Poštnina piac^a v- gotovim LETO LX V Ljubljani, v četrtek 2. junija 1932 Stev. 124. Cena 1 Din Naročnine mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdoja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/Ili Telefoni uredništva: dnevna alužba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050 £OVENEC Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljub* Ijana ŠL 10.650 in 10.349 ca inserate; Sarajevo itv. 7563, Zagreb fitv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po praznika Nova trgovinska pogodba z Stalijo Z včerajšnjim dnem stopa v veljavo nova trgovinska pogodba med Italijo in Jugoslavijo. Ob tej priliki se nam zdi potrebno, da opozorimo naše bravce na zgodovino naših trgovinskih odnošajev z Italijo ter da objavimo v velikih izvlečkih glavne točke te pogodbe, ki bo v razvoju naše zunanje trgovine igrala veliko vlogo tekom bodočega leta. Mi smo sklenili trgovinsko pogodbo z Italijo že dne 14. julija 1924 in bi imela veljati samo štiri leta računajoč od leta ratifikacije. Ratifikacija se je izvršila šele 1928 leta. Ker pa se je režim te nove trgovske pogodbe v praksi sam od sebe uveljavil že od 1924 leta, lahko trdimo, da je vsega skupaj trajala osem let ter urejevala naš izvoz in uvoz v Italijo. Letos pogodba poteče in po pravilih mednarodnega prava bi letos moralo nastati med nami in med Italijo brezpogod-beno stanje ali pa bi se morala potom novih pogajanj sestaviti čisto nova trgovinska pogodba. Da do tega ni prišlo, se je zahvaliti inicijativi italijankse vlade, ki je že novembra 1931 povabila našo vlado, da naj pošlje svoje zastopnike za nove razgovore, ki bi naj dovedli do revizije italijanskih uvoznih carin na živino in na gotove druge v povabilu izrecno navedene poljedelske pridelke. Italijanska vlada je sama uvidela potrebo po reviziji, češ, da njeno poljedelstvo in njena živinoreja nista zadostno zaščiteni. Jugoslovanska vlada se je povabilu italijanske vlade odzvala in enostavnega razloga, ker je bila mišljenja, da je boljše, da se pogodba podvrže reviziji kakor da se naenkrat odpove in da nastopi brezpogodbeno stanje. Naša vlada je nadalje uvaževala tudi dejstvo, da bi enostranska odpoved trgovinske pogodbe med dvema državama, ki sta v gospodarskem oziru tako tesno med seboj povezani, utegnila slabo vplivati na itak že zelo zrahljane politične odnose. Tako je zunanji minister dr. Marinkovič, v skladu s svojimi mirovnimi prizadevanji omogočil pogajanja v Rimu, ki so ostala ves čas brezpogojno na gospodarskem terenu. Naša in italijanska delegacija sta se sestali spomladi marca meseca in sta tedaj dokončali svoje delo. Uspeh tega dela je besedilo pogodbe, ki je bila včeraj podpisana. Nova pogodba sestoji iz sledečih delov: 1. stara na podlagi dopolnilnega sporazuma revidirana pogodba, 2. dodatni sporazum k tej pogodbi in 3. končni protokol z važnimi določbami trgovsko-političnega značaja. 1. V revidiranem delu tarifne tabele najdemo zelo občutne spremembe v sledečih izdelkih: kož-nate rokavice, moka, razne konzerve in mastna olja, popolnoma nove carine pa so uvedene na živino, perutnino, na razno sveže in preparirano meso, na suhe gobe, na cement ter na mineralne vode. V tem poglavju je italijanska vlada pokazala toliko agresivnosti, da je opravičeno vprašati, če nova tarifna tabela ne bo ogrožala našega dosedanjega izvoza v Italijo. Za točno razumevanje položaja je treba omeniti, da Italija kupuje 24.88% vsega našega izvoza (torej eno četrtino) medtem ko nam proda samo 10.80% vsega našega uvoza. Tonaža našega izvoza v Italijo je za 1400% višja kakor tonaža našega uvoza iz Italije. Da se vrnemo nazaj k novim tarifam, omenimo samo kot primer, da je carina na vsakega jugoslovanskega v Italijo izvoženega konja zvišana od prejšnjih 75 na 700 Din. V istem razmerju so bile zvišane tudi carine na govedo, teleta in na mineralne vode. Pogodba gre v bistvu mimo našega tako težkega problema lesne trgovine in mi smatramo, da ta pozabljivost ni bila v interesu našega gospodarstva. Pač pa je razveseljiv člen, ki izrecno dovoljuje uvoz 10.000 meterskih Btotov suhih sliv marke »Bistrica« po izjemni zmanjšani carinski tarifi, kar predstavlja nič manj ln nič več, kakor uvedbo preferencialnega načela v jugoslovansko-italijansko trgovinsko pogodbo. Pogodbeniki so smatrali za potrebno, da izrecno, r posebnem členu pristavijo, da se bo trgovina med obema državama vršila neovirano in brez tistih omejitev, kakor so devizni režim, uvozne prepovedi ali kontingentiranje, ki so se uveljavila t trgovinskih odnosih med drugimi državami. Revidirane pa so tudi naše uvozne tarife, predvsem na razne vrste tkanine, vreče in jute, Da nekatere vrste gumbov, medtem ko znatno ■nižujemo uvozne carine na žametnine, plis in podobne tkanine. 2. Dodatni sporazum vsebuje dve zelo važni določbi in sicer eno, ki ,se nanaša na salame ter določa, da vsaki privilegiji, ki bi jih Italija za ta izdelek dovolila kakšni tretji državi, avtomatično preidejo tudi na jugoslovanske salame, ter drugo, ki določa, da se bodo novi carinski tarifi Ba mineralne vode, v kolikor se tiče jugoslovanskih mineralnih vod, uveljavili šele tedaj, ko bo Italija sprejela tozadevne zakone za registriranje Inozemskih mineralnih voda. Do tega termina veljajo dosedanje carinske tarife. V okviru dodatnega sporazuma je treba omeniti še ustanovitev jugoslovansko-italijanskega gospodarskega odbora, ki dobiva nalogo, da skrbi ea čim tesnejše gospodarsko sodelovanje obeh držav, ter ima kot tak dolžnost, da razpravlja o %seh vprašanjih, ki so med obema državama ostala dosedaj odprta. 3 Kar f» tiče zaključnega protokola jo vredno omeniti, da je bil definitivno ukinjen drugi del, ki je določal, da za gotove predmete Italija ne sme uvesti nove carinske tarife, ki bi prekoračili natančno določene višine. Ta določba je merila na preparirano meso, na mast in slanino. Vlada pruske aristokracije Berlin, 1. jun. Po konzultacijah z načelniki strank je predsednik Hindenburg poveril sestavo vlade baronu von Papenu, ki je dobil nalogo, da sestavi »vlado narodne koncentracije«, kakor je rečeno v uradnem komunikeju. Nova vlada imenovana Berlin, 1. junija, tg. Ob desetih zvečer je von Papen poročal predsedniku Hindenburgu o svojih dosedanjih razgovorih glede sestave nove vlade. Predložil mu je delno listo novega kabineta. Hindenburg je nato imenoval von Papena za državnega kanclerja, obenem pa se je objavila nastopna lista ministrov: Notranji minister baron von Gaji, vojni minister general von Schleicher, državni gospodarski minister dr. Warmbold, prehranjevalni minister in komisar za vzhodne pokrajine baron von Braun, državni poštni in prometni minister Eltz von Riibenach, za zunanjega ministra bo imenovan baron von Neurath, za pravosodnega ministra pa dosedanji minister Joel. Prazno je do sedaj samo še mesto finančnega in delovnega ministra. Značaj nove vlade Novi ministri pripadajo ali pa simpatizirajo vsi z desnico in predstavljajo nacionalistično tendenco, čeprav nihče od njih ne pripada na Hitlerjevim narodnim socialistom ne nemškim na-cionalcem. Vlada ima nekak prusko-aristokratični značaj in predstavlja interese veleposestva in velefinance. Von Papen je bil do nedavnega član centra, od katerega pa se je v zadnjem času ločil. On je tudi večinski lastnik »Germanie«, ki je bila prej glavni organ centruma. Baron Neurath jamči, da se bo zunanja politika Nemčije ohranila v dosedanjem pravcu, kar je edino razveseljivo dejstvo pri prevratu, ki' se je te dni v Berlinu izvršil. — Baron von Gayl, ki je dobil ministrstvo za notranjo politiko, je vzhodnopruski vele-agrarec, ki je skupaj z načelnikom pisarne predsednika republike dr. Meissnerjem in z drugimi aristokratskimi in vojaškimi osebami prepričal Hindenburga, da je treba kreniti na desno. Gospodarski minister Warmbold je bil nedavno izstopil iz Briiningove vlade, ker ni odobraval socialne politike bivšega delavskega ministra Ste-gerwalda, ki je hotel brezposelne naseliti na vzhodnopruskih veleposestvih. Iz tega je razvidno, da bo nova vlada v socialnem pogledu precej reakcionarna. Kakšen bo bodoči razvoj položaja ? Nova vlada sicer ne pomeni vojaške diktature, kakor so se mnogi bali, niti ni fašistična, ter se namerava predsednik republike Hindenburg, kakor odločno izjavlja, slej ko prej strogo držati ustave in parlamentarnih metod. Vprašanje pa je, ali je nalogo, katero si je postavil Hindenburg, sploh še mogoče rešiti parlamentarnim potom. Veliko vprašanje je namreč, ali bo mogla nova vlada, ki ni vezana na nobeno stranko, predstavlja pa izrazito desničarsko smer, dobiti zaupanje »Reichstaga«. Vlada bi se mogla držati le, če bi jo podpirali narodni socialisti in centrum, zakaj o podpori socialnodemokratske stranke ne more biti govora. Toda centrum, ki jc briski-ran tako po demisiji Briininga kakor po imenovanju von Papena, se bo težko odločil, da bi glasoval » noro vlado. Sicer so pa tudi desničarji že pripravljeni na to, da bo von Papen v slučaju nezaupnice parlament razpustil in napovedal nove volitve. Hitler se pripravlja na zmago Hitler izjavlja, da bo novo vlado podpiral, da pa bodo narodni socialisti vstopili v vlado šele, ki bo izšla iz novih volitev. Volitve v »Reichstag« Italija dosedaj za te pridelke ni imela uvoznih carin. Z novo pogodbo jih uvaja in je naravno, da je tudi ta določba morala pasti. Nova trgovinska in plovidbena pogodba uvaja brez dvoma nova načela v gospodarske odnošaje med obema državama, načela, ki na eni strani neizpodbitno dokazujejo še vedno močno tendenco držav, da se zabarikadirajo za carinskim zidovjem, na drugi strani pa odpira po malem tista vrata preferenčnih možnosti, s katerimi bo mogoče vdreti v trdnjavo kapitalističnega pojmovanja mednarodnega gospodarstva ter jo podreti nn korist vseobčemu skupnemu sodelovanju držav na polju izmenjave gospodarskih dobrin. Velqavnost nove pogodbe poteče že v 18 mesecih, kar je zelo značilno, kajti nobena država se danes noče vezati za daljšo dobo let, tako velika je postala spremenljivost v mednarodnem gospodarskem življenju. Šibka kakor je v gotovih delih, predstavlja nova pogodba vendarle resen in stvaren poskus izločiti gospodarska vprašanja iz kompleksa mednarodne politike. Kot takšna bo služila svojemu namenu, da pomaga življenjskim potrebam obeh nnrodov, na drugi strani pa, da uvede možnost mirnejšega presojanja vseh težav, ki so se v naših odnosih s sosedno Italijo oojavljale. naj bi se izvršile že v jeseni tega leta. Ker je vrhovno državno sodišče v Leipzigu odklonilo obtožbo zaradi veleizdaje proti razpuščenim napadalnim oddelkom fašistov, zahteva Hitler sedaj tudi, da mora nova vlada razpustilni dekret preklicati. Hitlerjevo časopisje piše, da je sedaj svobodna pot za narodno osvoboditev Nemčije. Kako misli Hindenburg Hindenburg želi, da bi nova vlada vladala s parlamentom, kolikor bi se le dalo. Predsednik republike meni, da bodo nacionalni socialisti in nemški nacionalci novo vlado podpirali in da se bo centrum pri glasovanjih kvečjemu vzdrževal glasovanja. Toda vlada bi na ta način imela samo en glas večine, zaradi česar je skoraj izključeno, da bi mogla dolgo sodelovati s parlamentom. Vlada ima sicer že poblastilo za razpust »Reichstaga« v roki, se ga bo pa poslužila le, ko bi se izkazala popolna nemožnost vladati s parlamentom. Nove volitve bi se vršile, kakor rečeno, šele v pozni jeseni, toda namera merodajnih krogov je, da bi se te volitve morale vršiti s ciljem, da se izvoli narodna skupščina, ki ima pravico, spremeniti ustavo. Kaj namerava von Papen Očividno zato, da bi pripravil centrum v drž zboru k nevtraliteti, je von Papen izdal za svojo osebo sledečo parolo: »Naloga bodočega kahineta je pospeševanje stvarnega dela BrHningovcga kabineta.« S to izjavo hočejo očividno dokazati centrumu in bavarski ljudski stranki, da ni pričakovati temeljnega preokreta na polju stvarnega dela. Vendar pa je skoraj gotovo, da se bosia centrum in bavarska ljudska stranka ostro ločili od osebnosti von Papena in se odločili za to, da se izogneta glasovanju, tako da bi kabinet von Papena mogel imeti v nemškem državnem zboru samo neznatno večino. S to neznatno večino M potem kabinet deloval nekoliko tednov. Narodnim socialistom se jo več ali manj obljubilo direktno, da se bodo razpisale nore volitve r nemški driarni zbor najpozneje meseca oktobra, tako da bo dri. ibor razpuščen koncem julija ali začetkom avgusta. Dalje se bodo v tem času ludi na novo uredile razmere na Pruskem z imenovanjem državnega kmetijskega ministra. Položaj v pruskem deželnem zboru dokazuje, da tudi tam smatrajo za sedaj poskus za sestavo vlade za nemogoč. Zbor najstarejših poslancev jo sklenil samo, da naj se vrši tridnevna politična debata, po kateri se bodo seje odgodile, ne da bi sc stavila na dnevni red volitev ministrskega predsednika. Francoski komentar Pariz, 1. junija, tg. Vsi Irancoski komentarji 0 imenovanju von Papena za bodočega predsednika vlade v Nemčiji so pisani zelo neprijazno. Papena opisujejo kot eksponenta vojaške kamarile, tako da je njegov kabinet, v katerem so samo zastopniki vojske in aristokracije, popolnoma enak monar-hističnemu kabinetu. »Populaire« piše, da junkerji in generali pripravljajo pot Hitlerju. »Journal« ia» javlja, da bo imel von Papen samo nalogo, da izvede nove volitve, pri katerih bo vlada oficielno podpirala Hitlerjevo propagando, da s tem izjavi bivšim zaveznikom v Lauseaneu, da Nemčija ne bo več dalje plačevala. Slab sprejem na Angleškem London, 1. jun. tg. Tukajšnji listi komentirajo določitev von Papena za nemškega državnega kanclerja z raznimi slikami o njegovem delovanju kot nemški vojaški ataše v ameriških Združenih državah pred vstopom Amerike v vojno. V napisih navajajo listi: »Zloglasni zarotnik v USA«, »Mož, ki ga je Amerika izgnala«, »Vojni vohun bo sesta-' vil nemško vlado« itd. Francija dobi samoradihatno vlado Radikali hočejo vladati brez socialistov in brez desničarjev Pariz, 1. junija. Kongres socialnodemokratske stranke je včeraj sklenil resolucijo, v kateri izjavlja, da so socialisti pripravljeni sodelovati v koaliciji z meščanskimi radikali pod sledečimi pogoji: Pogoji socialistov. 1. Organizacija miru z obveznim razsodiščem na podlagi panevropskega sporazuma. 2. Redukcija vojaških izdatkov na nivo iz leta 1928. 3. Kontrola in nacionalizacija fabrik za orožje in muni-cijo. 4. Uravnovešenje proračuna, ne da bi se zmanjšale mezde, plače in penzije. 5. Kontrola bank. 6. Efespropriacija železniških družb in splošno podržavljanje železnic. 7. Splošno državno zavarovanje. 8. 40 urni delavnik na teden brez redukcije mezd. 9. Generalna politična amnestija. Socialisti bo to resolucijo takoj predložili izvršilnemu odboru radikalne stranke, ki se je sestal 1. t. m. dopoldne. Radikali odklonili socialistične zahteve. Popoldne je izvršilni odbor radikalne stranke prerešetal socialistične pogoje pozno v noč in sklenil, da te zahteve odkloni. Naposled je vstal sam predsednik stranke Herriot, ki jc izjavil, ila je nemogoče vezati se niti glede znižanja izdatkov za oboroževanje niti glede predlogov socializacije železnic in drugih zahtev gospodarskega in socialnega značaja. V nadaljnji debati pa so govorniki poudarjali tudi, da je nemogoča koalicija z onimi strankami, ki so podpirali bivšo Tardicujovo vlado. Torej je tudi ideja koncentracije radikalov i zmerno levico ter sredinskimi strankami padla r rodo. Radikali bodo vladali sami. Izvršilni odbor radikalne stranke je naposled izjavil, da je načeloma za koalicijo vseh levičarjev, vključivši tudi socialne demokrate, ako odstopijo od svojih pogojev in se zedinijo na vladni program g. Herriota. Socialna demokratska stranka bo o tem sklepala še danes, toda ni verjetno, da bi sprejela pogoje meščanskih radikalov. Zaradi tega jc skoraj gotovo, (la bo g. Herriot, ki bo jutri sprejet od predsednika republike, kateri mu bo dal nalog, da sestavi noro vlado, izbral člane rlado samo iz radikalne stranke, tako da na vladi nr bodo niti stranke republikanskega centra nit socialisti. Lausanne - uvod v svetovno gospodarsko konferenco Ameriško stališče Washington, 31. maja. ž. Ameriška vlada je sprejela britanski predlog, da bi se na mednarodni konferenci pretresala vsa aktualna gospodarska vprašanja, vendar pa se ne strinja z Mac Donaldovo namero, da bi sc dal lau-sannski konferenci značaj splošne mednarodne ekonomsike konference. Ameriški poslanik v Londonu Mellon je dobil nalog, da obvesti britansko vlado, da Zedinjene države sprejmejo predlog o sklicanju svetovne gospodarske konference pod pogojem, da se na njej razpravljajo samo gospodarska vprašanja ter da se povsem izključita reparacijski problem in problem vojnih dolgov, ker se morata obedve vprašanji rešiti posebej. Glede reparacij Amerika sploh noče ničesar slišati in prepušča to vprašanje evropskim državnikom, da ga rešijo somi. Kar se tiče vojnih dolgov, zastopa ameriška vlada stališče, da je nemogoča vsaka diskusija, dokler evropske države, o-t popolnoma ustavil do prihodnje pomladi. Stran 29 >SLOVENECc, dne 2. junija 1932. Št«v. 124, Zakaj je romunska vlada odstopila Romuniji grozi finančni polom Nič nepričakovano ni včeraj prišla vest, d« jo romunski ministrski predsednik prof. jorga s celim svojim kabinetom podal ostavko, kakor ju nekaj dni preje starega Venizelosa grozeč finančni polom prisilil k demisiji« tako je tudi Jorgu padel rudi naravnost obupnega liimnčnegu položaju, v kuteretn se luibaja Komu nija. Znano je. da se jo žc nekaj tednov mudil v Romuniji francoski finančni strokovnjak Rist s štabom t-! fancoskih finančnih ekspertov, da podrobno .preštudira finančni položaj države. Romunija jo namreč zaprosila Francijo za večje posojilo. Toda Francozi so s posojanjem svojega denarja v zadnjem času postali silno previdni in so mesto naprošenih milijard poslali najprej svojega finančnega strokovnjaka. T« francoska finančna komisija je sedaj sestavila poročilo o romunskem finančnem gospodarskem položaju in gn dostavila romunski vladi po svojem poslaniku v Bukareštu. Natančno poročilo besedila nam dosedaj še ni znano. Gotovo je le dejstvo, da je sodba francoskih finančnikov o romunskem državnem go-ipodarjenju naravnost uničujoča. V prvem delu poročila povdnrja profesor Rist, du Romunija »ploh ni izpolnila obveznosti, ki jih je prevzela d priliki stabilizacije .svoje valute in du se tudi ni potrudila, da svoje državne finance v za-atevanem smislu regulira. V drugem delu porodila pa profesor Rist očitava nov načrt za reorganizacijo romunskih državnih financ. Vendar francoski finančnik kategorično izjavlja, da je načrt mogoče izvesti le tedaj, če si Romunija brez pridržka osvoji predlagani program in zakonito jamči, du bodo vse točke brez pridržku tudi izvedene. Pred vsem se zahteva radikalni odpust uredništva, ki ga je več kot polovico preveč in pa takojšnjo razveljavljenje zakona, ki je uvedel razdolžitev kmetov. Profesor Rist vidi namreč \ poroštvu, ki ga je romunska narodna banka prevzela za izvedbo ruzdolženja kmetov, resno nevarnost za vrednost romunske valute. Vtis poročila je bil na romunske merodajne kroge porazen. Takoj je postalo vsem jasno, da spričo teh dejstev Francija ne bo dala nobenega posojila. Vsa romunska politika zadnjih let je pu igrala ravno s to karto, da jo v skrajni sili Francija gotovo ne ho zapustila. Istočasno pa je tudi francoski svetovalec v romunski narodni banki Auboin podul izjavo, da za toliko časa polaga svojo funkcijo v Gukareštu, dokler se narodna banka ne razbremeni obvez slede razdolžitve kmetov. Z drugimi besedami: Francija zahteva, du romunska vlada umakne zakon, ki je že nekaj mesecev v veljavi. Toda zla še ni konca. Kakor hitro se je zvedelo za Ristovo poročilo, so diploniatični zastopniki držav, ki so udeležene na romunskem stabilizacijskem posojilu," Francija, Anglija, Nizo-"'zeraska. švedska. Švica in Združene države Severne Amerike napravile diplomatično intervencijo v romunskem zunanjem ministrstvu iu zahtevale strogo izvedbo prevzetih finančnih obveznosti, ki so bile združene z omenjenim posojilom. Pod tem pritiskom zunanjih sil se je takoj sestal ministrski svet. h kateremu je bil pritegnjen tudi guverner narodne banke, tla se posvetuje o izhodu iz kritičnega položaja. l>a pa je mera težav polna, istočasno prihajajo tudi jako vznemirjajoča poročila iz notranjosti države, da sc upirajo uradniki in Učiteljstvo, ki žc mesece ni dobilo svojih plač. Položaj je tudi sicer politično jako napet, ker Jorgova vlada še približno ni .predstavljala večine naroda. Ministrski svet pa ni prišel do nikakega |>ozitivncga uspeha. Kralj jo sprejel v posebni avdijenci finančnega ministra Argotojanuja in guvernerja narodne banke Angelescuja. Takoj nato jo bil sprejet kmečki voditelj Mihulahe, ki ga je vlada poslala v Pariz, da izposluje ]>o-sojilo, moral je odkrito priznati, da v sedanjih razmerah ni nikakega upanja na francosko posojilo. Pod vtisom teh poročil je Romunija poskusila nekakšno demonstracijo proti Franciji. Najprej s tem, da se je na brzo roko predlagalo, da naj se sklene z Nemčijo preferenčna pogodba, katero je* Nemčija prcdlagalu že preti dal jšim časom. Trgovski minister l aška je nemškemu stavil protipredloge, ki gredo za te bi rešila ■ie v sedanjem zasedanju poslanske zbornice. Zaradi tega je bil danes grof Karolyi v avdienei pri Horthyju. Vest, da je pri tem podal svojo demisijo, ni resnična. Horthy je izrekel ministrskemu predsedniku svoje popolno zaupanje in je Karolyi danes izjavil na hodnikih parlamenta, da je vlada pripravljena izpolniti želje malih kmetov in da bo po parlamentarnem sprejemu proračuna takoj odredila primerne ukrepe. Domača obrestna mera, lel znaša sedaj 6%, se bo v najkrajšem času znižala na 5H % ali na 5%. Finančni minister Koranny pa je Izjavil, da r. oziram na nizke cene žita v inozemstvu ni mogoče umetno zagotoviti višjo ceno žita z vladnimi odredbami. Dunajska vremenska napoved. Dosedanje vreme se ne bo mnogo izpremenilo, Evharistični kongres v Sarajevu Sprejem odličnih gostov Tudi demisija Jorgovega kabineta ni nič drugega kakor demonstracija. Toda takšen korak je brezpredmeten in sploh nima nobenega stvarnega pomena, ker ne pornenja nlkakšpegu pozitivnega izhoda. Ako Romunija hoče dohiti jMisojilo, ho morala ubogali Francijo oziromu slediti navodilom njenega finančnemu strokovnjaka. /e nekaj časa namreč vlada veliko nezaupanje med francoskimi finančniki kar se tiče dajanja inozemskih posojil. Ako pa Romunija ugodi inozemskim finančnimi zahtevam, pa mora zopet priznati, tla je hil zakon o razdol-žitvi kmetov po načinu in obsegu, kakor je bil uveljavljen, finančno pogrošen in s tem sama sebi zopet spodneso tla. Ne da se namreč tajiti, da je omenjeni zakon bil proglašen v precejšnji meri zato, tla popularizira režim, kar pa se 11111 ni posrečilo. Da je stanje romunskih financ res težko, kaže tudi hitro padanje kurzov nn bu-kareški borzi. Talko jo 7% dolarsko posojilo iz leta 1929 padlo od 41 na 35%. Na žitnem trgu vlada popolni aastoj. Ceno za vagon koruzo so v Brajli padle pod -'0.000 lejev. Prav tako se je ponesrečil sporazum z Argentino. Nova vlada bo morala seči po energičnih ukrepih. Zlasti bo morala zatreti strašno korupcijo, ki se je razpasla, ako hoče rešiti državo splošnega finančnega poloma. Narod je ostavko navdušeno pozdravit Belgrad, 31. maja. 1. Vlada profesorja Jorge se je zrušila, kakor se zruši palača od sunka, ki pride s pravega mesta. Vlada učenjakov, kakor so jo v Romuniji imenovali, je spravila državo v takšne finančne težkoče, da so nihče več ne spo-zna. Zadostuje samo ta ugotovitev, tla je veliko število učiteljstva in državnega uredništva oslalo brez plače že šest mesecev in ne samo mesec dni, kakor se je napačno javilo. V Romuniji niti časa ne bodo imeli, da se radujejo nad tem, ker je odšla državna administracija, katera po pisanju lista »Neaca<- sploh nikdar ne bi smela priti na krmilo države. Novi možje se bodo morali vsesli k temeljitemu delu, da preprečijo zlom celokupne državne uprave. Značilno je pri tem, da je položaj prvi razumel in ga v vsej jasnosti ocenil kralj Karel sam. Po državnem kongresu učiteljstva je pozval k sebi ministre na sejo ministrskega sveta, kjer jim je ukazal, naj mu jasno obrazložijo položaj, in ko mu po dveurnem govoričenju ministri niso mogli podati jasne slike, je bil zopet kralj, ki je od njih ultimativno zahteval, naj mu v teku osmih dni predložijo konkreten načrt, kako bi se uradništvu izplačale zaostale plače. Profesor Jorga in njegovi kolegi so spoznali, da se od njih zahteva preveč. Zato so podali ostavko, katero je kralj seveda takoj sprejel. Javnost je demisijo sprejela z navdušenjem, posebno še, ker se da iz načina, kako je kralj Karel prisilil vlado, da poda ostavko, sklepati, da se bo vrnile) normalno parlamentarno življenje in da bodo vlado prevzele zopet politične stranke. Zaenkrat je dobil mandat Titulescu, da sestavi koncentracijsko vlado. Nekateri liberalni voditelji, kakor Duca, izjavljajo, da ne bodo vstopili v koncentracijsko vlado, ker so prepričani, da so sami v stanu, da sestavijo vlado čisto na liberalni podlagi. Ostalo stranke se še niso odločile. Brez dvoma bo moralo priti do novih volitev, ki bodo šele odkrile mnenje širokih plasti naroda, ki do sedaj ni prišel do besede. Titulescu ne bo hotel sestaviti kake male koncentracijske vlade, ker bi rad postal rešitelj naroda v usodepolnem trenutku. Reševanje krize Bukarešt. 1. jun. tg. Rešitev vladne krize bo trajala najmanj deset dni. Titulescu bo dospel v Bukarešt v petek ali soboto in poskušal sestaviti vlado najširše koncentracije, pri čemer pa bo gotovo zadel na velike težkoče. Govori ee, da bi rad sestavil vlado liberalcev in narodnih zaranistov. Liberalci pa že sedaj izjavljajo, da ne bodo hoteli v tako vlado, da bi bili sicer v načelu za tako koalicijo, toda brez Titulesca kot ministrskega predsednika. Podpredsednik narodne zaranistične stranke Vajda Vojvod je bil danes pozvan v Bukarešt, da se udeleži posvetovanj za sestavo kabineta. Bivši narodnozaranistieni ministrski predsednik Miro-nescu je izjavil zastopnikom listov, da bi bila njegova stranka, kakor zadnjič, tudi sedaj pripravljena, podpirati koncentracijsko vlado. Ravnatelje odpuščajo Uufllmpešta. 1. jun. tg. Največja madjarska tovarna strojev »Danubius« je danes odpovedala službo 30 ravnateljem in prokuristom ter 400 in-ženjerjem in uradnikom. Podjetje že več tednov ni dobilo nobenih naročil niti od državo niti od privatnih oseb. Tudi v raznih drugih industrijskih podjetjih je bilo danes odpuščenih 600 inženjerjev. Italijansko posojilo Turčiji Ankara, 31. maja, ž. Službeno poročajo, da je zaradi zadnjega obiska Izmeta paše v Rimu sklenila italijanska vlada, da dovoli Turčiji posojilo 3 milijonov funtov. 1 milijon bo Turčija dobila v devizah, ostanek pa bo dobila v blagu. Atene, 1. junija, tg. Grške oblasti so generala Pangalosa in 11 njegovih najvažnejših pristašev de-portirale za 5 mesecev na otoke, ker so razburjali narod s svojo agitacijo, ki ogroža gospodarsko sanacijo države. Vlada, ki se sedaj pogaja z dvema angleškima finančnima zastopnikoma o začasnem dogovoru glede odplačevanja dolgov, hoče doprinesti vsako žrtev, da bi izpolnila vsaj del inozemskih obveznosti. Sarajevo, 1. junija, ž. Danes je z brzovlakom prispel iz Zagreba v Sarajevo zagrebški nadškof in hrvaški metropol it dr. Ante Bauer v spremstvu svojega tajnika dr. Slu mi ta in frančiškanski pro-vincijal Hurjipiu iz Zagreba, ki bo na evharlstič-iioin kongresu v Sarajevu zastopal generala frančiškanskega reda iz Illma. Gosto so na kolodvoru pričakovali nadškof dr. Ivan Šnrlč, frančiškanski provincijal Marian Maric, dekan vrh-bo-sanskega kapitlja, predsednik pripravljalnega odbora ravnatelj Poljak, predsednik »Napredka Ante Alnupotlč in drugi predstavniki hrvaških društev. Ko je hrvatski metropol it stopil iz vlaka, je intonirala hrvatska glasba »Lepo našo domovino-':. Nadškof dr. Šaric je toplo pozdravil dr. Anto Baura kot prvega predstavnika Hrvatov na kongresu in velikega svečenika, ki je prišel da se udeleži slavo bosanskih katoličanov. Tedaj je pristopila k prevzvišenemu nadškofu dr, Anle Bauerju neka učenka ter mu izročila šopek cvet- ja in mu želela z lepo deklumacijo prijetno bi* vanje v Sarajevu. Skozi špalir učenk v belih oblekah je odšel hrvaški metropolit v spremstvu cerkvenih predstavnikov iz kolodvora v nadško-fovski dvor v Sarajevu. Zvečer ob 7.20 so Sarajevčani svečano pričakali na kolodvoru grško-katoliški Ciril iu Metodov zbor iz Zagreba. Na postaji so prisostvovali sprejemu vsi predstavniki katoliških društev obenem s pevskim društvom »Trebevič« iz Sarajeva. Ob 10.20 pridejo škofje iz Dalmacije ter dalmatinsko godbe, ki bodo prisostvovali kongresu. Jutri opoldne priilo npostolski nuncij Pelle-grinetti, kateremu vsa katoliška in hrvatska ltul-turna društva ter slovensk klub pripravljajo svečan sprejem. Ljubljana, 1 jun. Zvečer sta se na evharistični kongres v Sarajevo odpeljala nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič iu škof dr. Gregorij Uožmap v spremstvu slovenske delegacije. O sistemu kapitalizma .1 I i-. I (Mam. I • i«ot in pravno osnovo, kajti te grožnje so bile večkrat le pretveza za to, da se nerentabilni obrati s pomočjo subvencije spremene v rentabilne na račun države, t. j. davkoplačevalcev. Ko pa .je bil Kapitalizem enkrat na tej poti navzdol, je pričel podobne metodo v medsebojnem boju, še bolj pa v metodah napram onim, ki so šibkejši od njega, namreč delojemalcem. Prišli smo tako daleč, da se za uresničenje načrta, ki ga smatra ta ali oni izmed voditeljev za pravilnega, sploh ne vpraša več, ali je to dovoljeno ali ne, temveč se uporablja vsako sredstvo, ki bi moglo koristiti, ne glede na zakone in moralne pomisleke. Kar je prof. Bonn povedni tu zn nemške razmere, velja skoro za ves svet brez izjeme in seveda tudi za naše razmere. Dogodki, ki so bili pred nedavnim časom v raznih panogah naše industrije, so bili dosti očiten dokaz za to. S prej omenjenim jedrom discipline v organizaciji in z naraščajočim pomanjkanjem elike pa se je sporedno poslabšalo razmerje med delavstvom in kapitalom. Nn občutke delojemalca se danes nihče več ne ozira, dasi govorimo in pišemo mnogo o socijalnem delu. A tam, kjer bi se dali iz pravilnega pojmovanja socijnlnega čuta pridobiti tisočaki, tam smo popolnoma odpovedali. Robert Ovven, angleški človekoljub in posestnik predilnic je že v prvi polovici 10. stoletja opozarjal svoje stanovske tovariše, da se čudi, kako podjetniki skrbe za pravilno snaženje in poslu-žovanja strojev, za človeka pa, ki je, ako smemo lako govoriti, nnjbolj komplitirani stroj, pa so nihče ne briga. In vendar je osebnost ogromnega ekonomičnega pomena, ki vselej šele omo gočuje produktivno delo stroja. Znani socijolog prof. FOrster pravilno pravi, da bi bil marsikateri podjetnik mnogo bolj »gospodar v svoji hiši«, ako bi z etičnimi argumenti stopil pred delavstvo, kakor pa z ostrim in odbijajočim nastopom. Največje in najstrožje nadzorstvo ne pomaga, če ni v poe-dincu razvita odločna samostojna osebnost in čut do odgovornosti, torej moralno čutenje. Če pa ni morale zgoraj, je tudi spodaj ne smemo pričakovati, še manj pa zahtevati. Poštenost v metode, to velja danes za kapitalizem v enaki meri, kakor za vse javno življenje. Ko vidimo ogromno bedo industrijskih držav, ki prehaja počasi tudi med vrste našega naroda, ko iz bližine vidimo, da stoji kapital na robu propada, bi povdarjali, da moramo poleg vseh ukrepov za ozdravljenje razmer predvsem upoštevati etično in moralno stran. Ako pri sanaciji ne bomo tako postopali, ne smemo upati na trajne uspehe. Morda gre brez etike hitreje pot navzgor, gre pa tudi hitreje navzdol. (Kreuger!) Rabimo danes može, ki nam bodo pomagali, ki so dostojni, ki imajo vest za sebe, narod, državo in družbo, ki imajo pogum, svojo poštenost v javnem delovanju uveljaviti. Pred letošnjim velesejmom Le še par dni nas loči od letošnjega velesejnia. Sejmišče je oživelo in povsod pripravljajo pridne roke vse paviljone in posamezne oddelke za razstavo svojih pro izvodov. Mnogo razstavljalcev Je že pripravilo vse. Prostori so kljub vsakemu pričakovanju na lelošnjem velesejmu vej oddaui in zasedeni. Posebno pozornost bo vzbudil gotovo paviljon Poljske, ki ga z vso vnemo pripravlja sedaj v Ljubljani bivajoči svetnik poljskega poslaništva g. Tadej Lubaczevski. Razstava obeta biti kaj Zanimiva, saj sodelujejo poleg oficielnih faktorjev Wd i številne poljske tvrdke. Iz vsega tega se vidi, kako veliko važnost polagajo Poljaki na dobre gospodarske stike z našo državo, kjer si hočejo pridobiti stalna tržišča. Posebno važno pa se nam zdi na-glasiti, da se je Poljska poslužila ta namen ljubljanskega velesejma, kateremu se vedno bolj utrjuje že pridobljeni sloves. Oficielni otvoritvi bo prisostvoval tudi poljski poslanik v naši državi min. Schwarzburg Giinther, kri pride te dni v Ljubljano ponovno. Kakor znano, bo oficielna otvoritev v soboto ob 10 dopoldne. Sestanek skupščine Belgrad, 1. junija. AA. 44. redni sestanek narodne skupščine se bo vršil v ponedeljek 6. t. m. Zasedanje se začne ob 11 dopoldne, Dnevni red: določitev dnevnega reda. Ljubljana, 1. junija, AA. G. ban dr. Marušdč v petek 3. t. m, ne bo sprejemal strank, ker bo uradno zadržan, Belgrad, 1. junija. AA. Finančno ministrstvo je dostavilo preko Narodne banke finanč. agentu naše vlade v Newyorku dne 30. maja t. 1, 101.270.50 dol. ali 8,691.614.75 Din "na račun prvega obroka anuitet za rok 1. novembra 1932 za prvo tranšo 8%nega posojila, kakor to določajo določila o sklenitvi zunanjega posojila v zlatu iz leta 1922 (Blairovo posojilo). Belgrad, 1. junija. AA. Snoči od 18 do 20.45 je bila seja ministrskega sveta. Predsedoval ji je predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Voja Marinkovič. Na seji so sklepali o predlogih in referatih posameznih ministrov o resornih vprašanjih. Angleži varčujejo London, 1. junija. A A. Lord Snowden, ki je bil lani, ko je pritisnila gospodarska kriza, angleški finančni minister, jo imel včeraj govor, v katerem je naglasil, da sicer gospodarska kriza počasi po-jenjuje, vendar niti najmanj ne dvomi, da ne bi kmalu popolnoma minila. Govoreč o angleškem varčevanju je lord Snovvden rekel: Varčevanje se jo med prebivalstvom silno ukoreninilo navzlic velikim novodobnim priložnostim za izdajanje denarja. V prvih štirih mesecih letošnjega leta se je povprečno prodalo za petdeset odstotkov več hra* nilnih vrednostnih papirjev kakor v istem razdobju leta 1928. Skupno so je do 30. aprila t. 1. prodalo 1089 milijonov hranilnih vrednostnih papirjev v vrednosti nad 857 milijonov funtov. Pangalos interniran na Krfu Atene, 1. junija. AA. Ker so pristaši generala Pangalosa vnovič skušali izpremeniti obstoječi red in režim, je predsednik vlade Papanastasiu izdal najstrožje ukrepo za ohranitev miru, Snoči je vlada odredila, naj policijske oblasti Pangalosa iin 12 njegovih pristašev internirajo na raznih grških otokih. Generala Pangalosa bodo odpeljali in internirali na otoku Krfu. Predsednik vlade Papanastasiu je pred novinarji obžaloval, da je morala vlada izdati take ukrepe. Potrebni pa so biti, tla obvaruje državo pred škodljivimi diktatorskimi vstajami in pred fašističnimi akcijami in da ohrani Grčiji njeno po. polno notranjo svobodo. ZagrebSka vremenka napoved: Oblačno in vetrovno. Prehodno dc/.e.vje z grmenjem. Stev. 124. .»olaJ VENECk, dne 2. junija 1932. <3tran 3 V lorek zvečer ob pol 8 je po hudi operaciji v ljubljanski splošni bolnišnici izdihnil svojo blago dušo po širni Sloveniji dobro znani in upoštevani podobar g. Ivan Pengov. Njegove telesne ostanke bodo izročili materi zemlji danes popoldne ob 4. Ivan Pengov se je rodil 9. junija 1879 v Ihanu. Leta 1899 je vstopil v umetno-obrtno strokovno šolo v Ljubljani in jo dovršil 1. 1897. Takoj nato ga je sprejel v svojo delavnico Andrej Rovšek. Tu se je nadalje izobraževal v ornamentiki in plastiki. Po smrti Andreja Rovška leta 1907 je prevzel njegovo delavnico kot samostojni mojster. Leta 1912 je iz učnih namenov prepotoval Dunaj, Solnograd, Monakovo, Inomost itd. L. 1909 je napravil relief sv. Frančiška s Kristusom na križu po Murillovi sliki za frančiškansko cerkev v Kamniku. L. 1912 je prenovil v franč. cerkvi v Kamniku veliki oltar in štiri 6transke oltarje. To leto je tudi izklesal iz moravškega peščenca kipa sv. Tomaža Akvin-skega in sv. Bonaventure za pročelje ljubljanske stolnice, 1. 1913 pa za severno zunanjo steno kipa Sigmunda Lnmberga in Tomaža Hrena. Dalje je napravil tri lesene kipe za župno cerkev v Radečah pri Zidanem mostu, kip Brezmadežne za ljubljanskega škofa, štiri kipe iz istrskega marmorja za novi veliki oltar v Žireh 1914, kip M. B. za Marijin grad (Vrbovec) iz marmorja 1921, leseni kip M. B. za delavsko kapelo na fabriki pri Tržiču 1921, nagrobnik (relief žal. M. B.) za deknaa Mihaela Tavčarja v Žužemberku. Prenovil je vse stranske oltarje v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani 1921—23 in v podružnici Šmartno ob Savi veliki oltar (1921) in prižnico (1924). Napravil je glavni oltar za župno cerkev v Št. Janžu na Dolenjskem, stranski oltar v Sentpetru na Krasu, božji grob za Prosek. V vsem je izvršil 35 večjih in manjših oltarjev, 7 prižnic, 4 božje grobe, 4 nastavke za krstne kamne, nad 90 svetniških soh iz lesa, 6 iz marmorja, 4 iz peščenca ter več reliefov in plaket, med temi tudi mnogo za ljubljansko zvonarno Stroj, tovaren in livaren. Restavriral je 15 oltarjev, nekaj pridižnic ter precej soh. Za večino novih oprem je izvršil tudi načrte sam. Takih načrtov je imel zelo bogato zbirko; med njimi je največ načrtov za oltarje, izpovednice, orgelske omare in cerkvene klopi. V zadnjem času so mu, pri delu pomagali trije sinovi. Izmed njih je najstarejši arhitekt, drugi slikar, tretji pa študira na dunajski akademiji kiparstvo. Pokojni Pengov je bil mož kristalnega značaja, globoko veren in zelo dobrega srca. Svoje otroke je vzgojil v strogo krščanskem duhu. Njegova nepričakovana smrt bo gotovo bridko zadela vse, ki so ga poznali, poeebno pa bo bridko občutilo njegovo arnirt Kat. društvo rokodelskih pomočnikov, kateremu je bil rajni vse svoje življenje zvest in delaven član. Njegovo hudo prizadeto družino naj tolaži Bog, rajnemu pa naj za njegova dela in trud v življenju podeli bogato plačilo v nebesih. LUTZ - PEČ Ing. Guzelf, Ljubljana Vil Slovenci v tujski legiji Družba sv. Rafaela je prejela iz Afrike sledeče pismo: V imenu Slovencev v francoski tujski legiji se prav lepo zahvaljujem za Vaš cenjeni dopis in pa za poslane mi časopise. Z velikim veseljem smo vsi prebrali Vaše pismo in časopise in se tako zopet malo pomenili o naši ljubi domovini. Le redko čuje človek tu domačo besedo. Francoska tujska legija je internacionalna. Najdeš tu vse narode evropske, pa tudi kak črnec ali Japonec, je vmes. Francoska tujska legija ima svoj glavni sedež v Alžiru. V Sidi-bel-Abes jo pehota. Ta sestoji iz 5 polkov. Konjiča, ki ima pa svoj sedež v Tunisu v Sousse, sestoji iz enega polka. Ta je razdeljen na šest eskadronov, od katerih so štirje v Maroku. Sousse je večje trgovsko mesto, ki ima svoj evropski del in pa zelo zanimiv arabski del. Sli-čen je skoro mohamedanskemu delu v Sarajevu. V evropskem delu prebiva največ Italijanov, Zidov iu Maltezov. Pravih Francozov je malo, a ti, ki so tu, zavzemajo vsi prav odlična mesta. Mesto leži ob morju. Prihajajo sem tudi tovorni parniki, angleški, francoski, italijanski i. dr. Parkrat je bil tu tudi že kak naš parnik. Tako n. pr. so bili pred kratkim tu, »Dubrovnik«, »Bosankac, »Dubac«. Kako nam je bilo pri srcu, ko smo zrli na ponosni naš barjak na parobrodu daleč v Afriki, si lahko mislite. Ponosni smo bili na to. Zopet pa nam je bilo hudo, ker so misli zablodile domov. Kako radi bi zopet enkrat videli naše gore, naše senčnate gozdove, pili našo hladno vodo, Culi našo domačo besedo, slišali večerni zvon domače cerkve in slišali raz kor domač glas lepe slovenske pesmi. Tu ne čuješ nič domačega, ravnina je popolnoma pusta in ožgana od vročine. Pesek ti blešči v oči, voda ti ne pogasi žeje. Mesito samo je brez zelenja, le par oliv najdeš, morda kako palmo. Ce pa stopiš par korakov iz mesta, je že sam pesek in kamen. Ko pri nas počiva narava, je tu še nekoliko zelenja. Sedaj pa, ko najdeš doma gozd in log, travnik in polje pokrito s pisano barvo cvetja, je tu narava mrtva, vsa ožgana in pusta. Življenje legijonarja ni postlano z rožicami. S težkim delom in težkimi napori si zaslužiš boro hrano. O plači sploh ni govora, ker je tako pičla, da si komaj kupiš potrebne stvari za svojo lastno nego in za čiščenje raznega orodja. Kot star legi-jonar po treh ozir. štirih letih službe, zasluži nekaj več, da si kupiš lahko mal priboljšek k hrani. Začetna naša plača le 3 fr. 75 c na 15 dni. Pomislite, kaj pa naj si s tem kupi? In še od tega ti odtegnejo 1 fr. 50 c za 100 cigaret, ki jih ddbiš vsakih 15 dni. Vežbanje imamo vsaki dan, dopoldne jahanje, vaje s sabljami na konju, popoldne pa vaje s puško. Naporno je to. Ves truden prideš domov od vežbanja in potem moraš še čistiti konje, jih napojiti in nakrmiti. Pa nisi še gotov. Sedaj šele je čas za čiščenje sablje, puške itd. Pereš si sam. Zjutraj vstajaš ob petih. Zvečer pa ležeš ob devetih. Pozimi je hrana še prenosna. Poleti pa večkrat ne moreš jesti, ker muh kar mrgoli po posodi, iz katere ti dele hrano. V konjiči je pretežna večina Rusov. To so emi-grantje, ki jih je kruta boljševiška roka potirata daleč v svet. So to bratje. Rusi, navadni vojaki, ki so doma v Rusiji gotovo živeli v dobrih razmerah. Veliko je Nemcev, Ivi jih je brezposelnost pognala v Francijo. Tu so stradali, niso našli posla, domov niso mogli in končno v obupu podpisali vstop v legijo. Isto je, skoraj z vsemi ostalimi, malo je tu takih fjudi, ki se skrivajo pred roko pravice. Zločincev in morilcev, kakor bi si morda kdo doma mislil, ni tu. Morda so bili preje, tega pa ne vem. Slovencev v konjiči nas je pet tu v Sousse, Jugoslovanov je nekoliko več. V pehoti mora biti nekaj več Slovencev, vendar s temi ne pridemo v nobeno zvezo. Tud,i v Maroku je nekaj Slovencev, vendar mi ne vemo zanje. Vsaka garnizija v Franciji ima oddelek, kjer se lahko kdo podpiše za francoske kolonijalne čete in pa za legijo. Marsikdo je s težkim srcem prestopil ta prag, a kaj hoče. Posla ni našel, domov ni mogel, ker ni novcev, podpisal je, ne vedoč, da je s tem za pet let uničil svoje življenje, da je podpisal skoro svojo smrtno obsodbo. Tudi meni se je godilo tako. Domač kruh ni bil tako dober. Tuj kruli sem mislil, da bo boljši. A ljubi Bog me je hudo kaznoval, ker nisem znal dovolj ceniti domače grude. Po blodnjah in stradanju v tujini, kjer nisem našel dela, me je pot zanesla tudi v Francijo. A zaman. Tudi tu nič dela. Trenutki za obupati so bili. Mislil sem, kaj naj storim? Ne vedoč, kaj je tujska legija prav za prav, sem podpisal. Ko pridem na urad, ne morem več ven. Ze sem ujet. Ko so nas nabrali nekaj več, so nas transportirali v Marseille. Tu je glavno zbirališče. Od tu nas vkrcajo v ladjo in šele v Afriki zagledamo zopet solnce. Končam za danes s popisovanjem. V drugem mojem pismu Vam bom zopet kaj popisal iz tukajšnjega življenja. Tudi Vam bom enkrat opisal pot, ki sva jo dva Slovenca naredila, ko sva hotela z velikega manevra v bližini meje Tripolisa pobegniti, a šo naju črne francoske čete ujele. Naporna je bila ta pot, polna grozot in trpljenja. A kaj, svoboda nam je bila pred očmi, domov sva hotela. Usoda pa nama ni bila naklonjena. Prav ko sem končava! to pismo, sem prejel na-prošene knjige, za katere se Vam prav iz srca zahvaljujem. Ne veste, kako veselje sle nam naredili. Sedaj bomo imeli vsaj malo veselja z branjem naših knjig. Prosili ste, da naj sporočim tudi imena ostalih Slovencev. Ti-le so: Anton Likovič iz D. M. v Polju, Andrej Cernovič iz okolice Maribora, Svete Pavel iz Preserja pri Kamniku, Potočnik Vladimir iz okolice Maribora. Prihodnjič Vam bom poslal tudi par slik tukajšnje okolice in našega življenja in Vam bom natančneje popisal naše življenje tukaj. Prosim spomnite se še kaj nas revežev v tujini in nam še kaj pišite. Pozdrave iz tujine v imenu vseh Slovencev pošilja X. Y. Ortopedski oddelek splošne bolnišnice v Ljubljani Sef i primarij dr. Minar Domača gugalnica. Matija Šivec z Vrha, občina Rob pri Turjaku, je izdelal prav mično in praktično gugalnico, katero bo razstavil na velesejmu. Tam bo sprejemal tudi naročila. Gugalnica stane 350 Din. Ker se je po vojni v vseh državah nepričakovano razvila ortopedska stroka, je prišlo tudi v Sloveniji na dnevni red vprašanje ustanovitve posebne ortopedske bolnišnice v prvi vrsti za vojne invalide, ki bi prevzela polagoma skrbstvo in zdravljenje drugih prirojenih pohabljencev in oseb, ki so dobili pohabljenja v socijalnem poklicu. Radi pomanjkanja denarnih sredstev se je ustanovil za enkrat provizoričen ortopedski oddelek s 25 posteljami v poslopju kirurgičnega oddelka in v okvirju splošne bolnišnice v Ljubljani. Oddelek je pričel delovati v letu 1923 in je imel takrat približno 600 bolnikov. Od tega leta se opaža stalno naraščanje ortopedskih bolnikov, tako da se je število v 1. 1928. podvojilo, ker statistika izkazuje že okrog 1.400 bolnikov. V 1. 1930 je narastlo število pacijentov na 2.000. Od 1. 1924 do konca leta 1930. je bilo izvršenih okrog 4.000 operacij in drugih ortopedskih posegov. Zanderjevo telovadnico je obiskovalo dnevno 10—20 bolnikov. Razen medicinskega delovanja so se vršili na ortopedskem oddelku 8 tedenski maserski tečaji in se je izvežbalo do sedaj nad 80 maserjev. V letih obstoja je oddelek tudi znanstveno deloval in šef oddelka je objavil v tem času 21 raznih knjig in publikacij v domačem oziroma tujem jeziku, skupno nad 350 strani, delno samostojno, delno v raznih medicinskih in strokovnih revijah. Poleg tega je nastopil osebno kot predavatelj na več ortopedskih kongresih. V svrho propagande je bilo prirejenih več javnih predavanj o raznih temah iz ortopedije in objavljenih okrog 20 poučnih člankov o zdravljenju ortopedskih bolezni v časopisih in popularnih revijah. Ni potrebno poudarjati, da je ravno ortopedski oddelek v socijalnem oziru izredno pomemben, ker se po statistiki znanega strokovnjaka v ortopediji prof. Lange-ja v Munchnu posreči z ortopedskim zdravljenjem odtegniti okrog 70 odstotkov prirojenih pohabljencev od beračenja in moralne pogube. Z izpopolnjevanjem telesnega zdravja je pohabljenemu otroku dana možnost do šolanja in praktičnega poklica ter rešeno vprašanje njegove eksistence. Bitje, ki je rojeno z raznimi telesnimi napakami, n. pr. s pokvarjenimi udi (kepaste noge, prirojeni izpah kolka) ali bitje, ki je dobilo razne deformacije vsled angleške bolezni ali otrpnjenja posameznih udov vsled polyomielitide (vročinska bolezen), postane z ortopedskim zdravljenjem vreden in koristen član človeško družbe. Predaleč bi nas zavedlo, če bi hoteli podrobno naštevati vso dolgo vrsto bolezni, ki se dajo z ortopedskimi posegi ozdraviti ali zboljšati. Naštevamo mnogoštevilno deco, ki je dobila razne napake na hrbtenici (slabo držo, skoliozo, okrogli hrbet, tuberkulozno grbo), ki nujno rabi ortopedsko pomoč. Koliko mladih dečkov zboli vsled nezdravih socijalnih razmer in pomanjkanja pravilne hrane, kar ima za posledico motnje metabolizma mineralnih snovi (preosnova) in dobi radi pomanjkanja apnenih in fosforovih soli sloke ude v obliki O in X okončin, ki jih današnja ortopedija lahko ozdravi. Koliko ljudi trpi radi plošnatih nog, ki same na sebi sicer ne kvarijo vedno človeške vna-njosti, a vendar silno ovirajo prizadete pri hoji. lakih telesnim hibam se da pomagati, če je ljudem na raznolago moderno opremljen ortopedski oddelek. Nič manj važno je ortopedsko zdravljenje pri mnogoštevilnih bolnikih s kostno tuberkulozo in frakturah in izpahih. Delokrog ortopedije je torej jako obširen in odpira zdravstvenim problemom nova pota, ker poleg naštetih bolezni je še veliko število pacijentov, ki rabijo ortopedsko zdravljenje bodisi že v obliki j operacije, bodisi v obliki opreme udov in trupla s sadrcnimi (mavec) ali ortopedskimi aparati, ali končno s pomočjo ortopedske telovadbe ter meha-no-fizikalnega zdravljenja. To zdravljenje je spadalo še pred kratkim v splošno kirurgijo. Resnost in posebnost poedinih slučajev zahteva, da se izločijo te bolezni iz programa splošne kirurgije, ker so kirurgu samo v nadležno breme. Splošna kirurgija ima s trebušno in vnanjo kirurgijo v današnjem razmahu toliko opravila, da ji ne ostane časa zavzeti se z vnemo za zdravljenje ortopedskih slučajev, ki je dolgotrajno, dolgočasno in pri mnogih slučajih jako kočljivo, ker je treba zdraviti mesece in celo leta različne slučaje, če hočemo sploh bolniku pomagati ali vsaj doseči primeren in praktično dosegljiv rezultat. S provizoričnim ortopedskim oddelkom in malim številom postelj je bil napravljen prvi korak ravno očrtanega ortopedskega problema. Sedanja naloga je, da se ta oddelek razširi ter opremi z modernimi pripomočki po vzoru ortopedskih bolnišnic izven naše države, ker samo tako opremljen oddelek utegne služiti našim parijentom na domači zemlji. Ali se bomo spametovali? Ples s krvavim pretepom Ribnica, 1. junija. Že nekaj let nazaj se fantje v gorenjem koncu naše doline nič kaj ne razumejo med seboj.. Sem pa tja so se že tudi malo polasali. Nad noži, ki so se bliskali v nedeljo, se pa cela okolica zgraža. V Žlebiču je bila plesna veselica. Znamenje gospodarske krize! Ples in pijača pa še nista nikoli lepo zaključila kakšen zabave. V gostilni so se nahajali razgretih živcev fantje iz Dolenjih Lazov in Brega. Pri drugi mizi jo sedel v družbi prišle-cev iz Kanade Franc Grebene iz Brež 11, v pogovoru o Kanadi kjer je bil tudi on pred letom. Brez kakega povoda so pijani fantalini iz same objestnosti navalili nad imenovanega, ga potegnili od mize ter ga začeli neusmiljeno biti, da je bil takoj ves krvav po obrazu, med tem pa je dobil v hrbet močan sunek z nožem. Pravijo, dn jc bil nož kuhinjski, ki mu je predrl do pljuč. Poklicani zdravnik iz Ribnice mu je nudil prvo pomoč in ga je pripeljal ob dveh ponoči domov k prestrašenim staršem v Breže. Stanje bolnikovo je nevarno in je težko upati, da bi okreval. Med tepežem pa je bilo še več drugih fantov lažje ranjenih. Šile iz Sojevca je dobil, ko je branil Grebenca, globoko zarezo na rami desne roke. Pretepači pa so jo junaško popihali in danes noče biti nobeden kriv in toliko korajžcn, da bi se pobahal s tako grdim činom, ki je vsemu dobremu ribniškemu ljudstvu, katero sovraži vsako nasilje, v sramoto. Gostilni- Zlata poroka v Šiški V nedeljo, 29. maja sta stopila v župni cerkvi sv. Frančiška v Spodnji šiški pred lepo okrašeni oltar g. Kovač Jakob in njegova soproga, da obnovita zakonsko zvezo, ki sta jo sklenila pred petdesetimi leti. — G. Kovač jo vpokojeni železničar, ki pa v svojem pokoju nikdar ne počiva. Saj Je predsednik Vincencijeve konference in ima vedno dovolj posla z oskrbo zapuščenih siromakov. Navdušen za vse lepo so je od prvega početka udej-stvoval pri Družbi za zidanje novo cerkve v šiški. Mesec za mesecem je pobiral prostovoljne pri-spevko in se veselil vsakega napredka pri stavbi. Marsikak tisočak, ki ga je on nabral, je zazidan v to stebrovje. Njemu in njegovi soprogi ob zlatem jubileju iskreno častitamo in jima želimo prav prijetno jesen do skrajnih mej človeškega življenja. Čuden nebesni pojav Ljubljana, 1. junija. V noči od torka na sredo smo s poslopja Jugoslovansko tiskarne opazili čuden nebesni pojav. Okoli 11 se je iznad Šmarne goro dvignila veliki zvezdi podobna luč, ki jo počasi, počasi rastla v višino, nato pa krenila na desno in v mavričnem polkrogu spet počasi za tonila nekje za Kamniškimi planinami. Potovanje te čudno »zvezde« iznad Šmarne gore navpično proti nebu in odondod do Kamniških planin jc trajalo približno deset minut. Pogled na ta čudni nebesni pojav je bil zelo lop in veličasten. No znamo pa si ga raztolmačitj. Komet to ni bil, meteor še manj, raketa tudi ne. Ostane edino le možnost, da je nenavadno po nebu potujočo svetlobo izžareval kakšen aeroplan ali zrakoplov, ki je plul od smeri, kjer leži Šmarna gora, proti Kamniškim planinam. Ker pa kljub izredni tišini, ki je vladala vsenaokoli, ni bilo slišati najmanjšega brnenja motorjev, brez katerega si aeroplanov in zrakoplovov pač nihče predstavljati ne more, je ludi ta možnost skorajda izključena. — Ce je la prizor imel še kakega drugega občudovalca, prosimo, naj nam opiše svojo opazovanje ter eventuelno tudi razloži nastanek čudnega nebesnega pojava. Nesreča pri eksploziji Ljubljana, 1. junija. V Goričanah pri Medvodah se je danes pripetila huda nezgoda, pri kateri se jo smrtno nevarno ponesrečil 30-letni tapetnik Lovro Eržen iz bližnje vasi Svetje v občini Oselica. Eržen je bil zadnje čase zaposlen pri trgovki Ani Mrak v Goričanah 26. Danes okoli dveh popoldne je pomagal pri razstreljevanju zemljišča za hišq Mrakove. Ko se je razstrelilna patrona že razpočila, je šel Eržen ponovno še pogledat patrono, ki pa je naenkrat ponovno eksplodirala. Učinek eksplozije je bil strašen. Eržen je obležal s hudimi ranami po glavi in po telesu. Iz papirnico v Goričanah so telefo-nično poklicali reševalni avlo iz Ljubljane, ki je Eržena prepeljal v bolnišnico. Eržen ima skoraj razbito zatilje in znatne rane po telesu. Njegovo stanje jo skrajno nevarno. Delo kmet. podružnice v Murski Soboti M. Sobota, 31. maja. Iz poročil, ki so bila podana na zadnjem občnem zboru Kmetijske podružnice, je razvidno, da je podružnica tudi v preteklem poslovnem letu posvečala veliko brigo pospeševanju kmetijstva. O delovanju nc bomo pisali natančno, marveč navedemo le važnejše momente. Podružnica je preskrbela 9 članom cement za napravo vzornih gnojišč. S sadjem se je udeležila sadne razstavo v Ptuju. Med člane jo razdelila selekcijonlrano pšenico, rž in oves. Nadalje je razdelila okrog 1100 prvovrstnih sadnih drevesc in 5000 kg semenskega krompirja. — V sedanjih hudih časih zasluži to delo vso priznanlje. Podružnica je ena najmočnejših v banovini Šteje okrog 550 članov. Za uporabo članov ima v skladišču: 26 travniških bran, 5 trierjev, 6 na-hrbtnih in dve prevozni sadni škropilnici. Denarni promet je v preteklem letu znašal nad 130.000 Din Od tega je bilo izdatkov 49.000 Din. Podružnici je skozi več predsedoval g. živino-zdravnik Samec, na zadnjem občnem zboru pa je bil izvoljen za predsednika g. Kuhar Štefan, posestnik v Puconcih. — Pri zaprtju, preobilici krvi v spodnjem delu telesa, pritisku krvi, bolečinah v boku in ob straneh, pomanjkanju sape, utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, slabem razpoloženju povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica izdatno iz-praznjenje črev in osvoboditev tesnobnost-nih občutkov. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz-Josef« vodo z zelo zadovoljivim uspehom tudi pri težkočah v letih menjave. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. čar pa ima za izkupiček stekleiicJe, kozarce ta okna pobita. Čudno, da se Šo sedaj ne spametujejo nekateri gostilničarji, da take vrsto veselice prirejajo, ko vendar dobiček od njih, če ga jo sploh kaj, nič ne zaleže, ker nima pravega blagoslova. Ublasti pa. naj bi take pretepače strogo kaznovalo in tako plesne veselice sploh prepovedale zlasti v tem kritičnem času, ko so peha toliko lačnih ljudi mimo nas. Beli zob je: C h lo rod o h t ctran 4. »SLOVENEC«, dne i. junija 1932. Stev. 123. Ljubljana Znižali smo cene vsem oblačilom Oglejte si zalogo U I MAČEK, Liubliana. Aleksandrova 12 Kaj'bo danes? Drama: Produkcija gojencev operne šole drž. konservatorija. Izven. Opera: »Mala Fl(xramye<. Red E. Nožno službo imata lekarai: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6, in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. © Društvo rokodelskih mojstrov vabi vse svoje člane, da se udeleže pogreba tovariša in društvenega tajnika podobarskega mojstra g. Ivana Pengova. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz splošne bolnišnice ik Sv. Križu. o Kat. društvo rokodelskih pomočnikov prosi vse svoje člane, da se zanesljivo udeleže pogreba blagopokojuega prezaslužnega častnega člana podobarskega mojstra g. Ivana Pengova. Pogreb bo danes, v četrtek, ob 4 popoldue iz splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Zbirališče je ob pol 4 v Rokodelskem domu. Posebno prosimo, da se pogreba udeleže vsi gg. pevci. 0 Povodom poljske razstave na velesejmu v Ljubljani bo predaval svetnik poljskega poslaništva v Belgradu g. dr. Lubačewski o gospodarskem položaju v Poljski in o trgovskih odnošajih med Poljsko in Jugoslavijo. Predavanje, kateremu bo prisostvoval opolnomočeni poljski poslanik minister dr. GUnther, se bo vršilo jutri ob pol 9 zvečer v Trgovski zbornici. Q Letošnja šolska razstava risb na II. drž. realni gimnaziji (Poljane) v Ljubljani bo v soboto dne 4. junija od 15 do 18 in v nedeljo 5. junija od 8 do 19. Vabljeni starši in interesenti. — Ravnateljstvo. Q Včerajšnji živilski trg je bil dobro založen zlasti z zelenjavo. Tudi perutnine je bilo več kakor zadnje čase. Kokošarice so prinesle mlade letošnje piščance, ki so jih ponujale po 38 Din par. Kokoši so bile po 20 do 30 Din. Jajc je bilo na trgu razmeroma malo, prodajali so jih različno, po kakovosti, največ po 1.25 Din par in po 1.75 Din par. Izmed zelenjave je bilo pač največ salate. Berivko so prodajali po 1 Din in 1,50 Din merica, salato v glavicah po 6 Din kilogram. Špinača se je dobila od 75 par do 1 Din merica. Novi grah je po 6 Din kilogram. Rdeče redkvice, ki velja za pravo delikateso, se dobi na trgu za 1 Din veliko vest. — Na sadnem trgu prodajajo zdaj samo še orehe in suhe hruške ter jabolčne krhlje. Orehove jedrce prodajajo Belokranjice po 15 Din, krhlji pa so bili po 6 Din liter. — Na mlečnem trgu so cene neizpremenjene: siri so po 24—26 Din kilogram, surovo maslo po 32 Din kilogram. — Krompirja na trgu zmanjkuje, prodajajo ga po 1.50 Din kilogram. Kisla repa je po 2 Din, kislo zelje, ki ga prinašajo na trg vedno manj, pa po 2.50 do 3 Din kilogram. Mokarice je tržno nadzorstvo prestavilo s prejšnjega mesta med perutnino na novo mesto poleg cvetljičnih stojnic na Vodnikovem trgu. Ajdovo moko prodajajo I vrsto po 4.50 Din, II vrsto po 3 Din liter. Koruzna moka je po 2 Din, koruzni zdrob po 3 Din, pšeno za kašo po 4 Din, ješprenj po 4 Din liter. Tudi fižol je po 4 Din liter. O Fantje so trezni, Podeželska mladina je skoraj v vseh ozirih moralno višja od mestne —• razen v enem samem — kadar gredo fantje na nabor ali v vojašnice. Podeželski fant daje duška svojim čustvom, naj bo to žalost ali ponos, v vriskanju in v pijači, mestni fant pa smatra te vojaške zadeve le za navaden in neizogiben uraden akt, ki ga je treba hitro rešiti in hitro opraviti svojo dolžnost. Zato je bilo včeraj, na prvi dan naborov v Ljubljani, bolj malo vriskanja in razposajenosti, pa tudi bolj malo fantov, ki bi imeli čopke na prsih. Fantje so bili prav vsi trezni in tudi tihi. Bilo je sicer nekaj izjem, pa te ne štejejo in je treba dati mestni mladini vsaj v tem oziru polno priznanje. 0 Kokaljeve hise v Školji ter Ilirski ulici so dali sedauji gospodarji z lično belkasto-sivo barvo prebarvati. Bivšo Lavtižarjevo hišo in gospodarsko poslopje bo novi gospodar J. Iiozman dal popraviti in olepšati, zemljišče pa je že obdelano. © Kaluža hi se lahko nazvala smrdeča voda, lei zastaja v glavni strugi Ljubljanice med bolnišnico in Selom. Ob nabrežjih pa se sprehajajo, »pro-menirajo< bi dejal, gnusne podgane! 0 Tramvajska naglica. Dobili smo sicer zopet nove tramvajske vozove toda kljub temu vozijo naši tramvaji po Ljubljani z naravnost polževo naglico. Sicer je res, da so ceste v sredi mesta ozke in da so naši vozniki, še bolj pa pešci zlasti v Šelenburgovi ulici do tramvaja, ki se ne more umakniti iz svojih tračnic, zelo brezobzirni, vendar nikakor ne gre, da bi radi tega vozili tramvajski vozovi s tako počasnostjo. Zvedeli smo sedaj tudi ▼ čem tiči razlog. Splošna maloželezniška družba odpusti namreč vsakega voznika tramvajskih volov takoj iz službe, če je bil kakorkoli soudeležen s svojim vozom pri kakem karambolu. Postopek je namreč ta, da je voznik odpuščen brez preiskave ali je bil kriv ali ni bil kriv. To je na vsak način jako »lepa in socialna« poteza maloželezniške družbe in bi jo v sedanjih težkih časih priporočili vsem podobnim podjetjem zlasti železnici v posnemanje. Ubogi vozniki, ki žive ves čas v strahu kedaj jim bo nesrečen slučaj odvzel težko pridobljeni košček zasluženega kruha. Jasno je, da tako postopanje ne more roditi najboljših posledio v hitrosti prometa, niti dati jamstva za pravilno razmerje službencev do delodajalke Maloželezniške družbe. Prav veseli bomo, če nam bo poslala Maloželezniška družba demanti. O Avto podrl fanta. Na Dunajski cesti se je včeraj dopoldne pripetila nezgoda, pri kateri je bilo pobitih mnogo jajc, ranjen pa je bil povrhu tega še mlad kmetski faat. 16-letni Ferdo Šemenik, sin posestnice iz Notranjih Goric, je včeraj prinesel v mesto cekar jajc, ki jih je hotel tu prodati. Na Dunajski cesti, na oglu Pražakove ulice, pa ga je podrl avto neke bližnje tvrdke. Pri tem nerodnem karambolu je bil uničen seveda ves cekar jajc, zraven pa je dobil fant še resno poškodbo na nogi, tako, da ga je moral reševalni avto odpeljati v bolnišnico. Cerkveni vestnih SLOVESNA TRIDNEVNICA V ČAST PRESVE-TEMU SRCU JEZUSOVEMU. od 3. do 5. junija 1932. v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani. Četrtek na predvečer praznika, ob pol 7 zvečer sveti blagoslov, nato ostane Najsvetejše izpostavljeno do 9. ure zvečer. Petek ob "AS se izpostavi Najsvetejše, nato tiha sveta m&ša. Ob pol 6 pridiga; ob 6 slovesna sv. maša, nato še več tihih svetih maš. Ob pol 7 zvečer sv. križev pot. Ob 7 zvečer pridiga in pete litanije Srca Jezusovega. Sobota ob pol 6 pridiga. Ob 6 sv. maša z blagoslovom. Ob zvečer rožni venec. Ob 7 pridiga in blagoslov. Nedelja ob pol 6, 6, pol 7, 7 tihe sv. maše. Ob pol 8 pridiga. Ob 8 slovesna sv. maša. Ob 5 popoldne sklepna pridiga, potem slovesne litanije in zahvalna pesem. Devetdnevnica zadostilue in spravne pobož- nosti v čast presv. Srcu Jezusovemu se začno v cerkvi sv. Jožefa danes, 2. junija, zvečer ob pol 8 s slovesno s v e t o u r o, ki obsega pridigo, za-dostilne molitve, petje in litanije. Vsi častilci pre-svetega Srca iskreno vabljeni. Nočnim častivcem! V noči od četrtka na petek (2. na 3. junija) je v ljubljanski stolnici celonočno češčenje Najsvetejšega Zakramenta. Molili bomo iz Večne molitve 3. uro: češčenje presv. Srca Jezusovega. JSlazznanila Ljubljana Maribor Palača hranilnice Dravske banovine Ob blagoslovitvi najmodernejše stavbe v Mariboru Pevcem Ljubljane. Drevi ob pol 8 pevska vaja v radio-studiu. Udeležba za vse obvezna. Drevi točno ob 20 je v dramskem gledališču javna produkcija gojencev operne šole drž. konservatorija v Ljubljani. Nastopijo gojenci dramatskega oddelka iz šole prof. Osipa Šesta. Občinstvo opozarjamo na to produkcijo. Sedeži so v parterju po 10 in 7 Din, na balkonu po 6 Din, na galeriji pa po 2 Din. Cela loža stane 25 Din. Predprodaja vstopnic je pri dnevni blagajni v operi in zvečer ob pol 8 dalje na blagajni v drami, DruJtvo sodnikov kraljevine Jugoslavije — sekcija Ljubljana ima letos svoj redni občni zbor dne 5. junija 1932 ob pol 11 v prostorih okrožnega sodišča v Novem mestu — z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi — odbor! Za literarni večer pisatelja Ivana Zorca, ki se bo vršil pod okriljem društva »Krka« v petek, dne 3. junija ob 8 zvečer pri Mikliču, vlada veliko zanimanje. »Beli menihi«, iz katerih bo pisatelj bral več odlomkov, so tetralogija zgodovinske povesti. Večer se bo vršil kakor vsi večeri »Krke« pri pogrnjenih mizah. Vstop je vsakomur prosti Nar. železničarsko glasbeno društvo bo imelo svoj VIII, redni letni občni zbor v petek 3. t. m. ob 19 v društvenem lokalu (Ljubljanski Dvor). —■ Odbor. Trgovci iz ljubljanske okolice imajo v sredo, dne 8. t. m. ob 8 zjutraj v Trgovskem domu svoj redni občni zbor na katerega se vljudno vabijo. Uprava udruienja trgovcev. * Št. Vid — Grobelno: Prireditev na tukajšnjem šolskem odru v prid »Gasilnega društva«, v nedeljo 29. maja, se je izvršila kljub dežju s prav lepim uspehom. Program je bil vsem všeč. Na splošno željo se vrši ponovitev, dne 5. junija ob 15. urL — Na svidenje! Zbelovo—Loče. V nedeljo, dne 5. t. m, bo na vrtu tovarne A. Zelenka blagoslovitev nove briz-galne, ki si jo je nabavilo mlado gasilno društvo. Pričetek slovesnosti ob pol 15. Vljudno vabljeni! Med Berlinom in Parizom (Ruda Jurčec.) Goljufija v reportaži. Bila nas je množica pri enem berlinskih apostolov. Vsled navala je vsak novi došlec prejel zaporedno številko in sprejemi pri reševalcu iz berlinskega brezna so si sledili, kakor da smo prišli v bolezni iskat zdravila k proslulemu »specialistu*. Mučna mi je bila ta pretirano javna procesija človeške bede in nesreče v tej prijetni in moderno urejeni čakalnici. Se Kristus na križu je osamljen strmel tako geometrično pravilno na bledo, plaho množico, da mi je bilo nemogoče najti točko opore pri enem teh sodrugov usode. Izstopil sem iz vrstnega reda čakalcev in da omogočim čimprejšnjo odpravo prosilcev, sem se odločil, da ne napravim >reporterskega« obiska pri nasledniku drja. Sonnenscheina. Berlinske ulice so tonile v toploto prvih pomladanskih noči. Nataknil sem bil svojo potovalno »bluzo« in gologlav brez rekvizitov velemestnega sprehajalca tonil v mračnost moabitskega predmestja. Zdelo so mi je, da sem Rele sto metrov od nemškega Reichstaga in že sem bil v tajnn-stveni borbi silhuet tovarniških dimnikov in grozečem sosedstvu mračnih tovarniških ograj. Skozi noč je zdaj in zdaj švignila kot goreča kača nad menoj nadcestna železnica in če sem se povzpel na prsto, sem lahko v sosednih avenijah opazil šviganje čudnih berlinskih enonadstropnih auto-busov. V mojih temačnih ulicah je bila noč in 8e drvenje bližnjega središča velemesta je tukaj bilo tako pritajeno, da* se me je nehote polastilo občutje, da sem v okolici samih dolgih, velikih, ne- izmernih bolnišnic. Še ljudje so — najbrž vsled le čudne okolico — hiteli mimo mene, kakor da jih kdo podi; To so bili stanovalci sosednih stano-valnih tovarn. Ali pa so zopet mirno in turobno tonili obenem z menoj nekam, kar je neizbežno in nujno, ker je drugam izhod nemogoč. Postal sem ob oglu in neodločno razmišljal, koga bi nagovoril od teh premikajočih se senc. Ko sem že dolgo tako stal in že nisem vedel, ali bi so obrnil do redarja, me jo končno ena teb senc nagovorila. »Ali najbrž iščeš nočni azil?« »Da, pruv imaš,« sem mu hlasluo odgovoril. »Najbrž ključavničar! Ali si že dolgo brezposeln?« »Da, prav imaš! Ključavničar sem, Prvič v mestu in iščem brezposelni azil.« »No potem pa pojdiva skupaj.« Mračna silhueta potnika ob meni je komaj za spoznanje spremenila svoj turobni, omahujoči korak. Vkljub očividni njegovi nesreči me nerodne laži v mojem poklicu ni bilo preveč strah. Njegova ohlapna zunanjost je sama dovolj pričala, kako mora biti usoda mojega nenadnega sopotnika, da je lia prvi pogled lahko zakril z zaveso izposojenostl mojega razpoloženja. Skozi nekoliko nekakih vrtnih ograj sva prišla pred pretirano osvotijeno barako, v katero je bilo samo treba suniti vrata, da smo padli v veliko, kolikor toliko umazano dvorano. Objel nas je val mine, premočne električne razsvetljave. Dvorana je bila ž.e do polovice napolnjena in nekateri so se že odpravljali v skromna obrobna ležišča . »Odkod pa ei ga pripeljal?« je zadonelo 7. leve. »Na oglu Invalidenstrasse ni vedel naprej. Ključavničar — prihaja ir, Leipziga. Vidiš tam je še ležišče v oglu na razpolago. Tam lahko prespiš Danes popoldne bodo blagoslovili ter končno izročili svojemu namenu euo najmodernejših in najlepših poslopij našega mesta — palačo Hranilnice Dravske banovine. Ponosna stavba, ki navdaja s svojo harmonično zunanjostjo vsakogar z občudovanjem, vsebuje v sebi toliko konstrukcijskih posebnosti, da bo njihov nekoliko podrobnejši opis gotovo zanimal javnost. Na mestu, kjer se dviga nova stavba, je slala šo pred dvema letoma stara, razpadajoča rojstna hiša admirala Tegetthofa. Hranilnica je nameravala pridobiti še enonadstropno hišo trgovca Ko-vačiča, jo podreti ter ves kompleks zazidati. Stranki pa se nista mogli zediniti glede cene. Ker je v pogodbi zahtevala občina odstopitev dela zemljišča do regulacijske črte, tako, da jo obstojal pravi stavbni prostor le iz ozke in dolge parcele, jo predstavljalo vprašanje zasnutka cele stavbe za arhitekta težek problem. Najprimernejše sta ga rešila arhitekta inž. Dev in inž. Čeruigoj, za katerih osnutek se je hranilnica odločila. Gradbena dela je izlicilirala priznana stavbena tvrdka Jelene & šlajmer, skupno s stavbnim podjetjem I. Živic. S pričetkom leta 1931. so pričeli podirali staro poslopje in takoj s pomladjo je bil položen temeljni kamen zgradbe. Temeljna dela so delala skraja mnogo preglavice ter zelo zavlačevala napredovanje stavbe, ker jo bilo treba ojačiti in pod-zidati sosednjo stavbo v Slovenski ulici, ki je imela plitve temelje. Nato pa je gradnja naglo rastla iz tal. Prvič se je pri tej gradbi uporabljal v Mariboru prostorninski železobetonski sistem. Sredi poletja je bila stavba v surovem že gotova in 1. avgusta lanskega lela se je že slavil likof. Dela so se nato nadaljevala še jeseni in vso zimo. Fasada je bila s pričetkom zime gotovo, notranjost pa se je opremljala po zimi za lesenim opaženi, ki je omogočal vsa dela v najhujšem mrazu. Le nu ta način je bilo mogoče, da so se stranke šo tekom zime selile v stanovanja in da je bila na pomlad stavba do manjših del na notranji opremi že izgotovljena. Celotna stavba sloni na stebrih-nosilcih, od katerih so vidni samo zunanji ob Gosposki ulici, ki tvorijo z izložbeno stekleno steno trakade za □ Pontifiknlna sv. maša bo v ponedeljek, zaključku majniške pobožnosti. □ Telovska procesija na Kalvariji bo v nedeljo ob pol 8 zjutraj. Obhod z evangelji in blagoslovi pri cerkvi sv. Barbare. Noto pridiga in levitirana sveta maša. □ V zakonski pristan ... 'Poročili so se v Mariboru v zadnjem času: Martin Mlakar, čevljar in Jera Bele, zasebnica; Ivan ŠeSko, učitelj i 11 Josipina Sohinko, postna uradnica; Maksimilijan Waklhuber, posestniški sin in Marija AValscher, ]>osestniška hči; Anton ITelc. ključavničar drž. žel. in Ana Ternjak, kuharica; Franc Trop, posestnik in Terezija Štampar, posestnikova hčerka; Mihael škof, delavec dr/, žel. in Mariju Herič, tkalka. Novoporočencein naše prisrčne čestitke! . □ Zaključna predstava Ljudskega odra v lc.toMi.ji sezoni bo v soboto, dne 4. t. 111. s pričetkom ob 8 zvečer v dvorani Zadružne gospodarske bunke. Ljubitelji odrske umetnosti in mariborskega Ljudskega odra se bodo gotovo v častnem številu odzvali idealnim stremljenjem nadarjenih ter marljivih igralcev tuka j'" Ljudskega odra. Reži ja in vloge so v zanesljivo dobrih rokah. □ Spremembe v okr. cestnem odboru in bnnovinski hranilnici. Ban dravske banovine dr. Drago Marušič, je ruzrešil 1. podnačelnika okr. cestnega odboru v Mariboru, gosp. Franja Žebota ter člana okr. cestnega odbora Jakobu Florjnnčiču in Šcrbiue.ka Ivana. Kot novi člani v oikr. cestni odbor so imenovani: gg. Stanko Terčel, veleposestnik pri Sv. Juriju ob Pesnici, Lesjak Davorin, župan in u|)okojeni učitelj v Rušah ter Godec Janko, župan in upokojeni učitelj v Limdbušu pri Mariboru. Kot podpredsedniki okrajnega odboru so imenovani sledeči: L podnačelniik dr. Milan Gorišek, advokat pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, II. podnačelnik dr. Josip Pučnik, advokat v Slov. Bistrici, III. podnačelnik Junžekovič Ivan, član ba.nskega sveta to noč. Jutri pa moraš stvar urediti uradno, mi je zagotovil moj vodnik in se zlomil v gube ob široki mizi nad čajnik, v katerem si je začel kuhati večerjo. V enem kotu so začeli igrati šah, v drugenv so začeli kvartati. Vse je medlelo v čudni ne-liaravnosti, kakor je bil nenaraven izraz onih iz-mučencev, ki so vkljub nemiru v dvorani prekmalu zaspali na svojih ležiščih. Čim bolj se je približavala sredina noči, tem redkejši so postajali prišleci. Vsakega je sprejemala več ali manj robata dobrodošlica, katere mi je tovariš na ležišču ob levi razvijal v grozotno tragedijo berlinskih cest in beznic. Nočni molk v tem zavetišču že dolgo ni bil več v navadi in vsi prenočevalci razen mene so že zdavnaj morali biti- priučeni temu dejstvu. »No verjamem, da si ključavničar,« ml jo nenadoma nekdo padel v razgovor. »Tvoje roke te izdajajo.« , »Pustite to. če bi no bil v potrebi, bi ne prišel. Tudi ne prihajam iz Leipziga, ampak sem iz Pariza.« Ko smo prevpili politično blodnosli in si razjasnili socialne pozicije, se je nenadoma zbrala ob meni deselorica sostanovalcev. Nenadoma sem moral preiti v nerodno monologi ranje o doživetjih pariške bede. Kako nerodni smo v razumevanju bede svojega bližnjega. Kot lepo pravljico sem jim hotel pripovedovati zgodbo svojih prijateljev iz barak pariških predmestij. Pripovedoval sem tem tovarišem. berlinske bede zgodbo svoje v občestvu Vinconcijeve konference obiskovane pariške rodbine, kt živi s štirimi otroki v v blato pogreznjeni baraki. Prisrčno sem jim hotel približati sliko trpeče matere, ki sc je obenem a otroki in menoj osebni promet. Notranji stebri so vzidani v steni. Poslopje je podkleteno v vsej izmeri. V kleteh, ki dobivajo svetlobo skozi trotoarna okna, so skladišča trgovskih lokalov in prostor za centralno kurjavo. V pritličju so samo trgovski lokali, od katerih sta začasno zasedena samo dva. Iz Gosposke ulice vodijo vhodna vrata; vhod se deli takoj na dve stopnjišči. Eno vodi v prostore banke, drugo k stanovanjem v nadstropja. Bančni prostori so zgrajeni izredno luksuriozno. Stene so obložena s podpeškim kamnom, stopnjišča in vhodi pa z kararskim marmorjem in nabrežinskim kamnom. Zanimiva je zlasti velika sejna dvorana. Stene so obložene s kavkaškim orehom, nad leseno obloga pa je mavčni omet s slikarijo v srebrnem tonu. Dvorana dobiva svetlobo od stropa. — V prvem nadstropju je še stanovanje in pisarna odvetnika dr. Štora. V drugem in tretjem nadstropju sta pa dve stanovanji. Zaključuje so stavba s teinso iz železobetona in izolirane s »conco« ploščami. Na terasi je vrt z gredicami za cvetje. Končuje so terasa z nadzidom s stanovanjem hišnika, pralnico in sušilnico perila. Hodnik ob Gosposki ulici razsvetljujejo svetlobna telesa, ki so vdelana v kamniti strop. Svetloba pada skozi motno okroglo šipo. Izložbe so iz ene same steklene ploskve, vdelane v železna nosilce; nosilna stenska konstrukcija je povsem odpadla. Tozadevno je tn stavba zopet prva v celi državi. Izrozito učinkujejo bleščeča vrata iz al-pacca-kovine. Vsa dela na stavbi so bila z izjemo konstrukcije za steklene izložbe izvršena od domačih tvrdk. Stavbna in v stroko spadajoča dela je izvršila tvrdka Šlajmer & Jelene, mizarski tvrdki Potočnik iu Kiančnik, notranjo opremo Koter, kamnoseška dela ljubljanska kamnoseka Vodnik iu Toman, slikarska Coffou, centralno kurjavo Bačič iz Zagreba, steklarska Kristal, ključavničarska Schell, kritje streho z conco-ploščami Mer molja iz Zagreba, elektro-instalacijska pa mestno električno podjetje. Povprečno je bilo zaposlenih na stavbi dnevno nad 100 delavcev. Stavba je nele ponos mesta Maribora, ampak tudi ponos domače podjetnosti in dokaz visokega znanja domačega stavbarstva in obrtL iz Ko.ša.kov pri Mariboru, IV. podnačelnik Da j voriu Lesjak, upokojeni učitelj v Rušah. Tudi je ban dr. Marušič razrešil člana upravnega; odbora Hranilnice dravske banovine v .Mariboru, bivšega poslanca Franja Žebota ter ja na mesto njega imenoval v upravni odbor zavoda Ivanu Janžekovičn, članu hanskega sveta in posestnika v Košakih pri Mariboru. Ostali upravni svet ostane neizpremenjen. □ Odmev velenjske tragedije. Strašno dejanje Marijo Plavčakove, ki je ponedeljek' zjutraj v Velenju umorila svojega otroka ter nato obračunala s svojim življenjem, je odjeknilo tudi v Muriboru, kjer jo bila pokojnica doma, Stanovala je zadnje čase v Gornjem Rad vanju. Dete je bilo že v tretjem letu ter izredno ljubek otrok. Istotako je bila mati: znana in priljubljena: doživela je kljub mla-t dim letom velika razočaranja in lo je vplivalo na njen značaj, du je postala odljudna in tifcfij Ze svoječasno, pred leti je hotela prostovoljno v smrt. Ustrelila se je v prsi ter si le za las /.grešila srca. V mariborski bolnišnici so ji takrat o tel i življenje. □ Kopalne obleke, plašče, čevlje in perilo v največji izbiri dobite pri Babič, Maribor, Gosposka 24. s □ Obilo založen mali trg. Včerajšnji mali trg jo bil obilo založen z vsemi dobrotami. Z najrazličnejšo zelenjavo jc bil kar preplavljen. Cene zelenjodi nazudujejo radi velikih ponudb. Ravnotako perutnini, posebno piščancem. Na trgu se pojavljajo žc domače češnje in včeraj so sc dobile prvič tudi jagode. Pa je bila cena precej zasoljena — 20 dinarčkov za liter! □ Tovarišice maturantke letnika 1907 v Gorici. Letos poteče 25 let, odkar smo se razšle po svetu Na željo nekaterih tovarišic vabi mvse našega letnika, da prijavite kraj in datum proslavo naše 25 letnice na naslov: Adela Alt-Schidova, upraviteljica v Studencih pri Mariboru. □ Ogromno množine gosenic. Od Betnjaveke-ga ribnjaka do Bohove so se na drevesih pojavile ogromne množine gosenic, ki kar v grozdih visijo z drevja in grozijo, da uničijo vse zeienje. Lastniki drevja z vsemi sredstvi zatirajo nevarno golazen, toda skoraj brez uspeha. □ Dokazal svoj alibi. V sobotni številki dne 28. maja smo poročali o aretaciji neko osebe v Studencih, ki io je radi sodelovanja pri umoru posestniku Kanclerja obsojeni Rudolf Kovač obdolžil sodelovanja pri umoru ter istočasno izpovedal Klančnifcovo nedolžnost. Dotični osebi se je posrečilo izkazati svoj alibi« nakar jc takoj sledila izpustitev iz sodnih zaporov. učila prvih naukov katekizma, da lahko z otroki skupaj prejme sv. krst. Priprosto vdanost velikega, skleroznega očeta rodbine, ki se je trudil z menoj naučiti se prvih znakov francoske abecedo. V središče Pariza sem jih postavil raztrganca pariško socialne neenakosti in se trudil poiskati zaupljivost zastopnikov berlinske bede. Toda segel sem mimo središča. Moje katoliške enostavnosti niso mogli razumetL Vsakdo se je enostavno zakrknjeno vrnil v grozoto lastne živ" ljenjske zgodbe. Razgrnili so pred menoj sliko sodobne berlinske morale, ki si jo je Berlin omilil s skorjo čudne lirične patologije. Berlinska zgodovina nenadnega in silnega razvoja je vendarle prečurodejna, da bi nemški narod zopet ne storil čudeža in rešil usodo svojih širokih ljudskih mas. V območju morale smo si ustvarili kopo prevar in eksotičnih pravljic, da tako lažje preživljamo dnevne konflikte, ker smo pravzaprav reveži, a po najvišji odredbi no smemo umreti od gladu. Če javno vodimo trgovino z naj-nesrečnejšimi oblikami sodobne morale, potem je to le zato, dn lahko mirno izvedemo to čudno opria-vičilo, ki je naši vesli potrebno in ki nuj nas privede v boljšo dobo srečnega pozabljenja. To jo bil zadnji refren, ki je izginil v molk noči. Izmučeni obrazi okoli mene so v nemirnem spancu medlo bolno obledeli, bolj podobni maskam smrti nego maskam življenja. Trudno so so odpirala vrata zadnjih zakasnelih ponočnjakov, ki na obrnzu niso nosili drugega ko vizijo trpeče izčrpanosti. Zopet je bil zaključen dan z goljufivo pesmijo o nesreči, ki mora biti sreča, o nezdravju, ki mora biti izraz_ zdravja in propada, ki jutri mora prinesti čudež. (Dalje prihodnjič.) Stev. 124. »SLOVENECk, dne 2. junija 1932. Dnevna kronika Drzen vlom na sodišču Novo mesto, 1. junijji. V noti od ponedeljka na torek je dozdaj še neznani zlikovec vlomil v blagajnične prostore novomeškega okrožnega sodišča. Po vsem sodeč je vlomilec prišel v sobo št. 18 skozi vrata z glavnega hodnika. V sobo se je splazil k dvema, skupaj med oknom stoječima blagajnama in je desno blagajno navrtal ter odtrgal proč skoraj vso desno stran blagajne. Pa je imel vlomilec smolo, kajti v blagajni je dobil samo 3047 Din. Vzel pa ni čekovne nakaznice, glaseče se na čez 100.000 Din, ker je vedel, da bi mu ta nič ne koristila. Druge blagajne se ni dotaknil. Sodišče je takoj zjutraj, ko so uradniki opazili vlom, telefonično poklicalo iz Ljubljane detektive. Orožništvo in policija se trudita na vso moč, da čimprej izsledita vlomilca po sledovih, ki so pa zelo malenkostni, ker je vlom izvršil z gumijastimi rokavicami. Koledar Četrtek, 2. junija: Marcelin, mučenec; Peter, mučenec. Novi grobovi ■f V Ljubljani je v zavetišču Sv. Jožefa, Poljanska cesta, dne 1. junija umrla g. Seunig Nina, potomka stare Ljubljanske rodbine Seunig. Blag ji spomin! •f V Kranju je v torek zvečer umrl g. Jožef Zusag, mornariški kapitan v pokoju. Pokopali ga bodo danes ob 8 popoldne. Blag mu spomin! Žalujočim naše sožalje! ■f Pri Sv. Venčetdu pri Slovenski Bistrici je preminula gospa Ana Povh, soproga nadučitelja v pokoju. Bila je blaga žena, vzorna mati in usmiljena podpornica revnih. Ohranili jo bomo v častnem spominu. Žalujočim svojcem iskreno sožalje! Osebne vesli = Novi inženjerji — proicsorji. Pred izpra-ševalno komisijo za naslov inženjerja—profesorja na tehničnih srednjih šolah so napravili izpit sledeči suplenti: ga. ing. Joža Debelakova in gg. ing. Josip Dovič, ing. Fridolin Hacin, ing. arch. Miro Koa, ing. Anton Kuhelj in ing. Rihard Tavčar — ČastHamo! x= Profesorski izpit je napravila pred stalno izpraievalno komisijo v Ljubljani suplentka realne gimnazije v Mariboru, gdč. Silva Trdina. Čestitamo! = Promocija. V torek, dne 31. maja je pro-moviral na zagrebški univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. Avgust Korbar iz Ljubljane. = Praktični državni izpit iz gozdarsko tehnična stroke sta med drugimi napravila te dni v Belgradu tudi Slovenca gg. inž. Seljak Janko od banska uprava v Zagrebu in inž. Rebolj Viktor, gozdarski upravitelj v Kamniku. Fantek, punčka, ženka in možiček. vsak uživa SLADOLED »PETRIČEK«, saj že pravi vsak fantiček, 1« najbolji je »PETRIČEK«! Ostale vesli — Na obisk v domovino sta prišla iz Amerike toippda Rant Fr., dekan župnije Sv. Marije v sleepy Eye, Minnesotta, in Vrhuncc Josip, župnik župnije Sv. Marka v Mc Kees Rocks, Pa. Na potovanju se mudita že skoraj en mesec ter sta pred-včerajšnim, v torek, obiskala tudi Ljubljano. V domovini ostaneta do 1. avgusta, potem pa odpotujeta nazaj na svoje župnije v Ameriko. Nazaj grede bosta obiskala še nekatera večja in znamenita mesta v evropskih državah. G. dekan Rant je iz Ljubljana odpotoval v Češnjico nad Železniki, kjer bo ostal večino svojih počitnic, g. župnik Vrhunec pa bo preživel počitnice pri svojih sorodnikih v Železnikih. Oba gospoda ob prihodu v domovino najtopleje pozdravljamo z željo, da bi vtise, ki jih boeta v času svojega bivanja med nami dobila, tolmačila tudi našim rojakom onstran velike vode. — Tabor bojevnikov na Brezjah 10. fulija. Prometno ministrstvo je z odlokom Ms. br. 10568 od 19. 5. 1932 dovolilo polovično vožnjo vsem udeležencem vsakoletnega sestanka na Brezjah in to do postaj Otoče ali Radovljica. Vsakdo kupi žigosano celo enosmerno karto na odhodni postaji, na Brezjah dobi potrdilo od odbora zveze bojevnikov in se vrne domov zastonj. Spravite dobro vozni listek in potrdilo. TovariSi agitirajte za številno udeležbo dne 10. julija, karta velja od 9. do 15. julija. — Osrednji odbor Zveze bojevnikov v Ljubljani. — Kolki protituberkuloznc lige. Ob priliki protituberkuloznih dni ponovno opozarjamo javnost na odkup kolkov protituberkuloznih lig. Kolki so v razprodaji po vseh večjih trafikah in pri krajevnih protituberkuloznih ligah. Izkupiček iz prodaje kolkov je namenjen počitniškim kolonijam slabotne dece. Z odkupom kolkov podpirate organizirano protituberkulozno borbo. O. P. T. L. — Maturanti višje gimnazije na Sušaku iz leta 1012 žele prirediti koncem meseca avgusta tovari-eki sestanek ob priliki 20 letnice mature. Tovariše, ki žele priti na ta sestanek, prosimo, da to sporoče na naslov: Ing. Miroslav Ježič, šumarski svetnik pri direkciji šum na Sušaku, da se jim more javiti točen dan sestanka. — Zaostali dokumenti. V duhovnem uradu drž. splošne bolnišnico v Ljubljani leži večje število družinskih knjižic in poročnih listov, ki so zaostali v porodnišnici po odhodu mater-poroduic. Družinske knjižice, nosijo imena: Lozar, Trampuš, Kač, Amon, Kosovel, Kimmesvvenger. Galič, Mesar, Leonardis, Fuks, Spendal in Forjanlč. Poročni 1 isti se pa glase na imena: Mahnič, Pcrne, Lapajne, llabjan, Paljevec, Šmidt, Sulič, Kopač. Lastniki teh dokumentov naj blagovolijo priti ponje. — Pozor potniki v inozemstvo! Generalno ravnateljstvo zveznih železnic je ukinilo izdajanje vozovnic za inozemstvo, ter si morajo potniki kupiti le vozovnice v potovalnih pisarnah. — Vsled ne. davne objave, da tudi naše železniške postaje do nadaljnjega ne morejo izdajati voznih kart v direktnem prometu z inozemstvom, je med občinstvom zavladalo mnenje, da se za inozemstvo sploh ne more dobiti vozovnic. Vsled tega opozarja Zveza za tujski promet vse potujoče občinstvo, da njen potniški urad »Putnik«, Ljubljana. Dunajska cesta 1, izdaja ravno tako kakor doslej vse vozovnice za inozemstvo, po izvirnih cenah brez doplačila in brez vsake omejitve. — Razstava kuncev. Poleg razstave perutnine porutnine se bo na letošnjem ljubljanskem velescjmu vršila tudi velika IV. razstava kuncev, ki jo priredi kunčerejski odsek Kmetijske družbe. Razstava bo nameščena v paviljonu »K«. V 130 kletkah bo preko 30 razstavljalcev pokazalo svoje najboljše in najlepše živalice. Zastopane bodo vse pri nas gojene pasme kuncev, v posebno velikem ste- Celje vilu velike pasme, belgijci in beli orjaki, potem srednje težke in lahke pasme ter raznovrstni reksi, to so kratkodlaki kunci. Poleg tega bodo obiskovalci razstave imeli priliko videti razne izdelke iz kunčje kožuhovine, dalje razno orodje, posode, vzorne kletke in strokovno literaturo. Večji del razstavljenih kuncev bo tudi na prodaj, ter se bo s tem ljubiteljem kuncev nudila najboljša prilika, da si po zmerni ceni nabavijo dobre, zajamčeno čistokrvne plemenske živali. — Razstava bo zelo zanimiva in zato naj si jo nikdo ne zamudi ogledati. — V Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine St. 43 od 1. junija t. 1. je objavljena »Uredba o izplačilnih rokih za vloge in druge dolgove Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani«, dalje >Navodila za izvrševanje drž. proračuna razhod kov in dohodkov za leto 1932-1933«, »Odločba o ukinitvi pripombe 17. izvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi« in vObjnve bau-ske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932«. DAJ Slado- DAM -led —Razglas. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo za zgradbo mostu čez Pišenco v Kranjski gori v tiru banovinske 11. reda Kranjska gora— Vršič, ki se bo vršila 2. julija t. 1. ob 11 dopoldne v prostorih tehn. oddelka gornjega oblastva, kjer se dobe med uradnimi urami nadaljne informacije. — Trgovci iu prijava obrtnih pravir. Združenje trgovcev v Ljubljani, kakor tudi za ljubljansko okolico opozarja ponovno vse gg. člane, da pole«'o rok za prijavo obrti dne 9. t. m. Zato naj vsi, ki še niso prijavili svoje obrti, do navedenega dne to store. Uprava udruženja. — Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz-Josei« grenčice zavžite zjutraj na tešče j zelo lahno odvajanje brez vsakega napora, j Specialisti za srčne bolezni so dospeli do | prepričanja, da učinkuje zanesljivo in brez vsakih težkoč »Franz-Jcsef« voda celo pri zelo težki napaki zaklopnice. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Toča. V torek 31. maja je začela ob pol 12 padati sicer drobna, a gosta toča na Veliki Dolini. Padala je dobre pol ure in naredila precoj škode. Obiskala je bila loča Veliko Dolino tudi že 8. maja in sicer prav debela. Lansko leto je bila pa 26. junija prav vse docela potolkla. Ljudje so kar obupani. Če ljubi Bog ne bo prizanašal, bodo morali kar vsi od kraja iti beračit. — Zračni potniški promet Zagreb — Praga. 31. maja popoldne je priletel iz Prage v Zagreb veliki trimotorni potniški a*'ijon tipa Fokker. Avi-jon je upravljal eden najboljših češkoslovaških pilotov Malovec. S tem se je začel redni zračni potniški promet med Prago in Zagrebom. Avijon bo odletel iz Zagreba vsaki dan ob 7 zjutraj, v Zagreb bo pa prihaja! vsako popoldne ob 3. TRILYSIN pomaga zares: TRILYSIN očisti lase od prhljaja, TRILYS!N zaustavlja izpadanje las, TRILYSIN vpliva ugodno na porast las! Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah, j parfumerijah in boljših brivskih salonih. Cena: velika steklenica 75 Din, mala steklenica 42 Din. Brošuro o preparatu Vam pošlje na zahtevo brezplačno: Mr. Ph. Josip Hoffmann Zagreb, Mašinskoga 5. — Šoferja med vožnjo zadela kap. V ponedeljek zvečer je odpeljal iz Zagreba proti Sv. Ivanu Zelini avtobus zelinskega podjetnika Nikole Kosa. Avtobus je šofiral Kosov sin 20 letni Štefan. Avtobus je bil poln potnikov. Ko je prevozil 15 km. je šofer nenadoma sklonil glavo in izpustil volan ' iz rok. Za volan je hitro prijel neki trgovec, ki je sedel poleg šoferja. Ker pa ta ni znal šofirati, sc je avtobus prevrnil v obcestni jarek. K sreči se ni poškodoval niti en potnik. Zdravnik, ki se je hitro pripeljal na kraj nesreče, je ugotovil, da je šoferja zadela srčna kap. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico. — Toča po Kastavgčini. Preteklo nedeljo in ponedeljek so divjale na Sušaku in okolici hude nevihta. Padala je tudi toča. Najbolj je prizadeta Kastavščina, kjer je udarjala toča, debela kakor največji orehi. Toča je padalo skoro celo uro in uničila vsa polja in nasade. Ponekod je toča padla skoro 1 m na debelo. — Knjiga o lepem vedenju, spisal Urbanus. Iretja zelo pomnožena in izpopolnjena izdaja. Ljubljana 1932., 388 strani. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Elegantno vezana Din 64.—, broš. Din 50.—. Od prejšnjih izdaj se nova razlikuje predvsem v tem, da uvodoma ne prinaša onih navodil lepega vedenja, ki pomenijo najelementar-nejša načela omike in olike, katera so danes po delu cerkve, šole in prosvetnih društev ter naravnega kulturnega napredka prešla že v meso in kri. Nova izdaja je prilagodena do podrobnosti novim razmeram našega duhovnega in materialnega življenja. Posveča veliko skrb obveznostim, ki jih ima dandanašnji meščanski človek do nove družbe; novo jc pravilo pismenega občevanja. O knjigi govorimo še obširnejše. G' Celjsko pevsko društvo, ki jo letos koncer- tiralo že na petih krajih in želo povsod veliko priznanje, priredi sedaj tudi doma v soboto svoj koncert z istim programom kot drugod. Statistika tnjrev v preteklem mesecu. V preteklem mesecu je obiskalo Celje 781 tujcev. Od teh je bilo po državljanstvu Jugoslovanov 596, Avstrijcev 67, Italijanov 22, čehoslovakov 16, Nemcev 13, Madžarov 7, Anierikanei 4, Poljaki 3, Švicarja 2 iu 1 Norvežan. — Po poklicu je bilo med njimi trgovcev iu trgovskih potnikov 287, obrtnikov 102. uradnikov 90, delavcev 22, učiteljev 14, inženirjev 13, industrijeev 10, častnikov 9, dijakov 7, odvetnikov 8, agronomov 5, novinarjev 5, zdravniki 4, notarji 3, profesorja 2, arhitekta 2, duhovnika 2, narodna poslanca 2, živinozdrav-nik 1, književnik 1, lekarnar 1 in brez poklica 141. & Tatvina kolesa. V nedeljo 29. maja zvečer je bilo ukradeno iz veže gostilne g. Gorenjaka Pri jelenu na Ljubljanski cesti moško kolo znamke Puch. Kolo jo črno prepleskano in ima na držalih napis Neger. Vrednost ukradenega kolesa znaša SIK) Din. Svari se pred nakupom. & V mestni klavnici so zaklali v minulem tednu 18 volov, 21 krav, 50 telet, 1 telico, 1 bika, 60 svinj, 10 prašičev in 7 ovac. Uvoženih je bilo v mesto in pregledano 39 kg govedine, 1215 kg teletine, 434 kg svinjine in 196 kg sveže slanine. 0 Smrtna kosu. V javni bolnišnici je umrl v torek 31. maja v starosti 50 let Zgomba Anton, vpokojeni železničar iz Košnice. — V Gaberju jc umrl včeraj, v sredo, 1. t. m. dopoldne Gomze Josip, sin cinkarniškega delavca. — Isti dan jc umrla v javni bolnišnici jto dolgi in mučni bolezni v starosti 43 let Ana Fanfulova, posestnim iz Mirotic. — Pokojnim večni mir in pokoj, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožaljel & Invalidska tombola, ki je morala zaradi slabega vremena že dvakrat biti preložena, se bo vršila v nedeljo 12. t. m. ob vsakem vremenu. Pftt? Haydnova proslava bo jutri ob 20 v dvorani Glasbene Matice. K ustanovam Glasbene Matice, ki so letos zelo uspešno delovale, se je pridružil sedaj še orkester, kateri bo zaigral VI. Ilavdnovo simfonijo pod vodstvom kap. Filipa Bernarda. Godalni kvartet zaigra kvartet v G-molu, gdč. Mara Kabajeva pa klavirsko sonato v D-duru. Čenek Šedlbauer zaigra Andante iz čelovega koncerta v C-duru s spremljevanjem orkestra. Za desetletnico zakona o delavskem zavarovanju priredi okrožni urad zu zavarovanje delavcev dne 5. junija v mestnem gledališču javno predavanje o izvajanju zavarovalnega zakona. Vstopnine k predavanju ni. Dodelitev stojnice. V zadnji občinski seji je bila dodeljena starinarju Juriju Luketiču stojnica na Hrvatskem trgu ob Dravskem mostu. Kamnih Tujsko-prometna sezona v Kamniku sicer še ni pričela, vse pa se pripravljajo na njo. Ker si mnogi svojega oddiha ne bodo mogli privoščili niti na našem jugu-Jadranu, jc zelo verjetno, da bo dotok tujcev letos v Kamnik še mnogo večji kot lani, ker spada pač med najcenejša letovišča; stanovanj bo veliko število na razpolago in lo cenenih, n. pr. nek sedlar odda za sezono 2 opremljeni sobi in kuhinjo za Din 500 mesečno, kar je pač skrajno nizka cena. Razvedrila tujcem ne bo manjkalo. Igrišča za tenis, ki jih sedaj gradita SK Kamnik in mestna občina, jim bodo na razpolago. Od večjih prireditev omenimo tekme za prvenstvo plavalne podzveze za dravsko bonovino, ki se vrše 23. in 24. julija, v avgustu pa se vrti medmestna tekma Maribor proti SK Kamniku. — Monslrc-kon-cert godb na pihala pripravljajo združene godbe mesta Kamnik, Domžal in Mengša. Kranj Hrastnik Krajevna protituberkulozna liga bo ob priliki protituberkuloznih dni v soboto, dne 4. junija popoldne za .šolsko deco, zvečer ob 20 pa za ostalo občinstvo predvajala v Narodnem domu zdrav-stvenio-poučni film »Dva Brata«. Brez vstopnine! — V nedeljo, dne 5. junija priredi liga cvetlični dan v korist londa za počitniško kolonijo, v katero namerava liga poslati letos več okrepitve potrebnih otrok. To pa ji bo uspelo samo ob sodelovanju vsega prebivalstva, zato naj nihče nc odkloni cvetke, ki se mu bo ponudila iz rok naših težko preizkušenih delavskih otrok. Lastnike vrtov prosimo, da darujejo za cvetlični dan nekaj cvetlic, predvsem nageljnov, po katere pridejo odposlanci tukajšnje protituberku-lozne lige. Trbovlje Cesto nižje Pndmejc sredi hriba so pričeli zopet širiti iu uravnavati. Prvoten sklep je bil, da se začne s preložitvijo mimo Španca, kjer bi bila takoj praktične korinti za občane, a počasi bodo ludi prišli v dolino. Želimo, da bi čimprej tudi na savinjski strani začeli graditi cesto višje Urbana. da bi tem preje prišlo do zveze s savinjsko dolino po dobri cesti. Zoper krizo. Na poziv sv. očet« bo pri nas na praznik Srca Jezusovega prihodnji petek, in potem celo osmino zjutraj ob pol šestih spravna pobož-nost da bi odnehala sedanja moralna in gospodarska kriza človeštva in da bi se z molitvijo in pokoro skazali vredne boljših časov. Posebno za naše delavske kraje je to primerno in potrebno. Mala Nedelja Nenavadno slovesnost je doživela naša župnija dne 29. niaja. Zakonska Juri Miki in njegova skromna ž.cnkica 14 i za betu roj. Dettcl-bueli iz Drukovec 25. sta obhajala zlato poroko. K tej slavnosti so sc zbrali še živeči otroci s številnimi vnuki in vnučicnmi, sorodniki, sosedje in znanci. Gangljno jc bilo gleduti, kako sta zlatoporočenca vkljub starosti krepko stopala s križem v roki po klancu proti cerksi V cerkvi sla se pri slovesni sv. maši zahvalila zu vse prejete dobrote, ki sta jih bila deležna iz rok božjih tekom 50 let srečnega zakonskega življenja. Vsi pa smo molili, du ju Bog ohrani z/drnva do skrajnih mej človeškega življenja! — lega dno je napravil k natu izlet Marijin vrtec« od S\. križa pri Ljutomeru. Otroci s<> se vzorno obnašali in lf|>o poli. kako bi tudi nc. ko pn imajo tako dobro in skrbno vrtnu-rico! — Bog jih ž.i\i vse, «\ rtec« in \itiuiricol Radio Najemne pogodbe — obvezno sklepanje vsled določb tar. post. 14 taksnega zakona. Vse lastnike stanovanj, ki imajo najemnike, opozarjamo na nove določbe taksnega zakona, da je treba najkasneje do 1. julija 1932 skleniti z najemniki na predpisanih taksiranih obrazcih, ki jih prodaja trafika ge. Kr-čeve, najemne pogodbe. Nadalje je treba izza dne 1. aprila 1932 izdajati pobotnice na predpisanih taksiranih monopolskih obrazcih, ki se dobe rav-notam. Po L juliju 1<>32 bo Glavni oddelek finančne kontrole pričel vršiti revizije. Zaradi tega naj oni, ki pogodb še niso sklenili, ne odlašajo in jih nemudoma sestavijo, ob revizijah pa pokažejo na vpogled finančnim organom, da se izognejo občutnih kazni. Davčna uprava v Kranju. Programi Radio-Linblfanm Četrtek. 2. junija: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevno vesli. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.01) Salonski kvintet. 19.00 Dr. A. Bajec: Italijanščina. 10.3O Dr. M. Rupel: Srbohrvaščina. 20.00 Pero llorn: Poglavje iz vzgojeslovja. 20.30 Koncert pevskega zbora Ljubljana«, dirigent dr. A. Dolinar 21.15 Klasična glasba, poje baritonist prof. M Pugelj s spremljevanjem čela in klavirja (prof. Jeraj, M. Lipovšek). 22.00 Harmonika šolo, g. Magister. 22.80 Čas, |>oročila. Petek, 3. junija: 11.30 šolska ura: ing. Lupša V pragozdu. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesli. 13.00 Čas. plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Dr. L. Suštiik: Francoščina. 19.30 Gospodinjska ura, vodi gdč. Krekova. 20.00 Dr. Glavinič: čeho-slov. in jugoslov. saradnja (sokolska ura iz B«>o-grada). 20.80 Prenos iz Belgrada. 22.30 Čas. por Petek. 3. junija: Budapest: 12.05 Instrumentalni in vokalni koncert. 2 0.10 Večerni koncert. 22.10 Ciganska glasba. — Dunaj: 19.40 švedska narodna glasba. 20.80 Simfonični koncert. — Praga: 19.45 Operni večer. — l*iiKenberp: 20.00 Lahka glasba. 22.20 Nočna glasba. — Reroiniinster: 21.45 Reportaža s pasijonskih iger v Selzaehu. — Rini: 20.45 Pester koncert. — Beograd: 20.30 Radio orkester. 21.30 Pester koncert. 22.50 Ciganska glasba. — Berlin: 21.10 Kvintet C-dur: Franc Schubert. 10.3« Joliann StrnuR-ove kompozicije. — Toulonse: 19.45 Koncert vojaške godbe. 23.30 Klasična simfonična glns-ba. — Stuttgurt: 20.00 Švabska narodna glasba. 20.80 Pester večer. 21.15 Simfonični koncert. Barcelona: 21.20 Moderna glasba. — Milano: 20.50 Komorna glasba. 22.00 Varietejski večer. — Za grele 20.30 Prenos iz Belgrada. 22.10 Lahka glasim. Spori Rapid v Ljubljani? Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da je ponudil dunajski Rapid ljubljanski Iliriji eno gostovanje. S svojim kompletnim prvini moštvom bi prišel 3. julija v Ljubljano. Ker bi gostovanje tega slovitega moštva bilo za nas lep in tudi pomemben dogodek, upamo, da bo Ilirija ponudbo Rapida sprejela in tako nudila našemu športnemu občinstvu redek športni užitek. Rapidov nastop, ki je zadivil s svojo igro skoraij ves svet, bi pomenil v Ljubljani dogodek prvega reda! Francoska reprezentanca. ki igra v nedeljo v Belgradu proti našemu izbranemu moštvu, potuje jutri dopoldne skozi Ljubljano v Belgrad. Francozi pošljejo svoje najboljše igralce. Francoski nogometaši bodo igrali skoraj po vseh balkanskih državah reprezentančne tekme. Zato imajo seboj tudi precej igralcev. Pod vodstvom predsednika francoske nogometne Zveze Ri-metta, ki je tudi predsednik najvišje nogometne organizacije FIFE, potuje 26 najboljših nogometašev. Kdaj potujejo Francozi skozi Ljubljano, bomo pravočasno javili in upamo, da bo prihitelo lepo število naših športnikov na kolodvor, dn pozdravi francoske nogometaše, ki so pred It leti tudi Ljubljančanom pokazali, kako znajo igrati nogomet. ..Inserat kot prodaialer Za naše drugo insoratno tekmovanje smo prejeli oglase naslednjih podjetij Tvrdka Sku-' Oglas piaa . št. Tvrdka sku Oglas p'na št. Štrukelj Ivanka, Resljeva 2, Ljubljana >Karov- čevlji. Maribor....... Ivan Praznik, strojno mizarstvo. Ljubljana ........•..... B. Kolb, š|)orlna delavnica. Vižinarje, Št. Vid............. >Dunav« zavarovalna delniška družba. Ljubljana............ Rude in kovine Ljubljana, Masarv- kova c. 12 ........... R Ran/.ingi r, sped. nišama, Ljubljana Avg. Martinčič. ključavničarstvo, Ljubljana ............. Jos. R. Puh, Gradaška ul. 22. Ljubljana A. Goreč. Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana............ Viktor Bolunec. Ljubljana..... Anton Legat. Miklošičeva 28, Ljubljana Zorn Franc, Medvedova c. 32, Ljubljana VII ............ Anton Bernik, Slov. restavracija >Slu- vija*, Sušak ... ....... Tea Import, V«čna pot 15, L ubljana . Triumjih Auto, Medvedova c. 7, Ljubljana Vil............ Jugoindus družba, Celovška c.38, Ljubljana VII.......... Triumph Auto, Celovška c. 38 . . . Anton Kos. Mestni trg 25, Ljubljana . Laboratorij »Jol«, Celovška c. 56, Ljubljana .............. Anton Ješe, Tržič......... St. Srečnika sinova. Tržič..... »Runo«, usnjarska in čevljarska zadruga Tržič........... Ivan Javornik, mesar. Domobranska cesta 7, Ljubljana........ 2 0512 2 7031 2 7065 2 j 7343 2 7501 7502 7503 7504 7505 7506 7507 7508 2 | 7509 7511 7521 7522 7523 7524 7525 7526 7529 7530 7533 7534 Alojzija Leg d,Slomškova 13,Ljubljana Frid. Bischof, Kacijanarjeva ulica 22. Maribor ............ llotcl Slavija, livar ....... Biigel Franc, Bleiweisova c. 52. Ljubljana ........... . . . ! Polanjko Julija, Sv. Jakoba Irg. Ljubljana ....... ......| Josip Rozman, Sv. Petra cesta85, Ljubljana ............ I. I Naglas, tovarna pohištva, Novi trg 6, Ljubljana.........j Belihar & Velepič, Dunajska cesta 35, Ljubljana............ Peter Angelo. Dvorakova ul., Ljubl jana Ruu Franjo, Tržaška cesta 12, Glince. Ljubljana........... Ivan Strojanšek. Pred škofijo 21 Ljubljana ............ . Stavbenik Furlan-Kunaver Rimska c.., Ljubljanu............ 1. Lah, Glavni trg. Maribor..... Dobrin Karol, Tržič........! Neimenovan: Gostilno in trgovino . . Samo Karo čevelj.......... lgn. Vok. Tavčarjeva ul 7, Ljubljana J Klemenčlč, Novo meslo...... J. Picek, Novo mesto....... J Krajec nasl., Novo mesto . . Mencinger, Sv. Petra c. 43. Ljubljana Bergant Franc, Dravlje, SI. Vid nad Ljubljano........... H. Pečjak in drug, Zalokarjeva ul. 13, Ljubljana............j Neim., Maribor: (Poštene delavne za-, stopnike)............ Vzajemna zavarovalnica, Novo mesto 7535 7536 75)7 7538 7539 7540 7541 7542 7543 7544 7545 7546 7547 7548 7540 7550 7551 7552 7553 7554 7555 8013 8135 1 8410 8489 Stran 6. »SLOVENEC«, dne 2. jnni)a 1982. Bogastvo v morskem peska Jantar! Dragocenost, ki takorekoč raste v morskem pesku. Največja ležišča teh draguljev so na obali Baltiškega morja. Kaj je jantar? V sivi davnini so tam, kjer danes valove, valovi Baltiškega morja, rasli ogromni jelovi gozdovi. Kakor menijo geologi, pa je te gozdove v tako rvani terciarni dobi zagrnilo morje. Vse rastlinstvo se je pogreznilo v morsko globočino, jelcrve gozdove je zasul fini morski pesek. Kar je od teh jelovih gozdov še ostalo, to je jantar, ki ga ljudje poznajo že tisočletja. Jantar namreč ni nič drugega kakor strjena jelova smola. Jelka, ki je kje načeta, izceja iz sebe smolnat sok, ki teče po drevesu na tla in se tu strdi. Čezenj pada iglasto listje, na to se zopet cedi smola itd. V teku sto- in tisočletij so se nabrale na tleh cele plasti smole, v kroglicah in palčicah. Ko je morje zagrnilo gozdove, je drevje hitro segnilo, smolnate plasti pa so «e ohranile ter od tisočletja do tisočletja postajale bolj trde. Ker pa je smola razmeroma lahka, so jo morski valovi metali na obrežje. Danes dobivajo jantar v modro-sivem ilovnatem pesku, v tako cvaei modri prsti. Ta prst je kake tri metre debela ter pričenja že nekaj metrov pod morskim dnom, na obrežju pa so jo našli 5 m pod morsko gladino. Ker je obrežje skoraj povsod več ko 20 m visoko nad morjem, je najti plast, v kateri se skriva jantar, šele v globočini 30 m. Jantar ima različne barve: je rumen in rjavkast, prozoren in nekako zastrt. Ribiči, ki iščejo jantar, pravijo jantarju, ki ni prozoren, da je »barva kislega zelja«. Velike kose jantarja obdelajo takoj, male kroglice pa poprej segrejejo in jih potem stisnejo več skupaj v en kos, katerega potem obdelajo. Strokovnjaki seveda cenijo naravni jantar bolj. Redko kedaj dobijo jantar v taki obliki, kakršnega je napravila narava že na drevesu. To so podolgaste »raztegnjene veliki kaplji podobne brogljice, ki dokazujejo, kako je smola počasi lezla iz ranjenega drevesa. Dobiti pa je tudi prave kapljice in pa tudi cele kose, ki so se strdili in so se »prijeli na tleh. V teh velikih kosih je lahko razločiti posamezne kapljice. Najbolj zanimivo pri jantarju je, da nam saj v malem pokaže kos nekdanjosti potnpljemih gozdov. Ko je smola padala na tla, se je je oprijelo marsikaj, ali žuželke ali igle jelk ali kaka druga stvar. Zato najdemo danes v jantarju življenjske oblike iz davne preteklosti, kar učenjakom služi za proučavanje. Iz teh janlarskih vsehin so naravoslovci dognali, kakšno rastlinstvo in živalstvo je bilo tedaj na zemlji, žuželke tistega časa so bile prav take, kakršne so dandanašnje, rastlinstvo pa je bilo tako, kakršno 6e danes nahaja v bolj južnih krajih. Na bregovih Baltiškega morja je torej pred mnogo tisoč leti vladalo južno podnebje. Dognali so, da so poleg jelovega in listnatega drevja rasti« ob Baltiškem morju tudi palme, ciprese., magnolije in cimet. Jantar so poznali že Grki in so ga imenovali »elektron«. Dobivali so ga pa prav tako na baltiški obali, kakor ga dobivajo danes. 2e pred 2000 leti so v teh krajih ljudje nabirali jantar in ga prodajali daleč, proti jugu, bodisi po trgovskih potih, ki so vodile po suhem, ali pa so ga vozili drzni feničanski mornarji v majhnih ladjicah iz Baltika okrog vse Evrope skozi Gibraltar. Sredozemsko morje na Grško in Egipt. V vseh starinskih grobiščih dobimo okrasje iz jantarja. Kako dobivajo jantar? Najboljša »žetev« za jantar je v dneh po hudih viharjih, ko so morski valovi že več dni bičali zemljo in raznesli mehko morsko dno, so odprli tudi tako zvano »modro plast« pod morskim dnom ter prinesli na površje jantar, ki so ga vrgli na obrežni pesek. Ko se valovi zopet poležejo, hite prebivalci na obrežje in iščejo jantar. Pri tem marsikdo, ki mu je sreča mila, zasluži velike vsote. Ribiči veslajo z dolgimi mrežami na morje in love tudi morske rastline, med katere so se vjele jantarjeve krogljiee. Morske rastline, ki nosijo s seboj jantar, spoznajo ribiči po modrikasti barvi, katero so dobile rastline od modre prsti. Taki dnevi so za prebivalce tega morskega obrežja dnevi sreče. To, kar so nalovili, imenujejo »blagoslov obrežja«. Na obalo pa ne priplavajo vsi kosi jantarja, ki ga je morje dvignilo izpod morskih tal, ampak marsikak kos pade nazaj na dno, kjer obleži v morskem pesku. Kadar je ob mirnem vremenu voda tako čista, da je videti ne pregloboko dno, ribiči lahko opazijo na dnu rumeni kamen, ki se razločno loči od belega peska. Kadar ribiči kaj takega opazijo, brž prihite z dolgimi mrežami in črpajo dragocenosti z morskega dna. Včasih tudi potapljači iščejo jantar na morskem dnu, vendar se to manj izplača. Poleg jantarja je še en kamen, ki je nastal iz drevesnih snovi, to je gaga t.; Je popolnoma črn, kakor ogl je tpr zgoščenemu premogu podoben. Dobivajo ga predvsem na Angleškem, kjer ga predelujejo za žalne okraske. Je težji ko jantar in tudi trši, je pa krhek prav tako ko jantar. Če ti jantar ali gagat pade na tla. se razbije. Zato je treba na te vrste dragih kamnov posebno paziti. Po 16 letih iz ujetništva Ukradeni novorojenček ni bil ukraden Cara.cciola — zmagovalec v Eiflnrvem tekmovanju — jp dosegel s svojim vozom nov rekord: 118.78km ua uro. Na letoviški postaji nekje s« je ono soboto vse trlo popotnikov, ki so hoteli na vlak. Pa je bilo vse polno. Vozov premalo. Pritožujoče se občinstvo je j sprevodnik takole potolažil: »Saj vozov je dovoli, ampak ljudi jp preveč,.« Parnik gori! To je prva originalna slika gorečega francoskega parnika .vGeorges Philippar«, ki je . zgorel v Indijskem morju. Pri tem je zgorelo ali utonilo 52 poDotnikov. Profesor Piocard (na levi ob kralju) razkazuje belgijskemu kralju Albertu (v sredi) gondolo svojega zrakoplova, s katerim je prvič poletel v stratosfero. To goridoln, ki je obvisela na ledeniku Gurgi, so šele sedaj pripeljali v Bruselj. Profesor Piccard hoče še enkrat poleteti v stratosfero. Skrivnostni okostnjaki Iz Bukarešte poročajo: Ko so podirali nek« staro hišo v Konstanci, so delavci ob dvoriščnem zidu naleteli na človeške kosti. Preiskava je ugotovila, da je bilo na tem kraju pokopanih drug ob drugem 10 moških mrličev, nekoliko vstran pa so našli šp eno žensko okostje. Izpočetka so mislili, da jp na tem kraju bilo kedaj kako pokopališče. Iz ostankov vojaških gumbov in zaponk pa so ugotovili. da so okostnjaki romunski vojaki izza časa svetovne vojne. V tej stari hiši je v vojnem času bila ludi gostilna in javna hiša. Neki romunski liat je mnpnja. da jp bil lastnik te hiše neki Bolgar, ki je nalašč privabljal v lo hišo romunske vojake in jih lam moril. Boj v zraku Novorojenčpk, o katprem smo včeraj poročali, da je bil na graški kliniki ukradeu, je najden in ni bil ukraden. Žena. ki je odnesla otroka, je 22-letna Ljudmila Krammer, žena 501etnpga posestnika Jožeta. Ker nista imela svojih otrok, sta si želela dobiti drugega otroka na la način, da bi vsi mislili, da je njujin. Zato je žena pred časom odpotovala k svojim staršem v Kirchberg. češ. da bo tam počakala otroka. Med tem pa je prišla v Gradec, kjer se je domenila na kliniki z brezposelno materjo, da ji odstopi otročička. Ko je otroka vzela s seboj, ga je nesla k zavodovemu duhovniku, da ga krsti. Ker pa gospoda ni bilo ravno doma, je otroka vzela s seboj v Lankovvitz ter ga dala tam krstiti na ime Jožef Krammer. Orozništvo je vse to točno ugotovilo ter otroka pustilo novi materi, dokler ne bodo vse oblasti ukrenile, kaj je storiti. Če bo prava otrokova mati s tem zadovoljna, oblasti ne bodo nasprotovale, da mali Jožek ostane Ježek Krammer. Ponesrečena fahirsha predstava Pred kratkim se je v nekem pariškem zabavišču pojavil indijski fakir, ki je napovedal, da bo :hipnotiziral« svoje podgane, ki jih je nosil s seboj v posebni kletki. Kletko s podganami je postavil na oder, da so jo lahko videli vsi gledalci. Fakir jp odprl kletko in podgane so veselo planilp na prosto. Sedaj je' napočil čas, ko bi impj fakir »hipnotizirati« podgane. Tu pa se je zgodilo nekaj, kar ni bilo na programu. Iz previdnosti jp namreč uprava zabavišča za kulisp privezala tri pse. pasme fokslerrier. ki so znani, da so smrtni sovražniki podganjega rodu. Ko so psi zaglpdali podgane, so namah potrgali vrvi in planili na podgane, katere so seveda prpd psi bežale — med gledalce. Kar je sledilo, si lahko vsak sam misli. Ženske so začele vriščati, skakale so na oblazinjene sedeže ali pa so omedlevalp. Gospodje pa so se skušali branili s palicami pred lemi nenavadnimi »igralci , od katprih so se nekateri hoteli skriti v hlačnicah razburjenih gosimdov. Med lem so psi že ludi bili sredi občinstva in razvil se jp krasen boj med podganami, gledalci in psi. Ko je. končno nastal zopel red in mir, so ugotovili, da so bile vse podgane zadavljenp in da so jih psi zvesto sira žili. Gledalci, še bolj pa gledalke so jo pa urnih nog odkurile domov. Mož, ki je jedel žeblje in strupe V Rangoonu je umrl najznamenitejši indijski fakir Narasinga Svami. Iz življenja tega znamenitega fakirja pripovedujejo sledeče: Lanskega decembra je v veliki dvorani vseučilišča v Kalkut.i zbral okrog sebe 50 vseučiliških profesorjev, mnogo učenjakov iz drugih mest ter razne druge odlične ljudi. Profesor kemije dr. Neogy je izjavil še. pred fakirjevim nastopom, da je sam videl, kako je Narasinga Svami izpil nekaj kubičnih centimetrov solne kisline ter nato pojedel steklo, nakar je 5 minut držal žareč ogelj v ! ustih, ne da bi se mu bilo kaj zgodilo. — Nato jp nastopil fakir sam pred učeno družbo. Iz posode, ki je bila pripravljena, je napravil požirek žveple-ne kisline. Ko je to smrtonosno tekočino požiral, mu ni na obrazu trenila niti mišica. Potem je vzel pet precej velikih žebljov ter drugega za drugim požrl brez težave. Potem je ozel še tri man.jSe žebljičke, ki so prav tako izginili v fakirjevem žp lodcu. Da dokaže, da ie vse to res požrl in da ni to kak trik, sp je dal vpričo učene družbe rentge-nizirati. Slika jp dokazala, da so žeblji res v fakirjevem želodcu. Med učenjaki jp bil tudi sloveči indijski fizik, prof. Raman, ki je prejel Noblovo i nagrado za fiziko. Ta je izjavil: »To, kar nam je j pokazal Narasinga Svami. je neverjetno izzivanje i našega znanja in naše vede, zakaj znanost np more i razložiti tega, kar počpnja Narasinga Svami. Vse pa, kar se jp zgodilo v vseučiliški dvorani, se je zgodilo pod najstrožjim nadzorstvom.« Poznejp je v Rangoonu Narasinga Svami kazal I še druge čudovilosti. Zaporedoma je požrl 5—6 doz strupov, kakršne navadno uporabljajo samomorilci, j katerih vsakemu že ena doza zadostuje, da je ta-I koj mrtev. Narasingi Svami pa se ni nič zgodilo, kakor da bi strupi nad njim ne imeli nobene moči. Ta poskus je v Rangoonu večkrat ponovil. Ko je zadnjikrat delal ta poskus, je med drugimi strupi nazadnje požrl tudi veliko dozo strihnina. Še isti večer je fakir obolel in drugi dan je bil mrtev. Ker pa je sloveči fakir izrazil željo, naj ga ne ob-ducirajo, niso mogli ugoloviti, zakaj je umrl. Pač pa so zdravniki ugotovili, da na njem niso našli nobenega znaka zastrupljenja. Iz N>wyorka poročajo, da so tihotapci z alkoholom posebno živahni ua mehikanski mpji, odko-I der vtihotapljajo alkohol v Združene države, kjer s je prepovedan. Ti tihotapci so si nabavili cela le-; talska brodovja, s katerimi nosijo alkohol iz Me-- hike v Združene države kar po zraku. Zaradi tega so ameriške oblasti morale dobiti ludi več letal, da preprečijo tihotapstvo po zraku. Te dni so ameriški zračni cariniki naleteli na Iri zračne tihotap-1 ce v letalih ler se spustili z njimi v boj. To je bilo prvo bojno srečanje med cariniki in tihotapci v zraku. Zmagali so zaenkrat cariniki. V tem boju so vladna letala spravila ua tla eno od treh tihotapskih. Tihotapsko letalo je vodil znani ameriški vojni letalec, Ponders, ki se je junaško bojeval v Franciji ter zaslužil več odlikovanj. Premagali so ga pa na ta način, da ga je več vladnih letal zasledovalo lako dolgo, da mu je zmanjkalo bencina, radi česar se je moral spustiti na Ha. Vozil je s seboj v letalu 1500 steklenic piva, katero so zaplenili, enako tudi njegovo letalo, njega samega pa so zaprli. Iz Freiburga in Brcisgau poročajo 30 maja: Oskar Daubmann. ki je doma iz badenskega mesteca Endingen, je pred dnevi prispel z ladjo v Neapelj i z Afrike, kjer je bil 16 let v ujetništvu. Dne 30. maja se je iz Italije pripeljal t vlakom v Freiburg. Na postaji ga je čakalo na tisoče ljudi, rta bi ga pozdravili Ko ga je hotel pozdraviti župan rojstnega mesta Endingen, se jp ubogi Daubmann nezavesten zgrudil predenj. Zaradi hudih naporov ga je napadla mrzlica. Sedaj leži. Daubmann je prišel v francosko ujptništvo, odkoder pa je hotel pobegniti. Zato jp bil obsojen na vpčlpt.no ječo. Na sliki ga vidimo v uniformi nemškega ppšca. Letalske smole Iz Newyorka poročajo, da je poljski lelalpc Stanislav Hausnpr v soboto popoldne zletel, da Iz Amerike čez Atlantik poleti v Varšavo. Pozno ponoči pa se je vrnil na letališče, kpr je na morju bila tako gosta megla, da ni bilo nič videti. Komaj pa se je Hausner vrnil na npwyorško letališče, že je odlptel Američan Brovvue v drugo smer: čez Ameriko in Tihi ocean hoče poleteti v Tokio na Japonsko. Tudi ta je imel smolo. Nikakor se ni mogel z letalom dvigniti v zrak, dokler ni izpustil iz posod 80 galon bencina. Potem je odlptel. Sedaj pa se strokovnjaki boje zanj, češ, da mu bo zmanjkalo bencina in da bo pade! v morje. Vihar ubil tOO ljudi Iz Paraguaja poročajo, da je ondot.no provinco Iodependencja tp dni zadela velika nesreča. Divjal je strašen vihar, ki je v dveh urah potrgal vse brzojavnp in telefonske žice ter razrušil mnogo hiš. Nihče ne ve Datančno. koliko jp mrtvih, sodijo pa, da je ubitih precpj več ko sto oseb. Vlada je ponesrečenim krajem poslala z aeroplani na pomoč zdravstveno osebje, zdravila in hrano. Doslej so reševalci rešili 200 ranjencev, največ žensk in otrok. Prebivalstvo so nastanili v vojaških šotorih. Škode jp za vpč milijonov pezov. Zuiderski ribiči, ki jim bo novi nasip vzel kruh, ker bodo poginile ribe, 60 na dan blagoslovitv« nasipa razobesili zastave na pol droga, kar pomeni žalovanje. Vlada jih tolaži, da jim bo dala zemljo za obdelovanje, da poslanejo kmetje. Oni pa pravijo: Naši očetje so bili ribiči, mi smo ribiči — kmetje pa nismo in ne bomot Delničar, ki je v Kreugerjevem polomu izgubil v6e: »Ja, ja — saj so mi moja rajna mali vedno rekli, ko sem bil šo majhen, da se ne smem igrati z vžigalicami.. .< Stev. 124. ^SLOVENEC«, dne 2. junija 1832. Zvišanje uvoznih carin v Italiji Dopolnilni sporazum z Italijo Je stopil, kakor smo žo poročali, v veljavo dne 1. t. m. 0 važnosti te pogodbe govorimo na drugem mestu, omenjamo pa tu samo tarifne izpremembe. Upoštevati je, da so v novi tarifi vse carine navedene v papirnatih lirah, dočim so bile v stari navedene v zlatih lirah in je stare carine po valutnih izpreniembah pomnožili s štiri, da dobimo približno sedanjo pariteto lire s Švicar, frankom. Obsežnejšo so izpremembe v italijanski uvozili tarifi. V primeri s pogodbo iz leta 1025 so se povečale uvozne carine za naše konje (brez žrebcev) za komad od 75 zlatih lir na 700 papir, lir, odpadel pa je koeficient povečanja, ki je bil v stari pogodbi 0.5, nadalje, je povišana carina za goveda od 15 zl. lir na 350 pap. lir. Za junce iu bikce znaša uvozna carina 240 pap. lir. Nova je postavka za teleta, kjer znaša do 150 kg 120 pap. lir, nad 150 kg pa 200 lir, dočim je carina za ovce spremenjena od 3 zl. lire na 11 pap. lir. Svinje težje kot 20 kg plačujejo 110 lir za 100 kg (prej 10 zl. lir). Nadalje je izpremenjena višina tarife za perutnino, in sicer od sedanjih 5 zl. lir na 100 pap. lir, nov je tu koeficient povečanja 0.2, za zaklano živino pa prav tako samo z razliko, da znaša tu koeficient povečanja 0.7. Zvišana je carina na sveže in zmrznjeno meso od 5 z, lir na 100 pap. lir, znižan pa je koeficient major arije od 0.5 na 0.4. Končno je nova postavka: predelano meso, šunka 100 pap. lir, koeficient povečanja 1.8, ostalo 100 pap. lir, koeficient 1.4. Zelo bo prizadela naš izvoz v Italijo uovo uvedena postavita za uvoz jajc, ki znaša za 100 kg 103.60 lire, koeficient povečanja pa 0.4. Tudi za nekatere vrste suhe povrtnine je povišana uvozna Občinska davščina na potrošnjo v Ljubljani. K objavi Mestnega načelstva v Ljubljani v zadevi občinske davščine na potrošnjo so daje še sledeče pojasnjeuje: Dogovor med občino in zastopniki gostilničarjev glede pobiranja te davščino jo bil sledeč: Občina oskrbi računske lističe v blokih, ler je dovoljeno pobirali ozir. zaračunavati gostom 50 par, in sicer 30 par za občino, 20 par pa kot držayno takso po tar. post. 34, katero takso sedaj gostilničarji plačujejo iz svojega pavšalno pri davkariji. Ta taksa pa se sme gostom zaračunavati, je tedaj ta način le pripomoček, da dobijo gostilničarji tukaj vsaj nekoliko povračila za to takso, katero se mora od vsakega gosta davkariji odraj-tovati. Računske lističe je uporabljali vsak čas pri računih od 10 Din naprej. Konkurz je razglašen o imovini Tovarne perila Perkič in Polak v Mariboru, Dravska ulica, prvi zbor upnikov 13. junija, oglasiti se je do 20. julija, ugotov. narok 29. julija. Nadalje je razglašen konkurz o imovini zadruge >Posojilno društvo Sv. Duh c, r. z. z o. z. v Vurmatu, p. Selnica ob Dravi, prvi zbor upnikov 13. junija, oglasiti se je do 23. julija, ugotov. narok 25. julija. Poravnalno postopanje jc uvedeno o imovini Turada Oskarja in Fuchsa Alberta, trgovcev v Mariboru, Aleksandrova cesta, narok za sklepanje poravnave 11. julija, oglasiti se je do 7. julija. Nudita 40%. Potrjeni poravnavi: Traulmann Ilinko, trgovec v Murski Soboti 40% v Štirih mesečnih obrokih, Nedog France, trgovec v Pluju 40% v 12 mesečnih obrokih. Borza Denar Dne 1. junija. lir, koeficient povečanja pa znaša 0.5, na pa z večjim koeficientom carina. Uvoz krompirja je nadalje prost. Uvozna carina za suhe gobe, ki je znašala doslej 15 zL lir, .znaša po noveni sporazumu 55 pap. lir. Nadalje 'so uvedene carine na mineralno vodo, in sicer 11, ozir. 22 pap. lir, na svinjsko mast v znesku 100 pap. lir, koeficient po\ slanino v istem znesku povečanja, namreč 0.8. Zadnja izprememba se nanaša na cement, ostali, kjer je doslej znašala carina 1.25 zl. lir, po novem pa znaša 4.58 pap. lire, dočim je majo-racijski koeficient ostal noizpremenjen. Drugi del tarifnih postavk se nanaša na naše uvozne carine. Tu moramo predvsem omeniti, da je Italija prenehala z vztrajanjem na gotovih vezanih carinah v prejšnji pogodbi. Te vezane carine, ki so odslej prosti in jih bomo najbrž poskušali zvišati, so naslednje: konzerve iz paradižnikov, moke iz žita, mastna olja, konzerve iz paradižnikov, zaprte v hermetičnih posodah in usnjene rokavice. Omeniti pa nam je, da so nekatere teh carin vezane še vedno v pogodbi z Grčijo. Končno je Italija pristala na tele izpremembe v naši uvozni carinski tarifi: car. post. 103, točka 2 mastna olja iz maka, solnčnic, koruze, sezama itd. od 30 na 40 zl. Din, neizpreaiieiujena je ostala postavka za žamet in pliš, ki je vezana tudi v pogodbi s Francijo, v znesku 200 zl. Din, car. post. 296, točka 1 a tkanine iz jute namesto dosedanjih 25 znaša sedaj 28 zl. Din, car. post. 305, vreče, je zvišana uvozna carina od dosedanjih 32 na 35 zl. Din, car. post. 419, gumbi iz rastlinske slono-vače od dosedanjih 170 (doslej vezano v pogodbi z Italijo) na 200 zl. Din. V današnjem deviznem prometu so bili čvr-stejši točaji Amsterdama, Ne\vyorka, Pariza in Prage. Neizpremenjeni so ostali tečaji Curiha in Trsta, dočim so oslabeli tečaji Berlina, Bruslja in Londona. Ljubljana. Amsterdam 2272.02—2283.98, Berlin 1320.22—1331.02, Bruselj 783.77—787.71, Curih 1097.35—1102.85, Ne\vyork 5579.88—5G08.14, Pariz 221.24—222.30, Praga 166.23—107.09, London 206.12 •do 207.72, Trsi 287.30—289.70. Na zagrebški in belgrajski borzi so bili zabeleženi isti tečaji kot na ljubljanski. Zagreb je no-tiral še Newyork kabel 5601.88—5030.14. - Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 139.416 Din. Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.1 G, London 18.79, Newyork 510.025, Bruselj 71.45, Milai 26.20, Madrid 42.15, Amsterdam 207.10, Berlin 120.50, Stock-holm 96.75, Oslo 93.75, Kopenhagen 102.75, Sofija 3.70, Praga 15.15, Varšava 57.35. Atene 3.30, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.06, Helsingfors 8.68. Vrednostni papirji Danes je bila tendenca za državne papirje v splošnem slabejša in so bili tečaji nižji kot včeraj. Do prometa je prišlo po neenotnih tečajih. Na zagrebški borzi je bil promet naslednji: vojna škoda 600 kom., begi. obveznice 100.000 in 1% Blair 10.000 dol. - Na belgrajski borzi pa so bili tile zaključki: vodna škoda promptna 782 kom., za junij 100 kom., begi. obv. 140.000, 7% inv. pos. 57.500 in agrarji 50.000. Nadalje je bilo zaključenih po popuščajočih tečajih 45 kom. delnic Narodne banke ter 130 kom. delnic Priv. agr. banke. Ljubljana. 8% Bler. pos. 44 bl„ 7% Bler. pos. 39 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 47—52, agrarji 23—24.50, vojna škoda kasa 176—178 (176, 182, 177, 180), 6. 175-177, 7. 175-177 (178), 8. 173-1.78, 12. 172—174 (173), 8% Bler. pos. 41.50 do 44, 7% Bler. pos. 37.75—38 (38), 6% begi. obv. 31.50—33 (30, 33), Nar. banka 3900-4300, Priv. agrarna banka 206—212. Belgrad. Priv. agr. banka zaklj. 210, 208, Narodna banka zaklj. 4000, 3950, 3920, 3900, 7% inv. pos. 52.50 bi. (52.50), agrarji 25 bi. (24.50), vojna škoda 178.50—180 (180.50, 181, 179.50, 179), 6. zaklj. 179, 6% begi. obv. zaklj. 32.50, 32.25, 31.75, 7% Bler. pos. 38—40, 7% pos. DHB 44—47. Dunaj. Don. sav. jadr. 58, Wiener Bankverein 10, Escoinpteges. 100, Aussiger Chemische 90, Trboveljska 20. l/čiie se pravilno solnčltl! Pred solnčenjom nadrgnite temeljito Vašo tolo a NIVEA-CREMO on NIVEA-OLJEM Obojo vsebuje edino sredstvo za neiro koio — koši soroden Eucerit; obe sta prirodnt sredstvi, katerih ne morejo nadomestiti tako avauo ,,čudežuo kremo". Obe sredstvi zmanjšujeta nevarnost vnetju vsled soliiSenja in dujelii koži krasno temno barvo. V vročili dneh „Ntvea ereme" hladi, pri hladnem vremenu Vas pa ravno uusprotno Nivea olje tirani naglega ohlajevanja kt povzroča prehlad. Obenem prosimo, dn st zapomnite: NIKDAK se no solnčt MOKER in pred solučeiijoin so vedno masiraj 1 Nivea-Oreme Din 5-— in 32'—, Nivea-olje Din 25'— In 35'— Jugosl. P. Beiersdort & Co. d. s. o j. Maribor Žitni trg Novi Sad. Olrobi: bč., srem. jutavreče 84—80, ban. jutavreče 81—83. - Vso ostalo neizpremenjeno. Promet: 32 vagonov. Chieago (začetek). Pšenica: julij 57.625, sept. 59.25, december 61.75. - Koruza: julij 31.25, sept. 33.25, december 34.25. - Oves: julij 22.75, sept. 22.875. - Rž: julij 36.875, september 38.875. Winnipcg (začetek). Pšenica: julij 63, december 66.375. Živina Ljubljanski sejem. Na ljubljanski sejem dne 1. junija je bil posebno znaten dogon goveje živine in prašičkov za rejo. Kupčija jo bila najbolj živahna s prašički za rejo in teleti. Dogon jo bil naslednji (v oklepajih število prodanih glav): 137 (14) konj, 61 (22) volov, 75 (24) krav, 21 (17) telet in 357 (290) prašičkov za rejo. Cene so bilo iste kot na prejšnjem sejmu: voli I. 5—5.50, II. 4 do 4.50, 111. 3—4, krave debele 4—4.50, klobasarice 2—3, teleta 6—7 Din za kilogram žive teže; prašički za rejo 150—220 Din za komad. Mariborski sejem. Prignanih je bilo 15 konj, 11 bikov, 55 volov, 178 krav in 16 telet, skupaj 275 glav. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli t kg žive teže od 4—5 Din, poldebeli voli 3 do 3.50, plemenski voli 2—2.50, biki za klanje 3—3.25, klavne krave debele 2—3.50, plem. krave 2—2.25, krave za klobasarjo 1.25—1.75, molzne krave 2—2.50, breje krave 2—3, mlada živina 3 do 4,50, teleta 4—5 Din za 1 kg žive teže. Prodanih je bilo 155 glav. — Mesne cene pa so bilo naslednje: Volovsko meso L vrste 10—12 Din, II. vrste 6—8 Din; meso od bikov, krav in teiic po 4—6 Din, telečje meso I. vrste 10—12 Din, II. vrste 6—8 Din, svinjsko meso sveže 8—18 Din. INSERIRAJTE V »SLOVENCU«! m UP Umrl je moj najboljši soprog, gospod JOSIP ZUSAG mornariški kapitan v pokoju v 62. letu starosti, spravljen z Bogom. Pogreb bo v četrtek, dne 2. junija ob 5 popoldne v Kranju. Kranj, dne 1. junija 1932. ALBINA ZUSAG iu sorodniki. ICEKAMIKA tvornica peči, štedilnikov, kamenine in samotnih izdelkov I. HlemenCK — Novo mesto družba z o. z. Brzojavi: Kernmika, Novo mesto. — PoStni Čekovni račun LJubljana fitev. 12S21. Velika zaloua sobnih poči iz prvovrstne Samotne beložRnno Kline, modernih oblik in barv. — Vedno v zaloni krušne-kmečke peči, kompletni Štedilniki obloženi z domačimi, čoSkimi alt nomfikimi emuji-ploSčami. Oblaganje sten, kopalnic i. t. d. Prevzame kompletne stavbe in sploh vsa v keramično stroko spadajoča delo iu popravila po nainižjih conah. Garantira se za bla^o in delo. Izdelava kuuioriine — umetne keramiko — bogata izbira. Zologa kameninastth cevi — heraklita. mmn\ KLET 7555 GOSTILNIŠKI VRT Din 7-—, belo Din «•— sortirano. — Burgundec —. Pivo v sodih. umimm. sv. pora cesta 43 Komenskega 24 — na dvorišču Čez ulico : Šihenik črno Ljutomersko belo Din !)■-Din 10 —, Silvanec Diu 12 FRANC G01MR, IftED I. Splošno in strofno mizarstvo Prevzamem vsa stavblnska In pohištvena dela — Spalnice od proprosto do nallinejše vrsto iz vsakovrstnega lesa po najnlžllh cenah — Sobna vrata do 200X00 cm velikosti s 4 polnili ln modenlm okovjem za Din a20'— — Okna računam po velikosti moro In konkurenčnih cenah P. n. lastnikom vil na Bledu so priporočani za vsako popravilo g827 Glasovnico izrežite natančno v tej velikosti, izpolnite in pošljite v zaprli kuverti 1 »Slovenžev« razpis nagrad Glasovnica za skupino 1. Oglasi v velikosti od '/s strani naprej. Za najučinkovitejše 3 inserate smatram inserate s številkami:................................................ Podpis: ................................................................... Poklic : ......................................................................... Bivališče :...................................................................... »Slovencev« razpis nagrad Glasovnica za skupino 2. Oglasi v velikosti pod '/s slrani. Za najučinkovitejše 3 inserate smatram Inserate s številkami:....................................... Pod pis: ..................................................... Poklic : ___________________________________________________ Bivališče :.................................................. KLEPARSTVO 7533 VODOVODNA INSTALACIJA. Izdelovanje kovinastih krst in vložkov po najnižji ceni Bogel Franc - Ljubljana Tel. 27—75 BIeiweisovn 52 Tet. 27—75 Sobno slikarstvo Albert Špeiefič Ljubljana, Emonska cesta št. 25 Vzorci na vpogled. - Cene konkurenčne. t Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša dobra soproga, skrbna mati, babica in tašča, gospa ANA POVH soproga naduČilelja v pokoju danes ziutraj ob pol 3, previdena s sv. zakramenti, za vedno zatisnila svoje trudne oči. Pogreb in maša zadušnica bo v petek ob 9 z), na tukajšnje farno pokopališče. Sv. Venčesl, dne 1. junija 1932. Ivan Povh, nadučitelj v pokoju, soprog. Anica, Kudolf, Stanko in Vaclav, otroci, Eda r. Lcban in Tilka r. Pfeifer, sinahi. Vojleh Hren, zet — in ostali sorodniki. ič Kf^-r- a •i^li5 iSoico ■ aj ^ ^ -s H ? ® oa O n g - S h* "g "O . 3 2 a: ■= e ssš —« iT <1) > OT M . g" • 1 £ t; °Q n? .S 3 . o g I § 1 O a? Lgd .jS faigSSS.. m a . > J* c ... e " »N O š . 9 ■ n a . > Jt 3 ri > £ a S Jvg " „(§ > a rJ o N N am S O ■ali?;« .. _ .So i V ° d ^ -O •= S a K cq a «} ■- ■S o o M Q Si »J . — a- (M .2.S0 B« ŠNcoi? • Roland Dorgel&s: Leseni križi 48 V ranem svitu so se vračale stvari s potovanja v deželo teme in modro zavzemale svoja mesta: rogo-vilasto drevo pred jarkom in zgoreli senik poleg žične pasti. Broucke je prvi opazil mrtve. »Ojej, zaenkrat to ni malo,« je dejal. Še en gozd, ki nas bo drago stal.. Gilbert se je oziral po mrtvecu, za katerega so nas bili prosili tovariši, naj ga pokopljemo. Ko sc je zdanilo, ga jo slednjič opazil. Ležal je dvajset metrov od žičnih ovir, že čisto ploščat in raven kakor drugi. Zakaj naj tvega življenje, da bi privlekel truplo bliže do jarka? Mesto tukaj ali luknja tam ... Listine so mu pač gotovo odvzeli, to zadostuje. Njegov grob? Kako mesto na fronti... Z dnevom se je prebudila artiljerija. Najprej je zalajal skupen strel šrapnelov in ovenčal Kalvarijo s hitro plahnečim obročem. Potem so se začeli vrstiti težki gromovniki. Ko so privršali prvi izstrelki, smo se sploščili ob zemlji na dnu jarka. Besneč tresk in steber kameni-tega drobirja, ki se je vsul nato nazaj na nas. Breval je tiho vzkliknil, v zatilnik ga je zadel mrtev drobec granate ali pa kamen. Raztrgalo mu je le kožo, a krvavel je. >Nič hudega,« mu je dejal Lemoine in mu kanil na rano nekoliko jodove tinkture. »Ta bi li bil mogel zdrobiti roko, a?« »Jaz take vražje sreče že nimam,« je obžaloval desetnik. Tako nam je potekal dan, pred granatami smo se upogibali, pred minami smo bežali. Ob enajstih je postalo huje, in tisti, ki so imeli iti po menažo, so se dolgo obotavljali, preden so odšli, ker so imeli v rovu boljše kritje kakor pa v razstre-ljenem črevesju zveznih jarkov. Ko so se vrnili, jc bilo polovico vina razlitega, makaroni posuti s prstjo in Sulphart je silovito psoval Lemoine-a, češ da je tako neumen, da šc za juharja ni. Ko smo pospravili jedačo, smo začeli kvartati, da bi tako do večera pozabili na čas. Broucke je že smrčal in poleg njega ležeč je skušal Gilbert sanjati. Iznenada se jc vzravnal in dejal z osehlim glasom: >Tu spodaj kopljejo.« Vsi se okrenejo, kvarto zdrse iz rok. »Ali si gotov?« Pritrdil je z glavo. Silovito sem stresel Broucke-a, ki je še vedno smrčal, in Maroux, Breval, Sulphart so v rovu legli na gola tla in tiščali uho na zemljo. Drugi smo jih molče gledali, srce nam jc zastajalo. Vsi smo umeli: mina... Prestrašeni, zraven besni nad granatami, ki so se z grmečimi sunki zaletavale v grič, smo prisluškovali. Breval je vstal prvi. »Ni §c mogoče motiti,« je dejal pohtglasno, »kopljejo.« »Samo eden dela, razloči se čisto dobro,« je pojasnil Maroux. : Blizu so že.« Stali smo, stisnjeni, nepremično in strmeli v skalnata tla. Eden je šel klicat sergeanta Ricordeau-ja. Prišel jc, poslušal trenutek in rekel: iJDa... Javiti treba poročniku.« Drug za drugim je legel na tla, prisluhnil in se dvignil mračnega obraza. Novica se je hitro raznesla po jarku in v trenutkih med dvema granatama smo prisluškovali trkanju pod zemljo, ki nam je šlo do mozga in kopalo, kopalo... Proti večeru je prišel z juharji poročnik Berthier. Dolgo je poslušal na tleh, potem je stresel z glavo in brez obotavljanja rekel, da bi nas pomiril: »Ehl... Nemara so pionirji, ki kopljejo kak jarek, in šo precej daleč od tu. To goljufa, veste, takile šumi. Zahteval bom kakega pionirja... Tak le nič strahu: gotovo jo še daleč, nič nevarnega, cela ta reč.-: Odšli smo na postojanke. Granato so loputale kakor preje, a sedaj se jih nismo več tako bali. Prisluškovali smo trkanju. Ko sta potekli naši dvo uri, smo sc vrnili v stan. Trkanje ni bilo več tako glasno. »Možakar ni brez pameti,«, je menil Broucke, ;no razsaja več tolikanj.« Nato jc mirno zaspal. Ravno smo hoteli ugasniti svečo, ko se je vrnil poročnik Berthier s pionirskim narednikom. Takoj smo bili zopet vsi na nogah in sc gnetli po rovu. Prva beseda, ki smo jo slišali, je bila: »Slutili smo bjli.« Fouillardu je zadrgetalo v obrazu. Narednik je Jegol podolgeni, pritisnil na zemljo uho in miže poslušal. Naš molk je prisluškoval z njim. Potem je vstal, si z roko otepel kredo s plašča in odšel z Berthier-jetn, ne da bi nam bil karkoli rekel. »Stvar potemtakem šo ni nevarna,« je domneval Lemoine. ^Zleteli bomo v zralf»« io prerokoval Sulphart,. Stran 8. »SLOVENEC«, dne 1. Junija 1932. J Stev. 128. Vsaka beseda 50parali proitor drobne vr>tice1'50Din. Najmanjši znesek 5 Din.Oglasi nad 9 vrstic sc računajo viš/e.Zaoqlase strogo ttgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 20i'n. Naimanjši znesckIODin.Pristojbina za šifro2Din.V>akogia> Ireba plačati pri naročilu. Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejepriložena rnamka.Cek.račun Ljubljana10.3S9.- ' Beseda samo 50 par Prodajalka z enoletno prakso, želi nastopiti službo. Gre tudi v pisarno kot začetnica. Znanje: 3 meščanske šole in trgovska šola. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8687, (a) Mlad inteligent zmožen vseh pisarniških del, knjigovodstva, bilanc, stenografije, strojepisja in nemškega, srbohrvaškega jezika — išče primerne službe za takoj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod št. 8681. (a) I! Vajenci ii Beseda samo 50 par Krojaškega vajenca takoj sprejmem. Hrana in •t&novanje v hiši. Viktor Avberšek, Maribor, Ma- sarykova 24. (v) mu i a Beseda samo 50 par zmozna sa- Lepa, solnčna soba z elektriko in posebnim vhodom se odda. Poljanski nasip 32. (s) Čedno mesečno sobo oddam solidnemu stalnemu gospodu. Florijanska ulica 30/1. (s) Opremljeno sobo z 2 posteljama oddam 2 gospodičnama. - Ob Mladinskem domu 1, Kodeljevo. (s) Soba s štedilnikom se odda na Ižanski cesti št. 29. Izve se istotam. (s) Beseda samo 50 par ODDAJO: Odda se v najem dobro vpeljana trgovina z usnjem; prevzem z blagom ali tudi brez blaga. Točna pojasnila da Anton Stefe, Kranj. (n) Trgovski lokal na prometnem kraju na Sv. Petra cesti oddam s 1. avg. event. tudi preje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod .Lokal avgust' št. 8597. " (n) Služkinja srednjih let mostojnega gospodinjstva, katera zna kuhati kmečko in meščansko hrano in ima veselje do otrok, se takoi sprejme. Samo pošteni, značajni in zanesljivi je zagotovljena stalna služba. Plača po dogovoru. Nastop takoj ali s 15. junijem. Ponudbe, osebne ali pismene, na — Ivan Llkozar, Predoslje 32 — feanj. (b) Službo dostavljača blaga na triciklu in obenem inkasanta dobi pošten mladenič. Potrebna kavcija 10.000 Din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8682. (b) Šiviljo pomočnico, le prvovrstno moč, sprejmem takoj, v stalno nameščenje. Naslov r upravi »Slov.« pod št. 8678. (b) Kmetsko dekle pošteno, ki ima veselje do živinoreje, dobi službo ▼ župnišču na Gorenjskem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 8657. (b) Denar Beseda samo 50 par Posojilo ali družabnika z zneskom do 100.000 Din iščem za razširjenje in povečanje tehn. podjetja v Ljubljani. Denar je popolnoma krit. Dopise na upravo »Slov.« pod »Bodočnost« 8671. (d) Gostilno in troovino oboje dobro vpeljano ob zelo prometni banov, cesti v loški dolini na Notranjskem oiidam v najem (eventuel. tudi prodam). Naslov v upravi »Slovenca* pod štev. 7549 Delavnica na Mestnem trgu, 4.5x8.5, se ugodno odda za avgust. Dopise na upravo »Slov.« pod »Mirna in čista obrt« št. 8679. (n) I Stanovanja Beseda samo 50 par IŠČEJO: Gospodična čez dan odsotna — išče mirno in solnčno sobo z vso oskrbo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mirno«. (s) ODDAJO: Trisobno stanovanje oddam s 1. avgustom t. 1. Cena 900 Din. Ogled samo od 3 do 6 popoldne. Naslov v upravi »Slov. Dod št. 7414. (čl Beseda samo 50 par Pomagajte brezposelnim! Vse prodajalce srečk Lo-trije za pomoč brezposelnim vljudno prosimo, da čim intenzivneje delujeio na prodaji istih in s tem realno pomorejo akciji velikega narodnega značaja. Pomagati brezposelnim je prva dolžnost vsakega človeka. Cena srečke 10 Din, velika množina dragocenih dobitkov, (r) Pozor mi zarit! NOVOST! Na velesejmu si ne pozabite ogledati novoizumlje-nega obliča za čiščenje furnirjev pri tvrdki Peter Angelo, zunaj paviljona F na vogalu. Zahtevajte, da se Vam ▼ obratu predvajat 7543 Ciij! č«j! Kdaj te obišče nesreča, ne veli Veš pa, da je dobro zavarovanje Tvoj najboljši pomočnik, ki lajša gorje. — Takoj še danes piši na Vzajemno zavarovalnico, glavno zastopstvo v Novem mestu, — (ravnatelj Jos. M u n d al, da te obišče po svojih zastopnikih. Ne odlašajl Veliko se jih kesa — prepozno! Saj veš: smrt in požar sta zaveznika in hodita skupaj! — Naša reklama je: solidnost in poštenosti Tvoje geslo bodi: svoji k svojimi Rnzpis m&M združen z inseratnim tekmovanjem: »insemi ho« proda Preglejte vse inserate v dneh 29. maja, 2. in 5. junija in izpolnite glasovnico, ki jo priob-čujemo na drugem mestu! Potem smete upati, da prejmete eno izmed 82 nagrad v skupni vrednosti 7.800 Din. Drage bralke in bralci! Da zagotovimo inseratom naših cenj. inserentov za velesejem kar največjo pažnjo in da še poglobimo Vaše zanimanje za inseratni del našega lista, prirejamo nov razpis nagrad. Inserati so tokrat razdeljeni v dve skupini, to pa zato, da omogočimo tudi najmanjšim inseratom uspešno tekmovanje. Skupina 1. obsega inserate v velikosti od 1/8 strani naprej, skupina 2. inserate v velikosti pod 1/8 strani. Od vsake skupine imenujte po 3 najučinkovitejše inserate) V to svrho preglejte vse inserate v »Slovencu« v dneh 29. maja, 2. in 5. junija in nam potem sporočite svoj odgovor na glasovnici, ki jo priobčujemo na drugem mestu. Po možnosti priložite glasovnici listek z Vašimi mislimi k glasovanju. Najbolj zanimive bomo objavili. 82 NAGRADI Za najučinkovitejše se proglase 3 inserati od vsake skupine, ki bodo prejeli največ glasov. Med bralce, ki nam bodo poslali izpolnjene glasovnice, bomo razdelili: dve I. nagradi po 2000 Din, dvakrat po pet nagrad po 100 Din, mimo tega še dvakrat po 35 nagrad v knjigah, vsaka knjiga v vrednosti 40 Din. 16 NAGRADI Tiste 3 inserate od vsake skupine, ki bodo prejeli največ glasov, bomo odlikovali z nagradami: dvema 1. nagradama po 2.400 Din, dvema 2. nagradama po 1.200 Din, dvema 3. nagradama po 600 Din. Vrh tega še naslednjih pet inseratov od vsake skupine z nagradami po 100 Din. Izplačilo teh nagrad za inserate se izvrši v obliki nakazil v »Slovencu«. Nakazila veljavo Ie za meseca junij in julii in le za številke ob delavnikih. Vsaka bralka in bralec, tedaj tudi oni, ki niso naročniki našega lista, se lahko udeleže razpisa nagrad. Treba jim je le izrezati glasovnico in jo izpolniti. Vsakdo sme poslati le po eno glasovnico. Glasovnico pa bomo objavili Se dvakrat, da damo priliko (flasovati kolikor mogoče velikemu številu bralk ln bralcev. Opozorite na to vse svoje prijatelje in znance) Inserate, ki jih smatrate za najučinkovitejše, označite na glasovnici s številko, ki se nahaja v zgornjem kotu dotičnega oglasa in glasovnico pošljite obenem s čitljivim naslovom glasovalca na naslov: »Slovenec«, Ljubljana. Pod tem naslovom mora biti navedena tudi še šifra »Inserat kot prodajalec.« Glasovnice lahko pošljete tndi sknp-no, po več v eni kuverti, morda za eno ali več hiš skupaj. S tem prihranite na poštnini in kuvertah. Odgovore moramo prejeti najkasneje do 13. |unija. O nagradah bo odločil žreb. Pravico žrebanja za dve prvi nagradi po 2.000 Din imajo samo oni glasovalci, ki bodo zapisali na glasovnici med 3 oglasi vsaj 2 taka, na katere bo odpadlo največ glasov. Za vse druge nagrade pa se lahko poteguje vsak glasovalec, ki je zadel vsaj enega takih inseratov, ki dobe največ glasov. Da olajšamo glasovanje, priobčujemo ▼ današnji številki seznam tekmujočih inseratov, po tekočih številkah in z navedbo, v katero skupino spadajo. Ta seznam imejte za podlago pri glasovanju. Opomba: Nagrade se zmanjšajo za bralce in inserente za !•$, če ni za to inseratno kampanjo naročenih vsaj 3 strani inseratov za vsako številko. Oglasni oddelek »Slovenca«. Stalna razstava umetniških slik Velika izbira okvirjev! ANTON KOS Ljubljana, Mestni trg 25 širile »Slovenca«! "7Š5T PRISTNI KRANJSKE KLOBASE nudi tvrdka Josip Rozman, Ljubljana, Sv. Petra c.85 Dobijo »e tudi v boljših ljubljanskih delikatesah I Aulo-molor »Ford« limuzino dobro ohranjeno - proda Ivan Šiška, Metelkova ul. št. 4. (f) Beseda samo 50 par Njivo za stavbne parcele v bližini kolodvora v Domžalah prodam za ceno Din 32.000. Ponudbe pod zn. »Parcele Domžale« 8596 na upravo »Slovenca«, (p Hišo na Jezici ali v bližini, s 5 ali 6 sobami, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod znač. »Cena in opis hiše« št. 8675._(p) Enonadstropno hišo v Ljubljani z dvema trisobnima in enim dvosobnim stanovanjem, kopalnica, pritikline, dvorišče, vrt — se ugodno proda. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8655. (p) Posestva ali hiše od 35.000 Din naprej prodaja Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30. (p) Hišo dvonadstropno, šeststano-vanjsko, velik vrt, proda za 195.000 Din Zagorski, Maribor, Sodna ul. 30. (p) Kupimo Beseda samo 50 par Kupim podleskovo (ušivec) seme po najvišji ceni. Ponudbe na upravo »Slov.« pod zn. »Iščejo se nabiralci« it. 8204. (k) Gostilničarji, pozori Ogrske salame in najfinejše domače salame kakor tudi prvovrstni pol-emendolski sir nudi po konkurenčni ceni delikatesna trgovina I. Buzzo-lini, Lingarjeva ulica. (1) U/echo vi kozarci in aparati za vkuhavanje sadja in sočivja so priznani. Kupite jih pri Jos. Jagodic, Celje, Glavni trg in Gubčeva ulica. Ceniki zastonj! Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Preloft. Ljubliana, Židovska idica in Stari trg. (1) Novi obrtni zakon e naroča pri Komandit-ni družbi M. Jankole — Šelenburgova 6/11. (1) Orehe zdrave, mehke lupine, pošilja v vrečah po povzetju, po ceni 4 Din. Količina 5000 kg. Pero Panjan, Hrastovica, via Sisak. (1) Slivovka nova, leta 1931, jakost 28 do 29%, garant, čista — pošilja v sodih nad 25 1, po ceni 10 Din za 1: Pero Panjan, Hrastovica. Količina 10.000 litrov. — Na zahtevo pošljemo vzorce. (1) Vodovodne cevi rabljene, a še kakor nove, se prodajajo po nizki ceni v sledečih dimenzijah: 80 kom. 70 x 87 mm po 3 m dolge; 23 kom. 170 z 195 mm po 3 m dolge. — Naslov pove uprava »SI.« pod št. 8686. (1) Tvrdka I. Lavrič trgovina z vinom na Viču št. 44, oddaja fina štajerska vina po najnižji ceni. (U Vsakovrstno zlato tmonSc po naivišiib cenah CERNE. tuvelir. Ljubliana. Vfolfova ulica It. 3. Čebelni vosek pristen in čist kupujemo po najvišji ceni v vsaki množini. — Golob & Ko., tovarna kemič. izdelkov, Vič pri Ljubljani. (k) Slovensko zastavo staro, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Kopališče« 8654. (k) Dve pisalni mizi za pisarno kupimo. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Takoj« 8704. (k) Vrednostne papirje kupuje Komanditna druž ba M Jankole, Selenbur gova 6/11. (k) Bakarska vodica izborno domače peneče se vino se dobi pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. (1) Vto^ žlahtnih trt, 10 litrov in več, vinogradniška cena, prodaia Sušnik, Zaloška cesta 21. (1) Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14, Ljubljana. G) Entel raznovrsten takoj pri Ma-tek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj, (tj Glasba ii i Beseda samo 50 par Avto ali motocikl, rabljen, najugodneje kupite ali prodate potom tvrdke — O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. (f) Motorno kolo AJS Super OHV 350 ccm z električno razsvetljavo, skoraj novo, proda Peč-nik Avgust, Stožice št. 47, Ježica pri Ljubljani, (f) Beseda samo 50 par ORGLE harmonije, pianine, piščali in ventilatorje za orgle izdeluje najceneje Anton Dernič, izdelovatelj orgel, Radovljica. (g) \umm Beseda samo 50 par Montafonsko kravo dobro mlekarico, ki bo imela tekom 14 dni tretje tele, proda Val. Rahne, Zalog 7, D. M. v Polju. -Istotam naprodaj stoječ gepelj. (j) 7554 Kadar rabiš KNJIGE, PISARNIŠKE POTREBŠČINE IN TISKOVINE POSTREŽE TB TOČNO ]. KRAJEC nasl. KNJIGARNA,TISKARNA IN KNJIGOVEZNICA V Novem meslo Trgovino oddam v najem Ta oglas v rubriki »V najem« stane 1350 Din Vsaka beseda 50 par. Trgovino galanterijsko in modno oddam radi bolezni na najprometnejši cesti Ljubljane proti prevzemu blaga in mesečnemu odplačilu. Stanovanje v hiši. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Galanterija«. »Seveda dam oglas v »Slovenca«, ker je velik po čitateljskem krogu in velik po in-sercijskem uspehu. Kar me pa posebno veseli, je to, da ima »Slovenec« najcenejše oglase, cenejše kot v vseh slovenskih dnevnikih z enako naklado.« Soboslikarska, pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih — solidno in konkurenčno izvršuje Josip Marn, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 9. Tel. 30-68. (t) Vallet Expres Smartinska cesta št. 24, brzo lika, kemično čisti in renovira moško in splošno damsko garderobo. - Sprejemnici RudolI Pafk, klobučar, Sv. Petra cesta 51, in trafika Flori-janska ulica 12. Likanje 16, kemično čiščenje 55, obračanje 280 Din. - Poskusite enkrat in ostali boste naša stalna stranka. 7550 Samo KARO Čevelj FURNIRJI vsake vrste pri tvrdki P. R. AL LES, Ljubljana — Frankopanska 18. Posteljne mreže podložene ■ peresi in navadne izdeluje najceneje tvrdka Alojz Andlovic Ljubljana Komenskega ul. 34 Sprejemaiose 'ud! popravila ledini) I I Beseda samo 50 par 11 koles popolnoma novih, kupljenih na licitaciji, prodamo tudi posamezno za vsako ceno. Elektrofonska družba, Aleksandrova c. 7. (1) Športne ln gorske (eilfe po Din 160'— in delavske čevlje la. najnižje nudi (Mhar, Viimone Si. tlfl n. 1 tuouano ttaSo feSprenf, ajdovo moko vedno neio oddata na debel« veletrgovina A VOLK. LJUBLJANA Besi jeva resi« 2*. vvwvwwtw»wwwvwv» 7509 Zorn družba z om. z. Ljubljana Lcpodvorska ulica 23 Medvedova ccsta 32 Paviljon N. 468-470 Tvornica kovčegov. aktov- nic, šolskih map, nogomet- Prostovoljno dražbo Iz zapuščine se bodo prodajale na javni dražbi v Ljubljani, Stari trg 21, II. nadstr., dne 7. junija, z začetkom ob 9, razne premičnine in sicer pohištvo, deloma starinsko, zrcala, preproge, namizna srebr- nina, slike in porcelan. Ogled je dovoljen dne 6. junija 1932 med 15. in 17. uro ter dne 7, junija od 8 do 9. JJ tt MM S31 BUDDHA ČAJNE MEŠANICE SO NAJBOLJŠE TKA IMPORT LJUBLJANA VEČNA POT 15 TELEFON 26-26 TRADE MARK 'in............. nih žog, nahrbtnikov, pa- sov in lovskih predmetov 7542 PODPIRA]Te DOMAČO INDUSTRIJO! katera ne zaostaja za Dunajsko in Pariško modo. Vse to Vam nudi po naši širni domovini znana tvrdka Belihar & Velepič izdelovanje damske konfekcije LJUBLJANA — Dunajska ccsta štev. 35b (preko železniškega prelaza) in sicer od najpriprosteiše do najfinejše damske obleke, bluze, dekliške in fantovske oblekce, perilo in vseh vrst predpasnikov. CENE NAJNIŽJE,OGLED BREZOBVEZEN. PRVI NAKUP - SIGUREN ODJEMALEC! šiev. i'^4. i »SLOVENEC«, dne 2. junija lasa. Stran 9 Spedicl)§ko podfetfe KESE IIJB IL J A. MA TELEFON ŠTEV. 20-titl IN 31—00 R. RANZIMG^H prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glavnega kolodvora. Mestne trošarine prosto skladišče. - Carinsko posredovanje. - Prevoz pohištva s pohištvenimi vozovi ln automobili. MoitsiHrea ssatemflna leslva Nova iznajdba. Mobilna lestva je uporabljiva IstoCasno kot raztcsovalna, stoječa alt stoječ« na stopnicah uli strminah, kakor tudi vsak ilol zase. FHIOOLIN BISCHOF, tovarnar lestev MARIBOR, Kocijanarjeva ulica 22. Domači izdelek! Nizke cone! Zahtcvujtc prospekte! Naiasrua iillo I Cenjenemu občinstvu v okolici Sv. Krištofa naznanjam, da sem si uredil v hiši g. Peterce mesnico, katero odprem v soboto, 4. Junifa 1932. Postregel bom z govejim, prešičjim in telečjim mesom, prvovrstne kvalitete, kakor tudi z raznimi mesnimi izdelki. Za obilen obisk se priporoča Zevnlk Janko DUNAJSKA C. 41, LJUBLJANA A® !Li!ffiii ■ Ljubljana Slomškova 13 Špecerija, delikatese in vinotoč Stavbeno in pohištveno mizarstvo 8013 FRANC BERGANT - dravlje tpaleg nove šole Zg. Šiška - pošta St.Vid nad Ljubljano - vis-a-vis .Remize" "• izdeluje vsa mizarska dela po lastnih in po podanih načrtih • točno, solidno in nizke cene. 7504 Ključavničarstvo A vgust Ljubljana — Rimska cesta 14 prvo in edino podvige za napravo {chlenih valjčniEi zastorov v SlovenlH priporoča napravo novih valjčnih zastorov in popravo istih po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču Izdeluje ln se priporoča za naroČilo solnčnih plaht, okrižij vsake vrste od priproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst. razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča, podpečniko iz železa in bakra. .Sfalna zaloga štedilnikov v priznan! vestni in solidni izdelavi! — Ustanovljeno 1. 1879 Telefon štev. 2553 AUO^GMO VOrCRgC llfl FCZailfC igllb&imS;. SploSno ihliarsfvo 7065 s sirogniin obratom Izgotovljeno pohištvo na zalogi, izdeluje po lastnih in po podanih načrtih Ivan Praznili, Enmnaua, lavni Si 9. Telefon 34-97. Razstavljeno mat velesejmu paviljon „E" ^ Splošno lesostiru^jarstvo 8135 H. PEČJAK A drug Ljubljana, SSSSSTftS Izdeluje vse v to stroko spadajoče predmete kakor: krogle (lignum sanetum). kegle. vse vrste mizarske okraske, svetilke, lestence, igrače, pipe za sode, šahovnice, kuhinjske potrebščino itd., itd. — Stalna zaloga! N;zkc cene! USN3ARSKA IN ČEVLJARSKA ZADRUGA RUNO V TRŽIČU R.ZZO. Z. 7533 Izdeluje vsakovrstne ovčje in kozje kože v različnih barvah, kakor: gornje usnje za čevlje, pletene sandale, podlogo, galanterijske izdelke in konfekcijo. Specialiteta: usnje za površnike - (Bekleidungsleder). Postrežba točna! Cene solidne 1 7534 Ivan Javornik Mesar, prekajevalec in izdelovalec vsakovrstnih mesnih izdelkov iz svežega in suhega mesa Kastni Izdelki in moderna hladilnica Ljubljana Domobranska cesta St. 7 Stojnica Šolski drevored poleg Zmajskega mostu Tel. 2703 Tel. 3157 Paviljon na vesellčnem prostoru 7031 § Maribor Od Din 122-— naprej! 7343 iiilHHHHHj ^mmm sklopne, lesene, motorne čolne Izredna kvaliteta in ugodna cena! Katalogi in vzorci blaga tratiš! Športna delavnica B.Kolb, Vlžmarje-Št.Vid 7530 Poslužite se domače obrti kjer ste postrežem solidno in poceni z vsakovrstnimi šivanimi čevlji, sandali, telovadnimi in hišnimi barvastimi čevlji in čevlji iz krok usnja. Hišni čevlji sc izdelujejo na veliko, s podplati iz velblodovine. Se priporočata cenjenim trgovcem Št.Srečnik-a sinova izdelovanje čevljev Tržit - Dravska banovina 7526 PRAVIJO, da lastnik firme »JOL« živi od tujih žuljev ? ! Seveda, ker kdor enkrat kupi zavojček j JOL« zoper kurja očesa in žulje, tu sigurno izgubi kurja očosa in žulja ler bodi pravilno in brez bolečin 1 To jo zajamčeno ! Potem takem živi JOL« res od tujih žuljev. KAJ je >Comb. Chypre Eau de Cologno ? To vedo oni ljudje, kateri vzbujajo toliko milobe s svojim privlačnim in blagim, plemenitim vonjem (aroma). Kdor še ni rabil Comb. Chypre Eau de Cologne, katerega izdeluje laboratorij »JOLc, ta ne ve, kaj se pravi osvajati si skrivnost? »KOPRIVICNO OLJE« je edinstveno sredstvo proti izpadanju las. KDOR se hoče izogniti krizi, ta si bo preskrbel eno steklenico MADEZ-FROČc, s katerim si svojo obleko prav lopo očisti in s tem prihrani denar. LABORATORIJ JOL -, Ljubljana. Celovška ccsta 56 Pred nabavo osebnega ali tovornega auto-inobila oziroma motornega kolesa si oglejte našo bogato razstavo rabljenih motornih vozil vseli vrst v lastni razstavni dvorani! 7522 d. z o. z. LJUBLJANA VII. MEDVEDOVA CESTA 7 Telefon 2187, 2444 LJUBLJANA Miklošičeva cesta št. 2S TOVARNA POHIŠTVA USTANOVLJENA LETA 1847 i. I. NAGLAS LJUBLJANA 7541 TELEFON 2169 ZALOGA: NOVI TRG ŠT. 6 TOVARNA: TRNOVSKI PRISTAN ŠT. 8-10 TELEFON 2869 Prevzema vsa dekoracijska dela. Okusna in najsotidnejša izdelava. Lastni dolgoletni arhitektonski atelier za notranjo opremo. Brezplačna izdelava načrtov za naročeno pohištvo. RAZSTAVA NA VELESEJMU V PAVILJONU „E" 7505 Parheine deSčice Trsiie za strope mDUKIILA" za strope in stene . RallUla" nadotnesluje vsako opažbo stropov in sten z deskami in trstjem Velik prihranek na denarju in dolu Strešno lepenho In lesni cement dobavlja v vsaki množini JOS. R. Puli, Telefon int. 2513 Ljubljana, Gradaška ulica št. 22 Naročajte .Slovenca1! RUDE Ii KOVINE* 3: En gros: svinec, cink, cln, aluminij, baker, dnkova pločevina, svinčena pločevina, pocinkana železna pločevina, cinkovo belilo (izdelek Cinkarne, d. d., Celje), barve, bakrena salica, cinkov prah, katran, stare kovine, ko-vinasti ostanki, rude vseh vrst LJUBLJANA Mnsnrjkova cesta št. 12 Naslov za brzojavke: Rude Telefon interurban št. 2727 Telefon krajevni št. 2827 POŠTENE, DELAVNE ZASTOPNIKE, moško ln ženuke kateregakoli poklica, iščemo za vsak kraj in okraj v Sloveniji. Najmanjši zaslužek, ki jo s poštenim dolom mesečno lahko vsakemu mogoč, je od Din 1500'— najprej pa do Din 6250'— in šo več. Samo resno pismene ponudbo jo poslati pod označbo „Zastopniki" na upravo „Slovenca" v Mariboru, Koroška ccsta štev. 1 xxxxxxxxxxx A.OOMECS: 8410 /500 Z . Z. e®a Pas:a£a L). Kreditne hauhe ln tiosposveisha c. M NAJBOLJŠE - NAJCENEJE Stran 10 >SLO VENEC«, dne 2. junija 1938. Ster. 184. 7551 Ob priliki velesejma si oglejte razstavo najnovejših PFAFF šivalnih strojev in P 11C 91 koles sarcio v Tavčarjevi ulici št. 7 pri tvrdki Ign, Vok, Ljubljana M, S« A 7507 The Birmingham Srna! Arms Co. Ltd. Birmingham, Anglija B.S.A. 4.99 h.p. O.H.V. Blue Star NOVI MODELI 1932 Motorno kolo B. S. A. razstavljeno na velesejmu VIKTOR BOHINEC, LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 21 Le hrzo hitite, da ne zamudite ugodne prilike X 0512 „Pri zmaiskem mostu" najugodnejši nakup vse \rste manufakture Došli so novi ostanki pralne svile Din 8'— in lepega trpežnega kambrika od Din 5'-naPrei- Se priporoča Ivanka Štrukelj Ljubljana Resljcva cesta št. 2 r ■89 Vse izdelke iz aluminija, bakra medenine, kakor posodo, ročaje stojala za dežnike, stojala za garderobo, svetilnike i. t. d. pohištvo iz krivljenih jeklenih cevi izdeluje po konkurenčnih cenah Jugoindus dr. z o. z. Ljubljana VII, Celovška c. 38 Telefon 2187, 2663 VELESEJEM PAVILJON G 7546 načrte in stavbenik zgradbe FURLAN - KUNAVEP. izvršuje LJUBLJANA, rimska cesta 13 NASVETI V PISARNI BREZPLAČNI Tehtnice Skalite 100 kg Din 820 — 150" » 212'-200 „ „ 980- 7514 hrastove izdelave s premičnim utežem 300 kg Din 1220 — 500 „ ., 1480'— 1000 „ „ 2860'— nudi Vam specijalna delavnica vseh tehtnic FRANJO RAU, Ljubljana Glince. Tržaška 12 HOTEL SLAV1JA - HVAR Novo otvorjeni hotel til; prislanišfa. Lepe solnC.no sobe 7. razgledom na mor le. Električna razsvetljava. Priznana prvovrstna hrana. Prvovrstna vina iz lastnih vinogra lov. Penzijn dnevno «>—711 Din. Zahtevajte prospekte! Sc priporoča lastnik M. MILICIC Vsakovrstne šivane hišne čevlje iz velblodovo dlake izdelire na veliko domača priznana tvrdka KAROl DOBRIN TRŽIČ Zmerne cene! Točna postrežba! Ustanovljena 1868. Gospodarska ZADRUGA MIZARSKIH MOJSTROV v Ljubljeni reg. zadr. z o. z. Vegova nlica št. 6, poleg realke priporoča svojo stalno zalogo navadnega in umetnega pohištva po najnižjih cenah ter vsa tapetniška dela Izvrše se vsa stavbena in gradbena dela po lastnih in arhitektonskih načrtih. Informacije brezplačno. ZU VAS! II. partija izgotovljena na zalogi velese3em e 53-65 ERMAN-ARHAR št. vid nad l3ubl3ano OBLEKE PERILO OVRATNIKI NOGAVICE KRAVATE KLOBUKI ČEVLJI DEŽNIKI uo, rt* * i ; •v :: 7547 a&O IMG1 *DUNAV* 7501 ZAVAROVALNA DELNIŠKA D HUf," \ V ZAGREBU nodružnica LJUBLJANA ALEKSANDROVA CESTA 5 v lastni palači Zavaruje po najugodnejših pogojih proti škodam: vsled požara, vlomske tatvine, razbitju stekla, transporta, nezgod in zakonitega jamstva. Prevzema tudi zavarovanja avtotaksa, avto-jamstva ter sklepa življenjska zavarovanja vseh vrst z in brez zdravniške preiskave za slučaj doživetja insmrti, otroška in štediIna zavarovanja po najmodernejših kombinacijah cenih tarif. Police naše družbe sprejema ministrstvo vojne in mornarice kot kavcijo pri ženitvi gg. oficirjev Vsa potrebna pojasnila so na razpolago pri vseh naših glavnih in krajevnih zastopstvih. Telefon štev. 2405 Hotel JADRAN," JELŠA (Dalmacija) JE NAJLEPŠA TOČKA NAŠE OBALI S SVOJO DIVNO LEGO, LEPIMI KOPALIŠČI, IZBORNO KUHINJO IN NAJCENEJ-ŠIM PENSIONOM. - ILUSTR PROSPEKT DOBITE PRI »PUTNIKU« KOT DOUSTNO I. PlCElf, Novo mesto, železnln« ln Specerlla 'rodaalei pozor! Kakor vsako leto. tako imam tudi letos veliko izbiro v kosah: goren iske, koro'ice, turške, peklenske, magnetne kose i. dr. Kine brusne kamne. — Polnovredni trboveljski in dalmatinski Cement, betonsko železo, stukature in druge stavbene potrebščine. — Težakovo olje.nalfinejšt Avenarlu« Carbollnej. Galiea, eepitni gumi, žv. plo, irumi-cevl. Izpadanje las bolečine lasišča, temena, prhliaj, srbež in drugo preneha hitro in zanesljivo, lasje se zopet zarastejo, prhljai in srbež izgineta, fe uporabljate RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV. Stekleničica 20 Din Proizvaja in razpošilja stara. I 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije lekarnar Vlatko Bartulič. Zagreb, Jelačičev trg 20 Železohonstruhciisko 7524 mehaniSKa industrija Trinmphiliifodrzo.z. Ljubljana VII. CcloiSha c. 38 tel. 2187 - 2663 izdeluje vse vrste železnih konstrukcij po lastnih in tujih načrtih, specialno urejena delavnica za popravila automobilov vseh vrst in znamk, brušenje cilindrov in ročičnih gredi na specialnih strojih Zastopstvo Fiat soc. an. Turino Garage, olje, bencin, pneumatika Slovenska restavracija ..SLAVIJA" 7511 Sušak prvovrstna štajerska domača in dalmatinska vina, prvovrstna kuhinja, sobe za tujce, najnižje cene, točna postrežba. MIRKO KOSIRNIK ključavničarstvo autogenična varilnica Ljubljana VII, Frankopanska ulica št. 2« Telefon št. 34-77. j Šivane sandale in čevlje v najpreciznejši izdelavi moške, ženske in otroške. / Sandali z belim podplatom (Chromsohle) dobite najceneje in točno po naroSilu pri tvrdki Anton Ješe - Tržič Onrat opremljen 2 nalmodernelfilm! novimi stroji ' V,;. % . *' ^ "y ■ ■ ' ... . ' VT^V-A- Vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in naročnikom javljamo žalostno vest, da je naš predobri soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod Ivan Pengov kiparski in podobarski mojster dne 31. maja t. 1. mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 2. junija 1932 ob 16 izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Nepozabnega skrbnika priporočamo v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 1. junija 1932. ŽALUJOČA RODBINA PENGOV in ostalo sorodstvo Se priporoča lastnik Anton Bernik. mil iinniiinij 11 tiiuiiHii 11 m m 11 iiunii hui iikim n 1111 juiKiimu um nitn nn ......................................»m.....mudi.......m ~ LAMNI&I MOSiaiN ŽENSKI prvovrstne domače izdelave, najnovejše mode — nizke cene — nudi le Polaniko Julib, LJubliana Sv. Jakoba trg (stojnica) 7539 ■MlllfllllllllM 7545 Obveščnmo cenj. ndjemalcc, da sc bo preselila manufakturna trgovina PRI ZVONU« Ivan Sfrojanšek Ljubljana — sedaj Pogačarjev trg št. 3 v svojo hišo Pred Šlcotifo št. 21 poleg magistrata Zato dobite pri nakupu popusta |0% popusta Za Juanslovansko tiskarno « Ljubljani: Karel Ceft. Izdajatelj; Ivan Itakovec. U'.icLoik: Franc Kremžar.