Št. 81 (15.183) leto LI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa. 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklosE Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjeni Evropi.__________________________
TRST - Ul. MonteccN6-Tel.040/7796600 _____
GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190_
CISALPINA
GESTIONL
i n vesticijsk i skladi
pii	■
P/-Il/P BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
dvJKd tržaška kreditna banka
1500 LIR	PETEK, 24. MARCA 1995
Zopet delitev m moje in tvoje?
Tone Hočevar
Medeni tedni so res šinili, ampak to Se ne Pomeni razporoke, je sijoči izjavil ruski zunanji ^inister Kozirjev po dvodnevnih pogovorih z d^eriskim. kolegom Ch-tistopherjem. American j6 Sel v Ženevo s polnim kovčkom zahtev, ki naj Pl prihajale »naravnost °d volilcev«. Gre predv-Sem za to, da naj se Moskva odreCe milijardne-diu orožarskemu poslu z hanom, vojno v kavkaski Čečeniji pa konca s po-gajanji in mirom. Boris mlcin je svojemu ministru naročil, naj iz raz-Psljene žerjavice pogajanj potegne ameriški blagoslov za njegovo anakopravno sodelovanje na srečanju bogatih vsega sveta, po no-Vem torej velikih osem damesto dosedanjih ve-dkih sedem.
Ko sta se ministra pogovarjala o Čečeniji - najbrž res samo pogovarjala id ne zares pogajala - so v Moskvi objavili, da je Padlo strateško pomemb-do mestece Argun blizu Groznega, že tri mesece simbol CeCenske trme in hiške odločenosti, da bo da tleh všlike Rusije na-ianko tako, kot hoče Kre-dialj in niti za ped drugače. Argun, ki so ga prebivalci že zdavnaj zapustili in od katerega so ostale samo Se ruševine, bi lahko padel že veliko Plej, pa je po Čudnem baključju Sele včeraj, ko ja Christopher od Koširjeva »zahteval«, naj ga dehajo obstreljevati.
Čečenija je ne bo od-desla s sporazumom o biiru, Iranci bodo dobili hiško orožje, Boris Jelcin Pa bo na sestanku ve-dkih sedem samo opazovalec, prav tako kot lani. Kusi so se spet začeli za-res pogajati. Kozirjev je Ghrisopherju na koncu Predstavil Se nov mirov-hi načrt za konec vojne da Balkanu, ki naj bi bil dCinkovitejši od papirjev skupine za stike. Sestavil ga je skupaj s srbskim Predsednikom Miloše-jhCem, prav tistim, ki je Kremeljskemu medvedu šednje Čase najbolj po-bddgal, da se je na svetovjem odru zaCel postavljati na zadnje noge 1 h da je v Ženevi že ddko pokazal kremplje. Morda kdo poreče, da svet postaja spet norma-en, ampak to utegne po-dieniti, da se bosta nekdanja svetovna velikana spet lahko pogajala tudi 0 delitvi na »moje« in »tvoje«.
Boris Pangerc kandidat za dolinskega župana
TRST - Solnik in književnik Boris Pangerc je kandidat za novega dolinskega župana na Čelu napredne in demokratične volilne liste. Volilni sporazum so podpisali krajevni predstavniki Komunistične prenove, DSL, Slovenske skupnosti in Demokratičnega foruma nekdanjih socialistov. Stranke so se predsinočnjim sporazumele tudi za kandidatno listo za občinski svet.
Renato Schettini pa bo v Dolini županski kandidat Kartela svoboščin, ki ga sestavljajo Nacionalno zavezništvo, »Forza Itaha« in KrSCansko-demokrat-ski center. Kartel svoboščin je izbral tudi županska kandidata v zgoniški in v repentabrski občini.
Rok za predložitev kandidatnih list zapade v sredo, 29.marca NaS.strani
■ Bo v kratkem Trst tudi I brez televraje Slovenija 1 ?
TRST - Koprske televizije ni več na ekranih televizorjev v Trstu, na dosedanjih frekvencah so prižgali poskusni signal novega slovenskega televizijskega programa Rai. Med gledalci, ki so bili prikrajšani za tradicionalno prisotnost TV Kopra, vlada precejšnje negodovanje, sledijo si protestna stališča, iz Rima pa zagotavljajo, da iščejo rešitev, kako bi javna ustanova kljub vsemu
zagotovila prisotnost koprske in slovenske televizije v obmejnem pasu. Pod vprašajem je namreč tudi sam program TV Slovenija 1: likvidator podjetja Ponteco, ki je doslej prenašalo televizijske programe iz Slovenije v obmejnem pasu, je napovedal, da bodo v kratkem, verjetno v roku meseca dni, ukinili tudi prenos TV Slovenije.
Na 3. strani
RAZSODBA SODIŠČA
JAPONSKA / NAŠLI OGROMNO KEMIKALIJ IN BAJNO BOGASTVO
Bultiglioneju simbol ljudske stranke, notranji levici pa politična usmeritev
RIM - Rocco Butti-glione ostaja zakoniti tajnik Ljudske stranke in zato lahko razpolaga z njenim volilnim simbolom, politična usmeritev stranke pa je tista, ki jo predlaga notranja levica. To je v bistvu smisel vce-rajšnjeprotislovne razsodbe rimskega sodnika, ki seveda še zdaleč ne rešuje velike zmede v stranki.
Buttiglione je zadovoljen z razsodbo, zmerno zadovoljni pa so tudi njegovi nasprotniki. Sodišče je hkrati tudi formalno razveljavilo izvolitev Gerarda Bianca za novega strankinega tajnika, a tudi sklep, s katerim je Buttiglione izgnal iz stranke pravzaprav vse svoje politične nasprotnike.
Na 2.strani
J
TRGI / IZGUBE DOLARJA
Val novih valutnih trenj pritisnil na liro in borzo
RIM - Premor, ki ga je doživela v začetku tedna, je že pozabljen in italijanska valuta je spet v primežu neustavljive marke. Po tečaju Banke Italija se je nemški bankovec vCeraj povzpel na skoraj 1.235 lir, hkrati pa je zrasel tudi dolar (1.727 lir), ki je sicer na mednarodnih trgih doživel nov zgodovinski minimum v menjavi z jenom. Valutna trenja, ki jih je vCeraj kar zadeva Italijo komentiral Nobelovec Modigliani, so zajela tudi večino ostalih evropskih bankovcev in se močno odrazila na gibanja finančnih trgov, ki so tako na Daljnem vzhodu kot v Evropi preživeli nako negativen dan. Milanska borza, kjer se je Mibtel spustil tudi za dva odstotka, je padec ublažila z omejenim obsegom poslov.
Na 11. strani
Aum Sinrikio je imel grozne in srhljive cilje
TOKIO - Japonska policija je včeraj dokoCno potrdila, da je bila neobudistiC-na sekta Aum Sinrikio »sposobna« izdelati bojni živčni strup sarin, ki je v ponedeljek v tokijski podzemni železnici ubil 10 in zastrupil 5.500 ljudi. V njenih sedežih so namreč zaplenili ogromne količine kemikalij, a tudi zaklad sekte, in sicer 10 kilogramov zlatih palic in 700 milijonov jenov v gotovini. Sekta je napovedovala, da bo svet pred letom 1997 doživel katastrofo, ki jo bo poleg elanov sekte preživelo le 25% svetovnega prebivalstva. Preiskovalci torej sumijo, da je sekta hotela pospešiti katastrofo.
Na 15. strani
Belgijski socialisti v velikih težavah
BRUSELJ - Erič Derycke bo novi belgijski zunanji minister, saj je moral Frank Vandenbroucke zaradi vpletenosti v podkupninsko afero, ki se je spletla okoli nakupa 46 vojaških helikopterjev. S tem odstopom se je povečal pritisk na na generalnega sekretarja zveze Nato Willyja Claesa, ki je bil tedaj minister za gospodarstvo, in evropskega komisarja Karla Van Mierta, tedanjega voditelja socialistične stranke.
Evropska trojka obiskala Turčijo
ANKARA - Vznemirjeni zaradi turškega vojaškega posredovanja proti pripadnikom Kurdske delavske stranke na severu Iraka so predstavniki evropske trojke vCeraj odpotovali na pogovor s turško premierko Cillerjevo. Ankaro so opozorili, da lahko turško posredovanje ogrozi ratifikacijo carinske unije z Evropsko unijo, ugled Turčije v evropski javnosti pa se zaradi žrtev med civilisti lahko samo še poslabša.
GORICA / S FILMOM ARGENTINSKE SLOVENKE LIPE STANTIC
10. Film video monitor je včeraj dvignil zastor
GORICA - Film Zid molka slovenske režiserke v Argentini Lite Stantic je vCeraj odprl 10. izvedbo Film video monitorja v goriškem Kulturnem domu. Letošnji pregled slovenskega filma je posvečen produkciji “petih Slovenij”: ob retrospektivnem potovanju skozi filmografijo Slovencev v štirih državnih tvorbah v tem stoletju - od Avstroogrske, stare in nove Jugoslavije do samostojne Slovenije - bo goriški festival predstavil tudi filmsko produkcijo Slovencev po svetu. S tem manifestacija širi in utrjuje svojo vlogo dejavnika, ki zbližuje kulture. To vlogo potrjuje tudi veliko zanimanje, ki so ga za letošnji šestdnevni pregled slovenskega filma že od vsega začetka pokazali italijanski filmski kritiki in novinarji.
Danes v Primorskem dnevniku
Šolniki bodo zborovali
V	Prosvetnem domu na Opčinah bo danes občni zbor Sindikata slovenske šole. Pogovor z Živko Marc.
Stran 4
Skromen vpis na trgovski zavod
Na trgovskem zavodu Z. Zoisa v Trstu beležijo letos skromen vtis. Ravnatelj Ivan Cemic govori o vzrokih.
Stran 4
Koncert za Mirana
V	spomin na snemalca Mirana Hrovatina bo v ponedeljek koncert v gledališču Miela.
Stran 6
Gorica: zamenjave na Pokrajini
V	goriško pokrajinsko upravo sta vCeraj vstopila dva nova odbornika iz vrst SL, dva pa sta odstopila. Je sporazum z DSL sedaj vprašljiv?
Stran 9
Renato Ruggiero na čelu WTO
Italijanski diplomat Renato Ruggiero je vil imenovan za direktorja WTO, svetovne organizacije za trgovino.
Stran 11
Vecchietova grafika v Gorici
V	Katoliški knjigami v Gorici je tržaški slikar Franko Vecchiet dal na ogled 27 grafik.
Stran 13
t
NOVICE
NADALJUJE SE POLITIČNA AGONIJA LJUDSKE STRANKE
Severna liga: danes odločitev o volitvah
MILAN - Federalni svet in tajništvo Severne lige bosta danes odločala, kako bo Bossijeva stranka nastopala na bližnjih upravnih volitvah: samostojno ali pa v povezavi z drugimi strankami. Lider Bossi se je včeraj sestal s tajnikom demokratične stranke levice D’Alemo, po srečanju pa ni hotel povedati novinarjem ničesar. Dejal je le, da bo izbira padla danes. Federalni svet in tajništvo naj bi se po Bossijevem mnenju zanimala bolj za strategijo kot pa za taktiko in naj bi namigovala na obstoj dveh desnic: neofašistične in monopolistične, ki se zbira okrog Finija in Berlusconija, ter liberal-demokratske, ki naj bi jo vodila prav Severna hga. Novinarji so vsekakor opažih, da je bil D’Alema po srečanju dokaj mrk, kar naj bi pomenilo, da se srečanje ni zaključilo, kot je pričakoval.
Devetdesetletnica zalovila moža zaradi ljubosumja
RAGUSA - Kljub 92-letom je Giovanni Incantasci-ato iz Pozzaha pri Ragusi še zelo dovzeten za čar ženske. Njegova »občutljivost« pa ga je drago stala, saj je njegova ljubosumna 90-letna soproga zahtevala, naj zapusti stanovanje. Ženska namreč obtožuje Incantasciata, da je zelo »pozoren« do 30-letne somalske hišne pomočnice. Zato je začela postopek za ločitev in dosegla od sodnika, da se mož izseh.
Incantasciato se bo najbrž preselil v drugo nadstropje poslopja, ki je njegova last in kjer živi hišna pomočnica. Sicer pa priletni moški zanika, da bi bil dvoril dekletu, ampak ji je »izkazoval samo očetovsko ljubezen in hvaležnost za njeno prizadevnost«. Dobro obveščeni pravijo, da bi žena sicer oprostila Incantasciatu, vendar pod pogojem, da bi odlovil pomočnico.
Buttiglioneju simbol stranke, levici pa njena usmeritev
Toko tojnik, kot nosprotniki, govorijo o zmogi - Komu simbol MSI?
RIM - Rocco Buttiglione ima zakonito pravico do volilnega simbola Ljudske stranke, ne more pa s tem simbolom sklepati volilnih zavezništev z Nacionalnim zavezništvom. Tako je včeraj razsodil rimski sodnik Luigi Macioce, njegova skrajno protislovna razsodba pa še zdaleč ni razčistila skrajno nejasnega položaja v Ljudski stranki, ki je praktično (a ne od včeraj) razklana na dve strogo ločeni frakciji.
Macioce je razsodil, da je But-tiglione še vedno zakoniti tajnik stranke in da je torej »lastnik« njenega volilnega simbola. Istočasno pa je razveljavil izključitev večine članov strankinega vsedržavnega sveta, ki jih je But-tiglione grobo izgnal iz shanke, ker so nastopih proti volilnemu sporazumu z desnico. Buttiglio-ne je torej še naprej pravnomočni tajnik, politična usmeritev stranke pa je tista, za katero se zavzema notranja levice, to se
pravi odklonilna do vsakršnega volilnega zavezništva s Kartelom svoboščin. Macioce je v bistvu pozval Buttiglioneja in njegove nasprotnike, naj se pogovorijo (-ali dokončno razidejo) s političnimi sredstvi in ne na sodišču.
Zadeva, kot vidimo, že meji na farso. Rimski sodnik je seveda tudi razveljavil izvolitev Ge-rarda Bianca za novega vsedržavnega tajnika, v razsodbi pa je tudi nekajkrat okaral strankino razsodišče, ki je šele po nekaj dneh razveljavilo sklepe strankinega vsedržavnega sveta in torej Buttiglionejevo odstavitev. Kaj se bo zgodilo sedaj, je zelo težko napovedati, tudi zato, ker sta obe strani v bistvu zadovoljni z včerajšnjo razsodbo.
Buttiglione je ves dan trmasto ponavljal novinarjem, da bo sklenil oziroma, da je že podpisal znani volilni sporazum s Finijem in z Berlusconijem. Njegovi pristaši so na novinarski kon-
ferenci že predstavili tisku skupni volilni simbol »Forza Italia-Polo popolare«, ki so ga predsi-noči že pokazale Berlusconijeve televizijske mreže. S tem simbolom bosta Buttiglione in Berlusconi nastopila v proporčnem delu deželnih volitev, v večinskem delu pa bosta, kot napovedano, nastopila skupno z Nacionalnim zavezništvom.
Predsednik strankinega vsedržavnega sveta Giovanni Bi-anchi je spet glasno pozval Buttiglioneja, naj odstopi s tajniškega mesta in naj zapusti Ljudsko stranko, »ki jo je izdal in kasneje politično prodal desnici«. Notranja levica vsekakor odločno nadaljuje po začrtani poti levosredinskih zavezništev, čeprav še ni jasno s kakšnim volilnim simbolom. Njeni predstavniki, ki potrjujejo podporo Romanu Prodiju, so tudi prepričani, da bo Buttiglione v vsakem primeru 23.aprila doži-
vel pekoč volilni poraz.
S podobnimi problemi se soo-ča tudi Nacionalno zavezništvo’ Jaboljko spora na skrajni desni )e stari simbol MSI, ki, kot kaže, 5® vedno vzbuja pozornost in zanj' manje predvsem med neofašisti' čnimi nostalgiki. Rimski sodni*-Marina Atteni je včeraj zavrnu priziv Gianfranca Finija, ki hoce preprečiti bivšemu somišljeniku Pinu Rautiju uporabo tradicij' nalnega volilnega simbola fe51' stične MSI. Podobni priziv j6 pred nekaj dnevi vložil tudi saU1 Rauti, njegov poseg pa je sodiš®6 istotako formalno zavrnilo.
Tudi desnica je torej v zej0 nejasni situaciji. Fini se boji, da bi mu Rautijevi nostalgiki z morebitnim simbolom MSI p°' brali glasove, Rauti pa se ho®6 za vsako ceno distancirati o® Nacionalnega zavezništva, k> je, po njegovem, izdalo stare fa' šistične ideje in samega Beni*3 Mussolinija.
MILAN / PREISKAVA O PODKUPNINSKI AFERI n
Deirutri na zatožni klopi
Tožilsivo zahteva, naj se predsednik Publitalie zagovarja pred sodiščem
MILAN - Milansko državno tožilstvo, ki vodi preiskavo o podkupninskih aferah, je včeraj zahtevalo, naj se pred sodiščem zagovarjata sedanji predsednik in poverjeni upravitelj družbe Publitalia (zbira ekonomsko propagando za vse Fi-ninvestove mreže) Marcello DelTUtri in bivši predsednik Gianfranco Foscale. Skupno z njima tožilstvo postavlja na zatožno klop še 36 oseb. Med temi so nekateri menedžerji Publitalie, drugi pa so lastniki podjetij, ki so bila v poslovnem odnosu s Pubhtaho.
DelTUtri, Foscale in ostah so osumljeni raznih kaznivih dejanj, ki gredo od
ponarejanja bilanc do davčne utaje in ne-dovoljenjega prisvajanja tujih sredstev.
Milansko tožilstvo je prepričano, da so obtoženci z lažnimi fakturami za okoh 30 milijard lir ustvarih cma sredstva za plačila, ki jih niso vknjižih v uradne bilance.
Gradivo, ki ga je tožhstvo poslalo sodniku za predhodno preiskavo, zadeva samo del dogodkov. O nekaterih epizodah se bo preiskava nadaljevala
Preiskava o Pubhtahi je vzbudila pred časom veliko prahu, saj je tožilstvo podpisalo zaporni nalog za DelTUtrija, ki ga je nato kasacijsko sodišče razveljavilo.
NEAPELJ / V SECONDIGLIANU
Desetletni otrok prišel v razred s pištolo za pasom
NEAPELJ - Sošolci so kar obstali, ko so za pasom Giovannija N. opazili pištolo. Opozorili so ravnateljico, ki je poklicala karabinjerje. Možje postave so prepričali otroka, naj jim izroči orožje. Slo je sicer za igračo, ki pa jo je nekdo predelal in spremenil v pravo pištolo.
Dogodek se je prizoril v neapeljski četrti Secondi-gliano, kjer je kriminal zelo prisoten. Preiskovalci sumijo, da je pištola last Giovannijevega starejšega brata, ki je narkoman in je osumljen sodelovanja pri številnih ropih.
Giovannijevi starši (oče je zaposlen pri smetarski službi, mati je gospodinja) so bili presenečeni nad dejstvom, da je imel orožje in so poudarili, da o pištoli ne vedo ničesar.
Hrvati slreljali proti italijanskim ribičem
ZAGREB - Dan po obisku italijanske zunanje ministrice Su-sanne Agnelli v Zagrebu je hrvaška obalna staža streljala proti italijanski ribiški ladji in ranila kapitana.
Do incidenta je po novicah iz hrvaških virov prišlo v sredo, le nekaj minut pred polnočjo. Izvidniški čoln hrvaške straže naj bi italijanske ribiče pre-
stregel tri milje pred Šibenikom. Streljal pa naj bi, ker naj bi se italijanska ladja ne hotela ustaviti in slediti hrvaškemu patrolnemu čolnu v šibeniško pristanišče.
Krogle so italijanskemu mornarju zdrobile čeljust in ranile v jezik. Mornarja, ki je v šibe-niški bolnici, bodo odpeljali na zdravljenje v Zagreb.
Problemi šolskega sistema ne polnijo prvih časopisnih strani, zaradi šole ne padajo vlade in zanjo se ne lomijo politična kopja. Sola je kljub temu eno izmed osrednjih vprašanj sodobne italijanske družbe, a tudi slovenske, in širše, skratka naše sodobne civilizacije.
Dogajanje in življenje slovenske šole v Italiji ni izven tega konteksta. Opozoril bi (seveda ne razrešil) na nekatere aspekte problema, ki se mi zdijo bistveni. Pri razpravljanju o šoli moramo biti oprezni zato, da ne postavimo v središče razmišljanje obrobnih vprašanj in opustimo osnovne dileme. Skratka, ne smemo se obnašati kot ministri, ki prodajajo krpice in mašila za načrte o reformi. Osredotočil se bom predvsem na višjo srednjo šolo, to pa zaradi nekaj malenkostnih izkušenj in zato, ker so morda prav tu jasno opazni prelomi, razpoke in pomanjkljivosti. Pomembno je tudi, da se v tem obdobju dijaki pričnejo zavedati problemov, nezadostnosti in dilem, kar lahko povzroča bolj ali manj racionalne konflikte in tudi odklanjanje.
Na najvišjo stopničko razmišljanja bi postavili vprašanje vsebin, čeprav ni nujno, da je prav to prvo vprašanje. Kakovostno naj bi bilo tisto znanje, in torej učenje, ki v polni meri upošteva doslej poznane teorije in izsledke. Glede tega problema se leta ponavljajo polemike. Izkušnje moje generacije so bile v marsičem negativne. Vprašaji so bili jasni in ostri: zakaj se pouk zgodovine blokira pri določenem obdobju? Zakaj ne upoštevamo sodobne književnosti in literarnih teorij? So še smiselne filozofije in znanstvene vede, ki ne upoštevajo napada na metafiziko ali prelomov v znanosti?
Ce mislimo na italijanski šolski sistem gre za vprašanja, koliko je šola presegla Crocejeve koncepcije. V Sloveniji govorimo o šoli, ki presega "središčnost” marksizma. V bistvu se sprašujemo o "zamudništvu” pouka. Programi in profesorji odigravajo na tem področju pomembno vlogo. Menim, da je danes manj zamudništva, kot ga je bilo pred leti in to tudi na slovenski šoli v Italiji. Pri pouku je bistvena metodologija, skratka, pedagogika in specifično didaktika. Ni važno le, kaj učimo, ampak tudi, kako učimo. Celokupen problem sodi v epi-stemsko zamisel šole. Dobra je tista šola, ki nudi največ "resnice” in ne blokira znanosti za kako desetletje. Vendar ne gremo v šolo samo zato, da bi se čimveč naučili. V sodobni kulturi in življenju je ta koncept zastarel, idealističen in metafizičen.
Sola mora imeti cilj, učenje mora biti osmišljeno z motivacijo in "nagrado”. Smisel in zamisel šole v modemi kulturi je, da nudi dijakom boljše ži-vljenske šanse. Dijak, ki uspešno zaključi višjo šolo ali univerzo, naj bi si zagotovil ugodnejši družbeni status, skratka, dobil naj bi zadovoljivo delo: tako finančno, kot glede na svoja zanimanja. S tem ne trdim, da ni pomembna vedoželjnost in niti ne, da smo ra-
Ace Mermoua
čunovodje, ki preračunamo korist do potankosti. Sola mora biti zanimiva, programi morajo biti sodobni in povezani z življenjem. Vendar to ni dovolj. Masovna šola in tržišče dela pa se še zdaleč ne "ujemata” in dopolnjujeta. Vsi vemo, da višja srednja šola in univerza ne dajeta nobenega jamstva za boljše življenje. Tega dejstva se dijaki dobro zavedajo in to že v srednji šoli. Motivacija se znatno zniža in tudi zanimiv program lahko postane muka, saj dijakom ne nakaže cilja. Pedagoške vede označujejo takšno učenje kot problematično.
Tretji vozel je prehod iz obvezne v neobvezno šolo. Se v moji mladosti se je ponujala enostavna izbira. Del učencev se je odločil za delo, drogi za nadaljevanje študija. Odločitev ni pogojeval samo talent, pomemben je bil tudi socialni status družine. Odločitev za delo je bila vendarle enostavnejša, kot je danes. Veliko mojih nekdanjih sošolcev se je zaposlilo v pristanišču, v obrtništvu, tovarnah, kmetijstvu, itd. Danes je izbira skrajno zožena. Ni pohebno naglaševati vprašanja mladinske, a ne samo mladinske, brezposelnosti. Ob tem vemo, da razvoj zahteva sodobne tehnologije, višje znanje, kot ga nudi obvezna šola. Tudi to znanje pa ni že jamstvo za de-
lo. Pot do njega je strma, vijugasta in večkrat boleča. Sola je deficitarna tudi glede obdobja, ki bi uvajalo učence v poklice. Ti razlogi spreminjajo višjo srednjo šolo in univerze v to, kar Italijani imenujejo »parkirišča«. Izjemno visoko število univerzitetnih študentov, ki ne dokonča univerze, je zgovoren dokaz skrajno nizke motivacije. Strinjam se tudi z Dahredorfom, glede na živi jenske šanse, da nima velikega smisla, če bi imela virtualna polovica državljanov univerzitetno diplomo. Selekcija (po talentu in ne socialna) je nujna, danes pa je lahko tudi ta zno-traj masovne šole neučinkovita. Dobre ocene pogostokrat nudijo manjše šanse, kot na primer »prava« poznanstva ali bogato družinsko zaledje. Vprašlji-vost cilja jemlje šoli vzgojno moč.
Bistveni so tudi močni zunanji vplivi. Sodobna družba obseva že otroke z ogromno množico informacij, ki niso vedno vzgojne v pozitivnem smislu. O vplivu televizije imamo vrsto študij in razmišljanj, ki nas postavljajo pred ostre dileme. Kritika televizije Karla Popperja in Johna Condryja me je po pravici povedano presunila, čeprav sem o problemu prebral veliko člankov in razprav. Ne gre le za televizijo. Ze osnovna vzgojna celica, to je družina, se je radikalno
spremenila in zašla v krizo. Ne mislim na ekstremne primere, kot so ločene ali emarginirane družine. Pomembnejši model je normalna družina. Koliko verbalne, čustvene in telesne komunikacije je na primer v sodoy bni mestni družini, kjer oče in mati delata? Zožena je na minimum, čeprav vemo, da je komunikacija v družini bistvena za vzgojo otroka in poznejšega mladeniča. Te in drugih pomanjkljivosti ne more nadomestiti nobena šola.
Slovenska šola v Italiji ima dodatne probleme, ki so sad njene specifičnosti. Zatakne se že pri jeziku, to je slovenščini. Številni negativni transferji (na primer spakedrana narečja) so z3 mnoge dijake težko premostljiva ovira; toliko bolj izrazito v družbi, kjer prevladujejo vizuelna sporočila. Omenil sem vprašanje, o katerem najve® diskutiramo.
Sklop problemov, ki sem jih omenil, ne odvezuje odgovornosti posameznih šol, učiteljev, profesorjev in ravnateljev. Profesor je lahko boljši ali slabši, šola boljša ali slabša, bolj selektivna ali manj selektivna. Nihče pa ni mesija. Profesor nima nadnaravnih sposobnosti. Lahko uči in to tudi uspešno, nepreklicno pa se znajde pred problemi, ki so splošno družbeni, kulturni, politični in civilizacijski-Sola hči ob stvarnost življenja. Zanj in zanjo smo vsi odgovorni. Jasno pa nam mora biti, kdaj lahko kaj spremenimo: pri pouku, na volitvah, v javnih debatah, znohaj manjšine ali v o dno-' su do oblasti. Ne smemo klecniti pred Problemom kot pred nedosegljivo goro. Ni pa nam dovoljeno poenostavljanje, kajti to nam ne bo omogočilo učinkovitih dejanj.
rlPOKOJNINE / DANES PRI PINIJU
INTERVJU / LIKVIDATOR PODJETJA PONTECO SERGIJ PELOZA
Confindustria in sindikati skupaj za mizo
Reformni zakon bo težko nared pred koncem aprila
Zakaj je Trst brez TV Kopra, kmalu pa še brez Slovenije 1
Ponteco ukinjajo, ker je imel same izdatke in nobenega dohodka
RIM - V okviru prizadevanj za Čimprejšnjo, a učinkovito in smotrno reformo pokojninskega sistema bo ministrski predsednik Lamberto Dini sklical drevi skupen sestanek s predsednikom Con-findustrie Luigijem Abetejem ter z voditelji sindikatov CGIL Sergi-°m Cofferatijem, CISL Sergiom D’Antonijem in UIL Pietrom Larizzo. Po srečanjih tehnične narave je torej na vrsti Politično soočanje, vendar to ne bodo prava pogajanja, temveč le skupno preverjanje ključnih problemov, ki jih gre rešiti pred sestavo reformnega zakona. Problemi zadevajo starostno pokojnino, Ustrezni letni donos in način izračunavanja Pokojnin.
To ne bo lahko. Vlada bi rada izgotovila zakonski osnutek do 7. aprila, verjetno pa to ne bo mogoCe. Zakaj? Prvič zaradi nesoglasij znotraj samih sindikatov in zato, ker se bodo ti hoteli posvetovati z delavstvom, drugič pa, ker utegnejo ves postopek ustaviti deželne upravne volitve, ki bodo 23. aprila. Nesoglasja zadevajo poleg drugega metodologijo, na kateri naj sloni pokojnina: CGIL se ogreva za Prispevni sistem, CISL in UIL pa za ohranitev Plačnega sistema.
Po drugi strani pa Confindustria ostro polemizira z vlado, CeS da daje prednost osrednjim sindikatom, kar očitajo Diniju tudi avtonomni sindikati. Za
dodatno slabo kri so poskrbeli vršilci svobodnih poklicev; ti imajo lastne pokojninske sklade, ki jih oblikujejo iz lastnih sredstev in nočejo, da bi jim jih država okrnila in z njihovim denarjem zapolnila vsaj del vrzeli, ki je nastala v blagajni skrbstvenega zavoda INPS. Na podobno stališče so se postavili obrtniki in trgovci, ki hočejo ravno tako ohraniti svojo normativno in finančno avtonomijo.
Predsednik vlade je vCeraj sprejel predstavnike avtonomnih sindikatov ISA, CISNAL, CISAL in CONFSAL, ki se mrzlično zavzemajo za Čimprejšnjo sestavo reformnega zakona. Ob tem očitajo osrednjim trem sindikalnim organizacijam, da Dinija in njegove ministre pohtiCno pogojujejo oziroma, da vso za-, devajo zavlačujejo, tako da bi bile politične volitve čim pozneje.
Generalni tajnik CISAL Gaetano Cerioli je takoj po srečanju v Palači Chigi odločno izjavil tisku, da bo Dini predstavil osnutek pokojninske reforme že prihodnji torek, 28. marca, potrdila pa ni bilo seveda nobenega. Z druge strani je predsednik progresisticno-federativne skupine v poslanski zbornici Lui-gi Berlinguer zatrdil novinarjem, da se reformni postopek »zelo interesantno odvija«, da pa je treba vso zadevo reševati korak za korakom.
TRST - Na tržaškem Krasu se koprsko televizijo sicer še vidi z nanoškega oddajnika, v Trst, pod rob kraške planote pa seže, in to samo v višjih predelih mesta, le komaj razpoznavni signal na kanalu 27. Na dosedanjih frekvencah se je pojavil tretji Raiev program s poskusnim znakom slovenskih oddaj.
Sergij Peloza je že dolgo let predsednik upravnega sveta Ponteca, podjetja, ki je skrbelo za prenos programov TV Kopra, TV Slovenije 1 in Radia Koper v Italiji.
»Ze to ni točno: danes sem samo še legalni zastopnik Ponteca in se ukvarjam z likvidacijo podjetja. Ce ne bi dah podjetja v likvidacijo in bi še nekaj časa nadaljevali, pa čeprav s težavami kot vsa ta zadnja leta, bi podjetje bankrotiralo, namerni bankrot pa kazensko preganjajo in jaz bi šel sedet v zapor. Seveda to niso moji osebni problemi, čeprav tudi teh ne gre zanemarjati! Zal vam moram napovedati, da smo se znašli v takem položaju, da bo v prihodnjih tednih v Trstu in Benečiji izginil tudi signal slovenske televizije...«
Težko je verjeti, da bomo v kratkem sicer pridobih 4 ure tedenskega slovenskega programa Rai, izgubili pa slovensko in koprsko televizijo. Ah ni bilo nobene drugačne rešitve? Zakaj se sploh to dogaja?
»Ker je Micka Kovačeva pila in nič plačala, kot je lani po zadnjem srečanju z vodstvom RTV Slovenija pikro pripomnil Darij Cupin, predsednik družbe Safti, ki je lastnik Ponteca. V zadnjih štirih letih ni nihče pokazal interesa, da bi podprl prenos koprske in slovenske televizije v Italiji. To je breme nilo izključno Ponteco, dru-
žba je imela samo izdatke in nobenega dohodka.«
Verjetno ste se obmili na ustanove, ki se institucionalno ukvarjajo z manjšinami, s televizijo, z obmejnimi odnosi.
»Imamo arhiv dopisov, ki smo jih poslati odgovornim italijanskim krogom, Raiu, ministrstvu, ustanovam, deželni upravi in prav toliko načelnih zagotoMl o intere su za usodo TV Kopra, katerim pa ni sledilo nobeno konkretno dejanje. Na slovenski strani je podobno, morda še nekoliko slabše: pri RTV Sloveniji so nam februarja lani zelo jasno povedati, da z nami ne nameravajo veC sodelovati, da bo Rai uredila prenos TV Kopra in TV Slovenije, pa tudi Radia Koper, ki smo ga mi oddajati v Venetu. Na tistem sestanku si je samo takratnji direktor Radia Koper, Iztok Jelačin upal osporavati trditvi generalnega direktorja Petana:‘Ko bodo ugaslih Pontecov UKV pretvornik Radia Koper v Venetu, bo konec, ker ne bo Rai nikoli prižgala svojega oddajnika za naš radio', pa ga je Petan utišal.«
Generalni direktor RTV Slovenije Žarko Petan je včeraj povedal, da ne bo dal izjav, ker za to ni pristojen. Kaže pa, da ste z njim imeti velike probleme.
»Ko je nastopil prejšnji generalni direktor dr. Jerov-sek smo imeli tudi z njim velike probleme, o nas je bil pristransko ali vsekakor negativno informiran. Vendar je to bil resen človek in je k našim odnosom pristopil resno in sicer na edni podlagi, ki velja med partnerji: na podlagi veljavnih podpisanih obveznosti. Takrat smo se več mesecev pogajati in pregledali vse odnose za na-
zaj, do zadnje pičice in to je bilo res zahtevno delo. Na koncu so ugotovili, da je Ponteco spoštoval vse pogodbe, da se v interesu RTV-ja in ob spoštovanju italijanskih zakonov ukvarja s prenosom RTV-jevih signalov in smo se zato sporazumeti za nadaljnje delovanje, pa Čeprav v spremenjeni oblika mešanega podjetja. Februarja 1992 smo celo podpisali, da bomo ustanovili novo podjetje Val, ki bo prevzelo Pontecove frekvence, in da bo to mešano podjetje, v katerem bo tudi RTV Slovenija in še drug zamejski partner, ki bi bolj odgovarjal recimo tako političnim okusom vodstva RTV. Novo vodstvo RTV pa se je požvižgalo na vse sporazume, na vsak pogodbeni odnos in pristopilo do nas samo z natolcevanjem in pravim javnim linčem, kar je privedlo do sedanjega stanja. Mi smo biti zato, da se problemi rešijo, vendar je za sodelovanje treba, da sta vsaj dva.«
Zakaj je po vašem mnenju vodstvo RTV-ja tako nasprotuje Pontecu?
»Tehničnih razlogov ne vidim, ker ni bilo nobenih pravnih, ekonomskih ati tehničnih vprašanj, ki bi se jih ne dalo rešiti. Ne, pravi razlogi so drugačni, politični.«
Morda to pomeni, da je kdo v Ljubljani sklenil - ker je Ponteco Saitijevo podjetje - da raje nič, kot s Saftijem?
»Najbrž je prav tako. Ali pa je jih ne zanima prisotnost v zamejstvu, kar bi bilo še slabše. Veste, to kar pravijo, da bo RTV gledanost v Trstu zagotovila tudi s povečano močjo oddajanja z Nanosa in z Belega Križa, je neresno. Ce ne vidiš tv oddajnika, ne sprejemaš tv programa: to je najenostavnejše pravilo televizijskega oddajanja in prav zaradi tega, pa tudi ker so vse antene sprejemnikov pri nas obrnjene tja, kjer so vsi oddajniki, smo v Trstu morali postaviti na začetku prejšnjega desetletja pretvornike pri Ferlu-gih in v Camporah. 2e res, da je gospod Lombergar predlanskim v intervjuju za Primorski dnevnik povedal, da si v zamejstvu ne znamo postavljati anten...«
Kaj pa možnost, da bi Rai prenašala ta dva televizijska programa iz Slovenije, vsaj na obmejnem pasu?
»To bi bilo zelo lepo, vendar ni odvisno od Raia, pač pa od vlade, od države, od veljavnih zakonskih predpisov, ki jih bo treba spremeniti, za kar bo treba specifična politična volja, sredstva, zakoni in birokratska dovoljenja; vsega tega pa ne bo od danes do jutri. Za slovenski Raiev program smo čakali ob februarja 1975... Kdor pravi, da je taka rešitev tik pred zdajci, preprosto zavaja ljudi zato, da prikrije svoje odgovornosti. Ta odgovornost pa je velika, ker je edino pravo dejstvo, da TV Kopra pri nas in v Benečiji ni več in da Slovenije 1 ne bo več Cez mesec dni. Vse drugo je, milo rečeno, zavajanje.«
Ponteco se zdaj nahaja v tako dramatičnih ekonom-
skih težavah, da mora likvidirati svoje premoženje zato, da plača dolgove, vključno z dolgovi do Raia. Zakaj sploh ti dolgovi in zakaj do Raia?
»Stopiti je treba nazaj, do same ustanovitve Ponteca v začetku 80-ih let, ki ni nastal kot naša finančna špekulacija, pač pa na izrecno zahtevo RTV, takrat še RTV Ljubljana, ko je TV Koper bil že prvič na tem, da umre, ker so ga iz Italije izrinile zasebne televizije in je bilo treba v Italiji realizirati verigo pretvornikov. Takrat je bilo domenjeno, da bo Safti ustanovila podjetje za prenos signala in za zbiranje reklame v Italiji in da bo RTV cim-prej pristopila v Ponteco, ki bo postalo mešano podejtje. Mi smo Ponteco ustanoviti in nositi vsa bremena, njih pa ni bilo zraven. Ob ustanovitvi podjetja smo se za realizacijo projekta zadolžiti pri RTV-ju za približno 650 milijonov tir, za 3 milijarde lir pa pri Raiu. Ljubljani smo v nekaj letih vrnili celotni dolg, Rai nam je nekakrat podaljšal izplačila, vrnili smo skoraj polovico dolga, danes pa mora Ponteco likvidirati svoje premoženje, da lahko izplača preostali del. Je velika nevarnost, da bodo morali lastniki tudi kriti izgubo. V letih sodelovanja s koprsko televizijo bi moral Rai zagotovil toliko reklame, da bi se dolg amortiziral oz. vračal. To se ni zgodilo in zato je bilo tisto sodelovanje prekinjeno. Potem je nastopilo obdobje sodelovanja s Finivestom, biti smo na poti, da izplačamo vse dolgove in predvsem, da zagotovimo realno visoke dohodke za vse partnerje, za nas, za TV Koper, predvsem pa za RTV: ni več skrivnost, da bi RTV-ju pripadalo v petih letih najmanj 32 milijar d takratnjih lir Čistega zagotovljenega reklamnega dohodka. Pa je RTV prekinila sodelovanje z odvzemom evrovizijskih programov koprski televiziji!«
Kaj pa bo zdaj, Jxrmo zares tudi brezTjubljanske televizije’, kot ji pravimo pri nas?
»Ce se vodstvo RTV ne premisli in poišče primemo obliko odnosa s Pontecom -in mi smo jim že stokrat povedali, da smo pripravljeni na sodelovanje pod vsakim pametnim pogojem, tudi da jim odstopimo družbo. Tako bi lahko prekiniti likvidacijo in bi vsi skupaj ali oni sami ali kdo drug prevzel prenos TV Slovenije, potem tega programa v Trstu in Benečiji čez mesec dni ne bo več, vsaj dokler ne bodo našli nove rešitve z Raiem, če je bodo sploh kdaj našli, saj smo za slovenski program čakali polnih 20 let. Kdor pa nas tolaži, da ga bomo videli signal z Nanosa, se šali ali se laže. Laži sem slišal že zelo veliko, kot na primer tisto, da je Ponteco zahteval ogromne vsote, ko pa za vzdrževanje pretvornikov je zadosti nekaj milijonov lir. To bi bilo res, če ne upoštevate vseh stroškov: samo koncesija za oddajanje v Furlaniji - Julijski krajini je bremenila Ponteco za 120 milijonov tir
letno. Skupno je bilo na Pontecu približno 500 milijonov tir stroškov, da smo lahko krili obmejni pas. Se vam to zdi pretirano velika vsota za približno 15 oddajnikov? Točno to je bil strošek zadnjih let Ponteca, za kar pa nismo imeti nobenega finančnega kritja.«
Zakaj pa ste potem sploh vztrajali?
»Upali smo, da bomo dobiti ekonomskega partnerja za TV Koper - to nam je med drugim tudi pismeno naročil prejšnji v.d. generalnega direktorja Peter Mori. Tak partner bi lahko tudi zamenjal Ponteco. Upali smo tudi, da bo RTV Slovenija spoznala pomembnost prenosa v zamejstvu, pa ga očitno ni. Je pa še en razlog, zakaj je Ponteco vztrajal: ker smo se zavedali, kaj bi pomenilo, da Slovenci izgubimo signal slovenske matične televizije, ki je 20 minut slovenskega Raievega programa ne bo nadomestilo; med drugim tega programa ne bo v Benečiji, kjer so naši pretvorniki prenašali slovensko tv. Skoda, velika škoda...«
Kaj pa za TV Koper, zakaj je propadla zamisel o manjšinskem kanalu, na katerem bi oddajali koprske italijanske in slovenske programe, slovenski Raiev spored, furlanske oddaje, jutri morda tudi nemške? Govor je bil celo o prispevkih Evropske zveze v ta namen iz programa Phare.
»Ker očitno niso vsi za sodelovanje, niso vsi za odprtost, niso vsi za projekte, v katerih so manjšine subjekt, morda jih bolj zanima oblast, pa čeprav na še tako omejenem področju, kot pa sodelovanje v širšem okviru. Tudi za Koprsko televizijo nam je žal, te dni smo videti reakcije politikov in predvsem ljudi, ki jim je zmanjkala'stara’ koprska televizija. Vendar si ne očitamo ničesar, ker smo narediti vse, kar smo morati, kar smo mogli in tudi več: brez uspeha smo iskali ekonomske partnerje, brez uspeha smo nastopili tudi pri sami italijanski manjšini in pri italijanskem zunanjem ministrstvu, naj oni na nek način prevzamejo Ponteco in zagotovijo prisotnost TV Koper tostran meje, vse pa je bilo zaman. In ni bil problem cene, ponujali smo jim Ponteco brez nobenega dobička, takorekoC zastonj...«
Dr. Peloza se očitno zelo slabo počuti kot likvidator, raje bi bil Se naprej predsednik podjetja, ki je imelo svoj smisel, ne samo na gospodarskem področju, ampak tudi z družbenega in kulturnega vidika
»Seveda, mi je žal da Ponteca in televizij iz Slovenije ne bo več. Nekaj pa me tolaži: nismo mi krivi, če se je končalo tako nesrečno.«
Kdo pa je kriv?
»Skrbno preglejte vse dogajanje zadnjih let, pa vam bo jasno, da te kaše nismo skuhali v Ul. Trento 15, da so kuharji nekje drugje. Hočeš - nočeš pa bodo morati to kašo pojesti vsi naši ljudje.« (SP)
_ TIRANA / SREČANJE VIDEMSKEGA IN KOPRSKEGA ŽKOFA
Dolžnosti Cerkve do ljudi ob meji
Srečanje med škofoma Baffistijem in Pirihom je pripravila Goska skupnost Terske doline
Alk I?ANA - Videmski nadškof vberto Battisti je ponovno izpo-tavil težave, s katerimi se srečuje-10 ljudje ob meji. Potem ko je na te j^obleme opozoril med božičho Polnočnico v vasici Matajur, je to ’°ril na srečanju s koprskim ško-orn Metodom Pirihom v Tipani.
Videmski cerkveni dostojan-^ venik je ugotovil, da v Terskih Ninah živi narod, ki trpi, a noče j Nreti. V teh krajih pa umira kul-j a, ki je tesno povezana z vero J z ljudmi. Žalostno je, da itali-J^tiska država, ki se v ustavnih na-ehh zavzema za jezikovne manj-:J1®’ tega ne uresničuje z dejanji dopušča, da slovenski besedi ni j®potovljeno tisto dostojanstvo, ki
. Srečanje Battistija in Piriha (na Nografiji) v Tipani, ki ga je pri-Pravfia Gorska skupnost za Terske
doli;
Ue, je želelo biti izraz solidar-
s tamkajšnjim prebival-
Tosti
®lv°ni, z vsemi tistimi, ki se dan a dnem trudijo, da bi narodna tiecificnost doline ostala nespremenjena in da bi se ohranil slo-’tski značaj tega območja.
Apel je bil naslovljen predvsem v° dikom in vsem tistim, ki držijo r°ki družbene vajeti. Potrebno
je, da se tem krajem zagotovi ekonomska rast in da se krajevnemu prebivalstvu nudi pogoje za normalno življenje. Brez takšnega izhodišča si je težko zamisliti tudi kulturnega in družbenega razvoja Terske doline.
Tudi na obmejni Cerkvi stoji
naloga, da se maksimalno potrudi in soustvari pogoje, da bo obmejno področje imelo perspektive za razvoj in vsesplošno rast.
Koprski škof Metod Pirih, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za Slovence po svetu, je ugotovil, da povsod po svetu, kjer se je srečal z beneškimi emigranti, je začutil njihovo močno navezanost na domaCe kraje, posebno pa na domači jezik.
Na srečanju v Tipani sta se italijanska in slovenska beseda prepletali in dopolnjevali, ne da bi to koga motilo in da bi bilo to komu v oviro. To je prišlo do izraza tudi v nagovorih domačega župnika Renza Calligara, predsednika Gorske skupnost Armanda Noacca in senatorja Pietra Fontaninija, ki je ugotovil, da iz rimskega parlamenta ne prinaša pozdrave, marveč opravičilo, ker ni bilo ničesar storjeno v podporo terskega prebivalstva in sploh problematike Slovencev na Videmskem. Senator Severne lige je dodal, da tečejo priprave, da bi skupaj s senatorjem Darkom Bratino v kratkem predstavili zakonski osnutek za zaščito slovenske manjšine.
Rudi Pavšič
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE
ŠOLSTVO / OB LETOŠNJEM VPISU
Danes skupščina naših šolnikov
Pogovor s tajnico Sindikata Živko Marc
»Trgovska« v iskanju izgubljenih dijakov
Ravnatelj Ivan Černič o vzrokih za skromni vpis
Slovenski Solniki se bodo danes dopoldne zbrali v Prosvetnem domu na Opčinah na 36. rednem obenem zboru Sindikata slovenske Sole. Pred skupščino smo se pogovorili s tajnico Sindikata Živko Marc.
S katerimi vprašanji se je v zadnjem letu ukvarjal Sindikat slovenske Sole?
Prvi tajnik Pavel Cok se je lotil vprašanja delovne pogodbe in uspelo mu je vključiti nase zahteve v program enotnih Šolskih sindikatov. Na žalost nas je prezgodaj zapustil. Poleg tega je tudi navezal tesnejše stike z enotnimi sindikati, ki pa so po njegovi smrti zastali. Lani je v okviru predloga o Šolski avtonomiji tekla tudi akcija za avtonomijo slovenske Sole.
Kaj predvidevajo nova določila o šolski avtonomiji?
Sedaj nič, ker je zaradi vladnih kriz in menjav vse zastalo. Vsak šolski zavod bi moral postati avtonomen, samostojen, tako kot se nekako že dogaja na poklicnih in trgovskih zavodih. Vsak zavod naj bi upravljal svoj denar, a kaj ko oblasti vse bolj varčujejo s prispevki...
Kakšne predloge je iznesel Sindikat za avtonomijo slovenskih Sol?
Nameravali smo izkoristiti ta trenutek, da bi dosegli tisto, za kar se borimo že 40 let: avtonomno upravljanje in vodenje naših šol.
Kako?
S slovenskim deželnim intendantom, z avtonomnimi zbornimi organi, s katerimi bi lahko
Zivka Marc
potrdili samostojnost naših šol.«
Katera konkretna vprašanja pa se sedaj zastavljajo Sindikatu?
Prvo je takorekoC življenjsko: ohranitev letnega sindikalnega dopusta. V predzadnjem finančnem zakonu so bili vneseni nekateri popravki glede letnih sindikalnih dopustov. Po tistih normah bi izgubili sindikalne predstavnike. Decembra smo se o tem pogovarjali na ministrstvu za šolstvo, kjer so nase predloge sprejeli z razumevanjem. Vse te zadeve pa ureja ministrstvo za javne uprave. ■
Druga vprašanja?
Kaže, da bomo jeseni dobili slovenske jasli v Trstu. To bo pomembna pridobitev, za kar si je Sindikat prizadeval že vrsto let.
Kaj pa izobraževanje
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotos&vek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT. ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRLEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
šolnikov?
Sindikat se zaveda, da je izobraževanje v slovenskem jeziku eno ključnih vprašanj, ki zadevajo naše šolnike. Zato smo zahtevali, naj jim italijanske oblasti omogočijo tako izobraževanje. Dogaja pa se prav obratno: Italija je spet kršila dvostranske dogovore o štipendiranju slovenskih Solnikov, medtem ko jih Slovenija dosledno izvaja. Se več: februarja je z objavo v Uradnem listu enostransko 'prekinila veljavnost sporazuma o medsebojnem priznavanju univerzitetnih diplom.
Eno od vprašanj, ki jih šolsko skrbništvo ciklično zastavlja slovenskim šolam, je racionalizacija šolske mreže. Kako se ga je lotil Sindikat?
Lani je enotni šolski odbor poveril Sloriju, naj pripravi raziskavo, da bi nato na podlagi konkretnih podatkov poiskali najboljše rešitve.
Na letošnjem občnem zboru volitve niso predvidene. Boste Vi še naprej ostali na čelu Sindikata?
Jaz sem drugi tajnik. To funkcijo predvideva naš pravilnik. Po smrti Pavla Čoka sem dejansko prevzela vodilno vlogo. Mislim, da bo moral sedaj izvršni odbor izvoliti novega prvega tajnika.
Bi ga lahko izvršni odbor že prej izvolil?
Jeseni sta nastopili sindikalno delo dve Solnici. Bili sta novinki, zato smo počakali, da si nabereta potrebne izkušnje. Zato nismo določili vseh vlog. Sedaj bo to potrebno.
Pogovor zapisal M.K
Iz podatkov o vpisih na slovenske višje srednje Sole, ki smo jih objavili pretekli teden, sta-izstopali dve Številki: 63 - vpis na znanstveni licej, in 12 -vpis na trgovski tehnični zavod. O obilnem vpisu na znanstveni licej smo že poročali, tokrat je na vrsti »trgovska.«
Iz priloženega grafičnega prikaza je zgovorno razvidno, kako strmo navzdol se je spustila Črta vpisanih na trgovski tehnični zavod Žige Zoisa v zadnjih osmih letih: v prihodnjem šolskem letu bo obiskovalo Solo kar 210 dijakov manj kot v šolskem letu 1988/89! Podobno se je redčil tudi vpis v prve razrede:
1988/89	88
1989/90	66
1990/91	60
1991/92	59
1992/93	46
1993/94	34
1994/95	30
1995/96	12
»Vzrokov	za tako kr-
Cenje števila vpisanih je več,« je zaCel analizo o tem količinskem debaclu ravnatelj Ivan Černič. »Povpraševanje po zaposlovanju se je v Trstu in okolici precej spremenilo po začetku vojne v nekdanji Jugoslaviji. Pred desetimi leti je 80 odstotkov naših maturantov brez večjih težav dobilo službo takoj po maturi. Za maturante sorodnih italijanskih Sol se je dogajalo prav nasprotno: 20 odstotkov se jih je zapo-slilo, 80 jih je moralo dalj Časa Čakati na zaposlitev. Kriza pri zaposlovanju je "popeljala" dijake na druge Sole.«
»Drugi vzrok gre iskati v tako imenovanih prijateljstvih. Na nižjih srednjih šo-
VPRAŠANJE LASTNINE
Nikogar ne bodo izgnali iz občinskih stanovanj
Na včerajšnjem sestanku posebne komisije za prodajo nepremičnin v občinski lasti so obravnavali predlog, za katerega se zavzema večina (LS, DSL, Zavezništvo za Trst in PRI) in po katerem naj bi odstopili le golo lastnino teh nepremičnin. Občina bi si v tem primeru obdržala užitninsko pravico in bi stanovanja dala v najem sedanjim koristnikom, ki bi v njih lahko ostali največ 30 let (toliko namreč lahko znaša užit-ninska pravica za pravne osebe).
Po tem predlogu, pravijo v tiskovnem sporočilu Andrej Berdon (Zavezništvo za Trst - SSk), Igor Dolenc (DSL) in VValter Godina (LS), bi stanovalcem zagotovili določen mir in gotovost. Komisija namreč išče rešitev, ki bi z ene strani zaščitila najemnike, z druge pa bi sedanji lastnik (torej Občina) lahko izkupiček od prodaje dodelil za druge
javne koristi. Vsekakor je Občina proučila možnost, da bi stanovalcem nudila predpravico pri morebitnem nakupu. Zaenkrat pa niso sprejeli nobene dokončne odločitve.
Velja povedati, da se te dni o vprašanju oobcin-skih stanovanj na dolgo in široko piše in govori, mar-sikdno je neutemeljeno zagnal vik in krik, da bodo ljudi spravili na cesto in podobno. Časopisje je objavilo tudi imena občinskih stanovalcev. Prav v zvezi s tem sta se oglasila predsednik omenjene komisije Berdon in odbornik Grioni, ki zavračata objavo osebnih podatkov stanovalcev, kot na primer letnico rojstva. Poleg tega so v seznamu vsi, ki prebivajo v nekaterih poslopjih, v katerih pa ima Občina eno samo stanovanje. Tako Berdon kot Grioni zagotavljata, da občinska uprava Se zdaleč nima namena, da bi koga izgnala.
375-r
Vpisi na Trgovski-tehnični zavod
----r Z Zoisa
v zadnjih
ooR	15 letih'
350- -
325-
275 —
225 \
200-
125\________________H__________________________________[■..	.[__________[-
S0L 1981	1982	1983	1984	1985	1986	1987	1988	1989	1990	1991	1992	1993	1994
LET01982	1983	1984	1985	1986	1987	1988	1989	1990	1991	1992	1993	1994	1995
lab se formirajo prijateljstva. Kamor se vpiše vodilni, tja gredo navadno tudi ostali. Vem za primer dijakinje, ki se ni vpisala na oddelek za geometre, ker se je zbala, da bi ostala sama. NekoC prijateljstva niso odigrala tako pomembne vloge, ker so imeh pri izbiri višje srednje šole tudi starši pomembno besedo,« je obrazložil ravnatelj.
Kot tretji vzrok je Cemic omenil »modo«. Dogodi se, da je eno leto v modi vpis na eno Solo, naslednje pa na drugo. Opozoril pa je Se na eno plat: informiranje med dijaki. »Dijaki se med seboj menijo. Slišal sem, da imajo "trgovsko" za zelo zahtevno Solo. Vedo, da imamo na naši šoli najmanj po 6 ur pouka dnevno, medtem ko je na nekaterih drugih šolah šolski umik manj nasičen. Vse to lahko pogojuje izbiro.«
Ravnatelj Černič je
podčrtal povezanost njegovega zavoda s svetom dela. »Že leta 1976 smo v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem kot prva šola na Tržaškem vpeljah poletno delavno prakso. Dijaki 3. in 4. razredov so na praksi dobili dragocene izkušnje, podjetja so marljivejše po maturi tudi zaposlila. Dogajalo se je, da so tudi ita-lijanska podjetja povpraševala po pridnejših dijakih: delodajalci so jih evidentirah za kasnejšo zaposlitev.«
V prihodnjem Šolskem letu bo - prvič po mnogih letih - deloval na merkan-tilni smeri le en prvi razred. V šolskem letu 1988/89 je Sola »premogla« štiri prve in prav toliko drugih razredov.
Zmanjšanje števila razredov bo verjetno vplivalo tudi na skrčenje delovnih mest. »Dve ah tri stčlice bodo okrnjene, profesorska
UČITELJSKI NATEČAJ
Seznam kandidatk, ki so opravile pisni del natečaja
Na oglasni deski tržaškega šolskega skrbništva je razobešen seznam kandidatk, ki so uspešno opravile pisni preizkus učiteljskega natečaja. K ustnemu izpitu so bile pripuščene: Ivana Ban, Caterina Quk, Arianna Corossez, Alenka Dobrila, Neva Doles, Arianna Foraus, Katja Fo-
schini, Lučka Križmandč, Suzana Kukman, Lara Lupine, Romina Maver, An-na Palcich, Adriana Per-tot, Tatiana Pertot, Nadia Pischianz, Patrizia Prodan, Monica Rudez, Martina Rustia, Nataša Sedmak in Martina Svetlič. Ustni izpiti se bodo začeli 18. aprila letos.
Nizka udeležba volitev na univerzi
Studenti tržaške univerze so izvolili svoje predstavnike v akademski senat. Udeležba na volitvah je bila zelo skromna, pičlih 5,58 odstotka. Volilo je namreč le 1.310 od skupnih 23.459 volilnih upravičencev. Polovico od osmih razpoložljivih mest si je zagotovila Levičarska lista, ki je prejela 545 glasov ali 42,5 odstotka. Na tej listi so bili izvoljeni Francesca Santini, Andrea Nannin, Fabiola Bellese in Emanuele Zaia.
Lista CORASU bo imela v akademskem senatu tri predstavnike. Izvolila jih je s 521 glasovi (ali 40,7 odstotka). Izvoljeni so bili Giorgio Micoli, Luca Pre-sot in gianclaudio Trovato. Desničarska lista FUAN-Destra giovane je prejela 214 glasov ali 16,7 odstotka in je izvolila enega predstavnika, Davideja Ferma.
zasedba pa bi ne smela bih bistveno drugačna. Nekateri profesorji ne bodo PaC poučevali izključno na trgovskem zavodu,« je menil ravnatelj.
Na znanstvenem liceju beležijo letos visok vpis predvsem na jezikovno smer. To je že kar paradoksalno, če pomislimo, da je prav trgovska Sola v preteklosti zagovarjala pouk dveh tujih jezikov in to tudi praktično izvajala. »Nekateri morda letos niso izbrah najboljše: na naši soli poteka pouk tehničnih predmetov, kot so trgovinstvo, računovodstvo, pravo m ekonomija, ob njih pa se pouk svetovnega jezika, an gleSCine, in nemščine, ki se uveljavlja predvsem v vzhodni Evropi,« je razloZU
ravnatelj Cemic.
Lani je skušala Sola p0" pestrih šolsko ponudbo z uvedbo eksperimentalne
pravno-gospodarsko
podjetniške smeri. Poskus zaenkrat ni uspel. Ministr stvo je prvotno že odobrilo eksperimentalno smer, z3
tem pa se je zataknilo, ker
naj bi predmetnik predvi deval preveč učnih ur. Decembra je Solo obiskal nu
nistrski nadzornik Moro,
pa je izrekel povoljn mnenje o prvotnem eksp®j rimentalnem nadtu. ye se na šolo vpisalo večje s e-vilo dijakov, bi imela 50 lepe možnosti za uvedbo
DOLINA / ŠTIRI STRANKE KONČNO DOSEGLE POLITIČNI SPORAZUM
NEGODOVANJE ŽELEZARJEV
Pangerc županski kandidat demokratičnega zavezništva
Volilni simbol bo najbrž odprta meja v Parku doline Glinščice
Skedenj čaka, kam pa plove Tržaški Uoyd?
Ministru se sumljivo mudi
Boris Pangerc je županski kandidat dolinskega volilnega zavezništva, ki se sklicuje na dosedanjo napredno in demokratično občinsko Upravo. Volilni sporazum so v sredo ponoči podpisali krajevni zastopniki Komunistične prenove, DSL, Slovenske skupnosti in Demokratičnega foruma (bivši socialisti). Pangerc, šolnik in kulturnik, ki je doma iz Doline, bo načeloval enotni volilni listi, ki se bo najbrž predstavila z dvojezičnim simbolom odprte meje v Parku doline Glinščice.
Pogajanja so, kot znano, spremljale 'raznovrstne težave, ki so jih na koncu štiri stranke vendarle uspešno premostile. Stranke stare in nove koalicije so se okvirno sporazumele tudi o kandidatni listi za občinski svet. DSL naj bi zbrala Pet kandidatov, Forum štiri, po tri Komunistična prenova in SSk, enega kandidata naj bi prispeval krajevni odbor Monte d’Oro (Brdo-Dolga krona). V primeru Pangerče-ve zmage bi občinski odbor sestavljali Aldo Stefančič in Damjan Kažem (°ba SSk), Milem Lovriha (DSL) in Dario Brajnik (SKP). Stefančič naj bi bil izvoljen za podžupana. O imenih in o progra-nru bodo razpravljali v Prihodnjih dneh. Prvi sestanek med koalicijskimi zavezniki in županskim kandidatom bo že drevi.
Vest o podpisu sporazuma so koalicijski zavezniki sporočili s kratkim tiskovnim sporočilom, v katerem tudi napovedujejo nocojšnjo
Boris Pangerc
srečanje s Pangercem. Rok za predložitev kandidatnih list zapade v sredo, 29.3. opoldne. Vzporedno s seznamom kandidatov bodo morale posamezne volilne liste predložiti tudi svoje volilne programe.
Dela sredinega odločilnega sestanka so se udeležili tudi predstavniki podpisnikov »Gibanja civilne družbe«, ki so od vsega začetka pozorno spremljali pogovore in se tudi zavzemali za oblikovanje demokratičnega zavezništva. Gibanje pa ne bo direktno sodelovalo na aprilskih volitvah, predlagalo pa je ustanovitev neke vrste »odbora modrecev« za boljše sodelovanje med občani in upravo. Potek pogovorov in volilni sporazum bo gibanje ocenilo nocoj, skupno z županskim kandidatom, ki je tudi med podpisniki dokumenta »Gibanja civilne družbe«.
Dolina: Renato Schettini na čelu Kartela svoboščin
Renato Schettini (Krščansko-de-mokratski center) bo v Dolini županski kandidat Kartela svoboščin, ki, poleg KDC, združuje še Finijevo Nacionalno zavezništvo in »Forza Italia«. Umberto Ercolessi (FI) je kandidat desnice v zgoniški občini, v repentabrski občini pa se bo za župansko mesto na listi Kartela svoboščin potegoval Franco Guerra (Fi-nijeva stranka).
Schettini je bivši demokristjan, ki je nato pristopil v KDC ter je trenutno dolinski občinski svetovalec. Na listi dolinskega Kartela je tudi njegov somišljenik Giulio Mazzarino, med kandidati za občinski svet so tudi Fabiana Zonca, Antonio Cin-quepalmi, Ariella Clarich Masi in Nivea Cerkvenic.
Občinski svetovalec Ljudske
stranke Roberto Raffaele pa bo morda vodil tretjo (sredinsko listo), ki jo snuje skupno z Alessandrom Capuz-zom (Zelena alternativna lista) in s Severno ligo. Raffaele je vsekakor zelo kritičen do sporazuma med SKP, DSL, DF in SSk, »saj v Dolini realno tvegamo, da se bomo razbili na dva dela, na stranko Slovencev in na stranko Italijanov, kar je v popolnem nasprotju s tradicijo in s stvarnostjo dolinske občine«.
Kritične pomisleke nad sredinim sporazumom ima tudi Paolo Gher-sina (Zelena lista). Pangerčeva kandidatura se mu sicer zdi dobra in primerna, je pa prepričan, da so vsa pogajanja potekala »pod kvarnim vplivom strank in predvsem starih ter preživelih političnih prijemov«.
		
1—	PO NEURADNIH VESTEH	—1
Redarji z novimi nalogami?
SKP: Občina hoče, da bi nadzorovali poulične prodajalce
Tržaška občinska uprava namerava izkoristiti mestne redarje tudi proti pouličnim prodajalcem, ki v veliki večini prihajajo iz nerazvitih afriških držav. Na to sta opozorila načelnik Stranke komunistične prenove v deželnem svetu Fausto Monfalcon in njegov somišljenik v mestni skupščini Jacopo Venier. Oba sta včeraj predložila svetovalski vprašanji. Prvi predsednici Dežele Alessandri Guer-ri, Venier pa županu Riccardu Illyju.
Zastopnika SKP pravita, da je mestna uprava - ki tega ni potrdila - na tem, da poklicno usposobi redarje tudi proti pouličnim prodajalcem. To službo naj bi redarji opravljali izven delovnega umika, torej v nadurah, nadzorovali pa naj bi zlasti strogo mestno središče, kjer so pred kratkim krajevni trgovci zelo ostro
nastopili proti pouličnim prodajalcem. Venier in Monfalcon pravita, da bi se s tem v Trstu ustvarile prave izvidnice za preganjanje tujcev in priseljencem iz držav Tretjega oziroma Četrtega sveta.
Predstavnika Komunistične prenove v tiskovnih notah izražata upanje, da gre le za zamisel oziroma za predlog, ki ga Illyjeva občinska uprava sploh ne bo vzela resno v pretres. Ge pa bi mestni redarji res dobili te »nove delovne pristojnosti« - dodajata še Venier in Monfalcon -bi bilo to v kričečem nasprotju s podobo strpnega in gostoljubnega Trsta, za katero se sedanja uprava vseskozi upravičeno zavzema. Predvsem svetovalec Venier zahteva takojšnja pojasnila oziroma odgovor na svetovalsko vprašanje.
Damiani potrjen za predsednika Stalnega gledališča FJK
Pri Stalnem gledališču UK so obnovili upravni svet, ki bo vodil ustanovo v naslednjem triletnem (nandatu. Za predsednika J® bil potrjen tržaški Podžupan in občinski odbornik za kulturo Roberto Damiani, medtem ko so Prvič izvolili tudi podpredsednika. To novo dolžnost bo opravljal oeželni svetovalec Clau-oio Cudin, ki je že bil odbornik za kulturo pri por-denonski občinski upravi.
Upravni svet Stalnega §fedališča FJK bo številčnejši kot doslej, ob pred-sedniku in podpredsed-niku ga bodo sestavljali
Guido Botteri (bivši direktor deželnega se-oeža RAi), Rodolfo Casti-Shone (direktor deželne Sfedaliske ustanove), ergio Chiarotto (pred-Sednik pordenonske Pok-rajine), Lorenzo Jorio (su-Perintendant gledališča f,ercfi) in Rossana Poletti j vša tržaška občinska °dbomica).
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Predaslovilev monografije o »slovenskem« Dunaju
Slovenstvo na Dunaju: značilnosti in zgodovinsko pot tega pojava beleži ugledna monografija, bogato opremljena s fotografijami, ki jo je pred nedavnim z naslovom Slovenski Dunaj izdala Mohorjeva založba v Celovcu. O njen so na sinočnji predstavitvi v prostorih Tržaške knjigarne spregovorili avtor knjige Drago Medved in urednik Anton Levstek. Monografija prinaša fotografske posnetke Marijana Paternostra, uvodno besedo župana in deželnega glavarja mesta Dunaj Helmuta Zilka, predgovor Matjaža Kmecla. Avtorjev pristop je v obsežnem besedilu koristen in obenem prijeten, saj se ne omejuje na zgodovinske podatke, temveč podaja tudi anekdote o dunajskem življenju. Knjiga je torej primerna za dragoceno darilo, pa tudi za priročniško rabo. (dam)
REŠEVALCI PRIŠLI PREPOZNO
Strupeni ogljikov monoksid znova terjal človeško žrtev
Zastrupitev z ogljikovim monoksidom je spet terjala človeško žrtev, ki jih tudi v tej zimi kljub opozorilom k previdnosti ni manjkalo. V prvem nadstropju poslopja v Ul. Bison 1 so namreč včeraj zjutraj našli mrtvega 63-letnega Guida Rosado. Ko ga dalj časa ni bilo na spregled, se je namreč neka soseda obrnila do osebja Rdečega križa, ki pa mu ni moglo več pomagati. Prišli so tudi gasilci in patrulja letečega oddelka tržaške kvesture.
Priletni rosada je živel sam in po prvih izsledkih kaže, da je umrl že pred nekaj dnevi. V stanovanju je bila peč na plin metan, bila je prižgana, okna pa so bila hermetično zaprta. Kisika je bilo torej malo, a prostori so se zasičili z ogljikovim monoksidom. Na kraju nezgode je bil tudi sodni zdravnik F. Co-stantinides.
Nedavno so se podob-
Guido Rosada
ni nesreči izognili le za las: mati in hči se dejansko morata zahvaliti mački - ogljikov monoksid je namreč težji od zraka in zato je mačka kmalu poginila, kar je ženski opozorilo na nevarnost.
Ge bo prišlo v naslednjih dneh do kakšnega zapleta, ki bi kazal, da do 23. aprila še ne bomo dokončno zvedeli, kdo in pod kakšnimi pogoji bo odkupil železarno pod Skednjem, bodo delavci že prihodnji teden ponovno naskočili mestno središče in z demonstracijami ohromili promet.
V pokrajinskih tajništvih kovinarskih sindikatov FIOM (CGIL), FIM (CISL) in UILM, še posebno pa znotraj tovarniškega sveta AFS, vlada hudo razburjenje. Najprej so se med Palačo Chigi ter palačama tukajšnje mestne in deželne vlade širile govorice, da bo ves postopek za privatizacijo tovarne nared pred koncem januarja, zdaj pa se bližamo koncu marca, a gotovosti še nobene. Na ministrstvu za delo se je včeraj dopoldne resda začel sestanek med pravnimi zastopniki sindikatov in državnimi funkcionarji, da bi razčistili kočljive probleme v zvezi z odpravnino za železarje, ki so se upokojili, in z režimom tako imenovane mobilnosti za tiste, ki čakajo na nov razmah obrata, vendar zadeva ni tako enostavna; prvič zaradi tega ne, ker gre za obravnavo zapletenih birokratskih določil, ki jih je mogoče
različno tolmačiti, in drugič, ker vprašanje, če in kdo bo prevzel železarno, ni odvisno od teh pogajanj.
Kolikor toliko spodbudna je edinole napoved izrednih komisarjev AFS Giampaola de Ferre, Franca Asquinija in Pina Fan-chiottija, da bodo prejeli 7. aprila končni rezultat ekspertiz družb American Appraisal in Peat Marvvik ter ga dan pozneje predložili ministrstvu. Značilno je tudi, da je jeklar Lui-gi Lucchini najavil za 15. april predložitev svoje zadnje odkupne ponudbe, medtem ko je družba Bol-mat traderjev Bruna Bolfa in Vittoria Malacalze to storila ustno.
Če se problem železarne morda bliža rešitvi, pa to ne velja za Tržaški Lloyd, ki ga hoče minister za prevoze Giovanni Ca-ravale spojiti z genovsko plovno družbo Italia. To bi bilo naravnost absurdno, saj ima tržaško podjetje prav lepe izglede za ponoven razcvet. Proti ministrovi odločitvi so dvignili glas sindikat FILT (CGIL) in levičarji, molči pa večji del tistega Trsta, ki je poprej zaganjal tolikšen (upravičen) vik in krik proti odtujitvi Tržaškega Lloyda. Ali ni to čudno?
Drago Gašperlin
NOVICE
Uterami večer v Izoli
Združenje književnikov Primorske vabi danes ob 20. uri na literarni večer, ki bo v Izoli v srednji gostinski šoli, Ul. Prekomorskih brigad 7. Nastopili bodo književniki: Vesna Furlanič-Valentinčič, Andrej Medved, Ines Cergol-Bavčar, Darko Komac, Milojka Zižmond-Kofol, Dušan Jelinčič, Evald Flisar, Tone Pavček, Magdalena Svetina. Večer bo vodila predsednica Združenja književnikov Primorske Zora Tavčar.
Danes osemurna stavka telefonskih uslužbencev
Sindikati CGIL, CISL in UIL so oklicali za danes vsedržavno osemurno stavko uslužbencev telefonskih ustanov iz protesta proti nenehnemu krčenju delovne sile. V deželi FJK je na tem področju zaposlenih okoli 800 oseb, od tega 600 v treh največjih podjetjih SIRTI, SITE in ITE, v zadnjih treh letih pa je število zaposlenih upadlo za 30%, ne da bi prišlo medtem do kakovostnega izboljšanja telefonskih storitev. Stavka bo seveda tudi na Tržaškem.
Nerešeni problemi na vzhodnem Krasu
Tržaški občinski odbornik Pecol Cominotto je sprejel delegacijo vzhodnokraskega rajonskega sosveta, ki ga je seznanila z nekaterimi nerešenimi problemi na področju socialnih služb, kakor tudi na openskem in drugih vaških pokopališčih. Odbornik je obljubil, da se bo udeležil ene izmed prihodnjih sej tega sosveta in izčrpno odgovoril na zastavljena mu vprašanja.
Primorska poje na Opčinah
Dva tedna po otvoritvenem koncertu v Boljuncu se Primorska poje spet oglaša v naših krajih: jutri zvečer, z začetkom ob 20.30 bo mednarodna zborovska revija v Prosvetnem domu na Opčinah. Nastop bodo oblikovali MoPZ Jezero iz Doberdoba, MePZ Jože Srebrnič iz Deskel, ZPZ Karol Pahor iz Pirana, MoPZ Slavina, MePZ Mačkolje in MoPZ Provox iz Nove Gorice. V sodelovanju z ZSKD, ki je skupno z Združenjem pevskih zborov Primorske organizacijski pokrovitelj revije, bo zbore gostilo domače SKD Tabor. Koncert pa se še posebej uokvirja v niz pobud, ki jih društvo namenja zbiranju za popravilo strehe Prosvetnega doma. (dam)
V PONEDELJEK V GLEDALIŠČU MIELA
MILJE / V DOMU OSTARELIH
Koncert v spomin no Mirana Hrovatina
f
Vprašanja o njegovi smrti ostajajo še odprta
Marija Cah slavi danes stoti jubilej
Rodila se je v Boljuncu, živela nad Borštom
»Mirana ni veC, vendar njegove stvari ostajajo. Med temi je tudi glasba, ki jo je izredno ljubil. Zato sem mislila, da bomo njegov spomin najbolje počastili s koncertom.« Tako je med včerajšnjo tiskovno konferenco povedala Patri-zia Hrovatin, Miranova vdova. Koncert, ki ga bodo priredili v sodelovanju z zadrugo Bonavventura, bo v ponedeljek, 27. t.m. v gledališču Miela, sodelovali bodo Stefano Benni, Massimo Bubbola, Gino D’Eliso, Riccardo Fogli, Le Orme, Massino Priviero in Settore Out, izkupiček pa bo šel v dobrodelne namene fundaciji Luchetta, Ota, D’Angelo in Hrovatin. Potem ko se je Patrizia Hrovatin zahvalila vsem, ki so ji pomagah, je poudarila, da se ne bodo spomnih samo Mirana, temveč tudi vseh ostalih, ki so izgubih svoja življenja, da bo to trenutek razmisleka.
V imenu pokrovitelja pobude, tržaške občinske
uprave, je podžupan Roberto Damiani uvodoma naglasil solidarnost Občine s to in vsemi drugimi akcijami, s katerimi hoCejo ohraniti živ spomin na umrle operaterje informacije ter preprecih, »da gredo v pozabo vrednote, zaradi katerih smo se zbrah v njihov spomin.«
Patrizia Hrovatin je v posebnem tiskovnem sporočilu razkrila nekatere okoliščine, ki so jo očitno težile, Čeprav o njih doslej ni govorila in h katerim se ne namerava veC vračati. Ker pa žeh, da bolečina, ki jo ima v srcu, ostane samo njena in od njenega otroka, je brez vsake polemike in v upanju, da se zgodbe kot Miranova ne ponovijo, pojasnila nekatere okoliščine. Potem ko je izrazila upanje, da oblasti raziščejo Miranov umor, je pristavila, da jo teži misel, da se o drugih plateh njegove smrti ni govorilo. Miran je bil namreč prepričan, da gre v Somalijo kot na nekakšne
»počitnice« po številnih obiskih Sarajeva. Čakalo ga je le snemanje odhoda italijanskega kontingenta iz Mogadiša. Nihče mu ni omenil, da je potovanje lahko tudi nevarno - med drugim so ga organizirah v nekaj dneh, v naglici, medtem ko so vsak odhod v bivšo Jugoslavijo proučili do najmanjših podrobnosti. Miran je rad imel življenje in je bil izredno previden. Nihče sicer ne more vedeh, kaj mu je usoda namenila, vendar neka govorica, ki je prišla v javnost, zbuja dvome in pomisleke.
Miran, pravi še Patrizia Hrovatin, je Ilario Alpi spoznal v Sarajevu in mu je predlagala, da gresta v Somalijo. Nekdo je omenil možnost, da se je RAI obrnila do Mirana po odklonu snemalcev državne radiotelevizije. Ce je bilo res tako, zakaj mu tega niso povedah, zakaj ga niso obvestili? Ne samo: »Menim, da Miranu in Ilarii niso za-
gotoviti potrebnih varnostnih ukrepov, da bi lahko varno opravljala svoje delo na vojnih področjih«.
«Moj sin ima devet let,« nadaljuje Patrizia Hrovatin, »in nekega dne ga bo morda kdo vprašal, zakaj mu je umrl oCe. Ne pravim, ”kdo ga je ubil”, temveč "zakaj je umrl”. Preiskava bo morda prinesla na dan ime morilca, vendar vojna in krutosti, ki jo spremljajo, vloga obveščanja, tveganja poklica, za katerega se je odločil iz veselja in ne iz obveze, lahko samo delno upravičijo Miranovo smrt. Na vsak način ne želim, da ime mojega moža izenačijo z imenom radiotelevizijske ustanove. Miran je bil svobodnega poklica. RAI ga je vključila med preštevilne žrtve informacije, vendar je zatem v konkretnih zadevah razlikovala njegov položaj. Nihče ni Čutil dolžnosti, da bi nas obvestil o njegovi smrti (zanjo smo izvedeli preko prijateljice in samo golemu sluCaju gre pripisati, da ni v naš dom prišla s podobami med poročiti), nihče ni Čutil formalne obveze, da bi nas obiskal. Ce bo naš sin obiskoval šolo, Ce bo zra-stel brez finančnih težav, se mora zahvaliti izključno svojemu očetu in njegovemu delu.«
»Želim«, zaključuje Patrizia Hrovatin, »stvari razčistiti, tako da bo pot, ki sem jo izbrala, zapolnila tista edina prava tišina, ki jo s sinom lanom imava okrog sebe, tista tišina, ki jo je pustil Miran, ko je odšel.«
Včerajšnje tiskovne konference se ni udeležil noben novinar ne snemalec RAI, kar je zbudilo precejšnje začudenje.
Marija Cah bo slavila danes stoti rojstni dan in v miljskem Domu starostnikov, kamor se je po sili razmer umaknila pred dobrimi desetimi leti, ji bodo pripravili slavje, ki si ga bo vredno zapomniti. Domovo osebje bo oskrbelo ob treh popoldne veselico z glasbo, na omizju bo kraljevala velika torta, na sporedu bo kratek verski obred, slavljenko pa bosta ob njenem Častitljivem jubileju obiskali tudi zastopstvi miljske in dolinske občinske uprave ter jo simbolično obdarovali. Sledil bo ples. Marija se menda ne bo zavrtela, pa ne toliko zaradi teže let, saj je zdrava, rdečih lick, vedre narave in kar živahna, kolikor zaradi kakšnega kilogramcka več, ki narekuje spremljevalcem, da ji pri hoji priskočijo na pomoC.
Omenili smo dolinsko občino. Marija se-je namreč rodila 24. marca 1895 v Boljuncu, kjer je dokončala šestrazredni-co in se poleg slovenščine učila tudi nemščine. Ko ji je bilo petnajst let, se je krepko lotila domačih gospodinjskih del. Pomagala je pri krušni peci, potem pa se še pred zoro odpravljala prodajat maslene rogljiče v mesto; jahala je oslička, Ce pa drugače ni šlo, je bilo treba do Trsta kar peš s plenirjem na glavi.
Omožila se je razmeroma pozno; točnega leta se ne spominja, Čeprav je spomin v resnici ne vara, menda je imela takrat okrog 42 let. Vzela je Lojzeta Prašlja v

Marija Cah je vedra in živahna
Borštu, kamor se je seveda preselila. On je bil vdovec z dvema hčerkama iz prvega zakona, stanovala pa sta v Hrvatih št. 39 tik nad Borštom. Marija je gospodinjila, Lojze pa je delal v naftni Čistilnici Aquila pri Zavijah; pozneje je zidaril tu in tam po mestu, po upokojitvi pa je bil za cerkovnika v Borštu.
Imela sta tudi nekaj zemlje - vinograd, zlasti pa sadovnjak, ki jima je omogočal dodatni pri-služek s prodajo češpelj in breskev v mestu, kamor jih je Marija vozila z vlakom po tedanji progi Trst-Pulj. Ne samo, Marija je pri studencu ob železnici tudi prala perilo za mestno gospodo.
Slavljenka je med drugim preživela obe svetovni vojni, vendar o tistih tragičnih časih rajši ne govori. Bolje, da se tega ne spominjam, preveč žalostno je bilo, pravi Marija, ki jo očitno še danes preganja tuljenje siren pred boin' bardiranji. Mož ji je umrl leta 1975, poslej je živela pri dolinskih nunah, leta 1984 jo je prizadel iktus in malo zatem se je zatekla v Dom za ostarele. Moževa hd Marija je izdihnila leta 1988, druga hci Anica pa je nuna v Osoppu> kjer je znana kot suor Antonietta in Marijo pogosto obiskuje v Miljah’ Tako bo seveda tudi danes, ko ji bo prinesla celo papeževo čestitko iz Vatikana.
JUTRI DOPOLDNE
OB LETOŠNJI PETDESETLETNICI
Odprtje občinske hiše v Gročani
Okrogla miza s prof. Prestamburgom
Kot napovedano bo jutri dopoldne ob 11.30 doživela uradno otvoritev občinska hiša v Gročani, s tem povezana pa bo tudi okrogla miza, ki jo dolinska občinska uprava prireja ob 10-letnici ustanovitve naravnega parka Doline Glinščice. Jutri in v nedeljo pa bo na pobudo krajevne uprave še spomladanska odprta meja, ki že tradicionalno krepi sodelovanje med našo in obmejnimi slovenskimi občinami: tokrat bo možen prehod meja v Gročani in v BotaCu.
Po daljšem Času obnavljanja bo GroCana z okolico le imela prostor za razne dejavnosti: tudi pomanjkanje primerne dvorane je namreč vplivalo na delovanje domačega kulturnega društva Krasno polje, ki se sicer redno pojavlja v prirejanju jesenske razstave-sejma domačih kmetijskih pridelkov. Okrogla miza, ki je napovedana za 9.30, se bo tako odvijala v prenovljenih prostorih: uradno jo bo otvoril dolinski župan Pečenik, uvodno poročilo pa bo podal prof. Mario Prestamburgo, podtajnik na ministrstvu za kmetijstvo, predvsem pa dober poznavalec naše stvarnosti, v kolikor je večkrat nudil svoj nasvet prav v zvezi z zaščitenim naravnim območjem Glinščice, (dam)
Odprt bo Zeleni center
Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel iz Trsta bo ob priložnosti odprte meje 25. in 26. marca odprl in primerno opremil Zeleni center, tako da bo lahko s prijazno besedo in domačo ponudbo zadovoljil obiskovalce in mimoidoče. Jutri bodo gostje centra oblasti z obeh strani meje, med temi dohnski župan PeCenik in herpeljski podžupan Uršič, v nedeljo ob 15. uri bo igrala 40-članska godba na pihala iz Divače.
Aktivisti in invalidi NOB pozivajo k proslavljanju osvoboditve
Odbor Združenja aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem in Zveze vojaških vojnih invalidov NOB je na svoji zadnji seji v sredo pod predsedstvom Srečka Colje najveC pozornosti namenil proslavljanju 50-letnice osvoboditve. Potem ko se je seznanil s pobudami v ta namen tako v širšem svobodoljubnem svetu kot v Italiji zlasti pri nas, in v republiki Sloveniji, je po izčrpni in zavzeti razpravi soglasno sprejel naslednje stališče:
»Združenje aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem in Zveze vojaških vojnih invalidov NOB, pripisuje skorajšnjim proslavam 50-letnice zmage nad fašističnimi okupatorji in osvoboditve, velik pomen, posebno še v teh Ča-
sih, ko se v državi, v kateri živimo, bije morda odločilni boj za utrditev demokracije v družbi proti vse večji arogantnosti skrajnih desničarskih sil in ko se v matični Sloveniji vsiljujejo nesprejemljive teze o značaju narodnoosvobodilnega boja.
Združenje in Zveza, ki se navdihujeta iz enotnosti, ki smo jo, na Primorskem še posebno, izpričali v narodnoosvobodilnem boju, pa tudi že prej v prvem evropskem protifašističnem odporu, si želita, da bi proslavljanje te zgodovinske in za nas narod življenjsko pomembne obletnice, bilo kar najbolj enotno tako na ravni skupnega predstavništva kot na krajevnih ravneh v sodelovanju vseh dejavnikov od borčevskih do kulturnih, športnih in drugih, neglede na stran-
karsko in ideološko opredeljenost. Zmaga nad fašizmom, svoboda in demokracija so naša skupna last, ki jo moramo negovati v strpnosti in upoštevanju različnosti v enotnosti. Zato se Združenje aktivistov in Zveze invalidov NOB iskreno pridružujeta vsem pobudam, ki težijo v to smer in pozdravljata dogovor o skupni osrednji proslavi 50-letnice osvoboditve, ki bo v Doberdobu na dan 1. maja, kakor tudi vsem krajevnim proslavam.
S čimbolj enotnim proslavljanjem te zgodovinske obletnice bomo svetu, soseščini in sebi dokazali, da smo si zvesti resnosti trenutka in da smo na strani vseh, ki si prizadevajo za demokracijo, sožitje med narodi in za mir v svetu. Zato tudi vabimo vso zamejsko javno-
st, da se najavljenih proslav polnoštevilno udeleži.«
V razpravi je bilo o-življeno tudi staro vprašanje še vedno provizoričnega spomenika NOB v bližini pokopališča pri Sv. Ani za Sv. Ano, Skedenj, Kolonkovec in Rovte, kjer obstaja nevarnost, da bi občinska uprava ob urejanju prostora pred pokopališčem odstranila tudi sedanje skromno obeležje.
Odbor se je nato s poročilom Nevenke PeCar predsednice KRUT, katerega elan je tudi Združenje aktivistov in Zveze invalidov NOB, podrobno seznanil z delovanjem te socialne in zdravstveno skrbstvene ustanove, ki je v zadnjem Času pomembno razširila krog svoje dragocene dejavnosti, kakor tudi število elanov.
Ker je bil o tem že govor v poročilu o obenem zboru KRUT-a v Primorskem dnevniku, podrobnosti ne bi navajali. Poudariti Pa je treba, da so elani odbo ra izrekli predsednic1 KRUT-a in celotnemu vodstvu posebej še vsem operaterjem od zdrav nikov do socialnih delav cev, vse priznanje in p011 valo. Nadalje je odbor z zadovoljstvom pozdravi za april najavljeno drug0 srečanje tržaškega in S°| riškega odbora aktivist0 in invalidov NOB, ki n3) bi bilo tudi letos v g° stoljubnem Doberdobu.
Na koncu so elani o bora, po že utrjeni nava di, nazdravili še svojem zvestemu odborniku St° jami Udovicu za njegov0 70-letnico in mu zaZele Se mnogo zdravih in uS pešnih let. j.k.
POGOVOR Z DARKOM BRLEKOM
Trio Luvvigana bo jutri nastopil v rajonskem Marijinem domu
Jutri ob 20.30 bo skupina "An die Musik" predstavila že četrti koncert v rojanskem Marijinem domu. Tokrat bo stopil na oder Trio Lmvigana, ki ga sestavljajo klarinetist Darko Brlek, čelist Igor Škerjanc in pianist Vladimir Mlinarič; ob tej priložnosti smo se pogovorili s klarinetistom Darkom Br-lekom.
Zakaj ste izbrali naslov Luwigana?
Luvvigana je ime, s katerim je prvič pismeno zabeležen obstoj Ljubljane pred 850 leti. To obletnico smo pri nas proslavljali lani, ravno ko se je naš Trio pričel uveljavljati. Zaradi tega smo se odločili, da povzamemo prvo uradno ime slovenske prestolnice. Trio je sicer nastal 1.1993, da bi izvajal Beethovnovo skladbo za ta sestav; pozneje pa smo odkrili, da obstaja veliko repertoarja. V projektu imamo tudi lasersko ploščo, ki bo predvidoma izšla ob začetku Poletja. Večkrat smo nastopali po Sloveniji in Hrvaški, v soboto bomo prvič v Trstu; letos poleti pa bomo gostovali na Dunaju v sklopu Kulturnih glasbenih dnevov v Korotanu.
Spored tržaškega koncerta pa boste pričeli z delom zamejskega skladatelja Pavleta Merkuja. Ali imate stike s kompozitor] em?
Ne poznamo ga osebno. Do njegovega dela pa smo prišli cisto slučajno: lani smo nastopili na podelitev Bettottove nagrade, organizatorji pa so nas zaprosili, če bi lahko odigrali skladbo slovenskega skladatelja. Po hitri arhivski raziskavi smo dobili le Merkujev trio, ki nosi na-
slov "Astrazioni". Vsem trem pa bo v veliko zadoščenje, da bomo lahko v Trstu to predstavili. V zadnjih časih je naša zasedba vzpodbudila tudi druge slovenske skladatelje; Primož Ramovš je že dokončal svoj trio za nas, ki ga bomo predvidoma prvič izvedli v prihodnji sezoni. Tudi Jani Golob sedaj pripravlja skladbo za trio klarineta, čela in klavirja.
Darko Brlek pa ni samo klarinetist. Ob igranju ste namreč tudi umetniški vodja ljubljanskega Festivala.
Tako je. Najprej sem po študijskih letih bil klarinetist v ljubljanski Operi, nato sem postal direktor te ustanove, 1.1993 pa so me povabili kot umetniškega vodjo Festivala. Letos smo že začrtali poletno sezono, ki se prične v juliju in se zaključi konec avgusta, čeprav bo -kot izreden podaljšek- 11.septembra recital pevca Josea Carrera-sa. Letošnja sezona nudi že 43.0 manifestacijo, ki vsebuje skoraj 50 srečanj. Na 43.mednarodnem poletnem festivalu nastopa tudi pianist Aquilles Delle Vigne; 8. in 9. julija pa bo Festival v sodelovanju z ljubljansko Opero predstavil Gluckov "Orfej in Evridika", ki jo bo dirigiral tržaški glasbenik Luigi Toffolo, režijo pa si bo prevzel Boris Kobal. Ob koncu istega meseca bomo uprizorili v sodelovanju z Areno iz Verone Verdijevo opero Trubadur. V aprilu pa bodove dno v organizaciji Iju-bljnskega Festivala -stekli tudi 10. Slovenski glasbeni dnevi, katere smo letos posvetili Slavku Ostercu.
Luisa Antoni
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
24.	marca 1995
DINO
Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 18.22 - Dolžina dneva 12.21 - Luna vzide °b 1.46 in zatone ob 11.26.
Jutri, SOBOTA,
25.	marca 1995
OZNANJENJE
VREME VČERAJ OB 12. DRI: temperatura zraka 9 stopinj, zračni tlak 1031 tob ustaljen, brezvetrje, vlaga 41-odstotna, nebo spremenljivo jasno, morje •ttirno, temperatura morja 9>4 stopinje.
ROJSTVA in smrti
RODILI SO SE: Stefane Rfuni, Matteo Savron in Sara Zerial.
UMRLI SO: 81-letni Martino Cossutta, 83-letni Uarlo Vecchi, 77-letna Albina Milacci, 85-letna Ne-rina Poggi, 86-letna Maria Salaguarda, 86-letna Kath-een Haessler, 97-letna Gi-sella Stakola, 70-letni Rrancesco Palumbo, 71-let-na lolanda Gabassi, 85-let-Da Maria Ursic, 80-letna Maria Parenzan.
u LEKARNE
Od ponedeljka, 20., do nedelje, 26. marca 1995
Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 in od l6 00 do 19.30
Lekarne odprte od 13-00 do 16.00
Ul. Dante 7 (tel. “30213), Ul. Costalunga 3L8/A (tel. 813268), Milje -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
PROSEK - (tel. 225141-)225340 - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Mazzinijev drevored 1.
PROSEK - (tel. 225141-J225340 - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Giulia 14 (tel. 572015).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.30,
18.25, 20.20, 22.15 »La giusta causa«, i. Sean Con-nery, prepovedan mladini pod 14. letom.
EKCELSIOR - 17.55, 20.05, 22.15 »Star Trek -Generazioni«, i. Patrick Stevvart, VVilliam Shatner.
EKCELSIOR AZZURRA - 18.10, 20.05, 22.00 »Li-sbon Story«, r. Wim Wen-ders.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Josip Jurčič - Andrej Inkret
DESETI BRAT
Rezija DUŠAN MLAKAR
Danes, 24. marca, ob 16. uri RED H - ob 20.30 RED F
V sodelovanju z gledališčem LA CONTRADA
Fulvio Tomizza
BOLHE V OPERI
Mladinska igra - Režija BORIS KOBAL
Jutri, 25. marca, ob 18. uri
Slovensko planinsko društvo Trst
sklicuje danes, 24. marca 1995 ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani
v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu
41. Redni občni zbor
DNEVNI RED:
1.	otvoritev občnega zbora;
2.	izvolitev volilne komisije;
3.	poročila: - predsednika, - tajnika, blagajnika, načel nikov mladinskega, smučarskega, alpinističnega in jamarskega odseka ter predavateljske dejavnosti;
4.	pozdravi gostov in razprava;
5.	poročilo nadzornega odbora in razrešnica;
6.	volitve novega odbora;
7.	razno.
V Prosvetnem domu na Opčinah ho v nedeljo, 5B. t. m., oh 9. uri
REDIM! OBČIMI ZBOR KMEČKE ZVEZE
pod geslom »Enotni za razvoj kmetijstva, demokratične družbe in pravice Slovencev in počastitev 50-letnice osvoboditve in 45-letnice ustanovitve Kmečke zveze«
Za jubilejno vzdušje bo poskrbel Tržaški oktet
Vabjjenil
DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV F.J.K. »DOBERDOB« prireja
danes, 24. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Colu (Repentabor)
PREDAVANJE
o bolezni divjadi, steklini in o boreliji (klopi)
Predavatelj dr. Silvo Sik veter, inšpektor v Kopru.
Vabljeni!
prireja sledeče tečaje:
- Tečaj zunanje trgovine
(za vmesne kadre v podjetju) št. ur 50 -Tečaj tehnike prodaje (na drobno, uslug itd.) št. ur 40. Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360 .
AMBASCIATORI
15.30,	17.40, 19.55, 22.15 »Pret a porter«, r. Robert Altman, i. Julia Roberts, Tim Robbins, Kim Basin-ger.
NAZIONALE 1- 17.00,
19.30,	22.00 »Vento di pas-sioni«, i. Brad Pitt, Anthony Hopkins.
NAZIONALE 2-16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Fari-nelli, voce regina«, i. Burico Loverso.
NAZIONALE 3 - 16.45,
19.15,	21.45 »Le ali della liberta«, i. Tim Robbins.
NAZIONALE 4 - 16.00,
17.30,	19.00, 20.30, 22.15 »Domini, uomiui, uomi-ni«, r.-i. Cristian De Sica, i. Massimo Ghini, Leo Gul-lotta.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »A qualcuno piace il culo«, poru., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Neli«, r. Michael Apted, i. Jodie Poster, Liam Neeson, Natasha Richardson.
ALCIONE -	18.30,
20.15,	22.00 »Pallottole su Broadway«, r. Woody Al-len, i. Chaz Palminteri, John Cusack.
LUMIERE - AIACE -17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Belle al bar«, r.-i. A. Ben-venuti, E. Robin’s.
prireditve * v
SKD VIGRED vabi na ogled razstave MOSTAR V TRSTU v prostorih bivše konzulte v Sempolaju. Urnik razstave: danes , jutri, in ponedeljek od 18. do 20, ure, v nedeljo pa od 11. do 12. ure in od 16. do 18. ure.
ZBORI VESELA POMLAD vabijo na pevsko glasbeni veCer, ki bo v Finz-garjevem domu na Opčinah, danes, 24. t. m., s pričetkom ob 20.30. Ob predstavitvi glasbene kasete Denisa Novata »Muzikant iz Trsta« bosta vesele viže igrala mladi harmonikar in glasbeni trio No-vato, pevke MPZ Vesela pomlad pa bodo pod vodstvom Franca PohajaCa izvedle program, s katerim so nastopila na 2. pevskem festivalu Orlando di Lasso
v Rimu ter venCek narodnih ob harmonikarski spremljavi Denisa Novata.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 vabi jutri, 25. t. m. na predstavitev in ogled filma SCHINDLER’S LIST. Začetek ob 18.30.
MLADI iz Trebe vabijo na PRIREDITEV, ki bo jutri, 25, t. m., ob 19. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Nastopajo mladinski zbor iz Sel na Koroškem, mladinski zbor iz Plame pri Rakeku, skupina otrok z Mackolj in otroški zbor Trebče. PrisCno vabljeni!
VAŠKE ORGANIZACIJE Lonjerja in Katinare prirejajo ob 5Q-letnici osvoboditve PROSLAVO v Lonjerju v nedeljo, 26. t. m., ob 15. uri. Program bo obsegal kulturni spored, pozdravne nagovore predstavnikov javni oblasti, VZPI-ANPI, ZZB iz sežan-
DAR0VE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNU I DRUŠTEV v sodelovanju s SKD TABOR vabi na koncert 26. mednarodne zborovske revije
PRIMORSKA POJE ’95
NASTOPAJO: MPZ Jezero iz Doberdoba. MePZ Jože Srebrnič iz Deskel, ŽPZ Karol Pahor iz Pirana, MPZ Slauina, MePZ Mačkolje in MPZ Prouox iz Noue Gorice
skega okraja ter slavnostni govor. Pred pričetkom bo svečano polaganje vencev na spomenik, ki obeležuje napad na lonjerski bunker in na spomenik padlim na katinarskem pokopališču.
AMATERSKI ODER J. STOKA vabi na ponovitev veseloigre SALON EK-SPON, J. Kolarič v nedeljo, 26. t. m., ob 18. uri v Kulturnem domu na Pro-
DRUSTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v
Trstu vabi v ponedeljek, 27. t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano, kjer bo inž. Janez Bizjak v sliki in besedi predstavil TRIGLAVSKI NARODNI PARK.
SKD TABOR - Openska glasbena srečanja - s koncertom za violo in klavir se sklene pomladanski niz opernih glasbenih srečanj. Koncert bo v petek, 31. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu. Nastopila bosta violinist Armando Barilli in pianistka Antonella Fanfa-roni iz Parme. Na sporedu Matičič, Bruch in Brahms. Vljudno vabljeni!
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na ogled razstave arhitekturnih maket in risb SLOVENSKI KOZOLEC, ki je na ogled v prostorih Tržaške knjigarne do 4. aprila 1995.
□ OBVESTILA
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel sporoča, da bo ob odprti meji 25. in
26.	t.m., Zeleni center na Tomažu pri Vrhpoljah odprt. V nedeljo, 26. t.m., bo ob 15. uri v Zelenem centru koncert 40-clanske godbe na pihala iz DivaCe. Vabljeni vsi ljubitelji, zagovorniki miru in omikanega sožitja, Se posebno mladi.
SKLAD MITJA CUK sporoča, da bo REDNI OBČNI ZBOR v sredo, 29. t. m., ob 1. sklicanju in ob
20.30	v 2. sklicanju na Narodni ul. 126.
POHITITE z vpisi otrok v obmorsko kolonijo v .Dragi (SLOKAD, tel. St. 226117) in v gorsko kolonijo v Comegliansu ( Slovenska Vincencijeva konferenca, tel. St. 43194) tudi v občinah Devin - Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje, kjer vpisujejo občinske zdravniške asistentke.
KRUT obvešča, da je odprto vpisovanje za letovanje na Malem Lošinju. Letos bo letovanje junija in julija v Štirih 10-dnevnih izmenah. Vpisovanje in informacije KRUT , Ul. Cicerone St.8, tel. St. 360072.
S	IZLETI
SINDIKAT SPI CGIL Devin - Nabrežina organizira večdnevni izlet v Salzburg od 26. do 28. maja. Vse informacije dobite na sedežu Sindikata tel. St. 200698 ali 200036.
SK BRDINA sporoča, da bo odhod avtobusa za Sap-pado v nedeljo, 26. t. m., ob 6. uri iz Opčin (Bar Centrale). Pazite, ker je menjava ure!
3 ŠOLSKE VESTI
RAVNATELJSTVO DP-ZIO J. STEFAN obvešča, da bo v ponedeljek, 27. t.m., roditeljski sestanek za naslednje razrede: ob 16.15 za vse I. in TL razrede in ob 18.00 za vse III., IV. in V. razrede. Vabljeni vsi starši.
H ČESTITKE
Danes praznuje rojstni dan PATRICIJA ŠKABAR iz Samatorce. Ob tem lepem pomladnem dnevu ti čestitata Gina in Karlo Kalc. Voščilom se pridružuje nona Francka, ki te ima strasno rada.
Danes praznuje 15 let PATRIK SAVARIN. Nona Ivanka, nono Vittorio, teta Savica in stric Marjo iz Gropade mu želijo, da bi bil priden v soli in ne bi nagajal.
MALI OGLASI
GOSTILNA NA KRASU iSCe natakarico/ja, delovni Cas po dogovoru. Telefonirati od 11. do 12. ure na St. 229168.
PODJETJE iz Nabrežine iSCe prevoznika s svojim sredstvom za dvokratno tedensko dostavo blaga v Trstu. Tel. ob delavnih dneh na St. 200232 med 14. in 15. uro.
IŠČEMO starejšo Zensko za nego in družbo 80-letne pokretne gospe. Urnik po dovogoru, nekaj dni na teden pa tudi možnost dela 24 ur na 24. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro “Zanesljivost".
NUJNO iscem gospo Slovenko za 24 -urno delo pri ostareli osebi za dobo 15 dni na mesec. Tel. St. (040) 814385.
25-LETNO DEKLE z delovno izkušnjo iSCe kakršnokoli resno zaposlitev, tudi kot hišna pomočnica ali za oskrbo ostarelih. Tel. ob uri obedov na St. 200882.
NA PROSEKU dajemo v najem za krajše obdobje trosobno opremljeno stanovanje. Tel. St. 200115.
V NEPOSREDNI bližini mednarodnega prehoda Rdeče hiše v Gorici dajemo v najem 170 kv. m poslovnih prostorov. Možnost parkirišča in uporabe industrijskih hladilnikov. Tel. st. (0481) 31163 v popoldanskih urah.
UČITELJICA nudi individualne lekcije za osnovnošolske otroke. Tel. St. 381794.
SKLAD MITJA CUK obveSCa, da se vsak dan vrši popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh Šolskih stopnjah. Informacije po telefonu 212289 od ponedeljka do petka v doppl-danskem času.
SKLAD MITJA CUK prireja angleški tečaj na različnih stopnjah, individualne ali skupinske lekcije. Informacije po telefonu 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem Času.
PRODAM fiat Xl9 1500, letnik 1980 v odličnem stanju. Tel. St. 220804.
PRODAM WV Polo, letnik 1988 v odličnem stanju. Tel. St. 299620.
PRODAM seno v balah. Tel. St. 327104.
PRODAM prenosni telefon Nokia City man 300, možnost fakturiranja. Klicati v večernih urah na St. (040) 228997.
PODARIM psičko s svetlo dlako (mešane pasme setter/nemski ovčar) staro osem mesecev. Tel. Ct. (0481) 521147.
DOLINA St. 147 je odprta osmica. Ladi Kocijan vabi vseh na Crno in belo vino.
OSMICO ima Jurij Stu-belj v Sempolaju.
OSMICO ima odprto Lovrenc Zerjul v Lonjerju. ToCi belo in Crno vino.
OSMICO je odprl Karlo Sancin pod Logom.
OSMICO je odprl Ivan Budin, Zgonik 50.
OSMICO - AGRITURI-ZEM je odprl Milic v Zagradcu. Tel. St. 229383.
OSMICO je odprl Pepi Žigon v Ul. Flavia di Stramare 87/A - Zavije.
OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak v Samatoci St. 22.
OSMICO ima odprto Slavko Švara, Trnovca St. 14.
KMEČKI TURIZEM je
odprt pri Justu Škerlju, Salež 44.
OSMICO ima Ivan Antonie v Cerovljah na st. 34. ToCi belo in Crno vino.
BERTO TONKIC je v Doberdobu na Tržaški cesti 25 odpri osmico. ToCi belo in Crno vino ter nudi domaC prigrizek.
PRISPEVKI
Ob 20-letnici Dekliškega pevskega zbora Vesna iz Križa darujeta Bogomila in Berto Doljak 50.000 lir.
V spomin na Dušana Ražem darujeta Ivanka in Marija Bernetic 30.000 lir za cerkev na Pesku.
Ob obletnici smrti prof. Zitomira Terčelja darujeta Marta in Verenka 150.000 lir za Karitas - Ajdovščina.
t
Po hudi bolezni nas je zapustila draga mama, žena in sestra
Štefanija Jeretina
Pogreb bo jutri, 25.t.m., ob 9. uri iz mrtvašnice v Ulici Pieta na pokopališče v Domžalah.
Žalujoči sin Marko, mož Ivo, sestri Ivanka in Frančiška ter ostalo sorodstvo
Trst, Domžale, Zagreb, 24. marca 1995 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
t
Nenadoma nas je zapustila naša predraga mama, nona in pranona
Emilija Sancin vd. Prasel
Pogreb drage pokojne bo jutri, 25. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v boljunsko cerkev.
Žalujoči sin Aurelio z ženo Zorko, vnuka Giuliano in Emanuela s
Frankom ter pravnuk Christian
Boljunec, 24.3.1995 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Ob nenadni izgubi drage tete Milke se pridružujeta žalovanju svojcev
družini Gropazzi in Tul
24.3.1987	24.3.1995
Ob 8. obletnici smrti nepozabnega
Branka Grahonje

—i	i
se te vedno spominjajo Tvoji dragi Grocana, 24.3.1995
FILM VIDEO MONITOR / DANAŠNJI SPORED
Slovenci prisotni tudi v Hollywoodu
Ob 18. uri konferenco prof. Joe Valenčiča Zvečer Anžlovarjev Oko za oko (Gipsy eyes)
Po sinočnjem svečanem in vsebinsko zelo zanimivem odprtju se danes 10. Film video monitor nadaljuje v goriškem Kulturnem domu s festivalsko intenzivnim filmskim sporedom. Predvajanja bodo že od jutranjih ur dalje, vmes se bodo zvrstila srečanja z ustvarjalci, največjo pozornost pa bo občinstvo gotovo namenilo filmom v večernem programu. Ob 20.30 bodo v veliki dvorani najprej na sporedu kratki filmi umetnika, amaterskega filmarja in popotnika Božidarja Jakca, sledil pa bo celovečerni film Oko za oko (“Gi-psy eyes”), slovensko-amerigka koprodukcija v režiji Vinčija Vogue Anž-lovarja.
Film je eden med na Slovenskem ne ravno običajnimi primeri žanrskega filma. Gre namreč za napeto “spy story”, v kateri očividka umora in odgovorni za varnost ameriške ambasade razkrinkata mednarodno tolpo prekupčevalcev z orožjem. Okrog filma je bilo veliko razprav in tudi majhen škandalček, ko je režiser Anžlovar javno oklofutal ministra za kulturo Pelhana, ki naj bi bil po njegovem kriv za producentske zaplete.
Večerni spored Film video monitorja se bo v veliki dvorani Kulturnega doma nadaljeval ob 22.30 s predvajanjem filma Matjaža Klopčiča iz leta 1974 Strah. V mali dvorani Kulturnega doma pa bodo v večernem časovnem pasu vrteli najprej
(ob 20.30) ameriški film “A bullet for Joey” Lewi-sa Allena (v njem nastopata igralca George Do-lenz in Audrej Totter, oba slovenskega porekla), nato ob 22.30 pa “Lady in the lake” R. Montgo-meryja, z igrlko Audrey Trotter.
Poleg dveh ameriških filmov bo o doprinosu, ki so ga slovenski igralci in filmski ustvarjalci dali hollywoodski filmski industriji, govor tudi na predavanju, ki ga bo ob 18. uri filmski raziskovalec slovenskega porekla iz Cleevelanda Joe Valenčič imel na temo Slovenci v Hollywoodu. Valenčič bo skupaj z argentinsko režiserko in producentko Lito Stantič, katere film Zid molka je sinoči o tvoril letošnji Film video monitor, ob 12. uri sodeloval na srečanju z novinarji. Srečanje bo od-
prto tudi javnosti. Prav tako so odprta javnosti vsa druga predvajanja, ki se bodo čez dan zvrstila v mali dvorani Kulturnega doma. Danes bodo na vrsti sledeči filmi: ob 9. uri Rdeči boogie (rež. Karpo Godina, 1982), ob 10.30 in ob 18. uri Kekec (Jože Gale, 1951), ob 14.45 Tri zgodbe (Jane Kavčič, Igor Pretnar, France Kosmač, 1995), ob 16.30 Ovni in mamuti (Filip Robar Dorin, 1985).
Vstop na vsa predvajanja (vključno z večernim programom) je brezplačen. V preddverju Kulturnega doma je tudi na ogled fotografska razstava Slovenske filmske zvezde, ki jo je pripravil Slovenski gledališki in filmski muzej v Ljubljani.
Na sliki: prizor iz nocojšnjega filma Vinčija Vogue Anžlovarja, Oko za oko
ŠTANDREŽ / RAJONSKI SVET
Jutri akcija za čiščenje brega Soče
Rajonski svet v Stan-drežu skuša pri krajanih, zlasti pa pri mlajših, vcepiti spoštljiv in omikan odnos do narave in okolja. Tako so med osnovnošolci in otroci vrteča razpisali natečaj o Soči in okolju, pred letom dni so izvedli čiščenje levega brega Soče. Vendar nalog s tem še nismo izčrpali pravi predsednik Božidar Ta-baj. Ob lanskem čiščenju so pobrali kakih trideset stotov najrazličnejših odpadkov in lepo količini železnih odpadkov. Naredili so precej, vendar pa je ostalo na bregu Soče in na bolj odmaknjenih krajih pod Standrežem še na kupe odpadkov. Nekaj je celo novih, saj je neciviliziranih občanov, ki na
avtonomen način rešujejo vprašanje odpadkov, žal še veliko.
Potrebna in koristna je torej nova akcija čiščenja. Izvedli jo bodo jutri, 25. marca. Ekološki dan se bo začel ob 13.30. Udeleženci naj se zberejo na koncu ulice Ticino, piše v letaku, ki so ga te dni razdelili v Standrežu. Obljubljajo tudi da bodo poskrbeli dovolj pijače za vse. Za opremo morajo seveda poskrbeti udeleženci sami (rokavice, primerno orodje, palice, vrvi itd), medtem ko bo rajonski svet poskrbel za odvoz zbranih odpadkov. Lani je pri čiščenju štan-drskega brega Soče sodelovalo nekaj deset krajanov vseh starosti. Letos jih pričakujejo še več.
GLEDALIŠČE / V KULTURNEM DOMU
Komedija “Tre sull’altalena” za konec italijanske sezone
Abonmajska sezona italijanskega gledališča se zaključuje. Jutri bo na sporedu še zadnja predstava in sicer komedija Luigija Lunari j a “Tre sull’altalena” (Trije na gugalnici). Delo bodo izvajali člani gledališke skupine Teatro Carcano iz Milana, v glavnih vlogah bodo nastopili Giuseppe Pambieri in Lia Tan-zi ter Enrico Beruschi in Antonio Guidi. Režiser je Silvano Piccardi. Zgodba je sila preprosta: trije moški (industrijalec, častnik in pisatelj - filozof) se istočasno znajdejo v praznem stanovanju. V prostor vstopijo skozi različna vrata, vsakdo od njih pa je prepričan, da je v drugem stanovanju oziroma na drugem naslovu. V njih se porodi dvom, da so se znašli na pragu večnosti. Dvome še podkrepi nenaden prihod snažilke, ki jo trije zbegani moški zamenjajo kar za angela. Skratka zanimiva, zabavna in ironična zgodba.
Predstava je v abonmaju, proste vstopnice pa so na razpolago v turističnem uradu Appiani (v soboto je urad zaprt). Ob koncu predstave bodo med občinstvom pobirali glasovalne kartončke o letošnji sezoni.
IšCemo raznašalca Primorskega dnevnika
ZA ŠTANDREŽ
Pogoji:
polnoleten/na doma iz Standreža motoriziran/a
Use informacije na upravi Primorskega dnevnika v Gorici, drev. XXIV Maja 1, tel. 533382 ali 535723.
GLASBA / ANDREA BALDASSARRE V GORICI
Dober koncert za maloštevilne
Na pevskem recitalu je predstavil splet zimzelenih melodij
Pred dnevi je v Kulturnem domu v Gorici nastopil, čeprav pred neštevil-no publiko, italijanski pevec lahke glasbe Andrea Baldassarre iz Verone z glasbenim recitalom “L’ eco di un canto” (Odmev nekega speva). Baldassarre se je tudi ob tej priložnosti izkazal kot soliden in sposoben pevec, kar je že potrjevalo dejstvo, da se je uveljavil kot sodelavec ene izmed najbolj znanih italijanskih pevk, Mine.
V Gorici je Baldassarre predstavil glasbeni sprehod od Berlina do Broadwaya, s spletom vrste nepozabnih melodij, med katerimi so zaradi pevčeve interpretacije še
posebej izstopale: “Don’t cry for me Argentina”, “Insieme”, “September morn”, “New York New York” ter zaključna “Quando il sipario ca-dra...” Baldassarre, ki je leta 1985 že nastopil na Festivalu Sanremo v kategoriji mladih upov, si utira pot v profesionalno kariero s ciljem nastopa na naslednjem sanremskem festivalu.
Koncert v Kulturnem domu je dodatno popestrila še dovršena koreografija z nastopom gledaliških igralcev ter plesalk. Ob klavirju pa je pevca spremljala pianistka Carla Nardini. Prireditelj recitala je bilo združenje “Studio teatro” iz Verone, (ik)
Andrea Baldassarre
2. APRILA x/ PrimorsKem dnevniku S barvna priloga: OBČIIMA ŠTEVEFUAJM || jjf Izkoristite priložnost za vaš oglas:	m
§> pokličite Ptibliest tel. 10401 T'T’OBBSB X
KINO
mpifA
KULTURNI DOM 10.
FVM: 20.30 »Oko za oko«, rež. Vinči Vogue Anžlovar. 22.30 »Strah«, Rež. Matjaž Klopčič. Spored predvajanj v mali dvorani objavljamo posebej v članku.
VTITORIA 17.20-19.40-22.00 »Vento di passioni«. L Brad Pitt in Anthony Hopkins. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »La giusta causa«.
TR2IC
COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Page master«.
a PRIREDITVE
SKRD JADRO prireja nocoj ob 20. uri v Rom jami predvajanje filma Žerjavi letijo na jug. Prisotna bo avtorica Dorica Makuc.
SKD HRAST vabi na uprizoritev igre H.F. Kuh-nelta En dan z Edvardom, v izvedbi skupine Oder 90 jutri ob 20.30 v župnijski dvorani v Doberdobu.
KD SOVODNJE in OS P. BUTKOVIC-DOMEN vabita na 2. Otroški direndaj v nedeljo, 26. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
GLASBA / SEZONA LIPIZER^
Drevi koncert nemškega dua Mathe - Merkle
Mlada a odlična izvajalca
Ciklus večernih koncertov v okviru abonmajske sezone glasbenega društva Rodolfo Lipizer se nocoj nadaljuje z nastopom nemškega dua Hans Georg Mathe (violončelo) in Angelika Merkle (klavir) (na sliki). Koncert bo ob 20.30 v Fogar je vem avditoriju na Verdijevem korzu 4 v Gorici. Odlični nemški duo se predstavlja v Gorici z zgovorno vizitko: dve prvi nagradi na mednarodnih glasbenih natečajih “C. Solima” leta 1993 in “V. Gui” leta 1994. Sicer pa imata oba mlada izvajalca za sabo že uspešno glasbeno pot in koncertno kariero, ki sta jo začela že v otroških
H OBVESTILA
KD SABOTIN prireja jutri ob 20. uri v bivši šoli v Stmavm večer z diapozitivi o Stmavm in okolici. Diapozitive bo predvajala gospa Pellis.
SPD GORICA - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da izleta na Helm (Monte Elmo) v nedeljo, 26. t.m., nebo.
KD OTON ZUPANČIČ IZ STANDREŽA prireja v sodelovanju s plesno šolo Urška nadaljevalni plesni tečaj za odrasle. Informacije in vpisi za stare in nove plesalce na prvem srečanju, ki bo v ponedeljek 27. marca, ob 20.30, v domu A. Budala v Standrežu.
POHITITE Z VPISI OTROK V OBMORSKO KOLONIJO v Dragi (SLOKAD, tel. 040 -226117) in v gorsko kolonijo v Comegliansu (Slovenska Vincencijeva konferenca, tel. 040/43194). V Gorici dobite vpisne pole in navodila na šolskih ravnateljstvih (v Katoliški knjigami in na upravi Katoliškega glasa). V ostalih občinah na Goriškem se javite občinski zdravniški asistentki. Pojasnila na tel. 530924.
letih. Angelika Merkle igra namreč klavir že od 5. leta starosti, še prej pa je poprijel za violončelo Hans Georg Mathe, ki se je glasbi približal v četrtem letu starosti.
Na nocojšnjem koncertu v Gorici bosta predstavila spored skladb R-Straussa (Sonata op. 6), W. Lutoslawskega (Gra-ve) in J. Brahmsa (Sonata op. 38).
Koncert sodi kot rečeno v abonmajski spored glasbene sezone Lipizer. za neabonente pa so proste vstopnice v prodaji v potovalnem uradu IOT v Gorici (Ul. Oberdan 16; tel. 533838), v agenciji Utat v Trstu in v trgovini Discotex v Vidmu.
IZLET!
ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA prj' reja 7-dnevni izlet na Sardinijo, Sicilijo in v Kalabnj0 od 13. do 19. maja. Prijav6 v trgovini pri Miji (te • 78072) do 10. aprila.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško priredi 17. aprila izlet v Caorle. Prijave na sedežu in pri odbornikih.

LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
AL MORO, Carduccijeva ul., tel. 530268.	„T.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
CENTRALE, Trg Repu' blike 26, tel. 410341.
DEŽURNA LEKARNA
V	SOVODNJAH
Dr. M. Rojec, Ul. L maja 76, tel. 882578.
POGREBI
Danes ob 8.30, Vil®
Smilzotti vd. Annunziato. splošne bolnišnice v Trst, ■ 00 Antonio Matisek, iz splošne bolnišnice v Romans. 13.15, Ruggero Russian, splošne bolnišnice v Moš-
POKRAJINA / ZAMENJAVE ODBORNIKOV IN V APT
PODPORA / RAJONSKI SVET
NOVICE
Minirevolucija v pokrajinski upravi
Tavognutti in Petiziol novo odbornika
Kompromis z Občino
Prostor v šoli naj bi spravni sodnik uporabljal le začasno
Na Goriški pokrajini je Včeraj popoldne prišlo do tninirevolucije, zaradi katere bi utegnila splavati Po vodi napovedano četudi z obeh strani uradno zanikano zavezništvo Bled Severno ligo in DSL z vstopom nekaterih predstavnikov te stranke v upravo. Predsednica Monica Marcolini je včeraj izvedla pomembne zamenjave v sestavi odbora kot tudi v upravnem odboru pokrajinskega avtobusnega podjetja APT. V Pokrajinsko upravo sta Vstopila dva nova odbor-Mka iz vrst oz. blizu Severne lige. Hkrati sta ob dveh, ki sta zaradi političnih nesoglasij odstopila Pred nekaj tedni (to sta bila podpredsednik Pokrajine Enzo Tirelli in odbornik za okolje Manfredi Ja-curnin), izstopila iz uprave dva odbornika, ki bo-sta prevzela nove funkcije.
Nova pokrajinska odbornika sta Goričan Nereo Tavagnutti, ki je tudi občinski svetovalec Severne lige v Gorici, in Paolo Petiziol, predsednik združenja Mitteleuro-Pa, znan kot organizator Vsakoletnega praznovanja v Jasihu na Čast cesarju Prancu Jožefu. Tavagnutti bo kot odbornik prevzel skrb za gospodarske dejavnosti, kulturo, znanost in druge manj pomembne zadeve, Petiziol Pa bo odbornik za šolstvo, sPort, mladinske problematike in drugo.
Hkrati z njunim vsto-Ppm v upravo sta odbor-niški mesti zapustila odbornik za javna dela Gual-hero Franco in odbornik Za finance, proračun in Premoženje Aldo Scuor.
Prvi se umika, ker kandidira v občini Slovrenc za Zupana, Scuorja pa je predsednica Marcolinije-va že včeraj imenovala za novega predsednika APT.
Vsled teh sprememb je v pokrajinskem odboru pridobil veliko moC odbornik Claudio Calligaris, ki bo poslej podpredsednik, hkrati pa bo imel v svoji pristojnosti važne resorje kot so javna dela, finance, proračun, premoženje, okolje. Očitno bo to “superodbomištvo” le stvar Časovno omejenega obdobja. Po včerajšnjih zamenjavah ohranja uprava namreč le štiri odbornike namesto predvidenih šestih. Dve mesti ostajata torej še prosti za morebitni vstop predstavnikov DSL, Ce bo do tega prišlo. Toda prav v vče-
rajšnjih zamenjavah (tako Tavagnutti kot Petiziol nista “levičarja” znotraj Lige) je mogoče razbrati signal, da se je morda perspektiva koalicije Liga-DSL nekoliko oddaljila. Prihodnji dnevi bodo pokazali, kam plove Pokrajina.
Z imenovanjem Scuora za predsednika je Marco-linijeva obnovila tudi vodstvo APT. V odboru ostajata od sedanjih upraviteljev Donato Fabaz in Jiri Laski, kot nova pa prihajata Fabio Maresi Carrera in Alessandro Vi-sentin. Inž. Sergio Foma-sir, sicer tudi občinski svetovalec Forza Italia v Gorici, ki je kot podpredsednik v zadnjih štirih mesecih začasno vodil podjetje, pa je razočaran zaloputnil vrata in odšel.
V nekaj dneh bo znano, kako bo Občina poskrbela za urad spravnega sodnika in Ce namerava v prostorih nekdanje šole v Podgori ponovno urediti tudi volišče za podgorske občane. S to napovedjo se je zaključila Četrtkova izredna seja rajonskega sveta, ki jo je sklical predsednik Mali-goj, da se o vprašanju razpravlja pravočasno in da podgorska skupnost ne bi bila postavljena pred izvršeno dejstvo. Na sejo je Edi Maligoj povabil tudi Zupana Valenti j a in načelnike skupin. Zupan se vabilu ni odzval, pac pa je upravo zastopal odbornik Roselli. Seje pa so se udeležili načelniki, oziroma predstavniki nekaterih svetovalskih skupin.
Seja je bila koristna in potrebn a, nam je v pogovoru povedal predsednik rajonskega sveta Maligoj. Ohčina je pojasnila celotno zadevo glede spravnega sodnika, z naše strani pa smo vnovič potrdili naše nacrte in zahteve, predvsem pa da občina poskrbi, da bo v prostorih šole uredila volišče za Podgorce. Spravni sodnik bi v prostorih osnovne šole uradoval le začasno, dokler občina ne bo poskrbela za preureditev in prenovo stavbe nekdanjega vrteča, kjer so se dela zavlekla zaradi reševanja stanovanjske problematike nekdanje postrežni-ce. Kako je bilo vprašanje rešeno, oziroma kako namerava Občina ravnati, bo znano Cez kakšen dan, morda že do konca tedna.
POLITIKA / SKUPINO VODI V GORICI SERGIO COSMA
Nostalgiki MSI proč od NZ
Skupino somišljenikov nekdanje MSI, ki ne sprejemajo Finijevega “izdajstva” idealov te stranke, je včeraj v Gorici ustanovila “fašistično prenovo”. Ustanovno skupščino gibanja “Movimento sociale -fiamma tricolore”, ki ga na vsedržavni ravni vodi Pino Rauti, je vodil Sergio Co-sma (na sliki - Fotostudio Reportage), edini misovski svetovalec na Pokrajini in občinski svetovalec v Gorici.
Povedal je razloge, ki so ga privedb do nelahke odločitve. NZ in Fini sta se po njegovem mnenju izneverila idealom ti. tretje poti med kapitalizmom in komunizmom, ki jo je nakazal že Mussolini. Z opredelitivjo za liberizem so preplavali na kapitalistični breg, je dejal Cosma. Tega mnogi kameradi niso mogli sprejeti, zato so sklenili, da ohranijo pri življenju MSI. Prav včeraj jim je sodstvo priznalo pravico, da lahko uporabljajo (sicer tako
oni kot NZ) simbol s plamenom.
»Nismo antifašisti, smo za smrtno kazen vsaj v nekaterih primerih in proti vsaki obliki bilingvizma, tudi tisti, izredno nevarni, ki jo zagovarja sen. Romoli«. Tako je Cosma strnil politične smernice gibanja.
Zaenkrat je v njegovo skupino pristopilo kakih 15 ljudi, med temi precej rajonskih svetovalcev in nekateri voditelji stare MSI. Na najbolj zanimivo vprašanje, kako se bodo opredeliti občinski svetovalci, še nismo dobiti odgovora. Trije so se včlanili v NZ, Cosma sedaj ustanavlja novo MSI, štirje pa še Čakajo. Cosma upa, da se mu pridruži še kdo. Sam bo na občini osnoval samostojno svetovalsko skupino. Ostal bo v večini, ki podpira župana Valentija, Čeprav ne izključuje možnosti diferenciacije ob specifičnih vprašanjih.
Ustanovili združenje FIEPe T
Upravitelji gostiln, barov, picerij in drugih gostinskih lokalov so pred kratkim ustanovili novo strokovno združenje FIEPeT, ki bo delovalo v sklopu zveze Confesercenti. Na Čelu nove stanovske organizacije v goriški pokrajini je Mirella Macera, ki vodi gostinski obrat v Tržiču. Združenje pa deluje tudi v deželnem okviru. V svojem programu si združenje prizadeva za posodobitev zakonskih predpisov, ki urejajo delovanje javnih lokalov. Gre za predpise, ki so v mnogoCem zastareti, kar terja pripravo novih predpisov, ki morajo seveda upoštevati sedanje stanje.
Foiza Italia podaja obračun
Gibanje Forza Italia prireja jutri javno srečanje v dvorani Unione Ginnastica Goriziana. To bo, kakor je mogoče razbrati iz vabila, nekakšen obračun enoletnega delovanja gibanja. V jutranjem delu (zaCel se bo ob 10.30) bodo govoriti Paolo Richiardi, Giovanni Bušotini, Furio Gali, Giovanni Popazzi in Gaetano Valenti, v popoldanskem (zaCel se bo ob 15.30) pa Antonio Deve-tag in Ettore Romoli.
Srečanje z Deganom odložili za en teden
Za danes napovedanega javnega srečanja z deželnim odbornikom Deganom ne bo. Srečanje, za katerega je dala pobudo družba SDAG, so odgoditi za en teden. Tako sporočajo iz županstva in obenem najavljajo, da bodo predstavniki goriške občinske uprave in gospodarskih operaterjev predstavniku deželne vlade postaviti nekaj zelo konkretnih vprašanj in terjati prav tako konkretne odgovore. Prva zahteva se nanaša na sklic konference o storitvah, ki naj bi se odvijala v Gorici in kjer naj bi podrobneje opredelili načrt dograjevanja avtocestnega omrežja, kakor tudi nacrt dograjevanja drugih objektov (n.pr. gradnja 3. dela avtoporta).
Prvi koraki do področnega načrta razvoja Goriške
Na sedežu Trgovinske zbornice bo danes, ob 15. uri prvo delovno srečanje med predstavniki sindikalnih zvez CGIL/CISL/UIL, predstavnikov javnih uprav, gospodarskih združenj ter Trgovinske zbornice. Razpravljali bodo o načinu za pripravo področnega nacrta splošnega gospodarskega in družbenega razvoja. Za dosego cilja je potrebno sodelovanje in soglasje vseh gospodarskih in družbenih dejavnikov. Srečanja se bo udeležil tudi predsednik Državnega sveta za gospodarstvo in zaposlovanje (CNEL) De Rita.
Vlomili v parkiran avtomobil
Torbica v parkiranem in zaklenjenem avtomobilu je prava vaba za zmikavte. To je včeraj spoznala tudi voznica renaulta clio V.V., ki je na kvesturi prijavila, da so ji neznanci vlomiti v avtomobil, parkiran na utici Vittorio Veneto. Razbiti so Sipo na desni strani avtomobila (na strani, pločnika in zato manj opazno mimoidočim avtomobilistom) in se polastili torbice v kateri je bilo okrog 350 tisoč lir, nekaj dokumentov in drugih predmetov. Vlom so neznanci zagrešiti med 9.30 in 10. uro.
KRMIN / V NOČI OD SREDE NA ČETRTEK
GORICA / V OKVIRU NACRTA "VARNA SOLA
Tatovi so vlomili v urade v središču mesta in odnesli približno 6 milijonov lir
Tatovi so v sredo ponoči vlomili v urade Konzorcija za industrijski razvoj v Krminu ter v urade medobčinskega konzorcija za vodovod in v urade katastra. Konzorcij ima sedež v stvabi nekdanjega županstva, v Krminu, samo nekaj metrov stran pa so drugi uradi, ki so jih neznanci obiskali. Medtem ko je bil plen v uradih katastra precej skromen, so iz železne zidne blagajne v uradu vodovodnega konzorcija ukradli nekaj milijonov tir. Povzročili pa so tudi precej gmotne škode, saj so zidno blagajno morali dobesedno skopati iz zida. Nočnega obiska so se zavedli uradniki, včeraj zjutraj, ob nastopu službe.
Skupina dijakov šole Trinko na obisku pri goriških gasilcih
Ogledali so si naprave, vozila in sledili praktični preizkušnji
Skupina okrog 35 dijakov slovenske nižje srednje šole Ivan Trinko je včeraj obiskala goriško gasilsko postajo. Ogledali so si telefonsko centralo in ostale prostore, protipožarna vozila in drugo opremo, s katero razpolagajo gasilci, najbolj pa jih je seveda pritegnila praktična preizkušnja gašenja, ki jo je uprizorila gasilska ekipa. Na koncu obiska so biti deležni še prigrizka.
Obisk sodi v projekt vama šola, pri katerem sodeluje 15 šol na Goriškem. V sodelovanju z raznimi javnimi službami poglabljajo znanje na področju varnosti in prevencije nezgod. Projekt se bo sklenil z ekipnim tekmovanjem, zmagovita šola pa se bo uvrstila v finalni del v Rimu.

10
Petek, 24. marca 1995
DEŽELA
NOVICE
TRST / GENERALNI KONZUL SLOVENIJE
V NEDELJO PO TV KOPER
Srečanje predstavnikov srednjevropskega odporništva v Vidmu
VIDEM - Boj proti nacionalizmu in ksenofoboji bo osrednja tema srečanje predstavnikov srednjeevropskih borčevskih organizacij, ki se bodo srečale v Vidmu ob 50-letnici osvoboditve. Srečanje, ki bo od 31. marca do 2. aprila v Vidmu, organizirajo Odpor za proslavljanje 50-le-tnice osvoboditve, zveza italijanskih borčevskih organizacij, in deželni VZPI-Ampi ter dežela Furlanija-Julijska krajina. Prisotni bodo predstavniki Avstrije, Češke, Hrvaške, Nemčije, Slovaške, Slovenije, madžarske in Italije.
SreCžanje sodi v sklop proslav ob 50-letnici osvoboditve, ima pa tudi velik politični in moralni pomen glede na temo, o kateri bo govor, saj želijo udeleženci osvobodilnega boja skupaj razmisliti, kako lahko 50 let po zmagi na nacizmom in fašizmom še prispevajo v boju proti nacionalizmom in ksenofobiji ter prispevajo k utrjevanju prijateljskih vezi med narodi Evrope. Kot kraj srečanja so izbrali Videm zaradi- njegove središčne zemljepisne lege in ker je bilo furlansko mesto odlikovano z zlato kolajno za hrabrost v boju proti okupatorju.
Predsednica Guerra pri ministru Motzu
RIM - Predsednica Deželne vlade Alessandra Guerra se je včeraj srečala z ministrom za ustavne reforme Giovannijem Motzom, kateremu je izročila tudi v imenu ostalih dežel s posebnim statutom predlog za preureditev pristojnosti teh dežel, ki bi tem upšravnim enotam jamčile resnično avtonomijo. Guerrova je poudarila, da je po oceni dežel konferenca država-dežele najprimernejše telo za reševanje tega problema.
Vlasta Valenčič obiskala PD
S položajem dnevnika jo je seznanil odgovorni urednik Brezigar
TRST - »Zadovoljna sem, ker sem se vrnila v Trst. Skrb za manjšino sodi med glavne dolžnosti predstavnika Slovenije, zato se bom trudila tudi za vas.« Vlasta Valenčič Pelikan, ki je pred nedavnim prevzela dolžnosti generalnega konzula Slovenije v Trstu, je bila včeraj na obisku v redakciji našega dnevnika, kjer ji je dobrodošlico izrekel odgovorni urednik Bojan Brezigar (foto KROMA). Strnjenemu Brezigarjevemu poročilu o vlogi in položaju našega dnevnika - težave so seveda pretežno fi-
nančne narave in z njimi se morajo soočati vse pomembnejše institucije slovenske manjšine v Italiji - je sledilo zagotovilo Vlaste Valenti! Pelikan, da bo s pozornostjo spremljala razvoj dogodkov in bo tudi kot uradna predstavnica Slovenije skušala vplivati na pozitivno razreševanje problemov. Povedala je še, da bo slovenski generalni konzulat v Trstu, ki ima dejansko pristojnost za široko območje severne Italije, v kratkem dobil ustreznejši sedež, kjer bodo delo lahko smotrneje uredili.
Naše stezice o predvolilnem vzdušju v dolinski občini
KOPER - Z naglimi koraki se bližajo v Italiji upravne volitve, ki bodo 23. aprila. Gre za pomembno volilno in politično preizkušnjo, ki bo izmerila državi opredeli-tveno temperaturo, velikega pomena pa bodo skorajšnje volitve tudi za prostor, ki ga naseljujejo Slovenci v Italiji. Posebna pozornost je zato obrnjena v dogajanje in sklepanje zavezništev v občinah Steverjan, Sovo-dnje, Doberdob, Zgonik, Repentabor in Dolina. Katera bo usoda teh izrazito slovenskih krajev oziroma občinskih uprav? O tem se te dni razplamtevajo polemike, sestanki med raznimi političnimi silami se vrstijo na tekočem traku, v krajevno podnebje se vsiljujejo navodila zunanjih faktorjev, ki so zunaj področnega konteksta. Se najbolj »vroče« je v dolinski občini, kot največji slovenski upravni enoti v Italiji.
Prav položaju v Dolini bo namenjena prva ne-
deljska »volilna oddaja« slovenskega sporeda r Koper »Kam vodijo naše stezice?« V dokaj megleno in hibridno ozračje bo skušala posijati z žarkom jasnine, da bi volilci m širšo družbeno zaledje razumeli, kako pravzaprav stvari stojijo in v katero smer se razvijajo. P°' membna priložnost tore), da se stališča izčistijo, sa] nas do volitev loči le sla mesec. V studiu bodo predstavniki raznih pob' tičnih sil, ki bodo posre dovali svoje poglede o položaju v dolinski obO' ni in kako si zamišljajo upravljanje v prihodnjih štirih letih. Beseda pa bo tekla tudi o liku župana, ki je po novi zakonodaji središčna figura krajevne uprave. Oddaja se bo p° ustaljenem običaju začela v živo točno ob 18. uri, preko telefona pa v nje) lahko sodelujejo tudi gl®; dalci pred televizijskimi zasloni. »Kam vodijo naše stezice?« bo prihodnji petek ponovila tudi slovenska televizija na svo-iem nrvem snoredu.
VAŠE NABAVE	j
VAŠ OPERATIVNI SEDEŽ
V ITALIJI
CENTERGROSS
PRVI EVROPSKI CENTER ZA TRGOVINO NA DEBELO
Pri največjem italijanskem blagovnem terminalu In železniškem vozlišču, kista neposredno povezana s celotnim omrežjem evropskih avtocest In le nekaj kilometrov oddaljena od mednarodnega letališča v Bologni, je center, kjer 477 firm ponuja izdelke in storitve, namenjene za distribucijo blaga na drobno, industrijo m obrt.
EL
F
Poleg velikega sektorja oblačilne industrije, tekstilnega materiala in pribora - v katerega okvirih je razvit tudi najpomembnejši Stalni italijanski sejem modne konfekcije - delujejo podjetja v sektorjih tekstilne opreme, izdelkov za gospodinjstvo, električnih gospodinjskih aparatov, igrač, papirnega blaga, parfumerijskega blaga, športnih izdelkov, živil ter izdelkov za restavracije in hotele; tehnična podjetja za projektiranje in distribucijo Izdelkov in opreme za obrt in industrijo, farmacevtski izdelki; skladišča in

[
1
I
Tokio •
distribucijski centri.
• Peking



■k ET m	9 OOsseldort	Berlin 9
•		•
Brunelles •Frankfurt		Praha
		•
•	^Mtinchen	Wien
Pariš		
Warszawa
9
Budapest
V Centru se razvijajo tudi različne pomožne in izvršilne dejavnosti za komercialne transakcije 'pri rokah", zaradi -------------‘-=*= —■—•-----;—-*— ■•-‘-‘-no. Vse to
kompleksu 1.000.000 kvadratnih metrov, kjer zelo upoštevamo z vidika ekologije in okolja učinkovitost urbanističnih struktur in varstva.
Liubitana •
Delati v Centru za trgovino na debelo (Centergross) pomeni vključiti se v ta sistem, uživati v svojih neposrednih in posrednih prispevkih, izbrati za lastn dejavnost strukturno lokacijo, ki zagotavlja manj disperzijsko, manj' komplicirano In kar najhitrejše opravljanje vsakdanjega dela.
Kaj
potrebujete? Ali se ne bi bolje spoznali?
Taiwan
POIŠČITE INFORMACIJE
po FAKSU 0039516647240
& CENTERGROSS
Centre per il Commetcio all'lngrosso di Bologna s.i.l. 40050 FUN0 di ARGELAT0 (Bologna) - ITAIIA -AUT0STRA0A BOLOGNA - PADOVA / USCITA "INTERP0RT0"
CARIM0NTE
BANCA
(Tg CASSAD2R1SPARMIO
X
IN BOLOGNA
/IO CREDITO vjILa ROMAGNOLO
SKLAD MITJE ČUKA
Zavzetost pri igri in učenju
Pomen občutka po veljavi, avtonomije in kompetence
Kako to, da so nekateri otroci tako zavzeti za učenje, drugi pa ne? Vprašanje smo si zastavili že zadnjič in nanj skušali odgovoriti tudi na osnovi tistega, kar so ugotovili razni strokovnjaki. Prvo leto življenja je zelo pomembno. Pomembne so vse zgodnje otrokove izkušnje, pa tudi nagnjenja, ki jih je podedoval.
Otrokov razvoj zavirajo lahko napake pri vzgoji. Nekateri starši ne jemljejo dovolj resno otrokove igre in je ne znajo pravilno vrednotiti. Negativni vpliv pa imajo tudi neprimerne igrače, ki jim otrok ni kos in pomenijo zato zanj frustracijo in neprijetno izkušnjo pri igri.
Pri tem seveda lahko starši veliko pomagajo: igrače sortirajo na primerne in neprimerne še preden jih otrok dobi v roke.
Odrasli pa se moramo izgoniti še neki razvadi - nehajmo že enkrat vdirati v otrokovo igro nepovabljeni. Saj otroku ne gre za to, da mu bomo pokazali, kako smo mi pridni v postavljanju ene kocke na drugo, kar se našemu malčku noče posrečiti in vedno znova poskuša: otrok Zeli v tem uspeti sam!
Seveda si zeli kdaj pa kdaj tudi našo pomoč in bo to pokazal; največkrat pa si želi le opogumljanja, prve besede, ki mu bo le nakazala rešitev problema. Ko otroku s svojim nastopom odvzamemo možnost, da bi sam nekaj uspešno rešil, mu pokvarimo igro ter njegove sposobnosti za koncentracijo in pravzaprav tudi motivacij za to, da bi se še spo-
prijemal z nečim težje izvedljivim.
Motivacija je zelo pomemben moment, zato so ji psihološke raziskave vedno posvečale veliko pozornost. Odkrivali so predvsem vzroke, zakaj je nekdo motiviran za -igro, za učenje ali za delo ne da bi za to pričakoval plačilo ali nagrado. Prišli so do zaključka, da so za to pomembni predvsem trije pogoji in da je odvisno od mere izpolnjenosti teh treh pogojev, kolikšna bo motiviranost človeka.
Gre predvsem za občutek o lastni veljavi, za potrebo po avtonomnosti in za kompetenco. Poskušajmo si nekoliko pobliže pojasniti te pojme.
Občutek o lastni veljavi pridobimo s spoznanjem, koliko znamo biti učinkoviti, koliko smo sposobni sami rešiti problem ali sami privesti nalogo do kraja. Osnova vsega je naša izkušnja. Prav za razvoj tega občutka je zelo pomembno, da pustimo male otroke, naj jedo sami, naj se igrajo sami, naj sami pridobivajo spoznanja, naj se sami oblačijo ipd. Ge otroku tega ne bomo dovolili, bo najprej protestiral, kasneje pa bomo morda, če ga bomo dovolj vztrajno dresirali, imeli zelo pasivnega otroka. To pa verjetno ni zanj najbolje!
Omenili smo tudi avtonomijo. Kaj to pomeni? Gre za človekovo potrebo, da sam o sebi v kar največji meri odloča, kaj se bo z njim dogajalo. Že pri eno do dveletnih otrocih je ta potreba zelo izrazita. Sleherno njeno omejevanje vodi v krize trmoglavosti. Tudi po
obdobju trme, v času, ko je otrok bolj sprejemljiv za kompromise, Se vedno obstaja potreba po avtonomiji. Toda velikokrat se zgodi, da to potrebo otroku izbijemo že v obdobju trmoglavosti s končniin učinkom, da hkrati ohromimo pomemben dejavnik, ki je nepogrešljiv za koncentrirano
delo, igro, učenja ali ra-zikovanje.
Prav zaradi tega pomeni odtrgati otroka od njegove igre, rušenje njegove potrebe p° odločanju, s čim se bo ukvarjal in na kakšen način bo nekaj počel- V tem kratenju avtonomije otroka moramo iskati tudi vzrok za demotivi-ranost v učenju in za doživljanje učne snovi kot popolnoma dolgočasne, celo takrat, ko je vseskozi zelo zanimiva in prikazana dovolj na' peto.
In ob koncu Se o pojmu kompetenca. P°® tem pojmom razumejo strokovnjaki človekovo veselje povečati si znanje o nečem, razvijat1 rezultate, do katerih je že prišel, občutiti zadoščenje ko prideš do konca neki stvari. Tudi ta človekova potreba je dejavnik za koncentrirano igro, učenje ali delo. Pri tej potrebi lahko odrasli otroku nekolik0 pomagamo. Predvsem tako, da mu nudimo ob pravem času pravi material za njegovo delo ali igro. Igra ali igrača morata biti zanj primerni, povzročati mu morata sicer nekaj težav, vendar ne toliko, da bi igračo zaradi tega zavrgel in obupal pri igri.
Za to pa, da bom0 prav izbirali, moramo svojega otroka predvsem dobro poznati.
Jelka Cvelbar
I
-FARGO
■
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA
COSMETICS ITALV
-FARGO
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
_______
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA


BIOPRIMA®
COSMETICS ITALV
_____TRGI / UPANJE V PREOBRAT TRENDOV JE POVSEM SPLAHNELO_
Lira spet v primežu marke Navzdol vse evropske boize
Težave italijanskega bankovca in pokojninska reforma tlačijo borzo
LIRA
PET	PON	TOR	SRE ČET
17643 1736,7 1722£ 1699,1 1727,7
RIM, MILAN - Po kratkem premora v zacetku tedna je lira znova pod močnim Pritiskom na vseh deviznih trgih, kjer se J® dolar spet oSibil in dal marki novega Zagona. Jen je dosegel nov zgodovinski tekord nad zelenim bankovcem (88,05), kar se je v Evropi takoj odrazilo s poskokom marke in s padcem vrednosti ostalih evropskih bankovcev. Po tečaju °anke Italije je lira vCeraj v razmerju do dolarja padla na 1.727,68 (v sredo 1.699, l4)> do marke p^ na 1.234,94 (v sredo k202,25), kar pomeni, da je v enem sa-Otem dnevu izgubila 2,7 odstotka vrednosti. Negativni dan se je za liro začel že lakoj po odprtju italijanskega denarnega k'ga, njeno podanje pa se je nadaljevalo Praktično brez zastoja. Po mnenju operaterjev lira bolj kot druge evropske valute dpi zaradi padanja vrednosti dolarja, na katerega je tesneje vezana, ker pa pada teidi v razmerju z ameriškim bankovcem, 1® na dlani, da nanjo pritiskajo tudi velike notranje težave. Med ostalimi bankovci, kr so se vCeraj okrepili v menjavi z liro, je na prvem mestu britanski funt, ki je pridobil več kot 55 Ib (od 2.694,7 v sredo je vCeraj zlezel na 2.749 Ib), eku se je okrepil za 51, Švicarski bank pa za 44 Ib.
Padanju Ibe je kot ponavadi sledila tuni milanska borza, ki je sicer včerajšnji Ostanek že začela z negativnim predznakom, vendar je bilo začetno popuS-Canje neznantno in se je krepilo vzporedno z nižanjem vrednosti lire. Po mnenju °Pazovalcev ni bilo nobenih posebnih tezlogov za negativni potek sestanka, pač Pa mu botruje izjemna negotovost trga, ki Postane tako skrajno občutljiv za najraz-ktiiejse vplive, kot je bila v včerajšnjem Primeru prav Šibkost domačega bankov-na. V pobditev takega položaja je tudi ze-o omejen obseg poslov, kar je eden od n°rznih posrednikov komentbal z: »Bor-ža sicer pada, vendar pada v prazno.«
Milanska borza pa tudi vCeraj ni bila Osamljena v svojem spustu, saj so dožive-6 negativen sestanek prav vse evropske
borze, pred njimi pa je z izgubo zaključil tudi tokijski finančni trg. Za vse evropske borze velja, da so utrpele negativni učinek valutnih gibanj, pa Čeprav so ta učinek v posameznih državah spremljali tudi povsem nasprotujoči si razlogi. Borze držav z močnimi bankovci kot kaže skrbijo poslovni rezultati njihovih podjetij, ki jih bodo nedvomno pogojevala neugodna izvozna gibanja, medtem ko se finančni trgi držav s šibkimi valutami otepajo s nenehnimi pritiski na njihove bankovce.
Poglejmo, kako so se včeraj obnašali glavni kazalci največjih evropskih borz:
BORZA	VARIACIJA(%)
Milan (mibtel)	-1,16
London	-0,10
Frankfurt	-2,34
Pariz	-1,23
Ziirich	-0,84
Madrid	-0,81
Oslo	-0,63
Amsterdam	-1,15
Stockholm	-0,99
Bruselj	-1,08
Toda vrnimo se v Milan, kjer je bila	
pozornost »piazze Affari« usmerjena k reformi pokojninskega sistema, prve izgube pa so povzročile predvsem bojazni za morebitno zaostritev soočanja med Confindustrio in sindikati. Najnižjo dnevno raven so kazalci dosegli prav takrat, ko je lira najbolj popustila do marke in ko je Mibtel izgubil okrogla dva odstotka. Kot se pogosto dogaja v fazah moCnih motenj, se je borza »branila« s krCenjem poslov, ki niso presegli 556 milijard lir skupne vrednosti. V zadnjem delu včerajšnjega sestanka se je izguba nekoliko omilila, tako da je zadnji Mibtel izgubljal le Se 1,16 odstotka, medtem ko je Mib pristal pri minus 1,15 odstotka. Med glavnimi vrednotnicami so nazadovale vse glavne bančne listine, precej pa so pustile na terenu tudi industrijske (posebno veliko so izgubile Olivetti, -3,68).
Ruggiero
načelu
WTO
ŽENEVA - Generalni svet mednarodne trgovinske organizacije WTO je vCeraj Uradno imenoval Italijana Renata Ruggie-ra za generalnega direktorja te ustanove, potem ko so po dev-®tih mesecih pogajanj ZDA končno Umaknile veto na njegovo kandidaturo. To so storile po sprejetju klavzule, da naslednji direktor ne bo Evropejec. Ruggiero bo WTO, ki ]e 1. januarja nasledila Gatt, vodil naslednja štiri leta, poma-8^1 pa mu bodo kar
štirje namestniki.
V Italiji je imeno-vanje Ruggiera povz-Utilo upravičeno zadovoljstvo, opazovalci pa poudarjajo, da Una nekdanji mini-rier, diplomat in ekonomski izvedenec Vse pogoje za tako zahtevno funkcijo.
H SDGZ / OBVESTILO ZA ČLANE h
V Sloveniji bo letos osem mednarodnih sejmov
V prihodnjih nekaj mesecih bo v Sloveniji kar osem mednarodnih sejmov, ki bodo lahko za slovenske gospodarstvenike v Italiji priložnost za razširitev njihovega delokroga in za navezovanje novih poslovnih stikov s partnerji iz Slovenije. Ker so roki za prijavo in rezervacijo razstavnih prostorov razmeroma kratki, poziva Slovensko deželno gospodarsko združenje svoje elane, ki delujejo na področju zunanje trgovine, trgovine in obrti, naj se Cimprej zglasijo v tajništvu, kjer bodo prejeli vsa potrebna pojasnila.
Seznam sejemskih prireditev je naslednji:
-	sejem »Avto in vzdrževanje« v Celju od 4. do 9. aprila;
-	mednarodni sejem »Plagkem 95«, posvečen plastiki, gumi in
kemiji, bo v Mariboru od 19 do 22. aprila;
-	mednarodni sejem orodjarstva »Forma-tool 95« v Mariboru od 19. do 22. aprila;
-	4. mednarodni sejem »Energetika 95« o ogrevanju, sanitarijah, klimatizaciji in razst-vetljavi bo v Mariboru od 9. do 13. maja;
-	4. mednarodni sejem »Terotech vzdrževanje 95« bo v Mariboru od 9. do 13. mala;
-	13. spomladanski obrtni sejem v Celju od 16. do 21. maja;
-	4. sejem drobnega gospodarstva v Sežani od 22. do 25. junija,
-	28. mednarodni obrtni sejem v Celju od 8. do 17. septembra, ki si ga povprečno ogleda več kot 300 tisoč obiskovalcev in je najodmevnejša tovrstna prireditev na območju skupnosti Alpe-Jadran. (B)
Modigliani: Italija ubira mehiško pot
RIM - Po mnenju Nobelovega nagrajenca za ekonomijo Franca Modiglianija sedanja valutna kriza ne bo dolgotrajna, toda posledice za italijansko gospodarstvo, ki se je »usmerilo po poti Mehike«, bi lahko prišle vse do skrajne meje »bankrota, ki ga lahko povzroči inflacijska spiivla cene-plače-cene«. S tem scenarijem, ki ga je zarisal v intervjuju za tednik 1’Espresso, je nobelovec želel posvariti politične sile pred skušnjavo, da bi sanacijo javnih računov spremenile v predmet medsebojnega obračunavanja. »Italija je ubrala mehiško pot,« je prepričan Modigliani, »saj je razvrednotenje lire posledica bega kapitelov in ne - kot se slepijo Italijani - mednarodnih valutamih motenj. Vzrok za beg kapitalovpa je pomanjkanje zaupanja investitorjev v italijansko politično situacijo. Lira tako izgublja vrednost ne samo v razmerju do marke, ki je moCna, ampak tudi do Šibkega dolarja in do vseh ostalih bankovcev,« nadaljuje ekonomist in dodaja, da ta skeptičnost do Italije izvira v prvi vrsti iz nepripravljenosti političnih sil, da bi podprle prizadevanja Lamberta Dinija.
Strmoglavljenje lire po odobritvi finančnega manevra si nobelovec razlaga s »politično klimo gi'eri-le, ki je po sprejemu ukrepa Se bolj zastrupila odnose med strankami«.Kar zadeva nevarnost inflacije ugledni ekonomist sodi, da je Se vedno sprejemljivo nizka, ker se ni povišala komponenta cene dela, za umiritev političnih razmer pa svetuje določitev Cim prejšnjega datuma volitev, vendar takega, ki ne bo preprečil referenduma o zakonu Mammi.
Realna vrednost marke 950 lir?
RIM - Novi direktor Studijskega centra Confindustrie Giampaolo Galli, ki je do nedavnega delal v centralni banki, ocenjuje, da je realna vrednost marke 950 lir. Tako kot Modigliani tudi on dvomi, da je vsa li-rina Šibkost odvisna od dolarja, in meni, da so veliko močnejši notranji dejavniki. PaC pa Galli opozarja na nevarnost inflacije, ker se učinki manevra še niso končali in bodo skupaj z valutnimi motnjami zaznavni skozi vse letošnje leto, v katerem naj bi njena stopnja nihala med 4 in 5,5 odstotka.

ADRIA AIRWAYS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
IZ LJUBLJANE v pRANKFURT pONDON j^jUNCHEN JSTANBUL J^jOSKVO ^OPENHAGEN pARIZ gJM KOPJE gPLIT JIRAN0 JJUNAJ ^URICH
Rezervacije in informacije:
ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmlčeva 7, tel. 061/131-81-55 ^^^Ljubljana^
NOV INSTRUMENT ZA VASE VARČEVANJE
CERTIFICATI DEL TESORO ZERO-COUPON Z DVELETNO ZAPADLOSTJO
■	Zakladne vrednotnice CTZ se koristijo od 28. februarja 1995 in zapadejo 28. februarja 1997, datum ko bodo vrednotnice izplačane.
■	Nove zakladne vrednotnice so ”Zero-coupon“, to pomeni, brez kuponov za izplačilo obresti. Ob podpisu varčevalci položijo, kakor pri BOT, nižjo vsoto kot je nominalna vrednost vrednotnice; ob zapadlosti, po dveh letih, prejmejo nominalno vrednost vrednotnice neto po davčnih odbitkih.
■	Vrednotnice so dodeljene z dražbo , ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene.
■	CTZ se lahko rezervirajo pri bančnih okencih do 13.30 dne 24. marca. Banca dTtalia ne sprejema rezervacij. Za rezervacije in podpise ni predvidena nikakršna provizija. Najmanjši znesek za rezervacijo znaša 5 milijonov lir.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in donos bosta objavljena v časopisju.
M Vplačila vrednotnic, po ceni iznešeni na dražbi, je treba poravnati 30. marca.
■	Vrednotnice materialno ne krožijo; posojilo je izdano z enojnim globalnim potrdilom, ki ga ima v depotizu Banca dTtalia. Ob podpisu niso prikazane vrednosti zadolžnic; to omogoča varnejše kroženje vrednotnic brez omejitve prenosljivosti.
■	CTZ se uradno kotirajo.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
Kriminalisti so podali ovadbo zoper Švajgra
Usodni so bili investitorjevi posegi za katere pa ni imel dovoljenj
LJUBLJANA - Nesreča v ljubljanskem Kolizeju počasi dobiva svoj epilog. Ljubljanski kriminalisti so včeraj podali kazensko ovadbo zoper 46-letnega Janka Svajgra zaradi povzročitve splošne nevarnosti. Švajger je brez potrebnih dovoljenj zaCel s posegi, ki so po nekaj dneh pripeljali do rušenja zgradbe. Preiskovalna sodnica je ze določila izvedenca gradbene stroke, ki bo primer dodatno strokovno obdelal in utemeljil. Švajgerju pa »grozi« od enega do osmih let zaporne kazni.
V Kolizeju je bito v zadnjih letih precej nedovoljenih posegov (foto: B. Velikonja/BOBO)
Na včerajšnji novinarski konferenci na UNZ Ljubljana so dejali, da je pogodbo o najemu prostorov v pritličju Koli-zeja v velikosti 134 kvadratnih metrov Švajger sklenil z Leonom Staretom, ki jo je podpisal v imenu lastnikov, že decembra lani. Nato je poslal vlogi za spremembo namembnosti prostorov na KS Ajdovščina in na mestno upravo mestne občine Ljubljana. Na KS Ajdovščina so od njega zahtevali soglasje stanovalcev (podpisal ga je Jože M.), ki jim ga je Švajger poslal 26. januarja. 31. januarja pa so mu iz upravne enote Ljubljana, izpostave Center, odgovorili, da mu prošnje za spremembo namembnosti zemljišča ne morejo pozitivno rešiti, dokler nima lokacijskega in gradbenega dovoljenja za ureditev gostinskega lokala, ki pa mu ju ne more-
jo izdati, ker za to področje še niso sprejeti prostorski izvedbeni naCrti. Švajger je brez ustreznih dovoljenj v prvih dneh marca v prostorih v pritličju Kolizeja začel odstranjevati omet in leseni pod. 10. marca, tri dni pred nesrečo, je s še tremi delavci začel odstranjevati 15 cm debelo predelno steno. 2e takrat so se v stanovanju nad tem prostorom, v katerem je živela Terezija S., v zidu začele pojavljati prve razpoke. Uroš A., ki je tudi živel v omenjenem stanovanju, je se isti dan poklical inšpekcijske službe. Urbanistična inšpektorica je prišla šele 13. marca dopoldne, od Švajgerja je zahtevala ustrezna dovoljenja, vendar ji je dejal, da jih nima pri sebi in da jih ji bo prinesel kasneje. Kljub inšpektoricini prepovedi, da bi z deli nadaljevali, opozorila niso upoštevali.
Zgodba inšpektorice Vesne Mrmolja, ki je usodnega dne opravila inšpektorski pregled, potem ko je bila po telefonu anonimno obveščena, da se v pritličju Kolizeja izvajajo gradbena dela, je nekoliko drugačna: »Ni res, kar pišejo časopisi, namreč da sem bila dva dni
pred nesrečo v Kolizeju. Prvič sem šla tja v ponedeljek in to takoj, ko so me poklicali. V navzočnosti Janeza Švajgerja in upravnika zgradbe sem si ogledala prostor, ki je bil popolnoma prazen, in razen tega, da je eden od delavcev odstranjeval zidni omet, drugih posegov nisem opazila. Po mojem ustnem opozorilu je investitor prenehal z deli«. Glede na to, da je bila inšpektorica Mrmolja slabe tri ure pred nesrečo v Kolizeju, se postavlja vprašanje, kako da tega, kar se je kasneje zgodilo, ni bilo mogoče predvideti: »Vse je bilo prašno, v prostoru se je tako kadilo, da nismo mogli dihati, zato sem predlagala, da se umaknemo na dvorišče. Naredili smo vse, kar je bilo v pristojnosti nase inšpekcije, ce pa je stavba dotrajana, to ni naša stvar.« V Kolizeju se je v zadnjih letih precej adaptiralo in to brez ustreznih dovoljenj. Mrmolja pravi, da je urbanistična inšpekcija vedno, kadar je
bila obveščena, tudi ukrepala. Po zakonu o urejanju naselij in drugih posegih v prostor je v vseh primerih izdala mšitveno odločbo, po kateri je moral investitor sam »vzpostaviti prejšnj stanje«, ali pa je ukrepala njihova ekipa za izvrševanje cmih gradenj. Tako je bilo tudi v primem F. M., ki je pred dvema letoma med skladiščem in delavnico na jugozahodnem delu Kolizeja postavil predelno steno, ki so mu jo porušili. Sodnik za prekrške pa mu je menda določil kazen približno 25 tisoč SIT. Mrmo-Ijeva nam je svetovala, naj se obrnemo Se na gradbeno inšpekcijo, ki po zakonu o graditvi objektov skrbi za izvajanje določb s področja gradbeništva. Sicer pa po njenih besedah se ljudje pogosto ne vedo obrniti na pravi naslov, zato je v takih primerih najbolje obvestiti pohcijo, la jim bo povedala, kaj storiti.
Helena Drewry, Margareta Jarc
Šest družin je dobilo stalna bivališča
LJUBLJANA - Največ težav pri iskanju in nameščanju stanovalcev Kolizeja v nove domove povzročajo nepopolne evidence. Obstajajo kar trije spiski stanovalcev, pri čemer je najbolj sporen tisti, na katerega so reševalci takoj po nesred vpisovali vse, ki so se jim javili, pri čemer osebnih dokumentov niso preverjali. Po seznamu mestne uprave za notranje zadeve z Mačkove so imele prebivališče v Kolizeju prijavljene 203 osebe, vendar so nekateri medtem umrli ali se odselili. Tretji spisek je narejen po seznamu najemnih pogodb, Id so jih stanovalci podpisali s Stanovanjskim podjetjem in za 72 od 80 stanovanj plačevali neprofitne najemnine.Ta spisek prav tako ni merodajen, saj so nekateri najemniki sklenili pogodbe z lastniki de-
nacionaliziranih stanovanj in zanje plačevali znatno višje najenmine. Skupina delavcev Stanovanjskega sklada in mestne uprave, ki sodeluje s socialno službo je Šestim družinam, ki jim je nesreča stanovanja popolnoma uničila, nasla nadomestna eno- in dvosobna stanovanja, za katera so že (ali bodo v nekaj dneh) podpisali pogodbe. Izjema je le stanovalka, za katero imajo nadomestno stanovanje, pa Se ne vedo, kje se trenutno nahaja. Eno stanovalko so namestili v dom ostarelih, v nakrajsem Času pa bodo preselili se deset družin. Po opravljeni analizi Zavoda za raziskavo materiala se bodo odločili, pod kakšnimi pogoji lahko (ce sploh) stanovalci Se naprej ostanejo v nepo-ruSenem delu Kolizeja.	(A. Ž.)
KOMENTAR
»Lubkm je bulam«
Ne glede na to, da je zrušitev dela Kolizeja zaradi daljnosežnih posledic pustila za seboj predvsem stiske stanovalcev, ki so ostali brez domov, ostaja grenak priokus ob izmikanju mestne uprave na preprosto vprašanje, ali ji je bilo dano, da bi prepredla nesrečo s hudimi posledicami, ne glede na to, ali ji »vladajo« Tavčarji, Vidmarji ali Rupli ali pa je pri tem slo za »naravno« nesrečo. Je mestna uprava pii odločanju o vitalnih interesih mesta zgolj izvajalec vsakokratne strankarske
politike ter odsev županove prosvetljenosti ali zurukanosb-Običaj je, da inspekcijskih služb nihče ne vpraša, ali bi lahko s svojim praktičnim poznavanjem problemov vplivale na oblikovanje predpisov. Tena vsedržavni ravni v glavnem pripravljajo vladni umdniki, ki jim z akademskih višav prisepe-tavajo izvedenci brez pravega premisleka, kakšne dejanske učinke bodo imeli njihovi dobri nameni, ko bo iznajdljivo ljudstvo v njih poiskalo pravne luknje. Vse lahko predvidi le bog, toda prav neučinkovitost postopkov ob nezakonitih gradbenih posegih je opogumila stanovalce in najemnike Kolizeja, da so v zadnjih letih kar naprej nekaj na črno prezidavah, gradili in postavljali. Ko so nekaj zgradili, jim je inspekcija ukazala rušenje, ko so porušili, so pozneje znova zgadili in morali spet rušili... Drugo vprašanje je, ali je Kolize)
Borut Meško
po več kot stoletje trajajoči zanemarjenosti, bi morali Kohzej zaradi nevarnosti za življenje ljudi porušiti najpozneje po drugi svetovni vojni, pa so ga raje spomeniško zascitih kot živi spomenik propadajoče kulturne dediščine, medtem ko so s težkimi denarci iz ljubljanskega gradu naredili postmoderno strašilo. Vse od rušilnega potresa konec prejšnjega stoletja v Ljubljani ni bilo tako hude krize na podmčju stanovanjske politike. V tem trenutku imajo ljubljanske občine na svojih spiskih več kot pet tisoč vlog iskalcev neprofitnih občinskih stanovanj, temu pa je treba dodati Se približno 350 prosilcev tako imenovanih mestnih »kadrovskih stanovanj«. Ce to seštejemo, dobimo oceno Števila stanovanj, ki jih primanjkuje. Ob nesreči v Kolizeju se je potrdilo znano dejstvo, da je praznih občinskih stanovanj v Ljubljani zanemarljivo malo, ker so bila skomj vsa pokupljena po stanovanjskem zakonu, preostala pa so že naseljena. Resda ima večina iskalcev stanovanj streho nad glavo, to pa je tudi vse, kar jim ponujajo podnajemniške luknje, ki jih za oderuške najemnine in brez pogodb oddajajo neobdavčeni lastniki. Je to naključje ali pa stranski učinek načrtne »anarholiberalne« stanovanjske politike po načelu »znajdi se sam in bog (beri: Karitas) ti bo pomagal«? Prestižni politični boji strank v mestu, ki so bm predhodnica strankarskih premikov na vsedržavni ravm, so prinesli spremembe volilne zakonodaje in oblikovanje nove lokalne samouprave, to pa je zaenkrat tudi edina oprijemljiva posledica, ki ni prav v ničemer vplivala na urbano podobo Ljubljane. Štiri leta je bilo izvajanje kakršnekoli stanovanjske poktike, razen despotskega razdeljevanja kadrovskih stanovanj, zamrznjeno zaradi znanih proceduralno-politicnih sporov med Vidmarjevim izvrsnim svetom in večinsko opozicijo v mestni skupščini. Posamezne ljubljanske občine so na svojem dvorišču spet po svoje krojile stanovanjsko politiko, iz cesar se je izcimilo ducat stanovanj, ki so jih v teh dneh uspele zbobnati skupaj za sest najbolj prizadetih družin jz Kolizeja. Ce se bodo za rušenje preostalega dela Kolizeja odločali na podlagi (neobstoječih) občinskih stanovanj, ki bi nudila dom drugim stanovalcem, se bo moralo v Ljubljani spet stresti, da bi se kaj premaknilo.
VLADA O ODGOVORNOSTI PRAVOSODNE MINISTRICE
Premier Drnovšek si ]e vzel čas za premislek
SLS se že pripravlja na interpelacijo, krščanski demokrati pa še čakajo na nadaljnji razplet dogodkov
LJUBLJANA - »Od torka do danes se ni nic zgodilo, zato o tem ne morem povedati ničesar.« Tako je na včerajšnji novinarski konferenci po seji vlade dejala pravosodna ministrica Meta Zupandc v odgovoru na novinarsko vprašanje, ali se je vlada opredelila do razpleta primera Majhen in do njene odgovornosti v zvezi s tem primerom.
Predvideno je sicer bilo, da bo ministrica na seji vlade pod točko razno podala informacijo o okoliščinah in dejstvih, ki so pripeljale do tega, da je umaknila kandidaturo odvetnika Sergija Vladislava Majhna za mariborskega notarja (vrhovno sodisce pa je razsodilo, da je ravnala nezakonito), toda to se ni zgodilo.
Tako Zupančičeva do nadaljnjega ostaja na ministrskem položaju, Slovenska ljudska stranka pa se je v skladu s svojo napovedjo na torkovi novinarski konferenci včeraj začela z drugimi opozicijskimi stranka-
mi dogovarjati o vsebini interpelacije o delu pravosodne ministrice, ki naj bi jo vložili danes. Pod interpelacijo se mora v skladu z ustavo podpisati najmanj deset poslancev, minister pa je razrešen, Ce interpelacijo podpre večina vseh poslancev, torej 46. Ali bo Meta Zupančič Se naprej v vladni ekipi, je seveda v celoti odvisno od predsednika vlade Janeza Drnovska. Ta si je očitno vzel cas za premislek (cas pa je dal tudi Zupančičevi) in tudi ni pričakovati, da bi zadeva dobila razplet na nedeljskem nadaljevanju vladne
seje, saj naj bi se na njej ministri ukvarjali izključno z letošnjim proračunom.
Tudi drugi dve koalicijski partnerici Čakata na nadaljnje premierove poteze. Izvršilni odbor SKD o morebitni razrešitvi pravosodne ministrice Se ni razpravljal in prav tako Se ni odločal o tem, ah bodo poslanci podprh interpelacijo. Skratka, krščanski demokrati čakajo na nadaljnji razplet dogodkov, čeprav bi morala po prepričanju predsednika SKD Lojzeta Peterleta ministrica oditi s položaja. Tudi ZLSD Caka na Drnovškovo odločitev, saj je predsednik ZLSD Janez Kocijančič že na sredinem sestanku predsednikov koalicijskih strank dejal, naj ministrica in premier najdeta rešitev.
Majda Vukelič
STRANKARSKA KRONIKA
ZLSD: »Predlog proračuna pomeni kulturni genocid«
LJUBLJANA (STA) - Predsedniki treh strank vladajoče koalicije so v sredo obravnavah predlog proračuna in sprejeli dogovor, da gre proračun, usklajen na 510 milijard tolarjev, v parlamentarno obravnavo. Kot je je na včerajšnji novinarski konferenci dejal glavni tajnik stranke Dušan Kumer bo Združena lista bo vztrajala predvsem pri spremembah proračunskih postavk na področju kulture, znanosh in gospodarstva ter na področju dela, družine in socialne politike, ki jim sedanji predlog proračuna za letošnje leto po mnenju stranke ne namenja dovolj sredstev. »Sedanji predlog proračuna pomeni kulturni genocid,« je pri tem menil Kumer. ZLSD vztraja pri oceni, da je Bomt Pahor najustreznejši kandidat za predsednika parlamentarnega odbora za mednarodne odnose. Miran Potre, predsednik komisije DZ za poslovnik, je poudaril, da bi državni zbor ravnal korektno, ce bi ugotovil, da v tem trenutku predloga za predsednika tega odbora sploh ni, ker Peterle v torkovem glasovanju elanov komisije DZ za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ni dobil potrebne večine glasov. Potek dogodkov v zvezi s predlaganimi kandidah za predsednika parlamentarnega odbora za mednarodne odnose je pokazal, da manjšina znotraj Liberalne demokracije Slovenije (LDS) ves Cas podpira Peterleta, kar pomeni, da podpira tudi njegovo zunanjo politiko, izglasovana nezaupnica Peterletu pa je bila le del predvolilne politične igre, je poudaril Kumer. V zvezi z razsodbo Ustavnega sodiSCa,
da je pravosodna ministrica Meta Zupančič pri umiku kandidature Sergija V. Majhna za notarja ravnala nezakonito, pa ZLSD meni, da bo moral »predsednik vlade resno razmisliti o teh stvareh, da vlada ne bo postala zobozdravstvena ordinacija, v kateri bo opozicija odstranjevala nezdrave ministre«, je dejal Kumer.
DS: »V stranki ni velikih notranjih problemov«
LJUBLJANA (STA) - Demokrati Slovenije bodo imeh v soboto v Ljubljani drugo letno konferenco stranke, na kateri bo ena od osrednjih točk razprava o aktualnih političnih razmerah v Sloveniji, med sodelujočimi pa bosta tudi dr. Jože Mencinger in dr. France BuCar, je včeraj povedal predsednik DS Tone Peršak. Stranka bo v soboto naredila obračun dela v minulem, prvem letu obstoja, potrdila program letošnjega dela in sprejela finančno poročilo za lansko leto, saj mora skladno z zakonom to poročilo do konca marca tudi oddati. Stranka bo v svoj program vnesla minimalne dopolnitve glede upokojenske pohtike ter popravila svoj statut v smislu »organizacijske konsolidacije stranke«, je razložil Peršak. Na letni konferenci naj bi tudi izvedli nadomestne volitve za dva elana izvršilnega odbora stranke, oziroma. bodočega predsedstva, ker se zaradi oddaljenosti od Ljubljane ne moreta redno udeleževati tedenskih sej, je razložil Peršak jin pojasnil, da so spremembe statuta relativno dobro pripravljene, z njimi pa bodo predvsem jasneje opredeljene pristojnosti organov stranke ter njihova razmerja.
Vodstvo RTV naj ukrepa
LJUBLJANA - Svet RTV ie na včerajšnji seji vodstvu RTV naložil, naj se cimpreJ sestane s predstavniki žri' nanjega ministrstva in i^' janske radiotelevizije ter poišče rešitve glede zariiru citve signala koprske tele vizije v Furlaniji krajini, ki se je zgodila p1^ nekaj dnevi. Predstavnic koprske TV so na vcerajsj)1 seji dejali, da pričakuje]0 vse potrebne ukrepe, s M terimi bo zagotovljena v dnost slovenskega progi"3 ma TV Koper-Capodistnf
na Primorskem in v žanre) stvu, kjer prebiva sloven ska narodna skupnost, fe3 žili so tudi ogorčenje, ker njihove zahteve za zagoj0^ vitev vidnosti signala 1 Koper-Capodistria ostajaj0 ze leta neuslišane, medte® ko se v zadnjem obdobl dogaja, da so TV frekvence-potrebne za mrežo na® nalne RTV, podeljene zas®" bnim lokalnim oziroma k® mercialnim postajam. Z3 naj bi vodstvo RTV sve RTV in državnemu zbo Cimprej predložilo graolV glede dodeljevanja n®
Lene.	(M-Vi.
LIKOVNA UMETNOST
;	-i:.	^	;:
Poezija Vecchietovih grafičnih lisfov čara harmoničen in lep svet

Jurij Pauk
V Gorici so v likovni galeriji Katoliške knjigarne na Travniku prejšnji teden odprli razstavo grafik tržaškega umetnika Franka Vec-chieta (foto Studio Re-p ortage).
Zelo lepo postavljena razstava bo na ogled do konca meseca med delovanjem knjigarne.
Razstavo se vsekakor splača videti, ker je znani umetnik Franko Vecchiet v Gorico prinesel vrsto novejših grafik, katerih do sedaj še ni nikjer razstavljal. Gre za lesoreze, ki so pretežno vsi napravljeni v Crnobeli tehniki in nam pričajo o novih iskanjih umetnika. Izredno dobra tehnična izdelava grafik nam priCa o tem, da lahko upravičeno smatramo Franka Vecchieta za enega naših najboljših grafikov, ki poleg svojega kolega Marjan (Pancija) Kravosa še edini ostaja zvest Cisti grafični govorici samosvojega, izrazito abstraktnega sveta. Upravičeno lahko imamo Vecchietova dela za vrhunske grafične dosežke, saj s svojo lepoto in tiho notranjo harmonijo govorijo o današnjem svetu na samonikel naCin in nam pričajo 0 tem, da je Franko Vecchiet samosvoj in izrazit umetnik za lastno likovno govorico, ki ima svoje temelje v dobrem poznavanju geometrije in temeljnih slikarskih resnicah. Franka Vecchieta že dolgo let spremljamo na njegovi umetniški poti, ki ima dejansko svoje začetke v Černigojevih idejah sveta, Ce hoCete, tudi v Černigojevem pojmovanju slikarstva, ki temelji na futurističnih resnicah. Morda je najvažnejša ugotovitev ob ogledovanju njegove razstave, da je Vecchiet izrazit grafik, ki se spopada s krhkostjo grafičnega lista z neverjetnim in lahkotnim načinom risanja. Njegovo poustvarjanje sveta je v grafikah, ki so na ogled v Katoliški knjigarni v Gorici, izjemno, saj gre za grafike, ki so izdelane v dovršenem
in izredno prijetnem slogu. Gledalca Vecchiet oCara s svojim slogom in svetom, iz katerega veje neka tiha melanholija, ki ima pa trdne temelje v harmoničnem gledanju na svet.
Franko Vecchiet razstavlja v Gorici 27 grafik. Velika večina jih je večjega formata in od tega jih je večina v crnobeli tehniki, Ce lahko tako poenostavimo ciklus, ki na razstavi dominira. Gre za grafike, v katerih je Vecchiet zvest svojemu slogu, a ga je letos in lansko leto tako dopolnil, da lahko v njegovih novejših grafikah že vidimo neko novo stopnjo njegovega slikarskega razvoja. Vecchiet sicer ostaja zvest svojemu dobro znanemu slogu, a ga tokrat dopolnjuje in obogati, saj se je podal v svet barvne lestvice, ki je doslej ni tako pogosto uporabljal. Kompozicije njegovih grafik so zelo trdne, pozna se, da Vecchiet izredno dobro obvlada tehniko in ji je tudi zapisan kot slikar, ki išCe popolnost. Pa vendar veje iz njegovih grafik neka lahkotnost, ki jo je danes v moderni grafiki zelo težko najti. S svojimi grafičnimi listi uspe Vec-chietu prepričati tudi ljudi, ki sicer ne ljubijo abstraktne umetnosti, saj so njegove grafike zelo lepe na pogled in zelo zelo umirjene, mladostna iskanja so že za umetnikom, sedaj je na vrsti tiho razpredanje misli o umirjenem svetu. Se tako veliki skeptiki bodo pred petimi grafikami, ki jih je Vecchiet naslikal v Čudovitih nežnih pastelnih barvah, morali priznati, da pri njegovih slikah le gre za neko globlje iskanje smisla v današnjem neurejenem in hitrem Času. Vsakdo se pred
temi grafikami zave, da umetnik išCe neke odgovore na temeljna vprašanja človeka in jih morda najde v harmoniji sveta, neki harmoniji narave, ki je tu prikazana skozi Cisto abstraktno govorico samosvojega sveta. Kompozicije so trdne, ker je trdna in gotova slikarjeva roka, barve pa so umirjene in zelo nežne, nic kričavega ni na Vecchietovih slikah.
Cisto drugače, pa najsi so prav tako narisana v istem slogu, so njegovege zadnje grafike, ki so v Crnobeli tehniki. Le tu pa tam na njih človek zasledi kako drobno liso ali madež sveže rdeče barve, drugače pa eno samo prepletanje vseh tonalitet črnine in bele barve. Ja, bele barve, saj Vecchiet spretno uporablja belino za svojo grafiko in to se vidi tudi v tem, da včasih pušča nekake peCate, vtisnjene Crte na imenitnem belem papirju, ki zgradbo posamezne grafike samo še obogatijo.
Poglavje zase so grafike malega formata, ki so vsaka zase mala umetnina in zahtevajo velike bele površine in velike okvirje, veliko belega prostora, da lahko pridejo do izraza.
Franko Vecchiet je za Gorico pripravil razstavo, ki samo še potrjuje znano trditev, da sta si prav grafika na belih krhkih listih in poezija zelo blizu. Poezija grafičnih listov Franka Vecchieta nam z neposrednostjo tihe govorice Cara svet, v katerem še vlada harmonija in lepota, tista lepota, katero skuša vsak slikar najlepše naslikati. Vecchietu to uspeva na grafičnem področju z obilico tehničnega znanja in z nežno govorico umirjenih barv. So pa grafike Franka Vecchieta tako smosvoje, da ga lahko upravičeno imamo za enega najvidnejših zamejskih umetnikov sedanjega Časa.
GLEDALIŠČE
Lahkotna Faydeaujeva vodvilska komedija v odlični interpretaciji
Bojana Vatovec
V gledališču Rossetti je do konca tedna na sporedu vodvilska komedija Georgesa Feydeauja, nedosegljivega mojstra te posebne gledališke zvrsti, z italijanskim naslovom II Tacchino (Puran), zvest prevod francoskega izvirnika Le Dindon, ki sicer označuje tudi nerodneža, na katerega leti zasmeh. S tem lahkotnim delom sta se po letu dni odsotnosti vrnila na oder že dolgo let priljubljena italijanska igralca Arol-do Tieri in Giuliana Lojodice, pod vodstvom režiserja Giancarla Se-peja.
Komedijo je Georges Feydeau spisal leta 1896;
Čeprav ne velja za njegovo najboljše delo,je vsekakor nazoren primer lahkotnega in n e o b r e -menjujočega francoskega vodvila, v katerem ni niti sledu kakršnekoli problematike, temveč le drobna pikra ironija na medsebojne Človeške odnose, v katerih ima zakonolomstvo osrednjo vlogo. Sicer pa je v Fey-deaujevih delih Se marsikaj vec, in sicer ne samo matematično natančno izračun zaplet situacij in iskrivo duhoviti dialog, temveč tudi skrajno hladno in neprizanesljivo opazovanje družbe in ljudi.
Puran iz naslova je ženskar Ponta-gnac, ki zasleduje lepo neznano gospo in odkrije, da je žena prijatelja Vateli-na. Tudi hišni prijatelj Redillon dvori prikupni gospe, ki pa poudarja, da bi moža prevarala le, Ce bi odkrila, da jo tudi on vara. Vatelin se je v svojem življenju le enkrat spozabil, z Lon-donCanko Maggy, Soldignac, ki zahteva, da še eno noC preživi z njo, sicer si bo vzela življenje. Pontagnac, ki namerava to izrabiti sebi v prid, svetuje prijatelju Vatelinu, naj najame sobo v Hotelu Ultimus. Zaradi vrste naklucij se v sobi znajdejo poleg vseh doslej naštetih oseb še lahkoživka Armandi-ne, ki odide z Redillonom, Maggyjin soprog s policijskim komisarjem, Pon-tagnacova ljubosumna žena, vojaški zdravnik Pinchard z gluho ženo, mladi hotelski strežnik, ki ga razganja puber-
teta, sobarica, ki je v življenju že marsikaj videla, in hotelski direktor. V tretjem dejanju na Redillonovem domu se stvari uredijo, med zakoncema Vatelin se vrne družinski mir, na dnu pa je vendarle občutiti avtorjevo po-smehljivost.
-Komedija sloni na konvencijah iz obdobja, ko je nastala in ki dandanes ne veljajo veC. Režiser je verjetno prav zato poudaril zlasti ogrodje naklucij in nesporazumov, na katerem delo sloni in ki deluje kot dobro naoljeni mehanizem. Dejanje je s konca prejšnjega stoletja prenesel v petdeseta leta, kar izražajo zlasti dio-rovske ele-g a n t n e obleke ženskih likov. Scena je v prvem dejanju skoraj povsem gola, napolnijo jo le stoli, ki jih po vstopu nove osebe prinese na oder Vateli-nov služabnik. V drugem dejanju je osrednji poudarek na postelji in zlasti na neštetih vratih, ki se neprestano odpirajo in zapirajo. Tri razkošne postelje v živih barvah in alkova v tretjem dejanju pa nekako namigujejo, da je zakonska zvestoba vrednota le v besedah.
Predstavo odlikuje skrajna eleganca, ki kljub žgečkljivi temi nikoli ne zdrkne v vulgarnost. Aroldo Tieri in Giuliana Lojodice sta z izpiljeno profesionalnostjo v vlogah zakoncev Vatelin (na sliki) očarala občinstvo na torkovi premieri. Ob strani jima stoji dobro uigran ansambel, ki zna tudi najmanjši vlogi poudariti zaokrožen značaj. Bruno Macallini je neustavljivi ženskar Pontagnac, Antonio Conte je drugi vdani oboževalec gospe Vatelin, Maria Paiato je zahtevna Vatelinova ljubica Maggy, Loredana Martinez je ljubosumna Pontignacova žena, Gianna Co-letti je lahkoživa Armandina, Guido Quintozzi in Barbara .Porta sta zabavna zakonca Pinchard, Eliana Lupo je vsega vajena strežnica. Za sceno in kostime je režiser sodeloval z Luigijem Pe-regom.
Marko Kravos dobitnik nagrade Citta di Novara
Zadnjo soboto v februarju so v No-vari že sedemnajstič podelili literar-ne nagrade Premio Citta di Novara za esej, prozo in poezijo. Strokovna ži-bja, ki ji predseduje Liana De Luca, |6 med esejističnimi prispevki odlikovala Paolo Pepi iz Rima, za prozo sta si nagrado delila Cristiana Dotto i2 Genove in Giuseppe Somacal iz Milana, med pesniki pa je bil na-Sjajen Silvano Zamaro iz Krmina pri ‘ idmu. Za veliki pokal in posebno diplomo pa je na slovesnosti izbiralo Nagrajenca občinstvo. V ožjem izboru Ntten je izbralo Marka Kravosa m nje-govo pesem Majska raketa - Razzo di Ntaggio v prevodu Jolke Milic. To Priznanje vsekakor potrjuje visoko raven sodobne slovenske poezije, Prav tako pa opozarja - hote ali neho-
te - tudi na veljavo in neizrabljeni prispevek slovenskih ustvarjalcev v Italiji v širšem državnem merilu.
Čeprav je v Italiji kar nekaj literarnih nagrad in natečajev, je Premio Citta di Novara med najuglednejšimi. To potrjuje njegova dolgoletna tradicija, sponzorstvo-pokroviteljstvo ene najbolj prestižftih italijanskih založb Istituto geografico De Agostini ter neoporečno in od vseh običajnih spletk in kuhinj neobremenjeno organizacijsko vodstvo, za katero skrbi revija Tempo Sensibile, ki jo od ustanovitve pred 25 leti vodi Otelio De Crivis.
Visoki ugled nagrade je potrdilo tudi pozdravno pismo italijanskega predsednika Luigija Scalfara prirediteljem in sodelujočim.
Tudi »pomladni« Galeb ima zelo rad muce
»NaSa muca je pisanih barv, malo je siva, črna, rumena in rjava. Je zelopridna, lovi misi in podgane. Nasa muca ima mladičke. Zelo lepo skrbi za dva majhna mucka. Čeprav je Ze odrasla, ima rada, da jo vzamem v naročje in se malo poigram z njo.« Tako je Galebu pisal Dejan Gorjup, iz 1. b razreda OS Dob pri Domžalah. Ilustracijo muca, ki jo ob-javljarjio, pa je narisala Magda Tavčar, sodi pa k uvodni pesmici Pomlad Anje Stefan. Temu prijetnemu letnemu času je namreč posvečena sedma letošnja številka mladinske revije, ki - sodeč po pisemcih - osrečuje tudi otroke Sirom po Sloveniji.
1l
»Samo golote ne, prosim!« - Mia Farrow
GLEDALIŠČE / DRAMATIZACIJA DRUŽINSKEGA ŠKANDALA SLAVNEGA FILMSKEGA KOMjKA
New York se smeji na račun Woodyja Allena
NEW YORK - Svetovni tisk se je leta dolgo ukvarjal z resnično dramo Woodyja Allena in Mie Farrovv. V zadnjem tednu v februarju pa so jo NewyorCani, Id so se zaradi bližine poCutib kot prizadeti sosedje, imeli priložnost doživeti iz Cisto nove perspektive, kajti na zasebni televizijski postaji Fox so jim brez privolitve vpletenih zgodbo v Stiriumem programu predstavili igralci. Na odru v gledališču Variety Theatre ravnokar uprizarjajo najnovejšo predstavo Woodyja Allena Central Park West in zabave željni intelektualci vstopnice kupujejo kot tople žemljice.
Central Park West je bil naslov Mie Farrovv, ko sta bila z Woodyjem Se ljubezenski par in sta skoraj dvanajst let skupaj pisala filmsko zgodovino. Woody Allen Se vedno živi na nasprotni strani parka, vendar zdaj - ko le-ta ne Studira v New Jerseyu - z Miino posvojeno hčerko So-on-Yi. Tragedija se je začela, ko je Mia Farrovv v svojem stanovanju našla fotografije dekletovih aktov, ki jih je posnel Woody. »Od jeze jo je skoraj razneslo,« je komik in mojstrski režiser takrat opisal situacijo. Bistvo njegove nove igre je v tem, da sicer ne pripoveduje takratne zgodbe, vendar pa »obveščeni« gledalci v vsakem stavku iščejo namigovanja - in jih seveda v vsakem drugem stavku tudi najdejo. Sicer ne gre za zapuščeno igralko, ampak za za-
puščeno psihiatrinjo, vendar pa bi lahko njene zagrenjene žaljivke ljubice, ki ji je prevzela moža, mimo izrekla tudi Mia.
K smešnosti igre veliko prispeva tudi to, da gospe kot po tekočem traku uporabljajo vulgarne izraze, ki jih po tradicionalnih normah pred tetami ali nečakinjami nikoli ne bi smele izreci. Tekmica je predstavljena kot seksualna zmagovalka, trofeja - nedvomno dvojnik Woodyja Allena - pa dolgo ostane nevidna. Predstavljen je izmenično kot trpin in kot sanjski moški. Zapuščena psihiatrinja se tolaži z ogromnimi kohcinami vodke, ki ga prefinjeno imenuje »cha-teau absolut«. Kljub temu pa se avtor, ki se končno - prikrito - v igri le pojavi, nikakor ne predstavi v podobi ju-
naka. Je moški, ki ne more živeti brez večnega osvajanja žensk. Prijateljica njegove žene, ki je trdno v prepričana v njuno skupno življenje v Londonu, je zanj že zdavnaj preteklost, saj je medtem našel novo sanjsko žensko.
»Stara je petindvajset let,« jo predstavi, ko se naenkrat pojavi sredi vse te zmede. »Enaindvajset,« pravi ona. »Saj je vseeno, kmalu
bo stara petindvajset let,« se on izmika. Dekle ni Kore j-čanka, kot v resničnem življenju, ampak rdečelasa smrklja - nekdanja pacientka psihiatrinje, ki jo je le-ta ozdravila strahu pred moškimi. Pacientka z možem, ki ga očitno vse ženske obožujejo, ne gre samo v posteljo, ampak se potem tudi nemudoma odloči, da bo s prevaranim možem prve prešuš-
tnice pobegnila Hollywood«. Mož meni, da bo tam lahko prodal svoj scenarij in kupil vilo z bazenom. Na koncu nihče veC ne ve, kaj ga Caka. »To ni džungla, ampak Central Par^ West,« ogorčeno pripomni glavna junakinja dela - vendar pa je življenje v Central Park Westu očitno hujše od življenja v džungli.
Helmut Rather/dpa
Knjižni sejem v Frankfurtu bo odpri Robert Menasse
FRANKFURT AM MAIN (dpa) - Borzno društvo nemškega knjigamištva je sporočilo, da bo knjižni sejem v Frankfurtu 10. oktobra z govorom odprl avtor Robert Menasse z Dunaja, s Čimer bodo poudarili pomen kljucne teme z naslovom Avstrija. Štiridesetletni pisatelj je doslej objavil vrsto romanov in esejev, nekatere od le-teh tudi pri nemških založbah. Njegovi najpomembnejši deli sta Čutna gotovost (Sinnliche Gevviflheit) in Fenomenologija osuplosti (Phanomenologie der Ent-geisterung).
Umetnostni sejem v Strasbourgu
STRASBOURG (dpa) - Prodaja na prvem mednarodnem sejmu za sodobno umetnost v Strasbourgu je uspela bolje, kot so pričakovali. V ponedeljek, 6. marca, so prireditelji po-
vedali, da so konec tedna prodali slike in objekte v vrednosti milijona nemških mark. Sejem, ki se je v ponedeljek končal, je od petka do nedelje obiskalo približno 20 tisoč ljudi. V Strasbourg je prišlo preko 120 lastnikov galerij iz enajstih evropskih držav, ki so predstavih dela skupno petstotih umetnikov, med njimi tudi umetnine Christa, Pabla Picassa, Andyja VVarhola, Joana Miroja in Otta Dixa. Veliko zanimanje pa so vzbudila predvsem dela manj znanih umetnikov, ki jih je bilo mogoče kupiti za nižjo ceno. Prireditelji za leto 1996 pričakujejo še večji interes lastnikov galerij. Trgovci z umetninami iz vecih nemških mest so povedati, da se bodo naslednjega sejma gotovo udeležiti, ce bo letošnji uspel. V naslednjih letih naj bi se sejem, Id izvira iz zasebne pobude mecenov in galeristov, na premožni tromeji med Nemčijo, Francijo in Švico razvil v trdno institucijo.
NA KRATKO
[
VABILO NA RAZSTAVE
Obletnica smrti pisatelja Leopolda Suhodolčana
LJUBLJANA - Ze petnajst let je preteklo od nenadne smrti koroškega pisatelja, ki se ga spominjajo zlasti generacije, rojene po vojni, po nepozabnih junakih iz knjig Rumena podmornica, Rdeči lev, Velikan in pajac, Naocnik in oCal-nik, Na večerji s krokodilom, Stopinje po zraku, Deček na Cmem konju, Skriti dnevnik, Mornar na kolesu in Prama-tija ali bučman. Vsa našteta dela so deloma že izšla pri založbi Karantanija, pričujoča obletnica pa je tudi povod za spominske svečanosti po vseh osnovnih šolah v Sloveniji. Poleg tega je letošnje leto pri Zvezi bralnih značk razglašeno za leto Leopolda Suhodolčana. (A. P.)
Jubilejni slovenski kozolec
LJUBLJANA - V torek so v razstavni galeriji v Tržaški knjigami v Trstu odprli razstavo Slovenski kozolec. Na razstavi, ki je del projekta podjetja Agens iz Žirovnice Pot kulturne dediščine in ki je dočakala že svojo deseto postavitev, so razstavljene makete in arhitekturne risbe, ki jih je pripravil arhitekt Boran Hrelje. Razstava bo v Trstu na ogled do 4. aprila. (V. U.)
T. Pogačar razstavlja v Berlinu
LJUBLJANA - 2. marca so v tia-Galerie Friedrichstrasse v Berlinu odprti razstavo Tadeja Pogačarja, nam je sporočila Modema galerija v Ljubljani. Umetnik je za to razstavo povezal nekatera svoja dela iz zadnjega Časa v novo instalacijo, ki se ukvarja z vprašanjem novoveškega (zahodnega) odnosa do sveta, z odnosom med Vzhodom in Zahodom, z vprašanji politične moči in manipulacije, gospostva in svobode itn. Razstava zaseda vso (sorazmerno veliko) galerijo v novi, naglo razvijajoči se galerijski Četrti Berlina; odprta bo do 17. aprila. Ob njej je izšel katalog z obsežno slikovno dokumentacijo o Pogačarjevih projektih, z daljšim tekstom o umetniku, ki ga je napisala berlinska kustodinja Elke Melkus, in s tekstom Igorja Zabela o novejši likovni produkciji.
Helidonove nove izdaje
LJUBLJANA - Glasbeno založništvo Založbe Obzorja Maribor je izdalo tri kompaktne plošCe: Danilo Kocjančič, nekdanji Kameleon, Prizmovec in Bazarovec je s prijatelji posnel nekaj najlepših melodij iz svoje dolgoletne kariere; tudi 12. nasprotje z novo plošCo Tiha noC praznuje svojo desetletnico; vsestranski jazzist Rok Golob pa se je po sodelovanju s številnimi skupinami odločil posneti prvo samostojno plošCo Rokland. (L. M.)
Razstava slovenskih arhitektov
LJUBLJANA - Pregledna razstava sodobne slovenske arhitekture, ki sta jo pripravila ljubljanska galerija DESSA in Društvo arhitektov Ljubljane in ki je bila na ogled že v Budimpešti, Celovcu, Trentu, Vidmu, Miinchnu in Regensburgu, se je prejšnji petek preselila v švicarski kraj Sion, kjer jo je v galeriji La Grenette organiziralo mesto Sion. Razstava bo na ogled do 23. aprila. (V. U.)
Novo doslej:
V	institutu Jožef Stefan v Ljubljani je na ogled razstava slikarja Jožeta Ciuhe (do 21. aprila, Jamova 39, prost vstop, odprto vsak dan od 8. do 17. ure, brezplačna zloženka s tekstom dr. Ivana Sedeja). Nova fotografska razstava z naslovom Iz ciklusa Lepa vida in Predori v ljubljanski Galeriji ZDSLU prinaša dela slikarja Darka Slavca (do 7. aprila, Komenskega 8, prost vstop, odprto od ponedeljka do petka med 10. in 13. ter med 15. in 18. uro, katalog s tekstom Judite Krivec Dragan 300 SIT). Avtor sodi v srednjo generacijo slovenskih slikarjev, z razstavo fotografij, ki so nastale v zadnjih dveh letih in na katerih je uporabil nove fotografske tehnike, pa se po daljšem Času spet predstavlja ljubljanski likovni javnosti. Kot je zapisala Judita Krivec Dragan, ponuja razstava vsem, ki poznajo Slavca slikarja, presenečenje.
V	Kapelici - galeriji SOU v Ljubljani so odprli razstavo Obsce-nitat, katere avtor je španski multimedialni umetnik Marcel-li An-tunez Roče (do 31. marca, Kersnikova 4, prost vstop, odprto od ponedeljka do petka med 10. in 17. uro, brezplačna zloženka s tekstom avtorja). V Galeriji Slovenijales v Ljubljani razstavlja zagrebški slikar Miloš Popovič (do 20. aprila, Dunajska 22, prost vstop, odprto od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro, bre-
zplačna zloženka s tekstom Franca Zalarja). V mariborskem razstavnem salonu Rotovž so odprli razstavo slik, risb in objektov Franca Mesarica (do 18. aprila, Trg Borisa Kraigherja 3, vstopnina 80/40 SIT, odprto od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro, sobota med 10. in 13. uro, katalog s tekstom Mitje Visočnika 300 SIT). V Sežani je v Kulturnem centru Srečka Kosovela na ogled pregledna razstava slikarja Maksima Sedeja ml. (do 15. aprila, Kosovelova 4A, prost vstop, odprto od ponedeljka do sobote med 10. in 12. uro ter med 14. in 17. uro, katalog s tekstom Barbare Pregl Kobe 200 SIT).
Novo odslej:
Danes bodo ob 12. uri v Galeriji Tivoli v Ljubljani odprli pregledno razstavo grafik nemškega umetnika
Hermana Heintschla (do 17. aprila, Pod tumom 3, vstopnina 200/100 SIT, odprto od torka do sobote med 10. in 16. uro, nedelja med 10. in 13. uro, katalog s tekstom dr. Georga Reinhardta predvidoma 800 SIT). Na razstavi bo predstavljenih prek 90 sitotiskov in jedkanic iz let med 1968 in 1995, otvoritve pa se bo udeležil tudi avtor, ki je v Ljubljani sicer razstavljal že na grafičnem bienalu leta 1989, na katerem je prejel odkupno nagrado. V galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje bodo nocoj ob 19. uri odprli razstavo slik Klementine Golija (do 13. aprila, Titov trg 4, prost vstop, odprto od ponedeljka do srede in v petek med 9. in 19. uro, četrtek med 9. in 13. uro, sobota med 8. in 12. uro, katalog s tekstom Aurore Fonda, cena bo Se določena). Razstava bo ponujala
dela iz cikla Podobe vid(e) nega, ki jih je avtorica izdelela v letih 1993 in 1994. V ciklu se je posvetila odnosu med vidnim in videnim, oziroma izkušnjam, ki se vtisnejo v metafizični spomin. Slike je izdelala v mešani tehniki, na mlajših delih pa intenzivirala kolorit. Prav tako nocoj bodo ob 20. uri v Galeriji Insula v Izoli odprli razstavo nemške umetnice Inken N. VVoldsen (do 7. aprila, prost vstop, Smrekarjeva 20, odprto od torka do petka med 9. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, sobota med 9. in 13. uro, brezplačna zloženka s tekstom Ute Shalz-Laurenze).
Galerije:
V Galeriji Kos v pasaži Nebotičnika v Ljubljani so po daljšem Času ponovno pričeli s postavljanjem razstav, in sicer slovenskih avtorjev. Kot prvi se
v njej s Peep showom predstavlja arhitekt in oblikovalec Boštjan Debelak.
Revija:
Izšla je prva letošnja številka Lucasa, revije za poznavalce in ljubitelje umetnin in starin (leto 5, številka Irfebru-ar 1995, izdaja Galerija 2, Vrhnika, 24 strani, 30 x 21 strani, 550 SIT). Med številnimi članki v njej izstopajo predstavitev skorajšnjega bienala Mini prix Lucas 95, Dalmatinove Biblije in
njene faksimilirane izdaje, Članek ob sedemdesetletnici znanega likovnika Vladimir)3 Makuca, prispevek o parternih ornamentih oziroma zelenicah v Rogaški Slatini, predstavitev cesarskega reda zlatega runa, spominskih knjig, portalnih kamnitih glav in najdražje prodanih slik v lanskem letu.
Nasvet:
Informacijski center Modeme galerije v Ljubljani poleg obiska svojih prireditev ponuja tudi dostop do domače in pomembnejše tuje periodike z likovnega in drugih umetniških p°' drocij (Giomale dell’ar-te, Flash Art, Art News, Ari in America, revije o filmu in videu), poleg teh pa še možnost ogleda video kaset z dokumentarci o likovnikih in pomembnih razstavah. Dostopni so tudi katalogi domačih in nekaterih tujih razstav, informacije o razstavah ter mednarodnih natečajih.	(V. u.)
\
JAPONSKA / PREISKOVALCI ZAPLENILI OGROMNE KOLIČINE KEMIKALIJ IN PRIŠLI DO SRHLJIVIH DOMNEV
Sekta Aum Snrikio menda hotela pospešiti »konec«
Leto 1997 naj bi bilo prvo leto »ere šinri« po katastrofi ki bi jo preživelo le 25 odst. ljudi - Asaharovi stiki z Rusijo, velikega učitelja še iščejo
TOKIO - Japonska policija je včeraj dokoCno potrdila, da je bila neobudisticna sekta Aum Sinrikio »sposobna« izdelati bojni živCni strup sarin, ki je v ponedeljek v tokijski podzemni železnici ubil 10 in zastrupil 5.500 ljudi. Sedaj vneto iSCejo voditelja sekte Soka Asaharo, ki je osumljen poskusa pokola, in druge njegove najožje sodelavce.
Policija preiskala prostore sekte po vsej Japonski
Policija je preiskala 25 sedežev sekte Aum •Sinrikio, verske skupine, ki je osumljena, da je pripravila strupeni plin, ki je zastrupil več tisoč ljudi v tokijski podzemni železnici.
►	V Kamikuišikiju so preiskali enajst sedežev: komun, skladišč in drugih poslopij
►	V Sizuoki so pregledali dve poslopji, med temi glavni sedež sekte v Fujinomiji.
Japonsko morje JAPON
Kamikuišlidf Fuiinomiia"
► V Tokiu in okolici so policisti vdrli v dvanajst poslopij, med katerimi je tudi osrednji sedež sekte.
Poslopja sekte Aun Sinrikio na območju Tokia
© *
Vzhodno
Kitajsko
morje
200 km

X


trk
v


Cesarska palača m
O
I Tokio

o®
<9®
v
O
z

1

3
■g

8 milj
Sj 1-mS
/8 mm m
8 km
/ I


Tokijsko
pristanišče
O Osrednji sedež v Tokiu
Q Novi tokijski sedež z rezidenco in prostori za meditacijo
0 Bolnišnica sekte O Nogato - center za meditacijo in jogo 0 Suginami - center za meditacijo 0 Suginami - klubski prostori
Potek dogodkov
Torek, 21. marca krajevni čas 13.30 Sekta Aum Sinkrijo je na tiskovni konferenci zanikala kakršnokoli vpletenost v zastrupitev.
Sreda, 22. marca
7.00 Začnejo se policijske preiskave na sedežih sekte po vsej državi.
0 Sekcija Sibuja 0 Družba Superstar Academy 0 Setagaja - center za meditacijo « © Setagaja - prenočišče 0 Sekcija Setagaja VVakabajaši © Družba Aum Sinrikio
11.40 Preiskovalci so našli kemikalije za izdelavo strupenih plinov v prostorih sekte. Kakih 50 članov sekte je podhranjenih in zmedenih, šest jih morajo sprejeti v bolnišnico.
20.00 Preiskave se končajo, vendar bodo 2 njimi nadaljevali v naslednjih dneh.
Trenutno pa nihče ne ve, kje je Asahara. Nekateri trdijo, da je že v tujini, drugi pravijo, da so ga videli v Tokiu. V petindvajsetih preiskanih sedežih sekte niso našli sledov okrogroliCnega 40-le-tnega Asahare, ki zaradi svoje dolge brade in Se daljših las takoj pade v oci. Vsekakor pa je njegov odvetnik včeraj v radijskem intervjuju izjavil, da je Asa-
hara pripravljen vsak trenutek odgovoriti na vprašanja preiskovalcev. Zadnjic so ga menda videli, ko se je s svojo luksuzno ameriško limuzino peljal po avtocesi iz Fudžija v Tokio.
Ni torej zbežal s helikopterjem sovjetske proizvodnje MI-17, ki ga sedaj skrbno stražijo policisti v kmečki komuni Kamikuišiki pod obronki Fundžijame.
Asahara pa bi se teoretično lahko zatekel v Rusijo tudi po morju. Sekta je imela navsezadnje tesne in skrivnostne stike z Rusijo. Menda je bila vpletena v trgovino z ordžjem. Zagovorniki »ruske sledi« navajajo kot dokaz teh stikov helikopter MI-17, veC kot 30 tisoC ruskih privržencev, stalne oddaje na ruskih radijskih postajah in druženje Asahare z vidnimi predstavniki sedanjega ruskega režima. Predsino-Cnjim je Asahara po valovih vladivostoške-ga radia svojim privržencem sporočil, naj se pripravijo na »nei-
zbežno smrt«. To pa še ni dokaz, da je Asahara v Vladivostoku, prav tako pa tudi ne dokument, ki so ga po telefaksu razširili iz New Yorka in v katerem trdi,da bodo oblasti pobile njegove privržence, zadevo pa prikrile kot kolektivni samomor.
Preiskovalci so torej skoraj prepričani, da je neobudisticna sekta Aum Sinrikio vpletena v atentat, ker so na njenih sedežih zaplenili ogromne količine kemikalij. VCeraj dopoldne je pet tovornjakov pripeljalo veC ton kemikalij v center za vojaške raziskave v Ta-Cikavi. Med kakimi desetimi kemikalijami so že ugotovili štiri osnovne sestavine, ki rabijo za izdelavo živCega strupa sarina, in sicer: fosforjev triklorid, natrijev fluorid, izopropi-licni alkohol in aceto-nitril (metilcianil). Izvedenci menijo, da manjka za izdelavo sarina še ena sestavina. Trditve, da so vse te kemikalije rabile za umetna gnojila in druge dejavnosti sekte, so neprepričljive, ker so količine prevelike.
Da bi bila mera polna, je imela sekta tako profesorje kemije kot vrhunski kemijski laboratorij v okviru inštituta za raziskave s omenljivim imenom inri, ki v sanskrtu pomeni vzvišena resnica. V inštitutu je bilo 12 s ati j (sanskrtski termin za osnovno resnico), sedma satija pa je bila sancta sanetorum, v
katero so lahko vstopali le profesorji organske kemije. Po Asaha-rovih napovedih bo leto 1997 prvo v novi
»šinriski eri«, pred tem pa bo svet doživel katastrofo, ki jo bo poleg elanov sekte preživelo le 25odstotkov
svetovnega prebivalstva. Preiskovalci torej sumijo, da bi morali laboratoriji sekte pospešiti ta konec.
Japonska policija na glavnem sedežu neobudistične sekte Aum Sinrikio (AR)
NEMČIJA / ARETACIJA
NSDAP/AO je ostala brez svojega šefa
BERLIN - Nemškim oblastem je uspelo prizadejati nov in morda najpomembnejši udarec neonacizmu. V Kebenhavnu so namreč aretirali Garyja Rexa Laucka, ki je dvajset let preplavljal Nemčijo z nacističnim propagadnim materialom, hkrati pa so v kakih osemdesetih hišnih preiskavah po vsem nemškem ozemlju zbrali dovolj gradiva proti Lauckovi NSDAP/AO. Kot pove že kratica, je to nekdanja Hitlerjeva Nacionalsocialistična stranka nemških delavcev »v tujini« in se torej ne skriva za običajnimi desničarskimi evfemizmi.
Laucka so po nalogu hamburškega sodstva aretirali v ponedeljek, vest pa so objavili vCeraj, ko so uspeSno preiskali stanovanja Lauckovih somišljenikov v Nemčiji. V njih so poleg propagandnega gradiva zaplenili orožje in strelivd, tako da je berlinski državni pravdnik Carlo Weber, ki skrbi 2a preiskave proti desnici, z zadovoljstvom poudaril, da je to najhujsi udarec za neonacistično desnico. Že pred meseci je zvezna kriminalistična Policija (BKA) preiskala 60 stanovanj in izsledila 56 oseb, ki so dobivale nacistično propagandno gradivo iz ZDA. NSDAP/AO ima svojo centralo v Lincolnu (Nebraska), iz katere poleg kljukastih križev, videokaset, rjavih srajc in zastav prihaja v Nemčijo tudi dvomesečnik NS Kampfruf.
‘ EVROPSKA ZVEZA / JAVNOMNENJSKA RAZISKAVA
Revščina se širi v vseh državah
BRUSELJ - Revščina in izrinjenost sta danes med najveCjimi problemi v Evropi. Tudi prebivalstvo je vse bolj prepričano, da se je število revnih v zadnjih desetih letih znatno povečalo. Ugotovitev izhaja iz javnomnenjske raziskave Evropske komisije, ki je anketirala 12.800 državljanov v dvanajstih državah - Članicah Evropske veze (pred njeno razširitvijo).
Na temelju primerjave s podobnimi raziskavami, ki so jih izvedli leta 1976 in 1989, izhaja, da se evropski državljani zavedajo problemov v zvezi z revščino, mnogi pa so jih občutili celo na lastni kozi. Kar 5, 5 odstotkov anketiranih se Šteje za revne, 5 odstotkov je brezdomcev in 13 odstotkov je izrinjenih iz družbe. V zvezi s službo oziroma zaposlenostjo je 11,4 odstotkov anketiranih brezposelnih, 30 odstotkov pa jih je bilo brezposelnih v zadnjih petih letih, medtem ko 20 odstotkov državljanov dela brez delovne pogodbe.
Najzanimivejša ugotovitev pa je ta, kaj pomeni za anketirane revščina: 70 odstotkov intervjuvanih meni, da je v življenju nujno biti potrebni drugim in se Čutiti
koristne družbi. Za večino vprašanih pomeni revščina bolj kot pomanjkanje sredstev, pomanjkanje solidarnosti do tistih, ki živijo na robu družbe (drogiranih, starih in priseljencev).
Poleg tega kar 40 odstotkov anketiranih meni, da se bodo razlike med revnimi in bogatimi v Evropi v prihodnje še zvečale. Le redki so slišali za boj Evropske zveze proti revščini, večina pa meni, da bi moral ta biti med poglavitnimi cilji zveze. Evropski državljani tudi menijo, da se posamezne države premalo zavzemajo za probleme revnih. Kar 80 odstotkov oseb meni, da bi morale posamezne vlade prevzeti odgovornost za pomoč revnim, medtem ko jih 32, 5 odst. meni, da bi se morale zanje zavzemati predvsem prostovoljske organizacije, medtem ko približno 20 odstotkov vprašanih meni, da bi se z. revnimi morale ukvarjati verske organizacije.
Anketirani so konCno tudi obtožiti medije, da problema revščine ne obravnavajo dovolj pogosto oziroma da so do revnih nespoštljivi, ko se problema naposled le lotijo.
Pariški »metro« kraljestvo lisic, kun in ščurkov, pa tudi komarjev
PARIZ - Favna pariške podzemne železnice je vse bolj presenetljiva. V zapuščenih rovih so se pojavili Cricki, lisice in celo kune. Pariška ekološka služba trdi, da je zaenkrat še nemogoče ugotoviti, koliko živali si je napravilo brloge v zapuščenih rovih in postajah pariške podzemne mreže.
Medtem ko se lisice in kune nemoteno množijo, grozi Crickom, ki so jih pred meseci zaceli izvažati celo na Japonsko, da bi prinesti nekaj miline tokijski podzemni železnici, pogin. Te pariške žuželke, ki edine na svetu med vrstniki zahajajo v podzemno železnico in so kot velika posebnost tudi ustrezno zaščitene, bi lahko kmalu izginile, in sicer zaradi stresa. Toplota (-okrog 28 stopinj ponoči, podnevi pa celo 35) in veCna razsvetljava tpredstavljata namreč za Cricke supereroticno okolje, ki jih siti, da se mrzlično množijo, po kakšnem mesecu nepretrgane orgije pa popolnoma izčrpani poginejo.
Velika vročina je tudi pripomogla, da so se v podzemlju znova močno razmnožili ščurki, ki so v Parizu skoraj izginili. Poleg tega so rove podzemne železnice napadli tudi roji komarjev, ki se vsak dan hranijo s krvjo štirih milijonov potnikov. Oblasti sedaj iSCejo rešitev, ki bi ustrezala tako potnikom kot živalim.

SVET
Petek, 24. marca 1995
BELGIJA / AFERA
Pritisk na Claesa se stopnjuje
BRUSELJ (dpa) - Po odstopu belgijskega zunanjega ministra Franka Vandenboucka zaradi vpletenosti v podkupninsko afero Agusta se je povečal pritisk na v škandal vpletenega generalnega sekretarja zveze Nato Willyja Claesa. Vladajoči koaliciji, ki jo v Belgiji sestavljajo socialisti in krščanski demokrati, zaradi dvomljivega načina financiranja stranke na volitvah, ki bodo 21. maja, grozi grenak poraz. Novi belgijski zunanji minister je postal Erič Derycke, dosedanji državni sekretar za razvojno pomoč.
Vandenboucke je v sredo zvečer potrdil, da je kot voditelj flamskih socialistov vedel za podkupninsko blagajno stranke. Vandenboucke je na mestu zunanjega ministra lani oktobra zamenjal Claesa, ki je postal generalni sekretar Nata. Claes, ki je bil leta 1988 minister za gospodarstvo, je odgovoren za nakup spornih 46 vojaških helikopterjev italijanskega proizvajalca Aguste. Ta nakup pa je povezan tudi s podkupninskim denarjem. Škandal sega v sam vrh Evropske komisije, saj ni jasno, kako vpleten je flamski socialist in komisar za konkurenco Karel Van Miert. Njegova življenjska sopotnica Carla Galle je kot sekretarka stranke imela ključ skrivne blagajne. Van Miert je bil do leta 1988 voditelj stranke, doslej pa je zanikal vsakršno vpletenost v to podkupninsko afero. Italijani so na bančni račun flamskih socialistov položili približno 50 milijonov frankov.
Vandenboucke je v sredo novinarjem potrdil, da je leta 1991 vedel za obstoj tajnega bančnega sefa, kjer so hranili večjo vsoto podkupninskega denarja. Naročil je, naj ta denar sežgejo in ne sprašujejo o njegovem izvoru. To je bilo gotovo naivno, je ob svojem odstopu dejal belgijski zunanji minister in dodal, da želi pod svojo preteklostjo potegniti črto. Claes, ki se novinarjem izogiba že nekaj tednov, tudi v četrtek ni dal nobene izjave. V javnosti pa je vse pogosteje slišati zahteve, naj odstopi. Nekdanji britanski veleposlanik pri Natu sir Michael Alexander meni, da bi bilo bolje, če bi Claes odstopil.
Zgodovina afere Agusta
BRUSELJ (dpa) - Škandal s pranjem umazanega denarja italijanskega oboroževalnega koncerna Agusta se je razvil v pravo časovno bombo belgijske politike. Afera sega v leto 1988, ko je belgijska vlada od Aguste kupila 46 vojaških helikopterjev in drugo oboroževalne opremo v skupni vrednosti dvanajst milijard frankov.
Na sled, da se je del denarja zlil tudi na strankarski račun, je speljala še vedno nepojasnjena smrt voditelja socialistične stranke Andreja Co-olsa. Tedaj se je oblikovala hipoteza, da ga je bilo treba odstraniti, ker je o tej delitvi denarja preveč vedel. Neki lobist je pozneje socialistom priznal, da je od Italijanov prejel 60 milijonov frankov. Enaindvajsetega januarja 1994 so odstopili belgijski podpredsednik vlade Guy Coeme, valonski premier Guy Spitaels in valonski notranji minister Guy Mat-hot, ki ga je nato neka priča obsodila, da je naročil Coolsov umor.
Bombo flamskih socialistov je razneslo 16. februarja letos. Zaradi suma podkupovanja so aretirali nekdanjega zakladnika Etienna Mangeja in nekdanjega sekretarja stranke Luča Wallyna. Ugotovili so, da se je na švicarskih računih nabralo več kot 50 milijonov frankov.
Mange je povedal, da je 19. januarja 1989 tedanjemu ministru za gospodarstvo in sedanjemu generalnemu sekretarju zveze Nato Willyju Claesu, voditelju stranke in poznejšemu zunanjemu ministru Franku Vandenbroucku ter notranjemu ministru in sedanjemu voditelju stranke Louisu Tobbacku poročal o ponudbi Aguste. Vsi trije so po krajšem obotavljanju priznali, da so vedeli za ponudbo, vendar so hkrati zagotovili, da so jo ostro zavrnili. Kmalu za tem s o. aretirali nekdanjega šefa kabineta Willyja Claesa. Osmega marca letos si je zaradi afere Agusta vzel življenje nekdanji šef belgijskega letalstva general Jacques Lefebvre.
VELIKA BRITANIJA / JAVNO MNENJE PROTI PREDSEDNIKU VLADE
Majorjev stolček (spet) ogrožen
LONDON (Reuter, dpa) - Britanska javnost se spet, tako kot že velikokrat v zadnjih štirih letih, obrača stran od svojega predsednika vlade Johna Majorja. Glede na zadnje raziskave javnega mnenja, ki jih je opravil ugledni inštitut Mori, bi Otočani na morebitnih volitvah močno podprli opozicijsko laburistično stranko. Laburiste bi volilo 57 odstotkov vprašanih, konservativce 25 odstotkov in liberalne demokrate 13 odstotkov.
K priljubljenosti laburistov je veliko prispeval njihov 41-letni voditelj Tony Blair, ki je na čelo stranke prišel lansko jesen.
Ankete kažejo, da je z njegovim delom zadovoljnih 51 odstotkov vprašanih, medtem ko je delo vlade slabo ocenilo kar 83 odstotkov vprašanih. Institut Morj vsak mesec objavi izsledke svojih raziskav, ki kažejo, da priljubljenost konservativcev, predvsem zaradi njihove politike do Evropske zveze, že od aprila 1993 stalno pada.
Naslednje parlamentarne volitve v Veliki Britaniji morajo biti razpisane najkasneje do aprila 1997, vendar pa ni nujno, da bo ob vseh nesoglasjih znotraj konservativne stranke John Major takrat še stanoval na Dovming Street 10.

EVROPSKA ZVEZA
Schengenland in njegovi nedržavljani
Ideja Evrope brez meja je lepa. Seveda pa je mnogo odvisno od tega, ah si znotraj »brez meja«. Za državljana ene od sedmih evropskih držav bodo morda od nedelje od polnoči stvari res bolj preproste. Za tiste, Id niso državljani članic Evropske zveze, pa bo prestop meje postal bolj neprijeten. V veljavo bo namreč-stopil schen-genski sporazum, listina, s katero se sedem držav članic EZ zavezuje, da na svojih mejah ne bodo več pregledovale potnih listov in preverjale identitet.
Francija, Nemčija, Španija, Portugalska, Belgija, Luksemburg in Nizozemska ukinjajo notranje meje, hkrati pa bodo poostrile nadzor na svojih zunanjih mejah. Na cestnih mejnih prehodih med temi državami bodo odstranili še zadnje ovire in če vam je bilo vijuganje med zapornicami in opuščenimi carinskimi postajami všeč, potem imate za to še zadnjo priložnost. Odslej se bo z nezmanjšano hitrostjo drvelo iz Nemčije na Nizozemsko in nazaj.
Drugače bo tudi na letališčih. Na notranjih letih med podpisnicami schengenskega sporazuma ne bo nobenih kontrol potnih listov več, pregledali pa bodo vse potnike na mednarodnih letih. O vsakem nedržavljanu EZ se bodo obmejni organi posvetovali z osrednjim računalnikom v Strasbourgu. Varnostni sistem, imenovan SIS (schen-gen Information system), bo uporabnikom nudil mnoge informacije, tudi o zapornih nalogih, o nezaželenih osebah, ukradenih avtomobilih in orožju.
Policijski sindikat opozarja, da za takšen poseg še ni pravi trenutek. O tem pričajo tudi poročila o testiranju schengenskega sporazuma. Sredi marca so na avstrijsko-madžarski meji vozniki čakali na prestop meje devet ur in pol, ker so obmejni organi zadeve urejali »po schen-gensko« in se za vsakega nedržavljana EZ posvetovali z računalnikom na Dunaju. Avstrija, ki je hotela schengen-sM sporazum podpisati že pred nekaj dnevi, si je premislila in se pridružila osmim državam, ki se raje učijo na izkušnjah drugih. Pri tem bi se jim verjetno z veseljem pridružila še kakšna država, ki pa se boji, da bi ne schen-genskemu sporazumu pomenil tudi dokončno slovo trdemu jedru EZ. Ena takšnih držav je Španija, saj prek njenega ozemlja poteka eden pomembnih migracijskih tokov v Evropi. Prek Gibraltarja vstopajo v EZ migranti iz Severne Afrike, ta del črne celine pa je zaradi naraščajoče verske nestrpnosti in neustavljivega nasilja za EZ, predvsem Francijo, prava tempirana bomba. Druga težava je na nemško-poljski meji, natančneje na liniji Odra-Nisa, kjer v EZ vstopajo priseljenci iz Vzhodne Evrope. Največ očitkov leti na države, ki si jemljejo pravico določanja, kaj na svojem ozemlju dovolijo drugi državi. Tako je povsem nemogoče uskladiti zakonodajo na področju mamil, saj Nizozemska vztraja pri legalizaciji mehkih drog, pred pol leta pa se ji pridružila tudi Nemčija. Odprave notranjih meja se poleg uživalcev mehkih drog lahko veselijo tudi kriminalci. Ce prestopijo mejo, se stvari namreč zapletejo, njihov zločin se internacionalizira in postane predmet medržavnih odnosov.
V nedeljo se v EZ torej ne bo nič zgodilo. Le na zunanjih mejah sedmih držav se bodo čakalne vrste podaljšale, potnike, ki so nedržavljani EZ, pa bo prestop meje morda nekoliko spominjal na stare čase. Morda bo koga zbodel izraz, ki se bo udomačil z veljavnostjo schengenskega sporazuma: nedržavljan Evropske zveze. EZ verjame, da s schengenskim sporazumom odpravlja meje, vendar s čakalnimi vrstami za vstop v petnajsterico in načinom obravnavanja nedržavljanov EZ najbrž ne bo prav prepričljiva.	Ana Kovač
Ameriška diplomacija bije plat zvona. Islamska republika Iran je na otoke v bližini Hormuške ožine namestila tisoče vojakov, kemično orožje in rakete za napadanje ladij, izjavlja obrambni minister Perry. Manjši in Večji Tonb ter Abu Musa pa ležijo na tako strateških položajih, da je z njih mogoče nadzorovati najpomembnejšo mednarodno naftno pot, po kateri prepeljejo polovico vse svetovne nafte. Američani, veterani zalivske vojne proti Iraku iz leta 1991, trdijo, da lahko s konvencionalno iransko vojsko opravijo brez težav.
Vse bo drugače, če se bo islamski republiki posrečilo zgraditi jedrsko bombo. Obveščevalne službe ocenjujejo, da Iranu manjka samo pet let do najbolj ubijalskega orožja sodobnosti. V zadnjih letih poskuša Iran s tihotapstvom, podkupovanjem in morda celo z umori nakupiti dovolj tehnologije in delov po vsem svetu, da bi si lahko zgadili jedrsko bombo. V včerajšnji številki Republike smo objavili del zgodbe o iranskem tihotapskem središču na majhnem nemškem letališču Hartenholm, kot jo je raziskal in zapisal novinar ameriškega časopisa New York Times. Danes z zgodbo nadaljujemo v vseh podrobnostih, ki morda vključujejo celo umor nekdanjega ministrskega predsednika nemške zvezne države Schlesvvig-Holstein.
Letališče Hartenholm se je leta 1993 utapljalo v dolgovih, ko sta se pri tedanjih nemških lastnikih oglasila iranski preprodajalec orožja Mehdi Hashani in Musa Khajer Habibolahi, nekdanji namestnik iranskega ministra za nafto. Osmih milijonov dolarjev, ki sta jih Iranca ponudila za nakup, lastnika zelo zadolženega letališča nista mogla zavrniti. To je bilo natančno enkrat več, kot pa sta Heinz-Erich Schreitmuller in hamburški zobozdravnik dr.Reinhard Uhlig plačala štiri leta pred tem. Možakarja sta vodstvo letališča predala Irancu Nicku Ahmedu Semnarju, sama pa sta ostala v Hartenhol-mu in za nove lastnike vodila posle. Danes ju oblasti izprašujejo zaradi domnevnega tihotapljenja orožja v Iran. Iranci so hkrati kupili tudi družbi Paratec in Nordflug, ki imata dovoljenje oblasti za uporabljanje letališča, in družbo Nordair, ki lahko nakupuje civilno letalsko tehnologijo in ji ni treba navajati razlogov za nakupe.
Dvainpetdesetletni Kashani, ki živi v Madridu, se je v Iranu učil za duhovnika, tihotapljenja orožja pa so ga prvič obtožili že leta 1983. Kasneje je bil vpleten v nezakonito (in neuspešno) trgovanje ameriške administracije Ronalda Reagana z orožjem v zameno za talce v Libanonu. Leta 1992 ga je zaprla španska policija, ker je poskušal iranskemu
Chris Hedges / New York Tines Service
letalstvu zagotoviti dvesto ojačevalcev Kly-stron, ki jih uporabljajo za vodenje izstrelkov. Zahodne obveščevalne službe so prepričane, da Kashani dela za nekdanjega namestnika naftnega ministra Habibolahija, ki naj bi bil vrhovni organizator iranskega nakupovanja orožja v Evropi. Do nedavnega, ko je izginil neznano kam, je Habibolahi živel v Londonu.
Kljub svoji sumljivi preteklosti je Kashani še naprej deloval v Nemčiji. Avgusta lani so oblasti na parkirišču hamburškega hotela Elysee med poskusom prodaje 45 kilogramov opija zasačile dva njegova tesna sodelavca. Iranca sta poskušala opij prodati tajnim agentom, za tako zaluženi denar pa bi nakupila radarske dele za ameriške lovce F-4, ki jih ima iransko letalstvo. Enega od dveh Kashanijevih pomočnikov, Parvisa Sigurdsona, so lani maja Spanci izgnali na Dansko, ker naj bi tihotapil orožje na Hrvaško in v Bosno.
Na mednarodnih črnih trgih so mamila in orožje tesno povezani. Heinz-Erich Schre-itmiiller, prejšnji lastnik in sedanji uslužbenec letališča Hartenholm, je skušal 21. oktobra 1993 za iranske delodajalce v svoji hamburški banki oprati 72 milijonov dolarjev narkomanskega denarja. Skupaj z Irancem Semnarjem pa sta se drugega septembra
1993 v neki kolnski restavraciji sestala tudi z znanim nemškim prekupčevalcem z orožjem Petrom Fisherjem. Agenti domnevajo, da so se pogovarjah o tihotapljenju jedrskih materialov čez letališče Hartenholm.
Hamburg je pristaniško mesto s poldrugim milijonom prebivalcev, med njimi je tudi trideset tisoč Irancev. Zahodne obveščevalne službe so prepričane, da je iransko veleposlaništvo v Bonnu središče podtalnih operacij Teherana po vsej Evropi. Iz te zgradbe načrtujejo nakupovanje tehnologij in delov orožja za množično uničevanje, pa tudi uboje iranskih disidentov. Odkar je leta 1979 islamska revolucija prevzela oblast, so v Evropi ubili že šestdeset beguncev iz Irana. V veliko pomoč teroristom in preprodajalcem je tudi Islamski center in druge proi-ranske ustanove v Hamburgu. Imajo pa tudi druga mesta za sestajanje, na primer iranske ladje, ki so pogosto zasidrane v hamburškem pristanišču, sumljive dodatke pa imajo pogosto tudi iranski tovornjaki, Id naj bi -prevažali preproge ali lešnike.
Najmanj dve smrti sta povezani z letališčem v Hartenholmu. Pfed nekaj leti je z okna svoje hotelske sobe v Madridu padla - ah pa so jo porinili - Kashanijeva žena Leila. Njeno ime je bilo pogosto zapisano na dokumentih, ki so obeleževali pošiljke orožja na
poti v Iran. Leta 1984 pa so jo s soprogom vred zaprli v Los Angelesu, ker naj bi ukradla pet milijonov dolarjev partnerju v švicarskem gradbenem podjetju Tex Consulting m Engineering. Partner se je pisal Habibolahi.
Enajstega oktobra leta 1987 pa je vso Nemčijo pretresla smrt Uweja Barschela, nekdanjega premiera zvezne države Schlesvvig-Holstein. V kopalnici ekskluzivnega ženevskega hotela Beau Rivage so ga našli utopljenega v kopalni kadi, v njegovem telesu pa sledove velikih količin mamil. Policija ni izključila samomora, toda Bar-schelova smrt je bilo tako sumljiva, da preiskava v Švici in Nemčiji še poteka. Vdova in brat trdita, da so ga umorili. Samo nekaj ur pred Barschelovo smrtjo so se v Ženevi s preprodajalci orožja srečali najuglednejši predstavniki iranske islamske republike, i med njimi pred nekaj dnevi umrli sin velikega ajatole Homeinija Ahmed in predsednik parlamenta Mehdi Karubi. Preiskovalci menijo, da je bil na srečanju tudi Bar-schel, ki se je najverjetneje sprl s svojimi iranskimi prijatelji. Morda zaradi letališča Hartenholm v deželi Schlesvvig-Holstein, kjer je bil nekoč premier? Nekdanji uslužbenci podjetja šepetajo o letalih, ki so na skrivaj pristajala pozno ponoči in kmalu spet odletela v neznane smeri.
JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA / GOSPODARSTVO
Prvi uspehi na poti k bogastvu
Finančni krogi so zadovoljni z vladno politiko
CAPETOVVN - V novi Južni Afriki se razmere na gospodarskem področju počasi urejajo. Država spet postaja zanimiva za tuje naložbe, vendar ji po mnenju analitikov manjka se veliko, da bi se spremenila v ‘naložbeno uspešnico*.
Finančni trgi in politični krogi so z naklonjenostjo sprejeli vladni predlog proračuna, ki skusa najti ravnovesje med socialnimi potrebami revne Črne večine in proračunsko politiko, privlačno za vlagatelje. Finančni minister Chris Liebenberg je sprejem proračuna imenoval »začetek dolge in trnove poti«. Za Liebenberga je Proračun kamenček v mozaiku ustvarjanja zaupanja med vlagatelji, ki jim je treba ponuditi tudi merilo za ugotavljanje tveganosti m uspešnosti. »Menim, da je bila vlada pri svojem delu v zadnjih enajstih mesecih kar uspešna,« ugota-
vlja Tony Twine, ekonomist pri svetovalni hiši Econometrbc. »Številni tuji finančniki so Se vedno nezaupljivi in pravijo:‘Ce bodo Južnoafričani tudi Cez dve leti govorili tako kot zdaj, bomo bržkone segli v žep’.«
Južna Afrika je po koncu apartheida dosegla kar nekaj pomembnih uspehov. Tri znane svetovne finančne hiSe - Standard and Poors, Moody’s in Nippon - so na svojo pobudo opravile ocene tveganja v tej državi. Dve od treh his sta Južno Afriko visoko ocenih. Veličastna vrnitev na svetovne finančne trge decembra lani z izdajo dr-
žavnih obveznic v skupni vrednosti 750 milijonov ameriških dolarjev. Februarska odločitev o ostrejši monetarni politiki, s katero naj bi spravih pod nadzor inflacijo in rast zadolževanja. Ujdnitev nadzora nad deviznim tečajem, sprejeta leta 1985, s katero naj bi preprečili beg kapitala iz države. Tudi južnoafriška borza je uspešno poslovala. Cene delnic rudnikov zlata so sicer padle, vendar se je to zgodilo zaradi razmerij na mednarodnih trgih surovin, ne pa zaradi razmer v državi.
Proračun je finančni minister Liebenberg, nekdanji bančnik, opisal kot spodbuden za gospodarsko rast, trgovino in naložbe. Predvidena rast javne porabe naj bi bila usklajena z 9,5-odstotno inflacijo, pro-
računski primanjkljaj naj bi se zmanjšal, davki na dobiček podjetij ostajajo nespremenjeni, ukinjena pa je obdavčitev tujih delničarjev južnoafriških podjetij. Vlada se je tudi izognila skušnjavi po pretiranem zadolževanju v tujini. Vendar je treba še veliko postoriti. »Vlada se ne bi smela zadovoljiti s željo po
zmanjšanju proračunskega primanjkljaja na štiri odstotke bruto domačega proizvoda do leta 2000, ampak bi morala doseči 3,5 odstotka BDP že v proračunskem letu 1997,« trdi Rob Lee, eden od direktorjev investicijske družbe Board of Executors. Mike Brovvn, vodja raziskav pri borzni hiši Frankel Pollak
and Vinderine, ni optimističen: »Letošnji proračun ne bo povzročil navala tujih vlagateljev. Tudi devalvacija randa ne bo vzbudila pretresov. Pred nami je naporen boj za tuje naložbe, Čeprav menim, da jih nekaj vendarle bo.«
Tuje naložbe so še vedno visoko obdavčene, proračunski primanjkljaj v
višini 5,8 odstotka BDP ne more biti za zgled, narašča tudi primanjkljaj v plačilni bilanci. Neodvisni analitiki napovedujejo, da bo letošnja gospodarska rast dosegla tri odstotke, kar je lep uspeh v primerjavi z letom 1993, ko je bila 1,1-odstotna, medtem ko je lani dosegla 2,3 že odstotka.
Rory Channing / Reuter
Južnoafriška avtomobilska industrija se bori za obstanek
JOHANNESBURG - Po mnenju analitikov mora južnoafriška avtomobilska industrija narediti kar nekaj odločnih potez, Ce želi spremljati tuje tekmece. Cilj predlaganih znizanj zaščitnih carin je spodbuditi tekmovalnost na avtomobilskem trgu, toda nihče ne ve, kako bodo južnoafriške avtomobilske tovarne prestale napad velikih in tržno prilagodljivejših tujih tekmecev.
»Ce ne bo prišlo do racionalizacije, bo avtomobilska industrija shirala in propadla,« meni Derek Riley, vodja delovne skupine za avtomobilsko industrijo (MITG), vladne institucije, ki mora pripraviti programe za prestrukturiranje te gospodarske veje. Avtomobilski proizvajalci se strinjajo, da mora priti do sprememb; tovarne so neučinkovite in preveč zaščitene, delavci pa so nezadovoljni. Zardi stavk je južnoafriška avtomobilska industrija v letu 1994 zabeležila izpad dohodka v višini dveh milijard ran-dov (560 milijonov dolarjev). Trenutno je v južnoafriški avtomobilski industriji, ki ustvari štiri odstotke bruto domačega proizvoda, zaposlenih 85 tisoC ljudi, skupni ledu dohodek te gospodarske veje pa je 17 milijard randov (pet milijard dolarjev).
Ministrstvo za trgovino (BTT) je predlagalo, da naj bi se carine za že sestavljene uvožene avtomobile do julija znižale z 80 ua 65 odstotkov in do leta 2002 na 40 odstotkov. Carine za sestavne dele in nesestavljene avtomobile naj bi se do julija znižale na 49 odstotkov in do leta 2002 na 30 odstotkov. Razmišljajo tudi o možnosti, da bi Proizvajalci lahko uvažali po nižjih cari-nah glede na to, koliko bodo izvozili lastnih sestavnih delov.
Riley ugotavlja, da je glavna pomanklji-yost predlogov ministrstva ta, da ne spodbujajo proizvodnje vecjiega Števila avtomobilov in manj modelov. Prepričan je, da bo ve-
liko delavcev izgubilo službo, ker bodo avtomobilske tovarne avtomobile le sestavljale, ne pa tudi proizvajale. Avstralski model prestrukturiranja avtomobilske industrije je po Rileyjevih besedah uspešen prav zato, ker so zmanjšali število modelov in tako povečali proizvodnjo. Trenutno v Avstraliji proizvajajo štiri modele, vsakega v vec kot 60 tisoč primerkih letno, južnoafriška avtomobilska industrija pa izdeluje trideset različnih modelov, od katerih vsakega izdelajo le v 7800 kosih letno. Proizvajalci avtomobilov se sicer strinjajo z Rileyjevo logiko, vendar ne verjamejo njegovim napovedim.
»BTT želi, da racionalizacijo izvede bg. Tako neskladja odpravlja odprto tržno gospodarstvo,« meni Peter Robinson, finančni direktor podjetja Toyota South Africa. Južnoafriške podružnice tovarn Toyota, Mercedes-Benz in BMW nameravajo zmanjšati Število modelov v proizvodnji na enega ali dva. Večino svoje proizvodnje bodo izvažali, medtem ko bo potrebo domačega trga po ostalih modelih pokril uvoz. Proizvjalci bodo imeli največ težav s tem, ker bodo morali znižati stroške proizvodnje svojih modelov, da bi bili cenejši od uvoženih avtomobilov, za katere bo veljala 40-odstotna carinska stopnja. Nekateri menijo, da bi morala biti razlika med carinami za sestavljene in nesestavljene avtomobile vsaj 30 odstotkov, ker bi le tako lahko spodbudib domače tovarne, da same proizvajajo avtomobile. Posebna kategorija pa so polovično sestavljeni avtomobili, ko avtomobilom manjka le nekaj delov, vendar so uvrščeni med nesestavljene avtomobile, zato zanje velja nižja carinska stopnja. Ker se bo veliko proizvajalcev odločilo za to najenostavnejšo možnost, bodo morali zapirati delovna mesta, kar pa za seboj potegne nove težave.
John Soderlund / Reuter
Žalostne socialne razmere v Sovvetu
SOVVETO - Pravzaprav se je Betty veselila prijetnega večera v najvecjem južnoafriškem črnskem naselju Sovveto -obiskal jo je njen prijatelj in s seboj prinesel nekaj piva. Zdaj leži 29-letna Betty z raztrgano obleko in Številnimi vbodi z nožem v sovvetski bolnišnici Baragvvanath. Na listku, ki ji ga je nekdo prilepil na celo, piše le ena besedica - nujno.
»Verjetno sta se sprla,« domneva študent medicine iz Kolna Axel Jung. »Predvsem ob koncih tedna, ko se veliko pije, se spori pogosto končajo krvavo.« V Sovvetu, enem Črnskih naselij, kjer je nekdanji južnoafriški režim apartheid prisilno naseljeval Črnce, je danes oborožen skoraj vsak: revolverji, avtomatske puške, kovinske palice, opeka ali dežniki z naostrenimi konicami so najpogostejše oblike orožja.
Baragvvanath je s svojimi 3500 posteljami najvecja bolnišnica v Afriki in skrbi le za Sovveto. Na območju, ki obsega le sto kvadratnih kilometrov, živijo trije (morda celo štirje) milijoni ljudi. Pogosto jim za streho nad glavo služijo le barake, v katerih ni niti električnega toka niti tekoče vode. Primanjkuje jim vsega - ni dela, možnosti izobrazbe, hiš in tudi ne upanja. Veliko prebivalcev Sovveta utaplja svoje skrbi v alkoholu. Lokale Sheebeen, kjer točijo žgane pijace, je najti na vsakem vogalu. Zaradi nasilja v tem črnskem naselju je sovvetska bolnišnica, ki jo imenujejo tudi Bara, priljubljen cilj študentov medicine z vsega sveta. Vsako leto pride v Baro samo iz Nemčije več kot dvesto prijav za prakso.
»Vsak dan na oddelek za nujne primere pripeljejo do tristo pacientov. Večina ima strelne ali vbodne rane,« pravi Axel Jung. »Česa podobnega v Nemčiji nikoli ne bi doživel.« Mladi zdravnik, ki bo štiri mesece preživel v Baragvvanathu, je tudi sam v življenjski nevarnosti. Nekega drugega nemškega praktikanta so pred dvema letoma oropali in ubili prav pred vrati bolnišnice. Statistika grozot v Sovvetu se namreč glasi: štirje umori, vec kot petnajst oboroženih ropov in devet posilstev na dan. Zdravniki celo trdijo, da številke ne kažejo resničnega stanja, saj le redke žrtve napade prijavijo oblastem.
Vzemimo poljuben popoldan v tej bolnišnici: približno štirideset pacientov na vozičkih ali posteljah Caka na operacijo. Skoraj vsi imajo na Čelu značilno rdečo nalepko, na kateri piše Nujno. Smrdi po iztrebkih, žganju in znoju. Po tleh gomazijo SCurki. Hudo ranjeni morajo v tem zadušljivem prostoru Čakati tudi po dve uri, saj sta obe operacijski dvorani nenehno zasedeni. Vsakih deset minut pripeljejo nova, prestreljena, ožgana ali prebodena telesa. »Veliko naših pacientov je brezdomcev,« pripoveduje bolniška sestra. »Potem ko poskrbimo zanje, se vrnejo na cesto.« Skoraj nihče v Sovvetu ni zdravstveno zavarovan. Kdor potrebuje zdravljenje v bolnišnici Baragvvanath, mora plačati trinajst randov (približno štiristo tolarjev). »Včasih dvomim v svoj poklic,« pravi zdravnik Tai Schierenbeig. »Kakšen smisel ima moje delo, Ce zdravim ljudi, ki se bodo jutri spet spopadti?« Birte Heinz / dpa
V Sovvetu skoraj nihče ni zavarovan
Nova stanovanja -prazna obljuba ?
LENASIA- Faruk Bapu s svojimi dokumenti maha pred poslopjem pokrajinskega ministrstva za urbanizem in zatrjuje, da je že 21 let na Čakalni listi za hišo. Toda ministrovi telesni stražarji ga odrivajo in njegove žalitve letijo v prazno. »Želel sem, da bi minister na lastne oci videl, da na hišo ne morem več dolgo Čakati,« pravi Bapu. Pridružil se je stotinam brezdomcev, ki so se nezakonito naselili v praznih hišah v nekdaj indijskem johannesburskem predmestju Lenasia. Toda oblasti so jih pregnale in hiše izročile njihovim »zakonitim stanovalcem«.
Vlada nacionalne enotnosti Afriškega narodnega kongresa (ANG) je obljubila, da bo v petih letih zgradila milijon stanovanj. Politični analitiki menijo, da se ji to ne more posrečiti. Tudi pokrajinsko vlado v najgosteje naseljeni pokrajini Gauteng, kjer je tudi prestolnica, vodi ANG. Ob pospešeni industrializaciji območja in množičnem priseljevanju se krepijo tudi zahteve, naj vlada izpolni volilne obljube. Analitiki menijo, da bi potreba po stanovanjih in zemlji lahko pripeljala do oblikovanja novih družbenih teles, ki bi izzvala vlado Nelsona Mandele.
»Vlada je ugotovila, da bo težko izpolnila pričakovanja, ki jih je zanetila sama,« je dejal vodja brezdomcev, ki so se nasilno vselili v hiše. »Deset let že živim v avtomobilu. Ta vlada nam je obljubila hiše. Ker svojih obljub ni izpolnila, smo jim stvar olajšali in se vselili v prazne stavbe,« je za Reuter povedal Bapu. Pokrajinski minister za urbanizem Dan Mofokeng je skusal zadušiti pričakovanja novih nezakonitih stanovalcev: »Ne moremo pristati na odvzemanje posesti in invazijo v hiše. Pozivamo vas, da stavbe zapustite in dovolite naši komisiji, da poslopja razdeli v skladu s Čakalno listo,« je dejal ob pregledu Lenasie. Predsednik vlade pokrajine Gauteng Tokio Saksvel stoji pred nepremagljivo oviro, saj nihče ne ve, kako bi lahko do konca leta zgradili 150 tisoč his. Doslej so jih v vsej pokrajini, ki jo naseljuje 870 narodnosti, zgraditi le petsto.
Nezakoniti novi stanovalci trdijo, da imajo birokracije Se iz časa politike rasnega razlikovanja dovolj. Zdaj obtožujejo Mandelovo vlado, da gre po isti poti. »Trmajst si nas deli dvosobno hišo mojih staršev,« pravi ena od vseljencev. »Ko je Mandela prišel na oblast, smo menili, da se bodo stvari izboljšale. V resnici je še slabše.« Mofokong je ukazal policiji, naj vseljence izžene iz his, v katere so vdrli nezakonito. Vec dni so se policisti pritoževali, da je to nemogoče storiti, saj večine sploh ni bilo v hišah. Posedali so namreč kar po ulicah. Ko pa je policiji potem le uspelo prijeti nekaj vseljencev, so drugi na vmesnih zelenicah postavili barake. Tudi to je razburilo stalne prebivalce Lenasie. Bojijo se, da se bo vrednost njihovih zemljišč zmanjšala, število kriminalnih dejanj povečalo in da se bodo razširile bolezni.
Johannesburg je obkrožen z barakarskimi naselji. Ni podatkov o tem, koliko ljudi v resnici živi v teh »neuradnih stanovanjih,« vendar jih je gotovo vec kot sedem milijonov. Stanovanjska politika ANG bo stala kar petkrat veC od 142 milijonov dolarjev, kolikor so načrtovali sprva. Za zdaj so na vlado iz Štirih od devetih pokrajin naslovili že tristo tisoč prošenj.	Rich Mkhondo / Reuter
18
Petek,24. marca 1995

SVET
TURČIJA / OBISK EVROPSKE TROJKE
EZ poziva Ankaro, naj se hitro umakne
ANKARA (AFP, dpa, Reuter) - dani evropske trojke -zunanji ministri Nemčije, Francije in Španije - so se včeraj sestali s predsednico turske vlade Tansu Gller ter vodjem diplomacije Mura-tom Karayalcinom, Ministri so poudarili evropsko zahtevo, da naj se turške enote Cimprej umaknejo iz severnega Iraka, kjer so pred petimi dnevi začele ofenzivo proti pripadnikom Kurdske delavske stranke PKK.
Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je turške sogovornike opozoril, da se bo že tako slaba podoba Turčije v evropski javnosti še poslabšala,. Ce bodo med vojaškim posredovanjem proti Kurdom padle civilne žrtve. Tudi sicer Evropski zvezi turška vojaška navzočnost na iraškem ozemlju ne ustreza. »Turška vojska se mora umakniti iz se-
vernega Iraka. Ce bo tam ostala dlje Casa, bo Evropski parlament zelo težko ratificiral carinsko unijo med EZ in Turčijo,« je povedal Kinkel. Stališče EZ do turške intervencije je sicer jasno - to je poseg, s katerim je kršena ozemeljska nedotakljivost Iraka, pojavljajo pa se tudi že dvomi, če ni 35 tisoč vojakov, kolikor jih sodeluje v akciji, pretirano število, nesorazmerno z nevarnostjo^ ki jo za Turčijo predstavlja PKK. Evropski diplomati so trenutno zaskrbljeni predvsem zaradi morebitnih kršitev človekovih pravic civilistov na območju, kjer poteka ofenziva. Tur-ška ministrska predsednica Cillerjeva je ponovila, da se bodo turške enote iz severnega Iraka umaknile, takoj ko bo to mogoCe in dodala, da so vojaki dobili posebna navodila glede ravnanja s civilisti.
NOVICE
Kanada ne bo več ovirala španskih ribičev
OTTAWA - Kanada bo veC kot 20 španskih ladij, ki ribarijo v vodah blizu Nove Fundlandije, zaenkrat ne bo veC ovirala pri delu, je včeraj v Ottawi izjavil kanadski minister za ribolov Brian Tobin. Kanada se tako poskuša izogniti morebitnim zastojem na pogajanjih z EZ. Tobin je tudi zelo zadovoljen z novimi predlogi predsednika Evropske komisije Jacquesa Santerja za rešitev spora. Kateri so ti predlogi, ni povedal. Kanada vztraja, da države Članice Ribiške organizacije za severozahodni Atlantik (NAFO) spoštujejo dogovore o deležu ulova posameznih vrst rib, ki so jih sprejele na zasedanju prejšnji mesec. EZ pa si prizadeva za povečanje deleža ulova, še posebej morskega lista, ki je po mnenju Kanade zaradi nenadzorovanega ribolova vse bolj ogrožena vrsta rib. (dpa)
Demonstracije proti odposlancu ZN v Burundiju
BUJUMBURA - Približno tri tisoč Burundijcev, večinoma študentov in pripadnikov manjšinskega plemena Tutsi, se je včeraj zbralo na ulicah glavnega mesta Bujumbure in protestiralo proti posebnemu odposlancu ZN Ahmedu Ouldu Abdalahu. »ZN ja, Abdulah ne« in »Abdulah go home,« so vzklikali demonstranti. Študentje Abdalaha obtožujejo, da se je postavil na stran hutujskih skrajnežev in da jih odkrito podpira. Ostre kritike demonstrantov so padle tudi na račun predsednika Sylvestra Ntibantunganye, saj ni storil ničesar, da bi deželo obvaroval pred novimi etničnimi spopadi. (Reuter)
Mednarodna skupnost ni sposobna rešiti balkanske krize
PRIŠTINA - Jens Reuter, nemški strokovnjak za balkanska vprašanja, je v intervjuju za albanski tednik Zeri med drugim izjavil, da posredovanje mednarodne skupnosti ni pripeljejo do rešitve krize v nekdanji Jugoslaviji, ker v odnosu do balkanske problematike obstajajo med Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo bistvene razlike, kakor tudi zato, ker se predsednik ZDA Clinton ni znal izviti iz precepa med »intervencionisti« (zagovorniki vojaškega posega v Bosni) in »neinter-vencionisti« v njegovi vladi. EZ, po Reuterjevem mnenju, nima svoje zunanje politike, kar naj bi še dodatno vplivalo na propad vseh dosedanjih mirovnih konferenc. Kar zadeva položaj v Bosni, je Reuter poudaril, da od nadaljevanja vojne ne gre pričakovati bistvenih sprememb, saj obstaja velika nevarnost vnovične aktualizacije sporazuma o razdelitvi BiH, ki sta ga marca leta 1991 v Karadordevu sklenila Miloševič in Tuđman. Po njegovem mnenju bodo mirovne sile ZN še naprej ostale na Hrvaškem v okviru nespremenjenega mandata, saj Srjpi ne bodo pristali, da bi mednarodne čete razmestili na mejo med Hrvaško"” in Srbijo. Na vprašanje o možni rešitvi kosovskega vprašanja pa je Reuter menil, da avtonomija ni rešitev, saj bi moral zahod pri reševanju tega problema izhajati iz pravice naroda do samoodločbe. (Blerim Shala)
Turški tanki pri Zakhu (Telefoto: AP)
Kriza turške države
Delegacija zunanjih ministrov Evropske zveze, ki je včeraj prišla na kratek, vendar pomenljiv obisk v Ankaro, seveda ni prišla samo zaradi turške ofenzive na oporišča kurdskih upornikov v Iraku. Kar nekaj članic EZ - Francija, Nemčija, Belgija, Danska - je v minulih dneh izreklo pomisleke zoper način, kako se Ankara spet loteva kurdskega vprašanja; in celo Washington, ki je s to južno Članico atlantskega pakta vedno ravnal v rokavicah, izreka upanje, da so cilji ofenzive, v kateri so turške čete prodrle globoko na iraško ozemlje, omejeni, pa naj to pomeni karkoli.
Osredotočati se na sedanjo vojaško akcijo tradicionalno dobro opremljene in izurjene turške vojske zoper upornike, ki nikoli niso biti enakopraven partner in ki zdaj odgovarjajo z atentati na turške ustanove v Zahodni Evropi, bi pomenilo ukvarjati se z posledicami. Vzrok tega dogajanja je kriza, ki ji turške oblasti odtno niso kos in ki grozi, da bo sesula tisto laidsti-Cno sodobno turško državo, katere temelje je postavil Atatiirk z ustavo, s katero je skušal v muslimanski deželi uveljaviti ustanove zahodnih demokracij.
Druga plat ofenzive zoper Kurde, ofenzive, katere namen je - med drugim - tudi mobilizacija domoljubnosti in odvračanje pozornosti od drugih notranjih problemov, so namreč nemiri, s katerimi so se posebej v glavnem mestu zoper pritiske oblasti in fundamentalističnih sekt odzvali versko bolj strpni alaviti. Tudi fundamentalizem je v najveCji meri izraz socialne nelagodnosti in manipulacija z negativno socialno energijo, ki jo ustvarja vedno hujša gospodarska in socialna kriza.
Varčevalni program, ki ga je Turčiji naložil tudi Mednarodni denarni sklad kot pogoj za finančne injekcije, je v Turčiji povzročil hudo recesijo. Stopnja inflacije se je povzpela na 150 odstotkov in samo lani se je dohodek na prebivalca po standardnih statističnih izračunih zmanjšal za
kakih 30 odstotkov. Turški sindikati sporočajo, da je lani izgubilo delo okoli 600.000 zaposlenih, posledica tega dogajanja pa je, da so se na robu preživetja znašle nove množice državljanov.
To je tudi socialna podlaga, na kateri svoje privržence mobilizira islamski fundamentalizem in potem, ko je kurdski upor opustošil velike dele države in pognal z domov nulijone prebivalcev, se zdaj socialni eksploziv seli v velika turška mesta: prav v tistih mestnih Cetrteh, kjer je revščina najhujša, ima fundamentalisticna Stranka blaginje tudi najveCji dotok privržencev. Carigrad, katerega prebivalstvo cenijo na kakih trinajst milijonov ljudi, je kot mesto, katerega bogastvo je v nesorazmernem deležu vedno pritegovalo tudi revščino, že v rokah fundamentalisticne Stranke blaginje. Alaviti - v državi jih je okoli petnajst milijonov -, za katere je značilno liberalno tolmačenje prerokovega nauka, pa so seveda najbolj primeren cilj, zoper katerega lahko fundamentalisti, za katere trdijo, da so preko neofašističnih in avtoritarno usmerjenih gibanj povezani tudi z deli državnega aparata, zlasti tajnimi službami in policijo, usmerjajo svoje organizirano socialno sovraštvo.
V obeh primerih - ob kurdskem vprašanju in verskih nemirih - so skušale turške oblasti pozornost preusmeriti navzven, v prvem primeru h kurdskemu ekstremizmu, v drugem k delovanju tujih tajnih služb, predvsem grške. Resnica je seveda drugje: socialna in gospodarska kriza je v Turčiji spet začela ogrožati tisto, kar še ima od demokratičnih inštitucij, predstavniki petnajsterice, ki so včeraj obiskati Ankaro, pa bodo morati v Bruselj prinesti predvsem podatke o tem ozadju politične krize, Ce naj se Turčija reši pred avtoritarno fundamentatistično usodo, ki na drugi strani Sredozemlja nevarno ogroža tudi nekdaj laidstično republiko Alžirijo.
Marjan Sedmak
O čem pišejo drugje po svetu
O turški ofenzivi proti Kurdom
»Uradno turška armada ukrepa le proti kurdski delavski stranki (PKK), torej proti teroristični organizaciji, ki vrača udarce turškemu državnemu terororju. V resnici pa ima poseg veh; ko večje razsežnosti. Turki namreč skušajo tudi na dmgi stran1 svojih meja iztrebiti kurdsko dušo, ki je kljub hudemu zatiranju, še vedno živa. Kurdi "so se po mnenju strokovnjakov od leta 1806 zdaj uprli že devetindvajsetič... To, da so se Kurdi nekoč udeležili genocida nad Armenci in da so se zdaj podali na pot terorizma, dejstev nikakor ne spremeni. Dejansko so namreč žrtev turške armade, ki v Anatoliji in tudi drugod po Turčiji nenehno pobija Kurde, požiga vasi in preganja prebivalstvo. Turčija je lahko izbirala med tem, ali postane demokratična in se priključi Evropski zvezi, ali pa se vrne v preteklost k državi, ki sanja o starem osmanskem cesarstvu. Očitno se TuCija pravkar odloča. Seveda na veliko škodo Kurdov.« (Le Figaro, Pariz)
»Navadno bi mednarodna skupnost obsodila tovrstno invazijo na drugo državo. Ob turškem posredovanju proti kurdskim upornikom v severnem Iraku pa se to ni zgodilo. Slednje
ne bi uporabljala severnega dela iraškega ozemlja za odskočno desko za napade na jugovzhodni del Turčije... Turčijo imajo upravičeno za lojalno članico Nata. Zdaj mora petnajsterica Ankari pojasniti, da bo poglabljanje političnih in gospodarskih odnosov z Evropo odvisno predvsem od uvajanja zahodnih norm v turško politiko. Turška invazija v Irak zato gotovo m korak v pravo smer.« (The Daily Telegraph, London)
O premirju v Bosni
Si UdfvC dllO Ul UUOCUlOrva Ullliavia	;
položili le za čas štirih mesecev. Sarajevska vlada je mednaro dno javnost opozorila, da ne bo več mimo sprejemala nepravičnega miru, ki utrjuje srbske frontne črte in potrjuje od Srbov zavzete teritorije. Bosanska armada je dala mednarodni skupnosti štiri mesece časa, da voditelja bosanskih Srbov Radova-
a! X r»	An T T n T-» rvFi n T-r-i 1 rv-ix m nno n n Arto Vi 09 If) S3
na Karadžič a prepriča v sprejetje mirovnega načrta, ki ga je sama imela za nepravičnega, a ga je bila kljub temu pripravljena podpisati... Diplomacija v tem času ni dosegla nobenih uspehov. Potrebno bi bilo vsaj tesno sodelovanje velesil, ki so zdru-
žene v skupini za stike. Toda VVashington in Moskva. Id ura dno podpirata prizadevanja Francije in njenih evropskih pan tneriev sta nadaliRvala svnin dvninn iom.« fLe Monde. Pariz)
O načrtovanem srečanju Clinton-Jelcin v Moskvi
»Clinton je storil pomemben korak in sprejel Jelcinovo povabilo v Moskvo. Vendar pa ta odločitev še ne pomeni, da ne obstajajo več tiste zahteve, zaradi katerih se je dogovor o obisku tako zavlekel. Kaj se bo zgodilo, Ce se bo med Clintonovim obiskom v Moskvi razvila nova ruska ofenziva v Čečeniji: ki kaj lahko stori Clinton, če se bo začelo krhko ravnovesje sil v Moskvi podirati? Clinton nujno potrebuje uspeh - toda žal je ta zelo vprašljiv.« (Corriere della Sera, Milano)
O svetovni koferenci o podnebju
»2e v Riu de Janeiro so Evropejci doživeli neuspeh prj prizadevanjih, da bi svojim partnerjem prikazali, kaj pomeni odgovorna politika do okolja. Tudi na berlinski koferenci o podnebju se bodo osramotili in v najbolšem primeru le potolažili svojo slabo vest. Vsi bodo na konferenci govorili o tem, da se ne da sestaviti učinkovite večine, ki bi zagovarjala boj proti uničevanju naravnega okolja: enim so za vratom rudarji, druge pa skrbi za svoje dohodke pri črpanju nafte ; seveda se vsi bojujejo za svoj delež na svetovnem trgu. Kljub temu pa za ta prizadevanja ne obstaja nobena alternativa. Berlinska konferenca se bo končala z neuspehom. Vendarle je nujno postopoma ustvariti pogoje za naravno okolje, v kate; rem bodo lahko živeli tudi naši otroci. Temu projektu grozi neuspeh. Tsti pa, ki se že zdaj vda v usodo, je kriv prav toliko kot največji onesnaževalec okolja.« (Die Zeit, Hamburg)_
RUSKO - AMERIŠKI SESTANEK V ŽENEVI
Konec ljubezni med Rusijo in ZDA
Zunanja ministra Rusije in ZDA ne soglašata o nobenem pomembnem vprašanju
ŽENEVA (Reuter) - Rusija je ZDA zaprosila za pomembnejšo vlogo na letošnjem srečanju najbogatejše sedmerice sveta v kanadskem Halrfaxu, toda ameriški zunanji minister VVarren Christopher je prošnjo zavrnil zaradi ruskega vojaškega posredovanja v Čečeniji. »Dejal bi, da je medenega meseca zdaj konec,« je sestanek v Ženevi komentiral Kozirjev, ki jih je slisal tudi na račun ruskega prodajanja jedrske tehnologije Iranu.
Kozirjev je dodal, da »to še ne pomeni ločitve in še posebej ne nezvestobe«, ameriška košarica pa ne bo ustavila ruske diplomacije v Halifaxu in tudi ne drugje, na primer na Balkanu. Ruski zunanji minister je v švicarski diplomatski prestolnici predstavil nov načrt za rešitev vojne v Bosni in Hercegovini. Velike sile zdaj zahtevajo, naj Srbija najprej prizna Hrvaško in Bosno v sedanjih mejah, nato pa jo bodo nagradili z ukinitvijo sankcij. Moskva pa se je zavzela za hkratno priznanje in nagrado Beogradu. Christopher pa je očitno zavrnil mskega kolega.
• »Želimo, da skupina za stike ostane enotna,« je na vprašanje, ah bo Rusija vztrajala pri svojem mirovnem načrtu, odgovoril Kozirjev.
V sredo je ameriški državni sekretar VVarren Christopher povedal, da je bil napad na Čečenijo »resna napaka« in opozoril, da bo agresija ogrozila napredovanje ruskih povezav z G-7. Ce je VVarren Christopher res zavrnil ruskega kolega Kozirjeva, je to prva oprijemljiva ameriška kazen Rusiji zaradi vojaške akcije v Čečeniji. Vlada predsednika Clintona skuša s kritikami najverjetneje pomiriti svoj parla-
Ameriški zunanji minister Christopher in njegov ruski kolega Kozirjev v Ženevi (Telefoto: AP)
ment, ki od predsednika ostro zahteva zmanjšanje pomoči Rusiji zaradi Čečenije in prodajanja jedrskih reaktorjev Iranu. Američani, Id so pred nedavnim prepovedali svojemu naftnemu podjetju sklepati posle z Iranci, bi radi tudi Rusijo prepričali k zavrnitvi 800
mitijonov dolarjev, kolikor bi jih dobili s prodajo jedrske tehnologije islamski republiki. Moskva se izgovarja, da je Iran podpisnik pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, zato bo mogoCe nadzorovati, kaj počne z jedrskimi reaktorji. VVashington, ki v Arabsko-perzij-
skem zalivu zagovarja politiko »dvojnega zavračanja« Irak® in Irana, na to uho noče slisa-ti.
Ameriški in ruski zunanji minister sta razpravljala tudi o načrtih za širjenje vojaške zveze Nato, a očitno tudi pri tem vprašanju nista soglašala.
PREDMEJA / PRVA SMUČARSKA TEKMA
Tudi z eno dolgo palico se lahko dobro smuča
Novodobni Filipov tek je bil prova paša za oči
Gora, gorsko območje nad Vipavsko dolino, bo leta 2001 zaznamovala štiristoletnico nasebtve. Lastno zgodovino pozna od prihoda nadučitelja Edmunda Čibeja, vsestranskega strokovnjaka, podjetnega moža in kronista Gore. Ko je dunajski VVeltblatt objavil pustolovščino Norvežana Nansena, ki je prepotoval Grenlandijo s pripravo »ski«, je iz Osla naročil »snežke«, Id jih je prejel novembra 1888.
»...Ta jako priprosta priprava so lesene tanke dilce v Sirokosti 7-8 cm in dolgosti do 3 metre in debelosti 1'3 cm, spredaj so nekoliko navzgor ukrivljene, kakor sani...« Kmalu je enako podjetni gozdarski oskrbnik Josip Jariš pri domačinu Francetu Krapežu - Poroba-novcu naročil izdelavo srnuck, ki so postale »pre-y°zno sredstvo« gozdarjev in lovcev. Čibej je ob tem zapisal: »... poleg Norvežanov smo bili prvi Evropci, ki smo rezali sneg s snežka-nti. Avstrija je vpeljala smu-cke v vojsko šele v letu
1900 in prve oficirje je vadil prav moj učenec, naš rojak Rudolf, sin Franceta Poro-banovca...«
Že 1895 je bila organizirana prva uradna tekma. Časopisje je februarja vabilo na nastop tekmovalce s širšega območja, navedeni so bili tudi pogoji, nagrada je znašala 20 goldinarjev. Zaradi snežnega neurja je bila za 3. marec napovedana tekma odložena, izvedli so jo šele 8. marca. »Tekalni« so »oddrčali« točno ob 6.10 s Predmeje proti uro in 52 minut oddaljeni Anini koči in vrhu Goljaka. Prvi ga je
dosegel domačin Filip in osvojil nagrado ter »čast, to šmentano čast«. Dvome o tem, da je bila prva prava smučarska tekma v srednji Evropi na Primorskem, osem let pred Avstrijo, je razblinil Marjan Batagelj iz Ajdovščine, ki je iz arhivov izbrskal dokaze.
Ko je v spomin na ta dogodek Smučarski klub Predmeja priredil »Filipov tek« na klasični progi, je prvič po nekaj letih zapadel sneg. Oprema in smučke ducata tekmovalcev so bili v časih plastike in sin-tetike prava paša za oči. Kot marjetica med napol divjimi lovci je bila Ana Žorž iz Škofje Loke: skladno oblečena, celo frizuro je imela spleteno kot nekdaj: »Zahvala gre moji frizerki, ki je odprla salon uro prej, da sem lahko šla na
pot!« Valter Polanc je tako kot njegov predhodnik pred stotimi leti dal znak z rogom. »Duha časa« mu je pomagal vzdrževati mlajši Zontov, prav tako v obleki iz leta 1900, izposojeni v Goriškem muzeju. Prvi je dosegel cilj Darko Krapež -Porobanovčev ... Drugi je bil Lado Černivec iz Ljubljane, stari maček na smučkah: »Dobro je šlo, le sneg se je močno lepil.« Tekel je tudi 73-letni domačin Tone Zonta, ki je po tekmi prikazal izdelavo smuči. Najbolj skladno opremljen tekmovalec je bil Zlatko Krivec, ki sta mu družbo delala Ana Žorž in zamejec Milan Škabar. Domačinka Lucija Černigoj je med opazovanjem dejala: »Zdaj grej o z dvema palicama, tira mi smo smučali tam okoli 1920 samo z eno dolgo. S
»Ma, prav taki so bili včasih...« (Foto: Artur Lipovž)
prijateljicami smo smučale, saj smo znale!«
Bogato dokumentirano razstavo o razvoju smučanja, gozdarstva in lova je razlagal eden od avtorjev Slavko Vidic. Fotodokumentacija dokazuje, da so bili Gorjani med najboljšimi na italijanskih državnih prvenstvih. Anton Žonta je razla-
gal: »Najboljši je javor, ki mora biti klan, drevo mora rasti v brezvetrju. Les najprej obtešeš s sekiro, nato ga pooblaš. Sledi krivljenje; tale domači »muštr« je star približno 60 let. Smuke skuhaš nad paro, pokrite z ža-kljevino«. Drugi način krivljenja je odkril Marjan Batagelj, ki je pod barvo smučk
iz 1938 odkril sledove razžarjenega krampa. Z mojstrom Pucem iz Bele pod Nanosom sta posnela postopek krivljenja za film Po Čibejevih smučinah. Batageljev film je z zgovorno slikovitostjo in tehtnim besedilom Francija Černigoja požel zasluženo odobravanje.
Artur Lipovž
Muzejski večeri iuddnigod po Sloveniji
JESENICE - Muzejsko društvo Jesenice je kilo ustanovljeno 14. marca pred štirimi leti. 2e takrat so sklenili, da bodo začeli izdajati društveni časopis, ki zdaj redno mesečno izhaja pod imenom Mu-tojski časopis. Poleg informativne ima tudi vlogo obveščanja članov o delu v društvu.
Prizadevni člani društva pripravljajo tudi muzejske večere, na katere navadno povabijo kakšnega znanega Slovenca (zgodovinama). Zelo so ponosni na dejstvo, da so se začeli muzejski večeri uveljavljati tudi drugje v Sloveniji. V štirih letih so pripravili večere s temami iz geologije, mineralogije, krajevne zgodovine, imenoslovja, botanike, potopisov, Potovanj, arhitekture in slikarstva, šeg in navad, zgodovine in arheologije ter varstva navave. V casu od ustanovitve so prganizirali sekcijo prijateljev mineralov, imeli nekaj predavanj in organizirali vodstvo po tr-ziski razstavi. Marca lani so ob 60-letnici Planice priredili razstavo planiških značk in plakatov.
Muzejsko društvo za fvoje elane, ki jih je približno 170, organizira ludi izlete. Do zdaj so bili v Bohinju, na Ajdni, v Mojstrani, Benetkah, brenti in avstrijskem Koroškem. Najpomembnejša letošnja naloga je Priprava sedme številke Jeseniškega zbornika, v katerem bo sodelovalo 40 avtorjev, stroški izda-ie pa bodo znašali štiri nrilrjone tolarjev.
Mateja Faletič
RADOVLJICA / OBČINSKI SVET
LUCIJA / PROSTORSKA UREDITEV
Nezakonit sklep so razveljavili
Taka navodila je poslala pristojna republiška vladna služba
Drugo sejo občinskega sveta Radovljice, ki je bila konec januarja, so prekinili, ker se člani niso mogli zediniti, ali so poslovnik na prvi seji sprejeli zakonito ali ne. Odločili so se, da bodo za razlago vprašali službo za zakonodajo pri vladi Republike Slovenije. Sejo so nadaljevali v sredo.
Medtem je prišel tudi odgovor namestnika vodje službe za zakonodajo Pavla Sveteta, v katerem je zapisano, da je sklep nezakonit in ga je treba razveljaviti. To so člani občinskega sveta tudi storili - od dvajset navzočih jih je bilo trinajst za takšno odločitev, pet se jih je vzdržalo, dva pa sta bila proti.
Zadržali so se tudi pri imenovanju komisije za de-
litveno bilanco premoženja stare občine med tri nove. Menili so, da mora biti premoženje pravično razdeljeno, zato bo imela komisija odgovorno in težko nalogo. Člani komisije morajo biti strokovno usposobljeni. Dogovorili so se, da posamezne politične stranke in župan do prihodnje seje pripravijo konkretne predloge za člane komisije in o tem odločajo 25. marca.
Člani občinskega sveta so govorili tudi o letošnjih radovljiških obletnicah. Menili so, da gre za projekt vseslovenskega značaja, ki pa zahteva tudi denar. Prav o tem - namreč, koliko denarja naj občina prispeva za sofinanciranje programa radovljiških obletnic - je tekla dolga razprava. Končno so se odločili, da naj odbor za pripravo Linhartovih prireditev občinskemu svetu najprej predloži finančno konstrukcijo programa, nakar se bo občinski svet odločil, koliko denarja bo temu projektu namenila radovljiška občina.
Mateja Faletič
Na mestu nekdanje železniške postaje nameravajo zgraditi stanovanjski stolpič
Te dni so delavci SGP Koper zrušili prizidek pri poslopju nekdanje železniške postaje v Luciji. S tem se je začel izvajati sklepni del zazidalnega načrta Lucija 1, nove lucijske četrti, ki so jo začeli graditi leta 1987.
Ivo Bakič, namestnik direktorja na Okolju, ki vodi naložbo, je dejal, da je vse pripravljeno tudi za premestitev poslopja nekdanje postaje. Na tem mestu nameravajo v dveh letih zgraditi dva nova stanovanjska bloka. Za enega (gre za zgradbo s 30 stanovanji in štirimi poslovnimi prostori) so pred kratkim dobili gradbeno dovoljenje in ga bodo začeli graditi takoj, ko se bo »umaknila« postaja. Drugega se bodo lotili kasneje. A to ni
vse. V sklop teh del sodi tudi dokončna ureditev Ukmarjeve ulice, ki poteka vzdolž magistralne ceste skozi mesto. Najbolj bistveni novosti na tem mestu bosta na novo urejena parkirišča z nadstreškom za vse stanovalce, ki imajo vozilo, ter nov mostiček čez potok Fazan, ki bo tudi v tem delu povezal spodnji in zgornji del Lucije.
Zanimivo usodo doživlja poslopje nekdanje železniške postaje. Bakič je pouda-
ril, da poslopje sicer nima zgodovinske, ampak le spominsko vrednost, vendar ga bodo kljub temu ohranili. V tem trenutku še ni povsem jasno, kam bi ga lahko prenesli. Vendar to ni toliko pomembno, saj današnja tehnologija omogoča nemogoče. Slovenska geodetska uprava je že posnela vsak kamen posebej (če bi se pri rušenju kak kamen poškodoval, bi ga lahko nadomestili s takšnim, kakršen je na sliki), tako da bo poslopje na drugem kraju nadaljevalo »življenje« prav takšno, kakršno je zdaj. Za zdaj bodo vse kamne deponirali in zavarovali.	(Z. B.)
ŠEMPETER / MEDNARODNO SREČANJE
Priprave na srečanje z vrstniki iz Medeje
Izdali so skupno dvojezično glasilo na temo mednarodnega leta družine
ILIRSKA BISTRICA / OBČINSKI SVET
Za svetnike je bilo gradivo nepregledno
Gradivo o zaključnem računu je treba dopolniti
Ilirskobistriski svetniki na četrtkovi seji niso sprejeli osnutka zaključnega račima občine, ker niso bili zadovoljni z gradivom. Od župana oziroma strokovnih služb so zahtevali, naj gradivo do naslednje seje dopolnijo tako, da bo za vsako postavko jasno razvidno, od kod je denar prišel, koliko je bilo porabljenega in za kaj. Se bolj natančne podatke so zahtevali pri naložbah, kjer želijo celoten prikaz financiranja vsake investicije.
Osnovna Sola Vrtojba, podružnična sola Osnovne šole Ivan Rob iz Šempetra, že nekaj let goji prijateljske stike s šolo v Medei v sosednji Itatiji. Sodelovanje poteka v okviru pobratenja med krajema Vrtojbo in Medeo. Vsako leto se srečajo učenci in starši obeh šol, in sicer izmenično -enkrat v Vrtojbi, drugič v Medei.
Lani je bilo srečanje v Vrtojbi. Takrat so na šoli izdali tudi skupno sloven-sko-italijansko glasilo na temo mednarodnega leta družine. V kraju so posadili tudi tri drevesa, ki simbolizirajo trikotnik med šolo, krajevno skupnostjo in občino. Podobno srečanje bo jutri v Medei, kjer se bodo sešli učenci in gostje iz Keutschacha, Reke in Vrtojbe. Slovesnost pripra-
vljajo ob tradicionalnem ekološkem prazniku. Ta bo v spominskem parku v Medei, kjer rastejo tudi lipe, ki so jih posadili učenci Osnovne šole Vrtojba. Na srečanje bodo učence pospremili predstavniki lokalnih oblasti in Zavoda za šolstvo in šport. Osnovna šola Ivan Rob iz Šempetra pa bo imela podobno srečanje v začetku junija. 2e sedmič se bodo sešli z učenci nižje srednje Sole Giuseppe Ferdinande del Torre iz Romansa ob Soči, s katerimi že dolgo gojijo prijateljske stike in sodelovanje na športnem, kulturnem in drugih področjih. Na srečanju bo prvič sodelovala tudi osnovna šola iz Romansa, tako bodo prijateljske stike med krajema in šolami še bolj poglobili.
Silvija Mozetič
Svetniki so namreč menili, da je zaključni račun premalo pregleden, da ni jasno, iz katerih virov se financirajo posamezne naložbe in da se nekateri podatki medsebojno ne ujemajo. Za ponazoritev posameznih primerov so svetniki porabili skoraj dve uri. Ob razpravi je bilo pričakovati, da bodo svetniki namigovali na nepravilnosti pri poslovanju z občinskim denarjem, a se je izkazalo, da
to ni vzrok za zavrnitev gradiva.
Razlog je bil preprostejši. Večina članov sveta je bila prepričana, da je obrazložitev zaključnega računa pomanjkljiva in da si tako ne morejo ustvariti jasne slike o denarnem poslovanju v preteklem mandatu, kar pa je temelj za njihovo prihodnje delo.
Čeprav so svetniki na večino vprašanj v zvezi z zaključnim računom dobili odgovor že na se-
ji, in bili opozorjeni, da so odgovori na nekatera njihova vprašanja v gradivu tudi napisani, le natančno prebrati ga je treba, to ni bilo dovolj.
Sicer pa je občina lansko leto zaključila z dobičkom, ki znaša skoraj dvajset milijonov tolarjev. Neporabljena sredstva naj bi letos porabili za nadaljevanje četrte faze gradnje osnovne šole A. Žnideršiča v ilirski Bistrici (13, 6 milijona), za obnovo skladišča civilne zaščite v nekdanji vojašnici, za sofinanciranje vzdrževanja gozdnih cest, 3, 8 milijona tolarjev pa naj bi vrnili stanovanjskemu skladu, od katerega si je proračun leta 1992 posodil denar od prodanih stanovanj.
Mateja Godejša
Bizjak se je odzval vabilu krožka OZN
AJDOVŠČINA - Varuh človekovih pravic Ivo Bizjak se je odzval na povabilo krožka OZN, ki že skoraj tri desetletja deluje na ajdovski osnovni šoli. Ne moremo se obnašati, kot da se pri nas človekove pravice ne kršijo in kot da živimo v idealni državi, je dejal slovenski ombudsman, ki je z delom šele začel, pa se je nanj obrnilo že 850 državljanov z najrazličnejšimi pritožbami. Največ vlog se nanaša na delo represivnih organov in pridobivanje državljanstev, pri čemer gre največkrat za neenakost obravnavanja pri posameznih postopkih. Ivo Bizjak je pozval mlade, naj se zavzamejo za strpnost do drugačnosti in različnosti. Nestrpnost, pa naj gre za nacionalno; versko ali katero drugo, je lahko zelo nevarna, je poudaril.	(A. L.)
® RAI 1
RETE 4
(r SLOVENIJA 1	® Koper
6.45
9.30
10.05
11.35
12.25
12.35
13.30
14.00 14.20
14.50
15.45
17.30
17.55
18.00 18.10
18.50
19.35
20.30 20.40
22.45
22.55 0.05 0.15 0.25
0.55
Jutranja oddaja Unomat-tina, (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik, gospodarstvo Dnevnik, 9.35 nan. Cose dell’,altro, mondo Film: L’ imperatore di Capri (kom., It. ’50), vmes (11.00) dnevnik Variete: Tutti a tavola -Vabilo k mizi Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik
Tednik TG1: Weekend Kviz: Sala giochi Nan.: Mancuso F.B.I. Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik, informacije Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera
Variete: Luna Park (vodi Pippo Baudo)
Vreme in dnevnik Aktualno: II fatto Dok.: SuperKvark (vodi P. Angela)
Dnevnik
Variete: Seconda serata Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok. Videosapere: Faraonovo oko
Aktualno: Sottovoce Nad.: Demoni ('72, 2.)
RAI 2
6.35
7.00
7.50
8.40
10.30
11.30
12.00
13.00
V kraljestvu narave Oddaja za najmlajse Nan.: Dinozavri, 8,15 Black Stallion Nad.: Quando si ama Aktualno: Lo sportello del cittadino, 11.00 Fra le righe
TG2-33,11.45 dnevnik 2 Aktualno: I fatti vostri Dnevnik, družbene teme in vreme
Variete: Quante storie, ragazzi!, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara Aktualna oddaja Kronika v živo, vmes (15.45, 17.00) dnevnik Sport in vreme Sereno Variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in Sport [5 Aktualni odd.: I Fatti Vostri (vodi G. Magalli), 23.00 Potrebujem te Vse najboljše za rojstni dan. Kino!
Dnevnik, pregled tiska in vreme
Boks: Piccirillo-Martines
2.00
(IP v lahki kat.) Filmske novosti
^ RAI 3
6.45
10.25
11.10
12.00
12.40
14.00 14.50 15.15 16.30
18.00
Oddaje Videosapere: Španščina, dok., Filozofija, Potovanje po Italiji, Nasi otroci, itd. Fantastica Eta Fantasti ca Mente Dnevnik in gospodarstvo, 12.30 Znanstveni dnevnik
Dove sono i Pirenei? Deželne vesti, dnevnik TGR v Italiji
Sport: vaterpolo, odbojka Videosapere: Argo, 16.45 Parlato semplice Dok. Geo - Čile
18.30
19.50
20.30
22.30
22.55
24.00
0.40
Šport, Insieme, vreme, dnevnik, deželne vesti Blob Soup, 20.10 Blob Film: Un grido nella not-te (dram., ZDA '89, i. M. Streep, S. Neill)
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Money Line Aktualna odd.: Pubbli-mania (vodi R. Frassa) Dnevnik, pregled tiska in vreme
7.40
8.00
9.55
14.00
14.15
17.15
20.45
0.35
2.35
Nan.: Tre cuori in affitto Nad.: Manuela, 9.00 Gua-dalupe, 9.30 Catene d’amore
Variete: Buona giornata, vmes 10.00 Teleprodaja,
11.00	nad. Febbre d’amore, 12.00 Rubi,
13.00	Sentieri, vmes (11.25,13.30) dnevnik Rubrika o lepoti
Nad.: Sentieri, 15.30 Cuore selvaggio, 16.15 La donna del mistero Aktualno: Perdonami,
18.00	Funari News, vmes (19.00) dnevnik Film: Malcolm X (biog., ZDA '92, r.-i. S. Lee, i. D. VVashington)
Film: I duellanti (dram., VB '77, r. R. Scott, i. H. Keitel, K. Carradine) vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska
8 CANALE5
sE Na prvi strani J Maurizio Costanzo Show G Aktualno: Forum M Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani IeB Nad.: Beautiful
E Kviz: Complotto di fami-
Aktualno: Agenzia matri-moniale (vodi M. Flavi) Otroška oddaja TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: Ok, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna
Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Variete: La stangata (vodita L. Cuccarini, E. Jac-chetti)
Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Shovv, vmes (24.00) dnevnik
Sgarbi quotidiani
ITALIA 1
16.00
17.55
18.00
20.00
20.40
22.45
23.15
1.30
M Otroški variete M Nanizanke y Aktualno: Village ImEEi Odprti studio Sport studio Otroški variete Odprti studio Varieteja: Talk. Radio, 14.45 Non e la RAI Variete: Smile Nan.: Star Trek Aktualno: Village Avtpmobilizem Fl Nan.: Superbov, 18.45 Village, 18.50 Primi baci CE Odprti studio, vreme BjE Sport studio 5 Variete: Karaoke Riga TV film: Eroe per amore (pust., ZDA '91, i. M. Du-dikoff, A. Dolenz)
Fatti e misfatti, 22.45 No Limits
Nan.: L’ombra della notte Italia 1 šport
# TELE 4
22.40
23.15
0.15
12.40
12.50 14.00 14.30
16.15 16.20 16.45
16.50
18.15
13.30
20.35
22.50
19.30, 22.20, 0.25 Dogodki in odmevi Film: Borsalino (krim.) Buio in sala
(•) MONTECARLO
14.00
14.10
19.30
20.35
2300
18.45, 20.35, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: Pizza colonia, soffi-ce e croccante (kom., ’90) The Lion Trophy Shovv Nad.: Homeffont Variete: Tappeto volante
09.50
10.10
11.05
11.50 12.10
13.00
13.05 14.30
15.30
16.45
17.00
17.10
17.25
18.00
18.45 19.13 19.30
20.05
21.40
22.00
22.20
22.45 23.15 00.15
Snoopy, 8/13 del ameriške risane nanizanke Roka rocka, ponovitev Boginjine hčere, pon. nemške plz oddaje Ze veste, ponovitev Aliča, evropski kulturni magazin Poročila Video strani
Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper-Capodi-stria
Film	tedna:
VVinckelmannova potovanja, ponovitev Podarim - dobim, ponovitev
TV dnevnik 1 Otroški program: Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 12. oddaja *
Pasje mesto, 8/23 del kanadske risane nanizanke Regionalni studio Koper Hugo, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport
Poglej in zadeni
Turistična oddaja
TV dnevnik 3, vreme,
šport
Žarišče
Sova
Davov svet, 21/23 del ameriške nanizanke Derrick, 10/12 del nemške nanizanke Belle, nizozemski film
IT SLOVENIJA 2
	Euronevvs
	Moj dobri prijatelj, pon.
	Penn & Teller, ponovitev
	Omizje, ponovitev
	Osmi dan, ponovitev
	Sova, ponovitev
	Znanje za znanje
	Podarim - dobim
	Poglej me!
\ to	Pri koreninah oblasti, 3/4 del ameriške nad.
	Čarovniki, mediji, jasnovidci. ameriška dokumentarna oddaja
	Opus
	Peter Handke: Železniške informacije, priredba predstave gledališča Glej
	Heiner Muller: Srena igra, priredba predstave gledališča Glej
A KANALA
10.15 11.05
11.30 12.00
16.15
16.30 18.00 18.45 19.00 19.10
Luč svetlobe, ponovitev Pred poroto, ponovitev Ameriških deset, pon. A-shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A-shop Lahek umor, pon. filma Pozitiv +, glas. oddaja A-shop,
Poročila, risanka Luč svetlobe, 390. del
gjjjjO Zločini stoletja, 11. del j Poročila jljl Teden na borzi Q Zadnje opozorilo g. Mo-J ta, am. vohunski film Učna leta, 4.del Q Zgodba o igri, 4. del y Pozitiv +, ponovitev j Živeti danes, ponovitev
i&itvmmtv
(62. kanal)
Kuhajmo skupaj MMTV shop
Popotnik, potopisi in nasveti popotnikom Flash Gordon, film Shot Gun, film 84 Charlie Mopic, film MMTV Shop, televizijska prodaja Video strani Deutsche Welle
	Euronevvs - TV novice
	»Meridiani«, aktualna tema
	Odprte strani, oddajo pripravlja Rosanna Giuricin
	Stanje stvari - kultura, oddajo pripravlja Nataša Melon
	Slovenski program: Studio 2 - magazin
B	Primorska kronika
M	TV dnevnik
	Vesolje je... Ameriški močvirni svet
	Euronevvs
	Vzporedna življenja - ljudje in dogodki našega ča-
	sa - 1968, avtor: Silvano Sau
	Juke Box, glasbena oddaje v živo, I. del, vodi Alex Bini
	TV dnevnik
	Juke Box, glasbena oddaja v živo, II. del, vodi Alex Bini
EMDF Avstrija 1
06.05
11.30
13.00 15.35
16.25
17.15
17.40
18.05
19.00
19.30
20.00
20.15
21.55
23.25
23.30
00.55
01.20
Ponovitve
Novi človek, nemška komedija, 1990 Otroški program Vesoljska ladja Enterprise
Dopust Knight Rider Tajna kot Topaz Strašno prijazna družina Morilec dopustnikov, 1. del
Nas hrupni dom Carol v zaporu Naš učitelj dr. Specht Vroča sled Pri Hmctablovih Moja žena, slavna odvetnica
Cas v sliki, kultura Pogledi od strani Moj partner s hladnim smrčkom, ameriška akcijska komedija, 1989 Igrajo: James Belushi, Kevin Tighe, Jerry Lee (nemški ovčar) in drugi Režija: Rod Daniel Kili Me Again, ameriška kriminalka, 1989 Igrajo: Joanna Whalley -Kilmer, Jonathan Gries, Val Kilmer in drugi Rezija: John R. Dahi Cas v sliki
Bojevniki, ameriški akcij- • ski film, 1979 Igrajo: Roger Hill, Michael Beck in drugi Režija: VValter Hill Strašno prijazna družina, ponovitev
Vsak dan s Schiejokom, ponovitev
EEMF Avstrija 2
13.00
13.10
14.00 14.25
15.10
16.00
17.00
17.05
19.00 19.30
20.00
20.15
21.10
22.05
22.15
23.05
23.55
01.50
Čas v sliki Vera, ponovitev Pravica do ljubezni Moč strasti Umor, je napisala Vse je samo domišljija Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki
Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Sport Derrick Umor, 2. del Peter in Paul Čas v sliki Modern Times Stiridvajsetuma družba Clo%'ek in njegove meje Mati, kralj in sinovi, poljski film,1982 Režija: Janusz Zaorski V zgodbi se zrcali usoda poljskega naroda med drugo svetovno vojno. Videonoc

, ■ • .


■

■
■

mm®

Slovenija 1
5.00.	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11,00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11.50 Vreme;
12.00	Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.35 Obvestila; 17.50 Šport;
19.30	Stop pops in novosti; 21.45 Kratka igra;
22.20	Heavy metal.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program;
10.05	Izbrana proza;
11.05	Reprize ib soočanja; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Vokalna glasba; 13.40 Glasb, tradicija; 14.05 Gymnasium;
15.00	Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 16.45 Likovni odmevi; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Dimitrij; 19.30 Koncert Slovenske filharmonije; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(Srednji val: 549 KHz, UKV 88,6,98.1,100.3,100.6,104. 3,107.6)8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik;
6.00	Glasba, koledar;
6.30	Osmrtnice: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska;
7.40	OKC obveščajo;
7.45	Evergreen; 8.00 Modri val; 9:00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Cestne razmere:
9.20	Vreme za konec tedna; 9.45 Mnenjsko rešeto; 11.15 Hladno toplo vroče; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Daj, povej... kontaktna odd.; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah;
16.45	Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo;
17.30	Primorski dnevnik;
18.00	Muzak; 20.00-23.15 Večerni pr. Modrega vala RK; 23.15 Nočni pr. RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
• 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop;
8.40	Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenlr d'ltaly;
11.00	Med vrsticami; H.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Turistična odd.;l4.50 Single tedna; 15.00 Discoteca sound;l6.00 Modri val;
18.45	Folk studio; 20.00 Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	7.15, 10.15, 13.15.
14.15,	17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes v Ljubljani; 11.00 Anketa;
12.00	BBC Novice; 12.15 Šport; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 17.00 Nemščina; 17.55 Špeckahla; 18.15 Evropa v enem tednu;
21.00	Odprta dlan; 22.00 Rockoteka.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Nagradna vprašanje;
17.00	Ko sem še majhen bil; 19.30-24.00 Večerni pr, - Erotika na RK.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12-10 Mali oglasi; 13.05 Kadar boš na rajžo šel; 14.00 Osmrtnice, obvestila; 15.10 Kmetijski nasveti;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila;
18.00	Skriti kotiček; 19.30 Po domače; 20.00 Petkovi akvareli;23.15 Nočni pr.
Radio študent
11.00	Preklop; 12.00 Borzni parket; 14.00 OF (24 ur-info); 15.00 Recenzije & Napovedi (o arhitekturi);
17.00	Enciklopedija; 19.00 TB: God Bullies; 20.00 Radio ropot/ Okopi Slave, Idealna godba.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnev-nlk;8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Odprta knjiga: Kar p° domače (O. Šest, r. IV1' Maver); 10.30 Intermezzo,
11.45	Okrogla miza; Primorska poje; 13,20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; l^ lo Otroški kotiček; 14,30 Krajevne stvarnosti; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi vaL
16.45	Postni govori; 17-00 Kulturna kronika; 17.10 M in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slov. gla' sba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 17-00 Izmenično Venus in Raz' poke časa in življenja-18.15 0ver noise.
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna ob-zorja.	/
NAPOVEDI PRIREDITEV
Petek, 24. marca 1995
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
Uubuana
JANIČARJEV DOM, tel.: 061/222-815
^Ponedeljek, 27. marca, ob 20. uri: I. Cankar - POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI.
DRAMA, tel.: 061/ 221-511
Ufflies, 24. marca, ob 19.30: T. Stoppard - ARKADIJA, 28 abonma petek in izven.
V soboto, 25. marca, ob 19.30:
D. Jovanovič - UGANKA KORAJŽE, za izven.
Predvidoma zadnjikrat v sezoni!
i^ALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511
“Mies, 24. marca, ob 20. uri: F. Boyer - ALI BOG LA-za izven. V soboto, 25. marca, ob 20. uri: G. Tabo-n' VVEISMAN IN RDEČE LICE, za izven.
tel.: 061/210-852
panes, 24. marca, ob 20. uri: F. G. Lorca - YERMA, za aoonma repriza. Predstava bo se v ponedeljek, 27. Saroa, ob 19.30, za abonma E. fjjpboto, 25. marca, ob 19.30: T. Bemhard - PRED UPOKOJITVIJO, za abonma vikend.
V torek, 28. marca, ob 20. uri: A. Miller - SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA
SNG OPERA, tel.: 061/331-950
Uajies, 24. marca, ob 16.30: G. Donizetti - LJU-
BEZENSKI NAPOJ, za red petek. Predstava bo Se v torek, 28. marca, ob 19. uri, za red torek I in izven.
šentjakobsko gledališče,
tel.: 061/312-860
V	soboto, 25. marca, ob 16.30: J. JurCiC-A. Inkret -ZGODBA O DESETEM BRATU, za izven. Predstava bo Se v torek, 28. marca, ob 17. uri, za izven.
V	petek, 31. marca, ob 19.30: A. Hieng - ZAKLADI GOSPE BERTE, za izven.
LGL, tel: 061/314-962 VELIKI ODER
V	soboto, 25. marca, ob 11. uri: M. Loboda -PEPELKA, za izven.
V	soboto, 25. marca, ob 17. uri: A GoljevSCek -GORNASTENISEDIMUHA, za izven. Predstava bo se v nedeljo, 26. marca, ob 11. uri, za izven.
CELJE
SLG, tel.: 063/25-332
V	četrtek, 30. marca, ob 17. uri: J. Kranjc - DETEKTIV MEGLA, za 2. abonma Gimnazija Celje. ODERPODODROM, tel.: 063/25-332
Danes, 24. marca, ob 20.30: Z. Hočevar - SMEJCI, za izven.
KRANJ
PGK, tel.: 064/222-681
V	soboto, 25. marca, ob 19.30: D. Smole - ZLATA ČEVELJČKA, za abonma sobota I in izven.
LJUTOMER
DOM KULTURE LJUTOMER
V	soboto, 25. marca, ob 19.30: M. Frayn -HRUP ZA ODROM.
MARIBOR
SNG DRAMA, tel.: 062/221-206
Danes, 24. marca, Stara dvorana ob 19.30: E. Albee - KDO SE BOJI VIRGINIJE VVOLF, za abonente in izven. Predstava bo Se v soboto, 25. marca, ob isti uri, za red sobota 1 in izven.
V	nedeljo, 26. marca, Minoritska cerkev ob 20. uri: R. Serling-D. Lukič - OBMOČJE SOMRAKA, za abonente m izven.
SLOVENJ GRADEC KD SLOVENJ GRADEC
V	soboto, 25. marca, ob 20. uri: LJUBITI. Gostuje SNG Drama Ljubljana.
STRAŽIŠČE
KD STRAZISCE, Škofjeloška 18
Danes, 24. marca, ob 19. uri: A. de Saint-Exupery -MAU PRINC.
iRJRLANIJA-JULIJSKA krajina
IRST
Kulturni dom
5G ponovi danes, 24. t.m., ob 16. uri (red H) in ,b 20.30 (red F) predstavo Josipa JurCiCa-An-I j8 Inkreta »Desti brat». jUtn, 25. t.m., ob 18. uri ponovitev mladinske JE® Fulvia Tomizze »Bolhe v operi«, ledalisce Rossetti
8nes, 24. t. m., ob 20.30 (red petek) G. Feydeau ‘h tacchino« z Aroldom Tierijem in Giuliano 9°jodice. Režija Giancarlo Sepe. Predstava v y runaju - 9G. Za abonente popust.
Jeku je predprodaja vstopnic za predstavo onorevole Ercole Malladri« - v abonmaju 9A.
. teku je predprodaja vstopnic za musical »Dol-j-! 'dzi al foro« v izvedbi gledališke skupine ''tepagnia della Rancia, ki bo na sporedu 11. in
jv™pagnia della Rancia, ki »j ®Prila. Izven abonmaja.
■ rilik blaeaine gledališča:
. -t blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-pa°0 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v jjjaazi Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-
GledaliSCe Cristallo - La Contrada Danes, 24. t.m., ob 20.30 gostovanje gledabske skupine Lavia (Massa) z delom F. Dostojevskega »II sogno di un uomo ridicolo«. V glavni vlogi Gabriele Lavia.
GORICA
Kulturni dom
Mala dvorana Kulturnega doma: Danes, 24. t. m., ob 9.00 - Začetek (za novinarje) Rdeči boogie (1982); ob 10.30 in 18.00 J.Gale »Kekec» (1951); 14.45 »Tri zgodbe (1995) in 16.30 »Ovni in mamuti« (1985).
Velika dvorana Kulturnega doma: ob 20.30 B. Jakac »Oko za oko» (1994); 22.30 »Kralj Aleksander na Bledu» in »Eretikon» (1929); ob 22.30 »Lady in the Lake« (Gospa v jezeru)(1946).
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V sredo, 11. in v četrtek, 12. aprila, ob 20.30 bo na sporedu komedija Eduarda De Filippa »II contratto® v priredbi Luče De Filippo. Režija Bruno Garofalo.
koroška
^tiSVEC
ladinski dom, Mikschallee 4: danes, 24. t. ^ °b 17. uri občni zbor Društva pisateljev.
68N6A
'Hturni dom SPD DobraC: jutri, 25. t. m., ob I9-30 Lumpacivagabund.
BILČOVS
Ljudska šoIa:jutri, 25. t. m., ob 20. uri »Vaščani pojo«.
PLIBERK
Pri Schvvarzlnu: v nedeljo, 26. t. m., ob 19.30 koncert ansambla »Drava«.
.RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
titilUANA
FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288
Ponedeljek, 27. marca, ob 20. uri: pogovor o pravu, ^indovekovih^vicah pri nas. Pogovor bo vo
JALERija ŠOU KAPELICA, Kersnikova 4
ijrStek. 28. marca, ob 21. uri: predavanje IGORJA ‘KOMAJERjA - ORGAZEM - Intimno gledališče. Na !mn “° tudi instalacija avtorjev BOJANE KUNST, ŠTROMAJERJA in BARBARE PIE JEMC.
E^AUSCE KOPER
^TANTI marca' 20, utu iavna radijska oddaja
te£r™'
^Ps' 24. marca, ob 19.30: kulturni večer ob mate-dnevu, na katerem bodo med dragimi nasto-
tiUtUE
Imgum i
iar MAJA in ZLATKO ŠUGMAN, pisate-IAKOLMAMC.
^KDlTURE VELENJE
Darf*’ marca, ob 19. uri: tradicionalna dobrodel-(jpiPUteditev ob materinskem dnevu BOLERO 95. So-vai? n ^udo: Lado Leskovar (na sliki), Irena Vrcko-tet’ Davor Božic, Plesni studio N, Queen in dragi.
BOLA
Danes, 24. marca, restavracija Riviera ob 19.30: literarni večer. Predstavih se Irodo hterati: EVALD FLISAR, TONE PAVČEK, ANDREJ MEDVED, DUŠAN JELINČIČ, MILOJKA ŽIŽMOND KOFOL, DARKO KOMAC, MAGDALINA SVETINA TERČON, VESNA FURLANIC VALENTINČIČ in INES CERGOL BAVČAR
furlanija-julijska krajina
^regorciceva dvorana (Ul. sv. Frančiška
. ’ danes, 24. t. m., ob 20.30, 41. redni obc-zbor Slovenskega planinskega društva iz trsta.
GORICA
10. Film Video Monitor Predvajanja danes, 24. t.m., s pričetkom ob 9.00 v mali dvorani Kulturnega doma in se nadaljuje ob 20.30 v veliki dvorani Kulturnega doma.
V torek, 28. marca, bo v
Cankarjevem domu v Ljubljani ob 21. uri koncert skupine JACK DE JOHNETTE
GLASBA

SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
Danes, 24. marca, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMOMJE, za modri abonma I in II. Program: Saheri, Haydn, Lipovšek, Šostakovič (GD). V ponedel]ek, 27. marca, ob 19.30: komorni koncert MAJE CERAR (violina) in GERARDA WYSSA (klavir). Program: Beethoven, Krek, Bloch, Brahms. V torek, 28. marca, ob 21. uri: koncert skupine JACK DE JOHNETTE GROUP.
KLUB CD
Danes, 24. marca, ob 21. uri nastopa MANUEL ROCHEMAN.
NARODNA GALERIJA, Cankarjeva 20
Danes, 24. marca, ob 19.30: pomladni koncert
IRENE BAAR (vokal), ŽARKA IGNJATOVIČA (kitara) in VLADIMIRJA MLINARICA (klavir). GAJO JAZZ KLUB, Beethovnova 8 Danes, 24. marca, obv 22. uri: nastopa ALENKA GODEC in gost BORUT BUCARj GRASIC-AVBELJ-GAJO TRIO.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
Danes, 24. marca, ob 23. uri: po lutkovni krvavi grotesld NAREDITE MI ZANJ KRSTO, nastop ljubljanske skupine LOLITA.
DOMŽALE
DELAVSKI DOM VIR
V soboto, 25. marca, ob 20. uri: prvi-koncert 35. SREČANJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV.
IURSKA BISTRICA
MKNŽ
V	nedeljo, 26. marca, koncert skupine GOD. BULLIES. V ponedeljek, 27. marca, koncert skupine MULE.
KAMNIK
FRANČIŠKANSKA CERKEV
V	soboto, 25. marca, ob 20. uri: festival MUSIČA AETERNA: CVETO KOBAL (flavta), VO-LODJA BALZALORSKV (violina) in IGOR SAJE (kitara).
PORTOROŽ
AVDITORIJ, tel.: 066/ 746-610
Danes, 24. marca, ob 19. uri: koncert KOMORNEGA ORKESTRA RTV SLOVENIJA ob 80-le-tnici našega občana UROŠA PREVORSKA.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
V Sprejemni dvorani je do 26. marca na ogled mednarodna razstava ilustracij za otroke PODOBE DOMIŠLJIJE.
GALERIJA AVLA, Trg republike 2
Razstava slik KARLA in ROKA ZELENKA je na ogled do 9. aprila.
GALERIJA ARS, Čevljarska 2
Razstava plastik LOVRO INKRETA je na ogled do 6.
aprila.
GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6
Razstava slik KIARJA MESKA in kipov MARJANA KERSIC-BELACA je na ogled do 31. marca. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava grafik, risb in slik BOŽIDARJA JAKCA je na ogled do 5. aprila.
GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska 22
Razstava MILOŠA POPOVIČA je na ogled do 20. aprila.
GALERIJA SOU, Kersnikova 4
Razstava Španskega multimedialnega umetnika MARCELA ANTUNEZA ROČE z naslovom Odtrgane glave, stroji za proizvodnjo užitkov, ljubezenske pesmi je na ogled do 31. marca.
GRAD TIVOLI, Pod tumom 3
Danes, 24. marca, bo ob 12. uri otvoritev retrospektivne razstave grafik HERMANA HEINTSCHE-LA. Razstava bo na ogled do 17. aprila.
INSTITUT JOŽEF STEFAN
Razstava slik JOŽETA CIUHA je na ogled do 21. aprila.
PROSTORI STOLPNICE TRJ3,
Trg republike 3
Razstava akvarelov STANISLAVE KNEZ MILOJKO-VIC je na ogled do 12. aprila.
CERKNICA
GALERIJA KRPAN
Danes, 24. marca, bo ob 19. uri otvoritev skupinske likovne razstave elanov društva KO POPKI SE ODPIRAJO...
BOLA
GALERIJA INSULA
Danes, 24. marca, bo ob 20. uri otvoritev samostojne razstave nemške umetnice INKEN N. VVOLDSEN.
KAMNIK
RAZSTAVIŠČE VERONIKA
Danes, 24. marca, bo ob 19. uri otvoritev razstave likovnih in fotografskih del, ki so jo pod mentorskim vodstvom Marka Novaka m Andreja Schlegla pripravib elani likovnega društva SS Rudolfa Maistra.
KAMNIK
GALERIJA MAJOLKA, Maistrova 11
Razstava kiparja LEONA HOMARJA je na ogled do 22. aprila.
SEŽANA
KC SREČKA KOSOVELA
Razstava likovnih del MAKSIMA SEDEJA ml.
MARIBOR
FOTOGALER1JA STOLP
Danes, 24. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave fotografij ALME BAJT.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Tržaška knjigarna (Ul. Sv. Frančiška 20): na
ogled je razstava arhitekturnih maket in risb »Slovenski kozolec«. Razstavo je oblikoval arh. Boran Hrelja, predstavil pa jo bo etnolog dr. Tone Cevc.
Palaca Costanzi: do 17. aprila je na ogled razstava »Slovenska kultura v Trstu« .Urnik: od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.30.
Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera Wa-gner« (Ul. Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, Četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne.
Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben.
Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«.
A rt Light Hall: na ogled je razstava skulptur Giorgia Schumanna.
Galerija Le Caveau (Ul. sv. Frančiška 51/a): do 4. aprila je na ogled razstava slik očeta in sina Seriani.
RICMANJE
Ricmanjski teden: v Babni hiši je na ogled
razstava likovnikov s tržaškega in goriškega.
SPETER
Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Laure Battich in Marine Bergnach.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija: do 30. aprila razstavlja Marie Lassnig.
Hiša umetnikov - Mala galerija: Se danes,24. t.m., je na ogled razstava »Prostori« -keramični objekti in skulpture.
TINJE
Dom/ na ogled je razstava fotografij Ivana Klariča »Hrepenenja«.
ROŽEK
Galerija Sikoronja: do 26. t. m. razstavlja »Tihožitja iz narave« Werner Neuvvirth.
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
Tovarna Knecht: na ogled je razstava Helmuta Blažeja.
GLASBA
FJK
TRST
Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95
V	četrtek, 20. aprila, ob 20.30 zadnji koncert: Nastopil bo Giancarlo Viozzi (orgle). Na programu Viozzi, Zardini, Mascagni in Sofia-nopulo.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona 1994-95
Jutri, 25. t. m., ob 17.00 (red S) ponovitev predstave »R6-demption« C. Francka. Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih) Avditorij Muzeja Revoltella
V	ponedeljek, 27. t.m., ob 18.00 recital sopranistke Cri-stine Pastorello.
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo:
V	ponedeljek, 27. t.m., ob 20.30 koncert ]oacquina Achucarra.
Športna palaca pri Carboli
V	petek, 31. t. m., ob 21. uri bo nastopil Biagio Antonac-ci.
MIUE
Koncertna sezona: V nedeljo, 26. t.m., ob 11.00 -Koncert skupine Gallus Con-sort.
OPČINE - Finžgarjev dom
Danes, 24. t. m., ob 20.30 predstavitev kasete »Muzikant iz Trsta« Denisa No-vata in nastop MPZ Vesela pomlad.
GORICA
Komorna dvorana SCGV (Drevored XX sept. 85)
V	ponedeljek, 10. aprila, ob 20.30 »Tam gor je moja vas«, ljudske pesmi beneških dolin. Priredil Daniele Zanettovich.
PORDENON
Koncert ansambla Litfiba bo 7. aprila v Palasportu v Pordenonu (ter 5. aprila v Veroni - Palasport); 8. aprila pa bo v Bologni (Palasport) koncert ansambla Mega-death.
MENJALNIŠKI TEČAJI
23. marca 1995
	Nemška marka		Avstrijski šiling		Italijanska lira	
menjalnica	(tečaj za 1 DEM)		(tečaj za 1 ATS)		(tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana-	80,90	81,90	11,37	11,64	6,50	6,93
A banka Koper	80,50	81,80	11,30	11,63	6,47	6,93
A banka Nova Gorica	80,70	81,80	11,30	11,63	6,42	6,90
Banka Celje d.d., t: 063/431-459	80,60	81,90	11,30	11,60	6,70	7,00
Banka Noricum* d.d., t: 133-40-55	80,90	81,90	11,40	11,60	6,55	7,00
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	80,81	81,70	11,29	11,62	6,21	6,75
Bund Ljubljana, t: 18-51-318	81,20	81,70	11,30	11,60	6,50	6,90
Come 2 us*	81,25	81,58	11,46	11,58	6,70	6,93
Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12						
Creditanstalt d. d.	81,10	81,90	11,30	11,70	6,60	7,20
Hida, od 7-19, sob od 7-14	81,43	81,46	11,51	11,53	6,80	6,83
Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095	81,39	81,44	11,53	11,56	6,82	6,87
Kompas Hertz Celje*	81,30	81,70	11,43	11,53	6,60	6,80
Tel: 063/ 26-515, od 7-19, sob od 7-15						
Kompas Hertz Velenje	81,25	81,70	11,43	11,53	6,60	6,80
Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Idrija*	81,25	81,70	11,43	11,53	6,60	6,80
Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15						
Kompas Hertz Tolmin*	81,25	81,70	11,43	11,53	6,60	6,80
Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15						
Kompas Hertz Bled*	81,25	81,70	11,43	11,53	6,60	6,80
Tel: 064/ 741-519, od 8-12, 17-19, sob od 7-16						
Kompas Hertz Nova Gorica*	81,25	81,70	11,43	11,53	6,60	6,80
Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19						
Kompas Hertz Maribor*	81,25	81,70	11,43	11,53	6,60	6,80
Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13						
Nova kreditna banka Maribor d.d.*	80,25	82,00	11,40	11,70	6,40	7,05
Lemo Šempeter*,t: 065/ 32-250	80,95	81,70	11,35	11,55	6,43	6,80
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	81,20	81,80	11,45	11,65	6,50	7,00
Poštna banka Slovenije*	79,80	81,65	10,90	11,53	6,25	6,95
Publikum Ljubljana, t: 312-570	81,35	81,43	11,52	11,55	6,73	6,77
Publikum Piran, t: 066/ 73-269	81,18	81,60	11,40	11,55	6,85	6,89
Publikum Celje, t: 063/ 441-405	81,35	81,78	11,45	11,55	6,60	6,86
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	81,20	81,55	11,48	11,51	6,40	6,90
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	80,00	82,00	11,25	11,61	6,40	7,10
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	81,45	81,55	11,43	11,59	6,60	6,75
Publikum NM, t: 068/ 322-490	81,20	81,55	11,40	11,50	6,65	6,95
Publikum Žalec, t: 063/ 715-114	81,10	81,80	11,35	11,55	6,20	7,15
Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174	81,30	81,80	11,45	11,55	6,20	7,29
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	81,25	81,68	11,44	11,60	6,70	7,00
Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670						
Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822	81,16	81,70	11,38	11,59	6,55	6,90
Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842	81,00	81,78	11,35	11,59	6,40	7,20
SKB d.d.,***	80,40	81,90	10,90	11,65	6,40	7,20
SHP Kranj, t: 064/331-741	81,40	81,75	11,52	11,58	6,85	7,00
SZKB d.d. Ljubljana	81,15	81,79	11,43	11,61	6,55	7,09
UBK Ljubljana, 1:061/444-358	80,80	81,90	11,35	11,64	6,55	7,00
Upimo Ljubljana, t: 212-073	81,41	81,49	11,51	11,54	6,81	6,88
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * *
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:***
bčIkb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131
23. MAREC 1995 valuta	v URAH nakupni	prodajni
ameriški dolar	1670,00	1740,00
nemška marka	1162,00	1245,00
francoski frank	337,00	350,00
holandski gulden	1067,50	1110,00
belgijski frank	57,80	60,00
funt šterling	2659,00	2768,00
irski šterling	2657,00	2766,00
danska krona	298,50	311,00
grška drahma	7,00	7,60
kanadski dolar	1192,00	1242,00
japonski jen	18,90	19,70
švicarski frank	1442,00	1500,00
avstrijski šiling	169,50	176,75
non/eška krona	267,50	278,50
švedska krona	229,50	238,50
portugalski escudo	11,10	11,90
španska pezeta	12,75	13,70
avstralski dolar	1211,00	1260,00
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	14,00	14,90
hrvaški dinar-kuna	320,00	335,00
		
23. MAREC 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1690,00	1735,00
nemška marka	1213,00	1248,00
francoski frank	334,00	355,00
holandski gulden	1077,00	1105,00
belgijski frank	58,40	59,60
funt šterling	2684,00	2774,00
irski šterling	2682,00	2772,00
danska krona	301,00	309,00
grška drahma	7,40	8,00
kanadski dolar	1203,00	1248,00
švicarski frank	1464,00	1494,00
avstrijski šiling	171,60	176,60
slovenski tolar	14,80	15,60
			
23, MAREC 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,30	8,90
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,60	9,00
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	7,80-	9,20
Avstrija	Posojilnica ločilo	8,50 ,	9,10
Italija	Kmečka banka Gorica	14,80	15,60
Italija	Tržaška kreditna banka	14,00	14,90
			
14. MAREC 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.4098	
francoski frank		28.0770	
nkozemski gulden		89.1430	
belgijski frank		4.8360	
španska peseta		1.0907	
danska krona		24.8600	
kanadski dolar		0.9945	
japonski jen		1.5464	
švicarski frank		120.0700	
avstrijski šiling		14.2070	
italijanska lira		0.8365	
švedska krona		19.4450	
ABANKA D.D. LJUBLJANA
Tečajna lista za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij, veljavna dne 24.3.95
Valuta	Enota	Nakupni	Prodajni
ATS	m	1.156,6126	1.159,4544
DEM	100	5.140,0000	5.160,0000
USD	1	mm	114)151
L	Tečaji so obirni, pri konkretnih poslih so mtKm odstopanja.
MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 057 z dne 23. 3. 1995 -Tečaji veljajo od 24. 3. 1995 od 00.00 ure dalje
			
država	šifra	valuta	enota
Avstralija	036	avstr, dolar	1
Avstrija	040	šiling	100
Belgija	056	frank	100
Kanada	124	dolar	1
Danska	208	krona	100
Finska	246	marka	100
Francija	250	frank	100
Nemčija	280	marka	100
Grčija	300	grd	100
Irska	372	funt	1
Italija	380	lira	100
Rep. Hrvaška	385	hrv. kuna	100
Japonska	392	jen	100
Nizozemska	528	gulden	100
Norveška	578	krona	100
Portugalska	620	escudo	100
Švedska	752	krona	100
Švica	756	frank	100
Velika Britanija	826	funt šterling	1
ZDA	840	dolar	1
Evropska unija	955	ECU	1
Španija	995	peseta	100
ZA DEVIZE
nakupni
srednji
prodajni
82,5050
1157,2127
393,8709
80,9943
2031,5765
2596,3784
2292,5989
8144,2235
6,5797
129,2081
7264,4845
1820,8041
77,3050
1555,5467
9830,0777
181,2334
114,0029
148,0213
88,1530
82,7533
1160,6948
395,0561
81,2380
2037,6896
2604,1910
2299,4974
8168,7297
49,7067
182,2444
6,5995
2200,0000
129,5969
7286,3435
1826,2829
77,5376
1560,2274
9859,6567
181,7787
114,3459
148,4667
88,4183
83,0016
Tl 64,1J69
2043,8027
2612,0036
2306,3959
•'tfl
,8š:S'
129,9857
7,?3i'r“z
77 7702
1M9081.
3S
'fes
Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvcr____
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 24.3.1^
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj,
"L633^38.
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 12. 5. 1995:
1,500,000
822,357
811,281
109.6475% 108.1708%
108.9092%
150,000
82,236
81,128
163,364
lj-ublza'ssva Tečajnica boiznega trga
st.; 55	Datum: 23. 3. 1995
LH-tUAV* STOCK UCHANCL P«C
Vrednost. papir	obr. m.div.	Sl	enotni iečaj	% sprem	datum povpias ponudba			Max.	Min.	
	MK	»ir.w.^	KTiHTiJ	IMF						
LEKC	796	(4.5.93)	12.000		17.3.	11.41	12.01			
PRI	1.000	(6.6.94)	13,319	,90	23.3.	13.330	13.500	13.400	13.200	559
SAL	500	(7129.8.94)	20.067	,81	23.3.	20.000	20.41	20.150	19.910	602
SKJR	458	(16.5.94.)	33.661	,65	23.3.	33.620	33.81	33.950	33.11	14.474
	3SE	eTBKe	3ZB	IMA						
RS01	8,0	4.(31.12.94)	97,5	,02-	23.3.	97,5	97,5	97,5	97,5	32.216
RS02	9,5	8.(1.10.94)	103,0	,09-	23.3.	102,5	103,0	103,0	103,0	440
RS08	5,0	3.(30.11,94)	80,OA		23.2.	76,0	88,0	80,0	80,0	293
RS11	7,0	4.(15.1.95)	90,0		22.3.	86,0				
RSL1D	8,0	4.(31.12.94)	96,5	,20-	213.	96,0	96,5	96,5	96,4	413
RSL2D	9,5	8.(1.10.94)	100,1A	,89-	23.3.			100,1	11,1	86
SKBl	10,0	4,(1,11.94)	95,0	,56-	23.3.	94,7	95,2	95,1	94,7	6.521
	me	MIRI:«	[252$	HUBE						
BTBR			10.500	8,70-	23.3.		11.800	10.51	10.51	105
DAD	10.000	(1.6.94.)	119.593	2,77	23.3.	119.700	121.01	124.10	115.150	13.155
FMD		(8)	15,200	2,17	23,3.	14.710	16.190	15.200	15.200	30
GPGR			18.000A	5,88	23.3.	15.700	17.200	18.000	18.000	18
KMER			16.600		20,3.	15.01	17.21			
MKZ	218	(10.3.93.)	9.177	1,54	23.3.	9.010	9.21	9.190	8.920	4,139
MR	4.000	(6)(10.6.94.)	3,965	1,36	23,3.	3.91	4«	4,10	3,950	924
TCTR		M	721,5	2,49	23.3.	716,0	725,0	725,0	715,0	2.165
	IHTO	Mlfcll«	'JTTilT							
KBTP	4000	(23.5.94)	34,021	2,49-	23,3.	33.010	35.71	34.030	34.020	374
PFNP			35.695	,04-	23.3.	35.120	35,81	35,800	35.51	714
RGSP		(6)	1.998	5,16	23.3.	1.81	1.997	2.000	1.998	12
IMF			11.442		22.3.	11.41	11.670			
WP			40.800		, 16.3.	40.91	41.100			
	2Q£			ro*						
LEK	12,0	4.(1.1194)	97,5A		23.3.			97,5	97,5	17
OZG	11,0	4.(1.1.95)	88,0	1,58-	23.3.	87,0	90,0	86,0	88,0	309
PCE	12,0	6.(1.12.94)	97,6		22.3.	97,7	11,0			
PL)	12,0	7.(1.1.95)	97,9	,04	23.3.	97,8		97,9	97,9	405
PGO	10,0	1.0.6.94)	94,0	U4-	23.3.	92,0	95,5	95,5	92,5	1.531
RSGS1	10,0	4.(1.6.94)	1,0		23.3.	89,5	92,0	90,0	90,0	2.41
Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 55/95 - 23. 3. 1995										
Vrednost. papir	m.dk	ex kupon St.dat(3)	enotni tečaj	% sprem	datum	povpraš	pudba	Max.	Min.	g
	iTefij									
m			2.650		22.3.	2.650	4.400			
GRDO	119	(8.3.94.)	6.000	7,69-	23.3.	3.600	10.000	6.000	6.000	18
BBR0			2.401	19,45	23.3.	2.401	3.000	2.401	2.401	10
ER			3.590	2,74-	23.3.	3,415	3.600	3.590	3.590	108
RDR0			17.400		20.3.	10.100				
RGSR			483,3	3,34-	23.3.	474,0	490,0	489,0	480,0	118
	Tiare									
H8P0			2.991		22.3.	3.000	3.3«)			
KBP1						2.000				
KBPP			48.200		10.3.	30.000	36.0«)			
IMG			5.111	3,46	23.3.	5.100	5.300	5.200	5.100	46
	flefS									
GORO	10,0	9.(15.1.95)	98,1A	,20	23.3.	98,1	105,0	98,3	98,1	445
LOK		(1.10.94)	83,5		22.3.	84,0	89,0			
ML|0		(1.4.94)	93,9A	,81	23.3.	93,9	94,3	93,9	93,9	18
OSMO		(1,10.94)	83,1		22.3.	78,0	85,9			
3LS0		81,9.94)	85,5		20.3.	82,0	86,0			
3NM		(1.8.94)	89,3		20.3.	86,4	89,0			
3P0		6.(1.2.95)	84,5		20.3.	83,0	89,0			
U1KK		(15.10.94)	80,0		15.3.	25,0				
VPI0		(1.10.94)	98,5		30.1.	92,0	99,5			
										
										
KO dnevni (vSIT)										
BO dnevni (v SIT)										
|l20 dnevni (v SIT)										
										
BN12breziial.bona(1.6.95) (1.6.95)			97,0	,28	23.3.	96,9	97,0	97,1	96,9	14.550
delnaLbona(vSIT)NBSl			52.984		17.3.	42.000				
delnaibona(vSIT)NBS2			18.348	,21-	23.3.	18.050	18.180	18.790	18.010	162.212
			a«:!.-«							
										
parski del maj			108,6		2.3.					
[devizni del maj			108,2		21.3.					
150.000 SITskupaj maj										
[tolarski del maj										
[devizni del maj										
23.3.95	preiSnii	d T	d%
1.187,37	1.175,02	12,35	1,05
Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni teCaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; o --------j-— *----------h; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba
tečaja; * * - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano.
Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, ROSI; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, Ce ni navedeno drugače; max. - najvišji teCaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji teCaj določenega vrednostnega papirja.
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 24. marca 1995 od 00.00 ure dajs					
—			ZA DEVIH	---1	
država	valuta	enota	nakupni	prodai[i_--
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar cvirni. Pri kor iu deviz oz. r	100 100 100 100 1 1 ikretnih [ uoseben	1157,3231 2292,8175 8145,0000 6,5803 181,2507 114,0137 raslih je možno odsl doaovor.	1160,1649 2298,4475 8165,0000 6,5965 181,6957 114,2937 topanje glede n
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	81,35 81,40 panje.	81,65 81,65
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečai velia dne 24. marca 1995 od 00.00 do 24			>djetij ure		—
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so ddCK veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih va oziroma zmanBano za 0,25-odstotne točke. Te do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nak * Banke, ki objavljamo tečaie, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, Id dopolnjuje	niii	81,40 81,40 81,25 81,50 81,35 gl srednjih teča -nepe Banke Sov odkup prilivov jdodvsporozurr rrodajati tujo voli odprodaje.	81,70 81,55 81,55 81,70 81,65 ^pSg prodajodevE Jopoobjovte-
i i IJ a i w C* J ^ hJ \d H Hi J L			
23. MAREC 1995		v URAH			
valuta	nakupni	srednji	^jgroddinp
ameriški dolar	—	1727,680	—
ECU	—	2244,260	
nemška marka	—	1234,940	
francoski frank	—	347,760	
funt šterling	—	2749,080	
holandski gulden	—	1101,490	
belgijski frank	—	59,730	
španska pezeta	—	13,387	
danska krona	—	308,100	
irski funt	—	2753,750	
grška drahma	-	7,516	
portugalski escudo	—	11,710	
kanadski dotar	—	1227,050	
japonski jen	—	19,555	
švicarski frank	—	1490,020	
avstrijski šiling	—	175,450	
norveška krona	—	276,300	
švedska krona	—	235,910	
finska marka	—	394,560	
avstralski dolar	—	1252,910	
		
valuta	nakupni	^prodajni^
ameriški dolar	9,7000	10,2000 7,3000 16,1500 863.0000 34,8000 203.0000 639.5000 716,7000 0,5970 179.0000 160.5000 137,8000 229.0000 6.9200 7.9200 11,3000
kanadski dolar	6,9000	
funt Šterling	15,3500	
švicarski frank	831,0000	
belgijski frank	33,5000	
francoski frank	195,0000	
holandski gulden	615,5000	
nemška marka	690,7000	
italijanska lira	0,5630	
danska krona	171,0000	
norveška krona	153,5000	
švedska krona	131,2000	
finska marka	219,0000	
portugalski escudo	6,5800	
Španska peseta	7,4800	
japonski jen	10,8000	
slovenski tolar	-	
hrvaška kuna		
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute^^^^J		
TENIS / KEY BISCAVNE
NOVICE
Znana ženska polfinalna para
Grofova proti Novotni, Sobotinijevo po proti Dote - Agassi ugnal Ferreiro - Naprej tudi Lorsson
KEY BISCAVNE (Reuter/dpa) - V Četrtfinalu teniškega turnirja VVTA in ATP v Key Bi-scaynu, s skupnim nagradnim skladom 4.1 ndlijona dolarjev, ni Prišlo do presenetljivih izidov. Najprej so se pomerila dekleta, tako da sta znana že oba polfinalna para. V prvem se Posta pomerili Nemka Steffi Graf in Čehinja Jana Novotna, v drugem Pa Argentinka Gabriela Sabatini in Japonka Ki-miko Date.
Steffi Graff je prama-gala Belorusinjo Natašo Zverevo šele po treh ze-i® izenačenih nizih, napravila pa je kar 34 na-Pak. To je petnajsta zaporedna zmaga Nemke, m je po srečanju z Zve-revo dejala: »Proti Napasi je izredno težko ^rati, njen način igre me vedno zmede, toda i°krat sem bila jaz n°ljša.« Steffi Graf se bo v Polfinalu srečala z Jano Novotno, ki je imela kar nekaj težav z drugo Nemko Anke Huber. Ja-P°nka Kimiko Date, Sedma nosilka, je zlahka
opravila z Američanko Marianne VVerdel Wit-meyer, ki je v tretjem krogu premagala Arantxo Sanchez Vica-rio. Prav tako zlahka pa je svojo nasprotnico premagala Gabriela Sabatini. Za zmago nad Avstralko Rachel Mc-Quillan je potrebovala le 62 minut.
V moški konkurenci sta bili le dve srečanji. Šved Magnus Larsson je premagal Jaimeja Vzago iz Peruja s 6:0 in 6:3, drugi nosilec American Andre Agassi pa prav tako brez težav s 6:2 in 6:4 osmega nosilca Južnoafričana Wayna Ferreiro. Ferreira, sicer mojster v igri z osnovne Crte, je bil izredno nervozen,	njegovi
backband udarci niso bili dovolj natančni in prvi niz je moral oddati Aggasiju. V drugem pa se je pri rezultatu 5:3 zbudil in kazalo je že, da mu bo uspelo presenetiti Agassija, toda Ferreira v odločilnem trenutku spet ni bil dovolj zbran in tako se bo v polfinalu z Larssonom
srečal Agassi. Šved je imel v Četrtfinalu precej lažje delo od Agassija. Peruancu Jaimeju Vzagi je v prvem nizu celo zavezal »kravato«, v drugem pa je Južnoame-rican osvojil le tri točke.
Izidi Četrtfinala - ženske: Kimiko Date (Jap/7) - Marianne VVerdel Wit-meyer (ZDAJ 6:1, 7:5; Gabriela Sabatini (Arg/5) - Rachel Mc-Quillan (Avs) 6:1, 6:3;
Andre Agassi se je uvrstil v polfinale (AP)
Steffi Graf (Nem/2) -Nataša Zvereva (Blr) 6:4, 7:6 (7:5); Jana Novotna (Ceš/3) - Anke Huber (Nem/8) 7:6 (7:4), 6:4; Četrtfinale - moški: Magnus	Larsson
(Sve/12) - Jaime Vzaga (Peru) 6:0, 6:3, Andre
Agassi (ZDA/2) - Wayne Ferreira (JAR/8) 6:2, 6:4. Danes ponoči sta bili na sporedu še ostali Četrtfinalni tekmi Sampras (ZDA, 1) - Medvedjev (Ukr, 10) in VVimader (Sve) - Bjorkman (Sve).
America’s cup: Japonski Nippon proti Tag Heuerju doživel 3. zaporedni poraz
SAN DIEGO - Po nekajdnevnih težavah z vetrom, ko ta sploh ni pihal ali pa je bil premočan, je tokrat na regatnem polju America’s cup zapihal s pravo močjo 7-10 vozlov.
Japonski Nippon je v boju s Tag Heuerjem doživel še tretji zaporedni poraz. Voung America, ki je na Startu v dvoboju z Starš & Stripes zaostala za 45 sekund, je do prvega obrata zmanjšala razliko na 15 sekund, zaradi slabega manevriranja pa so uspeli prehiteti Connerja šele v tretjem obratu in si do cilja privoziti 28 sekund prednosti.
V dvoboju izzivalcev je One Austra-lia Startala odlično, si privozila že mi-
nuto in 4 sekunde prednosti, nato pa so jih Novozelandcani počasi a vztrajno lovili in v tretjem obratu prevzeli vodstvo.
Rezultati - izzivalci: Tag Heuer (Obris Dickson) - Nippon (Makato Namba) 1:0 (+0.57), New Zealand (Peter Blake) -One Australia (John Bertrand) 1:0 (+0.39); branilci: Voung America (Kevin Mahaney) -Starš &Stripes (Dennis Conner) 1:0 (+0.28). Vrstni red - izziva-ci: 1. New Zealand 3, 2. Tag Heuer 2, 3. One Australia 1, 4. Nippon 0; branilci. 1. Voung America 4, 2. Starš & Stripes 1, America 1111.
(JuM)
Cantona začasno na prostosti
LONDON - SodišCe v Croydonu je Eriča Canto-naja obsodilo na dva tedna zapora, ker je pred dvema mesecema napadel gledalca, ki ga je žalil. Nogometaš je priznal krivdo, vendar kot delno opravičilo navedel provokacije navijača domače ekipe Crystal Palaceja. Cantonajevi odvetniki so nemudoma vložili priziv in francoskemu zvezdniku Manchester Uniteda se proti plačilu 500 funtov za zdaj ne bo treba (še) hladiti za rešetkami. 31. marca pa bo sodišče obravnavalo priziv in izreklo zadnjo besedo.
Krivde pa ni priznal Cantonajev tovariš Paul Inče, kar je menda precej presenetilo sodnika, ki je nadaljevanje procesa preložil.
Jordan že blestel
JORDAN MVP: Michael Jordan je že na drugi tekmi po svojem povratku zaigral tako kot v starih Časih in takoj popravil slab vtis iz prve tekme, v kateri je imel porazne odstotke pri metu iz igre. »Air« Jordan je s 27 točkami v samih 26 minutah igre (!) popeljal Bullse do zmage v Boston Areni, zelo solidno pa je zaigral tudi Toni KukoC, ki je dosegel 16 točk. Med odmorom so v spomin na Reggia Levvisa, ki je predlani zaradi srCne kapi umrl med treningom, obesili dres z njegovo številko 35 pod strop športne dvorane, kjer že visita dresi Reda Auerbacha in Larrya Birda.
STARI JEFF: Zaradi hude poškodbe je Jeff Malone preskočil kar 41 tekem, ob povratku na igrišče pa je stari Jeff dosegel kar 28 točk in Philadelphia je tako prekinila serijo osmih zaporednih porazov.
Poraz dunajske Austrie
DUNAJ - Presenetljivi izidi v 22. kolu v prvi avstrijski nogometni ligi. Dunajska Austria je v gosteh izgubila tekmo proti LASK z 0:1, zasledovalci pa so zmagali in se tako približali vrhu lestvice. Najnevarnejši nasprotnik Dunajčanov, Casino Salzburg, pa sploh ni igral in zaostaja pri tekmi manj samo za točko. (I.L.)
Rezultati 22. kola: LASK - Austria Dunaj 1:0, VfB Mddling - Vorvvarts Steyr 1:0, FC Tirol - FC Linz 3:0, Admira VVacker - Rapid Dunaj 2:3, Austria Salzburg - Sturm Gradec preloženo na 4. aprila. Lestvica: 1. Austria Dunaj 28/22, 2. SV Salzburg 27/21, 3. FC Tirol 25/22, 4. Rapid Dmiaj 25/22, 5. Sturm Gradec 23/21, 6. LASK 23/22, 7. Vonvarts Steyr 21, 8. Admira/ VVacker 19, 9. FC Linz 17, 10. Vfb Mddling 10.
Formula i / danes prvi trening vn Brazilije
Sezona v znamenju jasnejših pravil
SAO PAULO - Po lanski Ifagicni sezoni, ki so jo v a^gern delu zaznamovali ?.e Številni spori in škanda-?’ naj bi bila sezona, ki se z današnjim uradnim trenin-8°ni začenja na dirkališču “Carlos Pace in Ayrton letina« v bližini Sao Paula, nekaj povsem drugega. Pra-'nla so jasna, pa tudi Mednarodna avtomobilistična sveza (FIA) trdi, da ima na y°lio sredstva, s katerimi lahko odkrivala morebitne goljufije. Letošnji av-°rnobili se od lanskih pre-Cei razlikujejo. Prostornino Rotorja so zmanjšali s 3500 na 3000 kubičnih centimetrov, vsi avtomobili morajo imeti na podvozju Privito 60 milimetrov debelo desko, spremenjena in zmanjšana so sprednja n zadnja krilca, večji mora biti prostor Za voznika, poleg ostalih, manj vidnih sprememb, pa mora biti trdnejša tudi Boljka, v kateri sedi dirkaC. S temi spre-nrembami bodo znatno zmanjšali pritisk v°zila na cestišče in s tem hitrosti v za-v°jih, glavni cilj sprememb pa je večja Varnost voznikov.
V zadnjih dneh je bilo vebko govora o srrperlicencah, ki jih dirkači podpišejo Pred vsako sezono. Jabolko spora je bilo olocilo, da se morajo dirkači v primeru rrpsree ali raznih nesoglasij odpovedati crviInim tožbam. Dirkači so celo grozili stavko, vendar sta predsednik druženja dirkačev Gerhard Berger in Predsednik FIA Max Mosley po večur-' r pogovorih vsaj zaenkrat spor rešila. p° smrti Ayrtona Senne, ki se ga še Posebej v teh dneh znova spominjajo rrijoni ljudi po vsem svetu, bo ta ko-ec tedna v središču brazilske javnosti
rrbens Barrichello, ki bi z zmago lahko P°stal novi brazilski junak. A le redki brjarnejo, da ima mladi Jordanov voz-
nik realne možnosti za zmago, vendar bi se z nekaj sreCe in ob morebitni smoli VVilliamsa in Benettona tudi Rubens lahko dokopal do svoje prve zmage. »Vem, da bodo vse oci uprte vame, vendar me to ne obremenjuje posebej. V zadnjem času sem bil deležen izjemne podpore. Dobil sem na stotine pisem in razglednic z dobrimi željami,« je povedal Barrichello, ki je z 22 leti najmlajši od vseh dirkačev formule 1. Poleg Barri-chella bosta nastopila se dva Brazilca: nekdanji elan Benettona 36-letni Roberto Moreno in 24-letni novinec Pedro Di-niz. Oba bosta vozila za novo moštvo Forti Gorše.
Pod velikim pritiskom bo tudi Anglež Damon Hill, ki ne skriva, da letos Starta na naslov svetovnega prvaka. »Dober dosežek na prvi dirki je še posebej pomemben. Dober dosežek pa zame pomeni le zmaga. Verjamem, da mi kot nekdanjemu Ayrtonovemu tovarišu iz ekipe veliko ljudi želi srečo. Upam, da jih bom s svojo vožnjo zadovoljil,« je povedal lanski podprvak. (S. D.)
Na sliki (AP): svetovni prvak Schumacher je včeraj na progi že podpisoval avtograme
VELIKE NAGRADE 1995: VOZNIKI IN MOŠTVA
VVILLIAMS - RENAULT
Damon Hill	/
\ Država: VB	i	\
Wmmm Rojen: 17.9.60 jBfcJl
VN: 34 Pole: 4
Zmage: 9	VN: 8
Točke: 160	Pole: 0
TVRRELL - VAMAHA
Ukijo
Katajama	—
!	Država: Japonski^®!
Rojen: 29.5.63
VN: 46 Pole: 0
Zmage: 0 Točke:5
VN: 2 Pole: 0
BENETTON - RENAULT Michael Schumacher
Država: Nemčiji Rojen: 3.1.69
4r

VN: 52 Pole: 6
Zmage: 10 Točke: 201
VN: 63 Pole: 0
JORDAN - PEUGEOT
Rubens
Barrichelo
Država: Brazilijak^ Rojen: 23.5.72 ^
VN: 31 Pole: 1
Zmage: 0 Točke: 21
VN: 15 Pole: 0
LIGIER - MUGEN HONDA
Aguri Suzuki
Država: JaponsHj Rojen: 8.9.60
Zmage: 0	VN: 16
Točke: 7	Pole: 0
VN: 59 Pole: 0
FERRARI
*mmm/----- Jean Aleši i
1	1	Država: FrancijaL \
Rojen: 11.6.64
VN: 85 Pole: 1
Zmage: 0 Točke: 100
VN: 163 Pole: 10
SAUBER- FORD
Z' '
VN: 35 Pole: 0
Karl
VVendlinger
Država: Avstrija Rojen: 20.12.68
Zmage: 0 Točke: 14
m*
VN: 15 Pole: 0
David Coulthard
Država: VB Rojen: 27.3.71
Zmage: 0 Točke:14
Mika Salo
Država: Finska Rojen: 30.11.66
Zmage: 0 Točke:0
Johnny Herbert
Država: VB Rojen: 27.6.64
Zmage: 0 Točke: 18
Eddie Irvine
Država: VB Rojen: 10.11.65
Zmage: 0 Točke:7
Olivier Panis
Država: Francija Rojen: 2.9.66
Zmage: 0 Točke:9
Gerhard Berger
Država: Avstrija Rojen: 27.8.59
Zmage: 9 Točke: 306
Heinz-Harald
Frentzen
Država: Nemčija Rojen: 3.5.67
Zmage: 0 Točke: 7
McLaren - mercedes
Nlgel Mansell
Država: VB Rojen: 8.8.53
Zmage: 31 Točke: 482
ARROVVS - HART
Gianni Morbidelli
Država: Italija Rojen: 31.1.68
Zmage: 0 Točke:4
p-.
VN: 48 Pole: 0
Mika
Hakkinen
Država: Francija Rojen: 28.9.68
Zmage: 0 Točke:43
Takačiho
Inoue
Država: Japonska Rojen: 5.9.63
VN: 50 Pole: 0
VN: 1 Pole: 0
FORTI CORSE - FORD
VN: 0 Pole: 0
Zmage: 0 Točke:0
VN: 25 Pole: 0
PACIFIC - LOTUS
Bertrand z~----------x
4	Gachot
msL	Država: FrancijaJ^Ji
Rojen: 22.12.62
VN: 36 Pole: 0
Zmage: 0 Točke:5
VN: 0 Pole: 0
LARROUSSE
5*
VN: 45 Pole: 0
Erič Bernard
Država: Francija, Rojen: 26.8.64
Zmage: 0	VN: 0
Točke: 10	Pole: 0
SIMTEK - FORD
-afflSSSi^ Hldeki Noda	-
Rdenf7J3.69Sk^l^^\
VN: 3 Pole: 0
Zmage: 0 Točke: 0
VN: 10 Pole: 0
MINARDI - FORD
Plerlulgl Martini
Država: Italija
_ Rojen: 23.4.61	VL^****
r

VN: 110	Zmage: 0	VN: 12
Pole: 0	Točke: 18	Pole: 0
Zmage: 0 Točke:0
Pedro Paulo x"- + Din|z
■Ht	Država: Brazilija fPH
mljlgg Rojen: 22.5.70
Roberto Moreno
Država: Brazilija Rojen: 11.2.59
Zmage: 0 Točke: 15
Andrea
Montermini
Država: Italija Rojen: 30.5.64
Zmage: 0 Točke: 0
Christophe
Bouchut
Država: Francija Rojen: 24.9.66
Zmage: 0 Točke: 0
Jos Verstappen
Država: Nizozemska Rojen: 4.3.72
Zmage: 0 Točke: 10
Luca Badoer
Država: Italija Rojen: 25.1.71
Zmage: 0 Točke:0
Source: Collings Communications
REUTER
NOVICE
Sacchi izbral ekipo
FIRENCE - Selektor Arrigo Sacchi je sporočil začetno enajsterico za jutrišnjo kvalifikacijsko tekmo za evropsko nogometno prvenstvo v Salernu proti Estoniji. Igrali bodo: Peruzzi, Negro, Carboni, Albertini, Maldini, Minotti, Eranio, Dino Baggio, Del Piero, Zola, Ravanelh. Izbira igralcev bo, kot vedno, povzročila precej polemik. Se posebno bode v oci dejstvo, da v postavi ni Casiraghija, potem ko je Sacchi izjavil, da Viallija ni poklical v reprezentanco, ker bolj zaupa Laziovemu napadalcu.
Karabinjer Tomba le drugi
ANDERMATT (Švica) - Na svetovnem vojaškem prvenstvu v smučarskih discipbnah se je moral karabinjer Alberto Tomba v veleslalomu zadovoljiti s srebrno medaljo. Zmagal je Švicar Steve Locher (2:24.62), Tomba in Švicar Urs Kalin pa sta si debla drugo mesto s časom 2:24.80. Ekipno je zmaga Švica pred Itabjo in Norveško.
Bo Galeone odšel?
VIDEM - »Pospremil bom moštvo v A ligo, potem pa zapustil Videm,« je v nekem intervjuju izjavil trener Udineseja Giovanni Galeone. Trditev seveda razburja videmske navijače, pomiriti pa jih je skušal klubski menažer Carlo Piazzoba, ki meni, da se je hotel Galeone samo malce izkašljati. »Pogodba z njim je veljavna do konca junija. Potem bomo videti. Mi mu v vsem skušamo proti na roko,« je dejal Piazzoba, nekateri pa menijo, da se za Galeo-nejevimi pritožbami skrivajo »finančna nesglasja«.
Minali spet uspešen
SANTA GOLOMA DE GRAMANET - Itabjan Nico-la Minali je zmagovalec 4. etape (183 km) kolesarske dirke po Kataloniji. Na skupnem vrstnem redu še naprej vodi njegov rojak Francesco Frattini.
Kostnerjeva prvakinja v smuku
ABETONE - Isolde Kostner je nova državna prvakinja v ženske smuku. Vrstni red: 1. Kostner 1:19, 25, 2. Merlin 1:19, 32, 3. Gallizio 1:19, 83, 4. Welf 1:19, 87, 5. Merim 1:20, 06.
V prvi tekmi uspeh Bolzana
BOČEN - V prvi finalni tekmi za podebtev naslova prvaka v hokeju na ledu je Bolzano s 5:2 (2:2, 0:0, 3:0) premagal Varese. Druga finalna tekma v seriji best of five bo jutri v Vareseju.
Obvestila
PLAVALNI KLUB BOR
sklicuje 8. REDNI OBČNI ZBOR dne 29. marca 1995 ob 18. uri v Borovem Športnem centru.
TPK SIRENA
sporoča, da bo 18. REDNI OBČNI ZBOR članov jutri, 25. marca na pomorskem sedežu - Drevored Miramare 32 ob 20. uri v 1. in ob 20.30 v 2. sklicanju.
MCPRIMOTOR
organizira v nedeljo, 26. t. m. izlet v dolino Kolpe in Gorski Kotar. Obvezno vpisovanje in vse podrobnejše informacije danes in jutri, od 20.30 do 21.30 v gostilni Sancin v Boljun-cu (Dean Starec).
SK BRDINA
organizira smučanje v Franciji (Val Thorens) od 22. do 29. aprila 1995. Informacije na sedežu kluba ProseSka ul. 131 na Opčinah vsak pondeljek od 19. do 21. ure.
PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN SZ SLOGA vabita v nedeljo, 26. t. m. na tradicionalen zimski vzop na Snežnik. Zbirališče in odhod ob 7. uri v Bazovici.
SK BRDINA
sporoča, da bo odhod avtobusa za Sappado v nedeljo, 26. t. m., ob 6. uri iz Opčin (Bar Centrale). Pazite, ker je menjava ure!
_____KOŠARKA / PO SINOČNJEM KOLU V Al LIGI_
llly dosegel obstanek a se poslovil od play offa
Za Tržačane je Tonut proti Panapesci dosegel odločilni koš le pet sekund pred koncem - Sobbio in Zomberlon OK
Illycaffb-Panapesca 95:92 (51:43)
Illycaffb: Gattoni 2 (- p.m., 1:3 za 2 točki, 0:2 za 3 točke), Sabbia 12 (-, 3:5, 2:3), Burtt 30 (5:10, 11:20, 1:5), Tonut 13 (2:4, 3:5, -), Dallamora, Budin n.v., Zamberlan 21 (5:5, 5:8, 2:5), Pol Bodetto 1 (1:2, -, -), Thompson 16 (2:5, 7:8, -), Bargna n.v. .
Panapesca: Nardella n.v.. Bigi (-, 0:2, -), Ragio-nieri (-, 0:1, -), Amabili 4 (0:1, 2:2, -), Guerra 34 (6:6, 5:9, 6:10), Zatti 2 (-, 1:5, 0:2), Rossi 16 (6:9, 2:6, 2:4), Grattoni 27 (6:7, 9:11, 1:3), Agostini n.v., Johnson 9 (5:6, 2:5, 0:3)
Sodnika: Cicoria iz Milana in Aloisi iz Pescare
Delni izidi: 18:9 (5), 29:19 (10), 38:32 (15), 59:56 (25), 71:67 (30), 87:80 (35)
50N: Zamberlan (39)
S težko priborjeno zmago proti Panapesci iz Montecatinija si je II-lycaffe konCno tudi matematično zagotovil obstanek v A-l ligi in ohranja še teoretične možnosti, da se uvrsti na deseto mesto, a le pod pogojem, da trikrat zmaga (dvakrat v gosteh proti Madiganu in Pfizerju in doma s pr-vouvršCenim Buck-lerjem) in obenem Ma-digan trikrat izgubi. Vse to pa je s ta Cas prikazano igro dejansko nemogoče.
Po nedeljskem porazu z ekipo Metasystem so namreč Tržačani z veliko težavo premagali Toskance, ki delijo z ekipo iz Reggio Emilie zadnje mesto in so že obsojeni na izpad. Montecatini je nastopil le z enim tujcem, Kan-nardom Johnsonom, ki je zadnji trenutek nado-
mestil poškodovanega Burroughsa.
Kljub okrnjeni postavi pa niso gostje vrgli puške v koruzo in so se z odličnima Guerro in Grattonijem uspešno zoperstavljali boljšemu tekmecu. Tržaški igralci so tokrat zaigrali dobro, ko jim je uspelo izvesti hitre protinapade, veliko slabše pa proti postavljeni obrambi. Tudi kritje nasprotnikov ni bilo vselej pazljivo; tako so bili Bernardijev varovanci skoraj vedno v vodstvu, ki pa ni bilo nikoli večje od sedmih-osmih točk. K sreči so tokrat v ključnih trenutkih znali
Ostati izidi 29. kola: Scavolini - Benetton 85:89, Ca-giva - Stefanel 72:74, Birex - Comerson 65:70, Teore-matour - Pfizer 93:80, Madigan - Metaysytem 87:78, Buckler - Filodoro 8:2:70.
Vrstni red: Buckler BO 44, Filodoro BO 42, Benetton TV, Cagiva V A in Stefanel MI 38, Scavolini PS 36, Birex VE 34, Teorematour RO 32, Comerson SI 28, Madigan PT 24, Pfizer RC in Illycaffe TS 18, Panapesca Montecatini in Meta System RE 8.
Prihodnje kolo (26.3.): Benetton - Birex, Comerson -Madigan, Filodoro - Cagiva, Metasystem - Scavolini, Panapesca - Buckler, Pfizer - Illy, Stefanel - Teorematour.
vselej reagirati: ko so se nasprotniki približali so vsakič ponovno povedli za nekaj točk. Tako se je tekma med dobro potezo in neverjetno napako bolj leno vlekla vse do konca, ko je Guerra s trojko pol minute pred iztekom izenačil. V zadnji akciji pa je žoga prišla do Tonu ta, ki je s trojko pet sekund pred koncem zapečatil končni izid.
Med posamezniki sta zadovoljila predvsem Sabbia in Zamberlan, medtem ko doživlja Gattoni precej slab trenutek, saj je v napadu praktično odsoten. Burtt se je oddolžil za nedeljsko slabo predstavo, Čeprav je zgrešil precej metov iz razdalje.
Dober je bil tudi nastop Thompsona, ki je okreval po.poškodbi gležnja. Njegova prisotnost pod košema je za ekipo namreč še kako potrebna. Tonut pa je metal bolj malo, a zadel v pravih trenutkih.
Marko Oblak
NOGOMET / Ull
Italija v pol ure pometla z Estonijo
Prvi gol že po 35 sekundah
Italija - Estonija 7:0 (6:0)
STRELCI: Vieri v L, 22j in 27., Ametrano v 15., D® Vecchio v 18. in 21.„ Bin° to v 47. minuti.
ITALIJA: Doardo, Can-navaro, Tosto, Ametrano, Galante (v 62. min. Fale® ne), Fresi, Binotto, Brarnbi -la, Vieri, Bigica (v 46. TaC chinardi), Del Vecchio.
ESTONIJA:	Tohver,
Kuhta, Krolov, Klisnian, Koiv, Lelov, Olesk, Vahtra' mae (v 72. min Meet), Sak5 (v 89. min. Zelinski), Ol®r ski, Pasnicenko.
Pozor, zdaj! In takoj 1-za Itabjo, ki je prvič zadela že po 35 sekundah igr®’ »Azzumni« Cesareja Ma ' dinija so nato le še stopnp vab svojo očitno prernoC v prvih sedemindvajseti minutah mrežo neboglj® nih Estoncev načeli 5® petkrat. Kljub temu jim J® uspel nenavaden »podvig^ med 35. in 38. minuto jih j® sodnik opomnil kar tri, 0 katerih bo Bigica v na slednji kvalifikacijski tekmi mladinskega prvenstva un der 21 proti Ukrajini moj" prestati eno kolo kazni. Tu di drugi polčas se je zaCe obetavno in Binotto j® takoj postavil 7:0, do kom ca pa nadaljnih golov m bilo.
MAVHINJE / 8. REDNI OBČNI ZBOR ŠD GRMADA
Delovanje je zelo pestro Trn v peti je številčnost
Tema večera pristop članov italijanske narodnosti
Z občnega zbora v Mavhinjah (Foto KROMA)
Konjske dirke
Osmi redni občni zbor SD Grmada je pravzaprav bil le drugorazredna točka letošnje sezone, saj je glavni dogodek vsekakor predstavljalo praznovanje pete obletnice delovanja jamarskega odseka, ki je trenutno tudi edini aktiven.
Kljub temu, da ima jamarstvo na Krasu ideal-
piše: Giorgio Plettersech
ne naravne pogoje, se je predsednik Igor Gabrovec v svojem poročilu zlasti potožil nad majhnim številom aktivnih elanov. Prav populariziranje jamarstva spada med prvenstvene cilje društva, ki noCe ostati le majhna elitna skupina. S tem v zvezi je Gabrovec omenil pristop novih ela-
nov, odbor pa opomnil, da bo treba interesom in potrebam novih elanov tudi ugoditi. Precejšnje je recimo zanimanje za športno plezanje.
Kar se samih dosežkov tiče smo lahko iz tajniškega poročila Franca Fabca razbrali, da je bilo delovanje zelo uspešno. Jamarji so se na teren podali približno stokrat, odprli so celo vrsto novih brezen, predvsem pa so v deželni kataster vpisali pet novih jam: v KapCevi dolini, v sliven-
V1, dirki v Trstu favoriti Rapid Efte Ricettatore in Romina 0M
1.	dirka (Trst): možen protagonist je Rapid Efte (1), kljub temu, da bo Startal iz druge vrste. Pravijo, da je Ricettatore (2) v odlični formi. Romina OM (1) Starta iz ugodnega položaja.
2.	dirka (Modena): nedavni zmagovalec podobne sheme Olg MO (X) bi lahko spet zmagal. Nekostantni Plaudo (2) ni brez možnosti. Pozor na konja Monsoleil FD (1).
3.	dirka (Firence): možnost baze s konjem Oudini D’Alma (2). Ourasi OK (1) je v odlični formi. Pepe Air (X) je bil na zadnjih dirkah vedno med prvimi.
4.	dirka (Turin): Milk-land (2) je dovolj soliden, da se lahko uveljavi. Njegov glavni nasprotnik bo talenti-
rani Ovvens CR (X). Preseneti pa lahko regularni Prodal (1).
5.	dirka (Rim, galop): Hallo Lucky (X) bi lahko končno zmagal. Daja (l) ta cas ni v slabi formi. Napovedujejo, da je Shavvan (2) v odlični formi.
6.	dirka (Rim, galop): na normalnem terenu je Terminator (X) v tej konkurenci nepremagljiv. Coppot Tel (l) se bo lahko boril za prva mesta. Laodilee (2) je v finišu nezadržen.
Dirka tris
V Milanu (San Siro ob 17.30) bo na Startu 124 konj. Nasi favoriti: 11 Oxygen BI, 9 Omast, 6 Impari Jet. Za si-stemiste: 23 Lady Flak, 19 Orione d’Asolo, 17 Omhret-ta ZN.
Totip
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
X2
X
12
2
XI
2
XI
X
12
X2
1
Danes igra za vas Totocalcio
Riki
Simonič
Ancona - Como	1 X 2
Cesena - Cosenza	X
Chievo - Venezia	1
Lucchese - Udinese	2
Palermo - Lecce	X
Perugia - Verona	X 2
Pescara - Atalanta	1
Salernitana - Andria	1
Vicenza - Acireale	1
Modena - Spal	1 X 2
Pistoiese - Bologna	X 2
Empoli - J.Stabia	1 X
Trento - Olbia	X 2
Riki Simonič (letnik 71) se je za košarkarsko žogo prvič zapodil star šest let pri Ricreatoriju Radovan. Po nekaj letih je prestopil k mladinskim ekipam Bora, mladinsko pot pa kasneje zaključil pri CicilDoni. In prav v vrstah Cicibane se je uveljavil tudi v članski kategoriji, kjer je odigral tri sezone, nakar se je odločil za »poklicno« pot v Cuneu v D ligi. Letos se je vrnil k Boru in s člansko postavo uspešno igra v C2 ligi. Riki se v prostem času najraje posveča tenisu in nogometu. Prejšnji teden je Breda Čok pravilno napovedala 9 izidov.
skih borih, v Ledincah, v Grubjah in pod Sedlom -za boljše poznavalce Krasa, veC jam pa so odprti tudi v Sloveniji na komenskem področju. Nekaj razredov nižje srednje šole Igo Gruden in znanstvenega liceja France Prešeren so pospremiti v jamo v Lascu pri Sempolaju. Take akcije bo treba vsekakor ponoviti, saj skupaj z jamarsko šolo predstavljajo bodočnost društva. Panoga, ki nima tekmovalnih ciljev in kot taka tudi nima večjega prostora v medijih, mora morebitne nove privržence privabljati predvsem s čim rednejšim neposrednim predstavljanjem svoje aktivnosti. Precejšnja začetna ovira so seveda veliki finančni stroški, ki jih zahteva jamarska oprema. Kljub temu je društvo pripravilo zanimiv video in predstavilo novo nalepko, v načrtih pa ima še drugi video, ki bi seveda bil dobrodošel tudi v didaktične namene.
Bogata diskusija se je vnela v zvezi z morebitnim pristopom elanov italijanske narodnosti. Kot kaže je kar precej takih, ki bi radi pristopili h Grmadi, člani pa se seveda bojijo, da bi nova komponenta prevladala. Posegel je tudi predstavnik ZSSDI Marij Šušteršič, ki je pohvalil številčnost ponudb in
»pokaral« skromnosti
Kar se »vroče teme«
tiče
je dodal, da prepufi® naša športna krovna or ganizacija vsakenP društvu prosto izbiro. N prav, da že »a priori« o tujimo italijanske pr‘K telje, vendar naj se l®'^ zavedajo, da pridejo nam domov in ne nu njim.	,
Problem, ki ga je treba prav tako čimprej reči je klubski sedež. Trenti no gostijo SD Grnra prostori	neaktivb
mavhinjske osnovne 5® le, za katero občina ° ^ navija pogodbo iz leta . leto. Ker bojazen, da spremembe na polni nem obzorju lahko P° gubno vplivale na s®^ danjo pogodbo ni n® pravičena, je izšla zel] ’ da bi društvo za uP°rao. prostorov sklenilo p^
godbo z- daljšo . veljave, omenjena Pa > bila tudi možnost kol®
livne pogodbe, v katesa
naj bi se vključil3 društva, ki imajo svoj5 dež v prostorih obd skih poslopjih.	..c
Na volitvaj so izvo novi odbor, ki ga 5 stavljajo Franc Fab® ’ Adriano Ferfolja, Alj® in Igor Gabrovec, Dam) Gerli, Danijel Sulig®'; Paolo Tanze in Aleks ^ ric, v nadzornem odb° pa so Tomaž Fab® ’ Nadja Legiša in Zvonu Trampuž.	(dk)
Kotalkanje
Lepo priznanje za Tanjo Romano
Nadarjena Poletova kotalkarica Tanja Romano, dobitnica nič koliko deželnih naslovov in bronaste medalje na lanskem državnem prvenstvu med narascajnicami, je bila vključena v'ožji izbor kandidatk za državno reprezentanco kadetinj. Poleg nje je bila med naraSCajni-cami deležna iste pozornosti samo Se Rimljanka Claudia Prosperi. Romanove zaenkrat še niso povabili na nobeno tekmovanje, vendar že samo dejstvo, da je bila sprejeta v kadetsko re-
stopila Sele prihodnji sezoni, pomeni zanjo in za njenega trenerja Petra Brleča veliko priznanje.
JADRANJE
Nocoj v Sesljanu dve skupščini Čupinih članov
Izredni in redni 23. občni zbor Poziv k množični udeležbi
Člani Jadralnega kluba Cupa se bodo drevi na sedežu v Sesljanu sesli na letni skupščini, ki bo izredna in redna hkrati. Na izrednem obenem zboru se bodo (pričetek ob 20.30) izrekli o nekaterih pomembnih statutarnih spremembah, na 23. rednem zboru pa bo med drugim ocenili nastali položaj ob spremembah lastništva v Sesljanskem zalivu. Zaradi pomembnosti obeh skupščin odbor poziva elane k Čimbolj množični udeležbi, da bi omogočili nemoten potek obeh skupščin.
KOŠARKARSKA D LIGA / BO BELOZELENIM USPEL VELIKI PODVIG?
Cicibona zadnja ovira Ardite na poti v C2 ligo
Bivši A ligaš Ture! nočna mora Kovačičevega moštva Bo Kontovel končno ugnal Inter? - Se bo Sokol prebudil?
Čeprav do konca košarkarskega prvenstva D lige manjka še 9 kol, bi lahko že razplet 22. kola dokončno razjasnil sliko na vrhu lestvice, ali vsaj kar se tiče prvega mesta. Goriška Ardita je v dosedanjih 21 tekmah dosegla že 18 zmag in s 4 točkami prednosti vodi pred ostalimi tekmeci za prestop v C2 ligo. Med temi je tudi Cicibona Mingot, ki bo prihodnjo sredo odigrala še zaostalo tekmo s Santosom in bi torej lahko znižala zaostanek na sami dve točki. Kovačičevi fantje pa bodo v nedeljo zjutraj (ob 11.30) gostili prav Ardito, ki je že uspešno odpravila ostale najbližje zasledovalce (Pom in Santos) in ima torej pred sabo še zadnjo resno oviro. Zanimiv pa je tudi preostali spored kola,
saj je še nekaj važnih tekem med moštvi, ki se potegujejo vsaj za drugo mesto (drugouvrščeni bo igral dodatne tekme za prestop v C2 ligo). Med temi je tudi Kontovel, ki bo gostil Inter 1904, vroče pa bo tudi na tekmi med Cusom in Pomom. Lahko nalogo ima Sokol. Po zadnjih neslavnih nastopih bo skušal proti Libertasu spet zaigrati, tako kot zna.
CICIBONA: Naloga belo-zelenih bo zelo težka, saj je goriška postava zelo solidna, predvsem pa ima posameznika, ki je v tej kategoriji poglavje zase, to je bivši A ligaš Davide Turel, ki je še v lanski sezoni polnil koše v C ligi (Jadranu je v drugi tekmi nasul 35 točk). Cicibonaši bodo seveda morah skušati čimbolj zaustaviti tega igralca, ki pa
ODBOJKA / 2. ZENSKA DIVIZIJA
Dom Imsa se bo v povratnem delu boni za napredovanje
Dom Imsa - Cafie Morocco 3:0 (15:4,15:2,15:6)
DOM: Tomšič, Lando-Musina, Kovic, Humar, Uršič, Kocijančič, Zuccarino, Čeme.
Ločniška šesterka sploh ni bila dorasla domovkam, ki s° znale izkoristiti vsako njeno najmnajšo napako. Zlasti ((neusmiljene« so bile Goričanke v protinapadu, tako da im je treba pohvaliti, čeprav se jim za zamgo ni bilo posebno pretirano naprezati.
Villacher Bier - Dom Imsa 2:3 (15:11, 12:15, 15:12, 7:15,12:15)
DOM: Čeme, Tomšič, Lando-Musina, Kovic, Humar, l-ksič, Kocijančič, Zuccarino.
V sreod so domovke dosegle novo izjemno pomemb-110 zmago. Srečanje v Tržiču je bilo na odlični tehnični pA'ni in izjemno borbeno, tako da je bila zmaga še slajša. Ključen je bil drugi set, v katerem je Villacher bier že vo-bil z 8:0, potem ko je tesno osvojil uvodni niz. Tedaj so Se domovke zbrale in visok zaostanek nadoknadile, v Nadaljevanju pa (če ne upoštevamo nerodno zapravlje-Npga 3. seta) so bile občutno 'boljše od žilavih nasprotnic.
Po prvem delu so se domovke lahko same prepričale, Na se lahko potegujejo za napredovanje v 1. divizijo, v fjatero bosta prestopili prvi dve uvrščeni šesterki. Caka )m vsekakor hud boj, v katerem pa res niso brez možno-
Izid 6. kola: Azzurra - Villacher bier 1:3.
Vrstni red: Torriana in Dom Imsa 8, Azzurra, Villa-chier bier in Grado 6, Lib. Capriva 2, Morocco 0. (Torria-Na ima tekmo manj, Dom Imsa in Villacher bier imata tekmo več)
1. MOŠKA DIVIZIJA
Possalon - 01ympia 1:3 (17:16, 7:15,6:15,14:16)
OLVMPIA: Domi 2+0, M. Komjanc 9+9, Hlede 3+3, uandoli 1+3, Cevdek 3+0, E. Lutman 15+6, Špacapan i+4, Corsi 0+0, M. Lutman 0+0.
01ympia je že v prvem setu imela na voljo dve 2akljucni žogi, vendar je set, v katerem je zgrešila preveč servisov, izgubila, toda v naslednjih dveh je bila občut-N° boljša. Kazalo je, da tudi v četrtem setu ne bo težav, °da 01ympia je po začetnem vodstvu popustila in Fos-saion je povedel celo s 14:12, vendar so gostje v nekaj Naslednjih akcijah spet uveljavili svojo premoč. Velja Njueniti, da je 01ympia igrala okrnjena (brez Bense, Se-Ntja in M. Vogriča), dobro pa sta tokrat svojo nalogo Npravila krilna igralca Martin Komjanc in Edi Lutman. Ronchi - Nas prapor 3:0 (3:0 (15:5,15:4,15:9)
NAS PRAPOR: Boškin, Bevčar, Legiša, V. Juretic, Sfi-‘goj, Kovic, Mikluš, Gulin, Pavlin, Devetak.
Nag prapor je bil proti Rončhiju povsem brez moči. roti zelo sohdni ekipi je igral zelo slabo in ni niti za Nip ogrozil zmage ronske Sesterke, ki se poteguje za napredovanje v D ligo. Očitno je, da so igralci Našega prapora v precejšnji krizi, po mnenju trenerja Legiše pa gre
29 krizo psiholoskenar^ve
Edini, ki je v splošni sivini zadovoljivo opravil svojo n®0, le tokrat Stefano Sfiligoj.
Ostali izid 14. kola: Grado - Turriaco 1:3, Naš prapor -°ssa 0:3, Caldini - Intrepida 0:3, Acli Ronchi - Corri-°N' 3:0, Cormons - Tomana 3:0.
Vrstni red: Mossa 26, Ronchi 24, Turriaco in 01ympia > Intrepida in Naš prapor ie, Cormons 14, Tomana ■ Caldini 10, Corridoni 8, Fossalon 2, Grado 0.
rKOŠARKA / JUTRI (OB 18.30) V 23. KOLU C2 LIGE-i
Nov uspeh Bora Radenske?
Domova bodo skušali doseči prvi letošnji uspeh v gosteh
V 23. kolu košarkarske C2 lige imajo borovci lepo priložnost, da podaljšajo zmagovito serijo (7 uspehov v zadnjih 8 tekmah), saj bodo gostih peterko iz Sta-ranzana. Mnogo težja je naloga Doma, ki bo igral v Manzanu. Mianijeva ekipa v gosteh letos še ni zmagala.
BOR: derbi z Domom je potrdil, da so borovci v najboljši formi. Sandnova ekipa bi morala jutri zmagah brez težav, vprašanje pa je, ah se bodo belozeleni lotili tekme s pravilnim odnosom. Pred dvema tednoma so gostih videmsko peterko Virtusa, ki je vpletena v boj za obstanek in so, po bledi predstavi zaradi podcenjevanja, le v zadnjem hipu nadoknadili visok zaostanek ter tesno zmagah. Proh Staranzanu bo treba torej
takoj zaigrah s polno paro.
DOM: Vse kaže, da se je dobra faza Domovih košarkarjev že zaključila, saj so Corsi in ostah v zadnjih tednih spet doživeh tri visoke poraze in tesno zgubili s Spilimbergom. Jutri bodo belor-deci igrah v Manzanu, ki je z 22 točkami na sredini lestvice in nima več ambicij. Domovci, ki imajo sedaj že 6 točk zaostanka za predzadnjim na lestvici, bi lahko to situacijo izkoristili in zlash z boljšo obrambo skušali presenehti videmske košarkarje.
TAKO V 1. DELU: Staranzano - Bor Radenska 58:71 (D.Barini 14, M.Simo-nič 12, Smotlak 10), Dom - Manzano 70:83 (Di Cecco 20, Podbersig 17, Or-zan 11).(VJ)
sam tudi ne more odločiti tekme, kar pomeni, da bodo o zmagovalcu odločali drugi faktorji. Cicibonaši bodo morali zlasti v obrambi igrah z maksimalno angažiranostjo, v napadu pa sta le zbranost in skupinska igra ključ uspešnosti. Po dolgem Času se bo v postavo vrnil tudi Ivan Bajc, tako da bo trener (in sedaj tudi doktor) Kovačič lahko računal na popolno postavo.
KONTOVEL: Po grenkem porazu s točko razlike proti Pomu, bodo Konto-velci skušah nadoknaditi zamujeno na račun Ihterja 1904, ki se je še pred par tedni boril za najvišja mesta, nato pa je ostal brez nekaterih standardnih igralcev in zdrknil celo na deveto mesto. Plavobeli imajo tako obenem priložnost, da se Interju tudi oddolžijo za zadnje tri poraze (dva lani in enega letos), trener Claudio Starc pa bi moral računati na vse posameznike.
SOKOL: Res je, da na-brežinski košarkarji že dalj časa igrajo v nepopolni postavi, brez poškodovanih Civardija in Stanisse, občasno brez Boruta Pertota, nazadnje pa brez Martina Pertota, je pa tudi res, da je Emihjeva ekipa, po tesnem porazu z Ardito in vselej škodljivem pustnem obdobju, vidno popustila in nadaljuje sezono skoraj »pro forma« (4 porazi v zadnjih 5 tekmah). Glede na igralski potencial si porazov z več kot dvajsehmi točkami razlike (-20, -20, -28) res ne bi smela dovoliti. Jutri bodo Starc in ostali goshli skromno, a borbeno
peterko Libertasa in imajo torej priložnost, da spet dvignejo glavo.
TAKO V 1. DELU: Ardita - Cicibona 100:92 (Jogan 21, Bathlana 18, A.Zuppin 13, Tomšič 12), hiter 1904 -Kontovel 99:86* (Gulič 17, Kralj 14, Spadoni 12, Turk 10, I.Emili 10, Starec 10), Libertas - Sokol 71:87 (Ci-vardi 23, M.Pertot 17, B.Pertot 12, Paulina 10)
Vanja Jogan
Breg zgolj za prestiž Polet prost
Minus dva. Do konca košarkarskega promocijskega prvenstva manjkata le še dve koh, zatem pa se bodo štiri najboljše ekipe po play off sistemu potegovale za napredovanje v D ligo. Zal pa tu ne bo naših moštev, saj sta tako Breg kot Polet na spodnjem delu skupne lestvice. Brežani so si šele v prejšnjem kolu dokončno zagotovili obstanek v ligi, medtem ko so poletovci prav na robu prepada in šele v zadnjem kolu bo padla končna odločitev, saj bo openska peterka v tem kolu prosta in lahko le upa, da bodo tudi ostali kandidati za izpad (Vialesport in Ma-gic) ostah praznih rok.
BREG: Salvijevo moštvo bo gostilo peterko Drago Basket, ki ima še nekaj teoretičnih možnosti, da se dokoplje do Četrtega mesta, belordeCi pa bi se z novim uspehom lahko povzpeli na sedmo mesto. (VJ)
ODBOJKA / MED NARASCAJNICAMI PO VČERAJŠNJI ZMAGI PROTI VILLESSEJU
Sovodenjke so se uvrstile v končnico za naslov
Dom Korotan ostaja na 3. mestu - O prvaku med dečki bosta odločali dodatni tekmi med Olympio in Valom
MLADINKE
Pieris - Sovodnje 0:3 (6:15, 8:15, 9:15)
SOVODNJE: Tomšič, Lando-Musina, Kovic, Humar, Uršič, Kocijančič, Zuccarino, Tosorath.
V zaostali tekmi so Sovodenjke dosegle gladko zmago, Čeprav so nastopne s postavo »deklic«. Trener Jerončič je pričakoval težji dvoboj, toda odpor Pierisa je bil skromen, res pa je tudi, da so Sovodenjke igrale res dobro. Posebej viden je bil napredek Tosorathjeve v napadu.
DEČKI
Val - 01ympia 3:0 (15:8, 15:1, 15:4)
VAL: Mania 6+2, R. Lutman 6+3, Lukež 9+7, Mučic 2+0, Florenin 4+3, G. Lutman 2+1, De Mori, D. Lutman, Figelj.
OLVMPIA: Braione 1+3, Mikluš 0+0, Frandohč 0+1, Cemic 2+0, Jelen 0+0, Guzzon 0+0.
Valovci so se vodeči 01ympii od-dolžih za poraz iz prvega dela in si tudi dokončno zagotovili drugo mesto na lestvici po končanem rednem delumprvenstva. Val in 01ympia se bosta zdaj še dvakrat pomerila med sabo za določitev letošonjega prvaka. Treba je reči, da je Olvmpia v Stan-drežu nastopila tokrat v dokaj okrnjeni postavi, ki se je le v prvem setu solidno upirala valovcem. 01y-mia je povedla s 4:1, to pa je bilo tudi vse, saj je Val nato dosegel dvanajst zapšorednih točk in po določeni rekaciji gostov osvojil set. Naslednja dva seta sta bila povsem enosmerna,
saj je bila premoč Vala pri mreži zelo velika.
FinvoHey - Soča Gostilna Devetak 0:3 (5:15, 7:15,10:15)
SOČA: M. Cemic, M. Golob, Hlede, Kovic, Orel, Faganel, Prinčič, Petelin.
Sočani so že v prvem sem odločno začeh in takoj visoko povedh ter v dobrih desetin minutah osvojili niz. V drugem setu so v začetku nekoliko popustili in igra je bila manj napadalna, nato so se zbrali in brez težav osvojih set. Ker pa so nasprotnika začeli podcenjevah, so v tretjem nizu zgreših veliko servisov, tako da je Finvolley vodil že z 8:2. Spet so se nekoliko bolj potrudili in že je bilo tudi tretjega niza konec.
pri tržiski
Nec.
i/rstni red po 1. iazi: 01ympia 10, Val in Soča 6, Finvolley 0.
DEKLICE
Skupina A
01ympia - Libertas Capriva 3:1 (15:6,13:15,15:8,15:4)
OLVMPIA: Perše, Sfiligoj, Hlede, Cetul, Klede, Batistič, Benedeth, Ba-gon, Pipan.
01ympia je bila tudi v povratni tekmi boljša od Caprive. Dragi set je izgubila izkjlucno zaradi podcenjevanja in lastnih napak, drugače pa njen uspeh ni bil nikoli pod vprašajem. Čeprav je bil za 01ympio to Sele drugi uspen v tej kategoriji, trenerka Branka Kuk ugotavlja, da so dekleta od začetka sezone do danes pokazale precejšen napredek v
znanju in igri.
Ostala izida 8. kola: Torriana -Grado 3:2, Fincanheri - Lib. Gorizia 3:1. Vrstni red: Torriana 16, Grado 12, Fincanheri 10, Lib. Gorizia 6, 01ympia 4, Capriva 0.
Skupina B
Izid 8. kola: Ronchi - Fincanheri 0:3. Dom je bil prost Vrstni red: Dom Imsa 12, Azzurra in Fincanheri 6, Acli Ronchi 2. (Farra izključena iz prvenstva)
NARASCAJNICE
Skupina A
Torriana - Dom Korotan 3:0 (15:13,15:1,15:4)
DOM KOROTAN: Branca, Brisco, Drioli, Gej, Sošol, Marvin, Klanjšček, Koren, Toros.
Torriana je bila tudi v povratni tekmi boljša od domovk Srečanje je v bistvu odločalo o drugem mestu v skupini, zdaj pa je že bolj ah manj jasno, da bo v play ofiu igrala šesterka iz Gradišča, Goričanke pa se bodo morale zadovoljih s tretjim mestom. Da ne bo nesporazumov: taksna uvr-shtev bi pomenila uspeh, saj Domo-vo ekipo sestavljajo v veliki večini igralke letnikov 1982 in 19893. Vseeno ostaja kanček grenkobe, da v obeh srečanjih s Torriano naše igralke niso pokazale vsega, kar zmorejo. V ponedeljek so na primer v prvem sem že vodile z 12:8, a so set vseeno izgubile, potem pa odpovedale na vsej Crh.
01ympia - Morarese 0:3 b.b.
01ympia se je na igrišCu predstavila s premajhnim številom igralk in bo srerčanje izgubila brez boja, ker
pa se ji je to zgodilo že dragic, ji zdaj grozi izključitev iz prvenstva.
Ostah izid 7. kola: Cormons - Torriana 0:3. Vrstni red: Morarese 23, Torriana 20, Dom Korotan 11, Morocco 10,01ympia 3, Cormons 0.
Skupina B
Sovodnje - Villesse 3:0 (15:8,15:1, 15:12)
SOVODNJE: Tomšič, Terpin, K. in T. Vižintin, Zulina, Uršič, Danie-lis, FerlehC, Batistič, Marega.
V odločilnem obračunu za uvrsh-tev v play off Sovodenjke niso odpovedale. Z dobro in zrelo igro so povsem nadigrale Libertas Villesse in imajo zdaj (s tekmo več) kar sedem točk več od njega, kar pomeni, da jim končno drago mesto za Fincan-tierijem ne more več uiti. Sovodenjke so bile v prvih dveh setih za razred boljše od nasprotnic, v tretjem pa niso popustile niti tedaj, ko so že zgubljale z 12:8.
Sovodenjke so v tem srečanju potrdile, da bi bila njihova uvrstitev v končnico še bolj zanesljiva, ko jih ne bi pestila gripa, zaradi katere so nerodno izgubile nekaj točk. Za dekleta in njihovo trenerko Katrin Lovisuth pa pomeni uvrstitev med četverico najboljših šesterk v pokrajini vsekakor velik uspeh.
Izidi 11. kola: Pieris - Sovodnje 0:3, Ronchi - Fincanheri 0:3, Villesse - Etsi 3:0. Zaostala tekma: Sovodnje -Pieris 3:0 (15:4,15:8,15:3).
Vrstni red: Fincanheri 25, Sovodnje 24, Villesse 17, Staranzano 14, Etsi 10, Pieris 8, Ronchi 1.
26
Petek, 24. marca 1995
ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO
Horoskop
zapisal -B. R. K.
nf
M


(fcL
2*2


Žir.
OVEN 21. 3. - 20. 4: Zasanjali se boste o prijetnih dogodkih, ki se nezadržno približujejo. Če bodo zares prijetni, je Se vprašanje, zagotovo pa je res, da je o njih prijetno sanjariti.
BIK 21.4 - 20. 5.: Kljub temu da ste že tako ali tako počasni, boste Se bolj upoCasnih svoj življenjski ritem. Nikar se ne bojte, da boste kaj zamudih. Najlepse stvari vselej pridejo od zadaj.
DVOJČKA 21.5.-21.6.: Lenobam boste želeli dokazati, da se motijo, zato boste pohodih plin in delali za tri. Dokazali ne boste ničesar, zagotovo pa boste ustvarih se dve novi lenobi.
RAK 22.6. - 22. 7.: S polno paro se boste lotih načrtovanja prostih dni, vendar se vam bodo načrti zaradi neusklajenosti interesov zaceh grdo krhati. Navsezadnje bo lepše, kot pričakujete.
l£V 23.7. • 23. &: Končno bo tudi vas začela razganjati pomlad. Razposajeni boste, divji in neulovljivi. Polni boste novih načrtov in lepih spominov. Uživajte do naslednje pomladi.
DEVICA 24 8.-22. 9.1)dloCih se boste, da enkrat za vselej opravite s svojo sumničavostjo. Za začetek si boste dovolili spoznanje, da vam nihče ne nagaja O ja, nagajate sami sebi.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.; Ne boste ravno med oblaki, saj vase počutje ne bo ravno sijajno. Bo pa ravno dovolj dobro, da boste lahko treznega razuma presojah o smiselnosti vašega početja.
ŠKORPIJON 23. 10.-22. 11.: Dovolj vam bo starih, utečenih poti in starih, dolgočasnih obrazov. Pohiteh boste v nove kraje med nove ljudi in se vseskozi posvecah v prvi vrsti sebi.
STRELEC 23.11.-21.12.: Znova boste naleteli na meje svoje svobode ter se odločili, da jih prebijete. Ne vabite nikogar s seboj, kajh sreCe, ki blesti onstran meja, nihče ne bi prenesel.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Skozi Cme oblake bo zavel topel vetrič optimizma. Preplavila vas bo sveža življenjska volja, vas ponesla v objem prebujajoče se narave ter vam odprla srce.
VODNAR 21. 1.-19. 2.: Zeleh boste biti cim-vec sami, zato boste spretno odbijah vsiljivce. Ko boste zvečer naposled ostah sami, si boste zaželeh njihove prisotnosti, vednar boddže daleč.
RIBI 20. 2.-20. 3.: Na nedolžno gesto bližnjega se boste odzvali s togo obrambno držo. Preden vzrojite, si dajte cas in se vprašajte, kaj vam je vstalo iz globin. Ko odkrijete, vzrojite nanj.
ŠAH
IZLET ZA KONEC TEDNA
Na Kureščku so kurili kresove
Razgledni vrh obiskujejo romarji vseh vrst
Vzpetina v »senci« mo-krskih gozdov je dovolj izrazita in samosvoja, da privlači obiskovalce že stoletja. Zaradi izstopajoče lege so na vrhu v Času turskih vpadov kurili opozorilne kresove, kasneje je tam zrasla romarska Marijina cerkev, ki so jo med vojno požgali. Zdaj spet stoji in KureSCek je nekaj posebnega ne le kot razgledišče, ampak tudi kot oživljeni romarski kraj.
Verjetno je ni cerkve na katerikoli naših vzpetin, ki bi bila tako obiskana in bi imela tak verski pomen, kot cerkev na KureS-cku. Posvečena je Mariji Kraljici miru, obnova razvalin nekdanje cerkve pa se je zaCela po letu 1989. Takrat je neki vernik začel dobivati sporočila Kraljice miru, da naj obnovijo njeno svetišče na KureSčku. Odkar so začeli z obnovo cerkve, ki je bila posvečena leta 1992, jo obiskuje veliko romarjev. Njim in drugim obiskovalcem Kureščka je namenjeno tudi gostoljubje romarskega (prej turističnega) doma pod vrhom. Odprt je ob vikendih in običajno tudi med tednom, v njem pa se ponuja presenetljivo raznolik izbor jedi.
Naj bo motiv za pot na 826 metrov visoki Kure-Sček tak ali drugačen, v nobenem primem ni vredno slediti načelu, da se moramo pripeljati najvi-Sje. Cesta sicer drži do doma in se v obliki izboljšanega kolovoza nadaljuje prav na vrh, vendar to še ne pomeni, da ne gre tudi peS. Resda predvsem po
a b c d e f g h
LABIRINT znanja
Ime in priimek: .
Telefon in naslov:.
)
Glasbena zelja:.
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, la jo objavljamo na tej strani.
Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden kupček denarja...
Pogled na Ljubljansko barje in Kamniške Alpe
Karpov - K. Georgijev / Tilburg 1994
Izgleda, da bo črni uspel ubraniti napad belih figur na polje f7 in se zoperstaviti s proti igro na obeh lovčevih diagonalah. Toda beli, ki je na potezi, je ocenil, da je napočil pravi trenutek za akcijo na črnega kralja. V napad je usmeril vse razpoložljive moči in obramba črnega je morala popustiti!
Rešitev naloge
Napad belih figur je zasnovan na vezavi črnih trdnjav na diagonali a2 - g8, oziroma na polju f7, zato je prva poteza belega razumljiva l.Lf7:+! Tf7: 2.Seg5 hg5 3.Sg5: Po skoku belih skakačev se je odprla tudi pot belih trdnjav na osmo linijo. 3...Tdf8 4.Te8! in vse črne figure so vezane na obrambo! 4...Dd6: 5.Df7:+ Kh8 6.Se6 Se odločilen skok belega skakača in črni se je vdal!
makadamskih cestah, bolj zavzeti za hojo pa si lahko izberejo označeno pot s Turjaka v Iški Vintgar. Pri tem bo prišla prav karta Potovanje po Turjaku, Velikih Laščah in Robu z okolico v merilu 1:30.000. Ce se odločimo za običajni dostop z vozilom z Iga, je dovolj Izletniška karta Ljubljana-okolica v merilu 1:50.000. V tem primeru lahko avto pustimo na križišču kilometer pred domom ter se proti vrhu odpravimo peš: po cesti ob travnikih, na katerih se po podaljšani zimi prebuja prvo pomladansko cvetje. Srečanje z rožnato pomladansko reso, že odcvetajo-čim telohom in drugimi znanilci pomladi dokončno prepriča, da je hladnega letnega časa konec.
S travnikov, ki obkrožajo romarski dom, je čudovit razgled na bližnje in daljnje vzpetine in doline. V hribovitem svetu južnega obrobja Ljubljanskega Barja, med Ahacem in Krimom se pogled ustavi na raztresenih hišah, vaseh in Številnih cerkvah, izjemna lega razgledišča pa pride Se bolj do izraza v vetrovnem dnevu, ko pogledi segajo najdlje: v ozadju se razširjajo Posavsko hribovje, pobeljene Kamniške in Savinjske Alpe, Polhograjsko hribovje, razpotegnjene Karavanke, belo nasršene Julijske Alpe. Z vrha KureS-cka se odpre pogled Se na drugačen, bolj gozdnat svet med Gorjanci in Snežnikom, ki kljub Številnim vasem daje slutiti divjino in samoto. V oddaljenem ozadju se dviguje celo zasneženi Risnjak in njegova gorska okolica, v bližini pa se kot nekakšen varuh razširja gozdnat Mokre.
Pravzaprav je Kurešček poseben kraj tudi za romarje, ki jih tja nista zvabila niti cerkev niti križev pot ob njej: razgled odpira možnosti in siri misli na potovanje v daljave, ki vabijo. To, da zanje ni časa, je samo navidezem izgovor in tudi sedaj nam še ni treba domov. Ce smo za izlet na Kurešček izbrali dostop z vozilom z Iga, se lahko zapeljemo skozi Osredek v Rob in se na RaSici ustavimo v Trubarjevi domačiji. K postanku vabi še grad Turjak, k hoji pa bližnji Bajdinški slapovi, medtem ko se najbolj zavzeti morda ne bodo mogli upreti kratkemu vzponu z Malega ko-
čnika na Goro oziroma Sveti Ahac, ki smo ga opazovali že s Kureščka.
Dario Cortese
Romarski dom na Kureščku
Dobravica, slikovita vas ob cesti Ig - Golo
Nasproti Kureščka se dviguje Gora s cerkvijo sv. Ahaca (Vse fotografije: Dario Cortese)
DANSKA
NORVEŠKA
Pravljični deželi
Jutlandija in Zelandija tjulnjeve mladiče
Dovoljen lov na
Hribov v najjužnejši skandinavski državi ne poznajo
Potrebujejo jih za znanstvene namene
Danska, najmanjša in Najjužnejša med skandi-Navskimi deželami, obsega polotok Jutlandijo, ki Nieji na Nemčijo in vec kot 400 otokov, od katerih pa je naseljenih le kakšnih sto. Ima več kot 4000 kilometrov obal, toda morje, ki tudi poleti ni toplejše kot 20 stopinj polzija, za obiskovalce z iuga ni pretirano vabljivo. yeliko je zanimivih otokov, kot je na primer Mo-eN z izrednimi belimi aPnenčastimi klili, ki se dvigujejo več kot 100 metrov visoko nad razpenje-Nhn morjem.
Na nekaterih otoki so Privlačne peščene plaže, Na njih pa poleti prevladujejo domačini in nemški turisti, drugi pa so prekriti s polji, gozdovi in Prijetnimi ribiškimi vasicami in napol lesenimi hiškami, ki so posejane vsepovsod.
Privlačen je tudi otok “ornholm, ki lezi 200 kilometrov vzhodno od Ko-
ebenhavna. Zanimiv je zaradi belih peščenih obal, peščenih nasipov, gradov, cerkev...
Funen, otok med Jutlandijo in otokom Zelandijo, je nekakšen danski vrt, z veliko kmetijskimi površinami, gozdovi in starimi kmetijami. Najlepši je v maju, ko pokrajina valovi v rumenih gorčičnih cvetovih. Največje mesto Funena Odense je tudi rojstno mesto pravljičarja Hansa Christiana Andersena. Je univerzitetno mesto z mnogimi muzeji, med katerimi ne smete izpustiti Andersonove-ga, kolesarskimi stezami in predeli, ki so namenje-' ni pešcem.
Kratke razdalje in dobre ceste ter trajektne povezave omogočajo, da si lahko turist Dansko vsaj površno ogleda v nekaj dneh. Notranjost je pretežno ravna in s skromnimi vzpetinami (najvišja 173 metrov) tu in tam je naravnost idealna za potepa-
nje s kolesom. Najbolje je, če se držiš prijaznejših, manj prometnih cest, ob katerih se vrstijo prijetne vasi z naravnost idiličnimi hišami, na katerih ne smejo manjkati polkrožne čipkaste zavese. Mimo bežijo tudi prijetne vasi, v katerih niso nobena redkost s slamo krite hiše, ki nehote vzbujajo videz pravljične dežele.
Pravzaprav se Danci res lahko pohvalijo s pravljično deželo. Zgradili so jo v koncernu slovitega izdelovalca otroških igrač -LEGO. Na površini 100 tisoč kvadratnih metrov se razkazuje pravljični park Legoland, ki vsako leto privabi na tisoče otrok, nad umetnijami iz Lego kock pa se navdušujejo tudi njihovi starši. Več kot 33 milijonov znamenitih kock so potrebovali, da so zgradili meter in več visoke hiše, ki so značilne za različne strani sveta.
Nadvse zanimiv pa je lahko tudi obisk vasice
Lejre v notranjosti največjega otoka Zelandije. Eksperimentalni center v blizini mesteca Roskilde so odprli leta 1964 z namenom, da bi čimbolj verodostojno raziskali, rekonstruirali in pojasnili življenjske pogoje iz kamene in železne dobe ter iz 19. stoletja.
V okviru raziskovalnega centra si lahko ogledate tudi filme o delu in raziskavah, za skupine pripravljajo strokovne seminarje, periodično pa izdajajo tudi publikacije in knjige. Lejre je odprt za obiskovalce od maja do oktobra, ko tu živi večje število prostovoljcev in študentov, v poletnih mesecih pa lahko danske družine tukaj preživijo poletne počitnice, seveda če jih mika spoznavanje starodavnih tehnik obrti in preprost ter čimbolj naraven način življenja. Igor Fabjan
Norveška je sklenila, da bo po petih letih prepovedi letos znova dovolila lov na tjulnjeve mladiče v znanstvene namene. Za potrebe znanosti v letošnjem letu so dovolili ulov 2600 tjulnjevih mladičev, medtem ko je po poročilih norveškega ministrstva za ribištvo komercialni lov še vedno prepovedan.
»Norveški lovci bodo lahko lovili le tiste tjulnjeve mladiče, ki so jih matere zapustile,« je poudaril pristojni norveški minister Jan Henry T. Olsen. Namen vnovičnega dovoljenja za lov na tjulnjeve mladiče je »proučevanje različnih vrst tjulnjev in njihovega načina prehranjevanja, kakor tudi različnih načinov lova«.
Norveška je leta 1989 prepovedala lov na mladiče, ki so jih lovili zaradi njihove kože. Prepoved
lova je bila tudi posledica velikega ogorčenja mednarodne skupnosti. Poleg tega Evropska zveza prepoveduje vsak uvoz tjulnjeve kože kakor tudi lov nanje, toda Norveška ni članica Evropske zveze. »Pred prihodnjim letom zagotovo ne bomo obnovili dovoljenja za tradicionalni komercialni lov,« je še povedal Olsen
Kožo tjulnjev, ki jih bodo ulovili za znanstvena proučevanja, bodo seveda prodali, »saj ni nobenega pametnega razloga, da bi jo zavrgli v morje,« je dodal. Večino tjulnjevih mladičev pobijejo lovci s cepini, z udarci po glavi. Nekateri padejo tudi pod kroglami pušk, vendar te uporabljajo čedalje manj zaradi tega, ker krogle navadno poškodujejo tudi njihovo dragoceno kozo.
Lov bodo spremljali inšpektorji, ki jih je imeno-
vala vlada v Oslu, trajal pa naj bi le nekaj tednov, ne dlje kot do aprila in še to zgolj na območjih na skrajnem arktičnem severu, na ledenih ploščah okrog norveškega arhipelaga Svalbard v Barentsovi ožini pri Gronlandu.
Politiki in norveška vlada so v razpravah pred sklepom o tem, da bi začasno dovolili lov v znanstvene namene, zastopali zelo različna stališča. Minister za zunanje zadeve Bjoern Tore Godal je še posebej nasprotoval tej odločitvi v strahu pred morebitnimi negativnimi odzivi tujine, kjer bi utegnili celo bojkotirati norveški izvoz in s tem močno prizadeti trgovino omenjene skandinavske države.
Poleg Japonske je Norveška edina država, ki še naprej lovi kite, čeprav je ta lov Mednarodna komisija za kite (CBI) prepovedala leta 1993. Lani so Norvežani ubili 206 kitov, večino ork, najmanjših kitov, katerih meso so prodali in z njim po podatkih norveškega ribiškega sindikata zasluzili 1,85 milijona dolarjev. Meso kitov na Norveškem prodajajo po približno šest dolarjev za kilogram.
Letos maja naj bi znova začeli loviti orke, dovoljeno število ulova za letošnje leto pa je 300 primerkov. Ko je Norveška znova obnovila komercialni lov na kite leta 1993, je naletela na številne obsodbe posameznih držav in naravovarstvenih organizacij. Ekologi so izvedli precej odmevnih akcij, vendar te očitno niso vplivale na najnovejše odločitve norveške vlade. AFP
Oblikovanje gline v BTC
21. marca je Radio Glas Ljubljana znova gostoval v ljubljanskem BTC in v ta namen pripravil kiparsko delavnico, kjer so lahko vsi obiskovalci oblikovali iz gline. Mentorica akademska shkarka Renata Bolham je za to dejavnost še posebej spodbudila najmlajse obiskovalce. Izdelki na sliki so rezultat te delavnice.	(KaS)
HIJENA
Mrhovinar, ki ga človek že od nekdaj zaničuje m
. Za en sam obrok si hi-j®Na lahko privošči kar 14 rijNgramov mesa; seveda Nikšne količine ne po-ebuje za preživetje - na 9ti se zadovolji z dobrim ^ogramom mesa. Ni prav nic izbirčna in se lo-* Celo oslabelih velikih lvali, kot sta lev in slon, , e moti je niti ranjena ali °ma žrtev, pa tudi posu-enih rib se ne brani.
imajo v tropu Pomembnejši položaj kot samci
Ce živita samica in sa-ec skupaj, mora samec edno popustiti želji svo-I® sPremljevalke. V pri-y eru, da lahko plen nasi-Samo za enega, se sa-jeec umakne in le opazu-’ kako se samica gosti. at° ue preseneča poda-
tek, da je težja kot samec. Na zunaj sta si zelo podobna, zato ju je težko ločiti. Samice in samci so »enakopravni« le, ko živijo v tropu, vendar imajo tudi v njih samice pomembnejši položaj, saj običajno organizirajo lov na žrtev. Sele ko jo ujamejo, postanejo enakopravni - plena se lotijo vsi zasledovalci hkrati.
Da bi uspešno lovile, živijo lisaste hijene v tropih, vendar njihovo število določa tudi ozemlje, na katerem živijo: na gozdnatih območjih lovijo posamično, v savanah, kjer tudi sicer živi največ hijen, pa običajno v tropih, v katerih se zbere od 30 do 80 živali in jih sestavlja enako število samic in samcev. Običajno
nimajo vodje, med seboj se spoznavajo po krikih ali vonju.
Tiste hijene, ki naj bi imele pomembnejšo vlogo, se hitro opazi, prav tako tudi hijene, ki živijo v nekem drugem tropu. Odrasle živali, tako samci kot samice, »svoje« območje zaznamujejo z izcedkom iz analne žleze, ki jo žival izloča, ko je spolno vzburjena; je dobro viden in ima poseben vonj, ki ga poznajo člani določenega tropa. Hijena si »svoje« območje zaznamuje tudi iz izločkom iz posebne žleze med kremplji, ki ima prav tako značilen vonj.
Ge nek trop hijen, ki zasleduje žrtev, zapusti svoje območje, obstaja možnost, da jo napade
drug trop, predvsem v primeru, da je močnejši. Večkrat se spopadejo na »obmejnih predelih«, vendar se po bitki za plen vsak trop vrne »domov«. Hijena, ki ujame plen, člane svojega tropa opozori na uspeh tako, da začne kruliti in renčati, zato se ji »družinski člani« hitro pridružijo.
Čeprav so hijene zelo napadalne, se živali istega tropa med seboj ne spopadajo, ker se zelo dobro poznajo. V tropu veljajo zlata pravila, ki jih morajo vse živali spoštovati: mladici ubogajo odrasle živali, samci pa samice. V primeru morebitnih nesporazumov morajo na koncu popustiti šibkejši - tako kot v spopadu med dvema tro-
Da bi uspešno lovile, živijo hijene v tropih
poma. Samci z renčanjem pritegnejo tudi pozornost leva, vendar je kralj živali pogosto razočaran, saj samci oddajajo enake zvočne signale tudi takrat, ko se tepejo za naklonjenost iste samice.
Zgodi se celo, da se za eno samo nevesto stepe tudi ducat samcev. Zma-
govalec se mora samici previdno približati, s sklonjeno glavo in zelo počasi, kajti samica ga lahko zavrne - to običajno pokaže s svojimi močnimi zobmi.
Čeprav se hijene parijo skozi vse leto, je samica najbolj plodna v deževnem obdobju.Ce snubca
sprejme, bo čez 110 dni skotila od enega do tri mladiče, težke približno kilogram in pol. Zanje bo skrbela in jih dojila več kot leto dni - pogosto celo 16 mesecev. Med tem časom mladiči ne jedo mesa, nanj jih samice zelo počasi navajajo.
(Se nadaljuje)
28
Petek, 24. marca 1995
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDIŠČE ANTI-
MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZ1JA CIKLONA CIKLONA
6
44
666
c A
VREMENSKA SLIKA
Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. Od severozahoda v višinah k nam priteka postopno toplejši in suh zrak
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki _ zavod.	če? V.

990
1000 1010
gng	gng
HELSINKI
SSL° STOCKHOLM ‘m °-K0RSMHA<*N —/ .
MOSKVA
-2/5
gr cSiia
KI/vEV -/-
1030
1020
Temperature zraka so bife izmerjene včeraj ob 7 in 13 url.
AMSTERDAH
LONDON J/9	VARŠ.VA
PARIZ 0BRU0SEUXX °,/l,	' C-----DUNAJ
O 3/7
ŽENEVA	UUBUAN* B=rw-DAn
o MILANOs-aS4'14	BE°®8AD
0 2/16	V,	O	2/10
PLIT	0
/-	°	SO	=IJA
S^OPJEO	_
• v ATENE -	i
- ""
A

DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 5.59 in zašlo ob 18.19. Dan bo dolg 12 ur in 20 minut. Luna bo vzšla ob 01.44 in zašla ob 11.22.
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.19 najvišje 18 cm, ob 10.16 najnizje -28 cm, ob 17.53 najvišje 17 cm, ob 23.29 najnižje -2 cm.
Tutri: ob 4.45 najvišje 16 cm, ob 11.46 najnižje -33 cm, ob 18.47 najvišje 27 cm.
SNEŽNE RAZMERE
cm	cm
Mariborsko Pohorje do 120 Kanin	150 do 350
Rogla	150 do 190 Golte	do 150
Kope	do 140 Kranjska Gora 20 -100
Krvavec	210	Soriška planina	180
Vogel	345	Velika planina	80 do 150
Zelenica	90 do 240	Cerkno	135
Kalic	20	Rakitna	30
Naprave obratujejo na vseh omenjenih smučiščih, razen na Rakitni. Tekaške proge so urejene na Mariborskem Pohorju, Rogli, Soriški planini, Veliki planini, Kopah, Krvavcu, Kaliču, Golteh, Logarski dolini in delno na Voglu.
Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Roglo, Veliko planino, do pod Vogla. Dostop na smučišča Mariborsko Pohorje, Roglo in Kope je možen samo z zimsko opremo.
Na Krvavcu, Rakitni in Kaliču so urejena sankališča.
O
KRANJSKA GORA
ČEDAD—
OVIDEM
ls/3	—^N. GORICA
GORICA /S 4/2 9/3	°

KRANJ
LJUBLJANA 14/4
mg
ZAGREB
O
14/3

Slovenija: Sončno bo. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, na Gorenjskem do 4, najvisje dnevne pa od 10 do 15 °G Sosednje pokrajine: Povsod bo sončno in topleje.
BIOPROGNi
Večji del dneva bo vpliv vremena na ljudi ugoden. Ponoči bodo vremensko občutljivi ljudje slabše spali.
ONESNAŽEf
Konc. SOzv mg/m123.03. med 6 in 7 uro
LJ Bežigrad			15
Maribor			77
Trbovlje			93
Velenje			4
Celje			61
Hrastnik		
JUTRI
GRADEC 15/2
TRBIŽ

CELOVEC
O12/O

OI2/-1
KRANJSKA GORA Q TRZIfe/l

OVIDEM
16/4
<£>
<3
9 GRADEi
CEUE
IS/3
GORICA
O
N. GORICA 0»/3

14/4
^UUBUANA
15/5	N. MESTO
POSTOJNA	<y/3
012/2	KOČEVJE
o	ČRNOMELJ
-N
^ 3 ““
MARIBC
<3‘“
15/4
UMAG
OPATIJA U
OPATIJA PAZIN	q
V	Sloveniji:
V	soboto bo še večinoirtj sončno, proti večeru se bo od severa zmerno pooblačilo.
Obeti'
V	nedeljo bo še v glavnem suho vreme.
					
-k.	- .			3
Vesoljski teleskopi in radarji so postali nenadomestljiv vir za nova spoznanja
VVASHINGTON -Pri odkrivanju skrivnosti vesolja so vesoljski teleskopi in radarji postali nenadomestljiv vir novih informacij za znanstvenike in astronome. Na desni sliki je novi ultra-violicni teleskop Astra 2 na krovu En-devourja. Na spodnji (levi) sliki je Hubble-ov ultraviolični posnetek Venere, s katerim so ugotovili prisotnost žveplovega dioksida. Na desni spodnji sliki pa je več radarskih posnetkov Venere, ki jih "je napravila ameriška vesoljska sonda Magelan. (Tele-foto AP)
isF

VNKSI


Venus In Ultmviolet Uglil Hubble Spaue l«dos< upo • Wt i ’< d
Računalnik in slaščice
PARIZ - S pomočjo francoske računalniške mreže minitel se je dogovarjal za zmenke s homoseksualci, ki jih je doma obiskoval »oborožen« s slaščicami, v katerih so bila močna uspavalna sredstva. Ko je žrtev zaspala, se je polastil njenih dragocenosti. Policija ima dokaze, da je bil 30-letni zavarovalniški agent Fre-deric Thery vsaj 15-krat uspešen, sumijo pa, da je izvedel še več takih podvigov, le da jih žrtve niso prijavile policiji.
Brez kraljice v potnih listih
SYDNEY - Medtem ko avstralska iaburističa vlada že pripravlja predloge o republiški ureditvi, o kateri se bodo na referendumu izjasnili Avstralci, pa bo v kratkem kraljica izginila s potnih listov. Minister Nick Bolkus namreč zahteva, da s potnih listov odstranijo ime kraljice Elizabete.
CIUDAD DE MENICO -Kar 300 ljudi iz srednje-mehiškega Ahuacatlana trdi, da je videlo štiri leteče krožnike. Med njimi je tudi Zupan Gilber-to Barron, ki je bil z drugimi na neki prireditvi na glavnem trgu. Leteči krožniki so kar deset minut lebdeli nad glavnim trgom, nato pa so z bliskovito hitrostjo izginih. Trditve so potrdili tudi novinarji, ki so bili na prireditvi.
Kdaj stopi človek v srednja leta?
LONDON - So srednja leta le mit ali obstajajo zares? In če res obstajajo, kdaj se pričenjajo? Dnevnik Times, ki je temu posvetil dolg članek, trdi, da so srednja leta pojem; nekdo je srednjih let že pri 25 letih, drugi pa teh let ne doseže nikoli. Prvi in glavni znak, da ste prišli v ta leta, je ta, da v sobotah ne občutite več potrebe, da bi se šli kam zabavat, da bi dali smisel tednu. Drugo prav tako zaskrbljujoče znamenje prihajajoče starosti se pojavi, ko prične človek trditi »to ni zame«, kar po-
meni, da je že prestopil usodni prag srednjih let. Times med drugimi znamenji našteva: telefon zvoni, vi pa upate, da to ni za vas, pozorni postajate na članke o tem, kako sta plavanje in tek škodljiva za zdravje, ko vidite avtomobil Porsche, najprej pomislite na zavarovainino. sanjarite o počitnicah v mejah države, nehali ste upati, da boste kdaj prebrali ruske klasike, ki se jih doslej še niste upali vzeti v roke, končno pa ste pričeli kot obsedeni urejevati slike in dokumente.
Pijanca z avtom v letalo
PEKING - Neko kitajsko sodišče je obsodilo na 15 b1 14 let zapora letališka delavca Xu Songa in Yang Xibeja, ki sta lanskega oktobra v pijanosti s terenskim vozilom prebila letabško ograjo v sichuanske® Chengduju in se zaletela v pristajajoče letalo. V začetku so vsi mishk, da gre za sabotažo, preiskava pa Je ugotovila, da je bil vsega kriv alkohol.
Samaritane! prosijo Arafata
TEL AVTV - Dva voditelja male samaritanske skuposti sta zaprosila voditelja PLO Arafata, naj jim pomag3 najti dva 700 let stara svetopisemska zvitka, ki so ) pred dnevi neznanci ukradb v nabluški samaritansKi sinagogi. Arafat je obljubil vso pomoč, nabluški pa^j stinski župan Gasam Saka pa je najodločneje obso® »bogoskrunsko krajo, ki je prizadela ves Nablus«.
Ponoči vdira v stanovanja in žgečka otroke po podplatih
SYDNEY - Avstralska poUcija iz Bendiga pri Melbo^ umeju išče nekega moža, ki ponoči vdira v stanova) in žgečka otroke po podplatih, ne da bi jim storil Kaj hujšega, ah pa kaj ukradel. V začetku starši niso ve rjeli otrokom, sedaj pa dobesedno dežujejo neobic ) neprijave.