item in cocjuina II caldaria. in patelle, II haheln et caldare niagnum. item II haken. I ribeysen, II cultelli, I craticula. I pamschab, et I chreal. Item predietis anno et die facta est annotacio remanen- ciarum officialis ibidens. Opombe: ' Nedelja Inuocavit pomeni prvo postno nedeljo. — ' Škof Konrad III. je vladal od 1314—1322. (P. Blaznik. Na obisku v Freisingu, LRI, 1954, str. 55.) — ' R. je Riidiger iz Polhovega gradca. Rod Polhograj- skih baronov se omenja prvie leta 1261. V moškem kolenu so izumrli leta 1808, v žen skem pa leta 1869. (P. Blaznik, Kolonizacija in kmetsko podložništvo na Sorskem polju. SAZU I, Razprave II. 1953. str. 177; R. An- drejka. Polhograjski baroni. GMS XXV do XXVI, 1944/45. str. 105). — •" F. Pokorn. Loka, DS VII, 1894. str. 50.3—504: P. Blaz nik, Zgornji stolp na Kranclju in Stari grad pod Lubnikom ter njuni gradiščani. LR III. 1956, str. 79—88. — ' Zgornji stolp na Kranclju. (P. Blaznik, Zgornji stolp, o. d.) — ' .Sest zvrhanih kaščarskih modijev (s kupč kom) je dalo sedem navadnih (do roba). 150 dalje sta \ kuhinji 2 kolliča. 3 skledice, 2 verigi in kavlja za obešanje kotla nad ogenj in velik kotel, dalje 2 kljuki. 1 strgalnik, 2 noža, 1 lijak, 1 oblic in 1 klešče. Halje so v zgoraj navedenem letu in dnevu popisali tudi zaostanke kaščarja, prav tam.' modijev znaša 21.447 litrov. (P. Blaznik, Ur barji freisinške škofije, SAZU, Ljubljana 1963, str. 90, 94. 95. — ' Od popisanega inventarja se ni do danes ničesar ohranilo. Potres leta 1511 je uničil graščino, njene prostore in in ventar. Sedanjo obliko pa je dobil grad po letu 1511, zato ni mogoča nikakršna primer java. — Jezikovni pripomočki: G. F. Benecke- W. Miiller. Mittelhochdeutsches Worterbuch, Leipzig 1854: M. Lexer, Mittelhochdeutsches Taschenvsijrterbuch, Leipzig 1940; L. A. Schmeller, Bavrisches W6rterbuch, Miinchen 1872; F, Bradač, Latinsko-slovenski slovar, Ljubljana 1962; F. Bradač-J. Slebinger. Nem- ško-slovenski slovar, Ljubljana 1928. — Za pomoč pri obdelavi dokumenta se zahvaljujem prof. dr. Milku Kosu, dr. Pavlu Blazniku in arhivarju Božu Otorepcu. Franc i^liikl SPOMINSKI PLOŠČI O POTRESU LETA 1511 V' loškem muzeju je v pritličnem hodniku vzidana plošča, ki vsebuje podatke v latinščini o velikem potresu leta 1511. Ta plošča se je prvotno nahajala na osrednjem stolpu (do- njonu). ko pa so leta 1892 tega porušili, so jo uršuliuke prenesle na sedanje mesto. Slika 1 prikazuje ploščo z latinskim besedilom, v na slednjem pa podajam besedilo, v katerem so vse krajšave polno izpisane: Arcem domini ecclesie Frisigensis hoc loco a natali Gristi. MVX1 Vil Kalendis Aprilis terre motu dirutam reverendissimus Patronus et illustrissimus princeps et dominus dominus Pbillppus episcopus Frisigensis Palatinus Re- nensis et dux Bavariae XIII-mo a fundamen- tis ceptam X\ I-mo deinde posuit municipium a šolo eodem natali succedentis annis pro eiusdcra ecclesiae suae successorumquc suorum commoditatis et extruique curavit. Tekst motijo nekatere pisne napake, ki jih je po vsej verjetnosti napravil latinščine ne vešči kamnosek. Že letnica potresa MVXI je napačno napisana; stali bi moralo MDXI. Dalje succedentis annis nam. succedentibus. Namesto »suis succesorumque suorum commo ditatis« bi se moralo glasiti »suae suecesso- rumque suorum commaditati«. Prevod tako popravljenega besedila, tesno naslonjen na original, bi bil: Grad gospoda freisinške cerkve, ki je bil na tem mestu dne 26. marca 1511 po Kr. r. poru šen po potresu, je prečastiti gospodar in pre svetli knez. gospod Filip, škof frcisinški, vo- lilnik rensko palatinski in vojvoda bavarski, začel leta 1513 od temeljev popravljati ter leta 1516 po istem štetju dvignil stavbo iz ruševin iu poskrbel, da je bil še v naslednjih letih 208 I'ijlrcsnu pluscd. lulinskti. (Fototeka Loikegii muzeja) v njegovo korist in v korist njegovim nasled nikom iste cerkve tudi popolnoma obnovljen. V celem besedilu, ki obstoji iz enega sa mega stavka, je prvi objekt v akuzativu »arcem«, drugi objekt pa je »municipum«. v vrinjenem stavku ))XVImo deinde posilit municipium a salo eodem natali«. Ta vrinjeni stavek prevajam s »ter leta 1516 po istem štetju dvignil stavbo iz ruševin«. V nadaljeva nju besedila se glagol extruique curavit enkli- tično nanaša na prvi objekt »arcem«. Besede »a fundamcntis ceptam« kažejo, da je bil grad tako budo porušen, da so ga morali prav od temeljev obnoviti. Obnavljanje je trajalo od leta 1513 do 1516, vendar pa mo ramo iz besed »succedentibus annis« sklepali, da je bilo delo popolnoma končano šele v na slednjih letih. O hudem razdejanju ob tem potresu nam poročajo vsi zgodovinarji in kro nisti. Prvi sunek, pri katerem je posebno močno trpela Ljubljana, je bil že 24. marca. drugi pa 26. marca med 16. in 17. uro. Sunki so se potem še dolgo ponavljali. V Škot- ji Loki so se poleg gradu porušile številne hiše v mestu, med njimi hiša Gašparja Lam- bergarja, bivšega oskrbnika freisinških posestev, dalje hiša mestnega sodnika, današnja Homa- nova hiša, ki je bila potem na novo pozidana leta 1529. Manj je trpela hiša Bolfenka Sehvvartza, ki je v zahvalo za to leta 151.3 po stavil na to mesto, kjer je bilo pozneje pozi dano župnišče, kapelo Sv. Trojice. Poškodovana sta bila tudi kašča in samostan klaris, skratka cela vrsta javnih izgradb in zasebnih hiš. !Ni torej čudno, če rabi koncipient potresne plošče tako krepke izraze, kakor «a fundamentis ceptam« in »posuit municipium a šolo« in če to poudari dvakrat. O tem potresu piše še druga plošča, ki je vzidana nad prejšnjim glavnim vhodom v grad. >'jen nemški tekst se skoraj dobesedno ujema 14 Loški razgledi 209 Potresna plošča, nemška. (Fololeka Loškega muzeja) z latinskim besedilom plošče v hodniku. Tudi dan potresa je na nemški plošči identičen z datumom na latinski plošči, ker ustrezajo VIL Calendae aprilis po Grotefendovih tabelah šestindvajsetemu marcu. Ob tej katastrofi je bila hudo prizadeta tudi Ljubljana in mnogi drugi kraji po Slove niji. Poškodovani so bili gradovi: oba v Kam niku, blejski, postojnski, polhograjski, turjaški, Hasperg. Tudi v Gorici in Trstu se je podrlo več hiš. Občutno škodo je utrpela Furlanija. deloma tudi Dunaj. Splošna sodba je, da je bil lo najhujši potres v Sloveniji, kar jih pomni zgodovina, vendar je bil za nekatere kraje v Sloveniji potres iz leta l.llS enako katastrofalen, če ne še hujši. Posebno hudo je bilo tedaj na No tranjskem, na Gorenjskem pa zlasti v Tržiču. Domneva se, da je bil tedanji Tržič popol noma zasut in da so po potresu pozidali trg niže ob potoku. V Sloveniji je bil potres še leta 1625, a Škofja Loka tedaj v kronikaii ni omenjena. Nadaljnji Inijši potres, ko sta tudi Skofja Loka in Ljubljana utrpeli precej škode, je bil leta 1689. Potres leta 1895 pa nam je še v spominu- saj vedo o njem stari ljudje, ki so ga doživeli, mnogo povedati. V Skofji Loki tedaj ni bilo hujše nesreče. Pokali so sicer zidovi in poru šilo se je nekaj dimnikov. Ločane pa je prc- %zel takšen strah, da so več noči prebili na prostem, ker potresni sunki še dolgo niso povsem prenehali. V primeri s katastrofo leta 1511, pa je bil ta potres v Ljubljani dokaj neznaten. , Opomba: Pomen okrajšave POT. MV. AS. mi je raizložil prof. dr. Maks Miklavčič, za kar se mu tudi tu iskreno zahvaljujem. — Lite ratura: Franc Pokorn. Loka, D.S 1894; Ferdi nand Seidl. Potresi na Kranjskem in Primor skem, LZ 1895; Anton Koblar, Zemeljski potresi na Slovenskem, IMK 1895. Primož Simonič 210