Posamezni iivod 80 grošev, mesečna n aročoina 1 šiling
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Mi koroški pionirji se hočemo z našo poštenostjo, iskrenostjo in neuklonljivo, st jo izkazati hvaležne našim partizanom — junakom, ki so žrtvovali svoja mlada življenja za osvoboditev svojega in našega naroda.
Koroški pionirji v počitniški koloniji
Letnik III.
Avstrijski kapital je bil prvi podpornik Hitlerja
Sovjetski predlog za podonavsko plovbo je garant miru in sodelovanja
Na podonavski konferenci je jugoslovanski delegat dr. Aleš Bebler odgovoril avstrijskemu delegatu grofu Orsini-Rosenbergu, ki je trdil, da pomeni ugotovitev sovjetskega delegata Andreja Višinskega, da je Avstrija sodelovala pri hitlerjevskem napadu, žalitev časti avstrijskega ljudstva. Dr. Bebler je izjavil med drugim:
Želim govoriti o Jugoslaviji, ki je bila podvržena težkim preizkušnjam, ker je bila glavna žrtev Avstrije v tej vojni. Jugoslavija je bila najbolj prizadeta zaradi avstrijskega napada. To pomeni, da je vprašanje, ki se danes tu postavlja, za Jugoslavijo zelo resno. Avstrijski predstavnik je govoril o »pridobljenimi pravicah« Avstrije. Res je, da so se pred vojno avstrijske banke in podjetja vsi-drale v Jugoslaviji, kjer so izvajale velik gospodarski pritisk. To se je izražalo tudi v privilegijih, ki jih je uživala Ha Donavi »Družba za podonavsko plovbo«, katere sedež je bil na Dunaju. To so pridobljene pravice. Ta gospodarski pritisk se je izražal tudi v vmešavanju avstrijskega kapitala in finance, ki je bil naklonjen »anšlusu«, v jugoslovanske pozicije. Želim opozoriti, da je bil avstrijski finančni kapital prvi podpornik Hitlerja in da je tesno sodeloval z Nemčijo med okupacijo. Dunajske banke, kakor n. pr. »Wiener Bankverein« so imele monopol za izkoriščanje v Jugoslaviji pod hitlerjevsko okupacijo.
Rosenberg prikazuje stvari, kakor da bi bila Avstrija okupirana država. Avstrijsko ljudstvo je v veliki večini volilo za »anšlus« in sam gospod Renner, sedanji predsednik avstrijske republike, se je izrekel za »anšlusc.Nato je Avstrija z vsemi svojimi sredstvi prispevala k hitlerjevskemu napadu proti Jugoslaviji. Hala je Hitlerju velik del vojske, ki je služila za napad in okupacijo Jugoslavije. Vrhovni poveljnik hitlerjevskih sil v Jugoslaviji je bil Avstrijec, general v. Rendulitsch. Vi vsi veste, da so te av-
strijske čete operirale pod Hitlerjevim ukazom. Hitler je imel zaupanje vanje.
Rosenberg je govoril o avstrijskem odporu in je pripomnil, da so tudi Avstrijci poznali koncentracijska taborišča. To naj bi pomenilo, da se nemško ljudstvo ni borilo ob strani Hitlerja? Ždelo se bi, da mi nismo sploh imeli sovražnikov in da so bili vsi narodi zavezniki v tej vojni. Iz teh vzrokov — je zaključil dr. Bebler — smatram, da je bil sklep štirih zunanjih ministrov Sovjetske zveze, ZDA, Velike Britanije in Francije glede udeležbe Avstrije na podonavski konferenci pravilen in upravičen. Mislim, da nimamo v tem pogledu ničesar več razpravljati in da bo avstrij-
ski delegat razumel vzroke in da ne bo več postavljal takih neupravičenih predlogov. (Avstrijski delegat je namreč ponovno zahteval glasovalno pravico tudi za Avstrijo, kljub temu, da so se štirje zavezniki dogovorili, da bodo Avstrijo povabili le s posvetovalnim glasom.)
V nadaljevanju podonavske konference so razpravljali o sovjetskem osnutku dogovora za podonavsko plovbo. Jugoslovanski delegat dr. Bebler je poudaril, da se jugoslovanska delegacija zavzema za takšno svobodo podonavske plovbe, ki jamči utrditev gospodarskih odnosov in mednarodnega sodelovanja med podonavskimi narodi ter med njimi in ostalimi narodi na podlagi popol-
nega medsebojnega spoštovanja in suverene enakopravnosti. Ne moremo dopuščati, da bi diktirale obrežnim državam svojo voljo sile, ki ležijo izven podonavskega območja. Sovjetski osnutek, je nadaljeval dr. Bebler, je pravi garant miru in mednarodnega sodelovanja na podlagi upoštevanja neodvisnosti in suverene enakopravnosti držav.
Tudi češkoslovaški delegat, zunanji' minister Clementis je podprl sovjetski predlog.
Ameriški poslanik je nato predložil osnutek za nov dogovor o podonavski plovbi, na podlagi katerega bi o bodoči podonavski plovbi odločala OZN. Ta osnutek predvideva neomejene možnosti tudi za države, ki ležijo izven podonavskega območja, da si ustanovijo ob Donavi »svobodna pristanišča ali svobodne oone«.	I
Jugoslovanska delegacija je nato predlagala ustanovitev posebnega odbora, ki se bo bavil z različnimi predlogi za dogovor o podonavski plovbi. V tem odboru naj bi bile zastopane vse države, ki imajo na konferenci glasovalno pravico.
Kurasov proti vojni propagandi v avstrijskem tisku
Na zadnji seji Zavezniškega sveta za Avstrijo je sovjetski zastopnik ponovno opozoril na zlonamerno vojnohujskaško propagando, ki jo vršijo nekateri avstrijski časopisi, poroča TASS iz Dunaja). Že na svoji seji dne 11. junija t. 1. je obravnaval Zavezniški svet to vprašanje, vendar sta britanski in ameriški zastopnik pod pretvezo, da sovjetski dokazni material ni zadosten, odklonila potrebne ukrepe za prepoved propagande na novo vojno s strani avstrijskega tiska.
Prvotne trditve ameriškega in britanskega zastopnika, da jima ničesar ni znano, da bi avstrijski tisk vršil propagando na novo vojno, je sovjetski zastopnik na zadnji seji Zavezniškega sveta zavrnil kot hinavske. V resnici britanski in ameriški zastopnik nimata namena, da bi preprečila zločinsko propagando na novo vojno v gotovih avstrijskih časopisih. Ameriški zastopnik je poskušal te vojne hujskače braniti s tem, da prinašajo le članke iz ameriških listov ali citate iz govorov nekaterih ameriških državnikov. Francoski zastop-
nik je potrdil, da so Članki, ki jih je omenil sovjetski zastopnik, »nezabeljeni«. Vendar je skupno z britanskim zastopnikom podpri ameriškega zastopnika, ki teži za tern, da teh vojnih hujskačev ne bi klicali na odgovornost.
S tem v zvezi je sovjetski zastopnik še podkrepil svojo izjavo, ki jo je podal na zadnji seji, da bo sovjetski element ukrenil vse potrebno, da v sovjetski coni prepreči zlonamerno propagando na novo vojno.
Sovjetski visoki komisar v Avstriji generalni polkovnik Kurasov je v svojem pismu opozoril avstrijsko vlado na nebrzdano hujskanje proti Sovjetski zvezi s strani avstrijskega tiska. To propagando vršijo celo časopisi, ki jih izdajajo avstrijske vladne stranke OeVP in SPOe.
Generalni polkovnik Kurasov ugotavlja, da niti zvezna vlada niti vodstvo omenjenih strank ne ukrene ničesar proti temu hujskanju. V pismu navaja kot primer _ članke iz »Tiroler Nach-richten«, »Alpenlandischer Heimatruk,
Stalin sprejel zastopnike zahodnih sil
Radio Moskva pravi v svojem uradnem poročilu, da je sprejel generalisim Stalin v navzočnosti zunanjega ministra Molotova poslanika ZDA Bedella Smitha, francoskega poslanika Chatai-greana in posebnega odposlanca Velike Britanije Robertsa. Po časopisnih vesteh bodo ostali predlogi, ki so jih Predložili zapadni poslaniki generalisi-mu Stalinu, tajni.
Glede oskrbe Berlina poroča radio Moskva, da prihajajo v Rostock nove pomike sovjetskega žita za berlinsko prebivalstvo. Sovjetske oblasti nameravajo napraviti zadostne zaloge živil za tride-§et dni. Od prvega avgusta dalje sovjet-s*e oblasti lahko oskrbujejo vse berlin-sko prebivalstvo s povečanjem doseda-nbh živilskih obrokov.
Ha bi ovirale oskrbovanje Berlina s ®trani sovjetskih oblasti, so anglo-ame-•ske oblasti in berlinski mestni svet ^Inilj tiskanje dodatnih osebnih izkaz-tlJC- Na to spletko so sovjetske oblasti
odgovorile s tem, da so začele v svojem sektorju deliti nove živilske nakaznice, ki bodo služile tudi prebivalstvu zapa-dnih sektorjev Berlina.
Medtem imajo zapadne oblasti vedno večje težkoče s svojim »zračnim mostom«. Sedaj so Angloameričani prisilili tudi francosko vlado, da je pristala na sodelovanje pri oskrbovanju Berlina in v to svrho stavila na razpolago 50 letal. Toda poteklo bo precčj času, preden bodo ta francoska letala lahko koristila, kajti francoska vlada še nima ničesar, kar bi s temi letali lahko prevažala v Berlin. Francoske oblasti v Nemčiji so dolgo časa odlašale, toda na pritisk An-gloameričanov in zunanjega ministra Schumana jim je le uspelo, da so dale tudi ta »dokaz zapadne enotnosti«.
Zdi se, da se Američani na tihem pripravljajo za izpraznitev Berlina. TASS poroča, da je ameriška uprava v Berlinu na podlagi tajnega načrta za izpraznitev uradov ameriške vojaške uprave v
Berlinu 1. avgusta odpustila 8.000 uradnikov. Tudi šef prevozniške službe za Berlin je na kongresu socialdemokratič-ne stranke izjavil, da bo Berlin izgubljen, če kmalu ne pride pomoč in da bo vsa dosedanja »borba proti bloku« za-manj. Že dva dni ne morejo podjetja zapadnih sektorjev več plačevati svojih delavcev.
K položaju v Berlinu piše »National-zeitung«, da bosta generala CIay in Robertson v kratkem odpoklicana s svojih mest kot vojaška guvernerja Nemčije. Dalje piše list: Kljub preklicu generala Claya smo zvedeli iz VVashingtona, da bo general Clay zapustil politično areno in s tem omogočil kompromis v Moskvi. Tudi britanski vojaški guverner Robertson bo moral odstopiti kot žrtev politike generala Claya.«
Iz Londona pa poročajo, da so politični opazovalci mnenja, da bodo zapadne sile zaprosile za ponovno konferenco z zunanjim ministrom Sovjetske zveze Molotovom ali generalisimom Stalinom.
»Berichte und Informationen«, ki so bili objavljeni v juniju l. i.
Centralna organa OeVP in SPOe, »Wiener Tageszeitung« in »Arbeitereei-tung«, nista zavzela stališča zoper to propagando, temveč sta jo le pospeševala s tem, da sta jo skušala na vse mogoče načine zagovarjati.
Kurasov poudarja v pismu, da obsoja Generalna skupščina OZN vsakovrstno propagando na novo vojno, bodisi v tej ali oni deželi, ki bi ogrožala ali kršila mir ali ki bi izzivala ali krepila novo napadalnost.
Ob koncu je izjavil generalni polkovnik Kurasov, da se nadeja, da bo zvezna vlada ukrenila vse potrebno, da prepreči zločinsko propagando na novo vojno v avstrijskem tisku.
Zvezni kancler Figi je v svojem odgovoru generalnemu polkovniku Kurasovu glede hujskaške propagande proti Sovjetski zvezi v nekaterih avstrijskih časopisih izjavil, da avstrijska zvezna vlada nikakor ne namerava zagovarjati taikšne prestopke nekaterih časopisov, ki pa so po njegovem mnenju zelo »redki«. Zvezna vlada obžaluje in obsojal takšne prestopke.
V odgovoru pravi dalje, da so avstrijske varnostne oblasti dobile nalog, da predložijo tiskovine, ki vsebujejo pogreške zoper kazenski zakon, državnemu tožilstvu, ki mora v takšnih slučajih odrediti pri pristojnih sodiščih zaplembo teh tiskovin.
Zvezni kancler zatrjuje, da se avstrijska vlada trudi, da vzdržuje z vsemi državami prijateljske odnose in da najostreje obsoja sleherni ukrep, ki bi pomenil propagando na novo vojno.
K temu zagotovilu ugotavlja »Oestcr-reiohisohe Zeitung«, da je centralni organ OeVP »Wiener Tageszeitung« istega dne, ko je objavil izmenjavo not med generalnim polkovnikom Kuraso-vom in zveznim kanclerjem Figlom, na isti strani prinesel članek, v katerem blati in obrekuje Sovjetsko zvezo. S tem člankom, pravi »Oesterreichische Zeitung«, je »Wiener Tageszeitung« jasno pokazala, kaj lahko pričakujemo od obljub in zagotovil avstrijske vlade, ko celo centralni organ vladne stranke nekaznovano vodi vojnohujskaško propagando.
Jugoslavija je pravilno rešila nacionalno vprašanje
Na V. kongresu KPJ so govorili posamezni delegati tudi o politiki KPJ v nacionalnem vprašanju. Pokazali so kako pravilno je znala nova Jugoslavija rešiti to vprašanje.
Makedonski delegat Lazo Mojsov je govoril o položaju Makedoncev, katerim je šele nova Jugoslavija priznala nacionalno enakopravnost in svobodni razvoj v lastni ljudski republiki. Mojsov je de-jal:
»KPJ je edina politična sila, ki jo je makedonski narod poznal v svoji zgodovini, ki je nedvoumno priznala pravico makedonskemu narodu do svobodnega nacionalnega in kulturnega razvoja; to pa ni priznala samo z besedami, marveč se je tudi borila in izvojevala to pravico.«
Ko je nadalje govoril o doseženih uspehih na področju tiska ter kullurno-množične in kulturno-umetniške dejavnosti, je dejal:
» Medtem, ko so pred vojno izdajali v makedonskem jeziku samo ilegalne knjige in brošure naše Partije, izdajamo sedaj v makedonskem jeziku letno okrog 2 milijona izvodov skupne naklade različnih knjig in brošur.
Pred vojno ni bilo niti enega časopisa v makedonskem jeziku, danes pa izhaja že okrog 30 listov in časopisov. Po dolgih stoletjih se vsestransko razvija nova makedonska književnost.
Na področju kulturno-množične dejavnosti in kulturno-umetniške dejavnosti nismo pred vojno imeli ničesar. Danes imamo tri stalna gledališča, 250 diletantskih skupin, opero, veliko radijsko postajo, sinfonični orkester, 130 pevskih zborov in orkestrov, 104 folklorne skupine, nekaj umetniških šol, 582 knjižnic, 35 domov kulture več kot 400 kulturno-prosvetnih društev v vaseh. Na področju ljudske prosvete je bilo leta 1939 843 šol z 98.000 učenci, leta 1947 pa že 1240 šol s 123.000 dijaki. Leta 1939 je bilo 17 gimnazij z 8816 dijaki, leta 1947 pa 29 gimnazij s 17.269 dijaki. Prav tako je še vrsta učitelji-ških, srednjih in strokovnih šol.
Nepotrebno je poudarjati, da niso v teh šolah poučevali v makedonskem jeziku in da so v njih vodili politiko raznarodovanja.
Ti podatki, ki nam ne predočijo popolne slike kulturne preobrazbe makedonskega naroda, jasno pričajo o pravilni marksistično - leninistični politiki naše Partije pri vprašanju kulturnega razvoja zaostalega makedonskega naroda, ki so ga v vsej njegovi zgodovini zavirali, da bi se kulturno razvil in ga celo hoteli zbrisati s površja zemlje.«
Delegat madžarske manjšine Šoti Pal je govoril o položaju madžarske manjšine v Vojvodini pred vojno, o njenem sodelovanju v narodnoosvobodilni borbi in življenju Madžarov v novi Jugoslaviji.
»Narodnostno zatiranje v stari Jugoslaviji je imelo hude posledice za življenje madžarskih delovnih množic, — je dejal tov. Šoti Pal. — Desettisoči družin ljudi brez zemlje je živelo od najemnega dela. 16.622 madžarskih kmečkih družin, od 44.000 vseh, je imelo komaj 7.703 orale obdelovalne zemlje, samo 19 madžarskih veleposestniških družin pa je imelo 10.670 oralov zemljišč. 44.839 madžarskih kmečkih družin s posestvi izpod 5 oralov je imelo skupaj
75.000	oralov, 2148 madžarskih kula-ških družin pa 131.000 katastarskih oralov zemlje.«
Tov. Šoti Pal je potem navedel podatke in dejstva o zatiranju delovnih mno-žiic madžarske narodnostne manjšine v stari Jugoslaviji. Med tem časom je Komunistična partija Jugoslavije delovala med Madžari v Vojvodini ter jih podpirala v borbi za boljše življenje.
Tov. šoti Pal je potem govoril o razvoju vstaje v Vojvodini in kako so se delovne množice madžarske narodnostne manjšine pridružile narodnoosvobodilni borbi.
Potem je opisoval položaj madžarske narodnostne manjšine v osvobojeni Titovi Jugoslaviji. Sorazmerno po številu prebivalcev so bili izvoljeni v vse organe oblasti v ustrezajočem številu odborniki Madžari, v ustavodajno skupščino
pa je madžarska narodnostna manjšina poslala osem poslancev.
Medtem, ko v stari Jugoslaviji ni dobil noben Madžar z zakonom o agrarni reformi niti pedi zemlje, je prejelo v novi Jugoslaviji 18.840 madžarskih družin nad 80.000 oralov rodovitnih vojvodinskih njiv.
Kulturno prosvetno življenje Madžarov v novi Jugoslaviji se naglo razvija. Zdaj deluje 42 nepopolnih madžarskih gimnazij in tri popolne. Medtem, ko je leta 1941 na 1360 Madžarov odpadel po en madžarski srednješolec, pride leta 1948 po en madžarski srednješolec na 30 Madžarov. Madžari so dobili v novi Jugoslaviji svoje stalno gledališče, razen tega pa deluje nad 50 stalnih amaterskih družin. Razvija se živahna založniška delavnost; izdajajo se številna madžarska dela. Od osvoboditve do sedaj je bilo natisnjenih mnogo knjig in brošur s področja marksizma-leninizma, publicističnih, znanstvenih, leposlovnih del itd. Zdaj imajo Madžari v Vojvodini številne svoje liste, katerih naklada znaša mesečno 1,306.000 izvodov.
Tovariš Šoti Pal je zaključil: Vsa ta dejstva kažejo očitno, da je narodnostni manjšini Madžarov v novi Jugoslaviji omogočen vsestranski politični, ekonomski in kulturni razvoj.
Zato madžarsko narodnostna manjšina s svojo vsestransko udeležbo pri delu za zgraditev nove Jugoslavije dokazuje v dejanjih ljubezen do svoje domovine. Iz vsega tega je jasno, da je bila politika našega CK na čelu s tovarišem Titom popolnoma pravilna, tako pred vojno, med njo, kakor tudi danes.
Delegat Giusto Massarotto kot pripadnik italijanske narodnostne manjšine v Istri pa je v svojem govoru med dragim dejal:
»Pravilna linija Kompartije Jugoslavije v vseh, posebno pa še v nacionalnem vprašanju, ki so jo zvesto razlagali in vztrajno izvajali njeni kadri v Istri
in Slovenskem Primorju, je navduševala nas komuniste italijanske narodnosti, kazala pot, po kateri moramo stopati v borbi proti fašističnemu okupatorju, in nam odpirala jasno perspektivo svobodnega življenja v novi Jugoslaviji, ki je že nastajala. Samo takšna Partija, ki je bila brez slehernega nacionalizma in ozkosrčnosti, je mogla postaviti temelje našemu bratstvu in omogočiti Italijanom, da so formirali italijansko partizansko enoto.
Ko je bila borba za to, da pripadata Julijska krajina in Trst novi Jugoslaviji, so se komunisti italijanske narodnosti v Istri in Reki za to borili in podpirali to zahtevo. Tega niso storili samo zato, ker so smatrali, da so to upravičene ozemeljske zahteve narodov nove Jugoslavije, temveč tudi zato, ker je to bilo v okviru borbe naprednih sil vsega sveta z mednarodno reakcijo, ker je to pomenilo odvzeti ozemlje oblasti imperializma, osvoboditi delavski razred in vse ljudstva tega ozemlja pred izkori-ščevanjem in omogočiti Italijanom, da bi gradili z ramo ob rami s hrvatskimi tovariši v okvira nove Jugoslavije socializem. Kol edini svobodni Italijani na svetu, ki uživajo velike demokratične pridobitve, ki so bile priborjene med osvobodilno vojno, so postali Italijani Istre in Reke živ zgled vsemu italijanskemu delovnemu ljudstvu v njegovi odločni borbi proti inozemskemu imperializmu in domači reakciji.
Dal vam bom nekaj zgledov — je dejal tovariš Massarotto — o tem, kako živi danes italijanska narodnostna manjšina v novi Jugoslaviji, v državi, kjer je vodilna sila tista Partija, ki jo obtožujejo za nacionalistične in buržoazno-šovinistične prestopke.
Po osvoboditvi so v krajih, kjer so živeli Hrvati in Italijani, pri vsakih volitvah za ljudsko oblast računali z nacionalnim sorazmerjem ter so bili v organe oblasti voljeni Italijani jn Hrvati. Tako
je bilo na pr. v Pokrajinskem ljudskem odbora za Istro, ki je bil izvoljen že 1945. leta, 25 Italijanov. V okrajnih, mestnih in krajevnih ljud. odborih na Reki, v Vodnjanu, Poreču itd. je prav tako. V Rovinju, kjer je večina prebivalstva italijan. narodnosti, so v narodnoosvobodilnem odboru skoraj sami Italijani. Na temelju enakopravnosti so bili Italijani, državljani nove Jugoslavije, izvoljeni tudi na zadnjih volitvah v najvišje državne organe, in sicer 2 Italijana v Zvezno skupščino, 6 Italijanov pa v Sabor LR Hrvatske.
V gospodarskih podjetjih kakor tudi v vseh ljudskih organizacijah so razen tovarišev Hrvatov tudi Italijani. Italijani imajo svoj dnevnik »La voce del Popo-lo«, sindikalni časopis »La voce del La-voratori«, revije »30 giorni«, »Scuola nuova«, »Jugoslavia«, mladinski list »La gioventu«, pionirski list »II Pioniere« itd. Italijani imajo svojo organizacijo za kulturni razvoj »Italijansko unijo«, ki upravlja kulturno umetniško dejavnost, izdaja časopise, revije, šolske in drage knjige.«
, Ko je navedel podatke o delovanju italijanskih klubov kulture in rednega italijanskega gledališča na Reki, je tovariš Massarotto nadalje dejal:
»Razen omenjenega razvija italijanska narodna manjšina svobodno in na razne načine aktivnost v italijanskih šolah, ki delajo po zaslugi ljudske oblasti. V Istri in na Reki je bilo v šolskem letu 1947 — 1948 49 osnovnih in 22 srednjih šol ter tehničnih institutov, na katerih poučuje v italijanskem jeziku 310 profesorjev in imajo 8875 gojencev.
Na zadnjem pregledu kulture nacionalne manjšine v Rovinju — je dejal ob koncu svojega govora tov. Massarotto — v marcu 1948. leta je sodelovalo nad
18.000	oseb. Tega pregleda so se udeležile tudi tri delegacije Demokratične fronte Italije, ki jih je vodil komunistični poslanec Bozzi.
Tovariši in tovarišice! To so uspehi dela in pravilne linije naše Komunistične partije Jugoslavije pod vodstvom Centralnega komiteja in tovariša Tita, to so uspehi internacionalnih načel marksizma-leninizma, na katerih temelji naša Partija.«
Madžarska republika ima novega predsednika
Predsednik madžarske republike Zoltan Tildy je podal ostavko. Ob tej priliki je poslal predsedniku madžarske narodne skupščine pismo, v katerem pravi: »Pri tem svojem koraku želim poudariti, da sem se popolnoma strinjal in se še strinjam s celotno dosedanjo politiko madžarske ljudske demokracije in s celotno dejavnostjo vlade. Ostavke ne podajam zaradi političnih nesoglasij. Vzrok mojemu sklepu je ta, da se je neka oseba, ki spada v mojo neposredno sredino, hudo pregrešila zoper interese madžarske države, republike in našega naroda. Zaradi tega čutim, da v takšnih okoliščinah ne morem pričakovati od madžarskega naroda popolnega zaupanja, ki je nujno potrebno za izvajanje najvišjih upravnih poslov«.
Voditelji vodilnih strank predsedstva vlade so na medstrankarski konferenci vzeli na znanje in sprejeli ostavko.
Na seji predsedstva madžarske Parti-
je delovnega ljudstva je poročal Matyas Rakosi o položaju, ki je nastal po ostavki predsednika madžarske republike. V svoji resoluciji pravi, da je vzelo predsedstvo madžarske Partije delovnega ljudstva ostavko predsednika republike na znanje in se strinja s stališčem medstrankarske konference vodilnih demokratskih strank, ki ga je zavzela v tem vprašanju. Dalje pravi v resoluciji, da so stranke zastopale stališče, da pride za predsedniškega kandidata v poštev zastopnik najmočnejše stranke, to je madžarske Partije delovnega ljudstva. Zato je imenovalo predsedstvo Partije Arpada Szakasitsa za predsedniškega kandidata.
Nato je izvolil madžarski parlament z ogromno večino Arpada Szakasitsa za predsednika madžarske republike.
Szakasits je imel po svoji izvolitvi na-v katerem se je zahvalil za za-ki so mu ga izkazali, kot »biv-
govor,
upanje,
Mednarodna konferenca kmetijskih strokovnjakov v Ljubljani
V dvorani ministrstva za socialno skrbstvo v Ljubljani se je pričela mednarodna konferenca za zatiranje koloradskega hrošča. Na konferenci zastopani kmetijski strokovnjaki bodo proučili najuspešnejši način borbe proti temu največjemu škodljivcu krompirjevih nasadov — koloradskemu hrošču.
Na konferenco so prišli predstavniki vseh držav, kjer je kolorador že razpasen in uničuje nasade, to je iz Italije, Avstrije, Češkoslovaške in Bolgarije, naknadno bodo verjetno prišli na konferenco še predstavniki Poljske, Romunije in Madžarske.
Minister za kmetijstvo LRS inž. Jože Levstik je v imenu vlade LRS pozdravil zbrane predstavnike tujih držav. Med drugim je dejal, da je tako načrtno borbo proti hrošču v Jugoslaviji omogočila nova ljudska oblast. Pomen medna-
rodne konference pa je v tem, da se bo delo vskladilo, kajti lč tako bo škodljivec lahko uničen. Na konferenci bodo strokovnjaki izmenjali izkušnje in poskrbeli, da v vseh deželah začno z načrtnim uničevanjem hrošča.
Konferenco so pozdravili tudi inozemski zastopniki. Zastopnik Italije dr. Ma-lenetti je med dragim dejal, da je ugodno presenečen nad uspehi, ki jih je dosegla Jugoslavija v borbi proti hrošču zato, ker pri uničevanju sodelujejo množice. Zastopnik iz Bolgarije je izjavil, da se je mogoče v Jugoslaviji marsikaj naučiti in da bo Bolgarija brezpogojno sodelovala in skrbela da se zatre koloradski hrošč.
Predstavniki tujih držav si bodo ogledali množične akcije proti škodljivcu, ki jih izvaja ljudstvo Slovenije.
šemu zidarju in vnuku kmeta - tlačana« ter poudaril, da bo ostal zvest svojemu delavskemu razredu in madžarskemu ljudstvu, kateremu bo služil do konca svojega življenja.
»Dejstva so prepričala naše ljudstvo o pravilnosti politike naše Partije delovnega ljudstva — je nadaljeval Szakasits — zato tudi ni uspelo spletkam reakcije, da bi omajala temelje naše ljudske demokracije.
Nato je izrazil svoje prepričanje, da bo dvig madžarske republike trajen, in da bo rodil svoje sadove. »Mislim — je poudaril Szakasits — da bodo nezaslišani napori našega velikega soseda in prijatelja madžarskega ljudstva. Sovjetske zveze, in ostalih k mirovni fronti pripadajočih dežel končno zmagali in ustvarili v vsem svetu možnost trajnega mira. Imperializem kljub svojini težnjam ni v stanu, da bi premagal silo resnice, pod katere zastavo se danes zbirajo vsa ljudstva. To resnico branijo danes z vso silo' Sovjetska zveza in dežele ljudske demokracije. Vse svoje sile moramo usmeriti na borbo za našo boljšo bodočnost in svobodo narodov ter obračunati z izdajalci — z imperialističnimi agenti. Zaradi te velike naloge bomo ostali zvesti Sovjetski zvezi in taboru dežel ljudske demokracije.«
lugoslavija bo odpustila avstrijske vojne ujetnike
Zunanji minister FLRJ Stanoje Sirnik je sprejel šefa avstrijske delegacije n® podonavski konferenci v Beogradu Of-sini-Rosenberga. Sprejemu je prisostvoval tudi pomočnik zunanjega FLRJ dr. Aleš Bebler. Ob tej priliki J sporočil zunanji minister Simič šefu a strijske delegacije, da bo Jugoslavija konca 1948. leta odpustila vse avstrij« vojne ujetnike, ki se še nahajajo v goslaviji.
Deželna vlada v smešnih protislovjih
Že v zadnji številki »Slovenskega vestnika« smo opozorili na metode, s katerimi avstrijske oblasti ovirajo obnovo naših prosvetnih domov in hočejo tudi preprečiti gradnjo doma v Žitari vesi.
Kako pravilna je naša ugotovitev, nam ponovno pokaže način reševanja problemov okoli dovoljenja za gradnjo prosvetnega doma v Žitari vesi pri deželni vladi v Celovcu.
Kakor smo že omenili v navedeni številki »Slovenskega vestnika«, so bile baje »potrebne« seje deželne vlade, ki naj bi določevale o dovoljenju ali odklonitvi gradnje našega doma.
Ko je tajnik Slovenske prosvetne zveze v soboto ponovno urgiral na deželni vladi glede tozadevnega dovoljenja, mu je izjavil dr. Oberlerchner v imenu direktorja deželnega urada dr. Newoleta, da seja deželne vlade v tej zadevi še ni prišla do končnega sklepa (ali ni čudijo?). Ker dr. Newole za razgovor s tajnikom Slovenske prosvetne zveze baje ni imel časa, mu je dr. Oberlerchner svetoval, naj se obrne na deželnega glavarja kot pristojno osebo. Ta seve tudi ni imel časa za malega tajnika in mu je poslal svojega sekretarja dr. Loro, ki mu je razložil, da seja vlade ni razpravljala o gradbenem dovoljenju zaradi tega, ker je za to pač pristojen gradbeni referent (torej dr. Karisch) in da se deželni glavar osebno sploh ne bavi s temi vprašanji. Ob enem pa je tudi izrazil začudenje, da okrajno glavarstvo kot pristojno mesto za izstavitev gradbenega dovoljenja to zadevo ni samo rešilo.
Ob ponovni urgenci tajnika Slovenske prosvetne zveze na torej »pristojnem« mestu pa moramo na naše veliko presenečenje ugotoviti, da se hoče deželni glavar »osebno!« podati v Žitaro ves in na licu mesta ugotoviti potrebo ali umestnost gradbe tega prosvetnega doma. Do njegove izjave pa gradbeni referent ne more ničesar ukreniti.
Ko se je predsednik SPZ ponovno zglasil na deželni vladi, da zahteva takojšnjo izstavitev gradbenega dovoljenja, je izvedel, da je deželni glavar že bil v Žitari vesi, da pa mora nekatere nejasnosti rešiti še okrajno glavarstvo v Velikovcu. Za kake nejasnosti gre, ni mogel zvedeti, ker za nje ni vedel ne gradbeni rčferent ne ravnatelj deželne-na urada dr. Nevvole, deželni glavar sam Pa je odšel na dopust, brez da bi bil o tem informiral svoje namestnike.
Stojimo torej pred največjo uganko, ali boljše rečeno, pred najbolj smešno Prevaro in nesramno lažjo. So namreč ljudje na svetu, ki hočejo vlačiti druge zu nos, se pa ob teni ne zavedajo, da zabredejo sami v protislovja, ki jih kompromitirajo do golega. Tudi tokrat leži ocividno na dlani, da po naročilu dr.
Steinacherja nameravajo na vsak način preprečiti gradnjo našega doma, ali pa jo vsaj zavleči na nedogledni čas. Ni jasno, ali se zavedajo blodenj, v katere jih zavaja dobrodošla pomoč svetega birokracija, da bi zakrili svoje temne namene. Pa očitno koroškim Slovencem ni mogoče priti drugače do svojih pravic, kakor da razkrinkajo vso umazano narodnostno politiko reakcionarne deželne vlade pred svetovno demokratično javnostjo.
Naše ljudstvo je že bolj zakrinkane namere teh naših najboljših prijateljev (kot se postavljajo v Londonu in pred javnim svetom) spoznalo kot izrastek
njihovega sovraštva do nas koroških Slovencev. Tokrat pa bomo mogli beležiti v dolgo vrsto podobnih postopkov proti nam en poseben primer njihove neuglajene in podle predrznosti. Ne verjamemo, da bo s takšnimi dejanji deželne vlade rasel njen ugled v demokratični javnosti, gotovi pa smo si, da bo takšno sovražno obnašanje avstrijskih oblasti samo še pojačalo borbo koroških Slovencev, v kateri vidijo edino rešitev iz te njim sovražne birokratske misere. Do skrajne ^dtočnosti so pripravljeni koroški Slovenci braniti svoje pravice in jih bodo branili tudi v vprašanju prosvetnega doma v Žitari vesi.
Naši pionirji nam pišejo iz Jugoslavije
Sprejeli smo pismo, ki ga pišejo pionirji in pionirke Slovenske Koroške, ki se nahajajo na počitnicah v Jugoslaviji. V svojem pismu nam pripovedujejo:
Najprej pošiljamo vsem našim prijateljem na Koroškem najlepše in borbene pozdrave iz svobodne domovine Titove Jugoslavije.
Ko smo ob našem prihodu prišli preko meje, so nas na Jesenicah sprejeli pionirji in zastopnice AFŽ. Pozdravili so nas z borbeno pionirsko pesmijo, nato je bil vsak izmed nas obdarovan s sadjem, bonboni in pecivom. Medtem ko smo mi jedli, so nam pionirji iz Jesenic peli lepe pionirske in partizanske pesmi. Seveda tudi mi nismo hoteli zaostajati in smo potem, ko smo se malo pokrepčali, zapeli nekaj pesmi ter tako pokazali, da bivajo tudi na Koroškem pionirji, ki radi pojejo slovenske partizanske in narodne pesmi.
V imenu pionirjev in v imenu AFŽ za Slovensko Koroško se je zahvalila tov. Milka za prisrčen sprejem in za bogato obdaritev. Med drugim je dejala: »Naši najmlajši so dobro vedeli, kaj pomeni iti na oddih v Jugoslavijo in zato so se tudi nepopisljivo veseliii. Zavedajo se tudi, da morajo z ubogljivost o, s tovariškim obnašanjem ter z ljubeznijo do učenja dokazati svojo veliko ljubezen do naše prave domovine, Titove Jugoslavije«.
Nato je spregovorila sekretarka okrajnega odbora AFŽ Jesenice, ki je v svojih pozdravnih besedah ob koncu dejala: »Želim vam, da bi se počutili pri nas srečne jn domače ter ponesli najlepše vtise nazaj na Koroško.«
Spregovorila je tudi sekretarka pionirskih odredov okraja Jesenice, ki nas je pozdravila v imenu vseh pionirjev okraja Jesenice, ki se nahajajo tudi vsi v počitniških kolonijah.
Se nekaj časa smo se zadržali na Je-
senicah, nato smo nadaljevali pot v Ljubljano, drugi dan, bila je nedelja, pa smo prispeli v Ribnico, kjer se zdaj nahajamo.
Opisali vam bomo v kratkem naše življenje tukaj v počitniški koloniji: Ob pol sedmi uri zjutraj vstanemo, takoj nato gremo k jutranji telovadbi, ki nam pomaga, da se docela prebudimo. Nato se zberemo v kopalnici, kjer se pošteno umijemo, potem pospravimo še naše postelje in sobe, ob osmi uri pa gremo na zajtrk, ki nam vsak dan neverjetno dobro tekne.
Po zajtrku se odpravimo v »šolo«, kjer se učimo prave izgovorjave slovenskih besed. Med seboj si v lepi pismeni slovenščini pripovedujemo vse podrobnosti, ki smo jih doživeli prejšnji dan, pripovedujemo si o stvareh, ki smo jih videli na zadnjem sprehodu. Na ta način se učimo našo materinščino, slovenski jezik, ki ga vsi tako ljubimo in se ga na Koroškem ne moremo učiti, ker nam tamkajšnje reakcionarne oblasti ne dajo slovenskih šol.
Ob deveti uri dobimo mleko, nato pa gremo na fizkultume vaje in igre, ki trajajo do kosila.
Po kosilu, ki je ob 12. uri, gremo do pol tretje ure spat, potem pa na sprehod, ki se ga vsak dan veselimo. Če gremo daleč, vzamemo tudi malco seboj. Zvečer ob sedmi uri imamo večerjo, umivanje in nato se vležemo k počitku.
V Ljubljani so nam obljubili, da gremo tudi na morje, nakar se še prav posebno veselimo. Ogledali si bomo tudi Postojnsko jamo ter pionirsko železnico v Ljubljani.
V domu smo razdeljeni v dve četi. Pionir, ki je bil čez dan najbolj priden, sme naslednji dan pri jutranjem zboru dvigati zastavo. Zato vsi tekmujemo med seboj in si prizadevamo, da bomo res pridni in vredni imena Titovih pionir-
jev. Mi pionirji se hočemo z našo poštenostjo, iskrenostjo in ncuklonljivostji oddolžiti našim starejšim tovarišem, ki se borijo za svobodo naše ljubljene Slovenske Koroške, hvaležne se hočemo izkazati našim partizanom — junakom, ki so žrtvovali svoja mlada življenja za osvoboditev svojega in našega naroda.
Še enkrat vsemu slovenskemu ljudstvu na Koroškem najiskrenejše po. zdrave.
Za domovino s Titom — naprej!
Pionirji Slovenske Koroške v počitniški koloniji v Ribnici na Dolenjskem.
ŽELEZNA KAPLA
SPZ »Zarja« v Železni Kapli ponovi na praznik Vnebovzetja M. Dev., dne 15. avgusta t. 1. ob pol 12. uri dopoldne v kinodvorani v Železni Kapli igro »Mi-klova lipa«.
Vsem, ki poznajo povest o »Miklovi lipi« iz Slovenskih večernic, bo živa slika na odru še živeje predočila borbo našega ljudstva v pretekli dobi proti tujim osvajalcem, vpadnikom in roparjem, ki so ogrožali naše slovenske kraje in domove naših prednikov. Prikazuje natn vpad Turkov in njih janičarjev v Železno Kaplo in okolico. Opozarjamo vse one, ki na ta dan pridejo v Železno Kh-plo, da te prilike ne zamudijo. Odmore bomo skrajšali z našo lepo slovenska pesmijo.
SPZ naznanja
SPD »Edinost« v Škofičah priredi v soboto, dne 7. avgusta 1948 ob 20. url svoj redni občni zbor.
Vsi člani društva naj se ga udeležijo!
Kmečko prebivalstvo In delavci!
V nedeljo 8. avgusta 1948 vsi k
JESENIKU V LIPO
na
dan kmečkega dela
s
tekmo koscev in strojno žetvijo
Na sporedu so še nastopi tamburašev in pevcev in šaljivi prizori. Kol zaključek ljudski ples.
Pričetek ob 3. uri popoldne.
K obilni udeležbi vabi
Kmečka zveza za Slov. Koroško
Pc&datn not/ //a^ce^ai//
(Licht-agregat), T. L. G. 800, F. 43568, \V. 17 — 5, amp. 46, watt 800, število obratov v 1 minuti 1.070, leto izdelave 1941, za šilingov 4.000.
Ponudbe na upravo »Slovenskega vestnika«, Celovec - Klagenfurt, Volker« markter-Strasse 21.
POPRAVEK
V zadnji številki smo prezrli tiskovno napako, ki se je vrinila v članek pod naslovom »Vseslovanska kmetijska razstava v Pragi« na 4. strani. V 4. odstavku članka se mora pravilno glasiti 1331 stotov ter 1277 stotov krompirja na 1 hektar.
LOJZE DDE:	KDO JE BIL
PONATIS IZ »NOVEGA SVETA«	PRIPRAVLJEN BORITI SE ZA
	SAMOSTOJNOST AVSTRIJE?  
Iz dokumentaričnega gradiva Selu yega procesa pa je mogoče sklep '°, da je prav navdušeni sprejel s**'ijskega prebivalstva spravil H misel, da Avstrijo popolnoma "•luči in v vsakem pogledu sousr Nemčijo. Iz izjav Miklasa, Schmic c?'o Seyss-Inquarta ali Rinnerja j j^dno, da je bilo prvotno dogovor Hitlerjem ali Goringom tako, da I ja vendarle ohrani neko avtonomij °nomi jo seveda, kakor je v nacist režimu edino možna, v obliki toler ■. ih sil, ki nacizmu niso nevan 1 so bile pripravljene nacizem v •loti komunizmu podpirati. In te j .° * * * * v Avstriji vedno več kot dov , .1 Smeri iA 7lneti 7H9pilr»o *—*—
Berlinu, ki pripoveduje o razgovoru z Goringom takoj po anšlusu tole: »Go-ring je pripovedoval o vmarširanju nemške vojske in je rekel »S Hitlerjem sva si bila tedaj edina, da mora Avstrija dobiti neko avtonomijo«. Nato je pripovedoval Goring, da je potem, ko je poslušal pozdravno vriskanje iz Linza, poslal z aeroplanom kurirja k Hitlerju v Linz s sporočilom: Ko sta navdušenje in sprejem tako dobra, zakaj ne bi opravili zadevo temeljiteje? Istočasno je poslal Hitler kurirja h Goringu z vprašanjem, kaj misli v popolni priključitvi Avstrije k Nemčiji. Oba kurirja sta se v zraku križala. Sklep, naj se Avstrija zbriše, je bil storjen šele po sprejemu v Linzu (stran 201). Četudi morda ni bilo vse tako, kakor Goring pripoveduje, značilno je le, da se je mogel Goring sklicevati
na navdušeni sprejem nemške vojske po Avstrijcih, ko je pred nekaterimi Avstrijci iz konzervativnega tabora zagovarjal popolno priključitev Avstrije k Nemčiji. Resnica je torej še mnogo bolj žalostna: ne samo, da ni bilo nobenega odpora, velike množice Avstrijcev so
sprejele Hitlerjevo vojsko z navdušenjem, ki mu v zgodovini sprejemanja tujih vojsk po prebivalstvu »napadenih« držav ni enakega. Velika večina Avstrij-
cev je občutila vkorakanje Hitlerjeve vojske kot osvobojenje in le malo je bi-
lo tedaj takih, katerih odpor je bil res
v tem, da so za okenskimi gardinami, kakor je bilo brati v enem od spominskih člankov, gledali na nemško vojsko in stiskali pesti.
V tej zmedi miselne nejasnosti, oportunizma in izdajstva je bila zopet komunistična stranka, ki je prva izrekla jasno besedo. V noči od 11. na 12. marec 1938 je izdal centralni komite komunistične stranke naslednji proglas:
»Naj vedo nemški fašisti, naj sliši ves civilizirani svet, da avstrijski narod ne bo nikdar in nikoli priznal te tuje, z bajoneti in s terorjem upostavljene oblasti. S smrtnim sovraštvom stoji avstrijski
narod fašističnim tiranom nasproti.
Četudi Hitlerjevi topovi 11. marca tri. umfirajo, se je tega dne začela zadnja osvobodilna borba avstrijskega naroda* Končala se bo s porazom diktature Hitlerjevih bajonetov.
Narodi Evrope! Narodi sveta! Poslušajte glas Avstrije! Poslušajte glas naroda, ki ljubi svobodo in neodvisnost nad vse, naroda, katerega kulturo ljubi ves svet in ki ni nikomur sovražnik. Poslušajte njegov glas in pomagajte, poma* gajte, pomagajte!
Ne dovolite, da bi bil ta narod oropan svoje samostojnosti, svoje krasne kulture in svoje svobode! Ne gre. samo za obstoj te dežele, ne samo za mir ob Donavi, temveč za mir Evrope. Ti rjavi pirati in nosilci vojne bodo jutri prav tako udarili proti kakemu drugemu narodu!
Učite se na primera Avstrije! Vsak umik, vsaka kapitulacija pred temi nosilci vojne daje nacifašizmu pogum za nove napade. Hitler noče nobenega miru, hoče le eno: da marširajo njegovi bajoneti. Hitler sovraži fronto miroljubnih narodov, on hoče obvladati narode.
(Dalje.)
DELOVNO LJUDSTVO
BOLGARIJE
IZGRAJUJE SVOJO DOMOVINO
O Bolgariji verno mnogo premalo; ne zavedamo se dovolj, kako blizu nam je po vsem svojem duhu in svoji borbi za lepšo bodočnost. Spričo delovnega ljudskega poleta v naši matični državi Jugoslaviji se nam zdi na prvi pogled nekaj povsem vsakdanjega, ko zvemo, da se tudi v Bolgariji manifestira povsod ustvarjalna vnema v neštetih velikih in manjših delih. Kako globoko pa posega to vse v družbeno življenje in vpliva na njegov razvoj ter kako široko je zajelo ljudske množice, nam stopi pred oči šele če stalno spremljamo ustvarjalno kipenje bolgarskega delovnega ljudstva.
Če omenimo nekaj številk, z njimi sicer ne bomo mogli zajeti in izčrpati novega bolgarskega življenja, toda potrebne so, da spoznamo vsaj množičnost ustvarjalnega gibanja, kot poglavitno značilnost sedanjega bolgarskega življenja in prizadevanja za družbeno preobrazbo.
Zgodovinsko zaslugo za prerod Bol-
garije ima Domovinska fronta, ki je bila ustanovljena v najbolj črnih dneh med zadnjo vojno — 17. julija 1942. Tistega dne je radijska postaja »Kristo Botev« kot glasnik bolgarskih borcev proti fašizmu in okupatorju objavila program DF. Tedaj se je začela hkrati z borbo za osvoboditev dežele tudi družbena revolucija, ki je dobila svoje potrdilo 9. septembra 1944, na dan, ki je postal praznik bolgarskega ljudstva; narodna svoboda je bila izbojevana in Domovinska fronta je prevzela oblast. Toda 9. septembra je Bolgarija stopila šele na novo pot do lepše prihodnosti: tedaj se je začel boj za trdne ekonomske temelje nove države. Kakor je zapisal začasni predsednik Ljudske republike Bolgarije dr. Vasil Kolarov, je program Domovinske fronte prav tako socialnoekonomskega kakor političnega značaja. Brez izpolnitve družbeno-gospodarskega programa si ni mogoče misliti tudi politike Domovinske fronte.
sno proglasili kot skupno občino: mesto Dimitrovgrad. Kraj za novo mesto ni izbran na slepo. To je na premogu zelo bogata kotlina. Razen tega pa bo tudi reka dajala električno energijo, in sicer za veliko tovarno dušika. To je eno najbogatejših ležišč črnega premoga v Bolgariji. Dani so vsi pogoji za razvoj močne industrije. Razen tovarne dušika in umetnih gnojil gradijo tudi veliko ce-
mentarno. Nadalje bodo zgradili tovarno za konzerviranje sadja in sočivja. Vi kraju samem že obratujeta premogovnik in elektrarna »Marica I«. Zgradili P* bodo še elektrarno »Marica II«. Kako mogočno industrijsko središče se je začelo tu razvijati — rasti izpod rok mladinskega delovnega bataljona »Mlada garda«, sprevidimo že po količini gradiva, ki ga je država preskrbela za sedanja dela: 230.000 ton cementa, 430.000 kubičnih metrov lesa, 300 milijonov zh dakov in milijon kvadratnih metrov stekla. Uvoziti bodo morali dva milijona metrov vodovodnih cevi in betonskega železa, ker Bolgarija še ne izdeluje teli izdelkov. Kemična tovarna bo izdelova-: la na leto 30.000 ton amonjaka, 60.000 ton dušične kisline, 40.000 ton kakijevega solitra, 50.000 ton nitrofosfatnt kisline itd.
Najlepse delavsko naselje
Dveletni plan vsebuje glavne naloge nove Bolgarije
Sedanji Dimitrovgrad šteje okrog 9000 prebivalcev. Kakšen pomen pa bo imelo za vso deželo, sprevidimo že iz tega: ob koncu leta 1949 bo štelo že
30.000	prebivalcev, to se pravi, da se bo v dobrih dveh letih več kakor potrojilo. Že v petih letih pa bo Dimitrovgrad štel 50.000 prebivalcev. Gre torej v resnici za veliko novo mesto, ki se bo uvrstilo med največja bolgarska mesta. To bo hkrati najlepše ter najbolj moderno delavsko naselje v Bolgariji. Stanovanjskega dela ne bodo sezidali ne-
posredno ob tovarnah, ker bi stanovalci pogrešali čisti zrak. Začeli so že graditi stanovanjsko naselje za delavstvo ce-i mentarne »Vulkan«. Zidajo na položnem področju rodopskih obronkov. Vi novih hišah se bo kmalu naselilo okrog 4000 delavcev s svojimi družinami. Toda to je le del naselja, ki ga zdaj gradijo. V bližnji prihodnosti bodo nastale tam številne ulice med parki in vrtovi, kjer bodo zgradili razen stanovanjskih hiš tudi gledališče, bolnišnico,, igrišča, javna poslopja itd.
Sedanje glavne naloge nove Bolgarije niso lahke. Stara Bolgarija je bila zaostala kmetijska dežela. S kmetijstvom se preživlja okrog 80 odstotkov prebivalstva. Dežela ima približno 6,705.000 prebivalcev (torej pičlo polovico prebivalstva Jugoslavije). Pogoji za industrializacijo in elektrifikacijo so dani. Dežela mora dobiti dovolj močno industrijo, ki bo omogočala tudi modernizacijo kmetijstva. Naloge industrializacije in elektrifikacije Bolgarije so v marsičem precej podobne kakor v Jugoslaviji. Zato tudi v Bolgariji gradijo pospešeno predvsem elektrarne, železnice in tovarne. Jasno je, da tako velikih nalog ni mogoče izpolniti brez primernega načrta; zajeli so jih v dveletki. Seveda bi gospodarski načrt ne bil življenjski, če bi ga ljudstvo ne sprejelo kot svojega in če bi ga ne izpolnjevalo z brezmerno
vnemo in požrtvovalnostjo. V tem pogledu bolgarsko ljudstvo prav nič ne zaostaja za narodi nove Jugoslavije.
Sindikalne organizacije na delu tekmovanja
Da je postalo tekmovanje za izpolnitev dveletke vseljudsko, imajo veliko zaslugo bolgarske sindikalne organizacije. Združujejo okrog četrt milijona delovnih ljudi. Približno 70% pride na delavstvo. Bolgarsko delovno ljudstvo ima velik smisel za sindikalno organizacijo, tako da sindikati v resnici zaslužijo ime — množična organizacija. Kako globoko posega v vse življenje sindikalno gibanje, se kaže zelo živo iz glasila Splošne delavske sindikalne zveze »Trud«, ki izhaja vsak dan in ki ga stalno polnijo poročila o številnih delavskih tekmovanjih, pa tudi o velikih delovnih zmagah.
Prva toplotna centrala na Balkanu
Mladina - ponos Bolgarije
Tudi Bolgarija se lahko prav tako ponaša s svojo mladino kakor Jugoslavija. V Bolgariji so delovne brigade množičen pojav; ne sestavlja jih le mladina, temveč jih ustanavljajo skoraj v vseh večjih delovnih kolektivih. To je prišlo zlasti do izraza sedaj med žetvijo, ko se je še bolj utrdila zveza med delavstvom in kmečkim prebivalstvom. Ustanovljene so bile neštete žetvene delovne brigade, ki so pohitele na pomoč kmetom, da je bila žetev pravočasno opravljena. Na podeželju namreč zelo primanjkuje moči, zlasti spričo pomanjkanja kmetskih strojev. Vendar je treba naglasiti, da je povsod vzgled — mladina. Njene
delovne brigade so v prvih vrstah štetih bitk za izpolnitev dveletke.
ne-
Dimitrorgrad — mesto, ki ga še ni na zemljevidu
Posebno pozornost je treba posvetiti graditvi Dimitrovgrada ob reki Marici. Na kraju, kjer zdaj rase veliko industrijsko središče, ob vznožju rodokop-skega gorovja, sta bili doslej le manjši naselji:	železniška postaja (»gara« po
bolgarski, zato kraj imenujejo Gara Ra-kovski) in na drugem bregu Marice Mariino. Lansko leto so oba kraja slove-
Govorili bi lahko še o številnih drugih večjih javnih delih v Bolgariji, vendar ni mogoče izčrpno opisati vsega, kar zdaj nastaja pod ustvarjalnimi rokami ljudstva. Posebno veliko pozornost in ogromne napore posvečajo elektrifikaciji, ki je temelj gospodarskega preroda dežele. Omogočila bo razvoj industrije. Lansko leto so položili temelje kalorični elektrarni v Sofiji. Toda to ni le elektrarna, temveč toplotna centrala, ki jo imenujejo TEC »Nadežda« (Toplo-elektriČeskata centrala). Uporabljala bo premogovni prah perniškega premogovnika. Ne bo dajala le električnega toka, temveč po vodovodnih ceveh paro s temperaturo 140 stopinj Celzija za gospodinjstva ter ogrevanje stanovanj. Cetrala bo tako močna, da bo lahko ogrevala stanovanja 12.000 do 13.000 družin pri temperaturi — 20 stopinj Celzija. To bo prva toplotna centrala na Balkanu.
Bolgarska energetična industrija
V Bolgariji so ugodni pogoji za razvoj industrije prav zaradi močnih vodnih sil. Znano je da se bo proizvodnja
električne energije v Jugoslaviji med petletko povečala za približno štirikrat ter bo znašala leta 1951 4.35 milijarde kilovatnih ur. Zdaj si pa oglejmo nekaj številk o Bolgariji! Do leta 1960 bo znašala proizvodnja bolgar-i Ških elektrarn okrog 3 milijarde kilovatnih ur. Pri tem ne smemo pozabiti da je Jugoslavija dvakrat večja. Zdaj je proizvodnja električne energije v BoL gariji seveda sorazmerno majhna. Lani je 44 hidrocentral, 16 kaloričnih elektrarn in 55 elektrarn na Dieselove motorje proizvedlo 440,500.000 kilovatnih ur električne energije. Letos mora znašati proizvodnja 580,000.000 kilovatnih ur. Zgradili bodo še 19 hidrocentral in 14 kaloričnih elektrarn z zmogljivostjo 232.900 kilovatnih ur. Do leta 1950 bo zmogljivost elek. znašala 1.360,000.000 kilovatnih ur. Med dveletko bo sedanjo pomanjkanje po električni energiji premagano. Med samo dveletko bodo zgradili 16 hidrocentral in 12 kaloričnih elektrarn z zmogljivostjo 253.000 kilo-; vatnih ur. Zdaj elektrarne • izpolnjujejo dveletko.
Težka industrija
Nagel razvoj industrializacije bi ne bil mogoč brez tesnega gospodarskega sodelovanja s Sovjetsko zvezo, ki nesebično podpira Bolgarijo pri njenem prizadevanju za gospodarsko samoosvoji-tev. Po novi trgovinski pogodbi med Bolgarijo in Sovjetsko zvezo bo Sovjet-
Videla je samo še v prividu. Videla je sobo, kamor so stopili Jakob in njena otroka. Tam so zdaj, v tisti sobi, kjer je potekalo toliko let lepega in srečnega življenja. Tam je zdaj vse pripravljeno za sprejem njega, ki se je vrnil. Bog ve, če se bo Jožica spomnila, da mu postreže, kakor ji je bila naročila? Poskrbela je, da mu samo prinese na mizo. Tudi pijača je že pripravljena. Dolgo pot je imel in se je utrudil.
Ampak, če je že vše izvedel, mu prav gotovo ne bo nič teknilo. Poznala ga je — kadar mu je kaj naspelo, se ni razjezil, samo dotaknil se ni ničesar. Ne, tudi zdaj se ne bo. Zdaj sedi za mizo, podprl je glavo z desnico in se zagledal skozi okno; ne da bi gledal, kaj je zunaj, marveč kakor bi hotel dati svojim mislim prostora, poti v daljavo, v minule, nikdar povratne čase; kakor bi hotel uganiti, kaj se je zgodilo in kako se je moglo zgoditi kaj takega.
Da, zares, kako se je moglo zgoditi.
Vojna jo kriva, je dahnila Marija
predse. Ta prokleta vojna. Zato je nastala, da ubija ljudem srečo, tistim, ki so mirno in pošteno živeli. Tam nekje v svetu se je rodil zloben človek, ki si je izmislil vojno, tam so bili ljudje, ki se jim je zahotelo oropati svet sreče in miru. Prišli so in ubijali. Niso ubijali samo ljudi, bitja, ubijali so tudi duše. Ubijali in ubili. Ubili tudi v Mariji vse in ta bedna Marija zdaj ne more živeti s svojo mrtvo, ubito dušo.
Prokletj vsi, je dahnila Marija, ki so prinesli vojno, ki so prišli ubijat človeku dušo, ki so prišli skrunit njegovo poštenost, ki so prišli, da ubijejo za vekomaj njegovo srečo...
Slonela je tam, s čelom ob opeki in jokala in ni videla, kako se večeri, kako so sence padle po vsem dvorišču, komaj od daleč je slišala, kako je v hiši zaživelo, kako je nekdo hodil po staji, kjer so bile krave in kako je konj bil s kopitom ob pod. Od nekod daleč je prir hajal glas Jožice, ki je klicala kokoši.
da jim vrže zrnja, preden odidejo spat. Od nekod daleč je slišala glas Lojza, ki je očetu pripovedoval, s čim pitajo živino.
Da, strašno daleč je bil ta glas. Samo nje ni klical, samo o njej ni nihče govoril. Samo nanjo so pozabili, samo nje ni nihče potreboval.
Ne, nje ni nihče potreboval.
Vse. kar je še videla, je bilo, kako je Jakob šel po vrtu za hišo. Tam so nekoč zdavnaj hodili k sosedovim. To je še videla. Tja gre, kamor ona že tri leta ni stopila. Gre, in tam mu bodo poslednjič povedali.
Tako se je njena pot zaključila.
Naj bodo za vekomaj prokleti, ki so prišli ubijat našo srečo, je še dahnila. Bila je njena poslednja molitev. Bila je strašna molitev srca, ki je tako neskončno želelo živeti, ki je želelo tako neskončno ljubiti in se vsaj malo radovati vsemu, pa ni moglo, ni smelo. Ne, to srce ni moglo živeti v spoznanju, da ne bo deležno niti malo tiste sreče, ki jo bodo uživali vsi drugi, tudi tisti, ki so trpeli ta leta. Njej ni bila dana ta sreča.
Ko so jo našli, je bilo prepozno, da bi kljub vsemu mogla stopiti z drugimi v novo življenje.	(Konec.)
ska zveza dajala Bolgariji številne industrijske stroje in surovine, razen tega jlj pa bo tudi nudila kredit 5 milijonov dolarjev. Brez te pomoči bi ne bilo mogoče opremiti velikih novih tovarn, na primer cementarne »Vulkan« v Dimi-trovgradu in toplotne centrale »Nadežda« v Sofiji ter nešteto drugih tovarn. Težka industrija je še zelo slabo razvita. Za njen razvoj pa nudijo ugodno pogoje bogata ležišča dobrega premoga. Proizvodnja bolgarskih premogovnikov
je znašala lani 3, 509.000 ton premoga-Letos pa mora doseči 4,500.000 ton iu prihodnje leto ob koncu dveletke
4,900.000	ton. Z mehanizacijo premogov1 nikov ter razširjenjem se bo proizvodnja do 1. 1955 povečala na 6,000.000. Na splošno je rudarstvo šele na začetni razvojni stopnji. Proizvodnja železne rude, lignita, mangana, bakra, svinca, kroma itd. znaša le okrog 200.000 ton na lete. Ob koncu dveletke se bo pa povečala za 55 odstotkov. Dveletka določa zgraditev plavža za elektrometalurško predelavo rude z zmogljivostjo 6000 ton ter zgraditev jeklarn in valjarn, tako da bo proizvodnja letos znašala 2400 ton litega, 2800 ton kovanega in 800 ton valjanega-železa.
Izdajatelj, lastnik In založnik It*ta:	Dr. Franc Fetak.
Velikovec. Glavni nrcdnik: Dr. Franci Zwltt»fi rronl urednik: Franoi Ogrla, oba Calovec, SalmatraBe oprava: Calovec, Vdlkormarkter Strada 21. Doplal *• poailjajo na naalov: Caloveo (Klagonfurt), Poetamt 1..	® s
•ohlieBfaoh 272. Tlaka: .K&rntner Volkarerlag G. m« b'
Klagenfurt, lO.-Oktober-Strafle 7.	.
......................IMMII.....IMM*1111**"