5v«vX*XvXvIvX*t' MHwllW>>>>tt>>X*X«X*!*I«!*X»>!*>
£♦>>>>>>>>>>>!•	*	>>%>%%%%>%%%%%w*v^
[♦!>>>>>>>>>>>$ i	raMaMBIg »♦?♦%!♦%%?»%%%%♦♦%♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«
vw>>>X*av»:4	•	^ySSSSAiySSA*SSSA	*	I
^v*vX*X*X#X4X*X«X*XwvvXwX^4X4X4X*X#X4X^X^X^XO
1;:*;» ’ 1 .,
ARENA PRIČAKUJE
tJnNimii, 27. julija 1960 • Leto VIII., štev. 30
ki jeemlpr konRoške vlade Patrlce Lumumha, C,<>nar'-ri^01 V New York na razgovore.s funk-Žav, j °ZN in zastopniki azljsko-afriških dr-*®r*jei med dru^m poudaril, da bo Kon^o rad Vea^ tu^e strokovnjake in pomoč, kolikor sebi^ 1)0 vezana s političnimi popoji, ker bi Jo je v na-sProtju s politiko nepovezovanja, ki p0ltdarV *<lar^ra,a n^egova vIada. Poleg drugega 0lI>azov ?JO V zvez* z Lumumbinim potovanjem Če ia^ ci’ da položaj vlade ne more biti slab. ° n^en Promier potuje na razgovore '
£ar
«o Pr PS sc položaj v KonRU urejuje. Cctc OZN KonRa'Aele sl(rl> '-a red In mir v veliki vcflni “•Pikajo bfeliSke {e'e pa se, čeprav nerade, PoiaBoJO v PPOčiSča, ki so jim v KonRU na raz-*>t°blemn^ osnovl meddržnvne poRodbe. Celo kl«^c KatanRe bo verjetno kmalu urejen: laugc a t0» Pa nihče ni priznal neodvisne Ka-a(j jjj 'bien premier Combe že začel tipati, •Uo, v . *° moBoče v KonRU ustanoviti federa-Vedn0 t. ^terl bl 1 bil ~ kol Jo on pojmuje - *e *a Olo<.	0	r<‘koč	neodvisen. Toda Lumumba je
lUdt Us”° osrednjo vlado in kuže, da mu bo “kattiti Tj' ■ Medtem pa bo OZN pomagala pre-•Pattjjc nj"a<li državi hajhujSe težave zaradi po-***»» 'at* kadr,,v- Vsekakor knže, da Je mlad" tava pre,žlvela začetne težave.
V soboto, 23. julija zvečer, se je začel Sedmi festival jugoslovanskega dolgomc-tražnega filma v Pulju. V slavnostno razsvetljeni areni je šest tisoč gledalcev, domačinov in gostov pozdravilo otvoritveno predstavo, katere čast je letos doletela slovensko filmsko hišo »Triglav-film« z AKCIJO režiserja Kavčiča. V osmih dneh festivala se bo zvrstilo vsega deset celovečernih igranih filmov in vsi nagrajeni krat-kometražni s spomladanskega beograjskega festivala. Številka je spričo lanskoletnih velikopoteznih napovedi producentov nemajhno razočaranje: napoved je obljubljala nič manj kot 25 filmov, spomladi je kazalo, da jih bo kvečjemu sedem, končno pa smo pristali pri desetih! Zato pa letošnja puljska bera obeta prevagati tehtnico v kvaliteti — ob filmih, ki smo jih že videli, to ni pretirano pričakovanje...
Zdaj je torej v areni zbrano vse, kar so naši režiserji v enem letu dokončali ali v vsej naglici utegnili dokončati. Pulz festivala utripa z nezmanjšano močjo. Publika in žirija sodita dosežkom našei filmske umetnosti. Nekateri filmi imajo za sabo že nekaj mesecev predstav z bolj ali manj
POMNIK
Na večer pred praznikom Dneva vstaje se je nad petnajst tisoč ljudi zgrnilo na trgu pred poslopjem Izvršnega sveta v Ljubljani, in tako še enkrat počastilo spomin velikega revolucionarja in misleca — Borisa Kidriča. Impozantni spomenik, ki stoji na marmornati ploščadi, je odkril sekretar Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Miha Marinko ter obudil spomin na prehojeno pot Borisa Kidriča - Petra. Njegovo ime je tesno povezano z borbo in napori, kakor tudi z zmago slovenskega ljudstva v skupnosti z vsemi jugoslovanskimi narodi. Prav Boris Kidrič je bil prvi predsednik prve slovenske vlade, prve resnično ljudske vlade slovenskega naroda, pozneje pa so ga izredne sposobnosti, prodornosti in neprimerljiva energija postavile na še odgovornejše mesto: postal je voditelj in organizator jugoslovanskega gospodarstva, ki ga je vodil spretno, smelo in uspešno, še zlasti v tistih časih, ko nas je hotela vsestranska gospodarska blokada spraviti na kolena.
Njegovo ime je povezano z vsemi na-* prednimi silnicami slovenskega naroda, zato je bilo odkritje spomenika ob Dnevu vstaje vseslovenska, kakor tudi jugoslovanska spominska slovesnost.
Medtem ko so se Ljubljančani ob prvem mraku poslavljali od veličastnega spomenika, pa so na pobočjih Jelovice. Pohorja, Gorjancev, Banjščice in še drugod zagoreli kresovi, ki so kot bakle spominjali na razplamtelo vstajo teptanega ljudstva. V ranem prazničnem jutru so zaplapolale trobojnice po vseh mestih in vaseh širom po Sloveniji. Na ta dan so odkrili vrsto spomenikov in spominskih plošč, po vseh večjih krajih pa so pripravili slavnostne prireditve in partizanske mitinge. Številni delovni kolektivi so se odpravili na izlete v znane partizanske kraje in obujali spomine na najtežje, a vendar nepozabne dni naše revolucije.
Letošnje praznovanje Dneva vstaje je bilo posvečeno hkrati tudi petnajsti obletnici osvoboditve, kar je dalo praznovanju še slavnostnejši pečat.
ugodnim pečatom kritike, drugi prihajajo naravnost iz filmskih studiev. Po vrstnem redu predstav v areni si sledijo:
AKCIJA, režiserja Janeta Kavčiča in scenarista Marjana Rožanca, proizvodnja Triglav - TOVARIŠ PREDSEDNIK CEN-TERFOR, režiser Zorž Skrigin, scenarista Habul in Ačimovič, UFUS - KOTA 905, režiser Mate Relja, scenarij M. Jankoviča, ladran — TRI ANE, režiserja Branka Bauerja, scenarij S. Glumca, Vardar — KOČIJA SANJ, režiserka Soja Jovanovič, scenarij A. Diklič, Avala - DEVETI KROG, režiser France Štiglic, scenarij Zora Dirnbah, Jadran - PARTIZANSKE ZGODBE, režiser in scenarist Stole Jankovič, UFUS — VOHUN X-25 JAVLJA, režiser in scenarist František Cap, Triglav — VOJNA, režiser Veljko Bulajič, scenarist Cezarc Za-vattini, Jadran — KAPETAN LEŠ, režija in scenarij Zika Mitrovič, Slavija.
In kateri od njih so favoriti? Težko je napovedovati, vendar nekateri menijo, da -Vojna«, »Deveti krog", »Akcija« in »Partizanske zgodbe« ... Kocka bo padla 30. julija.
Končno smo odpravili še eno praznino v našem kulturnem življenju: v okviru IV. poletnih iger Primorskih prireditev bo potekal na slovenski obali od 2. do 7. avgusta I. jugoslovanski folklorni festival. Številne amaterske in poklicne folklorne skupine iz vse države (»Lado« — Zagreb, »Kolo« — Beograd, »Slobodan Princip« — Sarajevo,
»Bratstvo i jedinstvo« — Subotica in »France Marolt« — Ljubljana) bodo v tem času s svojimi nastopi v Kopru, Piranu, Izoli, Ankaranu in Portorožu posredovale domačinom in našim ter tujim turistom skozi pesmi in plese del bogastva naše folklore, ki jo sicer v tujini izredno čislajo, doma pa jo kar nekam premalo poznamo.
Folklorni festival na obali
Minulo nedeljo je slikovita dolina Črne nad Kamnikom po dvanajstih letih zopet sprejela precej nenavadne goste — najboljše slovenske motoriste in avtomobiliste — dirkače, ki so prišli tja na povabilo kamniškega avto-moto društva, da bi se na II. gorskih hitrostnih dirkah na 9,1 km dolgi tekmovalni stezi s 14 ostrimi in blagimi zavoji od »Rudarskega doma« do vrha Črnivca (višinska razlika 411 metrov) pomerili za lepe častne nagrade. Celotna prireditev je lepo uspela kljub nekaterim organizacijskim spodrsljajem, zlasti pa še iz tekmovalnih' vidikov. Skoraj vsi najboljši domači tekmovalci z Leonom Pintarjem na čelu — le-ta je najhitreje privozil na Črhiveb (8:00,3 oziroma povprečno 68,2 km na uro) — so ( to pot še zadnjič želeli preizkusiti svoja vozila pred največjo — in mednarodno — revijo z motorji in avtomobili na slovenskih tleh — tradicionalnimi Vlil. gorskimi hitrostnimi dirkami na karavanški prelaz Ljubelj. Te velike dirke — že zdaj so zanje prijavljeni dirkači iz več kot 12 držav s treh celin — bodo 14. avgusta. — Slika našega fotoreporterja S. Busiča kaže tekmovalce v razredu motorjev nad 250 ccm tik pred startom: s startno številko 16 Janeza Pintarja (Koper. Tomos SGS) in s številko 88 Franca Dornika (Mengeš, Horex).	(h)
Z namenom, da bi pomagal zadržati grozečo inflacijo, je predlagal neki dov-tipnež vladi Nepala, indijskega severnega soseda, naj umakne iz obtoka stare bankovce in jih nadomesti z novimi, na katerih bo slika Brigite Bardot. Od takega novega bankovca bi se lastniki težko ločili, nakupovalna vnema bi popustila.
m
j	Četrtega	julija,	torej sredi poletja, so
morali v več berlinskih šolah prekiniti pouk. imeli so »počitnice zaradi mraza«. 2ivo srebro je tisti dan zdrknilo na 11 stopinj Celzija.
Robert C. Thai, ki je z družino prispel iz Honoluluja v Los Angeles, je izjavil prista-skim oblastem, da so njegove deklice »muzikalične«, fantje pa »aktualni«. Predložil je potne liste in naštel imena deklic v skladu s tonsko lestvico:. Dodo, Rere, Mimi, Fafa, Soso, Lala, Sisi in Octavia. Se imeni dveh sinov: Uraniuro Roy in Satellit Rex.
•
Spretno se Je Izognil nekdanji argentinski diktator Peron v azilu sedanjemu predsedniku Frondiziju, ko je bil ta na državniškem obisku v Španiji. »Poletne počitnice« 'e sklenil preživeti v Vigu, ki leži v severozahodnem delu dežele.
Vrsto let je imel znanstvenik dr. George H. r.langun privatni laboratorij v ameriškem mestu Mandhamu. Kar na lepem so ugotovile mestne oblasti, da prostori, kjer je delal poskuse, ne ustrezajo gradbenim predpisom. Profesor pa se je maščeval: svojih 3.000 laboratorijskih belih mišk je podaril mestnim otrokom.
Ze oseminštirideset ur potem, ko je v naglici posegel v žep Osmana Habiba, sekretarja na tunizijskem poslaništvu v Bimu -Osman Hablb je v privatnem življenju slikar - je sedel rimski žepar Flavio Moretti za zapahi. Posnetek v policijskih arhivih je bil presenetljivo podoben risbi, s katero je skušal slikar po spominu narisati sumljivega Človeka. Aretacija je potrdila sum. V nevarnost se podaja, kdor skuša okrasti slikarja ...
V WQrzburgu Je stopil v vagon ameriški vojak, sčdel stari dami nasproti in molče žulil žvečilni gumi. Potnica ga je nekaj časa prijazno gledala, potem pa se je nagnila naprej in rekla: »Bes zelo lepo od vas, da mi tako vneto pripovedujete. Zal sem močno naglušna.
Med dvema tečajema
, v Los Angelesu jo stavila neka gospodinja, da si bo palačinko, ki jo bo sama spekla, poveznila na glavo kot klobuk in bo tako hodila po prometnih ulicah, ne da bi zbujala pozornost. Stavo je dobila! nihče se ni niti s kretnjo niti z besedo spotaknil ob
njen klobuk.
Društvo za zaščito živali v Barceloni je prve dni julija priredilo veliko bikoborbo. Cisti dobiček je dalo za propagando proti »kruti bikoborbi«.
«
Ameriške gospodinje, ki delajo shujševalno kuro, se najbolj navdušujejo za sladoled. Neka poslovalnica v Pittsbourghu je prejela pismo naslednje vsebine: »Prosim, pošljite mi takoj kilogram sladoleda. V soboto bi rada na ples, pa mi je šivilja se-šila pretesno obleko.«
Na newyorških železniških postajah prodajajo avtomati robčke, da si ljudje ob slovesu brišejo z njimi solze.
V pričakovanju atomskega napada, ki ga nameravajo preživeti le oni, so se člani verske ločine v ameriškem mestecu Benson (Arizona) zabarikadirali v hiše okoli cerkve. V kleteh so sl uredili zaklonišča in nakupili za 50.000 dolarjev živil. Mestna uprava je lahko ugotovila samo to, da so se člani verske ločine ravnali natanko po uradnih predpisih za primer nenadnega atomskega napada.
Jolie Gabor, še vedno mikavna mamica treh znanih deklet - Zsa-Zsa, Eva in Magde Gabor - Je dobila nenapovedan ponočni obisk v svojem stanovanju v Palm Springsu (ZDA). Vendar Je vlomilec odnesel le slike lepih deklet.
Tridesetletna žeua Kcnnedyja, demokratskega kandidata za predsednika ZDA, pričakuje prve dni v novembru drugega otroka. Republikanski nasprotniki se bojijo, da se bo družinski čut ameriških žena pokazal v številnih glasovih za Kennedyja.
Ze pred tridesetimi leti se je hotel poročiti Stanley Moore iz Philadelphije. Tik pred poroko je nevesta odpovedala, ker je trpela zaradi hudih bolečin. Ljubosumni tekmec JI Js vsul v kavo veliko dozo močnega odvajalnega sredstva. Poroke potem sploh ni bilo. Nedavno je Moore zapustil precejšnje imetje tovarni, ki izdeluje tisto sredstvo. Baje iz hvaležnosti...
0
Churchillova hči Sarah se je nedavno ponovno zagovarjala pri nekem londonskem sodišču, češ da je pijančevala in zbujala ogorčenje javnosti.
•
Načelnik železniške postaje San Sebastian v Španiji *e je moral posloviti od svoje papige, ker je bila nevarnost, da bi ptič napravil zmešnjavo v vsem železniškem prometu na tisti progi. Zvita papiga se je sčasoma navadila tako izvrstno posnemati po-postajnega načelnika žvižg, da je že več vlakov predčasno odpeljalo.
Celo uro je mlada dama pomerjala klobuke v neki londonski prodajalni. Ko se je začela ozirati po svojem, ki ga je bila poprej odložila, je spoznala, da so ga medtem prodali. V zameno je smela Izbrati poljubno novo pokrivalo.
Oblasti v Bonnu so te dni ob-
javile, da je v zadnjih desetih
letih pobegnilo iz Nemške demo-kratitne republike na Zahod okrog dvajset tisoč pripadnikov vzhodnonemške policije in vojske, medtem ko je v obratni smeri, na Vzhodu, poiskalo zatočišče samo nekaj sto zahodnonem-škit, vojakov.
Podatek je morda, točen, morda pa tudi ne, vendar ne glede na to je treba predvsem povedati, da Je bil objavljen v posebnem času in s posebnim namenom. Tudi lansko poletje so v Zahodni Nemčiji objavili štetilo, ki pravi, kako veliko Je tistih prebivalcev Vzhodne Nemčije, ki so
v zadnjih desetih letih prebegnili na Zahod in kako je v primerjavi a njim majhno število onih, ki so prestopili mejo m Iskali novo dqmovino v Nemški demokratični republiki. Ta su-marni podatek so lani objavili v času, ko so celo sami zahodno-nemškj listi sporočali, da je manj beguncev, ul prihajajo Iz Vzhoda na Zahod, medtem ko nenehno raste dotok beguncev, ki prihajajo iz zahodnega v vzhodni del Nemčijo.
Tudi sporočilo o vojaških pobegih je bilo objavljeno s podob-
Pobeg na Vzhod
nim namenom. Število vojaških beguncev, ki prehajajo iz Zahoda na Vzhod, verjetno ne narašča v 'enaki meri kot pada število pripadnikov policije in vojske, ki prehajajo z Vzhoda na ' Zahod. Vendar tu ne gre za same številke, ki vsaj zadnja leta niso več takšne, da bi se oblasti v Bonnu mogle z njimi posebej hvaliti. Gre predvsem za to, da je v zadnjih tednih prišlo do prebegov nekaterih zahodnonemških oficirjev, ki so v Zvezni republiki nekaj pomenili in je zaradi tega njihov beg naletel na ustrezen odmev v zahodnonemški javnosti. Ta odmev naj bi preglasile številke, ki se sklicujejo na zadnjih deset let.
Oficirji, ki so te dni prebegnili z Zahoda na Vzhod so: nekdanji adjutant poveljnika nemškega letalstva generala Kammhuberja kapetan von G liga, nekdanji oficir za zvezo Pri letalskem Poveljstvu — jug major Hugo Win-zer in kartograf četrtega voja-
TT • Telegrami
0 KAMPALA — Policija je odkrila šolo za vlomilce; 50 učencev, diplomska naloga: vlom v blagajno z orodjem, težkim 40 kg.
0 LONDON — Prosvetno ministrstvo je pripravilo novo abecedo z 42 črkami; preizkusili jo bodo v eksperimentalnih šolah.
0 VVASHINGTON — MacArthura, bivšega komandanta ameriških sil na Japonskem, so odlikovali z redom »vzhajajočega sonca« za izredne zasluge pri rekonstrukciji Japonske...
0 BUENOS AIRES — Pred Izraelskim kulturnim centrom je eksplodirala bomba, druga pa v sedežu socialistične stranke: narisani so bili tudi kljukasti križi: rjava prisotnost!
0 MONTEVIDEO — Ekstradlcija: toda ne vojnega zločinca, marveč ostankov nemške križarke Graf von Spee, ki se je potopila v ustju La Plate, kjer je končala svojo gusarsko kariero.
0 TAIPEH — Huang Tu Cen Je s knockautom pobil na tla policaja, ki mu je preprečil samomor: demonstracija za svobodo samomorilcev.
0 CHICAGO — Združene države so 1946 popile 924 milijonov likerjev: letos bo ta rekord presežen.
0 LONDON — »Times« je ugotovil, da bo dvojnik leta 1961 leto 6009: obe letnici kažeta Isto, če sta »na nogah« ali »na glavi«.
0 MOSKVA — Na sovjetskem oporišču »Vostok« (Južni tečaj) je padlo živo srebro na —82» C: s kopanjem ne bo nič!
škega območja (Stuttgart) major Otto VVeissenberg. Vsi trije, ki so vsak zase in v različnem obdobju prišli v Vzhodni Berlin, so menda prinesli nekatere dokumente, ki — kot pravi vzhodnonemški tisk — potrjujejo vzhodnonemške obtožbe, da se Zvezna republika pripravlja na napad na Nemško demokratično republiko. Kolikor pa teh dokumentov niso prinesli s seboj, so vsi trije na raznih tiskovnih konferencah dajali izjave, ki naj bi potrdile vzhodnonemške obtožbe, kako v zahodnonemšk'em generalnem štabu že lep čas pripravljajo načrte o »bliskoviti vojni« proti Vzhodni N emčiji.
Kapetan von Gliga ki Je imel Kot adjutant poveljujočega letalskega generala posebno legitimacijo »Cosmic«, s katero mu je bil dovoljen vpogled v določene vojaške skrivnosti, je v svojem intervjuju v Vzhodnem Berlinu dejal, da je politični in vojaški razvoj v Zahodni Nemčiji nevaren in da se je zaradi tega odločil za prehod v DDR. Po njego-vem mnenju pa so še številni oficirji Bundeswehra prepričani, da računi vojnega ministra Straussa ne bodo uspeli. Bonnski načrti da so pustolovski in nevarni, vendar pa že vnaprej obsojeni na neuspeh.
$
as c n
IZJAVE TREH PREBEGLIH ZA-HGDNONKMSKIH OFICIRJEV POTRJUJEJO VZHODNONEMŠKE OBTOŽBE O DOMNEVNIH VOJAŠKIH NAČRTIH ZVEZNE REPUBLIKE PROTI# DDR. O TEH NAČRTIH JE VZHODNONEMŠKI TISK PRED ČASOM OBŠIRNO POROČAL IN MED DRUGIM OBJAVLJAL TUDI KARTE, KI KAŽEJO SMERI NAPADA, KAKOR SI JIH ZAMIŠLJA ZAHOD-NONEMSKI GENERALNI STAB
WALTER L1PPMAN NA AMERIŠKI TELEVIZIJI
OSTI LEVO IN DESNO
Doyen washlngtonskih novinarjev Walter Lippman se je pred kratkim znašel v novi vlogi: znana televizijska družba CBS ga je zaprosila za enourni intervju in 70-letni novinar ni varčeval z ostrimi komentarji, kakršnih se je že marsikdo ustrašil med dolgoletno Lippmanovo kariero. Med njegovimi ostmi so bile tudi takšne:
Predsednik Herbert Hoover: »Menim, da je bil Hoover človek, katerega instinkti so bili boljši cd njegovih teorij. Bil je sicer simpatičen, razgledan možakar, toda z zastarelimi teorijami. Komaj da se je zavedel, kakšen je naš svet, že se mu je leta 1929 podrla streha na glavo.«
Predsednik Franklin D. Roosevelt: »To je bil eden naj-postavnejših, najprijetneje mladih mož, kar sem jih poznal — preefj površen, razmeroma neizobražen, toda tako šarmanten, da so ga imeli vsi radi, čeprav ni nihče o
njem mislil kot o morebitnem predsedniku ZDA. Potem je prišla njegova bolezen... in zresnil se je.«
Predsednik Harry S. Truman: »Nikoli nisem mislil, da je streljanje z boka način, kako je treba opravljati predsedniške dolžnosti.,. Japonska je bila pripravljena vdati se še preden smo vrgli atomsko bombo. Morali bi se bili pogajati o vdaji, še preden smo jih vrgli. To je stvar, katere se spominjam z največjim obžalovanjem.«
Predsednik Dvvight D. Eisen-hower: »Zdi se mi, da je staromoden' in da vodi politiko, ki nikakor ne ustreza potrebam našega časa in ki tudi ni kos tekmovanju, na katerega nas izziva Sovjetska zveza.«
Ostre televizijske luči so že poostrile globoke gube na Lippmanovem obrazu, toda pravijo, da jih je ostrina njegovih misli popolnoma zabrisala. Žugajoč s kazalcem se
je lotil še mnogih drugih stvari. Napadel je nezadostno državno podporo v šolstvu (»Ce ne vzgojite otroka, ga preprosto niste vzgojili in se tega ne more nikoli več nadomestiti«), ameriško taktiko ob incidentu z U-2 (»Preveč smo gobezdali«), vendar je bil kljub temu razmeroma optimističen glede prihodnosti (»Ne zdi se mi, da bi bila vojna nevarnost zdaj kaj večja, kot je bila prej«).
Komentator družbe CBS Ho-ward Smith, ki je vodil intervju, je bil od časa do časa videti kar nesrečen zaradi odkritosrčnih izjav, je pa kljub temu 'mnenja, da je bil pogovor izredno uspešen. »Mi, kar nas je tu v službi, si takšne kritike nikakor ne moremo privoščiti« je poudaril. »Bilo je sila osvežujoče« Tega mnenja je bilo tudi vodstvo družbe CBS, ki je Lippmana takoj zaprosilo še za en podoben razgovor v bližnji prihodnosti.
DR. ELIO BIANCA PRED KOČO NA MONT BLANCU: »KONEC SVETA JE ZA NEDOLOČEN C AS PRELOŽEN!«
Obsedenost - s kakšnimi nameni?
Pišemo in beremo o kuriozi-tetah in o svojevrstnih rečeh, . ki jih počno posebneži. Pri tem se nasmihamo in se celo veselimo ob misli, da ima svet navsezadnje le še nekaj vzroka za smeh.
Povsem drugače pa zveni tisto, kar je 14. julija kot neke vrste epidemija seglo skoraj po vsem svetu.
Začelo se je takole: otroški zdravnik iz Milana dr. Elio Bianca je po čudnih računih ugotovil, da bo prav letošnjega 14. julija točno ob 13.45 v silni zmešnjavi konec sveta. Iz prijaznosti je dr. Bianca izvzel iz tega poloma Združene države Amerike. Trdil je, da bo vesoljni potop uničil področje ined Mont Blanoom in Mount Everestom. Strahoto naj bi napovedal potres v zemeljski skorji, konec sveta pa bi povzročila (to ni bilo povsem logično) merkurska bomba (?).
Ker noben prerok ne uspeva brez apostolov, se je italijanski otroški zdravnik proglasil za »voditelja ločine sodnega dne« in zbral v nekaj dneh reci in piši 110 pristašev. Zaupanje, ki si ga je pridobil pri zmedenih ženicah in možicih, je razumljivo, če upoštevamo, da je bilo preroštvo o koncu sveta kratkoročno, še posebej pa zato, ker je dr. Bianca napovedal tudi možnost rešitve.
Na pobočju Mont Blanca — je vedel povedati prerok — bo katastrofa prizanesla krpi zemlje, kjer bodo njegovi verniki čakali, dokler ne bodo nebeške
ELIO BIANCA V NEKAKŠNEM SVECENISKEM ORNATU
sile, s katerimi je bil že poprej navezal stike, poslale rešilne barke. In so se prerokovi zvesti apostoli odpravili proti Mont Blancu. Za njimi je stopala delno v strahu, 'delno za zabavo pravcata vojska radovednežev, ki so na vsak način hoteli videti, kaj se bo zgodilo ob napovedani uri. Gorske stene
V SEULU TECE PROCES PROTI TREM MINISTROM BIVŠE SING MAN RIJEVE VLADE - GLAVNI OBTOŽENEC JE BIVŠI NOTRANJI MINISTER (PRVI Z LEVE) - KI JIH OBTOŽUJEJO ZATIRANJA OPOZICIJE KORUPCIJE. PREDVSEM PA NEDOVOLJENEGA VPLIVANJA NA VOLITVE IN FALSIFICIRANJA VOLILNIH REZULTATOV KI SO SING MAN RIJU PRINESLI ZMAGO.
so bile prepolne ljudi, avtobusna podjetja so imela dela čez glavo, zunanjost tabornih prostorov je bila presenetljivo podobna motivom na Michelangelovi »Poslednji sodbi«. Poslovno samozavest je ohranil le podjetni gostilničar v vasi Courmayor pod visoko goro: domiselno se je zavzemal za predlog, naj bi zadnji večer izvolili »Miss sodnega dne«.
V toliko vse lepo in prav, v zadnjih urah pa se je tudi izven področja Biancovega vpliva zgodilo marsikaj v zvezi s pričakovanim dogodkom:
Tisto jutro ob desetih dopoldne je pobesnel inženir v dunajskem Ottakringu. V stanovanju je vpil: »Tega ne vzdržim več!« Bolničarji iz rešilnega voza so ga s silo spravili na oddelek za duševne bolnike.
O Comu se je obesil delavec, ki je očitno zamudil zadnji avtobus na pobočje Mont, Blanca. Kmalu potem jc napravil enak samomor Joseph Malecot iz Grivy-Nolsyja v francoskih Ardennih, ki si je poprej privoščil še nekaj kozarcev vina.
Razburjena žena je iz Aten
telefonirala v Vatikan in zah' tevala od papeža, naj ji osebno postreže s podatki in opisom razmer ob bližajočem se koncu sveta. V Bologni so bile cerkve nabito polne. Pred spovednicami se je nagnetlo toliko spokornikov, da je morala policija zapreti božje hrame v mestu.
Na Tajvanu so jokajoč® množice proseče dvigale roke h Kuanjini, boginji milosti, v Damasku pa je moral sirski veliki mufti neštetokrat podeliti »poslednji blagoslov«.
Celo v Ameriki so se pristaši »verske ločine sodnega dne« zatekli v zaklonišča, ker niso verjeli Biancovim napovedim« da bo njihovi deželi prizaneseno.
V vseh londonskih gostiščih se je trlo ljudi. Cez mero so v mrzličnem vzdušju zvračal* vase čaše močnega piva, brinjevca in whiskyja. V eni lz' med nabito polnih gostiln se je nazadnje razlegel vrisk, ker se je že zdelo, da je mimo ura napovedanega konca sveta, vendar je gostilničar pokvaril razpoloženje s trditvijo, da njegova ura zaostaja za deset minut.
Obsedenost je popustila šele. ko je nizozemski oddajnik Hit' versum ob 13.45 za pet sekund prekinil spored, nato pa se 1® oglasil napovedovalec: sekund čez 13.45. Nevarni trenutek je minil, pa smo še *j' vi. Gospe in gospodje, čestitam!«	,
Bianca je dejal, da sc je P3® zmotil v računih, vendar n*u je uspelo pregovoriti vernik*' da so vztrajali pri njem še nekaj časa. Preplah je bil P®* poln, ko jc po teh njegovi« preroških besedah rahel P°*?ei zares zamajal skalovje. ZdaJ mu italijanska policija obet® tožbo zaradi vznemirjanja j®v' nosti.
Vprašajmo se: Kaj je s človeštvom narobe, da ga je " tolikšnem obsegu zajela °e” spamcina oblika	množičP®
psihoze? Morda se — najbr® tiči zajec v tem grmu — z3j vestno preveč govori o v®*1? in o neizogibnosti katastrofah nega konca. Ali	množica"1
hote jemljejo pogum?
Kdo pripravlja	človeštvo
na to, da bi bilo zrelo za konec?	1
H. P-
otišai« K jUBILGini GORenJSHI TIIMSTIČIIO -
«re-.: II HRRDIU. OD 29. JULIJA DO- 9. AUGUST9 5S
t, iML
v-
~   .
Turizem Jugoslavijo v V.oh Odtenkih. Najvrtjo kulinarično raz.tavcvSIov.niji * poizkusno! Razstava turističnega lepaka* anketo: Od wookond hišic do motornih vozil po izrednih sejemskih cenah. Najrazličnejše blago za široko potrošnjo!
Zaposleni - ob prostem času
Konec jun ; bo v Portorožu mednarodni sestanek strokovnjakov, k! se ukvarjajo s — prostim časom. . la novica je vzbudila marsikatero ve-o pa tudi malce zlobno pripombo.
■ 7 Glej nt>> s prostim časom se hcčejo h 7fjati! menda nam ga ja ne bi not' 'h odvzemati?
T Kolje bi bilo, če bi ostali doma in a*i v zrak. To je najlepši prosti čas! y ~ Vraga, vedno sem ljudem na očeh!
saj v prostem času hočem razpolagati sam * seboj.
,	^ resni znanstveniki, ki so prišli
mnogih evropskih dežel, vedeli, kaj go-°re 23 ajihovimi hrbti, bi jim bilo nemara eiodno. Marsikdo izmed njih pa bi se tudi asmehnil. A kaj jim mar — zbrali so se .’ da bi se strokovno pogovorili o tej znanosti, katere rojstna letnica v leto tik pred drugo svetovno vojno. K nam pa so prišli tudi zato, da bi spo-2‘ a*.'. Jngpslavijo, njene ljudi, se pogovoril' njirrti in naposled tudi preživeli nekaj Pn.ie .. <jnj v naših letoviščih.
Ko smo jih srečavali na cesti, skoraj 0,srn° mogli slutiti, da se za temi veselimi k ‘azi sKrivajo resna razmišljanja o tem — aajprikladneje in najbolje izkoristiti Presti čas. Ure in ure so presedeli v sejnih in 0-ra,natl’ čeprav jih je vabilo toplo sonce cudovita sinjina našega morja.
pa kdaj se zdi malo čudno, da so J dje ^zaposleni-« s prostir- časom. Toda di takih je precej, h 1^ čem pa so govorili? Kakšno kašo so teli “skuhati* ti strokovnjaki? r .Kekaj dni, preden so se zbrali v Porto-nZU’ ,so nekateri drugi strokovnjaki raz-vi j ali 0 hlajenju. Kako je bilo na tem 7/tanku, sicer ne vemo, toda na sestanku ciologov, specialistov za prosti čas, je m 0 2eto vroče... Kolikor ljudi, toliko Je	3e pregovor kdaj koli veljal,
to P0^ v Portorožu. Vsak je za-c^Pal svoje stališče, nihče ni hotel popu-. \> med njimi se je vnel boj. In vendar imeli skupno nalogo: opisati, povedati *svl -°. ^ern> kako evropski prebivalci predajo svoj prosti čas.
OD 80 UR NA 40
.Zanimivo jih je bilo gledati, ko so pr,-jaii v sejno dvorano. Pod pazduho so Sv » ,.nePogrešljive aktovke z debelimi analiz, v katerih so imele prvo to f0. ~ Številke. Prišli so “oboroženi* z lovitvami najrazličnejših anket in štu-ffji' Polni _ učenosti in načitani, z veliko o znanja o tem tako perečem problemu. ^a plan so prišla dejstva:
Se pred sto leti so morali delavci delati drž 0sem^eset ur na teden, danes v večini Cplav 3e še oseminštirideset, ponekod pa samo štirideset ur.
Je	so delali tudi ob nedeljah! Zdaj
v 'euelja prost dan, zajamčeno prost dan: državah pa delajo celo samo pet nedelj tec*en in imajo potemtakem kar dve
4TT«Im° se’ 'ia'co 50 neicoč izkoriščali ^‘1’ v znamenju starinskih iger. Udej-
, , v	oCj	tvcuvv	oU	Ilv3J\vC	IaIVVŽI	lbCuii
so k;*: čas delavci: tradicionalni prazniki
n'anj° “v družbi*, kakor tudi šport, po-
StVoi
27.
1.38
19.39
JULIJ-AVGUST
1960
SONCI
vzhaja
zahaja
6.
4.45
14.31
S €>©<*
*3. VII dl. VII. J. VIII. 14. Vlil.
1® devetindvajset tednov. prestane jih 23
11111• III1111 ■ 1
'/REMH.NDSLOVCl n APi )V ED UJEJO
prohoSreI< son^no in toplejše. V sredo nih if”n?.,posIabsanje, predvsem v sever-bol^“ Slovenije. Nato ponovno iz-vrempn ’ ,Vendar daljše ustalitve lepega na še ni pričakovati.
fneseca če le presuho, ostane
*U1(? drobno
\ ViKST,Kb MA,V	i	hi.OV
CERKNICA se omenja prvič 1040, ko je oglejski patriarh dobil tod 50 kmetij. Prvotni trg le bil baje v Višev-ku, po porušenju pa te /.rasel novi okoli »*rkvc, utrjene s ta-borom proti Turkom. Grb je bil »go ■oreči««:	na belem
oolju plavo Jezero, nn njem rrtečn cer kev
Hkf l> « i b rt
|)r|Javi»VaIft?V8klfrr‘ Pa^ntnem uradu Je kl0)lu. nekl ^udau neke posebne vrste u°d i»r M	toploto. Po »iml se
«lo >, .V kl'd»u:i nn lahko doseže toplota flvm n P° Pa se lahko uAin
‘1 tonini .»..im
2
posamezne skupine, temveč na tisoče in deset tisoče ljudi. Družabno udejstvovanje je postalo množično.
•DOBER DAN, JAZ SEM RADIO!*
Razvedrilo ob prostem času je postala nujna potreba današnjega človeka. Tudi tiste cenene in primitivne zabave »niso več v modi*. Človek si želi čedalje več kulturnih in zabavnih prireditev, ki so na določeni ravni. Za to ugotovitev nam ni treba seči pol stoletja nazaj. Dovolj je, da se% zamislimo v leta tik pred drugo svetovno vojno 'in že bomo lahko opazili pomembne spremembe v primerjavi z današnjim časom.
Radio so imeli včasih le petičneži. Danes pa je že sestavni del “pohištva* skoraj sleherne hiše. Sami se lahko prepričamo! Pridite v katero koli našo vas in s1 išali boste skozi odprta okna priljubljene Avsenikove polke.
Ko se danes starši pogovarjajo o tem, kakšna je današnja mladina, tudi ne morejo mimo pripombe:
— Samo v kino bi hodili...
Resnično, danes je postal film sestavni
del izobrazbe, zabave in razvedrila slehernega človeka. Ne le v mestih, marveč tudi na podeželju.
Tudi časopis si je pridobil domovinsko pravico. Razgledanemu človeku je časopis postal nepogrešljivo okno v svet.
Vprašajte se — kdaj ste prvič videli morje... Bržkone v dokaj pozni mladosti. Danes pa je morje isto kot počitnice. In prav je tako.
Možnosti za preživljanje prostega časa so iz dneva v dan večje in privlačnejše. Prosti čas postaja izraz življenjske radosti in daje smisel človekovemu delovnemu naporu. Prosti čas in kultura sta pognali globoke korenine in si pridobili v še tako skromnem družinskem proračunu prostor pod soncem.
Te raznolike možnosti ustvarjajo tudi vedno nove potrebe: danes si želiš kolo. jutri motor, pojutrišnjem že avtomobil.
Na Gorenjskem živi v neki vasi, nedaleč od mesta, človek, ki re nikoli ni bil v Ljubljani, čeprav nosi na hrbtu že dobrih šest križev. Za današnje pojme je to prava redkost. Ljudje venomer potujejo, želijo menjati okolje, želijo spoznavati in videti čimveč. In če danes kdo reče, da bo med letnim oddihom doma, pravimo, da to sploh ni dopust.
— Če se ne peljemo vsaj trd ure z avtobusom od doma, kamorkoli, se mi zdi, kot
da sploh nisem bila na dopustu, je dejala mati dveh otrok.
FRANCOZI IMAJO NAJRAJE RIBOLOV
Okoliščin, ki so povezane s prostim časom, je pač toliko, da bi lahko o njdh govorili ure in ure in napisali debele knjige. Tudi “portoroški .znanstveniki* so lahko v svojih razpravah nanizali le drobce. Njihova naloga pa tudi ni bila filozofiranje o bodočem prostem času. Želeli so le ugotoviti in izmenjati izkušnje, kako pravzaprav preživljajo prosti čas ljudje v posameznih evropskih deželah, da bi potlej lahko ugotavljali smer splošnega razvoja in posebnosti v nekaterih deželah, družbenih sistemih oziroma družbenih skupinah.
Kljub dobri volji pa' te naloge še niso izpolnili. Prevelike in preobsežne so kulturne in socialne razlike med posameznimi narodi, da bi mogli izdelati zanesljive primerjave. V vseh državah hodi v kino veliko ljudi. V tistih pa, kjer je televizija že razvita, je kinoobiskovalcev manj. Naj mar to pomeni, da se je zanimanje za film zmanjšalo? Možno pa je tudi, da se je zvečalo, ker lahko ljudje gledajo film na televizijskih zaslonih.
Francoski delavci, denimo, dobršen del svojega prostega časa oreživiio na ribolovu. V Srednji Evropi in pri nas pa se s tem športom ukvarjajo le še posamezniki. V Zahodni Nemčiji je zanimanje za delo političnih strank in za aktivno delo v njih dokaj borno. Ali moremo to ugotovitev primerjati z neštetimi urami, ki jih posvečajo naši državljani delu v družbenih organizacijah ter organih samoupravljanja?
POZOR! ALI VEMO VSE?
Pogovorili so se o marsičem. Opazili pa so vrsto pojavov, ki jim doslej niso posvečali dovolj pozornosti:
% Kako naj smotrno večamo ljudsko kulturo, če ne vemo, kako ljudje žive, kaj mislijo in kaj si želijo?
C) Kako naj usmerjamo kulturno politiko, če si nismo na jasnem, kakšno je kulturno hotenje delavcev, kako preživljajo svoj prosti čas in kakšne so ovire, ki jim onemogočajo, de bi se svobodneje razživeli?
% Po vsem svetu izhaja na tisoče knjig! Toda — koga dosežejo? Kdo jih bere? Kdo jih prebere? Kakšen učinek imajo na človeka razne vrste čtiva?
Se in še bi lahko naštevali...
Vsi si Želimo več prostega časa, več
pestrega življenja, lagodnosti pa tudi ustvarjalnosti v svojem prostem času. Vendar prosti čas je isto kot — zdravje. Ni preprost mehanizem, marveč področje človekovega udejstvovanja, ki ga je treba negovati kot otroka, izpopolnjevati L Koliko
ljudi ima prosti čas, pa ga ne znajo koristno uporabiti...
Zato je prav, da razmišlja’- 'u o prostem času posvetimo tudi sami kakšno urico na teden svojega prostega časa. Strokovnjaki pa nam bodo pri tem precej pomagali...
TI M SLEDI IEPOŠTENIM ZASLUŽKARJEM
Sih te3’ so doma samo v višjih kro-laži S° se	posvečali brezdelju. Nič
ga — zanje so delali drugi, do^no velja tudi za razne duhovne tern P0’ 28 kulturno dejavnost. Tudi pri ^delovni ljudje niso imeli bogate bere. pra_ai?e-s P« je povsem drugače. Nedelje in Ljudi iz§ubljajo svoj obredni pomen, razvod vse bo13 izkoriščajo za oddih, za tenea 'Tu<*‘ nekdanje stanovsko orne-tneMr, mžakne 'Sre izginjajo. Na njihovo stopajo druge, ki združujejo ne le
Od srede do srede
Lahka, a kriva
Skratka — znajti sc Je treba! Pa če se kdo znajde, znajde izvirno in se potem smeje pol sveta, se to zgodi — kje? — točno, v Ameriki. Torej — Amerika! Zgodilo se je pred leti... Farmar je obubožal. Nič posebnega. Vsako leto jih obuboža na tisoče. Toda, farmar ni obubožal z razumom in sklenil je obogateti na račun tistih, ki imajo več denarja kot pameti. V večjih ameriških časopisih je objavil senzacionalen oglas: Farmarji, poljedelci! Deset tisoč dolarjev tistemu, ki prideluje najboljši krompir v Ameriki. Posebna komisija bo ocenjevala vzorce, ki jih takoj pošljite na naslov... In obubožani farmar je potem dobival vagone krompirja. Seveda nihče ni poslal le nekaj krompirjev, vsak ga je poslal polno vrečo. Skratka — krompirja je bilo na tone. Farmar je ves krompir spretno prodal, izplačal nagrado in nekajkrat toliko mu je še ostalo...
in ga potem za ckaj deset tisočakov preprodali neučakanim kupcem.
Te dni uslužbenci TNZ v Ljubljani raziskujejo afero prekupčevanja z novimi motornimi vozili v neki ljubljanski trgovini, v katero so bili zapleteni prodajalci. Zadnji čas se mnogo sliši tudi o prekupčevanju z motornimi kolesi Lambretta NSU — Prima, ki jih izdelujejo v Vogošču. V predzadnji nedeljski številki dnevnika DELO je bil tale oglas:
'"Plnj „0,1 n|f|0 (Jutro
vit unoi
Za uvod torej — Amerika! Sicer pa — zakaj Amerika? Obubožanih in neobubo-žanih farmarjev in tudi takšnih, ki niso farmarji in bi radi brez truda izvijačih masten zaslužek,, je povsod dovolj. Dovolj in še preveč! Tudi sredi domačih logov. Eni so bolj domiselni, drugi manj, eni bolj preskakujejo plot postave, drugi še bolj, pridejo navzkriž s pravico in običajno imajo potem čas, mnogo časa za razmišljanje o svoji zrešetkani prihodnosti.
Skratka — znajti se je treba! Otožno je le. če se znajdeš — za rešetkami. Pardon, niso vsi junaki naših zgodbic največji grešniki — to ne, večinoma pa so vsi tik pred tem, da se zapletejo v štrene kazenskega zakonika.
DRAG NASLOV
Oglasi v časopisju so silno privlačni za manipulante takšne branže. Vrnimo se za stavek, nazaj čez lužo. V vidnejšem ameriškem časopisu se je pojavil oglas: »Pošljite na naš naslov en dolar. Samo dolar! Ne bo vam žal.* In naslov. To in nič drugega. Možak Je zaslužil na tisoče dolarjev, zakaj našlo se je na tisoče naivnežev.
Večina takšnih oglaševalcev zida gradove na račun naivnosti. Takih primerov na oglasnih straneh naših časopisov za sedaj resda še nismo zasledili, toda pojavile so se podobne špekulacije, zavite v drugačno perje. Lani smo v naših listih brali droben oglas.
Želite motor najnovejše znamke? Pošljite nam sto dinarjev in znamko za 15 din, poslali vam bomo prospekte o najnovejših modemih motornih vozilih.
Mnogo navdušenih pristašev moderne motorizacije je potem dobivalo skromne prospekte nekaterih italijanskih tovarn motornih vozil. Kupčija je cvetela.
Toda - vsake pesmice je enkrat konec!
S)edi obetajočega oglasa so vodile na Goriško, kjer so iztaknili nekoga, ki je prešteval lepe denarce. Izkoristil je namreč motorizirano manijo. Prospekte je zastoni dobival iz Italije - marsikje so bili še veseli, da so svoje reklamne letake spravili v promet - in bogme. njemu se je res Izplačalo za sto dinarjev napisati naslov na kuverto.
PODNAJEMNIŠKA ŠTIPENDIJA
Študent Joviča C. je doma iz Beograda, točneje iz središča Beograda. Stanuje pri starših, pravzaprav, stanoval je pri starših, kjer ima še sedaj lepo, sončno sobo. Ze dalj časa pa Joviča študira v Ljubljani.
Ne zato, ker ni takšne fakultete v Beogradu, še daleč ne — nekaj drugega je Jo-vico zvabilo v Ljubljano...
Znano je. da so sobe v našem glavnem mestu, zlasti v centru silno drage. To je seveda vedel tudi Joviča in zato ni dosti pomišljal. Svojo sobo v Beogradu je oddal in sedanji podnajemnik plačuje nič manj kot 16.000 dinarjev najemnine(l).
S tem pa Joviča zlahka plača v Ljubljani hrano in stanovanje in še mu ostane, saj mnogo študentov živi s štipendijami, ki so polovico manjše od njegovega »zaslužka«.
Torej — znajti se je treba!
IZJALOVLJENA AKCIJA
Zadnji čas se pojavljajo na našem trgu številne variante prekupčevanja z novimi motornimi vozili, predvsem avtomobili FIAT 600 in motorji iz Vogošča. Neki zdravnik iz Kranja nam je nedavno pisal, da je moral »podmazati« petdeset tisočakov, da je dobil novega fičota... Brez komentarja!
Zvedeli smo, da se je nekaj ljudi na vseh koncih in krajih, v t.jubljani, Celju, Mariboru, Sarajevu, Zagrebu itd. prijavljalo v spiske kupcev za avtomobile FIAT 600; ko so prišli na vrsto, so vozilo kupili
V“CO-
12361-ni em sta-
nedeljo.
Štolfa.
CCMf
lic d \
■ alkih
Ur-ctto jo 0<X •an oo
dkw, 125 cenv	^
Japel.l Milan T^lavdgor.*. pri Škofljici	12450-ni
PRIMA NSU III. 150 cem. prodam MtVuH-ii. wLlubl1ana.
74«0-ro
PRIMO III, novo neregistrirano 2 rezervnim kolesom ln prtliaž-nlkom. prodam najboljšemu ponudniku Ponu.ibe pod šifro Prima« v ogi odd. 11444-m O PPL OLYMPIO, model W. zelo -..0obro ohranjeno, prodam Tadel,
 	12443-m
AVTO FIAT	 tflTTpro-
dam Košak. Janežičeva l.
12410-tn
VFSPO. odlično ohranjeno, prodam Ocled «• nedeljo dopold-r •»«*.	-mor	'‘V
cy
OP
NaA
FIAT 5*
nujno St. 65. MOPED :cm. p«
T 11«
— Ali ste vi tu tudi zaradi Igrice »Pridružite se nam še vi«?
Brž in prehitro!
Našli so se na srečo tudi ljudje, ki so te tiskovine odnesli na postajo Ljudske milice in se hkrati začudeno vpraševali, kje so dobili v Trstu njihove naslove.
To pa je ostalo zavito v meglo. Znano pa je, da je tako v petih kolih odromalo v Trst 625.000 dinarjev — v petih kolih iz enega kroga, medtem ko je bilo takih krogov še kdo ve koliko.
Zanimivo, da uslužbenci sekretariata za notranje zadeve, ki so potem to raziskovali, niso našli niti enega udeleženca te družabne igrice, ki bi dobil obljubljeno uro, čeprav so se pogovarjali z mnogimi, ki so nasedli tej potegavščini.
■ Torej, kot vidite, je takšnih, ki si brez večjega truda služijo mastne denarje, kar nekaj! Skratka, znajti se je treba. Toda ....	TONE	FORNEZZI
IJ aus • Klavnic LABRET Ogled Soki! OLYM
g«lf
48.
Nn 5.
a=\^'
— In -	"reua
— Ja, s tisočaki!
• Zlili?
Očitno je, da avtor tega oglasa ni imel najboljših namenov. V uredništvu- smo na hitro roko skovali majhno akcijo. Sposodili smo si naslove treh znancev In z njihovimi naslovi poslali tri ponudbe. V prvi smo ponudili dvajset tisoč več, kot je prodajna cena novega motornega kolesa, v drugi deset tisoč dinarjev več, v tretji pa smo v /imenu našega znanca povabili oglaševalca ' na dogovor.
Akcija se je Izjalovila.
Na niti eno ponudbo nismo dobili odgovora. Gotovo smo ponudili prenizko ceno saj ponudb je bilo precej ln bržčas ugod nejših za oglaševalca.
DOBIČKONOSNA IGRICA
Da, dobičkonosna!
Toda, za koga?
Vabimo Vas. da se vključite v i.ašc družabno igrico! Za tisoč dinarjev lahko dobite novo prvovrstno ročno uro Za tisoč dinarjev! Poiščite še štiri so rodnike. prijatelje ali znance, ki naj na naš naslov prav tako pošljejo tiso« dinarjev in naj hkrati napišejo tudi vaš priimek In ime. Ko nam bodo poslali. boste vi dobili prvovrstno nove zapestno uro. Hkrati pa se tudi oni štirje vključijo v našo družabno igrico Vsak izmed njih naj poišče spet štiri ki bi jih pritegni) v igrico in, ko mu to uspe. dobi tudi on novo ročno uro torej - za borih tisoč dinarjev lahke dobite prvovrstno ročno uro! Denar pošljite v običajni kuverti na naslov .
Takšne tiskovine so se pred nedavnirr /ojavljale zlasti v mariborskem okraju, nr Goriškem in Koroškem. V naslovu je bile podpisana neka tvrdka iz Trsta Mnogi naivneži so se brž navdušili ...
BREZ KRIVDE KRIVI...
Mladega fanta ni več ...
Vzel si je življenje...
Zdaj vedo vsi povedati, da je bil do-Oer, prijazen mladenič. In to lahko tudi verjamemo. Le, da je bil na moč plah, verjetno zaradi tega, ker je bil nekoli-kanj slabotnejše postave in malce manjši od svojih vrstnikov ...
Vse do tragičnega dogodka je oil za-ooslen kot vajenec v neki tovarni na Gorenjskem. V službo je hodil redno in tudi na delovnem mestu se je trudil oo svojih močeh.
Zadnje čase pa se je večkrat vračal domov zamišljen. Naskrivaj si je otrl iudi kakšno solzo ...
Starši njegovemu vedenju niso po-ivečali kdo ve koliko pozornosti. Njegovo zamišljenost in nerazpoložen j e so iemali bolj trenutno hibo. ki ga bo z 'eti že minila.
Neko jutro, ko so odšli zdoma, se je ■lenadoma odločil
Potlej, ko so razmišljali o vzrokih 'ega žalostnega dogodita, je nekdo povedal:
— Starejši delavci so ga zasmehovali, se večkrat ponorčevali iz njega, kar je <<inta zelo prizadelo Ni mogel prebosti. zato si je stregel po življenju . . '.judje smo nač različni
Zdaj ga ni več ln vendar je madež krivde na okolju t katerem je 'ant delal in živel Čeprav ni za-ionskega predpisa, čeprav ni paragra-a. ki hi 'ahko kogarkoli preganjal zq ’o
Toda mar nismo včasih tudi brez ormalne krivde - krivi''
4	l-rnl, 4 lisec
ti, julij mi
TT
S-12000 potuje
Po Beli krajini in Kočevskem
O KOVAČU, KI NI NIKOMUR PLAČEVAL DAVKOV
V vasici Hrast blizu Suhorja v Beli krajini stoji nedaleč od gostilne stara kovačnica. Prav tam pa je tudi meja •ned Hrvatsko in Slovenijo, tako da deli kovačnico na pol. Zdaj temu nihče ne pripisuje kakšne posebne veljave, sv»je 'Ini pa je lastnik kovačnice le znal to obrniti sebi v prid. Za časa-Avstrije je tekla pod njegovo kovačnic® meja med avstrijsko in ogrsko oblastjo. Kadar so prišli avstrijski dacarji, se je umaknil na tisto stran kovačnice, ki je stala na ogrski zemlji in sc zaklinjal na vse pretege, da plačuje davek tigrom. Kadar pa so bili pri njem ogrski financarji, s črnimi klobuki in petelinjimi peresi za njimi, se pi umaknil na avstrijsko stran kovačnice, zagotavljal, da plačuje davek drugim in jim dopovedoval, da ne smejo prestopiti meje v njegovi hiši. Pravijo, da je mož dolgo let živel, ne da bi komu ?! are val de vek.
MESTO, V KATEREM IMAJO •KROKARJI« DOMOVINSKO PRAVICO
Metlika je prav majhno mestece. Pred vojno je imelo 300 prebivalcev in nič manj kot 24 gostiln. To so podatki oač le za bližnjo preteklost, medtem ko jih za daljno nisem mogel dobiti. Pravijo, da zaradi velikega števila gostiln in bližnjih vinogradov »krokanje« u že v sivi preteklosti ni bilo neznano. Če niso to le zlobni jeziki, potem ni/ lahko spravili v zvezo s »krokanjem« tudi metliški grb. Ta ima na tolpu dva krokarja, okrog pa vino-•rade.
METLIŠKA PRVENSTVA
Metliški meščani pravzaprav lahko viška gledajo, če že ne na Ljubljano, pa saj na Novo mesto. Metlika je bila do eta 1556 sedež slovenske marke in njena >blast je segala skoraj do Ljubljane, ‘racijo, da so prvi v Sloveniji imeli ga-ilsko društvo. Prvi so organizirali svilno iruštvo. Že leta 1865 so imeli čitalnico, crej pred Novim mes km. Prej so ustanovili tudi Dolenjsko posojilnico, leta 607 pa sokolsko društvo In leta 1906 rvo delavsko društvo na Dolenjskem.
PEKAČ, STAR BELOKRANJSKI IZUM
Ze nekaj tet lahko dobimo v trgovinah praktične električne pekaCe, ki sodijo zdaj že v vsako modemeje opremljeno kuhinjo. PekaC na sliki, ki mu v Beli krajini pravijo pekva ali čerpenja, ima tu domovinsko pravico že nekaj sto let. Gospodinja zamesi kruh ali postavi na pladenj krompir pa tudi tneso, ga potkrije s cerpenjo in nasuje čeznjo žerjavico.
PES ODKRIL ZDRAVILNI IZVIR
Dolenjske toplice in zdravilno moč vrelca so uporabljali že v sedemnajstem stoletju. Vse od leta 1342 pa do leta 1921 so bili vrelci v posesti Auerspergov. Zdraviliška stavba in veliki bazen sta bila zgrajena 1767. leta in še danes služita svojemu namenu. Prav v dneh, ko sem se mudil tam okoli, so vrtali v bližini vrelca globoko v zemljo. ker pripravljajo novo in boljše zajetje in tudi druge izboljšave. Legenda pravi, da se je nekoč nekemu lovcu na lovu izgubil pes. Tpi dni ga ni bilo od nikoder. Lovec ga je dobil, ko se je namakal ob izviru tople vode. Pes je že dolgo šepal, toda ko ga je lovec le zbezal iz izvira, je tekel po vseh štirih enako. Lovec je to vest razširil in kmalu so si tudi ljudje tod uspešno zdravili revmatizem. Tako je, kot pravijo, pes odkril zdravilno moč vode.
DVOJČKA - DVOJNIKA
LESENI VJERTHEIM
V zakotnih vaseh tu ali po Bel! krajini še vedno uporabljajo za zapahovanje vežnih duri velike lesene ključavnice.
Tako komplicirano so izrezljane, da hi Človek mislil, da je VVertheUn pri njih jemal vzorce. Ključavnico na sliki Je Izdelal okoli leta 1850 Niko Adlešič Iz Pribinec.
PODGANE REŠILE GRAD PRED TURKI
Gradac v Beli krajini ima grad, ki je verjetno starejši kot Gradac, ker je naselje prav gotovo dobilo ime po gradu. Takrat, ko so še Turki kolovratili pq naših krajih, so imeli v gradu dvižni most in ob njem stražo. Straža je morala vsak večer dvigati most, grad pa, okrog in okrog obkrožen z reko Lahinjo, je bil varen pred napadalci. Zgodilo pa se je tako, kakor se rado zgodi stražarjem. Nekega večera so prezgodaj zaspali. Mostu niso dvignili, torej je bila pot v grad odprta. Race in gosi, zaprte v prostorih blizu mostišča, so začele na vso moč gagati in vreščati, ko je vdrlo k njim nekaj podgan. Vrišč je zbudil stražarje in ti so v zadnjem- hipu dvignili most, kajti gradu se je bližal precejšen oddelek Turkov. Slo je torej za las in le podganam in gosem so se imeli grajski zahvaliti, da niso Turki zavzeli gradu. V svoji dobroti je graščak odlikoval podganji in gosji rod tako, da jih je dal vklesati v svoj grb.
Kadar boste obiskali Gradac v Beli krajini in si boste morda ogledali nekdaj cvetoči, zdaj pa zanemarjeni grajski park, poglejte tudi na vhodna vrata gradu, kjer boste videli grb, gos z dvignjenim vratom,’ ob njem pa ob vsaki strani eno podgano.
Rado se zgodi, da so sl dvojčki podobni. Potem jih mamica Se najraje enako obleče in počeše. V Semiču pa sem naSel enega izmed dvojčkov Plutov, doma lz Gradaca. Mož, Metod po Imenu, Šolski upravitelj, pa je tak, da njegova podobnost z bratom Cirilom sega Se precej dalj kot do enake frizure, podobnega obraza in enake obleke. Ko sta z bratom Cirilom hodila v Solo, sta sl bila tako podobna, da ju je menda še mati zamenjavala. Vseskozi sta imela do pičice enake rede, v vseh predmetih. Ne samo v osnovni šoli v Gra-dacu, tudi v meščanski v Črnomlju, v gimnaziji v Novem mestu In kasneje na učiteljskem tečaju. Oba sta učitelja In čeprav zaposlena v različnih krajih, sta hkrati napredovala za šolska upravitelja. Ko sta se poročila, sta si Izbrala družici, obe Anici, obe sta bili trgovski pomočnici in navsezadnje, ko sta dobila naraščaj, imata vsak po eno punčko in fantka. Leta 1S42 sta oba odšla v partizane,, in naneslo je, da so oba, skoraj hkrati ujeli Nemci. Po nekaj tednih ujetništva pa sta na podoben način oba utekla. Ko sta se po vojni začela vsak po svoje boriti za dvig življenjskega standarda, sta sl kmalu kupila enake motorje DKW s prikolico. Ko je bil čas presedlati na kaj boljšega, sta si kupila fičkote. Dobila sta enaki barvi, čeprav sta Ju kupila v različnih krajih in nista zahtevala določene barve — In tako naprej. V njunem življenju je še kup najrazličnejših podrobnosti in zakonov, ki veljajo za oba brata enako.
Šolski upravitelj je spoštovanja vredna osebnost in ko obišče Metod Plut iz Semiča svojega brata v Velikem Podlogu pri Krškem, ga vsi otroci vneto pozdravljajo, misleč, da pozdravljajo svojega šolskega upravitelja. Rado se zgodi tudi, da kakšna mamica stopi k domnevnemu Cirilu in ra povpraša o napredku svojega otroka ali kaj podobnega.
Na sliki sta brata, levi Ciril, desni Metod, a čakajte, mimogrede sem ju zamenjal, levi je Metod, desni Ciril; sicer pa, kaj bi vas vlekel za nos. Slikal sem le enega, naredil dve sliki In jih zlepil skupaj. Zakaj pa ne, saj sta sl tako ali tako povsem podobna.
MEDVED V DOLENJSKIH TOPLICAH
Dober mesec je od tega, kar je Franc Markovič iz Dolenjskih toplic nekega zgodnjega jutra zalotil pri pokopališču v Dolenjskih toplicah medvedko z dvema mladičema. Zgodaj zjutraj je šel kosit proti Podturnu in še ves krmežljav koračil s koso na rami po cesti.
Mož se je v trenutku dokončno predramil, medvedki pa tudi ni bilo do srečanja in Jo je čez cesto odhlačala proti gozdu.
NEPOKORNI SOVRAŽNIK
Kmet Šmalc je imel pri svoji domačiji v Gornjih Sušicah precej nenavaden čebelji panj. Iz debla je bil izrezljan vojak v naravni velikosti s kapo na glavi in puško na rami. Skozi špranjo so mu v trebuh lezle čebele in znašale vanj sladki tovor. Pa so prišli Italijani in zagledali ob hiši oboroženega človeka. »Alto le mani — roke kvišku!« je zagrmelo. Toda ta se še zmenil ni. Mož s puško pa je nevaren, čeprav se ne gane. Zato so mu Italijani dobro posvetili. Nekajkrat so ga prerešetali z mitraljezom. '
SVATBENI
LUSTER
Za večje prazni-ke. predvsem pa za svatbe, belokranj-.ska dekleta sestavijo iz slamnatih bilk čudovite lestence In jih obesili na strop. Kajpak so lestenci vseh mogočih oblik, kako spretno in domiselno je pač dekle. V Metliki sem zvedel, da je Iskal predsednik Društva likovnih umetnikov Slovenije Rik0 Debenjak različno izdelane lustre, da bi v Parizu organiziral razstavo le-teh.
LEPO V BOJU S KORISTNIM
Na svetu je že tako, da nikoli ni vsem ustreženo. Prekrasna narcisna polja pod Golico privabljajo tisoče ob-čudovafcev. Kmetje pa gledajo postrani in ugotavljajo, da se narcisna nadloga vedno bolj širi. Živina namreč zelo nerada je travo, pomešand z nar-cisnimi listi. Kmetje pa proti višji sili, ki se ji v tem primeru pravi turizem, ne morejo nič. Nekaj podobnega je v Beli krajini. Toliko opevana belokranjska idila z belimi brezami in praprotjo je pravi dvorezen nož. Kakor je najlepša, tako je po drugi strani slaba za želodec. V Beli krajini so napovedali boj brezam in praproti, predvsem pa kisli zemlji pod njimi. Ze nekaj let kopljejo, orjejo, pulijo praprot in podirajo breze. Tam, kjer je prej rastla le stelja, se že širijo njive rži in ovsa. Letos so poskusili tudi z zasajevanjem zelenega hitrorastnega bora in pravijo, da ga bodo v nekaj letih zasadili na sto hektarov veliki površini. Približno 450 hektarov so že odtrgali praproti in jih namenili rži, ovsu, koruzi in graš-linki. Zračunali so, da bodo na novo pridobljenih površinah, tam, kjer je bilo doslej s steljo le 0.000 dinarjev dohodka na hektar, imeli v prihodnje od 80 do 120.000 din dohodka. Slika je posneta na lani preorani njivi. Praprot je trdoživa in kar poganja na novo med žitom. Belokranjci bodo imeli z njo še precej opravka.
NENAVADEN HRASTOV LIST
Naš Uatnl naročnik Jože Slbanc lz Crno-ve pri Velenju mm Je 1’oslai orjaški hrastov Hat. Na mladem hrastu te opazil tri iz-red«o velike liste poleg drugih, normalnih Enega nam je poslal in Je v primeri t normalnimi res pravi velikan.
TISOČ ZRN IZ DVEH ALI FARAONOVA PŠENICA
Lohkarjevim v Dobrepolju Je teta iz Egipta poslala v pismu nekaj zrn pšenice. Pripisala je, da so zrna našli v grobnici nekega faraona in da so stara več tisoč let. Vsejejo naj jih, jim je svetovala, nekaj pa naj Jih dajo bratu, ki živi na Malem Osolniku pri Turjaku. Darinko Lohkar je letos na domačem vrtu vsadil šest zrnc. Vzkalila so le štiri, toda po nekaj tednih je kal dveh zrnc odmrla. Ostali sta torej le dve, iz teh pa se je razvilo kasneje deset močnih stebelc in vsako nosi na vrhu težak klas. Darinko, njegova mama in sosedje z zanimanjem opazujejo rodovitno pšenico. Štejejo zrna in tako so ugotovili, da je zrn na enem klasu 100 do 120. Zemlja, na kateri raste pšenica, niti ni bila pognojena. Zato Lohkar že letos dela načrte, koliko bo prihodnje leto gnojil, sejal in žel. Zračunal je, da bo ob taki rodnosti naslednje leto obral 500.000 zrnc.
USK0ŠKA
SABLJA
V metliškem muzeju hranijo tudi dolgo uskošuo sabljo. Sablja, ki jo vidite, je lepo gravirana, na njej je upodobljena glava Turka s turbanom in geslom: vincere aut mori. Uskoki so se naselili pod Gorjanci in v delu Bele krajine v prvi polovici 16. stoletja, ko so pred Turki zbežali iz Srbije In Hrvaške. Potomci tistih Uskokov živijo v 40 vaseh Zumberka, v petih vaseh ob Kolpi in v »Lori«, neda-daleč od Črnomlja. Ohranili so sl še nošo, ki Je izredno lepa ter bogato vezena, 1n svoje običaje
LESENA OPERACIJSKA MIZA
V metliškem muzeju, ki je, mimogrede povedano, zelo lepo urejen, imajo bogate zbirke arheoloških in narodopisnih predmetov pa tudi zelo zanimiv oddelek NOB. Poleg najrazličnejšega orožja in cele vrste dokazov o boju belokranjskega ljudstva hranijo tudi leseno operacijsko mizo, ki so jo za partizansko bolnišnico izdelali v mizarskih delavnicah v Črnomlju. Na njej je bil operiran komandant NOB in POS Franc Rozman — Stane.
ZAPOR ZA NASMEH
Italijanska posadka v Dolenjskih to-; plicah je imela tudi nekaj mul. Prl nekem domačinu so si Lahi izposodili čebrico za napajanje mul. Mladinskn organizacija je kajpak poskušala vse da bi škodovala Italijanom. Dogovorih so se, da bodo mule zastrupili. Henig manovo dekle je moralo zamotiti itali janskega stražmojstra, kar ji pač ni bilo težko. Preden je končal s svoje ljubavno izpovedjo in bil ves • zavero van v mladenko, so faTitje že nasub strihnina v čebrico. To je bilo 4. mar ca 1942. Naslednji dan je bil praznil in po vasi se je valjalo osem mul. Vse po vrsti so poginile. Prizor je bil kaj pak smešen, toda kdor se je nasmejal so ga Italijani zaprli.	••
V NECKI K ZDRAVNIKU
TEKMA
Počitnice ko In sklenil sem, da bom tokrat Izbral za tekmo mlajši rod, ga povpraša' kaj o letoviSCih, kolonijah ali potovanjih. Toda mudil sem se le po takih krajih, od koa« otroci nič kaj dosti ne potujejo na letoviSča in na poCitnice.
DRAGO ROBE iz Srednje vasi nad Crmošnjicami ml Je povedal, da Je izdelal sefln razred z dobrim uspehom, da med počitnicami kosi, vozi drva in opravlja doma živino.
FRANC ANDOI.SEK iz Jurjeviče pri Ribnici je izdelal šesti razred z dobrim uspehon:. v počitnic ah tudi kosi in dela na polju, seka pa tudi lesko In pokazal mi Je, kako rezati vitre za rajte. Pravi, da Jih z materjo, očetom in sestro izdelajo vsako leto več ko 30U.
PAVLE PUHAJ iz	Male	vasi pri Dobrem polju vsake počitnice pa tudi med šolskin)
letom z mamo	in sestro	dela	pri večjih kmetih - kosi, okopava,	pleve, ob večerih pa don>a
izdeluje zobotrebce.
IVANKO KOZAR iz Krke pri Stični sem srečal, ko Je Sla z mamo na travnik grabit seno. Čeprav je še majhna, saj Je Izdelala šele tretji razred, že pridno pomaga na polju in zna že tudi kaj malega skuhati.
Tako - zvrstili so se štirje tekmovalci, kdo od teh Je boljši, nisem pri najboljši volj* mogel ugotoviti. K- p.\ se lahko tekme končajo tudi / neodločenim rezultatom, menln' da bi bil tak izid tokrat najprimernejši. Nagrado (5.000 dinarjev bomo torej razdelili n® štiri enake dele in vsak tekmovalec bo te dni po pošti dobil 1.500 dinarjev.
Drugi del	nagrade	naše	znane številke 12000 je bil dodeljen	RUDOLFU ZORt ki na™
je	da! podatke	o trentarskem	zvonu, kot najbolj zanimivi vesti v	sestavku »S • 12000« potuje
po Trenti in Bovškem.
LESENA ŠESTILA
Dijaki partizanske gimnazije v Črnomlju, ki je delovala med vojno kajpak niso mogli doivTti primernih učnih pripomočkov. Seveda, za stare partizajiske mačke, ki so se znašli v vsaki situaciji, to ni bila nobena težava. Izdelali so si Jih kar sami. Na sliki vidte dvoje lesenih šestil in košček krede, ki so jo sami pekli l/ zdrobljenih sadrinih kipcev.
V prenekate.rl rev# ni belokranjski lu$* pa čeprav je P” njeno streho kopic: otrok, nimajo otro Skega vozička. Tod.; z otrokom )e tre^‘ le včasih kam Iti. S« zdaj se n >retiM primeri, da prinese kakšna mati otrok k zdravniku kar v leseni nečki, ki J° sicer uporablja Prl gospodinjskih P°’ slih.
 --—pnig
Iz serije	»Predolimpij
Vsebina Simovičevih in Radinovih pogovorov ni znana V javnosti pa se. je vztrajno govorilo, da je bil Radin eden p,med. glavnih Simovičevih inspiratorjev. Slišati je bilo tudi, da je Radin obljubljal Simoviču vso podporo pri nasilni odstranitvi kneza Pavla in njegove kamarile.
donovvanovo »inšpekcijsko POTOVANJE«
Kakor hitro je bila vzpostavljena tesnejša zveza med Simc/vičem in Radinom, je v Beograd prispel ob koncu januarja 1941 tudi ameriški polkovnik Wiliam Jo-Donowan, ki so ga imenovali tudi »Divji Bill-, iz Amerike se je namreč odpravil na »inšpekcijsko potovanje- po državah Afrike in jugovzhodne Evrope.
Donowan je kot oficir ameriške armade sodeloval v prvi svetovni vojni- V svojem poklicu, bil je pravnik, pa je napravi veliko kariero in postal celo pomočnik glavnega javnega tožilca ZDA. Do-n°\van se je odlično spoznal tudi v obveščevalnem delu in užival je veliko zaupanje predsednika Roosevelta.
Teh nekaj skrbmnih podatkov o Dono-Wanu pove. da <e imel Roosevelt vsekakor dovolj vzrokov da ie v kritičnem času izbral prav Donovana za inšpekcijsko
V letih, neposredno pred drugo vojno, se je jugoslovanska kraljevska vlada vedno bolj približevala nacistični Nemčiji, vedno bolj odkrito je pakti-rala z njo. Njeni profašistični orientaciji se je odločno zoperstavljalo jugoslovansko ljudstvo, nasprotovali pa so ji tudi nekateri prozahodno usmerjeni politiki in oficirji. Ob podpori tujih obveščevalnih služb so se le-tl ukvarjali z mislijo, kako bi Kraljevino Jugoslavijo odtrgali od sil Osi. Tako so pripravljali in ob izdajalskem pristopu vlade Cvetkovič-Maček k Trojnemu paktu tudi izvedli vojaški puč.
Neodvisno od najrazličnejših obveščevalnih služb, spletk Ir skritih računov, pa je takrat spregovorilo predvsem jugoslovansko ljudstvo in samo poteptalo izdajalski pakt s fašisti.
Kaj se je skrivalo za kulisami, kako so potekali dogodki pred 27. marcem 1941 in po njem — o tem govori serija zanimivih člankov, katere drugo nadaljevanje je v današnji številki.
General Milan Nedič
Potovanje, ki je za oficialnim licem očitno skrivalo zelo pomembno in delikatno laJno misijo.
KAJ JE BILA GLAVNA DONOVVANOVA ‘1AL0GA
Donovvanovo inšpekcijsko potovanje je egistriral ves ameriški in evropski tisk, namenu njegove poti pa so se širila u Jrazličnejja ugibanja. No. Donowanu je °’ ^a -e °*lranil popolno tajnost. Ne-hno so ga oblegali evropski in ameri-jU novinarji, katerih vprašanja so bila Podobna križnemu ognju, s katerim naj bi p ebili uradni oklep'njegove misije, a je Vsebini svoje naloge zmeraj enako zvito Ogovarjal:
i-_ , °Ja glavna naloga je. da to nalogo ■zpolnim!«
re?nici jo je Donowan izpolnil s spo-onostjo starega rutinerja. Ob prihodu v s. ?.grad je Donovvana na železniški po-1^. J* Pričakala velika skupina novinarjev, ‘So ga obsuli z najrazličnejšimi vpraša-aL frecej se jih je nanašalo na poskus sentov neke obveščevalne službe (naj-v Ivetn.^e nemške) ki so mu poskušal: Sofiji ukrasti tajne dokumente, pa so u odnesli le potni lis.t.
Sofijp 0 vam Izmaknil potni list v
“Ali so vam ukradli tudi kovčke?«
kom se boste sestali v Beogradu?« “Kaj jih boste vprašali?- »Kaj jim bo-Sle Povedali?«
8e vsa ta in številna druga vprašanja J® Donovvan le smehljal in zelo skopo
odgovarjal.
® potnem listu je, na primer, rekel: .“ukraden potni list je ukraden. In nič ^fpiegaj Zaupne dokumente pa imam ^vljeng tuka:1- in se potrkal po čelu
J0N0WAN JE LASKAL
(11 ^nevni Usti so prinašali izčrpna poro-y o..Donowanovem obisku v Beogradu oJ^jih razgovorih in izjavah je izražal kanJ van-ie >n spoštovanje vseh Ameri-p05n^ev do »junaške srbske vojske, ki jo se n'3 Že iz prve svetovne vojne in kj to h'	Priznala	za	premagano,	ki	je
je r.eS^° vrSla Iz svojega slovarja, ki si ra:	la n°t iz Albanije v Srbijo, zme-
J * Pesmijo .Oj. Srbijo’- itd.
»lun °,2narn,« je rad izjavljal Donowan. •n n ganske vojake. Vem. da so složni krj?rei5ri^an sem. da so prav takšni, ka-‘ 1 so bilj vojaki male Srbije«
ZDA OBL •UBt.JAJP PODPORO PUCISTOM
Člm^0, ra?en uradnih srečanj z vladajo-Š0j , P°litičnimi vrhovi in obiskov vojnih Sova •Ustanov- so je Donowan na dolgo po-SvoiPal tudi z generalom Simovičem. Pcirn i U ^besednU-u je obljubil vso pod-bii 'n pomoč ZDA v vsaki akciji, ki bi zi Operjena proti Hitlerju, s tem v zvena«]],,'! kolikor bi bilo potrebno, tudi pri toče u C|dstranitvi Kneza in druge vlada-kapitulantske skupine.
Osnovna naloga polkovnika Donowana je bilo proučevanje javnega mnenja, povezovanje s posamezniki in s skupinami, ki so bile prozahodno orientirane in pripravljene za akcijo na liniji politike zahodnih sil, ko bi za h prišel primeren trenutek, in zagotovitev ustrezne angloameriške pomoči.
Svojo nalogo v Jugoslaviji je Donovvan opravil uspešno. Zadovoljen je odšel iz Beograda in se z letalom čez Kairo vrnil v ZDA, kjer je v Beli hiši o vsem poročal predsedniku Rooseweltu.
NE MOREJO SE SKLICEVATI
Po Donovanovem obisku so Američani še bolj računali z vojsko kraljevine Jugoslavije. Zr.radi tega je bilo pozneje razočaranje, spričo naglega zloma jugoslovanske vojske in kapitulacije, izredno veliko. Tedaj so mnogi komentatorji v ameriškem tisku napadali predsednika Ro-osewelta. ker je v Beogradu interveniral in obljubljal podporo in pomoč za primer upora jugoslovanske vojske proti vladi. Kot glavno osebnost ameriške aktivnosti v Jugoslaviji so označevali polkovnika Donrnvana. Ameriški list »The Satur-day Evening P6st« je 27. maja 1941 na primer neprikrito trdil, da je bila ameriška vlada neposredno zapletena v vojaški puč v Jugoslaviji. List je obtoževal srbske veljake, ki so izvedli puč, opirajoč, se na ameriške obljube, »ki so uspele samo tam, kjer niso britanske«, in poudarjal, da so te obljube privedle »do ameriških obveznosti na Balkanu katerih posledic ni bilo moč predvideti.«
V zvezi z Donowanovim obiskom Jugoslaviji se je po koncu druge svetovne vojne razbohotila precejšnja polemika v nekaterih listih zahodnih držav. Očitno je šlo za zahteve pučistov-emigrantov, da bi jim Angleži ih Američani priznali nekatere zasluge in ustrezne benificije za izvedbo puča. Kot odgovor je sledila Do-nowanova izjava, ki je bil tedaj že general in šef ameriške obveščevalne službe.
»Srbi se ne morejo sklicevati na 27. marc 1941, ker smo mi to revolucijo kupili-1)
ILIČ NI HOTEL V NIŠ
Ko te bila ustanovljena Vrhovna inšpekcij , vseh vojaških sil Kraljevine Jugoslavije. se je za vrhovnega inšpektorja ■ imenoval knez Pavle, za svojega namestnika, ki j? dejansko vodil to ustanovo, pa generala Bogoljuba Iliča.
General Ilič je v tistem času užival Pavlovo zaupanje; Pavle ga je nameraval imenovati tudi za vojnega ministra. Po kapitulaciji Franci’a leta 1940 pa so se razvneli številni duhovi, med njimi tudi Ilič, ki je bil znan francoski simpatizer Kmalu je začel izražati nezadovoljstvo z zunanjo politiko, kakršno so vodili Pavle in njegovi sodelavci. Zaradi tega ga je Pavle odstavil s položaja namestnika vrhovnega inšpektorja in ga imenoval za komandanta V. arrnije v Nišu.
Ilič je bil globoko užaljen. Za novo dolžnost nj hotel niti slišati. Menil je, da je • i vsega tega prišlo zaradi različnih podtikanj in na pobudo Dragiše Cvetkoviča. Zato je mnogim s tem v zvezi izjavljal:
»Tistega Dragišo* pa res ne bi mogel, vsakokrat, kadar bi prišel v Niš, čakati na železniški postaji in ga pozdravljati.«
POVEZAVA S SIMOVIČEM
Podobno je Ilič tudi Pavlu obrazložil, zakaj ne sprejme novega položaja. Pavla je to močno razjezilo in je vojnemu ministru Nediču ukazal, naj Iliča takoj popolnoma razreši, kar je praktično pomenilo tudi skorajšnjo upokojitev.
Pavlov postopek je precej prispeval, da se je Ilič približal Simoviču, ki ga je sedem. osem mesecev prej doletela podobna usoda, ko so ga odstavili s položaja načelnika Glavnega generalštaba. Neposredno po Simovičevi vrnitvi v Beograd sta se tako oba generala začela pogosto sestajati. Kovala sta načrte, kako bi vplivala na Pavla, da bi spremenil zunanjo politiko, pa tudi, kako bi ga odstranili z vladajočimi vrhovi vred, če bi se za to pokazala potreba
IS IN ZVEZA S PUČISTI
Zanimiva osebnost iz Simovičeve okolice je bi‘l tudi njegov pomočnik v Komandi letalstva general Bona Mirkovič, ki je začel
kazati sv Je nezadovoljstvo proti Pavlu in vladi še v času konkordatske kampanje. Mirkovič se je že tedaj zaupno dogovarjal z nekaterimi oficirji in kritiziral Pavlovo stališče. Opozarjal je, da Knez in vlada vodita popolnoma fašistično politiko in da sta zabredla globoko v nemško-italijanske vode ter obrnila hrbet starim zaveznikom. Mirkovič se je razen tega stalno zanimal, kaj mislijo In kako gledajo na Pavla, njegovo kamarilo in zunanjo politiko njemu podrejeni oficirji.
Dve leti pozneje, še posebno pa marca leta 1941, ko se je v ožjih krogih razvedelo za zadnji tajni Pavlov obisk3 pri Hitlerju in ko se je začelo govoriti, da bo Jugoslavija pristopila k Trojnemu paktu, je Mirkovič zmerom bolj neprikrito govoril, da bi bilo treba nasilno odstaviti Pavla in njegovo vlado, ki vodita državo v propast in izdajah-- stare zaveznike. Mirkovič je v teh pogovorih pogosto izražal tudi misel, da bi bilo treba »mladega kralja postaviti na prestol«.
TRGOVEC MAPELBACK
Mirkovičevo mišljenje in koncepcije so se ujemale s Simovičevimi. Zato ni bilo čudno, da sta tudi na tem področju začela tesno sodelovati.
No, k formiranju takšnega Mirkoviče-vega Stališča je v nemajhni meri prispevala britanska obveščevalna služba — Inteligence Service. Z njo je bil Mirkovič zelo tesno povezan. Mirkovič je bil namreč velik in zelo intimen prijatelj Zika Krstiča, imovi-teg trgovca iz Beograda, ki je bil poslovni družabnik Angleža Mapelbacka. Jugoslovansko vojno letalstvo je prek njunega podjetja v Beogradu nakupovalo različen letalski material. Po Krstičevi zaslugi je Mirkovič vzpostavil tudi »prijateljsko- in neposredno zvezo z Mapelbackom, ki se je — razen z javnimi trgovinskimi posli -zelo aktivno ukvarjal z obveščevalnim delom za Veliko Britanijo. Dejstvo, da je Ma-pelback delal za Inteligence Service, se je jasno izkazalo le nekaj mesecev pozneje v Kairu, kjer je Mapelback nastopal koi mnogim dobro znan organ britanske obveščevalne službe.
ZVEZA JE BILA BREZHIBNA
Mapelbackov agent Krstič je prisostvoval skoraj vsem razgovorom v letalski ko mandi. Vpričo njega so razpravljali o pridobivanju ljudi in izvedbi puča. (Med pu čem je bil nenehno ob Mirkoviču, dan pozneje pa je bil podpisan ukaz, da ga pre vedejo iz konjenice V letalstvo kot rezervnega kapetana in tako omogočijo stalen stik s Komando letalstva). Krstič se je take seznanil tudi z najpodrobnejšimi detajli priprav za puč, hkrati pa je redno prinaša' Mirkoviču potrebna obvestila in sugestije Inteligence Servicea, ki mu jih je sporočal Mapelback.
Po kapitulaciji jugoslovanske vojske je Krstič ostal v neposredni Mirkovičevi bližini tudi v Kairu, kot tolmač pri stikih > Angleži, posebno še s tistimi iz obveščevalne službe. Z njimi je bil namreč Mirkovič tudi v Kairu tesno povezan in izkazo vali so mu nenavadno _in posebno spoštovanje.
Se nadaljuje
1) Izjava generala Donowana je citirana v članka Adama Pribičcviča »Ali je bil 27. marc plačan?* Ta članek je izšel v treh nadaljevanjih v listu »Glas kanadskih Srbov« z dne 4., 11. in 18. maja 1»«0
2) Draeiša Cvetkovič, tedanji predsednik vlade je
bil is NiSa.
3) O tajnih Pavlovih obiskih pri Hitlerja, h ka-teremu je odhajal tudi pod izmišljenim imenom, bo moč več izvedeti v zgodovinskem feljtona, ki ga pripravlja revija »Tovariš«.
Donorvan v spremstvu Dušana Slmoviča na beograjskem
Vsak s svojim kovčkom v rokah hitimo po prostranem beneškem kolodvoru in iščemo vlak proti Rimu. Napis ob vstopu na dvanajsti peron nam pove, da smo na pravi poti. Se nekaj minut je do odhoda vlaka in vagoni so že docela polni. Toda le tisti drugega razreda, prvi razred pa je skoraj popolnoma prazen. Slika, ki se ponavlja na vseh kolodvorih. Pred »ec e kovim« spalnikom stoji sprevodnik in nas že od daleč vidi, kako opletamo z našimi kovčki. Pogleda v svoj spisek in, ko smo pri njem, nam že pove: »Številki sedemnajst in osemnajst, izvolite v vagon«. Presenečen sem bil, kako je mož uganil, kdo sva, pa mi je moj popotni tovariš pojasnil: sprevodniki vedo, da so tisti, ki sami nosijo prtljago, Jugoslovani in. ker je imel v vagonu samo dva, je pač vedel, da sva midva »sedemnajst in osemnajst«. Zelo preprosto in — brez komentarja. Z mojim tovarišem je tudi neka njegova sorodnica, ki odkrito pove, da gre v Rim samo nakupovat. Moža ima v Švici, pa ji bo jutri poslal denar. Moj sopotnik prešteva v spalniku svoje lire in tarna, da se s temi dnevnicami ne da živeti. Postanem malce zaskrbljen. Toda po nekajdnevnem bivanju v Rimu sem moral ugotoviti, da je strah odveč in da je tarnanje o majhnih dnevnicah neutemeljeno. Prenočišče tisoč lir. Solidno kosilo tisoč lir, zajtrk nekaj sto lir itd. Skratka, dnevnica ti omogoča sicer skromno .vendar solidno življenje. ■'Svoda — če ne bi bilo nakupov! In tako m popotni tovariš in njegova sorodnica . uda ta. trpila žejo, računata, poleg tega pa se čudita meni, da hodim zajtrkovat in kosit, da pijem limonade in coca cole, naročam širom po svetu znani ita-lijansk, »gelati« in plačam 1000 lir za !o da si lahko ogledam Fellinijev film -Siadko življenje-. Po njunem mnenju živim potratno, znkaj dnevnice naj bi bile predvsem za to, da si potnik v tujini nakupi čimveč »robe za široko potrošnjo«. V tem ser ju torej razočaraj in tudi vljudn > odklonil povabilo na skupni sprehod po rimskih trgovinah. V prostem času sem hotel čimbolj spoznati Rim. kolikor je to v petih dnevih sploh mogoče. Toda menda ni mesta m svetu, kjer bi človek prebil nekaj dni in ne srečal rojaka. Ko sem nekega dne vročega opoldneva kosil v prijetnem rimskem lokalu, zaslišim domačo govorico. Ozrem se in nedaleč od mene je sedela družbica naših »službenih potnikov«. Prisluhnem »ogovoru, ki se je sukal okoli dnevnic in nakupov. Družba se je že odpravljala in htevala račun. Nenadoma eden od njih dvigne velik hrup ter zahteva natakarja, ki je ta čas že kasiral, češ da jc
v računu napaka. Natakar prihiti, vzame račun in ugotovi, dr napaka dejansko obstaja, in sicer za celih pet Ur v gostovo škodo. Na k>-k ar si ne more kaj in priocmnl, da je po hrupu, ki ga je gost zagnal, sodil, da gre najmanj za nekaj sto lir. Prizadeti tovariš pa mu odvrne, da je to škandal in da ga v ta lokal nc bo več. Družba odide, natakar pa jim vljudno ir na glas želi »buon giorno«, kakor da se ne bi nič zgodilo ■ ■
Naneslo je, da sem prišel v Rim prav na praznik sv. Petra, zaščitnika rimskega mesta. Vatikan je bil poln obiskovalcev, morje pešcev in morda še več motoriziranih meščanov i« tujcev, med katerimi se z občudovanja vredno spretnostjo prebijajo duhovniki na avtomobilih in v spah, kar dnje temu prometnemu vrvežu še posebno band to st. Slišal sem. da jc motorizacija med duhovščino zavzela že tak obseg, da so bil; cerkveni voditelji prisiljeni ukreniti nekaj, da bi ta pojav, kj pri preprostih ljudeh ni naletel n*v ravno najboljši odmev, n-kolikc omejili. V gigantski cerkvi sv. Petra rac reka ljudi zanese v stransko ladjo, kjer je posebna spovednica, vendar se tu ni potrebno spovedati. Dovolj je, da poklekneš pred nio in že se iz nje nagne pater in te z dolgo šibo udari po ramenih in g^v1 — v tistem trenutku so ti odpuščeni vsi grehi Gn-ča pred spovednico je precejšnja in »dežurni pater« ima kar dosti opravka, da »ošiba« vso to odveze željno množico. Vse to opazuje tudi pet-Šestietna deklica in si ne more kaj, da ne bi v trenutku ko sc gneča nekoliko
zmanjša, tudi ona pokleknila pred spovednico. No pater prav nič ne pomišlja in tudi njo »ošiba«. Deklica vstane in na moje presenečenje bruhne v smeh. Vse skupaj je vzela kot zabavno igro. Pomislit : morda bo mladi rod le pametnejši od nltrega?
Via Vittorio Veneto jc nekakšen center aristokratskega Rima. Ob obeh straneh ulice se vrstijo elitne kavarne, ki imajo v poletnem času mizice in stolčke kar na pločniku. Tu posedajo filmski ljudje, sklepajo pogedbe, iščejo angažmajev, tu se sprehajajo avanturisti in lahkega zaslužka željni ljudje. Sem prihajajo posedat petični tujci, seveda prevladujejo starejši letniki. Skratka, bogata galerija najrazličnejših tipov. Če se sprehodiš po tej ulici v navadni obleki, se nihče ne bo zmenil zate.
V elegantni modni obleki pa boš vzbuja! splošno pozornost, k..jti imeli te bodo za kakega impresarija, managerja ali režiserja, s katerim bi se dal napraviti bali donosen posel. Tu pač velja rek: oblek« dela človeka...
Vračam se domov. V kupeju trije G-kl: mož, žena in sin. Križarijo sem in tja po Evropi. Dolgčas jim je. **.o vedo, kaj bi počeli, pa malo potujejo. Bleščeči kovčki, obleke, izdelane v pariških modnih hišah. Ctspa pa je “dala noge v čevljih kar na sedež in italijanski ka-rabinjc« jo vljudno pouči, da se to ne spodobi.
Na meji imam majhen prepirček s carinikom. Energično namreč zahteva, la v carinski deklaraciji navedem tudi težo vsakega kosa, k; ga »uvažam«. Izrazim svoje mnenje, da je vendar nesmiselno pisati, koliko tehta bluzica ali majica za d.ojenčka (tak značaj ima namreč skoraj ves moj »uvoz«). Vendar je carinik neusmiljen in trdi, da se roba carini po teži. I rosim ga, naj mi pojasni, koliko jr težka majica za dojenčka, pa mi ne v« povedati. Ampak vseeno je treba napisati. In pišem: bluzica 1 dkg itd, Grki se smejejo, jaz sem rdeč od i \ Pride drugi carinik, izročim mu deklaracijo. Cita in moje z glavo, rekoč: »Vse sto tako lepo in natanč:i. napisali, samo kvalitete blaga niste označili, roba se namreč carini po kvaliteti...« Meja je za nami, cariniki so končali svoj posel in grški oče demonstrativno in zaničljiv« .trga pred mojimi očmi kopijo carinske deklaracije ...
V RorAajni se vrata kupeja odprejo. Na vrat h stoji slabo oblečen starejši mržak s fantkom, očitno sinom, ki ne more Imeti več kot osem do devet let, izr pa obleko, ki bi bila ravno prav kakšnemu dobro raščenemu dvanajstletniku. »Ima mesta ... ist Platz«, vprašuje jimiižno, ker opazi inozemsko družbo. Ko sta sedla, me je bilo prvi trenutek skoraj sram. Pomislil sem, kaj si bodo mislili Grki o nas, kakšni reveži smo. Hotel sem že vprašati možaka, če ve, da jc to prvi razred, vendar sem si premislil. Potem sta se oče in sin začela pogovarjat7 z menoj, medlem ko ju je grška nravi zaničljivo opazovala od glave do pet« Doma sta iz Kraljeva, lansko leto je oče — železničar — popeljal na pot po Jugoslaviji svojega starejšega sina, letos jc na vrsti mlajši. Otroci morajo zaznat! s,7ojo domovino, da jo bodo znali ceniti in ljubiti, ml razlaga oče. Celo leto varčuje, da lahko nudi sinovom tako potarnajo. Prihodnje leto bo na vrs‘: najmiajši. Sinko je utrujen, ver..!ar neizmerno srečen. Pripoveduje o lepotah Postojnske jame. o morju, planinah itd. Ko z?e, de sem bil v Rimu, ga zanima vs« o olimpr.di in govori o našem nogo-‘nem moštvu. Vse ve, zakaj Sekula-rac ne sme igrati v ol mpijskem moštvu 'r zakaf Šeškič sme Oče ga ponosno poduši in je srečen ... in ko stnkr utrujen vadrema, sc- tiho dvigne in mu z cčc-;o ko skrbjo popravi kodn-laso glavico, da bi udobneje počivala. Solze mi silijo v oči in kesam se tistega trenutka ko me je bilo sram pred Grki. O, ti naš: dobri ljudje, kaj more odtehtati vaše zlato srce!
»rkinja še kar naprej zaničljivo gleda in zeha ...
Jaz pa si mislim: kako lepo in prav je. da obleka vendar ne dela čhrveka!
IGOR PRETNAR
Gdanni Isldori: »V pričakovanju avtomobila« (Motiv Iz Via Vittorio Venefco)
- JAZZ - JAZZ - JAZZ - JAZZ - JAZZ-JAZZ-
ala kulturna kritika
MASKE
'mm
njegovem mnenju s svojo širino, komercialnim poudarkom in neenotnostjo programa izgubil pomen prvega festivala jazza v ZDA, organiziral v istem mestu in na enem izmed festivalskih večerov svoj mali festival. Z bobnarjem Maxom Roa-chom In modernističnimi glasbeniki Royem Eldridgem, Joom Jonesom, Omettom Colemanom in Colemanom Hawkinsom je priredil v nekem hotelu koncert za 750 poslušalcev, ki je vzbudil precejšnjo pozornost pri kritikih. Važno je to, da gre za
niki jazza in je od svoje ustanovitve veljal za najtrdnejši tempelj najčistejšega jazza. Bilo je to resnično slovo, zakaj vsi so se zavedali, da je le malo verjetno, da bo Neivportu kdaj uspelo spet postati to, kar je biL
JUGOSLOVANI — ODKRITJE FESTIVALA
Festival jazza v francoskem mestecu na Ažurni obali Antibesu, ki je še pred svo-
GENE KELLY
<■0:11- k.elly, ameriški plesalec in koreograf (>Amerikanec v Parizu«) je »vkorakal« v pariško Opero z baletom na koncert v F-duru Georga Gershivi-ns, opkjvdirali so Jean Louis Barrault, llene Clair in Yves Montand.
Kellyjeva plesna skupina je v pol are pometla iz dvorane stoletni prah dolgočasne rutine.
*
Na dražbi umetnin v londonskem Sofhebyju je neka afriška plastika iz Benina dosegla fantastično ceno 7000 funtov šterlingov.
Nosilci na ta način priznane kulture vsekakor še vedno životarijo s 140 dolarji na leto.
*
Catarina Valente, pevka in igralka, se je uprla še naprej nastopati v nekem madridskem nočnem lokalu, ker se z lastnikom ni sporazumela za gažo.
Catarina naj bo previdna: štrajk je v Španiji prepovedan in ga v hujših primerih kaznujejo celo z davljenjem, in to s srednjeveško železno ovratnico.
*
V Wembleyu je britanska »Associated Rediffusion« odprla največji televizijski studio na svetu. Dasi je za otvoritev pripravila »Arabsko noč« v režiji Orsona Wellesa, ob sodelovanju 300 igralcev in 32 živali, je tisk oddajo enodušno proglasil za »limonado«.
Brez dvoma: gigantizem je pogosto samo pomanjkanje fantazije.
•
Tri ladje so te dni pripeljale v London dragocen tovor iz ZDA: 250 Picassovih podob. Slike, vredne trenutno 10 milijonov funtov šterlingov, bodo razstavljene v svetovno znani Tate Galery.
Kaže, da je od nekdaj citirana in še raje zasmehovana konservativnost Britancev odšla na dopust s področja umetnosti? To pač dokazuje ta največja Picassova razstava, kar so jih kdajkoli priredili.
*
Na zahodnonemških gramofonskih ploščah, v katerih je konserviran znameniti hripavi glas Louisa Armstronga, so se nedavno pojavile reklamne nalepke s svetlorumenim bliskom atomske eksplozije na modrem ozadju.
Domislek, ki ga vrli Satchmo gotovo ni pričakoval za darilo k šestdesetemu rojstnemu dnevu.
•
23. julija so v Bayreuthu odprli Wagnerjev festival 1960, Otvoritve so se kot častni gostje udeležili vrhovni poveljnik NATO, Heusinger, general Speidel, zahadnonemški vojni minister Strauss in bivši SA— Mann Sehroeder.
Zdi se, da je Richarda Wagner]a germansko-junaška mitologija slej ko prej privlačna za take osebnosti.
Tistemu skupku hiš, ki se — vsem urbanističnim načrtom nokljub dokaj neurejeno stiskajo med Rožnikom in Gradom in še malo naokrog,
ie mogoče dati najrazličnejša imena, teografi so se odločili, da mu pravijo Ljubljana; za Juša Kozaka pa le in ostane »Rodno mesto«, S tem je povedal tudi že, kakšen je njeptov odnos do slovenske metropole: zanj je to mesto otroških doživetij in sanj, edinstveni kraj, ki jc pomagal izoblikovati njepovo človeško in pisateljsko osebnost in ki je v zahvalo prejel od njega svojo umetniško podobo — zakaj Ljubljane v slovenski literaturi pred Jušem Kozakom tako rekoč ni bilo (rajnki Ivan Tavčar naj nam oprosti) Seveda je — najprej z romanom »Sentpeter« in potem, veliko bolj izrazito, z »Maskami« — zaživela čisto specifična. Kozakova Ljubljana, raztezajoča se od šentpetrskegu predmestja nav zgor jn navzdol po obeh bregovih Ljubljanice in priznavajoča razen lentpetra in Poljanskega nasipa sn mo nekatere točke: Grad in Dramo, pokopališče na fcaluh in tivolski trav nik z živahnim vrvenjem cirkusa.
E a zapleteno geografijo ljubljanskih rčem — akvarijev, koder je videti da se je med obema vojnama — ka kor v Prešernovih dneh pravzaprav odvijalo v«<» Ijnblicnsto kul turno življenje. Noben stori Ljub ljančan se ne more "prcfl čoru 'Cn ga kov e Ljubljane, tako j:> plastične In resnična: a j»rev po*ovn ji vsak toperstnvi	/• *o mor j-mo naj
prej naprest; ■ ’ •» 'mejifev:	če
prav so novo izdajo »Mask« Juša Kozaka (izšla je pri Državni založbi Slovenije pod uredniško roko in s spremno besedo Mitje Mejaka) obogatili nekateri povojni teksti, sestavljajo glavnino Še zmerom novele iz poznih dvajsetih in tridesetih let, avtobiografsko pobarvana besedila, ki segajo deloma časovno še daleč nazaj. Torej smo v njih pravzaprav prestavljeni v mesto, ki ga ni več; v ljubeznivo provinco s še čisto podeželskimi predmestji, ki se v teku Kozakovega pisanja počasi vraščajo v mesto, v Čase, ko je bila Ljubljanica meščanom nekaj več kot odlagališče odpadkov in kosoljubljnn ski »purgnrji« še trdno držali skupaj, ponosni na svojo obrtniško in trgovsko čast. medtem ko so njihovi sinovi »zavodo« reševali družbena vprašanja po svoje, s fračami in deškimi pestmi. V taki Ljubljani se začne pisateljeva življenjska pot In tako jo vidijo njegove mlade oči: kresovanje na Ljubljanici, oprezo »anje za zaporniki na Gradu, nepo /pbno doživetje cirkusa, prvi vpogledi v tragiko življenju ob materini smrti. Sredi vsega stoji mogočna oče »ova postava, trdega, nezaupljivega, samozavestnega obrtnika simbol sta ro Lhibljnne, ki je umrla, ko je za »esel povojni veter vanjo nove ljndi in .p- c* misli in nn vse strani 'lnrl i, l7.poctnv'l valovom svetov 'mffa <!o-n]anjn Sredi tel, vajov stn|l sin. mnčiio mn L o 1 r ■ ivi in mn včasih p 11 u s n p j n tudi č"/ slavo; n snm ne ve, koliko ie v njem 5e očeta, njesove samorn
vesti in trdnosti njegovega sveta. Naj je podoba zunanjega dodajanja še tako divja, naj 6e globoko in globlje ugreza v močvaro na videz brezizhodnega življenja kraljevske Jugoslavije, zmerom mu ostane rod-no mesto, megleno in sončno, polno prikrite poezije, ki vstdja zavodo in se razliva nn široko po bregovih ukročene Ljubljanice, in zmerom mn ostane moč, snemuti ljudem in dogodkom posmrtne maske.
Juš Kozak je v svojem pisanju razgledan in napreden ljubljanski inteligent, ki stoji sredi življenja, gn analizira in presoja. V tej presoji pozna včasih zabrisano besedo, ne pa stvarnega kompromisa. Razmišljanje in posebej še presojanje zavzemata kar velik del njegovega pisanja, tudi v teh novih .Maskah«, koder so zbrani samo Kozakovi prcvesno pri-povedni teksti. Začne po navadi pri /godbi, pri drobni anekdoti ali spominsko pobarvani črtici, nato oriše okolje in si ogleda ljudi; in ko je pri ljudeh, se neizbežno sreča s problemi, s vprašanji, ki okrutno vzgibajo čas in s takim), ki so men dn neločljivo noyezana s človeško eksistenco. Trideseta leta gospodar ske krize, strahotne brezposelnosti kmečke stiske, duhovnega pritiska in vse bolj rnzplnmtevajoče se revolucionarnosti. so v Kozakovem delu našla nepozaben zapis. In prav tako ie v njem zadihal slovenski intelek lunlec tega časa — tudi figura, k' ie šele v niem našln svojega moi stra: izobraženec z evropsko šolo in svetovnim razgledom, ki pa je s svn jim življenjskim načinom zmerom š-vezan na provincialno »rodno mesto,, nekak razširjeni Sentpetcr, koder jc stalno omizje, povzdignjeno v dru žnbno. politično in kulturno tribuno
To mesto in ta izobraženec sta že historična; to pa. da nam je njuna podoba še tako blizn, dn še lebdi nrkod v ozadju naše punčice, nam
Trio si je izbral za svojo »jam session« kaj nenavadno mesto in Se bolj nenavadno spremljavo — skale in bučanje morja. Vzroke, da sta največji ameriški in največji evropski festival jazza ob morju, pa ne gre iskati drugod; festivali so pač privlačna turistična atrakcija na začetku sezone. Vendar to glasbenikov ne moti, naj je nastal festival iz teh ali onih
vzrokov, treba ga je sprejeti z veseljem, saj je to najširša oblika za stik z občinstvom
jim prvim večerom precej jasno povedal, da licče biti tradicionalni evroipski festival jazza, evropski Newport, se je začel, odvijal in tudi končal kaj drugače kot ameriški.
Vsekakor, festival je bil evropski, saj so se ga udeležili orkestri in solisti iz Francije, Nemčije, Švice, Belgije, Nizozemske, Madžarske, Češkoslovaške, Norveške, Poljske, Avstrije, Anglije, Italije in Jugoslavije. toda pokazal pa je tudi, da ga od naziva »evropski Newport« loči še precejšen del poti; enako dolga pot, kot loči evropski jazz od ameriškega.
Festival v Antibesu je dal s svojo številno in raznovrstno zasedbo najboljši prikaz vseh pomanjkljivosti evropskega jaz->:a. Naš kontinent ima sicer številne zelo delovne, vestne in celo nadarjene glasbenike jazza, toda ustvarjalnost velike večine se, na žalost, ustavi le pri odličnem posne-nanju ameriških vzornikov in kar je še labše, posnemanju takih vzornikov, ki so v svoji domovini že dolgo tega zaostali za sodobnimi prizadevanji jazza. Ce k temu n-istavimo še, da je bilo v Antibesu ču-' iti močno pomanjkanje občutka za kolektivno ustvarjanje v jazzu, velike slabosti ritmičnih sekcij ter pomanjkanje inventivnosti v priredbah, imamo pred seboj pre-nej popolno sliko evropskega jazza, kakršen se je predstavil na festivalu.
Tudi organizatorji so prispevali svejj lelež k temu, da festival ni bil tisto, kar bi moral biti Organizirali so ga v obliki lekakega nogometnega pokalnega tekmovanja, pomešali v izločilne borbe za popolnoma nestvarno in smešno prvo mestc amaterje in profesionalce, hkrati pa pre-oustill državam, da same določijo svoje predstavnike. Tako se je zgodilo, da je mo ral odlični avstrijski tenor saksofonist Hans Killer, ki ima že dolga leta svoje utrjeno mesto v svetovnem jazzu, nastopiti v predtekmovanjih z raznimi nadebudnimi amaterji, Madžarska pa je poslala na festival Jazz orkester svoje radiodifuzije, pri katerem je le naziv povedal, da ga je treba uvrstiti med ansamble jazza. Festival se je začel s finalnim delom tekmovanja francoskih amaterjev jazza, ki ga je priredila francoska radiotelevizija. Nasled-
nji dan pa so se na odru- zvrstili povabljeni orkestri. Številno festivalsko občinstvo, ki je na žalost v vsej prireditvi videlo le atrakcijo in sredstvo razbijanja počitniškega dolgočasja, je sicer vse precej toplo pozdravilo, toda pravim ljubiteljevi jazza je bilo takoj jasno, da je festival veliko preširoko in prepovršno zasnovan, da bo prinesel le dolge dneve dolgočasnega povprečnega jazza ter da se le Nizozemci (trio Pima Jacobsa), Nemci (trombonist Albert Mangelsdorff), Avstrije1 (saksofonist Hans Koller) in Jugoslovani (Jazz orkester RTV Beograd) lahko upravičeno udeležujejo prireditve s tako zvenečim imenom.
Brez neskromnosti moramo zapisati, da je v tem precej dolgem, enoličnem in nezanimivem festivalskem programu bil nastop jugoslovanskega orkestra najprijetnejše presenečenje, ki ga je posredovala Evropa. Vsi kritiki, njihovemu mnenju Pa se je pridružilo tudi občinstvo, priznavajo, da je bil beograjski orkester, kljub pomanjkljivostim pravo odkritje in da P°" vsem zasluži najvišje priznanje.
Sliši se nekoliko ironično, toda resnica je, da so edini pravi jazz na prvem evropskem festivalu jazza posredovali povabljenci, Američani. Vilbur De Pariš jc ,® svojo » New Ncw Orlean jazz Band- P1"*' nesel v Antibes akorde in ritem prvih oblik jazza, pevki Rosetta Thrape in Donna Hightower sta pokazali evropskim pevkah1 vse bogastvo bluescv, basist Charlie Mih-gus pa je najbolje nakazal, kje iskati novih poti v tej glasbi. S svojimi nastopi s° ti Američani nekoliko razbili mučen vtiS> da je bil prvi evropski festival jazza nekoliko preuranien tako da se je zadnji dan festivala, med prijetnim plesnim večerom, ki sicer ni imel nobene zveze z inZ glasbo, že povrnil optimizem Izkušnje s° tu in prihr-dnji Antibes naj bi bil drugačen.
*
Dva festivala iazza sta mimo. Niti Pr'^ niti drugi ni bil tal:	kol bi moral bi**-
Tretji je pred nami: fc;(iv;:l jugoslovanskega jazza na Bledu. Kako bo z Priznanje našim glasbenikom v Antibes* obeta prijetno presenečenje.
ja dela tembolj ljuba in zanimiva Vsaj nam. Ljubljančanom. Zakaj čeprav kvaliteta Kozakovega pisanja v polni meri opravičuje nedavno naj-višje jugoslovansko priznanje (diplomo Zveze jugoslovanskih knjO ževnikov in založb) in terja prevod njegovih del vsaj v vse jugoslovanske jezike, ostane vendarle dejstvo, la je Juš Kozak posebno blizu svojim nnjnžjim rojnkonu Tistim, ki lahko vsak dan sproti znmiže ob brezupnem ljubljanskem postajnem poslopju, oprostijo žalostno grdoto in pomanjkljivost kliničnih bolnišnic, ne opazijo, kako nekateri nemo-/oči moderni »kozolci« kaze prijazno •lodeželsko lice mesta, ne občutijo, kako hladni in zapeti so ljudje, in oliko z zagledanostjo domačina 1 z dna srca vzdihnejo; »Ljubljeno rod •10 mesto!«	R»P“	»uklj«
JUS KOZAK
»
Festivalski razočaranji
Kaj je festival jazza? Predvsem najbolj neposredna inj najširša oblika srečanja med izvajalci in ljubitelji jazza. Zato ni namen festivala toliko, da bi ugotovil trenutno stopnjo razvoja jazza, da bi odkril smeri njegovih hotenj in prizadevanj, da bi napravil obračun vseh novosti v stilu, ritmu, harmonijah in vsebini, ampak predvsem, da bi bilo to srečanje čim popolnejše, d, bi ga zavil v čudoviti plašč skrivnostne sokrivde in sodelovanja ter da bi omogočil tisti trenutek, v katerem trije najvažnejši elementi jazza — glasba, izvajalec in poslušalec — najdejo svojo najpopolnejšo in najglobljo obliko sožitja.
Festival zbere vsako leto za nekaj dni izvajalce in poslušalce z vseh strani, jih seznani med seboj in omogoči poslušalcem, da poslušajo in se vživijo v jazz, glasbenikom pa da izpovedo svojo umetniško notranjost, posredujejo svojo osebnost in svoja pojmovanja ter da za trenutek zapustijo meje svojih tokov, ki s samim tem nehajo biti vzporedni in se približajo skupni točki, ko jazz ni več skupek raznih stilov in smeri, ampak samo jazz, glasba, umetnost.
Prvi, hkrati pa doslej skoraj edini pravi festival jazza, je bil le v Newportu, ZDA, letos pa si je tudi Evropa omislila svojega v Antibesu. Oba sta bila v prvi polovici julija in zgodilo se je nekaj, v kar nihče še pred nekaj meseci ne bi verjel: eden je umrl, drugi se je kljub zapletom še kar srečno rodil.
ZBOGOM NEWP0RT BLUES
Otožen je ta newportski dan Otožen, zelo otožen dan Glasba odhaja
Poročila z letošnjega tradicionalnega newportskega festivala nikakor niso vesela: enourni neredi so uničili to Meko glasbenikov jazza.
V soboto, 3. julija je 12 tisoč mladih vročekrvnežev naskočilo festivalske vhode. Nastal je velik pretep, v katerem sc- končno zmagale združene moči ameriške mornarice, Nacionalne garde in policije. Posledice pretepa so bile porazne — nekaj sto ranjenih-
Naslednji dan se je sestal newportski mestni svet in sklenil, da prepove nadaljnji potek festivala, nedeljski koncert naj bi bil zadnji. S tem je verjetno uničil mestno blagajno, zakaj organizatorji festivala tožijo in zahtevajo 4,000.000 dolarjev odškodnine. Se huje pa je, da je tako najbrž dokončno uničil to največje in najslovi-tejšo prireditev v vsej zgodovini jazza.
Neredi mladoletnikov so skoraj povsem potisnili v ozadje neki drug, za razved ameriškega jazza precej pomemben upor. Vedno nemirni basist Charlie Mingus je namreč v znak protesta proti nevvportske-mu tradicionalnemu festivalu, ki je po
širše zasnovan upor, saj želijo ti glasbenik' ustanoviti svojo Zvezo glasbenikov jazza, verjetno pa bodo izdali tudi štiri plošče s svojimi newportskimi posnetki pod naslovom »Upor v Nervportu«. Za prihodnje leto pa si obetajo zmagoslavno vrnitev v festivalsko mesto.
Ljubitelji jazza so s simpatijami sprejeli protest, saj je le znak večne vitalnosti te glasbe, toda svojo pozornost so kljub temu posvetili tradicionalnemu festivalu. Saj to je tudi zaslužil. Do dneva neredov je namreč posredoval poslušalcem ure odličnega jazza, na katerih so se poslušalcem predstavili najboljši ameriški izvajalci. Art Farmer in Benny Golson, Horace Silver. Ray Charles, Cannonball Adderley in Ger-ry Mulligan so s svojimi edinstvenimi podajanji želi velik uspeh, hkrati pa tudi povečali obžalovanje ob odločitvi mestnega sveta, ki je pomenila, da take glasbe v Newportu ne bo več. Ob takih deljenih občutkih je nastopil zadnji dan newport-skega festivala, posvečen bluesom. Muddy Waters, John Lee Hooker in Jimmy Rus-hing so zapeli še neznani blues »Zbogom Newport«, ki ga je nekaj ur pred koncertom sestavil impresario Langston Hughes. Bilo je to otožno glasbeno slovo od velikega festivala, ki že dolga.leta pomeni najvišjo manifestacijo jazza, ki so se ga do sedaj udeležili skoraj vsi največji glasbe-
Saksofonist Gerry Mulligan je gotovo največ prispeval k temu, da je letošnji tradicionalni uewportski festival jazza, kljub neslavnemu zaključku, ostal pri ljubiteljih te glasbe v
najboljšem spominu
/
< - s
Prvi mrak, ki ga povečujejo še temni nevihtni oblaki, se počasi spušča nad pokrajino — prve deževne kaplje udarjajo kot drobne bombice v zaprašeno prednjo šipo. Matija seže k stikalu ™ _ prižge dolge luči, ki pa le malo zalego. Le rumena mačja očesa na desni in raeča na levi vzdolž avtostrade poblisku-iz nerazločne sivine.
Matiji se mudi, zato pritiska na plin; nekaj deset konjskih moči mu krepko Pomaga — kazalec brzinomera drhti okrog 90 km/h ...
Izza ovinka prisijeta dva bleščeča žarometa — visoko nad cesto sta, najbrž tovornjak. Matija hoče že zasenčiti luči, ko zapazi pred seboj — vsega 10 ali 20 metrov naprej — temno liso. Pokvarjen avto na nesti! Levo ne more, divje obrne krmilo na desno; obcestni kamni zablestijo V luči žarometov ... pok ... udarec ... svet se . in še en udarec, nato ostra bole-“nn • •. potem pa tema, tema ...
Kmalu zatem plane po cesti iz mesta nrn Mercedes: 80, 100, 120 km na uro. Mo-
be
našega planeta in spektroskop-
ih raziskav o sestavi zvezd, dragocene podatke pa jim nudijo tudi I 'oteleskopska opazovanja ter ce-.° v~ kemične analize meteoritov m študij kozmičnih žarkov. Tako so meritvami ugotovili, da je snov V vesoiju v pretežni meri iz vodika utežnih odstotkov) in iz helija utežnih odstotkov). Težjih elementov je torej v vesolju sila malo " komaj l utežni odstotek!
Kemični sistem elementov po . .ndeljejevu nam pokaže, da na-
“aiarno v naravi 92 elementov. Angleški zdravnik VVilliam Prout je že „ Prejšnjem stoletju trdil, da so ‘ezJ; elementi nastali iz vodika, za averega vemo, da ga je v vesolju največ. Sodobna fizika je istega mnenja; jedro slehernega elementa lahko zamislimo kot kondenzant »otukovih jeder (protonov). Seveda |ja je moderna znanost šla še korak ajje in nam skuša razložiti tudi to, a"'a .je prišlo do te kondenzacije. Ameriški jedrski fizik George 'jantaw skuša razložiti nastanek i elementov s tako imenovano primarnega nevtronskega “Kn sr:. Pravi, da se je na določeni azvojni stopnji kozmična snov zgori1,a- jedro zgoščene snovi pa so Sest; ■ *	- - - -
ma
Ja).
losi
iali nevtroni (snovni delci z 1 in brez električnega nabo-■'•aradi velikih notranjih nape-,	! Je jedro zgoščene prvotne ko-
111 ne snovi eksplodiralo in snov tp Je .zaiela širiti na vse strani. Pri m je del nevtronov razpadel na Protone in elektrone. Sproščeni elek-°m so se vezali na protone in tako ^lala najprej jedra težkega vo-~ devterija — nato jedra tretji ga . vodikovega izotopa tritija in Ugdi težjih elementov. Ves ta pro-s. pravi Gamow, je bil silno hiter ni trajal dlje kot - 15 minut! iMivjetski znanstvenik D. A. Ka-Ujeeki pa si razlaga nastanek ele-dičz nek<diko drugače. Kot izho-cno točko vseh elementov je tudi reB*nenJecl'i postavil vodik, iz kate-n pa so nastali drugi elementi ‘f* različne načine. Lažji ele-_	1 — tisti z atomsko težo do 9
So nastali prek vodika in helija kat °»snovl termonuklearnih reakcij, Vrosu6 Iztekajo v notranjosti zelo mo , zvezd. Iz tako nastalih ele-so nato že nastala jedra Melr el®mentov, In sicer kot po-t «ica medsebojnega delovanja nev-kat	berilij, bor in še ne-
0, ->ri drugi elementi pa so nastali ^ /Izdelovanju jedrskih delcev, ki Do«« -• elcktromagnetna polja zvezd _besila na zelo velike hitrosti. cki> teor'jl' Gamoiva in Kamenje-Pa g?’iS*a clpkaj prepričljivi, vendar na’ct , n°bena ne razlaga, kako je »stal - vodik!	dk
Lepi avtomobili še niso hkrati že tudi vami — Notranja varnost še vedno pastorek v avtomobilski industriji -- Kaj svetujejo strokovnjaki tovarnam in kaj kupcem oziroma voznikom
niTjnno rojstuo
KiliCniH PRUin
V prašanje, kako je nastala snov, zanima znanstvenike vsaj že desetletja. Snovno sestavo in *azsirjenost posameznih elementov * vesolju spoznavajo predvsem na osnovi proučevanja kemične zgrad-
dra luč svareče uitripa v temo — vozniki se umikajo na rob ceste in strahoma pomišljajo: le kdo je sedaj na vrsti? Za "■specialko-" drvi rešilni, kmalu sta ob razbitinah Matijevega voza. Luči, nosila, vožnja, duh po razkužilih ...
Danes, jutri, pojutrišnjem si morda na vrsti ti — morda odneseš le praske, morda pa ti drog odlomljenega krmila predere prsni koš, morda te poreže steklo, morda ti zvito železje uščene noge: morda danes, morda jutri...?
Včasih je nesreče kriv voznik, včasih vozilo, včasih cesta, včasih nesrečne okoliščine. Kot mogočna pest zamahne po vozilu: kaj se tedaj dogaja z voznikom, kaj s potniki?
Ali storijo avtomobilske tovarne vse, kar je mogoče, da bi bile posledice nesreče čimilažje?
Zal ne!
V temi nevednosv
Skoraj smesno bi bilo. če bi trdi'. da avtomobilske tovarne ne znajo graditi avtomobilov. Seveda Uh znajo, cele armade inženirjev, tehnikov. risarjev in strokovnjakov vseh vrst izboljšujejo motorje, naprave za prenos moči. zavore, luči in še marsikaj. Ta »marsikaj« je mnogokrat na prvem mestu: zunanjost In notranjost avtomobila bodita takšni, da bosta pritegniti kupca!
Prelepe zunanje oblike, na kilograme In kvadratne metre blestečih okraskov, I čudovite prevleke sedežev, armaturna deska, ki je takšna, kot bi jo vzeli Iz srednjevelikega letala ...
Pri tem pa je krmilo tako šibko, da se prelomi že tedaj, če priletimo vanj ob manjši nesreči, sprednji sedeži so pravo drsališče, po katerem prileti potnik v ostrem ovinku vozniku naravnost v naročje, ob okraskih na armaturni deski si razbiiemo kolena In glavo že pri prav nedolžnem trčen iu. vrata se odpro pri vsakem močnejšem pritisku, streha se razpara In se udere kot papir, če prileti vozilo nanjo in še ij še . ..
Vsega tega kupec pri nakupu nikdar ne opazi in če ima srečo — tudi kasneje ne. Ce pa se potolče, polomi, razbije, poreže — povejmo kar naravnost: po krivdi tovarne! — je tega kriv pač sam, češ kaj pa divjaš... I
Običajno si sploh ne predstavljamo, kako velike so sile, ki delujejo ob nesreči na člove-
V Evropi se s takimi poizkusi ukvarja zlasti znana tovarna Mercedes-Benz v Stuttgartu. Mnogo poizkusov so opravili posebno v zadnjem času, ko so pripravljali novo serijo avtomobilov tipa 220, ki smo Jih videli tudi na nedavnem avtomobilskem sejmu v Ljubljani.
Mercedes je sicer mogočna firma, vendar ne tako mogočna, da ji ne bi bilo treba tudi izdatne reklame. Zato so potem, ko je bila nova serija avtomobilov tina 220 že v prodaji, povabili v tovarno novinarje in jim nazorno pokazali, kako so opravljali poizkuse in kakšne uspehe so pri tem dosegli.
Mercedes na ne bi bil Mercedes, če sl pri tem ne bi privoščil nečesa, kar si lahko privošči samo — Mercedes ...
Vse poizkuse so opravili s popolnoma novimi avtomobili od katerih vsak stane tam približno 22 milijonov v našem denarju — pred poizkusom seveda, saj so se ti avtomobili potem v nekaj minutah izpremenili v razbito železje'
Avtomobil, v katerem sedi z merilnimi aparati opremljena lutka, potegnejo z motornim vitlom na hitrost kakšnih S« km/h. potem Pa pustilo, da se zaleti v drug avtomobil, ali pa da zapelje z levimi oziroma desnimi kolesi čez primerne rampe in se seveda neusjniljeno prekopicne.
Sile. ki delujejo pri tem na lutko, naprave registriralo, hkrati pa še vse slikajo s posebnimi filmskimi kamerami, ki zmorejo po 50(1. 1000 in 2000 posnetkov v sekundi. Predvajanje posnetkov, posnetih v eni sekundi, traja polem pol minute, minuto ali dve!
Novinarjem so drjuj da so pri takih poizkusih — ki 'Ib brvjas niso opravili vseh z novimi avtomobili! — dobili dragocene podatke, ki se jih v veliki meri uporabili pri izdelavi rovih avtomobilov.
Tako pravijo, da bi človek, ki bi bil na mestu lutke, pri poizkusu, kjer se avtomobil pri 80 km/b prevrne na streho, odnesel le nedolžne praske; pri poizdtusu, kjer se avto s 75 km/b naravnost zaleti v drugo vozilo, pa bi tudi ostal živ ...
Leipa tolažba, kajne!
Kakšni pa so ukrepi, ki b! jih morali upoštevati konstruktorji avtomobilov, da bi kar se da poskrbeli za varnost potnikov?
Avto po želji pametnih kupcev in pa — zavarovalnic...
Zanimivo in po svoje značilno je, da so zlasti v Združenih državah dale glavno pobudo za povečanje notranje varnosti v avtomobilih prav zavarovalnice: le-te pač stroški invalidnin in zdravljenj neposredno zadevajo.
NIKAR NE MISLITE, DA JE TOLE TRIK DOMISELNEGA FOTOREPORTERJA ALI PA »POZA« AVTOMOBILA, KI GA JE KDO ZA SALO OBRNIL NA STREHO; KAJ SE! LEPI NOVI MERCEDES 220 S, KI JE HIP PO TEMLE POSNETKU POSTAL ŽALOSTNA RAZBITINA, JE BIL ŽRTEV POSKUSA, S KATERIM NAJ BI UGOTOVILI, .KAKŠNA NEVARNOST GROZI ČLOVEKU ZA KRMILOM OB PODOBNI, SAMO RESNIČNI NESREČI...,
Posebno poglavje je armaturna deska. Sele v zadnjem času jih pričenjajo oblagati s primernimi blazinami — vsa čast Fiatu 600! Armaturna deska bodi čim preprostejša in čimbolj gladka ter čim mehkejša-pri Mercedesu 220 S se ob nesreči menda deformira kar za 25 do 30 centimetrov: Ne pozabimo — naše kosti niso tako trdne, kot se nam zdi ...
Menda pa najbolj zaležejo varovalni pasovi, s katerimi se potniki pripno na sedeže, nekako tako kot v letalu. Ker pa nihče noče misliti na nesrečo, dokler se ne pripeti, jih seveda ne vgrajujejo v avtomobile. čepav bi rešili na tisoče življenj!
In najvažnejši nasvet, ki nam ga morejo dati strokovnjaki?
Kupite si avtomobil, pri katerem je kar se le da najbolje poskrbljeno za notranjo varnost, potem pa pazite — da se ne boste zaleteli...
Vsi zaščitni ukrepi zaležejo pač le do neke mere. Zato je bolje, če se zaletimo s strani kot pa naravnost bolje, če zletimo s ceste in se prekotalimo. namesto da bi udarili ob drugo vozilo in najbolje — če vozimo previdno in se trčenjem izogibamo ...
ing. mt
K.|Nf n» MF 7AVIDATE NESREČNEMU VOZNIKU, KI SEDI ZA KRMILOM AVTOMOBILA! PA BREZ GROZE:	»VOZNIK«	JE ČLOVEŠKA
LUTKA OPREMLJENA Z ME1ULN!M! APARATI, »KARAMBOL« PA NAJ BI POKAZAL, KAKŠNI POSPEŠKI DELUJEJO V TRENUTKU TR-’	CENJA	N4	ČLOVEŠKO	TELO	IN NA VOZILO.
PLimfl in OSGHfl
zn eumittns
Strokovnjaki aa gradnjo hidroelektrarn se posebno zadnja leta bolj in bolj ogrevajo za izkoriščanje energije, ki se sprošča med plimo in oseko; ta energija bi lahko pomenila cenen vir pogonske sile za mogočne hidroelektrarne, ki pa bi kajpak morale biti temo primerno grajene.
O uresničenju te zamisli razpravljajo že v več držnvah po svetu, ponekod pa so celo začeli graditi velike hidroelektrarne, ki naj bi izkoriščale energijo morske plime in oseke. Sovjet Arhangelske oblasti je nedavno tega predložil vrhovni planski komisiji SZ v odobritev načrte za pripravljalna de-la, po katerih naj bi začeli graditi sistem hidro, elektrarn -na plimo in oseko ob ustjih nekaterih rek ki se na področju Arhangelske oblasti izlivajo v Belo morje. Načrte arhangelskega sovjeta je s svojim priporočilom podprl leningrajski Inštitut za projektiranje hidroelektrarn, čigar strokovnjaki so opravili na terenu del meritev in tudi izdelali idejne osnutke zn bodoče gradnje.
V svojem poročilu omenjeni leningrajski inštitut posebno priporoča graditev 10 kilometrov dolgega jezu, ki naj bi ga postavili severovzhodno od Arhangelska ob ustju reke Mezen. Plima je tam visoka tndi do 10 metrov (med nnjvišjimi na svetu!) in bi elektrarni, ki bi jo tam zgradili, zagotavljala letno proizvodnjo vsaj 2.5 milijarde kiVh električne energije. Za primerjavo nnj povemo, da bo imela znana trancoska hidroelektrarna na plimo in oseko, ki jo bodo zgradili ob ustju reke Rance, zmogljivost »samo« 0.5 milijarde kWh električne energije na leto: projekt za graditev elektrarne ob reki Me-zen Je torej vse prej kot majhna stvar!
Jez ob reki Mezen pa nnj bi pomenil samo začetek še mogočnejših gradenj: leningrajski stroko^ njaki pripravljajo načrte za se večji jez, s katerim naj bi pregradili skoraj ves zaliv, ki se vanj izliva Mezen. Ta jez naj bi bil dolg okoli 100 kilometrov (!), visok pa približno 15 metrov. Ko bi bil dograjen, bi vonj vgradili kar — 2000 turbin! Skupna zmogljivost tega velikanskega hidroenergetskega sistema bi bila tudi temu primerno velika: približno 1* milijard k\Vh električne energije na lctoi
Čeprav obstaja ves ta projekt za sedaj šele na papirju, je verjetno, da ga bodo sovjetski hidro* energetiki skušali čimprej tudi realizirati; strokovnjaki leningrajskega inštituta sodijo, da bi bilo mogoče zgraditi ves sistem na reki Mezen prej kot v desetih letih, torej najpozneje do 1970. leta.
ško telo v avtomobilu. Telo prejme tedaj pospe. šeik, ki ga merimo v mnogokratnikih pospeška prostega pada g, torej v mnogokratnikih pospeška, ki ga prejmemo denimo takrat, kadar skačemo v vodo.
Ob najboljših zavorah ln najuspešnejšem za. v Iran ju se sučejo pospeški za potnike okrog 1 g; i rokami prestrežemo še pospeške 2 do 3 g; človek prenese krajši čas pospeške do 25 g, za prav kratek čas — pet do dvajset tisočink sekunde — pa celo 50 do 100 g. Ce pa se zaletimo s 40 km h v betonsko steno, se sučejo pospeški (merjeno pri glavah potnikov) že okrog 50 g!
O tem, kaj se ob nesreči dogaja, vedo potniki in vozniki le bore malo — saj se vse odigra prehitro. Raziskoval pa tega še do nedavnega tudi ni nihče, šele v zadnjem času pričenjalo nekatere avtomobilske tovarne in druge ustanove — deloma na pritisk kupcev, še bolj pa na pritisk zavarovalnic (!) — s temeljitejšimi raziskavami.
Naši »mrtviti prijatelji
Km i/kušenj s tega podroCja skoraj ni bilo — Ce odštejemo nekaj prav zanimivih rezultatov, ki so jih dobili Američani pri poizkusih z reakcijskimi letali in raketnimi sanmi - si jih je bilo seveda treba nabrati:
Račun tu prehitro odpove, zato ostane le poizkus. In ker, kajpak na svetu ni poizkusnega voznika, ki bi bil voljan zaleteti se z 80 km/h v betonsko pregrado, so ga morale nadomestiti — lutke . ..
Te lutke so zgrajene tako, da so čimbolj podobne človeškemu telesu. Vanje in okrog njih pa so nameščene mnoge merilne naprave, ki nadomeščajo človekova čutila in sporočajo vse, kar se godi v nesrečnih trenutkih.
TUbI taki.e
•SKOK« Z AVTOMOBILOM JE BILA POTREBNA NOVA
NI IZKLJUČEN PRI PROMETNI NESREČI, ■ŽRTEV«: SE EN MERCEDES 220!
ZATO
S strani kupcev je bilo prav malo pobud; ko kupuješ nov avtomobil, pač nerad pomisliš, kaj bo, če... Lastniki vozil, ki imajo za seboj že kakšno hudo nesrečo in ki so okusili slabo notranjo varnost, pa mnogokrat molče — za vedno...
Seveda pa imajo pri tem veliko besedo tudi komercialni oddelki avtomobilskih tovarn. Poizkusi so dragi, še dražja pa je izdelava vozil, ki bi bila ob nesrečah vsaj koliko toliko vama. To dovolj potrjuje dejstvo, da dela za izboljšanje notranje varnosti v Evropi največ menda ravno Mercedes, ki mu ne manjka sredstev in ki izdeluje najdražja vozila.
Tudi v Ameriki so že graditi »vame« avtomobile: enega je na primer zgradila celo univerza Cornell, pa žal samo enega. Druge tovarne uvajajo izsledke raziskav pač v okviru danih možnosti.
In kaj pravijo strokovnjaki?
Predvsem je napačno splošno prepričanje, da mora biti vse vozilo enakomerno trdno. Del avtomobila, v katerem so potniki, mora biti res dovolj trden!, da se ne deformira ob nesreči; vse, kar je pred prednjo in za zadnjo šipo, pa naj bo kar se le da mehko! Pri Mercedesu so izmerili, da znaša pospešek za docela trd udarec pri 40 km/h okrog 50 g, brž ko pa se ta udarec ublaži na poti pol metra — če se na priliko za toliko, deformira sprednji del vozila — pa znaša pospešek samo še 20 g!
Krmilo mora biti brezpogojno dovo1 j močno, po možnosti v obliki lijaka — joj, kako nežno je krmilce našega »fičota«! — konec krmilnega droga pa naj bo čimširš'; tako se udarec razdeli na večjo površino. Se bolje bi bilo, ko bi krmilo lahko zamenjali z oblazinjenim naslonjalom in z dvema krmilnima ročicama ob njem; Američani so to že poizkusili in — opustili. Okus kupcev česa takega ne prenese!
Ameriške statistike pravijo, da odpade pri nesrečah 25% mrtvih na osebe, ki odlete skozi, vrata. Povprečna ključavnica na vratih prenese menda 120 in 150 y,g obremenitve — pri Fiatu 600 morda še manj’ — zares dobra pa celo do 500 kg pritiska ..
Sprednji sedeži morajo biti brezpogojno ločeni, za zadnje pa bi bilo menda najbolje, če bi jih zasukali za lbO". Ljudje pa neradi gledajo nazaj — kar so dokazali že pri nemškem Janušu, ki ga ni nihče kupoval. Mimogrede, nekje so brali čudovit nasvet: če vidiš, da se boš zaletel, lezi vzdolž čez sprednje sedeže... To pa to! V desetinki sekuride ali še manj!
Prenekateremu res velikemu odkritju v znanosti ali tehniki sta botrovala naključje in pa — še bolj kot to — izredno razvit smisel za opazovanje, pri večini znanstvenikov združen z vsestransko radovednostjo. Takšnim nemirnim duhovom, ki so nenehno nekaj iskali in si skušali najti odgovor na vse, kar so presenetljivega odkrili, dolgujemo hvalo za dobršen del napredka v znanosti; iz njihovih opazovanj so dostikrat vznikle imenitne zamisli.
Vendar, žal, vsako »odkritje« ni bilo vedno res tudi pravo odkritje. Skoraj kot anekdota izzveni resničen dogodek v življenju slavnih nemških znanstvenikov R. Bunsena in R. Kirchhoffa, ki to prav zgovorno potrjuje;
Robert Bunsen (1811-1899) in Robert Kirchhoff (1824-1887) sta bila dobra prijatelja in sodelavca. Bunsen je bil kemik in je postal slaven, ker je prvi uvedel spektralno analizo, s pomočjo katere je odkril alkalni kovini rubidij in cezij, Kirchhoff pa je bil odličen fizik, ki se je ukvarjal večidel z elektriko; še kot študent je objavil pravila, ki veljajo za električni tok v razvejanih tokovodnikih in ki jih danes poznamo kot prvi in drugi Kirchhoffov zakon. Njegov zakon o emisijskih in obsorbcijskih svetlobnih spektrih pa je postal temelj spektralne analize, katere odkritje pripisujemo pravzaprav obema — Bunsenu in Kirchhoffu
Znanstvenika sta običajno delala skupaj. In tako sta nekega vročega poletnega dne za nelcaj časa prekinila svoje raziskave; bilo je opoldne in sonce je neusmiljeno žgalo z neba. Odpravila sta se na kratek sprehod po vrtu okrog Bunsenove viter Oba sta znala zelo dobro opazovati
in sta tudi v najobičajnejši okolici skušala ugotavljati mnoge naravne zakonitosti, ki sta jih poznala iz raziskav v njunem laboratoriju. Med sprehodom sta se ustavila ob vrtni gredi z lepo negovanimi cveticami, sredi katerih se je bleščala velika steklena krogla zelene barve, ki je bila tam za okras. Brez kakšnega posebnega namena je Bunsen položil roko na stekleno kroglo; na svoje veliko presenečenje pa je ugotovil, da krogla ni vroča — kot bi bilo pričakovati, saj je sonce svetilo nanjo — ampak da je razmeroma zelo hladna. Bunsen je nezajipljivo še enkrat potipal zeleno kroglo, tedaj pa je ugotovil nekaj še bolj presenetljivega; tista stran krogle, ki je bila obrnjena proti soncu, je bila dosti hladnejša od strani v senci!
Znanstvenika sta ostrmela: pojav je v resnici pomenil pravcato uganko. Ni si težko zamisliti, da sta bila že nekaj minut pozneje sredi živahne razprave o vzrokih tega presenetljivega pojava, toda razložiti si ga nikakor nista mogla.
Stvar je šla tako daleč, da je Bunsen že predlagal, naj bi nabavila nekaj več takšnih steklenih krogel, da -bi mogoče s poskusom ugotovila, v čem tiči uganka. Polem pa se je »pojav« nenadoma pojasnil, toda povsem drugače, kot sta pričakovala znanstvenika:
Približal se je vrtnar, ki je videl, da sta Bunsen in Kirchhoff obstala ori gredi s cveticami, pa ju je vprašal, če je morda kaj narobe Ko je slišal, da se ne moreta soorazumeti kat naj bi bilo s stekleno kroglo sredi ere^e jima je povedal, da se bot. do r.d sonca ne bi razpokala zelena br-ra k’ znotraj z njo namazan" /:■■■ la o- zato kroglo raje vsako opoldne - obračal ■ ,
FILMI
ki jih bomo gledali
B. CRAWF0RD V BEOGRADU
Znani ameriški igralec Broderick Cra-wford čaka v Beogradu na začetek snemanja novega filma Lovčen-filma »Dr. Kolar«, v katerem bo nastopil v naslovni vlogi. Scenarij je napisal hollywoodski filmski delavec romunskega porekla Leonard Berkovich, ki bo film tudi režiral.
Igralec in režiser si sedaj ogledujeta jugoslovanske filme, ker bi rada dala več vlog tudi našim igralcem. Glavno žensko vlogo bo verjetno igrala Emiuanuela Riva, za druge pa se sedaj ve le to, da bo eno izmed večjih dobil Branko Pleša. Za glavnega snemalca pa sp izbrali Aleksandra Sekuloviča.
Brodericka Crawforda, ki je 1950 dobil za svoj nastop v filmu »Vsi kraljevi ljudje« Oscarja, precej dobro poznamo tudi v Jugoslaviji, saj smo ga videli v številnih ameriških in evropskih filmih, zadnje čase v Fellinijevem »II Bidone« in ameriškem »Najhitrejši strelec zmaguje«. Igralec je takoj po prihodu v Beograd dal za naš tednik krajši intervju.	.
»Katera od vaših številnih vlog vam je najljubša?«
»Težko bi se odločil. Igral sem v komedijah in tragedijah in nikdar se nisem mogel posvetiti le eni vrsti karakterjev. Vsekakor sem zadovoljen z vlogo iz filma »Vsi kraljevi ljudje«.
»Kaj menite o filmu, ki ga boste snemali pri nas?«
»Vloga dr. Kolarja mi je všeč. Posredoval bom osebno tragedijo človeka, ki je zdravnik, a mora v vojni ubijati. Razpet je med vestjo in dolžnostjo. Verjetno bo ena izmed mojih boljših vlog.«
V tem filmu bo Broderick Crawford pred-
stavil zdravnika, ki je kot pripadnik osvobodilnega gibanja med zadnjo vojno napravil atentat. Okupator hoče zato ustreliti skupino talcev. Tedaj pa se več ljudi obtoži za atentatorje, samo da bi rešili nedolžne ljudi. Tudi dr. Kolar bi se sicer hotel prijaviti in priznati, da je napravil atentat, toda zaveda se, da s tem tvega, da bo sovražuik odkril celo organizacijo. Na tem zdravnikovem notranjem boju je scenarist zgradil filmsko zgodbo.
»Kako bi nam pojasnili pojav, da vedno več ameriških igralcev snema v Evropi?«
»V ameriški filmski industriji so stavke vedno bolj pogostne. Sedaj je bila na vrsti že tretja. Ateljeji se zaradi tega takoj izpraznijo in dela ni nikjer. Če pridejo v takem času ponudbe iz Evrope, jih seveda sprejmemo, ker precej časa po končanih stavkah delo še ne steče.«
»Snemali ste s številnimi režiserji v Ameriki in Evropi. Ali ste opazili kako značilno razliko v njihovem načinu dela?«
»Ne bi rekel, da je kakšna bistvena razlika. Vsi delajo bolj ali manj enako. Vsaj meni se zdi tako. Mogoče je razlika le v tem, da evropski režiserji bolj skrbijo za ljudi, v Ameriki pa je pomembna le hitrost dela.«
»Kaj po vašem mnenju odloča o kvaliteti filma?«
»Prvič vsekakor tekst. Film potrebuje dobro zgodbo, zato je zgodba tudi največji problem filmskega ustvarjanja. Drugič, mislim, da je zgrešeno v vsak film siliti lepe ženske in moške. Igralci morajo ustrezati filmski zgodbi in življenjškim okoliščinam, v katere nas popeljejo.«
Broderick Crawford bo začel igrati »Dr. Kolarja« te dni.	K.
PABERKI
■ CHARLIE CHAPLIN namerava zaključiti svoje spomine. V Londonu je iz* javil, da bodo »nekaterim-« pripravili »kar lepo presenečenje«. Verjetno tudi preiskovalni komisiji za antiameriško dejavnost, ki je Chaplinu zagrenila življenje, da se je moral izseliti v Švico.
■ Mallov film »LJUBIMCA« so v amf riški državi Ohio prepovedali, češ da le »moralno kvaren«. Neki lastnik kinematografa v Clevelandu, ki se je prepovedi uprl, je plačal 2.500 dolarjev kazni. V Ne'v Yorku pa so vrteli isti film dolge mesece in publika ga je navdušeno sprejela.
■ Neki kritik je zapisal v komentarju k francoskemu filmu »HIROŠIMA — MOJA LJUBEZEN« tudi naslednje mnenje: »2e pet sto let ni bilo takega filma«. Da, da, filme iz petnajstega stoletja je v veličastju njihovega gotskega stila težko P?e' kositi.
■ Ko je mladi francoski režiser SE' CHAN snemal svoj zdaj že po vsem svetu znani in sloveči kratki film »Zlata ribica«, toliko da ni doživel živčnega zloma. Scenarij namreč zahteva od črnega mačka, da položi nazaj v akvarij ribico, ki je skočila iz vode. Šele po sedemindvajsetih požrtin zlatih ribicah je bil siti maček pripravljen ubogati režiserja.
■ V enem od hamburških hotelov sl je vzel življenje 49-letnl nemški igralec ALBERT MATTERSTOCK. V tridesetih letih je bil ljubljenec publike, po vojni pa se nikakor ni mogel uveljaviti in se je predal mamilom. Čudno, da se v deželi »gospodarskega čudeža« nihče ne vpraša, oo kod epidemija samomorov starajočih s® igralcev: Sybille Schmitz, režiser Ulnch Grabley, njegova sestra igralka Uršula Grabley in zdaj Matterstock...
Usodni jubilej
Organizatorji letošnjega desetega berlinskega festivala so v želji, da bi prireditev zasvetila z vsem bliščenfi, na levo in desno razposlali vabila, sprejeli pritrdilne odgovore Iz 43 držav, sestavili festivalski program s skoraj dvakrat toliko filmi, si zadovoljno pomeli roke in — pokopali jubilejni festival.
Od vsega ogromnega števila filmov je bilo namreč le nekaj takih, ki so res zaslužili vhodne vize za festival. Vsi drugi so bili ali začetniški ali pa plaža. Poplava slabih filmov je povsem zakrila in zamorila še tistih nekaj dobrih filmov, tako da je festival v celoti izzvenel prazno, utrudljivo in revno. Moreča povprečnost in podpovprečnost filmov držav s proslavljeno filmsko proizvodnjo in držav, ki so komaj začele ustvarjati, bi skorajda, če ne bi bilo francoskih filmov, postavila žirijo pred svojevrsten problem: komu sploh podeliti nagrade? Ta negotovost se zlasti kaže pri zlatem medvedu, najvišji festivalski nagradi, ki so jo podelili španskemu filmu »Komediant iz Salamance« režiserja Cesarja Ardavina. Po mnenju številnih uglednih kritikov zasluži menda ta film vse prej kot kako nagrado. Francoska režiserja Jean Luc Goddard in Phi-llpe de Brocca sta s svojima odličnima filmoma »Brez diha« in »Ljubezenske igre« priborila Franciji dva srebrna medveda, mlada igralka Julliette Mayniel z nastopom v zahodnonemškem filmu »Semenj« pa še tretje priznanje (za najboljšo žensko vlogo). Za najboljšega moškega igralca so proglasili hollywoodskega veterana Fredericha Marcha, ki se je predstavil v filmu »Kdor seje veter«.
V okviru festivala so podelili tudi priznanja za najboljše nemške ostvaritve v sedmi umetnosti: »Most« Bernarda Wickija so izbrali za najboljši domači film, za najboljše igralce pa Nadjo Tiller, Walterja Gillerja, Cordulo Trintow in Gotza Georga.
LEVO: Enoličnosti jubilejnega berlinskega festivala niso mogli poživiti niti •Številni filmski ustvarjalci z vsega sveta, ki so se udeležili svečane otvoritve in raznih sprejemov ter projekcij. Na sliki znani hol!ywoodski zvezdnik Cary Grant ln nadarjen- mlada francoska Igralka Agnes I.aurent med plesom. DESNO: Mali medvedek Je najprijetnejši spomin Jeana Gabina z letošnjega berlinskega festivala. Podarila mu ga je Študentka lz Vzhodnega Berlina, ki Je 24 ur potrpežljivo čakala na srečanje z velikim igralcem. Skromno darilo
Je tako ganilo veterana francoskega filma, da ni mogel skriti solza.
Nekaj številk s filmskih festivalov
PRECEP (LA LOI)
Po romanu Rogera Vaillanda scenarij napisal /ules Dassin in Dieggo FabbrL Distribucija: Vesna Tilm.
Ktior pričakuje, da mu bo ta film Ilustriral v živih slikah znani roman Precep,bo razočaran. Film Precep je samostojno filmsko delo, ki ima za predlogo nagrajeni roman.
Film je režiral Jules Dassin, moral je pred leti sapustiti Ameriko. Takrat je bil že slaven, saj so mu ime ponesli v svet socialni in družbeno kritični filmi, ki so razburili Hollywood in Ameriko in napravili njegovo ime slavno in spoštovano, pri nas smo videli samo Trg tatov. Ko je zapustil Hollywood, je Dassin izginil in te nenadoma pojavil na filmskem festivalu v Cannesu leta 1955, kjer je njegov prvi film« ki ga Je naredil v izgnanstvu v Evropi, dobil najvišjo nagrado. Film se je imenoval Rififi. Drugi film. On, ki je moral umreti, igrajo sedaj v naših kinematografih, tretji, Precep, se predstavlja te dni, četrti film pa je letos dobil nagrado na iilmsikeni festivalu v Cannesu. Zdaj •topa Dassin v tretje obdobje ustvarjalnega dela. Simbolično se vrača v Ameriko, ker bo filme v Evropi delal za ameriške producente.
V francosko — italijanski koprodukciji Precep je zbral filmske zvezdnike in igralce velikega slovesa; nastopajo:	Gina	Lollobrigida,
Marcello Mastroianni, pierre Brasseur, Yves Montand, Melina Mercouri, Raf Rartioll* Paolo Stoppa.
Prizorišče Je trg na sončni obali Jadranskega morja nekje na jugu Italije, v začetku zgodbe so nam predstavljene osebe; lepa Marietta, kot vročekrvno dekle, ki noče izgubiti osebne •vobode za nobeno ceno. In nadarjeni astronom, kot dobrosrčnež, ki misli, 'da bo svet spremenil mimogrede in še dobil lepo Marietto za služkinjo. V obrobnih dogodkih skoznamo še Žensko, okrajnega sodnika. Osamljena obožuje lepega študenta, ki se ne zaveda, da Je nje-
5ova ljubezen do priletne le mladoletna zaobljenost brez korenin.
Vse osebe so usodno povezane med seboj ln z osrednjo zgodbo, v kateri stojita drug pred drugim Don Cesaro, mogočnjak, ki misli, da ni •ile, ki bi mu lahko iztrgala oblast nad ljudmi, in Matteo Briga 11 te, bogataš, ki si domišlja, da mu je vse dovoljeno.
Toda nad vsemi je Cas, ki ga lahko imenujemo Zakon.
Skozi Zakon vsi potujejo naproti minljivosti, ki vse stvari postavi na pravo mesto. Osebe »e ne zavedajo osnovne misli, živijo predvsem emocionalno. Precep (Zakon) je čustveno razgiban in erotičen film. ki pripoveduje o minljivosti, a obenem že slavi neubranljivi razvoj, ki prinaša napredek.
VOJKO DULETIC
START: »KAROLINA REŠKA«
V Piranu se Je 20. julija začelo snemanje jugoslmansko-angleškega filma »Karolina Reška«. Turisti in domačini so že nekaj tednov tega lahko občudovali starinsko ladjo, kj je zrasla lz stare ribiške barke in kjer se bo odvijal dobršen del fttmskcgia dogajanja. V Piran oz. Portorož je že prispela ekipa filma, hkrati z igralko naslovne vloge Angležinjo ANN AUBREY, ki je prišla iz Benetk. Igralka se je pred mesecem dni mudila v Beogradu na po-Ausnem snemanju, v Piranu pn bo ostala približno dva meseca. Slikoviti in lepi Piran, kakor ga imenuje gostja, ima tako novo privlačnost: filmski živžav na pomota, ki mu dirigira režiser Poglačič.
M. Jovanovič
DO 7. PULJ A
Se pred pomladjo je vladalo čudno mrtvilo v naših filmskih hišah. Menda ni bilo časopisa, ki ne bi zazvonil alarm: Sedmi puljski festival je v nevarnosti! Cemu na silo prirejati festival domačega igranega filma? Mar se Pulj ne bi mogel spremeniti v bienale? Domala vsi filmski kritiki so tolmačili ln razlagali ln ugibali, kaj se dogaja z našo proizvodnjo — medtem pa se je položaj kmalu obrnil na bolje in vznemirjeni glasovi so se utišali. Festival bo — četudi vsaj po številu filmov ne kaže, da bi zasenčil uspeh
lanskega.
Zgodovina puljskega festivala je znana. Pulj se je po reviji domačih filmov leta 1954,ki ji je botrovala domiselnost upravnika puljskega kinematografskega podjetja, že naslednje leto spremenil v festival z žirijo in vsem, kar sodi k taki veliki prireditvi. Zanimivo bi bilo pregledati rezultate šestih dosedanjih festivalov. Vsega je bilo tu prikazanih 79 filmov (od tega 12 koprodukcijskih) domače proizvodnje in nad 150 dokumentarnih oz. kratkometraž-nih filmov, ki jih je gledalo nad 600.000 gledalcev v Vespazianovi areni. Ce bi odvili celuloidni trak vseh teh filmov, bi segal od Beograda do Osijeka... in če bi ga žirija hotela pregledati, bi potrebovala najmanj šest dni in noči vzdržema ...
Več kot polovico naših domačih filmov je torej videla arena. Do 1. maja letos je štela naša proizvodnja 104 dolgometražnih igranih filmov, s koprodukcijskimi vred pa 132. Ta puljska dinamika se kaže, izražena v številkah, takole:
1954: na reviji je prikazanih 5 dolgometražnih igranih in 16 kratkometražnih filmov;
1955: na drugem festivalu je 9 dolgometražnih in 29 kratkometražnih filmov;
1956: tretji festival se je popolnoma uveljavil. Gledalci so videli 11 igranih in 37 kratkometražnih filmov.
1957: sedem naših filmskih hiš predstavi 14 filmov, od katerih je eden koprodukcijski;
1958: mali festivalski jubilej proslavi 14 dopiačih in 3 koprodukcijski filmi;
1959: lani rekord — 15 domačih in 4 koprodukcijski filmi.
Prvi festival pravzaprav ni »štel«; publika je sama izbrala najboljše filme in igralce, že drugo leto pa začne deliti nagrade uradna žirija, posebej pa tudi novi-
narska. Merila in število nagrad ni bilo vselej enako, največ nagrad pa je prejela doslej beograjska filmska hiša »Avala« (18), sledi ji »Jadran« iz Zagreba samo z dvema manj. na tretjem mestu pa je ljubljanski »Triglav« z devetimi nagradami.
Najboljši filmi so bili po odločitvi žirije:
1955: »Trenutki odločitve«, Triglav-fllm, režiser Cap;
1956: »Ne obračaj se, sinko«, Jadran, režiser Bauer;
1957: »Pop Čira in pop Spira«, Avala, režiser Soja Javanovič;
1958: »H-8...«, Jadran, Nikola Tanho-fer;
1959: »Vlak brez voznega reda«, Jadran,* Veljko Bulajič.
V to listo naj vključimo še prvi festival leta 1954, ko je publika izbrala za najboljši film Čapovo »Vesno«.
Od režiserjev ni niti eden dvakrat osvojil nagrade, razen če štejemo prvi festival, ko je bil izbran Cap za najboljšega režiserja, nakar je dobil naslednje leto uradno nagrado za »Trenutke odločitve«. Sledijo mu Bauer (»Ne obračaj, se sinko«), Soja Jovanovič (»Pop...«) in Vladimir Ppgačič (»V soboto zvečer«), Nikola Tan-hofer (»H-8«) in Jože Babič (»Tri četrtine sonca«).
Ista ugotovitev drži tudi za scenariste: vsako leto novo ime. Od skladateljev filmske glasbe velja za najuspešnejšega Bojan Adamič, ki je opremil 35 naših igranih filmov, prejel pa doslej 3 nagrade. Z igralci in igralkami vred (ki so imele manj sreče) so to »zlata imena« v knjigi naših filmskih festivalov. Še nekaj dni in pridružila se jim bodo nova (ali nemara stara, kdo ve?), presenečenja so vedno razveseljiva...	D. B., Beograd
DELEŽ SLOVENSKE FILMSKE HISE »TRIGLAV FILM« NA LETOŠNJEM PULJSKEM FESTIVALU: DVA FILMA. »AKCIJA« (ZGORNJI POSNETEK) REŽISERJA JANETA KAVČIČA IN SCENARISTA MARJANA ROŽANCA (FILM JE FESTIVAL V SOBOTO, 23. JULIJA SVEČANO ODPRL) TER »VOHUN X-25« REŽISERJA IN SCENARISTA FRANTIŠKA CAPA (SPODNJA SLIKA)
S
TT
POSEBNA SERIJA ČLANKOV »TT« PRED XVII. OLIMPIJSKIMI IGRAMI V RIMU
Pet
- pet celin
Najprej predstavljamo črni kontinent - Afriko, ki tudi v športu nezadržno hiti naprej
in popravlja zamujeno...
SIMBOL NAJVECJE ŠPORTNE PRIREDITVE SVETA -OLIMPIJSKIH IGER SO OLIMPIJSKI KROGI. PET JIH JE IN SO RAZLIČNIH BARV. NJIHOVA ZAMISEL SE JE PORODILA V GLAVI POBUDNIKA MODERNIH OLIMPIJSKIH IGER
francoskega barona de Coubertina, sklenjeni Med seboj ponazorujejo povezanost in prijateljstvo Športnikov in narodov z vseh petih celin
SVETA. MODRI KROG POMENI EVROPO, ČRNI AFRIKO, RDECl AMERIKO, RUMENI AZIJO IN ZELENI AVSTRALIJO. TODA OGLEJMO SI KROGE OZIROMA CELINE SE
malo poblize ...
svojil tretje mesto, če ne bi padel čez zadnjo oviro. Od takrat pa se je še precej popravil in drži sedaj tudi svetovni rekord v yard-ski inačici (440 y z ovirami) tega teka. Močan adut Južne Afrike bo tudi še metalec diska Du Plessis, ki je z rezultatom nad 56 m prvak britanske skupnosti narodov. Južna Afrika bo poslala v boj še krepko boksarsko zastopstvo (štirje prvaki iz Cardiffa), nekaj odličnih rokoborcev, presenetiti pa
Kot
prvo v naši seriji član-
- r- *■ < v, * iiuoi .)vi * j*
Rov predstavljamo — Afriko. Celino z okrog 200 milijoni prebivalcev. ki se prav sedaj rešuje sr'm hlapčevstva in s polnimi '•n,,-.} jjha prve sapice svobn • S došni napredek v *adn., !-, i^tih je seveda poteg-j 2i' seboj tudi velik razmah "Porta, ki sedaj ni več omejen
m
S°lj na nekatere priviligirane nške države. Tudi v telesni ulturi je \frika torej celina
D°dočnosti.
V Mednarodni olimpijski komite rtr>^ -da; včlanjenih 14 afriških Tar?V '^sterih se jih bo 13 (le mu r*rika ^ udeležilo iger v Ri-bip	na	celotno število čla-
Afrib/ orga: Nacije (96) predstavlja le* tQre nekako sedmino, de-sai	'eto^'jih igrah pa bo večji,
J	?a R m prijavljeno skupno
5T 8!> držs \ znn*rlimpi;is d areni se bodo letos ne ^ n *lifini predstavniki čr-nr»af ine‘ E • reprezentantov Juž-sarpJ lke ur vic, ki jo pa zastopajo kar lci’ tekmovalcev prav-Uje Za Samostojno oklicane Soma-Med bo n;jeno Prtiav0 moral
JA, SUDAN in SOMALIJA za zdaj nimajo tudi še posebne regionalne športne povezave. Zanimivost svoje vrste so športne igre francoske skupnosti narodov (prve so bile letos aprila v glavnem mestu Madagaskarja - Tananarivu), ki povezuje vplivna področja galskega petelina — zlasti v Afriki, a se v Rimu ne bodo pojavljala samostojno, marveč bodo nekateri najboljši zastopniki teh narodov tekmovali v francoskem mošvtu. To bo za Francijo kajpak precejšnja o-krepitev, saj je - za primer - čadski tekmovalec Idriss pred nedavnim skočil v višino 209 cm.
ATLETI, BOKSARJI, DVIGALCI. . .
Izmed afriških držav sta doslej le Južna Afrika in Egipt (ZAR) o-svojila olimpijske kolajne. Bilanca Južne Afrike (18 zlatih, 17 srebrnih in 17 bronastih) je pri tem precej ugodnejša kot egipčanska (6 zlatih, 4 srebrne in 5 bronastih). Večino južnoafriških kolajn so si priborili boksarji (6) in atleti (5), medtem ko so Egipt doslej najuspešneje zastopali dvigalci uteži (5 olimpijskih zmag). Tudi letos lahko ti dve državi računata z u-spehi predvsem v teh - že po tradiciji — »močnih-« zvrsteh. — Med južnoafriškimi atleti pripisujejo največ možnosti tekačem na 400 m, ki bodo še zlasti močni v štafeti 4x400 m in se med njimi najbolj odlikuje 23-letni Gert Potgieter. -Le-ta je bil finalist teka na 400 m z ovirami že pred štirimi leti v Melbournu in bi tam zanesljivo o-
* *v	t
Južnoafričan Du Plessis, odličen metalec diska
utegne tudi v nekaterih plavalnih disciplinah - še posebej, če bi se vrnil v formo odlični plavalec prostega sloga Mc Lachlen.
Rreprezentanca ZAR polaga največ upov v dvigalce Uteži, čeprav so športniki te države zelo dobri tudi v drugih zvrsteh, zlasti v boksu in sabljanju. Naj samo povemo, da so v Beirutu 1959 osvojili 20 zlatih kolajn, njihovi sabljači pa bi že dosegli svetovni vrh, če se leta 1958 del njihove reprezentance ne bi tragično ponesrečil z letalom — na poti na svetovno prvenstvo v Philadel-phijo. Zanimivo je še, da bo na olimpijskem turnirju .nogometna reprezentanca ZAR prvi nasprotnik jugoslovanske enaj-storice, ki se bo z njo pomerila 26. avgusta v Pescari.
V ostalih afriških reprezentancah se bodo bržkone najbolj izkazali atleti. Maroko in Tunizija imata hitre dolgoprogaše (Maročan Benaissa je sredozemski prvak v maratonskem teku, njegov rojak Rha-di pa eden najboljših tekačev krosa na svetu), Gana (Kotei — 208 cm), Nigerija (Igrun — 206 cm) in Uganda (Etolu — 205 cm) pa se mimo sprinterjev lahko pohvalijo predvsem z odličnimi skakalci v višino. Presenetljivo močan je bil letos tudi odziv v moštvenih igrah, saj bosta Sudan in Maroko nastopila s košarkarskima vrstama, razen ekipe ZAR pa si je pravico sodelovanja na finalnem nogometnem turnirju priborila še Tunizija.
Evgen Bergant
Tako skače Patrick Etolu iz Ugande, ki je tudi v olimpijski konkurenci vsega spoštovanje
vreden tekmovalec
ŠPORTNI NOVINARJI NAPOVEDUJEJO 1, 0, 2
Trii e zmagovalci
DEVET ZMAG »DOMAČINOV-« IN TRIJE NEODLOČENI IZIDI - TO JE IZKUPIČEK XI. KOLA »ŠPORTNE NAPOVEDI«. TEJ BRZOJAVNI NAPOVEDI SO SE NAJBOLJ PRIBLIŽALE KAR TRI REDAKCIJE - SLOVENSKEGA JADRANA, LJUBLJANSKEGA DNEVNIKA IN RTV LJUBLJANE Z 8 ZADETKI. ZA OSTALE PA JE IZKUPIČEK TAK: POLET IN TT PO 7, DELO IN VEČER PO 6.
ONA
ai V skupni oceni je vrstni red zdaj tak: TRV Ljubljana 44, Polet in Ljubljanski dnevnik po 35, TT 33, Slov. Jadran in Delo po 32 in Večer 31.
m Zmagoviti stolpec XI. kola je tak:
1. Bolgarija : Jugoslavija (atletika, ženske)	1
2. Voždovački : Dorčol	1
3. Radnički : Sloboda	1
4. BASK : Hajduk	0
5. Polet - Grafičar	1
6. Sindjelič - Jedinstvo	1
1. Dorčol — Cukarički
2. Jedinstvo - Beograd
3. Grafičar - Sindjelič
4. Hajduk - Polet
5. Sloboda - BASK
6. Voždovački — Radnički
7. Dubrava — Poštar
8. Trnje — Samobor
9. Mladost — Borac
10. Tekstil ac - Radnik
11. Kustošija — Grafičar
12. Jedinstvo - Zvijezda
13. Hajduk - Polet I. p.
14. Voždovački — Radnički I. p.
15. Trnje - Samobor L p.
7. Beograd - Cukarički
8. Jedinstvo - Dubrava
9. Zvijezda - Kustošija
10. Grafičar - Tekstilac
11. Radnički — Mladost
12. Borac - Trnje
&a Za XII. kolo so na stavnem listku zopet tekmeci beograjske in zagrebške poletne lige. Stolpci u-redništev: I. Delo, H. Večer, III. Lj. dnevnik, IV. Slov. Jadran, V. RTV Ljubljana, VI. Polet in VII. »TT«.
■>
<
u
j
M
I
bo	prijavo
nai?« araclni ''•iimpijski komite šele nim	. ^ *k*diti tudi s formal-
, ^Prejernsm v to organizacijo.
TRADICIJ je malo
veda°rtnih tiMSicij je v Afrik! se-jUp R,aIo. Gisejene so na skrajni Uniia - *evet celine. Južnoafriška skii- Ie bi,a prvič med olimpij-Stopl-i Mdeležsnci že leta 1908 v Voj«; u» tak°j P° prvi svetovni Vati	so se začeli iger udeleže-
afriša * E£ipčani. Mnogi Severno-ra5,en te£a nastopali na kresil *Slcih	v	francoskem
r0 ln zabeležili tudi ibarsikate-toneir13^0 <zna<-*1en prime*: mara-.	zmagovalca El Q«afi - 1928
SeS?}T " l336!>*
cei	J položaj seveda že pre-
Prim ruga^en	športni utrip ne-
zaznatnejši. Skupno z trarti«* AFRIKO se udeležujejo ske ^mhalnih športnih iger britan-biie i Upnosti narodov (zadnje so Na	195^*	v Cardiffu) še GA-
Zlj\	NIGERIJA,	RODE-
KO i UGANDA, ZAR, MARO-sr ‘n TUNIZIJA nastopajo na Ue- ZernskU\ igrah (zadnje lani v irTu) ir ie ETIOPIJA, LIBERI-
Pol ure z Ivanom Toplakom
Po zaključku trenersko-prednjaške šole se priljubljeni srednji napadalec Crvene zvezde odpravlja spet v Slovenijo
a pripravah jugoslovanskih športnikov za letošnje olimpijske igre smo že večkrat pisali. Takrat smo zmeraj omenjali, da je nasploh sicer mogoče opaziti velik napredek, žal prevečkrat pa tudi precej diletant-stva in nesmotrnosti. Z najnovejšim primerom so pri tem postregli veslači. Njihova osrednja zveza namreč olimpijskim kandidatom v te, zvrsti ni dovolila nastopiti na državnem prvenstvu v Beogradu. Sam< zamislite si — kakšna nelogičnost! Čuvati naj boljše predstavnike zt eno samo tekmo, olimpijsko! Kaj pa rutina ir. težavne tekme? Ce je žt bilo kolikor toliko u-mestno, da je Veslaška zveza Jugoslavije sklenila, da olimpijskih kandidatov pred igrami ne pošilja na mednarodna tekmovanja (nasprotniki naj ne opazijo, v kakšni formi so naše posadke!) pa bi vsaj pred domačim občinstvom že lahko dvignili zastore. Se zlasti ker mnogi potniki za Rim še niso izpolnili olimpijskih norm in je privajenost za tekmovalno vzdušje vsaj takt. pomembno za Uspeh kot reden trening ...
NJEGOV STREL NI RUŠILEN KAKOR KOSTICEV . . . NITI DRI-BLING NI PODUHOVLJEN KAKOR %EKULARCEV ... Z MESTA NE ZNA PLANITI KAKOR STIPIC ... IN NITI OD GOLA DO GOLA NE
DRVI S KORAKI MARAVICA ...	  .
ZATO PA KAZE TOPLAK:	OBČUTEK	ZA	ZADET	JE	GOLA
KAKOR LESNIK, ODLOČNOST KAKOR ČAJKOVSKI, SMISEL ZA
Odgovor je bil nenavaden:
- Meni je najbolj pri srcu kombinacijska igra. Sekularac je krasen partner.
- A gol?
- Prijetno je bilo igrati z Raj-
SCIPLINIRAN JE — PRAVI GENTLEMAN NA IGRIŠČU . ..
sta bila! Oba sta res igrala - v pravem pomenu besede. Nikoli ni
— Bilo jih Je zadosti.
— Ali se jih je že nabralo toliko, da se boste morda umaknili z nogometnih terenov?
— Ta čas sem slušatelj trenersko-prednjaške šole.
— Jto Jo boste končali?
— Tedaj bom — pravijo — visokokvalificirani strokovnjak.
E.IC IZ MOSKVE
svM?,zacicmalni skoki z novimi Šturmi rekordi ameriškega tdeli Johna Thomasa so se i Porta uredništvu »Sovjetskega bdloim dovol-l iznenadeni, da se je ^Ptervf 23 četrturni telefonični Bov- ptiV, z novim rekorderjem. Vsem novinarji so hoteli pred-dirut,,, Yedetl. kakšne so njegove živ	razmere im kaiko sploh
hekai mas Pa bl bil rad dobil Krfp j Podatkov o sovjetskih ska-» tr»n.,^astl rad Pa bl se sreča! V kr,,.? ° najboljšim BoUjšovlm. 1t«h kvI so se čudili, dia so ame-* »iv?11 tako dobro poučeni h dosežkih v SZ, glede U®®bolnih odnošajev na tek-I ““Jih pa je Thomas poudaril • da bi vsem samo koristilo.
bi
^ medsebojno merili več-sevrvi ne P« samo enkrat vsako kakor doslej.
Povejmo tole podrobnost o Ivanovi igri: ...Mitič je prejel žogo na desno krilo. Za hip okleva, a le ukane Jusufija in prenese usnje Nikolovskemu. Zogo prejme Dur-kovič, ki pošlje oster in polvisok strel na sredino. Toplak je nekje blizu bele točke, s hrbtom obrnjen proti golu, obdan z dvema nasprotnima igralcema. 2e ve, kaj mora. Dvignil se je na hrbet kvišku ter v Škarjah čez glavo močno pognal žogo ter jo neubranljivo plasiral v mrežo mimo nemočnega in presenečenega Soškiča.«
Tako Je eden reporterjev opisal Toplakov gol na prvenstveni tekmi Crvena zvezda — Partizan 1:1.
To je bil eden, toda bilo jih je kdo ve koliko. Ali bi se zmotil, če bi rekli, da je Ivanov gol (četrti zapovrstjo) na tekmi v Sarajevu zagotovil Crveni zvezdi letošnji naslov državnega prvaka v nogometu?
Skorajda ne, kajti na tej tekmi je Zvezda vodila 3:1, potem pa je Sarajevo znižalo na 3:2. Izgubiti točko pomenilo tedaj za Zvezno izgubiti hkrati prvenstvo. Po tem četrtem golu z Ivanove noge se Sarajevo ni moglo več zbrati toli-ko, da bi bilo poskrbelo za iz-nenadenje.
Toda niti po tej - in še po pre-nekaterih prejšnjih tekmah — se Toplak ni znašel na rokah navijačev. On pač ni ljubljenček sreče,
NOVO
Pik	-	"	:
- Prejkone kot trener. Upam, da bo to skoraj ...
Razgovor je bilo treba končati. V eni uri Je moral odleteti čez Atlantik. Želel sem mu srečno pot in uspehe na turneji. Krepko mi je stisnil roko, iz oči pa sem mu bral tole neizrečeno misel:
- Bodite prepričani, da vas razumem. Vi ste dolžni pisati, to je jasno. Toda - ne jemljite tega za očitek - tega jaz zase ne ljubim.
Boško Stanišič
Ni smotrno..
NAJBOLJŠEMU SLOVENSKEMU ŠPORTNIKU PLAKETO BRANKA ZIHERLA
LEVJI IZKUPIČEK - U ATLEH
Nov slovenski rekord v teku na 3.000 m čez ovire in prve mesto na meddržavnem atletskem dvoboju med reprezentancama Bolgarije in Jugoslavije v Beogradu je članu ŽTAK »Ljubljane« Francu HAFNERJU navrgel najboljše mesto še v tej rubriki.
1. Hafner (Ljubljana) -atletika, 27 točk, 2. Žirovnik (Rog)
- kolesarstvo, 14, 3. Stanovnik (Svoboda) - atletika, 13. 4. Kocmur (Triglav) - plavanje, 12, 5. Usenikova (01ympia) -atletika, 8, 6.-7. Stamejčičeva (01ympia) - atletika in Porenta (Ilirija) - skoki v vodo, po 5, 8.-9. Rojko (Ljubljana)
- atletika ln Ingolič (01ympla) - atletika, po 3 točke.
KRATKO '>t TODA NOVO
Ivan Toplak s soprogo Vero in sinčkom Samom
BIO - CRENiE
*ENA ib lARgn LEPA IN HLADA
"Porabi).
PLACENTAL-BIO-CRFME
^*^*Blo-Crenjf aajvečj) 4oie2ek modem* (Cfmnetiki (metod. dr. Pilakov«)
t^NTAL-Blo-CRKMA vsebuj« ekstrakt human« placente v koro-nrb! J Jlperlcluoni let kompleksom vitamina In provitamina. -■ svežin	cel"'‘ nadoknadi / novimi živimi 'eMcam' '" daj«
I ’	gibčnost (o mladost. Gobe os licih,	'°“£2
)	Izginile.	Predhodna	raziskovanja	prt	»e«	koli M*
^ ^pokazal, fantastične rezultate, orav oosebne orl ženah
ni vajen, da bi ga pestovali in božali.
Marsikdaj smo ga že vprašali, zakaj je tako.
Sest let že igra v Crveni zvezdi, našem najboljšem nogometnem kolektivu. 250 tekem je odigral zanjo in prav gotovo mu gredo zasluge za vse te lovorike — najmanj toliko, kolikor vsem ostalim. Toda vendar ...
Radi bi ga bili spoznali in izmenjali nekaj besed z njim. Dejali smo si: saj bo dovolj, če ga obvestimo o tem preko društvene pisarne. Toda dnevi so minevali, a Ivan se ni oglasil. Čudili smo se, zakaj... Menili smo: morda je hud ali pa sploh ne mara... -»reklame«.
V resnici pa je le tako, da so naiši nogometaši zelo zavzeti ljudje. Prav one dni je Toplak dopoldne obiskoval klinike, popoldne pa treniral, se sestajal v klubu, gostoval na podeželju, pa spet treniral, igral, hodil na sestanke in tako naprej.
Nazadnje smo se le našli - dve uri poprej, preden je moral z letalom na pot v New York. Sedela sva drug nasproti drugemu in se skušala »prebrati«. Njemu očitno ni bile do senzacije, jaz pa sem se čudil tej skromnosti. Zdelo se je, kakor da mu z obraza berem neke slabe skušnje, mene pa je presenetila Ivanova osuplost, da se kdo zanima zanjo. Morebiti je bilo to narobe, toda zdaj sem le zastavil vprašanje:
— Ali ste zadovoljni z osvojenim prvenstvom?
— Utrudljivo Je vse tol
— Prav gotovo se veselite te turneje v ZDA?
— Želim — verjemite mi — predvsem počitka. Najbolj vesel sem pač, kadar sem v družinici. Moj sin Samo je star že 20 mesecev ...
Čutil sem, da je bilo zanj razgovora skoraj dovolj. Treba ga je bilo po vsej priliki »razmehčati« z vprašanji iz stroke - iz nogometa.
— Vaš najljobšl gol je bil kateri?
bilo mogoče vedeti, kaj kujeta, toda čutil sem ju kakor samega sebe. Kadar je Rajko vodii žogo, sem stekel tudi jaz - pravzaprav že čutil, kaj bo storil z žogo. Ce jo je poslal Djajiču, sem se sam postavil drugam, ker sem uganil, kaj kani. Verjemite, da sem se redkokdaj zmotil.
- A gol?
- Ali vam še nisem odgovoril?
- Nasploh že, toda mi smo - ne zamerite — vztrajni in radovedni...
- No, dobro - pa recite - da je bil oni Partizanu.
Odleglo je obema. — Zato sem vprašal dalje.
- Katerega srednjega krilca cenite najbolj?
- Pajeviča.
- In vratarja?
- Bearo in Radenkoviča.
- Ste bili kdaj izključeni iz igre, zapisani ali vsaj opominjani?
- Nikoli, niti opomina se ne spominjam nobenega.
Čudno in skoraj neverjetno. Rekli smo mu, naj vendar pojasni, kako je mogoče brzdati živce, ko je pri nas že tako v navadi, da se igralci zaradi najmanjšega nesporazuma na mah prerekajo sami med seboj, s tekmeci ln še sodnikom povrhu. Čudil se Je, da nas to preseneča.
- Jezijo se taki s slabimi živci
- moji so dobri.
- Katera tekma Je bila uajraz-burljivejša za vas?
- Ona v Londonu. Velik dogodek Je to, igrati v državnem dresu
- zame največja čast in največje zadovoljstvo.
- Kaj vas v igri najbolj navdušuje?
- Solidarnost — ali recimo - kolektivni duh.
- Toplak - ali ne opažate - očitno noče govoriti o sebi. H kraju smo ga le skušali pripraviti tako daleč, da bi dejal kaj bolj določenega o sebi samem.
- Ali .vas kaj utrujajo stalna potovanja?
- Precej.
- in tekme?
- Srednji napadalec v Zvezdi?
- Dvomim.
- Marveč?
- Začel sem športno pot pri Braniku. Naši slovenski klubi so se zadnji čas dovolj popravili.
- Mar lahko pričakujemo, da boste vodili Branikov napad?
- Ce uspešno končam šolo, se bom po zaključku prav gotovo vrnil v Slovenijo.
- Kot igralec ...?
m
•
9
9
9
9
Malo se Je vsekakor vleklo preden so se Avstrijci zares oprijeli ne cenene in še manj lahke naloge, da bodo v štirih letih organizirali deveto reprizo zimskih olimpijskih iger (za Spua\v Valleyem), toda to letošnje poletje je že pokazalo resen napredek pri delih. Pre-trasirali so vse ustrezne terene, se dogovorili za kopico lokacij in novih gradenj in sestavili tudi vse okvirne načrte za goro neogibno potrebnih investicij. Samo za izboljšanje alp-
Toplak doseže četrti gol (z levo nogo) na tekmi Crvena zvezda — Radnički
skih prog bodo porabili okrog iO milijonov šilingov. Tudi skakalnico na gori Ise) bodo povečali do kritične točke U m, skoki pa bodo na njej i..ved“ jivi do 91 m, pod njo pt postavili tribuno za 60.06<» «;le clalcev. Največ denarja p. bodo morali zabiti v razne naprave za nastope na ledu, ki so bile do zdaj (kolikor jih sploh je!) umerjene pač na pritok domačih športnikov te zvrsti. Proga za bob bo na voljo že v sezoni 1961-62.
*
Eden najbolj popularnih švedskih nogometašev - Betil NordahI (ki pa je samo brat onega najbolj slavnega ki dela v Italiji!) - se je ondan odpravil na nogometni »misijon-po deželi. Mož obiskuje vse večje kraje in pripoveduje mladini, da sta alkohol in nikotin skregana s športom. Namen te propagandne turneje je odvračanje mladine od lagodnega veseljačenja in privabljanje v športna društvi o odmevih tega »misijona* naši viri ne vedo pov. dati n česar.
Munehenska letalska trage« dija Iz februarja 1958, pri kateri je bilo 23 smrtnih žrtev, med njim] več igralcev nogometnega moštva Manchester Uniteda na povratku iz Beograda, bo te dni vnovič v raz. pravi pred angleškim sodiščem. Društvo terja od družbe BEA, ki je priskrbela letalo za ta prevoz, še dodatno odškodnino 250.000 funtov šter-lingov. — o tern žalostnem dogodku v zgodovini nogometa je edini zmed 9 novinarjev, ki je preživel straš«* dan, Frank Taylor napisal knjigo »Smrt moštva«.
•
Rimski prireditelji letošnjih letnih olimpijskih iger so se menda že odločili, da po zaključni slavnosti ne bodo izvedli skupnega (se pravi samovoljnega in v veliki gruči pomešanega) razhoda vseh udeležencev — kakor je bilo to pred štirimi leti v Avstraliji. Trezni opazovalci se čudijo, zakaj Italijani niso prevzeli t« novosti za Melbournom in Squaw Valleyem, saj Je odjeknila na obeh prireditvah zelo simbolično — v znamenju miru in sožitja med narodi. Vsaj za ta drobec iz spored* te največje športne manifestacije na svetu.
CM »
m. mn »u
PO NEPRESPANIH NOČEH IN
napornem jdelo osvežuje
mmm
A
Xy ■ ■
-
B61A BARVA ZA B€L0 P6RliQ
10VARM4 AEBO CEHE
»ARGO«
JUHE SO POJEM VISOKEGA
DOSEŽKA V KVALITETI
tovarna nogavic in drobne konfekcije
RAZŠIRJA MOŽNOSTI PRIDOBIVANJA NAGRAD
in prinaša svoj domači detergent v dveh velikostih
SEZNAM DOBITNIKOV GLAVNIH NAGRAD
Kramar Milka, Celje, Sava JO — Blažnik Marija, Škofja Loka, Poljanska cesta 12 — Romovnik Sava, Ljubljana, Jana Husa 21 — Groznik Erna, Ljubljana, Martina Krpana 30 — Kren Marija, Ljubljana, Jesenkova 10 — Božnik Jožefa, Celje. Lokrovec 20 — Lapojna Julija, Idrija, Nikolaja Pirnata 17 — Pehar Štefanija, Tržič, Bistrica 134 — Svetina Jelka. Partizanska 10, Koroška Bela, p. Javornik — Gider Gizela, Vančavas 50, p. Tišina — Božan Ema, Vančavas 53, Prekmurje — Lončar Marija, Rakičan, Mvrsk-i Sobota — Šuštar Angela, Višnja gora 20 — Nigerl Marije, Provača 12. p. Ribnica — Rcngeu Marija, Rakičan 9, p. Murska Sobota — Celec Vera, Rakičan 81. p Murska Sobota — Gorfa Anica Bakičan 04, p. Murska Sobota — Vaš Irmica, Martijanci 30, Prekmurje.
PRIHODNJIČ STE VERJETNO NA VRSTI VI!
FELLINI, FLAJAN0, PINELLI:	(Al
Po obisku pri zasebnem učenjaku Steinerju, kjer se enkrat na teden shajajo filozofi, zdravniki, pesniki in muziki — skratka ijudje duha in sanjači — se je novinar Marcello Rubini bridko zavedel, da vse njegovo dosedanje delo ni bilo vredno počenega groša. Steiner ga je spodbudil, naj opusti pisun-sivo in začne znova pošteno in trdo delati: napiše naj knjigo. i
Zjutraj po srečanju s Steinerjevim se Marcello počuti kot prerojen. Trdno je odločen povsem spremeniti svoje življenje in začeti od kraja Cisto od kraja. K zajtrku sede že kot popolnoma rnov človek ... Steiner ima prav, si prigovarja Marcello. Tako ne gre več naprej. Napisal bo knjigo, na katero je moral svet tako dol , čakati. Ze način, kako sedi pri mizi, zbudi pri Ini nezaupanje. »Kaj pa je s teboj.« vpraša Ina, “kaj to pomeni?« Marcello se prizanesljivo nasmehne. Okno je odprto. Zunaj se blešči sveže oprano jutranje nebo. “Dopust si bom vzel,« pravi Marcello, “dolgujejo mi ga še od lanskega leta.« Ina zapleše po sobi. “Krasno,« vzklikne in ga objame, “o ja... odpeljala se bova k mojim staršem... na soncu bova/ ležala ... plavala. Mama te bo razvajala...« — »... in tvoj oče bo spraševal, kdaj se bova poročila.« zehaje pristavi Marcello. Nežno se ji iztrga z rokami prekrižanimi na hrbtu: zdaj mora misliti na svoje življenje. Nihče ga ne sme motiti pri tem, niti Ira in njeno sorodstvo. Potem ji skuša pojasniti, kaj ima za bregom. Pisaiti mora, jj razlaga. Nekaj poštenega. Knjigo. Ne čenče. In pri tem potrebuje seveda mir. Dopusta zatorej ne bo vzel za zabavo, temveč za delo. Ina ga molče posluša, njene zelene oči začno sumljivo pobliskavati. *Skrr ‘•a,« vpraša suho, “dopust bi rad preživel sam?«
Smešno! Kaj pa vedo ženske o takih rečeh kot so polet, zanos, nov začetek. Mar bi ji rekel karkoli drugega, si nekaj izmislil... kaklor že tolikokrat. Nemara pa 90dr; tudi to k novim načelom: nikakega varanja več, nikakega polovičarstva. Scene, ki bo zdaj sledila, je že vajen. Pozna jo. v vseh podrobnostih. In res ni treba dolgo akati nanjo.
Najprej začne Ina zmerjati. Potem jokati. “Me" i že ne boš tvezil« hlipa med solzami, “in drzneš si celo... tako poceni lagati...« Seveda, Marcello čuti kako se mu kepa besa vzdiguje iz želodca. Samo to je še manjkalo, da mu bo ubila edino pametno idejo, ki jo je imel v zadnjih letih. “Glos,« sikne skozi zobe. To zadostuje. Ina na Jepo zagrabi kozarec z marmelado in ga trešči v steno. Potem steče iz sobe. Apno se zapraši iznad podboja, ko trešči vrata za sabo. Marcello se kislo nasmehne. “Bah!« pravi nato glasno, ker je postalo čisto tiho. Vendar olajšanja ni. Cez čas stopi pogledat v vežo. Toda Ine tudi v veži ni.
Malodušen in raztresen stlači srajce in kravate v kovček in na koncu mora za-klenjer kovček spet odpreti, ker je pozabil najvažnejše: svoje rokopise! Rokopisov je cel kup v miznici. Sto strani poskusov, sto strani začetkov. Velika pričakovanja in sramotni porazi, stran za stranjo. Nezaupno ogleduje Marcello lastno pisavo skozi plast prahu. Potem naglo zbaše porumenele papirje v kovček poleg še vlažne umivalne krpe. Ko gre, pusiti odprto miznico, vsa vrata in okna. Gre ne da bi se obrnil. Ključ položi pod predpražnik. Toda od silnega jutranjega razpoloženja je ostalo kaj malo.
Najprej je treba opraviti vse potrebno v uredništvu. Tu bo kratek; predvsem ne bo nikomur povedal, da namerava pisati knjigo. Norčevali bi se. Dopoldan je be-ds.*to vroč. V ozkih ulicah na poti v uredništvo zaudarja po žarkem olju. Ko ima služben razgovor za sabo, ga zajame opoldanski rimski vrvež. Srajca se mu lepi na hrb.u. Da bi se okrepčal za dolgo potovanje, krene v prvo trattorio. Ko pa stojijo .annelonni pred njim na mizi, ne spravi vase niti grižljaja. Pusti si pokazati telefon. Potem pokliče Steinerja. Bolj kot kdajkoli je potreben spodbude, dasi tega ne pokaže. “Zdaj hočem torej ooskusiti.« pravi Steinerju z obloženim glasom. “Kaj pa?« prijazno vpraša Steiner. ♦Nekaj... delati... mislim... tisto, kar sva včeraj govorila,« jeclja Marcello. »Oh« se spomni Steiner, »to je dob no...« Marcello je pričakoval pravzaprav več. Zdaj se nenadoma počuti negotovega. »Pravkar se odpravljam iz Rima,« pravi Marcello. “To je dobro,« ponovi Steiner,« vidim, da misliš resno.« - »Da,« jekne kot odmev Marcello. »Ina bo gotovo vesela,« zaupljivo nadaljuje Steiner, »včeraj sem jo prvič videl. Ve idar mislim, da je ena naših. Res je čas, da začneš kaj pametnega delati... Mislim, da je imenitno dekle.« — »Da,« prestrašeno odvrne Marcello, »to je res.« In potem mahoma ne ve, kaj bi še rekel. Obotavljaje se položi slušalko na vilice. Nato pokliče drago številko. Ko Se Ina oglasi, ve, da še vedno joče. »Jaz sem,« pravi tiho. ♦Kaj pa hočeš?« divje zavpije or.a in zaluča slušalko, še preden utegne Marcello zajeti sapo.
x x *
Pravzaprav se je hotel peljati h Gardskemu jezeru, potem na Sicilijo, potem še v bližino Neaplja in zdaj se pelje skozi Ostio po obalni cesti in preži na hotel, kjer bi lahko poceni shajal. Od Rima ga ne loči niti petdeset kilometrov. Gume se lepijo na asfalt, kot bi ga Rim s tisoč lepljivimi nitmi vlekel nazaj. Beli pesek na obali ga boleče zbada v oči. Postan whisky in gnijoče alge, Oboje je isto. Otroci kričijo. Pisane žoge letijo v zrak. Ogorela telesa se orete-gujejo po pesku, neskončne vrste rjavih teles... Marcello čuti. da strmi vanj sto oči: bel je kot sir...
Vse skupaj ie bila samo trenutna romantična ideja, mu šepne neki notranji glas in najrajši bi se obrnil Toda. tudi za to je nekako prepozno ...
Kavarnica na plaži oskrbuje gnste ves dan z limonado in opoldne tudi s špageti Bosonogi otroci tekajo neprestano skozi
vrata pokrite verande. Marcello se odloči ostati, ker po naključju naleti na gospodinjo. Jenska ima usnjeno polt, izluženo od merskega vetra, in skuštrane sive lase. Marce lo se pozanima za sobo. Zenska je nezaupljiva. Da bi si pridobila čaj in presodila. se izmotava: »Sobo? ... Zakaj pa? Večina ljudi se vrača zvečer v Rim ... No ja. sobo Pač lahko dobite.« Soba je bela in k»r čedna. Zunaj na plaži vrvi ljudstvo. Marcello izloži .voje stvari iz kovčka. Pisalni ."roj pusti zaklenjen. Naposled se je treba najprej privaditi. Dobro, da je vzel s seboj k n-rine hlačke. Obleč? jih in se ogleduje v ogledalu. Potem jih spet sleče.
Spodaj v kavami streže bledo dekie. Marce'lo se komaj zmeni zanjo. Tudi ne, ko ga vpraša, kdaj želi zajtrk in ali naj mu ga prinese v sobo. Komična je ta mala. jv>-rrnsM Maroello. Ko se obesi na vzvod velikanskega kuhalnika za kavo. se zbojiš, da se bo pretrgala. V neznansko zadovoljstvo • odkrije Marcello na hodniku pred kuhinjo glasbeni avtomat. Medtem ko se naliva z vermutom, zmeče nešteto novcev v avtomat in strmi brez misli v vrteče se plošče. Zunaj žge sonce in se zlagoma spušča v morie. Toda Marcello pozablja ob avtomatu v topi zagrenjenosti na čas in kraj, na smisel in cilj, na od kori in kam... Tako nit, ne ve, kdaj se s svinčeno težko glavo odpravi v posteljo, potem k’o se je ves večer nalival z vermutom. Noč je vroča in nemima in Marcello je naslednje jutro kot pretepen. Zajtrkuje dolgb in čemerno, sam na verandi, prebere časopis, prem-ga željo, da bi telefoniral v Rim in nejevoljno pogleda na plažjo, ki vse bol' ož!vlja. Zdaj bi moral končno začeti...
Preden pa se loti dela in prebere list za listom svojih zaprašenih poskusov, muhi na oknu dolgo zaposlita njegovo pozornost. »Bedarija« ugotovi nenadoma glasno. Vse. kar je tistikrat napisal, z njim nima v J nobenega opravka. Ure nezadržno hitijo. Tu in tam se Marcello ozre na tipke pisalnega stroja včasih na prazen bel list papirja. Vse v njem odmeva" od praznote. Ne be' si glave, zakaj ni zmožen do kraja
vi naprej. »Mir hočem imeti, razumeS*1 jo nahruli, »vrnil ss bom, ko mi bo prav. Da, ko mi bo prav...« Potem odloži slušalko. Zadovoljstvo nad izbruhom traja vseg» dve minuti, kes zato toliko dlj«j Toda ko pokliče njeno številko, Ine ni več v stanovanju. Vrne se k pisalnemu stroju, sede ii spusti glavo med dlani. Nobene misli, nobene besede Prazno. — Glasbena skrinja zganja še prav tak hrup kot prej. Marcello .e divje zasuče. »Ali ne morete izklop ti?« vpraša razdraženo. »Pač,« odvrne dekle, ki se premika kot senca. Potem priske e iz kuhinje gospodinjin sinček. V rokah ima avtomobilček in ga zabriše na najbližjo mizo. »Pavla,« zakraka paglavec, »al; ga lahko naviješ?« Pavla prikima. Vzmet hrešči. Cez dve minuti se fantalin vrne. »Pavla,« pravi, »mi lahko naviješ.-* Vzmet hrešči. Marcello stisne pesti na sencih. »Prok eto!« izbruhne. Pavla, dekle, P° besi roke z občutkom krivde. Marcello 1° pogleda. Gledal jo je vsak dan, toda šele zdri jc prvič vidi. Morda še ni privlačna, je pa že lepa. Taka je kot popek, s svojim visok'm čelom in nežnimi žilicami, in oe» tegr. popka so že razprte, velike in vprašujoče temn--. Temnoplave lase si je povezala v čop in čop ji zabinglja čez ozka ramena, kadar se premakne. Dekle gleda Marcella in pri tem igrajo njene ustnice vprašanj« in -dgovor. razumevanje in odpuščanje.
»Pavla vam je ime?« vpraša Marcello. »Da,« odgovori ona in pripogne koleno-♦Ste hčerka lastnice?« — »Ne,« odvrne dekle, »s-mo roleti delam tukaj, moji starši so v Pei ugii...« — »Koliko let imate? vpraša Marcello. »Sedemnajst,« pravi dfi-kle. Marcello začuti nekaj kot sunek električnega toka. Ni še razmišljal, koliko 1® ji utegne biti. Toda, da ji je sedemnajst, ga nekako pomiri. Ona si da spet opravka pri mizah, kot da bi že predolgo kle-
Jutro »novega« življenja: Marcello sklene pošteno delati, napisal bo roman. Pri tem 8® ne sme nihče motiti, tudi Ina ne ... (Prizor iz Fellinijevega filma »Sladko življenje*)
domisliti ene same misli. Toda takb Je. Njegove misli so kot pena. Razblinijo se, še preden jih lahko zagrabi in oblikuje. Sicer pa: kaj naj sploh piše? Kaj je tu takega, da bi oblikoval, razen jecljajočega krika na pomoč, krika po drugačnem, boljšem življenju? Toda koga pa to zanima?
V teh u>-ah v ozki, belo lakirani sobici napravi Marcello obračun zadnjih let. In vsota ni nič drugega kot neskončni dolgčas. Nič na vsem svetu ni več bistveno. Kar ie doživljal pred leti, je šele danes povsem prazno, kar je imel za napetost, silo, ni bilo drugega kot nesmiselno pehanje. Padanje v brezno je neskončno Tega dne se Marcello zave vsaj enega: da je brezup-neje pisati po lastni svobodni volji kot po tujem ukazu.
Nas'ednjega dne pošlje Ini razglednico z naslovom prenočišča v Ostiji. Tretjega dne prinese pisalni stroj na verando, ker se mu stene tesne sobe začno rušiti nad gla m. Potem poseda pri avtomatu in opazuje kopalce, kj se mu zde kot ljudje z druge zvezde, ali pa sedi na plaži in spušča pesek skozi pesti. Četrtega dne dopoldne ga pokliče Tna. Na verandi je izjemoma prazno Samo drobno bledo dekle polaga ort, na mize. Iz skrinjice joka Modungo: »Piove«. »Ne razumem niti besede,« zakriči Marcello v telefon in udari z nogo ob tla. Dekle naj utiša aparat. Najprej je vesel, da ga je Ina poklicala. Toda že po nekaj ?ta ki' postane strupen. Tako je zmeraj med njima: kot da bi sedela vsak na drugi stran; gugalnice. Ce so njegova čus va na višku, padejo njena v globino m obratno. Tokrat jo Ina vsa ponižna. Pada bi ga zvabila domov, saj ga ne bo motila, prav zares ne. »Ki> pa ne morem,« sikne on. Skoraj bi ji rekel, da sploh ne more delati. Ne tukaj ne kjei-koli. Vendar trmogla-
peMla. »Da, tako,« klikne Marcello, nite takv ... prav tako, v profilu - • • “ ^ kle osuplo obstane. »Zakaj,« vpraša, ne bi premaknila glavo. »Ali veste pravzap1" ! da st zelo zelo čedni?« Dekle obrne z® glavo k njemu. Najprej se nasmehne, Pf tem zresni. »Ali mislite zares,« vpraša _ ho. Marcello vstane. Krene pimti njej- n ^ lo,« pravi. Samo miza je še pregrada m njima. Zdaj .vidi, da ima sive oči. ^a/ so se potemnile, v odkriti nežni hvale2 sM. Toda Marcello si izraz njenih p'ak razlaga. »Imaš že prijatelja?« jo klo vpraša. Ona reagira prav tako saVgj. umevno na njegovo vprašanje kot na ° stvo, da jo nenadoma tika. “Da,« se n mehne, je v Perugii. Ampak midva sva ^ mo prijatelj v. Midva še ne veva .. -•* f'‘Tisli. jo pogladil po laseh, pa vendar se premij Odslej vsaj ne čuti več, da je raztr®v8-pri svojih brezupnih poskusih pisate1J nja. Zdat mu je vsaj vseeno. Nepres ^ se ukvarja s Pavlo. Pesni ji zapeljivo ^ ljive ženske poteze, toda vsakokrat ko vidi. s prestraši, da je lahko šel v sv ^
željah tako daleč. Popoldne se mu
;e od? „
veselo kot otrok. Njemu ni treba Pre\,,i,v
či, da jo zvabi na sladoled. Ona se
hi'
z®'
ugibati, da J, je všeč. Vendar dekle o ^ ni povabilo na večerni sprehod obali. Zvečer da ne sme iz še, nravi, in Marcello nenadoma ^ vida temu dekletu za njegov'	,a.
jeni svet, kjer imata »smeti« in -močr t ko strogo ločeno mejo. Zvečer se zat0 iad' nalije z vermutom in težka grenka koba podžiga njegovo domišljijo •	0d-
tri,« pravi z otečenim Jezikom, ko se ,0ji pravi spat, »jutri želim zajtrkovati v_, ^ sobi.« — »Seveda, signore,« odgovori kle In Marcello ne opazi, da J« nJ govor odgovor pridnega otroka.
Še slajše bo spal Vaš otroh če bo posteljno perilo izprano  "v-hIIC/i _______________
V vsakem zavitku našega domačega detergenta, k) stane le 55 odnosno le 45 din In je torej najcencjši pralni detergent, je:
ALI OŠTEVILČENA SLIKA KAKOR DOSLEJ
ALI SLIKA METULJA S CRKO ALI PA SLIKA IZ SERIJE CVETIC Ce zberete 55 točk kot doslej dobite GLAVNO NAGRADO
Ce sestavite s slikami, opremljenimi t črkami stavek: -ALBUS« DOMAČI DETERGENT, dobite prav tako GLAVNO NAGRADO.
Obstoji pa še ena možnost pridobitve nagrade za deklice - bodoče gospodinje To nagrado pa prejmete, če najdete v zavitku sliko iz serije cvetic.
Vse slike Odnosno točke odpošljite tovarni »Albus- v Novi Sad. Naslov odpo-Šiljatclja je treba napisati točno s tiskanimi črkami, zaradi sigurnosti odpreme nazrad V vsakem »TT* bomo objavljali imena nagrajencev, ki so v preteklem tednu prejeli lepe nagrade, torej nagrajencev tovarne -Albus«.
z vseh veirev
mMsm
z vseli veirev
San Diege
Policija v San Diegu (Kaliforni-ja) je zdaj zelo zaposlena z afero, ki je zmedla njene najboljše detektive in pritirala do obupa lepo, devetindvajsetletno Margaret Berd, po poklicu barsko točajko.
SLECITE VSE!
Zadeva se je začela zgodaj zjutraj. V baru, kjer je delala Margaret, so se mudili še trije zapozneli klienti. Iznenada je vstopil neznanec in dejal: »To je hold—up!« Mož Je imel gumasto masko in proti baru je grozeče uperil revolver. Margaret in njeni trije gostje so obstali kot uročeni. Potem je bandit zavpil: »Alo, vsi v toaletne prostore!«
Točaj, trije gostje in Margaret so ubogali, a ropar je ustavil Margaret: >Ne, vi ne . .. Ostanite tukaj.« Potem je stopil k Margaret in ji s čudnim izrazom v svojih ^ drznih očeh velel: »Slecite se.« Točajka se je zdrznila in ugovarjala. Toda grozeča cev revolverja jo j« ugnala.
Rdeča od sramu je Margaret slekla bluzo in krilo, potem se^ je ustavila. »Dajmo, slecite vse,« je zavpil maskirani surovež. In ko je bila povsem gola, je morala sestj na stol, ob katerega ji je nato privezal noge in roke, potem . . izpraznil blagajno, pozdravil kar najbolj vljudno Margaret in odšel z njeno obleko vred.
Margaret, Čeprav se je potem spet oblekla, je postala za običajne barske goste predmet zanimanja in norčevanja, kar jo je tako motilo, da je zamenjala službeno mesto. Nekaj dni pozneje so policaji javili enak dogodek. Neka druga točajka je doživela isto kot Margaret v povsem enakih okoliščinah v nekem drugem baru v San Diegu.
SPET SE ZAČENJA
Lepa Margaret je o tem brala v časopisju in se zamislila. »Po vsem tem pa le ni tako sl«b človek. Nič hudega ne stori ženskam!« A je vzlic Jemu poskočila, ko je nekaj dni za tem slišalar »To je hold—up!« In ponovil se je isti prizor. Gostje so odšli v toaletne prostore in bandit ie ustavil Margaret: »Vi . . . ostanite tukaj . . . slecite sc . . .«
Nato je mož smeje dodal: »Glej no, saj midva sva te že videla. ..« A kljub temu Margareti ni prizanesel j kmalu m Je znašla gola prive-
zana ob stol sredi bara, pričakujoč vsa rdeča ocenjujoče poglede tistih, ki so jo prihajali osvobodit.
še dva povsem podobna primera sta se pripetila v obrobnih predelih San Diega. Prestrašena Margaret Berd si je poiskala službo v baru v mestnem središču. »Vsaj tukaj bora gotovo na varnem pred domislicami tega norca,« sl je mislila.
ŠE ENKRAT
Medtem je policija podvojila napore, da bi zasačila ekscentričnega roparja, a ni našla niti najmanjšega sledu o njem. In lepa Margaret Je mirno delala. . . teden dni. Potem ie nekega dne na vse zgodaj, ko je bil bar skorajda povsem prazen, zaslišala usodne besede, ki jih je le predobro poznala: »To je hold—up!«
Po običajnem postopku jo je oboroženi in maskirani neznanec smeje se nagovoril: »Spet vi.. . Saj veste kaj morate storiti, mar ne?« In kot da bi šlo za povsem običajno reč, se je lepa točajka slekla in sedla na stol in sama položila roke za naslon . . . Bandit jo je naglo privezal in stopil k blagajni. A tokrat je stopil v bar neki gost. »Dober dan vsem,« je pozdravil in z neprikritim zanimanjem zrl v golo točajko. Margaret je pričakovala, da bo gost kaj storil, da bi alarmiral ljudi ali poskušal zbežati, toda ta je mirno krenil k barskemu pultu, se obrnil in se s komolci udobno naslonil, da bi bolje videl Margaret. Potem je maskiranemu banditu, ki je stal za blagajno, mirno naročil: »Pivo, prosim.«
Zaprepaščenn Margaret si ni mogla kaj. da ne bi zavpila: »To je bandit!« In namesto # da bi užival svoje naročeno pivo, je bil novi gost ob denarnico s tridesetimi dolarji, pa še v stranišče je moral. Ko je prispela policija, da bi oblekla Margaret in osvobodila jetnike, so »cops« (kifeljci) vprašali ljubitelja piva: »Kaj vas ni presenetilo, ko ste zagledali golo žensko, privezano ob stol sredi bara? Pa maskiranega moža za blagajno?«
»Mene? Oh net prav nič. Mislil sem, da Je to nov trik, da bi privabili več gostov,« je z mirnim glasom odvrnil ravnodušni državljan.
Policija v San Diegu dobesedno
škriplje z zobmi ... še vedno ni našla niti najmanjšega sledu za sla-čilcem točajk. Lepa Margaret pa je sklenila dati slovo toča jsk emu poklicu.
MARGARET BERD
NEVERJETNO, A RESNIČNO
Kronist nekega milanskega dnevnika je na osrednji železniški postaji stikal za novicami. V čakalnici je opazil precej lepo svetlolaso dekle, kako izgubljeno gleda predse in stiska na kolenih torbo. Deloma iz dolgočasja, deloma pa tudi zato, ker se mu je zazdelo, da z dekletom ni vse v redu, je prisedel in jo nagovoril. Dekle se mu je skoraj prijazno nasmehnila, vendar odgovorila ni. Tujka, je menil reporter in začel preizkušati svoje znanje tujih jezikov. Nemščina, francoščina, angleščina, španščina. Dekle pa se je samo nasmihala v zadregi, očitno ni ničesar razumela. Reporter je poskusil še z nekaj arabskimi besedami. No, tokrat je nekaj zamomljala, vendar v povsem nerazumljivi govoriči. Slutil je, da ima v rokah zanimivo gradivo za članek, zato je takoj telefoniral na policijo po nekega prijatelja, ki je znal arabsko. Tudi njemu je dekle odgovarjalo v nerazumljivem jeziku. Povabili so jo na policijo in začeli so se vrstiti razni jezikovni strokovnjaki. Jidiš, turščina, razna arabska in daljno-azijska narečja. Nobenega odziva. Milanska policija je obiskala vse hotele, pregledala prijavnice tujcev, spraševala v turističnih agencijah in končno o vsem obvestila še Interpol. Medtem ko se je policija trudila, da bi tako ali drugače ugotovila indentiteto neznanega dekleta, so strokovnjaki skušali ugotoviti, v kakšnem jeziku pravzaprav govori. Menili so, da je pripadnica neke posebne indijske verske sekte, da &>\o-ri v narečju nekega podkavkaškega nomadskega plemena, da ...
Sele čez tri dni se je vse razjasnilo. Kar ni uspelo milanski policiji in Interpolu, je opravil neki mladenič, ki je dekle ogovoril v -najčistejšem- milanskem slangu. Takoj mu je odgovorila. Policija je mislila, da si je neznanka privoščila neslano šalo in so jo hoteli zapreti. Izkazalo pa se je, da je bila artistka na trapezu v velikem cirkusu -Krone«, potem pa je nenadoma imela dovolj nomadskega življenja in je zbežala. Kaže, da je bil beg posledica težkih duševnih motenj, ki so povzročile, da je za nekaj dni pozabila svoj materni jezik in izgubila spomin. Artistka Guiseppina Arnigi je sedaj v milanski bolnišnici za duševne bolezni.
POSMRTNA POROKA
-Moj zaročenec je mrtev, toda kljub n temu se bom z njim poročila.« Te be-S sede je Irene Jodart prvič izrekla, ko je zvedela, da je njen zaročenec Andre Capra izgubil življenje ob lanski katastrofi v francoskem mestecu Frejusu, ko je počila pregrada v velikem umetnem jezeru. Se velikokrat potem je ponovila svojo odločitev. Tik pred katastrofo je bila Irena že imela pripravljeno balo, z Andrejem se je namreč nameravala poročiti prihodnjo nedeljo. Otroku, ki ga je pričakovala, je hotela dati ime svojega zaročenca. Zato je ta stavek ponovila tudi pred predsednikom francoske republike, ko je obiskal Frejus. De Gaulle je obljubil, da ji bo skušal pomagati. Držal je besedo: 171. členu civilnega zakonika so pripisali dva nova paragrafa. Parlament ju je izglasoval in tako uzakonil posmrtno poroko.
Toda prišla je nova, popolnoma nepričakovana ovira. Triinosemdesetletna babica Andreja Capre je nenadoma začela nasprotovati tej poroki. Vendar dekle ni obupala. Prišla je v Pariz. Še enkrat je ponovila svoj stavek in Vrhovno sodišče je reklo -Da«. Otrok bo nosil ime svojega očeta.
Amerišika javnost je zdaj zaposlena z usodo moža, ki krade spanec sodnikom Najvišjega sodnega zbora v Wisconsinu. -Primer Quarterman« ni Predviden v nobenem zakoniku, v robečem sodnijsikem odloku in v nobenem bazenskem komentarju. Medtem ko drugi Po časopisju srdito razpravljajo, sodniki ne vodo, kako naj razsodijo.
HENRY QUARTERMAN DRUGIČ PRED SVOJIMI SODNIKI
Srečanje s preteklostjo
Leta so počasi minevala. Iz mladega, nadebudnega človeka je postal truden in obupan starec. S pomilostitvijo guvernerja VViseonsina je bil Ouarterman v pozni jeseni lanskega leta izpuščen. Ko je po skoraj dvajsetih letih zapora stopil skozi vrata kaznilnice na prosto, se mu je zdelo,- da je svet zanj izgubljen; bil mu je tuj in čuden. Šel je v svojo deželo, da bi si tam našel zavetje.
Nekega dne je prišel petdesetletni, sivolasi in ostareli Quarterman spet v mesto Wisconsin. Ko je zavil okoli uličnega vogala, ga je srečal tuj možakar, ki ga je hipoma čudno pogledal in se naglo potuhnjen izmuznil mimo. CJuartermanu se ie zdelo čudno, zato je krenil za njim in ga potrepljal po ramenu: -Dobro jutro, Jim Raye!« mu je dejal. Tujec pa je šel nemoteno dalje.
»Pomota, mister — jaz sem George Delanay. Najbrž, me zamenjujete s kom drugim,« je bevsknil.
Quarterman pa je vnovič poudaril vsako besedo: »Dobro jutro, Jim Raye!« Možakar se ni ustavil. Quarterman je korakal poleg njega z dolgimi koraki — morilec poleg umorjenega. Oba sta molčala. Po ulicah je pihal hladen severni veter. Bilo je 17. novembra 1959 — ravno dvajset let po Henryjevi obsodbi...
Naposled se je »George Delanay« zasmejal: »Lucy te pozdravlja. Nisem je videl že skoraj deset let, toda ne verjamem, da je čakala nate!«
Quartermana je začelo v grlu čudno dušiti. Prijel se je za ovratnik srajce. Skušal se je obvladati in je vprašal: »Zakaj se takrat nisi javil; takrat, ko so me vtaknili v kaznilnico — kot tvojega morilca?«
»Jaz sem bil vendar mrtev, Henry; ubit in utopljen v Michiganskem jezeru. Saj si mi to večkrat obljubil. Zdaj sem George Delanay. Moji papirji so v redu. Lahko vprašaš na policiji. Če bi ti takrat dal Lucy prostost, mi ne bi bilo treba umreti!«
Quairterman je togo gledal v daljavo. Kakšen svet je to? Henry je mislil na izgubljena leta, ki mu jih ni mogel nihče vrniti — na uničeno življenje, ki se nikdar več ne bo vrnilo; na srečo, ki je za vedno minila. In ko je še in še premišljal o tem, nenadoma ni mogel več misliti. Čutil je le sovraštvo, ki se je sprevrglo v blaznost Ves iz sebe je zgrabil Raya za vrat in ga davil tako dolgo, dokler ni padel na tla mrtev.
Zakoni molče
Quarterman se je javil sam in se san: obtožil, da je nekdanjega avtomehanika Jima B. Raya zadavil.
Zdaj bo Quartermam zopet stal pred sodniki Vrhovnega sodnega zbora v Wi-sconsinu. Po zakonu ga morajo obsoditi zaradi umora, potem pa ga lahko pripo-roče guvernerju v pomilostitev. Toda nekateri se upirajo, da bi v a znova* obsodili. Quarterman je vendar že bil, kakor sta del ameriškega tiska in javnosti naglasila, prav zaradi tega zločina obsojen in je svojo kazen že prestal. Človeka pa ne moremo obsoditi dvakrat za isto stvar.
Neki znan ameriški publicist je zapisal, da je treba premisliti tudi to, da Henrv sploh ne bi bil morilec, če bi ne bil vnaprej kaznovan. Dejal je, da pozna sicer metodo nazadnjaških staršev, ki vsako jutro vnaprej pretepejo otroke zaradi morebitnih nespodobnosti, ki jih bodo nemara ta dan zagrešili, kar pa ne gre prenašati na justico. Ne morilec, umorjenec je kriv v tem primeru.
Ne vemo, kako bodo sodniki spet presodili — mučno je zanje, da ne govorimo o Quantermanu, ki sta se poigrala z njim kruta usoda in pomanjkljivo človeško spoznanje.
1 z Kanade smo prejeli pismo naše bralke iz St. Catherinesa v Ontariu:
Kot naročnica Vašega lista si štejem v čast in obenem v dolžnost, da Vam podedujem dogodek, ki je po prostoru v tisku zasenčil celo predvolilno kampanjo v ZDA. fcivim v neposredni bližini Niagarskih slapov in sem bila priča nesreče: reševanje malega Rogerja sem videla na lastne oči. Takole se je zgodilo:
. 9- julija je padel čez Niagarski slap 7-- ni Roger Woodward in ostal — živ. Pa-
Veriga sumničenj proti Quartermanu je bila sklenjena. Nihče pa ni mogel razumeti, zakaj je storilec tako vztrajno tajil in izjavljal, da je nedolžen. S priznanjem bi dosegel pri sodbi olajšanje. Sodnik in porotniki bi gnev prevaranega zakonca gotovo upoštevali — toda obtoženec je trdil, da ni kriv.
Na podlagi neizpodbitnega indicijskegs materiala so tridesetletnega avtomehanika Henryja Quartermana 17. novembra 19-39 obsodili na dosmrtno ječo.
del
je 60 metrov globoko, opremljen samo Plavalnim pasom in utrpel pri tem le ahlejši pretres možganov in manjše Praske. Iz vodovja ga je rešila posadka »Maid of the Mist II«. Bilo je prvič, j® le nekdo preživel tak padec brez zaščitil naprav in ostal živ. Taki namerni po-igi so svoj čas prinesli veliko slavo trem r°f>umnim junakom: Anni Edson, ki se je tj® 1911 v lesenem sodu spustila čez slap, Žpi u Reachu, ki se je vrgel čezenj v Jeznem sodu leta 1911 (sod hranijo v ^Posredni bližini slapov kot atrakcijo), in v u Sussieru, ki se je spustil v globino jSamijasti žogi... Vsi drugi, ki so posku-1 tvegati, so izgubili življenje. Rešitev k ga Rogerja velja zatorej za »eno izmed mihjonov«.
Nekaj dni pred usodnim 9. julijem je r<ya?na Woodward praznovala svoj 17. r„o . c*an- Očetov prijatelj James Honey-1 j' je ob tej priložnosti obljubil, da P^Peije njo in njenega bratca v svojem do ^016:11 č°lnu po Niagari. »Bilo je ču-sib *vr ie kasneje povedala Deanna, »bili 0 že mimo Velikega otoka, ko je nena-D/?a odpovedal motor. Honeycutt ga je Poskušal brez uspehi večkrat pognati. Na-nna6 začel veslati. Rekel nama je, naj si Se neva rešilni pas. Zanj ga ni bilo. Čoln le vse hitreje približeval slapovom.
Ljud
z	|_______________________   ,	kaj se
vQjam! do§aja. Ko se je čoln napolnil z nipD 'n Prevrnil. sem jaz °stala blizu s]i]ga' °na ^va pa sta se oddaljevala. Miše , Sem* da je vsega konec. Spominjam hioši8 Sem za^e'a plavati, nato me je neki »tu zgrabil, drugi pa potegnil iz vode ... * a-i Roger pa pripoveduje: »Vedel sem, a Padam čez slap. Ko sem začel padati, x ? le kmalu obrnilo z glavo navzdol. Pri-*°val sem, da bom treščil ob skalo. Pla-znara dobro. Ko sem se zavedel, ležal v bolnišnici...« srh u . ooevidci sta bila zakonca Hart-k uh iz Ohia. Čoln je hitel mimo kraja, Viii Sta stala» kakih 800 metrov daleč. vi e‘a sta, kako je čoln treščil čez 2 metra -Cko skalo in se prevrnil. Videla sta
Posadka patruljnega čolna je pričakovala, da bo našla mrtvega dečka, toda ko ga je opazila, se je Ko iger še gibal. Rešilni pas mu je rešil življenje. Nekaj minut kasneje so ga nezavestnega, vendar le laže poškodovanega prepeljali v bolnišnico.
°reč>ij
°če je našel živo hčer in sina v bolnišnici. Njegov prijatelj je Izginil v vodovju
^ sta se Pokazala na površje, med-očeviri° oneycutta ni bilo več vidti. Tretji Žene i ° Mr. John Hayes je v spremstvu Pinov*n ,sor°dnikov pravkar filmal Terra-hjen °x S.	°’ ko je zagledal v vodi prevr-
hanre-	in dečka, ki ga je tok riesel
Poveri i ”^cMe je bila daleč od brata«, je Rešit/ IIayes, »vpila je: Čuvajte brata! in Sp ..me!“ Hayes je nato skočil v valove Pred 'J skušal približati. Komaj 8 metrov *°da v om i° ie zagrabil za levo roko, Žati č Vekkem toku je ne bi mogel obdr-Quab/ umu ne M priskočil na pomoč John joka]0 1 iz Ne\v Vorka.
Pri
iz New Yorka. Dekle je samo ■v? PonavlJajo: »Rešite mi brata ...« hler'	Hayes.	Mali	Roger	pa je bil
the Mišt j-re^6n' ^osadka barke »Maid of rat so
vedno   	   „„
3okait ,5>.!r°k ie bil v skrbeh za sestro in
Trikrat	ie	dečka	potegnila na krov.
*hiel s S° mu vrgli rešilni pas. Otrok je °Priieie,~Xec*no toliko moči, da	se ga je
jokaje t ok i1
je zato'1^/’ sestra še v vodi. Kapitan z®Čela JjVestil policijo na kopnem, ki je Našli pa nj'iirati po vodi in iskati dekle.
Prišlo ostanke motornega čolna. Nakar Pov Vest o sestrini rešitvi iznad sla-
Otrok irv
Wdru*n	postpl	legendarna	osebnost;
Poživet,	S,e	i0 lf	’kim juna’ om, ki so
»Mp.	čez	znameniti	60-metrskl
Med Kanado in ZDA: 60-metrski slap Niagare
Na cesti nisi sam
drama. O morilcu, kakor tudi o motivu umora si je bil na jasnem. Da je Henryja Quartermana dal takoj aretirati, je bila njegova dolžnost. Za vse drugo je poskrbel preiskovalni sodnik.
Zvezni kriminalistični urad je med tem vodil zasledovanje za izginulim avtomehanikom Jimom B. Rayem. Kakor je bilo pričakovati, so bile zaman vse poizvedbe in oglasi v tisku in radiu. Jasno, da se mrtvec ni mogel več javiti. Raya niso odkrili in je veljal za mrtvega. O njem ni bilo nobene sledi — se pravi, ne ravno nobene. Pri skrbni preiskavi dozdevnega kraja umora so našli majhen kos s krvjo prepojenega blaga. Na tem mestu so bdi tudi vidni sledovi hudega boja. Cunje, ki so jih našli v obrežni jezerski gošči, je neki drug Rayev delovni tovariš spoznal za Quartermanove. V krvnih sledovih so dokazali človeško kri. Natančno so preiskali jezero, da bi truplo našli in poso-paili. Toda Michigansko jezero je veliko ter globoko in mu marsikatere žrtve ni mogoče iztrgati.
Za porotno sodišče je bil zločin popolnoma jasen: oba nasekana tekmeca sta se na poti domov hudo stepla in Quarterman je svojega tovariša ubil in truplo potopil.
četrti človek, ki je PREŽIVEL PADEC ČEZ 60-METRSKI NIAGARSKI SLAP: 7-LETNI ROGER W00DWARD JE POSTAL LEGENDARNA OSEBNOST
Vmeša se policija
24. junija 1939 se sedemindvajsetletni avtomehanik Jim B. Raye ni vrnil s svoje običajne partije pokerja. Prva je to opazila zgna Jimovega delovnega tovariša Mrs. Lucy Quartermanova. Bili so razlogi, da 8a je prav ona pogrešala. Lucy je izrazila ®vojo zaskrbljenost najprej svoji najboljši Prijateljici Mrs. Jessj' J ovce in jo vprašala 28 svet. Potem pa se je obrnila tudi na svojega soproga. Kakor je Lucy pozneje izpovedala pred preiskovalnim sodnikom, jo Je mož poslušal s porogljivim nasmehom. S spačenim obrazom, v katerem je Lucy mi-shla, da je videla masko neprikritega sovraštva, je Quarterman dejal, da je Jim brž-soae svoje ljubezenske tegobe utopil v Vhchiganskem jezeru. To da bi bilo njemu, Hen.ryju Quartermanu, kar všeč.
Njegovo ponašanje se ni zdelo zelo čud-n° ie njegovi soprogi, temveč tudi njeni Prijateljici, ki je vedela, da je mehanik iz-ftnil. Mrs. Joyce se pod takimi okoliščina-mJ1ni. dolgo obotavljala, temveč je šla na Policijo, Vedela je namreč marsikaj o od-
nosih med obema delovnima tovarišema. Vedela je natančno, da je bila Lucy hišnemu prijate!iu zelo blizu in da je zaradi tega med njo in njenim možem večkrat prišlo do hudih sporov. Vse to je izpovedala na policiji.
Policija je nato zaslišala Quartermma. Dejal je, naj bi mu prizanesli z izpraševanjem, kje je ostal Jim Raye; možakar da je v njegovih očeh lopov, za katerega b’ bilo škoda vrvi.
Policija pa je kmalu izvedela še več: da je Raye tisti večer, ko so ga videli zadnjič s Quartermanom, igral poker v majhnem baru »Pri rdečem medvedu« na periferiji Sheboygana in z njim tudi popival. Potem sta oba zapustila lokal in se odmajala proti Michiganskemu jezeru. Prej pa sta se še sprla in je Quarterman rjul, naj se Jim ne prikaže več v njegovi hiši.
Veriga se je sklenila
Državni tožilec je bil'na podlagi dokazov prepričan, da se je odigrala ljubosumna
VLADIMIR VUJNOVIC:
IIIIIICIIIIII
j!l
limfen iMNinu
milili
mi
Imii
lili
■Ul
milni
ilSlI
~T Pregorel bo. ..je dejala ženkica m se previdno odmaknila od Likalnika — Ali ne čutiš smradu po zgoreli gumi?
Molčal sem. Ali je res vse to toliko pomembno, da moti človeka pri branju VUS? Prava malenkosti Pretegnil sem se še enkrat na divanu in zganil prste v copatah.
— Pregorel bo, me ne slišiš? Spet bomo v mraku!
— Naj pregori! — nisem bil voljan kaliti si svojega miru. Bral sem dalje. Bral? Preklinjal sem skrit za časopisom. Tako, premišljujem, je bilo tudi lani: Pregorel bo... Tako je-bilo še v njeni kamrici, preden sva se zapisala pri matičarju, tako je tudii danes ob prvi obletnici zakona. 2e več kot dve leti mi greni življenje ta stari prokleti likalnik! Lika mi življenje! Kot da je njegova zasluga, da sem se z njo pred dvema letoma zbližal, in sedaj zahteva zaradi tega nekakšne privilegije.
V svojo obrambo bi s polno pravico lahko dejal, da sem imel nekdaj do tega likalnika drugačen odnos kot sedaj, ko se je dopolnilo prvo leto zakona. Odhajal sem k Anici na njeno podstrešje, vedno je likala. Tedaj me je to navduševalo. Rila je vedno tako čista, ljubka in prikupna: bila je bela, sveže zlikana, imela je prozorno nežno bluzico, od katere, kdo ve zakaj, nisem mogel odvrniti pogleda; na bokih pa prižeto valovito krilce. Vse je dišalo po čistoči, svežem perilu in beliui.
Bila je že jesen. Vlažna in hladna. Listje se je starčevsko nagubano hotelo zavleči nekam v tla, da bi se skrilo pred mrazom. Jaz se nisem imel kam skriti. Soba je bila prehodna, imela je steklena vrata, bila je brez peči, z eno besedo: hladilnik. Zvečer ležeš, a zjutraj te najdejo vsega otrdelega. A tu pri njej, čeprav na^ mansardi, je gorela železna pečica, od katere je kar žehtelo, imela je vroč likalnik, ki se je vedno veselo sankal po snežnobelem perilu... Seveda, tudi če bi vsega tega ne bilo, je tam prebivalo vročekrvno in nežno žensko bitje, ki je že samo od sebe izžarevalo toplino.
In ravno to bitje je bilo zame usodno.' Seveda, jesen tudi. Kakor se na pomlad povsod v zraku vrtinčijo ljubezenski vzdihi in jih lahko, ko si jih zaželiš, loviš z rokami kot majske hrošče, tako se sedaj, na jesen, ko je človeški organizem takim rečem najmanj odporen, vsepovsod vlači nekakšna nalezljiva zakonska gripa z vročičnimi predstavami o družini in o topli družinski sreči. Neodporni moški še posebno naglo^ podležejo. In jaz? Tak sem! Ves neodporen. Slabič. Prava poslastica za zakonsko gripo. Tako je nekega poznojesenskega dne, ravno ko sem sedel pri njej in užival v toplini njenih kretenj, likalnik storil svoje: že takrat je bil star, pregorel je. Znašla sva se v popolni temi. Ko me ni več opazovalo radovedno oko žarnice, sem postal pogumnejši in sem jo prijel za roke. Bile so tople.
— Kako si topla! — sem dejal.
— Zaradi likalnika! — se je oproščala.
Prsi so ji gotovo še bolj tople, sem pomislil.
— Prijetno mi je v mraku — sem dejal tiše — svobodnejši sem.
— Ah, nocoj ne bo več Inči... — mi je zašepetala v kravato.
Čutil sem kako se likalnik hladi, jaz pa sem postajal vse bolj in bolj topel.
Oprijela se me je nekakšna mrzlica s čudovitimi predstavami (brez dvoma napad zakonske gripe!). Pričel sem ji govoriti o osamljenosti, o hrepenenju po blagi ženski roki, o razumevanju, o bremenu življenja, ki ga je laže nositi v dvoje, in tako naprej... Rada me je poslušala. Naslonila je glavo na moje rame. Ko se ji je zazdelo, da je dovolj, je s poljubom naredila piko. Močno, strastno, usodno piko.
Kot sem ravnokar povedal, se te jeseni nisem mogel upreti zakonski gripi in sva se zato odločila, da poiščeva matičarja (nenavadna bolezen, ljudje namesto zdravnika iščejo matičarja!). Dekle, bodočo ženkico, nisem kdo ve kaj poznal, toda ali je to sploh pomembno? Ali je dandanes, v socializmu, sploh potrebno vedeti kdo in odkod je dekle, kaj so njeni starši, je edinka ali pa ima celo množico bratov in sestra, ali ima doto in podobne reči? Zastarela in neumna vprašanja, ki so nekdaj, v gnilih časih, toliko mučila ljudi, da so se zaradi njih zaljubljenci razhajali in ubijali. Čudni časi! Danes na kaj takega nihče več ne pomisli. Vsak misli le, ali bolje: gleda na dekle. Ko sem prišel k matičarju, so se mi seveda kolena malce zatresla, spomnil sem se modrih očetovih besed: Najprej štalica, potem kravica! Edinka doto pri-
r < s-*	'	,
vi-
»IM*
naša! Jaz pa sem bil trmast in nor (kot so mladi ljudje nasploh) ter sem si zapičil v glavo, da moram prav nasprotno: dobil sem kravico (brez zamere, to je zgoij prispodoba), a o štalici še ni bilo sledu, starše še nisem poznal, tudi za brate in sestre še nisem vprašal — toliko me je zdelovala zakonska gripa, da sem venomer — kot v vročici, slišal le fantastične glasove:... v zakon... v zakon; a vse ostalo, pa naj bo sorodnikov kot mravelj, se mi je zdelo povsem nepomembno.
Kmalu pa je, po cvetju in matičarju, vročica popustila. Temperatura se je znižala. Pričel sem se trezniti. Najprej sem moral zaradi nesrečne štalice (beri stanovanje) urediti nekaj hišnih adaptacij in stanovanjskih akrobacij. Zamenjala sva najini sobici za večjo, skupno, toda — prazno. No, kakor štalica ni kaj prida brez jasli, tako tudi stanovanje ni veliko vredno, če je prazno. Delaven človek ni kravica in mora imeti vsaj nekaj pohištva. Posteljo! Mizo! Ne moreš v stanovanje prinesti jasli. Gre, navsezadnje, tudi za razredno razliko. Ne mize in ne postelje pri nama v začetku ni bilo. Mlada ženkica je prinesla le svoja oblačila, čeveljce, perilo — vse pridobljeno ob skrbi za vitki stas — in likalnik. Soba je bila še vedno prazna. Razen dveh kovčkov, katere sva pred spanjem odpirala in vsebino pogrinjala po tleh, da nama je bila postelja. Vsak večer sem se pred spanjem spomnil na očeta.
Vendar pa ta najnižji, parterni življenjski standard ni trajal dolgo. Mesec ali dva. Ženkica je najprej preko zveze dobila dve že odsluženi postelji iz neke bolnišnice. Bil je to velik dan, prvič sva spala v lastnih posteljah. Th večer se nisem spomnil na očeta. Po dveh tednih je pri prijateljici dobila mizo in je nemudoma pričela likati. Bil sem zelo srečen ta dan: standard se nama je povzpel za cel meter. Prav kmalu potem, ko mi je umrl stric in mu omara zategadelj ni bila več potrebna, sem prišel do novega kosa pohištva in se nama je s tem standard dvignil do zavidanja vredne višine — do dveh metrov. Za naše razmere, morali boste priznati, več kot dovolj. In tako bi bilo prav vse več ali manj dobro in prav ter bi mi ne bilo treba več misliti na modre očetove nasvete, če bi se nesrečni likalnik ne obnašal vedno bolj hudomušno. Ženkica lika, a on, falot, se šali in vedno uprizarja kratke stike. Vse je kazalo, da mu je minila njegova življenjska doba. Odločil sem se, da skrčim večerjo, da pričnem skrbeti za vitkost ter da s prihranjenim denarjem kupim — nov likalnik.
Cez dva meseca sem bil dvojno bogat — bil 9em vitek in imel sem nov likalnik. Vitkost sem zadržal zase, likalnik pa sem, ves nov in lep, odnesel ženkici. Ko sem odprl vrata, sem zagledal v sobi majhno, prikupno deklico, ki je vsa dišala po provinci. Pogovarjala se je z ženo in takoj sem opazil: podobne oči, in usta tudi. Zla slutnja me je obletela in takoj sem se spomnil očeta, a ženkica je že nedolžno spregovorila:	,
— To je vendar moja sestrica, saj vidiš?
Sestra? Nikoli mi ni pripovedovala o sestri, oziro-
ZDENEK JIRATKA
Dober večer! Upam, da *e ne smejete mojemu suknjiču. Tega sem prinesel Iz Rusije.
Priznavam, da ni eleganten, ker Je bil ukrojen za Človeka, ki je približno dvakrat tako velik kakor jaz. Toda podSit Je s kožuhovino In toplo Je v njem. In prav na to Je mislila Babuška Koljakinova, ki ml ga Je podarila. To Je bila takšna mila ženica na kolhozu, ta bi vam bila gotovo všeč. Sprejela me Je kakor sina, mo pogostila ln ml veliko pripovedovala. Ker pa znam le prav malo rusko, sem večinoma rekel vselej -da, da« ln »harašo«.
Tam sem se imenitno naspal in zjutraj naj bi bil priSel pome avto Iz okrajnega odbora. TOda ponoCi Je nastal pošten ntraz ln pri zajtrku me Je Babuška Koljakinova zaskrbljeno ogledovala. Zmigovala Je z rameni nad mojo zimsko suknjlco,
r dedovala na zamrzla okna in govorila nekako tole, Ce sem prav razumel: -Sivi golobček, moja neumna glavica, v tejle •uknjlcl lezeš v naš ruski mraz? Imeti bi moral vsaj ovčji kožuh, da se ne bi v avtomobilu premrazil do kosti.«
Potem je hitro odšla ter prinesla tale velikanski suknjič. »Vzemi ga, Je po Ivanuškl-«
»Kako to,- pravim, »po Ivanuškl? Ali Je že toliko zrasel, da mu Je premajhen, ali kaj?«
»Da, da,« Je rekla. »Zdaj Je že velik fanti Je že na univerzi v Leningradu.«
Oblekel sem torej tale suknjič ln Babuška Koljakinova se J« brž obrnila, da bi Jaz ne videl, kako se smeje. In tisti šofer, ki me je potem odpeljal, se Je tudi smehljal. Skrivaj »e Je oziral name ln, ko sva se vozila že pol ure, se ni mogel več premagovati ln je dejal:
»Slušajte, eto palto njepadhodit vam.« Jaz nisem vedel, kaj je to »njepadhodit«, toda ni bilo težko uganiti, da mu Me suknjič ni všeč. V tem hipu sem precenil svoje znanje ruščine ln mu poskušal pojasniti, da Imamo pri nas pregovor »darovanemu konju ne glej na zobe«. Kaj bi vam razlagali Bflo Je strašno. Najprej se nisem	mogel	spomniti, kako se
pravi po rusko	konj, in trajalo Je	precej	dolgo,	preden sem
se domislil, da Je to »lošad«. Potem mi Je spet manjkal izraz »darovan«; zato sem se odločil, da mu bom to nazorno pojasnil. Recimo, da bi Jaz imel konja ln mu ga dal. To bi bil darovan konj, pa naj se to po rusko reče kakor hoče. Da Bosi ne pravijo »imam«, ampak »u menja«, to sem vedel in tako sem zajel sapo in začel:
»U menja lošad,« sem dejal.
Šofer se je vljudno začudil ln bi bil malone zavozil v snežni zamet.	To Je razumljivo.	Morda	Je v	tistem hipu
posumil, da vozi blaznega; saj sva vendar govorila o suknjiču, Jaz pa sem kar nenadoma rekel, da imam konja. Reden se Je mogel zavedati, sem to še bolj zapletel.
»U menja	lošad,« pravim. »Ja jejo	vazmu	i daju jejo
vam«
roma, bogu hvala, o sestrah. A sedaj kar na vsem lepem.	»
In kaj sem hotel, požugal sem sam sebi, kaj naj bi imel jaz, napreden mož, proti njeni sestri, predvsem če je ta še lepa? Seznanila sva se, si segla v roke in se poljubila. Ženkica je bila vsa srečna.
Pozneje, med razgovorom, sem razbral, da se ta sestrica — ime ji je bilo Ljerka — moži, in obraz se mi je nenadoma stemnil. Spomnil sem se nekaterih sorodstvenih navad in dolžnosti kot so n. pr. poročna darila, »botrček sezi v žep« in tako naprej. Z ženko sva se posvetovala o darilu. Nič posebno pametnega mi ni vedela svetovati. Za karkoli je bil potreben denar. Tedaj sem odvil kupljeni likalnik. Zasvetil se je ves nov, tako da se je ženkica kar stresla. Privila ga je vsega mrzlega na tople prsi, ga razgledovala in božala, potem pa globoko in resignirano vzdihnila:
— Zavij ga! — je rekla negotovo — dala ga bova Ljerki. Saj nimava druge izbire.
In tako nov, dolgo željeaii likalnik pri nama ni imel sreče. Samo prespal je. Naslednje jutro je bil že zavit kot poročno darilo. (Da bi nekako obšli »Botrček sezi v žep« in druge lepe narodne običaje, beri stroške, na svatbo nisva šla). Kar se pa likalnika tiče — ostal nama je stari.
Stari. K vragu! In ta me še vedno muči in mi trga
živce. Se vedno prše iskre lz niega in še vedno rad pregori. Služi nama, ubožček z zadnjimi močmi išot osel preden se stegne. Razen tega pa vzbuja tudi črne mislil Danes praznujeva prvo obletnico zakona; i jaz nisem mogel ženkici kupiti niti novega likalnika. K vragu tak standard!
— Joj! — zavpije ženkica in skoči proč od likalnica. Razpršil je svoje zadnje iskre. Dal je vse od sebfc Ižobesedno zgorel je pri delu. Amen.
Spet sva bila v temi. Medtem ko sem menjal va-ovalke je žena sedla na divan in slišal sem da ima čez mero opraviti z nosom. Zazdelo se mi je. da joce-Ko je luč zagorela, so bile njene oči polne solza .■•
Zbesnel sem! Opsoval sem standardu mater in odšel v Blagajno vzajemne pomoči, da si izposodim denar. Dali so mi ga. Posodili so ga dobri ljudje, kupu sem likalnik in pohitel domov, da bi obdaroval zen-kico. Ležala je na divanu in strmela v strop. Sedaj Ji bodo oči kar zaplesale, sem pomislil, ko ji bom pokazal likalnik. Novi Svetel! Bleščeč! Z rdečim očesom kot pri belem zajcu! Z regulatorjem: platno—bombaž—volna—svila—najlon! Z kljunom, ki lahko plove po belem platnu kot lad ja na Belem morju. Z držalom-Z žico!	_	.
— To je za obletnico — sem spregovoril svečano:
Žalostno se je nasmehnila, kot da jo likalnik pra^
nič ne zanima. Potem je vzela robček in jela spet brisati solze.	,
Kaj jo je sedaj obsedlo, sem pomislil. Naj spet ugibam, katera ženska mušica jo je pičila.	.
— Ti mar ni všeč? — sem jo plašno vprašal. Molčala je. Potem je začela nekaj iskati v žepu predpasnika. In mi dala brzojavko:
»V nedeljo poroka. Stop. Pridite vsekakor Stop. Marica.«	j.
- Kar otrpnil sem, a potem sem začutil, da se tudi sam — kot nov likalnik — pričenjam greti.
— In kaj pomeni vse to?
— Saj vidiš. Sestra! Moži se.	.
— Saj se je že omožila in tudi darilo je dobila!
— To je druga, Marica.	,
— Že prav — menim — ali se v socializmu ce*” sestre proizvajajo serijsko? Koliko pa jih je še. o® smem vprašati, razen teh v prvi seriji?
— Še dve sta, — hlipa ženkica in naglo doda: — a te so že omožene.
Zahvaljen bodi bog — pomislim — vsaj ena olaj* Sevalna okoliščina, a v ušesih mi zvoni pesnikov verz: »Le zakaj poslušal te nisem... »Oče je stop1^ predme s štalico in kravico vred. In z besedami: Edinka doto nosi, in kot da se smeje tem porodniškim M* lečinam socializma im se roga trudapolnemu dviganju življenjskega standarda. Drago mu je, da sem —* mo spoštovanja do starih navad — zabredel med toliko sester. In kaj sedaj?
— Kaj sedaj? vprašam žeokico.
— Pošlji ga! govori in joče.
— In s čim boš ti likala?	_
— Ko sem prišla k tebi, sem prinesla med staro šaro tudi materin likalnik na oglje. Gotovo je še kleti. Najdi ga, prosim te.	_	.
Solza ji je ostala na licu. Stopil sem k njej in J posrkal s poljubi. (Sploh je zelo mila kadar j.	■
Kdo je ne bi imel rad kljub vsem sestram. Saj n ona kriva.	...
Odšel sem v klet im med zaprašeno šaro iskal kalnik: tisti stari, materin, na oglje. •	v	u
Prevedel Drago KraiJ Ilustriral Aco Mavec
Bil Je hudo presenečen in Je odklonil. Rekel Je, da noče, češ kaj bi s konjem, ko pa ima avtomobil? Skratka - Se zmerom ni razumel, da mu d&jpm samo takšno primero. Vroče mi Jo postajalo od tega pojasnjevanja, Jecljal sem nekaj o tem, da pravzaprav v resnici konja nimam, on pa se Je čedalje bolj čudil. V obupu mi je prišel na misel stavek, s katerim bi moral pravzaprav začeti svoje nazorno pojasnjevanje.
**Ja eto skazal tolko na primjer, znajetje? Na prlmjer u menja bila lošad. Ja jejo vazmu i daju jejo vam.«
To Je že precej razumno zvenelo; oba sva sl malce oddahnila. Hotel sem nadaljevati, pa nisem vedel, kako se pravi po rusko ►»zobje«. Zato sem mu začel razlagati, da Ima ta lošad v mordje (v gobcu) takšne kosti. Zmajeval Je z glavo nad tem, nato pa se mu Je posvetilo, češ da nimam v mislih konja, marveč psa, zakaj konj ne žre kosti. Toda Jaz ga nisem razumel in, ko Je rekel »sahaka«, sem mislil, da Je to drugi Izraz za konja, na primer kakor kobila ali kaj podobnega. Velikopotezno sem zamahnil z roko, pravzaprav z rokavom, ki Je, kakor vidite, za deset centimetrov daljši kakor moja stegnjena roka, in rekel: »Lošad ili s Abaka, vsjo ravno.«
Od tega trenutka dal le Je on govoril o psu. Jaz pa o konju. Rekel sem mu, da se ne sme tej Živali gledati na tiste kosti v gobcu. S tem Je on docela soglašal. Prvič mu ni bilo Jasno, zakaj naj bi sploh pregledoval kakšne kosti, In razen tega Je dejal, da bi tisti konj renčal. On Je namreč mislil psa, Jaz pa sein domneval, da govori o konju. Vse to so zakrivile tiste kosti; da imam v mislih zobe, je šofer šele tedaj razumel, ko sem mu že kakih deset minut zmedeno pojasnjeval, da bi spoznal, kako Je ta žival stara, če pogleda, če »posmatri« na tiste kosti.
Nato sva se vso pot hehetala kakor norca. On zato, ker Je naknadno luščil vse te neumnosti, ki sem mu Jih povedal v zvezi s suknjičem Rabuške Koljakln, Jaz pa zato, ker sem bil vesel, da se mi Je posrečilo tujcu pojasniti jedrnati pregovor ‘»darovanemu konju ne glej na zobe«. Toda potem Jc nekaj rekel, Iz česar sem spoznal, da Je bilo vse to pojasnjevanje popolnoma odveč. Od strani me Je pogledal in prav nedolžno spregovoril:
»Intjeresno. U nas tože takaja poslovica: Darovanomu konju na zubl njesmatri!«
Iz češčine prevedel F. B» Ilustriral M. L.
Kdo bo prejel 1050 likalnikov »Elektron«?
Znano je samo (o, da boto to potrošniki »Plavega Radiona«.
Razen tega pa:
15 odličnih strojev za pranje perila »Goran«;
1800 komadov kakovostnega posteljnega perila »Tvorpam« (Seher — Kapitan); 1200 plastičnih vrvi za sušenje perila in B000 ostalih nagrad
... pričakuje svoje dobitnike med potrošniki Plavega Radiona.
1755 dobitnikov IV. nagradnega žrebanja bo 7. v naslednjem mesecu!
M
»SAPONIA« priporoča; ne zametujte prazne zavitke Plavega Radiona, ker lahko pomeni vsak Izrezek ne 'ovne strani zavitka Plavega Rad'ona za Vas dobitek stroja za pranje perila »Goran«, avtomatskega likalnika »Elektron«, posteljnega perila »Tvorpam« ln ostalih lepih nagrad.
PLAVI RADI0N ČUVA IN NAGRAJUJEI
»SAPONIA« - Osijek
- 7 -
V detektivski sobi na postaji sta Byrnes in Hawes zasliševala Da^a Munchi sona.
»Kdo je prinesel pismo, Dave?«	V
»Neki otrok,« je odgovoril Murchison.
»Deček ali deklica «
»Deček.«
»Koliko je bil star?«
»Ne vem. Deset. Enajst, "'ako nekako.«
»Kakšne lase je imel?«
»Svetle.«
»Oči?«
»Nisem opazil.«
»Kako visok?«
»Povprečna velikost otroka teh let.«
»Kako je bil oblečen?«
»Platnene hlače in črtasto majico.«
»Kakšne barve so bile črte?«
»Rdeče.«
»To bomo lahko našli.«
»Je nosil kakšen klobuček?« je vprašal Bymes.
»Ne.«
-Kakšne čevlje je imel?«
»Nog nisem videl čez mizo.*
»Kaj vam je rekel?«
»Vprašal me je, če sem dežurni narednik. Pritrdil sem. Izročil mi 'e pismo.«
»Je povedal, od koga je pismo?«
»Ne. Le dal mi ga je in rekel ,Nate’.«
»In potem?«
»Odšel je iz sobe.«
»Zakaj ga niste ustavili?«
»Bil sem sam v sobi, sir. Vpil sem za njim, da bi se ustavil, pa p ni. Nisem mogel proč in nikogar ni bilo v bližini.«
»Kaj pa dežurni poročnik?«
»Frank je stopil na skodelico kave. Nisem mogel čepeti pri telefonu in obenem loviti otroka.«
»Dave, ne vznemirjaj se.«
»Mislim, hudiča, da je Frankova stvar, če si zaželi skodelico kave. Stopil je h Clericalu. Kako, prekleto, sva mogla vedeti, da se bo kaj takega zgodilo?«
»Ne razburjaj se, Dave.«
»Saj se ne razburjam. Pravim, da ni nič narobe, če je šel Frank
- 9 -
popit kavo, to je vse. V tej vročini morate biti bolj velikodušni. Človek sedi za tisto mizo in se začne . ..«
»Ze dobro, Dave, že dobro «
»Pete,« je rekel Murchison, »hudičevo mi je žal. Ce bi bil vedel
da bo tale otrok važen . . .«
»Ze prav, Dave. Si imel pismo dolgo v rokah?«
Murchison je pogledal v tla. »Pismo in kuverto, oboje Obžalujem, Pete. Nisem pomislil, da bo to .. .«
»Seveda, Dave. Ko se vrneš k telefonu, vklopi radio Opiši otroka vsem policijskim avtomobilom v okrožju. Naroči enemu, naj kroži in alarmira vsakega stražnika. Otroka naj mi pripeljejo, brž ko ga najdejo.«
»Prav,« je rekel Murchison, Pogledal je Bymesa »Pete oprosti mi, če bi jaz .. .«
Byrnes ga je potrepljal po rami. »Je že v redu,« je rekel. »Obvestil jih, boš, kajne?«
Najvišja plača policaja v mestu, kjer je bila 87. policijska postaja, je znašala 5015 dolarjev na leto. To ni mnogo. K tem 5015 dolarjem je stražnik dobival še 125 dolarjev na leto za vzdrževanje svoje uniforme. Kljub temu ni mnogo.
Se manj denarja mu ostane, ko mu vsak drugi teden na plačilni dan odtegnejo zneske za različne namene. Štirje dolarji tako in tako odpadejo za bolniško blagajno, dolar in pol odtrgajo za »davek na posteljo.« S tem denarjem plačujejo vdove policajev, ki skrbe za kakšnih dvanajst postelj na policijski postaji Te uporabljajo stražniki v nujnih primerih, kadar sta na delu dve izmeni, ali kdorkoli, da za kratek čas zatisne oko, če je potrebno ali ne. Zvezni davek na dohodek okrne del plače. Policijsko dobrodelno društvo, neke vrste zveza za tiste, ki uveljavljajo zakon, tudi prejm« svoje delež. Higil Street Journal, policijsKi list, prav tako pospravi nekaj. Ce policaja odlikujejo, podari navadno nekaj denarja policijski Legiji časti. Cii je pobožen, plačuje različnim društvom in dobrodelnim ustanovam, ki obiščejo postajo gotovo enkrat na leto. Plača, ki jo delijo, znese torej navadno največ do 130 dolarjev na štirinajst dni.
To je 65 dolarjev na teden; pa glej, kako jih boš obrnil.
Če stražnik skuša priti do denarja — in nekateri to delajo — store morda zato, ker so nekoliko lačni. Policija je majhna armada, v kateri pa je treba ubogati ukaze, naj bi bili še tako neumni, kot v katerikoli vojaški organizaciji. Ko so zjutraj 24. julija obhodne straže in z radiom opremljeni motorizirani oddelki 87. okrožja dobili ukaz, se jim je le-ta zdel precej, čuden. Nekateri so skomigali z rameni. Drugi t so preklinjali. Nekateri so samo prikimali. Vsi pa so ubogali.
Kdo je prinesel pismo. Dave?«
PUSTOLOVŠČINE CISCA KIPA
/CiAl PA <■ A/AX OD£c So f OMEDLEL RATeRO iPROP.„
-S-eraA^i
PRETRES.. EMALU \ BC DOBER.,.
'MeSuM.DA »er.«t>e£j
71 POKVAGJEEC/ MIŠA J JO, OA DEM ZUPANOVA lyO&fC4. MJ&OLJE ’ BO, Č£ A/AP/ŠEA4 SPOROČALO
A/O, A/a K/DEL/ &MO V4J/J XAEO\ STA se &PQEHpj4LA POO/SCm ,SGČEE*P JERGA V/L. /OBAL-J MCCJEZ4PGL./VA TVConL^E ^ZAMTEVO-
SAJ KES- SPORO-Č/LO O Županu r/at/. všeč s/ vse bo spor/L J ~V ZATE.
A//POVEDAL \V/V/Č JATO. M/OVA ROL/RO O/A JeJPPEMAOA VA VSi  B/LO-j — ARMADO)—
/ Le m/rrp /cŽ'Ts7 \PCjrsi/A0/ S7S,DA mocam\ ' 0/AC4P o/-/js '
] c L
- 12 -
»Misliš, da bi človek res rad, da bi ga ujeli, Steve?«
»Pravzaprav ne vem. Domnevam. Le eno vem.«
»Kaj neki?«
»Da je najbolje, če začnemo s tem, kar imamo, dokler ne dobimo poročila iz laboratorija.«
\ Byrnes je pogledal pismo.
»Vraga, kaj pa sploh imamo?«
»Gospo,« je odgovoril Carella.
3.
Faits Donner je bil ovaduh.
So taki in drugačni ovaduhi, vendar ni zakona v mestu, ki bd ti prepovedal poizvedovati pri komerkoli. Ce so ti všeč turška parna kopališča, ni boljšega ovaduha, kot je bil Fats.
Ko je Hawes delal v 30. okrožju, je imel svoj krog obveščevalcev. Na žalost so bula njegovi blebetači izredni strokovnjaki pri raziskovanju kriminalne dejavnosti samo v 30. okrožju in nd njihova omejena pristojnost segala na živahno področje 87. okrožja. Tako je tisto jutro ob 9,27, medtem ko je Steve Carella odšel obiskat ovaduha, ki ga je najbolj cenil in mu je bilo ime Danny Gimp, ko je Meyer listal po ušivih seznamih in iskal hudodelke, ki jim pravijo ,lady‘, se je Cotton Hawes pogovarjal z detektivom Halom Willisom, ki mu je svetoval, naj poišče Donnerja.
Na telefonski poziv se v Donnerjevem stanovanju ni nihče oglasil
»Gotovo je v kopališču,« je sklepal WiHis in dal Hawesu njegov naslov. Hawes je poiskal avto in se odpeljal proti mestu.
Zunaj je pisalo:
KOPALIŠČE REGAN
turške
parne,
električne kopeli.
Hawes je vstopil, se po lesenem stopnišču povzpei v drugo nadstropje in ustavil pred mizo v predsobi. Zaradi hoje navzgor so se mu nabrale na čelu potne kaplje. Čudil se je, da si kdo zaželi parne kopeli na tako vroč dan in zakaj gredo nekateri plavat v januarju Potem pa si je mislil, naj gre vse k vragu.
»Kaj bi radi?« ga je pobaral moški ža mizo. Mož je bil majhen, s koničastim nosom, oblečen v ohlapno ajco, na kateri je bilo spredaj napisano z zeleno barvo »Kopališče Regan«. Nad očmi mu je sedei zelen senčnik.
»Policija,« je dejal Havves in pobliskal z značko.
k
- 10 -
Ukazali so jim, da morajo najti desetletnega ■ dečka, svetlih las, oblečenega v platnene hlače in rdečo progasto majico. '
Kako preprosto!
Ob 9.15 so iz laboratorija prinesli fotografijo pisma. Byrnes je skheal sestanek v svoji pisarni. Položil je pismo na sredo mize, da bi si ga on in še trije detektivi dobro ogledali.
»Kaj praviš, Steve?« je vprašal. Steva Carello je vprašal prvega zaradi mnogo vzrokov. Prvič, po njegovem je bil Carella najboljši detektiv v njegovem oddelku. Priznati si je moral, da se je tudi Hawes začel razvijati kljub temu, da se je bil presneto slabo izkazal, ko je bil premeščen v to okrožje. Toda Hawes; kot je mislil Bymes, bo potreboval še dolgo, da se bo lahko pomeril a Carello. Drugič, ne glede, da je bil Carella dober in žilav policaj, mu je bil Bymes osebno naklonjen. Nikoli ne bo pozabil, da je Carella tvegal življenje in ga tudi skoraj izgubil, ko je skušal razvozlati primer, v katerega se je bil zapletel njegov sin. V Byrnesovem srcu je bil Carella njegov drugi sin. in tako je kot vsak oče vprašal najprej Carello.
»O ljudeh, ki pošiljajo taka pisma, imam svoje mnenje,« je rekel Carella. Dvignil je fotografijo pisma in jo pridržal proti svetlobi, ki je lila skozi okno. Bil je visok, na videz suh, a je bil videti močan kljub drobni postavi. Imel je rahlo poševne oči, ki so hkrati z njegovim gladko obritim obrazom in visokimi ličnicami dajale vtis orientalca.
»Kaj misliš, Steve?« je vprašal Byrnes.
Carella je potrkal po sliki. »Prvo vprašanje: Zakaj? Ce tale šaljivec namerava koga ubiti, ve kot pribito, da dela proti zakonom. Navadno morijo na skrivaj in brez hrupa ter se skušajo izogniti postavi. Toda ne. Pošlje nam pismo. Zakaj nam ga pošlje?«
»Zdi se mu bolj zabavno,« je rekel Hawes, ki je Carello ves čas Pozorno poslušal. »Pri tem ga dvojno draži — dejstvo, da bo nekoga ubil in kako bo zbežal, ko povzroči nered.«
»To je ena možnost,« je rekel Carella. Byrnes je spremljal pogovor obeh policajev in je bil kar najbolj zadovoljen. »Se druga možnost je. Tale človek si želi, da bi ga ujeli.«
»Kot Hedrensov otrok pred nekaj leti v Chicagu?« je vprašal
Hanves.
»Seveda. Rdečilo za ustnice na ogledalu. Ujemite me, preden spet koga ubijem.« Carella je potrkal po pismu. »Morda ei tudd on želi, da bi ga ujeli. Morda se strašno boji ubijanja in želi, da bi ga ujeli, preden bo moral ubijati. Kaj praviš, Pete?«
Bymes je skomignil z rameni. »To je teorija. Vsekakor ga moramo dobiti.«
- II -
»Vem, vem,« je rekel Carella. »Toda če žel', da ga ujamemo, potem pismo ni le pismo. Mi sledite?«
»Ne.«
Detektiv Meyer je prikimal. »Razumem te. Ne svari nas le, temveč nam namiguje.«
»Seveda,« je pritrdil Carella. »Ce želi, da ga ujamemo, če želi, da mu preprečimo dejanje, nam bo prav tole pismo povedalo, kako naj to storimo. Razkrilo nam bo, kdo je morilec in kje bo umoril.« Spustil je pismo na Bymesovo pisalno mizo.
Detektiv Meyer je stopil bliže in si ogledal pismo. Meyer je bil zelo potrpežljiv. Pozorno je ogledoval pismo, počasi in natančno. Vidite, Meyer je imel očeta, ki je bil šaljivec. Meyer starejši, ime mu je bilo Max, je bil zelo presenečen, ko mu je žena zaupala, da bo sicer že v času mene dobila otroka. Ko se je otrok rodil, jo je Max zagodel človeštvu in to pot po naključju svojemu sdnu. Otroku je dal ime Meyer, tako da se je otrok predstavljal, če je dodal svojemu imenu še priimek: Meyer Meyer. Sala je bila nedvomno mojstrovina razigranosti. Razen morda za Meyera Meyera. Deček je rastel kot pravoslavni Zid v pretežno poganski četrti. Otroci iz hiše so navadno
v prepirih izbrali nekoga, ki je bil vedno vsega kriv, in kaj je bilo primernejšega kot krivec, čigar ime je zvenelo kot prava pesem: Meyer Meyer. V svoji poštenosti niso Meyera Meyera nikoli zažgali na grmadi, pač pa so ga v mladih letih mnogokrat prebutali, da se je moral kaj kmalu spoprijeti z grozečimi težavami življenja. Zato je bi' izredno potrpežljiv s svojimi kolegi.
Vztrajnost je lepa čednost. Morda je bil Meyer brez strahu in neprizadet. Morda/Bil je malodane popolnoma plešast. Mnogo moških je, ki so plešasti, toda Meyer je bil star šele 37 let.
Vztrajno in natančno si je ogledoval pismo
«Hudičevo malo pove, Steve,« je rekel.
»Preberi ga,« mu je ukazal Byrnes.
»Gospo -bom nocoj ob osmih ubil,« je bral Meyer.	lahko
storite?«
»Vemo torej, koga bo ubil,« je rekel Carella.
»Koga?« je vprašal Byrnes.
»Gospo,« je odvrnil Carella
»In kdo je ona?«
»Ne vem.«
»Mhm.«
»Ne pove nam, kako,« je rekel Meyer, »ali kje.«
»Toda pove nam, kdaj,« je dodal Hawes.
»Ob osmih. Nocoj ob osmih.«
11) a) Ali se zanimate za politiko? b) Zakaj? - če se ne zanimate, zakaj se ne?
Mladi ljudje se zanimajo za politiko, ker vidijo, kako tesno je povezana z življenjem. Kolikor pa odgovarjajo negativno, so njihovi odgovori bolj protest zoper dejansko stanje, razočaranje nad ljudmi, ki jo vodijo, negotovost, kje se nehajo splošni interesi in nastopajo sebični nameni posameznikov.
»Politika je sila razburljiva stvar, saj ljudje so vedno različnih mnenj. Zaradi tega imamo včasih zanimivo izmenjavo misli, včasih pa pridemo, žal, tako daleč, da se moramo boriti« (Brazilijanec) »Za politiko se zanimam zato, ker je od nje odvisno moje življenje. Doživel sem svetovno vojno in je ne bi hotel 20-pet videti!« (Poljak)
»Politika me sploh ne zanima, ker se mi zdi, da je najslabša stvar v moderni družbi« (Italijan)
»Zanimam se za politiko zato, ker sodim, da je dolžnost vsakega državljana, ki ima volilno pravico, da se zaveda, za katero stvar glasuje.« (Skot) »Za politiko se ne zanimam, ker se mi politiki v glavnem ne zde razumni in pošteni, čeprav je med njimi nekaj dobrih ljudi.« (Tanganjičan) »Politika, takšna kot je, me zelo malo zanima. Politika, ki je sama sebi namen, je kot igra s stvarmi, ki so vse preveč pomembne, da se jim tako pristopa« (Anglež)
»Za politiko se ne zanimam, ker je ne razumem.« (Šved) »Politika me zanima, ker je tesno povezana z usodo človeštva, saj predstavlja življenje narodov. In tudi zato, ker gre svet proti socializmu; sem socialistka in prepričana sem, da imam prav.« (Italijanka) »Mislim, da pri nas ne bi našli človeka, ki se ne zanima za politiko.« (Rusinja)
»Da. Zakaj? Ker se zavedam, da ima politika zelo pomembno vlogo — tako pozitivno kot negativno. Politične ustanove so vedno zlorabljali v škodljive in neetične namene in tako tudi dandanes. Ljudje so jih pogosto uporabljali v škodo miru, toda pod pretvezo, da se bore za mir; izrabljali so jih kot povod za vojno, za Izkoriščanje tujega in svojega ljudstva. Politika me zanima, ker čutim odgovornost za boj proti nedemokratičnim, vojaškim in reakcionarnim političnim zlorabam, zavedajoč se, da lahko dobra politika ustvari obilo koristnega — lahko obvaruje mir in red, skrbi za izobrazbo, podpira umetnost ter ustvarja človeku lepše življenje« (Američan)
Ko smo odpošiljali naša vprašanja, je bil zelo aktualen pojav neonacizma in antisemitizma. Zato smo tudi vprašali:
12) Kakšno je Vaše mnenje o neonacističnih in antisemitskih izpadih?
»Neonacistične izpade, kj so pred kratkim razburili svet, so
V tem detu bodo mladi ljudje iz enajstih držav razpravljali o nekaterih najbolj splošnih svetovnih političnih
vprašanjih
začele male nacistične skupine, širili so jih pa neodgovorni in neumni ljudje. Antisemitizma je dovolj po svetu. Zato je treba nacizem dokončno zatreti, da ne bo razvnemal po-
tencialna antisemitska čustva.« (Angleški Zid)
»Dokler se bivši hitlerjevci ne bodo preselili iz ministrstev bonnske vlade v zapor, bo nevarnost obnove nacizma visela nad človeštvom.« (ZSSR)
< "	V-
»•r .*'i
DVA SVETOVA
C** ez nekaj dni bo pariški modni š koledar beležil novo leto — x modno sezono 1961. Priprave la modne revije so pri kraju. Kre-Atorji drže inodne stvaritve v naj-▼ečji tajnosti in vendar . . . da, vandar jim to ni popolnoma uspelo, aaj je vest o novih modnih smernicah že prodrla v svet. Sicer pa saj se to dogaja iz leta v leto, iz sezone ▼ sezono. Kako naj bi sicer ženski snet zdržal brez modnih napovedi do zadnjega trenutka, do prve modne revije? Parižanke torej Že vedo, kako se bodo oblačile na jesen in zimo
& zakaj rte bi to zvedele tudi me? J si menda lahko kar pri.v.iamo, da SO glede radovednosti ženski svet
trav nič1 ne razlikuje od Pariza do jnbljane.
Pariz. Kakšna bo nova linija? Kjo so poiskali navdih? Kot za inod-fto sezono 1960, so se tudi tokrot povrnili v obdobje pred 30 leti. Tu so nalli navdih in takšna bo približno novo linija. Odpreti bo treba torej družinski koledar in pogledati, kako s$ ne tedaj oblačile naše mame. Ta Ogled nam bo nudil samo medlo sli-Ims kajti kreatorji nikoli ne kopiralo, marveč dopolnjujejo, oblikujejo, ustvarjajo. V Parizu so se le to« odločili za vitkost in se izrekli za poudarek ozkega pasu, visoko dvi-/ m jen ih prsi, široko poudarjenih ra-—ln spet za kratka krila! Toda
  na teh se bo vseeno razlikovn-
od dosedanje, kajti zn spoznanje
bodo daljša, in sicer bodo segala najmanj 3 cm pod koleno. Kakor zatrjujejo, zahteva nova modna' linija visoko dvignjene prsi. V ta namen so pripravili tudi posebne steznike in modrčke, pa tudi sami modeli oblek so takšni, da pripomorejo k temu videzu. 2e nekaj let niso dajali prednosti ramenom in letos spet — poudarjena ramena. Brez dvoma bodo tudi podložena, a o tem še ni točnih poročil. Vemo le, da bodo ramenom dajali poudarek široko nabrani rokavi. In prognozo barvne lestvice? Rjava barva naj bi bila na prvem mestu, močno zastopane pa so vijoličasta, rdeča in črna. Pri vzorcih naj bi prevladovali škotski, pri blagu lame. to je svetlikajoče se blago s kovinskimi sijaji, ki spominja na orientalski stil.
Čevlji bodo v novi sezoni izredno elegantni, še vedno z ozko, visoko peto. Nogavice v temni, rjavi barvi in luknjičaste.
Tako nekako naj bi se predstavila nova medna linija, ki so ji nadeli ime »VIJUGA«. Gotovo pa se zn tem skriva še marsikatera novost in presenečen ie. čenrav zatrjujejo, da tudi pariški tako kot italijanski kreatorji. ni‘e zašli v ekstreme. Da to drži za Rim lahko trdimo, saj se tam že teden dni vrste inodne revije: 7.a Pariz pa nam ne preostane drugega. kot da čakamo na prvo modno revijo in diktat Diorjeve hIŠe.
8. M.
»Želim odgovoriti na to
vprašanje, kolikor se le da logično, kajti nasprotujem vsakemu fanatizmu, predvsem pa rasističnemu. Zdi se mi, da te manifestacije niso bile antisemitske, temveč izraelistične — Izrael jih je hotel in imel pri tem dvojni načrt: 1. Hotel je razburiti Zide širom po svetu. češ da so v nevarnosti, in vplivati na njih, da se presele v Palestino. 2. Hotel je izsiliti pomoč bogatih Zidov in nekaterih držav.« (Arabec) »Kot Zid morda ne morem soditi o teh pojavih objektivno, vendar mislim, da niso prav nič vznemirljivi.« (Italijanski Zid)
»Preveč se spominjam svetovne vojne, da bi mimo gledal na nove nacistične izpade.« (Poljak)
»Ne vem, kaj je to.« (Sved) »To je psihopatični in zločinski fanatizem« (Italijan) Zanimivo je, da sta odgovora obeh Zidov najbolj umirjena. Švedi sploh ne vedo, kaj je to — a Poljaki, žal, predobro. V odgovoru Arabca se čuti močno nasprotje med Arabci in Izraelom.
13)	Veliko protislovje današnjega časa je silen napredek znanosti, napredek, ki omogoča prodor človeka v vesolje, na drugi strani pa še ogromna zaostalost velikega dela orebivalcev našega pjpneta, nerazvitost In beda. a) Kaj menite o
tem? b) Ali mislite, da je mogoč svetovni mir brez izenačenja ogromnih razlik, ki obstajajo med življenjskimi ravnmi različnih držav, ciii vsaj brez naporov v tej smeri? c) Ali vidite kako nevarnost za svetovni mir v veliki razliki med razvitimi in zaostalimi deželami?
14)	Danes je svet vedno manjši in manjši zaradi tehničnih sredstev, ki zbližujejo najbolj oddaljene dežele, i) Ali mislite, da je zaradi tega nujno, da se tudi naredi sveta zbližujejo in odpravljajo vse tisto, kar bi jih lahko pri tem oviralo? b) Kakšno naj bi bilo sožitje med narodi?
Dve vprašanji, ki obravnavata protislovja naše zemlje, ki hkrati pozna še zadnje ostanke kamene dobe na Novi Gvineji, avtomatizacijo v najbolj razvitih deželah in umetne satelite. Danes je ta naša zemlja razkosana na velike in male nasprotujoče si sile — podobno, kot v mnogih prejšnjih stoletjih. Toda nad temi nasprotji, ki za zgodovino res niso odkritje, je dejstvo, da ima človeštvo sredstva za lastno uničenje.
Najbolj značilna odgovora na prvo vprašanje:
»Mislim, da nevarnost za svetovni mir ni v tem, da obstoje gospodarsko bolj in mar razvite dežele, temveč v ne-upanju med državami z ranim družbenim redom, k; živa tekmovanje v oborr nju. Da bi odstranili t varnost, bi se bilo treb prej razorožiti. Lep vzi dala naša vlada, ko j kratkim zmanjšala sv< mado.« (ZSSR)
»Vse od začetka civilist..... so se pojavljale razlike med naprednejšimi in zaostalejšimi ljudstvi — pa naj si je šlo za razvoj pisave ali za uporabo aviona. Te razlike so danes verjetno večje kot kdaj koli poprej. Tisto, kar pa daje danes temu tako razburljiv videz, je le posredno povezano s tem problemom — nastanek dveh »blokov«. Oba se zavedata, da polovici sveta preti glad, in si ustvarjata iz pomoči tem narodom politični uspeh. Nujno je, da to počneta, ker hočeta oba razširiti svoj politični vpliv, a razvite dežele sta si že v glavnem pokorila. In tako vodi oba bloka humana potreba, pomagati nerazvitim deželam, v nevarno tekmovanje. Velike razlike med življenjskimi standardi same po sebi ne ogrožajo svetovni mir; ker pa je zmanjševanje teh razlik postalo politično vprašanje, predstavljajo resno grožnjo za prihodnost človeštva. Vse bi bilo v redu, če bi to tako pomembno vprašanje imela v rokah le mednarodna organizacija.« (Anglija)
Vsi se strinjajo, da je treba nerazvitim deželam pomagati, ne da bi vplivali na njihovo politično usmeritev. Večina vidi v zmanjšanju razlik med razvitimi in nerazvitimi deželami poroštvo za zmanjšanje vojne nevarnosti, ker s tem izginja področje, kjer se srečujejo interesi obeh svetov, obenem pa nasprotujoči si sili izgubljata monopol gospodar-
fr. s	^
iH
• •	-	y,.	•	£	•‘•m#*-'	•*x:	$
- fv"	-	j
SPOMIN GROZE ALI — GROŽNJA?
skega, vojaškega in končno tudi ideološkega pritiska. \ Kaj še pravijo anketiranci: »Danes ne more nobena država pomisliti na to, da bi vsem drugim nekaj vsiljevala. Edinstveni in absolutni nauk ne more obstajati,' zakaj svet bi se razletel ali pa bi moral dobiti eno samo enotno vlado, ki bi uresničevala tak ideal. Ker prva možnost ni zaželena, druga pa še ni izvedljiva, je edini izhod mirno sožitje.« (Anglež)
»Ljudje morajo čimveč podati in se tako spoznati s imi deželami, njihovimi na-ami in načinom življenja.
Potem se bodo bolj cenili in laže razumeli. To pa bo omogočilo prijateljsko sožitje.« (Brazilijanec)
»Dokler obstoje države, je pojmovanje z vidika tovarištva najboljše, kar se da doseči. Toda tako pojmovanje' ni korak k zbližan ju, temveč le garancija proti sporom in osnova za povezavo v primeru. ko so skupni interesi močnejši od protislovij. Prepričan sem, da je zbližanje narodov nujno« (Rus)
»Danes je nujno, da se narodi zbližujejo. To ni čas za narodne in rasne meje. Pojdimo skupaj na mesec! Prvi
in zato najtežji koraki so že za nami: Škotska, Wales, Severna Irska in Anglija so ena sama država; Srbija, Hrvatska, Makedonija, Dalmaciji in Črna gora tudi. Naj se sedaj združijo vse države in skupno rešujejo probleme!« (Anglež) Pozabil je na dve republiki, toda njegova misel ni zato nič manj lepa. Res je — kmalu bomo leteli na mesec. Ali bomo pobegnili iz naših protislovij? Ali bomo doma — na zemlji — pustili nered? Ne! »Pojdimo skupaj na mesec!" V tem stavku je vse povedano.
(Nadaljevanje in konec prihodnjič)
IGRAČE, škatle in druge predmete jz celuloida zlepimo, če zlomljene dele prav za kratek čas pomočimo v oetovo kislino, jih sestavimo in prevežemo, da se posuše.
LAKASTA TORBICA je
brez leska! Obrišite jo najprej z mokro, nato s suho mehko krpo; nekaj kapljic lanenega olja zmešajte z malo sveže smetane in s tem namažite torbico, osvetlite pa jo z volneno krpo.
KRTAČE mora/no kdaj pa
iedaj temeljito očistiti. Da voda ne načne pološčenega hrbta kriče, ga nataremo z vazelino.
SLEDOVI DEŽNIH KAPELJ na usnjeni torbici! Drgnite jo večkrat in dolgo časa z belo pasto za čevlje.
\
J
E
BELO? NE!
/fEE?
-mmm
m im
asSs-,
''', •;.K-'K( a
Hitro, postavi se pod jabolko — jih že vidim prihajati...
In kaj sedaj?
— Halo! Vodo smo spustili iz bazena!
— No, ravno prav; jaz tako ne znam plavati —!
— Sami morate priznati, da ste videti kot zlikovec
VEČERNA IGRICA MIMOGREDE
t. še bcij zcdeic ...
Jože :e vnet in vztrajen (pa pr ista* vimo se. zmeren) oboževalec in uničevalec alkoholnih napitkov. Ne bi rekli, da je kakšen rekorder, ki zasluži o-membo prav zaradi tega, pa 'ie to dobro navado ima, da zahaja redno in najrajši k stalnemu o-mizju »Pri lipi*. Tam se sedi res tako hu	prfcetno	in	izve to-
zahLri°veSa* včasih pa pade tudi kakšna n Javna ... Ko takole prikoraka v večerih hladu do cilja, se vsakokrat ozre Lp ‘J1? f gostoljubne strehe in si misli: iaf.2* 3i niso reku s a.m o malo dru-torci Pa bl bil° še 13013	Kako
stalni tokal? “ tmCnOVal .U Jožetov
", 2,- Koliko »lepih« lastnosti
|f‘ ?.kim avokrlllm žuželkam pripisujejo 4“jJ® kopico lastnosti, med katerimi pa an -, el vse slabe ali vsaj nevšeCne. Vjm “1 Pogodili, o katerem mrčesu pra-itfl. i,., a je ncr0(len, pijan, siten, tečen „ip> kdor pa ga lovi, pravijo ljudje o ,2; da se dolgočasi ali vsaj ne ve kaj Pametnega počet! s časom?
3- Pri bančnem okencu
Blagajnik šteje tisočdinarske ban-*°Vce. stranka pri okencu pa mu žleda pod pirste in meni :»Tb je pa ;eden kupček denarja. Koliko kosov e." Blagajnik pravi: »Če bi njihovo število podvojili, potem dodali še po-. [°vico in nazadnje še eno četrtino,
1 3ih bilo natanko sto, če ste vi sa-Pripravljeni pritožiti še enega." Koliko bankovcev po 1000 din ima v "obnh mož pri blagajni?
4. Vino in pokrajina
kav slovenska vina se Imenujejo nrnWi0 lura-Ju.	zrastejo (ali bi vsaj
[r,a*vlPa Čeprav bi se vmes pojavili bli	krstitelji) in so prav zato tlo-
, a v.o,ber, če ne odličen sloves blizu ni,*Klee' laho i*P0lnite imena nasledilo sort s krajevnimi imeni, ki jim vje.lo šp poseben poudarek (reci : r*»~o)t »••.cviček, b)... rizling, c)... teran “ f> • •. črno?
5. Za avtomobiliste
Sa viotoma vozila, ki se prevažajo 7 rpst'’h tujih držav, morajo biti razen ",	, Številko opremljena tudi z
. -n rodno konvencionalno oznako dr-cellnnP° ,'to<ipksu, ki je obvezen za vse seznanjeni, katera izmed tulim mB,n° ,em sP'sku za prepoznavo v "zn-i.en sarn i!n'ak in kakšna je taka v	nas'ednje	najmanjše državice
v.lj0fVi' Andoro. Liechtenstein. San Tbino in Vatikan?
'a r	*	x	x
oaitoLt* izmed gornjih vprašanj prav vent	” na Us‘a t>0<J », 3) in 5),
Poročilo11 V3S Se posebel naslednje pri-
. * Bte že slišali latinski pregovor: p vino veritas (v vinu je resnica)?
0 naše pravimo tej prislovici: Vi-2,razveže jezike. Če je mera malo
oitiiejža (ta »malo« se ne da izme-
1 i za vse enako), človek največkrat Pove vse. kar misli. Seveda pa vsaka
'Sel ni pravšna na vsakem kraju.
Rešitve
■~n'	, 'A ui wsHa.ta.MV os ed trmso
»AorLJ.5 ~ °:!5’tA 'CHSCJZI 'msjerm? ‘I?od z, (I. - -ooi _ t s + 81 + oJqnj -£-.+-9s (S ~	(2	P<J«
KRIŽANKA
oustdnu ntrttot ttu neu>i Td ‘»tl* s »■niti« pd otfJ? iTBftratfrez to »p
rr	2	==	3	1*	5	6	L	1	8	==jas 3	10	sssssz	cssssn M
i?		p	15					Ur				m	
(5		16		17			18				m	19	
20		■	21	1	22					m	23		
2K				25	H	26			m	2?	\		
	nBSBd|	28			29	a	30		31		,				
32						3>t	H	35	-			i—	
36					3?		38	■	39			‘to	M
^2									11	•*s			
			k?						^8		ttg		
	■	50				i	51			52		ŠT"	
&							55	~					sas
Same (suhe) senzacije...
Zdaj pa že nekaj o golobih! Živijo in letajo v jatah — za vadbo in se spet v jati vrnejo v golobnjak. Razen erotike golobi nimajo zasebnega življenja niti ne individualnih potreb. Res pa je, da se čofajo za samico, toda ne zaradi prestiža ali načelnih razlogov. Golob je pravzaprav samo sestavni del jate. Prav zato so se s časom pojavili tudi golobi, ki nosijo pisma, ker zanesljivo letijo v zaboj, v katerem so doma. Golob je načeloma idealen član kolektiva, zlasti spričo tega, da nima nobene lastnine, marveč je celo sam last drugih.
♦
V Ameriki (to se razume!) so začeli menda v zadnjem času izdelovati iz umetnih snovi celo puškine cevi. Stvar ni posebno zanimiva, ker puška slej ko prej tako ne bo veljala več za resno orožje, toda najbolj razveseljiva je zategadelj, ker bodo glede na to novost po vseh deželah sveta lahko skrajšali vojaško službo za novince. Vse doslej je bilo pač za vojaka dan za dnem največ dela s tem, da je moral čistiti (in zmeraj znova čistiti) puškino cev. Kdaj je bila res čista, tega ni mogel nikoli ugotoviti sam, temveč šele njegov predstojnik. Čiščenje cevi iz umetnih m-s bo seveda delo samo nekaj sekund!
MAGIČNI LIN
Vodoravno: 1. lovski pogon s psi, 7. lesene deščice za kritje 'streh, 12. arabski žrebec, 13. izraz gnoze, 14. veznik, 15. likov -na umetnina, 17. prekletstvo, 19. kemični simbol za silicij, 20. prav takšen, 22. neumnost, 23. poštna kratica, 24. naš šahovski mednarodni' mojster, 26. pripadnik staroslovanskega plemena, 27. južnoameriška rastlina, 28; delovni polet, 30. langobardski kralj, ki je v VIII. stoletju ogrožal Rim, 32. središče severnega dela Slovenije, 35. žlahtni plin, 36. drevo z zelo trdim črnim lesom, 37. jez, 39. reka v vzhodni Sibiriji, pritok Lene, 42. vodna žival, 43. pristanišče v grški Makedoniji, 45. prebivalke evropske države, 46. kratica za »nogometni klub", 47. pripadnik uralo-altajskega naroda, 49. kratica za fizikalno enoto pritiska, 50. telesne poškodbe, 51. lahko hlapljiva tekočina, 53. samoglasnik in soglasnik, 54. brezdimni smodnik, 55. najmanjši ptič na svetu.
Navpično: 1. zelo kovna kovina, 2. zajeten gorski vrh, 3. enaka soglasnika, 4. na-plačilo, 5. enota za silo v CGS sistemu, 6. pristanišče ob Rdečem morju, 7. nemški naziv za pristanišče ob izlivu Odre, 8. globoka nezavest, 9. vzvišena lirska pesem,
10. pritrdilni ca, 11. nagrobnik z napisom, 16. drobtina, 18. večja utežna enota, 19. najvišji vrh v Karavankah, 21. naša gozdna ptica pevka, 23. razmočen sneg na cesti, 25. otok severnega Jadrana, 27. vrsta vulkanskih otokov, 29. vrsta igre z žogo, 31. angleški naziv za morje, 32. mera za poljske pridelke, ki jo pri nas na kmetih še sedaj uporabljajo, 33. računalo v obliki ploščice pri starih narodih, 34. primitiven plug, 38. medicinski izraz za tuje telo v našem organizmu, 40. sodelujoči v dram*, 41. prebivalci evropske države, 43. zimsko vozilo, 44. izraz pri tehtanju, 47; plod, 48. kos celote, 50. enaka soglasnika, 52. japonska dolžinska mera.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: l. Beograd, 7. stator, 12. 11, 13. gaza, 14. Mara, e, 15. Vis, 17. Sorbona, 19. st, 20. otep, 22. viola, 23. sli, 24. lapuh, 26. JLA, 27. Stan, 28. Apls, 30. Asirija, 32. škripec, 35. trak, 36. Iran, 37. Nil, 39. Akaba, 42. lot, 43. porok, 45. Alah, 46. Ig, 47. režiser, 49. ona, n, 50. kače, 51. opal, 53, aj, 54. grafit, 55. sekahta.
1	2	3	H-			
				h		'
					h	
						\\
						
5						
	T"					
		7				
izdaja In tiska Časopisno podjetje -Dejo-• Ljubljani. Glavni In odgovrn! uredila Dušan Beoko. Uredništvo! CJuhljaDa. t omšlčeva ulica št L ti oad«tr.. poštni predal 150-IU - Telefon: 23-522 do 23-526, \acuCnln»ltt oddelek) Ljubljana, ritova ie»ta L tel £P-46a In tl-93*. Naročnina: celoletna I44ti din. polletna Itt din. četrt-etn* 160 din. mesečna 120 din. - Oglasni tddelrki Ljubljana, Ulova e. I, telefon tl-666 - Številka liro računa 600-704-1-967 • Rokopisov na vračamo.
-
VODORAVNO IN NAVPIČNO: 1. zemlja 2. tekmec, 3. opozarjam, 4. določam težo prazne posode, 5. čustveno pesništvo, 6. vrsta hazardne igre, tudi vrsta papige, 7. pripadnik polinezijskega ljudstva.
NA PLAŽI
Različne pričeske, različni lasje, različne obleke: med njimi pa sta enaki dvojčici. Poiščite ju! če Vam to uspe v 30 sekundah, ste 2e dokaj spretni.
Brez besed
Brez besed
— To je moja sestra. No, kaj bo šele, ko bodo ugotovili, da ne zna plavati...!
Brez besed
VEČ VITAMINOV VEČ ZDRAVJA
NOVOST!
ZV1JEZDA ULJE
Olje z vitaminoma A in E
NOVO ! POViOD!
*	A,	m	cO&sf****
l JuJinundt reži Uaše \oA* . lVj S
JELA SOL- - kot dodatek kopel) dela čudeže. Popolnoma prerojen sl po kopeli, če ci dodal -•JELA SOL- — osvežuje in krepi živce - ut« ne Stedl denarja - skrbi n svoje zdravje in kopi »i lakot -JELA SOL-
\Mcgis
NI NESPAMETNO
Med pr»it
»tal *a« ftoč,,
lirej+ta
DOrtl si v llkABŠiu
IN UOOG19IIAM
.t m aiiiNt
r	*•	lOllfe
kota U iHMtala Ma t•••«!•	^	.
!•*•)» t*<h bointe ra*p*čka» T«	|* gliv.r
•• rasi ki •• »bttafoo «a*n» m*<l prs,
pa s« lahko raallrl pr*ho frodpUto* jot 6o (lot„Jv» Prt ,r,ll ivtklk t.k«t ,am, lit*	•apaden* aiaata • proparalnn	. NOGIS
iti ** smsl** preparata ptiloleaam nato 4lla >NO()LS« «plt«a takoj klatllao davlnft elra	In praprečalt nadallai' ratto)	(II.I, -
Originalno 41061001» t kopalka dobite » raek trgovinah hlglonaklb preparatov v dogorita! U lekarnah
Če ženska poudarja, da pripada šibkemu spolu, je po navadi obratno, kar mož tudi kmalu občuti.
Če se ženska nasmehlja, se moškemu marsikdaj ni kaj smejati.
Zakon je gledališče, katerega spored je Izpopolnjen s celotnim repertoarjem ene sezone — od veseloigre do drame.
Če hočeš kaj veljati v svetu, tedaj se ne delaj slabšega, kakršen si.
Življenje ni nikoli, pa če se zasuče še tako neprijetno, tako slabo, da bi ga ne bilo vredno živeti. Sicer pa tudi ni, če se obrne na bolje, nikoli tako dobro, da bi bilo navadno življenje.
Človek, ki ne dela več, za kolikor je plačan, dela pravzaprav tako malo, da ni' vreden toliko, kolikor dobiva.
Oženjen moški na) pozabi napake, ki jih je delal v življenju. Popolnoma odveč je namreč da bi dva človeka pomnila isto.
Uspeh ni vselej trajen. Če iznajde kdo boljšo mišelovko, odgovarja na to narava z modrejšimi mišmi.
Izkušnje so kažipoti, ne pa taborišča.
»Nič prida ni z vami■« je dejal zdravnik bolniku po pregledu, »premalo krvi je v vašem alkoholnem obtoku.*
Kadar se zdi ženska brez pomoči in
to poudarja, tedaj ima pred očmi določen smoter — tako trdijo poznavalci.
Kadar ni nobenih posledic, je lahko odpuščati.
Edini prikladen trenutek, da človek »izgubi« živce, je tedaj, kadar stori to namenoma
Kaj so ženski čari? Opazni vsakokrat, kadar vrednost omota prekaša vrednost vsebine.
Če se pamet prekucne na glavo, se marsikdaj kmalu spet postavi na noge in koraka dalje 'kot prepričanje.
Lenoba jt potrebno dopolnilo marljivosti in izravnalo za potrošene sile. To ni človekova slaba stran, marveč zmerno uživana, celo vrlina,
Raj je zelo širok in dvomljiv pojem. Vsekakor pa drži o njem, da človek ve zanj šele potem, ko so ga morebiti pognali iz njega.
Dve zvrsti ljudi sta na svetu: eni živijo svoje življenje, drugi ga doživljajo.
Bedaki imajo včasih pametne domisleke, toda ljudje zdrave pameti jih ne znajo ujresničitl.
Zenske izpolnjujejo svoj »železni* zakon: vsepovsod je treba ugajati. To načelo izpolnjujejo s heroično gorečnostjo in neutrudljivo vztrajnostjo.
\
A
UA5 3E TO V • P£ U.ETAN AE 'r
BLEBEČI PRIVEDIVA GA V SEDLO*.
' 3AZ. PRINESEM ŠE PRTLJAGO, Tl PA TAČAS PRIPEL3I RON3E1
SAMO DVA?!
U.TE TE TR.IDOLIN ?
NI GA. VRV 3£ UTRGANA.
NI ČUDNO PRI TARI HRANI-
MO MO MO, PA SEM fcPET DOMA ' ... P REŠENE TO IVO DOBRO El SE DRŽALA, POST STAVA.
i<wi .ai zjjgJiiA
UDOBNEJŠE ŽIVLJENJE NA HIMALAJSKIH VRHOVIH
TUDI V EVROPO JE KONČNO PRIŠLA POLETNA VROČINA IN KAZE, DA JE MUHAVEGA VREMENA KONEC. OB PASJIH DNEH PA SI TUDI FILMSKI LJUDJE RADI PRIVOŠČIJO POČITNICE. MLADI IGRALKI CRISTINI G A JONE. PRAVIJO JI »ITALIJANSKA B. B.«, SE JE KAR PRILEGLO KRIŽARJENJE PO SREDOZEMSKEM
MORJU.
VADIM IŠČE TRETJO B. B.	..ZVOK	IN	SVETLOBA«	ZA	NELS0N0V0	LADJO
NAPOSLED POLETJE IN POČITNICE
FRANCOSKI FILMSKI REŽISER ROGER VADIM PRI SVOJIH SRCNO-POSLOVNIH ZADEVAH RES NIMA SREČE. ODKRIL JE BRIGITTE BARDOT, JO POROČIL, NAPRAVIL IZ NJE NAJPRILJUBLJENEJŠO FRANCOSKO IGRALKO. PA STA SE LOČILA. POTEM JE ODKRIL ANNETTE STROYFERG, JI PRED MATIČARJEM DAL IME VADIM, JI DAL VELIKI VLOGI V SVOJIH DVEH ZADNJIH FILMIH, JO POSLAL NA POČITNICE V SAINT TROPEZ, PA JE SPET BILO VSE NAROBE. SPET JE PRIŠEL KITARIST IN PEVEC SACHA DISTEL, KI JE RAZBIL ZE NJEGOV ZAKON Z B. B., IN Z ANNETTE VADIM STA POSTALA NELOČLJIVA. VADIM NI OKLEVAL, VSO ZADEVO JE TAKOJ PREPUSTIL SVOJEMU ODVETNIKU, SAM PA SE BO VERJETNO POSVETIL ISKANJU TRE
TJE B. B.
»ZVOK IN SVETLOBA« OZIROMA PO FRANCOSKO »SON ET LUMIER« STA POSTALA V ZAHODNI EVROPI ZE POJEM. GRE ZA POSEBNO POZIVLJANJE RAZNIH ZGODOVINSKIH IN TURISTIČNIH ZNAMENITOSTI. OBJEKT ZAČNEJO OB DOLOČENI VEČERNI URI OSVETLJEVATI Z RAZNOBARVNIMI ŽAROMETI, ZVOČNIKI PA HKRATI PRENAŠAJO GLASBO ALI PA NA MAGNETOFONSKI TRAK POSNET SPREMNI TEKST IN RAZNE SUME. PRVEGA JULIJA SO TAKO V ANGLEŠKEM PRISTANIŠČU PORTSMOUTH OSVETLILI NELSONOVO ADMIRALSKO LADJO »VICTO-RY«. MEDTEM KO SE ŽAROMETI PRELIVAJO V NAJRAZLIČNEJŠIH BARVAH, PRIPOVEDUJE TEKST, KI GA BERE SIR LAURENCE OLIVIER, O ZGODOVINI IN BITKAH SLAVNE LADJE. TISOČI GLEDALCEV SO ZE PRVI DAN Z NAVDUŠENJEM POZDRAVILI TO NOVOST, ZACELI PA SO PRIHAJATI TUDI TURISTI. MOGOČE BI TUDI MI LAHKO ZACELI MISLITI NA PODOBNO OPREMO TURISTIČNIH IN ZGODOVINSKIH ZNAMENITOSTI.
TAKE SO SOBE V OLIMPIJSKI VASI V RIMI
ZA
DEKLICAMA ŠE DEČKA -DVOJČKA
POGLED V SOBO V OLIMPIJSKI VASI V RIMU, KJER BO OD 25. AVGUSTA DO 11. SEPTEMBRA STANOVALA ŠPORTNA MLADINA VSEGA SVETA.
ELEGANTNO ČEZ VISOKO OVIRO
POVSOD PO EVROPI TE DNI NA KONJENIŠKIH TEKMOVANJIH IZBIRAJO NAJBOLJŠE REPREZENTANTE ZA OLIMPIJSKE IGRE V RIMU. ZA ITALIJANSKI POTNI LIST SE POTEGUJE TUDI HERMANN SCHRIDDE IZ ZAHODNE NEMČIJE S SVOJO »FUGO-
SO«.
ČUDNO. LE. RAM TO 3£ UBRAL?,.. PA POIŠČI UAU.EGA DRUGEGA UON3A.
SLABŠI OD TRIDOLlNA NE BO.
SLOVITEMU OSVAJALCU MONT EVERESTA SIRU EDMUNDU HILLARYJU SO TE DNI SLAVNOS, IZROČILI POSEBNO PRENOSNO ALPINISTIČNO KOČO, KI JO JE SKONSTRUIRALA TIMBER Du. VELOPMENT ASSOCIATION IN ZGRADILA FIRMA »J. M. JONES IN SINOVI« IZ MAIDENHEADA ZAVETIŠČE, KI JE NAMENJENO ZA NOVO, SKORAJ ZNANSTVENO EKSPEDICIJO SIRA HILL AR YJ A NA HIMALAJO, JE NAREJENO IZ MEDSEBOJNO KRITIH PASOV IZ POSEBNIH VEZANIH PLOSC S PLASTIČNIMI VLOŽKI. VSAK TAK DEL TEHTA PRIBLIŽNO 7 KILOGRAMOV. V TEJ NENAVADN. ALPINISTIČNI KOCICI JE PROSTORA ZA OSEM LJUDI IN POVRH VSEGA SE ZA RAZNE PRIPRA VE ZA MAJHEN RAZISKOVALNI LABORATORIJ. ZAVETIŠČE BODO POSTAVILI NA NEKEM HIMALAJSKEM SEDLU V VIŠINI VEC KO 6.500 METROV. ZA ALPINISTE IN NJIHOVE ZNANSTVENE SPREM LJEVALCE POMENI TO I.EPSE ŽIVLJENJE V PUSTI IN NEVARNI HIMALAJSKI SAMOTI.
LEPA SLICICA O PRISTNI DRUŽINSKI SREČI: DRUŽINI GRIGGS V KENTSKI POKRAJINI NA ANGLEŠKEM OTOKU STA SE PRED NEDAVNIM RODILA POSTAVNA DVOJČKA -DEČKA RICHARD (LEVO) IN CHARLES. TO PA PRAVZAPRAV NE BI BILA TAKA POSEBNOST, CE NJUNA MATI NE BI ZE PRED ŠTIRIMI LETI RODILA DVOJCICI ANNO (LEVO) IN SARAH. ČETVORKA SE JE PRED DNEVI PREDSTAVILA LJUDEM V KENTSKEM MESTU CHELSFIELD NA JAVNEM PREDAVANJU ANGLEŠKIH ZDRAVNIKOV. TI SE NAMREČ NE MOREJO DOVOLJ NAČUDITI; V 90.000 PRIMERIH SE ZGODI NAMREČ SAMO ENKRAT, DA SE ZA DVOJČKI ENAKEGA SPOLA, ZENSKEGA, RODITA DVOJČKA DRUGEGA -MOŠKEGA - SPOLA.
/ UAUO LEP VRANEC 5 U.AR, PRELEP ZA STARINO 1 AU.OTNIUA.
pmvEZmn &m lmotniuL
NE GEN EGE /JONJE, NRUHf 60 ODJEZD/L! I/ TEMNO NOC
MED TEM 'JE ČRN/ EEDRO VRMEEE1. P S VOJ /J/TN/ GR L.OG.
f*k; fAuster
UPAM , DA NIC, V M POZABI E STRL.L3ATI TEU NEUA3 DNI, UO AKM ČEPEL V TISTI SMR.DL3IVI ^ . LUUN3I...	/
VRNIL €>E BOM IN SE MAŠČEVAL VSEMU MESTO' UCVAVO MAŠČEVAL'1