFE je bil posnet lani in je bil deležen izjemnega zanimanja. Scenarist Bosse Andersson je zgodbo postavil v petdeseta leta in opisuje želje prebivalcev nekega odmaknjenega švedskega mesteca. V središču pozornosti je družina z dvema sinovoma; starejši se je ravno vrnil iz Združenih držav, nabit s ciničnimi idejami. Zavrača miren način življenja in ne mara spoštovati pravil družbe iz majhnega mesta. O tem pripoveduje mlajšemu bratu, ki zaradi mladosti še nima izdelanega odnosa do življenja. Zato največje krize preživlja prav on, dokler ne spozna, da je starejši brat resno zabredel. V obupu steče v samoto in ta končni prizor spominja na simboliko Truffautovega filma Štiristo udarcev, v katerem beg kot dejanje pomeni pridobitev modrosti. 16.45 Svetovno rokometno prvenstvo za mladinke 17.40 Premor ob glasbi 17.45 Pionirske TV novice 18.15 Danes v skupščini 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 TV Drama 21.35 Včeraj, danes, jutri 21.55 Znanost (do 22.40) T V Zagreb — I. program: 15.20 TV v šoli — ponovitev 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Pionirske TV novice 18.15 Danes v skupščini 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Odprt ekran 21.00 Celovečerni film 22.40 TV dnevnik 24. OKT. 9.30 TV v šoli: Za učitelje. Prebivalstvo zemlje 10.00 TV v šoli: Reportaža, Risanka, Kocka, kocka, Kratek film 17.30 Poročila 17.35 Z besedo in sliko — V. Arhar: Hej, konjiček hija-hi 17.50 Potovanje v deželo lutk, otroška nanizanka 18.15 Ne prezrite 18.35 Obzornik 18.15 Na obisku pri ansamblu Alhambra. oddaja TV Sarajevo 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Hempov bife, švedski film 21.50 Miniature: Kristalni rubin 22.05 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Sezamova ulica 18.15 Mednarodni sejem knjige •— prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda 22.15 TV dnevnik TV Zagreb — i. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Sezamova ulica 18.15 Mednarodni sejem knjige 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda 22.15 TV dnevnik 22.30 Dokumentarni film ČETRTEK 25. OKT. 9.10 TV v šoli: Moj rojstni kraj, Matematika, TV vrtec 10.00 T V v šoli: Francoščina 10.30 TV v šoli: Kemija, Risanka, Zemljepis 15.45 šolska TV: Dobro videti in biti dobro viden, Projekcija geografskih kart, Kaj je dokumentarni film 16.45 Poročila 16.50 Jakec in Čarobna lučka, otroška serija 17.05 Puščava Namib, angleški dokumentarni film 17.55 Na sedmi stezi, športna oddaja 18.35 Obzornik 1 18.45 Tehtnica za natančno tehtanje, otroška oddaja TV Beograd 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Tretja razsežnost 22.05 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Čuvaj parka, otroška oddaja 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč 19.15 Sonce, oblaki, veter 19.30 TV dnevnik 20.00 3 2 1... gremo 23.00 Poročila TV Zagreb — i. program: 15.20 T V v šoli — ponovitev 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Čuvaj parka 18.15 Nevroze, izobraževalna oddaja 18.45 Kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 TV drama 22.15 Akcije 22.20 TV dnevnik 22.35 Koliko se poznamo 26. OKT. 8.55 TV v šoli: Modro kolo, Slovenščina, Ruščina, Spoznajmo svoje telo 10.00 T/V v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Reportaža 14.55 TV v šoli — ponovitev 17.25 Poročila 17.30 Usoda nekega Charlieja — oddaja TV Beograd 17.45 Raznašalci časopisov, otroška serija 18.10 Tri srca (Radenci 79: Orkester RTV Sarajevo) 18.35 Obzornik 18.45 Gorivo — sončna energija — Pot obloženega kruhka, oddaja iz cikla Človekovo telo 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Slovenski kraji med seboj: Ljutomer, Šentjernej 21.40 Petrocelli — serijski film 22.30 TV dnevnik — kronika Borštnikovih srečanj ----Jazz na ekranu: Oddelek 8, I. del Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Otroška oddaja 18.15 Družbena tema 18.45 Večer z orkestrom 19.30 TV dnevnik 20.00 Kulturna oddaja 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Portreti 22.05 Zabava vas Marcia Hines TV Zagreb — |. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroška oddaja 18.15 Telesport . 18.45 Večer z orkestrom 19.30 TV dnevnik 20.00 Hvala za pozornost, zabavno glasbena oddaja 21.00 Junaki serijskega filma 21.50 TV dnevnik 22.05 Dokumentarna oddaja IZBRALI SO ŽIV VAS Bogato izbiro odličnih marmelad, džemov in kompotov imajo v samopostrežni trgovini ŽIVILA na Klancu v Kranju Pri FUŽINARJU na Jesenicah imajo naprodaj lične električne radiatorje. Nizki široki in . ožji visoki so na voljo, »močni« pa za 2.000 in 3.000 VV. Barve: drap in rjavi. Cena: 2.532,50 do 4.05030 din Vrsto izredno lepih Jesenskih kostimov imajo na Kokrinem oddelku ženske konfekcije v GLOBUSU. Tale ima tudi telovnik. V sivi, svetli in temni rjavi barvi jih imajo. Velikosti pa od 36 do 42. Cena: 3.034,25 din Lep in poceni plašč si lahko kupite pri Murkini MODI v Radovljici. Dobili so jih veliko izbiro. Ta, ki vam ga predstavljamo na sliki, je volnen, meliran v sivi, drap in rjavi barvi. Velikosti so od 36 do 42. Cena: 2.748 din V Kokrini TINI v Kranju smo poslikali to toplo moško jakno, model ŽVAN. Izrazito športna je. Z zadrgo se zapenja, podložena Je, dvojne žepe ima in na rokavu šiv. V velikostih od 44 do 52 se dobe, barve pa beige in kamel. Cena: 1.080 din KINO KINO KINO KINO Kranj CENTER 19. oktobra nem. brav. erotič. GRŠKE SMOKVICE ob 16., 18. in 20. uri 20. oktobra Centralna proslava ob dnevu OZN ob 15. uri, domači barv. ŽIVEMU ČLOVEKU SE VSE ZGODI ob 18. in 20. uri, prem. amer. barv. TOBOGAN SMRTI ob 22. uri 21. oktobra amer. barv. SNEGULJ-CICA IN 7 PALČKOV ob 10. uri, domači barv. ŽIVEMU ČLOVEKU SE VSE ZGODI ob 15., 17. in 19. uri, prem. nem. barv. glasb. erot. kom. VROČICA POLETNIH NOCI ob 21. uri 22. oktobra amer. barv. akcij. TOBOGAN SMRTI ob 16., 18. in 20. uri 23. oktobra amer. barv. akcij. TOBOGAN SMRTI ob 16., 18. in 20. uri 24. oktobra nem. barv. erot glasb, kom. VROČICA POLETNIH NOCI ob 16., 18. in 20. uri 25. oktobra amer. barv. akcij. TOBOGAN SMRTI ob 16. uri, sovj. jap. barv. drama DERSU UZALA ob 18. uri za FILMSKO GLEDALIŠČE -mladinski abonma, sovj. jap. barv. DERSU UZALA ob 20.30 za FILMSKO GLEDALIŠČE — abonma odrasli Kranj STORŽIC 19. oktobra amer. barv. mlad. LASSIE SE VRAČA ob 15.30, amer. barv. pust. METULJ ob 17.30 in 20. uri 20. oktobra amer. barv. OKRUTNA IGRA ob 16. uri, franc. barv. ZANESENJAK ob 18. in 20. uri 21. oktobra jap. barv. fant. OBRAČUN DVEH POŠASTI ob 14. uri, angl. barv. vohun. NOC ORLOV ob 16. uri, angl. barv. pust. AGENT TAJNE SLUŽBE št. 1 ob 20. uri 22. oktobra prem. nem. barv. ljub. kom. ROMEO IN JULIJA IN ANTI-BABY PILULE ob 16.. 18. in 20. uri 23. oktobra nem. barv. ljub. kom. ROMEO IN JULIJA IN ANTIBABY PILULE ob 16., 18. in 20. uri 24. oktobra amer. barv. OKRUTNA IGRA ob 16., 18. in 20. uri 25. oktobra ancl. barv. vohun. NOC ORLOV ob 16., 18. in 20. uri Tržič 20. oktobra amer. barv. SNEGUU-CICA IN 7 PALČKOV ob 16 un prem. nem. barv. liub. kom. ROMEO IN JULIJA IN ANTIBABY PILULE ob 18. in 20 uri. nrem. nem. barv. VROČICA POLETNIH NOCI ob 22. uri 21. oktobra amrr. barv. ris. SNE-GULJCICA IN 7 PALČKOV ob 15. in 17. uri. danski barv. erot. HOPLA v POSTELII ob 19. uri. prem. franc. barv. kom. ZANESENJAK ob 21. uri 22. oktobra angl. barv. vohun. NOC ORLOV ob 18. uri. prem. sovj. jap. barv. drame DERSU UZALA ob 20. uri %._ 23. oktobra amer. barv. pust METULJ ob 17.30 in 20. uri 24. oktobra nem. barv. erot. GRŠKE SMOKVICE ob 18. in 20. uri 25. oktobra ancl. barv. pust. AGENT TAJNE SLUŽBE ST. 1, ob 18. in 20. Kamnik DOM 20. oktobra nem. barv. pust. OLD FEIREHANO ob 16. uri. nem. barv erot. RESNIČNE ZGODBE 1. del ob 18, in 20. uri. barv. anel. pust. AGENT TAJNE SLUŽBE ST. 1 ob 22. uri . . , 21 oktobra ital. barv. knm. kom. CHARI.ESTON ob 15. uri. nem. barv. erotič. RESNIČNE ZGODBE I. del ob 17. in 19. uri. prem. amer. barv. akcij. TOBOGAN SMRTI ob 21. un 22 oktobra danski barv. erotič. HOPLA V POSTELJI ob 18. uri, amer. barv. pust. METULJ ob 20. uri 23 oktobra dormči barv. živemu ČLOVEKU SE VSE ZGODI ob 18. in 24Uroktobra ian. barv. fant. 0BRA: CUN DVEH POŠASTI ob 18. in 20. uri 25 oktobra nem. barv. erotič. GRŠKE SMOKVICE ob 18. in 20. uri Duplica 20 oktobra angl. barv. vohun. NOC ORLOV ob 20. uri . m 21. oktobra jap. barv. ris. OBU U MAČEK ob 15. uri, amer. barv. OKRUTNA IGRA ob 17. in 19. uri 24 oktobra franc. barv. kom. ZANESENJAK ob 20. uri 25. oktobra nem. barv. ljub. kom. ROMEO IN JULIJA IN ANTIBABV PILULE ob 20. uri češnjica 20. oktobra nem. barv. erotič. GRŠKE SMOKVICE ob 20. uri 21. oktobra amer. barv. mlad. LASSIE SE VRAČA ob 17. uri, nem. barv. erot. GRŠKE SMOKVICE ob 20. uri Radovljica 19 oktobra amer. barv. POL NEŽNO POL GROBO ob 20. uri 20. oktobra ital. barv. SAM PROTI KLANU ob 18. uri, amer. barv. HER-BI ZNOVA TEKMUJE ob 20. uri 21 oktobra amer. barv. HERBI ZNOVA TEKMUJE ob 18. uri, amer. barv. DVA SUPER POLICAJA ob 20. U22. oktobra amer. barv. POL NEŽNO POL GROBO ob 20. uri 23 oktobra ital. barv. SAM PROTI KLANU ob 20. uri 24 oktobra amer. barv. HERBI ZNOVA TEKMUJE ob 20. uri 25. oktobra ital. barv. OROŽJE SMRTI ob 20. uri Bled 19. oktobra ital. barv. EROTSKE AVANTURE KAZANOVE ob 20. uri 20. oktobra amer. barv. west. DIVJI ZAPAD ob 18. uri, ital. barv. EROTSKE AVANTURE KAZANOVE ob 20. uri 21. oktobra ital. barv. EROTSKE AVANTURE KAZANOVE ob 18. uri, franc. barv. TO NORO AMERIŠKO DEKLE ob 20. uri 22. oktobra amer. barv. DVA SUPER POLICAJA ob 20. uri 23. oktobra amer. barv. POL NEŽNO POL GROBO ob 20. uri 24. oktobra ital. barv. SAM PROTI KLANU ob 20. uri 25. oktobra amer. barv. HERBI ZNOVA TEKMUJE ob 20. uri Bohinj — Boh. Bistrica 20. oktobra franc. barv. TO NORO AMERIŠKO DEKLE ob 18. in 20. uri 21. oktobra amer. barv. west. DIVJI ZAPAD ob 18. uri, jugosl. barv. TIGER ob 20. uri 25. oktobra amer. barv. POL NEŽNO POL GROBO ob 20. uri Skofja Loka SORA 19. oktobra amer. kom. TAXI GIRL ob 18. in 20. uri 20. oktobra hongkon. karate VRNITEV TIGRA ob 18. in 20. uri 21. oktobra hongkon. karate VRNITEV TIGRA ob 18. in 20. uri 23. oktobra amer. kom. NAJVEČJI LJUBIMEC NA SVETU ob 20. uri 24. oktobra amer. kom. NAJVEČJI LJUBIMEC NA SVETU ob 18. in 20. uri 25. oktobra amer. drama VSI PREDSEDNIKOVI MOŽJE ob 20. uri Železniki OBZORJE 19. oktobra hongkon. karate VRNITEV TIGRA ob 17. in 20. uri 20. oktobra amer. kom. TAXI GIRL ob 20. uri 21. oktobra ital. krim. POLICAJ PROTI TOLPI ob 17. in 20. uri 24. oktobra amer. pust. OTOK NA STREHI SVETA ob 20. uri Jesenice RADIO 19. oktobra angl. barv. ljub. VELIKA LJUBEZEN LORDA NELSONA ob 17. in 19. uri 20. oktobra amer. barv. pust. VESOLJSKA POSTAJA ST. 1, ob 17. in 19. uri 21. oktobra amer. barv. pust. VESOLJSKA POSTAJA ST. 1, ob 17. in 19. uri 22. oktobra mehiški barv. zg. drama EL MEKSIKANO ob 17. in 19. uri 23. oktobra mehiški barv. zg. drama EL MEKSIKANO ob 17. in 19. uri 24. oktobra tajland. barv. karate V ZLATEM TRIKOTU MAMIL ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 19. oktobra ital. barv. KOMISAR BREZ PIŠTOLE ob 18. in 20. uri 20. oktobra mehiški barv. EL MEKSIKANO ob 18. in 20. uri 21. oktobra mehiški barv. EL MEKSIKANO ob 18. in 20. uri 22. oktobra amer. barv. VESOLJSKA POSTAJA ST. 1 ob 18. in 20. uri 23. oktobra amer. barv. VESOLJSKA POSTAJA ST. 1 ob 18. in 20. uri 25. oktobra amer. barv. VELIKA LJUBEZEN LORDA NELSONA ob 18. in 20. uri Dovje — Mojstrana 20. oktobra ital. barv. PROSTOR V PEKLU ob 19.30 21. oktobra amer. barv. IZGANJALEC HUDIČA ob 19.30 Kranjska gora 20. oktobra amer. barv. IZGANJALEC HUDIČA ob 20. uri 24. oktobra mehiški barv. EL MEKSIKANO ob 20.uri v O L, A S18. STRAN PETEK. 19. OKTOM« 111)1 RADIO Informativne oddaje lahko poaluiate na prvem programu vsak dan, razen nedelje ob 4.30, S.00, 5.30. 6.00. 6.30, 7.00. 8.00, 9.00, 10.00 (danea dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 16.00 (dogodki in odmevi), 19.00 (Radijaki dnevnik), 22.00, 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00, ob nedeljah pa- ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 16.00, 17.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00 in 3.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam' ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.00, 16.30. 17.30, 18.30 in 19.00; na tretjem programu pa ob 10.00, 18.00 in 19.55. OKT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Pionirski tednik 9.05 Z radiom na poti 10.05 Sobotna matineja 11.05 Zapojmo pesem — MPZ RTV Ljubljana 11.20 Po republikah in pokrajinah 11.40 Zapojte z nami 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti ing. Dušan Teršclj: Vino po povretju 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naših krajev — posebna obvestila 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Glasbena panorama 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 — zunanjepolitični magazin 18.00 Simfonični plesi 18.30 Mladi mladim Jesenske serenade — Marinko Opalić (kitara) 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča 20.00 Neposredni prenos I. dela finalnega večera Dnevov slovenske zabavne glasbe — Ljubljana 1979 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.05 Lirični utrinki 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe 00.05 Nočni program — glasba DrugI program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Radi ste jih poslušali 13.35 Glasba iz Latinske Amerike 14.00 Srečanja republik 15.30 Hitri prsti 15.45 Mikrofon za Jožico Svete 16.00 Naš podlistek J. Stritar: Sol 16.15 Lepe melodije 16.40 Glasbeni casino 17.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev 18.00 Pol ure za šanson 18.35 Naši kraji in ljudje 18.50 Glasbena medigra 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.00 Neposredni prenos zaključnega večera Dnevov slovenske zabavne glasbe — Ljubljana 79 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Literarni dopoldan 10.45 Na krilih petja 11.15 Promenadni koncert I 00 Književnost jugoslovanskih narodov lu.20 Virtuozno in privlačno — Mozart, Schumann, Hačaturjan 16.45 Glasba je . . . glasba 18.05 Jugoslovanski feljton 18.25 Zborovska glasba po želji poslušalcev 19.00 Minute stare elasbe . . . 19.30 Nove prevodne strani Novalis: Himne noči 19.50 Robert Schumann: Toccata za klavir (iera Jurij Bukov) 20.00 Slavnostne igre v Bavreuthu 22.50 Literarni nokturno E. Bombeck: Dopust 18 4S Godala V ritmu 19.30 Oh> "stila in zabavna elasba 19 3š 1 ihko noč. OtPOCi! 19 4=; Glasbeno razglednice 20 00 V nedelio /večer 22.20 Skunni nroaram JRT — Studio Zaarcb Glasbena tribuna mladih 2V0š lirični utrinki 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov 00.05 Noe ni program — giasoa Drugi program e.uo .\k.unja na valu 202 13.00 V nedeljo se dobimo — šport, glasba in še kaj 19.30 Mcrcorama 2UJ0 KaUio student na našem valu 21.30 lop albumov 22.45 Zrcalo dneva Uiasoa za konec programa Tretji program 19.05 Igramo kar ste izbrali 21.05 Sodobni literarni portret Jaroslavv Iwaszkiewicz PONEDELJEK 22. OKT NEDELJA 21. OKT Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.47 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši . . . 10.05 Panorama lahke elasbe 11.00 Poeovor s poslušalci 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.10 Obvestila in zabavna clasba 13.20 Za kmetijske n»-rvi7vaialr<' 13.50 Pihalne godbe 14.05 Hurr>oreska tega tedna F. Milčinski: Dve humoreski 14 25 S popevkami po .lucoslaviii H 'O I.isti i/ notesa VI Nedeljska reportaža is w Pri nas doma 16.20 Gremo v kino 17 05 Pooularnc operne mrl od i ie 17 50 Znbavna radijska iera Colin Tucker: Henrv med slavci aaaMBBKMBM««"""""" Prvi program 4.30 Dooro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.25 Ringaraja 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . . . 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — mag. Jože Osvald: Kako oskrbeti trg z zimsko zelenjavo 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00-ih — lz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Pojo amaterski zbori 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Naša glasbena izročila 18.25 Zvočni signali 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Zadovoljni kranjci . 20.00 Kulturni globus 20.10 lz naše diskoteke 21.05 Glasba velikanov 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza DrugI program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri .35 Znano in priljubljeno .00 Ponedeljkov križemkraž .20 Z vami in za vas .00 Svet in mi .10 Jazz na II. programu George Duke .40 Od ena do pet .35 Iz partitur revijskega orkestra RTV Ljubljana 8.00 Glasbeni cocktail 8.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Razvoi slovenske zabavne glasbe in jazza 21.00 Popularnih dvajset 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Aktualni problemi marksizma 10.25 Plesi in spevi 11.00 Človek in zdravje (ponovitev) 11.10 En sam, za dva, za tri . . . 16.00 Aktualni problemi marksizma 16.20 Tako muzicirajo . .. 17.35 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja — Nastop zbora Colegium cantorum iz Prištine na dubrovniških poletnih prireditvah 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom 18.20 Srečanja s slovenskimi skladatelji — stari mojstri 20.00 Literarni večer Alejo Carpcnticr 20.40 lz oper in glasbenih dram 21.45 Glasbeni razgledi: sodobna glasba v Saarskcm radiu 22.40 J. S. Bach: Toccata in fuga v d-molu za orgle 22.50 Literarni nokturno — M. Zupančič: Pesmi Lipovška: Verzi, ClklUSi za lenoi in komuna ansambel, Domovina, suiiioiiiciia pesnitev 18.30 V gosien pri zborih jugoslovanskih rauijskih postaj 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Latiko noč, otroci! iy.4D Minute z ansamblom Alija Sossa 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.45 iipkc in godala 21.05 Radijska igra rcrenc Kannthv: Bosendorter 22.20 S plesnim orkestrom Rlv" Ljubljana 23.05 Lirični utrinki 23.10 S popevkami po Jugoslaviji 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.UU Ioick na valu 202 13.00 lz obdobja svvinga . . . Schnuckenback keinhardt — Hensche VVeiss 13.35 /.nano in priljubljeno 14.00 L vami in za vas 16.05 Lahke note 16.40 Diskotnentalnost 17.35 lz partitur Londonskega festivalnega orkestra 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Torkov glasbeni magazin 21.30 Rezervirano za countrv glasbo 22.00 Glasba neuvrščenih 22.30 Mala nočna glasba 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Radijska šola za isrednjo stopnjo Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda 10.35 Moment musical 11.00 Tekoča repriza 11.20 Iz manj znane operne literature 16.00 Radijska šola za srednjo stopnjo Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda 16.30 Stereofonski operni koncert 18.05 Svet tehnike: dr. Dušan Brajnik: Iskanje uranovih rud 18.20 Minute za Wilhelma Backhausa 19.00 Z našimi solisti — Aci Bertoncelj — klavir Rok Klopčič — violina 20.00 Deseta muza 20.20 Dunajski slavnostni tedni 1979 Koncert Simfoničnega orkestra Avstrijske RTV: dirigent Leuf Segerstam 21.45 Ludvvig van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 4 v G-duru, op. 58 22.20 Skupni program JRT — studio Zagreb Jugoslovanska glasba 24. OKT 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 17.35 Vprašanja telesne kulture 17.40 lz partitur Bostonskega pops orkestra 18.00 Kam in kako na prepih 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Melodije po pošti 22.15 Zvočni portreti Max Roach in Reggie Workman 22.45 Zrcalo dneva »T2.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Dogovori, odločitve 10.25 Slovenska in svetovna zborovska glasba 11.00 Učimo se srbohrvaščine in makedonščine 11.25 Solisti in orkestri 16.00 Dogovori, odločitve . . . 16.20 Ars antiqua 17.00 Iz komornih opusov slovenskih skladateljev — Lucijan Marija Skerjanc, Uroš Krek 18.05 Mednarodna radijska univerza 18.15 Charles Gounod: Odlomki iz opere »Mireille« 19.30 Izbrana proza E. Hemingvvav: Starec in morje 19.50 Domenico Scarlatti: Sonata v Es 20.00 Slavnostni koncert ob dnevu združenih narodov v Ženevi PRENOS IZ ZAGREBA 22.00 V nočnih urah 22.50 Literarni nokturno F. S. Finžgar: Ecce homo 23 OKT. Prvi program 4 30 Dobro iutro! R n« 7. glasbo v dober dan 8.30 Iz clasbcnih šol Glasbena šola Jesenice o (W i rarilom na noti 10 05 Rezervirano za . . . p 10 Onnc«; smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti — rlr Franc Skušek: Zdravstveno varstvo sesnih telet pred želori^nn.rrevesnimi motnjami 12 40 Po domače 1V0O nanes do P 00-ih — Iz naših krajev 13.20 Obrstila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.03 V korak z miauimi lo.ju / ainuna glasba in.vu »Vrtiljak« l/.UUO Murnu ob 17.00 lo.uu jvuf uei Marijana Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan . . . 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . . . 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Bojan Nendl: Pomen usmerjanja razvoja živinoreje v regijah 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo . . . 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Loto vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času — Tri pesmi slovenskih sodobnih skladateljev 18.15 Naš gost 18.30 Odskočna deska 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.45 Minute z ansamblom 19.35 Lahko noč, otroci! glasba Janeza Jeršinovca s planšarji 20.00 Narodne za koncertn oder 20.25 Pozabljeni violinski virtuozi — Neznani španski violinisti 3. oddaja 21.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere »Trubadur« 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe 23.05 Lirični utrinki 23.10 Jazz pred polnočjo Albert Mangelsdorff — Sante Palumbo 00.05 Nočni program — glasba — Kadio Maribor Drugi program 8.0U Sreaa na valu 202 13.00 Paleta melodij 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Pet minut humorjs 14.05 S solisti in ansambli jugoslovanskih radijskih postaj 14.30 Iz naših sporedov 14.35 Z vami in za ^as 16.00 Tokovi neuvrščenost 16.10 Moderni odmevi ČETRTEK 125. OKT. Prvi program .30 Dobro jutro! 08 Z glasbo v dober dan .30 Mladina poje — MPF Celje 1979. (4): MPZ OS B. Ziherl iz Ljubljane in 1. celjske čete iz Celja 05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . . . 12.10 Znane melodije 12.30 Kmetijski nasveti dr. Mirko Leskošek: Vpliv letošnje suše na pridelek mrve 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Mehurčki 14.20 Koncert za mlade poslušalce .40 Jezikovni pogovori 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.0Q Vsa zemlja bo z nami zapela . . . 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo 18.35 Minute z violinistom Janezom Bokavškom 19.25 Obvestila in zabavna C- isba hko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Slavka 2nidaršiča 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.05 Literarni večer S slovenskim pesnikom Danetom Zajcem 21.45 Lepe melodije 22.20 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Vedri zvoki 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 Jazz klub Gost kluba: Dušan Popovič 17.40 Iz partitur orkestra Mantovani 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Beseda v rocku 21.00 Naš glasbeni teleks 22.00 Akordi za sanjarjenje 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Radijska šola za višjo stopnjo Zapor v Begunjah 10.35 Poje sopranistka Ana Pusar-Jerič 11.00 Tekoča repriza 16.00 Radijska šola za višjo stopnjo Zapor v Begunjah 16.30 Variacije na temo — Adagio — Allegro 16.45 Frederik Chopin: Andante spianato in velika poloneza za klavir 17.00 Ura s Sergejem Prokoljevom 18.05 Zunanjepolitični feljton 18.20 Ljubljanski festival 1979: Alenka in Igor Dekleva igrata Mozartove štiriročne klavirske sonate 19.27 Mozart: Glasbena šola 20.00 Izšlo je 20.15 Na Kosovelovo besedilo 22.00 Muzika barv H. Werner Henze: Koncert za oboo, harfo in godala C. Debussv: »Igre« — plesna pesnitev za orkester 22.50 Literarni nokturno M. Bor: Nočnik OKT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Glasbena pravljica Carlo Collodi — Ivo Petrič: Ostržek 8.43 Naši umetniki mladim poslušalcem A. Hačaturjan — Ivo Petrič: Otroška suita 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . . . 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 12.30 Kmetijski nasveti ing. Jože Maljevac: Sodobna dodelava drobnega lesa listavcev 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 13.50 Človek in zdravje 14.05 Z orkestri in solisti 14.25 Naši poslušalci čestitajo in Rozdravljaju apotki za turiste 15.35 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studijo ob 17.00 18.00 Od arije do arije 18.30 S knjižnega trga 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Bratov Avsenik 20.00 Uganite, pa vam zaigramo . . . 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Glasbeni intermezzo 22.30 Besede in zvoki iz logov 'domačih 23.05 Lirični utrinki 23.10 Prostor za reprize 00.05 Nočni program — glasba — Radio Koper DrugI program 8.00 Petek na valu 202 RADIO TRIGLAV JESENICE 13.00 Jazz v komornem studiu / Marian Mc Partland — Alice Coltrane 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 17.10 Odrasli tako, kako pa mi? 17.35 Odmevi z gora dr. Miha Potočnik — M. Krišelj: Zlata naveza — IX. oddaja 17.45 Operetna glasba 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Stop pops 20 21.45 Iz francoske diskoteke 22.00 S festivalov jazza 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Radijska šola za nižjo stopnjo O. VVilde: »Srečni princ« 10.35 Na ljudsko temo 11.00 Jezikovni pogovori 11.15 Gozdovi, najlepša vam hvala 11.30 Znani in neznani Vveber 16.00 Radijska šola za nižjo stopnjo O. VVilde: »Srečni princ« 16.30 Pota naše elasbe 17.15 Operne arije in monologi 18.05 Ekonomska politika 18.20 16 strun 19.00 Radijska igra George Tabori: Weismann in rdečeličnik 20.00 Glasbene miniature velikih mojstrov sodobnosti 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.15 Iz jugoslovanskih oper 22.50 Literarni nokturno UKVV-FM področje za radovljiAko občino 87,7 megaherza — Gornje-savska dolina 103,8 me-gaherza — Jesenice in okolica 100,6 megaherza srednji val 1495 KHz Petek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila - 16.30 Kulturna oddaja — Morda vas bo zanimalo — Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana Sobota: 16.03 Lokalna poročila — obvestila, 16.30 Kam KRANJ TOZD Kmetijstvo KROMPIR vseh vrst dobite v našem skladišču v Šenčurju vsako sredo in vsak petek od 6. do 13. ure od 17. oktobra dalje. danes in jutri — Jugo-ton vam predstavlja — Morda vas bo zanimalo Nedelja: 11.03 Mi pa nismo se uklonili — Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti — Reklame — Nedeljska kronika — obvestila - 12.00 Čestitke — Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Ponedeljkov Športni pregled — Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna por - Obvestila - IS Oddaja za mlade Morda vas bo zanii Sreda: 16.03 Lokalna — Obvestila -Stop zelena luč - Ni da vas bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna por — Obvestila -NaS obzornik - Moril vas bo zanimalo - P»j domače za vas NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. žensko ime, opera nemškega skladatelja , 6 preperelina na zemeljskem površju, v kateri lahko uspevajo rasti humus 10. trapasti človek, 14. plačevanje zaslužka glede na storjeno i po učinku, 15. kar privlači, zbuja pozornost; privlačnost, zanimivost,I zrna dobljena iz semen kavovca in pijača iz teh zrn, 18 ljudski izm maščevanje, 19. konica, ostina, 20. Remigij Bratož, 21. rimski cesar Ah-i lij Marcus Aurelius, 23. španski slikar, grafik in keramik, rojen 1893, jV] 25 medmet, ki posnema glas pri smejanju ali pa izraža posmeh, 26. itrfi prvi in zadnji samoglasnik, 28. italijanski književnik (»Kristus se je v Eboliju«) in slikar, Carlo, 30. časopis, dnevno ali tedensko glasilo obveščanje javnosti, 32. predstavnik ali zagovornik realizma, trezen, tičen človek, 35. avstralski medved, vrečar, 36. naslov nevladajočega vladarske hiše, 38. velika mačka iz Afrike in Azije, panter, 40. vrsta pičnih dreves, ki dajejo dišeč, trd les sandalovino, 42. vrsta dalmatinski vina črne barve, 43. nemški meščanski filozof, Georg, 46. Ivan Potrč kraj med Subotico in Sento; brano nazaj umorjeni italijanski Aldo, 49. bajeslovni kralj Britanije, glavni junak Shakespearove tr 51. kazalni zaimek, 52. kratica za češkoslovaška socialistična reput 54. geometrijski lik s tremi stranicami in tremi koti, 56. revolta, vs 58. tekočina iz kondenzacije, 60. medmet, ki v pogovoru izraža poa* pri slovesu, zbogom, 61. ime našega slovničarja Bohoriča, 62. kraj severozahodu afriške države Cad, 63. gib noge pri hoji, teku, plesu. NAVPIČNO: 1. zvodnik, maquereau, 2. edino jordansko p v Akabskem zalivu, 3. jašek, podzemeljski hodnik, 4. greda, obdelan i 5. Anton Dermota, 6. sramotilen spis, čigar pisec je paskvilant, 7. kr za radiotelevizijo, 8. vzhodni podaljšek Slavonije med Savo in Dc 9 Bevkova mladinska povest, 10. kemični simbol za tehnecij, 11. t v španščini; gostinski lokal v Ljubljani, 12. grški dramatik, utemdji atiške tragedije, Aishilos, 13. zadnje, slabo vino, žganje, pivo, 16. cesar, ki je zgradil v Rimu kopališče »Karakalove terme«, 18. ont v Rimski cesti z Atairom, 22. v gostinstvu: po izbiri jedilnika, 24. j nišče na otoku Cresu, 27. seč, 29. podalpsko jezero v severni Italiji ii ob tem jezeru, 31. upanje, pričakovanje, 33. japonski »zlati« telo\«n Jukio, 34. fizikalni pojav, na katerem temeljijo toplotni občutki, meri: s kalorijami, 36. pomanjševalnica od psica, 37. v stari Grčiji poti pevec ali recitator epskih pesmi, 39. pesnik, 41. zaliv na zahodu ško 44 telovadni element, 45. stara, priljubljena igra na karte in adut t igri 48. kos pohištva iz ravne plošče in navadno štirih nog, 50. kraj v« ni Bosni, kjer je bila ustanovljena Prva proleterska brigada, 53. oa za rubonukleinsko kislino, 55. lesen čeber, 57. gostija, svatovanje, 59. tica za decimeter, 60. Andrej Kurent. Rešitve pošljite do srede, 24. oktobra, na naslov: Glas, Kranj, Pijadeja 1, z oznako Navadna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. na 60 din, 3. nagrada 50 dih. Rpftlipv naeradne križanke z dne 12. oktobra: 1. antraks, 8. pomada. 14. heretik 15 . 17 IRA 18 Otomanka, 20. ti, 21. leva, 23. Ota, 24. os, 25. led, 26. debelica, 29. ikona. M. „ i? NK 34' okan 35. Gott, 37. VE, 38. Irena, 40. Irian, 42. varovalo, 45. Un, 46. m 411 4Q kita 51 da 52. stropnik, 55. ZAR, 56. admiral, 58. Tkačeva, 60. Ankara. 61 Easta, p«.ieU smo 123 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Tomi Je la, Stofctaa' Mnrtn Krani 2. nagrado (120 din) prejme Korošec Miha, Zgoša 53, 64275 Begunje. ,V o* SS) din) prejme Zupan Mirko, Ukova 4 b, 64270 Jesenice. Nagrade bomo poslali po Osnovna šola Josip Broz-Tito Predoslje objavlja prosta dela in naloge: UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA — KNJIŽNIČARJA za določen čas s polnim delovnim časom (od 19. 11.1979 do 30.6.1980 — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom). Pogoji: — P ali PU, smer nemščina — knjižničarstvo. SNAŽILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: — dokončana osnovna šola, poznavanje higienskega minimi Nastop dela po preteku oglasnega roka, 15 dni po objavi PRODAJNO MESTO KRANJ Savski log, telefon 28 390 Obiščite na 12. mednarodnem sejmu opreme za časa sejma poslujemo od 9. do 17. ure včasu izven sejemskih prireditev pa od 9. do 12. in od 14. do 18. ure. Sejemske cene dostava na dom potrošniški kredit dnevne sobe, spalnice, jedilnice, sedežne garniture, kuhinjsko, predsobno in mladinsko pohištvo, talne obloge in preproge, jogi vzmetnice vseh velikosti Slovenijales — trgovina TOZD stanovanjska oprema Poslovna enota Ljubljana Vižmarje, Plemljeva 86 telefon 51-566 in 51-881 ALPETOUR Škofja Loka TOZD POTNIŠKI PROMET Kranj ALPETOUR ALPETOUR ALPETOUR ALPETOUR ALPETOUR LU -J N JAJCE DRVAR 2 _ 27 do 28 oktobra 1979 uj DUNAJ in PRAGA - 25 do 28 oktobra 1 979 - 3 dni N CELOVEC, BELJAK, TRBIŽ - vsako soboto, od 15 septembra 1979 "" dalje m x----> mi N r-UJ —I N I-Ui -J N _i N Sindikalnim skupinam organiziramo potovanja po Jugoslaviji! V_ J PRIJAVE IN INFORMACIJE Turistična poslovalnica ALPETOUR Ljubljana, šubičeva ul št 1 Turistična poslovalnica ALPETOUR škofja Loka Turistična poslovalnica ALPETOUR Radovljica Turistična poslovalnica ALPETOUR Bled Turistična poslovalnica ALPETOUR Kranj in na avtobusnih postajah v ŠKOFJI LOKI, KRANJU, RADOVLJICI na BLEDU in v BOHINJU ter ALPE-ADRIA Ljubljana, Gosposvetska 4 PRIPOROČA SE ALPETOUR! Gorenjska kmetijska zadruga TRŽIČ ponovno razpisuje prosta dela in naloge poslovodje v trgovini z reprodukcijskim materialom Poleg splošnih pogojev pričakujemo od kandidata, da ima: — dokončano šolo za prodajalce, — smisel za delo s strankami. Delovne izkušnje pri opravljanju podobnih del in nalog so za-željene. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev pošljite do 30. oktobra 1979 na naslov: GZK Kranj, TZE Tržič, Križe 25. / IVI L A VELETRGOVINA - KRANJ TOZD VELEPRODAJA Cen\e«*e •si*- o«ro< So*« 11 ^ : ^ Prod. V njej vam je na voljo širok izbor prehrambenih artiklov in gospodarskih potrebščin v večjih količinah po nižjih cenah ie tedn° obrati Prodajalna je odprta od ponedeljka do četrtka od 9. do 16. ure, v petek, od 8. do 17. ure in v soboto od 8. do 12. ure. Obiščite prodajalno in se sami prepričajte o ekonomičnosti nakupa G L, A S 20. STRAN PETEK, 19. OKT OMA 1! Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje KRANJ Primskovo — Komunalna cona po 51. členu statuta delovne organizacije razpisuje prosta dela in naloge VODJE FINANCNO-RACUNOVODSKEGA SEKTORJA Za opravljanje teh del oziroma nalog zahtevamo, da ima kandidat poleg z zakonom določenih pogojev, še naslednje pogoje: — da ima visokošolsko izobrazbo ekonomsko-komercialne smeri, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v finančno-računovodski službi, — da ima moralno politične kvalitete ter organizacijske sposobnosti. Delavca bomo za opravljanje teh del oziroma nalog izbrali za štiri leta. Pismeno prijavo z življenjepisom in dokazili o strokovni usposobljenosti in izpolnjevanju drugih zahtevanih pogojev, je treba vložiti v 15 dneh od dneva objave na naslov: Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj, z n. sol. o., Primskovo — komunalna cona, s pripisom za razpisno komisijo. Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 15 dneh od sprejetja sklepa o imenovanju kandidata za vodjo finančno-računovodskega sektorja. Veletrgovina ŽIVILA v___ Kranj Komisija za delovna razmerja TOZD Trgovina Bled ur. podlagi'sklepa objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1 KV KUHARJA Pogoj: — gostinska šola kuharske smeri, — 1 leto delovnih izkušenj, — poskusno delo 60 dni. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o Izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema Kadrovska služba Veletrgovine Živila, Kranj, TOZD Trgovina Bled, 64260 Bled, Ljubljanska cesta 13, 15 dni po objavi. Gorenjska oblačila Kranj Cesta JLA 24 a Odbor za medsebojna razmerja TOZD Konfekcija Kranj, objavlja naslednja prosta delovna področja: 1. 40 KONFEKCIONARJEV Pogoj: — širok ali ozek profil šolske izobrazbe šiviljske ali krojaške stroke, uspešno opravljen preizkus znanja. 2. CISTILKE Pogoj: — dokončana osemletna šola. Odbor za medsebojna razmerja delovne skupnosti skupnih služb objavlja naslednja prosta delovna področja: 1. 4 VRATARJE — TELEFONISTE Pogoj: — dokončano poklicno ali najmanj osemletno šolanje. 2 1 ŠOFERJA Pogoj: — šola za voznike in izpit C kategorije. 3. 2 SKLADIŠČNA DELAVCA Pogoj: — dokončana osemletna šola. Kandidati za objavljena delovna področja naj svoje prošnje pošljejo na splošno kadrovsko službo, Cesta JLA 24/A Kranj. Za vsa objavljena področja se delovna razmerja sklenejo za poln delovni čas ln za nedoločeno dobo s poskusnim rokom treh mesecev. Kandidati bodo o izbiri obveščeni pismeno v 5 dneh po sklepanju na odborih. Dijaški dom Kidričeva 2, Kranj razpisuje prosta dela in naloge CISTILKE z? nedoločen čas 2 KUHINJSKI POMOČNICI za določen čas (porodniški dopust) Razpis velja 14 dni od objave. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Možnost prehrane v domu. /K A VTOKO VI NAR Škofja Loka Objavlja prosta dela in naloge VEC STRUGARJEV Pogoj: — končana poklicna šola ali priučen, — praksa zaželjena, — odslužen vojaški rok. Poseben pogoj: — poskusno delo, ki traja do 2 meseca. Osebni dohodek po pravilniku o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke. S stanovanji ne razpolagamo. Pismene ponudbe pošljite v roku 8 dni od objave oglasa na naslov: Avtokovinar, šk. Loka, Kidričeva c. 51. Konfekcija Mladi rod Kranj odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. MATERIALNEGA KNJIGOVODJE, za določen čas — nadomeščanje delavke na PD Pogoj: — ESŠ ali NS in 2 leti delovnih izkušenj. Gostinska in trgovska delovna organizacija ENTRAL n. sol. o. Kranj Objavlja na podlagi sklepa IO DS TOZD Vino in Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge PRODAJALCA V MALOPRODAJI Pogoj: — šola za prodajalce, — poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pismene prijave o izpolnjevanju pogojev najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov: Central Kranj, Maistrov trg 11 — kadrovski oddelek. bača Tovarna volnenih izdelkov Podbrdo Obveščamo cenjene kupce, da smo preselili tovarniško prodajalno volnenih tkanin v nove poslovne prostore v Podbrdu št. 33 A Ob otvoritvenem tednu od 22. do 27. oktobra 1979 bo v prodaji večja količina blaga s popustom. Se priporočamo! IMOS SGP Tržič Komisija za delovna razmerja objavlja za obrtni sektor prosta dela in naloge MOJSTRA KLJUČAVNIČARSKE DELAVNICE (dva delavca) Pogoji za sprejem: — tehnična srednja šola strojne smeri in 3 leta delovnih šenj na takih ali podobnih nalogah, — strojna delovodska šola in 3 leta delovnih izkušenj na ali podobnih delovnih mestih. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas in s polnim nim časom. Poskusno delo je 2 meseca. Osebni dohodki in prejemki so določeni s Pravilnikom o vah in merilih za delitev čistega dohodka in sredstev za dohodke delovne organizacije. Pismene prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dnevi jave na naslov: IMOS — Splošno gradbeno podjetje Tržič, ska cesta 8 — splošni sektor. O sprejemu bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravijerf izbiri. (K) OBLAČILA Tržič Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela ln naloge CISTILKE PROSTOROV Pogoj za združitev dela z delovno organizacijo je po možne dokončana osnovna šola, z delovnimi navadami in smisel za in čistočo. Pismene vloge pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslor' Oblačila Novost, Tržič, Trg svobode 33. SGP GRADBINEC n.sol.a.KRANJ nazarjeva 1 DS skupne službe — izpostava Jesenice Titova 16 TOZD Betonsko železokrivski obrat Jesenice objavlja prosta dela in naloge: 1. 2 NK DELAVCA v laboratoriju za obrat Jesenice in Polica pri Kraniu 2. 1 STROJNIKA KV elektrikar in izpit za strojnika TGM, 3. 1 STROJNIKA KV ključavničar in izpit za strojnika TGM ali izpit a strojnika LGM. Za navedene naloge in opravila se delo združuje za nedoločen čas. Pogoji: — poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti odslužen \v-jaški rok in pod točko 2. in 3., končano poklicno šolo. Ponudbe z ustreznimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov SGP Gradbinec — Kadrovsko socialna služba Jesenfc* Cesta maršala Tita 16, 64270 Jesenice. VGP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRAN, Kranj, UI. Mirka Vadnova Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge administratorja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delo* časom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — 2-letna administrativna šola, — 1 leto delovnih izkušenj, — predhodni preizkus znanja. Kandidati naj predložijo prijavo s priloženim življenjepisom ln dokazili o strokovnosti na naslov najkasneje v 15 dneh po objavi Prošenj brez dokazil o strokovnosti komisija za DR ne bo obrav navala. Po poteku objavnega roka bodo kandidati pismeno obv* ščen! o izbiri najkasneje v roku 40 dni. 21.STRAN C LAS 7SrAVLJAMO PRODAJAMO 10RATIVO ,;; odeje Mercator POTROŠNIKI! Obiščite razstavno prodajni prostor MER-CATORJA v HALI A. Na letošnjem sejmu OPREME od 12. do 21. oktobra 1979 ši lahko ogledate in nabavite po konkurenčnih cenah v paviljonu MERCATORJA: spalnice, dnevne sobe, sedežne garniture, jedilnice, kuhinjsko, pred-sobno in mladinsko pohištvo, jogi vzmetnice, TV aparate v črno beli in color tehniki, radio aparate, gramofone, kasetofone, tranzistorje, gramofonske plošče in male gospodinjske aparate. UGODNOSTI NAKUPA SO: OBIŠČITE SEJEM OPREME IN PAVILJON MERCATORJA! MERCATOR vas pričakuje nasvidenje pri MERCATORJU! — sejemske cene — dostava na dom — strokovni nasveti pri nakupu in prodaja na potrošniško posojilo. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ y,ečew\h Naj oble* km za svečan* P' >n "jjh P'0?3'3 iču Uprava javne varnosti KRANJ Cesta JLA 7 razpisuje javno dražbo — licitacijo za naslednja osnovna sredstva: 4 OSEBNE AVTOMOBILE VW 1200, lete izdelave od 1971 do 1975, izklicna cena od 30.000 do 40.000 din 2 OSEBNA AVTOMOBILA ZASTAVA 101, leto izdelave 1975, izklicna cena 17.000 in 32.000 din OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, leto izdelave 1974, izklicna cena 12.000 din AVTO KOMBI IM V 1600, leto izdelave 1967, izklicna cena 25.000 din MOTORNO KOLO BMVV R 50, leto izdelave 1968, izklicna cena 17.000 din, nevozen. Hkrati bo razprodaja razne pisarniške in druge tehnične opreme. Licitacija bo v sredo. 24. oktobra 1979, v garaži UJV Kranj (za stavbo SO Kranj) za družbeni in zasebni sektor ob 15. uri. Interesenti si lahko ogledajo predmete eno uro pred pričetkom licitacije. V prodajni ceni ni vračunan prometni davek. Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10 % polog od izklicne cene. fiur U a k t Industrijski kombinat Kranj objavlja prosta dela in naloge za potrebe DSSS 1 MODELIRANJE VZORCEV — ENOSTAVNO 2 BRUŠENJE OPRAVLJANJE OBRATNO MEHANSKIH OPRAVIL srednje zahtevno (3 delavce) "«b in naloge se zahteva: tli PM srednja strokovna izobrazba čevljarsko modelarske N tto delovnih izkušenj, delo traja 1 mesec. jttna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, *ta delovnih izkušenj, delo traja 3 mesece. 'i: '^na srednja strokovna izobrazba strojne smeri in «ta delovnih izkušenj, delo traja 3 mesece. piH ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Pla-Kranj, 15 dni po objavi. MEBLO nova gorica PRODAJNA RAZSTAVA ZARJA JESENICE Stolpnica v centru II. na Jesenicah od 1*5.10.1979 dalje od 10. do 18. ure vsak dan tudi ob sobotah in nedeljah T KERAMIČNE PLOŠČICE manosinp Prodaja: v KOVINOTEHNA Tozd Tehnične trgovine OPREMA — MENGEŠ odporne proti mrazu in vlagi primerne za zunanje oblaganje balkonov, stopnic in teras 1 do izredno ugodnih cenah velikost 10x20 *^SaWvv 20 x 20 GORIŠKE OPEKARNE Tozd KERAMIX VOLČJA DRAGA G LAS22.STRAN PETEK, 19. OKTOBRA II. OBLETNICA 18. oktobra mineva 2 leti, odkar sta se meglenega jutra zadnjič poslovila od nas in v prometni nesreči izgubila svoji mladi življenji hčerka SILVA - roj. ERZAR in zet MARTIN ANČIMER Se vedno ne moremo doumeti resnice, da vaju ni več med nami. Ni besed, s katerimi bi mogli izraziti našo bol in praznino. Vsem, ki se ju spominjate, obiskujete njun tihi dom, prinašate cvetje in jima prižigate svečke, iskrena hvala. žalujoči: starši, bratje in sestre! Cerklje, Predoslje ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tete in tašče JULIJANE PAVEC se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivom: Alpetour — Kamnik, Zavod za požarno varnost — Kranj, TOZD ERO — Iskra in TIO — Otiški vrh za izrečeno sožalje in cvetje, ter duhovniku za pogrebni obred. Žalujoči vsi njeni! Poženik, 11. oktobra 1979 Ob težki, bridki ZAHVALA in nepričakovani izgubi našega ljubega moža, očeta, deda in tasta JANEZA OBLAKA šoferja SAP —Viator se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom prijateljem in sodelacev SAP — Viator Ljubljana z vsemi podružnicami v Sloveniji, kakor tudi Športnemu društvu Krvavec in drugim organizacijam KS — Cerklje za darovano cvetje, izraze sožalja in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti v prerani grob. Iskrena hvala tudi VVZ — Kurirček Robi, OŠ — Davorin Jenko Cerklje; Iskri in TK Gorenjski tisk TOZD Kartonaža. Posebna zahvala vsem sosedom za pomoč in podporo v teh težkih trenutkih, zdravniku dr. Beleharju za požrtvovalnost in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Milena, sin Janez, hčerka Alenka, zet Tone, vnuk Tony in ostalo sorodstvo Cerklje, 19. oktobra 1979 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame in tete DOROTEJE TAVČAR upokojenke, roj. Benedik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem kolektivov: Iskra TOZD — Orodjarna in KOGP TOZD — Komunala za podarjene vence. Zahvaljujemo sc tudi g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za ganljive žalost inke. Žalujoča sinova Jože in Milan z družinama! Kranj — Drulovka, 8. oktobra 1979 MALI telefon OGLASI 23341 r DEŽURNI VETERINA- ePRODAM Ugodno prodam ELEKTROMOTOR, 4,5 KM ter SKOBELNI STROJ — debelinka in poravnalka z elektromotorjem in aparatom za bru šenje. Naslov v oglasnem oddelku. 8206 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK tribuna. Ogled možen vsak dan od 16. ure dalje. Leber, Stražiška 15, Kranj 8398 Prodam dobro ohranjeni KOLESI: žensko kolo Stver in moško kolo Diamant. Human Jože, Kidričeva 11, Škofja Loka 8424 Prodam suhi JAVOR (primeren tudi za balkon). Belec Cilka, Zg. Bitnje 120 8425 Prodam obrana lepa zimska JABOLKA — bobovec, po 5 din kg. Polak Jurij, Škofjeloška c. 56, Kranj 8426 Prodam POSTELJI z vzmetnicama, nočni OMARICI ter »PSIHO« (primerno za vikend). Koželj Aleš, Hotemaže 44, Preddvor 8427 Poceni prodam STRESNO OPEKO — cementni bobrovec. Hribar Valentin, Dolenčeva 5, Kranj, tel.: 27-452 8428 Prodam zastekljeno OKNO Kli Logatec (120 x 140). Pagon, Žiganja vas 44. Tržič 8429 Prodam TERMOAKUMULACIJ-SKO rZC, 6kW. Telefon 21-016, Kranj 8430 Na zalogi imam več vrst neškrop-ljenih zimskih JABOLK, predvsem VOŠCENK. Zeni, Sp. Besnica 156 8431 Prodam ZIMSKA JABOLKA. Jama 3, Kranj 8432 Prodam mlado KRAVO za zakol, ima 41 mleka. Gole, Višelnica 15, Zg. Gorje 8433 Prodam črnobel TELEVIZOR. Kosec Anton, Cerklje 191 8434 Prodam skoraj novo OTROŠKO POSTELJICO. Kerić, Janeza Pu-harja 2, Kranj 8435 Poceni prodam 20 kosov rabljenih - i-"----ti od 19. do 26.10.1979 Za občini Krani ln Tržit RFDIMA Anton. dipl. Kranj, Betovnova 58, te VEHOVEC Srečko, dipl. Kranl. Stošičeva 3. tel. Za občino škof i a Loka VODOPIVEC Davorin, dkij vet., Gorenja vas 186, te 68-310 OBLAK Marko, dlpL vet, i Loka. Novi svet 10, 60-577 44-518 Za občini Radovljica in niče GLOBOCNIK Anton, diplj Lesce, Poljska pot 3 a. te 75-668 Dežurna služba ori ihrinereV | skem veterinarskem zmc* Gorenjske v Kranju, Ivi 9» ca 1, telefon 25-779 ali 22* pa deluje neprekinjeno. Prodam »PLJNTE« in »BAKI Jezerska 46, Kranj Ugodno prodam SMUČI K„ OKOVJEM marker in »PANCA1 št. 41 san marco. Ogled v poldan. Lancovo 6, Radovi Prodam 1700 kosov OPEKE ŠPICAK. Porenta Naklo 63 Prodam ekscentrično NICO, 20 ton. Ponudbe pod. Prodam predsobno OMARO fon 61458. Skoko Ivan, ska 44, Škofja Loka Prodam večjo količino REPE. Brezje pri Tržiču 31 Prodam TELICO po izbiri talko po teletu ali sivko, ki vič telila. Jamnik 1, Kropa Prodam 2000 kg PESKA, k ve, za fasado, iz Zreč. Dvorje Cerklje Prodam KRAVO in PRAsltt nadaljnjo rejo. Posavec 17. nart DESKE, smrekove, suhe, ofo OKENSKIH KRIL. C. na Klanec 22. za opaž. prodam. Podgorje 128, Kranj nrnH„m FOTOAPARAT Ugodno prodam dve malo Ugodno P^oBJEKTIV 200 mm, TERMOAKUMULACIJSKI Zenit b, J■ ^k 2.500 din. Hlad- 5 kVV in 3 kW ter kuppersbusch FLEŠšo^ka 4° Kranj, tel,. 23-580 nik, ~----- 8437 Prodam SEMENSKI KROMPIR igor in dessire ter DROBNI KROMPIR za krmo. Stranska pot 3, Šenčur 8438 Prodam zastekljeno GARAŽNO OKNO (180 x 100) in 17 kv. m opaznih DESK. Šenčur, Partizanska ul. 28 Ogled v soboto in nedeljo dopoldan. 8439 Prodam OSLA, vajenega dela. Adergas 20, Cerklje na Gorenjskem 8440 SODE do 1201 in nove »GAVTRE«, prodam. Paulin, Ročevnica 59, Tržič, (064) 50-026 8441 Prodam 150 kg težko TELE za v skrinjo. Martinjak, Ambrož 4, Cerklje 8442 Prodam drobni KROMPIR, po 1,50. Završan, Podreča 45, Kranj 8443 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Jezerska c. 124 d, Kranj 8444 Prodam belo MIVKO — kaolin. Ferjan, Luže 63, Šenčur 8445 Poceni prodam ohranjeno kompletno SPALNICO. Kabič, Hrastje 73, Kranj 8446 Prodam dve vrhnji PLOŠČI za dimnik FI-200, elektro in vodni material; ter KUPIM belo MIVKO. Loka 13, Tržič 8447 Prodam več od 80 do 100 kg težkih PRAŠIČEV in 5 let staro KOBILO, sposobno za delo in pleme. Kokrški log 10, Kranj 8480 Prodam drobni KROMPIR. Podreča 8, Kranj 8481 Oddam SIAMSKEGA MUCKA. Teran, Kranj, C. 1. maja 24 8482 Prodam črnobel TV SPREJEMNIK Gorenje — elektromatic, letnik 1977. Rozman Maks, Kamna go rica 71 8483 Prodam zimska JABOLKA bobo vec, cena 5 din. Ziherl, Poljanska 53, Škofja Loka 8491 Prodam električni ŠTEDILNIK, tridelno OKNO in MOTORNO KOLO MZ150 (reg. na 125), letnik 1977. Šter Brane, Podlubnik 38, Škofja Loka. tel.: 61-216 8492 Prodam KRAVO po izbiri. Potočnik Pavel, Grenc 11, škofja Loka 8493 Prodam SEDEŽNO GARNITURO za dnevno sobo. Telefon 064-23-122 8494 Prodam 2000 kosov STRESNE OPEKE kikinda. model 272. Kuralt, Reteče 34 a, Škofja Loka 8495 Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 30 do 50 kg. Stanovnik Jurij, Log 9, Škofia Loka 8496 V novembru bom prodajal dva meseca stare JARČKE, rjave in gra-haste. Sprejemam naročila. Stano-nik, Log 9, Škofja Loka 8497 Ugodno prodam VOLA in TELICO. Poljče 23, Begunje 8498 Prodam neškropljena zimska JABOLKA. Vrbnje 3, Radovljica 8499 Prodam dve OVCI z mladičem in zimska JABOLKA. Zg. Otok 4, Radovljica 8500 DILNIK, širina 35 cm. Gr Kranj — Cirče Prodam ZELJE v glavah. Šenčur Prodam globok italijanski OT ŠKI VOZIČEK, štros, Menci v a 1, tel.: 21-075 Prodam rjav globok 01... VOZIČEK tribuna in dva KAV Mlakar Francka, C. na Klana; Kranj Prodam nov 70-litrski . NIK Gorenje in dve OMARI LES za kopalnico. Zapuže fon: 22-628 Ugodno prodam dobro MOŠKO GARDEROBO (za postavo) — suknje, obleke DIO APARAT z gramofonom fon 064-28-624 — od 8. do 10i 1 poldan in 19. ure dalje Prodam narodno kuclerjevo! MONIKO (Sis. Fis. Ha.) ter ŠPORTNO KOLO. Ogled . Naslov v oglasnem oddelku. Prodam dobro ohranjeno HARMONIKO Melodija Slavko, V. Vlahoviča 8, Kranj Zaradi selitve prodam KlKffj SKE ELEMENTE (in konto^ dve visoki garderobni OMARI glar Neva, Cirilova 7 lOrehekl fon: 27-243 Prodam ZELJE v glavah. Pod brez je 86, Duplje Prodam KRAVO za zakol kije 52 Prodam suhe SMREKOVE SKE, 25 mm. Šent. gora 8, Ugodno prodam suha KROMPIR igor, semenski in drobni za krmo. Lahovče kije Prodam črnobel TELEVIZOR, i Brnik 120. Cerklje Prodam ZELJE v glavat. ! nik 55, Cerklje Prodam LEŽIŠČE z jogiier ječo SVETILKO in »TEPlrU i) X 300) ter VRATA. Telefon: — Kranj Prodam DNEVNO SOBO (kotno), KAVČ, dva FOTELJA i ŽICO. Jagodic. Zlato polje Sc Prodam »FILODENDRE«. 1« 15 listov. Zg. Bela 27, Preddvor Ugodno prodam otroški SMW SKI KOMBINEZON za starosti Izdaja ČP Glaa, Kranj. II Pijadeja 1. Stavek: TK t tisk Kranj, tisk: Združeno p«a>t» Ljudska pravica, Ljubljana, kta-tarjeva 2. — Naslov urodmfcta a uprava lista: Kranj. Most P\ja4»> 1. - Tekoči račun pri SDK nju številka 51500-603-3 im lefoni: glavni urednik, urednik in uprava 23-141, itvo 21-835, novinarji ll-*tt.aaV oglasni in naročniški 23-341. - NaroCnina: letna Sttc* polletna 175 din, cena ta 1 i trna« v kolportali 5 dinarjev. - Osrva* no prometnega davka po pristaja« mnenju 421-1/71 m. »M s« m. Klfff 2-» Vdovljiva dodamo večjo količino rab-.eiih strešnikov &0BROVEC Pe 2 din komad formacije: Alpdom Radov-Xa, telefon 75-662. L*01PANCERJE«, št. 29. Interne od 15. do 16. ure po tele-H5S6 8524 A«ai prodam TRAJNOŽARECO w ^aPREDSOBNO steno. s. s., ** *f*ia 14, Kranj 8525 %m »ur ŠIVALNI STROJ Sr- Kalan, Suha 2. Kranj 8526 jtaa prodam diatonično har-W0B.es.as. — novo. Gole 7 Frak 30, Kranj 8527 jim 8 kub. m suhih BUKO-SDRV in 4 kub. m smrekovih jlflOVV Informacije po telefoni 28^647 8528 _J ^4bm dobro ohranjeno SPALIM Ogled od 14. ure dalje. Vida Frankovo naselje 52. škof-8529 -apcan mlade PSIČKE — posav-'taić, z rodovnikom. Potočnik. J« J, Podnart 8530 N» dve OMARI ter eno LE-'l, primerno za otroško sobo. fcec, Moša Pijade 4, Kranj, te->- 26-229 8531 zelo dobro ohranjene tri ■llLACUSKE PECI aeg. 3 kVV. Mtinjsko PEČ kiippersbusch. ( Jezerska c.87, tel.: 22-205 8532 !m TERMOAKUMULACilJ-M AEG, 5kW. Visoko 121. » 8533 fk Športni OTROŠKI VOZI-Itiefon 21-181 — popoldan 8534 SmDVIZNA GARAŽNA VRA-Jtnko Nataša, Jelenčeva 6, 8535 BIKA za dopitanje. Sr. tel.: 45-103 8536 m prodam globok OTRO-'OZICEK. Naslov v oglasnem k 8537 Sm SOBNE ELEMENTE Stol UDik. Informacije po telefo-JMtf-Bled 8538 SUŠILNIK za perilo. Te-'8420 -Kranj 8539 U prodam rabljeno POHI-—t. trodelno omaro, dva kavča, _ /aro in mizo. Ogled vsak u™ flenko Jure, Suška c. 19, Škof-\i 8540 *i Masi kombiniran italijanski *£K, temno rjav žamet, rab-KKS\ 'imesece, za 3.300 din. Rajgelj mi % Zasavska c.43, Krani 8541 n J Ha opremljeno OTROŠKO LS "SlICO. Bernard Ivanka, Sta-\* -'Kranj 8542 A! Mre malo rabljeno TRAJNO-D 'ć/J) PEĆ za etažno centralno ra4#tijt in 80-litrski BOJLER. Te-Hewd, Bled, Grajska 15 8543 raW l ure 1 iKUPIM .... trajnožareči ŠTEDILNIK >tbusch. Grad 43. Cerklje 8544 U VOZ, KOMAT in SEDLO ■ja. Polajnar, Sp. Brnik 11. * 8545 _ GLAVO za motor Sko-Pltiifk, Pristava 80, Tržič 8546 _ novo ali rabljeno PEC na m trni, Cešnjevek 3, Cerklje 8477 . PRIKOLICO za vleko fcnudbe po telefonu 23-948, Hnbar 8478 MIZARSKI STROJ — Zupin, telefon 24-034 — ■eš pot, urediti javno razsvetljavo in redarsko službo ter še marsikaj drugega. Le na ta način bi lahko upali, da bi s 1. majem prihodnjega leta sprehajalno pot spejt odprli. . .« in napravljen nadstrešek. Fasadi' tako popravlja že tretjič in novanjski skupnosti upajo,dal krat popravilo držalo vsaj tr. let. V razpisu del so namreč" stavili izredne zahteve, ki jih * pripravljen upoštevati le Franci ko, zidarski mojster za sanacije I rušenih stavb. Stena bo ojačao>J cementom in izglajevalno p nato pa bodo nanjo dvakrat brizgan omet. Na ta način bo da postala nepropustna za rti ohranila pa bo zračnost. Vse bodo še skrbno zamazali s ti skim kitom. Rumenih ploičtc da ne bo več, vendar pa bo fasade vsekakor ostala rumeni1 tako niti po barvi niti kakoi ne bo izgubila na zunanjem Vseh 840 kvadratnih metrov de seveda v letošnjem letu Je at! mogoče obnoviti, verjetno bo I prišla na vrsto še vzhodna drugo leto pa še ostali dve „ stavbe. Se letos pa bo obnovljeail di streha, ki bo dobila alurmnis zaščito in tako nadomestila jano pocinkano pločevino za odvodnjavanje na strehi. Srečanje s sodobni pisatelji in pesniki Kranjska knjigarna Maldinske knjige je v sredo, 17. oktobra, pripravila srečanie s sodobnimi slovenskimi pisatelji in pesniki, katerih dela so letos izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Nova slovenska knjiga. Povabilu na srečanje z bralci so se odzvali Franc Pibernik, Janez Kajzer, Valentin Cundrič, Rudi Šeligo, Andrej Hieng in Marjan Ro-žanc. Prostor med knjižnimi policami je bil kar pretesen za bralce, ki so želeli iz avtorjev izviti tisto, kar jim morda knjiga ni povedala, izzvati jih iz intimne kamrice, ki jim je kljub delu ostala pokrita. Naj najprej spregovorimo par besed o zbirki Nova slovenska knjiga. Osnovni cilj založbe Mladinska knjiga je izdajanje literature za mladino. Njena želja pa je, zadovoljiti tudi odrasle, ki se je zadnja leta udejanila prav v tej zbirki. Uredništvo želi predstaviti živo literarno ustvarjalnost, se odpreti avtorjem, ki dajejo utrip našemu duhovnemu prostoru. Zato je selekcija močna. Ton na i ji ne bi dajale stilne ali druge posebnosti, nagrade kot merilo odmevnosti, tudi prodani izvodi ne. Letos je v tej zbirki izšlo kar šestnajst del, kar ocenjujejo kot izjemen uspeh. Ob tem beležijo tudi stalen porast zanimanja bralcev za te knjige, kar je hkrati dokaz, da se avtorii odzivajo na sodobne probleme. Toda ob tem je iz besed urednika zbirke kanila grenka kap-lia. Izvirni slovenski literaturi se ne obetajo dobri časi, saj objavljanje vse bolj hromijo gmotne težave. Zbrani avtorii so najprej kušino prebrali odlomke U del: France Pibernik iz p* zbirke Odzvok. Janez Kajzer a I ve moške družbe, Valentin iz pesniške zbirke Vrči — , luči in teme, Rudi Šeligo ii skih tekstov Lepa Vida in ca iz Gornje Davče, Marjan . iz romana Liubezen, oosebej na pa je bila priložnost kratek odlomek iz dela Andrejal enga, ki bo izšlo prihodnje iettj v katerem, kot ie povedal, p i majo procesi večnih emigracij.l blem, ki je tako značilen za na leta. Pogovor za okroglo mizo prav ni bil nadalievanie a^. O nastaianju pesniške zbirke je še največ povedal Franc ki se je ustavil ob obliki sv niške proze. Sicer pa se je vrtel okrog mita, iskanj njej ustroja, pojavnosti in pojma ga, kar vse bolj zavzema sou slovenske literate in priče smci Lepih Vid. Srečanje ie tako u lo kot razgovor med avtorji dobil tudi polemični prizvok, bil torej dosežen osnovni srečanja? Pobuda knjigarne, u, jim bralcem v živo predstavi w je knjig, ki napolnijo knjižne ce, je vsekakor privlačna vost. Toda ali ne bi veljalo _ sliti, da bi prihodnjič povabil eneca, ki bi se tako le pogov«^' bralci. 1 fl|[^:-n» *MjTrW J 2!2rai£i^HlliKii bwJBB1! k i J* 1 1' tB \ ml iffl i j 1 / 1 • 1f/; ■Vili Kranjska knjigarna Mladinske knjige je pripravila srečanje s „ slovenskimi pesniki in pisatelji, katerih dela so letos izšla v tbirb slovenska knjiga. Foto: F. Perdan