Številka 286. Trst. v sredo 17. oktobra 1906. Tečaj XXXI. Izhaja vsaki du Ki ob Bedemi in piaiuill t>5 5. tri, ob poiedeljiil ob 9. ui ztitral. Posamične Številke ne prodajajo po S bt6 (6 stotink) v mnogih tobakarnah t Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, ft. Petru, Sežani, Nabrežini, 8t. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd« Cene oglasov ee računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke 2'/t mm); za trgovinske in obrtne oglase po 30 stot. ; ca osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 60 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat K 20, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 5 st. beseda, najmanj pa po 40 — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave edinost1. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasil« političnega društva „Edinest" za Primorsko. V edinoati je moč! Varofiaisa uaia ea vBe leto 24 K, pol leta 12 K, 3 nesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ue ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Ncfrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. GiorgkTcialattl 18. CN':irodul dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastuis konsorcij lista „Edinost-4. — Natisnila tiskarna kon»ort-ij» lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti Si. 18. sss^s Poštno-hranllnlčni račun št. ssccccr - TELETOM itsv. 1157. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". jtaša šolska mizerijae Javni shod političnega društva „Edinost4" pri sv. Ivann dne 14. oktobra 1906. (Dalje.) Še bolj čuden pa je ta slučaj, če si ga pogledamo od blizu. V letu 1903. je naš tržaški mestni sret sklenil v k ljub odločnim protestom slovenskih poslancev in krasnemu temeljitemu govoru g. dra. Gregorina (Viharni Zivio-klici), da na svetoivanski šoli ustanovi italijanske paralelke. — Proti lakoma sklepu se je vršil pri sv. Ivanu javen shod in so svetoivanski prebivalci uložili protest na namestništvo. To pot se je res zgodilo, da je sicer slepa vladna kura zrno našla. (Viharna veselost). Ali mi jej vendar nismo zaupali, ker nismo navajeni pričakovati kaj dobrega od te vlade. Mestni svet je vložil rekurz na ministerstvo proti gori omenjeni odredbi traškega namestništva. Ministerstvo pa je rekurz odbilo in potrdilo odredbo namestništva. Ali ta rešitev ministerstva je zares klasičen izgled modrosti in razumnosti avstrijske državne oblasti. Ministerstvo je izreklo pravo salamonsko razsodbo, (Veselost) s katero je hotela dati Slovencem prav in Italijanom tudi! (Ponovna viharna veselost) Slovencem je hotelo napraviti veselje s tem, da ni dovoljilo italijanskih paralelk, Italijanom pa, da jim je ponudila še več nego so zahtevali — samostojno Šolo! (Hrup in vrišč). V motivaciji k svoji naredbi pravi namreč nekako : Vi Italijani imate prav, da skrbite za — Cirilčke in Gorazde v svojih ^olab. (Veselost). Ali za te Vam paralelke ne zadostujejo, ampak treba, da pri sv. Ivanu ustanovite samostojno italijansko šolo ! (Vskli-kanje). V podkrepljenjenje tega pravi dalje ministerstvo v svoji motivaciji, da ob vprašanju italijanske šole pri sv. Ivanu se ni smeti ozirati samo na otroke, ki so v „Leginem" vrtcu pri sv. Ivanu, marveč tudi na one, ki obiskujejo od tu mestne šole italijanske. O tem da je posebno uvaževati: daljava, število otrok, prena polnjenje sol! In če se jemlje v obzir vse te momente, potem — meni ministerstvo — ne zadostujejo samo paralelke. — Čudna motivacija je to od strani c. kr. državne avstrijske oblasti. Kaj naj rečemo, ko ta oblast kliče našim Italijanom : vi še premalo skrbite za — poitalijančevanje (Silen hrup) — ti blaženo italijanstvo si še — premalo italijansko ! (Ponoven hrup ! Razni vskliki). Naša vlada se je torej pokazala še bolj italijansko, nego Italijani sami. (Klici : Bolj papežko, nego je papež sam). Naj vam podam en izgled! To je tako, kakor če bi jaz tožil koga, ker mi je dolžan pet goldi- PODLISTEK. Idealist. Spisal F. Plemič, IV. Bila je nedelja, a nedelja na deželi ni kratkočasna. Od soseda iz gostilne se je slikal semtertja kak vrisk, a kmalu je potihnil tudi ta, in le tekanje krogelj in pokanje kegljev je bilo še čuti. V sosednji vasi je bil cerkven praznik in ples. Zjutraj sva bila z Valentinom tamkaj ter sva se seznanila z dvema gospema, ki sta bih tamkaj na letovišču. Valentin je takoj pričel dvoriti mlajši, t. j. hčeri, za starejšo, t. j. mater je bil menda preidealen in bi jo bil najraje prepustil meni, če bi jaz. materijalist, ne bil ubežal prav takrat med kmetske fante, moje vrstnike. Nu, pa smo se vsejedno domenili, da se snidemo popoludne pri plesu. In tako sva tudi, zvesta svoji obljubi, zapustila domačo vas jo mahnila Čez polja in travnike. Sredi poti naletiva na Vlasto, ki je sedela pod nekim drevesom v senci in čitala. Vzel sem jo s seboj, dasi to gospodu narjev, a toženec bi zahteval, naj se tožba odbije iz vzroka, ker on da ni dolžan pet, ampak deset goldinarjev ! (Viharna veselost). Ali pa: otrok ima velik apetit in zahteva od matere še eno hruško, ki pa je mati noče dati, ker se boji, da bi se otrok prenajedel, ter pravi: ene hruške ti ne dam, pač pa ti dam v božjem imenu..... dve hruški! (Zopet viharna veselost). Vidite, to je tista avstrijska državna modrost. Ko je mestii svet tržaški zahteval italijanske paralelke pri sv. Ivanu, je izračunal 300 italijanskih otrok. Ministerstvo pa jih je naStelo mesto 300 — 600. Vlado je torej močno skrbelo, da opozori italijansko gospodo, na kar je bil magistrat pozabil (Vskliki), Ministerstvo se v svoji motivaciji sklicuje na oddaljenost sv. Ivana od mestnih šol. Jaz pa pravim, da je oddaljenost brez vsa-cega pomena glede vprašanja : ali se pri sv. Ivanu zasnujejo italijanske paralelke ali samostojna šola ! Kajti: oddaljenost ostaja ista, naj so pri sv. Ivanu paralelke ali samostojna šola! (Burno pritrjevanje). Torej tako je le: ko gre za slovensko šolo v mestu, meni vlada, da mestni otroci lahko zahajajo v okolico, ker to da ni nič predaleč. In spominjajte se, da je vlada pošiljala naše otroke ne le k sv. Ivanu, ki je še najbližji mestu, ampak tudi v Rojan. v Bar-kovlje, v Skedenj in celo na Katinaro. (Silen hrup). Za slovenske otroke ni torej mesto preveč oddaljeno od sv. Ivana, pačpaje za italijanske otroke sv. Ivan predaleč od mesta! (Hrup. Mej-klici!) Po vladni modrosti je torej iz sv. Ivana v mesto bolj daleč, nego iz mesta do sv. Ivana!! (Ponovna viharna veselost). Vlada pravi dalje, da paralelke pri sv. Ivanu ne bi zadoščale, ker so mestne šole prenapolnjene. Tudi če je to res, kaj ima to opraviti z vprašanjem: ali italijanske paralelke, ali samostojna šola ?! Kaj ima s tem opraviti prenapolnjenost ljudske mestne šole v ulici Kandler? Ko je šlo za ustanovitev slovenske šole v mestu, ni govoril živ krst, da je ta šola prenapolnjena. — Nu, če hočejo razbremeniti to šolo, mi vemo za dober recept za to. Ustanovijo naj v mestu potrebne šole za kakih 2000 otrok, pa bodo videli, kako se jim mestne šole izpraznijo! (Frenetičeu, dolgotrajen aplavz). Nu, če je res, da 600 otrok od sv. Ivana obiskuje mestne ljudske šole, se pa moramo vprašati: zakaj ? V slovenski šoli pri sv. Ivanu je kakih 500 otrok in je ta šola prenapolnjena. (Čujte ! Čujte!) Več bi jih ne šlo notri. Sv. Ivan pa ima gotovo nad 1000 otrok, godnih za šolo. Naravno je tc- Valentinu očividno ni prijalo. A kaj sem hotel. jaz sem vedno isti stari, nepoboljšljivi — Jurij. In če je sedaj moj znanec postal skrajno malobeseden. prišel sem pa jaz v najboljšo voljo ter zbijal dovtipe kakor redko kdaj. Tako smo prišli na plesišče in našli tudi najini dve jutranji znanki v družbi leto-viščarjev. Pridružili smo se jim in pričeli razgovor. Gospod Valentin je sedaj kar blestel duhovitosti, sedel je poleg svoje dame ter pomaknil klobuk prešerno v tilnik. Vla-sta je sedela tik mene, tiha in navidezno hladna in mirna. A v njej je divjalo. Pričeli smo plesati. Gospod Valentin s svojim novim idealom, jaz vse vprek. Luči so že brlele na plesišču, ko sem pogrešal Vlasto. Nekoliko v skrbeh se podam na piano. Zunaj je bilo temno, oblaki so se zbirali na jutrajšni dež. Čutil sem to po kosteh. Tik krčme je žuborel potok, treba je bilo le prekoračiti cesto, pa si bil ob njem. Ob potoku so rasle visoke topoli, pod njimi pa je stala meni dobro znana miza in klop ob njej. Tjakaj sem sem napotil, da bi se nekoliko oddahnil od plesa. Nu, na klopi je že nekdo sedel. In to je bila ženska. rej, da iščejo prostora v mestnih laških šo-j lah, ker nekam morajo hoditi v šolo! (Tako' je!) Naj slovenski občinski šoli pri sv. Ivanu poskrbe za več prostora, pa bo toliko manje svetoivanekih otrok zahajalo v mestne šole (Vsestransko pritrjevanje.) Ministerstvo se sklicuje na veliko število otrok. Vprašam, ali ne vse jedno, ali se ustanove pri sv. Ivanu paralelke ali samostojna šola, ako je le djvolj prostora za te otroke?! (Vsestransko pritrjevanje). Ministerstvu se torej zdi 600 italijanskih otrok »veliko število" — 2000 slovenskih otrok v mestu pa se mu menda ne zdi tako veliko število, ker za te noče dati ne paralelk, ne samostojne Šole [Frenetično pritrjevanje. Krik.] [Pride še]. Iz Hrvatske. Zagreb, 12. oktobra 1900. V zadnjem dopisu, kjer sem črtal vtis politične situvacije, a še posebej utis politične tlake, rekel sem, da se nahajamo v nekaki tišini kakor pred buijo, ali pred osvitom dneva. Domneval sem si v tej tišini dobro voljo, ker je izgledalo, da je v očigled otvoritvi sabora umevanje razmer pri naših politikih zares našlo resen karakter, a to je podkrepljalo nado do vspehov. Nu, bilo bi nam še preveč dobro, ako bi vse šlo gladko ; bili bi toliko najivni, da bi mislili, da nas naši neprijatelji vsaj za hip puščajo iz očesa. Resna priprava za delovanje sabora in nada, da se na tem delu zberejo vsi potrebni — sta prisila naše zloduhe, dunajske motljivce, da zamešajo to, naj stane, kar hoče. Vspeh sabora bil bi konec njihovemu posezanju po Hrvatski — a do tega ne sme priti. Imeli so Khuena, kije pod krinko madjarščine zastrupljal javno življenje ter napravil iz Hrvatov in Madjarov krvne neprijatelje, posluževaje se pri tem najspretneje dunajske devize : Divide et impera! Kasneje so našli drugo formo in sicer pod okriljem naj-večega radikalizma in pod senco nesmrtnega Antona Starčeviča so ponujali hrvatskemu narodu „Veliko Hrvatsko v Veliki Avstriji". Ti najteži in najnevarneji poskusi so se slednjič izjalovili, ko smo na Hrvatskem začeli točneje motriti graditelje in dirigente na reševanju teh političnih problemov. Khuen je izginil. Frank in Kršnjavi razkrinkana, četa fur-timašev onemogočena. Trebalo je torej najti drugo zanjko, drugo masko, drugo pot, da se vrže raketa v politično življenje ter zapleše ples, h kateremu bi oni igrali, a drugi — zaigrali. Sli so torej preko Dalmacije do Hrvatske. Raketo so zavili v omamljivo obeča-nje, češ : da hočejo svojo miljenko Dalmacijo „gospodarsko povzdigniti" ! Mnogo se je pisalo o tem : stro- A ta nekdo je tudi ihtel. In to je bila Vlasta. Ženske solze me sicer navadno ne ganejo ni kratko ni malo, a takrat so me, ker sem presneto dobro vedel, čemu teko. Nekaj časa sem sedel mirno poleg nje, a ko je hotela ostati in oditi, sem jo srečno ulovil za roko. „Vlasta zakaj ste ihteli ?" „Ihtela ? Jaz ? Ne !« „Nu, hlipelo se vam menda le ni po oni pečenki. Ali čujte Vlasta! Presneto sem neroden v svojem govoru, to prihaja od tega, ker nimam idealnega vzleta, potem pa tudi, ker sem ga istinito malce prevefi srknil..." „Pustite šale, gospod Jurij". „Jaz se ne šalim in bom tudi slednji, ki bi se iz vaše bolesti šalil. On..." Kakšen on ? Nin on! Sedaj mirujte !¥ „Torej se vrniva na plesišče". „Ne". „Kam pa?" „Domov". In kriknila je, da me je pretreslo ter sela zopet na klop, a potem je pričela smejati se, krčevito, histerično, blazno. Skušal sem jo umiriti, ali smeh jej je postajal vedno kovnjaki so razpravljali po vseh naših listih, ali nikdo ni mislil, da je to samo ovoj okolo tega, kar je dopotovalo v Hrvatsko. In danes pričakujemo političnega novorojenca, novo straiko, kise bo ponašala liberalnim programom in glavno točko: gospodarska reforma. Kaka sličnost! Ta stranka naj zbere ves ži-velj, ki se nahaja na gospodarskem polju Hrvatske, torej oni živelj, v katerem temelji moč naroda, a po tem tudi politična vrednost (izvzemši paralelo: geografski položaj). Ta stranka treba, da ustvari zavetišče ma-djaronom; ta stranka bo zbirala velikaše m veleposestnike, ki mrze demokratizem. Ta stranka mora delati, da razkoli koalicijo in privede „I^rvatsko stranko prava" k „Starče-vičevi stranki prava4* (sic!) in s tem — tu je raketa ! — onemogoči novi kurz. Naše domače novine se le površno ozirajo na to pojavo. Zdi se, kakor da jim „Hrvatska stranka prava gre že na limanice ter krši skladnost koaliranih strank. (Slučaj v Vinkovcih, kjer so na skupščini vodjem napredne stranke zabranili govoriti, ter jih prisilili, da „kakor gostje" molče). Naravno, da se take netaktičnosti izkoriščajo takoj za kovanje političnega kapitala. Doslej smo imeli prilike uveriti se o spretnosti in okretnosti naših mladih politikov, pak je nade, da bodo znali priti v okom tudi tem mahinacijam, da bodo znali presoditi zamah napovedane nove stranke ter pogoditi namere, s katerimi ista prihaja. Spominjati se morajo : kje je skuhano, kaj se hoče s tem servirati hrvatskemu narodu ! In to prihaja sedaj, seveda, v proraču-njenem času. Apatijo našega novinstva (morda navidezna) bi mogel človek tudi odobravati, ako ta apatija pomenja: „ne puščamo se vznemirjati, ali jasno nam je vse, ni vredno, da se oziramo na to, ali pazili bomo že". — Nu, v kratkem se prepričamo o tem. Vsporedno s tem so karakteristične okolnosti: da to vest prinaša rovar en gros „Pester Lloyd;t ; da „Hrvatska", glasilo ^Hrvatske stranke prava", vedno govori o spo-razumljenju z „ manje kompromitiran i m i" členi bivše „narodne stranke" (madjaronske); da klerikalno „Hrvatstvo" ne more umeti, kako se sploh more misliti na to, tla bi „Starčevičeva stranka prava mogla v čem obvezati koaliciji (pakt za skupno delo v saboru za ustavne reforme). Glasnik sem vam danes, ki napoveduje zlo. Želel bi, da čim preje popravim to. _____A. N. Avstrijska in italijanska vojna mornarica. Italijanski pomorski tehnik in bivši poslanec di Palma piše v napoljskem „MattinuJ glasneji ; mozeg pretresujoč. Položil sem jej roko čez rame in jo pritisnil ob svoje prsi, kakor oče bolno dete. Da, kakor oče bolno dete, in nič več. „Vlasta, dete, premagajte se, odnehajte !" „Ne morem" dejala je mučno in se smejala dalje kakor blazna. Nisem je izpustil iz objema, gladil sem jej goste črne lase. Vse telo jej je trepetalo nervoznosti. „Vlasta, je-li vredno, da se toliko vznemirjate radi te osebe ? Umirite se, zavite se v moj površnik, hladno je." Polagoma jej je odnehalo in tedaj je vstala. „Domov pojdom." „Spremim vas." „Da prosim. Podajte mi roko !" Uprla se je v mojo roko in korakala sva počasi proti domu preko polja in travnikov. Prve deževne kaplje so naju pozdravile pred njenim domovanjem. „Vlasta, lahko noč! Spat pojdite in nič mi ne čitajte v postelji, k večemu oglase na zadnji strani. Jutri pa pojdeva k Slavčku ter mu poneseva par knjig za njtgovo knjižnico". Stran II. »EDINOST« štev. 286 V sredo, dne 17. oktobra 1905 nastopno : Okolnost, da je proračun italijanske vojne mornarice presegel proračun avstrijske vojne mornarice za trojno ali vsaj za dvojno svoto, je za vprašanje, da-li sedanje vojno stanje italijanske Mote odgovarja danim potrebščinam — popolnoma brezpomembna Avstrija ima samo en arzenal. eno edino akcijsko ozemlje, enega samega morebitnega nasprotnika. To dovoljuje avstrijski pomorski upravi, da veči del tekočega denarja uporablja na gradjenje ladij, in po zaslugi enotnosti ia stanovitnosti smeri in motra dunajske uprave so avstrijske vojne ladije posebno pripravne za pomorsko vojno v Jadranskem morju. Italija ima pa pet arzenalov ; od teh so trije popolnoma neplodni. Politični položaj je silil Italijo da je gradila ladije, ki se jih ima poglavitno uporabljati v Srednjem morju. Ker se pa vzbuja jadransko vprašanje, je treba graditi ladije, ki bodo odgovarjale posebnim razmeram tega morja. Italijanska Hota šteje približno petdeset večih ladij, toda le 17 jili je pravih bojnih ladij in le devet jih je vertikalno oklopljenih ob vodni črti in straneh. Njih izredna vodna nižina omejuje njih delovanje v Jadranskem morju, in to tem bolj, ker Benetke ta najveća vojna luka Italije v Jadranskem morju, danes ne morejo vsprejemati večih ladij. Temu nasprotno pa ima Avstrija izvrstno oboroženo jednotno Hoto pet velikih in treh manj velikih ladij, ki so zadnji izraz ladijske tehnike. I)ve ladiji sta nekoliko zastareli, toda Se čvrste in vse sposobne za pomorsko vojno v Jadranskem morju. Italijanska Hota je sama na sebi moč-neja, toda avstrijska operacijska baza izravnava popolnoma razliko. Italija gradi štiri velike vojne ladije razreda „Vittorio Ema-nuele" in štiri oklopne križarje razreda „San Giorgio". Avstrija je dogradila svojega „Nadvojvoda Karola" in misli graditi tri velike oklopnjače. Italijansko brodovje ni dovelj močno da bi bilo gotove zmage v vojne na Jadranskem morju, ker nima v tem morju operacijske baze; in tehniki so mnenja, da je ta ne-dostatek odpraviti le s pomnožitvijo taktičnih ladij, da bo mogla italijanska Hota brezpogojno obvladati na Jadranskem morju, ako blokira dve avstrijski vojne luki. iz Dogodki na Ruskem. Nevaren položaj v Sebastopolju. Berolinski » Lokal-Anzeiger" poroča Sebastopolja, da je bilo v zadnjem času napadenih več častnikov, vsled česar žugajo isti, da se hočejo maščevati na voditeljih „kadetne« stranke. Aretovanih je bilo mnogo oseb, zaplenjenih tudi več bomb in orožja. Nemiri na vseučiliščih. V Moskvi in Petrogradu je prišlo na tamošnjih vseučiliščih do nemirov, tako, da je moralo posredovati vojaštvo. Predvidjati je, da bosta vsled tega vseučilišči zaprti. Drobne politične vesti. Iz Venecuele. Predsednik republike Castro je bolan na smrt. Verojetno je, da po njegovi smrti izbruhne revolucija. V nekaterih krajih že razdeljujejo orožje med prebivalstvo. ,.Da, da. jutri ! Ej Slavček, to je sme-šem trebušnjak!" se je nasmehnila. „Jutri pričnemo novo življenje." „Brez idealov ?u „Da". Drugo jutro je vstopil gospod Valentin v mojo sobo. Zaspan je bil videti. „Dobro jutro !" me je pozdravil. „Dobro !" Kam pa ste vi včeraj izginili tako nenadoma ? Zvečer je bilo šele krasno. Izborna zabava. Ah, or.o dekle! Sublinino !" „Spremil sem Vlasto domov, malce slabo jej je bilo." rEj, ja?" „Hm, nekam ljubosumna se mi je zdela". „Eh, so pač take ženske! Poroka, poroka jim gre vedno po glavi". „Vlasta je precej trpela včeraj." rHm, žal mi je, a kriva je sama, čemu si pa vtepa take neumnosti v glavo«. Tedaj pa mi je zavrelo in že sem hotel ziniti o nekih najlepših spominih", o neki „hvaležnosti", o nekem „težko prisluženem denarju", ki ga je nekdo prejel, a premislil sem si stvar takoj, prekrižal roki za hrbtom, požvižgal psu ter odšel. Za boga, kakšni egoisti so ti — idealisti! (Konec.) Španske železnice v Maroku. „Dailv Telegraphc poroča iz Madrida, da španska vlada, sporazumno z Francijo in Angležko, zgradi v Maroku dve železniški progi. Prva pojde iz Melile do alžirske meje, druga pa iz Cente v Tetnau. Zakonski načrt o kongre-gacijah na Španskem. Španski minister notranjih stvari predloži danes zbornici zakonski načrt glede spremembe zakona o kongregacijah. Nov vseučiliščni profesor v Zagrebu. Dr. Ferdo pl. Sišič je imenovan javnim rednim profesorjem hrvatske zgodovine na zagrebškem vseučilišču. Stolica za madjarski jezik na beligrajskem vseučilišču. »Bu-dapesti Hirlapu" poročajo iz Belegagrada, da namerava srbska učna uprava ustanoviti na beligrajskem vseučilišču stolico za madjarski jezik. Domače vesti. Čitateljem. Radi procesa Vekjet — za katerega vlada med našim ljudstvom veliko zanimanje — nam zaostaja mnogo druzega gradiva. Prosimo potrpljenja. NaŠe „pridobitve" ! Naučni minister dr. Marchet je obvestil nemške poslance, da je vlada sklenila še v tem letu zgraditi novo nemško šolo v Puli. Za gradnjo potrosi vlada nič manje, nego 141.550 kron ! In to izjavlja naučni minister mirnim srcem in mirno vestjo vspričo šolskega škandala v Trstu. Za otroke narodnosti, ki v tej deželi niti avtohton na ni, razmetuje država stotisoče in stoti-soče ; za tisoče otrok avtohtonnega prebivalstva v Trstu pa skopuhari z nekoliko stotinami goldinarjev, ki bi jih stala jedna borna ljudska šola. Ali je res javna vest že popolnoma — zadremala ? Menda bo tako, sicer ne bi zastopniki naroda slovenskega (ali — da ne bo krivice — večina njih) tako devotno poljubljali roke, ki nas tako ljuto tepe ! Laška šola pri sv. Ivanu, nemške šolske palače v Puli, za tržaške Slovence petrificirana šolska mizerija — so-li morda to tiste „pridobitve" slavno izvojevane v — „enem tednu"?! Javen shod. Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri priredi v nedeljo dne 21. t. m. ob 10. uri dopoludne v Sv. Martinu pri Buzetu javen shod. Razgovor bo o volilni reformi in občinskih stvareh. Na shod prideta tudi gg. poslanca Vekoslav Spinčič in Matko M a n d i č. S hrvatske gimnazije v Pazinu. Na hrvatski gimnaziji v Pazinu je letos vpisanih 260 dijakov in ena privatistkinja. V prvi razred se je vpisalo 56 učencev. Prvo jesensko zborovanje „Učiteljskega društva za Trst In okolico. (Dopis) Tako moramo posebno mi trpeti toliko v pedagogičnem, kolikor v materij alnem pogledu — povsodi smo mi, bilo v mestu, bilo v okolici — ki moramo trpeti. Druge dežele se razvijajo pod zaščito deželuih zakonov : le mi in jedino mi učitelji v Trstu po 35-letnem obstanku tega blagodara še vedno po-grešešamo zaščite takega eminentnega šolskega zakona! Odslej pa se moramo potezati najodločneje, da vendar enkrat tudi v Trstu stopi v življenje deželni šolski zakon, a naj ga že predloži deželnemu zboru mestna delegacija, ali pa vlada! Da vidimo, kateri teh dveh činiteljev ima poguma in kateremu je zares ležeče na tem, da se naše šolske razmere enkrat urede. Doslej naša vlada ni imela dovolj pogume, da bi stopila pred zakonodajni forum z deželnim šolskim zakonom. To je prežalostna resnica. Pa kaj bi se ona utikala v to, ko jej je to le postransko delovanje, glavno pa — protekcija nemških živ-ljev. Nu, ko poznamo sedanjega gospoda namestnika kakor prijatelja šole, kakor zaščitnika našega šolstva. Doslej imamo sicer le lepili besed, ali nadejati se smemo, da gospod pokaže tudi plemenito dejanje in da se toliko zaželjeni šolski zakon po njegovi pripomoči vendar skoro uresniči. Bodi enkrat konec temu žalostnemu zavlačevanju našega vprašanja! V ta namen se je predlagalo, naj se izvoli iz učitelj stva deputacija, ki naj jo gospod okrajni šolski nadzornik provede pred gospoda namestnika. Ob tej priliki naj se izroči njegovi Jasnosti vse to obsegajoč memorandum. Tudi ta predlog je bil seveda vsprejot z velikim navdušenjem, j Nadaljnji predlog se je glasil: Mestna delegacija naj se naprosi, da se tam, kjer so | sedaj spojeni slovenski in italijanski oddelki pod enim ravnateljstvom, ustanove za posamične oddelke posebna ravnateljstva. Ob sedanji uredbi trpi uči-teljstvo škodo, kajti zelo redki so slučaji, ko slovenski učitelj prihaja do mesta ravnatelja. A čim imajo slovenski učitelji enake sposobnosti, morajo imeti tudi enake pravice ! Tudi ta predlog je bil vsprejet. Sledili so še drugi predlogi, ki pa javnosti ne zanimajo toliko, ker so le strokovnega in stanovskega pomena. Stavljenih je bilo tudi takih predlogov — in med temi tudi zelo važnih —, ki pa spadajo v razpravo okrajne šolske konference. Zato naj bi se ta konferenca sklicala čim prej. Ko se ni nikdo izmed udeležnikov oglasil več za besedo, je gospod predsednik ob 5 V, uri zaključil zborovanje s prisrčnim nagovorom do tovarišev in tovarišic ter je zahvalil gospoda okrajnega šolskega nadzornika, da se je udeležil tega zborovanja. Posebej se je še zahvaljeval gospicam tovarišicam, ki so se toli živahno udeleževale razprav o predlogih. Će bomo tudi nadalje — je rekel — tako vneti, edini, složni v našem mladem društvu, potem nam je vspeh zagotovljen. Roparski napad na pismonošo z denarjem. Včeraj ob 8. uri dopoludne je bil 53-letni pismonoša Andrej Velikonja v hiši št. 11, ulica S. NicolO napaden s sekiro v svrho, da bi ga napadalec oropal denarja, ki ga je imel v svoji torbi. Pismonoša je imel v svoji usnjati torbi poštnih nakaznic, čekov itd. v znesku 7900 kron ter je hotel v drugem in tretjem nadstropju omenjene hiše št. 11, v katere pritličju se nahaja restavracija Steinfeld, oddati dve poštni nakaznici. Ko je iz prvega nadstropja, kjer je hodnik zelo temen, hotel stopiti na stopnice drugega nadstropja, ga je nekdo od zadej udaril 8 sekiro po glavi. Pismonoša se je od straha, razburjenosti in bolečin zgrudil na tla; bil je pa še toliko pri zavesti, da je zamogel klicati na pomoč, vsled česar je napadalec zbežal. Velikonja je kmalo na to ustal ter se podal v prodajalnico orožja Anninger, kjer so mu za silo obvezali rano na glavi in ga dali s kočijo odvesti na zdravniško postajo. Zdravnik je konstatoval dve rani na zaglavju, ki pa nista globoki in nevarni. Velikonja je izročil denar, ki ga je imel v torbi zdravniku, ki ie telefoniral na poštno ravnateljstvo, na kar je prišel poštni kontrolor, ki je vsprejel denar in našel svoto popolnoma v redu. Na to je zdravnik ukazal odpeljati Velikonjo na njegovo stanovanje. Uradna kapa pismonoše ima očitne znake dveh udarcev z ojstrim orodjem. Sekiro, s katero je napadalec hotel ubiti pismonošo, so našli na stopnicah v hiši ulice S. NicolO št. 11, ter jo izročili policiji, ki zasleduje napadalca. Iz izjav vrataricc in drugih oseb, ki bivajo v omenjeni hiši, ni jasno, je bil le en napadalec ali pa več. Neka priča je videla v kritičnem času neko osebo, visoke postave, popolnoma oblečeno v Črno, s črnim trdim klobukom, ki je pribežala iz hiše. Od dveh poštnih nakaznic, ki jih je pismonoša imel oddati v hiši, je bil na eni znesek 4 kron. Pismonoša Velikonja je izjavil, da je bila omenjena nakaznica fingirana z namenom, da bi se ga izvabilo v temni hodnik one hiše in ga tam oropalo vsega zneska, ki ga je imel seboj. Enak slučaj kakor sedaj s Velikonjem se je pred tridesetimi leti pripetil na Dunaju, ki je pa imel huje posledice, ko je neki Prancesconi umoril pismonošo Gugenbergerja ter ga oropal vsega denarja, ki ga je imel v torbi. Francesconi, inteligentna oseba, je potem radi svojega roparskega umora končal na vislicah. Trgatev po Istri je vtčinoma že dovršena. V srednji Istri bila je zelo dobra letina toliko glede dobrote, kolikor glede množine. Cene moštu so nizke. Umirovljen je policijski svetnik na tukajšnjim policijskem ravnateljstvu Ivan Atz. Tem povodom mu je podeljen naslov vladnega svetnika. Slavnik se odlikuje posebno po lepem in obsežnem razgledu. Narodna čitalnica v Rojanu uprizori 21. t. m. (kakor je bilo že objavljeno) v dvorani „Narodnega doma" v Barkovljah. Linhartovo veseloigro s petjem „Županov Miciko". Zatem še tri komične prizore, izbrane prav za naše smeliaželjno ljudstvo, ka-kor : „Lenuh potepuhu „Zabavljivi soprog" in burka „Zakleta gostilna". Po dovršenem vsporedu pa se bo olj čvrstem udarjanju v obče priljubljenih tam-burašev „Adrije" plesalo, da nam hod' mlado srce poskakovalo. Ker je vspored tak sestavljen, da bo izvabljal obiskovalcem obil. smeha in ker je čisti dohodek namenjen v dobrodelne svrhe (in sicer za nabavo slovci.-skih knjig) nadeja se odbor čitalnice obilneu obiska. Društvene vesti in zabave. Tržaška podružnica „Slov. plan. društva" vabi vse svoje cenjene člene in iyih rodbine na prvi letošnji jesenski celodnevni izlet na Slavnik (1029 m), ki ga priredi v nedeljo dne 21. oktobra t. 1. Odhod iz Trsta z vlakom državne železnice ob 8. uri 50 minut do Podgorja. Iz Podgorja na Slavnik. Na vrhu odmor in okrepčilo (za okrepilo treba, da sleherni pla-! ninec vzame saboj nekoliko pijače itd.) Po-1 vrat se Slavnika na Herpelje. V Herpeljah obed. V Trst proti večeru. — V slučaju neugodnega vremenega se izlet preloži. Tatvina uri zlatarn Draef. Mjete pred porotniki. Včerajšnji dan je bil posvečen zaslišav: -nju prič. Roza Brivio je potrdila, da je bila ob 5. uri popoludne v prodajalnici Vekjetovi in videla, da je obtoženca res noga bolela, kajti imel je tudi prerezan črevelj.] Karol Titz, nadzornik policijskih agentov, je izpovedal, da je bil Vekjet ob njegovem prihodu v prodajalnico razburjen. Sel j z Vekjetom v ozadje prodajalniee. Ne spominja se. je-li Vekjet odprl blagajno, presenetilo ga je pa, da so bili predmeti v notranjen lepo zloženi eden na druzega. To je vzbudilo v njem prvi sum. Mej tem, ko je bil on navzoč, se ni nikdo dotaknil blagajne. A ko se je on odstranil za hip, je stal na straži nadzornik Rossman. Tudi obtoženec ni v ten: času stegnil roke v blagajno |dočim Vekjet trdi, da so se etujiji ob odpiranju blagajne prevrgli in jih je on zopet uredil. Tu je pripomnil branitelj Robba, da se je med preiskavo trdilo, da je bil v blagajn, velik nered, sedaj pa se govori o redu. Branitelj se spominja, da tudi ob vlomu v bolnišnico je bila blagajna prevrtana na isti načii in je vprašal, ni-li analogija med obema vlomoma?! Priča Titz je izjavil, da se no spominja. Nato je bil zaslišan 13-letni vajenec v Vekjetovi prodajalnici, Jurij Dobner. Priča izpoveduje, da ga je dne 19. junija Vekjet poslal v Skedenj po nekem opravilu, opoludm pa ga je Bucher —• Vekjetov drug — posla po raznih opravilih. Povrnivši se [ob 2. uri j je našel Vekjeta v prodajalnici, Bucher pa j< bil v delavnici, ki ga je zopet poslal po neki» puško na svoje stanovanje. Ob povrnitvi [ure se ne spominja] je zopet našel Vekjeta v prodajalnici. Prodajalnico so zaprli nekako ol 7. uri in tričetrt. Ko je on pospravljal uri . je bil Vekjet v ozadju in si je menjaval obveze na nogi. Potem je predsednik opozori! pričo na neka protislovja med današnjimi in prejšnjimi izpovedbami v preiskavi. Priča seje opravičeval, da ga je preiskovalni sodnik strahovah Ker je bilo ob tej izpovedbi čuti na galeriji mrmranje in smeh, je dal predsednik galerijo izprazniti. Priča Dobner je izjavil nadalje, da je Vekjet sedel na divanu, ko so predmete spravljali v blagajno. Zaprl je blagajno Rossman in je tedaj gorela električna luč. Predsednik se je začudil tej izpovedbi ter je svaril pričo, naj govori resnico. Državni pravdnik : „Tudi ta priča menja vsaki hip svoje iz-povedbe?" — Predsednik: »Kakor po navadi !" Priči se dozdeva, da je on prižgal luč. Na vprašanje branitelja, kolikokrati j bil onega popoludne v ozadju prodajalniee,je odgovoril priča, da trikrat, ter je ponovil trditev, da ga je preiskovalni sodnik strahova! in mu grozil, naj govori resnico, sicer da ga vrže skozi okno. V takem strahu da je bil. da mu je — ušlo v hlače. Vsled te izpovedbe sta se zastopnik državnega pravdništva in branitelj precej hudo zbesedila. Prvi trdi, da je moral nekdo pričo pripraviti v to izjavo, čemur se je branitelj odločno uprl, ako se je hotelo s tem nanj namigniti. On ni nikdar izvrševal pritiska na pričo. — Branitelj je predlagal, naj se zasliši dečkova mati o okolnosti, da se je priča večkrat i zbujal iz spanja in skočil po konci, kričaje : „Pomagajte, Barzal me hoče zapreti!", in da se je mati na to podala k preiskovalnemu sodniku prosit ga, naj več ne straši njenega dečka, na kar jo je preiskovalni sodnik zapodil iz sobe. Državni pravdnik se je uprl temu predlogu, ki ga je sodni dvor tudi odklonil. Branitelj je menil, da bi se mogla galerija zopet odpreti, toda predsednik je odklonil. Priča policijski nadzornik Rossman oporeka, da bi bil Vekjet v njegovi navzočnosti stegnil roko v blagajno, dočim trdi obtoženec, da mu je priča še pripomnil: „S to roko kake gospice ste mogli vi seči v blagajno : jaz ne!" Priča oporeka. Voditelj službe policijskih agentov dr. Josip Mlekuš, potrja, kar je izpovedala priča Titz. Priča brivec Cesare Batistelli, ki ima svojo brivnico poleg Vekjetove prodajalniee, v sredo, dne 17. oktobra 1906 »EDINOST« št. 286. Stran III izjavlja, da je on skušal potisniti roko skozi luknjo v blagajni, ni pa videl, da bi bil Vekjet to poskusil. Redar Štefan Derin je bil v oni noči v službi od H. do 12. ure in potem zjutraj od 4. do 8. ure. Hodil je mimo prodajalniee Vekjetove. a on ni zapazil nič posebnega, niti ne kakih sumljivih oseb. Ne veruje, da bi bili tatovi ulomili. Tudi je poskušal, je-li so rolo zaprti, a ni našel nič sumljivega. Zjutraj pa ga je Vekjet pozval in mu naznanil vlom. Redar Gričar je bil v službi od 12. ure ponoči do 4. zjutraj. Tudi on ni opazil nič sumljivega, da si je poskušal, da-li so vrata zaprta. Policijska agenta Petris in Bittesnik nista opazila nič abnormalnega, čemur pritrja tudi Pavletič. Priča brivski pomočnik Oreste Batistelli, ki je v hrivnici poleg Vekjetove prodajalniee, izpovedaje. da je Vekjet, ko je zaprl proda-alno. prišel jih pozdravit v brivnico. Opazivši. da Vekjet še šepa na eno nogo, ga je vprašal. kako je z nogo? Zjutraj, doznavši o vlomu, je tudi priča tekel v Vekjetovo prodajalnico. Ko je opazil ljukno, zvrtano v blagajno, je skušal svojo roko potisniti skozi in V e k j e t j e storil to isto. Ne spominja da-li je bil v tem hipu tudi redar Derin v ozadju prodajalniee. Predsednik opozarja pričo, da Vekjet trdi, da je del roko v ljukno v pričo nadzornika Rossmana in Karla Titza, do*im trdi priča, da se je to zgodilo, predno so prišli tunkcijonarji policije. Toženec : Možno je, da sem večkrat potisnil roko v ljukno. Državni pravdnik: Vsaj redar Derin bi bil moral videti to. kar izpoveduje priča. Prodajalka tobaka v tobakarni poleg Vekjetove prodajalniee ni čula nikakega ropota rolo po 8. uri zvečer dne 18. junija. Marija Degano, lastnica pivarne ,A1 corso" tudi ni nič čula in ni opazila nič abnormalnega. V istem smislu je izjavilo še več dru-zih prič. Došla je 2. ura popoludne in razprava je bila prekinjena do 5. ure in pol popoludne. Pred nadaljevanjem razprave popoludne je predsednik dal pozvati redarstvenega nadzornika ter istemu naložil, naj stori potrebne korake, da se privede na razpravo Alojzija Zlobec, ki ima biti zaslišan kakor priča. Na to je branitelj izjavil, da hoče Še pred odhodom redarstvenega nadzornika staviti neki predlog. Vsled tega je predsednik otvoril nadaljevanje razprave. Branitelj je povedal. da je danes (včeraj) popoludne, mej tem, ko je bila razprava prekinjena, dobil neko pismo od nekega Capano, ki da je v mči od 16. na 17. ali od 18. na 19. junija r. 1.. idoči mimo Vekjetove prodajalne, videl pred isto prodajalno štiri sumljive osebe. Predlagal je torej, da se tega Marija Capano zasliši kakor pričo. Zastopnik drž. dravd. se ;e temu predlogu protivil. Sodni dvor je pa sklenil, da se braniteljev predlog vsprejme in sq tega Marija Capano zasliši kakor pričo. Na to je pa vstal eden porotnikov ter izjav il. da so porotniki zapazili na vrhu blagajne neki poskus vrtanja, o katerem se do-■ daj še ni ničesar govorilo. Branitelj je izjavil svoje začudenje, da preiskovalni sodnik se svojo famozno natančnostjo ni tega tekom vse preiskave zapazil. Ko je pa predsednik razprave vprašal Vekjeta, je li kedaj videl 88.65 Ogrska renta v zlata 4•/, 112.25 112 30 kronah 48. 94.55 94.55 * 3Vo 84.— 84.— A.kcije nacijonalne banke 1760.— 1755.— Kreditne akcije 674 50 674.25 London, 10 Lstr. 240.30 240.30 100 državnih mark 117.471/,117.52 •20 mark 23.48 23.48 20 frankov 19.14 19.13 100 ital. lir 95.50 95.50 Cesarski cekini 1131 11.31 Na prodaj je popolni Trgovina z manufakturnim blagom Ibossit & Kaucich Nasledniki Lnigi Rfcci-ja Trst - ulica Malcanton št 10 - Trst Za zimsko letno dobo vdobi se po najnižjih cenah : Blago gladko za gospe .... od nvč. 60 napre „ ribetln „ „ ....„„ »O „ Fuštanji žametasti novi vzorci . „ „ 20 „ s križnim tkanjem n. „ . ,, „ „ navadni novi vzorci . . „ mešani „ „ . . VELIKANSKA ZALO QA maj, nogavic, volnenih rut, flanelnih šalov. xccccc volnenih in svilenih prevez. Trgovina z manufakturnim blagom Rossit & Kaucicli Nasledniki Luigi Klcci-ja Trst - ulica Malcanton št. 10 - Trst 28 20 22 Prva avtorizovana agencija za posredovanje „Gambri- mio" (Prima autorizzatta agenzia ci me-"lUb diazione ».GAMBRINUS') v ulici Far-neto št. 10, II, nadstr., se priporoča gospodom WW gostilničarjem in krčmarjem ki žele kupiti ali prodati gostilne, krčme in pivarne v mestu ali okolici, ki iščejo najemnike ali drugo osobje, oziroma zaloge, naj se obrnejo edino le na omenjeno agencijo MARIO JESURUM. robi (sponde) St Martin. Informacije daje kavarna MOCCA Riva Pescatori (vogal Fontanone) ■t z ti Josip Oppcnheim Švicarski kronometer in urar priporoča svojo bogato opremljeno zalogo pravih švicarskih ur najfineje kakovosti iz najznamenitejih tovarn VELIKA IZBERA modernih hišnih ur po zelo nizkih cenah. Specijalist v popravljanju prav malih ur za gospe in starih hišnih ur. nlica dclla Barriera vecehia 35 (nova palača) Govori se tudi slovensko. -loiioiioiioiioiioiieiionoiioiiot o mm^ Tovarna pohlitva -m jfHeksander fevi jtfinzf uti^a Ttsa Stv. 52. H (lastna hiSa). ' ZALOGA: ^J mzzn rosario kron 30.000 kron -> /s *> <»«> O s* O ter drugi dob tek 5000 kron in III. dobitek IOOO kron se po najvišem dovoljenju Nj. c in kr. a post. Veličanstva in na zahtevo dobitelja po odbitih IO1*!« in zakonitega davka izplača v gotovin?. Srečke ?o na prodaj v vseh menjalnicah, loterijskih nabirahiicah in tobačnih trafikah. C. k. policijska loterijska pisarna se nahaja n Dunju I. Schottenring II (v poslopju c. k. polic, ravnateljstva Andrej Rudeš, rnisar wm~ in izdelovalec pohištva -yrti ulica Ireneo detla crece 4, in ulica C Ima vedno v zalogi zakonske in obedovala«; -najfinejše In trdno delane v lastni delalui i. Posebna ixbera huhiujske ojtra^f. Specijaliteta: OMARE-LEDENICE MALI OGLASI. r Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. Plača se takoj Mor Izven Trata pisarn« naroči kak „BALI 06LAS". na toilj« tfanar v napraj, kar tragač« *• ka njagov oglas objavljan ča nI aaaka poznana Upravi lista. Tarifa Ja natisnjena na čala „IALIH OGLASOV" In vsak«« akka proračuni, koliko na ]• plača« a trn, ia praitoja bmii Oflaao treba nastaviti na „IHSERATMI ODDELEK" „Etlaasti". ■a vpraianja potom pisem k« dajat „IVSERATMI ODDELEK' » nformaoija edino le, £a bo plsaia prilalana znamka za atfsvor Prn marolr 16 ie izfcubil iz ribjega trga (Pe-Uril HlOtCK scheria). Kdor me obvesti vdobi 40 kron. Naslov daje „Inseratni oddelek Edinosti" 117G sobami za se Dolenc-u v 1174 Gostilna in kavarna spr.?„bS odda v najem. Kje ? se izve pri Avg, Ajdovščini.____ noillira ki želi 86 trIovske obrti> nepre-LJ v It 111/d miada, od dobrih »tarišev se sprejme v poduk. Naslov se izve pri A. Dolencu v Ajdovščini. 1175 Gospodično, lepe zunanjosti, išče „Inaeratni oddelek Edinosti" za nabiranje oglasov. Zahteva se. da zna govoriti slovenski, italijanski. in ako možno nemški; da je inteligentna, t-.rčua, rgovorna in odločna, in da se zna predstaviti strankam. — Ako bo imeia dobro voljo in marljivo delala, si lahko zasluži najmanje 70—80 K na mesec. — Oglasiti se je na „Inseratni oddelek Edinosti" (Ulica Giorgio (»alatti 3t. 18. mezzanin, levo, Narodni dom). _1777 30 kron darujem onemu, ki me samo Obvesti, na kak skrivnostni način je v ulici 5ian Francesco d' Asaissi štev. 41 i7gicil črn maček, skopljen, z belimi lisami na prsih in na nogah. Maček je izginil v noči 22. septembra t. 1. Kdor kaj ve, naj se obrne .Inaeratni oddelek Edinosti" ulica Giorgio Galatti štev. 18, mezzanin, na levo. 1500 Nove jedilne suhe gobe jrovini Fran Vertovec ulica Gaserma 14. Na izbero raznih delikates ter vsak dan sveže čajno maslo. 1172 SLOVENCI! Podpirajmo „Dijaško podp. društvo" v Trstu oaaaaaaoocaacoc!c3aao Pridite vsi v i»ai „Balian" pokušat izvrstnega novega prosekarja iZilil^lt Fran Kociančič, Trst Via Carapanile št. 11 (P. Ponterosso) Kdor išče službo ali kakoršno-koli zapo- ! slenje; kdor Išče uradnike ali službeno osobje ; kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev ;! kdor ima za prodati hiše, polja, dvoree ; kdor želi posojila, vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itd. raj se posluži IALIH OGLASOV v „Edinost i", ki so naj cenej i, največ čitani ni najbolj pripravni v dosego namena. pralnica in čistilnica na suho (■ parnim strojem) za obleko brez razdiran ja, blago, pohištvo pregrinjala itd., kakor tudi dežnike TRST — ulica Farneto št. 11 — TRST JUbin Boegan O priliki plesov se izvrši najhitreje. Pregrinjala se lik* po 20 nvč. komad. Naznanjam vsem slovenskim družinam in kuharicam, da sem prevzel Veliko trgovino jestvin w s mešanim blagom blago prve vrste po jako nizki ceni. Pošiljam blago tudi od 5 kg naprej na deželo po povzetju ter se priporočam za mnogobrojni obisk. G-uerino Marcon ulica Tivarnella štev 3. Priporoča svojo zalogo oglja in drv ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanje na dom. Telefon štev. 1664. (Assicurazioni generali) v TRSTU (Društvo ustanovljeno leta 1S31.) To društvo je raztegnilo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požara, zavarovanje na morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje. Stanje društva dne 31. dec. 1905 : Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1905. . . K 270,052.078.64 Glavnica za zavarovanje življenja do 31. decembra 1905. . . „ 771,879.007.54 Plačana povračila: a) v letu 1905....... 30,285.711.02 b) od začetka društva do 31. decembra 1905...... 827,976.227.40 T jtni računi, >zć.az dosedaj plačanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natančna pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva Via della Stazione štev. 8881 (v lastnej hiši). — ■ — Posojila, PolfQrfl2ft v ^°janu sprejme takoj vajenca, ki IClUH Ud. ima veselje do pekarske obrti. Naslov pove rInseratni oddelek Edinosti"._1167 Prva slovenska zaloga ".»1™: ANDREJ JUG — Tret, ulica sv. Lucije št. 18 (za deželnim sodiščem). Cene „ brez konkurence. — iSvoji k Enojim 1_ Veletrgovina razpošilja kavo, riž, olje Gospodska hiša Slavni cesli, z vodo, zelo pripravna za gostilno ali rugo obrt se p r od a po ugodni ceni ali pa se zamenja s kako hišo v mestu ali z malim posestvom v bližini mesta. Pojasnila pri ,, In se ratne m oddelku Edinosti". 1100 i/nmn4nMctlfn Slovenko, zmožno nemškega lurnipiunsuio in laškega jezika, sprejme industrijsko podjetje. Ponudbe s pričevali na „Zaloga pohittva". ulica Rettori 1 1158 Krčma „Al Trifoglio" S??,*^ istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino. Dober kraški teran. Izvrstna kuhinja. Priporoča se al. občiustvu Katarina Vatovec. Dve družini ££ od 500 do 50.000 kron zamore dobiti vsaka oseba pod ugodnimi pogoji, toliko kar se tiče glede povrnitve glavnice, nizke obresti, kolikoF glede jamstva, ne da bi bilo treba kaj naprej plačati. Daje se posojila na hipoteke na poslopja in zemljišča v mestu in okolici, zajamčena je največa tajnost. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na GIOVANNI SPANGHERO zapriseženi cenilec od II. predpol. do I. ure pop. trg S. Giacomo 2,1, n. (Corso) ^ in od 5. do 8. ure popoi. v pisarni ulica Carlo Ghega št. 3. ^J Trst — Austro - Američana — New-York Anonimno parobrodno društvo. -■ ■ ■ Edino domače društvo za promet blaga in potnikov med Trstom in New-Yorkom ter med vanji (5—7 sob, dve kuhinii), vodo, ako možno plin in to v kakem dvorcu (villa) ne preveč oddaljeno od glavne pošte. Ponudbe pod -D. t>. 8" na rInaeratni z najmodernejimi parniki, ki so večini delom zgradjeni navlaŠč ■V za prevažanje izseljencev. t V Trstu dobivajo potniki pred odhodom parnikov hrano in stanovanje v novozgrajenem hotelu: „PENSION-AUSTRO-AMERIČANA". Is T1ITA odhajajo p ar miki vitkih 8 del. — Brxl ia elegantni novi parnlk Sofia Hohenberg odpotuje v NEW-YORK dne 30. oktobra t. I. - Ceno jako nizke. — - Za lataačacja uvodila treba se jc ebnuti na upravo društva: Trst, ul. >Colin piccolo 2 DOMENICO RAVALICO SOVA ZALOCrA oddelek Edinosti". 1700 Radi odpotovanja ss? p nov c 30 kovinskimi plofiČami; izbrani, večin ae takoj proda nPo-olnoma i oma ru- ski komadi. Igra mehko in harmonično, primeren za društvo in rodbino- — Cena 35 gld, vreden 90 gld, Kaslov pove wInser. oddel. -Edinooti14. 1353 Istrska vina, furlansko belo in crno vino, tpo Vino v steklenicah od enega litra 72 stot., v steklei skupno z steklenico. — Kraški teran v steklenicah atet. skupno z steklenico. W Fina vlaa v t ■ Zrn krčmmrje in gostilničarje pot Sprejemlje kakor^no-koli naročilo za tu iti zunaj, kakor tudi poprave. FRANCESCO S. DONATI elektrotehnik TRST, ulica deli* Acijuedotte št. 2 > ADiomana elektrotehnična deialnica s pritiejajrts mehanično delalnico Sprejema vpeljavo električne razsveUjave, svoncev. telefonov, strelovodov, kakur tudi inehaulOn.i di-la. k i so v zvezi z elektrotehniko, kakor poprave dinamičnih motorjev in preosuove avetiljk kakortnogasi ho^i siatema. Cene Jako zmerne in izvršitev popolna. Hočete se prepričati? obiščite velika skl&diš&t JtHarije vdove Salariiti Ponte della Fabra 2 I ul. Poste Nuo.e 5 (vogal Torrente). j „AUa Citti di Lonu-a- Velik izbor izgotovljenih oblek za moške, v.- zt kostumi za otroke. Površniki, močne jope. kožuhi in raznih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavet? •bleke. Tirolski loden. Nepreniočljivi plafći (pri^tn* angleški). Speoljaliteta: blago tu- in inozeoiskih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po naj u ■ vej: modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah Poflpl&ani sem v nllci Lazzaratto veochto itev 19 (na voglu ulice Giorgio) otvoril ZALOGO VINA za domajo rabo, pridelek iz mojih vinogradov v Bolu v>t F-j in ga prodajam v sodč«kih in tt«kleuicah. Ze sam kr.n Vai. zagotovlja, da je kakovost najbolja. Da z-imomn >j a:m odiemalc m iamOiti za pri.Htuo vino, sem »klenil, da -.1 ' v originalnih sodoeklh naravnost Iz mojlb klati v Bole in da ga tako ra/j»o'iIjam tudi ua »tanovaDja. Za krčmarje in gostilničarje primerne cce. V nadi, da me počastite r. Va*o naročSo lieleiiiu udaceje IVAN CVITANIC Srmano Cattelasif Trst, ulica Acquedotto štev. 10 Trst Inštalacija za vodo in plin. Velika zaloga držal za avetiljke, tulipanov, apsr.: . in vseh drugih predmetov za žarno lin*. Zaloga mrežic prve kakovost!. Izvršuje o priliki 24. avgusta povodom prem-stanovanja ali trgovine prenos sve iijk Izposojuje svetiljko po tovarniški cen Naročbe se izvršujelo točno. Velika zaloga koles (bicikijev) Germania in NazionaSe Koles ua bencin (motocifclet) EflSSLEP. & JA0ERK16 pri kolesih in motocikletah potrebnih pritiklir. mchauićna deialnica v mr kolesarska sel2 GIUSEPPE EGGER TRST — Plazza della Caserma štev. 3 GLAS. V bogatej zalogi pohištva Em. Ehrenfrsund j (prej Jeal) __i aiica Mm 24 (priliićjs) daja novo in rabljeno pohižt^o po konkurenčnih cenah v najem. -— ( ( i 4 I { I Prva in edina pisarna v vojaški stvari koncesijonirana od vis. c. k. namestništva ulica Bachi št. 12, II. nadst. (uhod pod prehodiščem.) Daja nasvete in informacije o vsem, kar se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpošilja vsako vrsto prošenj vojaškega značaja — oproščenje od vojaških vaj in kontrolnih shodov, enoletno do-brovoljstvo, ženitba, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe vsprejetja v vojaške šole ita. itd. Pooblaščena je zastopati stranke pred upravnimi oblastnijami. Posreduje v najtežavnejih slučajih. Keševanje hitro in točno. UBAĐBB UBB: Ob delavnikih od '->.—12. predp. in 4.-7. popol. Ob nedeljah ln pr&inikih od 10.—iS. opoludiie.