Vojska z verolbmno Italijo. Cesar nas kliče. — Naša moriiaiica je prva napadln. - Prvi usspehi na morju. — Naše brodovje pred Jakinom. — Prvi boji na Tirolskem in pri Gradiški. — Blazne italijanske zahteve. - Italuanska nehvaležnost - Italijanski kralj ni držal besede. — Zopet velika zmaga v Galiciji. ~ Nad 21.000 ujetih Rusov. - Avstrijci obkoljujejo Przemysl. Mojim narodoiss! Italijanski kralj Mi je napovedal vojsko. S tem je prelomila Italija zvestobo obema svojima zavez;iicama, kakor tega ne pozna zgodovina. Po ve'6 kot trideset let trajajoči zvezi, med kotero je lahko Italija pomnoževala svoje ozemlje in se nemoteno razcvitala, nas je v uri nevarnosli zapustila in z vilirajočimi zastavami prestopila v tabor naših sovrnžnikov. Mi Italiji nismo grozili, njenega ugleda nismo "oanjševali, dotaknili se tudi nisrao ne njene časti, _._ njenih koristi. Svoje zavezniške dolžnosti smo ve- dno zvesto izpolnjevali in smo jo celo podpiral', ko je bila v vojski. a storui smo še vec: Ko se je Italija poželjivo ozirala čez našo mejo, smo se odločili k velikim in bridkim žrtvam, da bi se tako vzdržalo zvezno razmerje in mir. To so bile ž>tve, ld so Nage očetovsko srce zelo hudo bolele. A italijanska poželjivost, ki je hotela trenutek za se izrabiti, je bila nenasitljiva. In tako je prišlo do današnjega dogodka. Mogofinemu sovražniku na severu so v desetmeseSni velikanski borb; m v zvestem vojnem pobratimstvu z armadami Mojega visokega zaveznika Moje armade zmagov'to kljubovale, Potuhnjeni sovražnik na jugu nam ni noben novi nasprotnik, Veliki spomini na Novaro, Mortaro, Kustoco in .Visa ki so bili vedno panos moje mladosti, ter duh Radeokyjev, nadvojvpda Albirehta in admirala Tegetthoffa, Mi dajejo poroštvo, da bomo tudi svo;e meje na Jugu uspešno branili. Pozdravljam boja izkušene, zmagovite svoje 6etB, zaupam na nje in njen© voditelje! Zaupam svojim narodom, katerih brezprimerna požrtvovalnost zasluži Mojo globoko očetovsko zahvalo. Vsemogočnega pa prosim, da blagoslovi naše orožje in vzame našo pravično stvar pod svoje milostno varstvo. Franc Jožef 1. r. Italija napove vojsko. V nedeljo dne 23. t. m. je izročil dunajski itali. janski poslanik vojvocla Avarna na?«emu zunaniamu ministru Burianu besedilo, s kojim je napovedal italijanski kralj Avstriji vojno za dne 24. t. m. Vojno stanje med Italijo in Avstrijo se je torej z,ačelo v pondeljek dne 24. t. m. po polnoči zjutra;. Naša mornarica začne. Dunaj, 24. maja. Poveljstvo avstrijske vojne mornarice uracliio razglaša: Naše vojno brodovje je v nofii, ki je sledila vojskini napovedi, t. j. od 23. na 24. maja, priplulo ob italijansko izhodno obal med Benetkami in mestom BarMta (v južni Italiji nasproti Kotorju) ter je na mnogih kra.jih uspešno obs1treljeva.la vojaško važne postojanke. Istočasno so metali naši morski zrakoplovi na zrakoplovno poslopje v mestu Cbiaravalle ^akor tudi na vojašlce priprave v Jakinu (Ankoni) ter orožarno v Benetkaih bombe, vsled česar je nastala oWutna škoda in požari. Mesto Jakin leži ob irhodni italijanski obali jugozahodno od otoka Vis, Chialravalle pa nekaj kilometrov zahodno pd Jakina.) Pivi boji nH Tirols em. Dunaj, 24. maja. Avstrijski generalni štab uradno razglaša: Ko ,;e nastalo vojno razfnerje med Avstrijo in Italijo, so se pričeli sia nekaterDi posameznih krajih ob t i r o 1 s k i m e j i manjši boji. Na p r i m o r s k i d r ž a v n i m e j i se je pri obmejnem kraju Strassoldo pojavila italijanska kavalerija.. ¦ Iialijani ua av^trijski zemlji. N&& osmi sovražnik je svoje domneviano osvojevalno napadanje prifiel na čudni način, Prepoveclano je, da bi se o tem sedaj že natančneje porofcalo. V nekem uradnem poročilu se povdarja, da se je že pri trgu Strassoldo na Primorskem pojavila italijanska kavalerija. Bila je skoro gjotovo kavalerija, ki je namenjena za poizvedovalno službo. Kavalerijska 8eta je skoro gotovo pridrla v smeri od italijanske trdnjave Palmanova (zahodno od Gradiške), kjer je nastanjen stalno en kavalerijski polk. Strassoldo je majhen avstrijski obmejni trg, 5 km južno od stare italijanske obmejne postojanke Palmanova, ter leži samo 1 km od avstrijske meje, 5 km severno od Cervinjana, ob železnici Trži6—Benetke. Strassoido leži na ravnini, ki je samo 10 m nad morsko gladino. V tem kraju so se leta 1797 vršili boji med četami nadyojvode Karola in francoskega generala Eernadotte. Francozi so takrat prisilili aivstrijske fiete, da so se umaknile proti Gradiški. (Ozemlje, kjer so se vršili prvi boji, leži severo-zahodno od Trsta v kotu med Oglejem in Gradiško.) Predzsodovina vojske. Italijiainska vlada je izdala ,,zeleno knjigo" (tako imenovano po zelenem ovoju), v Kateri skuša — seveda ugodno za italijansko javnost — opravičiti svoje nastopanje proti Avstriji. Ta v italijanskem duhu spisana knjiga dovolj glasno obtožujeltalijo zahrbtnosti in izdajalstva, za to hočemo po njej podati predzgodovino sedanje vojske, tako da nam niti najhujši Italijan ne bi mogel očitati, češ, da gledlamo vse skozi avstrijska očala. Poglejmo torej italijansko nenasitnost skozi italijanska očala. Italiji ni po volji naše prodlranie v Srbijo. Dokler je bil San Giuliano italijanski zunanji minister, sta bila kralj in vlada popolnomfl. zadovolj• .i z razmerjem do Avstrije. Šele ko je y jeseni umrl San Giuliano in je prišel na njegovo mesto framason židovskega pokoljenja Soninno, se je zaCelo rovarjenje proti Avstriji. Zato se priČenja zelena knjiga z brzojavko Soninnovo, Ki opozarja italijansfcega poslanika na Dunaju, vojvodo Avarno, naj sporoči avstroogrskemu ministru grolu Berchtoldu, da avstrijsko prodiranje v Srbijo pomeni dogodek, o katerem govori 61en 7. trozvezne pogodbe, Ta člen obvezuje našo vlado, da se sporazume prej z Italijo, k^jtera ima še pravico do odškodnine, 6etudi Avstrija kako ozemlje le za^asno zasede. Vojvoda Avarna je sporočil nato dne 12. dec, da je najznanil to dunajski vladi, da pa je grof Berhtold odgovoril, da vojska s Srbijo nl napjad, ampak obramba, ter je iz tega sklepal, da s tem ni dan položaj, da bi se diogovarjali z Italijo. Nemčija posreduje. Dne 14. dec. sporoča Avarna, da se je nemškemu poslaniku na Dunaju na pofflagi navodil iz B&rolina posrečilo, da pregovori Berchtolda, da se dogovarja z Italijo o odškod|ninah. S tem se je začel razvijati italijiavnski apetit. Dne 20. dec. je naznanil grof Berchtold vojvodi Avarni, da je \ioljan dogovarjati se o odškodninah. Isti dan je Sonninu izjavil tudi knez Biilow, da je došel v Rim, da izboljša dobro razmerje med Italijo in Nemčijo. Italija ima vsaEakor pravico (!) s svojo željo, razpravljati o odšKodninaih, ki se bodo dovolile, kakor hitro doseže Avstrija kake gotove uspehe. Sonnino je o3govoril, da bi se Italija še riadalje zadržala nepristransko, če -bi mogla doseči zadostitev nekaterih svojib. narodnih toženj. Itallja zahteva Trst in Trident. Dne 14. jan. je izjavil Sonnino knezu Biilo^vni^ da je trajno slogo z Avstrijo možno doseči le, i6e 86 popolnoma izlofii iredentistična formula o Tridentu in Trstu. Kn-ez Biilow je ddgovoril, da bi Avstrija hoto^ la rajše vojsko, ko pa prepustiti Trst. Upa, da dos©^ že, da se odstopi Trident, drugegia pa nič. Nato so se vršila pogajanja in dogovori dalje. Burlan nastopi. Med tem je grof Berchtold odstopil in Burian zavzame njegovo mesto, Burian se skraja brani d* govorov in želena knjiga pravi, da Burian zavlačuje pogajanjla. Toda dne 27. marca je vendar le izjar vil italijanski vladi, da je voljan pogajati se o odšlkodninaJi, ako sprejme Italija sledeče obveznosti. Blazne zahteve Italije. Dne 8. aprila je Sonnino na avstrijsko zahtevtl stavil naslednje protizahteve: 1. Odstepitev južnih Tirol z vsemi ozemlji, H so pripadaJa, leta 1811 k staremu italijanskemu _T»ljestvu. 2. Poprava meje v korist Italije na njeni izhodni strani, vštevši Gorico in GradišjkSo; pri tem bi se konCala meja ob morju med Tržičem in Trstom pri Nabirežini. Zraven bi pa še spadaj Tolmin, Boveo ia Naborjet. 3. Mesto Trst z okolico, ki bi obsegala na so^ veru Nabrežino in na^ jugu Koper in Pirano, postano samostojna, popolnoma neodvisna država. Avstrija sa odreče vsaki nadvladi. 4. Avstrija odstopi Italiji otoke okrog Korčule* 5. Italija bo zgoraj imenovane pokrajine taičoj zasedla. Trst in njegovo ozemlje Avstrijci takoj zapuste. 6. Avstrija prizna popjolno naHvlado Italije nad Valono. Avstrija se popolnoma odpove težniam v Albaniji. ; ¦ J i I | : 8. Avstrija bo one prebivalce odstopljenih pokrajin, ki so bili iz vojaških ali političnih. razlQgov obsojeni, popolnoma pomilostila. 9. ItaHija bo plažala Atvstriji 200 milijonov lir v zlatu. 10. Italija ohrani popolno nepristranost napram Nemčiji in Avstriji tefcom cele sedanje vojske. 11. Tekom cele sedanje vojske se odpove Italija, da bi se pozneje kedaj v svojo korist sklioevala na Člen 7, in Avstrija se odpove istotako na to glede otočja Dodekanesos v Egejskem morju. Vesti o miru z Rusiio. Začetkom mesca aprila so se začele med diplomacijo, tato trdi zeleria, k-njiga, širiti vesti o posebnem miru med Avstrijo in Rusijo, ki so se trdovratno vzdrževale. Za to je postal italijansM ministrski svet nemiren ter je zahteval takojšnji odgovor. Italija odpove zvezno pogodbo. Ker so zamolčena nad'aljna pogajanja z Avstrijo in dalekosežne avstrijske dovolitve, z& to zelena knjiga popolnoma lahko pride do sklepa, da ji ni preostalo drugega, nego da odpove pogodbo z Avstrijo. Odipovedno listino je vojvo'da Avarna izročil 4. ma|a na Dunaju ministru Burianu. KaJ zamolčl Itallja. Italija v zeleni knjigi popolnoma zamol&i, da se je, že ves 6as za našim hrtom pogajala tudi s trosporazumom in da je bil dogovor z našimi sovtražniki že gotov, ko še je stala z nami v ziavezniškem razmerju. Avstrija odpovedi ne sprejme na znanje, Avstrijska vlada je dne 21. t. m. naznanila italijanski vladi, da njene odpovedi zvezne pogodbe z dne 4. maja ne sprejme na znanje, ker sta Italija in fAvstrija sklenili dne 5. dec. 1912 slovesno pogodbo, da traja zveza med njima do dne 8, julija 1920 in da se mora eno leto prej odpovedati, predno posta/ne neveljavna. S tem je Italija pred oelim svetom oznacena — kot verolomnica. Italija plačuje z nehvaležnostjo. Svedski list ,,Dagens Nyheter", ki stoji popolnoma na strani trosporazuma, piše o trozvezi in Italiji ter o željah. Italije sledeče: ,,Kar se tiče še drugih ciljejv, ki jih je gojila Italija, ko je še bila v trozvezi, nima ona pravzaprav nobenega vzroka se čutiti razočarano. Po strašnem porazu, ki so ga doživeli Italijani v Abesiniii pri mestu Adua, ko so se bojevali zoper kralja Menelika, kateri je Italijo v vojaškem ozriru zelo oslabel, bi postala Italija velik slabič, ako ji ne bi stali ob strani Avstrija in Nemčija, Staroznana stvar pa je, da hvaležnost ni tista, čednost, katera bi se v politiki posebno spogtovala. Ko sose evropske velevlasti prepirale radi pokrajine Alžir y [Afriki, je italija podpirala težnje Francije in Anglije proti Nemčiji in se ji je tako skazala >valežno" za vse prejš-nje njene podpore. Ko je Italija pričela znani roparski pohod proti Tripolisu in ni prav n i č obvestila svojih dvehzavezniških t o v a r i š i c, kakšen je njen namen s Tripolisem, se ji je pustila od strani Avstrije in Nemčije popo]noma prosta roka pod pogojem, da se Balkana ne pritegne v bojni metež. To pritrjenje je gmatrala Italija kot nekaj samoobsebi umeivnega in je bila radi pristavka glede Balkana še zelo rateljuCena. Med balkansko vojsko se je Italiji priznalo, da so njene koristi ob izhodni obali Jadranskega morja (ob Albaniji) istovjetni z koristmi, ki jih ima ob tej obali Avstrija. Italija pa, namesto d& bi bila s to važno pridobitvijo zadovoljna, je postala še bolj prešerna in je svojo poželjivost Še povečalai. Videlo se je, da bi Italija rada spremenila Adrijo v svoje važno jrojašfco opirališSe. Peta vojska z Italijo. Petič stopa naša Avstrija na bojištee, da se meri z Italijo. V 67. letih je križala naša armada že štirikrat svoje orožje z italijanskim in mnogo slave je vzcvertelo avstrijskim polkom na ita],ijatiskih. bojnih poljih. Leta 1848 se je dvignila takrat avstrijska Lombardija in sardimski kralj Kkrol Albert, imenovan ,,spada d'Italia" — me6 Italije, je podprl ustajo s svojo armado. ,,Plemontezarjii" so takrat nastopili proti avstrijskim 6etam z znatno premočjo, zasedli so M> lan, ustanovili v Benetkah republiko — toda si.ja.ini talent o&eta Radeckega je lanalu zasijal v novi Iu6i. Po ojafenju svojih čet je udaril avstrijski voiskovodja z vso silo na armado Karola Alberta, jo vefikrat porazil ter pri Custozzi (25. julija 1848) sijajno premagal. Karol Albort je bil prisiljen skleniti v avgustu premirje ter prepustiti zavojevano Ix>mbardijo zopet [Avstrijcem. Že v zgodnji pomladi leta 1849 se je razbesnela druga vojna, katero je pričel Karol Albert, zanašajoč se nai vsled ogrskih nomatij nastalo notranjo oslabeJost monarhije. Toda sardinska armada je bila takrat povsem nesrečna. Radecky j.o je dvakrat pTi Mortari (21, marca) in pri Novari (23. marca) tako odločno porazilj da se je moral Karol Albert v prilog svojemu siuu Viktorju Elmanuelu odreči preslolu, da omogoči mir, iz katerega je izšla sardinska kraljevina neoškodovana, ker so &e zan.o zavzele zapadne velesile. Od leta 1852 je vodil pijemontsko zunanjo politiko grof Camillo Cavour, učitelj in mojster vseli itaUjaaskih narodnostniJi teženj, Cavour je pridobil Napoleona ui ieta 1858 sta podpisala Napoieon in Cavour v kopaiišcu PJcmbtares zvezno pogodbo, naperjeno proti avstrrji. Leta 1859 je prišlo do vojske in dne 29. aprila so prekoračile avstrijske čete sardinsko mejo. Toda očeta Radeckega ni b lo več in armadi je načeloval iiesposobui general Gyulay. Tudi se je kmalu pokazala številna premoč sovražnika: Viktor Emanuel je imel 80.000 raož, Garibaldi je načeloval rnočnim prostovoljskira četam, od zapada pa je prikorakala francoska armada. Nesrečna bitka pri Magenti (4, juniia) je zrevolucijonirala celo Italijo. Sledila je bitka pri Solferinu (23. junija) in 1,1. julija je bilo sklenjeno pr-eni rjo v Villafranca, kateremu1 je sledil stalai mijv Curihu (10. novembra 1859). Benečija _je ostala avstrijska, - v ostali Italiji s« je začelo zedinjevanje. Ko je Bismarok pripravljal vojno z Avstrijo, je prišio med Prusijo in Italijo do zveze (8, aprila 1860) in vpadu pruske armade v avstrijske dežele (14. iunija 1866) je sledila vojna napoved Italije ^20. jumja). Proti Prusom naše orožje n; bilo srečno, tem slavnejši pa so bili, boji na iugu, kjer je načeloval armadi vreden nasledniic Radeckega — nadvojvoda Albreht. Slavna zmaga Custozzi (24. junija) in pomorska bitka pri Visu (20. julija sta najsvetlejši točki y vojni zgodovini 66.. leta.. Vsled dpgodkov na severu pa se te zmage niso mogle izrabiti in dunajski mir (3, oktobra 1866) je določirsedaaje roeje obeh držav — meje, v katerih se je postavila v teh dneh naša preizkušena armada in kjer v trenutku že pokajo puške in graiijo topovi . . . Enoindvajseta vojna napoved. Vojna napoved Italije je enoindvajseta med vserai vojnirai napovedi sedanje svetovne vojske in o&ma vojna napoved nasproti Av&triji. V naslednjem nava. jamo posamezne vojne napoyedi po vrsti: 28. julija 1914 Avstrija — Srbiji; 2. avgusta Nemčija — Rusiji; 3, avgusta NemSija — Pranciji; 4. avgusta Anglija — Nemčiji; 5. avgusta Crnagora — Avstriji; 5. av. gusta Nemčija — Belgiji; 6. avgusta Srbija — Nem_ čiji; 6. avgusta Avstrija — Rusiji; 12. avgusta Crnagora — Nemčiji; 13. avgusta Francija — Avstriji; 13. avgusta Anglija — AvstViji; dn© 23. avguata Nemčija — Japonski; 24, avgusta Avstrlja Japonski: 26. avgusta Avstrija Belgiji; 31. oktobra Turči.ja — Rusiji: Turčija — Frandiji; TurSija — Angliji; 2. novembra Srbija — Tur6iji, Crnagora — Turčiji; 10. novembra TurčijiP—* Belgiji; 23. maja 1915 Ilali.la — Avstriji. Tej 21. napovetfi bodo sledili gotovo «« 22. i'ii 23., ker bodete tako Nemfiija kakor Turčija brezpogojno stopili na stran svoje zaveznioe. Z vstopom Italije v vojno se je pomnožilo šlevilo vojskujočih se narodov za 36 milijonov. Države, ki se vojujejo, šte. jejo skupaj okrog 933 milijonov prebivaloev, torej ve6 kakor polovico vsega človeštva! Avstrija 52 milijonov, Nemčija s kolonijami 80 milijonov (65 in 15), Anglija s kolonijami 420 miU/jonov (45.5 in 375.5), Francija s kolonijami 93 miliipnov (39,6 in 53), Rusija 170 milijonov, Japonska 70 milijonov, Belgija 7,4milijonov, Srbija 4.2 milijona3 Crnagora 0t5 milijonov, Italija 36 milijonov. * * * Naše priprave proti Italiji. Iz časnikarskega stana se porofia: Cez trideset let združena z Avstrijo, sta nam upadli v hrbet italijanska armada in italijansko vojno brodovje. Že od pričetka evropske vojne je Italija pospešila svoje oboroževanje, naperjeno proti Avstriii, in je v Benečiji in v ozemlju, ki meji ob na§o državo, storila odredbe, ki se jih nikakor ne more spraviti v sklad z zavezniškim razmerjem. To obnaSanje Italije je moralo po dosedanjih IzkuŠnjah z našo zaveznico vzbuditi zelo resne pomisle.ke. Misel, It.alija bi mogla, pozabiv&i svoio 6ast, uskočiti v tabor naših sovražnikov, se- ni mogla več opustiti. Ko je postajalo v spomladi vedno bolj jasno, da se pripravlja italijansko armadno vodstvo na izdajalski napad na našo3 na severu z rusko preraočjo se borečo armado m je tudi zafiela zbirati čete ob italijansko-avstrijski raej!, se je moralo odločiti naše armadno vodstvo, da odredi vse potrebno, d a je pripravljeno na izdajalski napad. Na obmpjnem ozemlju so se vršile pripravezaslučajvojske. Ne glede na groze6o nevarnost na naSem jugo-zahodu so se nadaljevala vojna podvzetja proti Rusiji z vso silo in so se mogli doseči že v tem mescu lako sijajni uspehi našega orožia v zahodni Galiciji. Sedaj, ko je postalo sramotno izdajstvo naše zaveznice gola resnica, bodo naše zmagoslavne ftete udarile z vso silo po sovražniku, ki je izmed vseh naših sovražnikov najneznačajnejši. To poluradno poročilo nam ho&e v previdnih besedah po. vedati, da nas izdajstvo ni presenetilo, ampak da smo ob me j i p r o t i 11 alij i dobro priprav1 j e n i. Bog nam daj srečo! Naše gorske postojanke. Svedski goteborski ugledni list za trgovino tn ladjeplovstvo piše o Itali'ji: Moč Italije mora izkrvaveti med krvavim in brezuspešnim naskokom na utrjene avstrijske postojanke na gorah. Približno 30 let je obstojala zveza. Italija se ji mora zahvaliti za nje- no varnost in ker se j-e po n.jej razvila t velesilo in ker ]e postala naselbinska država. Kaj pravijo na&l častnikl. Vojni sotrudnik lista ,,Zeit" poroča dne 21. t. m. Na bojni črti naše annade v Galiciji sem večkrat g«K voril s častniki o grozeči italijanski nevarnosti. O tei r.ovi nevarnostj se govori povsod zelo resno, a z železnim zaupanjem in seveda tudi g pravično jezo. Naši častniki oenijo zelo visoko izkušnje armade v dolgi vojski, osobito v gorah. Noberi tuj opazovateo si ni raogel prMobiti teJi koristi, Ce kdo v Italiji sodi, da po novi nevarnosti izgubi naša armada zaupanje, se nioti, V trenutku vojne napovedi pokaže v dolgiem 6asu preizkušena armada, da prestoji tudi to preizkuSnjo,. Plajnfce&ih oči so mi to i_javljali tako generali ka. kor tu-di navadni vojaki. Italljanski vojnl načrti. O italijanskili vojuih načrtih razpravljajo razni švicarski listi. Ženevski ,,Journal" Lo6e vedeti, da ba Itulija predvsem pomagala pri Dardanelah, na avsti-ijski meji i.n pa tudi v Albaniji pa se bo saano branila. Tu jo bodo podp.rale tudi francoske čete (!). V zadnjih dneh so odšli baje v Albamjo močiii prevozi italijanskib čet. Grški list »Hestia" poroSa^ da namerava Italija svojim novim zaveznikoin (Francozom in Angležem) za borbo ob Dardanelah dati na pomoe 40^.000 mož. Tudi manjši del italijanskega brodovja bo dala Italija zaveznikom na razpolago. Ostali del italijanskega vojnega brodovja bo razdeljen nied Adryo in Sredozam. skirn morjem, Italijanski podmorski čolnl so dobili jialogo, da morajo napasti Polo. Gorej omenjeni Iist pravi, da bo itaiija izkrcala v Crnigori nekaj svojih 6et, katere imajo nalogo zasesti Kotor In sploh ojačiti 6rnogorsko bojoo črto, Procesije v Itallji prepovedane. Italijanska vlada je prepovedala s posebnim odlokom vse procesije, obhode in shode. Prep^vedano je tudi v Italiji običajno spreniljanje sv. popotnice, ki jo nese duhovtaik bolniku, Istotako so prepovedani tudi pogrebi (spremljanje mrlifiev na pokopališče). Klol)uk mu zbil z giave. Ko je italijanski veleposlanik v Berolinu dne 20. rnaja zapustil veleposlaniško palačo, jie skočil neki polodrasli fant za avtomobilom ter je zbil velepcslaniku klobuk z glave, ne da bi se bil veleposlanika dotaknil ali ga morda na kakoršenkoli način raniL Na. kj gospod je mladeniča takoj zgrabil ter ga zaslužen^ našeškal, Cim je državni kancelar izvedel za d<y:r dek, je izrazil veleposlaniku še isti ve6er po svojfeifl pobočniku svoje živahno obžalovanje, državni tajnijc pa se je pismeno opravifiil. Iioliko ItoJljoiuoT žilvl * AvBtclJl. Krakovski list ,,JNoya Reiorma" objavlja število izven Italije živečih. Italijanov, katere bi se moralo po mnenju sanjarja d'Annunzia ,,osvoboditi." Po zadnjem ljudskem štetju živi v Avstriji zavsem 768.000 Italijajiov, od teh jih pripade na Tirolsko 386.000 (n& 561.000 prebiv/alcev drugih narodnosti), na Primorako s Trstom 119.000 (na 111.000 drugih narodnosti). na Goriško 90.000 (na 117.000 drugih narodinosti) m na Istro 147.000 (na 256.000 drugih narodnosti)) v zadnjih tireh deželah so Slovenci v večini, tako na Goriškem za 155.000 prebh-alcev, v Trstu za 57.000, in v Istri za 223,000 prebivalcev. V Franciji živi 6ez eden milijon Italijanov, od teh pripade na Savojskb čez 500.000, na otok Korsika 300.000 in na Tunis 12& tisoč prebivalcev. V Svici živi čez 30(7.000 Italijanojv, od teh pripade samo na kanton Tesin 156.000 Italijanov. List stavi vprašanje, 6e so italijanski vojni hujsfeači tudi kaj mislili na milijon Italijanov, ki žive v Franciji, in 8e so pozabili na Italijane, ki živte v Tunisu, katere bi se moralo istotako osvoboditi, 6e bi se hotelo ustvariti veliko Italijo. Cudež sv. Januarja v Neapelnu. V Neapelnu na Lagkem so v cerkvi S, Chiara shranjeni ostanki inučenca sv, Januarja, Med drugim tudi strjeno kri tega svetnika, ki se spremeni dvakrat na leto, prvo nedeljo v niajniku in pa 19. septembra na praznik tega svetnika v tekočo. Letos je Ijudstvo z veliko napetostjo pričakovalo ta čudež, Rim. ski dopisnik dunajskega lista ,,Reichspost" se je peljal nalašč v Neapelj, da bi bil prifiujoč, ko se je ta čudež zgodi'1. Kar je tam doživel, je takole sporofttt svojemu listu: Dopoldne prvo nedeljo v majniku so prenesii iz stolne cerkve v oerkev S. Chiara glavo svetnika Januarja. Popoldne pa se je vršila velikanska procesija, pred katero so nesli 40 kipov svetnlkov, v procesiji sami pa strjeno kri sv. Januarja in njegov kip. Oboje so postavili na glavni oltar v oerkvi S. Chiara. 821etni neapeljski kardinal Prisco ie držal visoko dvignieno posodo s krvjo sv. Januarla^ krog njega pa se je drenjala množica vernikov in po. ročevalcev listov tako, da so policijski uradniki le s silo mogli vzdrževati red, Pele so se litanije in miserere, nato so pa verniki molili, da naj svetnik l/prosi svetu zopet mir in naj v znamenje mirne bodočnosti napravi čudež. Dpazovali smo vsak gib kardinala. Po 17 minutah molitve je postala masa strjene krvi tekoča. 70 prič, med njimi 20 gasnikarjev je gledalo osuplo na relikvijo. Zvonovi so zazvonili, od oerkve po mestu pa so se razlegali vskliki radosti, Tudi 19, septembra 1914 sem bil pričujoč pri fiudežu. Takrat je trajalo 43 minut, da je postala kri tekofta, in Sioer ravno v trenutkii3 ko je molilo ljudstvo: vojsbe, kuge in lakote nas reši, o Gospod! Novejša poročila.   Italiianskl kralj ni držal besede. Naš cesar je ob izbiruhu svetovne vojskle leta 1914 brzojavil italijainskejnu kralju, da je radi vmešavlajija Rusije v sppr s Srbijo in zavpljo mobilizacije ruske armade odredil splo&no mobilizaoijo. Cesar Franc Jožef je izrazil v tej brzojavki upanje, da sme raCunati na podporo svojih zaveznikov. Kralj Viktor Ema;iuel je na to odgovoril dne 2. avgusta: ,,Prejel,sem brzojavko VaŁegq Veličai stva. Mislim, da ni poirebno Vašemu Veličlanstvu dati zagotovilo, da bo Italija, k&tera se je i^a; vse mogoče načine trudila, da bi se ohranil mir ter bo tudi v^e z vsemi raočmi delala na to^ dia se kmalu doseže mir, napram svojim zaveznikora ohranila srčno prijateljsko razmerje, ka-kjor to odgovarja trozvezni pogoid[>i, njenim odkritosrčnim čustvom in velikim koristim, ki jih mora zastopati. Viktor Emanuel." Besedilo te brzrojaVke še bo poznejšim rodovom služilo kot dokaz, kako je italijanskji kralj Viktor Emanuel III. snedel dano fcfesedo. Sedaj je še bolj jasno, zakaj je naš vitežki vladar prifeel o_lic: ,jMo]im narodom" z obtožilnimi besedami: ,,'Italijanski kralj Mi je napovedal vojsko!" Končna ponudba Avstrije Italiji Avvstro- ogrsko mini,s;i)rstvo za zunaive zadeve j-e dne 25. majmka izdalo rudeeo knjigo, ki razpravlja predzgodovino n,a'še vq>s.ke z ItaHlo. ' Zamniiva knjiga, ki razkriva pred celim svietom vso ivazv-estobo, zalirbtnost in, pohlepnost Italije in njene ivlade, nied drugim tudi poroča o tem, kar je naša vlacla st.ivila kot zadnjo poiiudbo Italiji. ,,Zachija ponudba", tako poro&a rudieča knjiga,, ,skii| jo jie pismeno izročil knfiz Biilovv italijanski vlad5,, vsebuje te le bistvei e "toCke: odstop italijanskega dela južne Tirolske, odstop z ltalijanskim. prebiival&l^iom nasSičenega o-zemlja ziahodao od Soee, v .Trsta se ustaaovi vsoučiliščie, mesto ddbi iraie cesarskegai svoli jctiiiega mesta,, masto dobi ustavp, ki mu zajamčuje avtoriomijo in Vtalijanski značaj, svobodna luka se olirani in po potrebi*poveča; naša vlada je pripravl^ena pr"z:iati popolno nadoblast Italije nad Valono in ri)er.>q okoHco^ Avstrija izjavi svoje pol tifcno nezanimanje z-a AlbauP jo; Avstri.la se odpove zalitevam zavoljo ocl Italije zasedenega otočja Diodekanezce v Ege.]sknm morju. Od; Italijie pa je Avstrija kot vračlo zalitevalai snmo izjavo, da bo Italijai raed celo vojsko napraan Av-s^i-i i, Nemčiji in Turfii.i ostala nep;ristra!vska, in odstipUa od vseh protizahtev v slučaju kiakib pridobSisv, ki bi jih Avstrija dosegla med vojno ali pa pri sktepanju miru." Na to kon6no ponudbo je Italija koučno oclgo. vorilai z vojno napovedjo dne 23. majnika. Judeževo plafiilo. List ,,Tidende" poroča. iz Londona, da je Italija dosedaj dobila na ražun vojnega; posojila, ki ga. da Anglija Itali.ji, že 900 milijonov feilingov (okrog eno milii'a,rdo kron), in sicer je 450 milijonov Italija prejela od Anglije že mesca novembria 1914, torej v 5ar su, ko je še Italija bila pri trozvezi. Vojska mrd Italijo in Nemcijo. Italija Nemčiji sicer ni naipovedalla vo^ske, a kakor se uradno poroča iz Berolina, smatra Nemčija sedaj, ko je Avstrija v vojnem stanju 25 1'talijo, da jo tudi njej vojska napovedaua. Odpotovanje poslanikov. Zastopnika Avstri;e in Niemčije sta dn© 24. maja zapustila Rim. I^joSas.io so odpotovali tudi avstrijski in neniiški poslianiki pri Vatkanu. Ostali bodo, do. kler bo trajala vojska, v mestu Liiigano v Svici. Špa,nski poslanik Raraon Prima Millet je v imenu svo.;e vlade prevzel varstvo nad avaltri^skimi podložniki v Itajlij:',. Varstvio Nemcev v Ita^liji pa ;e prev.pla Svioa. Italijanski posfa-nik pri turški vladi je, kakor se poro6a iz Carigrada, s poslaaiškim osobjein, vred dne 24. maja zapustil Carigrad. — Dne 26, niaja pa je italijanski poslaniki v Bierolinu s poseb',.hn vlakom odpotoval v Italljo. Sv. Oče protestira. Italijanskl kralj je potrdil Salandrov sklep, da je diplomatifina nedotaknjenost ziastopnikov Avstr|v;;e, Prusije in Bavarske pri Vatikjanu odstra,njena. Sv. O6e je vložil zoper to odredbo italijainsKe vlade protest. Feldmaršal Friderik na armado Avstrijski vrHovni poveliniik feldmaršal nadvojvoda Friderik je o priliki itali anske vojskine napovedi izdal na vse avstrijske 6etei in tudi na fste r.emške Čete, ki so podrejene našemu vodstvu, posebno armadno povelje. V tem povelju najpoprej oblavlja oesarjev oklic ,.Moji'in narodom" in potem dostavlja: Vojaki! Sliša.li ste v tej resni uri izgovorjene besede VaŠega premilostljivega *in najvišjega vojnega poveljnika. Cesarjeve besedie oznaftu.ejo vso sramotio podlost našega novaga sovražnika, ki povrafia desetiet.ia trajajočo zvestobo s sramotiiiim izda.istvom. Vojaki! Cesarjeve besede nam pa tudi označujejo nove in veVke naloge, kojih rešitev pola.ga Njegovo VeliCaristvo in domovina s polnim zanpaniiem v naše roloe. Ne nov, pošten sovražnik nam stopa nasproti, oko proti očesu, ne! Be^edolomni dosedanji zaiveznik 7-magos:avijih a.vstrijsko-nemških armad invo.jnih brodovij, ki so osta,!e po desetoese&inh lmdih bo^ih zoper polo\ico sveta nepreraagane in moSmejše, kakor kadarkoli pcv^rej, nam vpada. sedaj potuhnjeno v urbet. Vo.aki! Naša naloga je, da s> krvjo in železom kaz-: ;ai;emo ta brezprisn-erno obnašanj-e našili -spvražnikov in ]im zopet pokažerao jx>t, ki so jo jim polcafeali ivaši pr.edniki pn Mortari in Navarl, pri Kustoci in Visu. Naš iskreno ljublien: ntj4niil]0i3tlji\i3iSi( (vladiaii*, ki je star 1 vse, da prilirani naan in naši zavezinci to novo pre:akušnio, naj zo.-iet vidi v, nas dnlia; Radeckega, Nad\-ojvodi& Alberta in Tiegettliolia. HoCiemo 'biti njiiiovi vredui vnuki. Veli''.'o sovražnikov, veliko časiti! naj bo naš, boj: i k ic. Tako pozdravljamo naSega, prevzvirsenega oesarja ln krala in naše zsveste ^aveznišloe čete, tako poždravl..ia.nio na severu r.aše tovariše, ki sto;:e na jugu pripravljenj, da^ zabranijo sramotni upad sovražnka v i:aš lirbot, dokler ne napo;i tudi na jugu clan, ki bo prinesol !-rvavo plo5 lQ. Vojak ! U.iarfmoi l?rez biojaz-ni z vso hrabrostjo po l-overa s-ovražnikii! Z bjožjo poinocjo dn v zivezi z našitni zvestimi z/avezn^škimi oetami bomo premagali tudi fcega novega sovražnika,. It&lijanski naparii ob tirulski in koroški meji odbiti. Ounaj, 25. maja. Avstrijski ge.neralni ši!ab uraidno razglaša: N,!i juži.o-zahodnem bojišču so ob tirolski in koroški meji prekoračili mejo manjši it&liijauski oddelki, osobiio a,lpini( p],aninci). Kjerkoli so trčili na n'ar ¦. še fostojanke in so bili obstreljevani, so se vrnili. lJr\i sluvui ^iiii naše mornarice. O prvem na,p"iiu avstrijske moraarice pa itaiijansjko izhodno obrežje se je izdalo dne 25. maja n.a--; slednje ur idco porocilo: V poiideljek, dne 24. ni,a;a, pred solnčnijn izbo-:. dom, torej 12 ur po italijanski vojni najpovcfdi, je a,vstrijs^a mornar-ica nri >a;d]a na ve6 krajih . med Benetkami in Biarietto italijansko izhodno morsko obal. Napad na Benetke. V Beneikali je naš mornairi&ki zrakoplov vrgel hpi m-esto 14 birnb. Bo:nbe so vnele požl.ir v bene&|ci orožarni in močno pcškodovale italijainskega- torpedn^ga rušilca v i risianišču: vež borab je partlo tudi na koLdvor, z !loco olja in zrakopk<.no pristanišfie. Naš rušilec ..ScliiiriscJiutze" je vdrl v zelo ozki kanal Porto Corsini ia je iieiiadonia opa.zil pred seboj dobroz; seden sovražen strel9)':i jar-ek. Nriša ladjica je večir.o presenečeoe.La moštva postrelila, nakar so tri ^ikrite velike obrežne baterije iz 12 cm topov začele obslreljevtiti nafo križarfco .,,NovM,ra" in torpe'diai Coln ,,st. 80", ki sta se naiiij^la pred pristani^iBem. Coln ,,št. 80" je bil z italija.'isfclo kroglo dobro zadet in sicer v sobo za ^astnike. En mož je bil tožko poškodovan in fioln jo dobil luknjo. ,.,Novara." je boj nadaljevala, da bi tako poma.gala rnšilcu in torpednemu čolnu iz mufi-.ega. | olržaja, Kro.^le z ,,Novare" so razstrelile italija" ski strelski jarek in porušile vojašnieo. •Konfino je bila tudi jNovara'" zfdeta z rtibro merjenim strelom. Mrtvi so bili ladjin poročnik Persich in 4 možie, 4 možje 9i bili težjkfo in veft lpyhko ranjenih. Sovra(žnilcove izgube pa so najbrž 10- do 20krat večje. ,,:Soharfschiitze" je došel popolnoma nepočfcbdovan nazaj, tornedni feoln, ,M. 80" pa je odplul v Polo. ko so mu zadelali razp"oko. V Rimini (mesto ob 'rzhodni obal; Ttalije nasproti Zarlru) je naša oklopna- križarka ,,St. Getjtg" obstreljevalai železn'ško postijio in most. V Senlgaliji fjiižnoizLodro od Rimin:) je bojna ladja ,,Zrinski" razstnelila železniški most, vodovodno prlpra-vo, naprave ob pristai nšču, kolodvorsko postopje in, železnišiki vlak. Koloclvor, vlak in bližnja. hiša so zgorell. V Jakinu. V J-akJnu Cnasproti da'lmatinskemlii mestu Šibeniki^ jie glavna siTa i ašega brodovja obstreljevala sta_ re iiirrlbe, kavalerijsko in Oirtil&ri,jsko taboriSče, lad.iedel'!ico, eliskitrično (?ientrai'o, kolodA'or, plinarr.o, skladi&?e petrolieja, svetilnik in postajo zia brezžično brzojavljanje. 8k(wla, povzroOena po topovaki krogli in poža-ru, je z^elo velika. Naši so pctopili v luki dva parnfca ter uničili v ladjedelnici novo ladr'o, ki je bila že skoro popol.soma izgotovljena. Italija.ni so na jiaš napacl ndgovarjali ediito z lahko baiterijo in z nekaterimi strojn'mi puškajni,. V edini n*od.Grni uirdbi ,,Alfnedo Savio" 'so se ob pričetku obstreli-evanja topničarj', pokar zali pri topovih, a, dva naša zra,koplo\ica. ki sifri ravno pravofiasno z zračnih vi'šin zafteia fltaliane obstroljevaiti iz stiiojnih pušk, ata t lpi <ičn,rji© pregnala (ako temeljito, na si n-iti niso vefi upali vrnitl se k \fijjovom. iOmjenjena zrakoplovca in še tretji so potem vr. gli na zrakoplovno postajališfie Chiaravaille (leži zaJjodno od Jakina) in na neknitere druge vojaške stav. bo 30 bomb... Ttaiijanski z-rakoplov ,,Citta di Ferrara" jo na našo ladjo ,,ZrinsW." brezupešno vrgel veft bomb ter je skuš.al napasti naše brodovje. Ko pa sta priplula dva naš.a letalca, kS sta pa že proj vse svojc bombe porabila, jo je itali,'ianski zraikcviovep iadfi-rno. odkuril. Isti sovražni zrakoplov aji kakega drugega je na-e brodovje že ppl ure po polnoči opazilo na polovioi. pota Pola— Jakin, Elil je najbrž na potu proti IJoli. Ko sta dve njega spremlijaiofti ladji zbežali, pred og-ujem naših topov, se j-e zirakoplov takoj obirnil in opplul v smeri proti. severozahodu, in najbrž niti ni opazil na&ega brodovja. Razdejan]a na dnigih ki*aiih. Naša bojna ladja nRia,decky" je obstrelievala. železniški most čez reko Potenoa (se izliva južiio od Jiakina v Jadransko morje). Most je zielo poSkodovan. Ladja .,Admira,l Spaun" je s štirimi rušilci obstreljevala železniški niost čez reko Sinarca, železniško pcn stajo, iokon»tiv.e, vodovodne priprav.e itd. v Campo marino (me-sto na ¦ italijansfldl obali južnozahodno od našega otoka Vis), uničila svietilnik na otoku Tremiti (&ev'ernoiz<hodno od Campomarina) iter po&kodovala svetln k pri iTorre di Mileto (izhodno od Campomarina). Našl potoplli italijansko ladjo. Bojna 1-adja ,,Helgoland" je s tremi rušilci obsti-eljevala mesto Vieste (ob rtu Monte Gargano naispnt di'.lmatinskemu mestuDiubrovnik) in roestaMan. iredonia in je trcila pri mestu Barletta (ki leži, še bolj južno ob izhodnoitalijanslki obali^ na| dva Halijanska rušlca, katera je tatooj začiela; o^streljeviaiti i|n zasledovati... En rušilec .je utekel, drugega z Iimenom ,,Tur_ bina" pa sta naša rušloa ,,Csepel" in ,,(Tatra" potisnila proti, otoku Pelagosa (teži medi rtom Monte Gargar no in našrm otokom Lagosta). Naša granatna krogla; je za,dela stroj in kotel na ,,iTjurbini", ki je nato obstala, začela goreti in se je zadela potapljati. Koneno se je (,,Turblna" udala. Naši čolni ,,Csepel"|, ,,;Tatra" in ,,Lika" so rešiii 3i5, mož od posadke, med, njimi tudi povelSnikaj ..Turbine", drugega Gastnika in strojnega poveljnika. Ysi ti so sedaj naši u^etniki. Reševalno delo se je moralo prefciniti, ker sta se od sieveroizhoda na daljavo 9000 metrov približali dve sovražni bojni ladji, in sicer ena od vrste ,,V:ttore Eimanu-ele" in ena pomožna krifiarka, Kmalu nato je sledil pomorskli boj, v/ kate-rem je samo rušilec Csepel" bil zadet po neznatnem .streln. En mož je bili težlko, dvai pa lahko ra.njena. Ladia .,HelgolandM in rušilci so na sovraižni, ogenj o^ čividijo dobro odgovarjali, Niajjibližja razdaJja med o1 ema sovražnikoma je bila 8000 metrov, Po kratk.em easu so na,še' ladje od.nlule iz obnio^ia sovražnega ognja. Naše brodovje ni imelo razun navedienih nobene druge izgube. Iz toga uradnega porofiila je razvidno, da vlada me-l avstrijskimi mornarii res pravi T':e,getthoffov duh, .Ladje., ki so Italijane s svojimi napadi na i-iiU obr:ežju tjko hudo presenetile, so se namreft izpostavile veliki nevarnosti, a so svoj namen srečno dcvršilje,. Slava našim junakom-raornarjem! Velik učinek v Rlmlnl. Skioda, ki so jo napravile aVstrijske ladje z obstreljevanjem italijanske obali, je izredno velika. V mestu Rimini je bilo 200 mrtvih. Prebivajstvo je zelo pre; laženo. Vojni, hujsk!a6i so utihnili. Avstrijski podmorski čolu na zahodnl obali. Iz Riima se poroča, da je kiapitan parnika ,,Firenae" cp-azil v bližini italijansikega pristanišSa iSp.ezia (na ziahodni1 italijanski obali južnoizhodno od Gelove) podmorski čoln, ki je bil majbrž od avstrijskiega ¦¦T,oji;e.a;a brodovja. Našl mornarjl uničlli lastne ladje. Italijanska vlada je že delj časa pred izbruhom vojske pripravljala zaplembo avstrijskih in nemških trgovskih in drugili parnikov, ki ležijo v italijanskih lukah. T.o so zviedeli tudi naši kapitani in so — ker, niso mogli več odpluti — polagoma unicili ladjine stroje in tiko preprečrli, da se sovražnik ne more posluževati našili laclij. Italijanska vlada se bojl ljudstva. Italijanski kralj je s posebnim odlokom prepovedaJ neuradna porofiila o številu mrtvih, in ranjenih vojafcov. Oblasti ne smejo v tem oziru daja,ti nikakih pojasnil, ker se je b:ati, da bi lju'dstvo potem izgubilo navdušenje za vojsko ter zauplofflje fv, vlado in do zMiage. Italijani zaki-ivajo okna in svetle predmete. Iz strahu pried Avstrijoit posebno pned našimi zra,koplovci, so italiianska vojaška povfiljstva v mno. gih krajih izdala povelje, da se morajo blišSefii prednioti in okna na jav-nih in velikih! iposlop.i'ih zakriti v sivo taarvo, Tako > n. pr. \iojaSko pov!eljst\x> v Milanu odredilo, da se mora' 'zlatobleščieča Marijina podo ba na milanski stolnici pobajrvati s sivo barvo, Delavci s5 že odstranili dragooena okna na stolnici, V \'ero,ii so izdali sedaj enake odtedbe kot v Parizu, da se zavaruje.jp pred vsemi sovražnimi zrakoplovoi. Ca se bliža kak sovražni letalieo, se dajejo s stolpa mestne h;še signali z zvonom. Ko nastopl noč, pa se morajo po mestih ix)gasiti vse Iu6i, izložbena okna pa zapreti. KralJ Viktor Emanucl v glavnem stanu. Lisrt ,,Corrlera della Sera" porofta, da bo kralj odpotoval v italijanski glavni stan k naftelniku gene_ ralnega štabia, da se osebno udeleži v^jske zopier Se ,..neod,reSeno" ozemlje. Italijanskl vrhovni poveljnik ponesrečil. Vojvodlai Aosta, kateremu je italijanski kralj poveril vrhovno poveljstvo italijanske arma.de, se je dne 24. majp na cesti v Tireviso v Gornji Italiji (severozahodno od Benetk) z avtomobilom ponesrečil. — Lahke poškbdbe so dobili pri nesreči jvojvcKla sam in njegovi spremljevalci, pribočnik in ordonančni častniki. Vojvoda Aosta je kraljev sorodnik. Ponovni nabori v Italiji. Italijanske vojaške oblasti so sklenile, da se tisti črnovojniki, ki so pri zadnjem preblranju bili spoznani za nesposcbne, morajo podvre-či še enkratnemu pnebiiranju. Nameraiva sje vpokMoati pod orožjei tudi letnike od 39 do 42. Jugoslovani proti italijanskiin predrznostlm. ,,Siidslavische Korrespondenz" prlna?iT, iz- peresa nekega vodilnega jugoslovanskega politika sledeoe poročilo: Razburj.enje, med dalmaitnsikim, ppefolvalstvom, ki je nastalo vsled predfrzne italijahskie zalitevie po dalmatinskera ozemlju je naravnost nepoplsno. Avstrijski Hrvati in Srbi so sedaj popolnoma edi.ni. VsJugoslovani, bodo kot en mož vstali zoper italijansko požrešnost in bodo braniili jugoslovansko posest naše države zoper Italijane, Italijanskl uliežnlki. Do dne 22.. maja je uteklo 6ez niejo tia Švioarsko ozemlje čez 1500 italijanskili: voiakov. Italijanska armada. Ital\;a se je v zadnfih let h, zjlasti v ča-su, odkar je Avstrija zapletena, v boje na jugu ln severu, prav pridno oborože.vala. Italija ima pod orožjem: 96 infanterijskih. polkov, vsak polk šteje 3 bataljone prvega poziva i,n 50 polkov milioe vsak po 3 batal"or.e drugega poziva, na. dalje 20 baitaljonov terHorialinih oet tretjega poziva. Nadalje 12 poikov bersaljeri vsak po 3 bataljone, vsak četr'ti bataljon teh polkov pa tvori takozvani baitaljon kolesarjev. K tiemu še pa ispada 20 bataiMonov milice drugega poziva. Naldal.;e ima 8 polkovi alpincev (alpske čete), skupaj 26 bataljonov prvega, 38 stctiij milioe drugega in 26 teritorialnih bataPonov milioe tret'ega poziva. Kavalerije ima Italija pod orož;iem: 29 kavalerijskih polkov, vsak polk po-JJ leskadronov prvega in 28 eskadronov milioe drugega poziva. Artilerije ima pod orož^m: 12 kornih arfl-erijskih polkov, vsak polk po 6 baterij, 24 divizijskih artilerijski,H polkov, vsakj polk po 6 baterij prvega in 50 baterij milioe drugegai poziva, ,Vsaka batorija ima 6 topov. Na vsaik armadni zbor, ki je razdejen v 3 di•vizije, pride tedaj 125 poljskili topov. Jahajaj-oSa art;leri;a z>iasa: 8 baterij, vsaka baiterija ima 4 topove. Težka art^erija: 14 težkih havfoi-fenih baterij prViega in 14 drugega pozivai. Oo^ska artilerija štej-e 27 gorskili baterij, vsaka baterija ijna 6 topov prv-ega in 2.7 gorskih baterij, vsaka ^>o 6 topov drugega poziva. Trdnjavska artilerija šteje 10 trdnjavskih arti. lerijskih polkov s skupno 100 trdnjavskimi artllerijskimi stotnijami. Nadalje ima: Ralija 24 stdinij saperjev prvega poziva, 12 brzDjavnth st ttnvy 8 stct lij pio .irjev, 12 stotnij za polaganje min, 6 st t.nij. železniških čet. ItaliljanSko orožništvo,, •takozvand -karasbiinieri, tvori bistvieni del italijanske arrnade. V slufiaju vojsfce sodieJiuje pri mobilizaioijah in oprav^lja tudi obmejr.o služblo in šteje z,a;vaem 23.000 mož. Finančna straža se nahaja vslufiaju vojske pod vojaškim povieljom in šteje 23 bataljonov, vsak. bataljon po 3 do 6 stotnij. V slučaju vojske se pritegnejo tudi državni I^garji, ki so oblečieni in ofcoroženi po Vojaško, vi vojaško službo, zlasti so namenjeni za stražo na meji. Zavsem šte}e mobilizlrana italijanska armada okrog 1 mi^jon možtva, katero števCJo se pamore z noVimi poklici pofdvDji!}!. MtoMlizia^ija italijanske armade je bila dovršena že 14.. maja, kaiterega dne so bili poklicani pad orožje najstatrejši let.iiki talijaask-e milioe. Večji del svoje armade je zbrala Iialija v severni Italiji3 kjer so ji na razpolago zelo goste želez' nice. Boj za Dardanele in Carigmd. Listi piišejo^ da nameravajo sedaj tudi Italijani poslati nekaj brodovja in vojaMva trosporazumu na pomoč pred Dardanele. Iz dosedanjih bojev je posneti, da še Franoozi .in Angleži nijso nič kaj posioibiiega dosegli zoper Turke, izgubili pa so že pred Dardanelami nad 50,000 mož. Turftki podmorski 5oln }& v zalivu 'Saros potopil angleško križarko },T'riumph". Turki tudi poročajo, da so dne 22. t. m. pri vhodu v Bospor potopili rusko oklopnico ,;Ponteie,i>mon". Angleška vojna ladja ,,Tx'lumpli" se potopila. Dine 25. maja popoldne se je v zalivu Saros v Egejskem morju potopila velika angleSlkia vojna ladja »Triumpli", zadeta od strela iz torpeda. * * Vojna ladja ,,Triumph" je tvelikfai angleška vojna ladja, dolga 133 metrov in široka 21.6 metroiv'(. Vo, zila je z brzino 36 kilometrov? v eni uri. Njena poSiadka je znašala 800 mož. O usocli posadike potopljen« anglešike vojne ladje ni nič znanega. Grozen položaj naših ujttnikov v Bib*ji. Po\-,elistvo naših balkai^skili čet objavlja poročilo ])o'tnikpv ki se je vrnil iz Srbijo in ki je govoril z avs-trijsk'mi ujetiiki. Pctiik op.suje brezprimernor.evščino teh siromakov sledeče: Videl som v Nišu njetnike, ki so pometali mestne ulioe in ceste in zraven beradili. V.si so b.li raztrgaai, umazani, izstradani in brez ^sakega prenošigja. Bolezen je pokos Ia na f,soee avstrljskih ujetnikov, 'Vsem ujetnikora je smrt ljubša, n.ego ujetništ', o, Potnik je dofciii uiis, da s.j oblasti in ne Ijudstvo povzroe tel.j teh surovosti in j,e pripravljen, da svo> izpovedi, &e t.-eba, potrdi pod prisego. Porofevalec nekega angleškega Iksta poroča, da uporabl.ja;o p.aše u',et3 vpjake zlo, pokopavanje na, pegaSlem l3garju unirlih cseb. Prvotno število r.ašili v srbskein ujetnifitvu se nahaja.joSihl vc.akov se je vsled smrti na raznih nalezljivih boliezni skrčilo za polovic-o., • IVV Maribor, 26. maja. Ce je tudi splošna napGtost o^rnjen.a protl 'Jugli, kjer je naš i-Bkdan.fi- zaveznik postal na,š smifei sovražnik, ki steguje svOj« grabežljive prste po naši zemlji, vendar ne smiemo &ivo.;e pozornosti odmakniti od položaja na severu, ki se tako ugoclno razvija za, nas i.i napreduje od dne do dne, Ta razvo] zasledujemo z radost.iim zanimanjem. Giavni dogodki se te dni vrši^o n"a prost^ru krog Przem-ysla, kafcrega aedaj a v s t r i j s k, e č et e o b k o l} u j e j o, Zelo usjpešno na.pneclujemo na severni in j u ž n o i z li o d n i slrani P.rzem y s 1 a. Naši so zavzeli mektj Radym-no ter so ruske prtl:n.apade popolnoma ustav.li. S t e v ] 1 q r u s k i h ujetnikov v. Ga'i. iji re v 6asu od 2, m;oja do da( es nanis'o do okroglo 2 'J 0.0 0 0 m o ž. Iz i z h o d n e G a 1 i o j j e in B u k o v i n e ni podrob.iih po:očil.. Na Rusko-Poljsfce -nl vstraji.o rapredu'emo v gorovju sevo r n o od Ki e 1 c; na s e v e r n e m R u s k e m pa so Nie-inci ob N j e m e n u in D. u bi s i Ruše zo^et močiio natepii. Z>p.t v^liia zrna^a v Gal ciji. Dunaj, 25. maja. Avstrijskl generaini štab uradno razglaša: V srediaji Galiciji napadajo zav-ezniške nem^ko-a,\:3trijske čete na celi frontl od Si-eniave do gornjega tokd, reke Dnjester močne ruske cete. Armaaa generala Makensena, v K teri se bori tudi 6. avstrijski arma !ni zbor, jc zavzela Radymno (severno od Przemysla ob rek'i San) in je na- izhodni in na, južno-izliodni straui tega mesta pr<xHa do reke Saa. Sovražnik, ki skušars številnimi protinapa.di si nazaj priboriti izgubljeno ozemlje, je bil povsod vrže>i nazaj, j-e i z g u b i 1 2 1.0 0 0 ujeinikov, 3 9 t op o v i n 6 e z 4 0 s t r o j n i h p u š k. Arm-;..di genera.lov BuclJ.lla; in Bolim-Erraollija, k-i prodirata južno-izhodno od Przemysla,. gta, v srditih bojih pridobili (zeinlia in sta \rgli sovražnika eez Blonia-pl-aioto. Na]:..)'.l se natlaljuje na celi črti,. Sicfir se pa i:olož,aj na severr.o-izhodnem bojišču ni spremenil. Przemjsl obkoljen. Priti.sk; r.aših čet na ruske posiPjanke ob črti: Przemysl—Grcdeki je ye'aio uspešnejši. Da.n za d;:cvom pridobivajo naši novega oi:emlja na tem prostoru. 'Med tem, ko se del naših čet biori že v okolici Moščike (severoizhodio od Przemysla), je avstrijska obkoljeviffna armr!^ai pričela oblegati trdniavo, Vojaški oddelki, liateri prodira.Jo na 6rti pri Grodeku, so že tako blizu železnice, ki je sedaj edina zveza ruske posadke ,v trdnjavi z iz*aodno Gsflicijo, da jo topovski streli že laliko dosežejo. Ti od"de|_i neprestano prodirajoinaprej. Sedaj je črta, katero so imeli Rusi po zimi zasedeno, po naših četah prekoračenai. Naši se niahajajo že na onih postojankah, na katerih je stala po zimi tedanja avstrijsBca brambna airmada. A drugi del rlvstrijske armade pa ¦• je prodrl že celo dalje in sicer do poljskih utrdb ist^aireg^ Przeraysla. In dne 24. nxa[ja so te 6ete došle tik pred utrjeni pas przemyslske trdnjave. Rusi so med odmorom postavili na razrušenih utrdbah nove okope in so postavili na nje topovie, ki so jih fo zimi rabili v borbi za trdnjavo. O-d Lvava so Rusi v veliki naglioi poslali novih čet Przemyslu na pomofi. Naša artilerija je že pričela z vseh strani obstreljevati trdnjavo in razvaline prejšnjih avstrijsMh utrdb. Novi vpoklici v Ruslji. Kakor poro&a ,,Riefi", ie izdal car ukaz z dne 2. maja, ki odreja vpoklio vsieh vojne službe cprošfieniii Rusov., kaikor tudi zahteva od pripadnikov neizvežbanih Črnovoinikov poeblm vojni davek, ki sc !)O plafieval skozi 18 let in se bo razdel 1 snrazmerno po clohodkov in bo znašal pov]>rečno 6 od 2000 rubljev. Vsak 85. ruski državljan vojnl ujetnik. Ruska porofila pravjjio, da se nahaja za vsem 500.000 Rusov v ujetai&tvu. Tlemu nasprotno je pa uradno dognano, da se n-ahaja v. nemSkem ujetništvu 5261 ruskih ftastnikov in 530.000 mož, v avštrijskem ujetri:fttvu pa 1900 ruskih fa tiikov in 360.000 mož. K terou ?p pa pri.de najmanj 240.000 rustoih ujetnikov, v, sedanjili bojih, ki še pa niso y. seznamu ujetnikpv, 'to_' rej zuaša število ruskih ujetnikov vel ko 6ez eden'milijpn, Ce se-računa.. da je od 170 miiiionov duš fuskega preb-Ivalstva polovica moškega spola, tedaj _e pride na vstvkjega 85. ruskega nnoškega državljana eden ujetnik bocdsi v nemškem, bodisi v av^irijskem ujetništvu, čeprav se pri tem računajo tudi otroci v( zi,belki. Vzidana dckleta. PoroSevalcu madžarskega l;,sta ,,Az TJjsag" je pripovedoval judovski duliovnik v Tarnovu, 'da se je dalo 118 zalih mladih dekliet pred vhodom Rusov v; Tarnov vzidati v n-eko skiadišče, da se tako skrijejo pred Rusi. Bekleia so. preskrbeli z dovolj veliko mno. žino svežega živeža, ki so. jim ga dcotavljali, vsakih 14 dni. GeLli 6 mes.ev so ostale mladenke vžidane v dot.čnem skladišeu in so se ta-ko obvarovale pred Rusi, kateri jih na srečo niso izsledili. Ko so na^ Tarnov zasedli, so jih takoj rešili iz nepriietnega stanovanja. Kmečke pritožbe. V ,,Grazer Volksblattu" objavlja voditelj štajersEih kršč.-soc. kmetov, deželni odbornik Hagenhoior, slede<5e vrste: Akoravno je letos pričlakovati zelo ugodne let>ne, moramo z našimi zalogami prav varčno ravnali, ker nikaikor ne vemo, kaJco dolgo bo še vojska trajala. Dobro bi bilo, ako bi se deloMalo nato, da se pp celi držaivi uveljavi jednotno postopanje glede razdelitve živil, ki jih posedujemo. Potem se ne bo zgodilo, da bi v enem delu naše državie pekli kruh iz 6iste pšenične moke, med tem ko se morajo ,v drugih pokrajinah strogo ozirati na predpisano mešanje mo-^ ke. Oziraiti se bo moralo tudi na to, da bodo cene za raoko in žito, kakor tudi za meso, povjsod! približno enako visoke, Nujno je treba javne činitelje opozoriti na to, da je popolnoma nenaravno, ako se misli, da morajo tisti, ki od 3. ure zjutraj dio pozne no6i pridno delajo, da nam priskrbijo pptrebnega živeža; in s* pri svojem delu naiz-ezani večinoma samo na zavživanje kruha in drugih močnatih jedil, biti zadovoljni in shajati z isto množino moke, kakbr tisti, ki jim ni treba tako težko delati in se lajhko vsaik dan dvekrat niasitijo z mesom. To je nairavnost nemogoče. Da je to res tako, se bo kmalu pokazalo, Upamo torej, dai bodo na merodajnih mestih sprevi.deli, da niso kmetje krivi, ako se rajfiun ne bo vjemal. Poleg tega pa bi se zapisovanje zalog žita in mokie lahko popolnoma drugače vršilo. O tem se je že mnogo pisalo. Trdimo pa: V bo doce se naj zaloge žita in moke z^apisujejo po strokovnjakih. in se naj prerafeuni,, kar Tkmet res neobhodno rabi za se, za svojo družino, za vse delavske moči in za svojo živino. Ko se bo to natanCno in pravično zapisalo, se bo videlo, koliko je žita in moke odveč za druge sloje. S tem se bo prihranilo ninogo sitnosti in n. pr. ne bo trebai kmeta radi zamolčanja zalog naznanjati oblasti, poleg tega pa se bo dobilo tudi natanfino sliko in podroben rafiun o zalogadi. A tudi stranflce in sloji, ki morajo kurovati ževež potem ne bodo tako odirane, kakor se žalibog sedaj mnogokje zgodi, Ce se ta zadev(a na tej podlagi izvrši, se tiuli ne bo smelo več zgoditi, da bi se izdale prepover di o izvozu živjl, ki se pa konCno pravzapravl itaflc ne dajo izvršiti. V teh važnih vprašanjih morata civilna in vojaSkla uprava popolnoma jedlnotno in zavedajoS se ^ia,H žaega cilja sk-upno nastopati in se ne sme pripustiti, da bi se ti dve oblasti borile druga proti 'djnigi ^°t tekmec. Politične oblasti morajo sma|tra(ti kot svojo jvzvišeno in strogo dolžnost, da gledajo na1 to, da se polja ne samo obdeljujejo, temveč da se nasajeni ali že roseiani poljski sadeži primerno vairujejo proti pokon6ev'a|nju, ki ga povzročuje divjaCina. V tem oziru prihajajo dan za dnevom pritožbe, iz katerib. je razvidno, ida se lovska zabav-a lovtefkfc lastnikovi vedno še višje ceni, kot pridelovanje žijpil. To se mora nai vsak način nehati. Stara in znana stvair je, da divjačina napravi na polju mnogo več Sjkode, kot je sama vredna.