J z h a m vsa^ ("-etrt®*. Cena mu jn d K nn lero rZa Nem^iio 4 K, ta Ameriko m drti^e t-uje «1ržav« 6 K.) Polarne/ne Atevtlk« ne i>rnoči milijon, vojn. dolgov bodo izpre-menili vso civilizacijo. Če se bo vojska nadaljevala brez konca, bodo sledile revolucije in anarhije. Velike pokrajine v Evropi bodo izprernenjene v pustinje, na katerih bodo bival le starčki, ženske in otroci. Ljudje bi morali biti čudno ustvarjeni, če se ne bi oprijeli vsake častne prilike, da se zabrani nadaljevanje vojske do popolne onemoglosti, kar bi bila najgroznejša ne-sieča, ki inore zadeti človeštvo.« Svetovna vojska. Grnzmito dhjanje Italijanov ob 8u(i. — Laški n »vit H na Gorico. V mesto padlo 3000 granat. 300 hiš del.ima razrušenih. V mostu P"g'>'""■ Podlesnik st„ bivši trgovec na Stari 'J v Ljubljani. Pokojni je bil šel pred i scCl prostovoljno v vojno službovanje, Ča^Hr. mu spomini Iz srbskega ujetništva jc pobegnil ljubljanski trgovec in posestnik na Starem triu — (5- Olup. Preko Temcšvara se je pripeljal na obisk k svoji družini. Najboljša in najsigurnejša , prilika za štedenje: lil \\ Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (lik za franCiSliansko cerlivi;o) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4 "'4"'o brez kakega odbitka. Mn ure oi 8. ziitni (o 1 ptpice. GIe| inserat! Razne novice. Grčija sc bo držala. Grški ministrski predsednik jc vsem vladam sporočil, da Grška ostane tudi nadalje nevtralna. Zlasti je ententi izjavil, da Grška vsled balkanskih dogodkov nc more Srbiji pomagati. Upa, da ententa ne bo nadaljevala kršenja grške nevtralnosti. Bolgarski vladi je Sku-ludis i/javil, da bo ostal pri politiki nevtralnosti, ki bo odgovarjala grškim koristim. Neme priče . . . Italijanska sila je obnemogla. Uničen, strt je sovražnik in njega pohlep po naši zemlji. Neme priče vrhov Doberdobske planote, Sv. Mihaela, Kalva-rije, S;ibotina, Plav itd. bodo govorile poznim rodovom, da je tu zastavil pot so-vragu, da je tu zlomil moč brezvestnega Italij.!na v prvi vrsti Dalmatinec, Bošnjak, Hrvat, ki je roko v roki s Slovencem obvaroval svojo rodno zemljo, svoj dom . . . Rešeni avstrijski ujetniki v Sofiji. V Nišu osvobojeni avstrijski ujetniki so došli one 16. novembra v Sofijo. Presrčno so jih sprejele kraljica Eleonora, princezinji Ev-doksija in Nadežda. Prebivalstvo jim je klicalo viharni »živiol«. Laški general — padel. V Vidmu je umrl general Montanari; ranil ga je šrap-nel. Pokojnega je v bolnišnici obiskal kralj. Kar je res. Semintja se sliši, kako so Lahi bojazljivi. S takimi poročili hočejo nekateri samo ob veljavo spraviti neprimerno hrabrost naših vojakov. Resnica jc, da tudi Italijanom ni odrekati hrabrosti, lc dovolj vztrajni niso; protinapadov ne vzdrže ter se posebno plaše pred dolgimi bajoneti. Med streljanjem težkih italijanskih topov se skrijejo naše čete po skrivališčih in skalnatih votlinah, ko je treba nastopiti, se hitro vržejo na sovražnika. 200 socialistov ustreljenih. V Florenci so obsodili na smrt in ustrelili 200 sociali-sl°v, ki so se radi svojega sovraštva do vojske branili iti proti sovražniku na bo- jišče. Iz tega se vidi, koliko je v Italiji vojnega navdušenja, Janko ICoser, pravnik in rez. poročni«, ki je bil odlikovan z veliko zlato hrabrostno svetinjo, je padel na severnem bojišču in leži pokopan 15 km sev. vzhod, od mesta Brody. Dne 3. septembra so ga Rusi z veliko nremočjo napadli; ali on se je kot poveljnik stotnije in strojnic hrabro držal, kakor mu je bilo ukazano, do zadnjega moža in padel v junaškem boju ob strojni puški. Pokopali so ga v poseben časten grob po primernem nagovoru vojnega kurata. Vrli vojak jc dobil razen imenovanega odlikovanja tudi vojaški zaslužni križec III. vrste z vojno dekoracijo. Isto odlikovanje je dobil tudi njegov prijatelj in podpredsednik slov. katol. akad. društva »Dan« v Pragi, fil. Joško Čopič, poročnik 2. bos. herc. pp. To je žc četrto odlikovanje v imenovanem društvu. 1000 vagonov bolgarskega žita so pripeljali na Grško. To je napravilo sila ugoden vtis, ker je Anglija Grčiii odrezala dovoz žita po morju. Za Avstrijo in Nemčijo je na Bolgarskem nakupljene 20.000 ton koruze, ki jo bodo odpeljali po Donavi. Drugega žita sc bo pokupilo toliko, kolikor ga bo preostalo domači bolgarski deželi. Slabe granate. Sreča v nesreči je, da ob bombardiranju Gorice 52 granat ni eksplodiralo. Ko bi bile vse te strele imele razdiralen učinek, bi Gorica bila še veliko bolj razdejana. Odnehali so. Angleška in Francoska sta naznanili ruski vladi, da se bodo njune čete iz strategičnih ozirov umaknile izpred Dardancl. Najvišje cene za nroso in pšeno, ki so bile določene v okolišču okr. glavarstva v Kranju, so odpravljene. Glavarstvo pa vendarle svari pred pretiranimi cenami. Kralj Nikita. Črnogorski kralj Nikolaj žc več tednov nekaj boleha; kar nič ni bilo slišati o njem. Zdaj se čujc, da je pa nevarno obolel in je bil prestolonaslednik Danilo brzojavno poklican iz južne Francije. Rekord. V Ahlbeku (Pomerjansko v Nemčiji) živi krojaški mojster Ferdinand Eglinski, ki je tretjič oženjen in ima v vojski 22 sinov. Preprostemu možu moramo dati prednost, da ima največje število sinov v vojni službi. Življenje naših vojakov v višavi 2000 m. — Preskrba za zimo je večinoma vzorno izvršena. Dolga stanišča imajo dvojnate stene, zgrajena so za skalami, ki varuieio mraza in sovražnih krogel. V dveh oddelkih so napravljena ležišča s čednimi slamnicami in slamnatimi vzglavniki. Nad glavami so police z borno lastnino. Zvečer, ko se vojaki vrnejo od dela, zakurijo peči; med pogovorom in igro čas hitro beži. Moštvo je pripravljeno, da takoj odide, kamor ga kliče in pozove služba. Stalna straža skrbi za red zlasti ponoči. Zjutraj zarana pride poročilo o položaju, ki naznanja vse dogodke. Ob petih je kava. Nato odhod tovarišev, ki nesejo jedi na najvišje postojanke. Odrinejo v temi, da jih sovražnik ne zaloti. Ob šestih se začne delo: eni sekajo drva, drugi popravljajo pota in ceste itd. Ob pol 12. je menaža. Popoldne pri- dejo tovorne živali z živežem in muni-cijo. Najbolj še zanimlje pošta. Veliko veselje zavlada že nad najmanjšim znamenjem ljubezni od doma. Tudi navadne dopisnice je vsakdo vesel. Žalosten je tisti, kdor nikdar nič ne dobi. Za časopise se moštvo kar trtra. Zanimivost. Te dni bodo otvorili novo železnico, ki pelje iz Petrograda gori do mesta Semenova ob Severnem ledenem morju. Dolga je 1100 km. Gradili so jo menda povečini ujetniki. Pomen bo imela ta železnica samo v vojaškem oziru, ker bo Rusija dobivala po tej poti vojni mate-rijal tudi takrat, kadar bi bilo pristanišč« v Arhangelsku zamrznjeno. Tudi turisti s« je bodo pridno posluževali. Kitajsko cesarstvo. Zatrjuje se, da s« bo dal predsednik kitajske ljudovlade — Juanšikaj kljub ugovoru Rusije, Japonske in Anglije proglasiti 1. januarja 1916 — za kitajskega cesarja. Dopisi. Dolenjavas. Radi dobave otrobi je svetovati, da se posestniki oglase pri županu, ali pri kakem drugem zasebniku, ki prevzame naročila ter jih odpošlje podpisanemu. — Pri naročilih naj se navede število družine. Naroči naj se kmalu, da se skupna pošiljatev ne zavleče. — K. Škulj, poslanec, Iz Tržiča. Kot junaki za domovino so padli: Adolf in Friderik Kogoj ter Prpov Ivan. Adolf Kogoj in Prpov na ruskem bojišču, Friderik Kogoj v ljubljanski bolnišnici za ranami, ki jih je dobil na Goriškem, Nnj počivajo v miru! — Poročena sta bila Leopold Weber, čevljarski uslužbenec, in Marija Anžur. Ženin je bil dolgoletni cerkveni pevec, član društva sv. Jožefa in odbornik Orla; nevesta članica dekliške Marijine družbe in ženskega odseka društva sv. Jožefa. Zato jima je ženski odsek zapel v cerkvi nekaj kitic, cerkveni pevci pa JO svojemu tovarišu priredili na predvečer podoknico. Na mnoga letal — Dekliška Marijina družba je odposlala nad 150 kosov zlatih in srebrnih predmetov v vojn« Usodepolna past. Janko Mlakar. (Dalje.) III. Nesreča se mu je rodila v Trstu, lam je bil namreč Koruza po opravkih. Naročal je pri tvrdki »Kalbeles in sinovi« različno kolonijalno blago. Mimogrede je v prodajalni še izpil par kozarčkov konjaka, s katerim mu je gospodar postregel. Koruza je bil sicer navadno abstinent, toda n« iz navdušenja za treznost, marveč iz sko-posti, ker se mu je škoda zdelo denarja za pijačo. Če mu je pa kdo zastonj postregel z alkoholom, se ga pa ni branil. Bi Tiste kozarčke konjaka tam pri »Kal-belcsu in sinovih« je pa le precej drago plačal. V prodajalni je bilo namreč prccej ljudi, in zato ni Koruza zapazil, da mu je mlad fakin ukradel iz žepa mošnjiček. Kmalu nato sta bila oba presenečena, Koruza in fakin. Koruza, ker je zapazil, da mu manjka mošnjička s ključi od blagajne, fakin pa, ker je našel v inošnjičku mesto pričakovanega denarja par ključev. Zato je Koruza v prodajalni tarnal, fakin pa pred njo klel. Naposled sla bila pa oba potolažena. Koruza se jc spomnil, da ima doma še ene ključe od blagajne, da mu torej ta izguba ne škoduje veliko; fakin sc je pa domislil, da sc blagajniški ključi dajo pri gotovih okolnostih dobro porabiti. In tako je prišlo, da se je nekaj tednov potem odpeljal slovensko-laški fakin Lorcnco Mukich iz Trsta proti Kurjim čevcam. V enem žepu je imel stare ukradene ključe, v drugem pa spravljeno priporočilo od -Kalbelesa in sinov«. Bilo je naslovljeno na »-gospoda Jakoba Koruzo, trgovca v Kurjih čevcah«. IV. Izgubljeni ključi so sčasoma začeli Koruzo vedno bolj skrbeti, zlasti odkar je bral v časnikih, da so v Gradcu nekemu trgovcu tatovi odprli s ponarejenim ključem blagajno in jo izpraznili. Nobene mirne noči ni imel več. Ako je tudi za kako uro zaspal, sc mu jc vedno sanjalo, kak"o mu tat ovi odnašajo, odpirajo ali pa razbijajo blagajno. Naposled se zateče k trškemu redarju in biriču Joži Ovsu. Joža Oves ali Ovseni Joža, kakor so ga Kurjevci splošno imenovali, je čudovit možakar. Nenavadno dolge in tenke noge nrsijo kratek, ozek trup, na katerem se prav nič ne pozna, kje se prsi nehajo in začne trebuh. Drobna glava je nasajena na dolg ozek vrat, ki je okrašen z Adamovim iabelkom, debelim kot srednjevelika pomaranča. Dasi ga dolge noge delajo velikega, je vendar le tako lahek in neznaten, da so mu Kurjevci nalašč kupili bolj težko sabljo, da ga jim ne odnese veter, ki včasih precej hudo brije skozi Kurja čevca. Ovseni Joža je mož na svojem mestu. Njegovo bistro oko zapazi vsako najmanjšo nerednost; zato ie strah in trepet vseh beračev daleč naokoli, in celo otroci, zlasti bajtarski iz Beraške ulice, imajo veliko spoštovanje pred njegovimi dolgimi rokami, ki se jim kaj rade izgube v njihove kuštrave glave. Sploh jc pa Ovseni Joža tudi kakor rojen za izsledovanje zločinov, zlasti umorov. Žal, da nima v Kurjih čevcah dosti prilike razviti svojih zmožnosti v tej smeri. Kriti odkar je županov Nero pregriznil vrat Koruzir.emu mucu, sc ni več pripetil v trgu noben zavraten umor. Ne smemo se torej čuditi, da se je Ko-ru.-a zatekel v svoji stiski k Joži in mu položil na srce varslvo trgovine, zlasti pa komptarja. Pošteno zasluženo plačilo si jc prišlo -oko reda in postave« vsako jutro samo iskat. Koruza sam ga mu je izplačal pred obličjem uclezne ljube v obliki nekaterih kozarčkov domače slivovke. fil Joži sc je to vsakdanje plačilo kaj dobro prileglo, Koruzi seveda precej manj. Kot vesten trgovec je takoj izračunil, koliko ga bo »oko postave« stalo na mesec. In vrhu tega ni bila varnost blagajne pri taki straži zagotovljena, kajti »oko postave« jc ponoči navadno mižalo. Zato je Koruza vedno premišljeval, kako bi bolj zavaroval svoj zaklad. Tu bere nekega dne v časnikih, kako se jc drzen raziskovalec tujih blagajn ujel | v nastavljeno past. Neki trgovec na Češkem je namreč zapazil, da dobiva njegova blagajna ponoči obisk. Sklenil je izslediti tatu, in sicer brez policijske pomoči, ker je sumil svojega sina. Nastavil mu je kaj umetno narejeno past. Na srečo je bil sam spreten mehanik in je lahko izvršil vse delo brez tuje po-, moči. Ravno pred blagajno je odstranil precejšen del poda, tako da je nastala odprtina, skozi katero se jc prišlo po najkraj-; šem potu naravnost v klet. Odprtino je za-kril z loputnico, ki se ni ločila prav nič od poda. I.oputnica pa ni bila pritrjena na tečajih, marveč na močnih peresih. Kakor hitro je kdo stopil na njo, se je takoj podala pod njegovo težo in odrinila v klet. Tu se je brez vseh daljnih okolnosti znebila svojega bremena, šinila na peresih navzgor in zopet zaprla odprtino. Umna iznajdba se je trgovcu izplačala. Kajti takoj drugo jutro potem, ko je bil nastavil past, je že našel v kleti svojega nadebudnega sinčka. »Tako past hočem tudi jaz imeti, naj stane, kar hoče,« je rekel Koruza sam pri sebi, ko je prebral to zgodbo. Takoj naslednii dan se je odpeljal v j Gradec. Vrnil se je v spremstvu veščega mehanika, ki mu je moral priseči, da bo molčal ko grob o delu, ki ga je imel izvršiti. Delalo sc je seveda ponoči, in kolikor je bilo mogoče, na skrivnem. Odprtina med komptarjem in kletjo pod njim je bila urno narejena, in čez par dni jc bila tudi past že gotova. Dala se je zapreti in nastaviti kar v komptarju, in delovala je po par po-1 izkusih izborno. »Tako, sedaj je blagajna popolnoma varna pred tatovi,« je rekel mehanik po končanem delu. »Ker zavzema past ves prostor med blagajno in stekleno steno, pošljete tudi lahko vsakega v klet, ki hoče brez vaše vednosti tu mimo v prodajalno.« Koruzi je sicer legel precejšen kamen na srce. ko mu je mehanik predložil račun. toda plačevanje mu je kolikor toliko olajšala misel, da dobi v svojo oblast vsakega, ki bi mu poizkušal izneveriti njegovo železno ljubezen. Komaj je mehanik odšel, že pride h Koruzi mlad fant, v katerem je vsak takoj na prvi hip lahko spoznal Tržačana slovenske krvi. Bil je Lorenco Mukich, naš znanec iz trgovine »Kalbcles in sinovi«. Prišel sc je ponujat za štr.cunskcga hlapca. Med tem ko je bil Koruza zatopljen v priporočilno pismo »Kalbelesa in sinov«, ki sc je bil z njim fakin vpeljal, si je ogledal ta urno komptar in prodajalno. Pri pogledu na blagajno so se mu kar zaiskrile temne lokave oči. Kar nehote mu je segla roka proti žepu, v katerem je imel ključe do zaklada, ki je pred njim počival varnQ za železno steno. Toda spomnil se je še Q pravem času, da ima pred seboj njegovega lastnika. Koruza je prebral počasi pismo ter ga vrnil Lorencu s prijazno pripombo, da ga ne more vzeti v službo, ker še Miha nima v tako slabih časih kaj posebnega opra. viti. Fakina pa te besede niso posebivi hudo zadele, kajti kar je nameraval, je itak dosegel. Svoj delokrog si je ogledal natančno, kar jc pa še potreboval, je izvedel od zgovornega gostilničarja pri »Zeleni žabi«. »Bodite zadovoljni, da vas ni vzel v službo,« jc prigovarjal ta vneto svojemu gostu in pridno pil na njegov račun. To vam je skopuh, da ga mu ni para. Odk, r se je pritepel v naš trg, mi ni dal še nit zaslužiti. Letos je prvikrat pri meni izpil četrt čvička, pa samo zato, da sem mu menjal dvajsetkronski bankovec. Pravijo, da je dvignil ves denar, kar ga je imel r.alo-ženega, in ga zamenjal v srebro, Za tisto njegovo blagajno dam takoj dvajset tisoč kron, pa bom imel še lep dobiček,« Lorencu sc je kar širilo srce v mislih, da ima v žepu sredstva, s katerimi lahko pride ceneje do tistih tisočakov in še dobička povrhu. Zahvalil je »Zeleno žabo« za prijazne besede in se napotil takoj -kakor je zatrjeval — naravnost nazaj v Trst. Mudilo se mu je menda res domov; hitel je namreč takoj na kolodvor in sc odpeljal s prvim vlakom. Toda s tem se jc hotel le zavarovati pred vsakim sumniče-njem. Kajti izstopil je že na prvi postaji, šel po ovinkih nazaj proli Kurjim čevcam ter v gozdiču blizu trga čakal potr' Tl"vo noči. Slike in črtice z bojišč. Med bojem na fronti. Opisati se vse to ne da in ne sme; kar sc ne sme, to ni nič posebnega, namreč kje je vojaščina in v kakem številu; ko greš proti fronti, zapaziš najprej tren, in to v obilem številu, da se moraš čuditi; greš naprej in prideš v vasi, ki so brez vojakov; tupatam morda zapaziš artiljerijski tren in kakega konja, patrulo vojnih žandarjev; pri tem slišiš močno streljanje in si morda le par kilometrov od prvega strelnega jarka in nič ne vidiš posebnega, ne vojakov, nc knnonov, da se čudiš: »Kdo pa drži nazaj Lahe?« Glej, to je, kar se nc sme videti, ne vedeti, dasi je v tej vojni glavno videti in vedeti, pa le — kje je sovražnik! Vse je skrito in zakopanol Iz vseh kotov in grmov in lukenj gleda na te na stotine t>o-zornih oči, ti pa meniš, da si sam s svoi'm spremljevalcem! Morda stojiš 15 do 20 korakov proč od zakopanega težkega mož-narja, in ti ga ne opaziš. Gorje tebi, ako bi se nenadoma »odkašljal«, ne da hi ve" del; gotovo sediš takoj moker od strahu na zemlji. Boj podnevi ni zanimiv, ker nima dosti opravka najviSU čut: vid; sliši se le streljanje pušk, regljanje strojnic in pa gronicnje topov; zdi se ti ves ta šum ka- i |or velika svet podirajoča nevihta z mogočnim in strašnim nebo in zemljo pretre-sujočim gromom. Občutek je res strašen jn veličasten obenem. Toda, »vojaški« izraženo, ta boj podnevi ni zanimiv. Ponoči se sliši in vidi boj. Narobe svet. In vendar :e rcs. Če greš v noči na neko planoto v xorjških gorah in stopiš pri neki vasi na neki vrh in se ozreš proti Soči, nudi se ti orizor, ki ga zaman iščeš v najboljših kinematografih in gledališčih. Ti obstojiš, se treseš, iz oči ti sije blaznost in sreča in zadoščenje in strah in groza obenem. Nočne svetilke nimaš, zato ker je prvič ne smeš imeti in drugič, ker je ne potrebuješ, zakaj Soška dolina je razsvetljena in bolje vidiš v njo kakor podnevi. Pred seboj, na obeh straneh doline, na desno do Krna, na levo do kraške planote in morja vidiš goreče bajte, gozdiče, travo, grmovje, toda vse to so pri tej svetlobi le proč vrženi ogorki tlečih cigaret. Kar daje dnevno svetlobo, to so množine naših in sovražnih žarometov in svetlobne rakete. Dolina je tako razsvetljena, da se ti zdi, da bolje vidiš nego podnevi. Naši hočejo vedeli in videti, kaj dela sovražnik, in ta nasprotno isto, in tako je vse svetlo. Posebno lepo je gledati — če je sploh primerno v tem slučaju rabili besedo Jepo _ raketo, ki prileti nad strelne jarke in polagoma pada vedno nižje in okolico tako dobro razsvetli, da se natančno vidijo bojujoči se vojaki. Predstavljaj si še obenem razsvetljujočo raketo in težko bombo, ki prileti na množino prodirajočega sovražnika, ožarjen dim bombe, telesa in ude vojakov, orožje, v zrak vrženo nad ožarjen steber dima in na levo in desno, naprej in nazaj padajoče in bežeče vojake, bliskajoča žrela topov in naglo pomeži-kujoče puškine cevi, grom in streljanje brez prenehanja in v daljavi vpitje ljudi, umirajočih, ranjenih, glasov, tu zapove-dujočih, tam navdušujočih, z eno besedo, nek vrišč »grozdn in strašan«, brez določene barve, potem moraš nem v mislih vzdilmiti, da uživaš prizor, ki se ne da opisati in ne dopovedati. Zdi se ti, da tu de! uiejo nadnaravne moči, in nehotč tiho vsklikneš; »Bog se nas usmili in nam podeli moč in zmago!« Ni čudo tedaj, da prihajajo vojaki iz fronte zmučeni na duši in na telesu, s čudnim bleskom na očeh, kakor iz dežele sani, kjer so takorekoč že plavali v nadzemskih višinah napol omo-teni od mogočnih prizorov z edino jasno določeno mislijo, da se bojujejo in hočejo umreti slavne smrti za ljubo domovino, toda drago, zelo drago odkupljeno, po obilno preliti krvi verolomnega sovražnika. Pa na vse to se vojak navadi; prizori so vedno isti, in to je tudi en vzrok, da se teh prizorov, ki so sploh nepopisljivi, tudi ne ljubi človeku opisovati. 18 dni pekel. Neki vojak piše: »16 dni je trajal krvavi boj ob Soči. Dne 1. in 2. novembra je presegal vsako mero; divjal je noč in dan neprenehoma. Granate in Srapneli, mine, puške: vse to je bilo združeno v strašnem bučanju. Manjka-lo je le še, da bi Bog poslal še z neba °Renj, pa bi bil pravcati pekel. Toda kdor bo hotel kdaj pisati o tej najhujši bilki, bo moral slaviti tudi junaštvo naših. Nič manj kot 11 laških polkov se je zaganjalo v naša dva polka, na levem krilu. Tu so stali Slovenci in Hrvatje iz Dalmacije. Umazani so bili do pasu. Nekdo je rekel: »Dokler je samo še kos Dalmatinca, se upira Lahu.« Dne 2. novembra je neki desetnik s puškinim kopitom pobil enega italijanskega nad poročnika in tri pešce. Ta junak je bil poprej v Galiciji z Bošnjaki, ki so tudi junaki. Ni jim zlepa para. O naših fantih pravijo Dalmatinci: »Močni fantje, davdušeni, vzdržljivi v ognju do zadnjega diha.« Prijatelju v spomin. Priobčil Rud. Avsec. Tam gori v prostranem Podolju (Volhiniji), kjer se vije reka Styr, stoji mesto Luck. Severnovzhodno, kakih 5 kilometrov od tega kraja, spi v pripro-sti rusinski vasi nevzdramno spanje enoletni prostovoljec desetnik Stanislav Pojč, sedinošolec kn.-šk. gimnazije. — Rojen je bil 26. X. 1 1896. v Vrhniki pri Ložu kot sin premožnih kmečkih staršev. Po njem žalujejo potrli starši, bratci in sestre. Zvečer 19. septembra je šel na patruljo. Ko je pa dospel v strelni jarek, ga je zadela sovražna svinčenka ravno v grlo. Do tovarišev, ki so bili na drugem koncu v kritjih, je še prišel, nato ga je pa moral odpeljati sanitetni oddelek na obvezovališče. Ker je bila rana velika in na nevernem kraju, je ponoči 19. septembra za vedno zatisnil trudne oči. Rajni je bil plemenitega srca, up in ponos svojih dragih. Vse, kar je bilo na njem, je bilo odkrito in neprisiljeno. Di-čila ga je globoka pobožnost. iskrena veselost in družabnost, ponižnost in odločnost na poli čednosti in vednosti. Z naravnimi vrlinami so se sklepale v njem tudi nadnaravne kreposti. Bil je vzoren Mariiin kongreganist, vzor katoliškega dijaka, ki išče tolažbe in pomoči v sv. Evharistiji. Religija je prevzela celo njegovo srce. Prepričan sem, da uživa nad zvezdami popolno, neminljivo srečo, da gleda svojega Odrešcnika, ki ga je pogosto prejemal v sv. Evharistiji. Odšel je bil k vojakom s temno slutnjo, da ga ne bo več nazaj v preljublje-no Vrhniko. Temna, a resnična slutnja. Kako je plakalo, dragi Stanko, Tvoje srce, ko si zapuščal rodno hišo! Kako težka je bila Tvoja ločitev od očeta na kolodvoru! Kako goreče si ljubil svoje ' drage, da\jih niti obvestil nisi. ko si šel v bojno črto, da se ne bi preveč ustrašili. Tvoje starše je zadel s Tvojo smrtjo hud udarec. Najglobokejše sožalje ubogi rodbinil . V samotni rusinski vasi počiva tvoje plemenito srce, ki je iskreno ljubilo svoje drage, svojo širšo in ožjo domovino. V prostrani ruski deželi snivaš | smrtni sen; na Tvojem grobu ne bodo pretakali solz Tvoji dragi, ne bodo ga I krasile jesenske cvetke, ne bodo ga kinčale palme, ciprese, le preprost lesen križ, ki so Ti ga postavili sanitejci, bo kazal s svojim skromnim napisom da: »Tu počiva enoletni prostovoljec desetnik Stanislav Poj6, R. I. P.« Leni Styr tam med prijaznimi holmci pa Ti bo pel na veke smrtno pesem — pesem žalostinko ... »Tam gori boš srečen...U Tole zanimivo pisemce je pisal enoletni prostovoljec-desemik L. P., dijak kn. šle. zavoda v Št. Vidu, ki je bil ranjen na severnem bojišču in se sedaj nahaja zopet pri kadru. Predragi strici Pred vsem se Vam prav posebno zahvaljujem za poslano »Vojaško številko Slovenca«. 2e večkrat sem ga skozi prebral, pa je njegova vsebina še vedno krasna. Vedno lepša se mi zdil En odstavek mi je segel do srca, da so mi prišle solze v oči, namreč: »Zlato materino srce želi otroku dobro, zato prosi: Vrni se pošten! Ali če nje trudna glava počiva v hladni zemlji: — nje ljubezen do Tebe je še gorkejša: nad zvezdami Te ljubi še lepše. Ozri se v mirni noči gori k zvezdam in misli na mater: razumel boš govor svetlih luči, pošilja Ti ga Tvoja ljut>a"mati: Sin, tukaj gori boš srečen.« Da, tam bom srečen, zato se ne bojim sovražne krogle, saj mi prinese srečo in veselo svidenje nad zvezdami, svidenje z njo, ki me je učMa moliti, ki me je ljubila, ki me je še v pomladi mojega življenja, mnogo prezgodaj, zapustila, ko še nisein vedel, kaj je materino srce. Naj bo v teh dneh, ko se spominjamo vernih duš, to pismo in naša molitev posvečena njenemu spominu! In ona bo prosila Boga za nas vse, posebno še za svojega sina, ki se nahaja v nevarnosti, da doseže srečo, za katero ga je rodila in katero zdaj sama že uživa. Pri njenem spominu Vas vse skupaj pozdravlja srčnejše kot kdaj: VaJ L..... »Ako hočeš biti junak — ostani pošten!« Drugo pisemce se glasi: Predraga sestrica! Danes sem prejel tvoje pisemce. Hvala lepa z-anj! Zelo me je razveselilo poročilo, da je stric naročil zame »Slovenca«. Bom imel o prostih urah vsaj kaj dela in zabave. Tako mi sedaj ničesar ne bo manjkalo. Ne boj se, draga sestrica, zame! Z božjo pomočjo je ostal in ostane tudi L_____ kot je bil. Slabih priložnosti je res veliko, več kot kdaj, a v teh časih se mi je okrepil tudi značaj in zrastla trdna volja, da vsemu kljubujem in ne padem, ampak stojim kot hrast, ki ga ne podere še tako silen vihar. Vidiš, zdaj se čuti volja, zdaj se kaže značaj in vzgoja, ki so nam jo dajali v zavodu. Tukaj šele lahko pokažemo, kaj smo, ko imamo vsakovrstne priložnosti. Prav je pisal »Slovenec«: »Ako ho- 7» češ bili junak, osluiii pošten!« In jaz hočem biti junak, — junak, ki pokaže, da zna Slovenec premagali tudi strasti. Z božjo pomočjo se vrnem zopet k Vam tak, kakor sem Vas zauuslil. Včeraj je zopet odšel en ba'taljon nad Italijane; z njim se je podal tudi moj tovariš iz Bele krajine — prvič na bojišče. Tovarišev nimam posebnih; — pa eaj mi je vsak vojak tovariš! Srčno pozdravljeni vsi, zlasti Ti: Tvoj L---- Pri vojakih vsak prijatelj. Iz )>iseni Janeza Mraka, črnovojni-ka pri municijskem oddelku na italijanskem bojišču: Ljuba žena! Sporočam Ti, da sem prejel Tvojo dopisnico. Kako se mi godi tukaj? me vprašuješ... Sedaj se 110 morem nič nrilužiti čez svoj stan tukaj na žlahtno cvetočem polju primorskega kamenja, ki je sedaj menda ravno v najlepšem cvetju. Mislim, da mu tudi mrzla burja ne bo škodovala, ker ga še italijanska toča ne more ugonobili, čeprav neprestano divjajo črni oblaki in švigajo scininija ognjene strele vsled Cadornovega povelja. Sloveče polje ap-nenega zrnja še stoji; zaman ie vsa železna toča. Italijani drugega ne dosežejo kakor \sak dan eno novo blamažo. Prav tako se mi zde, kakor mladi ptiči v gnezdu; vsak dan bi radi sfrčali, a imajo še prekratko perje, da bi se prosto sukali po zraku. Zanaprej so pa že tudi pripravljene cesarske in kraljeve Škarje, da mu pristrižejo njegove predolge peruti. Naj pomnijo Italijani, da nam je polenta samo za prikuho, z glavnim obedom smo pa že pri kraju. — Iz lega spoznaš, da se nam zdaj ne godi slabo in je tudi v resnici boljše kot je bilo v Galiciji. Ne manjka mi preveč kruha in drugega potrebnega, pogrešam samo Vas domače, ker tukaj nimam nobenega znanca, da bi bil iz mojega rojstnega kraja. To je dobro, da je tukaj pri vojakih vsak prijatelj, čeprav ga nisem še nikdar videl. Ljudje so pa tudi dobri, posebno, ker smo slovenske krvi. Italijanske granate sem doslej videl samo od daleč; v bodoče pa pričakujem, da jih bom opazoval tudi od bližej; pa naj bo po božji volji! Saj sem jih v Galiciji tudi gledal, a sem še vedno zdrav in dobre volje. Upam, da se mi tukaj ne bo slabše godilo kakor v Galiciji. Mislim si pa: Vojska je, vojske 60 že bile; vsi niso nikdar tam ostali, vsi pa tudi niso prišli nikdar domov ... 27. oktobra. Polentar sili sem že pol leta. Tako, kakor je bilo od 19. do 24. oktobra pa še tudi ni delal. Noč in dan je streljala artiljerija tako, da se ni razločilo, ali jo en strel, ali jih je več. Bilo je kakor v peklu. A vse zastonj. Že več ko eno letn sem blizu fronte, a kaj takega še nisem slišal. A vse zastonj. Tudi s takim peklenskim ognjem nc more Italijan nikamor drugam, kakor nazaj, kamor ima pač odprto pot. Tudi meni je polentar požrl mnogo mirnih noči, ko bi bil drugače lahko sladko spal, tako sem moral biti pa na cesti med postajo in 1)..., kamor je maka-ronar metal jeklo in svinec. Ponoči na.mreč prevažam »calierlin« proti italijanskim mrčesom. Zdrav sem, hvala Bogu, kajti tukaj je jako svež zrak, ker ga burja čisti in odnaša sproti vse škodljive snovi tja na morsko gladino. Zimska pesem tukajšnje burje je prav posebno režoča. Zraven pride pa za nameček še železen krompir, ki ga mečejo italijanski zra-koplovci. Zadnjič je padk> na postajo N. kakih C bomb, ki pa niso napravile posebne škode. Tudi jaz sem bil v tistem ča.su na postaji. Gledal sem proti nebu in se čudil da ima ta ptič tako čudno bi.. o. Želim vsem zdravje in srečo ter veselo svidenje. Kako mislijo Italijani o vojski. Neki vojak poroča iz pogovora z laškim ujetnikom sledeče: — Govoril sem s korporalom, ki je porabil jutranjo meglo ter jo odkuril k nam. Govoril je dobro nemški, ker je delal sedem let v Plorzhei-mu pri Monakovein. Ko sem ga vprašal, zakaj je ubežal, je rekel: »Truden sem, zadosti mi je vojne. Na Sabotinu smo izgubili 1000 mož samo pri enem naoadu. Nihče nas ne veruje več, da pade Gorica. Vsi delavci pri nas mislijo o vojni kakor jaz; le oni, ki so jo povzročili, so drugih misli. Vam se godi bolje; bojujete se za domovino, ki vas preživlja. Kadar se pa jaz vrnem po vojni domov, treba mi bo zopet navezati culo in iti v tujino.« Drug ujetnik se je rajši šalil: »Cadorna je rekel, da bomo tretii dan ofenzive v Gorici; a da bomo imeli vodnike na tej poti, lega ni povedal.« Poleg takih elementov je tudi mnogo oddelkov, ki se bore z junaškim prezira-njem smrti. Znani so v tem alpini in ber-saglieri. Pri Podgori je isti bataljon osemkrat jurit.nl na isto postojanko. Pri osmem naskoku je bilo še 100 mož, ki so jih naši ujeli. Junak — do smrti! Dopisnik »Slovenca« poroča; Srečam ranjenega Dalmatine!, ki prihaja počasi iz bojne črte. Bled, krvav, izmučen. Ko me zagleda, se nasmehne. »Talijanac jih je opet dobil!« »A ti si ranjen! Zakaj ne čakaš voza?« Imel je težko rano na desni strani prsi in mrtvaški pot mu je kapal s čela. »Žigicu mi daj, da vidim, kako dubo''u jest rana.« Mene jc spreletel mraz, a on mi smehljaje stisne roko in gre dalje. Na pol poti se je zgrudil mrtev na tla, Veliko dožive ... Praporščak Fr. Kvas je pojjisal veliko zanimivih prizorov iz vojske.. Da hvali tudi Dalmatince, ni čuda. — »Videl sem,« — pravi — »Dalmalinca, ranjenega na obeh rokah, pa le pelje ranjenega Italijana, ne sicer preveč nežno, a vendar dobrohotno. Zraven mu govori: »Da so moje roke zdrave, zadavil bi' te bil v boju kot psa, p..... Italijan ,,. «, in ga pelje dalje na obvezo-vališče. Tudi smejali smo se v teh dneh ujetim Italijanom. Z nepopisnim veseljem so te- katli po jarku proti tunelu, kamor so jim Janezi in Dalmatinci kazali pol. Pa kakg prisrčno so nas pozdravljali: »O fratelli g cammeradi — o bratje, o tovariši!« Poda-jali so nam roke drug za drugim, ponujali jesti, zraven pa klicali: »Eviva lAiisliia — živela Avstrija!« Hudo je bilo v vojski, a danes je vse pozabljeno. Kranjski Janez je in ostane — Kranjski Janez. Ko pride iz boja, par ur samo pripoveduje, kako se mu je godilo kako je padla granata meter pred njim v tla in ga ni zadela; pripoveduiejo usodo svojih tovarišev: kako jc ta padel, kako oni, kako je bil ranjen eden in drugi. Ko so pa uro za fronto, ko zagledajo prvo vino v kozarcu, zavriskajo in pozabljene so granate in šrapneli, boji in trpljenje, kri in vzdihovanje. Vse pozabljeno, kot da ni bilo. Le še šaljive dogodke z Italijani si še pripovedujejo, po močeh in zmožnostih olepšane s fantazijo. Nato pa pride pesem. Sicer pogreše tuintam dobrega pevca, morebiti je padel listi, ki je pel »naprej«, in bil ranjen, ki je pel »čez«, a dobi sc drugi namestnik. Čudno, da se največ poje po lnidih bojih. Seveda, vsak se veseli življenja, nad katerim je že naredil križ, in ga ve ceniti, In ponosen ie kranjski fant, ko ga po boju pohvalijo. In pohval dežuje po takih dneh! Jaz pa čakam, da kdo reče besedo: Narod, ki je dal take ljudi, dobi vredno plačilo in otrokom bodo rasli sadovi iz krvi, iz srčne krvi njihovih očetov.« »Ta dan bom pomnil . . .« Jožef Kleva, doma v Maliji pri Porto rose, piše dne 1. novembra z italijanskega bojišča: Dragi oče! Vas in vso družino poseb no zdaj po leni hudem boju lepo pozdravim ter naznanjam, da sem še živ in zdrav, Za nekaj časa so nas poslali iz prvih vrst, da se nekoliko odpočijemo. Sami že gotovo veste, kako strašne boje smo imeli !e dni. Zame je bil najhujši 22. oktober, ravno moj rojstni dan. To Vam rečem: Če še sto let živim, bom na ta dan imel vedno praznik in bom šel k sveti maši. Odkar imamo vojsko z Italijani, še ni bilo tako groznih ur kot takrat. Zmago si je priboril naš drugi bataljon 47. pp. Ko so Italijani z veliko premočjo vdrli v naš jarek, se je 87. pcšpolk celo noč trudil, da bi vrgel sovražnika nazaj; nato pa pride naš drugi bataljon, in sicer zjutraj ob osmih (22. oktobra). Z golimi bodali smo se vrgli nad Italijana ter kričali »hura!«, »hura Vrgli smo ga. Malokateri italijanski vojak jc ušel našim bajonetom. Radi tega junaštva smo bili pohvaljeni od zbornega poveljnika; tudi en član cesarske hiše je bil navzoč pri tej Dolivali. — Dne 28. oktobra smo mi zmagalci defi-lirali pred poveljnikom 5. armade, generalom Boroevičem. Ljubljeni vojskovodja se je z vojaki pogovarjal v slovenskem jeziku. Drugi dan nam je poslal pismeno zahvalo nadvojvoda Friderik. Ko smo zapodili Laha proti Tržiču, smo zajeli nebroj municije: strojne puške, ročne granate in drugega vojnega materi-jala. Pred nami so bili celi kupi mrličev. Med ujetniki so bili tudi Francozi. Pete je pa malokdo odnesel, ker smo jih pridno zaSledovali asiv,________ Tako smo rešili celo fronto, jja^ni bila obkoljena. Danes sem bil tako srečen, da sera bil pri sveli maši v neki zapuščeni vasi. Spomnil sem se tudi naših mrtvih in ra- ih tovarišev d)en Sllvin Sardcnko: Trikrat enajst vojnih. Po narodnih motivih. XXIII. »Kaj še havptman govori; Ali imate več takih ljudi?« Cvel in pesem v slednjem vozu. Vlak vojakov svatbenih: »Hajdimo na bojno svatbo!« Vid jc tih. Stotnik se mu strog približa, čudi resnim se očem: »Ti pa nisi vdan cesarju?« Vid je nem. Bitka. Stotnik praša: »Fantje! Koga bi čez hrib poslal?« \ si so tihi, vsi so nemi. Vid je vstal. Sel in vračal se je s hriba, ali vrnil več se ni. Strel sovražni! Vid se zgrudi v lastno kri. Izza hriba bratske trume bratom nesejo pomoč, »Dobrodošli!« Vid jim vzdihne vmirajoč. Stotnik gleda z daljnogledom: »Dajte mu najvišji redi V delih bil je vdan cesarju — brez besed.« XXIV. • Zdaj mi bomo s šturmom vsi ! bomo vročo Uri prelivali,« Povelje pride: »Nazaj, možje! Končajmo neplodno igro, pustimo zverinsko ligro nasrebaj se črne prsti — ne naše krvi!« »Nazaj?!« Začudijo se možje: »Slovenski polk nazaj ne gre. Pa bodi tigra ali volk, pa bodi grom še toli dolg, nazaj ne gre sedemnajsti polk,« Kalvarija krvavi vrt — škrlatne snope veže smrt. Junak še ob grobu ni potrt, umira, pr.osi vroče: »O bratje bistre Soče! Nikar ne za las z domačih tal, da v zemlji domači bom zaspal.« Utrujena baterija molči; junak v domači zemlji spi. Junaštvo čez tihi grob hiti: Slovenski polk železni, kovan v ljubezni. XXV. »Je fantič urlavbar, na smeh se drži.« Privriskal je na vrh vasi, vesel korak, na prsih pa svetinje tri — junak. On vrača se od bojev treh — treh slavnih zmag. »Rojaki, hoj!« — Vsi vro iz vež na prag. »O ti! Kako si zlat in zal! Seve, naš rod: Kjer hodi lev, zmaguje moč povsod.« XXVI. »Zjutraj zgodaj vstala bom, na granco se peljala bom.« »Hčerke moje, kaj bi storil?« Oče hčeram je govoril. »Puške bi vam dal jeklene, meče bi vam dal iskrene; vodil bi vas v boj krvavi v boj krvavi k bojni slavi. Danes, hčere, kakor hleba — je junakov domu treba.« »Ljubi očka, brez zamere!« Odvrnile so mu hčere: »Roka naša je jeklena, duša naša je iskrena. Ranjenci so bojna polja, kjer zmaguje naša volja. Danes, očka, kakor hleba — je junakinj domu treba.« Gospodarske vesti. Gospodarski in tržni pregled. Skoraj gotovo ne bo mogoče za spo-mladno setev dobiti superfosfata, ki se je našim kmetom zelo priljubil. Saj vedo, kako se je s porabo fosfata pomnožil poljski pridelek. V severnih deželah so začeli zelo priporočati, naj se letos poberejo povsod kosti zaklanih in pobitih živali. Tovarne napravijo iz kosti najprej lim; ostanek pa porabijo za kostno moko, ki ima v sebi do 18 odstokov fosforne kisline, torej še precej več kakor navadni 14% fosfat, Koliko tisoč kilogramov kosti bi se lahko dobilo v deželif Na kmetih bi jih seveda ne bilo posebno veliko, poznalo bi se pa le; v mestih bi se dobile pa velike množine, ki bi pripomogle, da bi se drugo leto več pridelalo. Organizacije potrebujemo in nekoliko pazljivosti. — Kakor se kaže, bosta iz kupčije preši-čev izginila ona dva kilograma popusta in 1 K zavarovalnine, ki jo je kupec vedno zahteval. Kmet proda na čisto vago._ Kunec pa pravi: »Prešič je nabasan; meni ona krma nič ne koristi.« Ima z.vse tudi prav, Ker zdaj vojaška uprava čisto tezo plačuje, se branijo kmetje trgovcem in pre-kupcem popust dovoliti. »Kolikor tehta, toliko se plača.« Zavarovalnina se tudi kme- tu odtrga, navadno 1 K za žival. Toda naši prekupci ne plačujejo zavarovalnine, ker jim le malokrat kaj pogine. Romunska vlada jc dovolila izvoz žita, za dovoljenje se plača visoka carina. Carina znaša v zlatu za 100 kg pšenice, rži, kakor tudi pšenične ali ržene moke po 6 frankov, zdaj našega denarja nad 8 K; za 100 kg ječmena ali ovsa ter tozadevne moke po 5 frankov; od turščice aH turščične moke po 4 franke; od fižola, leče ali drugega sočivja po 9 frankov; od lanu in drugih oljnatih semen ali janeža po 10 frankov; od prosa 3, od otrobi ali lanenih tropin po 2, od lanenega olja in vseh ostalih olj do 10 frankov, torej čez 13 K za 100 kg. Če bomo tam veliko kupili, bodo Romuni kmalu bogati postali. Na Grškem se prodaja prav dobro vino 100 litrov za 18 do 20 frankov, kakor nekdanje čase pri nas. Olje (za jed) se tudi tam draži. Večinoma ga Angleži pokupijo. Marsikdo bi rad vedel, kakšno ceno imajo zdaj živila drugod, zlasti v Ameriki. Kakor smo vedno pravili, je letos žita in drugih živil povsod veliko zrastlo, da se nam lakote ni treba prav nič bati. Zato vidimo, da so cene v Ameriki precej nizke. Po poročilu avstrijskega ministrstva (Waa-renpreisbericht št. 44) velja v Ameriki 100 kg pšenice 19,09 K, ovsa 13,09 K, turščice 11,65 K, pšenične moke 32,20 K, sladkorja 48,53 K, svinjske zabele 95,20 K, kave 82,96 K, petroleja 12,97 K, bombaža 126,43 K. Cene so prav malo višje, kakor druga leta. Na Angleškem seveda tudi zdi-hujejo pod draginjo, ker je vožnja draga. Najbolj primanjkuje tam jajc. Prejšnja leta so dobili Angleži za več milijonov jajc z Ruskega, iz Bolgarije in Avstrije. Kupčija je šla večinoma skozi našo državo. Zdaj se je ta uvoz popolnoma ustavil. Jajca so se na Angleškem za 40% podražila. Če so dali popred za eno jajce 10 vinarjev, ve'ja zdaj tam 14 vin. Pri kupčiji z maslom so Angleži danes dobro pritisnili. Kakor znano, je šla večina danskega in holandskega masla na Angleško. Letos je hotel vsak z maslom kupče-vati. Noben odjemalec si ni upal Dostaviti cene za maslo. Svojemu zalagatelju je samo brzojavil: »Kupite mi masla!« To še pravi: »Jaz plačam vsako ceno.« Če je ceno postavil, potem masla gotovo ni dobil. — Desetkrat več je bilo naročil kakor blaga. Denar so seveda naprej pošiljali. Maslo se je dražilo tudi za Angleže, ki so vsled tega hudi postali. Dancem so kar naravnost povedali: »Ali vi s cenami nazaj, ail pa mi maslo pustimo.« Danci so dobro vedeli, kakšni odjemalci so Angleži in kako plačajo tudi v miru. Zagotovili so jim, da bodo tudi zanaprej dobili maslo po primerni ceni, — Sploh pa zdaj masla po poročilih »Molkereizeitung« št. 22. po celem svetu primanjkuje. Marsikateremu se bo čudno zdelo, da imajo Tirolci 20.000 glav goveje živine preveč. Od vojne uprave se je od maja zahteyalo po istem poročilu (M, Z, 22.) na mesec 28.500 q, torej skoraj ravno toliko kakor od Kranjske na mesec in se je obenem prepovedal izvoz. Vojna uprava je pa dobivala meso tudi drugod, da bi se kmetom varovala plemena živina. Prepovedalo se je klati teleta in rekviriralo ve- liko sena za vojaško upravo. Kmetje pravijo, da ne morejo vse živine prerediti. Saj je Tirolska prva živinorejska dežela v državi, ki skoro edino od živine živi. Teh 20.000 glav bi radi precej oddali, ko bi bilo mogoče. Iz tega se pa tudi razvidi, da nam klavne živine ne bo tako hitro zmanjkalo. V Inomostu pa vendar mleka primanjkuje. Meščani pravijo, da izvira to odtod, ker sc je prepovedalo teleta klati. Kmetje morajo mleko dajati teletom, ker jim druge krme primanjkuje. Nadalje primanjkuje po vsej tirolski deželi močnih krmil, manjka zabele in jedilnega olja, da so kmetje prisiljeni več mleka doma porabili, manjka dobrih delavcev, zato se več mleka doma porabi. To so enake težave, kakor povsod na Avstrijskem. Zadnje pomladansko štetje avstrijske živine kaže, da število govedi ni posebno manjše postalo; le v starosti je znaten razloček. Male živine je še veliko, odraščeno so pa zelo poprodali. — Prešičev je res veliko manj naštetih, toda tega se nam ni treba prav nič bati. — Gospodarji imajo rajši plemene svinje, ki šele spomladi, ko Je že toplo, skotijo mladiče. Kočarji pri nas jih šele maja, ko začne zelenje rasti, dobijo od drugod. Ko bi jih bilo pa tudi manj, je to najmanjša skrb, ker se pri prešičih število v enem letu lahko za polovico pomnoži. Torej smo lahko brez strahu, da ne bo posebnega pomanjkanja živine. Goveja živina se je pretekli teden prodajala na Dunaju po cenah prejšnjega tedna; najboljši voli po 3 K 30 vin. Prešiči to šli v ceni nekoliko nazaj, čeprav je bilo živali iiekaj manj. V hujšem mrazu bo treba tudi več zabele. Za našo deželo imamo že preveč prešičev. Gledati bo le treba, da ne bo šla mast iz Ljubljane v druge kraje. * * * Dunajski trg. Dne 17. novembra so na dunajski trg pripeljali 4077 debelih prešičev in 1777 prešutnikov. Cena je nekoliko padla (za 5 do 20 K pri 100 kg), ker ni bilo Kupcev in se ponudniki in odjemalci niso mogli zjediniti. Pri prešičih III. vrste pa so cene z ozirom na težavno porabo mesa padle za 30 do 40 K pri 100 kg. Slabo shajanje zimskega žita. Letos smo imeli neugodno vreme za »etev zimskega žita, tako da nikakor ni šlo z delom naprej. V novembru smo, toda pšenica in ječmen nista v zemlji. Po nižjih legah, ki so bile poplavljene, sploh še niso ljudje nič sejali, ker se zemlja ne more osušiti. Pa tudi po drugih legah je še dosti praznih njiv, ki čakajo obdelovanja in setve. Namesto da bi se bilo žito že lepo ob-rastlo, so njive še vedno puste in prazne. Pa tudi po njivah, ki so se v zadnjem času obsejale, ne gane rast na nobeno stran. Pšenica in rž kažeta sicer kali, ki pa ne morejo ven. Žito ždi in miruje, ker mu mokro in hladno vreme ne da rasti. V takih letih se je zlasti pri rži bati, da nam zatehni in onemore. Pa tudi pri pšenici, če bo izklila, bodo rastlinice oslabljene in bodo težko prenašale zimske nezgode. Le ugodna in dosti gorka jesen bi utegnila že pomagati, da se mlade rastline okrepž 73 in popravijo. Če bo pa moča še kaj časa trajala, ali pa če obleži zgodnji sneg, potem se moramo opravičeno bati, da bo zimska strn trpela, in da jo bo treba spomladi pre-orati. j Na- marsikateri nj.vi, ki je bila le v sili ] in dežju obdelana, se tudi seme ni moglo ! dobro spraviti v zemljo, kar vidimo posebno pri pacasti ilovnati zemlji. Mnogo semena je obležalo na vrhu, ki ga bodo pozobale vrane ali pa pokončali drugi škodljivci. Tudi na ta način bodo setve redke, pridelki pičli. Da zimska setev tako slabo shaja, je krivo hladno in mokro vreme v jeseni in neugodni zimi. Novejše preiskave pa kažejo, da tiči pravi vzrok v neki glivici, ki se v takih neugodnih letih razvija na žitni strni in ki nastopi lahko že na kalečem semenu ali pa pozneje. Glivica suma pride v zemljo s semenom. Pri kalečem semenu povzroči, da ne more izkliti. In če nastopi pozneje na obrastlih rastlinah, pa povzroči, da nam pod snegom segnijejo. Ta glivica se imenuje snežna plesenj (Schnceschimmel, Fttsarium nivale) in jo je pri segniti strni lahko opaziti na značilnih pajčevini podobnih nitih, s katerimi so listi prepreženi. Proti tej glivični bolezni se je našlo sredstvo, ki se z uspehom uporablja na Nemškem. To sredstvo je s u b I i m a t (živosrebrni klorid) ki se prodaja pod imenom »f u z a r i o U. Fuzariol jc sivozelenkast prah, v vodi se hitro raztopi in je silno strupen. Naročili se ga more le proti oblastvenemu dovoljenju. Za 100 kg semena je treba le 20 gramov subli-mata, ki se rastopi v 20 litrih vode. Posoda mora biti lesena. Seme je razgrniti na podu in pomešati z raztopino tako, da se med počasnim prilivanjem tekočine pridno meša. Vsako zrno mora biti dobro zmoče-no. Ker je sublimat zelo strupen, je treba previdnosti. Roke in posodo je skrbno oprati. Namočeno seme ni za nobeno drugo rabo, ker je strupeno. Fuzariol se rabi najbolj za rž. Rabi se pa tudi za namakanje pšeničnega semena, ki se s tem obvaruje baje tudi pred snetjo. Za letos je seveda vse prepozno, da bi se mogla namakati rž in pšenico s tem sredstvom. Pač pa bo treba, da bomo prihodnje leto delali poskušnje s takim namakanjem semena. Za letos pa hočem opozoriti naše gospodarje na to, da naj opazujejo slabo shajanje letošnjih setev in da naj gledajo, če ne bo škodovala tudi pri nas ta glivica. Naj se pazi na to zlasti pri rži in sicer na takih mestih, kjerjeržredkoiz-š 1 a. Spomladi naj se pa pregleda žito, ko sneg skopni, če ni napadeno od snežne plesnobe. Zaradi slabe in zakasnele jesenske setve in zaradi slabega shajanja letošnje setve pa moramo biti pripravljeni, da bo treba spomladi morda eno in drugo strn preorati in obdelati s spomladnim ži-j tom, da bo treba sejati več ovsa itd. Bog 1 daj, da bi letošnje setve vzlic vsem ne-; ugodnostim sedanjega vremena srečno ušle | vsaki poškodbi, ali za vsak slučaj je treba vendar le imeti potrebno seme pripravljeno, Rohrman, Uporaba kosti. Vsled vojnega stanja se v monarhiji vedno bolj culi pomanjkanje fosfomalih umetnih gnojil, ker se surovina za izdela vanje mineraličnega superfosfata, fobforit, sedaj ne more uvažati. S tem, da bi se iz. delovala večja množina kostne moke, bi bilo možno nadomestiti inozemski foslorit. Iz tega je razvidno, kake važnosti je za kmetijstvo poraba kostne moke in kako potrebno je nabiranje kosti. Vsak posameznik naj pri tem po svojih močeh iu ne-sebično sodeluje, ker se tako pospešuje za bodočnost preskrba ljudstva z žitom m drugimi živili. Po deželi in manjših mestih so nabirali kosti navadno trgovci s cunjaiih m krošnjarji, ki so oddajali nabrane kosi; trgovcem, ti pa zopet tovarnam. Vsled izrednih razmer pa sedaj primanjkuje teh potujočih trgovcev in je torej na drug način treba skrbeti za nabiranje kosti. l'ri-poroča se, da občine same urede nabi a-njV kosti s tem, da ustanove nabiralni e. i udi šolska mladina lahko nabira kosti od hiše do hiše. Pri nabiralnicah zbrane kosti bi =e potem prodale najbližnjemu trgovcu s kmetijskimi pridelki. Dunajska »Cola -družba (Dunaj L, Fischhof št. 3) ki osk -buje skoraj vso tozadevno industrijo, bo na vprašanje rada imenovala najbližnjegi svojega agenta. • * # Iz deželnega odbora. Večkrat se pripeti, da prihajajo deželnemu odboru nasveti in prošnje v brezimnih dopisih. Deželni odbor je že enkrat izjavil, da se na brezimne dopise ne more ozirati. Kdor piše deželnemu odboru, n a j se tudi podpiše. Le potem se pismo zamore vpoštevati in rešiti. Pri lej priliki se opetovano povdarja, kar je itak splošno znano, da deželni odbor nima pri določevanju cen fižolu, žitu, krompirju itd. nič odločevati. To je zgolj vladna zadeva. Občine, ki naročajo ogrsko moko, in plačajo denar pri svojem okrajnem glavarstvu, oziroma po položnicah, ki jih prejmejo pri svojem okrajnem glavarstvu, naj o tem istočasno obvesle tudi »Zavod za promet z žitom v Ljubljani«. Ako namreč ta zavod o vplačilu nič ne ve, ne prevzame nikake odgovornosti, da bo moka pravo časno dospela. Pripominja se, da vsled prevoznih težkoč itak preide od naročila do prejema ogrske moke 6—8 tednov. Ječmen in oves. Pokazalo se je, da kmetovalci po mnogih krajih dajejo oves in ječmen — deloma sam, deloma zmešan z drugim žitom — v mline za moko. »Zavod za promet z žitom ob času vojne« opozarja, da je po ministrski naredbi z dne 21. julija drž. zak. št. 203 to zabranjeno. Utegne se pripetiti, da se bo poleg kazni oves in ječmen zaplenil, če se najde v kakem mlinu. Kot krušno žito je določena pšenica, rž, in kjer se je kaj pridelalo, tudi ajda. Kdor krušnega žita ni toliko pridelal, kolikor ga'dovoljuje zakon za porabo njegovi družini, prejme od županstva potrebno množino pšenične, oziroma ržene moke. Od ječmena in ovsa pa si sme obdržati vsak kmetovalec le toliko, kolikor ga rabi vsakdo za seme in poleg tega za krmo: od ječmena eno četrtino od celega pridelka, od ovsa pa, kdor ima konje, po 1 kg za enL,jsa konja na dan. Ostala množina ječ-men i in ovsa pa se mora oddati komisijo-narjini »Zavoda za promet z žitom«. Holandske krave. Od c, kr. notranjega ministrstva legitimirana nakupovalnica na Dunaju ponnja brez obveznosti 500 visoko brejih krav, ki se oddajo v mesecih novembru in decembru in postavijo na železnico vliolandiji. Krave so živinozdravniško preiskan', zajamčeno zdrave in žive naložene. Cena: 215 kron za 100 kilogramov. Ako krava med vožnjo v vagonu stori, je tele prejemnikovo. Nakupovalnica jamči tudi za 20 i: rov mleka na dan. Vsak transport ima za tri vagone enega spremljevalca, za katerega je plačati na dan 15 kron in potovanje domov. Naročila za te krave je izročati pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani. Po-nude. i' holandske krave utegnejo stati na Krar.;:ko postavljene po 1300—1400 K komad. PriDoroča se, da take krave naroče le umni živinorejci, ki zmorejo visoke nakupne stroške in ki imajo dovolj krme in sicer v pokrajinah, kjer se redi pinegavska in si-modolska živina. Staviti bi bil pogoj, da se jim o;'.kažejo samo rdečelisaste holandske krave, — Ureditev cen svinjskemu mesu in masti. Iz Budimpešte se poroča zasebno: V sredo so se končala posvetovanja o cenah prešičjemu mesu in masti. Temeljem teh dogovorov se izda na Ogrskem in v Avstriji < c'!ok, ki določa ceno svinjskemu mesu s 5 K 20 v., po 28 dneh se zniža cena na 5 K in čez 28 dni na 4 K 80 v. Cene masti se določijo s 6 K 80 v., čez 28 dni s 6 K 50 v., nato po 28 dneh s 6 K 20 v, in konč-10 s 6 K. Zakaj je moka tako draga? »Karnt-ner T, -blati« ponaliskuje iz graških listov: Če pregledamo cene moki in pšenici radnjih petih let, dobimo, da je bila razlika med kilogramom pšenice in kilogramom moke (ničle) pred vojsko samo 16 do 18 vinarjev. Celo lani oktobra meseca, tedaj že med vojsko, se je ta razlika povišala le na 21 vinarjev. Danes pa znaša 46 vin,, kajti kmet dobi od vojnožitnega zavoda za kilogram pšenice 34 vin., najfinejša moka ie pa po 80 vinarjev. Odkod je mogoča tako velika razlika? Da računamo natančno, vzemimo, da se iz kilograma pšenice (34 v.) namelje samo tričetrt kilogr. moke (60 vin,). Treba je tedaj pojasniti razliko 24 vin. Mlinar dobi kot plačilo 2.18 vin. od kilograma, vojnožitni zavod vzame 4 v, mokar 8 vin. od kilograma, v čemer so vračunani dovozni stroški in njegov zaslužek. Stroški teh treh znašajo tedaj 12,8 v,, treba je tedaj pojasniti še 11,2 vin. Od tega odpade par vinarjev za voznino. Ostalo pa ocividno pripade komisijonarjem vojnožitnega zavoda. Tako požre voznina in vojnožitni zavod s svojimi pisarnami in *£enti pri tri četrt kg moke 15,2 vin. S Pomočjo vojnega žitnega zavoda smo prišli z dežja pod kap. Omejil se je sicer zaslu-. žek kmetov in mokarjev in se je moka or° izločila, zato pa požre vojnožitni Javod veliko več kot sta kdaj prej zaslužila kmet in mokar. Uspeh vsega tega pa le. da moramo moko in kruh tako drago plačevati, da je že kar greh.« Cenitev po vojni povzročene škode. Da se po vojaštvu na nepremičninah povzročena škoda čim preje poravna, je 5. armadno etapno poveljstvo sledeče odredilo: 1. Prijavljeno škodo naj do-tični vojaški oddelek s sodelovanjem županstva takoj na lici mesla polom mirne poravnave uredi. Škodo, ki znaša nad 100 K, mora odobriti 5. armadno etauno poveljstvo. 2. Če se poravnava ne da doseči, je škodd če le mogoče po dveh zapriseženih cenilcih oziroma vsaj po dveh nepristranskih možeh dognati in s posebnim izkazom prijaviti politični oblasti. 3. Ta polem te izkaze s sodelovanjem davčne oblasti pregleda. 4. Če znaša napravljena škoda v eni občini nad 500 K, jo je ireba potom komisije dognati. K lej komisiji je povabiti tudi kako v bližini se nahajajočo vojaško osebo s posredovanjem etapnega postajnega poveljstva. Na ta način pregledani izkazi se potem pošljejo c. in kr. 5. armadnemu etapnemu poveljstvu, ki nato oškodovancu prizna primerno odškodnino. 5. Če se oškodovanec ne zadovolji s priznano mu odškodnino, stopijo v veljavo določila § 33. o vojnih dajatvah, po katerih določbah oškodovanec lahko svoje zahteve pismeno ali pa ust meno naznani pristojnemu županstvu tekom šestih mesecev od dneva, ko je bilo v zmislu S 2. razglašeno, da se je dolžnost vojaških dajatev končala. (i. Kdor poskusi dobiti odškodnino za škodo, ki je v resnici ni imel, ali kdor bi za že poravnano škodo še enkrat zahteval odškodnino, zapade kazenskemu zasledovanju. Vojno posojilo. Pri Kranjski deželni banki je bilo podpisanega tretjega vojnega posojila skupno s podpisom banke za svoj račun, 4,830.800 kron. Med drugimi so podpisali v zadnjih i c'neli: knezoškof ljubljanski, g. dr. Anton Bonaventura Jeglič, dodatno k svojim prijavam za to posojilo v zneskih po 400.000 in 5.000 K, še nadaljnih 600.000 K, tako, da znašajo sedaj vse njegove prijave 1,005.000 K; realčnošolski zaklad 650.000 kron; Andrej Mejač, veletrgovina z vinom v Komendi, 20.000 K; po posredovanju župnika g. Jos. Logarja iz Žirov, je bilo sprejetih nad 150.000 K in od teh še nekaj neobjavljenih: Franc Lenger, občinski tajnik in posestnik v Žireh, 50.000 K; Čevljarska gospodarska zadruga Žiri-Dobračeva, dodatno' k prijavi po 2000 K še 6000 K; Marijin oltar v Žireh, 5000 K; Marija Pin-tar, Selo pri Žireh, 1000 K; Matija Mlakar, Mrzlivrh pri Žireh, 3000 K; Janez Kavčič, Žiri, 2000 K; Anion Mlinar, Ravne-Žiri, 2000 K; Kmetijsko društvo v Žireh, 2000 K; po posredovanju župana v Nadanjem selu g, Mihaela Omahen: Jože Pajek, Velika Loka, 2000 K; Jože Gros, Vel. Dobrava, 500 K; Franc Zupančič, Kriška vas, 1700 kron; Franc Omahen, Vel. Dobrava, 2000 kron'; Franc Zadel, Radohova vas, 1000 K; Franc Brodnik, Vel. Loka, 2000 K; po posredovanju šolskega vodje v Mostah, g. Jankota Čepona in učitelja istotam, g. Jan-kota Arnšeka, je bilo sprejetih prijav za okroglo 32.000 K, med temi naslednje; Florijan Lavrič, Moste, 11.500 K; Malija Lavrič, mizar in posestnik, Novi Vodmat, zase in za otroke skupno 5000 K; Ivan Wostner, Novi Vodmal, 2000 K; Podobnik Julij, gostilničar in posestnik v Novem Vodmatu, 3C00 K; Podporno društvo za učence II. gimnazije v Ljubljani po ravnatelju g. A. Štritofu, 1000 K; Buh Ig nactj, posestnik v Zadolju, 2000 K; Franc Drob-nič, župan in posestnik, Vel. Staravas, 4000 K; Franc Š., Ljubljana, 1500 K; Ivan Podboj, trgovec v Ljubljani, 1000 K; dr. Josip Demšar, profesor v Ljubljani, 1000 K; Josip Dostal, knezoškofijski tajnik v Ljubljani, 1000 K; Jcrala Janez, Praše, 1000 K; Dolničar Ivan, Hrastje, 1000 K; Jožef Štu-par, Korito, 3000 K; Malija Štupar, Korito, 2000 K; Franc Anžin, Tomačevo, 2500 Kj K. Skulj, dež. poslanec, 100 K; Janez Košir, Osredek, 3100 K; Alojzij Tršan, župan, Tacen, 1000 K; dr. Aleš Ušeničnik in dr. Franc Ušeničnik, dodatni prijavi po 1000 kron. — Zdravstveni zastop Kranjska gora, 26.000 K; Št. Peter na Krasu, 20.000 K in 1200 K; D. M. v Polju pri Ljubljani, 11.900 kron; Moste pri Kamniku, 10.000 K; Ihan, 10.000 K; Postojna, 10.000 K; Ubožni zaklad v Vipavi, 7200 K; Knežak, 6000 K; Št. Vid pri Vipavi, 4600 K; Sodražica, 4000 kron; Grosuplje, 4000 K; Jesenice, okraj Radovliica, 3000 K; Domžale, 3800 K; Sv, Ana, 3600 K; Zminec, 3500 K in 500 K; Gospodarski odbor v Metliki, 3000 K; Pre-doslje pri Kranju, 2500 K; Mirna, okr. No-vomesto, 2200 K; Rudnik pri Ljubljani, 2200 K; Aržiše, 2000 K; Velika Loka, 2000 kron; Senožeče, 2000 K; Višnia gora, 2000 kron; Dol. Logatec, 1700 K; Velike Lašče, 1600 K; Vinji vrb, 1500 K; Črešnjevec, 1400 kron; Zagorica, 1200 K; Srednji Log, 1200 kron; Trebeljevo, 1200 K; Sušje, 1600 K; Zgornje Vreme, 1400 K; Šmarca, 1100 K; — Po 1000 K so podpisale sledeče občine» Kropa, Šmnrjeta na Dolenjskem, Trojane, Poljane nad Škofjo Loko, Št. Jurij pri Grosupljem. »Pasta Bona<'. Zadnijč smo omenjali, da je ta snov najboljše sredstvo zoper pe-ronospero. Sedaj pa čujemo, da je ni več dobiti, ker je morala tovarna izdelovanje uslaviti; manjka namreč bakra. Za naše gospodinje. Krompirjevo pecivo. V vojnem času je postalo to pecivo bolj priljubljeno, ker ne potrebuje skoraj nič moke in pride večinoma po ceni. Ali vsaki gospodinji se na obnese. Ravno pri krompirju je treba vajene roke, treba je premisleka, da je vsake primesi ravno toliko, kolikor se poda. Tudi vročina peči ali pečice mora biti jedi primerna. Krompirjeva jed ni dobra, ako stoji. Ravno kuhana ali pečena je rahla in okusna; ko se ohladi ali stoji, postane špe-hata in trda. Prva zahteva, da se posreči krompirjeva jed, je ta, da je krompir dobro zmečkan; najbolje stori, kdor ga pretlači skozi sito. Zmečkan krompir je treba dobro premešati z jajci in kar še pride zraven. Kuharica mora natančno vedeti, koliko moke sme dodati krompirjevemu testu, kajti če je testo premokro, gre pri peki naglo navzgor in upade pravtako hitro, ko je prišlo iz peči. Tudi ni vseeno, ali vzameš za 62 testo sladko ali kislo smetano, ali samo kislo mleko. Sladka smetana nima kvasnih kali, ki rahljajo testo, kislo mleko pa vsebuje več vode, kakor kisla smetana. Ako mesiš s kislim mlekom, ki pride ceneje, z li j mleko v žakljiček in obesi ga nad skledo, da siiotka odkaplja; potem žakljiček še rahloma iztisni. — Vročina za krompirjevo pecivo naj bo srednja; naj-bolja je pri 135 stopinj Cel., in sicer kadar vsadiš pecivo; potem naj narašča polagoma na 150 stopinj. Tako se doseže, da se dviga testo počasi, da se pri tem strdi in da več ne vpade. Za peko se rabi ena ur?.; ako je več ali manj krompirja, je treba tudi več ali manj časa. Med peko nc odpiraj pečice, ker mrzel zrak pecivu škoduje. Ako je skoraj pečeno, pa ni dovolj vročine, da bi se zarmenilo odzgoraj, odpri zapah in zažki par zvitkov papirja, ko je zgorel zapri zanah. Ako je vročina prehuda pokrij pccivo z debelim papirjem. Mnogi ne vedd, dn je neredna potreba, za-pečenost in zaprtje lahko vzrok glavobola, lenobe, utrujenosti in slabe volje. Takoj se počutimo bolj sveže, gibčne in delovoljne, ako si oskrbimo olajšanje s Fellcrjevimi nalahno od-vaiaiočimi rabnrliarjevinii kroplicnmi z znamko j.Klsa-1'itlen . To izhorno želodec krepčajoče in tek vzbujajoče srcdslvo zn«iuži na vsak način prednost prod drastično tičinkuiočimi odvajalnimi sredstvi, ki črevo slabe. Naroči se direktno 6 škatlic fra iko za 4 K 40 h pri lekarnarju E. V. Feller, t>tubica, Elzatrg šl 264 (Hrvatska). (e I Tedenska pratika. 26. novembra. 1. Sv. Konrad (staronemško ime pomeni: pogumen svetovalec) iz rodbine Velfov, ki je bila posebno vdana papeški stolici. L. 934. je poslal škof v Ki-stanc" ii\ostn>ra! ob Rnden«Le ' jezeru. Nekoč mu je baje pri sv. maši padel v kelih v sveto Rešnio Kri ostuden pajek; ali sveti mož je iz spoštovanja do Najsvetejšega premagal naravni gnus in vse zaužil. Umrl je 1. 976. Papež Kalikst II. ga je I. 1110. prištel med svetnike. 2. Sv. Jakob, imenovan »Razmesarjen«, mu-tenec. 3. Sv. Silvester, opat. 4. Sv. Peter, škol v Aleksandriji in muč. 5. Sv. Marcel, muče-ec v Nikomcdiji. 6. Sv. Belin, škof v Padui, umrl kot mučenec 1. 1149. 7 Sv. Nikor (Nikon), n.zz.\h v Armer.i L 8. Blažena Leanardo a P&rto Macricio. frančiškan. Solnce v. 7. u. 24 m. — z. 4. c. 10 e. Lana v. 8. u. 02 m. — z. 11. a. 1«, c. 27. DOTeinbra. 1. Sr. Virgil, d ež. varih ca Južnem Tirolikem. Rojen je bil ca Irskem, odkoder je priiio ve iko • v. misijonarjev. L. 767. je postal tkof v So no- , gradu. Za slovenske dežele ima velike zailoge. ker j je poslal mnogo gorečih duhovnikov na Korolko, da so ondi širili in utrjevali sv. vero. Z apostolsko »nemo je vladal svojo vladikovino. zidal io!e in samostane. Umrl ie L 784. Papež Gregorij IX. ga je prištel med svetnike 1. 1223. 2. Sv. Ahacij, škof. 3. Sv. Satnrnij, škof v Antiiohiji. 4. Sv. Bazilej. 5. Sv. Avksilij. 6. Sv. Hiremarh, muč. 7. Sv. Valerijan, Solnce v. 7. u. 25 m. — z. 4. u. 09 m. Luna v. 9. u. 10 m. — z. It, u. 42 m. 28. novembra. 1. Sv. Fberhard, škof. 2. Sv. Štefan, imenovan M 1 a j i f, puščavnik, rojen I. 714. v Carigradu kot sin premožnih staršev. Zapustil je posvetno premoženje ter živel v samoti, 52 Boril se je proti takratnim kipoborcem, ki so zaničevali češčenje sv. podob. Umrl je I. 768. 3. Sv. Gregorij Ul, papež od 1. 731. do 741. 4. Sv. Sostenej. 5. Sr. Rnf. 6. Sr. Jakob iz Marke. 8. Sv. Papijan in Mansvet, mučena v Afriki ob času arijanskega kralia Genzeriha. 9. Sv. Jozaiat Kuncevič, nadškof v Poljsku. Razkolniki so ga ubili in truplo vrgli v reko Dvino. Solnce v. 7. u. 27 m. — z. 4. u. 09 m. Luna v. 10. u. 21 m. — z. 12. u. 03 m. 29. novembra. 1. Sv. Saturnin, škof v francoskem mestu Tu-luzu, kamor ga je poslal papež Fabijan I. 245. Pa-gani so ga umorili. Sv. Hilarij. poznejši škof, je sezidal na njegovem grobu lepo ccrkev. 2. Sv. Silvester, opat, zgradil veliko šol. 3. Sv. Sisinij, dijakom 4. Sv. Filemon, muč. 5. Sv. Paramon. 6. Sveta Iluminata, tuderska devica. Solnce v. 7. u. 28m. — z. 4. u. 09 m. Luna v. U. u. 31 m. — z. 12 u. 21 m. 30. novembra. 1. Sv. Andrej (grško ime pomeni: možat, strog), apostol, brat sv. apostola Petra in sin Jonov. Rojen jc bil v Betzajdi in poprej učenec sv. Janeza Krstnika. Na Oljski gori je vprašal Zve-ličarja, kdaj bo Jeruzalem razdjan. Sveto vero je oznanjal Skitom okoli Črnega morja. Leta 62. je v Patrah, v ahajskem mestu, dovršil svoje življenje z mučeniško smrtjo. Poganski sodnik Acneas ga je obsodil na smrt zaradi stanovitnosti v oznanjevanju sv. evangelija. Ko je Andrej prišel na mo-rišče ter zagledal križ, ki je bil zanj pripravljen, je klical že oddaleč: >.0 srečni križ, ki si prejel lepoto od Jezusovega telesa! Davno sem že po tebi hrepenel; brez prestanka sein te iskal. Spremi mo izmed ljudi in izroči me mojemu Učeniku. Naj me po tebi sprejme On, ki me je po tebi rešil.« Na križu je visel živ dva dni ter še med tem trpljenjem ni nehal oznanjati Kristusa križanega. 2. Sv. Trojan, škof v francoskem mestu Le Saintes. 3. Sv. Konstancij, rimski apologet ali zagovornik svete vere. 4. Sv. Zosim v Palestini. 5. Sv. Projekt, muč. 6. Sv. Honorat, spozn. 7. Sv. Tomaž Mor, rojen leta 1480. v Londonu, je bil sodnik, naposled pa kraljevski kance-lar. Ko je kralj Henrik VIII. pregnal svojo postavno ženo Katarino, se je temu ustavil, zato je bil leta 1535. obglavljen. 8. Sv. Justina. 9. Sv. Mavra, mučena v Carigradu. Solnce v. 7. u. 29 m. — z. 4. u. 08 m. Luna v, — u. — m., z. 12. u. 38 m. 1. decembra. 1. Sv. Eligij, škof, patron zlatarjev in sre-brarjev, rojen v Chatelaku na Francoskem. Izučil se je zlatarstva, obogatel, delil rad miloščino, ustanavljal bolnišnice in zavetišča. Leta 639. je bil izvoljen škofom v Nojonu in Turneju na Brabant-tke=. Umrl leta 65S. 2. St. Diodor, spozn, duhovnik. 3. St. Marcijan, dijakon in tovariši, mučeni v Rimu. 4. St, Ansan (Anzam), mučen ob času cesarja Dioklecijana. 5. St. Prokul, škof. 6. St. Evazij. 7. St. Ursicijao, škof. 8. Sv. Olimpijad. 9. Sreta Natalija, dev. muč. (Semtertje je navedena kot vdova.) Solnce v. 7. u 30 m. — z. 4. u. 08 m. Luna v, 0. u .42 m. — z. 12. u. 54 m. 2.decembra. 1. St. Non (Nonus), škof. 2. St. Erzebij in tovariši, muč. 3. St. Hromacif, škof v Ogleju (Akvileja). 4. St. Lup (Lupus), škof v Veroni. 5. Sveta Bibijana, imenitna rimska devica, mučena leta 363. v Rimu. Obenem je ta dan tudi spomin njene matere sv. Dafroze in njene sestre sv. Demetrije. 6. Sveta Pavlina. 7. Blaženi Edmund Kampijan, rojen 1. 1540. v Londonu, kjer je bil njegov oče knjigotržec, Ed- mund je bil učitelj t Oksfortu in napisal imenitno zgodovino Ircev. Angleški protestantje so ga pre. ganjali. zalo je zbežal najpoprej v Belgijo, potem pa v Rim in v Prago, kjer je poučeval v zavodu sv. Klemena. Leta 1579. je bil posvečen zi maj. nika. Naposled ga ie Gregorij XIII. s 13 tovarill poslal kot misijonarja na Angleško. V preg i. anju, ki ga je začela kraljica Elizabeta, je bil leta 1581, obešen. Solnce v. 7. u. 31 m. — z. 4. u. 07 m. Luna v. 1. u. 53 m. — z. 1. u. 11 m, To in ono. »Rilčar« v vojski. Bilo je dne 25. oktobra t. 1. ob pol 11. predpoldne, ko so Lahi nenadoma / čeli obstreljevati s topovi vas Levpo na Kanalskem. Vse je začelo bežati in vpiti, vojaki, možje, žene, otroci; iz vseh hiš s izganjali živino, zakaj nekatera poslopji so že pričela goreti. Tako je tudi cerkvcnik, v kojega hišo je priletela granata in jo zažgala, priganjal svojo debelo svinjo izj ed hiše in jo hotel spraviti v varen kraj, tnda tej nesrečni živali se nikakor ni muc. !o, tako da jo je moral cerkvenik prepusti njeni negotovi usodi in sam zbežali v % r-no zavetje. Vse je gledalo iz varne d;i' i-ve, kam se bo sedaj ta žival obrnila in kaj bo z njo. Marsikateremu so tekle sline pri misli, zakaj se ni te v teh časih tako dragocene živali pravočasno zaklalo in mirno použilo; pa sedaj ni bilo več časa za tal e požrernc misli. Granate so gosto prilete-vale, in vsak je nehote, dasi so žene in otroci vpili, gledal na vas, kaj bo z v nje) edino živem ostalem bitju — s svinjo. Kar pade granata petdeset korakov daleč o v znamenju olike, ki jo Lahi oblju-buieio. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 22. novembra. Uradno se po- roč0: Italijani so ravnotako trdovratno kakor brezuspešna nadaljevali napad na celo goriško obmostie. Posebno ljut je bil boj v odseku Oslavje, kjer je preizkušena dalmatinska deželna bramba, podpirana po hrabrem kranjskem pešpolku št. 17 predvčerajšnjim v sovražnih rokah še ostali del naše postojanke popolnoma vzela nazaj. Južni del Podgore je bil petkrat napaden. Obupni sunki Italijanov so se pa razbili deloma v ognju, deloma v bojih z ročnimi granatimi. Severno od goriškega obmostja so prekoračile slabejše sovražne sile južno od Zagore Sočo. Zvečer je pa bil levi Dreg reke zopet očiščen od sovražnika. Vprašanja in odgovori. Tr. Š. 6. V tom oziru nc moremo d rut' ,'a reči, kakor kar pravi zakon o vojnih dajatvah: 8 22. topa zakona pravi: Kilor ima stvari, ki morejo služiti v žiwž, n. pr. klavno živino ta je dolžan prepustiti te stvari vojakom. Vojaštvo more zahtevati take stvari potom županstva. S 27. pravi: Ce se mudi, morejo za-hte\.i:i voja/.ki poveljniki in vojaške obla i vojne dajatve kar po političnih obla t h, v izrednih slučajih kar po ob-fcini -ami. 8. Zahtevane dajatve za vojno razdeli minister za vojno hrambo na dežele, deželna oblast na okraje, te pa na občine in sicer tako, da se posameznikom, ki so dolžni dajati, ne onemogoči gospodarski obstoj. § 32. določa odškodnino, ki se plača v gotovini. Če to ni takoj mogoče, mora, oblast vojne dajatve pismeno potrditi. S tem potrdilom se izkaže vsakdo, da ima pravico do plačila, ako že prej ni dobil odškodnine. Potrdilo daje poveljnik vojaškega krdela; pristavljen ima biti podpis in uradni pečat. R. Sch. — Kapienbcrg: Kako bo po voski z onimi, ki zdaj služijo kot aktivni vojaki ali so sploh kjerkoli pridcljeni v vojno službovanje, o tem se še ni nič ne razpravljalo, ne pisalo. Vsekako se pa labode. Tež- re^e> ^a se vsa sedanja vojna služba vpoštevala in zaračunala. V koliko in kako, to se bo določilo pozneje. P. T. V. B. Tob'. Tomaž Grabnar. lm* SMSf. B ki bi opravljal vsa domača tlela, se sprejme v službo pod „SODAR" lia upravo »Domoljuba". Schicht-Perilo — Bojno-Perilo Cenejši in najboljši način pranja: Zamoči perilo nekoliko ur ali preko noči s pralnim praškom »Ženska hvala«. Peri tedaj daljše kakor obično. Samo malo mila — najboljše Schichtovo milo znamka »Jelen« — še je potrebno, da se najlepše perilo dobi. Priščedjuje posel, čas, denar in milo. Ominol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in v hiši. t a n i |>laeii ni I liko Va-| si M kurjih o&«a, brada-| vic ie trii« Itoi.o ie k o m lltil h li.ir.-tiiii.i tire. lielc'in ne <>nica Dot. 241/1 (1) volno vseh vrst in vsako množino kupuje po najvišjih cen. h: J. GROBELNIK, Ljubljana, Mestu trg štev. 22. Kupi se takoj po najvišji ceni vsako množino jesenovega lesa In bodisi okrogel (že stojei) ali deske. Orehovega lesa 1., 11., in III. vrste, vsnko mere. Domačega kostanjevega lesa, vsake vrste, bpiejmejo se tudi zastopniki. Pismene ali nsiineiie ponudbe prosto \agon je pošiljali tvrdki; J. Pogačnik, Ljubljana 24f9 Marije Terezije cesta 13 (Kollzej) Zahtevajte zasti.nj in poštnino prosto moj glavni cenik s 4000 slikami ur, zlatnine in srehrnine, trmshil, pi edmetnv i/, usn ja in jekla, potrebščin za gospodinjstvo in toaleto, orožja,*fnunicije itd. Prva tovarna ur KoS1riinl781 (Češko). Nikelnaste Koskopl-ure K ii »0, 4 20, B —, Srebrne K 8-40, D-iiO. — Nikelnaste imdilke K 2"90. Budilke z dvojnim zvoncem K 4-—. Pošilja so po povzetju. — Nlkalt rizlkol Zameua je dovoljena ali denar nazaj I Išče se gospod n.slva, kuhanja itd. popolnoma vešča, izobražena mla,sa go$pGdicr;a za boljšo samsko osebo. Ponudbe s spi . \all sprejema uprava lista pod At. 24o3. i! Aoitira te za „Domol uba"l! Priporočamo n ic-ncniu občinstvu edino ,._—!!fžč-. domačo tvidko 11916H. Vili ipeci a na trnaina šivam.h st;o cv in knies. Ljubljana, »a ni B, katera ima P° "«°dnili conah in obrokih i si roko vti laku v P rl7nnno na i boljše šival ne >tr' jo v F.vropi in l<) so »PFAJFF« v veliki izbor in zalogi. lOletra nismera oca ;ciia! Pocli i »E26r.;u Kak tas tra^ro. Pridni carredrvalcj ss liisfi. Mu; i uuiji 50.000 spalnih ene! po n rn uvo/ na Hatkan doioi-piiH a radi 11 h s t a i h voi*ke prnlr/ai •>, i/ pristni' hrnake Hunalain-v«»ii . a k o gorico, zelo pr.pr. za zimo, okoli cm h•. V krurtiiPin crtHJ-tfin mo l en i r i h kriiNiiuni bnrvamrni oorduran ho t»o«io KHin«' km kratek ea* f• • • • -[Stln ulf kh polovično iovarnlhko cono po K 3*60 komad. ' « 'ft »palne o«i«ie ko vranu« dvakrut ^ toga denarja in h« ilohe pri ima po »ah Hi-n/HriMco vode. Izvirna , i, dihi. a«i- *ča par sapiic na Hi.p.to voue. zzvi: Itaklenlca » are 1 krono OO vin., na proda v v*aki P „, ,„ ii r r ij i. — Zanimivo knjigo pod naslovom „/.di drav- ikulevan e" potil«* eaKioni in poštnine prosto Kemik Hubmann, referent L r Joforawerke, DnnaJ XX., Petraschsasss 4. Umi Edino dobri in solidni strop so samo ^Gritzner44 in „Afrana" Prednosti • kroglj en tek, biserni ubod (Peilstich). Pouk o vezenju »n krpunju brezplačno v hiSI. Edina tovar. zaloga ilvalnih strojev Josip Peteline Ljubljana bl!xu franč. mostu, J. hiSa za vodo. tKT 10letna narancifa. «03 f tlLEZHATO VINO S KM [/skamjfj« PICCOLI-Jd ? Ljubljani I Vrtytn m»\ tj Vrm t. t\ enotni Vstbujl ntvtdtna nnohno itlšta. korjf prt a/lin/Ji firuh malo k d ni W 1 steklenica 2 kroni. Ceniki zastonj in franko. in ramo blago poSilja po nnjmijih cenah Jugoslovanska razpoilljalna R. STEKMECKI v Celju fitev. 305, 6taJarako. Zahtevajte sastonj cenik * slikami 6ea tl-»oče etvari Pri naročilih ie Amerike, Npm« č^je ln Balkana treba denar napre) poslati. Kranisha MnHnflmcnLiiiiiiii, p. b. tež, živil, ii ft-im, hezo, ln lamst, gavaravalnlce sprnjemn zavarovalna na dost pronto pO |>»«v<6mt mi■ l'ol kilnvrHme prvovrHtne^a uno^H £a.1a/n K 2'40 l mil .Ml h<»in rnp.l lepih H7.L'lfitnic posl r a I K A. Schapira At. 473, ievo« kMVH in ram. TISZ A BOGDAN Y, Ung-am. Izborno *m je ooneilo /.» vojak« v vojski nt in pose.tnik v l.iublianl. JCajboljja yojna jed otroke in odrasle se napravi lz ifloktor Oetker-jevega praška za puding |>o 20 v, >/2 litra mleka in B dkg sladkorja, k Čemur se lahko doda Se 1—2 jajca. TI pudingi tvorijo radi svoje sestave ravnotako slastno, kakor reriilno — zlasti kosti tvorečo — močnato jed in jo zlasti otroci vedno radi jedo. — Z različnimi, okusnimi stvarmi, kot va-nlljo, mandljl, čokolado, se tem pudingom lahko da različen okus, ali pa se zraven servira raznovrstno sadje ali sadne soke. Otrokom naj se daje puding opoldan pri kosilu in zvečer, predno gredo spat Ce se mesto «/a litra mleka vzame ]i/2litra, se more s praškom pripraviti jako Izdatno in okusno mle nato Juho, ki diši po sadju. — Dr. Oetker-jevi praški so jako po ceni in se z njimi lahko in hitro prireja jedi. Navodilo za vporabo je na vsakem zavojčku. — Na prodaj po vseh prodajalnah, kjer irnnjo v zalogi Dr. Oetker-Jeve pecilne praške. £442-16 12 Izdaja konzorcij »Domoljuba". Odgovorni urednik Jožel Gosllnčar, državni poslanec. Tiskala Katoliška tiskarna.