St. 102.
V Gotici, v sredo dne 23. decembra 1903
Ffftfj MUCIli.
lahaj* trikrat as tede* v leitlh lajanjih, in ricer: vsak torek, eetrtek Id soboto, sjatranje !¦• tanje opoldne. Tečem* tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane s orednBkimi izrednim* prilogami ter s »Kažipotom* ob novem leto vred po poŠti pra-jemana  ali t Gorioi   na dom poliljana:
Vae leto.......13 K 30 b. ali gM. «60
pol leta .......   6 . 80 ,   ,    .   3-30
četrt leta.......8 . 40 .   .    .   l-?<>
Posamične Številke stanejo 10 vin. Od 23. julija 1902. do preklica izhaja ob sredah, in sobotah ob 11. uri dopolodne.
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki nlio Itv. 11 v Gorioi v«Gori5ki Tiskarni. A. GabrMek vsak dan od 8. are zjatraj do 6. sveder; ob nedeljah pa od 9. do 12. tire. Ma aarošlla br«a dapaalaa« naročaja* *e a« •strasBe.
Oglasi I* »••'•¦•¦• ¦« raflunijo po petit-vistah «e tiskano 1-krat 8 kr., 2-k»>. 7 kr., 3-fcrat 6 b*. vsaka vista. VeSkrat po pogodbi. —-Ve•:;* firke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič
Uredništvo
-~ —-,.. i Gosposki ulici it 1 v Gorioi v I. nadštr. Z urednikom je mogofie govoriti vsaki dau od 8. do 12. dopoiudne ter od 2. do 5. popoldne? ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravnifitvo so nahaja t Gosposki ulici fit 11.
Naročnino In oglase je plačati loco Gftrlea. Dopisi ¦..' se pošiljajo le uredniltvu.
Naročnina, reklamacije in drage reSi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le nprsnilStra.
»PRIMOREC"
lshaja neodvisno od «8oCe» v»ss petek in stane vse lato 3 K 20 b ali gld. l.-ir
»Vse «a omiko, svobodo in napredek U    Dr. K. Lavrit,
¦8ooa> in «Primorec* se prodajata v Gorioi v to-bakarni Sohwari v Šolski alioi «n Jellersits v Nunski nUpi; — v Tratu t tobakani Lsvrenoie ne trgu della Omama.
v Gorici.
»Gor. Tiekarna« A. Gabrlček (odgov. Iv. Meljavec) titka in ral.
Slovan — trpin.
Dolga, krvavordeCa nit te vije po evropskem Časopisju — kronika našega trpljenja ! Kakor da nam je določila usoda največjo in najgorjupejto kupo bdlij, tako se nam zdi, ko preletavamo v duhu litje in bitje slovanskih narodov. Drugi so fruges consumere nati, Slovan, U delaj, molči in trpi!......
Poglejmo kar, kako je pod domačo streho! Na severu se bije ljut boj med germansko otabnostjo in Čilo češko samozavestjo, hud boj je to, tako hud, d* radi njega je ohromelo delo natega parlamenta. Čeh trpi, Nemec pa mu hoCe sklonili tilnik, in ako bi mu ga sklonil, ve, da bi se ne dvignil nikdar veC Čeh tako ponosno, ker tilniki sužnjev ostajajo le sklonjeni. Najnadarjenejši, najnaprednejši in najrazvitejši je češki narod med vsemi v celi monarhiji, ali slovanski je ta narod, zato pa pod znamenjem konstitu-cije, pod praporom jednakopravnosti v avstrijskem smislu ne sme stati na jednakem staliiCu z Nemcem, ampak ponižno pod njim mu kažejo na prostor, na kateri pa noCe stopiti. In ne vdajo se na visokih mestih na Dunaju, ne vdajo za ni-kako ceno, pa raakari Ce ima trpeti država le tako in če razni sloji Človeške družbe Se tako krčevito vpijejo po miru. Tisti, ki v glavnem trpi v tem boju, je Slovan; Slovana pustiti trpeti, to pa spada že od nekdaj med raaksime avstrijske vlade. Cela Češka trpi, ali kaj za to? Nemcu se ne sme skriviti lasu t! Vlada pa je tudi v celi svoji sestavi do zadnjega molekula — nemška 1
Pri sosedih Čehov, pri bratih Poljakih, (katere pa je navadno ie težko spraviti med slovansko družino!) vladajo tudi jako tažke razmere. Galiskega kmeta izsesavata Žid in poljski »šlahčič", v narodnem boju, in sicer nemalo hudem, pa se nahajajo Poljaki z Ru-sini. Spor mora biti v Avstriji v vsaki deželi, kjer bivata dve narodnosti druga poleg druge, in kjer se ne dotikajo drugorodni narodi drug dragega, tam se morata sovražiti in tepsti pa sorodna naroda. Divide et im-
pera l Tisti, ki trpi, je vedno — Slovan l In Slovan mora trpeti povsodi, zato trpi celo na Dunaju pred vrati cesarskega dvora, kjer se odreka tisočem in tisočem Čeških otrok ljud-skošolski pouk v materinem jeziku, pod varstvom zakonov in pod plašCem kršCansko-sccijalne ljubezni!!.,..
Na jugu so nas kar razdelili ter vrgli v plen Nemcem In Lahom, ki se sedaj trgajo za nas. Od ene strani pritiska na nas Nemec, od druge Lah, sredi med njima pa nas .vladajo" avstrijski nemški aristokratje, Nezaslišano je početje s Slovenci zlasti na Koroškem in Štajerskem, kjer se z občudovanja vredno marljivostjo zatira slovenski jezik zlasti po sodnih palačah. Nekaj slišnega v tem pogledu je tupatam tudi na jugu. Zato pa smo imeli dva zanimiva slučaja: Bratu 5 a in Škrk. Bratuga so bili obsodili na smrt, potem so ga pomilostili v jeCo, ker je priznal, da je zaklal in deloma pojedel svojo lastno hčer. Imel je opravila v zaporu z ljudmi, ki ga niso umeli, ker po intencijah znanega sistema je najbolje tako, da se ljudij ne razume. Niso ga umeli, in v taki kolobociji se je udal, cel, da bo prej konec. Skrka so onsodili v Trstu na smrt, ali ker je bilo jasno, da ga niso umeli, ker so ga sodili drugorodni možje, so določili drugo poroto v Gorici, in da ni mož sam storil konca svojih dnij, kdo ve, ako bi ne bil celo oproščen pri drugi obravnavi?! Ta dva »Jlučaja sta tako karakteristična, in sta merilo, po katerem nam je meriti marsikaj...
Šal nam manjka, ni jih, in niti jedne Ciste slovenske srednje Šole nimamo, kamo-li vseučilišče. Pa, saj celo Čehi imajo le jedno! Sol manjka na jugu na celi Črti, na čemur imata največ zaslug kulturna naroda, nemški in laski. Kakor na Štajerskem zatirajo Nemci slovensko šolstvo, prav tako delajo Lahi na jugu s slovenskim in hrvatskim šolstvom. Najžalostnejše v tem pogledu je v Istri. Ali te celo v Gorici, središču slovenskega dela naše dežele, ne moremo priti do poslopja, v katero bi mogli pošiljati slovenski stariši svojo deco v svrho ljudskotolskega pouka. Lahi pa dobijo svoje vseučilišče v Trstu ali celo v Gorici. Ta  bi bila lepa!  V Gorici sredi
raestaali na drugače pripravnem kraju latko vseučilišče, slovenska ljudska šola pa v gnili Kati-nellijevi vojašnici Podturnom! O, ti kultura I
Kamorkoli se ozremo, povsodi smo zatirani, povsodi se deli z dvojno mero, nikjer! ni tako, kakor bi moralo biti. Bratje Hrvatje so zatirani najbolj v fstriji, Dalmatince pa hoCejo dvigniti kvišku i pomočjo nemškega uradnega jezika!
Ako je v jedni polovici monarhije tako, umevno, da tudi v urugi ne more biti bolje. Pa tudi ni, še slabše je. Pozornost cele civilizirane Evrope so bili vzbudili nase Hrvatje v boju z banom-tira nora Khuenora-Heder-varvjem. Padale so žrtve v mrzli grob, druge ječijo po ječah, okrutne* Khuen, ki je izzval skoro vstajo cele dežele, ki je vzrok tolikih nesreč, pa je postal ministorski predsednik v Budimpešti I Uni-cum! Le v Avstro-Ogcrski mogoče! Ta uboga Hrvatska je izsosovana od vseh strani], in nagodbe ž njo sklepajo tudi le v svrho izsesovanja. Ne zahtevajo sicer Ogri, (saj so vitežki narod t) od Hrvatov kar naravnost, naj se odpovedo svojemu jeziku, ali vežejo in sklepajo jih tako nase, da mislijo, da se jim morajo končno kar slepo udati, zlasti še, ker jim že sedaj nudijo, kjer se le da, sladkosti ogrskega jezika na pokulnjo.
Hujše nego Hrvatom pa se godi Se Slovakom. Med njimi in Ogri ni nikakih obvez in zavez, zato pa segajo kar po njih, in kdor vstopi v javnost s poštenim slovanskim srcem ter deluje v poštene narodne namene toli zatiranega slovaškega naroda, tisti sme računati z vso gotovostjo, d a pretrpi nekaj I e t o g r s k e j e C e, ker vse njegovo delovanje, dasi čisto in preveto plemenitih narodnih stremljenj, je že politiški zločin, in Ogri v takem oziru ne poznajo šale. Beseda zakona pa je trda!....
Tako je v Avstro-Ogrski, in ako pogledamo v okupirane dežele, ni dosti boljši, ker se vladajo tudi po geslu: Divide et im-pera 1 Na štiri oči ti priznava prebivalstvo, da je malo ali pa nič boljše nego prej, odkar je v deželi .8vaba*.
Ali naj pogledamo te v Nemčijo, Rusijo, na Balkan, Turčijo I Ni ga večjega krut-nika od Nemca i Strašno se ponaša i tvojo kulturo, ali ta kultura ni popolna, kar se nahaja v rokah Nerona. Tako barbarsko, kakor dela Nemčija • Poljaki na Poznanjikem, kjer celo otroke zapirajo in pretepajo, ker govore poljski, ne dela nikdo, ki se šteje kulturnega, a svojimi narodi. Politični delavci ječijo w ječah, za vsako poljsko besedo pa tiči nemški meč. Tiranstvo 1 Neronova država 1
Velika Rusija te počasi preraja, počasi pa gotovo vttaja rutki narod, kadar pa vstane, takrat pa pojde velik glas po tirnem svetu, glas, ki pomore tudi OBtalemu Slovanstvu, da ponehajo za vselej taki žalostni dogodki, kakor te vrtijo na Balkanu, kjer zverinski Turčin kolje slovansko rajo kakor mesar živino — ali Evropa te ne gane 1 Nikdo te ne gane, in krvoločna Turčija vrti svoj rabeljski posel, kakor hoče! Civilizirana Evropa gleda mirno vte to kruto početje, gleda in molči, ker je Turek dolžan židovskim špekulantom nekaj milijonov, Kdo pa plača, ako mu t vzamejo deželo, ako ga celo zapodijo čez Bosporusf*
Vse trpi, vse trpi! Tak je položaj, kakor tu orisan, brez sentimentalnosti. Tako je. Ali navzlic temu bo vendarle nekoč konec sloveče slovanske potrpežljivosti. Kajti -v«a slovanska srca od obal sinja Adrije do zadnje severne slovanske hiše v temni Nemčiji, do Urala in Balkana ter do belega Carigrada, preveva nada, da pride velik slovanski dan.
Nikdo ne obupava, vse pričakuje.... in ako bi stopili v Avstro-Ogrski na površje razsodni in dalekovidni državniki, bi prednjačili onemu velikemu slovanskemu dnevu, pretvorivši to staro monarhijo v državo a slovanskim značajem in z jednako-pravnostjo za vse narode. V tem je spas Avstro-Ogrske in zagotovili lepega velikega razvitka....
Trije mušketirji.
Napisal Alesandre Biimas.
CDalje)
»Pomisli samo nekoliko, Bazin; prosim te, zakaj je dobro na svetu, biti duhovnik? — S tem se vendar ni mogoče izogniti vojski; saj vidiš, da kardinal otvori prvi boj, s čelado na glavi in s partizano v roki. In kaj meniš o gospodu de Nogaret de la Va-lette? On j<* tudi kardinal; vprašaj njegovega slugo, kako mnogokrat mora  opravljati ista dela kakor ti.«
»Žalibog, gospod,« vzdihne Bazin, »znano mi je: dandanes se je vse na svetu postavilo na glavo.«
Med tem sta dospela mlada moža s slugo na dvorišče.
»Drži mi streme, Bazin,« pravi Aramis.
In Aramis se dvigne v sedlo s svojo navadno gracioznoetja in lahkoto; toda po nekaterih skokih plemenite živali začuti njen jezdec tako neznosne bolečine, da prebledi in omahne. D'Artagnan, ki je pričakoval, da se zgodi kaj podobnega, in ga ni pustil iz očij, priskoči, ga vjanie v svoje roke in odpelje nazaj v njegovo sobo.
»Tako, skrbi za svoje zdravje, moj ljubi Aramis,« p*avi, »jaz pojdem sam iskat Athosa.«
»Ti si železen Človek,« mu odvrne Aramis. m     "Ne, jaz imam srečo, to je vse; toda kako pre-H^,, 48 do mojega povratka ? Ali boš pisal še raz« JKve o prstih in blagoslavljanju ?«
Aramis se nasmehne.
»Pieal bodem stihe,« odgovori.
»Da, stihe, navdane z vonji pisma, katero je pisala sobarica gospe de Chevreuse. Razlagaj Bazinu stiho-tvorstvo, to ga potolaži. Jezdi vsak dan nekoliko, da se zopet privadiš.*
»O, v tem oziru bodi brez skrbi,« odvrne Aramis, »najdeš me pripravljenega, da ti bom mogel slediti.«
Poslovila sta se, in deset minut pozneje je dirjal d'Artagnan proti Amiensu, priporočivši svojega prijatelja Bazinu in krčmarici.
V kakšnem stanu najde Athosa in ali ga sploh najde ?
Položaj, v katerem ga je zupustil, je bil kritičen; mogoče je, da je podlegel. Ta misel mu je zatemnje-vala čelo, izvabila mu vzdih in navdajala njegovo dušo z maščevalnostjo. Izmed vseh njegovih prijateljev je bil Athos najstarejši in njemu najbolj tuj, kar se tiče nagibov in simpatij.
Vendar je čutil do tega plemiča neko posebno ljubezen. Athosovo plemenito in odlično bistvo, ta bliskoviti pojav prirojene visokosti, ki je zdajpazdaj prodrla temo, v kateri se je sicer skrivala nalašč, ta ravnodušnost, ki ga je delala Jiajprijetnejšim družabnikom, ta umetna in zbadljiva Šaljivost, ta hrabrost, ki bi jo l:lo mogoče imenovati slepo, da ni bila posledica najredkejše hladnokrvnosti, vse te lastnosti so vzbujale več nego d'Artagnanovo spoštovanje, več nego njegovo prijateljstvo, vzbujale so njegovo občudovanje.
Celo z gospodom de TrSville, s tem elegantnim in
odličnim dvorjanom, je bilo mogoče primerjati Athosa v dnevih njegove dobre volje v njegovo korist. Bilje srednje rasti, toda ta rast je bila tako Čudovito močna in sorazmerno razvita, če se je boril s Porthosom, da je več nego enkrat zagnal tega velikana, katerega telesna moč je bila pri mušketirjih pregovor; njegov obraz z ostrimi očmi, ravnim nosom, naprej stoječo brado, kakoršno je imel Brut, je imel nedoločljiv značaj visokosti in ljubkosti; njegove roke, za katere ni skrbel WMo nič, so spravljale Aramisa, ki je negoval 3voje n skrbnejše z mandeljevim milom in dišečimi olji, v i>up; njegov glas je bil močan in ob jednem melodičen. In temu se je pridruževalo, kar jt bilo pri Athosu, ki se je izdajal za tako nizkega in neznatnega, njegovo poznavanje sveta in navad najsijajnejše družbe, njegova navada, živeti odlično Življenje, katero je izdajal nevede" z vsakim najmanjšim dejanjem.
Če je šlo za kak obed, ga je vredil Athos boljše nego vsakdo drugi, in je odkazal prostor vsakemu po stanu in dostojanstvu, katero je spiejelod svojih pra-dedov ali si je prislužil sam. če se je šlo za heral-dično znanje, je poznal Athos vse plemenite rodbine kraljestva, njih rodovnik, njihovo sorodnost, njihov grb in izvor tega grba. Z ozirom na etiketo ni bilo najmanjše malenkosti, ki bi mu bila tuja; znane so mu bile pravice veleposestnikov, razumel se je na lov in na sokole in nekoč, ko je govoril o tej veliki umetnosti z Ludovikom XIII., ki je veljal v tem oziru za mojstra, se mu je čudil celo ta.
Kakor vsi veliki gospodje te dobe, je znal iz-borno jezditi in se boriti. Še več: njegova odgoja je
Trpljenje v Makedo&iji.
(Konec.)
Nekega tae po večerji smo na tihem Sli iz hiše. Za prenočišče nam je bilo poiskati drugo hišo. Spremljale so nas mlade deklice, lepe in vitke, in ženska z naprsnim otrokom na hrbtu. Ne morem zamolčali junaštva teh žensk. Slava in čast tebi, velika trpinka in zmagovalka za svobodo! Slava tebi, nevstrasna makedonska žena 1 Od tega časa ni Se bilo v zgodovini enakega primera. Nikjer na svetu ni igrala ženska tako važne vloge, kakor jo igra v makedonski vstaji 1 Tukaj, v Makedoniji, je bilo vse naše življenje, vsa naša usoda odvisna izključno od žensk! One so biie naši angelji-hranitelji, one so celo svoje otroke in mladoletne brate navajale k temu. Ženske so nas sitile, so nam stregle, so nam dajale neobhodno potrebni živež, so nam služile kakor vodniki, zasledovale Turke, Tisoči ženskih oči je bistro gledalo na vse potrebno za nas in ni je bilo v selu in okolici nikake novosti, katere bi mi ne bili izvedeli o pravem času. Ako so turški vojaki sli iz Mehomije v Banak-, tmo mi v temni koči že izvedeli o tem. Ako je izstopil iz hiše katerikoli Turek, smo že vedeli, karo in zakaj je sel. Ko smo mi tajno po noči menjavali bivališče, je ženska hodila naprej in se je prva podajala v nevarnost. To se je delalo tiho in brez suma. Nikdose ni hvalil radi tega. To se je vpoStevalo za navadno nalogo in ženska je izpolnjevala samo svojo dolžnost, ne misleč za to na nagrade, Se manj pa na pohvalne besede. Tako vedenje makedonske ženske ob uataji jim je popolnoma naravno. V deželi, katero je gnila Turčija podjarmila, je makedonska ženska prvi trpin pred turško oblastjo in celo pred vsakim Turkom vobče. One trpe razmeroma veliko več od moških. Molki je krepak, gibčen in ima več možnosti, da se skriva in brani. Kaj pa naj stori ženska, pri kateri stoji v izbi 5—10 otrok, veČin in malih? Možke mečejo Turki v ječo, ženske pa pretepajo in vbijajo. In vrhu vsega — jih Se posiljujejo, akrunijo in odvajajo v hareme. V pričo njih vbijajo njihove otroke, razobeSajo ob stenah glave otročičer, vzetih z materinih prsi.
Želel bi videti, kaj bi počela katera-koli naSa majka, ako bi jej Turek vzel otroka, ki ga tako srčno ljubi in za katerega bdi cele noči! ako bi jih grabil za nežne nožice in mahal z njimi in njihovimi glavami ob kamenito steno?!
Predstavite si ta prizor, dragi moji slušatelji in bratje, in potem sodite, kaj bi storili vi! Da, bolj nego razumljivo, bolj več nego naravno je sovraštvo teh žensk, katerih ni možno pomiriti sovražtvo, kije goje proti svojim podjarmljevalcem, ki jim ropajo vse, kar ceni človek za najdražje, vse to, kar je
nega sovražnika. Njihovi prvi in najbolj zagrizeni sovražnik je ženska, iz katere so se norčevali cele veke. Ta osramočena, onečaS-čena ženska se je postavila na čelo vstaji, zahtevajoča maščevanje, na katerem pomaga, ne boječa se za življenje svoje, svojih očetov, mož in bratov!
Dovolite mi, da Vam povem o načinu ropanja lastnine. Nedokazanemu obdolževanju in grabljenjo ptuje lastnine se tukaj nikdo ne čudi; to je sistem turških oblasti. Vredno je, da se nekoliko mudimo pri tem sistemu, V obče, kakor sem opazil, turško načelnistvo ne izdaja denarja, ki ga jemlje iz blagajn, za oskrbovanje svojih podložnih. TarSko vojaštvo se hrani samo od ropa. Komodno zvečer hodijo turški oddelki na polja fctneto*, si nabirajo koruze in drugih pridelkov in vse to vlačijo v vojašnice. Ako v tem Času nalete na polju na kmeta-lastnika, takoj ?a aretu-jejo zaradi suma, da se odpravlja k vstatem, ali pa da pripravlja za nje zaloge. Na ta način makedonski človek ne more vtivati truda svojih rok ter služi samo kakor delavec svojim sovražnikom. Na semnje in na k'a-korSne a bodi trgovine so prebivalci davno pozabili. Nikdo se ne upa pokazati svoje imetje, ker bi mu odvzeli vse, kar bi prinesel. Vsako čaSico mleka, vsaki košček sira skrivajo prebivalci kakor le morejo. Radi takega položaja stvari trgovine ni nikake.
Seveda se tudi ne dovaža svežih pridelkov. Prebivalci so obubožali, v taki meri, da dva dni nisem mogel zamenjati denarja 20 frankov. Take svote skoraj nikdo ni imel. Med tem pa je prej to selo slovelo zaradi svojega bogastva. Polja pa, kakor sera že rekel, so ostala nepožeta. Gospodarji sejejo žito skrivaj, Turki pa jemljejo ostalo odkrito. Strašen glad preti v bodočnosti. Sicer pa ne bo kmalu komu stradati. Nimam moči, da bi opisal vso bedo. Zverstva in zlodejstva, ki se vrše sedaj v Makedoniji, presegajo vse, kar si more izmisliti človeška fantazija.
Zato se nadejam in verujem v to, da se tudi vi odzovete na stok in jok podjar-mljenega naroda in mu podarite drobtinico od svojega koščeka kruha.
Sedaj pa pomislite! Daleč od Vas po-ginja v borbi bratski Vam narod in tisoči rodbin, oropanih in revnih, je ostalo v mrazu brez strehe in brez hrane!
Turki, pohlepni Turki, ki ne poznavajo prave človečnosti, so si sami nakopali straS-
DOPISI.
Z Vipavskega. — Oj kmet! ubogi kmeti Kako se peha v stran, napada, pobija in sploh hoče uničiti slehernega, ki le količkaj prosto stopi pred te z namenom: koristiti v tem jako kritičnem položaju.
To je prokleti greh, ki neusmiljeno kroži nad zatiranim slovanskim narodom sploh, in posebej Se nad teboj, toli stiskani slovenskv narod I Kako mirni in tihi so bili časniki iz znane kovačnice, dokler nisi imel kmetic potrebnega potovalnega učitelja kmetijstva.
Sedaj pa, ko si dobil v osebi g, A. Streklja vestnega in za blagor kmeta unetega moža. kateremu ni pred očmi drugega nego to, kako bi mogel zboljSati bedno stanje kmeta, se je vendar drznil nekdo pomočiti svoje pero, pa mu zažugati glede dosedanjega njegovega nastopanj?..
V imenu kmetovalcev to odločno zavračamo in ne želimo drugega, nego to, da bi dopisnik v .Gorici- in .Primorskem Listu" postopal po zgledu nam ljubljenega gosp. A. Streklja in se ravno tako začel brigati za blagor kmeta, na pa le za peklenski prepir.
Enako se spuščajo v farovških časnikih na g. dež. poslanca Ant. Jtkončiča, čeS, kako se neki upa ta nastopati na shodih v Neblem, pa pri Rebku? Ali ne ve ta ničvredne«, da je bil voljen poslinec Jakončič v velepos.jstvu, po večini od naprednih mož, in da zato [>aC smemo pričakovati od njega, da kot strokovno izobražen mož v kmetijstvu nam skula kaj koristiti, ne pa da bi pazil le na gener.il-bas v ulici Vetturini. Spoznali smo, da je »nož unet za kmeta. On je, ki veda Brice do vinske z^drugv. In pri nas na Vipavskem bi bilo tudi prav kaj takega.
A!« poznamo ljudi, ki mečejo tako radi polena na vsakega, ki bi hotel kaj doseči k napredku in spodbuji našega kmeta. To se j je odločno videlo pri sadni razstavi v Ka-sovljah; to se vidi redno dan za dnevom. A g. A. Jakončiča pa navdušujemo, naj se nikar ne da strahovati po takih glasovih, temveč naj se se tesneje oklene zares vestnega g. potovalnega učitelja A. Streklja in nam ne glede na strankarstvo in razkol pristopita na pomoč v zadevah, ki se kmetijstva tičejo. Potrditi moram besede g, A. Jakončiča: Našemu kmetu je treba priskočiti na pomoč z raznimi naprednimi strokami, koje se kmetijstva tičejo in to bodi si v obdelovanju in pa z razprodajo njegovih pridelkov itd. Prav sedaj so časi, ki" dajo marsikomu mnogo pomisleka o napredovanju.
Ali bi nas kmet ne smel biti tako srečen, da bi se zainogel kaj izuriti in spo-polniti v rečeh, ki se njega tičejo?!
Zaključuje želim, da bi Se večkrat videli v naSi sredi g. dež. poslanca A. Jakončiča in potovalnega učitelja A. Streklja l Bog ju živi! j
Is Škrblne. — Znano je Že vobče, da mi Skrbinci smo imeli občinske volitve v tem letu. Kaka stranka je zmagala, to je tudi znano. Do te .a so privedli za enkrat naSi agentiči. Oni, ki so ob času držav-nozborskih volitev najbolj ruvali proti županu in njegovi stranki, so bili sedaj prvi podrep-niki njegovi, ter tako zopet posadili župana za triletno dobo na župansko stolico. Na-rodno-napredna stranka se je prav dobro polotila dela, a s par glasi propala.
Pred volitvijo in Se nekoliko časa potem so nam obljubljali naši starešini, da oni hočejo v teku časa svoje dobe preurediti in drugače gospodariti v naSi občini. Posebno na novoizvoljeni so namzatrjali in obljuba-
vali, da ukrenejo vse potrebno { Ali kaj so storili. Sklenili so ter se pogodili za popravo žlebov pri cerkvi! Nekoč pride žlebar v občino, ter poizve, kaj bi bilo storiti in kako, da bi slavno starešinstvo dalo to delo njemu. Kmalu se domisli. Čez par dni je bila večerna seja, pri kateri se je predlagalo, da se lahko delo izvrSr, ker je žlebar sedaj tukaj! Koliko da se da za delo, je bilo tudi kmalu pogojeno. Ali so to VaSe prejšnje obljube? Ali je to energičen nastop občinskega gospodarstva ? Menda se Se spominjate, kako so frčali Jiopjoni* vina ter krožniki sira neki večer pri Adamiču?! In kedo je to plačeval? Seveda Vi porečete: g.»žlebar"? Kedo je pa njemu, Vas vprašamo? Tu moram hvalo datiojnim_stajreSjn^iu,Jkater^se_nIso„ vdeležili tega »banketa*? čast jim!! Tega pač nismo pričakovali od Vašega gospodarstva, da Se celo za par žlebov, katere se odda v delo, se zapije po 9 —SO K in več I! Ali je to častno za Vas?
Pod starim županstvom, in to je že pred to dobo, se je več »robotilo4 v občini. A sedaj če je kje kako malo delo, kar pride župan III. in poišče Nnarja, ter reče: toliko imaš ter tukaj v.uj. Dela seveda brez nikakega nadzorstva, morda 3 ure 4 ali kaj več, ter potem zahteva popolno dnino. Daje temu resnica, je dokaz pri popravi cerkvenih žlebov. Bil je najet zidar, ter na mesto, da bi mu pomagal eden, kar je čez in čez zadosii, mu je županstvo kar dva delavca ponudilo, in tako se je delalo nekaj dnij po par ur na dan! Vse to pa se mora plačati! Mnogo ali skoro vsi smo mislili, da izvzeiosi zidarja se je po starem običaju — robotilo l Ali varani smo bili, kajti tudi druga dva dninarja tir-jata zaslužek, kar imata seveda popolnoma prav. Sedaj Vas vpraSamo? Kaj res ima naSa občina sedaj kar naenkrat tako polno blagajno? Na tak način so tudi nekaj spac-krji pri občinskem ,kalu\ A vse pride sčasoma na dan. Pod starim županstvom smo imeli Skrbinci Se precej lepo cerkveno petje. A sedaj je vse to odpravilo naSe starešinstvo, tako, da te praznike je le sam or-ganist pel, med tem ko se je vedno pelo v mešanem ali v možkem zboru. To je v neki seji pretuhtalo, da preveč stanejo cerkveni pevci. Lepi katoliški možje!!
Iz bližine KamenJ. — Blagoslovljena roka kamenjskega župnika Kosca je povila v Šopek čudno disece svetlicd ter jih dala du-hati čitateijem »Gorice* ...
Vsaki posten človek se mora zgražati nad tolikimi lepimi naslovi, ki letijo '.<. ust tega Kristusovega namesh tka na navadnega posvetnega človeka. Tam se vidi, kako malo vpliva nauk svete vere na polittkujoče božje može. Ljubi svojega bljižnega!
Ljudstvo, ki je bilo pri Rebku zbrano, je pač malo bolj razsodno nego si je mislil g. župnik iz Kamenj. Vprašamo samo vimenu vseh vipavskih kmetov. Ali je bilo lepo, da je hotel g. župnik prav z besedami: »Turna (Dalje v prilogi.)
bila celo glede šolskega znanja, katero je bilo najti pri plemičih te dobe le redkokrat, zanemarjena tako malo, da se je smejal drobtinicam latinščine, s katerimi se je bahal Aramis in pri katerih se je delal Porthos, kakor da jih razume; dvakrat ali trikrat, ko se je Aramis zmotil, je v veliko začudenje svojih prijateljev celo zboljšal besede ali povedal prava dejstva. V tem stoletju, ko so se vojaki tako lahko sporazumeli s svojo vero in svojo vestjo, zaljubljenci z rigorozno občutljivostjo današnjih dnij in reveži s sedmo božjo zapovedjo, ni bilo njegovi poštenosti ničesar mogoče očitati. Athos je bil torej čisto izvanreden človek.
In vendar je bilo opažati, da se ta odlična narava, to tako lepo bitje, ta nežna duša neznatno nagiba k materijelnemu življenju, kakor se pogreznejo starci v duševno in telesno slabost. V urah duševne odsotnosti, in te ure so bile pogoste, je ugasnilo v Athosu vse svitlo, in njegova blesteča stran je izginila kakor v temni noči.
Ko je izginil polbog, je ostal komaj še človek. S povešeno glavo, motnimi očmi in počasnimi besedami je gledal Athos po cele ure v svojo steklenico in svoj kozarec ter se ozrl zdajpazdaj v Grimanda, ki je bil navajen ubogati samo na znamenja ter ječital v utrujenih pogledih svojega gospoda vsako najmanjšo željo in jo hitro izvršil. Če je napočil tak trenotek tedaj,ko j je bil v družbi svojih prijateljev, je bila strastno izgovorjena beseda vse, kar je pripomogel Athos k pogovoru. Zato pa ie pil sam za štiri in se razlikoval od drugih po temnem Čelu in globokejši žalosti.
D'Artagnan, katerega bister in iznajdljiv duh nam je znan, ni mogel kljub vsemu svojemu prizadevanju, zadovoljiti svojo radovednost glede te točke, odkriti še nikakega vzroka tega marazma. Nikdar ni dobil
Athos kakega pisma, nikdar ni napravil koraka, ki bi ne bil znan vsem njegovim prijateljem.
Nikakor ni bilo mogoče reči, da ga napolnuje vino s to žalostjo, kajti pil je nasprotno samo, da bi udušil to žalost, toda kakor smo že omenili, ga je delalo to zdravilo še žalostnejšega. Te brezmejne otož-nosti ni bilo mogoče pripisovati igri, kajti v nasprotju s Porthosom, ki je spremljal vsako izpreraembo sreče s petjem ali preklinjanjem, je ostajal Athos, Če je dobival, ravno tako brez strasti, kakor če je izgubljal. Neki večer so ga videli v krogu mušketirjev dobiti tisoč pištol, izgubiti jih s prazničnim pasom vred, ki ga je imel za največje slovesnosti, in nato zopet dobiti vse to in vrh tega šo sto pištol; ne da bi se bile njegove lepe črne obrvi dvignile ali povesile le za pol črte, ne da bi izgubile njegovo roke svojo svitlo barvo, ne da bi prenehal njegov, ta večer prijazni pogovor, je bil miren in prijazen.
Tudi ni zatemnjeval njegovega obraza atmosfe-! ričen vpliv, kakor se dogaja to pri naših sosedih Angležih, kajti v splošnem je bila ta žalost v lepih mesecih leta silnejša: junij in julij sta bila za Athosa strašna meseca.
Za sedanjost se ni brigal mnogo; če mu je govoril kdo o bodočnosti, je zmajal z rameni; njegova skrivnost je bila torej nedoločeno v preteklosti, kakor so rekli d' Artagnanu,
Skrivnostni nadih, ki je obdajal njegovo prikazen, je delal moža, katerega oči in usta niso izdale ničesar tudi v največji pijanosti, naj so mu stavili kolikorkoli vprašanj, samo še zanimivejšega.
»Ah,« pravi d'Artagnan, »morebiti je ubogi Athos zdaj že mrtev, in mrtev po moji krivdi, kajti jaz sem ga zapletel v to zadevo, katere zveze ni poznal, ka-
tere zaključka ne izve in od katero  ne  bode ime nikake koristi.«
»Brez ozira na to, gospod,« odvrne Planchet, »da sva mu dolžna hvaležnost za svoje življenje. Ali se še spominjate, kako je kričal: »Beži, beži, d'Artagnan, mene so vjeli? In kakšen strašen Šum je napravil s svojim mečem, izstrelivši svoje pištole l Čilo vek bi bi mislil, da je dvajset mož ah boljšo rečeno dvajset hudičev.«
In te besede še podvojijo d'Artagnanovc nestrpnost, da spodbode svojega konja, ki pa ni potreboval takega opomina, in ki se spusti s svojim jezdecem v najhitrejši dir.
Proti jednajsti uri dopoludne zagledata Amiens ob polu dvanajstih obstaneta pred vrati preklete krčme.
D'Artagnan je sklenil že večkrat, maščevati se nad verolomnim krčmarjem, in se tolažil s tem upanjem. V sobo stopi torej s klobukom, potegnenim na oči, z levico na mečevem ročaju, vihteč z desnico bič.
»Ali me še poznate?- pravi krčmarju,ki ga pride pozdrnvit.
»Nimam te časti, gospod,« odvrne ta, zaslepljen vsled sijajnega D'Artagnanovega prihoda.
»Tako, vi me ne poznate!«
»Ne, gospod.«
»Dobro, dve besedi vam vrneta spomin. Kaj ste napravili s plemičem, katerega ste se predrznili nekako pred štirinajstimi dnevi obdolžiti ponarejanja denarja ?«
Krčmar prebledi, kajti d'Artagnan je stal pretečo pred njim, in Planchet je zvesto posnemal svojega gospoda.
»Ah, gospod, ne govorite mi o tem,« vsklikne krčmar s tožečim glasom; »ah, gospod, gospod, kako
W!iL m«l|pi Ji ipfH jpw «jjiivHin
Prllap „SačE" It. 1D2. i iw a lucerira HB3.
je deželi odjedel letnh 33.000 K; Turna je tisti Človek, ki je rekel, da kmeta ni vec pomoči; Turna je tisti, ki hoCe uCiteljstvu stanovske dohodke pove&ati,* nahujskati. ljudi ter razgnati shod. No, nadvse to je bil dobil oni dan krepek odgovor. Ce bi bilo kaj moža v njem, odgovarjal bi bil tisti dan. Ne, molčal je kakor šolski paglavec, kojega je prej katehet stresel za predolge lase. 6. župnik je hotel s tistimi besedami razgnati shod, a se je grozno blamiral. Hotel je ljudstvu in** ponirati Osvojim nastopom, a ljudstvo mu je povedalo, da naj gre na čaven ali pa k svoji kuharici imponirat. To so letele ojstre pušice na njegovo preCisto telo in dušol A mi kmetje bi bili storili prav, da smov gaj kar iz dv rane izpodili, ker shod ni imel nič političnega na sebi v prvem začetku. Politika se je razvila še le, ko je župnik Kosec sam to hotel. Hotel je zvedeti marsikaj lepega, zato mu nismo ostali dolžni. V debato samo pa se ni spustil, le zadej je grčal in cvilil.
Gospod župnik I Govorimo odkrito. Vi ste sejali veter, a želi ste vihar. Naše ljudstvo se ne da več voditi od izkoriščevalcev. Nezaupanje, katero ima danes v vas, ste si sami zaslužili s svojimi neiepirai nastopi pri vseh vipavskih shodih. Kdor noče, da se ga okrca, naj se ne mesa v take reci, ki ga nič ne brigajo. Mi kmetje se ne meSamo v vaSe cerkvene zadeve, če tudi bi imeli pravico, ker vas mi plačamo, in Se prav slano in mastno. Kar te ne peče, ne gasi! g. župnik. Bojimo se vas pa prav nič — ne! Capito!
Ako bt ne bito pri shodu g. Kosca, gotovo bi bili poslanci govorili, kolikor bi se jim poljubilo. Seveda, mi pa tudi verovali, kar bi hoteli, in govorili bi bili. A ker hoče biti on izjema, t. j. da on lahko dela na shodu neumnosti in zgago, imajo tudi pravico kmetje zapeti lepo slovansko himno: »Hej Slovani* t Da se je tako zgodilo, imajo se zahvaliti g. poslanci le«g. župniku. On je s svojim nastopom zadnjič razžalil mirno zborujoče ljudstvo, mi imamo tudi pravico preprečiti, da bi en Kosec kvasit o liberalcih, si cijalno-domokrulili, o anarhistih in drugih čudnih in groznih imenih I
G. župnik! kaj sklepate iz shoda pri Hebku ? Kjt so vali, toliko zbobnani po raznih gg. duhovnikih? »Gorica" je vabila na shod samo somišljenike. Kaj smo pa mi?
Tudi mi imamo pravico priti in govorit*. Nič ne pomagajo vse pridige o liberalcih, nič ne pomaga, da le strašite z vsemi mogočimi sredstvi ljudstvo; ono vas je že poskušalo tako, kakor zlatar poskuša zlato v ognju; dobilo je mesto zlata le slab svinec.
Svetovali bi g. župniku h koncu, da uči svoje ožje pristaše v osebah mameiukov in podrepnikov, krožnikolizcev, lepših izrazov po potih in sobah.
Še to bi vprašali g. Kosci: zakaj ni priSel na osebao vabilo Kopača na socijalno-demokratski shod? Kaj se boji luči? Vete imajo moč le v temi. Na zdar! g. župnik.
Sunit hi run min.
Pred božičnimi praantki. — Današnja itevilka .Soče" je predzadnja v letu 1093., kajti zaradi treh zaporednih prazni-Skih dnij v soboto ne bo mogoče izdati lista. Zato pa obsega današnja številka tri cele liste ali 12 stranij.
Naročniki so bili, kolikor smo infor-raovani od vseh stranij, z letošnjo uredbo ^«Ao^r.MJUydP^djPl nego prej, ko je izhajala trikrat na teden; dvakratna Iz&aja na teden je prinesla čitateljera več čtiva nego prej trikratna, kajti priloge so visoko odva-gale po eno številko na teden. Tiskarna je torej jlala naroCniko m več, le poštne in od-pravniške troške smo prihranili ter jih porabili raje na korist naročnikom.
Zato bo .Soča« izhajala tudi v 1.1904. po dvakrat na teden, toda z rednimi prilogami. — Vrhu tega dobe naročniki v prvi polovici januvarja »Kažipot po Goriškem', v drugi polovici pa samostojni .Kažipot po Ljubljani', ki bo letos okrasen s slikami. (Za I. 1905. pa bo ta Kažipot razširjen na vsa kranjska mesta.) — To bosta dve dragoceni knjigi, koristni več ali manj vsaki hiši, neobhodno potrebni pa v vsakem uradu, v vsaki pisarni.
Ker dobe oba .Kažipota« vsi naročniki brezplačno, vabimo vse rodoljubne prijatelje napredka, vse somišljenike, ki niso naročeni na .Sočo", da se z novim letom na njo naroc6.
»Soča" je in ostane prvoboriteljica za načela in program narodno-napredne stranke.
Glede taktike, *lede oblike našega nastopanja pa si iskreno želimo, da bi prišli mirnejši časi v deželo, ko bi bilo mogoče vselej le stvarno in z rokavicami bojevati se za načela in program stranke, za naš narodni in gospodarski napredek, za veliko slovansko bodočnost Zato bomo zanaprej Se bolj nego doslej prezirali osebne napade ter bomo odgovarjali na nje le tedaj, ako bo to zares potrebno v interesu cele stranke.
V nadi. da nas bodo prijatelji in somišljeniki vsestranski podpirali, kličemo jim: Vesele  božične praznike!
Radodaren donesek. — Duhovnik-rodoljub daruje za Mtkedonce 4 krone, za .Narodni sklad' 5 kron. Srčna mu hvala! Želimo obilo posnemovalcev I
Priloga. — Današnji številki smo priložili vabilo na naročbo .Kmetovalca*. Ta ilustrovan gospodarski list izhaja v Ljubljani dvakrat v mesecu. Naši čitatelji iz tega lahko razvidijo, kako skrbi v sosedni deželi c. kr. kmetijska družba za kmetovalca ter primerjajo s tem, kako nič pa se ne briga za slov. kmetovalce naša slavna c. kr. kmet. družba v Gorici, ki pač izdaja dva laška lista, slovenskega pa nobenega!!
Promocija. — Jutri bo promoviran na  dunajskem vseučilišču doktorjem   vsega
zdravilstva g, Jvan Ver Con iz, Vrhpolja pri Vipavi.
Akad. fcr. društvo .AdrijV sklicuje svoje dane na sestanek dne 5. januvarija 1904. v Gorici .pri jelenu", in sicer ob 8. uri zvečer. Gostje dobrodošli!
Jour flxe v soboto je bil prav živahen. Prihodnjo soboto ne bo tega priljubljenega večernega sestanka. Bo pa naslednjo soboto % januvarija, in sicer najbrže »pri zlatem jelenu*.                      .             ,. ......___
Umrl je nagloma v ponedeljek zjutraj v svojem stanovanju na Korsu kapitan mornarice v pokoju Ivo baron Benko pl. Bojnik. Truplo so prinesli takoj v vojaško bolnišnico.
Javen ljudski shod pri Rebku. — Gospod Anton Vrčon iz Skrilj sklicuje javen shod v nedeljo dnd 3, januvarija 1904. v Karanjah na Vipavskem v gostilno pri Rebku št. 1. ob 3. uri pop.
Dnevni red: Gospodarsko stanje v deželi in državi.
Posebnih vabil se ne bode dajalo, pridite vsi, da poveste javno svoje težnje.
Tudi gg. poslancev se ne bo Se posebej vabilo, marveč se vabijo tem potom javno na shod. Komur je za stvar, temu je dolžnost priti brez osebnih vabil.
Delavski Javni shod se bo vršil dne 26. decembra ob 4. uri pop. pri Andreju Poljaku v Ajdovščini.
Zavod za pospeševanje obrti. — Kuratorij tega zavoda naznanja, da se otvori poseben tečaj za mizarje, in sicer bo trajal od 4. januvarija do 13. februvarija 1904. Pouk se bo vršil v prazničnih dneh po 5 ur zaporedoma. Obiskovalcev ne sme biti manj nego 10 in ne več nego 14.
Ker je lesna industrija velike važnosti za naše mesto in deželo, se je nadejati po-voljnega obiska takega tečaja. Kdor se ga hoče udeležiti, se mora oglasiti do 31. t. m. pri kuratoriju zavoda za pospeševanje obrti. Predsednik je E, Holzcr, tajnik Anton Bizjak, tajnik trgovske in obrtne zbornice.
Kriva prisega. — .Gorica" in „Prim. List* sta se pred časom poganjala za svoja verna pristaša Antona in Franca Marin-čiča z Vitovelj, ki sta dolžila dr. Turno nič manj in nič več nego goljufiie in ponarejanja menic. — Potuha v klerikalnih trobilih je dala bratoma pogum, da sta govorila jasno in določeno pred sodnijo prav tako, kakor m pisali njiju pokrovitelji. Zato je državno pravdništvo uvedlo preiskavo proti dr, Tumi, kar so klerikalci zcn°f Mastno priobčili v svojih listih.—Toda         preiskava je končala tako, da ni prišel nu zatožno klop dr. Turna, marveč oba brata Marinčiča. V ponedeljek in torek se je vršila glavna obravnava, ki je končala šele sinoči z obsodbo: Anton M a r i n č i č je dobil 7 mesecev, brat Franc pa 2 meseca težke ječe. Brat Franc je dobil le 2 meseca kot žrtev svojega brata, znanega zdražbarja in pravdarja, najboljšega
sodelavca župnika in poslanca Grče. — Kdor drugim jamo koplje, sam v njo pade. To resnico sta bridko spoznala brata Marinčiča. — Ali jo spozna še kdo drugi, predno končno pade?
Saj botl— Obetala se nam je organizacija socijalne demokracije v Gorici. Ker pa zadošča .Rdeči prapor** in bi bila vsaka novotarija odklonjena, tedaj se je poseglo po
—  radikalno-na rodnem sedlu. Ako bi pa.le hoteli klerikalni mogotci, tedaj bi bila z vsemi štirimi sprejeta tudi klerikalna oslica, na kateri bi prijahal odrešenik s palmo miru in sprave med nas zdivjane prepira«!«.
Vprašanje učiteljskih petletnln pred upravno sodnijo. — Dan^ piad 8 dnevi se je vršila pred upravno sodnijo razprava na pritožbo nadučitelja g. Alojzija Urbančiča,
—  kakor je sporočil zadnjič — v zadevi pet-letnin po zakonu iz 1, 1900. Pritožbi g. Urbančiča, katerega je zastopal pred upravno sodnijo odvetnik dr. Turna, je bilo ugojeno v polnem obsegu ter imajo na podlagi te razsodbe učitelji in učiteljice pravico do prve petletninepo petih letih službovanja, ako so medtem časom napravili izpit učiteljske usposobljenosti. Zakon iz I. 1900. namreč pravi: »Učitelji in podučitelji, imajoči spričevalo učiteljske usposobljenosti, ki so skozi pet let na kateri občni javni ljudski Soli v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel nepretrgoma in z dobrim vspehom uCiteljevali, dobijo ne glede na to, ali so bili stalno ali začasno imenovani, po končanem petem letu službovanja 10 odstotni poviSek svoje letne plače in tako od petih do petih let, dokler ne dobijo poviška za šesto petlotje (petlet-nino).' Vse instance do upravne sodnije so tolmačilo to določilo zakona iz l, 1900, tako, da gredo pctletnine le le od dneva, ko za-dobi dotični učitelj tpričevalo usposobljenosti,
No, upravna sodnija je razsodila v prilog učiteljstvu ter dobi isto s to razsodbo upravne sodnije priboljšek, M je sicer majhen, a je pri mizernih učiteljskih plačah v naši deželi vendar priboljšek.
Po Gorici se splošno govori, daje mleko iz črniške mlekarne v ulici Morelli št. 6. najboljše. Temu pa se ni čuditi! Mleko se vsak dan na pristnost preišče, in čim bi ga hotel kedo ponarediti ali posneti, se strogo kaznuje in koj iz društva izključi. Tudi krave so pod strogim nadzorstvom in mleko bolnih krav in onih, ki se ne snažijo dovoli, se ne sprejema. Tudi črniško seno je »<.-.? iino in aromatično. Mlekarna v Crnič&n ima samo moderne stroje za čiščenje, hlajenje in prevažanje mleka. Zato so v Gorici najboljše družine njeni stalni odjemalci. Kedor ni poskušal še, naj se o mleku prepriča. Mleko se pošilja na dom v zapečatenih steklenicah. Mlekarna je odprta: od 6. do IS. predp. in od 2. do 7. popoldne.
težko sem bil kaznovan za to napako! Ah, kako nesrečen sem zaradi tega!
»še enkrat vas vprašam, kaj se je zgodilo s tem plemičem. *
»Izvolite me poslušati, gospod, in bodite mi milosti jlvi. Prosim vas, sedite!«
D'Artagnan sede, preteče kakor sodnik, nem vsled jeze in nemira. Planchet stopi ponosno za naslonjalo njegovega stola.
»Vse vam povem, gospod,« prične krčmar trepetajo, »kajti v tem trenotku sem vas spoznal. Vi ste oni, ki je odjezdil, ko sem pričel nesrečni prepir s plemičem, o katerem govorite.«
»Da, jaz sem oni; zato lahko uvidite, ako ne poveste popolne resnice, da nimate pričakovati nikake milosti.*
»Samo izvolite me poslušati in vse izveste.«
»Poslušam.«
Od oblastva se mi je naznanilo, da ptids v mojo krčmo zloglasen ponarejalec denarja z nekaterimi svojimi sokrivci, ki bodo vsi preoblečeni kot gardisti ali mušketirji. Vaši konji, vaai sluge, vaši obrazi, gospodje sami, vse mi je bilo popisano.«                         I
»In naprej?« pravi d*Artagnan, ki hitro spozna, od koga je izviral ta nataučni popis.                           |
»Na povelje oblastva, ki mi je poslalo na pomoč Šest mož, sem ukrenil vse potrebno, da mi ne ubežijo ti tako imenovani ponarejalci denarja.«
»Že zopet!« pravi d'Artagnan, ki mu je beseda ponarejalec denarja grozno razgrevala ušesa.
»Oprostite, gospod, da govorim take stvari, a to je ravno podlaga mojega opravičenja. Oblastvo me je prestrašilo, in sami veste, da se krčmar mora ozirati na oblastva.«
»Toda še enkrat, kje je ta plemič? Kaj se je zgodilo Ž njim. Ali živi ali je mrtev?«
»Potrpljenje, gospod, takoj prideva do tega. Zgodilo se je torej to, kar že veste, in vaš hiter beg,« pristavi krčmar s fineso, ki ni ušla d'Artagnanovim ušesom, »je navidezno opravičeval naš korak. Ta plemič, vaš prijatelj, se je branil ves obupan. Njegov sluga, ki se je po nepričakovanem nesrečnem naključju spri s stražnikom, preoblečenim za hlapca...«
»Ah, bedni Človek!« zakliče d'Artagnan; »vsi ste bili pod istim plaščem, in no vem, kaj me zadržuje, da vas ne zatrem vseh.«
»Ne, gospod, vsi nismo bili pod istim plaščem, in o tem se prepričate. Ko je vaš prijatelj (oprostite, da ne imenujem njegovega odličnega imena, katero gotovo ima, toda mi ga ne vemo) dvakrat sprožil svoji pištoli in napravil dva moža nezmožna za boj, se umaknil ter med tem še prebodel jednega mojih ljudij z mečem in mene omamil s tem, da me je z nebru-šeno stranjo meča udaril po glavi.«
»Toda vraga, ali končaš že kmalu? Kaj se je zgodilo z Athosom?«
»Ko se je umikal, kar sem že povedal, gospod, je prišel s hrbtom do vrata moje kleti, in ker so bila vrata odprta, potegnil ključ iz ključavnice in se znotraj zabarikadiral. Ker so si bili svesti, da ga tu lahko najdejo, so ga pustili.«
»Da,« pravi d'Artagnan, »ni šlo za to, da ga usmrtite, ampak hoteli ste ga zapreti.«
»Pravični Bog! Njega zapreti, gospod? Zaprl se je sam, to vam prisegam. Takoj v pričetku nam je dal mnogo opraviti, jednega moža je usmrtil na mestu in dva druga težko ranil. Mrtveca in ranjenoa so vzeli njihovi tovariši s seboj, in izza tega časa nisem čul o njih ničesar več. Ko sem se zopet zavedel, sem šel \
h gospodu guvernerju, povedal mu, kaj se je zgodilo in vprašal, kaj naj storim z jetnikom. Toda guverner se je delal, kakor da je padel iz oblakov; rekel mi je, da mu je nerazumljivo, kaj hočem, da povelja, ki sem jih dobil, niso prišla od njega, in če bi slučajno komu kaj pripovedoval o tem poboju, da me da obesiti. Zdi se mi, gospod, da sem se motil, da sem zgrabil napačnega, dočim se je rešil oni, ki bi ga bil imel prijeti.«
»Toda Athos?« vsklikne d'Artagnan, katerega nestrpnost se je podvojila vsled vedenja oblastva.
»Ker sem hotel hitro zopet popraviti krivico, ki sem jo napravil jetniku,« nadaljuje krčmar, »sem hotel v klet, da ga oprostim. Ah, gospod, tedaj ni bil več človek, ampak popoln hudič. Ko sem mu povedal, da je prost, je rekel, da mu hočem s tem samo nastaviti zanjko, in predno pride ven, da hoče staviti svoje pogo' Rekel sem mu zelo ponižno, kajti spoznal sem nevarni položaj, v katerega sem prišel s tem, da sem napadel kraljevega mušketirja, — torej rekel sem, da sem pripravljen, podvreči se njegovim pogojem.«
»Prvič zahtevam,« je rekel, »da mi vrnete mojega slugo popolnoma oboroženega.«
»Podvizali smo se, da izvršimo to povelje; kajti jasno vam mora biti, gospod, da smo bili pripravljeni storiti vse, kar bi zahteval vaš prijatelj. Gospod Gri-mand (ta je povedal svoje ime kljub temu, da govori tako malo) gospod Grimand torej se je napotil, kljub svojemu velikemu začudenju v klet. Njegov gospod ga je sprejel, nato zopet zabarikadiral vrata in nam zapovedal, naj gremo po svojih opravkih.«
»Toda kratkomalo,« vsklikne d'Artagnan, »kje je ? Kje je Athos ?«
»V kleti, gospod.«
P«gl»Tje o .Jfopu*. - Ker bi rad zaključil s starim letom vso to obrabljeno osebno polemiko, moram vsfed obljube vsaj na kratko zavrniti tisto pesmico o mojem »žepu*.
Pred fesom, ko je tako kazalo, so me tako nizko ceniti, da je bila kar .T. o. z." v nevarnosti radi par tisočakov mojega dolga. Po tolikih letih truda in dela je bU torej moj žep se vedno tako grozno prazen I — V novejšem času pa so ubrali moji ljubeznivi pri-iatelji, na  Četa njim Antonio Klobasa, vse
drugačno pesem o .mojem
kar je
mehi le v dokaz, kako velika je v tistih krogih krščanska ljubezen, ki besni, ker me Se niso uničili, kakor so mi obljubovali.
Kdorkoli bliže pozna moja podjetja in moje delo, mora mi očitati, da sem doslej vedno le preslabo skrhal za svoj žep. Ako bi plesal vsaj nekoliko po melodiji o žepu, tedaj bi jaz stal danes na vse trdnejših nogah. — Samo par dokazov.
Ko je počil 1. 1899. razkol in je izšla v juliju že celo 2. štev. .Gorice", je bil v mojem stanovanju prvak nasprotne stranke, ki me je hotel.... rešiti pogube, katera mi je po njegovi misli pretila. .Glejte!« je dejal, .ustanovljena je proti vara nova tiskarna, izhajati je pričela .Gorica*, — pomislite, kaj bo z vami, ako ostanete na poti, kamor ste sli zaradi jednega Turne? Ostanite v družbi svojih starih prijateljev, ki vas vsi spoštujejo,
—  in dobro bo za vas in za ljudstvo*. — Nisem se udal, kajti edini pogoj je bil: dr. Turna pročl Odgovoril sem, da je nastal v deželi nov klerikalni kurs, ki zahteva odpora, a dr. Turne ne pustim; godi se mu krivica, zato grem ž njim. — Ako bi bil jaz takrat slu Sil sirensko pesem o žepu, podprto ob aristokratsko Častno besedo, tedaj bi se bila .Narodna tiskarna" združila z mojo, a .Gorica*  bi poslala nepotrebna.
—  In moj žep bi danes štel kapitale, a ne dolgovi
Dr. Fr. Kos je bil ves čas steber klerikalne stranke. Cujmo njega, kako mi je govoril v posojilnici v pričo uradnikov. Govoril je tako-le: »Jej, Gabršček, kako sle vi ne-neumen. Ako bi bil jaz na vasem mestu, bi dejal: Piai me dr. Turna v uho: vso po-ltfiko bi obesil na kii.i ter ostal samo — tiskar. Tako bi .Narodne tiskarne* ne bilo, .Gorice* bi ne bilo, vse bi se tirkalo v vaši tiskarni, vsa duhovščina in to so sami dobri odjemalci, bi bila pri vas, kako dobro bi se vam godilo itd.* — Odgovoril sem mu, da si zdaj Se vedno lahko privoščim kos mesa pa britaniko po obedu, ali ako drugače ne bo, se zadovoljim s polento in »šuster-knbo", toda ostajam zvest svojemu prepričanju.
Kakor se nisem udajal takim in enakim mamilom, marveč sem v resnici postavil na kocko vso svojo eksistenco, take tudi nisem nikoli vprašal, ali mi bo v gmotno korist ali Škodo, ako se odločim za to ali za ono. — In tako se je dogajalo in se Se do-
gaja, da so bili okrcani v .Soči« ali .Primorcu* moji... dobri odjemalci. Politika je tako zahtevala, a troSkesem vselej plačal jaz. Velika vrsta prav dobrih odjemalcev je bila tako pregnana! — Tako skrbim za svoj žepi
Pa se nekaj 1 Stojim v"ospredja viharnega boja, aH vkljub temu n i s e m b i i in ne bom kandidat ne za deželni, ne za državni zbor, ne za kako tako mesto, kjer je kaj plačila za delo. Moj edini dohodek je skromen zaslužek, kateri daje po trdem konkurenčnem boju moja tiskarna in založarna. Da mi klerikalci ne privoščijo obstanka, to vem prav dobrd, toda klerikalno Sčebetanje o skrbi za žep, žep in žep moram zavrniti kot ostudno obrekovanje. — Končno povem edino Se to; Doslej trpim edino vsled svoje brezbrižnosti za — žep! poslej mora biti to drugače, da bom moral žep bpije varovati in malo več zanj skrbeti, —
Moja iskrena želja je, da bi bilo s tem konec taki vrsti polemike. — .Soča* se ji bo zanaprej ogibala, kolikor le mogoče, a njena krivda ne bo, ako ne bo se zaželjenega konca.
A. G—k.
Tudi sn»k napredka. — Ze pol l* ta imamo v Gorici poleg plinove tudi električno razsvečavo. Elektrike se zasebniki ogibajo.— NajlepSo električno razsvečavo v svojih izložbah so napravile tri slovenske trgovine: J. Zornik, Krojaška z?druga in J. Medved. Kali ljudje gredo torej z dobrim zgledom naprej. — Kakor smo že povedali, je bil naS hotel .pri zlatem jeknn" prvi v Goric«, ki je postavil električno ventil icijo.
Proti slovenskim otrokom. — Te dni je krožila po nekaterih laskih listih vest, da sta dva dečka iz Solkana na potu v Gorici pohujševala druge, zlasti deklice. .Nekdo je kazal, pa je bil tepen", pravi nt1 rodni rek. Ta dva dečka nista bila sicer na cesti te-pena, pač pa sta prišla v roke me&tnemu redarju Tiberio, ki ju je peljal najprej v za-pore na magistrat, petem pa oddal policiji. Ako sta dečka delala res kaj nespodobnega, »ji bilo prav, da ju je prijel, okregal ter naznanil, ako hodita še v šolo, stara sta 13 oziroma 14 let, Šolski oblasti ali starišent, ne pa tirati ju okoli po zaporih l Ali treba poznati mestnega redarja Tiberio 1 To je divji človek, tako divji, da so se nedavno temu pritožili proti njemu Podturenci celo ? javno v »Gazzettinu*, ta Tiberio je Mati, ki je bil popadel pred kratkim, kakor smo poročali, nekega voznika iz gor na Komu ter mu iztrgal bič na silovit način iz rok, umevno torej, da je zopet zdivjal, ko je dobil v roke omenjena dečka, in ker sta Slovenca, seveda ju je moral tirati na magistrat v zapore! Najbrže se ne motimo,ako rečemo, da se je redarju Tiberio prlgodilo kaj takega tudi že pri laških otrocih, namreč, da je videl, da so delali kaj nedostojnega — ali doslej Se nismo culi, da bi bil on ali kdo drugi izmed mestnih redarjev aretiral kakega takega otroka ter ga gonil po zaporih. S po-
ktranjem in t naznanilom stariSem je bilo vse opravljeno. Nasproti Slovencem seveda velja druga mera 1 Umazani laski list »Cor-riere* pa je bil prvi, ki je prinesel tisto v javnost, edino le s tem namenom, da je mogel udariti po Slovencih. Kam bi prišli, ako bi hoteli odkrh 'a. mi od slučaja do slučaja, kaj se godi meu laškimi otroki ?!
Trgovska la obrtna abornlea. — V seji v ponedeljek so izbrali g. Obersnela iz Divače zborničnim svetnikom, ker se preje izbrani ni odzval pismenemu pozivu tekom 8 dnij, če vsprejrre to mesto ali ne. Tarife javne tehtnice v Dornbergn je zbornic* potrdila, tudi je izrekla svoje odobravanje glede na vpeljavo brzojavne službe nad Sta« njelom inPtitovIjami.Prav po nepotrebnem pa so se obregnili ob tvrdko Martelanc in Goriup, kateri so izročena dela v tržaški luki, z«to, ker se niso dala ta dela laski tvrdki Anto-nelli & Dreossi. Sedaj hočejo interpdirati radi te stvari. Prav povsodi vendarle nemo rejo biti Lahi!
It Kanala. — Odhotnici naSemu gosp. notarju A. Lokarju se je vršila impo-zantno. Obširnejše poročilo pride.
Občinske volitve v Kožbsni. - Te dni so se vršile nove občinske volitve v Kož-bani. Zmagali so zopet klerikalci. V drugem in prvem vol. razredu so bili Mirničani skoro gotovi, ali zmagala je zvijača in izdajstvo; pri vsem tem pa le z i t ali % glasa, in to v obeh omenjenih razredih, j           Pevsko In glasbeno društvo pa Tr-
govski dom v ttorlel. — V notici pod takim zaglavjem v zadnji številki se nam je uri-nila pomota. Namesto besede s p 1 o 5 n o ima stati složno, le po tem ima zadnji stavek svoj pravi pomen, Glasi se torej tako-le: Odbor je z ozirora na to, da je na-čelstvo Trgovske zadruge poslalo enako naznanilo in vabilo drugim slovenskim društvom v Gorici, izrazil svoje prepričanje, da bodo v novem domu slovenska društva vsaka v svojem delokrogu, toda složno in v prijaznih medsebojnih odnoiajih uspešneje nego doslej mogla stremiti po skupnem smotru: pospeševati kulturni in socijalni razvoj slovenske narodnosti v Gorici,
Volitev ob«, starešinstva v Vipavi. — Pri volitvi obč. starešinstva v Vipavi 17. t. m. je bil znova voljen za župana g. Ant. H r o v a t i n mlajši. Za občinske svetnike so pa voljeni gg. Josip Petrovd'C, Ivan Mesesnel, Ivan Ferjančič, Ivan Lekan st. in Josip Zvokelj.
Furlanska železnica. — Vsled po* vodnji je bil deloma ustavljen promet na furlanski železnici TrZič-Červinjan, kakor smo poročali, V nedeljo pa so bila potrebna dela skončana, in od takrat se vrši zopet redni promet.
V Ločnlkn so imeli prejšnji teden občinske volitve. Boj je bil hud.. Stali sta si nasproti n^cijonalno-laška in pa .konservativna* stranka. Zmagala je slednja. Koliko so pomagali Slovenci?!
V Solkana se je ubila v nedeljo po^. 40-letna Lucija Bensa, mati več Se nedoraslih otrok. Blizu pokopališča je hotela oprai nekaj cunj, pri tem pa ji je spodrsnilo, da je padla med skalovje ter se tako poškodovala, da je kmalu na to umrla.
Kronlce okoli kamenarjev po Mirno, Št. Andrežu, po Krasu, itd. je nabiral nekdo za njihovo soc. demokratsko društvo. Sedaj pa krožijo čudne vesti okoli, d* so te kro • niče, okoli 400 po Številu, nekam izginilo, take, da bi bilo treba začeti od kffcja plačevati po 1 K vstopnine. Mnogo delavcev pa se je uprlo temu. ter nočejo nič več vedeli o takem soc. dem. društvu, Najbrže imajo prav! I
Visoka nemška izobraženost se j: pokazala pred kratkim v Podgori v papii-nici, ko je vratar kričal po nemški, kakor nad kakim psom, nad nekim Slovencem, ki je hotel v papirnico. Oni mož je bil ogorčen nad takim kričanjem in zmerjanjem. To pač ni lepo in dostojno. Ali ni bolje z lepa opravili, kar treba?
,To vse ljnbeaec stfrl*. — Te dn se je zaprla neka gospodična iz neke mestne rodbine v sobo ter ni hotela odpreti na ni-kak način. Slednjič so odprli vrata s silo ter videli, kako je hotela strgati neko pisanje. Ali to so jej iztrgali iz rok ter prečitali. Pisala je, da se hoče usmrtiti radi ljubezni, na katero ni dobila odziva. Seveda so jo pošteno okaruli, pa pazili  bodo odslej na njo,
Kovač Primoži« iz Gorice je bil ob-doižen poskušenega umora, ter se je imela vrš.ti že porotna obravnava. Svoj čas smo o njegovem početju na Cingrafu obširneje poročali. Sedaj pa je državno pravdništvo odstopilo od postopanja proti njemu, in sicer na podlagi zdravniškega izvestja.
jtapred sodulje. — Jurij Sevnik, M, Maver, Martin Božič* in Iv. Malavašič, vsi s Kranjskega, stari od 20-23 let, so bili obtoženi telesne poškodbe in javnega nasilstva. Dne 1. nov, letos je bilo več delavcev bohinjske žejeznice na Kovku v baraki Jos. Kcvača, Sevnik je vedno iskal prepira. Ko je kremar zaprl, so Sli drugi delavci spat vrh gostilne, obtoženi pa so bili na cesti. Kakor pravijo, je stopil kmalu na to iz hiše Urb. Grošelj, ki je iskal Že poprej prepira, ter je vrgel kamenje za temi. Ti so bil: jezni, so se vrnili pred barako ter kričali in razbili nekaj šip, en kamen je priletel na nekega, ko je že ležal. Škode je bilo 20 K. Potem so udrli v barako. Sevnik je ranil Grošelj a. Dobili so Sevnik 5 mesecev, Majer 4, Božič in MulavaSič po 1 meseca trde ječe s postom in trdim ležiščem vsaki mesec.
Na poti umrl. — 6. KlemenCič iz Dol. Trebuše je peljal v Gorico v bolnišnico finančnega nadstražnika Mat. Kuštrina v pokoju, starega okoli 48 let, in sicer vsled brzojavnega naročila. Kuštrin je bil bolan in zmešan, po poti pa je umrl, in tako je pripeljal g. KI. davi mrtveg* v Gorico.
Kako, nesrečnik, izza onega časa ga imate zaprtega v kloti.«
»O za Boga I Ne, gospod. Da bi ga ;meli zaprtega v kleti ? Torej ne veste, kaj dela tamkaj V Ah, gospod, če bi ga mogli spraviti do tega, da bi prišel iz kleti, bi vam bil hvaležen vse svoje življenje, bi vas častil kakor svojega patrona.«
»Torej je še vedno tam ? Tam ga torej dobim« ?
»Gotovo, gospod. Vtepel si je v glavo, da ostane tamkaj. Vsak dan mu podamo na vilicah kruh in, če zahteva, tudi meso. Toda ah, kruh in meso nista njegova glavna potreba. Nekoč sem hotel iti z jednim svojih natakarjev v klet, pa* se je silno razjaril. Slišal sem, da je napel svoje pištole, ki jih je imel s seboj, in sluga mušketo, s katero je bil oborožen. Ko sva nato vprašala, kaj nameravata, je odvrnil gospod, da imata pripravljenih štirideset strr' ; in da raje vstre-lita vse, kakor dovolita, da stopi kdo v klet. V svoji sili sem se pritožil končno pri guvernerju, ki mi je odvrnil, da se mi je zgodilo to, kar sem si zaslužil, in da bode to za me nauk, da ne bodem več žalil dostojnih gospodov, ki prenočujejo v moji krčmi.«
»Da torej izza tega časa...« prične d'Artagnan,. ki se vsled nesrečnega krčmarjevega obraza ne more zdržati smeha.                               •
»Da živimo izza tega časa mi, gospod,« nadaljuje krčmar, »najnesrečnejše življenje, katero si je mogoče misliti •; kajti vedeti morate, gospod, da so vsa naša I živila v kleti: naše vino v steklenicah in naše vino v sodih, pivo, olje in zabela, slanina in klobase, in ker I nam je prepovedan vstop, moramo tujcem, ki se oglašajo pri nas, odreči jed in pijačo, tako da je naših gostov vsak dan manj. Še teden dnij naj ostane vaš prijatelj v kleti, in uničeni smo.«
»In to bi "bilo čisto prav.   Ali nam ni bilo /^ati
na obrazih, da smo pošteni ljudje in ne ponarejevalci denarja? Recite sami!«
»Da, gospod, prav imate,« odvrne krčmar. »Toda čujte, čujte, kako se je razjaril!«
»Vsekakor so ga vznemirjali,« odvrne d'Artagnan.
»Toda drugače ni mogoče, moramo ga vznemirjati,« vsklikne krčmar; »pravkar sta prišla dva angleška.; plemiča.«                                                                                 j
»In kaj zato?«                                                              j
»Kakor veste, gospod, bi pila rada Angleža dobro vino; zahtevala sta najboljše. Moja žena je torej vse-' kakor prosila gospoda Atnosa, da ji dovoli vstopiti, j da bi mogla postreči tema gospodoma, in Athos ji je i pač kakor vedno odrekel. O za Boga, kakšen hrup je to, ki še vedno narašča!«
D'Artagnan je čul od kleti sem res silen hrup. Vstal je ter šel s krčmarjem, ki je vil svoj roke, in s Planchetom, ki je imel svojo mušketo pripravljeno za strel, proti prizorišču.
Plemiča sta bila jezna, kajti napravila sta dolgo pot ter umirala lakote in ieje.
»Toda to je tiranija,« vsklikneta v dobri francoščini, iiasi s tujim naglasom, »to je tiranija, da hoče zabraniti ta veliki norec dobrim ljudem porabo njihovega vina. Vrata hočeva razbiti, in. Če bode preveč besen, tedaj ga usmrtiva.«
Izborno, gospoda!« reče d'Artagnan in potegne svoje pištole izza pasa. »Toda tako prijazna bodeta, da ne usmrtita nikogar.«
»Prav, prav,« se oglasi za vrati Athosov mirni glas, »naj le nekoliko vstopita ta človeka, ki Zreta majhne otroke, in videli bodem o.«
Dasi sta bila angleška plemiča videti hrabra, se vendar spogledata. Človek bi bil mislil, da živi v kleti jeden izmed nenasitljivih volkodlakov, jeden izmed gi-
gantskih junakov narodnih pravljic, v katerih jamo ne pride nihče nekaznovan,
Zavladal je hipen molk; toda končno postane Angleža sram, da bi se umaknila, in pogumnejši prestopi pet ali šest stopnic, ki so vodile do vrat, ter sune z nogo ob vrata s tako silo, da bi lahko porušil zid.
»Planchet,« pravi d*Artagnan in napne svoje pištole, »jaz si vzamem tega, ki je zgoraj, prevzemi ti spodnjega. Ej, gospoda, vidva torej hočeta boj! Prav torej, naj se vama zahteva izpolni!«
»Moj Bog,« vsklikne Athos z votlim glasom, »zdi se mi, da slišim d'Artagnana!<
»Res sem jaz, prijatelj,« reče d'Artagnan v odgovor.
»Ah, izborno,« pravi Athos, »obdelava ju pošteno, ta razbijača vrat«
Plemiča potegneta svoje meče, toda bila sta med dvema ognjema; trenotek se še obotavljata, toda kakor r>rvič,   jadvlada ponos tudi zdaj.
»Stopi na stran, d'Artagnan, stopi na stran,« zakliče Athos, »jaz hočem streljati.«
»Gospoda,« pravi d'Artagnan, ki ga ni nikdar zapustil razum, »gospoda, pomislita nekoliko! Potrpljenje, Athos! Spuščata se v gotovo pogubo. Moj sluga in jaz izstreliva trikrat; ravno toliko strelov poči v kleti; nato nam ostanejo še meči, katere moj prijatelj in jaz poznava izborno, česar sta si lahko svesta. Prepustita meni izvršitev vajinih in svojih želja. Takoj dobita piti, na to vama dam svojo besedo.«
»če je še kaj ostalo,« zamrmra Athos z zaničlji-vim glasom.
Krčmar je čutil, kako ga je obšl- po hrbtu hladna mrzlica.
(Dalje pride )
Božična priloga „SoCe" št, 1BZ. z dne 8. dec. 10B3.
Roža.
(Napisal Jaroslav Yrchlicky.)
Bilo je meseca maja leta 1283.
Nekako sredi ulice del Oorso, ki je tedaj tvorila sredino Florence, je stal nasproti hiše peka Folca Portinarija mladenič vitke rasti, oblečen v tesno se prilegajočo črno obleko, ki. ie bila tedaj običajen kroj bakalarjev visoke umetnosti.
Dolgo je že stal tukaj in očividno nekaj pričakoval. Zlato pomladansko solnce je poplavljalo ulico z morjem svitlobe; neobičajno sveže ozračje se sicer še ni lesketalo v globokem potek nem azurju, ali bilo je nekaj nenavadno sanjavega v teh mehkih valovih, ki so pluli k ostrim vrhovom patricijskih poslopij, k stolpom in kupolam čarobnega mesta. Nekaj kakor spev nevidnih ptičev se je razlegalo v višini, zdajpa-zdaj so je začulo iz vrtov in nasadov slavnostno šumenje' košatih dreves, in zopet je zavladala sanjava tišina, polna nepopisljive pomladne nežnosti in dovzetne čarobnosti. Včasih se. je prikazal na ulici brat kakega reda s pobožno pre-križanimi rokami na prsih. Z rožnim vencem na beli vrvici okoli ledij prikazal se je kakor senca, da bi se ti m bolj videla bela krila golobov, ki so poleta vali v celih gručah z nazidkov Signorie tiho in plaho, kakor bi ne hoteli rušiti tišine mesta, pogreznjenega v zlate pomladne sne.
Mladenič, zavit v plašč, je stal kakor soha ter gledal nepremlčuo v grm iož, cvetočih pred hišo. To so bile polne, velike rože oajne krasote in omajnlji-vega vonja.
V tem se je bližal po ulici resnih korakov in s sklonjeno glavo mož, prav tako črno opravljen v obleko bogatega patricija; v roki je držal list, zdajinzdaj z njega kaj prečita! ter se včasih nasmehnil. Kaka dva koraka pred mladeničem je obstal, prekrižal roke na prsih in ga ostro opazoval. Mladenič dolgo ni čutil, da ga opazuje, konečno pa so je predramil, stegnil obe roki in stopil prihajajoeonui naproti.
»Moj CJuido l« vsklikne in nehote seže po listu, s katerega je ta čital Še pred trenotkom.
»Ne tako hitro, Durante,* odvrne ogovorjeni, ogibaje se, ter dvigne list nad glavo, kakor bi hotel prijatelju nagajati, »ne tako hitro !«
»Saj veš, da koprnim hrepenenja,« ga je prosil mladenič.
»Cisto naravno, oni, ki ljubijo, vedno planite v hrepenenju,« pravi Quido polagoma, kakor bi citiral.
»Ti se mi posmehuješ.«
»Ne, prijatelj, toda ne vem, če te zadovolji moj odgovor. O zadevah, ti-čočih se ljubezni, imam svoje posebno mnenje, drugačno kakor ti in kakor Cino — «
»Tudi kakor Dante da Maiano, ga prekine prijatelj. »Vem to, vem. Toda za boga, daj vendar sem. Ravno tvoj odgovor me bode zanimal najbolj. »Tu imaš,« te segel je v stranski iep, »odgovor Danteja da Maiano. Bkoro razžalil me je način, kakor on govori o ljubezni. Tako nizko, kakor obzorje njegove duše. Tim bolj hrepenim po tvojem odgovoru.« In zopet stegne roko po prijateljevem per-gamentu.
Sveti večer,
Težko je pisati originalen podlistek pod takim naslovom. Naj se človek se tako uglobi v misterij in Car one svete noči, naj si pri-kuje za pol urice najzvestejSo prijateljico, bujno Domišljijo, ob svojo stran, slednjič pride vendar le do neovrgljivega dejstva, da so vzeli originalnost Amerikar.ci v zakup.
Leta in leta prebiramo ob tej priliki slike, sličice, črtice, novele in novelete po dnevnikih, tednikih, mesečnikih, in vsi ti podlistki trgajo nepredirni pajcolan raz rajsko podobo svete noCi. Strune so napete, glasovi ubrani in v najlepših akordih se poje po predalih božične Številke pesen: »In mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!* Toda, vpraša se, kdo je dobre volje? Liberalci, klerikalci, deraokratje, ali anarhisti? Nehote se vsiljuje Človeku misel, da so provzroCili *es prepir in vse razpore augeljci v betie-hemskem hlevu, ker niso natančnejše definirali dobre volje, ker niso določnejše označili onih ljudij na zemlji, ki delajo in delujejo tako, da jim pritice po vsej pravici pristavek; dobre volje,
časopise v roke, prebirajroo razne podlistke raznih iistov! V klerikalnem listu beremo sledečo Črtico:
»Temna, zimska no C. Snežinke padajo, bela   odeja  objemlje speCo zemljo, katera
Toda Quido Oavalcanti je držal trdno pergament nad glavo in rekel s potemnelim obličjem:
»Pusti, Durante moj, pusti! Tudi
moj odgovor te ne zadovolji. Koliko nas
veruje v ljubezen, in kako drugače jo
i vsakdo pojmi. Cino samo dobro vol j no,
; Dante da Maiano s topimi mislimi, ti z
. gorečim srcem, in jaz - jaz s hladnim
¦  razumom. Največji predmet ljubezni je J meni filozofija. To je oni sladki gospod, ' ki me*'isttttvhrdrf^-Beee-4eus foaSqrme!
¦  — Kdo izmed nas ima prav?«     *
\ . t »Tvoj odgovor! tvoj odgovor, ne-: strpnosti gorim,« je klical prijatelj.
V  tem, ko je izročal Quido prijatelju svoj odgovor na njegov sonet, so
• se-odprla vrtna vrata pri hiši Folca : Portinarija, in izstopili ste dve matroni, resnega, strogega obličja, sivih las, v bogati, toda priprosti opravi. Za njimi se je pokazala na ulici deklica nežne postave, oblečena v najbolj belo oblačilo, lahke, sklonjene glave, z nežnim nadihom rdečice na bledem, prosvitnem licu. Stopila je med matroni ter Šla sredi mod njima po ulici.
Prijatelja sta se ognila in jih počakala s spoštljivim, globokim poklonom. Matroni ste se ponosno in hladno zahvalili za pozdrav, devojlra pa je globoko povesila svojo lepo glavico, kakor pod težo krasote, in bogatejša rdečica je pobarvala njeno lice, podobno v tem trenotku najkrasnejši roži na grmu, mimo katerega je pravkar šla. Samo za hip je dvignila plaho, kakor srna, svoje nepopisljivo globoke, temno ažurno oči ter korakala naprej sredi matron z obo-tavljajočimi se koraki in s sklonjeno glavo.  —
»Tako ponižna je moja devica in tako ljubezniva,« jo zašepetal, tresoč se skoro začudenja in svete bojazni, prijatelj Quida Cavalcantija.
Ta, starejši in hladnejši, je bil tudi tako zavzet, in položivši svojo roko na prijateljevo ramo je ponovil žalostno poslednje besede jednega njegovih sonetov : »Vzdihuj, kliče k duši neprestano!«
Nato pa hitro zavije v sosedno ulico.
Durante Alighieri jo stal Se vodno nem, s pogledom, uprtim na to rajsko prikazen. — Evo, tam koncem ulice se je lesketala ona »oreatura bella bianco vestita,« kakor žarna lilija med sivimi stebli venečega trsa. Kakor korakajoč plamen se je dvigala, in videti je bilo, kakor da je vsa krasota te pomladne prirode, ves starodaven pogled zamišljenega mesta, vsa svitloba in jasnost, ves vonj in lesk samo okvir, iz katerega sije ona, smehljajoča se.zlaho rdečico na licu, z ono nežnostjo v globokem očesu, z ono prijaznostjo večne, neskončne ljubezni.
V   tem so se oglasili vsi zvonovi bližnjega svetišča, in prestrašena tolpa golobov je, kakor oblak belih rož, zletela nad njeno glavo, ki se je izgubljala v temotnem portalu hiše, katere kamenje je navidezno vstrepetavalo v zlatem vzduhu, ko je prestopila njes prag.
»Ecc«i deus fortior me, qui veniens dominabitur mihi,« je šepetal kakor zamaknjen Dante Alighieri, stoječ neprespano na istem mestu in zroč na konec ulice.
»Ah, messer Durante,« se ozoveza njim glas, »za kakšno kancono iščete ' poslednjo rimo?«
sniva o pomladanskem solncu, o novem življenju.
Po ulicah je vse živo. Posamezniki in cele gruče korakajo dobro zaviti v tetke kožuhe in volnene rute proti cerkvi. Zvonovi se glase" daleč tja po širni dolini, tu vzbude staro mamico iz prvega snu. tam izpode osemdesetletnega deda iz zapeCka, pri .Županovih* razkrope mlado, z nedolžno igrico zabava joCo se družbo —. in vsi hite k pol-noCnict.
Kako je razsvetljena cerkev. Sto in sto svee brli na glavnem oltarju. Ob strani so pa jaslice. Na pol podrti hlev sredi mahu, po katerem se vije bela steza. Pastirji se približujejo s stihom v obrazu podrtiji. Angelj jim je naznanil rojstvo OdreSenika sveta in zdaj hite gledat novega kralja. V malih jaslih leži Novorojen >>, kraj njega pa Marija bledega, a srečnega in zadovoljnega obličja. Od desne prihajaio trije kralji poklonit se novemu kralju >, raznimi darovi. Nad hlevom se pa svetli zvezda, pojo angeljCki.
Ali ni to krasna predpodoba zmage katoliške ideje in organizacije? Pastirji, pri-prosto ljudstvo in kralji se ji bodo klanjali, nosili miro, kadilo in Cisto zlato k nasledniku kralja vseh kraljev v Rim, in vsi narodi bodo združeni pod streho rimsko-kato-liske cerkve. Do tedaj pa ni več daleč! Sicer je treba Se mnogo truda, mnogo napora in požrtvovalnosti od slehernika. Koliko nesrečnih zamorcev in kitejcev Se Čaka na pouk
Ogovorjeni se obrne, hitro kakor oni, ki je prerušen iz globokega sna. Pred njim je stal vzor dovršenega gizdalina one dobe. V roki je držal velik šopek in brezskrbno zibal svoj meč v bogato okrašeni nožnici.
»Messer Simone, Bog z vami! Rime baš nisem iskal; to pri meni ni običajno; še prej nego jo rabim, mi pride sama od sebe, in ne samo jedna, verjemite mi.i
»Saj je znan vaš ponos,-ničesar .ne. marate priznati. In vendar vem, da prečujete cele noči nad jednim samim sonetom.«
»To morete imeti prav, toda nad sonetom, ki je že napisan.«
»Napisan — tega res ne razumem. Če je napisan, kaj pa še treba? Jaz bi preje prebdel celo življenje nad nenapisanim.«
»To pa jaz dobro razumem, messer Simone. Vidite, najina pota so različna.«
»To imate prav — vi iščete tukaj rime, in jaz sem pripravljen, da odvedeni iz cerkve Biče in jo spremim domov ; nekaj časa se bodem še sprehajal po trgu, potem pa odidem k cerkvenim vratom. To bi bilo za kancono, messer Alighieri.«
»Vam ¦- je naročeno? — in od koga ?«
»Od nje, od Biče, hčere Folca Portinarija. Imam že besedo, messer tro-vatore, kot ženin pojdem po njo — kot ženin. Z bogom, signore, z bogom! Ko najdete rimo, se me spomnite.«
Dante ga ni več čul. Morje teme ga je poplavilo. Slišal je Čuden šum, kakor bi se odpirala zemlja. O, če bi ga hotela požreti! Toda ona, kruta in trda, ni storila tega. Drevesa okoli njega so naprej slavnostno šumela, rože so dalje cvetele, golobje so kakor sicer poleta vali z nazidkov, vzduh je bil jasen, svitel in vonjajoč, in le v njegovem srcu je bilo brezdno, bila je noč, bil je šum. Ni vedel, kako dolgo stoji tukaj, držeč v roki odgovor prija-jatelja Quida Davalcantiju, še vedno neprečitan, — odgovor, po katerem je tako hrepenel. — Kaj ta odgovor, zdaj je imel drugega.
Koraki, govorjenje in smeh so ga prerušili iz misli j. Ona se je vračala po končani pobožnosti iz cerkve. Sla Je zopet bela in žareča, toda ne več sredi matron, — ti dve ste šli zadaj — ampak Šla je naprej, a na njeni strani se je zibal in prestopal on, isti Simon de Bardi, ki bo je še pred trenotkom tukaj z njim pogovarjal. In zdaj je zopet pripovedoval same dovtipe ter se smejal, in ona je držala v roki njegov šopek ter se lahno smehljala, matroni pa ste šli za njima s čutom materinskega ponosa. Bili so Že blizu pesnika, in govor je postajal vedno bolj glasen iniz-zivljiv. Dante je hotel zbežati, ali ni imel toliko moči, sicer je bilo pa tudi že prepozno.
»Ta sreča, iti z vami,« je brbljal messer Simone, »kako jo preživim!«
»Ne vem, če je res tako,« odvrne ona skromno.
»Ali hoJete dokazov ?«je izzival on. '
»Ce pride sreča, more biti vsakdo srečen,« je zvenel njen glas, in pesnik je čutjl, kako se zrcali v njem solza, »toda spominjati se v svoji sreči ubogih, to je večja umetnost.«
»Ne razumem vas, signora. Koga naj se spominjam?«
V tem sta dospela v»red hišo* ob grmu, polnem cvetočih rož.  ,
»Trpečih, signore Bardi - trpečih,« reče ona tiho.
Odtrgala je najfcrasuejšo rožo, in predno se je messer Simone nadejal, jo je dala pesniku s povešenimi očmi. ali vendar z očmi polnimi nežnosti in brez-končne ljubezni.
Niti besedice ni rekla — on tudi . ne.  Odšla  sta v hišo — in on je na L ulici pritiskal k ustnicam to bujno razcvetelo ognjeno rožo, katero je posvetilo njeno oko s solzo nebeške nežnosti in brezkončne ljubezni.
In stal je še dolgo, dolgo na ulici pred hišo peka Folca Portinarija mladi Durante Alighieri. Nepremično je zrl v to rožo, najprej   topo,  brezmiselno, v . nepopisnih bolih, pozneje  je   spoznal : njeno zavitke, kako so se vrtili v než-\ nih spiralah, brzi, krilati njegov duh je j stopal po njih globokej«, in nižje, firne ¦ njegove misli so delovale s tako silo, da ; je izginila roža in so ostale samo še ; spirale, vedno padajoče, krožeče, sto« , pajoče v neznano brezdno, besno to gro-, zeče.  Vizija pekla je prešinila v tem trenotku njegov mozeg, peklo muk,ka-i tere je prebil, je dobivalo formo ter v , ti roži odpiralo pred njim svoje žrelo, In med tem so njegove solzo tekle na rožo, gorke kakor stopljen zvinec, žgoče ; kakor žvepleni dež Sodome in Gomore. Toda tudi očistujoče in povzdigujoče. V odlesku solz se mu je naenkrat z&?.delo, da v njegovi roki ta krvavo ognjena roža bledi, da se  sveti  v  sneženem blesku, in s koncem nevihte v svojem srcu je videl, kako  roža raste neprestano v obrovskem  razmerju, raste v žarečo rožo ompvrea,  kjer jo vsak li-; stiČ prestol svetnika, kjer je središče ognjeni vir, kjer biva ljubezen, ki pre-giba vs« zvezde. In blizu sredine vstaja z jednega izmed lističev ona »crentura bella  bianco vestita«, ter  mu  prihaja naproti, drže * v roki venec nevenečoga lavora, katerega listje so zvezde, zve« neče po vsemiru kakor glas množic in šum padajočih voda. Sveti, sveti, sveti
—  Hosnna in Allelujah neskononih in neštovilnih angeljskih zborov.
In pritiskajo rožo k svojim ustnicam je Čutil v duši prve obrise velike svoje pesni, ki mu je jedina pomagala prenesti izdajo ljubezni in domovine, in ni vedel, da ide mimo mlad mož, slikar, ki se je, videč ga stati % rožo v roki globoko zamišljenega, tudi vstavil,
—  da bi si vtisnil v dušo veliko nje* govo sliko ter jo pokazal bodočim vekom.
In ta slikar je bil Giotto.
naCih čast misijonarjev, koliko odpadnikov je treba izpreobrniti, toda ne vstraSimo se dela, saj Bog nam blagoslovi zapriCeto delo in kmalu, kmalu pride čas, ko bode gospodoval nad nami glavar sv. cerkve, namestnik Kristusov na zemlji.
Orgije so zaigrale, in mila pesen: .Tiha noc, sveta noč* je plavala po cerkvenih prostorih in se naselila v pobožna srca klečečih vaSCano^
V liberalnem Časopisu beremo sledeCa mesta:
»Pastirčki so pasli svoje čredice. Bila je noC in razgovarjali so se o tem in onem. Zasvetilo se je daleC naokrog in angelj je stopil pred nje in zatrepetala so jim srca. »Pojdite in častite I" Vstali so, hiteli in do-bi'i so na trdem ležišču Oznanjevalca novih resnic in do tedaj Se nepoznate ljubezni in darovali so Mu srce.....
Po poti so stopali velblodi. Visoko so dvigali glave, saj so nosili kralje na svojem j hrbtu. Tiho so se razgovarjali, kakor da bi Čutili velevažni pomen te noči za razvoj Človeštva. Zvezda, svetla zvezda se je prikazala na nebu, vtihnili so kraljevi potniki in stopali mirno in tiho po poti, katero je razsvetljevala nova svitla zvezda. Nad bornim hlevom se je vstavila in njena luft je razsvetljevala temno noč. In na trdem iežišcu so dobili Rešitelja Človeštva iz paganske teme. Poklonili so mu najrazličnejše darove.,...
Hodi blagoslovljena!
Indijska legenda. (Poljski spisal Henrik Sienkiev/icz.)
Za jasne mesečine se je zamislil globoko nekoč modri in veliki Krična ter rekel:
»Mislil Bera, da je Človek najlepše bitje na zemlji — ali nfotil sem S9. Gledam cvet lotosa, s kojim se poigrava nočni vetrič. Koliko je ta lepši od vseh živih bitij: njegovi lističi so se odprli v srebrnem mesečnem svitu, — in jaz ne morem obrniti od njega oči j-..
»Nič med ljudmi mu ni podobnega,« ponovi in vzdinne.
Srednjeveška tema je vladala nad Človeštvom. Priprosto ljudstvo je nosilo težka bremena v samostane z istim veseljem kakor polena na gromade, na katerih je sežigala takratna inkvizicijska duhovščina Čarovnice, krvosese in volkodlake. In žulji kmetskega stanu in sežgana trupla uL?*i nedolžnih žrtev so vpila po rešitvi in po maščevanju.....
In prikazal se je angelj in oznanil je pastirjem t. j. priprostemu ljudstvu prihod nove dobe, in priprosto ljudstvo je hitelo tja, in prikazala se je bliSCeCa se zvezd«, ki je razsvetila srednjeveško temo kraljem, in hiteli so tja, vsi so hiteli tja, kjer se je vte-lesila nova ideja. Vsi so sledili angeljrHro glasovom, vsi so sledili svetlim žarkom nove zvezde, ki je dovedla vse sloje človeštva do jasel svobode in napredka. In glasovi angelski so postajali glasnejši, in zvezda se je večala in večala in iž nje je postalo solnce, Cegar zlati Žarki so prepodili temno tudi iz najskrivuejSega kotička srednjeveškega na-zadnjastva.
Ubrani glasovi so zapeli veličastno pesen: »Tiha noč, sveta noc", v kateri se je rodilo koprnenje po svobodi in po napredku."
Kaj pa demokratični listi ? Evo!
, Zimski večer. V mrzli, siromašno opravljeni sobi podpira ob rob postelje svojo težko glavo delavec. Njegova žena leži upalih lic, bolna, tik nje pa plaCe novorojeno, lačno
In za nekaj časa pomisli: * »Kako da bi jaz, Bog, z močjo svoje besede ne mogel vstvariti bitja, ki bi bilo med ljudmi to, kar je lotos med cvetovi? Tako naj se zgodi, ljudem in zemlji na radost. Lotos, preobrazi se v živo devico ter stopi pred me!«
Lahno zapljuska val, kakor da se ga je dotaknila s krilom lastavica, noč postane jasna, mesec posveti jačje, nočni drozgi zapojo glasneje ter naglo obmol- i knejo. Čarovnija se je izvršila, in pred j Krišno stopi lotos v človeški podobi.     j Bog sam se začudi.                        •
»Bila si cvet jezerski,« reče, >bodi j zdaj cvet moje misli in spregovori!«     I In devica prične tiho šepetati, kakor , Šepečejo   beli  lističi lotosa, kadar jih i poljubi poletni vetrič.                            j
»Gospod, preobrazil si me v živo j bitje; kje mi nalagaš, da od sedaj pre- [ bivam? Pomni, gospod, da dokler sem \ bila cvet, sem drgetala in uklanjala li- i stiče ob vsakem dihljeju vetra. Bala sem I se, gospod, burnega deževja in neviht, > bala groma in bliska, bala celo vročih solnčnih pramenov,   Ti si mi rekel, da naj bfcdem včlovečen lotos, — in glej, jaz sem ohranila prejšnjo svojo naravo, gospod, ter se tudi sedaj bojim zemlje ; m vsega, kar Je na nji... Kje mi na- ; lagaš, da prebivam?«                            i
Krišna dvigne modre oči k zvez- j dam, tronotek pomišlja in vpraša:
»Ali hočeš živeti na vrhovih gora?« ' »Tam je sneg in mraz: bojim se, gospod.«
»Torej ne... Na dnu jezera ti zgradim kristalno palačo.«
»V globinah voda se vlačijo kače , in druge pošasti: bojim se, gospod!« »Ali nočeš brezkončne stepe?« »O gospod! viharji in nevihte po- j teptajo stepe kakor divje črede.«
»Kaj naj počnem s teboj, včlove-ceni cvet ?... Ha! V Elorskih pečinah žive sveti puščavniki... Ali hočeš oddaljena od sveta prebivati v pečini?« »Tam je temno, gospod: bojim se!« Krišna sede na kamen ter opre glavo ob dlan. Devica je stala pred njim in boječe drhtela.
Med tem obsveti na iztoku zarja nebo. Jezerska gladina zažari, palme in bambusi se pozlate. V zboru se oglase rožasti plamenci, modri žrjali in beli labodje, na vodah pa pavi in bengali*) v gozdovih, — med njimi se raztegnejo zvoki strun, napetih na biserno školjko, pa besede ljudske pesmi.
Krišna se predrami iz svojih mislij
# Af*  T*A&A *
»Evo, pesnik Valmiki pozdravlja izhod sobica.«
Malo kasneje se razmaknejo zavese škrlatnih cvetov, ki so zakrivale lijan-ske cvetove, in nad jezerom se prikaže Valmiki.
Opazivši včlovečeni lotos preneha svirati. Biserna školjka somu polagoma izmakne iz rok na zemljo, roke mu omahnejo, in on onemi, kakor da ga je veliki Krišna izpremenil v kos lesa vrh vode.
In Boga vzradosti to strmenje, katero je vzbudilo njegovo delo, in reče:
»Zgani se, Valmiki, in spregovori.«
In Valmiki spregovori:
»......Ljubim!,..«
Spominjal se je le še jedne same besede, in jedino to je mogel izustiti.
Krišni je naenkrat zasijalo obličje.
*) bengal, ptica pevka, podobna naši zebi (Sčinkovcu.)
»Prekrasna devica, našel sem ti na sveta mesto, ki je vredno tebe: prebivaj v srcu pesnikovem.«
In Valmiki zopet ponovi:
»......Ljubim!...«
Volja močnega Krišne, volja božanstva prične devico približevati pesnikovemu srcu. In Bog stori Valmiki-jevo srce svitlo kakor kristal,
Jasna kakor poletni dan, mirna kakor Gangesov val, je stopala devica v nazna-čeno mesto. Toda nenadoma, kakor da je pogledala globje v Valmikijevo srce, ji poblede lica, in strah jo zagrne kakor mrzel veter. In Krišna se začudi.
»Včlovečeni cvet,« vpraša, »zakaj se bojiš tudi pesnikovega srca?«
»Gospod,« odvrne devica, »kam mi nalagaš, da se naselim ? Evo, v tem jednem samem srcu sem zagledala i snežene vrhunce gora in globine voda, polne čudovitih bitij, in stepe z viharji in nevihtami in temne votline Elorske, in zopet se bojim, o gospod!«
A dobri in modri Krišna reče:
»Vpokoji se, včlovečeni cvet. če v srcu Valmikijevem leže samotni snegovi, bodi jim gorak poletni dih, ki jih raztopi ; če so v njem globoke vode, bodi biser v ti globočini; če so stepske pustinje, posij na nje kot cvet sreče; če so temne votline Elorske, bodi ti v teh teminah solnčni žarek...«
A Valmiki, ki je med tem zmogel spregovoriti, pristavi:
»In bodi blagoslovljena!«
in žejno dete in njegov otročji gtas še ne-harmonično ujema s prošnjami treh njegovih bratov: ,Tata, tata, kruha!"
In sveča je brlela na polomnjeni mizi, in polutema je vladah po sobi, in v tej po-lutemi je kraljevala beda in bolezen in lakota. »Tata, tata, mene je strah!'
Toda oče je gluh za prošnje . lačne in boječe se dece, nemo naslanja svojo glavo ob rob postelje, mraz ga spreletuje in zamisli se v preteklost, in misli na prihodnost.
Delal je v tovarni od dvanajstega leta, prej je pa spremljal dan za dnevom mater, ko je nosila očetu kosilo v isto tovarno, v kateri je delal on sam do — včeraj. Celo julro se je veselil na oni trenutek, ko ga oče, sedeč na trdem kamenju, vzdigne na svoje koleno, ko vpre svoje oči v njegov otroSko-zadovoljni obraz.
In postal je sam delavec. V mladeniškl dobi se je zagledal v dvoje plavih očij, in tudi plave oči so se zagledale v njega. Poročila sta se, prišli so otroci — »Tata, tata kntha, tata, luč ugaša!« — in zaslužek je bil vedno isti. Delal je tudi po noči, da bi olajšal gospodinjske skrbi svoji ljubljeni ženi, zaman, hirati je je), delo ga je koj utrudilo in včeraj, toda proč črne misli, misli, skrbi so pa le prišle, saj jih je poklical jok nedolžnih otročičev in stokanje bolne žene vedno in vedno nazaj.
Skalni golob.
(Češki napisal Fr. Herites.) Končano. Beppo, dolce Beppo, tisočero src si zazibal v močno utripanje — ti srečni dečko!
A videti je, da je še bolj srečna resna matrona, ki ponosno stoji zadaj gledišča v loži. Da, gospa, popolnoma vaša je zasluga tega velikega vspeha! Vi ste našli, vi ste prinesli med svet ta dragi kamen, vi ste ga dali obrusiti, požlahtiti v najboljših evropskih šolah po navodih najizboraejših pevskih umetnikov. — Brez vas bi bil morebiti ostal ta čarobni glas za vedno skrit v sivem korziškem skalovju.
Našla ga je v Ajacciu, kjer se je mudila z malo Olgo, svojo hčerko, koje pobledelim licem je imel lahak morski vzduh vrniti izgubljeno rudečico.
Povest njihovega seznanja je pri* prosta. Pred Madomnim kipom je pel
nekega večera reven deček.-----Drugi
dan so ga uvedli po mramornatih stopnicah v veličastno dvorano pleme-nitaške palače; poljubil je roko vzneseni gospej, in nato so mu prinesli nova, lepa žametasta oblačila z bisernimi gumbi, pokrili mu bujne, neurejene kodre z elegantno, moderno čepico, obuli bose noge v čreveijčke, kakoršnih on ni videl še nikdar, ki so imeli zlate zaponke, bliskajoče se tako jasno, da je ob pogledu na nje radosti plosknil z rokami.
«         Lahko se je ločil od svojcev.  Od-
peljali so se še ta dan nazaj na svoj dom v rodno vasico revni ribiči s »kr-
' vavih ostrovov«, odpeljali so se brez Beppa, pustivši ga v naročju najdene sreče.  Celo pot so govorili o tej  nje-
' govi sreči, ne slabo, zavistno, ampak z ono dobrohotno zavistjo, ki je podobna hrepenenju.
,         O srečni, presrečni Beppo!
.Pojdi, prosi ga, naj te vzame v službo, prosi ga za drobtinic?, ki padejo danes raz njegovo mizo, in on se te usmili, gotovo se te usmili, saj je mo*. in oče, kakor si ti. Prinesi nedolžnim in lačnim črvičkom kruha, mogoče dobiš Se belega, Bog se te usmili, saj danes je sveta noč!"
Sveča je ugasnila, sten je tlel Se nekaj časa rdeče, vitka kača dimu se je vzdigo-vala v Jemo, neprijeten duh se je razprostiral po sobi, in otroci so se stisnili k po-Siriji, niti prositi si niso upali.
A on je Sel in ubogal svojo ženo. Njegove težke stopinje so odmevale po temnem koridorju, po temnih stopnicah. V vsakem oknu je videl po ulicah lučice, zdelo se mu je, da sliSi smeh in radost obdarovanih otrok, stoječih pod veliko smreko. Po ulici je pa korakal !e sam.
Tam zunaj mesta, daleč proč od nezdravega zraku svoje tovarne, je imel svojo vilo.
Delavec je obstal pri vratih. Sneg je naletaval, po ulici je bilo ftato, in v tem blatu se je zrcalila svetilka. Dolgo čada je premišljeval, ni čutil mrazu, kateri se je vtihotapljal skozi njegovo raztrgano suknjo. »Tata, malo kruha!" Ta glas mu je zvenel po uSesih, pred očmi mu je plaval bledi obraz njegove bolne žene, in obrisal si je blatne noge, odprl duri in vstopil v elegantno vežo.
Toda stari, sicer ravnodušni Matteo je danes veslal z neko čudno hitrostjo, > njegov  obraz,  razrit  z  vraskami,   ki j sicer  ni  kazal  nikake  bolesti,  je  bii ! danes z&vit v nekak čuden oblak,  v ; nekak trpek nasmeh.  —  »Mislite«,  je : rekel ter pokazal z roko na četo divjih golobov, ki so leteli nad njihovimi glavami proti bregu,  »mislite si, da zva- . bite katerega izmed njih v zlato kletko... <
Matteo je umolknil, njegova žilava i reka pa je močno zamahnila z veslom, da se je razpršila cela  skupina   valov : kakor prestrašena v neredu in šumenju. ; Za nekaj časa je rekel glasno in pro- ; roško: »... Konečno razbije zlato kletko ter se izneveri vsemu, na kar so navezali njegove roke in njegovo dušo, ter se   vrne   k   nam   med   naše    pusto , skalovje...«
Začudeno so zrli nanj,Juuuti malLj-Beppo bi  tedaj   ne  bil razumel   teh besed.  Saj  so se mu zjutraj tako pri- \ ljubili ti krasni čreveljčki, — a do večera ga prav za prav niso že nič več zani- : mali, da,  mnogo, kar ga je radovalo • pred nekaj trenotki, je izgubilo zanj že ¦ vso  vabljivost,   toda   mesto   tega   je polnilo tisoč in tisoč  stvarij   njegovo srce z razkošjem.
Sede val je na balkonu pri nogah svoje gospe, dobrotnice, matere, ter : peval, prešteval zvezde na nebu ter se , igral z mehkimi, plavimi lasmi male \ Olgice... O krasne, čarobne noči na : bregu Tirenakega morja! Kdor vas jeuži- \ val, nikdar ne pozabi vaših skrivnosti j... '
Tudi Beppo jih ni pozabil, ko je } tisočero z razkošjem obdanih ustnic z besedami občudovalo njegovo ime, ko ' so leteli k njegovim nogam krasni venci j in pestre kitice, ko je njegovo glavo \ prvič omamil varljivi dih slave...
»Olga, ali se spominjaš onih nočij ?* i
Nič ni odvrnila,  njeni beli ročici • ste se ovili  njegovega  vratu,  krasna , devojkina  glavica   se je sklonila   na njegovo ramo. »Olga, moja Olga...»     j
Nato pridušeno šepetanje... kakor { v onih nočeh. In Beppo zopet peva ter prešteva zvezde na nebu in se igra z mehkimi lasmi Olgice — toda ne več Olgice, majhne deklice; okroglo mehko rame se ga dotika, na srce se mu pritiskajo njene bujne, tople prsi...
Moja slika se razdeli tukaj v množico najrazličnejših cvetov. Zbirati jih imam li ter vezati v šopek - uvrstiti dan k dnevu, kojega sta preživela? —-Komu bi bila neznana povest o ljubezni ?! Kake srečna sta bila v teh sladkih trenotkih!
In ti čakaš še vedno svojega Beppa, starček Matteo? — Še vedno sedevaš vsak večer na pragu svoje koče ter i gledaš z zvezdavim očesom v daljavo, j če se morebiti ne prikaže kje tvoj skalni j golob... i-----------------------------------------------------------------._-----------------------------------------------------------------
{         Priletel je konečno, priletel ubogi,
j ranjeni ptič. V širnem svetu so mu j postrigli peroti. Zakaj je tebi treba Iju-| bežni, so mu rekli, ko smo z lavorom ; ovenčali tvoje čelo? Ti, nespametnik, * uči se zatajevanja in živi svoji slavi; ; sreče za te ni. Ti le pevaj in pevaj ter ; nas zabavaj,  — mi  zato neusmiljeno
raztrgamo   tvoje  srce,  saj  ti bodemo
navdušeno ploskali... j         Ali poznate bajko korziških ribičev
! o smrti skalnih golobov? Nikdo ne j najde njegovega trupla - on ne umira, ! ampak razplini se v vzduhu. Na bregu
v pesku pa ostane obris njegove glave
In tako, pevce, si izginilo tudi ti! Danes je v naših spominih le Še slab obris tvoje umetniške prikazni, in jutri bi ne bilo niti tega, da no vstajajo v naši duši ti sladki tvoji glasovi, ki so blažili naše srce.
Beppo, dolce Beppo, ti skalni golob z zlatim glasom!
Po zimi.
(Zofka Kvedrova).
Zunaj je bila zima, da je škripalo. V sobi pa je bilo gorko, velika peč je puhtela gorkote in ugodnosti.
Stara mati in stari oče in teta so sedeli krog peči.
Teta je bila gosposka. Bila je prej v mestu. Nič ni delala, samo računala je vsak dan. Stara mati in stari oče sta se mučila vse življenje zunaj na polju, imela sta trde, koščene, žuljaste roke.
Pa so se pogovarjali. Stara mati stari oče sta vedela veliko povedati. O, onadva sta mnogo doživela! Enkrat je bila v vasi velika povodenj,... in požar dvakrat,... in živina jima je poginila,... in ko je najstarejši sin zbolel in umrl,... in hči.... in drugi sin... o, vedela sta mnogo. Teta pa je molčala. Prav nič ni vedela. Samo, da je hodila vsak dan v pisarno in računala, vedno računala... Dolga, dolga leta...
Pa so se pogovarjali. Stara mati je spominjala teto na oni nekdanji čas, kako jo je bila takrat obvarovala nesreče in greha... takrat, ko je oni inženir hodil za njo, tisti varljivec in lopov... Koliko deklet je varal! Joj i...
Teta je molčala. A kar nakrat je planila in dolžila staro mater, da jo je okrala, ~ da ji je ukrala Življenje... Da nima nič, nič od življenja, prav nič! Nobenih spominov, nič kosanja, ničesar! Niti greha, niti blagra!
Stara mati naj molči. Teta bi bila vesela, da ima nekaj od vseh dolgih let. Nekaj,... kak spomin! In naj bi bil
greh in nesreča! Pokorila bi se, kesala i se, živela bi... A ona ne živi, nikdar ni živela...
Stara mati se je križala. Kako govori! Obnorela je! Gotovo!
A teta ni obnorela. Utihnila je in se zopet pogreznila v apatijo, ki je vstvarjala njeno življenje...
,Že zopet eden, tega prosjaCenja ni danes konec. D* bi dali vsaj danes mir gospodu, ki se zabava v domačem krogu in obhaja sveti večer s svojo družino. Pustite ga v miru !•
Oči so se mu zasvetile, in tiho je od-Sel skozi vrata. Pri krasno razsvitljenem oknu je obstal in gledat je v sobo. Videl je gospod?, katerega ni smel danes motiti, ker obhaja sveti večer s svojo družino. Na mizi je pa stala steklenica pri steklenici, in pečenko je duhal skozi zaprta okna. Bila je res vesela družba.
Gospodična, domača hči, je sedela pri klavirju in .Tiha not* je donela na uho v mrazu in snegu stoječemu delavcu. SliSal je aplavz. Druga pesen, vesel, strasten Strausov valček, in sivi starček, po imenu Obup, se je približal delavcu. Šepnil mu na uho: cTata, kruha, lačni smo," in on je zagrabil kamen, vrgel v okno, Sipe so zažvenketale, in ni se več spominjal ničesar.
Žena je pa čakala doma, otroci so zaspali vkljub svoji lakoti, in bleda žena se je pridružila bedi in bolezni, in odložila je koso na mizo."
Tudi anarhisti imajo svoje liste in podlistke.
.Danes je baje sveti večer. Danes pred stoletji se je rodil On, ki je pozneje pridi-goval 0Vsi smo jednaki!" Da res, vsi smo
Ablsag.
(Čečki napisal Jaroslav Yrchiicky.)
V sobi kraljevske palače je ležal na cipresnem ležišču veliki kralj David. Izpod stropa je visela velika bronasta posoda z gorečo dišečo nafto, katere sij je osvetljeval s cedro vi m lesom prevlečene stene in strop, obit z zlatimi žreblji.
Noč je bila mirna, vlažna in jasna.
Iz mesta sem so zadoneli včasih koraki stražnikov, spojeni z brenčanjem ščitov in Žvenketanjem mečev, iz \ino-
fradov, ki so kakor zelen pas objemali eruzalem, so se zdajpazdaj z a culi zategneni glasovi čuvajev, M so klicali drug drugega. Mesec, jednak zlatemu ščitu, se je kopal v zrcalih ravnih streh in obljudoval s strašnimi sencami dva-
jednaki, to je geslo, to je nas program, za kojega se hočemo boriti do skrajnosti. Glavne ovire smatramo pa
Zaplenjeno
ne vstraSimo se ječe, vislic, da le dosežemo svoj cilj
Zaplenjeno
in tudi če bi
Zaplenjeno
takrat komaj nastopi za nas sveti večer, ko pade zadnji
Zaplenjeno.
Težko je spisati originalen podlistek ped takim naslovom. Lahko, je napraviti iz drugih podlistkov nov podlistek, kar se mi je, upam, posrečilo. Ne vem, ali naj se zahvalim Domišljiji ali komu drugemu za požrtvovalno sodelovanje. Da se pa ne zamerim nikomur, hvala, iskrena hvala vsem pri-pomočnikom!
Dalje v božični Številki 1904.
najstero mestnih vrat, ribnike, prostrane nasipe, vinograde in vrtove, polne ulov, lesketal se po drevoredih sikomor, smokev in palm, izpreminjaje prah, na-nesen črez dan na listje, v bleščeče srebro, splazil se v del trgovcev, kjer so pod širnim nebom privezani velblodje nestrpno prhali, pričakuje" prihod novega jutra, posvetil v vodnjake in prodrl v grobove, kjer so kosti dedov vzdr-getavale pred kletvijo ali, blagoslovom izraelskih sinov,    -      . * *v    -   - -*;^«»
Noč je plula nad naravo kakor velika vizija v prorokovi glavi.
Kralj je ležal nep» »nično na svojem ležišču. Nepremič .~c mu sedeli nasproti štirje mož j t, dtig poleg drugega; njihove koščene roke sfl.Xe.-r zale na glavah levov, ki so tvorili opirala visokih naslonjačev, njihova obličja so btta_ kakor kamenita, in drhteči ž ar ognja je risal v nje igro sence in svitlobe, poteze strahu in utrujenosti.
Prvi izmed njih je bil v obleki velikega duhovna, s pravilno razčesano in razdeljeno brado, ki mu je padala v krasnih kodrih na široka ramena. Ta je bil Sadok. Drugi, v obleki vojvode je bil Banajaš, sin Jo j ado v; ostala dva, v obleki dvorjanov, sta bila Semej in Rej. Njihovi silno namazani lasje so močno dišali po sandelju in hijacintti. Oblačila so jim bila na prsih pretrgana, kajti žalost je ležala v njihovih srcih in kalila kri v njihovih žilah. Sedeli so, kakor bi nekaj pričakovali, njihove oči so bile vprte vse v jedno točko, — na kraljevo ležišče, kjer je nepremično ležal David, do brade zavit v levjo kožo. Njegovo obličje je bilo podobno maski, katera se iname z obličja mrtveca. Bil je strašno bled, brez vsakega znaka življenja, kajti kraljevo telo je že pri« čelo postajati mrzlo.
»Natan še ne prihaja«, spregovori Sadok.
Nikdo ne odgovori na to opazko, le Banajaš skrči goste obrvi, Semej in Rej pa globoko vzdihneta.
In zopet dolga, tesna, grobna tišina.
»Ali ve Betsaba, kaj hoče storiti Natan?« vpraša Semej šepetaje.
»Ve,« odvrne Sadok.
»In soglaša?« vpraša Rej.
»Mora; ali ne govori Bog iz ust Natanovih? Njena krivda je, če ne more izkazati kralju poslednje usluge«.
»Tudi je obremenjena z leti in bolestmi«, reče Semej.
»Tiho, kralj se je zganil«, zaše-peta Banajaš.
»Ne, to je šum v predsobi, morda neso sužnji ponve z gorečim ogljem, da jih postavijo okoli kraljevega ležišča«.
In bilo je temu tako; sedem zamorcev v kratkih Škrlatnih tunikah je vstopilo; vsak je nesel veliko medeno ponev z zaročim ogljem, podobno zvezdi Sahil, ko gleda skozi zavoj megli na speči svet, postavili so ponve okoli kraljevega ležišča, k nogam dve, k glavi tri, na vsako stran jedno. Še prah mirte in zrna kadila so nasuli na oglje ter se oddaljili kakor prikazni.
Sedem žarečih ponev je razsvetljevalo temoto sobe kakor sedem zvezd, modri oblački dima so se dvigali iznad morja. Kraljevo obličje se je lesketalo še v strašnejši bledosti, in štiri glave starcev, ki so samo globokejše padle na prst, so bile temnejše v senci, katero so jim metali v lica gosti kodri in v zrak štrleče sive obrvi.
S toploto poletne noči se je družil žar sedmih ponev, tako da je hitro pokril pot čela mož, ki so bdeli ob kraljevem ležišču, se lesketal v velikih kapljah, jednakih brušenim biserom, ter se v srebrnih curkih stekal v njihove namazane, nakodrane brade.
Eo precejšnem času tesnega molka se odpro vrata v sobo, in v njih se prikaže mož visoke postave, razmršene brade in las, ki niso poznali mazil, glavnika in jeklene ostrine. Njegovo oblačilo je bilo okoli pasa prsvezano t dolgo, vozlasto vrvico, žilave baise noge so bile pokrite z gosto plastjo prahu, razgaljene prsi so bile ožgane od solnca kakor smokve; oči so gorele pod sivimi, dolgimi obrvmi kakor žareče oglje, modne in suhe ustnice so se tresle neprestano kakor v molitvi.
*0j, Natan«, je zazvenelo iz ust mož, ki so bdeli ob kraljevem ležišču.
Vsi so vstali spoštljivo ter mu šli naproti.
V obličju vsakega je ignl drug izraz t v Sadokovem zvedavost, katero i^nadkriljevala bojazen, v Banajaševem n»r, da je dočakal in so mu je izpolnilo hrepenenje, v Semejevem in Re-jevem strah nezaupnosti, združen s spoštovanjem do preroka.
Natan se je ozrl po sobi ter stopil bližje.
»Kako je maziljencu Gospodovemu, sinu Jojadov?« vpraša hlastno.
»Tako leži, kakor je ležal, ko si odšel,   podoben   snopu,   katerega   so
žanjci, beže" pred bližajočo se nevihto, pozabili na njivi«.
»Ali si prignal hči Sunamitsko?« vpraša Rej.
»Tu sta ona in njen oče«, reče Natan ter namigne v predsobo.
Takoj vstopi sključen mož lisičjih očij, zarudele brade, nečistih rok: bil je to Lameli iz rodu Isaharovega. Za njim plaho vstopi deklica vitke rasti, vsa zavita v zavoj iz tkane- tirske ^n»>^^tMJL>rprftd~-labli5jeiiU4J^ imela zastor, in njene oči so se svetile kakor dve temni zvezdi.
rameh se sključi še bolj; bil je take ajhen, da je napravljal utis pritlikavca. Ta utis je pomnoževala še nje-g&va žafranasta tunika in rudeči lasje. Deklica pa je stala ravno kakor palma. »Banajaš«, reče Sadok mirno, »odpeljLdekle v Jcraljevo kopališče, naj se skoplje, da bode mogla vstopiti v ležišče Davidovo in rešiti Izrael«.
Banajaš je odprl molče majhna vrata blizu kraljevega ležišča, koder se je hodilo v kopališče. Tudi tu je bilo svitlo, in velika okrogla kopelj iz jednega samega kosa črnega mramorja, v katero sta metali izpod stropa dve morski kači z rubinastimi očmi kaskade rožnate vode, se je svetila v sobi, obloženi z jaspisotn. Banajaš je prijel deklico za roko ter jo peljal do praga kopališča, kjer jo je izročil štirim rob-kinjam jebusitskim; dve ste držali v rokah vaze z nardo in oljem, dve pa kovinska zrcala in velika pokrivala iz Škrlataste volne.
Vrata so se zopet tiho zaprla, in Sadok se obrne k Lamehu, ki še ni vzravnal skrivljenega svojega hrbta. Vendar pa je njegovo lisičje oko bistro tekalo okoli, da mu ni ušlo ničesar, niti najmanjši migljaj v obličjih prisotnih mož.
Prerok Natan je stal nad kraljevim ležiščem, z rokami čudno stegnjenimi pred se, njegove ustnice so se tresle v proroškem ognju.
»Ali je to tvoja hči, Lameh ?« vpraša Sadok Še vedno sključenega starca.
»Moja lastna, dasi krasnajša, kakor jaz in pokojna njena mati«.
»In dovoliš v to, kar ti je ponudil božji mož Natan?«
»Ce hoče to Jahvo in če to reši moje ljudstvo, se ne smem upirati«. f          »In ona dovoljuje v to?«
t          »Deklica ne ve, kaj jo pričakuje,
f toda ubogljiva je in ve uvaževati svojo j srečo«.
i          »Ali še nima  ljubimca?«   vpraša
j Sadok naprej.
!         »Ima in nima. Ljubimca ima vsaka,
; tudi manj krasna, kakor je moja hči, ' zakaj bi ga ona ne imela? To bi bila ! sramota ati slabo znamenje. Toda nima ga, ker dosedaj ni še nihče našel njenega dopadajenja. Moje oči so jo ču-! vale kakor zlato zrno peska ali kapljico f rose v puščavi«. i          »Kdo je njen ljubimec?«
i         »Mladenič, neznaten mladenič. Nima
', niti polja, niti vinogradov, niti velbloda in tudi ni poganjal karavan. Ničesar nima, ničesar, in to je žalostno. Zato se je Abisag tudi odloČila. Kupiti hočem vinograd blizu.Sunama ter ga izročiti tema otrokoma, da ne odidem v grob brez vnukov, da moji sivi lasje ne i ostanejo br«z blagoslova«. i          »In ve ta mladenič,  kaj  se ima
zgoditi ?«
»Ve, poslušal je to mirno, samo [ toliko  je rekel  moji  hčeri:  Ko bode
*  tvoja naloga končana, bodem stal pred vrati kraljeve palače ter te pričakoval,
j da te popeljem v vinograd, kupljen od
*  najinega očeta, če ostaneš  čista, vem, da prideš takoj, brez  klicanja. Ce ne
i prideš do solnčnega zahoda, odidem in ž več me ne vidiš«.
|         Sadok ni našel odgovora  tem be-
, sedam, odšel je v zadnji del spalnice, j kjer je stala v^ika, težko okovana 1 skrinja, odprl pokrov in namignil Lamehu, naj stopi bližje. Hebrejec se je priplazil, in njegov baziliskovski pogled je motril obseg skrinje. Z magičnim leskom se je tu svetil zaklad, cele palice zlata, srebrne čase, uhani, prstani, zapestnice z biseri kakor golobje jajce, množica dragih kamenov kakor cvetlic na pomladnem travniku. Sadok je segel v skrinjo ter potegnil iz nje dve silni palici zlata in velik prstan z ogromnim biserom. Lameh je nastavil naročje, in njegove oči so se svetile bolj nego kovina in drago kamenje.
Sadok je hotel spustiti pokrov, toda Hebrejec je stal še vedno z nastavljenim naročjem; široka usta, odprta skoro do ušes, so kazala iznena-denje in občudovanje, oči pa so govorile nekaj kakor: Za tako malo svoje hčere ne prodam! Splošno je bila njegova prikazen silno komična. Sadok je torej še enkrat segnil v skrinjo ter dodal srebrno čašo, posejano ž rubini, in dve zapestnici z glavo Anubisa, ki je bila rezana iz jednega samega oniksa. Lameh je bil zadovoljen ter je stopil v ozadje. Med tem so se odprle dveri kraljevega kopališča, in  dve robkinji je-
busitski ste privedli Sunamitsko Abisag. Prejšnje njeno oblačilo je izginilo; zavita je bila v nežen prozoren mu«elin, na rokah in nogah je imela težke zlate kroge, črni lasje so bili posuti z zlatim praškom, kakor bi se v temno noč razletele milijarde žarečih zvezd.
Sadok je namignil robkinjam, ki ste izginili za vrati kopališča. In sama med sivimi starci je stala Sunamitka Abisag; po vsem telesu se je tresla, povešene oči so visele nanrramornatem-tlaku, in roke, prekrižane na prsih, so krčevito trepetale, kajti silna nevihta je divjala pod njimi v polnih grudih.
Sadok je prevzdignil obrvi, Banajaš je razumel  ta migljaj, približal se kraljevemu  ležišču ter segel na levjo kožo, v katero zakopan je ležal David. V tem trenotku je strgal Sadok muse-linovo   oblačilo   z   dekličinega   telesa, slučajno je silnejše zaplapolal ogenj v bronasti skledici, viseči od stropa, lahek krik  deklico,   in  v   trenotku  je stala naga sredi sobe, krasna kakor prikazen, vitka, nažoltele polti kakor poln klas turšice, ožgan od solnca do temnega. Le  lasje,  posuti   z   zvezdami  zlatega prahu,   so  ji   bili   plašč, seveda  premajhen.    Lica   so Ji    gorela    kakor granatno jabolko.  Starci so kakor v sanjah  zamaknjeni    zrli   bajni   pojav tega deviškega telesa,   na   katero  je j plapolajoči platnen metal izpod stropa I purpurne cvete na firnih steblih migo-I tajočih senc v temnem, z zlatom prot-j kanem listju teh  bajnih   razpuščenih • las.
In Natan jo je prijel za roko ter I jo odvel na kraljevo ležišče, kjer je Ba-I najaš, sin Jojadov, razgrnil levje kože. J         In deklica je objela mrzlo telo kra-
j ljevo, kakor objame hči umirajočega ' očeta, in v nji ni bilo nobenega čuta I razun studa.                                        ,
i         In Sadok je čez oba pogrnil težko
volneno odejo ter namignil ostalim. In odšli so.
Jedini Natan je ostal na kolenih ! pred ležiščem, z rokami stegnenimi kakor ' zamaknjen.
In starci niso vedeli, ko so pripo-{ ljali Abisag na kraljevo ležišče, da je ' stal med vrati mlad mož v belem obla-i čilu, katerega obličje je bilo podobno
solncu. j         Odšel je prod njimi hitro, tako da
j ga niso opazili, odšel ranjen v svojem srcu in oslepljen vsled krasote Sima-; mitske Abisag. j        In ta mladi mož je bil Salamon.
Od tega časa ni prišel mir v srce Salamonovo.
Niti za to se ni več menil, da je Aboniaš, sin Hagite, proglašen od svoje stranke za kralja, godovai s svojimi privrženci cele dni in noči ter polnil s hrupom Jeruzalemske ulice; ni videl, da stoji njegova mati Batševa cele noči za vrati kraljeve spalnice, bleda in tresoča se od gnjeva, s srcem, razmesar-Ženim vsled ljubosumnosti, zasledujoča, :ak vpliv ima Abisag na kraljevo zdravje ; Salamon se ni brigal, kam se v tem domačem prepiru nagiblie nestalni krog dvorjanov in vojvod, kaj namerava zviti Sadok, kaj molčeči Natan: utrujen in nejevoljen je odšel v spremstvu dveh slug na svoje letovišče v Baalhamonu. Tam se je zaprl v samoto, bdel po noči ter blodil po drevoredih stoletnih sikamor in poslušal melanholično petje vaških čuvajev in ostre pesmi noutrudljivih cikad.
Neko opoludne, ko je ravno ležal v postelji z razjarjenim srcem, je oznanil suženj nagel prihod Banajaša, sina Jo-jadovega.
Salamon ga sprva ni hotel niti za-slišati. Sin Jojadov pa ni pričakoval odgovora ter je prišel v sobo, ves zaprašen in.zascpen.
»Veliko poročilo, i je klical od daleč; »kralj je oživel in spregovoril.«
Salamon se vzravna na postelji, kakor bi pričakoval daljšega poročila.
»Takoj moraš iti z menoj; gre za tvoje maziljenje za kralja.«
Salamon kakor onemogel zopet omahne na pestre preproge svojega počivališča.
»Nikamor ne pojdem.«
»Ali to je vol v a kralja in Batševe, tvoje matere. Natan čaka pri potoku v Gihonu z rogom svetega olja v roki, Adoniaš je zbežal v gore.«
»Ne pojdem,« odvrne zopet Salamon.
»Narod te pričakuje, sodniki ljudstva so na tvoji strani, vojska kliče po ulicah tvoje ime. In za vse to se imaš zahvaliti samo Sunamitski Abisag.«
»Abisag?« vpraša Salamon zateguj eno, »kaj sem ji dolžan?«
»Vse,« odvrne sin Jojadov, »ona je privedla kralja do zavesti, sicer bi bil težko še kedaj spregovoril.«
»Torej pojdival« reče Salamon.
Malokdaj je bil kak kralj pri svojem maziljenju tako malomaren kakor Salamon. Pustil je, da so delali z njim, kar so hoteli.   Bil bi po maziljenju za
kralja zopet zbežal v Baalhamon, a prejšnja onemoglost se ie znova polastila Davida, in zopet Ve ležal nepre^ mično in molče na ležišču med ponvami žarečega oglja, zavit v levje kože.
Prerok Natan se je bal najhujšega. Abisag je obiskovala kralja kakor prej, toda ves njen trud je bil zaman.
Bil je večer, ko je prišel Salamon v spalnico svojega očeta. Pri kralju je bil samo Banajaš, sin Jojadov.
Salamon je sšdei v naslonjač nasproti svojemu očetu, položil roko na prsi ter pričel sanjati. Hotel je videti Abisag, ko pride h kralju.
Preteklo je precej časa. Banajaš se je sklonil nad kralja, da bi mu popravil odejo na prsih." Prestrašil se je. Več ni slišal biti Davidovega srca. Mislil je, da se moti, ter vzel z mize zrcalo in je nastavil pred kraljeva usta. Srebrno se lesketajoča njegova ploščina se ni skalila. David je umrl.
Banajaš raztrga svoje oblačilo Še J globokejše, poklekne pred Salamona in se s čelom dotakne zemlje.
»Kaj je Banajaš?« vpraša Salamon v sanjah.
»Šele sedaj si resničen kralj, Davida ni več. Oznanit grem to duhovnom.«
»Ostani!«klikne nad njim Salamon, »niti koraka ne napraviš!« Nato pristavi z mehkim, zapeljivim glasom: »Ali me ljubiš, Banajaš?«
»Življenje dam za te, kralj moj!« odvrne dvorjan.
»Do jutra imaš stražiti pri kraljevi postelji; dotlej ti je lahko prikriti njegovo smrt.«
In nato se sklone k njemu in mu dolgo šepeta: »Ali mi storiš to, Banajaš ?«
»Storim, gospod moj, samo Če poveš, s kako prisego te je pred tremi dnevi zavezal tvoj oče proti Joabu, voditelju vojske, in Semeju, ki mu pravijo Čarodejnik?«
To ti povem pozneje.«
»Ne, takoj hočem videti,« se je branil Banajaš.
»Prisegam ti pri mrtvem truplu svojega očeta!« je obljubil kralj.
»Oznanit grem Batševl in duhovnikom ...«
»Torej poslušaj!« in aklone te Še nižje k ušesom še vedno klečečega Banajaša ter mu dobesedno pove poslednjo voljo Davidovo: »Tudi ti vel, kaj ml je storil Jakob, sin Sarvie, varuj se ga v svoji modrosti in ne pusti njegovi starosti v pokoju stopiti v grob: v svoji moči imaš tudi Semej a, sina Gere be-njaminskega iz Bahurima, kateri meje preklinjal z veliko kletvijo in kateremu sem pri Gospodu prisegel: »Ne ubijem te z mečem.« Zdaj pa mu ne odpuščaj, in ker si previden mož, veš, kako moraš nastopiti proti njemu, da njegovo sivo glavo okrvavljeno spraviš v grob.«
»Čuval bodem svoje sodruge,« si je mislil Banajaš.
»Vendar-le bodem delal, kar se mi zljubi,« si je mislil Salamon.
In kakor sicer je stopila Sumamit-ska Abisag to noč v poBteljo kralja Davida. Ni se zmenila, da je bilo malo nafte v bronasti skledici, viseči izpod stropa, in da je tudi večja temota, kakor Bicer vladala v sobi, niti za to se ni zmenila, da so bile odstranjene ponve, za kar pa je več preprog in kož pokrivalo kraljevo telo.
Legla je in kmalu zaspala.
Njene sanje so bile jednolične, kakor puščava. Toda ta puščava ni bila vroča, ampak bil je v nji neki hlad, ki je pretresal kosti. Ta puščava se je razprostirala do obzorja, bila je temna in nerazločna, kakor soba, v kateri je da«, nes spala. Niti ptič niti muSica, nič ni zletelo po gostem, kalnem vzduhu. In Abisag se je zdelo, da leži čisto sama na ogromni sivožolti poljani, izgubljena! v kalnem morju te tembte, in -dat; ji nevidne roke pokladajo na prsi In da noge ogromne skale. Za vzhod nenavaden hlad je vel iz njih, in Abisag »i je v snu mislila, da so to kameni, ki zapirajo vhode v grobove mrtvih in brloge gobovih. Neizmerna tesnoba ji je stiskala grlo, in hotela je zaklicali. V tem pa so se skale, kakor bi se naenkrat olajšale, popolnoma odvalile z njenih prsij in nog. Puščava se je stresla, te* mota, v katero je bila pogreznjena, se je razjasnila, proge azurja so se poka«' zale v višini, in med peskom so se prikazovale nežne travice in dišeči mahov. Četa žrjavov je letela po zraku, veselo frfotanje njihovih kril je donelo kakor bojni hrup. Abisag je imela oči zaprte, ali videla je vse skozi trepalnice., Kjer se je puščava združevala z ob« zorjem, se je ozivalo temno šumenje, bili so to gozdi stoletnih ceder. Polno, težko solnce je ležalo v njihovih bojev-nih kronah, in veter je od morja prinašal semkaj njihov očarujoči vonj. In kakor začarani so se ti gozdi pomikali bližje. Abisag je slišala šumenje studencev, skritih pod velikolisnato praprotjo, videla je lijane, ki so se spenjale
od skale do skale, in čutila, kako se sklanjata k njenim licem dva velika cveta najccisov, migotajoča kakor človeške oči' In plazeča lijana se je naglo ovijala njenega telesa, toda to je bil popolnoma drug občutek, kakor ko so ležali na nji težki kameni z grobov mrtvecev in brlogov gobovih, ta čut je bil sladek, solnčen, jasen, zmagoslaven, opojen in močan kakor smrt. Da, taka mora biti smrt, je mislila v sanjah Abi-sag, srečna smrt v naročju onega, katerega ljubimo. In v kroni ceder ji je seclel nad glavo velik zlat ptič, Motal s krili ter ji vsipal dež razvitih, kakor človeške ustnice mehkih cvetov na usta, oči, nedrij a, roke in sence, in kar je pel, so bile besede, polne mistične sile in divne pretreBljivosti:
»Položi me kakor pečat na svoje srce in kakor pečatni prstan na svojo roko, kajti močna kakor smrt je ljubezen, trdno kakor grob hrepenenje, oglje njeno oglje žareče in kakor najsilnejši plamen, mnoge vode bi ne mogle pogasiti te ljubezni, niti jo reke potopiti...«
In ta besede so rastle, kakor bi množice vernih molile veliko molitev bodočih pokolenj k neznanemu Bogu ljubezni, stapljale so se v šumenje gozdov in voda, postajale mogočne v viharju, zatopile jej dušo s kaskadami in nevihto vriskajočih in objemajočih se zvokov, in zdelo se ji je, da lež* že tisoč let pod gomilo večno svežih cvetov, ki so ji rastli iz srca in poganjali v višino. In bilo ji je neizrekljivo blaženo in sladko.
Svit jutra se je naenkrat dotaknil njenih trepalnic. Vzbudila se je. Poleg nje ni ležal sivi bolni kralj, ampak mlad mož v belem oblačilu in nenavadne kra-pote. Tiho je spal, njegovo obličje se je svetilo kakor solnce v odlesku neskončne notranje sreče. Prestrašena je skočila Abisag z ležišča in se po prstih vkradla Iz sobe. In doli po Jeruzalemskih ulicah se je valila ogromna množica, mahala s palmovimi vejami in klicala: »Zdrav bodi Salamdn, kralj izraelski U
Banajaš in Natan sta oznanila ljudstvu smrt Davidovo, kajti svit jutra je že napočil.
Sunamitska Abisag ni več zapustila kraljeve palače.
Nekaj dnij pozneje, ko je stopala iz kopališča ter vprašala Seforo, svojo
robkinjo, kaj je novega, je slišala, da ! je bil Adoniag, sin Hagite, ubit na ukaz Salamonov od Banajaša, ravno ko je j stal pred vrati palače. i         »Še vedno leži tam v svoji krvi s
prahom v obličju In z raztrganim oblačilom,« je končala Sefora.
Vsled zvedavosti in neke neznane slutnje je šla Abisag pogledat mrtvo truplo. Vskliknila je z velikim glasom ter se zgrudila poleg njega in ga posipala s solzami in poljubi. Bil je to prvi njen ljubimec, oni revni mladenič z gora, za katerega se je izdajal in ki ga je zapustila vsled lakomnosti svojega očeta.
In ko je Abisag s solzami umivala telo Adoniaša, je Salamon ob glasovih trorab, citer in zvoncev, v množici slo-: nov in velblodov, zamorcev in pritlikav-j cev pozdravljal veliko kraljico iz Sabe, ki je prišla, da bi spoznala modrost Salamonovo in slavo njegovo.
In Še ta dan sta bila na kraljev ukaz ubita vojvoda Joab in Semej, imenovan čarodejnik, po prisegi, katero je umirajočemu Davidu prisegel Salamon.
Primerno
Božično in novoletno darilo!
Volneno   blago  Črno (l 15 cm) od  80 kr. naprej
,         m      raznih barv (70 cm)»  70 ,     , Moderni forštajn                             ,  20 , Kos plalna finega                            za gld. 1'25 —Ducat žepnih-rut-ftnih- od 60 kr. naprej itd. itd._______
Hedžet & Mik „Pri Ljubljančanih'
(Stari Tribunal).
c. kr. priviligirani
M. Poveraj
v Gorici,  na  Travniku   Štev.  5.
Edina civilna, vojaška in uradniška krojačnica I. vrste.
Velika zaloga vsake vrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovaren, gotovih oblek, perila vsake vrste, vso pripravo za vojaški stan, nepremočljive haveloke in sobne Sa-keje. Posebno priporočam ravnodošle površne obleke za dame in obleke za dečke zadnje mode.
Se priporočam slavnemu občinstvu iz mesta in z
Cene brez vsake konkurence.
f» r © * I v »    ZS ht a v n i j    fj»fjk»n
Največja zaloga vseh stavbalii pouebAčlu, kakor: cement, st»rbn# »»atelje, Ts«k«rrstne ukore. Želeje, utr^n* okna, e«rl z* strani«* itd. Ima v zalogi orodje za rsa roko'<» lstya Iz najbolj slovesih tovarn. Opozarja na svojo bogato Izber
kahlnjskaua in hlinaga
orodja, pafilj, štodll-     / \jc&
nlkOV po brezprlmerno aiaklfc eesah.
Edina zaloga stavbnih nisiteljev
t Goriei. Pocinkana Žic«
za vinograde po y.n žuulii <**>wrtb !
Pozor! AMr- Eno krono nagrade
Izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine novo »meri;, »mik« blagajne, da Je kupil pri naju m Wi K blaga.
Prosiva   zibli«
t *    I f « f * «r
»GoriškA Tisk^rnA" A. G^bršček v Gorici
: v Gosposki ulici št. U
izuršuje točno, lično in ceno vsakovrstne tiskovine, kakor: brošure, šolska in društuena poročila, trgovske in obrtne račune, pisma in kuuerte z naslouom, uizitke, nasloune karte, cenike, jedilne liste, diplome, poročna naznanila, pravila, vsa tabelarna dela, okrožnice, uabila, mrtuaška naznanila, lepake, hranilne knjižice itd. itd. sploh usa u tiskarsko stroko spadajoča 1    dela od navadnega enobarvnega čo finega večbarvnega tiska.              —
Delika zaloga izgotouljenih fiskouin za občine, šole, e. kr. žan dar merijo, sodnijo in druge urade.
V samozaložbi naše tiskarne so izšle sledeče knjige:
„Slouafl5ka knjižnica",  =-
izhaja mesečno v snopičih obsegajočih 5 do 6 pol. Doslej }e izšlo 12? snopičeu najrazličnejše zaklone in poučne vsebine. -                 Celoletna naročnina stane R 3-60   ==
„ffllad!nska knjižnica**,
izhaja u nedoločenih rokih. = Doslej je Izšlo 28 snopiče«.
¦  »Salonska knjižnica**, -
Izhaja 9 nedoločenih rokih. t. knjiga: f|0 tt   Ženske",   irooele In Črtice, K 2-; 2. knpp: „HamM\ Žatoigra, K 104; 3. knjigi: „Ru§ka  antologija" »slooensMli pre»odib,K 3*—;
4. n»§«: ,3pisi Zolke Kuedro»e*\ k *- :::::;::::::
Ravnokar je izšla knjiga v dveh zvezkih:
križarji".
Poljski spisal H. SienkieiDicz.
Roman o Srfrfh Oslih.
Obsega 1038 strani. Cena R 5*20.
Bo polt! 30 rili, oec.
piski mladega potnika,
spisal Bogumil Do*njafc.
Cena R 2*50; po poŠti 20 iHnnjro vet.   —  -
„tallja*4,   prinaSa  jednodejanske barke in ueseloigre.
Doslej «8 izSH slede« zoezH: t. knjiga: Pri pnacavniku. Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb; II. knjiga: Bratranec. Burka v eneia dejanju. — 5 oseb; III. knjiga: Sterlnariea, Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb; IV. knjiga: Medved »nubiiS. Veseloigra v enem dejanju. — 4 osebe; V. knjiga: Doktor Hribar. Veseloigra v enem dejanju. — 8 oseb; VI. knjiga: Dobrodošli! Kdaj pojdate dofc ? Veseloigra v enem dejanju. - 4 osebe; VII. knjiga t Putlfarka. Burka v enem dejanju.-5 oseb,VIII. knjiga: čitalnic« pri branjevM. Burka v enem
dejanju,— 5 oseb; IX.knjiga: Idealna ULča. Veseloigra v enam dejanja. ~ i osebe; X. knjiga: Sa« are doktor. Barka v m<sm dejanju. — 9 oseb.
Cena posameznemu zvezku je 40 vin., po pošti 5 vin. več. na zafctero poMtfanro m ogled katerikoli ivtttk.
Popis tiskovin in oseh knjig, kakor tudi proračune kateregakoli tiskarskega dela, pošilja na zahtevo
aparati za krojiti obleke
Zahvala. —Podpisani odbor se naj-topleje zahvaljuje društvenikom, dobrotnikom in podpornikom, kateri so na razne načine pripomogli k sijajnemu duševnemu užitku in obilnemu gmotnemu vspehu božične veselice. Posebno zahvalo pa požrtvovalnemu gosp. J. Srebrniču, vrlim pevcem in dragim sode-lovalkam in sodelovalcem; domačim obrtnikom, trgovcem in zasebnikom, kateri so tekmovali z darili za zanimivo in bogajto. srečkanje. Enako tudi mnogim trgovcem v Gorici, kateri so darovali različnega blaga za i srečkanje in otročiče. Bog ohrani in pomnoži rodoljubno požrtvovalnost, da vzdržimo našim nežnim otroCičem tako koristno .Zabavišče*. Odbor .Otroškega vrtca" v Solkanu.
Božlcnii drevesca so koufisclrall.— V soboto so konftsdrali v Gorici 136 jelk, ki so imele služiti za božična drevesca. Tolminsko okr. glavarstvo je odredilo, da morajo imeti taka drevesca pečat, prodajalec pa posebno dovoljenje. Tega pa ni imel prodajalec Ant. Beligar.
Bokodehko In kmetsko bralno društvo „8» oboda* t Staremselu sklicuje H. izredni občni zbor na dan 27. dec. t. i. v bralni sobi pri .MeSilu*. Pričetek ob 3. pop. Vspored: i. Pozdrav predsednikovega namestnika; % poročilo tajnikovo; 3» poročilo bkgajnikovo; 4. pregled računov za leto 1903, j 5. vpisovanje udov \ 6, volitev novega odbora; 7. raznoterosti. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
TamburaAko In pevsko društvo ,8roboda" v Ren5ah bo imelo svoj redni letni občni zbor v torek dne S9. t. m.'z dnevnim redom po pravilih.
Zadnji dan leta priredi »Svoboda* članom in povabljenim gostom Silvestrov večer s tamburanjem, petjem, igro in domačo zabavo.
Odprti lekarni. — V nedeljo popo-ludne bosta odprti v Gorici lekarni: Cristo-(oletU-KOrner.
Tiskarskega In knjlgovelkega učenca sprejme nala tiskarna. Prednost imajo 14 15 letni dečki, kateri so mriili najmanj en razred srednjih Sol.
Okna In vrata sedanjega hotela tpri zlatem jelenu*, mnoga prav dobro ohranjena, karaeniti in lesni deli s sipami vred, so na prodaj, ker se hotel docela prezidava. Proda W5 tudi ftetetni držaj in kainenite stopnice. Marsikomu bi priilo prav in po ceni. — Kdor česa potrebuje, naj se oglasi v hotelu pri hišniku g. I. Mahniču.
Dokazano je, da so vobče priljubljene In povsod razširjene kapljice sv. Marka iz mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg,najpotrebnejšesred-stov v vsaki hiši ter prva pomoč vsakemu bolniku, kakor tudi obvarujejo zdrave ljudi pred neznanimi boleaninii. Opozarjamo gg. čita-telje na -daaatoji-oglas tnestne lekarne v Zagreba, Markov trg.
Hazgled po svetu.
Škof Stresfmajer. — Vest o hudi bolezni, ki bi bila napadla biskupa Slross-majerja, je bila pretirana. Porciila pravijo, da je slo le za neznatno bolezen ter da ni pričakovati nič hudega.
Delegacije. — V soboto je bik v avstrijski delag&eiji važna seja. V proračunski debati je govoril prvi del. dr, Kramar, ki je rekel, da je pač Ž^lja ceie delegacije, naj bi m dogovorom med Avstrijo m Rusijo posrečilo, zagotoviti macedonskini kristjanom človeški obstoj. Potem je govoril obširno o vojaškem vprašanju. Sedanji naskok Madjarov no zadnji paladij enotnosti armade bi se ne bil izvršil, ako bi bila naša armada prava ljudska vojna, ako bi se v njej pospešavala in negovala narodnost, llinisterski predsednik j« zlorabil avtoriteto krone v to, da je rešil bankerotno vlado. Edina rešitev iz sedanjih razmer bi bila sprememba poslovnika. Proti taki spremembi pa je mini3terski predsednik, ki ve, da bi bil to konec njegove samovlade. Svoj govor je zaključil z besedami: .Nadaljevali bodemo ne glede na hvalo ah grajo, boj za svoja zgodovinska in narodna prava ter za boljšo bodočnost monarhije v zavesti, da služimo svojemu narodu pošteno. Sklicujemo se na sodbo zgodovine in bodočnosti, ki bo dala prav pravičnim težnjam češkega naroda. Mi ne želimo le zase, temveč še bolj za monarhijo, da bi to spoznanje ne prišlo prepozno.* Del. Biankini se je bavil z eks-pozejem ministra zunajnih zadev ter je izjavil, da je trozveza kriva zatiranja nenemških narodnosti v Avstriji,  Opozarjal je na italijan-
ske aspirecije na Albanijo ter izjavit da bi federacija hrvaških dež>l ugodno vplivala na našo balkansko politiko. Nadalje se je govornik pritoževal nad zanemarjanjem Bosne in Hercegovine, protestiral je proti imenovanju drž. finančnega ministra Buriana, ki ni zmožen hrvaškega jezika, govoril o zanemarjanju Dalmacije ter se pritoževal, da se je rabila skupna armada proti nemirom na Hr-,vaSk^m.^JDel.^ Jg,aftan_jejrovoril o zgodovini nagodbe, rekel je, da se je~ storila leta 1867. velika napaka, ker se ni z ustanovitostjo samostojne češke države napravilo protitežje vsakojakim posledicam dualizrna. Madjarske vojaške zahteve je imenoval popolnoma upravičene in Cehi le želijo, da bi se jim priznale enake pravice. Poročevalec marki Bacquehem je odgovarjal po vrsti vsem govornikom, nakar je bil proračunski provizorij v drugem branju sprejet.
Hrvatska. — Sedaj zboruje hrvatski sabor. O proračunu za I, 1904. se mislilo dolgo časa, da ga vlada ne bo mogla sestaviti, pa ga tudi ne bi bila, da ni dobila po dogovoru z ogrsko vlado posojila 3,008.349 K, s katerim pokrije primankljaj. Toda to posojilo mora vrniti precej, ko se sklene nova finančna nagodba. Proračun za leto 1904. Je sestavljen po podatkih iz leta 1902,, ker za 1 to 1903. Hrvatska ni imela proračuna radi poznatih dogodkov. Vsa potreba iznaša 10,601.068 kron, za 1,903.624 K več nego leta 1901. Ta potreba se pokrije z lastnimi dohodki treh avtonomnih oddelkov v znesku od 1,427.019 K, manje za 729.784 K nego -v letu 1902, kar dokazuje najbolje, da so glavnice deželnih zakladov potrošene, ker ni dohodkov od njih; potem s 44% tangento od vseh davkov, vsaj bi morali biti, kar pa v resnici ni; le-ta iznaša za leto 1904. le 16,165.700 K, za 375.041 K manje nego v leta 1902. Iz vsega se vidi, kako dohodki zemlje padajo, ker je seveda zasluga bivšega bana Khueni in njegove večine. Le z zgoraj omenjenim je bilo mogoče predložiti saboru proračun, o katerem pa se ne bode zdij razpravljalo, ker je premalo času za to, nogo je vlada predložila postavo o indemniteti za tri mesece do konca marca, ker misli, da bo do takrat (udi že nova finančna nagodba gotova. Tako se je izrazil tudi poročevalec o tej postavi v proračunskem odboru, ko je zagovarjal predlog proti opoziciji, ki ga ni mogla sprejeti, čel, da nima zaupanja v novo vlado.
Hrvatski ljudski učitelji so slabo plačani. Posebno se jim je stanje poslabšalo pod vlado poprejšnjega bana Khueua. Plačo dobivajo ob občin, imenuje jih pa deželna vlada po svoji volji. Ker so vsled poznate slabe uprave pod banom Khuenom občine silno osiromašile, je nastopil i posebno za učitelje slaba doba, ker so se silno zmanjšali njihovi dohodki. Radi k ga 'Žalostnega "gmotnega položaja so se obrnili hrvatski ljudski učitelji na sedanjega podbana za pomoč ter so izročili tudi saboru prošnje za povečanje pkče. Ali zemlja se bori s tako velikim priman-kljajem. To je omenil tudi podban na prošnjo učiteljev, a obenem tuli sporočil misel, katero goje učitelji Že dalje časa, kako bi oni pobivali plačo od dežele, ali bolje rečeno, kako bi oni postali deželni uradniki. Pri dobro urejenih deželnih financah bi bili učitelji vsaj varni za svoje plače. Kaka bi bila uradniška odvisnost, to jo seveda drugo vprašanje.
Občinski svet v Trldentu je razpustila vlada ter postavila komisarjem okrajnega glavarja pl. Bor>fioli.
Priimki na Danskem. — Danska vlada predloži zbornici poslancer načrt zakona, po katerem se dovoli državljanom izbrati nove priimke, ker je število priimkov na Danskem jako majhno. Na primer v Kopenhagftnu je izmed 10 oseb jedna, ki se imenuje Hinsen, drugih devet ima priimek Petersen ali Seresen. Dobijo se občine s 30.000 prebivalci, ki pa nimajo več nego 20 priimkov.
Kaj smemo verjeti vremenskim prerokom. — Mathieu Laensberg je svoječasno zelo slovel za vremenskega preroka. Časopisi so mu dobro plačevali njegovo prerokovanje. Tozadevne notice je navadno narekoval svoji mladi nečakinji, ki jih je pisala za uredništva. Enkrat je napovedal za 22. avgust hud vihar. Nečakinja ga je prestrašeno pogledala ter vprašala: »Tega pa si gotovo nisi dobro premislil, ljubi striček, to nikakor ne gre !* — »In zakaj ne, gospica?* — ,Ali ne veš, da imam 22. avgusta rojstni dan?* — »To je kaj druzega,* pravi prerok, »potom pa le zapiši: stalno lepo vreme 1*
Iz Brazilije domov t iojaSkl zapor.
—  Jakob Jeraj  iz Bevk pri Vrhniki je bil odšel pred časom v Brazilijo, odkoder pase je bil sedaj vrnil na dom, ker so stariši med tem umrli.  Pripeljal je s  seboj ženo in 4 otročiče. Ker ni bil nič na novačenju, se je oglasil sam vojaški oblasti, misleč, da opravi s kako globo. Ali naložili so mu strogo ka- j zen ter ga poslali  v Trst,  kjer pa  je   po- ' begnil. Na laški meji pa so ga.prijpjj jter,pd-J vedli  v vojaške  zapore v Trstu.  Ko je to zvedela žena, jo je zadela kap ter je umrla. Srbija, — Srbski kralj Peter I. je  čestital ruskemu carju povodom njegovega imen-dana v svojem in v imenu srbskega naroda. Carje odgovoril, da se zahvaljuje presrčno \
za čestitko........~L                                      .....~.....".......~|
Do smrti pretepli so v neki vasi tik Plznja župana, ker je razdeljeval podpore kmetom pristransko. Kmetje so ga tako pretepli, da so ga morali prenesti v bolnišnico, kjer je umrl v par urah.
200,000 K iz državne loterije po žrebanju 17. t. m. je dobilo neko kmetsko dekle poleg Reke, Neki mornar je bil kupil srečko br jo d.»roval tej deklici, svoji zaročenki. Naznanilo, da je »zadela* 200.000 K, je sprejela prav hladno, rekla je le, da bo imela dobre praznike.
? Opatiji je bilo od 1. sept. do 16. dec. t. 1, skupno navzočih 5.645 oseb. Od 10. dec. do 16. vštetega je naraslo oseb 158. Navzočih gostov dne 16. dec. 641,
Duhovnik, ki je tepci svojo mater, je bil Rtff.iele Frrri iz Montesantangelo. Sovražil jo je, ker je podpirala svoje vnuke. Tepci jo je in z glavo jo potisk il proti zidu, tako da j a tlosti trpela pred svojim nečloveškim sinom v duhovskt obleki. Končno je o j tem izvedela sodnija ter ga kaznovala na leto ' dnij v ječo.                                                   j
Pred poroto   v Trstti se je vršila obravnava  proti 26-lctnoniu Juriju Cszooss iz Budimpešte radi hudodelstva tatvine. Dne 7. oktobra je bil  tožence aretiran v  Pulju, ker je bil okradol v Opatiji v kopališču nadvojvodo Ljudevita Viktorja. Priznal je svojo krivdo. Rokel pa je, da ni vedel, čegavi so ; predmeti, ko pa je  izvedel, je hotel   vrniti J nadvojvodi dragocenosti, ali  je bil aretiran. . Ukradeni   predmeti so  bili  vredni  780 K. j Sodni dvor mu je prisodil  2 leti težke ječe | s postom vsake 3 mesece.
Gibanje   koroških   Slovencev.   — J Zmagali so pri občinskih volitvah v RiVarji- . vasi, Galiciji in St. Petru.  Zadnji dve občini so si priborili na novo.
Tudi milijonarji se streljajo. - Iz Odese poročajo, da se je vslreli! tam filose Mendelevvicz, ki je bil milijonar ter jeden glavnih trgovcev v ruskem izvora. Tudi jedna ulica v O lesi ima ime po njem.
Odprto pismo.
Gospodu lekarničarju
K. Germanu
Y Belovaru (Hrvatsko.)
S pomočjo Vaše življenske esence sem popolnoma ozdravil od svoje dolgoletne bolezni, za kar se Vam tem potom najsrčneje zahvaljujem ter dajem splošno na znanje, da je Germanova življenska ©senca najbolje zdravilo za bolezni v želodcu in proti hemoroidom (zlati žili).
_____Prosim §e 6 steklenic za svojega
prijatelja.
Spoštovanjem se zahvaljujem
Ante Gregorič
c. kr. poStni poduradnik.
V Trstu, dne l i. dec. 1903.
Razpis dražbe.
Razpisuje se dražba užit-nine vina, mesa in piva županstva Renče za leto 1904, ki bode dne 27. t, m, v obč. pisarni ob 11. uri zjutraj, Vse podrobnosti še izve na dan dražbe.
Županstvo v Renčali.
dne 15. decembra 1903.
Krojaški pomočnik
bi rad dobil službo v Trstu, Ljubljani
ali v kakem trgu. -- Naslov pove" naše
upravni&tvo.
se v
blizu železniške postaje IriSa z mlinom in z vsemi pripadajočimi gospodarskimi poslopji in zemljišči. - Natančneje se izve* pri lastnikih Ferdinandu Makovee v Ajdovščini ih Rozini Trojer v Gorici, Kapucinska ulica št. 2
St. 2206
O. S. sv.
Razpis
učiteljskih mast v okraju Sežanskem.
V šolskem okraju Sežanskem razpisujem ta-le mesta:
1.  Nadučiteljsko mesto na   trorazrednici v Nabrežini in na dvorazrednici v Brestovici;
2.  tčiteljsko-voditeljsko  službo  na jedno-razrednici na Barki in v Skrbini;
3.  učiteljsko   mesto   na   petrazrednlci   v Komnu;
4.  dve učiteljski mesti  na  petrazrednlci v Sežani;
5.  službo  učiteljice  na   dvorazrednicoh v Lokvi in v Štanjelu.
Se s!užba*ni pod navedenimi točkami, so spojeni prejemki ustanovljeni v deželnih zakonih od dne 15. oktobra 1896. 1. zak. in uk. št. 30. in od dne 6. oktobra 1900. 1. zak. in uk. St. 26.
Prosilci odnosno prosilke naj vlo?.6 svoje pravilno opremljene prošnje tekom šestih tednov po oglasu tega razpisa v uradnem listu na c. kr. okrajni šolski svet.
C.   kr.   okrajni šolski svot
Sežana  11. decembra 1 903. Predsednik: Robek.
Doslej je izšlo u zalogi „Goriške Tiskarne fl. fiabršček"
o fioiici
? knjig „0enca slousnskih pouestij"
I.  knjiga: 1. Figura. —2. Iz križarskih bojev
na Poljskem. — 3. Slepčovoija. — 4. Slika iz gladnih let — 5. Slovaške sličice. — 8. Ada. 7. OČcnaš. — 8. Sovražnik. — Cena........K l*—
II.  knjiga: 1. Mati in sin. — 2. Vsakdanji
dogodki. — 3. Ded Liben. —• 4. Sanjarije in resničnost. — 6. Na brodu.' — 6. Zlatija, vojaška nevesta. — 7. Žywila ali mo8 domovinske ljubezni. — 8. Črnogorski stotnik. — 9. Odrtnifc. — 10. O Hiljakih. — Cena ....Ki'—
III.  knjiga: 1. »Prokleti ste.,.!« — 2. »Kadar
pridem z vojne!« — 4. Pomladni mraz«.
— 5. Slike. — 6. »Narodne pripovedke«. Cena............ .K 1-20
IV.  knjiga: 1. Rusinja. — 2. Prve rože. —
3. Mala igra, — 4. Stara pestunja. —
5.  Maščeval se je.—6 Jetnikovi otroci. Cena                       .......K l'ž0
V.  knjiga: 1. Lux in tenebris lucet. — 2.
Moč ljubezni. — 3. Že zopet. — 4. Glasovi iz groba. —. 5. Noč v gozdu.
6.   Izdajalec. —¦ 7. Gozd šumi. — 8. Dva huzarja. — Cena . . . . .K 1-20
VI.  knjiga: 1. črtice z ogljem. —2. Ta tretja.
—  3. Poroka po pomoti. — Cena K 1-20
VII.  knjiga: l. Bolnik. - 2. Dež. — 3. Svetla prikazen. — 4, Pripovedka o ošabnem Ageju. — r>. Stari oče Zahur. — G. Go-rolomov. — 7. Strašna osveta. — 8. Dva sina. — 9. Zakaj ? — Cena K 1'20
»Venec slov. povostij« prinaša prevode iz ruščino, poljščine, čeJčine, slovašcmo in srbohrvaščino. — Jzh&ja v nedoločenih rokih.
Kdor naroči po pošti, na) pridene 10 uin. ta poSInlno.
¦r*-   Pošilja se jedino po povzetju ali naprej poslanim zneskom.   -*ai
lla zah!eoanje pošiljamo cenik naše knjižtonc zaloge.
K^rševani & Čuk Jakob Šuligoj,
v Gorici
v ulici Biva Gastello štev. 4 {jam
Priporočata slavn. občinstvu iz mesta
svojo mahanična delavnico, zalogo šivalnih strojev In dvofcoles te tovarno „Puch" ter drugih sistemov.
Sprejemava vsako popravo in rekonstruirale bodisi šivalnih strojev, dvokoles, puik in samokresov.
Vsako popravo, šivalni stroj ali dvokolo jamčiva.                        . .   . .       ...
Z ozirora na najino dolgoletno skuSnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vr>te in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi Šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno.
Posojujeva tudi dvoltoleaa.
j        urar       efig     v Gorici, ' c. fcr. železnic ^P Gosposka ulica SI 25. Priporočam svojo zalogo
raznovrstnih   Švicarskih   ur
posebno  jako   imenitne   in
dobre pariške žepne ure z
znamko Zentth za gospode.
Za službo so jako natančne
ter se dajo vravnati do sekunde ; poroštvo dajem 5 let.
Anton Potatzky v Coriei.
Na »r*ii RaLtf>U» <•
TRGOVINA NA OROBNO IN DEBELO.
N.jcanajo kupovailiee nlratarfksj« I« drtbneoa blaaa ter tkani«, preje In »KIJ.
POTREBŠČINE
za pittrnice, kadilce ii popotnike
Najboljšo Sivanke za Šivalno stroje, j
POTREBŠČINE
za krojače in ševljarja.
Svetlnjlee. — Rožni venci, — Masne knjlilce.
Hišna obuvala za vse letne čase. Semena za ze!°sBfawe,°travE ir detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje,  j' kroanjarje, prodajalce pejmiho a in trgih  ;
V zalogi imam tudi raznovrstne Šivalne stroje najnovejših sistemov po zeld nizkih cenah; da jam tudi na obroka.

Veliki požar!
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice
!
Gorica + Gorica
Hdtel
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. -- Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko eprazdroj > - pivo.
R. A. Smekal
Zagreb,
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev.
i i 129 odlikovanj i i
Pouk v citranju
daje gospodična v Semeniški ulici št. 18. III. nadstr.
Bazpis službe.   ;
Občina Avte  razpisuje službo občin- i skega  tajnika   z  letno   plačo 210 kron. — Ponudbe  opremljene s spričevali  zmožnosti in dosedanjpg*   službovanja  je   pošiljati  na podpisano županom d*> 15-i^n.uvarja 190i.._
Žiipanstwci i&irče
dne 19. decembra 1903. Župan:   Cvetrežnlk.
Odlikovana krojaška delavnica
M Kmsic
v G rici, trkališfic hs;?a Verdi 26.
Priporo&a se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga za vse letne Saše in vsak stan. Gotove obleke lastnega izdelka kakor tudi površno suknfe itd. Cene zmerne. — Ravnokar mi je dospelo sveže raznovrstno blago za nastopno iesensko in zimsko sezono
POZOR!
Kranjske salame
I kg K 270;
prave kranjske klobase
11 parov K 2. Razpošilja po povzetju od 5 K naprej
KAROL NOVAK,
Ljubljana. Rimska cesta št. 3.
Ivan Bediiarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturini št. 3.
briških, dal-matlnttfclh in istarsklh vinogradov.
prtporofi*
pristna bala
In 6rna vina
izvlpavsklh,
furlanskih,
Dostavlja na dom in razpo»iya po železni« na vse kraje avstro - odrske monarhije v sodih od Ti8 litrov naprej. Na zahtevo poflilja tudi uzorue
C*«« »MMirnn   f»««fr«ifea potisna.
Hote! »pri zlatem jelenu"
v Gorici.
Otvorjena je poleg velikega in poleg steklenega salona tudi
<•*€   točama   »*»
(Schvvemme) tam, kjer je bila prej točama in kuhinja. — Cena jedilom in vinu je tu za 10% nižja.
Točijo se izborna domača in tuja vina. — Pivo poleg običajnega še pravo pil-zenjsko „prazdroj" iz meščanskega pi-pivovarja.
Gostilna
Božič!   „pri Žagarju"
Umetno vezenje se poučuje v ulici Miuiicipic šf. I
Najprimernejše darilo za gospodinjstvo je slovito znani Pfaffov šivalni stroj, ki vstreza vserii zahtevani in je zelo prikladen za i&ineteo vezenje.
Tovarniška zaloga
Saunig & Dekleva.
tik nove postaje na Blanči, toči vedno naravna domača bela
in črna vina.
Kuhinja je preskrbljena vedno z gorkimi in mrzlimi jedili. Cone zmerne.
Priporoča se svojim rojakom iz mesta in z dežele za obilen obisk.
Gorica   -»*-   Gorica
KlimaMčno zd^avišče.
Hotel Sudbahn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. - Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kom-binacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno. zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi ae vplačili,                       j
Vsak član ima po preteku petih let pravtoo do dividende.
vzajemno zavarovalna banka v Praari
Rezervni fanti? 25,000.000 K. Izplačane edikednlne In ktpiUlijo: 75,000.0CC K.
Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države
x VKMk«zt slavaask«-n»r«tf«<a npr«*«.
Vi« pojasnila d« je j
a«neralnt ztmtopv LJubljani, tega? pisarni so t lastntj bantnsj hrti
Gospodskih ulicah Štev, lsa.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-j kulantneje. Uživa najboljši slovea, koder posluje.
Dovoljuje iz tistega dobička izdatne
podporo v narodne in občnokoriBtnej
namene.
i^S{     Češko ceno 5 posteljno perje!
B \g]i nevo izbrano perje K 9t;0; bolje viste K 12 belo izbrano perje K 18—, K 24- -, snežnobelo, mehko in izbrano K 30* -, K 66-—.
Razpošilja se fianko po povzetju.  Se zamenja n vzame nazaj proli odškodnini vožnje.
Benedikt Sachsel, Lobes 182.
posta Pilzeu, Češko
Posestvo na prodaj,
>rav v lepem kraju v Rožni dolini na toroškem, blizu nove državne železnice, 'osestvo obstoji iz njiv, travnikov in jozda; v hiši je stara gostilna, trgovina er prodaja tobaka, pripravljeno tudi ;a druge kupčije. — Proda se tudi lama hiša z obrtom. — Cena posestvu e 10.600 kron, polovico je plačati takoj, Irugo po dogovoru. — Naslov pove" iz prijaznosti upravniitvo »Soče*.
Anton Pečenko
Vrtna u.,<m 8      GORICA      Via Giardtoo 8 priporoča
Izdelke iz lastnega blaga jamčim!
Ob jednem naznanjam slavn. občinstvu, da sem preselil evojo krojaško delavnico in prodajalnico v ravno isto ulico pod štev. 33 t j. nasproti dosedanjim mojim prostorom in nasproti novemu stavbišdu »Trgovskega doma*.
I  Naznanilo.
i D. Zalaznik, Kanfa-| nar, preskrbuje že več | let vinskim trgovcem in gostilničarjem nakup | vina in pošilja tudi malim odjemalcem nara-' vna istrijanska vina po I nizki ceni.
j         Stvarna pojasnila brezpla-
| eno. Narodna gostilna z j prenočiščem v lastni hiši nas-' proti postaji.
V Ameriko potujoči
naj se blagovolijo obrniti na
Agenturo Zwilehenbert
v  Buchsti  «11  Ba»lu (Švica)
flavte-$e$ foFl<.
Vožnja čez morje samo 6 dni.
[•       Na vsako vprašanje daje Re kretom poŠto in brezplačno odgovor in pojasnilo.     Jfl<
nti Mizarska zadruga *¦•
v Gorici — Solkanu
......                 vpisana zadruga z omejenim jamstvom             ¦"-    '        ¦"¦¦
tovarna s strojem im obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
vseh slogov
ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. ;
Podružnica v Trsta Via dl Piazza vecchla 1. Zastopstvo v Spljetu tor Orljanta.
Cene zmerne, delo lično In solidno.
Zdravje je največje bogastvo i
Kapljice sv- Marka
Te g'*s.ivjte in ne.insejjljsve k.:p«jice sv. M*rk« se vporabljajo za notranjo in zunanjo nbo. rVsebnn on>lr;.r.:iiiejo trenje po kosteh, nog* h in n,fc.,h kr ozdravijo vs<k {,'l.ivotiel. D^-Iu^in bl^^dejno pri boleznih v želodcu, nb'ažu:i»|o katar, unvrnjeio Mpvanje in Lijs.^o rsiduho. Pospešujejo prebav-iaiv-, cMijo kri in ^r«>va. Oil'a"pj» \ oliko in r.:> gliste in vse bolezni prov?rc.fMio ri>; ^^ j)c]u ,-. 0 iZvr«tno pr* ti hripavosti, zdravijo v?o bolezni na jetrnh. .koliko* in tnr-.n> v ztloricti. Od-tr>n':jn vsako mrzlico in vse lu.ioziVt ir.v!r.i":č? iz r;irz!>c>. Najb^i.e sredstvo proti u^ternici in madronu. IV kt*pl;,ce ne sme n manjkati v nobeni niestni in kmečki hiši, *^PQ| Dnbiv.. ».p sr.r..o v mestni lekarni v Zagrebu. Naročil* na« so naslo^ia:
Mestna lekarna. Zagreb, Markov trg štev. 39
v bližini cerkve sv. Marka.
Denar naj se požiga naprej, drugače se pošlje po povzetju. Mauje kot jeden ducat (12 slekleničic) se ne pošttja.
Cena je sledeča franko na vsako poŠto;
l dncat (12 stek.) 4 K;  2  ducat (M stekl.)
8 K;  3 dnest (36 steklen.) 11 K; 4- ducata
(48 steklen.) 14  K  60 vin,; 5  ducatov (60
steklen.) 17 K.
Na razt olago je ti?oče in tisoče priznalnih pisem? ki se ne morejo vsa priobčiti* zato navedemo samo imenr. nekaterih gg., Kateri so s posebnim vspehom uporabljali kapljice ?v. Marka ter popolnoma oztfravili: Ivan Baretinčič, učitelj; Janko KiSur, kr. nadgczdar; Štefan Barčič, župnik ; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; JosipSejjanovič, kmet; itd.
Ustanovljena 1.1360.   Mestna lekarna, Zagreb,   Ustanovljena 1,1368.
Markov trg", štev. 89 v bližini cerkve sv. Marka.
Zdravje je največje bagastvo!    -••j®
Vsakdanji kruh
so postale
= Ilirske testenine =
vsled svojega (zbornega okusa, obilne redil-nosti ter hitre in jednostavne priprave. Za Goriško in GradiščansKo nahaja se odslej zaloga pri g. J os. Rovan-u v Gorici, ulica Rabata it 20 in 22.
Prva kranjska i vodRo silo na turbino delujoča
tovarna stolov Fran Švigelj
M Bregu, p. Borovnic«, Kranjsko
priporoča si. občinstvu, precast duhovščini, imete-ljero in predstojnikom zavodov in šol, krCmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančno In frpaino Isdalana
stole, fotelja, vrtne stole, g-ugalnlke, naslonjače Itd. Itd.
B1«ko j« hi^.^tio iz trdega, izbrancg;* lesa, poljubno liku no --M v naravni barvi imitirano.
Največja Izbira stolov, naslonjačev In g-ugfalnikov Iz trstovlne.
$a Željo puftii« tvedka n»inov<>:ge obširne cenike z nad 80 slikfeifii. h k. terih je p 7, vid na obiika blaga
in cene, zastonj in fr^nko. Narocevalcrn na debelo pe dovoli znaten popust.
Pojasnilo!
Večkrat pohvaljene ure Anker Bemontolr Sistem Roskopf iz nik|ja, kupuje že dolgo let večina mojih odjemelcev, posebno poljedelci, uradniki, žandarme-rjjski, finančni in Železniški uslužbenci ter so ž njimi popolnoma zadovoljni. — Razpošttjam svoje ure pristne amarlkaaakoga ihtam
Direktno
razposlana
gld. 2-50
Rostapf Patent Mer-Remont
it. 89
(kot službena ura vsega priporočila vredna) z emajli-rano tablico s Številkami ter s fino politiranint in dobro zapirajočim pokrovom, s pozlačenimi kazalci, toono regulirana, teče 36 ur, 3-letno pismeno jamstvo, direktno razposlana ca privatne odjemalce: * komad gM. 2-50; 3 kom. gld. 7; S kom. gld. 13-50. Poleg verižica iz niklja z lepim kornpa-sovim privezkom vsak komad 30 kr. Razpošiljam proti povzetju ali naprej poslanim zneskom ter vrnem denar, ako ura ne dopada, ah ako prav ne deluje. — JJolJ solidnega trgovskega ravnanja ne more nikdo aahtevatl.
HANNS * KONRAD
Prva tovarna  z arami  — Most  (BrOx)  itev.  617 (6o*k©);
C kr. zaprisežen sodnyski cenilec. Mfvja tvrdka je bila odlikovana s c. kr avslr. državnim orlom, z zlaiimi in srebrnimi razstavnimi kolajnami ter z več nego 10.000 primarnimi pismi, do-Slih s celoga svate. Moja tvrdkn je kot izvozna tvrdka v tej stroki neprekosljva, največja in najstareja ter izvaža v vse dele sveta. Ustanovljena I, 1887. Ilttstrcvan cenik nr, sda-tega in srebrnega blaga so razpošilja na zahtevo zastonj In franko.
Goriea Gorso Oiuseppe Verdi 38
priporoča svojo na novo založeno zalogo
zgofx>^ljeT)U) obkl^ za gospode, dečl^e, dan>e it) ofrol^e,
J. MEDVED
Gorica Corso Giuseppe Verdi 38
srajcrkravat in dežnikov
stalno cene.    Velika izbira preprog in zaves,    to*™ postna.
J. Zornik   Eorica, Gosposka ulica žftt,
Priporoča toplo sorojakom svojo zalogo i
Za damo:                                                 *• L    .
Krasne okraske za obleke,                             Raznovrstno beto in barvami
trakove, svile zadnje novosti                         perilo najbolje vrste, jopice
za bluse, pajčolane, pasove,                          » hribolarce, kolesarje, vesterje;
predpasnike, rokavice, nogavice,                    zadnje novosti ovratnic,
dežnike, solnčnike, bluze. Čevlje,                    ovratnikov, zapestnic, nogavic,
vse potrebščine za obleke, kakor:                 rokavic, hlaenikov, čepic,
podloge, sukanec, svilo, gumbe,                     čevljev, dežnikov itd.
veasnjn, zaponke itd.
Opozarja
prečastite dame, na svojo veliko
zalogo obče priznano najboljih
modercev vsake cene.—
Z« blrmanc« in otroke: rokavice, nogavice, pajčolane vsake vrste, obleke, čepice, razno perilo,
Za slavnostt in druge veselice; vsakovrstne narodne trakove, kojim preskrbi na zahtevo vsakovrstne napise.
Gane braz vsaka konkuranea.
Christofle & C.š
c. in kr. dvorni založniki
Zuati tirtni                                                                                                      Ziinki ttunt
Heinrlehliof Dunaj I. Opern Blngf 5.
Težko posrebmjeno
namlxno orodja In posodje vssh vrst
(žlice, villee, noži Itd.)
Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti.
Največja izbera najlepših modelov.
00** Ilustrovan cenik na zantevanje. -%0|
Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vfisneno gornjo varnostoo znamko in ime Christofle.
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
Hacalatvo in Mdserstv* je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranila* vloga se obrestujejo po 4\%.  Stalne vlogo od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 lota po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Poaojllai na vknjižbe po 5*/,#, na varidino ali zastavo 6%, na menice *%,¦*/>% uradnino. Glavni deleži koncem leta &%%,
m 81.  dee.  1902. (v kronah): članov 1853 z deleži K -129.026. — Hranilne vloge 1,479.006-70.- Posojila 1,448.03010 — Vrednost hi5 142.643 <v resnici so vredne veB).      * zalog 68,050.90.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar, Telefon St. 79.
Reeervni
Podpisani priporoča »lavnemu občinstvu V Gorici in na deželi, svojo
prodajalnico jestvln.
V zalogi ima kave vseh vrši, različne moko z Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Motodovo milo ter drugo ˇ to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po   mernih cenah
Naznanjam,  da  imam   odslej v prodaj dober vinski špirit za Igati ter lahko postrežem svojim cenj. odjemalcem s prav zmernimi cenami Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trgtrm ? Memenl«kl nlle! It. J v lastni hiši  kjer je »Trgovska obrtna zadt ga«
m&mim&žw^m&išti^šžmm#*xmmm:4
»ar- Najlepše božična darilo
je originalni Singerjev šivalni stroj
Jednostavna uporaba! — Velika trpežnost! — Izvrši mnogo dela! Da so postali Šivalni stroji Slnger & Co, tako svetovno priznani je pripisovati izvrstni kvaliteti .in vspešnosti, kateri prekorijo vse podobne fabrikate. Veliko odkupovanje, najlepša priznanja na vseh razstavah in nad 50-letni obstoj tovarne ponuja  največjo  m  popolno
I garancijo dobrote naših strojev. Brezplačen pouk v šivan ju kakor tudi v vsej tehnikj modernega umetnega vezenja. Elektromotorji kot gonilna   moč   šivalnih strojev
SIN6ER & Ea. delniško društvo za Šivalne stroje.
_______V GORICI, naTHA VHIKtJ it. g.
Zahtevajte
m<>j ilustrovani cenik z več kakor 500 podobami ml ur, zlatih, trs-brala Is muzlkallčnlh predmetov, k;iterena poSiJja zastonj in poilnln« presto
Hanns Konrad,
tvornica   ur   in   ekspertna   bila «*•••• it. 349.      ¦ .'Celko).
t*m»m »««¦*•: tlOHO.                 1
LIOEHT. CHPSICI COrflPOS. |
't ftteMtrjtv« Ukani* v *V»j; ;.r.pii:nan<> U>! Icfmtno h>>l ubUMjuj* tuacllo; za .-»no M) h. kron 1 Ut jn 2 kroni ; se ilohi j>;> v—h !>lwiiri.:»'i  N.«., to  »jtloAn«  prW}>ibIJnno A<lma<°« tir*-film* ired)»tt.. i.-.in«< i« v in-lgf   tt»k)<>-Dti-ah  z uaio   ?..>;.>\'.iv>   zivAv:^. imOM«   namrr.,  h   is: C H i" K .i! EVE lekarne in vzamo »</. •irli>'«.iirt!;jj !*.i"l.>k \* tako   *l»kl- !:i .;. v. ,.) ;i,v,,.-...  .  t0 J L.ii<riuio taauiko
Mchterjeu lekarna „pri zlatem Isvi*
v PRAGI. EHzahethfcraase ftt.5.
Dobi ta v Uktrnl
.Pri ZraMaarfi" imrt Mm, 7fa*.
•oui ' sva M
lM-   I
&r
VE i»k to l
i
l^arol praše^,
pekovski mojster in   sladčicar
v Gorici na Komu St. 8.
inporoča vsakovrstno peciro, kol * birm.ncp, torte i. t, d.
iriporoča se slavnemu občinstvu '. •. mn.»t?obfojntt naročila ter obljubit« •«»• I u ,...,ir<Hf..i ()>> Jako /.mernih conah.               [
§ŽS \
Tr^o^ko-obrtna re^i^troVarja zadruga
z neomejenim jamstvom v Gorici.
Hraallae vIob* obrestuje po ilk%, — večje stalne^ naložene najmanj na jedno
leto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube
obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Paaojila daje na poroštvo ali zastavo na  5-letno  odplačevanje v tedenskih ali
mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanj Zairuinlki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih
letih. Fo zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron.
Stanje 31. avgusta 1903:
Oalail: a) podpisani.
b) vplačani   .
Dana aaaajlfa    .  .  .
Vlaaa .......
: 1,210.300'-
•     405.188'—
l,63f.l64'—
> 1,203.438'—
Ivan Schindler Dunaj lll.il.
polllja 2« vsililo l«t dobro znan* stroj« vsake vrste n poljedelske in abrtn ptrtlt:
mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, Škropilnice, poljska orodja, stiskalnice za seno, mlatilnice, vitlje, trijerje, Čistilnice za žito, lušCilnice za koruzo, slamorcsnice, stroje za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake »n gnojnice, železne cevi, vodovode itd.
id sedaj vsakomur pa zopet zlatne zuliaitili cenah;
ravno takn vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesaljke za vino. guntijpve pfofie, konopljene in gumijeve cevi, slroj za toCenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje sod:«vode }n penečih se vin. mlioe za di§.no. k*vo itd., stroje za delanje kioba«. tehtnice za Živino, tehtnice na drog. steb*rske tehtnice, namizno tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo. 2»> l^zne blapaine. šivalne stroie vsrh sestavov. orod?a in stroie vsake vrste za ključ.tvničare, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, itd. itd.
Vse »ii ¦tipMs janstvi« n liMih ptailii pi|ijik!
Tudi na obroke. Ceniki i več kot 400 slikami bresplačae In franke.
Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Prekupcem In agentom posebne prednosti t PiSe se naj naravnost:
Ivan Schlndlar, OunaJ lll.|1.
Erdbergstras*« 12.
Schichtovo hranilno jedernato milo
9##9##*###ft#z varstveno znamko      ^^j:^^r„ garantirano m prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za prai^e.
•   •   •   •    Pri nakupu naj se pazi na ime „Schicht" in na gornjo varstveno  znamko.      •   •   #   •
Zastop na debelo: Humbert Bozzini - Gorica.
Dobi se povsod!