NedovoIjene
gradnje
LJUBLJANSKA urbanistična inšpekcija je v naši občini odkrila 215 nedovoljenih gra-denj, in to večinoma v grad-benih rezervatih in zunaj mestnega območja. Okoli 28 °/o teh gradenj je v zazid-Ijivih območjih. Med nedo-voljenimi gradnjami pred-njačijo v Šiški stanovanjski objekti — teh je 141, nato so garaže, adaptacije in posa-mezni drugi objekti. Inšpek-cija je ugotavljala predvsem nedovoljeno gradnjo stano-vanj, medtem ko manjših ob-jektov ni v celoti zajela. Ur-banistična inšpekcija je v 609 primerih prijavila graditelje na območju Ljubljane sodni-ku za prekrške in izdala za celo Ljubljano okoli sto od-ločb za odstranitev objektov, v 12 primerih pa je izvedla odstranitev objektov po dru-gi osebi.
Med vzroki nedovoljene gradnje je predvsem hiter priliv prebivalstva v mesto, pomanjkanje sredstev za na-kup stanovanj v družbenem sektorju, dolg in drag posto-pek za pridobitev gradbene-ga dovoljenja in visoka cena zemljišč, ki naj bi bila ure-jena in pripravljena za grad-njo. Veliko število nedovo-Ijenih gradenj ima svoj vzrok tudi v dosedanjem zanemar-janju individualne gradnje, ki zajema več kot 35 % celot-ne gradnje stanovanj v Jugo-slaviji. Vendar ta odstotek nikakor ni odsev našega viso-kega standarda, ampak želja občanov, da čimprej in cene-je pridejo do lastnega doma.
Pred sprejetjem generalne-ga urbanističnega plana raz-voja Ljubljane smo reševali posamezne urbanistične pro-bleme z delnimi zazidalnimi načrti, ki so reševali zgolj trenutne potrebe. Posebno je bilo zanemarjeno širše ureja-nje individualne gradnje, ki je zdaj presegla vse meje. Gradbeni okoliši so se dolo-čali neživljenjsko in admini-strativno. Generalni urbani-stični plan je sicer vnesel ne-kaj reda, žal pa je imel tudi nekatere negativne posledice. Cena zemljišč je močno po-skočila, povečale pa so se tu-di različne dajatve za ureja-nje zemljišč. Graditelji nedo-voljenih gradenj so iskali no-ve možnosti in cenejša zem-ljišča na robovih zazidalnih otokov ali pa šli celo korak naprej in gradili znotraj re-zervatov, ker jim tega ni nih-če odločno prepovedal. Tudi v naši občini se je dogajalo, da so dobivali občani na svo-je vloge odgovore napisane na ciklostilu in sicer, da jim ni mogoče izdati lokacijske-ga dovoljenja, ker bo urba-nistični program izdelan šele predvidoma leta 1969. To je prav gotovo bolj množilo, ne
pa zaustavljalo črne gradnje.
Občinska skupščina je sprejela nekatere preventivne in represivne ukrepe, da bi preprečila hitro nastajanje novih nedovoljenih gradenj. Skladu za komunalno ureja-nje zemljišč je naročila, naj takoj pripravi zadostno šte-vilo lokacij za ceneno indivi-dualno montažno in vrstno gradnjo na območjih zunaj mestnih okolišev. Pri izdaji lokacijskih in gradbenih do-voljenj bodo pričeli dosledno spoštovati roke, Ljubljanske-mu urbanističnemu zavodu pa je naročeno, da izda loka-cijsko dokumentacijo najkas-neje v enem mesecu od pre-jema vloge. Urbanistična in-špekcija bo dosledneje kot do sedaj sledila vsem investi-cijskim . težnjam v Kosezah, Preski, Pirničah, Zbiljah, Tac-nu in Gameljnah. Pospešili bodo tudi izdelavo urbani-stičnega programa za celotno širše območje mesta in nad-zorovali izdelavo tega pro grama.
Oddelek za gradbene in ko-munalne zadeve bo uredil pravno stanje za vse objekte, za katere bo mogoče izdati Iokacijska in gradbena dovo-ljenja, za vse druge ob.jekte pa bo izdal sklep o odstra-nitvi objekta po drugi osebi takoj, ko bo dobil izvršljivo odločbo republiške urbani-stične inšpekcije. Takoj in brezkompromisno bo ukrepal v vseh primerih, kjer ne gre za gradnjo stanovanjskih ob-jektov. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je dobil nalogo, da posebno ostro ukrepa, če se grade objekti na zemljiščih, kjer je razgla-šena splošna prepoved gra-ditve, ki so v zazidalnih po-vršinah namenjeni industriji-cestam, komunalnim napra-vam, rekreacijskim objek-tom, javnim objektom, obde-lovalnim in gozdnim površi-nam. Vse stroške odstranitve objektov bo, da ne bi ovirali postopka, začasno založil sklad za komunalno urejanje zemljišč, dokler jih ne bo iz-terjal od investitorjev. Vsi represivni ukrepi bodo izva-jani javno.
Doslej sta bili realizirani le dve odločbi o odstranitvi ob-jektov na vsem mestnem ob-močju, obe v naši občini. Ena zaradi gradnje na rezer-vatu za transformatorsko po-stajo v Guncljah, druga zara-di gradnje na zaščitenih re-kreacijskih površinah pod ši-šenskim hribom. Represivni ukrepi, ki jih je sprejela ob-činska skupščina, so zelo ostri, vendar je še vedno od-prto vprašanje, koliko bodo zalegli, če ne bodo dobili na-ši občani skorajšnje možno-sti za cenejšo graditev svojih domov.
V MARCU je bila skupna se-ja izvršnega odbora občinske konference SZDL in občin-skega odbora Rdečega križa Ljubljana—šiška. Na seji so razpravljali o pomoči krajev-nih organizacij SZDL posa-meznim vodstvom Rdečega križa pri organiziranju njiho-ve humane dejavnosti. Pri-sotni so v razpravi opozorili na nekatera odprta vpraša-nja v organizaciji, delovanju in finančnih težavah Rdečega križa v občini.
Dejavnost organizacij RK se v občini v zadnjih letih če-dalje bolj razvija. Za organi-zacije RK je značilno, da do-segajo večje uspehe tam, kjer so aktivne krajevne or-ganizacije SZDL. Aktivnost Socialistične zveze pri kra-jevni in občinski problemati-ki spodbuja tudi večje zani-manje občanov v drugih or-ganizacijah       in       društvih.
Kljub temu se še pojavljajo pomanjkljivosti predvsem v koordinaciji posameznih ak-cij.
Rdeči križ je zbral v svoje vrste 32 % odraslega prebi-valstva. Poleg tega je dosegel lepe uspehe pri organiziranju podmladka RK v občini, saj je vanj včlanjenih več kot 95 % šolarjev. Programe pod-mladka RK uresničujejo v vseh šolah. Učenci tekmuje-jo v osebni higieni, urejanju okolice, humanosti do soto-varišev, pomoči odraslim ose-
bam, v zdravstvenem izobra-ževanju in na tečajih prve pomoči. Manjše uspehe pa ima organizaci.ja RK pri vključevanju mladine v ak-tivno delo po končanem os-novnem šolanju. Rdeči križ je vplival na zboljšanje šol-skih malic, organiziral je več tečajev za bolničarje. V zad-njem času pripravlja nove tečaje za usposabljanje ekip bolničarjev in reševalcev v primeru elementarnih nesreč. Občinski odbor RK je poleg rednega dela skrbel tudi za zdravstveno letovanje otrok na Debelem rtiču. Pri tem jim je pomagal z lastnimi sredstvi ali pa skupaj z za-vodom za socialno delo in ne-katerimi podjetji.
Najvažnejša akcija RK je organizacija krvodajalstva. Lanski krvodajalski plan ni bil v celoti realiziran. Predvi-devali   so,   da   se   bo   akcije
udeležilo okoli 2.400 krvoda-jalcev, a so se pričakovanja uresničila samo v 75 %.
Krvodajalstvo še vedno ni našlo pravega odziva na te-renu. Večina krvodajalcev prihaja iz delovnih organiza-cij, to pa nalaga podjetjem velike stroške. Vzrok za tako stanje je premajhna angaži-ranost Zavoda za transfuzijo krvi, ki bi moral redneje ob-veščati javnost o dobljeni in porabljeni krvi in s tem pre-prečiti govorice, da se kri porablja   v   komercialne   na-
mene. Zavod za transfuzijo krvi doslej še ni našel prave-ga stika z delovnimi organi-zacijami in terenom.
V razpravi so se predstav-niki obeh organizacij zavzeli, da je treba v prihodnje po-živiti delo nekaterih neaktiv-nih odborov RK, urediti nji-hovo kadrovsko strukturo in si prizadevati za vključitev novih mladih članov. V pri-hodnje bosta morali obe or-ganizaciji bolj sodelovati pri organizaciji in izvedbi akcij na terenu. Zato sta sklenili, da bosta predlagali svojim krajevnim organizacijam, naj tudi one razpravljajo o tej problematiki in se dogovori-jo za konkretne oblike sode-Iovanja pri nadaljnjem delu.