Slev. 135. i— - Naročnina u;_л za državo SHS: do preklica: 1) po po HI mesečno Din 1< b. dostavljeni na dom mesečno........ 12 za inozemstvo: mesečno.......01 ij 23 = Sobotna izdaja: = r Jngoalavljl ..... Din 20 » inozemstvo ..... „ to Posamezna Številka stane 1 Din. _VMml v nedelfo un*17. ioiffln m. im u. s Cene inseratom:=! Enostolpna pi-:'na vrsta inall oglasi po Dla.l — In Din 1*50, veliki oglati nid 45 min rt-itne po Din. / —, poslana itd. po D n. 3 —. Pri več|em naročilu popust Izbafn vsak dan Izvzemši ponedeljka ln dneva po praz< nlkn ob 5. url zjutraj. Poštnina plačana v loML ПГ Uredništvo |e v Kopitarjevi olloi štev. 6/IIL RoKoplsl se ne vračalo; nelranklrana pisni* se ne sprejemajo. Uredn. telet. itv. 50, npravn. itv. 328. Političen list za slovenski naroi 1. Oprava ie t Kopitarjevi nI. 8. — Hačun poštne bran. Ifnbljanske st. 630 za naročnino ln it. 349 za oglase, sagreb39.011 s niknemo v tendenco, ki ji je dal ta slovenski vseučiliški profesor sam izraza v svojih izvajanjih ter v svoji repliki na dr. Mala, seveda pod videzom, da se zavzema za resnico, ki edina more »vesti narod iz nezakrivljene bede navzgor.« To je seveda goli dim, kajti še noben narod s takimi defekti, lfakor jih ta zgodovinar pripisuje Slovencem, se ni dvignil nazgor, ampak drčal nevzdr-žema navzdol, tako da danes o takih izrod-kih človeškega rodu sploh ni več sledu v zgodovini. Stvar je veliko bolj preprosta. Tendenca teh izvajanj namreč ni nobena druga nego ona, ki jo je imel goBpod šišič, ko je hitel v Belgrad srbski publiki dokazovat, da Hrvati niso nikoli bili državen narod, ampak nekaka od narave za to rojena »mancipia«. Kajti, pomislimo: naš vseučiliški profesor ne dokazuje, da so Srhi suženjsko pleme, ali pa Bolgari, ali Čehi. ali Rusi, ali Poljaki, ne; sužnji so specifično Io tisti Sloveni. ki se danes imenujejo Slovenci. Koliko tiči v tem žongliranja z raznimi plemenskimi označbami, kako jo to vse v mistično meglo zavito, knko se enačijo med seboj najraznejša imena in pojmi, o lom Po bolgarskem prevratu. POPOLNA DESORIENTACIJA NAŠE DIPLOMACIJE GLEDE BOLGARIJE. Belgrad, 16. junija. (Izv.) Glede stanja v Bolgariji vlada v Belgradu popolna ne-orientiranost. Zlasti kar se tiče Stambolii-skega, so vse vesti protislovne. Po zadnjih informacijah ministrstva zunanjih zadev ie Stambolijski ubit, po zadnjih informacijah vojnega ministrstva pa je živ. Politični krogi razpravljajo o vzrokih opustitve nameravane demarše. Trdijo, da demarša sploh ni bila potrebna, ker so že velesile napravile vse potrebne korak«?. Vsled teh korakov je bolgarska vlada odpustila vse vojake, katerih število bi presegalo po mirovnih pogodbah dovoljeni kontingent 30.000 mož. Sicer pa tudi naša vlada budno pazi na dogodke v Bolgarifi. Pripoveduje se pa nadalje tudi. da je demarša izostala na pritisk Romunije. Sicer imamo z njo tajno pogodbo z ozirom na Bolgarijo, toda Romunija sedaj ni hotela sodelovati vsled dvorske romunske politike, ker je romunska vladarska hiša v sorodstvu s Koburžani. Učvrščenje Koburža-nov pomeni učvrščenje vseh vladarskih hiš na Balkanu. Kar še ostalih držav tiče, se izve, da na Madžarskem nJ bilo mobilizacije. Potrjuje se pa vse vesti o vlogi, ki jo je igrala Italija, ki je celo podjetje finansirala. Istočasno je Italija pripravljala nek pokret v Albaniji, ki pa ni uspel. Kar se pa tiče držanja Turčije, je vsled slabih in težavnih zvez s Turčijo jako težko ugotoviti, kako bi se bila Turčija držala. Z eno besedo se more reči, da mi z Bolgarijo nimamo nobenega konflikta, DR. NINČIČ ZA TAJNO SEJO SKUPŠČINE. Belgrad, 16. junija. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je poročal minister dr. Ninčič o položaju v Bolgariji. Dalje je zahteval dr. Ninčič, da se vrši v ponedeljek tajna seja parlamenta, ker hoče dati skupščini nekaj pojasnil, ki niso za javnost. POROČILA BOLGARSKE VLADE. Sofija, 16. junija. (Izv.) Z ozirom na vest belgrajske »Avale«, da je mala antan- ta v Sofiji napravila demaršo, češ, da se je kršila nejilska pogodba, izjavlja bolgarska vlada, da ji o kakšni taki demarši ni ničesar znanega. Taka demarša bi tudi bila brez podlage, ker se imenovana pogodba ni kršila. So ija, 16. junija. (Izv.) Vlada demen-tira vesti, da sta bivši car in Radoslavov kaj udeležena na bolgarski revoluciji. Istotako je neresnična vest, da bi bila nova vlada imenovala Radoslavova za poslanika v Berlinu. ANGLIJA IN BOLGARIJA. London, 16. junija. (Izv.) »Reuter« poroča: Bolgarska vlada je sklenila odposlali v London posebno misijo, ki bo angleški vladi obrazložila program nove bolgarske vlade in njene notranje- ter zunanjepolitične smernice. ANGLEŠKO ČASOPISJE O PREVRATU V BOLGARIJI. »Times« podčrtavajo kot najbolj značilno potezo na prevratu veliko tajnost, s katero ga je malo število ljudi pripravilo, in pa naglico, s katero je bil izpeljan. O voditeljih prevrata pišejo »Times« jako ugodno in odločuo zanikajo kako kršenje rfèfdllyske mirovne pogodbe. O mobilizaciji ni govora. Oglasilo se je pač lepo število dobrovoljcev, Id jih je pa vlada prejela le zato, da jih ne bi ogoi-čila, toda še istega dne zvečer jih je zopet odpustila. O politiki Stambolijskega napram Macedoncem pravijo, da je bila pametna, je pa razburila nacionalistične elemente. Prevrat sam pa ni delo Macedoncev (ampak Angležev, op. ur.). Frankofilni »Daily Telegraph« pravi, da dogodki vBolgariji ne pomenijo nič dobrega za mir. Stambolijski ni hotel nič slišati o zvezi s Turčijo, dočim je zveza med ■ makedonstvujušeinK in kemalisti dokazana. Novi oblastniki v Bolgariji niso le pristaši stare Bolgarije, ampak tudi pristaši stare Nemčije. Glasilo angleške delavske stranke »Daily Herald« trdi, da se je Stambolijski Angležem zameril zato, ker je stal preveč na strani Francije. Prevrat v Bolgariji je posledica angleško-francoske borbe. Važna debata v francoski zbornici. ZA VLADO 375 GLASOV, PROTI 207. Pariz, 16. junija. (Izv.) Danes sc je v zbornici vršila debata o notranji in zunanji politiki vlade, ki je bila uprizorjena od ra-Jikalno-svobodomiselnega in socialističnega bloka, ki je prešel proti Poincaréju na celi črti v ofenzivo. Opozarjajoč na tozadevno interpelacijo je ministrski predsednik Poineare v daljšem govoru izjavil, da bo vlada ščitila republikansko svobodo, spoštovanje pred zakoni in red ter se bo z vsemi sredstvi borila proti monarhističnim restavracijskim poizkusom. Branil se je proti očitkom, da vlada podpira klerikalizem, in ob-jasnil, da je bil državnemu svetu predložen načrt ureditve odnosov med cerkvijo in državo, kakor je bil izdelan v Vatikanu; ta načrt pa je združljiv s postavo o ločitvi cerkve in države. Poincaré je hvalil delo zbornice, ki je vzpostavila francoske finance. Vlada bo zasledovala ideal bratstva med narodi, mora pa upoštevati zlo voljo Nemčije, ki to delo ovira. Poroča, da je Nemčiji naznanil, da bo mednarodna kontrolna komjsija nadaljevala svoje delo in pazila zlasti na to, da Nemčija ne pomnoži svojega zračnega brodovja. Nemška vlada hujska prebivalstvo k sabotaži, vsled česar morajo francoske oblasti svoj pritisk povečati. Delo pravice se mora dovršiti, ker je ogroženo duhovno življenje, narodno gospodarstvo in nacija sama. Večina je ministrskemu predsedniku burno ploskala. Opozicija je predlagala debato o tej izjavi. Predlog je bil odklonjen s 380 glasovi proti 200. Nato je zbornica izrekla vladi zaupnico s 375 glasovi proti 307. ni treba poeebič govoriti. Glavno je tendenca. Sicer prideva ta profesor na podlagi arhaistične enačbe Slavus = Sclavns suženjsko mentaliteto večalimenj Slovanom sploh, s čemer dokazuje popolno nepozna-nje slovanske mentalitete in vse tozadevne literature, specifično suženjsko naravo pa spretno izkonstruira za današnje Slovence, iz čegar je tendenčnost njegovih zgodovinskih prokrustovsklh metod jasno razvidna. Toda naša slovenska javnost je s častno izjemo to mirno požrla. To za nas ni častno. Treba je, da se dvigne odločen moralisai protest proti takemu mrcvarjenju zgodovine pod imenom znanstvenosti. Pričakovati je, da se to zgodi in da se ogradijo proti takemu postopanju z znanostjo res objektivni naši znanstveniki, ki čutijo svojo veliko moralno dolžnost napram narodu in človeštvu ter napram resnični znanosti. Narodna skupščina. Uradniški гакоп. Belgrad, 16. junija. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora je izjavil predsednik Djuričič, da je sekcija svoje delo končala in da bo odbor takoj vzel v razpravo uradniški zakon. Poslanec Sušnik je predlagal, da se preko generalne debate takoj preide na specialno debato. POMOČ POŠKODOVANCEM PO TOČI. Belgrad, 16. junija. (Izv.) Danes se je konstituiral novoizvoljeni odbor za prouča-vanje zakona o pomoči poškodovancem po točL V odbor je bil izvoljen od Jugoslovanskega kluba poslanec Gostinčar (namestnik Kranjci. Predsednik je dr. PeleS. ČASTNIŠKE PLAČE. Belgrad, 16. junija. (Izv.) Vojni odbor |e danes razpravljal o častniških plačah. Demokrat dr. L u k i n i ć je zahteval za admirale in vojvode letno plačo 120.000 dinarjev namesto predvidenih 95.000! Vojni minister tega predloga ni sprejel. V razpravi je posl. Škulj zahteval, naj se izenačijo častniške in uradniške plače. PARLAMENTARNI PROGRAM RADIKALOV. Belgrad, 16. junija. (Izv.) V radikalnih krogih računajo, da bo mogoče rešiti zakon o naknadnih kreditih, uradniški zakon, vojaški zakon, dvanajstine in zakon o izenačenju davkov približno do 20. julija, če opozicija ne bo delala prevelikih ovir. Nato bi se skupščina odgodila do 20. oktobra. Reparacfjsko vprašanje. ANGLIJA IN FRANCIJA. London, 16. junija. (Izv.) Danes je francoski poslanik Saint Aulaire konferiral z lord Curzonom. Govori se, da je Anglija pripravljena se s Francijo glede reparacijskega vprašanja sporazumeti AMERIKA PASIVNA. Washington, 16. junija. (Izv.) Vlada izjavlja, da ni res, da bi bila sprejela ponudbo, naj bo razsodnik v sporu zaradi Po-ruhrja. Ameriška vlada bo v tem vprašanju slejkoprej popolnoma pasivna. SABOTAŽNI AKTI IN REPRESALIJE V PORUHRJU. Dusseldorf, 16. junija. (Izv,) Na progi Gutenhorn-Bredenheim so neznanci položili bombo, ki je ob prihodu internacionalnega vlaka eksplodirala in 8 oseb ranila. OHen, 16. junija. (Izv,) Neznanci so razstrelili del železniške proge pri Wien-Bchlagu. Werden, 15. junija. (Izv.) Francosko vojno sodišče je ravnatelja Kellermanna in Mtmm listek. »Čas«, 5. zvezek (1923). Poleg ocen raznih del iz domačega književnega trga in zanimivih podatkov v kulturnih drobtinah priobčuje zvezek šest razprav, ki bodo v zadevnih krogih vzbujale posebno pozornost. V veliko veselje beležimo, da so se med sotrudniki lista pojavile nove kar najbolj odlične moči. — Prvi članek »Reparacijski problem in zasedba Porurja« je od univ. prof. dr, Ivana Zolger-j a v Ljubljani. Čudovito jasno in pregledno nas tukaj avtor na 21 straneh seznanja z vprašanjem, ki stoji že toliko časa v ospredju vsega mednarodno-političnega življenja v Evropi in svetovne politike sploh. Takih člankov bi si tudi za druga vprašanja želeli teden za tednoml Kar nam naše dnevno časopisje poroča o re-paracijskem problemu in zasedbi Porurja, je, to je za nas sedaj na dlani, vse nemško pobarvano, tendenciozno v prid nemštvu po svetu širjena propaganda. Slika, ki jo iz našega z neizpodbitnimi podatki podprtega članka dobimo, poinenja za nas naravnost razkritje na korist resnici in pravičnosti. Važnost članka ie razvidna iz podnaslovov: Reparaciiska obveznost; pla- Falke ter proknrista Friedmanna zaradi nedobavljania premoga obsodilo in sicer prva dva na 5 let ječe in Kellermanna na 178 milijard mark, Falkeja pa na 6 milijonov frankov, Friedmanna pa na 8 milijonov frankov denarne globe. STANJE POLJSKIH DRŽAVNIH FINANC. Varšava, 16. junija. (Izv.) Na danaSnjï seji sejma je finančni minister G r a b s k i izjavil, da se je v prvih 5 mesecih leta 1923. poljska marka precej stabilizirala in da je poljski eksport dosegel doslej nedosežene višino. Zdaj pa eksport pojema, ker se ne izvaža več v Nemčijo toliko šleskega premoga, kar dokazuje tesno zvezo med gospodarskim življenjem Nemčije in Poljske, vendar pa ni dvoma, da se to popravi in da je zopetno padanje poljske marke le prehodnega značaja ter da se bo dvignila, kakor hitro se izvrši sanacijski načrt vlade. Sklepi na interfakultef-sestanku medicinskih fakultet v Zagrebu. »Nova Evropa« prinaša o interfakul-tetskem sestanku jugoslovanskih medicinskih fakultet, ki se je pod predsedstvom dekana prof. dr. Š e r k o t a z ljubljanske fakultete vršil v Zagrebu dne 20. in 21. maja, daljše poročilo. Resolucija, ki so jo sprejeli na sestanku, se glasi: 1. Interfakultet-ski sestanki medicinskih fakultet se vrše poslej redno vsako leto menjaje v Belgradu, Ljubljani in Zagrebu. Ti sestanki služijo medsebojnemu spoznavanju in zbliževanju članov teh fakultet in zagotovitvi skupnega in složnega dela za doseganje vseh idealnih in materialnih potreb fakultet. Sklepi interfakultetskih sestankov so izraz skupnih pogledov vseh udeležencev. Vsak setanek določi čas, kraj in dnev. red bodočega sestanka. 2. V prvi vrsti se opozarja državna vlada na nevzdržljivost sedanjega težkega in nedovršenega stanja, v katerem se nahajajo naše medicinske fakultete ter se bo v pogledu višine zahtevanih proračunskih postavk za medicinske fakultete postopalo skupno, vzajemno in složno. 3. Ker obstoja v kraljevini SHS potreba treh popolnih medicinskih fakultet, se mora ]M>tom zakona zagotoviti popolnost tudi medicinske fakultete v Ljubljani. Da se dijakom ljubljanske medicinske fakultete omogoči, da polagajo I. rogoroz v Ljubljani, je neobhodno potrebno, da se v Ljubljani čim prej otvori V. semester medicinskih študij. Otvarjanje nadaljnih kliničnih semestrov na medicinski fakulteti v Ljubljani pa naj se z ozirom na težke finančne razmere v državi in z ozirom na nepopolnost medicinskih fakultet v Belgradu in Zagrebu odloži na kasnejši čas. 4. Soglasno je mišljenje, da se morajo predstavite-Iji jx>sameznih strok zaradi enotne nomenklature in terminologije ter za izdajanje učbenikov od slučaja do slučaja sporazumevati med seboj in delati složno. 5. Soglasno je mnenje, da je potreben naučni medicinski časopis. Za pripravljalna dela v to svrho se izvoli odbor iz vseh treh medicinskih fakultet. 6. Nedovršeno delovno gradivo tega sestanka pride na dnevni red bodočega sestanka. 7. Bodoči sestanek se vrši v Belgradu najkasneje v roku enega leta. Skrb za pripravo tega sestanka prevzamejo člani medicinske fakultete v Belgradu. Kupujte srečke za tombolo Gosposvetskega Ivoml čilna zmožnost (kapaciteta) Nemčije; kako je Nemčija doslej izpolnjevala svoje reparacijske obveznosti; prošnje Nemčije za moratorij in angleško-francoska pogajanja; zasedba Porurja; pravna razlika med zasedbo Porenja in Porurja; je zasedba Porurja mednarodno upravičena? — Mislimo, da bo ta članek pri nas pomenil mejnik v presojevanju velikega problema, kateremu je on posvečen, in da bomo odslej dalje čisto drugače gledali na stališče Nemcev in Francozov tudi glede Porurja! — V drugem članku razpravlja na 17 straneh prof. dr. Maraković iz Zagreba o »Ekspresionizmu u Hrvat s k o j«. V zelo prijetni klasični hrvaščini nas avtor, ki je sam odličen hrvatski pisatelj, seznanja z ekspresionistič-nim literarnim pokretom pri Hrvatih: liri-ko, novelistiko, dramatiko. Sijajna je ka-rakterizacija tega pokreta in njegovih del, osobito v osebi najgenialnejšega njih zastopnika Miroslava Krleža. S to študijo se mora vsak izobraženec seznaniti; saj so prišli tudi k nam odmevi ekspresionizma vprav iz Zagreba, Študija nudi tem več užitka, ker jo podaja temeljit poznavatelj vse moderne lepe književnosti pri Hrvatih. — Nadaljnja dva članka se bavita s problemom, ki ga je v predzadnji (4.) številki »Časa« skušal razčistiti dr, Jos. Mal. Pod triglavski: Pismo Iz Sarajeva. Tako bore malo nas ni tu doli, da ne bi utegnilo našo matico zanimati, kako je z nami. Pa ne samo zato takile raporti. Bosna sama zasluži stokrat, pa če bi tudi samo en naš človek tu živel, da bi vam pošiljal pisma, ki vas je na ozko ograjenem prostoru preveč, dobrega kruha lačnih In ekspanzivnih, da se pozanimate za to grudo zemlje. Ne veste, kako je ta zemlja podobna naši. Kakšna bogastva krije v sebi, da je naša zemlja v primeri z njo kar revna. Saj z vašimi gorami silite že v nebo, vaša polja in ravnine ste že dovolj na gosto posejali s hišami in hlevi, cerkvic in zovnov za taki majhen okvir ste tudi kar dosti dogradili, pa bi se spodobilo, da svojih ljudi ne držite samo doma. Mi Bošnjaki vas pravzaprav že nekaj malega poznamo. Če nam samo svojo pesem seboj prinesete, pa nam ne boste tujci. Da bomo pa prijatelji, pa seveda ne smete najslabše svoje sem pošiljati. Samo če beremo Gospodinn Fran j a vašega Podlimbarskega, pa vemo, da nam je redko kdo napisal toliko iskrenosti in sočutja. Sicer danes ne potrebujemo več takih gospod inov Franjov, ker pač Avstrije ni več, ali potrebovali bi učiteljev, delavcev, organizatorjev za današnje razmere, ali ljudi srca in duše, kot jo te imel gospodin Franjo tista pretekla avstrijska leta. Naša Bosna čaka še na vstajenje. Kapital bi jo spremenil v Westfalske. Dokler ga pa ni, mora pač podjetnost, pridnost in znanje Bošnjaka ustvarjati po metodi: Iz malega veliko. Bosna tone v nepismenosti. Nepismenost, to je morje, ocean predsodkov, ki branijo, da bi tukajšen človek ekonomično izrabljal svoje sile, čas in blago. Preden bo Bosna na konju, bo treba vso to nepismenost iztrebiti, pravo pismenost zanesti v zadnji han, oziroma z eno besedo, dati tej lepi in bogati zemlji modernega pismenega kmeta in delavca. Zato Bosna ne potrebuje kapitala, ki jo neusmiljeno eksploatira, ampak kapitala, ki jo oplo-juje in ji vstvarja najboljši kapital — dobrega Bošnjaka. Kdo se ne spominja teh krepkih, zdravih fantov, ki so s fesi mar-širali po frontah za časa svetovne vojne? Se neobdelan agrarski tip, a z osnovno potezo ljudi, ki bodo enkrat prišli in ustvarjali sami svojo zgodovino. Danes je tu doli še Žid, Nemec in Italijan, ki imajo vajeti poslovnega življenja v rokah. Domača iniciativa je slabotna, brez načrta in preračunana na hitrç rentacijo. Gospodarska osamosvojitev po programu še dolgo ne bo proizvajana kakor "treba. Sicer se tujega kapitala ne more Bosna za dogledno vreme otresti, ker domačega ni. Toda zlo se mora zmatrati kot zlo, pa če je tudi potrebno zlo. Mladina je večjidel neorganizirana. Kar je organizacije, ta je športska. Učinkovitejših idej od športske pa skoro ni. Politično se mladina ne more opredeliti, športsko geslo je preenostransko in tako raste tukajšnja mladina brez svetovnih smernic. Seveda zopet neekonomično, kar se časa in zadnjih ciljev vzgoje tiče. Kar je Slovencev v Sarajevu, in teh bo okoli 300, jih je večjidel včlanjenih v Slovenskem klubu. Ideja takih klubov v zadnjem času tudi drugje dobiva razmaha. Sicer bi mogel kdo trditi, da so taki klubi ovira za brzo asimilacijo, ki se stvarno vrši. Toda če že rnora, da se vrši tako pre-tapljanje, mora da se vrši organsko, to je samoposebi. Slovenec, ki pricle sem, mora, da vsa eno generacijo sliši slovensko besedo in pesem. Oropat ga vseh teh lepih tradicij naenkrat in umetno, bi bilo nenaravno in okrutno. Zato so slovenski klubi emi-nentnega pomena. Vsakemu članu tvorijo V dolgi razpravi »Staroslovanska in staroslovenska „svobod a"« (30 strani) mu odgovarja prof. ljubljanske univerze dr. Ljudmil H a u p t m a n n ; dr. Jos. Mal pa priobčuje na njegova izvajanja takoj protiodgovor »Epilog k staroslovenski svobodi« (8 strani), H, brani tezo, da so Jugoslovani (ž njimi seveda tudi Slovenci) bili od svojega nastopa v zgodovini naprej le zasužnjeno in suženjsko disponirano ljudstvo, ki dcl-ga stoletja ni poznalo svobode, Slovenci sploh nohenkrat. Mal izkazuje za Jugoslovane in Slovence še posebe vprav nasprotno: oni so bili bojeviti in svobodoljubni, Slovenci enakopravni z Nemci, dokler ni tok asimilacije razmere preokrenil v prilog zadnjim. Ore torej za važen problem v preteklosti naše zgodovine, ki bo gotovo vsakega zanimal in ki bo skoraj gotovo šc marsikatero razpravo spravil na dan. Lepo je zasledovati debato med znanstveniki, vendar zahtevati je, da žaljivke pri taki polemiki izostanejo. Kaj naj pa n. pr. sodimo, če prof. H. proti svojemu znanstvenemu nasprotniku, ki tvarino vsaj tako dobro obvlada kot on sam, argumentira z očitki »Dulioh- und Heurigensltm-mung von Grinzing«, »artističnega vodje«, »žoganja z viri«, »brutalne kronologije* itd,? Po naših mislih je to po znanstveni StiW. T8K ———————!■ - |J _ košček domovine. Kar se pri vas doma I» pega in dobrega napravi, o tem se ponašamo mi, kar pa slabega, to deprimira tudJ nas. Ko stopa Slovenec nn tuja tla, stopa i pesmijo v ustih. S tem pokazuje, da ni niti Zid niti Nemec. Pesem ga udomačujo kjerkoli in kadarkoli. Od časov, ko so hodili po tej zemlji slovenski fantje, popisani od Andrejka in pa Podlimbarskega, pn do danes, ko dohajajo sem državni uradniki, poslovni ljudje in vojaki iz Slovenije, vedno isti refren: pesem. Iz zunanje politike. -f Le roi »' amuse. Car Ferdinand Ko. burški se veseli. Ko je zadnjo soboto zvedel bivši bolgarski car Ferdinand Koburški, kaj se dogaja v Bolgariji, se je nenadoma pojavil z mnogobrojnim spremstvom v berlinski operi. Gospodje so zasedli večje število lož, njegovo spremstvo pa je poskrbelo, da je občinstvo pravočasno zvedelo, kako imeniten gost se nahaja v gledišču. j Nemci so Ferdinanda burno pozdravljali b : se mnogo bolj brigali zanj, kakor za »Mei-stersingerje«, ki so jih peli ta večer. Ferdi-nanda je pozdravil operni ravnatelj, vsi re-žiserji, dirigent in razni pevci in pevke. Pri odhodu so mu priredili živahne ovacije. ——i i vrit - , __ Politične vesti. -f- Demokratska modrost Iz bolgarskega prevrata, ki je prinesel naši diplomaciji žalostno blamažo, ljudstvu pa nove izredne kredite za razne žalibog potrebne vojaške priprave, izvaja »Jutro« posledioo, da mora zdaj naše notranje edlnstvo biti tem večje. To bi bilo zelo prav, če bi bilo tudi prav mišljeno. Tako edinstvo je v naši državi sploh vedno obstojalo in hvalabogu še obstoja, ne obstoja pa marsikaj drugega, n. pr. pametna zunanja in poštena notranja politika. Žalibog pa se demokratski listi ravno tega ne zavedajo, kajti »notranje edinstvo«, ki ga »Jutro« zdaj priporoča, po vsej priliki ne pomenja nič drugega nego podvojen centralizem in batinaštvo. »Slovenski Narod« ubira iste strune, samo nekoliko bolj sramežljivo. Če bo gospod Pašič poslušal demokratske svetovavce, bomo kmalu zopet doživeli tako blamažo kakor je bila sedanja, če ne še večjo. -f- Lepi nameni. Zagrebški »Jutranji Listi poroča o novih lepih namenih pro-slulega ministrstva za prosveto v Belgradu. l Tam izdelujejo načrt, kako bi se dalo vse-J učilišče v Zagrebu potisniti navzdol na sto-1 pinjo vseučilišča druge vrste. Kot sredstvo! in izgovor v dosego tega namena naj bi' služili visoki izdatki za vseučilišča (za armado so izdatki jako nizki, samo 5 para dnevno, op. ur.). Da ne bi bilo treba izdatkov za visoke šole v proračunu zvišati, I hočejo dvigniti kolikor mogoče vseučilišč« v Belgradu, ki bi razpolagalo z najboljšimi močmi in bilo opremljeno z vsemi nauč-nimi sredstvi, vseučilišče v Zagrebu bi pe postalo skromen podeželski zavod. Belgrajsko vseučilišče naj bi bilo neke vrste Sor-bona, zagrebško pa bi dobilo značaj kolegija. Dalje nameravajo uvesti »numerus clausus« za vseučiliške profesorje, tako da v Zagrebu ne bi mogel postati profesor niti najslavnejši Hrvat, dokler ne bi bilo izpraznjeno kako mesto. Poleg tega pa namerava izvesti med vseučiliškimi profesorji tudi neko redukcijo in sicer na ta način, da bi se najprej odpovedale službe vsem vseučiliškim profesorjem, nato pa bi poseben odbor (seveda radikalsko-demokrat-ski) predlagal nova imenovanja. Tako hočejo sedanji vlastodržci razvoj znanosti v Jugoslaviji »podpreti«. — Kdo ve, kaj nameravajo početi z vseučiliščem v Ljubljani? Skoro gotovo bi to najraje zaprli. Iz debati zelo nelepo in končno le dokazuje, da zadevnemu piscu primanjkuje boljših agumentov. To izkazuje tudi dr. Malov odgovor, ki z lahkoto zavrača vsa H. dokazovanja, da so bili Jugoslovani suženjsko ljudstvo. Res tudi ni mil v svoji obliki, vendar ni tukaj niti senca tega, kar mo-moramo pri H. čitati. Nam se zdi, da prof. H. s svojo čudno teorijo nikakor ni uspel. — Četrti članek velja pogledu na »Francosko slovstvo o Jugoslaviji«, ki ga je drica Melitta Pivec poslala »Času« iz Pariza. Pregled se nanaša predvsem na dobo od 1919 dalje in je za vsakega zelo poučen. — Posebno pozornost zasluži končno še članek J. Hafnerja: »Verski moment v vojaški službi kraljevine SHS«. Z velikim začudenjem bo vsak tukaj konstatiral, da je naš sedanji vojaški zakon v tem oziru mnogo bolji kot oni v prejšnji Avstriji pod katoliškimi Habsburžani. Zato jc nujno potrebno, da sc s Hafnerjevim člankom natančno seznanijo prav vsi naši krogi: od politikov do dušnih pastirjev. Naloga politikov in cerkvenih činiteljev pa jc, da zakon v tem oziru za katoliške vojake izpopolnijo. Sedaj, ko je v razpravi novi zakon o ustrojstvu vojske, ie naileoša prilika za toi vsega tega pa je razvidno, da bodo naši fantje morali hoditi na Dunaj in v Prago, kajti predno se bo belgrajsko vseučilišče s svoje dosedanje »vseučiliške« višine dvignilo na višek pariške Sorbone, bo poteklo še mnogo Save v Donavo. Итш novice. — Z ljubljansko univerze. Za rektorja ljubljanske univerze za študijsko leto 1923—1924 je bil izvoljen dr. Fran Ki-d r i б, redni profesor za starejšo slovansko književnost, za poslovodjo univerzitetnega sveta dr. Lambert E h r 1 i c h , redni profesor za primerjalno veroznanstvo; za dekana medicinske fakultete je bil izvoljen dr. Alfred Š e r k o , redni profesor za anatomijo in fiziologije živčevja, za dekana filozofske fakultete dr. Jovan H a d ž i, za dekana juridične dr Fr. El 1er, za dekana bogoslovne dr. Fr. L u k m a n in za dekana tehniške fakultete ing. Jaroslav F o e r -eter, redn profesor za gradbene konstrukcije. — Centralizacija državnih monopolov. Iz Sarajeva poročajo, da bo te dni popolnoma likvidirala monopolska uprava v Sarajevu, kjer bodo ostali le še uradniki tobačne tovarne, vsi drugi monopolski uradniki pa se bodo morali preseliti v Belgrad. Ista usoda čaka tudi monopolske uprave v Zagrebu in v Ljubljani. »Obzor«, ki objavlja to vest, vprašuje, če bodo potem morebiti cigarete kaj boljše, ali pa če namerava vlada s takimi selitvami prebivalstvo Belgra- I da tako pomnožiti, da bi postal Belgrad za vsako ceno največje mesto v Jugoslaviji — Praznik treznosti. Kakor že javlje-no, bo prihodnja nedelja, kresni dan, posvečena treznostni ideji po vsem Slovenskem. Га dan se ima otvoriti nova energična kampanja proti sovragu ljudske sreče, pijančevanju in razuzdanosti na celi č r -t i. Prosijo in poživljajo se vsi merodajni krogi: oblasti, duhovščina, učiteljstvo. zdravniki, prosvetna društva in vsi prijatelji ljudstva, da ta dan uporabijo za propagando treznostne ideje ter zasnujejo načrte, kako vraga končno enkrat prijeti od vseh strani. V Ljubljani bo ob desetih dopoldne zborovanje, h kateremu bodo povabljene vse oblasti, prosvetna društva in uredništva listov. Po deželi naj se povsod poživi, oziroma ustanovi treznostna organizacija. Društva naj prirede predavanja, koder morejo dobiti predavatelja. Zdravstveni odsek je naprosil za predavatelje gg. zdravnike. Ljubljanski in lavantin-iski škofijski ordinariat sta zadevo priporočila vsem župnim uradom. Tudi Slovenci izven Jugoslavije, na Primorskem in Koroškem, bodo z nami vred ta dan slabili treznost. — Orjunski napad v Mostarju. — Or-funaši tepeni. Sarajevski listi poročajo: Dne 13. t. m. zvečer je prišlo na kolodvor v Mostarju šest otnladincev, ki so spremljali na vlak svoje prijatelje. V tem je prišla na kolodvor tudi družba tridesetih orjunašev, ki so takoj brez najmanjšega povoda začeli izzivati in napadati omladince. Le-ti so seveda reagirali, nakar so orjunaši potegnili revolverje in začeli streljati. V silobranu so nekateri omladinci pograbili stole in palice, drugi pa so se kar golih rok vrgli na orjunaše. Zavihral je metež. Takoj je priskočilo orožništvo, ki je streljalo v zrak. V nekaj trenotkih je bil boj končan. Med orjunaši je bilo več ranjenih, a dva težko, in sicer zloglasni Urlep in Brčič, ki so ju odvedli v bolnišnico. Orožniki so omladince in orjunaše na mestu preiskali. Pri šesto-rici omladincev niso našla nobenega orožja, pri orjunski tridesetorici pa pri vsakem revolver. Omladince je policija drugo jutro po zaslišanju izpustila na svobodo. Med katoliškim in muslimanskim prebivalstvom je po orjuni izzvani dogodek povzročil veliko ogorčenje. — Umrla je pretekli teden v Žabnici pri Škofji Loki v visoki starosti 97 let Marija Logonder roj. Kuralt. Bila je teta pokojne matere g. poslanca Janeza Bro-darja iz Hrastja, Njena starejša hči je stara že 75 let. Do zadnjega je bila pri popolni zdravi pameti. Celo njeno življenje je bilo delo in vendar je dočakala tako visoko starost. Pač redek slučaj. — Ubilo je dne 14. junija v fabriki za kaolin v Črni pri Stranjah 45 letnega delavca Antona Resnika. Resnik je bil do zadnjega časa zaposlen v fabriki za smod-ftik. Sele zadnji teden je vstopil v fabriko sa kaolin. Tu pa ga je zagrabil za obleko ermen in ni bilo več rešitve. Pokojni, pri-len delavec krščanskega mišljenja, zapu-ča vdovo in 5 nepreskrbljenih otrok. — Izobražev. društvo v Retečah pri Skofji Loki proslavlja v nedeljo 24. junija popoldne ob 3. slovesno blagoslavljanjo novega Društvenega doma. Po blagoslovu javna telovadba starološke srenje; nato pa velika ljudska veselica s pestrim sporedom. Vsa okoliška društva iskreno vabljena! — šentviški maturantje iz I. 1913. obhajamo desetletnico mature dne 9. julija v Zavodu sv. Stanislava. Pričetek ob 7. uri zvečer. Sošolci, pridite si&irno! —- J. B. — Obsojeni mesarji. Zagrebško sodišče je obsodilo tri mesarje, ker so prodajali meso dražje kot po predpisani ceni in sicer je prisodilo vsakemu po 14 dni zapora in po 5000 dinarjev globe. — Dobra trgovina. Zaradi nekega prestopka je stal te dni pred zagrebškim sodiščem neki Filić. Mož je gonil za svojega gospodarja, nekega trgovca z živino, vole iz Bosne v Zagreb. Dočim je gospod trgovec pri prodaji 9 volov zaslužil čistih 36 tisoč kron, je dobil Filič za dogon teh volov celih 1000 kron in 1100 kron za hrano po po-ti.Eden dela, drugi pa zanje. — Akcijski odbor državnih nameščencev, ïe-Iciničarjev in upokojencev sklicuje v ponedeljek, dne 18. t. m. ob pol 8. uri zvečer širšo sejo v prostorih železničarskega doma, Turjaški trg 2. —■ Akcijski odbor. — Književna tombola Jugoslovenske Matice. Enajsta do devetnajsta številka književne tombole je: 30, 59, 69, 45, 55, 56, 33, 73, 11. Po teh številkah ; bodo izčrpani vsi činkvini. Oni ki so s prvimi de- | setimi številkami, to so: 25, 64, 58, 13, 26, 50, 76, 54, 29 in 16, zadeli kvaterno, naj karte nemudoma dopošljejo na naslov Jugoslovenske Matice, ker nekatere kvaterne še niso oddane. Ker še vedno prihajajo karte z ambami in ternami, prosimo, da se kart, glasečih se na ta dva dobitka, no pošilja več, ker sta oba že davno izčrpana. Z današnjimi številkami se zaključi prva faza naše tgre, kajti potem se prične boj za tombolo. Prihodnjič se vleče na- ' enkrat toliko številk, kolikor jih je potrebnih za dosego prve tombole. Tako bo naša igra najkasneje ; do 25. t. m. zaključena. — Prihodnje številke, po- j trebue za tombolo, se bodo žrebale dne 21. t. m., ; objavile pa v petek dne 22. t m — Na drž. ženskem učiteljišču v Ljnbljani je vpisovanje v I. letnik za šolsko leto 1923—1924 v i soboto, dne 80. junija od 9. do 12. ure. Pogoj vpisa jo dovršeni nastavni razred meščanske šole, ozir. 4. rezred srednje šole ali liceja. Učenke naj prinesejo seboj zadnje šolsko izpričevalo in krstni (rojstni) list. Podrobnosti so razvidne na oglasu v veži šolskega poslopja. — Ravnateljstvo. — Šmartno pri Litiji. V nedeljo, 17. t. m. ob 3. uri popoldne gostuje v tukajšnjem Katol. izobraževalnem društvu Ljudski oder iz Ljubljane. Uprizori krasno Grillpnrzerjcvo žaloigro iz roparsko-vitežkih časov >Prababico«. Igra se uprizarja na vseh odrih z velikim uspehom in upamo, da bo tudi , pri nos splošno ugajala. — Avtomobilni promet Krško—Novo mesto. Vozni red od 18. junija dalje: Odhod iz Krškega , ob 7. uri zjutraj, dohod v Novo mesto ob 9. uri 30 minut; odhod iz Novega mesta ob 12. url, prihod v i Krško ob 14. uri 40 minut 3640 — Pri Upravn nem sodišču v Celju so razpi- j sana 3 mesta pis. pomočnikov oziroma pomočnic J in 2 mesti uradnih slug. Natančnejši pogoji za službe so razvidni iz razpisa v Uradnem listu. — Tatvine in vlomi. Delavcu Alojziju Kocijančiču na Lavrci je bilo iz kovčeka ukradeno več reči v vrednosti 860 kron. — Krojaču Ignaciju Fa-bijanu iz Višnje gore je bilo v dolenjskem vlaku ukradeiio več hlač. Fabijan je oškodovan za 1500 kron. ♦.............»»♦*♦♦♦♦♦......................... Vabilo. Odbor K. T. D. naznanja ponovno, da bo redni občni zbor „Katoliškega tiskovnega društvau dne 3. julija 1923 Spored: 1. Od 8. do 10. ogledovanje tiskarne in njenih oddelkov. 2. Ob JO. poročila načelstva. 3. Volitev 14 odbornikov. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. Gg. člani K. T. D., ki se ne morejo ali nc nameravajo udeležiti glavne skupščine, naj blagovolijo čimoreje poslati izpolnjene glasovnice. Občni zbor »Jugoslovanske Obrtne zveze« v Ljubljani. Preko 10 delegatov, kot zastopnikov Obrtnih zvez iz cele Slovenije se je zbralo zadnjo nedeljo, dne 10. t. m. k občnemu zboru centrale slovenskega krščansko mislečega obrtništva — Jugosl. Obrtne Zveze. Gospod zvezni predsednik Ivan Ogrin je ob 10. uri otvoril občni zbor ter takoj podal besedo g. poslancu Gostinčarju. Gospod poslanec je pozdravil zbor v imenu Jugoslovanskega k'uba ter opravičil odsotnost poslanca g. Škulja, ki je nujno zadržan vsled dela v odboru za vojni zakon. Opisal je delo in težave v organizacijah. Opozarjal je na to, da mora ' rtnik obračati posebno pažujo na mednarodne trgovske pogodbe. V mednarodnem prometu moramo doseči olajšanjo prevoza in potovanja. Gledati moramo, do pridemo polagoma zopet nazaj v predvojne normalne razmere. Kar se tiče strokovnih vprašanj, se te rešuje v Trgovski in obrtniški zbornici, kjer imate svoje zastopnike. Ti morajo delati po vaših navodilih, katere jim imate določati na vaših sestankih. Omenja tudi davke, pereče vprašanje bolniških blagajn ter kreditne in nabavljalne zadruge. V drugem delu oriše delovanje naših poslancev za dosego avtonomije, posebno pn naših zastopnikov pri razpravi uradniškega in vojnega zakona, ki sta sedaj na dnevnem redu. Priporoča močno obrtno orguuizacijo, ki bo znala ščititi njih interese. (Odobravanje.) — Po odobren ju zapisnika pridejo ne VTsto poročila. — Iz tajniškega poročila je posneti, da je bila zvezna pisarna v preteklem poslovnem letu zelo obremenjena. Odposlanih dopisov je bilo preko 1100, došlih pa 300. Sej je bilo 8. Poleg tega se je posredovalo pri raznih uradih in korporacijah. Shodov je bilo okrog 30, poleg tega pa se je ustanovilo lepo število novih podružnic, kar se pa vztrajno nadaljuje. Tudi število naročnikov glasila »Jugoslovanski Obrtnik« lepo napreduje. — Iz blagajniškega poročila je razvidno, da jî imela centrala dohodkov okrog Din 44.700, stroškov pa okrog Din 44.500. — Nato poroča g. predsednik Ogrin, ki podn zgodovino našega pokreta s posebnim ozirom na zadnje poslovno leto. G. Gaj-šek pa govori o obrtnem kreditu. Vsa poročila se vzamejo z zadovoljstvom na znanje. — Pri spremembi pravil se zviša letna članarina z naročnino vred na 25 ter izvede delna reorganizacija centrale z osnovanjem nekaterih novih institucij. — Sledi volitev novega predsedstva. Za zveznega predsednika je bil soglasno izvoljen g. Ivan Ogrin, v odbor pa gg. Molka, Gajšek, Krek, Ložar, Zavod-nik, Arhar, Srebot, Novak, Rebolj. — Pri slučajnostih se je vršila dolga debata o obrtnem šolstvu v začetku, katere je pozdravil zbor v imenu ljubljanskega občinskega sveta načelnik obrtnega odseka g. dr. Rožič, nadalje o davkih, o obrtnem '.;re-ditu ter drugih perečih gospodarskih vprn-'mjih. — Koncem občnega zbora se je sprejelo pet resolucij, ki se jih bo odposlalo preko naših poslancev na pristojna mesta. V njih se poziva ministrtsvo za soc. politiko, da postavi bolniške blagajne na prejšnji sistem, zahteva se razpis volitev v Trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani, od finouč-nega ministra ^a čimprejšnjo uvedbo plačilnih nalogov za plačevanje davkov, kakor so bili v uporabi poprej, ker se sedaj sploh ne more dognati, za kaj se plačuje davek. V dveh pa se protestira proti uvedbi novih davkov, kot je projektirano v novem davčnem zakonu ter proti nameri, raztegniti srbski obrtni red na celo državo. — Predsednik Ivan Ogrin zaključi ob pol 2. uri popoldne dobrouspeli občni zbor s pozivom, da stopimo v bodočem poslovnem letu s podvojeno silo na delo za dobrobit slovenskih pridobitnih slojev. Resolucije pritfobitvenih krogov. Na zborovanju ljubljanskih pridobitvenih krogov, o katerem smo včeraj poročali, so bile sprejete resolucije, ki jih bo morala uva-ževati vsaka vlada, ki ji je v resnici pri srcu gospodarski razvoj Slovenije. Ako bodo pa tudi te resolucije ostale glas vpijočega v puščavi, bo podan s tem nov dokaz, da se Slovenija samo izkorišča, ne ustvarijo pa se ji potrebni predpogoji za njen gospodarski razvoj. — Resolucije se glase: I. Na sestanku v Mestnem domu dne 15. junija 1923 zbrano trgovstvo apelira na vse narodne poslance, da se v finančnem odboru zavzamejo za to, da se strokovnemu trgovskemu šolstvu dovolijo za vzdrževanje in razvoj potrebni krediti, da se s tem zajamči našemu trgovskemu naraščaju potrebna teoretična in praktična strokovna izobrazba, da bo slovensko trgovstvo moglo biti kos inozemskemu trgovtvu, ki se v vedno večji meri pojavlja na naših tržiščih in grozi izpodriniti domače tvrdke. Prav posebno apeliramo na poslance, da se zasigu-rajo tudi potrebni krediti za nabavo učnih sredstev in za izpopolnitev strokovne knjižnice no trgovskih šolah kakor tudi krediti, ki so potrebni za izdajo šolskih knjig in ki so bili v proračunu za tekoče leto črtani. Zagotovi naj se kritje honorarjev učiteljstva, da radi izčrpanja tozadevnih kreditov še pred sklepom šolskega leta ne bo onemogočeno redno nadaljevanje pouka. Trgovstvo apelira na ministrstvo trgovine in industrije v Belgradu, da posveti več pažnje vzdrževanju strokovnega trgovskega šolstva v Sloveniji in skrbi za to, da se itak skromni predlagani krediti šolam tud' neokrnjeni dovolijo in nakažejo, obenem pa zasigura naknadno kritje morebitnega primanjkljaja, da ne bo ogroženo na veliko škodo učencev redno nadaljevanje pouka. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani so naproša, da skliče anketo trgovskih šolnikov ter zastopnikov trgovskih korporacij, da se vprašanje vzdrževanja in ustroja našega trgovskega šolstva resno pretrese in pospeši njega ugodna in modernim zahtevam primerna ureditev. Ustanovitev posebnega sosveta za trgovsko šolstvo pri ministrstvu trgovine in industrije, oddelku v Ljubljani, bi bila za uspešno delo izredne važnosti. II. Gremij trgovcev v Ljubljani apelira na vse narodne poslance, da s primernimi budžetskimi krediti zasigurajo Čimpreje namestitev avtomatične telefonske centrale v Ljubljani, ki je od ministrstva že odobrena, da so odpomore neznosni telefonski mizeriji, ki je za poslovne kroge, naše denarne zavode, industrijo in trgovino direktno uničujoča in omogočuje vsak gospodarski razmah Ljubljane. Apeliramo, da se poslanci pobrigajo, da s.e nakažejo poštnemu ravnateljstvu potrebni krediti za izpeljavo telefonskih kablov po Ljubljani, posebno pa proti šiški, Viču, Udmatu, da se omogoči zgradba telefonskih naročniških postaj prosilcem, kateri že leto dni zaman čakajo na telefonske zveze. Zastarele naprave sedanje centrale in preobremenjeni strešni vodi v Ljubljani onemogočajo na-daljni razvoj telefonskega omrežja v Ljubljani na ta način, da nad 200 interesentov nemore dobiti telefonskih postaj. III. Na poštno ravnateljstvo v Ljubljani apeliramo, da posveti zgradbi telefonskih central v Ljubljani in ljubljanski okolici posebno pažnjo, do ! se vsi večji kraji posebno ÔL Vid, Črnuče, Zalog, Laverca, Fužine, Brezovica, Preserje, Breg in Bol rovnlca priklopijo na obstoječe telefonske vode in da se v njih zgradijo krajevne telefonske centrale.) IV. Z ozirom na rastoči rozvoj ljubljanskih' predmestij zahtevamo, da se otvorijo nove telefonske centrale pri vseh (>oštnih uradih v Ljubljani,' kjer še ne obstojajo in da se /.grade javne telefonske govorilnice na Viču, šiški in v Udmatu. V. V interesu naše izvozne in uvozne veletrgovine zahtevamo od ministrstva pošto in brzo-java, da nemudoma odredi otvoritev telefonskega prometa med Slovenijo in Italijo, posebno mei Ljubljano in Trstom in protestiramo najodločneje proti temu, da ministrstvo že nad leto dni zavlačuje otvoritev telefonskega prometa med Trstom, radi česar trpi naša trgovina ogromno škodo. Najodločneje protestiramo proti temu, da jo ministrstvo brez vsakega zaslišanja gospodarskih krogov oddalo Italijanom dva direktna telefonska voda za promet med Trstom, Gradcem in Prago preko Ljubljane, medtem ko naša trgovina, ki participira r. nad 30% na celokupnem tržaškem promotu, nima s Trstom telefonskih poslovnih zvez. Apeliramo na vse narodne poslance, da poskrbijo za remeduro proti taki izolaciji našega tr-govstva proti inozemcem v telefonskem prometna Zahtevamo, da se zgradi nova telefonska linija merti Ljubljano in Mariborom, ter Ljubljano in Zagrebom, ker sedanji vodi absolutno ne zadostujejo. _______*4 Ustanovni občni zbor »Strokovne zveze javnih nameščencev«. Dne 4. julija 1923 se vrši ustanovni občni zbor »Strokovne zveze javnih nameščencev« v prostorih Konsumnega društva Kongresni trg 2 (klet). Začetek ob 8. uri zvečer. Dnevni red: 1. Otvoritev in poročilo pripravljalne* ga odbora. 2. Čitanje pravil in sprejetje poslov nika. ji 3. Določitev prispevkov in podpor. 4 Volitev načelstva, strokovnega odbora in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Če bi ob napovedani uri občni zbor nd bil sklepčen, se črez pol ure vrši nov z istim dnevnim redom in na istem prostoru. Pripomni se še enkrat, da znaša ka-denčna doba za one člane, ki pristopijo dni občnega zbora samo 3 mesece nasprotno za one po občnem zboru pa 6 mesecev. V združitvi je bodočnost Pripravljalni odbor. LjubSjanske потае. lj Občni zbor Slov. kat. akad. Starešinstva v Ljubljani se bo vršil dne 1. julija 1923 ob pol 10. dopoldne v srebrni dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Dnevni redi 1. Poročila društvenih funkcijonarjev, 2J Volitev odbora, 3. Volitev revizorjev, 4. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure kasneje drugi občni zbor ob vsaki udeležbi z istim dnevnim redom. Če hoče kak član staviti kak poseben predlog občnemu zboru, naj ga naznani osem dni preje društvenemu odboru. lj Govorilna ura kluba SLS ljubljanskega občinskega sveta bo zopet jutri (v pondeljek 18. t. m.). Uradovali bodo referenti: 1. Personalno-pravni, 2. mestne vožnje in pogrebni zavod, 3. finančni in 4. so-cijalno-politični. lj Poevečenje zvonov pri Sv. Fetrn t! Ljubljani prihodnjo nedeljo 24. t. m. bd izredno veličastna slovesnost. Obsežne priprave so že 14 dni v teku in se bližajo koncu. V mestu in podružnicah se gibljejo! stotine rok in vsi tekmujejo med seboj, kateri del župnije bo lepše in številnejše nastopil ta dan. Tiskajo se posebne spominske podobice za udeležnike in darovalce, pripravljajo vozovi, zastave, pleto venci, sestavljajo skupine narodnih noš. Da nn bi sprevod motil službe božje v cerkvah sredi mesta, bo šel skozi mesto sprevod malo pozneje kakor je bilo naznanjeno. Konjeniki, kolesarji, avtomobili, koleslji, kočije in vozovi bodo okrašeni po enotnem načrtu, najlepše med njimi seveda vozovi -/, zvonovi, vsak v svoji barvi. — Tisoči gledalcev bodo priključili za drugo godbo, ki bo šla za sprevodom, v katerem ne bo pcšcev. Slovesnost posvečenja se bo vršila na okrašenem travniku poleg št. petersk« vojašnice, ki je tako obsežen, da bodo mo« gli videti posvečonje desettisoči gledalcev od blizu in daleč. Najlepše prizore bo mogoče pozneje videti na slikah, morda tudi v filmu. Ko bodo zvonovi že v zvoniku, bo ob 6. uri slovesnost (govor in vefiernice) v cerkvi, eno uro preje pa koncert v parku pred cerkvijo. — Natančne podatke sporeda objavimo še koncem tedna. Zunanji gostje bodo sprevod še videli, če dospejo v Ljubljano do pol desetih dopoldne. — Prireditelji. Ij Umrl je na Dunaju v sanatoriju v peteff, dne 14. t. m. ob 9. uri zvečsr znani ugledni ljubljenčki veletržec gosp. Ivan P e r d a n po zelo komplicirani operaciji želodca. Truplo pokojnikovo prepeljejo v Ljubljano, N. v m, g.I lj »Stolna Prosveta« ima v torek ob 8. uri «v. | e ii borovo sejo, na kateri se določijo podrobnosti ra nameravani izioL Seja bo v navadnih prostorih v Jugoslovanski tiskarni. lj Tombola Gnsposvetskega Zvona se vrši v nedeljo 24. t. m. ob 4. uri popoldne na kongresen» trgu. Sezite po srečkah za naše neosvobojene brate! Ij Člane križanske Moške in mladenlške Marijine dražbe opetovano opozarjamo na današnji sestanek ob 6. uri v družbeni dvorani. — Pred sestankom ob B. uri kratka odborova seja. lj »Nai Dom«, re*. zadr, x om. lav. v Ljnblja-nadzorstva v pondeljek, dne 18. junija ob 20.30 v deljo, dne 24. junija 1923 ob 16.30 v Alojzijevišču j k) sledečem sporedu: 1. poročilo nnčelstva; 2. poročilo o izvršeni reviziji; 3. poročilo nadzorstva; 4. odobrenje bilance za leto 1922.; 5. volitev načelstva in nadzorstva; 6. slučajnosti. lj »Naš Dom« ima važno sejo načelstva in nadzorstva v pondeljek, dne 18. juniji ob 20.30 v Alojzijevišču, da pripravi občni zbor. Nujno potrebno je, da se je udeleže vsi člani načelstva in nadzorstva. lj Zlato poroko sta praznovala preteklo nedeljo naš ugledni somišljenik Žitnik Janez, posestnik na Hauptraanci (Barje) ter njegova žena Marija. Celo slavjo jo izzvenela v ginljivo prisrčno družinsko elavnost. Dopoldne je opravil ob številnem občinstvu vlč. g. župnik cerkvene obrede ter imel krasen nagovor nn zlatoporočenca, po zlati poroki no je vršilo slikanje udeležencev. Ganljiv je bil prizor, ko sta odhajala zlatoporočenca iz cerkve, rzlic svojim 75 letim čila in zdrava v spremstvu svojih 5 sinov in hčera. Omenjamo naj, da sta^ zlatoporočenca vzgojila vse svoje otroke v krščanskem duhu ter jiin zagotovila življenjsko možnost, 4 sinovi so ugledni posestniki, eden pa profesor, hči je pa poročena z našim somišljenikom Lončarjem. Zlatoporočencema želimo še mnogo let v sreči v krogu njune družine! lj Na črnnče! Kdor si želi prijetnega razvedrila, naj pohiti danes popoldne na črnuče, kjer slavi črnuški Orel svojo desetletnico. Ob pol 4. uri se vrši na senčnatem vrtu ge Lukmanove javna telovadba, pri kateri sodeluje polnoštevilna domžalska godba. Po telovadbi se vrši srečolov. Za okrepila, tudi brezalkoholna, je vsestransko poskrbljeno. Na svidenje na Črnučah! Bog živi! lj Policijska kronika. Policija je zaplenila štirikolesni ročni voziček, ki je bil najbrže ukraden. Aretiran je bil Jože Godec, ko je prodajal dva ženska suknjiča, ki sta najbrže ukradena, Lastniki navedenih predmetov naj se zglase v I. kriminalnem oddelku policijske direkcije. — Žensko kolo vredno 4000 K je bilo ukradeno v Sodni ulici Mariji Zorman. — Vlomljeno je bilo ponoči v dr. Vallen-Ischnggovo vilo. Vlomilci so odnesli 3 površnike in druge obleke, v skupni vrednosti 25.000 kron. Vlomljeno je bilo skozi okno stranišča. — Gostilničarju Karlu Čehaku je bilo ukradeno 10.000 kron vredno kolo. — Stavbeniku Blažu Črnetu je bilo ukradeno v Miklošičevi ulici kolo »Puch«, vredno «000 kron. — Krznarju Ivanu Knechtler je neki žepar na ulici ukradel listnico, v kateri je bilo 250 kron denarja. — Josipu Ašenvju je bilo ukradeno več predmetov, vrednih 4300 kron. — 320 kron je bilo ukradenih na Glincah Katarini Črne. — Veli-rnnu Fin kri, na Resljevi cesti so tatovi oduesli nekaj obleke v vrednosti 7400 kron. — Ivana Šustersiča na dolenjskem kolodvom so tatovi oškodovali za 5600 kron. — Žeparji so ukradli Mariji Podgor-nik na Vodnikovem trgu 1400 kron. lj Cenjene dame in gospodične! Obleke in Mtrzr pere in lika prva dunajska pralnica in svetlo-likalnica Pirš & Šimenc. Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 8. 3650 Prometne na (Z Bleda. Zaka pri kolodvoru.) Letni vozni red na državni železnici v đašem najdivnejšem letoviškem kotu in planinskem kraju par excellente na progi Jesenice—Boh. Bistrica in Jesenice—Rateče se odlikuje po nekih slučajnih, da ne rečemo nagajivih posebnostih, katere moramo javno ožigosati. Ne moremo se pri tem ubraniti občutka, kot da se je hotelo namenoma nagajati potujočemu občinstvu, letoviškim gostom in številnim izletničarjem, ki ravno v letnem času trumoma posečajo te naše kraje, ki so danes znani neele sirom cele Jugoslavije, temveč tudi preko mej naše države. Jutranji vlak, ki odhaja iz Boh. Bistrice ob 4.08 in z Bleda ob 4.41, ima sicer zvezo v Ljubljano, nima pa prave zveze v smeri Mojstrana—Kranjska gora. Za to zvezo je treba čakati na Jesenicah od 5. do 9.20. ure. Številni letoviški gostje iz Boh. Bistrice oziroma z Bleda, interesirani na enodnevnih izletih v naš najlepši planinski raj — Mojstrano, Vrata, Kranjsko goro, nimajo vsled tega nobene praktične zveze v tej smeri, kajti oni iz Boh. Bistrice morajo čakati na Jesenicah 4 ure, oni z Bleda, ki se hočejo izogniti tega čakanja ter se poslužiti vlaka iz Lesec, delijo s prvimi isto usodo, namreč da prispejo šele okrog 10. ure v Dovje—Mojstrano, odnosno ob 11. v Kranjsko goro, kjer imajo do povratnega vlaka vsega le 6 ali 7 ur na razpolago, kar je za obisk priljubljenih izletnih točk — Peričnik, zlasti pa Aljažev dom v Vratih — prekratko odmerjen čas. Najimenitnejše pa je, da ti izletniki, Id se vračajo ob 17.40 iz Mojstrane, odnosno ob 17. iz Kranjske gore in ki dospejo ob 18. na Jesenice, nimajo prav nobene zveze na Bled ln v Boh. Bistrico. Edini večerni vlak, ki vozi z Jesenic na Bled in v Bistrico, odhnja namreč ravno 10 minut (ob 17.50) pred dohodom Vlaka iz Kranjske gore—Mojstrana na Jesenice. Ta vlak vsekakor nima nobene nujne fcveze in se vsled carinske revizije prekomerno mudi v Bistrici, pa kljubtemu ne more čakati 10 minut na vlak iz Mojstrane, vsekakor lz neke nagajivosti, katere vzrok tiči nekje globoko v balkanski diplomaciji, ter ga pri ■nnjresnejšem presojanju razmer drugod ne najdemo nikier. Ti potniki so torej obsojeni, da čakajo na Jesenicah od 18. do 19.33 ure, da se opelje-jo nato v Lesce in od tam z dragimi izvoščki. odnosno avtomobilom na Bled, kamor dospejo ob pol devetih zvečer, mesto da bi se pripeljali že ob 6 in četrt, če bi že prej omenjeni vlak na Jesenicah počakal zveze le 10 minut. Bohinjci pa še te ugodnosti nimajo, da bi mogli priti zvečer ali ponoči domov. Da v resnici v prometnem oziru napredujemo, kaže dejstvo, da smo lani imeli štiri poštne vlake iz Ljubljane, letos imamo samo tri. Vlak, ki odhaja ob 7. zvečer iz Ljubljane, vozi samo do Jesenic. Kdor gre torej doli, mora hiteti, da dopoldne opravi svoje opravke, ker popoldne ni več časa. Do 2. so trgovine zaprte in ob 3. odhaja vlak na Gorenjsko čez Bled v Bohinj. Za nas v sili še gre, da se odpeljemo ob 7., ker lahko pojdemo ob 1 in pol uri zvečer peš iz Lesec v Z ako. Kaj pa Bohinjci? Kaj naj rečemo o brzovlakih, ki vozijo štirje mimo Bleda, a se nobeden ne ustavi v našem letovišču? Lani je bilo še mogoče, letos ne. Naše prometne zveze res trpe pod takimi ponesrečinimi zvezami. Hočem navesti par zgledov. Zadnjič se je peljala družba 10 Čehov z brzovlakom na Bled, ne da bi vedeli, da se vlak tukaj ne ustavi. Peljali so se torej v Boh. Bistrico, tam so najeli avto, ki jih je seveda z znatnimi stroški pripeljal nazaj. — Dva Angleža sta hotela kupiti vozovnico za Brzovlak. V njiju največje začudenje sta zvedela na postaji, da je ne dobita, ker se vlak ne ustavi. Holela sta plačati primerno pristojbino, da bi vseeno ustavila brzovlak, pa ni šlo in ni šlo. Godrnjaje sta odšla in se odpeljala v Lesce. Te skrajno pomanjkljive zveze niso neugodne le za tujski promet, ampak tudi za pridobitvene sloje, ki nimajo menda v državi nobenih drugih »ugodnosti«, kakor da »sme-jo< plačevati ogromne davke. — G. poslanec B r o d a r je, kakor smo čitali ravnokar v >SlovenciK interpeliral glede teh neznosnih razmer prometnega ministra, ki je obljubil remeduro. Naj bodo te vrstice v podporo akciji g. poslanca in v dokaz, da je remedura skrajno potrebna. novice, š Ljndski oder т Mariboru postaja s svojim resnim prosvetnim in ljudsko-vzgojnim delom vedno bolj upoštevanja in priznanja vredna ustanova. Po številnih uspelih predstavah pozimi v Mariboru, se podaja čez poletje na deželo, da tudi tam širi zdravo pojmovanje plemenite gledališke umetnosti. Tako go tuje v nedeljo dne 17. junija ob 11. uri na gledališkem odru Kmetskega bralnega društva v Rušah. Vprizoril bo delavsko igro »Žrtve«, s katero nam je že v Mariboru pripravil zares T t-ka polne urice. Ljudskemu odru, ki postaja s svojo delavnostjo važen faktor v krščansko-socialni organizaciji na štajerskem, želimo ob njegovih pohodih na deželo tudi ml obilo uspeha. š Tatvine in vlomi. Neznani zločinci so ponoči okradli poštni urad pri Mariji Snežni. S ponarejenimi ključi so odprii dvojna vrata, odprli v uradu poštno blagajno in odnesli 5515.20 kron denarja in znamk v vrednosti 2579.80 kron. Daljo so ukradli tudi dve denarni pismi, v katerih je bilo 19.612.44 kron denarja. — Robertu Kerblerju v Celju je bilo ukradeno kolo znamko »Globus« vredno 5000 kron. — V Loki je bilo vlomljeno pri Ivanu Kacu. Vlomilci so Knca oškodovali za 6210 kron. — Veleposestniku Francu Hutterju na Plavču je bila ukradena 8000 kron vredna konjska oprema. — Posestniku Francu Bokaliču v Gruski pri Kozjem so vlomilci odnesli raznega bi p. ga vrednega 10.700 kron. — Posetniku Vencencu Moro v Rade-čuču je bilo ukradene več obleke in denarnica. Moro ie oškodovan za 4000 kron. — V Zidanem mostu je bilo v skladišču na kolodvoru ukradeno 25 kg sladkorja. — 15.400 kron škode so povzročili vlomilci Mariji Vrhovnik v Loki pri Zidanem mostu. — Ljubljančanu Alojziju Brvarju je bilo ukradeno v Celju kolo vredno 5000 kron. — Iz kavarne in hotela »Evropa« v Celju so tatovi odnesli razne predmete vredne GOOO kron. Primorske novice. p Cerkev na Prema na Notranjskem je bila ta teden v noči od nedelje 10. junija na ponedeljek že v tretje okrade-na. Čudno je, da so si drzni tatovi izposodili v župnijskem skednju lestvo in v mrtvašnici težak železen drog, da so v cerkev vlomili, izdrli iz zida težko železno škrab-co, vlomili v- tabernakelj in odnesli cibo-riij in lunulo z vsemi sv. hostijami vred. Karabini.jerji so sicer zaprli nekaj domačinov, a jih kot nedolžne izpustili. Pravih j tatov, ki so v enem letu napravili trojni božji rop, ni mogoče dobiti. Ljudstvo je žalostno. p Položaj istrske duhovščine. Istrskemu ljudstvu je bil domači duhovnik v dol-i gi dobi suženjstva in bede edina opora. On je ohranjal v njem ljubezen do vere in materinščine. Brez domače duhovščine mora istrsko ljudstvo skoro podleči silovitemu tujemu navalu. To Italijani dobro vedo in z vsemi sredstvi skušajo pregnnti iz Istre zadnjega slovenskega duhovnika. V tem jih podpira z liberalizmom zaslepljena domača svetna inteligenca, kolikor je sploh je. Položaj istrske duhovščine je danes obupen. O tem piše >Istra« v svojem uvodniku z dne 14. junija: >Našo duhovščino, osamljeno in brez hrambe, so preko noči potisnili v kot. Koliko krivic in ponižanja se je pri tem zgodilo! Zasramovanje in pretnje, hišne preiskave, sodna preganjanja« internacije, zaoori v nekai slučajih ce- lo pretepanje do krvi in nasilno mučenje — to je povojno življenje velikega dela naše duhovščine. Tako je prišlo do tega, da premnogi, domalega vsi naši duhovniki v Istri žive malone kakor v robstvu. Ako obiščejo drug drugega, že nastane sum, da gre za kako propagando. Boje se prirejati dekanatske konference. Paziti morajo, da čira manj potujejo v mesto ali drugam, ker bi vzbudili sum. Ne smejo mnogo dopisovati, ker je tudi to sumljivo. Mnogi se boje pisati kakemu listu tudi najnedolž-nejših stvari, ker je to sumljivo in bi se reklo, da se >pečajo s politiko«. Naši duhovniki so mučeniki imperialistične dobe. Vendar jih je naše ljudstvo potrebno bolj nego kdaj prej. Praksa že kaže: kjer propada naša duhovščina, tam propada tudi ljudstvo. — Skušali so ponekod nadomestiti našo duhovščino z italijansko, toda brez pravega uspeha. Ta duhovščina se ali ne more ali noče naučiti našega jezika, navadno ne razume duševnosti našega naroda, včasih ne kaže ljubezni do njega ... in vse to odbija naše ljudstvo od cerkve in s tem od vere in vsakega duhovnega življenja sploh. Za naše ljudstvo bi bila v vsakem pogledu največja nesreča, ako ostane brez svojih narodnih duhovnikov. Ako jih izgubi, bo ob sedanjih razmerah izgubljeno vse, kar ima... In zelo nevarno јз, da se to zgodi, kajti starejše duhovščine je malo, a naraščaja nikakega.« List zaključuje z opominom, da naj se skrbi za duhovski narodni naraščaj ne prepušča samo duhovščini in škofom, ampak mora pri tem pomagati vsak, ki mu jo do obstoja in dobrobita našega naroda v Istri. P Brez verskih prireditev. »Istra« z dne 15. junija poroča, da se je te dni v Pulju vršil evharistični kongres z velikimi slovesnos^e^ List s hrepenenjem vzklika: з-Kdaj boi! io smeli podoben evharistični kongres prirediti tudi mi istrski Hrvatje in Slovenci?« V dobi modernega poganskega imperializma morajo ostajati neita-lijanski državljani v Italiji brez verskih prireditev. Fašizem se sodi sam. p Pridelovanje tobaka v Istri. Mero-dajni činitelji so določili za pridelovanje tobaka v Istri 80 ha zemlje, in to v Uma-gu, Poreču, Sv. Petru v Sumi, v Rovinju, Pulju, Cresu in Lošinju. p Nov ferman. Zadnji čas je potoval po novih pokrajinah predsednik kasacij-skega sodišča v Rimu, Biscaro, da se pouči o sodnih razmerah in stanovanjskih pritožbah. Uspeh je bil ta, da je izdal predsednik Brelich dne 11. t. m. na uradniško osobje tribunala in preture v Gorici okrožnico, v kateri ukazuje sodnemu uradništvu, da se mora tako v medsebojnem občevanju kakor .tudi v občevanju z odvetniki in pa strankami posluževati izključno le italijanščine. Ta okrožnica zelo smrdi po bivšem avstrijskem sistemu ! BORZA. Curih, dne 16. junija 1922. Devize: Berlin 0.0049, Holandija 218.20, Newyork 556.75, London 25.68, Pariz 35.10, Milan 25.62, Bruselj 30.10, Kodanj 100.25, Praga 16.655, Bukarešta 2.80, Belgrad 6.10, Sofija 7.25, Varšava 0.0068. Dunaj 0.00785. g Carinski dohodki v maju znašajo 114 miijonov dinarjev (v aprilu 125 milijonov dinarjev). Celokupni carinski dohodki od 1. avgusta 1922 do 1. junija 1922 znašajo eno milijardo in dvesto milijonov dinarjev, g Žiini irg. Na somborškem žitnem trgu so bile cene žitu sledeče: pšenica 425—430 D, koruza 255—265 Din, oves 290—300 Din. g Stanje Narodne banko dno 8. junija je bilo sledeče: Aktiva: Metalna podlaga 359,244.600.24 dinarjev; posojila 1.427,306.206.00 Din; račun za odkup kronskih novčanic 1.238,216.353.46 Din; račun začasno izmenjave 298,000.016.88 Din; državni dolg 2.955,315,179.55 Din; vrednost državnih domen 2.138,377.163 Din, saldo raznih računov 279,759.222 dinarjev, 2 para; skupaj 8.996,248.751.05 Din. Pasiva: Vplačani del glavnice 21,403.600 Din; rezervni fond 5,179.636.24 Din; novčanioe т prometn 5.555,8C9.3S5 Din, državni račun začasne zamenjave 298,000.016.88 Din; državne terjatve 62,530.779.41 Din; razne obveznosti 568,968.316.52 Din; državne terjatve za zastavljene domene 2.138,377.163 Din; aggio za nakup zlata za glavnico in fonde 45mili-jonov 919.854 Din; skupaj 8.696,248,751.05 Din. — Po tem izkazu je razvidno, da so privatni krediti pri Narodni banki zmanjšani za okrog 29 milijonov dinarjev. Stanje papirnatega denarja se je od zadnjega izkaza pomnožilo za 38 in pol milijona dinarjev. g »Jngoslovaneki Privrednik« je bil ustanovljen v Osjeku z namenom, da podpira gibanje za ustanovitev splošne gospodarsko zvezo v Jugoslaviji. g Povišanje cen v Nemčiji. Nemški državni premogovni svet je zvišal cene premogu za 50 do 60 odstotkov, nemški državni svet je dvignil cene kaliju za 50—55 odstotkov, in bavarske tovarne za izdelavo kristalnega stekla od 3500 na 5000 odst. g Cene žitu v Rusiji. V Rusiji stane pri ruskem kmetu kilogram rži povprečno 0.03 predvojnega ruskega rublja, to je 7 švicarskih cenlimov. g O polomu amerikanskih hnnk. Zn naše Izseljence in za doinnče. ki so nnveznni nn podporo izseljencev in dobivajo plačilo v amerikanskih čekih. ie ailuo važno vprašanje o poiomu amerikan- skih bank. Ker je amerikanskih bank zelo veliko in so nekatere vsled skrajno tolerantnega ameri-kanskega zakona glede bank zelo dvomljive vrednosti, so ti polomi zelo itevilni. Zato prihajajo v poštev za pošiljanje denarja le velike banke in nikakor ne zakotne, predvsem privatne banke. Pred kratkem je propadla amerikanska banka »The firet National bank of Rodnoup, Montana«. Pri tej priliki so se na zagrebški borzi razširile tudi vosti, da jo ustavila izplačila tudi velika newyorška banka, na katero so naslovljeni večkrat čeki naših Ame-rikaucev »The Chaso National bank Newyork Cityc Naš poročevalec зв je glede te bauke informiral na kompotentnem newyoxâkem mestu in je dobil le dni brzojavno obvestilo, da ta banka ni propadla in so čeki nn to banko polnoveljavni. Cerkveni vestnik. c Evharistični kongres v Zagrebu. —• Ljubljanski pripravljalni odbor za evharistični kongres v Zagrebu bo imel sejo v pondeljek, 18. junija, ob 5. uri popoldne v samostanu čč. oo. jezuitov. Predsedstvo prosi vse odbornike, da se seje zaneslijo udeleže. Dijaški vestnik. d Akfid. kongregacija. Euharistični odsek ima danes ob pol 7. zvečer v Marijaniški kapeli uro molitve. — Korošec. Orlovski vestnik. Šentjakobski »Orek v Ljubljani. Bratske od. seke prosimo, da se udeleže naše prireditve dno 8. julija z zastavami, kier jih imajo. Javijo naj se nain tudi izvežbani jahati. Polovična vožnja je dovoljena na državni in južni železnici 8!ovemji. Ljubljanske novine so objavile zahvalo g Ferdo Seidla, profesorja v Novem mestu, potresnim poroč? aicem v Sloveniji za njih sodelovanje pri zbiranju potresnih poročil U Slovenije. Tu je na kratko naveden historijat, kako je prišlo do tega, da se je g. F. Seidl odtegnil temu poslu; resnici na ljubo želim popraviti nekatere netočnosti. Ko je ministrstvo prosvete tekom leta 1920 odločilo, da centralni Seismološki zavod v Beogradu sistematično organizira zbiranje potresnih podatkov v naši državi in da izdaja mesečna poročila za mednarodno službo, je bilo znano, da je g. F. Seidl iste zbiral v Sloveniji že popreje in sicer kod referent dunajske Akademije. Zaradi tega je naš zavod prosi! preko zavoda za meteorologijo in geodina-miko v Ljubljani, da se dostavijo Seizmolog kemu zavodu v Beogradu potresni podatki H Slovenije od 1. 1916. naprej v originalu ali prepisu, ter da v bodoče iste mesečno pošilja, da jih moremo pravočasno objavljati v mesečnem izvestju. G. F. Seidl je nato odgovoril, da teh podatkov ne more izročiti, ker niso njegovi, temveč last dunajske Akademije znanosti, h tega je bilo torej razvidno, da on ne pristaja na kolaboracijo organiziranega seizmološkega dela v naši kraljevini, temveč se je odločil, da pošlje do osvobojenja zbrani material na Dunaj in da nadaljuje svoje delo brez ozira na centralno organizacijo. Medtem se je službena organizacija za zbiranje potresnih podatkov v kraljevini še v 1. 1920. izvršila ter stno s 1. januarjem 1921 začeli z rednim izdajanjem mesečnega izvestja za mednarodno zvezo (»Mesečni bileten«). Slovenija v tem izvestju ni bila zastopana, ket g. F. Seidl ni pošiljal niti tekočih niti prejšnjih poročil, kljub dejstvu, da je zbiral podatke službeno ter se koristil s pravico na brezplačno poštnino. Ker se kljub ponovnim službenim pozivom in pojasnilom v privatnih pismih ni hotel odzvati zahtevi po kolaboraciji, se to stànje ni moglo dalje vzdržati. Povsem naravno je, da je ministrstvo prosvete z odlokom i dne 17. februarja 1921 razsodilo, da on teh podatkov ne sme več zbirati kot uradna oseba in seveda tudi ne v uradni korespondenci S tem 16. člen ustave ni kršen, kakor to navaja g. F. Seidl, ker mu ni nikdo branil, da se bavi z znanostjo; službena funkcija mu je bila odvzeta edino iz razloga, ker njegovo navedeno postopanje ni soglašalo s službenimi potrebami države. I njemu i vsakemu drugemu, ki sc bavi z znanostjo, so za proučevanje potrebni podatki iz našega in iz vseh ostalih zavodov v kraljevini vedno na razpolago; a podatki se morajo hraniti v državnem zavodu, da jih v slučaju potrebe lahko dobi tudi kdo drugi v vpogled. Podpisani je tudi po vsem tem želel, da se zadeva uredi v bratskem sporazumu, in se je osebno tozadevno z njim razgovarjal ter mu objasnil potrebo rednega, sistematičnega in skupnega dela. Sporazumela sva se tudi, a kljub temu je ostalo vse pri starem: on službeno zbranih podatkov ni pošiljal in tako so naša službena izvestja šla v Mednarodno zvezo brez Slovenije. S tem je pojasnjen odlok ministrstva prosvete z dne 17. februarja 1921. Z ustanovitvijo univerze v Ljubljani kot kulturnega središča in žarišča znanosti je nastopila tudi potreba, da se osredotočijo vse nnučne ustanove v Sloveniji. V zvezi s tem je ministrstvo prosvete definitivno rešilo tudi vprašanje Zavoda za meteorologijo in geodi-nnmiko v Sloveniji, t. j. preneslo ga je na univerzo in .sicer na geografsko stoiico pod upravo g. nrof. dr. A. Gavazzija. Obenem s tem je rešeno torej tudi vprašanje o službeni organi- caciji zbiranja potresnih podatkov v Sloveniji, ker je stavljena pod zaščito doma celokupne znanosti v Sloveniji. Proti temu tudi g. F. Seidl ne more imeti ničesar; saj je mogel, če bi bil hotel, ostati še dalje sotrudnik tega zavoda pod novimi pogodbami moderne znanosti. Uverjen sem, da potresni poročevalci v Sloveniji niso pošiljali svojih poročil g. F. Seid-lu kot osebnosti, ampak kot državni organizaciji in da s tem, da vršijo z vnemo to osobito hvalevredno službo, tega ne delajo niti za Seidla, niti za Gavazzija, niti za Mihailo-vića, temveč v splošnm interesu in za znanstveni ugled naše domovine. Zato je g. F. Seidl ob priliki poslovitve od svojih poročevalcev napravil napako s tem, da jih ni napotil na to, da naj pošiljajo odslej svoja poročila univerzi v Ljubljani. On je to vedel in je morda nehote napravil tudi poročevalcem samim težko krivico z izjavo, »da je sedaj ta uprava zahtevala uspeh našega dela, a nas nemilo odvrača«, ker je to popolnoma neresnično. Nova organizacija za zbiranje potresnih podatkov v Sloveniji pod upravo Geografskega instituta ljubljanske univerze prevzema to službo, da jo vrši po vseh zahtevah moderne znanosti, računa na marljivo sodelovanje vseh dosedanjih poročevalcev v Sloveniji in pričakuje, da pošiljajo odslej svoja poročila z isto vnemo kot dosedaj; ljudje se menjajo, a naša tla, naš narod in naša znanost ne izpreminjajo svojega lica. Naša znanost računa tudi na sodelovanje g. F. Seidla, kojega znanstveno delo se osobito ceni, saj je tudi odlikovan z redom sv, Save; od njega se s pravico pričakujejo 5e nadaljni rezultati dosedanjega dela, ker so naloge te znanosti velike in neizčrpne. Naj doprinese vsak inteligent svoj del k temu patriotičnemu delu: s tem je napravil, kar je n-o^el. Ker imam čast, da vzdržujem neobhodno potrebno harmonijo v organizaciji zbiranja potresnih podatkov v naši domovini, se zahvaljujem vsem potresnim poročevalcem Slovenije za njihovo dosedanjo marljivost ln jih prosim, da vrše odslej svo; trud preko Meteorološkega zavoda ozir. Geografskega instituta ljubljanske univerze v najglobokejšem uverjenju, da delamo vsi skupaj za ljubav spoznavanja naše rodne zemlje in za interes, da ščitimo našo domačo znanstveno samostojnost pred tujimi znanstvenimi sferami. Upravnik Seizmološkega zavoda v Belgradu: Prof. I. Mihailović. Poziv javnosti. Rojstna hiša našega velikega pesnika Antona Aškerca v Globokem pri Rimskih toplicah se nabija v zelo žalo3.nem stanju. V njej že celo vrsto let nihče no prebiva iu jo radi tega tudi uihfe ne popravlja. Preti nevarnost, da popolnoma razpade in nastane groblje. Da pa ne bi kazale razvaline mesto, kjer je ragledal naš Aškerc luč sveta, se je osnoval v Rim-sldh toplicah odbor s sodelovanjem rodoljubov >n Lahkega, ki si je nadel nalogo, da preskrbi sredstva, s katerin i bi . opravil hišo. Odbor izrecno povdarja, da je ta akcija popolnoma nepolilična in nestrankarska, ampak da hoče samo obnoviti Aškerčevo rojstno hišo in jo 3 tem obvarovati popolnega razpada. Radi tega se obrača odbor na vsa kulturna ln prosvetna društva, da ga podpirajo z vso vnemo pri tem rodoljubnem delu. Vsako društvo naj priredi vsaj eno predavanje o Aškercu ali kako drugo prireditev v korist tondu za obnovo Aškerčeve rojstne hiše. Odbor bo tudi razposlal nabiralne pole raznim društvom in rodoljubom, da zbirajo prispevke v ta namen. Nadejamo se, da se bodo vsi rade-volje odzvali temu pozivu. Denarni prispevki naj se pošiljajo na naslov: >Aškorčev dom, Laško«-, drugi dopisi pa na naslov : »Odbor za obnovo Aškerčeve rojstne hiše v Rimskih toplicah«. Končno pripominjamo, da je ta odbor popolnoma neodvisen od odbora za Aškerčev spomenik v Ljubljani. Rimsko toplice, dne 10. junija 1923. Odbor za obnovo Aškerčeve rojstne hiše v Rimskih toplicah. Tajnik: Predsednik: Dwoïak Karol, Mejak Rudolf, progovni mojster. postajni načelnik. Podpredsednik: Trop Franjo, župnik. Prosveta. pr «Naš dom« jnnij 1!)23, št. 6. Na uvodnem mosu izreka >Naš dom« čestitke jubilantu knezo-Skofu ljubljanskemu dr. A. B. Jegliču, dobrotniku slovenske mladine. — Oddelek o državoznanstvu prinaša jedrnat opis Jugoslavije izpod peresa g. prof. dr. V. 6 ar a bo na. Članek o Jugoslaviji Je tako zanimiv, da lahko štejemo junijevo številko »Našega doma« med najboljše, kar jih je dosedaj izšlo. Bogomira je posvetila lepo pesem : Junijskim rožam. Sledi članek »Politično življenje Slovencev od 1797 do 1848«. Tugomer Samov nadaljuje povest »Ta r žici j«. »Pod vaško lipo« je j>oročilo o mladeniškem shodu v Celju in pismo vojaka-Orla iz Crnegore. Dekleta se pridno ogla-8ajo v Dekliškem vrtcu. Društveni glasnik vsebuje oceno knjige: Gospodarska geografija, ki jo je spisal solrudnik Našega doma dr. V. ftarabon. Knjiga bo izvrstno služila predvsem voditeljem in predavateljem naših Izobraževalnih društev. »Naš dom« bi moral imeli naročen vsak slovenski fant in vsako slovensko dekle. — Uprava je v Celju, hotel »Beli vol«. pr Poreko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani ima v zalogi litoarafirane oartiture F. Ada- mičevega moškega zbora »Je pa davi alanca pala« (izza časa skladateljevega bivanja v rue-ekem ujetništvu) ln E. Adamičev popularni eolo- j spev »Nocoj je pa lep večer« v priredbi pe- j vovodje O. Molla za moški zbor. Pesmici ste lahki in primerni tudi za manj izurjene zbore. — Naročajo se pri pevskem društvu Ljubljanski Zvon, Narodni dom I. desno, LJubljana. r Anglo-Chatolic. Južnoangleška dežela se je že davno nagibala h katolicizmu. Današnji dan je ta pojav na Angleškem opaziti vsepovsod, nagibanje v katoliško cerkev znatno narašča. Pred desetimi leti se je družina srednjega stanu ponašala, če je bila katoliška; to je pomenilo nekakšno aristokracijo. Prestop h katolicizmu se pa ne vrši mahoma, ima svojo prehodno postajo, to so tako zvani Anglo-Chatolics. To so Anglikani, ali njih cerkev jim ne zadostuje, obiskujejo katoliške cerkve, zlasti pa vplivajo na anglikanske cerkve, ki so se v zadnjem času nesporno spremenile. Prejšnja »low church« se je razlikovala »high church« po svoji preprostosti, dandanes pa so cerkve anglo-katoličanov vedno bolj podobne katoliškim in sicer tako glede opreme kakor tudi glede obredov. Tako se polagoma pretvarjajo v katoliške cerkve in njih obiskovalci v katoličane. Anglo-katolicizem je vidno prehodni stadij, ki se mora vsekako izliti v silni preliv h katoličanstvu. Pred dvajsetimi leti bi bil komaj mogoč oficielen obisk angleškega kralja, poglavarja anglikanske cerkve pri papežu. Letos je brez razburjenja obiskal angleški kralj s kraljico papeža in z ozirom na kraljevo popularnost v Angležih ne bode ostal ta moment brez vpliva na uspeh katoličanstva na Angleškem. Katoličan-stvo ima danes brez ugovora misel za sebe, dandanes, ko človeka napolnuje glad po boljšem svetu, po duševni avtoriteti, ko so nas vse posvetne avtoritete tako sramotno goljufale. To je oddih duše, ki hoče ven iz morja bede in revne nepopolnosti. Tej želji ne ustrezajo reformirane cerkve s svojim suhoparnim nacionalizmom in zato je beg h katoličanstvu opaziti širom zemlje in ne samo na Angleškem. r Na Angleškem ne bo omoženih učiteljic, Ajngleški sodnik Eve je izrekel razsodbo v pravdi, ki jo je imelo 58 omoženih učiteljic proti svoji odslovitvi iz šolske službe. Mestni svet v Welsu, ki je odpustil učiteljice, ki so stopile v zakon, je bil k temu ukrepu upravičen zato, ker povzroči več škode, ako se poveča števila nezaposlenih mož, kakor če se odslovijo omožene učiteljice. K temu razsodku je prišlo sodišče, ne da bi bilo prekoračilo zakonite meje, zakaj izreklo je sodbo v javnem interesu. Vsekako se bode ta pre-cedenčni slučaj ponovil še v mnogem angleškem mestu. r Strah pred bljuvanjem Vezuva. Neajwljski ognjenik Vezuv kaže zadnji čas zopet znatno delavnost. Srednje žrelo se je razpočilo in sesedlo. Nalo se je odprlo novo stransko žrelo, ki ima 8 m v premeru. Iz tega neprestano bruha lava, ravno tako iz drugega manjšega žrela. V bližnjih krajih so bili močni potresni sunki. Prebivalstvo je prestrašeno. Vendar izjavlja prof. Malladra, član ve-zuvske opazovalnice, da je sedanje delovanje ognjenika čisto reden pojav in da se ni bati kake katastrofe. r 70.000 ljudi naradi povodaji brez strehe. Zbog silnega deževja je udarila Volga čez bregove ter zalila celo vrsto občin tatarske republike. Nad 70.000 ljudi je izgubilo vse svoje imetje, a 400 ljudi ;e našlo smrt v valovih razdivjane reke Volge, Na rešitev živine še misliti ni bilo. Umevno je samo ob sebi, da je povodeni uničila ves pomladanji in poletni pridelek. Tudi več tvornic je porušenih. Škoda je ogromna, neprecenljiva. r Maršalska palica Nikolaja Nikolaje-viča najdena, V petrograjski katedrali, v enem stebru glavnega oltarja je bila zazidana maršalska palica, ki tehta 4 funte in je narejena iz cekinovega zlata s 110 velikimi briljanti in smaragdi. Najdena je bila nedavno tega. Palica je ovita z zlatimi palmovimi in hrastovimi vejicami. Njeno vrednost cenijo na 4 milijone zlatih rub-ljev. Najvišji upravitelj rečene katedrale Bobrovski je bil aretiran, ker je bil osumljen, da je hotel to dragocenost prikriti pred konfiskacijo sovjetskih oblasti. Kakor piše »Ost-Express«, se je pri preiskavi dognalo, da gre tu za maršalsko palico, ki jo je podaril car Aleksander II. bratu Nikolaju Nikolajeviču ob priliki njegovega imenovanja za maršala 1. 1878. Palica je bila prej spojena po električni napeljavi z vojašnicami Semenovskimi, da bi bila tamkajšnja straža alarmirana, ako bi poizkušali tatovi palico ukrasti. r Perzijski šah in špargelj. Ko je bil prišel perzijski šah Nasredin prvi pot v Evropo, sc je pomudil nekoliko dni tudi v Londonu. Pri tej priliki ga je povabil princ Valeški, poznejši kralj Eduard VII. v goste, katerim so prišli med drugim na mizo tudi špargeljni ali belušL Šah pa, ki doslej belušev še ni okusil, je debelo gledal tolika stebla, ker ni vedel, kako bi se enravil nania. A končno se ie odločil, vzel špargelj v roke, mu odgriznil glavico, a ostanek je zagnal na tla, v silno strmenje vse družbe. Princ Valeški je pa ostal miren in hoteč vzdržati situacijo in zlasti dragega gosta »kriti«, je začel še sam tako delati. Zdaj je morala cela družba posnemati prinčev zgled. Lahko si mislimo, kako osuplo so gledali strežaji, ko je vse omizje uživalo šparglje na tak način, da so leteli ostanki belušev kar preko glav visokih gostov vse križem po tleh. Poravnajte naročnino ! is HsiiisiiiEžii^iiismEt iisiii Narodno gledišče. DRAMA. Nedelja, 17. Junija: KAR HOČETE. — Izven. Ponedeljek, 18. junija: 2X2 = 5. — Red C. Torek, 19. junija: 2X2 = 5. — Red E. OPEKA. Nedelja, 17. junija: GORENJSKI SLAVCEK. VU,,; Frunja poje g. Banovec. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Izven. Ponedeljek, 18. junija: LUIZA. — Znï ob j pol 8. uri zvečer. — Red D. Turisîîka in sport. Mi\lnerjera koča na Crnl prsti otvorjena. žili. | planinsko društvo naznanja, da se je Malnerjeva koča na Črni prsti otvorila. Motoklub »Slovenija«, naše najmlajše športno društvo, priredi v nedeljo, dne 17. t. m. avojo prvo prireditev in sicer regularitetno tekino na 112 km dolgi progi Ljubljana-Planinn-Cerknica-No-vavas-Vel. Lašče-Turjak-Ljubljana. Pri tej tekmi so stavi na vozilo in vozača ostre pogoje. Brzina, a katero mora vozač po vsej progi enakomerno voziti, jo minimalna. Tajne kontrole bodo zaznamovale vsako prehitro ali prepočasi voženo minuto, kar šteje vsakemu tekmecu eno slabo točko. Vozila so razdeljena v kategorije po cilinderski vsebini in bo zmagovalec tisti, ki na vsej progi vdobi najmanj kazenskih točk. Odhod tekmovalcev je na Tržaški cesii pri km 2.5 ob 9. zjutraj. V Novivasi triurni obligatni odmor in glavni cilj na Dolenjski cesti pri km 3, kamor dospejo tekmovalci med 4. In 5. uro popoldne. Prijatelji vedno bolj se razvijajočega motoclklistiškega športa se vabijo k startu in cilju. Po prihodu vseh tekmecev na cilj, skupna vožnja na prijateljski sestanek v hotel »Tivoli«. Podružnira SPD. т Kranjski gori priredi ob priliki praznovanja 20 letnice svojega obstoja pri svoji koči na Gozdu pod Vršičem dne 8. julija 1928 veselico z nastopnim sporedom: 1. ob 8. uri sprejem gostov na kolodvoru v Kranjski gori, 2. odhod h kofi, 3. ob ti. uri služba božja s petjem in godbo, 4. nagovori, 5. ob 14. uri planinska tombola, 0. .prosta zabava. Koča na Gozdu, ki stoji ob lepi državni cesti čez Vršič na Bovec 1340 m visoko, je oddaljena od Kranjske gore Io dve uri ter je dohod vrstni in obstojajo le iz turistovskih in lovskih pole njej po lepi romaniični dolini Velike Pišencc tudi neturislom brez vsake kakršnekoli nevarnosti mogoč. Kdor se hoče navžitl zdravega planinskega zraka brez vsakega trudi in biti enkrat odkrito vesel. naj ne zamudi lepe prilike. — Godba 40 moč iz Jesenic je zagotovljena in sodeluje mešan pevski zbor iz Kranjske gore. Dobitki tombole so raznovrstni in obstojajo le iz turistovskih in lovskih trebščin. Srečka po 3 Din. — Zatorej v nedeljo dne 8. julija letos vsi h koči na Gozdu pod Vršičem! — Zveza z vlaki: odhod iz LJubljane z jutranjim hiristovekim vlakom ob 4. uri 40 min., prihod v Kranjsko goro ob nekako 8. uri — odhod iz Krani-sek pore ob 20. uri 23 min. ter zveza iz Jesenic z Ljubljano. — V slučaju slabega vremena se veselica preloži na prihodnjo nedeljo. Razvrstitev startov k »dirki« Novo mesto dne 8. Julija 1923: Ko'esarskl klub »Danica« na Jožicah, fltart v Ljubljani pri km 70 ob 7. uri; »Pri-morje« v Ljubljani, start v Ljubljani pri km 70 ob 7.20; »Zvezdac v LJubljani, start v Ljubljani pri km 70 ob 7.30; »Ilirija« v Ljubljani, start v Ljubljani pri km 70 ob 7.85; Moto-klub »Slovcnijac v Ljubljani, stari v Ljubljani pri km 70 ob 7.40; kolesarski klub »šoštanj c, start v Šoštanju pri km 120 ob 6.30; »Celjo«, start v Celju pri km 94 ob 0.30; »Hrastje-Mota« start v Mariboru pri km 158 ob b.80 ; »Perun« v Mariboru, start v Mariboru pri km 158 ob 5.35; »Edelweiss« v Mariboru, start v Mariboru pri km 158 ob 5.40; >Delavski kolesarski klub« v Mariboru, start v Mariboru pri km 158 ob 5.45; kolesarski klub >Št. Jernej«, start v &t. Jerneju pri km 17 ob 7.45; »Novo mestot, start v Novem mestu pri km 10 ob 8.50; -.Sokol« u Bjelovaru, start v Zagrebu pri km 78 ob 7.25; »Zvezda« u Kariovcu, start v Karlovcu pri km 04 ob 7.30; »Oraoc u Zagrebu, start v Zagrebu pri km 73 ob 7.35; »Grafika« (sekcija) u Zagrebu, start v Za- IS Xosife Palma l^aučul^ pefe iu l^aučul* poHplate. %mžam céna! Sv1* кГЛ grebu pri km 78 ob 7.40; »GradjanskI športni klub« (sekcija) u Zagrebu, star v Zagrebu pri kin 78 ob 7.45; Kotoraški klub »Sokol« u Zagrebu, start v Zagrebu pri kui 78 ob 7.50; Hrvatski klub moto-ciklista u Zagrebu, start v Zagrebu pri km 78 ob 8. uri. — Cilj za vse klube v drevoredu na Ljubljanski cesti z godbo — Skupni masprski lokal v gostilni Ferlič poleg cilja. — Vsi starterji imajo uravnati uie točno po železniškem času. Vsak klub ima slartati točno ob določeni uri. Klubi, kateri priredijo kvalitetno vožnjo, skupinsko vožnjo alf zlet, se imajo takoj javiti podpisanemu odboru. Istotnko naj podpisanemu odboru javi vsak klub način vožnje (prvenstvena dirka, otvoritvena dirka, kvalitetni vožnja, skupinjska vožnja, zlet). — Zara. di obeda naj javi vsnk klub število udeležbe (dirkačev, izletnikov naruvnost na podpisani kluh. Skupni obed ob pol 1. uri. — Vsak klub naj po dopisnicah javi približni čas oroŽniškim postajam, katere med dirko pasira. — Odbor. Imaš bolečine v obrnzu? V celem telesu? Upgir£g>i№i Etaa-FïaïîS? PotrebuieS dobrodojuo ln okrepčujoče mazilo? Uporafeija! Elzs-FlssSdS Ali te muči glavobol? — Zobobol? — Tigatije? Elporstri&I E!za-FSnls3 2 Ali želiš najboljše za negovanje zob, kože, glave? 11?&гађШМ Etaa-FInld2 Ali si preveč občutljiv glede mrzlega zraka? Uporabili Efca-Fln№5 Ali želiS dobro domače in koemeteko sredstvo? Мрага&И Elza-F3aidS Fellerjev pravi Elza-fluld jo mnogo močnejši, izdatnejâi in boljšega delo vanja kakor francosko žganje. Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi ti rečeš To je najboljše kar seni kedaj okušali Zahtevaj Elzafluid \ vseh tozadevnih poslovalnicah, vendar pa zahteval samo pravi Elzafluid lekarnarja Feller. Ako naročiš naro.vi ost. stane z omotom in poštnino če sedenar poSlje naprejulipopovzetji 3 dvojn. ali 1 špecijaln. etekl. 24 Din 12 30 8 12 84 146 208 it p " " Kotprimot: Flza-obliž zoper kurja očesa 2 Dia in 3 Din; Elza-mentolni črtniki 4 Din; Elza-švedsUe kapljice za želodec 10 Din; Elza zagorski prsu! sok proti kaši ju 0 Din; Elza-ribje olj« 20 Din; Elza-voda /a usta 12 Dm; Elza-kolonska voda 15 Din; Elza-šumskl miriš za sobo 10 Din; Glyceriu 4 Dm in 15 Din; Lysol, Lysofurm 12 Din; Kineški čaj od 1 Din dalje; originalno Hadikum francosko žganje, velika steklenica 13 liin; Elza-mrfeani prašek 7 Din; strup za podgane in miši7Diu Zu razno se omot in po&tniua računate posebej. Na te cene ве računa seda' 5% doplačila. Pisma je natančno nasloviti na: EU G EN V. FELLER. lekarnar, STUBICA DONJA. Elza trg 134. Hrvatsko. izurjena kuharica ISCE MESTA pri starejšem samskem go sjjodu. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 3657. SPREJMEM dobro, samostojno kuharico Pogoj: pridna, poštena, točna; starost od 23 do 35 let. - JOSIP PLTEL1NC, Sv. Pelra nasip štev. 7. 3515 obratovodja Na večji žagi s polnojarmeuikom na Gorenjskem DOBE MESTO popolnoma samost« vc5č tudi vseh popravil, A јјпмп;- jj za samice. Rellek-dalje ^ *.oy«i Jf tiram le na popolnoma samostojne, dobro izvežbane moči, vešče vseh popravil. — Ponudbe pod: «ŽAGA 3412« na upravo »Slovcnca«. Agilno akvizîterje za Ljubljano, Maribor in Celje ISCE domača zavarovalna družba. Visoka provizija ev. stalna plača. Prijava na upravo lista pod »AGILNI AKVIZ1TERJI«. Primerne službe išče <1 letni URADNIK s sodno, finančno in otarsko ter odvetniško prakso. — Cenjene ponudbe pod »Praktičen« na upravništvo. linfinilt' zmožen vseh pisarn, del, Ul!allll!l\ strojepisja, dopisja, knjigovodstva, in upravnih f»oslov, IScE SLUZ-BF. proti zmerni mesečni plači. Nairaj« gre na deželo, vendar mesta niso izključena. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod naslovom: »Gorenjec« 16 — 3576. Provizijskega potnika za kemične in farniacijske proizvode, iz vežbatiega v tej stroki, ISCEM. • Nasloi pove uprava »Slovenca« pod štev. 3572. Zanesljivo žensko starejšo, ISCEM k otroku. Vpraša se*. IVAN ŠIMENC, Ljubljana, Gradišče 12, vrtnar,! 3605 Več dobrih pleskarskih pomočnikov) SPREJME po dobri plači Josip JUG, LJubljana, Rimska cesta štev. 16. isiiissiiissiiisiiisiiissiii: PRODAM enonadstropno HIŠO * lepim vrtom, v Ljubljen.. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod šiev. 3599. Za žaganje drv t motorjem, po najnižji ceni in ob točni pcstircot, feC |«ij\40U! i\t. l-Uv.!jJA>f. --Naročila sprejema g. Pucihar, na stojnici pri Zmajevem mostu, in Poljanski nasip štev. 22, I. nadstr. 3600 ЈвГ" KUPIMO dobro ohranjeno -me STRUŽNICO event. tudi novo. — Ponudbe na: I. jug. tvornico rinčic in kljukic v Stražiščn pri Kranju. 3584 svarilo. Podpisana opozarjava vse nama že piecej znane obrekovalce — in to zlasti one iz Radovljice, ki razširjajo neutemeljene in lažnjivc govorice —, da bova proti njim odslej brez izjeme kar najstrožje sodnijsko postopala. ! Vsak pometaj pred svojim pragom! i Radovljica, 14. junija 1923. Anica in Mirko šimnlc. :rn9:=iii:rtii=:tii=igi:=tiis2: j NAPRODAJ STA dve novi tračni žagi (BANDSÀGE), premer 70 nn, na elektr. pogon, težki okrog 650 kg, po zelo ugodni ceni. Zadevna vprašanja sprejema uprava •Slovenca«: pod šifro: »Tračna žaga 3644«. Starejša samostojna gospe ISCE prazno ali meblovanosobo če mogoče s kuhinjo, kjerkoli na deželi. -Ponudbe na g. Iva Miiler, Vidovdanska c. 3 KOLESA najboljša, PNEUMATIKO in vse dele koles nudi po original, cenah zastopstvo tvrdke J, Goreč M. R. PLEVEL, Preska pri Medvodah. 3407 PILE in RASPE Izvrstno naselcufe IVAN FIG AR pi/arskl mojster Hrenova ulica 19 Ljubljana iMiiiMVitfiftiMiMiiiMiiitiiiiiiittitttNftttitMitmtiMi ntniiiinin omili! L L I Ljubljana js prs5siilc3 suojo pisarno | Pred Šhofsjo št. 1. | (vis à uis magistrata) TRGOVCI ! GOSTILNIČARJI ! Enkrat poskusite naročiti garantirano sladke plemenite rože paprike v juta - vrečicah po 1.0, 15, 20 kg za ceno 60 Din za 1 kg. Razpošilja po pošti po povzetju takoj G. P. Prodanovič, paprika-eksporf, Novi Sad, Vojvodina. Trgov, lokal v Celju premoq TRGOVSKI LOKAL pripraven za špecerijo ali delikateso, vzamem v najem, ali odkupim z inventarjem. Event. vzamem hišnega lastnika v kompa-nijo. - Ponudbe pod »LOKAL 5000-3654« na upravo »Slovenca-. Dražba lova. Dne 26. junija ob 11. uri dopoldne se vrši pri okrajnem sodišču v Kranjski gori, «oba štev. 2, dražba zasebnega 1 o -v a, ležečega v podobčini Oozd. za dobo 3 let. Revir leži v Julijskih Alpah in men 161 ha. 52 a, 60 mJ. Pogoji se lahko upo-gledajo v sodni pisarni. 3647 Gostilničarji, pozor! Večjo množino izvrstnega LJUTO-MERSKEGA in HALOŠKEGA uino letnik 1922 od 18 do 24 K' in VlSId staro, letnik 1921, od 32 do 40 K za liter, TAKOJ PRODA GJURO VALJAK, »Grajska klet«, Maribor. 3643 s prostornim skladiščeni, kletmi itd., pripraven za vsako trgovino ozir. podjetje ali pisarno, sredi, mesta, v prometni ulici, z inveutarjcni in blagom, ali brez istega, je ODDATI 7.л r-faluo takoj pod ugodnimi pogoji. — Pojasnila daje in pogoje se izve v Informai iiski pisarni »KOMPAS« v Celju, Aleksandrova ulica štev. 4. NAPRODAJ VEČJI industrijski objekt za izdelovanje kovinskih predmetov z vodno močjo, stalno, 24 HP, ua dve vodni kolesi z vsemi poslopji in vsem zraven pripadajočim inventarjem (stroji), 5 minut od železn. postaje, po zelo ugodni ceni. Delavske moči po nizkih cenah na razpolago. Naslov pove uprava lista. 3646 PRODAM veliko posestvo velik GOZD, NJIVE, lepa, močno zidana H1SA, vse zasejano, vinograd, sadovnjak, vse ob glavni cesti. Ceua 60.000 Din. — BARBARA PAAR, Gornji Lakenc š». 35. p. Mokronog. 3655 Kumno, janež, rdečo deteljo, semensko ajdo, lipovo cvetje, suhe gobe itd. plačuje najbolje SEVER in KOMP., Ljubljana, Wolfova ulica št 12. 3632 se dobi po ugodnih cenah vsako množino. — Prodajni ur .a ti Seiut-fanSkega premogokopa, ljubljena. Krekov irg tO. POZOR! г gumo, po ceni naprodaj ic od 250 Din. Ljubljana, Zvonarska ulica ši. 1. eriko linija Ш №№к№а Simon Hmcfec, ЕјМјапо, тштпт mm s«. Sprejema potnlhe * fuzno In severno Ameriko, izdalo ločna polasnlta ln profloje vo?ne liste. Ođteođ lz ЈШћЈјаке vsaft Seđerc Glavno zastopsivo za Jugoslavija IЛ .B" cesïa pri državnem hoiođvoi^ Podružnice: BEOGRAD: OaSfcansha mm 25. SUŠAK: Јвто 6j. ivoševtt, Harolinsho cesia !@o. SPLIT: An№ 5IU8C, BHoftlecllanova obala 13. GRSŽ: Ivo LOVKCCVUL DSïOLJ: Gjorgfe J. Dimlfrljevic d Homp., Dnlevard Kra«e ABesisciiara ш. VELĐEClfEREIf: ®u$an Ц. mnailovlć. Trd Kra^a Petra 4. Potolhe spremlja do Hamburga družbeni uradnih Stamiuaiiie z 2 sobami, kuhinjo in pritiklinami, v novi ali stari zgradbi, event. z name-ščenjem, IŠČE mlad zakonski par brez otrok s 15. septembrom t. 1. — Ponudbe pod »INOZEMEC 20« na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. 3642 rhfnÛlK dobro ohranjen, pro-UldolIVil dam za 6000 dinarjev. — Naslov pove upravništvo lista »Slovenec« pod štev. 3539. Kupodaja košnje. Danes, 17. t. m. ob 5. uri popoldne na Dunajski cesti pri Pekovskem (Tavčarjevem) križu PROSTOVOLJNA JAVNA DRAŽBA KOŠNJE. 3649 Vilo boli?° kmečko hišo z nekaj orali zemlje, travnika in gozda, KUPIM. — Ponudbe na: V. ŠIRŠE, Jesenice ob Savi, Dolenjsko. 3612 Dvorlqm ■ fino kompletno JEDILNI-r rUUdlll. eo, ZOFO, več FOTELJEV, razno drugo pohištvo, LINOLEJ-PREPROGA, dva LESTENCA in večjo množino nemških KNJIG. — Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 3653. TOVORNE O ЈГ E O N E RABI.3 E hi E 3*€J©REC L3 U BtJANA PALAČA U'KRED'B- fMiak LES rezan in tesan vseh mer, hrasfovino in bukovino, DRVA IN OGLJE, kupim. Ponudbe z zadnjo ceno pod »Persoglio« na upravo »Slovenca«. 3575 Zelo doBro vpeljana v prometnem mestu Slovenije, takoj prav poceni naprodaj. — Ponudbe na: NABERGOJ, Maribor, Gosposka ulica štev. 36. 3548 NAPRODAJ JE kom. družba za strojno in elektrino industrijo. Pisarna : Ljubljana, palača Ljubi], kred. banke, Dunajska cesta 1 b lil. nadstr. Delavnica: Vit, Glince 5. Gradi električne centrale In električna naprave za lui In mod. Imšuio ne električne Inštalacije, dobavlja ves električen materl]al, generatorje, elektromotorje, transfsrmatorje Priložnostni nakup! že nad 20 let obstoječe, bogato založene TRGOVINE Z GLASBILI (v vrednosti 60.000 dinarjev) PRODAM ZA POLOVIČNO CENO. — S.. KMETEC, Ljubljana, Kolodvorska nlica štev. 26. 3379 (Bandsagc) 700 mm rolue. — ALFRED AMANN, Ttžič. 3032 PRODAM MALO _ jm> — na zelo lepem kraju. Cena primerna. — Kje, povedo v ZELENI JAMI štev. 157. parcelo V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical k Sebi našo dobro, ljubljeno soprogo, mamo, gospo Morijo Deron po]. Burgor soprogo posestnika in gostilničarja ki je danes dopoldne v 33. letu svoje starosti, previdena s tolažili svete vere, po dolgi in mučni bolezni v Gospodu zaspala. Pogreb bo v ponedeljek, 18 junija, ob 9. uri dop. iz hiše žalosti, Beričevo št 23, na domače pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Dolu, Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Beričevo, dne 16. junija 1923. MATIJA JERAN, MICI, URŠKA, KATICA, soprog. hčerke. SOBNI SLIKAR, LJUBLJANA, Mestni trg Stev. 12, se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. — Izvršitev točna, ccne zmerne, 3272 Otroški vozički več vrst, DVO-KOLESA raznih I nodclov, najnovejši motorčki amerik. Upa ■ [ *Evans«. Velika zaloga pneumatike in de-I ov po uajnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa I popravila, emajliranio in poniklanje. — I vvTpihlinO// F- L-> tovarna dvoko-I » I i IMUIiavt les Jn otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovska cesta 8t. 4. 2661 Delnice trboveljske pre-mogokopne družbe kupim - Takojšnje ponudbe prosim na naslov: CIRIL LENDOVSEK, tajnik okr. hranil-niče, Školja Loka. 3621 Kupim harmonij dobro ohranjen, za malo cerkev. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod: »HARMONIJ 3604«. srne, divje koze, divje prašiče, zajce, fazane, jerebice, kljunače, divje race J* i ■ m b i ! q vsak čas in vsako množino po naj- I\ 11 jjJ M j G višjih cenah od oddajnih postaj 2180 v veletrgovina z divjačino, ČAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija. Telefon interurb. stev. 59, 4, 3. — Brzojavi: VAJDA, Čakovec. Večje love prevzamemo potom naših organov od lovišč. Soliden in točen obračun. "•C Prostor za delavnico v mestu v približni velikosti 120 m'. IŠČEM. — Ponudbe na upravo lista pod šifro «DELAVNICA 3592«. UGODNA PRILIKA! Sadilna ln mesarija naprodaj Krasni in veliki gostilniški prostori, z vsem inventarjem, posodo, steklenino, sodi, vinsko zalogo, žganje, likerji, 1 izboren konj, več voz sani itd., na najprometnejši točki v industrijskem kraju, se radi družinskih razmer TAKOJ PRODA. — Cena 350.000 dinarjev. — Plačilni pogoji najugodnejši. — Nasiov pove uprava lista. — Konce-sua tiftiitrTfrvv = Za izborno eksistenco se garantira. Naprodaj vinograd Brcžicah v izmeri 1 orala, v lepem kraju in na solnčni legi, po nizki ceni. Več pove F. KOSMAČ, Mali. Mengeš, okr. Kamnik. Posestvo gosposka liiša, gospodar, poslopje, kom-pietha kmetija, 4—5 oralov, rodovitno, posejano, veliki travniki tik ceste, vel. prostori. lepi vrti. DAM po primerni ceni ta-1 koj v NAJEM. - Si LEB1C, DOBRNA j pri CELJU. 35821 Objava. Čast nam je obvestiti slavno občinstvo, da smo uredili v naši tovarni posebni oddelek za lesorezbarijo in strugarstvo. Iidelujemo vseh vrst držala za zvonove, podložne deščice, držala sa vsako industrijo, kakor tudi vse fasonirane predmete za mizarje ln industrijo, lesene svečnike, etruganc in rezane. Preskrbljeni smo z vsemi najmodernejšimi stroji ter smo v stanju vsako naiodlo brzo in kulantno izvesti. Obenem priporočamo naSe bogato preskrbljeno skladišče električnih lestencev, nočnih svetilk in vseh ostalih elektrotehniških potrebščia Lastni izdelek električnih baterij in žepnih svetilk. Ivan Paspa i sinovi Zagreb Poslovnica: Bogovičeva ul. 9. Int. telef. 8—9U Tovarna: GunduličevH u!.41. Telefon 7—25 liiililPlPlPiiiiVIIlli;Biii4Pl>ViiPWil IÎH MEDJIMURSKI KONJI! Poltežki in (isto težki konji ter kobile za vprego in odgoj za gospodarstva in tovarne Stoje stalno za prodajo pod najkulantnejšlmi pogoji pri E. VRJDR veletrgovina s konji CflKOVEC, MEDJIMURjE, JUGOSLAVIJA. Brzojavl : Vajda Cakove« Tele». Inltrurb. 59, 4 Kompleten kino - inventar z kompl. GAUMOND-aparatom, 4 PHS benzinagregatom z diriamom brez magneta in ver gazer ja, pianino, 2 električni peči, nad 200 bukovih zaklopnih stolov etc. etc. se proda na javni dražbi dne 19. junija ob 11. uri y skladišču Javnega skladišča in prevozne družbe d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje (carinama). — Izklicna cena je 45.000 dinarjev. Tvrdka M. Br se je preselila iz Židovske ulice 5 v Stritarjevo ulico 2 (v prejšnje prostore Ljublj. Kredit, banke:) ter se priporoča p. n. občinstvu za nadaljno naklonjenost ■ «SES H и Ako še niste, pošljite naročnino! Nazxiortilo. Cenjenemu obMnstvn si dovoljujem uljudno naznaniti, da sem I Godbeniki ! ■ ■ ■ g? dobre moei, i dalJSo prakso ea prvo In drugo vijoUno, B; čelo, bas, glasovir in harmonij se spreimeto e 1. nvgn- SJ stom pri večjem, modernem podjetju v Ljubljani. Pismene K ponudbe i navedbo dosedamega delovanja in stalnim na-P elovom na upravo lista pod šifro „glssba «316". od gosp. Irana Jakin-a, Dunajska resta 5 ter začnem izvrševati obrt odnosno prodajati pekovske izdelke dne IS. junifa f. 1. Pripravljal bodem tudi najfinejše pecivo in se povsem potrudil, da cenj. občinstvo zadovoljim z vedno svežim blagom, ter se osobito najtopleje priporočam dosedanjim odjemalcem za nadaljno^ naklonjenost, katerim zagotavljam že vnaprej točno in najsolidnejšo postrežbo. 1 I ■TO Z odličnim spoštovanjem Anion Piresker pekovski mojster lepo zdravo blago, KUPI v vsaki množini Tovarna stolov in lesnih LJUBLJANA — SODNA ULICA 11. r po naiviš/ih cenah, fa f*fflž/vProli oddajnemu po-od oddajnih postaj Ш §ЈШШ irduu brez odtegljaja & Vajda, tm Ш, Čakcvec, Med/inturje, Jugoslavija. Brzojavke: Vajda Cakovec. — Telefon interurb. štev. 59, 4 in 3. OTVORITEV ИНЕШИЕЕ21 Zdravilišče Rogaška Slatina Hotel : PtlEKSRNDROV D0!VI Divna lega Tri minute od vrelcev Otvoritev sredi јтца! Prvovrstna francoska in dunajska kuhinja Kerlovevarška dijetna kuhinja Casino de étrangers Prednaznanila na sobe pri ravnateljstvu hotela Brzojavke: Interhotel Zajamčeno popravljene Lokomobile točno iz skladišč Zagreb in Ljubljana Woll-I,uns; vsake velikosti. Stabilne in vozeče lokomobile Lokomobilni kotli Enoletno tvorniško jamstvo Prvorazredno generalno popravljene Popolnoma preizkušene Kurljive z vsakim gorivom Braća Fischer ZAGREB ''«ntoTČak 5 OTROŠKA MOKA mjdoljSA HRANA ZA 5 i DOJENČKE, OTROKE ia DOJILJE ; » : SlADOVNl O KAKA0 KRtlUO ZA B01.MKE hi REK0NVXLESCENTF. mit iTteosn naravni proizvodi iz (плш «lada .Vn-At'. IX D. ZA TVORNICO URANU. ZA0RC8, KSAVElttKA CCSTA Ili Jetika! : DR. PEČN1K ordinira za pljučne bolezni vsak torek in petek y Sv. Jnrju ob J. L, v Slatini pa za notranje bolezni. — či-tajte njegove 3 knjige o jetikil 3378 Fran Ravnikar, LiNto UMm lil. 25. Stavbeno in umetno tesarstvo, stavbeno mizarstvo, parna žaga in lesna mdusînfa. ffMOTÉi SIP mi Telelon štev. 415. Pošt. ček. zavod štev. 11.428 jjf II fJiJI Ц II UV S I Prevzemanje zgradb, hiš, vil, stolpnih streh, vrtnih utic, balkonov, ; 90 izdelujejo, kakor so tudi stalno v verand, stopnic, vrat, oken, mrežaste nosilnice za industrijske stav- ^iogi ргј MARTIN MALI eedlar-be, za večje razpetine od 12 do 40 m, po mojem sistemu, gtv0 in jjfanj0 avtomobilov, Domžale. Sprejemajo se vozovi tudi v zameno in popravilo. Solidno delo! Cene zmernel Združeni obrtniki: Ložar, Dragomelj, Mali, Kožar, Domžale. 1971 umnimi jiMinminisiuimiiH;:iiiflMM!M!!i!miimiiiiiiiii№;ii!iiiU(HmiiiiiiiJiiiiii:,'!ii;i!i;i!iiiiHiiii:i uiiiiiiiiiliiiiinins Zagreb-Rotterdam-New-Y ork % Generalno zastopstvo za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev i Hrvatska banka za promet s nekretainama d. d. Zagreb. | Odprava potnikov I., II. III. raz- | reda za Severno Ameriko In | Kanado z ogromnimi, najmo- | darnejiml hrovoznimi рзго- | brodi. Potovanje po odprtem | morju 6 do 7 dni. Najugodnela, | sigurna In farza vožnja. Izvrstna kuhinja. Vsak teden I л \ rjfO*. ШЈЛ — ^ t.-v fft/л I — / / 1ШШШ4 ! S Pristni, naravni s sladkorjem vkuhan pc 21 Din za kg nudi lekarna dr. O. PICCOL1 Ljubljana, Dunajska cesta. U Tovarna Nahrane, Sombor, Bačka jeden parobrod. Potniki tret- M Izdelovanje kemičnih in farmacijskih pro "У^=дгј7-|Г|ТИ|-||1 nr"т~ј" " - Tti~iTi :-j—:—:-;— I izvodov po najnižjih dnevnili cenah. ^W^StW- jega razreda 1111310 posoona g Glavni zastopnik za Slovenijo 1er Istro ...,-----------I Mato Bielić, Ljubljana, Dunajska c. 33. Vzorci in ceniki vedno na razpolago. —> Cene konkurenčne. 3571 kabine z uzorno čistostjo. I Vsestranska pojasnila daje vsakomur brzo in brezplačno : I Hoiland-ilmerika Linija Zagreb, Zrinjski trg štev. 7. .......................................................................................................................................... Ia. E i MOKA, KORUZA Ia. zdrava, koruza defekt za konje, PŠENICA, OVES, pšenične OTROBE, koruzni ZDROB, k oruzna moka, Otrobe itd. Od 5 кд naprej, 1er na vreče in na vagone paritet kaka poitaja v Sloveniji po najnižji dnevni ccni. Razprodajo M. RIELIC. Dunaiska cesta 33 Dri «Balkanu«. — Garantira se za prvorazredno BANATSKO BLAGOI izdelovalnica perila, Židovska ulica štev. 1, II. nadstr. izdeluje vsakovrstno perilo za dame in gospode po nizkih cenah ter prezema naročila oprem za neveste. — Strojno všivanje mohvov in čipk. — SRAJCE za gospode po meri. 2483 P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel delikatesno ln špecerijsko Wrino < vnočevalnice v Stritarjevi ulici Stev. 3, katere izdelke bom še vnaprej prodajal Trgovino sem prenesti fiiDiTiuicvn IIT.ICO ŠSL 2> ter jo bom vodil na svoj lakot dosedanji poslovodja tudi v popolnoma na novo urejene prostore v SIRITAÏSJEV© ULICO s* sten račun v Se večjem obsegu kot dosedaj. Vse cenj. odjemalce zagotavljam, vnaprej najvestnejše postrežbe ter se priporoCam z odličnim spoštovanjem Anton Veibič Nova kuhinjska oprava, : belo plenkana: Kredenca, miza z dvema predaloma, 2 stolici, klop, slenska omara, i zaboj za premoč. — Solidno, moderno izdelano, je NAPRODAJ. Cena 3500 Din. SP. ŠIŠKA, šolska ulica SI. 1, pri mizarju J. BAJDE. 1500 Ali ste že preskrbljeni e knjigo r \ Dobi sc skoraj v vseh knjigarnah. Za isto se iščejo tudi gospodje, ki bi jo proti primernemu honorarju preslavili v angleški, Irancoski, italijanski in ruski jezik. — Naslov v upravi lista pod itev. 3488. Stran 8. SLOVENEC, cbffi T7. JuflïJa 'ЈШ. Stev. 138. лввИс Bi ISaaiwa i: 'ita^^.^n^ , Vam li izpadajo lasje, imate li prbaj ali srbež na glavi? — POSKUSITE TOREJ Z Dr. DRALER-Jevo brezovo vodo. ZADOVOLJNI BOSTE B Glavna zaloga za razprodajama j 1S1C" <Д jI Oddelak Jurij Orala. = yjlSad a«Hi Zagreb, PalmotUava 6'e. E5IIS6ISI!SIiS66S9SI9SS81S8SSIISIIS Zđraloic opeharne d. đ. irnrnm nudijo v poljubnih množinah mode! „A" In model „D" (uiorni crep), nafpripro-stejSe, rcojJrjMžnejSe in n«jjcenej$e siriife siren S«l.nj„S«, *** хШгко opelco. Na leljo poSljsmo popis ln ponudbe. Spretni zastopniki sa «prejmejo. iPaflHBBBii8iiBiimGaaBaiBrafliBiRiii!iiBB«iiiniBi KUPUJE vsako množino po najvišjih dnevnih cenah 3« Slograd, prej Peter Keršič, LJubljana, Zaga tudi les po naročilu na vsakovrstne dimenzije. r- PARNA ŽAGA , Spod. ššška, ! 3638 : _ i AMD. JAKIt taszrna kel in Сео1|ез d. û., prodajalna Мп&Цзпа, POLJANSKA CESTA ŠT. 13. Bogato skladišče moških, ženskih in otroških ČEVLJEV iz telečjega boksa v vseh bojah, govedjega boksa in rjave kravine. SOLIDNO DELO! 3480 NIZKE CENE! Zahtevajte ponudbo. ! Papir na debelo. TvornlSke Gene. Špecialiteta OVOJNI PAPER i (papir za pakovanje) vseh i vrst, dalje tiskovni, konceptni I pisarniški, risalni papir itd. ! po TVORNIŠKI CENI vedno i v zalogi. GLAVNA ZALOGA „ABAOIE" cigaretnega papirja Д. LAMPRET Llubijana, Krekov trg 10 Telefon 247. TiMiimnuniuimtnmnininuimimimimmiiii Vila na Bledu s petimi sobami in pritiklinami, popolnoma opremljena, s čolnom vred, SE PRODA. - Več se izve vsak delavnik od 1.—2. ure v Ljubljani, Aškerčeva cesta 15 (dohod iz podaljšane Bleiweieove ceste). p oitus dite tvrdikl N ^ ^^ lltlltllllCUIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllill тшшшшпштч-шпшшишшш гттпнтпнтт.шнишмшттп Ljubljana, Gosposveîska IS. тштттш 1.11ВШЕИНЕ, Mestni trg iO. .14 "v «h PARNBK 99 в ItagtHcdernsîSl, naioeCfš ïn ла|ћоЦ Suksiisn! oceaaski parsrit V tej čudoviti ladiji so utelešeni največji izumi znanosti, vse moči kapitala in uspehi iznajdbe. Neprimerna udobnost v vseh razredih. Prise pot9v>a«i|e y HYorfe w. julija 1923, potem 7.8., 28.8, 18. 8.10., 29.10. itd. vsake 3 tedne iz Southam-ptona — Cherbourga, Vse podrobnosti pove spodaj stoječi naslov. Bremen — iieui ITorK Direktna zveza s krasnimi ameriškimi Wadmmi parnikl. Neprekos-nl po udobnosti, čistoči in po izborni osUrbi. Nagle in varne ladje! „Geerje ИиДО* „PresMeot Filimere" „Président hriity" JnsiM »mir „(merica" „Presne« firibar Zahtevajte podrobna pojasnila In brodar. Ust 214. Izborna prilike za prevažanje blaga UNITED STATES LI koncesijonirano podjetje za vodovne inštalacije, parne in vročevodne kurilne naprave, popravilo in postavitev kotlov za visoki pritisk ter parne napeljave. — Lastna delavnica za stavbno in strojno ključavničarstvo na Viču-Giince 5. pisarna Ljubljana, paleta LjublJ. kreditne banke Dunajska cesta 1b, III. nsdstopje Specijalno podjetje za napravo in dobavo modernih žag, transmfsij in strojev za obdelavo lesa. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Belgrad, Palata Beogradske Zadruge. Podružnice; Zadružna zvena t LJubljani. reitieic naziitanfa svafiim cenfenim odjemalcem. m 15. t. m. posluje v игеЈсмиШ prostorih v (poleg hotela StruheU) .„.,.......,.„■„.,.,........... in.. :,.,...,„..,„;„„„....:.,..■... ...i................ ............................................ .......................................................................................................................................................... LJUBLJANA Gradišče 10. pisalni stroji najmodernejšega sestava dobavi tvrdka ТЦГ Qry za pisarno in potovanje ^ J ïlï* IILil na mesečne Zahtevajte ponudbe in prospekte. јпГТГ-^ЈпЈј.ПЈ.ИјПпиЈ^нПитцн!!......шнмгпитцпнншш.жшш.ши........................... .пжпц.^пи.нјтТм^........»milil.....пПттмшишинттПТПинштп......иишпт......nn...... ™ ~ Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, Izdaia konzorcii »Slovenca«,, Odgovorni urednik: Mibael Мобкегс v Ljubljani,