Leto LXXI
štev. 79 a
V Ljubljani, v četrtek, 8. aprila I943-XXI
Prezzo • Cena t 0.80
Naročnina mesečno 18 Lir, za inozem« stvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ca inozemstvo 65 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 za inserat«.
Podružnica!
Novo mesto«
SLOVENEC
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po prazniku.
S Uredništvo tn oprava« Kopitarjeva 6, LJubljana. g Izključna pooblaSčenka *a OglaSevanJe Italijanskega ln tujega = Redazione, Amniinistrnzione: Kopitarjeva 4, Lubiana. § izvorai Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana.	|	Telefon *(101—4005,	§
Abbonamenti: Mes«
18 Lir«. Estero, mete 31 50 Lire. Edi-cione domeniea, an-no 34 Lire. Estero 65 Lire. C C. P.i Lubiana 10.650 pcr (<li sbbonamenti, 10.349 per le in-serziont,
Filiale!
Novo mesto,
Concessionarla eseluslva per la pubbndtS 31 provenienz« italiana ed estera: Uniono Pubblicita Italiana S. A, Milana
Vojno poročilo št. 1047
Na jisž. tuniškem bojišču je znova zadivjala bitka
14 sovražnih letal sestreljenih
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Bitka je znova zadivjala na široki Ironti južnega tuniškega bojišča, kjer je sovražnik po močni topniški pripravi napadel z veliko uporabo oklepnih sredstev.
Italijansko-nemški lovci so zbili ▼ boju šest letal, neko drugo letalo pa je uničilo obrambno topništvo.
Včeraj popoldne so skupine nasprotnih letal metale bombe na stanovanjske četrti v Trapa-niju, R a g u s i in Messini. Ugotovljena je težka škoda na civilnih zgradbah, 40 mrtvih in nad 100 ranjenih med civilnim prebivalstvom v Trapaniju, 6 mrtvih in 9 ranjenih v Messini. Pri teh napadih je sovražnik zgubil 7 letal, od katerih je dvoje, zadetih od naših lovcev, padlo v bližini Capo d'Armi in Capo Spartiven-t o; 3 letala so zadeta od protiletalskega topništva padla v morje pri Trapaniju, eno pri T a o r m i n i in še eno blizu S c i c 1 i a (Ragusa).
Važna seja vlade
Pod Ducejevim predsedstvom je ministrski svet sprejel važne sklepe o redu v prehrani, o posinovljenju vojnih sirot, o militarizaciji osebja v pomožnih vojnih industrijskih podjetjih, valuti in vojni izdelavi
nsa
Rim, 7. aprila. AS. Včeraj ob 10 so je |kj?1 Ducejevim predsedstvom 6ešel ministrski svet in je poleg običajnih ukrepov sprejel še naslednje:
Predsednišlvo vlade: Na Ducejev predlog zakonski načrt o izenačenju posinovljencev in posvojencev, vojnih 6irot iz sedanje vojne, z zakonskimi sinovi pri določanju davka na dediščino. Ukrep hoče pospeševati posinovljanje in posvajanje vojnih sirot ter s tem dati priznanje spominu tislili, ki so žrtvovali življenje za domovino.
Pravosodje: Na predlog pravosodnega ministra je bil sprejet načrt ukrepa za združenje raznih zakonov o redu v prehrani med vojno. Novi zakon določa hujše kazni za odtegovanje blaga redtii porabi ter olajšuje kazni za manjše prestopke. Zlvčin odlegovanja blaga redni porabi je dvojen: 1. kopičenje blaga, ki je v svobodnem prometu ter 2. nakupovanje racioniranega ali takega blaga, čigar razdeljevanje je pod zaporo. Drugi zločin se strogo kaznuje, razen kadar gre za skromno količino in za preskrbo lastne rodbine ali za lastno porabo. Osla-
Junaštvo bersaljerov v Afriki
Eisenho4er ni mogel razbiti osnih armad na dvoje
Rim, 7. aprila. AS. Kdor opazuje zadnje dni dogodke v Tunisu, vidi jasno zvezo in logično povezanost v manevrih osnih armad, ki se bore na severnem, zahodnem in južnem bojišču v Tunisu. Te armade so bile sprva ločene druga od druge, nastopale pa so kot deli enega stroja, trdno povezanega med seboj in lahko gibljive. Ko je v drugi polovici marca osma angleška armada ob Marethovi Črti kopičila velike sile in kazala jasen namen napasti od juga, je severna armada fdarila od severa in tako preprečila istočasni sovražni napad na dveh odsekih. Nastop se je končal z gladkim uspehom osnega orožja, ki ie izboljšal našo okupacijo v ozemeljskem pogledu. Z zasedbo križišča Džebel Abiot je bila sovražniku onemogočena uporaba železnice, ki se tamkaj pričenja, prijetih je bilo več slo ujetnikov in mnogo orožja, kar je glavno, pa je to, da so bili prekrižani načrti nnglo-ameriškega poveljstva.
Ponašanje zavezniških čet v tej prvi fazi je bilo ponosno: na tem bojišču, kjer so slavno pndli na polju časti nekateri vojaki in kjer so se udeleževali bojev pogumni oddelki, je bil poveljnik nekega našega bersaljerskega polka odlikovan z železnim križem. Sovražnik sam je priznal junaštvo italijanskih bersaljerov. »British Offfciat Press< pravi 2-1. marca: »Italijanski bersaljeri se ludi bore z izrednim junaštvom v severnem Tunisu.« Dočim so divizije v Marethovi črti po večdnevnem odbijanju sovražnih napadov zadale težke izgube Montgomeryjevim četam in so nato z zasedbo drugih postojank preprečile angleško ob-
kolitev, so divizije severno armade junaško vzdržale sunek močnih nasprotnih sil: ludi tukaj so se pešci, tankovci in topničarji bili s skrajno odločnostjo.
Na odseku Sedženane, to je na poli proli Ri-zerli, sta polka naših bersaljerov in nemških gre-nadirjev zadržala nadmočnega sovražnika in sla zadržala z zagrizeno odpornostjo njegov sunek, čeprav sla imela trnjeve izgube. Po 24 urah so se naši obkoljeni bersaljeri po trdih bojih borili na spornih postojankah s tolikšnim junaštvom, da so jih občudovali nemški tovariši in končno se jim je posrečilo izsiliti prehod ter doseči nove postojanke. Sovražnik jo skušal razsekati zavezniške armade na dvoje, kar bi imelo daljnosežne posledice, toda tega cilja zaradi spretne in pogumne obrambe Italijanov in Nemcev ni mogel doseči.
Podtajnik ameriškega vojnega ministrstva Stimson je izjavil, da Kisenhower ni mogel razdeliti osnih sil na dvojo in da bodo zalo združene, čeprav preizkušene osne armade tvorile skupino, ki bo sposobna nuditi močan odpor. Združene osne sile bodo močna armada na tesnem prostoru na odličnih obrambnih postojankah ter bodo lahko nudile zagrizen odpor. Na teh obrambnih postojankah osne sile, čeprav slabše po številu in zlasti po orožju, vztrajajo danes v novi fazi grandiozne afriške bitke z nezlomljivo vero in s trdno voljo, zavedajoč se, da se morajo tamkaj borili do skrajnosti za obrambo tega, kar je branik Italije in Evrope.
Intrige polkovnika Donovana
Ankara, 7. aprila. AS. Ameriški časniki poročajo, da bo v kratkem .joslan Rooseveltov zaupnik Donovan kot posebni odposlanec ameriškega predsednika v Turčijo s posebnimi kočljivimi nalogi. Nastanil se bo v Carigradu. Iz ameriškega vira se je zvedelo, kakšno »diplomatsko« delavnost bo razvijal Donovan. Organiziral bo nerede ter skušal razplesti novo mrežo svojih intrig na Balkanu. Polkovnik Donovan je bil imenovan za načelnika novoosnovanega »urada za strateško službo«. Ameriški časnikar Lindley je pisal, da se ameriško vojaško poveljstvo ne omejuje zgolj na vojskovanje s puškami, bombami in topovi, mar-
Kallayeva brzojavka Duceju
Rim, 7. aprila. AS. Duce je dobil iz Tarvisa naslednjo brzojavko:
»V trenutku, ko zapuščam ozemlje Italije, čutim živo željo, da bi Vam, Ekscelenca, s 6rcem, polnim hvaležnosti, izrekel najtoplejšo zahvalo za zelo prisrčen sprejem, ki ste mi ga naklonili. Po najinem sestanku in najinih razgovorih 6e vračam v domovino z vnovič potrjenim prepričanjem, da italijanski in madžarski narod ne moreta drugega, kakor priti okrepljena iz boja proli 6ilam, ki groze uničiti našo skupno omiko in krščanstvo. Verujem, da bo bodočnost našla naša naroda z ranio ob rami in v pristnem prijateljstvu tudi pri težkem obnovitvenem delu. S prošnjo, da bi Vi, Ekscelenca, izrekli Kralju in Cesarju Viktorju Emantielu III. mojo globoko vdanost, imam čast, sporočiti Vam izraze globokega in odkritosrčnega spoštovanja. — Nikolaj Kallay.c
2000 mrtvih v Anversu
Berlin, 7. aprila. AS: Pristojni vojaški krogi potrjujejo, da znaša celokupno število mrtvih, ki so bili našteti doslej po angieško-ameriškem terorističnem napadu na Anvers 2007. V Berlinu poročajo, da je bilo število žrtev pri letalskem napadu na Rotterdam leta 1940 lc 730. Poleg tega tudi poročajo, da je v celotni belgijski vojni leta 1940 padlo po uradnih statistikah okrog 7000 belgijskih vojakov.
Srbska manjšina v Bački
Budimpešta, 7. aprila. AS: Iz Sombora poročajo, da so po uničenju komunističnih agitatorjev, ki so pod moskovskim vodstvom povzročali nemire v pokrajini Bačke, ki se je po zlomu Jugoslavije vrnila v madžarsko državo, bili vzpostavljeni stiki lojalnega sodelovanj med srbsko manj-šino in madžarsko večino. Z dovoljenjem oblasti je včeraj izšla prva številka srbskega dnevnika »Naše novine«, ki ga ureja poslanik Lukovič, za-
več vodi tudi »psihološko vojno«, ki je zelo važna in njena izvedba je bila poverjena polkovniku Donovanu. »Psihološka vojna« je obširna propaganda, ki obsega podtalno delovanje'na sovražnem ozemlju, sabotaže, zločinsko umore, osvobojeva-nje ujetnikov in sploh vsako delovanje, ki škoduje sovražniku, toda ne z odkritimi vojaškimi sredstvi. Dočim skuša vojni tiskovni urad nasprotovali uporom prebivalstva na zasedenih ozemljih, ker ima od tega preveliko škodo, pa naj 1»i novi urad delal ravno nasprotno. Po teh načelih je Donovan pretekle mesere že vodil »psihološko vojno« na Blažnjem vzhodu.
stopnik srbske manjšine v madžarskem parlamentu. V uvodniku piše poslanec Lukovič, da so Srbi v Bački, po večini katoličani, pred ustanovitvijo bivše Jugoslavije 300 let živeli v harmoniji z Madžari, ki so jim vedno priznavali enakost pra vic v skladu s političnimi načeli ustave svetega Štefana. Poslanec Lukič vabi Srbe v Bački, naj ne poslušajo podtalne propagande ter naj strnejo svoje vrste za obrambo krščanske civilizacije, ki jo ogroža boljševizem,
»Times« napadla Švedsko
Stockholm, 6. apr. AS. Iz Londona poročajo: Poluradni angleški list »Times« zopet napada Švedsko, češ da ni nevtralna. List formulira 6vojo kritiko vztrajajoč na nesreči nemškega kurirskega letala, ki je pristalo na Švedskem, torej na nesreči, o kateri je švedska vlada že povedala svoje stališče v izjavi, da je izvesten inozemski tisk ta primer zelo pretiral. Podobno izjavo je podal tudi švedski ministrski predsednik Hanson.
nejo v veljavi določbe, kateri zločini te vrste spadajo pod pristojnost posebnega sodišča. Dalje dobivajo prefekti izključno oblast za ovajanje takih zločinov sodišču, ker je tak postopek najbolj v skladu z ureditvijo prehrane v posameznih pokrajinah. Zakonski načrt, ki odlaga izvedbo nekaterih določil glede prakse in skušenj za napredovanje sodstve-nega osebja. Zakonski načrt o ustanovitvi posebnega mešanega oddelka pri vrhovnem kasacijskem sodišču. Ta oddelek se bo bavil s civilnimi in kazenskimi zadevami na priključenem dalmatinskem ozemlju, za katere določajo sodni postopek bivši jugoslovanski zakoni.
Finance: Na predlog finančnega ministrstva je bilo sprejetih nekaj finančnih ukrepov glede sprememb pri določanju nekaterih davkov in glede plačevanja vojne škode.
Vojna: Na predlog Duceja kot vojnega ministra je bil sprejet zakonski načrt za podelitve pokojnin častniškim pripravnikom, ki padejo v tej vojni. Ta ukrep narekuje isti duh, ki jc narekoval nedavni sklep glede tega, koga vse je treba smatrati za -pod zastavo«, kakor da je živ. Cut narodne vzajemnosti pravi, da domovina ne tnore ostati ne-brižna do tistih, ki so pri vojaški pripravi domovine žrtvovali najboljše sile ter svoje delo zapečatili s krvjo. Vsak tak pripravnik, ki bi poslal trajno nc-posoben za slu/bo. postane pravi častnik in bo dobival vojno pokojnino.
Zakon hočo častniškim pripravnikom zagotoviti gospodarski obstanek, hkratu pa bodriti tiste, ki tii se iz najčistejšega poklica posvetili častniški službi, pa se boje. da bi bil njihov moralni položaj zelo težaven, če ne bi imeli zagotovljenega obstanka, ako bi jih vojna onesposobila za vojaško službo.
Vzgoja. Na predlog ministra za narodno vzgojo je bil sprejet zakonski načrt za ustanovitev narodnega zavoda za preučevanje skladatelja Verdija in vsega, kar jc z njim v zvezi. Zakonski načrt o ureditvi eno in triletnih tečajev za obnav-1 jalce umetnin in starin, da so izuči potrebno osebie za to važno stroko.
Javna dela. Na predlog ministra za javna dela jo bil sprejet zakonski načrt, ki ureja takse za prenos nepremičnin po razlastitvah, potrebnih za občine.
Korporacije. Na predlog ministra za korpora-cije je bil sprejet zakonski načrt za izboljšanje zdravslvenega in socialnega položaja delavcev v žveplenih rudnikih. Zakonski načrt za ureditev poslovanja oddelkov, odvisnih od glavnega rav-
nateljstva za rudnike in kovinarstvo, da bi bilo nadzorstvo nad rudarskim delovanjem bolj uspešno. Zakonski načrt, ki od 1. maja letos prepoveduje jemati moške od Hi. do 55. leta v službo kot biljeterje in podobno po gledališčih in zabaviščih, kot snažilce vozov, peronov iu prostorov na železniških postajah, kot sprevodnike iu blagajnike v mestnih prometnih sredstvih, kot natakarje, garderoberje, kuhinjsko"*iislužbenco (razen kuharje), kot uslužbence v hotelih, zdraviliščih in javnih ustanovah, kot kopališčnike (razen za varstvo kopalcev), kot strežnike v zdraviliščih in kopališčih, kot prodajalce v manufakturnih trgovinah, oblačilnicah, konfekcijah, ievljnrnah, prodajalnah umetnin in dišav ter kot blagajničurjo pri vseli trgovskih podjetjih. Prepoved pa ne velja za vojno pohabljence in invalide.
Ljudska kultura. Na predlog ministrstva za ljudsko kulturo je bil sprejet zakonski načrt, ki določa za ustanavljanje novih založb poprejšnjo dovoljenje ministrstva za ljudsko kulturo. Ukrep je bil potreben zaradi številnih novih založb v Italiji, ki nimajo resnega delovnega programa. Prepoveduje za šest mesecev po končani vojni ustanavljanje novih založb brez posebnega ministrskega dovoljenja.
Zamenjava in valute. Na predlocr ministra ?n zamenjave iti valute jc bil sprejet zakonski načrt z novimi določili za uvoz, izvoz in gospodarske od-nošaje s tujino Ukrep naj enotno ureja gospodarske, trgovske in finančne odnošaje med Italijo n drugimi državami pod vodstvom ministra za zamenjavo in valute ter določa obeeg in način nad-zorstva nad uvoznimi ter izvoznimi podjetji. Zakonski načrt o določilih glede izvoza in uvoza, ki so tiče bivših jugoslovanskih, Italiji priključenih ozemelj. Ukrep razširja na ta ozemlja prepovedi o uvozu, veljavne v kraljevini, ter navzlic določilom izpred priključitve pooblašča ministrstvo za izdajo izvoznih in uvoznih dovoljenj na leh ozemljili. Dovoljenja imajo lahko tudi splošen značaj. Državnemu zavodu za izmenjavo s tujino se potrjuje monopol plačilnega prometa med novimi pokrajinami in tujino.
Vojna izdelava. Na predlog ministra za vojno izdelavo je bil sprejot zakonski ukrep o militarizaciji osebja v pomožnih tovarnah Funkcionarji leh podjetij so izenačeni z vojaškimi funkcionarji, s čimer dobivajo delavstvo in nameščenci v vojni industriji enak pomen kakor bojevniki.
Seja vlade se je končala ob 13.30. Prihodnja 6eja bo v prvi desetini maja.
Trd udarec sevražni
Potopljenih je bilo 14 naloženih ladij s f02.000 tonami - Admiral Dbniiz dobil najvišje nemško odlikovanje - Nemški napad ob srednjem Doncu
dosegel zastavljene cilje
Hitlerjev glavni stan, 7. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo je objavilo danes naslednje izredno poročilo:	*
Naše podmornice so potopile v hudih borbah proti sovražnemu dovozu v Atlantiku in v Sredozemskem morju spet 14 polno na-tovorjenih ladij s skupno 102.000 tonami in en rušilec. Pet nadaljnjih ladij je bilo torpediranih, vendar njihove potopitve zaradi takojšnje hude obrambe ni bilo mogoče opazovati.
V Biskajskem zalivu je ena izmed naših podmornic sestrelila težak sovražni bombnik, ki jo je poskusil napasti.
Fiihrer je sprejel danes v glavnem stanu vrhovnega poveljnika vojne mornarice velikega admirala Ddnitza in mu izročil v priznanje njegovih enkratnih zaslug za vodstvo podmorniške vojne kot 223. vojaku nemške oborožene sile hrastov list k viteškemu križu železnega križa.
Hitlerjev glavni stan, 7. apr. Nemško vrhovno poveljstvo je objavilo danes naslednje poročilo:
Na vzhodnem bojišču poročajo samo iz nekaterih odsekov o živahnejšem krajevnem bojnem delovanju. Posamezni z močnim topniškim ognjem podprti sovjetski napadi so se izjalovili. Lastna napadalna akcija ob srednjem Doncu je dosegla zastavljene cilje proti žilavemu odporu sovražnika.
Pri uspešni akciji na severnem odseku je napadalni oddelek divizije španskih prostovoljcev razdejal 14 bunkerjev in privedel ujetnike.
Na južnem tuniškem bojišču jc sovražnik po močni topniški pripravi spet prešel v napad. Boji so v polnem teku.
Neko angleško letalo je bilo sestreljeno pri poskusu, da bi obstreljevalo neki kraj v s e v e r o-zapadni Nemčiji.
Izgube prebivalstva ▼ Antvvcrpenu pri terorističnem napadu angleško-ameriških letalskih oddelkov na dan 5. aprila so se povišale na preko 2000 mrtvih.
Posledice terorističnih napadov na Francijo
Pariz, 7. aprila. AS: Računa se, da znaša število žrtev nedeljskega terorističnega napada na pariško področje: 500 mrtvih in vsaj dvakrat toliko pohabljenih in težko ranjenih. Nadaljujejo se teroristični napadi angleško-ameriškega letalstva na francosko ozemlje. Bombardirani so bili razni kraji v Bretagni, Normandiji in severni Franciji. Posebno so bila prizadeta mesta Brest, Roucn, Abbeville in Saint Brieuz. V vseh krajih so bile žrtve med francoskim civilnim prebivalstvom; velika pa je bila tudi škoda na stanovanjskih zgradbah, šolah in bolnišnicah.

Jabolko razdora med Anglijo in Ameriko
Berlin, 7. aprila. AS: »Diplomatična in politična korespondenca« poroča v zvezi z zelo problematičnimi sklepi pri zadnjih pogovorih v Wa-shingtonu o angleško-ameriškem nesporazumu glede francoskih beguncev. General Eiscnhovver ni pustil priti De Gaullu v Severno Afriko in najbrž ne bo odgovarjalo resnici poročilo o pogovorih v \Vashingtonu, pri katerih da sta tako Anglija kakor Amerika dosegli popoln sporazum o teritorialnih sovjetskih zahtevah — pri čemer je bila seveda pokopana v atlantski karti postavljena pravica malih narodov do samoodločitve — in da sta se končno sporazumeli o 95% vseh načetih vprašanj. Preostalih 5?» — če bi jih bilo res samo le 5% — pa bi se lahko nanašalo na primer na vprašanje kolonij, na letalstvo itd. Kakor se vidi,
so torej jabolka razdora različna. Poveljnik zavezniških sil v Francoski severni Afriki, ki jo hočeta imeti pod popolno oblastjo tako Anglija kakor Severna Amerika, je iz navideznih vojaških vzrokov odklonil prihod francoskega generala, angleške kreature in predstavnika tako zvane svobodne Francije. Nemfki list pripominja, do eksponenti francoskega odpadniškega gibanja, torej pravi izdajalci resnične Francije, spregledujejo — seveda prepozno — da so sc borili za dve sili, ki imata edini namen dokončno priti v posest bogatih francoskih kolonij ter jo izrabljati do izčrpanja. Razni De Gaulli in Giraudi spoznavajo, da 6o dvakrat izdali svojo državo, ker so postali igračka tistih, ki zdaj brez usmiljenja bombardirajo prebivalstvo francoskih mest
Eisenhovver zabranil De Gaullu potovanje v Alžir
Stockholm, 7. aprila. AS: General Eisenhovver je prepovedal generalu De Gaullu priti v Alžir. Ta prepoved je učinkovala v Londonu kakor bomba. Nihče ne more razumeti, da bi diktator Francoske severne Afrike prepovedal De Gaullu potovati samo iz vojaških razlogov. Po mnenju lista »News Chronicle« je nameraval Eisenhovver sestaviti francosko vlado z Leonom Blumom in Daladierom, da bi si pridobil francoske množice. De Gaulle je dobil Eisenhovvcrjcvo prepoved, da ne sme v Alžir, 24 ur prej, preden so bili Leon Blum, Daladicr in Gamelin odvedeni v Nemčijo.
Sovjeti so snubili Bolgare
Berlin, 6. aprila. AS. »Volkisclier Beobachter« ponatiskuje nedavno izjavo bolgarskega ministra Vasiljeva, kako je Sovjetska Zveza večkrat skušala pridobiti Bolgarijo, naj postane sovjetska zaveznica v sedanji vojni. Bolgarski vladi je stavil tozadevne predloge glavni tajnik v sovjetskem komisa-riatu za zunanje zadeve Soholjev. Sovjeti so med drugim želeli, naj bi Bolgarija odslopila Sovjetski Zvezi letalska oporišča, da bi lahko izvedli svoj napadalni načrt, »ko bi bil v Evropi polo/aj zrel .
Šnnghaj. 6. aprila. AS. Cungkinška vlada je izdala uradno poročilo, da groii petini milijonom Kitajcev v pokrajini llonnn smrt od lakote. Uradno pripominjajo, da je ta lakota ena največjih katastrof. ki ie po izbruhu voino zadela kitajsko ljudstvo pod Čtingkingom. Tudi v obmejnih pokrajinah Svansi in llopej primanjkuje živil, tako da ti pokrajini nista inogLi pomagati prebivalstvu v llonanu.
¥isoki komisar predseduje seji pokrajinskega odbora
za protiletalsko zaščito
Ljubljana, 7. aprila.
Včeraj ob 15.30 je Visoki komisar v vladni palači predsedoval seji pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito. Zraven so bili predsednik [>odprefekt dr. David, zvezni jrodtajnik Selloni, župan general Leon Rupnik, pokrajinski nadzornik polkovnik Tombolan in člani odbora.
Dr. David je obširno poročal o dosedanjem delovanju, ki je potekalo v skladu z navodili, ki jih je prejel od Visokega komisarja glede organizacije protiletalske zaščite. Začela so se že dela za ureditev zaklonišč pri »Mestnem domu« in pri »Magistratu«, dočim se bodo 15. t. m. začela dela v zaklonišču pod Gradom, dočim se končni načrt za zavetišče pod Rožnikom že bliža zaključku. Razen glavnih treh zavetišč bodo zgrajene tudi zavetišča na Kongresnem trgu. Valvazorjevem trgu in Rimskem trgu in zavetišča na drugih manjših trgih.
Kolikor zadeva skupna zavetišča, pa se hodo takoj začela dela za ureditev zasebnih zavetišč v hotelu Metropol, v hotelu Slon, v palači Bala, v
palači Trboveljske, v zavodu Marijanišče in pri Uršulinkah za okroglo 4000 oeeb.
Eksc. Grazioli je pohvalil odbor za dosedaj izvedeno delo in sporočil, da je bil dovoljen izreden kredit deset milijonov lir, ki ga je delno dalo na razpolago generalno ravnateljstvo za protiletalsko obrambo pri notranjem ministrstvu za pokritje stroškov del. ki so v načrtih aH pa že začeta. Potem je dal točna navodila glede ureditve šolskih, bolnišniških zavetišč, za zavetišča na glavni žel. postaji, v javnih lokalih in v zasebnih hišah.
Eksc. Grazioli je razen tega dal navodila za organizacijo blokovnih vodnikov, podvojiteljev zavetišč in prostovoljcev protiletalske obrambe, kakor tudi o pravilih za zatemnitev in gibanje v primeru alarma in glede razdeljevanja protiplin-skih mask.
V	posehni knjižici, ki se sestavlja, bodo zbrana vsa pravila, ki se tičejo protiletalske zaščite.
V	razpravo o raznih vprašanjih so posegali vsi navzoči.
Servis biro - pisarna v službi Ijssdstva
Saj bi bil lahko le navaden oglas v časopisih, da 6e je Servis biro — postrežna pisarna, preselila s Sv. Petra ceste 27, kjer je doslej poslovala že tri leta, v šelenburgovo ulico 4; moida bi povprečen bralec naših dnevnikov niti ne posvetil pozornosti vsem mogočim vrstam poslov, ki jih ta pisarna opravlja. A če bi vsakdo vsaj enkrat stopil v nove prostore, opazoval nastavljenee pri delu, se po-mudil pri ljudeh, ki prihajajo i6kat nasvetov, ali pa želijo imeti prošnje, spisane po vseh predpisih, in bi v razgovoru z g. šefom Juvanom dobil hiter in 6amo skromen pogled v ogromno delo, bi vedel in priznal sam pri sebi: prav take postrežne pisarne — ki je mimogrede prva na daleč in okoli — nam je bilo treba. Ne bo samo začuden obstal, ko se bo znašel v lepem in vsem modernim zahtevam ustrezajočem poslovnem prostoru, kakršne smo do zdaj videvali v filmih iz poslovnega življenja, ko bo komaj preStel veliko število pisalnih miz in pisalnih strojev ter se samo za hip usedel, da mu takoj urede zaželeno. Prav ta eksjieditivnost in takojšnja postrežba sta veliki odliki te pisarne.
Nešteto ljudi prihaja od vsepovsod, predvsem z dežele, ki 6e v Ljubljani ne znajdejo, ne vedo, kam in kako, vse jim je tuje, a se spomnijo, da obstoja Servis biro, 6topijo vanj in kmalu dobe, kar so želeli. Veliko je seveda pri tem posla, ki ga predstavljajo zgolj usluge; za sestavljanje prošenj, prevodov, dopisov in podobnega je tu prevajalec, ki popolnoma obvlada uradno italijanščino, ki danes predvsem pride v poštev. Za malenkosten denar vam narede stvari, za katere so zakotni prevajalci in pisarji računali sorazmerno ogromne vsole.
Prav ti drobni nasveti in malenkostne zadevice kažejo, kako splošen delokrog je pisarna zavzela; ne samo to, da je pred dvema letoma oskrbovala in najhitreje posredovala zopetne zveze med svojci, raztepenimi po vsem svetu, da še danes vrši v mestu kurirsko službo, ki je spet vseh vrst — celo za bolniki v bolnišnicah povprašujejo in sc zanimajo za njihovo slanje — da so nanjo obračnjo danes ljudje v vseh mogočih zadevah — nekdo je med drugim želel nasveta, kako naj postane filmski igralec — postrežna pisarna Servis biro jo postala za vse prostor, kjer mu v resnici in v pravem pomenu besede postrežejo v najhitrejšem času.
Da je bila taka pisarna v Ljubljani nujno potrebna, ni potrebno niti utemeljevati: že prej zadosten obisk je v novih prostorih v središču mesta, vsakomur dostopnih, narastel v nekaj dneh za 20%, in pričakovati je samo, da se bo delovanje uspešno razmahnilo. Kajti nešteto primerov je, ko niti najbolj verzirani Ljubljančani ne znajo naprej, zato pa je tukaj Servis biro, čigar osnovno vodilo je — biti v pomoč bližnjemu, pomagati mu, kolikor je sploh mogoče. Koristiti ljudstvu na V6eh popriščih in pokazati mu pravo pot in rešitev iz zagate — to preveva vse nastavljenee.
Ponosni smo lahko na tako sodobno urejeno pisarno ne zgolj zaradi okusne zunanjosti, pač pa še bolj zaradi človekoljubnega namena, ki ga pisarniško osebje zasleduje; in to je, kot smo že poudarili v naslovu: biti v službi ljudstva in iti mu naproti.
Zato upamo, da bo ljudstvo njeno koristno delovanje hvaležno vzelo na znanje, v pisarni sami pa, da bo iz dneva v dan več obiskovalcev.
Kako so se Sovjeti pripravljali na vojno
Berlin, 7. aprila. AS. Ilermann Foerzgcn piše v svojem četrtem članku o boljševiški pripravi na vojno z Nemčijo, da je bil eden redkih Nemcev, ki so nekajkrat na leto lahko stopili v Kre-melj. Ko je zasedala tista pokveka parlamenta, ki jo imenujejo vrhovni sovjet, je smelo tudi 12 tujih časnikarjev prisostvovati razpravam v Krem-1 ju na majhnem balkonu. Bili so pod strogim nadzorstvom GPU, ločeni od sovj. časnikarjev. Na tem zasedanju je bilo tudi nekaj govorov vojaških voditeljev, ki so skušali opravičevati velikansko naraščanje izdatkov za armado. Prvo lelo, ko je bil sklical vrhovni sovjet, je znašal vojni proračun 8 milijard rubljev, leta 1938 pa 71 milijard. Ko je govornik nehal govoriti, so tako poslanci kakor uradniki gromovito ploskali. Toda te uradne številke niso podajale prave slike o dejanskih sovjetskih vojaških pripravah, kajti tudi vsa druga ministrstva so delala le za vojno, kakor komisa-riat za težko industrijo, komisariat za narodno obrambo itd.
Govorili sta pri tej priložnosti dve vrsti mi-litaristov: veterani civilne vojne kot Budjeni in Vorošilov, poleg tega pa nov tip sovjetskih mili-'"ristov, ki je izšel iz vojne akademije ter je preučeval moderno vojno v Španiji in Mongoliji.
Predstavljali so ga Timošenko, Zukov, Kuznecov, vsi okoli 40 let stari. Med starimi veterani in novimi oficirji je bilo trenje, toda zmagovali so mladi. 7. maja i940, dva meseca po zaključku vojne s Finsko, je Stalin imenoval za vojnega komisarja Timošenka, ki je bil 15 let mlajši od Vo-rošilova. Generacija Vorošilov-Budjeni je doživela fiasko v vojni proti Finski. Po šestih tednih vojne z Nemčijo, v kateri se je pred vsem svetom tako žalostno pokazala nesposobnost sovjetskega vrhovnega poveljstva, je bil poklican k obrambi Kijeva Timošenko, kateri jo dal rdeči armadi prvi zgled znanstveno pripravljene ofenzive. Dne 7. maja 1910 je Stalin dal slovo staremu sistemu in »tovariši komandanti« so postali sovjetski generali. Timoešnko je uvedel novo oficirske znake ter uvedel novo življenje v kasarnah. Vojak je moral začeti pozdravljati oficirje in sovjetska armada je po zunanjem ustroju postala ičsto podobna prejšnji carski armadi. Mladi so dobili v roke tudi generalni štab. Žapošnikov je moral odstopili svoje mesto Stalinovemu ljubljencu maršalu Zukovu. specialistu za oklepne armade. Tako je bila pol leta pred izbruhom vojne Sovjetska zveza že pripravljena na vojno. (»Le Ultime No-tizie«.)
B	■ »
;e jugoslovanske državne imovine
Likvidacija bivša jugoslovanske Narodne banke
(Konec.)
V	isti številki rimskega uradnega lista je obeljen tudi protokol glede likvidacije bivše jugoslovanske Narodne banke, ki slove:
V	izvrševanju čl. 16 sporazuma z dne 22. julija 1942 so se navzoči opolnomočeni zastopniki zedinili na naslednje:
Likvidacija jugoslovanske Narodne banke se bo izvršila brez odlašanja pri osrednjem sedežu v Beogradu po naslednjih smernicah in pod nadzorstvom italijanskega in nemškega delegata, ki bosta v ta namen poslana tja.
1. V svrho zavarovanja redne likvidacije bo postopek naslednji:
1.	Za likvidacijo se otvori za vsako državo-riridobiteljico likvidacijski račun, ki bo voden v
|)orazumu z dolično državo.
2.	Države-pridobiteljice bodo takoj dale na T.zpolago likvidatorju jug. Narodne banke vse
ii jigovodstvene podatke, ki so potrebni za likvidacijo.
3.	Operacije se bodo pričele z likvidacijo aktiv in pasiv, ki so pripadale rednemu bančnemu po-
ovanju Narodne banke, vključno klirinške računi. V ta namen bodo države-pridobiteljice dale : i razpolago osrednjemu sedežu deponirane pa-irje in menice, ki se nahajajo na njih ozemlju n pripadajo drugim državam,
4.	Aktivne postavke Narodne banke, ki se na-' :ijajo na ozemlju posameznih držav-pridobiteljic,
, evzamejo te države na osnovi predhodne cenitve v sporazumu z osrednjim sedežem ali pa jih realizirajo na svoje stroške. Aktiva, ki se ne dajo vnovčiti, bodo vrnjena likvidatorju Narodne banke. Vsaka država-pridobiteljica prevzame obveznosti bivše Narodne banke napram upnikom, ki imajo svoje bivališče ali svoj sedež na njih ozem lju. Prevzem ali realizacijo aktiv in pasiv izvrši emisijski zavod odnosne države-pridobiteljice ali pa kreditni zavod, katerega določi ia zavod.
5.	Presežek, ki izhaja iz prevzema ali realizacije aktiv, bo dan na razpolago osrednjega sedeža,
Ui to porabi za kritje pasivnih saldov.
6. Blagajniška gotovina podružnic bivše jug. Narodno banke, ki bo obstojala na dan, ko bodo predloženi osrednjemu sedežu odnosni knjigovodski elementi, bo povrnjena likvidacijski masi.
II.	V svrho poenostavljenja likvidacije bivše jug. Narodne banke so bankovci izvzeti iz likvidacije tekočih bančnih poslov, in klirinških računov, o katerih je bilo govora zgoraj v čl. I., odst. 3. Terjatve, ki niso predstavljene s papirji, ki jih je izdala Narodna banka napram državi, in boni za narodno obrambo, ki jih poseduje banka^ se odpišejo v njih imenski vrednosti od bilančnih aktiv; isti znesek se odbije od pasiv v postavki »bankovci v obtoku«. Preostali znesek ostane v pasivi v svrho izravnavo bilance.
III.	Ostanek aktiv bivšo Narodne banke po izravnavi s pasivi zavoda, Izvzemši obveznosti, izvirajoče iz emisije bankovcev, bo v prvi vrsti nakazan onim državam-pridobiteljicam, ki so zamenjale bankovce v večjem znesku kot morajo prispevati za ureditev kreditov, ki jih ne predstavljajo državni papirji in niso utemeljeni po Narodni banki napram bivši državi, in bonov za državno obrambo, ki jih poseduje banka. Razdelitev teh aktiv so bo izvršila v sorazmerju z večjimi zneski, ki se porabijo v navedenem smislu. Nadaljna aktiva, ki bi še morebiti ostala, bodo razdeljena med države-pridobiteljice po ključu, ki ga doioča čl. 5., odst. 4. sporazuma.
IV.	Države-pridobiteljice se zavezujejo uničiti bankovce bivše Narodne banke, v kolikor jih imajo v svoji posesti. Uničenje se mora izvršiti v prisotnosti nemškega in italijanskega delegata pri jug. Narodni banki v likvidaciji ali njenih predstavnikih. O Izvršenem uničenju se sestavi zapisnik, iz katerega mora biti razviden znesek in vrste uničenih bankovcev. Druga morebitna jugoslovanska denarna sredstva, ki bi bila uničena obenem z bankovci, morajo biti tudi navedenn v zapisniiku, ki mora vsebovali podatke o znesku in vrstah uničenih jugosl. vrednot. Države-pridobiteljice morajo izjaviti, da nimajo drugih dinarskih bankovcev bivše Narodne banke. Bankovci.
! ki do trenutka tega uničenja ne bodo predloženi
Kazni za prekrške oskrbovalnih predpisov
Urad za nadzorstvo
30
cen
sporoča, da «o bilo :eno pc za kršilce oskrbovalnih
drugI poloviol mesecu maroa izrečeno po Kr. Kvesturi v Ljubljani naslednje kazni predpisov:
Za nedovoljeno zvltanje cen: ZntdarSlfi ltudolf, doluveo, Bučna vas, kazen 500 lir; Saceomani Nolla, znsehnira, cesta Soško divizije S. globa 1000 ltr; Zupančič Janez, posestnik, Črnomelj 110, 1500 lir; MikllS Vrano, roslavrater, Slomškova 5. 3000 lir; Bratina Marija, gospodinja, Linhartova 28, ](HI0 lir; Latonja Marija, gospodinja, Uleiwei»ova 41, 500 lir; Avscc Frančišku, prodajalka, Dolenjska 12, 500 lir in 10 dni zaprtje obrala; llabjan Tereza. gospodinja, Vič 81, 2110 lir globe: Vldmajer Josip, poslovodja, St. Petrski nasip 5,H. 100 lir: Živec Marija, gostilničarka, Rimskn 17, 1000 lir in 10 dni zaprtje obrata: Bnloh Antonija, trgovka, Slomškova 7. 500 lir in 10 dni zaprtjo obrata: liucika Ana. poslovodkinja. Frančiškanska 10. 500 lir in 15 dni zaprtje obrala; Hoš Barbara, prodajalka, Krakovski nasip 10, 500 lir in 10 dul zaprtje obrala.
Za skrivni nakup mesa no povišani ceni In na prepovedan dan: Gačnlk Ignacij, mesar. Kladezna 13, 2000 lir globe; Ucman Adolf, mesarski pomočnik, Klu-dezna 24, 1000 lir globe in 10 dul zapora.
Za nakup govejega ln telečjega mesa brez Pre vodoveja dovoljenja: Ce fika 1811, 1500 lir ia uradnik. Dolenjska
DALE CARNEGIE
Haho si pridobiš prijateljev
Kako si neposredno pridobite človeka?
■	Ce se besno zakadite v svojega nasprotnika, 2 boste le malo dosegli. Edini uspeh bo ta, da boste B sprostili svoje nagone. Toda to ni način, s kate-* rim bi si mogli pridobiti kakega človeka.
« Woodrow VVilson je često dejal: »Če mi gro-
■	zite s pestmi, vam povem, da vam bom odgovoril S na enak način. Ce pa pridete k meni In mi re-
■	čete: poglejmo se malo, kje se našo mišljenje raz-
■	likujo in kje so sklada, vam zagotavljam, da se 5 bomo z nekoliko potrpežljivosti sporazumeli.«
■	Leta 1915. je bil John Rockefeller mlajši go-®tovo najbolj zasovražen mož v vsem Coloradu.
Stavka velikanskega obsega je divjala že dve leti ki jo je vodil Rockefellcr.
med rudarji družbe,
•■■	----------- ■ - ^šlo je celo tako daleč, da je morala poseči vmes
ol.len.la: Cerne hrane, gostilničar. Zalo- ■ . ,J , , r , ,'. ,.,J	__,
ir ia 15 dni zaprtje obrala; Murolt Ivan, »vojska in nekaj stavkujočih je obležalo mrtvih.
j.,..,Hijska M. 500 lir	Rockefeller je hotel rudarjem na vsak način
Za nedovoljen prevoz moke: Paravnnja Milnn, di- S .	,,. , , »' . .	' „• , .„,„, ■
jak. Nemška vas 28, zaplonltev blaga; Knstolio Avgust, 5 dopovedati, kakšna je njegova zamisel. Imel je zato dijak, Ponikve 20, zaplonirev blaga; 1'očnr Ludvik, »čudovit govor pred delavskimi zastopniki. Govor je
uradnik, Zalokarjeva 11. 500 lir.	m i>il mojstrovina. Pomiril je delavstvo, odpravil
Prevodu: °Hobežu?k	Vi^^.^iouo'li^01 "	S mrŽnj°, Pr0ti .'.^efellerju in prepričal delavce, da
Za odtegnitev blaga normalni potrošnji: Smole.1 ■S°.fP,?t P°PnJeh ,Za de,°- ne da bl Jlm b' ° tr.eba Karel, železničar. Griže, 500 lir; Sauperl Rozn. gospo- ■ zvišati mezde, za kar so prav za prav začeli s Stav-dinjn, lirejčeva 30. 501) lir: Koch Zora, uradnica, Kne- g ko. Navedel bom začetek tega govora. Pomnite pa, zova 37, 500 lir;	g da Rockefeller govori ljudem, ki so mu dan prej
nlšče!*	ieron« smrtjo. |n vendar so njegove besede polne
v Kovem niestu.	5 odkritosti in prisrčnosti. Takole pravi: »Ponosen
Z« nodovoljen prevoz mclonlranlh ilvil: Pola.l- ■ sem, da morem govoriti z vami, poznam vaše žene nar Itezka, gospodinja. Žužemberk, naznanjena okraj- B jn vaše otroke, ker sem vas večkrat prišel obiskat nemu eivilnomu komisariatu v Novem mestu; Štrum- H	; Hrmmve '/nIn enm se H-ine« ceolali nn L-rwl
belj Ana, gospodinja. Dvor. Isto.	■ na vase domove. /,aio smo se danes sestali ne kol
Za napačne nar edlie v registru prejema In odje- ■ neznanci, temveč kot prijatelji, ki jih vežejo vezi
m a raclonlranlh živil: Vidmar Kurol. pok, liimsku ii, 3000 lir iu 30 dni zaprtje obrata.
Za odvzem odrezkov za cel mesec namesto dnevno: Hajčevič Aleksander, gostilničar, Vidovdanska 2, 500 lir.
Za prodajo ličila za čevlje po nedovoljeni ceni:
Oblak Josip, trgovec. St. Peterska 3, 1000 lir.
Za nakup In prodajo volnenih odpadkov In drugih po nedovoljenih cenah: Grebene Alojzij, trgovec. Velika čolnarska 15, 1000 lir globo.
Za prodajo pečle »voje proizvodnje po nedovoljenih ceuah: Lesar Ignacij, trgoveo. Cigiarjeva 15, 1000 lir; Setiua ltok, 1'redovičeva 21, 300 lir; Sušuik Alojzij. trgovec. Zaloška 21, 300 lir.
Za prodajo škatelj s kolonjsko vodo po nedovoljeni eeul: Florjunčič Alojzij, drogerist, 1'eruškovu 10, 500 lir.
« medsebojnega prijateljstva, da se porazgovoriino o J naših skupnih koristih.
,4 Zame je to velik dan. Prvikrat imam to čast,
■	da se sestajam z delavskimi zastopniki naše velike g družbe. Zagotavljam vam, da sem ponosen na to.
■	Spomin na ta sestanek mi bo vedno ostal v srcu.
■	Pred pičlimi štirinajstimi dnevi bi se sestali ka-2 kor tujci, toda prejšnji teden sem imel priložnost
■	ter obiskal rudnike. Govoril sem tovariško z vašimi
■	zastopniki, razen s tistimi, ki so bili odsotni. Da g je ta sestanek sestanek vodstva družbe in zastopni-
■	kov uslužbonstva, se moram zahvaliti le vaši veliko-
■	dušnosti. V nekem oziru pa se čutim bolj poveza-™ nega z vami, kajli jaz predstavljam lako delničarje
Za prodajo proizvodov lastne tovarne po nedovo- H kot ravnatelje.« tjenlli cenah: Lajovic Miiivoj, tovarnar. Kamniška 20, ■ .,. , . ,	, , , , , ,
aooo lir.	S Alt ni to prekrasen, zgled, kako si lahko pri-
Za prodajo In Izdelovanje ogrevalnih naprav brez ■ dobite prijatelje iz nasprotnikov? Ce bi Rockefeller dovoljenja: Kraigher Franc, uradnik, Parmova 41, 300 ■ nastopil ostro proti rudarjem ter jim dal vedeti, tir in Krek Pavel, kollar. Ccsla na Brdo 141. 300 lir. ■ ja go v znlolii kaj bi 6e zgo<Jj|o? Sovraštvo bi se Še
Fantkom«0u'« 'K"i3a°Anto'^jln»6nl^ J P°Slobil°- uP°r bi ee že boli razplamtel.
Kašelj 8, 5uo lir.	g Ce je človekovo srce v oblasti jeze in mrinje,
aBHHUmaUiamniHUBUHt S ne '™re P0»'?sati vsa logika sveta Starši ki op<y
5 minjajo z mrznjo na obrazu, absolutistični gospo-
Nove Šole na Portugalskem	g darji, gospodovalni soprogi bi morali pač razumeti,
»» ui	a ja mhjp ne jpi, 8preminjati lastnega mnenja. Ni-
Lizbona, 7. aprila. AS: Na Portugalskem je ' kogar ne morete prisiliti, da bi mislil tako, kakor bila doslej še vedno zanemarjena ljudsko-šolska m je vam všeč. Edino z vljudnostjo in prisrčnostjo je vzgoja, ker je manjkalo šolskih poslopij. Sedaj je ■ mogoče kaj doseči.
vlada stopila energično na delo ter je določila S Pred sto leti je Lincoln povedal naslednje: 500 milijonov eskudov za zgradbo šolskih pošlo- flj >Neki moder pregovor pravi: na kapljo medu
■ ° ,V"i! j°rtUi& ho, z^a,%mh V2'5?0 S se več muh ujame; kakor na liter jesiha. Če hočete učilnic, ki bodo v 7180 poslopjih. Zgradili jih bodo a pridobiti kakega človeka, prepričajte ga prej, da v osmih letih. Portugalski Usk piše, da so prejš- ■ ste mu iskren prijatelj. Ta kaplja medu bo ujela nje vlade obljubljale, niso pa nikdar uresničile g njegovo flrce. To je najbolj varlla pot kak(> si ga tega, kar narodna revolucija nudi ljudstvai. De- g pridobite « mokratski režimi so zapustili današnji Portugal- *	,
ski žalostno dediščino 500% nepismenih ljudi med f , Tft0	v poslovnem svetu. Dva tisoč
celotnim prebivalstvom.	5 6,0 uslužbencev v nekem velikem podjetju je
začelo z mezdno stavko. Predsednik družbe se ni ■■■■■■^^■■■■■■■■^^■■■■IHm ž zatekel h grožnjam ali brezpredmetnim frazam. Po-, , , v ,	hvalil je le stavkujoče zaradi mirnega zadržanja,
v zamenjavo, bodo proglašeni v posameznih drza- » ker p0 tako ne,noteno odložili delovno orodje. Po-vah-pridobite jicah za neveljavne.	■ tem je nftkupii kije in rokavice za »base-ball«, da
V. Nemški in italijanski delegat pri Narodni B bi 6e vsi ,jeiavci lnogii zabavati med stavko. Usluga banki v likvidaciji predložita v primernem času ■ 7.aliteva protiuslugo. Kmalu nato so videli stavku-prcdloge za nadaljni razvoj likvidacije.	■ joče delavce, kako so pometali prostor okrog to-
.	..	.	b varne in jo čistili navlake, ki je je bilo polno v
Likvidacija obveznosti m terjatev g okoliških prostorih: strgan papir, cunje, cigaretni
g ostanki itd. Kaj takega ee ni zgodilo v vsej burni B zgodovini delavskih borb v svobodni Ameriki! Tiinr<tcl*irXA	5 Stavka se je končala že v enem tednu s sporazu-
Jllgoslavije IZ kompenzacijskega g mom. Končala se je brez vsakih borb iu vsakega
razmerja z državami pridobiteljicami * sovraštva.
bivše Narodne banke kraljevine
Za izvedbo sporazuma o likvidaciji imovine bivše jugoslovanske države in o nekaterih drugih, s tem spojenih finančnih vprašanjih se obveznosti in terjatev iz kompenzacijskih računov urede ločeno od splošne likvidacije Narodne banke kraljevine Jugoslavije in se opravi najprej neposredni obračun med državami pridobiteljicami.
V ta namen je postopati po naslednjih smernicah:
1.	Če so bili koristniki že poplačani, se razdelijo obveznosti in terjatve bivše Narodne banke kr. Jugoslavije proti zadevnim zavodom ali nov-čaničnim bankam držav pridobiteljic po ključu kakor je določen v čl. 5., 4. odstavku, sporazuma.
2.	Če koristniki že niso bili poplačani, se izvede razdelitev po domovališču upnika ali dolžnika,
3.	Bivša Narodni banka kr. Jugoslavije priobči kompenzacijskim zavodom ali novčaničnim bankam držav pridobiteljic zneske iz te razdelitve. Ti zavodi prevedejo takoj te zneske preko kompenzacijskih računov za blagovno izmenjavo.
4.	Radi prevedbe po kompenzacijskih zavodih ali novčaničnih bankah odobri Narodna banka kr. Jugoslavije zadevne države na likvidacijski račun z ustreznim zneskom v dinarjih kakor ga je bila poterjala.
5.	Glede nadaljnjih nadrobnih vprašanj stopi Deutsche Verrechnungskas6e neposredno v stik s kompenzacijskimi zavodi ali novčaničnimi bankami posameznih držav pridobiteljic.
RBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBDBBBBBBI
Bivši francoski predsednik Millerand umrl
Versailles, 7. aprila. AS; Umrl je v starosti 84 let bivši predsednik francoske republike Millerand Aleksander. Rodil se je v Parizu 1. 1859. Leta 1885 je bil izvoljen za poslanca. Za Clemen-ceaujem je postal ministrski predsednik, kmalu nato pa je bil izvoljen za predsednika republike. Leta 1924 ga je sovražnost levičarjev s Herriotom na čelu po volilni zmagi »levičarskega kartela« prisilila k ostavki. Takrat se ie umaknil v zasebno življenje.
200.000 ljudi je že padlo za Anglijo
Monakovo, 7. apr. AS: »Volkischer Beobach-ter« navaja podatke o celokupnih izgubah angleških dominijonov od leta 1939 do danes in zaključuje, da je Anglija, kakor med leti 1914—18, tudi tokrat znala dobiti druge, da so se borili in umirali za večjo slavo angleškega imperija, V Avstraliji je bilo mobiliziranih 420.000 mož in od tega je že 60.0C0 mrtvih. Kanadske izgube znašajo 56.000 mrtvih, južnoafriške izgube 68.000 mrtvih in izgube majhnega novozelandskega dominijona pa 16.000 mrtvih.
Z&HVALA
Za odkritosrčne dokaze iskrenega sočustvovanja, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi naše nad vse ljubljene zlate hčerke, gospodične
BERNIK M IJ E
izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo. — Posebno zahvalo izrekamo vodstvu gimnazije pri Uršulinkah, bivšim sošolkam za prekrasno petje, ter bivši sošolki gdč. Černigoj Vlasti za v srce segajoči nagrobni govor, ravnateljstvu in gospodu razredniku trgovske akademije ter sošolkam, vodstvu in strežniškemu osobju interne klinike, vsem darovalcem prekrasnih vencev in svežega cvetja, ter končno vsem onim, ki so našo nepozabno hčerko v tako velikem številu spremili na njeni poslednji poti k večnemu počitku. — Sv. maša zadušnica za blagopok. bo darovana v petek, 9. t. m. ob pol sedmih v farni trnovski ccrkvi.
Ljubljana, dne 7. aorila 1943.
Globoko žalujoči starši in ostalo sorodstvo.
					
					
Podrobnosti k odkritju komunistične tiskarne
Založnik Silvester škerlj je tam vodil izdelovanje komunističnih izkaznic, propagandne literature, falsifikatov itd.
Kot smo poročali že včeraj, so varnostni organi dne 11. marca odkrili v Šubičevi ulici centralno komunistično tiskarno. l'o aretaciji znanega književnika in založnika Silvestra Skerlja so varnostni organi vdrli v njegovo knjigoveznico, kjer je svojo dni vezal miniaturne izdaje pesmi naših pesnikov — seveda poleg drugih stvari. Pesniška zbirka, ki so jo slovenski partizani izdali lani junija, je dala precej misliti prav zaradi svojega, širšemu občinstvu dobro znanega načina vezave. Razumljivo je torej, da je po prijetju Škerlja nastalo veliko razburjenje med ljubljanskimi salonsko-komunislični-mi krogi in da so sicer glavni širokoustneži in oznanjevalci komunističnega raja šli v svoje luknje in se niso več toliko kazali na beli dan.
Iz knjigoveznice, ki je dolga 5 m in široka 3.3m, je vodila odprtina v steni v tiskarno. Stena se je dala avtomatično odpirati; na zunanji strani proti knjigoveznici je bila njena ploskev 40 X 58 centimetrov, na notranji proti tiskarni pa 50 X 50
Krstna predstava Skrbinškovega misterija »Zmaga luči« v frančiškanski dvorani
Igralci frančiškanske prosvete so v nedeljo dali krstno predstavo misterija »Zmaga luči«, ki ga je napisal član ljubljanske drame Milan Skr-binšek in tudi sam zrežiral.
To zanimivo in izvirno domače delo, ki mu rahlo kumuje vpliv in sled Slehernika, spada v vrsto misterijev z vzgojno etično tendenco (mo-ralite), ki pa je v »Zmagi luči« podana nekoliko preohlapno, da ne bi izvenela v nek zunanje mo-laličen motto: Bodi dober zato, da se ti ne bo treba bati smrti. Zalo je Skrbinškova »Zmaga luči« bliže navadni srednjeveški igri, kot pa temu, kar si danes predstavljamo pod inisterijem, ki naj upošteva Se druge, skrivnostne silnice človekovega duhovnega sveta v zadnjih usodnostih in poseg milosti. Claudel in Gheon in še drugi so že storili in pokazali pot iz realističnega v duhovni misterij, ki šele dobi svojo polno vsebino in razsežnost, ter postane resnična umetnina tudi v sodobnem smislu. Zato pa je seveda potrebna velika stvariteljska intuicija in globina religioznih doživetij.
SkrbinSkov misterij — prolog, epilog, tri slike — je po svoji zgradbi in psihološkem razpletu preskromen, da bi ga mogli šteti med pomembnejše odrske umetnine. Pohvaliti pa je treba avtorjevo prizadevanje. Kot igralec in človek, ki ima z odrom skušnje, je hotel odpomoči našim amaterskim in podeželskim odrom, za katere je Slehernik zaradi velikega števila nastopajočih oseb in tehničnih ovir skoraj neizvedljiv. »Zmage luči« pa bodo veseli. Skrbinšek je igralce zgostil na osem glavnih in dve stranski vlogi (igrajo samo moški) in tudi scenerija je skozi enaka. Seveda bo igra uspela le s pomočjo dobrega režiserja.
Da bo misterij učinkovitejši bo moral avtor sloriti še nekaj korektur, n. pr. skrajšati dolgi in utrudljivi prolog, pri režiji pa dati drugačen poudarek Dobremu in Zlemu duhu, da bosta psihološko prepričljivejša. Režiser ju je namreč pokazal kot glasova demona in angela, ki iz nekega zunanjega, čeprav duhovnega sveta, šepetata v Egidijevo dušo (glavna oseba), ki se tako spremeni v nekakšen pokoren avtomat, s čimer je zabrisana vsa njegova svobodna odločitev. Morda bi bilo bolje, če bi oba duhova, ki poosebljata Zlo in Dobro, pokazal kot bitni del Egidijeve osebnosti. Prvega kot nagonsko zlo, ki vklepa človeka in ga sili v greh, drugega pa kot vest, ki ga svari, vabi k dobroti ter kliče k Bogu in tako predstavlja plemeniti, božji del človekove duhovnosti (Claudelova »Anima«), Od zunaj ima Egidij že tako dva vpliva: graščak Atila ga napeljuje v zlo, kmet Matija opominja k dobremu. Ker misterij proti koncu nekako pada, bi bilo morda dobro dati (glasba, zbor ali kaj podobnega) učinkovitejši in veličastnejši finale.
Igralci (Albreht — Egidij, Pust — Atila, Cen-čic — kmet Matija, Maliar — Dobri duh, Albreht J. — Zli duh, šerjak — knez, Baje — p. Evstahij in Omahen — Smrl) so to pot pokazali res dobro in, kolikor je bilo mogoče, dovršeno igranje. Kar je poleg lastne prizadevnosti pač zasluga krepke in vajene režiserjeve roke g. avtorja. Posebej je treba pohvaliti Zlega duha (J. Albreht) ter jasno izgovarjavo vseh igralcev.
Tudi odlična srednjeveška scenerija (Jeločnik —Štrukelj) in bogati kostumi so precej pripomogli k uspehu.
Navzlic nekaterim nebistvenim pomanjkljivostim je Skrbinškova »Zmaga luči«, kar dobro domače delo, ki v suši naših tovrstnih iger orje le dino in utira pot našim bodočim misterijem.
Obisk občinstva je bil pri tej predstavi, ki presega običajno raven lažjih iger, prav dober.
centimetrov. V tiskarniškem prostoru so naSli varnostni organi celo vrsto vseh mogočih tiskarskih potrebščin, tako mazilo, različne kisline, lepila, ploščice; dalje je bilo tukaj 300 klišejev, fotografski aparati in foto-polrebščine; izmed tiskanega materiala pa: ogromna naklada značk za partizanske čepice: tribarvnica z rdečo peterokrako zvezdo, na stotine izvodov »Slovenskega poročevalca« in partijskega glasila »Delo«, veliko število pesniške zbirke Mateja Bora »Previharimo viharje«, različne brošure, tako »O nacionalnem vprašanju«, »O ustavi SSSR« in jiodobno, rdeče partizanske izkaznice, ponarejene legitimacije, večbarvni boni; seveda ni manjkalo ponarejenih žigov, tako podpis ljubljanskega župana generala Rupnika in drugih; v tiskarni so dalje visele po stenah velike podobe Vladi-
mirja Iljiča — Lenina, Josipa Visiarionoviča — Stalina, vrhovnega komandanta »Narodno osvobodilne vojske Jugoslavije« kriminalca m bandita Tita in pokojnega tajuika K1'S Toneta Tomšiča.
V tej 6obi sta biti tudi dve ležišči, opremljeni z vsem potrebnim, odejami, blazinami iu drugim. Posamezni predeli so bili zvezani s signalnimi napravami; veliko je bilo na zalogi telefonske lice; izvirni načrti nekaterih ljubljanskih |>osloj>ij so |>rav tako bili razveseljiv predmet za varnostne organe; primemo nameščen radijski aparat je veliko prispeval k ozkemu sodelovanju slovenske Partijo z Moskvo. Za vsak primer je imel tiskar-niški prostor še drug izhod, jiodoben vhodu, in sicer na podstrešje.
Sijajno opremljena tiskarna in najdeni material pričata, da je bila ta tiskarna osiednja; zato jo njeno odkritje velikega pomena, hkrati jia predstavlja silen udarec tiskaruiški organizaciji slovenskih komunistov; nadaljnja odkritja tajnih tiskarn so jasen dokaz, da je protikomunistična borba na najboljši poti. Krojaška ulica to samo potrjuje.
Sadike in semena na živilskem trgu
Prva žrtev komunističnega terorja na Dolenjskem
Št. Peter pri Novem mestu, aprila. Dne 1. aprila 1943 jo poteklo eno leto od dne, ko so komunistični teroristi do smrti mučili in ubili Mirtka Jerneja, posestnika iz Mačkovca, župnije Št. Peter pri Novem mestu. V novomeški okolici je bil Mirlek prva žrtev, kateri so sledile neštete druge, možje, fantje, žene, dekleta in celo otroci.
V noči med 1. in 2. aprilom 1042 so prišli tolovaji na Mirtkov dom ter ga vpričo 5 nepreskrbljenih otrok odpeljali. Takrat se komunizem še ni j)okazal v vsej oni strahoti, kot se je kasneje. Zato domači niso mogli niti slutiti, kaj ga čaka. Tolovaji pa so Mirtka četrt ure od doma pod Trško goro v gozdu pod gradom Bajnof s puškinimi kopiti pol>ili na tla ter nato ustrelili. Na glavi so mogli ugotovili tri glol>oke rane od puškinih kopit.
Drugi dan je očeta našel mrtvega v gozdu njegov sin. Nihče v vasi ni upal truplo odpeljali iz gozda tako, da je morala storiti to nesrečna vdova z nepreskrbljenimi otroki. Tudi čul ni pri njem nihče. Niti sosedje ga niso upali kropiti. Pogreba se razen domačih in duhovnika ni udeležil nihče od sosedov iu vaščanov, ker 60 parti-
zani zagrozili, da bodo vsakega ustrelili, ki bi se pogreba udeležil.
Pogreb nesrečne žrtve je bil lani na Veliki petek (io popoldanski pobožnosti.
G, župni upravitelj se je v spominskem govoru v cerkvi spominjal nesrečne žrtve komunističnega terorja, ki je bil najboljši, navzornejši in najpogumnejši mož v fari, predsednik župne K A, zaradi česar je bil tudi od vsega početka prav zaradi svo;e neusl i šenosti največja spotika domačim tolovajem pri njihovem razdiralnem in protinarodnem delu
Od takra' se je v št. Pelru mnogo spremenilo. Fara je s|)oznala, kam J«> vodi organizirano mednarodno lolovajstvo. Glavii krivci strahotnega stanja v fari — domači komunisti — so že večinoma padli od pra. istega crožja, s katerim'so sami sejali smrt in pogubo, njihovi domači po-magači pa so so tudi potuhnili, ko so spregledali vso strahoto razdejanja, ki so ga njihovi voditelji z njih pomočjo povzročili v fari. Mogoče je k temu v veliki meri pripomogla žrtev Mirtka Jerneja, pokopanega na Veliki petek lanskega leta. Zakaj za vsakim Vel. petkom pride tudi Velika nedelja.
Kratki sprehodi po kulturni Ljubljani
Ko sem zadnjič popisal sprehod 7, muzo po beli Ljubljani — recimo, da je bila lo ona s Prešernovega spomenika — sem obljubil, da jo bom še enkrat povabil v družbo. Revica, ki sloni na granitni piramidi in ujame le kdaj pa kdaj kakšno kulturno novost iz pogovorov ljudi tam spodaj, so je rada odzvala. Že v prvem hipu je postala zaupna in mi naravnost razodela svojo željo: »Pripoveduj mi, kaj ljudje dandanes berejo, nove spomenike mi pokaži, tudi v Narodno galerijo bi rada in na grobove naših velikih mož.«
Ko sva hodila po ulici in sem ji pripovedoval o Navju, se je zaustavila pred neko knjigarno in se začela pozorno ozirati po knjigah v izložbenem oknu. »Ah, koliko novega vidim in kako okusna je oprema dandanašnjih knjigi« je vzkliknila. Pripovedoval sem ji, da ljudje radi berejo in da imajo knjigotržci polne roke dela. Vrsto novih založb so ustanovili v zadnjih desetletjih; nekatere skrbijo za lepe prevode, pa za znanost in za mladinsko čtivo. Tudi domači avtorji prihajajo na beli dan, slari in novi. Od domačih berejo radi Cankarja, Jalena. Finžgarja. Preglja in druge, od tujih pa vse od Dickensa, Shakespeareja in Tago-reja do potopisov in kriminalnih romanov. Pomisli, spoštovana, tudi književne.razstave prirejajo in ljudje se gnetejo kakor drsteče se ribe, ko poslušajo recitacije avtorjev, sem dodal.
Dalje se je zanimala, odkod jemljejo domači pisatelji snov in menda sem ji prav povedal, ko sem dejal, da opisujejo najrajši življenje iia kmetih. V prijetnem pomenku sva prišla do Navja, do božje njive naših velikih mož. Spoštovana spremljevalka je bila zadovoljna z ureditvijo, rekla pa mi je, da pogreša lepih spomenikov. Sjiomnil sem se na Žale, kjer je marsikateri biser nagrobnega kiparstva in arhitekture. Prigovarjal sem ji, naj bi šla z menoj na Zale, moja zadržana spremljevalka pa se je zadovoljila s tem, da je obiskala pokopališče velikih mož starejše dobe.
Poleni sva se vrnila v mesto in se zaustavila pred Narodno galerijo. Imela pa sva smolo, zakaj hram, kjer so spravljeni biseri slovenske upodabljajoče umetnosti, je bil še zaprt. Opazila je, da sem nevoljen in me spomnila na okoliščino, da je Galerija najbrž odprta samo ob nedeljah. V zadregi sem ji predlagal, da bi krenila v deželni muzej. »Zelo rada,« mi je odgovorila, samo Trubarjev spomenik si ic še hotela ogledati. — »Najlepši spomenik od vseh, kar jih je v mestu!« je vzkliknila in se še dolgo ozirala po prostrani promenadi v Tivoliju. Mladi ljudje so naju sre-čavali, ki so hiteli v zgodnjih popoldanskih urah
na sprehod. Zlasti všeč so ji bila dekleta, kalerili obleke kažejo bogato in okusno domišljijo. »Oil nekdaj lepe so Ljubljenke slovele«, sem pripomnil, ona pa se je ljubko nasmehnila. -
Pred muzejem pa sem bil spet v zadregi. Poskušal sem pri glavnih vratih in odpiral vsa tri l>o vrsti, bila pa so zaprta. l,'o zagrnjenih oknih sem sodil, da bi bilo zaman poskušati pri vhodu od zadaj. »To so najbrže ustanove, ki so čez zimo zaprte«, je omenila in čakala, da ji bom predlagal kaj novega. Zavila sva z druge strani deželnega muzeja in potrkala pri vratarju. »Ali nama bi mogli odpreti?« sem ga nagovoril. »Ne, gospod, do 1. maja bosta morala počakati.«
V posebno hudi zadregi pa nisem bil. Spomnil sem se Šantlove razstave in spoštovana spremljevalka mi jc bila hudo hvaležna, da si je mogla ogledati njegova lepa dela. Nikamor se ji ni mudilo; pri marsikateri podobi je postajala kar po pet minut, gledala zdaj s polnimi očmi, zdaj s priprtimi ter zadovoljno kimala.
Domov sva šla po dolgem ovinku mimo bogatih vil z okusnimi vrtiči. Veselile so jo cvetoče marelice, v katerih so žuboreli roji čebelic. Tudi lo je opazila, da je zemlja skrbno obdelana in da so dali ljudje pritlikavemu drevju lepe oblike. »Od nekdaj so bili dobrega okusa, dandanes pa so si ga samo še spopolnili,« je dejala. Kako tudi ne? Med vrtnarji so pravi umetniki, ki jim ne gre samo za pridelke, temveč tudi za arhitektonsko ureditev nasadov! Ko je zagledala kunček pečevja z rumenimi avrikeljni, me jo vprašala, kaj naj bi lo pomenilo. »Alpinet, spoštovana,« sem ji tolmačil in jo spomnil na ljudi, ki imajo toliko veselja z alpsko floro, da si prinašajo z najvišjih vrhov sleč, očnic ali navadnega vresja. To so planinci, ljudje z odprtini srcem za krasote narave. Spomnila se je, da jih je videla kdaj pa kdaj, kako so krevsali čez Marijin trg z okovan-kami in z malimi krampi v rokah. ^Planinci s cepini so bili to,< sem ji dopovedal.
Ljubljana, 7. aprila.
Po nočnem deževju, ki je primerno namočilo njivice in grede, so ljudje hiteli naku|)ovat razne sadike, da so jih zasajali na vse že pripravljene njive. Zato je bilo danes veliko zanimanje na trgu /a razne sadike, ki so jih prodajale I rnovčanke, Krakovčanke in vrtnarji. Živilski trg je imel na izbiro najrazličnejše, vrste' sadik. Sedaj je veliko povpraševanje po dobrih in krepkih sadikah razno-vrs'ni'1 glav nalili solat. Najrajši Kupujejo .Kraljico mainika«, glavnalo solato, ki zgodaj napravi glave in ki so jo v/gojile umne T rnovčanke in Krakovčanke. Kupujejo pa dalje še sadike drugih solat, zlasti ledenke, parizarice iu maslenke, vrsta solate, ki ie bila vzgojena na Studencu. Pa tidi drugih sadik ljudje veliko nakupijo. Letos je zlasti znatro povpraševanje po sadikah erlurtskega zelja. Ki jx)sebno dobro uspeva na barjanskih poljih in ki ga znajo Barjani prav vestno in umno gojiti, kar je bil uspeh Sadjarskega in vrtnarskega društva ter raznih tečajev, prirejenih na barjanski šoli. Mnogo ie sedaj na trgu tudi sadik ohrovta, pese, cvetače in kolerabe. Pojavile so se sedaj v sredo tudi v večji izbiri sadike paradižnikov.
Ob semenišču na Vodnikovem trgu prodajajo razna semena semenarice. Imajo še »eJno lepo izbiro. Veliki in dobri grah z /namko Telefon jo redek. Njega zavitek stane 1.50 lire. Druge vrste graha so po 3 lire merica, prav :o!il<o stane li/ol raznih vrst. Semenski ližol je splošno dražji ko fižol za hrano. Ljudje letos bile z nakupom semenskega fižola. Semenarice pa imajo še vedno obilo drugih semen na prodaj.
Živilski trg je bil v sredo založen z razno zelenjavo in vrtnino. Kakor druge tržne dneve je bilo tudi lo sredo naprodaj mnogo uvožene cvetače. Bila je jx> 3.80 lir gk. Slabše vrste cclo po 2 liri kg. Zejenjadni trg je nudil zadovoljivo sliko. Motovilca jr> bilo na kupe, prav tako lepega regrata, precej ja bilo tudi berivke. Promet je bil dober.
Kot novost naj omenimo, da je Breceljnikova mati iz Trnovega pripeljala na trg prvo rabarbaro. Šopek jc bil po 5 lir. Vedno več jc naprodaj raznih cvetlic, zlasti mačeh.
GOSPODARSTVO
Zadružna gospodarska banka, d. d. v Ljubljani.
Na zadnji seji uprave Zadružne gospodarske banke je bila predložena bilanca za preteklo poslovno leto 1942, ki izkazuje dobiček 490.562.81 lir brez prenosa iz prejšnjega leta. Redni občni zbor banke bo na dan 5. maja in bo na tem stavljen predlog, da sc poleg 10% dotacije rednemu rezervnemu skladu izplača 4% dividenda na prioritetne delnice, ostanek pa rezervira kot prcj&nje leto.
Nova električna centrala. Znana družba Temi je zaprosila Vi6oki komisariat za koncesijo zgraditi vodno napravo v Planini pri Rakeku, in sicer na nekdanji meji. Z zgraditvijo posebnega jezu bi sc vodno stanje zvijalo za 29 m, voda pa bi bila poleni speljana v dolino Vipacco, kjer naj bi bila zgrajena posebna električna centrala, ki bi dajala električni tok Ljubljani, ki sedaj dobiva tok večinoma iz Nemčije. (Štefani).
Dunajski kreditni zavod — Bankverein izkazuje v lanskem letu povečanje bilančne vsote od 1 na 1.165 milij. mark. Čisti dobiček znaša 4.3 milijona mark. Banka se je zlosli pobrigala za izgraditev poslov v jugovzhodni Evropi.
Podržavljenje plovhnih družb v Bolgariji. Bolgarska vlada jo predložila parlamentu zakonski načrt o podržavljenju plovbne družbe Bolgarija v Varni. Država bo odkupila vse delnice te družbe.
Športni drobiž
Hrvatsko nogometno predstavništvo, ki se je
vrnilo iz Švice s pičlim porazom 0:1, bo nastopilo prihodnjo nedeljo na domačih tleh proti Slovakom. Tekmo bo sodil Komun Kroner.
Letošnji sestanek FIS-e bo v Budimpešti. — Podpredsednik Mednarodno smuške zveze (FIS-e) Šved Hamilton je sklical prihodnji sestanek predstavnikov mednarodnega smuškega športa za due 9. junija v Budimpešti.
Evropski rekorder v suvan iu kroglo padel na vzhodnem bojišču. Stotnik VVnllke, ki je dosegel na olimpijadi v Berlinu zlato kolajno v suvanju krogle, je padel na vzhodnem bojišču. — Wollke je bil nemški državni prvak vse od 1. 1934 do 1942 z dvakratno izjemo. Orjaški atlet je postavil tudi evropski rekord v suvanju krogle 10.60 m, ki ima še vedno uradno veljavo.
niiHiimiBin
Prelepe PUJl^f LJSCE BoŽcnc Nemcove
dobite po vseh knjigarnah in trafikah. — Pravljice so lepo ilustrirane. Najlepše darilo za Veliko noč bo za vsakega ta lepa knjiga slavne češke pisateljice in pa znameniti planinski roman »PILATUS« (spisal F c d e r e r), ki bo izšel v »Slovcnčevi knjižnici« prihodnji teden.
KULTURNI OBZORNIK
Pred novim zbornikom Doma in sveta
Pogovor z urednikom.
Nekaj dolgo časa ni naše edine leposlovne revije Dom in svet na spregled. Zato me je založništvo naprosilo, naj pobaram urednika, kako je z njim. Ljudje sprašujejo in mi naj odgovarjamo, kdaj bo izšel, kaj je v njem, kakšen bo in še na polno dragih vprašanj. Zato sem stopil mimogrede v urednikovo sobico in ga takoj prijel:
»Kdaj boš z Domom in svetom šel v 6vet?<
>Kadar bo dotiskan in spravljen v red. Kakor vidiš, imam polovico zbornika že doti6kanega v roki, druga polovica pa je v stroju: za veliko noč boš že lahko bral svoje pesmi v njeni, če si lako nepočakan!«	.
»Nisem nepočakan, ampak ljudje sprasujejo, zaVaj bo Dom in svet letos zbornik in kako se bo to spoznalo. Neka novost torej v urejevanju? Se bo že zopet spremenil morda celo v formatu, kar je že v nesrečni tradiciji te naše častitljive revije?«
»Bog obvaruj! Dom in svet se je sedaj enkrat za vselej — kakor upam — ustalil v revijni obliki. Letošnja razlika bo samo v tem, da bo — zaradi predpisanega omejenega obsega — izšel ves letnik v dveh zbornikih po 160 strani, izmed katerih bo vsak zase zaključena knjiga s svojo naslovno stranjo in kazalom, vendar pa urejen tako, da se bo lahko dal na koncu vezati v en sam letnik. Tako bo drugi zbornik nosil dvojno paginacijo — kot lastnega zbornika in kot revije. Vendar pa bo vsak zbornik izrazito zaključena celola, to se pravi: prekinili «no za Letos a tradicijo uvodnih povesti ter,
dolgih razprav, ki so se vlekla skozi ves letnik, prinašali pa bomo samo dokončne novele ali pa zaključene odlomke iz večali pripovednih del, ki so v delu pri naših pisatelj Ji, ler bodo' šele pozneje izšla v kaki drugi založbi kot knjiga. Saj je sedaj pisatelju lahko iziti knjižno, posebno če je .delo dobro. In prav tak natis poglavja v reviji je preizkusni kamen za vrednoto dela, obenem pa nudi zanimiv pogled v snovanje naših umetnikov. Ker se torej noben članek ne bo nadaljeval v drugi polovici, bo imel značaj zbornika, posebne knjige, ki bo ljubitelju slovenske knjige dala vpogled v slovensko tvornost prve polovice leta 1043., zato bo podnaslov: »Zbornik 10431 U. V tem je torej novost: Dom in svet se bo lahko kupoval kot knjiga, ki ne terja nadaljevanj in ni zunanje zvezan ne s prejšnjimi letniki, ne s tekočim. Prva polovica letnika bo prišla na knjižni trg kot knjiga ter bo veljala v podrobni prodaji 35 lir. Lahko pa se naroča tudi kol revija z letno naročnino 50 lir.«
»Izdaj kaj iz vsebine lega prvega Zbornika Doma in svela!«
»Naj začnem s pesmimi ali povestmi? Ti si seveda za pesmi, jaz tudi. In res ima zbornik velik poudarek ravno na poeziji, domači in klasični. Skoraj vsi Doni in svetovi mlajši pesniki bodo lepo predstavljeni, seveda s pesmimi, ki izpričujejo močno pesniško doživljanje, ne pa vedno lako sodobnega, kakor bi si želeli, kar je razumljivo. Zato sem seveda izredno vesel Tvojih prispevkov, ki v Baladi ali Zimski sliki tako močno podajaš razpoloženja današnjih dni, da bosta ti pesmi dolgo časa gotovo najtehtnejši prinos v poeziji novega časa. Vem, da lie maraš, da bi govoril o Tebi, vendar bi jaz rad, da bi javnost tudi to vedela, da boš ravno Ti imel v tem zborniku pet pesmi, ki mu bodo dale deloma sodobno in romantično barvo, lil potem boš bral močne pesmi Franceta Balantiča, lepe impresije Vinka Beličiča, sodobne sonete Dušana Ludvika, dve izredno lepi Sardcukovi gaze-
lici iz zapuščine, Čampovo pesmico, ki je danes dvakrat zanimiva, vzdih Jožeta Hm i ta ter dve lepi pcsmici najmlajšega, Stankota Bračkota, v katerem vidim nov pesniški up. To je mlad domač pesniški rod, ki ustvarja sedaj. Iz svetovnega pesništva bodo tu tri balade Francoisa Villona v prevodu Antona Debeljaka, ena med njiirn celo prevedena v staro — trubarščino in bo pisana z bohoričico! Jaz sem prevedel tretji spev Dantejevega Pekla s tistim slavnim napisom nad peklenskim vhodom: Per me si va — Tod pot pelja..., potem pa dve Mickievvi-czevi pesmi: uvodno Mojster mojstrov ter eno njegovih najlepših pesnitev Farys (Jezdec). Tako bo v pesništvu lepo predstavljen — dom iu — 6vet.<
»ln proza?«
»Na prvo mesto sem postavil sočno novelo o dobrem starcu »Peter Košak«, ki jo je spisal Stanko Kociper, pesnik »Goričanca«, ter diha isto vini-čarsko vzdušje in optimizem. Posebno mikavnost predstavljajo sodobne »podobe iz Jezusovega življenja«, ki jih piše Stanko Majcen: Ženin, in so deloma psihološke črtice, deloma sodobne vizije. Jože Krivec je napisal črtico, ki bi bila čisto lahko uvod ali pa epilog njegovi zbirki Dom med goricami in bi kot taka dobila še celo polno veljavo. Tako poglavje iz velikega romana o naši Dolenjski, ki nastaja ta čas v tihoti umetniškega snovanja, pa predstavlja poglavje »Urbiha ženi sina«. Pisatelj, ki utegne s tem velikim delom presenetiti našo javnost, je Jože Dular, znan vse bolj kot pesnik in črtičar, ne pa kot pripovednik večjega sloga. Upajmo, da ga že ta odiomek kaže v novi rasti.
Tudi znanstvu in esejem se Dom in svet noče izneveriti. In tu poudarjam na prvem ineslu pomembno razpravo prof. Grivca, v kateri govori o novih čeških odkrivanjih zarje prvega krščanstva pri njih, ko se svetovaclavska ideja spaja s ciril-metodijsko, obenem pa razgrinja tudi pri nas nova odkritja o cirilmelodijski tradiciji v slovenski književnosti. Od drugih razprav razpravlja dr. S. Ba-
raga o Trdinovi upokojitvi, kjer ugotavlja Trdinovo lastno krivdo, da je bil predčasno upokojen,
0	čemer smo sedaj 6odili drugače. Dr. J. Kastelic pa na novo prikazuje problem Prešerna in antiko na osnovi Sonetnega venca, s čemer revija nadaljuje svojo 6taro prešernološko tradicijo. Rogat bo 6eveda ludi ocenjevalni del revije ter umetnostna kritika, j)a tudi zapiski bodo zanimivi (problem Sardenkovega psevdonimal). Na vsak način pa s spominjanjem veljavnih mož jubilantov hoče poudariti zavestno spoštovanje vsemu, kar predstavlja slovensko umetniško tradicijo.«
»Kaj pa umetnostna likovna plat revije, v kateri je včasih tako blestela?«
1	»Ravno lu hoče poudariti najbolj zvezo tradicijo z modernimi. Zato bo prinesla vrsto reprodukcij del slovenskih umetnikov najrazličnejših struj iu rodov. Celostransko prilogo bo predstavljalo Jakopičevo novejše delo: Slovenska Marija, kar bodo naročniki gotovo s hvaležnostjo sprejeli. Potisni slede Vavpotič in — Trinko kot slikar! Gaspari in Šantel, Tine Kos in Pulrih, Pavlovec, Omerza, Gor-jup, Bara Reinčeva. S tem pa bi tudi že izčrpal vsebino revije oz. zbornika, ki bi jo rud zvedel od mene.«
»Kaj pa naslovna podoba?«
»Vidiš, tudi ta bo zanimiva. Je delo Božidarja Jakca ter lepo kaže slovenstvo in pot v svet: križ-pot v naši dolenjski pokrajini. Vinjete nad vsakim razdelkom pa bodo pokazale skice za Martina Krpana, kakor ga pripravlja Lojze Perko. Tako naj te vinjete pripravijo pol celotnemu delu, ki obeta biti dogodek «
»No in?«
»Mislim, da je dovolj. Za pirhe pa bodo revijo imeli že naročniki v rokah, zbornik pa ljubitelji slovenske knjige in ustvarjanja naših leposlovcev v prvi polovici leta 1943 s pripisom XXI.«
S. Šali,
f&hoJ&JM,
Koledar
Četrtek, 8. malega travna: Albert, škof in mučenec; Koncesa, miičenica; Dionizij, škof; Edezij, mučenec.
Petek, 9. malega travna: Mar. Rleofova, sveta žena; Tomaž Totentinski, mučenec.
Zgodovinski paberki
8. malega travna:
1. 1626. je umrl v Highgatu Franci9 Bacon Vcrulamski, državnik, jurist, zgodovinar in filozof, začetnik empirizma, hud nasprotnik Aristotela in sholastikov; izredno nadarjen, toda brezmejno častihlepen, neznačajni dvorski lizun. Rodil so je v Londonu 1501 leta. študiral v Cam-bridgeu in Parizu ter postal advokat; leta 1595. ja vstopil v parlament in poslal tri lela kasneje lord kancler. Leta 1621. so ga zaradi podkupljivosti zaprli in obsodili na denarno kazen in izgubo služhe, kasneje pomiloščen je živel odmaknjen od sveta na svojem posestvu. Filozofija razpade po Baconu v tri dele: nauk o Bogu. o človeku in o naravi; zadnji jo najiomembnejši. Glavni cilj filozofijo bodi odkrivanje zakonov vsemirja in zemlje do življenja in njihova izraba v tehniki. Po namenu naj prirodna filozofija 110 izprašuje; njena znanstvena sredstva so opazovanje in eksperiment. Induktivno naj se ustvarjajo le splošni nazori. Religiozno je bil deist —
I. 1K56. je govoril K. tienso Cavour na pariškem kongresu o italijanskem vprašanju in tako začel energično akcijo za njegovo rešitev —
1. 1S66. sta sklenili Prusija in Italija politično in vojaško zvezo proti Avstriji. 1'rusi so hoteli sami rešiti nemško vprašanje in potisniti Avstrijo na jugovzhod, Italija pa jo želela osvoboditi Benečijo in Tirole. V vojni, ki je izbruhnila še istega leta, sicer italijansko orožje tako na kopnem kot na morju ni imelo posebne sreče (bitki pri Kustoci in Visu!), vendar jo Italija deloma zaradi pruskih zmag dobila Benečijo, 'ločim je južna Tirolska in ozemlje do Soče ostalo šo dalje pod avstrijsko oblastjo —
I. 1901. sta sklenili Francija in Anslija, ki sin si bili dotlej hudo v laseh zaradi kolonij v Afriki (Fašodal), sporazum. Ko se je nekaj let kasneje Anglija pobotala tudi z Rusijo, ki ji po |iorazih v vojni z Japonsko (1001/5) ni bila več nevarna, sta si stali v Evropi dve skupini držav do zob oboroženi druga proti drugi: entente cor-diale (Rusija, Francija. Anglija) proti trozvezi (Nemčija, Avstrija. Italija). Jasno, da je bilo pri takem položaju samo vprašanje časa. kdaj bo |irišlo do spopada. Tovod je dal 6trol v Sarajevu.
Ksvi grsbsvi
+ Helena Magister. V Mostah je umrla ugledna posestnica in gostilničarka, mati in gospa Helena ?»lagistcr, roj. Zakotnik. Blago rajnico bodo pospremili na zadnji poti k Sv. Križu iz hiše žalosti na Zaloški cesti št. 143 v četrtek. 8. aprila, ob štirih popoldne. — Naj rajni 6veti večna Luč, vsem njenim dragim naše itkreno soialjel • 1 1
—	Marijanska akademija pod pokroviteljstvom prcvzv. g. škofa dr. Gregorija Rožmana bo v nedeljo, 11. t. m., v frančiškanski dvorani ob pol 11 dopoldne. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Sfiligoj.
—	Ob obletnici smrti Antona SuSteršiča, blagajnika Mestne hranilnice ljubljanske v p., se bo daroval rekviem dne 12. aprila ob osmih v frančiškanski cerkvi.
—	Kdaj smemo domače rake loviti in prodajati? Zadnjič smo v nekem dnevniku čitali, da je lov na rake prepovedan od 1. novembra do i. februarja, račjo samice pa so zaščitene vse leto. Ta zmotna notica bi pa lahko marsikoga zapeljala v prestopek in kazen ter škodo, ker zakon dovoljuje loviti plemenite rake-jelševce samo od 15. maja do 31. oktobra, kožčake pa šele od 15. junija dalje do 31. oktobra. Najmanjša dopustna mera jelševca jo 9 cm, najmanjša mera koščaka pa 7 cm. Nikdar pa ni dovoljeno loviti samic jelševca, ki imajo še ikre. Zakon 6icer dovoljuje nekaj izjem, predvsem jiri rakih, namenjenih za izvoz v inozemstvo, vendar je pa za vse te izjeme treba imeti dovoljenje pristojnega urada Visokega komisariata. Opozarjamo dalje tudi, da je jelševce od 5. novembra pa do 15. maja, koščake pa do 15. junija prepovedano zbirati in razpečavati, zato pa v tem času ni dovoljena prodaja domačih žlahtnih rakov in koščakov.
—	V >0pozorilu< na 4. strani »SloTencac,
štev. 76. z dne 4. t. m. imenovani Mirko Krek ni moj sin istega imena. — Mira Krek, vdova po univerzitetnemu profesorju, Gorjujiova 24.
—	Sneg po okoliških hribih. Ko je bilo v jx>nedeljek popoldne zatišje, brez vetra in zelo toplo, je bilo v torek popoldne močno vetrovno. Hladni 6ever je zapihal in dvigal prah po ulicah. Zato je v torek bila dosežena za nekaj stopinj nižja dnevna maksimalna temperatura. Bilo jo le +16" C. Ponoči je nastal pravcati vihar z iiurjo. Ob 21.40 je začelo močno deževati ter je dež padal do 23.10 ponoči. V tem času je padlo do 3.3 mm dežja; primerna množina dežja, da so bile njive in grede za silo namočene. Nočni naliv
pa so je v hribih spremenil v snežni metel Močno je snežilo tudi po nizkih hribih in v sredo zjutraj so bili mnogi okoliški hribi, kakor Ahac, Kurešček. Mokre, Krim, Grmada in drugi prav nizko pobeljeni z novim snegom. Zato je bilo v sredo zjutraj hladno in je znašala jutranja minimalna temperatura +2.2° C. Barometer je v sredo zjutraj dosegel stanje T(50.1 nun V sredo zjutraj ni bilo ne slane, ne megle. Vse kaže, da bo letošnji april v pogledu vremena precej sličen aprilu v letih 193!) in 1940, ko je bilo malo deževnih dni, malo dežja, a mnogo sončne gorkole.
— Nesrečo na deželi. Hudo nesrečo jo doživela 80 letna žena malega posestnika Albina Štrukljeva v Črnomlju. Krava jo je v hlevu z rogom sunila v levo oko in ga ji poškodovala, da jo morala iskati jiomoči v ljubljanski bolnišnici. — Z znatno poškodbo na obrazu je prišel v bolnišnico 20 letni kočarjev sin Nikolaj Korošer iz Bizovika. Brat ga je po nesreči sunil z drocrom v obraz. — Ignac 1'ajk. 50 letni čevljar v Višnji gori je padel in si zlomil levo nogo.
Iz Dolenje vasi
Smrt uglednega gospodarja. Dne 6. aprila smo pokopali uglednega posestnika Janeza Trdana iz Dolenje vasi Bolehal je že dalj časa, vendar nas je njegova smrt bridko iznenadila. Pokojnik je bil pravi krščanski značaj, ki ni odnehal nikdar. Kot ribniški krošnjar si je s trudom pridobil lepo premoženje, ki ga zapušča 6inu-edincu. Trezen, preudaren in delaven si je pridobil splošno zaupanje in upoštevanje, kar je pokazal lep pogreb. Vsako delo v prospeh krščanske omike je rad jiodpiral, 6talno je bil naročen na krščansko časopisje in tudi v javnosti pokazal kadar je bilo treba svoj neomajni krščanski nazor. Bog mu bodi ve£ni plačnik!
Iz Novega mesta
V	noči med 4. in 5. aprilom je nenadoma
in popolnoma nepričakovano umrl v Novem mestu notar Ponebšek I/ojze. Pokojnik je bil pred vojno notar v Ormožu. V Novo mesto je prišel iz Hrvaške. Bil je znan širom Slovenije, saj je dolga leta služboval kot nolar^ki kandidat in notar v Trebnjem, na Vrhniki, v Slovenjgradcu in Šmarju pri Jelšah. Bil je odličen pravnik, dober notar, prijeten družabnik in mož blagega srca in odkritega značaja. Zapušča ženo in komaj 3 leta staro hčerko. Blag mu spomini
Popravek. Pod zaglavjem »Smrt po električnem tokuc smo v »Slovencu« z dne 4. aprila priobčili vest o smrti Beleta Alojzija, uslužbenca pri g. Hadlu v Novem mestu. V naše zadevno poročilo so prišle nekatere napake, kaijre danes popravljamo, da ne bo napačnega mnenja. Gospod Hadl sam nam je s|>oročil, da drog, ki stoji ob njegovi vrtni ograji ne nosi žice z visoko napetostjo, nego z napetostjo, ki je potrebna za navadno cestno svetilko. Vsled tega ni fanta tok ubil, nego ga samo močno omamil. Na kraj nesreče sia takoj prihitela gg. Gorjanc Franc in Florjančič Jože ter zaščitna sestra gdčna Klein-dinstova, ki so ponesrečencu takoj nudili prvo |x>moč, ter ga poskušali z umetnim dihanjem zopet spraviti k zavesti. Toda njihov trud je bil zaman. Poklican je bil tudi zdravnik dr. Cervin-ka. Toda vsaka zdravniška pomoč in veda je bila zaman, ker je fantu vsled električnega udarca in pa vsled strahu udarila kri v glavo in povzročila takojšnjo smrt. Truplo je bilo kmalu za tein obdueirano. Toliko v popravilo našega zadevnega poročila.
V	Novem mestu so umrli: Salo Franc, Šmar-jeta; Korsin Franc, Košinrli Ivan. Stopiče; Stopar Martin, Kostanjevica. Vsi štirje so bili legionarji ter so padli v borbi s komunisti dne 19. februarja, eden pa vsled poškodb v bolnišnici. Ivaneš Marija, žena posestnika. Brusnice: štefanič Marija. posestnika hči. Podzemelj; Sodeč Katarina, žena posestnika, Metlika in Zoran Jožefa, perica, Št. Peter.
Iz M življemja - iu in dam
Ix Oorizije
180 tisoč lir za mišljene. Po uradnih podatkih,
ki so bili te dni objavljeni, je naša nadškofija zbrala v lanskem letu nekaj malega manj kot 180 tisoč lir za katoliške misijono. Zbirka jo za skoraj 100 tisoč lir višja kot v lelu 1941. Vsekakor razveseljiv dokaz, da je med nami še mnogo plemenite požrtvovalnosti za dobro stvar.
Z CJorenjskeffa
Uspela nabirka na Jesenicah. Nemška delovna fronta je pri cestni nabirki zadnjo soboto in nedeljo v marcu uspešno sodelovala. Krajevni vodja fronte Zcmljak jc zjial pripraviti obrate na čim večje žrtve in je sam s svojimi najožjimi sodelavci darove pridno zbiral. Družabne prireditve v hotelih Novak in Paar so zvišale donos nabirke. Zenstvo na Jesenicah je več dni pripravljalo vse potrebno za pogostitev ter so se žene dobro izkazale. S prodajo raznih slaščic, obloženih kruhkov in drugih dobrot je zbirka dosegla enega doslej najboljših uspehov na Jesenicah.
Obsojena tatova. Pred sodnikom poedincem deželnega sodišča v Celovcu sla ee morala zagovarjati 29letni Franc Longar in 28letni Franc lvo-tar, oba iz kamniškega okrožja. Longar je bil zaposlen v delavnici državnih železnic v Beljaku, kjer je ukradel štiri avtomobilska kolesa in več flanelastih odej. V prijatelju Kotarju, avtomehani-ku iz Celovca, je Longar našel tovariša enakega mišljenja. Pred sodiščem 6ta se tatinska tovariša vsak po svoje zagovarjala. Obsojena sta bila oba, in sicer Longar na dve leti, Kotar pa na eno leto težko ječe.
Vojna poroka bojevnika z vzhodne fronte.
V Kranju sta se preteklo soboto poročila narednik vodnik Friedrich NVilhelm Marte iz Nonnenberga pri Lindauu in Marija Avgusta Lbuerjcva z Dunaja.
S Spodnjega Štajerskega
Zadnjo soboto in nedeljo so nabirali vojaki.
Kakor drugod so tudi na Spodnjem Štajersi<em zadnjo soboto in nedeljo nabirali vojaki za vojno zimsko pomoč in našli povsod darežljive darovalce, poroča »TagcsposU. V Mariboru, Ptuju in Celju so priredili vojaki živahne nastope, ki so razveselili mlado in slaro. Za začetek so bili pestri večeri v soboto zvečer. Ti so povsod uspeli, saj so jih prirejali vojaki. V nedeljo zjutraj ro bile budnice vojakov in brambovcev. Na velikih trgih so bile dopoldne vojaške vaje v bojevanju. Giedali so jih tisoči in tisoči radovednežev z občudovanjem. Popoldne je prebivalstvo obiskovalo vojašnice, strelišča, pa tudi zabavišča, kakor tobogane, vrtiljake in podobno. Oba ta dneva sla še povečala tesno vez med vojsko in prebivalstvom.
Spored predavanj ljudsko prnsvete v Mariboru. Za prvo polovico meseca aprila objavljeni spored predavanj za ljudsko |>rosvelo obsega v Mariboru naslednja predavanja: 1. aprila je bilo predavanje dr. Wilhelma Moschla o zaščitenih rastlinah, 7. aprila je bilo zdravstveno predavanje dr. Tollirha o zdravem in bolnem človeku, ki je obravnavalo dedne bolezni, 13. aprila bo go-
voril Siegfried Tremi o nemški obveščevalni politiki in sovražni lažnivi propagandi, 14. aprila bo začel studijski svetnik dr. aHans Gollmann vrsto predavanj pod naslovom: »Fizikalne osnove radija«. Ta predavanja se bodo nadaljevala 21. in 28. aprila ter 5., 12. in 19. maja.
Overovljeni prepisi spričeval niso več potrebni. Šef za civilno upravo na Spodnjem Štajerskem je objavil, da pri prošnjah za vstop v javno službo ni več treba prilagati overovljenih pre-jiisov spričeval, ampak da zadoščajo navadni prepisi za ves čas, dokler bo trajala vojna. To velja vedno, kadar ni mogoče predložiti originalov. Pač pa je treba, ko je prosilec nastavljen, prošnji priložene prepise primerjati z originalnimi spričevali.
Ogenj t Rušah. Zadnjega marca je začelo goreti na podstrešju železarne Tischler v Lobnici v ruški občini. Ogenj na podstrešju je zanetila najbrž iskra iz kovaškega dimnika. Ogenj se je hitro razširil in kmalu zajel 30 m dolgo podstrešje vsega tovarniškega poslopja. Podstrešje je zgorelo in tudi notranja oprema je bila deloma uničena ali pa vsaj poškodovana. Hitri nastop gasilcev in brambovcev iz Ruš in Lobnice je preprečil, da poslopje ni pogorelo do tal.
Prometna nezgoda kiparja. V Teznem se je te dni zgodila zanimiva prometna nezgoda. Proti mestu vozeči osebni avto se je zaletel v živo mejo ob cesti in se dokaj poškodoval. Voznik. 23-jetni kipar Kari Ott iz Teznega je avto vozil in se je na razbitih šipah močno porezal glavo. Njegov sopotnik pa je odnesel le nekaj prask.
Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 56 letni trgovec z lesom Ivan Lamprecht s Pobrežja, 22-letni pleskarski pomočnik Stanislav Mauko s Po-breške ceste, 2 letna, delavčeva hčerka Ana Ma-rot iz Studencev, sinček občinskega uslužbenca Franc Ecker, 27 letna revizorjeva žena Ljudmila Peer na Teznem. V Konjicah je umrla upokojena poštarica in posestnica Marija Klemen roj. Jam-šek, v Rogaški Slatini pa 02 letni gostilničar in hišni posestnik Ivan Ogrizek.
I
zšel ie


•t
II miglior assativo najboljše odvajalno sretstvo
vzbirki „NAŠA KNJIGA" prelepi roman najboljšega bolgarskega sodobnega pisatelja
JORDANA J0VK0VA:
Ocmniija na meti
Za nenaročnike stane knjiga vezana v celo platno L 55'—
Založba „ N A $ A KNJIGA'*
Ljudska knjigarna v Ljubljani
Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5
Iz Hrvaške
Proslava druge obletnice obstoja NDII. V
Zagrebu kakor tudi v vseh ostalih hrvatskih mestih in krajih bodo tudi letos slovesno praznovali drugo oblctnico obstoja NDII. V proslavo te obletnice je ta teden na zagrebškem radiu več predavanj. Tako je dne 5. uprila že govoril predsednik hrvatskega državnega sabora Marko Došen o temi »Sabor — branilec hrvatske državnosti skozi stoletja«. V soboto, 10. aprila, pa govorita hrvatski zunanji minister dr. Mluden Lorkovič in jjrosvetni minister dr. Mile Stnrčcvič. Prvi bo iinel predavanje o temi »Dve leti hrvatske državne neodvisnosti«, drugi pa o »10. aprilu v celotnem življenju hrvatskega naroda«. Proslavi druge obletnice obstoja NDII so namenjene tudi vse gledališke prireditve ta teden v hrvatski državni operi in drami. V operi dajejo tu teden: »Dorica pleše«, »Graničurjec, »Ilasanaginico«, Lhotkin in Mlakarjev bulet »Vrag na vusi«, Begovičevo dramo »Brez tretjega«, Zujčevo ojiero »Nikola šubic Zrinjski«, Gunduličevo »Dubravko« in Gotovčevo opero »Ero z, onega sveta«. Slavnostne predstave ima vsuk dun tega tedna tudi zagrebško Malo gledališče.
Imenovanje novega kanonika t zagrebškem stolnem kapitlju. Dne 27. marca je bil v zagrebški stolnici slovesno ustoličen novoimenovani kanonik zagrebškega stolnega kapitlja Jurij Kocija-nič, dosedanji častni kanonik iu župnik v Samo-boru.
Smrt hrvatskega znanstvenika. Dne t. aprila t. I. je umrl v Zagrebu dr. Fran jo Fancev, redni profesor za starejšo hrvntsko književnost na zagrebškem vseučilšču in gospodarski tujnik Hrvatske akademije.
Razvoj Zagreba. Hrvatska prestolnica se Šc nadalje zelo razvija. Sedanji obseg mesta Zagreba znaša 47 km. Mesto ima danes 1000 imenovanih ulic in trgov. Glavne zagrebške ulice imajo sledečo dolžino: Maksimirska cesta "M km, Ilicn 3.3 km. Savska cesta 2.8 km in Vla-ška ulica 1.5 km.
Hude partizanske izgube. Po poročilu brv. časopisja je v dosedanjih bojih v Bosni padlo nad 13.000 partizanov.
Iz Srbije
Odmev pristopa bivše Jugoslavije k trojnemu paktu. Pretklo soboto je bilo na Kolarče-vi ljudski univerzi zborovanje, na katerem je govoril belgrajski župan Jovanovič o Dristo|iu Jugoslavije k trojnemu poktu in nato sledečem prevratu. Z vso odločnost jo je obsodil pučiste, ki so spravili srbski narod v nesrečo. Obletnica usodnih dni je našla svoj odmev tudi v srbskem časopisju. Vse sodbe soglašajo v tem, da je bil pristop k trojnemu paktu velika državniška modrost, nato sledeči puč pa največja pustolovščina.
Nov ravnatelj Osrednjega higienskega zavoda v Beogradu. Na predlog srbskega ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje je srbska vlada postavila novega ravnatelja Osrednjega higienskega zavoda. Na ta položaj je postavljen inšpektor ministrstva za prosveto dr. Milivoj Rankov.
Dramski odsek Srbskega Rdečega križa je pred krutkim uprizoril na Kolarčevi ljudski univerzi zelo uspelo otroško igro »Begunci«, ki jo je napisal Pecija Petrovič. Predstava je tako v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru dobro uspela.
Borba proti črni borzi. Srbske oblasti še nadalje nastopajo zelo strogo proti črni borzi. V začetku mnrca je bila zopet objavljena dolga vrsta prijetih črnoborzijancev, od katerih jih je bilo precej prav občutno kaznovanih bodisi z globo ali pa z zaporom in odgonom na prisilno delo v delovna taborišča.
Tatvine v beograjskem živalskem vrtu. Iz živalskega vrta v Beogradu so neznani zlikov-ci v zadnjem času odnesli raznih živali v vrednosti okoli 50.000 dinarjev. Med drugim je izginila angorska mačka z zelenimi očmi.
Drobna ljubljanska krenil
Poziv krldajalcem. Življenje nekaterih bolnikov je v nevarnosti, če sc nri njih ne i/.vrfl pravočasno pretok zdrave krvi. V ta namen sc jo tukajšnji bolnišnici javilo pre<l časom veliko Število ljudi, ki so bili vedno pripravljeni dati v potrebi svojo kri bolniku. Zaradi izrednih razmer pa je njih število znatno padlo. Zato je polrcbno, da »c število kridnjalcev poveča. Kri more dati brc/, škodo za svoje zdravje le zdrav človek med 20. in 50. letom. Pretok krvi se izvrši brez bolečin. Dajanje krvi ni poklic — pnč pa človekoljubno dejanje v bolezni pomoči potrebnim. Vendar so bolnišnica oddolži za ilano kri r honorarjem, mestni preskrboval-11 i urad pa z dodatno živilsko nnkaznleo za H dni. Zadnjemu pozivu so se odzvnle predvsem ženske, ki so dobrodošle: naj hi bile zgled moškim, zlasti krepkim in bolje hranjenim. 1'olrebna zdravniška preiskava in pregled krvi se izvrši na I. kirurgičnem oddelku vsak ponedeljek in sredo med 10. in 11. uro. — Podrobna navodila nn derki pri vratarju splošno bolnišnice. — Splošna bolnišnica v Ljubljani.
XII. simfonični koneert našeita simfoničnega orkestra. pod vodstvom dirigenta I). M. Mjanca. bo v ponedeljek, 12. aprila, ob pot N zvečer v veliki unionski dvorani. Spored XII. simfonične)?« koncerta bo nasledil ii: 1. Verdi: Slciljansko večernice, predigra k istoimenski operi: 2. Čajkovski: Simfonija St. 5 v e-molu: .1. Dvorak: Dva slo-vnnska plesa. Prepričani Rtno, da bo občinstvo tudi ta spored sprejelo z istim znni manjem. kakor vse sporede letoSnlth k»" certov. Ponavljalo se štiri dela. ki so imela pri letošniih izvedbah velik uspeli. Prcil-prodaia bo pričela za tn koncert danes zjutraj v knjigarni Glasbeno Matice.
MIlan Skrblnfck »Zmaga luči«, mislerij, v nedeljo, 11. aprila, ob 7 zvečer v frančiškanski dvorani. Režija MIlan SkrbinSek. Vstopnico dobite že od danes dal.ie v trgovini Sfiligoj iu na dan predstave pri dnevni blagajni.
Licitacija zapadlih predmetov ho v ponedeljek. 12. aprili, ob 15 v mestni zastavljalnici na Poljanski cesti 15.
Dramsko delo, ki nas ponese na daljni vzhod. Je »Praznik cvetočih češenj«, čeprav se dejanje odigrava v tujem svetu, ki je za nas vedno poln mikavnosti in skrivnosti, nam jo s svojo pretresljivostjo zelo blizu. i(Tro 1)0 V nedeljo. 11. aprila, ob pol 7 zvečer uprizoril Itokodelski oder. Predprodn.ia vstopnic bo na dan predstave od 10—12 iu dve uri pred pričetkom v društveni phmrni, Pctrarkova 12. I. nadstropja, desno.
Polži na trru. V postnem času jc sezona za polže. Se nekaj tednov, pn se bodo polži izlizali iz svojih hišic. Sedaj večkrat prinaša star mož košaro polžev na trir in jih prodaja po fi za 1 liro. Po nekaterih naših krajih so ljudje v postnem času kaj radi nabirali polže in si jih pripravljali na različne načine. Najraje so jih imeli s hrenom. Sladkosnede'! v Ljubljani si radi privoščijo fašlrane polže«, narejene kot polpete ali kot polžji /rezek. Pred leti so ljuiljo silno nabirali polže, posebno v Prcktnnrjii, nikoder sn jih po več. vauonov izvozili v Francijo. kjer sn posebno v Parizu bili pravi sladkosneileži zn polže. Tam v Franciji so celo irniili polže v posebnih farmah. V sredo j« bilo nn iruu nekaj polžev, pa so Mil hitro prodani.
Pomarančni olupki na lindnlklh In cestah niso samo znamenje ncrcdiiosti nekaterih
ljudi, ki jim ni zn sna<ro ln red na cestah, temveč so tudi prav nevarni, da kdo no pade in sc ne poškoduje. Zato so naši listi z e večkrat (Trajali urilo razvado odmetavanja pomarančnih in druRili olupkov, papirja in vrečic za sladoled ter druirih odpadkov kar na cesto. Ceste in ulice v okolici živilskega trffa in ob prodajalnah s sadjem so res kar nastlane z olupki, čeprav je mestna ob. Min obesiln kakih 200 koškov za smeti na vseh primernih prostorih. Spet opozarjamo občinstvo in še posebno mladino, nnj pomarančne olupke in druge odpadke meče samo v to koške, da so izonue kazni in pokaže več smisla zn red.
Ljubljanski vodovod .le v lanskem lete
načrpat S,3'.O.COO kubičnih metrov vode, torej nad H milijard litrjv. Na nreuUalr.u "d-pade na dan 243.7 litrov vode. Na vodovodno on.:-,'.je v Ljuhljmi' ,i" ■ - i 1 > lani piikliuie-nili že devet dose"n vfch ljubi lanski h hiš. Polctr vodovodnih niipcljnv. katrriti celotno omrežje meri ob koncu leta 1!M2 182.H40 ni. pn premore Ljubljana So 1037 vodnjakov, :.."» studencev in G6G knpnic.
Magnolije cveto. Zadnji topli sončni dnevi so pomairall. da so so razcvetele tudi magnolije. Kot vsako leto. tnlio tudi letos, so se prvi grmi magnolij razcveteli pod Z.imnssovim gradičem ob Karlovškl cesti. ISeli in vijoličasto rožnati cvetovi se kakor kolibi tulp grejejo ob toplih sončnih žarkih. Te tako drage rastline so doma v vzhodni in tropični Aziji in v Severni Ameriki. Za radi težavne vzgoje in silno počasne rasti so mngnollie zelo drage In se težko dobe. N'a vrtu oh Knrlovški cesti rnsloče magnolije so žc precej stnre, čez 3 m visoke in ima vsak gnil več slo cvetov. Ornisko pobočje jo tu vedno nn soncu in zato ni čudno, dn prične mngnoll.la v tem vrtu tnko zgodaj evefetl. ko drugje nima niti popkov nabreklih. Med posameznimi grmi magnolij
so lesketajo kot cekini rumeni cvetovi narcis. Prebivalci KnrlovSke ceste imn.io res lep užitek, ker lahko vsak dan opazujejo cvetočo grme, ki se s ceste kaj lepo vidijo.
Gledališče
Opera:
Četrtek, S. nnrlla ob IS: »Madamc Buttcr-
ri.v«. Premiera lied Premierski. Petek, >. aprila: Zaprlo
Sobota, 10. uprila, ob 18: »Zemlja smehljaja«.
Opereta Izven. Cene od 28 lir navzdol. Nedelja. II. aprila, ob 10.30: »Sirota Marko«. —»Obuti maček«. Prireditev GILL-a. — Oii 18: »Tliais«. l/veli., Ceue od 28 lir navzdol.
Prva letošnja uprizoritev Pueelnljeve opere »Šlaitaine Ilutterflj« bo za Premierski abonma danes, 8. t. ni. Opera je deloma nn novo zasedena. Tenorsko partijo 1'inkerto-na bosta pela Lipušček in Slndoljev, partijo konzula Slmrplcssn g. Popov, pnrtijo Gorn Slndoljev in J. Itus. Pri prcinierl bo pel 1'lnkertona Lipušček. Gora Slndoljev. Iiut-terfly poje Heyhalova, Suzuki — Golobova, Kale 1'inkerton — ftpanovn, princa Vama-ilorn — Dolnlčar. honen — Lupšn, komisarja — M. Grcgorin, uradnika registrnturn — fikabar, mater — ftkrjnnčevn. Opero dirigirn D. Zebre, režim C. Debevec, insennator A. Forlga.
Drama:
Četrtek. 8. aprila ob 18.30: »Veliki mož«. Bed
Četrtek.
Petek. 9. aprila: Zaprto. (Genernlkn.l Sobota, 10. aprila ob 18.30: »V čas« obiskani««. Premiera. Hed Premierski. Nedelja, 11. aprila ob 15: »V času ohtska-nja«. Izven. Cene od 20 lir navzdol. — Ob 18.30: »Prava ljnbe/.en«. Izven Znižane cene ud 15 lir navzdol.
Naznanila
ROKODELSKI ODER. Nedelj«, 11. aprila, ob pol 7 zvečer: izvirno dramsko delo »Praznik cvetočih čeSenJ«. — Predprodn.ia vstopnic na dan predstave od 10—12 in dve uri pred predstavo v društveni pisarni, Pctrarkova 12, I. nadstropje, desno,
FRANČIŠKANSKI ODE«. Nedelja, 11. aprila, oh 7 zvečer: »Zmaga luči«, misterij. Režija Milnn SkrbinSek. Vstopnice v predprodaji v trgovini Sfiligoj in na dan predstave pri blagajni frančiškanske dvorano.
RADIO. Četrtek, 8. aprila: 7.30 Slovenska glasim — 8 Napoved časa, poročiln v ituli-jnilščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Napevl ln romance — 13 Napoved časa. poročiln v Italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.25 Premi« aa Nemčijo — 14 Poročila v italijanščini — 11.10 Vojaške pestnl — 15 Poročiln v •Iotcjh-ščinl — 17 Nnpoved čnsn. poročila v ltall-Innščint — 17.10 Pet minut gospodn X — 17 1» Koneert antične in sodobne glasbo — Iti M Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasb«
—	20 Nnpoved čnsn. poročila v italijanščini
—	20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.40 Simfonični koncert vodi dirigent Aleeo Onlllera — 21.40 Predavanje v slovenščini — 21.50 Koneert radijskega orkestru vodi dirigent D. M. Sljanoe, operna glnsba — 22.15 Pesmi za vse okuse vodi dirigent Segurinl — 22.45 Poročila v Italijan.
•
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne:
dr. Kmet, Blei\veisova ecstn 43: mr. Trnkoc.-zy ded.. Mestni trg 4. in mr. Uslar. Selen-burgova ulica 7,
V vsako hišo »Slovenca«!
Napoleonov najstarejši sin

Spričo velikega sijaja in zanimanja, ki ga je svet in kasneje umetnostno in zgodovinsko pisanje posvečalo edinemu zakonskemu sinu Napoleona iz njegovega drugega zakona z avstrijsko nadvojvodi-njo Marijo Luizo, malemu rimskemu kralju in ka-
snpišpmn ne«rpčnpmii vnivruli Meirhstadtskemu. ie
snejšemu nesrečnemu vojvodi Reichstadtskemu, je
;a sina. T prav j
preobrata v dinastičnt [Napoleonovi politiki i citve od njegove prve žene Jožefine Beauharnais.
obledela senca najstarejšega cesarjevega sina. najstarejši sin pa je postal prav za prav povod preobrata v dinastični Napoleonovi politiki in lo-
Znano je, da je bil Napoleon po slovesnem kronanju v pariški katedrali ves prešinjen z željo, da bi imel zakonskega ""Sina in bi lahko ustanovil dedno cesarsko-kraljevo dinastijo.
Zakon z Joželino Beauharnais je bil brez otrok. Čeprav so Napoleonu že dolgo vsi svetovali, naj se loči in poroči s kako princeso iz cesarske ali kraljevske niše, se za to vendar ni mogel odločiti, ne vedoč, kdo je vzrok, da v zakonu ni otrok. V tej zmedenosti in razvratnosti 6e je Napoleon 1. 1806 seznanil z mlado plenikinjo, Luizo Katarino Eleo-noro de la Plaigne, Malo pred začetkom svojega cesarskega romana se je bila Eleonora poročila z gardnim častnikom Revelom. A že čez nekaj tednov po poroki so ga bili zaradi poneverbe prijeli in ga obsodili na tri leta ječe. Mlada g06pa, ki je bila iz ugledno plemiške družine, je bila vsa obupana, pa 60 ji dali službo kot »dame d'annonce« (nekakšna vratarica, ki naznanja imena obiskov pri vratih) in pa kot bralko pri Napoleonovi sestri Karolini. — Eleonori je bilo takrat komaj 20 let in je bila izredno lepa.
Ko se je bil Napoleon po bitki pri Austerlitzu 1. 1806 vrnil v Pariz in je obiskal 6vojo sestro Ka-rolino, se je koj zagledal v mlado plemkinjo in je bila takoj odločena njena usoda. Preselila 6e je v bližino Tuilerij in je večkrat prihajala v cesarsko palačo na sestanke z Napoleonom. Sama Eleonora je kasneje izjavila, da so bili ti sestanki jako dolgočasni zanjo in da je v cesarjevem 6alonu porinila uro vedno za 30 minut naprej, da je tako za pol ure prej odšla, saj se je cesar zmeraj točno držal ure zaradi svojih opravkov.
Sredi decembra 1806 je Eleonora rodila 6ina, ki so mu pri kretu dali ime Leon, to je Lev, kar je bila Napoleonova želja. V krstnem listu je napisano, da je oče nepoznan. Ves čas pred rojstvom je bila Eleonora 6trogo zastražena in ni smela nika-mer ven, kot na vrtove in v Tuilerije. A že sam pogled na otroka ti je povedal, da je bil njegov oče Napoleon, tako izredno mu je bil otrok podoben. Koj po rojstvu sina se Napoleon ni več zanimal za Eleonoro; zadovoljen je bil, da je mogel postati oče. Z Leonovim rojstvom se je zapečatila usoda dveh žensk: Eleonore in Jožefine. Napoleon 6e je od obeh odvrnil.
Svojega najstarejšega sina pa Napoleon ni zapustil, Večkrat ga je dal zjutraj privesti k sebi in mali Leon se je igral vpričo svojega cesarskega očeta, medtem ko 6e je Napoleon oblačil ali zajtr-
obljubil, da ne bo več kvartal, vendar ni držal svoje obljube.
V letih 1833—34 je nastopal kot trgovec in politik, pa se ni mogel uveljaviti. Leta 1834. so ga zaradi »velikega moža, ki mu je dal življenje«, imenovali za bataljonskega načelnika narodne garde v St. Denisu, a je službo tako zanemarjal, da <o ga odslovili. Ko so leta 1840. pripeljali Napoleonovo truplo v Pariz, je Leon zahteval, da se udeleži pogreba. Takrat jc bil popolnoma brez sredstev in je imel nešteto tožba s svojo materjo, ki si je bila iz
dragocenih daril Napoleonovih in dodatkov države i zbral* precejšnje premoženje. V '*h ,»rocesih te je ' Leonu posrečilo doseči, da mu je bilo Napoleonovo očetovstvo uradno priznano.
Leta 1848. je skušal Leon Bonaparte kandidirati za mesto predsednika republike proti princu Louisju-Napoleomi, katerega je |>ozval tudi na dvoboj. Cez malo nato je z odprtim pismom javnosti nastopil kol dedič svojega velikega očeta. — Ko je Louis Napoleon poslal francoski cesar, ga je začel 1 eon izsiljevati. Šestkrat je Napoleon III. iz svoje blagajne poravnal Leonove dolgove. Njegov duh je bil večno v novih načrtih, zmeraj je zalileval denarja.
Leta 1881. je Leon. prvi Napoleonov sin, umrl v starosti 75 let. povsem pozabljen, v najbednej-šem malomeščanskem pariškem okolišu.
Njegova edina hčerka je bila učiteljica v neki francoski dekliški šoli v Alžiru.
Zgodovinsko ozadfe Besarabi"e
v^i«,	--- I —	1------ ■ -------- -----J	.
koval. Napoleonov tast, tajnik Meneval, je bil po- • klican za vzgojitelja Leona. L. 1812. je cesar, preden je odšel k armadi, naročil vojvodi Bassanu. naj dečku, če bi on umrl, določi letno rento 12.000 li-ber. Leta 1814 je podaril Leonu 100.000 frankov v delnicah. V svoji oporoki se ga je spomnil z volilom 32(1.000 frankov.
Leta 1815., ko je Napoleon uvidel svojo usodo, jo svojega najstarejšega sina izročil 6krbi svoje matere in kardinala Fleclia. Toda zaman šo bile vse Napoleonove brige za Leona. Ko mu je bilo 25 let, je vse svoje premoženje izgubil s kvarta-njem. Svojemu skrbniku kardinalu Flechu je sicer
Bukarešta, 30. marca. — Ce je res, da jc evropska Rusija samo preddežela Sibirije, potem jc Besarabija jugovzohdni mejnik tiste usodne črte, ki poteja od Finske do Črnega morja. Pripadnost te pokrajine k Rusiji (od 1812—1917) in še prej k otomanskemu cesarstvu, ne more pri tem nič spremeniti, zakaj zgodovinske sile Moldavije, ki so bile narodnostno zmeraj romunske barve, se izvajajo od življenjskih pogojev Karpatov, ki sc na jugu raztezajo proti valaški nižini in proti vzhodu proti moldavskemu gričevju, ki je pogorje Besara-bije. Ta pokrajina je tudi geološko pod vplivom 1 karpatskih značilnosti. Le jug Besarabije, od izliva Dnjestra do Donave, je nekakien podaljšek stepe. Tu sc nahajajo vrata, ki so odprta proti donavski in balkanski Evropi, in ki so jih že Turki docela spoznali, saj so moldavskemu mestu Tighina ob srednjem Dnjcstru dali ime Bender, kar se pravi »vrata«.
Moldavska zgodovina je stoletja dolga borba zahoda proti vzhodu, ki jo je bojevalo romunsko ljudstvo in njegovi knezi. 2e v 12. stoletju je neki bizantinski kronist pisal o širjenju »Vlahov« (to so bili Romuni srednjega veka) do galiških meja in stara moldavska država jc nastala iz potrebe, da se postavi branik spričo stepskih narodov. V prostoru za tem branikom se je po kopenskih cestah mogla razvijati evropska trgovina do izliva Donave in do Črnega morja.
Pariški kongres, ki je 1. 1856 napravil konec krimski vojni, je prisilil Rusijo, da je odstopila južno besarabsko pokrajino Moldaviji, ki je postala tri leta kasneje del »združenih kneževin«. Na berlinskem kongresu 1. 1878 je Rusija dobila ju?no Besarabiio nazaj in je v nadomestilo ponudila Do-brudžo. Knez Karel iz rodu Hohenzollern-Sigma-singen in njegov min. predsednik Joan Bratianu pa tegaf nista hotela sprejeti, in južna Besarabija jc pripadla Rusiji, ne da bi bil kak zastopnik mlade romunske države podpisal kako listo o priznanju tega stanja ali o uradnem odstopu te pokrajine. Šele čez 40 let kasneje se je ta zadeva popravila.
Ko je leta 1917 izbruhnila ruska revolucija in je mogla od Ukrajine odcepljena Besarabija odlo-
čati sama o sebi, se je 21. novembra 1917 v Kiši-nevu sestal deželni svet — »Sfatul Tzerii«, ki je 2. decembra razglasil samostojno moldavsko republiko in je čez mesec nato poklical romunsko armado na pomoč zoper revolucijske tolpe. Dne 27. marca 1917, vprav pred 25. leti, je deželni svet oznanil priključitev Besarabije k Romuniji. Ta sklep je bil upravičen, saj ga je razglasil zbor zastopnikov besarabskega prebivalstva. Tudi Ncmci, ki so se bili ondi naselili v prvi tretjini 19. stoletja, so soglašali s priključitvijo k Romuniji, ki je takrat postala velika država.
[rj
Džing-Yuan-Ming, najbogatejši veleposestnik okolice Sičoua, je bil silovitim kitajskim roparskim tolpam trn v peti. Neštetokrat so ob napadih na njegove tovore odnesli namesto plena le okrvavljene glave in prestreljene nde. Pa vendar odnenali niso, preveč jih je bodlo Džing-Yuan-Mingovo bogastvo. Oprezali so okoli njegovega kakor trdnjava obzidanega domovanja, kako bi se z zvijačo vtihotapili preko visokega obzidja. Izvohali so, da je za vnanjim še drugo, notranje obzidje, na katerem je stalna straža — prava posadka — broječa 70 mož,
_________ prava posatl
izbranih delavcev in hlapcev posestnikovih, opremljenih z najmodernejšim orožjem.
Ker niso s silo ne z zvijačo mogli doseči svojega namena, so sklenili da ugrabijo kakega člana številne Džing-Vuan-Mingove družine, pa naj bo to kateri izmed otrok ali odraslih svojcev bogataševih, za katerega bi zahtevali visoko odkupnino. Tedne in tedne so iz zased prežali na dragoceni plen, toda brez močnega spremstva ni bogataševih svojcev nihče krenil na pot.
Nekega dne — roparji niso mogli verjeti svojim očem — se med široko odprtimi vrati prikaže potovalni voz, v katerega sta bili vpre-zeni dve veliki, izredno lepi muli. V zaprtem vozu so opazili gospo, ki ji je obraz zakrival pajčolnn. Roparji so od začudenja kar zijali, ko je voz brez običajnega spremstva krenil po
Ko je sovjetska Rusija leta 1940 vdrla v Be-sarabijo, ljudstvo ni soglašalo s tem, in romunski maršal Antonescu je pravilno spoznal življenjske pogoje svojega ljudstva, ko je Romunijo vključil v sostav trozveze in je s tem položil temelj, da si s pomočjo nemških zaveznikov pridobi to dnjestr-sko pokrajino nazaj. Tako je postala Besarabija, obmejna dežela evropskega jugovzhoda, hkrati simbol nemško-romunske prijateljske zveze.
MALARIJA
SVETOVNA BOLEZEN
Skoraj 39 odstotkov vseh ljudi trpi pod t"m bičem.
?e tisočletja spada malarija k eni najhujših ljudskih kužnih bolezni, ki so bili prej ljudje kar brez moči spričo nje. Ic davni Grki in Rimljani so trpeli zaradi nje. Vendar je nastajala ta liolezen l>olj zaradi nespametnega izsekava-nja gozdov in nastajanja barij, kakor pa da bi jo bili zanesli priseljenci iz Afrike ali Azije. Zaradi vedno večje razsežnosti močvirj« se je utegnila zalega malarijskih komarjev, ki je leta 1880 Laveran dognal o njih. da se povzročitelji malarije razvijejo v teh komarjih, nemoteno razvijati. To in pa zastrupljevanje « svincoin zaradi svinčenih posod, ki so tj narodi imeli vodo v njih, in še duhovne, telesne in moralne razvratnosti, in vojne, naravne nezgode in revolucije, je polagoma privedlo do tegn, da «o se uničile svetovno slavne starogrške kulture.
'I udi skozi ves srednji vek se kot rdeča nit vleče usodni vpliv malarije, ki ji pravi neki znanstvenik, da je poglavitna bolezen človeštva. Tako so ?e baje Gotje v Italiji uničili vprav zarodi te kuge, ki je pobrala tudi kra'lja Teodo-rik«. in prav tako Vandnli v Severni Afriki. Od nemških cesarjev so podlecrli malariji Ixitar II., I.udovik II.. O Ion II., Oton flL, Henrik VI. in I/itnr Suplinburški. Slavni slikar Albrecht Dti-rer se je na Nizozemskem nalezel malarije in je tudi zato umrl. Ohranila se je slika tegn umetnika, ki jo je bil poslal nekemu znanemu zdravniku v upanju, »In ga bo pozdravil. Na tej sliki sc je. Diirer upodobil kot golega človeka, ki kaže z roko na ledje in zraven pripisal: »Tu me lwili.<
Kasneje je zbolelo za malarijo mnogo odličnih osebnosti, med njimi tudi nemški pesnik Friedrich Schiller, ki se je bil pozdravil in je umrl zaradi jetike. A malarija se jc širila in se šo širi dalje po vsem svetu. Nemški zdravniki, in dr. Miihlens, ravnatelj slavnega hambtirškega zavoda /n pobijanje ladijskih in tropskih bolezni, so bili in so še možje, ki se uspešno borijo zoper to ljudsko kugo. Profesor Julij Wagner-Jauregg na Dunaju pa je celo znal njene strahote spremeniti v blagor, ko jc uporabljal »zdravilno mrzlico« v obliki umetno prirejene malarije kot zdravilo zoper progresivno paralizo. Dandanes je malarija ta huda. nalezljiva bolezen razširjena no vseh tropskih močvirnatih pokrajinah, a tudi na jugu Evrope, zlasti ob obalah. Od 2013 milijonov ljudi, kar jih živi na svetu, ima po najnovejših dognanjih nič manj ko S00 milijonov ali 39 odstotkov vsega človeštva malarijo.
-cmrns
PL A VAČE K SE ODPRAVI S PISMOM NEMUDOMA NA POT. MORAL JE ITI SKOZI VELIK GOZD, KJER PA ZAIDE.
IZ HOSTE V H OS TO TAVA. KO SE JE ZNOCILO, ZAGLEDA STARO ZENICO.
Smuči, ki se daje preganifi in zložiti
Neki Edvard Rovv v ženevi jc dni nedavno patentirati svojo iznajdlio, in sicer smuči, ki se dajo zložiti na tri dele. Brez dvornn imajo zdaj take »dilcc« veliko bodočnost pred seboj. Pomislimo Ie na to, kako lahko jih 1k> jemati v vlak, ko je bila rodi njih doslej taka gneč« v vagonih. Nove smuči so že preskusne in je sinučonic z njimi prav tako lahko kot prej.
Na italijanski bojni ladji na Sredozemlju: razgledovanje po morju za sovražnimi podmornicami.
cesti. Ni še prevozil dveh milj. ko so ga roparji, ki so ga zasledovali, naskočili od vseli strani. Eden je skočil k vozniku na kozla, drugi pa z naperjeno pištolo v voz in je sedel poleg zastrte gospe, ki je ostala presenetljivo hladnokrvna tudi tedaj, ko so roparji usmerili voz s ceste v gozd, kjer je bilo njihovo skrivališče.
Po mučni vožnji jc nekako po dveh urah dospel voz do roparskega taborišča.
Kakor zveri, ki se pripravlja na napad, so se zabliskale poglavarju oči, ko so nui javili, da so ugrabili gospo Džing-Vuan-Mingove družine.
Brž so se posvetovali, kako visoko odkupnino naj zahtevajo od bogataša, nato pa je poglavar ukazal, naj privedejo gospo. Ko je ta stopila v šotor in dvignila pajcolan, se je poglavar z bedasto izbuljenimi očmi zazrl vanjo in strašno zaklel. Obrnivši se k roparjem se je zadri nad njimi: »Pri vaši hudičevi neni! — babici. — Koga ste mi pa privedli? Saj to jc vendar moja ženal«
Gospa je bila res poglavarjeva žena. ki ga je pred dvema letoma zapustila, ker se je on, izobraženi mož, začel buviti z umazanimi posli. Ona pa je sprejela službo domače učiteljice Džing-Yunn-Mingovih otrok.
Ko mu jc vrgla še nekaj poštenih v obraz, se je obrnila in krenila proti vozu in ukazala hlapcu: »Čcng, zdaj nn le hitro proti mestu. Ti bedaki bi naju znali šc pridržati!«
Vcnda-r so bili roparji preveč poparjeni in razočarani in tako stu se mogla neovirano odpeljati proti mestu.
Iz nogometnih pravil. Katerim -Mitevam mora odgovarjati nogometno igrišče, da je sposobno za redne tekme V — O tem govori prva točka pravil nogometne igre. Igrišče mora imeti obliko pravo-kotnika, katerega dolžina naj bo najmanj 90 metrov in največ 120 metrov, širina pa najmanj 45 metrov in največ 90, metrov. Za mednarodne tekme sme biti dolžina igrišča najmanj 100 metrov in največ 110 metrov, širina pa najmanj 04 metrov in največ 75 metrov Vidno označene morajo biti mejne črte igrišča, kakor tudi vratarjev prostor, kazenski prostor in še nekaj drugih podrobnosti igrišča. Vrata (goli) so vUoka 2 44 m, široka pa 7.32 m. — Vaši želji, da bi objavil kaj kmalu članek o dovoljenem in nedovoljenem nogometu, bom skušal ustreči v teku ljubljanskega nogometnega prvenstva. (D. K.)
Tekač Vrjo. — Vprašujete, če je športna povest Tekač Vrjo prevedena tudi v slovenščino. Preveden je bil samo oJlomek, ki je izšel v božični številki Slovenca leta 1941. Povest, ki jo bo bral vsak športnik /, užitkom in ki ga bo seznanila s podrobnostmi življenja finskih kmetov, je napisal Urho Karhumiiki in prejel zanjo prvo olimpijsko nagrado, razpisano za leposlovje. Pristopna Vam bo v nemškem prevodu (Vrjo der Liiufer, Keil Ver-lag — Berlin). — Da Vam odgovorim šo na vprašanje, koliko sla vredni po fin-kili tabelah znamki v skoku v višino, o katerih mi poročate. Za 137 cm bi dobili 341 točk, za 139cm pa 359 ločk. (C.)
Tekač št. 7. Čudno Šifro ste si izbrali, vendar Vam naj bo ustreženo. Pri opisu 'ele^n^ga tipa tekača ste prav pogodili, ko ste dejali, da mora bit-i vitke pov.lave. ni pa UjČiio. da morajo biti koščeni. Ker so razmeipina visoki in vilki. se nam zdijo res jirerej niihi. vendar morajo biti okončine obložene z dolgimi, mehkimi mišicami — 0 nogo metnem niošlvu. r.r. k;i!"ro se zanimate. Vam u» morem odaovoiili kaj bi dodalo v srečanju z dru gimi. Med najini!>š nit vsekakoi nn hi bilo - O postavi plavalcev pa o priložno.-ti, ko bodo odpirat; kopališča. (M D.)
Skakanje z mesta. Radi hi ved >li. knkšm znamke dosegajo na mednarodnih tekmah v t.ka kanju z mesta Ali ga še gojijo m ali je 1,32 m v skoku z mesta v višino za 18 letnega fanta dovolj dobra. — Odgovor; Pod vedrim nebom nn tekmn jejo več v skokih z mosta, pač pa pri atletskih prireditvah v dvoranah. Precej lepe znamke je do segel nedavno Sved Henry Persson (Malmo), ko je
preskočil v višino z mesta 1.58 m, v daljino pa 3.22 m. Vendar se nikar ne prestrašite dobrih uspehov, zakaj reči Vam moram, da tudi 1.32 m ni kar tako. Ne vem, Če je v Ljubljani 50 fantov, ki bi Vas prekosili. (S. C.)
Švedske lepodržne vaje. — Brali ste, da gojijo Švedi gimnastiko po Lingovem sistemu in da imajo nenavadno lepo držo telesa. Kakšno so te vaje? — Gojijo jih na pokončnih lestvah tako, da se obesijo s hrbtom proti lestvi. Na ta način izvajajo vrsto vaj, ki raztegujejo ramenski 6klep, ki pretegujejo prsno mišice, krepijo one na plečih in izbočujejo prsni koš. Podobne vaje gojijo tudi na tleh in si tudi 6icer prizadevajo, da ne podležejo malomarni držL Kaj več o tem boste brali v Knjigi o športu (Mohorjeva družba). (S. A.)
Nov VVarmerdamov rekord. — 0 Warmer-damu sem tudi sani čital, da je izboljšal svoj svetovni rekord v skoku e palico v višino. Ker pa ga mednarodna atletska zveza še ni priznala, velja uradno še vedno njegov stari rekord s 4.76 m. — Ail se bo pojavil tudi atlet, ki bo preskočil 5 m? Po dosedanjem razvoju sodeč ne bi mogel re£i, da ne. (I. H.)
Največja zvezdama sveta v Italiji
Na porzio
rričih Albano L-aziola, v občini Monto-
gricil
Catono v bližini Rima, bodo postavili
ja r lišče
eliknnsko zvezdarno, ki bo največja na svetu.
vsega
Ker Iki ta zvezdama hkrati sre<i mednarodnega zvezdoslovja, bo vsebovala tudi strokovne knjižnice in čitalniške dvorane. Poleg teh stavb bo tudi odličen hotel zu 60 oaeb.
Izpregovoriš telefonsko številko in imaš že zvezo
Telefonska družba Bell v v Ncw Yorku si je pridobila patent, ki se bo nemara radi nje spremenil ves lelefon°ki obrat. Gre za avtomatsko zvezo zaradi same izgovorjave številk. Namesto srdanjegH z elektrotehniškega vidika jako kompliciranega sistema s pomočjo vrtenja plošče s številkami, pa se bodo jio novi iznajdbi glasno izgovorjene številke sprecmnile v električne sunke, s katerimi bo v centrali v zvezi poseben mehanizem, številke pa bo trebn izgovarjati rlrugn za drugo vsako zase. na primer: 29129, izgovoriš: dve, devet, ena, dve, devet.
S. S. VAN D I NE:
39
Umorjeni Kanarček
XVII.
Proučevanje alibija.
Četrtek, 13. septembra, [»poldne.
»Stvar se kar dobro razvija,« je veselo vzkliknil Vance, ko sva se zopet znašla na cesti. »Lepa Alys je bila bogat vir novih podatkov. Kaj se ti zdi? Vedi, da bi se bil moral bolj premagovati, ko je deklica imenovala svojega zaročenca. Videl sem. kako si se zdrznil iu ti je zastala sapa. Ta občutljivost nikakor ni na mestu.«
Šla sva v bližnjo trgovino, kjer je Vance telefoniral Markhamu: »Vabim te na prigrizek, ker ti moram povedati mnogo stvari prav na uho«. Markham se je nekaj časa ustavljal, končno pa se je pustil pregovoriti in nekaj trenutkov |H>zneje sva z avtomobilom drvela v sredino mesta.
»Alvs jo zelo razumna... v tej glavici jo precej možganov!« je liho dejal Vance, kakor da bi govoril sam s sel>oj, »je mnogo razumnejša od Heatha. Takoj jo spoznala, da Skeel ni krivec. Način, kakor je opisala gizdalinskega To-nija, sicer ni bil laskav, a popolnoma pravilen. Ali si opazil, kako zelo je bila zaupljiva do mene? Ganljivo, kajne?... Zelo težka je ta uganka, Van. Se nekaj se skriva za vse tem...«
Nekaj časa je molče kadil, nato pa je zopet začel misliti na glas.
».\lannix... čudno, da zopet prihaja na površje. Dekletu je naročil, da naj molči. Čemu neki? Morda je razlog, ki ji ga jo navedel, resničen. Bog ve?... Sicer pa. ali je bil res z dekletom do dveh zjutraj? Kdo more vedeti?... Nekaj čudnega je v tem poslovnem razpravljanju... Iu potem še Cleaver... Poklica' jo je k telefonu 10 minut pred polnočjo... Res, poklical jo je k telefonu ... Toda kako je mogel telefonirali iz avtomobila, ki je drvel po cesti daleč od New Vorka. Ne, tega nikakor ni mogel! Zelo mogoče je, da je res želel, da hi se sestal z nezvestim Kanarčkom. Toda čemu je hotel dokazati. da je ob tem času bil izven mesta? Ali je to storil iz strahu? Morda? Toda čemu vsi ti ovinki?... Zakaj ni govoril s svojo nekdanjo ljubimko? Morda jo jo klical?... Res jo je nekdo klical po telefonu dvajset minut pred polnočjo... V tej smeri je treba poizvedovati. Zelo verjetno, da jo je Cleaver klical in ko je zaslišal moški glas (kdo neki je bil ta moški?), se je zatekel k Alys. To je čisto naravno. Na vsak način pa nI bil v Boontonu. Ubogi Markham! Kako bo zmeden. ko Ik> to zvedel .. A kar me najbolj vznemirja. je zeodba o zdravniku. Bil je blazno ljubosumen. To je čisto podobno njegovemu značaju. Ni izključno, da ;e zgubil glavo. Že v prvem trenutku sem spoznal, da so njegova očetovska čustva bila nekaj čislo drugega. Zdravnik je torej grozil celo s samokresom... Ta zadeva mi nikakor ni všeč. Morda je mislil, da ga hoče mladenka izigrati. Take ženske so vsega zmožne Dvoumne so in nevarne. Prebrisana Alys je to spoznala in je Kanarčka svarila pred njim...
Ta zadeva je v svojih glavnih potezah lepa zmešnjava. Na vsak način pa napredujem, čeprav mi še ni jasno, v katero smer!«
Markham naju je že čakal in je bil videti razdražen, ko je pozdravil Vanceja.
»Kaj si izvedel tako važnega, da mi moraš povedati na- uho?«
»Nikar se ne razburjaj, prijatelj!« jo odvrnil Vance žareč od veselja. »Prinesel sem ti nekaj, kar ti tio dalo mnogo misliti.«
»K vragu! Kakor če ne bi imel že dovolj za razmišljanje!«
Vance je naročil kosilo, ne da bi naju vprašal, kaj želiva.
»Zdaj pa pridem z novicami na dan: 1. Pop Cleaver v ponedeljek zvečer ni bil v Boonlonu. Bil je sredi našega ljubljenega mesta in si je prizadeval, da bi organiziral prijetno ponočno večerjo.«
»Kaj pa listina, ki priča o tein, da je vozil prehitro s svojim avtomobilom?« je neverno vprašal Markham.
»To si kar sam razloži. Če pa hočeš sprejeti dober nasvet, pošlji po stražnika iz Boontona in mu pokaži Popa. Če ti bo dejal, da je prav on tisti, k' ga je ustavil, tedaj som pripravljen, da naredim samomor.«
»Dobro, poskusimo torej! Pozval bom popoldne stražnika v Stuyvesant in mu bom pokazal Cleaverja. Kakšne druge skrivnosti nii še hočeš razkriti?«
»Treba je bolje proučiti Mannixov položaj.. .<
Markham je odložil nož in vilice in pogledal prijatelja.
»Tvoja bistroumnost fne preseneča! Zakaj neki
ne svetuješ, naj ga aretiram. Vance, dragi prijatelj, ali se danes dobro počutiš?«
»Poleg tega je bil dr. Lindquist do ušes zaljubljen v Kanarčka in blazno ljubosumen. Pred nedavnim je grozil, da bo ugonobil njo in sebe.«
»Vedno lepše!« Markham je vstal. »Kje pa si dobil vse te nenavadne novice?«
»To pa je moja skrivnost.«
Markham se je vznevoljil.
»Čemu neki si postal tako skrivnosten?«
»Ne morem drugače. Dal sem častno besedo, ki je ne smem prelomiti.«
Markham je prijatelja poznal preveč dobro, da bi silil vanj.
Ni še minilo pet minut, odkar smo se vrnili v Markhamovo pisarno, ko je vstopil Heatb.
»Zvedel som nekaj stvari o Maunixu,< je dejal, »in mislim, da boste radevolje dodali ta pojasnila k včerajšnjemu poročilu. Burke mi je prinesel njegovo sliko, ki sem jo pokazal obema telefonistoma. Oba sta Manni.xa spoznala. Bil je večkrat v hiši. a ni zahajal k plesalki, marveč k stanovalki na št. 2. Ta se imenuje Frisdee in je bila v služIli v njegovi trgovini za kožuhoviuo kot model. Zdi se, da jo je večkrat obiskal v zadnjih šestih mesecih in jo je nekoč celo spremljal v mesto. Zdaj pa je že minil cel mesec, kar ga ni bilo več k njej... Ali ni nič novega?«
»Ne vem!« je dejal Markham in bežno pogledal Vanceja. »Na vsak način pa se vam zahvaljujem za poročilo, gospod narednik.«
»Veš,« je dejal Vance, ko je narednik odšel, »nikakor se ne počutim slabo.«
»Zelo me veseli! Vendar pa nikakor ne morem obtožiti umora nekoga, ki obiskuje svojo nameščenko.«
Parliamo 1'italiano
Modo eondlzlonale, tempo	prpBpnt«
jomprare 1 e g g e r e	d o r m t r e
comprar-ci lpgger - ei	dormlr-ei
pomprer - estl lpgger - p«tl	dnrmir - P«ti
coniprer • eblie lcgger • ebbe	domir-eblie
comprpr - rmnio comprer - este couiprer - ebliero
Ipggpr-emmo domir-emmo tpggpr • pste	dormtr - este
lcgger - ebbero domlr - ebliero
N. B.: 1. avpro: nvrpi; andarp: andrei: dovprp: dovrei; potere: polrci; vedere: vedrei; cadere: cadrei; ■apera: saprelt
2. volore vorrnt; venire: verrpl: morirp: morrpl: rlmnnpro: rimarrei; tpiicre: terroi; vnlere: varrei; bere: bprrpi;
.1. psRpre: sarei, »aresti, »arcblie; aaremmo, saro-ste, sarcbbcro.
Condlzlonulp patsiito comprare leirtere	dnrmir«
avrei romprato, avrei Iptto,	avroi dormito,
ecc.	occ.	ecc.
arrivnre
sarei arrlvato, -a,
cec.
occ.
c o r r o r «
Karel corso. -a, ecc.
p a r 11 r o sarei partito, ecc.
n v e r e : avrei nvuto, occ.
v s s p r p : sarei Mato, -a, ecs.
rnrmpl. — Molto volentterl rcslerpl nuindiei prior-nl. ma purtroppo »on ho tempo. — Clil lo potrebbe nssictirnrel — Andrestl voleutleri In campagna ppr ciualche giorno? — Certamente; ma clil farebbe poi it mio ufricio? — Mpttpreto ogni pohh nt silo pošlo. — Jo morrei piuttnsto pIip eoniniettere una siinilp azione.
—	Chiunnue ailro nvrebbe fiitto allretlanto. — Andre-lno prešlo a Kotna. e np viniterenio i principali 1110-nuincnti. — Vorresto avere ta bonta di venire doniani a časa inial — Vprro allo tiiiattro c un nuarto del po-moriggio. — Avreblm potulo dirlo, p invece lia taciuto.
—	Vol non gii parlnrelp in qup*lo modo; me lip dispia-cerebbe molto. — Mantrprple quello elie p'fc. — T.ui non si sarpbbp mai tasoiato traspnrlarp dalta pollpra. — Non potroi dirtclo, «p non mi n i u t i Iu. — 11 tiirilp pra faripo p it colpo sarpbbe parlilo spn/a 11 tno inter-vento. — Non mi mandpranno nulla npppuro qup«ta rolla: bisojenpra avpr pazipnza. — A poco a poco an-flrai arrjuislando psppripnza. — Verrpte di Imon ora p restereto tutto il giorno con noi. — Un altro si sarebbe
reu
KINO MATICA
d-41
Dnevno ob 17.30 In 19 SO odlična muzlknlna veseloigra z baritonlstom GINO BECHIJEM v glavni vlogi. Operetne arije in najnovejše popevke I :—: Soigralci: Carlo Campanlnl, Irasema Dillan, Paolo Stoppa
»Kjer prepirafa se dva...«
Dnevno ob 16.30 ALIDA VALI IN ANDREA CHECCHI v ljubki Igri Iz dekl. Internata
»Ura kemije«
,el- KINO UNION
Pretresljiva zgodba, ki Je ne boste pozabili
»Žrtev velike ljubezni«
V gl. vlogah : Assla Noriš ln Piero Lulll...
PREDSTAVE: ob delavnikih: 15.30, 17.30, 19.30; ob nedeljah in praznikih: 10.30, 15.30, 17.30, 19.30
I tU
«j-ji
KINO SLO«;A
Velika ljubezenska drama v velefilmu
»Patrizia«
z najboljšimi francoskimi Igralci RAIMU, JOSETTE DAY ln FERNANDEL. - Zaradi velike dolžino filma dnevno samo 3 predstave Pričetek predstav ob 14. — Konec ob 21.30.
ingannafo. — Certamente ti farobboro iinvottinin acco-glionza. — Non mi sarei mai aspethito una tale azione da lni. — Pomnili non sareino a času. — Vol non sa-preto mai nuanto ho fatto por lei. — Sarete assolti, ho vi pontite. — Non tutti nvrebbero agito como vol.
—	Mi dispiace »ii non potervi servire eome d^sidererei.
—	Non si sarebhoro aspettato. da lili uu'uccoglienza eosi fredda. — fi tanto buono; non farebbe male a una mosoa. — Secondo 1 regularnem i Voi dovreste presen-tarvi domnni. — Essl verrelibero molto volentierl con voi, ma non vorrebbero illsturbarvi — To non vorrei star «olo nemmrno in paradiHo. — Pisse Santa Teresa: con la pazienza tutto si ottiene; e<l io acrKiun^o: con un pontiino Holtanto di pazicnza voi potre^ia impararc anco 1'ituliano.
Eserclz!
1.	ConiUflrnt© lo 80i;uenti propo^izlonl: Non Indo-vinerel mai quel «• 11 r» o succesio. — Aspotterei, ma ho troppa frotta. — lo non avrei croduto una siniile pan-zaua. — Preferirei rostare aneora aluuni tri orni. — Asi»ettando fino allo quattordici perderel due ore. — I o vorrei un bicchicre d'aoqua freaca. — Per partire, io dovroi trovarmi aila Rtaziono alla Kodlci,
2.	Traducete: Kaj bi mo^li storiti zatet — Troba bi bilo odriniti takoj. — Kntn lii hotel iti ti! — Kaj l»i bili odgovorili na tnko vprašanje? — Hroz kompasa bi bilo Kolumbu nemogoče odkriti Ameriko. — .laz bi mil bil prisodil (dnre) najmanj potdosat let. — Pni mi jo toliko dokazov (prova) resničnega prijateljRtva. da mu no bi mogel odreči (rifiutarc) tegu veselja (pl-acero).
Izposodite si gramofon
ln plošče proti majhni odškodnini pri tt. »Eve-rest«, Prešernova ul. 4 4.
Rumeno korenje
In krmilno peso dobite v skladiščih »Gospodarske zvezo« v Maistrovi ul. 10
Čebulo po 2.60 lir
kilogram dobite poljubno količino v bivših mesarskih stojnicah na Vodnikovem trgu.	(1
jKmrtmp|
Pisalni stroj
dobro ohranjen, po možnosti novejšo tipo, kupim. Ponuditi : A. Kova-čič, Prešernova 4 4.
Boe, lisičje
In dehorjevo, nove ln nošeno, polhe, st rojene ln neatrojene, nove ln rabljene aktovko ter vse druge kože divjačino kupuje stalno ZDUAVIC. Ljubljana, Stari trg štev. 30.
Pohištvo
Pohištvo Biedermeier!
Kupimo omaro s predali, omaro in mizo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Biedermeier« št. 2331.
gžjjjjg
Kot družabnik
pristopim v rentabilno podjetje s lOO.Ouu L ali več. Izčrpne ponudbe na upravo »Slov.« pod »Dober promet« št. 2337.
Nekaj mladih prašičkov
(dolenjskih), je še na razpolago pri »Malem gospodarju«, flallusovo nabrežje St. 33.	(j
Oggi al Cine	Danes v kinu
♦ UNION*
Ginom
Sadje, zelenjavo, cvetje
ima vedno na zalogi BALOII, Kolodvorska 18.
Mrčes
(uši, stenice, bolhe Itd.) zanesljivo uničite s »TOXlN« praškom. IJro-gerlja Kane, židovska 1.
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, prodam za 1500 lir. Vr-hovnikova 21. Ogled od 17—19.
Prodam
veliko predsobno steno in sedežno banjo. Aljaževa št. 20.
Umrla nam je naša dobra mama, gospa
jelena Magister roj. Zakotnik
posestnica in gostilničarka
Ljubljana, 6. aprila 1943.
CnSn ESIPI13L15KEGR „.„,„, PGDKRflban
_ »Ona je bila z njim usmiljena, ko je ječal
v ječi. Pruv je. da se poplača ljubezen, ki jo je gojila do sužnja in da je postala žena podkralja.« je odgovarjal Apapi.
»Toda Putifar?«
Apapi 11. se je smehljal. Od dne, ko je postala Putifarjeva hči podkraljeva žena, ni 1'utifnr le zapustil vrste upornikov, marveč je postal eden najbolj vnetih pristašev Ajiapija 11. Bil je preveč prepričan, da je bila Jožefova sreča najtesneje povezana z vladanjem Iksosov. Sprememba vladarja bi bila imela za posledico odstavitev podkralja in morda celo njegovo smrtno obsodbo; Putifar je bil vesel, da je njegova hči postala žena najvišjega uradnika v Egiptu, prvega za vsemogočnim Faraonom.
Amenertais. Putifarjeva žena, katere si mož ni upal jiognati iz hiše, je razširila grda obrekovanja proti novemu podkralju. Drznila si ga jc imenovati »moj suženj« in jc vzdrževala, da ji on še zdaj pripndu.
»Ni bil oproščen in moj mož ga ne bo nikoli osvobodil.«
»Zato ga je Apapi povzdignil do časti podkralja,« so pristavljali komorniki, da so jo dražili.
»Imenovanje ni nič; ako bi kaj veljalo, bi ne bil podkralj moj suženj, nad katerega življenjem in smrtjo imam jaz pravico.«
»Obsodi gu na smrt,« so ji svetovale žene s prezirom.
»Bo že prišel čas!« je prerokovala razdražena in čakala trenutka, ko se bo končalo kraljestvo lksos. Postavni vladar, čista egipčanska kri, bo stopil na prestol in ona bo od njega lahko zahtevala svojega sužnja. Tresla se je od veselju ob misli, ko ga bo imela pri svoj i Ii nogah in ga bičala do krvi, razbila s palico prevzetnost in se maščevala nad njim na tu način, da bo moral pretrpeti zelo strašno in bolestno smrt.
Obrekovula je Jožefa na vse mogoče načine: hotela ga je postaviti v slabo luč; imenovala ga je upornega in malopridnega sužnja; pripisovala je najpodlejše nagibe razlagi, ki jo je dal Faraonovim sanjam, podpihovala prijateljice, žene ministrov in najvišjih osebnosti, naj bojkotirajo Jožefovo poročno praznovanje (ona ni nikdar rekla Zafuntpanen, marveč vedno Jožef) z njegovo prejšnjo ljubljenko. Zvesto je podpirala Sateto, sužnjo, kateri je bila ona podarila prostost, toda njena prizadevanja so dosegla vprov nasproten uspeli. Zenc visoke družbe se niso samo počutile počaščene, ker so bile povabljene nu svatbo, marveč so navezale boljše odnošaje s podkraljico in so odkrile v njej ne le dobro vzgojeno mladenko, marveč vso naklon jenost in sočutje. Strašna leta, ki jih je preživela pri Abotu in On pri krutem očetu,
ki je krivično in grdo z njo postopal, so vplivala zelo dobro nu deklico; ostala je ponižna in skromna; potein jo je imel Jožef v svoji šoli, kjer jo je polagoma, pa stalno odvajal od češčenjn bogov in jo navajal k pravemu Bogu.
Takoj po svojem povišanju je obiskal Jožef ves Egipt. Namen tega potovanja ni bil samo ta, tla bi dal čutiti svoj oblast in se pokazal kot tak, katerega bodo morali odslej ubogati. marveč da bi se prepričal o rodovitnosti zemlje in določil kraje, kjer naj zgrade obsežne žitnice.
Te so bile zares ogromne. Na tisoče delavcev so uporabili pri gradnji in državna blagajna je morala plačati velikanske vsote. Ljudstvo je bilo Jožefu hvaležno za dobro plačano delo in za zgradbe v javno korist.
Dvorjaniki so pa uporabljali priliko ob gradnji, da so Jožefa obrekovali.
»Zapravlja javni denar, da si pridobi priljubljenost pri ljudstvu.«
»Pustil sem mu proste roke,« je odgovarjal Faraon.
»Ljudstvo si hoče pridobiti, da te strmoglavi s prestolu. Pa vendar je Egipt preveč srečen pod tvojim žezlom, da bi ga menjal.«
Apapi 11. je bil pa popolnoma prepričan, da je Jožefova zvestoba večja kot njihova. Oni Egipčani so ga lahko sovražili kot tujca. Jožef pa, katerega jc bil iz nič tako povzdignil in je bil po rodu semit. mu je moral ostati zvest zuruui
lastnih koristi..
Vsi so z veliko nestrpnostjo čakali priliod-njegn leta. Ali bo res zelo rodovitno, kakor jc bil napovedal Zafuatpanca.
Napočil je končno pričakovani dan, ko je začel Nil naraščati: poplava je bila popolna in je prekoračila vsako pričakovanje, blične sc ni nihče spominjal.
Egipt je sin Nilu; Egipčani so za svoj obstanek odvisni od njegovih voda; čim večja jc poplava, tem boljša je žetev.
To leto je bilo izredno rodovitno. Žita je bilo toliko, da so ga primerjali pesku.v morju in tudi kakovost je bila odlična.
Cene so vidno padale in so bile zelo nizke; mnogi so ponudili Jožefu preobilno žito, toda on ni ničesar kupil.
Naslednje leto je bilo še rodovitnejše. Ljudstvo, ki je imelo še velike zaloge žita preteklega leta. ni vedelo, kam bi ga spravljalo. Zdaj jc začel Jožef kupovati. Kupna cena je bila smešna, pa je šc bolj padala. Tako kupljeno žito je bilo spravl jeno v žitnice, ki so jih bili zgrudili nu njegovo pobudo v različnih mestih.
Rodovitnemu letu je sledilo rodovitno leto: žita je bilo toliko, da niso že vedeli kam z njim. Nihče ga ni zbiral in nnkupoval razen Jožefa.
Vedno isti zavistneži so zmajevali in ga obremenjevali ter skušali nahujskati Faraona proti njemu.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
Izdajatelj: InL Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčič