SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 1
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 8 de enero - 8. januarja 1998
50 let je tega...
Pred 50 leti je 1. januarja 1948 izšla med Slovenci v Argentini na štirih straneh prva številka našega lista Svobodna Slovenija. Malo je bilo še novih naseljen-cev v tej državi, bili so skoraj brez vsega, a ne brez volje. Komaj so se izkrcali, so se takoj Miloš Stare in drugi jasno zavednih da taka skupnost, kot je naša, ki je °dšla iz Slovenije zaradi političnih ali 'deoloških razlogov, strnjena in približno enako misleča, nujno potrebuje poveza-ki bi jo še naprej družila v naslednjih letih. In to je tisk.
Na prvih straneh prve številke piše: "Vse od novembra 1941, ko smo videli številko, pa do leta 1945 je to tajno 9ksik) zasužnjenih in topečih Slovencev vodilo borbo proti nasilju okupatorja in divjanju komunistov...
Danes v Sloveniji ni laških fašistov in Timskih nacistov. Je pa v Sloveniji vkljub teniu še vedno najstrahotnejše nasilje, ki 9o izvajajo komunisti. Laž in krivica pa fa vsakdanja hrana, s katero krmi režim Se vedno zasužnjene Slovence...
Naše delo zato ni končano. Dolžni ^n°< da nadaljujemo delo, započeto že a 1941 v domovini, pa smo ga morali ta 1945 prekiniti v izgnanstvu."
Tako je Miloš Stare zasnoval štirinajstdnevnik (pozneje tednik) v Argentina da se z jasno besedo in odločno voljo h°ri proti komunizmu v Sloveniji, za Pravice naroda, za resnico in svobodo.
°J je bil enak prejšnjemu, namen je bil Pa te^ji in brez trenutnega upa na zmago. v ai bil brezploden. Po svojih močeh je Sn*H pravo besedo, razčiščeval pojme ter nhrapjeval demokratične ideje v naši uPnosti - tu in po svetu - ter jih posre-°val podtalno tudi v Slovenijo. Tudi °hodna Slovenija je doprinesla svoj
Anton Jeglič o svojem programu
Kandidat za ljubljanskega župana, An-an Jeglič, ki ga podpirata SKD in SDS, je ra novinarski konferenci 30. decembra os-su ° P°z°most namenil predvsem odno-°ziroma potrebi po dobrem sodelovanju ti a 2llPanom in mestnim svetom, kar je 1 Predpogoj za učinkovito delovanje stnih oblasti.
Sicer pa je pred drugim krogom nado-stnih volitev v začetku januarja pouda-’ ha je nnjno upoštevati predvsem ošinejo ,e Evropske listine o lokalni samoupravi skušnje razvitejših evropskih držav na
Področju.
Izpostavil je predvsem pripravo strate-ravnanja z mestnimi odpadki in spre-
mestnega proračuna. Poleg tega je °zoril na ustavno določbo, po kateri bi . n* parlament z zakonom urediti status ^|ega mesta v državi, no • a 2ahnJem srečanju Antona Jegliča z t>ik Sta socIel°vaIa tudi njegov zastop-vi . one Kuntner in Dimitry Kovačič, ki v „„®.PrecIstavnika mestnega odbora SDS tfa Jegličeve poglede na prihodr\jo ra-ristojnosti med županstvom in ,etom.
PAPEŽEVA POSLANICA
novčič k osvoboditvi naroda. Od ustanoviteljev lista in prvih sotrudnikov ter bralcev je le malo še živih, a ideje lista so prešle na mlajše in preko njih v novo osvobojeno in samostojno deželo pod Triglavom.
Po svojih močeh sodelujemo še sedaj pri demokratizaciji Slovenije. Komunizma ni več, ni se nam treba boriti proti njegovi ideji. Ostali pa so njegovi pristaši, ekonomsko in politično povezani, ki dušijo demokratizacijo in pravno oblikovanje nove države. Tu je še potrebno opozarjati na vrednote, idealizem in pravico ter jasniti pogled na revolucijo in protirevolucijo. Tu je še veliko dela, tu je še vedno potreben naš list.
Poleg tega pa je Svobodna Slovenija spremljala življenje, delo in bitje slovenske žile ob Srebrni reki. Poročila, prireditve, organizacije, osebne novice, aktualni trenutki, vse to je na teh straneh našlo omembo in objavo ter se ohranilo za zgodovinarja. Tudi tu gre čas naprej in se odpirajo nova plodna desetletja.
V petdesetih letih izhajanja v Argentini je naš list - najprej pod vodstvom Miloša Stareta, sedaj pa v lasti Zedinjene Slovenije - dosegel neko ravnotežje, se prilagodil novim razmeram, generacijskim, tehničnim in idejnim, a še vedno je ostal povezovalec tukajšnje skupnosti, širitelj demokratičnih idej, borec za pravico in iskalec resnične sprave, ki jo naš narod tako potrebuje. Če bo treba, da vse to doseže, je pripravljen vztrajati še dalje.
Naš cilj je bil, je in bo: svoboda in demokracija ter blagor naše skupnosti v Argentini, po vsem svetu in predvsem v Sloveniji.
Tine Debeljak
Hrvati nam tega ne bi smeli narediti
Hrvaški sabor je sprejel odločitev o izbrisu Slovencev iz hrvaške ustave v zelo neprimernem trenutku, je v krajšem pogovoru za Novi list na Reki 23. decembra dejal predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle in vprašal, zakaj spreminjati prav pri Slovencih.
„Tega res ne moremo razumeti. In to med obiskom slovenskega premiera v Zagrebu, od katerega smo upravičeno pričakovali pozitivne premike v slovensko-hrvaških odnosih,” je dejal Peterle.
Želeli bi, je dodal Peterle, da se zadeva vrne na začetek, da se popravi to, kar je bilo po našem prepričanju nepotrebno. Spregledano je bilo, kako ta odločitev lahko vpliva na dobrososedske odnose.
Na vprašanje, ali je treba kaj spremeniti v odnosu do pripadnikov različnih narodnosti, ki živijo v Sloveniji, je Peterle odvrnil, da bi morala tudi Slovenija nameniti večjo skrb in pozornost pripadnikom drugih narodov, ki živijo v Sloveniji. “Zavedati se moramo”, je dejal Peterle, „da imajo Hrvati svoje posebne potrebe. Prav tako tudi Srbi in ostali.”
Slovenski metropolit dr. Franc Rode in predsednik komisije Pravičnost in mir dr. Anton Stres sta 30. decembra časnikarjem predstavila prevod poslanice Janeza Pavla
II.	ob 1. januarju 1998, svetovnem dnevu miru.
Ljubljanski nadškof Franc Rode je v uvodu omenjeni dokument postavil v zgodovinski okvir. Povedal je, da je prvo poslanico poslal že papež Pavel VI. leta 1968 z namenom, da bi 1. januar obhajali kot svetovni dan miru. Izbral je civilni datum, da bi nagovoril tako krščane kot tudi druge religiozne tradicije in ateiste. Teme poslanic se nanašajo na mir, letošnja pa govori o pravičnosti kot o pogoju za mir.
Anton Stres je izpostavil pomen letošnje papeževe poslanice iz dveh razlo-
gov. Prihodnje leto bo 30. obletnica poslanic za mir in hkrati 50. obletnica Deklaracije za človekove pravice. Poslanica Janeza Pavla II. med drugim poudarja pomen pravičnosti kot temelja spoštovanja človekovih pravic in miru, ki se poraja iz pravičnosti vsakega posameznika. Papež je opozoril na aktualna vprašanja kot pojav globalizacije „brez izrinjanja kogarkoli na rob”, na breme zunanjih dolgov, ki predstavljajo hudo gospodarsko breme nekaterih držav, in na posebne oblike nepravičnosti, kot so nasilje nad ženskami in otroki. Leto 2000 naj bi bilo posvečeno Svetemu duhu, piše v poslanici.
Prevod papeževe poslanice so med drugim poslali predsedniku Milanu Kučanu in predsedniku DZ Janezu Podobniku.
Vračanje gozdov Cerkvi
Kmalu bodo v vladi oziroma koaliciji spet na vrsti vprašanja o možnih rešitvah glede vračanja nacionaliziranih cerkvenih gozdov. Vodja poslanske skupine LDS Tone Anderlič je dal v parlamentu predlog, ki je bil tudi sprejet, da bo ta obravnaval spremembe zakona „o začasnem zadržanju izvajanja nekaterih določb zakona o denacionalizaciji in zakona' o izvrševanju kazenskih sankcij”.
Zakon je bil sprejet konec julija leta 1997, iztekel pa se je preteklega 20. decembra Med drugim se do takrat zadrži vrača-
Odpuščanje krščanskih demokratov
Predsednik SKD Lojze Peterle že nekaj časa opozarja, da njihovi ljudje izgubljajo službo v državni upravi, odkar SKD ni več v vladi. Posebej intenzivno naj bi jih izrivala Slovenska ljudska stranka, ki si je po Peterletovem mnenju zadala nalogo, da bo državno upravo očistila pripadnikov SKD. „Normalno se mi zdi, da sekretarji ob nastopu novega ministra ponudijo odstop, menim pa, da ni dobro to, kar počenja SLS, ko za ceno strokovnosti odstavlja naše ljudi in na pomembne položaje postavlja svoje, čeprav neizkušene. Menimo, da ljudska stranka izvaja pravo čistko in je celo hujša od LDS,” je dejal Lojze Peterle.
Tak primer je še Peter Vencelj, državni sekretar za Slovence po svetu, in drugi. „Nekatere razrešitve smo preprečili celo s pomočjo LDS in z osebnim posredovanjem predsednika Drnovška,” pravi Peterle in sprašpje „ne vem, s čim smo se Podobniku tako zamerili?”
Predsednik SLS Marjan Podobnik je zatrdil, da za njihovo stranko ni najbolj pomembna strankarska pripadnost, ampak strokovnost. Hkrati pa se vsi funkcionarji zavedajo, da so ob nastopu podpisali posebne pogodbe; to pomeni, da je njihov mandat vezan na politične spremembe.
nje zemlje, gozdov in drugega premoženja fevdalnega izvora, vendar z izjemo premoženja verskih skupnosti. Glede na dvomesečno podaljšanje tega zakona bi morda lahko predlagali podaljšanje tudi za sporazum med predsednikom vlade in nadškofom. Sredi oktobra letos so poslanci „levih” strank na predlog LDS izglasovali znamenito besedilo 27. člena zakona o denacionalizaciji (ki še čaka na tretjo, zadnjo obravnavo), po katerem se kmetijska zemljišča in gozdovi, ki ležijo v kompleksih (kjer leži večina nacionaliziranega cerkvenega premoženja), ne vrača v naravi, temveč v obliki odškodnine.
Po zadnjih podatkih predlog cerkvene strani za vlado ni sprejemljiv in če je to cerkvena zadnja ponudba, naj bi se za vlado pogajanja končala. Vlada naj bi ocenila za nesprejemljivo cerkveno ponudbo menda predvsem zaradi previsokih cen, po katerih bi bila Cerkev pripravljena odprodati del nacionaliziranega premoženja. Po cerkvenem predlogu naj bi država plačala polovico skupne vsote takoj in v gotovini, približno tretjino vsote v obveznicah, preostanek pa v zamenjavi premoženja.
V vladi pravijo, da podaljševanje sporazuma nima smisla, če cerkvena stran vztraja pri svoji ponudbi, člani cerkvene podkomisije pa menijo, da zamrznitve vračanja cerkvenega premoženja ni treba podaljševati, če še vedno obstaja volja za iskanje rešitve na obeh straneh.
In če ne? Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je javno povedal, da vlada namerava spoštovati odločbo ustavnega sodišča, po kateri bi, grobo povzeto, Cerkev morala dobiti vrnjene gozdove, če bi se odločila za takšno rešitev. Če se bodo torej pogajanja med vlado in Cerkvijo o gozdovih končala z novim letom, je realno pričakovati še nekaj razburjenja, ko se bo sprejemal zakon o denacionalizaciji.
Na vsak način se bo popravljanje krivic vleklo še v nedogled, če se bo sploh pravično končalo, pa tudi vračanje zemlje Cerkvi bodo skušali na „legalen” način zadržati.
STRAN 3:
Zaključna prireditev SSTRMB
Tone Mizerit
STARI NOVI PREDSEDNIK
,u r*£tt£SMiK.
{$LWe.Mit	it	f£r	LET
mm
in brezalkoholnih pijač, in sicer so za skoraj 14% dražje zelenjave in sadja. Obleka in obutev sta se v povprečju, kot navaja državni statistični urad, podražili za 0,9%. Izdelki in storitve v transportu so se v povprečju podražili za 0,4%. Za 0,2% so se navzgor pomaknile cene najemnin, goriva in energije, medicinski in farmacevtski izdelki pa so bili novembra v primerjavi z oktobrom dragi za 0,1%.
PODRAŽITEV ELEKTRIKE
Milan Kučan je za konec leta prisegel pred parlamentom kot novi predsednik. V svojem govoru ob nastopu svojega tretjega predsedniškega mandata je opozoril tudi, naj bi bila Slovenija pravna država, kot zagotavlja njena ustava Vendar ljudje vse predolgo čakajo na svojo pravico ali pa so zar\jo celo prikrajšani. Razširjeno je prepričanje, da v državi vlada korupcija, daje vse več organiziranega kriminala, nezakonitosti, da je mnogo politikov in uradnikov podkupljivih. Sicer vse da ni res. A glede vsega državni organi ne morejo kar naprej molčati in ne ukrepati, je opomnil predsednik države. Če je to rekel Kučan, bo že držalo, saj je pripomogel svoje ...
DR. JOŽE MENCINGER NOVI REKTOR LJUBLJANSKE UNIVERZE
Senat ljubljanske univerze je za novega rektorja v drugem krogu izvolil dr. Jožeta Mencingerja, profesorja na pravni fakulteti, direktorja Ekonomskega inštituta te fakultete ter bivšega ministra ekonomije. Zanj je glasovalo 26 članov senata, za protikandidata dr. Milana Pogačnika, 'profesorja na veterinarski fakulteti, pa sta glasovala dva člana sveta.
SLOVENIJA V VARNOSTNEM SVETU
S 1. januarjem je Slovenija tudi formalno postala nestalna članica 15-članskega Varnostnega sveta Združenih narodov. Ta sedež bo imela v letošnjem in prihodnjem letu, zastopala pa bo skupino vzhodnoevropskih držav. Slovenija je bila za nestalno članico VS ZN izvoljena na 52. zasedanju Generalne skupščine ZN 14. oktobra lani. Na tajnem glasovanju je dobila kar 140 glasov. Njena protikandidatka je bila Makedonija, medtem ko se je Belorusija kandidaturi v vzhodnoevropski skupini že poprej odpovedala
Poleg petih stalnih članic, to so Združene države Amerike, Rusija, Kitajska, Franclja in Velika Britanija, ima VS ZN deset nestalnih članic z dveletnim mandatom. Letno se jih zamenja polovica Nestalne članice VS ZN nimajo pravice do veta, imajo pa kot majhne države možnost, da sodelujejo v oblikovanju politike o najpomembnejših vprašanjih, s katerimi se ukvarja svetovna organizacija.
INFLACIJA
Cene na drobno v decembru so bile v povprečju višjo za 0,3% kot novembra, v primerjavi z decembrom 1996 pa za 9,4% višje. Tako znaša letošnja inflacija po trditvah državnega statističnega zavoda 9,4%, kar naj bi bilo v skladu z vladno željo, da letos inflacija ne bo presegla 10%. Pri tem je bilo blago decembra 1997 dražje za 0,4%, storitve pa za 0,3%.
PODRAŽITVE V SLOVENIJI
Cene življenjskih potrebščin, ki so po 1. januarju 1998 uradni kazalec stopnje inflacije, so bile novembra v primerjavi z oktobrom v povprečju višje za 0,8%. Novembra so se najbolj, za 2,2%, povečale cene hrane
rgggJZ'•> f!
S 1. januarjem je električna energija za 8% dražja. Tako seje poraba za gospodinjstva skupaj z desetodstotnim prometnim davkom po novem obračunavala po ceni 15,99 tolarja' za kilovatno uro v dnevnem času oz. po ceni 9,40 tolarja za kilovatno uro v cenejšem, nočnem času. Za tiste, ki imajo enotarifne števce, velja cena 13,43 tolarja za kilovatno uro električne energije.
ANKETA DELA
V tem letu bi se morala slovenska vlada najbolj angažirati na gospodarskem področju. je v anketi, ki so jo predzadnji dan lanskega leta opravili v Delu Stik, odgovorila skoraj polovica vprašanih. Področja, na katerem vlado v letošnjem letu čaka precej dela, so še področje sociale in delovanja pravne države, diplomacija ter vzpostavljanje političnega ravnotežja. Skoraj polovica anketirancev je delo vladne koalicije v lanskem letu ocenila kot slabo, čeprav pa polovica vprašanih tudi meni, da se bo ta koalicija obdržala tudi v letošnjem letu.
ANKETA O NOVEM ŽUPANU
Javnomnenjska raziskava Dela 30. decembra lani kaže, da so ljubljanski volivci pred drugim krogom županskih volitev precej bolj naklonjeni kandidatki Viki Potočnik kot dr. Antonu Jegliču.
Več kot polovica (53,8%) bi svoj glas namenila kandidatki LDS Potočnikovi, medtem ko je le 15,7% vprašanih dejalo, da bi glasovalo za pomladnega delegata Jegliča. 13,7% anketiranih še ne ve, koga bo volilo, 16,9% pa ni želelo izdati svoje odločitve.
PORABSKI SLOVENCI
Slovenska manjšina, ki v večini živi v sedmih porabskih vaseh, je začela gradnjo slovenskega informativnega in kulturnega centra v središču Porabja, v Monoštru, kjer bo deloval slovenski porabski radio, razstavni prostor, konferenčni center in hotel s 60 posteljami in slovensko restavracijo.
Stopili smo v novo leto, a ostajajo stare težave. Družba jih sicer skuša rešiti, a ne najde prave poti iz zagate. Slovenci že dolga leta živimo v tej državi, saj beležimo že petdeset let prihoda. Otroci, vnuki in tudi že pravnuki so se dokončno vživeli v argentinsko stvarnost. Razumljivo je torej, da nam. ni vseeno, kako se odvija argentinsko politično življenje, ki ga skušamo opisati v teh vsakotedenskih komentarjih. Res, ni vse zlato, kar se sveti, a tudi m vse tako temno, kot včasih izgleda. In leto 1997 v tem ni bilo izjema.
RAZLIČNI REKORDI
Eden največjih problemov argentinskega življenja v tem stoletju je bila nenehna izmenjava demokratičnih in vojaških vlad. Demokracija se tako ni mogla razviti in nasprotujoči si načrti enih in drugih sektorjev niso vodili do razvoja države. Tako bogata dežela je doživela zlato dobo po drugi svetovni vojni, a počasi zaostala za svetom, ki je šel svojo pot.
Ni majhen uspeh, daje Argentina prav v letu 1997 postavila nov rekord: dosegla je najdaljšo demokratično dobo. Datum je šel skoraj neopazno mimo nas; ni bilo ne proslav ne posebnih spominov, kot da bi bilo samo po sebi umevno, da se demokratično življenje nemoteno nadaljuje. In vendar je 3. november 1997 bil politično izredno važen dan. Dopolnilo se je 5.079 dni demokracije, en dan več kot doba Yrigoyen-Alvear-Yrigoyen, po kateri so se začeli problemi vojaških posegov in vojaških vlad. Rekord se silovito razteza proti tretjemu tisočletju, saj na argentinskem obzorju sploh ni videti oblakov kake oborožene avanture. Še več, zadnji ostanki vojaških upornikov se povezujejo v demokratične stranke, da bi po ustavni poti skušali izvesti svoj pojem moderne in urejene države. Kaj boljšega si pač ne moremo želeti.
Sprememb pa ni zaznati le na političnem polju; morda so še večje na gospodarskem. Mnogokrat kritiziramo predsednika Menema in i\jegovo vlado, vendar je treba priznati temeljno delo preobrazbe, ki ga je sprožil v argentinski družbi. Iz neke vrste kapitalističnega socializma, ki so ga trpeli narod, država in podjetja, smo prešli v liberalizirano družbo, ki nikakor ni raj na zemlji, a dopušča upanje sprememb in izboljšanja. Kot smo že večkrat zapisali: Menemu ni očitati, kar je storil, marveč kako je to storil. Resje, daje da so obtožbe korupcije številnejše kot verjetno še nikdar v moderni argentinski zgodovini. Resnica pa je tudi, da je bil prejšnji položaj neke vrste strukturalna korupcija, ki tudi ni koristila ne državi ne narodu.
BOJ ZA NASLEDSTVO
Šele zadnja leta se je Argentina približala demokratičnemu načinu življenja. Imamo vlado in močno opozicijo; kongres deluje normalno; težava je le v sodnem sistemu, ki je preveč pod vplivom izvršilne oblasti. Morda je to veliki izziv za prihodnost. To bo tudi ena velikih težav bodoče vlade, ker je jasno, da sedanji predsednik ne bo mogel ponovno kandidirati.
Prav to je ena najbolj perečih točk politične sedanjosti. Stopili smo v leto 1998, prvo leto nove argentinske demokracije, ko ne bo volitev. Doslej je bilo še vsako leto kaj: nadomestne parlamentarne, guvernerske, občinske, referendum... Vendar eno leto brez volitev - si je marsikdo oddahnil. A to še ne pomeni, da bo politično življenje teklo mirno. Prav obratno:
najhujši politični spopadi bodo v teku leta, ker morajo stranke v letu 1999 stopi[ na plan z jasnim položajem, kakšen b° njihov nastop na predsedniških volitvah'
S tega vidika je težko ugotoviti, kdo in'! lažji položaj, vlada ali opozicija. Lahko# ne tu ne tam. Peronizem je zapleten v ostf polemiko med ultramenemisti in onimi, težijo po spremembi. Opozicija pa si ni n* jasnem, kakšnega kandidata si želi sploh, kakšen naj bi bil njen vladni I gram.
V peronizmu pa je položaj prav ob# ten: spopadi so na dnevnem redu. $ višjima političnima predstavnike1"* (predsednik Menem in buenosaireški ^ verner Duhalde), ki sta obenem najmočnejši figuri v stranki, ne more do miru. Sklenila sta že neskončno 'TSti premirij, a ta nikdar niso držala. Mene[! sicer ne nastopa direktno. Dovolj ima W tih oprod, ki v njegovem imenu iz' ofenzivo za neko tretjo, neustavno in & verjetno predsedniško dobo. DuhaldejuP® se ob vsakem takem nastopu ježijo lasje ^ vrača udarec za udarcem. Zadnja naj! izjava guvernerja se je nanašala na stališ® ki ga zavzemajo ultramenemisti. Zatrdil? da če bi predsednik končno leta 1999 mogel kandidirati, bi raje doživeli P°rj: stranke. To je seveda močno odjeknilo' peronizmu, a če gledamo celoten pol' stvarno, lahko zatrdimo, da to mnenje govarja resnici, hi vprašanje je, do kate^ mere tega stališča ne zavzema predse sam. Morda je Duhalde z napadom ^ ultramenemiste meril nekoliko višje -fi predsednika samega.
PONOVO DESNA STRANKA?
Večkrat smo na tem mestu ori ideološki položaj argentinskega politični odra. Omenjali smo razne pomanjkljivi Ena velikih vrzeli je pomanjkanje rf desničarsko usmerjene stranke. SvojčasJ* izgledalo, da bi to stranka MODIN, ki j°j‘ ustanovil bivši polkovnik Aldo Rico. Ko P je ta začel nastopati svojo politično P1 zlasti po zbliževanju z guvernerjem ^ haldejem, se je stranka dejansko razbij’ Tako je brez izraza ostalo ne le število političnih osebnosti, marveč mnogo volilcev. V tem lahko tudi najden1' vzrok padanju volilcev in porast prazU" glasovnic na zadnjih volitvah.
Pozornost opazovalcev pa se je zatW dni osredotočila v osebnosti polkovni Seineldina, ki je zaprt v vojaški je® Čampo de Mayo. Bralci se verjetno spon^ jt\jo, da je polkovnik Mohamed Ali Seifl din (kdo mu bo zanikal arabsko pokole*^ načeloval zadnji vojaški vstaji decem* leta 1990. Bil je sojen in obsojen, a več*" se je govorilo o možnosti pomilostitve-je ob zadryem božiču Seineldin za nekaj “ zapustil ječo, da je praznike preživ^ krogu svoje družine, so se govorice o V°\, lost it vi znova pojavile. Predsednik Me1'6! je to možnost strogo zanikal. A marsika1 opazovalec meni drugače.
Lahko pa zatrdimo, daje nastanek f*0! desničarske politične stranke že dejstvo-, ta stranka se suče okoli Seineldina. I11" že strukturo in čakajo le, da bo Seipe ^ na svobodi. Če pa bi se pomilostitev izj vila ali preveč zavlekla, bodo verjetno J stopili brez njega. Prvo fazo bodo izpelJ‘, na prihodnjih volitvah, kjer bodo naiP. nastopili na občinski ravni. Poizkusno °. močje se suče okoli provincijske presto*' ce La Plate.Od tam naj se razlije po P. vinci in nato po državi. Tej skupini bo tre. pazno slediti, ker lahko dobi veliko važn®' v argentinskem političnem življenju-
Buenos Aires, 8. januarja 1998
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 3
* Vfcs *Y"-V
S£$S3 'S&S.ts
Nekdaj smo pisali...
,55
IZ PRVE ŠTEVILKE SVOBODNE SLOVENIJE PRED 50 LETI
V NOVI DEŽELI
Kaj bo z nami, ki prihajamo sedaj? Kakšna je naša bodočnost?
Vedimo, da prihajamo v nov svet. V svet, ki je drugačen kot naš ne le po zemljepisni legi in po obliki svojih tal, arnPak je drugačen tudi narod, ki tu prebi-Va> Njegove navade, njegov način življenja,. M* mrzli severnjaki marsikdaj težko razumemo življenje in mišljenje vročekrvnega Juznjaka. Zato je ena naših glavnih nalog, ki nas čaka, da spoznamo narod. Je to spoznavanje brezpogojna podlaga za bodoče
uspešno udejstvovanje v tej deželi „neštetih možnosti”.
Začetne težave je veliko lažje prenašati, če si ljudje medsebojno pomagajo. Lepo bo, ako se bodo ljudje, ki so toliko let skupno trpeli, tudi tu povezali v solidno organizacijo, ki jim bo v veliko gmotno in moralno korist. Če kdaj, velja sedaj geslo: „V slogi je moč!”
Svobodna Slovenija, leto 1 (VI), št. 1; 1948
POR LA LIBERTAD,
LA VERDAD Y LA JIJSTICIA
Hace exactamente 50 anos aparecfa en uenos Aires el primer numero de la edi-C10n argentina de Eslovenia Libre. Sobrevi-Vlentes del horror de la Segunda guerra Sundial y la barbarie comunista, un grupo
de
mmigrantes eslovenos decidio conti-
^ar, en otro ambito pero con los mismos Pnrieipios, la lucha contra la dictadura e°tnunista, imperante en su patria Esta lr|tencion estuvo claramente expresada en ^ articulo editorial de ese primer numero. Allf se decfa:
»A nosotros, los refugiados eslovenos, a brindado la Republica Argentina genero-Sa hospitaiidad. No fue solamente una ex-Presion de solidaridad con los hombres sin
patria. Es mas. Argentina es la tierra de la libertad. Nosotros tuvimnos que abandonar nuestros lares, obligados por la dictadura comunista Argentina es uno de los pocos paises del mundo que ha comprendido a tiempo y con claridad y se ha colocado en la vanguardia entre todas las naeiones en la observacion ideologica del mundo.
‘Eslovenia Libre’ esta ante vosotros. El primer numero de la edicion argentina. A todos los eslovenos conscientes de America del Sud invitamos a estrechar filas en la lucha contra todo terror y que todos acep-ten nuestro lema: luchar por la libertad del pueblo esloveno, lucliar por el triunfo de la verdad y la justicia.”
ANDREJ BAJUK
(6)
Slovenija v evropskih integracijskih tokovih
Dopuščati določeno delovanje je ned-v°mno daleč od pristopa, ki naj bi bil do zasebne iniciative „prijazen”, kaj šele, da bi “ zamišljen in zgrajen na podlagi prepričanja o njeni neizogibni nujnosti. Saj za 0 Pravzaprav gre!! Slovenija nujno potre-uJe razmah svojega podjetništva in to prav bazi. Kot smo že omenili ob začetku, v ko stojimo pred močnimi izzivi glo-ahzacije in morebitne integracije, si kot j^od ne moremo privoščiti izključevanja 111 uničujočih ekslusivizmov.
Izkušnje na tem področju v Italiji (Emi-'a Romagna, Veneto in drugod), ne Danski v baskovskih provincah in Kataloniji Španiji, ali v zadnjih letih na Finskem, de na °menimo dolgoročno tradicijo v Nemči-,l’ so prepričljivi zgledi v evropskem milje-kr ^ SC *a^l*<0 ustvar‘ >n v relativno atkem času, če se gradi v zaupanju do . triih ljudi in na lokalnem področju. Spa-
dam
med tiste, ki so prepričani, da če
^Preino možnosti odgovorni ustvarjalnos-111 iznajdljivosti vseh Slovenk in Sloven-bomo odkrili zaklade, o katerih si m° upali sanjati skozi cela desetletja In
ravno
v tem je bistvena razlika z dosedaj
. rf,vladujočim pristopom v slovenskemu nreh°du (ali tranziciji), ki je očitno ter ,°rtno zastavljen z izključno participacijo •n v pnd . vedno enih in istih. In to je °ka razlika, ki je ni mogoče enostavno ’’Pfentostiti” ali zadušiti v lepih besedah in ‘Jivo zasnovanih medijskih kampanjah, J Je končno nemogoče prikriti korenito zaupanje v zmožnosti slovenskega člove-a' ti četudi nam govorijo o novih strategi-
„0stanki ostankov’
predvojne nemške manjšine na Slovenskem
Značilnosti, ki najbolj opredeljujejo osebe avstrijske in nemške narodnosti v Sloveniji ter ljudi, katerih materin jezik je nemški, so maloštevilnost, razpršenost, v večjem delu neavtohtonost in velika selitvena dinamika. Navedene značilnosti in dejstvo, da več kot polovica prebivalstva, ki se opredeljuje kot Nemci in Avstrijci, izhaja iz tujine, potrjujejo, da večine pripadnikov obeh narodnostnih skupin ne moremo uvrstiti med ostanke predvojne nemške narodne manjšine na Slovenskem oz. za njihove potomce, je ena od ugotovitev zgodovinske študije „Nemci" na Slovenskem (1981-1995).
Prof. dr. Dušan Nečak, vodja znanstve-no-raziskovalnega projekta, je 23. decembra predstavil integralno študijo, ki obsega okoli 400 strani in priloge.
Študija „Nemc,i” na Slovenskem vključuje prispevke šestih slovenskih zgodovinarjev. Prof. dr. Janez Cvirn je pisal o „Nemcih” na Slovenskem v obdobju od 1848 do 1941, prof. Tone Ferenc je raziskal položaj med Nemci na Slovenskem med drugo vojno, prof. Nečak je pisal o „Nem-cih” na Slovenskem 1945-1955 v luči nemških in avstrijskih dokumentov, prof. dr. Božo Repe o „Nemcih” na Slovenskem po drugi vojni, prof. dr. Jože Prinčič o podržavljanju nemške imovine na Slovenskem po drugi vojni (pri tem je obdelal več kot 12.000 zaplembenih odločb), prof. Mitja Ferenc pa je obdelal „Nemce” v popisih prebivalstva po drugi vojni.
Prof. Nečak je pojasnil, da namen raziskave „nikoli ni bil iskanje manjšine oziroma odgovor na vprašanje, ali manjšina je ali je ni”, ampak proučiti, kaj se je s
jah na tem in drugih področjih, se nezaupanje v slovenskega človeka, na katerem so zgrajene, hitro pojavi, če ne drugače, ko pride čas izvedbe. Tokrat se ponovno prikažejo - preko centralizma, kontrolnih mehanizmov državne birokracije, itd. -oše vedno živi ostanki samovoljne mentalitete avtoproglašene „avantgarde delovnega ljudstva”. Po oceni dr. Bogomirja Kovača (Bančni Vestnik, julij 1977) na tem področju „država zapravlja sredstva za postavljanje sorazmerno neučinkovitega birokratskega podjetniškega omrežja, finančne vire pa prepušča oligopolnemu finančnemu trgu”. Dodal bi k temu, da dejansko zapravljamo še nekaj, ki je bolj dragoceno in nenadomestljivo: zapravljamo dragocen čas in to ravno sedaj, ko bi morali - kot narod - z vso vnemo graditi na pripravljenosti nas vseh, da se bomo lahko pogumno soočili z izzivi globalizacije in morebitne integracije v evropski politični in gospodarski prostor.
In namesto da bi se trudili, da bi čim-prej imeli konkurenčen, učinkovit ter verodostojen finančni sistem, ki bi odgovorno deloval kot odziv potrebam celotnega gospodarstva in prav posebno kot opora nujnemu podjetniškemu razvoju, še vedno dopuščamo virtualni oligopol v našem bančništvu. V zadi\jem gospodarskem pregledu Slovenije, ki ga je izvedel OECD, so ocenili, da je naš finančni sektor še vedno precej plitev, da so še vedno nezadostno razviti zahtevnejši proizvodi in storitve, saj je le 40% vseh posojil vse bančne aktive v obliki kreditov privatnikom in podjetjem;
pripadniki nekdaj številčne nemške manjšine dogajalo po II. svet. vojni, „da je manjšina praktično izginila”. Objekt proučevanja so bili tako „ostanki ostankov”.
Z izrazom „Nemci” so člani projektne skupine označili tiste ljudi, ki so bili v času med obema vojnama priznana narodna manjšina. Predmet proučevanja so bili „tis-ti ljudje, ki so nekoč živeli na današnjem ozemlju slovenske Štajerske in Koroške ter deloma Ljubljanske pokrajine in Prekmurja”. Pri Kočevarjih pa je situacija nekoliko drugačna, ker so se za svojo usodo odločili sami in je to, kar se je po letu 1945 dogajalo z njimi, posledica nečesa drugega kot v primeru Nemcev in Avstrijcev.
56.151 UPOKOJENCEV S STATUSOM BORCA
Po podatkih Ministrstva za delo, družino in socialno varstvo za junij 1997 je bilo skupaj 56.151 prejemnikov pokojnin s statusom borca, od tega 27.432 starostnih, 8.106 invalidskih, 19.372 družinskih upokojencev in 1.241 upokojenih kmetov borcev. Pokojnine upokojencev s statusom borca so redno višje, delno zaradi ugodnejše odmere, delno pa tudi zato, ker so mnogi borci delali na višjih položajih in imeli sorazmerno višje plače. Poleg tega prejemajo veteranski dodatek, katerega višinaje odvisna od dobe, prebite v NOB, in od višine lastnih dohodkov. In še vesela novica: število upokojenih borcev se ne povečuje: decembra 1994 jih je bilo 61.401, junija 1996 jih je bilo 57.230 in junija letos ■ 56.151.
prav tako, da „še vedno ostajajo tesne vezi med nekaterimi bankami in podjetji, ki so hkrati njihovi lastniki in komitenti”, kar pa „skupno z dejstvom, da sta največji bankioše vedno v državni lasti, povečuje nevarnost moralenega hazarda”.
Vprašanje konkurenčnosti našega bančnega sistema je postalo aktualno proti koncu leta 1990, ko v svojih prvih mesecih DEMOSova vlada ni mogla preprečiti ustanovitve velemonopola v slovenskem finančnem sistemu z združitvijo dveh največjih bank v Ljubljanski banki (LBdd), ki je tako postala ustanova, ki je obvladovala skoraj 90% celotnega sistema. To se je dogajalo istočasno, ko se je skušalo uvesti zakonodajo o privatizacijah (Mencingerjev zakon), ki je dejansko dopuščal bivšim (?) mogočnjakom samoupravnega sistema osvajanje „družbenega kapitala” po minimalni ceni in silno privilegiranimi pogoji, seveda s pomočjo ugodnih posojil. Očitno je bila ustanovitev tega velemonopola na finančnem področju ključni del celotnega načrta, ki pa končno ni bil izpeljan v svoji prvotni obliki. Da je DEMOSova vlada padla prvenstveno zaradi svoje opozicije temu načrtu, je vedno boi) jasno. Da je pa ta velemonopol bil del tega načrta, je tudi jasno, če se spomnimo na medijsko proglasitev za narodnega izdajalca, ki ga je bil deležen takratni svetovalec slovenske vlade dr. Boris Pleskovič, ko je izjavil, da bo razdelitev Ljubljanske banke v samostojne konkurenčne enote („break-up”) sestavni del vseobsežnega preoblikovanja slovenskega gospodarstva. Deloma vemo, kaj se je dognalo naprej: LBdd ni preživela svoje finančne šibkosti in zgrešene finančne politike samoupravnega sistema. S pomočjo posojil od Svetovne banke ter Evropske banke za razvoj, a končno na račun slovenskih davkoplačevalcev - zaenkrat in v kolikor je znano, bo to stalo 1800 milijonov
mark - je morala načeti sanacijski proces, skupaj z MKB in NGB kasneje, ki je dejansko vključil zahtevo demonopolizacije. S tem, da danes še vedno nimamo konkurenčnega finančnega sistema, pa ne moremo zaključiti, kot je nedavno dok;\j nesmiselno označil visoki funkcionar NLB, da je predlog demonopolizacije bil zgrešen. Realne vzroke pomanjkanja konkurenčnosti je iskati v bolečem zaostajanju procesa strukturalnih reform in v nerazumljivem neredu naših javnih financ, saj po že omenjeni oceni OECD, je „glavni problem”, zaradi katerega smo uvedli kartelski sporazum med vsemi bankami, ki določa najvišjo pasivno obrestno mero, »obnašanje določenih izvenproračunskih skladov”. Tak „pro-blem” bi se moral enostavno rešiti „s postavitvijo stročjega fiskalnega nadzora”, ne pa s finančno politiko, ki ni v skladu z nujno potrebo spodbujanja konkurenčnosti in inovacij v našem finančnem sistemu.
V takem finančnem sistemu, kot ga pa imamo, stojimo sedaj pred usodnimi odločitvami glede dokončne institucionalne ureditve obeh ustanov, NLB in MKB, ki predstavljata okoli 40% našega bančnega sistema. Nedavno in v sklopu z obveznostmi, ki jih ji nalaga zakon, je Banka Slovenije proglasila, da je njun sanacijski proces zaključen. Brezdvomno bi bila najslabša odločitev ohraniti sedanje stanje, to se pravi, obdržati obe ustanovi v lasti in pod upravo države. Dolgoletne izkušnje na tem področju v deželah v razvoju in tudi med bolj razvitimi jasno pričajo o bistveni šibkosti in neučinkovitosti finančnih institucij v državnih rokah. Pri nas bi to bilo toliko bolj usodno, saj očitno še vedno pogrešamo globoko zasidrane in močno učinkovite institucije pravne države. Torej je privatizacija obeh ustanov v tej perspektivi najboljša rešitev.
Nadaljevanje prihodnjič
POROČILO 0 SKLEPNI PRIREDITVI SREDNJEŠOLSKEGA TEČAJA
„iRAVNATELJA	MARKA BAJUKA ” V LETU 1997.
Ne pozabite, da je v knjižnici Zedinjene Slovenije v Slovenski hiši velika izbira zanimivih knjig, novih in starih. Za utrjevanje slovenščine je slovensko branje prepotrebno.
Pridite si jih sposodit v pisarno ZS vsak dart od 16. do 20. ure.
Prav tam je na razpolago tudi lepo število videokaset v slovenščini: za otroke in odrasle!
povedal tudi to, da je bila na zadnjen’ sestanku profesorjev enoglasno izvoljen3 za ravnateljico srednješolskega tečaja 23 leto 1998 letošnja ravnateljica prof. Ned® Vesel Dolenc, za kar so vsi prisotni izrazi priznanje s ploskanjem.
Profesorji STRMB so visokima g°s' torna iz Slovenije izročili darilo v sporni11 na obisk, kar je v imenu vseh storila fp ravnateljica
Napovedovalec je nato prosil nadškofa, da spregovori nekaj besed, kar je rad storil.
Končno se je vodja proslave vsen1 skupaj zahvalil za udeležbo in sodelovanie' Povabil jih je, da za sklep zapojejo pesen1 Slovenija v svetu ter s tem zaključi)0 današnje slavje.
Starši letošnjih absolventov so Prl' pravili v jedilnici Slovenske hiše prigrizek kamor so ob koncu prireditve povabi častne goste in profesorje. Tam so mož'1 dyaki 4. in 5. letnika tudi izvesti tradicij nalno predajo „ključa učenosti” ter poskrbeti za smeh in dobro voljo.
Dragi abiturienti:
Ko se danes poslavljate in zapuščate naš tečaj, se vam na pragu novega tisočletja odpira nov svet, svet napredka in tehnologije, svet globalizacije, pa tudi svet nasilja mamil in duhovne revščine.
Pri vsem tem pa ne pozabite, da ste
SLOVENIJA, moja dežela
V soboto, 22. novembra, je bila zaključna prireditev STRMB v Slovenski hiši. Razredniki so dijakom od 1. do 4. letnika razdelili spričevala in jim povedali, da bodo morali marca 1998 ob vpisu v naslednji letnik prinesti počitniško nalogo z naslovom „Kaj so mi povedali moji predniki o svojem prihodu v Argentino”. Sprejemni izpiti bodo 7. marca, popravni izpiti ,. vpis in pričetek sole z mašo pa 14. marca.
Sledila je sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj, ki jo je daroval in imel nagovor dr. Alojzij Kukoviča DJ, kodelegat za Slovensko dušno pastirstvo v Argentini in profesor verouka v STRMB. Ker je bila dvorana škofa Rožmana, kjer se ponavadi
Ob odprtju letošnjega šolskega leta smo si izbrali za geslo: „Ljubimo svoj dom - spoštujmo svoj jezik” in podčrtali spoštujmo.
Danes ob sklepu pa. se vsaj za trenutek zamislimo, koliko smo se trudili in prizadevali za dosego teh ciljev. O tem pričajo ocene, ki ste jih ravnokar prejeli.
So res zadovoljive? Tudi če je odgovor pozitiven, stremimo k večji popolnosti in poglobitvi! Naj ne bo nobena žrtev prevelika, če smo res prepričani v svoje poslanstvo: ohranitev slovenstva in izročil, ki so bila sveta našim očetom, dedom in pradedom. S tem bomo tudi izpolnili svojo dolžnost do matične domovine Slovenije, katero nosimo v srcu!
Peter Vencelj. Najboljša dijaka 5. letnika sta dobila tudi srebrni kovanec, dar dr. Petra Urbanca iz Kanade. Priznanja so dobili: najboljša dijaka 1. letnika Damijan Kovačič in Andrej ka Puntar; najboljši dijak 2. letnika Danijel Kocmur; najboljša dijakinja 3. letnika Sašika Kovačič; najboljša dijakinja 4. letnika Marija Helena Črnak ter najboljši dijakinji 5. letnika Andrejka Kovačič in dopisna dijakinja iz province San Luis Andrejka Zupanc.
Sledil je tradicionalni obred predaje zastav. Napovedovalec je najprej razložil simbolizem tega obreda, nato pa povabil najboljše letošr\je dijake, da sprejmejo zastave v naslednjem redu: dijak 2. letnika Danijel Kocmur, naj sprejme papeško zastavo; dijakinja 3. letnika Sašika Kovačič, naj sprejme argentinsko, dijakinja 4. letnika Marija Helena Črnak, pa slovensko zastavo.
Kot naslednja točka sporeda je bilo slovo od zadnjega letnika, letošnje RASTi, 26. po vrsti. Ravnateljica in razredničarka sta absolventom razdelili spričevala in diplome. Letošnji abiturienti so: Andrej Dobovšek, Sebastian Garcia, Adrijan Gaser, Saši Gelb, Bernard Grbec, Saši Golob, Andreja Kovačič, Adrijan Levstek, Marija Mehle, Andrej Možina, Ivan Panaino, Erika Poglajen, Karolina Potočnik, Tatjana Pugefj, Marija Fernanda Rome in dopisna dijakinja Andreja Zupanc.
V imenu abiturientov, ki so letos končali tečaj, seje zahvalila Andreja Kovačič.
Letošnji petošolci so tudi pripravili almanah z naslovom „Naše mesto”, katerega so nesli s seboj v Slovenijo na svojem abiturientskem potovanju in ga tam razdeljevali. Tokrat so ga razdelili med odlične goste in svoje profesorje, ostalim pa je bil na vojjo po prireditvi.
Zatem je v imenu staršev dijakov 5. letnika spregovoril inž. Jernej Dobovšek.
Stoje in v tišini so navzoči nato pozdravili odhod zastavonoš.
Abiturienti letošnjega zadnjega letnika se poslavljajo
potomci, slovenskega rodu, da se v vaših žilah pretaka slovenska kri, da ste seme slovenskih mučencev, ki so darovali najdražje na oltar domovine: svoja mlada življenja! Ostanite zvesti Bogu in narodu!
Kot običajno, so profesorji tudi letos izbrali najboljšega dijaka oz. dijake vsakega letnika. Razredniki posameznih letnikov so izročili priznanja in sicer knjige, ki jih je daroval sekretariat za Slovence po svetu še v času, ko mu je načeloval dr.
V naslednjem delu programa so dijaki 5. letnika v priredbi prof. Lojzeta Rezlja podali recitacijo poezij Franceta Papeža iz pesniške zbirke „Dva svetova” in sicer: Pismo, Vprašanje in Vas. Sledil je nastop dijakov 1. letnika, ki so pod vodstvom istega profesorja pripravili recitacijo Župančičeve: Žebjjarska. Nato pa so dijaki 1. in 5. letnika skupaj deklamirali celotno Prešernovo Zdravljico .
Arh. Vombergar je vsem navzočim
Pregl je utemeljitelj mikroanalize organskih spojin, ko zadostuje samo stokrat manjši vzorec kot prej - samo del grama -za analizo vitaminov, hormonov, encimov kislin in spoh snovi iz biokemije. Njegova tehnika se danes splošno uporablja in uči na univerzah. Napisal je več knjig o svoji stroki.
Za to delo je prejel več odlikovanj, leta 1923 pa tudi Nobelovo nagrado.
Po rodu Slovenec se je usmeril predvsem na nemško področje, vendar je ohranit stike z domovino in slovenskimi znanstveniki.
Nadškof dr. Rode med nagovorom, dijakom srednješolskega tečaja
nadaljuje ta prireditev, zasedena zaradi priprav za slavje sv. birme, se je sklepna prireditev nadaljevala v cerkvi. Zaradi spoštovanja do prostora (čeprav je bilo prenešeno Najsvetejše), so odpadle nekatere točke programa kot predaja ključa in razglas počitniške naloge, ki se je, kot rečeno, že pred mašo opravil po razredih.
Prva točka sporeda, ki je sledil sv. maši, je bil prihod zastav, argentinske, slovenske in papeške, katere so prinesli najboljši dijaki v letu 1996. Navzoči so zastave v znak spoštovanja sprejeli stoje, nato pa zapeli argentinsko in slovensko državno himno.
Letošnjo prireditev sta počastila s svojo prisotnostjo ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode ter direktor in glavni urednik katoliškega tednika Družina msgr. dr. Janez Gril. Arh. Jure Vombergar, sicer profesor zgodovine 2. in 3. letnika, ki je vodil in napovedoval spored prireditve, se jima je zahvalil za to pozornost in ju pozdravil v imenu profesorjev STRMB. Pozdravil je nato veleposlanika Republike Slovenije v Argentini dr. Janeza Žgajnarja in gospo; predsednika osrednjega društva Zedinjena Slovenija, v katerega okviru deluje Srednješolski tečaj, Marjana Lobodo in gospo; delegata Slovenskega dušnega pastirstva v Argentini prelata Jožeta Škerbca; ustanovitelja STRMB dr. Marka Kremžarja; prof. Nedo Vesel Dolenc, ravnateljico tečaja, ter vse sedanje in bivše profesorice in profesorje; šolskega referenta ZS Franceta Vitrilia ter vse voditeljice in učiteljice osnovnošolskih tečajev; starše dijakov, posebno člane Odbora staršev, in končno vse dijakinje in dijake. Nato je prosil ravnateljico prof. Nedo Vesel Dolenc, da spregovori ob sklepu šolskega leta 1997. Ta je med drugim dejala:
FRIDERIK PREGL
Edini slovenski Nobelov nagrajenec
Rodil se je v Ljubljani leta 1869, kjer je končal osnovno šolo in klasično gimnazij0' po preselitvi v Gradec tamkajšnjo univerz0 iz medicine, pozneje je postal univerzitetni profesor ravnotam za medicinsko kemijo in leta 1920 tudi rektor. Umrl je leta 1930.
.1-::;r		
Novice iz Slovenije		j* Slovenci v Argentini
MARIBOR - „Hvala vsem, ki ste se na predvečer praznika svetih treh kraljev tako množično udeležili njih sprejema in prispeli k obujanju dragocenega izročila, ki so ?a poznali že naši dedje. Na ta način želimo ohranjati duhovno dediščino in lepe običaje. s katerimi je povezan prihod svetih treh kraljev - kolednikov Gašperja, Mihe in Bol-tezarja,” (glej sliko) je 5. januarja na svečanosti pred stolno cerkvijo na Slomškovem trgu dejal župnik dr. Stanko Lipovšek.
LJUBLJANA - Medtem ko mineva drugo teto, odkar sta se v plazu pod Mojstrovko Ponesrečila Stane Belak Šrauf in Jasna Bratanič, je pri založbi Sidarta izšla knjiga, ^ jo je vrhunski slovenski alpinist, gorski v°dnik in reševalec pisal in načrtoval, ne Pa tudi dočakal njene objave. Knjigo Veliki dnevi so sestavili Šraufovi soplezalci in Prijatelji iz Belakovih dnevnikov in njego-v”ih popisov vzponov od Triglava do Ever-esta. Razčlenjeni so na enajst poglavij, besedila pa dopolnjuje 120 dokumentarnih fotografij alpinista s komentarji njegovih kolegov. Ob koncu knjige je kot dodatek °bjavljen seznam pomembnejših od skup-110 prek tisočih Belakovih vzponov in odprav. Besedila za knjigo je izbral Bine “Dač, uvod zanjo je napisal Marko Prezelj, slikovne priloge so uredili Ines Božič Skok, Marko Prezelj in Janez Skok, ki je sodelo-val tudi kot urednik fotografije.
LJUBLJANA - Plečnikova Slovenija je naslov vodnika po arhitekturi, ki so ga v Narodni in univerzitetni knjižnici predstavi-1 sponzor izdaje, Nova Ljubljanska banka, ^ avtorji vodnika Andrej Hrausky, Janez .želj in Damjan Prelovšek. Po lanski prvi }zdaji knjige z naslovom Plečnikova Ljubljana je to že druga knjiga o Plečniku, ki so J° Pripravili isti ustvarjalci. Napovedali so Popravo še tretje, ki pa bo predstavila ‘eenikova dela po svetu. Posebnost knjige nov koncept vsebine, ki sloni na enako-edni povezavi besedila in slikovnega gradiva.
LJUBLJANA - V Kosovelovi dvorani alkarjevega doma je uredništvo Cicibana
podelilo priznanja za najlepša otroška glasila otrok iz vrtcev in nitjih razredov osnovnih šol. Komisija je med 109 prispelimi glasili iz vse Slovenije pohvalila 20 glasil, petim pa je podelila nagrade. Po mnenju komisije so bila letos najboljša otroška glasila vrtca Mojca iz Ljubljane, osnovne šole Dušana Muniha iz Mosta na Soči, osnovne šole Lucijana Siljaka v Orehku, osnovne šole Franceta Prešerna v Kokrici in glasilo 2. b razreda osnovne šole Šempas.
LJUBLJANA - V novoletni noči se je v ljubljanski porodnišnici rodilo šest otrok -tri deklice in trije dečki. Prvi Slovenec v letu 1998, težak 3500 gramov in velik 52 centimetrov, se je rodil le minuto po polnoči. Na prvo Slovenko pa so morali v ljubljanski porodnišnici počakati do 3.35, ko je na svet privekala 2940 gramov težka in 50 centimetrov velika deklica. Kmalu po polnoči so novorojenčki zavekali tudi v porodnišnicah drugod po Sloveniji.
LJUBLJANA - Od 31. decembra do 2. januarja so se zgodile tri prometne nesreče s smrtnim izidom: 31. decembra je pri naselju Ponikve na cesti Novo mesto -Ljubljana v trčenju z drugim vozilom umrl 25-letni hrvaški državljan Zlatko Tomkič, na silvestrski večerje avto do smrti zbil 53-letnega pešca Jakoba Ropotarja; v zgodnjih jutranjih urah na novega leta dan se je pri Naklem na Gorenjskem smrtno ponesrečil 23-letni Boštjan Žerovnik z Bistrice pri Tržiču.
MARIBOR - Več kot šeststo tekačev se je 27. decembra udeležilo 9. tradicionalnega novoletnega teka po mariborskih ulicah. Rekreativci in osnovnošolci so tekli na 1200, mladinke in članice na 3600 ter člani in mladinci na 6000 metrov. V članski konkurenci sta se zmage in denarne nagrade 30 tisoč tolarjev veselila Velenjčan Be-kim B ah tiri in Madžarka Anika Kovacsik. Mlajši tekmovalci so bili zadovoljni že z McDonaldovim hamburgerjem in vročim golažem, (glej sliko).
m**
KONCERT NARODNIH V SLOVENSKI HISI
18 lili!
§1 lit
£
^ Slovenija in šport
KRANJSKA GORA - Avstrijec Christian ^er (2:12,70) je zmagovalec veleslaloma ? svetovni pokal v soboto. Edini slovenski
Ma'
f|nali;
'st Jure Košir je bil 24., za zmagoval-Cern je zaostal 3,26 sekunde.
Zmagovalec slaloma za svetovni pokal Kranjski Gori v nedeljo 4. januarja je vstryec Thomas Sykora. Dobro so se rezali tudi slovenski smučarji, Andrej j avc je bil peti (zaostanek 36 stotink), ':‘re Košir sedmi (0,42) in Matjaž Vrhovnik '3' (0,60).
MlAMl, ZDA - Na letošnjem mladins-ni teniškem tekmovanju Orange Bowl se v konkurenci tekmovalcev do 16 let osmine finala 15-letni Andrej
jj*U do
Im« ^n"° mesto pa si je priborila 16-st a ^na Pisnik in to med do dve leti arejšimi tekmovalkami.
UUNAJ, Avstrija - Helena Javornik je 'aS°yalka 21. silvestrskega teka na Du-• 5,4 kilometra dolgo progo je Javor-
nikova pretekla v času novega rekorda proge 17:37 minute.
ZURICH - Slovenska nogometna reprezentanca je na najnovejši lestvici Mednarodne nogometne zveze nazadovala še za eno mesto in se s tem še bolj približala repu lestvice najboljših stotih moštev. Trenutno je na 95. mestu, kar je za 18 mest slabša uvrstitev kot ob koncu leta 1996.
PREDAZZO, Italija - Na tekmi za nordijsko kombinacijo je Slovenija v kategoriji mladincev do 18 let dosegla dvojno zmago. Jure Kosmač, ki je bil po skokih drugi, je v teku nadoknadil 25 sekund zaostanka, ki ga je imel za vodilnim po skokih Markom Šimicem, in zasedel prvo mesto. Drugi je bil Šimic, 7. Aljoša Zelnik, 10. pa Andrej Jezeršek. Med mladinci do 20 let je zmagal Švicar Roger Kamber, 4. pa je bil David Adamič. Tako skoki kot tudi teki so potekali v močnem dežju, nastopilo je 47 tekmovalcev do 18 let in 20 do 20 let - Tudi
Konec lanskega leta je med nami gostoval Domžalski komorni zbor. Z veseljem smo ga sprejeli ter z užitkom poslušali, ko nam je še isti dan, ko je dospeli, zapel vrsto pesmi na Slovenskem dnevu v Slovenski vasi. Takoj nam je padla v oči - ali bolje v ušesa njihova visoka kvaliteta, ubrani glasovi, odlična disciplina in seveda tudi njihov izvrstni dirigent Karel Leskovec.
Med svojim bivanjem v Argentini so obiskali vrsto naših domov v Velikem Buenos Airesu pa tudi po notranjosti. Povsod so bili lepo sprejeti in rojaki so lahko uživali slovensko pesem v njihovem izbornem predvajanju.
Končno so priredili tudi slavnostni koncert za vse rojake v osrednji Slovenski hiši 23. novembra 1997. Razporedili so se ob odru pri polni dvorani škofa Rožmana. Vse je prisluhnilo njihovi pesmi, ki nas je vrnila s svojimi napevi in motiviko v slovensko deželo, odkoder so nam prinesli svoj pevski pozdrav.
Naj naštejemo pesmi, ki so jih s polno gotovostjo in navidezno lahkoto predstavili našemu občinstvu: Benjamin Ipavec je bil prisoten s Slovensko deželo in Domovini, Anton Nedved pa z znano Gregorčičevo Nazaj v planinski raj, kar je bila tudi želja našega občinstva. Seveda ni smela manjkati Foersterjeva Večeni ave, Kramolčeva priredba N’mav čriez jizaro ter narodna Oblaki so rudeči. Navdušile so vse poslušalce tudi Tomčev Venček narodnih, vesela Vra-bčeva Bratci veseli vsi, pa Radovana Gobca Preljubi fantič moj.
V drugem delu smo lahko slišali še program, harmonično izbran med veselimi, melanholičnimi, tipično narodnimi, prirejenimi ali v dialektu, in zaljubljenimi pesmi-
mladi slovenski smučarski skakalci so se dobro odrezali na tekmi mladinskega alpskega pokala. Zmagal je Avstrijec Martin Koch, med deseterico pa so bili štirje slovenski skakalci. Bine Norčič je bil tretji, Martin Živic četrti, Tadej Lenič šesti in Primož Delavec osmi.
NEW YORK, ZDA - Ekipa Phoenix Suns je v severnoameriški poklicni košarkarski ligi NBA premagala Denver Nuggets s 102:81. Slovenski reprezentant Marko Milič je igral štiri minute in dosegel 2 točki (met 1:1), imel pa j e''en skok v napadu.
KONTIOLAHTI, Finska - Na tekmi za svetovni pokal biatloncev je pri štafetah med moškimi zmagala Rusija. Za nekaj več kot 22 sekund so prehiteli Beloruse, na tretje mesto pa so se uvrstili Italijani. Slovenci Jože in Matjaž Poklukar, Janez Ožbolt ter Tomaž Globočnik so zasedli osmo mesto (+2,56). Jože Poklukar je začel odlično, saj je predal kot tretji, nato pa so ostali s predaje v predajo slabšali uvrstitev.
HAUS - Po zmagi Koširja v paralelnem slalomu sta se slovenska snowboarderja, ki sta se udeležila tekem v Hausu, izkazala tudi dan kasneje na veleslalomu Mednarodne smučarske zveze (FIS). Tokrat je bil boljši Tomaž Knafelj, ki je osvojil peto mesto in se s tem približal nastopu na olimpijskih igrah v Naganu, samo mesto za njim pa se je uvrstil Dejan Košir. Koširj je po pivi vožnji bil na tretjem mestu. Žal pa je v drugo v močni megli naredil napako, tako da je nazadoval za tri mesta. Oba Slovenca sta dobila prepotrebne točke FIS, ki zagotavljajo boljši start, s katerim bosta lažje potrdila olimpijski normi.
MARIA ALM, Avstrija - Slovenska smučarka Nives Sitar je zmagala na dveh FIS slalomih. Sitarjeva je bila najboljša na dveh tekmah, pri drugi pa je njen uspeh dopolnila še Katja Koren z drugim mestom.
mi, pa tudi izbranimi specifično za našo izseljensko tematiko kot Funtek-Pirnat Na tujih tleh. Nnavdušile so Lebičev Visoki rej in Trauniče so žie zalene, Boštjančičeva Kaj pa je tebi ljubica, Kramolčeva Oj ta mlinar, Tomčeva Čej so tiste sezice, Vremšakova En starček, Vrabčeva Polka je ukazana ter Švikaršičeva So že rožce v hartenu žawowale.
Odobravanju ni bilo konca, tako da so morali pevci dodati še neka,j drugih pesmi, ki so vžgale poslušalce.
Tudi pri tem koncertu smo lahko občudovali njihove lepe glasove in odlično povezanost zbora z dirtrigentom. Seveda pa je treba omeniti še Tomaža Plahutnika, ki je spremljal s svojimi citrami vrsto pesmi in jim vlil posebno barvo.
Naj omenim, da je pri koncertu sodeloval še Mladinski pevski zbor iz San Justa pod vodstvom dirigentke Andrejke Selan Vombergar, ki je na začetku zapel tri pesmi, na koncu pa sta oba zbora zapela skupno nekaj pesmi v splošno zadovoljstvo občinstva.
Zbor je pozdravil predsednik Zedinjene Slovenije Marjan Loboda, se mu zahvalil za obisk in za ves trud. Tudi člani zbora so se zahvalili našim rojakom, ki so jih tako gostoljubno sprejeli. Končno so si še izmenjali darila v spomin na lepe trenutke.
Posebno zahvalo pa zasluži ves zbor pod predsedništvom Polone Gorše ter pod vodstvom dirigenta Karla Leskovca za 1 umetniški užitek pri poslušanju narodnih pesmi, ki so nam jih prinesli in nudili v tako perfektni obliki v nekaj tednih bivapja med nami, posebno pa še za ta osrednji koncert v Slovenski hiši.
Hvala lepa!	TD
PROTEST V RIMU
Po napovedi družbeno-političnega društva Edinost iz Trsta se je pred predsedniško palačo v Rimu začel protest zoper petdesetletno kršenje 6. člena italijanske ustave, ki določa, da država ščiti manjšine. Položaj je resen na območju Furlanije-Julijske krajine, še resnejši pa je za člane slovenske manjšine, čeprav je predsednik italijanske republike lani v Palermu poudaril, daje naloga vlade zagotavljati uresničevanje ustave v „vsakem kotičku države”.
Osebne novice
Rojstvi: V družini Franca Jarca in ge. Marije roj. Oberžan seje 8. decembra rodila hčerka, ki bo pri krstu prejela ime Cecilija Marija.
V Syracuse, New York, pa je bila 3. decembra rojena Tamara Jakoš, hčerka dr. Petra in Klavdije roj. Malovrh.
Krsti: V Tucumanu je bil 20. decembra krščen Patricij Gabrijel Porcelo Žakel j, sin Sergia in inž. Ane roj. Žakelj. Botra sta bila Luis Porcelo in Ivanka Žakelj. V San Justu Veronika Nahir Montenegro, hčerka Rudolfa in Magdalene roj. Osojnik, in Sofia Santolaria, hčerka Ricarda in Marije roj. Kavčič.
Vsem srečnim staršem naše čestitke.
Umrli so: v San Martinu Milan Vičič
(73), v Berazategui Jože Klun (68), v Santos Lugares Karolina Leskovec (92), in v Pontevedra Franc Demšar (83). Naj počivajo v miru!
Nova diplomantka: Na podjetniški univerzi UADE (Universidad Argentina de la Empresa) je dokončala študije in prejela naslov „licenciada en Relaciones publicas" Adrijana Možina. Iskreno čestitamo!
Mati Oglasi | 50-letnica Društva Zedinjena Slovenija
EM
l AT A
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo - Tel.: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
'el. 441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12“ - Tel.: 784-2290 ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. radstr. „E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmarje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termiti izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 627-4242 - E-mail: vivodtine@overnet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejfa - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 me (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12,-
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
6. januarja	1998
1 dolar	171,18	SIT tolarjev
1 marka	94,39	SIT tolarjev
100 lir	9,61	SIT tolarjev
Obvestila
Zedirvjena Slovenija obvešča vse starše, da se bo otroška kolonija vrnila iz Cordobe v nedeljo, 1. januarja okoli 8. ure zjutraj v Slovensko hišo.
LUČ MIRU
Skavti in taborniki so prinesli Luč miru iz Svete dežele v Evropo tudi preko Slovenije. 21. decembra so jo pred ljubljanskim magistratom ob navzočnosti nadškofa dr. Franca Rodeta slovesno razdelili skavtom iz drugih krajev Slovenije. Plamen luči miru, ob katerem lahko vsak prižge svojo svečko, so skavti delili na več javnih mestih in po cerkvah po Slovenci. Svečke, prižgane s tem plamenom, so na božični večer razsvetljevale okna domov in na ta način simbolično opozarjale na božično sporočilo miru. Tudi predsednik državnega zbora Janez Podobnik je v prostorih državnega zbora sprejel predstavnike slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter tabornikov, ki so prinesli Luč miru iz Betlehema.
Sveta maša za vse pokojne predsednike, odbornike in člane Društva
Na ustanovitveni dan, v nedeljo 25. januarja, ob 9,30 v Slovenski hiši Po maši slavnostna spominska seja sedanjega odbora.
Vsi rojaki prisrčno vabljeni!
PRIDRUŽITE SE USPESNIM!
Leto 1998 je leto sijajnih priložnosti. Preživimo poletje z
MASTER CARD - CARTA SLOGA
za vse nezgode, obolenja, izgubljeno prtljago i.t.d. pa
MASTER-ASSIST
Vse informacije osebno ali po telefonu za vas 656-6565
SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOČ!
ŠPORTNIKI LETA 1997 V SLOVENIJI
Izbor Društva športnih novinarjev Slovenije 24. decembra
I. Najboljša ekipa v individualnih športnih panogah:
Moštvo kanuistov 3 x C-l (Simon Hočevar, Gregor Terdič in Sebastjan Linke) so dobitniki slalomske bronaste kolajne na SP ’97 v Braziliji.
II. Najboljša ekipa v kolektivnih športnih igrah:
Košarkarski klub Union Olimpija. Že leta 1994 je moštvo v Lausanni osvojilo evropski pokal. Letos pa je doseglo tretje mesto evropske lige državnih prvakov, kar je eden izmed največjih slovenskih uspehov v kolektivnih športnih igrah nasploh.
III. Športnice:
1.	Brigita Bukovec, tek na 100m z ovirami
Po zgodovinskem uspehu - drugim mestom na olimpijskih igrah v Atlanti ’96 je Brigita Bukovec dokončno postala slovenska športna junakinja tega stoletja, za tem pa je v Lausanni pritekla na drugo mesto, v St. Denisu pri Parizu in Linzu je dobila tretje, junija na sredozemskih igrah pa je v Bariju brez težav osvojila srebrno kolajno.
Na največji prireditvi sezone - svetovnem prvenstvu ’97 v Atenah resda ni osvojila kolajne, s četrtim mestom pa je dosegla najboljšo slovensko uvrstitev na šestih svetovnih prvenstvih kraljice športa.
2.	Metka Sparavec, plavanje na kratke proge
Slovenska rekorderka na vseh najkrajših progah hrbtnega, delfinovega in prostega sloga, Na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih v Rostocku je bila Metka lani decembra četrta na 50 metrov hrbtno, šesta na 50 m prosto, sedma na 50 metrov delfin in 15. na 100 m prosto. Velik delež je
Doma je iz Domžal. V zimi 1995/96 je požel kar dve zmagi svetovnega pokala. Na tekmah svetovnega pokala je dosegel 7 posamičnih zmag, 3 druga in 4 tretja mesta!
V smučarskih poletih - s 3. mestom in zmago na avstrijskem Kulmu z državnim
prispevala tudi k četrtemu mestu slovenske ženske mešane štafete. Na sredozemskih igrah v Bariju je nato osvojila srebrno kolajno na 50 metrov prosto in bronasto na lOOm. Na poletnem evropskem prvenstvu v Sevilli je osvojila zavidljivo šesto mesto na 50m prosto v elitni evropski konkurenci. Osvojila je še 15. mesto na 100 m prosto, prav tako pa tudi dve deveti mesti s slovensko štafeto.
3. Andreja Grašič 1997, biatlon
Inštruktorka slovenske vojske iz Križ in je v Sloveniji v biatlonu prvakinja tolikokrat, da njenih naslovov ne bi mogli prešteti na prste obeh rok.
Leta 1994 je bila 18. v šprintu na olimpijskih igrah, leto pozneje pa se je prav tako v šprintu za svetovni pokal v Lahtiju na Finskem že povzpela na 2. mesto.
Naslednja sezona 1995/96 je bila njena najuspešnejša doslej, saj je v Antholzu po
2. mestu na 15 km še v slovaškem biatlonskem centru Osrblie na enaki razdalji dosegla prvo slovensko biatlonsko zmago v svetovnem pokalu. Dosežek je potrdila še s
3. mestom v šprintu in z naslovom evropske prvakinje na 15 km, odlični rezultati pa so ji navrgli tudi končno zmago in zlato kolajno v tej disciplini svetovnega pokala ter četrto v skupni oceni.
Postala je tudi vojaška svetovna prvakinja. Pozneje je slavila drugo zmago svetovnega pokala v njeni najmočnejši disciplini - na 15 km, na finalu svetovnega pokala v Novosibirsku je zasedla 2. mesto v šprintu, v skupni oceni je prišla med najboljšo petnajsterico tekmovalk svetovnega pokala
IV. Športniki:
1. Primož Peterka, smučarski skaka-
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 e-mail: esloveniau@irapsatl .com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUE0 PAGADO Concesion N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N" 3824
Registra Nac. de la Propiedad Intelectual N” 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po poš° pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 10® USA dol.; Evropa 110 USA dol.; AvstraU)8’ Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za poši\janjc z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Libre*^}
Stavljenje, oblikovalce in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.I-
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires ■ Argentina - Tel.: 307-1044 - Fax: 307-1953 E-mail: mlko@ciudad.com.ar
rekordom 203 metre ter dramatični veltf finale svetovnega pokala na velikanki ' Planici s 4. in 2. mestom mu je navrgl° poleg velikega globusa še kristalno piraB^ | do FIS za zmago v svetovnem pokalu v Wl posebni disciplini smučarskih skokov.
Pozimi je v Kuopiu na Finskem dosegi odlično tretje mesto. To je bilo znameHle za bleščeč zaključek sezone svetovnega pokala 1997, ki jo je kronal pred več kot $ tisoč gledalci na letalnici v Planici kot najboljši smučarski letalec prejšnje zime.
2.	Iztok Čop, čoln enojec Veslač, doma iz Studenčic pri Lescah, Je leta 1991 na Dunaju v dvojcu z Deniso®1 Žvegljem kronal premierni nastop na abso-lutnem svetovnem prvenstvu s srebrno k°" lajno, z istim v Barceloni '92 je privest tudi prvo olimpijsko kolajno za samostojn0 Slovenyo, za tem pa se je sam okitil še 1 naslovom svetovnega prvaka med enojci-Uvodna zmaga v svetovnem pokalu 113 olimpijski progi na Bavarskem mu je vlil* novih moči. V velikem finalu se je na sam0 1000 metrov dolgi progi okitil z naslovon' sredozemskega prvaka Po drugi zapored1" zmagi na finalu v Luzernu je še v Pax*zli dosegel prvo mesto.
3.	Roman Perko, nordijska kombinacij
Pozimi 1996 se je moštvo Slovenije v
postavi Igor Cuznar, Rolando Kaligaro 111 j
Roman Perko na mladinskem SP v Asiaž11
(Italija) veselilo bronaste ekipne kol^i1^ Letos je Perko postal mladinski sveto'1'1 prvak v nordijski smučarski disciplini-
Tuda na olimpijski skakalnici v Calg9
ryju, kjer je Matjaž Debelak leta 1988 os''0" jil prvo slovensko - bronasto - olimpijk0
kolajno v nordijskem smučai\ju, nato pa
kolegi na moštveni tekmi še ekipno srebr°’ je tudi Perko uspešno začel pohod. San10 dan za tem, ko so se naši mladinski repre zentanti veselili prvega ekipnega našlo''9 mladinskih svetovnih prvakov v smuča*5 kih skokih, si je zagotovil 10. mesto, Kanadi pa je imel še bolj blesteče nadall^ vanje: - na nordijskem SP ’97 v Trondheim" se je s sijajnim 5. mestom prebil prav v vf svetovne elite.