ZA VAS ZE11 LET POSLOVNI IMENIKI MU SIMM sirnim m I N T E R MARKETING ZA PREJEMNIKE ZASAVCA EKSTRA POPUST r/r --.1 gofrz fsom Vi Posebej za prejemnike Zasavca SUZUKI SWIFT že od 1.346.630 ^ '1:1 tll\ D; 2x airbog, cent. zaklepanje, elek. pomik stekel in ogledal, imobilizator. P mili) li L) D ^ D D D ^ i jjj -J.s-J Djaiuja jvis 1'J 1'J'J iil •j 'j j a Jj jj d $ suzuki Odar (Pi £* nsiif% - - ssaSar^ JliVUJ v 4 WD aitAiJB 4 '/JV 4x4 POGON + višji sedeži, da bo man j bolečin v križu FINANCIRANJE do 5 let (ŠES3 group POSLOVNA SKUPINA Z VIZIJO www.grafex.si Reklamna agencija^^Ljubljana Grafično podjetje Izlake Izdelava spletnih trgovin Spletna agencija@team^)' Plesna skupina Janje Zupan Latino passion Prednovoletna ponudba Založbe Grafe* Darilni program 200012001 Ul - umetniški koledar Okeanos 2001 NI - namizni tedenski koledar N2 - namizni tedenski planer - podloga N3 - post-it blokci N4 - trimesečni namizni koledar N5, N6, N7 - reklamni blokci N8 - rokovnik A4 S3 - trimesečni stenski koledar Ž1 - žepni koledarček Ž2 - žepni planerček El - koledar Zagorska dolina 2001 zahtevajte vzorce in ponudbo Manager: Janja Zupan Plesalke: Tina Jarc, Patricija Rot, lasna Gradišar, Petra Cvikl, Maja Klemenčič, Tina Pšag Vrhunska plesna skupina s svojim nastopom lahko doda piko na i vsaki javni prireditvi, praznovanju ali družabnim dogodkom drugih vrst. Pustite se presenetiti v ritmih SALSE, SAMBE, MERENCtUEA,... fotografiranje grafično oblikovanje trženje oglaševanje grapčna priprava za tisk tisk reklamni napisi štampiljke in pečati klišeji za registrske blagajne lasersko graviranje knjižni program novoletni program digitalna AUDI / VIDEO produkcija interaktivni reklamni spoti internet storitve Reklamna agencija G p.p. 5736, SI-1130 Ljubljana tel.: +386 1 438 56 50 Grafično podjetje Podlipovica 31, SI-1411 Izlake tel.: +386 35657 100 Spletna agencija @ team G Linhartova 40, 1000 Ljubljana tel.: +386 1 438 13 80 Založba Grafex Podlipovica 31, SI-1411 Izlake tel.: +386 3 56 57 103 Zahtevajte obisk pooblaščenega zastopnika in si oglejte našo elektronsko izložbo www. grafe*, si ter našo spletno galanterijo G-shop OSREDNJA KNJIŽNICA - iFMMP. J C POUCIJSKf POSIflJE ZAGORJE: 03/56-S1-OOP 1RB0VUE: 03/56-21-102 HRASIBIK: 03/5641-602 RAOEČE: 03/56-81-002 LITIJA: 01/80-83-142 PROMETNE INFOIMACIJE:03/56-64420 TAJO: 0608/61-63-48 - 0603/63-31-0? | ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE): Z0 RADEČE: 03/56-88-20? ZD HRASTNIK: 03/5644-006 ZDER80VUE: 03/56-26-322 |ZD ZAGORJE: 03/56-55-000 \ZD LITIJA: 01180-81-85 V pričujoči številki smo pripravili nekaj reportaž, prispevke imamo tokrat iz širše regije Zasavja, od Litije do Radeč. 0 popotovanju od Litije do Čateža nismo pisali, saj javnosti pred pohodom organizator Narava Bregar ni prav intenzivno obveščal. Je sicer res, da so ljudje' navajeni na pohod, vendar je hilo v zadnjih štirinajstih dneh na Turistično društvo Litija nešteto klicev iz vse Slovenije, bo ali ne bo, kako, kdaj, prevozi... Očitno je tako, da bolj kot grešproti "Beli Ljubljani", bolj je vse vase zaverovano in vsepomembno. laki so liderji partij, posnemajo jih njihovi "lani", in v gozdu več dreves ne ločijo. Za stroko jim, kot običajno, ni mar. Pa jim tega, kot kaže, ni moč dopovedati... Te dni, ko boste listali tega Zasavca, bo, predvidevam, še nekaj nepričakovanih zapletov. Le kako bodo uzakonili zmanjšano število ministrstev, kaj bodo storili z dvema predlogoma zakonov o vladi, kaj I ho storila vegetirajoča vlada najdemokratičnejšega glede policijskih zahtev, še bo beca na državnem nivoju, živel državni bec, torej! ILiojmirlVIaček Ne boste verjeli, toda naslednjič spet izidemo -in to LO.novembra 2000/ Kje je kaj: <4> ENKRAT PREMALO, DRUGIČ PREVEČ ^ VODE ODMEV NA OKROGLO MIZO V TRBOVLJAH <[o> PREDSTAVLJAMO REGEKIERATORVOOE OBISKALI SMO BIOENERGETIKA <§> AKCIJA 0 FRIZERJIH GLASUJTE ZA PRIEJOBUENO | GOSTILNO ODLOČEN ODGOVOR 2D0D '}$ KALŠEK IN ROZINA VICEPRVAKA SVETA Naslovnica: "JEZERO" V LITIJI (slikvl Morjan Šušteršič) vrv- » ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično), Fanči Moljk (Miš maš), Igor Goste, Katja Sladič, Marta Hrušovar, Jože Ovnik, Branka Jan. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, 11. polletje 3.159.00 SIT, IV. tromesečje 1.701, 00 SIT, naročnina za tujino 1 19 DEM ali druga valuti v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. 16. LISTOPADA 2000 77. H, E u(l~C. VODNA UJMA NAREDILA NAJVEČ ŠKODE V LITIJSKI OBČINI Velike količine dežja v začetku novembra so povzročile močan porast vodotokov, predvsem v zgornjem toku reke Save, kar je povzročilo izjemno visoko vodo v osrednjem in spodnjem toku. Tako so bili v torek, 7.11. dopoldan že odrezani nekateri deli naselij v Lazah in kasneje tudi Jevnice. Popoldan pa je prestopila bregove v mestu Litija in naseljih ob reki. Poplavila je tudi regionalno cesto Litija-Zagorje pred naseljem Spodnji Log, ter tako (skoraj) odrezala Zasvje. Nehote se ljudem, ki prebivajo blizu rečne struge, vsiljuje misel, da morda le ne bi bilo potrebno ob skoraj vsakem izdatnejšem deževju plavati. Namreč, kaže, da imajo v Medvodah premalo stroga določila kdaj izpustiti vodo izza jezu, in da predolgo čakajo. Verjetno bi bilo potrebno prevetriti podatke, jih uskladiti z dejanskim stanjem, saj je očitno prišlo do spremembe klime in s tem tudi do spremenjenega vodnega režima. Kako neskončno potrpežljivi smo, ko nam nek lobi krati pravice se kaže tudi v primeru jezu v Koralpah na avstrijski strani, odvodn-java pa se na našo stran in ogroža naše prebivalce. Morali bi se zgledovati po Avstrijcih, kako kategorično reagirajo glede atomske centrale Temelin. Besedilo MM, slikal Marjan Šušteršič Sava, tik pod litijskim mostom SAVA POPLAVUALA TUDI V HRASTNIKU V začetku prejšnjega tedna, ko je deževje povzročalo po Sloveniji razne težave, je Sava zalila tudi oba bregova v Hrastniku. Tako sta na kranjski strani ostala v vodi dva avtomobila, na levem bregu pa je spet zalilo upravne prostore TKI in diskont Čebelica. GD Hrastnik je s svojimi stroji preprečilo nadaljnjo škodo tako, da so napravili 40m dolg in 2m visok nasip. Fanči Moljk Ponoviška cesta je bila cela pod vodo, zraven pa še del blokov Na Stavbah Kleti je zalivalo... Rafting klub Vidra je reševal opremo iz poplavljenih prostorov Z liberalnejšim režimom izpusta vode izza jezu v Medvodah bi prebivalcem v Smrekarici prihranili take nevšečnosti. Sava |e ponovno poskrbela, da so litijske smeti odplavale proti jugu... Litijskim Občinarjem kar prav pride... Bodo zasavski in litijski poslanci v državnem zboru kaj premaknili za izboljšanje tega stanja!? ________________Bomo končno imeli kako neposredno korist od njihove izvolitve? uTlTtcVb z) "C n 16. LISTOPADA 2000 Kako je Sava proti Spodnjem Logu počasi zalivala cesto r Nekoliko kasneje pa se je razlila krepko čez... VTKI PREPREČILI EKOLOŠKO NESREČO V petek ob 12.uri se je v TKI Hrastnik zgodila nesreča, ki bi lahko imela hude posledice. Iz cisterne se je po trku začela izlivati solna kislina, ki bi lahko zastrupiloa potok Boben in Savo. Po hitri akciji gasilcev in tovarniške reševalne skupine pod vodstvom Borisa Krežeta so nesrečo uspeli preprečiti. Fanči Moljk ENAJSTA SEJA OBČINSKEGA SVETA HRASTNIK Enajsta seja OS Hrastnik je bila v četrtek, 26.oktobra in je obsegala osem točk dnevnega reda. Najprej so potrdili zapisnik 10.seje in dveh korespondenčnih sej, potem pa so se lotili najobsežnejšega materiala -poročila o izvrševanju proračuna občine Hrastnik. Vodja strokovne službe Vanja Jerič je obrazložila postavke, ki odstopajo od planiranih proračunskih postavk. Zaskrbljujoč je izpad prihodkov. Načrtovana 'prodaja delnic v lasti občine bo letos težko realizirana, manjši je tudi delež države. Svetniki so sprejeli predlog sklepov, ki jih je oblikoval odbor za gospodarski razvoj in proračun. In preprečili varčevalno obnašanje pri trošenju proračunskega denarja. Sprejeli so tudi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih občine, ki se nanašajo na določitev funkcionalnega zemljišča. Sledil je sklep o ukinitvi sklada za pospeševanje podjetništva in malega gospodarstva in stanovanjskega sklada. Sprejeli so tudi anekse k pogodbi o koncesiji vzdrževanja in uporabljanja plina. Vinko Žagar in Katjuša Laznik sta opozorila na zaprto cesto proti bazenu, ki razburja Hrastničane. Da bi preprečili divje vožnje motoristov, so predlagali postavitev ležečih policajev. Sejo je vodil namesto župana Leopolda Grošlja predsednik KS Dol Martin Mlinar. Fanči Moljk marsikateri problem delavskega gibanja, in to od časov Trboveljske premogokopne družbe, do znamenite rudarske stavke iz leta 1958. Mnogih tematskih sklopov pa se na žalost niti niso mogli poglobljeno dotakniti, ker je časa, namenjenega gostom, (ki so jih še čakale obveznost), zmanjkalo. Upamo le lahko, da bo obljuba o tradicionalnosti podobnih okroglih miz, dana s strani obeh organizatorjev, držala tudi v prihodnje... Jože Ovnik. Okrogla miza, ki je združevala Zasavje Trboveljski Dom svobode že dolgo ni bil tako poln in tako pozoren na izrečene besede kot v sredo, 18. oktobra 2000. Okrogla miza na temo »Kam z zasavsko revolucionarno preteklostjo?« je v dvorano presenetljivo privabila okrog 150 ljudi. Res, da največ Trboveljčanov, nekaj pa tudi Zagorjanov in Hrastničanov. Za tako pomemben dogodek so si vzeli čas tudi vsi trije župani, g.Ladislav Žiga Žgajnar, g. Matjaž Švagan in g.Leopold Grošelj, nekateri občinski svetniki, mnogi lokalni politični veljaki, bodoči poslanci, pa tudi kulturniki in intelektualci, ki so si, posebej za to priliko, vzeli dobri dve uri sredinega popoldneva. Če omenimo še nekaj Ljubljančanov, ki so prišli v trboveljski Dom svobode ter g. Marka Breclja (ex Buldožer), potem lahko mirno zapišemo, da je dejansko šlo za »mega« dogodek zasavskega začetka novega tisočletja. Eminentni gostje, dr. Božidar Debenjak in dr. Rastko Močnik iz oddelka za filozofijo oz. sociologijo kulture ljubljanske FF, ter dr. Tonči Kuzmanič iz Mirovnega inštituta, so si bili enotni: »Za Zasavje si je vredno vzeti čas!« In so diskutirali o revirski revolucionarni preteklosti. Organizatorja, pobudnika ter moderatorja omizja, sta bila Trbovlejčana, gmag. Roman Vodeb in g. Gregor Kita, ki sta menila, daje tovrstno problematiko enkrat za vselej potrebno javno in medijsko »obdelati«. Na odru se je dejansko reklo »bobu bob«: »Zasavje se nima za kaj sramovati revolucionarne delavske preteklosti!« Še celo več — ponosno je lahko nanjo, četudi je bila komunistična. Pojem »zavednega komunista« v času delavskih štrajkov pred II. svetovno vojno nima posebne zveze s povojnim real-socializmom. Ta je idejno zavozil v neko smer, ki je šla tudi delavcem na živce. Mogoče je prav zato dr. Kuzmanič z velikim poudarkom omenil prvo socialistično delavsko stavko v Jugoslaviji - stavko trboveljskih rudarjev, leta 1958. Sogovorniki so se dotaknili tudi nekaterih še posebej zanimivih tematskih sklopov. Največ časa pa so namenili znameniti izjavi Pavla Ruparja o Zasavju kot ,,gnezdu komunistov,,, ki jo je spomladi izrekel v državnem zboru v luči sprejemanja zakona o Zasavju. Moderator, g. mag. Vodeb, je od sogovornikov poskušal izvedeti nekaj misli o tem političnem revanšizmu, zaradi katerega je Zasavje »po tihem«, s strani politične desnice, nemalokrat finančno zanemarjeno. Sogovorniki so se trudili svoje misli strniti v laično debato, kar je bilo včasih sila težko. Toda poslušalci so napeto slediti dogodkom na odru in ob koncu o temi tudi živahno razpravljali. Posebno aktivna in pripravljena na »protinapad« je bila politična desnica, ki pa teoretskemu, kaj šele kulturnemu dialogu, ki se je ob tem odvijal v dvorani, še zdaleč ni bila kos. Reči pa je na koncu vendarle treba, da si posebno pohvalo zaslužita organizatorja. G. Gregor Kita, ki mu je uspelo eminentne sogovornike prepričati za obisk in nastop v Trbovljah, (za kar jih je za podobne prilike težko pridobiti tudi v ljubljanski Cankarjev dom), in moderator, g. mag. Roman Vodeb, (ki je tudi sicer uspešno »krmaril« med sogovorniki, čeprav se v samo debato ni spuščal,) je moral v napetem vzdušju študiozno razčleniti 16. LISTOPADA 2000 77. j?, f? 1; n r c SNS SE DOBRO ZAVEDA SVOJE VOLILNE BAZE Glede na to, da so pošteno in veliko delali v občinskem odboru Slovenske Nacionalne Stranke, so želeli izpolnili tudi svojo dolžmost, da se volilkam in volilcem še enkrat zahvalijo za zaupanje, kije Bogdanu Baroviču prineslo poslansko mesto. To je bil med drugim tudi namen tiskovne konference, ki jo je s sodelavci imel v ponedeljek, 30. oktobra 2000. Z rezultatom volitev so zadovoljni, še posebej, ker je bilo za to volilno kampanjo porabljenih vsega le 210.000,00 SIT. Lastni delež, tako finančni, predvsem pa v času, delu in vloženem trudu pa je zelo velik. Ponosni so tudi na idejo, da so se obrnili na volilke in volilce osebno in to z razglednico, z znamko in podpisom, ne pa s kampanjskim metanjem listkov v nabiralnike. SNS ima po teh volitvah v parlamentu štiri poslanska mesta. Poleg Bogdana Baroviča so bili v drugih volilnih okrožjih izvoljeni še Zmago Jelinčič, Sašo Peče in Sonja Areh. Bogdan Barovič in Miran Jerič sta skupaj oblikovala idejo o ustanovitvi poslanskega kluba. Zasavski poslanci bodo na področjih, ki so vezana na Zasavje, delali složno in enako. Prvo, za kar si bodo morali prizadevati, je vzpodbuda lokalnim skupnostim, da bodo izdelale programe, na osnovi katerih bodo tudi dejansko koriščena sredstva, ki Zasavju pripadajo iz Zasavskega zakona. V prostorih na Ul. 1. junij 4 v Trbovljah bo delovala tudi poslanska pisarna, ki bo z delom pričela v januarju 2001. Vrata bodo odprta vsem! Zavedajo se, da morajo obstajati programi za posodobitve, prestrukturiranja, pridobivanje novih delovnih mest in zaposlovanje, kakor tudi za pridobitev sredstev, zato je njihova naloga, da vzpodbudijo vse prizadete, da take programe pripravijo. Najtežje delo, ki čaka poslance že takoj na začetku, je izravnava proračuna za leto 2000 in oblikovanje tega za leto 2001. Poslanska skupina SNS bo v državnem zboru delovala glede na poznavanje področij posameznih članov in glede na izkušnje iz njihovega dosedanjega dela. Prizadevali si bodo, da bo njihovo delo dobro in se bodo absolutno maksimalno angažirali za to, "da bo SNS pomenila kaj več..." S tem, da so se že pričeli pogovarjati o napakah, ki so bile storjene ob teh volitvah in da že oblikujejo program in podatke, upajo in želijo, da bodo pripravljeni na naslednje parlamentarne volitve, čeprav se zdi danes malo preuranjejo govoriti o tem...sedaj pa pričakujejo, da se bo državni zbor čim preje konstituiral. Seveda bi si zelo želeli, da bi bil eden od podpredsednikov predstavnik SNS. Po zakonu namreč mora biti vsaj en podpredsednik član opozicije, kjer Slovenska nacionalna stranka najverjetneje bo. Komentar Bogdana Baroviča na zadnja dejanja dosedanje vlade, kiji je potekel mandat, je absolutno nasprotovanje tako krutim političnim zamenjavam, ki po njegovem mnenju nimajo nobenih strokovnih osnov. "...Je pa bila to zelo pametna politična poteza. Vladna koalicija, ki se bo verjetno oblikovala iz levih ali levo sredinskih strank, v tem trenutku ne bo imela časa izvajati revanšizma. Za to enostavno ne bo imela časa, ker se mora državni zbor takoj konstituirati in se lotiti proračuna, poleg tega je tu še sveženj evropske zakonodaje, ki (na žalost, mi smo proti temu, da hitimo z njo) ima na zahtevo večine poslancev prioriteto. In tako zna biti vsa stvar malce pozabljena, razen, če se bodo ministrstva, v katerih pristojnosti so državna podjetja, sama česa domislila. Upam, da bo to tako in da bodo ta ministrstva pametna, kajti če ta trenutek spremenjena vladna koalicija stori enako, kot je naredila prejšnja, bo to samo izgovor za opozicijo, da bo s prstom pokazala na to vlado, češ, da ni nič boljša." MAH TEHNIŠKA ŠOLA V NOVIH PROSTORIH Ko so pred dvema letoma pričeli z gradnjo nove športne dvorane Polaj v Trbovljah, ki so jo postavili tik ob zgradbi srednje šole za strojnike in elektrikarje ter tehniško gimnazijo, so ugotovili, da je zgradba šole dotrajana in da ni potresno varna. Pristojni organi na Občini Trbovlje ter Ministrstvo za šolstvo in šport so se odločili, da obstoječo zgradbo porušijo in da na njenem mestu zgradijo novo. To so dejansko tudi storili. Dijaki so se z učnim osebjem in vso opremo preselili v novo urejene prostore drugega nadstropja upravne zgradbe STT-Strojegradnje, ki so v lasti LB Banke Zasavje d.d., pred dobrim letom dni. Preselitev je bila le začasna, dokler ne bi zgradili nove zgradbe za to šolo. Na lokaciji stare šole, ki so jo dokaj hitro porušili, so delavci SGP Zasavje po projektu IBT -glavni projektant Gvido Burja, začeli z gradnjo nove zgradbe. Pred kratkim so novo šolsko poslopje dogradili. Nekaj več časa pa so porabili za opremljanje učilnic, laboratorija ter ostalih prostorov. Skupna površina je 2.630 m2, namenjena pa je izobraževanju tehnikov strojne in elektro smeri pa tudi potrebam tehniške gimnazije. Dne 26.oktobra so začeli preseljevati opremo, učila ipd. iz začasnih prostorov v STT-Strojegradnja tako, da je šola začela s poukom v novozgrajenih prostorih v ponedeljek, 6.novembra. Celoten kompleks s športno dvorano in šolskim poslopjem ter zunanjo ureditvijo je veljal okoli 1,45 milijarde tolarjev. Občina Trbovlje je k tej izgradnji prispevala 22%, Ministrstvo za šolstvo in šport pa 78%. IL CEMENTARNA TRBOVLJE ZA OTROŠKO ZDRAVSTVO Cementarna Trbovlje je 26.oktobra tega leta prejela s strani Gospodarske zbornice Slovenije - Območne zbornice Zasavje v Trbovljah, certifikat kakovosti ISO 9001. Podelitev te listine tudi v evropskem merilu nekaj pomeni, predvsem pa dokazuje notranjo urejenost podjetja. Cementarna Trbovlje je tako dvajseto podjetje v Zasavju, ki je prejelo tak certifikat. Isti dan pa je Cementarna Trbovlje po svojem direktorju Janezu Malovrhu izročila direktorju ZD Trbovlje Urošu Prelesniku, dr.med., ček za 1,5 milijona tolarjev. Darilo tega kolektiva je namenjeno za nakup novejših aparatur predvsem za otroški oddelek oziroma pediatrične ambulante. Tako dr.Uroš Prelesnik, kakor tudi dr.Tomaž Vahtar sta se darovalcem toplo zahvalila za dano pomoč. IL UREJEVANJE CEST NA OBMOČJU DOBOVCA V Krajevni skupnosti Dobovec, ki je ena od desetih krajevnih skupnosti v občini Trbovlje, si vsa leta prizadevajo za urejevanje cest na tem hribovskem področju Zasavja. V svojih prizadevanjih in dejansko opravljenem delu so tudi uspešni. Tako so pred kratkim delavci Cestnega podjetja Ljubljana dokončali obnovo ceste v dolžini okoli 400m na relaciji od Dobovca do Škofje Riže. Del sredstev so prispevali krajani, del krajevna skupnost, dobršen del pa občina Trbovlje. V načrtu pa imajo še ureditev oziroma obnovo ceste od Škofje Riže. Del sredstev so prispevali krajani, del krajevna skupnost, dobršen del pa občina Trbovlje. V načrtu pa imajo še ureditev oziroma obnovo ceste od Škofje Riže do Završja. IL ŠIRITEV VODOVODNEGA OMREŽJA NA OBMOČJU PLANINE Občina Trbovlje se je skupno s Krajevno skupnostjo Klek že pred časom odločila, da bodo razširili vodovodno omrežje na območju Planine oziroma Partizanskega vrha. Na tem območju ima občina Trbovlje večja zajetja pitne vode, vendar je bilo prav to območje za to dobrino domala odrinjeno, za dela, ki so se pričela in končala v letu dni, so predvideli 1000 milijonov tolarjev. IL .iv .u h .L ZGRADBA ZAVAROVALNICE TRIGLAV SLAVNOSTNO ODPRTA V torek, 7.novembra je potekala pred novozgrajeno zgradbo Zavarovalnice Triglav - Območne enote Trbovlje, na Trgu Franca Fakina 6, slavnostna otvoritev nove zavarovalniške pridobitve. V otvoritvenem programu so sodelovali s priložnostnim koncertom Delavska godba Trbovlje, pod dirigent-skim vodstvom prof.Alojza Zupana-Vuja, violinistki Monika Redenšek in Maja Lebar, v presledkih pa je z govori nastopal direktor Območne enote Trbovlje Tomo Kus, in v teh govorih pojasnil delovanje Zavarovalnice Triglav-OE Trbovlje na območju Zasavja ter omenil uspešnost njenega delovanja vse od l.januarja 1962 dalje, ko je bila v Trbovljah ustanovljena Triglavova enota za območje Zasavja. Priprave na ustanovitev pa so trajale že nekoliko preje v letu 1961. Posebej je govoril o pripravah na gradnjo in gradni novega objekta. Priprave so trajale že nekako tri leta preje, predno so začeli 2.novembra 1999 dejansko tudi z gradnjo. Zavarovalnica Triglav je odkupila od trboveljske župnije potrebno zemljišče na Trgu Franca Fakina, ki dejansko stoji v starem mestnem jedru. Na delu tega zemljišča so pred zadnjo vojno potekale športne dejavnosti predvojnih Orlov oziroma nazadnje Fantovskih odsekov, ki so imeli svoje prostore v bližnjem Društvenem domu, sedanjem Domu svobode. Del odkupljenega zemljišča pa je bilo obdelanega, del pa po vojni pozidanega za potrebe Avtomoto društva Trbovlje. Zgraditev novega poslovnega središča za potrebe te zavarovalnice je bila nujna, saj so bili dosedanji poslovni prostori na Obrtniški cesti 14 utesnjeni spričo vse širše dejavnosti, saj vseh 55 zaposlenih v tej enoti nikakor ni moglo razviti in razširiti svoje dejavnosti. Na voljo pa tudi ni bilo parkirnih prostorov, ki jih današnji tempo življenja in intenzivnost dela še kako potrebujeta. Gradnjo objekta na ključ je prevzelo podjetje Gradbena dejavnost Hrastnik, za ceno 564 milijonov tolarjev, s tem, da bo objekt zgrajen v 11-ih mesecih. In dejansko je bil objekt v tem času v glavnemtudi dograjen z vsemi vzporednimi deli, torej zgraditev novega mostu čez Trboveljščico, zgraditvijo novih obrežnih betonskih zidov in s tem reguliranje dela potoka, urediti je bilo treba okolico s parkirišči in nasadom rastlinja, ipd. Novo poslovno stavbo je projektiralo podjetje za projektiranje in oblikovanje AKA d.o.o. Trbovlje z glavno projektantko arhitektko Kusovo. Sicer je pri gradnji in opremljanju zgradbe sodelovalo še več drugih podjetij predvsem pri instalaciji elektro naprav, dvigala, toplovodnih oziroma klimatskih naprav, zasteklitvi, dobavi kovinskih elementov, marmornih plošč, računalniške opreme, pisarniškega pohištva ipd. Zgradba je podkletena, nad površino pa se v elipsasti obliki dvigajo tri etaže. Arhitektura je dejansko nekaj posebnega, saj je čelna podoba stavbe povsem zasteklena med kovinskimi rebrami. V programu otvoritvenega slavja pa je bila tudi podelitev certifikata ISO 9002. Z ustrezno obrazložitvijo je to listino podelil predstavnik tega inštituta Igor Likar ob sodelovanju predstavnika Gospodarske zbornice Slovenije mag.Miroslava Štrajharja. Tudi ta je v svojem nagovoru omenil pomembnost te listine za Območno enoto Zavarovalnice Triglav v Trbovljah, ki pokriva s svojo dejavnostjo celotno Zasavje, novo poslovno središče pa bo svoje dosedanje dosežke še okrepilo. Ob prevzemu te listine je svoje zadovoljstvo še posebej poudaril direktor Tomo Kus. Po vmesnem glasbenem vložku je imela slavnostni govor generalna direktorica Zavarovalnice Triglav Nada Klemenčič. Orisala je dejavnost te zavarovalnice kot celote, posebej pa je podčrtala uspehe Območne enote v Trbovljah, ki s svojo dejavnostjo zavzema pomembno mesto v tej največji slovenski zavarovalnici, ki pokriva okoli 60% vseh zavarovanj v Sloveniji. Spričo tega položaja je pred nedavnim začela s širitvijo svojega poslovanja tudi v nekaterih drugih državah; Češki, Hrvaški, Črni gori, itd. Nada Klemenčič je nato podelila trem bivšim direktorjem trboveljske enote Francu Fakinu, Slavku Pavliču in Štefanu Železniku spominske zlate cekine in pri tem izrekla toplo zahvalo vsem tem, ki so v preteklih letih postavljali na noge in krepili enoto v Trbovljah za območje Zasavja. Po vmesni glasbeni točki je nato Nada Klemenčič ob spremstvu Toma Kusa z notranje strani odvezala trak z narodno trobojnico in s tem odprla novo poslovno zgradbo in jo predala v uporabo tako sodelavcem, kakor tudi vsemu prebivalstvu, podjetjem, zavodom in drugim koristnikom zavarovalniških storitev. Številni udeleženci otvoritvenega slavja so si nato ogledali notranjost zgradbe. Taje res nekaj posebnega. V osrednjem delu na eni strani obratuje dvigalo, na drugi strani pa se dviga stopnišče vse do najvišje točke. Pisarniški prostori pa so na voljo ob vsej čelni strani pa tudi v ozadju stavbe. Ta osrednji pohodni del je osvetljen z naravno svetlobo skozi zastekleno streho. Vsi, ki so si ogledali novo pridobitev, so bili nad njo zelo navdušeni, posebno pa je impresionirala moderna arhitektura zgradbe zunaj in znotraj ob upoštevanju funkcionalnosti in praktičnosti. Marsikdo je ob tem navdušujočem ogledu dejal, da je v tej zgradbi tudi del njega kot zavarovanca. Ob odpiranju nove poslovne zgradbe pa se nehote človek ozre tudi v pretekla desetletja in se sprašuje, kakšno je bilo zavarovalništvo v Trbovljah in Zasavju pred zadnjo vojno in prva leta po njej. Pred vojno, torej do leta 1941, so predstavniki nekaterih zavarovalnic delovali kot terenski zastopniki bodisi takrat največje zavarovalnice Vzajemnost, katere nekakšna naslednica je sedanja Zavarovalnica Triglav, bodisi Slavije, Croatie, Dunava in še kakšne. Med okupacijo je nemška okupaciojska oblast uvedla svoje zavarovanje. Po končani vojni pa je bil ustanovljen DOZ - Državni osiguravajoči zavod. Ta pa je imel za naše zasavsko področje svojo podružnično enoto v Krškem. Od tu so prihajali v naše kraje njihovi zastopniki, ki so tudi v posameznih podjetjih ustanavljali svoje točke predvsem za osebna zavarovanja zaposlenih. To pa je trajalo do ustanovitve Zavarovalnice Triglav, ki ima svojo centralo v Ljubljani nasproti Železniške postaje v sloviti Plečnikovi palači bivše Vzajemne zavarovalnice. Z začetkom Zavarovalnice Triglav v Trbovljah oziroma Zasavju, svoja predstavništva ima tudi v Hrastniku in Zagorju, se je dejavnost te zavarovalnice tudi na našem območju utrdila in določeno zamudo iz predpreteklih let z vztrajnim delom nadoknadila in utrdila. K nadaljni utrditvi pa bo brez dvoma pripomogla nova poslovna stavba. OE Trbovlje se je tokrat najbrž zadnjič selila, kajti novi prostori so že šesta lokacija, kjer je delovala. Začela je leta 1962 v dotedanji Glasbeni šoli Trbovlje, se nato selila v upravno zgradbo obine Trbovlje, nato v zgradbo Rudisa na Trgu revolucije, nazadnje pa je delovala na Obrtniški 14. Dosedanje poslovne prostore so odprodali Območni obrtni zbornici Trbovlje, deloma pa Notariatu v Trbovljah. Otvoritev nove zgradbe je potekala deloma v soncu, deloma v dežju, kar pa navzočih ni dosti motilo, niti izvajalcev programa. Tine Lenarčič J Ii. j j.#• y\GTC UMRLA IE LIDIJA ŠENTJURC V 90.letu starosti je v ponedeljek, 6.novembra po daljši bolezni umrla Lidija Šentjurc, narodna herojinja in nosilka partizanske spomenice 1941. Rodila seje 18.marca 1911 v Hrastniku, kjer je tudi častna občanka. Po končanem učiteljišču je diplomirala še na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njena aktivnost in prizadevanje za večje pravice malega človeka segajo že v študentska leta, zato so jo obsodili na dve leti zapora v kaznilnici Požarevac. V Srbijo so jo izselili že takoj v začetku vojne, vendar se je skrivaj vrnila in postala članica najožjega vodstva NOB. Pomembno funkcijo so ji zaupali tudi na borčevskem zboru, kjer so jo izvolili v slovenski narodnoosvobodilni odbor. Politično je delovala na Primorskem in v Trstu. Po vojni je opravljala različne pomembne funkcije, med drugim je bila ministrica za prosveto in komunalne zadeve, podpredsednica ljudske skupščine in članica predsedstva CK KPJ. V Hrastniku, kamor seje Lidija Šentjurc, s partizanskim imenom Joža, rada vračala, soji pripravili žalno slovensost v poslovni dvorani v sredo popoldne. O njeni življenski poti je spregovoril župan Leopold Grošelj, ki je poudaril tudi pokončno držo Lidije Šentjurc, značilno za vsa obdobja njenega življenja. Od nje so se poslovili v četrtek ob 12.uri na Plečnikovih Žalah, v petek ob 11.uri pa še pred domom KS Steklarna. Pokopali so jo uro kasneje na idiličnem pokopališču v Dragi nad Hrastnikom, kjer imajo Šentjurčevi družinsko grobnico. Lidija Šentjurc je bila življenjska sopotnica prav tako znanega politika Sergeja Kraigherja. Poleg občine Hrastnik je bila tudi častna občanka občine Trbovlje in Zagorje ter občine Nova Gorica. Fanči Moljk V KNJIŽNICI TUDI LETOS URE PRAVLJIC Knjižnica Toneta Seliškarja v Trbovljah tudi letos nadaljuje s prirejanjem ur pravljic v svojih prostorih. To hvalevredno tradicijo so letos dopolnili s tem, da bodo pravljice potekale v dveh skupinah. Najmlajši od 3 do 5 let bodo poslušali pravljice ob prvih torkih v mesecu, otroci od 5 do 7 let pa vsak drugi in četrti torek v mesecu. Vse ure pravljic se bodo začenjale ob 17.uri. IL SLIKE UGIBANJ IN MINIATURNE DOVRŠENOSTI Akademskega slikarja Andreja Pavliča iz Ljubljane je zagorska publika že imela priliko spoznati, saj se je že dvakrat udeležil tudi Slikarske kolonije Izlake - Zagorje. Vendarle je njegov slikarski opus tako zanimiv, da je za tokratno razstavo, ki bo odprta do 30. novembra, pripravil približno trideset slik, katere zaključujejo določen slikarski slog, kateremu se je doslej veliko posvečal. V avli KG DD Zagorje je bila v petek, 10. novembra ob 18.30 uri otvoritev slikarske razstave, na kateri se predstavlja akademski slikar Andrej Pavlič. Za uvodno in slikarsko-spoznavno besedo o slikarju je poskrbel prof. Nande Razboršek, kulturni program pa so prispevali učenci Glasbene šole Zagorje, ki se igranja flavte učijo pri prof. Metki Podpečan. Slike Andreja Pavliča, za katerega likovni kritiki pravijo, da je enako dovršen v slikanju pa-limpsestov, kot tudi poliptihov, kolažev, portretov in figuralnih kompozicij, stremijo k dialogu z gledalcem. "Z dobro likovno tehniko lahko dosežeš tisto, kar hočeš povedati," pravi Andrej Pavlič in dodaja, da ga pri slikanju zanima poenostavljanje, združevanje nezdružljivega, in da ga bolj kot trodimenzionalnost prostora, zanima odnos človeka do okolja. Slikar Pavlič je imel vsega že preko štirideset samostojnih slikarskih razstav, od tega precej tudi v tujini. RR. REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV V hrastniškem delavskem domu je bila v torek, 11.novembra občinska revija odraslih pevskih zborov, ki jo je pripravila ZKD Hrastnik. Nastopale so pevke KUD Svobode z Dola pod vodstvom Sabine Vengušt Krajnc ter moška pevska zbora Steklarne Hrastnik in Svobode Hrastnik pod taktirko Karlija Plazarja oziroma Vanje Tomca. Prevladovale so narodne pesmi, revijo pa so popestrili tudi gojenci GŠ Hrastnik. Fanči Moljk PRIZNANJE IN NAGRADA TONČKE ČEČ Komisija za priznanja pri Občini Trbovlje je pred kratkim objavila razpis za podelitev priznanja in nagrade Tončke Čeč. Podelili jo bodo 8.februarja prihodnje leto ob slovenskem kulturnem prazniku. To priznanje in nagrada je najvišje priznanje občine Trbovlje kulturnim ustvarjalcem. Utemeljene predloge je treba predložiti na omenjeno komisijo do 11.decembra 2000. T.L Prešerno leto ZGODBE 0 PREŠERNU MATI MINA IN OČE ŠIMEN (odlomek) Ribičeva mati Mina, rojena Svetinova iz Žirovnice, je bila črnolasa in majhne postave, a duševno močna žena in je odločno usmerjala vse družinsko življenje v hiši. V mladosti se je šolala najprej v Beljaku, nato pri ljubljanskih uršulinkah, kar je bilo v tedanjih časih za dekle s kmetov nenavadno. V šoli se je naučila nemščine ter bila nemškega jezika tako vešča, da so ji hudomušni Vrbnjani kasneje vzdeli zbadljivo ime "nemška solata". Z dvaindvajsetimi leti se je omožila s štiriintridesetletnim Simonom Prešernom in tako prišla k Ribičevim v Vrbo. Po naravni nadarjenosti, izobrazbi in močni volji je prekašala moža, tako da so govorili, da je France podedoval po dobrodušnem očetu srce, po materi pa razum. Bila je najbolj izobražena v vasi, kajti bilo je v navadi, da je ona brala molitve za vse umirajoče vaščane. Bila je tudi zelo verna in duhovščini vdana, vendar tudi praktična. Sinove je hotela šolati s pomočjo sorodnikov duhovnikov, ki jih je bilo v njenem in moževem sorodstvu kar šest, hčere pa zaposliti v župnijskih gospodinjstvih in prihraniti dom samo enemu Prešerno leto otroku. Tako so pač po materini želji študirali vsi trije sinoi France, Jožef in Jurij, da nazadnje ni bilo sina, ki bi pozneje prevzel hišo in ji ohranil sloveče Prešernovo ime. Večino svojih otrok je mati sama naučila branja in pisanja. Do otrok je bila srčno dobra, a tudi stroga in pravična. Nevoščljivosti in laži ni prenesla. Če so se otroci kdaj med seboj sporekli, pa je znala tudi povzdigniti glas. Iz knjige J.Mušiča, izbrala Fanči Moljk L Tl TL 3 h n T n Zahvala Ob proslavljanju moje stoletnice sem prejel številne čestitke, želje in pozdrave. Mnogi ste me obiskali, mi prinesli darila, mi želeli zdravja in nadaljnih moči. S tem ste mi pokazali, da me imate radi, da se skupaj z menoj in družino veselite. Res prijeten občutek, da si kljub visokim letom še vedno zaželjen in nekomu potreben. Ker se ne morem zahvaliti vsakemu posebej, mi dovolite, da se iskreno in iz srca po tej poti zahvalim vsem posameznikom, društvom, in organizacijam za vse, kar ste storili zame v teh prazničnih dneh. Še posebej prisrčna hvala g.dr.Francu Grošlju za uspešno zdravljenje, našemu županu g.Matjažu Švaganu, učiteljici Barbki Marin, gospodu župniku za zahvalno mašo, Krajevni skupnosti Podkum, pevcem, predstavnikom Obrtne območne skupnosti, vsem obrtnikom, mojim dolgoletnim gasilskim tovarišem, še posebej predsedniku Gasilske zveze za podeljeno odlikovanje. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, narodnim nošam in vsem, ki ste se ob tem jubileju spomnili name. Nenazadnje pa bi se rad zahvalil in objel svoje najbližje. Svojo hčerko, sinove, vnuke in vnukinjo, pravnuka in pravnukinje, svoje snahe in zeta, sestro, ki so moj rod in jih imam tako srčno rad. Naj mi ob tej priliki spomin poroma tudi k moji pokojni ženi Francki, ki mi je bila dolga leta zvesta družica in sopotnica v dobrem in slabem in že nekaj let počiva pri Sv.Juriju. Kako lepo bi bilo, če bi lahko praznovala in se veselila z nami. Vsem in vsakemu še enkrat prisrčna hvala! Vaš Janez Odlazek iz Podkuma Razstava starih knjig ŠK Beremo z Manco Košir SLIKE IZ NARODNE ČITALNICE IN SLOVENSKEGA BRALNEGA DRUŠTVA Približujemo se dnevom, ki bo naša kulturna pozornost usmerjena k največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu. 3.decembra bo minilo 200 let od njegovega rojstva in po vsej državi se bodo zvrstile prireditve, ki bodo obeležile ta spominski dogodek. V litijski občini bo osrednja prireditev T.decembra, že pred datumom pa so posamezne kulturne prireditve posvečene takoimenovanemu "Prešernemu letu". Razstava starih knjig, ki so jo odprli v ponedeljek, 6.novembra, v avli občine Litija, je že ena izmed njih, poimenovali pa so jo Slike iz Narodne čitalnice in Slovenskega bralnega društva, z njo pa se spominjajo tudi čitalniških časov v naših krajih. Obiskovalci občinske stavbe si lahko ogledajo okoli 60 starih knjig, ki jih je v enajstih zasebnih zbirkah zbral študijski krožek Beremo z Manco Košir, ki deluje v Litiji in Šmartnem. Najstarejša slovenska knjiga je katekizem iz leta 1845, celo stoletje starejše od te pa so nekatere knjige pisane v gotici. Največ knjig pa je leposlovnih, ena od vitrin pa je posvečena Francetu Prešernu in slovenski poeziji. Nedvomno nekateri posamezniki hranijo še starejše primerke in namen razstave je vzpodbuditi še druge občane, da stare knjige, ki predstavljajo temelj kulture, nas poučujejo o naši literarni zgodovini in razvoju jezika, ohranjajo še naprej. Člane študijskega krožka, ki ga podpirata ZIK-Matična knjižnica Litija in Ustvarjalno središče Breznikar iz Šmartnega, povezuje predvsem ljubezen do branja, zato želijo s svojim delovanjem vzbuditi zanimanje za knjigo in DIREKTNE TELEFONSKE ŠTEVILKE V HRASTNIŠKEM ZDRAVSTVU Te dni Zdravstveni dom Hrastnik obvešča ljudi, da so uvedli za posamezne zdravstvene storitve direktne telefonske številke. Natisnili so jih na obvestila, ki jih lahko dobimo v čakalnicah, posreduje pa jih tudi lokalna televizija. Fanči Moljk Telefonska Številka centrale je še vedno 56 44 006, poleg te pa še 56 54 450. Direktne številke pa so naslednje: 56 54 451 Dežurna ambulanta 56 54 452 OtroSki dispanzer - Katarina Potušek Kuhar, dr mea 56 54 453 Zasebna zobna protetika Milan Zgomba, iag.stom.piot. 56 54 454 Zasebna zobna protetika Manja Gorjup, rngstomprot 56 54 455 Šolski dispanzer - Janja Stošicky, dr.iwd 56 54 456 Patronaža in nega 56 54 457 Otroška zobna ambulanta 56 54 458 Zasebna zobna ambulanta Mladen Goranovič, drstom pomagati pri dvigovanju ravni branja med Slovenci. Člani krožka so pričeli v zgodovini, pri čitalnicah, ki sta delovali tako v Šmartnem kot Litiji in sta se v svojem času dobro zavedali, da branje krepi nacionalno zavest. Knjiga je bila tisti čas dragocenost, umetnina in zaveznica. Danes je drugače, mnogi si težko utrgajo čas za branje in člani krožka jih želijo prepričati, da je vendarle vredno, potrebno in pomembno. Razstava starih knjig je bila prvi korak na tej poti. Krožek se zahvaljuje vsem, ki so omogočili razstavo knjig in jim s tem dali spodbudo za nadaljnje širjenje bralnega virusa. Razstavo si je mogoče v Litiji ogledali še prihodnji teden, nato pa se seli v Šmartno, kjer bo obudila spomin na prvo čitalnico v Šmartnem, ustanovljeno daljnega leta 1872. Besedilo Andreja Štuhec, slika M.Š. 56 54 459 56 54 460 56 54 461 56 54 461 56 54 462 56 54 463 56 54 464 56 54 465 56 54 466 56 54 467 56 54 468 56 54 469 Zasebna zobna ambulanta Jernej Guna, dr stom Zasebna zobna ambulanta Anica Fcle Žujtč, dr stom Zobna ambulanta II - Bojan Hameršak, dr stom. Zobna ambulanta ITI - Velimir Petrovič, drstom. Dispanzer za žene - Jelka Markovič Grahek, dr.mcd ,spcc gio.tn porod. Dispanzer za medicino dela, prometa in športa - Seima Kazafcrovič. dr.tned., spec-tncdicinc dela. prometa in iporta Splošna ambulanta I - Martin Mlinarič, dr.med. Splošna ambulanta IV - Manca Starina, dr med. Splošna ambulanta II - Branko Krpina, drmed Laboratorij Rešilna postaja Zasebna zobna protetika Alenka Savšek, robni tehnik 56 48 827 Splošna ambulanta III Dol - Eldisa Kurbegovič.dr med. 56 41 741 Otroška zobna ambulanta na OŠ NHR Hrastnik - Mirjana Goranovič. drstom 16. LISTOPADA 2000 \\dinF. Predstavitev biološke čistilne naprave KO VODA SPET POSTANE VODA Naj nam bo všeč ali ne, nezadržno se bliža čas, ko se bo Slovenija priključila državam Evropske unije in skladno s sporazumnimi dogovori nam Evropa že dalj časa postavlja pogoje, brez katerih ne bomo mogli vstopiti v "elito Evrope". In nič drugače ni na področju ekologije. Še posebno je zanimiv podatek, da bo morala po podpisu sporazuma med Evropsko unijo in Slovenijo po letu 2007 vsaka hiša imeti vodotesno greznico ali ustrezno čistilno oziroma prečiščevalno napravo. In odgovor na to zahtevo Evropske unije je lahko biološka čistilna naprava Biofluid, ki se izdeluje po licenci kanadske firme in ima svoje tovarne v Avstriji in na Češkem, v Sloveniji pa jo zastopa podjetje Karner d.o.o. iz Ljubljane, ki je na nedavno končanem Celjskem sejmu dobilo posebno priznanje za prispevek na področju ekologije s predstavitvijo biološke čistilne naprave. KAJ JE BIOFLUID? To je čistilna naprava, ki vso odpadno vodo iz vaše hiše usmerja skozi čistilno napravo, kjer se 96% vode prečisti. Ob tem je najbolj pomembno, da sem spadajo tudi fekalije iz stranišč, tako da vam ni potrebno skrbeti za odvoz greznice, saj mikroorganizmi razkrojijo vse odpadke. Obstaja tudi možnost, da se voda zbira v posebnem zbiralniku in jo nato uporabljate za zalivanje vrtov ali česa podobnega. Še posebno praktična je takšna naprava za avtopralnice. Kot primer lahko vzamemo Češko, kjer večina avtopralnic pozna to čistilno napravo in vodo po pranju avtomobilov zbirajo v zbiralniku in prečiščeno potem uporabljajo ponovno za pranje avtomobilov, kar porabo vode zmanjša do 50%. TEHNIČNE PODROBNOSTI Ena od prednosti teh čistilnih naprav, v primerjavi z odvozom greznice je ta, da je mnogo cenejša, saj je letna poraba energije pri čistilni napravi le okoli 5 do 6 tisočakov, kar je v primerjavi s stroški odvoza greznice neprimerljivo. Sicer pa se lahko na čistilno napravo priključi ena hiša, 10 ljudi (model 6EW), do 120 ljudi (model 80EW), možna pa je tudi združitev modelov za 300 ljudi. CENA Več ljudi, kot je priključenih na napravo, manjši je strošek posamezne hiše. Celotna naprava stane okrog 1.300.000 tolarjev, tako da se postavitev za eno samo hišo ravno ne splača. Pri modelu za 120 ljudi tako pride strošek na eno hišo le okoli 70.000 tolarjev, kar je precej manj, kot boste odšteli za vodotesno greznico in stroške odvoza. UPORABA V PRAKSI IN MERITVE "Jaz vodo, ki se prečiščuje skozi čistilno napravo, uporabljam za zalivanje vrta," pravi Janez Vodenšek s Krke, ki ima na svoje vrtu tovrstno napravo že eno leto in na njegovi napravi je meritve opravil tudi Kemijski inštitut Ljubljana. In kaj so ugotovili? "Meritve in analize vode so pokazale, da so vsi parametri, ki jih predpisuje naša zakonodaja za iztok iz komunalnih bioloških čistilnih naprav takšni, da se lahko iztok iz čistilne naprave spušča v vodotok," je ugotovitev omenjenega inštituta iz Ljubljane. Zakonski predpisi v naši državi predvidevajo, da je vsebnost KPK-ja v vodi 150 mg/l, BPK5 30 mg/l in pH-ja 6,5-9,5. Meritve so pokazale, da so vsebosti naslednje; KPK 56 mg/l, BPK5 6 in pH 8,86, kar nazorno kaže, da je naprava izredno učinkovita. SERVIS IN VZDRŽEVANJE Sama naprava zavzema približno 2,20x2,20 metra prostora in zahteva 2,70 metra globoko jamo. Delovanje naprave je praktično neslišno, ob tem pa je tudi vzdrževanje nezahtevno. Na vake pol leta je potrebno očistiti satovje, na vsake dve leti pa zamenjati tim. "mazalico". Ob postavitvi je možen dogovor, da serviser nadzoruje delovanje na vsakih nekaj mesecev. Omeniti je potrebno še, da ima naprava tudi 20-letno garancijo. ZANIMANJE RASTE "Po sejmu v Celju se je zanimanje za napravo zelo povečalo, določeno zanimanje je pokazal tudi trboveljski župan Žgajnar, saj bo potrebno trboveljske zaselke nekako vključiti v projekt izgradnje čistilne naprave in čistilna naprava Biofluid je idealna za takšne zaselke in vasi. Vsekakor je v Sloveniji še precej potenciala za takšne naprave, olajševalna okoliščina je tudi ta, da za postavitev te naprave pri nas ne potrebuješ nikakršnega posebnega dovoljenja," pravi Janez Vodenšek, ki zatrjuje, da ljudje z nakupom te naprave ne bodo kupili mačka v Žaklju in vas hkrati vabi, da si delovanje naprave ogledate pri njemu doma. Lahko ga pokličete in se dogovorite: Janez Vodenšek, Krka 40, 1301 Krka, GSM 031/523-230. Peter Motnikar POGLED \ DRUGAČEN - NAŠ - SVET Galerija Delavskega doma v Trbovljah je v petek, 10.11.2000, pokala po šivih. Za tako majhen prostor seje zbralo preveliko število obiskovalcev, ki so želeli prisostvovati otvoritvi razstave slikaijev Benjamina Krežeta in Zorana Pozniča. Seveda sama otvoritev ni tako pomembna, kot je pomembno dejstvo, da sije veliko število ljubiteljev likovne umetnosti želelo med prvimi videti njuna razstavljena dela. Zoran POZNIČ S krajšim uvodnim nagovorom je profesor Aleš Gulič popeljal obiskovalce z besedo mimo umetniških del obeh slikarjev in vsaj rahlo odgrnil tančico, ki seje nehote spustila na oči ob prvem vtisu ob srečanju z njunim slikarskim izražanjem. Ne gre prezreti dejstva, da seje publika srečala z malce drugačno "obliko" slikarstva, vsaj pri Benjaminu Krežetu. Mladega umetnika smo v lanskem letu v našem štirinajst-dnevniku že predstavili oziroma vsaj to poskusili, saj je nemogoče človeka takih razsežnosti predstaviti na dveh straneh. Kakšna je njegova umetnost na pogled, je mogoče videti v Galeriji. Za boljše dojemanje videnega pa besede, ki jih je Darko Slavec zapisal o mladem slikarju ob tej razstavi:"Nastanek teh slik je povezan z odpiranjem naših oči z željo, opozoriti nas na lepoto stvarstva živih bitij in nas samih, pri čemer je v slehernem trenutku življenju prisotna prežeča klica smrti. ...govorimo o slikarju mislecu, ki ima kljub svoji mladosti prefinjeno oblikovan svetovni nazor in kot slikar tudi svoje življenjsko poslanstvo. ...Ko govorimo o Benjaminu Krežetu kot slikarju mislecu, govorimo o človeku, ki se do svojega poslanstva obnaša resno, kateremu je moralni zakon svetinja in ki se neprestano trudi, da tisto, kar ustvarja, ustvari dobro. Naj nas ne bo strah njegovih slik, ki govorijo o smrti, zavesti in življenju, kajti nič drugače ne govorijo o tem, kot nam to govori realnost sama." Po besedah profesorja Aleša Guliča je pri Benjaminu Krežetu, kljub temu, da "je vse narejeno tako baročno, težko, zlato, črno, se pravi z zelo močnimi oblikami, barvami....mogoče videti svet, ki ga poznamo in.., se da nasmejati." Drugačen vtis naredijo slike Zorana Pozniča, slikarja samouka, izvrstnega v svojem poslanstvu. Ob pogledu na ženske akte, telesa, kijih tako ali drugače spremlja in obdaja srebrno siva voda, katere odsev se v enakih barvah prilasti tudi teles. vse skupaj pa postavljeno v, tudi trboveljskemu obiskovalcu dobro znano, underground okolje, človek začuti hlad in nekakšno neizoblikovano, nerazložljivo nelagodje, ki pa mu ostrino odbijejo oči, ki iz majhnih okvirjev opazujejo dogajanje pred seboj in kot, da se zavedajo temačnega razpoloženja, živo in iskreče gledajo v oči opazovalca. Trditev profesorja Aleša Guliča, da so na slikah Zorana Pozniča "v glavnem zadeve, ki so daleč od kakšnega optimizma in življenja", se dopolnjuje z besedami, ki jih je zapisal o slikarju Darko Slavec:"Veselje do slikarstva vodi Zorana Pozniča v odslikovanje tem, ki vsebujejo izrazito osebno izpoved in vodijo v obračun z lastno preteklostjo...Težka je pot do zvezd, toda z vztrajnostjo in ljubeznijo seje možno vzpenjati više in više. Boriti se s težko vodo, hlastati po odrešitvi iz njenega hladnega objema in njene lepljivosti -prizemljenosti, ter iskati in najti samega sebe in Benjamin KREŽE svojo zavest v srebrnini našega planeta, v katerega smo vsi usodno vraščeni, to je poslanstvo nas vseh in tudi poslanstvo slikarja Zorana Pozniča." "Kadar se človek odpravlja na razstavo, najbrž ne gre zato, da bi kaj razumel, da bi kaj novega spoznal, kaj zelo globokega, ampak zato, da bi užival, da bi se prijetno imel, da bi zaužil nove podobe in seveda tudi nove svetove." - profesor Aleš Gulič. S tem napotkom v glavi se odpravite na razstavo. Besedilo in slike:Morta Hrušovar TRBOVLJE 16. LISTOPADA 2000 r iur.au fi - /J/rsy/ /st ysYSJt/f/ sYS&&ceiseasyss Ob nakupovalni mrzlici, če kdo praznuje ali ko se bližajo novoletni prazniki, se s trgovinsko košaro kar nekako "koleba", češ, kaj bi in kaj ne bi. Mogoče tudi zaradi zajetnega računa, predvsem pa zavoljo neslutene izbirčnosti obdarovancev. Ali je bolje ponujati ali izbrati, je skorajda vseeno, saj je z razočaranji le redko prizaneseno. In ob vsakršnih priložnostih se ponavadi ugaja na način, ki je precej dovzeten tudi za nenaklonjene dovtipe. Ne da bi igrali na srečo, a se vendarle zdi kot tombola, ko se namreč ugibajo prijetnosti, ki bi nekoga razveselile, četudi ne gre le za darila. Zatorej se razočaranja takorekoč hitro staknejo in prej kot pomaneš oči, že se lahko tudi razjočeš. Pa ne zgolj zato, ker ni vse povšeči, marveč pravijo, da predvsem zato, ker bi radi drugače. Ker bi menda slehernemu morala obleka pristajati podobno, kot jo nosi manekenka, ali tudi, ker 'klapa', s katero prostočasijo, ni v toliki meri zainteresirana za debatiranje, kakor bi si želeli. Pravijo sicer, da je treba razočaranja jemati kot stopničko k nečemu novemu, jih sprejeti za lažje vpletanje novih planov. Kajti ni zgolj razočaranje tisto, kar daje ceno dogajanju, marveč dosti bolj razbiranje žarkov, ko se sonce še skriva za oblaki. Besedilo in slike: Petro Radovič Alenka Stopar, učiteljica, iz Laškega: "Sigurno so nekatera razočaranja večja in druga manjša. Vendar se ne obremenjujem preveč in kadar ne uspem, pač poskusim še drugič." Ema Pajtel, upokojenka, iz Hrastnika: "Če si dobrodušen, tudi v razočaranjih najdeš veselo plat in opaziš še kakšne dobre stvari. Vendar v zdajšnjih časih ljudi marsikaj razočara." Andrej Vrbnik, upokojenec, iz Hrastnika: "Razočaran si takrat, kadar preveč pričakuješ. Razočaranje je včasih trenutno, včasih pa traja dlje časa, da sprejmeš stvari takšne, kot so ali da v tem celo uvidiš prednosti." Milena Očkon, upokojenka, iz Hrastnika: "Razočaranje nastane, ko veliko pričakuješ, a se zadeve ne odvijejo tako. Razočarajo lahko tudi besede ali škodoželjnost drugih. Ni vedno lahko pozabiti, četudi je razočaranje kdaj tudi poučno." Gašper Potočnik, učenec, iz Hrastnika: "Razočaran sem, kadar se doma spričkamo. Včasih pa tudi, če dobim slabo oceno v šoli." Aleksandra Macele, učenka, iz Hrastnika: "Razočaranje je zelo neprijetna zadeva, pa naj gre za razočaranje nad prijatelji ali karkoli drugega. Vendar nisem zamerljiva in si skušam zmeraj zastaviti spet nove cilje." Franc Kvas, arhivar, iz Trbovelj: "Problemi so vedno in skoraj nikoli ni tako, kot si pričakoval, da bo. In tudi z razočaranji se je treba soočiti in jih čimprcj prebresti. Včasih namreč zaradi razočaranj sploh ne opaziš šc drugih stvari.” Sebastjan Tušek, avtomehanik, iz Trbovelj: "So razočaranja, ki so vredna, da se obremenjuješ, in druga, ki se ti sčasoma zdijo povsem nepomembna. Kolikor se le da, ne dopustim, da me zadeve razočarajo, in se zmeraj še potrudim, da kaj izboljšam, čeravno včasih tudi brez razočaranj ne gre." Miro Simončič, upokojenec, iz Zagorja: "Seveda si kdaj razočaran, toda če si popustljiv ali prilagodljiv, je takšnih razočaranj dosti manj. Če zgolj uveljavljaš svoj prav, si verjetno pogosteje razočaran." Martin Voje, mehanik, iz Litije: "Razočaranje? Nekateri so za vsako malenkost razočarani, drugi pa ne. Najbolj razočaran sem, kadar ni denarja." Franci Zupan, šofer, iz Litije: "Le redko sem razočaran pa tudi zadev sploh ne jemljem pretirano resno. In zmeraj sc najdejo kakšne prilike, da pozabiš na razočaranje." Mitja Štefanič, šofer, iz Litije: "Kadar moram čakati, sem razočaran. Sicer pa bi na razna razočaranja najrajši pozabil ali od tega vsaj skušal imeti kakšno korist." MrflTLa,i3 Urša Kmetec PRODAM TALENT PO UGODNI CENI Nekega lepega dne, kot strela z jasnega, te presune: ko boš velik boš novinar. Potoval boš po svetu, se imel strašno fajn, pri mesarju boš dobil najlepši kos mesa, privarčeval boš pri vstopnicah za nogometne in košarkarske tekme, zastonj se ga boš napil na otvoritvah in degustacijah, lahko boš dolgo spal, in če boš imel srečo, te bodo hoteli še podkupiti. Ker boš »briljiral« s svojo pronicljivostjo, boš kmalu zaslovel širom sveta s podrobnim, a objektivnim razkrivanjem umazanih zgodb kot najboljši preiskovalni novinar. Pulitzeijeva nagrada ti ne uide. Bomba pod avtom tudi ne. Toda s svojo srečo, vedno si namreč na pravem mestu, jo boš odnesel brez prask, o tvojem pogumu pa bodo poročali najpomembnejši svetovni časopisi in CNN. Tvojo avtobiografijo bodo razgrabili v milijonskih nakladah. Ponatis sledi v kratkem. Ker si se te, neverjetno pametne ideje, domislil dovolj zgodaj, si za nesmrtno oboževalko tvojih del pridobiš že srednješolsko učiteljico slovenščine, ki tvoja mojstrstva prebira pred celim razredom. Tvoja odločitev je tako torej samoumevna. Srečo imajo tudi lokalni časopisi in televizija, saj jim s svojim talentom priskočiš na pomoč, na tvoji slavi pa bodo lahko v prihodnjih letih gradili svojo naklado oziroma gledanost. Vsi drugi so, pha, nič drugega kot navadni amaterji. Z visoko dvignjeno glavo stopiš v hram novinarske učenosti, kjer se, na žalost, srečaš z na las podobnimi primerki: z nadpovprečno inteligentnimi, s široko razgledanimi kolegi s fotografskim spominom, z neustrašnimi svetovnimi popotniki z bogatim znanjem tujih jezikov in neverjetno iznajdljivostjo. Kljub temu ne izgubiš optimizma in samozavestne prepričanosti vase. Kot goba vpijaš nadvse bistvena znanja, potrebna za kariero novinarja, svetovnega kova. Velik prispevek k branosti, gledanosti in poslušanosti naj večjih, najpomembnejših časnikov, revij, televizijskih in radijskih postaj doprineseš že s prvo počitniško prakso. Piliš, brusiš in poliraš svojo prvo vest, ki jo bodo že v zgodnjih jutranjih urah, z zanimanjem v očeh in s skodelico kave v roki, prebirali vsi pismeni Slovenci. Nabaviš si velik zvezek s trdimi platnicami, strošek, ki ni odveč, v katerega lepiš svoje prispevke, tako da bodo ostali v spomin zanamcem. Honorar je nekam nenavadno nizek za umetelnega premetalca besed kot si sam, toda tvoje ime na papirju ali podoba na zaslonu te spravita v evforično navdušenje. Ko pa si po letih truda na steno obesiš dokaz svoje izobraženosti, ugotoviš, da je papir mogoče malo pretrd za brisanje ...Služba te namreč ne čaka, kot zgroženo in začudeno ugotoviš, pokojninski sklad bo tudi še nekaj let počakal, mojstrskih prispevkov raziskovalnega novinarstva ni in ni, ti pa v vmesnem času pišeš o cenah s tržnice, o ozimnici, martinovanju, deratizaciji, odprtju sejmov, o številu sveč, ki sojih prodali na pokopališču, o prepirih med stanovalci in upravljalci stanovanj, o pasjih figah in otvoritvah razstav, o pijanih voznikih in slabih cestah. Nato napreduješ do poročevalca z občinske seje in udeleženca odprtja novih prostorov osnovne šole, če imaš srečo pa ti v nabiralnik začno padati tudi pisma z obremenilno vsebino o lokalnih in regionalnih in državnih velmožeh, ki ga malo preveč »biksajo«. Še bivši sošolci se ne spomnijo tvojega imena, za kasko postrgaš zadnje zaloge, najdlje pa potuješ do dmžinske prikolice tam nekje v Jadranu. Res pa se lahko zastonj napiješ, a še večkrat moraš plačati. Petra Radovič Prisluhniti...?! V vsakdanu, ob priložnostih ali kar tako, si vsakdo lahko mnenje razdeli, obogati, popestri še s kom drugim. Telefoni, pisma, naključna srečanja, družabne prireditve in zabave so komajda kos zahtevam ljudi, kadar si zahočejo čvekanja oziroma bolj preprosto: pač tudi kakšnih medsebojnih srečanj. Saj več, kot je teh, bolj lahko odsevajo tudi želje in medsebojno iskrivost. In redkejša kot so, manj si zavzemajo, da bi navideznosti in spogledovanju dodala še kakšno besedo ali se prepričala o nekogaršnjem (ne)ugajanju. Res je še, da zavzeteje kot trdijo, češ, kako jih komuniciranje pretirano ne zanima, več verjetnosti je, da bodo po nepotrebnem zapravili še nekaj občutkov. Kajti najverjetneje je mogoče v komunikacijo vložiti dosti več z obremenjevanjem, ki ga izzove bodisi nekogaršnje nestrinjanje, provokativnost ali zgolj kljubovalnost. Na tak način se marsikdo takorekoč vživi v debato in nekako podoživlja tudi probleme sogovornika, ki se noče ali ne mara videti v neljubi komunikaciji, pa ni važno, če se mu razlog zdi bolj ali manj omembe vreden. Toda dosegljivost tistega nekaj v razgovarjanju, debatnega ujemanja ali tako imenovane prave valovne dolžine v kontaktu, dostikrat merijo kar s poslušljivostjo. Takšno, ko je treba prisluhniti nekomu ali nečemu, kar ni povšeči, in tisto, ki zmore dokaj pretanjenosti in posluha za stik z nekom - bodisi s senzibilnostjo, z vešče izpeljanimi dialogi ali nemara s tenkočutnim izbiranjem tematike klepeta. Najpoprej pa znati s hecom začiniti vzdušje, če se zdi, da je sogovorniku debata nezanimiva. Toda le kako potemtakem mnogim uspeva, da se gnete radovednosti v družbi z njimi, čeravno govoričijo o povsem vsakdanjih stvareh? Zakaj bi lahko vic o tem, daje dacarjeva žena kolegici dejala, daje v Operi bolj od vsega, poslušala o tem, da se Micka in Štefan ločujeta ter da Jožica vara moža in tako dalje, nekateri povedali bolj smešno ali zanimivejše? Morebiti gre pri tem malce tudi za očaranost. Predvsem za navdušenje, ki ga nekateri kažejo ne le za debato, marveč tudi za sogovornike. Prisluhniti nekomu prijateljsko, z očitnim razumevanjem ali brez naglice s časom, večini pomeni mnogo več, ker ponuja sproščeno ugodje prijaznega kramljanja. Pri čemer ravno prisrčnost razbremeni kontakt od pikolovskega vpogleda v povedano ali morda tudi od nemarnega prizvoka zafrkljivosti. V sferi, ki vzbuja zanimanje, se je možno bolj posvetiti namigom za razne interese in manj je zadirčnosti za napake, vsled česar je tudi druženje pestrejše. Kot dejansko drži, da kdaj ogenj ljubezni prižge zunanja všečnost, tako je tudi res, da se mnogi ulovijo na medene besede. Zato je prijetno komuniciranju dodati malce presenetljivosti, pa ne le zaradi tračev ali laskanja, temveč zavoljo tolerantnosti, ki bi jo sicer morda prezrli. In prisluhniti - spodbudno, osrečujoče in z žarom razveseljujočega, marsikdaj terja tudi medsebojnega zaupanja ali magari izjemne pristopnosti. Kajti znati prisluhniti sebi, svojim željam, pomeni ohranjati lastno zadovoljstvo. Marsikdaj pa ravno medsebojnost spodbode k udejstvovanju in k udejanjanju hotenj. Menda ne pravijo zaman, daje treba znati prisluhniti s ščepcem soli, torej z malce rezerve za smeh kot tudi za galantnost komunikacije. Stežka je namreč zatrditi, da bodo včerajšnje fraze še vnaprej izzvenele kot nova fora. Vselej je pač dobro znati pomesti tudi s tem, kaj bi rekli in kako bi prisluhnili. A ne toliko zaradi komunikativne 'kunštnosti', ampak zavoljo malenkosti, ki povsem nenadejano razvedrijo medsebojnost. 16. LISTOPADA 2000 Bogdan Barovič: TRMAST, VZTRAJEN IN STRPEN Ljudje radi rečemo, da je življenje oder, na katerem igramo svoje vloge. Vi ste odigrali že nekaj različnih vlog v življenju. V četrtem razredu osnovne šole sem stal na odru in recitiral Prešernov Uvod h Krstu pri Savici. Takrat sem v bistvu spoznal, da je to nekaj, kar bi rad počel in tako sem si želel postati igralec. Pa sem naletel na odpor pri starših, češ da so igralci ponočnjaki in pijanci. "No," sem rekel, "bom pa novinar." Spet so bili doma pomisleki, saj se novinarji ubadajo s politiko in to jih pripelje v zapor ali pa na Goli otok. Odločil sem se, da bom novinar in politik. Vse sem storil, da sem ostal v teh vodah. Sodeloval sem v gledališču, pisal za razne revije. S politiko sem se začel ubadati v času adolescence. Zanimali so me Che Guevara, Fidel Castro, Vietnam, Koreja...Poleg vsega tega pa sem že takrat, pred tridesetimi leti, pričel sodelovati na radiu. Ko sem bil "mule", smo začeli z Mladinskim valom - pa smo tudi hitro končali. Bili smo malo čudni, pravzaprav, poslušali smo drugačno muziko. Okrog leta 1974 sem igral tudi pri gledališču Svoboda Center in delal na radiu. V času službovanja v Ljubljanski banki sem bil tudi dopisnik glasila LB in predavatelj. Potem pa je prišla avdicija na televiziji. Uspel sem! Zaposlil sem se na tv v Ljubljani in doštudiral. Po nekaj letih dela pred in za kamero, sem se vrnil domov, na radio, kjer sem se poglobil v politiko, gospodarstvo in kulturo. Ves ta čas pa sem slikal, ogromno delal na humanitarnem področju... V glavnem, pestro je bilo vse skupaj. Danes je pred mano rezultat, seštevek truda, vloženega dela po najboljših zmožnostih, kije na koncu rodil uspeh, ki bi si ga vsakdo želel. Bil sem trmast in vztrajen in zdi se mi, da sem danes poplačan. Ob vsem tem ste našli čas tudi za ljubezen in vse, kar temu sledi. Poročil sem se kar zgodaj, a kaj, ko je kmalu prišel čas, ko se družini nisem mogel dovolj posvečati in zgodilo seje, daje starejši sin kar nenadoma odraste!, nekako mimo mene. Ženaje dovolj razumevajoča, da "me prenaša" in vsa čast ji. Z mlajšim sinom pa sva si bližja, saj sem se šc pravi čas odločil, da se iz Ljubljane vrnem v Trbovlje in zadnjih deset let je bilo bolj umirjenih. Zdaj bo spet drugače. Mnogokrat bom odsoten ves dan, vendar mislim, da imam za to pogoje, kot je urejeno družinsko življenje, dovolj samostojne otroke in razumevajočo ženo. Sicer pa je to, kar me kot poslanca čaka, zdaj moj poklic, ki ga je treba opravljati. Vsega pa v življenju človek ne more imeti: in blagostanje in normalno življenje in da si še doma... Umetnik in politik - politik in umetnik? Dejstvo je, daje vse podvrženo politiki, tudi umetnost. V bistvu brez nekih poznanstev in političnih vez tudi v umetnosti težko uspeš. Na žalost je to tako! Celo življenje je podvrženo politiki, trgovini, lobiranju...Sicer je pa tudi politika neke vrste umetnost. Če primerjam politiko in slikarstvo, v vsakem si lahko svojstven, značilen, uspeš pa takrat, ko se približaš ljudem, ko sprejmeš neke norme, ki zagotavljajo tudi eksistenco. Od politike se pri nas da živeti, kaj pa od umetnosti? Tudi od umetnosti se da živet, od slikarstva malo težje, res pa je, da pri nas še ni izostren čut za vrednotenje. Ni nekih normativov, ljudje niso podvrženi priznavanju umetnosti tako kot drugje, karje tudi posledica naše zgodovinske preteklosti in politike. Pa smo spet pri politiki! Torej eno brez drugega ne gre? Ne. To je sicer moja filozofija, čeprav teorija pravi drugače. Po njej naj bi bila politika podvržena gospodarstu, družbi družbenemu razvoju, resnica pa je ravno obratna. Gospodarstvo bo takšno, kakršnega bodo naredili politiki. In zakaj ravno Slovenska Nacionalna Stranka? V preteklosti sem imel ves čas neko začrtano pot, ki sem se jo trmasto držal - vedno sem bil trmast in imel zaradi tega že zgodaj težave. Bil je čas, ko nisem maral v komunistično partijo in sem tudi povedal, zakaj. Kasneje, ko je prišel čas liberalizacije, ko je pridobila na veljavi socialistična zveza in mladina, ko seje pričel pluralizem, sem vstopil v Združeno listo iz nekih stališč, iz nekega odnosa do življenja in do ljudi. Ko sem videl, kako so se ti ljudje v Združeni listi, ki se prej niso hoteli obrniti ne levo, ne desno, ampak so trmasto vztrajali na neki ozki poti, potem kar naenkrat pričeli kontrastno "preoblačiti" in spreminjati stališča, gledanja in iskati neke svoje koristi, skratka s člani v - že tako imenovani- Združeni listi so grdo delali, mi vse to ni bilo niti malo všeč. Tudi določeni ljudje mi niso bili všeč, ki so imeli vse, razen poštenosti in iskrenosti. V SNS sem videl neko ideologijo, ki mi je bila najbližja od vseh. Stališča te stranke do upokojencev, borcev, do odnosa do Slovenstva so mi bila všeč in našel sem neko vsebino, ki mi je bila najbližje. Poleg tega sem videl, da so ljudje, ki so že bili v stranki, iskreni, pošteni in niso iskalci raznih koristi. V krvi mi je, da izbiram težje poti, ne vem zakaj in ta stranka je pač majhna in težje uveljavlja svoje interese in bolj se je treba boriti zanje. Po drugi strani pa v majhni stranki, kije drugačna, vsakdo lažje uveljavlja svoje interese in svojo drugačnost. V velikih strankah je to težje. Čisto zadovoljen sem v tej stranki. Prvak stranke pač je, kakršen je. Zdaj je Zmago Plemeniti Jelinčič. Je pa predvsem pošten do nas v tistih stvareh, ki so vitalnega pomena. Sicer pa, koliko je lahko politika poštena, pa tako vsi vemo... Napačno je torej mišljenje, da je SNS naperjena proti vsem, kar ni Slovensko? Mi nismo nacionalistična stranka! Sicer pa ljudje zelo ozko gledajo. "Vse, kar ni Slovensko" postane naenkrat boj proti Bosancem ali Srbom. Ne, to je lahko tudi boj proti Evropski uniji, ki nas hoče kar malo uporabiti kot tampon pred Balkanom. Rasna nestrpnost, če bi govorili v tem, je lahko napetjena tudi proti drugim sosednjim narodom. Slovenci pa nismo samo znotraj meja, ampak tudi v zamejstvu. Res pa je, da se borimo za Slovenstvo, slovenski jezik, slovensko kulturo, Slovence...Končno so Slovenci tudi tisti, ki jim je ta država, ki je tako napeijena proti vsem, dala slovensko državljanstvo po pogojih, kijih sama postavila. Ko tako nekdo dobi slovensko državljanstvo, je pravno formalno Slovenec ne glede na to, kako se piše... Jasno, da je bila v času slovenske vojne napeijena proti agresorjem, torej južnim sosedom, ki so tisti trenutek pač ogrožali suvereno voljo ljudstva. To je zdaj mimo! Zaščita Slovenstva se odraža v mnogih stvareh, pa če omenim samo Trubarja in njegov Abecednik, ki ga, kot knjige, ki bi jo lahko prijel v roke vsak Slovenec, še nimamo. Imam občutek, da vi ne sanjate življenja, pa vendar -vaše sanje - so ali jih ni? Ja, so sanje! Saj najprej so vedno sanje! Nekoč so bile moje sanje, da bi skupaj sedel s popularno Mišo Molk, Ladom Leskovarjem, Vilijem Vodopivcem..Tudi sanje so včasih resničnost...(Simmlova knjiga). To je pač volja! V sebi moraš imeti voljo in željo, da boš nekaj dosegel. Najbolj pomembno pa je, da si strpen, kajti za vse je potreben čas. Vmes pa doživljaš vzpone in padce, kar me še ni toliko bolelo. Najhujše, oziroma najbolj boleče je, če si ljudem v posmeh, zato ker se nekaj trudiš in želiš narediti. Ste to občutili? Doživeli? Oh, joj, neštetokrat! Ampak, ne smeš popuščati. Če imaš željo, če imaš cilj, moraš stremeti k njemu, čeprav si včasih obsojen, da si egoist, da zapostavljaš druge ljudi...Vendar, taka je pot. Kdor veliko dela in uspešno dela, ima nekaj več. Ne mislim več v nekem materialnem smislu. Če imaš normalne pogoje v družini, da vsi normalno živijo, da so brez skrbi iz meseca v mesec, da bodo položnice plačane, da otroci lahko normalno študirajo, če želijo, da ima družina nek mir...to je ta cilj. Je pa seveda na ta račun ogromno vzponov in padcev, odpovedovanja, žrtvovanja in dela brez plačila in truda. Vendar tudi to, kar podariš, kar daješ, se enkrat povrne, le da nekaj časa traja, da pride do tega. Vsega pa tako ne moreš imeti, kot sem že rekel. Ampak čedalje večje ljudi, ki niti nekaj nimajo (več), kaj šele, da bi imeli vse...saj niti položnic ne zmorejo plačati... Strah meje, ko vidim, da že tisti, ki sodijo med dobro situirane, ne zmorejo vsega plačevati. Tega me je strah, daje ta nivo tako visoko zrastel, da mora že "zgledno preskrbljena" družina z načrtno politiko usklajevati porabo, ogromno pa je tistih, ki so v bistvu postavljeni sicer še v nek ekonomski minimum, dejansko pa so že pod njim. V začetku je bila to cena za samostojnost, za manjši trg, za nov zagon gospodarstva. Je pa to tudi cena političnega sistema, kakršnega smo hoteli imeti, ker tak sistem lahko obstaja samo z razlikami. Na žalost takšen politični sistem, za katerega lahko rečemo, daje oblika tržnega kapitalizma, lahko obstane samo z razlikami. Če teh razlik ni, ni več kapitalizem. Ta sistem je samo posledica socialnih razlik. Po eni strani, poudarjam, po eni strani te razlike tudi niso tako velike, kot se zdijo, kerjih mi nismo navajeni. No, pustimo, kako je drugod... Resje, da se bodo te socialne razlike pričele zmanjševati takrat, ko bodo zaživeli vsi elementi tržnega kapitalizma, tudi tisti, ki blažijo socialne razlike. Sindikati tudi še niso tisto, kar bi morali biti. Dejansko pa se pravilno rešuje socialna problematika z delom, ker se drugače ne more. Pri nas so te razlike zato tako krute, ker te zakonitosti še ne delujejo. Ena struktura ljudi blizu oblasti je stremela k lastnemu bogatenju, nihče ni stremel k pravilnemu razvoju tržnega kapitalizma, ki bi dal počasne zaslužke in najprej večji množici in na osnovi takega uspešnega dela bi se šele oblikoval vrh bogatih. Pri nas je peščica ljudi obogatela kar čez noč. Mi nimamo razvitih nekaterih elementov tržnega kapitalizma, ki so amortizerji teh socialnih razlik. Bojim se, da bodo te socialne razlike prisotne najmanj še eno osemletno obdobje in da se bodo še poglobile. Tudi potrošniško obnašanje vseh nas je terjalo svojo ceno. Na primer nafta, ki se draži, je velik potrošni material za našo potrošniško družbo. Zaradi tega inflacija narašča. To je najbolj nevaren element za razvoj nekega gospodarstva. Treba jo je zajeziti, posledice pa bodo najbolj občutili spet tisti, ki že tako nimajo veliko. Tistim, ki imajo visoko plačo, se ne bo vel iko poznalo, tisti z nižjimi pa bodo spet udarjeni Kot poslanca v parlamentu vas čaka torej ogromno dela. Obupno veliko dela in to zelo odgovornega. In potem se zgodi, da te ljudje ne marajo, ker gledajo na vse zelo osebno, kot:"Saj on, ki ima visoko plačo, njemu je vseeno, on lahko govori - kaj bomo pa mi!?" Ampak, če bomo dovolili, da inflacija podivja...To je pa zdaj tisto! Zapiramo neke energente, kijih še imamo, nenadoma pa nafti, ki jo rabimo in je povezana z vsem, cena občutno raste. To povzroča dvig vseh cen in potem si v ... Je odgovorno delo in mi imamo zdaj najhujšo krizo, ko bomo morali v bistvu "shoditi" in dobiti zanesljiv korak. To pa se navadno začne z neljubimi ukrepi. Kaj pa bodo na to dejali "včerajšnji" volilci? Jaz na soočenjih nisem obljubljal nobenih pravljic. V interesu razvoja narodnega gospodarstva in Slovenije nasploh in na argumentiranih strokovnih analizah, bom pošteno zastopal tiste interese, ki bodo za nas dobri in to na daljši rok. Ni mogoče kar naenkrat obljubljati boljše plače, nova delovna mesta, kar so nekateri počeli, tako na pamet. To kaže na nepoznavanje ekonomskih zakonitosti, pa čeprav so nekateri doktorji, magistri ali kaj vem, kaj še. Gre pri tem res za nepoznavanje ali gre za mišljenje, da so volilci tako naivni, da verjamejo...? Očitno, glede na določene rezultate nekaterih poslancev in politikov, so volilci tudi malo naivni. Vem, tudi jaz bi rad veijel. Ne morem pa reči, danes sem v poslanskih klopeh, jutri bom pa predsednik države...Imam sicer možnost za to, vem pa tudi, da nisem zrel za to, da premalo poznam, kaj pomeni biti predsednik države, da se moram še ogromno naučiti, od obnašanja, do strpnosti, do poznavanja različnih interesnih skupin ljudi, ki živijo v Sloveniji, skratka, ne gredo stvari kar čez noč. Delam, delam, delam in dosegel sem tisto, kar mislim, da sem lahko največ v življenju. Ampak, da sem do tega prišel, je trajalo petindvajset let. Življenje je tako! In kaj bi, če bi še enkrat živeli...? Če bi imel to možnost, bi še enkrat začel z igralstvom ali pa z režijo. To željo še vedno nosim v sebi. Igral sem sicer v gledališču Svoboda Center,..Ja, bi bil to...štartal bi na to, naprej pa ne vem. Človek mora imeti cilje v življenju in kam bi me peljali, tega zdajle ne vem. Mogoče filmske umetnosti, mogoče na gledališke odre... Začela sva z odrom in končala z njim. Zavesa pa se je komaj dobro dvignila in Bogdan mora velik del svoje vloge še odigrati in to bo brez dvoma dobro opravil. Marta Hrušovar 3^TSnC'l}iI. INTEGRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURiSTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4,1410 Zagorje, Telefon: 03/56 55 100, 56 64 443, 56 64 420, fax: 68 010 E-mail: integral.zagorjc@siol.net Internet: http://www.integraI-zagorjc.si SMUČARJI IN SMUČARKE POZOR!!! Na vas že čakajo smučarski katalogi! Tudi letos se boste lahko spustili po belih strminah Slovenije, Italije, Avstrije, češke, Kanada,... TUDI LETOS BOMO ORGANIZIRALI PREVOZE NA SMUČIŠČA ROGLO GERLITZEN _________________ARN0LDSTE1N!!!____________________ !!!SANJSKA POTOVANJA!!! Egipt-Hurgatla Gran Canaria MeliiLa... SILVESTROVANJE Porini do Sopra, Rimini, Pariz, Praga, Blatno jezero, Budimpešta, Brno (največja diskoteka v Evropi), Dubrovnik, Korčula,... PREDBOŽIČNI NAKUPI Alt (neben, Otmaj, Salzburg, lenitj, Vliba-k,.. ■ U Še vedno vam lahko pomagamo pri rezervaciji letalskih, železniških in avtobusnih vozovnic, rezerviramo bivanja v najboljših hotelih, tistih, tistim, ki pa ne morejo brez koncertov znanih in manj znanih glasbenih skupin, poskrbimo tudi koncertne vstopnice, lahko pa sklenete tudi zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini in še pa še,... SKRATKA POJDITE Z NAMI, KAJTI SPOMINI NA LEPO POTOVANJE OSTANEJO! Odpiralni čas: od 6.00 do 16.00 ure, sobota: 9.00 do 12.00 XN»'tT : 1 Wink obutev WINK ZA MAJHNE IN VELIKE KORAKE. JE NAŠA TRGOV! NEPFjJžKH&jJE GORETEX OBUTEV, VELIKA ’ * COPAT« -s““ag# ZA POGUMNE IN NEŽNE SLEDI SAMOV HRASTNIKU! TRG F.KOZARJA 14, NASPROTI PIVNICE TEL: (03) 56 46 285 KENVVOOD ALPINE JBL EU^H^RADE CD AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE O X CL Tel.: 03/ 56 69 990 X < * 10 LET -i-10 DNI ugodnih nakupov (od 27. 11. do 7. 12. 2000) X ❖ 10% POPUST -O o X < pri nakupu z gotovino za m m XI S < izdelke v vrednosti nad 10. 000 SIT * 10 NAGRAD - žrebanje Del. čas: od 9. do 12. ure in m X § od 16. do 19. ure o (D (j) ca < 2 sobota od 9. do 12. ure o X PANASONIC JVC TECHNICS NOKIA DMVIDALMATimHEHUHim (M M dp mmmlMrtiii Sonce, vonj morja, okus Dalmacije... naj se \^m najlepši spomini utrnejo v trcnutkik, ki ne morejo mimo Vis. Za pravo mediteransko vzdušje ko poskrkela Dalmatinska klapa V prepričanju, da smo dokri gostitelji Vis prisrčno vakimo na dneve Dalmatinske kukinje Zažcljenc rezervacije na tel 03/56 74 117, 56 74 140! VINOTEKA "KLOPOTEC Tržnico. Zogorj® tel. ©fe* 03/566 64 195 „3Vrr„ Urož Napodmk «.p. Vabljeni na pokušino vin! Vinoteka Klopotec vabi na pokušino vin vsako soboto v novembru in decembru od 9h - 12h. V soboto 18.11. bo predstavil vina vinogradnik Andrej Horvat iz okolice Maribora, 25.11. vinogradnik Gaube. Vljudno vabljeni! Del. čas: 8h-12,16h-l%, sobota 8h-12h tel.: 03/ 5664 195 tl a al^lalvTL DARKO BOŽIDAR VERBE, MOJSTRSKI UČITEU REIKI-A, BIOENERGIJE, PRANOTERAPIJE So ljudje, ki jim je dano več kot drugim. Nekateri znajo ta dar deliti z drugimi. Na način kot naš sogovornik, ki pravi, da mu je najlepše takrat, ko vidi, da je nekomu pomagal. Da je začutil svojo danost, zdraviti druge, razmišljati in delati pozitivno, je moral prehoditi ne najbolj svetlo pot. Opišite našim bralcem pot, po kateri ste prišli do naziva mojstrski učitelj reiki-a, bioenergije, pranoterapije. Z bioenergijo sem se seznanil pred osmimi, devetimi leti. Takrat meje zaradi bolečin v nogi (išias) pot pripeljala do bioenergetika Karlija Kurenta . Z njegovo pomočjo sem bolečine odpravil. Med terapijami pri njemu sem spoznaval, da so v življenju stvari, ki jih do takrat nisem poznal. Od takrat ima moje življenje še drugi del. V prvem deluje potekalo na drugačnih, nižjih vibracijah, ko sem izkusil tako slabe kot dobre plati. Drugi del ima drugačno vsebino, je življenje mnogo bolj na duhovni ravni, življenje prežeto z energijami in višjimi silami. V tem delu sem spoznal svojo ženo, ki mi pomaga pri vseh delih in mi je v veliko oporo. Vesel sem, da sem jo na tej življenjski poti spoznal. Torej obisk pri bioenergetiku velja za neko prelomnico? O življenju in o bioenergiji sem začel resneje razmišljati. Začele so se mi odpirati vrata do strokovnih literatur, knjig o teh energijah, obiskovati sem začel različne tečaje. Med tem časom sem začutil tudi svojo bioenergetsko moč. V tistem času je imela žena huda težave s hrbtenico, z glavoboli. Poskušal sem ji pomagati in spoznala sva, da so vse njene bolečine prenehale. Še bolj sem se usmeril na pot učenja, spoznavanja teh energij. Po nekaj letih sem si pridobil naziv mojstrskega učitelja reiki-a.... ...ki ga pridobiš, ko osvojiš različna znanja, tehnike? Seveda. Poudaril bi, da različne tehnike hitro osvojiš, vendar pa je le nekaterim ljudem tudi dano, da z njimi tudi zdravijo, da so zdravilci. To je dano le nizkemu odstotku ljudem, ki se s tem ukvarjajo. Kaj je reiki? Je zdravljenje ljudi z višjo energijo, s kozmično energijo, ki jo zdravilec (kot nekakšen kanal-prevodnik te energije) daje pacientu s polaganjem rok na obolelo mesto. Predvsem v začetni fazi, kasneje veščemu zdravilcu ni potrebno polagati rok na obolelo mesto, lahko zdravi auro, ki obdaja fizično telo. Reiki-a se lahko nauči vsak, do določene meje. Zato z ženo tudi prirejava tečaje: prvo, drugo, tretje in četrto stopnjo. Koliko terapij je potrebno za lažja obolenja? Velikokrat pride do ozdravitve hitro. Otroci velikokrat potrebujejo le eno ali dve terapije (glavoboli, alergije), medtem ko je za zdravljenje išiasa potrebno tudi več terapij. Seveda je veliko odvisno od posameznega pacienta, ki pa je lahko ozdravljen ne glede na to, ali verjame v bioenergije ali ne. Dovolj je že storil, če pride k bioenergetiku. Torej želi nekaj narediti za sebe. Ostala pomoč mu je s terapijo dana. Mimogrede, v Zasavju se veliko ljudi odloči pomoč poiskati v alternativni medicini. V zadnjem času jim tudi zdravniki priporočajo obisk pri zdravilcih. Kaj je pranoterapija? Je ravno tako bioenergetsko zdravljenje, vendar na višjih vibracijah. Predvsem za zdravljenje aure. Katere tehnike pri terapijah uporabljate največ? Zdravim z bioenergijo, reikiem, pranoterapije, s kristali, aromaterapijo. Pri vseh zdravim tako fizično telo kot auro. Zdravljenje z bioenergijo velja za eno najstarejših oblik medicine, pomaga od migrene, astme, tudi pri raku itd. Kaj zmorete vi? Zdraviti sem začel pred dvema letoma. V prostorih, kjer zdravim, k meni prihajajo iz vse Slovenije. Prihajajo bolniki z astmo, išiasom, želodčnimi težavami,migrenami, obolelimi sinusi, z različnimi alergijami, pa tisti, ki imajo težave s sklepi, poškodbe spolnih organov. Uspešno sem pozdravil tudi osebe z duševnimi težavami, depresijami, s strahovi. Lepo je, ko me po terapijah nekateri pokličejo, ali obiščejo in povedo, da so zdravi, da se po terapijah počutijo mnogo bolje. Kaj pa tiste, ki imajo rak? Prihajajo ljudje po kemoterapijah in med posameznimi kemoterapijami. Ti ljudje so veliko lažje prestali kemoterapijo in skorajda niso imeli večjih škodljivih stranskih učinkov. K menije prišel tudi moški, star več kot šestdeset let, ki zaradi tumorja v glavi ni mogel več samostojno hoditi (porušeno ravnovesje). Po drugi terapiji je lahko hodil brez pomoči. Imel sem tudi primer, ko neka ženska ni slišala petdeset let, le delno na eno uho. Po dveh terapijah je ponovno slišala. Nekateri, ki bioenergetikom ne verjamejo, pravijo, češ tudi udarec okrog ušes čutiš, pa ni nujno da je to tudi dobro. Hočem reči, da mnogi po obisku pri bioenergetiku pripovedujejo, da so čutili neke vibracije po telesu, a nemalo poslušalcev meni, da ni nujno, da je to tudi dobro. Takole bom odgovoril. Človeku, kije dano, da se ukvarja z zdravljenjem z bioenergijo, bo pacientu znal odpraviti bolečine, bolezni. Če si pri svojem delu uspešen, pridejo novi bolniki, ki potrebujejo pomoč, če nisi, obisk zagotovo presahne. In le to je merilo, ali je tisto kar čutijo pri bionergetiku tudi dobro oz. jim koristi. Pri nekem zasavskem bioenergetiku sem na njegovi reklamni zloženki prebral, da je svojo bioenergetsko energijo odkril, ko je mrtvega psička ponovno oživel (???!). Vaš komentar? Je to mogoče? Če je psa oživel oz. mu dal še delček življenja, ga ni oživel on, ampak so ga višje energije. Ste verni? Verujem v vse višje božanstvo. Rekel bi, da sem katolik. Verujem v boga, v angele, v višje sile, ki z nami opravljajo. Vse kar se dogaja okrog nas, nam je namenjeno oziroma nam je dano. Sam se zelo trudim, da v meni ni negativnih energij. Vsem bi priporočil misel: »Pazi kaj misliš in pazi kaj govoriš«. Božidar v svo|em prijetnem lokalu na Cesti 9.avgusta 33, Zagorje. Verjamete v posmrtno življenje? Seveda verjamem. Kadite, pijete? Ne, sem abstinent. Tudi vegetarijanec. V prvem delu življenja ni bilo tako? Kot sem že rekel, je bilo takrat moje življenje na nižjih vibracijah., ki se ga ne dotikam več. Verjetno sem ga moral preživeti, da me je nadaljnja pot pripeljala do tja, kjer sem sedaj. Ko zdravite, ste dobesedno odprti. Tudi za škodljive zunanje vplive. Se zmorete po terapijah ponovno zapreti? Se bojite, da bi nase potegnili pacientovo bolezen, njegove težave? Zdravitelj mora imeti zaščito. Prostor, kjer delam je zaščiten in ni možno, da bi karkoli potegnil vase. Delam toliko, kolikor čutim, da lahko. Omenil bi še, da sem srečen, da gredo vse bolezni skozi mene, nobena ne ostane v meni. Za to danost, pa za družino, ki jo imam in vse dobrote, se vsak dan zahvalim. V Zagorju opazimo, da veliko tečete, tudi v močnem soncu vas videvamo po cestah?! Predvsem imam zelo rad sonce. Z njim se energijsko povežem. Lahko rečem, da sem sončni človek. Besedilo in sliko Igor Goste } jj P. J 11 P. T ri " P. Magnolia - magnolija, kraljica cvetja Magnolije so nedvomno naše najbolj priljubljene cvetne grmovnice. Te rastline pa niso zanimive le zaradi eksotičnega cvetja, ki večinoma tudi lepo diši. V razvoju rastlinstva predstavljajo tisto pomembno obdobje, ko so golosemenke prehajale v kritosemenke, torej v cvetnice, kakršne poznamo danes. Cvetje magnolij, ki ga toliko občudujemo, glede na to ni popolno, saj mu manjka cvetna čaša. Plodne liste združuje v nekakšnem vretenu, kar pri nekaterih vrstah spominja na storže iglavca. Po vseh nespornih dokazih, lahko strokovnjaki danes trijo, da se magnolije niso spremenile že sto milijonov let. Kar pomeni da so naj starejše cvetnice. Magnolijevke obsegajo 12 rodov z okoli 230 vrstami. Magnolije so lahko listopadne ali vednozelena drevesa in grmi. Najznačilnejše botanične značilnosti so enostavni listi, veliki, jajčasti. Razporejeni so izmenično. Deblo in veje so gladke. Pri drevesnih vrstah les uporabljajo za gospodarske namene. Popki so veliki podolgovato jajčasti in rahlo oviti v beli puh. Po cvetenju se pojavijo na drevesu soplodja, ki so izrazito rdeče barve. Imajo obliko storža v katerih se nahajajo majhna črna semena, ki uspešno kalijo, če jih prenesemo v setvene zaboje. Vse vrste sadimo v dobro, svežo humuzno zemljo, v zavetni legi. Za dober razvoj potrebujejo veliko sonca. Imajo plitve korenine. Redno obrezovanje ni potrebno, izrežemo le pregoste veje. Pri nas se najpogosteje pojavlja Magnolia liliflora 'Nigra', ki glede tal ni občutljiva, bogato cveti, jepa tudi edina ki pocvita vse do jeseni. Zraste v širok grm, ki pa ga lahko močno prizadene moker sneg, saj se veje kaj hitro zlomijo pod težo snega, zato je priporočljivo sneg otresati. Pogosto sc pojavlja tudi zvezdasta magnolija ali Magnolia stellata. Srednje velik grm počasne rasti iz Japonske. Listi eliptični, rob rahlo gubast. Cveti belo. Kot zanimivost so njeni cvetovi, ki so sestavljeni iz 12 do 15 ozkih venčnih listov. V Ameriki, Angliji in naNovi Zelandiji so vzgojili številne nove kultivarje, zaradi katerih bo postala ta lepotica pri nas še bolj priljubljena. Američani so vzgojili celo rumeno-cvetno sorto, ki ji h doslej nismo poznah in se že pojavljajo tudi pri nas. Magnolije razmnožujejo na vsemo-goče načine. In če jo želite razmnoževati sami, takrat priporočam grebeničenje, saj zagotavlja siguren uspeh. Spomladi upognimo vejo v zemljo, ter jo v delu, Sašo Taškar s.p. Ulica talcev la 1410 Zagorje Tel.: 041 832 853 041 838 013 - načrtovanje in urejanje vrtov - svetovanje - obrezovanje dreves - urejanje grobov - izdelava vodnih objektov ZDRAULNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVI DRAVILNE RASTLINE TRIPLAT V Družinskem zdravstvenem vodniku lahko preberemo, da se triplat že stoletja uporablja proti prebavnim težavam, poškodbam kože, vnetemu žrelu, nahodu, mišičnim bolečinam in spolni nezmožnosti.Novejše raziskave kažejo, da deluje triplat blago protivnetno, zato ga zeliščarji uporabljajo proti kožni izpuščajem in ranam ter proti vnetju sklepov. Med ciljne bolezni, torej tiste pri katerih je ta zel uspešna sodijo: prebavne težave, vnetje žrela in kašelj, povišan holesterol in glukoza v krvi ter zunanje: kožni izpuščaji, turi, ureznine in boleči sklepi. Pater Ašič je v svoji knjigi zapisal, da so listi te zeli podobni listom detelje. Cveti so rumeni, plod je sabljasto oblikovan, dolg do 10 cm. Septembra nabiramo zrela semena, jih izluščimo in sušimo na zraku. Nasveti »naših mam« V moko zmleto seme jemljemo po več žlic na dan za notranjo krepitev. Če moko zmešamo z marmelado, pospešuje delovanje črevesa. Kot obkladek se obnese pri čirih. Naredimo ga tako, da 10 dag semena zmešamo z malo vode v kašo, namažemo na krpo in obložimo obolelo mesto. S tem pospešimo, da se izgnojijo podkožne tvorbe. Še bolj se obnese, če ga skuhamo s kisom (tudi za zanohtnice). KURJA ČREVCA Raste kot plevel po njivah, kije koristen za zemljo, ker jo varuje pred izsušitvijo. Nabiramo lističe in drobne cvetke, vse poletje. Ta plevel pospešuje celjenje ran, zdravi gnojne bule in izpuščaje. Kot čaj je zdravilo za zasluzena pluča, ledvice, mehur in zlato žilo. Izboljšuje tudi prebavo. S čajem čistimo vnete in udarjene oči. Zel namočena v žganju, služi kotnatiranje pri revmi, protinu in zbadanju. Nežne listke lahko uporabljamo za solate. NASVETI ZA ODPRAVO ŽULJEV IN OTIŠČANCEV -Rabimo 25 g svežih listov bršljana, jih stolčemo in damo v deciliter jabolčnega kisa. Namakamo 12 ur, nato zmes obvežemo na žulj. po pol ure odstranimo in izperemo v ki ga zakrijemo z zemljo rahlo ranimo, da bo hitreje tvorila korenine. Naslednjo pomlad vejo, ki se še drži matične rastline odščipnimo ter počakajmo do jeseni, ko jo kot samostojno rastlino posadimo v zavetni del vrta. V drevesnicah pa se raje poslužujejo cepljenja, kjer na sejanec cepijo prenekatere vrste. Lahko se še pozabavate s potaknjenci, ki pa lahko le minimalno uspejo, saj so izredno zahtevni glede zračne vlage in temperature. Magnolije resnično veljajo za posebne rastline, čeprav zadnja leta ugotavljam, da naše podnebje ni prav primerno za njeno cvetenje, saj v času ko prične bujno cveteti, narava poskrbi za obilne padavine, ki dodobra izničijo lepoto cvetov. S padavinami pa se v nekaterih letih pojavlja pozna slana, ki pa je lahko nevarna tudi za samo drevo, po predhodnem izničenju cvetov. To leto so magnolije bogato cvetele in poplačale ves trud, ki je potreben, da se vzgoji ta čudovita kraljica vrtov. Besedilo in slika: Sašo Taškar mlačni vodi. Postopek ponovimo vsak dan, dokler žulji ne zginejo. -List bršljana vsak večer položimo na kurje oko, dokler se ne odlušči. -Čebilo sesekljamo in jo damo v 2 del kisa. Naredimo obkladek, ki ga položimo na žulj ali kurje oko. -Na kurje oko položimo zmečkan strok česna, kožo okrog otrdline pa zaščitimo z obližem. Pripravil Igor Gošte TRBOVLJE Novosti v Avtohiši Malgaj RENAULT O Obveščamo Vas, da so po novem vrata SERVISA in PRODAJE NADOMESTNIH DELOV odprta: ponedeljek do petek od 7.00 do 1 8.00 ure sobota od 8.00 do 1 3.00 ure tel. SERVIS 03/56 33 120 tel. PRODAJA NADOMESTNIH DELOV 03/56 33 1 25 % Zvozimo to zimo! Do 12% popusta ob nakupu 4 zimskih pnevmatik! u Potrebujete varen, zanesljiv, varčen in udoben prevoz? Želite varčevati? Veseli nas, da Vam lahko v mesecu novembru ponudimo super ugodne cene za vozila RENAULT. • Novi TWINGO že od 1.572.000 SIT • CLIO že od 1.630.000 SIT, CLIO KOMPAS pa že za neverjetnih 1.669.000 SIT Ime: -____________________________ Priimek:________________ Naslov:____________________ Tel.:___________________________ Vsak letak, ki bo izpolnjen in oddan v našem prodajnem salonu do 30.11.2000 bo udeležen v nagradnem žrebanju. 1. nagrada; Pulover RENAULT 2. nagrada; Srajca RENAULT 3. nagrada; Kapa RENAULT • MEGAN E - za omejeno količino vozil iz zaloge popust 300.000 SIT ali kredit z obrestno meroTOM+0% • SCENIC + PRIHRANEK + GRATIS LITA PLATIŠČA + RADIOKASETOFON SONY Z ZVOČNIKI = SCENIC CONCORDE že od 3.089.000 SIT • LAGUNA CONCORDE že od 3.580.000 SIT • Podjetniki, zahtevajte POSEBNO. PONUDBO za SCENIC BUSINESS in LAGUNO BUSINESS 0 Želite več informacij? Obiščite nas ali pokličite naše prodajalce: 03/56 33 11 O g. Viljem Medvešek 03/56 33 1 1 1 g. Janez Pikelj 03/56 33 112 g. Dejan Štruc da Vam predstavijo ponudbo, ki VAM najbolj ustreza. Jo fi.!T r? T*" (j 77. J j. ulsbslgo 7 JOŽE GOLE Ko si je še pred leti, saj njegova delovna doba na Občini Hrastnik šteje več kot desetletje, ogledoval po Hrastniku, je bil presenečen nad neurejenostjo. Številna odlagališča smeti mu niso bila ljuba in projekt za urejanje Hrastnika je bil kot nalašč za prijaznejše posvečanje okolišu. V komisiji, ki je nekako spodbujala tovrstno delovanje, so v projekt vključili vseh deset hrastniških krajevnih skupnosti, ki so pripomogle, da je zdajšnji izgled javnih površin v Hrastniku dosti bolj ocvetličen, urejen in čist. S prijetnejšo podobo kraja so napredovali in že pred tremi leti sodelovali v tekmovanju Moja dežela - lepa, urejena in gostoljubna, ki ga je organizirala Turistična zveza Slovenija. Doslej so v kategoriji srednjih in manjših mest dosegli zmeraj katero izmed prvih šestih mest. Da gre za dobre rezultate ne zanika, saj so s projekti spodbudili tudi zasebnike, da bolj poskrbijo za svojo okolico. Na hrastniški občini sicer dela kot strokovni delavec za javno-komunalno rabo v direkciji za okolje in prostor, kjer.sodelujejo tudi z gospodarskimi službami. Ker je tudi član regijske komisije, ki, v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, že tri leta ocenjuje kraje od Litije do Radeč, je z veseljem pripomnil, da vsa leta zmaguje Hrastnik. "To je le dodatna spodbuda za vnešeno delo," pravi k temu, saj je treba nivo doseženih rezultatov tudi ohranjati. Zatrdil je, da pri takšnih ocenjevanjih sploh ne gre za izpostavljanje krajev, marveč bolj za vzpostavljanje tistega pozitivnega tekmovalnega naboja, ki stremi k temu, da si vsak kraj prizadeva za boljši, lepši, urejenejši in tudi gostoljubnejši videz. Zato tudi Občina Hrastnik vsako leto podeljuje priznanja za najlepše urejena področja, vse od trgovin, gostiln, balkonov, stanovanjskih hiš, blokov in kot je dejal, je vse večje število zaselkov, kijih ni mogoče spregledati, zato komisija z ocenjevanjem najlepših nima lahkega dela. Povedal je, da je sicer podoba kraja le ena izmed razsežnosti, pomembna tudi za razmah turistične dejavnosti. Že drugo leto zapovrstjo so letos v Hrastniku organizirali tudi Sejem cvetja, za katerega so ljudje pokazali izjemno zanimanje. Turizem pa spodbuja bolj skupno, v zasavskem merilu, saj pravi, da je težko znati privabiti turiste. Znameniti športni dosežki Hrastničanov in verjetno edino slovensko vsakoletno srečanje citrarjev na Kopitniku ter drugo, se mu še zmeraj ne zdijo dovoljšnji za turističen utrip. "Pri vsaki stvari je najpomembnejša zainteresiranost ljudi," vztraja, češ da le s skupnimi močmi lahko turizem daje dobre rezultate. Nasplošno šport, sploh košarko, zelo rad spremlja. Dopust še najraje z družino preživi kombinirano, na morju in v planinah. Tudi nova prijateljstva rad sklepa, vendar mu še največ pomenijo prijateljstva, ki trajajo. "Toda tudi kolegialnost je potrebna," pravi, saj je rad v družbi, kjer je včasih tudi glasen, vendar mu je povšeči tudi iskriva in zaupna komunikacija. Besedilo in sliko: Petro Radovič SLOVENSKI SVETNIKI ZA 3. TISOČLETJE (21. del) JANEZ GNIDOVEC, škof (nadaljevanje iz prejšnje številke) Že kmalu po prihodu Janeza Gnidovca v Prizren in Skopje seje pokazala potreba po malem semenišču. Gnidovec gaje najprej hotel odpreti v Bitoli. Vendar tam ni uspel, zato gaje odprl v Prizrenu. Tuje kupil tudi zemljišče za novo stavbo. Tedaj se mu je pridružil Branko Dorčič, po poklicu geometer (sin slovenske matere in hrvaškega očeta). Prevzel je mesto semeniškega vzgojitelja in vodil priprave za gradnjo nove stavbe. Čez kako leto je končal tudi bogoslovne študije in bil posvečen. Stavba semenišča je bila končana leta 1929, zato so se naslednje leto gojenci že lahko vselili. Njihovo število seje iz leta v leto povečevalo tako, da jih je pred pričetkom druge svetovne vojne bilo že 46. Škofa Gnidovca je najbolj pestilo pomanjkanje duhovnikov. Zato je v službo sprejemal tudi tiste, ki so v preteklosti službo zapustili, pa so se bili pripravljeni vrniti. Žal z njimi ni imel preveč sreče. Srbsko orožništvo je na albansko duhovščino izvajalo pritisk, če seje hotelo udejstvovati tudi v prosveti svojega ljudstva. Albanskega duhovnika in pisatelja Gječova so orožniki ubili, trije drugi duhovniki pa so pobegnili v Albanijo. Primerne cerkve za bogoslužje so bile v Prizrenu, Skopju, Bitoli in Janjevu. Vendar pa jih je bilo potrebno popraviti, pozidati, zgraditi nove. V Letnici je bila romarska cerkev s čudodelnim kipom Matere božje vsa razpokana. Tu so se zbirali poleg kristjanov tudi muslimani. Novo cerkev so posvetili čez nekaj let. Leta 1935 je škof sklical v romarsko središče Letnico predstavnike Marijinih družb na 1. Marijanski kongres. Leta 1934 seje Gnidovec preselil v Skopje, kjer so katoliško škofijo vodili jezuiti. Takrat je iz Ljubljane prišel v škofijo novomašnik Alojzij Turk, in bil imenovan za kaplana skopske župnije. Alojzij Turkje bil kasneje nadškof v Beogradu. Ker pa so jezuiti odšlije kaplan Turk moral na župnijo v Bitolo, škof Gnidovec pa je v Skopju ostal sam za vse delo. Sam je opravljal krste, pogrebe, poroke, verouk. Samo v Skoju je bilo v šolah prijavljenih več kot 200 učencev, ki so želeli katoliški verouk. Gnidovecje spodbujal ustanavljanje bratovščin, kongregacij, ustanovil je sirotišče sv. Jožefa, zatočišče za dekleta brez doma. Štiri slovenske usmiljenke so prevzele Zavod sv. Marte. Zaživele so Marijine družbe za dekleta, za fante, za žene in otroke. Gnidovecje vsem priporočal Apostolstvo sv. Cirila in Metoda za edinost kristjanov. Leta 1928 je izšla prva številka mesečnika Blagovij est, ki so ga več let urejali jezuiti. Listje imel v začetku okoli 700 naročnikov, tik pred drugo svetovno vojno pa okoli 2500. Škof Gnidovecje navezal stik tudi s t.i. Ijarmani, prebivalci nekaterih vasi okoli Letnice, ki so bili po prepričanju kristjani, vendar pa se zaradi pretežno muslimanskega okolja v javnosti niso priznavali za kristjane. V Bistrici pri Demir Kapiji so naselili z vsemi mogočimi obljubami skupino primorskih Slovencev, ki so potem živeli v veliki stiski, brez katoliškega duhovnika in cerkve ter pod pritiskom pravoslavne okolice in oblasti. Tudi ti so iskali pomoč pri škofu Gnidovcu. Bil je na razpolago vsem. Kadar je bila kaka zadeva še posebno zapletena, seje posvečal molitvi in iskanju rešitev. Gnidovecje po škofiji potoval največ peš ali na konju. Ni popustil ne vročini ne snegu. Posebno ljubezen je čutil do bolnikov. Zadnji božič v Skopju je praznoval leta 1938. Imel je polnočnico in slovesno pridigo, bil pa je že zelo slab. V začetku januarja 1939 je odpotoval v Ljubljano, kjer seje ustavil v hiši lazaristov. Tu gaje obiskal tudi ljubljanski škof Rožman. Že naslednji dan se muje stanje poslabšalo in prepeljali so ga v sanatorij. Bilje na koncu z močmi in tudi pri koncu življenja. Umrl je 3. februarja 1939. Pokopan je na ljubljanskih Žalah. Za škofa Janeza Gnidovca poteka proces beatifikacije (razglasitev za blaženega oz. svetnika). Branko Nimac TISKARNA NOVOLETNI PROGRAM KOLEDARJI, ROKOVNIKI, KOCKE, PLANERJI... M TRODELNI KOLEDARJI (3 vrste) od 295,00 SIT naprej M KOLEDARJI Z MOTIVOM NARAVE - barvni, 12 listni od 590,00 SIT naprej M KOLEDARJI (sole ženske) -13 listni, barvni od 590,00 SIT naprej PVC KOCKE s papirjem in predalom za svinčnike od 290,00 SIT H ROKOVNIKI-usnjeni od 990,00 SIT 3 VŽIGALNIKI, SVINČNIKI od 30,00 SIT naprej expres izdelava štampiljk 9ion stop naročila:041 412-060 in 041 437 060 VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO Še do 23.novembra imate čas, da nam na uredništvo pošljete odgovor na našo literarno uganko. Iskani pesnik, pisatelj, dramatik, pisec epigramov pa tudi politični zapornik se je rodil 13.10.1913 v Kostanjevici na Krasu. Po vojni je bil zaposlen na ministrstvu za industrijo, vendar ne dolgo, saj so ga leta 1948 zaprli in ga v naslednjem letu na montiranem procesu proti dachavcem obsodili na osem let zapora. Del tega obdobja je opisal v romanu Umiranje na obroke. V pomoč vam tokrat navajamo kratek odlomek iz te knjižne uspešnice. Gaber je čakal v samici pet mesecev. Peklenska metoda. Veš, da bo pet mesecev Avtor: čas brez časa. Sleherno upanje zaspi za pet mesecev. Brez slehernega upanja pa je v zaporu ena ura dolga tri ure. Če ne veš točen datum naslednjega zaslišanja, upaš- upaš sleherni dan!- jutri bo kdo interveniral, jutri se bo izkazalo, da je vse skupaj nerodna pomota, opravičili se bodo, v nekaj dneh bom šel domov. »Na svidenje točno čez pet mesecev«, pa je rafiniran, zahrbten udarec, ki omrtviči moč za bitko s časom. V zaporu- še posebno v samici- pa je boj s časom-najtežji boj. Brezupen boj. Čas brez'časa dušo tako surovo muči, da velikokrat pade v nezavest. Duševna nezavest pa je ura brez kazalcev. Nož brez rezila. Moje ime: Naslov: UROŠ ZUPAN DOBIL JENKOVO NAGRADO Dne 26.oktobra zvečer so v Prešernovem gledališču v Kranju podelili letošnjo Jenkovo nagrado. Prejel jo je trboveljski rojak - pesnik, esejist, prevajalec ipd. Uroš Zupan. Nagrado mu je podelilo Društvo slovenskih pisateljev, izročil pa mu jo je predsednik tega društva Evald Flisar. Urošu Zupanu so podelili nagrado za lani izdano pesniško zbirko Drevo in vrabec. Jenkova nagrada je najvišja nagrada v državi. K podelitvi nagrade so se zbrali tudi nekateri najvidnejši slovenski literati, med njimi vsi prejšnji dobitniki te nagrade. Vsi ti so nastopili ob tej priliki s svojimi novejšimi deli, tako da se je večer končal kot literarni večer. Društvo slovenskih pisateljev je začelo nagrado podeljevati leta 1987. Žirija je v obrazložitvi med drugim zapisala tudi tole: Zupanovi pesniški postopki izvirajo iz različnih tradicij, med katerimi velja na prvem mestu omeniti romantiko. Županje lirik v najčistejšem pomenu besede. To pomeni, da so njegova glavna tema čustva. Ko opisuje svoj odnos do očeta, rojstnega kraja, dekleta, pesniških in slikarskih prijateljev, jezika, narave itn., razkriva sebe. Osnovni merili, s Uganko sestavil Igor Goste katerima njegovo poezijo presojamo takoimenovani profesionalni bralci, zlasti pa bralci "kar tako", sta iskrenost in prepričljivost. Pesmi iz zbirke Drevo in vrabec izvirajo iz osebne izkušnje, ki ji lahko verjamemo. Urošu Zupanu ob prejemu najelitnejše nagrade v državi - Jenkove nagrade - iskreno čestitamo tudi bralci Zasavca! IL. DOLSKE PEVKE IMAJO NOVEGA ČLANA Rojstvo vsakega človeka je razveseljiva novica. To velja tudi za Vasja Vengušt Krajnca, krepkega novorojenčka, ki je privekal na ta svet v nedeljo, 29.oktobra v Ljubljani. Mamica Sabina, zborovodkinja dolskih pevk ga je pričakovala sicer kakšen teden kasneje, zato je dva dni pred porodom še dirigirala na proslavi KS Prapretno. Za kakšno uro ga je prepustila v varstvo očetu Mitji tudi v torek, 7.novembra, ko je nastopila s pevkami na občinski reviji odraslih zborov v hrastniku. Se pravi, da se je že vključil v kulturno dejavnost svoje pogumne mame. Mlada pevovodkinja se je v tem letu, odkar je prevzela zbor na Dolu, ženskam zelo priljubila, zato so bile nadvse vesele tudi KULTURNI KOLEDAR 4.11.1910 seje pri Brežicah rodil dramatik in pripovednik Davorin Pctončič. Igre: Guzaj, Slovenska kmetska povest. 9.11.1928 seje v Švici (Basel) rodil pisatelj Lojze Kovačič. Dela:Ljubljanske razglednice. Deček in smrt. 11.11.1914 se je v Zagorju rodil pesnik Cene Vipotnik, brat pisatelja Janeza. Dela: Drevo na samem, Zelen grobek. 18.11.1930 se je v Ljubljani rodil pesnik Gregor Strniša. Dela: Zvezde, Želod, povest Kvadratna pika. Pripravil Igor Goste Igor Goste TE BOM PREPOZNAL, ANGEL Kojejutro in se lenobno pretegujem po postelji, se mi misli vračajo na leta, ko sva se prebujala skupaj. Ko se trudim na zemlji, ki si jo ti tolikokrat premetal in mi pot kaplja po obrazu, se spominjam, kako sva to nekoč delala (tudi) skupaj. Ko se zvečeri in zleknjen v naslonjaču zrem v TV ekran (Saj veš, tekma.), te v mislih vidim, tam v drugem naslonjaču, kako s srcem navijaš za svoje. Brez očitkov, pa četudi jim ne gre. Ko vidim svoja otroka in tvoje vnuke, ki sijih nekoč razvajal in za katere si točil solze sreče, ko so shodili, in ko so te vsi po vrsti prvič poklicali: »Ata Bogo«, se tudi meni orosijo oči. In čeprav te kar naprej vidim, se s strahom sprašujem ali te bom spoznal, ko se nekoč, tam gori nekje srečava. novega člana. "Saj niti ne ve, koliko tet in starih mam ima...," so se pošalile. Pridružujemo se njihovim čestitkam in lepim željam ob rojstvu Vasje. Fanči Moljk Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani /A' snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z 4 * ti možnostjo sponzoriranja (astanilfi UtCLIHI 'M P trženje in produkcija za gospodarsko — interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP E-mail: atv.signal@siol.net NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVS/GNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! o http://www.radio-trbovlje.si 16. LISTOPADA 2000 r.-^. j. ? m 16. LISTOPADA 2000 1.ADRL AvtoMikolič Rudar - Dobova 34:33 (17:10) Pred 800 gledalci so bili gostje vse do 50.minute srečanja na pragu presenečenja. Takrat se je začela razburljiva končnica, v kateri so "rudarji" najprej povedli 32:29, nakar so Dobovčani izid izenačili in v zadnji minuti sta bili moštvi izenačeni na 33. Zmagoviti zadetek je tik pred koncem dosegel Senčar. l.BDRL Dol TKI Hrastnik - Sevnica 23:22 Rokometaši Dola TKI Hrastnik so s četrto zaporedno zmago v 1B SRL prišli tik pod vrh prvenstvene lestvice, kjer kraljuje ekipa Nove Gorice. Tokrat so bili boljši od Sevnice s 23:22. Omenimo še pokalno tekmo z ekipo Grče iz Kočevja, ki je bila v torek, 31.oktobra v Dolanki. Dolani so zmagali, prav tako z isto ekipo kot pred štirinajstimi dnevi na njihovem terenu. V osmini finala pokala Slovenije so se Dolani 15.novembra pomerili z Gorišnico, povratna tekma pa bo štirinajst dni kasneje v Dolanki.(fm) 1.BŽRL ŽRK Zagorje - RK Vias Šentjernej 22:19 (11:9) Zagorje, športna dvorana Zagorje, 100 gledalcev, sodnika Krašna in Vodopivec (oba Ajdovščina). Strelke za ŽRK Zagorje: Ahlin, Čibej 1, Jere. Klukej, Korinšek 8, Medvešek 7, Mišič, I.Poglajen, A.Poglajen, Ramšak 5, Ritter 2, Šikovec 1, Renko, Krajnc. V srečanju 1.kroga državnega Prvenstva so Zagorjanke, ki se vračajo na ligaško sceno po Poltretjem letu odsotnosti, dosegle težko, toda zasluženo Zrnago pod vodstvom trenerja Bojana Voglerja, ki je ekipo Prevzel 14 dni pred prvenstvom. ^ borbenem srečanju z veliki številom izključitev in štirih rdečih kartonov so Zagorjanke po Zaslugi odličnih obramb vratarke Magde Ahlin, ki je zbrala 14 obramb (od tega je obranila tudi štiri 7-metrovke) ter odlično realizacijo napada najmlajših 14-'etne Jasne Medvešek in 15-letne Nadje Korinšek. Debi po vrnitvi na ligaško sceno in zaslužena zmaga vzbuja upanje na uspešno nadaljevanje prvenstva pred gostovanjem na Ptuju proti ekipi Ptuja, udeleženki finala piay-offa za uvrstitev v 1 .A ŽRL. Ptuj - ŽRK Zagorje 23:21 (12:10) V srečanju 2.kroga so v izenačenem srečanju s kančkom sreče slavile Ptujčanke z rezultatom 23:21. V končnici srečanja je domača vratarka ubranila sedemmetrovko, ki bi pomenila izenačenje rezultata na 21:21. V nasprotnem napadu domačinke niso prišle do meta, žal pa so tudi Zagorjanke v zadnjem napadu 20 sekund pred koncem srečanja izgubile žogo in domačinke so z zadetkom le še potrdile zmago. Za Zagorjanke so zadetke dosegle: Ines Ramšak 6, Manca Jere 5, Jasna Medvešek in Petra Ritter po 3 ter Urška Čibej, Nadja Korinšek, Tjaša Klukej in Urška Šikovec po enega. ŽRK Zagorje - ŽRK Keting 21:14 (9:7) V srečanju 3.kroga DP l.B rokometne lige so Zagorjanke gostile izkušene gostje iz Ajdovščine. V prvem delu srečanja je bila igra vseskozi izenačena in šele proti koncu prvega dela so Zagorjanke po odlični igri v obrambi in ob bučni podpori navijaške skupine Crazy boysi povedle z razliko dveh zadetkov. V drugem delu srečanja so gostiteljice nadaljevale z odlično igro v obrambi, hitro povečevale razliko, kije 10 minut pred koncem srečanja narasla na 10 zadetov, tako da so priložnost dobile tudi ostale igralke Zagorja. Najboljša strelka pri domačinkah je bila Urška Šikovec s petimi zadetki, sledijo pa Jasna Medvešek s štirimi, Ines Ramšak, Manca Jere in Petra Ritter s tremi zadetki, Nadja Korinšek z dvema in Urška Čibej z enim zadetkom. Rokomet mladih Kadetinje letnik 84; ŽRK Zagorje - ŽRK Brežice 35:7 (17:5) V srečanju 4.kroga DP mladih so kadetinje brez težav premagale Brežičanke. V srečanju, ki je le do rezultata 5:3 v sedmi minuti srečanja obetal izenačeno srečanje, so Zagorjanke v nadaljevanju do vrha napolnile mrežo gostujoče neizkušene ekipe, adetke so dosegle: Tjaša Klukej 10, Nadja Korinšek 6, Ina Poglajen 4, Anja Poglajen. Petra Ritter in Maja Renko po 3, Urška Šikovec in Diana Mišič po 2 ter Violeta Kos in Mateja Jelševar po enega. Ptuj - ŽRK Zagorje 12:21 (5:7) V srečanju 5.kroga so kadetinje dosegle prepričljivo zmago na Ptuju. Z odličnimi obrambami se je izkazala vratarka Manja Krajnc, kije zbrala 11 obramb ter igralka Tjaša Klukej, ki je dosegla 6 zadetkov. Ostale zadetke so dosegle; Nadja Korinšek, Ina Poglajen, Anja Poglajen in Mateja Jelševar po 3, Jerneja Jerman 2 in Maja Renko enega. ŽRK Zagorje - ŽRK Milennium Videm ob Ščavnici 25:13 (12:7) Srečanje 6.kroga so kadetinje ŽRK Zagorje zanesljivo odločile v svojo korist z rezultatom 25:13 (12:7). Zadetke so dosegle: Tjaša Klukej 4, Urška Šikovec 4, Ranisa Smajlovič in Anja Poglajen po 3, Nadja Korinšek, Jasna Medvešek. Jerneja Jerman in Eva Kovač po 2 ter Tamara Marinovič in Diana Mišič po enega. Starejše deklice letnik 86; ŽRK Zagorje - RK Vias Šentjernej 29:5 (12:2) Zagorjanke so srečanje zlahka odločile v svojo korist z rezultatom 29:5. Pri Zagorjankah velja pohvaliti najmlajšo igralko, 12-letni Špelo Peterlin, ki je dosegla 6 zadetkov, ostale pa so dosegle; Mateja Jelševar 5, Diana Mišič 4, Ranisa Smajlovič in Eva Kovač po 3, Tjaša klukej, Jasna Medvešek in Živa Repovž po 2 ter Lea Medvešek in Nataša Kavzar po enega. ŽRK Zagorje - ŽRK Brežice 21:7 (11:6) V srečanju 4.kroga DP Mladih so igralke Zagorja predvsem po zaslugi odličnih obramb vratark Saše Bohorč in Amande Husičič zasluženo premagale Brežičanke. Zadetke za domainke so dosegle; Tjaša Klukej 5, Eva Kovač 4, Ranisa Smajlovič 3, Špela Peterlin in Jasna Medvešek po 2 ter Tamara marinovič, Mateja Jelševar, Urška Kastelic, Živa Repovž in Lea Medvešek po enega. Mlajše deklice B; letnik 89 -l.turnir v Žalcu Na prvem turnirju mlajših deklic so Zagorjanke pod vodstvom trenerja Matjaža Šikovca v Žalcu zabeležile zmago in poraz. V prvem srečanju so premagale Žalec z rezultatom 7:4 (4:1). Zadetke so dosegle Neža Češek in Nina Milojevič po 3 in Nives Ahlin enega. Proti ekipi PUV Nivo Celje pa ob igri nasprotnic, ki so prevzemale igralke Zagorja že na sredini igršča, niso uspele razviti igro in so doživele poraz z rezultatom 17:10 (7:3). Zadetke so dosegle: Nina Milojevič 6, Neža Češek 3 in Ivana Mirnič enega. Naslednji turnir bo organiziral ŽRK Zagorje in bo 3.decembra v Športni dvorani Zagorje. Mlajše deklice letnik 88; ŽRK Zagorje - ŽRK Brežice 33:6 (21:0) Zagorjanke so v srečanju 3.kroga DP mladih dosegle prepričljivo zmago proti nedorasli ekipi ŽRK Brežice, kar zgovorno priča rezultat prvega polčasa -21:0. Srečanje so odigrale vse igralke, ki jih ima na razpolago trener Matjaž Šikovec, zadetke pa so dosegle Lea Medvešek 8, Maja Mervar 7, Manca Jeglič 5, Špela Peterlin 4, Ivana Mimič 3, Neža Češek in Alma Avdič po 2 ter Nina Milojevič in Sabina Roksandič po enega. Ivan Ramšak ROKOMETNI LIST Rokometaši z Dola so konec oktobra spet izdali svoj list, ki obsega tokrat kar dvanajst strani formata A5. Najobsežnejši so podatki o vseh tekmah nove sezone o članih, mladincih, kadetih in pionirjih. Predstavljeni so tudi trenerji in tehnični vodje ter predsedstvo. Na čelu je še vedno Vili Petrič, v izvršnem odboru pa Marko Planinc. Plesno navijaški skupini Dolske mačke in skupini Nimfe so se letos priključile še Dolske miške, plesalke od 1. do 4.razreda. List je uredila nova urednica Nataša Knez še s štirimi članicami uredniškega odbora. Fanči Moljk naraciji 3 lata 100.000 kitaeicb«. Iiiemno ugodni krpdiln; <@> Hvunoni Accent Alf Sessons ima le v nsupnem paketu: * 4 letne pnevmatike na aiiiMiasliti rtiH&žft * 4 zimske pnevmatike na staudardnik platileH!, * Mitnalsko napravo, zračna blazino,... AVTOiUOTOK d.d.CELJE TEHNIČNI PREGLEDI, SERVIS, TRGOVINA Savinjska cesta 36, TRBOVLJE, tel.:03/ 56 34 680, 56 27 664 e .Ai 'TlRB-fflTT M7U0[}aQŠZA\ G2flS®\7@G BOROVNIŠKO NASELJE 7,1412 KISOVEC, SLOVENIJA, TEL.: 03 56 72 301, FAX: 03 56 33-826 E-mail: avtohisa.kisovec@siol.net, http://www.ahk.si 200 3 in5 vratna venija dobava taHcj! -- ......IHll SPREJEMAMO NAROČILA ZA VOZILA 20600 ŠT) O? Ji KISOVŠKI SKAKALCI DO 12 LET EKIPNI DRŽAVNI PRVAKI Skakalci SK Zagorje-SZS Kisovec so še enkrat več dokazali, da z njimi v klubu delajo zelo dobro. Seveda pa ni dovolj imeti le odlične pogoje za trening, med poglavitnimi dejavniki pri doseganju uspehovje potrebno imeti tudi dobre vaditelje ter nenazadnje talentirane skakalce in starše le teh, ki nosijo velik delež finančnega bremena. Vse našteto v skakalnem centru v Kisovcu imajo. Na poletnem ekipnem državnem prvenstvu Slovenije za dečke do 12 letvMislinjije bilo prijavljenih 18 ekip. Na skakalnici K 30 je prvo mesto osvojila ekipa SK Zagorje-SZS Kisovec, ki so jo sestavljali: enajstletna Miran Zupančič in Primož Roglič ter devetletna Janez Močnik- Guna in Andraž Pograjc. Drugouvrščeno ekipo SSK Ilirija Fersped (Matic Kramaršič, Rožle Žagar. Jaka Jošt in Luka Brnot) so ugnali kar za 87 točk. Tudi neuradni pregled rezultatov, ki so ga dosegli Posamezni skakalci je zgovoren. Med prvo deseterico nastopajočih (od 80 skakalcev) je imela zmagovalna ekipa uvrščene vse štiri skakalce. S skokoma 28.50 in 28m Jobil najuspešnejši Miran Zupančič, drugi je bil Primož Roglič s skokoma Po 27,50m (oba Zagorje) tretji je bil •Jurij Tepeš, ŠD Dolomiti s skokoma 27 in 26.50m, šesta in sedma pa sta bila še dva Zagorjana, Andraž Pograjc (dvakrat po 27 m) in Janez Močnik-Guna (dvakrat po 26 m). Rezultati poletnega ekipnega Dp: l.SK Zagorje-SZS Kisovec (Močnik-Guna, Pograjc, Zuzpančič ‘n Roglič) 805 točk 2.SSK Ilirija Fersped 1.ekipa (Kramaršič, Žagar, Jošt, Brnot) 718 točk 3-SSK Mislinja 1.ekipa (Cokan, Žaložnik, Slemcnik, Zajc) 703 točk 4.ŠD Dolomiti (B.Radoš, Mulec, ^■Radoš,Tepeš) 695,5 točk S.SK Tržič Trifix (Jerman, Košnjek, Godejša, Drinovec) 678 točk. JANEZ MOČNIK-GUNA DRŽAVNI PRVAK Na državnem prvenstvu v Mostecu, za dečke do 10 let, je Janez Močnik-Guna v zelo izenačeni konkurenci osvojil prvo mesto in s tem naslov državnega prvaka. Dolge skoke je imel tudi Andraž Pograjc, a je za slog prejel nekoliko nižje točke, kar gaje stalo stopničk. Rezultati DP, skakalnica K 25, skakalcev 64: 1.Janez Močnik-Guna, SK Zagorje-SZS Kisovec, dvakrat 25.50m, 225,9 točk 2.2.Klemen Omladič, SSK Velenje, 25 in 25.50m, 224 točk 3. Jože Kamnik, SSK Šmartno, 25 in 25,50m, 223,7 točk 4. Andraž Pograjc, SK Zagorje-SZS Kisovec, 25 in25.50m, 221,2 točk 9.Aljaž Smolič, SK Zagorje-SZS Kisovec, 23.50 in 24m, 203,5 točk 27.Urban Javoršek, 36.Leon Grobljar (padec), 46. Miha Jesih , 47.Katja Požun, 53.Jaka Prašnikar (padec). Igor Gošte KEGLJAŠKI KOTIČEK Tudi nadaljevanje DP v LA ligi za moške ni prineslo kakšnega večjega presenečenja. Peto kolo je bilo za Zasavčane zanimivo predvsem zaradi tekme med domačo Iskraemeco in trboveljskim Rudarjem. Že pred tekmo se je vedelo, da bodo letos nekoliko oslabljeni Trboveljčani le stežka kos odličnim Kranjčanom, okrepljenim z Urošom Stoklasom. Stoklas je z odličnimi 1051 podrtimi keglji za 202 (?) keglja ugnal nekdanjega klubskega tovariša Izgorška. Dosegel je tudi najboljši rezultat kola. Edino zmago za Trboveljčane je z odličnim metanjem (992) dosegel vodja ekipe Robi Blaha, ki je za skoraj 50 kegljev premagal državnega reprezentanta Bizjaka. Preostali knapi so dosegli rezultat slabši od 900 kegljev. V 6.kolu so kegljači Rudarja, okrepljeni z Bogdanom Hribarjem, dosegli drugo zmago. Z vrnitvijo Hribarja v ekipo, so se možnosti Trboveljčanov za obstanek v ligi močno povečali. V prejšnjih številkah smo zapisali, da je Hribar postal član Konstruktorja, vendar je predsedstvo KZ Slovenije odločilo drugače. V kolikor bi želel oditi iz ekipe Rudarja bi moral prej eno leto pauzirati. Zato seje Hribar odločil, da ostane do nadaljnjega še naprej član KK Rudar. In kako so metali »knapi« pri zmagi proti ekipi Log Steinel s 5:32. Zmagali so Izgoršek (922) Blaha (938) in Hribar (943), dobro sta kljub porazu metala še Golič (917) in Vrabič (911). Uroš Stoklas v tem krogu ni tekmoval za svojo ekipo Iskraemeco, saj je v Salzburgu tekmoval na svetovnem pokalu državnih prvakov, kjer je z 959 podrtimi keglji osvojil solidno šesto mesto. Igor Gošte PORTRET SKAKALEC ALJAŽ SMOLIČ Devetletni Aljaž Smolič stanuje nedaleč stran do skakalnega centra v Kisovcu. Verjetno so ga prav skakalnice \ bližini- seveda poleg očija, ki je nekoč tudi sam skakal- pritegnile, da je tudi sam pred štirimi leti (1996) začel vaditi skakanje. Poleg skakanja Aljaž rad igra košarko in nogomet. V prostem času, kolikor mu ga ostane, pa zelo rad pleza po drevju (kot pravi Tarzan) in na njih gradi hišice. Nekaj časa mu ostane tudi za risanje, doma pa rad pomaga pri najrazličnejših vrtnih opravilih. Pozabili smo ga vprašati, ali pri tem opravilu pomaga mamici ali očiju. Vsekakor zelo uspešno, saj je vrt družine Smolič zelo lepo urejen. Aljažu, varovancu trenerja Zvoneta Pograjca, manjka do skoka 30 metrov le še pol metra. Če bo šel po poti vzornika Nemca Schmita, mu bo to, ali pa mu je medtem že, kmalu uspelo. V letošnji poletni sezoni je dosegel kar nekaj lepih uvrstitev (osmo in enajsto mesto). Deveti je bil na DP za dečke do 10 let, ima pa tudi že srebrno medaljo iz DP za dečke do 10 let. Torej lepa popotnica za njegovo nadaljnjo skakalno pot. Besedilo Igor Gošte, slika arhiv družine Smolič Igor Gošte 16. LISTOPADA 2000 r- J J fj J . H IZ TABORA NK RUDAR Mlajši dečki trboveljskega Rudarja so 2 igralcem manj (izključen je bil Marko Sotenšek) v nadaljevanju prvenstva z 1:0 izgubili v Ljubljani z ekipo NK Ilirija ter v zadnjem kolu doma premagali ekipo iz Novega mesta. Rezultat je bil 2:1. Gola sta dala Rahen Sadiki in Almir Mehinovič. Člani so v 12.kolu v Škofji Loki osvojili tri točke. Domači so kljub dobri igri Trboveljčanov po prvem delu srečanja vodili z 2:1 in bili v nadaljevanju tekme, po vodstvu 3:1 in še z igralcem več na igrišču (izključen je bil Trboveljčan Primož Marjan) zelo bl^zu zmage. Vendar se Trboveljčani fiV,o predali in s kombinatorno igro uspeli le v nekaj minutah doseči tri zadetke in zmago s 4:3. Gole so dali: dva Aljoša Vincek, po enega pa Boštjan Dolcnšek in Marko Oplotnik. Pomembno zmago za preboj na sredino lestvice so dosegli tudi doma v zadnjem kolu. Gostujoča ekipa iz Bleda je sicer po prvem delu igre vodila z 1:0, a so v nadaljevanju srečanja, na zelo blatnem igrišču, domači uspeli z dvema zadetkoma kapetana Igorja Holeška najprej izenačiti in ob koncu srečanja še povesti. Vodstvo so z borbeno igro uspeli zadržati, nekajkrat je odlično posredoval tudi domači vratar Centrih, in tri težko priborene točke so ostale v Trbovljah. Po tekmi smo za oceno prvega dela prvenstva vprašali kapetana Igorja Holeška in trenerja Hajrudina Ibrakiča. Kapetan Igor Holešek: »Začetek prvenstva smo pričakovali z dokaj visokimi cilji. Želja igralcev in uprave je bila, da naj bi se uvrstili med prvih pet ekip 3.SNL- center. Objektivno smo imeli na začetku prvenstva igralski kader močnejši (za Sotenška in Kirbiša, ki sta sredi prvega dela prvenstva prenehala z igranjem) kot v nadaljevanju. Po uspešnem prvem kolu v Vrhniki, je sledil nerazumljiv padec. Uprava se je zato odločila za zamenjavo trenerja. Prišlo je do boljših rezultatov, z malo več sreče pa bi bili lahko uvrščeni tudi višje od osmega mesta. Po mojem je osnovni problem te ekipe v pomanjkanju izkušenj. Večina igralcev je zelo mladih, zato bi nam še kako prav prišlo nekaj starejših izkušenejših igralcev, starih od 25 do 30 let. Me pa zelo veseli, da uprava kluba po dolgih letih končno dela dobro. Najboljše v zadnjih 13 letih, kolikor sem sam član te ekipe. Z okrepitvami in še z nadaljnjim dobrim delom uprave, upam da se bomo lahko drugo leto poskušali uvrstiti v 2.1igo.« Trener Hajrudin Ibrakič: »Kot prvo bi omenil, da imam premalo številčni igralski kader, povrh vsega pa gre še za zelo mlado ekipo z izjemo Holeška, ki je starejši. Glede na omenjeno lahko rečem, da sem zadovoljen z doseženimi rezultati v prvem delu prvenstva. Menim,da sem naredil napredek pri motivaciji igralcev za večjo storilnost tako na treningih kot na tekmah. Čaka nas še veliko delo, predvsem narediti napredek v igri in doseči večjo zbranost med tekmo. Tudi zato bomo pozimi vadili dvakrat tedensko. Moje ambicije v drugem delu so boj za zgornji del lestvice, kar bo seveda lažje z nekaterimi okrepitvami. Ob koncu prvega dela bi se vsem igralcem in pa upravi zahvalil za ves trud, ki so ga vložili v delo. Upam, da bo tako tudi v bodoče.« Besedilo in slika Igor Goste MLADINCI NK ZAGORJE IN ZDRUŽENI KADETI NA VRHU PRVENSTVENE LESTVICE Zagorski mladinci, kijih trenira Toni Bakovski so pred zimskim odmorom dosegli še dve zmagi. Najprej so v 10.kolu v na gostovanju z 2:1 premagali NK Tabor Grosuplje. Oba zadetka je dal Gašper Starc. V zadnjem kolu pa so v Kisovcu premagali še ekipo NK Dren Dragomer s 3:2. Po en gol so dali Rok Mitič, Rok Perme in Gašper Starc. Fantje so v prvem delu sedemkrat zmagali in igrali še trikrat neodločeno. S 24-imi točkami so na vrhu prvenstvene lestvice. Največ zadetkov v desetih tekmah, kar devet, je dal Gašper Starc. Po trenerjevih besedah bodo mladinci vadili tudi pozimi. Če bo lepo vreme zunaj, sicer v telovadnici. Tudi združena ekipa kadetov NK Zagorje-NK Svoboda je po prvem delu prvenstva v vodstvu. Po besedah trenerja Miloša Rogliča so nogometaši zastavljeni cilj presegli. Zahvala gre po njegovem nogometni šoli Vili Anicršek NK Zagorje, NK Svobodi Kisovec in pa staršem, ki so sodelovali pri krojitvi uspeha. Še zadnja rezultata. V 12.kolu so v Radomljah domačo ekipo premagali s 5:1. Gole so dali: Nejc Cilenšek, Marko Pouše, Asmir Smajlovič, Marko Kos in Nejc Vozelj. V 13.kolu so pred domačim občinstvom premagali še NK Črnuče. Rezultat tekme je bil 8:1. Gole so dali: Marko Pouše štiri, po enega pa Asmir Smajlovič, Nejc Vozelj, Branimir Džjokič in Ivo Paradžik. Igor Goste IZ TABORA NK SVOBODA KISOVEC Vse selekcije kisovške Svobode so že odigrale zadnji krog jesenskega dela prvenstva. Pa začnimo z najmlajšimi V predzadnjem kolu so ml.dečki doma premagali ekipo iz Moravč z rezultatom 4:2. Dva gola je dal Anej Kurež, po enega pa Enis Halilovič in Fabjan Jazbinšek. Varovanci Branka Guna so zmagali tudi v zadnjem kolu. Na gostovanju pri NK Jezeru so zmagali s 3:0. Gole so dali David Knez, Borut Gošte in Anej Kurež. Po prvem delu imajo fantje 18 točk. Svojo prvo zmago so v 11 .kolu v Kresnicah dosegli tudi varovanci Marjana Ocepka, starejši dečki. Gol za prvo zmago in prve tri točke je dosegel Anže Vedenik. Teden prej so doma izgubili z ekipo Slovana in sicer s 4:0. Trener st. dečkov nam je povedal, da bodo tudi po končanem prvenstvu fantje (dokler bo vreme dopuščalo) trenirali na zunanjih igriščih enkrat tedensko, kasneje pa bodo vadili v telovadnici. Dodal je še, da več kot eno zmago v prvem delu od svoje mlade ekipe ni pričakoval in da kaj več lahko dosežejo v drugem delu prvenstva. Člansko moštvo je v zadnjem kolu prvenstva doživelo svoj prvi poraz. V Viru jih je premagala domača ekipa z rezultatom 4:0. Kljub temu so varovanci trenerja Edija Navratila po prvem delu prvenstva z 21 -imi točkami na prvem mestu prvenstvene lestvice 2.lige MNZ-Ljubljana. Šest točk manj ima drugouvrščena ekipa NK Vir. Navratil upa, da bo članom uspelo obdržati prvo mesto. Seveda pa bo to lažje dosegljivo, v kolikor ekipa ostane nespremenjena oziroma, če ne bo odhodov igralcev iz kluba ali v vojsko (Duško Malič). Igor Gošte Nogometaši Rudarja pred tekmo z Bledom lTitls m KMEČKE IGRE V S0P0TI Člani Športnega društva Sopota smo v nedeljo, IS.oktobra 2000 po treh tednih le dočakali lepo vreme, ki nam je omogčilo izvedbo kmečkih iger v Sopoti. Okrog druge ure popoldan smo se pričeli zbiratik na pokošenem travniku ob žuborečem, istoimenskem potoku Sopota. Prijavilo seje šest štiričlanskih ekip: Sopota, Svibno, Magolnik, Jazbine, DPM Laško-Radeče in Jagnjenica. Ko so bile ekipe pripravljene ter gledalci in navijači zbrani, smo pričeli s prvo igro - takoimenovano igro spretnosti. Glavno vlogo je imela tekmovalka, kije pazila, daje jajčka na pladnju uspešno prenesla po poti, ki stajo sotekmovalca "tlakovala" vse do cilja. Po prvi igri smo vsi tekmovalci izgubili vso morebitno tremo in nadaljevalo seje zabavanje ob ličkanju in luščenju koruze, za kar so bili odgovorni fantje. Tako je bil kar mimogrede končan prvi del iger. Prislužili smo si prvi predah, se osvežilno odžejali in najbolj "pogumni" fantje so si že upali povabiti dekleta na prvi ples. Ves popoldan pa je med vsemi sproščenimi obiskovalci potekala šaljiva tekmovalnost v tem, kdo bo uganil, koliko bučnic ina srednje velika buča, ki je na vidnem mestu ves čas krasila prizorišče kmečkih iger v Sopoti. V drugem delu kmečkih iger smo se neizmerno nasmejali in izredno zabavali še ob dveh šaljivih igrah. Najprej so se predstavniki ekip potrudili pri zbijanju jabolka s krompirjem do zaboja. Kot gledalci smo hudomušno ocenjevali spretnost in natančnost vsakega posebej. Zadnja, četrta igra, je bila namenjena vsem članom vseh ekip. Spremljali in opazovali smo bistveno razliko v vožnji stare, dobro ohranjene, še vozne, lesene samokolnice, ko so člani "trezni" startali in ko so po vrtenju okrog kola "pijani" drveli nazaj na cilj. Kot vedno, se je tudi to sončno, nedeljsko popoldne hitro, kar prehitro povešalo v večer in kaj hitro smo objavili rezultate in podelili simbolne nagrade vsem ekipam v znak hvaležnosti, da so sodelovali in se igrali z nami. Prvim trem ekipam smo podelili tudi prave "kmečke" pokale in tako si je Društvo podeželske mladine Laško - Radeče s tretjim mestom priigrala manjši zabojček. Z drugouvrščenostjo so si zaslužili otroške grablje tekmovalci iz Svibnega, velike grablje pa so zmagovalci odnesli v Jazbine pri Podkumu. Ob koncu iger smo se organizatorji lotili še natančnega štetja semen v dobro zreli buči. V njej smo našli 193 bučnic in najbližje število je uganila mlajša obiskovalka in navijačica kmečkih iger Tjaša Šalamon in tudi to "zmago" ponesla v Jazbine. Sledila je gospa Irena Mihevc iz Podkuma. tretje mesto pa sta si delila gospodična Anja Pečnik iz Zagorja in gospod Rudi Božič, Dole pri Litiji. Ta dan je bil ne le za našo vas Sopota, ampak za cel naš kraj Podkum pravi kmečki praznik, saj so bile to prve "naše" kmečke igre in obljubili smo si, da se bomo trudili, da ne tudi zadnje. Tatianu Potrpin J f- !r G J J J C j 7 ZASAVSKI FRKER ZAPELJAL NA LEVO Hrastnik, 3.11. ob 15.50 uri je B.J. iz Hrastnika vozil osebni avtomobil znamke renault clio po regionalni cesti iz smeri Marne-ga proti Dolu pri Hrastniku, kjer je zaradi neprilagojene hitrosti vožnje zapeljal na levo stran in silovito trčil v osebni avtomobil znamke ford, katerega je iz nasprotne smeri vozila Š.N. iz Rimskih Toplic. V nesreči so Š.N. in njeni sopotnici S.I. ter Š.M. iz Rimskih Toplic, v vozilu B.I. pa sopotnici B.M. in B.E. iz Hrastnika, dobili lahke telesne poškodbe. Z reševalnim vozilom je bilo vseh pet poškodovancev odpeljanih v ZD Hrastnik in od tod v Bolnišnico Trbovlje. Na vozilih je nastalo za najmanj 1.400.000,00 SIT škode. Policisti so zoper povzročitelja podali predlog SP. ODBILO GA JE Trbovlje, 11.11. ob 12.uri je voznik S.F. vozil po Keršičevi cesti in zaradi neprimerne hitrosti trčil v robnik pločnika. Od tu ga je odbilo preko vozišča, kjer je trčil v robnik pločnika na nasprotni strani. Voznik je dobil pri nesreči udarec v glavo in je krvavel iz nosu. NA NASPROTNI VOZNI PAS Zagorje, 2.11. ob 11.15 uri je prišlo do nesreče v dvojnem ovinku pri Siporexu, kjer je voznik J.V. zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na nasprotni prometni pas in čelno trčil v drugi osebni avtomobil. Nastala je le materialna škoda. NEPRAVILNO PREČKAL CESTO Zagorje, 7.11. ob 9.20 uri je prišlo do prometne nesreče pri Mladinski knjigi, kjer je pešca zaradi nepravilnega prečkanja vozišča voznik V.S. zbil s prednjim delom avta, tako daje padel na pokrov motorja in na tla. Pešec S.B. je dobil telesne poškodbe in so ga odpeljali v Bolnico Trbovlje, zoper njega pa bo podan predlog SP-ju. TEDEN PREMAJHNE VARNOSTNE RAZDALJE V LITIJI V Litiji se je v preteklem obdobju zgodilo precej prometnih nesreč zaradi premajhne varnostne razdalje. 2.11. je na cesti Litija-Ljubljana voznik osebnega avta zaradi premajhne varnostne razdalje trčil v avtobus, ki je ustavil pred njim. 3.11. je na Ulici Mire Pregljeve prišlo do prometne nesreče, ko je voznica zaradi premajhne varnostne razdalje trčila v pred seboj vozeče vozilo, ki se je ustavljalo. 4.11. je na Ljubljanski cesti voznik avta zaradi premajhne varnostne razdalje trčil v osebno vozilo, ki se je pred njim ustavljalo. IZSILJEVALA PREDNOST Litija, 3.11. je na križišču Grbinske in Partizanske ceste prišlo do prometne nesreče. Voznica, ki je peljala po Partizanski, je izsiljevala in povzročila materialno škodo. TRČIL V TOVORNI AVTO Spodnji Log, 3.11. je voznik avta zaradi neprimerne hitrosti trčil v tovorni avto, ki je stal na vozišču. Imel je prižgane rumene lokacijske luči (beri: smernike, op.ur.). Sledi predlog SP-ju. ZAPELJAL IZ KOLONE Litija, 7.11. je na cesti Litija-Ljubljana pri Kresnicah prišlo do trčenja, ko je voznik nenadoma zapeljal iz kolone in jo začel prehitevati. Pri tem je poškodoval eno vozilo, štiri osebe pa so dobile lažje telesne poškodbe. NEPREVIDNI DELAVCI Litija, 9.11. je na Kidričevi cesti občanka zapeljala v 10 cm globoko jamo, ki so jo delavci Cestnega podjetja Litija skopali in premalo zatrpali. Sledi prijava SP-ju. TRČIL V DREVO Litija, 10.1 L je v Spodnji Jablanici voznik avta vozil preblizu desnega roba vozišča, zapeljal na travnik in trčil v drevo, pri tem pa se je telesno poškodoval. Sledi predlog. KRADEJO KOT SRAKE Dne 31.10. je neznanec v Litiji preko noči vlomil v osebni avto in odnesel različne dokumente, kot so osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje,... Dne 31.10. je neznanec v Mali Štangi vlomil v parkiran osebni avto in pobral za 50.000 SIT gotovine. Dne 2.11. je neznanec vlomil v peskokop v Dragi in odnesel cca 300 litrov nafte. Dne 2.1 L ob 12.30 uri je B.J. iz Hrastnika prijavil, da mu je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo, iz nje pa ukradel videorekorder, daljinski upravljalec in plinsko jeklenko, s kaznivim dejanjem pa ga je oškodoval za najmanj 30.000,00 SIT. Policisti lokalne kriminalistične skupine za storilcem še zbirajo obvestila. Dne 2.11. so v Šmartnem neznanci vlomili v tovorni avto in iz njega odnesli za 1.200.000 SIT različnega orodja. Dne 2.1 L so v Zagorici neznanci vlomili v prostore Lesne industrije Litija, premetali več prostorov, razbili avtomat za pijačo in nič odnesli. Očitno so iskali samo gotovino. Dne 2.11 .je v Litiji neznani vlomilec vlomil v prostore podjetja Metalit, jih dodobra pregledal, vendar ni nič odnesel. Dne 2.11. so v Šmartnem neznanci ukradli lahki priklopnik z registrsko tablico LJ M3-85N v vrednosti 100.000 SIT. Dne 4.11. je v Črnem potoku neznanec vlomil v stanovanjsko hišo in odnesel več različnih predmetov v skupni vrednosti 20.000 SIT. Dne 4.11. so neznanci vlomili v prostore železniške postaje Sava in odnesli za 24.000 SIT gotovine. Dne 4.11. so vlomili v prostore ZD Litija, vendar je osebje vlomilce prepodilo, istega dne so vlomili v prostore Tendence, vendar se je tat tudi tu splašil. Dne 5.1 L je neznani storilec vlomil v prostore AMD Litija, jih pregledal in ničesar odnesel. Dne 6.11. je neznanec neznanec vlomil v trgovino na Polšniku in odnesel za 250.000 SIT različnih predmetov. Dne 6.11. je neznanec vlomil v trgovino Peko, odnesel dva čeka, 8.500 SIT gotovine ter dve karti 3x3. Istega dne je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Spodnji Jablanici in odnesel za 5.000 SIT gotovine. V času med 9.11. in 11.11.2000 je neznan storilec v Turju z neregistriranega osebnega avtomobila znamke zastava 101 ukradel vse 4 pnevmatike, iz notranjosti pa še avtoradio. 5 kaznivim dejanjem je J.S., ki je sicer doma iz Trbovelj, oškodovan za najmanj 60.000,00 SIT. Policisti storilca še iščejo. Dne 1.11. ob 17.30 uro so bili policisti obveščeni o vlomu v trgovino Makro v Kisovcu. Neznanec je razbil izložbeno okno in odtujil večje število zvočnikov. DRZNA TATVINA JIMA NI USPELA Dne 3.1 L sta dva mlajša moška na vlaku, ki je peljal na relaciji Ljubljana - Litija, napadla občana in od njega zahtevala denar. Možak jim denarja ni hotel izročiti, se jima uprl in zato sta se v Litiji izkrcala iz vlaka. JE BIL DIVJI PRAŠIČ OKUŽEN S STEKLINO? Dne 8.11. so na mostu čez Savo v Litiji neznani občani potolkli divjega prašiča in ga odnesli neznano kam. Naslednji dan so jih izsledili in opozorili, da bi lahko bil okužen s steklino. Meso so zasegli, zoper storilce sledi kazenska ovadba. OPOZORILO: ČE JE ŠE KDO IMEL OPRAVKA S PRAŠIČJIM MESOM, NAJ SE NEMUDOMA ZGLASI PRI ZDRAVNIKU! LASTNIK TOMOSA NAJ SE JAVI POLICIJI Našli so tomos avtomatik, kdor ga pogreša, naj se javi na PP Litija. .Iv T O Tl. i a n D 16. L1STOPADA 2000 RDEČI PETELIN Dne 5.11. okoli 19.30 ure je prišlo do požara v garaži stanovanjske hiše G.B. v Naselju Aleša Kaple v Hrastniku, kamor so takoj pohiteli policisti in gasilci GD Hrastnik, ki so požar tudi pogasili. Ugotovljeno je bilo, da je do požara prišlo zaradi preobremenitve električne napeljave. Nastala je materialna škoda za okoli 400.000,00 SIT. O požaru so policisti s poročilom obvestili ODT Trbovlje. Dne 10.11. ob 22.25 uri so policisti in gasilci pohiteli na Cesto 1. maja, kjer je prišlo do vžiga saj v dimniku. V tej zgradbi je namreč pred tem G.M. kuril na trda goriva, med pregorenjem tuljave dimnika pa so se vnele tudi saje. Materialna škoda je minimalna, o zadevi pa bo napisano poročilo na ODT. Dne 11.11. ob 09.50 uri pa so policisti in gasilci pohiteli v Podkraj, kjer je prišlo do požara v skednju domačije K.A. Na kraju je bilo ugotovljeno, da se je vnela slama, vendar so požar domačini še pred prihodom gasilcev pogasili sami. Materialna škoda je minimalna, kljub temu pa bo o požaru obveščen ODT Trbovlje. IZTEKALA SOLNA KISLINA Dne 10.11. ob 12.40 uri so bili policisti PO Hrastnik obveščeni, da je prišlo na industrijskem tiru pri Steklarni do iztirjenja cisterne s solno kislino. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je strojevodja železniške lokomotive na industrijskem tiru opravljal premik vagonov, med katerim je železniški vagon trčil v vagon s cisterno, ki je bila napolnjena s solno kislino. Med trčenjem je cisterna počila, solna kislina pa je pričela iztekati. V pomoč so takoj prišli gasilci GZ Trbovlje, ki so preprečili nadaljnje iztekanje, za sanacijo in prečrpavanje pa je poskrbela ekipa KLOR iz TKI Hrastnik. Na kraju sta bila tudi inšpektorja za okolje in prostor ter požarno varnost, katera sta ugotovila, da zaradi izteka solne kisline življenja niso bila ogrožena, prav tako pa ni bilo ogroženo okolje. O zadevi bo obveščeno tudi ODT Trbovlje. Dne 6.11. je D.M. policiste obvestil, da so mu vlomili v avto, ki je imel parkiranega na Koloniji l.maja v Trbovljah. Neznani storilec je iz vozila odvzel avtoradio Sony. Istega dne je bilo vlomljeno v yugo, ki je bil parkiran pred zgradbo na ribniku in sicer je vlomilec ukradel iz notranjosti avtoradio blaupunkt. Tudi H.M. je bilo tega dne vlomljeno v yugo, katerega je imela parkiranega pred zgradbo PAK 4 v Trbovljah. Storilec je tu odnesel avtoradio kenvvood. Naslednjega dne je oškodovanec J.M. obvestil policiste, da so mu vlomili v avto, parkiran na Opekarni v Trbovljah. Storilec je iz renaulta 5 po tem, ko je razbil steklo, odvzel avtoradio sony. Aufbiks £31.10. so v Litiji neznanci pretepli občana, ki se je močno vinjen vračal z gostilne. 1.1 L sta se v Novi gori dva občana (soseda) prepirala, dokler ju ni patrulja ločila in vsakega napotila na svoj dom. ^ 2.1 L ob 23.25 uri je na PO Hrastnik prišel K.S. iz Hrastnika in prijavil, da so ga pred kegljiščem na Logu pretepli neznanci, ki so bili skupaj z D.M. z Dola. K.S. je bil zaradi poškodb napoten v ZD, policisti pa so pohiteli na kraj, kjer pa niso izsledili nikogar. Dne 3.11. ob 09.00 uri pa se je na PO Hrastnik zglasila natakarica tega gostinskega lokala P.M. in povedala, da se je pretepeni K.S. po pretepu vrnil do lokala, kjer jo je nekajkrat udaril z roko, saj je od nje zahteval, naj mu pove, kdo ga je pretepel. Nadaljnje pretepanje je preprečil mimoidoči občan, vendar K.S. to ni pomirilo, saj je okoli 04.00 ure prišel še do njenega stanovanja, kjer je tolkel po vratih. Za njo pa je ob 11.20 uri na PO prišel še D.M. z Dola, kateri je povedal, da mu je K.S. tega dne po telefonu grozil, da bo zato, ker je sodeloval pri pretepu, z njim obračunal. Policisti o pretepu in udeležencih še zbirajo obvestila, zoper vse pa bodo podali predlog SP. ^ 3.1 L sta se v Litiji mož in žena sprla in žena je vanj metala različne gospodinjske predmete. Ker ni hotela nehati, so jo odpeljali na Povšetovo do iztreznitve. 3.1 L seje pred lokalom Twins v Litiji šest občanov pretepalo in razgrajalo. Prijavili so jih sodniku za prekrške. 4.1 L v Jevnici je občan pretepal mater in nato še staro mamo. Prijavili so ga SP-ju. £ 4.11. ob 10.uri je prišlo do pretepa pred pekarno Mučaj v Kisovcu, patrulja je ugotovila, da sta se srečali dve skupini fantov, skupaj jih je bilo 6, ki so bili pod vplivom alkohola in so se začeli prepirati in pretepati. Eden je bil telesno poškodovan, da je iskal pomoč v ZD Zagorje, ostali pa so jo odnesli s praskami. ^ 4.11. v Šmartnem se ga je občan, potem pa vpil in zmerjal ostale občane. Sledi prijava SP-ju. ^ 7.11. ob 22.45 uri so bili policisti obveščeni o kršitvi javnega reda in miru oziroma o grožnjah. Patrulja je ugotovila, daje na Kidričevi 29 prišel M.C. do stanovanja J.Č. in ji grozil z ubojem in pretepom. Patrulja je pijanega M.C.-ja prijela in je bil pridržan do iztreznitve, pri postopku pa so mu tudi zasegli nož. £ 10.1 L ob 10.00 uri so policisti intervenirali v stanovanju Č.M. v Hrastniku, kjer je le-ta razgrajal, hkrati pa grozil tudi svoji materi in bratu s fizičnim obračunom. Ker je bilo ugotovljeno, da je Č.M. psihični bolnik, je bil odpeljal v ZD Hrastnik, od tu pa z a r a d iagresivnosti z asistenco policije v PB Vojnik. Zoper Č.B. je bil podan predlog SP. ^jjVodja varovanja na javni prireditvi v Športni dvorani Polaj je 10.1 L ob koncertu skupine Parni valjak, zaprosil za intervencijo. J.T. je kršil javni red in mir in ukradel mobilni telefon na škodo varnostnika. ^11.1 L je občan v Novi gori doma malo pretepel ženo in razgrajal. Ker ni hotel nehati, so ga odpeljali in pridržali. Sledi predlog. Z N POLICIJA OPOZARJA V zadnjem času je bilo na območju Zasavja več vlomov v avtomobile. V večini primerov je bila zlomljena klučavnica, iz vozil pa so bili odtujeni avtoradiji. Za storilci še poizvedujejo, policisti pa so še dodali, da gre predvsem za znamko renault twingo, nekaj je tudi zastav. Zaradi povečanih vlomov v avtomobile in stanovanja na področju Zasavja zato policija opozarja, naj bodo lastniki jeklenih konjičkov pozorni na sumljive osebe, ob tem pa naj v primeru možnosti iz avtoradijev snemajo snemljive plošče, saj lahko že ^ pogled na avtoradio brez prednje plošče tatove odvrne od namere vloma v vaš avto. y 16. LISTOPADA 2000 FOJŽ - ZORMAN PUKAT NA OGLED POSTAVI Umetniško-programski svet občine Radeče je v razstavišču “Jadran” v Radečah 28. oktobra organiziral otvoritev razstave ilustracij in grafičnega oblikovanja ilustratorja, grafičnega oblikovalca in akademskega slikarja Fojža A.Zormana. Uvodničarje bil grafični oblikovalec Simon Sernec, kritiko pa je podal profesor Janez Suhadolc, medtem ko je na akustični kitari vse skupaj z glasbo popestril kitarist Igor Bezget. Janez Suhadolc, kot obiskovalec razstave v »Jadranu«: “Kakšne posebne razlike med tem, kar vidim na razstavi in tistim, ko sem listal kot gradivo za svoj tekst, ne vidim. V bistvu se na razstavi nekoliko pomanjšajo, zaradi prostora, ki je večji, v primerjavi z mojim kabinetom, ki je čisto majhen.Tako je razstava mogočnejša zaradi tega pregleda, ki je spontan, kjer se vidi vse naenkrat, v primerjavi, ko v kabinetu listam kos za kosom. Na razstavi je vtis velikega števila listov mnogo večji in močnejši, kot neko listanje v intimi. Sama vsebina ostaja ista, saj gre za iste stvari, na vsak način je Fojž miniaturist in ne peseže fonnata razen za Jazz festival 1986.Tu je prisoten vidik miniature in na razstavi sami po sebi, to ne more biti v prid, saj se miniatura v velikem prostoru malce izgublja. Mislim, da gre za pregled nekega umetnika, kije pregnan, vesel, zanimiv, ki se zna smejat’, ki zna odobrovoljiti druge ljudi in to je pri njem najbolj važno. Jasno, podlaga za to je nek osnovni prvinski talent, podkrepljen z dobro poljsko šolo grafičnega oblikovanja, ki mu je jasno pustila specifični pečat.Kdor gleda te risbe in s nasmeji ob tem ali onem, gre od enega eksponata do drugega, bo hitro ugotovil, da je podlaga za Fojževo umetnost poljska vzgoja.” O Fojževih možnih naslednikih pa je dejal: “Sigurno se vedno najdejo ljudje, ki so talentirani.Ta romanja na Poljsko so se malo končala, se pravi, da sedaj ostajajo doma.Če pa gledate Lavriča ali Eriča ali kakšnega mlajšega, se nam za tradicijo razpoloženjskega bravuroznega risanja ni potrebno bati.Pred Fojžem bi moral omeniti še Kostjo Gatnika, pred njim še Miki Muster in pred Mustrom še Beranek s svojimi stripi.Sam se za naraščaj ne bojim, bojim pa se vidika konzumenta. Alije pri nas nek splošen vidik teh receptorjev, publicistov, naročnikov, direktorjev tak, da omogoča življenje in je s tem to važno.Recimo, če gledam neko sobotno prilogo, kot ekskluzivni tisk, potem bi si prav gotovo želel kako širšo pojavnost mladih, eruptivnih ljudi .Tako, da se to včasih kar preveč zreducira na nekaj imen kot Hočevarje pa precej dobrih ljudi med Glasba, ki zasrbi korake Živahno, zabavno, dixi-jazzovsko je stekel koncert LJUBLJANSKIH KORENIN, dixieland orkestra, ki je v zagorskem delavskem domu nastopil v četrtek, 9. novembra ob 19.30 uri. Glasbeniki, ki so se v ansamblu zbrali spet po nekaj desetletjih odmora, so ugotovili, da jim skladbe še zmerom ubrano stečejo in je še dosti veselja tudi za izvajanje teh. In če želje tlijo, jim je treba stopiti naproti oziroma poiskati zaprašene inštrumente in poizkusiti, če se splača. Zdaj že štiri leta svoje glasbeno razpoloženje uspešno delijo tudi s publiko, vabijo jih na številne koncerte, saj vse igrajo in pojejo v živo, brez posnetkov in različnih sodobnih zvočnih pripomočkov. V programu, ki so ga pripravili za zagorski koncert, je bilo vsega dvajset skladb, igrali so dixieland in drugo zabavno glasbo ter različne priredbe domačih zabavnih in zimzelenih melodij. Menda so polni življenjskih in glasbenih izkušenj, profesionalne glasbenike pa navdušujejo, češ da je v njihovem igranju dosti svežine in temperamenta. LJUBLJANSKE KORENINE, dixieland orkester, ki bo letos decembra izdal tudi prvo zgoščenko, pa sestavljajo: Rudi Bužga -trobenta, Mitja Kajfež - klarinet, Miklavž Dobovišek, - pozavna, Črtomir Kristan -klavir, Jože Završnik - banjo, Hugo Weber -kontrabas, Zenon Umiastotvski - bobni, Rado Tihelj - vokal. Po besedah Črtomirja Kristana se skušajo igranja, čeprav niso profesionalni glasbeniki, lotevati na profesionalen način in ugotavljajo, da so skladbe, ki jih igrajo, všeč tudi mladim. Kdor vsaj majčkeno koketira z jazzom, se je ob skladbah zlahka navdušil. "Radi igramo, veliko nam pomeni pristen stik s publiko kot tudi z glasbo," pravijo, ker ne marajo naveličanosti v glasbi oziroma tudi niso še naveličani glasbe in igranja. Sponzor pestrega koncerta je bil Tomaž Pele, zagorski rojak, ki živi in dela v Švici. RR. ODPRTA JE SLIKARSKA RAZSTAVA ART KUM 2000 Dne 29.oktobra ob 17.uri so v prostorih Zasavskega muzeja v Trbovljah odprli skupinsko razstavo del - slik, ki so jih ust- katerimi je Župančič iz Celja ,ki pa je perfekten karikaturist, pa zaradi pozicije v Celju in zaprtosti Ljubljane ne pride tako do veljave, kot bi moral.Tu pride do neke travme, saj se Slovenci radi oklepamo nekaterih imen, namesto, da bi mogoče vendarle neko širše območje izpostavili« Rudi Špan varili udeleženci letošnje, tokrat že lO.slikarske kolonije Art Kum 2000. Letošnji Ex tempore Art Kum 2000 je potekal septembra na Kumu (1220m) in njegovi okolici, udeležilo pa se ga je deset poklicnih slikarjev iz domala vse Slovenije. Ob otvoritvi razstave je po uvodnih besedah Mirana Kalška v imenu organizatorjev govoril prof.Aleš Gulič in sicer o Kumu in dveh svetnikih sv.Neži in sv.Joštu, ki imata na Kumu svoji cerkvi ter legendah, ki so se spletle okoli njiju na Kumu in okoli njega. Janez Knez, ak.slikar, ki je vsa leta organizator delovnih srečanj slikarjev na Kumu v obliki Ex temporov, je z nekaj besedami orisal pomembnost delovnih srečanj slikarjev za Trbovlje in Zasavje. Pozdravne besede pa je namenil številnim udeležencem otvoritve razstave tudi župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar. Na razstavi si je možno v dveh razstavnih prostorih ogledati dela udeležencev letošnjega Ex tempora na Kumu v raznih slikarskih tehnikah, deloma pa tudi v lesu /Stjarm). S svojimi deli sodelujejo na razstavi Janez Knez, Janez Mišo Knez, Stane Jarm, Rado Jerič, Milan Razboršek, Nikolaj Beer, Sernec in še kdo. Razstavljena dela si je moč ogledati v novembru. Tl. ČjrJ.čT; GTčJr.fi 16. LISTOPADA 20(X) Športno društvo Mexico Pancho VABI v soboto, 18.novembra ob 19.uri na nastop mlade pevke Olge Trbovc iz Laškega ob spremljavi mladega harmonikaša v Zadnji šansi v Hrastniku. V upanju na dobro počutje in prijetno zabavo vas pričakujemo v čim večjem številu. ZADNJA ŠANSA 03/56 41 922 Športno društvo Izlake Šahovska sekcija OBVEŠČA, daje šahovska sekcija odprta vsako sredo od 17. do 19.ure v prostorih KS Izlake. Vsako tretjo sredo v mesecu je nagradni šahovski turnir s tempom 2x15 minut. Ljubitelji šaha, vabljeni! Stanovanja, parcele PRODAM mladinsko sobo, skoraj novo, ugodno, tel.: 041/ 434-646 V NAJEM oddam poslovni prostor 76 m2 v Zagorju, trgovski lokal, tiha obrt, pisarne, skladišče, tel.: 56-61-629 MAMICA Z OTROKOM išče enosobno stanovanje za najem v Zasavju, tel.: 040/527-563 ftčiHtcmičniftf yi!Cfl I. IM 7 • THS0YU( M: milim, JM-10 pitODfim, Diiiiup. raovfiiu. mi, ponovili rnononov. VIMOV lil IME! Avtomobili, deli PRODAM prednja leva vrata za škodo felicio, 50% ceneje, tel.: 041/426-436 Razno PRODAM kombiniran voziček dino (za dvojčke ali posamezen), kombiniran voziček roky, povijalno mizico z banjo in 4 predali, avent sterilizator in avent prsno črpalko, tel.: 031/815-945 KUPIM trajno žarečo peč na trda goriva, tel.: 56-46-960 PRODAM kombiniran voziček dino (za dvojčke ali posamezen), kombiniran voziček roky, povijalno mizico z banjo in 4 predali, avent sterilizator in avent prsno črpalko, tel.: 031/815-945 PRODAM pralni stroj gorenje za 7.000 SIT in kuperbusch za 10.000 SIT, tel.: 56-45-285 KUPIM zložljivi kavč za otroka, tel.: 56-46-960 KUPIM otroški rabljen avtosedež, tel.: 56-66-803 PRODAM etažno centralno peč 15.000 cal, brezhibna, rabljena 2 sezoni, cena 40.000 SIT, tel.: 56-29-682 Delo PRIPRAVNICA išče delo v kuhinji na območju Zasavja, tel.: 040/527-563 ZAPOSLIM simpatično dekle za delo v bistroju. Brezplačno ji nudimo stanovanje, lahko brez izkušenj, tel.: 01/891-1090 BAR MAGIC FORTE išče dekle za strežbo v lokalu v Trbovljah, tel.: 56-35-452 ali 041/ 459-139 TRBOVLJE Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik VABI na četrtkovo srečanje, ki bo 16.novembra ob 18.uri. Tokratna gostja bo Olga Dečman Dobrnjič. Vabljeni! KC Delavski dom Zagorje VABI na ogled samostojne razstave akademskega slikarja Andreja Pavliča iz Ljubljane, ki bo odprta do 31.11. v času drugih prireditev, za najavljene posameznike in skupine pa tudi izven tega časa. Župnija Zagorje ob Savi VABI na orgelski koncert prof. Filipa Križnika, ki bo v petek, 24. novembra ob 18.30 uri v zagorski cerkvi sv. Petra in Pavla. Koncert je dobrodelen, prostovoljni prispevki pa bodo namenjeni za obnovo cerkve. VABLJENI! Knjižnica Zagorje ob Savi VABI otroke od 5. do 10. leta starosti, da se v četrtek, 16. novembra ob 17. uri udeležijo JESENSKE USTVARJALNE DELAVNICE. Prisrčno vabljeni! ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715-735________________________________________ Zaposlimo tri komercialiste na terenu za prodajo individualnim kupcem. Pričakujemo: komuni-kativnost, urejenost, odgovornost. Nudimo: stimulativen zaslužek in možnost napredovanja. Prošnje pošljite na naslov: Slovenska knjiga. Stegne 3, Ljubljana, s pripisom: "za c<2 ^,^'4 group POSLOVNA SKUPINA Z VIZIJO Grafično podjetje Izlake zaposli Zainteresirani pošljite pisno vlogo na naslov GRAFEX d.o.o., Podlipovica 31, 1411 Izlake ali pokličite na tel.: 03 56 57100. komercialista na terenu za območje občin Trbovlje ■ Hrastnik - Zagorje - Litija pogoji: • izpit B kategorije in lasten prevoz • 2 - letne delovne izkušnje iz komercialnih del na terenu • izkušnje iz grafične industrije so zaželene za brezplačni mali oglas Tekst: ........ Moj naslov: ..>lIIPTIn'lli 111 'H HMIIHIIH HilMMllIlHBIMIHl L o 3 S u o V ZAPIRANJU d..,.. Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o., Grajska 2, Zagorje ob Savi, objavlja JAVNA DRAŽBA za prodajo nepremičnin,ki bo v ponedeljek,04.12.2000 ob 8.00 uri v sejni sobi Rudnika Zagorje v zapiranju,d.o.o.,Grajska ul.2,Zagorje i. Predmet javne dražbe so naslednje nepremičnine: -parc.št.64/l-neplodno 3541 m2 -parc.št.410-neplodno 3062 m2 obe vpisani v vl.št.567 k.o.Loke pri Zagorju. 2. Izklicna cena za nepremičnino iz prve točke znaša 7.070.000,00 SIT. 3. Na dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe,ki so državljani Republike Slovenije. Predstavnik pravne osebe se mora izkazati s pisnim pooblastilom pravne osebe in izpisom iz registra za pravno osebo,fizična oseba pa z osebnim dokumentom,pri čemer mora predložiti tudi potrdilo o državljanstvu. 4. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun številka 52720-601 -18631 pri APP Podružnica Trbovlje s pripisom »Varščina za javno dražbo«. Pred začetkom javne dražbe se mora ponudnik izkazati s potrjenim prenosnim nalogom. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino,drugim pa brez obresti vrnili v 15-ih dneh po končani dražbi. 5. Kupec, ki bo na dražbi uspel,mora prodajno pogodbo skleniti najkasneje v 30-ih dneh po končani dražbi,celotno kupnino pa poravnati v roku 30 dni od sklenitve pogodbe. Če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku,se prodaja razveljavi,plačana varščina pa bo zadržana. Prometni davek,druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec. 6. Nepremičnina se prodaja po načelu videno-kupljeno. 7. Vse morebitne dodatne informacije in možne termine ogleda nepremičnine lahko ponudniki dobijo na naslovu Rudnik Zagorje v zapiranju.d.o.o.,Grajska 2,Zagorje oz.po telefonu 03/56-64-1(X). Rudnik Zagorje v zapiranju,d.o.o. SVEA Ste ambiciozni, samotojni, se želite dokazati na komercialnem področju s svojim kreativnim znanjem in organizacijskimi sposobnostmi. Imate strokovno izobrazbo diplomirani ekonomist ali ekonomist in aktivno obvladate angleški in nemški jezik, potem vam ponujamo živjensko priložnost in zaposlitev na delovnem mestu POMOČNIK DIREKTORJA KOMERCIALE Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas in šestimi meseci poskusnega dela, nudimo stimulativno plačo. Podrobnejše informacije so vam na voljo v SVEI d.d. Zagorje ob Savi, Cesta 20.julija 23 in po telefonu 03 56 55 300 TRBOVLJE Rudnik Zagorje v zapiranju OBVEŠČA, da je v prejšnji številki Zasavca na strani 46 pri razpisu javne dražbe prišlo do napake. V besedilu je zapisano, da bo javna dražba v ponedeljek, 21.11.2000, kar seveda ni pravilno, saj datum 21.11.2000 zapade na torek. Tako bo dražba v torek 21.11.2000. Iz uredništva Zasavca vas želimo tudi opozoriti, da je Območna Zbornica Zasavje Trbovlje v prejšnjem Zasavcu na strani 27 objavila razpis za zbiranje prijav in podelitev priznanj in diplom inovacijam v Zasavju za leto 2000. So stvari, ki jih ne morete spremeniti oziromajih črtati iz svojega 22.3.-20.4. življenja, boste morali spremeniti odnos, sicer boste nenehno trpeli. Kaj hitro se lahko prepričate, da pozitiven oziroma negativen predznak stvarem prepisujete vi sami. Št.: 5. Imeli boste priložnost, da izboljšate odnose z okolico. Marsikaj se boste morali naučiti in prav je, da si to zapomnite. Od vseh vrlin se vam bo najbolj obrestovala strpnost. Dopustite ljudem, da so drugačni. Št.: 27. Tisti, ki ste samski, boste veliko razmišljali o ljubezni. Prilagodite svoje nazore in poglede sedanjim razmeram, saj nimate kaj izgubiti. Nemir, ki ga čutite, je znak, da se boste morali odločiti za tveganje in spremembe. Št.: 23. Pretežn o 21.4.-21.5. M- 22.5.-21.6. © $ n 22.6.-23.7. boste opti- mistični in dobre volje, le situacije, ko boste izgubili nadzor nad --sabo, vas bodo razjezile. Spoprijeli se boste s stvarmi, kijih že nekaj časa vlečete s sabo in se jih ne morete znebiti. Št.: 21. Zaman se trudite zunaj sebe iskati tisto, kar v vas ni. Če boste še naprej tako svojeglavi in sumičavi, ne boste prišli daleč. V glavo si boste zopet vtepli nek nesmisel, s katerim boste potem sebi in partnerju zagrenili kar veliko časa. Št.: 7. Nikar ne bodite preveč popustlj ivi do svojih muh in ne delajte s sabo vedno v rokavicah, saj tako ne boste ničesar dosegli. Prisilite se v to, da boste aktivni, saj vas bo to rešilo iz sedanjega stanja otopelosti in nemoči. Št.: 12. 24.7.-23.8. 24.8.-23.9. /Vača bodočnost /sa£ dan Je, za nedatene, v-čerj za drugaJutri, a de za mdo od Jih - danes. ... in od 25.10. do 12.1 1.2000 se je vsakemu od enaindvajsetih - desetim punčkam in enajstim fantkom - zgodil danes... 25.10.2000 Milena Mastnak, Orehovo 56, Sevnica - sin Marko 26.10.2000 Darja Čebin, Obrezija 1, Izlake - sin Aleš 28.10.2000 Majda Klun, Planinska vas 19, Sevnica - hči Nika 29.10.2000 Irena Radič, Ulica prvoborcev 35, Hrastnik - hči Ksenija 31.10.2000 Urška Vidic, Cesta zmage 12, Zagorje - sin Rene Bučar Martina Železnik, Vrh pri Boštanju 20, Sevnica - hči Eva 1.11.2000 Alojzija Zakrajšek, Kolovrat 10, Zagorje - sin Martin 2.11.2000 Maja Hercog, Školja Riža 8, Dobovec - hči Katja Mateja Božič, Trg svobode 26, Trbovlje - sin Jan Rakič Aniira Nuhanovič, Podkraj 66, Hrastnik - sin Sebastijan 6.11.2000 Irena Motnikar, Partizanska pot 6, Litija - hči Larisa Pajk Nada Brezovar, Rove 4b, Zagorje - hči Katarina-Aleksandra 7.11.2000 Romana Ranzinger, Gladež 24, Zagorje - hči Maja Tanja Suša, Nasipi 3, Trbovlje - sin Timotej Žunk 8.11.2000 Milena Knez, Spodnje Vodale 23, Sevnica - hči Petra Anja Simončič, Račiča 53a, Loka pri Zidanem Mostu - sin Jan 9.11.2000 Indira Smajlagič, Za Savo 12, Hrastnik - hči Diana Kirn 11.11.2000 Barbara Kramberger, CDK 35, Litija - sin Maj 11.11.2000 Veselka Pavlovič, Log 20, Hrastnik - sin Patrik Slavica Sajovec, Opekarna 7, Trzin - sin Jaka Smode 12.11.2000 Mateja Graj, Jurklošter 18, Laško - hči Nastja Stopinšek egan trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tei.: 0601/71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 sobota 9-12 nedelja 10-12 24.9.-23.10. Nikar ne bodite nenehno na preži za partnerjevimi napakami, saj s tem svojih ne boste odpravili. Ne vsiljujte drugim 24.10.-22.11. 23.11.-22.12. svoje volje, tako kot vi ne želite biti orodje v njihovih rokah. Poskrbite, da vas ne bo izčrpaval notranji nemir. Št.: 1. Lahko ste prepričani, da stvari, ki si jih res želite in si zanje prizadevate, niso nedosegljive. Največkrat se vam nedosegljivo zdi tisto, kar vam očitno ne pomeni dovolj, da bi se res potrudili. Št.: 14. N a j p o m -embneje je, da se izogibate nepremiš-Ijenim odločitvam. Nikar si ne zaprite vseh vrat, saj boste marsikaj že čez nekaj dni videli v povsem drugačni luči. Zanimali se boste za stvari, ki vas bodo odvračale od lastnih problemov. Št.: 9. Na nekaterih področjih se ni najbolje oklepati starih navad, saj so določene "spremebe nujne. Precej tihi boste, zato vam bo partnerjeva zgovornost dobrodošla. Družba vam enakih vam bo dajala občutek varnosti. Št.: 18. Zaupanje vase je ključ do marsikaterega uspeha, kar vi dobro veste. Na področjih, v katerih si zaupate, ste zelo uspešni. Skušajte to prenesti tudi na tista področja, kjer se čutite negotove in nesposobne. Št.: 3. 23.12.-20.1. 21.1.-19.2. -•P * r Tisti, ki ste samski, boste veliko razmišljali o ljubezni. Prilagodite svoje nazore in poglede 20.2.-21.3. sedanjim razmeram, saj nimate kaj izgubiti. Nemir, ki ga čutite, je znak, da se boste morali odločiti za tveganje in spremembe. Št.: 23. NAGRADNA KRIŽANKA -J- NAGRADNA KRIŽANKA AVTOR: bJ0%E0 STARO- GRŠKI FILOZOF EFEZA RUSKI SKLADA- TELJ (ANATOLIJ) STARO- pIiN MLADINSKA KNJIGA PRVOTNI PREBIVALCI APENINSKEGA POLOTOKA NAS KNJIŽEVNIK ('ČRNI DNEVI IN BELI DAN') NOETOVA GORA, NAJVISJA GORA V TURČIJI Ko0 GRČIJI NABOJEV PUŠKI « lONHR0 SEVANJA « OGLASEVA- ČASOPISIH ANTON DERMOTA —K 1ŠK s KOPNJAVA Sf S g, ‘m Wm lili M 1 IVAN TAVČAR PTICA UJEDA HRIBOVITA POKRAJINA L,N°KRDaN?0SLSEIN LISTINA, KI NAVAJA KOLIČINO BLAGA KUPCU GRŠKA naSiET SA PLAST MEZOZOIKA / LESKE- iir (GEORG) NEMŠKO MESTO OB REKI KOCHER NENAMEN- SKO TROŠENJE DENARJA :: IS ■S VOJAŠKA FORMA- CIJA seSAka TEKOČINA UČENČEV PISMENI IZDELEK 1! DRUŽBENI POLOŽAJ SjEBRl- CASTI NOSILEC PIJAČA STARIH SLOVANOV NARODO- SLOVEC MESTO V KAZAHSTANU dovInar (FRANCE) ZABAVNA PRIREDIT. S PLESOM IN SREČELOVOM kAozVeA INDIJSKI KRALJ JAMES MASON POLOTOK V SR. AMERIKI VZVIŠEN PROSTOR V TEATRU ANGLEŠKI PRIPADNIK VIŠJEGA PLEMSTVA ŠVICARSKI PIANIST (GEZA) ANGLEŠKI GLASBENI PRODU- CENT (BRIAN) PEKOČINA VRTNA LOPA USTANOVA ZA IZOBRA-, ZEVANJE TERISACICA SHRIVER VARUHINJA ZLATIH JABOLK VEČNE MLADOSTI V NORDIJSKI MITOLOGIJI grški ,fBp°0Gtf s« ZAČETEK ABECEDE RADIKAL OCETNE KISLINE LESENA KOLIBA MARIBORSKA POLITIČARKA TOVORNIK nVARPFK-AŠOKA: indijski kralj HERAKLIT: staro grški filozof INSERENT: oglaševalec v časopisih YUCATAN: polotok v srednji Ameriki ARALSK: mesto v Kazahstanu VEČ PROSTORA "Če se obrnem z glavo navzdol, mi steče vanjo vsa kri, če pa stojim na nogah, je vse v redu... Kako to? "Čisto preprosto. Noge niso prazne!" IMENA Indijanček sprašuje svojo mamo, Nočno ptico: "Mama, zakaj je pa moji sestri ime Jutranja rosa?" "Zato, ker je bila spočeta v jutranji rosi," reče indijanska mati. "Zakaj je pa potem moji drugi sestri ime Večerna zarja?" "Zato, ker je bila spočeta v večerni zarji, to boš pa zdaj že razumel," se zasmeje mati, "ti moj Počeni kondom neumni, ti!" RAZGIBANO ŽIVLJENJE "Kako je pravzaprav, če je človek poročen z umetnikom?" sprašuje soseda slikarjevo ženo. "Oh, zelo zanimivo. Moj mož slika, jaz pa kuham. Ko končava, pa ugibava, kaj naj bi to bilo..." NEVERJETNO "Kaj me pa tako gledaš in se čudiš?" vpraša žena med šivanjem, ko se naveliča, da ji mož neprestano gleda pod prste. "Zanima me, kako ti uspe spraviti nitko v šivanko, če ti je pa tako težko dati avto v garažo..." ... da je najmanjša hiša v Veliki Britaniji ribiška koča iz 19. stoletja The Quay blizu Conwaya. Njeno pročelje je dolgo 182 cm. Visoka je 309 cm, široka 254 cm in ima dve majhni sobici in podstrešje. ...da so doslej najvišje drevo izmerili v Britanski Kolumbiji (pokrajini na jugozahodu Kanade) leta 1902: douglasova jelka, ki je rastla v dolini Lynn, je bila visoka kar 126,5 m. ...da so edine države brez kakršnekoli ustavne listine Izrael, Libija, Nova Zelan- dija, Oman in Velika Britanija. ...da je največja igralnica na svetu Burswood Island Casino v Perthu v zahodni Avstraliji, ki so jo odprli 30. decembra 1985. Obsega 7.500 kvadratnih metrov površine, ima 200 videoiger in 142 igralnih miz. ...da je na robu, kjer začne kalota kupole Santa Maria del Fiore, stolnice v Firencah, galerija z imenom "Renesansa"; umetnino je naredil Baccio d’Agnolo. Zavzema samo eno izmed osmih stranic. Dela niso končali, ker je Michelangelo skritiziral njeno majhnost in jo poimenoval "kletka za čričke". Iv Tl"! IvTa."! I 16. LI STOPA DA 2000 1 NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 15.11.2000 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.23/ 2000". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: 1. Praktična nagrada Forum d.o.o. Zagorje TRBOVLJE Ob četrtkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob petkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko Popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob sobotah 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 ^ervis, popevka in viža dneva, radijsko Popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) 2. Praktična nagrada Forum d.o.o. Zagorje 3. Praktična nagrada Forum d.o.o. Zagorje Izžrebanci nagradne križanke 21/ 2000 (nagrade prispeva Cvetličarna Ciklama Litija); 1. : Praktična nagrada: Sonja Kerin, Trg revolucije 16, Trbovlje 2. : Praktična nagrada: Matej Dornik, Kotredež 33, Zagorje 3. : Praktična nagrada: Anja Poljšak, Petelinkarjeva 1, Kisovec Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 20.11.2000 do 24.11.2000. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko. Ob nedeljah 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob ponedeljkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b torkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob sredah 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 FCrtunŽF * '$xp.-rnp. •v . ., :l - storihc - ZAGORC Vi Kopališka 7 B 03 / 56 64 241 = 03 / 56 66 741 lonfpiror KI © Kino Zagorje 17.11. - 21.11. SAMO ŠE 60 SEKUND (akcija), pet., sob., ned. ob 17.00, pon. in tor. ob 19.00; 17.11. - 19.11. MOŽ BREZ TELESA (srhljivka), pet., sob. in ned. ob 19.00; 23.11. - 26.11. SKOZI OKO ZASLEDOVALCA (triler), čet., sob. in ned. ob 19.00; 25.11. - 28.11. BRUC IZ PROVINCE (komedija), sob., ned. ob 17.00, pon. in tor. ob 19.00; Kino Izlake 19.11. SAMO ŠE 60 SEKUND (akcija), ob 19.15; 26.11. BRUC IZ PROVINCE (komedija) ob 19.15; Kino Trbovlje 16.11. LETOŠNJA LJUBEZEN (komedija) ob 18.00 in 20.00; 17.11. - 22.11. MOŽJE V X (ZF triler), pet. in sre. ob 18.00, sob. in ned. ob 18.00 in 20.00, pon. in tor. ob 20.00; 22.11. - 27.11. PORNO FILM (slov.rom.drama), sre., čet. ob 20.00, pet., sob., pon. ob 20.00, ned. ob 20.30; 25.11. - 30.11. POTOPLJENE SENCE (triler), sob., pon., sre., čet. ob 20.00, ned., tor. ob 18.00; 28.11. - 30.11. PEKEL (akcija), tor. ob 20.30, sre. in čet. ob 18.00; Kino Hrastnik 16.11. - 19.11. MIRNO JEZERO (akcija), čet., ned. ob 19.00, sob. ob 17.00; 17.11. - 19.11. JAZ, IRENA IN JAZ (črna komedija), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. ob 19.00, ned. ob 17.00; 20.11. - 21.11. NI KINO PREDSTAVE; 22.11. - 26.11. PORNO FILM (slo komedija), sre., čet., med. ob 19.00, sob. ob 17.00; 24.11. - 26.11. MOŽJE X (ZF akcija), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. ob 19.00, ned. ob 17.00; 27.11. - 28.11. NI KINO PREDSTAVE; 29.11. - 30.11. MOŽ BREZ OBRAZA (triler), sre. in čet. ob 19.00; Kino Dol pri Hrastniku 17.11. MIRNO JEZERO (akcija), ob 18.00; 24.11. PORNO FILM (slo komedija), ob 18.00; J f.Jr.G f limil:pi'rkmun(k’ljc(a, trhovljc. si Z's''C-eva SAVA PLAVA ... nas vsake /oliko časa opomni, da smo Irboveljčani v bislvn, vsaj kar sc cestne infrastrukture tiče, odrezani od sveta. Da ne?? Pa poglejmo. Cesto proti Hrastniku gradijo, pa jo je podivjana voda po! nesrečno odnesla ob zadnjih poplavah. Cesto za Savo proti Ljubljani je zalilo. Ostanejo samo Trojane in tista „rešilna„ čez Podmejo, ki voznikom, zaradi par sto metrov groznega gramoza para živce na preboldski strani. Dobro, da (še) ni snega. Moram pa takoj zapisati, zaradi česar sem se tudi spravil spisali tole pisanje, sa so že pred mnogimi časi v tej dolini živeli ljudje, katerih ideja o tunelu pod Mrzlico ponovno zaživi oh vsaki laki avanturi. Pa hi človek še potrpel, če Trbovlje ne bi imelo ljudi in strojev, ki tunele vrtajo po celem svetu ... kovačeva kobila je zmeraj bosa ...___________________ ZiSA,'C-eva OSTRA SUKA POD OSTRIM VRHOM ... Krajani območja Pod Ostrim vrhom so koncem oktobra naslovili na člana občinskega sveta Občine Trbovlje mag. Zorana Gračnerja, pismo s prošnjo s katero želijo (citat): „Ohčani tega področja lahko gledamo le 4 TV programe: TV SLO I in 2, POP TV in TV Koper. Zadnje dni je izjemno moten program POP TV, in, ker oddaja koperska TV'skoraj izključno v italijanskem jeziku, nam ostaneta le dva programa ( mimogrede - tudi trboveljska TV pri nas ni vidna ). V tej soseski smo ob izgradnji ceste vsi krajani soglašali z izgraditvijo kabelske TV'in koncesionar je dela do stavb tudi opravil. Zapleti okoli priključkov so nam znani le toliko, da je datum priključitve na kabeksko TV neznan ...(Konec citata). Ob prebranih vrsticah nam je vsem jasno, da do ostrovrharji pismo nevede napisali tudi v imenu vseh listih Trboveljčanov, ki smo, od vsega hudega čakanja in silnih obljub, sami, tako ali drugače, že poskrbeli za dostop do satelitske RA in TV ponudbe ...______ ZlSAVC-ev ČE NE DOBIŠ, PADAŠ ...Z 22-imi glasovi za in dvema vzdržanima je bi! na 14-ti seji Občinskega sveta Občine Trbovlje sprejel sklep, da se potrdi in imenuje Bogdana Baroviča, roj. M.07. 1955 za nadomestnega člana »> Komisijo za občinska priznanja. Razprave k tej točki ni bilo... P.S: Ljudje H Ne volite naj boljših...ostali bomo še brez teh! Z,X4,C-ev TISKARSKI ŠKART ... V zadnji številki ZASAVC-a, v kateri je bil predstavljen trboveljski RELIK, se mi je zapisalo, daje mentor revirskih likovnikov g. Jernej Kreže. Kar seveda ne drži. Njihov mentor je g. Benjamin Kreže. In drugič. RELIK je odvisen od finančnih dotacij SLKD-ja, se pravi Sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost, in ne od Zveze likovnih skupin Slovenije! Vsem prizadetim se zjtt ta neljubi spodrsljaj iskreno opravičujem, novinar Z Jože OVNIK Iskrico Igorja (-ošlcla W DRNOVŠEK JE SREDINA, KAJ PA LDS? Tako pravi novi-stari predsednik slovenske vlade dr.Dmovšek. Oziroma LDS je sredinska, vsaj toliko časa, dokler jo bo vodil on. To utftgeljuje s tem, da ga napadajo tako z leve kot z desne. Podobno pravTfudi dr.Zagožen (SLS+SKD). Onadva pa seveda nikoli ne napadata svoje politične kolege z desne in z leve. Ubogi žrtvi, ni kaj. Vse skupaj meni malo smrdi. Le kako si lahko žrtev, če si toliko časa v vladnem sedlu. Imam občutek, da smo bolj kot ti t.i. sredinski politiki žrtve mi. Žrtve njihovega vladanja. % NAŠ ROJAK ŠE NI PREPRIČAN Naš rojak dr.Drnovšek se še ni odločil, ali bo vlado vodil cel mandat ali se bo vmes preizkusil še na volitvah za slovenskega predsednika. To lahko razumemo tudi, da se bo iz vlade umaknil, če ne bo šlo vse tako kot sije zamislil. % PETERKA IN LDS Ko Peterka ni več zmagoval so govorili, da gaje denar pokvaril. LDS je zmagala že tretjič. Če četrtič ne bo, bodo govorili, da jih je pokvarila oblast. Sam menim, da Peterke ni pokvaril denar in daje LDS zmagala predvsem zato, ker jo je oblast že pokvarila. LEVA VLADA Z DESNIM PROGRAMOM? V Sloveniji bomo očitno dobili bolj ali manj levo vlado (čeprav dr.Dmovšek svojo stranko ne vidi na levi), sestavljeno iz LDS, ZLSD, SLS+SKD, DeSUS in mladih, ki jo je naš predsednik Milan Kučan že pred volitvami napovedal in sojo mediji podpirali. Torej lahko upravičeno pričakujemo tudi levo obarvano politiko. Vlado naklonjeno delavcem, revnim slojem, brezposelnim. Le zakaj se meni zdi, da ne bo tako? Izkušnje pač. »KDOR NE SKAČE NI SLOVENEC« je postala znamenita navijaška parola v Sloveniji. Meni parola ni najbolj pri srcu. Sam namreč ne skačem ob uspehih naših športnikov, pa sem kljub temu ponosen Slovenec. Še bolj neprimerno se mi je vzklikanje te parole zdelo, ko so na Bmikih navijači pričakali naše paraolimpijce. OPAŽAM. DA NEKATERI KOMENTATORJI ŽE SEDAJ OPRAVIČUJEJO MOREBITNO SLABO DELO NOVE VLADE S TEM, KER JE BILO NEKAJ DRŽAVNIH SEKRETARJEV PREIMENOVANIH V PODSEKRETARJE (DELO ZA NEDOLOČEN ČAS). KAPLJICE V MORJU PA JA NE BODO PREVEČ OVIRALE DELO NAŠIH NAJ, NAJ, NAJ (NOVIH-STARIH) VODITELJEV. DAJTE NO. % SATIRA V tej številki začenjam s statiričnim opisom nekaterih naših bolj ali manj uspešnih političnih in drugih voditeljev. Tako kot jih vidom. Brez sprenevedanja. ^ MODRE OČI Brez njega se pri nas še kamen ne premakne, vse, ki hočejo drugače, s prizorišča umakne. Da, to je mali mož z modrimi očmi, ki ima v svojih rokah vse vzvode oblasti. erA=sx group POSLOVNA SKUPINA Z VIZIJO www.grafex.si Plesna skupina Janje Zupan Latino passion Manager: Janja Zupan Plesalke: Tina Jarc, Patricija Rot, Jasna Gradišar, Petra Cvikl, Maja Klemenčič, Tina Pšag Vrhunska plesna skupina s svojim nastopom lahko doda piko na i vsaki javni prireditvi, praznovanju ali družabnim dogodkom drugih vrst. Pustite se presenetiti v ritmih SALSE, SAMBE, MERENGUEA,... Janja Zupan Reklamna agencija^ Reklamna agencija G p.p. 5736, Linhartova 40,1001 ljubljana tel.: 01438 56 50 E-mail: g.agencija@grafex.si * group POSLOVNA SKUPINA Z VIZIJO www.grafex.si Plesna skupina Latina Passion vam v prostorih v Župančičevi jami predstavlja PLESNO AEROBIKO LATI NO Mešanica latinskih ritmov in originalnih korakov MAMBA, SALSE, SAMBE in MERENGUEA,... Vse to in še mnogo več vam osvobodi telo in duha, vas popelje na oddaljeno Gubo, eksotični Puerto Rico in divji Rio de Janeiro. BODY SHAPING, TNZ, POWER AEROBIC Naj vam ta ura prinese obilo radosti ob koreografskem izzivu KLASIČNE AEROBIKE. S pomočjo drobnih rekvizitov (elastike in lahke uteži), okrepimo in oblikujemo naše telo tam, kjer je to najbolj potrebno. TREBUH, NOGE in ZADNJICA pa postanejo ponos našega telesa... VOGASTRETCHING in SPROŠČANJE Misel se sprosti, napetost izgine in telo se osvobodi. Posvetimo se svojemu telesu tudi od znotraj. Počasi, s pomočjo dihanja in telesu prijaznimi vajami sprostimo vse zavore in dajemo energiji prosto pot. Naj takšna vadba postane del življenja, ki je neskončno in neuničljivo. Pridite in delite z nami veselje, zabavo in smeh. Vsak ponedeljek, torek, sredo, četrtek in nedeljo bomo z vami Tina, Patricija, Jasna, Petra in Maja. Ne pozabite in ostanite z nami! tel.: 432 04 02 Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobite paketni popust, • vsa zavarovanja sklenete hkrati, • izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje. Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. Vedno več premoženja Modro varčevanje Celje - skladišče D-Per 6/2000 n* m c. COBJSS 0 z mesečnimi pologi Višina mesečnega vplačila: najmanj 5.000 SIT. Cas trajanja varčevanja: od enega do petih let. Po zaključenem prvem letu varčevanja imate možnost kadarkoli napovedati prekinitev varčevanja. Odpovedni rok je 91 dni. ^Za vsako zaključeno varčevalno leto * ■ (odforugega leta naprej je obrestna mera višja- banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje bančna skupina Nove Ljubljanske banke