os 9 I / naro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani 18. marca 1885. Ob seg: Telika škoda kmetijstvu, za katero se pa nihče ne zmeni. (Konec.) Srebrnica ali prsteničar Vprašanja in odgo je sadno drevje na stalnem mestu pravilno oskrbovati? (Dalje.) Govor državnega poslanca dr. Poklukarja v 412. seji dne 12. marca 1. 1885. pri naslovu ljudske poglavje 9.) državnega proračuna Kako Naznanilo nam Zamet v stepah. (Dalje.) (naslov 19. dop Novičar Cio^podar^ke stvari. noviti. Kakor hitro je zračna srkalniea, s pomočjo kavčukne cevi pod manometrom v pravi zvezi se prične srkalniea goniti, to je, z njeno pomočjo zrak iz Velika Škoda kmetijstvu, za katero se pa Dje.v zakurjeno pečico srkati. To se godi pri zaprti pipi na koncu soda. Kedar manometer zadostno zračenje kaže, privije se na pipo velika, to je, debela z nihče ne zmeni. (Dalje in konec.) —1 • Železnega malega ali sočnega soda železno žico podkreplj cev katere drugi konec se miViV^ui tvil OUVUVgUi ouua } CtZi, vanje stranišč, posebni obstojni deli so (glej pod. skozi luknjo straniščne jame v fekalije vtakne. Na to za izprazno- se pipa odpre, in fekalije se vsled silnega pritiska zu- list sledeči: Na vrhu je uri podobna priprava, ma- nometer imenovana, katera služi v to, da se po njej poln, pelje se k drugemu, tretjemu itd izve, ali in koliko je zrak v sodu uže stanjčan * J" . t^vv to je, tUi OJ O pvillUUJU JJ UJ^l O ČUlCg d JJ11C U UlČt biUliC ^ za koliko redkejši memo zunanjega zraka. Koj pod sistema, magari o poldne, stranišča najobljudenejših manometrom je umeščena cev, na katero se kavčukna ulic fekalij oproste, ne da bi one komu kaj nos žalile. Ravno tako hitro kakor napolnjen, je sod pneu- naniega zraka na-nje, v sod vzdignejo in ga napol Ako ni sod od enega samega stranišča zadost poln mj dokler • ^ ^ Al. UA u^v;muj \jVJVSLL1 U. IIUM VAVIVI^I III JJUIII* Tako se torej s pomočjo popisanega pneumatičnega cev zračne srkalnice privije, in tako to s sodom v de- m lavno zvezo prav na vrhu malo, z močno okroglo stekleno šipico pre- to zopet s pomočjo zračnega pritiska na fekalije v sodu spravi. Na zadnjem dnu soda se vidi matičnega sistema tudi izpraznjen, da še hitrejše videno oknice. To služi v to, da se skozi taisto vidi No poslednje vprašanje je, kako naj bi se pa Pri T vi.iv Oivu UL uc iioiv v lVAlj , JJVOIC/UIIJO Y JJI Ch&ClLLJV JC ; iVčilVU JLlaJ U1 I kedaj je sod dovolj poln, kajti sicer bi bilo tudi mo- tako zadobljene fekalije v kmetijstvu porabile? goče sod prenapolniti, to na pokvaro manometra in ne Gorici imajo kmetje uže od nekdaj navado, fekalije v manj zračne srkalnice. Niže pod tem oknicem so vra- to porabiti, da ž njimi žitu, posebno pšenici zalivajo ta namen tica soda, katera so s pomočjo večih vijakov herme- torej kakor se pravi, poglavno gnojijo tično zaprta. Na vraticah samih pritrjena je velika sejejo i pipa izpraznenje polnega soda služi. Vratica služijo sodu žito na ozke grebene (bifange) in človek --- --------- ------ x.....j j » ^ -j j v 1mv ^i^^ul; ali v.1vvcjv, jji c katera za napolnenje praznega, kakor tudi za viden v vsaki roki z eno posodo fekalij, gre med gre beni m poliva žito na levi in desni strani. To bi se le za mogoče potrebne poprave, in kakokratno popolno dalo gotovo tudi v ljubljanski okolici vdomačiti izčiščenje soda. Iste posebne obstojne dele vidimo na pričetku bi se morale fekalije kmetovalcem v ta na velikem sodu (pod. št. lista ? da so nekoliko men zastonj oddajati, s časom bi se pa kmetovalci » ti t 17 o v»/"» /1 ir»l "n^atm1! o rn a t rw -rrvin 4- r» ayv» a1-»h 4-a 1r rv ivii a-ii'4-tta rc /\ ^ 4- drugače umeščeni. Manometer namreč ni v sredini soda umestjen, ampak na njegovem zadnjem konci, in pipa ni v vratcih samih, ampak pod njimi. Na sodu leže cevi, le provizorično med vožnjo, in pa kedar soda ne rabimo. umetnega gnojila, francoski „poudrete" imenovanega. Zračno srkalnico (pod. št. 1. list 8) natančneje po- Poudret ni nič druzega, kakor iz človeškega blata in pisovati, zdi se nam pač čisto nepotrebno , opozoriti primešanega druzega materijala, kakor ilovice, žaganja prepričani o izvrstnem vspehu take gnojitve še proti plači po njih oglašati pričeli. Sicer bi bila v Ljubljani še ena poraba fekalij na mestu, namreč poraba za napravo na mestu, jako hočemo častite bralce le na majhno železno pečico, ka- šotnega drobiža itd. izdelana surova, le na zraku po tera jej je dodana, in katera v to služi, da se v smrdljivi organični plini fekalij (blata) sozigajo njej da sušena opeka. Taka opeka se prodaja ter od kupcev pred rabo v prah stolče, katerega potem s žitom v torej med izsrkavanjem zraka iz soda čisto nič ne red spravijo. Tako opeko kupujejo se ve da le veliki smrdi. umni posestniki — kakoršnih pri nas žalibog! skoro čisto Kako da se veliki in majhni sod s srkalnico v nič ni, kakoršnih pa na češkem, Ogerskem itd pravi kontakt, to je v pravo delalno zvezo spravi, manjka — katei kažeti do dobrega podobi št in lista imajo ne nalašč tako osnovane stalne se vsa v pravem kontaktu stoječa priprava rabi bilo tudi uže memogrede rečeno, in hočemo to Kako da stroje, da žito in poudret ob enem sejejo. Za napravo ? Je po poudreta ima pa ravno ljubljanska okolica izvrsten materijal, to v podobi drobiža, prahu šote. Ljubljatf i i jv .v jf. r < . 7 : tri * * 1 r C «t f - ^ r s ♦ - H V !» > 82 ski^oudret bi se od družili po svoji lahkoti bistveno ™vno v kupčiji z umetnimi gnojili razločeval kar velikega pomena Je bi se za to le težko oglasil Vpra nastane se ve da kacij do naj se pa fabri tudi kajti mesto samo pa tega poudreta iz fekalij ljubljanskih stranišč nega drobiža ljubljanskega močvirj in šot loti? Na to je stenj J*0 ne ne bode hotelo v svoje področje vzeti In tako ostalo bode vprašanje kmetijske j fekalij izko se ve da težko odgovarjati, kajti privatni podvzetnik katei dolgo časa nerešeno nase metropole prej ko ne, še dolgo se pa nihče ne zmeni na veliko škodo kmetijstvu za c. Izmed mnogih nadlog, katei Srebrnica ali prsteni čar. tarej kmetovalca niso najmanjša nadloga mrčesi. Vse sile je treba na- najraje na kakem sadnem peti kmetovalcu, da se obvaruje velike škode jajce jajcu drevesu in sicer poklada zamorejo^ ti sitneži napraviti. To zamore pa 011 ivljenje teh katero Gosenica pod krogu okolo veje, kakor kaže podoba je čez 3 cm dolga storiti, ako dobi mrčesov pozna tanko dlako ter iina po hrbtu višnjeve Eden izmed teh mrčesev, za kojega pokon čevanje ravno zdajšnji pomladanski čas najprimernejši mene proge 1 hrbtu ima pa belo črto. Glava ima mehko in rudeče in ru- gosenice > je višnjeva in ima dve črni piki. Gosenica pripada k naj škodljivejšim mrčesom j ker včasi listje kar celih dreves C Pod. 1 a Pod. 2 kojega je srebrnica ali prsteničar (Bombix neustria) popis in podoba tii sledi. Metulj tega mrčesa (podob 1) je manj ali več temno-rujave barve, njih krilcih ima počez dve bolj svitlo-barvani b Pod. 3. požre. Pokončuj se ta mrčes najizdatneje s tem da Na zgor umen 1 ■ ^^^ m M ■ m ■ m ■ ■ ^m m ■ H H H ■ H H H ■ H H ^^r - se spomladi ko se drugih gosenic gnjezda obirajo in uničujejo, tudi tega mrčesa zalega na sadnih mladikah kasti potezi, med katei liko bolj temno-b leta je prost P* samici neko-redkokrat Metulj po dne v t zvečer pa sili v luč. Samica znese svoja jajca preišče, odreže m sožge. Dajo se tudi mlade gosenice dokler se^ v svojem prvotnem gnjezdu skupaj nahajajo, s tem uničiti, da se s slamnatimi, trdo povitimi, gladko pnrezanimi šopi ali pa cunjami pomečkajo. Kako nam je sadno drevje na stalnem ravamo sadnemu drevj mestu pravilno oskrbovati? ševati z gnojenjem lesno rast pospe 1 moramo si zato prirediti in napraviti gnoja v Spisal M. Ran t. Neorganski obstoj (Dalje.) deli. k,a^er(rm 86 7 radostni kolikosti nahajajo spojene organ redilne snovi, ske ali pa tudi kakor to ravno dotične okolišči organske in neorganske zahtevajo kateri se v sadežih sad- pri tem v poštev jemljemo one redilne tvarine to je f nega drevja nahajajo , so tako maleni in nepomenlj da se nam vred naštevati J 7 ~ — — w v«. -» " UV^ Viu VUII I T i, ne zdi, jih domačim sadjerejcem tukaj da ter© se v zemlji za drevesno lesno rast še v zadostni ali pa v primanjkujoči kolikosti nahajale, kakor tudi to. ako Vse drugače razmerje zavzemajo pa neor- polno^ pošle bile uže ene ali drug kot drevesni živež po ganske snovi v lesu gatejši na teh (neorganskih delih) je d in lubadu sadnega drevja; najbo lubad v Ce pa sadnemu drevj samej lubadi ravamo, da mu v ta namen gnojiti name morejo se tudi do ene desetinke često- nejših sadeže gnojenjem rodovitnost in razvoj popol krat spojene nahajati. Neorganske snovi, kakoršne so zorni biti pospešimo, moramo a to paziti in po v lesu in lubadi sadnega drevja nahajajo, pa nič dru- j da mu gnojimo z gnojem, v katerem poleg gega niso, nego prirodne spojine zadostne kolikosti vode tudi zadostna kolikost organ L ___ 1 • 1 • 1 • 1 « . - O združene s kislecom rudnin in drugih prvin sluh redilnih snovi nahaja; ako bila Med temi neorganskimi snovi igrajo čajih dotična poglavitno ulogo: apno, kali, magnezija (lojevica), fosfo rova kislina in solik (natron); kremenčeva kislina in pa pa ob takih slu-emlj a okolo sadnega drevja tudi glede moramo železni okisanec (žel sadnega drevj rija 1 železni oksid) se v lesu v prav mali kolikosti nahajata neorganskih redilnih snovi uže popolno opešana._______ je takemu gnoju pred porabo v zadostni kolikosti dodati neorganske redilne snovi in primešati to Povedano nam zadosta jasno svedoči, da sadno svojo čvrsto in krepko rast potrebuje in brez- zadostno množino organskih in neor- tudi z zato, ker ajvečo množino gnoja, v katerem se ne na drevj< pogojno zalite ganskih redil Samo hajale, ne morejo nadomestiti _ ječim iz vode in organskih redilnih snovi! bilo bi v z gnojem obsto snovi ali živnih tvari acih slučajih sadno drevo Kedar ene ali druge ali pa tudi obedvoje teh v zemlji, v kateri sadno drevje na stalnem mestu raste. preskrblj ter bi nam nepopolno s živežem pošteno vspevati ne moglo poid navedenih mora 1110 s primernim gnojem (obstoječi ) zopet nadomestiti, ako hočemo iz da Krepkih in popolno razvitih, ter obilnih sadežev mo remo pa vitega drevesnega lesa pričakovati tudi le od čvrstega, zdravega in popolno raz nam bode taisto vspevalo in krepko rastlo. Ako name Uže iz poveda sadjarju še ne zadostuj iah T posname ? domačemu to vedeti, katerih redilnih 83 snovi sadno drevo v svojo hrano (preživitek) potrebuje in zahteva, nego potreba mu je temveč tudi lastnosti dotičnih zemelj, v kojih ima svoje sadno drevje stalno nasajeno, dobro poznati, da mu bode mogoče potem vse pomanjkljivo (primanjkujoče) s primernim gnojenjem Vprašanja in odgovori. Vprašanje 11 našem kraji, v selški dolini, je na vadno vsako leto jari ječmen snetljav, in sicer tako zelo *-----o - M j--j---/ - i------ ^ ^ ^ ^ v j uj uu ACiVj ua IVCU< domestovati. Preobširno bilo bi domačim sadjarjem na ne naredi nič da kedar se prične klasje delati, postane n m tem mestu lastnosti in obstojne dele raznih zemelj na tančneje opisovati, kakor tudi to, jim tukaj posamezna gnojila (gnojove) sadnemu drevju namenjena, špecijelno opisovati. Našemu namenu bode uže samo to zadostovalo kakor tudi z onimi zrnja jino ali pa še več (M. Š v S.) Tacega klasja je včasih eno tret Kako bi se dalo to odpraviti? da se v sledečem z gnojili, v katerih organski Odgovor. Snetljavost provzroči glivica, koia ie uže na semenu. Žito pred to boleznij . v katerih neorganski obstojni deli (snovi) prevagujejo, potrebno seznanimo, da nam bode potem možno razsodno sklepati, ali nam je z enimi ali pa z drugimi samimi ali pa z drugimi samimi na sebi, ali pa tudi z mešanico obedvojnih skupaj sadnemu drevju gnojiti. Da bode pa stvar vsakemu bolj jasna, bolj čista in bolj razumna, hočem tukaj le onih gnojilnih varovati „ zamorete tako-le ob Vzemite za vsaki hektoliter semena 20 de kagramov višnjevega vitrijola (bakrovega vitrijola) snovi in tvarin omenjati, katere rabimo za koristno in vspešno gnojitev sadnemu drevju. kojega dobro stolčite in v vroči vodi raztopite. Prelite ta raztopljeni vitrijol v škaf ter pridejte tolikrat po 40 litrov navadne vode, kolikokrat po 20 dekagramov to vodo dajte seme ter ga pu- dobro Tako vitrijola ste vzeli stite v nji 12 do 16 ur; nekolikrat pomešati proč zagnati ozirom na obstojne dele sadnega drevj bode pred vsem poglavitno skrb imeti in obračati na ±± miš, ampak je dosto veča od domače Njeno pravo ime je „veliki voluhar" ali (Schermaus, Mus terrestris). Ker krtica ne ristno skupaj pomešana prirejati in v prospeh sadnega živi v toliki množici kot navadna miš, zato se s prid n0stj0 ge precej. hitr() na yrtu p0k0nčaj0 p0k0nčavaj0 ™ Pa s ^strupom ali pa da se s železnim skopcem Kodar drevja vspešno rabiti Obstojni deli gnoja, katerega od živalstva dobi varno in katerega nam po daj drugi poti živalstvo polove. Pri lovu s skopcem se tako-le ravna prištevati morejo se po vsi pravici k najizdatnej- se najde prostor, pod katerim se sluti rov krtice od 1 fi n 1 f rv X r\ /\ 1 ^ «^ 1 « _%_ ______ v • v m / W • ^ A ^ ^ X ^ __—________1 » m - ~ J šemu in najtečnejšem stlinskemu živežu Ta (ži valski) gnoj odlikuje se sosebno po obilni vsebini dušca pre se ta rov za pol metra v dolgosti ter se na obeh straneh očistijo luknje od prsti. Cez nekaj časa se pride kate gnjilca od vseh drugih gnojil. Najvažnejša gnojila, nazaj, in ako je ena od teh lukenj zopet zamašena ie 3 r o no m ^lmlof tta U C1 U Z _ Ji v i r • t 4- ^ ^ — ^ _________• i _ • i , • . • ____J J nam živalstvo daj bila padki in živalska kri iz mesnic sledeča: Mesni od- to gotovo znamenje, da je krtica notri tem slučaji dlak govi odpadki živalskih kož po strojarijab ro perje, odrezki in opilki konjskih in drugih živalskih kopit, par ki j i in kosti, volnene cunje, odpadki in ostanki v limarnah in miljarnah (žajfarijah). kakor tudi živinski odpadki (ekskrementi) iz čev (blato in scalnica) ter meso poginelih živali, dene se v luknjo primeren železen skopec, v katerega se krtica gotovo vjame, če hoče iz luknje iti Naznanilo. človeške fekalij jilo te tvai adnemu drevju vporabljevati moramo pa, ako je hočemo kot gno Odbor kranjskega ribiškega društva objavlja da poprej prav pri praviti in zmanjšati, to je: kosti, kopita, rogove, parklj. v moko podelati, kar se najzdatneje s pomočjo žveplene kisline doseže vred v ali je pa z mavcem (gipsom) zemljo hoče razdeliti 50.000 mladih, letošnjih postrvic ribičem7 ki imajo ribolov v vodah za postrvi pripravnih. naj se oglasi pri Ljubljani na sv ešanico (kompost) podelati, ter je tako v vodi (po vlagi) razvezane ali kakor kot dobro z vspehom rečemo »razpadle u še le Kdor želi dobiti teh postrvic predsedniku društva dr. Kaplerji Jakoba trgu „pri Virantu") pismeno do 20! marca ali ustmeno do 18. ali 20. marca. tečno in pripravno gnojilo sadnemu drevju a koristno rabiti. Med vsemi živalskimi odpadki se glede gnojilne a osobito pa Vsak kdor se bo ogl množino postrvic, katero dobrote odlikujejo oni domače kuretnine še oni morskih tičev 5 --------- uu.vtmu^, ti UOUUJLV ycl kateri se v novejšem času pod *sil, naj določno naznani želi sprejeti, isto naj naznani potok ali vodo in daljico, v kateri je opravičen za ribolov in kamor misli spustiti ribice; tudi mora izkazati opravičenje do ribolova z ribiško karto, ker se imenom -Guano" iz Afrike in Amerike tudi v Evropo n dovažajo Ti odpadki pa imajo posebno veliko gnjilca (dušca) v sebi, katerega pod imenom „amonijak" (sm dečic) obsegajo, zaradi česar jim kot gnojilo, tudi prvo mesto pripada. Živinska kri in scalnica sta glede gnojilne dobrote bo oziralo le na taka zahtevanja, katera imenovanim pogojem zadostujejo. Posode za prenašanje ne preskrbi društvo ; tudi ne prevzame nikakoršnih stroškov za prešanje. Ljublj marca 1885 s ptičjekom (guano) enake vrednosti Za odbor: vrednost še dandan popolno prezira in v nemar pušča žal, da se ta med domačimi sadjarji tako rekoč (Dal. prih.) Dr. Kapler, predsednik. * ■ Govor državnega poslanca dr. Poklukarja t 412. seji dne 12. marca 1. 1885. pri naslovu , ljudske šole (naslov 19., poglavje 9.) državnega na gimnazijah večje važnosti, ako se hoče v širokih krogih prebivalstva gojiti. Priznati tudi hočem, da so se v rsti srednjih šol proračuna minister izrazil, posk pehom , kakor se je gospod naučni s tem vpeljale da se Visoki zbor! Uže te okoliščine sem se se v zadnjem trenutku dal vpisati, da pri razpr? šolskih zadevah tudi izrečem par besedi, razvidite o da nimam namena govoriti dol pravlj temveč, da se omejim na nekatere kratke opazke govor večidel učnih predmetov na slovenskih paralelkah na ljubljanski gimnaziji in tudi na druzih gimnazijah v deželi predavajo v slovenščini. Le eno moram pri tetn obžalovati: Leta 1882. je ako se ne motim t nnaisterska iba to pre Se ve da pri vpisovanji bilo mi se hočem ali ,,proti prevdarjati jeli vpisati, ker vsa razprava o naučnem proračunu je pokazala, da je des prav skoraj izjeme proti govoi prav za da je prišla o lm levica v zelo prijeten položaj, govore naučnega ministra, V1S\.?im izrekoma one včerajšnjega dneva, z \ elikim odob njem premljati membo zaukazala in je tam izrekoma zelo pravo načelo izrekla, da se mora namreč na onih gimnazijah, katero slovenski učenci obiskujejo, materinščina v spodnji naziji tako gojiti, da se je učenci popolnem naučij aaziji pa naziji podučevalo gojiti. na i potem ko se je uže nekaj podnji gim predmetov v nemščini izdatno Odločil ve da bila je okoliščin To načelo priznalo je naučno opraviteljstvo da bil to Pri tem moram pa dvakrat obžalovati s e variš tako prijazen odstopiti mi svoj prostor. Zato sem gospod se dal TV-: * - " 1 ----- vpisati „za Pri tem, kar bom govoril bom očitanja, hočem tudi onega omeniti, kar je sedanje^naučno g e t n e m d strogo stvaren. Nočem prinašati neutemelj čel t č n e m i cu p ri p et s t t i v javnem bu d t P n a bog tudi v druzih slučajih m či, kakor smo to žalili uže nekolikokrat do opraviteljstvo primernega vpeljalo katerim govorom Iz časnikov je morebiti podov z levice odgovarjati potem hočem ne- živeti, ker je trdil, da dosedanji vspehi vpelj vrejenega podučevanja v spodnjih gimnazijah znano, da se novejši čas skem niso taki bi se govori in piše o zahtevah, katere so izrekli slovenski povolj ta poskušnja mog ive tako i Kranj-smatrati Ako se s tako odločnostjo izreče načelo poslanci v šolskih zadevah. Res je, da so to bile za- katero je gotovo le pravično, s postavami v soglasj 9 hteve zadevajoče ljati kaj so obse Obsegale so v prvi vrsti ljudske nočem ponav- namenom podučevanja ugodno, tedaj mislim da bilo hočem danes več govoriti, vrste šol izrekoma srednje i lahko šole, o katerih najmanj prezgodaj , ako se po preteku dveh let take leval so pa tudi drug poskušnja hoče govoriti, da je spodletela da se to otovljam više šole; pa le na kratko zapazuje na vseučiliščih, ko je vendar znano, da so se so vse zahteve, katere so Slo- poskušnje pričele v prvem razredu prve gimnazije in se reč izrekli, strogo en namen pred očmi t ud 1 o v e n s k d naučne vspehe, katere sme zahtevati od vsakeg tedaj njeni vspehi letos morejo videti k večem v tretjem gotovi t i one razredu spodnje gimnazije. Moram tedaj to zares kot imele, nam velikega obžalovanja vredno o praviteljstva glašati učue nosti, katero stvar, ker smo še danes navijati tiste pritožbe, trebe □amenje za tano vit nost mišljenja, katera se kaže od strani naučnega upraviteljstva od svoje strani globoko obžalovati. Kar ljudske šole v deželi zadeva, moram tukaj ne- tej zadevam ljud tukaj zastopati to ne toliko iz stališča narod-je uže v resnici zelo zoperna prisiljeni, zmiraj in zmiraj potem več iz stališča dejanske po- koliko nazaj poseči: Sam sem se vdeleževal posveto , katero je deželni za- ter v prvi vrsti o tem go- stop sklenil in katero je si. vlada predložila v najvišje potrjenje, in gospodom lahko zagotovljam, da dežeini idevi nočem dalje govoriti in prestopiti vanja o postavi za ljudske šole voriti, kako je glede teh v oni deželi, katero imam Rad priznam, da se je moglo ljudsko šolstvo v de želi kranjski zadnja leta prostej zastop ui na nič menj mislil, kot na to, da bi s postavo in njeno prihodnjo izvršitev hotel tudi v najmanjši meri Ker odmaknila se tiščala naše ljud ona želez vijati, kakor prej. kratiti one zahteve, katere more oglasiti nemško prebi a roka. ki je prej valstvo v deželi. Prav izrekoma sprejela se je v šolstvo in mu vtisnila ono ne na po t, katero žalibog še zmiraj nahajamo v neka- je zgodilo. V terih sosednih deželah, tem hočem tudi sedanj Nekaj tedaj se stavo določba, da se ima učni jezik ravnati po narodnosti prebivalstva in da splošne naredbe v postavi zadevajoče slovensko prebivalstvo ne veljajo za Nemce v biti. Na P* naučnemu vodstvu pravičen Kočevji, ne za nemško prebivalstvo v Ljubljani in ne pravnici ljubi) so se vpeljale nekatere zbolj se biti naravno vsaj deloma na ono podla Izobraževanje učiteljev postavilo v pri- za peščico nemškega prebivalstva v neki fari na koroški na kateri bi moralo meji, v Beli peči, kjer se je, da označim narodnost pre bivalstva, služba božja, oziroma pridiga, opravljala de povsod pa tudi v popolni meri. Vsaj je loma v nemščini deloma pa tudi v slovenščini. Ravnalo se je tedaj z vestnostjo in natančnostjo, katera nam zavest daje, da v tem načela „enake pravice za vse" nismo vendar nčitelj, kateri ima z otroci gotove narodnosti, pred vsem dotični jezik v-se sprejeti, da more otroke v učnih predmetih z vspe- najnaravnejša zahteva vsakega poduka, da mora svojem prihodnjem poklicu opraviti prekoračili. hom podučevati T tem oziru teljišči ton tedaj Izvršitev te postave zasukala se je v deželi se ve omenjam na kratko, da drugače. Ogibaje se obširnosti podučujejo v slovenšči pr. kmetijstvo, katero ali oredm f e s 1 učni žalibog omeniti slovenščine ne termi zna, vrh te kakor rad priznam, pri uči- da še sedaj pravilo velja, da se na tri- in večrazrednih ^----- ^ j ____^ 1 j i 1 • — m m * m « . % . . . slovenskih ljudskih šolah nemščina kot zaukazan učni predmet podučuje. Kar posebej ljudske šole v ljubljanskem mestu zadeva, je nezdavnej eden mojih tovarišev stvar pojasnil in kot ud deželnega šolskega sveta razložil, kako je ta stvar v resnici. Izmed predmetov se Dvoje predmetov, kako daj o na uvrsteno med jeziKom se, kar moram prej ko nc enemu učitelju na ljub ki O m u predm moram t tu nikakor kos ni buli bžalovati ? kar kmetijstvo zadeva, podučuje v nemščini. jem času kmetijsko Ker je ravno v podučevanje v ljudskih šolah edaj naj Vkljub temu bodi mi dovoljeuo , le z dvema besedama še to stvar pojasniti. Sam imam otroke in dva obiskujeta ljudsko šolo v jubljani. Moji otroci slovensko govore in obiskujejo oneL fe vi iavne šole kakor vsi drugi otroci in kakor večji del vede ali več toda otrok ljubljanskega mesta > tako tudi moji otroci morajo le od onega podučevanja ščini kaj vspeha imeti katero se jim daj v sloven- številka Dejausko pa je , da je uže za ti sem hotel samo en izgled, _________ ^ kako se je sestavila ona Vsaj je znano, da se je ravno lani, povodom * ' " deželnemu da se v malem zadobi podob ustanovitve nemške ljudske šole v Ljublj drugo polletj prvega šolskega razreda nemščina vpe šolskemu svetu očila prošnja i na kateri je bilo Ijana kot učni predmet se tudi poduč To naj bo mislim, da se v tem ne motim 140 ali 142 podpisov gospodom zadosti da se prepričaj preganja nemščina v ljubljanskem mestu liki sem pa prisilj hebsko trgovinsko zbornico razmere Nem šolstva kako se v resnici Pri tej pri- očetov! Ako pomislite kolika je ta podla tedaj si morete napraviti podobo, ne o narodnosti, ker o tem bi in vrniti se k izjavam poslanca za katere je izjavil glede na na Kranjskem in izrekoma glede dnosti ljubljanskega podoba ne bila prava se morebiti zavedajo njihovi otroci podučujejo nemško temveč o onih stariših, kateri kot Nemci, kateri zahteva da se mest On je rekel pri splošni razpravi proračuna n To kar je vlada na Kranjskem storila, bil bi uže popolnem za- podaja za Potem imate merilo, katero vsaj približno podobo ..........J ; ker azmere življenja v ljubljanskem mestu dosten vzrok, za zmiraj v nasprotovanje stopiti zoper ako bi narodnost ljubljanskega mesta potem hoteli so kako se Vas na priliko v gojilnicah nagovarja diti j sedanje ministerstvo ker se v nobeni deželi opravičene ali kako se Vas nagovarja v prodajalmca On utemeljuje to oči- pravo merilo koristi (Interessen) Nemcev vajo, kakor na Kranjskem" tanje s —, — —Jir--„ „ . konečno po mojih razumih Avstrijske ne more misliti brez nemške kulture", in dalje trdi: „ako se gre danes od strani vlade tako odri- nakupovati, in se kažete ptujce, bi to ako hočete ne bilo avno Kar zadeva izrekoma nemško ljudsko tem, da najprej trdi: „Ker djber Avstrijec si šolo v Ljubljani bo menda tudi gospodom hočem to"stvar samo memo grede omeniti, ustanovitve te nemške ljudske šole v Ljublj lano, jaz godovino v Ljublj se spominja kaj j bila Liublj desetimi in več kot pred desetimi leti nemško mesto, nj Dalj nemškem mestu nečno ^ da trdi . Prej loma po si pred bila Zastop mesta ljubljanskega sklenil je vlogo po dati deželnemu šolskemu svetu, * r~Vr-u prememba dosedanjega ravnanja z nemščino v ljudskih v kateri se zahteva da danes v Ljublj nekdaj šolah ljubljanskih to v takem smislu, da naj bi se n mescu, ni več nemške ljudske šole, ladi očita, da tamošnji hranilnici ni privolila in ko- slovenski otroci ne takoj v drugem polletji prvega šol skega leta podučevali v nemščini temveč še le v ustanovitve nemške ljudske šole Ako se dolženj očitanj bere, moralo bi se mi tretjem šolskem letu, potem ko si je učenec vsaj ze pridobil malo podlago v di učnih predmetih si i ti da se Nemci uničujejo ali da so bili v Ljublj v teku zadnjih deset let pravcato pokoučavani Ta sklep sprejel je dež. šol. svet. Naučnemu mmi Ako se sterstvu se je to naznanilo ešitev seje glasila, da to o delovanji vlade na Kranjskem govori, smem tukaj to v duhu onih gospodov, ki o prostosti govore, dostenjem pripoznati napredek, katera se sme zgoditi, da se mora pa ob nemške šolarje z za- v Ljubljani skrbeti. Sedaj bilo je stališče deželnega šol prizadevala vse, celo deželo, njeno narodnost, odgojo si je skega sveta in deželne vlade v Ljublj stališčem ministerstva, in izreči moram jezik v vse drugači svitlobi kazati kakor pa je dejan- del prebivalstva ljubljanskega sko. Ali bi bilo sicer * zastopnik od leve strani (zbornice) l(x\ji J JVUlJLkVJL J -------UV^l J^/J. T ^^ ^ * v* -j---J----- da bi danes tako odličen tem popolnem porazumljen prav tisto s da je bil večji slovenskega naroda s mogel trditi, da je v teku desetih let trdo nemško mesto poslovenjeno Se Občinski zastop ljubljanski bil je deloma druzega Najpred se je vprašanje to zavleklo, potem Vam li zdi to mogoče? Odgovoriti Vam samo morem Ako m se Dunaj ponemči, tedaj je bilo mogočo j goče Ljub mnenja. oglasil je ugovore ljudske šole v ekoč, da potreba glede nemške Ljubljani n dok stv kel b činsk Jjano posloveniti (Prav dobro! na desni.) pripravljenost, ta,koj Govorilo se je tudi o ljudskem številjenji se je , da ljudsko številj Nemcev proti 18.000 Slovencem v ljubljanske n izreklo pokazalo razmero 5000 n mestu. aprej _ emško ljudsko šolo hitro b o potreba nj ? v p o s ca v Ljublj tod top že za stanoviti kakor 1 dok Po naročilu deželnega šolskega sveta sklenil je To je vspeh preiskavanja jeziku, v katerem se občuj konečno mestni zastop, magistrata očiti. da pre na drobno preiščemo bolj videli bomo, da" nam jezik obče Ako pa postopanje pri ljudskem številjenji majh Kuiieuiiu uiooi/iJLi ^caov^I/, ------- ~ skrbi ustanovitev nemške šole za pnhodno jesen dalj po v vseh slovenskih ljudskih šolah nemščino se vanja kakor je sprejet v statistične izkaze ne podaja prave podobe (narodnosti) e snično je Ljubljana mesto le v tretjem letu vpeljati kot zaukazan predmet Vprašam gospoda, je bil li povod dan za pritožbe za- v katerem velik oddelek prebivalstva nemško govori, pa priznali mi bodete gospodj nemško govori. » da ni vsak Nemec kdor rad postopanj zahtevamo dr Slovencev nasproti Nemcem? Mi ne 6<*"> kakor enako pr z Nemci Ako je gospod poslanec hebske trgovinske zbor Poklicali so tedaj, da navedem samo en slučaj mce izrekel, da se v nobeni deželi opravičene koristi je znano, aui^ j. ^------------ znano je tudi, kako se je postopalo pri nas kako se je pri ljudskem številjenji godilo in Nemcev od str vlade tako ne odrivajo kakor na poklicali so na pr. uradnega slugo Ti se sprejemajo izmed vo- Kranjskem, dovolil bi si vendar želni šolski svet kranjski opravičenim eniti da bil de ihtevam nemstva dobili svojo jaških nižjih šarž, so kmetijski sinovi, ki so kratek čas obiskavali šolo , potem odslužili vojaštvo službo in nekoliko nemščine številjenji pozvani in vprašani zmeraj pravičen Kar izrekoma naše srednj šole za- deva, zahtevamo mi, da ak lomij Taki so bili pri pusti 111 a ogar prihodnji poklic mu kateri občevalni jezik 9 slovenskim prebivalstvom tako ki gimnazijo zaživeti med slovenščine kakor slovenski Odgovoril je sko govorim zunaj govorim slovensko, s temi moreš govoriti nemško jezik nemški." Kako pa to? M Sloven- nemščine zmožen. Mislim tedaj, da tako govorim z otroci, tako tudi z ljudmi Ti pa govoriš z uradniki ščme na k po ne nali&j Ak dri vanje nem se di' javno življenje ogleduje, mora se pač nekako naravno 1 tedaj tvoj občevalni onega mesta Tako se je uvrstavalo zgubimo ne enega moža, Vsaj, se ve da, s tem ne sama po odmikavanje z vlade umetno in za uuajnost sebi razpada, kakor na kater so jo prejsue ne pa dejansko, Ker sedaj hitro so se one nenaravne ako se tudi 5000 Nemcev na azmere dstranile $6 Kar ekoma vradovanje zadeva imel sem pri liko kot ud občinskega zastopa na kmetih prepričati da se še danes mnogo dopisov v nemščini dopošilja v se to občinskemu predstojništvu, katero ne razume no- zadeva nemško kultui be?ed,e' Je.]i to odrivanje nemštva? Kar 1 tt i ■, in pa drug vzrok gospoda po- slanca Hebske trgovinske zbornice, da si dober Av- kulturi. resnici neprijetno, da Korošce se potezati temveč podučevanja za SI > } sim prisiljen, za svoje sorodne za ono, kar je bhod potreb in to ne toliko glede sorodstv^, v dosego vspehov na polji ^ence na Koroškem neopravičenega se imam zato strijec po njegovem mnenji Avstrije ne ne samo po svojem splošnem stanu kot poslanec, tem- z one več tudi vsled izrečene prošnje več Slovencev , oic il tega, Kar sem ze go- kako mi stojimo nasproti nemški dežele. Sicer pa se nočem obširno ki na slovenskih ljud stojimo nasproti ne Ako mi razvoj in izobraževanje našega rodnega jezika zahtevamo na odrivamo temveč jo narobe sprejemamo > kot timo s kater potrebo, katero moramo računati tedaj s tem nemščine ne v neki gotovi meri za to navedel skih šolah podučujejo da so učitelj taki v vsem življenji ču stvo prisiljeno, nainiste,«,,'.«$."SSJftaSS na-i Kar zadeva trditev trgovinske zbornice, da v Ljubljani gospoda poslanca Hebske razreda kot pomočnika dodati logo tolmača med učiteljem in na desni.) 9 ki ima izvrševati s t v storilo Kaj bi, gospoda učenci (Cujte čujte m to po šole, so se gospodje že lahko prepričali, kako je nemške ljudske sredi kaj tacega pripetilo? pravici moja, nemško prebival ako zadevi. To je gola esnica mam noben L j ubij > kar z vso mirnostjo lahko trdim slov. ljudske šole (čujte > v tej niše d a j sanja se naglašati nočem Narodne sti se v Vaši ravno čel j vsaj se gre vendar za vpra a staro kaknr ^^ katei° j6> mislim da> tak° staro, kakor svet, da se mora vsak otrok samo nobene nemške ljudske šole ne imeli, to katerega ne razumem i desni), da bi pa v las tnem materin __-------------, wv/ je pretiranje, — m ura,] .boregger vmes: Vsaj ste sami posebno sedaj n eni u učevat pravili, da se bo še Izreči moram, da moram jeziku z vspeh om pod med tem imamo utrakvistične na jesen ustanovila Da učnem šole (vriš > pa Prosim, stališče, na katerem deželni šolski mestni zastop ljubljanski stojita mislim gospodje, da ste čuli, ker _____ 1 1 1 m 7 na svet levi) t vu največje očitanje iz reč j je vendar ono pa v teku šestih let adeve poduk n ašl avolj tega u upravitelj- (čujte! na desni!) dstev prebivalst d a 125.000 govoril >1 a lovensk se m v se počasi j mu duš, dobri tretinji prebivalstva v dežel na ono tanovit k prihodnjo jesen nem- t vno podlago postavit m 1 jat po podučevanje v druzih sterski naredbi se lah te daj prilično o tem le m gospoda etu. Jaz i na pe naučnega ministra ob svojem času vpra šal (interpeliral\ toda odgovora nisem prejel. In tudi šolskega sveta Prosim tedaj teh stvari po sklepih deželnega v svojih prošnjah smo mi slovenski poslanci to to točko m ne delati nemogočih posledic ne zavijati Veliko vi (Pohvala na desni) pntožeb posebno naglašali Oni gospodje, ki volila vstanovitve nemške se je delalo zato, ker vlad do Ijani asebne ljudske šole v Ljub Potreba te šole znači se že zadosti Koroškega ugovarjali, so rekli ne more imeti drugače so nam na te naše pritožbe glede 9 da prebivalstvo tega sim pripovedoval o šole. v tem kar Tukaj pa jaz v prvi vrsti vprašal . ' neti - —Jt'^ V JJI V1 VISI tanovitvi nemške javne ljudske zahtevati od prebivalstva, katero 1 T* I ^ — —. __^ t a* __ V ® 9 / Se more dotičnem ministerskem razpisu ečeno, da bi ustanovitev je prav jasno učevanja in o njegovih metodah ne o prvih načelih pod nemške zasebne šole v Mte vednosti Ljubljani, mestno občino ne oprostila dolžnost i da e imeti t vkljub pritiska od vseh skrbeti za ustanovitev javne Ljubljani. ške ljudske šole v ono popolnoma izrazilo, kar mu je treb sti ? v*. V Ljubljani pa smo na stališči, da se mora Ako bi tedaj tudi hotel formalno pripustiti da bi naj- prebivalstvo samo Pi pred za ono skrbeti, kar se je za potrebno spoznalo ono zahtevaci, kar To bo vendar vsakdo priznal mu najboljše služi in koristi, moram teu,u nasproti Pri teh okolščinah pa navesti nekatera hoče hranilnica, ki ima vendar v svojih pravilih in pa v sicer zastarelem regulativu za hranilnice nekako ve- čelu v nasprotji (z sed mali poduk o tem dejanja, kate predmetu, in zane oke 9 stvar moja! Ako 9 katera je očividno odveč. Gospoda ^ "i ]Judske šole same zadeva, ]iii spa 109, katere so slovenskemu delu Koroškega na raz polaganje, 12 ljudskih šol unanje označenih kot n e m skrbi j da je mesina odci kjer je potrebno število otrok po veljavni postavi i so tudi po teui na ;merami). Tukaj imam v tem se poroča: ia od onih ljudske šole tna občina vezana povsod tam ^ x, . —.---------sedaj 40 za en razrea za potrebni javni poduk skrbeti, tedaj je menda vendar ed 9 ljudske šole, 9 v za Koristi N se spominjam je dotični mestu dosti skrblie do hranilnice dostavil 9 kolikor azpis kranjske deželne vlade potem ko je razloge odbitja navedel, oo hranilnica slovenskih ljudskih šol ? čim pa se razodeva slovenski se lih je nemško Dostavlj teh slovenskih ljudskih šolah je tako načaj teh poročilu) ljudske šole po mestu imela priliko, svojo do podpore pokazati. (Za slovenske učitelj Mislim tedaj, da se s tem pn ustanovitvi nemške pripravnost e! na levi.) knjiga to je abi se ena slovenska 9 99 Fibel", v kateri je res en del berila slovenske lovensko-nemški Abecednik nekoliko malo listov enskega berila 9 ------- katerem je pa samo To so učni pripomočki, kateri so na ne regulativu Nemcem nikakoi — — ^ uc* se hranilnici nekaj ne pravilom primernega ni dovolilo slovenskim otrokom pričali ste se iz krivica prizadela 9 ne m oi govi Kako je skrbljeno razpolaganje druzega govornika mor učitelj ljudski poduk se ne , pre-pa se postaviti te mo Zdaj pa se nočem dalje muditi pri tem predmetu pJa™^ ifSi ^ pri 'je izpeljave so že tako fam* biv^ _ n? SKlP} ,tako> ka*or bi se moralo povso< nameraval so že tako daljše postale, kako pravnikov ne skrbi tako. kakor sem skrbeti š o 1 s t v moram zamero Zdaj hočem še na kratko ravnanje glede ljudskega st va V deželi Knrnsfci J.: L. z Otl da je učitelj najmanj vstani se moralo povsod katei ivatcic ima podučevati. Kar se tiče razmer v omenjenem delu Koroškega azumeti se z svoje častite tovarše Koroški omeniti, i čemur prositi, da te dežele deloma za vaja se v omenjenem poročilu med di na o tem predmetu govorim sedanjega deželnega predsednika v*. u6ini ena izjava katero je javno iz Meni je rekel v deželnem zboi > > in katera se glas (bere) Zares sem slišal, da ljudje zahtevajo, da naj se otroci slovensko moliti, brati, pisati uče; ta terjatev zdi se mi popolnem opravičena. (Dalje brati! Kaj pa je dalje rekel? na levici.) Taka je izjava deželnega predsednika; o izvršitvi te v obče dobrohotne izjave pa se do sedaj ni čulo ničesar. Kar zadeva vedenje krajnih zastopov, oziroma občin, starišev in oziroma onih, ki imajo pravico v tej zadevi govoriti, se tukaj navaja: da so deloma občinska predstojništva, deloma krajni šolski sveti, ali oba skupaj, deloma kateheti oglasili dotične pritožbe in da so se prošnje izročile iz sledečih krajev: Sv. Jakob, Podgorje. Sveče, Plajberg, Glinje, Smarjeta, Bilčavas, vse v Rožni dolini; dalje: Galicija, Škocijan, Kajčice, Šmihel, vse v Junski dolini; dalje: Škofice, Hodice, Vetrinje, Breza, Poreče, lnsperg, vse pri Jezeru, z Vrat, Podkloštra v Zilski Dolini; konečno z Jezera, Preval in Kotlov .... sploh pa pritožbe vseh katehetov. Vse te pritožbe so se izročile in to tako, da zna zastopnikom iz koroške dežele znano biti. Vspehi teh pritožeb so do sedaj — nič. Ko z izpeljavami o tem poglavji šolstvo, zadevajoče Koroško, sklepam, moram pozvati vse one gospode, ki so deloma pri razpravi o nauku, deloma pri druzih prilikah naglašali, da z veseljem vse podpirajo, kar zadeva namene izobraževanja, povzdigo kulture, ako jim je res mar za izobraženje, da tudi k temu pripomorejo , da se temu nenaravnemu stanu konec stori. (Dobro! na desnici.) Mnogo bi še imel povedati, vendar pa je n. pr. o ljudskem šolstvu na Štajerskem uže poprej govoril če-stiti tovariš , ravno tako o ljudskem šolstvu v Istri vlansko leto; želel bi tedaj konečno še omeniti, o ravnanji s šolskimi zadevami na Primorskem. Govorim najprej o Trstu. To je slučaj, katerega so pred ko ne oni zakrivili ki se za to posebno ne brigajo. Šlo se je za šolo s samo slovenskimi učenci v naj-bližnji bližini Trsta, vendar pa v toliki oddaljenosti od tega mesta, da je otrokom obiskovanje ljudske šole v Trstu skoraj nemogoče. Kakor se vsakako v Trstu baje dostikrat pripeti, bilje tam nameščen učitelj, kateri je vse otroke sistematično za to pripravljal, da bi jih mogel pri višjih šolskih oblastnijah oglasiti za Lahe. Prišlo je tako daleč, da se je tudi katehetu dalo razumeti, veronauk podučevati v laščini. Ta poroči o tem škofu z opazko, da bi ga za slučaj, ko bi se moral po onem naročilu ravnati, noben otrok ne razumel, ker so brez izjeme Slovenci, in bi jih ne mogel ničesar naučiti. Škof vpeljal je korake zoper to naredbo, toda deželni šolski svet v Trstu zavrnil je ono pritožbo, in ostalo je pri laškem učnem jeziku tudi glede podučevanja v veronauku za slovenske otroke, katero jim ne daje nikakoršnih koristi. (Čujte! na desnici.) Ako smo tedaj na eni strani videli, da se je gospod naučni minister z gorečo skrbnostjo tje vtikal, kjer se je šlo za nemške otroke v Ljubljani, kjer je za to skrbel, da se nič ne zgodi, kar bi moglo oško-davati podučevanje nemških otrok, tedaj bi bila tudi njegova pravica, pa bi tudi rekel, bila bi njegova dolžnost (dobro! na desnici), skrbeti, da sdrugod meri z enakim merilom (odobravanje na desnici), in ako se to sedaj ne zgodi, mislim, da se bode moralo kmalu zgoditi, in moralo se bo z enakim merilom meriti v tem vprašanji vsem narodom (Dobro! dobro! na desnici.) Ljudsko šolstvo je menj vprašanje narodnosti, kakor pa vprašanje naučnih vspehov, in vtem vprašanji moarle bi biti edine vse narodnosti države, in ne smele bi zapuščati naravnega stališča. Imel bi vsikakor še nekoliko poberkov o izrekih nekaterih gospodov izrekoma iz leve straui visoke zbornice. Tu moram izreči, da sem s polnim zadoste-njem pozdravljal izpeljave enega gospoda z une (leve) strani, kateri je posebej govoril o vseučiliščih in srednjih šolah in ki je pri tem resnično v polni zavesti potrebnosti gorko zagovarjal znanje druzega deželnega ježka in potrebo, učiti se ga. To je gospod baron Pirq ue t. Kar je posebno en gospod iz Štajerske na dan spravil o izpeljavi člana XIX. državnih temeljnih postav, to nikakor ni nova, toda zelo elastična oblika rešitve narodnostnega vprašanja. Samo po sebi se razume, da se more takim besedam pridevati ves dru-gači pomen, po različnosti osebe, katera jih izreče; in ako se spominjamo, na kakšen način je ravno ta gospod poslanec s Štajerskega minulo leto že razvil svoja načela o rešitvi narodnega vprašanja: ,,enako pristaja samo enakovrednemu", si moramo pač očitno pripozaati, da je taka izvršitev narodnostnega načela v strogem nasprotji z veljavnimi državnimi temeljnimi postavami. Gospod naučni minister sprejel je to načelo. Se ve, da ako bi mi iz skušenj preteklih šest let ne vedeli, kako 011 to načelo izvršuje, da se namreč na priliko, ona načela, katerih sem po-pred glede srednjih šol na Kranjskem omenjal, po tem ko so bila pred dvema letoma postavljena, — danes na kratko zavržejo, in se na priliko razloček dela med Slovenci na Štajarskem, Primorskem in na Kranjskem, kakor bi se imelo opraviti z drugimi narodi, z drugimi deli sv^ta, — moglo bi se morebiti trditi, da je hotel naučni minister s tem doseči nekaj, pravičnosti približnega. Ako se pa hoče to vprašanje nekoliko globokeje preiskavati, tedaj je razlaganje tega pojma dopustljivo na veliko strani. Ako vprašamo Nemca, katero vrednost prideva svojemu jeziku, in ako na to kot Nemec odgovarja, — moj jezik je svetovni jezik toda poleg tega je moj materni jezik, tedaj moram kot prvo pravilo trditi to, da se bo, tam kjer se gre za osebno oceno lastnega niaternega jezika, — dobil enak odgovor od vsakega druzega narodovca naše države. Ako se gre pa dalje za razvoj slovstva dotičnega jezika, izrečem, da radi priznamo, da niso vsi jeziki na tisti stopinji razvoja, — toda iz tega ne sledi, da bi se morali posamezni jeziki zato, ker niso na gotovi višini, spodrivati — ampak v njihovem razvoju mora se na-nje na enak način ali pa še bolj ozirati. (Tako je! na desnici.) Ako pa tudi na to ne gledamo, tedaj je vendar dejanska potreba, katera nam enako važnost, ali enako tehtnost jezikom, ako s to frazo govorim, dokazuje in kaže, da je za vsak narod v prvi vrsti lastni jezik enake važnosti. Gospoda moja! govoril sem že o nauku, pa kaj se nam kaže na druzih oddelkih uprave ? Vzemimo pravosodje, tedaj vidimo, da je tukaj že postavodajstvo skrbelo, da mora na priliko pri kazenskim postopanji zatoženec razumeti, kaj se zoper njega navaja, kako se zatožuje, da mu je mogoče, zagovarjati se. Ravno to načelo velja pri civilnem pravosodji. Kot strokovnjak, sem večkrat priliko imel navzoč biti pri sodnijskih obravnavah, in izreči moram, da je na me najmučneji utis naredilo, ako sem moral čuti pritožbe kmetovalcev, ako se je n. pr. zastopnik nasprotnikov s sodnikom razgovarjal v jeziku stranki 88 nerazumljivem, ker mora to pri stranki nezaupnost zbuditi > da bi ga oba mogla prevarati. Zaupanje sedel pod nje pristrešjem, neko stoječo osobo. Po glasi in po vnanjosti sem izpoznal Marijico. Tičala je v dolgi, ■ i ■ ■■■■ MifeH ■■ i. v ka- stranke mora v slučaju, kader jezika obravnavanja pri črni svitki; potegnila je na glavo rtasti kapuc sodniji ne razume, očividno zelo trpeti, in s tega sta- terem je ljubko zavarovano ostalo nje bledo , krasno lišča moram naglašati, da je na korist pravosodja, obličje. Te trenotke je to bil pomeniš kakor tudi druzih vrst uprave potrebno, da se pri i-oir« _ anr*™™ vsakem uradu oni jezik rabi, kateri je dotičnemu ljud stvu razumljiv. To tedaj ni narodna zahteva, ^ ^^ terjatev potrebe, to je temeljni pogoj za vspešno de- roko pokazala mi pred se. to je n n 11 Kako jako jeci Kedo ječi? Ječi danes obešenec vprašal sem en angeij. spregovorila je zopet n ali bura odgovorila je devica z lovanje javne uprave sploh. Nočem več tega pred- Pogledal sem na tisto stran in skozi rahlo temo, o meta dalje izpeljavati, hočem samo še poživljati vse kateri sem govoril popreje, zdelo se mi je, da jako one, katere navdaja želja, da nam enkrat ne bo več dobro vidim vislice in ob njih visečega človeka. Začudil treba v tej hiši izrekati pritožb zarad narodnosti in sem se in skoro prestrašil. Motril sem na vso moč in pa razpravljati jezikovnih razprav. Pripomorite na tanko videl steber, povprečnik in da konci njega m tudi Vi, da se uzroki k temu odpravijo, in vsa pravda bo v tem slučaju ponehala. (Dobro! dobro! na desnici.) guglj se neko bitje, podobno človeku n 11 Kaj je to?!" Moj oča so to vskriknil sem n kedo visi to?4* u odgovorila je devica mirno Zabavne stvari. amet v stepah. Poljski spisal Mihal Grabowski, preložil L. G. Podgoriean. (Dalje.) Po obedu sem se vrnil v prvo kočo, ki so mi jo bili prepustili na nekako vlast. Nekoliko ur kasneje, po hude vijavice nekakem prestanku , ki je bil starec napovedal mi ga, opazil sem nekoliko voz, stali so v hutoru na dvorišči. Sodil sem , da so to gospodarjevih sinov vozovi, kar mi je sam potrdil stari. Povedal mi je, da so bili poprejšnjega dne še pred metežem odšli v sosednjo naselbino, da so tam ves čas prebili in da je to eno miljo daleč od tu in prav v tisti bal ki, ki seza do doma, da so šli spodej ob dolini in srečno uro prišli Preveril sem se, da senjari; ker je bila zvedavost zmogla me , ker sem torej hotel izpoznati, kaj vidim, stopil sem brzo na stran tega predmeta. Imel sem pred seboj na prevero utrjeno gaz. Po nekolikih korakih sem stal pri vodnjaku. Nad njim je bil navadni ročnik nenschwengel); drog, ki so vodo vlekli z njim, zopet ja bil v vedro; a vedro je bilo primrzlo k pokrovu nad vodnjakom. To je v ravnotežji držalo ročniku povprečnik, a čok, privezan zbog peze in ki je zibala ga bur r podoben je bil z daleka popolnoma kakega obešenca o truplu. Odpel sem drog od vedra in ročnik je šinil v navadni položaj. Ko sem bil vrnil se na svoj prostor,. pogledal sem vodnjak in podobo visokega drevesa videl da ročnika vsi deli každ (Dalje prihodnjič.) Naši dopisi. domov. To mi je povedal gospodar moral oditi, da bi nevaren bil metež je odjeujal na nekoliko časa in zatrdil, da mi odhod tega ni » da bi Gorice 9. marcija (Iz dop Kakor je zadnjič natisnjeni dopis naprej sodil o neugodnem izidu volitev dne, ker za tuKajšnjo kupčijsko-obrtnijsko zbornico, tako se je na noč pa da go- tudi zgodilo. Od kandidatov, katere so bili postavili tovo še hujši vstane rekel je, naj bi se kratkočasit Slovenci, sta prodrla samo namreč K o va č i č izbi, naposled pa sem pota. odšel šel se sinovi, ki so srečno vrnili se se svoje Ostal sem nekoliko časa v na dvor. Prišel sem na ogel, domu na prihišje; jel sem pre mišljati vreme. Res je po kratki vedrini zopet pričela se ^ in pa g. E r s e 11 i g. Sedeli pa bodo v zbornici vendar 3 Slovenci, namreč tudi g. Godi na, katerega niso bili Siovenci postavili samo zarad tega , ker je bil v prvotnem imeniku v 2. skupščini, za katero pa Slovenci niso Lahonsko društvo „U ljavica. Naletaval je le še neizmerno droben sneg, a uže je razgled bil zaslonjen, kakor s kako prozorno so to za- bili odločili kandidatov je svojimi kandidati in jo je prav po se bilo združilo z listo Ritterjev samo. da bi zmagalo s ahonsk likalo zaveso. Dokler je zahajalo veso rudeči žarki, napovedavali tako, da so Ritterji propadli z g. Gasserjem, za katerega prodi buro in obcčali delj so prav za prav šli na lirmnice lanonom Časa trajajočo vijavico. Po nekolikem časi je sneg, ka Tržaški dnevnik „1 poštene lop kor kak prah, jel gostiti zračj zdelo je, da je • i niKa iz Gorice; ta svari Slovence in druge pred zve v „Union štej vnela se ta zavesa, zagrinjalo je bilo, kar je podoba stobo politiko kazala, zlatobledo-rudeče. Ali malo časa je trajalo to. marcija tudi slovenskim voditelj v dop od hude pa kolikor to Ginil je polagoma blesek; osiveli zrak je pričal da pi liko prav zaslužene levite. Zlasti kara onega, ki je kot haj noč Ali to bila slep noč 5 \ j c< lijfti^ uc* r1JL J> w * ¥ ~ ~ ---- temota je bila ne- načelnik vodil to pot volit v imenovano zbornico ter kako bleda, prozorna, nemirna. Ta polujasnost varljivost je kazala vrtinec se snegom igrajočeg pre pristavlja, da po sedanj edenj obupati nad spo zraka, sobnostj previdnostjo take 5 vodstva. On meni da Bura je silno zaganjala se okrog okrog v etujoče Slovenci drugi avstrijski patrijotje imajo Goriškem stene, ki sem bival za njimi; med drugimi bivališči kar tulila in piskala, v* odprti stepi je grmelo, kakoi skupnega nasprotnika; zarad tega, da se je treba dru žiti s patrioti kateri si bodi narodnosti da delaj kak slap. Poznati je bilo, da tam je zadržuj nič. da tudi Lahoni, katere niso izbirčni v svojih sredstvih in vre in šumi s posebnimi, se snegom nadetimi perotm cami. Zato je vse milih glasov. račj bilo polno žalostnih ne- n Oh kako jako ječi danes u spregovoril je ne kedo blizo mene glas Ozrl sem se na tisto stran, od kodar je bil prikrili! se družijo ti celo svojimi nasprotniki, ki so „šibiu in dobri", da predobri. Mi bi pristavili samo, da niso le predobri, ampak tudi slepi, zlasti tudi v strasti nasproti Slovencem. V resnici bi se z narodom našim lahko mnogo do- nego mnogokdo za- m gledal sem na drugem oglu koče i ki sem seglo služi. ker je poslušen v veči meri, Pa molčimo za to pot, ko bi znali ravno glede na volitve v kupčijsko zbornico še kako prav grenko trije sošolci pokojnikovi, dva čast. gg. patra kapucina izustiti. Vsa hvala pa narodu, ki je po svoji moči delal iz Reke, štirje v. č. gospodje duhovniki iz Primorskega, in poprek svojo nalogo dobro umel a drugi v. krsto pokojnega J. Pagliaruzzija kot pesnika so dekanije. pa iz domače, postojnske in starološke bili položili tudi slovenski gimnazijci venec s trakom Britko-žalostni čas so skoz vse dni, kedar je slovenskem jeziku. Vsled tega je nemški vodja Pan tke blagi pokojnik na mrtvaškem odru počival, naznanjale to veliko pregreho ves teden preiskoval, kot bi se bil iz- ljudstvu tri črne zastave: ena iz visokega zvonika do vršil kdo ve kak zločin. Najlepše je pa to, da taka mače farne cerkve, dve pa iz-nad farovža trnovskega, početja nasproti Slovencem popolnoma odobrava lahon- Zadnji obhod vršil se je skoz celo vas Trnovo v tem-le ski ,,Corriere" , ki bi drugače tudi Nemce rad v vodi sporedu: Spredaj nosili so trije mladenči s črnim šla- potopil. Ko bi se bilo kaj takega pripetiio nemškim dija- rom oviti mrtvaški križ, katerim sledil je nositelj kras- bi bil uže kak Siiss, Plener in sosebno tudi novi nega venca, narejenega iz umetnih lilij. Za tem sledilo kom, tovariš zaropotal v državnem zboru, da bi bilo odmevalo je paroma po vrsti lepo število oblečenih deklic gori do Šlezvika; a mi smo bolj potrpežljivi • • •• l i ■ O 4> U'll U ni i po resnici in pravici, ironično pritaknil kako spregovoriti tej prilič učenci in učenke trnovske, zemonske, vrbovske in pod- stenjske šole s svojimi gg. učitelji na čelu; dalje cerk potrpežljivosti bo treba še veni starešine domače farne in podružnih cerkva z do- kakor bi „Spectabilis v .Slov. Nar u Prem 5. marcija. (.Pogreb gospoda Jane Ur mačimi farani vred, katerim sledita v. . patra ka bančeka. dekana trnovskega.) Zopet se je vtrnila svitla zvezda na obnebji mile domovine s ta vil pucma z drugo prečastito duhuvščino vred popevaje med celim sprevodom žalostni „uiizerere". Za duhovniki je to solzno neslo šest občinskih predstojnikov v krasni rakvi te- doli mož katerega značaj bil je čist kot zlato mož > lesne ostanke nepozabljenega pokojnika, a drugih osem kateri bil je v svojem prevzvišenem poklicu popolni mož (na vsaki strani po štirje) nosilo je ob rakvi goreče sveče. Za raKvo šli so prvi najbližnji sorodniki uzor pravega Kristusovega naslednika in milega domo ljuba. veliki lini skoz Britko in tužno naznanjal je dne 1. t. m. zjutraj blagega umrlega, katerim sledili so p. n. c. k. gospodje zvon farne cerkve sv. Petra ob uro žalostn vest Janeza Urbančeka več med živim da blag trnovski do- uradniki iz Bistrice, na čelu jim vrli gosp. Štruceij, c. k. dekana sodnije predstojnik, c. kr. žandarmerija, druga odlična ni. gospoua ia še obilo drugega ljudstva od blizo in daleč. Prava bolezen trajala je pri nepozabljivem ranjkem Ves sprevod obsegal je gotovo dosta nad 4000 ljudi gospodu le skozi 15 dni to i od due 13. pa do dne vseh skupaj. 28. svečana t. 1. Dne 13. svečana šel po svojih duhovskih opravilih k podr biagi pokojnik Med mrtvaškimi molitvami so se v farni cerkvi pri v uro od- vseh štirih stranskih oltarjih brale sv. maše za mir in dalj ene Šembije, kjer je izročil materi zemlji zadnjikrat pokoj duše pokojnikove, malega mrlička. Pri tej priliki se je nepozabljeni gospod dobro pregrel, a na to se pa med duhovnim opravilom prehladi!, čemur Po doKončanih mrtvašnicah stopi na lečo v. Avguštin Veleč, provincijal oo. kapucinov na Reki, ka-je sledila bolezen teri je govoril sicer kratek, a jedrnato-temeljit govor v Šembijah močno ^pljučnica". Pa tudi med to nevarno boleznijo zelo de- po blagem umrlem pokojniku. Prvi del njegovega go lavni in marljivi gospod od dela miroval ni; izvrševal vora obsegal je kratek in ginljiv popis življenja gosp. njegovih uzornih čednosti kot še malega skoraj do zadnjega manjše in ložeje uradne pisarije Janeza in sam ter še zadnjikrat tiho sv. mašo dne 22. februarija dečKa, kot dijaka in slednjič kot duhovnika. Iz tega v farni cerkvi sv. Petra opravil, dasiravno bil je uže govora mogel je vsak navzočih za-se posneti spodbudnih zelo slab. Bolezen njegova mu ni pustila skoraj nič v izgledov in podukov. postelj ležati ker ga hotelo prsih zadušiti; zadnje Pokojnik bil je dne 24. decembra 1833. leta v dni in noči bilo je spanje pri njem popolnem prominulo, Preddvoru na Gorenjskem rojen, bil je nadarjen in iz kar žilo njegove bolezni stan bilo zelo na hujše pomno redno izgieden dijak ter bil po dovršenih bogoslovskih soboto dne 28. februarija bil je blagi mož pre- študijah dne 26. julija 1859. leta v mašnika posvečen. viden s sv. zakramenti za umirajoče Ta dan zvečer Prva služba bila mu je v Trnovem odločena, kjer je rekel je svojim ljudem naj le brez skrbi gredo kot duhovni pomočnik skoz celih 10 let izgledno in zelo počitku, ker tudi on upa to noč nekoliko odpočiti se. marljivo deloval; od tod bil je kot samostalni župnik v pa ena sorodnica ves čas pri njem Krasno premeščen, kjer je svoje izgledno in neutrudljivo vsem tem zvesto čula in bdela. Nekoliko pred polunočjo želi si delovanje Kot duhovnik skozi 14 let nadaljeval. Iz blagi bolnik še sveže vode v pijačo, katero mu postrež- Krašnje preselil se je bil dne 2. oktobra 1883. le-s em niča zadnjikrat poda. Ko si je bil se A zadnjikrat žej v Trnovo, kot vredni naslednik blagega gosp. Matije vodo nekoliko pogasil, ugasnilo je po preteku kratkih Štruceljna, katerega bila je dne 5. februarija 1883. leta ■ neizprosljiva smrt po dolgi bolezni (mrtvouda) pobrala. trenutkov ravno okolo polunoči tudi njegovo blag živ ljenje elej tudi blagomilemu Jauezu je uže po preteku krat- t. m Ta britka vest naznanila bila se je potem dne kih 17 mesecev njegovega uzornega tukajšnega delovanja po posebnih selih po vseh farah in duhovnijah bleda koščena žena nitko njegovega življenja za vselej cele dekanije trnovske tako, da je bila žalostna novica prestrigla. V drugem delu mrtvaškega govora poslovil se je ta dan pri službi božji ob 10. uri po celi dekaniji pobožnemu ljudstvu naznanjena. Mrtvaško zvonenje zvo- preč. gosp. pater v imenu pokojnikovem najpreje od nilo se je blagemu pokojniku po vseh farnih in podruž- prečastite duhovščine, potem pa od domačih faranov in nih cerkvah cele trnovske dekanij skupnih desanijanov, kateri poslov bil je tako milo gin Pogreb blagega in nepozabljivega g. Urbančeka bil Ijiv, da le eno oko suho ostalo ni. Ihtenje, jok in tu je pretekli torek dne t. m. o poluenajsti uri predpo- govanje napolnjevalo je med tem veliko in prostorno JV J^l VtOIill tU ivnj U L1\J KJ* t« 1X1 • \J Ul U. Zlitij O UJL Ull J/1 JjVTUUjV uu^viujvfuiiv JV t ludnem. Kako čislan in priljubljen bil je blagi pokojnik farno cerkev domačo brez konca in kraja. ne pri svojih faranih, nego tudi pri svojih dekani Po končanem mrtvaškem govoru bila je peta mrt janih, kazal je najbolje velikanski sprevod, katerega se vaška sv. maša z asistenco, katero služil je v. jo ljudstvo iz cele dekanije v ogromnem številu vdele- Martin Povše, župnik iz Šentjurija pri Kranji, žilo bilo. Pri pogrebu bilo je z domačima čast. gs. ka . gosp. sošolec pokojnikov. Ta gospod vodil je tudi celi mrtvaški obred 5 planoma vseh skupaj 22 duhovnov; med temi bili so ter je telesne ostanke nepozabljenega pokojnika več 'nemil apen dih so pevci Cegnarjeve pesmi: liivo in milo. v jeseni se spočije prav g opravilo dovršeno recenljiva jua je, cia nas je mesecih njegovega liflSi niefgovema iiJj^eH Y 08^01 8vfc(Ztt t govor nulega asnrofcie družii tako re svojimi iz pripravnice naučni minister postal n tn /koli ko tf: P, o s ebno n Me m pj fo n & Novicah" smo uže llog c. kr. deželne državne ceste čez sprejelo svoto ®| i o enaka svota ieftuOtroški za vso inimste menjeno XII VOflfil eun mjsravr z n i hoiaT iLdi9J3iq a[ & i i* sicer n a i & aitiour n*l ,6>: 00 spodarskimi in tudi tehnično-gospodarskimi razlogi na- pančič Anton. Zupančič Vilibald in dr. Zupanec Jernej; glasujoč, da bi bila napaka, prebivalstvo naše Bele Kra- od vnanjib odbornikov gospodje: Erjavec Fran, Gregor- jina še bolj tiščati tje čez Kopo s tem, da se zapreke čič Simon, Hubad Fran, dr. Jeglič Anton, Kersnik Janko, prometa uže tako predolgo obstoječe še dalje puščajo; Košar Fran, Majciger Ivan,^Marušič Andrej, RaičJBoži dalj se odvažanje tamošnjih pridelkov, kakor do- dar, dr. Sterbenec Jurij, Svetec Luka. Šavnik Karol, sem potrebnih reči in prevažanje oseb sili na daljno in drago pot Karlovsko-Reške važanje tamošnjim prebival Šuklj e Fran, dr. vitez Tonkli, Josip in Žolgar Mihael. Vsaj 16 Matičinih odbornikov mora po 12. dru železnice; in konečno, da se stro dela prekladanja štvenih pravil navadno prebivati v Ljubljani. Izstopivši ceste podraže, ako se vse uže tako malo delo razdeli smejo biti zopet voljeni. A m m ^ A «« -a m • na dolga tri leta poro, Uil giasuvaujo Jjo, 5» i uuouuuia ul uai "iinuo, da ga je treba enako resolucijam oddati pred budgetnemu Grof Margherijev na glasovanje predlo cr o Pri volitvi odbornikov in istotako pri volitvi treh našel je zadostno pod- računskih presojevalcev (4. točka) vštevajo se tudi vo- pa ga predsednik ni dal misleč lilni listki tacih društvenikov, ki sicer niso mogli sami priti zboru , ki so pa vendar volilne listke z lastno odseku. — Pa ker je glavni poročevalec dr. Matuš stvar ročnim podpisom odboru poslali, tako, da ni suma za tako pojasnoval, kakor bi bilo prav vse eno, ali se do- radi kake prevare. tični stroški razdele na ali let bil prej ko ne zavrž Zdaj 5 kakor čili predlo cr o ted bi se znal je bit po vsem enak z ozirom na to Obračaja zarad vredjenja Slezkih rek tudi redio >ro t GP O posl pred logu budgetnega odseka v zbornici sprejet, budgetni od sek skoraj gotovo odločiti, tudi za cesto čez Gorijanc< priporočiti višjo svoto 15.000 gold. (Občili zbor društva »Narodni dom") bode, zato ker se računi o loteriji ne morejo prej skleniti, letos meseca maja. Dan odločil bode odbor kasneje. (Popularno-znanstveua predavanja) na korist slovenskemu ljud se (Vabilo k LXVII. odborovi skupščini „Matice v i a < • • i K • ii Slovenske) v soboto 21 marcija ob 5. uri popolud v ;,Narodnej šoli", društva v podt-----—.......^ — skemu šolstvu, priredila se bode zopet letošnje leto 19. dne marca 1885. se imenuje Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7 Spored predavanjem je sledeči Dr. vit. Bleiweis-Trstenišk bolezen uma?" Kaj II. 22. dne marca 1885. Profes seje Dnevni r e 1. Potrjenje zapisnika LXVI. odborov 2. Naznanila prvosedstva. 3. Poročilo tajnikovo. 4. Pretresanje tajnikovega poročila ob odborovem And Sene kovič različnimi poskusi) Janko Babnik: predavanje se bode m električni svetljavi u III 25 dne marca 1885 Dr » ženi" slovan skej šilo v Čitalnični dvorani j in III. II. v fizikalni dvor c. kr delovanj 1885. od novemora 1883 do 28. februarij desno višje realke nadstropje na Lvuiain kj. IVL • viojc i ^ • "i Začetek vselej točno ob 11. uri dopoludne 3. Oddaja tajnikove službe 6. Posamezni nasveti. gid Vstopnina: Za jedno osobo vsa predavani Za jedno osobo dbino štirih osob (Vabilo na XX. redni veliki zbor »Matice Slo venske") v sredo 8. aprila 1885. 1. ob 4. uri popoludne vanja 60 ki gld predavanje 50 kr Za dijake vsa Za preda Vstopnice se dobivajo v čitalnični fiki ? v špitalskih ulicah v trafiki, in na dan preda v dvorani čitalnice ljubljanske vanja pred vstopom Red b o r o v a n j 1. Prvosednikov ogovor. . Letno poročilo o odborovem delovanji od 1. de cenibra 1883. do konca mai 3. Računa o društvenei cija 1885. leta Mi č. čitatelje na ta predavanja še posebno opozorimo. Nasprotniki naše narodnosti vidijo v nemški izgoji naše mladine najboljše sredstvo za dosego svojih namenov, zato so vse svoje delovanje obrnili na po novčnem gospodarstvu od nemčevanje elementarneg poduka, ter , januarija do 31. deceoibr do 31. decembra 1884. leta. 1883 ia od januanj Volitev treh družabnikov, katerim v zmislu podpirajo na vse kriplje v prvi vrsti nemški „Schulverein". Vse pritožbe proti temu hujskajočemu društvu nam bodo koristile, ampak edino le podpiranje narodneg ne 9. Matičinih pravil presojati in potrjevati odborove letne račune o novčnem gospodarstvu. premoženja in nasveti zaradi šolstva z vsemi silami Društvo 5 5 Bilanca dru tvenega amortizacije g i dol ž svote ta lepi namen, zato je dolžnost vsacega komur je prilika dana se teh predavanj udeležiti je ves dohodek temu društvu namenjen. Toliko bolj Narodna šola" ima Slovenca, , ker 6. Društvena proračuna za leto 1885 Računa in proračuna sta gospodo . in 1886. družabnikom v je pa letos društvo potrebno gmotne podpor ker društveni nišami izložena in jim bosta pri velikem zboru kranjska hranilnica, ki se baha z velikanskim premoženjem zasluženem pri revnem slovenskem kmetu, je tisk na polaganj dala podporo „Schulverernu j Narodni šoli", pa niti 7. Dopolnilna volitev odbornikov. Ker je njihova štiriletna doba potekla, imajo po krajcarja ne, akoravno je to običajno storila prejšnja leta 12. društvenih pravil leto topiti iz ib 1880 Upamo da se bode slovensko razumništvo iz teh ije: Matej Cigale, Andrej Einspieier Peter Grasselli, Josip Marn, Andrej Praprotnik, dr. Ivan Sust in Matej Vodtršek. Razen tega je 1883. 1. izvoljenega g. dr. Ivana Svetine treba voliti mestu ki se je od- vzrokov mnogobrojno vdeležilo predavanj, ob enem mu je pa tudi prilika dana, posebno zanimive razprave slišati. Predavalo se bode kakor uže gori omenjeno ne bi bilo borništvu takoj po izvolitvi odpovedal, popolnilo njegovo mesto, eden odbornik na tri, in mestu 1882. 1. izvoljenega g. Frana Levca, ki se je lani med letom odpovedal odborništvu, eden odbornik na dve leti. Ljubljani) v čitalnični dvor bode v fizikalni dvor prof Senekovič predaval c. v i sj e ealke, ker bode ičnimi poskusi. spremljal svoj govor z različnimi električnimi (Volitev za trgovinsko in obrtno zbornico v a glasov bila 16. dne t. m. konč Stetj Voliti je tedaj vsega skupaj 9 odbornikov boru pa še ostanej bornikov gospodje: dr. Jarc Anton bilo je pa 18. dne t. m. dovršeno. Od 455 volilcev prvega" in druzega razdelka trgovinskega odseka jo,.bilo •od tukajšnjih od- ^ _ Klun Karol, Kržič oddanih blizo 200 gl&sog. *JQd/d»ta«ttdiobdLSgaap^ Anton, Pleteršnik Maks, dr. Poklukar Josip, Robič Luka Fran ttr^fl »} < i «>g.<8ftqf im&pt H^odM Senekovič Andrej, Ste Feliks, Šuman Josip, Tomš Ivan, Vavru Ivan, Vilhar Ivan, Wiesthaler Franfofep > i&tead : imlmv imovos&O 92 Volilcev j tretjem razdelku trgovinskega odseka je pl. Pflugel o vrskem zakladu, Jahn in Mikiška o obrtnijškik šolah, Weitlof povzdigaval je v nebesa enako tudi Kraus, krepko bilo 2186 volilcev. Izvoljeni so pa v ta razdelek Josip Ribič z 838, Blaž Mohar z 837, Franc Omersa z 835, in Tomaž Pavšler z 835 glasovi. svoj nemški Schulverein , , . sta jima odgovarjala Adamek in Kusi. Moravski prvem razdelku obrtnega odseka bilo je 14 vo- nemškutar Promber napadal je moravskega namestnika lilcev. Volitve se je udeležilo 6 volilcev in izvoljena sta Sehonborna, kakor je pred Knotz napadal gospoda Ivan Baumgartner s 5 in Makso Krenner s 6 mestnika barona Kraus-a. — Pri podavii glasovi. . . . na skušal 8432. drugem razdelku obrtnega odseka je bilo volilcev kriva, da še ni vpeljana živinska sol Izvoljeni so pa gospodje: Anton Klein s 3384 mestnika barona Kraus-a je štajarski Kraus dokazati, da zborniška desnica Gornješta jarski kmet Janez Dovgau s 3379, J. N. Horak s 3379, Alojzij Jenko s 3378, Filip Zupančič s 3378, Oroslav Dolenc s 3377, leta" 1876 dokazal Bar en feind odgovoril mu prav krepko in iz obravnav državne pogodbe z Ogersko Fran Kolman s 3370, Jernej Žitnik s 3370, Janko Kersnik s 3361 in dr. Jos. Poklukar s 3311 glasovi. da temu kriva tedajna večina Prav srečno pa je ta kmet zavrnil veliko-nemškega profesorja s tem, da mu je odgovoril, da se zelo moti 27. - - 7.7 . n *T-----, ' " J* "UgUVUIll, Uit SC Z.C1U I11UL1, tretjem razdelku obrtnega odseka bilo je volilcev ako misli da bo s takimi govori in s tako praznim Izvoljena sta z 11 glasovi gospoda Pankracij Eick- helter in Karol Luckmann. očitanjem pri prihodnjih volitvah gornje-štajerske kmete " sebi zvabil; kakor se zvadi koza, ako se ii v roki Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. ponuja soli. — Včeraj govoril je tudi naš poslanec JNabergoj, ki je hvaležno priznal, da je vlada v proračun postavila potrebno svoto za zgradbo železnice državni zbornici bile so razprave s Herpelj v Trst in ji priporočal skrbeti tudi preteklega tedna velike važnosti, ker razpravljal se je drugo neodvisno progo proti severu proračun naučnega ministerstva , pri katerem je posla se za !■ ■ III pondeljek pričele so se dopolnilne volitve v nec dr. Poklukar, čegar govor priobčujemo na dru- mestni odbor, zmešnjava je bila velika in včeraj bilo gem mestu, še nekoliko dopolnil pritožbe Slovencev glede je treba več ožjih volitev. — Pondeljek večer umrl je šolstva, katere sta uže letos deloma popisavala dva druga tukaj nekdanji državni poslanec dr Jul. Schindler kot 1 1 t V « i -^r—v m m « w • « - _ • t • m- _ _ ? slovenska poslanca Božidar Raič in dr. Vošnjak. Dr. Poklukar popisaval je obširneje tožbe dr. Schaf pesnik znan po imenu Julius von der Traun Nemška ferjevega prijatelja pl. Plenerja, „kako jo sedanja vlada mark zopet državnem zboru imel je knez Bis —---------- j „----j- —- —--- —precej ojstre razprave z^ičtu uisavuu poslovenila nemško Ljubljano in kako zatira in odriva podpor namenjenih različnim pomorskim vožnim pro nemštvo na Kranjskem", obširneje je popisaval tudi po- gam v oddaljene dele sveta proti zapadu, proti jugu gubonosni stan ljudskega šolstva pri koroških Slo- in proti izhodu. Nekaj teh zahtev seje Bismarku pri- je deloma omenjal tudi enako slabo vrejenega volilo, nekaj pa odbilo. Zelo ojstro obrnil se je zoper ad državnih vencih šolstva na Primorskem. Se bolj imenitna lahko ečemo zgodovinskega čaka samo vojske govornika poljskih poslancev, katerem je očital i zadreg v državi, da bi da zopet 9 pomena pa je bila razprava med tirolskem poslancem osnovali Poljsko kraljestvo. Tudi poslancu Richterju monsignorem Greuterjem in naučnem ministrom očital je Bismark nasprotovanje, posebno za to, ker ga Conradom. Jedro te razprave bilo je sledeče ga ima unajm svet za veljavnišega, kakor pa res Poglavui namen tega govorjenja pa je Greuter očital je naučnemu ministru, da se pri imeno- niči doma vanji profesorjev na Dunajskem vseučilišči čisto nič bil ta, da je Bismark z hvalo Rihterja hotel zmanjše ne ozira na to, da je to vseučilišče, katoliška usta- vati veljavnost vodje katoliških konsevativcev Wind nova in da je vender namenjeno našemu v odločni horst veliki večini katoliškemu prebivalstvu, vkljub temu Francoska Dolgo je trajalo, pa vendar se je pa se je število judovskih profesorjev na vseučilišči posrečilo francoski vojski v Tonkinu vzeti več mescev tako narastlo, da je sedaj samo na pravoslovskem oblegano mesto Ke-Lung. Prisvojili so si Francozi zadnje dni to važno mesto, pa zgube njihove so zdravniškem oddelku tega vseučilišča, na katerih je sedaj 159 profesorjev, že 64 judovskih profesorjev, tudi velike; natančnega števila še niso objavili Na to zatožbo odgo\arjal je minister Conrad trikrat, znamenje j bile pa da so bile zgube Francozov pomenljive in Kar je prvič govoril posname se lahko v sledečem pa, da vojska tamošna še ne bo kmalu pri kraju, kaže stavku, minister Conrad je rekel na kratko rečeno to, da namerava vojni minister zopet 25000 vojakov koliko je na vseučilišči Dunajskem profesorjev judov- poslati v Tonkin ske vere, tega ne vem, pa se za to tudi ne brigam; coze še stala mnogo denarj ----7 O --- * ----7 ------- ~ ~"— ? po državnih temeljnih postavah so vsi državljani brez Gotovo bo tedaj ta vojska mnogo vojakov ozira na vero enakopravni in zato gledam pri imeno- se tudi Fi razmerah med Angleško in Nemško pomirili so ker vidijo, da njih nevolja Angleške » V VUMU.V^A l* | H4 xx± ^l^VALlUi J^/ll AZll^UU" "V/ i IUIUVUKIj ZV^-L V 1U1JU, UOj IIJ i 11 11C VU i j <% XXII g vanji profesorjev samo na zmožnost. Način, v katerem more predrugačiti politike Gladstonove, katei mu v je minister to in vse drugo pri tem govoru izrekel sedajnih zadregah zelo ekava nemški kancelar proti Greuterju proti tako osoren in namenoma Tirolcem sploh, pa je bil Zboi razžaljiv, da zbornice začela ministru živahno ploskati je vsa levica na 25 frankov povikšala je carino za uvažanje volov od 15 Greuter odgovoril je samo na kratko, da si bo zapomnil ta odgovor ministrov. Drugi dan je Conrad zopet govoril in naglašal; kako ga je samo vernost njegova napeljala k temu, da je prevzel naučno ministerstvo. Tretji dan hotel je že deloma popravljati izjavo prvega dneva Telegram 9? Novicam". Takoj jutri pa ves budget Dunaj, 18. marca ob 1. uri 25 minut popoludne. bo sprejet proračun poljedelstva Razprava severne želez 7 pa konec tega je bil in je ta; da tega ministra vsi niče prične se v soboto ali ponedeljek. — Danes krogi, izrekoma vsa zborova desnica smatra za ne- razdeljena poročila kazenskega odseka o usta- mogočega. — Sicer govorilo je pri budgetni razpravi novitvi prisilnih delavnic in obsodbe v nje. minulega tedna mnogo govornikov, med temi dekan Vse kaže še nekoliko zborovanja po praznikih Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani