— flgflsop 14.000. - Štajerc pelja za ceio leto eden goldinar. = ¿5=5" ^ TJ iB - i srn. t- stf^raivč Rokopm »g ne rraOjo m »c morajo najdalje do pondt-Ijka pn-d iidajo doUčae ¿Urnike rj>o»lati. J Štev. 24. V Ptuju 7 nedeljo dns 26. novembra 1905. VI. letnik. Nekaj o splošni in enaki volilni pravici. Brez vsake dvombe je naš avstrijski volilni red (ta pridejo v poStev volitve v državno in v deželno zbornico), nepopolen, ker ne daje vsem avstrijskim državljanom v enaki meri pravic gleda postavo -daje, čeprav se zahteva od vseh drživljanov, da se morajo vsi enih in istih postav držiti, jih brez izjeme vsi enakomerno spolno vati Ko se je toraj nedavno v državni zbornici pričelo govoriti o splošni in enaki volilni pravici, bilo je naravno, da so se začeli za njo zanimati vsi poslanci, bilo pa je tndi pričakovati, da se bo ljudstvo začelo zavzemati za to zadevo. Skoraj že v vseh večjih mestih in trgih sklicala so se zborovanja, v katerih se je zahtevala npeljatva splošne in enake volilne pravice in to seveda najbolj od tistih, kateri so nživali do sedaj v tem oziru več ali manj zares skrajšane pravice. Taka zborovanja (ali shodi) vršila so se na primer na Dunaju, v Pragi, v Brna, iploh kakor rečeno že skoraj v vseh večjih mestih in pri nekaterih je prišlo celo do krvavih spopadov med priprostim ljudstvom in med redarji in policaji, t. j. varuhi sedajnega reda. Pred nekaj dnevi izrazil se je naš mini-«terski predsednik napram odposlancem velikih obrtnikov, da se peča vlada in to s poraznmljenjem krone z delom, tičočim se predrngačenja volilnega reda. To se pravi toraj, da dobimo najbrž že v prihodnjem zasedanjem državne zbornice novi volilni red. D i bi bilo to predrag ičeaje volilnega reda s p 1 o S n o, da bi se dosegla toraj splošna volilna pravica, to je taka, pri kateri bi imel vsaki polnoletni državljan pravico koliko toliko upli-vati na po3tajodajo, o tem vlada mod različnimi strankami našega cesarstva nekako sporazumljonje. O fem pa seveda, da bi dobili vsi enako volilno pravico, to je, da bi imel vsled bodočih volitov vsaki polnoletni državljan, bodisi bogat ali siromak, bodisi naobražen ali brez vsega uka, bodisi v mlajši, bodici v starejši svoji dobi isti npliv na zakonodajo, o tem ni9tal je had strankarski boj in nihče še sedaj ne ve, kako se bode končal, kako se bode doseglo sporazumljonje med strankami samimi in med njimi in vlado. Oglejmo si nasprotitva glede enake volilne pravico! Samoumevno je, da se bodeš na primer ti kmet in posestnik prav toplo zahvalil za volilni red, kateri ti kot z t vse enak, zagotavlja ravno toliko pravice pri volitvi kakega poslanca, kakor tvojemu hlapca. Ravno tako seveda zopet se ne bole navduševal za enako volilno pravico posestnik kake fabrike, za volilno pravico, po katerej bi imel glede poslancev odločiti ravno toliko, kakor njegov zidnji delavec, ki je dovršil 24to leto svoje starosti. Tisti toraj. ki plačajejo več davkov, tisti nagla^njejo nasproti enaki volilni pravici na primer to le: „Kdor plača več davka (štibre), ta mora imeti tadi večjo pravico IM Nasprotno zopet se vzdigujejo delavci in rečejo napram bolj premožnim ljudem: ,Zakaj bi imel človek, kateri ima to srečo, da so je rodil v premožnih razmerah, več vrednosti, kakor tisti siromak, ki mora vedno težko delati? Toraj enakost!" Nadalje! V različnih deželah na$e države živijo različni ljudje, različni narodi, eni, ki so dosegli že višjo stopnjo omike, dragi, ki so v tem zaostali. V tej deželi ne najdeš znabiti ne par Ijadi, ki ne bi znali pisati in čitati, v drugi deželi zopet najdeš med pri-prostim ljudstvom le malo takih, ki bi bili vešči pisave in branja. Rečimo kaki meščan, obrtnik, ali kaki delavec v našem glavnem deželnem me9tn v Graeu, stoji na čisto drugi stopnji izobrazbe, kakor pa delavci, obrtniki, sploh ljudstvo v kaki zagorski vasi Galicije ali Dalmacije. Da pridejo ti vsi pri enaki volilni pravici v na-sprotstvo, to je samoumevno! Tisti, ki so imeli priliko, da so se bolj izobrazili, bodejo gotovo povaar-jali: .Učil sem se in sem se z lastnim trudom pov-spel do višje stopnje omike, kje je potem enakopravnost, ako bi naj imel jaz ravno isto pravico glede določitve zakonov, kakor tisti, ki ne zna niti brati niti pisati?" Nasprotno pa zopet naglašajo neuki, napram na-obražencem: ,Vi ste imeli priložnost, da ste se česar naučili, nam ni bila ta priložnost dana, toraj to ni naša krivda, za to tndi za vas ni potrebna nikaka prednost. Knakopravnost naj obvelja tudi takaj!" Zopet na neko drugo težkoto pri določitvi glede enake volilne pravice naletel je nek račnnar oziraje se na starost in ž njo strinjeno izkušnjo volilcev. Od 24 let naprej naj bi volil vsaki državljan z isto pravico! Vsakemu je znano, da je življenje nekaka šola. Mož, ki je dopolnil ravnokar svoje 24to leto, nima gotovo take izkušnje, tičoče se življenja, kakor mož, ki je dopolnil 30to leto. Ta zopet ne take, kakor tisti, ki šteje 40 let, ta spet ne take, kakor tisti, ki je živel že 50 let itd. Ako bi se določil za vsakega teh razredov starosti po 1 glas, potem bi sc godila starejšim, toraj bolj izkušanim ljudem krivica. Kakor je namreč dokazano po ljudskem štetju, doživ? od 1000 ljudi 20to leto 491 oseb, 30to leto 439, 40to leto 374, oOto leto 300, 60to leto 210, 70to leto le 112 oseb. Potem takem bi imeli razredi starosti določeno število glasov po sledečem razmerju: Razred dvajsetletnikov bi dobil 6 3, tridesetlet-nikov 2 9 itd., razred sedemdesetletnikov le po en glas. Dotični računar toraj svetuje, naj bi se, da bode splošna in enaka volilna pravica zares tudi splošna in enaka, določilo razreda 70letnikov 6 glasov, šestdesetletnikom 3 glasi itd., tako da bi prišel potem na razred dvajsetletnikov le po 1 glas. * * * Tc vrste smo priobčili, ne da bi ugovarjali splošni in enaki volilni pravici, temveč, da sprevidijo naši bralci, kako vsestransko je zanimanje za ta novi volilni red. Po našem mnenju glede splošne in enake volilne pravice zadeli so najboljše tisti, ki predlagajo, da bi se uvedla splošna volilna pravica kot tako zvana množinska volilna pravica, kakor jo imajo na primer v Belgiji. Po tej volilni pravici podeli razven navadne pravice glasovanja, katero uživa brez izjeme vsak državljan, nobraženost in posest še drugi, ozi- roma tretji glas. Potem takem naj bi imeli vsi polnoletni državljani, tndi vsi tisti, ki ne znajo pisati in brati ia ki nimajo nikakega premoženja, pravico glasovanja. Kdor je bolj naobražen, toraj ima dobro šolsko izobrazbo, a nima nikakega premoženja, naj bi imel razven prve splošne pravice glasovanja še pravico v drngič, in ako je premožen še pravico v tretjič glasovati. Seveda tudi to ni druzega, kakor nekak predlog. Vsekakor pa se bodejo morale različne stranke gledč svojih zahtev zjediniti, ker gotovo je, da se vsem željam ne bode moglo na noben način ustreči. Oskrba domače živine. Kdor hoče ohraniti svojo živino zdravo in hoče imeti od nje dobiček, skrbeti mora pred vsem, da zamorejo vsi živalski deli redno in nemoteno izvrševati ona opravila, katera jim je prisodila mati narava. Nadalje mora skrbeti, da se živina na kakor-šenkoli način ne poškoduje, da ne oboli in če je nastopila vendarle bolezen, da se pravočasno vkrene za primerno zdravljenje. Zrak v hlevu je gotovo prvi, od katerega odvisi razvoj živine; čim bolj je ta čist, tem lepša in bolj čvrsta bo živina in tem manjša je tudi nevarnost, da se priklatijo v hlev kožne bolezni. Tndi tožje se razvijajo te v čistem zraku. Skušnja nas pa todi oči, da jako poveča čist hlevski zrak koristi, ki jih daje žival. Na zračenje hleva bi se moralo toraj mnogo bolj paziti, nego se pazi dandanes, posebno pa še tam, kjer je hlev nizek in majhen. Če zračimo hlev premalo, poveča se vlaga v hleva in ta je osobito mladi živini, katera se 6e le razvija, jako škodljiva. Ona ovira namreč dihanje in izhlapovanje kože; s tem pronzroča bolezni na pijačah in na koži. Kedar hlev zračimo, zračiti moramo seveda tako, da ne nastane v njem škodljiv prepih. Za razvoj živine drug pogoj je svetloba. Njenemu dobrodelnemu vplivn na delovanje živcev ne more hikdo oporekati. Skušnje ače, d- je mlada živina, ki se redi v svetlih hlevih, bolj živa in bolj čila od one, ki se redi v temnih. Za mlečno živino pa je bolj primeren nekoliko manj svetel hlev, živino, ki jo pitamo, dati moramo pa v temen hlev. V takem hlevu ne napadajo živine muhe tako močno, žival počiva toraj v miru, kar deluje jako dobro za napravo mesa. Na tem mestu naj še omenimo, da je najboljše sredstvo proti veliki množici mah vapno, kateremu dodamo nekoliko vodene galunove raztopine ter ž njim hlev pobelimo. O tem se lahko vsakdo prepriča in bo s vspehom gotovo zadovoljen. Velike važnosti za zdravje živali je nadalje toplota v hlevu. Če je tu zrak mrzel, porabi žival več svoje gorkote in se mora radi tega bolj močno krmiti. Ker stisne mraz kožne luknjice, ne more žival lahko izpahtevati skozi kožo, kar ima za nasledek poleg drugih škodljivih vplivov glede živalskega zdravja, — pri mlečni živini se tudi zmanjša množina mleka — da se dlaka ježi. V prevročih hlevih ee temd nasprotno živina poti, kar slabi delovanje srca, zato pa povspešuje tok krvi v plača in v možgane, da nastane lahko mrtvoud ali pa se žival zaduši. Da se živci, vezi in vsi drogi notranji deli bolj močno razvijejo in da živina boljše hodi, skrbeti je tudi za potrebno premikanje živine. Vsak kmetovalec naj poskrbi, da se vsaj mlada živina večkrat pre-giblje na prostem. Tndi po zimi je to ravno tako potrebno, kakor po leti. Čeravno ni prosto premikanje v tem časa tako lahko dopastno. Če ni d rogače mogoče, naj se v ta namen dvorišče pregradi s priprosto ograjo, ki se, kedar treba, hitro odstrani. Živina, ki ne pride vso zimo iz hleva, mora tako rekoč shirati in taka živina prenaša todi vremenske nezgode, ko se žene na pašo, bolj težko. To se je opazilo posebno pri živini, ki se goni na planine. Kakor je nadalje pri človeka čisto3t pol zdravja, tako je todi pri živini. Čim bolj pridno se rabijo česalo, ščet in slamnate metlice in čim manj se varči z vodo, tem lažje se ohranijo kožne luknjice odprte in tem boljše se odstrani izločen pot. Če se ta s prahom, ki se je vlegel na kožo, posaši, po-ozroči pri živali srbenje in povspešaje tudi razvoj mrčesov. Pa ne samo živina naj se čisti, marveč cel hlev naj bo v tem oziru uzoren. S tem, da se stene večkrat pometejo, odstrani se pajčevina in prah a s tem, da se skrbi za primeren odtok gnojnice in za dovoljno posteljo, dobimo suho stajo. Razvoj živine od visi slednjič tudi od krmljenja. Ako dobi ži7ioa primerno pičo in se ji polaga ta tudi pravočasno in v dovoljni množini, potem se bo gotovo sponašala. Nevarno pa je, ako je n. pr. megla ali rosa zeleno krmo zmočila ali pa jo celo slana pokončala in se ta krma živini polaga. Todi krma, ki se je v kopih vgrela io izpridila, se ns sme kar tako živini polagati. Ce vživajo živali opasne rastline in živalske škodljivce, ki se nahajajo v klaji ali pa ne-eoago, ki se nahaja v vodi, lahko obolijo. Todi opra-šena soha piča škodi. Kratko rečeno, vedno pazimo strogo na to, da se odstrani vse, kar bi imelo kako bolezen za posledico. Konečno ne bo trpel kmetovalec, ako ima srce za svojo živino na pravem mestu, da se živali trpinčijo. Kakor trpi človek, ki se ga muči, tako trpi tudi žival in kdor to pomisli, ta ne bo gotovo ravnal surovo z živino in naj bo tudi hlapec. I lilci, dostikrat se Vam je že naznanilo po časopisju, kako se je gospodarilo v občini do sedaj. I)a do- Dopisi. Občinske volitve v Vidmu na Štajerskem se mršijo dne 28. t. m. Dragi volilci! Kakor Vam je znano, je sedajni župan Ban dolgo časa odlagal te volitve, vendar jih je moral enkrat razpisati. Dragi kmetje in davkoplačevalci videmske občine, sedaj je enkrat čas, da si izvolite v občinski zastop može, kateri bodejo zares za blagor občine skrbeli! Videmska občina je, kakor Vam je znano, zabredla na tako «tališče, da so le močne in delavne roke, um in poštenje zmožni jo rešiti popolnega prepada. Dragi vo- sedajni župan Ban ni gospodaril v blagor občine, to pač ve vsaki od nas, kateri je imel priliko ogledati si naše občinske račune. Ako bi bil Ban zares za občino, potem si ne bi vsakega pota tako mastno zaračunil. Njegov izgovor, da on zamudi vsled tega, ker je tako oddaljen mnogo pri svojem gospodarstvu in mora za voljo tega toliko računiti, je jako značilen za njega ! Kdo pa ga sili, da bi bil on žnpan ? Naj se odstrani in ne bo mu treba zamuditi zavoljo občine ničesar pri njegovem gospodarstvu, občina pa ne bo imela radi oddaljenosti svojega župana nikakih stroškov. Sicer se pa nam to vidi tako. kakor da bi zares bil le Ban sposoben za žnpana in nihče drugi. Skusimo vendar enkrat z drugim! Sicer se baha naš sedajni žnpan Ban, da ima dovolj denarja v blagajni (kasi). SevS, to je lahko, če se kaj proračuni, potem pa se ne nakupi. Za leto 1904 je bil za občino proračunjen mlati In i stroj. Stroja pa še sedajni! Kje pa je denar? Zakaj pa smo plačali mi davkoplačevalci procente? In tekih slušajev je več! — Se nekaj! Gospod Ban, ali je res, da Vam je zopet v občinski blagajni nekaj krone zmajnkalo J Je li to zopet ud „krajnske liberalne garde" storil? Zakaj tako molčite? Sevč tisti gospod je bil Vaša desna roka, saj je pri zadnjih in predzadnjih volitvah na vse knplje delovaJ za tako zvano „slovensko katoliško stranko'- in je celo užival čast „direktorja." Nam je dobro znano zakaj sedaj pri sodniji ne iščete pomoči, zuano nam tudi zakaj sedaj „Slovenec" tako molči! — Toraj volilci, davkoplačevalci, na noge! Ako izpolni dne 28. t. m. vsaki naprednjak svojo dolžnost, potem je zmaga naša! Ali še hočemo nadalje nositi težek jarem naših črnosuknježev ? Ne, nigdar ne! Toraj pa le pogumno na volišče v prid naprednjaške misli in v korist naše že toli izsesane ohCm* ? x Napredni volilci. Janževi vrh pri Ribnici. Danes dne 3. Iistopada začel se je zopet poduk v naših šolah. Naša mladina trpi veliko v jesenskem in zimkem času, posebno če so taki slabi poti, kakor n. pr. letos, ker ima mnogo naših šolarjev jako daleč v šolo. Naša občina je razdeljena v štiri šolske okolice in sicer v Ribnico, Vuhred, Lehen in Ribnica — Brezno. Na vse kraje imamo Se primeroma srednjo poštene pote, a ravno pot po Lehevski cesti proti šoli je tak, da je groza. V šoli se krega otroke, ako nanosijo blato, povrh seveda tudi ako izostanejo iz šole, če pa cestarjev ni na cesto io gospoda kateheta ne v šolo, ker se oba blata in hudega vremena bojita in si rajši skozi okno ogledujeta svet, potem pa je seveda dobro. Tukaj seveda ni kreganja, nikakor se njima tudi ni treba bati, da bi bila kainovana. V šoli Ribnica — Brezno oskrbuje veronank brezenški župnik, toraj gospod iz tuje fare in tuje dekanije. Sliši ge, da hoče ta gospod poučevanje na omenjeni šoli opustiti, ker ni zavezan služiti ljudski fari. Je li pa ga je morda sram zahajati pod streho, kamor zahaja k svojemu ljubimca tudi neka Tona? To nam mogoče na skorem naznani ta gospod, drugače pa boderao pozvedali sami vso podrobnosti o dotični kočljivi zadevi. Prijatelji šolske mladine. Pilštanj. Pred kratkim priobčila je raaríboráka cnnja glede naših volitev v občinski odbor celi slavospev in to seveda radi tega, ker je spravila nasa klerikalna stranka par svojih možicelnov v imenovan odbor. Dopisunček tam kvasi nekaj o zmagi in sicer tako klaverno, da se človeku studi, ako mora to kvasarijo čitati. Da pa bode z védala javnost resnico o naši volitvi, prosimo te dragi nam „Štajerc," da priobčiš tudi ti par vrstic o tej volitvi. Vodja volilne komisije bil je naš župnik, saj se brez njega ne more vršiti nikaka volitev. In to dejstvo označi že dovolj celo — kmečko volitev. In res! Vse, kar životari v našem farovžu in tik njega, je moralo biti na dan volitve na nogah. Prav značilne vloge pri tej volitvi igrali so med drngimi farški hlapec, mežnar in farška kuharica. Kuharica morala je dati svoje pooblastilo nekemu urarju, a farški hlapec moral je letati med tem ko se je vršila volitev od hiše do hiše. da je prignal farške podrepnike na volišče. Celo za počiti od samega smeha pa je bilo, kako je volil naš „gospod" mežnar. Prinesel je namreč svoje klerikalne kandidate napisane na nekem lističu pred volilno komisijo. Žapnik zagledavfti mežnarja mn prijazno pomežikne z očmi in mu reče, naj bi prebral dotični listič. Ker pa ni pi*al mežuar sam lističa, ga toraj todi ni vedel najbrž prebrati in zato je žapniku odgovoril, da ne vidi brati. Toda župnik si je vedel pomagati. Naročil je, naj mežnarjev listič prebere neki mož iz volilne komisije. Nato se je mežnarja šestkrat za poredoma vprašalo: „Boš volil tega?- — Mežnar je gledal plaho okoli sebe, a žapnik ma je neprestano prikimaval z glavo in ma vsakokrat pomežiknil z očmi, na kar je mežnar z zamolknim glasom rekel šestkrat: „Ja." Zdelo se nam je, kakor da bi bili pri kaki poroki. Kar na enkrat skoči župnik po koncu in odide iz volilne izbe. Vsi volilci so mislili, da mu je postalo slabo ali se mu je pripetilo kaj druzega. Toda kaj se zgodi ? Kmalu na to pride žapnik nazaj i a prižene s seboj tistega urarja, ki je imel pooblastilo od farške kuharice. Istotako sta obdelavala žapnik in župan volilce, da ne smejo na noben način tistih voliti, ki so naročeni na „Štajerca*. Zares tako se dela ljudska volja! Gospod župnik, mi Vas vprašamo, ali Vi zares mislite, da se tako postopanje spodobi za pravega dušnega pastirja? Zakaj pa nam Vaši predniki niso vsiljevali svojih političnih nazorov, zakaj se niso vtikali v naše razmere? Župnik, kdor veter seje, ta vihar žanje! Naši prejšni gospodje živeli so v ljubezni z nami in so nam dajali dobre vzglede, podpirali so po svoji moči siromake, a Vi gospod župnik in politični agitator, Vi pa ste se nekoč izrazili, da Vas je sram, ker imate toliko siromakov v svoji fari! Zakaj vendar pa Vas ni sram, če pošljete ob priliki kake zbirce svoje nosače tudi k tem siromakom? ---— Toraj take so bile naše volitve in s takimi pripomočki priborilo si je par klerikalnih naših odbornikov svoje sedeže v občinskem odbora. Na to „zmago" zares ne morejo in ne smejo biti ponosni naši klerikalčeki, ker ta „zmaga1ni vredna piškavega oreha. Pač pa je brezobzirno postopanje naših klerikalčekov odprlo marsikateremu zaspancu v našem kraju oči, tako, da je sprevidel, da ima žapnik, ki ne stori niti ne koraka v svojih cerkvenih opravilih za svoje farane brez plačila, gotovo z nami svoje namene. Ali mislite, da smo tako zabiti, da bi mislili, da se je župnik trudil zastonj toliko pri naših volitvah ? Župnik, vedi, da je vse minljivo in spremenljivo na naši zemlji in tako bode prišel tudi — Bog daj, da bi se to na skorem zgodilo — dan, ko bode tebi. tvojemu vplivu in tvojim podrepnikom odklenkalo za vselej v našem lepem kraju. Napredni volilci. Slivnica pri Mariboru. (Poslano.) Cenjeno uredništvo „Štajerca" v Ptuja! Pred nedavnim časom me je spodaj podpisanega neki klerikalni do-pisun (ki pa mi je do dobra znan) v dohtarsko-farški cunji, ki se priklati vsakih 14 dni iz Krajnskega k nam, na nečuven način napadel in me oblatil. Ker smatram pod mojo častjo, da bi odgovoril v imenovani cunji s kakim stvarnim popravkom in ker je poskrbel dopisun za to, da kroži več tedajnih iztisov dotičn^ga lista v naši okolici, zato prosim, da priobči cenjeno uredništvo „Štajerca" v Ptuja resnici na ljubo moj sledeči odgovor: Pod vzglavjem „Iz Frama" priobčil je naš naprednjaški ptujski , Štajerc" začetkom avgusta 1.1. neki dopis, tičoč m framskega žapnika Maršiča, tamoônjega trgovca Kodriča, sliv-niškega učitelja Lešnika in njegovega sina. Dopisun krajnske cunje trdi, da bi bil jaz poslal dotični dopis v „Štajerca.4' Temu nasproti povdarjam in to mi bode cenjeno uredništvo lahko potrdilo, da nisem jaz do danes nigdar poslal nobenega dopisa v „Štajerca4* in tudi nisem bil do sedaj nikdar v zvezi s kakim dopisnikom tega mi sicer priljubljenega lista. Toda, ako bi bil poslal jaz dotični dopis v „Štajerca", ne bi se ga tudi nikdar sramoval, saj se popolnoma strinjam z navedenimi trditvami „Štajerca" in to radi tega, ker so do pičice resnične! V dokaz temu navedem le eno dejstvo. „Štajerc" je pisal: „Omenjeni L .... k, ki je teko zagriznjen klerikalec, ima tudi takega sina. Ta je enkrat v gostilni rekel ......ko je v Račah strela udarila, da je to prav, da je ta nesreča zadela nemški hram!" K temu pripomnim, da se je to zgodilo v gostilni gospoda Maksa Wregga v Slivnici in sem bil tedaj sam navzoč, zato potrdim to lahko kot priča če treba tudi s prisego! A vendar pa piše in zavija o tem dejstvu dopisunček v krajnski cunji na sledeč način : „Pa 8c nekaj vi Slivničani, da bodete videli, kako zna ta človek lagati. Med drugimi lažmi piSc tudi, da se je g. L. izrazil, da je dobro, da je v Kačah strela udarila, kajti isti posestnik je bil nemčur. Lažajivec, obrekovalec !" Da, da, lažnjivec in obrekovalec je nekdo iz med nas, nisem pa lažnjivec ia obrekovalec jaz, tudi ne „Štajerčev" dopisnik, toraj tudi „štajerc" ne! Ne bi mi bilo težko dokazati resničnosti vseh tedajnih trditev „Štajerca," čeprav, kakor povdarjam še enkrat, & nisem bil v nikaki sveži z dotičnim dopisnikom, toda to bi bilo odveč, ker se je itak govorilo v naši fari o tej zadevi dovolj in so morali pripoznati celo naši najzagrizenejši klerikalčeki, daje „štajerc" pisal le zgolj resnico. Ganjeno uredništvo „Štajerca Naj Se mi bode dovoljeno tukaj javno pokazati, kako nesramna je pisarija krajnske cunje, oziroma njenega dopisunčeka. Konečno piše namreč umazano krajnsko glasilo v omenjenem napadu na mojo o*ebo sledeče: „TakSen je toraj Šolski načelnik. Ko pridejo zopet volitve, tedaj si bodemo pa že druzega zbrali. On naj vzame harmoniko in jo odkuri u naSe fare tja. odkoder je prišel. Ako bi se ta izdajalec Se v prihodnje kaj repenčil, bomo pač prebrskali marsikaj o njegovi preteklosti in — no, saj veste, kako kislo se bo treba držati." K temu pripomnim to: Ako bode Božja volja, ne bode mi treba .odknriti" iz našega lepega kraja, ker sem tukaj rojen, toraj domačin, ne bo mi treba od nas oditi tako, kakor jo je moral popihati cares k nam privandrani, znani „framski inženir." Kar se tiče šolskega načelništva, ne bodem se pipai za to službo in radovoljno jo pripustim drugemu. Naj se pri bodočih volitvah ob novem letu izvoli kdor koli se hoče, makari celo tisti naš najbolj za-grižen klerikalec, ki iz cele svoje duše hrepeni po tej službi. Kar se pa tiče moje preteklosti, mirne dušo pričakujem .brskanja" dopisunčeka in se prav nič ne bojim, da bi se mi bilo .treba kislo držati", ker nimam na vesti nobene, vedoma povzročene krivice. Nasprotno pa lahko jaz postrežem našim klerikalcem s takimi dogodki iz njihovega življenja, ki bodejo tako smrdeli, da jim obrnejo nosnice na kvišku, kakor jih že nosi s ponosom nekje po sveti znani .framski inženir!" — ?a*lva.: ljujoč cenjeno uredništvo v naprej, da je moji želji ustreglo, bilježim Vam: udani: J. Lo*chnig, slivniški šolski načelnik. Hotinja ves pri Račju začetkom novembra 1905. (Opomba uredništva: Gospod Loschnig, bodite ponosni na to, da Vas preganjajo klerikalci, zakaj, kogar ta druhal napada, ta se le povikšoje v očeh vsakega poštenjaka! Uredništvo .Štajerca- potrtuje s tem javno, da ni s;>rejelo od Vas do sedaj nobenega dopisa. Dopisi iz Slivnice bili so nam deloma poslani od neke druge strani, deloma p pozvedal poročevalec iz našega uredništva dotična dejstva osebno). '' gReČica na Paki. Nesreča za nesrečo se prigodi, ker ljudje premalo pazijo na svojo živino, posebno na tisto, katero imajo vpreženo pri kaki vožnji. Še ni dve leti minulo, da si dragi .Štajerc", poročal v svojem listu, ksko je bil povožen v črni noči neki vrtnar in kako je bil težko ranjen. Še le pred kratkim se je dotična pravda končala, ker so hoteli tisti, ki so zakrivili to nesrečo na vsak način napraviti iz temne noči beli dan. S tem seveda državno pravdništvo ni bilo zadovoljno, za to so dotičniki v raznih svojih pritožbah propadli, Čeprav so bili napeli vse svoje sile, da obrnejo in zasučejo to stvar po svojem. Posebno neki tukajšni gospodek, ki je hud klerikalec in živi v debelem prijateljstvu 8 vsakim kaplanom in s vsakim k&»p v^inom, najbrž misli, da ga bode to prijateljstvo brauilo vsake nesreče. Pa temu ni tak. Pred kratkim stal je ta gospod s6 svojim psom, ki jo baje veljal nad 300 kron tik železnice. Čeravno je strojevodji dal glas ob pravem času, vendar ie povozilo p«. Na 4. t. m. se je prigod i la pobožnemu gospoieku zopet velika nesreča. Bil je namreč se svojim hlapcem na železnični postaji. Konji so se «plašili in so oddirjali skozi dve vaai. Sreča je bila samo ta, da se je zgodilo vse pri belem dnevu. Zgodilo se ni drnzega, kakor, da se je voz popolnoma zdrobil in so se konji ob nekem drevesu poškodovali, tako, da bo jih morali raujene in krvave odpeljati na dom. Gospodeku bi svetovali, da pazi raji bolj na svojo živino, kakor pa da sc brati z različnimi kaplančeki. Ako bode pazil, ne bode treba ubogi, nespametni, nemi živini prinašati takih bolečin in kar je še večje važnosti, ne bo se nam treba bati, da se prigodi vsled lahkomiselnosti tega klerikalčeka še kakemu človeku kaka nesreča. To ti poročamo dragi .Štajerc", ne da bi se veselili tuje nesreče, temveč, da dotičnega klerikalčeka opozorimo, naj bi raji bolj previdno ravnal se svojo živino, da se zabranijo v bodoče še večje nesreče. Markovce pri Ptuju. Dragi „Štajerc" ! Vedno kaj novega si izmislijo naši f«trški gospodje in vedno se glasi konec cele zadeve: Kmet, seži v žep in daj, le daj in še enkrat daj! Tako hodi sedaj naš kaplan od hiše do hiše in prosi za mile darove in sicer baje v prid neke razsvetljave v naši cerkvi. Pri tem novem farškem prosjačenjem se nam kaj čudno zdi, da je kaj tacega sploh dovoljeno. Tako je prišel kaplan k nekemu našemu bolj premožnemu gospodarju in mu prigovarjal naj žrtvuje nekaj za omenjeno razsvetljavo. Gospodar se da konečno prigovoriti, ker se je hotel znebiti večnega nadlegovanja in poseže v žep ter izroči kaplanu za imenovan namen dve kroni. Kapianu se je zdel znesek premajhen in radi tega se je začel repenčiti prav po svojem. Povdarjal je, da je za tako hišo celo deaet kron premalo, da dve kroni niste vredni, ker se mora on mučiti tako daleč za ta znesek itd. — Pa ne le pri primožnejših gospodarjih rad potrka gospod kaplan na viata. ne, obišče tudi kaj rad druge, manj imevite ljudi. Tako je .prišel pred kratkim tudi k neki kočarici, proseč jo prispevka za cerkveno luč. Uboga kočarica mu je rekla, da nima več. kakor le eno samo krono pri hiši, to pa da potrebuje za sol in za živež. Toda kaj je brigalo to kaplana V Kar naenkrat bila je kronca uboge kočarice v žepu tega gospoda Kristusovega duhovna. Uboga ženica si ni upala tirjati svoje zadnje kronce nazaj, posebno ne, ker je kaplan venomer povuarj»'; da ni res, da ne bi imela več denarja. —• Seveda se oovsodi kaplanu ne posreči, da bi dobil denar. Neki posestnik mu je odgovoril prav jeder-nato: .Jaz ne dam ničesar! Ako hočem jaz imeti kako luč, moram si jo kopiti. Če hočete imeti v cerkvi drugo luč, kupite jo za cerkveni denar, saj ga je dovolj, nas kmete pa postite pri miru!" Da, cerkveni denar. zares, kam pa ta pride? Še nedavno imeli smo licitacijo za cerkvene sedeže. Nas žnpnik je v enomer pritiskal na licitante, naj bi Se dal ta ali drngi par kron, povdarjajoč: „Le dajte, da bomo potem imeli več denarja za cerkvene potrebe !w Da, ali morda imenovana luč ni cerkvena potreba? Čemu potem ta večna fehtarija ? Proč toraj ž njo! Naprednjaki. Opomba uredništva: Ta dopis priobčimo proseč častitega ptujskega prošta, naj on poskrbi za to, da se v njegovi dekaniji ne bode še nadalje na tak ne-čuven način izsiljeval iz ljudstva denar. Uverjeni smo, da bode gospod prošt to našo prošnjo nslišal, posebno ker smo njo izročili javnosti v prid ubogega, že toli izkoriščenega kmečkega ljudstva.) Sv. Jurij ob Ščavnici. Že kakih 18 let životari v naši fari župnik, kateri sliši na vrlo lepo ime Kunci. Prišel je k nam jako pohleven in pobožen, seveda brez večjega premoženja in sicer iz Gornje Radgone. Vse se je tedaj veselilo novodošlega gospoda, saj je šla o njem govorica, da je jako ljubeznjiv gospod. In zares župnik je bil vzor duhovnika, bil je miroljuben in zdelo se nam je vsaj početkoma, da na3 vse farane objemlje z eno in isto ljubeznijo, namreč z ljubeznijo pravega Kristusovega duhovnika. Po preteku nekaj let pa smo sprevideli, da se župnik vtika rad tudi v družinske razmere, da mu ni vse eno kakega političnega mišljenja je ta ali drugi njegov faran in sprevideli pa smo tudi, da je župnik, kar se tiče njegovega žepa jako občutljiv. Sprva smo mislili, da so govorice, ki so se jele širiti po fari o župniku izmišljene, da je ta ali drngi pretiraval in spoštovali smo župnika, kakor poprej, rekli bi iz golj prirojenega nam čislanja napram duhovnikom. Prišel pa je dan, ko je zagledal v Ptuju luč sveta napredni list „Štajerc", katerega Bi je naročilo takoj tudi nekaj kmetov iz ožje naše okolice. V našem okraju živi namreč tudi mnogo takih ljudi, kateri so sprevideli, da koraka po celem svetu ljudstvo naprej in ne nazaj. Ni se toraj čuditi, da se je začelo zanimati med nami mnogo ljudi za naprednjaške misli, priobčene v imenovanem listu. Toda glej, ravno to zanimanje pokazalo nam je župnika Kuncija kar na enkrat v pravi luči! Kar čez noč je zgubil ta gospod svoje miroljubno srce, svoj miroljuben značaj! Začel se je kar očitno vtikati v vse politične zadeve, začel je agitirati za svoje privržence, s kratka, bil je popolnoma spreobrnjen. Ker je seveda takoj sprevidel, da v prvi vrsti ne bodejo več na dalje hoteli tisti plesati po farški piščalki, kateri so naročeni na „Štajerca", začel je sovražiti iz globočine svoje duše vsakega, od katerega je pozvedel, da je naročnik tega lista, ali pa celo, da ga samo prebira. To sovraštvo pa je kazal in kaže župnik popolnoma očitno. Od koder ta vsa spremenjava? Žnpnik Kunci, zakaj sovražiš tako „Štajerca?" Ali storiš to znabiti na višje povelje? Ali si se spreobrnil tudi na višje povelje? Znano nam je, da dobavljaš ti od svojega soseda vsakega „Štajerca", znano nam je, da ga čitaš prav temeljito od prve vrste do zadnje, zakaj potem sovražiš druge, ki berejo tudi ta list? Prišlo je že tako daleč, da sovražijo vsi tisti, ki so župnikovega miš- ljenja, nas naprednjake, to se pravi toraj trositi med farane nemir. Prva dolžnost duhovnika pa bi bila oznanjevati mir in ljubezen, kakor to zahteva od njega njegov zvišen poklic. Za Boga milega, kje pa je ukazal Kristus, da bi moral biti župnik, povsod i pri vsaki volitvi zraven, kje je ukazal, da bi se moral brigati za politično agitacijo, kje, da bi moral huj-skati in ščuvati proti drugače mislečim? Kje je tista Božja zapoved, ki bi zaukazovala župnika, da mora napadati svoje farane po klerikalnih lističih, da mora metati po poštenih kmečkih hišah blato, ravno po tistih hišah, ki so sicer drnzega političnega mnenja, ki pa spolnujejo zvesto vsikdar svoje krščanske dolžnosti? Tako postopanje nazivljemo lahko z imenom farška zagriznjenost, a te pa nikdar in nigdar ni nčil naš Nebeški IzveliČar. — Žapnik Kanci, priporočamo ti mir, zopet mir in še enkrat mir! Drugače pa vedi, da bodemo prosili „Štajerca," naj brez obotavljanja priobči vse tiste zanimivosti o tvoji osebi, katere smo mu poslali in katere je shianil na našo žalost v svojo „črno škatljo" in ti je tako prizaneael. Kanci, naščuvani smo že do skrajnosti, potolaži razburjene duhove s tem, da se prej ko slej odpraviš ¡z naše sredine, idi v pokoj, saj si Bi „zaslužil" in nakopičil že dovolj svitlih kronic v naši lepi fari! Ako pa že nočeš iti v pokoj, ako še hočeš delj časa bivati med nami, ako še nimaš dovolj premoženja, potem pa te opominjamo, da postaneš v lasten svoj prid zopet tak Kunci, kakor ga imamo v spominu izza tistih dneh, ko si pohlevno in prijazno prišel k nam tam sem iz Gornje Radgone! Mirno in složno bodemo potem spet živeli pri Sv. Jurija ob Ščavnici, tebe pa bodejo ljubili vsi farani z isto ljubeznijo. Župnik Kanci, glej, osivel si pri nas, zakaj si hočeš z namenom zagreniti večer svojega življenja, zakaj hočeš prisiliti nebroj mlajših svojih faranov, da se te bodejo z mržojo, znabiti celo s kletvicami spominjali, ko boš zatisnil trudne svoje oči? Kreni na drugo pot in radi ti odpustimo dosedajno tvoje napake! Če pa v istini hočeš boj, če nočeš miru, potem smo tudi mi pripravljeni in zagotavljamo te, da bodeš podležal ti, nigdar pa ne tvoji: Napredni farani! Spodnještajerske novice. Glede ptujske bolnišnice in hiralnice smo priobčili v naši zadnji številki članek, v katerem smo pokazali, na kak brezvesten način se je hotel od farško prvaške strani preprečiti blag namen ptaj-skega okrajnega odbora, oziroma njegovega načelnika, gospoda Orniga, samo radi tega, ker je bil pisan do-tični poziv v nemškem jezika. Ptujski okrajni odbor in njegov načelnik zavzemala sta se za bolenike in za onemogle starce ptujskega okraja in sta poslala poziv, da bi se ptujska bolnišnica in hiralnica razširili, vsem občinskim predstojnikom ptujskega okraja. Predstojniki naj bi dotični poziv podpisali in ga poslali svojima deželnima poslancema doktorju Jurtelu in doktorju Plojn. Poročali smo potem kak krik in vik je nastal v prvaškem taboru radi tega, ker je bil ta poziv pisan v nemškem jezika. Pripomnili smo tudi, da se nam je zdelo, kakor, da bi stala v ozadja cele hujskanje proti dotičnemu poziva celo doktorja Ploj ia Jurtela sama, Čeprav bi ta dva vrlina morala skrbeti v prvi vrsti za aboge bolenike in onemogle starce ptujskega, toraj svojega okraja. Nazadnje smo prosili gospoda Orniga, naj bi se potezoval on pri nemških deželnih poslancih, da bo se dosegla razširjatev imenovanih zavodov. In glejte, kaj se je zgodilo! Jartela in Ploj v tej zadevi nista mignila niti ne s ušesom, pač pa so stavili nemški poslanci v deželni zbornici predlog naj bi se ptujska bolnišnica in hiralnica razširili vsaka vsaj za 50 postelj Predlog bil je podpisan od sledečih gospodov poslancev: Dr. Kokoschinegg. Omig, Erber, Einspinner, Krebs, Gerlitz, Graf, Hofmann, Stiger in Wastian. Ti gospodje so sami Nemci in prav za prav niti enega ne iz med teh gospodov ni bila dolžaoBt, da bi se bili potezovali za to stvar. Na predloga pa ni niti ne enega podpisa slovenskih deželnih poslancev, ni je podpisan Jartela, ni podpisan Ploj, ni podpisan slavni Robič itd. Ljudetvo, ptujskega okraja, to je škaodal, vreden, da ga javno pribijemo, vreden pa todi, da si ga ti ljudstvo zapomniš, do prihodnjih volitev v deželno in državno zbornico. Razširjatev ptajake bolnišnice je za okraj tako potrebna, kakor je potreben slepca pogled, zakaj kdor je imel priložnost le enkrat v njo pogledati, se je o te® dodobra prepričal. Vsaki najmanjši prostor je porabljen, a vendar še mora več bolnikov na slamnicah ležati, katere so položene tik en druge po tleh In boleniki so skoraj izključno potomci slovenskih starišev, so ekoraj izključno le Slovenci. Ko pa je treba pomagati tem bolenikom, ko je treba pomagati nebrojnim drugim, katere še čaka grenka usoda, da bodejo kot siromaki zboleli, ko je treba pomagati nebrojnim onemoglim starcem, stoje hladnokrvno poslanci slovenskega ljudstva v ozadja, metejo si na tihem roke in čakajo tako dolgo, da se zavzame za to slovensko ljudstvo nemški poslanec in npliva in prigovarja svojim tovarišem, da zabranijo ne oziraje se na narodnost iz golj človečnosti brezmejno bedo trpinov svojih političnih nasprotnikov! Gospod poslanec Ornig, javno Vam izrekamo tukaj mi v imenu vseh bolenikov in onemoglih starcev ptujskega okraja našo najsrčnejšo zahvalo za to, da ste kot načelnik okrajnega zastopa vzeli to stvar v oskrbo, da ste, kakor smo pozvedli, uplivali na svoje tovariše v taki meri, da jft prišlo o tem vsaj do dotične predloge v zbornici. Zahvalujemo pa tadi h tem javno vse gori navedene nemške deželne poslance za njihovo pomoč v tej stvari. Slovenca Ploju in Slovencu Jurtela pa se naj zahvali slovensko ljudstvo za to, da sta je pustila na cedila, naj se zahvali tema slovenskima narodnjakoma nebroj slovenskih bolenikov in onemoglih starcev za to, da jim nista hotela pomagati, naj se jima zahvali vso slovensko ljudstvo za njijn brezmejno brezbrižnost v tej zadevi! Ljubi „Gospodar," ljubi „Naš dom* itd., kje pa sta? Zakaj pa molčita kakor grob? Javno vama povemo danes takaj, da se globoko klanjamo požrtovalnosti vajinih poslancev, vajinih privržencev in vama samima in celi prvaški drnhali, zahvalujoč vas vse, da ste nam dali zopet enkrat priložnost pokazati ljudstva kako vam je bolj za politiko, bolj za mednarodno hajskarijo, kakor pa za to. da bi pomagali utešiti neizmerno gorje in bedo, vladajočo tam zunaj med ubogimi kmečkimi in delavskimi trpini. Požar. V Radličani pri Središča je zanetila dne 8. t. m. ob 6. nri zvečer hudobna roka posestniku in krčmarjn Antona Podgorelec kup slame. Od slame unela so se gospodarska poslopja, katere je požar popolnoma upepelil. Škoda znaša nad 800 gl. I/e pridnim gasilcem in posebno neustrašenemu Francu Rodiga se je zahvaliti, da gospodar ni imel še večje škode in da mu tadi ni zgorela še hiša. Za denarja voljo. Dne 12. t m. je svetila v Rančah pri Slivnici s tršico okoli hrama neka 75 letna vdova. Ko pride zopet v hišo naenkrat zagleda, da je zunaj izbruhnil požar. S klikom: „Jezu*, moj denar, moj denar bode zgorel!" je hitela na podstrešje, čeprav so jej drugi to branili. Pod podstrešjem je baje imela skranjenih dva tisoč goldinarjev. Goreča streha se je vsula na nesrečnico in zgorela je za svojega denarja voljo. Le skromne ostanke nesrečnice bo due 14. t. m. v Slivnici pokopali. Pri mlatilnem stroju ponesrečil. Dne 6. t. m. je zagrabil mlatilni stroj roko nekemu Janezn Ram-zaku iz Dol pri Hrastnika. Stroj ma je roko popolnoma zmečkal. Ramzaka odpeljali so v celjsko bolnišnico. Nove naročnike nabira mariborska klerikalna cnuja „Gospodar" s prilogo, vabeč jih na vse kriplje, naj bi se naročili. Prijazno se „Gospodar" ponuja, prijazno sprašuje, če ima „vsak sosed" njegov list naročen. Kmetje, delavci dajte mu pravi odgovor in se naročit« vsi, vsi brez izjeme takoj na „Štajerca." Vsaki napre-dnjak naj skrbi, da bode imel tadi njegov sosed naročenega ,,Štajerca'4, ta zopet da bo ga imel njegov sosed itd. Delavec, ki nima dovolj denarja, naj si list izposodi, ali pa se naj naroči več delavcev skopaj na en iztis. Ne vstrašite se kutarjev, ako Vam naš list zabranjujejo, ne verjamite jim, da bi bil, kakor rečejo „ferdaman," kdor „Štajerca" bere. zakaj, če bi bila ta grožnja atemljena, potem bi bili ,.ferdamani" vsi duhovniki od škofa dolj do zadnjega kanlančeka, ker vsi ti gospodje prav vestno prebirajo „Štajerca." No, in če se vsi ti gospodje ne bojijo, da bi bili „ferdamani" za voljo „Štajerca", ni se treba bati tudi nobenemu kmetu ali delavcu. Naprednjaške zmage, v Podčetrtku zmagala je napredna stranka. Zupanom izvoljen je g. oskrbnik J. Schober. Vsa čast volilcem! — Todi v Cirkovcih pri Ptuju zmagali so naprednjaki. Znani kaplan Melhijor Zorko in njegovi privrženci so vkljub strastne agitacije klaverno podlegli. Živeli napredni volilci! Občinskim predstojnikom se posebno v najnovejšem času od prvaške strani ojstro naročuje, naj bi uradovali le izključno v slovenskem jeziku. Še nobeno Razne stvari. Marija in tat. V neki španski cerkvi je neki tat orop.il Marijin kip dragih kamnov in prstanov. Zasačili so ga ter spravili pred sodišče. Zagovornik, znani \odja španskih socijalistov, je hotel svojega klijenta rešiti z zvijačo. S ponižnimi besedami strogo vernega katoličana jo vprašal najprej sodnike, ali so kristjani, in ko fo mn pritrdeli, začel jo dokazovati, da njegov klijent ni lat, teniuč celo pobožen, a reven človek. V najhujši stiski se je zatekel v cerkev k Materi Boiji z otroško ganljivo prošnjo; In Mati Božja se ga je usmilila, kip je oživel, nagnil se k prošnjiku ter mu izročil drago kamenje in prstane. Predsednik je nato mirno odgovoril: „Radi verjamemo, da more Marija revežu podariti svoje dragocenosti, ako to hoče storiti. Toda, zdi se nam nemogoče, da bi v takem slučaju Marija dovolila, da bi njenega varovanca prijeli in zaprli. Ker pa je to Marija pripustila, moramo biti na svojo žalost uverjeni, da ji je obtoženi dragocenosti ukradel.- Nato je tatu obsodil zaradi cerkvene tatvine v lOletno ječo. Dobro 8e je .odrezal." Neki mažarski župnik, tako se poroča iz Budimpešta, je kar naenkrat iz-tuhtal o sebi, da je prav za prav rojen politik. Seveda se je radi tega začel truditi na vso moč. da bi o tem njegovem izvanrednem božjem daru dobili prave pojme tudi njegovi faraai. Zato jim je začel uajprviČ razlagati o mažarskem poveljnem jeziku, želeč jih prepričati, da ni zveličanja brez poveljstva v mažarskem jezikn, katero je mačjaru celo bolj potrebno, kakor vsakdanji kruh. To razlaganje pa ni-kako ni hotelo v glavo nekemu kmetu. Zato je vpraša! župnika tako le: .Zakaj pa potem vi gospod župnik govorite z ljubim Bogom v latinskem jeziku?" Župnik odgovori v zadregi: .To je jezik celega krščanstva!" Nato se odreže kmet tako le: „No, k«»r mažarskemu narodu ne škoduje, da se opravlja božja služba za miljon in miljon ljudi v latinskem jezikn, ne more biti za ta narod poveljstvo v mažarskem jezikn tolike važnosti!" Vinorejci pozir! Naslove (adrese), katere so nam vposiali oziroma prinesli vinorejci, ki imajo za prodati vino, vposiali smo kupcem in želimo enim, da bi prav dobro prodali, drugim, da bi prav dobro kupili. Naslove (adrese) sprejemamo še nadalje. Turčija se je v zadnjem času upirala zoper finančno kontrolo (nadzorovanje) v Macedoniji. Za to so se velesile pripravljale resno na demonstracijo (žuganje) z vojnim brodovjem proti njej. Še le v zadnjem trenutku pa si je Turčija celo stvar premislila in je ustregla željam velesil. Na Ruskem še vedno ni miru. V Kronstadtu je prišlo do krvavih spopadov med vojaki in med upornimi pomorščaki. Poulične boje povzročili so pomorščaki, ki so pijani začeli po mestu ropati. Pobili so več častnikov, ki so jih hoteli razgnati. Došlo vojaštvo je streljalo na pomorščake. Med tem bojem je naskočila poulična druhal hiše in je kradla in ropala, kolikor je mogla. — V vasi Malinovka so kmetje ubili 42 revolucionarjev, ki so skusili upleniti cerkev. Železničarji so začeli zopet štrajkati. Na varšavski in baltički progi je ves promet ustavljen. Tudi v Frivann so bili velikanski nemiri. Armenci so napadli tart irsko vas, jo užgali in nbili 400 prebivalcev. Veliki Štrajk nameravajo prirediti na dao 28. t. m. (ko prične državna zbornica s svojim zasedanjem) vsi štajerski socijalni demokratje, kot demonstracijo (žuganje) radi splošne in enake volilne pravice. Spomin na vojaško službo. Nok vojak v Frank-furtu, ki je ravnokar doslužil svojo vojaščino, je jemal od svoje ljubico na kolodvoru slovo. Ljubica je držala nasvetovanje od prvaške strani ni bilo v prid kmetom in delavcem, pač pa prvakom samim. Toraj tudi to naročanjo prav po prvaškem smrdi! Več jezikov znaš, več veljaš! Úo znaš nemški, bodi ponosen na to, ta ponos pa tudi pokaži! Nove nemške šole. V Pragorhofu dobili so nemško šolo. Valed tega vlada med ljudstvom veliko veselje. — Slovenska Bistrica tudi dobi nemške šolo, kar je najbolj zasluga gospoda poslanca Stigerja. Nemška šola v Ljutomeru je jako dobro obiskovana, čeprav agitirajo proti njej na vso moč prvaški njeni nasprotniki. Ljudstvo je pač dovolj pametno, da je sprevidelo, kakega velikega pomena je za nje ta šola. Le tako naprej! Ako pustijo dohtarji, učitelji, sploh vsi prvaki podučevati svojo deco v nemščini, naj se je uči tudi kmečka deca. Ako bodejo znali tudi kmetje nemški, ne bodejo s tem nikakor zatajili svoje narodnosti, pač pa bode vladal med Nemci in Slovenci mir, kakor nekdaj in to bo obema narodoma le v korist. Čudno tele, v Zagorju pri Kozjem je po vrgla posestniku in krčmarju Medvešeku krava tele, ki ima 8 nog, 2 repa, 1 glavo, tri oii, u5esi in dva gobca. Tatovi. Po okolici središki se klatijo tatovi, ki so vtrli že pri mnogih posestnikih. Kakor se poroča, je žandarmerija tatom za petami. Tatovi so iz Hrvaškega. Usmrtjen je hotel biti. Dne 14. t. m. prišel je k zdravniku g. dr. Murmayer v Slovenski Bistrici neki tesar in ga je prosil, naj mu nekaj tacega dá, da bo precej umrl, ker mu ni več za živeti, češ vse se je zaroti'o proti njemu in ga preganja. Zdravnik je takoj spoznal, da se je siromaku zmešalo in poskrbel je za to, da so bolenika odpeljali v norišnico. Nekaj o bodočem štrajku. Na cesti se snideta dva pomočnika. Pogovarjala sta se v nemškem jeziku. En izjavi, da 28. t m. na noben način noče delati, drug! pa reče, da bode delal, ker nima denarja, da bi štrajkal. Nato je začel prvi prigovarjati na vso moč drugemu in ker ta ni hotel nič vedeti o štrajku. zabrusi rnu prav po domačem, toraj po slovenskem: „Ti prekleti osel." Mirno inu odgovori drugi pomočnik (trdi Nemec) na to: „Ti mi lahko prigovarjaš koliko hoč.-š, jaz bom pa vendar šel delat! Misliš, da ne razumem taljanski?!" v rokah dojenčka. Prosila je, naj vojak, kot oče, otroka še enkrat poljubi. Vojak je vzel otroka v roke, stoječ že v vagonn. Kar naenkrat ni bilo več ljubice videti. Odknrila mn je in mu postila otroka. Srečnema očeta ni ničesar drazega preostajalo, kakor da je vzel otroka 6 seboj na dom. Stariši vojaka so sicer začetkoma pikro gledali tako nepričakovano došlega vnnka, konečno pa so ga vendar z veseljem sprejeli. Priden branitelj očetnjave pa je na vzglavjn zibelke baje dal napraviti sledeči napis: „Spomin na mojo vojaško službo!" Grozna smrt. Iz New-Yorka se poroča, da sta zaostala dva delavca v neki jami, ki sta jo prirejala za iztok zavretega (razbeljenega) železa. V jamo se je spn8tilo, ker nihče ni vedel za delavca, 200 centov zavretega, tekočega železa. Seveda sta delavca v trenntka zgorela. Posestniki tovarne so odredili, da se mora 80 centov železa in sicer na spodnjem dela cele plošče odrezati in častno pokopati. Štajerska deželna zbornica. Dne 9. t. m. so odgovarjali odborniki na razne interpelacije cest in regulacij rek. Poslanec Rokitans^y, vodja srednje- in gornještajerakih kmetov, je utemeljeval svoj predlog zaradi ustanovitve hiralnice (Siechenhaus) za graško okolico. — Na predlog poslanca Lenkota se je sprejel zakonski načrt, s katerim se nove zgradbe v mestu Ptuju oprostijo hišuo obrestnega davka 25let. Na to je predlagal poslanec Ornig sč svojimi tovariši naj bi se ptujska mestna hiralnica in bolnišnica razširili za najmanj 50 postelj. (Opomba: O tem priobčili smo na drugem mestu naáega lista daljši članek.) V seji dne 12. t. m. se je predlagala podpora 8adjerejcem in posestnikom na Spodnjem štajerskem vsled škode, ki jim je povzročil letošnji sneg. Dne 14. t. m. je predlagal klerikalni poslanec Hagenhofer glede spremembe deželnega reda in deželnega volilnega reda. Govornik je rekel, da sedajni deželni volilni red pomeni veliko krivico za večino prebivalstva, katere ovladuje neznatno število veleposestnikov in meščanskih volilcev. Svoj govor je zaključil z besedami: „Ven s plošno, enako in direktno volilno pravico!" Socijalni demokrat poslanec Resel je utemeljeval svoj predlog, naj se odpravijo olajšave pri šolskem obisku. Dokazoval je, da se čimdalje bolj kaže škodljiv vpliv takih olajšav za šolo in otroke. Napade! je klerikalce, češ, da se je tozadevna novela (dodatek k zakonu) izdala le klerikalcem na ljubo in da avstrijske vlade porabljajo od nekdaj vse, toraj tudi šolo, za knpčijski predmet. Ko je rekel, da se je s to novelo skušalo šolo popopiti, je deželni glavar ta izraz grajal. R-sIov predlog so je izročil nauč-nemu odseku. Poslanec Rokitansky je predlagal, naj se deželni zbor odločno izreče proti novemu šolskemu in učnemu rodu, ker odgovarja le nazadnjaškim željam. Dne 16. t. m se je poročalo v imenu deželnega kulturnega odseka o predloga poslanca Orniga v zadevi regulacije Drave. Deželnemu odboru se je naročilo, da pripravi vlado do tega, da se bo začelo z regulacijo Drave od Ptuja do deželne meje že s prihodnjim letom Katoliškemu ženskemu društvu v Ptuju se je vkljub ugovora poslanca Resla dovolilo •i-00 kron podpore. Glede zgradbe lokalne železnice Maribor — Zeleni-travnik se je naroČilo deželnemu odboru, da poroča obširno deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju. Stroški za to železnico so prora-čunjeni na 6 miljonov kron. Od teh da 1 miljon dežela, nad 1 miljon država, ostanek pa občine in okraji. Poslanec Stocker utemeljeval je predlog za izpopolnitev kmetijskega pouka s tem, de se ustanovijo na deželne stroške kmetijske zimske šole. Poslanec Wastian je interpeliral namestnika, zakaj ne sprejemajo slovenski občinski in nekateri župnijski uradi nemških dopisov. V seji dne 18. t. m. je utemeljeval poslanec Kokoschinegg predlog glede razširjanja bolnišnice in hiralnice v Ptuju. Predlog se je izročil občinskemu odseku. Poslanec Ornig je poročal v imenu odseka o zgradbi ceste iz Luč skozi Pod-volovlek do krajuske meje. Poslanec doktor Dečko je obsojal poročilo deželnega odbora ter predlagal, naj se vrne v natančno pozvedovanje in poročanje v prihodojem zasedanju. Deželni odbornik Stallner je zagovarjal deželni odbor in je rekel, da je gornje-grajski okraj že preveč obremenjen s cesto v Kaplje in da je cesta, ki jo zahteva doktor Dečko, koristna le poglavitno za izvoz lesa iz škofovih gozdov. (Opomba uredništva: Ssveda, slovenski doktor in poslanec na Štajerskem se mora potezovati za korist škofa v Ljubljani!) Oisekov predlog je bil sprejet, doktarja Dečka predlog pa odklonjen. Ni to se je prav živahno razpravljalo glede spremembe občinskega volilnega reda. Ta zadeva pa seje vrnila odseku, da poroča v kratkem o njem. Kakor se poroča, posvetovali so se v političnem odseku zbornice poilaaci glede splošne in enake volilne pravice. Od 15 udov tega odseka bilo jih je navzočih 12. Dva klerikalca sta majnkala. Ker predsednik nima pravice glasovanja, oddalo se je 11 glasov. Zi predlog podane* dr. Kokoschin )gg* je bilo 6, proti 5 glasov, med temi dva slovenska poslanca. Predlog se glasi, naj zbornica sklene predrngačbo sedajnega volilnega reda in sicer v smislu splošne, enake, direktno in tajne volilne pravice, naj pi se vzamejo v p »štev tudi nacijonalne avstrijske razmere in velike gospodarske in kulturne razlike posameznih delov države. Novim naročnikom naznanjamo, da se mora plačati list v niproj, ali pa vsaj tedaj, ko dobijo poštni ček, ker drugače lista ne pošiljamo. Vse naše nove naročnike prosimo, naj skrbijo zopet za nove naročnike. Gospodarske stvari. Kedaj se naj trebijo krone sadnjega drevja? (Konec.) Skušoja tudi uči, da se za časa, ko je šo listjo na drevju, napravljene rane najlažje celijo, mnogo lažje nego take, ki so napravljene po zimi. Ako rešimo drevje precejšnega števila vej tedaj, ko je še bolj v soku, bodo pri enakih koreninah ostale veje naravno več soka dobile. Učinek t*ga opazaje se že v prihodnji pomladi v večjem bnjnejem listji in pa tndi večji rodovitosti. Vzrokov je toraj dovolj, da se trebljenje kron ne prelaga zgolj na zimski čas, temveč že na dobo rasti. Sadjarji, ki imate sedaj revno čas, vzemite s* daj žago, škarje in nož v roke pa hajd po lestvi na drevo in trebite ter izrezujte že sedaj, kar je treba. Tndi kjer je treba, se tndi že sedaj lotile pomlajevanja drevja. Čas za to delo je tako podaljšan, in isto se toiaj tim lažje izvrši, nikakor pa na pozno pomlad. Slednjega se ogibajte zlasti pri občutljivem ali že itak slabotnem drevjn, kakorftno imamo večinoma. Pazite pa. da ne greste z vašim izrezovanjem predalt č, da ne spodbujate z prekorenitim izrezovanjem razvoj vodenih mladik ali ne protzročite motenje rasti. Pri prezanemarjenih kronah, kjer bi bilo treba preveč izr^zati, razdelite delo rajše na več let. Kadar pa so krone v redu, zadostuje navadno pre-trebljenje vsako 3. ali 5. leto. B. Pisma uredništva. Ptuj. I>opis glede mlina je razžaljiv. »ploh pa brez podpisa. loraj ca nc moretr.o priotrfiu. — Kara Sv. Urbana. Pesmica ni za rabo! Prosimo poSljiie kaj druzega. — I etrov-Če pri Celju. Poročajte o volitev, kakor vidite, bil je poslan VaS dopis prepozno! — Lienz. Za javnost brez pomena. toraj prosimo kaj druzega! — Slivnica pri Mariboru. Ker smo priobčili v današnji Številki „Poslano- i/ VaSega kraja, priobčimo VaS dopis prihodnjič. — Sv Martin pod Vurbergom. (iotovo v 25. številki! — Faal. Veseli nas' Le poročajte! Tudi tajniku vČinzalu Se bodemo, če bo treba segli do ušes. — Zidanmost. Le poročajte! Za krst ni treba plačati ničesar. Za krsini. mrtvaški ali poročni list plačati je samo kolek (šiempel) in sicer 1 krono. — Zagreb. Cenjeni prijatelj! Ostanete delj časa tam? Dopisnico sprejel! Poslano pnde v prihodnji številki gotovo. Pošljite mi Vaš prihodnji naslov! Bodiie zdravi! — I). Dobje pri Planini. Pismo dobil o pravem času. Ni se bali ničesar! Vse je v redu. Pozdravite mi vse znance. Pismo sledi! Ves Vaš: — I).__ Na p red lijaki, podpirajte samo obrti in gostilne somišljenikov, naprednjakov! Ogibajte se takozvanih ..narodnih* trgovin klerikaleev in prvakov!__ Loterijske številke. Trst, dne 11. novembra: 42, 58, 59, 44, 28. Gradec., dne 18. novembra: 64, 22, 72, 19, 61 Haterl DolenlKi ranijo z uajbotjtiiu u-peftom uaravuo vračilu namreč Frane Joieiov grenki vrel« iB.Uerquellei? Vsi t»U, kater. so prisiljeni slutiti s: svoj kruh bodisi s telesnim, bodisi z duievmm delom m ki občutno vsled teh naporov motenje v prebavljanju. sploh r vaim.. telesnih orraoih. Fa tudi tistim ubopm srečnim, katen so uiivali preobilno ob mizi življenja in katerim grozi debelost se svojimi neznosnim, občutki, se priporoča za njihovo zopetno zvračitev kot naj bolj te m edino uspe*PO sredstvo Franc Joteiov grenki vrelce.__ Trgovina z mešanim blagom v žopnijskem kraju Sv. Andraž v LeskOVCU, okraj Ptuj, in sicer na prav dobrem mestu, se pod jako ugodnimi pogoji takoj da v najem Več pove Max Straschill na Bregu pri Ptuju «7 hranilnica (Sparkassa) vlad. državnega mesta $>tuj ČekoTBfBB račun it. 808051 pri e. kr. pei- tB«-hraBilBiČBfBi arada. Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsa- Girt konte pri podrniniei avit ogersk. banke v Uraden. Uradne ure ca poslovanje s itrankaau ob delavnikih od 8—12 ur«. kega med hranil nične zadeve spada-Jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstieže. Obteaie x aost. egertko Nuno. it Ravnateljstvo. Sodarsk^ga učenca Fotografije kot znamke •«farega nad 16 let, z dobrimi Solnimi spri€*vali takoj sprejme Ue^an^er Lendler. *odar«ki moj-•rer v rtujo, Brand*asse 18. 48'.» V najem se vzame WI z malim posestvom in sicer •.ikoj ali pa tudi pozneje. Ponudbe naj y poSlje;o na upravniStvo .Štajerca" po«l J. A 'M\. Deklica 13 ??r.ožna nemikejra »n slovenskega • zika ki zna dobro pi»ati, brali n ra^uniti. in če je mogoče, tudi -.'"kai iivati, »e takoj »prejme kot *"enka v trgovino z meftanim i arom. Naslov ,'adreti ie Jo»ef liobnir. Sv. Lovrenr pri Maribora Tamburaši pozor! Izili »o rnovi eniki najnovejtih Nirtitur najimenitnejših skladale-Ivev. kakor od Parkaotrrb4čin od prve ii»a'ke Ivor-nice J. Sljepu«in. Sisak 483 (marke liki znamkam na pismah) In doptanire s sliko izdeluje po vsaki po lani foioprafiji najceneje Otto Neiimann. Prag. Karolinental Atev. 1H0. Ceniki so pošljejo na zahtevanje brezplačno in franko. __ Učenca 494 sprejme Matijas llor. xar. ključavničarski mojMer. Ilagoznira pri ___Ptuju.__VH Harmonika fino. praktično in trpeJtno izdelana ie skoraj nova na Štiri vrste, se nrav po ceni proda. Več pove Jožef Sernee. Spodnja «v Kan-ola _po» a Pesni<-a Lepo posestvo4'- blizu Maribora tik velike oesle. (b oralov njiv in travnikov) i jako lepo hiio in z lepimi gospodar* skimi poslopji, sposobno najbolj « kako mlekarno, se lakoj proda Takoj planati je ireba 2VO rl. — Več pove Franr Pod: »lik. Maribor, Thewn Vi Š! W2M II 9%7 Štajerski deželni odbor je oklenil prirediti v svrho temeljite izobrazbe viničarjev v gojitvi amerikanskih trt. v oskrbovanju dervesni«- in v napravi sadunosnikov ter njih obdelovanju Judi v le»u 1906 po eden viničarski tečaj in sicer na: 1. deželni sadje in vinorejski Soli v Mariboru, 2. • viničarski Soli v Silberbergu pri Leibnici, 3. » » »v Ljutomeru, 4. » * »v (¡ornji Hadgoni in 5. na deželni osrednji trsnici na Spod/em Bregu pri Ptuju. Ti tečaji se pričnejo s 14. februvarjem in končajo s 1. decembrom 1905 V Mariboru se sprejme v letu 190« 14, v Ljutomeru 12. v iiornji Radgoni 1«. v Leibnici 24 in na Spodnjem Bregu pri Ptuju 20 posestnikih in viničarskih sinov. Ti le dobijo na imenovanih zavodih prosto stanovanje, popolnič hrano, povrhu pu Se H kron mesečne plače. Izobrazba na teh tečajni je v prvi vrsti praktična in le toliko teoretična, kolikor to olivni delavci in samostojni viničarji neobhodno potrebujejo. Po sklepu tečaja se vsakemu udeležencu glede njegovih /možnosti izroči spričevalo. V svrho sprejema v enega ali druzega teh tečajev, imajo prosilci svoje koleka proste proftnje najpozneje do 1. janu-varja 1906 deželnemu odboru predložiti V teh proAnjah se mora izrečno pripomniti, v katero zgoraj imenovanih viničarskih Sol želi prosile«: vstopiti in priložili se ima prošnjam : 1 Potrdilo, da je prosile«- dovršil 16. leto svoje starosti, spričevalo o nravnosti (obnašanju), potrjeno od župnijskega -r«da. 3. zdravKtreno spričevalo, da je prosilec brez vsake nalezljive bolezni in 4. odpustno spričevalo ljudske Sole. Pri vstopu se morajo prosilci zavezali, da bojo od 15. >bruarja do 1. decembra 1906 neprenehoma v Soli ostali ter " vsem njih izobrazbo pospevajočim odredbam deželnih stro-kovnjaSkih organov podvrgli. V Gradcu, dne 3. novembra 1905, ^__Od'štajerskega deželnega odbora. Svinjske kože, konjake kože, telečje kože, goveje kože, zajčje kože, potem kože od knnie, kože od lisic, kože od dihurjev in kože od vider kupuj« S. FRIEDRICH, Ptuj, pofttne nlice fitev. 4. m BC Plačuje za imenovane kožo viijo cene. kakor kdo drugi. P. n. Usojam si s tem vsem cenjenim odjemalcem naznaniti, da sem se že preselil v svojo novo hišo Ungartor-gasse (tik moje gostilne ,n brez škodljive primesi. Pere «zrrsl.no. K«,r hoče • "J ^ k tomad irue .SCHICHT* m varstveno znamko „JKI-LTI . dobro, da do Dobiva se povsod! i * e .MJilCHl- iu varsrveno zum»« • uuuifa at • rjsaasssgsajsa^agasíSísaagssig^^^^TO^^^^^g Za vsaki instrument jamčim. Nagrobne vence (Grabkranze) jako fino izdelane po 6, 8 ali 10 kron, kakor tudi venčne trakove (Kranzschleifen) z napisom ali brez napifa imata v obilnej zalogi *75 Brata Slawitscb v Ptuju. Najboljše in najceneie fllasber.o orodje dob. se le'pn W. SchramiH. izdelovale» instrrneniov v tefe (irazeratrasse «L 14 Gosli ta vajo dobe se ie za ó K, ta 6 M K 8 ali 10 K. — Gosh. katere ima o pra* moóen glas veljajo 20, 25. 30 do 60 K. -Jako fine citre u komah» veljajo 1». lo. 20 do 200 K. Harmouika (enoglasna) velja 5 6, 7 do 15 K Harmonika (dvoglasna ^unaj»-Ú. k. .ma 6 basov. wlja 2« 30 do 40 K V zalogi so tudi vsakovrstne '.rómpate kitare piščalke. vsakovrstni bobni. Umbur.ce isto-tako ¡udi vsakovrstne strune. — Popravila se ivriujcjo jako bno in po najniiih cenah. _211 Za jesensko gnojenje priporočam svoje izvrstne umetne gnoje in sicer: Thomasovo žlindro z IG do 20"., Kainit. Kalijevo sol 140%), Superfosfate, Žvepleno kisel kali, Zvepleno kisel amonijak. Vse po najnižjih cenah. Franz Frangesch - trgovina ieleznine in špecerijskega blaga v Mariboru Pravo domače platno - ^^ SS? fiS^&M^-» do,«a. velja samo 1 ¿¿Id. 20 kr\—•Tla j 6 nejia seš.ta rjuha iz tenkega do-mVz» platna 2 m dolga, veha samo 1 g'd. 50 kr. To domače platno se tudi prodaja a. metre «n «¿Ctrvel* *PJ«v je platno 1«0 cm »roko, meter samo 75 krapapir. - Domače platno za itrotoke" velja met« 20 ali 26 kr.. za obleko meter 28 do 36 kr. Vzord (multre) te tudi vpoiljejo pa zahtevo. Brata Slawitsch 265 trgovca v Ptuju, Florianski trg. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx 30 dni na ogled == po pogojih mojega cinika, tedaj brez nevarnosti naročevaka. posiliti» jaz po postnem povzetja mojo harmoniko „Volksfreund* it. Gfi3. da zamorim vsakega o «vratni kakovosti te har-.monike prepričati. Ta harmonika ima I patentirano nezlomne zavita peresa ne samo za tipke ampak tudi za ba?e in za taklopnic.-, potem 10 !i-■ palcev, 2 registra, dvoglasna 4* glasov. 3 vrste trobent, lepo maha*oni barvno politirana. črni robi z barvnimi portami. dvojni m-h. z n k'.a-vtinu okovi, velikost 31X»5 cm in stane 3 Bold 50 kr. Ka.siilo p« katere« se laftko vsak sa« nauči Jfrati. priloz-s» raatan] Ceneje in __ man'<« harmonike za učeoje, posebno za otroke za ISO gold., 2. 2 20 m 2 40 goM. 'm^kumam^ po*oQ gold. 5, 6. 7 in 8 gold. so razv.dne iz mojega cenika. Na «ajih «"r»t ■ikah o calaintkih Izdatkov, ker ta Ceski nUMri. P^'" * "to 21. «3= rizika: Za~«-» ^ po* nem pomiku od .Erziebirf.sctoes M«sikware-ver^a-flba-» Hanns Konrad, Briiks-u št. 876 (Češko.) Velik slikan cenik z nad 1U00 abkam. pošlj* se vsakemu za .ion; in franko. Ara"e7Tkanske t rte in sicer rlparia Portaiis prodaje po jako nizki ceni F. C. Schwab, Ptuj. učenka Drago ji vasi. Cirkovce pri Prag>rskem. 4Ó4 Šiviljska se takoj «prejme pri Johasl Viher, šivilji v 2 pekovska učenca 465 lepega obnašanja in * dobrimi šols-kirni spričevali se takoj sprejmeta v pekanjonadeieli. 1'čiti-e njima hod«- 3 leta. Obleko oskrbi mojster, Naslov «adres) pove „Stajert". V najem se da novo zidana hiša s trgovino z mešanim blagom, z prodajo žganja in s trgovino z vinom. Hita je enonadstropnja m stoji v bližini Celovca. Več se zve od Jakoba Lanseg*er. Slav. Plaj-kerr r. 10, pošt« Pjdgora, (Lnterbergenj Koroško. 432 Okrogle mize 4,6 za gostilničarje poleni prav močna ■¡za za aatankanje Scbankpudel) z bakrenim kotlom in s tremi predala m i se prodajo po jako uizki coni. Vprašati je pri gosp. Leopoldu Slawit»ch, trgovcu v 1'tnju Klonjan»ki trg. Mlinarji pozor. 402 Debeli ravni hrast 9'/, m. dolgo steblo, potem dobro ohranjeno orodje za umetni mlin. kakor 3 cilindri, trijer. stroj „heureka", 2 izvrstna stroja za dišienje zdroba (grist) itd. se takoj po nizki ceni prodajo Več pove A. Lendler, todar t Ptajn. dravske ulice It 26. teh sejmov. HB! 401 gjBjffl__ r Vsakovrstno prekajeno (zelhano) -meso, najfinejše klobase, j ^ vedio sveže (frišno) blago, priporoča po n^j- j. 'S ^ji ceai S ) J. Luttenberger, \ mesar v Ptuja. V £ Zunanja naročila odpravijo se B — vestno in hitro! M6 H Za zimski cas! Našim cenjenim odjemalcem priporočava našo bogato zalogo zimskega blaga po priznano nizkih cenah. Najina glavna štacuna je na flonjanskem trgn, podružnica pa pri dravskem mosta (Wagplatz). K obilnemu obisku vabita *** BRATA SLAMflTSCH, trgovca v Ptnju. Sadje Iz juBa Caj (te.-) Zaloga piva iz Šteinfelda. Vsakovrstne mirenalne vode. Vsakovrstna semena. xa katera se jamii. da s« bodejo izklila, kakor semena za zelenjavo, ra cvetljice, vsakovrstna vrtna semena, semena za polje in travnike priporoma po najnižjih cenah JOS. KASIMIR tal«£a *peeerij«kepa aai rrijala^ga Magaia *e«ei v Ptuju zraven „Štajerca." Ravuctarn se kupujejo tudi sveta (friSna) jajca, turovo maslu (pater), sir, vrhje. sploh vsakovrstni deieini pridelki in se plačujejo za nje naj v li je dnevne cene. 141 Portland cement ter karbolinejum, rafija. gumi, vitriol, žveplo Ril. moka »ladkor. kava 1 « es § 2. » Ht "T— £ ¿ a o "I O a 3 a Milo. sveče, soda Red Star Line, Antwerpen Živinski sejmi v Mariboru. V Mariboru »e vrtita na v nala« za to odločenem prostoru (Melling) »«aki mesec po dva živinska »ejma. Prri vsako drugo sredo in drugi vsako četrto sredo ▼ mesecu. Prodajalci in kupci se vabijo k obisku v Ameriko. Prve vrste parobrodi. - Naravnost brez prekladanja v Me« York in v Flladelphljo. - Dobra hrana. - (zborna oprava na ladjiji. - «Izke voiae cene. Pojasnila daje : _____ Red Star Line, 20, Wiedener Gürtel, naDunaji ali Franc Dolenc, kone. agent v Ljubljani. Kolodvorske ulice itev. 41. č Lovske puške vseh zistemov, mani najboljši izdelki, najvestnejše pre-skušene, priporoča Peter Wernig ces kr. dvorni puskar v Borovljah na Koročkem (Ferlach, K&rnten). . 8 Ceniki se dopeSljejo zastoj In poštnine proste. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klaluice in plinarske hi&e pestavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi itd. po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. M Franz Kaiser, Ptuj, veleposestnik vinogradov, trgovec z vinom in žganjarnica. Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi žganjarnici v hramu tik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko kupi, sem pripravljen, povrniti tudi stroške mitnice (maute). Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. Vzorci (muätri) so vsak čas na razpolago. 227 Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin. 6 mescev na poskus 330 8 mescev na up! Celo zastonj! la druffih taikih reklam moja avetovno zn&na tvrdka ne potrebuje, da bvali fvojc ure. Jaz po#.i>am le v®i let k najvedi zadovoljnosti mojih odjemalcev moje amerik. aatiBasafticaefia «sterna ^tttiT"" Roskopf patent-anker remonter-uro SL 99 z plombo. V drnom imit. 2eleznem all niklastem okrovu. 7. paient cifremo, 3ft ur idoda, 3 leta garancija, v iuteralu iz jelenja, z nikla»to veriiico in privexkoin za 2 gold., 3 ure 5 gold. 75 kr., 6 ur II gold. 25 kr. I*ia ura z dvojnatim pokrivalom 3 gold. 40 kr. Siatem ,Roskopf"-ure, zelo po reni kako take povsod urarji in lrcovci prod^ajo, ena I gold. 50 kr. Deaar Bazaj! ali zaB^njanje i* *e ni po*kodbr tndi po 0 me« rib Poliljanje po poitnom povzetju aliiese dunar prej vpoilje od __Prve tvrdke ur HANNS K ONHAD v BrUcksu St. 876 (Ceiko) e. kr. »odnijiko upriieten cenilec. Odlikana z c. kr. orlom. zlatimi in »rebrnimi medaJjami, in 1GO.OOO pohvalnimi piami iz vaeh krajev. Craikl iM 1000 alikaal po*IJ*Jo bo na iabt*?o tastenj is franko. |o |g j® jo jo |o |o |o |o |o |o Jo jo |o |o WSBE ! Hans Wenk, trgovec v Poljčanah (kolodvor) priporoča svojo bogato zalogo blaga za možko in žensko obleko in različno platneno blago in gotove ženske in možke obleke. Potem sladkor, moko itd. Kupuje po najvišjih cenah jajca, maslo, vsakovrstne deželne pridelke itd. Na prodaj ima tndi 40 štartinjakov dobrega poljčanskega vina. o! <->|cK HEU Razpošiljava solid, čeških glasbil ** po zelo nizkih fabrikakih cenah. Pri izrira kapi ne naj bolj. Glaaoin moiih pofiiljavnih pogojev je narolevalec brez rizike, ker je zamenjava dovoljena ali se vrne denar. Goile za tolarje £e za gold. 2.80, 8.—, 3 60,4.—, 6.— in 6.—, Koncertne gosle za gold. 7.—, 8.—, 10.—, 12.—, gosle za orkwto z močnim glasom gold. 14.—, 18.—, 20.—. Solo-gosle gold 26.-. ft0.-, 40.-, 60.- in 80.-. Lok za gosli po kr. 60, 60, 80, told. !.-, 1.60, 2.- in dalje. Pikole in piMalk.« lepo izdelan« po kr. 60, 80 in gold. 1.—, 1.60, 2,— in dalje. Klarineti, najflniie izdelani po gold. 4.60, 6.—, 6.—, 7,— in dalje. Poliljanj« po poltnem povzetku ali to se denar prej polije po ErigebirffiMhe« MaiikveraaBdhau Hans Konrad v BrUks-u št. 876 (Češko). c*tl» « Cd 1000 (IIU«l MK|« VMlM« M UkUio u«tM' M Nil». Mr morajo hI,-rimo varovati prvd vnako ticsiiiifjo, »er »c po lej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije v zel hudo. t-i ko ozdravljivo rano. 2e 4<> ¡el so je ukazal«» mečiino v lačno mazilo, laLo imenovano prasko domaie mazilu kol v.anea-Ijivo sredstvo za obvezo. Tu vzdržuje rane čud«-, <»1.\anij<- isto, olajšuje vuetje in bolečine hladi in poHpeluje -«•«•¡lerje. llaspoHUJa ne r na K ifan. Hq Proti proti 70 vinarjev. V ni drli embalaže imajo zakonito ilr/toaovano varstveno rdplačilu K 8 IG se pošljejo i puširc, 4 60 pa 6 puáic. Ena pušica velja Glavna raloga B. FRAGNER, c. in kr. dobavitelj 136 lekarn? „pri črnem orlu" Praga, Mala strana. ogel Nerudove ulice It 203. Z-ilvgu r rUkHr.Htk .! r.t r*. . V 1'tuju ~ r Somatose železnata mesna beljakovina najodličnejSe, tek zbujajoče in živce oživljajoče krepilno sredstvo za ble-dične. Železnata Somatose obstoji iz Somatose z 2#/0 železa v organični zvezi. _Dobiva se v lekarnah in droperijah. _ V ptujskem mestnem soparno kopališču se dobijo odsihmal kopele s hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan eb I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik ob V.IL url predpoldan za 60 vin. (30 krajcarjev). fl78 Vodstvo ptujskega mestnega kepaliiča. (Pettauer _Badeanstalt)._____ iNfajlooljša feaTra422 z dobrim izvrstnim okusom, se dobi le pri nas po naslodnjih cenah in sicer loco Pola. J»»»......kila 2 ,, 60 _ '.....8 , 80 ; . Perl I. . . , | : - : 1.......f . 2W . R. Kandolin V. trgovina * kavoj in vinom Pel« (Istra). Salvador. najfinejša ki!a 2 K 26 v ........¿ „ 60 , Pertcrirv I ... . 2 . hO „ - ».....8 . W . Stroji m napraoljanje rezi s patento van i tečaji na valjarje. ki se sami mažejo, s prav lahkim tekom in prihranitvijo moči do približno 451 40%. Stroji za rezanje repe in krompirja, mlini za naprav-Ijanje šrota. za mečkanje sadja, stroji za parenje krme, _ prenosljive štedilne peči s kotlom z emajliranimi in neemajliranimi vložnimi kotli, stoječi ali pa taki, ki «e dajo prevažati, za kuhanje ali parenje krme, krompirja, za mnoga gospodarska in gospodinjska opravila i. t. d., nadalje luščilni Stroji za koruzo, čistilni mlini za žito, trijerji, razbiralniki, stiskalnice za seno in slamo, mlatilni stroji, vitali (Gopel), jekleni plugi, valjarji, brane. Najboljši sejalni stroji Agrícola (zistem na tiralna kolesa) z najlahkejšo rabo, z menjalnimi kolesi za vsako seme, za breg, kakor za ravnino. Samotvorne patento vane škropilne priprave za pokonče-vanje različnih škodljivih rastlin škodo valcev na sadnih drevesih in za zatiranje peronospore izdeiiyejo in razpošiljajo v najnovejši odlikovani konštrnkctfi Ph. Mayfarth & Co. tovarna gospodantvenih si rojev, livarna železa in fužine na par Dunaj. M/l, Taborstrasse 71. Ilustrovam katalogi zastonj 10 iranko. Zastopniki in prekupci se iščejo. Popolno prepričanje v da ata lekarnama Tliierrjja balzam in centifolij-1 sko mazilo *** nedoseino uspešno sredstvo za vse notranje bolezni, jnflueneo. katar, krč in vnetje vseh vrst, lelenno slabost, motenje prebave, za rane, bule in polkodbe. Pn Mročhi balzama ah pa na iel,o posebej se polije za «tonj knjižica s Usočj originalnih zahvalnih pisem k?' donb smvalec 11 .ajh.lh ali i drolutib strklrnlc »aluaa « r ¡» .ajh.ih .1. m droi.anh «k I» U. — 2 loafka centifohjskega mazila rH K iianko Naslov; kkariar H. CkiOTf f Pfffralí ph íEmtai. Ponarejalce pre-_bom sodno zasledoraT temo se pluta. ** 30 dni na po&kue poéljem moi pravi, lino ponikljan Ja ic:h.g