nt tiw . i, . ?.VII. 1950 pei,D'DB plačana v o % +-a I STEV. MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH« LETO 43 V LJUBLJANI, DNE 23. J II L I J A 1930 Cena 38 Din ta celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor tO Din. Izhaja vsako sreda Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu > Domoljuba« t Ljubljani Tudi sam si moraš pomagati. Da se kmetu slaba godi — ta pesem se sliii od vseh kotov dežele. Učeni ljudje pravijo: kriza je nastopila za kmeta. Kriza, kriza! Kaj pa je to? Ta tuja beseda tako spominja na neko domačo besedo, ki pomeni neko bolezen, katere pa ne bom imenoval, kar bi morda komu ne bilo všeč, saj jo vsi dobro poznamo. Da, kriza je bolezen. In bolezen, očividna bolezen, je zadela kmečki stan. »Zoper bolezen je zdravilo,« pa je bilo zapisano v predzadnji številki >Domoljuba« na temle mestu. Torej zdravilol Hvala Bogu, Če je se kako zdravilo za bolnikat Posebno za bolnika, ki je zdravja in življenja tako vreden in tako potreben kakor -je kmečki stan. Ni vsakega človeka enako škoda, če umre. In tudi ne vsakega stanu, če propade. Človek, če ga več ni, se da nadomestiti z drugim človekom. In tudi marsikak stan, če propade, se nadomesti z drugim stanom. Tkalcev, žebljarjev, piskrovezcev in še marsi-kakega takega zastarelega poklica bo zmanjkalo. Saj bi tudi njim iz srca privoščili zdravja in življenja. Pa je že tako! Čas se ne da ustaviti. Dere naprej kakor deroča reka. Na eni strani trga zemljo, na drugi jo pušča. Tako tudi stanovi: eni propadajo, drugi nastajajo na novo. Fotografi, šoferji, telefonisti, to so poklici, ki jih naši predniki niso poznali. Če enega stanu zmanjka, drugi prevzamejo njegovo delo. Če pa bo kmetskega stanu konec, — kdo bo pa njegovo delo prevzel? Kdo bo zemljo obdeloval? Kaj bomo pa jedli? Od česa živeli? Jaz gospod, ti gospod, kdo bo pa krave pasel? tako so rekli časih. Hoteli so reči: Če kmeta ne bo, življenja ne bo! Prav zares! Kmečki stan je za življenje najpotrebnejši. Kmečki se rtiora ohraniti. In ne samo ohraniti! Zdrav in čvrst mora biti! Če boleha, ga je treba ozdraviti! A kdo naj ga ozdravi? • Če je kdo bolan, kdo ga zdravi? Zdravi ga zdravnik, zdravijo ga domači, — a zdraviti se mora predvsem sam. In pri mnogih boleznih večinoma sam, drugi mu morda le malo pomagajo. Ni popolnoma res, ce pravijo: Kmet, ti si moreš pomagati le sam. Pač pa je na tem veliko resnice. Tudi drugi mu lahko pomagajo: njegovi prijate- lji in pa njegov zdravnik, ki bi to moral biti: država. A če se drugi ne zganejo, se mora zganiti sam. Vsak sam najbolje ve, kje ga čevelj žuli. In če ga žuli, naj pove, naj potoži, da ga žuli. In če ga drugi ne slišijo, naj zavpije, zakriči, da ga ne bodo mogli preslišati; zavpije, da se bo slišalo po celi deželi! Kmet, zgani se! Dvigni se! Pomagaj si sam in pomagal ti bo Bog! Izmed vseh stanov je kmečki najbolj konservativen. Konservativen, kaj je pa spet to? Konservirati se pravi ohraniti. Kmet se najbolj drži starih navad, naravnega, preprostega življenja. In ta kon-servatizem je zdrav. Da je kmet konservativen, to je čisto razumljivo. Kajti tudi mati-zemlja, katero obdeluje, s katero ima zmirom opraviti, je konservativna. Od pamtiveka ima iste navade. Vsako jesen zaspi, vsako pomlad se znova zbudi. Vsako jutro solnce priplava na nebo, vsak večer zopst zatone. Rožice po travnikih prav tako cveto in škrjančki po zraku prav tako pojo kakor so pred tisoč in več tisoč leti. Zato ker je kmet najbolj konservativen, je tudi najbolj pošten in najbolj veren. A konservativnost ima lahko tudi svoje senčne strani. Ker je konservativen, zato je kmeta časih tudi bolj težko dobiti za kaj novega. Da se ustavlja neumnim, prismojenim novotarijanm, to je že prav. 0, ko bi se le hotel še bolj ustavljati! A ker je kmet najbolj konservativen, zato je tudi najmanj organiziran. Skoro vsi stanovi si skušajo svoj položaj kar najbolj zboljšati. V ta namen se pripadniki enega stanu med seboj združujejo, ker vedo, da je v združenju moč. Kmet, to moraš tudi ti vedeti! In po tem ravnati! Zgani se, združi se, zberi svoje moči, da sx pomagaš v svojih težavah! V prilogi »Gospodar« zadnjega »Domoljuba« ste brali o veliki strokovni kmečki organizaciji »Borrenbond« v mestu Le-ven v Belgiji. Da, v Belgiji je taka močna, živahna, vsestransko delavna kmečka organizacija! In če je v Belgiji mogoča, zakaj bi ne bila tudi na Slovenskem? V združenju je moč. Zdravilo za bolezen je, a zdravilo je treba rabiti. Ne, ne sme ostati samo pri besedah, pri lepem zgledu! Ta lepi zgled mora roditi na Slovenskem nekaj podobnega! Moral Kmet — zgani se! Pomagaj si sam in po* magal ti bo Bog! Okrajne hranilnice. Vsa županstva so nedavno dobila na ■ log, naj občinski odbori v teku treh tednov sklepajo o ustanovitvi nove okrajne hra« nilnice, za katero bi jamčile vse občine okraja s svojim premoženjem in davčne močjo. Na sedežu vsakega okrajnega glavar, stva naj bi se ustanovila regulativna hra i nilnica, podobna onim, ki jih imamo skorfi po vseh mestnih občinah. Nadzorstvo nad temi posojilnicami bi imel osrednji bano-vinski denarni zavod v Ljubljani. Ni zlepa dežele, kjer bi bilo denarni zadružništvo tako močno razvito, kot je pri nas. V naši banovini deluje 520 posojilnic. Vse navajajo ljudi k varčnosti, vse nudijo posojila po obrestih, ki so daleko najnižje v državi. Vse denarne potrebe prebivalstva krijejo lahko domači denarni zavodi Poleg tega imamo po mestih še 26 regula-tivnih občinskih hranilnic, ki so po veliki večini denarno močne in dobro vodene. Če> se oziramo na ta dejstva, moramo priznati, da novi denarni zavodi pri nas niso potrebni. Vsekakor se vidi; da hoče banovin« uravnati tok ljudskega denarja v svoje denarne zavode. Na bivšem štajerskem, kjer take posojilnice že obstojajo, se je to deloma že izvršilo. Pri nas takih posojilnic še nimamo. Ali bi ne bilo bolje, da, bi obstoječe mestne hranilnice, ki so povsod tam, kjer bi imele nastati nove, okrajne, svoj delokrog razširile na cel okraj in bi prevzele jamstvo tudi vse občine. Ustanavljanje in vzdrževanje noviK denarnih zavodov bi bilo zelo drago. Treba bo primernih prostorov, treba bo plačati osobje, ki pri zadrugah dela večinoma brezplačno. Naše mnenje je, da bi se o tej stvari morali gospodarski krogi resno posvetom vati, da bi morda naše celokupno gospodarstvo ne trpelo pri tem poskusu kake Škode, ki jo je težko popraviti. Kranj in okolica v pesteh viharja. Pravemu amerikanskemu tornadu (si* len veter) podoben vihar je 18. julija okrog 6 zvečer opustošil Kranj in okolico. Že v popoldanskih urah je pihal močen sumljiv veter, ki ni obetal ničesar dobrega. Preganjal in podil je oblake semintja in po malem je vftssih tudi porosilo nekaj dežja, Med 5 in 6 pa se je začelo v daljavi razlegati zamolkld grtnenje, ki se je vedno bol] bližalo in oznanjalo navadno nevihto. Nepričakovano pa je potegnil silen vihar, ki je v svoji neugnani sili zgrabil vodene curke, pomešane s precej debelo in gosto točo in v ... 10 minutah je silen naliv napravil strašilo , Ji. razdejanje. Če bi bil ta silni \ihar trajal kaj dal; etsa, bi bil gotovo odnesel strehe vsem, zlasti bolj izpostavljenim poslopjem. Smer viharja je šla od škofjeloških hribov in Šmarjetne gore, preko Kranja v precej širokem pasu proti preddvorskemu kotu. Nenapovedan prihod in pojav te velikanske naravne igre je seveda zajel vsepovsod veliko ljudi pri poljskem delu ter jim pri obupnem begu domov prizadejal veliko zla. Do kože mokre je metal po tleh. Obsipal jih z gosto točo, jih tolkel po glavah in podiral pod njimi voz, naložen s snopjem, z živino vred dvignilo v zrak in vse skupaj- preobrnilo. Po v.sej okolici je trgalo strehe in deske s kozolcev in jih nosilo do 100 m daleč. Vmes pa je grmelo, se bliskalo in treskalo kot na sodnji dan. V Kranju samem je ciklon s silnimi vrtinci zelo poškodoval farno in pungraško cerkev. Na prvi je pobral raz streho zelo veliko opeke in ubil dve veliki poslikani šipi za oltarjem. Najhujše razdejanje je doletelo cerkev v Pungratu. Tej je vihar gladko odnesel s stolpa vso streho, jo vzdignil visoko v zrak in jo treščil kakih 10 m proč na bližnji vrt. Škoda na obeh cerkvah znaša vež kot sto-tisoč dinarjev. Na roženvenški cerkvi je nagnila križ in jabolko. Po mestu je toča pobila vse polno šip tudi v izložbenih oknih. Raz strehe je pa pometalo toliko opeke, da je bilo ponekod vse pokrito z njo. Potrgana je žica telefonske in električne napeljave, cesle pa, ob katerih so zasajeni kostanji, so bile vse polne križem razmetanih in polomljenih vej, ki so ponekod kar zaprle prehod. Zelo poškodovan je bil tudi vrt hotela »Jelen«. ' Mesto je bilo kot po potresu. Ljudstvo pa je bilo zelo preplašeno in so dogodki, ki so privabili polno obiskovalcev in gledalcev iz okolice, glavni predmet vseh razgovorov. V okolici so bile prizadete predvsem tele vasi: Cirčiče, Primskovo, Gorenje, Bri-tof, Pred osi je, Suha, Ilovka, Rupa in vsa šmartinska in bitenjska ravnina. Škoda je na deželi zelo velika, ker je vihar skoro povsod podrl in zmetal vse kozolce, v Primskovem bo ostali nepoškodovani le 4, dalje v Britofu in Pre-dosljah, na Suhi, kier se je kozolec podrl 2l • na nekega moškega ter končno na Rupi. Komaj 200 m severno od Rupe proti Kokri-ci, pa je ostalo vse nepoškodovano. Veliko so trpeli tudi gozdovi. Smreke, ki jih kornaj dva obsežeta, je lomilo kot palice in ruvalo s koreninami vred. Vihar si je tupatam privoščil tudi kako smešno, na Primskovem je n. pr. odnesel neki ženski čevelj z noge. Pobiral je možakarjem klobuke in slamnike in jih znašal daleč okrog, da so jih morali potem loviti in iskati. Sadje, ki je prav lepo kazalo, je precej otepeno. Nekaj škode je napravila na polju tudi toča, ki pa je k sreči kmalu prenehala. Na dveh krejih je ugotovljeno, da je veter preobrnil voz z žitom in konjem vred in le sreča je, da ta huda nezgoda ni zahtevala človeških žrtev, kar bi bilo vsled razbesnelega divjanja viharja kaj lahko mogoče. ' ' f '' Škoda je velika po meshi in vsej okolici, zlasti tam, kjer je vihar podrl kozolce, polne požetega žita, dalje sadno in gozdno drevje. Novice iz Belgrada. V notranjem ministrstvu se pripravlja zakon o občinah in zakon o mestih. Vsa mesta so dobila poziv, naj k načrtu tega zakona stavijo svoje pripombe. 0 novih imenih ulic in trgov je sklepal te dni upravni odbor belgrajske občine. Zanimivo je, da bodo mnoge belgrajske ulice dobile imena iz hrvatske zgodovine in kulture. Za dvig našega perutninarstva. Načelnik živinorejskega oddelka poljedelskega ministrstva dr. Prohaska je odpotoval kot odposlanec naše vlade na živinorejski kongres in razstavo v Londonu. Odobren mu je kredit 200.000 Din za nakup perutnine, ki se bo nato razdelila med ugled-nejša jugoslovanska perutninska postajališča. Z vprašanjem banskih hranilnic se bo v kratkem pečal poseben odsek ministrov. Proti osnovanju banskih hranilnic so se izjavile nekatere občinske in druge hranilnice. Uprava delavske zborftice v Belgradu je izročila rudarskemu ministrstvu spomenico o rudarski krizi v naši državi, ki jo je treba že enkrat rešiti sporazumno s finančnim in prometnim ministrstvom. Sklicana bo konferenca prizadetih ministrstev in zastopnikov rudarstva, da se najde način rešitve težke rudarske krize, pa tudi dviga rudarskega gospodarstva. Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela,Union*. Obrestovanje najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu Ud. V VSAKO HISO »DOMOLJUBA«! po smii Itallfa. s Pomemben obisk. Te dni je dospel i, Rima v Trst podminister Giunta. Je neslui beno obiskal svojega prijatelja pretekla Dompierija v Gorici in je z njim posetil Tolmin, Kobarid in Idrijo. Je bil tudi v Po-stojni. V nedeljo so se vršile v Trstu njemu na čast velike svečanosti. V takozvani liktorski dvorani je imel govor, v katerem je proslavljal desetletnico prvih borb in zmag tržaškega fašizma, kateremu je takrat načeloval. Kakor znano je bil pred desetimi leti zažgan slovenski narodni dom. s Pomembne številke. Promet skozi tr-žaško pristanišče po morju in po suhem je znašal v mesecn juniju 2,773.998 stotov, v juniju lanskega leta pa 4,306.347 stotov.'V teku prvih šestih mesecev je šlo skozi Trst 22,217.812 stotov blaga, lansko leto v istem času 26,460.415 stotov. s Razno. V Gabrovici na Krasu so pokopali 86 letnega Franceta Grmeka. — V tržaški bolnici je umrla 58 letna Frančiška Perhavec iz Ležeč. — V Idriji so umrle: Julija Bevkova, Marija Vončinova in Terezija Gantarjeva. — V visoki starosti 83 let je umrl v Sp. Idriji Anton Velikajne. — Pri Sv. Mihaelu v Vipavski dolini je preminul 80 letni Josip Ušaj, v Dolenji Otlici pa 83 letni' Franc Krapež. — V Tolminu so pokopali Uršo Gaberščekovo iz Gaberij, v Se-dlem cerkvenega ključarja Antona Menica, v Plavah pa Jožkota Kralja, ki se je smrtno ponesrečil v cementni tvornici v Saloni. — Egipt. s Proti kraljevi politiki. Pretekli teden so izbruhnili v Aleksandriji, kjer prebiva tudi mnogo naših ljudi, težki nemiri. Delavci so proglasili splošno stavko ter korakali v gostih trumah po mestu, vzklikajoč: >Živio Nahas paša!«, ki je voditelj protian-gleških narodnjakov. Delavcem se je priključilo tudi ostalo prebivalstvo. Trgovine, ki so ostale odprte, so demonstranti razrušili, ravnotako so ustavili tovorne in osebne avtomobile, jih prevrgli in zažgali. Orožniki so posegli vmes, pa jih je množica pr -magala, nakar so se rešili na streho sodne palače. Od tu so začeli streljati na demonstrante. Proti poldnevu se je vojaštvu posrečilo ukrotiti vstajo. Trg pred poslopje® je bil posejan z mrliči in ranjenci. Ob življenje je prišlo 34 ljudi, ranjenih pa je 2oO; Upor je strogo politične narave. Poročali smo že, da so se meseca majnika pogajanja med Anglež iin egiptovskimi narodnjaki razbila. Stranka narodnjakov, ki jo vod1 Nahas paša, je ostala kljub temu na vladi. Poskušala je celo potisniti Angležem bolj prijaznega egiptovskega kralja Fuad y stran in se polastiti vse oblasti v dežen-1 aud se je pa uprl, imenoval novo vlado ter poslal poslance in senatorje domov.1se daj vlada v Egiptu brez parlamenta, vstaja v Egiptu je naperjena proti tej kraljev politiki in ni Izključeno, da bo Fuad — sei- Kmetje, oklenite se Kmet. zveze! Amerika. s Razno. V Clevelandu so umrli: 55-letJ ni Jakob Kovač z Iga pri Ljubljani, 27-letna Marija Perme, 65-letna Ela Žagar, 53-letna Marija Cimperman in 22-letna Roza Bryan roj. Vidmar. — V Clevelandu so otvorili nov kolodvor, ki stane skoraj pet milijard dinarjev. Povodom otvoritve je železniška družba pogostila 2500 povabljencev, v nedeljo si je novi kolodvor ogledalo 50.000 oseb. — V Chicagu 111. je pri kopanju utonil Martin Ferlec, dijak slovenskega frančiškanskega samostana v Lemontu in brat znanega pesnika p. Evstahija v Kamniku. Drobne novice. Še vedno leži 44 mrtvecev v Vaclav-skem rovu v Nemčiji. Ne morejo do njih. Nad 8 milijarde Din posojila je dobila Avstrija. Pogoji so težki. Nekaj časa je snežilo 14. julija v Parizu. 720.000 jajc je uničil požar v italijanski občini Grignasco. Glede izvoza je bila v letošnjem prvem Polletju Nemčija prvikrat v zgodovini -ia drugem mestu. Latinico hočejo vpeljati Japonci. Najstarejši kardinal je sedaj avstrijski Friihvvirth. Petdeset let po smrti bodo izšli spomini, ki jih piše kardinal Gasparri. Ker so padli je izvršilo samoumor v Romuniji sedem srednješolcev. Turški dijaki ne morejo biti člani športnih klubov. 500 oseb je umrlo na koleri na ameriških Filipinih. Finski parlament je bil razpuščen, ker večina ni hotela glasovati za zakon proti komunistom. Na deset let ječe so obsodili ruski bolj-ševiki katoliška duhovnika Sviderskega in Levinskega. Na nevarnost boljševizma je opozoril papež te dni neko ameriško odposlanstvo. Organizirane fašistične mladine v Italiji je sedaj en milijon 431 tisoč. Angleška gosposka zbornica je sklenila, da ne da ženskam sedeža v tej korpo- raciji. . ,. Sredi Atlantskega oceana se je radi požara potopil nemški parnik »Wargis«, Potniki rešeni. Veliki snežni viharji so bili pretekli teden v Švici. . . Na Japonskem je napravil te dni vihar ogromno škodo. 100 smrtnih žrtev. Z nemškim »Zeppelinom« je odplul v severne kraje oni dan tudi italijanski general — Nobile. Zaradi nevihte je utonilo 9 kopalcev blizu Monfalta di Castro v Italiji. Ker je prodajal orožje socialističnemu Schutzbnndu«, so zaprli šefa policije v avstrijskem Halleinu. Umrl je meliiški nadškof Miguel ele la T^Iorži Umrl je najstarejši urednik čeških »Narodnih listovc 80-letni Kalaš. Otroška doba Nikdar niso posvečali otrokom toliko pažnje kot v zadnjih desetletjih. Država, šola in razni ustanove si prizadevajo na vse načine, da bi se otroci čim lepše razvijali in bili čim bolj zdravi. Najnovejša zdravniška veda je dognala, da je otrok v raznih stopnjah svoiega razvoja sprejemljiv za zelo mnoge bolezni, ki na erii strani ovirajb pravilen razvoj, obenem pa puščajo za seboj v telesu bolezenske klice, ki se jih v poznejših letih zelo težko reši. Težavne povojne razmere, ki živi v njih danes večina ljudi, jim onemogočajo, da bi nudili otroku v naravni obliki vse, kar je v razvojnih m prehodnih letih — nevarni s.jpnji — potrebno. Boriti se je treba v dveh smereh: pomagati razvoju naravnosti in preprečevati obolenja. Naravni način, ki z njim to dosežemo, je: obilna in zdrava hrana, primerno stanovanje, mnogo zraka in solnca itd. Le maloštevilni so stariši, ki bi mogli — bodisi iz premoženjskih ali drugih ozirov — vse to nuditi otrokom. Hrana, soluce in zrak vplivajo v glavnem na čim intenzivnejšo izmeno tvari (Stoffvvechsel) in okrepitev krvi, glavnega in najvažnejšega faktorja. Prav to dejstvo, da je za otroke v vseh časih najvažnejše pomagalo krepitev krvi, omogoča, da se uporabljajo sredstva, ki s svojo vsebino — železom — delujejo krepčilno na kri. Eno tako sredstvo, katerih uspešnost je dokazana, so železna kina vina, ki krepijo kri, pomagajo s tem pri razvoju in preprečujejo bolezni. Eno najbolj znanih kina vin je »Energin«, ki p proizvaja laboratorij »Alga« na Sušaku in se dobiva v vseh lekarnah v steklenicah po 'A litra za Din 40.—. Tisoči zdravnikov priporočajo vsak dan »Eneigin« kot najboljše sredstvo. V vsako hišo »Domoljuba«! sveže dehteče perilo! To je Persilovo delo! Tako hitro in lepo, tako brez truda in varčno pere Persil! Toda: Persila je treba vzeti vedno v pravilni meri, na vsake dve in pol do tri vedra vode en zavitek Persila. Raztopiti ga je treba v hladni vodi in perilo samo enkrat kratek čas kuhati! h a i ii novi d Sv. oče blagoslavlja slovenske fante. S fantovskega zborovanja na Brezjah je bila poslana vdanostna brzojavka sv. očetu. Na to brzojavko je prišel odgovor na prevzv. gosp. nadškofa dr. Ant. Bon. Jegliča. Glasi se: j Sv. oče je radostno sprejel izraze sinovske ljubezni in podeli vsem katoliškim mladeničem, ki so bili zbrani na Brezjah, apostolski blagoslov.« d Pomembna izjava zagrebškega nadškofa dr. Bauer.ja. Na slavnostni pojedini, ki se je vršila v Kotoru, ko se je vršila svečana proslava proglasitve rojakinje Hossane za svetnico, je nadškof dr. Bauer podal sledečo važno izjavo: Duhovno združenje katoličanov in pravoslavnih je dosegljivo samo po ujedinjenju obeh ver. Zaobljubil sem si, da hočem služiti temu cilju in mi vsi moramo storiti na svojih mestih vse v ta namen. Naš ideal je, doživeti čas, ko bo vsakemu katoliškemu duhovniku mogoče opraviti daritev sv. maše kjerkoli v državi in da odpadejo vsi potrebni spregledi pri porokah med pristaši obeh veroizpovedi. /V i, d Glavno zborovanje Vincencijeve dražbe se je vršilo 20. julija v Marijanišču v Ljubljani. O poteku važnega zborovanja priobčimo prihodnjič kaj več. d Biseromašniški jubilej je obhajal dne 22. julija gosp. Meško Martin, častni kanonik in župnik v Kapeli, kjer službuje že 42 let. Kaj Gospod vrlega jubilanta čuva do skrajnih mej človeškega življenja! d V Maribor s,e je vrnil iz šmarske de-kanije prevzv. škof dr. Ivan Tomažič, ki ;e v tamošnjih župnijah podelil 2345 dečkom in deklicam zakrament sv. birme. d Za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja je bil imenovan g. Ferdi-nad Erker, mestni župnik in dekan v Ko-5evju. čestitamo! d Na župnijo Rakitno je bil umeščen dne 17. julija g. Franc Lovšin, kaplan v Št. Vidu nad Ljubljano. d Bosno je obiskal 16. julija Nj. Vel. kralj Aleksander. Iz Topole je krenil preko Lazarevca, Valjeva, Loznice, Zvornika in Vlastenice. V Han Pjesku je kralja pozdravil ban drinske banovine. Kralj je želel pojasnil o vremenski nesreči v visočkem okraju.., d Iz Litije je prestavljen v Samobor okrajni načelnik (glavar) dr. Ivo Seneko-vič. Ljudje so ga radi imeli. d Krščanski socialisti so priredili v zadnjem času štiri prav lepo uspele tabore, namreč na Sv. Joštu, v Hudi jami, v Logatcu in zadnjo nedeljo v Sostrem. dBanski sveti, ki so bili nedavno imenovani, gotovo ne bodo sklicani k zasedanjem pred 1. januarjem 1931, ker morajo prej banske uprave sestaviti načrte proračunov za bodoče poslovno leto. V Zagrebu bo zboroval banski svet v dvorani nekdanjega hrvatskega deželnega zbora. d 27 kg je tehtal som, ki ga je te dni ujel v Krki kostanjeviški ribič Jožef Medven. i d Zunanji minister dr. Marinkovič je prišel na Gorenjsho, kjer ostane nekaj tednov na oddihu. d Izpolnjena ljudska želja. Davna želja prebivalstva občin Osilnice, Drage in Trave, ki so dosedaj spadale pod kočevski politični okraj se je izpolnila: vse tri občine so pripadle k čabarskemu okraju. Vsakemu poznavalcu teh treh občin je ob tej odločitvi jasno, da je s tem vsem trem občinam veliko pomagano. Oddaljeni preko petdeset kilometrov od dosedanjega okraja Kočevja, so morali prebivalci vseh treh občin ob vsaki priliki na glavarstvo, davčna oblastva in Osilnica celo k sodniji, dasi je Čabar bil tik pred noson, od vseh treh imenovanih občin oddaljen jedva 8—10 kilometrov. Ker je tudi promet v teh krajih že usmerjen proti Hrvatski in Zagrebu, je jasno, da se bo s to priključitvijo rešilo ludi gospodarsko vprašanje, ki je bilo za vse tri občine zelo pereče. d Državni nameščenci in upokojenci — odtegljaji za odkupnino osebnega dela. V smislu razpisa gradbenega ministrstva od 7. junija 1930, št. 42.293 in skladno z odlokom finančnega ministrstva od 24. junija 1930, št. 83.570/11 se bo za kritje stroškov pri gradnji in vzdrževanju bano-vinskih in občinskih cest odtegnil od prejemkov za mesec avgust 1930 kot odkupnina osebnega dele vnem aktivnim in upokojenim državnim uslužbencem in sicer aktivnim drž. nameščencem na tri dni odpadajoči znesek, to je deseti del mesečnih aktivnih prejemkov (brez stanarine in vsakršnih doklad), vsem drž. upokojencem pa na 3 dni odpadajoči znesek, to je deseti del mesečnih pokojninskih prejemkov (brez doklad). Prednje se objavlja, da ne bo nepotrebnih reklamacij in povpraševanj. — To nam sporoča dravska finančna direkcija. d Za gostilničarje. V smislu dogovora s pivovarnami v dravski banovini plačujejo izza dne 1. julija 1930 banovinsko trošarino na pivo, ki se konsumira v območju dravske banovine, pipovarne same. Zato odpade od strani gostilničarjev, točilcev piva in založnikov vsako prijavljanje po 1. juliju 1930 prejetega piva in plačevanje banovinske trošarine. To pa velja le za one množine piva, ki izhajajo iz pivovaren na ozemlju dravske banovine. Za prijavljanje in plačevanje trošarine onega piva) ki se uvozi iz drugih banovin, veljajo še naprej sedanji predpisi. d Kmetje - najemniki gozdnoindustrij-skih podjetij se izločijo iz obveznosti delavskega zavarovanja. Tako je odločil minister za socialno politiko na neko vlogo centrale industrijskih korporacij. d Vse državne blagajne morajo sprejemati drobiž po 0.05, 0.10 in 0.25 Din in sicer v neomejenih množinah. Tako je za-ukazal minister financ. d Vseslovanski kongres zdravnikov se vrsi od14. do 8. oktobra tega leta v Splitu. d Uradniške hiše na Cetinju bo gradil Slovenec gosp. Franjo Tavčar, podjetnik v Ljubljani. Izlicitirana vsota znaša * Hjonov 264.437 Din. 0 m1, d Kaj p« leto 1866? Z ozirom na žal. no službo božjo, ki se vršila v Beltfrad« za žrtvami nesreče parnika »Karagjonfie in na kateri se je poveličevalo junaštvo jugoslovanskih pomorščakov, objavlja »Giornale d'Italia« notico, v kateri pravj' »Kljub dolžnemu spoštovanju in žalovanju za umrlimi na »Karagjorgju«, ki so žrtve morja, se ne moremo vzdržati, da ne bi obrnili pozornosti na novo imperialistično kampanjo, ki se dviga v Jugoslaviji z ozirom na Jadran. Obžalovanja vredna nesre ča na morju se izrablja, da. se ustvarja domišljija o "jugoslovanskem Jadranu. Danes se govori o junaštva jugoslovanskih častnikov in pomorščakov, ne pove se pa, ob katerih prilikah se je moglo konstatirati to junaštvo.« »Ali Giornale d'Italia« o bitki pri Visu nič ne ve? d Na rimski kamen in druge predmete iz rimskih časov po naleteli pri izkopavanju v Št. Vidu pri Ptuju. d 95 vagonov Sivih svinj je izvozila Jugoslavija v mesecu juniju v francoski Bor-deaux. d Nov drobiž po 25 par pride kmalu v promet. Narodna banka je že pred nekoliko leti naročila te novce v Franciji in jih tudi prejela. Bog zna, čemu jih že niso dali med ljudi. d Stalno raistavo naših vin na Holand-skem pripravlja Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu, kar za naše vinogradnike ni brez pomena. d Uvozna carina na superlosiat naj se ukine, so zahievali te dni pri pristojnih ministrstvih odposlanci Zadružnih zvez iz Ljubljane, Zagreba, Novega Sada in Velikega Bečkereka. d 60 velikih modernih lokomotiv, 15 lokomotiv za ozkotirne železnice in številne tovorne vagone smo dobili te dni iz Nemčije na račun vojne odškodnine. d V Belgradu bode tlakovali v !. 1930. in 1931. — 40 cest v okolici in sicer 180 tisoč Bi* voznih cest in 90 tisoč m1 hodnikov. Skupni stro&ki so preračunani na 44 milijonov Din. d 18.688 gostov je posetilo meseca junija naš Split. Lansko leto v istem času le 14.303 oseb. Torej napredujemo vzlic rova-ranju naših »prijateljev«. Strašno neurje je divjalo 18. julija nad Kočevjem. Vse žito po polju je poležano, drevje ob gozdovih razbito. Na tleh so kupi komaj na polovico zrelega sadja. Strela je udarila v hišo, kjer je stanovala družina delavca Štefaniča in je omamila vso družino. Kmetje gledajo žalostno v bodočnost. d Vera ga je tolažila v smrtni borbi v tujini. O zadnjih trenutkih Toneta Maleja, ki je umrl žalostne smrti v Luksenburg«, je izjavil uradnik pokojninskega zavoda, gosp. Ošwald, ki je spremljal truplo med drugim sledeče: »Zadnja ura Antona Maleja je bila žalostna. Sestra, ki ga je čuvala, je zapazila rano zjutraj, da že bruha Kr-Poklicala je hišnega duhovnika in zdrav-nika. Duhovnik je prišel s sv. popotnico, spovedal umirajočega in mu podelil sv. z/ kramente ter molil ob njem molitve za umirajoče med jokom sester, dokler ni nasI° pila smrt in vpihnila mlado življenje. Tone Malej je mrmral za duhovnikom besede: »Jezus, Marija, Jožef, bodite usmiljeni moji duši,« in odšel je v božjo večnost. Sestre so mu ovile okrog njegovih že mrzlih rok rožnivenec, kakor doma naše matere. Umrl je v tujini obdan od obredov vere, v kateri je zrasel in katera ga je tolažila tudi v tujini v njegovi smrtni borbi.« d Toča tudi v Beli krajini. Dne 19. julija je prihrumela iz Kočevskega nevihta, katero je spremljal tudi močan vihar. Padala je več minut toča, debela kakor orehi. ' Gotovo je to, da je precej občutno zadela v smeri Selce čez Drenji vrli, Črešnjevec na Gradac, Dobrovico in potem proti Podzemlju. Ponekod se je toča vsula še pred dežjem in je pustila za seboj silno žalostne sledove. Po tleh je bilo vse belo. Nevihta je odvihrala proti Karlovcu. d V Domžalah je umrl posestnik gosp. J. Ahčin, oče glavnega urednika »Slovenca« gosp. dr. Ivana Ahoina. Pokojnemu večni mir, preostalim pa naše iskreno sožalje! d V Zemunu je umrl prelat, prošt in mestni župnik dr. Alojzij Vincetič. Bil je Slovenec, rojen v župniji Žreče pri Konjicah in je to vsakemu s ponosom priznal. Svetila mu večna luč! d V Št. Vidu pri Lukovici so pokopali 89'etnega Josipa Rusa, očeta ljubljanskega zdravnika dr. Mavricija Rusa. Pokojnemu večni miri d V bolnišnici v Radgoni je izdihnil 73 letni posestnik Matija Horvat s Tišine. Horvat je kupil vino v Slovenskih goricah in ga peljal domov. Na nekem klancu pa so se konji splašili in Horvat je padel pod voz, ki mu je glavo do smrti razmesaril. d V Luxemburgu je umrl član državnega Sokola Anton Malej, doma iz Bohinja. Pri tekmovalni telovadbi si je zlomil hrbtenico. Pripeljali so ga v Ljubljano in nato domov v Bohinj, kjer je bil slovesno pokopan. Marsikomu v Ljubljani se je čudno fcdelo, kakšen pomen naj bi imelo to, da je pri pogrebu Sokolstvo korakalo pred križem, gasilci pa za križem. Upamo, da se je rediteljem pogreba pripetila le neljuba pomota. d Od kapi zadet je umrl Anton Žni-daršič, ključavničarski mojster v Ljubljani. Je bil velik častilec Matere božje. Naj v miru počival d Našli so truplo ponesrečenega mladega turista Wolfita Luckmana v triglavskem pogorju v Dovškem Križu, pod tako-zvanim »Oltarjem«. Luckman je strmoglavil 300 m v globočino. Pokopali so ga v Dovjem. d V Ljubljani je končal svoje zeinsko življenje g. Anton Kristan, bivši minister in voditelj bivše socialdemokratične stranke! Udejstvoval se je zlasti pri zadružništvu. Pokopali so ga preteklo nedeljo na protestantskem pokopališču v Ljubljani. d Oarmanov avtobus se je zaletel preteklo nedeljo v smeri od Ljubljane proti •Št. Vidu v neki tovorni avto. Težke poškodbe sta dobila 28 letni šofer Ludovik Kern in 43 letna žena železniškega sprevodnika Mihaela Petrovčič. Več oseb je bilo lažje poškodovanih. d Razbil je šipo in padel v avto. Pretekli teden se je na opasnem Gaštejskem klancu na ovinku pri Kranju, kjer železni- ška proga križa cesto, zopet pripetila težka nesreča. Janez M a 1 o v r h se je s kolesom zaletel v avtomobil, pri čemer je razbil šipo in padel v avto. Pri padcu se je močno poškodoval na rokah in nogah, ter si je zelo hudo pretresel možgane. Poškodovani bo težko okreval. d Vlak je do smrti povozil 86 letno Marjano Zore iz Loga pri Vrhniki. d Stekel pes je ugriznil slugo, skladiščnika, uradnika pri Jugometalu na Bro-du ob Savi, nato pa še konjača in štiri druge osebe. d Tri metre globoko z glavo naprej je padel 18 letni tesarski vajenec Janez Ško-fica doma iz Jarš pri Mengšu. Je delal na Banačevi stavbi na • Količevem pri Ljubljani. Dobil je zelo težke notranje poškodbe. d S hruške je padel 14 letni šantavec Jožef v Murski Soboti. Spravili so ga v bolnico in bo precej časa preteklo preden bo mogel zopet na hruško. d Iz Drave so potegnili truplo Korošca Jožefa, ki je 6. julija utonil pri kopanju. Pokojni je služil kot kletar na gradu Bori pri Sv. Barbari v Halozah. d Levo nogo si je zlomil. Kmet Martin Ivan iz Veržeja je šel radi vročine spat na hlev v seno. Med spanjem se mu je začelo sanjati nekaj groznega. Zdelo se mu je, da je v vojni. Pred seboj je zagledal sovražnega vojaka, ki se mu je bližal in ga hotel umoriti. Da bi se rešil, je v spanju skočil in začel teči v nasprotno smer. Usoda je hotela, da je bežal proti robu hleva. V trenutku mu je zmanjkalo tal. Nesrečnež je z vso silo telebnil na gumno. Takrat se je zbudil. Ko se je hotel dvigniti, je začutil silne bolečine. Vstati sploh več ni mogel. Iz hiše je priklical druge. Pri luči so dognali, da si je kmet pri padcu zlomil levo nogo.'Ponesrečenec je bil v svetovni vojni. d Ker sta trčila motorno kolo in tovorni avto se je smrtno ponesrečil mariborski gostilničar Josip Celcer, zelo nevarno poškodoval pa trgovec z usnjem Josip Ošlak. d Gad je pičil delovodjo banovinske trtnice in drevesnice v Kostanjevici gosp. Jožeta črtaliča, ko je izvrševal svojo službo. Je izven nevarnosti, ker mu je nudil zdravnik takojšnjo pomoč. d Ni odgovoren za svoja dejanja, tako so ugotovili zdravniki glede 28 letnega Janeza Slapničarja, ki je v Kresniških Poljanah 17. aprila s streli ranil Martina Godca, in šestletno Ivanko. Slapničar pride v primeren zavod. d Na Jesenicah je odprl odvetniško pisarno dr. Aleš Stanovnik. Uraduje vsak dan ob vsakem času v hotelu »Pošta«. d Novice v slikah so se radi raznih ovir precej zakasnile. Vse manjkajoče bomo nadomestili" tako, da bodo odslej pogosteje izhajale. d Romanje na Sv. Viiarje se ne vrsi. Nismo dobili skupnega potnega lista. Denar dobe vsi povrnjen. Pri odebelelosti naravna »Franz-Josel« grenčica močno pospeši prebavo in napravi telo vitko. Mnogi profesorji jemljejo »Franz-Josel« vodo kot celo proti odebelelosti src« zelo dragoceno sredstvo in sicer Revmatične bolečine tudi zastarele kot PROTIN, BODLJAJE. ISIAS, TRGANJE V GLAVI in ZOBEH od5 pravi takoj »ALGA«. Masirajte takoj zvečer in zjutraj boste vitalt prerojeni. »ALGA« se dobiva v vseh tiskarnah is drogerijah 1 steklenica Din 16'—, zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. »Franz-Josef« grenčica se dobiva t lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah, d Ohranjevanje perila in Persil. P« vsem jasno je, da se trajno lahko rabi samo eno sredstvo, katero je najbolj preizkušena in zanesljivo. Gospodinja mora imeti kritično razsodnost, ali bo njeno dobro perilo zaupala pralni metodi, katere poraba lahko postane opasna. Tako se je sčasoma prišlo do spoznanja, da trdo ribanje in celo krtačenje perila, kakor tudi uporaba klora najbolj škoduje perilu. Odkar smo po celem civiliziranem *svetu z največjim uspehom dosegli sredstvo za pranje, t. j. Persil, odstranjena je nevarnost, da bi se perilo poškodovalo, kot se, to tvori pri pranju ha gori označen načini Uporaba tega zanesljivega sredstva ne olajša samo trpljenje pri pranju, temveč naredi perilo čisto in bela in mu da prijeten vonj. Nove knjige. Knjižna novost, za vse Slovencc vseh' stanov. »Misijonska pisarna« v Ljubljani si j« zamislila težko, pa v današnji dobi zelo potrebno Halogo. Začela je izdajati svojevrstno zbirko pod naslovom »Tabu«, ki naj bi poroma ki prav v. vsako slovensko hišo, kjer j« ljudem še do poštenega branja. Zbirka, ki bo izhajala mesečno v priročnih zvezkih na 32 straneh, bo bravcem prikazovala zgodovinske junake vseh dob in dežel, prettočevala poltrist-janjenja najbolj divjih pokrajin, s potopisi iz neznanih dežel in narodov širila Slovencem geografsko obzorje, skratka, prinašala pošteno, zabavno in poučno branje, ki bo dvigaim mladino, odrasle pa navduševalo v vztrajnosti katoliške tradicije. Zvezki bodo pisani zgodovinsko vestno, jezikovno čisto. Pri skrajno nizki ceni je omogočeno vsakomur, da si nabavi branja, ki ga bo zabavalo in poučevalo, Vsak zvezek stane namreč samo 2 Din. Naroča so v Misijonski pisarni v Ljubljani, Semeniška ul. 2-II. Najbolj prikladna bi bila skupna na. ročilu (>o 10—100 izvodov. Pravkar je izšel prvi zvezek, ki opisuje ves Kolumljov napor, preden se mu je posrečilo, da je odjadral proti neznanim deželam, dalje njegovo odkritja Amerike in končno vse trpljenje njegovo v odkriti deželi iu črno nehvaležnost, ki jo je Kolumb dočakal, čeprav je vsemu svetu odprl neznane zakladnice bogustva. Očrtan pa ja tudi njegov pomen za razmah vesoljne Cerkve iu naglušen njegov namen pri odkritju, bi je bil po njegovi lastni izjavi ta, da razširi Kristusov nauk po vsem svetu. Drugi, zvezek bo vodit btavee v čudežno deželo krvavih maH> kov, v Meksiko za časa odkritja, tretji v bajno deželo bogustva zlata in srebra, v Peru v (lolii odkritja, četrti zvezek bo spremljal na potu v orijentalsko fantastično prostranost čudovitega romarja Marka Pola itd. Vsak zvezek bo v resnici nekaj novega. Zato segajte priduo p« »Tabu«. _ 5* P 0 D 0 II 0 f I N I Bela krajina od zsora] doli. To pot smo jo pr videli, kako se je nanizala pod Gorjanci pod Mi: o goro in kočevskimi griči ■tja do Kolpe. -Malo auirta je bila v nedeljo, 20. julija, pač toliko, da nismo videli, kako gledajo mali za naimi, toda vasi in hiše smo pa vendar le našli. iVsak je seveda iskal svojo, toda vsak je ni mogel n^jti. Tudi Božidar iz Krmačine jo je zastonj iskal, pa kaj njemu za to, da je le svoje brašuo (■redno pripravil do vrha. Is vseh sirani smo se pehali gori proti Planini, na god sv. Elija romat k njemu, ki je pa-tron planiske župnije. Nekateri so bili tako srečni, da so se peljali z sinašinco«, drugi pa smo jo pobirali kar peš, pa ni nain bilo žal zakaj tako je to sirotišče 3tokalo, ko se je pehalo gori v breg, da so kar iskre švigale in da se nam je kar smililo. Malo pred deseto je pribrenkala gori od To-pličiv dragatuška tamburk-a in vedeli smo, da pridejo kmalu tudi škof. Domačini so priredili sprejem pa kaj, ko smo si samo zijali. Rekli so nekateri, da govore »hin-derhonder<. Po leni jo je pa ubrala metliška tam-buriea. To smo končno vsi razumeli, Slovenci in Hočevarji! Potem smo pa gomazeli gori k sv. Frančišku. Bilo je pisano iu zvito — kot kača. Belo in črno in sivo in plavo in runieuo — pa kričanje in vriskanje, in modrovanje — pa nazaj smo gledali, kako nam doniovinica maha v pozdrav. In te ženske, kdo jih je klical — toda prve so bile gori in široko so sedele v cerkvi, ko smo pripihali za njimi. Pa to nedeljo so skušale, kako je pri maši zunaj cerkve. 500 fantov in mož se je nabralo in do zadnjega je bila natrpana prostorna cerkev sv. Frančiška. Dolga, toda le prekratka je bila ljubezniva pridiga škofova. Fant je govoril fantom o Jezusu, ki je bil tudi fant. Iz cele pridige je dihala topla ljubezen pridigerjeva do fantov in globoko unie-vanje fantovske duše. Med škofovo mašo je pel združeni fantovski zbor, da je cerkev kar donela. To je pelje, tako so rekli. Ob pol dveh se je začel popoldanski del slovesnosti. Najprej nam je Nebo poslalo svoj »Asper-ges«, mi smo se pa kar v cerkev pomaknili in tam nadaljevali in dokončali. Vodil je. zborovanje gesp. dekan Bitnar, ki je v uvodni besedi želel kot odpustek iz Mirne gore — mir, tisti mir, ki vlada v umirjenem človeku. Potem pa so pozdravili fantje iz posameznih krajev iu so zlagali cvetke v šopek, ki naj ga po-nesemo domov. Prvi je pozdravil Skubic Jože iz Črnomlja, ki je spomnil, kako naj se z ljubeznijo oklepamo sv. Cerkve. Drugi jc bil Nemanič Tone iz Lokvice, ki je pozdravil v imenu metliških fantov in mož. Svetoval je, kakšen odpustek naj poneso fantje dekletom. V imenu suhorskih fantov je govoril Eršte Anton, ki je poudaril, kje naj fant poišče najboljšo družbo. Iz Radovice se je priglasil Cesar Jože, ki je sprožil misel, kaj če bi tudi fantje poskušali s duhovnimi vajami. Tome Miko je prinesel pozdrav iz Podzemlja. Spomnil je. da bodimo vsi misijonarji med seboj z besedo in zgledom. Iz Dragatuša pa se je oglasil Gorše Evgen, ki je grajal fantovsko nedeljo, tisto postajanje zunaj cerkve. Čudili sino se preprostim fantom, ki so upali v cerkvi nastopati s tako smelostjo. Potem je spregovoril še gosp. kaplan iz Metlike, ki je na svoj način zaklical fantom, naj imajo neomajno zaupanje do svojih dušnih pastirjev in se jih zvesto oklepajo. Zborovanje je zaključil prevzvišeni gosp. ♦kol, ki nam je pokazal, kje je pravo veselje in prava sreča, še in še bi ga poslušali, pa je ura hitela in treba je bilo končati. Ob 4 pa smo se sprožili kakor plaz v Planino in na vse vetrove. Še enkrat smo se pozdravili, % veseljem smo zaklicali živijo našemu baltskemu svetovalcu g, Nemaniču, ki je tudi prihitel s fanti k sv. Frančišku, potem pa smo se razbe-ž*li in sedaj spet gledamo sv. Frančiška od spo- 1 daj gori. — Duhovnikov je bilo vseh 12. Bil je lep I d»n, ki nam bo ostal v prijetnem spominu. TOČA V BELI KRAJINI. V soboto dne 19. junija okrog 4 popolJne je privihralo doli od Semiča. To je mlelo in bliskalo in grmelo in tudi toča se je vsula. Najbolj žalostne sledove kaže koruza in trta, kjer jo je doseglo. Občutna je škoda v Dobravicah, manj po okoliških vaseh, najhuje pa je bilo čez Kolpo proti Karlovcu. Zlata poroka. (Podlipa pri Vrhniki.) Zlato poroko sta obhajala preieklo nedeljo Matija Jurca in njegova žena Neža roj. Petkovšek. Njiju otrcci, ki »o vsi v Ameriki, so prišli k tej slovesnosti v slaro domovino. Beg ohrani zlato-poročenoa še mnego let. — V soboto pa nas je obiskala nevihta s točo, ki je napravila veliko škode. Kdor uničuje se sam ... (Račna pri Grosupljem.) Nekoč je bil nad Račno mogočen grad Čušperk (Zobelsberg). Nanj spominjajo samo še razvaline, znane pod imenom »Stari grad«. V tem gradu je živela mogočna in bogata gespoda Ču-šperška. Dolgo časa so bili njih podložniki zadovoljni s svojo usedo, čeprav ne preveč sijajno. Pa so se ti naši nespametni dedje preobjedli grajskih dobrot in so povrnili dobro s slabim. Nekega dne so se uprla svojim gospodarjem, porušili grad in gospodo pognali po svetu. Na to žalostno, skoraj pozabljeno, a resnično povest smo se spomnili, ko se poslavljamo od naše Račne. Gre namreč za tem, da se odcepi osem hiš od Male Račne in dobe svoje ime z nazivom Čušperk. Dosedaj se je imenovala Čušperk samo postaja, odslej se bo menda imenovala po tej popačenki tudi vas. Ne gre nam za tistih par hiš, da tvorijo svojo vas, smo pa odločno proti temu, da se uvede to ime za naziv vasi. Ime »čušperk« je nastalo iz nemškega Zobelsberg; to pa zopet iz lepega slovenskega imena Dol (izg. Dou). Tako je nastal iz imena Dol nemški Tobel, pozneje Tobelsberg-Zobelsberg — toda narod jeizgovarjal to nemško ime Čušperk. — Če že ustanavljamo novo vas, dajmo ji vsaj pristno slovensko imel — Obenem omenjamo tudi, da se prične v teh dneh z nadzidom osnovne šole na Kopanju. Je že skrajni čas, da dobimo poslopje, ki bo odgovarzalo številu učencev in bo obenem tudi kras naši občini. — Z letino, kakor dosedaj kaže, smo prav zadovoljni. Mrve in žita je bilo dovolj. Beg blagoslovi naša polja tudi v bodoče! — Domačin. Pletarska rasstava. (Velike Lašče.) Državni pletarski tečaj v lužarski dolini pri Velikih Laščah priredi v nedeljo dne 27. julija 1980 v dvorani Zadružnega doma v Velikih Laščah razstavo pletarskih izdelkov, ki bo otvorjena ob pol 8 zjutraj. Razstava bo trajala od 27. julija do 4. avgusta. Udeleženci pletarskega tečaja izdelujejo in dobavljajo: salonske garniture, zibelke, potne m stenske košare, jerbase, tržne torbice vseh vrst, cvetlična stozala, stojala za sadje' in ročna dela, košarice za kruh, za jedilno orodje, za šivanje, za papir, za igrače, šolske za pletenje, tase in nastavke za pecivo in sadje itd S toa razstavo bomo zaključili prvi petmesečni pletarski tečaj, kateremu bo pa sledil takoj dugi. Vse, kateri se hočejo prepričati, kaj se more naučiti kmetiški fant v razmeroma kratki dobi, in vse, kateri se zanimajo za pletar-stvo, vljudno vabimo, da se udeleže razstave v čim večjem številu. Razstavljeni predmeti bodo naprodaj. Zahvala. (Komenda.) Spodaj podpisani izrekam tem potom najlepšo zahvalo Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, za tako hitro in točno izplačilo zavarovalnine po požaru mojega gospodarskega poslopja, ki mi je pogorelo, bil sem pa seveda zavarovan pri zgoraj omenjeni zavarovalnici. Zahvaljujem se zavodu, ki mi je takoj v 10 dneh izplačal celotno zavaroval-nano. Obenem najtopleje priporočam našo domačo Vzajemno zavarovalnico vsakemu, da se je poslu-iuie. Torej še enkrat najlepša hvala zavodu, ka- kor tudi cenilcu in poverjeniku gosp Josin,, v - Fran« Kunstclj, Podboršl, Komenda ?r- fi? niku. ' Smrtna kosa. (Bohinjska Bistrica.) Pokopali smo v nedeljo popoldner 28 letu™, Antona Maleja iz Savice, jugoslovanskega telovad ca, ki je umrl-na tako nesrečen način pri telovad bi v Belgiji v mestu Lukaemburg. Padel je po sii jajno izvršeni vaji na krogih. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga sprejele v svojo oskrbo usmi* ljenke reda sv. Frančiška. V torek 15. julija Zoc. daj zjutraj je začel bruhati kri in o pol 7 je že odšla njegova duša v večnost. Umrl je kot kristjan previden s svetimi zakramenti. Pri njegovi smrti je molil duhovnik molilve za umirajoče, dokler Maloj ni izdihnil. Imel je sijajen pogreb. Toliko ljudij menda še ni bilo v Bistrici. Najbolj se nam je smilila mati pokojnega. Izgubo sinovo občuti gotovo najbolj materino srce. Rodbino Matejevi) zadnvajo posebne nesreče. Pred 8 leti se je ubil oče, ki je meseca oktobra gnal koze preko Vogla na Italijansko. Padel je v prepad in /.aniedel ga je sneg. Njegove zemske ostanke so ncSli šele drugo leto meseca junija, ko je skopnil sneg. Čudno je, da se je ubil tudi stari oče (po niaterni sirani). Padel je v hiši >pri Šturmut po stopnicah in obležal mrtev. Malejevi rodbini naše sožalje zlasti materi. Tolaži naj jo zavest, da se je Tone lepo sprav, Ijen z Bogom ločil od tega sveta in naj upa, da ga bo enkrat videla v nebesih pri očetu. n Šoferji in avtomobil isti pozor! Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča šoferjem, avtoinobilistom in lastnikom avtomobila knjigo: šofer in samovozač, ki jo je spisal in-žener Josij) Štolfa. Knjiga obsega cu 300 strani in nudi vse kur mora znati in vedeti šofer, avtomobilist. Temeljito so bo vi s konstrukcijo, delovanjem in nego avtomobilu. Knjiga obsega še 300 jasnih slik, ter slovar tehničnih i/.razov. Kdor hočo napraviti šoferski izpit, se inora po-služiti to knjige, ker izprasevalna komisija iz-prašuje le i/, te knjige. V celo platno vezana knjiga velja 140 Din in se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.____ Razno. (Cerklje pri Kranju) Pretekli teden so imeli naši fantje v Kranju nabor. Opaziti je bilo, da je izostalo običajno razgrajanje, za kar gre hvala letošnjim nabornikom, ki se niso upijanili in potem razgrajali j»o vaseh, marveč so lepo zapeli m se potem mirno razšli. — V nedeljo 27. julij« nam pri rede v Cerkljah v »Ljudskem doimi« naši študentje Ncstroyevo komedijo »LiunpaciJ vagabuud«. Ker so študentje še zmeraj dobro igrali, upamo, da tudi tukaj ne bodo odpovedali. Zato kdor se hoče od srca nasmejati, n«J pride v nedeljo v »Ljudski dom«. Poroka (Nova Oselica.) Poročila sta se dne 14. julija 1930 gosp«! Ivan Bajt z gospodično Marico Mrovlje, oba doma iz župnije Nova Oselica. Nevesta je niia od svoje mladosti, pa vse do poroke zvesta članica Marijine družbe in tukajšnjega I rosvet-nega društva, kakor tudi večletna cerkvena pevka, zato želimo mlademu paru obilo sreče in blagostanja v zakonu. n Romanje v Zagorje. V Zagorju se bo letos vršil drugi veliki romurski shod v nedeljo dne 3. avgusta. Romarske slovesnosti se prič™ že v petek, dne 1. avgusta, zvečer. Vsi prijatelji zagorske Matere božje ste iskreno pova»-ljenil - Letina (Kostel) Suša nam je grozila, da smo mislili. < « » vse vzelo konec. Pa se nas je Bog usmilil, m ' in čast Mu, in nam poslal lep dež, ki je > . močil naša polja in jih poživil, da je vse iz« ? pognalo in ozelenelo. V ponedeljek smo si procesiji k Žalostni Materi božji na."" j j0. in jo prosili pomoči in posredovanja pri brem Očetu. Marija ni prezrla naših težav nadlog, izprosila nam je tolažilo m potaj"1"'^ da imamo zopet malo več upanja za prilioa _ Krme je letos nekoliko manj ko druga leto, ker jo je stisnila sušu. Tudi otave ho manj, ker več kot pet tednov ni bilo dežja, žito (ječmen, nšeuica) je bolj srednje vrste, Bog ve kaj ne bo. Koruza za sedaj šedosti lepo kaže, kaj bo prišlo pa ne vemo. Najslabše obeta pa zelje, ki ga ne ho niti za solato. Vsega so prezrli in pretočili nekaki črvi, da je deblo izglodano, listje so uničili^ poplejšni rumeni Šuštarji. kako jiaijC «*"•»■•»« mi luiutui nu Da bi le drugo rodilo, bomo brez zeljfi že prestali eno leto. Točil in neurje. (Lučine nad škof jo Loko.) Petek, dne 18. t. m., bo ostul tukajšnji okolici dolgo v spominu. Cel dan je divjal veter, dež je šel celo popoldne okoli italijanske meje. Popoldne ob pol 6 se pa naenkrat usuje toči, debela kot kokošja jajca in orehi. V petih minutah je splaval kmetu up po vodi. Žetev se je šele pričela. Malokdo je imel kaj žita pod streho. Bilo ie belo kot po zimi. žito, krompir, fižol, zelje, pesa, vse je stolčeno, drevje pa okleščeno, da ima komaj polovico listja. Kako žalosten je pogled na njive, vrtove, travnike. Ljudstvo se v teli hribih že itak težko bori za svoj obstanek. Že tako je slaba letina kazala, zdaj pa še toča! Kako žalostni hodijo kmetje po njivah, s povešeno glavo gledajo v tla. Vsak se boji pogledati na njive, kjer je vse uničeno. Tukajšnjo okolico neurje zelo mnogokrat zadene. Da bi pa bila kdaj tako debela toča kot zdaj, pa ne pomnijo ljudje. Dobro bi bilo, da bi oblasti priskočile nn pomoč tukajšnjemu ubornemu ljudstvu. Šmarje pod Ljubljano. (Cerkveno življenje.) Središče javnega življenja je cerkev. Veseli smo, tla je naša župnijsku cerkev letos po skrbi g. dekana deležna več popravil. Zakristija je prenovljena s prijetno slikarijo, zvonik je dobil prenovljeno streho, tudi ura je popravljena. Orgle na koru po zadnjih reparacijah tudi lepše in polnejše donijo. Čujemo, rahlo kot 'sapica pokriva polt da bo ob priliki obnovljen tudi tlak pred cerkvijo.. Upamo, da bodo taka popravila vabila farane v lepo župnijsko cerkev in hvaležni smo g. dekanu za to. Tudi v notranjščini so oltarji bolj okrašeni, za kar vneto skrbi olepševalni odsek 3. reda. Seveda se tu pa tam oglasi tiha in iskrena želja javnega ponosa: da bi le še zvonove mogli napraviti... Podružnične cerkve so lepo oskrbovane. Na Selih in na Gori so bile tudi strehe na zvonikih na novo pobarvane. To se posebno lepa vidi sedaj v času >žegnanj«. Manj lepo se vidijo v takih dneh velike gruče ljudi, ki ostajajo izven cerkve med službo božjo. Nekateri mislijo, da so na >žegnanje< manj dolžni iti k sv. maši, pa je ravno narobe res. Dekliška Marijina družba ima redno svoje shode. Letos pripravlja posebno slovesnost za Vel. šmaren. Takrat bo blagoslovljen nov krasen kip Brezmadežne in slovesno postavljen v prenovljeno kapelico na trgu pred cerkvijo v smarju. Vse stroške za prenovitev in kip nosi Marijina družba sama, ki bo potem lahko s ponosom gledala na >svoje« znamenje. Obenem bo 15. avgusta lepa družbena cerkvena slovesnost (sprejem itd.). Na tn dan bo obenem tudi praznovanje stoletnice »čudodelne svetinje«, ki io bodo farani takrat tudi lahko v cerkvi dobili. Tretji red tiho in redno vrši svoje poslanstvo med farani. Delujeta tudi dva odseka: dobrodelni in olepševalni, število članov stalno raste in je tudi za prihodnje leto upati mnogo novih---- Cela fara se je ob 80 letnici nadškofa dr. Jegliča poklonila svojemu Nadpastirju na slavnostni akademiji, na kateri je g. minister K u 1 o v e c govoril o velikih zaslugah sivolasega vladike in o veliki ljubezni, ki mu jo dolgujemo. G. dekan je odposlal pozdravno brzojavko. Po želji in naročilu višjih pastirjev je bil na Binkošti sestavljen širši odbor katoliške akcije, ki naj pomaga farni duhovščini pri njenem delu za odpravo vsega tistega, kar nasprotuje lepemu božje-cerkvenemu življenju v župniji. Pol leg uglednih mož so v odboru še zastopniki posameznih stanov in društev, dalje tudi tiskovne akcije in dijaštva. Odborovemu delu moremo želeti pač veliko živahnosti iri blagoslova, da bo uspešno vršil lepe naloge. Pod gornjim naslovom je prinesel zadnji i Domoljubi iz Poljan nad škofjo Loko kraitfsk dopis. V Dolenji vasi pri Cerknici sta pa z« praznik sv. Petra in Pavla najela dva boljSa gospodarja deset fantov, da so šli kosit na travnik poleg podružnice sv. Lovrenca. Zvečer na praznik so imeli v gostilni »likof«. V celi Norčevanje iz Gospodovih dni, (Cerknica.) naslovom je prinesel zadnii 15 razno Hode postave. Ameri-ike Združene države so sestavljene iz 48 majhnih republik. Vsaka teh državic ima lastno zakonodajo. Kar je v eni velik zločin, je drugje lahko le prestopek. Tako se je oni dan pripetilo, d« je revna ženska v državi Njujork ukradla 100 dolarjev. Obsodili so jo v dosmrtno ječo. V losednji državi bi jo kaznovali le s par meseci upora. Čudni pravni pojmi. Klub dcbeluhar{cT. V Ameriki, v Lisaboni na Portugalskem in v Mona-kovem obstojajo organizacije, ki se imenujejo »Klub debeluharjev«. Po-. il vrhove in v nekaj »he-e-e-ruk« in že je »il mlaj za mlajem pokoncu, katerim so se pridružile manjše smreke kot otroci očetu. Ko je bil ves prostor okrog spomenika in cerkve okrašen, poleg spomenika pa velik oder ves v vencih za pevski zbor pripravljen, je zaplapo-lala iz malega zvonika črna zastava. V poznem mraku so se oglasili zvonovi po celi fari in klicali živim spomin na mrtve. — V nedeljo se je zbrala velikanska množica ljudi od blizu in daleč k službi l>ožji. ki jo je opravil g. kurat Bonač. Po službi božji smo se v žalnem sprevodu, kateremu se je pridružil tudi g. princ Aucrsperg s svojim spremstvom in g. baron Wainbold s Hmelnika s svojo družino, podali k spomeniku. Ko je dekle J. Jakličeva v de-klamaciji zaklicala: »Jemal jih ie dan, jemala jih je noč,« je tesnoba prevzela srca, ki pa i A »ti G Kuinik so nato razložili, da je med 69 pad-Hmi T poročenih mož in 50 fantov Nato so trije invalidi spomenik odgrmli, g. zupmk ga blagoslovili, pevci pa milo zapeli »Vlgred sc povrne«. G. nadučitelj je pozval mladino, naj skrbi, da bo spomenik vedno lepo ohranjen. G kurat Bonač je v svojem govoru op.sal zote \ojske in prekrasne zglede vernosti slov. vojakov, nakar je »klical fantom naj se nikar ne dado omamiti od jeze in alkohola da bo-Jo vredni sinovi slovenskega ^ol««kega naroda. Moški zbor je zapel »Oj Doberdob«, fant I. Jarc pa je deklam,ral >7a sinom^ Ko je izzvenela pesem »Nad zvezdami« in je M. Turkova v prelepi deklamaciji prosda Malo Cvetko Tereziko blagoslova - rož za dufe padlih, so začele padati kaplje dežja, kakor da bi se hotelo nam nel>o pridružiti in ob turobni »Liberi« z nami jokati. Naše šole. (Št. Jernej na Dolenjskem.) Letin? se nam obeta še precej dobra. Zadnji dež nas je rešil, sicer bi bilo pa bolj slabo. Zlasti lepo je v vinogradih. Če ne bo kakšne nesreče, bo jeseni zopet veselje, trud bo poplačan. Sadj-a. kakor drugpd. tudi pri nas ne bo veliko. — V župniji imamo že tri šole: v Si. Jerneju 5 razredno z vzporednicami in oddelek za oddaljence, v Čad reža h enorazredno in v Oreliovici dvorazredno. Prišel pa je nalog, da bo morala občina zidati še dve novi šoli in sicer v št. Jerneju in na Gor. Vrhpolju. Mislili*.-, da je marsikje drugod veliko večja potreba za šolske prostore kakor pri nas in da bi vsaj še nekaj let lahko shajali za to število otrok s tremi šolami, ki že obstojajo. Tako bi bilo veliko olajšano, ker bi se tekom let lahko nabrala primerna vsota v ta namen, da ne hi bilo treba najemati tako velikega posojila in od njega plačevati obresti. Komisionelni ogled za novi šoli v št. Jerneju in na Gor. Vrhpolju bo v sol ki to dne 16. avgusta. Takrat bo lahko vsak občan povedal svoje pametne predloge r tej zadevi. Učiteljstvo v Oreliovici in v čad režah vrši pouk dopoldne in popoldne, dočim podučil jejo v št. Jerneju nekateri samo (lopni dne, drugi pa samo popoldne. Želja občanov ie da bi tudi v Št. Jerneju učiteljstvo poučevalo dopoldue in popoklne. Tako l>i bilo na šoj: manj 'ičitcljstva in s tem za občino manjši stroški za stanarino in drva, za kar mora po novem šolskem zakonu občina skrbeti. _ (J^jl je priznani zidarski mojster g. Drinaž Franc. Izmed vseh zidurjev je imel največ dela, Bij je po v sod priljubljen, ker je bil res dober, za. nesijiv in soliden delavec. Naj v miru počiva! Radio. RADIO PROGRAM OD 24. do 31. JULIJA. Vsak delavnik: 12.30 Reproducirana glas. ba. 13 Časovna napoved, borza, reproducirgna glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 18.30 Po-poldanski koncert. 22 Poročila. Četrtek. 24. jnlija: 19.30 Otroška ura. 20 Plošče. 20.15 Jugoslovanski večer: Slovenski vok. kvintet. 21.05 Prenos iz Belgrada. 21.55 Pre-nos iz Belgrada. — Petek, 25. julija: 19.30 Gospodinjska ura. 20 Vijolinski koncert g. Roberta Dorferja. 21 Pevski koncert luiritonista g. Marjana Rusa. — Sobota, 26. jnl.: 19.30 Športna ura. 20 Prenos iz Belgrada. 22.15 Prenos iz Bleda. — Nedelja, 27. julija: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10 versko predavanje. 10.20 Kmetijsko nadaljevalno šolstvo pri nas in drugod, 11 Koncert. 12.15 Tedenski pregled. 15 Reproducirana glasba. 15.30 Nušič: .Navaden človek«, veseloigra. 16.30 Plesna glasba. 20 Pev-ski kvartet »Premlč«. 20.45 Prenos iz Bleda. 22.15 Koncert Radio orkestra. — Ponedeljek, 28. julija: 19.30 Filozofsko predavanje v nemškem jeziku. 20 Reproducirana glasba. 20.30 Poezija morja, izvaja Radio-orkester. — Torek, 29. julija: 19.30 Prosveta v Sokolslvii. 20 Prenos iz Zagreba. 22.15 Prenos iz Bleda. - Sred«, 30. julija: 19.30 Literarna ura. 20 Prenos iz Prage. — Ker si ravno oblečen, pričnimo z delom, da bomo lahko jutri na tržen dan napravili veliko predstavo, v kateri boš prvič nastopil. — Jutri bomo priredili prvo predstavo, je rekel, in Ti boš tam nastopal. Treba je torej, da Te naučim vlogo, katero sem Ti namenil. Moje začudene oči so mu povedale, da ga nisem razumel. -t- U meje m pod vlogo to, kar boš delal v tej predstavi. Nisem Te namreč vzel s seboj ravno za veselje in za sprehajanje, ker zato nisem dovolj bogat. Pač pa sem Te vzel za delo. In Tvoje delo bo odslej v tem, da boš igral šaloigro z mojimi psi in s Joli-Coeurjem. — Toda, saj vendar ne znam igrati šaloigrel sem prestrašen vzkliknil! — Ravno radi tega Te moram naučiti. Lahko si misliš, da ni naravno, da stopa Capi tako nežno po svojih zadnjih dveh nogah, kakor tudi ne pleše Dolce na vrvi v svojo zabavo. Capi se je učil držati se na svojih nogah in tudi Dolce se je učila plesati po vrvi: celo veliko sta morala delati in dolgo časa, da sta si pridobila te spretnosti kot dobra igralca. No — dobro! Tudi Ti boš moral delati, da se naučiš glavne vloge, katere boš igral z njimi. Na delo torej! Takrat sem imel še zelo enostavne nazore o delu. Mislil sem namreč, da se pravi delati prekopati zemljo ali cepiti drva ali tolči kamenje in nisem si predstavljal pri tem kaj drugega. — Igrokaz, katerega bomo predstavili, je nadaljeval Vitalis, se imenuje »SlugagospodaJoli-Coeurja« ali »Neumne j ši ni oni kot to mislite.« Taka pa je vsebina: Gospod Joli-Čoeur je imel do danes slugo, s katerim je prav zadovoljen, to je Capi. Toda Capi postaja star; g. Joli-Coeur hoče imeti novega slugo. Capi mu ga hoče preskrbeti. Toda 5» za naslednika se ne bo ponudil pes, temveč mladi sedaj in boš moral igrati, to, česar takrat ne boš več občutil. Če se boš zopet tako držal in tako kremžil, Ti zagotavljam najlepši uspeh. Saj je tako v tej igri TVoja vloga kmetski fant, ki ni še nič videl in ki niče-dečko, kmetic, ki še imenuje Remi. — V šaloigrah jih imajo. Torej Ti prideš, in g. Jo- — To pa ni zabavno. li-Coeur meni, da imaš bedast izraz, da vstopiš v službo k Joli-Coeurju. — Opice vendar nimajo slug! Ne kakor Ti; temveč Ti sam. Prihajaš iz vasi, — Kakor jaz? Kaj Tebi mar? Saj Je to vendar le za smeh. Sicer pa misli si, da prideš v istini nekemu gospodu za slugo in da Ti na primer kdo reče, naj pogrneš mizo. Glej, ravno tukaj je ena, ki bo služila pri naši predstavi. Stopi bliže in pogrni mižo. Na mizi so bili krožniki, kozarec, nož, vilce in bel prt. — Kako naj vse to uredim? Ko sem si stavljal ta vprašanja in ostal tam z dvignjenimi rokami, sklonjen naprej in z odprtimi usti ne vedoč, kje naj bi pričel, je zaploskal moj gospodar z rokami in se glasno zakrohotal: — Bravo, bravo, imenitno! Tvoje igranje je zares izvrstno. Dečko, ki sem ga imel pred Teboj, se je napravil prebrisanega in njegov izraz je jasno dejal: »Boste videli, kako dobro znam predstavljati neumneža,« Ti pa ne rečeš nič, Ti si, Tvoja nevedifost je občudovanja vredna. — Ne vem, kaj naj storim. — In ravno radi tega si tako izvrsten. V kratkem boš čudovito dobro vedel, kaj Ti je storiti. Potem se boš moral spomniti te svoje zadrege, ki jo občutiš bom večno ljubil.« - »To bo težko, ker se vrneva z mamico že jutri domov.« Loterija za najdenčU Lepega jutra so pred glavnim polici iskim poslopjem v švicarskem mesto Lausanne (Lozani) našli zaboj ček, v katerem je mirno spančkalo par tednov staro dete. vest o naidenčku se je hitro raznesla po mestu in oglasilo se je mnogo meSM-nov, ki so hoteli vzeti krepkega lantiča za svoje«" Ker ni hotela policija nobenega prosilca U-liti, je priredila oW; glavni dobitek najden«! Zadel ga je premožen zakonski par, ki ie ves si* čen odnesel vreščeči dobitek na dom. Ljubezen ne zarjavi. V Sirakuzi na Siciliji sta se te dni vzela dva, ki ta skupno častitljivo sta rost 155 le' V njuni m dosti so se njeni sta« uprli poroki n mladost sen je bil uničen. Poz«e je se je ona na staršev poročila m * ro petdeset let živela zakonu z drugim- K sedaj postala vdova, se i ponovno vzdram.a bežen v srcu nekdaj | častilca in je ^ močno osivelo zv°'lc zasnubil. Zaljubljenca w Študent s kmetov piše tovarišu v mestu. Peto pismo. Delač, na Magdalenino 192... Ako se Magdalena sotei, rado potem ie dolgo deii. Narodni rek. Dragi! po onih deževnih in meglenih dne/ih se je ozračje končno vendarle osvobodilo neprijetnih megla in nad nami se je odprlo sinje božje nebo. Ko umita biserna plošča se žari in na njej se sveti solnce ko diamant.. In to težko pričakovano solnce nas je pognalo na polje, na njive in travnike. Delo nam je zaostalo, zlasti košnja, in sedaj bo treba zamujeno nadomestiti in popraviti. Vendar bo košnja še za nekaj dni počakala, da najprej posejemo repo; trava prav lahko stoji, repa pa mora v zemljo. Zato Ti hočem to pot orisati težave in muko, ki jo imamo pri sejanju repe, da boš lahko uvidel, da naše kmetsko življe-nie ni tako brezskrbno in lahkotno kot si ga predstavljajo nekateri, ki nas gledajo samo od daleč. Že iz zadnjega pisma veš, da smo v blatu in dežju nekako kradoma domov zvlekli ječmen in ječmenko. Sedaj je treba napeljati gnoj. Ali, dragi moj, to ne gre kakor pri vas, kjer vozite lepo po cesti, kjer bi lahko natropal polna kola in pognal kakor hočeš. Pri nas je po kolovozih tako blato, da voz kar plava po njem; Kolesa se pogrezajo do' trupine in ubogi živini se udira, da ne more naprej. Pa še nekakovo bolno kravico imamo — pravimo ji Dečka — menda ima krče v nogi ali kaj, in kjer je največja sila, tam ji noga kar oleseni, da je reva ne more iztegniti. Drgnemo jo in drgnemo, da zopet lahko korači dalje. Tako se mučimo mi in živina. Voliček štirih let se vica z desetletno materjo, ki ju suva in premetava oje po blatu in kamenju. In muh kaj je, muh! Sami obadi in in brenclji frnkajo ko sinice. In koliko jih je, pa vsakovrstnih! Zelenih, rumenih, pla-vih, črnih in sivih in kaj vem kakšne barve še! OtepaVamo jih z vejami in odganjamo na vse načine, a vse nič ne zaleže. Vedno več jih je! Vse roke imam že krvave ko mesar in to od samih muh, ki jih terem in mečkam na živini. Drugače tudi ne uničiš tega zlodja; kadar se že napije krvi, jo lopneš z dlanjo, da brizgne kri iz nje, ona pa se zvali na tla, dokler pa ni sita, jo samo pogladiš in zopet odleti, da se čez trenutek povrne nazaj! Morebiti bi se tak posel komu gnusil, a kmetu se ne sme kot se mu ne sme še marsikaj hujšega! Kakšna muka je z repo, dosti določno razodeva že pregovor, da dekla nikdar več ne bo ušla gospodarju, če mu ne uide, kadar se seje repa! Iz tega se vidi, da je z njo res veliko trpljenja. In še dalje pravijo, da repa ne bo dobro obrodila, če se ne kregajo pri delu; čim bolj se kregajo, tem debelejša bo! Če človek prav premisli vse težave in trpljenje pri tem delu, bi moral vsak korenček veljati vsaj dva dinarja. Sicer je najboljša repa »mrgetenska« kot seih Ti že pisal, a je radi slabega vremena letos nihče ni mogel spraviti v zemljo. Se bomo morali zadovoljiti tudi z »magdalen-sko«, četudi bo malo pczna; bo pa zato tem mežja in okusnejša. * (Dalje.) J. V.: Novi kazenski zakon. (Nadaljevanje.) Stek več kaznivih dejanj. Kakor je možno, da je več oseb udeleženih ozir. sokrivih pri enem kazn. dejanju, tako je tudi možno, da se ena sama oseba okrivi več kaznivih dejanj in tako obremenjena pride pred sodnika. Nekdo se n. pr. okrivi tatvine, telesne poškodbe, žaljenja časti, nemoralnega kazn. dejanja; pod preiskavo pride morebiti samo vsled zadnjega kazn. dejanja, tu pa pridejo na dan tudi ostale njegove pregrehe. Tak primer se v kazenskem pravu nazivlje stek ali konkurenca več kazn. dejanj- Stek pa mora biti dvojen: tako zvani idealni stek, kjer ena oseba z enim činom krši več zakonitih predpisov hkrati, bodisi enakih, bodisi tudi različnih — ter tako zvani realni stek, kjer ena oseba z več, bodisi enakimi, bodisi različnimi kaznivimi dejanji krši več zakonitih predpisov (bodisi enakih, bodisi različnih). Primer za idealni stek: nekdo ustreli v večjo gručo ljudi; enega lahkorani, drugega težko rani, tretjega usmrti (vse z enim in istim strelom). Ali n. pr. ena ose- 16 sta skupno preživela poslednje dneve. Skrbi za bodočnost. Bivši afganistanski kralj Aman Ullah, katerega so radi njegovih modernih ncvotarij uporniki pregnali iz države, se je zavaroval za 1 milijon lir. Kralj šteje sedaj 36 let, zavarovalnina steče v 20 letih. Če kralj prej umre, gre v dobro ženi in 8 olrokom. Ker Aman Ullah lahko plačuje visoke zavarovalne prispevke, očividno ni odšel praznih rok iz Afganistana. Državni zdravniki. V Rusiji so proglasili postavo, ki prepoveduje vsem zdravnikom svobodno izvrševanje poklica. Odslej bodo zdravniki državni nastavljenci in bodo morali delati po vladnih predpisih. Praktičen trgovec. »Nujno potrebujem nekaj denarja. Pustim vam to-Ie sliko naše pokrajine, ki e toliko vredna, da mi lahko posodite neka i s*"-lakov.« — »Dam vam zanjo 100 Din.« — »Oprostite, saj je samo platno več vredno.« — »Da, do-ni bilo poslikano, je bilo re3 več vredno.« sar ne ve; pride k opici in je bolj neveden in boli neroden kot opica sama; od tod moj podnaslov: »Ne-umnejši ni oni, kot to mislite«; neumnejši biti kot Joli-Coeur, glej, to je Tvoja vloga, da jo igraš dovršeno, moraš ostati tak kakršen si v tem trenotku. Ker pa to ni mogoče, se boš umetno delal takega, kakršen si sedaj. »Sluga gospoda Joli-Coeurja« ni bila dolga šaloigra in predstava ni trajala več ko dvajset minut. Toda ponavljali smo jo skoraj cele tri ure. Dvakrat, štirikrat in desetkrat smo ponavljali. Psi so sicer pozabili nekatere dele svojih vlog in morali so se jih naučit iznova. . Tedaj me je potrpežljivost našega gospodarja močno presenetila. Nikakor niso tako ravnali vaški ljudje z -živino, zakaj tam so bile kletve in udarci edino vzgojevalno sredstvo. Vitalis pa se ni ujezil niti enkrat med vso dolgo vajo in niti enkrat ni zaklel. Le če se je kdo zmotil, ie strogo zahteval: >v Še enkrat! Slabo si napravil, Capi! Ti nic ne paziš Joli-Coeur, kregan boš! . In to ie bilo vse; vendar .pa je to zadostovalo. — No, mi je rekel po končanem ponavljanju, ali misliš, da se boš privadil igranju? .— Ne vem. — Ali Te dolgočasi? — Nasprotno, zabava me. — Potem bo šlo vse dobro; Ti si razumen in bister in kar je mogoče še bolje - pazljiv si; s pazljivostjo in poslušnostjo se doseže vse. Poglej moje pse in primerjaj jih s Joli-Coeur jem. Joli-Coeur je morda živahnejši in razumnejši, toda poslušati ne zna. Lahko se nauči kar mu pokažeš, - toda sprotivse> pozab,. Sicer pa ne stori nikoli z veseljem temi. kar od njeaa zahtevaš; kaj rad bi se uprl, in vedno je prepirljiv. To leži v njegovi naravi, in zato se nanj tudi ne jezim, zakaj opica nima kakor pes čuta dolžnosti in vsled tega je dosti manj vredna kot on. Ali to razumeš? — Mislim, da. — Bodi torej pazljiv, dečko moj; bodi poslušen; potrudi se po najboljših močeh, da storiš svojo dolžnost. To je glavno za življenje. Med tem pogovorom mi je zrasel pogum in sem mu dejal, da me je pri tej ponovitvi najbolj začudila njegova nespremenljiva potrpežljivost, katero je dokazal tako do Joli-Coeurja in psom kakor do mene. Tedaj se je pričel tiho smejati. — Se pač vidi, mi je rekel, da si živel do danes le pri kmetih, ki ravnajo surovo z žvalmi in ki mislijo, da jih moraš vedno goniti s dvignjeno palico. To je nerodne, zmota, zakaj le malo se doseže s surovostjo, medtem ko se doseže z dobroto dosti veliko, da ne rečem vse. Le ker se nisem nikdar jezil nad svojimi živalmi, sem napravil iz njih, kar so. Če bi jih bil tepel, bi bile boječe; bojazen pa ubija razum. Sicer pa, čc bi se udajal jezi, ne bi bil tisti, ki sem in ne bi si bil pridobil tiste potrpežljivosti pri vsaki preskušnji, ki mi je pridobila Tvoje zaupanje. Kdor uči druge, uči tudi samega sebe. Moji psi so mi dali ravno toliko naukov, kolikor so jih prejeli od mene. Razvil sem njih brihtnost — oni pa so oblikovali moj značaj. Kar sem slišal, se mi je zdelo tako nenavadno, da sem se pričel smejati. — Tebi se zdi to zelo čudno, kaj ne da, da bi mogel pes učiti človeka? In vendar je. res, Le malo premisli. Ali priznaš, da občuti pes vpliv svojega gospodarja? — No, inenda bo resi ba z eno žalitvijo žali več oseb hkrati — Primer za realen stek: Peter večkrat ukrade na različnih mestih, potem poškoduje neke tuje predmete, napravi večjo škodo na tujem posestva, nekoga rani. Razlika med obema vrstama steka je bistveno ta, da pri idealnem steku storim več kaznivih dejanj le na podlagi enega naklepa, pri realnem steku pa za vsako novo kaznivo dejanje storim nov (poseben) naklep. Če torej nekdo sklene, da bo polagoma, na premeten način-okradel neko skladišče, nekaj danes, nekaj drugi teden itd., je podan idealen stek. Realen stek pa bi bil, če bi potem, ko je že nekaj ukradel (ne da bi poprej napravil sklep, da bo polagoma vse pokradel), zopet sklenil in šel krast istotja, istotako tretjič, četrtič itd., dokler ne bi pokradel vsega. To razločevanje med idealnim in realnim stekom je važno z ozirom na to, kako se kazniva dejanja v enem ali drugem slučaju kaznujejo. V slučaju idealnega steka se kaznujejo vsa kazniva dejanja skupno po onem izmed (kršenih) zakonov, ki določa najstrožjo kazen. Če so za vsa kazniva dejanja kazni enake vrste (n. pr. da je za vsako stekajoče se kaznivo dejanje zagrožen zapor), se kaznujejo po tistem (kršenem) zakonu, ki določa najvišjo kazen; če so kazni različne vrste, pa po tistem, ki zagroža kazen najtežje vrste. Če kak (kršen) zakon zagroža tudi kako stransko kazen ali očuvalno odredbo, se poleg najvišje ozir. najstrožje kazni izreče obenem tudi ta, t. j. se prišteje. V slučaju realne konkurence pa velja sledeče: a) Če storilec s stekajočimi se kaznivimi dejanji zasluži same prostostne kazni (ječa, strogi zapor, navadni zapor itd.), potem se ona, ki je izmed njih^ najtežja, zviša po svobodni oceni sodišča (z ozirom na ostale zaslužene kazni). Če je torej storilec z enim kaznivim dejanjem zaslužil ječo, z drugim strogi zapor, potem bo obsojen na ječo in sicer tako, da se mu bo tista doba ječe, katero je z dotičnim kaznivim dejanjem (ki določa ječo) zaslužil, p o v i š a (z ozirom na ostala kazniva dejanja). Vendar pa določa zakon, da ta zvišana kazen ne sme doseči vsote vseh zasluženih kazni (za vsa stekajoča se kazniva dejanja skupaj), v nobenem slučaju pa ne sme presegati 20 let robije (ječe) ali zatočenja (ječa, kjer pa se prestaja kazen na blažji način) ali 5 let strogega zapora ali navadnega zapora. Če je predpisana pri katerem izmed (kršenih) zkonov tudi kaka stranska kazen ali očuvalno sredstvo, se to prišteje k glavni kazni. (Dalje sledi.) Kje naj položim svoi denar? Samo v „LJUDSKI POSOJILNICI" v NOVEM MESTU, kjer bo najvarneje naložen in na bolje obrestovan. Obresti po 5—78/0. Rentni davek plačuje posoilnica. »Ali je kaj zame?« je vprašal Koder na pošti. — kKako se pišete?« je pošta-rica vprašala. — »Saj boste na kuverti brali,« se je odrezal modri Koder. 3» Skrivnosti Dafinfesa vzhoda. Ni še tako dolgo tega, ko so veljali narodi Daljnega Vzhoda kot svet zase, belemu človeku docela tuj, pol smešen in otroški, pol grozljiv, na vsak način pa svet, v primeri z njim, manj vreden. Danes stoje stvari že čisto drugače; vzhodni narodi se z neverjetno brzino prerajajo v ozračje za-padne kulture, ki se spričo modernih prometnih sredstev kot veletok zliva v prejšnje daljne pokrajine azijske celine. Hiteti moramo, da se otresemo napačnih nazorov zlasti o 500-milijonskem kitajskem narodu. Nemški profesor dr. R. Wilhelm, ravnatelj kitajskega zavoda v Frankfurtu piše med drugim: V javnosti so razširjeni o Kitajcih razni predsodki in bajke, ki že davno nimajo več nobene podlage. Tako se človek, ki hodi po šanghajsklh cestah, čudi, ko išče kitajskih kit, pa nikjer nobene ne opazi. Kite so na Kitajskem popolnoma izginile, izvzemši morda kakega kmetica kje na deželi. Prav tako ne najdemo več mlade Kitajke, ki bi imela okrnjene noge. Nasprotno se vidijo le elegantne, vitke postave s kratkim lasmi in oblečene tako zelo podobno kakor Evropejke, da sedaj že kitajska noša vpliva na evropsko modo. In kitajska kuhinja! Prejeli smo vabilo na kitajski obed. Marsikakemu novincu lezejo mravljinci, ko se spomni, da bo moral jesti podgane, gliste in gnila jajca in kot posebno slašBico pasjo pečenko. Toda o vsem tem ni videti na obedu ničesar. Nasprotno — kitajska kuhinja spada med naj-izbranejše, kar jih poznamo. Kvečjemu Pariz in Dunaj bi mogla z njo tekmovati. In Pariz je že sprejel na svoj jedilni list razne kitajske jedi, kakor n. pr. lastavičja gnezda, ki niso iz ilovice, marveč iz morskih zelišč in so izredno dragocena in dobra jed. Podgane in gliste jedo na Kitajskem prav tako malo kakor v Evropi in kar se imenuje gnila jajca, ni nič drugega nego jajca, v katerih se je izvršil enak razvoj kakor v našem mlečnem siru (ki ga vsekakor Kitajci prav tako mrze kakor Evropejci njihova »gnila« jajca). Dejansko spada kitajska pojedina za razvajenega poznavalca izbranih -jedi med najodličnejše užitke. Neki kitajski pregovor pravi: »Evropske jedi so za želodec, japonske za oko, kitajske pa za usta« (okus). Po tem se lahko sodi, kake dobrote nas čakajo za kitajsko mizo, kjer nam postrežejo s 30—40 jedrni in vročim riževim vinom. Vse te jedi seveda samo pokusimo, nakar šele pride pravi rižev obed z zelenjavnimi in mesnimi dodatki. Vendar opazimo razna nasprotja med kitajskimi in evropskimi običaji: v Evropi se je sadje po obedu, na Kitajskem pred obedom. Takih popolnih nasprotij je v vsakdanjem življenju še več: na Kitajskem je častno mesto na levi, ne na desni; na zemljevidih je jug zgoraj in sever spodaj, magnetna igla kaže proti jugu; ob žalovanju se nosi bela namesto črna obleka. Knjige se začenjajo od zgoraj navzdol, začenši na desni strani, vsled česar vise tudi napisne deske na trgovinah od zgoraj navzdol (ta način se vedno bolj uveljavlja tudi prt nas). Kar pa človek prav posebno opazi na Kitajskem, je to, da najdemo med množicami velikih mest kljub vsej nesnagi in revščini neko vedrost in uljudnost v občevanju — tudi med čisto navadnimi ljudmi. Celo v najgostejši gneči se vsak klopčič raz-vozlja čisto sam od sebe. Ljudje imajo nekoliko potrpljenja in nekoliko obzira in vse gre gladko. Razjarjenost in psovanje veljata kot neomikanost. In neomikan noč« biti nihče; kdor pride na glas neomikanca, izgubi »obraz« (čast, ugled). Seveda je prinesla evropska naglica s seboj tudi marši-kak evropski običaj, n. pr. prometno policijo na križiščih. Tudi je prejšnja zaupljiva kitajska prijaznost nasproti tujcem v zadnjih socialnih in narodnih bojih nekoliko splahnela, čemur se pač ni čuditi. Še nekaj moramo omenit, kar daje poulični sliki kitajskih mest svoj pečat. Javnost in intimnost (zaupnost) sta na Kitajskem dva čisto ločena sveta. Po kitajskih mestih ne boš nikdar opazil zaljubljenih parčkov, ki bi se poljubljali pod cestnimi svetilkami. Slika na cesti kitajske žene sploh ne izdaje javnosti. Na Evropejca napravljajo kitajski ku-liji (nekaki postrežčki), ki jih mrgoli po cestah in ki jih moremo vsikdar dobiti, kadar jih potrebujemo, ki so vsikdar prijazni in ki lomijo strahovito angleščino — mnogokrat čuden, smešen, nadležen vtis. Toda tu je treba globljega pogleda, potem bomo videli, da so vse to ljudje, ki se bore za svoj obstoj, za svojo družino. Nekateri imajo srečo in se povspenjajo više na družabni lestvi, drugi se s težavo drže nad vodo in tretji padajo nizdol v žrelo popolnega propada. To^a pri tem ne vpijejo. Življenje drvi naprej in nihče niti ne opazi, ako zmanjka katerega teh najbednejših. Komur se oči enkrat odpro, more marsikaj videti na cestah kitajskih pristaniških mest: Umiranje tistega sveta in vstajanje čisto novih ljudskih slojev, boje in mirovanje, gibanje in napredek — svetovno zgodovino z eno besedo, ki se tke iz nevidnih niti. In ravno to daje pogledu na te množice tako skrivnost in čar. Zakaj tu se nekaj poraja, česar danes še nihče ne razume. PogoVor o poboljšku: »Gospodar, na plači mi boste priboljšali, kaj ne?« - »Da, če bom z vami zadovoljen.« - »Mar niste z mano zadovoljni?« - »Ne, ker zahtevate priboljšek.« # Trgovec Anžur: »Jaz imam v pisarni knjigovodjo, ki je pri meni osivel.« - Trgovec Frluga: »To še ni nič. V moji pisarni je tipkarica, ki je pri meni že porumenela, pordečila in počrnela.« Hranilnica no Jesenicah v župnišču najvarnejše '.-*ani Vaš denar Uraduje vsak delavnik od 8.—12. in 14.-17., v nedeljo »d 15.—17. ure. _ Kmetje, pristopajte v Kmet. zvezo! VABILO fe izrednemu občnemu zboru Okrajne gmetske zveze za srez Ljubljana-okolica, ti se bo vršil v sredo dne 6. avgusta 1930 ob pol 11 dopoldne v prostorih tajništva Jugoslovanske Kmetske zveze v Ljubljani, Dunajska cesta 29/11, Dnevni red: 1. Sprememba društvenih pravil. 2. Slučajnosti. Okrožnica Vsem /upam in v njih včlanjenim društvom, ki so prijavila kongresnemu odboru člane za izvajanje vaj s sckiricami o priliki »Vseslovan-skega gasilskega kongresa«. Vsi gasilci-telovadci, ki nameravajo nastopiti pri izvajanju v-aj s sekiricami v nedeljo, dne 3. avgusta t. 1., morajo biti v Ljubljani najkasneje v soboto, dne 2. avgusta t. I., do 15. ure, da se morejo udeležiti preizkušnje, ki se vrši isti dan ob 16. uri na prostoru športnega kluba »Ilirija« s spremljevanjem godbe. H glavnemu nastopu v nedeljo, dne 3. avgusta, bodo pripuščeui izključilo le oni gasilci, ki se bodo udeležili, preizkušnje v soboto. Gasilci-telovadci, ki bodo prispeli v Ljubljano šele V nedeljo, ne bodo prjpuščeni li glavnemu nastopu. Zbirališče gasilcev-telovadcev je v soboto, dne 2. avgusta, točno ob J5. uri na dvorišču pivovarne UNION (pri gorenjskem kolodvoru). Tekom prihodnjega tedna se razpošljejo na vsa društva legitimacije za polovično železniško vožnjo. Za prihod v Ljubljano se morajo telovadci posluž.iti rednih vlakov, ker posebni vlaki v soboto še ne bodo vozili. Iz Ljubljane se vrnejo telovadci s svojimi' župami s posebnimi vlaki, ki bodo vozili v vseh smereh. Pri odliodni postaji naj telovadci na podlagi legitimacije kupijo cel vozni listek, ki naj se skupno z legitimacijo dobro shrani in ne odda na postaji v Ljubljani, ker bo ta listek veljal za brezplačen povratek domov. Legitimacije bodo vsi telovadci oddali v soboto po preizkušnji članu tehničnega odseka, ki jih bo potrdil glede udeležbe in nato v nedeljo pred glavnini nastopom vrnil. Pri prihodu v Ljubljano naj se vsi telovadci javijo članu tehničnega odseka, ki bo navzočen pri prihodu vsakega vlaka. Ta jim bo dal vsa potrebna pojasnila in jim eventuelno tudi dodelil vodnika do zbirališča. ■ Prenočišče in prehrano bo preskrbel tehnični odsek telovadcem na podlagi legitimacij, ki jih bodo oddali po preizkušnji, vsled lega se ponovno opozarja, da se legitimacije oddajo šele po vežbi. Telovadcem se bosta preskrbela prenočišče jn prehrana skupno, ločeno od netelovadcev. Preskrbljeno je, da bo{lo prenočišča snažna in ' bližini »Ilirije«. .Enako se bodo dodelili telovadci (udi na hrano skupno, istotako' v lokale, ki leže v neposredni bližini telovadišča. Prenočišče se od kaže telovadcem v soboto, dne «• avgusta, po preizkušnji. Sočasno se določijo radi lokali za prehrano. . Pri povorki v nedeljo, dne 3. avgusta, korakajo vsi telovadci skupno, ločeno od ostalih gasilcev, pod poveljstvom članov tehničnega Mscka. Največjo pažnjo je treba posvetiti pravilni »Pravi, ki mora biti za telovadce sledeča: slav- nostni kroj s čepico,' pas s sekirico, obutev "na. Pri vežbi v soboto in pri glavnem liasto-ftt v nedeljo je odstraniti vse naramke in to praktičnejšega izvajanja vaj in radi motnosti. Onim telovadcem, ki nimajo predramil hlač, se bo dovolilo sodelovanje le v '»»čaju, če pridejo v črnih hlačah. Kdor pride ! svetlih...... delovati. ! svetlih hlačah, pri nastopu ne bo inogel so- Eventuelne izpremembe teh predpisov se uo iavile v dnevnih časopisih. Meh za smeh. Svojeglavee. »Ne se skozi okno nagibati,« je dejal sprevodnik Tarmanu, ki se je peljal z vlakom v Ljubljano. Ta pa je odvrnil čisto po domače: »Kaj pa ti to mar, jaz se lahko ven nagibam kolikor se hočem.« »Le se,« odvrne sprevodnik, »toda, odgovorni boste za vse poškodbe, ki jih napravite z nagibanjem ven, pa bodisi na mostovih, predorih ali na mimo vozečih vlakih.« « Štibernik je prišel v mesto ter šel mimo neke gimnazije, kjer sta dva dijaka gledala skozi okna. »Le bližje, očka, le bližje, sta vabila Štibernika, ki je radovedno gledal okrog sebe, »le bližje, to je skedenj.« »Se mi je koj zdelo da bo kaj takega,« se je odrezal brihtni Štibernik, »kajti, čemu bi sicer dva eepca visela na oknu.« • Bilo je na neki pojedini in tam seveda ne, sme maftjkati govornika. To pot je govoril predolgo, četrt ure je minilo, pol ure, pa še ni bilo konca. Vse je bilo nevoljno. Končno je nadležni človek dejal: »Govoriti je meni igrača; ko sem bil majhen, sem govoril celo v spanju.«— »Sedaj pa govorite v našem spanju,« se je oglasil Dobernik iz ozadja. • Gospodična Micka. Gospa Štularjeva je dobila novo služkinjo, kateri je razložila vse njene dolžnosti in opravila. Končno - jo vpraša: »Kako pa vam je. ime?« — »Gospodična Micika mi je ime,« se je odrezala bunka. — »Pa menda vendar ne boste zahtevali, da bi vas klicala gospodična Micka?« je dejala ogorčena gospa. — »Ne, ne, gospa, ne bo potreba, saj imam budilko s seboj.« Župna vodstva poživljamo, da pri včlanjenih društvih takoj odrede vse potrebno glede ga-silcev-telovadcev, dolžnost društvenih vodstev pa je, da o vsebini te okrožnice pouče svoje člane-telovadce. Dolžnost slehernega našega člana je, da po svojih močeh pripomore k čim veličastneiši manifestaciji slovanskega gasilstva, ki naj bo dokaz naše iskrene ljubezni do svojega bližnjega in dokaz naše slovanske vzajemnosti. Na pomoči Tehnični odsek K. O. JGZ. Kovači! N^ii' koks 100 kg Din 85'— Pri večjem naročilu popusti LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA. Edino najboljši ^ « ^ Pfetilfll ŠVit. „Dubied slron ter kolesa za rodbino, obrl in industrijo so le los. Peicllnca Oritzner. Adler Najnižje cene i Tudi na obroke i llutfifana blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačna Večletna garancija. •j a Svetovno znane USter bencinske "OZOi 1 motorje in vse poljedelske stroje dobite v železnini FR. STUPICA v Ljubljani, Gosposvetska cesta 1 Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domo!juba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki podočnikov ali vajencev in narobe. Mlatilnica s fresalota Ugodno naprodaj vsled nabave večje, šušteršič Franc št. 46, Tacen p. Št. Vid nad Ljubljano. Pll7ft*l <00 do 500 Din rtlfiUr! nagrade vsakemu, ki se čuti sposobnega, pridobiti vsaj enega odjemalca prvovrstnih predmetov. — Sprejmejo sft le resne ponudbe s poslano kavcijo 10 Din. »Pojasnila daje ^'.anjo Kostanje-vec, Cejnjice št. 21, p. Trebelrio, Dol. Vodna moč za izrfcbo' za 7 ks se ugodnoh proda. Naslov pove uprava sDomo-ljuba« pod štev. 80(j0. Lepa nova hiša naprodaj 5 minut od postaje Vižmarje. Ima 2 stanovanji, velik sadovnjak in njivo. Več pove šolski sluga Kor vač v št. Vidu nad Ljubljano. tfaiBRra za čevljarsko najencn Qbrt, sprejme s hrano in stanovanjem Ivan Aubelj, Gor. Kašelj 74, D. M. v Polju. Kitnr Mi dobrega pa-nuur zeli stiria 50 ,et starega; ga dobi na Malem Vrhu pri Mirni peči. Mizarskega vajenca sprejmem. Vidmar Zg. Šiška. Mizarski vajenec se sprejme na stanovanje in hrano. Matija Perko, mizarska tvor-nica, Ljubljana VII, Celovška cesta 121. Raranoseši vajenca sprejme takoj Josip Lukšič, Novp mesto — 1 Kandija. 1 iliia ob glavni cesti v 1 niSO večji vasi ob Kolpi, pripravna za podjetnega obrtnika ali trgovca, dalje pripadajoči svet — njive, košenice, stelnik, gozd, in za vinograd že rabljene parcele — v zdravi legi se ugodno prodajo. Poizve se pri notarju v Črnomlju. (foilia za v8a dela se ailllja priporoča. — Prevzame tudi od trgovcev in sejmarjev. Točna postrežba,^ cene nizke. Marija Japelj, Veliki klanec štev. 88, p. Vrhnika. iznrjeno pletiljo in učenko sprejmem takoj. MiklavčiČ, Št. Vid 20, nad Ljubljano. Mizarskega vajenca z vso oskrbo sprejmem. Jakob Novak, Zbilje p. Smlednik. Mizarskega vajenca sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. —' Franc štefelj, Ježica 70. Rmečlii fant fi^SS od 15 leta naprej, se sprejme na večje posestvo blizu Ljubljane. Ivan Štrukelj, Pržan 2, p. Št. Vid nad Ljubljano. Oafontr W čevljarsko VaiEIIBl obrt se gprej. me. Travnik, Trebnje. UaiMra v k'°i«ško ■■jema oi,rt sprejme takoj Ivan Peterneij, Preska 57, p. Medvode, Gorenjsko. itaečko dekle pridno in pošteno se sprejme na večje posestvo blizu Ljubljane. Naslov v upravi Domoljuba št. 8242. Ilfonm *a pekarsko UuGJufl obrt sprejme Šuštar Franc, Šmartno pod Šmarno goro 34, p. Št. Vid. V prodaji leži Vaša bodočnosti Ako se čutite sposobnega, doseči visok promet naših prvovrstnih pred-, metov, potem Vam ponudimo tem potom naše zastopstvo ter Vam jamčimo, za boljši zaslužek kot v kateremkoli drugem poklicu. Pišite nam in priložite znamko za odgovor. Tebna družba, Ljubljana, Mestni trg 251. ujx. nova z vrtom, pri-«"*» pravna za obrtnika ali vpokojenca, takoj naprodaj. Stanovanje takoj." Janež Čater, Kozje 106, pri Celju. Al JC "tUHl 1««"»") """"" čuva zakansko zvestobo. MHimiii mm H. SUTTNER - LJUBLJANA 1 PREŠERNOVA ULICA 4 - POLEG FRANČIŠKANSKE CERKVE -NAJVEČJA ZALOGA UR, ZLATNINE IN SREBRNINE, - LASTNA TOVARNA UR V ŠVICI GRATIS IN FRANKO! Ure za dečke od Din 44.— naprej. Zapestne ure, srebrne ua Din 152'— naprej. 14 karat zlato o J Din 296.— naprej. Srebrn* vratne verižice (Colller) od Din 20'— naprej Zlat* vratne verižice (Colller) od Din 85'— naprej PRIJATELJI Zakaj so francoske linije najkrajše In najboljše v Južno In Severno Ameriko? Zato, ker. črta L« Havre-New-York je najbolj priljubljena in ima velike prednosti posebno zato, ker velikanski francoski brzoparniki ,,e da France", „Parla' itd., so v hit-osti nepre-kosljivi in priljubljeni zato, ker imajo tudi v tretjem razredu udobne kabine, izborno postrežbo, okusno domačo hrano in znamenito vino »Bordo« brez* platno pri vsakem obedu. Potnikom se is Ljubljane dO Pariza ni treba nič presedati. Vse to pa dokazujejo priznalna in zahvalna pisma. Najkrajša pot w Južno Ameriko pa gre preko pristanišča Marsellle 14 do 15 dni v Argentino. Cie. Gle. Transatlanti-que, Chargenrs-RčunU, Transports-Maritimes Pojasnila daje brezplačno zastopnik Ivan Kraker Ljubljana- Kolodvorska 35 Nafaipetaefie sredstvo za rejo domaČe živali je , brezdvomno a MASTI Na ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Maitina so brezštevilna lahvalna pisma! Cena: 5 žkat. 46 Din, 10 Skal. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4. Uho želim biti posebno lepa tedaj vzamem Feller jevo Elsa - Crema-pomado, ter z njo zjutraj in zvečer nama-žem obraz, vrat, ramena in roke. S tem dobiva koža novo hrano in mladosten izgled; brez sledu so izginile sončne pege in vse nečistosti I Za lase pa vporabljam samo Fellerjevo Elza-pomado za rast las. Delajte tudi Vi tako, pomagalo bo tudi Vami Po poŠti 2 lonca ono ali po 1 lonec vsake Etza-poniade stan ! 40 Pln rranko, če bo donar poSljo naprej; po pov/.e!Ju 5u Din. Dobiva bo povsod! Kjer ne. izvolite naročiti naravnost pri: EVGEN V. FcLLER, lekarrar Stubica Donja, Elzatrg 16 LPllhni Ljubljana, Mestni trn « Na malo DClIliM Na vellho Ustanovljeno 1839 Telefon 2282 Kova«! Najboljši trdi in mehki kaki in knulbl premog Vam nudi 0,užba Ilirija, ljub"« Dunajska c. 46. Telefon S820 Suhe grobe nove kakor tudi iz prve pomladne -Jflgfc rasti kupuje po najvišjih cenah SEVER & KOMP., LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 5. Zobni zdravnik dr. Ivan Oblah ne ordinira do 19. avgusta POZOR GOZDARJI! Nabavite si prvovrsten izdelek sekir in plankač, katere pošiljam po pošti. — Cene nizke. — Za vsak komad prevzamem ga* rancijo. MATEVŽ KRMELJ, Log, pošta Škotja Loka Prepovedana pot. Gospod župnik je Arnužovo Franco prijel, ker je zvedel, da se sestaja z Gašperinovim Anžetom: »Franca, ti si hodila po prepovedanih po-, tih.« - Franca: »Gospod župnik, saj ni res, prav nikjer nisva brala na kakšni tabli, da bi bila prepovedana pot.« Zadrnfna Gospodarska banka d. d. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta 10) BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA. TELEFON ŠTEV. 2057, 2470, 2979 VLOGE NAD DIN 480,000 - PODRUŽNICE: KAPITAL IN REZERVE NAD DIN 16,000.000— BLED CELJE DJAKOVO KOČEVJE KRANJ MARIBOR Sprejema VLOGE — daje KREDITE, NOVI SAD SOMBOR SPLIT k....- ■ a ■ v* uiti? MrifF eskomptira MENICE - Nakazila -akre- Š1BENIK dSK& JSnuihMTNF PAPffiJE ditivi - Borzna naročila. —- -- —-------. ... . . ReS^ff Š1BENIK Izvršuje vse banane posle naikulantneie. Izdajatelj: Dr. Prane K t: I« ter. V Urednik: lože Košiček. Za 'ujfoslovansifo tipkanio: Karel Coft,