St tts mmm imii vnMiiMi cmiima jpn V Trite, v soboto W. avfluHa «98. ianiali pootMMt. L 32, ta lnoE«matvo m««»Cao uredništva ta opra*« EDINOST Ponadn Številka 20 cmt. Letnik L PoMmMM Jtovllke v Trstu in okolici po 30 coat. — Oghu* se računajo r] iirokoaii •sa kolono (73 mm«) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 c»it< i OMurtaic«, sahvale, poslanice in vabila po L oglati denarnih savodov/, mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2._ Oglasš* naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica1 •v. FranfitSka AsiSkega Itev. 20. L nad. — Telefon urednifiva in uprave 11-57.1 Fariutd h JMn Sume' Nekoliko pripomb Ko govori Max Fischer o svojih vtiskik ■s potovanja na Jadranu o življenju in položaju Slovanov v Italiji, rabi opetovano Jbe&edo «irredenta». To naglašanje zahteva nekoliko pojasnila. ^Slovani v Italiji ne zasledujejo nikake smele katastrofalne politike. Za označbo politične osebnosti dr. j a Wilfana je primerna beseda: realen politik, politik, ki računa s podanimi rtsničnostmi in dejstvi. Poslanec dr. Wilfan pa je tudi odkrit in iskren kot politik in kot človek. Kar govori in dela, je pošteno mišljeno. Zato ni njegova politika «oportunistična» le po potrebi trenutka, marveč izhaja iz j globokega uverjenja, da more koristiti na-; rodu le politika s smernicami, ki jih je'nških nacijonalcev, svetuje ~ Farinacciju, določil on v svoji globoki izprevidnosti mjnaj fantič rajši opusti take pozive. Saj dalekoglednosti. In io je — ponavljamo — j «Osservatore Romanom lahko vedno odgovori, da kot vatikansko glasilo ne podpira nikogar in ni v opoziciji proti nikomur. «Osservatore» pa je «Cremoni Nuovi» RIM, 14. V polemiko med f&šistovskM listi i«L vatikanskim glasilom «Osser*rtflre Romanom o nasilju so seda^ dosetf* te* drugi Usti. K porivu Fariraccifevega ttsfca «Cros»ona Nbova», naj «Owerv«tore» molči, aH aaj podpira fašizem att pa na| stopi v odločno opozicijo, pripominja današnji «Giornaile d'Italia*: To je prava manija, pozivati vse in v vsake« tre-notkut aH sem adi tia. So ljudje, ki ne marajo biti ne na» tej, ne na eni ^rani. Sv. stolica hoče stati iz um^vih razlogov nad metežem m dvigniti glas, da priporočaj vsem iskreno kulturno in krščansko socijalno sožitje. On. Farina-cci ne bo mogel nikdar menjati duha Cerkve*-. Tudi cCorriere d'Jtalia*. glasilo kato- Zbftsnje ««l JaaosnnUe lo 6rtDo BEOGRAD, 14. k Aten poročajo: Včeraj je prispela v pnvjako prfetanfeče venska lad^a , * Sitnica*. Poveljnik je obiskal prtedsednika republike Paagalc«a in vodnega ministra. Oba sta mu vrnila obisk na ladji, nakar so vat sklenili, da poeljejo pozdravno brzojavko jugoelovenaki vladi. Z ozircan na napetost, ki je vladala med obema državama, se ta dogodek zelo ugodno komentira. _ politika treznega in modrega računanja s j podanimi resničnostmi. To moramo posebno podčrtati, ker ne smemo dopuščati, da bi se Fischerjeva beseda o «iredenti» med Slovani v Italiji zlonamerno izrabljala I zel^^atko^ ^^v^Ti: «V svojem članku za nove klevete m denuncijacije m za pod- ivlja «Cremona Nuova» . To pa zato, Žiroam i^al nrrvđla« ^ Izai^m ker je — rekli bi — estetik v vsem svojem javnem delovanju. Niti na najhujše napade in natolcevanja od strani političnih in osebnih nasprotnikov ne odgovarja po tistem pravilu: na gorjačo z gorjačo! Po našem j naziranju pa ga ravno ta njegova politična estetika — poleg umstvenih svojstev, ki mu ! jih priznava tudi Max Fischer — predesti-nira za političnega voditelja naroda v tako težkih časih! Sploh in v vsem je njegovo jutri. Župan je izdal proglas, v katerem poziva meščane, naj dostojno sprejmejo kralja ter naj pokažejo svoje rodoljubje in svojo politično zrelost. Program zasedanja Društva narodov BEOGRAD, 14. (I zv.) Zunanje ministrstvo je prejelo obvestilo o programu zasedanja Društva narodov. Zasedanje se prične 7. septembra v Ženevi. Izvoljeni bodo predvsem predsednik Društva in sfrl in da zato St. Radič madžarskim novinarjem sploh ne bo podajal nobene izjave več.) Radikali se zaradi te izjave niso niti najmanje razburjali, temveč dejali, da je treba Radičeve govore drugače presojati, nego govoTe drugih politikov. Če bi bil ________r __ jo prispelo Radič mož, ki le malo govori in ki le tu poročilo, da ase d ruški upor čimbolj širi. pa tam podaja kako izjavo, potem bi bila j d.?jans.ki^ Francoske okupacijske oblasti se bojijo, tudi vsaka točka njegove izjave vredna vse i zakaj pri denarju m sentimental- da izbruhne upor tudi med sosedeimi pozornofeti. Ker pa govori zelo mnogo, pa noSl1' 'z ^ogracia poročajo, da bodo vse arabskimi plemeni. Bataljon armenskih je treba presojati njegove govore le po nji-prostovoljae-v jp bil poražen. hovem smislu. Ta pa je stalno namenjen le Položaj v Damasku je zelo napet. Vse utrditvi sporazuma' in zato dober. Vseeno trgovine so zaprte. Prebivalci prosijo pa so ti številni govori povzročili gotovo orožje v svrho obrambe mesta, toda Fran- nervoznost in zato se je Radiću na zelo ob-cozi nočejo ugoditi njihovi prošnji. Po- ziren način nasvetovalo, da naj govori malo slednje vesti zatrjujejo, da so se v Beyrut manj. In izgleda, da je Radič to že upošte-prispele alžirske čete uprle, radi česar so val. Ko je prišel v Zagreb in ko ga je tisoč-bile zopet vkrcane. Druži so poklali več glava množica spremila pred stanovanje in francoskih ujetnikov. Tri francoska letala zahtevala, da govori, ni Radič, kakor mu so bila sestreljena in so padla v rokč je sicer v navadi, takoj ustregel želji občin- Druzov. Marciko bojlite Francc® zasedejo Gebel Sarsar FEZ, 14. Vsled izredne vročine je za .vladal v nekaterih vojnih odsekih mir, stva, temveč je trajalo precej časai, da se je čisto na kratko zahvalil za ovacije. Govori se, da je bila med tem časom fiksirana vsebina Radičeve zahvale. Da je nevarnost Radićevih govorov premagana, je velika pridobitev za sedanjo via-aai v nesaierm vcfjnm uuseiua lmr.i i j - _ _ . V coni Quezzan se razvijajo važni ^ ? ? & te™znov* godki. Francoski oddelki so v tej pokrajini l^'t^ - ^r^- i * ™ ° d°bra" Strebili vse sumljive elemente vecino ter ,e rajo proti severo-zapadu z namenom, da ^ .fotoV°' da ^ bodo podpirali tudi zasedejo Gebel Sarsar! Akcija poteka 1 ^ 1?a..tudl folno zaupa- ugodno, ker se sovražnik ne upira. Toč nejši podatki set pričakujejo. nje. Medsebojni odnošaji med radikali in {radičevci so dnevno boljši in tudi kočljivo vnvocomiA frAi«lf'tU __"_ * _ vodilno načelo: ne govori narodu, kar mu j Predsedniki sekcij. Predsednik Ehruštva bo slučajno ugaja, marveč svetuj mu, kar mu ene izvenevropske države. Na more koristiti, ali ga obvarovati pred nesrečo in škodo. Ravno zato smatramo kot veliko milost neba,J da ima naše ljudstvo v nevolji sedanjih težkih časih takega voditelja. Očitati nam utegne kdo, da tiramo osebni kult napram d.ru Wilfanu. Tako očitanje bi morali odklanjati najodločnejše. Pre-vzvišena nam je stvar naroda in prehudi so sedanji časi, da bi se klanjali osebam le radi oseb. Tega tudi ne smemo že zato, dnevni red pride proračunska kontrola nad Avstrija in Madžarsko. Kontrola nad Avstrijo se bržkone ukine. Dalje bo tvorilo predmet razprave vprašanje pristopa Turčije k Društvu. Spričo navedene operacije se prebivalci c Pipanov je ze v glavnem Gebel Sarsarja predajajo. Abd El Krimovi ? ^ojovon da bo na zastopniki so sklicali v Kekpaenu P»gla- t ra^širjenai ^oda vsem varje plemen ter jih pozvali da- pridejo rTJr^r ^ ^ava/calna Pod!^a' ofenzivo proti Francozu. ^ ^ ^ ^^ t0' d? v PARIZ, 14. Listi so prejeli iz Tangerja ^t^TZ ,C U ^ ^^------T-------- to-le brzojavko: Rifanske čete, ki se na- ^f ^ T Jt^Z ^ VZroka^ N, 14. Glasom statistike," ki jo je objavilo ministrstvo javnih del, znaša število brezposelnih na Angleškem 1 milijon 200 tisoč. Veliko železiKka nesreča do Froicosln 12 mrtvili in 80 ranjenih PARIZ. 14. Na progi Pariz-Boulogne je včeraj ob 16.30 ekspresni vlak skočii s tira. 12 potnikov je bilo mrtvih, 80 pa ranjenih. Vlak je vozil 128 km na uro. Potniki so bili med vožnjo vsled te izredne brzine zelo vznemirjeni in so mislili, da vlakovodja ne more ustaviti vlaka. * Nesreča se je zgodila v bližini amienskega kolodvora, vsled česar so bili rešilni od- je popolnoma razbilo, težko ranjen. Vlakovodja je bil prošlem tednu sporočila v Atene da bi v;zato, ker so Grki že od nekdaj na glasu slučaju oboroženega spora med Grško m da jim ni nič zaupati! Nič čudio™ če v Bolgarsko Jugoslavija ostala nevtralna. Beogradu ne verujejo tudi temu zatrdilu Beograjska glas. a vprašujejo, kaj da na.rfcga poslanika.' Posebno še spričo dej-meruje Grška s tem zbiranjem četi Ali 1 o stva, da sploh Grki neprestano vznemirjajo morda kaka vlast na skrivnem gom h kata-;življenje na Balkanu. Šopirijo se sedaj ko strofi, k propadu? Ah m morda kdo, ki bi. jih je svetovna vojna - brez vsake njihove hotel ribariti v kalnem? j zasluge - povzdignila iz prejšnje abso-Stvar je tem resnejša, ker so se radi lutne brezpomembnosti v evropski politiki, vesti o zbiranju čet v Makedoniji po neka-j Kako nemiren in nepreračunljiv element terih mestih v Srbiji vršile protigrške de-! so Grki, so pokazali že s tem, da danes monstracije. Tudi v Beogradu samem na-! odganjajo dinastijo, jutri jo vzpostavljajo, rašča ogorčenje proti Grški. Meščanstvo j pojutršnjem pa zopet odpravljajo. Pa tudi strmi in pričakuje v skrajnem vznemir-js tem, da so pregnali iz dežele svojega edi-jenju, ali se potrdijo vesti, prihajajoče z; nega res veljavnega državnika Venizelosa, grške meje. Pa tudi oficijozni krogi so j ki bi mu morali ohranjati neminljivo hva-desorijentirani. Javnost zahteva točnih ob-jležnost, ker je bil ravno on, ki je s svojo vestil ter kar navaljuje na uredništva z! diplomatsko spretnostjo na mirovni konfe-vprašanji. Bati se je, da tudi v Beogradu j renči dosegel za Grško nepričakovano bo-pride do protigrških demonstracij. Raznesla I gato žetev — brez vsake njene zasluge, se je tudi vest, da je jugoslovenska vlada Sedaj se napihujejo, da-si bi jih bila može zaprla meje proti Grški. Ta vest je še 1 ...... bolj povečala razburjenje v Beogradu. V pomirjen je občinstva je vlada potrdila to vest z utemeljevanjem, da je bila jugoslovenska vlada primorana k tej meri, ker ji je došlo poročilo, da je v nekaterih krajih grške Makedonije izbruhnila bubonska kuga. Obenem zagotavlja vlada, da ukrene vse potrebno, da se kuga ne zanese tudi na jugoslovensko ozemlje. To pojasnilo pa ni — pravijo beograjska poročila — pomirilo javnosti, ker mu ne veruje. Grški poslanik v Beogradu, Zemados, je rala grenka lekcija, ki so ji jo dali Turki v Mali Aziji, ozdraviti od njih megalo-manstva. Če je res, da v svoji objestnosti in zavratnosti izzivajo sedaj Jugoslavijo, igrajo zelo nevarno igro, ker jugoslovenska država pomeni v evropski politiki vse kaj drugega, nego pa Grška. Po pravici vprašujejo beograjski listi, ali ne goni kdo Grško h katastrofi in pogubi?! Radi današnjega praznika izide prihodnja številka «Edinosti» v torek, IS. t m.f ob navadni ari. v umu, dne 15. mr^mU 1935. O trfovsken Šolstvo fM Mila letos j« kil izdan zakoneki jrfiftk, faft areju)e trfonko ftoUtro t UaKjL 17. aprila jatofajt^a lata k bil ta odlok pretvorjea » aakoo m atoaj je tzial tozadevni pravilnik, Ku* )• zi*sti T povoj« dobi docela upravičeno za strokovno ioittro tudi med Itudatvoai, Hočemo na kratko orisati pakcej trfmfaefa ftoUtva, kakor smo to pr*d Kratkim storiti Mm dro*ih srednjih «of. K trgovett® šolam spada sicer po uatroju Io programu v naftem listu Le omenjeni vi^i •defelek tehničnega zavoda s trgovskim značajem Glavna razlika bi bila v tam, da je omenjeni tip Kole savisen od naučnega mini-airstva, šole pa, o katerih hočemo v aasled-afem govoriti, od ministrstva za nacionalno ekonomijo. Novi zakon raalikuje dva tina trgovskih srednjih šol: dvoratrtdno trgovsko aolo (acuo- la commerciale) in trgovski zavod (akademija) fietituto commerciale). Svrha trgovske šol« >e, -dejali gojencem teoretično in praktično znanje, ki jih usposablja za samostojno trgovino in za namestitev kot eradntke v trgovskih podjetjih. Šola traja dve leti. Absolventje dobijo naslov: trgovski računovodja (computista commerciale). Trgovski zavod ima štiri letnike in pripravljalni letnik. Naloga tega tipa šole je, dajati gojencem potrebno teoretično in praktično izobrazbo, da lahko zavzamejo vodilna in kon-ceplna mesta v velikih podjetjih ali da izvršujejo poklic trgovskega, industrijskega in aktuarskega izvedenca, v skladu s tipom ab-solvirane šole. Absolvent je trgovskega zavoda imajo v nasprotju z absolventi tehničnih zavodov, ki nosijo naslov trgovski knjigovodja (ragioniere commerciale), pravico do naslova; trgovski, industrijski ali aktuarski izvedenec šn računovodja (perito e ragioniere commerciale, industriale e attuariale). Razun omenjenih dveh šol obstoji še dalje trirazredna pripravljalna šola. Za vstop v isto je predpisan sprejemni zpit pod1 sličnimi pogoji kakor za vstop v prvi razred nižje srednje šole. Sicer pa velja za sprejem tudi sprejemni izpit za katerokoli drugo sredn;o šolo. V prvi razred trgovske šole se lahko vstopi brez izpila na podlagi odpustnice nadaljevalne šole (scuola complementare), obrtne uvajalne šole (scuola di avviamento industrale), ali tretjega razreda meščanske šole. Na podlagi s prejem-nega izpita pa so pripuščeni oni kandidatje, j ki so vsaj tr teta prej prestali sprejemni izpit j za vstop v prvi razred nižje srednje šole. Po pravilniku so enakovredna odpustnici meščanske šole tudi spričevala za prestop iz j tretjega letnika v četrt: letnik kake srednje j šole, dalje odpustnica nižjega tehničnega za-\ oda starega tipa (liccnza tecnica) in odpustnica nižje gimnazije (licenza ginnasiale) pred i. 1924 25. Isti pogoji veljajo tudi za vstop v pripravljalni letnik trgovskega zavoda. V prvi letnik trgovskega zavoda se sprejemal brez izpita absolventke pripravljalnega Linika in cbsolvenlje dvorazredne šole, na 1 podlagi sprejemnega izpita pa, kdor je vsaj štiri >eta prej prestal sprejemni izpit v prvi razred nižje srednje šole. Kdoi je prestal sprejemni izpit v prvi razred višje srednje šole, dela samo potreben dodaten izpit. Za vpis je treba predložiti: 1) rojstni list; 2} spričevalo o cepljenju koz: 3) spričevala o šolski izobrazb v originalu ali overovljenem prepisu; 4) spričevalo o zdravi telesni konstituciji; Vpisovanje se zaključi z 31. oktobra. Šolski ravnatelj sme v izjemnih slučajih podaljšati rok do 15. novembra. Za poznejši vpis je potrebno dovolenje ministrstva za nacionalno ekonomijo. Za sprejem v višji razred se zahteva od gojencev zavoda spričevalo čez nižji razred, od eksternistov pa sposobnostni izpit (esame di idonieta) črez vso snov prejšnjih letnikov. Razen tega mora kondidat dokazati, da je primerno število let prej prestal spre;emni izpit v prvi letnik. 1'cuk na trgovski šoli se konča z odpustnim izpitom (esatne di licenza). pouk na trgov-skam zavodu pa z usposobiienostnim izpitom fesame di abilitazione). K tem izpitom se lahko priglasijo tudi zu-naji kandidatje, ki so vsa; dve, odnosno štir; leta prej imeli potrebne pogojs za sprejem v prvi letnik dotičnega tipa šole Od te zahteve so pri odpustnem izpitu na trgovski šoli oproščeni oni kandidatje, ki so dovršili 20. leto, pri izpitu na trgovskem zavodu pa 23. leto, in če so si v tem času pridobili v praksi zadostno izobrazbo, o čemur imajo soditi člani iz-praševalne komisije. Absolventke trgovskih šol se smejo že po preteku treh let oglas ti k usposoblienostnemu izpitu na trgovskem zavodu. Tudi na trgovskih šolah so predpisane pri-sto'bine za vpisovanje za izpite, za šolski obisk in drugo Omeniti hočemo samo, da ne zakon in ne pravilnik ne govorita nikjer o oprostitvi italijanskih državljanov neitalijanske narodnosti od plačevanja šolnine, dasi bi moral tozadevni odlok veljati za vse šole brez iz-jeme. ♦ Končno naj še poudarimo, da so tudi trgovske šole kakor vse srednje šole sploh enako pristopne dečkom kakor deklicam. L. C. _ Iz uredništva. Odgovorni urednik •Edinosti*, g. prof. Filip P e r i ć, je odšel na svoj redni dopust. Za čas njegove odsotnosti bo opravljal posle odgovornega urednika član našega uredništva g. dr. Janko V o v k. zaplenjena. V četrtek popoldne so prišli v našo tiskarno organi Stvesture ter zasegli vse iztise četrtkove številke našega lista, ne da bi bilo uredništvo prejelo dekret o kaki zaplembi. Pač se je širila govorica, dai je bila četrtkova številka našega lista zaplenjena radi blanka o vprašanju državnih upokojencev. — Zgubil ae je deček- V sredo je izginil z doma 16-letni Ottaviano de Polo. Deček je visoke in krepke postave, pristriženih rdeč-kasto-zlatih las, ima svitle, skoro bele obrvi, svetlo-plave oči in slabe zobe. Novi kratke hlače iz belega platna in srajoo iz sirove svile inje brez jopiča. Čevlje ima črne. Zgubljeni deček se je najbrže podal v Štanjel na Krasu, kjer so njegovi sorodniki na letovi-fču, Kdor bi' kaj zvedel o njem, je naprošen, da to sporoči njegovi materi g. Adele de Polo v Trstu, ul. Sv. Frančiška štev. 2/1, oziroma družini de Polo, sedaj na letovišču pri Jako-minu v Štanjelu na Krasu. Osebi, ki bi to storila, je obljubljena nagrada. — Na/starejši vrtnar Slovenije mil. V četrtek opoldne je v Ljubljani po kratki bolezni preminul g. Viktor Kotnika, najatamjfti Slovence in predsednik organizacijo vrtnarjev. Bil jo spiofcto nrUMittn tn agilan tor veitak ▼ svoji otroki. Učakal je visoko starost okoli 80 lot. — Za poMjaoje ipolalb boli a al. Mestni Magistrat javlja, 4 ko s 17. t. m. začel poslovati zavod za ufotav^anfe ipoMk boieani, ki fo Ml ustanovljen na inioijattvo prefekture pri ob-črnskem mikrografskem laboratoriju v bolnišnici pri Sv. Mart* Magdaleni. Naloga teta soroda bo brezplačno ugotavljanje slučajev spolnih bolesni ter pobijanje teh bolezni na ozemlju tržaške pokrajine. Osebe, ki bi potrebovale pomoč tega zavoda, se bodo lahko zglasile pri katereautfbodi zdravnikih ki bo posredoval med ojaai in zavodom, tono da bo ime bolnika ostalo tajno. ______ Iz nndi HL tr. JBflMsr v Trsta Franc Kokole — Kobarid: Vprašanje, ki nam £a stavite, smo v listu že> »večkrat obravnavali: smak, do ne črtate — vsaj redno ne — »Edinnaii*. Likvidacijski odbor mora ugotoviti, če ni mtcresiranec dobil kakšne podpore tedaj, ko so bile razmere še neurejene, n. pr.: od ital. rdečega krizo1, civilnega komesarijata ali občine. Te eventuelno plačane »v ote se smatrajo zai predujme na pokojnino. Jasno je, da ima pospeševanje zelo relativno vrednost, če ni ugotovitev izvršena. Ivan Rener — Selo: Na Vaše pismo smo že v 178. št. «Edmo9ti» od 30. vn. 1925. zahtevali pojasnila, pa do danes nimamo odgovora. Pazite, -dal ne zamudite tok za vlaganje priziva! M. Renčelj — Povir: Prejeli smo po pošti poslane nam listine, le izjavo županstva ne moremo uporabiti. Zai vlogo na vojno ministrstvo v Rim moramo imeti to izjavo v italijanskem jeziku. Poskrbite jo čim prej od tamošnjega županstva ter nam jo dostavite v priporočenem pismu. _ Tajništvo. DruitvaM vmN — D. K. N. TommasMD Trst. Danes ob 10. uri redni članski sestanek. — Predsednik. — Peveko in bralno draltvo «Zaatarva» v Lonjerju priredi v proslavo svoje 254etnice v nedeljo, 6. septembra t. L, veliko vrtno veselico na vrtu gostilne pri «Županu». Bratska društva, ki b: hotela sodelovati, se naprošajo, da se čim prej prijavijo s točko, s katero mislijo nastopiti. V pričakovanju obilnega odziva kličemo: Nasvidenie 6. septembra v Lonjerju. — Odbor. SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE (Službeno) Danes točno ob 20. uri redna seja. Ob 20. uri in pol redna plenarna seja. Točnost in udeležba dolžnost. Matkovićeva je iajavila, da io hotela v smrt iz žalosti, kar jo mati nevarno bolna; verjet, nejie jo pa, da tiči pravi vzrok v kaki nesrečni ljubezenski zadevi. — V nmmmjp plot. Ko jo 30-letna uradnica Kina ikeriavai, stanujoča v ulici S. Caterina št. 2, včeraj popoldne ila mi um cerkve sv. Antona Novega, se jI je nenadoma približal neki mladenič, ki je je očividno zasledoval. Med i?ja* in SkeHavajovo, ki sta ae meada dobro poznala, se je kmalu rarviio živahno prereka, nje, tekom katerega je vidno razburjeni mladenič nenadoma zavihtel palico ter pričel udri-hati po deklici. Nenavadni prizor je razen gruče radovednežev privabil tudi dva mestna stražnika; eden je odvedel pretepača, ki sc je izkaza! za 25-letnega krojača Hermana Ciar-diello, staaajočega v ulici XX. Settembre št. 15, na bližnje poveljstvo mestnih stražnikov, drugi pa je vzel v varstvo deklico, ki je imela dve precej močno krvaveči rani na glavi, in jo spremil v bližnjo lekarno, kamor je kmalu potem prihit-el zdravnik rešilne postaje. Po prvi pomoči je bila deklica prepeljana v mestno bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti kakih 7 dni. Skerlavajeva je povedala, da ,>o je Ciardiel-lo že opoldne nadlegoval, ko je kosila v gostilni «Alle due colonne» na trgu Goldoai, ni pa hotela povedati zakaj. Tudi Ciardiello, ki je bil po zaslišanju izpuščen, ni hotel navesti pravih vzrokov, zakaj je napadel Skerlavajevo. Očividno gre za zadevo intimnega značaja. Padel z lestve. 14-letni pleskarski vaje- Lir fUva. Prašičev 172 6—8. tedenski od 60 do 100 L glava. Kupčija je bila prav živahna. Veliko živine se je izvozilo v severno Kalijo in tudi v Sicilijo posebno volov. Prihodnji tržni dan bo 22 avgusta t. 1. Vesti Iz Istro — Iz Ocarie. Izobraževalno društvo «Zveza» v Ocizli priredi dne 30. t. m. na dan domačega op as il« vrtno veselico s sodelovanjem raznih bratskih društev in zborov. Ob tej priliki vabimo bližnja in od al jena društva, da se blagohotno odzovejo. Obenem prosimo društva in zbore, ki se ie niso odzvali in mislijo nastopiti, da nam pošljejo prepis pesmi in ime skladatelja čimprej, da ngm bo mogoče ob pravem času nasloviti paošnjo na oblast za tozadevno dovoljenje. Spored bo objavljen pravočasno. — Odbor. — k Gročanr. «Izobraževalno društvo Krasno polje» v Gročani priredi jutri, v nedeljo 16, t. m. na Pesku vrtno veselico s sledečim sporedom: I. Aljaž: «Ne zveni poje izobraževal-no društvo "Krasno polje» iz Gročane. H. Jan Laharnar: «Gori na planine*, poje pevski zbor «Velik o Gradišče» iz Vrhpolja. ID. I. Fleisch-mann: «Triglav*, poje pevski zbor iz Drage. IV. Jan Laharnar: «V pozdrav*, poje pevsko drufctvo «Lipa>> iz Bazovice. V. Forster: «Na- — Padel z lestve. 14-letm pleskarski va;e- ^ gore> poje pevsko društvo «Venec* iz Ko, nec, Luciano Stocovich, stanujoč v ulici Loyd zine yj fc Adamič: «Kaj pa delajo ptički*, št. 2, je včeraj popoldne pri delu v neki novi - * • -- *-« h:ši v ulici Istria hotel splezati po lestvi na ogrodje, visoko 4 metre. Ko je bil že na vrhu, je izgubil ravnotežje, in padel in si pri tem zlomil na kompliciran način desno roko. Dobil je potrebno pomoč v mestni bolnišnici. Ii triaika pokrajine — Na trg v Sfcžaao je bilo prignanih 12/8 t. 1. 1368 glav živine in sicer: 643 krav in volov. 1 — Odbor! Vesti z Goriškega Vpisovanje v trgmtt zrni i« trgovsko šoto v Hrid S kr. odlokom z dne 11. junija 1925., št. 1052 je bila trgovska; šola v Gorici, od 1. julija 1925. dalje pretvorjena v trgovski zavod s priključeno trgovsko šolo m si je nadela nazvanje e bi!a ck drejena generalna revizija patentov, kar bo vsakdo odobraval. — Poskusen samomor. V četrtek okrog 7-ure zvečer si je pognal kroglo v glavo 31-letni brigadir gozdnih čuvajev Gino Bcrlot, prebi- _ . t i » - i vajoč v Via Galileo Galilei št. 17. Krogla mu 2.) Lov na tfrvje kozle obojega sf>oia je|Jc prodrla desno čeijus{! nakar je skoz; nebo prepovedan od 1. januarja pa do 31. julija, j izstopila iz nosa. Zeleni križ» je prepeljal 3.) Lov na srnjake je prepovedan od samomorilnega kandidata v goriško bolnico, 1. januarja do 31. maja, na srne pa od l^kjer bo ozdravil tekom dveh mesecev, januarja do 30. septembra. Berlota je gnalo k obupnemu koraku po- 4.) Lov na zajce je prepovedan od 1. ja- i manjkanj. Kakor mnogi drugi državni usluz- nuarja do 15. septembra. benc41 ?c čakal nAa ^ednacenie \n nI „r, t I - • 1 že štiri mesece dobil olače. Ker ^e moral ra- Pn k>vu na divje kozle, srne m zven sebe prc2ivKati tudi staro mater, se e je prepovedana uporaba siber m slednih fant ^^^ naveličal večnega pomanjkanja psov kakoršnekoli velikosti. j in čakan;a na izjednačenje ter se je odločil — Turneja članov dramskega društva iz iti tja, kjer smo si vsi enaki, pa na- s: bomo Gorice. Danes, v soboto, gostujejo člani |« starih ali iz novih pokrajin. ^ dramskega društva v Kojskem v dvorani; — Prepir »a pretep ob mrtvaškem odru -►tf. Benedikta Marinič s France Bevkovo Stara Kuijat, prebivajoča v Via Cappella K>, dramo v treh slikah .Smrtna pole-za, in K "iisnila ^a vedno svoje oči. Razven sorod- A a t -t-. _ J" * j • • nikov in znancev sta jo čuvala na mrtvaškem Čebovo veseloigre v enem dejanju j odfu tud- njen? dva ^ od katerih )e m}aiSi «5>nubac». Drama «bmrtna poteza» je do- Iežal bolan v DOSteIji. Starejši sin Ivan je o'o segla; povsod, kjer so jo igrali, zelo lepe i mrtvaškem odru svoje matere pričel groziti uspehe. Prepričani smo, da tudi v Kojskem mlajšemu bratu, da bo moral sedaj proč otl ne izostane. Tudi za one, ki se radi iz srca hiše, ker so se končali lepi časi, ko je mati nasmejejo, je Čehov «Snubač» kot nalašč, j zanj skrbela. Med bratoma se je vnel prepir, Prepričani smo, da onemu, ki bo posetil | tekom katerega je hotel stareiši brat dejanski predstavo, ne bo žal, da je pretrpel neko-; naPast? svo ega mlajšega in bolnega brata Tc liko vročine. Začetek ob 17 uri. Vodi in fa se 'V f £e mal° °Ldvec Ž " di- r* ' j .. . . . t rancu Emilu Moncaro, ki je pograbil starej- igra g. Ctril Bratuz. Cene: sedeži 6 m 4jšega brata ter ga ircšč51 ckoz- vrata Lepi sln poje bralno pevsko druitvo «Slovenec» iz Borita. VI. Bonano «Okrogle» — dvospev, proizvaja tamb. društ. «Zarja» iz Bazovice. VID. E. Adamič: »Pozdrav rožicam®, poje ženski zbor «Slovenec» iz Boršta. IX. Igra Vodo-pivec: ^Čarobna bisernica*, igra društ. «Kras-no polje* iz Gročane. Prosta zabava s plesom, svira godba iz Sv. M. Magdalene spodnje. K obilni udeležbi vabi 1.) Lov na fazane ženskega roda je prepovedan do 31. decembra 1928. lire, vstopnina 3 lire. ČITALNI- GOSTOVANJE ŠENTJAKOBSKE CE V IDRIJI. Nocoj, v soboto, ob 8.30 bo gostovala v Idriji čitalnica iz Trsta z Bernsteinovim «T atom*, s silno francosko trodejanko, — jutri v nede- in brat se je moral podati v goriško bolnico, kjar bo moral ostat? nekaj tednov, ker mu je njegov bratranec prav dobro posvetil. v __ - , - , . določajo obstoječi predpisi; razen tega se i; za skupno trenazo. 1 absolventi tega zovoda lahko vpi&ejo na Ijo, ob 6. zvečer pa z Niccodemijevim «Scam 5 s seboj bele hlačke. - loc-| trgovske in gospodarske zavode, akojop10®^ z duhovito italijansko komedijo. r „ 0 . lk c w h.a**' i 1 hočejo doseči doktorsko ali dmgp po-1 čitalnica, je uprizorila obe deli prva v^slo- — Fr. C. «Roiaao» proh S. K. ^Adr,a». Ju- ; ' "T } j. ^^^iri Mjvod se dokonča venskem jeziku m je doživela z njima že kras- i, v nedeljo ob 5č popoldne se bo vršila med dobno diplomo, | ne uspehe. Poleg poklicnega igralca g. Ter- mraic F. C. e g: 1.) pripravnico in prvi razred novega tr^ govskega zavoda; 2.) oba razreda dosedanje trgovske šole; 3.) pripravnico za polaganje sprejemnih izpitov bodisi v trgovsko šolo, bodisi v trgovski zavod za Šolsko leto 1926. - 27. Prošnje za sprejem bodisi v trgovsko šolo ali pa v trgovski zavod ae imajo mad 16. septembra in 15. oktobra t. 1. poslati od starišev aK njihovih namestnikov na ravnateljstvo zavoda šole (Piazza Rota 3). Na kotkovanem papirju od 2 lir sestavljena prošnja mora vsebovaiti ime učenca in njegovih starišev, bivališče rodbine » stanovanje učenca; k prošnji morajo biti priložene sledeče priloge: 1. krstni Kat, ki mora biti legaliziran, ako je gojenec rojen v kaki drugi pokrajini; , 2. potrdilo o cepljenju koz (na navadnem papirju); 3. spričevalo o predpisanih študijah; 4. od župana legalizirano zdravniško spričevalo o zdravi telesni konstituciji (na kolkovanem papirju za 2 Hrt); 5. potrdilo o izvršenem plačilu predpisanih pristojbin. Kakšne študije so potrebne za sprejem na trgovski zavod-šoio, o višini šolskih pristojbin in o drugem podobnem se dobe informacije pri tajništvu zavoda-šolč* (Piazza Rota št. 3) ob delavnikih od 10. do 12. ure. — Važne lovske določbe. Na seji furlanske pokrajinske komisije za lov ia ribolov, ki se je vršila v sredo v uradnih prostorih pokrajinske uprave v Vidmu, so bile sprejete sledeče določbe: Za izvrševanje lova v goriških občinah, ki so bile priključene k furlanski pokrar ji ni, se spreminjajo v predpisih bivšega deželnega zbora, ki so biii odobreni s ce-l sarskim odlokom z dne 15. februarja so zastrupljeni izprali želodec in jo ta>o re- . * J? - A^i*- šili iz nevarnosti. Ako ne nastopijo kake koin-i 1896., st. 26, sledect roki o cuvaoju orvja piikacije, bo okrevala o 6—7 dneh. one; tako lepe uspeh« ze v Gorici in v Bistrici. Reži- ra A. Šinok. — Is Šempetra. Pred približno petnajstimi leti je uprizorilo naše društvo Prešeren«, Ganglovo dramo «Sin». Malokatero oko j ostalo brez solza ob pretresljivih prizorih, ki so jih mojstrsko izvajali takratni znani igralci «Pre£erna». Nimamo več onih pridnih igralcev. Vojna jih je deloma pobrala, deloma pregnala po svetu. Imamo pa prav dobre naslednike, katere so vzgojili nekateri starejši še ostali člani in igralci predvojnega «Prešerna». Sami mladi fantje in dekleta so to. Živijo in delajo z vso požrtvovalnostjo za društvo. Po petnajstih letib bomo imeli zopet priliko videti na našem odru «Sina». Prepričani smo, da bode tudi to pot marsikatero oko solzno. Vabimo vse, katerim je delo podeželskih odrov pri sr-» cu in ki poznajo koristi tega dela naj nas pridejo obiskat danes, v soboto 15. t. mi, ob 4. uri popoldne v «Zadružni dom». Z obilnim obiskom podkrepite pogum in vztrainost naših požrtvovalnih fantov in deklet. Da ne bo same žalosti in da se bodo solze kmalu posušile, bosta zapela domača zbora -Prešerna^ in «Mla-dine» par veselih, ravnotako nam so obljubili pomoči tudi vrli štandrežci. Tudi godba ne bo manjkala. Da se vdobi v Šempetru dobra kaplja o tem pač ni treba razpravljanja. Torej danes v Šempeter, kjer boste preživeli par veselih uric. _ ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI. — Št. Viška gora. Jutri popoldne bo predaval pri nas v Kmečkem bralnem društvu dr. Serjun o jetiki. Razlaganje se bo vršilo na podlagi skioptikona. — Zaplemba tednika «L'Idea del Fopolo«. Danes popoldne bi imel iziti popolarski tednik «L'Idea del Popolo», ki pa je bil zaplenjen od goriške pod^refekture. Vzrok* zaplembe so dosedaj še neznani. ' _ Is ToIbmui K našemu dopisu pod tem naslovom v «Edkiosti» od 12. t. m. nam ye poslalo županstvo v Tolminu pojasnilo, v katerem gmenja med drugim, da >e bila s strani županstva že leta 1924. nakazana .olepševalnemu druttvu v Tolminu® gotova svota denarja kot podpora, ki pa m bila se do danes dvignjena. Zato da tudi ne more županstvo nakazati društvu ponovne podpore za tekoče leto. _Hodb ura. V četrtek zjutraj, takoj po polnoči, je po treh soparnih dneh izbruhnila po celi Furlaniji velikanska nevihta, katero je spremljal silen vihar. Na Goriškem j« sicer iudi diviala z veliko silo toda do dosedaj do- — Pazite, mi pravi sopotnik, kmalu bomo videli prestolnico. Siopil sem. k oknu in gledal v večerni mrak. Mimo nas so bežale vrbe in topole, msd njimi so se bleščale bele h.Sice ravnega Srema, nad njimi so krožile čaplje, iz mlak in luž so počasi stopale proti hiš'cam bele gosi, ki jih je gnal pred seboj ozkosrajčnil* v šajkači. Vlak je drdral z veliko naglico, kakor da bi hotel nadomestiti polurno zamudo, i ki jo je imel še od obrne ne postaje v Rakeku. — Glejte, glejte, je zaklicalo dete v naročje mlade sremske Nemke, ki je potovala v Zemun, Pogledali smo proti vzhodu in od daUč so zabliščale tisočere luči ponosnega Eeograda Krasen pogled? V mraku šc nikoli nisem videl Beograda. Če pogledaš po dnevu z železnice na prestolnico, se ti zdi, kakor da se vzpenia pred teboj bajeslovno mesto, belo in čisto, kakršno mu je ime. V resnici seveda n; tako bel in tudi ne tako čist, kadar stopaš po beograjski koldrmi. Zvečer pa je pogled še lepši, tako da ima človek vtis ogromnega velemesta, ker Beograd se razprostira na dolgo in široko po planoti med Donavo in Savo. Na zemunski postaji kratek odmor tretjem udarcu zvonca se odpeljemo p« kem mostu čez Savo. In čez par minut evo nas na prostranem beograjskem kolodvoru, i-m si izstopil, takoj občutiš posebno ^vljenje. Vrvenje, križanje, letanje nosačev, žvižganje komotiv ti potrjuje, da s» dospel mesto. Elegantna dama poleg umazanega raz-našalca ča5>pisov, kmet v narodni nosi iz Šu-madije poleg elegantno unformiranega ohcirja. prodajalec sladkarij poleg gospoda v cilindru itd • vse hiti križem pred tvojim: očmi. Zagoreli' obraz cigana z goslami pod pazduho preriva pred teboj k izhodu. — Alaj smo potegnili sinoči, čuješ kako pripoveduje cigan nekemu tovarišu, ki ga a srečal. — gazda Simo je lumpal, da je bilo veselje. Eh, veš, on zna. Zaigraj mu njegovo najljubšo pesem »Da znaješ, more, mome, kakva je žalba za mladost* n gazda Simo '» takoj di stotak — Kam pa greš nocoj? — ga vpraša tovar š. — Ne vem še, odgovarja cigan. Primaš e rekel, da smo povabljeni v Skadarlijo k -Trem šeširom«. Tam se bodo nocoj zabavljali poslanci. Menda imajo zvečer banket v hotelu «Pariz» — potem pa, saj veš, po polnoči se gotovo pripeljejo v Skadarlijo. — Naprej, gospoda, napr-e?. se zasliši g4as vratarja. Čim si stopil iz poslopja postaje, te obkroži množica nosačev, šoier>ev, malih ia, velikih v umazanih razcelranih oblekah. Skoraj vsi nosijo šajkače na glavi. To je vpitje, prerivanje, ponujanje, da ni ne konca ne kraja. Po e! - lo-veliko V Trstu, dne 15. avgusta 1925. m. Koma) sem se preril skozi gosto množico i* ker nisem imel namena ostati dlje časa v Beogradu, ampak takoj drugi dan kreniti s par-nikom po Donavi, sem skočil v voz in veLel peljati na savsko pristanišče, kjer sem si poiskal prenočišče nasproti brodarskemu sindikatu v hotelu ganov, ki so jih z godbo spremljali domov. In nihče od mimoidočih se ni zmenil za nje. To ie stara navada in vsakemu j« svobodno, da sc za svoj denar zabava kolikor in kakor rru je drago. To in ono 0 varnosti prometnik letal (Piše Zlatk Bisail). V trdni veri, da sem predidočim člankom cenj. bralce vsaj mestoma zadovoljil, bom sku-ial tudi danes po že naznačenem redu zaključiti naša razmotrivanja in prehajam takoj k točki: stabilnost letala. Predočimo si letalo, ki leti v gotovi v šini z gotovo hitrostjo. To letalo je podvrženo zunanjim silam, ki mu podele nagib ali vrsto nagibov, hoteč izpremeniti njegovo lego in smer. Ako so te zunanje sile izvor drugih novih sil, ki skušajo brez pilotovi pomoči doseči prvotno (pravo) lego letala, imenujemo ta pojav: avtomatična stabilnost. Stopnja avtomatične stabilgosti letala je tem večja, čim večji sme biti «kot odklona» z ozirom na normalno lego letala, ne da bi bil pilot prisiljen poteči po krmilu, kar se da praktično v toliki meri doseči, da bi nam za določeno smer sploh ne bilo treba vodnika. Pomisliti pa moramo, da je prav okretnost letala ena važnih lastnosti in nam je vsled nje same že vnaprej določena meja avtomatične stabilnosti, s katero smemo letalo preračuniti. Ako si mislimo letalo, ki je v svoji legi zelo vztrajno in katero ne reagira tudi na zelo močne motnje ravnovesja, lahko uvidimo, da bo isto tudi krmilom zelo nerado in leno sledilo. Zato je neobhodno potrebno, da se avtomatična stabilnost letala omeji na ma?hn-c- motnje, s č mer se doseže večja občutljivost krmil, katera oskrbujejo varnost letala v tej drugi stopnji stabilnosti. Bila bi to stopnja, pri kateri mora poseči pilot s primernim premikanjem krmilnih organov, da vzdrži z istimi ravnotežje zunanjim silan*. Radi popolnosti naj omenim še tretjo stopnjo, pri kateri ne zadostuje stabilnosti n ti reakcija krmil in je v tem slučaju let nemogoč. Pod takimi pogoji bi bilo letalo kot list v vetru, izročeno prirodnim silam* na m lost in dosti približalo (1 do 3 m v£me), potegne pilot, «višinsko krmilo*, s čimer povzroči, da pre-ide letalo skoraj v vodoravni let, nakar izgubi postopoma hitrost in «se usede Ako se zgodi to prekmalu ali prepozno, irešči letalo s preveliko silo ob tla, kar ima navadno zelo neprijetne posledice za letalo in za potnike. Zato pribijam še enkrat, da sta ravno gori opisani manevraciji navadno vzrok ev&ntuehaim; nesrečam, iz Česar sledi jasno dejstvo, da niso letala, ampak piloti sami ponajvečkrat krivi nezgod in resnih nesreč, ki se pripetijo iz-kl ;učno le vsled njihove prevelike samozavesti in egoizma. O vplivih vremena pa prihodnjič. MLEKARICEl Pristno mleko v poljubnih količinah, dobite dnevno v mlekarni, via Raf-lineria 4. 1141 Napotil sem se po beograjskih ulicah. Mesto ! nemilost. Imamo torej tri stadije stabilnosti: je v zadniem času silno napredovalo. Mnogo Prvega, pri katerem se uravnava letalo vsled se zida novih hiš in zelo čudno je videti, kako *astne vztrajnosti, drugega, pr: katerem se tumtam izmed enonadstropnih hiš štrle pete ronadstropne in šestero- da cslo sedmero-nadstropne stavbe. Mesto je živahno in videti je po ulicah poleg skoraj pretirane ele- uravnava ravnovesnost potom krmilnih organov in tretjega, pri katerem je vsaka uravnava nemogoča, radi česar postane letalo nestabilno. Ta razdelitev stabilnosti velja pa — PrcdkdMk turške republike se je lo-Čfl o4 svoje mm. Brzojavke iz Carigrada pravijo, da se je predsednik turške republike Mustafa Kemal Paša ločil od svaje žene Latifeh Hanum. Kemal je ločitev uradno naznanil vladi. Z Latifeh Hanum se ie poročil leta 1923. Imenovana je hčerka najbogatejšega smirnskega trgovca. iVil je vzgojena v prvih francoskih in angleških zavodih in je zelo navdušena za šport. Iz Evrope .se je preselila v Smirno leta 1921., ko je bilo to mesto zasedeno od Grkov. Ti so njenega očeta odvedli v zapor. Latifeh Hanum pa sd grški vojaki zastražiK na očetovem domu. Leta 1922. je Kemal Paša osvobodil Smirno in se naselil v hiši, kjer je bivala Latifeh Hanum. V kratkem se je zaljubil vanjo in po dveh mesecih se je vršila poroka. Vzroki sedanje ločitve so neznani. Ločena Latifeh je izredno lepa žena. Je stara komaj 22 Iei. Na dan poroke £ je izročil oče okoli 18 milijonov dote. Latifeh Hanum je bila svojemu možu zvesta svetovalka in ga je spremljala med grško-turško vojno na vse fronte. gaDce čisto razcapanega in umazanega razna- J samo za jakost moten:, ne oziraje se na nji- ^ ^ - _______ 1 • -t • • n rmAr L-I « ^ 1 o h L- ^ rvr>U»ik«r. šaJca časopisov, ki na ves glas vpije: — Vreme, Vreme, Politika, Pravda, sveže novine, zadn'e vest: — v narodn: skupščini je z večino sprejet tiskovni zakon — in vse kupuje časopise, kajti v beograjskih kavarnah ni časopisov. Na Terazijah (centrum mesta) v kavarni < Moskva » vse živo Trgove, poslanci, nrnistri, tujci vse vprek. Slišiš nemški, rusk:, francoski, hovo smer, ki \z lahko poljubna. Razumljivo je, da bo v prvem stadiju letalo brezpogojno varno letelo, kajti vsaka motnja prve stopnje se izravna sama vsled avtomatične stabilitete. V drugam stadiju so motnje večje in v tem obstoji ravno glavna naloga pilota, da izravna taiste s krmili. Ako so krmila zanesljiva n pilot izvežban, je tudi v drugem slučaju skoraj nemogoče, da bi se vsled v kotu sedi — že po okroglem čisto belem ; tc£a letalo ponesrečilo. Tretji stadij je pa sko- roda dandanes že samo namišljen, kajti pri popolnosti i n hitrosti današnjih letal bi bilo potreba pravih «ciklonov»~, da bi se ogrožala gotovost vozila K tej zadnli točki pa se še povrnem pri vremenskih vplivih, ko bom govoril o vetru in njegovih modifikacijah. Kar se tiče starta (odista) in pristana, je zadeva še danes nekako tako zavita, da se zgodi pri istih še največ nezgod. Žalibog ne morem priobčiti natančnejširr dokazov, ki zahtevajo, da se razumejo, poznavanje teorije ;n prakse. Zato podam v naslednjem le opis, iz katerega naj se razvidi krivica, ki se godi < ubogim letaloma, ako se po vsaki nezgodi vlačijo kot nepopolni stvori* na zatožno kiop. . Ko stoji letalo na letališču pripravljeno za odiet, mora biti skrb pilota, da ga v lastnem interesu še enkrat pregleda. Kako naj se to zgodi, je pač njegova skrb, in ako je mož na mestu, mu zadostuje za to delo le par minut. Tik pred odhodom se poizkusi tudi motor, in to na način, da se podstavi kolesom nalašč zato pripravljene -zagozden (sicer bi letalo predčasno odletelo), nakar se pusti motor delovati s polno turažo. Ko se je to zgodilo, je letalo pripravljeno in lahko odleti. To se zgodi priblilno na ta način: Letalo, ki je sedaj prosto, se začne vsled sile zračnega vijaka postopoma pomikati. Hitrost je sprva zelo obrazu ga spoznaš — Slovenec in čita < Jutro Napotim se obiskat Skadarlijo (sredšče umetnikov). Obiščem znanca, znamenitega srbskega igralca Ć ta Ilijo, ki je v Beogradu znan po svo ih duhovitih šalah in originalnih doživljajih. Sprejel me je nadvse ljubeznivo in gostoljubno. Srbi so nenavadno gosfoljuben narod in v največjo čast si Štejejo, če imajo g-osta v hiši. Po obilnem kosilu se napotiva v zjvmo gostilno *K dvema ;elenima» in tam prisedeva k mizi bohemov — vsi so večali-man? znani umetn ki. Tu sed; gospa Rucovič, žena pokojnega ljubimca beograjske publike, sedat članica v splitskem narodnem gledališču, veliki umetnik in doyen beograjske drame Ga-vrilov č poleg vseh mogočih starih in mladih pisateljev, žurnalistov. slikarjev in kiparjev. Ys. gledajo, kako bi mi ugodili. In prijetno ie sedeli v njihovi družbi, posebno ko se čiča Il'ia vname in začne pripovedovati svoje znamenite doživljaje. Vsi se trpko spom:nja:o tež-iih časov avstrijske okupac je, ko so tr-veliko pomanjkanje. Ponu'aj.o mi najraz-nevrstnejše srbske specialitete: čcvapčiće s čebulo. ražniče, buranijo, imenitan. s:r, okusno negotinsko kapljico s sodo («šprioer, špricer» ie specialrtet beograjskih umetnikov). Pozno v noč smo sedel. naVvrtu in v veselem razpoiožen u smo se razšli. Šel sem proti do Ob priliki srebrne poroke Pavle is LjiMa Mu čestiiajo otroci Boris, MIlan in Olga. H. Petni v Postojni priporoča za blriRO svojo veliko zalogo raznovrstnih ur in llatillHt po najnižjih cenah, kakor tudi prave UvalM Stroje na obroke. (559) JUGOSLOVENU oddam sobo s krasnim raz giedom, meblirano ali prazno, s hrano ali brez te, za mesec dni. Vouk, Barkovlje, Riviera 151. 1143 ABSOLVENT italijanske trgovske šole, vešč slovenskega, italijanskega ter nemškega jezika, želi mesto praktikanta. Pisati pod «Praktikant» na upravništvo. 1142 OTROŠKA postelja se proda na Corso Gari-baldi 17/IV. 1149 POROČNE SOBE, psihe s 3 ogledali 1800, druge bukove, topolove, jesenov« s psiho in umivalnikom po originalnih tovarniških cenah. Turk, S. Lazzaro 10. 1147 DIVAN postelja, pisalna miza, nočne omarice, mizice, električna svetiljka, kovčegi, sedeži, se prodajo po nizki ceni. Corso Garibaldi 29 vrata 6. '1145 GOSTILNO, na novo odprto, v Rocolu, Mo-Iino a ven to 34, priporoča vsem prijateljem, znancem in ljubiteljem dobre kapljice Edvard Zlobec. 1146 KMETIJSKO društvo v Vipavi ima v zalogi izvrstna vina po primerni ceni. 1144 REDKA PRILIKAf Prodam po ceni dve mali stiskalnici 50 in 60 J, pinjo «Astra» za 15 do 20 1 mleka, velik filter, mlin za zdrob. Just Ušaj, Gorica, ul. Favetti 6. PRODAJALKO, starejšo, spretno, sprejme manufakturna trgovina na deželi. Prednost imajo one s znanjem italijanščine. Ponudbe pod «Prodajalka» na upravništvo. 1140 BABICA, autorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giuha 29. 44 KNJIGOVODJA (kfuM ve« italljan.ke i* slovenske korespondence in strojepisja, se išče. Osebne ali pismene ponudbe na Štitito-vič, Herpelje-Kosina. 1139 MARMOR sa pohi&tvo, tlak, dekoracije, pre-, vleke. Timeus & C. Gorica, Corso V. E. 85- 10601 PRIZMATIČNE daljnogled« kupuje Hirsch, optik, Via Mazzini 36. Giust tUSi 0h 1 nor BABICA sprejema noseče na dom. Ljubeznjiva l. V oskrba. Via Madonnina 10/11 112*' MERJASCA, plemenjaka, angleške imajo v Zagradcu pri Repniču št. 1. pas ismm 113© MLAD URADNIK 23 let star, želi znanja 1« svrho iskrenega prijateljstva z inteligentno gospodično od 20. do 24. leta stro. Pred1-, nost imajo trgovke. Ponudbe pod »Kraso-vec» na upravništvo. 1134 IZKUŠENA babica sprejema noseče na dom.. Via Chiozza 50 pritličje. 113» G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio it. S (prej Via Bacchil Telefon 27-81, uvoz- iz-s voz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pt«, salnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkovj raznih velikosti lastnega izdelka. 5K HIŠA se proda, Gorica, Via Croce vedbe istotam 16. Poiz-1138 MLEKARSKA ZADRUGA na Prestranku registrovana zadruga z omejenim poroštvom, oddaja potom dražbe v najem svojo zadružno gostilno z inventarjem, nekoliko zemljišča ter pritiklinarar. £)ražbeni pogrni so na vpogled pri goep. Del Linz Leopold-u na Prestranku (za družna tehtnica). Pismene ponudbe naj se pošljejo na nai čelništvo zadruge do 6. septembra 1925. Prednost imajo osebe, ki so zmožno voditi gostilniški obrat. (595) ODBOR. Brlljante, bisere, dragulje platin, zlato, inozemski denar, zobovje kupujemo za zunanje tvrdke in plačujemo po. najvišjih cenah. — Kupujemo tudi zastavne listke Portici df Chiozza St. 1, tretje nadstr. Brezplačne cenitve v uradu in na domu. Uradne ure od 9 do 13 in od 14.30 do 18; v sobotah od 9 do 15. o 73 lifll ni DELAVCI! se za CARLO FACCHINETTI vodja TIBERIO Trst, Via Arcata 13, Trst Odprt vsaki dan izven srede in sobote. V sredah in sobotah v Nabrežini od 12-2. (504) Stanko Perhavoc. IIMH imilH klobukov navadnih in volnenih. Lastna tovarna kap. (596) Lastna tovarna kap. illl [IRBS539II 1191 ISSN zdravivš: ponočnjak £ se zanje dalje niti ne zmeni. Prišedšj domov sem legel k počitku, da se osvežim za jutrišnje potovanje po Donavi . Po cestah slišim še v polusnu pesem1: --Mirjano. alaj. imaš ruse kose — Daj da ih mrsim ja. — Miriano, alaj imaš čarne oči Daj da ih piiem ja--- Rado Pregarc. (Nadaljevanje) mu po prašnih beograjskih kaldomab. Na vsa- majhna, ker mora letalo dobesedno vlačiti rep kem križpotju je stal stražar s puško in čuval j 2a seboj. To vlačen.e pa vsebuje velik upor skidke sanje spečih beograjskih meščanov. Tu- J medsebojnega trenja zemlje in «ostroge» intam srečam glasno družbo, k: veselo prepe- ,' (Sporn). ki je nalašč zato kot obramba repu va narodne pesmi m mo orožnika iskaie nov .oritrjenja pod njim. Radi tega se zadovolji lokal, da *poiumpuie» do zore. In stražar po- ' pd°t le toliko časa s tem pomikanjem po «treh», dokler ne zadobi letalo dovolj hitrosti, da lahko s primernim premikom «visin-skega krmil a» vzdigne rep. Ko se to zgodi, se pelje letalo samo po obeh kolesih napre/ in zadobi vsled znatno zmanjšanega upora na-; p ram semlji zelo veliko hitrost. To drvenje se konča potem z «dvigom», pri katerem se še kolesi odtrgati od zemlje. Na ta način bi pri- DAROVI V počastitev spomina pok. očeta daruje Križman Karo! iz Tubeij Dijaški Matici L 20 — Denar hrani upravništvo. — Iz Klanca. Izobraževalno društvo «Slav-ni v Klancu daruje od čistega dobička svoje prireditve Lir 50— Šolskemu društvu v Trstu Lir 50,— Dijaški Matici v Trstu in Lir 50__za vojne sirote občine Herpalje-Kozina. Naročajte In Širita EDINOST" 99' biižno izgledal start, opazovan od nevtralnega B gledalca. Na celi stvari sami na sebi ni pač i nič nevarnega, toda zgodi se vendar, da je pilot včasih dobro razpoložen in da se v tre- ' nutku, ko vzdigne rep od tal, le malo preveč zaveda svoje izvežbanosti, kar ima za posle- ; dico, da se letalo postavi na glavo {KopfsCand) in to je malo nekomodno za mehka živa bitja' v letalu. Radi takih in enakih nezgod pa ne : J smemo dolžiti letal nepopolnosti, marveč le! | personal, ki je v izvrševan'u svoje dolžnosti j1 v takih slučajih prelahkomiseliL Z ozirom na pristan, ki je tudi skoraj do- ■ cela odvisen od pilota in njegove izvežbanosti, g bi nam ne bilo dosti govoriti. Letalec pač drsi približno pod naravnim naklonom proti zemlji. Pilot mora biti dobro orijentiran o vetru in o letališču samem. Ko se je letalo zemlji Slavnoznana razprodaja tkanin na račun NARODNE ZVEZE TOVARNARJEV CAL RIBASSO) ^ ^ * VIDEM (Udine) • Via Savorgnana 5 - VIDEN (Udine) naznanja cenjenim odjemalcem da začne s pondeljsom 17. avgusta običajno letno likvidacijo vseh poletnih potrebščin po neverjetno znižanih cenah, PORABITE PRILIKO, DA PRIHRANITE IVA DENARJU. Bogata iz bera blaga za gospode in gospe. - Žamet za lovce. — Izgotovljeno perilo. - Platno. - Gobasto tkano blago za gospe. — Platno in bombaževina v vseh visočinab. — Prtenina. — Brisače in prtiči „Fiandra" — Pletenine iz lanu m bombaža - Preproge. - Moderni iz jute in kako. - Zavese. - Blago za pohištvo. - Posteljna pre taJ^iiLm iLT#h merah- - DVOŠiVi- - °prerac 24 neveste- ~ oprave za prenočišča, zavode' n RazproMjitcem »neben popust. internate. — Izdelane blazine in žime in volne. Razprodajalcem poseben popusl. |[ VIDEN (Udine) - vm Sovomm 5 (uosal vin Cavour) - VIDEN mm mi mi mi mi mi mi mi mi mi fin mi IIBI [III PODLISTEK V- J. KRI2ANOVSKA: (127) Hoc preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vottk. dobrot, ki jih je deležen. Od tega dne je resnično nad- trebno, da se m zoroval svoj značaj in krotil svojo razdražljivost, nosti liudi ki ti istočasno j>aseje poprijel dela. vpotrehi ustvar^ „ _ ™ Gospod Žerald mu T- L! ^ naPr«*oval: ^amogli uničiti škodljive izlive, v svoja in dni- SSSSiS* Končno razbijam tudi tvoje'zdravilne naučiš razlikovati dobre ali slabe last-fih boš srečeval, poznati njih strasti, a v potrebi ustvariti s svojo voljo nasprotne tokove, ki In harm^jf mMi!Kd^ ^vzklTn« iJfč ^nnd ^ * ?C ^n^azločiti po'vonju z^dra-" Zerald vstal vzkliknil, ko je gospod vilna in škodljiva izpanvanja rastlin. Gospod 2erald — Ti sam si to povedal, si« moj. Kdor je ustvaril v svoj i dusi harmonijo, vzvišena in čista čuvstva, ta ustvarja astralno krasoto v vseh ozirih. Molil sem zate m moja misel se je pojavila v zlatorumeni barvi, ki označuje očiščenje duhovnega dela; višnjevi stožec, "i »» ga pozneje videl, je izraz molitve brez sebičnosti, a šopi žarkov so izliv moje vere, ki si je skozi ko je na poziv njegove volje in njegovega znanji* vstala pred njim v laboratorija visoka, živa in otipliva postava njegovega prejšnjega očeta, ki se je zhvalje-val sinu, da ga je priklical iz prostornosti. Z žalostjo je pomislil, da se bliža konec njego- 11 hivinill ir TnrJlt« n n n. J _ I_____■ IM . rStta ** U ola'žam m«inostdeIaH dobro ne samo Z ^ .-i,... . ,------------- navduševal nud SiJdJ SVe .Pavel Bort^vic denarjem, ki ga imaš v izobilju, ampak tudi z žrtvo- Vem" ^an,u v Ind,„, on pa se ,< tako privadil lemu S so J iŽJŠFtj ZZT V\n,e,n "<>)«> osebnih sil. To ti bo pomagalo proti ^'ff™. deIu' >n svet v ^terem je prej živel mu r^.fn^Rn^L^^ri,^ posetmo tipalni setečnort, ki se skriva v globini tvoje bitnosti. 'e P°?taLtU'' . Gospod______ ga je naučil spoznavati zlasti posebna izparivanja zlih .i? st?.&stiu' V tem hodil« pri kosilu, zakaj'To^lS;;; izbilo dZfr vrste celo vprašal okultne vere. sosedno patfodo Nekoč ie kra'tki'* ' 7 —_ — X---------------, —- —------- — £«ui»cu;cvaid i« fJisuid. z nevianim svetom. Z naučenimi formulami in z vežba- m darove, ki jih je stalno pošiljal ženi za njen rojstni njem volje je prišel do tega, da je mogel po svoji dan, imenski god in o velikih praznikih; njegove poši- zeiji pnkHcafa nadzemejjska bitja, ali izganjati in pri- Ijatve so bile vedno kakšna redkost ali dragocenost: orzata mzke, hudobne duhove, ki se kaj radi pojavijo starinski amulet, prelepa indijska tkanina ali drato- na lahkomiselnih zabavah, ko se nevedneži zbirajo cen lišp. Ta trdovratni molk je dokazoval, da se zaradi veselajčenja in s predrznostjo, ki je lastna Valarijina jeza ni polegla, m to je barona silno jezilo, » • - j , j.y j l. i. spravljajo v delovanje sile, o katerih in ko je pomislil na povratek, ga je prevzelo mučno Prvič se t» morajo oci odpreti toliko glede sebe kakor moči se jim niti ne sanja. Praktična magi>a s svojo "----° glede drugih; tvoja volja mora postati dovolj krepka tajno močjo je navduševala barona, posebno pa mož- tem te bom pripravil za delokrog, ki ti je Prvič odkazan. m moraš sa Bančiti z njo razpolagati, da ne zapade* v Dreišfii« rotireakei ooletf tetfa ie nfffbhTHfno do-» čuvstvo. „ar r__ t - . , —.5"----i-------Valerija ni zahtevala ločitve zakona, zatorei tia ra nost pAlicati one, ki jih ,e hotel vukti. čakal mučni pomenek z njo in nihče ni mogel ledeti Tako ie Doklical grofa Ridolfa in ie bU pjegre^n, kaj se bo is tega izcimilo/ k e 1 V Trato. (Ine iS. avgusta 1925. Shranjevanje pare Para je izhlapela voda. Potom tforkote ognja se voda, ki je v obliki tekočine, spremeni v plinasto telo, ki je nevidno. Pare ni namreč videl še noben človek na svetu. Tisti beli oblak, ki uhaja iz kotla vrele vode, skozi zaklopke lokomotiv itd, ni para, ampak samo zelo drobni delci zgoščene vode. Para je tako brezbarvna, kakor zrak. Ko pride para v stik s hladnejšim telesom nego je sama, na primer z zrakom, čigar toplota ne presega sto stopinj Celzija, se njen gotov del zgosti in postane bel oblak, ki ga vidimo. Navadno je, da se para napravlja. tedaj, ko se jo rabi. Doslej ni bilo mogoče pare za praktično rabo shraniti tako, da bi jo mogli uporabiti tudi pozneje. Šele švedskemu inženirju dr. Ruthsu se je posrečilo zgraditi poseben akumulator, v katerem se more shraniti para za poznejšo rabo. Težkoče v tem namenu so povsem jasne in očividne. Predvsem more para obstajati samo v visoki temperaturi: kakor hitro se temperatura zniža, se začne para zgo-ščevati in spreminjati v -vedo. Potem zavzame para mnogo večji obseg nego voda. Eti funt vode zavzame kctfmaj šestnajst tisočink enega kubičnega čevlja prostora, ista množina vode spremenjene v paro pa zavzame že skoro 27 kubičnih čevljev (natančno 26.79). Iz tega nam postane jasno, da je mogoče jako malo pare shraniti, tudi če bi bila temperatura visoka. Kajpada, kakor vsak plin, tako je tudi paro mogoče stisniti v majhen prostor, toda ekonomsko je ta metoda tudi brez vrednosti, ker je zopet temperatura, ki mora biti vselej visoka, glavna ovira. Iz teh razlogov je bilo potrebno doslej paro napravljati sproti in jo sproti porabljati in to se godi pri železniški lokomotivi ali pa drugod, kjer se uporabljajo parni stroji za pogon drugačnih. In tako se je zgodilo, da je tovarna ukinila delovaiiie gotovega dela svojih strojev, je v istem razmerju dala pogasiti ognje pod parnimi kotli. Ko je pa nastala nasprotno potreba spraviti v pogon novo število strojev, so morali zakuriti znova pod kotli, da so mogli proizvajati potrebno množino pare. Takih tovarn, kjer se zahteva včasih zelo mnogo, včasih pa malo pare, je mnogo in tako postopanje povzroča občutne stroške. Yr kemičnih tovarnah, jeklarnah, papirnicah itd. se zahteva skoro vsako um> drugo množino pare m zato je pri takih napravah treba od časa do časa pod kotli zakuriti ali pogasiti ognje. To zlasti velja v takrh napravah, kjer porabljajo pero tudi za druge namene in ne samo za pogon strojev, V papirnicah na primer s paro segrevajo <'prebavljalnike», kier spreminjajo les in drugi za papir primeren materijal v kašo; za ogrevanje valjev, ki sušijo papir, tudi uporabljajo paro. Na podoben način izrabljajo paro v tovarnah za kemikalije, v tovarnah za milo, barve, živilske produkte, gumij itd. V vsakem slučaju se taka neenotna uporaba pare maščuje s povečanimi stroški proizvodnje. Novoizumijeni stroj, ki hrani paro in jo o-ddaia v različnih časih v najboljšem stanju, se imenuie ^Ruth&ov parni akumulator^ To je velikanska, parnemu kotlu podobna jeklena posoda z zaokroženimi konci. Posoda ali tenk ima dvojne stene in je obdana z najboljšo mogočo izolacijo, ki naj hrani, da bi toplota ne uhafjala na prosto. Približno devet desetin je napolnjena z vodo, izolirana je pa tak© dobra, da naj bo v njeni notranjosti še taka vročina, njene zunanje stene so vedno hladne. Na vrhu tenka se dviga kratka, široka kupola, ki je opremljena z varstveno zaklopko. Cev, ki dovaja paro, je speljana po vrhu tenka in se odpira v njem v dolgo vodoravno cev, ki je tako diolga, kot je tenk. Od te cevi navzdol se nahatja^ v rednih presledkih navpične cevke, ki so obdane z večjimi, skoro do dna tenka se-gajočimi, dolgim lijakom podobnimi cevmi, katerih širji konec je spodaj. V teb lijakih pride para v silovit stik z vodo in < - nekako izgubi v njej. Tako je para dejanski shranjena v vodi, katere množina je natančno določena v naprej. Posebno konstruirane, občutljive zaklopke uravnavajo pritok ali odtok pare. Tenk je zvezan z glavnim pajrovodom. Zaklopke s£> uravnane tako, da začnejo delovati ob gotovem pritisku. Izračuna se, koliko pare morejo proizvajati parni kotli za normalen obrat tovarne. Ko se zgodi, da se uporaba pare v tovarni začasno zmanjša, začne gotova množina slednje preostajati. Posledica tega je, da se parni pritisk v parovodu stopnje ni a veča m kcj doseže določeno vižino, s« zaklopke v parnem akumulatorju odprejo in preostaja-joča para drvi vanj in ,se nabira v vo«£. Ko pa nastane nenadna potreba po večji množini pare, je prvo, kar se zgodi, da se zaklopka, ki dopušča pritok paine v akumulator. zapre in takoj na to »e odpre zaklopka. ki izpušča paro iz akumulatorja v parovodno cev. Tako funkcijanira akumulator fcis{o avtomatično brez vsakega nadzorstva. Jako značilne rezultate so dosegK s tam aparatom. Uvedba akumulatorja je takof zmanjšala število parnih kotJov mi obenem tudi število delavnih moči. Največji doslej zgrajen Ruthsov parni akumulator je od- dajal 100.000 kilogramov pare na uro, ne da bi slednja bila v kateremkoli onru kaj pomanjkljiva. Ob preizkusih so pustili paru akumulator, ko je bit napolnjen s paro, tri tedne v miru in ko so ga odprli, so dobili takorekoč vso paro zopet iz njega, izguba v tem času je znaiafa komaj dva odstotka. F. M TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU Centrala; uMca Tem bsanca 19, podružnica -uL Raifraeria it. 7, Telet 44-19 ima v zalogi: Semena: repe jesenske, okrogle in dolge po L 14 kg, špinačo širokolistnato po 6.50 kg, seme motovilca, radiča, petršilja, solate endi-vije gladke in kodraste, čebulno seme, bro-kole zgodnje in pozne, cvetoči karfijol, vrzote, zelje zgodnji nizki grah, majaron, redkvice, rdeče solatne pese, kolerabe, rukle in razna druga poljska in vrtna semena. Detelje: inkarnatke ali rdeče detelje, lucer-no in domačo ali triletno deteljo. Trave; laško ljulko, francosko pahovko, travniško bilnico in mačji rep. Krme: orehove tropine zmlete po L 150 q, otrobi, pšenico. Umetna gnojila: superfosfat in čilski soli-ter. Kmetijske stroje: orala znamke Sack, sla-moreznice, kose Merkur, železne in lesene grablje, gnojne in senene vile, škarje za obrezovanje, vrtne žagice, šape okoličanske, kraške in istrske ter razno drugo orodje, Bisulin, zdravilo za na spolovilih obolelo živino. Prah Caiiaro, žveplo in galico. Ptičjo krmo: konoplje, hiščen oves, ogor-ščico in svetliko (škajolo). Med. Naravni cvetlični med na debelo in drobno itd. Loterijske izžrebane dne 14. Bari Firenze Milano Napoli Paiermo Roma Torino Venezia 34 45 72 13 40 27 37 11 itevllke avgusta 1925: 89 43 13 7 67 87 19 7 63 78 66 21 79 36 4 59 28 16 13 39 84 72 44 10 65 42 69 70 48 63 77 64 Pravimo Vam samo to: Predno kupite («> eflelte si neMs izbere pil N. STE1NER Via Geppo 15 ia 17 Via Sem 15 in 17 Vipavsko, istrski refošk in kra££f teran. Na debelo in za družine Via I« XX »ittim-M (prej Acquedotto) na drobno in za 6ružine Vfl OitflllaM 32. - Telet. 2-41 Priporoča se lasteik (47) FR. iTKANOUt S Tržaško Mlnlca in hranilnica legistrevaua zadruga z omejenim porottvoia uradu)« v svoji lastni hiši uHca Toirebtanca 19, 1. nadat Sprejema navadne hranilne .vloga na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje PO 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „»marte" na taka« rala* Ia m ebrastide aa dasamru. ftevek ed vlas alata levod san. Daje posojila na vknjižbe* menice^ zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Ne retpalege varaestne celice (sala) Brtriu iit n sMto ti IV. A13 h rt IS ft 18 Ob nedetfah |e urad zaprt Štev. telof. 25 - 07. KsjsMii slw. denarni zarad Spominjajte se, ob vsaki priliki fDKlaike Matice Naia zavarovalnica \ „UNION le mdvttt! svetovno zavarovalnica Delniški kapital Fr. 20 MiHonov, zav. kapitali v veljavi čez 70 MHJardov Fr. Ustanovljena 1828. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Via Barzellinl št 2, I. 43 — Zastopniki se še sprejemajo. AUT OMOBfLNA PROGA Tret-Lokev-Mvata-Seiioieče Lastnik R. BruneM A C., Trst, Via U. Foscolo Garag« Vedle, Telefon Št. 006 VOZNI RED: tssa Lir Vežoja POSTAJE tataa i Ctu Lir URARNA - ZLATARNA A. SILVESTRI Trat — Via Udlne 26 — Trst kapaje, prodaja, zamenjava zlato, srebro In dragulje. Poprave z jamstvom Občeznana čevljamica L. REBEZ 5?6 Tirat, aamo v ulici Carcflucci M Moško, žensko in otroško obuvalo in coklje po izredno znižanih cenah. Sprejemaj« »m na rotila po meri Frritil Mimi luž u irokao in — 17.30 j » Trst, (p. Oberdan) T 8.46 j 9.80 t 3.80 18.— j Bazovica i 8.15; 6.— i 6.— 18.151 Lokev 8 — 3.80 i 7.50 18.30 Divača 7.46 Z30 j 9.80 19— j | Senožeče 41 7.15 — Cena minimalna za vožnjo L 2. Listki za tja in nazaj : Tii-Sffitftte m »tinta® l 17.— TnHblii ia abratao L ti 539 LASTNIK. i Liipsii u Mm •a 20. evfttKa do S. sa^tankra 19SS, Za nakup vstopnice, hi stare Ma. 50.— in Id daje kupcu pravico io zniiaaega jogesio venskega konzularnega Vizuma za Din. 2fll— kakor tudi 30% popust na Italijaeefctb In 99V0 popust na jugo-clovensktb Železnkab obrnHe mm do komisarja sejma z<\ I talijo Jas. bfcntoa t Trstu v.m fr settemire 651 KB. Z« nt oMcfeovslc«, ki itsnutejo J »ven Trs*«, bo poskrbe omes&Bi komiifer (W»ini«Đ pofom fbgoclorenfki konzularni vi za«. T ajviafl n*j is sin dostavi potni list skupno z >ne Dta. SV- M tstooaico, Din. SO.— z* komularni vizum M polt« fii rčlijtl« stioik*. (567) plačuje ALOJZIJ NOR, min Gflribflldl Z prvo nadstropje Piazza Piccola it 4 (za magistralom) LIKVIDACIJA vsega poletnega blaga popusti od 15°!. m 30°!o na označenih cenah. 578 Izrabite priliko! Izrabite priliko! Piaua Piccala SI. 4 sns: Srebrne krone, goldinarje, staro zlato, briljante, kupuje in plačuje po najvišjih cenah edino JAKOB BEVC Campo San Giacomo št. 5 Podružnica S. M. Magd. zg. at. 1 las: 1 □□ □ aB Giusto Pacor - Trst Via Cecitia de Rittmeyer 20 Manufakturno blago in drobnarije BombaževiHe — Perilo izdelano in na (i meter — Pletenine — Nogavice — Drob- H (580) n arije. □ Cena niske. PosfreSba to^ne. j—j □□ □□ ZOBOTEHN1ČN1 AWBULATORIJ fiko hnisriio ml oamz mozolji madeži sprejema od 9—13 in od 15—19 ob nedeljah iu praznikih od 10—12 Trst, Ulnie XX Settembre 33, l (prej Acquedotto) Telefon 25-41. 5<>_' Telefon 25-41 trdnlc® efelis bule tvori ecstsid Pazite na naalov! (G3> Pazite na naslav! in vsi v to vr»to spadajoči kožni izbruhi, ki skrivajo lepoio obraza in škodijo mehkobi kože in ki se porajajo posebno v vročih mesecih vsled močnega solnca, se zdravijo uspešno z antifeUdlčno vodo «Pertinax», ki je gotovo sre^istvo, rabi ji v o z največjo lahkoto in ki je na prodaj v vseh lekarnah. 66 F. §UDii U ZUTASNA Trst — Corso Csaribaldi 35 podružnica Via Scaiinata i; Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah. Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briijan-tov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah. (55) LUIGi GSKEQGRi£H TRST — Vlfl Gm&ASllOk tr. 15. Ljubljanska posojilnica rtflatrovaaa zadruga x omejeno mv«ko Uubliana, Mestni trs štev. 6 Hranilne vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje Posojila daje le proti popotni varnosti na vknjižbo in proti dobremu poroštvu umum i A specialist za zobne in usine bolezni sprejema j g v Gorici na Travniku it 5, If. t| od 9—12 Itt od 3 -5 (d7) Godben! instrumenti In pnevmatični aparati [trgovsko obrtni zadruga v trstu! ■ rtgiitravftM za4r«ga z neomejenim jamstvom I 1 VIA PfERLUIGl DA PALESTOMA 4. pritHCje | SdlflO zastopništvo za prodajo v Julijski Krajini, Jugoslaviji in Avstriji. AGENCIJA: -r,7M IGNAZIO SLAVICH Trst, Corso Garibaldi št. 8, I. nad. hserlrdte 9 „Edinosti" predno kaj nakupite, obiščite VeSiko skladliče pohištva tvrclka ALESSANDRO LEVI MINZI Via Rettori st. 1 — Via Makanlon St t-1 S Spalne sobe, obedne aobe. posamezni icoel pohištva v veliki Izberi. m I 1 ! imtm t«a Vl6# Mtekifi nfnn v Difiarilh ter JHi oUrertaie nojus^nejse. - I Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, | „ aH dragocenosti in vknjižbe/ Eskomptira trgovske efekte. £ L Uradne ure od 9-1 in sd n*-5lh ?<*. PoStno-hran. račaa št IV1327. Telefon 16-04. | ■iminHUMiiiHimiiHHii 11 r—errrm 11 hit i n no Obrestuje hranilne vloge, počenši s 1. januarjem 1925 po Večje vloge, vezane na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. »v • II231 za zdavlienje in diagnostiko pri m arija 6? dr. jI de Fieri v Gorici, Cono Uiti. Em. III. št. 14 Sprejema od 9-2 in od 2-4 ljubljanska kredit SMa h nam IMv HJN.Hr Telctoa: 9—1% 22—» 1 PODRUŽNICA V TRSTU CENTRALA V LJUĐLJAN« glavnica lo mm Oieaip 69.009.993' Telefon: 5—13, 22— Obresti^e vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 % % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle- Podružnice: GORKA, Bteticc, Cdie, , Logatec HgJpriMadnelža imn i Jmoslauila Blagajna Je odprta od %xt%—\2xl% In od 147,-16 41 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split ::::.•::