L. Pintar: Akrostihon v Preernovih sonetih. 3o5 Akrostihon v Preernovih sonetih. Spisal L. Pintar. T. Akrostihon ali akrostihida se zove pomemben vzpored v zaetnicah posameznih verzov kake pesmi, oziroma pesem, v kateri se zaetnice zaporednih verzov dad6 s pomenom citati izrazujo n. pr. kako geslo ali pa ime tistega, komur pesnik svojo pesem posveuje ali egar spominu jo nameni. Pri Preernu l) je bil zasledil v 27. sonetu (Poezije pag. 153.) pokojni Levstik2) skrit akrostihon Matevu Langusu* ter tako omogoil razlago tega zamotanega in teko razumnega soneta, katero je podal potem prof. Leve v Ljublj. Zvonu* (II. pag. 568. nasl.). Skrit akrostihon pravim, kajti navadno je akrostihon oznaen z debelejim tiskom akrostihinih zaetnic, kar se pa v Preernovih Poezijah* ni zgodilo. Da ga je Levstik vender nael, to je bil pa sreen sluaj. Drug akrostihon pa se nahaja (kakor znano) v sonetnem venci; v tem akrostihu poklanja Preeren svoj sonetni venec ,,Primicovi Julji*. V Poezijah, izdanih leta 1847., imajo sicer le zaetni verzi tirinajstih venevih sonetov akrostihon ohranjen, v magistralu pa ga je pesnik menda nala uniil, izpremenivi nekoliko 1., 7., 10. in 11. verz. (Primeri o tem tudi Tezinik* XVIII. pag. 50.). V Juri-Stritarjevi izdavi (pag. 173.) je magistrate* zopet sestavljen natanno po zaetnih verzih sonetnega venca tak6, da je iz njega lahko posneti akrostihon. Dasi pa je Preeren v nekaterih natiskih magistrale (Poezije* pag. 147.) zmedel ter tako akrostihon uniil, vender je sam na to opozoril, da ima v pesmih svojih vpleteno ime svoje *) Opraviiti se nam je, zakaj smo zadnje ase pesnikovo ime spet zaeli pisati Preeren, namestil Levstikove oblike Preiren. Odloili smo se za prvo pisavo, ker je g. p. Stanislav Skrabec e leta 1881. (Kres, L, 520) neovrno dokazal in dokaze svoje letos raziril in znova podprl (Cvetje, VIII., zv. 7. in 8.), da je jedina prava pisava Preeren. Navedena razprava v ,,Kresu" je tudi pri Levstiku samem omajala vero v Preirna", in o neki priliki, ko sva se z Levstikom 1. 1882. razgovarjala o novi izdavi Preernovih poezij, rekel je podpisanemu uredniku: ,,Skrabec najbr pravo trdi in pisati nam bode odslej ,,Preeren". Ko se na to jaz naglas zasmejem: Kaj pa poreko ljudje, ki si jih ti zbegal s svojim ,,Preirnom!", obregne se Levstik name: Naj porekd, kar hoejo! Mene nikoli e ni bilo sram priznati, da sem se v em zmotil; a sramota bi bila ?ime e delj trdovratno trditi kaj, o emer sem preprian, da ni ve res! Ured. 2) Od v e" e strani se nam tudi poroa o tej stvari: ,,Da je omenjeni, slavnemu slikarju Langusu posveeni sonet akrostih", opozoril je Levstika naj prvi 1. 1876. prijatelj njegov in Va sotrudnik Jos. Cimperman, in kako" je ta sonet umeti, razloila je pokojniku pozneje sama Preernova hi, gospodiina Ernestina Jelovkova". Ured. 20 3o6 L. Pintar: Akrostihon v Preernovih sonetih. oboevanke. To nam pesnik napoveduje e v gazeli: Pesem moja je posoda tvojiga imena* (pag. 117.), v kateri pravi: ,,Na posodi v zMtih erkah slaVa se bo brdla Od naroda cio naroda tvojiga ime^ia" , . , in: ,,B51j ko Delie, Korine, Cintie al LaVre Bi bild pozabit' koda tvojiga imena". Se jasneje nam pa pesnik to pove" v sonetu, ki stoji (Poezije* pag. 148.) takoj za sonetnim vencem, namre v sonetu: Ni znal molitve lahtni terde glave*. Kot primero obsezata prvi dve kitici tega soneta legendo o trdoglavem vitezii, ki se v trdoglavosti svoji ni bil mogel nauiti nobene druge molitve razven zaetka angeljevega pozdravljenja, jedini dve besedi: Ave Maria* (Pozdravljena bodi Marija!*). Kar se je bil navadil z velikim trudom, to da je molil vedno z iskreno gorenostjo. Po smrti pa da je iz njegovega groba pognala roa zala*, ki je imela na cvetnih svojih listih z zlatimi rkami napisani besedi kratke srne molitve: Ave Marija*. (To je bilo udo I) Slinost tej primeri nam podaje pesnik v zadnjih dveh kiticah. Pesnik pravi: No in dan pojem jaz v ognjeni pesmi le tvojo hvalo, opevam le tebe, sicer nobene Evinih hera: ni udo torej, da mi je pred smrtjo (predno je smrt ugasila moni plamen moje ljubezni mo plamena, ki se razodeva v ognjeni moji pesmi) - - isto naravno je tedaj, da mi je pred smrtjo iz srca vzrasel venec, v katerem je brati tvoje ime : oprosti mi torej, da sem ti povil (sonetni) venec, ki nosi akrostihino zvrene rke tvojega imena*. Ta sonet je torej smatrati za epilog sonetnemu vencu, in zato ga je Preeren v svoji zbirki uvrstil tudi takoj za sonetnim vencem. V njem se pesnik takoreko opraviuje pri svoji izvoljenki, ,,Primicovi Julji*, zaradi tega, ker se mu je v sonetni venec vpletlo njeno ime\ TI. Da legenda, na katero je Preeren naslonil primero svojega soneta legenda o trdoglavem lahtnii, ni narodna, o tem, menim, ni treba nikakega dokazovanja. Torej je morala pa Prernu znana biti iz knjige, in sodil bi, da se je na pesnik njo seznanil pri nemkem pesniku Juliji Hammerji (181 o-1862). Dokazati sicer tega ne morem, ker mi ni znano' kdaj in kje bi bil Hammer svojo legendo prvi izroil v javnost. Le sumim tako, etudi je seveda mogoe, da sta jo oba zajela iz istega starejega vira.1) J) Snov vsak svoji pesmi sta utegnila dobiti oba pesnika, nevedo drug za drugega, v otca Cochema ,,eksempeljnih", katerih, al, nimamo na razpolaganje; nato nekako tudi me"ri Preernova opomnja: ,,Lege"nda pravi" itd. Ured. Matej Cigale f. 307 Vzporedno primerjanje obeh pesnikov na tej legendi pa je vsekako zanimivo, zato podajem blagovoljnemu itatelju ponatisek Hammerjeve legende; ta slove: Ritter und Monch. Es war ein Ritter tapfer und fest, Der war des Kampfens miide worden, Drum trat er in eineD frommen Orden, Zu schliessen seines Lebens Rest: Ave Maria. Die sprach er nun zu jeder Zeit,4) Vom Morgen bis es Abend worden,5) Ein treuer Bruder in dem Orden, Mit grosser Herzensinnigkeit:6) Ave Maria. 2. Der Ritter k ein Pater n oster wusst' Und keinGebet1) zitm Trost im Leben ; Da ward ein Meister ihra gegeben, Bei dem er beten lernen musst': Ave Maria. Und als er nun entschlafen war, Ein stiller Greis, ein Lebensmu der,' Da sangen ihm die frommen Bruder, Das klang gar sanft und \vunderbar: Ave Maria. D o c h hat eralso s c h w e r g e m e r k t,2) Dass er, wie sehr er sich that' plagen, Nur die zwei Worte3; lernte sagen, Die Manchem schon das Herz gestarkt: Ave Maria. In kiihler Erd' er Ruhe hatt', Eine Lilie wuchs aus seinem Munde,5 Die gab vom frommen Schlafer Kunde, In Golde glanzt' auf jedem Blatt: Ave Maria. 9) Pri primerjanji pod t. 8. ponuja se mi opomnja, da je primerneje, e da Preren roi vzkliti iz srca, nego e jo Hammer vsadi v usta, kajti iz srca (Herzensinnigkeit) je izvirala trdoglavega lahtnia vroa molitev, naravno torej, da tudi iz srca vzklije lilija z napisom: Ave Marija !<<: Sploh je opomniti, da Preeren v osmih granesih razvije obseg legende skoraj jasneje, gotovo pa lepe in poetineje, nego Hammer v estih kiticah. Koneno bodi e omenjeno, da nas navedena legenda po zunanjem spominja na grko bajeslovno pravljico o Hvakinthu. (JfS MAT K J CIGALE f. Z daljnega Dunaja nam prihaja alostno poroilo, da je dne" 20. aprila zarana na veno zatisnil oi jeden najboljih sinov Slovenije, g. c. kr. vladni *) Ni znal molitve lahtni ... 2) terde glave . . . 3) Ko te zaetek . . . 4) ve"dno . . . 5) Od zora, de se nagne dan k veeri. li) 'z misli praVe . . . 7) Ko znebil dvih se trupla je teave. 8) de je roa zala 'Z njegovega serca skoz grob pognala 9) Z napisom zlatih erk: Maria ave! 2cr Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana