r*ofttnina plačana ▼ 0oto*M. Leto LXV«, št. 241 Ljubljana, sobota 22. oktobra 1932 EdMji vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje m praznike. — Inseratt do 80 peti t a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 800 vrat a Din 3.—, večji tnseraU petit vrsta Dto 4-—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica ftt. 6 Telefon ftt. 8122, 3123, 3124, 3125 in 3126 PODROŽNIOE: MARIBOR, Grajski trg št. 8 — — _ — CELJE, Kocenova uHca 2. — Tel. 100. NOVO MESTO. Ljubljanska c Tel. ftt. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — m — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. ŠLO BO TUDI BREZ NEMČIJE i zunanji minister o razorožitvenem problemu — Resen opomin Nemčiji — Francosko-angleško prijateljstvo najboljše jamstvo miru London, 22. oktobra. Zunanji minister Simon je imel snoči v svojem volilnem okraju velik govor, v katerem se je dotaknil tudi vprašanja razorožitve. Simon je opozarjal na to, da vlada stalno dobiva pozive, naj vzame Hoov-rov načrt za osnovo razorožitvenih pogajanj. Vedeti pa je treba, je naglasil Simon, da je bila Anglija v Ženevi prva, ki je pozdravila Hoovrov načrt. Če bi javnost vedela, kaj se vse dogaja zh kulisami, bi boljše razumela vlogo angleške vlade, ki ni niti slabotna, niti rezervirana. Angleška vlada je tudi jasno in odločno opozorila Nemčijo na to, da je vprašanje takozvane enakopravnosti, kakor označujejo Nemci svojo zahtevo po ponovni oborožitvi, mogoče rešiti samo s sporazumom. Simon je v svojem nadaljnjem govoru opozoril tudi na izjavo Macdonalda, da Anglija nima nič proti enakopravnosti Nemčije na razoroži tveni konferenci in Nemčija dobro ve, kako si je Anglija prizadevala posredovati med Nemčijo in njenimi sosedi, ki so vznemirjeni zaradi nemške politike. Izgledi za naglo in resnično razorožitev so v največji meri odvisni od izboljšanja teh odnosajev. Prizadevanja za razgovor med zastopniki Anglije, Francije, Nemčije in Italije nikakor niso predstavljala akcije za sklicanje konference, ki naj bi nadomestila razoroži tveno konferenco, marveč zgolj metodo, po kateri bi se moglo na najlažji in najhitrejši način določiti pogoje, pod katerimi bi se mogla Nemčija ponovno vrniti na razoroži tveno konferenco. Nemčija je tudi ta angleški dobronamerni predlog odklonila in bo morala pač sama sebi pripisati posledice, Id lahko iz tega nastanejo. Nemška vlada mora vedeti, da se svet ne bo pustil ovirati v akciji za razorožitev, ki predstavlja prvo in splošno željo vsega sveta in da bodo velesile našle pota in sredstva, da se ta problem reši z ali brez sodelovanja Nemčije. Ob koncu svojega govora je Simon naglasil, da so se odnosaji med Anglijo in Francijo v teku poslednjih razgovorov, ki so se vršili deloma v Ženevi, deloma pa v Londonu in Parizu, še bolj ojačili in predstavljajo danes najboljše jamstvo za red in mir ter za gospodarsko obnovo Evrope. Papena žagajo Papenove politične in gospodarske reforme so odpovedale na vsej črti — Nesoglasja v vladi — Pred ostavko treh ministrov Berlin, 22. okt. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo skoro prišlo do krize Papenove vlade. Značilno je, da so sedaj na dopustu ministri za narodno obrambo, za finance in za gospodarstvo. Finančni minister grof Schwerin-Crosigh je nezadovoljen s proračunsko politiko Papena, zlasti, ker državni dohodki silno nazadujejo. K temu pridejo še nesoglasja med P apen o m in vojnim ministrom generalom Schleicherjem. General Schleicher ie sicer sedaj na dopustu, vendar pa ima razne politične ?estanke. Razširjene so celo govorice, da se je sestal z bivšim državnim kan- celarjem dr. Briinmgom. Poleg teh diferenc v vladi sami se podčrtava tudi dejstvo, da važni gospodarski ukrepi vlade dosedaj niso uspeli. Najavljeni načrt o reviziji ustave je vznemiril vse prebivalstvo. Poleg tega pa je doživel Papen popoln poraz v kontingent ni politiki ter s svojo oboroževalno zahtevo spravil Nemčijo v tak položaj, da sedaj nihče ne ve izhoda. Govori se, da bo zaradi tega več ministrov podalo ostavko, da bi v tem izzvali krizo vlade in izpremembo sedanjega kurza, ki je docela zgrešen. ipremembe v če škoslovaški vladi Nova vlada pod predsedstvom Malvpetra bo imenovana najbnže še danes — Trije novi ministri Praga, 22. okt. g. Pogajanja desig-niranega ministrskega predsednika Malvpetra so se snoči ugodno končala. Ob 18. se je sestal ministrski svet, da še formelno sklene ostavko celokupnega kabineta. Imenovanje nove vlade se bo najbrž izvršilo tekom današnjega dne. V novem ministrstvu, ki ga bo vodil Malvpetr, bo prišlo do izprememb le v štirih rasorih, in sicer v notranjem ministrstvu, ki ga bo prevzel morav-sko-šilezi jski deželni predsednik Jan Černy, ki je bil že dvakrat na čelu uradniške vlade. Dalje bo vstopil v vlado namesto dosedanjega prometnega ministra, ki je bil v vladi kot strokovnjak, dosedanji prehranjevalni minister socialni demokrat Bechyne, katerega ministrstvo se bo likvidiralo. Namesto dosedanjega trgovinskega ministra Ma-touška (narodni demokrat) bo stopil njegov klubski tovariš inž. Ježek. Za šefa ministrstva za narodno obrambo bo imenovan dosedanji poljedelski minister Bradač, na njegovo mesto v poljedelskem ministrstvu pa bo stopil vodja slovaških agracev dr. Hodža. Vsi ostali resorji ostanejo neizpremenjeni Nov mož v vladi bo narodni demokrat Ježek, dočim je bil dr. Hodža že minister. Za predsednika poslanske zbornice bo namesto Malvpetra izvoljen vodi- telj desnega krila agrarne stranke dr. Stavek Od dosedanjih ministrov izstopijo iz vlade Viškovskv in Slavik (oba agrarca) ter železniški minister Hula. V novem kabinetu bosta dva neparla-mentarca, namreč notranji minister Černv in finančni minister Trapi. Razmerje strank v kabinetu se bo v toliko izpremenilo, da bo agrarna stranka sedaj zastopana samo s tremi ministri, ker bo od agrarca Slavika prevzel notranje ministrstvo neparlamentarec. Nemška ministra socialni demokrat dr. Czech in dr. Spina (zveza nemških poljedelcev) ostaneta še dalje v vladi. Praga, 22. oktobra. Nova vlada bo sestavljena, kakor se je zatrjevalo v dopoldanskih urah, takole: predsedstvo Malvpe-*ry (agrarec), zunanje zadeve dr. Beneš (nar. socialist), notranje zadeve dr. Jan Cerny (agrarec), finance dr. Trapi (uradnik), narodna obramba dr. Bradat (agrarec), trgovina Ježek (nar. demokrat), pošta dr. Franke (nar. socialist), socialne zadeve dr. Czeeh (nem. soc demokrat), pra» vod sod je dr. Meisner (češki socialni demokrat), prosveta dr. Derer (češTri socialni demokrat), javna dela ini. Dostalek (ljudska stranka), zdravstvo dr. Spina (nem. kmeti-jec), kmetijstvo dr. Milan Hodi* (agrarec), promet ini. Bechyne (češki socialni demokrat), unifikacija dr. Jan Sramek (ljudska stranka.). Avdijenca predsedništva skupščine in senata Beograd, 22. oktobra. Danes dopoldne 11. je Nj. Vel. kralj sprejel v svečani av-dijenci novo izvoljeni predsedništvi Narodne skupščine in senata pod vodstvom obeh predsednikov gg. dr. Paveliša in dr. Kuman-dija. Nj. Vel. kralj je ostal s člani predsedništva v daljšem razgovoru in želel Narodnemu predstavništvu v novem zasedanju čhn uspešnejše delo. v avezi z z-loctastoim delovangem nekaterih pJacancev, prevaranih od ljudi, ki nwnajo z L/iko nič skupnega- Like dn Ličanov ne more nihče in z nobenimi sđrenakLflnl vabami, ki prihajajo iz inozemstva, odcepiti od Jugoslavije ilo od kraljevskega doma Kdor drugače mćsh\ ee bo prevaril, o čemer se lahko prepriča rodi *z sedanjega blaznega poskusa. — Načelnik Kolaković, Lika obsoja izdajice Beograd, 22. oktobra. AA. Predsednik pacata dr. Aj*te Pavel i ć je prejel vz Go-ST»46a naslednjo brzojavko: Zahvaljujemo Se vam. L/ieanu In rojaku iz Gospića, za Izjave v senatu v imenu L»ike In Ldčanov »Najlepši Nemec« izgubil pravdo Berlin, 22. oktobra. Najpopularnejša nemški zvezdnik WiHy Fritsoh je pred nedavnim vložil proti neki založbi tožbo, češ, da je objavila njegovo karikaturo, ki je takšna, da utegne Škodovati njegovemu sk>veau kot najfepšeimi Nemcu. Sodišče v Dra zidan nS je 2cUj to njegovo tožbo odbilo. Proces Je izzval mnoge komentarje. V Zadru snujejo nove zločine Zadar, 22. oktobra, p. Pred dvema dnevoma je prispel v Zadar znani vele. Izdajalec Gustav Percec, dan pozneje pa znani vekosiav Servaci z Reke. v hotela »Oita cH Roma« se je vršila nato Konferenca med paveiloem, Perćecem, Servaci jem, Viahovićem |n Se nekaterimi znanimi zločinci, so pred kaznijo pobegnili v Italijo. Po konferenci so »e korporativno podali v prostore fašistične organizacije, kjer so imeli nato z znanimi fašističnimi veditelji daljši posvet. Iz »Službenega lista" »S luž beči list< kr. banske uprave dravske banovine št. S 4 z dne 2/2. ototonra objavlja zakon o ilzpremembah in dopolnitvah zakona o obmeo.nl četi, pravilnik o mešanju špirita z bencimom zaradi proifc-va/janja sredstva za pogon motorjev, pravila prodajne centrale za špirit, sredstvo za dematiiriranje spunita, namenjenega sa pogon motorjev, razglas Narodne banke glede ponarejenih tasoodmarskih bankovcev, dzpremembe v staležu državnih In banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine in razne objave iz >ShižbenLh Novin«. Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od L do 7. t m. je bilo v drav&ki banovini 78 primerov tlfuznlh bolezni (umrla 2), 106 griže (umrl 1), 9S škrlatinke, 21 ošpic (umrli 4), 148 davice (umrlo 5), 67 dušljivega kašlja, 25 sena, 19 otrpnjenja tilnika, 2 otročn'ške vročice ter po 1 be_ tana in vraničnega prisada; od 8. do 14. t. m je pa bilo 71 tifuzmlh bolezni (umrl 1), 27 ošpic, 108 griže (umrJo 5), 97 škT-latinke (umrla 2), 167 davfce (nmrlo 7), 63 dušljivega kašlja (umrl 1), 28 šena, 24 otrpnjenja tilnika ter po 1 krče vate odre-venelosta, vraničnega prisada m otročnl-Ske vročice. Nor tolmač tutjih jezikov. Višje deželno sodišče v V^jub! ja-ni je imenovalo odvetnika dr. Frana Skabemeta sodnim tolmačem za angleški, francoski! in nemški Je-zrifc pri deželnem sodftšču v Ljubljani. Iz državne in banovinske službe Imenovani so za obrtno učiteljico na državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani strokovna učiteljica Ana-Jhrstin-Novak, za zvan krnico pri upravi policije v Ljubljani dnevnicarka zvaničnica Bronislava Janko-Okorn. za arhivskega uradnika v IX. po L skupini arhiv, uradnik X. skupine pri državni protezo i delavnici v Ljubljani Simončič Josip; vpolcojen Je policijski stražnik v Mariboru Ivan Kac. Za banovraskega uradniškega pripravnika pri javni bolnici v Celju je imenovan dr. Janko Lovšin. Premeščeni so banovinski strokovni učitelj Anton Flego s kmetijske sole sa Grmu k banski upravi, banovinski uradnik tajnik sreakega cestnega odbora v Celju Ciril Rakusa k sreskemu cestnemu odboru v Radovljico, iz Radovljice v Celje pa tajnik cestnega sreskega odbora Albin Bačnr. Uredba o izpitih za elektrotehnike Beograd*, 22. oktobra, p. Minister za trgovino in industrijo je v sporazumu z ministrom za zgradbe in po zaslišanju strokov-sveta predpisal uredbo o polaganju Iz- pitov za elektrotehnike. INOZEMSKE BORZE. Curih, 22. oktobra. Parfa 20.355, rix>n-don 17.54. Newyork 517, Bruselj 71.975. Milan 56.47. Madrid 42.45, Amsterdam 20g.S75. Berlin 123.03. SofMa 3.74. Pra*a 16.326. Varfeava 58, BukareSU 3.07. Živilski trg še vedno ž Danes je vladalo na trgu že pravo razpoloženje bližajočih se praznikov vseh mrtvih Ljubljana. 22. oktobra. Prejšnja leta je že vladalo ob tem času na živilskem trgu mrtvilo, letos je pa še vedno živahno. Zlasti danes je bil pravi tržni dan. 2ivil je bilo na izbiro preko potrebe in gospodinje so tudi precej posegale po njih Ob nedeljah ljudje pač se mnogo bolj mislijo na jed. kot ob delavnikih. Posebno srečne sc lahko Čutijo zdaj naše gospodine, ker je trg kljub pozni in že občutno hladni jeseni še vedno dobro založen z jurčki, ki imajo prednost pred najboljšim mesom in so temu primerno ceneni. Gobe so še vedno mlade in sveže kot da bodo Še rasle. Jesenske gobe pa imajo tudi to prednost pred letnimi, da niso črvive. četudi so že nekoliko starejše. Jurčke so prodajali po 4 Din merico, kar se nekaterim gospodinjam zdi nekoliko predrago, zato ni bilo posebnega zanimanja za gobe. Znatno cenejši so pa Travrahi. merica po 2 Din, a niso tako priljubljeni kot iurčki Včasih prineso kmetje na trg tudi Še druge vrste gob češče sivke, ljudje so pa proti vsem drugim gobam nekoliko nezaupljivi, ker ne vedo. da so zelo okusne. Kmečki sadni trg je seveda zelo živahen, saj so šele nedavno začela zoreti zimska jabolka, zlasti v mrzlejsih krajih, na Gorenjskem in v okolici Ljubljane. Med jabolki je bilo danes največ rozrnflrinčkov. vendar na tudi dovolj žlahtnih, zlasti kan«d. ki so jfh prodajalci kmalu proda'i. Najcenejša jabolka so bila po 1.50 Din kg. najlepša si pa lahko dobil že po 3.50 Din. Gro7dja ni bilo še nie manj kot prejšnje trJne dni. morda še celo nekoliko več. ker ga morajo prodajalci kmalu spraviti v denar, dokler je še čas. Prostor za zelen jadni trg seveda ni btl tako dobro zaseden kot prejšnje mesece, vendar pa bolje kot prejšnji tržni dan. Prodajalke so založile trg z vsem. kar premore z>daj jeseni kmečka hiša. Niti se ni mno* go poznalo, da ie že pozna iesen. ena prodajalka je celo ponujata stročji fižol, ki je seveda prava redkost, ko že na njivah, kjer je letos rasel fižol, klije posetev. Ta fižol je pa bil seveda primerno drag, 3 Din majhna merica. Največ je zdaj na zelenjadnem trgu zeljnatih glav, cena je v primeri s Količino nizika. glava je po 50 par do 2 Din. Zelo se je razmahnila prodaja kislega zelja in repe. kot da je že višek sezone teh domačin delikates PokHcni trnovski zeljarji se drže stalnih cen kot vedno ter so lahko vzgled kmetom, ki tožijo, da morajo prodati vse pod ceno. Trnovsko zelje je po 4 Din kg kot je bilo vsa prejšnja leta. repa pa po 3 Din. Kmetje konkurirajo z nižjimi cenami in zdi se. da uspešno, saj je bila danes pri kmečki prodajalki takšna gnečo, kot da ie dajala zelje zastonj. Prodajala ga je pa po 3 Din kg, repo pa po 2.50. Gospodinje gledajo naibolj na nizke cene. Kot vedno so se gospodinje tudi danes zelo zanimale za piščance, ki jih je bilo tudi na izbiro. Dostavili so jfh celo Bosanci, a cene se kljub temu ne znižajo mnogo. Kmetje tožijo, da je mitnina previsoka. Cena piškam je stalna, kakršna je bila wse leto. Jajca bi 6e zdaj lahko nekoliko pocenila, ker so začele že nesti jarčice, *oda mnogo se več ne morejo. Zelo drobna so prodajali po dinariu in po 75 par. nekoliko lepša pa po 1.25 Din. Pri mesarjih, ki prodajajo meso nekoliko cenejše, je bila huda gneča, kar dokazuje, da ljudie še vedno cenijo meso ter se 2a niso preobjedK. čeprav so si ga letos privoščili pošteno ker so pač tflko nizke cene. Teletino prodajajo tu in tam že po 8 Din, a seveda ne prvovrstne, nekoliko lepša je po 12 Din. Danes je vladalo na trgu že pravo razpoloženje bHžajodih se vseh svetov. Zlasti Trnovčanke so pripeljale toliko aster, da je bil trg ves pisan. Cene so času primerne, najmaniši cvetlični lonček po 6 Din, precej velik rožrti grm pa stane 10 Din. Ljudje zdaj še raje kupujejo živila kot cvetlice ter bolj mislijo na svoje želodce kot občutijo kaj lepšega, kar imenujemo pijetetni Sut. Vozni promet o vseh svetih Odredba uprave policije in mestnega načelstva glede prometa med mestom in pokopališčem Ljubljana, 22. oktobra. Uprava policije odreja sporazumno z mestnim načelstvom glede prometa ob pri* liki praznika Vseh svetnikov naslednje: 1. Dne 30. in 31. oktobra 1932 ter 1. in 2. novembra 1932 je dovoljen na pokopabšče k Sv. Križu za vozila brez izjeme vključno tudi kolesarje samo enosmerni vozni promet, in sicer je dovoz na pokopališče dovoljen samo po Smartinski cesti, odvoz z pokopaHsča pa semo po Savski-Linhartovi in Dunajski cesti. 2. Ker bo v teh dneh obratovalo na tej progi večje število avtobusov se iz prometno varnostnih ozirov odrejajo za avtobuse tale postajališče: L- postajališče (v obratu do 5 voz) Dalmatinova ulica, desna stran smer proti Miklošičevi cesti. Zadnji voz ne sme stati od vboda na dvorišče skladišča tvrdke S chnei der- Verovšek. Za ta vozila velja kot dovoz na pokopališče sledeča pot: Dalmatinova ul. — Kolodvorska — Ko-menskega — Vidov danska — Vrbo v če va — Jeglrčeva — Smartinska — Savska — Med Hmeljniki — pokopališče. Odvoz: Pokopališče — Savska — Linhartova — Dunajska — Dalmatinova — IT. postajališče: (v obratu do 5 voz) Marijin trg — desna stran, prvi voz stoji pri lekarni Sušnik. Dovoz na pokopališče: Miklošičeva c. — Dalmatinova — Kolo* dvorska — Komenskega — Vidovdanska — Vfhovčeva — Je-gličeva — Smartinska — Savska — Med Hmeljniki — pokopališče. Odvoz: Pokopališče — .Savska — Linhartova — Dunajska — Prešernova — Marijin trg. III. postajališče: (v obratu do 6 voz) Krekov trg. Vozovi stoje na trgu pTed Mestnim domom. Dovoz na pokopališče: Krekov trg — Kopitarjeva — Resi jeva — Komenskega — Vidovdanska — Vrhovčeva — Jegličeva — smartinska — Savska — Med Hmeljniki — pokopališče. Odvoz: Pokopališče — Savska — Linhartova — Dunajska — Prešernova — Marijin trg — Stritarjeva — Pred škofijo — Mestni dom. 3. Vsako prenatrpan je vozil jev smislu obstoječih predpisov strogo zabranjeno m ^mejo šoferji odnosno sprevodniki sprejeti le ono število potnfkov kolikor ie kecnisi-jonelno dovolienib mest ("sedežev). Varnostni organi imajo nalog, da vozila, ki bi bila prenatrpana, izločijo iz prometa ter jim zabranijo nadaljnje obratovanje. Zaradi tega 6e tudi občinstvo opozarja, naj ne sili v vozove, ki so že z najvišjim dopustnim številom potnikov zasedeni. 4. V obratu stoječi avtobusi bodo označeni s posebnimi številkami od 1 dol6. Dne 30. okt. bodo obratovali: Iz postajališča na Krekovem trgu avtobusi označeni s številkami 1 do 5. Z MaTijinega trga avtobusi označeni a številko 13 in 14. Z Dalmatinove ul. avtobusi označeni • številkama 15 in 16. Dne 31. oktobra bodo obratovali: S postajališča na Krekovem trgu avtobusi označeni s številkami 1 2, 6, 7 in 10. S postajališča na Marijinem trgu avtobusi označeni s številkami 3. 8, 11, 12, 14. Z Dalmatinove ul. avtobusi označeni s številkami 4, 5, 9. 15 in 13. Dne 1. novembra bodo obratovali: S postajališča na Krekovem trgu avtobusi označeni s številko 1, 2, 3. 4, 6 in 14. S postajališča na Krekovem trgu avtobusi označeni s številkami 5, 7, 8, 13, 15. Z Dalmatinove ulice avtobusi označeni s številkami 9. 16. 10, 11 in 12. Dne 2. novembra bodo obratovali: S postajališča na Krekovem trgu avtobusi označeni s številkami 1, 2. 6 7 10 ki 12. S postajališča na Marijinem trgu avtobusi označeni s številkami 3, 4, 8, 14 In 11. Z Dalmatinove ul. avtobusi označeni s številkami 5. 9 in 13. 5. Občinstvo se opozarja, da je najvišja dopustna cena za enosmerno vo?*>jo na po* kopališče 3 Din. 6. Občinstvo, posebno starši z otroki, se opozarjajo, naj 6e strogo držijo desne strani ceste, kjer ni hodnikov, da se izognejo nezgodam m ne ovirajo po nepotrebnem prometa. 7. Glede parkiranja pred pokopališčem se morajo vsi vozači brez izjeme strogo ravnati po navodilih službujočih varnostnih organov. 8. Kolesarji se opozarjajo, da je dostop na pokopališče 6 kolesi zabranjen. 9. Ker se vs&ko leto dogaja, da ob pri-rffci spominskih svečanosti, ki se vrše na praznik Vseh svetih na pokopališču, občinstvo stopa na grobove, posebno pa na vojaške grobove ter jfh poškoduje, se opozarja, da dobrjo varnostni organi nalog, naj talce osebe legitimirajo m prijavijo, ker se bo proti njim postopalo in bodo moral* poravnali povzročeno Škodo. Sejem od na Lfvbljaatfkeni ?dete)mii Poalufit e se t« prilike za nakup sadja za zimo po ugodnih Belokranjci so potrgali... Hudi so časi in treba je dobro prijeti za delo, Belokranjska klet«, ki je bila včeraj na skromen način otvorjena, kakorkoli je njeno delo skromno brez reklame in hrupa, bo sicer prevzela najteže skrbi belih rojakov in plasirala v Ljubljani in okolici dobra in zdrava belokranjska vina, vendar pa upravičeno obstoji strah, da ves pridelani kvantum ne bo mogel najti odjemalcev. Hotelski in gostilni carski podjetniki bi morali bolj segati po teh vinih brez vsake najmanjše bojazni, da ne bo konsumentov, ker je belokranjski paviljon spomladi in jeseni na velesejmu dovolj jasno dokazal, kako so ta vina pri ljudeh priljubljena. Trgatev je torej končana. Ljubljanskega trga ne zalagajo z grozdjem več Belokranjci, nego Hrvati iz okolice Ozlja in Kamanja. Neupravičena je torej bila trditev, da Belokranjci prinašajo na trg grozdje slabše vrste, ker je treba razlikovati Belokranjee od sosednih Hrvatov, ki bodo grozdje prinašali še morda dva do tri tedne v Ljubljano, ko ga v Beli Krajini že več ne bo. Gospodarsko ravnotežje, omajano zaradi slabega položaja na vinskih tržiščih, bodo Belokranjci skušali uravnovesti 8 tujskim prometom, za katerega delo so že čvrsto zagrabili. V Metliki in Črnomlju sta že usta-noveljena pripravljalna odbora tujsko prometnih društev v okrilju ljubljanske Zveze za tujski promet, a poleg teh bodo, kjer še to niso. ustanovljeni tudi pri posameznih banske uprave odobrena in potrjena pravila novih tujskoprometnih društev, se bodo takoj vršili občni zbori in bodo društva pričela najagilneje delovati. Delo je ogromno in je do spomladi treba marsikaj pripraviti in popraviti za sprejem tujcev — dragih gostov. V tej njihovi samostojni borbi za napredek in procvit jim bodo nedvomno posamezniki in oblasti šli kar največ na roko. Zlasti bi se za njihovo delo morala kar naj-živahneje zavzeti ljubljanska Zveza za tujski promet, katere dolžnost je to in ki mora za delo pokazati največje razumevanje in zanimanje, pa tudi v začetku doprinesti žrtve, da bo poznejši uspeh tem večji. Delo zločinske roke v torek, ki je zažgala dve gospodarski poslopji na kraju Metlike pri Grabrovcu, je zopet pokazalo najnujnejšo potrebo, da se končno vendar zgradi v Metliki vodovod, ki je tudi v tujskopro-metnem pogledu ena glavnih potreb. Ob požaru alarmirani gasilci iz Metlike, Rosalnic in drugih sosednih krajev niso kljub požrtvovalnemu delu mogli rešiti poslopja, nego so se morali omejiti le na zaščito sosednih hiš, ker je primanjkovalo vode. V cisternah jo je za gašenje le nezadostna količina in je vsa sreča, da ogenj ni zavzel večjih dimenzij, ker bi bila sicer katastrofa le težko izogibha. To in prihodnjo nedeljo bosta vozila še zadnja izletniška vlaka v Belo Krajino. Ljubljančani bi morali čim bolj izrabiti ugodno priliko za izlet. Dasi ravno je grozdja le še malo. lahko dobe dovolj drugega sadja in tudi lepega kostanja, vina in mošta pa po najzmernejših cenah tako. da jim se bo pot bogato poplačala. To priliko mora vsakdo izrabiti še zlasti silede na to, da le še v Belo Krajino vozijo izletniški vlaki in da bo kmalu nastopila zima, ko ne bo več vreme ugodno za izlele in bodo morali meščani mesece prebiti v toplih stanovanjih. Tudi Belokranjci bodo pozimi počivali, vseeno pa bodo seveda posvetili največjo pozornost smotrenemu delu za povzdigo tujskega prometa v svojih prelepih krajih, ker prihodnje leto nočejo več zaostajati za drugimi. Imena mest Metlike in Črnomlja, kakor tudi krajev Stari trg, Semič. Vinica in drugih pa si bodo s tem delom zagotovila gotovo častna mesta med vsemi slovanskimi letovišči. Banski upravi Ljubljana. 22. oktobra. Društvo brivskih pomočnikov in pomočnic v Ljubljana si dovoljuje nasloviti glede na ponovne prošnje, resolucije in deputacije na ugledni naslov javno vprašanje, kaj je z našimi prošnjami glede nedeljskega počitka v brivsko-frizersikih obratih. Podpisano društvo stoji v skladu z obrtnim zakonom na stališču, da v Ljubijani ni potrebno nedeljsko delo v brivsko-frizerakih obratih; kar dokazuje dejstvo, da so se od L 1919 do 1932 striktno zapirali brrvsko-fri-zerski obrati ob nedeljah. Brivsko-frizerako delavstvo je že itak med tednom zaposleno v taki meri, kakor nobena druga panoga obrtniškega in privatnega delavstva (60—65 ur). Mnenja smo, da sme tudi brivsko-frizerski delavec uživati nedeljski počitek, ki mu je iz zdravstvenih in higijenskih razlogov bolj potreben, kakor »komu drugemu. Ali naj nima pravice tn možnosti nedelio posvetiti sebi in svojemu iprivatnemu življenju kn svojcem, in ali nima »pravice, da zaradi svojega poklica potrebni (počitek uživa vsaj ob nedeljah, kakoT ga uživa vsak drug zemljan? Da-li bodo imeli brivsko-frizerski obrati od nedeljskega dela {koristi m dobička in ali bo ta dobiček, črpan iz nesocijame in nečloveške brezobzirnosti, irmeJ haska? Mnenja smo, da ne! Naši mojstri naj se zavedajo pri tem. ko obremenjujejo svojega uslužbenca z nedeljskim delom, da so tudi oni bili nekoč pomočniki, da so tudi oni tedaj hrepeneli po •težko pričakovani nedelji, ko so se jim trudne roke mogle odločiti vsaj tako. kot jje to mogoče vsem drugim. Brivsko-frizersko delavstvo se zaveda, da je po obrtnem zakonu omogočeno nedeljsko delo po obratih njegove stroke, zaveda pa se tudi, da mora delodajalec v tem primeru dovoliti nastavi j ene u 36 urni počitek. Vendar, kako se ta odredibs v praksi s strani delodajalcev izvaja, je drugo poglavje. Ali ni zahteva delavstva po 36 urnem počitku iv marsikaterem pogledu vzrok za odpust, ki ga more delodajalec motfvirati z drugimi razlogi? Merodajni faktorji bi bili vsekakor poklicani, da slične primere preiščejo. Znani pa so mnogi primeri, kjer se protizakonito dela ob nedeljah z vajenci. Prrpomm jamo. da je tudi večina brivskih mojstrov v Ljubljani že odposlala peticije na ban5&:o upravo z 48 podpisi, da se strinjajo z našimi predlogi za nkmatev nedeljskega dela. Apeliramo na bansko upravo dravske banovtne kot pristojno oblast, da upoštevajoč vse nase prošnje m splošen socialno zdravstveni m človeški položaj našega brlv-sko-frizerskega delavstva, izda tozadevrrt odlok v korist socialno šibkejšega in bedne jšega. ki naj uživa zakonito zajamčene svoje pravice brez strahu za svojo eksistenco. Nadejamo se, da uprava ne bo prezrla prošenj ki želja brivsko-frizerskega delavstva, kS hoče kot vsak drog človek svoj nedeljski počitek, ki ga tudi upravičeno zasluži in da bo rešeno to vprašanje v korist njegovih življenjskih interesov. Apeliramo pa tudi na vso našo javnost, da nam tudi ona priskoči na pomoč s tem, da smatra brivsko-frizerskega delavca za sebi enakega in da išče njegove postrežbe samo med tednom. rhrušrvo brivsko-vlasuljarskih delavcev(k) v Ljubljani. Odlikovanje zaslužnih pedagogov Ljubljana, 22. oktobra. V lepo okrašeni telovadnici Tehnične srednje šole se je dopoldne vršilo lepo in pomembno slavje. Načelnik banske uprave g. dr. Marn je v imenu bana izročil odlikovanja zaslužnim pedagogom in voditeljem treh zavodov. Lepemu slavju so prisostvovali dijaki višjih letnikov vseh treh zavodov kakor tudi profesorski zbor. G. načelnik je v daljšem govoru podčrtal zasluge posameznih odlikovancev ter želel, da bi dijaki in profesorji posnemali njihov zgled. Odlikovani so bili direktor Trgovske akade-n *je v pok. dr. Ludvik Boh m in direktor Tehniške srednje šole profesor Josip Reis-ner z redom Jugoslovenske krone III. stopnje, inspektor strokovnih šol Mihajlo Presi x redom Jugoslovenske krone IV. stopnje, profesorja na dvorazredni trgovski soli Egi-ddj Ceh in Franc Bernot in strokovni učiteljici na Tehniški srednji šoli Ema Arkova in Ana Schmidova pa z redom Sv. Save IV. stopnje in končno strokovni učitelj Ignac Uršič z redom Sv. Save V. stopnje. V imenu odlikovancev se jc zahvalil načelniku dr. Marnu direktor dr. Bohm s prošnjo, da se zahvala izrazi na najvišjem mestu. Lepo slavje je bilo s tem zaključeno. Samotna starka ob ves denar Novo mesto, 21. oktobra. Okradena je bila na svojem domu 701et-na starka Marija Krese v Hrusevcu pri Straži. V svpji bajtici žari žena samotno m kot vseh ljudi, se je tudi nje prijela bolezen, da je tlačila svoje borne pare v negavico in jih skrivala po hiši, živeča v večnem strahu zanje. Pred dnevi ji je neki sorodnik vrnil posojenih 3000 Din m žena jih je zavila v cunje in spravila na dno skrinje, ključ od skrinje pa je skrila v s Umnico na postelji. Pa je že moral neki nepridiprav zavohati denar, splazil se je ponoči 6&fwpej skozi malo zadnje okence v starkmo hišo in ko je zvečer žena že počivala, se je nenadno po je vfl ob njenem ležišču neznan mo* Skd in zahteval denar. Trepeta jc mu je reva zatrjevala, da nima nič kot par borih dinarekov za sproti. Neznanec ji ni verjel. Brskal je po sobi m preme tal vse po hiši. 2em je zagrozil da jo ubije, če se le oglasi. V smrtnem strahu je starka čepela ne koncu posterje m morile, i in 5. slučajnosti Tat pa je pričel brskati po njeni postelji. In so se v koruzoicj oglasili ključi. Hitro jih je imel, odprl skrinjo in »metal ven vse, kar je bilo notri. Pretipal je vse obleke in vse rute je razvil in tam spodaj se je iz raztrganih zaplat ismotal zavojček m v njem so bili trije jurji. Zadovoljen je zapustil uzmovič od strahu na pol mrtvo starko in vzela gs je noč. Z njim pa tudi zadnje starkine pare. Bi k bili kljub vsem govoricam še dosti bolj varni v branilniški bla- Otvoritev »Belokranjske kleti" Ljubljana, 21. oktobra. Xa skromen zato prierčnejši način je včeraj predsednik vinarske in sadjarske zadruge z o. z. >Belokranjska kleU v Ljubljani g. dr. Riko Fux pred povabljenimi gosti otvoril zadružno klet v Šiški na začetku Gasilske ulice in je ista z današnjim dnevom pričela oficijelno delovati. Zupan g. dr. Pue je svojo odsotnost z obžalovanjem opravičil, pač pa so bili navzoč podžupan prof. g. Jarc. predsednik Zdravniške zbornice in mestni fizik g. dr. Rus, dr. Kambič, Kafol, Šterk, Cesar, dr. Koce in dr-, kakor tudi predstavniki Časopisja. Kot gost je prisostvoval še g. Ivan MalešiČ, znani metliški pridobitnink, ki je prinesel hvaležne pozdrave siromašnih belih rojakov mladi zadrugi za njeno nesebično in požrtvovalno delo. Predstavniki j/o-stilničarske zadruge so izostali. V nasprotju s sicer znano skromnostjo Belokranjcev napravi njihova nova klet na obiskovalca prav lep in mogočen vtis. Večina sodov vsebuie po 5000 litrov, v kleti pa je prostora za o in več vagonov vina. Spregovorjenih je bilo več zdravic za napredek zadruge, ki pa si je s svojim dobrim kvalitetnim vinom že tudi v Ljubljani priborila lepo ime. Nedvomno bodo naši gostilničarji sedaj Še bolj segali po tej dobri, zdravi in ceneni domači kapljici, katere kvaliteto domazuje že triurno otvarjanje kleti, kolikor pri slabem vinu gotovo ne bi trajalo in tudi še obljuba uglednega ljubljanskega zdravnika, da bo zastonj zdravil vsakega, ki bo dokazal, da je bolan zaradi belokranjske kapljice. Tudi mi želimo mladi zadrugi obilo uspeha. Lepe izložbe Ljubljana, 22. oktobra. Stritar jeva ulica se je kar potegnila, odkar je zravnana z dolgo vrsto novih Kri-sperjevih izložbenih oken. ki so res v okras ulice. Vprav impozanten je pa sedaj poaled od tromostovja proti Robbovemu vodnjaku zvečer, ko desna stran ulice od trgovine Jur-jovec-Fabiani pa do ogla Mestnega trga žari v eni. neprekinjeni h*či. Od sedmih širokih oken jih je po več združenih, da je v tako velikih in globokih prostorih mogoče aranžirati res prave razstave. To je prostor za prava otroška nebesa o Miklavžu! Zaradi sijajno razsvetljene Krisperjeve soseščine pride do veljave tudi globoko ogalna izložba Jurjevec-Fahianijeve hiše. ki je prav okusno opremljena z modernim manufak* turnim blagom. Skoda, da to hišo ubije palača Ve-nČe-slava Breznika. Id je svoji trgovini napravil nov portal z enotnimi izložfbami. očedil je pa tudi bogate fasado svoje visoke hiše. Čez plastične okraske nad okni je napravil mreže, da se ne vgnezde vrabci in ornomen-tov ne ponesnažijo golob je. Ta velikomest-na zaščita plastičnih dekoracij na poslopjih je prav priporočljiva m posnemali naj bi jo zlasti lastniki lepih starih baročnih palač. Stritarjeva ulica je z novimi Krisperje-vimi in Breznikcvimi izložbami v celoti dobila prav velikomestno lice. ki s tromostovja dostojanstveno vodi proti plemeniti lepoti Robbovega vodnjaka in k temni mogočnosti starodavnega rotovža. Do popolne veljave bo pa Stritarjeva ulica šele prišla, ko bo v črti sedanjih novih izložb stala nova Krisperjeva trgovska hiša in se ji bo prilagodila tudi soseda, za sedaj bi bilo pa dosti, da bi po Krisperjevem vzoru vse trgovine v tej ulici zboljšale razsvetljavo. Dom in šola v Kranju Kranj. 21. oktobra-Se predno se je ustanovila v Ljubljani organizacija Sola in dom, je bila osnovana v Kranju zajednica Dom in šola. Njen namen je ustvariti najtesnejšo vez med zavodom drž. gimnazije in roditelji oz. skrbniki dijaštva, s tem pospeševati moralni in vzgojni napredek gimnazijske mladine, v ta namen zbirati gmotna sredstva za nabavo učil in podpore dijaških šolskih institucij. Društvena pravila je odobrilo ministrstvo za presveto 14. marca 1930. Ustanovni občni zbor pa je bil 13. decembra 1931. Tu je bil izvoljen sledeči odbor: preds3dnik g. Matko Fock, tovarnar, tajnik g. Jakob Slapar, šolski upravitelj, blagajnik g. dr. Simon Dolar, gimnaz. direktor: odborniki: ga. Anies Rmmerjeva, ga. FiKpina Jančeva. g. prof. Adolf IvanKe* in g. Jože Košir, kaplan. K društvu je pristopilo 123 članov (1 dobrotnik. 66 rednih in 53 podpornih članov). Skupni dohodki so znašali do danes 5410 Din, izdatki 3862 Din. Zajedniea si je nabavila dober radioaparat, ki ga je Sola s pridom uporabljala. Zadnja od bo rova seja se je vršila v sredo 12. t m. Tu je bilo 6klenjeno, naj im«» nuje mestni občinski odbor enega člana v društveni odbor- Cisti prebitek naj se uporabi za preureditev fizikalnega kabineta. Prirejajo naj se predavanja vzgojnega pomena in hospitacije vzornega pouka, ki bi jim lahko priaofltvovali tudi starti. Jutri se bo vršila ob 10. uri dopoJJne v I. a gimnazijskem razredu glavna društvena skupščina, ki naj se je udeleže vsi oni, ki jim je na aren vzgoja mladine in ki hočejo, da postanejo stiki med šolo in domom tesnejši. Dnevni red skupščine je naslednji: 1. Poročilo upravnega in nadzornega odbora. 2. predavani« vzgojnega pomena, 3. volitev novega odbora, k samostojni predlogi Spominska svečanost ▼ Tržiču Triisk« narodna društva so oa svojem zboru, ki se je vršil na pobudo Sokolskoga društva, soglasno sklenila, da se bo vršila svečana proslava 20letnice balkanske vojne v nedeljo dopoldne ob 11. t telovadnici meščanske sole. Na sporedu spominske proslave Je perttfe šolske mladine lin pevakega zbora Bralnega društva, ravnatelj) g. Lajovtc bo imel kratko predavanje o pomenu in poteku balkanske vojne, zastopniki društev in korporaeJi) pa rzreko slavo in čast spominu v teh balkanskih bojth padlJa borcev, prežive 6im pa zahvalo za njihovo delo. Na prebivalstvo mesta Tržič so izdala združena društva proglas, kakor slede: Bratje in sestre, someščan.1! Dvajset let je mdntlo, odikar so združeni balkanski narodi, imenoma Srbi in BuL-gari ter Crnogorci in Grki, pognali »bolnega moža« iz Evrope, odkar so izpod turškega jarma osvobodlM svoje brate. Oči vse Evrope, posebno pa nas južni Slovanov, so bile uprte na zemljevi-d Balkana, in so z drhtečo roko zasledovali potek osvobodilnih bojev, želeč junaškim bratom sto wn sto sreč. Mnogi Slovenec, priprost delavec, kmet ald Izobraženec so pohiteli kot prostovoljci v to ali ono armado, zakaj čutili so, da bo izid balkanske vojne odločilen za nadaljnjo združitev vseh južnih Slovenov. Oni pa, kil so ostali doma in biii s srcem pri bratih na bojisčah, so prepevali junaške pesmi, navduševali so se ob zvokih >Bože pravde<, »Sumi Marica« j.im je razvnemala že itak vročo kri, Onam, onamo« jih je vodila izpod Tara-bosa na Čataldžo, »Naprej zastava Slave« pa je kronala maščevanje za Kosovo. Tržič ne bt bii vreden svoje zgodovine, če ne b,i proslavil te znamenite obletnice. Storil bo to v nedeljo 23. oktobra t. 1. ob 11. uri dopoldne v telovadni©: meščanske šole s spominsko slovesnostjo, na katero vsakogar najvljudneje vabimo in pozivamo. Kri. prelita v balkanski vojni, je bila uvod v našo svobodo, zato je naša dolžnost, da se dostojno spomnimo te znamenite junaške dobe naših bratov. Va; na proslavo, zdravo! Naša dolžnost nam veleva, da še enkrat povabimo vse, ki čutijo narodno ln j u gos lov en s ko, da se te znamenite proslave udeleže. — >SIovenskj Narod« je v Tržiču dobro razširjen, le nekaj pogrešamo, in to je, da ga ne dobimo dostavljenega na dom že z večerno pošto. Lahko bi se ta reč organizirala tako, da bi raznašalec prinesel vsem naročnikom list tudi na dom. Seveda v tem primeru bj se moralo število naročnikov primerno zvišati. Zato vabimo vse, kj radj čitajo »Narodove« vrstice, da se naroče na najcenejši slovenska dnevmiK. Potem bomo lahiko tudi orgajuaJrali dostavo na dom. List prav rad prinaša novice iiov. Kino Dvor: Brlog zlobe. ZKD: Bela opojnost ob 11. dopoldne v kinn MatioL Delavski oder »Svobode«: PtlČK} brez gnezda ob 20.30 v dvorani Delavske zbornice. Lutkovni teater Ljubljanskega Sokola >Janko hi Metka« ob 16. v Narodnem domu. Ilirija : Svoboda: Prvenstvena tekma ob 15.15 na tgrtšču IiLrtJe. Ilirija II. : Svoboda : II.: Predtekma ob 13.30 na igrišču illnide. Ljubljanski plavalni podsavez: glavna redna skupščina ob 10. dopoldne v posebrul sobi restavracije Emone. DE2URNE LEKARNE. Danes in jutri: Sužnfk, Marijrtn trg č>, in Kuralt, Gosiposvetska cesta 10. ^aepec? sita in rešeta Na Češkem so razpisali slu ž bi co šolskega sluge, pa se je priglasilo 11 doktorjev, a službico je dobil monter. Temu se pravi kriza inteligence. Razpisana je bila ena sama službica^ prošnje »o pa prišle 103 in med prosilci je bilo, kakor smo že reJt/f, 11 brezposelnih z doktorsko diplomo, dva sta bila celo prava pravcata profesorja, a službico so dali kvalificiranemu in ne diplomiranemu monterju. In Čehi pravijo še, da 103 prosilci za službico šolskega sluge ne pomenijo prevelikega števila, kajti taka službica da je v sedanjih razmerah dobra, posebno še, če pomislimo, da 400.000 drugih domovini in bogu vdanih čeških državljanov kruha sploh nima. Tole reč bi lahko prenesli z velikim pridom tudi na naše razmere in če bi pogledali, kako je s tistimi, ki niti ene borne službice nimajo, in pa z onimi, ki jih imajo po pet, šest ali celo deset in samih mastnih, bi prišli do kaj čudne matematike. Ta matematika z njeno aritmetiko in algebro in logaritmi kliče po reviziji, tamo revizorja ni od nikoder. In seveda tudi gluibic ni, ker jih sproti pohrustajo »službe*. Iz Ćells. —c Glasbena Matica v Celju je imela v četrtek 20. t. m. zvečer v svojih prostorih na Slomškovem trgu redni letni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil predsednik g. N. Milan Orožen. Iz poročila tajnice gdč. L Zupančičeve je razvidno, da obiskuje Glasbeno Matico v Celju letos 170 gojencev, in to 104 za klavir, 65 za vijolino in 1 za Čelo. Glasbena Matica je morala v minulem šolskem letu odkloniti več ponudb za koncerte, ki bi se zaradi splošne krize ne bili izplačali. Omogočila pa je lani 4. novembra koncert vijolinskemu virtuozu g. K. Ruplju in letos 16. marca koncert Zikovcev ter pn-redi-la 3. maja dobrodelni koncert, od 9. do 12. maja pa izvrstno uspele javne produkcije gojencev. Zavod uživa velik sloves tudi daleč izven Celja. Denarnega prometa je bilo lani 309.429 Din. prebitka pa je le 700 Din. Stalež gojencev se kljub krizi ni skoro nic zmanjšal. Pri volitvi je bil izvoljen dosedanji odbor, le narm^sto g. M. Ma" rolta je bil izvoljen ne novo g. ravnatelj Jerič. Prosvetno ministrstvo je odobrilo Glasbeni Matici v Celju podporo v znesku 10.000 Din. Glasbena Matica je ena našra najodličnelših glaebeno-ku! turnih institucij m po pravici zashržj vso podporo javnosti. —c Dvoje političnih zborovanj. V nedeljo 23. t. m. ob 8. zjutraj bo zborovanje JRKD v Zaicu za žalsko in gotove! j s ko občino, ob 15. pa v Zadružnem domu v št. Pavlu pri Preboldu, Na obeh zborovanjih bosta poročala narodni poslanec g. Ivan Prekoršek in predsednik sreake organizacije JRKD g. dr. Ernest Kalan h Celja. —-c Zadruga drž. uslužbencev za nabavo kredita v Celju bo imela dre vi ob osmih svoj ustanovni občni zbor v restavraciji v Narodnem domu. _c Ustanovna zborovanja JRKD. V n-edeljo ob 15. se bo vr6±l v Zadružnem domu v St. Pavlu pri Preboldu ustanovni občni! zibor krajevne organizacije JRKD, za šentpavelako občino. Ob 20. bo v Han-senbfchlerjevt gostilni zborovanje JRKD za 2aJec ln Goto vije. V obeh primerih bo izvoljen deCinlffevnrt strankiln odbor. V šent Pav hi in Žalcu bosta govorila narodni poslanec Prekoršek tn predsednik sre-ske organizacije dr. Ernest Kalan. Vabljenj val član/i stranke ln somišljeniki! —c Strokovni tečaj za frizerje. V ponedeljek 24. t. m. ob 20. bo v poslopju Delavske zbornice članski seVanek Zveze frizerskih pomočnikov in pomočnic v Celju. Na dnevnem redu jc vprašanje ustanovitve strokovnega tečaja, —c V Celjski koči bo v nedeljo 23. t. m. trgatev, ki jo je zadnjo nedeljo preprečilo deževje. Pričakovati je. da bo v nedeljo mnogo planincev in izletnikov obiskak> celjsko kočo. —c Nočno lekarniSko službo ima do vštetega petka 28. t. m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« pa Glavnem trga. Anton Fnntek Ljubljana, 22. oktobra Že smo biM pripravljeni, da proslavimo njegovo 701etiiico, ki bi jo bil praznoval 30. t. m., pa je Anton Funtek včeraj popoldne po dolgotrajni bolezni rfckmil utrujeno g"lavo k večnemu počitku. Z najhvaležmejšimi spomin: se ga spominjajo njegovi učenci in učenke, ki vstajajo slovensko mladino po vsej deželi in jo uče ljubiti lepoto materine besede. Tin in miren delavec je bil pokojen pisatelj in nikdar se ni gnetel v ospredje. Mirna marljivost ga je dičila vse življenje m v skromnost: je napravil narodu velike usluge z vestnim delom, da ga bo tudi zgodovina našega slovstva zabeležila z lepo in zasluženo pohvalo. Pokojni je trii Ldubfljancan ter najprej nekaj časa učitetj v UtijU in v Št. Vidu pri Stični, nato je pa postal L 1888. me-SčansfeoSolski učitelj v Ljuftjljani. Več lat je poučeval na Obrtni Soli, nato je pa vzornega pedagoga tn učitelja sftovenšči-ne prevzelo moško učiteljišče, kjer je op-bfl zaslužen: naslov profesorja. Dolgo let je bil urednik uradne >LaJbacher Zei-tnmg<, po prevratu je pa urejal >TJradnd bate, zaradi lepega jezika so pa predvsem znameniti njegovi prevodi zakonov in odredi), ker je očistil našo terminologijo in jo pomnožil v raznih strokah in panogah. Svoje pesmi je pričel že 1 1881. objavljata v ljubljanskem Zvonu«, nato je pa sodeloval tudi pri >Kresu« in >Slovanuc, dokler leta 1891. ni Izdal svojih >Izbraom pesmi«. Tudi biseri našega pesništva so med njimi. Predvsem je bil arak, vendar se je pa poskušal tuđi v epiki V dramatiki je dosegel lep uspeh z dramo iz umetniškega življenja VTekma«, ki so jo igrali tudi po naših diletantskih odrih in v Zagrebu. Dr. Ipavcu je napisal libreto za >Teharske plemiče«. Največje zasluge ima pa Anton Fantek kot prevajalec. Velik je njegov >Fausbc in kakor original čitamo njegov prevod prelepega BatnrJbacfaovega epa >22a/toTOg«, odDikoval se je pa tudi s »Kraljem. Learomc, Hauptmaijnovini. >Po-torpijeniim zvooomt, s ScniUerjevo pesmijo o >Zvonu« ki z dolgo vrsto opernih tekstov, ki je najpopularnejša >Prodana nevesta«. Kakor vidimo, nam je hotel dati izbor naslavnejsih tujih del, obenem je pa Nemcem preval iz slovenščine nekaj najlepših naših pesmi. Njegove kritike so dokaz njegove vestnosti in temeljitega poznanja jezika, razen tega je Funtek pisal tudi mladinske in učne knjige in bil Štiri leta urednik >Ljubijanskega Zvona«, ko so se v njem jeli oglašati naši veliki moderni pesniki in pisatelji Kette, Mura, Cankar in Župančič. Ni jih mogel razumeta m je zato odložil uredništvo. Plemenitemu vzgojitelju, idealnemu pcevajatelju m zaslužnemu književniku hvaležen in trajen spomin! Pokojnik je zapustil vdovo Marijo In edinega sina Leona, slavnega violinskega virtuoza, profesorja konzervatorija m koncertnega mojstra naznamenitejSe severno evropske flHiarmonije v Helsinkih, glavnem mestu Finske. Neutrudljivega kulturnega delavca spremimo jutri ob pol 16. m Tabora st. 3 k večnemu počitku pri Sv. Križu. Mnogo je mož trpel v svoji bolezni ln mnogo je med tem časom tudi delal, da gotovo v njegovi zapušča d i najdemo Se kak lep dar. Kanalizacija v našem mesta Vse ljubljansko kanalizacijsko omrežje je dolgo 62.287 metrov Ljubljana, 22. oktobra. Veliko mesto je podobno človeku, v katerem opravljajo notranji organi strogo odmerjene funkcije. Želodec skrbi za dobro prebavo, ki potem po Črevesju zapušča telo. Prav isto funkcijo opravlja v mestu kanalizacija, ki je izredno važen činitelj v pogledu higijene mestnih prebivalcev. Stremljenje vsakega mesta je, da ima čim bolj urejeno kanalizacijo, ki odvaja vso nesnago iz mesta in tako preprečuje kužne bolezni-Kanalizacija je svet zase in se kot krtovi rovi razteza pod cestno gladino mesta. V Ljubljani se je kanalizacija v zadnjih l^tih zelo izpopolnila in kanali so dolgi zdaj 62 km 300 m, pri čemer pa nista vite ti kanalizaciji Viča in Most, kjer je tudi več kilometrov kanalov. Nase mesto ima dva elavna zbiralnika, v katera se iztekajo vsi stranski rovi. Eden se začenja na Gruberjevem nabrežju na >špici« in teče ob desnem bregu Ljubljanice ter se izteka v Ljubljanico pod šentpeterskim mostom. Na levem bregu se glavni kanal začenja ob izlivu Gradaščice v Ljubljanico ter se prav tako izliva pod Šetpeterskim mostom. Ta kanal se ob Gradašeiei podaljšuje v Rožno dolino. Oba glavna kanala sta po 1 m široka in po 2 m visoka. Letos se je zgradite do 1. septembra 4527 m novih kanalov. Najdaljši je bil oni, ki spaja Dunajsko cesto s Šiško in vodi pod Šmartinsko cesto, Vi lh ar j evo. Pokopališko in Smoletovo ulico do gorenjskega kolodvora- Delo še ni popolnoma končano in ae bo predvidoma že prihodnje leto nadaljevalo tako, da bo tudi Šiška zvezana z mestno kanalizacijo Ta kanal je dolg že 1392 m, poleg tega pa je bilo zgrajenih še več drugih manjših kanalov, od katerih naj omenimo le nekatere daljše: v Kotnikovi ulici 194 m, v Žitnikovi ulici 151 m, na Ce-loški cesti 205 m, v Hradeckega vasi 341 m, na Cankarjevem nabrežju 445 m in še drugi krajši. Kanalizacija na Viču je bila končana ie lani, v Mostah pa predlanskim. Viška kanalizacija se izteka v mestno, ona v Mostah pa teče v bližini Hribarjeve tovarne v Ljubljanico, bo pa pozneje izpeljana v zbiralnik, ki bo vodil v filtracijske naprave. Prav zanimiv je pregled, koliko je bilo izkopanih kanalov v zadnjih letih. Leta 1926. so zgradili 1.650 novih kanalov, L 1926. 1850 m, l 1927. 2.260 m, 1.1928. 3.180 m, L 1929. 2.310 m. L 1930. 4.272 m, lani pa je bil s 7.888 m dosežen rekord. Starih kanalov je bilo preje v Ljubljani 7-200 m, od leta 1880 do konca svetovne vojne se je kanalizacija podaljšala za nadaljnjih 20 km, v povojni dobi do letos pa se je omrežje pomnožilo za 35-067 m, tako da je dolgo celokupno kanalizacijsko omrežje v Ljubljani 62.287 m. Mestna občina ima za čiščenje kanalov stalne delavce, gradbe novih kanalov pa izvršujejo deloma nastavijenei mestne občine, večja dela pa razni podjetniki. Tako je bilo na pr. pri gradnji kanala v Šiško letos zaposlenih približno 90 delavcev dnevno. Da bomo na mehkem spali Toefi na »pernicah« iz kom zrnce se dobro spi, če človek nuna kaj boljšega Ljubljana, 22. oktobra. Okoličani skrbe za meščane v vseh. pogledali. Vneto skrbe, da bi I^jubljančam ne sLradali, zato jih zalagajo z živih, vedo pa tudi, da meščane rado ^be pozimi, pa jim dovažajo kurivo in sploh pripeljejo v Ljubljano vse, kar meščani potrebujejo po njihovem rrmenju, no, meščani pa mislijo, da ta uslužnost včasib vseeno presega meje njihovih potreb in da jim ni treba baš vsega kupovati, kar hočejo spraviti v denar vedno podjetni okoličani. Krivico bi pa delali okoličanom m tudi meščanom če bi uvrstili blago, s katerim je zdaj tako dobro založeno Cankarjevo nabrežje ob tromestju, med nepotrebno in le za vabo meščanskih žepov. Kmetje pač dobro vedo, da se meščani ne valjajo le no pernicah, da pa tudi neradi leže na golih tleh. Tudi na to je treba misliti ln skrbeti, kako spe meščani, saj so vendar prav tako iz kosti in mesa kot kmetje. Kmetje bi prav radi prodajali tudi pernice, če bd jih kdo kupoval, trgovina pa mora biti vedno sodobna ter realna. Zdaj morajo ljudje varčevati na vseh koncih in krajih in ne le podnevi, temveč tudi ponoči. Kmalu bodo proglašene tudi žimndce za škodljiv luksuz, ki škoduje splošnemu gospe darstvu. Oglasili se bodo poklicani in bodo dokazali ubogi človeški pari, koliko bi se dalo prihraniti, če bi ljudje opustili zimnice in svetovali jim bodo, kam bi naj dali prihranjeni denar. Tega se pa strokovnjaki nedvomno ne bodo spomnili sami, morda bi se jim posvetilo, če bi zagledali na Cankarjevem nabrežju ogromne kupe doslej Se neizrabljenega narodnega premoženja. Posebno značfioo ja, da m btto ae ni- kdar toliko teh prc dajalcev na Cankarjevem nabrežju kot da se je res letos pokazala takšna potreba pe tem blagu, ki lahko nadomesti drage žimndce. Nešteto vreč je natlačenih z lepo koruzno slamo, koruznico ali s kožubinjean. To perje je bile, cbieka koruznih strokov, ka so bili letos zaradi suSe kratki in jalovi, a koruzno perje nd zaradi tega nič manj mehko. Kdor je že spal na njem, ve, da se na takšnih pernicah prav tako sladko api kot na najboljši zimnici, zlasti, če si utrujen po težkem delu. No, zakaj bi ne priporočali koruznega perja, saj se zdi, da ga meščand ne cenijo še dovolj, prodajalcev je pa čedalje več. ki tako težko čakajo na borni zaslužek. Marsikdo seveda niti še ne ve, zakaj je uporabljivo koruzno perje, če hd pa vedel, bi se najbrž pomilovalno nasmehnil Marsikdo se pa tudi zanima za to blago, kajti ni vsem postlano z roždcanat, tn mnogi so lahko srečni, če si lahko postelje jo s koruznim perjem. Ta pogteljndnrfd materijal sicer ni peeSh»Q drag, veliko nabasano vrečo ga dobiš za 8 Din, a za eno alaosnjačo najbrž ni dovolj le ena vreča koruznice. Za marsikoga je dandanes 10 Din Že celo bogastvo. No, končno pa mora človek tudi nekaj žrtvovati za posteljo, v kateri preživi tudi nešteto sladkih in grenkih ur. Kljub živahnemu zanimanju meščanov za koruzno perje se pa prodajalci vseeno pritožujejo, da jim ne cvete kupčija. Poleg teh križev m težav jim je nenaklonjeno še nebo. ki se neprestano kremži. če jim dež zmoči koruzno perje, ga je težko zopet posušiti, mokro pa ni za prodajo, ker splesni. Takoj, ko se začne oblačiti, začno prodajalci pospravljati koruz- no perje na vozove, da jo odkurijo pred dežjem pod streho. Precej truda jih stane, preden spravijo boren izkupiček. Hudo je, ker si ljudhe dandanes ne postiljajo posebno mehko, kmet pa vedno pogreša denar in denar. Vse bi prodal, pa nihče več ničesar ne kupuje in ne potrebuje. Zato tudi ta trgovina na Cankarjevem nabrežju nI posebno vesela zlasti Se. ker je blaga čedalje več m ne nasprotno. Profesorska. Profesor je sklenil, da mora zvečer še nekaj storiti, pa je v naglici pozabil, kaj. Od 9. do 2. poiioči je napenjal možgane, pa se ni mogel spomniti. Končno se je vendar spomnil, da je bil sklenil, da pojde tistega večera zgodaj spat, da bi lahko zjutraj zgodaj vstal. Otvoritveni družabni sestanek „Krke" Zanimivo predavanje inšpektorja Westra o lepotah In znamenitostih Dolenjske Ljubljana. 22. oktobra Otvoritvenega družabnega sestanka agil-nega društva >Krkac se je snoči udeležilo toliko občinstva, da bi bila tudi velika kletna dvorana pri Mikliču kmalu premajhna. Zbralo se je mnogo prijateljev >Krke< celo iz na jod dal jene jši h krajev Dolenjske, mnogi župani, na Čelu jim ljubljanski župan dr. Puc in mnoge občine so pa poslale pozdravna pisma Predsednik »Krke« Rostan Jubilej vrlega planinca Jesenice, 22. oktobra. Danes praznuje oOletnico rojstva g. Franc Pavlin, .posestnik in fotograf ter eden najstarejših planincev na Jesenicah. Jubilant je bil rojen 22. oktobra 1872 v vasi Bukovica, občina Vodice kot sin revnih kmetskih staršev. Ko je bil 18 let star, je moral s trebuhom za kruhom v širni »vet. Prehodil je velik del Nemčije, smžboval v mnogih mestih na Cehoslovaskem kot železničar ter v raznih krajih Avstrije, kjer si je leta 1895 našel v VVeidiioffenu an der Ybs svojo zvesto življenjsko družico. Zaposlen je bU pri trasiranju raznih železnic na Celi oslovaškem, v Avstriji, Tirolskem, Koroškem ter tudi železnice Ljubljana-Kamnik, K ran j-Tržič in Celovec-Trst Med službovanjem pri Železnici se je temeljito seznanil z slovitim češkim nadinže-nerjem Francem Schubrom, ki je bil tiste čase eden najboljših foto amaterjev v bivši Avstriji. Schuber ga je temeljito seznanil s fotografsko umetnostjo, katere se je g. iPavlin oklenil z izrednim veseljem in vztrajnostjo. V tej stroki je lepo napredoval v času, ko je živel v Bregenzu na Predarlskem in to s takim uspehom, da je kmalu zaslovel kot izredno dober pokrajinski fotograf ter dobival velika naročala dunajskih in praških knjigarn, ki so uvedle prodajo njegovih lepih barvnih razglednic po vseh kolodvorih bivše Avstrije. Jubilant je prehodil vse naše slovenske planine od Julijskih alp preko Karavank in Kamniških planin. Na Triglavu je bil 47., bil je tudi na Venedigerju, Velikem Zvonarju » na kralja tirolskih ledenikov na Ortlerju. Napravil je n- tisoče pokrajinskih posnetkov, razprodal ogromno Število razglednic, ki krožijo Sirom sveta in oznanjujejo lepote nase divne Gorenjske. »Slovenskemu planinskemu veat-niku« je poslal nebroj lepih posnetkov, ravno tako tudi Zvezi za tujski promet ter raznim inozemskim tu jskoprometmvm organizacijam. S arvojimi lepimi fotografijami je napravil tujskemu prometu v naših krajih nedvomno mnogo koristi in je gotovo v precejšni meri tudi Pavlinova zasluga, da turski promet v naših krajih vedno bolj uspeva. G. Pavlin, ki >e navdušen platrktec m prijatelj prirode, vedno rad podpira razne planinske organizacije, katerih član in odbornik je že dolga leta. Bdi je med prvimi pijonirji k ran jak ogorek e podružnice SPD ter se sedaj udejstvuje v jeseniški podružnici, je član TKS in splošno znan kot starosta jeseniških planincev. V njem so našla nešteta jeseniška nacijonakia, kulturna ki stanovska društva vedno dobrega podpornika. Ko dane« praznuje svoj Jubilej, lahko s ponosom zre nazaj na svojo lepo življenjsko dobo on. ki mu življenje nikdar nt bilo praznik, temveč vedno delavnik. Živi srečen ki zadovoljen v krogu svoje gospe soproge, Sestanek je otvoril predsednik >Krke< g. Rostan, ki ie pozdravil navzoče, zlasti pa ljubljanskega podžupana prof. Jarca, ravnatelja tujsko prometnega sveta dr. Ste-r a, novomeškega župana dr. Rezka, litijskega župana L a j o v i c a, zastopnika občine Trebnje g. Srpana, župana iz Starega trga pri Rakeku Karla Kovača, tajnika tujsko prometnega društva na Rakeku Tavčarja, smučarskega organizatorja dr. Krafievca iz Cerknice, lastnika Šmarjeških toplic dr. V. Gregoriča, znanega adpinskega pisatelja g. dr. I. C. Oblaka, predsednika društva >Bela Krajina« dr. Koce t a in predsednika zadruge >Bela Krajina« dr. Riko F u x a. Sledilo je zelo zanimivo in izčrpno predavanje šolskega inšpektorja v p. g. VVVstra o lepotah in znamenitostih Dolenjske. Predavanje je bilo tako vsestransko zanimivo in poljudno, da zasluži, da izide v posebni brošuri- Predavatelj je popeljal poslušalce po prelepih krajih Dolenjske in se kratko pomudil pri vseh lepotah in znamenitostih od slavnih gradov preko mest trgov in vasic do dolenjskih hribov in vinskih goric. Po predavanju, ki so ga pojasnjevale pozneje številne, zelo lepe skioptične slike, se je ob zvokih orkestra razvila animirana zabava. Neoficijelno je bilo govora o propagandnem filmu za Dolenjsko. Notranisko in Belo Kraiino, s katero akcijo prične *Krka< še ta mesec. dveh sinov in dveh hčera ter z veseljem zre na svojo lepo uspevajoče obrt. Njega dobiš stalno na cesti ter je v jeseniškem javnem življenju splošno znan in čislan. K jubileju mu iskreno čestitamo tudi ml z željo, da nam ostane še mnogo let čil in zdrav. Zvočni kino Ideal Četvorica najslavnejših umetnikov fritz kortner — hein-rich george — con rad veidt — tala birell v filmu človeških strasti in raz-besnelih elementov OtoŠe ixgub) jenih brc d o v Predstave danes ob 4., 7. in 9. — jutri v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. zv. PREMIERA! NEPOZABNO! Valček sreče (K današnji premieri v Elitnem kinu Matici) Rudi Molius, dedič propadle berlinske banke, bi se moral zaradi denarja poročiti z Lucijo, hčerjo na Dunaju živeče gospe Weidling, žene nekega generalnega konzula Preden pa se to zgodi, spozna Rudi v nekem gledališču mlado dekle in preživi z njo vesel večer v Grinzingu. Potem ga mine veselje, da bi se z Lucijo poročil. Tudi Lucija se je zagledala v drugega — v igralca na flavto Gustia, ki bi jo rad nekako ugrabil, pa se ne upa, Rudi in Lucija se zaroti ta, da bosta prekrižala ženitvene načrte obeh družin. Rudi hoče za Gustk odvesti Lucijo, ta pa mu obljubi, da bo poiskala dekle, ki jo je Rudi spoznal v Grinzingu in je potem brez sledu izginila. Tako so tudi napravih. Gusti odvede Lucijo, ki je prej poskrbela, da je Rudi dobil svojo ljubljenko. Ta ljubljenka je Štefka, hči nekega avtomobilskega izvoščka Pirzmgerja. Vsi štirje se odpeljejo v Berlin. Oče Pirzinger se prav tako zgraža nad begom svoje hčerke, kakor gospa WeidRugova nad begom svoje Lucije. Vsi začno begunce iskati, toda ti se jim srečno ognejo in oba para se v Berlinu poročita, še preden pridejo tja zasledovalci. Tam pa se odkrije, da imajo WeidHngo-m prav tako malo milijonov kakor propadla banka Molius in obe družini ustanovita v Berlinu pravo dunajsko slaščičarno, ki prinaša toliko dobička, da je za vse dovolj. To je v kratkem vsebina filma »Valček sreče«. Film se odlikuje po melodijoznih šlagerjih, po sladki nvuziki, ki jo je komponira! mojster Lehar. V glavnih vlogah srečamo same popularne ljubimce najširših krogov filmske publike. Tu jc Martha Eggerth, Rolph Goth, Ernst Verebes, Lizzii Natzler, za smeh, zabavo in kratek čas pa služijo izvrstni dovtipi znanega komika Paula Horbigerja. Film »Valček sreče« je dosegel povsod velik uspeh. Prošnja poštni upravi Prebivalci vasi Cerkvišee. poštni okoliš Gradac v Beli Krajini, vljudno naprošamo poštno direkcijo, da blagovoli napraviti red v dostavljanju pošte v našo vas. K nam bi se namreč morala, po predpisih, dostavljati pošta trikrat na teden, in sicer v ponedeljek, sredo in petek, kar se pa le redko redno zgodi. Našo pošto prinašajo največ iz pol ure oddaljenih Gribelj šolski otroci, ali pa kdo drugi, ki slučajno pride v Griblje. Ti otroci odno6no slučajniki pa ponavadi ne oddajo pošte na določeno mesto, kjer je javni nabiralnik, temveč jo drže po en ali še več dni na svojih domovih ter jo končno vso umazano in strgano oddajo na določeno mesto. Večkrat se dogodi, da mora človek po trikrat iti po časopis, pa ga še ne dobi. In bi v takem primeru bilo najboljše, da bi človek vohal, kakor policijski pes, da bi našel svojo pošto- Pismonoša prinese pošto k nam menda samo takrat, ko ima kaj priporočenega oddati, ne briga se pa. če imamo mi kaj oddati na poŠto Mi moramo nositi svojo pošto direktno na pošto, ker drugače se nam lahko pripeti, da nam leži pismo po ves teden ali še več v nabiralniku. Po mestih in nekaterih vaseh so tako srečni, da dobe pošto vsak dan, a mi trikrat v tednu in še to tako neredno. Tn vendar tudi mi plačujemo davke, kakor drugi-Ne mislimo s tem, da bi se tudi k nam dostavljala pošta vsak dan, prosimo pa, da se dostavlja in odnaša vsaj ob tph treh dneh v tednu redno. Prebivalci vasi Cerkvišče. Učiteljsko zborovanje Ljubljana, 22. oktobra. Sresko učiteljsko društvo JUU za Ljubljano okolico zahodni del je imelo 15. t. m. svoj občni zbor na mestni šoli na Grabnu. Predsednik — upravitelj g. Mikuž z Brezovice je pozdravil vse prisotne (nad 100 članov) in izrekel v imenu organizacije sožalje poverjeniku banovinske sekcije JUU g. Ivanu Dimniku ob prerani izgubi ljubljenega brata Slavoja, ki je prezgodaj zapustil svojo ugledno družino in svoje plemenito delo v blagor šolstva ter učiteljskega stanu. S reski šolski nadzornik g. Urbanoič Alojzij je podal nekoliko administrativnih navodil, povzel kratko statistiko in važnejše metodiške smernice delovne šole iz svojega nadzoraiškega poročila konec leta. ter govoril o šolskem m izvenšolskem dehi narodnega jugoslovanskega učiteljstva. V srezu je 48 učiteljev in 98 učiteljic, a 129 oddelkov y 29 narodnih šolah. Dalje so tudi v srezu tri meščanske šole Št. Vid, Zg. Šiška in Vič, zasebna dr. Krekova meščanska gospodinjska šola v Zg. Šiški, štiri obrt-nonadal je valne šole (Vič, Vrhnika, St. Vid, Zg. Šiška), dve čipkarski šoli (Horjul in Polhov gradeč) in trije otroški vrtci (Zg. Siska, St. Vid in na dr. Krekovi šoli). Po mnogih krajih je marljivo učiteljstvo vodilo in poučevalo gospodinjske nadaljevalne šole, kmetske strokovne tečaje; prirejalo gospodarska, socijalna in prosvetna predavanja, mnoge dramatske in pevske prireditve ter neštete proslave državnih praznikov. UčTteijstvo se zaveda, da je za povzdigo prosvete našega malega človeka nujno potrebno v zakonu utemeljeno izven šolsko delo in sklenilo se je z največjo vnemo delati v tej smeri. Požrtvovalna učiteljica Marija Račič v Brezovici je ob sklepu svojega 35letnega službovanja odlikovana z redom Sv. Save V. vrste in upravitelj Bric na Dobrovi je dobil pohvalno diplomo za svoje izven šolsko delo od uprave fonda Nj. Vel. kralja. Učiteljstvo je iskreno čestitalo odlikovancema. Potem so sledila stanovska poročila: predsednika Mikuža, tajnice učiteljice Le-narčičeve v Notranjih Goricah, blagajnice Obersnelove z Vrhnike, referat o banovinski skupščini itd. Na dolgo je predaval o vseh učiteljskih težnjah in aktualnih zadevah tajnik banovinske sekcije JUU mestni učitelj K obal in izzval s svojim zanimivim tohnačenjem pohvalno priznanje a tudi stvarno debato. Želimo našemu uciteJjstvu obilno uspehov v njegovem šolskem in izvenšolskem delu za prosveto našega naroda in za njegov gospodarski napredek. Spominjajte se slepih! Pf*rtf"l Ivfiadlafllfl lot? °krepitev lasišča pomaga edino umrea-rrvU UfHtlMUlJU UU nje s kosmeUcnim ekstraktom ki ustavi in prepreči ispadanje las, napravi lasišče odporno proti boleznim, okrepi in pospeši rast las, al jim istočasno daje elastičnost, bujnost in sijaj. Večletna praktična preizkušnja m mnenje strokovnjakov potrjujeta uspešno uporabo nenadomestljive »LIPOVICEc. LIPO VICA je torej damam ln gospodom neobhodno potrebna- Dobi v originalnih steklenicah z zaščitno znamko pri FRANJO 2abjek, LJUBLJANA, 1. — Cena Din 20. 12398 Dnevne vesti — RtsAMIka bretposeinfh. Z bližajočo z.rro jo z bcela v Ljubljani breaspoeea-2 p naraščati. Po zadnji statisti-ki Borze dela v Ljubljani je »daj v mestu brez posla 1640 moških in 994 žensk, pri čemer ni vštetih, okrog 500 tovarniških delavcev. Kakor je iz statistike razvidno, je število mođklh brezposelnih v Ljubija-ni v zadnjem mesecu naraslo za okrog 400, žensk pa za 150. Največ je brezposelnih uradnikov, potem trgovskih pomcč-ntkov, odmev hude krize v kovinski industriji je pa v velikem Številu brezposelnih kijučav-Liiearjev in kovinskih delavcev, iled prosilci za službe je tudi mnogo pekov in ključavničarjev, druge obrti so pa manj zastopane. — V Mariboru in Celju je brezposelneet občutno nazadovala, V Mariboru je brez službe 517 moških in 164 žensk, v Celju pa 401 moški in 89 žensk. Borza dela izplačuje že zdaj za Ljubijooo tedensko po 8000 Dan, vsak petek pa posije na deželo Se 6—7000 Din podpore. Za zimo trna Borza dela na raz. polago zase in za vse podružnice 1 milijon Din, kar pa seveda ne bo zadoščalo, ker je računati, da bo naval breejposeinih letos se večji kakor lani. _ Projektiranje stavbnih načrtov. Pod tem aasJovom so priobčili dne 18. t. m. ljubijansk.1 dnevniki notico, v kateri je med drugim rečeno, da smejo načrte in statične proračune v krajih, kjer n- oo oblaščenih mženjerjev, na/praviti tn jih kot projektanti podnisat] državni in bamovtin-aki inžernjenji ter arhitekti v tehničnih oddelkih in srezioih načelstvih in da smejo podp4safttl za manjša popravila, za katera fco potrebna le skice, .poobL mojstri, U ta de a iavrše. Vsebina te notice pa ni v skladu z zakonitimi določili!, po katerih imajo tudi stavbni.-:; (graditelji) pra-vtico projektiraiti in podpisovati načrte, '.ji je oči vi dno iz gorj navedenega besedila po > poobla&čen i h inženjer j ev< izpuščena beseda >in graditeljeve. Stavbniki (graditelji) s pnldoblje-nim«i pravicami po starem zakonu imajo pravico projektirati, podpisovati načrte in proračune, ter graditi vse visoke gradbe. Iste pravice imajo tudi stavbniki, ki so s>: pridobili pravico po novem zakonu, ir.-vzemSi samo za monumentalne gradbe. — Zadruga graditeljev za drav. ban. v Ljubljani. — Promocija. V ponedeljek 31. t. m. bo promovJriaJ na zagrebški univerai za doktorja prava agiiLnj člaai a.kaxienreko?a društva >Tniglava<, g. Tone Brumen, odvetniški koncipijent, sin pokojnega narodnega borca in odvetnika dr. Antona Brumna. v Pfcnju. Iskreno čestitamo! _ Promet na zagrebških kolod/orih. Na obeh zagreb§fclh kolodvorih je bilo prodanuh do 1. oktobra 1,103.650 potniških voznih listov. Preko glavnega zagrebškega kolodvora potuje povprečno 3000 potmJkov na dan. Največji je bil potniški promat čez poletje. — Otroška paraliza ±e je pojavila na več krajih naše banovine. Radikalni zdravstveni predpisi so v takih primerih zelo umestni in nujno potrebni; zato upamo, da se ne ponervi več ta tako nevarna epidemija za zdravje naše dece. Na Vrhniki je bil so-rro en primer, a v Borovnici dva v neposredni bližini šole, v kateri so morali ukiniti pouk kar za tri tedne. — Število študentov na zagrebški univerzi pada. Vpisovanje na zagTebško univerzo je končano. Vpišejo le lahko samo še slušatelji, ki v posebni proSnji utemelje razlog, zakaj se niso mogli vpisati pravočasno. Doslej se je vpisalo 4076 slušateljev, kar pomeni ekrog 700 manj, nego lani v istem semestru. Mnogo je kriva gotovo šolnina, ki so jo plačali slušatelji zagrebške univerze nad 900.000 Dim, — Gradbena delavnost v Zagrebu. Lani je izdaj gradbeni oddelek v Zagrebu do 1. oktobra 1043 gradbenih dovoljenj, letos pa samo 806. Na jesen je gradbena delavnost nekoliko poživela, vendar bo pa letošnja znatno zaostajala za lansko. — Dobava. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje pismeno dražbo za dobavo 45 000 aJurninijastm cevk v skrajšanem roku 15 dni. Dražba bo dne 14. novembra 1932 ob 11. uri v pisarni postne direkcije. Sv. Jakoba trg št, 2, soba St. 42. Jamčevina (5% aH. če je ino-zemec, 109c) se mora položiti najkasneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba št. 41. kjer se lahko vpogleda jo in kupijo tudi pogoji. Pri prvi licitaciji ne pridejo inozemci ali zastopniki inozemskih tvrdk v poštev. _ Vreme. Vremenska napove«! pravi, da bo lepo vreme, zjutraj *n zvečer meaU Včeraj je b!lo skonao po vseh krajih naše države megleno, jasno so imeli samo v Beogradu in Sarajevu. Najvišja temper?-tuTa je znašala v Skopju ta Splitu 17. v Beogradu 15. v Mariboru 11, v Zagrebu 10. v Ljubljani 9 stopinj. Davi je kazal baro meter v Ljubljani 768.7, temperatura ;e znašala 3 stopinje. — Napad z dožodl Včeraj so v ljubljansko bolnico prepeljali 301etnega kot-larja Avgusta Sever j a iz Radohove vasi na Dolenjskem, ki so ga pred dnevi napadli kmetje in ga obdelali z noži. Dobil je več sunkov v glavo in roke. — S sekiro nad ljubčka nezveste žene. V Novem Sadu se je v sredo odigrala originalna rodbinska drama. Kovač Imre Ci-kora je prišel popoldne nepričakovano domov to je sslotfl pri svoji ženi 201etnega Ifitana DainjacovKa, Takoj mu je bilo jasno, za kaj gre, planil je v kuhinjo, pograbil sekiro in navalil na ljubčka svoje žene. Fant je sicer skočil skozi okno, pa ga je vendar razjarjeni mož trikrat zadel s sekiro is težko ranil. — Tragedija učitelja. V Foči se je obesil v učiteljskih krogih dobro znani učitelj Ko mi j en Miladič. Vse kaze, da ga je pognal v smrt težak gmotni položaj. Pokojni je zadnje čase iz < bujpa popival in najbrž se je obesil v hipni duševni zmedenosti. — Zaradi butare drv razklana glava. V vasi Bralce blizu Sarajeva je Hasan Kobilica v sredo s sekiro razfclal glavo Ibrahimu Kokicu. Kobilica in Koklč tta bila soseda in naključje je hotelo, da sta oba pripeljala iz gozda istočasno drva. Kokič jih je pripeljal več, a sosed mu jih je začel krasti. To je dalo Kokiču povod, da je sv. seda ubfL — 78 potomcev Ima. V vasi Hadziči blizu Sarajeva živi Avdija Karabdič star 70 let. Z ženo. ki je še živa je imel 16, otrok, 13 hčerk in 3 sinove. Njegovi otroci imajo 62 otrok, poleg tega ima pa mož že tudi 15 pravnukov in upa, da jih bo imel še več. — Po nesreč! utreUl ženo. V četrtek se je v Novem Sadu pripetila težka nesreča. Gostilničar Kosta Ipič je doma čistil revolver in je po nesreči ustrelil svojo ženo Julko v trebuh. Nesrečna žena je kmalu v silnih mukah umrla. — Zima v Bosni. Včeraj je v Sarajevu in okolici pritisnil občuten mraz. Na vseh okoliških planinah je zapadel sneg. — »Dalmaticnne« obnovila obratovanje. Dražba >Dalmatienne«, ki je pred kratkim ustavila obratovanje v obeh svojih tvornicah v Dugomratu in Šibeniku, je napovedala, da se bo delo spet pričelo. Danes so pričeli delati v Dugomratu, v kratkem pa tudi v Šibeniku. Zaposlenih bo znova S00 delavcev. — Muslimanska senzacija v Sarajevu. Včeraj ob 400ietnici Gazi Husver bega so muslimanske verske oblasti izdale dovoljenje, da smejo žene skupno z m. škimi vstopiti v Begovo džamijo. To je v sarajevskih muslimanskih krogih izzvalo veliko senzacijo. Iz Liiselfane —lj Sprememba v programu sprevoda. Spored današnjega manifestacijskega obhoda je bil nekoliko spremenjen, in sicer bo krenila povorka izpred Mestnega doma čez Zmajski most na ResLje*© cesto in Ko-menskega ulico mimo ,štruklja< v Tav-•^airjevo ulico itd. Vsa društva naj se tega reda točno drže! —-lj Rogu lačna dela pri Ljubljanici so počivala zaradi deževja skoraj tri tedne, će dežuje le nekaj dni, voda v Ljubljanici in Gruberjevem prekopu tako naraste, da ne morejo več izolirati struge- kjer delajo. Voda namreč naraste v spodnjem delu na Kodeljevem tako. da začne nastopati čez jez na Kodeljem ter teči v suhu strugo. Pri tistem jezu so montirane črpalke na električni pogon, s katerimi črpajo vodo iz gornjega dela struge; ko pa teče voda iz spodnjega dela v gornji, je črpanje seveda brezuspešno. Jez na Kodeljevem je nekoliko pren'zek, ker nastopa voda čezenj tako hitro. Včeraj je voda že toliko upadla, da bode lahko nadaljevali dela ter spustili zatvornice. Podjetje ima Se samo 100 delovnih dni časa do termina, ko morajo biti dela končana. V tem roku jih najbrž ne oedo končali, ker morajo obzidati le okrog 6000 m2 obrežja, poglobiti dno ter izvoziti okrog 5000 m3 materijala 'n poleg drugih del še podbetonirati opornike frančiškanskega mostu. —ij Oojzovo hi«©, ki je bila prej last K z! novi h dedičev, nedavno jo je pa kupil generalni ravnatelj TPD R. Skubec, adaptira podjetje ing. Dukič. Stara stanovanja bodo modernizirali ter nekoliko prezldali, »betonirali so nekaj balkonov, vzidali več oken, za eno krilo poslopja so zgradili stopnišče, nizek prizidek na dvorišču so pa podrli. Na dvorišču Se obnove pročelja, dočlm so fasadna dela ob cesti že končana. Na levi strani veznih vrat na Bregu so včeraj vzidali kamnito ploščo, ki je bila d; slej v tlaku vrtne stene, in ki je zgoraj otokrušeoa, da je nečitljiva prva vrsta napisa, ostalo je pa le povsem čitljivo v treh vrstah kot sledi: Zois. P. P., MCCXCVTII. — Zgodovinska hiia bo z adaptacijo samo pridobila ter ne bo trpela njena lepota ter znamenitost. —Jo Ptički brez gnezda sa delavskem odam »Svobodec Po sijajnih uspehih »Hlapca Jerneja« in »švejkac prinaša sedaj studio Delavskega odra že svojo 3 noviteto. K. SchSnherrrjevo t.r idejam ko ^Ptički brez gnezda« v prvovrstni zasedbi m novu originalni stilni ln scenariji. Rešijo vodi Ferdo Delafc. Da bo poeet te predstave omogočen vsakemu, se je vodstvo odra odločilo *ni-žati za to po*edsta(vo cene do skrajnosti. Najdražji .*edež je 10 Din. Premijera teg? nad vse zanimivega dela bo v nedeMo 23. t. m ob pol 9. v dvorani Delavske zbornh-ce. Vstopmice se dobe v DelavSM »borni, d, »T. vhod. t. nadatroplJe. -J j Nedeljski popoldanski plesni tečaj -Jenkove iole« v Kazini se vHM od pol 4. de 7. zvečer. Ponk in vežba rveh -pi^sov. Začetnfkđ fce) točno ob 8. Nori Člani vabljeni. — Dijaki popust. 6€0n —lj Posebni >Začetniiki plesni tečaje Jenkovega zavoda v Kazini Je vsak ponedeljek In potok ob 8. zvečer za damo In gospode. Pouk vseh osnovnih pojmov dru- žabnega plesa in bon tona. Informacije ie posebno uro celodnevno. Dijaki popust. 5*0 d. vhqtq*.vod7 i Pdaqa:NNSrxžate h trt —10 Katja Deiakova. Soia ta ritmično gimnastiko in umetniški ples (tudi za otroke ln gospe). Prijave dnevno od 10. do 11. in od 5. do 6. v palači »Grafike«, V. nadstropje (dvigalo). —£ Dcuiba sv. Cirila in Metoda pozivlje vse člane ljubljanskih CM podružnic da ae danes udeleže proslave 201etnice balkanske vojne. Zbirališče ob pol 6 na Krekovem trgu pred Mestnim domom. PRVOVRSTNE DOMAČE PEČENICE krvave ln jetrne klobase vsako soboto in nedeljo v restavraciji »PRI KATRO«, — Rožna dolina, Cesta VIII. — Točijo se pristna vina. — Ljutomerski mošt liter Din 8.—. —ij Obup nad življenjem. Včeraj okrog 11. dopoldne so opazili sprehajalci v Regalijevem gaju na Gradu na drevesu obešenega, neznanega moškega to o tem obvestili policijo. Stražnik je prereza! vrv, na kateri je nesrečnež visel, toda vsaka pomoč je bila zaman. Policijski zdravnik dr. Avramovič in dežurni uradnik g. G-regorič sta ugotovila, da gre za samomor in odredila prevoz trupla v mrtvašnico. Pri mrtvecu so našli listine, iz katerih je bilo raevvdno, da gre za 53-lebnega Friderika Fulca, doma is Roga-ševcev ali iz FikMncev v Prekinurju, ki je bil že dolgo let zaposlen pri mestnem gradbenem uradu, ln sicer najprej kot tlakar, zaradi ovoje pridnosti se je pa povzpel do delovodje. Včeraj zjutraj je še delal na centi Za Grade m, ki jo baS tlakujejo, znalo pred 11. je pa cdflel na Grad, kjer si je v obupu končal Življenje. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. Mož je bil že delj časa precej potrt. I Jutri ob pol 14. I —lj Nesreča. V klavnici se je včeraj ponesrečil 241etni mesarski pomočnik Alojzij Levar, ki se je sunil z nožem v desno roko. Levar je moral v bolnico, kjer so mu nudili potrebno pomoč. —tj Umrli ao v Ljubljani od 14. do 20. t. m. Jakopič Evald, 60 let, čef signalnega osobja drž. žel., Celovška cesta 23-1.; Jev-nikar Neža, roj. šebenik, vdova Kušar, 75 let, vdova uslužbenca drž. želez. Antona. Hranilniška cesta 8; Bdhm Kamila, 81 let, zasehnaca, Poganska cesta 16; Grilen Jožef, 66 let. višji pošta; kontrolor v pok., Rimska cesta 7; Zaje Milan, 18 lot, pu-škarski pomočnik, Karlovška cesta 10; Velikonja Ovetka, 5 mesecev, hči banov iraškega sekretarja. Sv. Petra cesta 93-1.; Pompe Helena, rod. Mahnič, 81 let, zaseb-nica, Vidovdanska cesta 9; Ooljar Marija, roj. Bahar, 74 let, > vdova muz. pomočnika, Japljeva nldca 2; STcubic Vladimir, 4 me. r medklvbske kolesarske dirke sece, sin trgovskega pomočnika, Galjevica St 52. — V ljubljanski bolnici s0 umrli: Avsec Ivan, 3 leta, sin kočarja, Mala štanga 11 pri Lrti&; Prek »Ida, 7 mesecev, hči poatre&nice, nestalnega bivališča; Prijatelj Ladislav, 23 let, dninar, Rakovnik št. 19 pni St. Rupertu; Rome Jožefa, 48 let, žena rudarja, Hrastnik 75; Oaelj Amalija, 3 mesece, hči hisarice, Smlednik 19; Hirseld Dragica, 5 dni, hči rudarja, S en t Jurij, srez Krško; Gogala Katarina. 65 let, žena kamnoseka, Resljeva cesta 30; Grošelj Marija, pol meseca, hči kroiača. Vodovodna cesta 55; Kampl Olga. 3 mesece, hči čevljarja. Nove Jarše 51 — Moste; Mikuš Ivan, 57 let, uradndk OUZO, •Ihirska ulica 22; Sever Vanda, roj. Men-oln, 28 let. zasebna uradnica, Lepodvor ska ulica 33; Maksimovič Milorad. 28 i€t, krošnjar, Beograd; Itfutfč Miloš, 23 let, anti]yerri'jski poručnik, Kamaiilk; Sojer Ignac, 3 mesece, sin delavca, Podgorica 73 pri Ljubljani; O meje Vinko. 9 mesece*, sin delavca, 2»lebe 4-3 pri Medvodah. na dirkališči; 2SK Hermes Danes premiera najslajše operete v tej sezoni ! Lehar jeva opereta —lj Plinarna dobi novo, moderno peč ter se bo njena kapaciteta znatno zviišala. Plinarna je zastarela, čepra-v so jo že več-knat razširili, in n.j več zadoščala stalno se ra»vijajočeanu mestu. Sklenili so že, da zgrade v predmestju novo plinarno, kar oi bilo seveda najboljše. 2e iz higijenskih razlogov h,! plinarna ne smela bitj sredi mesta in kjer stoji z-daj, je ne nio-rejo več povečati. Odločajo pa v**ino frmaročni razlogi, zato zdag niso mogH več m^skUi na zgradbo nove plinarne. Z modernlzacrjo plinarne se bo vprašanje zadostne preskrbe mesta s plinom ugodno rešilo. Nova peč bo nadomestila vse stare, ki jih na-memvaro demontirati"., a bo njena kapaciteta višja od sedanje produkcije plina, proizvajanje pttaa v novi peei bo tudi mnogo bolj ekonomično. Tako modermizi-rana plinarna bo najbrž xadoččala potrebam neeta v doslednem času. Gratdbecia dala isvrsufc ie od avgusta Ljubljanska gradbena dmiba -Jj Lačen biti Je — hudo! Usmiljene drutms v Ldubljand, ki bi bile voljne dajati brespJačno hrano (vsad enkrat na dam) siromašnim vajencem, prosimo, da bi «e nam javile tn navedle, kaj lahko d ago: zajutrak, kosilo aH večerjo. _ Dalje prosimo, da bd kdo sprejel na stanovanje ubogo 141etno učenko, ki ima hrano ie preskrbljeno. _ Dobrodelno društvo »Varstvo«, Ljubljana, Tvrševa (prej Dunajska) cesta 17. VALČEK V predprogramu: 1. NJeff. Vel. kralj na lovu v KamnlSkl Bistrici. 2. Prekrasen Ufin kulturni film iz kraljestva živalstva (mungo kot uničevalec strupenih kač) Vstopnice nabavite v pred-pr oda ji! Predstave danes ob 4., U 8. kn V4IO. zvečer — jutri v nedeljo ob 8., 5., 148 in 1^10. Film mladostne ljubezni, film o sreči dveh mladih src, ki sta se našli ob s]ad-kih melodijah v valčkovem čaru! Hart&a Esiti - U$ m Za smeh in zabavo skrbijo: PAUL HORBIGER — IDA Wt~STt ALBERT PAULIG, ERNST VEREBES Telefon 2124 Smeh! Najlepši šlagerji! Nepozabno! ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 _ Mestno srediide Trezne mladeži opozarja vse svoje odbornike (ice), da se bo vršila seja ožjega odbora danes ob 16. v klavirski sobj Akademskega koiegija. Seja je strogo obvezna! Redni sestajiek ob 17. se zaradi proslave kumanovske bitke ne bo vršil! Sestanek delegatov vseh šol bo v sredo 26. t. m. ob 17. — Združenje trgovcev v Ljubljani poziva cenjene gg. člane, da danes 22. t. m. v počastitev spomina 20-letnice bitke pni Kumanovem in zaradi sprevoda, ki bo v ta namen, zaprejo trgovine točno ob 18. Špecerijske to delikatesne trgovine ostanejjo zaprte pa le v času sprevoda —Lj Vojni tovariši, dobrovoljci I Niso ugasnili nam ideali, torej v zbor bratje, Vjg dragi! Udeležite se polnoštevilno proslavo 201etnice balkanske vojne. Zbirališče na Krekovem trgu ob 17.30. Obenem vam javlja odbor, da se bo vršil dne 25. t. m. pri činkoletu ob 20. občni zbor sa-druge >Dobrovoljska kolonija Dobrudža«. Vabijo se vsi oni, ki si žele postaviti svoj lastni dom v obliki naselja s spomenikom v počastitev padlih in umrlih borcev za naše osvobojen je. —lj Srajce, bele in modne, kravate in žepne robce, ima najceneje tvrđka KAR-NIČNIK, Stari trg 8. _lj Sokolsko društvo na Viču proslavi v nedeloo 23. t. m. 20letnico balkanske vojne. Na sporedu so razue pevske in koncertne točke, deklamacijo in govord. Vstop prost. Prosta zabava. Začetek ob 20. uri. _lj Evangeljska cerkvena občina. Jutri ob 10. služba božja. Na pružnici gospod župnik May. 557n _lj Prihodnja plesna vaja JAD Triglava bo v ponedeljek 24. t m. v d varam! Trgovskega doma ob 20. Novinci točno, ker se prične poruk novih plesov. Poučuje g. mcuj-ster Jenko. — Odbor. 55Sn _Irj Sočan i! Vasa dolžnost je, da se po možnosti vsi udeležite današnje proslave 20.1etnice balkanske vojne. Zbirališče ob pol 6. zvečer na Krekovem trgu pri tablici z napisom: >Zveza kulturnih društev«. j Bel a opojnost.« Danes ob 14.15 ln jutri ob 11. bo predvajala ZKD film najlepšega ziimskega sporta, flfan »Bela opojnost« z Leni Riefensthal in najznamemu-tejšimi smučarji v glavnih vlogah. PUm nam predstavlja športne senzacije, drzne skoke smučarjev, >lov za lisico« ter mnogo res očarljivih naravnih posnetkov. FIlm toplo priporočamo. Predstave se bodo vršilo v Elitnem kinu Matici. _lj Dva zanimiva filma v predprogramu pri današnjem programu v Elitnem kinu Matici. Ob premieri krasne Lehar-jeve filmske operete >Valček sreče« predvaja od danes naprej Etitnd kino Matica v p red s pored.u krasen zvočuj film, fci nam prodočuje našega kralja pri lovu v Kamniški Bistrioi. Flim jo zelo dobro uspel. Poleg tega bo predvajan še izredno lep Ufin kulturni film, ki nam kaže malega indijskega munga kot uničevalca strupenih kač. Zelo napeta je borba malega junaka z opasno plazilko, ogorčen je boj, iz katerega izvide mungo kot zmagovalec. _lj Dunajsko pranje, svetlolikanje, Šimenc. Kolodvorska ulica 8. _ češpljevega kaparja, ki je povzročil ogromno škode na čespljevih nasadih v Srbiji in Boemi in zatfeda tndtl nase slivo, z a titram o najbolje takod, fco listje odpade, oktobra ali začetkom novembra z ARBO-RIN-OM. ki ga dobite pri tvrdilo!: »Chemo-techna«. Ljubljana, Mestni trg. 546n ^ij Akademiki s Primorja manifestiramo nocoj vsi za veliko, močno in nede-ljeno Jugoslavijo. Vsi na Krekov trg ob pol 6. zvečer! Z Jesenic — Sokolsko društvo Jesenice proslavi 20letnico zmagovite balkanske vojne drevi ob 20. v Sokolskom domu. Vabljeni vsi! Vstop prost! — Akademski krožek na Jesenicah je imel te dni redno lerno zborovanje v salonu ipri Tancarju. katerega so se udeležili poleg članstva tudi v lepem številu krožkov i starešine. Zborovanje je otvoril in vodil medicin ec g. Jože Bogataj. Po poročilih krožko-vih furiikcijofiarjev po katerih se je vnela živahna debata m ae določili načrti za bodoče delo, je bila izvoljena naslednja krož-kova uprava: Predsednik Stolcar Krfeto jurist, odborniki: Novak Jože jurist, Paglia-ruzi pbil. in Veber Rudi jurist. — Prazni lokah in stanovanja. Spričo velikopotezne.gradbene delavnosti v zadnjih letih je stanovanjska kriza ▼ našem mestu odetranjena. V zadnjem času se pojavljajo tudi pra«ni obrtni lokali in ni veliko izgleda, da b& se lokah oddajali za prejšnjo na- jemnino, ker imamo pri na.s gostiln, prodajaln in tudi drugih obrti glede na naše razmere že več kot dovolj. — Kolesarska nadloga. Pri nas se kolesarjenje močno razvija. Imamo dvoje kolesarskih organizacij, katerih člani mtenztv-no in smotrono gojo kolesarska sport in upoštevajo cestne predpise in imajo obzir do ljudi, ki imajo opravka na cesti, imamo pa tudi neb roj kolesarjev ki to komaj doraslih fantičev, ki brezobzirno kolesarijo po hodnikih brez luči aii dirkajo v največji h it rici navzdol po strmih klancih ki ogrožajo svoje in drugih ljudi življenje. So rudi slučaji, da sedita dva človeka na enem bicikl j u in na mestu da bi na klancih uporabljala zavoro, še r>osipesujeta hitrost vožnje in to na cestah, ki so najbolj obljudene v času, ko gredo delavci iz tovarne in otroci iz šole. — Na naslov železniške uprave. Lokami vlak, ki prevaža železniške uslužbence z Hrušice na Jesenice v službo in njihove otroke v jeseniške šole vozi z takimi zamudami, da pridejo otroci večkrat 10 do 15 minut prepozno v šole. Prosimo, da se v tem pogledu napravi red, kar naj velja tako za šolo, kakor tudi za železnico. — Vandalizem. V noči od srede na četrtek je neznan zlikovce polomil zopet nekaj mladih kostanjev, ki jih je lansko loto zasadilo Olepševalno društvo ob Prešernovi cesti. Svojo korajio pa je kazal tudi s tem, da je zmetal čez cestno ograjo nekaj vrtnih klopi, ki so nameščene ob šetališču ob ob-menjeni cesti. To je že tretji primer v zadnjem Času, da nekdo kaže svoje junaštvo nad javnimi napravami in provzroča Olepševalnemu društvu občutno škodo. Iz Kranja — Nogomet. Jutri bo gostovalo v Kranju kombinirano mc&tvo ljubljanskega SK Hermesa ln odigralo prijateljsko tekmo s prvim moštvom Korotana. Gostovanja šifikarjev so v Kranju že od netttdaj zelo priljubljena, ker so še vedno odnesli dober vtis. Predtelkano Igra Koro-tanova rezerva z ljubljanelko Moravo, ki se je prav dobro držala pri zadnjih juniorskih pokalnih tekmah. Pričetek Je ob 14.45. Istočasno se bodo na igrišču vršili izjpitl trikajšnib. kandidatov za podsavezne sodnike. —GiedaBska novost. Gledališki odor Narodne čitalnice bo uprizoril v sredo ob pol 9. uri in drugo nedeljo ob 16. uri popoldne trodejanako burko >Nedolžni Lahkoživ ec kuha. A ona md je davi na pooirav komaj odzdravila. 2e vidim, da se je nate iskreno medsebojno razmerje ohladilo, se več, docela pokvarilo se je. čutim dobro, da bom težko vzdržala z njimi pod Isto streho. Bolje bi bilo, da je ostalo pri prvotni najemnini. pere ALBUS-f crpentinovo milo Zanesljivo, kot zvest pomočnik,uKnkuje terpentin s svojo nesnago razkrajajočo močjo v spojitvi z močno se penečim ALBUS • milom. AUBUS-terpentinovo milo je tedaj idealno, zanesljivo pralno sredstvo: ALBUS-milo s terpentinom. ALBUS-teipcntinovo milo,pere bolj hitro in belo in pri tem varčuje Vaše perilo. nj^ sploh nL Pač pa učenci zvesto slede svojemu mojstru v bon tonu. Ako sedite -z damami pri mizi, prihajajo gospodje k isti s tehtno in temeljito važnostje in zaprosijo čez vaš hrbet edino damo za ples. kakor da s*e vi sveti duh ali oblaček dima. Med plesom se trgajo za posamezne dame in kujejo cele zarote, kako bi vam jo ugrabili. Eden pošilja drugega, da takoj zopet sam prevzame. Mnogo dam pa sedi. Niso krasotice in se za nje nihče ne zmeni. Glavno, da so plačale vstopnino. In končno 5e to. Mislijo S ^ospodje mojstri, da med plesom prosiš damo a'i gospoda, Če že Že-l*š damo prevzeti? Vse to so sicer popolnoma notranje zadeve plesnih šo' in bontona posameznih učiteljev, vendar pa učenci te navade ponese s seboj življenje in se je v lokalih, v Vaterih se pleše, razpasla taka neolika in svoboda posameznih neotesancev, da se domačini im tujei upravičeno temu Čudijo Človek se bo kmalu moral bati z damo stopiti v te lokale, ker ni niti trenutek varen pred vsiljivci. Dolžnost plesnih učiteljev pa je vzgoja plesre mladine, zlasti v plesni oliki. Po pravici pa bodi potoženo, človek mora dobro premisliti, če bi mogel pri takih kočljivih razmerah pustiti otroka v plesno šolo. Naštel sem le nekaj napak, ki jih je pa nešteto. In še ena razpada je zelo grda. Nekateri, med njimi celo neki ljubljanski plesni učitelj, smatrajo plesni lokal za kraj, kjer lahko izvajajo vse mogoče plesne akrobacije, ki spadajo sicer edino v vari-jetetni program. Tega bi se zaradi drugih lahko odvadili. Povsod se slišijo večne pritožbe, kako da je mladina neolikana. Ce nikdo drugI, naj bi jo vsaj plesni učitelji pravtfno vzgajali, ker ples zahteva zelo veliko lepega vedenja in je isti vzgojno precej odločujoč. Boljše vzgoje je torej treba in spoštovati pri pouku slovenski jezik, pa bo vse v redu. plesna mladina pa se bo res naučila bon tona, kakrser je sicer po vsem svetu doma, da nas ne bo treba biti sram pred nikomur, vsaj v javnih lokalih ne. Plesnim učiteljem pa bodo mnogi hvaležni, ker so mladino vzgojili kakor treba, a ne narobe. R. Kaj bo s teatrom? Menda je to vprašanje danes za marsikoga pereče, a odgovora mu ne ve nihče. Kam plovemo s to našo nebogljeno barko? Vsaka doba ima svoje svojstvene funkcije, ki se prilegajo času oziroma dajejo dobi svoje značilnosti, hrano za življenjski obstoj; in če ta odpove, če je zmanjka, tedaj pač vse hira. In podoba je. da je današnji dobi res zmanjkalo hrane. Preveč smo hiteli naprej (tehnika itd.) zato smo na marsikaj pozabiii ali pa med potjo malomarno pomendrali-Zdaj pa stojimo tu, goli, nagi. Imamo ogromne lonce, tudi podkurili smo jim, a bojim se, da bo popokala vsa glazura, ker nimamo niti vode, da bi jo nalili, kaj Sele sočne, življenjske hrane. Imamo cel (morda celo dober) kader igralcev in reŠiserjev, a manjka materijala, dramatikov. Dramatiki so si nekdaj zastavljali nalogo dati eplošnosti (ki so jo poznali) značaj posebnosti — individualnosti — (ki ga se niso poznali), iskali so torej v splosnosti neko zrno, jedro, danes pa hočemo izluščiti iz tega jedra, ki so nam ga odkrili že oni, značaj splosnosti. Res je: Učenjak srednjega veka (in starega Se bolj) je nedvomno (relativno) neprimerno več vedel, veS znal, nego učenjak naše dobe, ko se je pojm vede, znanosti, tako zelo razširil, da ga vkljub porazdelitvi dela v >strokovne oddelke« te moremo več zmagovati. Dokler pa te vede, znanosti. * celoti ne premagamo, nismo v likov, pa če se še tako skrivamo pod km.ko stanu ustvarjati močnih. absolj*no trdnih raznih modnih izumov. Drama brez močnih likov pa nima življenjske sposobnosti. Ljubezen (sovraštvo) oziroma objekt ljubezni (sovraštva) nima več avtoritativne absolutno trdne podlage, da bi mogla ustvariti brezhibne like. Vse. kar dane* ustvarjamo v tem pogleda, je v spričo dobe, ▼ ka- teri živimo, *rgolj karikatura (morda še zelo slaba) individualnosti in smo prešli prsko prvih pojavov (Strindberg, Ibsen »td ) TBC v izrazit stadij tuberkuloze in ne moremo dati kaj prida, sposobnega za življenje. Danes ne kličemo več, ne morem živeti >rez tebe, danes hreščimo: Ne morem živeti brez tebe, s teboj pa še manj!! Dejstvo, kako danes gleda proletarec na kapitalista, res ni prav nič individualnega, temveč povsem (vsaj poti oba je taka; kolektivnega značaja in v tem pravcu bi morali usmeriti svoje kulturno (bog ve, kaj vse razumemo pod to besedico) delovanje in ustvarjanje. Pa kako? Je li mogoče ustvarjati v absolutnem, čistem smislu kolektivizma? Ali ne preti nevarnost, da bi v trenutku ko bi zapustili individualno ustvaritev in jo prepustil kolektivni masi, prenehalo vsako ustvarjanje sploh? Vedno dela, ustvarja, individij za kolektivno maso. nikdar pa masa zanj. Masa ne ustvarja, masa Čaka, da ji bo posameznik, heroj, dal svetlo točko, sonce, močen lik, ob katerega se ba oprla. Kaj pa ustvarjamo danes? Naslanjamo so še vedno na Shakespeareja ali pa na stare grške klasike, ki so nam (žal) še vedno nedosegljivi vzori, ki pa so nam dali že vse, kar je bilo mogoče (za tiste Čase) dati. Tu smo zaostali, daleč zaostali! Mešamo po blatu, mešamo in mešamo in da dobi ta godlja prijetnejši vonj, jo izpostavljamo med Oulu-kafre, Honolule ali Baske. Ali pa se postavimo v pozo užaljenega berača in z vso silo, ki nam je še ostala, pljujemo na dogodke preteklih dni, ki nas prav za prav čisto nič ne brigajo in nam nič ne koristijo (kakšen nauk naj bi to bil za nas?). Prav, da pokažemo, kakšni smo (kakšni smo bili, na« ne briga) a to ne skušajte bitib-z ne briga) a to ne zadostuje! Pokažite nam, kakšni moramo biti! Ce že ne morete biti novi Kristi, skušajte biti vsaj novi Janezi Krstnikilj Take misli so me obhajale, ko sem pre-čilal članek našega Julija Betetta, bog daj, da bi bile zmotne in ne resnične! Obiskovalec teatra, Hradeckega vas bo najbrž ostala na večne čase le vas. Človek ne more razumeti, zakaj se gospodje, ki odločajo o njeni usodi, tako zavzemajo za ta vaški sloves tega odročnega mestnega predela. Saj propaganda za naše znamenitosti vseeno ni tako učinkovita, češ, da imamo v Ljubljani tudi pristno vas, nikdar se namreč nihče ne spomni te vasi. Ponižni vaščani smo, zato neradi prosimo odločujoče gospode na magistratu, naj se vendar milostno ozro na nas. Saj niso taksne težave z nami. Je naša cesta je vedno takšna, da je naravnost naša dolžnost opozoriti na njo, -saj trpi ugled mesta. Največ pa trpimo seveda mi. Cesta je zelo prometna, odkar tlakujejo cesto Za gradom, zlasti je križ z avtobusnim prometom, ker cesta nI dovolj široka za avtobuse. Cestišče pa nima tudi dovolj trdnega temelja za tako težke vozove. Nedavno so sicer nasuli cesto z debelim gramozom, s čimer pa ni mnogo pomagano, ker valjar ni dovolj utrdil nasipa. Za pešca je hoja po tej cesti prava križeva pot in je često celo v smrtni nevarnosti, ker avtobusi drve kot na široki avtomobilski cesti. Nekajkrat so tudi avtobusi v diru odtrgali z nizkih hiš stresne žlebove. To tudi dokazuje, da vozijo tik ob hišah. — Treba bi bilo seveda nekaj ukreniti, mf, ubogi vaščani, pa ne moremo drugega kot opozorit! poklicane na njihovo dolžnost. Prizadeti. — Ugotovitev. Danes teden smo priobčili v tej rubriki članek pod naslovom »Ljubljanski konkubinati«. Uvod in tudi ves članek je bil napisan tako, da bi se dalo sklepati, da meri na nekeg-a uglednega Ljubljančana, Informirali smo se o tem konkretnem primeru in ugotovili, da je Dil članek napisan na podlagi napačnih informacij. Zadeva je itak v rokah policije in sodišča, kjer bo dognana resnica. TU Mil t illti »n Univerza za zakonski stan V Ameriki imajo dve in pravijo, da je njuno delovanje zelo koristno BLAIR in SEUGMANN ^HIIHHHIIHHHHHHHHH KUPONE vnovčiremo proti takojšmi gotovini ■mi M. JANKOLE, homanditna šelenburgava — družba, Ljubljana, Telefon 305Z Iz nog se seli ples v trebuh Letošnja sezona nam obeta nov ples, ki se pleše r tre. buhom Čudno se sliši, če govorimo o univerzi za zakonsko življenje. Toda ta misel ni nova. V mnogih državah imajo šole, ki pripravljajo ljudi na zakonski stan, namreč tako zvane družinske šole. V Ameriki, kjer je zibelka pretežne večine novotarij, imajo pa celo univerzo za zakonski jarem. V Ameriki, kjer se imenuje vsaka visoka šola takoj univerza, so dali tudi družinskim šolam ime univerza za pripravo na zakonski stan. Imajo pa še eno ime za te šole, in sicer univerza za srečno zakonsko življenje. To se glasi kakor ime filma, pa je vendar resnično. Američani namreč priznavajo, da vsa teorija in vsa filozofija nič ne pomagata, če nista združeni s praktičnimi vajami. Zakonsko življenje je v Ameriki Še boli omajano in raz-drapano kakor pri nas, ločitev je tam vedno več in zato si skušajo pomagati rz kočljivega položaja na vse mogoče načine. Dolgo so razmišljali, kje tiči vzrok, da je toliko nesrečnih zakonov in ločitev, pa so prišli nazadnje do prepričanja, da je kriva te bolezni nezadostna priprava deklet na zakonski stan. Splošen beg žen od gospodinjstva Je treba preprečiti, žene je treba prikleniti na dom. Če dobi dekle po študijah na tej zelo pametni univerzi diplomo, ji bo gotovo v praktičnem življenju koristila mnogo bolj, kakor katerakoli druga diploma. Prvo univerzo za zakonski stan so ustanovili v Bostonu, drugo pa v New-vorku. Učni program je zelo obsežen. Če hoče dobiti dekle diplomo, mora dovršiti šest semestrov, potem pa napraviti teoretičen in praktičen izpit, ki sta oba zelo stroga. Ameriški ženski listi so priobčili te dni ves učni program univerz za zakonski stan. Program je zelo zanimiv. Najvažnejši 'predmet ie naučiti dekleta, da si znajo zbrati prave može. Tu sem spada spretnost prikleniti fanta nase. biti mu všeč in znati obdržati pri-borjeno srečo. Zelo važno je spoznati se v psihologiji, ki si z njo ameriško dekle pomaga v vsakem pogledu. Drugo, nič manj važno poglavje je finančno vprašanje v zakonskem življe-nhi. Tu gre za problem dohodkov in izdatkov, za pravimo razdelitev gmotnih sredstev m za smotreno trošenje denar- | ja. Nakupovanju je posvečen znaten del študija. Bračno pravo, pravice in dolžnosti žene. vprašanja ločitve zakona, različne možnosti, ki jih ima žena v primeru ločitve, da ji ni treba na cesto, vse to se tudi poučuje na univerzi. Dekleta se uče tudi arhitekture glede na opreme stanovanja, uče se umetnosti, kako okrasiti dom in pričarati vanj udobnost tudi s skromnimi sredstvi, da se počuti mož doma srečnega in da ga ne vleče drugam. Zelo važno je rudi vprašanje služinčach". Dekleta se uče kuhati, šivati, pospravljati, vzgajati otroke in skrbeti za zdravje domačih in voditi gospodinjstvo po najnovejših načelih. Dvanajst profesorjev in dvanajst profesoric predava bodočim nevestam, kako zagotoviti svojo in moževo srečo. Univerzama so priključeni razni tečaji, ki so med nfimi najbolj priljubljeni in najbolie obiskovani tečaji za nego okusa, za pravilno izbiro in najbolj smotreno ureditev obleke. Tečaj pravilne individualne kozmetike ima tudi mnogo slušateljic. Sploh je univerza za zakonski stan v vsakem pogledu organizirana in usmerjena tako. da dobi dekle na pot v zakonsko življenie čim več praktičnih navodil in znanja. Fantje m vdovci, ki se nameravajo ženiti, se zelo zanimajo za to univerzo in dajejo prednost ženam, ki so na nji študirale. Dekle z diplomo univerze za zakonski stan ima povsod prednost in največ izgledov, d ase omoži. Zafo ni čuda, da je naval slušateljic. zlasti v začetku zelo velik in da večina deklet vztraja na univerzi, čeprav ie Študij tako obsežen. Ustanovitelji univerze so z uspehom zelo zadovoljni V Newvorku so pa ustanovili pri univerzi še klub za prvo leto zakonskega življenja. Mladi zakonski možie lahko postanejo po no-rofci člani kluba, toda samo za leto dni. V klubu dobe vsa potrebna navodila, kako je treba ravnati, da ostane zakon srečen. Vse skupaj diši močno po ameriški ekscentričnosti, toda misel je dobra, prizadevanje hvalevredno. Ameriške feministke so pa trdno prepričane, da bo univerza za zakonski stan izpolnila vse nade ustanoviteljev. na motno razsvetljenem odru se je pojavila dekoracija, ki je v nji Pavlova plesala svoj znameniti ples »Umirajoči labod« na Saint-Saensovo skladbo. Razpoloženje občinstva je bilo sijajno. Razsvetljava, godba, vse je bilo kakor nekoč, samo Pavlove ni bilo, da bi pričarata občinstvu nov večer svoje umetnosti. Toda kaj pomeni to? V naslednjem hipu so začeli ljudje šepetati njeno ime, sosede po dvorani so si stiskale roke in se žarečih oči vpraševale: Ali vidiš? Po predstavi je občinstvo razburjeno drlo na hodnike in že je šla po gledališču vest, da je dobra polovica občinstva videla fantom Pavlove, ki je plesala ob modrikasti razsvetljavi ples umirajočega laboda. Slo je očividno za sugestijo. Najzanimivejše na tem primeru je pa, da so bili med onimi, ki so videli čudno prikazen, čudi taki. ki Pavlove sploh nikoli niso videli. Prva lepotna kraljica za leto £933 Dunajčanka gdč. Maxy \Veinlich, ki je res zelo sifkana, je bila izbrana za kraljico lepote na Dunaju za leto 1933. Dunaj je kot prvo mesto v Evropi že izvolilo za prihodnje leto kraljico lepote. Te neumnosti torej še ne bo konec. Letošnja plesna sezona nam obeta quick step, tango, valček. slow-fox, rumbo, biguine in končno še najnovejši dunajski ples tanganilla. Pred leti so se plesali mojstri spomnili, da je svet prelen, da se ljudje polagoma iznever-jajo plesu in da se novih plesov nočejo več učiti. Zato so nam prinesli od zamorcev charleston. Gotovo se še vsi prijatelji plesa spominjajo tega poskakovanja in cepetanja z nogami. Charleston je bil pa kmalu pokopan, ponekod tiho, drugod z vriščem in niti Jo-sefine Baker, ki ga je propagirala po vseh državah, kjer je bila sijajno plačana, da ni mogla rešiti. Nekaj let smo imeli mir, lani nas je je pa zopet nekoliko razmajal prihod rumbe. Rumba je zelo dostojen ples, čeprav ga H. H. Ewers opisuje v svojih delih dokaj divje. To je neškodljivo »tlačenje zelja* ali poskakovanje po ledu, nikakor pa ni ples, ki bi se bilo treba nad njim križati ali klicati nanj vesoljni potop. Plesni mojstri so se po svojem neuspehu s charlestonom malo ustrašili, pa so pripravili za zimsko sezono samo dostojne plese. To pa menda ni bilo več všeč ljudem in tako se je pojavil novi ples biguine. Gotovo mnogi rx)setriiki kolonijalne razstave v Parizu niso hodili spat ob 9., temveč so se malo pomudili na ulicah in pogledali po nočnih lokalih. Morda jih je zaneslo tudi v ulico Komet na zamorski bal. In tam so plesati biguine. Drugi posehnik Pariza je videl morda ta čudni ples v restavraciji na kolonijami razstavi Ni pa slutil, da ima čudno kroženje s trebuhom tudi svoje ime in da pride čez leto dni kot najnovejši ples v salone in plesne dvorane. Plesni mojstri so videli, da so se nekateri ljudje naučili od zamorcev tega plesa. Zaman so klicah in prosili, ljudje se v takih primerih ne dajo pregovoriti. Imeti hočejo biguine. Novi ples se pleše zelo enostavno. Stopite na tla, primete svojo plesalko po predpteiji fa. premikajte kar najmanj noge, zato pa čimbolj trebah. Biguine se da plesati Modna revija Tri manekinke kažejo zadnje modne kreacije za jesensko sezono. To pa ni pariška, temveč berlinska moda Znižanje uradniških plač v Franciji Francoska viada ima težke skrbi s proračunom, kajti primanjkljaj je narasel na 12 milijard frankov. Del primanjkljaja bo krit z dohodki konver-sne rente, del z notranjim posojilom na javna dela, del pa s prihranki, novimi posrednimi in neposrednimi davki ter znižanjem plač državnih nameščencev. Sklep znižati plače državnim nameščencem je pa seveda naletel na hud odbor pri nekaterih političnih strankah in pri uradniških strokovnih organizacijah tako, da je morala vlada svoj prvotni načrt izprememtL Plače nižjih in srednjih državnih uslužbencev do 15.000 frankov letno sploh ne bodo zni-čane, znižane bodo samo plače višjih uradnikov, in sicer od 5—10%. Vlada je že izročila finančnemu odboru parlamenta tozadevni predlog. Na seji zunanjega odbora francoskega parlamenta je Herriot na vprašanje, aa bo Frnnrija plačala v decem- tudi na mizi, kamor gre celo več parov. Ta ples ima vse slabe lastno>ti, o čemer se boste prepričali, ko se ga začnete učiti. Nekateri pravijo celo, da je nemoralen. Biguine ne spada v dostojno družbo. Tako pravijo seveda samo njegovi nasprotni ki. Videč, da ni drugega izhoda, so plesni mojstri izjavili, da pride ta ples na vrsto samo zato, ria s^ dokaže ljudem plesna ekscentričnost zadnje mode. Ples se je v splošnem preselil iz pritličja nog v prvo nadstropje — v trebuh. Lahko pričakujemo v jesenski sezoni, da bomo Čitali v novina h, da je bignine prepovedan v Angliji, Nemčiji in Madžarski, da je bil v tej ali tej plesni dvorani škandal zaradi njega itd. Eno je pa jasno, da bi s pridom plesali ta ples vsi, ki čutijo potrebo po shujšan ju. Seveda je ves trud zaman, ker je na svetu mnogo ljudi, ki hočejo biti občudovani, čeprav jih ljudje občudujejo zaradi nemoralnega in neokusnega plesa. Stražnika pa k vsakemu plešočemu paru policija ne more postaviti in zato bo letošnja plesna sezona najbrž zelo divja. Ko boste videli plesati biguine, se spomnite na starega Homerja, ki je nekoč napisal: »Spanje, ljubezen, glasba, in lep ples, to je najslajše in najpopolnejše kar ima človek na svetu«. Najbrž pa v Homerjevih časih ljudje bagrama še niso plesali. Omenili smo mimogrede tudi dunajski izum na polja plesne umetnosti — tanganillo. To ni tango, kakor bi kdo misni, temveč počasen, eleganten valček, v zmernem, dokaj smkopiranem tričetrtmskem taktu, ki nima nič skupnega s tangom, nfti v koraku, niti v ritma. Dočim ima dunajski valček to dobro lastnost, da se lahko človek pri njem pošteno spoti, podpira tanganilla mir in čistočo, pa tudi ploske noge. Tako vsaj trdijo zlobneži, ki nimajo smisla za lepoto ki moderno plesno umetnost. Kljub temu pa utegnejo imeti Dunajčani srečo in bo postal tan-ggnflki naslednik crcmajskega valčka. bru Ameriki zapadli obrok vojnih dolgov, odgovoril, da tega ne bo storila. Pač pa bo Francija v decembru plačala Ameriki 1.800,000.000 frankov na račun svojega trgovskega dolga za zaloge blaga, ki ga je pustila Amerika po vojni PrancdjL RAZLIČNE CVETLICE ZA OKRASITEV GROBOV Dekoracljske rastline. Velika zaloga veliko-cvetnfh Chrvsantem v različnih barvah. Vence, Šopke in različne aranžmaje izvršujem po naročilu v lepi izdelavi, po zmerni ceni v novootvorjenem lastnem paviljonu PAVLA ŠIMENCA, trg. vrtnarja tik pokopališča pri Sv. Križu, telefon 27-89 Naročila se sprejemajo tudi v cvetličarni Sv. Petra cesta 33, telefon št. 26-54 Nedelja, 23. oktobra. 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 10: O misijonstvu; 10.30: Katoliški shod v Essenu, II. del (Jože Gre-gorič); 11: Salonski kvintet; 12: čas, poro-čila,plošče; 15.15: Dekliška ura (gdč. Le-barjeva); 15.45: Koncert pevskega zbora >Slavec«; 16.30: Prismuška šola, spevoigra (V. Pirnat); 17.30: Plošče; 20: čardaska kneginja, prenos z Dunaja; 22.30: čas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 24. oktobra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Esperanto (g. Kozlevčar; 19: Srbohrvaščina (dr. M. Rupel); 19.30: Zdravstvena ura: Nega bolnikov (dr. Petrič); 20: Glasbeno predavanje (dr. Mantuani); 20.30: Komorni pihalni kvintet (gg. Korošec flavto, Janaček oboo, Gregorc klarinet, Hauck fagot, Lukas rog); 21.30: Salonski kvintet; 22.15: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Torek, 25. oktobra. 11.15: šolska ura: Jugoslavija v kulturnem o žiru, H. in in. stopnja (dr. Viktor Bohinec); 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Nemščina (dr. Ivan Grafe-nauer); 19: Naše duhovne zajednice (dr. St. Gogala); 19.30: Repatice in meteoriti (A. Peterlin); 20: Kako postanem govornik (L Peršuh); 20.30: Orgelski koncert, izvaja msgn. Stanko Premrl, ravnatelj stolnega kora; 21.30: Prenos iz Zagreba; 22.30: Cas. poročila, napoved programa za naslednji Originalno poročno darilo kralj Leopold za njegovo funtov letno. vzgojo 200 Koburška princesa Svbille je dobila iz Neu-stadta pri Koburgu, kjer izdelujejo otroške igrače, za poročno darilo lepo punčko v narodni noši. Princesa se je poročila 20. t. m. s švedskim princem Gustavom Adolfom. Sin cesarja Maksimilijana ? Blizu virginoke obale pri Kap Hen-ry leži 70 m globoko ogrodje jadrnice »Merica«, ki se je potopila 1. 1911. Na »Meridi« je vozil takrat odslovljeni mehiški prezident Diaz v Evropo kronske dragocenosti bivšega mehiškega cesarja Maksimilijana ustreljenega L 1867. Zaklad so cenili na 5 milijonov dolarjev in vse to ogromno bogastvo se je potopilo z »Meridoc. Zdaj hočejo Američani zaklad dVigrati in tu se začenja zanimanje javnosti za trgovca z ribami v Isliogtorm v Angliji WhMama BrightweHa. Mož je pisal ameriškemu kapitanu Bowdomiu, vodji ekspedicije, ki jI je rjoverjena naloga dvigniti potopljeno jadrnico. Brightwell namreč pravi, da ima pravico do MaksimBija-novega zaklada, ker je sm cesarja Maksimilijana in nrjegove soproge Char-lotte. Nastane vprašanje ali gre za sleparijo ali za resnico. Brightwell trdi, da ga je pred irmogimi leti posedi nadvojvoda Johan Salvator, znan pod imenom Jotam Orth, in mu je povedal, da je MaksomžHjanov sin. Ime mu ni vvinifljn temveč Frane Rudolf Maksimilijan. Njegova mati je prišla baje po tragični Makamiilrjanovi smrti v Evropo in je zaman prosila pomoči najprej Napoleona TTT., potem pa še papeža Pia Sirota je končno zblaznela. Brightvrefl trdi, da je bn rojen 1. 1867. v Vatikanu m še istega leta so ga odpeljali v Anglijo, kjer so ga postni lepo oblečenega na stopnicah katoliške cerkve v londonskem okraju Hacknev. Našli so ga m posfcrfi v slrotBuico. pozneje ga je pa ađagihal Ugovec vvnnam BrightweH. Mrtvo srce oživi Ameriški zdravnik dr. Albert S. Hyman je odkril način kako pripraviti znova do ustripanja srce, ki je nehalo utripati. O zanimivem Hvmanovem aparatu poroča angleški strokovni list »Lancet«. Dr. Hyman je zasnoval svoje poskuse na domnevi, da se dajo dosedanji nezanesljivi uspehi injekcije v svrho oživljenja že mirujočega srčnega mišičevja dobro nadomestiti s samim dotikom srčnih mišic s pomočjo igle, ki je v njo napeljan električni tok primerne napetosti. Neuspeh dosedanjih poskusov oživeti utrpi o srce s pomočjo električnega toka pripisuje ameriški zdravnik dejstvu, da je način tega procesa nasprotoval naravi. Hvmamov aparat obstoja iz igle v stekleni izolačni epruveti. Igla se zahode v srce in električni aparat začne oddajati ritmične sunke, ki spravijo mišičevje otrplega srca v pravilno gibanje. Hyman trdi, da je s svojim aparatom uspešno lečil že mnoge bolnike. Ker je raba igre docela neškodljiva, se bo dalo s Hymanovim aparatom uspešno obujati ne samo ljudi, ki jih zadene srčna kap, temveč lečiti tudi vse bolezni m odstranjevati vse defekte v delovanju srca. Pivo v Mandžuriji Odkar so začeli v Mandžuriji piti tudi pivo, prihaja na Daljni vzhod vedno več Čehov. Tam daleč na vzhodu so že v pradavnih časih pili kitajsko pivo, ki pa Bvropcem ne ugaja. Kitajsko pivo se namreč vari brez hmelja, večinoma iz prosenih otrobov ali iz moke in prodajajo ga v lijaku podobnih posodah bolj kot oster liker, nego kot osvežujočo pijačo. Kaže, da tudi Kitajcem samim diši bolj evropsko, nego domače pivo, saj popijo Kitajci v Harbinu večino piva, ki ga izdelajo tudi domače pivovarne. V vsej Mandžuriji je 9 pivovarn m večina je v čeških rokah. V prodajo pride mandžursko pivo črno m svetlo, imenuje se splošno plzensko. To pivo pa še daleč ni tako močno, kakor pravo plzensko, kajti zanj rabijo mandžurski ječmen in hmelj, ki sta zelo slabe kakovosti. Poleg domačega se pije v Mandžiiriji tudi uvoženo, večinoma nemško pivo, ki je pa zelo drago. Zanimiv primer sugestije Zanimiv primer sugestije so imeli nedavno v londonskem HypoNarodni Listyc pricbeujejo izpod peresa docenta dr. J. Saidla zanimiv članek o higijeni žene med nosečnostjo. Z nosečnostjo se izpolni najvišja fiziološka naloga žene, ki je za njo določena po ra«vc}u vsega svojega bitja. To novo, čeprav fiziološko stanje prinaša nenadno in temerjito is^jrremeenbo v dotedanjem harmoničnem nehanju ženinega organizma. Ta izprememba zadene Zlasti delovanje žlez z notranjo sefcrecijo, izmed katerih kažejo nekatere povečano. droge pa zmanjšano delovanje. Nič manj važno ni izmenjavanje snovi, ki je v bistvu izpre-m©njeno, kajti organizem zadržuje med nosečnostjo izvestne snovi, ki jih bodisi težko prebavija, odnosno nezadostno izloča, ali pa ki jih potrebuje kot rezervo za izgradnjo telesnega ploda. Po individualnem razpoloženju prenaša noseča žena te 5-zprernem.be enkrat brez Škodljivih posle, cftc. drugič pa reagira na nje z lažjimi ali težjimi poeiecHcaml. Hrana m delo Vsaka noseča žena mora vedeti vsaj v glavnih potezan, kako naj se hrani in česa naj se izogribije v interesu lastnega zdravja in nemotenega razvoja telesnega plodu. Hrana noseče žene naj bo preprosta, naravna in v kolikor nosečnost ne povzroča težav nI treba, da bi se razlikovala od hrane pred nosečnostjo. Noseča žena tehko mira o opravlja tekoča domača dela, kakor tudi svoj javni noklic. v kolikor to neposredno ne ogr. ža nosečnosti, kakor je to v tovarnah z barvili, svincem, žveplom, tobakom itd. Treba je pa priznati, da je vsak javni poklic v ostrem nasprotju s higijenskim i predrrfsi giede poroda in z zahtevami ki Jih stavi nosečnost na organizem žene. Večini javnih poklicev nosečnost ni dobrodošla marsikateri poklic postavi ženo celo pred alternativo: ali pofldic, ali materinstvo. Se mnogo žafoetnej&a je pa usoda zaposli ene matere, ki m^ra često kmalu po porodu prerrrust: t: vzgolo svojeg/a otroka tujim rjudem. Kako je mogoče zahtevati, naj bo z mislimi pri svojem poklicu. Če je pa njeno dete bolno7 Tu je družabni red se mnog-o dolžan in v tem pogledu bo potrebna remedura. Pomen gibanja Oglejmo si najvažnejša načela življenja noseče žene, v kolikor se v nadih težkih socijažnih razmerah to seveda da doseči. Noseči ženi je potrebno gibanje, s, Ince in zrak. V mestu, kjer so za njo stanovanjske razmere večinoma v ostrem nasprotju z zahtevami higijene, so priporočljivi vsakdanji i2iprehodi na svežem zraku, kajti gibanje pospešuje krvni obtok, poglablja dihanje, vzpodbuja delovanje črev, zboljšuje tek in pripravlja ugodna tla za zdravo in osvežujoče spanje. Poleg tega pospešuje utrditev miš-ičevja, tega važne-ga činitelja ne samo med nosečnostjo, temveč zlasti ob porodu. Čisto napačno je mnenje, da gibanje Škoduje noseči ženi, ki se mu rada pod najrazličnejšimi pretvezami izogiblje, zlasti v zadnjih mesecih nosečnosti. Nezadostno gibanje neposredno škoduje noseči ženi, ker povzroča preveliko nabiranje maščobe med mišičevjem, s čimer trp" njegova prožnost, mišica csflabi. ne more kljubovati pritisku razširjajoče se maternice in med porodom nezadostno deluje. Z nabiranjem maščobe trpi zlasti trebušno mišičevje, ki mu pripada važna naloga pri iztisnjenju plodu, šibka trebušna stena popusti kot rečeno pod pritiskom ntseče maternice, ki se nagne preveč naprej, s čimer znova trpi pravilna lega plodu. Napačna lega plodu lahko postane resna komplikacija vsega poroda. Pa ne samo to. tako oslabela trebušna stena ne dobi več nazaj prejšnje prožnost! kar ima za posledico ne samo skrivljenje ženine postave (povešen trebuh), temveč tudi mnoge, često zelo resne motnje prebavnega trakta. Premalo gibanja podpira tudi telesno zaprtje, ki je noseča žena k njemu posebno nagnjena. Zlasti v zadnjih mesecih nosečnosti je treba polagati vso važnost na redne vsakdanje izprehode. kajti v tem času sega dno maternice do rebernega oboka in dviga trebušno prepono, ki omejuje ne samo premičnost pljuč, temveč do gotove meje tudi srce. ki leži pod vplivom prostornih razmer bolj počez. Poleg tega je v tem času znatno oviran odtok krvi iz spodnje polovice telesa zaradi pritiska naprej tiščeče glavice. Tu stopa šo posebno v ospredje važnost gibanja, ki se pri njem pljuča temeljito zračijo, delovanje srca vzpodbuja in utrjuje, krvni obt k pa pospešuje. Ni treba posebej razlagati, za- kaj se priporoča gibanje na svežem zraku in solnem .ne pa v zakajenih In zaprašenih ulicah mesta. Izdaten počitek Pofteg zadostnega gibanja je potreben noseči ženi izdatnejši osvežujoči počitek. Spati mora najmanj 8 do 9 ur dnevno, spalnica mora biti dobro prezračena posteljno perilo topio, toda ne težko. Tudi čez dan je priporočljivo, da počiva zlasti proti koncu nosečnosti, ko se kaj lahko utrudi. Koža mora biti čista Noseča žena mora zelo paziti tudi na Čistočo svojega telesa, in sicer zato, ker je koža važen organ izmenjave snovi m ker lahko razne škodljive snovi izloča samo, če je koza čista in če niso njene pore zamašene. S tem se uspešno borimo tudi proti raznim kožnim izpuščajem, kj so jim noseče žene močno podvržene. Tam, kjer to gre, je priporočljiva vsakodnevna topla kopel (32° C), ali pa vsaj topla kopel e rudi. da to podjetje za zdaj nikakor ne more kriti potreb vse države. Ko se bo pa podjetje tako razširilo, da bo lahko zadostilo tem pot—nam, tedaj bodite prepričani, da bomo z največjim veseljem posedli po domačih proizvodih. Kar se tiče vzgajanja fculp in šrnamic. svetujemo piscu, oaj se obrne najprej na strokovnjaka-vrtnarja, ki mu bo pojasniL da tulpe ne uspevajo pri nas v novembru, decembru in januarju torej v času. ko je zahteva po cvetju največja. Poleg tega pa naj vpraša plesake. zavedne m nezavedne, ali se bodo kar teko odrekli nagel ju v korist šmamicam. ki so irh do zdaj rabili kvečjemu pri kaki birmi. Hladilnica v mestni klavnici ie zgrajena v druge namene in ni na razpolago vrt- narjem, kar bi g. pisec lahko vedeL Ne glede na to. da članek ne razodeva niti strokovnega znanja,, niti ga ni kako drugače moči smatrati resnega, moramo ugotoviti, da taki m podobni članki samo škodujejo poklicnemu vrtnarstvu v njegovem razmahu, ki s polno pravico zahteva potrebno zaščito oblasti. Posledice takega pisanja se Ze kažejo. Zagrebški listi (gl. »Morgenblatt« št. 278 od 11. t. m.) so že sprejeli članek popolnega nestrokovnjaka v vrtnarskih rečeh kot konkreten sklep ljubljanskih vrtnarjev, kar pa je precej daleč od resnice. Lepe teorije in nepoznavanje dejanskega stanja nikakor ne morejo odločati v stvareh, ki so življenskega pomena za naše vrtnarstvo Pokrajinska zadruga trgovskih vrtnarjev. Smeje berači Ljubljana, 22. oktobra. Preveč nehvaležna niioga bi bila opisoval" nepregledno vrsto beraških tipov, ki jih srečujemo na vsakem koraku, in do katerih smo že povsem brezbrižni — preveč jih je. Tarnanje o beraštvu je že tudi nekoliko obrabljeno ter že preseda vsem, najbolje je pač ignorirati vse, kar boli druge, pri čemer nisi neposredno prizadet — misli menda večina, «aj so mnogi prepričani, da je izhod iz teh čudnih časov, če samozavestno zatajimo vse rane, križe to težave. No, včasih se pa človek doslovno »podtakne ob berača; tedaj menda ni tako strašen greh zoper višje interes«, če ugotoviš, da je dandanes že toliko beračev, da ni nič čudnega, če se v kakšnega zaletiš, tn nedvomno ne bo škodovala še ta pripomba, da tisti berač ni bil »povprečen«, nego zelo zanimiv. (Kdo bi se ne brigal za zanimive berače, čeprav so mu nezanimivi« deveta briga?!) No, beraštvo je v splošnem kaj nezanimiv pojav, a zanimivih beračev ne manjka. Največ beračev je, ki se nam ne zre nič kaj zanimivi in sleherni se jih rad čim prej odkriža. Kislih obrazov nihče posebno ne čisla, no, beraškega pesimizma j>e pa boje vsi, tudi tisti, ki se radi sklicujejo ob raznih prilikah na ljubezen do bližnjega. Ljudje pač zelo čudno pojmujejo ljubezen do bližnjega in vse druge stvari, ki si jih postavljajo na piedestal Zato tudi neradi dele miloščino, če nimajo od tega nič drugega, kot da so se odkrižali raadležneža. Ce bi jih berač s čim odskodo-val, tedaj bt bila njihova ljubezen do bližnjega nekoliko toplejša. I>a bi berači pro- sili vsaj s prijaznejšim obrazom! Da, berač Si se moral smejati, zabavati cenjeno občinstvo, skratka, moral bi biti zabaven har lekin! Vzor takšnegii reve/.a lahko vidite v bližini Gnad'sca. Marsikdo bi ga mora) zavidati, kajti ta berač se neprestano smeje. Nt prusi in ne vzdihuje, ne sklicuje se na bose in bolne noge ter na revščino, samo smehlja se dobrodušno vsem, tudi tistim, ki jih njegova r^vsedna prav nič ne gane. Cešče se zbirajo okrog njega otroci, ki iz-raSljajo njegovo dobrodušnost ter ga dra-žijr. On se pa samo smehlja to pritrjuje vsemu. Nedvomno se bo smehljal tudi, če bo umiral od lakote in mraza sredi ceste. Narava ga je obdarila s to čudno vese lostjo, da ga je odškodovala za druge pomanjkljivosti. Tako uživa neprestano neskaljeno veselje, ki si ga seveda ne gren-niti za trenutek z mislijo, da bi morala človeška družba drugače skrbeti za taksne reveže. Ni častno za njo, če njeni člani, ki ne morejo skrbeti z delom za svoje preživljanje, hlastajo na cestah za drob t ina mi ter razkazujejo svoje fizične in duševne pomanjkljivosti, da s* ljudje brez srčne kulture zabavajo nad njimi. Izpred sodišča Ljubljana, 22. oktobra. Razpravni dan kazenskega malega senata deželnega sodišča; petek 14. oktobra. Predseduje s. o. s. Mladič, votirata a. o. s. dr. Kobe in s. o. s. Jerman. Plaho ie stopila pred sodnike Marija Nag-ličeva, delavka z Gornje Save, da se brani zoper obtožbo državnega tožilstva, ki jo dol-ži zločinstva napravi jan ja in u porabljanja lažne listine. Da bi dobila od okrožnega urada za zavarovanje delavcev izplačano porodni-no, za kar se mora izkazati s potrdilom o rojstvu otroka, je šla ter zradirala z mrliškega matičnega izpiska podatke svojega pokojnega brata ter napisala podatke o otroku, ki ga je baje porodila mrtvega, o katerem pa ni mogla povedati ne kje ga je porodi1 a ne kam je otrok prešel. V pisarni OUZD so seveda oČividno neroden falzifikat takoj spoznah". Obtoženka se zagovarja, da jo ie peljala njena teta v Ljubljani k neki babici, kjer je porodila. Ne ve pa niti, kje je ta babica, niti kie je sedaj njena teta, ki se ie preselila. Trdi pa. da ni ona ponaredila listine, temveč ji je tako poslala teta. Sodišče se je prepričalo o krivdi obtožen-ke in jo je obsodilo na mesec dni strogega zapora in 120 Din denarne kazni pogojno ža 2 leti. Milan Vasiljevič je doma p Hrvatskega. Prišel je po trgovskih opravilih na iesenski ljubljanski velesejem. V tistih živahnih dnoh pa ga je zasačila gospa Kiauta v svojem stanovanju v Slomškovi ulici, kamor je prišel kljub temu, da je ona malo prej zaklenila stanovanje, in kjer je našla vse razmetano. Gospa Kiauta je prisegala, da je držal obtoženec že njeno uro rokah, ko ga je zasačila, in da se je tudi na vratih poznalo, da je bilo vlomlieno s silo tako v stanovanje kot tudi v kovčeg. Obtoženec se ie s ploho besedi branil očitka vloma izgovarjajoč se, da je le iskal nekega znanca in da ni resnica, kar trdi priča. Ker ie tudi sveto zatrjeval, da ni on istoveten z osebo istega imena, ki je bila že v kaznilnici v S rimski Mitrovici, je bila razprava preložena, da se ugotovi, v koliko odgovarja resnici ta njegov poslednji zagovor. Medvedov Jože, eodarski pomočnik iz Tacna, je hotel svojemu stricu Čižmanu skrivaj odnesti nekaj obleke in perila v vrednosti 1600 Din, ker mu ga ni hotel dati sam, kot je obljubil. Pa so ga zasačili, ko je hnel »tvari skrite v slami in ko se je sam zagrebel v seno v Čižmanovem gospodarskem poslopju in je dobil 6 mesecev strogega zapora in izgubo častnih pravic za 2 leti. Ferdinand Belcijan k Vhrj >e bfl obtožen, da je avgusta t L v Dolskem zažgal zalogo pletenih kosar m protja ter je s tem vred zgorelo tudi večje število steklenih balonov, katere stvari so bile zavarovane po njegovem očetu pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani za 55.000 Din. Steklarna v Roga ten je dajala obtožencu že več let v pletenje balone in protje. Obdolženec pa ni mogel več v redu plačevati steklarne in je vso zalogo zažgal, da bi njegov oče potegnil zavarovalnino in 9 tem plačal obveznosti. Obtoženec je dejanje priznal; vendar je sodišče izreklo, da ne gre za zavarovalno prevaro, ker ni bil zavarovan obdolženec sam rn ga je obsodilo le zbog požiga na tuji imovinf na 6 mesecev strogega zapora in na plačilo odškodnine zavarovalnici. Dva iščejo. — Oprostite, slišal sem, da iščejo tu blagajnika. — Da, in celo dva. Novega in starega. P. DecoorceUe: 83 (prošcletstvo BomžUL Bila sta mirna v trdnem prepričanju, da pojde vse po sreči. Pila sta, metala kane, se pogovarjala o svoji žrtvi, kovala na glas svoje načrte, zadovoljna z deležem, ki bi moral odpasti na vsakega po zločinu. Mirno sta se pogovarjala, kaj storita z grofom, če se bo upiral. In govorila sta tako. da Ramon niti najmanj ni dvomil, da mislita s svojimi grožnjami resno. — Ce bo krvavel--ne trdim, da ne bo malo krvavel, — ie dejal Slimak hladnokrvno. — mu bomo kri kaj hitro ustavili; na rano je treba položiti malo smodnika in ga zažgati, pa se kri takoj ustavi. To ne boli hudo... posebno tistega n-e, ki samo gleda ... Zefyrina obveže rano s platnom in svežim maslom, pa se ne bo več videla. Potem sta se pomenkovala o naj-kočljivejši operaciji, namreč o tem. kako pojdeta s čeki v bansko po denar. — Veš kaj. prijatelj, na^fboHe bo, če si kupiva za oekine, ka J9i imava, vsak svoj ponosen snfcrjčč, — de meoft Panoujle ... Ce je človek prelepo oblečen, se utegne zdeti ljudem sumljiv. S cilindrom na glavi in z očali se predstaviš pri blagajniškem okencu kot trgovec, zastopnik gospoda grofa. Jaz. ■ ti zaupam te niti za hip ne zapustim, to se ve. Stal bom za teboj. Pokažeš mi tisočake ... Skupaj odideva iz banike ... Daš mi de isto, kakor Če bi midva dvignila na čeke denar in se pozabila vrniti sem, da izpustiva grofa, ko vendar dobro vemo, da bi siromak lahko ldical na pomoč štirinajst rM. pa bi ga trlhč« ne slitšal. — Saj bi prej umrl od lakote, — je pripomnila Zefyrina naivno. — To nas nič ne briga ... Hiše smo se naveličali... Preselimo se ... Imamo pravico pozabiti tu, kar hočemo, ker imamo plačaad-K,zs r-oo bf&kipz ker smo plačali najemnino za tri mesece. — Jaz. — ga je prefkiniJ Staak, — jaz pa nisem za to, da bi p»t*st!II tn Sodišče bo zadevo preiska- va! o in naprti nam toiiko sitnosti, da ne bomo vedeli karni z njirni.. • Sicer pa, obljubo je treba izpolniti, a človek našega kova razen besede itak ničesar nima. Zato bomo tudi prosifi gospoda grofa, naj nam da častno besedo, da bo nas pustil pri mrru, a jaz mu verjamem da bo obljubo držal. Ko je bil načrt tako zasnovan, sta se lopova lotila kart. Zefvrina je morala skrbeti, da sta imela vedno pokia kozarca, toda rzijemoma se to pot nista hotela napiti. Hotela sta ohraniti hladno kri. ker nista zatrpala drug drugemu. — Pojdi pogledat, če fantiča že spita, — je dejal Slimak Zefyrini, — pa tudi ti lahko ležeš k počitku. — Gospod grof vas iz svojega kotička ne bo opazoval, Zefvrina ... Lahko se slečete pred njim. Ta hip mu pač ne pride na misel nobena grdobija___ Ve, da bo zgodaj zjutraj ob on uhelj. Če se ne ukloni. Bogme, ta se zvija! — Kako se more zvijati, ko je pa zvezan? — Zvija se moralno, gos neumna! Zefvrina ie legla spat. Ta nestvor je razumel samo tolika, da ne sme k počitka. Vajena ubogati moža m Panoufla je pa poprej še pogledala, če MiKek m Claudinet že spita. Prepričala se je, da sta v posteW. — Spita, — Je defeJa In zaprla — Pojdi no že spat! — je zagodnml Slimak. In obrnjen k Panouflu je dejal: — Revanžo si mi dolžan. — Izvoli. Saj imava dovolj časa... Mešaj! IX. OCE IN SIN Otroka pa še nista spala. Komaj sta bila vstopila v Panouflo-vo sobo, je Milček objel svojega prijatelja in zajhtel tako. da ni mogel spraviti iz sebe nobene besede. CJaudinet ni razumel, kaj to pomeni. Vendar je pa tudi on zarhtel. šepetajoč z drhtečim glasom: — Milček, nikar ne plakai!... Kaj ti pa je?... Kai te teži, da si tako žalosten? — Zločin! — Zločin? Kakšeoi zločin? — TLsd, ki se pripravlja tamle. — Zločin pripravljajo, praviš? — Da. Umoriti hočejo gospoda, ki je prišel sem in ki so ga zvezali. — Umoriti... Ubogi deček je govor.?! hropeče, kar je pri njem vedno pomenilo, da se bii-ža napad hudega kašlja. — A«\ prorim te. nikar ne kašlja;! — je vzkKlvnil Mucek proti svoji votf]. — Zdaj mteHjo, da spdva; če boš pa kaftfef bodo vedeli, da Se ne spiva ki da nekaj sMfc*. Nekaj časa sta oba molčala. Claudinet je moral napeti vse sile, da je premagal kašelj, ki mu je siKl v grlo. — Slimak je vendar moj stric, — je dejal Claudinet, — Zefyrina pa moja teta... Ona je tvoja mati, on pa tvoj oče ... Zakaj ju dolžiš? V knjigah, ki sem jih čital v bolnici, stoji, da sin nima pravice soditi svojih roditeljev. — Vem, da otrok nima pravice soditi svojih roditeljev, toda če snujejo zločin, je njegova dolžnost preprečiti njihove naklepe, ne da jih bi izdal ali izročfl pravici... ki baš to hočom storiti. — Kaj nameravaš? — Pobahali so se vpričo mene, da dobe od tega gospoda bogato odkupnino in da jo dobe, ga hočejo grozno mučiti. Morda ne pride živ in zdrav iz te pasti niti Če jim bo plačal odkupnino... Slutim... ah, Claudinet, bojim se izgovoriti na glas to obdotžitev... slutim, da bo umorjen. — Umorjen! — Kaj ti nisem že večikrat pravil, da ml neprestano zveni po ušesih krik nesrečnega moža v Moisdonu. ki sta ga davila. Claudinet je dobro razumel bolest, ki je stiskaJa njegovemu prijatelju srce. — No, kaj storiva? — je vprašal po kratki pavtH. — Rešiti morava tega gospoda. — Be&U ga?... Kako ue&i? Ml Imamo še stare nizke cene, dokler zaloga traja čevlji ne potrebujejo reklame Damski iz prima boksa, črni in rujavi, z garanti- TkSfi ranimi krupon podplati, samo.......JMPmMM Moški iz prima boksa, črni in rujavi, z garanti ranimi krupon podplati, samo....... »in OS«- Za dečke in deklice iz črne jake kože . . . Za dečke in deklice iz črne boks kože . . . Za male otroke iz črnega ali rujavega usnja . od Din 55* Din OO Din 22 — naprej ANT. KRIiPER - LJUBLJAM JIKST*! TRG SO STRITARJEVA 1-3 POZOR! Pristna POZOR! Belokranjska vina toči na debelo VINARSKA ZADRUGA »BELOKRANJSKA KLET", Spodnja Šiška, Gasilska cesta 3 >*MLa\i og1asi< Vsaka beseda SO par. Plača bc lahko tudi w znamkah* Xa odgovor znamko I — Na vprašanja brci znamka ne «=— ndemmHamn Nafmanišl o čl a* Din 5*»-—* — PISALNI STROJ KUPIM Ponudbe z navedbo cene na naslov: Vezjak, Maribor, Splavar-- . ulica 6. 4014 PARNO LOKOMOBILO 10—15 Ks. dobro ohranjeno, potrebujem za žago venecijanko. Ponudbe na naslov: Stanko Cvetko, poŠta Sv. Tomaž pri Ormožu. . 3897 VZVODNO STISKALNICO ~ (Hebeldruckvergolderpresse) majhno, rabljeno, na izmenični tok od 220 voltov, v brezhibnem stanju kupi tvrdka P. Bogdanov & Co., Sisak. 3895 kotel" dobro ohranjen, za kuhanje reje, od 200 1 naprej, kupi I. D., Zlotoličje 21, št. Janž, Dravsko polje. 4016 ODPADKE OD CISTE ALUMINIJASTE PLOČEVINE v vsaki količini stalno kupujemo. — Ponudbe na Metalnu Industriju, Beograd, poštanski pretinac 153. 3862 PRODAM REPO lepo, debelo, za kisanje, 1 vagon, ali tudi v manjših množinah proda Josip Brus v Dolnjem Logatcu. 3896 KOTEL »ALFA« za perilo, stroj za valjanje perila in salonsko obleko proda Marija Belle, Lim bus pri Mariboru. 3894 POHIŠTVO in več ptičjih kletk ugodno prodam. — De vinska ulica 7, Kolesja. 4010 ŽAGO VENECIJANKO (samo opremo) skoraj novo, S krogijičnimi ležaji, zelo ugodno proda Skala, Brežice. 4019 SUHE FIGE prvovrstne, dalmatinske — nudim franko na dom po Din 40 za 5 kg; večje količine franko vagon Split po Din 4.50 za kg čiste teže. Flgino marmelado po Din 55 za 5 kg. — Petar VrsaJović, Selca, otok Brač. 4018 PUHASTO PERJE Din 15.—, čohano Din 32.—, puh Din 140.— kg, ter volno in žimo za modroce izredno poceni prodaja: Sega, VVolfova ulica 12 (dvorišče). 4021 STARO TS NOVO VINO dalmatinsko in slovensko od Din 4.— naprej pri družbi — >Dalmacija«, Gosposvetska cesta (Kolizej, dvorišče). 4020 mi m*M DOBRO IDOCO trgovino mešanega blaga na deželi, brez konkurence, z najmanje cea. 40.000 Din mesečnega prometa, vzamem y najem. — Ponudbe poslati na upravo >Slov. Naroda« pod šifro -Plačljivo takoj/4015«. PRODAMO VELIK GOZD 132 hektarjev, občina Kompo-Ije, postaja Dobropolje, cca. 25 tisoč m3 lesa, večinoma bukovina, tudi jelovina, javor in gaber. Odlična rašča. Naraščaj sama hoja in smreka. Lasten lov. Gozd raz kaže Ivan Hogeler, logar, Struge št. 19 na Dolenjskem. — Pismene oferte s ceno in naslovom do 26. t. m. na dr. Krašovec Ciril, odvetnik, Cerknica. Plačilo takoj v gotovini. 3876 SLUŽBE SPREJMEM ŽENSKO zdravo, čisto, za pospravljanje finih parketiranih sob od pol 8. do 11. ure, — Naslov pove uprava >Slov. Naroda«. 4023 STEKLAR. POMOČNIKA dobro izurjenega, sprejme steklarna Ivan Kovačič v Maribo-r-. 4013 KROJAŠKI POMOČNIK išče stalno službo. — Alojzij Pajk, Luče 27, pošta Višnja gora. 3893 NATAKARICO ki želi prevzeti gostilno na račun, poleg samostojnega vodstva gospodinjstva in .kuhinje, sprejme takoj gostilna Hausen-bichler v 2alcu. 3892 POSTREŽNICO Iščem za dopoldneve. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 4011 ŽEMVE DRU ŽARNICO ki se razume v gostilničarstvu, s 30.000—40.000 Din, iščemo za vpeljan večji obrat. Starost 40 do 50 let. Zenitev ni izključena. Dopise na naslov: Leo Lušič, Zagreb, Kuhačeva ulica 5. 4017 POSOJAMO PLOŠČE in gramofone. — »SLAGER«, Ljubljana, Aleksandrova c. 4 — Maribor, Slovenska 18. 100/t KLAVIRJU PLANINI prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000 naprej. — >MUZIKA <, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. 18/T Vsa pleskarska in soboslikarska dela izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo družba z o. z. J. HLEBŠ pleskarstvo tn so bos lika rs tvo LJUBLJANA, Mestni trg 19 ali Cankarjevo nabrežje 21. Telefon "070. Klavirji! Planini! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: B6-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof, Bolzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec In bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta št. 7 (vogal Beethovnove ulice) HRANTLNI IN POSOJILNI KONZORCIJ v Ljubljani ima v lastnih prostorih, Gajeva ulica št. 9 — v ponedeljek 24. t. m. ob 19.30 izredni občni zbor. Sprememba pravil. 4012 MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACU NAROBE, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu) 25/T Suhe gobe fižol in orehe plačuje po najboljši dnevni ceni M. Ceršak & Co., LJUBLJANA Bukova drva in oglje kupuje stalno URAN FRANC LJUBLJANA Sv. Petra cesta 24 OGLEJTE SI ZALOGO DAMSKIH KLOBUKOV v salonu »La femme chic«, šelenburgova ulica 6/1. - Preoblikovanje Din 28. 3811 Najcenejši nakup! KONFEKCIJA - — MODA ANTON PRESKE R, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. 72/T TRPEŽNI AFRIK MODROG! samo Din szu,— spalne , fotelje, fino Izdelane* Din 1300.— prodaja RUD. SEVER, LJUBLJANA. Marijin trg 2 Telefon 2622 VENO CEZ ulico: 1 Din 6.— štajersko belo Haložan novi Portugalka nova Cviček Ia Rizling Burgundec beli Jabolčnik žganje: Tropinovec 48 % 1 Slivovka stara 48% 1 Rum fini čajni 1 Kakor tudi raznovrstne specijalitete po izvanredno nizkih cenah — nudi delikatesa in točilnica S. J. JER A J, Sv. Petra cesta S8 3879 6.— 8.— 8. — 9. — 10.— 4.— 28.— 30.— 28.— PAR TEŽKIH KONJ radi nezaposlenosti odda čez zimo brezplačno v rejo graščina Pogled, Loče pri Poljčanah. 3886 BRZOPOPRA VLJ ALNICA popravlja čevlje hitro m poceni. — Ljubljana. Šelenburgova ul. št. 4. dvorišče. 91/T MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem v kuhan, se dobi na malo tn veliko v lekarni dr. G. PICCOLl, LJUBLJANA, Dunajska cestp št. € ČEVLJI NA OBROKE »TEM' ' ** ulica 4 (nasproti operi). 99/t STANOVANJE s štirimi sobami pri glavnem kolodvoru oddam 1. novembra. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 4025 Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igračnih vozičkov, triciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. — Ceniki franko. »TRD3UNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otro6*viii vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c 4. Plašče in trenchcoate dobite po najnižjih dnevnih cenah. — Moderna izdelava od prvovrstnih šivilj in krojačev. — Izdelujemo tudi po meri. L TOMŠIČ, Sv. Petra cesta štev. 38. Vezenine — zavese najnovejši slog, — nizke cene Matek & Mikeš LJUBLJANA (poleg hotela Štrukelj) ŠPEDICIJA TURK LJUBLJANA Masarv-kova c. 9 (nasproti carinarnici ) prevzema OCARINJEN JE vseh uvoznih in Izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon tuterurban štev. 2157. PREVAŽANJ£ vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konj s. uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri m sedem ton nosilnosti. 117 Telefon Interurban štev. 2157. Večja množina makulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove oprava Slovenskega Naroda Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše dobre mame, stare mame in tašče, gospe HELENE POMPE roj. MAHNIĆ vdove po zasebnem uradniku kakor za poklonjeno cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni č. duhovščini, grg. zdravnikom, č. sestram usmiljenkam, opernemu zboru za prekrasni žalostirki ter končno vsem, ki so drago nam pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v nedeljo, dne 23. t. m. ob 7. uri zjutraj v cerkvi Sv. Jakoba in ob 8. uri v kapelici zavoda Sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. V Ljubljani, dne 22. oktobra 1932. žalujoči ostali. 2a >tfaxodDO wmm gA unravo In del Itetai Oton Ckrlstof, — Mn s 1 jnlrijanl