Poštnina plačana v gotovini. Leto XV., štev.272 Ljubljana, nedelja 25. novembra I934 Cena 2.— Din Lipravmštvo: Ljubljana. Knafljeva ulica d. — Teieton št. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. inseratni oddelek: LJubljana. Selen-burgova al 3. — Tel 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Teieton ŠL 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št 105 241 B9B33S522 Reakcija Sedaj, ko je naša država vložila pri najvišji meddržavni instanci tožbo zoper moralne in materialne sokrivce marsej skega atentata, je vsaj politična stran marsejskega zločina tako jasna, da ne dopušča nobenega dvoma. Jasno je nam reč, da atentat na vzvišeno osebo jugo-slovenskega kralja ni bil delo kakih revolucionarjev, marveč da je morilsko roko najetega bandita dvignila najmrač-nejša reakcija, kar jih je danes v Evro-pi. Umor dveh predstaviteljev mirovne politike, ki sloni na edino mogoči podlagi, na stanju, Kakor so ga ustvarile mirovne pogodbe, je posledica novega zbiranja reakcionarnih sil v srednji Evropi. Noben sofizem. ki se je že oglasil in ki se še utegne proti tej jasni misli oglasiti v Ženevi, ne more zakriti razgaljene zveze med atentatorji in politično reakcijo, ki jo danes opažamo ponekod po Evropi. Ta zveza je porazna, vprav strahotna postavka v politični in posebej še moralni bilanci našega časa. Reakcija je na pohodu! Tudi v devetnajstem stoletju so se po napoleonskih vojnah zbirale reakcionarne sile z name-r.em, da preprečijo razmah liberalnih in nacionalnih gibanj v Evropi. Znana je nazadnjaška ideologija Svete aliance, dovolj znane so metode Metternicha in Bacha v habsburški monarhiji. Toda ta zarota vladajočih mogotcev tedanjega časa zoper napredek je skoraj nedolžna v .primeri z ideologijami, ki jih razvijajo politični reakcionarji našega časa. Čeprav vemo, da blazne sanjarije kakšnega revizionističnega agitatorja niso in ne morejo biti politični program, na kate* rega bi se lahko naslonili resni in odgovorni državniki, je vendar značilno, kaj vse piše njihov tisk in na kakšne »ideologije« se naslanja. Kdor bi zbral vsa gesla, s katerimi današnja politična reakcija zaslepi j a svoje podjarmi jene narode, bi se moral najprej odpovedati vsakršni veri v napredek človeštva. Kajti to, kar danes pišejo in govore, s čimer danes zakrivajo svoje prave namene, presega najskrajnejše meje razumnosti, ki bi za omikano človeštvo 20. stoletja vendarle morale veljati. Politični reakcionarji za sedaj še niso združeni na eni fronti, kar je edina sreča in največja tolažba za vse, ki žele tež" kn preizkušeni Evropi daljše razdobje miru in pametne politike. Vendar pa sta f=p iz vseh protislovij in tajnih spletk se. daj po marsejskem zločinu jasno izmotali dve izraziti formi današnje reakcije, ki sta prav za. prav samo dva izraza zm isto stremljenje: habsburška restavracija in revizionizem, ki hoče povratek v ? ta nje pred mirovnimi pogodbami. Ni samo slučaj, da so se za akcijo, či-.i<= žalostni rezultat je marsejski zločin, pred vsem zavzeli in v nji sodelovali ljudje, ki se ponašajo z zvestobo Habs-buržanom in ki so pod njihovo vlado kot zvesti valpti najbolj vihteli bič nad ne-pokornimi Slovani. Danes je popolnoma umljivo, da so vsaj indirektno sodelovali pri pripravah za marsejski zločin taki ljudje, kakor je »ekscelenca« Sar-kotič, polkovnik Perčevič in cela vrsta drugih avstro-ogrskih oficirjev in sokrivcev medvojnega nasilja, ki so se r>n prevratu poskrili kakor ščurki. Politične ideje, ki so po prevratu utihnile pred voljo in vzgonom osvobojenih narodov, ideje, ki so se zarodile že v Metternicho- vi glavi in ki so jih potem vse stoletje tja do sloma Avstro-Ogrske gojili v cesarskem kabinetu, med plemstvom, vojaštvom, te ideje so izumirajoči Sarko-tiči. Perčeviči in drugi zopet oživili. Mislili so namreč, da so osvobojeni narodi sedaj utrujeni in razočarani od trdih realnih dejstev, kakor je n. pr. gospodarska kriza, in da bo mogoče ribariti v kalnem. Predvojni reakcionarji in medvojni nasilneži so si v težkih letih, ki jih preživlja Evropa, zopet podali roke in skušajo kaj »profitirati«, preden jih usoda vrže v grobove. Špekulacija te gospode je prozorna: če so na svetu mogo* če take absurdnosti, kakor sta fašizem in boljševizem, zakaj ne bi bila mogoča tudi restavracija? Tako sklepajo v svoji senilnosti in nenasičeni vladeželjnosti ter najemajo za denar iz raznih fondov najrazličnejše narodne odpadke od makedonskih banditov do desperatnih fran-kovcev Paveličevega ali Budakovega kova. Ta pohlepna črnožclta reakcija se za sedaj "krije tudi s tako krinko, kakor je revizionizem. Človek mora biti od sile naiven, da nc bi spoznal, za kaj gre Madžarom. Ne madžarski krnet, ne madžarski delavec in meščan ne potrebujejo tu* je zemlje. Potrebujejo jo grofje in baroni, Id so izgubili z agramo reformo v nasledstvenih državah stotisoče tlača-nov. Ta kasta, ki jezdi na madžarskem kmetu že cela stoletja in pije delovnemu ljudstvu kri, ima danes na Madžarskem vso oblast. Iz svojih zadnjih finančnih rezerv črpajo Madžari denar za svojo daleč po svetu razpredeno revizionistic-no propagando, ki hrani stotine lačnih kljunov na Madžarskem in širom Evrope, kljunov, ki potem žgole revizioni-stične pesmi. Vse to bi bilo kajpak manj resno jn manj pomembno, če ne bi bilo držav,^ či-jih režimi se prav tako drže na nasilju in ki uče svet, da so nacionalni egoizem, ocoadalna vojna in zanikavanje razum" Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11 Telefon št. 2440. Celje, Str^ssmaverjeva ulica št. L Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pravica se bo izkazala Vedno bolj se utrjuje v ženevskih krogih prepričanje, da mora dobiti Jugoslavija popolno zadoščenje in priznanje za svoj miroljubni nastop ženeva, 24. novembra AA. Vsi švicarski listi so cbjavili na vidnem mestu v celoti besedilo note. ki jo je jugoslovenski zunanji minister Bogoljub Jevtič predložil svetu Društva narodov o pritožbi jugoslovenske vlade proti Madžarski zaradi sodelovanja in podpiranja teroristov v izvršitvi gnusnega atentata v Marseilleu. Oficiozni list »Basier Nachrichten« pravi, da je treba jugoslovensko noto čitati pazljivo, ker predstavlja zgodovinski dokument. Nota je napravila v ženevi zelo glebok vtis, ker je bilo krvavo dejanje v Marseilleu izvršeno le zaradi sodelovanja madžarskih oblasti. Zaman je letos meseca junija opominjala Jugoslavija Madžarsko pred svetom Društva narodov, če bo cbtožba v spomenici podprta z dokazi, bo treba le čestitati Jugoslaviji k iskrenosti njenega postopanja in k p°!itični disciplini, ki .jo kaže na tako jasen način, ker ni postopala drugače. Mussoiini je, čeprav je leta 1923. že obstojajo Društvo narodov, zaradi nekega napada v Epiru na italijansko komisijo pre. ziral Društvo narodov in odredil, naj se g-r_ škl otok Krt bombardira in vojaško zajede. Umerjeno in korektno postopanje Jugoslavije Se sijajno razlikuje od tega načina. Zatem se bavi članek z izjavo madžarskega delegata Tvborja Eekharta novinarjem in pravi, da povsem prevrača dejstva in jih postavlja na glav«, kajti ako bi Jugoslavija hotela postaviti na tehtnico Svo-jo vojaško premoč, ne bi prišla na diplomatski način v ženevo, temveč na vojaški v Budimpešto, kakor je to Madžarska storila v sjičnem primeru leta 1914. Na koncu pravi člankar, da mora Dru. Stvo narod O".' sedaj pokazati, zakaj je bil© prav za nrav ustvarjeno, ker stoji dane3 pred zares kl»*ičnim primerom uporabe drugega odstavka čl^na 11. Svojega pakta. ugoslavija mora dobiti popolno zadoščenje če se to ne bo zgodilo, bodo dobili teroristi proste roke in v Evropi bo zavladala popolna anarhija Praga, 24. novem-bra p. Ves češkoslovaški tisk se že drugi dan najobširneje bavi a jugoslovensko demaršo v ženevi in naj-cdločnejšc zavrača izpade madžarskega tiska in oficieinih madžarskih predstavnikov v ženevi in Budimpešti. Opozarjajoč na dokumente, ki jih bo objavila jugoslovenska vlada obenem s svojo spomenico, na-glašajo vsi listi, da je Madžarska glavna zaščifrnica teroristov in zato v prvi vrsti odgovorna za marsejski zločin. Razmotri-vajoč o vtisu in o položaju, ki je nastal v Ženevi po objavi jugoslovenske note, piše »Pravo Lidu«, da danes ne more bPti več nobenega dvoma o tem, da bo dobila Ju. goslavija popolno zadoščenje in s tem tudi priznanje za svoje zmerno in hladnokrvno zadržanje. če pa bi se vendar zgodilo, da bi ostala intervencija Jugoslavije Pri Društvu narodov brezuspešna, potem bi bil s tem ustvarjen silno nevaren precedens in teroristi bi lahko v bodoče počeli karkoli se« bi jim ljubilo, ker bi bili varni, da se lim ne bo nič zgodilo. Potem bo v Evreni zavladala popolna anarhija. Večina današnjih listov z največjim ogorčenjem zavrača izjavo madžarskega delegata v ženevi T.vbora Eekharta in nje. gove napade na Društvo narodov ter izraža mnenje, da je g. Eckhart, napravil s tem kaj slabo uslugo Madžarski. To se vidi že potem, da so ga začeli v ženevi shrani državniki skoro javno bojkotirati in sa povsod ignorirajo. Nič ne sme ostati prikritega Lonuon, 21. novembra p. Tudi danes »e ■vsi angle.ški listi ob.-'m o bavijo z noto ju. goslovenske vlade in njenimi posledicami in soglasno ugotavljajo, da niso glavni krivci v Franciji aretirani teroristi in od teroristične organizacije določeni atentatorji, marveč da se organiizatorji marsejskega zločina skrivajo v drueih državah. »Daily Telegraph« piše, da bi bilo veliko razočaranje za ves svet in znak hudega moralnega defekta za vso Evropo, ako se bo v teku razprave in preiskave pri Oru-štvu narodov ugo+ov.io, da so teroriste podpirale ceio državne »blasti nekaterih evropskih držav. Obenem tudi vsi listi Prihajajo <*o zaključka, da je po jugoslovenski noti marsejski zločin tako težkal i velika stvar, da se more rešiti edino Pred najvišjim forumom in pod kontrolo vsel svetovne javnosti. Nič ne sme osrtati pH-krfto, vse se mora do kraja pojasniti, da bo mogoče sprejeti primerne sklede o uspešnih mednarodnih ukrepih, ki naj enkrat za vselej napravijo konec mednarodnemu terorizmu, ki se ne sme več trpeti v nobe«i civilizirani državi. Ukrepi proti terorizmu V odgovor na jugoslovensko pritožbo nameravajo predlagati mednarodno konvencijo o zatiranju terorizma ter revizijo azilskega prava Ženeva, 24. novembra, p. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da dokumenti, ki jih bo jugoslovenski zunanji minister v zvezi s spomenico o marsejskem zločinu predložil tajništvu Društva narodov, v polnem obsegu opravičujejo, da se Madžarska postavi na mednarodno zatožno klop. Dokazi Jugoslavije so tako silni in bodo napravili tako težek vtis, da bodo na vsak način sklenjene sankcije take narave, da se nobena država v bodoče ne bo smela posluževati takih metod, kakor so se jih dosedaj posluževali Madžari v svoji težnji po reviziji mirovnih pogodb. S tem pa bo napravljen tudi konec revizionizmu. Sankcije, ki jih bo v zadoščenje Jugoslavije sklenilo Društvo narodov, bodo po mnenju ženevskih krogov zelo uspešne. Računajo s tem, da bo francoska vlada prevzela iniciativo in predlagala sklenitev mednarodne konvenci- nih načel največje čednosti današnjega človeka. Današnja politična reakcija srednje Evrope je polna paradoksov in se jih nič ne sramuje. Ponareja vse, kar se ji zahoče, od francoskih bankovcev do aten-tatorskdh potnih listov in do zgodovinskih spisov, organizira atentate, skuša podminirati mirovne pogodbe, vreči svet v pogubo, četudi je riziko ogromen tudi za njo. Nikdar ni še bila reakcionarna politika tako desperatna in nespametna, a tudi nikdar še tako nevarna. Hoteli bi kosati cele države kakor nekoč Poljsko, pozabljajo pa, da za temi državami ne stoji kasta degeneriranih šlahčičev, marveč milijoni zavednih državljanov, ki se ne dajo prodajati kakor krave. Naj za nameček še pristavimo najpi-kantnejši izsledek zadnjih dni: tudi moskovska boljševiška internacionala trosi milijone za plačance te reakcije. Tudi ona! Politika Leninovega plombiranega voza! Žid je od moskovske internacionale ne bi bili to, kar so, če si ne bi obetali od kakega ognja sredi Evrope kaj prida za svojo revolucionarno čorbo. Tako so se znašli z vseh vetrov. je, s katero bi se zatrle vse teroristične organizacije, v kolikor sedaj še obstojajo. V zvezi s tem bi se revidirale določbe mednarodnega prava glede pravice političnega azila. S posebno konvencijo naj bi se predvidela obvezna in neposredna izročitev vseh onih emigrantov, za katere bi se ugotovilo, da so udeleženi pri kaki konspiratorski akciji ali zaroti, ki ima za cilj rušenje obstoječega režima v kateri koli državi. V to svrho bi se izvedla posebna organizacija v pogledu sodelovanja vseh policijskih oblasti na svetu. Gre torej za sklenitev slične konvencije, kakor je bila na predlog pokojnega Brianda sklenjena ob priliki znane madžarske falzifrkatorske afere za pobijanje ponarejanja denarja. Ta konvencija se je pokazala za zelo uspešno in zato so v ženevskih krogih mnenja, da bi tudi v tem primeru kazalo skleniti slično mednarodno pogodbo, po kateri bi bile vse države pod vrhovnim nadzorstvom Društva narodov dolžne zatirati terorizem. S to konvencijo naj bi se onemogočil vsak poizkus izzivanja neredov v drugi državi. Svet DN odgoden do S. decembra Ženeva, 24. novembra. AA. Sestanek sveta Društva narodov je bil odgoden do 5. decembra, da bo mogel odbor treh za posaarski plebiscit zaključiti svoie delo. Jugoslovenska pritožba pride na dnevni red prihodnjega zasedanja Ženeva, 24. novembra, p. Generalni tajnik Društva narodov ie včeraj brzojavno konzultiral vse člane sveta Društva narodov o zahtevi jugoslovenske vlade, da se niena pritožba čimpre) stavi na dnevni red zasedanja sveta Društva narodov. V teko današnjega dne so prspelj brzojavni odgovori vseh članov sveta Društva narodov. ki so se Izjavili za to, da pride Jugo- slovenska pritožba na dnevni red prihodnjega zasedanja sveta Društva narodov. Glede na to je generalni tajnik Avenol danes registriral jugoslovensko pritožbo Ln io stavil na dnevni red prihodnjega sestanka sveta Društva narodov. Spomenica bo izročena prihodnje dni Ženeva, 24. novembra, r. Iz tehničnih razlogov se je prvotno za danes določena izročitev jugoslovenske spomenice z dokumentiranimi dokazi o soodgovornosti Madžarske za marsejski atentat zakasnila. Spomenico je danes zunanji minister g. Jevtič ves dan dopolnjeval z novimi dokazili ter jo je skupno z dr. Benešem in Titulescom še enkrat podrobno proučil in dokončno revidiral. Spomenica bo v teku jutrišnjega dne do kraja izgotovi.iena in jo bo zunanji mmister g. Jevtič v ponedeljek aH najkasneje v torek izročil tajništvu Društva narodov. Ker je zasedanje sveta Društva narodov odgodeno do 5. decembra, je če- škoslovaški zunanji minister dr. Beneš nocoj zapustil Ženevo in odpotoval v Prago. Madžarom se nič več ne mudi Ženeva, 24. novembra, p. Glede izjave predstavnikov .Madžarske, da bo Madžarska zahtevala, naj se jugoslovenska pritožbo čimprej stavi na dnevni red. je vzbudila danes veliko senzacijo izjava madžarskega delegata T.vbora Eekharta, da želi Madžarska najprej pozorno proučiti obtožbe, ki jih je proti njej naperila Jugoslavija. Tu prevladuje vtis, da so se odločili Madžari, videč, da so malone osamljeni, za takt;ko zavlačevanja, da bi tako pridobili na času in s primerno kampanjo ustvarili zase boli ugodno razpoloženje. Tirdi o protiprltožbi Madžarske proti Jugoslaviji nt več nobenega govora. Zdi se. da je madžarska delegacija dohla iz Budimpešte navodila, naj se ne prenagli. marveč naj skuša kar najbolj zavleči razpravo o Mrgo-slovenski pritožb:. Niti ženeva ni varna pred teroristi Zaradi vesti o nameravanem atentatu na Titulesca so bili v Ženevi poostreni varnostni ukrepi Ženeva, 24. novembra. Veliko senzacijo so vzbudili snoči izredni varnostni ukrepi, ki i-ih ie odred la policija. Poleg običajnih straž so še posebej zastražili hotele, v katerih stanujejo francoski, jugoslovenski, češkoslovaški iJi runiunski dcJcg>ati. Kakor se ie šele danes izvedelo, jc prejela policija obvestilo, da jc na potu v Ženevo madžarski terorist L^još Kiš, ki ima namen izvršiti atentat na runiniiskcga zunanjega ministra Titulesca. Kis Je že od Ionskega leta član teroristične organizacije na Madžarskem in .ie dobil od njenih voditeljev sedaj nalog, da izvrši atentat na Titulesca. Ne gre pa za Ladislava Kisa, ki so ga pred dnevi aretirali v Niči In kj je izjavil, da jc imel nalog izvršiti atentat na češkoslovaškega zunanjega ministra dr. B©-neša. Policijske oblasti domnevajo, da ie bilo z lažnimi potnimi listi, glasečimi se na isto ime, odposlanih več teroristov, da hi na ta način zakrili sled, če bi enega izmed njih ujeli. Ženevska policija je Izdala najstrožie varnostne ukrene in skupno z ostalimi evropskimi policijami zasluduie vse sumljive elemente. Vest o tei zaroti je izzvala v ženevskih krogih ne samo senzacijo, marveč tudi veliko ogorčenje ter ie še bolj razburila duhove proti Madžarski, ki se tako rred v«em svetom čimdalje bril.i odkrito razkriva k^t torišče teroristov. V c. kr. loviščih . • so sc včeraj sestali avstrijski in madžarski državniki ' k novemu posvetu o skupni obrambni akciji odkritosrčno priznava, kar je doslej rad skrival in oporekal, da je star prijatelj polkovnika Perčeviča, o katerem je ugo-evvuii, «.1 Cu to koiiu^i iux u^.cm« tovljeno, da je bil v zadnjem času glavni no akcijo proti obtožbam jugoslovenske vla- voditelj teroristov na Madžarskem in ki je Dunaj, 24. novembra, p. V teku včerajšnjega dne so se vršili med Dunajem, Rimom in Budimpešto živahni telefonski razgovori, ki eo se nanašaJi na skupno obramb- de zaradi marsejskega zločina- V Budiim pešti so bili nad rezerviranostio avstrijskega tiska sibio razočarani in ministrski predsednik Gombos je osebno interveniral na Dunaju, naj avstrijski tisk bolj energično nastopi v obrambo Madžarske. Posledica včerajšnjih telefonskih razgovorov med Dunajem in Budimpešto je bila, da je madžarski ministrski predsednik ob polnoči v spremstvu zunanjega ministra Kaltaya nenadno odpotoval na Dunaj. V Budimpešti so razglasili, da sta odšla na lov. Davi sta prispela na Duna: kjer sta se jima pridružila avstrijski zvezni kanrelar dr. Schusehnigg in podkancelar knez Starhemberg. nakar so se vsi skupaj odpeljali na Gornje Štajersko. V nekdanjih cesarskih loviščih so imeli danes ves dan po-sretovanja. ki so Se jih udeležili tudi italijanski poslanik na Dunaju Prezio>i, avstrijski zunanji minister Berger * Waldeneffg. finančni minister Bnresch in trgovinski minister Stockinger- Posvetovanja so v tesni zvezi z obrambno akcijo Madžarske, ki jo je ol>iava jngoslovenske noto spravila v skrajno mneen položaj. Polkovnik Adam se pere • • • Posledice včerajšnjih telefonskih razgovorov med Dunajem. Rimom in Budimpešto pa so se pokazale tudi že v današnjem tisku. Avstrijski listi niso več rezervirani, marveč že prav pridno sekundirajo madžarskim listom ter branijo Madžarsko pred najhujšimi očitki. Obrambno akcijo pa so usmerili v prvi vrsti v pravcu napadov na Jugoslavijo in zdi se. da je nridno na delu zopet stara kovačnica izmišljotin in klevet v redakciji črnožolte »Reicnsnoste« Kar pa je najbolj značilno, je dejstvo, da je kampanjo proti Jugoslaviji otvoril državni kamisar za propagando in tisk. polkovnik Adam. bivši zunanje-politični urednik »Reichsposte«, ki je sedaj obenem tudi generalni tajnik vrhovne avstrijske politične institucije patriotske fronte. V avstrijskih listih objavlja danes dolgo izjavo, v kateri se ne skuša toliko braniti pred očitki zaradi njegovih zvez s teroristi, kakor pa obnoviti svoječasno klevetniško kampanjo proti Jugoslaviji, v čemer ima g. Adnrn očividno že veliko rutino. •. • a nehote priznava Daslravno je vsa Izjava polkovnika Ada. ma le en sam izliv mržnje proti Jugoslaviji. vsebuje vendarle nekaj prav pomembnih in značilnih podatkov. Predvsem Adam osebno izžrebal zločince, ki so imeli nalog izvršiti atentat na jugoslovenskega kralja. Polkovnik Adam s ponosom izjavlja, da je polkovnik Perčevič tudi še danes njegov iskren prijatelj in da mu bo ohranil svoje prijateljstvo do konca, ker se polkovniku Perčeviču ne more očitati nič nečastnega. Morda nehote pa priznava polkovnik Adam v svoji izjavi, da je kot dolgoletni urednik »Reichsposte« objavljal o Jugosla. viji samo one informacije, k| mu jih je prinašal polkovnik Perčevič. da je torej sam aktivno sodeloval v rovarjenju proti integriteti in obstoju Jugoslavije In da 6e je posluževal Perčevičeve teroristične organizacije za vir svojih »avtentičnih« informacij, ki jih je vrhu tega še ponatlsko-val iz zloglasnega »Griča«. Mimogrede napada polkovnik Adam v svoji izjavi tudi češkoslovaški zlasti pa nemški tisk, kateremu očita, da ponatisku. je napade češkega in jugoslovenskega ti. ska nanj in na druge »tako poštene ljudi*, kakor so Perčevič, general Sarkotič in drugi ugledni sotrudniki Paveličevih morilcev. Izjava polkovnika Adama je celo v avstrijski javnosti izzvala veliko začudenje ker se boji, da bi lahko imela za Avstrijo skrajno neprijetne posledice. Rimski manever Pariz, 24. novembra. AA. Govoreč o zadržanju Madžarske in njeni odgovornosti za marsejski atentat, piše Pertinax v današnjem »Echo de Pariš« med drugim: Madžarska se hvali, kako je Italijo dejansko pridobila za svojo stvar. Italijanski tisk zahteva odločno, naj se pred svetom Društva narodov prične razprava ne samo o terorizmu, ki je dovedel do marsejskega zločina, temveč prav vako proti vsem evropskim državam, ki bi se mogle pozvati na odgovor v zvezi s političnimi zločini, izvršenimi v preteklosti. Da bi zaščitil Madžarsko. je dobil italijanski tisk nalog, nai gre zanjo *oo kostani v žerjavico«. Predlagani so ukrepi, da bi se naoravil konec terorističn:m podjetjem Ttalija pa hoče poizkušati, da bi to definirala na ta način, da bi se mogli vsi begunci v vseh državah preganjati in izgnati Pertina* prav? o *ei želi; Ttalife ob koncu: T.ahko si ie misliti, kfko bi ogledalo tako proučevan ie političnih dosjejev in lahko si ie tud' zamisliti polemiko, tri bi po vsem tem nastala. ČUVAJM0 JUGOSLAVIJO Goriški nadškof je udaril po Slovencih Nadškof Margotti je razočaral vse, ki so se nadejali od njega večje pravičnosti do naših rojakov Zagreb, 24. novembra, k. Novi goriški nadškof Margotti je izdal dekret o hišnem redu v bogoslovskem semenišču v Gorici. Pravilnik dokazuje, da je tudi novi nadškof, v nasprotju s pričakovanji, ubral pot, na katero je krenil že njegov nepriljubljeni prednik msgr. S rotti. V svojem dekretu je nadškof Margotti med drugim odredil, da morajo gojenci semenišča ne le uradno, marveč tudi v privatnih razgovorih govoriti italijansko. Gojenci se bodo moral; oblačiti, kakor je v navadi pri ostali italijanski duhovščini. Italijanska duhovniška oblačila bodo morali nositi tudi doma. sicer jih doleti kazen izključitve iz semenišča. Vsa korespondenca gojencev se postavi pod cenzuro seme-niške direkcije. Gojencem je prepovedano prejemati knjige aH periodične časopise, če zato nimajo posebnega dovoljenja svojih predpostavljenih. Dekret goriškega nadškofa je v celoti objavila tukajšnja »Istra«, ki pravi v svojem poročilu me,d drugim: »Ko je novi goriški nadškof prišel v Gorico, je v svojem nastopnem govoru povdaril, da bo deloval v duhu miru in pravičnosti. Že prva njegova dejanja pa pričajo, da je prišel s trdnim namenom in s pripravljenimi načrti. da sistematično poitalijanči slovenski del goriške nadškofi je. Med vzgojitelji slovenskih in hrvatskih hogoslovccv iz goriške, tržaške in poreške škofije so ostali sami Italijani, odkar je fašistčna vlada v juniju odstranila iz se- menišča v Gorici slovenske duhovnike. Nasprotno pa je Vatikan v Briksu na južnem Tirolskem toleriral popolnoma nemško semenišče. Bogoslovce v Briksnu celo poučujejo v nemščini. Goriški nadškof sicer pravi v svojem odloku, da ga je vod la samo »korist sv. cerkve in skrb za zveličan ie duš«, toda pravo ozadje njegovih odredb se pokaže, če se spomnimo na kampanjo fašistovskega časopisja proti bogoslovskemu semenišču: takrat so zahtevali italijanski listi odstranitev slovenskih profesorjev, uvedbo laške duhovniške noše, prepoved slovenščine v občevanju med'gojenci. Vse to jim je bilo zdaj ustreženo.« V svojih zaključnih stavkih pravi »Istra«: »Ko je bil nadškof Margotti premeščen iz Carigrada v Gorico, je njegovo osebno glasilo »La vie catholique« sporočilo, da je njegovo imenovanje za goriškega nadškofa z velik m zadovoljstvom pozdravil tudi jugoslovenski episkopat Vemo, da se je neki nadškof iz Jugoslavije, ki je čutil dolžnost posredovati v tej zadevi pri Vatikanu, vrnil domov z veselo novico, da pride na goriško škofovsko stolico pravičen mož. ki pozna in ljubi tudi južne Slovane. Nekateri listi katoliške smeri so pozdravljali nadškofa Margottija kot moža nove pravične smeri. Po teh bridkih doka-zh pa bo, kakor upamo, tudi katoliški episkopat moral spremeniti svojo sodbo. Pričakujemo pa tudi dejanj od jugosloven-skih katoliških škofov, ki so sinovi cerkve, pa tudi sinovi našega naroda.« Zaščita kreditnih zadrug in njihovih zvez Beograd, 24. novembra p. Ministrski svet je na predlog kmetijskega ministra odobril uredbo o zaščiti kreditnih zadrug in njihovih zvez. Uredba se glasi: Cl. 1. Kmetijske kreditne in druge gospodarske zadruge, ki sprejemajo hranilne vloge ter zveze takih zadrug, se lahko okoristijo z zaščito po določbah uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934 z izjemo pretvarjanja starih terjatev v deleže in odpisa deležev za primer odgoditve plačil ali sanacije, če so došle v nemogočnost, da v redu zadoste svojim obveznostim napram svojim upnikom in to z izjemami, navedenimi v naslednjih členih: Cl. 2. Odloke, ki jih po predpisih omenjene uredbe izdaja minister trgovine, izda v pogledu zadrug kmetijski minister, a v pogledu zadružnih zvez ministrski svet po predlogu kmetijskega ministra. Proti tem odlokom ni dopustna pritožba na državni svet. Za preglede, predvidene z določbami omenjene uredbe, bo kmetijski minister določil v prvi vrsti revizorje Privilegirane agrarne banke. Predpisi člena 7. omenjene uredbe za zadruge in zadružne zveze ne veljajo. Stroški pregleda v zvezi s prošnjami za zaščitne ukrepe se krijejo iz fonda za te preglede, ki se bo osnoval. V ta fond plačajo vse zadruge, ki sprejemajo hranilne vloge in zveze takih zadrug brez ozira na to, ali se okoristijo z zaščKo po tej uredbi aH ne doprinos, čigar višino določi kmetijski minister. Doprinos ne more biti večji od ene tisočinke vplačanih deležev in rezervnih fendov. izkazanih v zadnji letni bilanci vsake zadruge odnosno zadružne zveze. Podrobnejše določbe v fondu za preglede bo predpisal kmet. minister, če zadruge ali zadružne zveze ne plačajo določenega doprinosa za preglede v roku. ki je določen v pravilniku o fondu za preglede, se doprinos izterja enako kot druge javne dajatve. Kjer je v omenjeni uredbi predvideno zaslišanje posvetovalnega odbora za banka rstvo, se zasliši zadružna zveza, v kateri je dotična zadruga včlanjena, razen tega Privilegirana agrarna banka. čl. 3. Prošnje za odobritev zaščitnih ukrepov, predvidenih v omenjeni uredbi, se predložijo kmetijskemu ministru, in to: 1. Zadruge, ki so včlanjene v zvezi, ki vrši revizijo, preko te zveze. 2. Zadružne zveze in zadruge, ki niso včlanjene v nobeni zvezi, neposredno kmetijskemu ministru. čl. 4. Izvenkonkurzna likvidaciia zadruge se lahko od kmetijskega ministra poveri kaki zadrugi ali zadružni zvezi. Obveznosti zadružnikov do zadruge, odnosno do zadružne zveze iz naslova jamstva, more likvidator ustvariti po predpisih, ki veljajo na sedežu dotične zadruge odnosno zadružne zveze. Za ustvaritev jamstva pri kon-kurzu zadruge, odnosno zadružne zveze, ima likvidator položaj upravitelja konkurz-ne mase. čl. 5. 1. Glede jamstva zadružnikov v primeru izvenkonkurzne likvidacije zadruge odnosno zveze veljajo naslednje določbe: a) Ako je zadružnik odpovedal članstvo in ako je njegovo članstvo po predpisih zakona ali pravil prenehalo pred uveljavljen jem te uredbe, traja njegovo jam-st.vo tako dolgo, kakor to odreja zakon odnosno pravilnik zadruge ali zadružne zveze. b) Ako je zadružnik odpovedal članstvo pred uveljavljenjem te uredbe, toda njegovo članstvo ne preneha pred njenim uveljavljenjem, traja njegovo jamstvo do konca izvenkonkurzne likvidacije, c) Od dneva. ko zadruga odnosno zadružna zveza zahteva, da se odredi izvenkonkurzna likvidacija. zadružniki ne morejo odpovedati članstva, č) Pri zadrugah, odnosno zadružnih zvezah z omejfenim jamstvom, se od dneva, ko je bila zahtevana ali odrejena izvenkonkurzna likvidacija, neomeleno jamstvo pretvori v omejeno, in to v višini desetkratnega iznosa vpisanih deležev, v vsakem primeru pa ne mani kakor 1000 dinarjev 2. Dokler traja jamstvo, zadružnik ne more zahtevati izp^čila svojega članskega deleža, niti izplačila na ta delež odpadajočih obresti niti na njega odpadajoči del letnega dobička, ki bi mu sicer po praviHh pripadal 3. Zastaranje jamstva zadrug odnosno zadružnih zvez z omejenim ali neomejenim jamstvom se ne prekine, če zadruga zahteva odgoditev plačil ali sanacijo. 4. Pri zadrugah odnosno zadružnih zvezah. ki zahtevajo odgoditev plačil ali sanacijo, traja jamstvo zadružnikov, čijib članstvo preneha po zahtevi odgoditve plačil ali sanacije, ves čas, dokler traja odgoditev plačil, odnosno sanacija brez ozira na druge določbe zakonov ali pravil, s tem, da se pri zadrugah z neomejenim jamstvom pretvori jamstvo v omejeno v smislu določb, te uredbe čl. 7. Zadružne zveze lahko sklenejo brez ozira na to, ali so zahtevale zaščito ali ne, na svojih letnih skupščinah osnovanje sanacijskega fonda, v to svrho smejo zveze od včlanjenih zadrug pobirati do 10 odstotkov čistega dobička, poleg tega pa enkrat za vselej do 10 odstotkov rezervnega fonda vsake včlanjene zadruge, po poslednji letni bilanci. Uporaba sanacijskega fonda se določi s sklepom občnega zbora dotične zadružne zveze. čl. 7. Kazenske določbe omenjene uredbe se analogno izvajajo tudi v pogledu zadrug in zadružnih zvez. čl. 8. Kjer je v omenjeni uredbi govora o denarnem zavodu, odnosni glavnici, delničarjih ali članih društev in zboru delničarjev ter o trgovskem registru, se po tej uredbi razume zadruga, odnosno zadružna zveza, deleži, zadružniki, zbor zadružnikov in zadružni register. čl. 9. Kmetijski minister je pooblaščen, da izda v sporazumu z zainteresiranimi ministrstvi vse pravilnike, potrebne za izvajanje te uredbe. Minister pravde je pooblaščen, da v sporazumu z zainteresiranimi ministrstvi avtentično tolmači predpise te uredbe. čl. 10. Ta uredba dobi obvezno moč z dnem objave v »Službenih Novinah«. Istega dne prenehajo veljati vsi nasprotujoči ji predpisi. V veljavi pa ostanejo pravilnik o sestavi bilance in načrtu prečiščene bilance ter o določitvi obrestne mere za stare hranilne vloge z dne 13. februarja 1934, pravilnik o vršenju pregleda zadrug odnosno zadružnih zvez, o fondu za vršenje pregleda z dne 16. marca 1934, pravilnik o postopku za izvolitev likvidatorjev s strani upnikov z dne 4. julija 1934 ter pravilnik o sestavi, izvolitvi in organizaciji upniškega odbora z dne 12. julija 1934. Uredba o pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje Beograd, 24. novemibra AA. Finančni minister je predpisal novo uredbo o višini in načinu pobiranja in nadzorstva pj"i pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje, ki se v nekaterih določbah razlikuje od sedanje uredbe od 8. maja t. 1. Maksimalne stopnje banovinske trošarine na vino in žganje ostanejo nespremenjene. tudi način pobiranja, ko se dene sed na pipo odnosno pri točilcih na debel0 ob odsvojitvi. V smislu nove uredbe o izvajanju javnih del pa se bo odslej v krajih s preko 50.000 prebivalcev pobirala ba. novinska trošarina na vino in žganje takoj pri prenosu v rejon ctotičnega kraja po določbah za Pobiranje občinske trošarine v dotičnem kraju. Vse ostale določbe sedanje uredbe so ostale v bistvu nespremenjene. Nova uredba stopi v veljavo, ko bo objavljena v »Služibenih Novinah«, obvezno moč pa dobi 23. nov. v banovinah, kjer je banovinski svet že sprejel sklep o uvedbi banovinske trošarine, v banovinah, kjer pa še ni tega sklepa, pa onega dne, ko bo ta sklep sprejet in odobren po ministru za finance. Med Francijo in Rusijo ni vojaške konvencije Pariz, 24. novembra AA. Havas poroča: Zunanje ministrstvo izjavlja, da so neutemeljeni vsi glasovi o sklenitvi francosko. sovjetske vojaške konvencije. IF R A P I A V 0 L 0| Posledice predolgega sedenja prerano staranje, popuščanje moči, neredno delovanje črevesa. Pijte redno ROGAŠKO SLATINO pa se obvarujete vsega tega! 165a Knez Pavle v Londonu Pariz, 24. novembra. AA. Snoči ob 20.55 se je pripeljal v Pariz Nj. Vis. ktiez - namestnik Pavle v spremstvu ministra dvora g. Antiča. Nj. Vis. knez Pavle potuje v London. Na postaji sta ga pozdravila francoski zunanji minister Pierre Laval in šef protokola de Poncquires. knezov oče knez Arzen in jugoslovenski poslanik v Parizu dr. Miroslav Spala.ikovič, vojaški odposlanec kralievine Jugoslavije v Parizu general Mihailovič in svetniki poslaništva Lazarevic :n Pjurovič ter tajnik poslaništva Mirkovič. Nj. Vis. knez - name.stn.ik Pavle je odpotoval ob S.20 v London. Ob 14. je .prisoel v Doover in takoj nadaljeval pot v London. Nj. Vis. knez - namestnik Pavle .ie prispel v London ob 16.20. Na postaji so ga pozdravili Ni. Vis. princ Jurij Kentski. Ni. Vis. princesa Marina. Nj. Vis. kneginja Olga kakor tudi zastopniki jugoslovenskega poslaništva v Londonu. Diplomatska delegacija na kraljevem fnrebu Topola. 24. nov. AA. Oh 11.30 je prispela semkaj deleeracija diplomatskega zbora pod vodstvom paneškega nuncija msarr. Pelegrinettija. V delegaciji so bili pooblaščeni ministri kraljevine Romunije, republike Grške, republike Turčije in republike Španije. Diplomatski zbor je položil na grob venec iz brona z nanisom v francoščini: Le Corns DinIomatique au Scn-venir ETmu et Tmpressionnent. Danes boj med Straussom in Lanner-jem za naslov KRALJA VALČKA Renate Miiller in VVill.v Fritseh ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 3., 5., 7. in 9.14 uri Lep nacionalni uspeh na ljubljanski univerzi Včeraj je imelo svoj občni zbor »Društvo slušateljev juridične fakultete«. Jugo-slovenska paeionalna mladina je že od nekdaj stala na stališču, da bi smela na zborovanjih akademskih strokovnih klubov do izraza le stanovska solidarnost, vendar pa so njena stremljenja v tem pogledu naletela pri drugih skupinah na gluha ušesa. Skoro vedno so igrali vodilno vlogo kui-tumopolitični nazori, ki so slušatelje razcepili na več skupin. Tudi na včerajšnjem zboru juristov je bilo tako in za odbor strokovnega društva so bile postavljene kar štiri liste: jugo-slovensko-nacionalna. klerikalna, levičarska in lista neopredeljenih. Dobile so po vrsti 98. 94. 38 in 23 glasov. Odbor je sestavljen po proporcu, predsednika pa dobi jugoslovensko nacionalna kot najmočnejša lista, ki je kandidirala za to mesto jurista g. F. Artnaka. Odbor pod nacionalnim vodstvom bo skušal vsaj v svojem krogu utrdi'ti harmonijo akademikov pri zasledovanju njiin vsem skupnih ciljev. Včerajšnje volitve so značilne in razveseljive še v drugem pogledu. Tajno glasovanje po listih je naredilo konec pravljici o moči tako zvanega levičarskega ta bo na. pravljici, ki se je dolgo vzdrževala v kalnih razmerah in mučni psihozi, ki ie zadnja leta vladala na naši univerzi. Klerikalno listo so očividno volili tudi mnog- akademiki, ki se niso dali voditi od kulturnih, marveč pred vsem iz nacionalno polit č-nih motivov. Novemu odboru želimo, da bi v složnem delu dosegel v teku svoje poslovne dobe kar največ uspehov na korist slušateljev juridične fakultete. Danes salve smeha Anny Ondra v veseli opereti Zamenjana nevesta Smeha in grohota kot še nikdar. ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Predstave ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer Vstopnina 4.50 in 6.50 Din Požar vpepeffl zgodovinski francoski grad Pariz, 24. novembra AA. Včeraj je zgorel zgodovinski gradič Brax pri L' Echevi-nu (nedaleč od Toulousa) iz dobe kralja Ludovika XIII. Ogenj je uničil tudi več slik veHke vrednosti in dragocene preproge. Tudi uničenje bogatega pohištva in oprave v starinskem slogu pomeni nepopravljivo izgubo. Dijaški izgredi v Pragi Praga, 24 novembra n. Na nemi verzi je prišlo danes do incidentov med nemškimi in češkimi študenti, češkoslovaški študenti so vdrli v zgradbo vseučilišča in razbili vsa okna ter vlomili tudi v rek. torat. šele močni policijski oddelki so s težavo vzpostavili red. Smrt slavnega egiptologa London, 24. novembra AA. Tu je umrl slavni egiptolog Wallis Budge. star 77 let. Beograd, 24 novembra p. Z odlokom prometnega ministra je bila sprejeta ostavka, ki jo je podal na državno službo računovodja podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani A. Pehan5 Glasbena Matica v Sofiji Poklonitev pevcev in pevk na grobu Velikega kralja Iskren sprejem v bolgarski prestolnici Sofija. 22. novembra Pevski zbor Glasbene Matice je prispel na potu v Bolgarijo v sredo zjutraj v Beograd. Trideset pevcev in pevk se je kot odposlanstvo zbora z zborovodjo Poličem in predsednikom Pečenkom odpeljalo z avtomobili na Oplenac, kamor dan za dnem romajo odposlanstva iz vseh krajev Jugoslavije na grob Velikega kralja. Ravno ko so prispeli Matičarji, je v cerkvi pel žalne pesmi beograjski pevski zbor »Obilic«. Upravnik Oplenca g. Jankovič je Matičarje spremil v kripto pod cerkvijo, kier je ob firo-bu predsednik pevskega zbora g. Pečenko spregovoril kratke spominske besede in se poklonil manom blagopokojnega kralja. Pevci in pevke so pod vodstvom ravnatelja Poliča zapeli v mešanem zboru par delov iz Hrističevega »Opcla«. Marsikateremu pevcu in večini pevk je ihtenje zadušilo glas. Deputacija je položila na grob pozlačen venec tik oh žaro i/ dravske banovine, ki stoji ob vzglavju groba. Z Oplenca so Matičarji odrinili z avtomobili do nostaic Mladenovca. kjer so se opoldne priključili ostalemu delu zbora, ki je odpotoval iz Beograda ob 11. uri. Skupno so nadaljevali pot v bratsko Bolgarijo. Prisrčen sprejem v Sofiji ■Sprejem Glasbene Maticc na meji in v Sofiji je bi! izredno topel. Že takoj, ko je vlak ob pol 8. zvečer zapustil našo obmejno postajo Oaribrod. je pozdravil naše nev-ce obmejni bolgarski zastopnik v Garibro-du. Na bolgarsko obmejno postajo Drago-man so se pripeljali zboru naproti zastopniki vseh štirih sofiiskih pevskih zborov »Ka-val«, »Rudina«, »Rodna pesem« in »Guslc«. Njih govornik je toplo pozdravil Matičarje. ki so vsi izstopili iz vlaka in izročil nred-sdni ku Glasbene Matice dr. Ruvnihariu velik šopek krasnih pestrobarvnih krizantem. Predsednik dr. Ravnikar se je zahvaHl za prisrčni sprejem, nakar jo Matični mevini zbor zanosito zapel bolgarsko himno »šumi Marica«. Ko so potem člani Matičnega zbora zopet vstopili v vlak, so jim zastopniki sofijskih zborov, med katerimi jc bilo tudi več oficirjcv in dam, delili za dobrodošlico cigarete in pralineje. bolgarske dame pa so vsakemu pevcu in vsaki pevki pripele kokardo v bolgarskih barvah. Po cnourni vožnji, med katero so se člani zbora in sofijski zastopniki pobližje seznanili in se prijazno razgovorili. je vlak dospel z malo zamudo nekaj pred enajsto uro bolgarskega časa — na Bolgarskem kažejo ure za eno uro naprej — na sofijski peron, ki je bil okrašen z zastavami v bolgarskih in jugoslovenskih barvah in na katerem je bila zbrana ogromna množica Sofijcev. med njimi korporativno vsi člani gori imenovanih sofijskih pevskih zborov. Mogočni živio- in hura-klici so zadoneli Matičarjem v pozdrav in se niso polegli, dokler niso vsi pevci in pevke izstopili iz vagonov. Zastopnik zveze bolgarskih pevskih zborov je izročil predsedniku dr. Ravniharju zopet krasen šopek cvetlic, nakar je profesor Teofilov. podpredsednik zveze, ob prisotnosti predsednika zveze, slepega in najpopularnejšega bolgarskega skladatelja Stajnceva, nagovoril Matičarje v toplih in vznešenih besedah, naglašujoč veliki pomen obiska ljubljanskega zbora, ki bo mnogo doprinesel k oživljenju kulturnih stikov in k boljšemu zbližanju jugoslovanskega in bolgarskega naroda. Govor so spremljali mogočni vzkliki zbrane množice. Predsednik dr. Ravnihar se je zahvalil za pozdrav in končal z vzklikom Sofiji. Bolgariji in bolgarskemu kralju. Matičarji so se krepko pridružili predsednikovim besedam. Velik zbor združenih sofijskih pevskih zborov jc polnodoneče zapel jugoslovensko himno. Matični mešani zbor pa »Sumi Marico«, nakar so sofijski pevci in pevke še zapeli svoje geslo »Rodno pesem« in patem spremili došle goste do tramvaja pred kolodvorom, ki jih je dovedel do določenih hotelov. Uprava sofijskega tramvaja je dovolila vsem Matičarjem prosto vožnjo za ves čas bivanja v Sofiji. Pred koncertom Po zajtrku so se danes Matičarji zbrali na trgu pred svojima hoteloma in si nato pod vodstvom domačinov — med temi velika skupina akademikov — ogledali krasno bolgarsko prestolnico. Glavno besedo pri razlagah je imel seveda, kakor večino, ravnatelj Mahkota. ki se je vedel kakor star Sofijec ter smotreno in jasno tolmačil vse zanimivosti, katerih ni malo v tem lepem mestu. Sofija ima nekatere stavbe, monumente in cerkve, za katere jo lahko zavida marsikatero najznamenitejših mest. Predvsem lepe, široksr, z drevoredi ozalj«-šane ceste, ki vodijo po nekaj valovitem mestnem površju in sc večinoma v obliki križa ali zvezde stekajo do kake znamenite stavbe. Ena teh točk n. pr. je katedrala Sveto Nedelje, ogromna .erkev z impozant-no kupolo. Gerkev je bila pri znanem atentatu v aprilu 1. 1925. skoro popolnoma porušena, zdaj pa je zopet na novo dograjena. Mnoeo lepoea in zanimivega so videli to predpoldne Matičarji, vendar tiran čas je priganjal in ravnatelj Polič je že čakal v dvorani Oficirskega doma na kratko vajo, ki je potrebna, da se zbor v novem, nepoznanem lokalu vpoje. že ta poskusna vaja je izgledala kakor dobro obiskan koncert, ker ji je prisostvovalo veliko število tukajšnjih elasbenikov. ljubeznivih domači, nov-voditeljev in drugih oseb, ki se toplo zanimajo za glasbo vobče in za Glasbeno Matico posebej. Vsa Matična družba je prispela v Sofijo brez najmanjših incidentov jn vsi izletniki se kljub dolgi 27 urni vožnji počutijo prav dobro. Navdušeni so nad izredno toplim in prisrčnim sprejemom na bolgarskih tleh in se že naprej veselijo na današnji koncert, ki bo otvoril njihovo bolgarsko turnejo. Koncert v Plovdivu Sofija. '24. novembra. AA. Po zelo uspelem gostovanju v Sofiji ho člani pevskega zbora ljubljanske Glasbene Matice prispeli snoči v Plovdiv. Na postaji so jih sprejel'" zastopniki vojaških in civilnih oblasti, predstavniki bolsarfko • jugoslovenskega društva v Plovdivu in raznih kulturnih ter prosvetnih organizacij. Sprejem je bil zelo prisrčen. Po pozdravu so »rosti odšli peš v sto. Med pot.io ho jih meščani povsod prisrčno in navdušeno pozdravljali. Snoči so člani Glasbene Matice v dvorani velikega plovdivekeca bieskopa priredili koncert, ki so mu prisostvovale zelo ueledne osebnosti iz Plovdiva. Člani Glasbene Matice so ostali preko protrrama v Plovdivu ter <=■> danes priredili koncert za mladino. Jutri zjutraj bodo odpotovali v Siaro Zaioro. Pančurjeva smrtna obsodba potrjena Ljubljana, 21. novembra. Apelacijsko sodišče v Ljubljani je zavrnilo priziv Stanka Pančurja, rojenega 1910. na Jesenicah, ki ga je vložil proti sodbi okrožnega sodišča v Mariboru, s katero je bil obsojen zaradi umora jetniške. ga paznika Ivana Peterina na smrt na ve-šalih skupno z morilcem Ivanom Lakner-jem. Kakor znano, se je 14. oktobra vršila v šolski sobi marihorske kaznilnice velika razprava proti 23 letnemu Ivanu Laknerju, poprej obsojenemu na 20 let robije zaradi razbojništva mengeškega župnika. Stanku Pančurju, obsojenemu zaradi rtzbojništva na 10 let robije in Ivanu Lombarju, obsojenemu na dosmrtno robijo zaradi umora Bosanca Vojnikoviča. Vsi trije so bili direktno ali indirektno udeleženi pri revolti »težkih«, v kateri je bil umorjen paznik Ivan Peterin. I.akner in Pančur sta bila obsojena na smrt na vešalih. Lombar pa na dosmrtno izgubo vseh olajšav v kaznilnici. Lakner je sodbo skesano sprejel. Tudi Lombar se ni pritožil. Pančur pa je prijavil priziv, ki je bil zavrnjen in s tem prva sodba potrjena. Pančur nima sedaj nobenega pravnega leka več, da bi se še nadalje mogel pritožiti. Spisi bodo poslani kasaeijskemu sodišču v Beograd in od tam ministrstvu pravde, ki bo odločilo, ali_ se Lakner in Pančur predložita v pomilcšče. nje ali ne. Ustreljena na vozu Maribor, 24. novembra. Pred sodnikom poedineem je stal danes 4« letni železničar in posestnik Josip Firbas iz Gorišnice, obtožen, da je 26. avgusta letos ustrelil svojo ženo. -Iz obtožnice posnemamo: Kritičnega dne je bila v Cvetkovcih gasilska veselica in tja sta odšla tudi Firbas in njegova žena. Mož je peljal ženo na kolesu. Ljudem se je to zelo čudno zdelo, saj sta se Firbasova često prepirala zaradi ljubosumnosti in tudi ženi sami je bilo čudno, ker jo je mož povabil, da gresta skupaj. Oba sta se na veselici v veseli družbi dobro zabavala- Ko sta se zvečer vračala domov, se je Firbas peljal na svojem kolesu, žena pa v družbi na nekem vozu. Nenadno je počil strel in Firbasova žena se je mrtva 'Zgrudila na vozu. Pri zaslišanju pa tudi pri razpravi se je Firbas zagovarjal, da je po nesreči ustrelil svojo ženo. Trdil je, da je imel v roki samokres, da b! bil varen pred napadalci in da se mu je samokres sprožil. Sodišče je upoštevalo njegov zagovor in ga obsodilo na 4 mesece zapora. všt«vSI preiskovalni zapor. Firbas pa s kaznijo ni bil zadovoljen in bo vložil priziv Mariborski občinski svet Maribor, 24. novembra V mestni posvetovalnici je bila nocoj pod vodstvom župana dr. Lipolda tajna seja mariborskega občinskega sveta, na kateri je bilo sklenjeno, da odstopi mestna občina mariborska erarju tri vojašnice, ki so njena last in ki jih je erar uporabljal v svoje namene, namreč vojašnico kralja Aleksandra T. v Melju. vojašnico Vojvode Mišica na Tržaški cesti, vojašnico Vojvode Put-nika v Stritarjevi ulici in smodiMŠnico r Bohovi. Za te odstopljene zgradbe pa dobi mestna občina mariborska od vojaške uprave takozvano dravsko vojašnico, carinsko in državno skladišče v Einspielerjevi ulici ter 500.000 Din, plačljivih v štirih polletnih zaporednih obrokih. Vojaška uprava postane lastnica omenjenih zgradb, ko bo v cc-loti izplačala navedeni znesek. Pogodba, ki je bila sklenjena med občino in erarjem, pa vsebuje med drugim tudi pravico rešenega nakupa po erarju prevzetih zgradb, kar pomeni, da bodo omenjeni objekti spet postali last mestne občine, čim jih vojaška uprava ne bo več rabila v svoje dosedanjo namene. Napredovanje učiteljev Beograd, 24. novembra p. V višjo skupino so napredovali naslednji učitelji odnosno učiteljice: Silvester Grgič v Ljubljani, | Gizela Kranjc v Dobrovniku, Josipina Ko-j kot v Kruplivniku, Marija Sancin na Bre-! gu pri Ptuju in Leopoldina Strah pri Sv. Juriju pod Kumom. Premestitve v davčni službi Beograd, 24. novembra p. Z odlokom finančnega ministra so premeščeni: višji davčni kontrolor Fran Pirih iz Šmarja pri Jelšah v Celje, Josip šprah iz Prevalja v Ptuj, Josip Devetak iz Logatca, v Maribor, Alojzij Lazar iz Murske Sobote v Radovljico, Vinko Pirnat iz Radovljice v Pre-valje, Fran Marine iz Litije v Ljubljano, Davorin Blažon iz Konjic v Logatec, Alojzij Jagodič iz Litije v Celje in Matija Poč-kaj iz Konjic v Litijo. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoTed ra danes: Nekoliko oblačno, {»ozneje vedro, bolj toplo, stalno. Novosadska vremenska napoved za nedeljo: Prevladovalo bo oblačno in hladno vreme v notranjosti z delnim snegom in dežjem, vedro, deloma oblačno na Primor-ju in severozapadu. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Mirno in milo vreme. V notranjih in južnih Alpah večinoma jasno- | F R k D I A V O LOl Našf kraji in ljudje SoteolsGa srca Široko zasnovana socialna akcija, ki &e mora po sklepu centralnega vodstva naše sokolske organizacije za naš letošnji sokolski praznik razširiti na vseh 2357 naših edinic in se izvršiti na njih področju, ima kot svoj zunanji znak rdeča srčeca, izdelana iz stekla in obešena n;; vrvice v državnih barvah. Ta sokolska srca bodo prodajali naši pripadniki v vsakem kraju, kjer obstojalo sokolska društva m sokolske čete, tako da bo vsa naša domovina odeta s tem simboličnim znamenjem sokolskega bratstva in sestrske milosrčnosti. Kdor kupi tako srce, ga bo pripel na levo f tran prsi, da bo stekleno srce na živem srcu govorilo, da se kupec in nosilec javno priznava k številu onih, ki z dejanji izpovedujejo socialno čuvstvovanje, lioteč pomagati trpečim bratom in sestram. Točna navodila, kako se mora izvesti ta socialna akcija po vsej državi, so objavljena v brošuri »Prvi december 1934«, ki jo je že prejela vsaka edinica. Uprave vseh žup, vseh društev in vseh čet bo dolžne, da ta navodila uvažujejo in izvedejo do podrobnosti vestno in natančno. Materialni dohodek teh prodanih so-Ikolsklh src se deli na tri dele: en del odpade na savez, da se pokrijejo nabavni stroški in da se pojača že ustanovljen »Socialni fond Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja«, ki mu je savez že osnoval temelj z 200.000 Din; drugi del naj posluži ustanovitvi sličnih fondov pri vseh 25 župah, a tretji, pretežni del ostane vsakemu društvu in vsaki če*i, da z njim pomore socialnim potrebam domačega kraja. Prodajna cena vsakemu srcu je 2 Din. Kdor more, bo po lastni volji dodal kaj več. V promet pojde 200.000 takih steklenih sokolskih src po vsej državi, ki bodo v teh dneh plamtela v bratski ljubezni do onih svojih sinov in hčera, ki eo najbolj potrebni pomoči. Teh steklenih src nismo mogli nabaviti doma, ker ni nobena naših steklar-nic urejena za izdelovanje takih drobnih izdelkov. Kamor smo se obrnili z naročili, so nam odgovorili, da obžalujejo, ker naročil ne morejo izvršiti, čeprav bi s tem vsaj nekoliko omilili težave brezposelnih naših steklarjev. Petrovče so nam naznanile, da bi sicer mogle izdelati taka srca iz gline, a je dobava v stavljenem roku neizvedljiva, ker bi bilo mogoče dnevno izdelati največ po 1000 src. Naprosili smo za pomoč bratsko Ce-skoslovensko obec sokolsko v Pragi, ki je lansko zimo uvedla slično akcijo. Ta nam je z bratsko uslužnostjo preskrbela srca, ki so jih izdelali brezposelni bratje steklarji v češkoslovaški republiki. Tako smo obenem dali sicer skromno, a vendar bratsko pomoč svojim sokolskim bratom v bratski zemlji, kar daje naši socialni akciji toliko globlji pomen in kar bodi nam vsem povod vzpodbudnega zadovoljstva. V okvir te naše socialne akcije sodi vzporedno s prodajo sokolskih src tudi zbiranje prostovoljnih denarnih prispevkov pri onih bratih in sestrah, ki to zmorejo, in zbiranje obleke, zrnate hrane in drugih neogibno potrebnih življenjskih potrebščin (kurivo) in daril zlasti za naraščaj in deco. V okvir te naše socialne akcije pa sodi končno tudi dan sokolskega posta, ki ga bomo izvedli dne 17. decembra, na rojstni dan Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Vsi pripadniki Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije smejo ta dan užiti le toliko jedi in pijače, kolikor jim je za življenje in zdravje neogibno potrebno. Najbolj ustreže moralni in materialni strani tega sokolskega postnega dne tisti, ki bo ta dan prebil ob suhem kruhu in vodi. Novčni donos take pri-štednje pojde v socialne namene točno po predpisih, ki so jih že prejele vse naše edinice. V teku meseca januarja 1935. ko do-spo v savez vsa zahtevana poročila, bomo lahko poročali o uspehu te socialne akcije. Upamo, da nam popolnoma uspe. Iz teh uspehov nam bo možno povzeti izkušnje, da se nam v bodoče še bolj posreči socialna akcija v še večjem razmahu. Soikolsko srce ne laže. Verujemo v sokolsko bratstvo. E. L. GANGL. Andrej Gahršček — sedemdesetletnik .Znani naš publicist in žurnalist, nacionalni, prosvetni in gospodarski delavec, pisec »Goriških Slovencev*, g. Andrej Gabršček. bo dopolnil jutri, 3rt. novembra, sedemdeset let svojega življenja. Po rodu iz Kobarida, metropole Gregorčičevega planinskega raja, je pokazal že v mladostnih letih izredno nadarjenost in zanimanje za politične, kulturne, gospodarske iti socialne pojave v našem življenju. Na učiteljišču v Kopru, tem italijanskem gnezdu ob sinjem Jadranu, se je naučil ljubiti svoj rod in dom in tedanji njegov profesor, sedaj že pokojni istrski narodni buditelj in voditelj, Vjekoslav Spinčič, je postal njegova zvezda-vodnica v vsem njegovem poznejšem javnem udejstvovanju. 2e kot mlad trčrtelj v Bovcu, Kobaridu in na Livku ob tedanji naši beneški meji je Gabršček .živahno dopisoval v napredne slovenske in slovanske liste, ki so propagirali slovansko vzajemnost in se naučil tudi vseh slovanskih jezikov. Nato je zapuitfl učiteljski stan, se nastanil v Gorici in se popolnoma posvetil politiki, žurnaJistiki in publicistiki. Razvijal je naravnost občudovanja vredno vsestransko delavnost in postal kmalu vodilni politik napredne in nacionalne linije na Goriškem. Vse njegovo delovanje je imelo že v tedanji dobi za edino smernico — jugoslovensko edinstvo. neizprosen boj proti italijanstvu in n>ogovi nadvladi, proti črno žoltemu režimu in proti vplivu klerikalcev. I'stan ovil je v Ciorici svojo lastno Goriško tiskarno, v kateri je tiskal in izdajal »Sočo«, »Primorca«. Slovansko, Salonsko m Svetovno knjižnico, »Vedo«, »Talijo«. »Knjižnico za mladino«, »Venec slovanskih povesti«, »Kažipot po Goriškem«, nebroj beletrističnih. znanstvenih in strokovnih knji". Znal je oduševljati mladino za narodno delo in ocenjeval njeno prizadevanje c biološkega, psih otoškega, prosvetnega in socialnega vidika. Obrazoval je delovni program goriškega obrtništva, mu podaja! vse smernice in ga navduševal k najpopolnejši narodni zavednosti. Zbiral je sodelavce po vsem slovenskem in slovanskem svetu ter podajal nvgljaje v vsakem obrambnem narodnem delu. Vsestransko jo bilo njegovo nacionalno, publicistično in socialno politično delo. Gabršček je pisal ognjevite članke gospodarske, kulturne, socialne in politične vsebine, ki so bili prežeti ljubezni do roda in doma, do jugoslovanskega edinstva in vse-slovanstva. Nabiral je med našimi Gorjani na Kobariškem narodne pravljice in narodno blago, ker jc vedel, da se v njem spoznava preteklost, sedanjost in bodočnost narodnega življenja. Izdal je svojo obj™"* zbirko j»Narodne pripovedke X Soški planinah«, ki so se razširile po vsem goriškem ozemlju. Zbiral je iz naše domače govorice vse izredne besede in obogatil z njimi Erjavčevo zbirko oziroma Pleteršni-kov slovar, ali besedni zaklad naše mater-ne govorice. Kot brezkompromisnega naoiona-lnega politika so Gabrščka mnogi nasprotniki osovražili in ga preganjali do besnosti, a on ni nikdar klonil Bil je pač borben človek in trdno prepričan, da se ideje, za katere se je boril, morajo uresničiti. Ob mobilizaciji so ga z mnogimi njegovimi zvestimi somišljeniki zaprli v kazemate goriškega gradu, pač najboljši dokaz, da je bil Gabršček mož najčistejšega jugoslovanskega rodoljubja. Vedno je čuvalo nad njim oko postave, ki je ustavilo vse njegove časopisje, vojna pa je uničila vsa njegova podjetja. Internirali so ga v \Vagni, pozneje v Goellensdorfu in slednjič na Dunaju. Tu je sodeloval potem v mnogih pomožnih ustanovah za goriške begunce in napravil mnogo dobrega vsem, ki so se obrnili na njegov naslov. Po prevratu je živel slavljenec več let na Dunaju in se naposled preselil v Ljubljano, kjer je tudi izdal svoje veliko delo >Goriški Slovenci«, s katerim je postavil sam sebi in svojemn 501etnemu javnemu delovanju najlepši spomenik. Svojemn stanovskemu še vedno agilne-mu tovarišu želimo, da bi na jesen svojega življenja videl še jasnejše dni, kakor jih je že doživel! Andrej Gabršček In slovenska knjiga Andrej Gabršček si je pridobil neveniji-rib mstuc ra siovesnsko knjigo. Ko bo nekoč spisana zgodovina našega založništva, bo v nji zavaeniai ta agilm in uuiufcoatKrnski delavec eno prvih mest. Sredi današnje vprav bujne književne proizvodne si težko zamislimo, kuko }e bilo nekoč s sk»vensao knjigo. Vseuiimo 9amo v roke našo vodilno Literarno revijo »Ljubljanski Zvone in sicer Laza njene zlate dobe, ko jo je wdil Kran Leveč. Takrat je »Ljutotjaoski Zvone veetuo poročati do malega o vsaki slovenski knjigi. Danes naše književne rmije zajemajo ie skromen del celoUie slovenske književne produkcije. Do Gabrščkovega razmaha v založništvu sta redno Skrbeli za nove slovenske knjige predvsem Sio venska Matica iu Družba sv. Mohorja, kaj malega k- kidat tudi Ui aii oni založnik, des^tlet;e pred vojno zlasti Srtvweiitner in Kleinnutvr & Hatuber«. Nova knfiga v domačem i«*ziku ni bila tako vsaikdaaji pojav, kakor je danes. ko se nam nove slovenske kiejtge kopičijo na tntzah. v eele skladovnice in ko ni nikogar, ki bi utegnil vse prečita t i. Ce je uane« slovenska knjiga tako razšir.^na, da sorazmerno števila Slovencev prekaša knjižno proizvodnjo marsikaterega velikega naroda, gre znaten del zasluge pionirjem našega založništva. In med njuni iaua častno mesto Andrej Gabršček. Mi. ki amo za deški h let e slast jo prebirali Gabrščkove knjige in nekje na drugi perlfeiifi slovenske zemlje sanjarili o njegovi Gorici, se po tolikih letih e posebnim veseljem zavedamo, da ta Gabršček še živi med nami. Ne boni nikdar pozabil prvih A^i-ekov, ki sem jih kot deček dobil o ruski literaturi prav iz njegovih knjig; kadarkoli sem pozneje čital Korolenkovo novelo »Gozd šumi...«, sem vedno znova doživljal nerazčlenljivo občutje, ki mi ga ie dal rvezek GabrSčkovega »Venca slovanskih povesti«. Bila je prva ruska povest v mojem življenju, in knjige so kakor ljubezen: prve Se najrajši spominjaš. Slovensko rusoiilstvo in zlasti še oohofil-e pravi vojna in nje posledice... Naj sledi kratek pregled Gabrščkove za- Kakao ni več samo bogatim dostopen, temveč si ga more vsakdo privoščiti. Zavitek Mirim kokaoa za štiri osebe velja samo Din 1.—. Mirim kakao je priznano dober in okusen, pa tudi izredno hranljiv in okrep-čujoč. Dobite ga v vsaki trgovini. ložniske dejavnosti, o kateri nima mladi rod niti pojma, saj ce.o v naši največji knjižnici ne dobiš vseh Gabrščkovih tiskov: Slovanskim literaturam ie Andrei Gabršček posvetil svojo »Slovansko knjižnico«, ki je prinesla mnogo prevodov zlasti iz češke in ruske književnosti. Presegla je število 186. Danes ne more niti eam izdajatelj navesti vseh njenih številk. Tu so izšli med drugim prvi slovenski prevodi velikih romanov Leva Tolstega, tu so izhajali Sienkiewicz, Gogolj. Zever in mnogi drugi. — Velikega pomena je bila Gabrščkova »Salonska knjižnica«, namenjena predvsem rzobraženstvu. Otvorilo jo je prebojno delo slovenskega naturalizma. Gove-karjeve novele in črlice >0, te žensk ec. Tu so izšli predvsem Cankarjevi prevodi Sha-kespeareja. Veselova antologija ruskega pesništva. vrt>ia prevodov iz francoske literature- med njimi izbor Maupossantovih novel- Same znane, nekoč tolikanj čitane knjige! — jSvetovna knjižnica je prinašala velike l-judske romane, kakor so »Ben - Ilur«. :Quo vadiš«. >Trije mušketirji«, »Bre7. doen«1*. »Grof Monte Cristoc in druge, knjige, čijih poslednji, globoko obrabljeni izvodi še danes gredo iz roke v roko. Posebnega pomena ie bila Gabrščkova »Knjižnica za mladino«, ki je prav za prav položila temelje naši mladinski literaturi. O zbirki »Venec slovenskih povesti« nima sam založnik popolnega bibliografskega pregleda. Niti v javnih knjižnicah ni vseh zvezkov. Nimamo kdo ve kako velike literature, a še ta ni nikjer res kompletna: slike naše usode v preteklosti! Naposled je treba s poudarkom omeniti Gabrščkovo >T a 1 i j or., ki io je urejal Fran Govekar. Tu so izhajale igre, o katerih vemo. da so o njih v znatni meri živeli naši predvojni odri. Omeniti bi bilo še knfige, ki jih je Gabršček izdal izven teh zbirk, nied njimi prof. Hastnika.^Slovensko-ruski slovar;: in »Rusko * slovenski slovar*;, dve knjigi, ki jima se danes nimamo nadomestila, dalje dr. Knafliča »Socializem«, celo vrsto kažipotov, Gabršckove r/Narodne pripovedke o Soških planinah in njegov vade-nieeum o trgovini in obrti na Goriškem — danea nacionalni dokument velike važnosti. Gabršček je bil pred vojno naiplodovitej-ši slovenski založnik. In slovenska knjiga je bila takrat kos slovenske politike, pomembno sredstvo v narodnostnem boju- Tega ne smemo pozabiti. Založniški nrogram Andreja Gabrščka je zgovorno pričeval, da za njimi ni stal samo podjetnik, marveč tudi narodni izobraženec, javni in kulturni delavec, mož peresa, »človek akcije*. V naši kulturi ostane trajno uspeh tega Gabrščko-vega dela, čigar aktivno bilanco je lahko ugotovil že Aškerc: ostane kot pionirsko delo za današnji razmah slovenske kulture. Nenadna smrt Frana Kavčiča Ljubljana, 24. novembra. Navzlic pozni uri se je sinoči naglo razširila po Ljubljani žalostna vest, da je preminul zadet od srčne kapi g. Fran Kavčič, še včeraj dopoldne se je vnelo udeleževal debate v davčnem odboru mesta Ljubljane, kjer mu je prišlo malo pred 13. slabo. Odpeljali so ga domov z avtomo- bilom, zvečer pa sta prišla k njemu zdravnika. dr. Rus in dr. Blumauer, ki sta odredila prevoz v bolnišnico. Sam se je še skušal obleči, nakar je ob 21.30 vstopil v spodaj pred hišo na Pri vozu št. 4 čakajoči reševalni avto. Spremljala pa ga je njegova soproga Pavla. Pred vrati bolnišnice je gospa zvedela od zdravnikov, da je njen soprog mrtev. ladihnil je svojo dušo med prevozom. Reševalni avto je na prošnjo vdove takoj obrnil in so truplo prepeljali na njegov dom, kjer so ga položili na mrtvaški oder. Pokojni Fran Kavčič je btl popularna osebnost v našem gospodarskem, obrtniškem in organizatornem življenju zadnjih desetletij. Rodil se je 17. avgusta 1. 1S7S. na Jesenicah. Njegov oče, ki je bil doma iz Stric nad škof jo Loko pa se je kmalu po Francetovem rojstvu preselil v Ljubljano, kjer je dečko potem hodil v ljudsko šolo, nato pa absolviral znano M.ahrovo šolo. Več let je bil Fran Kavčič nameščen kot knjigovodja pri znani Predovičevi tvrdki. Pred 361eti se je osamosvojil in otvoril restavracijo na Rimski cesti, v M rakovi hiši Deset let pozneje je sezidal lastno domačijo na Prulah, kjer je vodil restavracijo tn kavarno do svoje nenadne smrti. Njegov vedno delovni in snujoči duh pa se ni mogel zadovoljiti samo x udejstvova-njem v domači hiši. Fran Kavčič je bil eden glavnih pebornikov za čim krepkejšo organizacijo gostilničarskega stanu, s tem pa je polagal tudi temelj tujskemu prometu v naših krajih. Vodno je stal v prvih vrstah tudi kot delavec ne samo kot predstavnik organizacije gostilničarjev, ob vsaki priliki se je borfl za njen napredek. Celih 25 let je bil predsednik, odnosno podpredsednik Gostilničarske zadruge in po- N ose če matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčioe. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. zneje tudi Zveze gostiničarskih zadrug, ki ga je pred par leti izvolila za častnega predsednika. Dolgo vrsto let je bil svetnik Zbornice za TOI. Veliko delavnosti in iniciativnosti je pokazal tudi v Zvezi za tujski promet, kjer je bil dolgo let odbornik ln pozneje podpredsednik. Na njegovo pobudo je bil zgrajen tudi Gostilničarski dom na Prulah. Pokojnik je bil dolga leta občinski svetovalec, vršil je dolžnost podpredsednika OUZD, bil je soustanovitelj Pogrebnega zavoda, ki je prišel pozneje v občinsko last, dalje je bil dolgo vrsto let predsednik Obrtne banke, član upravnega odbora naše domaČe zavarovalne banke Slavi je. Vsepovsod je delal za koristi obrtniškega stanu in mesta Ljubljane. Ni se pa udejstvoval samo v gospodarskih organizacijah, marveč je bil tudi član premnogih prosvetnih in kulturnih društev. Zlasti je bil že od mladosti vnet Sokol, član Ljubljanskega Sokola, njegovega jezdnega odseka, in tudi več let starosta Sokola IL Sokolstva ni podpiral samo moralno, marveč se ni strašil podpreti ga tudi gmotno, in to ob čestih prilikah. Danes leži plemeniti pokojnik na žalnem odru v domači hiši. Zastopniki premnogih društev in organizacij prihajajo k njegovemu mrtvaškemu odru, da mu poklonijo v zadnje počaščenje vence in cvetje. Pokojnika objokujejo poleg vdove Pavle hčerki: Bela, Boža in sinovi Duško, Sandi in Srečko. — PcgTeb bo v nedeljo ob 15. izpred hiše žalosti na Prulah 4. Bodi Franu Kavčiču ohranjen Aep spomin! Nadučitelj Cajnko Franc osemdesetletnik Danes poteče 80 let, odkar se je rodil v Ključarovcih. Leta 1866. je vstopil v gimnazijo v Mariboru; tu je izvršil dva razreda, potem pa je študiral dalje v Celju do dovršenega šestega razreda. Takrat je vladalo veliko pomanjkanje učiteljev, zato je država razpisala štipendije za one dijake, ki bi se hoteli posvetiti učiteljskemu poklicu. Za gimnazijce je bil v Celovcu usta-novlien enoletni praktični učiteljski tečaj. V tečaj je bil sprejet tudi Cajnko s 130 goldinarji državne štipendije. Po tečaju je nastopil 1877 službo pri Sv. Rupertu v Slov. goricah. Nato ga je zavedla pot k Sv. Duhu na Ostrem vrhu. k Sv. Andražu v Slov. goricah in k Sv. Duhu na Stari gori, kjer je postal šolski voditelj. Tam je bila šola kot enorazrednica v zelo slabem stanju in je štela nad 130 učencev. Na Cajnkovo pobudo so jo takoj razširili v dvorazrednico. Ker je imela šola šolski vrt, se je Cajnko z vso vnemo posvetil sadjarstvu, ki se tako lepo strinja z učiteljskim poklicem. In kmalu je bila okolica Sv. Duha zasajena s prežlahtnim sadnim drevjem iz šolskega vrta. Ko je 1908 postal pri Sv. Bolfenku nad-nčitelj. je prodal svoie posestvo na Gra-bah in si k tipi 1 drugo posestvo pri Sv. Bol-Jcoka. Eod Lajako^inv aodidraoi jo nruta- NE RAZMETUJTE VAŠEGA DENARJA! Za 4 DINARJE dobite že propag zobne paste la šola pri Sv. Bolfenku štirirazrednica. 2e prej na Grabah je zas:;d:l Cajnko svoj sa-donosnik s plemenitim sadn;m drevjem in delo zasajanja je pri Sv. Bolfenku nadaljeval. Na njegovi novi domačiji si dobii naj-žlahtnejše sadne vrste — od ranih do nai-poznej.ših. Cajnko spominja v tem oziru na Stritarjevega gospoda Mirodolskega, Tudi vinograd je vzorno obdeloval. G»--stoljubnost Cajnkove hi>e je biia zn-una d»-leč na okrog. Tu se niso zbirali samo njegovi stanovski tovariši, marveč v počitnicah mnogi dijaki, ki zavzemajo sedaj Ž6 odlična mesta in se s hvaležnim srcem spominjajo prijetnih uric v hiši ondi pod hribom Sv. Bolfenka. Kot učitelj je bil Cajnko mirne narave in je v marsikateri svoji dobrohotnosti in prizanesljivosti dosegel v šoli mnogo več, kakorkakor marsikateri vzgojitelj, ki venomer razgraja in kaznuje, ln če vprašiš slučajno katerega bivših Cajnkovih učencev in učenk — sedaj že priletnih mož in ženk — ti bo vsak priznal, da ie bil Cajnko kot učitelj dober, prizanesljiv, vedno smehljajočega se obraza, ki je ie redkokdaj kaznoval. Kot kulturni delavec se je g;b.il Cajnko bolj v ozkih mejah šolske sobe in bližnje okolice, nikoli ni silil v ospredju, četudi bi morebiti drug prosvetni delavec s Cajnkovimi zmožnostmi, ki hrepeni po osebni časti, vzbujal pozornost širših krogov. Srečnega in zadovoljnega se je čutil pri svojih ljubih učencih in občanih, s katerimi je rad razpravljal tudi gospodarska vprašanja. Bralno društvo »Lipa« kakor tudi ustanovitev tamburaškega in pevskega društva pri Sv. Bolfenku pričujejo o niego- Vldiš, ta stari je kriv, da ne morem kositi ne da popi jem kozarček . * . Da, da, stari Pokom v je znal . . . ® © v* MKeru ?OKO rny Ali ste že poskusili naš BRANDY MEDICINAL? vih prizadevanjih. Po 41 letih in 5 mesecih službovanja (34 let odpade na Sv. Bol-fenk) je bil Cajnko na lastno prošnjo upokojen ter uživa sedaj kot staroupokojenec v Središču svoj mir. Kot SOletni starček se zanima še za vse dnevne dogodke, ker je še vedno vedrega duha, le telo mu je že precej opešalo. Lz Cajnkovega prvega zatona izhajajo trije otroci, ki so že vsi preskrbljeni. Hčer Ema. por. Sešek je upokojena učiteljica ženskih ročnih del, Avgust je šolski upravitelj v Pirešici, Odon pi jc sodni svetnik pri okrožnem sodu v Travniku. Vsi Cajnkovi mnogoštevilni znanci in prijatelji, zlasti pa njegovi hvaležni učenci želijo častitljivemu starčku, da bi mu Vsemogočni podelil moč, da bi lahko prenašal težave in neprijetnosti življenjske jeseni. —i Smrt dečka pod vozom Skocijan, 24. novembra V torek popoldne je spravljal posestnik Alojz Kirar mlajši iz Slemena pri Bučki iz gozda domov steljo. V gozdu je naložil voz, naročil ženi, da spravi še nekaj stelje na kup, in sam s sinom, starim 13 let, krenil z vozom proti domu. Vozil je s kravama, ki ju je baš učil voziti. Vodil je krave deček, medtem ko je sam držal po strmem klancu voz. Ker je bila pot zaradi deževja na več krajih razo ran a. ni mogel fant obvladati živine. Zato je oče sam prijel vrv in poslal fanta k vozu, da ga drži. Vozila sta kakih 50 korakov, ko so krave tudi očetu ušle iz oblasti, voz se je nagnil, zvrnil in pokopal pod seboj fanta. Oče je pohitel nazaj v gozd ter poklical ženo. Medtem so že tudi drugi ljudje prišli k vozu in ga dvignili ter potegnili fanta izpod voza. Dečka so izkušali z' umetnim dihanjem zbuditi k življenju, vendar je bil ves trud zaman. Fant je bil mrtev. Strio mu je prsni koš in nalomilo tilnik. DOBRO IN POCENI dobite prvovrstna štajerska vina, mrzla kot gorka jedila v prenovljeni GOSTILNI »PRI A8KEBCU« Aškerčeva cesta štev. 1. Vljndno vabljenf! £«98 Kati Dereada- danes vft tka premiera za jugoslavijo! !! Najveselejža ir najduhovltejša komedija v letošnji sezcci Ve&eCUe se pvCjenja Salve srr.eia petje in sne rt. Razkošni naravni posnetki lz Zog«pltw, Zimski šport. IJIO SLEZAK — DOBIT KREV3LEB ELITNI KINO MATICA Telefon. 21-24 Ber«rvir®jte vstopnice.' Predstave ob 3-, 5. T.15 in S.15. Rezervirajte vstopnice. Predprodaja od 11.-413. GospodantTO K novi uredbi o zaščiti denarnih zavodov Z novo nredbo o za.;rt: denarnih zavo-iov rn niiborih upnikov je stopilo vprašan;« ureditve naših denarnih zavodov in vse-za kreditnega organizma v novo fazo Nova uredba se nanaša na vse banke Ln hranilnice. ki eo že prosile za zaščito, in tud; ra kreditne zadruge, ki se peča-o s tr-zov-•■ ■ •S-- -n in hirotekarnim kredttom'. -.-jega K; šp obrtn on m fcipote. novih p rešen i za zaščito pa c: pušča > še v joku 6 mesecev po uvesjav-r. u te uredbe Ob koncu maja Vi bo rr~-r: prenehala možnost, kak. zavod nanovo prosil za zaščito m oo totem. vel-aia uredba samo za one zavode, jc; po že pr?: zaprosil: za zaščito. Po ura-ir.ih »dailuh :'e doklej prosilo »a ia-ci:o 172 baxk in javnopravnih hranilnic •e prosilo -n -1 m t za im a y> Si? terjat- c« in 287 m ti i :o nov >d os alib dele- grf>rol —' 93 pri 1J velik.h ža vod: h. ra ii t 3. c is ■otek ter^t»v r asoro: • —' v° ;k in maša > 14» > vse h te' onov Din nas proti sku: " " .T 1 ' i , teh zavodih io*e 1 07 ez irei-tn. O:.. jrar. e 7 .a rai-.t _n i- oa c,t . Za zale: zav ->10 v v 11 r -ar./_t.-:. • bar. i za iz ~ *nkor. & u rzno u-iv.aa-—Joto ie prosilo ovee deaaiHin zavodov v dunaviki banovini 47 bank n C h-an.Lr.ci• ter v oaniv-ipu >j cam-i ^ hram ir V dra»>kj banovinj j« la-iiasaaj-e plačil r arar.unic in - pro-ilo za odi zavodov 172), ki eo iosiei za-za zaš-l-.t-t. na prvi tog.e-i ze.o : - - '"'^šCeva^ -1^ ta ^dvsem zaradi morator.- ve i —ii priš.e v ->v. ir r«-: zaščit. -e l-i velikih «4* tmi>t i btlančr-o preko milijonov Din. Središč^ problema ureditve naveza denarništva l»vzi ba š v ureditvi teb 1" »vod»», kajti ii iavodj prrd-Tavlja;^ po i«»jih obreza ©»tih nič manj kakor tri četrtine ob>ei-Do»ti v-f-h ravodoT pod z v-v i to. Skupna bilanca. k: se nanaša na 135 mr vodov, k: so zaprte .i za odlašanje pfaal m ra sana'.'»:. osazsie SW n.....fflHH um L"-. r>de kater-it veljajo t uredb: i»ebr.. usodnosti. Ostal: učc.ik: ima.o - tn te- "u« t stif? ieraive v v.šir.. l'.4o ml on: v Din. Zamtu ve :^u;late nam nmii statistika, ce [ni mer jamo podatke; k: se nanašajo na ■ ' -» - 7a'' >iov po-: iašč:~G s tt->;atdotn in po^enen ^iacatei ev za • • V—•- ■ - o —ih v;: ur obn iTsu. >k •in os: prevar j. anja u ra n:. - n.h vliog v C-Č n ice a seveda »arno za cena me za vode. k. so ce n .sjtie eruzoe. ce more pa 5č veda ve i jat: md: za zad-uge :n h 7en Intce. Po nor; uredbi j< c-cpac.a m ^ žn ost p: .a 7 -r. - an -a d rz-n *. —» p*api.rjev p-D ra 'pa •mi v redm: sti izdaje zadolžn:c. U redbe pa vs e p uje po. žepne do-.o-čpe g.ece i odpele na 10 velikih zavodom pod to 5>5& milijonov ali 75 * • m le i.Ml m..; vse CČ ten iS pade c zavod: ce 1 e " 1 7 - s i." ' t .".v.---i :• t mil: ertev. od :eca tx-i z_'š-i:--t 'n le 6S»j m.lijonov £vr»;e. <~ : skupne vso-'- terjatev zavodov odpade S5i) milijonov •k" • - zaščiti kmetov, iako da : provinčni zaveli, kjer tvoriio oi skupne vsi:te -53i3 m.li onov terjatev moratome ter-:a:ve r.asp->ti kmete m nič mar. j kakor t. ti*pvr - v i 2':-'. s«" p~ovi-Tni iavc-1.. k: ~ t zatrte:'.: ta zašmto. prišl v n^-upoden pc.-r sanac. e hranilnii. i: omcjoča.o —»irtp-s. du s« hrtn nce. ki siac- aktivne, dovede jo zc.n-et v stan;« »it:vnesti :n »:sv:3 odredil rok X1 dnu da se to javnopravno te«o odloči za ukrepe, da se »?ray branim.:a zotve-t v stanj« akrvnost: in . sv-.dn^sti. N nasprotnem primeru bo trgov -ški minister v sporaz-jtnu z notranjim m.mistrom m no zaslišanju posvet ovalnega odbore za banke sam določil te ukrepe. V svrbo sa-nac je hranilic ss ahko oaoor.jo 2j5.ee-a»; ukrepi: 1. ca se javnopravno te.a ki ram-:i x obveznost- hratulsi-ce in i: do.- hran--. za pre iveem žara-. v me tov ::«>>T.th sredstev hranim.-ce. Ta doornos lahko javm-onravno telo da v ohiilc za dolinic tal podla? hpct%ke na nepremičnine. Glede sanacij« zadrug vsebuje nova uredba doiočbo. oa s« zadrugi .aako oac~ br sanacija, ako odpiše svoj rezervni iona. --aovinsk: munuter t>a .artio ocreci, _ ca m.o-a o zadružnik; vplačati v rezervni tonu cel vsote ah vso vsoto, s katero jamčijo na' podlagi deležev. Pr. neomejenem iam-sptvrj sme tako vplačilo na račun jamstva -našati največ 20* kratr/ znesek deleža. Podrobnosti iz nove uredbe > izvajanju javnih del . a nem stopi.a v ve-frcčiiu dodajamo še ls.akor je »^utr«:< ze včeraj poro-ca.o, je ministrski svet na predlog ministra za zgradbe, ministra za s-oc.a.no po.i:i>co :n narodno zdravje in finančnega ministra prednisal npvo uredbo o izvajanju javnih čel. k: je z včerajšnji Ijavo. Včerajšnjemu nekaj podrobnost:. Glede dohodkov, ki se stekajo v državni tanovir.ski fond za javna dela. so ostale.določbe stare uredbe nespremenjene. V r.tzi s trošarino na cement pa \~sebuie nova uredba važno izpopoinite-v glede cene cementa. Tudi odslej znaša trošarina na cement 15 Dir. pri M«? k;, dodana na je določba. da domači pcoduceni ali izvoznik ne more prodajati cementa po \nšji ceni. kakor je 'seljal v dotičnem kraju na dan 15. novembra 1933 z dodatkom 7JO Din pr: 100 kg. tako da mora producent ali uvoznik sam nositi polovico trošar-.ne. Vsak. ki bi stavi i al cement v promet po višji ceni. kakor je dopuščeno, bo kaznovan z denarno kazni v v viiini desetkratne trošarine, ki odpade na cement, ki je bil po višji ceni dan v promet. Kazen izreka obče unravno oblastvo pr.e stoonje no o-dredbah -»'0-417 obrtnega zakona in se izrečene kazni stekajo v državni fond za javna cela. Nova uredba vsebuje rudi določbe glede najemanja posojil za izvajanje javnih de!. 2e" dosedanja uredba je določala, da sme banovinski fond za javna dela po precnod-ci odobritvi ministrskega syeta m z jamstvom države sklepati pcsoji.a za izvajanje :avnih del. Nova uredba k temu še docaje. ca sklepajo o zadolžitvi banovinskega fonda banovinski sveti, dokler pa k ti ne ustanove. sklepajo o tem bansii sveti. Ministrski svet sme taka posojila o s yo p od: ti rudi od piaciia taks in davkov. Nadalje določa nova uredba, da sme minister za zgradbe. če razpoložljivi dohodki državnega ton-da za javna dela niso dovoljni. sklepati po-se:.'.a na podlag: dohodkov tega fonda, in sicer no odobren ju ministrskega sveta na predlog gradbenega ministra, ministra za socialno politiko in finančnega ministra. Glede zaposlenja delavcev pri javnih delih ma, kakor doslej, prvenstvo siromašno preb:valstvo one občine odnosno onega sre-za. kjer se delo vrši. dodana pa je določba, ca :majo v mestih, kjer obstojajo javne borze dela prvenstvo delavci, ki jih pošlje javma borza dela. Nadalje vsebuje uredba novo določbo, ca se sme za pome stroške in za stro-ke okrog nadzorstva in kolavdacije porabiti na breme fonda za javna dela največ 3 odstotke od skupnega zneska odobrenega programa Za dela manjšega obsega (do >00 Din se ne bodo odrejale posebne kom « je za kolavdacijo posla, temveč se bo pristojni strokovni organ o prilikah prepričal če je d^io v resn e: in dobro izvršeno. Gibanje zaposlenosti v posameznih strokah Dodatno k ž3 objavVen™ podatkom o T" bamu sl-cjor.eca števila pri Ok"t«nem uradu za zavarovan e delavr^v v Ljubljani zavarovanih delavcev in nameščencev v septembra. objavlja seda- Okrožni urad še podatke o z ban m zavarovanih članov v po-eameznib strokah Kakor smo ie tt-om^al:'. se ^ o! septembra na oktober i^v.lo tavarovan-eev pri OUZD v L ubl"aa; za malenkost zmanjšalo, m «»•>»• od -a To nazad7van-:» na 1^4 zavarovanec 'f skesa ima raja. V posameznih strokah ooa-ž.-Tto nasledni« spremembe- Tarasi« ?e *te-•rlo 2avam»ccev v otoačlini stroki za 214. v kovinski mdustrijj za !56. v čevljarski industriji za 143 in v tekstilni industriji za 112. Prav znaten na je dvia pri zradn.i z4"-lem:c- cest in vodnih i?raib zaposlenih d-iaveev. in sicer 4*Yt ah skoro 13* ». Zmanjšalo t* ee e število zavarovancev v industriji sradben^ea materijala za 867 ▼ * o-stilntikib obratih za 2K ? eozdnoiasar-eki industriji « t® ore^vaem r« t stavb n: industriii feradn-a naj *^mlio> za G!a".7ii padee »e tor»' Pripisati f*»»nflsk<»»TV' nazadovanji privatna rradben- da,avn*ti. k: mu na stol; nasrrot; povečanje larK*''*-nt»ti pri javnih delih. Gibanje ▼ primeri s lanskim iz predlanskim letom. V primer, z lanskim oktobrom je bilo letos v oktobra povoremo števiic zavarovanih članov za 4.!£»; ve-: e v primeri s pre i-iapsk m oktobrom pa za 4396. V posameznih e t rokah pa :e bflo letrs v okt.>bru v prifreri z larsekim in predlanskim ok*o-b-«vn n asi "•dr." jt»v 'o zavarovan-ev- Razi^ka i oktob*~i 1932 - lo članov •. C na dr. a želem i*. test - 13.1 :n v odn. zeradb 3 540 obč- obrat: 1-596 - 16.6 tekstilna ind. 1' 313 - 26.7 Va-vrna t nd 1.S66 - 17.5 •jBn:arssa i.-vl car — i? rrvL ^•-•zdne-ža par. i-i p-ehranV-a ind. md. - ra d b. pot - l~išk. obra' r-a':r-a ind oblačilna in i kovinska 1 r>i. če v! :a ~ska i n-d. md. ra p-e»1. 1—sa — lJB » - o _ - q :/V- 'a :n4 V pri J ssorr . 1993. r*a 43 1 iost ip 1-761 • QfO ^ V- 2 3-5S4 3 >16 3 >21 • 1*9 4 3: >4 6 '.31 •2 090 _ 4.4 i 4 5 72 - 431 -1- 18.1 - 140 — 8.1 _ 1 f» _ i-; 4 - i'.7 - m.o Si P O R T Prvenstvene tekme v Ljubljani Ob 14.30 se bosta na Stadionu srečala ULija bi mariborski Železničar — Tudi drago razredni ne bodo počivali - 4 9 - 4 5 - 39 — 06 — 0.5 — II — 2.4 _ 0? _ 2.4 11 -5 — — IS 4 . * .-> _.>i a •irastek tekstilna - usima. 27 *v prime*; ? ok*obrom * ». Kakor pa je pziinožapirski industr:'i. za 4 -o' » se :e povečala zaooslenos' od oktobra t ustr. t. v J. JS" zosti.n.st n z-aibenesa materiala obratih. Od strok, ki beleiir* nazadovat sapo-sle-t<^;. je v prvj vrst: om°riti stavbne industrijo 'rradnie nad tercl rajee nasr-r^j oktobru leta prav let.ps v prrr.eru z b* om z&" ts>--:sd z i ma>-. futen rade«? beleži' tn-4 i~d*: la vp ! esa in pade jo"', kip r zr.a-a • cf 2. 22 4 5e- ia-škim oktr •t ost bo V ia Ob- «' —i:« za ust rt a. M - - - pa beležimo v kovinski :ndusfrll; f i — - —-; čft! Pe$ct(fi£ sem HOj Allegro, Nt M9r.:e tako ka kar oa. se v-t AUegro mod. Speci al mali format ponikiaa Din 110.— ^___ Dobiva se v vseh parfume- ^ rijah, noiamai itd. Blagovna trtllča = 0b*a za pregled rarur.ov. sklepanj* o povišanja d-lni^k? elaTnice in slnča.-jo* sti. J^š j 7 r. ir i.. teden devizni promet 3.1 m.lijoaa Dm nasproti 4.2 * S, 5 6» 2.0 milijona Din v prejšnjih tednih. Na de v.me m tr?u n. bilo bistvenih sprememb m tadi tečaj: t privatnem klirin?"a so cil: ves tečen pri-lično stabilni. K a k: r t-tr-t-ča iteozrajsk*; »Narcdn.t> fclaa-tstanje«. so se ca svobodnem deviznem trca «ibali tečaj: na bazi 14.S«6—15.05 Din za švk. črank. tako. da stane dciar 44—it.'■>'.<. aaglešk: funt 221. francoski fraak 3 "i—3 '.-6. Italijanska lira 3-5-3—3ir7 :n nemška marka li—IS-50 D^vue Curih. Pariz ?\3350. Lor15.40. N;'--yor'< 3W.«50. Brn&e:: 71.9375. M'Ur. 2? r2. 42.'5 A— -e'dam 1 Be-i r '24.10 56.^ Stc-pkht ri 79.4r. O$'o 77.40, Koberijavp 58L75, "Praja 1?-». Varšava 58 2"). Atene 2.90 Bukarešta -.0?. Gospodarske vesti 2 IT« Chica«o, 24. novembra. Zrcet.-: tečaji: Pšenica: za dec. 99. za maj 9*-50. za -u!:; 922?: komza: ^^ dec. za ma. vi yn. \Tn«ko tržišč* r dravtki banorini (24. t m.) L-?pi novembrski dnevi v!eček> z-r st:!n;čar*e in d rase v-'nske kunce v vir.or>i-k-aje. ki se po ve":ni ne vrača:o n-ar- n'h rok. marveč Dokupijo. £0: ::m na r n;:hove den a m* razmere dopu^ a t-o. ia malem m vendar še krčiVs. zlasti bolnih kvalitet, tako da s« po nekaterih do!enjsk:h virskih že a *«žavo dobili mnoz-n* o-;mem»?a b'?.7a Zara 1' t^sa hdi čete naraščajo Tako dosego ev^eki brei napake m črnin® f^ o->t do 6 Din in to»d; a navadna rdeča v --a 4 50 do 5 D:n. Rie.*a vina ima:o v večni le vfnoradnfki. ki jih tore i+r.ma stiska Zatn * nad' n-r-v *da: r-rei orarnTc' ikvlna ppflika ra naH^vn v^ia r>o Ss doka; tm»rn' esni. Af»>rskf tjstn-kj prvo-rrstn"h sortnih vin na re^»rrirano in n'"so volini. o-11a:at: pridelek :t?v>1 6 Din. Zahtevalo 7 io 8 D;n. a se dob<» tu li v le h krajih navadna vina ge izpod 5 Din. PodBavezre prven--*ven.6 tekme ao se nrri-Č2*e živahziejše paxv".jati se-e v novembru, ko je po^seg-ia v tekmovanje Eir.ja. Začasno je na. vrču tabele z S t tčkarr,: c-uts-ier Cakovečkl SK. k: o-digral naj-.-eč tekem — 2e 5 m vse na Jasmem i^r-Jču, kjer je za vsak ki ah teik- prema?:;.v naaprct-p-Jc Miribor^rl SK 2eiezn:č«.r rte j: sedaj mi: iekma_n Za pokvarili ko ;e mrral prep»u-»tut: obe točki SK Mar.boru. Brez teza čakov-Tam Trenje točko ;-e t ča- j- - - - - r. v » ti — — . - -i T s-nmi desedan-— dveh tekmah lam-rvs. rud: trt točke, dve proti P.a-pidu. ene v čakovcu Lzamo!jeni teren more z-pet pridobiti ako >č-.-zame jutri obe točki 2elezm!arem To gotovo m neczvrS-ijava naloga Iz drtavnes-a prvenstva v pedsavezme Eirija ni žla rada in njeno m-> fitvo m pckazalc mneg-o tmeme m volje ne Primorje (liga) : Primorje I. Igrišče Primerja, pričetek ob 14. Dames ob 14 =e c-d-grala na .ztA"-! e —- —3 1 6 - Tekma se o-tLama kot har-dčcap-tekma, v kater, bo l;ra-m tžnvo dalo svoj.m koaku- gole naakcka. Za prvo — c^tvo "pc-i: na^t> vo^nastopa" " ' ^ Razume se da ho prvo moštvo ne same hotele zadržati ta nasknk temveč tudi čp-kazotu ItraJem. da mm je enakcrvre-žrso li-rai-. r»:.d-: pa napeli vse sile da dohitijo trl-folski naskok, kd sc ga dala prvemu m-o-i.t-.~u. ne bodo pa pr. tem nehali, temveč t->do vi-ožili vse sme. da rta papirju is de-janakc premagajo r.-oje klubske komk-uren-te. G-t-mje dejstvo bo pcvzro-čdlc, da 'pfsta ob^ moštvi vložili vse sv-:' e st le in 2 osti v borbo m s tem. bc sre^iamje postalo nadvse zanimivo. Pri-šatelt in sčntoatizer> l.rsJa pridite Službene objave LNP (Seja k. o. 2tJ. novembra 19S4) Navzoči Kralj. L-t^ar, Galof, Kt-^irmik. Susper darata se pc S 5-5 k. p. 2>IiLan S tumorje. z enomesečne zabranc igranja, kazen mu >:te-de 24. ie.:embra V kazenski zadev. Ježe K:-šmrlj. Her-m-ss se zaslaiijc Tkalec Svoboda ilar.-"por m evenruelne nrtče Kaznuje se po i 28 k p Ludvik Smre-kar Slf.-am s aestmefečnc za brane igra-2ja. kazen mu poteče 24. maja 1935. Poziva se čdla d.l-:a da p riba vi v zadev. Lojzeta Pavšiča izključitev iz kluba- konkretne dtfeaze. Kaznujeta se po ? 24 k. p v z-vez: J 13 k. p. Stanko Trček idars m Nace Kahiii. Svobioa, Ljubljana, s 14-cn.evmo za orano igranja kazen ;:m.a poteče 7. decembra 1934. Ustavd se kazensko postopanje preti Viktorju Kvnrikarjii. Svoooča, Ljubi>ana. Kaznuje se j 24 k p. v zvez: } 13 k. p. Danijel Perk-: Mars. z eupmesečno cabra-nc igranja, kazen mu poteče 24 decembra l?-24~ Kaznujeta se po 5 iS k. p. z upora- bo S 13 k i ene .ct r -Ha če mi j e in >_- fred Lerocn. Disk. s sedemdnevno zabrano igranja, ka-zen j ~ - poteče s: ste panje proti P.udclfu Vrhoven Zaleg* Ivanu Triku Mars. Cineku. Ivanu Gobcu. Stanku Mik'—Iu vsu Ce-je K> cuvanu. odborniku Ce-j-a . msu Ktzjexn Bratstvo _Vntonu Ver teku. Mlad-ka. Alešu ču Psdku iirkovtču Avgust- špatm Vik- Loiarju fru Žg^čt Ferdinandu Tajnik UL Nisem tako bogat, ca h: dobro cel kupovati ceneno blago pravi ec. Poceni kupi le oni. ki kupi blage. Smučarski čevlji znamke so dobrota zase. Podplati, zgornje usnje, oataio tvorivo. izdelava, vse je prvovrstno. Smučarski čevelj zr.amike BRANA ne tišči in ce žulji je lepo oblikovan, nepremočljiv in tako napravljen, da dobi v njem vsak prst svojo oporo. Obrnite se na tvrdko BRATA NAGLI Č, Žiri Katera Vam takoj postreže a ceniki in prospekti. 257 8luibeno iz 0ZD8 — Zaradi aakcainih ?rijav s® delegirajo ia danaSnJe tekm* cdaoaao m spremne: iele^iranje sledeče: v S!tofj; Lok! ot 1439 orv tekma Sora : Svoboda fTrtič) z Sebneller. ▼ Radovljlc! cb 14 30 Radovljica : Korotan ? Dolinar. v Ljnbljani ob 14.39. lrrlfče Ja^raaa Jadran : Slavij« g. Galič, ob 13.13 Stadion aa„- nrve2- v Mariboru ne v Cakovcm. Medtem p«, je postale popelnema gcrih :-icjo savezm skupšCuu spiot rec-rgacizuranc Z czirom ca to je peJjSi tekmovalni pre-gmam. ki je v te; ie' ie-bd mer-oč in bo Ilirija v bepe«: nrvc-->. tekmah pač stecila iz rezerve ter Se. v boj « potrebnim elacom Jutri se n nudi za to lepa prilcžnpst Tekma se priO*2e ob 14 30. Ob povotfnen vremenu odigrata ob 13.15 predičkme Liri-★ IL razred Igr«če ob 12.45 Svoboda : Re- ka. ob 14.30 Jadran : 5}avjja. Igrišče Slo-iana; ob 13. Slovan : GrafU=a. ob 14.45 Mars : Mladika. IgfBoe Kc-rotuna: c«fa 14.15 K^rotaa t SK-sra. Ilirija H : Kamnik z. Pečar. — Pred« it.k. LTTP. Službeno. Seja upravnega odbora je v ponedeljek cb 20 Ic Sklepi seje z dne pravico takelšcesa castcpa Ludvik Nemec. SK Mura Verifikacije je p:-Ln:-mc-1- ku p»>slal odjav2_ee. Ztrca.da 3erto. 3SK ta. c-dncs2o dveh let v slučaju n tvega prestopka Dalje se mu nabran vsako izvrševan f-jnkci-' ca dobo se-d^m i v kate- pravomeOna z dneve— objave. Imecrvane-mu se dostav; tečem prepis kaze. Na to s« opozarja ŽSK Hem«. Kazenski postopek se uvede proti Drcveciku Dor?'« Efer.ašnji ne«g>>roet v Celju. Ker LNP ri me Olimp : Atletik. bo danes ob 14 30 pri >Skalm kleti« prijateljska tekma n«d Olimpom in Atletiki, ob 13. pa br preetek- SK Kor°t»n (Kranj) bc nastope! danes va igra prvenstveno tekmo v Radovrjic: 3 garnitura "igra j Kranju prijateljske tak- rezer.m. pa bo imela tmmč v ctrteh nevo •ustanovljeni klub SK Mengeš Pr.oetek tekem v Kranu je že cb 1-3 Nahrife bo borba Hermesove B garniture z odličnim Kerctaco-.mm B moštvom pa tudi SK Mengeš. ki je dosegel že nekaj lepih uspehov, bo za Kranj zopet nekaj novega. ASK Primorje nogometna sekcija . Danes točno ob 14 ca; bodo ca igrišču: Logar. žmkevic. Bizjak. Zemljak Slamič Zavrl, Petr.č. Baizm. P-šei Sveti;. Tavčar. Berrar Calear^ PeteLc. Sovine. Raič. 2-::. ca do. Lezar Jerman. Meša. Starec Kaal. Bertoncelj. žlamberger. Pupo, idakevec pr. P^bcu. SK Grafika. Dar« o£ 9.30 naj bodo pred igriščem Slcvata: Pavjica. Marjet -, Pelicc-n, Ogrm Ces-iar, Bečan -H., Verrek. Stupiea II . Frelih, Kmetič, Jeršek- Zec-pc. Fertavc. Mihelič Ob 1215 v garderob: pri Krušičc: Gašparič. Katc-v č. Stekipa Ustnik. 2a?ar, Pttrato, 3tmpica I, Bežan Strehmajer. Verenik. Trobevšek. stranski sodnik Maister. Po sklepu seje npr. odbora - . - cv. S K Ilirija (Old-Bov-s . Danes igramo r bodo ca glavnem kolodvoru: Betecte, Crnan Pevalek. V/eibel Mahkevec. Milki a v-čič St, Ker.ma.. Lam bar Puhtar. Cercač m Kabič. Oprema se dobi pr. oskrbniku na Sta-ii^onu. — (Nogometna ^ekcija). Za pred tekmo s SK K -■---'- morajo biti v garderobi ob 13 uri ca Stadiocu casled- šek, Koch. Smerdu Primožič" Kbrmer. Aljacčič. Erber. rezer.m. Eiselt L SK Mars Danes ob 14.30 prvenstvena tekma 9 SK Mladiko ob 14.30 ca igrišču Slovana. Ob 14. se morajo javiti načelniku Zavrl KLngenstein Dolicar. Zupane. Zupan. Burger. Vrhovec. Vinko žigoc, Ja-cez. Tone. Strca-d Ivo. Pcvhe. Reditelji Stražišar. Stalcer. Herman, ki se morajo javiti službujočemu od'pr-miku LNP ob 13. Blagajna Pogačar. stranski sr-fnik Kle-menč.č. že norr.irlrara rezer.-a. ki igra ie v primeru lepega vremena ca igrišču Mladike. se mora javiti načelniku ob 9 30. TSK Slovan. V ponedeljek ob 20. seja. glavnega odbora v gostilni pr. Krušiču. SK Svoboda. ZrzzL^s morajo biti ca igrišču Prmorja od 9 30: M are, Skapic, Bag-gta. Dougan. Pavšič, Giracdo. SiJcik. Se-lan. Eriih, Kitek m Brajer. Igra se tre cicg tekma z jum-orji Primorja. Ob 12 15 mcraj«3 biti ca igrišč^u Jadrana: Zupet, Kam nikar Habiht. žuštar Zemijak. Povh. Samar. Jamcuk. Jan čigar. Jajtše. Korošec Rezerve: Per.rtč in Skapin Reditelji Tur. šič. Lekše in Drapek morajo biti ob 12.15 ca igrišču Jadrana. Stranski sodnik: Suš-mk. SK Domžale 'negemetna sekcija). Naslednji naj bodo danes ob 14. v garderobi: štiftar Miro. Hugo. Mioo. Radi, čad H., Roman. Bitecc. Amon. Oto, Pire. Miha. Slalom klub 34 (Da me k i od-sek). Damsk! odsek vabi vse članice, da se ndeleže po-rreba cčeta naše članice gdč Bele Kavčičeve čas ip k-aj tvoereba razviden iz osmrtnice Zbirališče četrt nre prej pred hišo ialoeti. J. A. S. O. J t: tri ob 19.45 se bo vršila na Tabem druga smnčarska gimcastična vaja. Vaje so se oričele v četrtek pod vodstvom tov Zorana Poliča Novost za vse Je sprem! jeva nje klavirja, ki zel<5 olajša izvajanje gimnastike. Vaje so primerne in izvedljive tudi za tovariftlce in jih zato vablco na prihednjo vajo. člani organizacije mnajo nopnst oč 5 do 11% ~ trgovinah Gc-ec. Kotb. Predal«. Kmet. Potom JASO morejo tovariš', naročiti počen' smnči Cena 50 Dia. Smnčl «p oepo-barvace * prvovrstnega gorskega Jesena, oblika običajna s hrhtem. 5'rina po ielji. Prav tako and« JASO avejira Claaom kompletne robrfke rz jekla. Trrtane ia opremljene 7 vijaki, za SO Dta. Iatereseati aaj se javijo pri svojih poverjenikih, al: pa pri tov. Dennelju v kemtčaem laberator:«" (dnevno od 10. do 120. — slovenske oziroma jugoslovenske športne industrije in trgovine. Njegovo podjetje slovi po svoji solidnosti in kulantnosti sirom naše ožje in širše domovine, on sam pa po iskrenosti, odkritem značaju, ki ne pozna sebičnosti in ga je zgolj utelešena ustrežljivost. Svoje podjetje (trgovina na Tyrševi cesti 7. tvornica pa na Celovški General Rudolf Maister je vse nakane preprečil s tem. da je prehitel nasprotnike z razorožitvijo. Pred 16. leti so slovenski Mariborčani v gručah postajali pred razglasom, ki ga je bil izdal prebivalstvu general Maister in na katerem so z veseljem in zadoščenjem brali, da je bila ponoči »zelena garda« razorožena. šele 23. novembra 1918 je bila usoda Maribora dokončno odločena v korist jugoslovenski državni skupnosti. General Maister je s svojim činom dal sijajen primer junaštva in odločnosti, ki je od njega prehajal na njegove borce in na vse slovensko obmejno prebivalstvo. Danes ob prvi obletnici znamenitega dogodka po smrti generala Maistra se vsi v globoki hvaležnosti klanjamo spominu prerano umrlega slovenskega generala in junaka. šče. Kakor mnogim njegovim somišljenikom so tudi njemu šteli v zlo zlasti dejstvo, da je bil med onimi neustrašnimi omladinci, ki so ob kronanju kralja Petra pred tridesetimi leti pohiteli v Beograd poklonit se — jugoslovenskemu kralju. Po prevratu se je dr. Fran Roš naselil kot odvetnik v Laškem, do takrat zagrizenem nemškem in nemškutarskem gnezdu. Z vso njemu lastno energijo se je vrgel na delo v borbo; dosegel je krasen uspeh, da se je nemška trdnjava zrušila do tal. že L 1921. je dobilo Laško v njegovi osebi prvega slovenskega župana. župan Laškega, ki je med tem postalo mesto, je dr. Roš še danes. Odveč bi bilo na tem mestu naštevati njegovo delo za občino in njen vsestranski napredek. Ravno tako bi nas vedlo predaleč, če bi hoteli orisati njegovo iniciativno delavnost na drugih javnih področjih. Saj je kot dozorel mož -še vedno mladeniško agilen in neumorno delaven za trajni napredek občine in celega sreza, pa za razmah in utrditev nacionalne ideje. Predsednik sreskega cestnega odbora in sreske organizacije JNS je, starosta Sokola, predsednik Jadranske straže, pododbora županske zveze, športnega kluba, gasilske čete in mestne godbe, aktivno delujoč odbornik mnogih drugih organizacij — tako ogromno delo lahko izvršuje le mož neizčrne energije in krepkega zdravja, kakršen je naš dr. Roš, mož neomajne vere v veliko bodočnost Jugoslavije in jugoslovenskega naroda. Da bi, na korist svoje ožje in širše domovine, tak ostal še mnogo, mnogo let, to je naša iskrena želja, ki mu jo sporočamo ob njegovem življenjskem jubileju. V znamenju »Svoji k svojim« Ljubljana, 24. novembra. Ogromen razvoj smučarstva in zimske alpinistike na splošno zdravstveno korist našega naroda v poslednjih dveh desetletjih, je imel za nujno posledico tudi razvoj domače smučarske obrti in industrije. Veliko armado najzdravejših sinov in hčera našega naroda, ki išče razvedrila, duševne iri telesne hrane v plemenitem in brez dvoma tudi najlepšem športu, t. j. smučarstvu in zimski alpinistiki, je bilo treba vendar tudi primerno opremiti. Večino te potrebe je v prvih letih razvoja našega smučarstva krilo inozemstvo, danes pa lahko trdimo, da je po zaslugi našega za napredkom stremečega obrtništva, industrije in delavstva ravno obratno. Večino proizvajamo doma. Veliko zaslugo na tem razveseljivem napredku našega smučarstva in zimske alpinistike ima brez dvoma tudi naša domača trgovina, ki se je, kakor vidimo, dobro zavedala lepega gesla »Svoji k svojim« in je spravila v promet in denar delo pridnih domačih rok, v obojestransko zadovoljstvo. Zadovoljen je domači kupec na eni strani, na drugi pa je zadovoljen trgovec, zadovoljen obrtnik in industrijalec pa tudi naš delavec in kmet. Ne manj je pa zadovoljna tudi država, ker je ostal denar doma, ki je prejšnja leta v težkih milijonskih zneskih romal v inozemstvo. Zal se pa dobi med nami še vedno dosti nejevernih Tomažev, ki še ne zaupajo v domače blago in živijo v krivi veri, da je inozemski izdelek boljši. Da tudi tem dokaže, da temu ni tako vsaj v smučarski in alpinistični stroki, se je naše domače podjetje Športna trgovina Alpina t' Ljubljani, katerega lastnik je g. Saša Kovač, odločilo, da razstavi izdelke svoje lastne, najmodernejše opremljene tvornice športnih potrebščin na letošnji veliki mednarodni razstavi v Londonu. In uspeh ni izostal, nasprotno, proti pričakovanju je ugoden. Najfinejši izdelki »Alpine« oziroma njene lastne tvornice smuči in ostalih športnih potrebščin, so bili na omenjeni razstavi zaradi solidne, tehnično dovršene in nad vse precizne izdelave ter kakovostno odličnega in prvovrstnega materijala odlikovani z diplomo, zlato kolajno in zlatim križem (Grand prix 1934). Takega odlikovanja na tej mednarodni razstavi je bilo doslej deležno le nekaj svetovno znanih norveških in nemških podjetij. Častni ta mednarodni uspeh jugoslovenskega podjetja nam najlepše dokazuje, da delo naših žuljavih in poštenih jugoslo-venskih oziroma slovenskih rok ni samo enakovredno tujemu inozemskemu, ampak da ga po kakovosti dela in materijala visoko nadkriljuje in prekaša Vsak narodno zaveden naš človek bo vesel tega častnega uspeha in priznanja, ki ga je v težki mednarodni konkurenci izvojevalo to vrlo domače podjetje. Zagotovilo, da bo to naše domače podjetje nadaljevalo v dosedanji smeri, stremeč zadovoljiti svoje odjemalce z robo najboljše kakovosti, imamo v osebi njegovega lastnika 2- Saša Kovača, ki sam kot odličen alpinist-plezalec in smučar gotovo dobro pozna vse potrebe in želje, ki jih stavljata razvoj našega mladega smučarstva in zimske alpinistike na proizvajalca zimsko-sportnih potrebščin. Danes je on mojster cesti 74) vodi od uspeha do uspeha in tako kot tihi, skromni delavec pomaga s tem — da skuša kot tvorniški proizvajalec, kot strokovnjak alpinist-smučar, izpopolniti smučarsko in zimsko športno opremo ter kriti del domače potrebe po njej — graditi zdrave temelje razveseljivemu razvoju in napredku našega mladega smučarskega in alpinističnega pokreta. Najlepše bomo čestitali k znamenitemu mednarodnemu odlikovanju in podprli to naše domače podjetje v njegovem idealnem stremljenju, ako se bomo vsi, posebno pa že omenjeni nejeverni Tomaži, v bodoče držali lepega našega gesla »Svoji k svojim«! Kos Ivan, delegat Ali Vas moti, če kdo glasno sreba juho ? Tega vsekako ni prijetno poslušati. No, pa tudi Vaš kašelj pri jedi ni prijeten. pa ne boste kašljali. Kašelj najsi majhen najsi večji uspešno prepreči. IZDELEK »UNION« ZAGREB. Gospa Katarina Mohoričeva V krogu svojih hčera: Katinke. Anice, Poldke, Ivanke in sina Franceljna praznuje danes spoštovana gospa in ljubljena mami- ca Katarina Mohoričeva lep jubilej. Dolga je njena življenjska pot, neredko skaljena s skrbmi in trpljenjem; vendar ostane jubl-lantka kljub 75. letom, ki jih zaključuje danes, še vedno čila, zdrava, vedrega duha. Gospa Mohoričeva, po rodu trdna Gorenj-ka je zvesta čitateljica »Jutra«, ki prebira sleherni dan vse njegove kotičke. K jubileju tudi mi zvesti čitateljici od srca čestitamo: Se na mnoga leta! Umor zaradi 150 Din Morilec Viktor Juhant, aretiran v Ljubljani, pripoveduje, kako je s sekiro ubil rojaka Stanka Hacina Ljubljana, 24. novembra Umor v Gradiški pri Zgornji Kungoti, katerega žrtev je' postal prodajalec ščetk, 31 letni Stanko Hacin. je močno vznemiril obmejne kraje. Sreča je le, da se je varnostnim oblastvom že danes posrečilo razkrinkati roparskega morilca. To ie 321etni Hacinov rojak, doma istotako iz Mlake pri Komendi, Viktor Juhant, brezposelni delavec, postopač. Do razkrinkanja zločinca je prišlo tako naglo po zaslugi časopisnih vesti, na katere so postali pozorni orožniki v Kamniku, ki so obvestili ljubljansko policijo in namignili na Juhantovo osebo. Tega je iskalo ljubljansko sodišče in ga je zasledovala ljubljanska policija zaradi tatvine. Juhant je prišel šele 17. septembra iz kaznilnice v Mariboru, kjer je preživel dve leti robije zaradi tatvin. Ko se je znašel spet na svobodi, se je jel znova potepati po deželi. Na Vse svete je prišel v Kožarje nad Vi-čem, kjer se je ustavil pri posestniku Jakobu Trobcu. Tam je štiri dni cepil drva. nato je odšel spet v Ljubljano. Naslednjo noč se je že vrnil v Kožarje, kjer je vdrl pri Trobcu v neko omaro in odnesel domačima hlapcema več obleke. Ponoči je spet izginil ter prodal posamezne kose obleke nekemu krošnjarju, ki ga je srečal na cesti. Nato je Juhart nameril korake proti kamniški okolici. Ustavil se je doma. nato pa odšel proti Tuhinjski dolini ter se klatil pozneje po Štajerskem. Pretekli ponedeljek je prišel do Hoč, nato je zavil proti Rušam. Tam je na cesti zagledal svojega rojaka Stanka Hacina. ki je na vozičku vozil s seboj ščetke in jih prodajal. Takoj sta bila v živahnem pogovoru in je Hacin povabil Juhanta s seboj. Ponudil mu je, če bo vozil njegov voziček, na teden 50 D;n. Juhant je bil takoj pripravljen pomagati in je res sprejel 50 Din. ki mu jih je Hacin odštel v naprej. Domenila sta se. da kreneta naprej proti meji. Hacin je spotoma ob cesti postal in preštel ostali denar, ki ga je bilo še 150 Din. Tedaj je šinila .luhantu v glavo misel na zločin ... Madno NlyEA Po burji, dežju ali snegu je posebno potrebno, da zaščitite svojo kožo pred vetrom in slabim vremenom, a to boste najbolje napravili takole: vsak dan na večer, preden ležete spat, nadrgnite kožo nalahno z Nivea kremo. Koža postane zaradi ttga mehka in gibka, a poleg tega tako odporna, da ji še tako slabo vreme ne bo škodilo. Zaradi Eucerita, ki ga vsebuje Nivea krema, prodre ta globoko v kožo, a ne ostavi za seboj nobenega bleska ter je istočasno krema za dan in noč. Brno v zvestobi do Jugoslavije Ceškoslovaško-jugoslovenska liga v Brnu sodi med najagilnejše lige na Češkoslovaškem. Sploh se je v Brnu v zadnjih letih močno razmahnilo delo za zbližanje med obema bratskima narodoma, o čemer priča poleg delovanja brnske lige repertoar ta-mošnjega češkega gledališča. Tudi č j-liga v Brnu se je dostojno poklonila manom velikega slovanskega kralja, o čemer smo na tem mestu že poročali. Naj samo še zabeležimo, da je brnska liga pravkar izdala lično brošurico vPanychida za krile Alexandra«. Je ponatis krasne pesmi, ki jo je spisaJ naš mladi prijatelj, tankočutni pesnik i krntk drii. Rajmund Hab-fina, tajnik Moravskega pisateljskega kola. O tej pesnitvi bo naš list priobčil poseben referat v kulturni rubriki. Dne 18 t. m. je brnska Cj-liga otvorila v salonu »Vesne« razstavo dubrovniškega slikarja Viktorja Jagše z mnogimi motivi iz naše solnčne Dalmacije. Razstava ostane odprta do 2. decembra. Kakor vsako leto. proslavi Brno tudi letos jugoslovenski državni praznik 1 decembra Pros'avo prireja dvajset brnskib društev s Cj-ligo na čelu. Obsegala bo dve prireditvi V soboto, dne 1.-decembra, bo v deželnem gledališču slavnostna predstava Smetanove »Libuše« v režiji dr. Branka Gavelie in pod taktirko Milana Sachsa, dol- goletnega dirigenta zagrebške opere, ki sedaj vodi opero v Brnu. Kot gost bo nastopila ga. Zinka Kunčeva, primadona zagrebške opere. Pred slavnostno predstavo spregovori o pomenu jugoslovenskega državnega praznika starosta sokolske župe prof. dr. Vladimir Groh. V nedeljo, dne 2. decembra dopoldne bo v veliki dvorani Besednega doma slavnostna akademija, ki se vrši pod protektoratom brnskega mestnega sveta. Akademijo bo otvoril ravnatelj A. Humpolik, nakar spregovori mestni župan K. Tomeš, za njim pa zastopnik akademskega zbora »Jugoslavija« v Brnu Nato bo imel govor konzul kraljevine Jugoslavije profesor ing. Vladi, mir Filkuka. Moški zbor »Opus« bo izvajal pod vodstvom prof. Steinmana Knahlo-vega »Slovana«. I. B. Foersterjevo skladbo »Iz rok usode« in ooe državni himni Tako bo Brno letes še slavnostneje nego prejšnja leta praznovalo jugoslovenski praznik osvobojenja. Cj-liga v moravskem glavnem mestu daje lep vzgled smotrnega praktičnega dela za češkoslov.-jugoslovensko vzajemnost Sploh je Moravska v tem pogledu močno delavna. Z Brnom uspešno tekmuje Olomouc. kjer vodi ligo naš zaslužni prijatelj dr Bohuš Vybiral, ki tudi letos pridno predava o Jugoslaviji. O delu o!omruške lige in nje predsednika pa ob drugi priliki Prišla sta do večera v vas Gradiško pri Zg. Sv. Kungoti, kjer sta se ustavila pri posestniku Celcarju. Prosila sta za prenočišče. Dobila sta ga na skednju. Gospodinja jima je prej postregla še z mlekom, nato sta odšla mimo ropotarnice na skedenj počivat. Juhant je mimogrede opazil ob ropotarnici majhno sekiro, ki jo je v temi neopaženo vzel s seboj in stopal za Haci-nom po lestvi na skedenj. Tamkaj sta se še nekaj časa pogovarjala. Ko pa je Hacin utihnil v dremavici, je Juhant že zamahnil. Z vso silo ga je nekajkrat udaril po glavi, da Hacin niti ni zakričal. Mrtvemu je odvzel 150 Din, nato pa ga je zavlekel globlje v seno in ga pokril s slamo in senom .. Roparski morilec je nato zaspal. Pred 5. uro zjutraj pa je že prosil gospodinjo za obe delavski knjižic', ki ju jima je bila na večer odvzela. V jutranjem mraku je nato Juhant izginil pustivši Hacinov voziček, kjer je bil. Odšel je v Maribor, kjer je kupil novo čepico, nato se ie pa zvečer odpeljal v Ljfbljano. Naslednje jutro je odšel domov v Mlako, kjer je govoril z nekaterimi kmeti. že zvečer pa je spet izginil in spal nekje na Ljubljanskem polju. Nato se je klatil po Ljubljani, kjer ga je opazil včeraj v »Zvezdi« stražnik Poljanec. Ta ie svojčas služil v kamniškem okraju kot orožnik in je vedel, da Juhanta zasledujejo zaradi tatvine pri Trobcu. Aretiral ga je in ga pri-vedel na policijo. Danes okrog poldneva je Juhant priznal nadzorniku g. Žajdeli roparski umor. Morilca, ki je šibak in droben človek in ki je bil zaradi tatvin in drugih deliktov že devetkrat kaznovan, še zaslišujejo o podrobnostih umora. Potem bo izročen najbrže sodišču v Mariboru, ni pa tudi izključeno, da se bo vršila razprava pred ljubljanskim sodiščem. Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, tež" kih sanjali, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefove« grenčice. Ptujski zgled za boj proti jetiki Ptuj, 23. novembra Število jetičnih v našem okraju narašča, zaradi česar je treba najti sredstva, kako zatreti io kužno bolezen. Protituberkuloz-na liga si ie nadela pohvalno nalogo, ustanoviti v Ptuju protituberkulozni dispanzer za ves ptujski srez. Namen dispanzerja bo predvsem, da s potrebnimi pripomočki ugotavlja obolenja, daje bolnikom potrebna zdravniška navodila in zdravila ;n da bolnike po potrebi pošilja v zdravilišča ali bolnišnice. Dispanzer bo po tem načrtu opremljen z vsemi potrebnimi in modernimi pripomočki in ga bo vodil specialist za pljučne bolezni, ki mu bo dodeljena sestra pomočnica, da bo obiskovala bolnike na domovih in dajala potrebne instrukcije za higijeno. Protituberkulozna liga si je zamislila načrt, po katerem bi se zbral potrebni denar za uresničenje te človekoljubne ustanove. Poslala je delodajalcem, uradom, društvom in korporacijam prošnje za prispevke. Delodajalci naj bi plačevali za vsakega svojega nameščenca po 1 Din mesečno odnosno pri tedenskih izplačilih mezd po 25 par na teden. Vsak delojemalec naj bi prispeval vsak mesec od svojih mesečnih prejemkov po 1 Din. odnosno vsak teden od tedenskih mezd po 25 par. Državni in samoupravni uradniki naj bi istotako prispevali po 1 Din mesečno, hišni posest nik< pa naj bi plačevali mesečno po 1 Din za svoio obitelj in za vsako obitelj najemnico Društva naj bi se cmin velikega hrvatskega učenjaka, kritika in narodnega delavca Kranja Kuhača ter pri tej priliki izdelalo tudi program za proslavo svoje SOletnice ki se bo vršila po novem lotu. Po programu sodeč bo ta proslava ena od največjih kulturnih prireditev v Varaždinu, ker je sVila« ozko zvezana ne samo s kulturnim, temveč tudi 7. nacionalnim življenjem mesta Varaždina. Zakaj? se je Kamila krema v kratkem času tako priljubila? Ker ve vsakdo, ki jo je le enkrat preizkusil, da ne doseže z nobenim drugim sredstvom na koži teh uspehov, kakor edinole b KAMILA KREMO. Dobi se povsod samo v originalnih škatlicah po 10 dinarjev. Razpošilja: lekarna J. Oblak, Št. Vid nad Ljubljano. * Prvi d°ktor inženjer montanlstike na naši univerzi. Inž. Kersnič Viktor, večletni asistent profesorja g. Kopylova pri stolici za. rudarsko strojeslovje, je napravil 24. t. m. doktorski izpit in je s tem postal prvi doktor inženjer montanistike na naši univerzi. čestitamo! ♦ Diplomirani so bili na ljubljanski univerzi za inženjerje elektrotehnike gg. Avčin Franc iz Ljubljane, Pompe Rihard iz 3,jubljane, Jenčič Milan iz Kočevja in Radišič Ante z Visa. Čestitamo! DAMSKE PLAŠČE v odličnih kvalitetah in prvovrstnih krojih kupite od Din 350.— dalje pri FRAN LUKIČ Stritarjeva nlica Oglejte si pred nakupom MODNO SUKNJO iz kvalitetnega dubla, prvovrstno izdelano v gladkih in diagonalnih vzorcih kupite za Din 590.— pri FRAN LUKIČ Stritarjeva ulica Velika izbira * Sprejemanje bolnikov in bolnic v um°-lK>lni Službenih Novlnc. ♦ Predavanje o gnojenju vinogradov priredi banovinska kmetijska šola na Grmu 2. decembra ob 9. Predaval bo ravnatelj inž. Zupanič. Vinogradniki vabljeni! ♦ Prva razstava otroških narodnih noš in ročnih del. V svrho propagande narodne noše in v prospeh ročnih del mladin«» je zveza dobrodelnih društev v Beograd« sklenila za božič prirediti prvo razstavo otroških narodnih noš in ročnih del. Razstavljena ročna dela bo ocenila posebna komisija. Razstava bo združena tudi z loterijo. ki bo imela 200 javnih dobitkov, in sicer po 100 narodnih noš za moško in žensko deco. Med razstavo pa se bo vršila tudi konferenca dobrodelnih društev ki bo ugotovila, na kak način bi se dala prirediti z dohodki razstave in z razprodajo ročnih del najlepša božičnica revnim otrokom. Z narodnimi nošami hočejo obdarovati najmanj 1000 revnih otrok. Vsa pojasnila o tej dobrodelni prireditvi se dobe v pisarni zveze v Beogradu, Pašičeva ulica 8. v pritličju (Narodna Odbrana). ♦ Trobentice cveto. G". Ivan Cedilnik je prinesel v naše uredništvo lepo skupino trobentic, ki so se razcvetele te dni na njegovem vrtu v Domžalah. Poleg lepih cvetov so tudi popki in to sedaj, ko kaže toplomer že pod ničlo. ♦ Iskreno čestitamo k 25 letnici poroke ki jo obhajata 26. t. m. g. 'Ivan Savšek. gostilničar v D. M. v Polju in gospa Terezija Savškova roj. Bregar. ♦ Delovanje podpornega sklada »Dakse«. Po strašni nesreči, ki se je pripetila 26 januarja 1930. na morju ter uničila jugoslovenski parnik »Dakso«, je bil ustanovljen podporni sklad »Dakse«. da bi zbiral sredstva za rodbine ponesrečene 38 članske posadke parnika. Takoj po osnutku ie zbral sklad iz vse države nekaj preko 219.000 Din. glavnica sklada pa iznaša sedaj preko 877.000 Din. člani ponesrečenih mornarjev dobivajo mesečne podpor** od 100 do 700 Din. ♦ Smrt starega četnika in zaslužnega rodoljuba. V čačku je umrl nekdanji četnik in zaslužni nacionalni delavec Jovan Pe-šterac, ki je bil star že blizu 10(2 leti. Pe. šterac se je rodil leta 1832. v Pčellci pri Novi Varoši. Pred Turki je zbežal v Srbijo ter si ustanovil svoj dom v užički okolici. Kot prostovoljec se je ndeležil hercegovskega upora leta IS70. Užival je velik ngled in spoštovanje, o čemer je najboljše svedočila tudi velika udeležba pri njegovem pogrebu. ♦ NI g» lovec udaril. G. Janez RihterSič, zakupnik lova v Bukovici nam piše: Dne 15. t. m. je poročalo »Jutro«, da je Tomaža Potočnika iz Potoka nad Kranjem že 21. oktobra udaril neki lovski tovariš s puško po glavi. Potočnik sploh ni lovec in tudi ni resnica, da bi ga bil kdo iz naše lovske družbe kaj udaril, ker sploh med nami in njim ni bilo nikakega prepira. ♦ Hudournik je razkril zgodovinske naselbino. Meti zadnjimi poplavami v Hercegovini je divji hudournik pri Gorici poleg velike škode, ki jo je povzročil revnim prebivalcem, napravil tudi veliko usluerr našim arheologom. Blizu Gorice so ca Dodlagi nekih starih dokumentov že dolgo časa iskali ostanke neke starodavne naselbine. Ves trud pa je bil zaman, šele, ko je hudournik globoko razoral vaški okoliš, so prišli na dan razni starinski nredmeti, kakor del bronastega oklepa. razno lepo-tičje in orodje. ♦ Velik kozolec žrtev požiga. Iz škocja-na nam pišejo: V noči na sredo pred drugo uro je začel goreti kozolec dvojnik na šest oken, last škocjanskega župana Globevnika. Neumorni gasilci so nemudno pripravili cbe brizgalni, ki sta pričeli takoj delovati. Posebno se je obnesla motorka, ki je iz treh razprševalcev metala vodo v plamene. Sreča je še bila, da noč ni bila vetrovna, ker bi sicer iskre zažgale še druge vaške strehe, ki so krite s slamo. Gasilci so morali paziti posebno na zidano podkleteno stavbo. ki ima v prvem nadstropju stanovanjske prostore in je le 10 metrov oddaljena od kozolca. Zaradi hude vročine so le s težavo rešili to stavbo. Razen kozolca je pogorelo več voz lesa, okrog 20 težkih voz sena in več voz listja, škode je 50.000 Din. ♦ Divji lovci izoriščajo poplave. Po zadnjih poplavah so v okolici Samobora divii lovci uničili veliko število divjačine, ki se je pred vodo zatekla na razne otoke in griče. Divji lovci so se vozili s čolni ter pobili veliko število fazanov in zajcev. Oblasti so sedaj uvedle preiskavo v okoliških vaseh ter zaprle več lovskih tatov. Pri enem so našli veliko vrečo fazanove. ga perja in trdijo strokovnjaki, da je ta divji lovec uničil najmanj 20 fazanov. ♦ Usmrtitev nevarnega razbojnika. V Kruševcu so včeraj zjutraj obesili razbojnika Milovana Karoviča, ki je bil obsojen na smrt zaradi dveh umorov in več razbojniških napadov. Kcrovič je lani 30. septembra ustrelil nadzornika mestne straže živkoviča v Kruševcu. ko je ntekel iz mestnega zapora ter nesrečnemu nadzorniku iztrgal iiz rok njegovo puško. Naslednji dan pa je postal njegova smrtna žrtev orožniški narednik Ignac Kolar, ki je bil poveljnik orožniške postaje v vasi Stopanji in je zasledoval nevarneea zločinca Karovič je orožnika Kolarja ustrelil z isto puško, kakor dan poprej mestnega stražnika. ♦ Nesreča v gozdu. V četrtek so pri ško- cijanu začeli podirati les za pogoreli kozolec g. Globevnika Iz škocijana. Tesarska dela opravlja tesarski mojster g. Anton Rupar iz Goriške vasi Bil je z več delavci v gozdu, kjer so proti večeru podirali zadnji hrast za steber. Proti pričakovanju je padel hrast tako, da je veja udarila po hrbtu mojstra, ki se Je onesvestil. Prepeljali so ga v bolnišnico v Novem mestu. ♦ Obledele obleke barva v razlICnlh barvah in plisira tovarna JOS. REICH. ♦ Darujte Podpornemu društvu slepih. Ljubljana, Pod Trančo 2-111. Ogljene kr tačice dobavlja najhitreje za vse vrste električnih strojev in aparatov domača tvrdka Ivan Pas pa i sinovi Zagreb L poštni predal štev. 60 • V nakladi 700.000 izvodov je izšel doslej v nemškem originalu Vossov roman »Dva človeka«. Kakor smo že poročali, je nedavno izšel ta sloviti roman tudi v lepem slovenskem prevodu. Na finem papirju tiskana in moderno v celo platno vezana knjiga stane 50 Din. Da pa bo vsakomur mogoče nabaviti si knjigo, jo je dala Previdni starši, dajte svoji deci za zdravi razvoj prepotreb-bno, na vitaminih bogato RIBJE OLJE! Tudi slabotni odrasli ga zaradi tega z uspehom uživajo. Pravo norveško ribje olje, letošnje, je pravkar prispelo. Olje je fino prečiščeno in brez Z^fljtliTit zoprnega vonja. — Za /AitLdMUi kvaliteto jamči: Apoteka Mr. L. Bahovec, L j u b 1 j a na , Kongresni trg štev. 12. založba tiskati tudi na cenejšem papirju. Na cenejšem papirju tiskana, a vezana enako kakor prva knjiga, stane le 34 Din. Broširana 6tane samo 24 Din. Naročila sprejema uredništvo »Domovine«, Knafljeva ulica 5, Ljubljana. Naročite se, da se vam pošlje položnica. Ko prejme založba denar, takoj odpošlje knjigo. Oglejte si izložbe v novo otvorjeni trgovini Mocca-nebotičnik LJUBLJANA Kava — čaj — kakao — čokolada. 9573 ♦ Krajevni leksikon za dravsko banovino. Subskribentom in drugim interesentom sporočamo, da je -bilo zbiranje podatkov za V6e vasi banovine, ki bodo v leksikonu podrobno opisane in ki jih je nad 7000, ovirano zaradi komasacije občin. Zato se je izdaja zakasnila. Uredništvo ima sedaj zbrano gradivo in zaključuje v glavnem svoje delo. Obenem prosimo občine, župne urade in sodelavce na deželi, da nam zaostale podatke nujno pošlje. — Uprava. » ostali interesenti! Ako želi- LvVCl te povoljno kupiti orožje, mu-niči jo in lovske potrebščine, zahtevajte cenik štev. 2 od ORU2ARNE J. PASTUOVIC Zagreba, Jurišičeva ulica broj 1. 9505 • Združenje trgovcev za srez Ljublja-na-okolica v Ljubljani sk: 1 Je za ▼ torek dne 27. novembra t. I. ob 9. uri dopoldne v Trgovskem donm, Gregorčičeva ulica, širšo sejo uprave. Na seji se bo razpravljalo o najvažnejših in nujnih gospodarskih vprašanjih, tlasti v davčnem, pa se zato tem potom vabijo vsi član! ljubljanske okolice, da se po možnosti udeleže te seje. Uprava združenja trgovcev. Spora, predsednik. Cenjenemu občinstvu se sporoča, da se na avtobusni progi NOVO MESTO—KRŠKO omeji enkratna vožnja in sicer: avtobus, ki odhaja iz Novega mesta 6.45, prihod v Krško ob 8.20, ter iz Krškega ob 15.35, prihod v Novo mesto ob 17.20, bo vozil od 28. t. m. naprej samo dvakrat na teden, po istem voznem redu in to vsako sredo in soboto. 9567 ♦ Blaznikova »Velika Pratlka« za leto 1935 je izšla letos že devetdesetič. Za ta jubilej je prav lepo in primerno opremljena. Znano je, da hočejo imeti Slovenci samo to pratiko, ne samo pri nas doma, temveč tudi v inozemstvu, v Ameriki, Avstriji, Nemčiji, Italiji itd. Ta edino prava in res domača pratika se naroča pri tiskarni I. Blasnik nasled. v Ljubljani. Patent kolo za štedilnike »Herkules« o/ štedi na o drvih in času Zahtevajte v vsaki trgovini z železni no. ♦ Pravkar je prispela velika pošiljka snežk. Jako nizke cene. Pred nakupom si oglejte zalogo pri žibert, Prešernova ulica. ♦ Po zimi, ko je hrana težka, pijte Radensko za čiSčenje krvi. ♦ Protj znanemu nam zastopniku neke naše konkurence, ki razširja neresnične ve6ti o naši tovarniški zalogi na Miklošičevi cesti 32, bomo postopali. Zaradi nizkih cen in izbonne kakovosti naših plete, nin in drugih proizvodov je naša zaloga vedno bolj priljubljena med vsemi našimi odjemalci. Tovarna pletenin in tkanin, Josip Kune & komp., Ljubljana. Prispela so nova svetila, lestenci, ampule, pende, nočne svetilke Id ro.tive druge praita&n« ek*tr. VELIKA IZBERA LEPIH DARIL. One m vft*k«g«u f NEOBVEZEN OGLED. Elektroindustrija D. D. LJUBLJANA, Gosposvetska c. 13 Jod Siri krvne tile, manjša tlak krvi, redči in čisti kri, uravnava izmeno hormonov in krvi. Madensfea vsebuje jod v najprimernejši količini. Jod najboljše deluje v malih količinah in takšna primerna količina joda se nahaja prav v RADENSKI! Razen joda ima RADENSKA še ogromno količino drugih zdravilnih sestavin za srce, ledvice, seč, žolč, hormone in živce. Zato je RADENSKA tako dobra, pitna in zdrava! Iz Liublfane Ljudska univerza V ponedeljek, dno 26. t. m. ob 20. uri se bo vršilo v dvorani Delavske zbornice javno predavanje g. prorektorja dr. Slavi, ča Matije: Prekmurje. Predavanje se bo vršilo s skioptičnimi slikami. \*6top prost. u— Počastitev spomina žrtev avstrijske soldateske na Suhem bajerju — na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti se bo vršila danes ob 11. in ne ob 15., kakor je bilo napovedano. Na dopoldne je bilo preloženo zaradi pogreba g. Ivana Kavčiča. u— Manifestacija žen za mir. 11. november je mednarodni dan miru. Iz vseh poročil, ki so prišla iz tujine, posnemamo, da so se ob letošnjem praznovanju tega dne narodi posebno globoko zamislil;, saj vojna h idr a ni še nikdar tako grozde pretila z uničenjem. Tudi naše ženstvo praznuje vsako leto ta dan. Ker je pa letos siovesno praznovanje zaradi žalovanja moralo odpasti. Je sklenila Jugoslov žecu ska zveza, sekcija za dravsko banovino, da priredi mirovno man"est---'jo v sredo dne 28. novembra en četrt na sedem v dvorani Delavske zbornice. Zveza vabi k udeležbi in sodelovanju tudi druge organizacije in društva, ki niso včlanjena v zvezi, da vse žene enodušno pokažemo skupno težnjo po miru. u— Družinski jubilej našega umetnika. Mojster Rihard Jakopič praznuje danes z gospo soprogo Ano tridesetletnico poroke, obenem obhaja gospa 66. rojstni dan. Gospa je hčerka pokojnela geometra Czernega, ki je sicer bil po rodu morav-ski Čeh, a je več let živel pri nas in se poročil s Slovenko Krašovčevo. Našemu umetniku je zvesta življenjska družica čvrsta opora, ki mu stoji ob strani v slabih in dobrih časih. Le žal, da so slednji tako, tako redki. Uglednemu paru iskreno čestitamo in mu želimo vsaj na jesen življenja solnčne dni! u— Razstava U. K. »Brazde« iz Maribora Je odprta brez presledka od devetih do noči, s čimer je vsakomur dana prilika da si jo ogleda. Razsatvni paviljon je kur-jeo. u Smrt vzorne dijaške gospodinje. Predvčerajšnjim je na svojem stanovanju v Luckmanovi hiši na Karlovski cesti nepričakovano umrla ugledna in priljubljena gospa Terezija Wurzer, zadeta od kapi. Dosegla je častitljivo starost 67 let, toda človek, ki je poznal to prijazno, vedro, zmerom delavno Seno, bi Ji ne bil mogel prisoditi, da ima že toliko križev življenja in dela za seboj. Prav do smrti se Je preživljala z delom svojih rok. Po ves dan je pri strankah prala likala, šivala perilo, pri vsem tem pa je zmerom v vzornem redu držala svoj dom in kakor prava mati skrbela za študente, ki Jih Je imela na stanovanju. Pod njenim varstvom so do-raščali številni izobraženci, ki zavzemajo danes ugledna mesta v našem javnem življenju, in vsi so ohranili najlepši spomin na to ženo, ki je bila pobožna In izredno dobra obenem. Pogreb priljubljene pokoj-nice, ki je bila po rodu s Koroškeza. bo danes ob pol 3. popoldne te mrtvaške veže v hiralnici sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. u— Predavanje SPD. Predavanje dr. H. Turne o italijanskem delu Julijskih Alp bo v torek 27. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice P-edavatelj ;e temeljit poznavalec Julijske krajine je večino gora, o katerih bo govoril, opeto-vano prehodil in preplezal. Vstopnice se že dobe v predprodaji v pisarni Slovenske?? planinskega društva v palači Viktorija na Aleksandrovi cesti, vhod iz pasa. že, med uradnimi urami. Za dne 6. t m. kupljene vstopnice veljajo za to predavanje. Vabimo planince in ljubitelje pri-rode, da se gotovo udeleže te zanim!ve priieditve. u— ČETNIKI! Jutri v nedeljo ob 11. bo odkritje spomenika žrtvam avstrijske vojaške justic« na Suhem bajerju. Pozivamo Vas, da se te žalne svečanosti brezpogojno udeležite! Uprava. u— Organizacija Jugoslovenske nacionalne omladine poziva člane, da Je zbor ob 9. v lokalu potem odhod k odkritju plošče žrtvam avetro-ogrskega nasilja na Suhem bajerju. u— Ker bo danes svečanost na Suhem bajerju že ob 11. bo imelo šetjakobsko pevsko društvo kratko pevsko vajo že ob 10. dopoldne v šoli pri So. Jakobu. Točno in vsi! — Odbor. u_ Ravnateljstvo društva Kazino vabi svoje člane, da se udeleže danes ob 15. pogreba dolgoletnega zaslužnega odbornika g. Frana Kavčiča na Pri vozu 4. u_ Obrtniško društvo poziva svoje članstvo, da se danes ob 16. v čimvečjem številu udeleži pogreba zaslužnega člana g. Frana Kavčiča. Zbirališče na Privozu! u— Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu tužno vest, da je nenadoma preminil njegov dolgoletni in zvesti član brat Fran Kavčič. Društveno odposlanstvo spremi blagopokojnika na poslednji poti, ostalo članstvo pa vabimo, da ee pri. druži odposlanstvu v čim večjem številu Zbirališče pred hišo žalosti Privoz št. 4, danes v nedeljo ob 3. popoldne. Obleka civilna z znakom. Pokojnemu bratu časten spomin! u— Sokol I, Ljubljana • Tabor poziva članstvo, da se udeleži pogreba umrlega Jmštve.ugj, člana brata Fraip Kavčiča, ki bo jutri ob 15. uri iz hiše žalosti, Privor. 4 Deputacija članov v kroju. o«U.l' v c.viln z znakom u— Sokolsko društvo Ljubljana II. sporoča svojemu članstvu tužno ve6L da Je kruta usoda posegla ▼ naše vrste in nam ugrabila našega bivšega starosto In d m. štvenega dobrotnika brata Fraoja Kavčiča Društveno odposlanstvo se udeleži pogreba ▼ kroju, ostalo člsnstvo pa ▼ civilu z znakom. Pogreb bo danes ob 15. izpred hiše žalosti na Frivozu (Prule). Ne samo tožiti tudi kaj pod vzeti je treba zoper zopernc in nezdravo vlago v čevljih. Odstraniti se da na mah z SETA-vložkom, pa samo s SETA-vložkom, ker je higijensko dovršen izdelek. Sokolako društvo Ljubljana M. poziva svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži slavnosti odkritja spominske plošče na Suhem bajerju pokopanih žrtev avstrijske soldateske, ki bo danes ob 11. na Suhem bajerjn (za vojaškim streliščem ob Dolenjski cesti). Najlepše darilo za sv. Miklavža je prisrčna otroška povest MALA KRALJICA NOČI ki izide te dni v posebno lični knjigL 9577 «— Zveza gostilničarskih podjetij v Ljubljani poziva vse svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba blagopokojnega bivškega predsednika Zveze Frana Kavčiča. "— Združenje trgovcev v Ljubljani noziva cenjene trgovce, da se v čim večjem številu udeleže pogreba blagopokojnega g. Frana Kavčiča, bivšega predsednika g<>-stilničars-ke zadruge in dolgoletnega člana davčnega odbora. Predsedstvo. u— Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola in Sokola III. pozivata svoje članstvo, da se polnoštevilno in obvezno ndeleže pogreba pokojnega brata Frana Kavčiča, gostilničarja na Privozu. Pogreb je danes ob 15. zbirališče točno ob 14. v artiljerijski vojašnici. Za vse člane je obvezen kroj. Pri pogrebu bodo fanfaristi svirali žalo-stinke. Ali že veste, da pri Foto Touristu Lojze Šmucu na Aleksandrovi cesti 8 FOTO APARATE skoraj zastonj dajejo. Dobite že od Din 70.-naprej. Za Miklavža je fotoaparat lepo in trajno darilo. Oglejte si izložbe in v trgovini brezobvezno. 8910 u— Klub jugoslovanskih akademikov ws Trsta, Gorice in Istre v Ljubljani je daroval za spomenik kralju Aleksandru 100 Din. Predsedstvo mestne občine se plemenitim darovalcem najlepše zahvaljuje. u— »Rokovnjače« ponove desetič iu zadnjič v letošnji sezoni v šentjakobskem gledališču danes zvečer ob 30.15. Pri predstavi sodeluje ves ansambel odra, moški in otroški zbor. Predprodaja vstopnic danes od 10. do 1.2. in od 16. do 17. ter eno uro pred predstavo. Naslednja premiera bo v petek 30. t. m. ob 20.15, in sicer se uprizori veseloigra v treh dejanjih ~Hčer-ki njene ekscelence«. Kavarna ODEON Poljanska cesta štev. 7 Odprta dnevno od 10.—5. rjntraj. Vsak dan koncert in program. Cene kavarniške. 9574 u— Fikn ZKD. Danes ob 11. se bo zadnjikrat predvajal velefilm sMata Hari« v katerem nastopa božanska Greta Garbo. Oglejte si to delo. Ta film vam pokaže proslulo špijonko in najlepšo ženo v vsem njenem sijaju, v vsej njeni lepoti. Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50, in 6.50 Din. DANES OB 14.30 NA STADIONU PRVENSTVENA TEKMA Ilirija • Železničar (Maribor) Predtekma ob 13.15: Ilirija II : SK KamniK Vstopnina: 10 --, 8.— in za mladino 4.-- Din u— Spominska lipa v Mostah. Letošnji narodni praznik uedinjenja bodo v Mostah posebno svečano proslavili. Občina bo zasadila v novem parkti spominsko lipo in šolska mladina dobi prvo jugoslovensko šolsko zastavo, na katero bo pripel učiteljski zbor spominski trak z napisom: »čn-vajmo Jugoslavijo!« Pri svečanosti +>odo navzočna vsa moščanska društva. Maša bo ob 8. pri Sv. Petru. Nato bo sprevod h kraju, kjer bo vsajena lipa. PodTobni spored bo še bjavljen. Že danes pa s vabljeni vsi občani in tudi meščani. STROKOVNO POSTREŽBO IN NASVET, NAJVEČJO ZALOGO IN SOLIDNE CENE V DAMSKIH PLAŠČIH DOBITE LE V. KONFEKCIJI PAULEN, LJUBLJANA KONGRESNI 5. u— Lutkovni oder Sokola I. na Taboru uprizori danes ob pol 16. pravljično igro »Dolgi, široki in Bistrooki«. Trije junaki, ki z velikimi težkočami rešijo zakleto kra~ ljično, bodo mladini nedvomno ugajali. — Oder pripravlja za prihodnje nedelje že novo igro »Herbed, izgnani princ«. Javna zahvala V zavesti svete dolžnosti, se tem potom polna globoke hvaležnosti iskreno zahvaljujem g. dr. Vladi• mir ju Guzel ju, specialistur kirurgije in primariju ja\-ne bolnišnice v Ljubljani, ki je v mojih najtežjih urah kot dobri angel varuh z največjo požrtvovalnostjo bdel nad mb pol 8. zvečer. Vabljeni vsi, ki se "zanimate za gospodarski napredek. u— Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola priredi danes ob lfi. v Narodnem domu pravljično igro »Jaka Baron«. Bratsko vabljeni! u— Razstava mariborskega umetniškega kluba »Br»zde« je prireditev kulturnega značaja in ni oddolžitev za razstave, ki jih prireja po mestih banovine trgovec s slikami g. A. Kos, kakor je to trdil poročevalec g. C. š. v ponedeljkovem »Jutra« 19. t. m. »Brazda« je bila povabljena v Ljubljano od Narodne galerije, ki ne goji prireditev s trgovskimi smotri in ž njimi tudi nima zvez. O pomenu in smislu razstave bi se mogel g. poročevalec poučiti iz tiska vseh ljubljanskih dnevnikov. — N. G. SMUČI ŠPORT — KMETDZOZ- ALEKSANDROVA CESTA 7 Realne eksekucije v oktobru. Po podatkih zemljiške knjige je bila v oktobru pri zemljiščih v mestu in okolici zaznamovana vknjižba prisilne zastavne pravice za razne terjatve upnikov, v prvi vrsti državnega zaklada za davčne zaostanke in iza OUZD zaradi zaostalih pri-sipevkov. Vknjižene so bile najrazličnejše terjatve, po 300.000 Din, >po 120 in 170 Din. Celotno je bilo pri vseh 89 posestvih vknji-ženo z realno eksekucijo 1,050.667 Din. Pri 22 posestvih v mestu in okolici je bilo zaznamovano dražbe no postopanje za skupno vsoto 527.S-56 Din; celo za 5S4 Din znašajočo terjatev je bilo predlagano draž. beno postopanje. Naposled sta bili oktobra zaznamovani dve prisilni dražbi za 100.000 in 160.463 Din. V primeri s septembrom so se realne eksekucije močno pomnožile, v novembru pa spet padajo. u— Dražba. V torek 27. t. m. od pol 9. dalje vrši davčna uprava za mesto prodajo različnih zarubljenih predmetov (moške obleke, umetniške slike, puške, gramofoni, voz, kočija, barva, brivske potrebščine, strugarski izdelki itd.) i.z proste roke v prostorih mestnega poglavarstva na Jegličevi cesti št. 10 baraka. u— Družatbni plesni tečaji Jenkove šole v Kazini so: v nedeljo cb pol 16., popoldanski, v ponedeljek ob 20. začetniški za novince, v torek ispopolnjevalni, v četrtek nadaljevalni in v soboto vežba. Posebne plesne ure in informacije dnevno od 11. d0 13. in od 16. do 19. Dijaki imajo popust. Steznike in nedrčke izdeluje na Dunaju diplom. stezničarka I. Sala j, Aleksandrova 2-1 «— Odsek plesne šole na Taboru obvešča cenj. obiskovalce, da se to nedeljo plesna vaja še ne bo vršila. Iz Cdja e— o dekliški vzgoji bo predavala jutri ob 20. na Ljudskem vseučilišču v risalnici deške meščanske šole gdč. J. Mlinaričeva, nastavnica na dekliški meščanski šoli v Mariboru. Na to zanimivo predavanje opo. rdarjamo predvsem starše in vzgojitelje. e— Vojaškim obveznikom v celjski okolici. Ker bo v najkrajšem času zaprisega vseh sposobnih vojaških obveznikov, se pozivajo vsi vojaški o-bvezniki, rojeni v letih 18S0. do vštetega 1914., ki so sposobni za vojaško službo in so že odslužili vojaški rok, da se takoj, najpozneje pa do četrtka 23. L m. javijo v občinskem uradu :na Bregu pri Celju zaradi vpisa v seznam obveznikov, ki so vezani na položitev prisege. e— Kino Union. Danes ob 10.30 matineja, ob 16.16, IS.30 in 2-0.46 pa zvočni film »Mala Dorit« in zvočni tednik. Jutri ob 16.30 ln 20.30 zvočni velefilm »Žol-ti pekel« in zvočni tednik. e— Ne pozabite obnoviti 6rečk o usi)ela in dosegla popolnoma svoj namen a— Trgovine na državni praznik. Združenje trgovcev za mesto Maribor obiavlia. da morajo biti trgovine 1- decembra ves dan zaprte. Zato pa smejo biti vse trgovine v nedeljo 2. decembra odprte ves dan. na kar opozarja združenje svoje Slane in kupuiooe občinstvo. a— Tombolo za Počitniški dom kraljice Marije priredimo v letu 1935. na materinski dan v nedeljo 12. mca>ia. Prosimo društva, da to upoštevajo, alasti ker smo letošnjo prireditev tombole ooustili. — Žensko društvo. a— Ukradeni kolesi. Pleskarskemu vajencu Štefanu Podjavoršku je neznan tat ukradel kolo izpred delavnice v Loški ulici. Kolo je bilo znamke »Jugo«, vredno okrog &00 Din. Elektrotehniku Josipu Ko-berlu je nekdo odpeljal kolo iz veže Zadružne gospodarske banke. Bilo je skoraj novo, znamke >Oxford« .in vredno 2000 Din. Iz življenja na deželi Iz Kamnika ka— Spomenik žrtvam svetovne vojne. Ta teden si je posebna komisija, ki je prišla v Kamnik na povabilo mestne občine, ogledala prostore, ki bi prišli v poštev za postavitev spomenika padlim žrtvam svetovne vojne. Po vsestranskem razmotrivanju so dali prednost prostoru pred pokopališčem na Žalah. Tam stoji na trati med cesto in pokopališkim zidom velika lipa, bi postavili spomenik, ki bi bil s pročeljem obrnjen proti mestu in planinam. Lipe bi ne bilo treba podreti. Vprašanje je zdaj, kakšnega mnenja bodo o tem predlogu naši meščani. Odločitev bo padla «topna in onesnažena ht ker je podobno to- di z vodo Brnice. Protituberkulozna liga. ki JI je Higienski zavod leta 1S32. brezplačno iadelal načrt za kopališče, si je vsa leta prizadevala, da bi prišlo do realizacije načrta, šele sedaj imamo upanje, da se bo Hrastnik prihodnjo pomlad uvrstil med one kraje, ki imajo svoje kopališče. Akcijo za zgradbo kopališča je vodil odt>or protituberkulo-zne lige pod vodstvom sto. jega požrtvovalnega predsednika g. Ze-linke neumorno od hiše do hiše ter zbral že nad 40.000 Din brezobrestnega posojila. Ker ta znesek še ne zadostuje, je liga povabila vsa društva, zadruge, itd., naj med svojim članstvom nabirajo prispevke. Svojo podporo so obljubila tudi industrijska podjetja. Ker se je prebivalstvo eno-dušno izreklo za ureditev javnega kopališka, bodo gotovo tudi merodajna mesta podprla prizadevanje lige. Ligi naj bi ee dodelil primeren znesek oh razdelitvi sredstev iz bednostnega fonda, ligina stremljenja pa bo gotovo podpirala tudi občinska uprava. h— Oktet rudniških nameščencev v Trbovljah je priredil v nedeljo 18. t. m. v dvorani Sokolskega doma v Hrastniku vokalni koncert pod vodstvom g. Dolniearja. Prvi del sporeda je bil posvečen spominu blagopokojnega kralja Aleksandra in je občinstvo poslušalo pesmi s tiho tugo v srcih. Tudi nadaljnji program je obsegal večinoma pesmi resnejšega značaja. Razen Adamičeve »Rudarske* so bile vse podane skladbe starejšega datuma. Oktet smo imeli priliko slišati že ob 15 letnici Glasbenega društva in je že takrat vzbujal njegov nastop splošno pozornost. h— Riziko dela. Pri cirkularki se je ponesrečil rudar Alojz Legvart. Težk0 je poškodovan na trebuhu. Morali so ga prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Agilnemu gasilcu in vnetemu članu NSZ želimo skorajšnje okrevanje! h— Kino Sokol predvaja danes opereto »Valčkov čar«, tednik in kulturni film. M EIN L KAVA je vedno sveža in priznano najboljša. Podružnica v Ljubljani Šelenburgova ulica štev. 3 JULIO MEINL, uvoz kave Iz Novega mesta n— Novomeški urez dobi hiralnico kralja Aleksandra I. Uedinitelja. širši odbor sreske organizacije JNS je na zadnji seji pod predsedstvom g. dr. Josipa Režka, sprejel sklep, ki bo gotovo našel med prebivalci novomeškega sreza najgloblji odmev. Odborniki, ki so po večini tudi predsedniki občin novomeškega sreza, so soglasno odobrili predlog predsednika dr. Režka. da se v počastitev spomina blagopokojnega kralja Aleksandra I. zgradi v Novem mestvu za ves srez hiralnica. K zgradbi bi gmotno prispevale vse občine v srezu. IZKORISTITE PRILIKO! 9566 V času obrtnega tedna od 1.—8. XII. je znižala cene vsemu blagu za 10-15% izvzemši radio aparatov znana tvrdka M. Vahtar, prej Blažon v novem lokalu pri Peru. Philips-Super-Radlo. n— Vlomilska družba Štangelj in tovariši. Varnostnim organom se je naposled po- Zakai Nobiloil SAMO Mdbiloil . ? prihranek na Mobiloil najbolje ščiti vse dele motorja, ki se trejo popravilih! MObikril najbolje brtvi med batom in steno cilindra, prihranek na gorivu. Mobiloil ima največjo kemično stabilnost — najdalje traja. MobOoil je torej ne samo najboljše temveč tudi najcenejše olje. tO veste S Morda iz lastne izkušnje, morda ste to slišali od drugih. Majhna razlika v nekoliko višji nabavni ceni, stokratno se vam to izplača z nedosegljivo kakovostjo. KER In VI ZATO Mobiloil - SAMO Mobiloil na prihodnji občinski seji. Komisija je izbrala tudi prostor za vzidavo spominske plošče na rojstni hiši generala Maistra. ka_ Esperantski klub bomo ustanovili v Kamniku danes ob 16. popoldne v Grajskem dvoru, kjer se bodo zbrali vel prijatelji esperantskega jezika. ka— Kino Kamnik predvaja danes in jutri vesek) filmsko delo .Gospodična poročnik«. Predigra kulturni film. Iz Zagorja Z— Smrt ene najstarejših trafikantk v dravski banovini. V četrtek je umrla 79 letna Katarina Trinkarjeva za srčno kapjo. Pokojnica je bila med najstarejšimi slovenskimi trafikantkaml, saj }e imela skoro 50 let prodajo tobaka. Pokopali jo bodo v soboto popoldne na farnem pokopališču v Zagorju Blag jI spomin! Iz Hrastnika h— Hrastnik mora dobi« Javno kopsttšče. Pred kakimi 30 leti je bilo blreu gostilne »Pod skalo« kopališče ob Brnici, potem pa je Hrastnik ostal brez kopališča, ker je Sava v spodnjem toku deroča, težko do- srečilo prijeti še nadaljnje člane Stangljeve svedrovske druščine in jih »praviti na varno. Od te vlomilske družbe, ki je izvrševala drzne vlome po naši in savski banovi-ai, so prijeti: Smolnikar Viktor, Jamnikar Anton, oba iz krškega sreza. Kostanjevec Franc iz St. Ruperta in Crček Peter iz Mokronoga. medtem ko Zabkarja Antona, ki je doma z Rake. še ni dohitela roka pravice. Črček. ki ie imel na svojem domu skrito zalogo pokradenega manufakturneoa blaga, je zdaj priznal, da je bil v zvezi v Štang-Ijem in ubitim vlomilcem Mrvarjem. n— Kino »Dom« v Sokolskem dom« bo predvajal danes ob 15.. 18. In 20.15 zvočni film »Pogrebne svečanosti viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja«. Dopolnilo: Kulturni filmi. Iz Ptuja j— Smrt ptujskega trgovca v Gradcu. V Gradca je umrl v lepi moški dobi 54 let tukajšnji veletrgovec g. Egoo Schwab. Pokojni je bil zaradi odkritega značaja splošno spoštovan tako pri Slovencih kakor pri Nemcih. Bil je svoječasno predsednik trgovskega gremija, ki mu je posvetil vse cSa/ni nočete dognati, dali kupujete dobro žarnico, če sta na njej podatka svetlobne množine v mednarodnih dekalumenih in porabe toka v w a 11 i h. Druge žarnice Vas lahko pre vari j o. ŽARNICE TUNGSRAMD nitka v dvojni vijačnici - svetlobna množina t dekalumenih svoje sile v korist trgovstva. Pokopali so ga ob številni udeležbi občinstva na mestnem pokopališču v Ptuju. Blag mu spomin! j— Izpremembe na kazenskem sodišču. PosJe odišlega sodnika dr Muhiča je prevzel sodnik g. Stefanciosa Franc, iz Murske Sobote pa je premeščen sodnik g. Kancler Anton, ki je prevzel II. kazenski oddelek. j— Vlom v mehanično delavnico. V delavnico meiianikarja K. v Moškanjcih so vlomili neznani tatovi ter mu odnesli razne predmete. Obiskali so tudi njegovo spalnico. iz katere so ukradli 750 Din gotovine. Orožniki so vlomilccm že na sledu. Iz Prekmurja pm— Rešenje državnega sveta. Občine Lendava, bivša občina Gaberje in Turnišče so se pritožile na državni svet v Beogradu proti novi komasaciji občin. Državni svet je pritožbi teh občin ugodil. Z največjim zanimanjem se pričakuje zdaj. kakšne posledice bo imela za občine lendavskega sreza ta rešitev državnega sveta. Kakor se sliši, jim je ponekod že žal, da so vložili pritožbo. pm— Iz sresk e organizacije JNS. Pred dnevi se je vršila konferenca članov sreske-ga odbora JNS, na kateri se je obravnaval politični položaj v srezu glede na akcijo nasprotnikov JNS. Na konferenci se je ugotovila največja odločnost vseh članov sreskega odbora, nadaljevati delo v dosedanjem pravcu v korist domačega prebivalstva in velikih jugoslovenskih idej. Za delegata na konferenco narodnih poslancev, banovinskih^ svetnikov in delegatov sreskih odborov JNS. ki bo odločala o kandidaturah za volitve senatorjev, je bil izvoljen sreski tajnik g. Horvat Izidor RIBNICA. Zvočni kino Sokol predvaja danes ob 20. in jutri ob 13.15 in 20. opereto Pesem o sreči«. Za dodatek nov Foxov tednik. Pred premiero Raortove satire »WaterIooc( Kaort je bil do nedavnega izven inej Poljske nepoznan avtor, a s satiro a-terloo« je zaslovelo njegovo ime čez noč. Mnogo avtobiografije je v ostro orisani osebi pisatelja Borovvicza. ki ga prisili rodbina, da zapusti polje resnične umetnosti ter postane literarn- vodja revijskega gledališča. Nič hudega sluteč izroči svojo igro »NVaterloo* v vprizoritev, toda revijski režiser ga postavi po svoje na oder ter izzove s tem na generalni vaji skrajno ogorčenje poštenega pisatelja in njegovo ome-dlevico. Raort sam je preživljal nekaj podobnega kakor Borowicz. takrat, ko je na-p ?al satiro »\Vaterloo«. Vdal se je sodobnim razmeram in zahtevam publike, dal jim je, česar žele. vendar pa je hkrati osmešil revijo in tako je nastala iz tega nadvse duhovita satira, ki mu je rešila ugled in mu prinesla nedeljeno priznanje. Osebe v igri so sijajno karakteriz rane. Plahi pošteni Boromicz v začetku se iz-premeni v sodobnega bussmesmanna. ki zna uživati življenje. Zapusti prvo ženo in se poroči s filmsko igralko Loro. Njegova rodbina je tudi svojevrstna po značajih: sin je kvartopirec. hči želi postati filmska diva. njegova žena pa je najmodernejše orientirana gospa, ki ji gre po glavi samo bridge. Filmski režiser, reportomonter, avtor, ravnatelj revijskega gledališča, girlsi, jazz in klakerji so prioomočki. ki dajejo delu n-ajpestrejše prizore in pripomorejo do zanimivih zaplet!jajev. z eno besedo: igra, kakršnih si občinstvo zeli. Nad 300.000 Din za siromašne bolne Ljubljančane Ljubljana, 24. novembra Kakor znano, morajo zdravstvene občine za vsakega siromašnega državljana, ki biva 5 let na njihovem področju, kriti vse stroške za zdravljenje v bolnišnici, kadar ga je potreben. Večje upravne občine sa« me zase predstavljajo obenem tudi zdravstvene občine, manjše občine pa se po navadi združijo v eno večjo zdravstveno-politično edinico. V tem času krize, ko niso ostali brez dela in sredstev samo delavci, temveč tudi številni obrtniki in izobra^ ženci, ki vsi pričakujejo podpore od občirv, so postavke za bolniško oskrbo bednih občanov celo pri podeželskih občinah dosegle velike vsote. Ljubljanski mestni proračun je letos predvidel 200.000 Din izdatkov v ta namen, resnični stroški za zdravljenje nepremožnih Ljubljančanov v bolnišnici pa so že doslej znesli nekaj nad 300.000 Din. Da bo mestna občina lahko krila dolg pri obči državni bolnišnici v tej višini, bo morala zaprositi finančno ministrstvo za dovoljenje, da prekorači pror<-t-čun. Je to zanimiv primer norčavih duhovitosti, ki jih včasih užene strogi red upravnih instanc: občina mora prositi dr« žavo za dovoljenje, da bo smela državi plačati račun. Sokol Proslava 1. decembra Dri ljubljanskih sokolskih društvih Vsako ljubljansko sokolsko društvo pro-slavi letošnji 1. december s slavnostno sejo ob pol 11. dopoldne v lastnih prostorih (Sokol 11 in Sokol IV izjemoma ob 11. dopoldne). Udeležba za članstvo, naraščaj in deco obvezna. Člani društvenih uprav v kroju s florom na levem rokavu. ostali v civila z znakom. Dnevni red obsega glasbene in pevske točke, recitacije, govor o kralju Aleksandru I. in prisego vsega članstva Si. Vel, kralju Petru II. Članstvo se izrecno opozarja na ne izbe ž" no dolžnost, da zaradi ustmene prisege prisostvuje osebno; takoj po zaključku slavnostne seje bo sledila tudi še pismena prisega. ki jo mora vsakdo oddati po seji pri izhodu iz dvorane. V ta namen ie vsakomur v pisarni pristojnega društva na razpolago tiskan obrazec prisege, ki naj ga vsakdo sam dvigne pred 1. decembrom, vsaj pa eno uro pred pričetkom slavnosti. Podpisani obrazci prisege se ne bodo sprejemali pred zaključkom seje. Izrecno opozarjamo na sklep savezne uprave, po katerem bodo črtani vsi oni pripadniki sokolskih društev, ki bi iz neupravičenih razlogov ne položili ustmene in pismene prisege. Obrazcev pismene prisege ne bomo nikomur pošiljali, tudi ne bo nihče pismeno vabljen. Zalo velja ta j>oziv obenem kot vabilo. Ljubljanski Sokol. Sokol I. Tabor, Sokolsko društvo Ljubljana /I. Sokolsko društvo Ljubljana lil, Sokolsko društvo Ljubljana 11", Sokolsko društvo Ljubljana Šiška. Sokol na Jesenicah poziva članstvo, ki se v zadnjem času izselilo z Jesenic, a je poravnalo članarino do konca leta. naj se zaradi prisege 1. decembra zgLasi nemudno pri društvih novega bivališča. Sokol v Slovenjgradcu. Te dni nas je zapustil dolgoletni načelnik društva in koroškega sokolskega okrožja, učitelj br. Miro Veljak, ki je nastopil službeno mesto kot šoski upravitelj v Vitanju. Br. Veljak je bil po svoji sposobnosti duša vsega sokolskega tehničnega dela v našem društvu in v okrožju. Zaradi globoke žalosti po bia-gopokojnem viteškem kralju Aleksandru L Uedinitelju se ni mogla vršiti taka odhod-nica, kakor bi jo naš br. Veljak zaslužiL Br. Veljaku mnogo sreče na novem službenem mestu! Sokol v Gornjem gradu pripravlja svečano proslavo državnega in sokolskega praznika 1. decembra z lepim programom, k> se bo izvedel v Sokolskem domu ob 15. Dopoldne istega dne pa se bo vsadila spominska lipa. Vabljeni! POSEBNO POZIMI se naglo pokažejo posledice uporabe nepravega olja; težje startanje in menjav« brzin, večja uporaba moči pri obvladanja odpora TOREJ pre rana izraba batnih obročev, baterije ter zobcev prestave in diferenci jala, razredčen je olja in večja uporaba bencina! PRAVILNO zimsko trije za motor, prestavo, diferencial in podlog« izbrano po mobiloil ka-salu priporočil Ščiti Vas in Vaš žep. ZATO SAMO I Mobiloil Kraljestvo mode Serpentine v zimski modi 17. januarja 1865. Le dnevnika ene izmed naših prababic: »Moja prijateljica je bila čudovito lepo oblečena. Vsi 30 občudovali razkošje njene plesne obleke ki je bila ukrojena iz smaragdno zelenega baržuna in posuta z bleščico, spredaj pa so bile v bogatih serpentinah našite prekrasne bruseljske čipke, kfkor jih še nisem videla...« Za prababico so bile serpentine privlačna in nenavadna modna novost in sedaj doživljamo pravnukinje prepcrod tega modnega sioga. Danes nihče več ne zanika, da služijo stare modne slike kot vzor za najnovejše modele in da srečujemo pri vsakem koraku motive, ki imajo tako rekoč modno zgodovinski pomen. K najbolj značilnim podrobnostim mode preteklega stoletja pa prištevamo »slap« ali serpentine ki se sedaj uveljavljajo v različnih oblikah vseh velikosti. Serpentine izdelujemo iz skoro vseh modnih tvcriv. Cesto jih izgotovimo iz tvoriva odgovarjajočega oblačila, torej iz svile ali volnenega blaga, posebno priljubljene pa so serpentine iz gaze, tula ali čipk. Moda gre še korak dalje in prinaša serpentine iz krzn 1, ki krasijo moderne plašče in kostume. Seveda pride tukaj v poštev le izredno voljno krzno, da ne nastane okoren učinek. Tretja skica nas seznani a to zamislijo: iz krznenega ovratnika izhaja krznena serpentina v lepi in neprisiljeni liniji. Seveda krzneno okrasje modernega kostuma 3 tem še dolgo ni izčrpano; na jopici vidimo še dva krznena žepa in na rokavih trikotne krznene na šive namestu manšet. Tudi na krilu sta prišiti dve stranski k:-zneni progi. Samo ob sebi umevno Primerna darila za Miklavža in Božič Vam nudi v veliki izbiri moderne kožuhovine po Jako znižanih cenah tvrdka L. ROT, KRZNARSTVO LJUBLJANA, Mestni trg štev. 5 Ogrinjalo za psa je najnovejša modna norost, pardon: novost. ki jo nudi moda razvajenim pasjim ljubljencem. Posebno v mrzlem vremenu so uboge pasje »mamice« vse v skrbeh, da s« ne bi revček-psiček prehladil. Ogrinjalo iz tople flanele ga bo obvarovalo pred iz- prememt>amJ temperature, na robovih pa ga obrobimo z močno porto, da je ne pes s svojimi »bisernimi« zobmi prehitro raz-grizel Posebno vnete lastnice psov Jo lahko izvezejo z motivi mačk, ld tvorijo pikanten kontrast k pasjemu temperamentu. Id je. kakor veste, mačkam sovražen. .. Seveda bi po našem mišljenju bolje uporabile čas. če bi sešiie ali napletle nekaj oblatil za uboge otroke! je, da tukaj ne sme manjkati mali okrogli muf iz enakega krzna (3. skica). Vse drugače kakor težka krznena serpentina učinkujejo serpentine iz čipkastega tula. Na stare modele nas posebno spominja obleka iz finega volnenega blaga, ki rna reverje iz bleščeče svile (vse, kakor v oobrih, starih časih!). Na ta način učinkuje svetla vložka iz serpentinasto ukrojenih čipk še mnogo bolj plastično. Iz enakih čipk izgotovimo viseče manšete, kakor so jih nosili včasi paži in ki so letos jako moderne. Taka črna obleka bi bila nedvomno jako mikavna z belo čipkasto vložko, rjava, sJivnato modra ali vinsko rdeča pa z vložko iz masleno barvnih čipk (2. skica). Na naši predzadnji skici vidite zanimivo serpentino, ki ima dolžino cele obleke. V ostalem pa je ta serpentina samo pripeta na velike gumbe, ki so prišiti v dolgem nizu po sredi obleke. Na ta način je dana možnost, da serpentino od časa do časa snamemo, kar povsem predrugači videz obleke (4. skica). Zlate čipke so za serpentine posebno prikladne. Izvrstno učinkuje taka pokončna zvončasta volana na. rjavi obleki, ki je po najnovejši modri ukrojena v tuniko (zadnja skica). Vložka iz serpentine se lepo poda k modernemu, s krznom obroljenemu kostumu, ki ga predočuje naša prva skica. Od širokih krznenih reverjev tega modela se lahek in svetel »fichu« posebno lepo odraža (1. skica). Damska toaletna mizica je v okras vsaki spalnici Ima tehko obliko damske pisalne mize s številnimi predali in v ta namen lahko uporabimo kako lepo starinsko mizioo. Lepo, starinsko ogledajo ima v obeh straneh svečnike s čipkastimi senčniki, enake čipkaste prtičke pa pod-stavimo pod posamezne komade brušene toaletne garniture. Taka starinska mizica učinkuje lepo tudi v sobi z modernim pohištvom Zdravniška posvetovalnica M.B.L. Ce Vač sin tako nagiba k vnetju v vratu, kljub temu, da je bil operiran, 6e mora čuvati prehlada, mora torei s utru.ie-vanjem biti previden. Večkrat na dan naj si usta izpcre z sire ranjeni vodikovega eu-neroksida- Namestu jeter, katere težko nabavite. obstoja danee cela vrsta dobrih jeternih preparatov; prav dobri eo ti nadomestki v obliki injekcij — Katar. Ce je štirikratna preiskava bila negativna, se smatra obolenie kot ozdravljeno, ostanejo pa lahko — kot prsi Vas — še nespecifični katarji. Priporočamo Vam ponovno preiskavo gnojnega izcedka in po zdravniku izvedeno izpiranje. Varujte ae ostrih jedi in alkoholnih pijač, notranja sredstva Vam bo pa po potrebi predpisal zdravnik. — Melita. Ker so nastopile vse ooisane spremembe tako nenadoma, bi bila pač potrebna zdravniška preiskava. Pri belem toku »o se dobro obnesle Deveganove tablete. Verjetno je da je kava vzrok nespečnosti in ie bolje, da io zvečer opustite. — B.D.A-Nai važnejša sredstva ze odstranitev pordele kože «0 kisline, katere moramo na uporabi iati samo zelo razredčene n. pr. Sati-pilne kiseline 1 pt. Gold-cream 5o gr. Po kraiSi rabi se zože krvne cevi. napravijo kožo bledo in mižalo izlofenje znoia. V trdovratnih elučaiih Pa pridp v pošte* obsevanje. _ F.P. Nedvomno imate tako ob-čutliivo kožo. da jo dražnjo že tako mali dražljaji kot fe britje. Posvetujte se s kakim rentgenologom, če bi se dala wai za nekai časa brada z žarki odstraniti, med tem časom bi pa kozo po nasvetu dermatologa utrjevali. Na vsak način se pa morate tudi po britju mazati obraz s kakšno dobro kremo. — M.M.M. Vnetje maternice in jajčnikov je lahko trdovratna bolezen in je verjetno tudi vzrok opisanem pomanjkanju občutka. Ravnajte se točno po nasvetu zdravnika. Priporočljive so tople sedeče kopeli, katerim pridenete še izcedek hrastove skorje. Glede belega toka gl. odgovor pod »Melita«. Spomladi pa pojdite za nekaj tednov v Dobrno. Zaradi dojk poskusile s strokovnjaško izvedeno masažo. Potrebna ie pa tudi krepka hrana. — L.K. Parne kopeli povzroče, da se kožne žilice razširijo in s tem pride do povečanega obtoka krvi. Vsak večer izpostavljati kožo obraza pari, je pa to gotovo preveč Ce ie koža iako mastna, jo izbrišite večkrat dnevno z alkoholom. katerega lahko poljubno nadižavite. — Pri mrzlih prstih na rokah in nogah nosite predvsem tople, ne preveč tesne rokavice oz. nogavice. Zvečer pa masirajte prizadete dele e francoskim žganjem. — Zabuhle. malo srbeče rdeče otekline, ki se Vam pojavijo ob času perila. v zvezi s preosnovo tvarine. Vzemite par dni pred časom notranje kake preparate kalcija in skrbite za redno odvajanje. — Adela T. Ker povzroča apnena vo,la pri Vas srbež. ji do' dajte borakea. ker s tem postane vod« m<>-hka. Hladi pledeče mazilo- Zine. oxvd. Kis-muth. eubnitrie aa. 5.0- Tumennolammon 10.0- Ungt. lenien. . Lanolin aa. 40.0. Pri ljubljeno sredstvo za zdravljenje hrapave in razpokane kože je glicerin, ki se pa mora razredčiti z vodo. V.A. Zdravljenje izpadania las je dolgotrajno in zahteva veliko notrplienio. Tudi se ne more isto zdravilo za vse priporočati in tudi pri istem bolniku se moraio sredstva večkrat menjati Ker imate mastno lasišče in prhliai. ie po trebno. da predvsem elavo dobro očistite m sicer s tem. da najpreje namažete lasišče s toplim olivnim oljem, ki omehča luskin«, nato pa operete glavo z milnim špiritom. To proceduro ponovite 1—2 krat na teden, naj-bolie zvečer, tako da ne greste potem več na zrak. Vsako iutro si pa oterite lasišče s sledečo tekočino: Chinini 2 Resorzini 1.0-Arnikatinktur 20.0- Lavendel 20.0 Alkohol 150. — Fantek. Ker se nahaja otrok v zdravniški oskrbi. Vam ne moremo dru gega priporočati, kakor da se točno držite niegovih navodil in da ga v sporazumu z niim predstavite dečii kliniki v Za«rrebn. Zimska sezona. Centralna kurjava. Radiotermalno zdravilišče Dolenjske toplice pri Novem mestu Izborni uspehi zdravljenja, posebno pri rev-matizmu, išiasu. protinu (gihtu», živčnih ter ženskih boleznih. Moderna električna terapija. Tekoča bladna in topla voda v sobah. Na željo tudi serviranje v sobah. Radio Nedelja 35. novembni LJUBLJANA 7.: Telovadba (Drago Pu-stišek). — 7.30: Plošče. — 8.: Poročila. — 8.15: Duet: klavir in harmonij (gg. Svetel in Neffat). — 8.55: Versko predavanje (p. RegaJat Cebulj). — 9.15: Prenos iz trnovske cerkve. — 9.45: Plošče. — 10.: Antropologija in šport (dr. Božo škerfj). — 10.20 Plošče. — 10.40: Radijski orkester, vmes »Fantje na vasi«. — 11.40: Otroška ura (Zdravko Ocvirk). — 12.: Cas, radijski orkester. — 16.: Higienska nega molznih krav (dr. Kocjan Leon). — 16.30: Pevski koncert okteta Trboveljskih nameščencev, vmes plošče. — 20.: Nacionalna ura: dr. Franjo Rački. — 20.25: Jedilni list, program za ponedeljek. — 20 30: Schumanno-ve duetc pojeta gdč. Kcrenčanova in g. Brandstetter. — 21.: Radijski orkester. -21.30: Cas, poročila, radijski orkester. Ponedeljek 26. novembra LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13.: Caa, plošče. — 18.: Klasična in moderna diplomacija (Ruda Jurčec). — 18.20: Radijski orkester. — 18.40: Slovenščina (dr. Kolarič). — 19.10: Plošče. — 19.20: Nacionalna ura: Proglas uedinjenja Črne gore s Srbijo (Andrija Radovič), prenos iz Beograda. — 19.55: Jedilni list. program za torek. — 20.: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). — 20.20: Komorni trio (klarinet, viola, klavir). — 21.20: Radijski orkester, vmes napoved časa in poročila. BEOGRAD 16.: Lahka godba orkestra. — 17.: Komorni koncert. — 19.: Plošče. — 20.: Prenos iz Zagreba — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.15: Pevski koncert. — 20.: Prenos opere »Carmen« iz gledališča. — PRAGA 19.30: Foersterjeve pesmi. — 20.10: Kompozicijski večer Rozyckega — 21.05: Koncert pevskega zbera »Smetana«. — 22.15: Plošče. — BRNO 19.30: Prenos iz Prage. — 21.: Plošče. — 21.25: Revija plošč z jesenskimi motivi. — 22.15: Prenos lz Prage — VARŠAVA 20.: Koncert orkestra in solistov. — 21.: Schdnbergove skladbe. 22.: Lahka glasba. —■ DUNAJ 11.30: Plošče. — 16.10: Lahka glasba. — 17.40: Pevski koncert. — 19.20: Orkestralen in pevski koncert. — 22.05: Dohnanyiieve skladbe — 22.50: Lahka glasba — BERLIN 20.10: Igra. — 20.50: Koncert orkestra. — 23 30: Istorija in pesmi. — (%Jmk*JUJlJl NEWTORK — PARIZ prinaša na trg od vseh svojih svetovno poznanih sredstev za nego lepote kremo v tubah v manjši in poceni opremi, da bi tudi manj imovitim damam omogočila RACIJONALNO NEGO LEPOTE. Izvolite se obrniti na sarooprodajo: LJUBLJANA: Drogerija GREGORIČ, Prešernova ulica štev. 5. Orgelski koncert. — 19.30: Arije in pesmi •— 20.: Dunajska glasba. — 21.: Lahka in plesna muzika — DUNAJ 12.: Koncert orkestra. — 16.10: Jazz. — 17.25: Arije in pesmi. — 19.10: Zborovsko petje ■— 20.05: Operni večer. — 22.50: Koncert Ziehrerje- ve glasbe. — 23.50: Ples. — BERLIN 20.10 Orkestralen koncert. — 21.: Dramatske scene. — 21.30. Pesmi — 22.20: Mozartov koncert. — 23.: Plošče. — KONIGSBERG 19.30: Orkester mandolin. — 20.10: Slušnf igra. — 21.30: Virtuozne viol nske skladbe Omejitev režije gospodarskih podjetij Beograd, 23. novembra. AA. Na podlagi čl. 63. finančnega zakona za 1934-35 je ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo izdal naslednjo uredbo o znižanju režijskih izdatkov gospodarskih podjetij: Čl. /.; Podjetje, ki mu je zaradi splošne gospodarske krize gospodarsko delovanje znižano v tolikšni meri, da so izdatki za osebno režijo po dosedanjih posameznih ali kolektivnih službenih pogodbah zanj nesorazmerno veliko breme, se lahko po-služi določb naslednjih odstavkov: Čl. 2.: 1. Podjetje sme svojim upravlja-jočim uradnikom na 6 mesccev odpovedati pogodbo v primerih, kjer je odpovedni rok daljši od 6 mesecev, in pri pogodbah, sklenjenih na nedoločen čas aii pa na določen čas, če pri tem času ostane še več od 6 mesecev V takih primerih se dogovorjena odpravnina lahko zniža na šestmesečno povprečno plačo, toda upravljajoči uradnik s tem ne izgubi že pridobljenih pravic do pokojnine (čl. 4. odst. 2), če mu po pogod bi pripada. — 2. Podjetje sme odpovedati upravljajočemu uradniku službeno pogodbo tudi tedaj, če on ne pristane na novo službeno namestitev. Čl. 3.: Podjetje sme znižati plfičo, odpravnino in pokojnino vseh nameščencev (in njihovih rodbin), ki niso upravljajoči uradniki, in jim odpovedati službeno pogodbo po določbah naslednjih odstavkov. Čl. 4.: 1. Znižanje plač se more pri uprav-Ijajočih uradnikih podjetja izvršiti najmanj v enakih mesečnih odstotkih kakor pri drugih nameščencih podjetja, pri čeraer je treba stremeti, da se namešencem ohrani eksistenčni minimum. — 2. Če podjetja glede znižanja plače, odpravnine in odpovednega roka nameščencev, ki niso upravljajoči uradniki, s katerimi je pa sklenicna poedina ali kolektivna pogodba ne dosežejo sporazuma, se morajo obrniti na rzvo-ljeno sodišče v smislu te uredbe. — 3. Pokojnine se morejo znižati samo v kolikor gredo v breme podjetja. Tisti del pokojnine. ki jo nameščenec prejema v posebnem pokojninskem fondu za nameščence podjetja ali pri kaki zavarovalnici, če plačuje podjetje premijo za to zavarovanje, se vračuna v znesek pokojnine, odmerjen od podjetja. — 4. Izprememba prejemkov ali tistega njihovega dela aktivnega uprav-ljajočega uradnika ali nameščenca, ki se vračuna v pokojnino, ima za posledico tudi sorazmerno izpremembo pokojnine tistega upravljajočega uradnika ali nameščenca, ki mu je pokojnina odmerjena na podlagi prejšnjih prejemkov Na podlagi tega pokojnina pri upokojenih upravljajočih nameščencih ali uslužbencih ne more biti večja kakor bi bila. da se v dobi njegove upokojitve računajo prejemki, ki jih dobiva aktivni upravljajoči uradnik ali nameščenec njegovega položaja z istimi službenimi leti istega podjetja s pravico do pokojnine. — 5 Glede znižanja pokojnine tako nameščencem kakor upravljajočim uradnikom se podjetje lahko obrne na izvoljeno, sodišče v smislu te uredbe. — 6. Če poedina ali kolektivna pogodba ima v mislih izvoljeno sodišče za primer sporov v odstavku 1 ali 2. se podjetje obrne na izvoljeno sodišče. Končno se spori urede v teh primerih pred izvoljenim sodiščem v zmi-slu te uredbe. Čl. 5.: 1. Pri vsakem trgovskem sodišču, kjer ga ni pa pri okrožnem (prvostopnem) sodišču, je postavljeno izvoljeno sodišče za vse področje sodišča. — 2 Izvoljeno sodišče sestoji iz predsednika in dveh članov. Predsednika odredi za vse leto predsednik trgovskega (okrožnega prvostopnega) sodišča iz vrst sodnikov tega sodišča, vsaka stranka pa imenuje v vsakem posameznem primeru vanj po enega člana. — 3. Potreb- no pisarniško osebje da na razpolago trgovsko (okrožno prvostopno) sodišče. Čl. 6.: 1. Listnik podjetja predloži svoj predlog predsedniku izvoljenega sodišča v dveh izvodih. S predlogom predloži tudi dokaz za to. da obstoje okoliščine, na katere postavlja svoj predlog (čl. 1.). V predlogu navede tudi člana izvoljenega sodišča. ki ga ima izvoliti. — 2. Predsednik izvoljenega sodišča pošlje predlog nasprotni stranki, ki mora v roku 15 dni imenovati drugega člana. — 3. Ako katčra od strank pravočasno ne izvoli člana izvoljenega sodišča, ga bo imenoval predsednik trgovskega (okrožnega prvostopnega) sodišča iz vrst sodnikov tega sodišča. — 4. Kadar gre za kolektivno službeno pogodbo, se dostavi predsedniku strokovne delodajalske organizacije in zastopniku delojemalcev. Čl. 7.: 1. Izvoljeno sodišče razpravlja na podlagi ustmene razprave s strankami in njihovimi zastopniki, ako obstoje, o sklepu, v kolikor se mu ne bi prsrečila poravnava med strankama. — 2. Izvoljeno sodišče odredi s sklepom plačo, pokojnino ali odpravnino oziroma odpovedni rok. Odpovedni rok se nc sme določiti izpod najnižjega, z obrtnim zakonom ali s katerim drugim zakonom za takšne primere določenega odpovednega roka. Pri sprejetju svojega sklepa se sodišče drži načela pravičnosti, upoštevajoč po eni strani gospodarske razmere podjetja, po drugi strani pa razmere pri nameščencih, zlasti pa višino plače drugih nameščencev pri podjetju, strokovno sposobnost nameščenca položaj, ki ga je zavzemal, in čas, ki ga je prebil v slu/bi tega podjetja. Čl. 8.: Postopek ni javen. Člani sodišča morajo tisto, kar izvedo pri tem postopku, ohraniti kot uradno tajnost. Kršitev te tai-nosti se kaznuje kot kršitev uradne tajnosti po členu 401. kazenskega zakonika. Čl. 9.: Zoper sklep izvoljenega sodišča ni pravnega leka. Sicer se bode pa primerno izvajale določbe civilnega sodnega postopka, ki velja na področju dotičnega trgovskega (okrožnega prvostopnega) sodišča. Čl. 10.: Stroške postopka nosi podjetje. Čl. 11.: Vsaka stranka sme, ko se razmere izprimene, na isti način zahtevati nov sklep. Glede stroškov tega postopka veljajo določbe civilnega pravdnega postopka, ki velja na tem področju. Čl. 12.: V postopku pred izvoljenim sodiščem ne obstoji prisilno zastopanje po odvetnikih. Čl. 13.: Pod plačo v zmislu te uredbe se razumejo tekoče plače v denarju, dotacije vseh vrst, renumeracije. trio ijsta plača, delež pri dobičku, provizija in podobno. Čl. 14.: Za nameščenca v zmislu te uredbe se smatra osebje, navedeno v členu 324 obrtnega zakona, ne glede na to. ali spada podjetje pod ta zakon ali ne. Čl. 13.: Upravljajoči uradnik v zmislu te uredbe je nameščenec, ki mu je ne glede na službeni položaj poverjeno vodstvo vseh poslov ali posameznih skupin ali podružnic (filijalk). Č'. 16.: Določbe te uredbe se ne nanašajo na denarne zavode, za katere velja uredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, oziroma uredba o zaščiti kmetskih kreditnih zadrug in njihovih zvez od 22. novembra 1933. Čl. 17.: Ukrepi, ki so j^h podjetja izvajala v zmislu uredbe o znižanju režije gospodarskih podjetij od 22. novembra 1933, se morajo prilagoditi določbam te uredbe počenši s prvim prihodnjega mcseca po dnevu njene uveljavitve. Čl. 18.: Ta uredba stopi v veljavo na dan, ko se razglasi v »Službenih Kovinah«. Isti dan izgube veljavo vse določbe, ki j: nasprotujejo. Alpinski koledar »Iz naših krajev«: za 1.1935. Torek 27. novembra LJUBLJANA 11.: šolska ura: Lutkovna igra; izvaja Ljubljanski Sokol. — 12.15: Plošče — 12.50: Poročila. — 13.: Cas, plošče. — 18.: Gospodinjska ura: Praktična navodila o pravilni sestavi prehrane z ozi-rom na odrasle. — 18.20: Nemščina (dr. Kolarič) — 19.10: Mladina in idejna razgibanost (dr Stanko Gogala). — 19.30: Pravna ura (dr. Knaflič). — 19.50: Jedilni list, program za sredo. — 20.: Radijski orkester. — 21 Nacionalna ura: 1. Ljubljana: Koncert akademskega pevskega okteta 2. Zagreb: Hrvatske narodne pesmi. 3 Beograd: Srbske narodne pesmi. — 22.: Cas, poročila, plošče — 22.30: Angleške plošče BEOGRAD i6.30: Pesmi. — 17.: Klavirske skladbe — 19.30- Angleške pesmi — 20.: Orkestralen koncert. — 21 : Nacionalna ura kakor v LJubljani. — 22.15: Koncert godbe kraljeve garde. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17 30: Godalni trio — 20.: Pesmi. 21. Nacionalna ura kakor v Ljubljani. — PRAGA 1910: Andr« Burdi-no poje arije ln pesmi. — 19.30: Prenos iz Brna. — 21.: Orkestralen koncert. — 22.: Plošče. — BRNO 19.30: Operetni večer. — 21.: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 19.: čez 4 dni ga bomo ie imeli. Kako se tiska? Alpinski koledar »lz naših krajev« si je pridobil sloves, kakor malokatera umetniška publikacija. Koledar vabi z živo sliko — to je moderen način V tempu časa ti slika pove več nego vse besede. Koledar, ki ima obliko albuma 18 X 24 cm. saj mu po preteku leta lahko odrežeš številke) zasluži vse priznanje glede 52 novih umetniških slik v bakrotisku Štiri različne barve se vrste po letnih časih, katerim primerno so izbrane tudi slike. Fotografije so letos predvsem planinske in so med njimi najboljša dela prominentov. kakor so: dr. St. Tomin-šek, Cveto Svigelj, prof. J. Ravnik, inž D Lasič. dr. Dougan in drugi. Sodeč po tisku in pestrosti slik. obeta biti letošnja izdaj* najlepša od v*eh. Ze za lansko izdajo je trdila češka kritika. da je težko popisati, kaj je v teh moj-stnnah fotografske umetnosti vse izraženo. Nič manj navdušena priznanja so prihajala od povsod kamor si je koledar utrl svojo pot. Tako imaš najlepše darilo za bore 30 dinarjev. 52 umetniških fotografij, ki bi sicer stale mnogo denarja Kraje srečaš, kjer si s popotno palico hodil in lepa slika ti bo tudi najlepši spomin. Nek Anglež se je izrazil o koledarju: »Če bi tujci videli, kaj vse jim nudite, bi dravska banovina živela lahko samo od tujskega prometa!« Mikavnost koledarja »Iz naših krajev« je ravno v tem. ker ni nikak suhoparen prospekt, je nekaj novega, kar vedno in vedno spet rad ogledaš in kar spravi? -Delniška tiskarna ki ga tiska ie svojo nalogo rešila odlično Delo je ogromno in orav taki so stroški zaradi umetniškega tiska Kako se izdeluje? Najprej se izdelajo diapozitivi slik. nato jih kopirajo na tako zvani Pigment in to po 16 slik v okviru pod pritiskom 7000 kilogramov. Pod istim pritiskom se kopira še »raster«. Pigment se nalepi na velik bakren valj, nato se podloga pigmenta odstrani in tako ostane tanka prenosna plast na valju. Ko »e ta izsuši, se celoten valj, razven slik prevleče z asfaltnim lakom, ki varuje valj pri jedkanju, da ostane gladek. Valj se nato poliva z raztopino železovega klorida, ki na laka prostih mestih (t. j. slikah) počasi prodira skozi pigment. Čim bolj je bil ta počrnjen po kopiji, tem bolj nažre in na-jedka raztopina baker. To je poleg_ vse pazljivosti najtežji posel. Ko je jedkanje končano, se preostali lak in pigment odstranita in val je po vsej površini gladek, le slike so za odlomek milimetra globoko na-jedkane v bakreno površino. Ko se nato valj montira v stroj, teče ves v gosti oljni bani, šele ko prislonimo nanj oster nož, isti odstrani vso barvo, pusti pa isto v vdolbinah, ki so bile najedkane, čim večja je vdolbina, tem več barve sprejme. Pod vel. pritiskom se iztisne nato na papir, kjer eterična primes barve naglo izpuhti in ostane nam slika. Valj je do 1 m visok in lit iz masivnega bakra, štirje valji so potrebni, da so nanešene vse slike. In če se je kaka slika ponesrečila? Cel valj je treba nanraviti iznova Medtem, ko deluje »bakrotisk«. pa v stavnici stavijo besedilo, da so pri ponovni poti skozi stroj slike opremljene s tekstom. Nato se pole razrežejo. knjigovez iih razporedi za vsak koledar posebej v vrstnem redu. napravi vezavo itd. V nekai besedah je to vse povedano, a preden je slika pravilno posneta na planinah, razvita in dotiskana je mnogo dela. truda, potov in stroškov. Koledar »Iz naših krajev« je umetniško delo. ki zasluži vso pozornost, po svoji iz delavi je kos vsakemu 5e tako dovršenemu inozemskemu izdelku Ne samo to: naše je! V nobeni naši hiši bi ne smel manjkati! Lepšega in cenejšega darila ne morete dati niti sebi niti drugim. Posezite po niera! REPERTOAR DRAMA. Začetek ob 20. Nedelja, 25. ob 11.: Sneaulčica. Otroška predstava. Znižane cene od '20 Din navzdol. _ Ob 15.: Gusalnica. Izven- Znižane cene od 20 Din navzdol.. — Ob 20.: \Yaterloo. Premiera. Izven. OPERA. Začetek ob 20. Nedelji 25. ob 15.: Sveti Anton, vseh za-lLubljenih patron. Izven. Znižane cene. _ Ob 20 : Misznon Izven Znižane cene. ¥ .Vedel:a v ljubljanski drami. Ob 11 nri dopoldne ee ponovi tretjič v tej sezoni otroška predstava sSnesulčica«, ki ie našla pri mladini naivečji odziv, napolnila je dva krat gledališče do zadnjega kotička. Z raz ličnimi ple*i sodeluje v pravliici 2n otrok Režiia: prof. Šestova. — Ob 15 uri popol dne se iera v M. ^krbinškovi režiji O. Scbeinpflucove »Gusalnica«:, prisrčna, topla tera- S svoiim finim humorjem in zabavnim •zapletom in razpletom nudi veselega razpoloženja polno popoldne. — Zvečer ob 20. uri se vr5; premiera Raortove satire >W.r terloo«. Iirra ie ostra satira na kompromis?, ki jih ie primoran delati dandanes umetnik hoče ustreči mibliki. Nedelja v operi. Ob 15. uri popoldne se ponovi uspela reviiska opereta komponista Beneša »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron« po znižanih cenah. Dejanje :jodi v 16 olikah med Fehoslovaškim l:ud-stvom. Godba ie prepletena z lepimi na--odnimi motivi. V onereti ie mnogo originalnih plesnih vložkov tako. da nudi izredno zabavno pi-edstavo — Zvečer ob 20 uri se vrši r>rva repriza Thomasove ooere »Misrnon«. T^otharija poie Nedelia. 25.: Rokovniači. Posledniič v zoni. MARIBORSKO GLEDALISCK ob 'f Nedelja, 25 ob 15.: G Hiralnica. — Ob 20 • Carievič. > Nedelja v maribor-kem gledališču. Popoldne ob 15- ponove »Gusalnico?. izredno zabavno veseloigro O. Scheinpflusove. To delo je doseglo mod veseloigrami posledniih l>ezon največji uspeh in ga občinstvo vselei spremlja s savami smeha. — Zvečer bo prva ponovitev melodiozne operete rCarje-viS«. ki jo letošnji prvi glasben1 komad. AKO ŽELITE, DA BO VAS OTROK ZDRAV IN VESEL dajte mu »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka. »Energin« krepi kri, jači živce, dela apetit, pospešuje razvoj otroka Deci 3 krat na dan po malo žličico okusnega »Energina«. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah w pol- litrskih steklenicah. 1 steklenica Din 35.— Za vinsko trgovine sprejmem dobrega agilnega (Reg. S. br. 4787-32) z nekaj gotovine. Zajamčen zelo velik uspeh. Ponudbe pod »Vinska trgovina« na ogl. odd. »Jutra«. 9578 (ftadio tefoničatfa popolnoma perfektnega v popravilih in hitrega v poslu, sprejme za takoj ali pa s 1. decembrom vodilna tvrdka v Zagrebu. Pismene ponudbe pod šifro »Radio tehničar« na ogl. odd. *Jutras. 9574 GLASBILI* GOSTILNIČARJI* Nudite gostom najsijajnejše Jugoslovenako BERMET-VIN0 Črnino i* Fruške gore. V sodčkih od 60 litrov naprej ga pošilja B. MARINKOV, Sremski Kariovci, F ruška gora. LOVCI! Vse vrste orožja za lov, aport in obrambo, municijo najboljših svetovnih in domačih izdelkov vam nudi po najnižjih cenah. Fr. ševčik Ljubljana, židovska nliea 8. Telefon 33-78 Prodaja na veliko in malo. Lovska društva dobijo znaten popust. Zahtevajte cenike! ippiznona f cSo odo i __piimetruKo\> ___ Ktf NAJPOPOLNEJŠA in eenej& KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ največja domača razpošiljaina tvrdka r. S&HNEIDKR izdelovanje &las3il in glasbenih pritekun ZAGREB, Tlikoliee^a uLIO/c Violine......od bin ?1?navzgap Havajske k tare. Kitare.-148.- - k. jmatiČne Mandoline..- • 98.- • "HEBJlM? Harmonike--75.- - najceneje. ZAHTEVAJTE 18S.t<$!" GČNIK Ne pozabite da Vam gostilna »PRI PANJU«, Vegova ulica 10 nudi vsako soboto in nedeljo prvovrstne domače krvavice in pečenice. Na razpolago ob vsakem času topla in mrzla jedila. Toči se izborni cviček in prima stajerska sortirana vina, dobavljena direktno od vinogradnikov. Zato danes vsi v gostilno k Panju. Vljudno Vas vabi in se priporoča 7763 GOSTILNIČAR. DOBER VEČER IN MNOGO ZABAVE PO VSAKDANJEM DELU VAM PRINAŠA NOVI ORION REFLEKSNI Postani in ostani člar „Vodnikove družbe" s pomočjo soli Sv. Roka. Izdaten zavojček sv. Roka soli za noge dobite ie za 9 Diu. Mučne bolečine izginejo že po nekoliko minutah in vi se kmalu počutite zdravega in zadovoljnega ZVEČER VZEMITE DOBRO in IOPLO KOPELJ za NOGE z raztopino soli sv. Roka Poskusite to, po najnovejših znanstvenih metodah izpopolnjeno, balzam in kisik vse-bujočo kopel za noge SUPER tipa 303 SPREJEMA KRATKE, NORMALNE EN DOLGE VALOVE. IMA SEDEM VGLASE-NIH KROGOV TER JE ZATO POVSEM SELEKTIVEN. IZRAVNAVA SAMODEJNO FADINGE. SENČNATI MERILEC JAKOSTI OMOGOČI TIHO NASTAVITEV POSTAJ. APARAT IMA 3 + 2 NAJMODERNEJŠE TUNGSRAM BA-RIJEVE ELEKTRONKE. DOBI SE PROTI GOTOVINI ALI PA NA UGODNE MESEČNE OBROKE, PRI »RADI O", reg. z. z o. z. v LJUBLJANI Miklošičeva cesta 7 Naročite se na tednik »Radio Ljubljana«, ki izhaja že nad pet let. KAKO Mošančki zlata parmena in druga zimska jabolka stalno na zalogi pri Gospodarski zvezi Tj rševa cesta Tisoči naših zadovoljnih odjemalcev uporabljajo več let samo HASAG-POLAR in KRONOS-petroplinske svetilke od 50 do 3000 sveč. Najenostavneje manipuliranje! FETRO-LUX Zagreb, Radišina ulica štev. 9. Največje skladišče nadomestnih delov za svetilke vseh fabrika-tov. -ir Umrla je po kratkem in težkem trpljenju naša predobra mama, babica, teta in tašča, gospa Louise Tiplič roj. Sellner VDOVA PO OKROŽNEM ZDRAVNIKU danes dne 24. novembra ob 2. url zjutraj. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 26. t. m. ob ys14. uri na pokopališče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Sv. Lenart v Slov. goricah, dne 24. novembra 1934. Žalujoči: OLGA LUZAR, ADOLF TIPLIC, BOGOMIR TIPLIČ, DRAGA VAJD, otroci; VAJD FRA-NJO, zet, vnuk in vnukinja. 9584 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša hčerka in sestra, gdčna flJrbafs TRAFIKA NTINJA danes v 31. letu starosti zadeta od srčne kapi mirno preminila. Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 26. novembra ob 8. uri zjutraj od hiše žalosti v Studencih nad Hrastnikom na župno pokopališče v Trbovlje. Hrastnik-Sv. Jurij ob j. žel.-Crešnjevec, 24. nov. 1934. 9586 Žalujoča rodbina Urbajs. ZAHVALA Hvaležnih src se zahvaljujemo vsem in vsakomur za izraze globokega sočustvovanja in za iskreno ljubezen izkazano naši dragi materi JOSIPiNI ERZIN na poslednjem potu. 9569 žalujoči ostali. DIVNO BELE IMATE.' ZOBE Prepričajte se samj, c K0LYN kako bitrico in o kako Sčeč sijaj. Samo en poskus in nikdar več se ne povrnete k starim nem »ji it v enim metodam. Znanost ne pozna nobenega dragega izdelka, ki M daj tako naglo temnim in porumenelim zobe-n belino i" »>jai k« KOLV NOS. Poskusite KO!.YNOS če mogoč« še daoet KOLYNOS PASTA ZA ZOBE -r ZDRUŽENJE GOSTILNICARSKIH PODJETIJ V LJUBLJANI sporoča tužno vest, da je snoči nepričakovano, zadet od kapi, preminul njegov zaslužni bivši dolgoletni predsednik in podpredsednik ter po-bornik gostilničarskega stanu, gospod Fran Kavčič Pogreb blagega pokojnika bo jutri ob 15. izpred hiše žalosti, Na Privozu št. 4. Združenje se ga bo vedno spominjalo s spoštljivo hvaležnostjo. Ljubljana, dne 24. novembra. .'V-''. •/ M?': ■ •'i'.! • . ; : ••• k .0 i -.:' * m r H ic i UPRAVNI SVET IN RAVNATELJSTVO OBRTNE BANKE V LJUBLJANI javljata tužno vest, da je nien član upravnega sveta in dolgolctn: predsednik, gospod Fran Kavčič gostilničar in posest., svetnik Zbornice za TOI itd. dne 23. novembra t. 1. nenadoma preminil. V blagopokojniku izgubi naš zavod zaslužnega sodelavca, ki se je od ustanovitve zavoda neumorno udejstvoval v njegovi upravi. Ohranili mu bomo trajen spomin. M i # tU* , >1 lil mi Vam je že znano, da je Kraljica peči patentirano čudo v razgrevanju prostorov? Je domač izdelek in kuri vse vrste goriva z enkratnim naloženjem 12 do 40 ur. Cene nizke, dobavi se takoj j. • ZBORNICA ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI sporoča žalostno vest, da je njen dolgoletni zaslužni svetnik gospod V« V V Ljubljani, dne 24. novembra 1934. v. ' i ti Tovarniška zaloga za dravsko banovino v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26 Zastopnik: B. Nipič, Miklošičeva 13 dolgoletni predsednik Zveze gostilničarskih zadrug, gostilničar in posestnik v Ljubljani itd. v petek, dne 23. novembra 1934 preminul. Zbornica, v kateri je blagopokojnik v interesu gostilničarstva dolgo vrsto let požrtvovalno sodeloval, mu ohrani trajno hvaležen in časten spomin. V Ljubljani, dne 24. novembra 1934. Obleka pozimi Spodnja obleka pri moških in ženskah — Kakšno bodi zimsko blago — Zračenje telesa in dihanje Pozimi poživile o v dvojnih, med seboj po. polncma različnih »vremenskih« razmerah, v razmerah na cesti in na prostem ter razmerah v zaprtih in segretih prostorih. Prehod od prvih do drugih in narobe naj nam hitro in preprosto posreduje obleka, torej oblačenje in odložitev vrhnje obleke. Dočim je to vprašanje za zgornje telo razmeroma lahko reSljivo, je nedvomno te-žavnejše za žensko obleko, dokler nog ne ščitijo dolga krila. Moda je skušala rešiti to vprašanje z visokim vrhnjim obuvalom, ki naj bi varovalo tudi meča, in nekaj časa tudi visokimi gamašnimi nogavicami, ki pa niso prodrle, čeprav so svoj namen dobro izpolnjevale. Običajne vrhnje nizke nogavice skušajo dopoSniti nezadostno toplotno zaščito lahkega obuvala. A vrhne obuvalo je v ta namen vsekakor bolj priporočljiv®, ker nas ne Ščiti samo zoper mraz, temveč t trdi proti viagL Oblačilna industrija skuša v zadnjem času nadomestiti pozimi svileno nogavico s platirano bombažno, ki ima hrapavo notranjost, ki vsebuje več zraka in tako nogo bolje čuva mraza, še bolje bi bilo nemara dopolniti svileno nogavico s posebno spodnjo nogavico, ki naj bi bila eventualno mesne barve. Takšen nogavični sistem je priporočljiv tudi doma. Sicer stanovanjske prostore pozimi ogrevamo na zračno temperaturo, ki ustreza nekoliko poletni toploti, a vendar sd po učinku na telo hladnejši, ker povzročajo posebno hladne stene pozimi večjo izgubo telesne toplote. Moški se prilagodeva zimi tako, da si izbere debelejšo obleko. Toploto ohranja v prvi vrsti zrak v blagu. Zato je obleka iz rahlega, lahkega tkiva boljša nego iz gostega tkiva. Zimsko blago naj bo po specifični teži lažje nego poletno, tako da Župani mohejo krave Katio se ita, .vngieškem Dngajo za napredek živinoreje in za kakovostno mleko, pričata ta dva župana iz Islingtona (na levi) ter iz Shordltsha, ki sta, da bi se prepričala o kvaliteti mleka domačih krav, sama pomolzla živali Bon Juan naših dni Z višin svetovne slave v nižine banalne realnosti Iz HoHywooda poročajo, da si je s škarjami prebodel srce Lou Tellegen, mož, ki je veljal več desetletij za najlepšega moškega na svetu. Lou Tellegen ali s pravim imenom Louis Bernard Echnond van I>ommelen je bil sin nekega holandskega generala. Kot 131eten fant je ušel z doma z ljubavnico svojega očeta. V Moskvi so ga aretirali kot tihotapca prepovedanih knjig, v Španiji so ga proslavljali kot matadorja diletanta (pred vsem pa seveda zaradi njegove lepote), v velikih cirkusih se je poskušal kot boksač jn jahač, upniki in ljubosumneži so ga pregnali v Pariz, kjer se je preživljal kot sluga v neki trgovini. Nekega dne ga je srečal Rodin in ga pozval, da bi mu bil za model. Tellegen je pristal in tako je nastal kip, ki je danes v Metropolitanskem muzeju v New Torku. Pri Rodinu ga je srečala »božanska Sarah«, velika igralka, ki je štela takrat že več nego 60 let. Njemu je bilo 50, narriic tej razliki v letih pa si Sarah ni pcrmišljala vzeti Telle- gena s seboj na turnejo v Ameriko. Čudni par Je igral »Damo s kameiijami« m druge paradne kose igralke ter je žel nezaslišane uspehe. Polovica teh uspehov je šla na račun Tel-legena, »najlepšega moža na svetu«. A mož ni menil, da je samo najlepši, temveč si Je domišljal, da je tudi najboljši Igralec. Ostavil je staro igralko in poskusil sam pridobivati denar in slavo. Uspeh je bil klavern. Tedaj ga je mora'a srečati seveda Isadora Duncan. slovita plesalka. Kmalu je razglasila po listih vsemu svetu, da se bo končno rodil popolni človek. Tcda otroka ni bilo Duncanova je svojega dana Juana zapustila. Ta je bil štirikrat poročen. Prva žena, grofica de Bronchere, je zdržala najdlje pri njem, zadnja žena, Eva Casanova ,mu je ušla. Mož se je seveda staral in s tem je bilo njegove kariere konec. Redkokdaj je še dobil kakšen atrgaž-ma, na zadnje samo še uloge statistov. Zbolel je in ga je neka dobrotnica vzela v svojo hišo, kakor druge obubožane in ostarele zvezdnike Toda tega padca ni mogel preboleti in si je te dni vzel življenje. Modema „tadja puščave" Avtobusi in traktorji izpodrivajo kamele T»očletia jc veljal velblod za »ladjo puščave«, danes pa bi se tej označbi smejal vsak arabski deoak v Damasku, Jafi ali Bagdadu. Modema puščavng ledja je videti namreč popolnoma drugačna in je tudi SVOJI K SVOJIM J Gospodinje! Držite se tega gesla in kupujte domače »Hubertns« milo in »Perion« pralni prašek, ki sta kvalitetno najboljša domača izdelka! V R Kdor hoče več, nego more, je diletant; kdor hoče to, ker more. je talent; kdor več more, nego hoče. je genij. Ustvarjajoči morajo postati trdi da, ne proti drugim, proti sebi! to- Plemenito divjad umetnost kaj pogosto preganjajo do ohromitve sivi psi teorije. ★ Najhujši sovražniki umetniškega razvoja so tisti, ki ne morejo razumeti, da ne česa ne razumejo. ★ Dve polovici še davno nista celota. * Pri odraslih imenujemo često značaj, kar označujemo pri otrocih za nespodobnost. Napake velikih duhov se kažejo najjasneje pri njihovih posnemovalcih. * Mnogi se bleščijo zaradi odsotnosti dru-eh- Kjer se konča razumevanje, sc začne po-rog ali navdušenje. * Kdor vidi vsepovsod same prepade, še globokega pogleda. neprimerno udobnejša od navadnega vel- bloda. Promet med Sirijo, Irakom in Perzijo Ta-se od meseca do meseca. Lansko leto je šlo skozi Sirsko puščavo 2S.OOO potnikov in 25.000 t evropskega blaga — a to s pomočjo avtobusov. Šele dve leti je tega, kar je to moderno vozilo nadomestilo tradicionalno žival. Konkurenco mu dela ed no še letalo. Potnik, ki hoče iz Damaska v Bagdad ali iz Jafe v Teheran, ima na razpolago avtobuse najmodernejše konstrukcije. V zadnjem času so uvedli celo 22 m dolge turne vozove v dve nadstropji, ki jih vleče traktor s strojem 600 k. s. V vozu je prostora za 31 ljudi, v zgornjem nadstropju so spalni prostori, v spodnjem pa jedilnica. umivalnica, b fe itd. Potovanje od Damaska v Bagdad traja pol drug dan. Prava puščava se pričenja pri Kan Afoas Samatu, od tu vozi avtobus kakšnih 400 kilometrov po ravni ploskvi, ki bi jo imenovali lahko največje in najlepše naravno dirkališče na svetu. Ker pa nedostaje na tem »dirkališču« vseh orientacijskih možnosti, mora vozač uporabljati kompas kakor na pravih ladjah. Ples v ruski vojski Gla/vni inšpektor ruske vojske Vorošilov je izdali povelje, ki nalaga vsem častnikom Rdeče armade, da se morajo naučiti plesanja, posebno pa vseh modernih plesov. Ta čudni ukaz ima globlji pomen. Preteklo poletje je bila v Ankari namreč ruska vojaška misija, ki so ja v čast priredili velik sprejem s plesom. Na tem večeru je odlična Turkinja povabila mladega ruskega častnika na ples, a ta je moral odkloniti, ker ni znal plesati. Zaradi tega dogodka hi kmalu prišlo do diplomatske intervencije. Katarina Schrottova prodaja nakit Bivša dunajska gledališka igralka in prijateljica pokojnega cesarja Franca Jožefa Katarina Schrattova je nedavno proda'a del svojega nakita za 100000 šilingov. Nakit je kupil neki diplomat na Dunaju. Ka-Sdmrt tova je zdaj y 79. Mu. Zračenje Organizem potrebuje poleg trde In tekoče hrane še eno važno živilo: sveži zrak. Zato je potreba zračenja tako nujna. Zračenje pa mora biti učinkovito. Samo odpiranje oken ne zadostuje vedno, če ni prepiha. Kjer tega ne moremo napraviti, pustimo vsaj zgornja okna dalj časa odprta, ker se porabljeni zrak nabira, kakor naa izkušnja uči, baš v višjih legah sobe ta ob stropu. Kadar je mrzlo, vlažno ali megleno vreme, je treba ponovno zračiti, a vsakokrat krajši čas, ker bi drugače trpela oprava in bi se tudi stene preveč ohladile. OBLAČIMO RES DOBRO to poceni. Športne, promenadne in obleke za dij-ke krojimo elegantno in poceni. Velika izbera blaga za jesenska oblačila. Drago Schwab, Ljubljana, Aleksandrova cesta. Nobilovi zrakoplovi V Rusiji so dovršili pod vodstvom prosi uleg a generala Nobila velik zrakoplov »V 6«. Te dni je srečno prebil svoj prvi polet nad Moskvo. V njem je poleg posadke še prostora za 20 potnikov. Namenjen je potniškemu prometu na progi Moskva— Sveracvsk. Sverdovsk je središče uralske-ga industrijskega ozemlja in leži 1600 km od Moskve. Kakor poročajo, nameravajo Rusi otvoriti še celo vrsto podobnih zračnih zvez in s pomočjo zrakoplovov raziskati tudi Arktido. Za te načrte ima glavno zaslugo general Nobile. ki je ne glede na znano katastrofo, ki se mu je primerila, kakor je danes do-gnano po zaslugi megaiomanskih prestižnih načrtov italijanskega fašizma, v Arkti-di, vešč graditelj zračnih ladij. Ko je končal svojo kariero v Italiji, je odšel ▼ Rusijo, kjer so ga sprejeli z odprtimi rokami in mu poverili organizacijo gradnje zrakoplovov in zrakoplovnih lop. Denarja mu je v ta namen baje na razpolago kakor smeti. Kakor poročajo, ge bavi sedaj posebno z idejo, da bi organiziral zračno zvezo med Rusijo in Ameriko preko Arktide. Motnje v želodca in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefove« grenčloe. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri močno-krvnih, korpulentnih osebah, satikarjih in hemeroidalno bolnih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Svojega knjigovodjo pustim lahko ves dan samega in vedno vem. kaj « »Nu. kaj dela?« »Nič.« »Čudno: eno samo knjigo imate v svoji veliki knjižnei!« »Da. nažalost. To je seznam knjig, ki sem jih posodil svojim znancem.« 3. januarja. »Ona« stopi k njemu in pravi: »Potrebujem novo večerno obleko«. On: »Saj sem fci vendar prav za božič kupil novo!« Ona: »Tega vendar ne bos zahteval, da bom nosila obleko iz prejšnjega leta!« * »Pepeta pa ni nič več videt',« pravi Tone pri stalnem omizju. »Da,« mu odgovore, »od kar se vozi z motornim kolesom, leži v cestnem jarku aLi p« v postelja.« + »Naghišnost vaše žene je samo starostni pojav, recite ji to.« »Recite ji to vi, gospod doktor.« Citujte tedensko revijo »ŽIVLJENJE Ui SVET* »Trebušni daljnogled" Nov pomemben aparat za ugotavljanje notranjih bolezni tudi chleka t celoti nI dosti težja od poletne. Isti principi veljajo za spodnjo obleko Ce se že nočemo odpovedati lahkim platnenim ali bombažni! srajcam, kakršne nosimo poleti, si omislimo vsaj toplejšo spodnjo srajco. V vsakem primeru pa mora biti obleka takšna, da ne ovira zračenja telesa in njegovega dihanja. Le v takšni obleki, pod katero je zrak čist, topel in suh. ee borno počutili udobno in zdravo. Zoro vodo proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Odobrena od tugljenske-ga zavoda v Ljubljani pod St 2392-933 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeti siguren tn trajen Cena steklenici brez poštnine Din 35.— ZORA VODA I. OREL ZAGREB. Radičeva (Dnga) ulica 82 Pri naročilu navedite vašo naravno oarvo las. 63 Berlinski zdravnik prof. dr. Heinz Kal k je izumil aparat, ki omogoča pregledovanje in celo filmanje trebušne votline. Prof. Kalk je v svoji praksi že davno čutil potrebo po takšnem aparatu, ki bi dal možnost sigurne diagnoze v trebušni votlini in za najrazličnejše organe brez operativnih posežkov. Šved Jacobaeus je sicer izumil takšen aparat, ki je pa rabi! samo za ugotavljanje redke trebušne vodenice in ki je bil torej zelo enostranski. Kalk se je dolgo bavil s konstrukcijo popolnejšega aparata. Ko je predvajal prvi model, so strokovnjaki, kakor običajno, majali z glavo, toda predvajanje popolnega modela je naletelo na navdušeno priznanje. To priznanje genialno sestavljena priprava tudi v resnici zaVuži Z njo je mogoče osvetliti in pregledati vso trebušno votlino do srca. ki se svetlika skozi prečno mreno, opazovati se dajo skoraj vsi notranji organi, ugotavljati najrazličnejše bolezenske spremembe in celo obolenja tre-bušnice. Ves aparat sestoji iz nekoliko jeklenih cevi in gre udobno v majhno škatlo. Na pacientov trebuh pride majhen jeklen tulec, nič debelejši od navadnega svinčnika. Sko- zi ta tulec se uvede jeklen, bodalcu podoben trokar z dvema majhnima reziloma na koncu, ki prebodeta kožo. Trebuh se prej napihne z zrakom, da ne more trokar raniti nobenega notranjega organa, a neznatno mesto uboda se seveda napravi neobčutljivo. Cim je napravljen vbod. skoči nož nazaj, tuiec pa v odprtino. Sedaj gre skozenj kakšnih 30 cm dolga jeklena cev, ki ima na koncu majhno električno žarnico in za njo optiko. Na drugem koncu je žica, ki veže žarnico z baterijo v zdravnikovem žepu. Ta jeklena cev je ^daljno. gied«, ali drobnogleda«, kakor hočete, s katerim opazuješ lahko vso trebušno votlino. Vsaka potankost se da jasno razločiti? trebušnica, črevesje, želodec, jetra, srce, povečano, pomanjšano, kakor pač aparat naravnaš Naravno je. da Je takšna priprava v diagnostikovih in kirurgovih rokah neprecenljivega pomena. Z njim je lahkota opazovati delovanje m spremembe notranjih organov, narisati ali fotografirati telesno notranjost ter jo celo posneti na filmski trak. Zato ni čudno, da je Kalkov izum zbudil v strokovnih krogih ogromno zanimanje. Zakaj si podajate roke? Nehigienična stran te navade - razvade Ali vam je kaj do tega. da bi vsakega znanca ali neznanca, ki ga dohite na cesti, v javnem lokalu, doma, objeli? Ne? Zakaj pa čutite potrebo, da bi mu stisnili roko, da bi pritisnili njegovo dlan na svojo dlan ? Ali ni to isto, kakor če se dva Eskima v pozdrav prdrgneta z nosom? Na vsak način pa bi bilo objemanje pomembnejše, kajti tu se dotakne blago obleke blaga obleke. Opazujte kdaj, kadar se boste v kavarni dolgočasili, kaj vse dela roka ljubega sočloveka, ali pa opazujte nepristransko samega. sebe. Mahoma boste odkrili, da sega roka povsod tja. kjer je nekaj v neredu. Včasih seže v lase in se po njih počehlja, včasih drgne čeljust, nato se dotakne nosa ali ustnic, drži cigaro ali cigareto baš tam, kjer je vlažna, seže v žep po robec (posebno pri nahodu), se ustavi pred kašljajoči-mi usti. kakor je po higienskih pravilih prav. počenja neprestano tisoč stvari, ki ji dajejo priliko, da nabere naše milijone vsakovrstnih bacilov. In potem sežete vi vanjo in jih poberete na svojo roko oziroma po počastite s tem, da jo obdarite z milijoni bacilov na svoji roki. Ali Je tn n?.men vašega pozdrava človeku, ki vam je često pri srcu a še češče prav nič mar' Ali bi ne bilo bolje, da bi bil vsak z bolezenskimi klicami na svojih rokah sam srečen in bi se pozdravljanje gotovo bolj učinkovito. gotovo bolj pametrK* dogajalo t. ljubeznivo besedo, s prijaznim pogledom it« priklonom glave? Najlepše ženske na svetu Popotni vtisi nemške letalke Kje živijo najlepše ženske na svetu? Slovita nemška letalka Elly Beinhorn, ki se mudi ta čas na daljšem propagandnem poletu v Ameriki, pravi, da je na svojih velikih poletih prišla vsakokrat vsaj v dve deželi, o katerih so trdili, da žive tam najlepše ženske na svetu. Tako se ji je zgodilo tudi v Mehiki. Tu so ji povedali da se z ženskami v Tehuan-tepecu ne morejo primerjati nobene pod tem božjim soncem. Odločila se je, da si jih ogleda in je poletela tja v družbi dveh znancev. Evropcev. Vas leži na bregu Tihega oceana. Imeli so srečo, kajti ta dan je bil tam v čast nekega svetnika velik ples. Zunaj vasi je stal velik šotor. 2e od daleč so slišali lz njega godbo. Ko so pa stopili vanj, niso mogli zatajiti navdušenega vzklika. Dekleta iz Tehuantepeca so v resnici dražestna. Svojo naravno lepoto znajo podpreti s čudovitim oblačilom, z zavidanja vrednim dobrim vedenjem, ki mu primešujejo ponos in zamozavest. Kakor kokoške na drogu so sedele ob steni šotora in si pahljale v vnetem razgovoru s sosedo hladu, kajti v šotoru je bilo neverjetno vroče. To so bila Skiro z obročem Nova iznajdba za otroke Je vozilo, ki ga prikazuje gornja slika. Spodnji del vozila sama dekleta, kajti poročene ženske ne smejo plesati. Sredi šotora, ekrog godbe so stale stotine moških, ki so ob začetku vsakega novega komada planili na svoje oboževanke. V primeri z dekleti in njihovo dragoceno nošo so bili videti v svojih prepotenih srajcah precej zanemarjeni in njih obnašanje ni bilo nič bolje, med tem ko bi dekleta delala čast vsakemu, tudi najbolj izbranemu plesnemu venčku v Evropi. Letalki se je zazdelo čudno, da nobeden Izmed moških ne kadi, čeprav jih je bila že kopa pod hudim vplivom alkohola. A seveda, zaradi dolgih kril je spregledala, da plešejo dekleta vse — bose. Kako lahko bi se drugače opekle na kakšnem cigaretnem ogorku. Ena med njimi je bila najlepša med najlepšimi, visoka, brezhibno zraščena, z obrazom kakor dragulj. Beinhomova je dejala svojima spremljevalcema, naj bi to dekle vendar povabila na ples. Oba sta odklonila. Ustrašila sta se košarice. Dejala sta. da bi se lepotica prav gotovo zahvalila. <5e bi plesala z Evropcem, bi od samih govoric m norčevanj ne prišla več do miru. Nov francoski prekomorski polet Znani francoski rekordni letalec Bossou-trot je odletel s hidroplanom »Santos Du-mont« iz Marignaneja proti Maroku. V letalo je sprejel devet potnikov. Iz Afrike bo Bossoutrot nadaljeval polet čez Ocean v Brazilijo. Ta polet je prvi prekomorski podvig imenovanega letalca. je skiro na majhnem obroču, poleg tega pa se vrti okoln otroka velik obroč, in sicer tako enakomerno, da nI vozač nikoli v nevarnosti Mučenik znanosti Pri zadnj h poskusih za neko odkrit je na polju organske kemrije se je zastrupil in na posledicah zastrupi jen ja umrl ameriški učenjak dr. Erik Gebauer-Fuelnegger Učenjak je bil tik pred zaključnim odkritjem postopka za pridobivanje gumija, ki bi bil prozoren kakor steklo. Pri eksperimentu pa je vdihaval klorov vodik, in sicer tolikšno množino, da mu je ta strup popolnoma raz-jedel pljuča. Smrt Makartove prijateljice V Budimpešti je te dni pTemmula 82-letna vdova po advokatu dr. Davdu Schvvarzu. rodom Dunajčanka Pokojnica je pripadala celih 55 let intimnemu prijateljskemu krogu slikarja Makarta Umetnik jo je ponovno slikal Zadnja leta je živela v bedi. To jo je napotilo, da je prodala svoj portret, ki je Makartovo delo, ravnatelju budimpeštanske glasbene akademije, Euge-nu Hubayu Hubav ji je plačal večji znesel in od tega kapitala, je živela do norti. ANEKDOTA Maršal Pilsudski je bil v svojih zgodnjih revolucionarnih letih goreč pristaš socialno - revolucionarne stranke. Njegovo glasilo je bil delavski list »Robotnik«, zaradi katerega je bil sedanji vsemogočni poljski državnik često v ječi in v izgnanstvu. Marksisti vseh struj in odtenkov so ga smatrali zato za dobrega sodruga in se niso mogli dovolj načuditi njegovim odlokom, brž ko je prišel na oblasL Pred nekoliko leti je prišla k maršalu deputacija marksistov, da ga opozori na njegovo politično preteklost s tiho nado, da bo Pilsudski izpremenil svoje postopanje proti socialistom Govornik odposlanstva je seveda nagovoril maršala kot sodruga. Pilsudski pa ga je prekinil že pri besedi sodrug z naslednjim ugovorom: »Gospodje, vi ste v zmoti. Res sem nekoč sedel z vami v rdečemu vlaku, toda vozil sem se samo do postaje »Osvoboje-nje Poljske«, kakor je bil moj namen. Na tej postaji sem izstopil, vi pa se vezite dalje do postaje »Socializem«. Srečno pot vam želim, meni pa le lepo recite gospod Pilsudski.« VSAK DAN ENA »Veste, vi »e mi zdite naravnost 48 let starl.c »Kako to?c »Ker ste dvakrat neumnejši od mojega seta. ki na je zdaj U let* CENE MALIM OGLASOM Po 6U (MU sa besedo, uin 2.— davita ta vsa* oglas tn enkratno pristojbino Din 8.-— ca Stlro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id tttejo služb. NajmanjSI zneaeb za enkratno objavo oglasa LMn 12.—. Dopisi In tenitve se zaračunajo po Din 2.— sa vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— sa Šifro ali dajanje naslovov Najmanj&i zneoek sa enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi ae zaračunajo po Din l.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas In enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanj*! zn««eb a» enkratno objavo oglasa Din 17.— Ponudbam na Šifre ne prflatraite^ znamk! Le. ee zantevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« flin \ m «, vnamlrah odeovor. oriiožite um )• v znamkan. Vse pristojbine za male oglase Je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, |e naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Zahtevajte v lastnem interesu samo Perma-Tex original ameriški gum... 5 letno jamstva 'JiTim Beseda 1 Din, davek 2 Din. xa Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjii znesek 17 Din. Samostojna kuharica ki opravlja vsa drugu hišna dela. snažni, pridna is lepega vedenja, dobri »!n>i-bo v boljši hiši 8 treoni es--batm. — Ponue samo prvov rstnib os"b z v«.™ natančnimi podatki ta sliko u« ogl. oddeek Ju-tra pod »Prvovrstna«. 3&}>>-l Prodajalko H M pomagala tudi pri gospodinjstvu, sprejmem t podeieteko mešano trgovino. Le delavolj*»e m z dobrina; priporočili naj po-Sljej-o ponudbe c #!»ko n« oddelek »Jutra« pod »Popolna oek-ba v b:š!«. 3-0:579-1 Učiteljica diplomirana za privatni poni deklice osnovne šoie srhohrTBitBkcg« učnega je-sik«. dob: *'»lno mesto. Ponudbe pod »I'-"'dm Vi taJi-ntiirana« aa ogle«n- nd-t' "t »Jutra«. Kontoristinja popolnoma f imorto;?«. te-vre-t-D« kortsrvmd-eni-kB v •tovenščini. srbohrvaščini io nenk-čln«. d-ol> takoj aameiičen>e izven Ljubljane — Ponudbe nn Ofr1««. odde;ek »Jutra« t>od »Valrk/i trgovsko podjetje« »163-1 Treovski pomočnik fcvp-ihn a v mešani stroki, vojaščine prost, dobe* m«-nufaktnrist.. dobi « 1. aii 16. januarjem 1906 službo pri trni ki V. M. Roz.tr.an, Sloveojgradec. 3310G-1 Službo gospodinje dobi varčna ženska. bttkuž-im 30.000 I^n kavči-je — Irhko k n j f f, i c e Meai.ne, Ljudske »M Kmečke poso-jrtoice. Ponudbe ne ogoe. »Jutra« pod š:fno +*><. 3ffW7-l Natakarica ir'a«i* in prikupne u T-oetrt. * 5—-'0.000 Dvn kavcije, dobi el»tžbo v okolici Ljubljane — Ponudbe na c-rus. oddelek »Jutra« tvid »Prikupr;.i«. 33831-1 Brivskega pomočnika ft-mo dobro 'rurjf-r.f-ira — •»•a., en epu boljie post.reižbe.. epr»jme takoj Pero Ves°lif v Lratcitnem. SVK7-! 2 brivska pomočnika prv«yvr8tnega in 1 m'aijiše-ga v stailno službo Bi-rtijjn-e Joeiji Pot.rUS v Tržiču. Mesarja dr.br« veniraiit-gfi. e kavcij«, išči-m za '«4vOj. Na-riov v vfeeb poslovateicah »Juitra«. 3SKJ7-1 Mlado sobarico rftjono ravnanja miladora otroka, r Enanjom nenušO-i-n^, sprejmem tafooj r« Kram.'. Ponudbe o« o^ri««. 0"!d<":ck »Ju3ra< pod -Sfro »Cisrta«. 3V>te-l Trg. pomočnico mešane stroke, boljšo moč z dežele, sprejmem takoj na deželo. Slika zaželjena. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena in zanesljiva«. 33574-1 Radio tehničarja popolnoma perfektnega v popravilih ln hitrega v poslu, sprejme za takoj ali pa s 1. decembrom vodilna tvrdka v Zagrebu. Pismene ponudbe pod šifro >Radio tehni-čar« na oglasni oddelek; »Jutra«. 33580-1 Mlajšo služkinjo pošteno, skrajno čisto, ki razume pospravljati fine sobe, lepo pere ln lika ter razume tudi kuhati. Iščem. Samo one. kl so v teh poslih popolnoma lzvežbane, naj se oglasijo: Ljubljana. Celovška oeeta 2461. 33597-1 Radio-tehničarja popolnoma perfektnega v popravilih in hitrega v posiu, sprejme za takoj ali pa s 1. decembrom vodilna tvrdka v Zagrebu. Pismene ponudbe pod šifro »Radio-tehnlčar« na oglasni oddelek »Jutra«. 9574-1 Magistra (moškega) zaposli z polovico kondlclje periferna lekarna v LJubljani. Curlculum vltae ln pogoje vposlati na oglasni oddel. jJutra« pod »Magister. 33632-1 Pridno služkinjo r* vse hišne poei-e i® pomoč v k uiri »ji, eprejm-e majhna dmmina v Oril-Motodovi ulici St-ev. 161. 336Č4-1 G. Th. Rotman: Vožnja s kolesom in njene posledice Samostojno šrvlljo za purko, -ločom oa (k-tra 14. 3C479-44 Pek. vajenca sprejme z vso oskrbo v bišl pekarna Anton Smrekar. Mokronog. 33569-44 Pek. učenca z oskrbo t biši laprejm« Gmej-na-r, Ljnibi,aaa, Oer-kvona. 33666-14 Učenec s priutierno š-o!«ko izobrazbo, žeii TOtopid v trg.cvi-do mešaineja bia^a. Genij, ponudb© na ogla«-, oddelek »Jirtra« pod >J na natlov: Julie Satw>. Sombor, Laze Kr#tier foktma kojd^ovod-im^a ta koreep"'nd Mitim. ž cM &ro-jo sedanjo »iniibo preme-nijt.i. Vpra^nj« na og a^oi odde-l-ek »Jutra« pod »Za-ne»WWa io marljiva moč«. 3S4S4-2 Gospodična z dovršeno trgovsko šolo, s prakso v trafiki in špecerijski trgovini išče zaposlitve za takoj ali pa po Novem letu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Gorenj ka 2«. 33508a-2 Starejši akademik tehnik, išče zaposlenje. Govori srbohrvaški, češki ln nemški. Ponudbe pod »Dober stilist« na oglasni oddelek »Jutra«. 33650-2 Dekle ir/i^T« ši-vHje. ršT-e kn-krJ.nokoJii zB^naM-tev. Gre tud.i k obrokom. — Po-ninibo aa oglato' oddelek »Jutra« v LjtnV.jnoi pod »Pri Jria., poštena«. Vzgojiteljica a.bso!vent-m.Vi otroške-£ a vrtca, s p-ck(v> v sa-mo-tenu. « perfekfcn»m z-n.a-njem e-e^č-rn-e. deloma tiidn nemše;!ne 'in arasr'ešo;ne _ ter igr«.njeD na vijoKmo. Sče kjerko^i nameščemoe. Ka-v vf-eh poelovaMiiicah »Jutra«. 33653-2 Manufakturist in a-an^er. želi službo za takoj, v mpftu ali okolici. Ponudbe rvi oglas, oddeieik »Jut.ro« poii »Manufaktu-r»t«. 3B676-2 Mlad natakar vr»55 nemuščtae, erb^tiTa-iin etrojeipt^jB. žeK namestitev. — Pnnud.be na 0!r'as. oddelek »Jurt-ra« pod Jifro let, mer ji-v«. a^ine-s 22 let star fant voja^č-ine ppoet — zmožen ksijijTovodetv« im vseh pi-earn;JJki'b del. bi rad veo-pft! v prakso v koire.no-kioii plsarao za 1—3 mesece, za hrano. Gre pa tu-dj za slugo. Cemjeme po-rnidhe na oglasni oddelefc »Jutra« ptid »IrateMpnntem •m spret^m«. 35480-3 Katera daima bi imela povere-rnje v in mi preskrbela službo ▼ kakršnikoli p:sorni ra pomožno mot. Grem tnidi n« prakso za 1—3 m-e»oce za stanovanje. — p.nnudbe na oarlas. oddel ek »Ju.;.ra« po»i »Nesreča 32«. Knjigovodja- bilancist samiostojein, p lov., srbohrv. im nermaki koresiponideirvt — vešč orgamnzaitor, e sedemletno prakso, ž-e-H tra.jio namestitev. Oeini. naslove prosi na podraranioo .l1" to v Mariboru pod »Sproten im ve^ton«. 386C&J Prodajalka začetn:-e.a, z z.njiajem Rva-nj», išče el-utbo. Ponudbe na ogl6ST!n oddelek »Jutra« pod ztfiačio »Poštena 2£«. 3Sil0-2 Mizarski pomočnik 6 spojim orodjem, spre.ime iipako šel bi tndi za hršnepa mizarja ali biAnika Naslov v vseh poelovalmi-cjuh »Jutra«. 33160-2 Gospodična z dovršeno me^čanelko in pospodiin.jsko š^i-o — ve^ča slovenščiine. srbohrvaške in nemščiTV*, išče kait^no-ko'i zapos-Mtev pri boijši družini. Nastopi la.hko takoj aJii pa po novem letu. Potmi dihe na ojr'ne.n'1 oddelek > Jui*ira< pod 7-Tifirko »Goremjika 2«. Deklica M se rada izničila friaor- ske aH širviijeke obrt.i. Naslov v vseh poslov«'.rvV ah »Jutra«. 3:»0O-2 Kmečko dekle &iyijlija, želi kjerkoli no mest-o. Gre tudtl krpat na dom. Ponudbe na ogl. oddelek vTi»ea« pod SSfro »Veee3j« do drfa«. S3594-2 Prodajalka pridma in pošt-ena. i 8 5 e shižbo. Gre tudš na dežf-lo Ponudbe na naslov: Viki Širok, Vrhnika. 3«j».V2 Postrežnica išče zaiposiitev za popot-damke ure. Hrenova alfa-a št. 17, pri Sterie. 3360BJ2 Gospodična i 3%letno pisarraiško praJt-eo, žeii premem iti mesto t pisarni. Gre pa tudi kot Wagajn-ič»rka. Nasitop po doeovoru Naelov v oples. oddeliku »Jut.ra«. 30503-2 Štikarica in šivilja Išče službe najraje na Gorenjskem. Semič Angela, Zgornja Šiška št. 227. 33637-2 Gospodična lzobrafcena lil poštena, kl zna SI vati ln Stikati, Išče službo pri kakšni šivilji ali pri majhni družini v mestu ali na deželi. Naslov v vseh poskn»>Aicab »Jutra« Brivski pomočnik hiter ln dober delavec ter bublštucer, star 21 let, Išče službe takoj. Jože Sternak, Bet le 48, Trbovlje. 33693-2 Mlada postrežnica pridna, zdrava in močna išče dela za nekaj ur na dan. Sprejme tudi perilo in ribanje. — Sv. Petra c. 81, SraJ. 33684-2 Pedagoginja perfeitma 'in inteligentna, z znanjem nemščine in kle Ti.rja. Kče popo'd«.nsck o M pnaHt-er Cenj. ponudbe na oglas oddeiek »Jutra« r>od »PerfeJctna«. Natakarica ifr.fi gostilno *!i vaootof, n« račun. Ponndbe na ogla«. _____ oddelek pod eitro JSi^ZivSiMv^ JESUfrB Mlada natakarica išč« 9W.I«J > št-m loKa^tL Ponndfce ra o^-as. oddelek »Jutra« pod tnačko »31«. SJTlT^ Več 1000 dinarjev kavcije kot garancijo nudim za odgovarjajoče namešče-nje skladiščnika, inka-santa ali slično. Obvladujem nemščino, uglajen nastop zdrav, neoporečna prošlost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Absolutno zanesljiv«^_33736-2 Brivski pomočnik v stroki popolnoma ver-ziran. z dobrim nastopom, Išče mesto v boljšem salonu takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 33738-2 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Šifro ali dajanie naslova 5 Din Na'manj5I znesek 17 Din. Reparatura pristnih perzijski preprog Imejiteljica ateljeja v;a reparature preprog »Persag«, Zagreb. Kap-tol 20, telef. 5099, bo v ponedeljek ln torek tu, da prevzame popravila potrebne preproge. Reparature se izvršuje po orljentalskem načinu točno v barvi vzorca. Reference na razpolago. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Preproge 222«. 33636-3 Vpeljana trgovina s čevlji — na debelo sprejme v komisijo razno usnjarsko blago ali izdelke tvornlce kož ali tvornlce čevljev. Del blaga event. kupi fiksno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Garancija«. 33752-3 vtrmrn* Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanle naslova 5 Din. Naimaniii znesek 17 Din. 1—2 zastopnika prnci fiksmi piačS jn običaj™ provicijii sprejme za-vrvrova ln ■>« »A.reker«. Ljubljana. Kralja Petra trg 8. Ponudbe i navedbo točnih podatkov je rkržrti do 1. decembra. 3GjlO-5 Iščemo zaupnike ki pozmaiA pek« im tre^v-ee z moko. Pecseons. T.jub-lijama, pp. 3fT7. 33501-5 Zastopstva » Avrterriijrijo in t "Ve.'' 'ne -obe ter k ^^'h izdelkov bi p-evze< zn vnrdtrsiko banovino. Ponudbe na Al oni« Ooirvpamv d. z o. z.. L:nh-!ja.r,a, pod »Dobro vtpefl;am« 3a545-5 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanie naslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Din. Kolesa naprodaj Več malo raMjemh molkih in žemsirJi koles prodam po zeo ntzkch eenaJi. — Krmefj Pe>pi. Ljwb'.nma VII Celovška ce»:a štev. hlo. 33560-lil mrmrn Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanie aaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Perzijanski plašč nov. prvovrstne kože. zadnje mode. pr-«k\'m. — Ponudbe na oglasmi '»ddelek »Jutra« pod šifro »Lep komad«. 33309-13 Obleke za gospode iegotavlja p« najmodernejših krojih izrnet.no se pri-legajočlh. po ugodmih ee nah Jnsip Boc. modni atelje. KoUtfKorek« št. 6 318-13 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 44 orehovih desk 3 cm, stib;h, p r o d a _ M. T-msvč. Studenec št. 15 — občina Polje. 3:»!l7-l6 Suhe deske za mplznrje. orehove, hrastove. bukove, črešmjeve, ja-vorjeve, jese?H»ve in t«re-»•ove — kakor tndi bukove frize od 5—8 cm ši.r» ie. od 30 do 50 cm dog«. 50 m* hrastove letve 27 X 27 mm. 27 X 40 mm. 37 X 50 tram. od 1—2 m dolge in odpadke od žage bu.kot e im hrastove. wbe. povezame v smope po 10 para kg nudi »Zora«. Črnomelj. 3BJ0S-15 Instrukcije Atudi SL®t.;a.ra W prwlmi-te. — Poivudfce Da i^Sias. oddelek »Jutra« pjd >Akid(Ji).«u-ka«. Nemško govoriti, konverzacijo ln teorijo se nauce vsi z najboljšim uspehom po moji metodi. Pouk posameznikov ln v skupinah. Mesečno 30—40 Din Informacije od 10.—12. ln zvečer. Ljutova, Sa-lendrova 4,'IL 33685-4 Krojači in šivilje Krojna knjiga za dam-ske obleke ln perilo Je izšla. Zahtevajte prospekt! Naslov- KnafelJ Alojzij, učitelj. Krlžev-niška u!.. Ljubljana. 33690-4 Cltre poučuje po G'ilnw«'dovi metodi Emil Mrolits. Jn-Werr trs Si- 2/n. 03750-4 Pouk srbohrvaščine daje diplonvrana fiiloz-ofi-nra. Naslov v vseh pe«1«-vaJmicah »Jutra«. 33745-4 Profesor angleščine in francoščine Nae-lov v vseh poi='-nva'ni-cah »Juita«. 37778-4 Pohištvo Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Več spalnic ia trdega .esa an ^perone, po izred.no nizka ceni proda Kumoii. mKiar-otvo, P (KI gora 6 pr. St. Vid-u j»d Ljubljo-no. — Ne zamudile prilike! 305Č7-12 Spalnici Srešnjpvo io H®» orehovo [Minirano, 10 komadov za 3200 Din proda Cvetko Kladmik, mšzar v Mokronoga. iio&OO-ifi Pohištvo Na obroke io n« hranilne fcnjrlaice. — &;«erane orehove spalnice, črtšn.eve iperane ...... 3300 DLn pie6k«u>e ..... IsOu w omare ....... 4"») n postelje ...... 200 m nočne onvairiee . . 130 „ k ulvinjsi« optave . 850 n kuhinj, kredence . 4i35 « vloikii .....- • madraoi ...... 230 „ Sprejemajo se vM.k«ovwma popra vila po fconkuremčmih cenai. \'6e drugo pohištvo dobite najeeneje sat&o pri mlzaratvu »S A V A«, Ko.o-dvorska uJica 18. Ulklo«-6jva ceeta 6. Telefon 27S0. 33730-112 Pohištvo soba ln kuhinja, iuio 2 leti, prodam zeio poceni. Ogledati v ponedeljek od 1.—V Naslc v v vseh poslovalnicah »Jutra«. 33714-i2 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Helmolts WeK Geschichte in plinsko peč pnodajm. — Nasov v -rt>eh posiov»JnicaJi »Jutra«. 336C«^8 Beseda t Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje aaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Avtobus osemmajpti-edežen — nvalo rabljen. 4 eil.. z malo »porabo bencina, naprodaj. — Ponnd-be na ogas. oddelek »Juira« pod »Ekonomrlčen« S3524-10 Bencin-motor 5 HP z žago prodam ali zamenjam za drva. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 33627-10 Avtobus dva Vwfsed<-žem. in tovorni av»ott>ob;l. d'votonski. zeto uc^d-i-o n«pr'^daj pri avlo-po.l'et:u Cj^. Gorn^rrad. Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Dijak) 12 Din Inštruktorja z« nemščino rabim. — nudbe na očesni oddelek »Jutra« pod »Zaietnik« 33.T69-4 Nemil--. konverzacijo in pouk nnd-' izobražena gospa po 8 Din od nr«. Gledalca nI. 16, prš8USy:e — pri g. Rebek. SOUB-4- Tovorni avto 2500 kg nos'!most». d«-"b«o ohramjen. k'»pim. Ponndt^ s točnim opisom na oglas, oddelek »Jutra« ped Vfro »Kupim takoj«. 33f>B-,;0 Beseda 1 Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje aaslova S Din Najmanjši znesek 17 Din Vinske steklenice 7'i» litra, visoke, temne, snažne. 300 komadom proda Kokel-j, L:ubijana. postni preda !49. 33512-6 Površniki vrt-oemeoa«; n»n;«y so* ijiA 'td N»;boljš DJkuj »ri P»rra "*t« M 'SS-» Pozor, mizarji! Napredni mizar oporahija *amo patentirano posteljo tračnico ,'Bettse.hine) »KAPO«. Prihrani delo in 6as. Bre« zadolbenja Dobi ee • trgovinah z teleuiioo: Schneidet & Veroviek 8'opiea. B-et»ik. Erjavec. Z alta k Oo.. žili« - vsi v Ljubljen': Rok Arhar v Sv Vidn Omerza v Km ajn D Ra kueob ▼ Ceijn in Andraseh.ta Lot« v Martbem. 31449-6 Otroški voziček globok, poceni pnoda Ro-be&Bk, Vego« ovarat z veemi pritiklvnami. sposoben za takojšnje igranje, z henein agregntom prodom. Naslov v vseh pofelo^alTOCoh Jutra 39130-6 Stenice, podgane mrši. ščurke io ruše garantirano lakoj poipnr«KWiio un-rit«. Pišite takoj. — Gla\-no zastopstvo Marko Stuhec. Ormož. 3u&M-6 20 petroleju svetilk ra®!%6iwfa — ka.kte.- (Neuk! «ter) — Sv. Pe4er v Savinjski dolini pri Celju. 305M-6 Otroške vozičke najnovejše mrgole — d«>bro bogo dobite po rek lomno cend le prt M. Tomšič Sv. Petra cesta štev. 52. a:>:®5-6 Vozičke za punčke giigaine k\3.in:eo!r.oma nov, moderen, naprodaj no Zaloški cesti št. 3. S3ftX)-6 Peč na žaganje eno sezono raUjeoa, za ;<>0 Din naprodaj v Mai čoina-mke urici aterv. 3. 0C4-6 Karbid poeeoi priporoča i-+ezn«na Ko'i*jny. Ljub jaca »■»ka. Medvedova štev. adftu-e Plinski štedilrlk skoraj nov. ze4o ugodnn prodam. Vpraša t>i v trgovini K ar*.k. Alekeand-ova oesta 4. Za MiHavža ig-ačni voziokt. skiroji. tri-cikSji, holenderji. konjički se najceneje dobe pri »TRIBUNA« F. BATJEL Lti»b'jana. KariovSka c. 4. Cl^niki franko. Preproge pnAno delo. poceni napro- dij v Erjavveri uKci 4a. 33C94-6 2 veliki bebi (Giioke-pupen) fc n>ov« kartone poceni p-od* Koier. Stari trg «. 33749-6 Velika razprodaja oz. prodaja različnih rabljenih predmetov za nizko ceno pri »Promet«. nasproti krlževnl-sfce ocTkve. »3K-5 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Staro železo vsakovrstno, tudj pločevino in druge kovinske odpadke plačuje najvišje Fr. Stup:ca, žeieznina. Ljub-l.au, Gosposvetska c. 1. 33366-7 Jarmenik j en. v popo:m'>me do-»retn stan ;tl prveostiveoo stranekt ja imenik potre buijemo. Ceno in podrobnosti poslati oa og asm oddelek »Jutra« pod šifro »Galer«. 334S5-7 Perzijsko preprogo večjo, k«i>im. Powu dali razvid eti d-mu-nzljo in etanje p1 o-: e-Tine. 33101-7 Metalno posteljo elegantno, k upira. Pon nd be na oglasni oddelek »Jutra« pod »Postelja«. 33550-7 Polnojarmenik brzotekočl, 55 cm širine, v dobrem stanju kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Denar«. 33646-7 Skobelni stroj mizarski (Abrlcht-Dik-tenhobelmaschlne) po možnosti z motorjem ftirine 50 do 60 cm rabljen. kupi Jože Koren, Brdo 70. pošta Vič pri Ljubljani. 33701-7 Be«*da 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanie aaslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Din. Vlogo Me-Ji. hran. 100.000—200.000 Dkn kup m proti obročnemu odp'a«!-i!u. Ponndbe na og'ae. oddelek »Jutia« pod »Jamstvo«. 355^8-16 2 kniižici Ljubljanske kreditne bnn-ke. e eca !00.00(i D:n prodam za goaorvtK) najboljšemu ponudtiiku. Ponudbe na pod-jžn"eo »JtKra« v Novem pod ztmčlko »IV® lon.noo« 334«i-l6 Kompanjonko c točiioo pr»v»>o. iščem aa usta nov ileir žga n.anie. Z«nnjekuhaneka priprava io gotovina na razpo'ogo Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod »£gan 36-10. Za pismen odgow»r 3 Din v znamkah. 2&-16 Posojila na hranilne ka.;lllce daje Slovenska backa v Ljubljani, Krekov trg 5rt. 10. S37?5R-16 Bančne vložne knjižice la vrednostne papirje fcn pnje«i»o. prodajamo in kr* liti ramo najugodneje b p!«4tto takoj » go'«r1o1 Naročila <■ pr;n sprejmem v dobro idočo obrt. mniibe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bodočnost«. SJ7H:-!6 10.000—15.000 Din posojila išče hišni posestnik, trgovk in obrtnik. Cunj. l>o-nud be no og asm i odde.ek »J'ur. ra « pod » Lj ubv« na <. Hranilne knjižice Kmetske posojilnice Din 140.000 ln 220.000 Ljubljanske mestne prodam, ako Je takoj plačilo. — Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Kapital 360.000«. 33755-16 Vlogo pri mestni Hranilnici v Maribjru prevzamem v polni vrednosti prota ugodnemu odpačiau, manj kot JO.OOO Din ne ptvde v poštev. Ponudbe je pošteni na pjd-ružnico »Jutra« Maribor pod »Vio gac. 33773-16 Posredujem denar na hranilne knjižice r*eA denarnih »v«wi Rudolf Zore, Ljubljana Gledeiiik* 1& ie««t. 38-R' Hranilne knjižice Mestne hranilnice v Ljubljani po 25.000. 50 tisoč in 100.000 Din prodam za takojšnje plačilo ali večje obroke. Ponudbe poslati na oglas, odd. Jutra« v LJubljani pod »Hranilne«. 33252-16 Kdo posodi 30.000 Din na prvomestno vfcpjriži** nonr« stavbi-. Ponudbe na [•odružtiioo »Jutra« v Celju pod *i'T*i kolodvoru«. 3317^16 Knjižice Ljirbdjonske kreditne ba.:»ke kupim protii tako.išnui go-tovUii. — Posredovalci ia-fjmV.mi. — Taikotišii je ponudbe na oglasni cddelik »Juitra« pod zaaoko »Knjižic« L. K. B. URJ4«. 3393M6 Družabnico za dober celoleten re-a ta vran na Jadranu, z osebnim sodelovanjem ln kavcijo 10.000 Din sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod »Poštenje in prilika«. 33643-16 Vlogo do 25.000 Din Hranilnice d-avske banovine v Celju, kupim. — Ponudbe na og'«sni oddelek »Jutra« pod »VIogn takoj« 33572-16 Vlogo do 20.000 Din M« rJborsk e m eetne hraiuii-mice ki«;>:m. Ponntdbe na og a«. oddelek »Juim« p jd »Takoj gotovim 11**4«, 3:1573.16 Knjižico (LJublj. kreditne banke) ca. 80.000 Din, odda na posojilo na vknj'žbo proti mesečnemu odplačilu z zmernimi obresti. Pojasnila pod »Mesto« na oglasni oddelek »Jutra«. 33638-16 Vložno knjižico Mos'.ne li-anilniice — cen. 50.<1X1 Din, kupim proti takojšnjemu pTačiiu. Po-ni»dfr»e n« otrpni oddelek »Jutra« po»i šifro »5O.O00«. Družabnico sprejmem za prevzem slaščičarne in mlekarne. Kapital potreben. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Promet 20.000«. 33706-16 Kupimo knjižicc Mestne hranilnice za manjši ali večji znesek — proti takojšnjemu plačilu. Mizarstvo Sava, Miklošičeva 6. 33722-16 Hranilne knjižice razlicnin domačih zavodov prodamo — tudi proti mesečnemu odplačevanj u. — Mizarstvo »Sava«. Miklošičeva cesta 6. 33721-16 Pozor — dame! Oni, ki posodi solidnemu poštenemu trgovcu Din 5—10.000 ra ugodni nakup materijala, p.a-čam 10*» obresti, dotro jamstvo, sem iz hvaležnosti v vseh njenih zadevah pri pomoči. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Poš^.e-i trgovec«. 33713-16 12.000 Din posojila Iščem na kratko dobo proti dobri garanciji. Ponudbe na oglasili oddelek »Jutra« pod »Nujno«. 33751-16 Ureditev dolgov trgovsko-obrtnl nasveti, pojasnila in izvedba konkurzov ter oodnih. tn tihih poravnav, kalkulacije, strokovne knjigovodske revizije, sestava ln aprobaciia bilanc, preskrba kreditov, vnovčitev ln prodaja hranilnic knjižic, vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesij on irana komercljalna pisarna: Lojze Zaje Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18. Zagorje! Hra-noine kuj like Ljudsko posojilnice in hranilnice v Zagorju, kuiplm. Ponudbe aa ogasni oddelek »Juti«>c [rod tnačko »Zago^."«. JoT.i'- .0 V naj e m Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovino na prometnem k-a.ju na deželi odddnm v nc-jem. — Ponudbe n« podruž. Jutra v Celju šifro »Novčm letom«. 334S-17 Večjo vlogo Mestne hranilnie« Mub'Vin-*ke. kupim proti t»k«jonji goV^rini. Ponudbe na ogl. odde'*k »Jutra« pod š'frn »VI op« T1T«. TKTVC Vložno kniižico f??.000 »nI Kmetske po«, v Lnibfenl. tekoi prodam — DvVrjivA mesečno !<>00 Ditt Ponudbe na oddelek »Jut rac p~d šifro »Ktresk«« S3670-16 Družabnika u ?5?-Pin. Poovdbe oa podtTT^. J -a ▼ Oefejn pod mačko »To-to«1 tsiff«, 38RIS54i6 Gostilno »Rotovž« v najem ali no račun odda V'«el v Mariboru. Gostilno na prometnem kraju v trgu Savinjske doline. b"'zu eerkve oddam v najem « koncesijo ic inventarjem. Nnslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 33500-17 Skladišče v centru Ljubljane aii na Dunajski cesti. 1 majhnim stanovanjem vzamem v najem Ponudbe na og asmi oddKek »Jutra« pod šifro »Siclad ISče«. 31502-17 Garažo na dvorišču kavarne Ev-rot« po v eni oddam v najem. Poizve se pri hiSnikn 33681-17 Brivnico prodam ali odda®! v najem radi smrti Teampes. Maribor, Me>j aaji^ie Skladišče in velik hlev oridaano 6 1- decembrom v MflijBtrovi ulica Štev. 10. 38579-19 Velike prostore svetle, primerne za kako obrt, atelje (fotograf), 6kladišče ali večje pisarne, oddamo takoj v najem na Rimski cesti 2 (pri Napoleonovem spomeniku) vhod tudi iz Gregorčičeve 5. — V isti hiši oddamo v najem tudi lep trgovski lokal, 2 dvosob. stanovanji in 1 avtogaražo Več se pol zve pri hišnici. 33606-19 Specerij. trgovino vpeljano, na dobri pro-tretmi boriti radi seiiifeve oddam s 1. decembrom. — Nasiov v vseh posT ovcilmt-cah »Ju t.na«. $>666-1© Velik prostor na dvorišču v cen trn mesta, svetel in zračen, oddam za obrt ali skladišče. Ponudbe pod šifro -»Lep lokal« na cgl. oddelek »Jutra«. 33723-19 Trgovino z mešanim blagom na prometni točki, dobro-idočo. vsled družinskih razmer takoj prodam. Za prevzem zaloge z inventarjem potrebno 35—40.000 Din. Samo resne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurna eksistenca« 33711-19 Manjša trgovina z galanterijo in perilom r Ljubljani na prometni točki radi družinskih razmer takoj naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 33719-19 Gostilno v centru Ljubljane, dobro vpeljano, oddam pod ugodnlra.1 pogoji. Ponudbe pod šifro 1. ali 15. decembra« na oglasni oddelek »Jutra«. 33742-19 Lokal primeren za trgovi-no ia obrt — ter enosob. stanovanje v Mostah Pok!ršika n!. št.. 5, odda zadruge De!, dom Moste. Pojasnila da:e •T. Verbič. Zelena jamm — Zvezna uJica štev. 1. 33727-19 Trgovino e krompirjem in sadjem mrodoo prodom v L :u-b!.Jani. — Ponudbe na ogasni oddelek »Jnitra« po-d šifro »N i-zk a n« jem n tua « 837-10-19 Gostilno na račun tščem za takoj. 7,m ož.rro«# kavcij«. Ponudbe t« podružnico »Jtrt-a« v Mariboru pod značko »-^OOO«. ■3:1707-19 Fototrgovina e laboratorijem — galanterija. izborno vpeljana, naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra* pod »Središče«. 33777-19 Posest Beseda I Din, davek 2 Din, ova»y-«Trim Vn gospoda.rrti-m pn-•f.** v hi iS mi Ročaje Šetinc ogodoo prodam proti gotovimi. Ponudbe na podružnico »Ju.lra« v Maribora pod šifro »Vinograd ki posesnvo«. KMH9-20 Vilo ali hišo v ceratru ali eOTtraini periferiji Ljub jane kupim proti mesečnemu odpla-čiln 4000 Din. Popoln« iiz.p'ečilo v štirih istih! Ponudbe na oglasni oddeJek J litra pod »Diskrecija«. 33529-30 Lepa stavb, parcela v sred iT« LjuMjan-e, 3000 m2, aii polovica poceni naiprodaj. Nasov v oiglas. oddelku »Jutra«. 33523-30 Trgovska hiša sredi trga Žalec, pod zel« ugodnim-. pogoji naprodaj — Vpražauja oa naslov: Poštni predaj št. 9. talec 33491.-20 Dvonadstropna h!ša » eeratro oe zelo prometnem p-ostoru Maribora naprodaj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Drava«. 331:9-20 Trgovsko hišo v prometnem kraju na Gorenjskem ugodno proda-m. Naslov za ponudbo poSlji-te na oglas. oddelek Jutra v Ljubljani pod »Hiša«. 33263-30 Posestvo na prometnem krai»n ob •K-movintki cesti oddam v majem. Pripraivn« tudi za vrtnarja. Uniforma©! j-e doije Jošfco Hočevar, Zida™ 33423-20 Posestvo i13 oralov z gozdom, tri č.otrt mre od Celja, kresna lega. nigodno naprodaj. —■ Potrebno 50.000 Km gotovine, ostfalo hnaJiiteie km-ji-ži<-e Mari-bo-rgike i^mrnošta-jerfike braitJlMif-e. Nas-lov v vseh poeiovaterioaih »Juitna« 38125-20 Stavbna parcela naippodaij biizu j>oeta.;e pri i>»v. Mar. v i^o,^- Nafc.ov v voeh poti on, aouicaii Juira Majhno zemljišče ob glavni, najraje Zaloški cesti, kupim. Ponudbe na A. Svigelj, Škofljica. 33604-20 Petstanovanj. hišo prodam. Letni donos 16.000 Din. Cena 145.000 Din. Polovico gotovine in knjižice. 10 minut od tramvaja. Naslov v vseh poslov. Jutra«. 33619-20 Žago ali mlin na vodni po^r«, kiipim- — Pomiidbe na ogl««ii oddelek >Jutre« pod »Zaga.«. 3S&7D-20 Hiše hi posestva od 30.000 D'o naprej, ter gostilne in pekarije prodaja Po*red-ov« kvic« v Mariboru, Slovenska ui. 36 33590-30 Lepa parcela — vrt z licem na Lepod^oreko a'i<» — in erionadstropno gospodar, poslopje z« bivšo nem^fco šo»'o v Si^ki ugodno naprodaj Poslopje «e da preurediti z malimi etrofiki za a*a.7w>vn.-njffee im obrtme e-vrhe. — Naslov v vteh pof.,fn-a.'i>i-cah »J-urt-a«. 33675-30 Tri parcele (po co« m5) naprodaj ob Celovški oeeti — nasproti goe-ti:'®« Kmet. Na-eiov v vseh počlovalmicah •Jut™«. 3305-30 Hišo v Ljubljani novo ali modernejšo, v vrednosti do 1,000.000 Din kupim. Ponudbe in vse potrebne podatke na oglasni oddelek »Jutra« pod »Resen kupec«. 33640-20 Hrša v Gradcu velika, etanKrranjfika in trgovska, na glavna prometni c*»ti, štiirimadetropn«. v dobrem Mavbnem etfl.miu, začigurano fi % obrestovale, cena 71.000 šilinge«-; katere se lahkio plača večji del v Jugoslaviji — da.iije lepa vila v Gradcu f firamn-ajeko zvezio. lop vrt. davka pr1'«*3-- " 'fT«' fra.novamji, m™ 32.000 šilingov. .poleg tegn nekateri priCožnoetrf nakupi kmetskih posestev Po'a«ni.la d« je hrezplnčjvo Wiener & Oo_ &naa, Jimg-fenugasee 1. 3)133-^0 Majhno posestvo r noivo hSo im gospodar-fik ;.m posl-opjem prodam v I'eton-ieča.nSkem kraju na Ger«n.wkem. — Dopise n« og'as. oddelrik »J-uitra« pod šiifro »Prav ugodina cena«. 3SJ86-20 Ugodnost! Bncmadstropno hišo, v kateri je v priiUiOjiu dobro idoča go«tiikia z vsemi pri-tiiklinami vred. v nadstropju twjeke sobe, edii-no modeme z.ida.no kegljišče v trgu, veliik gos-tiJiniški vrt, ledeinaea, veliik vm za ?.e-l«m'javo, tnrnki bie>vi. povsod elekitričaia luč, vodovod. pripra\TW) tudi za trgovino ali mesarijo iitd. — prodam po ug>>dni ceni radi vitote starosti lost-nrika. — K er je poeeb™> zdra.v in rOiTna-nitiče-n kra^j, pride v lee ugodno naiprodaj. Pcijasmii-!a daje rcoii+etma piearcia Adamič, VosrnjaikoT« u:l. 4 337109-30 Nova vila naprodaj proti gotKrviini in kniSftjci Kmečike. Državni ramdniik-i posebno ugodnost Naslov v vseh pos'nnralirvi-ca-h »Jutra«. 33(713-30 Novo hišo v Celju trlstanovanjsko. lepo, z vrtom in verando ugodno prodam. Mastnak, Sp. Hudinia, Pred vhodom v »Majdičerv mlin«. 33774-20 Dijakih.« m obe Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši nesek 17 Din. Dva dijaka t vso oekrbo aii bres, ▼ centru m**ta »prejme® a 1. aii 16. decembrom. Ni rfov v vseh poeicva.n.icah »Jutra«. SJ?l>i-2ž £ tanoianja Beseda 1 Dia, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši snesefc 17 Din. Dvosob. stanovanj© c prroiknnam«, v ceni:« mee-Ji išfce stranka 3 ot*Jb — točen plačnik. PoraidJbe na o^"las. oddel rik ».Jutra«« pod z.r»oko >!*> 33639-213 Majhno stanovanje dveh sohic šn prifitlii!. m dvoč-ansko rod'bi«-io ijčem za takoj. — poouv v vseh poslov« tarče h Jutra. 33600-31/a Sobe išče Beseda SO para, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Prazno sobo E ©eiKtrailno kurjavo in strogo sopar i ranim vhodom ■išče fina gofpa v blnmirv centra Ljubljane. — Ponudbe n« oglas™ oddelt-ik »Juitra« pod »-Mirna =obom oddam t februorjonv. SssJor v vseh poeioTOtašcah »Jotra«. 33603-^1 Trisob. stanovanje kom fc>rtt>o. celo prvo nadstropje takoj »H pr^meje odda Petan, Maistrova ui. F*. 1«. .OHT9-31 Štirtsob. stanov. ^je v rredim mfWa oddam. — Naslov v -vaeh poslovaini-cai »Jutra«. 33670-31 Enosob. stanovanje i pleVrričmo razs'anje tudi opremljeno, prip-avne za ga muko oseb", oddam na Vodovodni cesti 40. — Upravitelj. 33703-?! Opremljeno sobo soinuoo io čisto, < ei«ksri- ko ter paeeboim v+Kdoci oddam s 1. decembrom na Rimski eesa ftt. S/I. d peno 3SD06-S3 Popolno oskrbo nudim gospodični dijakinj a. ▼ainicah »Jutra«. 33704-33 Lepo, piazno sobo e souporabo kopa'nice od-mirni gospodirtni. Na-v vaeh posJovaln oafc »Jutra«. 33601-33 Prazni si event. s kuhinjo — poleg glavne pošte oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ceno«. 33726-23 Stanovanje oddam mirni stranki t 1 otrokom v centru za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 33705-21 Stanovanje dveh parketiraoih in pritikiim odda S;monč.ič, Celc«vsika oe«ta štev. 6i Šestsob. stanova ^"1 v centru mesta oddam s 1. decembrom. — Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod zimčik o »O ospoev etska «. 337e na <"e*«a. oddeiek »Ju.im« pod šifro »D. II.« 33696-33/a Sobo % t«t> oskrbo, iSčem * 1» decembrom. — Poimidibe z na/vedfao ceme n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro >StaIm>c. 337B1 -33/a Krasno posestvo ob banovinski cesti blizu rudnika in tovarne 10 minut do kolodvora in farne cerkve, njive, travniki, vinograd itd., je na prodaj. Pojasnila daje: Stojan Loče pri Poljčanah. 33766-20 Posestvo 24 oralov pri Mariboru, takoj prodam za 145.000 Potrebno 80.000 gotovine, ostalo vknjižba. — Naslov v vsen po loval-nicah »Jutra«. 33770-20 Posestvo pri Zagrebu obsegajoče 1 juter in 267 klafter zemlje, s stanovanlskiml in gospodarskimi poslopji, žago in mlinom na vodni pogon, gostilno, kopališčem in parkom ter vsemi pritiklinami naprodaj pod zelo ugodnimi pogoji. Električni tok iz lastne naprave na vodni pogon. Vprašanja na: Jo?ip Seljan. Zagreb, V laška ul. 71. 33764-20 Zemljišče cirka 600 m! blizu so-kolskega doma v Šiški proda Taškar, Celovška c. 77, Šiška. 33785-20 Enodružinsko hišo novo, z velikim vrtom za 76.000 dinarjev takoj prodam. Hipoteke je 56 tisoč. 30 tisoč v gouovi.ni eventualno se sprejmejo tudi knjižice. Stanovanje je kupcu takoj na ra.zpo-'tigo. Po:asn'la v Soodinoi Šiški, Oorišku u«. 311. o-b gor tajsk i železniei. 337S9-30 Za 140.000 Din prod:im krasm-o novo-zg-ajeno šestn-anovaaijsko hišo v 7,g omji SlšV:: e'ektrika. vodovod, perke-tiraue sobe. P'i.nudiie na oglasni oddelek >Jutra« pod: »Sreča«. ' (537ti<>-2<> V Dol. Toplicah na lepem kraju blizu taoa t"ri:.a o-odo mon^e posestvo Anteni-'« Pere. šT. 35. 3i2600-i0 Prazno sobo s hwio, išče bo^j&a Naslov- v vseh pnslova.lni-cah »Jutra«. 3S7l46-3A'a MnrrrgTfn Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Din. Komfortno stanovanje 2 sob, kabineta in priti-kilin, oddam e 1. decembrom. Kodeljevo, Povše-tova niica 39 (rdeča vila) 33453-23 Dvosob. stanovanje s kopalnico ln uporabo vrta, v sredini mesta takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sredina«. 33295 Petsob. stanovanje s kopalnico — v strogem centru mesta takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Kom-fort«. 33296-21 Dvosob. stanovanje soinčoo, v mestu takoj oddam. Ponudbe do torka na og'os>ni oddetek »Jutra« pod »Udobno«. 38523-21 Dvosob. stanovanje e kabin eitom, k«po'nio» in pritifchioaiim poceni oddam »talni maiicč-laTOJka rodbini na Kodeljsvem. — Isto t3»n oddam tiudi enoso-bno stanovanje. — Nas ov v vseii poslov aloHea-h »Judro«. 3c?557-31 Kuhinjo in sobo odvlara v D> oddam na Vodovodni cesti 39. 33648-21 Enosob. stanovanje s priti k H na tn-i oddam v Šiški. A'J7|.7-23 Lepo sobo s kopVnico in nra.v do^iro hrano ter vso d.ruso oskrbo odidem v Gledališki ul. Štev. 12/111, lovo. desna vrata. 33743-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v centru m-sta oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 33762-23 Lepo sobo opremljeno — s posebnim vbodom, čisto in veliko, v visokem priit,lič.jiu oddam botjši stranki — event. za pisarno. Trg kralo in roran vodo. oddam banske omrav« — A«Ster-čeva ulSca 17. 336E&-33 2 opremljeni sobi s posebnim vhod-m, takoj oddam v F'!orijn.nriii ul. 34 33616-33 Opremljeno sobo e strogo separi ranim vbodom, oddam v centru mesta — Beethovnova nJioa žt. 9A. 336417-23 Opremljeno sobo lepo, veliko in solnčno, z balkonom, vhodom iz stopnjišča, oddam boljšemu solidnemu gospodu na Bleiwelsovi cesti 9/n. 33611-23 Lepo, solnčno sobo s posebnim vbodom, prazno «15 opremljeno odidem — Novi trg ifC. 33666-33 1 ali 2 opremljeni sobi odidam v v4i. Na Kodeljevo štev. 13 — nasproti Leonišču. »»«-2S Sobo v centru c oskrbo in kopalnico oddam 2 ossbama. Sasiov v vseh poslovalnicah >Ju.tra« 33ftS!-j3 Veliko, zračno sobo s tekočo vodo io kor«uni-co oddam solidnemu go-spodn v eearn mw;a — Nas o-v v vs< h p «.lov»l-ni»*m«. 2tSX)$-&l Separirano sobo lepo. urimo, veliko io tn>-p'o. oddam na koncu Ml-U<.^ifeve Naslov t vs, prazno sobo oddam pa Kranja Petra trgu S. Vodovod v sobi. Kralja. Petna tog SVTTI. 337".»!-33 Izgubljeno Beaeda SO para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjii znesek 12 Din Zlata zapestna ura damska, se Je izgubila. Poznan pošten najditelj naj jo odda proti nagradi na polici 11. 33687-28 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dio. Podpisani Mastnak Jože, delavec v Radomlju, s tem pre-klicujem vse govorice o dogodku v gostilni Kaplja Franceta v Radomlju kot neresnične in neoenovane ter se zahvaljujem Kaplja Francu, da Je odstopil od kazenskega pregona. — Mastnak Jože. 33699-31 Dopisi Beseda 2 Din. davek 2 Dio ta šifro ali dajanj* oaslova 5 Dia. Najmanjši ineaefc 28 Dtn. Kojemu intelektualcu Mgoiara itntjunjivati mišica jeduoro damom u na^ean hi f:»!K-Urk«HO Jeziku. Dr ka uprivi dopis og«»«nom od je! jk »Jutra« pod ».Slu oajnost«. :WT«!4-J4 Zrelih let •ieiim dopisovanje s starejšim intellgentom pod vZr.ačaJnost 7« na oglasni oddelek .»Jutra« 33612-24 Iskreno prijateljstvo želi ntad dipiom. akade mik. z ljubko damo. staro do 31 let. Dopse na ofl. o«Welek »Jutra« pod šifro »Znava«i Dunajčan«. Dama te bo^ih krogov, v nxw«iu tuja, v zakonu o«i,m:,ena. želi dobrega prija*ti.;a. — Ponudbe na og. oddelek »Jutra« pod »Nad 30«. Za upoznavanje preko »[)axuvarčana« Daruvar svaki je posrednik sam. » Daruvar-čan« samo štampa Vaš slučaj upoznavanja pod lzvjesnim trojem jed-nu godlnu. Ponude kandidata prispjele na Vaš broj šalje Vam izravno bew otvaranja Splsak mnoeohrolnth fenidbe-no-udajnih ponuda stoji Din 15 (marke). 33697 24 Beseda 2 Din, dzvek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. Ženitve in poroke posrt-du..t-ni" im e m n« ot i>ineje. fro.|*k«e — razpooi^s pro'^ vposasvj 10 Lwi v polnil uč inka b >Fli>iiS<. Za grob. Tka.cičeva 4. 3.1VH-25 Gospodična s prerooitMi.t-m. žtii poročiti drž. u adj-25 Gospodična neomatletevan« j«t>:ckiosM. l nekaj g'«oviut, želi poročiti oi>ri/r.iko al: ncime-ačvnca. Ponudbe na o^' •<Z in ir.a«. 33702-C6 Inženjer in veleposestnik 27 let star, rim.-kat., samec, iz krasnega sla-vonsk^a kraja v bližini mesta, izredno simpatične zunanjosti, popolnoma zdrav, strogo soliden, vedre narave, z mesečnimi dohodki 10.000 D'.n, želi poročiti solidno gospodično lepe preteklosti in premožnih roditeljev, z doto. lepih duševnih vrlin ln simpatične zunanjosti. Gospodične, ki streme za res srečnim zakonom. naj pošljejo svoje ponudbe z najnovejšo fotograiljo, ki Jo s častno diskrecljo vrnemo, na: »REZOR«, zavod za sklepanje zakonov, Zagreb, pošta 3. 33584-25 Gdč. posestnica želi spoznati v svrho ženitve žel. uradnika 38 —40 let. Slika zaželje-na. Dopise na podruž. »Jutra« v Mariboru pod šifro »Naturfreund«. 33769-25 Vrednote Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Naimanjši zneaek 17 Din. Srebrne krone staro zlato in srebro k u p a j e raf:newja d:aglh kovin v Ljubljani. D irska alica šter 36 — vbod 1 Vwtovbe.nske cest« (po go stilne M-ržina). 70 Pianino dobro ohranjen. kupim proti takojšnjemu plačibi. Poonnibe na mislov: I:ig. J. Z e n o r, K. D. E., Ga^ev« ulica. Ljub.ja-n«. Priložnostni nakup! Prodam fm k*atek klan-T. skoro nov, k-aseo glas. mo-iern. Dobrajn-. Maribor, TaUenbachova ulica 3' 3.TTT-26 Klavir iV»hro oiirartjen — uvo.'»(n g'as. pnoeni proda Sej.« urnik, Star; trg štev. l'a. 33733-26 Pridelki Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova S Din. Naimanjši znesek 17 Din. Cele orehe in jederca najceneje n o d i Srmp., Ljub .iana. 33377-33 Kislo zelje, repo in sarmo prvovrstno, iro breikonku 'enčn; cen. vsako mnoinh1 lo^vlja U.man L.-ut>..a ra. Sv. Petra cesti 33 -Telefon 27«, 217-33 Ajdova kaša higtijunsko tzd".'a:ia s stroji. sulm in ztio i-tpa. v!7-33 Naš I. kvas z izborno thajalno močjo in vzdržljivostjo priporočamo pekarnam in trgovinam. Celjska tovarna kvasa in slada Jos. Kirbiš. Celje. 33567-33 Be>eda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši zntsek 17 Din. Šivalnih strojev večjo iiiii ožim* aov.L, az niih m pog-eZij:vnh, le Z a d r a v e c, gledišče ob Dravi. ifcHiiZ-Ji Šivalni stroj poctci.1 t: • \ tV-jTiiar-jovi ulici št. 8, prit.rc;«. Zlato, srebro, platin kupuje po najvišjih dnev nih cenah Mariborska »fi nerija zlata — Maribor. Oroinirv« ulica štev 8. 230-35 Vsakovrstno zlato kupuj«, on najvišjih eeoab ČERNE — juvelir Ljubljana, VVolfova ulica 3. Rabljene stroje za žagu, zlasti nuiaino žago tPendeUagej, krožno žago za obrooljeva-nje. kupim. Propaganda d. d. Zagreb, Jeiaci-čev trg 5, pod »Pila«. 33581-29 Beseda f Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Kovčeg-gr a mofon in 180 rabljenih plošč, večinoma i-taii.ensikth. menjam za radio. Požar. Zgopn.a Šiška 203. Klavir dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na: Stražišče 243 33GS6-36 Koncertni pianino za vajo na razpolago. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 33379-36 Šivalni stroj nov, eleganten. kupcu radi neplačevanja ooro-kov odvzet, naprodaj Din 1000 v zgubo pri tvrdki Baraga, Ljubljana, nebotičnik. 33730-26 Pletilni stroj 8'60 do 80 kupi strojna pletarna. Ponudbe 6 ceno na Slovensko ulico 26. Maribor. 33772-2S Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Psa čuvaja močnega taui«-a. starega do enega leto kupiim. — Ponudbo pod značko »Oster« na oglasni oduk-itk Jutra. 335&D-27 Modemi psički pritlikavi Moiteztrji. beM. lepi, 6 mesecev stari poceni naprodaj. — Primerno Miklavževo dario I>oq>:se tla opas. oddelek »Jutra« pod ziiiaoko »Malteški«. 33093-27 Konja štiriletnega, poinokrvnega amerikanca. r plemenitl.n-m listom prodam po ugodni ceni. Vprašati v Einspi ar-jevi ulici 21 — Beži.g-od. 33683-27 Dobe rmana čistokrvutga. 7 mesecev starega (r* z rodo»-n>ikom, pr^Hnv^.jivega za d-rt*ui i), pruda \ alj,avt)C, Lloi po i Ljubljani. :a(534-27 Mladi Foxterrierji z rodovnikom naprodaj. Podgora 3, St. Vid nad LjuDijauO. 33631-27 Konja za vožnjo in ježo. 6 let itarc^a, ugodno prodam. Na ogled v hie^u pri Figovcu med 12. m 14. uro. 33652-27 Pes — lirski seter se je zatekel. Las.t.-vk ga d-obi pri ioavkem čuvaju rkniču, Stot ce stev. 73. 3361.3-27 Pitana perutnina piščanci, štajerski p-ilar-dt. kapuni. kokoši in dmpa perutnina \7. lastnega pitallšča — po zmernih cenah vedno v zalogi. Naročila pri Kmeti tskl d-ti*bl. telefon 2105 ali 3755. 33617-27 •flitirS, •ivTie. krfi'lke. go-vor°če — kc^or rudi kar^rčke ^■'sc-ri^^vTj-e Harcerje. r2-z- rr »-->:i*n c pr^a Kos. Ntjrs^a u'. f!. O--." -,- ."V— .A^i -V>"- I Beseda 1 Din. davek 2 Din. /a šifro ali dajanje naslova 5 Din Na:manjš' znesek 17 Din Obrtni list! Kdor žel: pr.čei; trgovino z im-šmioi bagom in ne mo;e dobi« obrweg»i ; redi učne dobe. dobi istega poO zelo ugo-l-n mi [>-goji. Dofcse na .Ig.a«- >>d del *k »Jutra« pod zticčko »Obrtni ii-:«. 3JXil-30 Striženje 4 Din in britje 2 Din 'ie.avstvo). Obišč-Ite re noviirano oa jc-nejš-. tint n:&o »Rj-p-il«. Sv Pet-a c »t 35 32975 30 Slava Gril kVs' salon. Ljub!"«-B.sUi, vmtWO ui -i 15, se pri{»oroča cxuj. obč bistvu. 38625-30 Cenjene dame! Damske klobuke in preoblikovanje dobite najceneje. Salon Mira. Pasaža Nebotičnika. Ljubljana. 33592-30 Zobozdravniško prakso v večjem provincijalnem mestu Slovenije, z dolgoletnim obstojem, prodam z vso opremo in sicer z vsem zdravniškim priborom vred pod ugodnimi pogo i. Za mlade zdravnike in deutiste ugodna prilika. Ponudbe pod »Zobozdravniška praksa« na podru. »Jutra« v Celju. 33577-30 Dražbe Be.,eda 1 Din, davek 2 Din, za »ifro ali dajanje naslova 3 Din Najmanjši znesek 17 Din. Prostovoljna javna dražba V petek 30. novernbr* 1934 dopoldne ob pol 10. bo sodišie v hiši št. 41 na češnjici pri Železnikih na dražoi prodalo razno kolar.->ko in gospodarsko orodje, opravo, oblačila in druge premičnine, nadalje eno go-zdno parcelo v Šuštar-skem potoku (vzkivna cena 7030 Din) in eno-nsdstropno zidano ob glavni cesti stoječo h'šo z veliko kolarsko delavnico na Cešnjlci št. 41 (preje 33) ter travnik in niivo poleg te hiše <'"*-klicna cena 67.300 D:n). 33585-32 zm Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajsnje nasloi a 5 Din. Najmanjši znesek Zinska la. jabollia iz Konjic, Velenja. Slo-venjgraaca itd., r.aj.skrb-nejže odbrano ln sortirano blago po ceni od 2.25 Din za kg dalje, vedno v zalogi. Oglejte si brezobvezno stalno sadno razstavo pr! Kmetijski družbi v Ljubljani. Novi tre 3. 33616-34 Štajerska jabolka prvovrstna, ter vino po 8 Din liter lastnega p-1-delka prodam. po-:t« k? pr! gd* U^enlk Pr«-<1 škofijo 19 III. 33783 34 Be-.eila 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje našlo-, a 5 Din Na:manjši znesek 17 Din. Ilustrovanl cienik ma-aka za g. 1935 upravo 7 štampe izašno, - ld 7*:va.l!č e 7.3 ku ni«i ku po ed.:.ačno •lig is. a vi ii i, J. I.06- nu i Crtiu gem. f jf-šta t^o mi razn h d-žovj a [»aiketiriMi. S ivi-r.ačko tzda-:!■'■ 'iaš;ii m:! jka ve ina ofdVn-'j. (i -tia 10 Din. — Iz d »t Steiner, Ziagreb. Masarvk-va ul. IS p. -š-a nski č-.-k ovni 35.316. 32®:-39 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din Naiiranjši znesek 17 Din. Ladijski pod "obaA' a trv. Ljub! 'nna, 337« »t: iT Steznike t.rebu-ne pisovt., <■ 7a nos.-č."-os:. nederčke po meri iizde-:it'C iti re pr (»oroča c .-ni, damam z.niča^a Ana Hu-t-ter, Gajev« 3/11. 33601-30 Shramba dvckoies čez zimo Emajl-iranje z ognjem im elektriko. pon:k'«ti.i- in p' kr-> .man:e na ceneje pri »TRIBUNA« F. BATJKL | 3: ^>77-30 | ..4ecS rnestcin In deželo tnali oplasnik zmožen srbohrvatskega, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter blagajne, knjigovodstva in korespondence, da ima prakso z občevanjem v uradih in davčnih zadevah; želi se reprezentativen nastop in po možnosti vešč železr>5-narske stroke SE IŠČE ZA TAKOJ. Ponudbe z natančno navedbo dosedanjega delovanja ter zahteve plače na oglas, odd. »Jutra« pod »Verzlrana moč 1935«. 9585 Standard Radio PRIKLJUČEK NA VSE VOLTA2E OD 95 DO 250 VOLTOV. SPREJEM KRATKIH, SREDNJIH IN DOLGIH VALOV. N A JMODERN EJŠA KONSTRUKCIJA. DOVRŠENO TOČNA REPRODUKCIJA. ZUNANJOST: MODERNE LINIJE, ŽLAHTEN LES, LUKSUZNA IZDELAVA. CENA IN POGOJI IZREDNO UGODNI. Prepričajte se sami, da je aparat edinstven. Zahtevajte predvajanje! „RADI0", reg. z. z o. z. v Ljubljani Miklošičeva cesta 7* > JUTRO« št 273 ---------------—----- 15 ~ -- ------------------Nedelja, 25. XL 1934 Ob 100-letnici imena tvrdke Ant. Krisper dajemo v času od 22. do SO. novembra 1934 na vse naše cene poseben popust 10 o o zkoristlte to priliko za Miklavžev nakup! Mestni trg štev. 26 ANT. KRISPER, LJUBLJANA — ulica 1—3 fi PRIGODE §p POREDNEGA Šil BOBI.IA \JA"NKO IN STANKO SKOK. CMOK IN JOK1CA PRIGODE GOSPODA KOZAMURNHiA KRAU DEBELUH SINKO DEBEUNKO Miklavž in Božiček ne smeta poznati krize, otrok pa je ne razume Bistvo otroške mladosti je zahteva sreče in veselja in svet, naj bo še tako trd in skop napram odraslim, mora otrokom to nuditi. Marsikatera dobra mamica in očka sta v velikih skrbeh, na kak način bosta mogla Miklavž in Božiček v teh hudih časih osrečiti njihove malčke. Kakor vedno doslej, tako tudi tokrat radi prevzamemo del teh skrbi nase. K osrečevanju mladine smo radi ob vsaki priliki prispevali po svojih močeh in poskrbeli smo tudi letos, da Miklavžu in Božičku ne bo težko oskrbeti primernih darov, med katerimi ne bo manjkalo mladinskih knjig, ki prineso v vsako družino toliko nedolžnega veselja in sreče. Knjige „Jtrtrove" mladinske knjižnice, ki nudijo otrok o o poln ko$ veselja in radosti in jih na zimo prijetno umirijo, so sledeče: Prigode porednega Bobija Sinko Debeiinko Prigode gospoda Kozamurnikf- Janko in Stanko Skok. Cmok in Joklca Bratec Branko in sestrica Mica Sambo in Joko Osel gospoda Koramurnika Vrtismrček in §i!ono*ka Popkins Pri odjemu vseh 10 knjig Din 90.—. poštnina Din 7.— Pri odjemu 6 knjig Dtn 60.—. postrv n« Din 5.— Pri odjemu 4 knjig Din 44.—, poštnina Din 3 — Posamezna knjig« stane Dtn 12.—, poštnins Din 2— Plod najbujnejše domišljije in velike ljubezni do prirode sta knjigi o TARZANU, ki dajeta mnogo užitka starim in mladim. Tarzan I. deI Din 20.-Tarcan II. del Din 2O.— Jelarjevi čuvaji Din 16. Dobite jih v vseh poslovalnicah JUTRA i« IKliSN! PAVLA KAVČIČ naznanja v svojem in v imenu otrok BELE, BOŽE, FRANCIJA, DUŠKA, SANDIJA in SREČKA ter ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je njih iskreno ljubljeni soprog, pa-pa, opapa, brat, stric in svak. gospod Franc Kavčič posestnik la gostilničar Kd„ itd. dne 23. t. m. zvečer po kratkem, mučnem trpljenju odšel v večnost. Na zadnji poti ga spremimo v nedeljo, dne 25. novembra 1934 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Privoz št. 4 na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 24. novembra 1934. Ravnateljstvo banke »Slavlje« v Ljobfjant naznanja žalostno vest, da je snoči nenadoma preminul član bančnega upravnega sveta. gospod Fran Kavčič gostilničar na Prfvozu Na zadnji poti ga spremimo jutri ob 15. izpred hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu. Odličnega pokojnika bo ohranil zavod r najlepšem spominu. Upravni svet banke »Siavija« Marcelle Tinajre: 74 Upornica Roman Ti dvomi so sčasoma ponehali, in Jozana je bila vesela, da je mogla biti mirna in vedra kakor sestra ob svojem velikem bratu. Ko sta se med sečmi, rjavkastimi slamnatimi strehami in gozdičjem vzpenjala navkreber, se je globlje na levi širila dolina Yvette. Cisto spodaj sta videla podolgaste štirikotnike pšeničnih polj, ki so že rumenela, škrlatne lise detelje, srebrno valujoče morje rži, leskečoee se skriiaste strehe, vrh zvonika in med vijugami cest — plapolajočo dimno zastavo vlaka, ki je hitel v daljavo. Nato so se jela tla vzpenjati, griči so dvigali višnjevkaste hrbte, ki so postajali vijoličasti, kadar so veliki, srebrnorobi sivi in beli oblaki, ki so počasi pluli mimo solnca, metali svojo senco nanje. »Cujte!« je rekel Noel. Obstala sta. Na bližnjem travniku so majhna dekletca nabirala jagode. Najstarejša je zapela. Njen šibki, nekoliko drhteči glasek se je dvigal kakor trudna ptičica, plaval v zraku in se spuščal na zemljo. Tako šibek je bil ta glas, da ga tri metre dalje že ni bilo več slišati; bilo je, kakor da bi pel za skromne travice, zaničevane cvetke in za vse tisto nižje rastlinstvo, ki ga vsaka deževna kaplja zdrami v življenje in vsak kamenček zaduši. In kakor hitro je zapela nekoliko glasneje, se je skromno območje glasu razširilo, seglo od Jozane do Noela, od Noela do Jozane in zajelo njuni duši v drobno mrežo zvenenja, v kateri je sleherna nota pomenila nit. Besed ni bilo moči razumeti; vsakdanja melodija je bila podobna starim ljudskim popevkam; a glas in napev sta bila neizrekljivo krotka in ljubka; ljubka kakor pokrajina s svojimi blagimi črtami in barvnimi odtenki, ki je tonila v sinjkastem hlapu in dremala pod hudournim nebom. In vsa ta krotka miloba je prešinjala tudi Noel ni Jozana. Pola-ščal se ju je novi, prečudni občutek, da gresta J Ni se zavedala, da je slonela ob Noelovem ramenu. V dobrodejni na pravo, resnično potovanje, daleč od Pariza, daleč od vsega, kar medlobi, ki jo je obhajala, je bila izgubila občutek časa in razdalje, jima je znanega, nekam, kjer bosta sama... To, kar ju je obdajalo, V Dampierru je hotela ukrotiti to medlobo, in ko je zagledala ni bilo več najbližja pariška okolica — ne, to je bila dežela, bila Noelovo glavo tako blizu svoje glave, je zardela in jo vzravnala. je prava Francija... Ko je glas utihnil, je stal Noel poleg Jozane: >Škoda,< je rekel, »škoda .. .< »Morda naju je otrok videl... prepodila sva ga.. .< »Tiho!... Poeakajva .. .< Čakala sta, a zaman. »Pojdiva dalje .. .< »Da, ali.. .< »Ste trudni'?...< »Menda je samo vročina .. .< Videl je, da je bila bleda — medlobela kakor biser — in videl njene trudne trepalnice in usta, ki so bila podobna obledeli roži. Poizkusila se je nasmehniti: »Imela sem se za močnejšo... pa menda ne bom prišla do gradu...« »Jaz sem kriv! Ne bil bi vas smel spraviti tako daleč... Naslonite se na moj komolec ...« »Hvala!... Ne! Res mi ni nič. Od vročine se mi je zvrtilo v glavi.. Ubrala sta mahnato stransko pot, ki je vodila pod senčnimi lipami in ju privedla do njunega voza. »Skrajni čas je bil,< je zašepetala Jozana; »nič več nisem mogla.. .< »Zleknite se, naslonite se... Klobuk vzemite z glave... Streho pa spustiva... In vi, kočijaž, poženite! V Dampierrru bomo kosili.« Jozana je zaprla oči in spustila glavo vznak. Izza spuščenih vejic je videla drevesa, hiše, grad, zidovje, mrežna vrata; nerazločne slike so šle mimo nje in se vrstile s temo. kadar je popolnoma zaprla trepalnice. »Oh, ne zamerite ... Saj .. .< A Noel ni poslušal njenih opravičb, videti je bilo, da ga skrbi samo njeno zdravje. Kosilo so jima podali v nepravi gotski obednici. Noel je veselo kramljal o vsakdanjih rečeh, kakor da bi mu bilo samo do tega, da bi razvedril Jozano in da je za Boga ne bi vznemiril. Ta hotena udržanost ji je bila nekoliko nevšečna, in nejasno čuvstvo trme, nezavedne koketnosti in ljubečega nemira jo je delalo drznejšo___ Rekla je, da se ne mara vrniti v Pariz, da se počuti čisto dobro in da se hoče peljati v Vaux-de-Cernay. V vozu se je zložno vgnezdila na blazinah in vzela svoj veliki klobuk z glave, ne meneč se za Noelove svete. Spuščena streha jo je varovala prahu. Razbeljena zemlja je odbijala žar neba. »Draga prijateljica!« »Prijatelj!« »Ali je resnica? Res vam je bolje'?« »Mnogo bolje.« »Danes niste smeli zboleti.« »Ker imate srečo.« »Ker imava srečo, Jozana!« »Ne, vi... Vse vam gre po sreči. Kamorkoli prideva, povsod vas prijazno sprejmejo. Z eno besedo uveljavite svojo voljo, pre-ženete nezaupanje, zbudite simpatijo in ustvarite srečo. Dekleta, ki nama strežejo v gostilnah, se vam smehljajo; kočijaži vas obožujejo... na primer starec, ki naju jc vozil; kar v prvi minuti st« ga osvojili, videla sem ...« »Videli ste?... To je pa res lepo!... Z zlatom ga obsujem, možička... Tak prijazen obraz ima... Sicer se mi zdi pa dan«* vse lepo in dobro.« »Samo jaz sem tako pusta . .. Ženska je vendarle klavrno bitje!« PRSNE BOLEZNI, KAŠELJ, HRIPAVOST so navadno posledice p ehlada. V tem slučaju takoj drgnite prsi, vrat in tilnik z RUSKIM OBLI2EM in takoj se boste prepričali, da bi se bolezen razvijala dalje. Ravno tako postopajte s svojimi otroci. Po lovu, po kaki vožnji z vozom ali avtom ali po kakem plesu ali športu, ako čutite kako zbadanje takoj nadrgnlte ta mesta z ruskim obližem in se tako lahko ognete vsaki komplikaciji. Ruski obliž Je že dolgo znan kot odlično sredstvo proti revmatlz-mu. bolečinah v kosteh glavobolu. lshlasu ln protinu. Dobiva se v lekarnah ln drogerijah Po pošti stane: 1 škatlica 33 dinarjev. 2 škatlici 55 di narjev, 4 škatlice 100 Din. Kraljevsko dvorna lekarna, Bogo.ievica, Skoplje. Odobr. od M. S. P. in N. Z. S. br. 20112 Vodilna imemska specijalna tovarna % velikim krogom odjemalcev sprejme dobro vpeljanega Duro Durax Durocrat Prvovrstni angleški po-pelini za moške srajce, ne oblede ne na solncu, ne na zraku in ne pri pranju. Plise za volane v različnih gubah, speci alni entel oblek, volan, šalov itd., ažori ran je, entel vložkov in čipk. predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. 129 T0PNIKA OBBniEBnB ld stalno potuje osebno po vsej Sloveniji, za še eno ali dve serijez-nl tvrdki. OBŠIRNE ponndbe s sliko, ki se vrne, in točnimi podatki dosedanje delavnosti pod »Nur erstklassig« na Publicitas Zagreb, Ilica 9. 9569 Glavni Filijal Državne Hipotcka?iie banke na Cetinju J)eC$niki po$er 1 Prevzamemo po ugodni obrestni meri in proti daljši odplačilni dobi večja in manjša posojila pri sledečih denarnih zavodih: Banovinski hranilnici v Celju, v Ljubljani in Mariboru, Jadransko-podunavski banki. Ljubljanski kreditni banki. Mestni hranilnici v Ljubljani in Mariboru in Zadružno-gospodarski banki. Ponudbe z navedbo višine posojila in zavoda ter možnim zavarovanjem (na zemljiščih ali z menicami) je poslati čimpreje na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Posojila 1935«. 9577 izdaje pod najam GHAND HOTEL NA CETINJU Hotrl se nalazi na najljepšem mestu na Cetinju. Renoviran je i ima novi namjoštaj za sobe i salu. Posjeduje: 35 soba sa 53 kreveta, dva kupatila, veliku salu, koja priraa oko 300 osoba, hol, šank, veliku kuhinju sa osta-vom, podrum, kompletne pribore servisa, posudja i ostalo. U hotelu se nalazi i stan od 3 sobe sa prinadležnostima za zakupca. Hotel uživa najbolji renome. Ima veze sa svima prvoklasnim svjetskim hotelima i turističkim biroima. Ponude se primaju do 15. decembra ov. god. Za uslove obratiti se Glavnom Filijalu Državne Hipotekarne banke na Cetinju. Ali je Vaš gj zakon sreče«? | Ako mislite, da bi mogli svoje zakonsko življenje napraviti še bolj srečno, tedaj si nabavite takoj zelo inte-resanten in z mnogimi slikami opremljen katalog št. 3, nazvan šola ljubezni. V njem so vsebovane pariške gumaste novosti za intimno zakonsko življenje, diskretne potrebščine za moderno damo in gospoda, zaščitna sredstva za gospe in gospode, zanimive pariške specialitete, pariške fotografije in drugi razni predmeti, ki so za vsak zakonski par nujno potrebni. Ta nad vse zanimivi katalog s številnimi slikami razpošiljamo diskretno v zaprti kuverti brez vsakega naslova tvrdke za 10 Din. (Denar ali poštne znamke.) Prospekt „Salus Standard" za moško moč, patentirano mehanično sredstvo, izumljeno od zdravnika, ki pomore zanesljivo tedaj, ko vam je to potrebno, razpošiljamo diskretno za 10 Din (poštne znamke ali denar) v dobro zaprti kuverti brez vsakega naslova. Zastopstvo »Salus«, Zagreb 6-Jo, Samostanska ulica 11. Javna dražba kompletne parne žage! V neki konkurzni zadevi vrši se javna sodna dražba kompletne parne žage z enim polnojarmenikom, lokomo-bilo, krožno žago, nihalno žago, žago za obžaganje hlodov in številnimi drugimi žagnimi potrebščinami dne 30. novembra I934 ob 8.30 uri na licu mesta v Vuzenici (v bližini gostilne Gerarath). Cenilna vrednost 110.750 Din, sklicna cena 36.917 Din. Ako bi ne bilo kupca, ki bi kupil žago v celoti, se bo takoj istega dne in istotam vršila dražba posameznih strojev in žagnih predmetov. Natančnejša pojasnila daje upravitelj konk. sklada dr. St. Stor, odvetnik v Maribora. 9583 i ZAHVALA Za sočustvovanje in vsem, ki ste mojega nepozabnega moža, brata, strica in svaka, gospoda starešino srezkega sodišča v Radečah spremili k večnemu počitku in ga obdarovali z venci in cvetjem, se najsrčnejše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo za spremstvo godbe in ganljivo petje v Radečah in Kamniku. IVANKA SCHMIDT, žena, in ostali sorodniki. 9587 /oCV, ir.\V, i-o', e.\Vi nom zoper izpadanje las, zoper prhljaj in srbečico na glavi, ne masti, in ima prijeten vonj. Priporočajo ga mnogi zdravniki. Prodaja se v vseb trgovinah te stroke. Zastopstvo: H. Mayer in drug, Zagreb. Petrole H ali n HE1NBKER0LB ZAL .TOVARNE GLASBIL MARIBOR št.iot. a i 0.L VATO v tablah in za odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce ln cenik! ARBEITER Maribor 29 KUPUJEMO man u f ak tu rno, galanterijsko in kratko blago v partijah kakor tudi cele trgovina od 30.000 dinarjev in več. Posredniki izključeni. Javiti se firmi Menahem Koen i Komp., Zmaj od Nočaja 9, Beograd Samo St. 5012, kovinasta Anker-remontoir, lepo ohišje, pravi švicarski stroj Din 35._. št. 5013, ista z radio svetlobnim kazalnikom in kazalci . . Din 45_ št. 5030, zelo fina, posebno tanka Anker-remontoir, chronometer AXO, točno idoča. elegantna, ohišje iz krom-nikla Din 135__, H. SUTTNER Ljubljana 5 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Cenik zastonj in poštnine prosto. wumx patentirano kovinsko zatesnijo (Dichtung) za okna in vrata. — Zagreb, Gajeva 20, telef. 55-66, Ljubljana: Zrnec Pran jo, Cankarjevo nabrežje 5. šivalni stroji od Din 1600.— naprej Otroški vozički od Din 200.— naprej Dvokolesa od Din 950.— naprej »Sachs« motorji od Din 5000.— naprej pri »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA Karlovška c. 4. Ceniki franko. „ŽSMA" KONJSKA STRUNA (Rosshaar) Zimo za žimmee (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC J E S E, tovarna žime, Stražišce pri Kranju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! PERJE Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini E. Vajda, Čakovec Telefon štev. 59, 60, S, 4. CENE PERJA ZELO ZNIŽANE. ZAHTEVAJTE CENIK EN VZORCE. KI JIH DOBITE BREZPLAČNO' Urejuj« Davorin RavJjen. —. izdaja ca konzorcij »Jutra« Adoli Ribniku. — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarn arja Franc Jezeršek. — Za Inaeratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi 9 Ljubljani