mUka 10 • leto XXXm • cena 17 ain
Celje, 8. marca 198U
£oVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZOL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH HM 2ALEC
8. marec
Zmenili smo se, da bo
letošnje praznovanje
osmega marca delovno,
se pravi za stroji in s pe-
resom v roki. Le za tre-
nutek si bomo utrgale ti-
sti čas, da nam bodo ko-
legi voščili, podarili
cvetje, zahvalili za naš
delež pri delu, ki se ne
konča z osmimi urami,
unpak se nadaljuje do-
ma. Delavka se spremeni
v mater in opravlja po-
slanstvo, kjer enako-
pravnosti ni, ker Je osta-
lo nekaj, kar Je samo od
aas - žensk.
Vsepovsod drugod se
enakopravno vključuje-
mo v tokove sodobnega
iivljenja, enakopravno
toliko, kolikor si to ena-
kopravnost same izbori-
mo. Še zelo malo žensk Je
aa vodilnih delovnih
mestih, v delegatskem
sistemu, kjer so bolj za-
radi strukture kot re-
snične enakopravne so-
iovomice v množici mo-
ikih glasov. Zaostrene
materialne razmere lah-
ko žensko potisnejo v
oeenak položaj celo v
osnovni enakopravnosti
- v možnosti za zaposli-
tev, ki zagotavlja eko-
nomsko neodvisnost
^sake ženske. Nesporno
Je namreč dejstvo, da v
kadrovski politiki imajo
moški prednost pred
ženskami, pa če to kdo
boče priznati ali ne. Naj
se zato umaknemo za za-
Peček, varujemo otroke
(v rosnih letih Je to
prav), se umaknemo iz
družbenopolitičnega živ-
ljenja ter pri tem pozabi-
jo, da Je v današnjo
družbeno stvarnost bo-
tato vtkano tudi naše
delo štiridesetih let?
ZDENKA STOPAR
Pridelava hrane ie naloga vseh
Otlme¥l s pos¥eia kmetijskih str0k0¥njak0¥ ¥ Žalcu
Aktualne naloge kmetij-
stva letos so bile vsebinski
okvir posveta kmetijskih
strokovnjakov iz vse Slove-
nije. V razpravi so še pose-
bej iskali o^ovore na vpra-
šanja o čim bolj pametnem
vlaganju v kmetijstvo ob
povsem zoženih denarnih
razmerah letos, o boljšem
uresničevanju politike in-
tervencij z novostmi vred,
kako izlraljšati oskrbo z re-
produkcijsMmi materiali,
da bi kmetijstvo več izvozi-
lo ter o neposredne jšem po-
vezovanjem kmetijske zna-
nosti s prakso. Z nalogami
pri izvajanju kmetijske
zemljiške politike pa je bila
še posebej pobarvana redna
letna skupščina Zveze kme-
tijskih inženirjev in tehni-
kov Slovenije.
Letos moramo v kmetij-
stvu pridelavo povečati za tri
do štiri odstotke, pri čemer
ne bomo imeli dei^a za
kakšne večje kmetijske na-
ložbe, pač pa je pridelava
hrane izključno pogojena z
intenzifikacijo na vseh rav-
neh. Bolj je treba vključiti v
zeleno fronto sodobno teh-
nologijo in znanost, ob večji
in kakovostnejši aktivnosti
kmetijskih pospeševalcev in
vseh, ki so cxl krajevne skup-
nosti navzgor, soodgovorni
za uresničevanje kmetijske
politike in nalog.
Te naloge so zahtevne tako
v polejdelstvu kot živinoreji,
kjer velja osrednja pozornost
pridelavi mleka in mesa, le-
tos upoštevaje še posebej ce-
lovite pogodbe za tržnost na
vsaki kmetiji, ki jo obdeluje
združeni kmet. Iz samo takš-
nih pogodb bodo lahko izvi-
rale tudi ugodnosti: ali v
obliki regresov in intervent-
nih sredstev, ali pri zmanjše-
vanju pritiskov davčnega vi-
jaka.
Vsekakor gre za zahtevne
kmetijske n^oge letos, pri
čemer nam še večjo kmetij-
sko uspešnost zmanjšujejo
nedorečenosti v davčni poli-
tiki, ki je doslej kmetijstvu
kljub dobrim nameram, več
škodila kot koristila. Še večji
nered pa je v politiki cen, ki
je po mnenju kmetijcev pre-
več pokleknila pred doseže-
no stopnjo standarda in ni
dovolj podrejena zahtevam
po približevanju svetovni
storilnosti, tudi zaradi večje-
ga izvoza.
Društva kmetijskih inže-
nirjev in tehnikov se v dose-
danje razprave o ključnih
kmetijskih in drugih vpraša-
njih niso dovolj ustvaralno
in organizirano vključevale,
še posebej ob vprašanjih
ureditve prostora, ki ima po
svoji naravi dolgoročen zna-
čaj in "pomen za prihodnje
generacije, ki bodo živele tu-
di po letu 2000.
MITJA UMNIK
Preveč komunistov beži
otJ odgovornosti
To so ugotavljali na šentjurskipro-
gramsko-volilni konferenci ZK. Več o
tem na 3. strani.
PrtIčkI ljubezni In kratkočasja
Izdeluje Jih SZ-letna Vera Gologranc iz Celja, ob ugan-
kah in zankah pa priporoča svojevrsten možganski tre-
ning. Stran 6.	_
Z Izsiljevanjem do stanovanja
Hiše ob Ljubljanski cesti 20 ni več... Kričečih stano-
vanjskih primerov pa Je v Celju še veliko. Reportaža Je na
7. strani.
Nagrade niso vse
Obisk člano¥ CK ZKS ¥ železarni štore
Zveza komunistov Slove-
nije pripravlja republiško
konferenco na temo: Inova-
cijska sposobnost delavcev
v združenem delu. Ker želi-
^ dobiti kar se da celovite
in objektivne informacije,
obiskujejo člani Centralne-
ga komiteja posamezne de-
lovne organizacije. Obiska-
li so tudi Železarno Štore in
se s predstavniki kolektiva
in društva DIATI pogovar-
jali o njihovih dosežkih na
tem področju.
Člane Centralr\ega komite-
ja so zanimali predvsem od-
govori na naslednja vpraša-
nja. Kako rešujejo v železar-
ni problem ločevanja med
rednim delom in inovacija-
mi. Kako vpliva stopnja izo-
brazbe na podeljevanje na-
grad? So za spodbujanje ino-
vacijske dejavnosti nagraje-
ni tudi vodstveni delavci?
Kaj je tisto, kar posamezne-
ga delavca stimulira, da se
odloči za inovacijsko dejav-
nost? Kako dolg je postopek
za sprejemanje inovacij? Ko-
liko \TDlivajo na inventivno
dejavnost natečaji in komu
vse je namenjeno pridoblje-
no znanje?
V železarni so povedali, da
je dilema, kaj je službena
dolžnost in kaj je več, začet-
na bolezen, ki so jo sami
uspešno preboleli. Inovacija
je zanje ekonomska katego-
rija, kar pomeni, da je inova-
cija le tisto, kar prinaša do-
hodek in gospodarsko ko-
rist. Tako izobrazba pri njih
ni nobeno merilo za ocenje-
vanje in nagrajevanje inova-
cijskih dosežkov. Dolžnost
vodimih delavcev pa je. da
podpirajo in vspodbujajo
vsako inovacijsko dejavnost
in temu primemo niso upra-
vičeni do nobenih dodatnih
nagrad. Na vprašanje, kaj de-
lavce stLnriulira, pa so posa-
mezni inovatorji odgovorili,
da to še zdaleč ni denarna
nagrada, ker je 2,9 odstotka,
kolikor je od ustvarjenega
prihranka namenjeno za na-
grade, veliko prerrmlo za vlo-
žen trud. Postopek, ki je po-
treben, da se osvoji posame-
zen predlog, je že sedaj kra-
tek, z novim samoupravnim
sporazumom pa ga namera-
sporazumom ne bo več po-
trebna formalna potrditev
inovacije s strani delavskega
sveta in določen bo natančen
rok za oceno, ki jo pripravlja
komisija za gospod^enje.
Natečaji ■' imajo \'sekakor
usmerjevalno vlogo, saj so
letos v železarni zabeležili že
39 inovacijskih predlogov,
lani v vsem letu pa nekaj čez
100. Svoje znanje brezplačno
izmenjujejo v okvim sozda
Slovenske železarne. Proda-
jajo ga številnim delovnim
organizacijam v Srbiji, Hrva-
ški in Bosni. Od leta 1976 so-
delujejo tudi s Smeltom in
svoje znanje prek njega iz\'a-
žajo v Libijo.
Razpravo so zaključili z
ugotovitvijo, da je inovacij-
sl^ dejavnost pri nas še vse
premalo cenjena. Potrebno
jo bo drugače ovrednotiti, da
bo med delavci množično za-
živela. Svoje bo morala k te-
mu prispevati družbenopoli-
tična nadgradnja, kakor tudi
gospodarska zbornica in njej
sorodne strukture, ki so še
preveč odtujene od dejan-
skih problemov v združe-
nem delu.
VILI EINSPIELER
Pust, pust, krivih ust...
Od sobote do torka so vladale pustne šeme. Marsikatero so razdrte, včasih zgrešile, včasih
zadele v živo. Pustno reportažo Edija Masneca boste našli na sredinskih straneh.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
8. IVIAREC 1984
Ce hočemo slabosti odpraviti,
lih moramo dodobra spoznati
MeefoitčžnsM s¥9t ZKS CeUa o vlogi ZK ¥ uvelJavUanJu
pollilčineaa sSsSama
Brez poznavanja vzrokov
zastojev in slabosti ni mo-
goče n^ijti rešitev in poti za
nadaljnje utrjevanje poli-
tičnega sistema. Zato so
člčoii medobčinskega sveta
Zveze komunistov - Celje
ocenili, da bi morali vzpod-
buditi čimširšo družbeno
analizo delovanja inštitucij
političnega sistema in pri
tem ugotavljati, kaj ovira
delavca in občana, da pri
uveljavljanju svojih in šir-
ših družbenih interesov ne
stopa po delegatski poti, po
poti samoupravnega spora-
zumevanja, zakaj jih skuša
uresničevati mimo zborov
občanov, skupščinskega si-
stema, osnovne organizaci-
je sindikata in podobno.
Ko so člani Medobčinske-
ga sveta ZKS razpravljali o
samoupravnem interesnem
organiziranju, so menili, da
bi kazalo poleg možnosti
združevanja strokovnih
služb samoupravnih inte-
resnih skupnosti videti tudi
možnosti prenašanja dela
njihovih n^og na skupne
strokovne službe organizacij
združenega dela samih upo-
rabnikov in izvajalcev. Raz-
prava je tudi opozorila, da bi
ob ugotavljanju krepitve eta-
tizma velj^o analizirati tudi
pojave občinskih etatizmov
ter primere reševanja aktual-
nih problemov po neformal-
nih poteh.
Da bi razprave v osnovnih
in občinsl^ organizacijah
Zveze komunistov omogoči-
le korak dlje pri obravnava-
nju aktualnih idejnopolitič-
nih vprašanj, je treba preseči
običajne forumske razprave
in jih nadomestiti z neposre-
dno analizo političnega siste-
ma v okoljih, kjer komunisti
delujejo, še zlasti pa razvito-
sti delegatskih razmerij v or-
ganizacijah združenega dela
in krajevnih skupnosti. Na-
daljevali naj bi tudi s temat-
skimi oziroma problemski-
mi razpravami znotraj socia-
listične zveze in sindikatov,
pa tudi občinskih komitejev
ZKS. Takšnih razprav je ne-
kaj že bUo. V Slovenskih Ko-
njicah je bila o preobrazbi
javne uprave, v Sentjuiju o
organiziranosti strokovne
službe samoupravnih inte-
resnih skupnosti, v Titovem
Velenju o delovanju delegat-
skega sistema v občini, v
Mozirju o vprašanju odgo-
vornosti v političnem delu, v
Laškem o vlogi subjektivne-
ga faktorja v političnem si-
stemu.
Na medobčinski ravni bo-
dg pripravili razprave s ko-
munisti, ki delujejo v pravo-
sodnih organih, v pravobra-
nilstvih samoupravljanja, v
svetu občin, v medobčinskih
interesnih skupnostih in go-
spodarskih zbornicah. Pri
vsem tem pa je najbolj po-
membno, da komunisti ne
bodo kritično le od zunaj
ocenjevali političnega siste-
ma, temveč predvsem lastno
vlogo v njem oziroma lastno
idejne in akcijsko enotnost
in učinkovitost pri usklaje-
vanju različnih interesov.
MBP
Ženske ugolavllalo, da je 40
odstotkov vodilnih moških
patriarhalno usmerlenlh
Enakopravnost žensk naj bi bila v naši družbi že
samajpo sebi umevna. Menda smo jo izborili enkrat
za vselej. Ženske pa se ob visoko zvenečih besedah
laliko često upravičeno le trpko nasmehnemo. Pra-
vimo, da ni pri nas problemov žensk, da so le pro-
blemi delavcev in občanov. Res je, da imamo vzorne
načelne usmeritve, ki segajo oH družine do vseh po-
dročij družbenega in političnega delovanja. Žal pa je
tudi res, da smo v življenju marsikje še predaleč od
napisanega.
Članice sveta za spremljanje družbenoekonomskega
položaja žensk pri občinski konferenci Socialistične
zveze v Celju so takšne odmike ugotavljale na po-
dročju zaposlovanja žensk. Naša proizvodnja še vedno
temelji na težjem fizičnem delu, premalo ja avtomatizi-
rana in zato daje manjše možnosti za zaposlovanje
žensk. So pa tudi kolektivi, kjer raje zaposlujejo moške
in to opravičujejo z veliko odsotnostjo žensk zaradi
porodniških dopustov in nege družinskih članov. Za-
radi vsega tega se ženske trikrat težje zaposlijo kot
moški. Kljub temu je med zaposlenimi veliko žensk,
vodilne in vodstvene funkcije pa so skoraj rezervirane
za moške. Raziskave tudi potrjujejo, da je 40 odstotkov
moških na vodilnih položajih še vedno izrazito patriar-
halno usmerjenih. Da je podobna miselnost tudi ve-
čine drugih moških, lahko ženske potrdimo brez razi-
skav, na osnovi svojih vsakodnevnih izkušenj.
Spomnimo se na primer še na volitve za najodgovor-
nejše funkcije v delegatskem sistemu. Praviloma je
med evidentiranimi k^didati ustrezno število žensk,
saj se tega oklepamo kot pijanec plota, potem pa ve-
čina žensk tako rekoč izhlapi. Njim namenjamo še
vedno le določena »ženska« področja, kot so otroško
varstvo in vse bolj tudi izobraževanje ter zdravstvo. Za
ostala pa so menda moški primernejši (pametnejši?),
pa tudi več časa imajo. Seveda ga imajo, saj praviloma
ženske skrbijo za tiste nepomembne stvari, kakršno je
gospodinjstvo, otroci... Izjeme seveda so, a samo iz-
jeme.
MILENA B. POKLIC
Mirko Medvešek, predsed-
nik ZB
Na občnem zboru so se v
soboto sestali člani krajevne
organizacije zveze borcev na
Polzeli. Kljub slabemu vre-
menu je bila udeležba dobra.
Organizacija šteje 143 čla-
nov, prisotni pa so na vseh
področjih družbenopolitič-
nega življenja v kraju. Po-
sebno skrb posvečajo ohra-
njanju tradicij NOB, vzdrže-
vanju spominskih obeležij,
socialnemu in zdravstvene-
mu varstvu borcev in njiho-
vih družin.
Kot so poudarili na obč-
nem zboru, bodo še napiej
pom^ali pri pripravah ra-
zličnih prireditev, predvsem
tistih, ki obeležujejo pomeb-
ne dogodke iz NOB. Poskr-
beli pa bodo tudi za letni od-
dih svojih članov v Banjolah.
T. TAVČAR
Prireditve za 8. marec
Večji del prireditev ob Dnevu žena v občini Laško
bo jutri. Pričele pa so se že v soboto in nedeljo v
krajevni skupnosti Svibno. Ob tej priložnosti je tam-
kajšnje kulturno prosvetno društvo uprizorilo Nuši-
čevo komedijo Ž^ujoči ostali. V Papirnici Radeče je
proslavo ob 8. marcu popestrila delavka Edita Klan-
šek, ki je ob tej priložnosti odprla tridnevno cvetlično
razstavo. V Domu Svobode v Zidanem mostu pa bo od
10. do 14. marca razstava ročnih del krajank. V Pivo-
varni Laško je kulturno društvo namesto običajne pro-
slave priredili igro Mire Mihelič z zgovornim naslovom
»Dan žena«, v Brezah pa bo kulturna skupina uprizo-
rila enodejanko Poroka cesarja Janeza.
Proslave ob dnevu žena v občini Laško:
V	petek 9. marca: Dom kulture v Marija Gradcu ob
17. uri, osnovna šola Breze ob 17. uri, Dvorana VCMR
Rimske Toplice ob 17. uri, Zdravilišče Laško, koncert
Aleksandra Ježa ob 19. uri. Dom Svobode Zidani most
ob 17. uii.
V	soboto 10. marca: Dom Svobode Vrhovo ob 18.30,
v osnovni šoli Vrh nad Laškim ob 15.00, Dom Svobode
Radeče ob 19. uri, Osnovna šola Sedi-až ob 18. uri,
osnovna šola Jurklošter ob 17. uri, osnovna šola
Svibno ob 19. uri, Dom Svobode Rečica ob 18. uri,
Pivovarna Laško ob 10. uri.	^
V	nedeljo 11. marca bo proslava v stelskem domu v
Malih Brezah ob 17. uri, v domu krajanov v Jagnjenici
pa bodo ta praznik obeležili v soboto 17. marca ob 19.
uri.
Osrednje občinske prireditve ob Dnevu žensk v ob-
čini Šmarje pri Jelšah letos ne bo, kar pa še ne pomeni,
da občani temu prazniku ne bodo posvetili pozornosti.
Prireditve bodo namreč v krajevnih skupnostih, kjer
pripravljajo prijetno srečanje s kulturnimi programi. V
tistih krajevnih skupnostih, kjer so šole, bodo program
prireditve pripravili skiipaj z osnovno-šolsko mladino
oziroma učit^ji.
Svet za družbenoekonomski položaj žena pri Občin-
ski konferenci SZDL Slovenske Konjice je pripravil
razstavo ročnih del. Odprli so jo včeraj ob 18. uri v avli
osnovne šole Dušana Jereba. Razstavljena dela pa
bodo na ogled do nedelje. Prireditve ob dnevu žena
bodo tudi po krajevnih skupnostih, posebej prisrčna
pa seveda v vrtcih in šolah. Žene na delovnih mestih
bodo praznik proslavile delovno.
Osrednjo prireditev v občini Celje so pripravili mladi
v okviru Centra za klubsko dejavnost pri občinski
konferenci ZSMS Celje. Prireditev ob Dnevu žena je
bila v ponedeljek zvečer v dvorani Narodnega doma v
Celju. Zal se je na Veselem večeru kot so organizatorji
naslovili to proslavo, zabavalo malo žensk, oziroma
občanov.
Tudi v Mozirju ne bo osrednje prireditve, pač pa
bodo proslave pripravili v krajevnih skupnostih. Pre-
senečenja mamicam bodo pripravili tudi malčki v
vrtcih.
Ob današnjem prazniku Dnevu žena so v Titovem
Velenju pripravili dve osrednji prireditvi: v ponede-
ljek so imeli v Kulturnem domu Ivana Napotnika kon-
cert učenci glasbene šole, včeraj pa so ob 18. uri otvo-
rili razstavo tapiserij Ete Sadar-Breznik. V programu
sta sodelovala tudi pantomimika Andres Valdes in
Jana Kovač. Sicer pa so se žensk spomnili v šolah
otroci, v delovnih organizacijah in kraje\'nih skupno-
stih. Vse pa je in bo minilo manj praznično kot prejšnja
leta, vendar bolj v ugotavljanju, kaj je treba še narediti
za ugodnejši položaj ženske, matere, delavke, ustvar-
jalke.
Prvi aktiv žensk ~ ypoko|@nk v 0@ify
Pobudnica za tiarovania lasUioga talasa r raziskovalne namana
Ob dnevu žena, ki so ga upokojen-
ke, včlanjene v društvo upoko^ncev
v krajevni skupnosti Dolgo polje, pri-
pravile skromno in prisrčno, so priš-
le še na izvirno misel, ki so jo na ta
dan tudi uresničile. Ustanovile so ak-
tiv žensk, ki naj bi ga sestavile žene
- upokojenke iz Dolgega polja.
Na prvem ustanovnem sestanku, ki
je bilo hkrati tudi prsiznovanje, se je
zbralo 150 žena, skoraj vse, ki niso bile
zadržane zaradi bolezni. Izvolile so
enajstčlanski odbor, za predsednico je
predvidena Ljudmila Ravnikar, za
podpredsednico pa Ivanka Delakorda.
V programu, ki so ga sestavile, je
poudarek na mišljenju, da vsaka člani-
ca najde tudi kot upokojenka mesto v
naši družbi. Bodisi, da dela v različnih
komisijah krajevne skupnosti ali se
udeležuje različnih tečajev, ki jih bodo
žene organizirale. Vsekakor ne bodo
dovolile, da bo katera samevala, ker
sleherna od njih je še sposobna za
kakšno delo. Naprimer za obiske na
domovih in v bolnici, kar se je do zdaj
dogajalo samo ob jubilejih.
Posebna komisija za rekreacijo naj
bi zaživela in v prvi vrsti pridobila žen-
ske za telovadbo pri Partizanu v Ga-
berju, kjer poteka vadba za starejše
ženske ped strokovnim vodstvom.
Žene, zbrane na prvem tovrstnem
aktivu žensk v Celju so tudi pobudni-
ce prostovoljnega darovanja lastnega
telesa v zdravstveno raziskovalne na-
mene. Tri članice so tako odločitev že
sprejele irf se vpisale med redke daro-
valke v Sloveniji.
Z. S.
Povezava med društvi je nujna
Kulturni program pionir-
jev iz Pionirskega doma v
Celju je povezal mlade s sta-
rejšimi občani, preko sto se
jih je zbralo, da oberejo sado-
ve minulega dela in si začrta-
jo smernice za naprej.
V lanskem mandatnem
obdobju se je včlanilo v
društvo upokojencev v Celju
preko tisoč novih članov,
umrlo jih je 339. Pri pridobi-
vanju novih članov so se u.-
kaz^ poverjeništva na tere-
nu, ki so bila tudi sicer zelo
aktivna. Lansko leto je bilo
med upokojenci zelo razgi-
bano zaradi sprejetja zvezne-
ga in republiškega zakona o
pokojninskem in mvalid-
skem zavarovanju. Upoko-
jenci še danes nimajo v vseh
določili jasnih stališč, zato
jim bo potrebno še marsikaj
pojasniti, najbolje bo na kon-
kretnih predlogih.
Letos, ob šestem tednu
starejših občanov, bodo upo-
kojenci še posebej aktivni.
Vanj se bodo vključili s kul-
turnimi in športnimi priredi-
tvami. Nadalje se bodo še
bolj zavzemali za zdravstve-
no varstvo, za nerešena sta-
novanjska vprašanja, kjer se
jim prav v tem času nudijo,
pri stanovanjski skupnosti v
Celju ugodni kreditni pogoji.
Lani je bila med celjskimi
upokojenci zelo raz\ita re-
kreativna dejavnost, nič
manj uspehov pa niso zabe-
ležili na kulturnem področ-
ju. Samo mešani pevski zbor
je imel lani 63 nastopov.
Za predsednika društva
upokojencev v Celju je bil
ponovno izvoljen Ludvik
Zupane, za podpredsednika
pa Jože Kuntarič. Z. S.
Celjski Inženlrcl bodo tudi letos
pomagali graditi številne objekte
v sredo je bila v vojašnici Jožeta Meniha-Rajka slovesnost
ob dnevu inženircev, ki ga slavimo 7. marca v spomin na ta
dan pred 41 leti. Takrat je tovariš Tito dal porušiti vse
mostove na Neretvi in Rami, inženirska enota Smimova pa
je potem uspela v pičlih dveh dneh postaviti prehod preko
Neretve, da se je lahko umaknilo 4.000 ranjencev in enote
operativne grupe.
Celjska enota inženircev je že vrsto let med najboljšimi na
ljubljanskem armadnem območju. Tudi lani so dosegli vrsto
pomembnih uspehov in tako kot leta nazaj levji delež uspo-
sabljanja opravili na terenu. Po ocenah njenega koman-
danta so zgradili za približno 70 milijonov dinarjev objektov.
Tako so gradili cesto na Doblatino, mostove v Brdu pri
Kranju, most v Strmcu, vodovod v Brežicah in sanirali tri
plazove na Bizeljskem. Letos pa jih bomo lahko srečali na
gradbiščih v Ljubljani, Kicjiju, Ribnici, Metiiki, Kočevju,
Novem mestu, Šmarju pri Jelšah, Črnomlju, Šentjurju in
Celju.
S. S.
Obdaritev
starejših In
bolnih žena v
Šoštanju
Mestna organizacija
Rdečega križa Šoštanj je
tako kot vsako leto tudi
ob letošnjem dnevu žena
organizir^a obiske in ob-
daritev starejših in bolnih
šoštanjskih žena. Učenci
obeh osnovnih šol so na-
risali in napisali izreedno
lepe priložnostne čestitke
z najboljšimi željami za
dan žena.
Odborniki RK so sku-
paj z mladimi člani obi-
sk^i preko 50 starejših
žen in mater in jim izroči-
li priložnostna darila ter
prvo pomladansko cvet-
je, ki so ga pravtako na-
brali učenci in tako v do-
move starejših in bolnih
prinesli prve pomladan-
ske znanilce. To je vseka-
kor izredno lepa gesta or-
ganizacije rdečega križa
iz Šoštanja, ki si tudi sicer
vseskozi prizadeva z or-
ganizacijo sosedske po-
moči.
V. K.
a MAREC 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 3
preveč komunistov beži od odgovornosti
^mmmmmmmmKmmammmt^mmmmammmmmmmmmmmmmMmmmmmmma^^
posamezni člani se zatekalo ¥ krltlzeirst¥0 In maloaušle. PollUčno razpoloženje
med šentjurskimi komunisti še zatso¥oljl¥0
Šentjurski komunisti so
^ programsko volilni kon-
ferenci podali poročilo o
^ničevanju lanskih pro-
^aJtii^kih iLsmeritev in oce-
^ trenutnih samouprav-
ah, družbenoekonomskih
jjj političnih razmer v obči-
ni. Sprejeli so predlog po-
^bnih kadrovskih zame-
njav in predlog program-
jliih usmeritev za prihodnje
obdobje.
preteklo poslovno leto so
Ijornunisti ocenili za uspeš-
no. Z izgubo je posloval sa-
tozd Transport. Niso pa
zadovoljni z odnosi v nekate-
rih tozdih in z dohodkovnim
ter samoupravnim povezo-
\ranjem. V tozdu Klavnica so
bOi slabi odnosi med kolek-
tivom in vodjo tozda, v poz-
du Orodje in oprema je priš-
lo do zoževanja samouprav-
nega delovanja, v Alposo-
vem tozdu Cevama pa do
nadvlade posamičnih in sku-
pinskih interesov pri refe-
rendumskem sprejemanju
samoupravnili aktov. Pove-
zovanje med posameznimi
organizacijami združenega
dela ni steklo tako kot je bilo
zamišljeno, kljub prizadeva-
njem občinskih organov in
nekaterih osnovnih organi-
zacij Zveze komunistov.
Med Alposom in sozdom
Slovenske železarne se pove-
^ovanje ni premaknilo dlje
od začetnih dogovorov, so-
delovanje s Farminom pa še
ni dalo načrtovanih rezulta-
tov. Prav tako še ni steklo
sodelovanje med Alposom
in pozdom Orodje in
oprema.
K nerazpoloženju občanov
prispevajo svoje tudi nekate-
ri odprti pereči problemi,
kot so: nadaljnja izgradnja
najzahtevnejših cestnili od-
sekov Volčje jame, prevor-
ske ceste, planinskega klan-
ca, Jezerc in šentjurske ob-
voznice, izgradnja telefon-
skega omrežja v ki'ajevnih
skupnostih Sentjur-center,
Sentjur-okolica in Blagovna,
sanacija strehe na prizidku
osnovne šole v Šentjurju,
neurejena preskrba v krajev-
ni skupnosti Blagovna in
problem avtobusnih postaja-
lišč v Šentjurju.
V razpravi so posamezni
komunisti izzvali svoje kole-
ge s konkretnimi vprašanji.
Tako je na primer Jože Art-
nak, predsednik šentjurske
mladine povedal, da se ka-
drovniki ne udeležujejo po-
svetov o zaposlovanju in oči-
tal gospodarstvenikom nere-
snost, ker niso prišli na ne-
davno razpravo o razvoju
Šentjurja do leta 2000. Kljub
pozivu k diskusiji, se nihče
izmed komunistov iz združe-
nega dela ni odzval. Na ta
način so izzvenela tudi druga
odprta vprašanja, ki so se na-
našala na neaktivnost komu-
nistov v krajevnih skupno-
stih, na neustrezno vsebino
občinskega glasila Utrip, na
vse bolj prisotno težnjo, da
bi prenesli odgovornost za
posamezne odločitve, ki so
popolnoma strokovnega
značaja, na delavce, na pre-
majhno zavzetost oziroma
pasi'/nost samoupravnih or-
ganov v delovnih organizaci-
jah in na številne druge po-
mankljivosti.
Programsko volilne konfe-
rence so se udeležili tudi
predstavniki Centralnega
komiteja Zveze komunistov
Slovenije. Josip Košuta,!-
zvršni seki-etar centralnega
komiteja se je zamislil nad
besedami: »Politično razpo-
loženje med komunisti V ob-
čini je še zadovoljivo.« Po
njegovem mnenju je to
vzrok za alarm, ki zahteva od
vseh šentjurskih komuni-
stov hitro in učinkovito
ukrepanje. Stane Lesnika,
direktor Kmetijskega kom-
binata se ni strinjal z njego-
vim mnenjem. Dejal je:
»Glede na sedanje razmere v
gospodarstvu, smo lahko
več kot zadovoljni s politič-
nim razpoloženjem med ko-
munisti.« Za nastale težave
pa je pripisal krivdo tudi ko-
munistom, ki so se veliko-
krat vse preveč poistovetili s
svojim okoljem in zastopali
ozke, lokalne interese. Veli-
ko besed je bilo izrečenih tu-
di o tem, kakšni naj bi bili
komunisti in kako naj bi se
odzvali na vsakdanje proble-
me, s katerimi se srečujejo
občani.
Šentjurski komunisti so
sprejeli predlog potrebnih
kadrovskih zamenjav in
predlog programskih usme-
ritev za prihodnje obdobje.
Programske usmeritve bodo
dopolnili s pripombami, ki
so jih v prehodnih razpra-
vah dale osnovne organizaci-
je zveze komunistov. Pred-
sednik občinskega komiteja
Zveze komunistov bo Vlado
Gorjup, ki je to funkcijo
opravljal že v tem mandat-
nem obdobju, sekretar pa bo
Martin Vodušek. Občinski
komite so popolnili tudi z
novimi člani, ki so: Jože Art-
nak, Mirjan Bevc, Ivan Ce-
de in Ivar Jager.
VILI EINSPIELER
Komunisti se pri tem pre-
malo zavedajo, kakšna od-
govornost in delo se danes
od njih pričakuje. So pa tu-
di primeri, ko posamezni
člani to vedo, vendar od od-
govornosti bežijo in se zate-
kajo v kritizerstvo in malo-
dušje. Tako se v nekaterih
osnovnih organizacijah po-
javlja formalizem in nekri-
tičen odnos do idejnih in
političnih problemov oko-
lja.
Razprava je tako ustvari-
la vtis, kot da Šentjurčani
vedo za slabosti, vendar je
bilo o njih ob posameznih
priložnostih že toliko govo-
ra, da nima smisla vedno
znova razpravljati o njih.
Takšen zaključek je dobro-
nameren. Molk delegatov,
predvsem iz združenega de-
la, pa lahko razumemo tudi
drugače, vsaj kar zadeva za-
poslovanje: namreč, da so
na področju kadrovske po-
litike naredili premalo, pa
nimajo namena narediti kaj
več in so temu primemo ra-
je tiho.
2ei|e odstopalo od možnosti
Kako se bo no¥a generacija sretlnlešolce¥ usmerila, bo
pokazal zaključni ¥uls
v mreži šol srednjega
usmerjenega izobraževanja
na Celjskem prihodnje šol-
sko leto ne bo bistvenih
sprememb. Nov bo le odde-
lek splošne kulturološke
smeri v Celju ter naravo-
slovno matematične v Tito-
vem Velenju.
V tej mreži šol bo prihod-
nje šolsko leto 117 oddelkov
s 3510 mesti. To pomeni, da
bo sleherni učenec, ki letos
končuje osnovno šolo v
osmih občinah celjskega ob-
močja imel možnost srednje-
ga izobraževanja v tej šolski
mieži, razen v primeru, da se
je odločil za tak poklic, ki ga
izobražujejo v dmgih šolah v
republiki, kot na primer de-
lavce lesne, grafične ali pa-
Pirruške stroke.
Mest bo torej za vse dovolj.
Vendar tako kot vsako leto,
bodo tudi letos problemi. Saj
se namei'e učencev razlikuje-
io od tega, kar jim nudijo šo-
O tem Mojca Cegler, vo-
dja poklicnega usmerjanja
Pri skupnosti za zaposlova-
j^je v Celju: »Zadnjih nekaj
'et je manjši vpis od možno-
sti v trgovinski dejavnosti in
^ gradbeni usmeritvi, zlasti
^ gradbenega tehnika in do
^etrte stopnje zahtevnosti,
j^a osnovi zbranih namer na-
^ih osnovnošolcev pa ugo-
^vljamo višek namer v defi-
cit^ie poklice in primank-
v suficitame. Ravno tako
Pričakujemo ponovno pro-
blem pri vpisu ženske mladi-
Ko smo ugotavljali na-
'^^re, smo videli, da jih naj-
želi v tekstilno tehnolo-
^'^o usmeritev. Po namerah
^deč bi se v to usmeritev
pisalo za štiri oddelke učen-
J^v več kot je prostih vpi-
sih mest. Več namer kot je
pisnih mest izkazujejo
za elektrotehniško
^fneritev, predvsem smer
|ektronika ter za p^ago-
za prodam vzgojitelja,
^majhen interes pa je za
^^darsko usmeritev, steklar-
no, metalurško, kovinsko,
^ zaključne dejavnosti (sli-
^opleskarstvo, tekstilno me-
hansko tehnologijo itd), za
vojaške pokUce in miličnike
kadete. Kljub temu pa ugo-
tavljamo, da so namere letoš-
njih osmošolcev bližje potre-
bam združenega dela kot
pred leti, posebej pa bi po-
udarila letos večji interes za
vojaške poklice, kar velja
zlasti za občino Celje«.
Rok za vpis v srednje
usmerjeno izobraževanje je
do 28. marca. Razpis predvi-
deva, naj bi se učenci čim
prej prijavili na svojih
osnovnih šolah. Tako bi ime-
li na šolah še enkrat mož-
nost, da pregledajo prijave in
pretehtajo skupaj z učenci
ustreznost njihove odločitve
in v primeru, da se nato dru-
gače odločijo, lahko še ve-
dno v razpisnem roku odda-
jo prijave za vpis na drugo
šolo. Po vpisnem roku se bo
namreč l^hko preusmerjalo
le na tiste šole, kjer bo pre-
malo prijav.
Informativni dnevi pa bo-
do za vse učence, ki zaklju-
čujejo osemletko na vseh
srednjih šolah jutri in v so-
boto. Na informativnih dne-
vih se bodo učenci seznanili
s podrobnejšimi pogoji za
vpis, z možnostmi izobraže-
vanja, s programi ter poklici,
ki jih posamezne šole izobra-
žujejo, kot tudi z možnostjo
zaposlitve. Prav bi bilo, da
na informativne dneve pri-
dejo tudi starši, kajti pi-aksa
je pokazala, da otroci niso
preveč razgovorljivi in da se
verjetno bojijo vprašati vse,
kar jih zanima. Verjetno jim
bo lažje, če jih bodo pri tem
prvem srečanju s srednjo šo-
lo spodbujali starši.
\aOLETA V. EINSPIELER
Na vseh šolah, razen na
srednji zdravstveni, so raz-
pisani tudi oddelki za izo-
braževanje odraslih. Šole se
bojijo, da bodo tudi letos
imele probleme pri uresni-
čitvi programov za odrasle,
^ je vsako leto manj
interesa za tovrstno izobra-
ževanje. Ravno sedaj, ko je
izšel razpis, bi morale ka-
drovske službe po vseh de-
lovnih organizacijah razpi-
sati svoje interne razpise
ter spodbujati delavce za
dodatno izobraževanje.
Kajti rok za vpis velja ena-
ko kot za učence. Sicer šole
tudi med letom vpisujejo
odrasle, vendar bi jim bilo
veliko lažje organizirati in
kakovostno izpeljati to izo-
braževanje, če bi vedele ka-
tere programe in koliko
odraslih bo vpisanih pri-
hodnje šolsko leto.
Zgodba iz čisto
drugega »štosa«
Micka in Tončka sta sestri, obe pa sta se dobro
omožili. Micka je kmalu po poroki odpotovala z mo-
žem v daljno Ameriko, Tončka pa je ostala na domačih
tleh. Njune žlahtne vezi je zob časa sicer že krepko
natrgal, kar pa še ne pomeni, da sta popolnoma zane-
marili občasno medsebojno obveščanje o zakonskem
blagostanju, kot ga, prav po svoje, dožJvljata in čutita.
Zadnjič je Tončka zopet začutila te vrste potrebo. Se-
stri Micki je poslala pismo v daljni Cleveland.
Začenja z opravičilom, ker se ji tako dolgo ni ogla-
sila, drugače pa da je z zdravjem vse OK, potem nada-
ljuje.. . Denis je, odkar smo mu za rojstni dan kupili
brzostrelko, vedno notolčen. Drugače je s Carmen. Ta
se, jasno, ne igra vojne na sosedovi parceli, ampak je
raje doma. Počasi jo vpeljujem v gospodinjska dela, da
ji bo takrat, ko se omoži, lažje in lepše. Če se spomnim
samo nase, ko svojemu Emilu na začetku nisem znala
pripraviti niti jajčka na oko! Se sreča, da je moj Emil
potrpežljiv človek. Naša Carmica mora biti na zakon
dobro pripravljena.
Sicer pa sem okupiiana od jutra do noči. Služba je
pravzaprav še najmanj, če ne bi bilo tu še delavskega
sveta, ki mi vzame veliko dragocenega časa. Sedim na
seji dve, tri m e, pa ti povem, da premišljujem samo o
tem, kdaj bom doma in kaj bom vrgla v lonec, da moj
Emil ne bo preveč zlovoljen, ko se vrne domov. Njega
služba res pošteno zdela. Zato se trudim, samo da je
dobre volje. Potem me kdaj tudi kam ven pelje. Po
navadi greva v kakšen boljši lokal.
V prostem času največkrat pletem, pred kratkim pa
sem začela delati v svetu za družbeno aktivnost žensk
pri socialistični zvezi v našem kraju. Prav zdaj priprav-
ljamo zanimivo razstavo ročnih del in kuharskih spe-
cialitet. Največ dela pa bomo imele za naš krajevni
praznik, ko bo treba pripraviti veliko jedače za tovari-
ško srečanje.
Skoraj bi ti bila pozabila povedati najvažnejše. Za
osmi marec se je moj Emil lepo izkazal. Ne vem, če pri
vas v Clevelandu praznujete Dan žensk, pri nas ga
namreč še vedno. Res da iz leta v leto manj bučno in
zabavno, ampak zame je to še vedno poseben dan.
Emil mi je letos kupil prozorno spalno srajco lila
bar\'e, po kosilu pa mi je pomil posodo. Zvečer me je
peljal na večerjo v mesto v hotel. Malo sem se že bala,
da bodo vse mize zasedene, pa sem se pošteno uštela.
Prostora, kolikor hočeš, ti rečem.
Osmi marec sploh ni več tisto, kar je nekoč bil.
Rečem ti, da možje na osmi marec sploh niso več tako
pozorni, kot so bih nekoč. Seveda je moj Emil izjema.
Je pri vas v Clevelandu tudi tako?
MARJELA AGREŽ
Priletno presenečenle
S svojim programom so člani Kulturnega društva iz Ve-
like Pirešice popestrili življenje oskrbovancem Doma osta-
relih Nina Pokom v Grmovju. Na nastopu v sredo, 29.
februarja, so se predstavili člarii moškega okteta in narodno-
zabavnega ansambla Hmeljarski instrumentalni kvintet. Ob
prijetnih zvokih narodnih in umetnih pesmi okteta in vese-
lih vižah ansambla so se oskrbovanci sprostili in tudi zaple-
sali. Zelja obojih je bila, da se še srečajo.
MILENA JURGEC
Obtožile in posredovania v Zalivu
v iransko-iraški vojni je zadnje
dni prišlo ne samo do novih, silovi-
tih spopadov, ofenziv in protiofen-
ziv, marveč se je pojavila povsem
nova prvina, ki dodatno otežkoča
pota do mirne rešitve po 42 mese-
cih vojskovanja. Gre za iransko ob-
tožbo, da je iraško poveljstvo v bo-
jih okoli drugega največjega ira-
škega mesta Basre uporabilo ke-
mijsko oroije. Iran je nekaj svojih
vojfdiov ^slal na klinike v Avstri-
jo in na Švedsko in ondotni zdrav-
niki so vsaj posredno potrdili, da
so bili njihovi pacienti žrtve kemi-
kalij, morda strupenih plinov.
Nato se je v torek oglasil Wa-
shington, kjer je zunanje ministr-
stvo objavilo, da ima v rokah do-
volj dokazov, da je iraška stran v
bojih uporabila strupene pline, kar
je nav^uriž z ženevsko konvencijo.
Washington je takšno domnevno
ali resnično ravnanje obsodil, kar
je po svoje presenečenje, ^ je - če
gledamo zadevo zgolj politično, di-
plomatsko - potrdil trditve Tehe-
rana, s katerim je sicer sprt od pad-
ca iranskega šaha, od zmage islam-
ske revolucije v Iranu. Hkrati^ bil
to javni udarec Iraku, s katerim so
si ZDA prizadevale normalizirati
odnose, na čemer je bila zainteresi-
rana tudi iraška vlada.
Hkrati z zapleti z uporabo kemij-
skega orožja se množe ali, bolje re-
čeno, ponavljajo grožnje, da bo
Irak razdejal iranske naftne napra-
ve, Iran pa da bo potlej onemogočil
celoten izvoz nafte z območja Zali-
va. Tod so zbrane ameriške, britan-
ske, francoske in sovjetske vojne
ladje. ZDA so večkrat dale vedeti,
da bodo preprečile poskuse, da bi
Iran zaprl izhod iz Zaliva, se pravi
blokiral Hormuško ožino.
V okoliščinah silovitih bojev, ko
skuša iranska vojska prodreti do
ceste Bagdad-Basra in Basro tako
odrezati od drugih delov Iraka, je
razumljiva zadržanost državnikov,
ko presojajo možnosti za izhod iz te
dolgotrajne vojne, ki je doslej ter-
jala na stotisoče žrtev in na deseti-
ne milijard dolarjev škode.
Tako je predsedujoča v gibanju
neuvrščenih, indijska ministrska
predsednica Indira Gandhi predv-
čerajšnjim priznala, da se je vzlic
številnim mirovnim pobudam ne-
uvrščenih položaj med Irakom in
Iranom še zaostril. Zalivska vojna,
je nadaljevala, je »najhujši pro-
blem gibanja neuvrščenih^. Pove-
dala je tudi, da je Kuvajt nedavno
prosil gibanje, n^ ponovno posre-
duje. Neuvrščeni vsem težavam in
neuspehom navkljub niso opustili
posredovalnih akcij.
Nekaj mal^a upanja zbuja tudi po-
noven poziv predsednika islamske-
ga mirovnega odbora, gvinejskega
predsednika Sekou Toureja, naj bi
naposled ustavili sovražnosti. Ne-
mara še otipljivejše možnosti daje
seda^ obisk turškega zunanjega
ministra v Teheranu in obisk iran-
skega zunanjega ministra v Alžiru.
Znano je, da ima Turčija dobre
odnose tako z Irakom kot z Iranom,
kar olajšuje njeno morebitno po-
sredniško, mirovno vlogo. Po-
membna je tudi vloga Alžirije. Ta
država je bila še za časa iranskega
šaha pobudnica sporazuma Iran-
Irak, predvsem pa je alžirska diplo-
macij i^ala odločilno vlogo na
pogajanjih o izpustitvi ameriških
talcev, ki so jih imeli zaprte v
Iranu.
So te pobude lahko povod za op-
timizem? Sodeč po dosedanjih
spodletelih poskusih neuvrščenih.
Združenih narodov in islamskih
držav je seveda težko kaj napove-
dovati. Ostane torej le želja: lepo bi
bilo, ko bi se vojna vihra vsaj malo
unesla.
Piše J02E SIRCEU
4. STRAN - NOVI TEDNIK
8. IVIAREC 1984
V Ločah raste iz starega novo
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmBmsmBBaoBa
ComeMozd Opekama Loče na poU k postavljenim clUem
v Cometovem tozdu Ope-
kama Ix>de izumirajo ope-
karska dela na zastarelih
strojih in kot vse kaže, bo
na izdelovanje opeke kmalu
spominjalo le še ime tozda,
če se ga ne bodo odločili
preimenovati po kakšnem
novejšem izdelku. V kolek-
tivu z 49 zaposlenimi, oziro-
ma v delovni organizaciji
Comet, se že dlje časa zave-
dajo, da je potrebno pre-
strukturirati proizvodnjo v
Ločah. Čeprav s prodajo
opek nimajo težav, bo ope-
karstvo v kraju kmalu osta-
lo le še preteklost.
Problematika opečne pro-
izvodnje je že stara. Izvira pa
predvsem iz slabe opremlje-
nosti z zastarelo tehnologijo,
zato delavci ne zmorejo tem-
pa sodobnejše proizvodnje.
Velik vpliv ima pri izdelavi
opeke tudi vreme. To lani
delavcem Opekarne ni bilo
naklonjeno. Mraz jih je prisi-
lil, da so proizvodnjo zmanj-
šali, jo kasneje ustavili in pri-
čeli z remontom. Stroji pod
objektom iz leta 1910 so še
ve^o tiho. Ob boljših pogo-
jih bi načrt letne proizvodnje
za lani dosegli 98 in ne 92-
odstotno. Naredili so nekaj
več kot pet milijonov kosov
opeke normalnega formata.
Ce je bil že odstotek nekoli-
ko nižji, so pa v opekami bili
zadovoljni s kakovostjo iz-
delkov, pravijo, zato je bilo
tudi povprašavanje na trži-
šču veUko. Brez večjih pro-
blemov so prodali vso letno
proizvodnjo in še zaloge iz
predlanskega leta. Cene pa
so se opečnim izdelkom lani
dvignile kar dvakrat. Skup-
na podražitev je bila 61,2 od-
stotna Toda za tozd v I^čah
je imela pozitiven učinek sa-
mo prva podražitev, ob drugi
so namreč -že morali ustaviti
proizvodnjo in zato zmanjša-
ti tudi prodajo.
Ker notranjih rezerv ni kje
iskati in ne kje jemati, je to-
rej na dlani, da je bila odloči-
tev kolektiva, da je potrebno
poiskati dolgoročne preu-
smeritve, pravilna. Ta proces
nekaj časa že teče in odpira
riove perspektive. Poskusna
proizvodnja izdelave stekle-
ne armature za bruse je po-
kazala, da bo moč dosegati
zastavljene načrte, če se le ne
bo zatikalo pri surovini.
Tozd iz Loč se je povezal
tudi s tozdom Coflex, ki za
svojo proizvodnjo potrebuje
steldeno armaturo. Le-to pa
je prej uvažal. Na tržišču pri-
manjkuje tudi smole za im-
pregnacijo. Za tisto iz doma-
čega tržišča so morali del su-
rovin (fenol), zagotoviti sa-
mi. V Ločah upajo, da jim
potrebnih surovin za novo
proizvodnjo vendarle ne bo
potrebno uvažati. Pogoj za to
pa je, da oba jugoslovanska
dobavitelja surovin, Eteks iz
Baljevca in Ges iz Ck>stivara
poskrbita za redno proizvod-
njo in izboljšata tudi kako-
vost svojih izdelkov.
Kljub začetnim težavam so
v Ločah načrt proizvodnje
pletiva presegli za 13 odstot-
kov in lani naredili 813.072
kvadratnih metrov tkanine.
Dokončno so postali tudi
lastnik tekstilnih strojev in
opreme, s katero so lani v
mesecu oktobru začeli po-
skusno proizvodnjo brezal-
kalne steklene tkanine. To je
sicer majhen korak, a velik k
dolgoročno postavljenemu
cilju preobrazbe tozda v Lo-
čah. Predvsem želijo, da bi z
nadaljnim razvojem tkanja
in impregnacije dosegli stop-
njo, ko bodo količina, kako-
vost in ekonomičnost kar
najboljši. In čeprav tozd ni
direkten izvoznik, je precej-
šen del pletiv vgrajenih v vi-
sokoturažne bruse, ki jih
izvaža drugi tozd v Cometu.
MATEJA PODJED
izrabljena strelna oprema
Elegant le edini Topmv tozd, ki le uresničil načrt storilnosti.
Nov sporazum o razpolaganlu z devizami
Lani je bilo poslovanje za
Toprov tozd Elegant iz
Šentjurja eno uspešnejših.
V okviru delovne organiza-
cije je edini tozd, ki je dose-
gel načrtovani plan storil-
nosti. V primerjavi z letom
1982 so lani povečali celotni
prihodek za 40 odstotkov,
dohodek in čisti dohodek za
več kot polovico, izvoz pa
kar za 150 odstotkov. V ce-
lotnem prihodku je tretina
izvoza, storilnost pa so po-
večali za 65 odstotkov.
Morali so najeti nekaj po-
sojil z ijredno neugodnimi
obrestnimi merami, zato ni
gotovo, če bodo lanski uspeh
ponovili. Se bolj kot posoji-
la, jih pri delu omejujejo
izrabljeni šivalrii stroji. Teža-
ve imajo tudi z nabavo re-
zervnih delov in potrebnih
materialov.
Okoli 90 odstotkov strojne
opreme tozda je že amortizi-
rane. Delavci na izrabljenih
strojih ne morejo dosegati
zahtevane norme. Tudi re-
zervni deli prijajajo prepoča-
si. Elegantu se je že zgodilo,
da so dobili rezervne dele po
dveh letih in pol in sicer za
stroje; ki so jih že izločili iz
proizvodnje. Vse to slabo
vpUva na razpoloženje delav-
cev in tudi na dohodek. Če-
prav v tozdu upoštevajo
izrabljenost strojev pri dolo-
čanju norme, ne morejo pre-
prečiti vseh razlik, ki nasta-
jajo zaradi izrabljenosti stroj-
ne opreme.
Dodatni problem pred-
stavlja nabava ustreznih ma-
terialov. V Jugoslaviji je le
nekaj proizvajalcev, ki izde-
lujejo tako kakovosten mate-
ri^, da je primeren za. izvoz-
ne izdelke. Ker se tega proi-
zvajalci zavedajo in ker je v
rnaterialih tudi nekaj uvože-
nih surovin, zahtevajo od
svojih kupcev devizno ude-
ležbo. Ta pa je običajno znat-
no višja kot je odstotek deviz
v materialih. Stanje na tem
področju se bo nekoliko
izboljš^o z novim samo-
upravnim sporazumom o
razpolaganju z devizami, ki
velja od 1. januarja, uveljav-
ljati pa so ga začeli s 1. mar-
cem. Z novim sporazumom
bodo lahko organizacije
združenega dela tekstilne in
oblačilne industrije razpola-j
gale s 45,9 odstotkov ustvar-j
jenih deviz. Od tega bo šlo 20
odstotkov za lastni uvoz re-
promateriala in opreme, 25,9
odstotka pa za združevanje v
reproverigi.
VILI EINSPIELER
»Uubečna« se letos ponaša
že z reicortino proizvodnjo
Lani so povečan dohodek, osebne dohodke In Izvoz
Delovna organizacija Lju-
bečna je tudi preteklo lete
poslovno uspešno zaklju-
čila. Uspeh je toliko po-
membnejši, ker se vsa indu-
strija gradbenega materija-
la duši v težavi ki iz dne
va v dan jemljejo sapo tej
sicer pomembni panogi go^
spodarstva. V Ljubečni so
lani celotni prihodek pove
čali v primerjavi z načrtom
za 35 odstotkov. Čisti doho-
dek so povečali v primerja-
vi s preteklim letom za 3£
odstotkov. To jim je omogo-
čilo, da so povečali tudi
osebne dohodke za 23 od-
stotkov in, da niso med kr
šilci družbenega dogovora.
Tudi izvažali so dobro, sa;
so načrt izvoza presegli za S")
odstotkov in izvozili za neka;
manj kot 18 milijonov dinar
jev. Največ so izvozili v Av
strijo, sledijo pa Italija in Ni
zozemska. Največ so izvozili
klinker. keramičnih izdelkov
in tenisita.
Kljub številnim težavam
ob pomanjkanju rezervnih
delov, muhastemu vremenu
in pomanjkanju sredstev za
nove naložbe so v prvih dveh
mesecih imeli rekordno pro-
izvodnjo. V janua^u so pro-
izvedli skoraj tri milijone
opečnih izdelkov. Uspešni
pa so bili tudi pri proizvodnji
Samotnih izdelkov, hlevita,
tenisita in klinker izdelkov.
V vseh proizvodnih enotah
so občutno povečali proiz-
vodnjo. To je zlasti razvselji-
vo zato, ker povečujejo pro-
izvodnjo v času, ko skoraj
vse slovenske opekarne sto-
jijo zaradi pomanjkanja ma-
zuta.
V Ljubečni ne morejo
zbrati dovolj sredstev za pre-
novo tehnologije. Pred sko-
raj desetimi leti so zgradili
zadnji pomembnejši prede-
lovalni obrat. To je bila pro-
izvodnja klinker keramičnih
ploščic. Odločili so se za po-
stopno posodobitev proiz-
vodnih zmogljivosti. Vse ka-
že, da bodo najprej postavili
novo peč. Ta vrsta proizvod-
nje postaja iz leta v leto vse
manj dohodkovno zanimiva
Se več. Kažejo se že prve
večje izgube. Tem pa zlasti
pomagajo tudi zamrznjene
cene. Prodajna cena mnogili
izdelkov že zajeda v proiz-
vodno ceno. Ce bo to trajalo
še dol^o, bodo v tej delovni
organizaciji proizvodnjo za-
gotovo preusmerili v druge
donosnejše izdelke. To pa bo
pomenilo za mnoge porabni-
ke večji problem, kot bi'g8
pomenila nekaj deset odstot-
kov višja cena.
MILAN BRECL
Pridne roke in že zastarela tehnologija ne more slediti vedno večjim stroškom.
fl IVIAREC 19^
NOVI TEDNIK - STRAK 5
za kulturo
zavzeti mladi
zadružniki
pri Kmetijski zadrugi v
Slovenskih Konjicah dela
tudi aktiv mladih zadružni-
Icov, ki ga uspešno vodi Vil-
ma Topolšek. Čeprav ni
lonetijska, ampak admini-
stratorka v kmetijski zadru-
gi, rada dela z mladimi kme-
tovalci s terena. Aktiv ima
Icakšnih 70 članov in pokriva
območje celotne občine. Kot
zanimivost velja povedati,
da v aktivu niso delovni sa-
mo kmetje, ampak tudi de-
lavci, ki so se pridružili v ak-
tiv in postali redni člani.
Piogram dela aktiva so si
začrtali na strokovnem, kul-
turnem in izobraževalnem
področju.
-	Kakšno je vaše delo na
strokovnem področju?
»Delamo različne poskuse
s semeni, pripravljamo stro-
kovna predavanja in se ude-
ležujemo tekmovanja Mladi
in kmetijstvo. Letos pa bi ra-
di, da bi se čimveč n^ih čla-
nov udeležilo tečaja o trak-
torskem oranju, saj smo ugo-
tovili, da nelbiteri mladi
kmetovalci sploh ne znajo
pravilno orati. Po končanem,
tečaju pa bomo pripravili
traktorsko tekmovanje. Pa
tudi na strokovno ekskurzijo
bomo šli. Te so vselej dobro
obiskane.
-	Vam kdo primakne
kakšen dinar?
»Sredstva dobivamo od
sklada za pospeševanje kme-
tijstva v občini in zaenkrat
nimamo težav z denarjem.
Seveda pa razmišljamo, ka-
ko bi kaj prislužili še sami.
Pa smo se odločili, da bomo
bolj aktivni na kulturnem
področju. Organizirali bomo
prireditve. 2e v kratkem bo-
mo pripravili kmečki veseli
večer. Pri aktivu namreč de-
la kulturna skupina in po-
skusili bomo, kaj zmoremo.
Vsaka izkušnja bo prav
prišla.«
MP
MPZ France Prešeren se pripravila
na SO-letnlco dela
Mešani pevski zbor Želez-
ničarskega prosvetnega
društva France Prešeren iz
Celja bo prihodnje leto
praznoval %-letnico dela.
Da bi lahko visoki jubilej
dostojno proslavili, so se
nanj že pričeli pripravljati.
Glavne naloge bo pri tem
opravil odbor za praznova-
nje 90-letnice, ki so ga člani
zbora izvolili na občnem
zboru.
Na njem so spregovorili
tudi o bogati dejavnosti v
preteklih letih, v kateri ni
manjkalo uspešnih nastopov
in koncertov. Ugotavljali pa
so, da bi na tem pobočju
lahko storili še več, a jih vse
bolj omejuje pomanjkanje
potrebnih sredstev ob vedno
višjih stroških. Posamezni
člani zbora pa že tako sedaj
za svojo ljubiteljsko dejav-
nost poleg rednega trdega
dela tudi drugače veliko pri-
spevajo. Brez neposrednega
prispevka skoraj ne gre - ta-
ko je pri nastopih in koncer-
tih, tako je pri že rednih ne-
kajdnevnih lovskih vajah v
Portorožu, lu so letos izre-
dno uspele.
Pevski zbor, ki je zadnji le-
ti sprejel veliko novili, mla-
dih pevcev, namenja še na-
prej največ skrbi kakovostni
rasti zborovskega petja. Veli-
ke zasluge za uspehe pri tem
ima dolgoletni dirigent zbo-
ra Edvard Goršič. Koliko je
njegovo delo in delo zbora
uspešno v tem letu, bo med
dAigim pokazalo tudi tek-
movanje slovenskih zborov
na Naši |pesmi v Mariboru.
Zanj pripravlja MPZ France
Prešeren zelo zahteven pro-
gram.
Na občnem zboru so izvo-
lili tudi nov upravni in nad-
zorni odbor zbora, predsed-
nik zbora jja ostaja Janko
Poklič.
Stoperesna deteljica iziirana
Predsednik letošnje ko-
misije za izbor 100 kmečkih
iensk na morje je bil pred-
sednik Občinske konferen-
ce SZDL Celje Drago Me-
dved, prisoten je bil tudi
predstavnik enega izmed
glavnih pokroviteljev
Merx, Dani Vovk (žal pred-
stavnika drugega pol^vi-
telja Agros ni bilo), sodelo-
valo je še devet kmečkih
žensk ter predstavniki No-
vega tednika in Radia Celje
kot organizatorja. Dopisni-
ce z nalepljenimi kuponi je
izvlačeval Mihec Matj^!
Lani smo prvič izve^ jav-
no žrebanje za sodelovanje
na izletu 100 kmečkih žensk
na morje ter ga letos, v pone-
deljek, 5. marca ob 12. uri
ponovili v prostorih NT-RC!
Letos smo dobili 1682 prijav
(lani 1703), ki smo jih razdeli-
li po občinah celjskega ob-
močja. Vsaka občina je po-
tem dobila določeno šte\^o
mest za pot v dveh Izletniko-
vih avtobusih. Da je bil žreb
popolnoma pravičen lahko
poleg predsednika komisije
in pr^stavnika pokrovitelja
jamči tudi devet kmečkih že-
na, ki so sodelovale:
Zofija Gorjup iz Liboj, An-
tonija Hrastnik z Velikih
Grahov^ Nežka Napret s Ce-
rovca, Šmarje pri Jelšah,
Kristina Korošec iz Socke,
Strmec pri Vojniku, Stanka
Pemič z Brezij, Slom Ponik-
va, Terezija Rekar s Pemo-
vega, 2alec, Marija Jevšinek,
Zlogona vas, Oplotnica, Te-
rezija Košec Cerovec, Šent-
jur pri Celju in Dragica Ce-
sar, Dobrova ,Celje.
Pregled izvlečenih dopi-
snic s kuponi je po žrebu pri-
merjala s starimi spiski s
prejšnjih izletov naša tajnica
Tatjana Čuden in vrnila'šest
prijavnic. Eno iz Šentjurja,
dve iz Šmarja in tri iz Laške-
ga. Kaj to pomeni? Da so iz-
žrebane tovarišice že bile z
nami na izletu. Takoj smo se-
veda izžrebali nove.
Potnice za 12. izlet, ki bo
30. in 31. marca, so torej zna-
ne! Obvestila bodo dobile v
tem tednu z vsemi podrobni-
mi informacijami. Vsem pa
še vedno ostane upanje, da
bo prihodnje leto več sreče.
Letos in prejšnja leta je bila
za nekatere, prihodnje leto
bo za druge! Vztrgjati in upa-
ti je treba! Enkrat boste prav
gotovo potovale z nami!
TONE VRABL
Pri Izietu sodolujejo
Poleg Merxa in Agrosa
kot glavnih pokroviteljev
ter Izletnika še Pivovarna
Laško, Keramična industri-
ja Uboje, Metka Celje. To-
per Cel^, Vrtnarstvo Med-
log Celje, Janko Melanšek
Žalec in mnogi drugi.
Preživnine
večje za 33,7
odstotka?
Preživnine naj bi se le-
tos v Sloveniji povečale
za 33,7 odstotka. To pri-
poročilo občinskim skup-
nostim	socialnega
skrbstva je sprejel odbor
za razvojne in splošne za-
deve skupščine republi-
ške skupnosti socialnega
skrbstva. Predlagano po-
večanje pomeni sredino
med lanskim 40,3 odstot-
nim povečanjem življenj-
skih stroškov in 27,1 od-
stotnim nominalnim po-
večanjem osebnih dohod-
kov v Sloveniji v primer-
javi z letom 1982.
Gre za preživnine, ki so
bile določene do konca
leta 1982 ali v januarju
1983 in so bile lani že po-
večane. Tiste pa, ki so jih
določali od Irskega fe-
bruarja dalje, pa naj bi se
povečale razmeroma
manj.
Preživnino naj bi pove-
čali za enak odstotek v
vseh občinah, saj za razli-
ke ni pravih vzrokov. O
tem bodo kmalu sklep^
delegati skupščin občin-
skih skupnosti socialne-
ga skrbstva.
Z. S.
5	Matjažem v sredini je ob prisotnosti kmečkih žensk, pokroviteljev in naših članov
odil Drago Medved (drugi z leve).	^dI MASNEC
Najiepše priznanje
je zaupanje deiavca
z Majdo Groleger iz Slo-
venskih Konjic sva se sreča-
li in pogovarjali v Konusu,
kjer je zaposlena že 12 let.
Kar nekaj dni zapored je bi-
lo potrebno vrteti Konuso-
vo telefonsko številko, pre-
den sva se le lahko domenili
za intervjiL »Je ni«, so ne-
kajkrat i)ovedali njeni so-
delavci. »Kličite kasneje,
zdaj je na zboru delavcev«,
so opravičevali njeno od-
sotnost. V tistih dneh je bila
nato Majda Groleger še na
partijskem sestanku, pred-
sedovala ^ akcijski konfe-
renci, vodila koordinacijski
odbor v delovni organizaci-
ji... Predseduje tudi, zdaj
bo že drugo mandatno ob-
dobje, zboru združenega de-
la skupščine občine, je tudi
vodja republiške delegacije
zbora zdiruženega dela SRS,
predsednica statume komi-
sije pri občinski organizaci-
ji Zveze komunistov...
NT: Opravljate še več
funkcij?
M. Groleger: »Da, še več.
Nekatere so manjše, a me-
nim, da nič manj po-
membne.
NT: Kako zmorete?
M. Groleger: »Čeprav si
včasih želim, da bi bil dan
daljši, vseeno kar gre. Ure so
dragocene in moraš si jih
razporediti tako, da se na
koncu vse izide. Nič ni ne-
mogoče.«
NT: Vodja službe za
pravne in samoupravne
zadeve v Konusu ste,
kajne? Dokaj komplici-
rano zveni.
M. Groleger: »Ni tako hu-
do in ni tako suhoparno, kot
se sliši. Za tem nazivom stoje
čisto vsakdanje, življenjske
stvari iz prakse.
NT: Kaj pa teorija?
M. Groleger: »Imam kon-
čano Višjo pravno šolo v Ma-
riboru. In ker sem se že zelo
zgodaj, v dijaških letih, zače-
la ukvarjati z aktivizmom., si
upam trditi da je prav na tem
področju teorija prežeta s
prakso. Ne predstavljam si,
da bi bilo drugače. Od vsega
začetka me je veselilo delo
na področju uresničevanja
vloge in družbenoekonom-
skega položaja delavca.«
NT: Kaj se spet ne sliši
malo suhoparno?
M. Groleger: »Se malo ne.
Spominjam se deset let na-
zaj, ko smo začeli ustanavlja-
ti tozde in je bUo potrebno,
kot pri enačbah, razvozlavati
neznanke. Več jih rešiš, bolj
si zadovoljen sam s set^j in
bolj so s teboj zadovoljni
drugi. Delavci, na primer. Če
si pridobiš njihovo zaupanje,
je to najbolj prijeten obču-
tek, kar jih poznam.«
NT: Pri vas kar naprej
zvonijo telefoni. Smem
vpra^ti, o čem ste se
pravkar pogovarjali?
M. Groleger: »Eden od di-
rektorjev našega tozda je
spraševal, kako ocenjujem
njihov zadnji partijski sesta-
nek.«
NT: Kako?
M- Groleger: »Bil je dobro
in skrbno pripravljan in do-
bro voden. Pripravljen stabi-
lizacijski program je tak, ka-
kršen mora biti in ni spisek
nemogočih želja.«
NT: Vi veliko presedi-
te na sestankih tako v
kolektivu kot tudi
drugje.
M.G?oleger: »Sestankova-
nja je res preveč. Tudi o tem
smo govorili na partijski seji
in rekli, da bi bilo učinkovi-
tejše, če bi različne seje bolje
koordinirali.«
NT: Sestankujete v
Konusu med delovnim
časom?
M. Groleger: »Takole smo
se domenili že pred 10 leti:
delali bomo eno sicer prosto
soboto, zato da bomo lahko
imeli zbore delavcev med 12.
in 14. uro. Načeloma zbori ne
trajajo dlje. Sestanki družbe-
nopolitičnih organizacij pa
so izven delovnega časa, ali
eno uro pred zaključkom
dela.«
NT: Torej ste s samo-
upravnim delom in uspe-
hi svoje delovne organi-
zacije zadovoljni?
M. Groleger: »Pred leti
smo se morali veliko odreka-
ti, da smo danes lahko re-
snično zadovoljni. Prestruk-
turiranje tozdov se je obre-
stovalo, naložbe so bile pra-
vilno usmerjene. Stremimo
za tem, da bi napake, ki so
ostale ali se vrinile, odstrani-
li. 2e pred leti smo imeli pro-
grame varčevanja, ki jih zdaj
pač imenujemo stabilizacij-
ske program.e. Ti pa so iz leta
v leto bolj konkretni. Pred-
vsem pa je pomembno, da
jih uresničujemo.«
NT: Pojdiva malo ven
iz Konusa. Morda na
zbor združenega dela
skupščine občine. Mu je
težko predsedovati?
M. Groleger: »Nasprotno.
Nfiše združeno delo dosega v
občini zavidljive rezultate.
Delegati so na sejah ustvar-
jalni, v razpravah, če je po-
trebno, tudi kritični. Skup-
ščinsko gradivo je ski-bno
pripravljeno, udeležba na se-
jah je vedno dobra. Čutiti je,
da je zbor povezan z združe-
nim delom v občini. Zavest
delavcev-delegatov do skup-
nih interesov je v zadnjih le-
tih zelo porasla. Tako mnogo
laže načrtujemo razvoj.«
NT: Doma tudi samo-
upravljate?
!VL Groleger: »Drugače pa
res ne bi šlo. Delo v Konusu
in družbenopolitične aktiv-
nosti mi vzamejo veliko ča-
sa. Delitev dela je nujna tudi
doma. Tako smo se domeni-
li. Vsakdo ve, kaj mora nare-
diti. Sinova sta zdaj že skoraj
odrasla. 17 let l^ima je. S 16
leti sta bila na TS v Celju že
sprejeta v Zvezo komuni-
stov.«
NT: Bosta šla po vaši
poti?
M- Groleger: »Za to prepu-
ščam odločitve njima.«
MAITUA PODJED
6. STRAN - NOVI TEDNIK
8. IVIAREC 1984
Akdviii, Čeprav
ne več mladi
Letne skupščine Zveze
borcev v celjski KS Kajuh,
se je udeležilo 80 borcev.
Ocenili so svojo aktivnost
lani in ugotovili, da so delo-
vali v vseh organih in organi-
zacijah v krajevni skupnosti.
Zavzeli so se tudi za ustano-
vitev mladinske organiza-
cije.
Borci so izrazili skrb za
ustalitev razmer v našem go-
spodarstvu in odklonili vse
poskuse za spremembo si-
i,tema, ki ga nekateri krivijo
za nastale težave.
Razpravljalci niso mogli
mimo težkega gmotnega po-
ložaja, v katerem so se znašli
nekateri njihovi člani. Odbor
jim je že podelil pomoč v
znesku 5.000 din.
MILAN BATISTIC
Skupina otrok z motnjami v gibanju v Kranjski gori z
Barbaro Dvoršak, ki je vodila smučarski tečaj.
Prtički Iluhezni in kratkočasja
82'letna ¥ara Gologranc o možganskem treningu
Kdo ve, kolikokrat je Ve-
ra Gologranc iz Celja vbod-
la v platno, koliko zank je
naredila, koliko vzorcev in
izdelkov. Tega dela svojih
rok ne šteje, ker nikoli ni
šivala, pletla, vezla ali
kvačkala zato, da bi od tega
kaj imela.
Pač, veliko ima od tega
svojega početja, le da se ga
ne da prav izmeriti. Ob roč-
nih delih je premagovala
žalost, ko je pred osmimi le-
ti izgubila dragega in pozor-
nega moža, danes pa to poč-
ne za kratek čas, za zabavo,
včasih pa še koga osreči z
drobnim prtičkom, klobuč-
kom, kvačkanim ovratni-
kom.
Ko se z Vero pogovarjaš,
kar ne moreš veijeti, da jih
bo aprila dopolnila že dva-
inosemdeset. In potem tudi
ne moreš verjeti tistega o le-
pem življenju, ki je obenem
tudi dolgo. Vera je imela vse
prej kot lepo življenje, če iz-
vzamemo tista leta, ki jih je
preživela ob zadnjem možu.
Dve vojni vihri, ena hujša od
druge. Drugo je v glavnem
preživela,v ožji Srbiji. Iz ti-
stih časov ima še danes v te-
lesu posejane svinčene drob-
ce. Po vojni se je takoj vklju-
čila v izgradnjo porušene do-
movine.
Bolj kot vojni čas in srečna
leta s Konradom nas je zani-
mala Verina sedanjost, pove-
zana z ročnimi deli. Ne mo-
reš verjeti, ko predstavi go-
milo izdelkov, da je to delo
enega človeka v slabem de-
setletju. Stene, obdane z go-
belini, na stotine prtičkov in
drugih drobnih izdelkov. Ob
tem pa nas je zanimalo še
nekaj: kako se človek lahko
telesno in duševno tako lepo
ohranja. Vera je bistra, bolj
bistra od marsikoga v najlep-
ših letih. Je ta posebnost
zgolj od narave dana?
Nekaj prstov ima prav go-
tovo mati narava vmes, veli-
ko pa je Vera pripomogla s
svojim življenjem, načinom,
kala^nega si je izbrala. Pa to
ni nikakršno asketsko življe-
nje, le pametno je, in p^et-
no danes redkokdo živi.
Vera pravi, da je blagode-
jen že občutek, da nekomu
koristiš, da za koga skrbiš.'
Morda je prav zato njena zve-|
sta spremljevalka čmo-belai
kodrasta psička Ula, pa pti-'
ček, ki veselo prepeva od
svita do mraka. In tu je še
polno rož, ki jih pozorno ne-
guje.
Kakšen je Verin dan? Za-
rana vstane, potem za zajtrk
prebere jutranji časopiE.j
sproti reši še križanko nato
l^j toplega použije. Na vrsti
je jutranji sprehod s psičko,'
pa nakup v bližnji samopo-
strežni. V dopoldanski čas
sodi še nega stanovanja in,
seveda, ročna dela, vse do ta-
krat, ko je treba pripraviti
kosilce. Kvačka, plete in ve-
ze tudi po kosilu, pa zvečer
ob televiziji.
»Nikoli nisem pila alko-
hola, veliko pa mleka. Tudi
sadja veliko pojem, in zele-
njave. Da človek ostane bi-
ster tudi na stara leta, pa se
mora nekoliko potruditi.
Možgane je treba trenirati,
ves čas morajo delati, sicer
se radi polenijo. Moj mož-
ganski trening so križanke
in druge uganke. Redno ku-
pujem revijo Kih. Pri reše-
vanju križank sem trmasta,
zlepa se ne vdam,« je pove;
dala Vera, ko smo jo vprašali
o skrivnostm formuli za
zdravo življenje. Vera tudi
nikoli ni potrebovala tabletk
za spanje. Vse ji lepo uspeva
z nekakšnim avtogenim trfr
ningom.
Najbolj je ponosna na go-
belin, največji, ki, se mu je
posvečala skoraj leto dni-
»Ko umrem, bodo gobelin«
dobili tisti, ki bodo znali ce-
niti to delo, trud in ljube
zen.«
Kot nekakšen šok pa n^
preseneti pritajen Veric
vzdih, da bi rada umrla. Tež;
ko je namreč verjeti, da si
človek, še tako poln življc
nja, lahko želi nekaj tako do
končnega.
»Vredno je živeti samo ^
krat, ko si nekomu potre-
ben,« pravi. Kaj je mogoč®
da Vera Gologranc ni praV
nikomur več potrebna? M«'
ni je veliko dala, ko sem si
pogovarjala z njo.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
nruštvo za pomoč prizadetim
s cerebralno paralizo v Ceiiu
z ukonom je pomoč pri-
zadetim s cerebralno para-
llao dobro aiejena, v življe-
nja pa ie ni vse talu>. Da bi
bilo sUaiem in vson tistim,
ki T strokovnih organizaci-
jah soddhij^ pri pomoči
priadetim lažje, so v Celju
ustanorili Društvo za po-
moč prisadetim s cerebral-
no parallso, za predsednika
pa voliii Hermana Catra.
Organiziranih oblik pove-
zovanja doslej na celjskem
otoiočju ni bilo, da pa so bi-
le potrebe velike, je pokazal
že odziv sedemdesetih star-
šev iz devetih občin, ki so se
udeležili informativnega se-
stanka pred ustanovitvijo
društva. Glavni nosilci nalog
bodo še naprej starši, a jim
bo ob tesnem sodelovanju
otoškega dispanzerja, raz-
vojnih oddelkov in p^iopsi-
hološke ambulante lažje.
Čeprav so ustanovitev
društva narekovale potrebe,
je bila glavna pobuda za nje-
govo ustanovitev pogovor s
predsednikom Zveze dru-
štev za prizadete s cerebral-
no paralizo Slovenije jeseni
na sejmu Vse za otroka. S
pomočjo Zveze, celjskega
društva prijateljev mladine
in občinske konference
SZDL je društvo tudi zažive-
lo. Z delom so namreč pričeli
že pred ustanovitvijo. Pri-
pravili so osemdnevni smu-
čarski tečaj s fizioterapevt-
skim namenom v Kranjski
gori. Uspehi so bili presenet-
ljivi.
Načrti društva so obsežni.
Pripravili bodo letovanje
otrok na morju s fizioterapi-
jo, pomagali staršem na tere-
nu, pripravili več predavanj,
zagotovili za otroke možno-
sti plavanja in smučanja, šo-
lanje staršev za delo s priza-
detimi otroci, pripravili bo-
do skupna srečanja, ki bodo
omogočila izmenjave izku-
šenj in skrbeli za povezavo z
Zvezo društev za cerebralno
paralizo Slovenije.
O programu društva lahko
starši zvedo podrobnosti v
zdravstvenem centru na ne-
vrofizioterapiji pri Miri Lo-
gar in Mojci Spom, kjer se
lahko tudi včlanijo v druš-
tvo.
MILENA B. POKLIC
Dobrčani čaicaio že 20 iot na novo trgovino
Krajani Dobrne so pri-
pravljeni prispevati za raz-
voj svojega kraja. S tretjim
samoprispevkom so že zgra-
dili zdravstveno postajo,
gradi jo otroški vrtec, priče-
li so z obnovo ceste proti
Hudičevemu grabnu, pred
njimi pa je tudi gradnja no-
vega trgovskega objekta in
prizidka gasilskemu domu.
Nova trgovina je ena
izmed najl^lj pogostih in
najdlje neuresničenih želja
na Dobrni. Kar 20 let se že
zavzemajo zanjo, a uspehov
Karel Popek
Štefan Pohajač st.
doslej ni bilo. Poskušali so
vse mogoče, ostalo pa je pri
obljubah in izgovoril. Ko je
bila nova trgovina zapisana v
srednjeročni plan občine in
krajevne skupnosti, so jo pri-
čakovali že letos, a kaže, da
bo šele drugo leto. Tako so
jim vsaj zagotovili ob spreje-
manju občinske resolucije
predstavniki SOZD Merx in
delovne organizacije Potroš-
nik. Letos bodo pričeli pri-
pravljati dokumentacijo.
O sedanjih trgovinah na
Dobrni ne vedo povedati
krajani nič lepega: da so
majhne, vlažne, brez prosto-
ra za skladiščenje, da moraš
obhoditi celo Dobrno, pre-
dan nakupiš, kar rabiš in se
pri tem seliš iz »štiblca v
štiblc«, da je gneča, zlasti v
turistični sezoni nemogo-
ča... Skratka, trgovine ne
zadoščajo za potrebe kraja.
Imajo sicer štiri, a vse skupaj
niso za eno samo urejeno tr-
govino.
Vsem krajanom pa se trgo-
vina ne zdi najpomembnejša
stvar. Tako se zdi Karlu Pop-
ku bolj potrebna mrliška ve-
ža, ki jo kot pogjrebnik naj-
bolj pomeša. Zelja se mu bo
uresničila leta 1986. Štefanu
Pohaj^u starejšemu pa je
najoblj pomemben prizidek
k gasilskemu domu. To seve-
da ni čudno, saj je gasilec že
38 let in je tudi podpoveljnik
(poveljn^ je Milan Pohajač,
predsednik pa Štefan Poha-
jač mlajši). Delovno društvo
s 76 člani prizidek nujno po-
trebuje, saj bi tako dobilo ga-
raže. Sedaj še tiste opreme,
ki jo imajo, nimajo kam dati.
Dobro gasilsko dinštvo pa je
v kraju potrebno že zaradi
potreb Zdravilišča. Gasilci
so prizidek vključili v pro-
gram dela za naslednje sred-
njeročno obdobje, pri grad-
nji pa pričakujejo poleg po-
moči občinske skupnosti za
požarno varnost tudi denar-
no pomoč krajevne skupno-
sti in krajanov, veliko pa so
pripravljeni sami prispevati
s prostovoljnim delom.
MILENA B. POKLIC
Marija Pilili
Delo z ljudmi je težko; z
ljudmi je treba znati dela-
ti^ zlasti pa jih moraš ime-
ti rad. Nobena kvalifika-
cija namreč ne odtehta
iadture srca. Marija se je
pred petnajstimi leti od-
ločila, da bo delala z ljud-
mi. Vedela je, da bodo ti
ljudje stari, onemogli,
bolni, skratka, v veliki
meri odvisni od mlajših
in zdravih. Mariji ni bilo
nikoli žal, da se je odloči-
la za delo negovalke v Do-
mu upokojencev v Šmar-
ju pri Jelšah.
»Ne zamerite, ker ste
morali čakati. Sla sem se
še preobleči, ker sem
pravkar kopala našo
oskrbovanko. Mokra sem
bila od vode in od znoja.
Veste, kopanje tako stare-
ga človeka je precej težko
opravilo, ki te pošteno
zdela,se je jela opraviče-
vati zaradi kratke za-
mude.
Marija še ne sme ra-
zmišljati o pokoju in po-
kojnini, pa čeprav je ve-
dno opravljala družbeno
koristno delo. Trije majh-
ni otroci, krpa zenhje
okrog hiše. Vrtcev takrat
v Šmarju ni bilo, zato Ma-
rija še pomisliti ni smela
na kakšno formalno zapo-
slitev. Otroci so rasli, zra-
sli, se izšolali, zaposlili ter
poženili in pomožili.
Petnajst let dela z oskr-
bovanci je veliko in malo,
razmišlja Marija. Malo za-
to, ker tista leta, ko je
vzgajala svoje tri otroke,
niso v delavski knjižici
nikjer zapisana.
»Ljudje v takšnih in po-
dobnih ustanovah, kot
delam jaz, niso bili nikoli
dobro nagrajevani za svo-
je delo. Posebna nagrada,
če temu lahko to rečem,
je izraz hvaležnosti na
obrazu človeka, ki je
odvisen od tvojega razpo-
loženja, razumevanja, lju-
bezni do poklica oziroma
dela, ki ga opravljaš. Naši
oskrbovanci so lačni to-
pline, besede, pogovora.
Res so veliko vredne
iskre hvaležnosti v njiho-
vih očeh, * pripoveduje
Marija Pilih in si še vedno
briše potne srage s čela.
Odide, ker jo čaka novo
kopanje in nešteta druga
opravila negovalke v do-
mu, kjer žive ljudje sivih
las. Morda se bo že danes
popoldne razveselila ene-
ga od petih vnučkov.
»Veste, razlika med sta-
rim človekom in otrokom
je pravzaprav majhna.
Oboji so bolj ali manj
otročji, * je še Marijina mi-
sel, ki mi je ostala v spo-
minu.
MARJELA AGREZ
n. MAREC 1984
NOVI TEDMK - STRAN 7
I izsilievanjem do stanovanja
/Hffoa/ S0 rale namerno vselilo v slabše stanovanle, aa prtOalo na llsio za
joOelltev sollOamosbtlh stanovani	_
ljubljanske 20 ni več. Hiša, bivša kasarna, ki Celju že
Hjjuij časa ni bila v ponos, Je prišla na vrsto za rušenje.
z nekajletno zamudo, saj se Je uvrstila na listo za
foSenJe že leta 1977. Takrat Je ta zgradba tudi zgubila
jtatus stanovanjske hiše in vsem stanovalcem so priskr-
fieli nadomestna stanovanja. Odtlej je hiša postala od-
jkočna deska za brezdomce. V zadkih šestih letih je 35
jtrank, ki so se v to podrtijo vselile večinoma nasilno,
jobilo druga stanovanja. Lahko bi rekli, da so si druga
jUuiovanJa na nek način izsilili. Toda to so samo podatki
jjjnoupravne stanovanjske skupnosti. O tem, koliko nek-
jittjih stanovalcev Ljubljanske 20 Je dobilo druga stano-
fgnja od delovnih organizacij, ni natančnih podatkov.
Natančnih podatkov o šte-
vUo stanovalcev na Ljubljan-
ski 20 že nekaj časa ni bilo.
Število se je stalno menjalo
in podnevi je bilo praktično
nemogoče prešteti oziroma
ugotoviti, kdo tam stanuje,
po podatkih miličnikov naj
bi tam stanovalo še 17 ljudi,
Id so jim lani, v začetku de-
cembra sporočili, da bodo
zgradbo porušili in naj si poi-
ščejo druga stanovanja. No-
beden izmed takratnih sta-
novalcev ni imel - po podata
Icih stanovanjske skupnosti
- zakonite stanovanjske pra-
vice in torej tudi ni imel no-
bene pravice do nadomest-
nega stanovanja.
V akcijo, katere končni cilj
je bilo rušenje nekdanje ka-
sarne, se je vključila tudi
služba socialnega skrbstva,
da bi poskrbela za družine z
majhrurni otroki. Tako sta
prejšnji teden dve taki druži-
ni dobili druga stanovanja.
Ljubljanske 20 ni
V6C
Ponedeljkovo deložacijo
so tako v hiši Ljubljanska 20
piičakale le štiri stranke, od
tega dve družini z otroki.
Družina Cajič šteje tri člane,
nihče ni zaposlen. Cajič je že
v petek prišel na stanovanj-
sko skupnost in v tajništvu
zagrozil: »Če ne dobim dru-
gega stanovanja, se bom na-
silno vselU v kakšno sobo!«
Družina Cajič ni dobila
drugega stanovanja, toda
očitno so računali tudi s to
možnostjo: v ponedeljek so
se preselili v podnajemniško
stanovanje v hiši Cesta na
grad 60. Velika verjetnost je,
da bomo priimek Cajič zasle-
dili na eni od naslednjih list
za solidarnostna stanovanja.
Cajičevi sosedje so bih Ba-
prav tako trije družinski
flani. Ob prihodu miličnikov
^ ekipe za deložacijo sta oba
moška odšla in pustila, da
?ta ženi odigrali predstavo z
lokanjem. Ko so se Cajičevi
^ odselili, je ostala Suvada
Bašič sama z otrokom v na-
ročju. Obsedela je pred pra-
gom iii jokala.
Med deložacijo teh dveh
družin se je v zgiadbi pojavil
Isak Gashi, mlad, zdrav mož
in njihov nekdanji sosed.
GasW je imel več sreče, zato
si pobliže poglejmo njegov
»primer«.
Isak Gashi je pripeljal v
Celje ženo in dva otroka ter
se vselil na Ljubljansko 20.
Začel je iskati drugo stano-
vanje in se uvrstil na listo za
solidarnostno stanovanje.
Toda, ko je prišel na vrsto za
stanovanje, ni bil več zapo-
slen: ne on, ne žena. Njegova
otroka so brezplačno sprejeli
v vrtec, na stanovanjski pa
so zamižali, zakaj nihče, ki
nima objektivnih razlogov,
ne more dobiti stanovanja,
če ni zaposlen. Družini Gas-
hi so dodelili stanovanje v
Oblakovi 9: kuhinja, soba,
sanitarije. Toda Gashija
sprva nista hotela sprejeti
ponujenega stanovanja. Za-
htevada sta stanovanje v bli-
žini vrtca, kjer sta v brez-
plačnem varstvu njuna
otroka...
Večina stanovalcev, ki so
se vselili v Ljubljansko 20 po
letu 1977, se je zavedala, da
bodo postali »socialen pri-
mer« brž, ko se bodo »vsi-
drali« v stari podrtiji. Tak na-
čin izsiljevanja družbe je
uspeval dolgih šest let.
»Pravzaprav bi večina teh
ljudi vseeno prišla do stano-
vanja,« meni Miro Gradič s
celjske stanovanjske skup-
nosti. »Se bi pač vselili v
kakšno drugo slabo stanova-
nje in potem zahtevali no-
vega.«
Ljubljanske 20 ni več.
Ostaja še vprašanje, zakaj
smo tako dolgo odirali z ru-
šenjem, toda ostaja tudi dej-
stvo, da je takšnih »Ljubljan-
skih 20« še nekaj v Celju in,
da se od tam vsako leto »re-
krutirajo« novi in novi pro-
silci za solidarnostna stano-
vanja.
Še veliko Je krifiečih
primerov
Bukovžlak 40: v skromnih
prostorih je toliko najemni-
kov, da jih je praktično ne-
mogoče prešteti.
Tovorna 3: lastnik Avgust
Kocjan oddaja pet prosto-
rov. Tričlanska družina, ki je
na listi za solidarnostno sta-
novanje, živi v sobici 3x3
metre in plačuje stanarino
2.500 dinarjev.
Cinkamiške barake: ba-
rak ne obnavljajo več, ker se
ne splača. Ljudje živijo v ne-
mogočih razmerah. Ko so
razpisi za solidarnostna sta-
novanja, je od tam največ
prosilcev, toda na izpraznje-
na barakarska stanovanja že
čakajo drugi in tudi ti se
kmalu pojavijo na »solidar-
nostni« listi.
Kajuhova 8a - podstrešje:
tam se gnetejo tri družine.
Tudi to stanovanjsko stisko
je zakiivila Cinkarna.
Svoj čas je bil največji pri-
tisk za soUdamostna stano-
vanja iz tovarne EMO, zad-
nja leta pa vodi na tej listi
Cinkarna.
Pogosto je prišlo do stano-
vanjskih stisk, ko so delavci
iz drugih republik, ki so se
zaposlili v Celju, pripeljali za
sabo še družino, čeprav niso
imeli stanovanja. Lahko bi
trdili, da so mnogi med njimi
to storili namerno, zakaj dru-
žina lahko veliko hitreje do-
bi stanovanje kot pa samec.
Letos je prišlo več kot 200
novih prošenj za solidarnost-
na stanovanja. Iz delovnih
organizacij so poslali poraz-
ne predloge, pravijo na sta-
novanjski skupnosti. Naj-
večkrat predlagajo za soli-
darnostna stanovanja slabe,
»problematične« delavce,
namesto, da bi dobUi pre-
dnost pridni.
»Bili so primeri, ko so ne-
kateri stanovali v Celju le tri
mesece in so že dobili stano-
vanje,« pravi Miro Gradič.
»So pa družine, ki že leta ča-
kajo na stanovanje.«
Zakon natančno določa,
kdo lahko dobi stanovanje.
Ljudje, ki so prišli do stano-
vanja v treh mesecih, očitno
dobro poznajo zakon, zato je
tudi precej primerov, ko se
družine namerno vselijo v
slabše stanovanje, da prej
dobijo novega. To je prikrit
način izsiljevanja družbe, to-
da na žalost učinkovit in tudi
precej razširien.
Toda kdo bo tistim pošte-
nim, ki že leta potrp>ežljivo
čakajo, da se bodo vselili v
novo stanovanje, razložil, da
še niso prišli na vrsto, ker
nekateri nesramno izsilju-
SREČKO ŠROT
FOTO: EDI MASNEC
Levji delež za današnje
pritiske na stanovanjski
fond (ki pa je iz leta v leto
bolj skromen, ker ni denar-
ja) imajo kadrovske službe
v delovnih organizacijah. V
letih ekstenzivnega zapo-
slovanja so le malomarno
preverjale podatke prosil-
cev za delo in ponavadi so
za razmere, v katerih prebi-
vajo njihovi novi delavci,
zvedele šele potem, ko so ti
prosili ali pa kar zahtevali
novo stanovanje. Nekateri
so v prijavi navedli tudi
drug naslov za stalno prebi-
vališče, kadroviki pa tega
niso preverjali. Tako na pri-
mer mnoge delovne organi-
zacije niso vedele, da njiho-
vi delavci stanujejo na
Ljubljanski 20.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
8. IVIAREC 1984
Satira o funkcioniranju sistema
Vaclaw Haval: ObvastUo, praOstava caljskega gietiallšča
Po igrivo senzuainein Te-
rencovem Evnuhu, okraše-
nem z vabljivim bliščem
raznih vrst, smo se s Havlo-
vim Obvestilom znašli v do-
mala asketskem območju
birokratsko-administrativ-
nega funkcioniranja (dolo-
čenega dela) sodobnega sve-
ta, namesto tipov antične
komedije pa si zdaj ogledu-
jemo tipe-značaje našega
časa. Torej smiselna in po-
srečena komplementarna
poteza v gledališkem pro-
gramu.
Sicer pa je Havlovo Obve-
stilo (pri nas so ga že izvajali
v sezoni 1968/69 v ljubljanski
drami), katerega presenetlji-
va poanta je skrita v zaklju-
čnem prizom, tekst, ki hoče
ob dokajšnji, vendar spretni
konstrukciji posvetiti v me-
hanizern pravil neke realne
(realno socialistične) družbe.
Za ves Havlov način prikazo-
vanja tega sveta bi lahko re-
kli, da diTOŽi češki humor s
kafkovskimi dodatki. Havlo-
va Pisarna kot podoba veli-
kega mehanizma sveta ne
obstaja zgolj kot determini-
stična rutina, konformistič-
na razumnost ali uradna hla-
dnost, spremljajo jo iracio-
nalni prebliski, zasebni in-
teresi, banalna stvarnost. Ta-
ko Pisarno sprejmemo kot
nam znani, z dialektičnimi
obrati dopolnjeni, pa vendar
obenem tudi zastrti in zmtiz-
Ijivi svet. Značilni in zanimi-
vi so odnosi v tem svdtu, rav-
natelj ni obenem vodilni,
amp^ je to najbrž namest-
nik ravnatelja ^i še kdo za
kidisami, so pa tu še drugi.
katerih vloga je nedoločna,
bolj ali manj vplivna in spre-
menljiva, obrati navzgor in
navzdol po lestvici pa možni
ali kar običajni.
Novi jezik ptydepe (njego-
vo uvajanje in odpravljanje)
je v igri osišče dogajanja.
Ptydepe je seveda podoba za
eno stalnih voluntarističnih
akcij, s katerimi konkretna
oblast spreminja svet, da bi
(bo) ost^ čimbolj nespreme-
njen. Ta akcija se v nadalj-
njem razvoju lahko izkaže
kot bolj ali manj zaželena ali
celo nezaželena, s tem v zve-
zi pa bo potreben hiter kon-
formistični obrat večine ali
vseh ali pa nekaj sprememb
v l-derarhični lestvici.
Režiser Franci Križaj je
tekst natančno razbral in iz-
peljal vso predstavo tekoče
in razvidno, s domišljenim
profiliranjem oseb, s smisel-
no izrabo prostora. Ustvaril
je primemo in sugestivno
vzdušje, delno resno, delno
neresno, kar nas drži v nego-
tovosti do konca. Skratka,
pripravil je trdno in korekt-
no izvedbo te zvrstno ne či-
sto oprijemljive igre.
Scena Nika Matula je za-
nesljivo pokazala obenem
kiožni in hierarhični sistem
Pisarne, krožnost s številni-
mi prehodi, hierarhičnost z
raznimi nivoji. Ne izstopajo-
ča, a funkcionalna kostumo-
grafija je delo Anje Dolen-
čeve.
Med igralci je nosil največ-
jo težo predstave Miro Po-
djed kot Josef Gross, ravna-
telj pisarne. Upodobil je sim-
patičnega, rahlo obotavljive-
ga funkcionarja, ki pravza-
prav ni najbolj dorasel vodil-
ni oziroma ravnatelj ski funk-
ciji, ainpak bi se sprijaznil
tudi z drugačnim mestom v
sistemu. Dosledno je izpeljal
nianse svojega menjajočega
se hierarhičnega položaja in
zanesljivo končal svojo vlo-
go s pilatovskim zaključnim
obratom. Močno izrazit je bil
tudi Iztok Valič kot Jan Ba-
laš, namestnik ravnatelja.
Podal je Uk veščega in iz-
najdljivega manipulatorja, ki
ga še taki obrati ne spravijo
iz tira. Borut Alujevač je lah-
kotno izpeljal vodjo preva-
jalskega središča Zdenka
Mašata. Presenetil je Zvone
Agrež, ki je z zanimivo ma-
sko dognano izpostavil Jana
Kunca, ptydepejskega stro-
kovnjaka. Korektno so ude-
janile svoje vloge Jana Smi-
dova kot Helena, predsed-
nica, Zvezdana Mlakarjeva
kot tajnica prevajalskega
središča Marija in Ljerka Be-
lakova kot ravnateljeva taj-
nica Hana. Izbrušeno vlogo
je podal še Janez Bermež kot
J. V. Perina, učitelj ptydepe-
ja. Bermež je realiziral svoje-
ga učitelja kot nasilnega
ideologa, zadrtega nosilca
obstoječega sistema, vendar
prilagodljivega glede na tre-
nutne politične premike. V
preostalih vlogah so nastopi-
li še IViatjaž Arsenjuk, Bruno
Baranovič, Drago Kastelic,
Igor Sancin, Peter Boštjan-
čič, Jože Pristov in Vera Pri-
stov.
Gledano v celoti m.oremo
oceniti Havlovo Obvestilo
kot zelo solidno predstavo in
s tem nedvomen dosežek
celjskega gledališča. Vpraša-
nje je sicer, če zmore Havlo-
va igra zaradi prevladujoče
racionalne konsturukcije
pritegniti širšo publiko,
upajmo pa, da bodo gledsilci
Obvestilo le sprejeli z zani-
manjem: in to »malo s po-
smehom, malo z žalostjo, pa
tudi s srhom«, kot posrečeno
pripominja v gled^iškem li-
stu dramaturg predstave Ja-
nez Žmavc.
ANDRIJAN LAH
Gledalci o premieri v SLG
Metka Švabič: »Moj prvi vtis je, da je bil namen predstave, da
nas potisne k tlom. Ce je bil to cilj, je bil dosežen.«
Jernej Novak: »Nisem bU preveč navdušen. Pa ne zaradi
izvajalcev. Že sam izbor dela mi ni všeč- Taki časi so, da bi lahko
vsaj v gledališču videli kaj bolj optimističnega.«
Saša Centrih: »Režija bi morala biti bolj radikalna. Igra mi je
bila všeč.«
Marko Jan:: »Mislim, da se je ansambel lotil izredno težkega
projekta, ki mu v celoti ni bil kos, pa tudi mi gledalci ne.«
Milena Jeras: »Predstava me ni pustila neprizadeto. V njej je
polno stvari za razmislek. Bila je dobro zrežirana in dobro od-
igrana.«
Oboa, rog in kiaviii
Božo Rogelj in Jože Falout sta koncertirala v Naro^
dnem domu v torek, 28. februarja v okviru V. kon-j
certnega aboiunaja. Klavirsko spremljavo pa je moj,
strsko oskrbel Aci Bertoncelj.	»
Oboa in rog sta zelo lepa, plemenita instrumenta;
nepogrešljiva v simfoničnem orkestru. Zaradi svoj^
barve in topline zvoka dajeta simfoničnim odlomkom
svojstven čar. Pogosto ju najdemo v komornih sesta-i
vih kot so npr. pihalni kvartet ali kvintet, manj pa kol
solistična glasbila. Najbrže zato, ker bi bil celovečem:
progreim enega od njih monoton kljub barvni kvalitet j;
vsakega izm^ njih. Tudi literatura za ta dva instru-^
menta je soraznjemo skopa. Da imata v bogati zgodo|
vini glasbene umetnosti svoje ugledno mesto doka-
zuje, da sta se mojstra Handel in Beethoven lotila
komponirati sonate za rog oz. oboo. Koncertni večer j^'
bil dovolj pester, ker sta se predstavila oboa in rog
izmenoma, vsak s tremi skladbami. Tako je oboist
Rogelj uvodoma izvajal Handlovo Sonato s štirimJ
kratkimi stavki, Schumannove »Tri romance« in So-:
nato Francoza Poulenca. Francis Poulenc (1899-1963;
je ugleden član takoimenovane francoske »šesterice «f
pridobil si je svoje mesto med vodilnimi sodobnimi
skladatelji z orkestralnimi, komornimi skladbami irf
zbori. Njegova Sonata za oboo in klavir je zanimiva,-
zmerno sodobno pisana z imenitnim srednjim stav-|
kom, francosko šarmantnim »Scherzom«.
Jože Falout je intrepretiral najprej mladostno delcj
29-letnega Beethovna Sonato op. 17, ki je nastala slu->
čajno zaradi prijateljstva z umetnikom tedanjega časaj
homistom Giovannijem Punto. Mladi Beethoven,
spretno obravnava oba instrumenta, glasba je svežQ
občutena in jasna. Klavirju je zaupana vodilna vlogaj
rogu je namenjena bolj spremljava in barvanje ton-i
skega zaporedja. »Tri skladbe za rog in klavir« sloven-,
skega sodobnika Janija Goloba so doživele v Celji*
prvo izvedbo. Z zmerno sodobnim prijemom je vr*
hnil Golob skladbi, posvečeni Faloutu dober izrai -
skladu z možnostmi in z barvo tega glasbila. Dani
skladatelj Joergen Bentzon (1897-1948) je pisal p'
težno komorno glasbo v neoklasicističnem duhi
evropske glasbe med obema vojnama. Sonata za rog ir..
klavir je krajša kompozicija z lepim uvodnim Modera^
tom, Id po svoji gradnji spominja na Beethovna tudf
zato, ker je tudi Bentzon namenil klavirju vodilno'
vlogo.	'
Komorni večer je zaključil Bertoncelj s štirimi
Brahmsovimi valčki.
Vsi trije glasbeniki: Božo Rogelj, Jože Falout i"
Bertoncelj so brez dvoma odlični umetniki, ki c ^ '
dajo svoje instrumente brezhibno. Vsa njihova igr.
muzikalna, ki se odraža s plemenitim tonom, zap
vim nastavkom^, jasnim in logičnim fraziranjer
celotno interpretacijo, ki je stilno dognana. Lev, -
je nosil pianist Aci Bertoncelj, sicer že dober zru
našega občinstva. Zaupana mu je bila naloga spreu
Ijati oba solista cel večer, pri čemer njegov delež sploi
ni bil podrejen, ampak enakovreden. V skupnem mu-
ziciranju je bil odličen tako po okusni interpretaciji
kot po tehnični zanesljivosti. Zaključna solistič-
točka mu je prinesla zaslužen aplavz.
EGONKUN"
Žene na podobah cellskega muzela
Občasna razstava v Start grofiji
v počastitev Prešernovega dne in
praznika žena 8. marca, je celjski muzej
pripravil posebno tematsko razstavo.
To je razstava 65 izbranih del, ki opozar-
jajo na pomembnost ženskih likov v
upodabljajoči in oblikovalski umetno-
sti - kot to izpričuje kulturna dediščina,
ki je v lasti muzeja. Gradivo je bilo
izbrano samo iz deponiranih zbirk in je
zaradi pomanjkanja prostorske danosti
predstavljena le polovica predmetov.
Eksponati posredujejo žensko motiviko
iz vsakdanjega, ljubezenskega, materin-
skega, bajeslovnega in kultnega sveta.
Pot do uresničenja razstavne zamisU ni
bila najlažja. Izbrane muzealije - slike,
grafike, plastike, uporabne predmete in
fotog^ije je bilo namreč treba najprej
študijsko obdelati in očistiti v domačem
laboratoriju. Pri vseh eksponatih žal ni
bilo možno strokovnih analiz izpeljati do
zaključnih rezultatov, zlasti ne pri anoni-
mnih dehh, pri katerih se je bilo treba
omejiti le na okvirne datacije in predvi-
devsinja o njihovem pravem izvoru.
Na razstavi se prepletajo stvaritve do-
mačih in tujih avtorjev. Gre za naše, av-
strijske, nemške, italijanske, holandske,
češke in francoske slik^e, ^afike in ki-
parje, ki so bolj ah manj znani ali povsem
neznani in so bili, po načinu dela sodeč,
večji ali manjši mojstri v ustvarjalnem
svetu likovne umetnosti.
Časovno zajemajo predmeti obdobje
med letom 1497 in skoraj do sredine na-
šega stoletja. Tako lahko med drugim
spoznavamo likovne stvaritve renesanse,
baroka, klasicizma, bidermajerja in sece-
sije.
Razstavna postavitev bi morala posre-
dovati vsebinsko zaokrožene enote glav-
ne tematike, urejene po kionološkem
vrstnem redu, muzejski prostor pa tega
načina ne omogoča, zato je treba razume-
ti, da je poudarek zlasti na estetskem iz-
gledu in ubranosti predstavitve.
Na eksponatih je vidno, da so bile žene
nepogrešljivi modeli v likovnem prikazo-
vanju prizorov iz njihovega življenja in to
ob najrazličnejših razpoloženjih in ču-
stvovanjih... Žene pa niso bile, kot to
tudi prikazujejo razstavljena dela, delež-
ne samo ljubezni in sreče, pač pa so mo-
rale v različnih življenjskih obdobjih ob-
čutiti tudi gorje in bolečino.
2enska figuralika je v likovni tvornosti
zelo pogosto vključena tudi v prezentaci-
jo mitoloških zgodb. 2ene so bile bogi-
nje, vključene v simboliko lepote, ljubez-
ni in junaštva. Bile so zakonske družice
bogov, ljubavnice antičnih junakov, za-
ščitnice človeštva in še drugo. Že zelo
dolgo so žene pomembne tudi pri upo-
dabljanju biblijskih prizorov, kjer nasto-
pajo kot soproge, matere, svetnice, re-
dovnice, mučenice, spokomice in še dru-
gače.
Razstavljene plastike samo nakazujejo
raznovrstnost uveljavitve ženske fi^ali-
ke v kiparski in oblikovalski ustvarjalno-
sti. Med temi je vredno omeniti relief
matere z otrokom v lesu, delo slovenske-
ga kiparja Franceta Goršeta iz leta 1935 in
na kipa Ivana Napotnika, v čigar okusu
zavzema ženski lik najvidnejše mesto.
Med ostalimi eksponati sta vredni
omembe zanimivi slila z motivom Judite,
žene junakinje, ki je mikavno oblečena
opijarula vojskovodjo Holofema, mu z
njegovim mečem odsekala glavo in s tem
dejanjem pomagala pri osvoboditvi svo-
jega rodnega mesta. Sliki sta označeni
kot skici avstrijskega slikarja iz prejšnje-
ga stoletja, Friedricha von Amerlinga.
Zanimiva je tudi slika, na kateri so pred-
stavljene žene pri šivanju in preji (lahko
gre za Parke) - delo neznanega holand-
skega slikarja v zač. 17. stol. Ikonograf-
sko in slikarsko izstopa shka z alegorič-
nim pomenom, v smislu ničevosti, s pri-
zorom moža in žene na konju. V način
upodobitev motiva z Venero, kot so jih
predstavljali slil^i - Tizian, Giorgione
in drugi, sodi slika »Speča Venera«. Žal
pa sta njej slabo vidna hudič in zemelj-
ska krojgla v ozadju. Slika »Mladenke s
svečo« iz srede 19. stol. je tipična za sli-
karsko obravnavo izžarevajoče svetlobe
v temi. Na sliki matere z otrokom opazi-
mo, da je poleg religioznega pomena po-
dan tudi poudarek na predstavitvi stvar-
nega odnosa matere do dojenčka v obi-
čajnih pleničkah baročne dobe... Od gra-
fičnih listov je razstavljen popularen ba-
krorez Albrechta EKirerja Štiri čarovnice
ali Štiri žene, ki je še danes vsebinsko
skrivnosten. Pomemben je list Rem-
brandta in sicer gre za upodobitev njego-
ve matere iz leta 1632, potem jedk^ca
Starka s svečo P. Paula Rubensa, list Ma-
tere z otroci, najboljše delo grafika Egi-
diusa Sadelerja, iz začetka 17. stol. Pari-
sova sodba Hansa Brosamerja in Suzana
s starcema Lucasa van Leydna iz leta
1509.
Na razstavi izstopa risba Frana Tratni-
ka, slikpja rojenega v Kokarjih, katera
prikazuje ovdovelo ženo, ki beži z otro-
kom pred strahotami grozečega nasilja.
Mikavne podobe žen so včasih tako,
kot tudi danes, krasile števdl-ie uporabne
predmete, kar je pospeševalo zanimanje
za take izdelke med oboževalci lepote in
privlačnosti nežnega žetLskega spola. Na
razstavi je predstavljenih nekaj takih pri-
merov, m^ njimi izstopa zlasti secesij-
sko obravnavan posrebren pepelnik in
okrasni pladenj - izdelek Schiitzove to-
varne v Libojah.
Povsem nove možnosti dokumentira-
nja zunanje podobe žena pa je omogočilo
fotografiranje. V celjskem muzeju je
ohranjenih dokaj veliko število fotografij
in tiskanih raz^ednic z upodobitvanni
žen v značilnih modnih oblekah.
Vsekakor prikazujejo eksponati na ob-
časni razstavi v Stari grofiji zanimive li-
kovne upodobitve na eno samo, za vsako-
gar privlačno temo.
Razstava bo odprta do 15. maja 1984.
MILENA MOSKON
Žeiia s klobukom, grafika, Johna
R. Smitha, 1. pol. 19. stoletja.
Foto: V. BERK
Razstava Rudija Spanzla v Žalcu '
Ob izidu monografije akademskega slikarja Rudija Spi
zla, ki ustvarja v Ljubljani, doma pa je iz Zabukovice, \
minuli petek odprli v Savinovem salonu v Žalcu razsta
likovnih del tega umetnika. Po uvodnem delu, v katerem J
sodelovala violinist Franci Riznial in pianistka Boža Dom
je umetnostni kritik dr. Lev Menaše opisal razvojno potj
pomen ustvarjalnosti Rudija Spanzla.	,
F. P. in T
Vokalne skupine v Voiniku
Kulturno prosvetno društvo France Prešeren Vojnik ;
skupaj z oktetom Lokvanj pripravilo že 4. srečanje ma;
vokalnih skupin. Po besedah enega izmed glavnih organi'
torjev Marjana Adamiča bo to srečanje v soboto, 7. aprila'
19. uri v vojniški kulturni dvorani. Pokrovitelj je Zvi
kulturnih organizacij Celje, ki je to prireditev že vključili
svoj letni program.
Prijavljene so že prve skupine, lahko pa se še tudi tiste,
niso dobile uradnega vabila organizatorja. Naslov z ustr
nimi podatki in skladbami je treba čimprej poslati na orj
nizatorja ali Marjana Adamiča.
MAREC 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 9
iucka dobro sprejeta
ucko, majhno okrepčeval-
ki jo je sredi žalskega
i odprl Jože Janežič, so
Sani dobro sprejeli. Brez
ma je bil korak, za kakrš-
» se je odločil mladi gosti-
, pravilen, stalni gostje, ki
ni malo, pa zgovoren do-
, da je takšnih lokalov na
ivci območju še vedno pre-
0.
si pa s takšno vrsto lokala,
stojč na hitro pomalicaš in
3ustiš prostor še nasled-
1,	seveda niso zadovoljni,
dvsem tisti ne, ki svoj špri-
ali dva radi žulijo cel dopol-
. Takšni se v Bučko ne vra-
I, saj lam, razen dodatkov k
aterim vrstam kave, ne to-
alkohola. Morda je malce
lere tudi pri ostalih gostin-
češ, ob takšnem ^ostin-
i se ni bati za obstoj. Ven-
če so, so takšne zamere
lenjene zgolj domiselnosti
nika, ki je gostu ob veliki
ri hladnih in toplih napit-
ter sadnih koktajlov ponu-
še nekaj toplih prigrizkov:
i sendvič, mesni sir, hot
in hamburger. Oe k temu
amo še okusno opremo in
eten ambijeiit. predvsem
^ to, da te v lokalu sprej-
o kot povsem normalnega
La, četudi naročiš zgolj mle-
je uspeh res zagotovljen. Se
posebno zato, ker lahko v veči-
ni naših gostinskih lokalih po-
zajtrkuješ zgolj suh sendvič, ki
je največkrat tudi brez kumar
in sira, pa morda še kvečjemu
pečeno jajce. Izziv družbene-
mu sektorju gostinstva torej,
ki bi z odpiranjem podobnih
lokalčkov lahko dobro pope
strilo skupno gostinsko po-
nudbo. Izgovor, da akumula-
tivnost gostinskih organizacij
ne dovoljuje takšnih investicij,
verjetno ni dovolj prepričljiv.
V tem primeru lahko torej
pohvalimo lastnika, pa tudi
občino, ki je pri odobritvi loka-
cije podprla novega gostinca.
Zataknilo se je le pri preizkusu
znanja, ki ga je Jože Janežič
opravil v priznanem opatij-
skem gostinskem centru.
Preizkus je moral opraviti še
enkrat, v Ljubljani, kajti repu-
bliška zveza obrtnih združenj
priznava le znanja v Ljubljani.
Navajeni smo že, da brez admi-
nistrativnih ovir ne gre, v tem
primem verjetno samo zaradi
plačila v malho obrtnega zdru-
ženja. Kajti, kako bi si sicer
razložili to, da verjetno niti
eden od gostincev iz hrvaške-
ga Primofja, ki jih je v času
zimske sezone po vsej Sloveni-
ji veliko, ni opravil zahtevane-
ga preizkusa znanja.
R. PANTEUČ
BančnIkl-planIncI
Dolga leta je med celjskimi bančniki zorela misel o
ustano\dtvi planinskega dmštva. Iqalovilo se je več po-
skusov, lani pa je le uspelo, kajti planinstvo bančnim
delavcem ni le želja, ampak tudi potreba. V okviru matič-
nega društva Železničar Celje smo ustanovili sekcijo LB
Celje, ki združuje 138 članov, 7 mladincev in 41 pionirjev.
Začetno število članov je presenetilo tudi največje optimi-
ste. Vodstvo sekcije je pod vodstvom Jake Brednika, izku-
šenega gornika, zavihalo rokave, pri delu pa koristilo iz-
datno pomoč in izkušnje matičnega dmštva, V pretekli
sezoni je organiziralo osem izletov, ki so zadovoljili tako
zahtevnejše, izkušenejše člane, kot tudi začetnike. V letoš-
nji sezoni bo program še obsežnejši, vendar uspešna za-
četna sezona zagotovlja, da bo tudi ta oreh strt. Vodstvo
sekcije je letos prevzel Vili Orličnik.
TONE SEŠEL
Na Stolu
Letošnjega pohoda na Stol, ki so ga že 19-tič po vrsti zelo
dobro pripravili gorenjski planinci, se je udeležilo tudi
preko 160 planincev iz različnih društev, osnovnih in sred-
njih šol ter delovnih organizacij s celjskega območja.
Do Žirovnice smo se peljaU s posebnim motornim vla-
kom, za kar je letos prvič poskrilo naše PD Železničar.
Pot iz Žirovnice do Valvasorjeve koče pod Stolom
(1171 m) je bila dobro shojena, a sneg je bil gladek in zato
nam je drselo. Ob močnem sneženju smo do 9. ure vsi
nekako prišli do koče, od tam pa smo po krajšem počitku
krenili proti lovski koči. Preudarni in previdni organiza-
torji namreč višje v pobočje Karavank pohodnikov niso
pustili. Že v soboto je ^ozila nevarnost plazov. Tudi ta pot,
ki ni bila tako strma, je zaradi močnega sneženja in zgla-
jene gazi, polne jam, bila zelo naporna. Do 14. ure smo se
vsi udeleženci iz Celja ponovno zbrali v Žirovnici, kjer
smo najprej zamenjali popolnoma premočena oblačila, se
okrepili z z^ogami iz nahrbtnikov in potem odpeljali nazaj
proti Celju. Kljub izredno napornemu pohodu v spomin
na boj Jeseniške čete z Nemci, smo se v dobro ogretem
vlaku vsi prav kmalu razživeli.
IVAN TOMAŽIC
Uspešno tucll v šmartnem ob PakI
Naslednje leto bo minilo že 10 let, odkar je bila planinska
sekcija osnovana tudi v Smartnem ob Pc^. Od takrat pa
do danes so opravili že vrsto izletov, vzgojili mnoge mlade
planince in sodelovali z dmgiim društvi in orgcinizacijami
v kraju, kjer so uspešni zlasti zato, ker se povezujejo in
zato, ker se med seboj poznajo. Tudi lani so bili uspešni.
Večkrat so bili na Gori Oljld, udeležili so se zimskega
pohoda na Stol, prehodili Šaleško pot, obiskali Kozjak,
Pohorje, Kremžarjev vrh, se povzpeli do Triglavskih sed-
merih jezer, odšli na Peco, Storžič, Raduho, prehodili del
Dobrovelj. Dobro so sodelovali s planinskim krožkom na
OS Bratov Letonje, ter z matičnim planinskim društvom v
Titovem Velenju. Obsežen program so si zastavili tudi za
letos, ko bi si radi s pomočjo za to odgovornih, uredili tudi
planinsko sobo.
Predsednik sekcije Karel Žibert in Franc Povše sta na
občnem zboru dobila za dolgoletno in uspešno planinsko
delovanje v kraju republiški znak z bronastim vencem. Za
10 letnico pa bi si priznanja zaslužila celotna sekcija v
Smartnem ob Paki.
.TULIJANA HOČEVAR
spešno Turistično društvo Luče
Ted dnevi je imelo svoj redni občni
)r Turistično društvo Luče, ki ima kar
I članov. Predsednik Toni Breznik ml.
! svojem obširnem poročilu opisal de-
/ minulem letu, ko so si, kakor vsa leta,
zadevali za izgled kraja in v tem tudi
■^U, saj so prejeli kot najlepši turistič-
■^i na širšem celjskem turističnem
prehodni pokal Celjske turistič-
e. Omenil je težave s smučarsko
ico, povedal, da je društvo skrbelo
- . "gando kraja ter za oddajanje za-
b, da so obnovili klopi, urejali
' jvali dvakrat tedensko čiščenje
.obro so sodelovali s krajevnimi
" ..izacijami in nekatere tudi material-
podprli, izvedli so 14. lučki dan, ki je
samo turistična, temveč sploh osred-
i prireditev v kraju,
včki turistični delavci so dobili priz-
^ Turistične zveze Jugoslavije za so-
* vanje v zvezni akciji o gostoljubnosti
in Srebrno smo, priznanje, ki ga podelju-
je časopis Arena za najlepše urejene kraje
na območju cele Jugoslavije.
V živahni razpravi so se pogovorili o
nekaterih komunalnih nepravilnostih, o
poživitvi turističnega krožka na osnovni
šoli, o sprehajalnih poteh in o nočitvah,
kjer so ugotovili, da je novo ustanovljeni
Turistični biro Mozirje kar dobro prijel za
delo na področju kmečkega turizma, ni-
česar pa še ni ukrenil za uspešnejšo pro-
dajo ležišč v zasebnih sobah.
Vodja Turističnega biroja iz Mozirja
Stane Podsedenšek je pojasnil vlogo in
naloge te poslovne enote kmetijske za-
druge z zagotovilom, da bodo storili vse,
kar je v njihovi moči za kar najboljšo
prodajo turističnih storitev Gbmje Sa-
vinjske doline.
iSelegat Celjske turistične zveze, prof.
Zoran Vudler, je analiziral delo društva.
predvsem z vidika turistične društvene
dejavnosti, ter jim je izrekel priznanje za
uspešno delo. Zavzel se je za sodelovanje
s Turističnim birojem, ob tem pa menil,
da naj tudi društvo, predvsem pa odda-
jalci sami poskrbijo, da bodo njihove le-
pe turistične sobe dobro zasedene. Pode-
lil je tudi priznanja Turistične zveze Slo-
venije, posebej pa je pohvalil Emiko Se-
lišnik za njeno vzorno urejeno gostišče.
Zlati znak je prejela bivša dolgoletna
predsednica Olga SUjar, srebmega Leo-
pold Supin, bronastega pa Ela Veninšek,
Emika Selišriik in Anton Breznik st.
V delovni program za letos, ki obsega
vse dosedanje dejavnosti društva, so
vključili še priprave za novi prospekt,
novo razglednico in uvodne priprave za
otvoritev Snežne jame, ki bo s svojimi
lepimi kapniki v bodočnosti zagotovo po-
membna turistična privlačnost v Lučah.
Z. V.
u Paški kozlak
)o Socke, oziroma Senegaškega mlina se
no pripeljali z avtobusom (avt. post. Soc-
Le^dnik). Pri spomeniku bomo začeli na-
pot na Paški Kozjak, ki je znan po hudih
iih.
»mema puščica na leseni uti ob spomeni-
nas usmeri na dobro pot v breg skozi
:d. Iz gozda pridemo na obdelani svet
i Vreložnikom, od koder nadaljujemo
jo po dobri gozdni poti pod Stimulačeko-
rd pečmi. Cez potoček in mimo skoraj
liščene kmetije v Veliki ravni in nad njo
obdelaTiem svetu pridemo na zgornjo
t, ki vo«i' vasi. M^kacija nas opozori,
krenemo s poti v breg, kjer je več goz-
ih poti. Poiščemo pravo in še predno pri-
Dihamo iz gozda, smo na Koglu (770 m),
ozi sadovnjak nadaljujemo do domačije
mšak, ki je že v Brdcih nad Dobrno. Ho-
i smo uro in pol. Med hišo in hlevom
inemo desno, nekoliko v breg po dobrem
lovozu. Od tu se vidi Dobrna in Šmartin-
D jezero, Celjska kotlina in venec Posav-
h gora. Po položni poti južnega pobočja
vrha (907 m) smo prišli na Zabreže, lep
vnat svet, ki spomladi bujno cveti. Od tu
opazujemo razpotegnjeno sleme Basali-
1, pod njim domačije mimo katerih bomo
in čez dolino zaselek Brdce, kjer je spo-
;nik. Spustimo se navzdol po gozdu in
stran povzpnemo v breg do nove ceste.
) njej lahko oapzujemo rdečkasto kame-
j. Ob cesti nas opozori napisna tabla:
lOBOVI BORCEV KIV-DIVIZIJE, da
enemo s ceste po stezi do spomenika. V ta
upen grob so leta 1952 pokopah 39 bor-
V. Med mladima lipama je spomenik: TU
)CIVA 39 BORCEV XIV. DIVIZIJE
;)V, KI SO PADLI V BORBI ZA SVOBO-
SLOVENSKEGA LJUDSTVA MESE-
i FEBRUARJA 1944. NAM ŽARI SVO-
)DE DAN, VI STE SEBE DAU ZANJ!
Vrnemo se na cesto in ko pridemo do
hiše, pred katero je stara lipa in macesen,
zavijemo še do sosednje Krivčeve hiše, kjer
je vzidana spominska plošča: V TEJ OKO-
LICI JE DNE 15. IN 16. 2. 1944 PADLO 13
BORCEV NOV (ZB Dobrna). Dalje gremo
po vozni poti, ki zavija rahlo v levo. Ob poti
vidimo še oskrbovano apnenico. Ko zagle-
damo trafo (na drogu), krenemo za njim
desno v gozd in čez pašnik po stezi do sa-
motne kmetije Tonač, kjer stopimo na ce-
sto, ki pride iz Vitanja. Naravnost po nji čez
preval, kjer na stari napisni tabli s težavo
preberemo: TUKAJ JE HODILA 16. 2.1944
LETA XIV. DIVIZIJA BORISA KIDRIČA.
Mahnemo jo naravnost po travnatem svetu
proti križu. Stara trasa planinske poti je
krenila mimo zgornjih domačij na sedlo.
Pred križem krenemo desno in skozi gozd,
pa smo pri Spodnjem Jemejcu (Strmec nad
Dobrno 27), ki je nad cesto. Cez dvorišče
gremo še do soseda Zgornjega Jemejca,
kjer je spominska plošča: NA TEM MESTU
SO NEMŠKI OKUPATORJI FEBRUARJA
1944 ZVERINSKO POBILI TRI RANJENE
PARTIZANE NOV (ZB Dobrna) -. Ti dve
hiši so spodaj nista vidni, videli pa smo ju iz
Zabrež, ko smo opazovali sleme Basališča.
To zadnjo domačijo v senci košatih li^ zapu-
ščamo po poti ob ogradi navzgor. Krenemo
desno, čez ogrado proti kraju gozda. Po sla-
bi stezi gremo do kolovoza, v dveh zavojih
smo na sedlu. Smerni tabli: BASALISCE
VRH. Samo par minut pa smo na vrhu 1273
metrov visokega Basališča. Z vrha je raz-
gled le proti jugu. Na vrhu nas čaka vpisna
knjiga in žig. Za pot smo porabili približno
tri ure. Ce smo do Socke prišli z lastnim
avtom, se lahko spustimo po drugi poti v
Vitanje in od tam do vozila. (Okoli 5 km).
Z vrha se spustimo nazaj na sedlo in dru-
ga tabla nam pokaže smer za Sv. Jošt. Hodi-
li bomo proti zahodu, po vrhu slemen^ ki je
kje kar kratek skalnat hrbet. Do Špika
(1108 m) nad Joštom je dobre 4 kilometre
zračne črte. Prišli smo na travnat svet, ki
mu domačini pravijo Ojstrica. Tu prirejajo
vitanjski planinci v maju vsakoletni planin-
ski shod. Dobi se tudi značka in posebna
značka v obliki čeveljčka. V zahodnem kon-
cu stopimo v gozd in dalje po slemenski
stezi, čez trigonometer (1182 m), kjer je ma-
lo rsizgleda. Vseeno moramo paziti na ozna-
ke, da steze ne zgrešimo. Iz gozda stopimo
nad pokopališčem. Na češnji nad njim so
bistveno markacijo odstranili in poškodo-
vali drevo. Le zakaj? Na tem pokopališču so
pokopani tudi borci, saj na nagrobniku pi-
Se: TUKAJ SO POKOPANI TRIJE BORCI
XIV. LTDARNE DIVIZIJE. PADU V BO-
JIH FEBRUARJA 1944 NA KOZJAKU.
SLAVA JIM. (ZB Dobrna). Gremo dalje mi-
mo šole, ki je na meji treh občin. Na sosed-
njo hišo, na skah je spomenik: V SPOMIN
NA SRDITE IN TEŽKE BORBE XIV. DI-
VIZIJE OD 17. DO 19. FEBRUARJA 1944.
Z NEMCI ZA POSEST PASKEGA KOZ-
JAKA. Mimo cerkve in mežnarije se spusti-
mo na jug do planinskega doma. Zapišimo
še, da stara pot drži po južnem pobočju
mimo samotnih kmetij, po starih dobrih ko-
lovozih. Najdemo še markacije in smerne
table od planinskega doma do Vitanja. Mai -
sikateri kolovoz je postal cesta in tako so
izginile oznake in table na razpotjih. Pa nič
zato, vprašajmo prijazne domačine, ki nam
bodo radi povedali za staro pešpot, po kateri
še danes marsikateri hodijo v dolino.
Planinski dom ima z dolino cestno pove-
zavo (7 km). Od doma gremo po cesti navz-
dol do razpotja. Šaleška pot l^ne na Viso-
ko mimo spomenika NOV, odcep je tudi za
Dobrno. Ko stopamo po klancu navzdol je z
njega lep razgled. Pod njim zapustimo cesto
in gremo po gozdu, pršimo cesto in pod
travnatim svetom ponovno stopimo nanjo.
Prečimo še en zavoj in pod kamnolomom
pri »straži 2« zavijemo pod Pušnikovim
vrhom levo, po poti mimo domačije v doli-
no Jeseničnice, ki se izliva v Pako.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
8. IVIAREC 1984
Z administrativnimi rešitvami
ne iio razvoja icmetijstva
v Gornje Savinjski dolini
so lani proizvedli 15 milijo-
nov jajc, ter tisoč ton pi-
ščančjcga mesa. Prehrana
perutnine je odvisna izklju-
čno od koruze, ki pa je v
dolini ne pridelujejo. Pre-
skrba s koruzo in ostalimi
uvoženimi komponentami
je tako vse bolj problema-
tična, saj v Zgomjesavinj-
ski kmetijski zadrugi pred-
stavlja osnovno dejavnost
govedoreja in mlečna proiz-
vodnja, ki pa ne daje deviz.
Kljub temu bo mlečna pro-
izvodnja še naprej ostala
osnova njihovega kmetij-
stva, devize pa b(^o pridobi-
vali z dopolnilnimi dejav-
nostmi.
Tone Vrhovnil^ direktor
zadruge, je ta prizadevanja
takole opisal: »Povečali bo-
mo hmeljske površine, pitali
več goveje živine, še širili
kmečki turizem, oživili ko-
njerejo, sodelovali s čebelami
in obrtniki ter na tak način
pridobivali potrebne de-
vize.«
Letos načrtujete za 900 ti-
soč dolarjev uvoza, ter za
300-400 tisoč dolarjev izvo-
za. Kako pa bo z likvi-
dnostjo?
»Doslej smo ta problem re-
ševali z lastnim izvozom ter z
interesnim združevanjem
deviznih sredstev z našimi
kupci in dobavitelji. Bojimo
pa se, da bo z uvedbo novega
deviznega zakona, realizacija
družbeno priznanih potreb
vprašljiva. Zato gledamo v
bodočnost malce bolj pesi-
mistično, a z upanjem, da bo
v družbi obveljalo, da je hra-
na osnova. Menim, da bi mo-
rali kmetijstvu pomagati z
reprogramiranjem dolgov,
pa tudi s konverzijo kratko-
ročnih kreditov v dolgoroč-
ne. Zal je tako, da se eko-
nomski interesi še vedno kri-
žajo z administrativnimi
ukrepi. Življenje in ekono-
mija se spreminjata vsako-
dnevno, administrativne re-
šitve pa so povprečne, pred-
vsem posledica neskladij, ki
nastajajo zaradi podpovpreč-
nih gospodarskih subjektov.
Od administrativnih ukre-
pov bi se morali čimprej od-
daljiti in popustiti zakonu
ekonomike. Ta pa je, jasno,
neizprosen, in dobrega še na-
gradi, slabega pa izloči. Le
preko te kvalitete in manj s
solidarnostjo je možno dol-
goročno boljše gospodariti.«
R.PANTELIC
Gospodarno kmetovanje
Piše Franc Potočnik, dipl. kmet. Inž.
Kaico organiziramo pltanie prašičev (2)
Na pitanca dobimo v fazi 20 do 100
kilogramov nekaj manj kot kubični me-
ter gnojevke. Tako nam da 500 prašičev
okoli 450 m^ gnojevke. Da lahko brez
nevarnosti porabimo za gnojevko za
gnojei^ njiv ali travnikov, jo moramo
potrositi na najmanj 10 hektarov obde-
lovalne površine. Ce nimamo toliko
svoje zemlje, naj gnojevko uporabljajo
tudi sosedje. Prevozni stroški gnojenja
so pri takem obsegu pitanja veUko
manjši kot pri večji koncentraciji zaradi
manjših razdalj. Pri velikih farmah obi-
čajno neobdelane ^o^vke ne moremo
ui^rabl jati za gnojenje, ker ni površin,
ali pa so predaleč.
V kubičnem metru prašičje gnojevke je
okoli 6,5 kilogramov dušika (N), 3,5 kilo-
^ama fosfora (P2O5) in 3 kilograme kali-
ja (K2O). V 450 m^ gnojevke, kolikor je
letno pridobimo v hlevu z 200 pitanci, je
torej 2925 kg N, 1575 kg P2O5 in.l350 kg
K2O. Fosfor in kalij se iz ^ojevke izko-
riščata enako dobro kot iz mineralnih
^ojil, dušik pa za polovico slabše. Tako
je v te j količini gnojevke 4387 kilogra-
mov rastlinskih hranil, s katerimi lah-
ko nadomestimo okoli 12.000 kilogra-
mov nitrofoskala (NPK: 13-10-12 ali 12-
12-12), kar je dovolj za zelo intenzivno
gnojenje 10 hektarov njiv ali travnikov.
Po potrebi dodajamo le še manjše koli-
čine dušičnih gnojil. In kakšen je eko-
nomski učinek takšne zamenjave?
Kilogram NPK gnojila stane okoli 25
dinarjev, 12.000 kilogramov pa tako
300.000 dinarjev ali 30 starih milijo-
nov. Toliko torej prihranimo pri 500
prašičih letno, če gnojevko namesto v
čistilno napravo pametno zvozimo po
travnikin in njivah. V tem znesku je*
prihranjenih tudi veliko deviz, saj mo-
ramo uvažati komponente za fosfoma
in kalijeva gnojila ter energijo za pri-
dobival^ dušika. Ekonomski učinek
takega izkoriščanja pa je v resnici še
večji, saj nismo upošteval še mikroele-
mentov, ki so v gnojevki, v NPK gnoji-
lih jih pa ni in organske snovi, ki je za
ohr^janje rodovitnosti tal zelo po-
membna. Te je v gnojevki namreč okoli
160 do 20 odstotkov.
Kristina in Štefan Božnilc pred novim hlevom.
»Ce iii skraia zagrabili..
Lepa je danes kmetija
Kristine in Štefana Božnika
na Dobrni. Z urejeno hišo,
novim hlevom, z vso po-
trebno strojno opremo.
»Zdaj kar gre,« pravi gospo-
dar, »je pa bilo včasih naj-
slabše biti kmet. Za boljši
polož^ kmetov se dela, a
počasi, i^asi. Če bi skraja
zagrabili, bi bilo kmetu laž-
je, tako pa je že kar prepoz-
no.« Štefan Božnik bo to že
vedel. Dovolj dolgo že kme-
tuje, njihova domačija pa
sodi med najstarejše. V kro-
niki je že 400 let.
Glavni dohodek daje kme-
tiji živina. Pred šestimi leti
so sami uredili nov hlev, ki
lahko sprejme 30 glav živine,
v njem pa jih je sedaj 24. S
krmo je bUo lani zaradi suše
bolj slabo, zemlje pa tudi ni
toliko. Vsega skupaj 17 hek-
tarjev, obdelovalne polovica.
Je pa v precej strmih poboč-
jih. Ne samo, da je zato delo
težko, da zahteva veliko pre-
vidnosti, tudi stroškov je ve-
liko. Vseeno krmo pridelajo
vso doma, saj bi dokupova-
nje pobralo še tisto malo za-
služka, kolikor ga je pri od-
daji s^mih glav govedi na
leto.
Božnikovi so seveda koo-
peranti kmetijske zadruge
kot gozdnega gospodarstva.
Kakšne posebne hvale na ra-
čun sodelovanja pri njih ni
slišati, graje tudi ne. So na-
vajeni, da sami za vse poskr-
bijo, na cene pa tako ne erd
ne drugi ne morejo vplivati.
Pri mleku, kolikor ga odda-
jajo, se pa gospodinji zdijo
čudne razlike pri merjenju
tolšče. Nekam malo je včasih
namerijo za mleko, ki ga vsi
hvalijo.
Domačija je na lepem kra-
ju, stanovanjska hiša je ob-
novljena, prav primerna za
kmečki turizem. »Saj smo o
njem razmišljali, a zaenkrat
ne gre. Eden bi se moral sa-
mo temu posvetiti,« ugotav-
ljata Božnikova. Kdo ve, mo-
goče bo več časa, ko bo kme-
tijo prevzel naslednik - če se
seveda ne bo premislil.« Vi-
di, da je dohodek iz delovne-
ga razmerja bolj reden, da je
delo na lonetiji težko. Vidi
pa tudi, da gre na boljše. Z
zavarovanjem je zdaj že bolj
pravično urejeno. Bo že pre-
sodil.«
IvDLENA B. POKLIC
popravek
Tiskarski škrat nam je v NT
št. 8 žalske čebelarje skupaj z
njihovo zadrugo vtaknil v
SOZD Merx, čeprav je povsem
jasno, da je zadruga članica
SOZD Hmezad. Opravičujemo
se!
Uredništvo
Podrto drevje
Gozdarji gozdnega gospodarstva Celje vedo pove-
dati, da je zaradi vetra polomljenega in izruvanega
drevja na območju šestih občin 16.600 kubikov,
škode pa naj bi bilo po grobih ocenah za 64 milijonov
dinarjev. Največ drevja je veter polomil v gozdovih
konjiške občine, najmanj pa v šentjurski.
Najbolj prizadeti so sestoji iglavcev in to smreke,
drevje je padlo najmanj dvajset let prezgodaj, zato bo
velik izpad prirastka. Treba bo pogozdovati in opraviti
druga negovalna aela najmanj na 20 hektarih, poško-
dovano drevje so že začeli spravljati iz gozda v nižin-
skih legah, v višjih pa, ko bo zaradi vremenskih razmer
to mogoče. Urediti bodo morali dodatne vlake, mobili-
zirati več mehanizacije. Edina sreča v nesreči je ta, da
bo tovarna papirja in celuloze Džuro Salaj iz Krškega
iz tega območja pridobila kakšnih tisoč kubikov več za
celulozo. Na splošno velja, da je polomljeno drevje v
bistvu razvrednoten les, saj bo trideset odstotkov pri-
mernega le za celulozo in kurjavo.
Veter in žled sta v gozdovih na širšem celjskem
območju delala škodo že v letih 1953, 1956 in 1965,
vendar tako kot letos že dolgo ne. Veliko je prizadetih
zasebnih gozdnih posestnikov, od katerih so bili
mnogi ob nekajletni etat, gozdovi pa so sedaj tudi bolj
ranljivi. Upamo, da bodo znale občinske uprave za
družbene prihodke pri prizadetih gozdnih posestnikih
upoštevati davčne olajšave, pa da gozdarjem ne bo
zmanjkovalo kemičnih zaščitnih sredstev proti luba-
c^u, kot takšnih sredstev prevečkrat zmanjkuje kme-
tijcem.
MITJA UMNIK
S 145.000 iitri mieka drugi v Sloveniji
Brišnikova kmetija v Prekopi je v
tržno mlečno proizvodnjo usmer^na
kmetija Lani so ga oddali 145 tisoč
litrov. In le ena kmetija v Sloveniji
ga je proizvedla več. Za takšno usme-
ritev kmetije sta se Brišnikova odlo-
čila pred šestimi leti, ko sta sklenila
zgraditi hlev z 50 stojišči. Etobila sta
480.000 dinarjev posojila in delo je
steklo. V hlevu stoji danes 48 živali,
od tega 27 krav molznic, ostalo pa so
mlade živali.
Imajo holandski način reje, za kate-
rega je značilno, da se živali prosto
gibljejo. Krave prihajajo na molzišče
same. Ker je povezano neposredno s
priročno mlekarno, je mleko zaščiteno
pred vsemi zunanjimi vplivi. Tolikšno
proizvodnjo sta si Brišnikova Franc in
Marta zagotovila predvsem s skrbno
izbiro živali in pa zadostno ter praA/ilno
prehrano. Vsa zemljišča sta usmerila v
pridelavo krme. Travnike kosijo tudi
po petkrat na leto, njive pa so posejane
s koruzo, ki jo predvsem silirajo. Od
spomladi do jeseni živali tudi pasejo.
Za čim boljšo izkoriščenost zemlje
morajo dodajati tudi veliko miner^-
nih ^ojil. L^ so jih porabili 14 ton,
dodajali pa so jim še gnojevko. Brišni-
kov bi radi najeli še nekaj zemlje, da bi
lahko pridelali še več krme.
Po besedah gospodarjev tudi z na-
sledstvom nimajo skrbi. Sin Andrej se
je že odločil, da bo šel po končani
osemletki na kmetijsko šolo, da bo, ko
bo prevzel kmetijo, imel tudi več teo-
retičnega znanja. Hčer, ki je starejša,
pa veseli veterina. Ob zagotovljenem
nasledstvu je veselje in želja po ustvar-
janju še večja.
O slovenski prireji mesa in mleka pa
pravi Franc Brišnik takole: »Prihod-
nost naše živinoreje je v mini farmah
Za te imamo dobre pogoje, medtem ko
za velike ne. Predvsem bi morali skrb
neje obdelovati zemljo, saj je prvi po-
goj za dober prirastek, dovolj lome."
T.TAVCAB
Gosp^ar in njegov sin že sedaj delata z roko v roki. kar Je za Andrep
bodočega kmeta in gospodarja najboljša šola.
8. IVIAREC 1984
tmmasmaamum
KOVI TEDNIK - STRAN 11
Kdai bo avtobus?
Kdor želi obiskati prijazno
vasico Crešnjice, od Franko-
lovega oddaljeno 4 kilome-
tre, ne bo imel težav, če ima
lastno prevozno sredstvo in
še kakšen bon za benzin, na-
menjen za izlet v naravo ali
za obisk prijatelja, ki živi v
tem odročnem lo-aju. V na-
sprotnem primeru se bo za
obisk tega kraja odločil le ti-
sti, ki se navdušuje za dolgo
pešačenje. Zaman je namreč
pričakovanje, da se bo dalo v
Crešniice pripeljati z avtobu-
som. Štiri leta smo upali, da
se bo to prav kmalu zgodilo,
zdaj pa resnično ne vemo
več, kaj še lahko pričaku-
jemo.
Pred štirimi leti so nam pri
celjskem Izletniku dejali, da
uvedba delavske proge v
Crešnjici ne bo nikakršen
problem, če bomo le razširili
most v Verpetah in asfaltirali
cesto. Že leta 1981 je bilo
oboje urejeno, a namesto da
bi težko pričakovani avtobus
začel voziti delavce v službo
in otroke v šolo, so se začela
dolgotrajna dogovarjanja
krajevne skupnosti Franko-
lovo z Izletnikom, občinsko
konferenco socialistične zve-
ze in nazadnje še z OSS Ce-
lje. Zal še danes rezultatov
teh pogajanj ni, saj krajani
Crešnjic doslej nismo bili de-
ležni dragega, kakor števil-
nih obljub, na katerih pa se
ne da voziti.
Predstavniki občinske
konference SZDL in Izletni-
ka Celje so februarja 1983
obljubili, da bo obUkovein sa-
moupravni sporazum, kate-
rega podpisnice naj bi bile
vse delovne organizacije,
zainteresirane za prevoze
svojih delavcev iz območij,
ki s Celjem nimajo avtobu-
snih zvez. Postavljeni so bili
že trije skrajni roki, a samou-
pravni sporazum še ni zagle-
dal luči sveta.
Predstavniki Izletnika so
na sestanku februarja 1983
veliko govorili o nerentabil-
nosti avtobusne proge, če-
prav smo Izletniku poslali
seznam imen 84 prebivalcev
tega območja, ki bi se poslu-
ževali teh prevozov. Jasno
pa je, da bi vstopali tudi pot-,
niki na postajah bliže Celja.
Obljubili so nam nekaj: med
8. in 9. dopoldan ter med 16.
in 17. uro popoldan lahko
Izletnik v najkrajšem času
(14 dni) poskrbi za avtobu-
sno zvezo črešnjic s Celjem
vsaj trikrat tedensko. Tudi te
obljube smo bili veseli, saj
vsak dan odhaja dosti ljudi v
Celje po opravkih. KS je po-
slala vlogo. Izletnik pa na-
njo, niti na nadaljnja vpraša-
nja v zvezi s tem ni odgovo-
ril.
Sklicaruh je bilo še nekaj
sestankov, a dlje od obljub
na nobenem ni prišlo. Ljudje
pa še vedno hodijo do prve
avtobusne postaje tudi po
dve uri peš, saj večinoma ni-
majo lastnih prevoznih sred-
stev, pa tudi denarja m bo-
nov za bencin ne.
Zdaj javno zastavljamo na-
slednja vprašanja: Zakaj ni
bil zainteresiranim delovnim
organizacijam dan v podpis
omenjeni samoupravni spo-
razum? Zakaj toliko poudar-
jajo nerentabilnost proge, ko
pa zagotavljamo, da bo avto-
bus vozD poln, dosti bolj kot
po mestu, kjer vozijo pogo-
stoma prazni avtobusi. Zal^j
pri Izletniku vztrajno molči-
jo, ko jih sprašujemo, kako
je z obljubljenimi prevozi?
Zakaj niso dobili odgovora
upokojenci Cešnjic, ki so
prispevek o tej problematiki
naslovili na uredništvo No-
vega tednika? Ali se bo zade-
va, zdaj, ko se je vključil v
akcijo tudi OSS vsaj prema-
kiiila z mrtve točke? Ali lah-
ko pričakujemo, da se bomo
v letu 1984 v Crešnjice pope-
ljali z avtobusom?
KRAJANI CREŠNJIC
Uredništvo:
Tudi v Novem tedniku
smo o tem problemu že več-
krat pisali in slednjič bi bi-
lo prav, da bi tudi v Novem
tedniku lahko prebrali od-
govore na vprašanja kraja-
nov tega kraja. Izletnik pro-
simo, da odgovori vsaj na to
pismo.
Gosla frava
v lanski avgustovski šte-
vilki Novega tunika sem .v
rubriki Zdravilne rastline
prebrala, kako zdravilna je
gosja trava. Iskala sem jo že
v celjski lekarni, na tržnici
pri zelišča^u, vendar je nik-
jer ne dobim. Zato lepo pro-
sim bralce Novega tednika,
da mi jo tisti, ki je ima kaj
doma posušene, nekaj proti
plačilu odstopi.
Imam velike težave z vnet-
jem črevesa, zato bi to zdra-
vilno rastlino zelo rada dobi-
la. Ce jo ima kdo odveč ali če
ve kje bi jo dobila, naj, pro-
sim, sporoči v uredništvo
Novega tednika.
M. G., Laško
Neilubo
presenečenje
v soboto, 18. februarja
smo bni na gasilskem plesu
v hali Golovec. Bilo je zelo
prijetno - dobra glasba, ples,
humor. Za vse gre zahvala
dobri organizaciji GD Lo-
krovec - Dobrova in izvajal-
cem.
Prijetno je bilo vse.dotlej,
ko so se začeli oglašati naši
želodci. Okrog polnoči smo
si želeli naročiti hrano. Ta-
krat so nastali problemi. Ker
je jedi že zmanjkovalo, smo
naročili sendviče. Prijazna
natakarica nam jih je kmalu
prinesla. V njih so bile do-
mače klobase, narezaiie pre-
cej na debelo. Nič posebne-
ga, bi rekli. Toda, te klobase
so bile v plesnivem olupku.
Zraven je bil tudi začetek
klobase, prav tako neolup-
Ijen. Tovarišica SUva Vreč-
ko, ki nam je sendviče pri-
pravila, nam je razložUa, da
se klobas ne da lupiti. Po-
skusili smo sami in ugotovi-
li, da se odlično lupijo. Za-
mahnila je z roko in odšla.
Morda nam je olup pustila za
specialiteto, lupljenje pa za
posebni užitek.
M. J., Celje
Pogostitev, a za
l€oga
v krajevni skupnosti Zibi-
ka so neko nedeljo v januar-
ju priredili pogostitev za sta-
rejše krajane. To je lepo. Le-
po je tudi bUo, ko so učitelji
pripravili z otroki lep pro-
gram. Zapel je tudi ribiški
zbor. A vseeno se večina Zib-
čanov sprašuje, čemu je bila
namenjena ta pogostitev. Po
celi krajevni skupnosti so
pobirali prispevke in vsakdo
je z veseljem prispeval za
starejše. Opoldne se je zbralo
17 starejših v šoh. Ko se je
bližal mrak, so odšli.
Ženske, ki so pripravljale
kosilo in Id jih je bilo več kot
starejših, so se od jutra pa tja
čez polnoč vrtele po šoli. Za
njimi so prišli možje, prijate-
lji in znanci. Vse se je ob je-
dači in pijači končalo po pol-
noči.
Krajani menimo, da naj bo
takšno srečanje v prihod-
njem letu namenjeno starej-
šim in ne splošnemu pijan-
čevanju, kot letos.
FRANC PEVEC,
(in še pet drugih krajanov),
Zibika
Slovensko ljudsko gledališče
Četrtek, 8. marca ob 19.: Vaclav Havel: OBVESTILO.
Abonma Tehniška šola in izven.
Sobota, 10. marca ob 19.30: Martin Sherman: ROŽNATI
TRIKOTNIK. Izven. Gostuje Eksperimentalno gledališče
GLEJ iz Ljubljane.
Torek, 13. marca ob 14: Vaclav Havel: OBVESTILO. II.
mladinski abonma.
Sreda, 14. marca ob 17: Vaclav Havel: OBVESTILO.
Abonma sreda in izven.
Četrtek, 15. marca ob 15,30: Denis Poniž: SKOF TOMA2
HREN. Predvidoma zadnjikrat.
Dom kulture Titovo Velenle
v domu kulture bo jutri zvečer ob 19.30 uri gostovalo Sloven-
sko ljudsko gledališč«.' iz Celja. Uprizorili bodo delo Petra
Shafferja Amadeus. Igra govori o življenju in delu Wolfganga
Amadeusa Mozarta in dvornega glasbenika Salierija.
V	soboto, 10. marca ob bo 16. uri v domu kulture 27. srečanje
mladih pevcev občine Velenje.
V	ponedeljek, 12. marca ob 11. in 13. uri pa bosta dve
predstavi Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane, ki
se bodo predstavili z mladinsko igro Denisa Poniža Nočni
čuvaj v živalskem vrtu.
Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane bo gostovalo v
domu kulture v Velenju tudi v torek, 13. marca z dvema
predstavama ob 11. in 13. uri. Tudi v torek se bodo predstavili z
mladinsko igro Denisa Poniža Nočni čuvaj v živalskem vrtu.
Dom kulture Šoštanj
V	domu kulture v Šoštanju bodo člani Slovenskega mladin-
skega gledališča iz Ljubljane gostovali v sredo, 14. marca (jb
11. uri dopoldne. Tudi šolarjem šoštanjskih osnovnih šol se
bodo predstavili z Nočnim čuvajem v živalskem vrtu Deni.sa
Poniža.
Knjižnica kulturnega centra Ivan
Napotnik Titovo Velenje
v petek, 16. marca ob 19. uri bo v knjižnici petkov kulturni
večer. Ogledali si boste lahko Klubski festival Kino kluba
Velenje.
Dom Kulture Titovo Velenje
v domu kulture bo v soboto, 17. marca ob 19.30 uri koncert
Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, ki mu bo diri-
girali Vasilij Sinajski, solista pa bosta Irena Grafenauer in
Kostadin Kirkov. Prisluhnili boste lahko delom Vivaldija,
Iberta in Shuberta.
Knjižnica Edvarda Kardelja Celje
V	avli knjižnice Edvarda Kardelja v Celju bo danes od 10.45
odprtje razstave literarnih del Branke Jurca ob njeni 70-letnici
in Nade Gaborovič ob njem 60-letnici. Ob otvoritvi bo krajši
kulturni program.
Dom kulture Šoštanj
v domu kulture je odprta razstava likovnih del Darinke
Kumik, učiteljice na osnovni šoli Biba Ročk. Razstava je po-
svečena prazniku dneva žena.
v. K.
Muzej revolucije Celje
v spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije je odprta
razstava risb in objektov, na kateri se predstavljajo Bori Zu-
pančič in njegovi gostje - Branko Dobrave, Stane Kiančnik,
RAA Življenje, Jure Sarlah in MM. Razstava bo odprta do 10.
marca.
Pokrajinski muzej Celje
v Pokrajinskem muzeju v Celju je odprta razstava z naslo-
vom Žena na podobah Pokrajinskega muzeja, sestavlja pa
izbor iz deponiranih zbirk Pokrajinskega muzeja.
Avla Razvojnega centra Celje
v avli Razvojnega centra bo danes ob 11. uri odprtje razsta\ e
slikarja, grafika in restavratorja Leona Sliwinskega. Razstavo
si boste lahko ogledali do 22. marca.
Zdraviliški dom Rogaška Slatina
v soboto, 10. marca ob ob 20. uri v dvorani Zdraviliškega
doma plesna revija, v kateri si boste lahko ogledali latinsko
ameriške plese, standardne plese, akrobatski ročk and roll.
nastopili pa bodo plesalci plesnega kluba Kazina iz Ljubljane.
Zdravilišče Dolima
v avli hotela na Dobmi je odprta prodajna razsta\-a ročnih
del Marjane Rataj. Odprta bo do 18. marca.
v narodni restavraciji hotela Dobrna bo danes ob 20. lu-i
proslava ob dnevu žena. V kulturnem programu bodo nasto-
pili člani plesne skupine iz Škofje vasi.
Jutri ob 19.30 uri pa bodo v dvorani Zdraviliškega doma
nastopili člani Kulturno umetniškega društva Ilirci iz Krapine.
Kotel Dobrava Zreče
V	hotelu Dobrava bo danes ob 20. uri večer najlepših oper-
nih arij v duetih, posvečen dnevu žena. Nastopili b<xlo operni
solisti Milena Morača, Sonja Hočevar. Milan Stante. Marcel
Ostaševski, Ladko Korošec in Rajko Kontruk.
Jutri zvečer ob 20. uri pa bo v hotelu Dobrava Plesna revija,
ki jo bo izvedla plesna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane.
Po končanem programu bo oba večera ples.
V	soboto, 10. marca pa bo v hotelu nastopila skupina ASKA
iz Beograda.
Kino Vojnik
v kinodvorani v vojniku bodo predvajali v nedeljo. 11.
marca popoldne ob 17. in zvečer ob 19.30 uri ameriški iikcijski
film Konan.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
To pa ni naš reporter, paČ pa se je nekdo maskiral v urednika občinskega glasila Sa vinjski
občan.
Tudi na olimniado Je tu in tam priletela kakšna bodica. Kot ta na Vranskem.
Še nikoli ni bilo v Celju toliko orkestrov kot prav na pustni torek.
Otroci iz celjskih vrtcev so se zbrali ie dopoldne pri veleblagovnici Tkanine.
Ulice Celja so bile polne radovednežev, ki so si prišli ogledat edinstveni karneval.
Pust, pust, krivih u
V Litiji so odpovedali pustni karneval, ki
je bil med najbolj znanimi v Sloveniji!
Podobno so storili v Mozirju in Titovem
Velenju. Že dolgo ni karnevala v Žalcu in
Kozjem, uspeli pa so ponovno na Vranskem.
Imeli ga tudi nismo, vsaj zadnja leta, v
Celju, letos pa! Bilo je prijetno! Čeprav
malce po sili, kajti z dopisi so morale sode-
lovati vse delovne in druge organizacije. V
sprevodu, ki se je začel ob Vrtnici in krenil
skozi center Celja do Trga V. kongresa, je
sodelovalo preko 50 vozil in skupin.
Stabilizacija ni p
so prišli gledat vest
Kot opomin: velik
v letošnji »novoroje
pa je bilo iz njega
soka!
Sok pa je tudi to, (
nim stvarem in jihi
»olinčamo«. Navod
ostane, vendar naj v
to želijo.
Nastop rokerjev sa Voglajne.
Skupina iz Marija Gradd
Pust le pač v^
Pustni ali predpustd
gačnik v Dramljah. Vi
lastnikom Jakom. Prt
njička, ki ni kotliček,'
cerje. V gostilni salve i
kar je cigarete. V g<^
ogleda fliper. Šipe se i
kobila pije špricerje, P
pijača teče, dekle na ^
colo. Konjiček hrza, d*
pitlja v posebno sobo,
oprostite izrazu, poneH^
mize napravi kupček*
gojijo šampinjone. La^
goji šampinjonov, po^
smejijo se, kozarci še'
Tako je pač, kadar je f
fl. HHAREC 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Bodečo nežo Turističnega društva Titovo Velenje za letošnji »mini pustni karneval«
poklanja mini pustna ekipa.	Foto: LOJZE OJSTERŠEK
Največ pozornosti je na pustnem karnevalu požel Črešnji-
čan - Izletnik.
Pujsjo farmo si predstavlja vsak po svoje.
V Samopostrežni restavraciji Gabarje so pekli noč in dan krofe. Okrog 5000 so jih dali na
tržišče na pustni torek.
Na Vranskem karnevalu je največ bodic priletelo na račun prašičje farme.
V Celju je na karnevalu sodelovalo skoraj 60 skupin.
Pustnemu praznovanju se je pridružil tudi Radio Celje, ki
je oddajal ves dan. Poslušali so ga tudi vojaki, ki so tudi
prvi odgovorili na nagradno vprašanje.
HSke/n.
orcev dan
^izorišde; gostilna Sene-
* prigalopira konjiček z
je Jaka pripeljal ko-
kobila. Kobila pije špri-
^obila kadi, pravzaprav
f^Ive smeha. Kobila si
' ^sejo. In tako naprej,
smeh, kozarci trkajo,
^tieji z reklame za coca-
■ ^ oči, zato počasi odko-
^ posefejie goste, kjer se,
''olje povedano, na robu
najbolj veseli tisti, ki
^Pravi kupček, četudi ne
^^ie se nič ne jezijo, celo
pijača še bolj steče.
t samo ljudi, ki
f bilo vloženega
ištni karneval, žal
pijenega premalo
pasmejimo pamet-
jineiii neokusnosti
listni karneval naj
i sodelujejo vsi, ki
TONE VRABL
9to: EDI MASNEC
14. STRAN - NOVI TEDNIK
8. IVIAREC 1984
Guzal jo srečno odnese
Guzaj bi bil silno rad videl svojo ma-
ter. Rad jo je imel in smilila se mu je,
ko so žandarji kar naprej hodili okrog
koče in jo na vsak način hoteli prisiliti,
naj pove, kje je sin skrit Vse so preta-
knili, še po večkrat, hlev, listnjak, še na
prazno pojato so šli gledat, v koči pa
sploh vsak kotiček, Seveda ga ni bilo
nikjer. Guzaj je dobro vedel, da se ne
sme prikazati, da ga čakajo. Si ni upal
blizu. Bolj od daleč je pa večkrat opre-
zal, pa se mu je vedno zdelo kaj sumlji-
vo. Ljudje so bili zaradi Kovačevega še
močno razburjeni, pa tudi tistih sto
petdeset goldinarjev se jim je ljubilo,
ki jih je oblast razpisala kot nagrado
tistemu, ki bi dobil Guzaja živega ali
mrtvega v pest. Sto petdeset goldinar-
jev je bilo takrat že velik denar! Vredno
se je bilo potruditi zanj. Guzaj je pa to
vse natanko vedel in je bil zelo previ-
den. Materi je po neki ženski poslal
pozdrave, da je živ in zdrav in da naj se
nič ne boji zanj, njega že ne bodo nikoli
dobili! Drugič je neke noči sam prišel
do doma, potrkati se pa le ni upal, kaj
se ve, morda ga pa ravno nocoj čakajo.
Pa ji je kar na oknu pustil precej veliko
vrečko samih krajcarjev in grošev. To
pa zato, da bi ne bilo ljudem sumljivo,
odkod ima mati naenkrat debel denar,
saj nima drugega kakor to, kar z dnjino
zasluži. Mati pa sploh ni marala tega
roparskega denarja in ga je bojda nesla
župniku. To se je potem hitro zvedelo
po celi okolici. Guzaj je bil zelo hud,
žandarji so pa mater potem še bolj pe-
stili, naj pove, kje se skriva sin, drigače
bodo še njo zaprli. Saj ji je bilo že tako
in tako dosti hudo, ko bil nihče prija-
zen z njo, kakor da bi bila ona kriva
vsega tega. Koliko noči je prejokala
zaradi njega, saj ni čudno. Vsaka mati
ima rada svojega otroka, če je tudi ra-
zbojnik.
★ ★ ★
Minilo je že nekaj tednov od takrat,
ko je bil Kovačev ubit. Ljudje so že
malo manj govorili o strašnem dogod-
ku, žandarmerija je pa seveda ša karj
naprej iskala ubijalca Guzaja. Vedno
so mu bili za petami, kakor hitro so
zvedeli, da se je kje prikazal. A kaj,
med tem časom je bil on že zdavnaj
čisto na drugem koncu! Pa še to je bilo,
da je bil enkrat tako oblečen, drugič
spet čisto drugače. Tako jim je znal
mešati sled, da so bili vedno prepozni.
Nekoč bi ga pa le bili skoraj dobili.
Komaj komaj jim, jo je odnesel! Bilo pa
je takole:
Guzaj je mislil, da se je vse skupaj že
dovolj pcmiirilo in da so se žandarji
končno le naveličali noč in dan stati in
oprezati pri Šarklovi koči. Neke temne
noči se je previdno priplazil, storil tri
korake, pa spet obstal in poslušal, - vse
je bilo mimo, nobenega glasu ne sum-
ljivega suma nikjer. Bilje že skoraj pod
okencem, pa spet obstal, še premakniti
se ni upal, še skoraj dihati ne, - samo
napeto je poslušal. Nič. Vse tiho. Mati
je šla gotovo že zda\maj leč. Kaj naj
naredi? Cisto narahlo je potrkal. Nič,
nobenega glasu. Mikalo ga je, da bi bil
zaropotal. Kaj pa, če je le kdo blizu ? Tu
je na odprtem, če bi bila hosta bliže, bi
se upal, tako pa - Spet je prisluškoval.
Nič se ni zganilo nikjer. Pa se je odlo-
čil, naj bo, kar bo, pa bo! Videti je, da je
dobro zadel, da nocoj ni nikogar v zase-
di. Zaropotal je nekoliko močneje, da
se je skoraj sam ustrašil.
»Mati!«
Pa še enkrat:
»Mati, jaz sem!«
»Ježešmarija! Francak! Beži! Čakajo
te!«
»Nikogar ni, mati! Saj bom takoj šel,
samo pozdravim naj vas!«
»Za božjo voljo, - Beži! O ubogi moj
Francak!«
Okence se je odprlo, mati je segla z
roko ven in pobožala sina po licu.
»Ubogi moj, ubogi moj Francak...
Zdaj mi sam povej, - ne verjamem dru-
gim! Si ga res ti?«
»Mati! Nisem ga hotel! On me ni ho-
tel spustiti! Nšj bi se bil pustil prijeti in
iti nazaj v ječo?! Za sedem let v ječo, ko
nisem nikomur nič žalega storil! Se-
dem let po nedolžnem! Mati -«
Mati je samo v solzah hlipala.
» Ubogi moj - Čuj! SLišiš?! Nekaj se
premika! Beži! Francek!«
»Stoj! Sicer streljam!« je rezko zavpil
orožnik iz teme.
Guzaj je za kratek trenutek še stisnil
materi roko in odskočil od okna. Divje
se je z.akrohotal:
»Nikoli ne! Hahahaha!«
Strel je presekal tišino in potem še
eden.
»Nikoli me ne boste dobili, hudiči!
Hahaha!«
Oba strela sta zgrešila. Guzaja je vze-
la tema. Žandar je klel in robantil, po-
magalo pa ni nič.
Guzaj je spet srečno odnesel.
Guzal le vseh muh poln
»Ne vem, sem ti tisto že pravila ali
ne, kako je Guzaj nekoč z žandarji pil?
Jim je bil prej pisal v Celje če bi ga radi
videli naj pridejo tega dne ob štirih
popoldne v Celje v gostilno Štatvin, da
jih lepo povabi. So mislili, da ga bodo
dobili, pa ga niso! Guzaj je bil res vseh
muh poln .«
Spomini Ane Čater iz Črnolice
So pač debelo pogledali na žandar-
meriji v Celju, ko so dobili tisto Guza-
jevo pismo. Vse, kar je prav! To je pa že
višek nesremnosti! Najprej sploh ver-
jeti niso mogli. So mislili, da jim ima
kdo za norca, da bi jih radi potegnil,
potem so pa le začeli premišljevati. Kaj
pa, če bi bilo le res? Predrzen je zado-
sti! No, so rekli, če se še nikoli nisi,
tokrat si se pa zmotil! Tako premeten
pa vseeno nisi, da bi nas tako pretental.
Zdaj si naš!
Pa ja ta glavni žandar sklical vse sku-
paj in jim je na glas prebral Guzajevo
pismo, da jih vabi ob štirih popoldne k
Štatvinu na pol literčka. Tako se je ta-
krat reklo pri tisti gostilni, ko se pride
v mesto. Drugi vedo spet drugače po-
vedati, da ni bilo tam, ampak pri pošti;
jaz ne vem. Saj je vseeno, kje je bilo,
bilo je pa neki res!
Pa so se žandarji zmenili, kako in kje
ga bodo šli čakat. Ena patrola se bo
ski-ila pri Pišekovem kozolcu, ena ma-
lo bliže mesta, dva bosta za Voglajno,
dva pa pri Štatvinu. Pa morajo dobro
paziti, posebno tudi na ženske, najbrž
se bo spet v žensko preoblekel. Če bo
imela kakšna babnica bolj debel glas,
naj jo kar zgrabijo in dobro držijo, da
jim spet ne uide! In so šli potem tisti
dan vsak na svoj kraj kar hitro po ju-
žini.
Guzaj je pa neki že dolgo imel Za
gradom poznastvo in je nekako zvedel,
da bodo od tiste hiše otroka nesh h
krstu. Še to so pravili, daje bila omože-
na ženska, to ne vem. In da bi bil otrok
guzajev. Ljudje veliko povedo, kar ni
res. To je pa gotovo, da je res šel za
botra. Saj je pripeljal s kolesljem in
čisto novo obleko je imel, tako je bil
čeden in lep, kakor bi ga iz škatlice
vzel. In zlato verižico je imel za uro.
Babica je držala otroka v naročju in
včasih m^o odgmila robček, s katerim
je bila pokrita glavica, da vidi, če otrok
spi, potem ga je pa nazaj pogrnila. Bo-
tra je bila še mlada in se je najprej silno
visoko držala, potem ji je pa Guzaj take
pripovedoval, da je čisto pozabila, ka-
ko je gosposka in se je kar naprej sme-
jala. Pri Štatvinu so dali konja v hlev,
takrat je tam služil za hlapca rajnki
Jakob. Bilje od Sv. Jakoba doma, sega
še sama poznala. Zdaj je že zdavnaj
umrl. Potem so šli pa v farovž do go-
spoda opata. Seveda jih je žandar videl,
ko so se pripeljali, tisti pri sprednjih
vratih in oni na dvorišču tudi.
Oni, ki je bil na dvorišču, je šel vpra-
šat, če jih Jakob kaj pozna, kdo so to,
pa je hlapec rekel, da jih, babica je iz
mesta, botra pa je za hišno menda pri
Klobučarju ali je že. Sicer je pa bilo za
Guzaja tako še prekmalu, ura je bila
komaj dobro pol treh, kdaj bo še štiri!
Saj ga tako in tako ne bo, saj ni nor, da
bi se nam sam nastavljal.
Čez nekaj časa je pa tisti žandar, kije
bil na dvorišču, šel vprašat onega dru-
gega, ali bi ne bilo bolj pametno, če bi
Guzaja v gostilni čakala. Pa oni drugi
ni bil za to, je rekel, nekaj časa morava
na obeh krajih paziti, odkod bo prišel.
Drugače nam ptiček nazadnje še uide!
Pa je tudi on mislil, da Guzaj ni tako
neumen, da bi se jim hodil ponujati, ko
ve kaj ga čaka. Tako sta šla spet vsak-
sebi in naprej tam stala. Tisti dan je
bilo še posebno vroče, zmeraj bolj na
gosto sta jemala čake z glave in si brisa-
la pot. Ura je bila že tri, četrt čez, Guza-
ja pa še od nikoder. Tudi nobene žen-
ske ne take, da bi imela debel glas. Ena
je prišla mimo bolj taka, pa jo je nekaj
vprašal kar tako, pa je kar cvilila, z njo
že nič ne bo. Sploh ni bilo skoraj nič
ljudi. Potlej so pa prišli oni od krsta
nazaj, pa seveda naravnost v gostilno
in liter vina gor! Babica ni veliko pila,
ampak botrice se ga pa ni čisto nič
branila. Zmeraj bolj je bila zgovorna in
redeča. Tako se je na ves glas smejala,
da se ji je še žandar moral muzati. Pot-
lej je pa šel boter ven in je hlapcu naro-
čil, naj počasi napreže, pa je moral Ja-
kob ravno takrat še pivo nastaviti in je
rekel, da naj malo počakajo, saj bo hi-
tro. O, - sveže pivo, to pa to! To se bo
pa prileglo v tej vročini! Kaj bi se ne!
»Kaj vam ni nič vroče v tej monduri?
Bi ga z\nmili še vi vrček! Samo ne vem,
če smete stran, gotovo koga čakate! Saj
vam ne bo ušel! Naj vam ven prine-
sejo?«
Žandar bi bil rad rekel ne, pa res ni
mogel, samo malo se je v zadregi na-
smehnil.
»Kar pojdite noter, pa še vašemu ko-
legu recite, povabim tudi njega, naj ga
zvrne na z^avje našega krščenca, pa
na moje tudi! Danes bo teklo od mize.«
Babica z otrokom ni nič kaj prijazno
gledala, otrok se je polulal in morda še
kaj hujšega, naj ga le boter prenaša
mokrega, če se mu zdi!
Žandar je res poklical svojega tovari-
ša izpred prednjih vrat, - menda ne bo
hudič prinesel Guzaja ravno tisto mi-
nuto, ko bova pila!
In so pili, Jakob je šel pa napreč.
Pravkar sveže nastavljeno pivo je bilo
imenitno mrzlo in se je prileglo da nič
tako. Na dušek sta ga zvrnila.
»Natakarica, daj gospodoma vsake-
mu še po enega! Na zdravje! Živeli!«
»Takoj!« je rekla natakarica in že hi-
tela natakati.
»Pa ne spet same pene!« je rekel prvi
orožnik in se usedel na ogel. Drugi
orožnik se je samo smehljal in si brisal
brke.
v tem je Jakob kar s praga oznanil,
da je že napreženo. Tudi on je dobil
vrček piva in ga je moral na dušek spiti
na otrokovo in botrovo zdravje. Potem
pa se je otrok res začel dreti, kakor je
babica že prej napovedala, krst se je
počasi vzdignil, botrca je morala prej
še nekam, potem so se pa počasi sko-
bacali drug za drugim na koleselj. Bo-
ter je vzel bič v roke, žandarja pa sta
salutirala. Ura je bila štiri.
Hiša v Primožu, kjer je nekdaj stala Guzajeva domačija.
8. IVIAREC 1984
NOVI TEDMK - STRAN 15
HHamica Je kakor
(once...
^loja mami je včasih zelo stro-
gg, Včasih me pohvali, ker ji po-
^gam. Ce dobim v šoli lepo
gceno, me zelo pohvali, če pa
grdo, me krega. Dela v tovarni
[ionus. Ima me zelo rada.
MILOŠ SPORAR
OS Edvarda Kardelja
SLOVENSKE KONJICE
grček zlat imam,
jioinu naj ga dam ?
febi, draga mamica,
j^er te rada imam!
KSENIJA HONIGMAN 2. a
Kdaj sem mamici
storil krivico?
Vprašal sem mamico, kaj naj
napišem za ta spis. Mamica se je
zamislila, nato pa rekla: »Matjaž
Ti mi še nikoli nisi storil krivi-
ce!« Zato tudi spis ni dolg.
MATJA2 PAVCIC, 6. b
OS Slavko Slander
CELJE
Pomagamo...
... Zelo rad kiiham. Tega je ma-
mica najbolj vesela.
... Pomivam, poskušam tudi
kuhati. Ko pride obisk, rad pri-
pravim narezek.
... Veliko opravil v gospo-
dinjstvu že znam, a vseeno jih še
ostane mamici na kupe.
... Vsak dan hodim v trgovino.
... Pravijo, da je zame najbolj
primemo brisanje posode. Le ka-
ko to, da ravno zame!
...Kot fantu mi mama zaupa
lupljenje krompirja, trebljenje
solate, brisanje posode. No, pa
tudi juho že znam skuhati.
...Rad kuham, a, žal, z mojo
kuharijo niso preveč zadovoljni.
Učenci 6. a
OS bratov Juhart
ŠEMPETER
Mamica je delavna, prijazna,
skrbna, mlada, tudi njen obraz je
mlad, ljubezniv... Zmeraj je za-
poslena, kuha, pjomiva, lika, pe-
re, šiva, plete, hrani živali in tako
naprej. Moja pomoč ji je zelo do-
brodošla.
Mnoge ženske so se bojevale
med vojno. Pomagale so parti-
njence. Sovražnik pa jih je pobi-
jal, jim pobil otroke.
Matere in žene kot delavke v
tovarnah opravljajo težka dela za
stroji. Pred mnogimi leti so žen-
ske v tovarnah, kjer so vladali
kapitalisti, opravljale enaka dela
kot moški in dobile manjše plače
od njih. Vsi skupaj so se borili za
pravice in boljše plače, lepši ju-
trišnji dan, kajti doma so marsi-
katero mater čakali lačni otroci.
Naše mamice delajo zdaj za so-
dobnimi stroji, postale so enako-
pravne in s plačami, ki jih dobi-
vajo, skoraj nobena družina ne
pozna več lačnih ust.
Za 8. marec pripravimo otroci
mamicam proslave, doma pa jih
obdarimo s šopkom rož.
KATJA PFEIFER. 5. c
Mamica, ti si
sonček zlat,
jaz pa
tvoj zaklad.
Ves dan greješ me,
nikdar ne utrudiš se.
Danes je tvoj dan,
zato poljubček
ti dam,
v uho ti
zašepetam:
Ti moj sonček si,
sij mi, sij!
DOROTEJA BRECKO, 4. r
OS STRANICE
Zgodilo se je lani, malo pred 8.
marcem. 2e nekaj dni sem bila
nemima. Nisem se mogla zbrati
ne doma ne v šoli, pri prijateljici
nisem imela obstanka. Vedela
sem, da se bliža praznik žena.
Vsako leto me je znova spravljal
v slabo voljo. Mamico moram po-
sebej razveseliti za ta dan. Vem,
da z darilom ni preveč zadovolj-
na, čeprav ga sprejme z velikim
veseljem. Spomniti se bom mo-
rala nekaj drugega.
2e vem! Vsak dan se mamica
vrača iz službe utrujena, doma pa
jo čaka še veliko dela. Razveseli-
la jo bom in ji pospravila stano-
vanje.
In res. Iz šole sem se hitro vrni-
la, odložila torbico in krepko po-
prijela za delo. Mamica je name-
ravala priti pozno domov in ime-
la sem dovolj časa za pospravlja-
nje. Stanovanje sem pripravila
skrbno in natančno. Kupila sem
šopek rož in ga p)ostavila v kuhi-
njo na mizo. Vse sem uredila ta-
ko kot mamica, in ko sem konča-
la, sem bila utrujena. Sedla sem
na stol in čakala, da se vrne iz
službe. Pozvonilo je. Hitro sem
odprla vrata, in ko je mamica vi-
dela pospravljeno stanovanje, se
ji je v očeh zaiskrila soka. Rekla
je samo: »Hvala, otrok moj.«
SIMONA ARNSEK, 8. b
OS Fran Roš
CELJE
Ko se v tretjem razredu nisem
in nisem mogel naučiti neke pe-
smi, sem sedel k mamici in ji
rekel: »Mami, kako naj se jo nau-
čim?« Njene oči so se zalesketa-
le, čelo se je nagubalo in je deja-
la, naj ponavljam za njo. Poma-
gala mi je vedno in povsod. Moja
mama je skrbna in ustrežljiva.
Vedno me vzpodbuja pri učenju.
Ko sem nekoč razbil šipo, sem
mislil, da bom tepen, a nisem bU.
Pričel sem jokati in privila me je
k sebi ter me tolažila: »Je že do-
bro.«
Velikokrat pride domov utru-
jena. A čeprav takšna, ima za vsa-
kogar dobro besedo, nasvet. Več-
krat jo gledam. Njena pokončna
postava, usta oči in roke, polne
življenja govorijo, da je pridna v
službi in doma. Njeno srce je pol-
no dobrote in veselja. V prostem
času zaigra na harmoniko in po-
zabi na skrbi, ki jo tarejo.
Mama je tudi navdušena gasil-
ka. Je tudi blagajničarka druš-
tva. Z očetom pa nas, otroke
spoznavata z gasilstvom.
Velikokrat se sprašujem, kako
ji vse to uspe in kje jemlje moč.
Morda v družini, morda iz svoje-
ga življenja, kdo ve...
MARJAN RUDNIK, 7. b
OS bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Preoblekli smo se v...
... Ostržka z dolgim nosom in
velikimi nogami, ker se včasih
zlažem.
VALTER POPOVIC, 5. a
... Opico, saj zelo rada skačem'
po drevju, če so v krošnji sočni
plodovi.
KSENIJA URLEB, 6. b
Štiri
poolimpiisife
Gledala sem moški slalom in
komaj čakala, da vidim, kako bo
vozil Bojan Križaj. Potem sem
bila zelo vesela, ker ni padel. Ko
sem ga videla, mu je bUo malo
nerodno.
VANJA LESNIK, 2.a
OS ZREČE
Vučko ima dolg nos
ne veš, kdo mu bo kos.
Kar naj ima dolg nos,
v Sarajevu je bil vsemu kos.
NATAŠA GRADIŠNIK, 3. b
OS Primoža Trubaria
LAŠKO
Najljubše športnike
z vsega sveta
je sprejela
naša Jugoslavija.
NATAŠA RIVA, 1. b
OS Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Olimpiada
je končana,
Križaja
žalost vsa obdaja.
A on še
smučal bo,
in morda kdaj
prinesel nam
zlato.
POLONA SKOFLEK, 3. r
OS FRANKOLOVO
... Polno denarnico, ki nam je v
stabilizacijskem času najbolj po-
trebna.
POLONA KRAMER, 6. b
... Kraljico, da bi lahko ukazo-
vala služabnikom.
MARIJA CVRTILA, 6. b
...DIMNIKARJA, ker hodim
večkrat po svetu umazan kot di-
nmikar.
GREGOR ELLER, 5. b
... Baletko, ker rada plešem in
se vrtim.
NATAŠA STANCAR, 6. a
Učenci OS STORE
Prišel je mož
s šopkom rož
in krivih ust.
Saj to je Pust!
S krofi smo ga obdarili
in ga občudovali,
saj nismo spoznali,
kdo se skriva v tej opravi.
VIDA MAJORANC, 5. a
OS STORE
Sanjski izum
Današnje življenje nam v mar-
sičem olajša ta ali oni izum. Ven-
dar......tudi v moji glavi se je
porodila ideja. To je izum »PRI-
PRI-PRI«. Napravljen je po vzor-
cu tristopenjske rakete, vendar
je izredno lahak. Obdaja ga lese-
na škatla, znotraj obložena s po-
sebno maso. V njej so vgrajeni
različni računalniki. Osnova je
nova mikroelektronika, ki vedno
skrbi, da vse teče po riačrtu.
Vsak posamezen del v izumu je
sanjski. To so različne žice, bate-
rije, ovoji, kamere.
Izum PRI-PRI-PRI deluje naj-
prej na pritisk prvega gumba. Na
zaslonu se pokaže slikovni napis:
Pridi-poglej!
Seveda, pozabila sem poveda-
ti, da ta izum odkriva zaloge hra-
ne in posreduje podatke OZN.
Torej - ko pritisneš na prvi
gumb, se na zaslonu pokaže zem-
ljevid, kje se ta hrana nahaja, zra-
ven pa je še slikovni zapis - ali je
to žito, krompir ali kaj drugega.
Ko pritisneš na drugi gumb, se
pokaže druga slika. Tu pa so prav
tako zemljepisni podatki v bese-
di in sliki, kje je prebivalstvo naj-
bolj lačno. Takrat pa se vključi
zeleni telefon in kliče OZN in
njene oddelke. Kliče tako dolgo,
da dobi odgovor: V redu, spre-
jeto!
Sedaj pa ta sanjski izum utih-
ne. Molči tako dolgo, da se vklju-
či tretji gumb, ki govori: Prislu-
hnite!
Urejeno je!
Ta izum: Pn-di, PRI-tisni, PRI-
siuhni, na kratko PRI-PRI-PRI,
bom seveda patentirala pri uradu
za izume takrat, ko bodo tam
sprejemali tudi sanjske izume.
JERNEJA JEZERNIK, 7.b
Oš Vera Slander
POLZELA
V knjižnici
Pri pouku slovenskega jezika
nas tovarišica večkrat pelje v
knjižnico. To prijetno preseneče-
nje smo doživeli tudi ob kultur-
nem prazniku. V svetli in topli
čitalnici Doma kulture smo za-
sedli vsak svoj stolček. Vlogo to-
varišice je prevzela tovarišica iz
knjižnice. Predstavila nam je tež-
ko življenje Franceta Prešerna,
največjega slovenskega pesnika.
Z zanimanjem smo sledili branju
Prešernovih pesmi. Najbolj mi je
ostala v spominu pesem o straš-
nem povodnem možu. Mi pa smo
zrecitirali odlomek iz Zdravljice.
Pred odhodom smo si ogledali
razstavo knjig o dr. Francetu Pre-
šernu. Ura slovenščine je hitro
minila.
BOJANA SELIH, 4.b
OS Dušana Jereba
SLOVENSKE KONJICE
Zima
Zima je in pada sneg. Zunaj je
mraz. Otroci se sankajo, smuča-
jo, kepajo in postavljajo ptičje hi-
šice. Iz dimnikov se že kadi.
Kratki so dnevi, dolge noči. Dre-
vesa so gola in ptički so lačni.
Lovci nosijo hrano v gozd lačnim
srnam in drugim živalim. Pozimi
so zelo hladni dnevi, a zelo. za-
bavni.
KATJA KRANCAN. 2.r
In Se nekal pustnih
Pionirli fotografiralo ,
Med tistimi, ki pridno pošiljajo svoja dela na
naš nagradni natečaj so tudi pionirii iz pionir-
skega doma Cvetke Jerimove v Celju. V foto-
grafski svet jih vodi mentor Poldi Ahtig. To-
krat smo izbrali posnetek Tomaža Rakuša, ki je
v objektiv lepo zajel zimsko idilo na strehi.
Izgleda, da je snemal z 20 dinskim filmom, saj
je zapisal, da je uporabil čas 125 in zaslonko 11.
Pravilna ekspozicija, ki zagotavlja maksimalno
globinsko ostrino, vendar na prvi pogled sne-
tnanje motiva kot si ga je izbral Tomaž vendar-
le ni tako enostavno pravilno osvetliti. Varljiv
je sneg, ki ga je vsepovsod veliko, torej belina,
ki jo je običajno manj, kot pa nam pokaže
svetlomer. Ob takih prilikah si pomagamo ta-
ko, da si svetlobo izmerimo na svojo roko. Da
nekoliko poudarimo tudi detajle v snegu, da
dobimo tudi nekoliko sivine na nebu si poma-
gamo s filtri, običajno rumenimi in rdečimi.
Aktualen posnetek Tomaža Rakuše nagra-
jujemo z darilnim bonom poznanega celjske-
ga fotografskega strokovnjaka, predvsem iz
portretne fotografije. Morda bodo tudi iz vrst
pionirjev, ki sodelujejo v naši nagradni akciji
čez čas dobili še kakšnega.
Urednik fotografije
16. STRAN - NOVI TEDNIK
8. IVIAREC 1984
Stopamo v težavno leto
Tako bi lahko povzeU celotno raz-
pravo delegatov na 1. redni seji skup-
ščine Zveze telesnokultumih organi-
zacij Celje, ki je bila pred dnevi v dvo-
rani Razvojnega centra ter jo je vodil
predsednik Jože Geršak. Po utečenem
dnevnem redu so najprej sprejeli za-
ključni račun za lansko leto, nato pa
obširneje spregovorih o letošnjem de-
lovnem in finančnem načrtu.
Večji povdarek je bil na problemu
\Thunskega športa ter seveda množič-
ne športne dejavnosti ter rekreacije.
Denarja za oboje je vedno manj in to se
tudi odraža na kvaliteti, kar še posebej
velja za vrhunski šport, ki je po bese-
dah Jožeta Geršaka trenutno ne samo
v Celju, temveč tudi v vsej Sloveniji v
nekakšni krizi. Prav to krizo pa v dru-
gih republikah uspešneje rešujejo.
F»rav tako bodo imeli v letošnjem letu
tekmovalni športi izjenme težave, ki
jih bo težko sproti in zadovoljivo od-
pravljati. Poleg tega je tudi problem.,
da imamo trenutno v Celju več šport-
nih panog, kot jih je v oUmpijskem
programu! Sile se drobijo, finančna
sredstva pa tudi. Razmišljajo v tej
smeri, da bi se ta široka paleta športov
zožila ali pa bi nekateri športi prešli v
fazo čiste rekreacije. Za vse enostavno
ne bo dovolj dena^a, ki pa ga je treba
nameniti še za objekte, kadre, šolska
športna di-uštva itd.
V letošnjem letu naj bi ZTKO razpo-
lagala z nekaj več kot 57 milijoni dinar-
jev, od katerih bo šlo največ za mno-
žičnost in rekreacijo (13 rnilijonov), se-
lekcije in prioritetne panoge (17 milijo-
nov), telsnokultunie objekte (15 mili-
jonov), strokovne službe (5 milijonov)
in športni dodatek (skoraj 1,5 milijo-
na). Za kvalitetne prireditve je name-
njenih 668 tisoč dinarjev. Ostale po-
stakve so za tretjo prioriteto, izobraže-
vanje kadrov, zdravstveno varstvo, po-
bratena mesta in zdomce, nadomestila
OD športnikom, delovanje samo-
upravne organiziranosti ZTKO in ope-
rativca sredstva. TONE VRABL
Kako bodo razdellena
sredstva za množičnost
In športno rekreacijo?
Program je razdeljen na osnovni in
dopolnilni. Prvi program zajema vsa
društva, ki so vključena v financira-
nje športne rekreacije. Drugi kriterij
pa zajema tista društva, ki presegajo
okvire športne rekreacije, kot strelci,
judo, smučanje, plavanje, kegljanje,
drsanje tid.
Selekcije in prioritetne panoge:
izračun razdelitve sredstev je bU na-
rejen na osnovi obstoječih kriterijev
za prioritetne panoge in klubske se-
lekcije ter kriteriji za delo SSD na
osnovnih in srednjih šolah. Ti krite-
riji so bili sprejeti s strani osnovnih
organizacij in potrjeni na skupščini
ZTKO leta 1980.
III. prioriteta: sredstva so name-
njena za vse športnike tistih panog,
ki so izven prve in druge prioritete
ter ki bodo dosegli enega od nasled-
njih uspehov - članstvo v di-žavni
reprezentanci, uvrstitev do 2. mesta
v Jugoslaviji ali da postane republi-
ški prvak.
Rozmanov zmagoslavni poliod
Vse kaže, da je Stane Rozman, član celjskega Kladivca'
resno vzel letošnjo olimpijsko sezono! Mnogi so govorili, dg
se dobro pripravlja in po prvih rezultatih sodeč, jim to gr^
verjeti. Začelo se je s krosi, kjer je zmagi na republiškem
prvenstvu v Ljubljani zdaj dodal še žlahtne j šo zmago ria
državnem prvenstw v Cačku med člani na 12 km. Domala
lahko je opravil z nasprotniki, zdaj pa bomo videli ali bo
ponovil lanski uspeh z balkanskega krosa, ko je osvojil
medaljo.
Med celjskimi atleti gre še pohvaliti Cmcka (2. mesto ml,
člani), Kavčičevo (3. mesto pionirke), Kranjca (3. mesto ml!
mladinci), Mihovljančevo (3. mesto ml. mladinke), Tumška
(5. mesto st. mladinci) in Babičevo (4. mesto članice).
Presenetili so tudi Velenjčani, kjer je zmagal pionir Suha-
dolnik.	TV
I.	B zvezna liga: verjetno celjski košarkarji že prav
nestrpno čakajo, da se konča mukotrpna pot skozi
takšno tekmovanje, ki zaradi stmjenosti programa in
. kakovostnih nasprotnikov zahteva poleg treninga ter
ostalih tekem (prijateljske, pokalne itd.) največjo anga-
žiranost v najbistvenejšem, to je v tekmah za prven-
stvene točke. Začetek in napovedi so bile obetajoče,
potem pa se je motor ustavil, kajti v njem je bilo za
takšno tekmovanje premalo energije. Z borbe za vrh so
Celjani zdrknili na rep! V predzadnjem, 21. kolu, so
gostovali na Reki in izgubili s Kvamerjem 100:92
(57:38). Najboljša strelca sta bila Gole 35 in Tovornik
34. V zadnjem kolu igrajo Celjani doma proti tretjeuvr-
ščeni ekipi MZT. Libela je na lestvici osma z več porazi
kot zmagami.
II.	zvezna liga ženske: košarkarice Rogaške so doma
doživele pravo katastrofo proti bivšim članicam 1.
zvezne lige in zdaj igralkam brez poraza Ježici iz Ljub-
ljane 58:115 (28:54). Kljub porazu so na lestvici na
odličnem 4. mestu s 16. točkami, v 16. kolu pa gostu-
jejo v Pulju proti Puljanki, ki je osma. Obstoja mož-
nost zmage. Rogaške seveda!
Republiška liga moški: Comet je doma premagal
Iskro AET 101:87, Kovinar pa ponovno izgubil z Litijo
88:90. Po 15. kolih vodi Comet iz Slov. Konjic, Kovinar
Štore pa je predzadnji, enajsti. V 16. kolu bo odločilni
derbi za vrh v Domžalah, kjer se bosta srečali ekipi
vodečega Cometa in drugouvrščenega Heliosa, ki zao-
staja za dve točki! Kovinar gostuje pri tretje uvršče-
nemu Triglavu v Kranju. Domala ničeve možnosti za
uspeh!
Republiška liga ženske: dva poraza! Ženski košarki
ne gre in ne gre! Comet je izgubil s Kladivarjem v
Žireh 69:52, Metka pa v Mengšu 78:62. Metka je šesta,
Comet zadnji, dvanajsti. 13. kolo: Metka bo igrala
doma s predzadnjim Mariborom, Comet pa gostoval
pri vodeči Savi. Znova malo možnosti za kaj več, kot
dva poraza!	TV
S tekmovanjem v spomladanskem delu prvenstva v
članski vzhodni in zahodni ligi bodo začeli 7. in 8. aprila,
prav tako pa bodo začeli tudi kadeti.
Zaostale prvenstvene tekme jesenskega dela bodo na
sporedu v soboto, 24. marca ob 16. uri: vzhodna liga Ope-
kar - Kovinar in zahodna Gradbenik - Gomilsko ter Voj-
nik - Sigma.
Letošnje medobčinsko prvenstvo v malem nogometu, ki
bo prvič organizirano, bo na sporedu v nedeljo, 11. marca
ob 8. uri v hali Golovec. V 1. kolu bodo igrali: Usnjar -
Opekar, Kladivar - Gomilsko, Vojnik - Sigma in Olimp -
Žalec.
Tekmovanje za pokal Maršala Tita se bo pričelo v so-
boto, 17. marca ob 16. uri. 1. kolo: Kovinar - Gradbenik,
Opekar - Ponikva, Papimičar - Sigma, Vojnik - Gomil-
sko, Olimp - Gamizija Celje in Žalec - Amater (Titovo
Velenje). Tekmi KNK Odred - Kladivar in Usnjar - So-
dniki bosta na sporedu že v četrtek, 15. marca ob 16. uri
zaradi obveznosti v republiškem prvenstvoi. V 1. kolu je
prosta Podsreda. Žreb za 2. kolo bo v ponedeljek, 19.
marca ob 17. uri v prostorih Medobčinske nogometne
zveze.
V mladinskem pokalu bosta dve tekmi igrala Kladivar in
Žalec. Prva bo 18. marca ob 15. uri v Žalcu, povratna pa
teden dni kasneje v Celju na Skalni kleti.
Ollf ostati v ligi
Nogometaši Kladivarja se
že pripravljajo za spomla-
danski del sezone, ki se bo v
republiški Ugi pričela 25.
marca z gostovanjem v Novi
Gorici proti ekipi Vozil.
V celjski tabor se je vrnU
trener Dragan Rogič, katere-
ga je ljubljanska Olimpija
znova »posodila« Celjanom.
Tako bo okrog 28 igralcev
vadilo pod bolj strokovnim
vodstvom, čeravno so v
prvih dveh mesecih to delo
dobro opravili domači tre-
nerji Franjo Rumf, Ivan Bau-
man in Rudi Kvartič.
Celjski nogometaši so se-
zono pričeli že 18. januarja,
ko so prvič, kljub sne^ in
slabemu vremenu vadili na
planem. Odigrali so tudi štiri
trening tekme. Doma so pre-
magali Rogatec 4:2 in Dravi-
njo 3:0, igrali neodločeno 2:2
proti Rogaški, ki so jo pre-
magali v gosteh-2:l.
Trener Dragan Rogič ima
na razpolago naslednje igral-
ce Kladivarja:
vTat^i Tasič, Emeršič in
Praznik, obrambni i^alci
Benčiria, Gmajner, Žilnik,
Bevc, vezni igi^ci Mlinar,
Koren, Kuder, Bonacin, Me-
mica ter napadalci Škedl,
Savič, Zukič, Gajzer, Emič,
Skrbič, Pečnik, Jug in Ba-
škera.
Edini cilj celjskih nogome-
tašev je, da si zagotovijo ob-
stanek v republiški ligi.
J. KUZMA
Po Lipelnovl
zalonki
Tako se imenuje kraj, kjer so
mladinci Svetine pripravili tek-
movanje v veleslalomu. Sodelo-
valo je petnajst tekmovalcev, ki
so si po sobotnem in nedeljskem
snežnem metežu sami urediU
progo. Zmagal je Zdravko Vr-
hovšek pred Božom Rozmanom,
oba Kompole, tretji pa je bil
Franci Sevšek iz Stor.
Sah v Vrbju In
Vinski gori
V	počastitev Dneva žena so ša-
histi Partizan Vrbje pripravili hi-
troipotezni turnir, l^er je nasto-
pilo 14 šahistov. Zmagal je Jože
Razinger iz Petrovč pred Jože-
tom Grobelnikom iz Vrbja itd.
Pri pionirkah je bila najboljša
Daija pred sestro Branko Kline,
tretje mesto pa je osvojila Vera
Firšt iz Slovenj gradca.
V	Vinski gori je nastopilo 17
šahistov, najboljši pa so bili Jan-
ko Spegelj, Olga Zlodej in Mar-
jan Sešel.
J02E GROBELNIK
Nogometaši Penala
peti v državi
V	hali Tivoli v Ljubljani je bU
prvi EKJzivni tumir osemnajstih
najboljših ekip v malem nogo-
metu za prvenstvo Ji^oslavije.
Zmagala je ekipa Split 84 pred
Grahovo Zagreb, ki je na poti v
polfinale izključila celjski Penal
po streljanju enajstmetrovk 3:2,
medtem ko se je srečanje v nor-
malnem času končalo neodloče-
no 1:1. Sicer pa so Celjani zmžiga-
li v eni izm«! šestih skupin. Za
njimi so ostali celo lanski državni
prvaki v malem nogometu Mo-
starske kiSe iz Mostaria. Penal iz
Celja je nastopil v naslednji po-
stavi: Kitek, Muhovec, Peter in
Ivan Hribemik, Dobrajc, Vlado
Bojevič, Kuder, Naprudnik,
Andželovič, Muršič in Stancer.
NataSI dve medalji
starejši pionirii, člani PK Nep-
tun Celje, so nastopili na mladin-
skem di^vnem prvenstvu na Ri-
jeki ter dosegli nekaj lepih uspe-
hov. Nataša Lavrič je bUa 2. na
200 metrov ter 3. na 100 metrov
prsno. Iz Celja so še nastopili
Aleš Jašarevič, Dejan Tešovič in
Matjaž Stopinšek, žal pa ni nasto-
pila Saša Lavrič, ki je tik pred
tekmovanjem zbolela.
Smuk v Padežu
Mladinska organizacija v Mari-
ja gradcu pri Laškem je organizi-
rala smuk v Padežu v dolžini
1400 metrov, kjer je nastopilo 23
tekmovalcev. Zmagal je Robi
Kerlatec pred Jožetom Slapša-
kom in Stojanom Zorom.
Sbvicl Kovinarja
fretjl
Končano je tekmovanje v re-
publiški ligi vzhod. V zadnjem
kolu so strelci Kovir^a Store
nastopili v Maribom in zmagali
proti SD Avgust Majerič. Naj-
boljši je bil Branko Malec iz Stor,
ki je nastreljal kar 378 krogov.
Kovinar je t^o osvojil 3. mesto
za strelci iz Hrastnika in Slovenj
gradca, medtem ko so Celjani pe-
ti kljub porazu v Titovem Vele-
nju proti SD Mrož samo za dva
kroga. Slednja skupina pa je
kljub zadnjim uspehom izpadla
iz lige.
Strelci zadevajo v
tarčo...
Na streUšču v Slovenskih Ko-
njicah je bilo regijsko tekmova-
nje z zračno puško za strelce ko-
njiške, šmarske in rogaške strel-
ske zveze. Med člani je zmagala
»SD Unior Tone Meliva« (naj-
boljši posamezniki Marian Pod-
grajšek, Franc Emeršič, Silvo
Gilčvert, Elmest Artič, Darko
Repnik) itd. Med članicami je
slavila Zofija Voler, pri mladin-
cih Boštjan Krajnc, pri pionirkah
in pionirjih pa Jurij Petelinek ter
Irena Voler. Mnogi izmed nasto-
pajočih so si priborili pravico so-
delovanja na republiškem prven-
stvu, ki bo koncem marca v Ho-
tiniski vasi pri Mariboru. TV
Mladen Jazbec
sindikalni prvak
Na 1. sindikalnem prvenstvu
Celja v šahu je nastopilo 26 šahi-
stov, ki so se pomerili v švicar-
skem sistemu. Zmaged je Mladen
Jazbec pred Stankom Ošepom,
Arandželom Stankovičem, Jane-
zom Pešcem, Jožetom Peteme-
lom, Darkom Plahuto itd.
Vaterpolisti v
Golovcu
17. in 18. marca bo v bazenu
Golovca republiško zimsko pr-
venstvo v vaterpolu, kjer bodo
nastopili Triglav, Kokra in Vodo-
vodni stolp iz Kranja, Ljubljana,
Koper, Zustema, Karnnik, Delfin
iz Rovinja in Neptun Celje. Do-
mačini bodo nastopili z nasled-
njimi igralci: Dušan Robida, Jan-
ko Božič, Zvone Križaj, Zdenko
Rožman, Rok Smeh, Blaž Pla-
ninšek, Janez Lukman, Iztok
Majer, Iztok Planinšek, Goran
Bervar, Toni Robida, Janez Les-
jak in Primož Skerl.
Smučarski skoki
Ljubno ob Savinji - za pokal
Cocte je na 65 meterski skakalni-
ci nastopilo 29 tekmovalcev iz 10
klubov, Verdev iz Braslovč An-
draža pa je bil tretji.
Braslovče - na republiškem pr-
venstvu za starejše cicibane je
nastopilo 53 tekmovalcev iz 16
klubov, zmagal pa je domačin
Ažman, tretji je bil Podkrižnik,
oba Braslovče - Andraž, peti pa
Cepelnik Titovo Velenje.
Celje - za pokal Cocte je nasto-
pilo na Gričku 46 starejših pio-
niriev iz 17 slovenskih klubov.
Zmagal je PuSnik Titovo Vele-
nje, 5. Kovačič Toper Celje, 9.
Centrih Ljubno itd.
Umetnostni drsalci
v Beogradu
v Beogradu je bilo državno pr-
venstvo v umetnostnem drsanju,
kjer so soliden uspeh dosegli tu-
di mladi umetnostni drsalci iz
Celia. VoduSkova je bila med
mladinkami tretja, Hladinova in
Pangerl četrta med članicami oz.
člani. Grenko in Aubrehtova pa
peta med mladinkami oz. člani-
cami. Bilo je še nekaj slabših uvr-
stitev.
Pomembna zmaga
kegljačev Celja
v nadaljevanju republiške lige
so v Ljubljani premageili Tekstil
- Slovan 4932:4980. Za Celje so
nastopiU: Srot, Urh, Kačič (909,
najboljši posameznik), Brglez,
Tisovec, Sivka in Nareks.
Kadeti Aera prvi
Na republiškem prvenstvu v
Slovenj gradcu so kadeti Aera
Celje osvojili prvo mesto, ko so v
finalu premagali ljubljansko
Olimpijo 12:6. Za najboljšega
igralca je bil proglašen Celjan
Aleksander Markovič.
Mladi kegljači
v Celju in na Dobmi je bilo
letošnje regijsko prvenstvo za
mladince in mladinke. Pri mla-
dincih ekipno so zmagali Celjani
pred Preboldom, šentjuriem.
Obnovo in Dobrno. Med posa-
mezniki so bUi najboljši Matjaž
Hočevar iz Prebolda pred Bogda-
nom Stravsem in Benom Mesar-
cem, oba Celje, med petimi tek-
movalkami pa so slavile Marta
Hudovemik Celje pred Miro Ku-
der Hmezad Žalec in Biserko Pe-
tak Celje.
Cuk, Fabjan,
AnderJe
v Titogradu je bilo letošnje dr-
žavno prvenstvo za posameznike
v judu, kjer je nastopila tudi
močria ekipa Iva Reye iz Celja.
Cuk in Fabjan sta postala držav-
na prvaka, Anderle pa je osvojil
tretje mesto.
Poraženi bnil s
Proleterjem
v nedeljo zvečer so celjski ro-
kometaši Aera doživeli na svo-
jem igrišču nov poraz. Tokrat jih
je premagala solidna ekipa Pro-
leteria iz Zrenjanina 30:24. Celja-
ni so še vedno na zadnjem mestu,
v prihodnjem kolu pa bodo go-
stovali pri zelo močni in neugo-
dni ekipi Borca v Banja luki.
Nov uspeh
plavalcev
Plavalci starosti do 10 let so
nastopili na republiškem mošt-
venem prvenstvoi in prvenstvu
SSD. Na moštvenem prvenstvu
so osvojili drugo mesto za Trigla-
vom iz Kranja, med SSD pa je
bila OS I. Celjske čete tretja, OS
Ivan Kovačič - Efenka jjeta in
OS Slavko Slander peta. Med po-
samezniki so Celjani osvojili 35
medalj, od tega po 12 zlatih in
srebrnih ter 11 bronastih. Po šti-
rikrat sta zmagala Matjaž Kožar
in Rok Rudolf, dvakrat Grega
Lah in obe štafeti. Medalje so še
osvojili Gašper Gorenak, Dejan
Do^g, Maja Tanko, Barbara Mli-
narič in ženski štafeti, obetajoče
rezultate pa so še dosegli Tina
Kozmos, Tina Marinček, Aleš Oš-
lak, Ivan Perič in Vojko Božiček.
JK
2enski hokej v
Celju
Končno se je na pobudo Marije
Urankar v Celju zbralo toliko de-
klet, da bodo lahko sestavili prvo
žensko hokejsko ekipo, ki se bo
po nekaj treningih pomerila z
žensko ekipo ljubljanske Olimpi-
je. F^a ženska hokejska tekma v
Celju bo v soboto, 10. marca ob
18. uri na drsališču v Mestnem
parku.
Kegiiašici iciub Dobrna
Dobri pogoji za vadbo, kakršne ima kegljaški klub
Dobrna, niso dovolj, da bi pritegnili ljubitelje tega
športa. Ob ustanovitvi kluba leta 1980, ko so na Dobmi
odprli nov hotel s kegljiščem, je bUo članov veliko,
danes jih je le še 14. Brez dvoma je tako zaradi dovolj
zahtevnega dela v klubu. Vsakdo ni pripravljen priha-
jati na vadbo dva do trikrat tedensko.
Člani kegljaškega kluba tekmujejo v prvi regijski
ligi. Največ uspehov so dosegli v mladinski konku-
renci, kjer so imeli regijskega prvaka, dosegh četrto
mesto na republiškem prvenstvu v parih, dva njihova
mladinca pa sta bila v ekipi, ki je dosegla prvo mesto
na republiškem prvenstvu. Največ uspehov še naprej
pričakujejo od rnladincev, sicer pa se žele predvsem
obdržati v prvi re^jski ligi, saj zadnje čase ob napredo-
vanju dru^ sami niso naredih koraka naprej v boljši
kakovosti.
MBP
0. MAREC 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 17
•	Martin Z. iz Tmovelj je
bil v nedeljo, nekaj po pol-
noči nemalo presenečen,
}co je nekaj zaropotalo, po-
tem pa je opazil na vrtu
pai-kiran tu] osebni avto-
mobil. Pozneje se je izkaza-
lo, da je bil nočni obiskova-
lec na poti s pustovanja
proti domu pa je zgrešil ce-
sto in parkiral na vrtu, ker
pa je bila vmes še \Ttna
ograja, bodo stroški tega
parkiranja nekoliko višji.
•	Jože K. na Mariborski
cesti v Celju je dobro redil
kure in zajce. To je verjetno
vedel tudi neznani tat, ki je
v soboto zvečer vlomil v
njegov kokošnjcik in odne-
sel štiri rejene kokoške in
enega zajca.
•	V ponedeljek zvečer sta
se v Ribarjevi ulici stepla
Dušan D. in Vinko K. Vse
kaže, da je Vinku K. slabše
kazalo, zato je izvlekel nož,
da bi nekoliko prestrašil
svojega nasprotnika.
•	Martin J. se je v soboto v
bifeju Vrtnica pripravljal
na večerno pustovanje. Pa
je naneslo, da je preveč spil
in je začel kar v Vrtnici ra-
zbijati skodelice in ko^-
ce, čeprav je to načrtoval
šele za zvečer.
•	Precej objestno pustno
šalo so si privoščili nezna-
nci v Zoisovi 3. Ponoči so
prerezali vse žice za zvonce
in stanovalci ter i^ihovi
obiskovalci so morali nekaj
dni kar trkati.	S. S.
Pretep je zanetijo sovraštvo
Ahmat Koralsč le meti prevozom ¥ bolnišnico umrl
v ponedeljek zvečer so se
v bifeju Družbene prehrane
v Titovem Velenju stepli
štirje delavci. Spor se je razv-
nel in pi-etepači so izvlekli
nože, obračun pa se je uso-
dno končal za 24-letnega Ah-
meta Korajača, ki je med
prevozom v bolnišnico umrl,
medtem ko so 21-letnega Fa-
dila Omerhodžiča prepeljali
v celjsko bolnišnico v kritič-
nem stanju.
V pretepu sta sodelovala
brata Ahmet Korajč in 31-let-
ni Hasan Korajč, na dmgi
strani pa Fadil Omerhodžič
in 25-letni Omer Suljkano-
vič, vsi štirje iz Titovega Ve-
lenja. Kot vse kaže, je pretep
zanetilo staro sovraštvo med
temi štirimi, saj so se že pred
usodnim obračunom več-
krat stepli. Tako so se samo
dva dni pred usodnim pone-
deljkom stepli s koli, vendar
so jo takrat vsi štirje odnesli
le z lažjimi poškodbami.
V bifeju Družbene prehra-
ne je Suljkanovič z nožem
zabodel Ahmeta Korajača, ki
je kasneje med prevozom v
bolnišnico umrl, Hasan Ko-
rajač pa je večkrat zabodel v
hrbet Omerhodžiča, ki so ga
prepeljali v celjsko bolnišni-
co v kritičnem stanju.
Suljkanoviča so miličniki
prijeli takoj po pretepu in ga
priprli, Hasana Korajača pa
so odkrili naslednje jutro in
ga prav tako priprli. S. S.
Vioinllec se je dolgo Izmikal
Fadil Mujkič iz Atmačičev pri Ugl^viku se je precej
(asa izmikal sodnikom. 2e pred nekaj manj kot šestimi
leti je vlomil v več avtomobilov pred hotelom Zagrebški
dom v Rogaški Slatini in ukradel dva avtoradia in še
nekaj manjših stvari.
Mujkiča je sodišče obsodilo na leto dni zapora, ker je
upoštevalo, da je bil že pred tem kaznovan zaradi podobnih
vlomov na sodiščih v Pulju, Poreču, Bijelini in Sinju, kar
kaže na to, da izrečene kazni niso vplivale nanj vzgojno.
Pri pregledu Mujkičevega sodnega spisa pa je sodišče
ugoto^^o, da je bil pred nekaj manj kot tremi leti obsojen še
na slovenjgraškem sodišču in sicer na 6 let in dva meseca
zapora. Ker te kazni še ni prestal, so mu izrekli enotno kazen
6 let in 8 mesecev zapora, ki naj bi Mujkiča le spametovala,
da bi se vrnil na prava pota.
SŠ
Izdaial je nekrlte
čeke
Sodišče v Slovenskih Ko-
njicah je obsodilo brezposel-
nega 26-letnega Gorana Mo-
ranjaka na 6 mesecev zapora,
ker je v Celju, Mariboru,
Gradašcu, Zrečah in Sloven-
skih Konjicah izdal 15 nekri-
tih čeko / ter banko oškodo-
val za nekaj več kot 30.000
din^ev. Moranjak bo moral
tudi povrniti banki dolg z
obrestmi in plačati stroške
kazenskega postopka.
Višje sodišče je pritožbo
Maranjakovega zagovornika
zavrnilo in potrdilo kazen.
Sodniki menijo, da lahko le s
sorazmerno dovolj visokimi
kaznimi dosežejo, da se taka
kazniva dejanja ne bodo ra-
zmahnila.
S.Š.
Prevejana tatioa
Ruža Nikolič, Rominja, ki
je začasno stanovala v Ce-
lju, Pečovnik 18, je dokaza-
la, da je zakrknjena in pre-
vejana tatica, fjeta 1981 in
1982 je bila na sodišču v
Somb^rju dvakrat obsojena
na pogojno kazen, potem pa
se je odločila, da bo posku-
sila srečo še v okolici Celja.
Lani maja je iz stanovanj-
ske hiše v Slovenskih Konji-
cah ukradla 100.000 diriaijev
gotovine, 2000 ameriških do-
laijev, 11.000 zahodnonem-
ških mark, 1000 avstrijskih
šUingov in nekaj lir.
Naslednja kraja se ji je po-
srečila v Brezovcu pri Rogat-
cu, kjer je odnesla 7000 di-
narjev in za 150 litrov ben-
cinskih bonov. Njena tretja
tatinska postaja pa je bila v
Žalcu, kjer je že uspela ukra-
sti datnino v vrednosti
20.000 dinarjev. Ker pa jo je
lastnica zalotila, je odvrgla
nakradene predmete in zbe-
žala.
Ružo Nikolič so prijeli in
priprli, obravnava pa je bila
lani, 28. septembra na celj-
skem sodišču. Ruža je le dva
dni pred tem rodila četrtega
otroka v celjski bolnišnici,
vendar je izvedenec menil,
da je Nikoličeva sposobna za
obravnavo tako fLzično kot
psihično in sojenja niso pre-
stavili. Sodišče jo je obsodilo
na kazen 4 leta in 6 mesecev
zapora.
Ruža je prosila, da jo sku-
paj z dojenčkom takoj poš-
ljejo na prestajanje kazni na
Ig. Sodišče ji je ugodilo, toda
Ruža je knrialu potem, ko je
začela prestajati kazen v
Prevzgojnem zavodu na Igu,
pustila otroka in zbežala.
S.Š.
Čekovni goljuf za zapahi
Nino Tomič-Veselin je bil kar precej časa prepričan,
da si lahko s ponarejanjem čekov služi dodatna sred-
stva za preživljanje, o svoji zmoti pa trenutno premišlja
v zaporu.
Tomiča so zaradi izdajanja nekritih čekov najprej
obsodili na sodišču v Slovenskili Konjicah, riato so ga
za podobno kaznivo dejanje obsodili v Mariboru, tretjo
kazen pa si je prislužil na sodišču v Celju. Na sodišču v
Mariboru so ga potem še enkrat obsodili, nazadnje pa
je spet prišel v roke celjskim sodnikom. Ti so ga še
enkrat obsodili, potem pa združili vseh pet ka^ in
Tomiču izrekli enotno kazen 4 leta zapora. Nino To-
mič-Veselin je poskušal s pritožbo doseči zmanjšanje
kazni, vendar je Višje sodišče menilo, da za to ni nobe-
nih r^ogov in je kazen 4 leta zapora potrdilo.
S S
Poneverbe na pošli v Strmcu
Kriminalisti so razkrinkali upravnico pošte v
Strmcu Valerijo Friškovec iz Pake pri Vitanju, ki je
osumljena, da si je s poneverbami prisvojila pri-
bližno 250.000 dinarjev.
Friškovčeva si je iz blagajne pošte leta 1980 sposo-
dila denar za pohištvo, manjko pa je potem pokrivala
tako, da je zadrževala vplačila občanov s položnicami
in vplačila na hranilne Imjižice, v nekaj primerih pa je
tudi ponaredila dvižne lističe in dvignila denar s tiijih
hranilnih knjižic. Tako si je nagrabila približno 250.000
dinarjev, ko se je pritožil občan, ki je dobil iz banke
obvestilo, da ima negativni saldo na hranilni knjižici.
Kriminalisti so takrat začeli raziskovati in ugotovili so,
da je Friškovčeva neupravičeno dvignila denar z nje-
gove knjižice, med preiskavo pa so odkrili, da je bilo
takih in podobnih primerov na pošti v Strmcu še več.
S. S.
Višje sodišče je potrdilo
kazen 7 let in 8 mesecev za-
pora Cvijetinu Blagojeviču
in leto dni zapora Dobrivo-
ju Krstiču, ki sta bila obso-
jena za grabež v zvezi s po-
neverbo in iranareditev po-
slovnih listin oziroma za
pomoč pri poskusu grabeža'
v zvezi s poneverbo.
Na sojenju je senat doka-
zal, da je Blagojevič, skla-
diščnik v celjski Cinkarni, v
28 primerih vzel ali poskušal
vzeti odpadni material iz
Cinkarne v vrednosti 641.319
dinarjev in si pridobU za ne-
kaj manj kot 600.000 dinar-
jev premoženjske koristi ter
za prav toliko oškodoval
Cinkarno. Pri tem je Blago-
jevič izkoristil pomanjkljivo-
sti pri organizaciji poslova-
nja v tozdu vzdrževanje v
Cinkarni in pa pomanjkljiv
nadzor nad njegovim delom.
Na sodišču se je tudi izka-
zalo, da je bil obtoženec že
pred tem šestkrat pravno-
močno obsojen zaradi tatvin
in da je prav v času, ko je iz
Cinkarne odvažal odpadne
surovine, tekel zoper njega
kazenski postopek zaradi
kaznivega dejanja velike ta-
tvine.
Prvostopenjsko sodišče je
upoštevalo, da je Bl^ojevič
storil kaznivo dejanje v po-
sebno oteževalnih okolišči-
nah in pri tem pokazal odloč-
nost, ti^ovratnost in brezob-
zirnost. Upoštevali pa so tu-
di, da je Blagojevič bolan, da
je moral skrbeti za družino,
da je dejanje obžaloval in je
bil pripravljen povrniti ško-
do. Pri tem pa je sodišče še
zapisalo, da so ga k storitvi
prvega kaznivega dejanja v
Cinkarni vsaj posredno pri-
vedle tudi njegove navijaške
strasti. Z denarjem, ki si ga
je prilastil s kaznivim deja-
njem, je namreč hotel poma-
gati celjskemu rokometne-
mu klubu,
Na sodbo prvostopenjske-
ga sodišča sta se j^itožila za-
govornika obeh obsojenih
vendar pa je Višje sodišče
menilo, da v tem primeru ni
nobenih potreb za znižanje
kazni. Zato so potrdili kazni
7 let in 6 mesecev zapora za
Blagojeviča in leto dni zapo-
ra za Krstiča. Le z učinkovi-
timi kaznimi je mogoče vpli-
vati na druge občane in s
tem varovati družbeno pre-
moženje.
S. S.
Poledica na cesti -
odškodninska odgovornost
vzdrževalca ceste
v času poledic in zasneženih cest so pogostejše pro-
metne nesreče, pogostejše pa tudi poškc^be občanov -
pešcev. Za škodo zaradi telesnih poškodb, ki jo ob pad-
cili na spolzkih cestah ut^ijo, utegne odškodninsko
odgovarjati organizacija, ki je dolžna vzdrževati cestišče.
Kdaj je odškodninsko odgovorna vzdrževalria organiza-
cija, bom poskušala razložiti na treh primerih, ki jih je
obrav-navalo sodišče,
Tožnici je v dopoldanskem času spodrsriilo na polede-
neli Jurčiče\d cesti v T. V. Padla je in si prelomila prsno
VTetence. Od tožene organizacije združenega dela, zadol-
žene za vzdrževanje mestnih ulic in javnih površin, je
zahtevala denarno odškodnino za prestane telesne bole-
čine ter za duševne bolečine zara^ zmanjšane življenj-
ske aktivnosti. Sodišče prve stopnje je tožnici zahtevano
odškodnino prisodilo (skupaj 120.000,00 din), takšno od-
ločitev pa je potrdilo tudi drugostopno sodišče, ko je
odločalo o pritožbi tožene organizacije za vzdrževanje
cest. Sodišče je ugotovilo, da organizacija za vzdrževanje
cest ni ravnala z vso potrebno skrbnostjo, ko poleg
ostalih cest ni posula s peskom tudi poledenele Jurči-
čeve ulice. Tožena organizacija je dan pred škodnim
dogodkom sicer plužila in posipa vala s peskom in soljo
vse mestne ulice, vendar je pri tem prav na Jurčičevo
pozabila. Takšna njena opustitev pa že pomeni krivdno
ravnanje in je zato tožnici odškodninsko odgovorna za
nastalo škodo.
V drugem primeru je tožnica v zgodruih jutranjih urah
(ob 6.15 uri) padla na poledeneli ulici v S. Utrpela je zlom
vratnega vretenca. Zahtevala je, da ji obe toteni stranki,
to je upravljalka in vzdrževalka javnih cest v Š. plačata
denarno odškodnino (152.000,00 din). Njen tožbeni za-
htevek je bil na prvi in drugi stopnji zavrnjen in tudi
revizijo tožnice je Vrhovno sodišče SRS v Ljubljani
zavrnilo kot neutemeljeno. Ugotovljeno je bilo, da je
dejanski povzročitelj tožničine škode občan, ki ie prejš-
nji večer pral svoj avtomobil na cesti pa je ria cestišče
razlita voda v izredno mrzli noči (-19° Celzija) zmrznila.
Toženima strankama ni bilo mogoče pripisati malomar-
nega vzdrževanja ceste, ker ni mogoče zahtevati, da
bodo ulice ob 6. uri zjutraj posipane proti poledici, ko je
bilo prejšnji dan suho vTeme in poledice niti ni bilo
pričakovati.
V tretjem primeru je tožnika z osebnim avtomobilom
zaneslo na spolzkem cestišču na cesti T. V. - P. tako, da
je pristal z avtomobilom v jarku ob cesti. Od tožene
organizacije za vzdrževanje te ceste je zahteval odško-
dnino v višini stroškov popmvila poškodovanega avto-
mobila. Zatrjeval je, da je prišlo do nesreče po krivch
tožene stranke, ki cestišča ni posipala proti poledici.
Zahtevek tožnika je sodišče prve stopnje zavrnilo,
takšno zavrnitev pa je potrdilo tudi pritožbeno sodišče.
Ugotovljeno je bHo, da cestišče ni p>oledenelo, pač pa le
mokro od talečega se snega, Takšno stanje cestišča pa
toženi organizaciji kakšnih ukrepov oziroma vzdrževal-
nih del ni narekovalo, še zlasti, ko je bilo pred tem
dogodkom že nekaj dni suho vreme in brez padavin.
Iz opisar^ primerov vidimo, da je organizacija za
vzdrževanje javnih cest odškodninsko odgovorna le, če
je ravnala krivdno. Kaj to pomeni? Organizacija za vzdr-
ževanje javnih cest mora vzdrževati javne ceste v takem
stanju, da lahko na njih poteka promet varno in mora
zato ustrezna dela opravljati redno in pravočasno, Ce teh
dolžnosti organizacija za vzdrževanje javnih cest ne
opravlja z okoliščinam primemo skrbnostjo, je odgo-
vorna. Ni torej odškodriinske odgovornosti, če javno
cesto npr. ni očistila snega, ki je šele začel padati, glede
na to, da v tako ki'atkem časovnem razdobju ru mogla
spolniti te svoje dolžnosti. Tudi ne odgovarja, če je ško-
dni dogodek posledica ravnanja koga tretjega, ne pa
posledica opustitve njene vzdrževalne dolžnosti.
Ce je komu v tej rimi torej zdrsnilo na spolzkem
javnem cestišču ali drugi javni površini in se je pri tem
poškodoval, lahko uspešno uveljavi odškodnino od or-
ganizacije za vzdrževanje ceste le v primeru, če bo ugo-
tovljeno, da je ta organizacija opusUla ustrezna vzdrže-
valria dela, opustila ravnanje, ki se v danih okoliščinah
objektivno pričakuje od skrbnega vzdrževalca cest. Ra-
zumljivo, da vse opisano smiselno velja tudi za vzdrže-
valce in upravljalce pločnikov. TATJANA JENCIC
Podstrešja so še kar urejena
Občinska straža in predstavniki krajevne skupnosti Center so
pregledali podstrešje, kleti in dvorišča v središču mesta. Izka-
zalo se je, da so stanovalci in najemniki lokalov v prejšnjih
očiščevalnih akcijah dobro opravili svoje delo in da na podstreš-
jih in v kleteh večinoma ni odvečne, gorljive navlake.
Izmed 303 pregledanih podstrešij bo le 10 potrebno ponovno
očistiti poleg tega pa še eno klet. Pač pa je komisija morala
obvestiti požarno inšpekcijo, ker je na dvorišču v Stanetovi 1 bil
kup gorljivih odpadkov, ki so jih tja odlagali iz »bonboniere« in
»Expresaa«, podobno pa je bilo tudi na dvorišču trgovine »La-
bod- v Stanetovi 31. Precej pomanjkljivosti so zakrivili tudi
dimnikarji- Veliko dimniških \Tatic se namreč slabo zapira, te
napake pa bi lahko kaj hitro odpravili.
Komisija je obvestila tudi Samoupravno stanovanjsko skup-
nost o napaikah, ki so jih za^ešili njihovi delavci. Tako so na
podstrešju našli precej gorljive navlake, ki je tam ostala po
obnavljanju hiš. Precej hiš v središču mesta pa ima tudi pokvai -
jene ključavnice na vhodnih vratih, tako da jih ne morejo zakle-
pati, kot določa odlok o hišnem redu.	S. S.
Mrtev pešec
Pri hiši št. 37 v Mozirju je
voznik osebnega avtomobila
ANTON PLESEC, 49, iz Mozir-
ja dohitel pešca, IVANA PE-
TRINA, 27, doma prav tako iz
Mozirja. Petrina je voznik zbil
po cestišču, pri tem pa se je
pešec tako hudo poškodoval,
da je na kraju nesreče umrl.
IzslllevanJe v
križišču
v Pesjem, v križišču Parti-
zanske in Rudarske ceste, je
zavijal v levo voznik osebnega
avtomobila RUDOLF FELICI-
JAN, 39, iz ZavTha in s tem
zaprl pot vozniku FRIDERI-
KU PARTU, 40, iz Titovega
Velenja, ki je pripeljal naspro-
ti. Pri trčenju se je huje ranil
sopotnik v Felicijanovem vozi-
lu, 43-letni ALOJZ KAMSAK
iz Prelske.
Pretesno
prehitevanje
Na mostu preko Hiidinje na
Kidričevi cesti v Celju je voz-
nik osebnega avtomobila ER-
VTN JAGODIC, 22. iz Celja
pretesno prehiteval kolesarja
JOŽETA KACA, 23, iz Celja, ki
ga je zadel z desnim delom vo-
zila. Pešca je vTglo v vetro-
bransko steldo, po nekaj me-
trih pa je padel na vozišče in
obležal huje ranjen.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
mm Dffl mMi
8. MAREC 1984
1.	Veda, o kateri je govora, je poleg botanike in antropobiolo-
gije, del biologije, ki ima nalogo raziskovati živalstvo naše Zem-
lje. Ugotavlja zakonitosti v življenjskih pojavih "živali, opisuje
njih obliko in ustroj, raziskuje njihov razvoj in opravila, način
življenja in razmerje do žive in nežive narave.
Po predmetu in namenu delimo vedo na različne stroke. Tako
se morfologija peča z obliko, zgradbo in razvojem osebkov,
fiziologija z opravili in funkcijami živalskega telesa in njihovih
delov, sistematika urejuje skoraj nepregledno množico živalskih
vrst po njihovem sorodstvu in jih druži v večje ali manjše
skupine, zoogeografija pa ugotavlja, kako so živalske vrste raz-
porejene po zemeljski obli.
Vsaka izmed omenjenih glavnih strok pa ima več ožjih panog
kot so na primer entomologija, ihtiologija, bakologija in slično.
In na koncu še preprosto vprašanje. Ali veste katero vedo
smo opisali?
i
2.	Svinjsko meso narežemo na tanke lističe, prav tako čebulo,
papriko in paradižnik. Na vroči maščobi najprej opečemo meso,
ga posolimo in dodamo čebulo. Premešamo in dušimo nekaj
minut, zatem dodamo gorčico, poper, papriko in paradižnik. V
pokriti posodi dušimo 5 minut. Stepemo jajca in jih narahlo
premešamo med jed, toliko da zakrknejo. Jed stresemo v ser-
vimo posodo in potresemo z drobnjakom.
Ali veste kako pravimo tej jedi?
3.	Strokovnjaki si še danes niso na jasnem koliko je bilo in
koliko je na svetu glasbenih instrumentov. Dejansko bi bilo
treba začeti s štetjem že v prazgodovini, saj so že takrat poznali
tolkala, recimo dva okleščka s katerimi so udarjali dmg ob
drugega. Takt in ritem sta bila že takrat prav tako potrebna kot
danes. Pa ne samo ob zabavi temveč tudi ob delu. V prazgodo-
vini pa niso imeli le ritmičnih glasbil temveč so že poznali tudi
piščaii.
Ali veste iz česa so jih izdelali?
Odgovori:
1.	ZOOLOGIJA
2.	SATARAS
3.	IZ KOSTI
HOROSKOP
iTOVEN	20. S.-mT
Neka neugodnost iz preteklosti se bo nadaljevala nekaj časa. Delajte
normalno, izogibajte se kompliciranih potez. Bodite potrpežljivi, vse
se bo uredilo. Na čustvenem področju, bo tako, kot ste predvidevali.
Zdravje bo slabše.
•	BIK_20.4.-21.5.
Prihaja ugodno obdobje, na službenem in osebnem področju. Nasve-
tov sodelavcev ne poslušajte Ravnajte po svoje. Čeprav ste se potru-
dili, situacija v sorodstvu še ni jasna. Prezrite probleme, v ljubezni.
Več počitka.
•	DVOJČKA	21.5.-21.6.
Večje nevšečnosti v zvezi z nepomembnim potovanjem. Zelo boste
delovni. Uspeh na družabnem in osebnem področju. Dokončna reši-
tev neke zadeve. Spet si boste privoščili skok čez plot. Več gibanja.
•	*RAK	21.6.-23.7.
Tudi v tem tednu nesporazumi z okolico in v službi. S sodelavci ne
imejte tesnih stikov. To neugodno stanje je povezano z daljšim
potovanjem. Kar zadeva ljubezen, ne bodite trmasti brez razloga.
•	LEV	23.7.-23.8.
Uspeh in prijetno razpoloženje. Iz novih poznanstev boste potegnili
koristi. Za neko nalogo boste porabili veliko časa in energije, uspeh.
V ljubezni bodite velikodušni, čeprav s težavo. Zdravje, odlično.
•	DEVICA	23. 8.-23. 9.
Pričakujte novice. Zelo boste odločni v zvezi z delom, ki ga že dalj
časa opravljate in vas že utruja. Materialni problemi, ne po vaši
krivdi. Ce boste ostali sami, ne boste srečni. Prehodne težave v
zdravju.
•	TEHTNICA	23.9.-23. ig
Končajte delo, ki ste ga prevzeli. Več službenih in osebnih kontak-
tov, zaradi poslovnih in materialnih koristi. Potujte ob koncu tedna.
Zelo se potrudite na čustvenem področju. Zdravje, dobro.
•	ŠKORPION	23.10.-22.11.
Ugoden teden za poslovne stike. Zadovoljen razplet določenih stvari,
pomoč sodelavcev. Nova poznanstva niso izključena, koristna za
vnparej. Krajše potovanje, denarno stanje zadovoljivo. Nova izkuš-
nja v ljubezni. Zdravje zelo dobro.
•	STRELEC	22.11.-22.12.
Morali bi biti previdnejši, v poslovnih odnosih. Ker ste nagnjeni k
prepiranju, lahko stanje še poslabšate. Izogibajte se razprav, ki vas
neposredno ne zadevajo. Določene okoliščine bi vas utegnile poteg-
niti v staro ljubezen. Zdravje dobro.
•	KOZOROG	22.12.-20.1.
Ves teden zelo ugoden. Čaka vas uspeh pri delu. Posvetite več časa
določenim zadevam, osebnega značaja. Potovanje službeno in pri-
vatno. Morebitne skrbi zaradi denarja. Romantično srečanje brez
posledic. Zdravje, normalno.
•	VODNAR	20.1.-19.2.
Pazite na hitre odločitve in nepremišljene poteze. Znašli se boste v
neugodnem položaju, če ne boste kontrolirali občutkov. Najprej
pamet, potem srce. Ugodna novica ob koncu tedna. Spremenite
odnos v ljubezni. Zdravje, kot vedno.
•	RIBI	19.2.-20.3.
v tem tednu majvše nevšečnosti in zastoj v delu. Bodite uporni,
uspeli boste. Na družabnem področju boste še bolj zaželjeni. Porav-
nali boste spor. V ljubezni ste zmožni očarati, vendar ne začarati.
fl. HHAREC 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 19
prazniki
v torek smo slavili pusta.
Danes je praznik žena.
Veselo smo slavili oba ta naša pomembna praz-
nika. Nekateri celo preveč veselo.
Mnogi med nami pa so vse bolj slavili tisti dan
vmes - pepelnico, ko je post
Pa morda ne samo zaradi tistega, na kar naj bi
nas spominjala!
Kadilci, hvala
Predlog je, naj bi že
od naslednji podražitvi
cigaret, ceni pridali še
en dinar, ki bi šel v sklad
za boj proti raku.
Kadilci bodo s tem si-
cer res denarno udarje-
ni, imeli pa bodo pri ka-
jenju vsaj moralno zado-
ščenje - več bodo poka-
dili, večji bo njihov pri-
spevek za boj proti raku!
Lahko bi rekli, da smo
dobili novo geslo - s ka-
jenjem proti raku!
Obveščanje
Pravijo, da tudi na našem območju obvešča-
nje na nekaterih področjih še vedno šepa. Da
imajo občani in delavci še vedno premalo raz-
nih obvestil.
Morda bo zdaj bolje..
Nekatera obvestila bodo zdaj lahko dobili v
SLG.
Tu so namreč pripravili predstavo Obvestilo!
Na evropski ravni
v Celju smo te dni do-
bili še en disko. In ta je
resnično na evropski
ravni.
Saj so ga odprli v ho-
telu Evropa!
Zveze, društva...
Na celjskem območju
imamo veliko turističnih
zvez, še več turističnih
društev...
Le z razvojem turizma
imamo še težave.
O kmetijstvu
Ta čas pri nas vfeliko govorimo
o kmetijstvu.
Žal preveč o kmetijstvu le go-
jvprimo!
Ženske
Nekateri so prepričani, da nam
ženske prinašajo srečo. Med nji-
mi je tudi naš lanskoletni evrovi-
zijski uspešnež Daniel. Lani si je
dobro mesto in sloves priboril s
pesmijo Džuli.
Letos se bo za nastop na evro-
vizijskem festivalu potegoval s
pesmijo Marija. Bomo videli ka-
tera je boljša: Džuli ali Marija!
Črni devizni humor
Vse bolj si prizadevamo,
da bi tudi zasebniki iz svoje-
ga dela iztržili čimveč deviz.
Le zakaj potem ne pusti-
mo na delo v tujino več naših
deklet!
^er na liter-bogast^
MIHUjjujuiijtlii wiiM iLlIku UiutboHoikuUa
Kako ae čas/ spreminjajo - včasih pa smo rekli: liter na liter -
beraška palica!
Za vsak slučaj
Otroke množično učimo pla-
vati!
Za vsak primer. Na mladih je
namreč bodočnost.
Nekateri namreč pričakujejo,
da bomo le tako v bodočnosti
izplavali iz sedanjih težav.
Potep po pacifiškem paradižu
Posebnega verskega pomena je bilo
včasih tetoviranje po obrazu in telesu,
ki danes ni več chmijeno.
Posebnost so njihova bivališča ma-
rae, ki jih danes ni več veliko. Marae
sestavlja več hiš - jedilnica, zborni
prostor in prostrano dvorišče obdano z
lesenim plotom. Vse je seveda bogato
okrašeno z rezbarijami in kipci.
V starem verovanju so Maori verjeU
v skupino božanstev, imenovanih
»atua«. Zanje je bil svet razdeljen na
dve nasprotujoči in hkrati dopolnjujo-
či se področji »tapu« in »noa«. Harmo-
nija človeka v odnosu do sveta oziro-
ma dogajanja je bila posledica pravil-
nega razmerja med njima. Vse zemelj-
ske stvari in živali so imele svojega
duha, ki ga je bilo treba varovati pred
»čarovnijo«.
Danes so Maori podrejeni nekaterim
krščanski vejam rehgije.
Vse kar je ponekod ostalo še neiz-
premenjeno od nekdanje tradicije, so
njihove pogrebne svečanosti. Mrtvec
leži na mrtvaškem odru v »marae«. Po-
leg umrlega sedi oseba, ki v njegovem
imenu odgovarja na vprašanja prisot-
nih. Žalovanja je konec po obredu, ko
iz hiše umrlega i2:ženejo njegovega du-
ha, da lahko ostali mimo živijo naprej.
Dežela popotnikov
Moje srečanje z Novo Zelandijo se je
začelo v mestu Auckland. Bilo je rav-
no na nedeljo. Mesto je bilo kot izumr-
lo. Ulice so bile prazne, lokali zaprti.
Po treh urah kolovratenja sem le prišel
(preklinjajoč) v enega od mladinskih
hotelov na obrobju mesta.
Posebnost Novozelančanov - mla-
dih in starih je ta, da izredno radi potu-
jejo. In to po domovini in tujini. Pov-
sod po svoji deželi imajo Youth hotele
(mladinske hotele) in avtokampe, kjer
odšteješ dva do tri dolarje za prenoči-
šče. Posebej zanimivi so prvi, kjer se
zbirajo popotniki z vsega sveta. V teh
hotelih gostje lahko sami kuhajo, na
račun nizke cene pa tudi sami čistijo
hišne prostore. Os^bnik hotela, v ka-
terem sem se namestil, je bil 60-letni
možakar dolgih, belih las. Mnogo let je
preživel na popotovanjih, preostanek
svojega življenja pa je želel prebiti v
tem hotelu.
Da je Nova Zelandija res dežela, kjer
vsi živijo z modernim nomadstvom,
dokazuje tudi njihov odnos do avto-
štoparjev. Pleči moram, da verjetno
nikjer dmgje na svetu ni takšnega raja
za popotnike, ki ob cesti čakajo z izteg-
njenim palcem, kot ravno tu. Redko-
kdaj čakaš na prijaznega voznika dlje
kot pol ure, navadno pa ustavi kar ka-
teri od prvih mimovozečih avtomobi-
lov. Poleg tega, da ti nudijo prevoz, si
pogosto deležen še povabila na čaj in
mahco. Včasih so te pripravljeni gosti-
ti tudi nekaj dni.
0 vocali in konllh
v času ko sem bil na Novi Zelandiji
je bilo ravno konec zime. To je takrat,
ko ovce kotijo. Novozelandci imajo na-
mreč poleg goveje živine in konjev JO
milj ono v ovac, več kot tri na vsakega
prebivalca.
Hodil sem ob cesti in čez travnike
ter poslušal blejanje ovac na pašniku,
ki je bil kot ena sama velika »poro-
dnišnica«, ovčja seveda. Drobnica je
vse leto na prostem. Poleti ženejo
kmetje svoje črede visoko v hribe, ko
tam zapade sneg, se ovce vrnejo na
nižinske pašnike. Se prej jih naženejo
v lesene ograde, da jim ostrižejo volno.
Ostrižene ovce okopajo v posebnih
razkužilih in jih tako zavamjejo pred
nalezljivimi boleznimi.
Novozelandci so tudi veliki ljubitelji
konj. Kmetje imajo za hišo praviloma
postavljene lesene ograde, v njih pa
par konjev. Premožnejšim služijo kot
tekmovalni konji, saj je konjski šport
njihova posebna strast. Vsak teden
stavijo tisoči in tisoči na določene ko-
nje, kot pri nas na nogometna moštva.
Nato seveda nestrpno pričakujejo raz-
plet tekmovanja.
Popotniku, ki ima dovolj časa, se
ponuja še ena zariimiva možnost. Kupi
si lahko par konjev in puško ter tako
popotuje po dežeU. V gozdu si mime
duSe lahko ustreli kakšno slastno pe-
čenko, v bližnjem potoku pa ulovi ribo
za zajtrk.
Tople vode na pretek
Marsikateri vrh na otočju je še vul-
kansko aktiven. Vulkansl^ izbruhov
resda že dogo ni bilo, zato pa je notra-
nje zemeljsko vrenje opazno pri števil-
nih gejzirih in lagunah vrelega blata.
Marsikakšno jezerce na osrednjem de-
lu otoka je brez življenja, ker vsebuje
voda zaradi zemeljskih vrelcev preveč
phnov in podobnih snovi. Zato pa je
vselej topla in prav prijetno se je oko-
pati v njej, tudi ko je temperatura zra-
ka 15 in manj stopinj Celsiusa.
Zanimivo turistično in letoviško sre-
dišče je kraj Rotoure, kjer je tako ime-
novana Taupo vulkanska cona. Tu je
aktivnost termalnih vrelcev najizrazi-
tejša. Na površini manjši od hektarja
je kar sedem gejzirjev.
Piše
stane Žilnik (13)
20. STRAN - NOVI TEDNIK
8. IVIAREC 1984
Moda 84 - paša za oči
v mesecu januarju je bil v
Ljubljani sejem Moda 84, le-
tos že devetindvajseti. Na
deset tisoč kvadratnih me-
trih razstavnega prostora se
je na letošnjem sejmu pred-
stavilo kar 440 razstavljalcev
iz vse Jugoslavije. Predstavi-
U so konfekcijo, obutev, ga-
lanterijo in modne dodatke.
Največ je bilo konfekcije,
predvsem izdelkov sloven-
skih tekstilcev. Edina spre-
memba letošnjega sejma je
bila ta, da so letos trgovci
prosili proizvajalce, naj ven-
dar dajo kar v trgovino. Toda
izvoz je bolj pomemben, zato
bomo tudi letos lahko od raz-
stavljenega blaga kupili le
bore malo na domačem trži-
šču.
Sejem Moda 84 nas je v ne-
kem pogledu prav presene-
til, malo pa tudi razočaral.
Prav z veseljem lahko opazu-
jemo, kako so se nekatere
slovenske tekstilne tovarne
potrudile v svojih modelih,
ki so prav na evropski ravni.
Najprej bi namenila nekaj
besed oblekam za prosti čas,
za službo in za v mesto. V tej
zvrsti je prejela ljubljanske-
ga zmaja Almira za celotno
kolekcijo pletenin. Almirine
pletenine so bile v peščeni in
drap barvi na krasnih kom-
binacijah puloverjev in tri-
delnih kompletov iz bomba-
ža in volne, lanu in jute. Po-
dobne komplete ima tudi
Rašica iz grobe volne v kom-
binaciji z bombažnimi in vol-
nenimi tkaninami. Vsi mo-
deli so široki, mehko padajo-
či, mnogo je luknjičastih ma-
jic in rut, ki jih irnamo oble-
čene povrhu širokih kril in
majic. Zanimivi so žepi, ki so
veliki, vstran stoječi in našiti
ob strani. Majice imajo ra-
zlično prerezane rokave, ki
odkrivajo ramena. V m^ode-
lih pa prevladujejo vsi od-
tenla bele barve.
Pripravlja
Dušica Šorn
Hren
Domovina hrena (Armoracia rusticana G.) so ver-
jetno pokrajine ob Volgi in Donu v Rusiji. Hren je
velika rastlina iz družine križnic in zraste do 1,5 m
visoko. V začetku je bila to okrasna rastlina in se je iz
vrtov razširil v naravo. Zato ga najdemo povsod,
kjer je vlaga, torej ob jarkih, na bregovih rek, ob
ribnikih itd.
V zemlji ima dolgo, zunaj rjavorumeno, znotraj belo,
mesnato koreniko, žgočega okusa in do meter visoka,
samo zgoraj olistena stebla. Iz korenike izhajajo zna-
čilni veliki listi. Cvetovi so beli, močno dišeči in imajo
štiri, v križ stoječe čašne in venčne liste. Cvetovi so
združeni v lataste grozde. Plod je lušček.
Pri hrenu je zdravilen podzemni del rastline. Kore-
niko nabiramo v septembru in oktobru. Vsebuje gliko-
zid sinigrin, encim myrosin tvori, gorčično olje, nato še
aspargin, glutarriin, arginin, saharozo, rodanove spo-
jine, organske žveplove spojine in vitamin C. Po vebini
^tivnih snovi lahko primerjamo hren z gorčico in
imata oba skoraj enako delovanje. Že v srednjem veku
so hren priporočah zoper zaprtje, proti glistam, proti
jetemim boleznim, boleznim ledvic, mehurja ušes in
zoper kožne bolezni.
Danes spada hren med začimbe in kot tak deluje na
prebavo in tudi na srce in na kmii obtok. Po obUnem
kosilu je srce obremenjeno. Delovati mora močneje in
hitreje, da zmore dovajati prebavniim organom pove-
čano količino krvi. Taka obremenitev po obroku je še
bolj naporna za bolno srce. Ce se uživa hrana, ki je
dobro začinjena, vsi organi lažje delajo.
Hren stimulira odvajanje vode in znojenje in se upo-
rablja kot zdravilo zoper vodeniko, zlasti če je ta na-
stala kot posledica obolenja ledvic in beljakovin v
urinu. V ta namen ga najlaže jemljemo kot sirup ali ga
skuhamo v sirotki ali vodi. Hren pospešuje izločanje
ledvičnih kamnov in p>eska in v ta namen si skuhamo
10 g korena v 2 del vode, dodamo sladkor in dobimo
sirup. Sirupu se doda mila količina belega vina, obi-,
čajno 2 del na liter sirupa, in od tega vzamemo po eno
veliko žlico trikrat na dan.
Hren tudi olajša težko dihanje pri kroničnem bronhi-
tisu, pljučnem kata^u, razširjenih pljučih in podobno.
V ta namen si pripravimo sirup in sicer vzamemo
hrenovo korenino in jo na tanko nastrgamo. Na plast
hrena damo plast sladkorja in zopet hren in sladkor
itd. Pustimo kakšen dan ali dva na toplem in nato
stisnemo iz mase sok, ki ga naj bolnik zaužije žlico ali
dve pred jedjo.
Tisti, ki jim zastaja voda v telesu, si lahko pripravijo
čajno mešanico iz enakih delov posušene hrenove ko-
renine, preslice, šipka, gladeža, ursi čaja in kilavca.
Veliko žlico te čajne mešanice poparimo s skodelico
vrele vode in pustimo, da se popolnoma ohladi. Nato
precedimo in pijemo takšen čaj večkrat na dan.
BORIS JAGODIC
Pripadnost nelii družini
Na 2:adnjem zboru dele-
gatov celjske ribiške dru-
žine, je predsednik s pre-
cej grenkobe pripomnil,
da pri dobršnem delu
članstva ni čutiti pripa-
dnosti družini. Grenka
ugotovitev ob kateri sem
se zamishl.
Odkar sem ribič vem za
ribiško etiko. Veliko smo
se o tem pogovaijali, ne-
kaj sem tudi o njej pisal.
Odkar sem postal ribič
sem se začel globlje zani-
mati za življenje v naravi,
za njeno čistost in za nje-
no ohranitev. Začelo me
je zanimati kako živijo in
rastejo te živali z luskami
in zal^j jih pravzaprav lo-
vimo že iz pradavnine
sem, tudi takrat ko jih za
preživetje pravzaprav ne
rabimo.
V Ribiško-lovskem
vestniku iz leta 1934 naj-
demo sledečo misel: »K
smislu življenja spada, da
smrt napravi prostor no-
vemu življenju. Smisel in
namen smeti je zopet živ-
ljenje.« V teh dveh stav-
kih je skrit odgovor na
vsako vprašanje o ubija-
nju živali, pa naj ga posta-
vi še tak ljubitelj vsega ži-
vega. Dodatno k temu, pa
ima vsak ribič še možnost
odločanja o smrti ali živ-
ljenju ribe, ki jo je ujel.
:^bič z veliko športne eti-
ke bo v večini primerov
ribo spustil nepoškodo-
vano v vodo.
Sedaj se sigurno spra-
šujete kje je zveza med ri-
biško etiko in predsedni-
kovo ugotovitvijo. Pa je.
Tako kot ribič brez etike
ne omogoči nadaljnega
življenja ribi ki jo je ujel.
tako tudi z ravnodušnost-
jo spremlja delo v družini
in s tem ne pomaga pri
vzrejanju novih rib. Do-
kler ob odlovu na Blagov-
ni ne vidi na tisoče zlatih,
par cm dolgih krapovskih
mladičk, je velik ujeti
krap, za njega, le nekaj kg
mesa. Dokler nekaj ur ne
nosi elektro agregata na
hrbtu po potoku ne ve, da
je ujeta postrv zrasla le
zato, ker je z agregatom
očistil potok. Ce ga ne za-
ruma kdaj se drsti smuč,
bo podmorskega brezob-
zirno snel s trnka in mu
tako onemogočil, da vsaj
enkrat izvrši svoje biolo-
ško poslanstvo. In če lovi
samo zato da bo domov
prinesel nekaj rib, potem
mu je vseeno kaj se doga-
ja v matični družini.
Vseeno mu je, če petina
članov dobese^o gara za
ostale, vseeno mu je če je
Savinja umazana in če
bodo ribe prišle na drst iz
Save. Vseeno mu je, če
bodo zrasli novi zarodi
rib na Blagovni in kdo jih
bo pobiral po blatu, kajti
če bo zmanjkalo rib tam
kjer jih on lovi, se bo pač
včlanil v drugo družino,
kjer bo nadaljeval po sta-
rem. In če sliši da priliaja-
jo ribiči iz drugih družin v
njegovo, potem se rad
pohvali, češ mi imamo
polne vode, zamolči pa da
k temu ni nič doprinesel.
Mogoče pa je še najbolj
hudo to, da niti volje ne
pokaže. Ne pride na dru-
žinske prir^tve, na Ri-
biškega carja, celo dru-
gam gre rib^it v tem ča-
su. In če mu kdo kaj oči-
ta, potem je celo prizadet.
Izmish si kup izgovorov
ali celo neresnic.
Pa vendar je resnica sa-
mo ena, pa čeprav ima
več imen. Dragi ribič, če
si eden od opisanih, po-
skusi se najti med imeni
kot so egoizem, pridobit-
ništvo, lenoba, nevoščlji-
vost, ravnodušnost, vča-
sih tudi strahopetnost...
Piše
isnac Jevnišek
Kremna Icrompirieva lulia
Potrebujemo: pol kg krompirja, 1 čebulo, 4dkg ma-
ščobe, 1 iovororv list, 5 del mleka, 2 del vode, sol in poper.
Krompir in čebulo zrežemo na rezine. Maščobo st^imo v
kožici, dodamo zelenjavo in dušimo par minut na majhnem
ognju. Zelenjava ne sme porjaveti. Dodamo mleko, lovorov
Ust in začimbe. Pustimo, da zavre, nato kožico pokrijemo in
dušimo vsebino pol ure, dokler se zelenjava i^polnoma ne
zmehča. Nato vzamemo iz kožice lovorov list in ostalo zme-
šamo v električnem mešalcu ali pretlačimo skozi cedilo.
Dobljeno kremno juho še začinimo po okusu in jo segre-
jemo do vretja. Posebej stepamo rumenjak z dvema žhcarna
kisle smetane in dodamo vroči juhi. Vse skupaj dobro po;
mešamo in postrežemo z zlatimi kroglicami ali s kruhoviiru
kvadratki, lu smo jih prej prepražili na maščobi.
0. IMAREC 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
8. IVIAREC 1984
fl. HHAREC 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
8. IVIAREC 1984
Ribe pa še kar prijemalo
Tudi Maesetkllogramskl somi niso več redkost za Smartinsko Jezero
Ribiči že nestrpno čakajo,
da bodo namočili trnke v je-
zero. Toda letošnja zima je
podaljšala lovopust in riba-
riti se bo pričelo takrat, ko
se bo stopil ves led, ki po-
kriva Šmartinsko jezero.
V lanski lovni sezoni so
bile ujete v Šmartinskem
jezeru ribe velikanke, ki so
dovolj velik dokaz, da pre-
more ta akumulacija naj-
večje in najtežje ribe v Slo-
veniji.
Silvo Kancler iz Slovenj
Gradca je 24. julija lovil v
Smartinskem jezeru krape
na kuhano koruzo. Približno
ob devetih dopoldne mu je
prijel som dolg 130 cm s težo
13 kg. Ker ni imel dnevne ri-
bolovnice za roparice, je mo-
ral soma vpričo čuvajke Ma-
rije Koprivnik spustiti nazaj
v jezero.
V »Štajerskem morju« je
lovil 29. julija ponovno Silvo
Kancler z ribiško dovolilnico
za roparice. Od pete zjutraj
pa Yse do 18. ure je zastonj
narriakal'vabo s trnkom. Ob
tej uri pa mu je prijel som
dolžine 125 cm in teže 12 kg.
Istega dne je v bližini lovil
član koroške ribiške organi-
zacije iz Raven na Koro-
škem, Martin Oblak, Tudi on
ni imel dnevne ribolovnice
za roparice. Lovil je krap)e na
kuhano koruzo, prijel pa mu
je som dolg 119 cm in težak
11 kg. Tudi Martin Oblak je
mor^ spustiti ribo nazaj v
jezero.
30. julija je lovU v »Smar-
tinski akumulaciji« Branko
Temovšek, sicer član RD
Šempeter. Za vabo je imel
kuhano koruzo in s svojimi
kolegi iz Žalca je poskušal
ribiško srečo, ki ga le malok-
daj zapusti. Okoli sedme ure
zjutraj je prijelo nokaj večje-
ga. Po dobrih petnajstih mi-
nutah utrujanja ribe je imel
na suhem 66 centimetrskega
krapa težkega 5,17 kg.
29. julija sem se odpravil na
»Štajersko morje,« da bi pre-
lisičil kako lepo roparico. Ob
šesti uri zjutraj sem imel nor-
mo. Prijel mi je som dolg
90 cm, težak 5.90 kg.
10. avgusta je lovil s kolegi
v Smartinski akumulaciji
član RD Šempeter Tone Ju-
ra. Ker se je oddaljil od svoje
nastavljene ribiške palice, je
namesto njega zategnil nje-
gov ribiški kolega. Utrujanje
je nadaljeval ribič Tone in
kmalu spravil na suho
5.80 kg težkega krapa.
20. avgusta je v zgodnjih
jutranjih urah lovil na Štajer-
skem morju starejši mladi-
nec in član RD Celje Jože
Žagar. Na mrtvo ribico, ki jo
je uporabil za vabo, je prijel
močan som, ki je meril v dol-
žino 107 cm in bil težak
10 kg.
17. avgusta sta lovila na
Smartinskem jezeru Rado
Bizjak, član RD Šempeter in
Aleš Oštir, mladinec RD Ce-
lje. Kupila sta dnevni ribiški
dovolilnici. S čolnom sta
odveslala in z - blesti vkama
lovila na vlek.
Blizu vodovodnega stolpa
je Aleševo blestivko nel^j
močno prijelo. Mislil je, da je
zapel v podvodni grm, zato
je malo popustil vrvico in na-
daljeval z veslanjem. Ponov-
no se je ribiška palica rnočno
upognila. Ribič Rado je na-
glo z^abU Aleševo ribico,
zategml ter jo izročil Alešu v
nadaljnje upravljanje. Mladi-
nec je občutil, da ima na ble-
stivki veliko in močno ribo,
ki je nekaj časa niti ni mogel
premakniti z dna.
Najbrž bo som, je pomislil.
Po kakšne pol ure nategova-
nja ribiške vrvice premera
0,40 mm, se je Alešu le po-
sr^ilo velikanko toliko
spodbuditi k plavanju, da ju
je mogočna riba pričela vleči
s čolnom vred po jezerski
gladini. Levo in desno.
»Kakšna lepa vožnja,« je de-
jal že precej upeharu Aleš.
»Pa še zastonj, brez benci-
na,« je dejal sotrpin Rado in
kar zastokal, ko je opazil
ogromnega, že precej utruje-
nega soma malo pod jezer-
sko gladino.
Za naše vode velikan v
pravem smislu besede, se je
naenkrat zvil v klopčič, tako
da se mu je blestivka odpela
iz ogromnega zobatega gob-
ca. Z veliko silo je istočasno
riba udarila z repom po vodi
in se na Aleševo srečo zapela
na trojček blestivke, za veli-
ko repno plavut. Velikanka
je menda mislila, da se je
otresla »kromirane pločevi-
ne«, zato je še s preostalo
močjo plavala toliko časa,
dokler se ni ob čolnu utruje-
na obrnila na bok.
Živci ribičev Aleša in Rada
so bili napeti do skrajnosti. Z
veliko muko sta dvignila
mogočno ribo v čoln, ter ve-
sela nad zmago in utrujena
od silovitega boja s somom,
odveslala proti ribiški koči
na polotoku Brezova. Tam
so vse tri z ribo vred občudo-
vah domači in tuji ribiči in
izletniki. Ujeti som je meril v
dolžino 161 cm, tehtal pa je
30 kg.
26. avgusta smo lovili na Šta-
jerskem morju ribe že ob pol
šestih Lorbek in Andrej Su-
šeč z ženo, vsi iz Slovenj
Gradca in jaz. Do pol devete
ni bilo nobenega prijema.
Takrat pa je usekalo kot stre-
la z jasnega. Ribič Jože Ža-
gar je doživel že drugi super
prijem. Dobrih deset minut
je utrujal ribo velikanko in
ko jo je dodobra upehal, sem
jo jaz pri kraju prijel z obema
rokania in jo zanesel precej
stran od Smartinske akumu-
lacije. Som je bil dolg 125 cm
in težak 13 kg.
Proti koncu lanskega sep-
tembra se je član ribiške or-
ganizacije Celje Miloš i^ba-
ba odpravil na Smartinsko
akumulacijo, koder je precej
časa preizkušal ribiško sre-
čo. Lovil je na mrtvo zelenko
ribojede ribe.
Ribič Miloš je nekajkrat
popravil in prestavil shibno
montirano mrtvo ribico, ki
mu je služila za vabo. Bližal
se je večer in že je hotel po-
spraviti svoje ribiške rekvizi-
te, ko se je nylon sunkovito
napel. Naglo je prijel za ribi-
ško palico in zategnil. Obču-
til je močne udarce ribe, zato
je z vso previdnostjo krotil
velikanko, ki je šele čez do-
bre pol ure obmirovala ob
bregu. Junaški boj mogoč-
nega brkača se je .uspešno
končal za ribiča, saj je ogro-
mni som tehtal 30,50 kg,
dolg pa je bil 162 cm.
SANDI UDERMAN
V pretekli ribolovni sezo-
ni je bilo ulovljenih v Smar-
tinskem jezeru:
komadov kg
krapov	7339 8176
ščuk	6 19
somov	51 242
smučev	781 902
ploščičev 2819 935
amurjev	172 702
Ribiška družina Celje je v
novembru lani vložila v
Smartinsko jezero 6500 kg
porcijskih krapov in 16800
mladic krapa velikih od 9
do 15 cm merske šarenke.
Ta mesec pa bodo vložili še
2000krapov, ki jih bodo
kupili v Končanici.
Naši gospodarstvenilii bi bili še kako
veseli, ko bi lahko v delikatnih situaci-
jah uporabili - kihce.
V Sloveniji smo se sicer izognili snež-
nim zametom, imamo pa čedalje hujše
žamete - z delegatskimi gradivi.
Kako lepo bi bilo, ko bi se lahko tudi
pri odplačevanju tujih posojil izgovarjali
- na vremenske razmere.
Zmotno je misliti, da je za razvoj pe-
rutninarstva v nekem kraju dovolj že
dejstvo - da se direktor kmetijske za-
druge piše Kumik.
Nekaterim ni dovolj, če se jim cedita
mleko in med - navajeni so šampanjca in
dunajskih zrezkov.
Jugoslovani bi bili v drsanju svetovni
prvaki, če bi se pri tekmovanju upošte-
valo - kdo je najbolj nadrsal.
MARJAN BRADAČ
Z manjšim somom pa se je moral zadovoljiti Sandi Uder-
man.
Aleš Oštir in Rado Bizjak z somom težkim 30 kilogramov.
Edi Masnec - Spomin na olimpiado.
Maske gor, maske dol
to sestavni del je naše biti
tudi bedak je lahko idol
le napake mora skriti.