ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA NAVRATILOV ZAPIS IZ LETA 1849 JOŽE DULAR Spomladi 1949 mi je pokojni Engelbert Gangl izročil za novo snujoči se Belokranjski muzej T Metliki droben, porumenel, 18 listov obsega- joči sešitek (20 X 16 cm) NavratOovega Zapisa iz leta 1849. Tako je znova menjal lastnika droben zvezčič, ki ga je Gangl prejel od svoje- ga očeta Leopolda (u. 1909), kateremu ga je zopet podaril njegov prijatelj Anton Navratil, Janezov brat. Zapis, ki ga je začel in nehal spisovati šti- riindvajsetletni Janez Navratil, je dokaj skro- men prikaz metliške zgodovine v razdobju 440 let, ki ga je zajel bodisi iz Valvasorja, bodisi iz takratnega nemškega in slovenskega časopisja, ustnega izročila in lastnih doživetij. Drobna, razločna, nekoliko pentljasta pisava kaže natančnega, preudarnega človeka, slog pa mu je prijetno tekoč, sem in tja rahlo po- barvan z lokalizmi in hrvatizmi, kot: iše (še), valje (takoj), jim obeča, gunj (odeja, plahta), dobro dolgo, his (lesen vinski hram), hititi (vre- či), pametiti (pomniti, vina nihče tako dobrega ne pameti)' klasunec (koruzni strok)• koplenik (mernik), lamati (drevesa so se lamale), dokon- ček (sklep), prereneti (pregnati), Francozi pre- renejo kralja), nakleniti (pridružiti; naklene se jim veliko število Dunajčanov) in podobno. Na nekaterih listih je v kasnejših letih, ko mu je rokopis znova prišel pod roke, tu in tam kaj pripisal, tako datum smrti pri svojem očetu in materi, pri bratu Francu in pri podatkih o sa- mem sebi. Navratilov praded, bivši častnik, je bil — kot omenja Janez v Zapisu — Pražan; vnuk tega častnika pa se je na Kranjskem oženil z Belokranjico, živel v Metliki, h. št. 32, kjer je imel z ženo sedmero otrok, štiri sinove in tri hčere. Od teh so trije mladi umrli, tako da so staršem ostali le trije sinovi in hči Ana. Brata Janez in Anton sta študirala, medtem ko je Alojzij ostal na domu. Najpomembnejši med Navratili je vsekakor Janez (r. 5. marca 1825, u. 28. novembra 1896 na Dunaju), ki je po dovršeni gimnaziji v No- vem mestu in modroslovju v Ljubljani, 21 let star dobil službo pri takratni dohodninski okrajni oblasti in prišel naslednje leto kot urad- nik k deželnemu sodišču. L. 1851 je bil oficial pri vrhovnem sodišču na Dunaju in obenem tolmač za slovenski in srbohrvatski jezik ter je tam napredoval do načelnika pomožnih ura- dov (SBL I. 193 si.). Janez je prišel na Dunaj kot narodno zave- den Slovenec, saj je bil v LjuLljani že takoj spočetka dopisnik Novic, nadalje član Sloven- skega društva, član narodne straže in je julija 184IS pričel izdajati prvi slovenski mladinski časopis Vedeiž, Iki je izhajal do konca 1850. K sodelovanju je pridobil nad 30 pesnikov in pi- sateljev, vendai je sikoraj večino prispevkov napisal urednik sam. Ilirsko navdušenje takrat- ne dobe je zavalovalo tudi v njegov list, ki je objavil nekaj kratkih spisov z »nekoliko ilir- skimi oblikami«, vendar je urednik kaj kmalu našel pravo pot, s katere pozneje ni več skre- nil. Imel je oster posluh in Trdina je v svojih Spominih upravičeno zapisal, da se je čudil le- poti Navratilove slovenščine. »Samo to se mi je zdelo nekoliko sitno,« — piše Trdina — »da je, pogovarjaje se. pazil bolj na besede kakor na smisel: drže v rokah papir in svinec, je zapisoval vsako novo, njemu še neznano formo ali frazo in povpraševal je vsak hip: ,Kako ste to rekli? Povejte jo še enkrat. Hentaj, ta je pa dobra' itd.« (J. Trdina, Zbrano delo 1948, II., str. 1,23). Navratil, ki mu je slovenščina »tekla gladko in sladko, da se ga človek ni naveličal poslušati« (J. Trdina, LZ 1905, str. 721) je bil 99 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO prav poklican, da «c je v slovenskih čitalni- cah postavil po robu nemščini, ki jc prva leta v njih kaj oblastno gospodarila. Poskus mu je uspel, zlasti ker je Navratil potegnil za sabo mladino in tako ga Trdina z vso pravico ime- nuje začetnika in očeta slovenske olikane kon- verzacije. Navratil je zagrabil delo v polno. Sel je k ljudstvu, iz katerega je izšel. Začel je zbirati belokranjski besedni zaklad, zanimal se je za belokranjsko etnografijo in folkloro, opisal je l>ožično koledovanje. praznovanje novega leta, vuzem in kres v Metliki, jurjevanje, ivanjske pesmi belokranjskih kresnic, nabiral je ljud- ske pesmi, vraže, pregovore, jih primerjal in tolmačil. Tako si je s svojim več kot štiride- setletnim delom pridobil častno mesto med ute- meljitelji slovenske etnografske in folklorne vede in je potrebno, da se njegove zasluge oce- nijo in se mu kot narodopisen odmeri mesto, ki ga zasluži. Navratil je sodeloval pri Bleiweisovih Berilih slovenskih, zlasti veliko pri Miklošičevih Slo- venskih berilih. Seznanjal je Slovence z življe- njepisi slavnih Slovanov, pisal je jezikovne razprave, predvsem o glagolih, nabiral besedni zaklad in etimologiziral, sestavil je za sodne uradnike slovensko slovnico (1850), sodeloval pri Janežičevem Slovensko-nemškem slovarju, pre- vajal in korigiral. Petinštirideset let je živel na Dunaju, bil član, odbornik ali predsednik vseh takratnih vidnejših slovenskih dunajskih dru- štev, ki so ob njegovi sedemdesetletnici navdu- šeno praznovala življenjski jubilej tega >stare mere poštenjaka«, kot ga je v pesniški prigod- nioi imenoval Stritar. Janez Navratil je umrl na Dunaju v 72. letu svojega plodovitega življenja. Njegov brat Anton Naoratil (r. 23. sept. 1832, u. 21. oktobra 1897 v Tešnju v Bosni) je po dovršenem šolanju v Metliki vstopil 1843 v tret- jo malo šolo v Novem mestu, v sedmo pa 1849 v Ljubljani (podatki Janeza Navratila). V Za- grebu je na univerzi študiral zgodovino (?), bil ]^o{ štu4ent v Novih dvorih pri Zagrebu SI. 1. .\a\raHlova hiša preti predelavo vzgojitelj otrok feldmaršallajtnanta Jurija Je- lačica, brata bana Josipa Jelačiča. Kake držav- ne službe ni sprejel, pač pa je kmalu prišel v Metliko, živel tu kot zasebnik in kasneje kot varuh mladoletnih otrok 1873. leta umrle sestre Ane, za kar je imel pri svaku Guštinu izgo- vorjeno vso oskrbo. Bil je nadarjen, inteligen- ten človek, ki je obvladal več jezikov in je bil nekaj časa tudi deželni poslanec. V Metliki je bil 1865 med ustanovitelji tamoš- nje čitalnice. Kot navdušen ilirec in panslavist je živel skoraj v vednem sporu z metliškimi nemčurskimi veljaki Hessi, Sturmi, Fuxi in dru- gimi in je kot protiutež zbral okrog sebe stebre »metliškega domorodstva«: oskrbnika metliške komende in ustanovitelja Prve dolenjske poso- jilnice Janeza Kapelleja, svaka trgovca Franja Guština, metliškega apotekarja Franja Wacho, hotelirja Danijela Makarja, prosta Edvarda Terčka in kasneje njegovega naslednika Frana Dovgana, občinskega tajnika Leopolda Gangla, mlinarja na Primostku Ignacija Premerja, se- miškega dekana Antona Aleša. Poprijeli so tudi »vnanji društveniki« Zumberčani in bližnji Hr- vatje: brata Evgen in Artur Kniewald, grašoa- ka v Gričah, Šuflaj, graščak v Brlog gradu, baron Vranizani z Jurovega, Vjekoslav Pavu- nac, župnik v Zakanju, Nikola Belavič, župnik v Žumberku, Ivo Nikolič, učitelj v Zakanju in njegov stanovski tovariš Andrej Bersič iz Lipnika, pa še občinski pisarji, poštarji, trgovci in posest- niki onkraj Kolpe. Tako se je združenim Metli- čanom in njihovim hrvatskim prijateljem po- srečilo zrušiti metliški »Conversationsverein« in napraviti Metliko slovensko. (Podatki: »Kroni- ka in zapiski odborovih sej« metliške Čitalnice od 1.1889 dalje in mg. Milan Wacha v Metliki). L. 1874 je, po podatkih v šolski kroniki, Anton Navratil kot krajevni šolski nadzornik dvakrat nadzoroval pouk tamkajšnje ljudske šole. V de- cembru 1877 je bil za dobo 6 let izvoljen v kra- jevni šolski svet. Bil je v njem kot zastopnik občin in kronist ga imenuje »častni mestjan v Metliki«, od februarja 1883 pa ga naziva tudi z deželnim poslancem. 31. marca 1885 je Na- vratil, po zapisu v kroniki, zadnjikrat nadzo- roval šolski pouk, ko pa se je 16. maja nasled- njega leta konstituiral nov krajevni šolski svet. Antona Navratila ni bilo več med njegovimi udi. 25. decembra 1895 je Anton Navratil zaradi bolehnosti odložil predsedništvo Narodne čital- nice v Metliki, ki ji je predsedoval skoraj dvaj- set let. Naslednje leto je bil zaradi zaslug »za obstanek in razvoj metliške čitalnice« soglasno izvoljen za njenega častnega člana. ai. oktobra 1997 je umrl, zadet od kapi, v Tešnju v Bosni, kamor je šel obiskat edinca svojega brata Janeza, nečaka Mirka, ki je bil tamkaj okrajni glavar. V Tešnju je tudi po- kopan. Njegova smrt je močno prizadela metliške narodnjake in na prvi prihodnji seji Čitalnice je takratni predsednik Franjo Guštin znova po- udarjal pokojnikove zasluge, češ da »sam odli- 100 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA čen narodnjak, dvigajoč vedno in povsod na- rodni prapor, varoval je čitalnici posebno še značaj narodnosti; kar je dosegel toliko lažje, ker je bil sam osebni prijatelj odličnih narod- njakov bratskega nam naroda hrvatskega, ter je štela čitalnica že samo vsled tega vedno tudi dokaj hrvatskih članov. Na ta način je bila narodnost čitalnici toliko bolj zavarovana«. Omenil je še, da je pokojni Navratil zapustil Čitalnici obilico knjig, zlasti knjig Slovenske in Hrvatske Matice. Tega metliškega veljaka, okrog katerega se je sukalo vse tedanje kulturno življenje v Me- tliki, je štel med svoje redke »prav vrle pri- jatelje« tudi Janez Trdina (J. Trdina: Moje življenje. Klasje 1947, str. lOO) in je z njim premoževal prenekatero lepo uro po belokranj- skih zidanicah. Anton Navratil sam ni pisal, zaneslo pa ga je navdušenje brata Janeza, duhovnika Jurija Ko- beta, Jurija Šterbanca, Bernarda in Ivana Tomši- ča, Trdine in drugih, da je tudi sam pričel zbirati ljudsko blago, o čemer priča tudi ustno izročilo, ko so žene narekovale »gospud Navratili« ljud- ske pesmi, ki jih je tai zapisoval (prim. Fr. Ma- rolt: Tri obredja iz Bele krajine, 1936, str. 37). Nekaj takih Antonovih zapisov je objavil in razložil njegov brat Janez, tako zapis ljudske pesmi »iZeleni Jura j«, ki jo je zapisal Anton Navratil 24. aprila 1878 in jo je Janez priobčil in komentiral naslednje leto v LMS. str. 217, ali Antonov zapis metliškega kola, objavljen v LZ 1888, str. 337. »Svobodnjak« Anton Navratil, kot ga imenuje Trdina, je v vsem svojem življenju dovolj po- kazal, da spada med »naše gore liste«, kamor ga je v svojem istoimenskem odrskem prizoru postavil tudi Engelbert Gangl, ko se Tone Na- vratil v julijskem popoldnevu 1882. leta v zida- nici semiškega dekana Antona Aleša z njim in Janezom Trdino navdušuje za slovenstvo (E. Gangl: Moja pot, 6. knjiga, str. 7 sl.1. Tretji izmed bratov Navratilov, Alojzij (rojen 23. maja 1844, u. 9. oktobra 1902 v Metliki), ni študiral. Izučil se je čevljarstva in to obrt je za njim prevzel tudi njegov sin Alojzij (rojen 29. decembra 1873, umrl 24. junija 1950), s ka- terim so Navratili v Metliki izumrli. ROJSTNI DOM NAVRATILOV Po smrti očeta Janeza Navratila (u. 7. febru- arja 1863) je bila hiša in posestvo 26. dec. 1865 prepisano na njegovoi ženo Ano. Ta je hišo 21. febr. 1873 izročila najmlajšemu sinu Alojziju, medtem ko je najstarejšemu Janezu, ki je bil takrat na Dunaju, namenila 3O0 gold., drugemu sinu Antonu 400 gold. in ravno toliko hčeri Ani. Razen tega je bilo takrat posestvo v metliški Prvi dolenjski posojilnici obremenjeno s 1000 gold. dolga. Na domu je ostal najmlajši brat Alojzij, ki je z Baro Simoničevo iz Drašič imel šest otrok. Trije so v zgodnji mladosti umrli, oče pa je malo pred smrtjo izročil 17. sept. 1902 hišo hče-i ri Ani (1879—1919), ki se je kasneje omožila z metliškim podobarjem Jernejem Jerebom. Jereb je zaradi (slabega zaslužka kmalu po 1. 1910 odšel v Ameriko, kjer se je za njim izgubila vsaka sled. Po ženini smrti je bilo 13. maja 1919 imetje prisojeno njenim trem nedoletnim otro- kom Pavlini, Mirku in Ani, ki so 9. sept. 1927 prodali hišo fotografu Tomažu Kramarju in njegovi ženi Ani. Tako je Navratilova hiša 1927 prišla v druge roke in je kasneje še dvakrat menjala lastnika. ZAPIS, kedaj se je kdo v te hiši naredil ali vrmer], in kar se je v Metliki od leta 1408 posebniga zgodiOo. Začel spisavati Janez Navratil, c. k. pristopnik Ljuibljanskga mestniga in dežel- niga sodništva in Trednik Vedeža, perviga slovenskiga časopisa za šolsko mladost, zdaj ravno na praznikili tukaj. V Metliki IS.kimovca 1849 Kedaj se je kdo v te hiši narodil in Dmerl Janez Navratil, rojen 9. eušca (Marz) 1766. Njegov oča je bil iz Češkega doma, iz Prage. Umeri 27. malega serpana (julija) 1851. počiva pri ireh farah na desni strani zad- nje cerkve. Marija Navratil, njegova žena, rojena 1750, umerla 9. februarja 1818. Janez Navratil, naj starji in edini sin, rojen 22, isušca 1802, poročeni 18. svečana (Februar) 1824. j 7/2 1863.i Ana Navratil, rojena Kramarič 5. veliki- ga travna (Mai) 1806 v Rosavnicah, žena Janeza Navratila, t 16/7 1876.^ SI. 2, Navratilova hiša danes lOL ARONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO DECA IZ TEGA ZAKONA Janez Navratil, rojen 5. sušca 1825. V 3. malo šolo v Norvim mesti stopil leta 183?, v sedmo šolo v Ljubljani leta 1844. Po zver- šeni osmi šoli vstopil čez 7 mescov pn Ljub- ljanskim C. kr. kameralnim oskerbništvi za vajenca, nato pri c. k. Ljubljanskim mest- nim in deželnim sodništvi za pristopnika in sicer ll.kimovca (?bra) 184?. Leta 1848 po podeljeni ustavi in v nje dani ravnopravnosii vsih avstrijanskih narodov in jezikov začel (mesca maliga serpana 1 Julij]) vredovati v Ljubljani pervi slovenski časoipis ali novice za šolsko mladost pod napisom: »Vedež«,^ In ga je vredoval leta 1848, 1849 in 1850. Po tem je bil (1851) v Beč za uradnika c. k. najvikše sodnije s ?00 f 1 plače in 80 f 1 pri- pomočka za stanovanje pozvan. Alojzija Navratil, rojena 30. velikiga travna (Mai) 1827, vmerla 13. velikiga ser- pana (Avgust) 1841 v 15. leti svoje starosti. Pokopana pri treh farah. Franc Navratil, rojen 15. kimovca (Sep- tember) 1830,* umeri 29. velikiga travna (maja) 1853. Pokopan pri treh farah. Anton Navratil, rojen 23. kimovca (Sep- tember) 1832. V tretjo malo šolo v Novim mesti vstopil leta 1843, v sedmo v Ljublja- ni 1849. Marija Navratil, rojena 25. sušca 1835, vmerla 10. sušca 1838 v 3. leti starosta. Ana Navratil, rojena 16. velikiga travna (Mai) 1838. Alojzij Navratil, rojen 23. velikiga trav- na (Mai) 1844.5 Kar se je v Metliki od leta 1408 posebnega zgodilo Leta 1408 so Turki Metliko in vse okoli mesta pokončali. 1431 so to storili drugič. 1469 so to storilli tretjič. 1511 so to storili četertič. 1547 so to storili pedič. 1857 so bili Turki iz Metlike za vselej pregnani.' 1585 so biJd v Metliko luteranski pridi- garji .prišli. Žlahtni MaAvart Egg pa jih je izgnal.' O tisti dobi so imeli pri Treh farah tako imenovani templarji (Tempelherren) samo- stan ali klošter. Iše dan, danes se pozna me- sto, kjer je ta samostan stal. Stal je kakih 20 korakov od vrat pokopailišča proti Gori- cam med sedanjim ozidjem pokopališča in med cerkvenim hisom. Kedaj so Tri fare sozidali, se ne more nikjer zapisano najti; da so pa leta 1236 že staile, se viidi na nekim kamnu v zidi.® 1580 Okoli leta 1580 je živel pri Treh fa- rah puščavnik, ki ga je pa rad serkal. Še pred smertjo je ta kraj zapustil. 1646 je bila v Metliki strašna kuga^ 1770 Okoli leta 1770 je živel pri Treh fa- rah drugi puščavnik, madžarski plementaš. — Bil je vicekomuš. Podpisal je sodbo, s ktero sta bila dva človeka k smerti obso- jena. Po smerti teh dveh pa se prepriča, da sta bila nedolžna. Vest mu ne da pokoja. Vidi se mu, kot da bi nedolžna zmiram v kervi pred njegovimi očmi plavala. Z mno- goverstnimi kratkočasi hoče veist omamiti. Zahman. Ne da mu mira. Nazadnje sklene mož za dopernešeno hu- dobijo pokoro delati. Izroči vse svoje pre- moženje svoji edini hčeri in jo omoži z rev- nim, pa poštenim plemenitnikom. Nato se poda k papeži v Rim. Ta mu dodeli odpu- ščenje vsih grehov, pa le proti temu, da se sveti odpove in kot puščavnik živi. Obljubi in si išče tihiga kraja. — Na svojim poti pride v Metliko. Slab in bolan prosi tačas- niga Metliškiga prosta za prebivališče ka- kih 10 dni v proštiji. Doseže. V tem časi gre večkrat proti Trem farami na sprehod, in svetuje ljudem na njivah marsikaj dobriga pri kmetovanji. Ljmii in kraj se mu tako dopadejo, da zaprosi pro- sta za dovoljenje, si pri Treh farah kajžo postaviti in v nji svoje življenje kot pu- ščavnik preživiti. Mu valje dovoli, in ljudi, ki se jim je bil s svojimi dobrimi sveti jako prikupil, mu brez plače hitro leseno kajžico SL 5. Izvir Obrha z napajališčcm in periščem, imenovan >Metliška tisliarna«, kjer si izvedel vse novice ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA postavijo. Tudi mu uoisijo zmiram potrebno hrano. Cez nekoiliko let zaželi puščavnik iše en- krat svojo domovino viditi in se napravlja na pot. Komaj to soznajo ljudi, pritečejo s solznimi očmi od njega slovo jemat, ki jim je bdi vedno dober svetovavec v vsih rečeh. Vendair se vtolažijo, ko jim obeča, potem spet nazaj priti. Slabiga starčka nekoliko za daljni pot okrepčaiti, mu naredi trifarška mežnarica iz različnih rož ali cvetlic kopel (fuspod). Vlije tudi jakiga vina vmes. Pregovori starčka v ta namen v kad stopiti. Pomagale so ji tudi sosede. Pokrijejo ga z gunji in plahtami čez gla- vo. Dobro dolgo je v kadi. Zdaj ga razkri- jejo. O strah in groza! — starček se ne ga- ne — je mertev. Revež se je bil zadušil. Vse preplašene se gledajo in pogledujejo sosede, kot da bi hotela ena drugo vprašati, ktera da je njegove smerti kriva. S strahoto razodenejo nesrečo svojim mo- žem, kteri so potem mertvo telo ipokopali. Kmalo nato razderejo tudi kajžo, in jo pro- dajo na dražbo (licitando) nekimu budnar- ju (pintarju) iz Sveržak. Ta kajža je stala na unim mesti, kjer se zdaj bel kos zida vidi, s kterim je pokopališče obzidano. Ko so čez več let puščavnikov grob pre- kopali, najdejo v njem več cekinov, ki jih jc mogel v obleki zašite imeti za dneve ne- sreče in potrebe. — Bog mu daj duši lahko! 1775 je bil tukaj kordonski desetnik ali kaprol po imeni Fric ob glavo djan, ker je svojo ženo vmoril. To se je tako zgodilo: Ta desetnik ali kaprol gre s svojo ženo v Stopiče pri Novim mesti na žegnanje. Ko se žena izpoveduje, gre on na skrivaj poslu- šali. Ne zna se, jeli kaj čul, jeli ni. Po izpo- vedi gresta, potem ko je že velika maša minila proti domu. Na Hrasti'' se zglasita pri drugim desetniki, ki jih je bil na južino povabil. Pri južini vzame popotni desetnik slamnik svoje žene v roko in ga začne z nožem rez- ljati. »Nikar!«, pravi ona, »drugači bom jaz tvoj klobuk.« — »»Tukaj imaš nož,«« veli on, »»le ga daj!«« Ker pa ona neče noža vzeti, ji ga on v serce porine. V malo tre- nutkih izpusti reva dušo. On se zdaj skesan čez njeno truplo verze in joka koit dete. Ali prekasno. Zvežejo ga in peljejo v Metliko. Denejo ga v grajske tamnice. Cez šest mes- cov ga pošljejo na Dunaj, da bi ondi kazen SI. 4. Grnd v Motliki prestal. Ali čez šest mescov ga iz Dunaja spet v Metliko pošljejo. Bilo je sklenjeno, da naj tam kazen ali štrafimgo prestoji, kjer je hudodelstvo dopernesel. Eno leto kasneje pride iz Ljubljane za- glavni sodnik z rabeljnom (frajmanom) in enim hlapcem. V gradi vpričo velike trume poslušavcov bere sodnik hudodelniki sodbo. Odsojeno je bilo, da ima najprej desno ro- ko, s ktero je ženo vbol, potlej pa glavo zguibiti. Po prebrani sodbi je sodnik vsim zakonskim ljudem z ginečo besedo na serce govoril. Hudodelnik stopi zdaj na voz, en Fran- čiškanar iiz Noviga mesta ž njim in ga pri- pravlja k smerti, izprašuje in tolaži, drugi Frančiškanar moli za vozom sveti rožen- kranc. — Na griči zvan Metlike, ki mu iše dan današnji »per galgah« pravijo,'^ se vstanovijo. Sodnik prebere iše enkrat na- glas ostro sodbo. Hudodelnik prosi ponižno in skesaniga serca, da bi mu poprej glavo in potem roko odsekali, ker bi vtegnil obu- pati. Je vslišan. Zavežejo mu oči, in na en mah mu odseka rabelj glavo, njegov hlapec pa desno roko. Okoli 1785 so postavili most čez Kopo. Poprej je bil ondi brod. Okoli leta 1790 so izkopali jagnete, ki so bili od Kope do Vra- tarčeve No 155 na obedveh straneh ceste po- sajeni, ker so njivam in cesti preveč senco delali.'' 1792 je kupil Metliški grad Jožef Zavin- šček od zagrebačkih korarjev. — To leto so igrali v Metliki tudi slovensko veselo igro pod napisom »Županova Micka«.^* 1793 je pogorel v Metliki celi plac, kos Požeiga in Drage." Neki človek, po imeni Weihrauch, ki je s svojim očihom v sovra- štvi živel, je nekiga capina plačal, da je mesto na treh krajih zažgal, ,potler pa na Hervatsko vbežal. 1794 je ravno tisti potepuh mesto vdrugič zažgal in to po dani, ko so bili meščani v logi," ker so revnim derva odkazovali. Na- glo letijo na pomoč. Hudobneža dobijo v pest. Malo je manjkalo, da ga niso raztergali. Zvežejo ga, zaprejo v tamnice, čez malo dni KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO K.RAJEVNO ZGODOVINO pa pošljejo v Ljubljano, kjer so ga v več- letne tamnice obsodili. 1807 je v MetHki spet zgorni plac in Drage pogorele. Neka žena, ki ji se je bila mast v ponvi vžgala, je v ponvo vodi vlila, namesto pergišč pepela v njo hititi ali mast v pepel zliti. Mast se vzdigne kviško v streho, in tako je velik ogenj vstal in dosti škode na- redil." 1808 so se tukaj in v celim našim cesar- stvi brambovci zoper Francoza zbirali. 1809 pridejo Francozi iz Ljubljane v Met- liko. Nar prej jo primahajo konjiki. Neka kerčmarica (grajske gostivnice na Dragah) je od straha v otročji postelji vmerla. Neko- liko dni ipotem prirušijo francozki pešci, pa niso nikomur sile delali.'* 1811 so cesarski Francoza iz Metlike pre- gnali. Ko naši huzarji v Metliko priderkajo in sicer od Karlovca, ne najdejo nobeniga Francoza več. Ker je bilo drugi dan pri svetim Martini ravno cerkveno žegnanje, so na pungertu svoje tope ali kauone postaviti in na veselje strelali.^' 1811 je bilo vino tako dobro, da nihče tako dobriga ne pameti. 1817 je bila tukaj in na celim Krajnskim taka lakota, da so klasunce za moko in kruh mledi in tak kruh jeli. Tudi koprive so ku- hali. Kopleuiik pšenice je veljal 6 do 7 fl, reži (erži) 4.V2 fl, ječmena 3 fl in 10 kr, žita (prosa) 3 fl 15 kr, debelače 4 fl, ajde 5 fl. Zavoljo lakote in slabe hrane jih je veliko pomerlo.^" 1818 pa je bilo rodovitno leto, da malo ta- kih. Senična cena je pala od 7 fl na 1 fl 40 krajcarjev, režena od 4 "2 fl na 1 fl 18 kr. 1829 se je' bilo v Metliko strašno veliko ljudi v šeme ali maškore napravilo, ko se z godci pred sabo proštiji bližajo, jim pride iskreni duhoven Friderik Baraga naproti. Razkačen jim moli sveti križ, rekoč: »Kri- žajte ga, križajte ga vnovič!« — Vsi se ob- senetijo in pri te priči obernejo in razgubijo. Nikdar potem ni bilo v Metliki več tolike šemarije.^' SI. 3. Pokopališka cerkev sv. Roka v Metliki 1830 je zapustil Friderik Baraga Metliko in se podal v Ameriko katolško vero ozna- i novat. On je bil leta 1797 v Dobravi na Do- ] lenskim rojen, je izveršil na Dunaji prav- ^ dosllovje, potem se pa v didiovski stan po- j dal. Po smerti svojiga očeta prepusti Tre- ; bansko grajščino svoji sestri, in je leta 1823 j po dobro izveršeni deseti šoli mašnik blago- ' slovljen. Po njegovi volji so zapustile tukaj kmetiske ženske nosno čemih pasov, ki so zad v podobi repa do nog mahali in po sest, sedem, osem goldinarjev veljali. Dosti- krat so malopridni fantje v cerkvi po pet, šest kmetiških dekličev zvezali, da se je vse smejalo, ko so se hotele raziti in ni moč jim bilo. Ni tedaj škoda za to šego.^^ 1854 je bila taka suša, da so Priverščani od sv. Jurja do Božiča iz Oberha vodo vo- zili. — Vino pa je bilo' tako dobro, da je uno leta 1811 S" po dobroti še prekosilo; nihče ne pomni tako dobriga.^' 1836tega leta so se Metličani jako kolere bali, ki je v Ljubljani in Novim mestu hudo razsajala. Na nektere dneve jih je 16 do 20 pomerlo. Vender je Metliki ta kužna bole- zen prizanesla. Na Radovici pa je vmerlo v 10 danih dva in štirideset ljudi. V dveh vurah je bil človek zdrav in mertev. Tudi na Bo- žakovim in Radovičih je razgrajala; pa me tako jako, kot na Radovici, kjer so mogli več hiš zabiti, ker so vsi ljudi odmerli.** 1837 je toča na sv. Jerneja dan dvakrat potolkla, popoldan ob 4in zvečer o poli 9*. Zernje perve toče je bilo debelo, kot orehi. Vse je pokončala. — Ni se jioznalo, kjer je ajda rasitlja.^^ 1838 so napravili tukaj bratovščino Kri- stusoviga telesa. — To leto so gospod tehant Vincenc Vovk za sv. Rokom perve murve zasadili.^' 1842 je bila tako huda zima, da so ljudi zmerzovali. Martin Brožič krojač ali žnidar je zmerzniil na potu od Drašič^' v Metliko. ' Poleti je toča dvakrat pobila. To leto je sonce popolnoma merknilo, ta- ko, da je bilo prav malo viditi. Med temo se je na dveh krajeh zemlja vderla: na plači p rut Požegi pred Jurjovičovo hišo No 33, na Sternišči pa pred Šokletovo No 148 in Cerničovo No 147.28 1843 ni bilo skoraj nič snega in v svečanu tako prijetno in gorko, kot scer poleti. Po- leti pa je bilo več del merzlo, še le o velikim serpanu (Avgust) je solnce večji moč dobilo, pa tako sušo naredilo, da se je skoraj vse posehnilo, in Priverščani so mogli kot v letu 1834 iz Oberha dolgo vodo voziiti. V 104 FRANCE MIHELIC: MRTVI KURENT, BARVNI UISOREZ, 1955 prugonagrajenec na I. mednarodni grafični razstavi v Ljubljani poleti 195; časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika Svečanu se je tri večerje neprenehoma kot ena bela svitla in dolga metla na nebu per- kazovala, ktera je po pravilu zvezdoznan- cev en nov planet (zvezda z repom), in so jo »Astrea« kerstili. — Od ajde in prosa ni bilo še semena naizaj, vina je bilo malo, pa dobriga. V temu letu je bila sv. Roka cer- kev z dvema turnoma izzidana, potem, ko so staro poderli. Naris je dal gospod tehant Vincenci Vovk, ki je tudi zidanje cerkve prevzel. Tudi je bila trifarška zgorna cer- kev izmalanaJ^ 1844 je bilo rodovitno leto. Žita in vina, ki ni bil od leta 1834 veliko slabji, je bilo silno, drevesa so se pod sadjam lamale. — Nar znameiiitniši v temu letu je, da ni bilo nobedene červive slive (češplje). Zima je bila huda, 1^" kimovca (September) je peršl čez Gradec v Ljubljano presvitli cesar Ferdinand I. z svojo presvitlo ženo Marijo Ano, o kteri Ipriliki sta mogla iz vsa- ke fare en plesavec in ena plesavika v Ljub- ljano pred cesarja svoj narodni ples plesati iti. Iz Metliške fare sta šla Guštinova hči iz Drašič in tudi en Drašički sin. — \'sak je dobil za zleherni dan popotvanja, kakor tu- di zaderžka v Ljubljani poi 1 fl in za ple- sanje po 2 fl. Plesavci cele Krajnske dežele bi bili imeli zunaj mesta na lesenim odri plesati. Pa zavolj silniga deža so mogli to delo v hiši Ljidjljanskiga streljišča opraviti. Iz med vsih plesavcov so se mu nar bolj dopadli s svojim smešnim plesom Bojanci." 1845 smo vidli v Metliki perve svilapreke ali zidne červe. za ktere so bili gospod te- hant Vincenc Vovk murve že leta 1838 po- sadili. Pervič so sipreli te červi osemdeset funtov svilnih mešičkov ali kokonov, ki so vsi isikup 11 funtov svile ali Žide dali. Funt se je prodal po 10 goldinarjev.'' Poletni ve- čer tega leta se je pod Vipavcovo pristavo kakih 30 korakov od hiše Jureta Krašovca pri sv. Martini'^ pod kmetiškim fantam, ki je konja jahal prepad vderla. Fani in konj sta štiri isežne globoko pala. Fant začne kri- čati in je bil rešen, konj pa si je bil vse štiri noge polomil, pustili so ga v prepadi in zasipali. Kmalo potem se spet 1 sežen globoko vdere. Šenica je bila to leto jako slaba, nekteri je iz pet kop komaj en koplenek semena do^bil. To leto je cesar Ferdinand I. vojaško službo od 14 samo na 8 let pomajnšal.'' 1847. To leto 4:^^ Kozoiperska (October) smo dobili tri nove zvone za farno cerkev sv. Miklavža. Velkiga in dva mala. V velikosti drugi je bil poprej veMki in ta je oscal star. Pripeljal jih je ravno na sv. Frančiška dan i/ Ljubljane od slovečiga zvonarja po imenu Samassa, Franc Ivanetič. Lepo ovenčenim zvonom so šli godci in velika truma ljudi notri do Bočke naproti. Nad svetim Martinom so čakali gospod tehant Vincenc Vovk z drugimi gospodi. Ko zvoni do sv. Martina dospejo, je meščan gos- pod Juri Smuk v imenu cele fare za njegov irud pri oskerbovanji teh zvonov pod milim nebam zdravico napil. Po kteri je zbrana množica z veselim glasam visoko častitljivi mu tehantu v čast gromeče »Zivio« prinesla. Ko so zvonovi še na Hrasti bili in se Metliki bližali, so začeli po vsih cerkvah zvoniti in so zvonili dokler se novi tri zvonovi pred cer- kev priderglajo. Preskerbela jih je cela fara skup. Veljali so... goldinarjev srebra. Na robu ali vencu velikiga stoji zapisano: BOGATE VInske Letne V zahVaLo SIM tI o bog te fare DaR In ko v neb vse bo V zLo uro gnaLo t1 sT be toCe Io obVar! (Se nadaljuje) opombe 1. Datum smrti: f "^2 1863 je kasneje pripisam s svioifi- nikom. — 2. Datum isanrti: t I'6/7 1876 je kasneje pripisan s svinčnikom. — 3. Tu je Navratil piko pozneje spremenil* v vefjico in je nadaljnje ipodatke do konca odstavka naipi.^al z drugim, bolj bledim črnilom. — 4. Tuidi tu je bila pika kasneje spremenjena v vejico in je dostavek pripisan s svetlejšim črnilom. — 5. Janez Navratil, oče pisca tega Za- pisa, ima na srednji cerkvi .pri Treh farah vzidan nagrob- nik z rojstnim.i in smrtnimi podutki ter letnicami svojih rano umrlih otrok Alojzije in Franca. Od ostalih Jane- zovih oitrotk jc na stoni iste cerkve vzidan še nagrobnik Ane Navratil, ki ije bila dvakrat poročena; prvič kot 22- letno dekle z bogatim 66-Ietnim vinskim trgovcem Nikolo Kostelcem iz Šršic v Vivodini, s katerim je imela tri sinove, ki pa so že v prvih letib drug za drugim naglo umrli. Drugih nagrobnikov oz. spominov na Navratile pri Tieh fariah ni. Imena triletne Marije (u. 1838) sploh niso vklesali v nagrobnik, medtem ko je Janez umrl 1896 na Dunaju, brata Antona pa je leto kasneje zadela kap v Tešnju v Bosni. Na domu je ostal sajmo najmlajši Alojzij (u. 1902), katerega sin, čevljar, ki je ipo očetu prevzel tudi ime, je brez potomcev umrl 24. jun. 1950 v starosti 76 let in so z njim Navratili v Metliki izumrli. (Glej tudi Dolenjski list, 1950, št. 22). — 6. Navratil, ki je letnice vzel iz Valva- sorja (Ehre, XI. 389) omenja le glavne napade TurkoT. Vseh napadov na Metliko in njeno okolico med leti 1408 do 1578 je bilo kakih 18. Tudi pri zadnjem 1. 1378 se je moralo mesto vdati in so ga Turki ra.zrušiK. Pri tem so s sulicami prebodli mestnega soidinika in odsekali mestnim svetovalcem glave, o čemer govori tudi Aškerc v svoji Met- liški bal-aidi. — 7. Protestantizem se je pričel v Metliki širiti tako.J po izidu prvih protestantskih knjig, kar nam priča živahno delovanje hrvatskih in slovenskih protestan- tov, ki jim je Metlika postala skoraj stalno shajališče. Tu so že 1. 1559 Stepaaiu Konzulu presojali njegov prevod biblije v hrvatski jezik; iz Metlike, tedanjega upravnega središča Bele krajine, so širili protestantske knjige poleg dragih ludi metliški prodikaniti Gregor Vlahovič, Mihael Matičič, Ni- kolaj Tuškanič, Ivam Weixler, Štefan Kovači«, Peter Vuk- m.anič in drugi. L. 1581 jc bila skoraj vsa Metlika luteran- ska, dokler ni 1585 komtur nemškega viteškega reda Mark- vapd Eigg pregnal luteranskih predikantov iz mesta (Val- vasor Vill, 454). Protestantizem je odslej v Metliki slabel, vendar je še 1615 protireformacijska komisija naštela v mestu 58 luteranov, medtem ko jih je bilo v istem času v Ljidjljani samo še 8. (Ivan Steklasa: Protestantizem v Istri, metliški in hmartski Krajini, Trobaiijev zbornik, 76 si.). 8. Tri fare pri Metliki so tri cerkve v nosalnicah, vasi, pol- drugi km oddaljeni od Metlike. Viteški red templarjev si je tu v druigi pol. XIL stol. sezidal cerkve in samostan. Ker pa so templarji delovali v interesu oglejske pntriarhiie, so se morali umakniti nemškemu viteškemu redu, ki je prišel v Belo krajino okrog 1. 1256. Duhovniki tega reda pa 10? KRONIKA C'ASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO so Tri fare — kjer je bila do srede XV. stol. iildi metliška župnijska cerkev — ipropastili boseniskim frančiškanom, ki so semkaj prebežali pred Turki, sami pa so se umaknili v utrjeno Metliko. L. 1469 so Turki Tri fare požgali, pregnani frainčiškani pa so dobili končno zavetje v Novem mestu. — Današnje tri cerkve, ki stoje sredi pokopališča in jih je ljudstvo za časa Valvaisorja še iimenovalo >Tri templar- ske ceI^kvec so bile venjetno zidane v XVI. stol. in so sedaj po-dr.užnica metliške župnije. (L. Podlogar: Frančiškani v Beli krajini, TMD, XVIL str. 35—37). Gorice: del Rosalnie, zahodno od Treh far. Kamen v zidu z letnieo 1236: tega ,kamna ni mogoče danes več zaslediti. — 9. Kuiga je v Metliki morila petkrat 11348, 1510, 1,545- 47, 1591, 1720—24). Najhuje je bilo v letii I546--47, ko je pomrlo okrog 1200 prebivalcev in je mesto skoraj popolnoma propadlo. (Krajevni leksilion Dravske ba- novine, 1937, str. 130; A. Svetina, Metlika, 1944, str. 5). — 10. Zgodbo o ogrsikem iplemenitašu — puščavniku, ki j« ži- vel v leseni kočici pri Treh farah in si pred povratkom v .domovino d,al napraviti ko.pel iz vina iin dišav, v kateri ga je zadela kap. je Navratil po vsej verjetnosti (posnel iz prispevka »Der Eiu,siedler iin Mdttliug«. ki ga je v Car- niwlii 11842, št. 91-92, objavil takratni oskrbnik metliške ko- mende Janez Kaipelle. — U. Hrast: vas ma belokranjski strani Gorjancev ob glavni cesti iNovo mesto—Metlika, 7 km oddaljena od Metlike. 25. julija 1942 so jo, razen dveh hiš, Italijani požgali in do ta! poruši,li, ker je skupina belo- kranjskih partizanov v isti vasi napadla italijansko posadko. — 12. M^lika je kot sedež Metliiške marke imela sprva tudi pravi-co kIo krvnega sodstva, in sicer nekako do 1. 1510, ko je bila za cesarja Maksimiljana 1. osnovaaia služba cesar- skega krvnega sodnika, na katerega je potem prešla oblast, izrekati smrtne obsodbe (Svetina, Metlika, 1944, str. 14, 72). Spomin na laistno krvno sodistvo je današnji Gavgenhrib na zahodu mesta (Navratil: »per galgah<), čez kaiterega gre cesta iz Metlike v Črnomelj. — 11. Navratilov Zapis je ver- jetno imel v rokaih tudi Prostoslav Kretanov ,(= Vatroslav Holz), ki v isvojih popotnih zapiskih Potovanje križem do- movine (SN, 24. mov. 1883, št. 270) med drugim omenja most, brod in jiagnede. V Metliki se sreča z Navratilom, ki mu razikaže mestne zanimivosti in se ina sejmu skupaj čudita pestrim žumberškim in marindolskim nošam. O mostu in iaignedih piše: »Most. . . zagledal je luč sveta 1. 1875 (pi- ščeva oz. tiskovna napaka: prav; 1785), dotlej so se bili prevažali BeK Kranjci k Hrvatom v goste na brodu. Dol- ina mostova znaša nekaj milinnetro^v čez 200 celili metrov . . . Ali tukajšnji most je nekako vode — boječ, kajti nad polo- vice Iga je na kopnem in kar ga je v vodi, (nastavlja na- sršene igreibene proda okolu 1790. 1. prišel je na zeleno mizo Metliške zbornice, kjer ga je tedanji strogi gospodarski odlbor z ozirom na preošabno senco, s katero je žalil cesto in njive, obsodil na smrt s sekiroj.« Vratarčeva hiša. No 155; v začteku XIX. stol. last Ma- tije Derganta; dani^s hiša Augele Žiwkovič z isto hi.šno številko. — 14. Metliški grad je 10. apr. 1792 kupil od zagrebških korarjev »Joseph Sauinschek Burger zu Laybajcb<, ki je imel takrat v Ljubljani krčmo v Židovski ulici št. 3. (Podatki iz deželne deske v Osrednjem drž. arhivu v Ljub- ljani). Za grad, ki ga je 1790 močno razdejal požar, je dal 40.000 gld. Da so 1792 igrali v Metliki Linhartovo Zupanovo MiK?ko, poroča v svojem potopisu Potovanje križem domovine tudi Vatroslav Holz^ Z zgornjo letnico bi tako bilo oivrženo mnenje Filipa Kalana, ki pravi, da med leti 1790 in 1848 ni bila igrana nobena slovenska predstava, razen ene same otroške igre Tinček Petelinček (1803) im dveh malovrednih poskusov .nemških komedijantov v l?tih 1605 in 1822. ^upanovo Micko, .je omenjeno 'tudi v »Kroniki in zapisniku odborovih sej« metliške Čitalnice, ko je 1. 1892 takratni tajnik Davorin Vukšinič odgovoril dramatskemu odseku Sokola v Trstu, ki je Metličane prosil >za izposodo in pri- poslatev dramatična igre Zupanova Micika«, da so knjižico izgubili, ,da pa so to igro igrali zadnjič 1. 1792 in 1870. — 15. Plac (= današnji trg), Požeg in Drage; deli Metlike. — 16. Mestni log ob Kolpi: do febr. 1947 last Metliške meščan- ske .sku.pnosti, od koder so meščani dobivali les in krmo; danes Državno kmetijsko posestvo. — 17. Navratil omenja le igornje tri požare, vendar je ogenj še dostikrat prizadejal Metliki veliko škodo, tako . 1459, 1529 in najhuje oktobra 1705, ko je požar uničil vse mesto z gradom, komendo in cerkvijo vred in se je zaradi silne vročine razrušilo tudi mestno obzidje (A. Svetina. Metlika. ,1944. str. 5; L. Pod- logar, Požari v Metliki, IMD XVII). Zato so najstarejše stavbe v Metliki stare komaj nekaj nad 200 let. — IS. Graj- ska gostilnica rna Dragah; h. št. 105, takrat last graščaka .Andreja Zavinška. Na istem mestu je bilo 1. 1885 sezida.no novo poslopje z isto hišno številko, katerega lastnik je danes gostilničar Dako M,akar. — 19. Francozi, ki so sredi maja 1809 zasedli Ljubljano, so v avgustu preko Gorjancev prišli tudi T Belo krajino. Istega leta v oktobru so se jim B^lokranjci poinekod uprli in jih precej pobili, kar je po- vzročilo stroge odredbe proti civilnemu prebivalstvu. Ko so bile oktobra .istega leta ustano,vljene Ilirske province, je bila Bela krajina razdeljena na dva kantona, črnomaljskega in .metliškega. — 'Sv. Martin (11. nov.), patron metliške podružnice, ene najstarejših cerkva v Beli krajini (baje iz XII. stol.); danes služi, močno re.novirana, za lapidarij Belokranjskega muzeja. Pungert; ime po gradu Pungertu, na severu Metlike, na- sproti cerkvice sv. iMartina, kjer je še za Valvasorja stano- val neki Sterniša. Grad je kmalu potem razpadel, ime pa je ostalo. Tu še danes na vsak vuzemski ponedeljek ple- šejo in igrajo 'Metličani isvoje kolo, rešetca, robčece. raost, petelinji boj in nosijo tum. (Glej tudi: F. Miarolt, Tri ob- redja iz Bele krajine, 1935). — 20. iKlasunec: oružen, orob- kan koruzni storž. Kuplenik, kupljenik: mernik. V metliški župniji iso 1. 1817 imeli 309 mrličev. — O hudi lakoti tega leta: J. Mai. Zgodovina slov. naroda, str. 504-13. — 21. Zadnji odstavek: Nikdar potem... je pripisan kasneje s svetlejšim črnilom. Friderik Irenej Baraga ,je bil v juniju 1828 na ovadbo starološkega dekana Jerneja Božiča premeščen iz Smarl- neja na Gorenjskem v Metliko, kjer je ostal do oktobra 1830. O njegovem nastopu proti pustnim šemam na pmel- nico 1829, glej tudi; Fr. Jaklič, Misijonski škof Irenaj Fri- derik Baraga, 1931, str. 48. — 22. Baragov rojstni kraj je Navratil zapisal pogrešno; Baraga se je rodil 29. jun. 1797 v graščifnici Mala va,s pri Dobrniču na Dolenjskem, od ko- der se je njegov oče preselil v trebaiujski grad, ki ga je bil kupil 1. ,1799 (Fr. Jaklič, istotam). O >črnih repih«, t. j. iz volne tkanih črnih pasovih, na obeh koncih razcepljenih na Teč prevoz, ki so Belokranji- cam .padale zadaj po belem, drobno nabranem, kratkem krilu, je Navratil kasneje (Novice, 1879, 391—92) zapisal, da iih je (pravzaprav odpravil neki F. G., sodnik .iz Krupe. Večkrat sem slišal od mladih praviti, da jih je (od- pravil) . . . Baraga, Pozneje pa sem se seznanil, kakor že vemo, se sodnikom — veseljakom, ki mi je razodel o po- sebni priliki, da je to pravzaprav njegova zasluga, ter mi pra\-il tudi ,na drobno vso to smešno, a ven,dar verjetno dogodbo (kako je v imetliški krčmi nagovoril kmečke fante, naj dekletom v c=rkvi zvežejo pasove). Zdaj, ko ga ni več zdavna kost ,pri kosti, razglašam jo soisebno Belim Kranji- cam, da bodo vedele, kdo jih (te oslo,bodil nespretnih črnih repov.< — 27. Privrščani; prebivalci na suhem kraškem svetu med Metliko in Semičem, ki dobivajo vodo ediinole iz kapnic. Od sv. Jurja do Božiča: od 24. aprila do 25. decembra. Obrh: potok, ki izvira v glo,beli na vzh. strani mesta. — 24. Radovica, Božakovo, Radovici: vasi sev.-vzh. oz. vzh. od Metlike; prva oddaljena od nje 6, druga 5 in tretja 3 km. Skupna fara vseh teh vasi je bila takrat Metlika (I. 1855 se je Radovica osamosvojila), ki zaznamuje tega leta 179 mrličev. Kužna bolezen, ki jo omenja Navratil, je v mrliški knjigi označena kot »Ruhr«, kasneje kot >Brech- ruhr« oz. »Durohfalk in je terjala svoje žrtve od 12. julija do 10. septembra 1835. Kar se tiče števila mrtvih na Rado- vici, Navratil nekoliko pretirava. Vseh mrtvecev z Rado- vice T gornjem obdobju je bilo 37, največ pa jih je umrlo proti koncu avgusta, ko je v treh dneh 28.-30. avg.) po- bralo 18 oseb. — 25. Sv. Jernej: 24. avgusta. — 26. V;n- cencij Vovk, tedanji metliški dekan, je bil Gorenjec (r. 1796 v Gradu pri Bledu, u 1858 v St. Rupertu na Dolenjskem, kjer je tudi pokopan) iin je v Metliki služboval dobrih 21 let (dec. 1833 — apr. 1855). Bil je izrazit gospodarstvenik, saj je v tem času sezidal v Beli krajini dve cerkvi fSuhor, Dragatuš), tri župnišča (Radovica, Suhor, Dragatuš) in dal po- praviti vrsto podružnic. Za farno cerkev je naročil nove zvo- nove, inovo uro in dal preslikati vso notranjščino. Bil je predsednik metliške podružnice Kranjske kmetijske družbe, zgradil je moderno sušilnico ,za sadje, oisnoval veliko žitnico, iz katere naj bi revni kmetje ob suiši in toči dobivali žito, ki pa je propadla v revolucionarnem 1848. letu. Prvi je začel na Kranjskem saditi murve in se pečati s sviloprejo, zgradil je na hribu nad Metliko daleč naokrog najlepšo zidanico »Veselico«, zasaijal nove žlahtne trte in slive in sploh mnogo skrbel za »povzdigo kmetijstva, vinstva, svil- stva in sadjerejstva«, kot piše o njem .njegov kronist Janez Muller (Zgornja Danica, .1S72, 303 si.). V Metliki je poživil nedeljsko šolo — kjer ie že v letih 1828-30 uspešno po- učeval kaplan Friderik Baraga — in z njegovo pomočjo so Metličani ustanovili godbo. Na velikem kmetijskem avstrij- skem ziboru na Dunaju 1. 1849 so bili štirje odbori in je v »odboru šolskih reiči« od Kranjcev sedel z Janezom Blet- weisom tnidi Vincencij Vovk (Novice 1849, str. 52 sL). Bil je med prvimi naročniki Novic in je svojemu očetu, umrle- mu 1842 T Metliki, dal vzidati v steno gornje cerkve pri Treh farah nagrobnik z zanimivo reliefno podobo. Pod košatim drevesom spi mož v tedanji noši, pod napisom v 108 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Lohoričici pa je vrezano v kamen kmečko orodje: cepec, senene vile, plu:g, loipata, gnojne rile, kaša, graiblje, sekira in kladivo oz. baf. Verzi na spomeniku, ki jih je Vo^vk verjetno sam isestavil, povedo: Ozhe v'miru Boshjim pozhivajte! Roka neutrudena miruj! Shive vere rajfki lad vsiihivajte S'ljuzhjo vezhno Bog vaf ofrezhuj. Bratovščina Kristusovega Telesa (Briiiderschaft Corporis Christi zu Mottlinig) je bila istara cerkvena ustanova iin se omenija že 1. 1562, ko je mestni isvet ugovarjal ibamu Petru Erdedu, ki si je v Metliki prilastil proŠtijo bratovščine Kri- stusovega Telesa in jo hote! izročiti protestantskemu predi- ¦kaintu Gregorju Vlahoviču (Dimitz, Urkunden zur Reforma- ticnisgeschichte Krains, 1540—-li6>4, Laibach 1868). Bratov- ščina ije kaisneje prenehala Ln jo je 8. marca 1837 spet priklica) v življenje tedanji metliški župnik, dekan Vin- cencLJ Vovk. Društvo je oibstajalo do 1945. leta, ko je štelo še 29 članov. V zadnjiih btih je imelo docela značaj pogrebnega društva in je skrbelo za pokop svojih članov in njihovih svojcev, Bratovsko skrinjico, listine in poslovne knjige h;rani danes Belokranjski muzej v Metliki. Sv. Rok: metliško pokopališče. — 27. DraŠiČi: vais 6 km vxh. od Metlike — 28. Sternišče: južni del Metlike ob glavni cesti. JuPjoviČeva hiša, No 35: takrat last Jožela Majzla, da- nes h!Š.a Antona Rajmerja. Šokljetova hiša. No ,148: tedanji lastnik je bil Janez Ma- levič; hiša je 1. 1957 ipogoiela. Černioeva hiša. No 14?: Hiša je še danes last Cerni- čevih; takratni gospodar je bil Niikola,j Cernič. — Vse tri hiše imajo še -danes iste številke. — 29, Nad vrati poko ¦ pališke cerlove sv. Roka je dal Vovk vklesati v kamen: IVbILeMVs Deo nIXI aVXILIo sanCtI roChI (= iSlavimo Boga s pomočjo svete-ga Roka). Kronogram pove letnico zidanja: 1843. Triifar^ko >zgonnjo cerkev, posveaen-o ZaJostni Materi botžji, je preslikal sliikar Josip Egartner ((1809—1849) iz Kra- nja i(iSBL, L str. 150), kar pove naipis na zadnji steni nad korom: Ista fVIt prIorI oLIMpIaDe renoVata eXornataqVe nVnC Vero a lOSEPHO EHGARTNER CoLORATA. Kromoigram da letnico 1S42, medtem ko jo je Navratil po- maknil za leto naprej. Steska .navaja (SBL, I. str. 150), da je to cerkev Egartner preslikal 1. 1834-35, kar je napačno, prav tako kot je zavoljo površno prepisanega kronograma napačna letnica 1837 v metliški župnijski kroniki. — 30. O tej plesni prireditvi poročajo tudi Novice, 1844, str. 146. Boijanoi: v.as, 16 km južno od Črnomlja, edina srbska pravoslavna naselbina v Sloveniji, ki jo je v XVL stol. ustanovil Jurij Lenkovič. Ljudje, ki deloima Še žive v starih družin-skih zadrugah, nosijo bogato vezeno ljudsko nošo, v kateri š-^ vedno >kolajoc kolo ua dan isv. Save, na vuzem, Jurjevo, Na Ivan dan in na badnjak. — 3i. O tem poroča v Novicah dr. Olrelj v dopisu »Letašnji zidni pridelk na Kraiuskimc med -drugim: murvež«. — 32. Vipavčeva pristava: Janez Vipavec, kstnik hiše št. 28, danes last Amalije Sturm. Hiša Jureta Krašovca pri sv. Martinu: te hiše danes ni več. — 53. O izniŽanju vojaške službe glej tudti Novice, 1845, str. 53, 57. — 34. Na sv. Frančiška dan: Frančišek Serafinski, 4. oktobra. ZTOuar Samassa: Anton Samassa (ok. 1798—1883), ljub- ljanski zvanoljvar, dober prijatelj Prešerna, ki mu je na- pravil več napisov za zvonove njegove livarne (Kidrič: Prešernov lalbum. 1949, str. 295). Da M boiroval metliškemu napisu, ni verjetno. Bočka: naselje s tremi hišami, ki so raztresene ob dveh cestah, 1—2 km pred Metliiko. — Hrast: vas, 7 km oddaljena od Metlike. Veljali 50 (zvonovi): Navratil ne navaja cene, ki pa jo izvemo iz Novac, 1846, str. 176. Tudi napis na zvonu je Navratil napačno zapisal in dobimo, če seštejemo njegove rimske Številke le letnico 1857. Neznani noviški dopisnik je podatke prevzel po prispevku J. Kapelleja v 86. listu ]llyr. HI: > . . . Že večkrat pohvaljeni zvonar goisp. A. Sa- niasa se je spet praviga umetnika skazal in Metličanara tri nove zvonove vlil, ki tako soglaisjio in milo pojo, de ga krog in krog ni lepšiga zvonenja. Na velkim, 42 centov in 74 funtov teakim zvonu, ki je sv. Mihelu posvečen, se bere naslednji nadpis, ki v velikih Črkah kaže leto, ko so bili zvonovi liti: Bogate Vinske Letne V zahVaLo, iSIM ti o Bog te fare Dar, In ko V nebjV bo se V zLo Vro gnaLo, TI šibe toCe nas obVar. Vsi stroški skupej so 2>nesli 5000 g:ld.< Napis je verjetno fpo ljudskem pripovedovanju!) sestavil Vovk sam. Oba večja zvonova so v prvi svetovni vojni pre- liti v topKjvc. 109 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO Z (. ODO VINO NAVRATILOV ZAPIS IZ LETA 1849 JOŽE DULAR (Nadaljevanje in konec) 1848 petnajsti dan sušca je dodelil pre- svitli cesar Ferdinand 1. svojim Ijudstvani novo vladarstvo ki se imenuje vstava.^° Vstava v tem obstoji da se deržavni zbor, obstoječ iz poslancev vsake dežele celiga našiga cesarstva, vsako leto na Dunaji ali kakim drugim mestu snide, se posvetva. kakšne postave bi bile za cesarstvo bolje, in koliko davkov je vsako leto potreba, da cesarstvo svoje potroške poplača. Nazadnje se dajo dokončki deržavniga zbora poterdi- ti. Tude je vstava Tsim narodam našiga ce- sarstva enakopravnost narodnosti in jezika zagotovila, karjesosebno nas Slovence in Tse naše Slovanske brate, ker se je naš jezik pod starokopitnim vladarstvam nepravično in nevsmileno terl, neizrečeno razveselilo. Glas od podeljene vstave je dospel v Metli- ko 18. sušca 1848. V znamje veselja so si ljudje belo rudeče trake na suknje pripe- njali in jih več dni nosili. Zvečer je bilo mesto razsvitleno. Na vsakim oknu so se sveče svetile, turška muzika je po mestu svirala in truma veselih prebivavcov na ves glas premilimu cesarju stoterno Živio Fer- dinand I. kričali, da je od bregov odmevalo. Ker je svitli cesar z ustavo tudi narodno stražo (Nationalgarde) dovoljil, se osnuje čez nekoliko dni tudi v Metliki taka straža. Sto trideset meščanov je bilo v njo zapisa- nih. Marljivo so se vsako nedeljo po ker- šanskim navki vadili po vojaško stopati in se obračati, da bi bili izurjeni, ko bi bilo treba se zoper nepokojnike na noge posta- viti. Ker se pa je zavolj potrebnih domačih opravkov zdaj ta zdaj uni te vojaški na- redbi in službi odtegnil, in se je prava po- korščina poveljem predstojnikov zlo pro- grešala, so se naši narodni stražniki že čes kake dva mesca razšli. Tako je bil konec naši narodni straži, ki še ni nobene enolič- ne obleke (Uniform) imela. Po novi ustavi je imela tudi vsa tlaka in desetina nehati, to da je bilo rečeno, da se ima to še le ko- nec leta 1848 zgoditi. Ali kmeti niso hoteli od podeljene vstave nobcnimu grajšaku po- korni biti. Grozili so se: Naj nam le pride kdo še enkrat na tlako zapovedovati; gotovo nebo nikdar več šel.'* Ker je bila taka tudi po drugih deželah našiga cesarstva, je cesar opravljanje tlake in odrajtovanje desetine dc konca 1848. leta na prosto voljo dal; si- 176 ČASOPIS 7. K SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Anion Navratil (1S-V'-1S«:) lili se ni sinel nobendcn. Deržavni zbor, ki je bil dva mesca potem na Dunaji pozvan, je imel dokončati, kako naj tlaka in dese- tina neha, ali z odškodvanjem ali brez od- škodvanja. Kmalo po dodeljeni vstavi si sprosijo Ma- džarji samostalno ministerstvo in nočejo Hrovatam enakopravnosti jezika dati. Hro- vati pa zberejo vojsko. Njih preljubljeni in presvitli ban Jožef Jelačič jih pelje nad Madžarje. Madžarji tožijo Jelačiča cesar- ju. Cesar pošlje v^ Pošt grofa Lamberga, da bi on zapovedništvo čez vse armade na Ogerskim, čez Madžarske in Jelačičevo pre- vzel in sovražnike pomiril. Ali Madžarji, kterih vodja je bil Ladislav Košut, grofa I^amberga v Peštu na mostu šiloma vbijejo," in se nato od našiga cesarstva popolnama odcepijo. Velik punt vstajie. Se poprej in sicer valje drugi dan po raz- glašeni novi postavi se spuntajo tudi Be- nečani in drugi Talijani njih vodja je bil Sardinski kralj Korl Albreht. Tudi oni so se kanili od našiga cesarstva odlomiti. Straš- na vojska se začne, ki je čez leto dan ter- pela. 1849. Mesta Milan (Mailand), Brešia, Pi- skera in Benetke so dale našim pod slav- nim vojvodom po imenu Radecky strašno veliko opraviti.'* Neizrečeno veliko kervi je bilo prelite. Dostikrat so bili naši tepeni. Ali potem, ko je vojvoda, 84 let star mož in oča svoje arnmde, svojo veliko moč zdru- ži] je premagal Milan in v.se druge talijan- ske mesta eno za drugim. Afi/an je premagal z naskokom (:šturmom:), pri kterim se je posebno naš domači regiment »Princ Ho- henlohe« skazal. V talijanskim mesti »Breš- jo«, ki se je bilo premagano po lažnjivim glasi, da so Milanci naše nabili, spet spun- (alo, so naši potem tako razdjali in po njem tako sekali, da je bilo vse s kervjo polito. Cisto nikomur niso prizanesli, ki so ga z orožjem v roki v pest dobili. Stari vojšaki so pravili, da takiga mesarjenja niso iše nikdar vidili.'^ Najdlje so se Benetke der- žale pod vodjem po imeni »Manin«. Pa bi se iše ne bile, ko bi jih ne bila k temu ne- izrečena lakota in dragina prisilila. Podale so se mesca Avgusta 1849."° Zdaj je bil na Talijanskim mir. Madžarjev pa ni mogel ban Jelačič z na- šim vojvodom IVindišgraecom, ki je bil kas- neje odstavljen premagati. Namesto Win- dišgraeca je bil Jelačiči na pomoč poslan vojvoda Welden in nazadnje vojvoda Haj- nau. Ker se je pa bilo z Madžarji okoli šestdeset tavžent Poljakov zedinilo, so mog- li Rusi na pomoč priti.*' Rusi so mesca ve- likiga serpana (:August:) 1849 s Hajnauovo in Jeilačičevo pomočjo madžarsko naj jačjo in večjo armado pod vodstvom madžarski- ga vojvoda po imeni Gergej zasačili in ga prisilili, da je mogla njegova vojska orožje položiti in se na milost in nemilost podati."^ Košut jo zdaj na Turško potegne. Vojska z Madžarji je bila končana. Samo terdnja- va Komora, terdno obzidano in z vodo ob- dano, iše nikdar premagano mesto, se ni hotelo dolgo podati. Zdaj, ko to pišem (21. kimovca 1849) se ta terdnjava iše ni podala. Ker ni bila iše nikdar premagana, jo ime- nujejo devico med terdnjavami.*^ KAKO SE JE ZGODILO, DA NAM JE j CESAR FERDINAND USTAVO DAL? \ i Še nekaj od leta 1848. Kmalo po novim leiu 1848 se spuntajo Francozi v Parizi in prerenejo kralja svojiga Ludovika Filipa, ¦ ki jim ni veliko svojih obljub spolnil, am- i pak jih zmiraj za nos vodil. Kot blisk je j šel ta glas od dežele do dežele. i Prebivavci našiga cesarstva, posebno mladi • in učeni ljudi so bili že tudi starokopit-! niga in nepravičniga vladarstva pod veslom i ministra Meterniha do vrata siti. Vroča kerv | učenih, sosebno visokošolcev na Dunaji se | vnovič vname, ko začujejo, kaj se je v Pa- rizi zgodilo. Ena misel jih prešine, ko so- znajo, da so tudi v Parizi visokošolci zače- i 177. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO tek punta storili. Neizrečena mnažica se jih zbere, naklene se jim veliko število Du- najčanov. Neprestrašeno gredo z velikim hruinom pred Meternihooo prebivališe, in kričijo, da naj se iz Dunaja pobere. Nad- vojvoda Albreht zapove vojšakom nad lju- di strelati. Več jih pade vbitih in ranjenih. Ker pa ljudi niso imeli orožja, cesar strelja- nje na ljudi prepove. Več Dunajčanov se poda k starokopitne- mu ministru Meternihu. Prosijo ga, da naj odstopi, da drugači mira ne bo. On pa ne- če. Grejo do cesarja. Nazadnje mora Meter- nih z nevarnostjo živlenja ubežati. Potegnil jo je v London, poglavitno mesto angležke (:englendarske:) dežele. Tam je imel že več milijonov naloženih, ki jih so podložni po- prej s kervavimi žuli plačali. Dunajčani, razkačeni, da se je na ljudi, ki so bili brez orožja streljalo, razbijejo s silo vrata Dunajske orožnice in si vzame iž nje vsak kako puško ali sablo. Zdaj ne nehajo cesarja nadlegovati, dokler ne ob- ljubi 15. sušca 1848: 1. ustavo ali konštitucijo 2. enakopravnost vsih stanov, narodnosti in jezikov 3. enakopravnost vsih ver 4. svobodo tiska 5. narodno stražo 6. podložnost samo cesarskim gospo- skam.^^ Ta Dunajski punt se je bil začel ravno 13. sušca (:Marz:) 1848. 16. sušca, ko se je cesar Ferdinand I. s priimkom Mili po Dunaji vozil, mu hvalež- ni in veselja polni Dunajčani voz izprežejo in ga na sebi okoli vozijo. T[ru]ma ljudi je za vozom vrela in ga z odkritoserčnim in oglušnini »Vivat!« spremljala. Cez malo dni pa sUnolizna in starokopit- na gospoda cesarskiga dvora presvitlega ce- sarja preplašijo z lažjo, da se mu po živ- ljenji streže. Cesar zbeži od straha v tirol- sko mesto Inšpruk.^^ Komaj ga deržavni zlx)r in Dunajčani z velikimi prošnjami na- zaj pripravijo in pov-ernjeniga z nepopislji- vim veseljem in svečanostjo sprejmejo.'" Kmalo kmalo potem ruši Jelačic ban s svojimi Hervati nad gizdave Madžare.^'' Du- najčani pa so bili te misli, da bo Jelačic po premagi Madžarov nad Dunajčane prihro- mel in da bo spet vse na staro zibnilo. Po- sebno so bili v te misli še bolj zato vter- jeni, ker sb soznali, da vojaški minister Latur po imeni, Jelačiča skrivaj proti Ma- džarom podpira. Šesti dan kozoperska (gber^ 184S vstane zavoljo tega nov punt. \ tem puntu vbijejo Dunajski capini, kteri so bili od Madžarov najeti, ministra Latura pod streho njegovega prebivališča in ga že mertviga po nečloveško obesijo.''^ Cesar to soznati, ubeži vdrigič in sicer v marsko glavno mesto Olomooc.** Zdaj zač- nejo po Dunaji gospodariti Dunajski raz- vuzdanci. Ker so tudi naj imenitnišim slo- vanskim poslancem deržavnega zbora zato po življenji stregli, ker so se brez straha za slovansko enakopravnost poganjali in nem- ško samopašnost in vladoželjnost z rezko besedo grajali, so jo tudi imenovani poslan- ci iz Dunaja potegnili. Z njimi še veliko drugih in mnogo poštenih Dunajčanov, ki so vedli, kam pes taco moli. Samo tisti poslanci so na Dunaji ostali, ki so bili enake misli kot Dunajska drhal, ali pa ki jim se rešiti ni bilo več mogoče. Cesar je pozval zdaj deržavni zbor v Kro- meriž, mestice Mizo Olomovca. Ban Jelačic, to zvediti, krene na svojim poti na Ogersko proti Dunaji. Ne dolgo za njim pridere vojvoda Windišgraec iz Prage. Obsedeta Dunaj in tako dolgo nanj strelja- ta, dokler se puntarji podajo. Tudi tukaj je bilo neizrečeno veliko kervi prelite. Ni bilo drugače misliti, kakor da so ta punt ma- džarski denarji napravili. Prišli so bili za- res Madžari Dunajskimu drugimu puntu na pomoč. Ali Jelačic jih z njih veliko zgubo nazaj zaverne, da ni bilo več duha ne sluha po njih pri Dunaji.'" Veliko mladih vertoglavcev in njihovih zapeljivcov je dal potem Windišgraec vstre- liti. Cez nekoliko potem nadomesti Windiš- graeca bolj vsnuiljeni vojvoda Welden iz Talijanskiga. Jelačic in iVindišgraec pa gresta z zdru- ženo močjo nad puntarske Madžare. Kako so bili Madžari nazadnje premagani, je bilo že spred povedano. Premili cesar Ferdinand 1. viditi, da se liui dobrota z nehvaležnostjo povračuje, in poverh še bolehen se zahvali za vladarstvo Na metliškem >placii< ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKJ V nepopisljivo žalost vsih podložnih. Na- stopi ga 2. Grudna (10 ''™) 1848 sin njegovi- ga brata Franc Jožef I. v svojim 19. leti.^* Deržavni zbor je bil še zmiram v Krome- rjži, — na Talijanskim in Ogerskim pa ker- vava vojska. 1849. Ker je deržavni zbor v svojih do- končkih 1. zlo počasin bil, 2. ker niso bili Madžari, Hervati in Talijani v njem nado- mestovani in 3. ker je bilo nekoliko poslan- cev celo smerti Lafiirjeve krivih; je novi cesar Franc Jožef I. ta zbor 4. sušca, če je bil tudi per.. razpustil in sam usiaoo dal.^^ 1849 meseca maliga serpana (Juli) so za- čeli v Metliki pod mestnim sodnikom (štod- rihtarjem) Francom Guštinom pri grajskim vertu proti šoli mestni vodnjak (štirno) ko- pati.'' Ravno tega leta 13. dan velikiga serpana (August) je začel pod tehantom Vincencom Vookom Talijan Domeniko Fabris farno cerkev svetiga Miklavža na sirovo (fresko) malati.5* OPOMBE" 55. Te in naslednje podatke je Navratil, ki je bil takrat v Ljubljani, kjer se je tudi vpisal v narodno stražo (prim. Novice, 184^, str. 75), črpal iz tedanjega časopisja, zlasti iz Blei\veisovega tednika. — 36. Belokranjski kmetje so pri odpravljanju tlake in desetine pokazali dovolj revolucionar- nega duha, tako na Vinici (J. Apih, Slovenci in 1848. leto, ISS^S, str. 61), v Semiču (Novice, 1848, str. 140) in ne ravno nazadnje v Metliki, kjer so se med drugim polastili žitnice, ki jo je ustanovil dekan Vovk. — Nasprotno pa Navratil vseskozi ostro nastopa proti revolucionarjem in kliče kme- tom, naj izroče gosposki zakotne pisače in druge, ki njih same hujsknjo proti grajskim. Pravi, da bodo »po oznanje- nju c. k. poglavarstva ... vsi Ižancem enaki hudodelci zdaj brez odla.šanja po stojni sodbi (Standrecht) obsojeni in i)o primeri svojiga pregreška tudi ob glavo djanii. Zalo jim svetuje potrpljenje, kajti vse se bo počasi uredilo, saj »naš svitu cesar so dobri, kot duša, in so prepričani, da je treba marsikatero reč polajšati.« (Novice, 1848, str. 34). — 3?. Novice, 1848, str, 170. — Košut = Kossuth. — 38. .Milan = Milano; Brešia = Brescia; Piskera = Peschiera (na jugu Gardskega jezera); Benetke = Vene/.ia; mesta v Severni Ita- liji. — 39. Novice 1849, str. 62. - 40. Novice, 1849, str. 88, 138, 142, 156. — Danijel Manin (1804—1857), iz ječe osvobo- jeni advokat, ki je hotel obnoviti beneško republiko in je bil 1848 in 1849 predsednik provizorne beneške vlade. — 41. Novice, 1849, str. 83. — 42. Novice, 1849, str. 150. Haj- nau = Haynau; Gergej = Gorgey. — 41. Novice, 1849, str. 168. Med drugim poroča Bleiweisov list z dne 19. sept.; »Komoranska terdnjava, ktera krog in krog z velikima vodama obdana, dosihmal še nikdar ni bila premagana in se zato »devica« med terdnjavomi imenuje, bo dala na vsako vižo naši armadi še veliko opraviti.« (Zavzeta je bila potem še isti mesec, 27. IX. 1849). — 44. .Novice, 1848, str. 45. — 41. Novice. 1848, str. 88. Cesar je zbežal v Innsbruck šele dober Tnesec kasneje, t. j. 17. aprila. — 46. Novice, 1848, str. 142. Cesar se je vrnil na Dunaj 12. avgusta. — 47. No- vice, 4848, str. 166. — 48. Novice, 1848, str, 174. Latur = Lathur. — 49. Novice, 1848, str. 178. Oiomovc = Olomouc, mesto na Moravskem. — 50. Novice, 1848, .str. 190. Windiš- graec = Windischgratz. — 11. Novice, 1848, str. 20S. — 52. Novice, 1849, str. 45. — 11. Nekdanja šola je bila v hiši Franca Guština, h. št. 16, ki se je kasneje poročil z Ano Navratil, vdovo Kostelac. Bila je nizko poslopje z dolgim napuščem in majhnimi okni, streho pa je imela pokrito z deščicami. Danes te hiše ni več in je na njenem mestu 1. 1941 Ivan Rus sezidal novo hišo. — Vodnjak sam je danes zasut; nanj spominja masivna kamnita školjka z vklesanima letnicama 1849 (leto kopanja vodnjaka) in 1853 (leto posta- vitve kamnitega ogrodja). — 54. Ko se je Vovk 1. 1848 mudil v Trstu, je tam dobil slikarja Domenica Fabrisa iz Osope, ki mu je bil pripi-avljen na presno poslikati metliško cerkev. Fabris je prišel v Metliko naslednje leto še z nekim drugim Iialijanom, ki mu je pomagal slikati arabeske in druge uianjše stvari. 179